157. številka
Ljubljana, v sredo 13. julija.
XXV. leto, 1892
Uhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-oicrake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld., za jedea ■ eaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za» oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po «J kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat nli večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravni 6t v o je v Gospodskih ulicah St. r.:. Dpravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Državni zbor.
Na Dunaj i, 11. julija. (Konec.)
Posl. Treuinfels pravi, da je odločen zagovornik vladnih predlog ter očita predgovorniku, da v stvarnem oziru stoji na tistem stališči, kakor vlada, da se pa predlogam protivi samo iz političnih razlogov. Ljudstvo je o namenih regulacije krivo poučeno. Vrednost našega denarja ne sme biti zavisna od mnenja špekulantov v inozemstvu, ampak mora biti stalna. To pa se da doseči le, če se upelje zlata veljava.
Posl. Schlesinger pravi, da je njemu vse jedno, Če Ilothšildi, Bleichioiri, Hirschi itd. še za nekoliko milijonov obogate.
Posl. dr. Lueger: Naj le zbirajo zlato.
Posl. Sehneider: V zlatu naj se zaduJe, kakor Midas!
Posl. Schlesinger: Žal, da podpira vlada interese židovske haute finance kar najbolj mogoče. Govornik toži, da se vlada in velike stranke ne menijo za njegov načrt za amortizacijo državnih dolgov in razklada ta svoj načrt obširno. Odsek nima pravice ravnati a člani visoke zbornice tako, kakor je ravnal z menoj. Kaj pa večina? Ali ni podvržena telesnim boleznim prav tako, kakor mi? Ali nje trupla ne smrde prav tako, kakor trupla drugih ljudij? V parlamentu vzdigujete svoje nosove, kakor da ste kdo zna kakšni bogovi. Tega prepričanja nam ne morete vzeti, da ste po prirodi toliko bolj zanikarni črvi, kolikor višje nosite nosove. Kdor je v sedanjih razmerah za regulacijo valute, ta je za gospodarsko prevlado židovstva.
Posl. Javvorski izjavi imenom svojih somišljenikov, da bodo glasovali za vladue predloge. Obžaluje, da to zasedanje zbornice izredno dolgo traja, ker je s tem zopet negotovo, da li He bodo sklicali letos deželni zbori. Govornik pravi, da bode glasoval za vladne predloge zato, ker je regulacija državna potreba. Tu se gre za dve važni vprašanji: za državno in gospodarsko. Izključeno pa je politično vprašanje, bodi«i da se zmatra kot vprašanje zaupanja do vlade, bodisi kot korektivno sredstvo za pridobitev ali oviranje administrativnih naredeb. Neumevno je, da je mogla močna stranka iz političnih razlogov zoperstaviti se tem predlogam tako, da so bile skoro v nevarnosti. Očitati nečem nikomur ničesar. Vsak politikuje tako, kakor se mu vidi najprimerneje. Navajam pa to le zato, ker je po moji sodbi vedno razločevali mej državnimi in političnimi vprašanji. Dva tedua govori se že o nekakšni krizi, vedno čitamo bulletine, kako se ta kriza počuti in koliko je truda, da se reši. Nasledki asanacije Se niso znani, sploh pa ne ume-jemo, da je bilo v to potreba tako drastičnega sredstva, da bi bile skoro valutne predloge splavale po vodi. Govornik izreka koučno popolno svoje zaupanje linančnemu ministru in se nadeja, da bode vlada državne interese spravila v soglasje z interesi kraljestev in dežel. (Živahno odobravanje.)
Posl. dr. Kramar izjavi, da je prijatelj valutne regulacije, da pa iz stvarnih in političnih razlogov ne more glasovati za vladne predloge. Pridrži si pravo, izreči svoje pomisleke pri specijalni debati.
Posl. Barnreither zagovarja relacijo. Škoda delavcem se bo lahko odpravila, če bo država skušala ugodno rešiti vprašanje o konsumnih dr» ¥*vih in izdala ter strogo izvrševala zakon o ponarejanji živil.   Prednosti valutne regulacije videle se bodo
šele tedaj, kadar se bode začelo plačevanje z gotovino. Ta prehod je seveda jako nevaren. Finančni minister rekel je sicer nekemu poslancu, da bode zlato branil pod ključem; to je pa povse nemogoče. To je argument ad ignorantiam. (PobI. dr. Lueger: In kdo je ignorant?) Govornik upa, da bodo gospodarske okolščine primorale vlado zbrati vse sile in radi tega bode tudi politika krenila drugim pravcem.
Razprava se potem zaustavi.
Vlada predloži zakonski načrt, s katerim se dovoljuje, da je smeti za plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in drugih kapitalij kupovati zadolftnice, izdane od delniške družbe »Dolenjske železnice" v nominalnem znesku 7 milijonov goldinarjev.
Posl. SpinČič interpeluje vlado zaradi takojšnjega razpisa in nepristranske izvršitve občinskih volitev v Višnja n u v Istri.
Prihodnja seja jutri.
Na Dunaj i, 12. julija.
V drugi dan valutne razprave govoril je razen levičarja dra. JacqueBa tudi posl. Šuklje, a njiju govora nista naredila nikakeršnega posebnega utiša, prav tako ne, kakor ga nista naredila govora levičarja dra. Grossa in nemškega nacijonalca dra. Steinwendra. Suk I je dotaknil se je tudi s tisto, njemu v izvestnih okolščinah lastno rahlostjo zadnje krize in se izrekel za valutne predloge. Lep uspeli pa je dosegel mladočeški govornik posl. dr. K rama F. Jutri govoril bode najbrže dr. P lene r in pojasnil motno parlamentarno situvacijo.
Predsednik naznani, da je došel od minister-skega predsednik:, dopis, s katerim prosi, da se volijo člani delegacije. — Trgovinski minister mar-quis Bacquehem odgovarja na Steinwendrovo interpelacijo o razmerah na južni železnici, na interpelacijo Schneiderjevo o ueki židovski kujigotržnici, in de na nekatere druge interpelacije, pravosodni minister grof Se h duhom pa odgovarja na neko interpelacijo posl. Kbenhochu.
Zbornic) preide na dnevni red in nadaljuje generalno debato o valutnih predlogah.
Posl. dr. Krama:'- pravi, da je prijatelj regulacije valute, ker je res potrebna. Vladni načrt jo previdno izdelan, upirati pa se je določbi o kvoti. Žal, da ni moči ločiti valutnega vprašanja od poli -tiškega. Ako je dovoljeno levičarjem, da nared o valutno vprašanje zavisuo od nekaterih lapalij, kakor so imenovanja uradnikov, potem mora biti zastopnikom naroda češkega tudi dovoljeno, da nasprotujejo predlogam tiste vlade, katera ima po svojem programu samo namen, udušiti in uničiti skrajne stranki', h katerim se prištevajo tudi Mludo-čehi. Ako imamo tudi mnogo zanpauja do sedanjega iiuaučnega ministra, kdo nam jamči, da no bo pozneje postal še kakov Gautsch tioaučni mini ster, tembolj, ker bi Nj. ekscelencija baron Gautsch mogel biti prav tako lehko finančni minister, kakor je naučni minister. Dobro smo spoznali, da so se mnogi protivili predlogam le zaradi vlade. Če dobimo drugo ministerstvo, začeli se bodo zopet deficiti. Če bi prišla levica na krmilo, kaj bi se zgodilo. Posamni levičarji so gotovo na vrhuncu situ-vacije, a ne da se tajiti, da prav pri valutnem vprašanji si levica ni pridobila nikakeršnega zaupanja. Pokazala je, da ne umeje stvari popolnoma, videl se je nje antagonizem zoper vlado in finančnega ministra.  Govornik navaja umaknjeni predlog PJe-
nerjev, postopanje levičarjev pri zakonu o posojilu in sodi i velika stranka mora vedeti, kaj hoče, in mora imeti poguma, da to pove. Začetkom sesije slavili so levičarji vlado in nje predloge, a vse to so zvrnili jeden dvorni svetnik in nekateri okrajni sodniki. Levico čaka tista usoda, kakor Staročehe. Levica je bolna, boleha za svojim programom. Nje napredek ni nikakeršen napredek, ker so dandanes Bamo demokratične stranke res napredne. Vi morate demokratični postati, tega pa ne marate in ne morete, ker je vsa sestava levičarske stranke zoper to. Če bi bili vi demokratska stranka, morali bi tudi opustiti svojo gospodoželjnost Protislovja v vaši stranki so tolikšna, da se jih ne morete rešiti. Ta nasprotstva ojačila bodo narodno frakcijo v vaši stranki in vas končno razdružila. Če se bodete pa odpovedali aspiraciji svoji, gospodovati, utegnete morda še postati narodna stranka in potem bo morda moči z vami govoriti na podlogi federalisti-ških principov. Dokler ni Avstrija urejena na tej podlogi, ni moči govoriti o stabilnosti razmer. Dotlej pa moramo mi glasovati soper predloge. (Živahno odobravanje.)
Posl. dr. Jacques pravi, da sta v Kramaru združeni vse duši: specifično mladočeSka in spoštovanja vredna narodnogospodarska duša. Prerokovanja njegova o usodi, katera nas čaka, niso utemeljena; mi se ne vežemo niti s klerikalci, niti s fevdalci, mi smo državna in narodna stranka zajedno, ker zastopamo poleg državnih interesov tudi oarodue interese nemške, ki so identični z državnimi. Govornik odobrava valutne predloge, pravi pa, da se ne čuti članom vlade, ampak da ga presiuja neka potrpežljivost brez zaupanja, katera je uzrok raznim korakom zdaj za, zdaj zoper vlado. Govornik razpravlja potem o uzrokih valutne reforme in o načelih regulacije. Luegeriu, ki je privržence predlog imenoval sovražnike Avstrije, očita govornik, da je nasprotovanje njega tiksua ideja, ter priporoča vladne predloge.
Posl. dr. Fubb pravi, da imajo vladne predloge pristno madjarsko lice. Kadarkoli se obe vladi poganjati vkupuo za kako stvar, vedno zmaga oger-ska vlada. Že to ni dopustno, da se je kvota za regulacijo zvišala v primeri s kvoto pri drugih vkupuih treskih. Ta ključ je bil krivičen že pred 25 leti, dandanes je to še bolj. Madjari in ino-zemci imajo pri nas dosti preveč upliva. Govornik očita vladi, da ni prebivalstva dovolj pripravila za valutue predloge. Zadnji čas po b ta l je marsikateri S a v e 1 unet Pavel, nasprotnik valutnih p red log je post a Ini naud u Sen jih zagovornik, kar velja zla.s ti za poslanca Šukljeja. Govornik kritikuje na to stvarno vse predloge in se izjavi, da bode glasoval zoper to, da se začne o njih specijalna debata.        (Konec prlh.)
Afera Spinčićeva v imunitetnem odseku.
Na l Mi na j i, 12. julija.
Danes dopoludue ob */«l0. uri sešel se je imunitetni odsek, da se posvetuje o Pacfuovem predlogu gledo afere Spinčičeve. Predsedoval je odsekov načelnik posl. Fran grof C o roni ni.
Mladočeški posl. dr. Lan g razložil je vso stvar Spiučičevo na drobno in dokazoval, da se je faktično kršila poslanska imuniteta. Tožil je tudi, da ujegov, due 13. oktobra 181)1. stavljeni predlog, kateri se tiče razširjenja § 16 drž. osti. zak. o imuniteti, niti doslej ni prišel v prvo čitanje. Govornik stavil je koučno predlog;   Imunitetni odBek
izjavi, da se je z odpustom Spinčlća iz državne Blužbe kršila imunitetna pravi ;a iu da je zato poBl. Spinčića popolnoma rebabilitovuti. Vrh tega nasve-toval je govornik, naj se razširi poslanska imuniteta zakonitim potem tudi na disciplinarna postopanja, in naj se pozove vlada, da predloži zakonski načrt o disciplinarnem postopanji £ uradniki.
Posl. dr. Ferjančič miBli, da imuniteta poslanska v tem slučaji sicer po besedilu zakona ni kršena, pač pa po dubu zakonovem. Ako drž. osn. zakon izključuje sodno preganjanje zaradi kaznivih dejanj, t.-.ku je botel s tem implicite onemogočiti preganjanje zaradi nekaznivih dejanj iu vsakeršni drugi način preganjanja. Z disciplinarno razsodbo je kršeno pravo izvrševati poslanske dolžnoBti, poslanska svoboda in pravo volilcev, izbrati si svoje mandatarje svobodno, kajti z oficijelnim tolmačenjem zakona Btvarja se neka nova vrsta poslancev, kateri imajo manjše pravice kakor drugi. V tem slučaji se uiti ne trdi, da je bilo delovanje posl. Spinčića kaznivo v zmislu kazenskega zakoua. Treba je baviti se s stvarjo de lege ferenda, kajti uarodni zastop na tako labilni podlogi, kakeršna je nastala sedaj po Spine.revi aferi in ko je državno sodišče odklouilo soditi stvar meritorno, je povse nemogoč. Iz listine članov poslanske zbornice je razvidno, da je v zboru;ci ii \ poslancev, kateri so v državni službi. Ako merodajni krogi ne marajo sodelovanja te skupin" poslaucev pri zakonodajstvu, ukrene naj se iukompatibiliteta. Ako se pa to ne želi, potem je treba tej skupini poslancev duti tisto varstvo, kakor je imajo vsi drugi poslane. Spinčićev slučaj je pokazal, da more biti disciplinarno preganjanje dosti čutuejše, kakor kazensko pregaujuuje. Skrajui čas je, da se ustavijo takšne odredbe, katere izpodkopujejo temelje, na katerih sloni narodui zastop. To je moči storiti na podlag: £ 19. opravilnega reda s primernimi nasveti, katere naj stavi odsek v zbornici. Končno predlagal je govornik, naj odsek zahteva od vlade disciplinarne akte, da se iz njih pouči o vseh podrobnostih preiskave.
Posl. dr. \Veeber je dokazoval, da je slučaj Spinčićev novo potrdilo za to, Sako nujno potrebna je točna službeua pragmatika, katero bi bilo izdelati zakonodajnim potem.
imunitetni odsek zaustavil je na to posveto-vauje ter je bode uadaljeval v petek zvečer.
Govor poslanca dr. Lueger-ja
O Spinčičevi aferi v 148. seji drž. zbora <lne 5. julija 1892.
Gospoda mo|a! Tudi jaz ne bodem Vas mudil na dolgo, nego govoriti hočem samo nekoliko besed. Oprostite pa, če zmatram za svojo dolžuost, da se bavim nekoliko bolj ua drobno z razlagami Njega eksceleuce gosp. naučnega ministra.
Gosp. naučnemu ministru v uvodu njegovega govora ni bil po všeči način, kakor je govoril poslanec Kramar; menil je, da bi se moralo drugače govoriti v tej visoki zbornici. Ne vem, ima li Njega eksceleuca gosp. minister pravico, da sploh kritikuje način, kuko govori kak poslanec. (Tako je!) Jaz mislim, da poslanca kritikovuti iniujo le njegovi volilci, oziroma tukaj v te| visoki zbornici predsedstvo ; ministrom pa ne gre, da bi kritikovali poslance, nasprotno, poslanci naj kritikujejo ministre. (Res je tuko!) In isti minister, ki je izrekel tako neprijetnim kritiko o g. posl. Kramaru, hoče nam odrekati pravico, da kiitikujemo one osobe, ki so sodelovale pri nastanku dotičnih razsodb. (Prav dobro ! na skrajni levici in na desni.)
Ne vem, kako opazko je naredil neki čestiti gospod kolega povodom takozvane „justične ru-dečice", katere jaz sicer niti ne poznam, to je nova prikazen v Avstriji. (Veselost na skrajni levici.) A Nj .eksceleuca gosp. minister je takoj menil, da ne trpi nobene kritike. (Smeh na skrajui levici in ua desni.) Da, on mora trpeti kritiko (Pravo!), kajti mi imamo pravico kritikovati (Res je tako!), in če v tej visoki zbornici ne smemo več niti kritikovati, potem ju mnogo pametneje, da se nas vse pošlje lepo mimo domu, tako vsaj prihranimo avstrijskim narodom dnevščine (Tako je! na skrajni levici iu na desni.), ki se nam plačujejo, potem smo zgol „listam možicelj in obsedi" in nič druzega. (Veselost.) Ne, gospoda moja, mi imamo pravico, da kritikujemo vsacega posamičnega ministra, vsa-cega Bekcijskega uačelnika, vsacega dvornega svetnika, kdor koli si bodi, smemo ga kritikovati (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni) in te pravice si ne bodemo dali vzeti po nikomur in tudi ne po Nj. ekscelenci gosp. naučnem ministru. (Živahno odobravauje na skrajni levici in na desni.)
Še neitaj druzega moram pa omeniti nasproti gosp. naučnemu ministru. Rekel je po svojem običajnem načinu — to se jo že večkrat zgodilo v tej visoki zbornici — da bode vedel preprečiti, da se moti šola ter da se eventuelno nosi politika v šolo in da ne bode trpel tega, da bi učne osobe kalile
mir. No, gospoda moja, jaz menim, da v Zagrebu ni bilo šole in da tudi v istih okrajih, kjer je agi-toval gosp. profesor S p inči ć, se ni šlo za šolo. Vsa stvar prav za prav ni imela nikake zveze s šolo. Če se pa hočemo baviti nekoliko bolj natanko z vprašanjem kalenja miru, bi vender vprašal Njega ekcelenco gosp. ministra: Kdo prav za prav kali mir? Ali kali mir oni, ki se, zavedajoč se popolnoma svoje narodnosti, poteza za pravice svojega naroda, brani njegove pravice in je zaščitnik svojih narodnih bratov proti krivicam z druge strani, ali pa ne kali miru temveč oni, ki prešerno in proti zakonu tlači drugi narod? (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni.) Jaz menim : Mir kali oni, ki tako postopa proti drugemu narodu (Posl. doktor Brzorad: Vlada! — Posl. dr. Vašatv: Minister Gautsch!); in da je vtem slučaji res vlada kriva, če ni miru in če se ju kalil, to je brez vsega dvoma jasno vsakemu, ki pozna razmere v Istri, v Trstu itd. (Živahno odobravauje na skrajni levici in na desni. — Posl. dr. Vašatv: Le vlada!) Sicer pa misiim, da mora vsakdo, ki ve, kaj je Avstriji koristno, in ki ve, kaj je Avstriji potrebno, tam doli v Istri in Trstu odločno biti na strani Hrvatov in Slovencev, ki istinito branijo tam cesarstvo avstrijsko proti prizadevanjem, ki merijo na to, da se ta pokrajina odtrga iz avstrijske državne zveze. (Živahno odobravanje in ploskanje na skrajni levici in na desni. Posl. dr. Vašatv: To vladi ne diši! — Veselost.)
Nj. eksceleuca sklicevala se je tudi na jedno-glasno8t razsodb. Prav lepo! (Posl dr. Brzorad: O iu!) Jednoglasnost se lahko doseže, ako se ve, koga je treba pozvati; to ni nobena umetuost. Da sem jaz minister, doBegel bi tudi tako jednoglasno disciplinarno razsodbo in rekel potem v visoki zbornici : Da, ta disciplinarni svet izrekel je razsodbo, jaz nisem prav nič uplival na to. Naravno, saj mu ni bilo treba več govoriti s posamičnimi člani, bili so že iz početka, kako bi se izrazil, tako dobro uvežbani, da bo na tanko vedeli, kaj jim je storiti (Tako je! na skrajni levici in na desni.) Tu se vender ne bodo izdajali še posebni pismeni ukazi. (Posl. PernerBtorfer: Kakor pri justici, kjer je treba vzeti samo Holzingerja. — Posl. dr. Vašatv: Mnenje pri severni železnici!) Komu se hoče to natveziti ? Nečem omenjati, da se je trdilo, da še nobeden profesor ni bil preganjan zaradi njegovega političnega mnenja; taki slučaji prigoddi so se že večkrat.
Dovolite mi pa, gospoda moja, da tudi jaz omenim to, kar je po mojem mnenji odločilno v tej reči. Nj. eksceleuca gospod minister jo mislil, da ni kršil pravice imunitete, ker se prvič ni sodno postopalo ali koga zaprlo in drugič so le izjave v poklicu tu v zbornici in potem v komisijah zavarovane proti vsakemu preganjanju. Alinea 3. dotič-nega paragrafa ne pride nikakor v poštev za Nj. eksceienco gosp. ministra. Poglejmo si stvar nekoliko bolj natanko. Poznam izrek necega slavnega ogerskega politika — mislim, da je bil grof Sze-chenvi — ne citujem doslovno, ker nimam izreka pri roki, a smisel je gotovo prav povedan. Ta mož rekel je — seveda v času, ko bo Ogerski še ni godilo tako dobro, kakor danes — nastopno: Brutalna krivica, očitno priznana zloraba moči ne razjari naroda tako zelo, nego ona metoda, ki zlorabi oblike pravice, da druge oropa pravic (Tako je! na skrajni levici in na desni), in sicer na tak način, da se dotični prav za prav niti braniti ne more. (Rjs je tako ! na skrajni levici in na desni.)
Ako bi grof Szechenyi živel sedaj, ne izrekel bi več tega, ker zdaj ravnajo njegovi gospodje rojaki Ogri po isti metodi, a takrat izrekel je to in izrek bil je pravičen. Da imam pred seboj ministra, ki pravi: Z laj hočem jaz nekaj storiti, jaz ne morem trpeti profesorja Spinčića, on mi razburja Hrvate, da ne ubogajo več Italijanov, kakor se spodobi i Veselost), — a la bonbeur, to bi bil možat minister! Če pa pride minister in pravi: Vse se je zvršilo v najlepšem redu, to ni sovraštvo proti kaki narodnosti ali stranki, in Če se čita ta razsodba, s katero se odpušča iz službe profesor Spinčič zaradi namišljenega govora v Zagrebu in zaradi agitacij, potem moram si reči: To je — Nj. ekscelenca naj oprosti, naperjeno ni osobno proti njemu, a moram izreči — to je neverojetno licemerstvo, oabajajočo se v takem postopanji, ki kar uaravnost sramoti vsak pravni Čut. (Odobravanje na skrajni levici in na desni. — Podpredsednik zvoni večkrat. — Ponovljeno odobravanje in ploskanje na skrajni levici in na desni )
Podpredsednik: Prosim! Ne morem dopuščati izraza gospoda poslanca, da se nahaja v vsem postopanji neverojetno licemerstvo, zatorej kličem govornika k redu. (Oho-klici, odobravanje in ploskanje na skrajni levici in na desni. — PoBlanec dr. Brzorad: Zakaj se to ne more reči? — Posl. dr. Vašatv: Ta izraz se je že večkrat rabili — Posl. PernerBtorfer: Tu ni biti tako občutljivim.)
Posl. dr. Lueger nadaljuje: Svoje mnenje bodem utemeljil uatančneje. (Veselost na skrajni levici in na desni.) če bi bilo res, gospoda moja, da je bila v dotičnih govorih gosp. poslanca S p inči ca in ne, kakor je vedno rekel Nj. ekscelenca gosp. minister, profesorja Spinčića (Tako je ! na skrajni levici in na desni) — ker, ko je govoril v Zagrebu, ni bil profesor, nego poslanec (Res je tako! na skrajni levici in na desni) — to na znanje Nj. eks-
celenci gosp. naučnemu ministru — če bi bilo torej res, da je v govorih poslauca Sp nordl tendenca, naperjena proti celokupnosti države ali proti sedanji državni obliki, torej tako rekoč neka vrsta vele-izdajstva, potem bi se bila morala uvesti proti poslancu Spinčiću preiskava, kakor je to že omenil moj neposredni predgovornik in tudi drugi gospodje, oziroma državno pravdništvo bi bilo moralo staviti zahtevo, da se postopa kazensko proti poslancu Spinčiću. (Tako je! na skrajni levici in na desni.) Ta zahteva bi bila prišla semkaj v to visoko zbornico zarudi vprašanja izročitve in mi bi bili imeli presoditi, je li se ima poslanec Spinčič izročiti ali ne. Me.*tu tega pa, in ker je minister dobro vedel, da bi ne prodrl s takim korakom, ker je vedel, da bi nihče v tej visoki zbornici ne imel poguma dovoliti, da se izroči posl. Spinčić, ni se nastopil sodni pot, nego postopalo se je disciplinarnim potom (Pritrjevanje ni skrajni levici in na desni), in jaz izjavim Nj ekscelenci gospodu naučnemu ministru v obraz: Razsojevati o tem, je li v kaki izjavi zadržano veleizdajstvo ali ne, imajo po naših zakonih samo sodišča pravico, ne pa disciplinarni sveti. (Tako je! ua skrajui levici in na desni.)
Tudi je velik razloček, je li pride obdolženec zaradi take izjave pred rednega sodnika ali pa pred disciplinarni svet. Kdo je redni sodnik, to se mi mora naznaniti in po zakonu imam pravico, da eventualno odklonim tega sodnika. Kdo pa sedi v takem disciplinarnem svetu (Posl. dr. Vašatv: Kdo se tja komandu je! i, to se ne ve. Potem pomislite: Tu javno, tam tajno obravnavanje, to je velik razloček, in v tem preziranju zakona, v tem direktnem preziran ji zakona (Posl. dr. V»Saty: To je pravo ;) je eklatantno kršenje pravic člana te visoke zbornice. (Odobravanje in ploskanje na skrajni levici in na »lesni.) i Konec prib.)
Politični razgled.
Notranje iležele.
V Ljubljani, 13 julija. Valutne predloge v gospodski zbornici. Komisija gospodske zbornice za posvetovanje o valutnih predlogah se je včeraj prvič sešla in volila sekcijskega načelnika Inama-Sternegga poročevalcem. Z ozirom na to, da se prav sedaj vrši v poslaniški zbornici generalna debata o valutnih predlogah in je torej finančni minister zadržan, ukrenila je komisija preložiti prvo sejo na nedoločen čas.
Hrvatski sabor sklican  je  s  kraljevskim odlokom z dne 6. t. m. na dan 4. avgusta t. I.
Občinske volitve v Zagreba. Nove volitve za občinski zastop v Zagrebu, ki je bil razpuščen minuli mesec, vršile se bodo menda v prvi polovici bodočega meseca. Nekatere volilce premestil bode vladui komisar iz druzega razreda v prvi razred, da tako omogoči zmago vladi prijazne stranke. Prvi razred je namreč odločilen za bodočo večino. Gotovo je, da bode vlada storila vse, da podere zadnjo trdnjavo opozicije in si pridobi poslušno večino tudi v občinskem zastopu glavnega mesta.
Ogerska zbornica.
Predloge o regulaciji valute došle so tudi v ogerski zbornici v obravnave. Poročevalec je zuani posl. Ilegedih, kateri je predloge toplo priporočal, povdarjajoč, da jim je končni smoter plačevanje z gotovino. Za njim ju govoril finančni minister dr. Wo-kerle in priporočal svoje predloge s tolikim naudu-šenjem ter je kot izredno koristne za Ogersko proslavljal tako prepričevalno, da je razorožil slednjega stvarnega nasprotnika. V imenu opozicijonalne narodne stranke govoril je sicer Evgenij Gaal in lilo-zolično in narodnogospodarsko branil bimetalizem, a predlogam se ni upiral kar nič. Včeraj izrekel se je tudi lg. Helfy, Kossuthovec, brezpogojno za predloge, tako da je moči reči: V ogerski zbornici je valutnim predlogam zagotovljena velikanska večina.
V u u il J 4- driiifr,
Mlnisterska kriza na Francoskem. Včeraj smo javili brzojavnim potem, da je nastala na Francoskem ininisterska kriza, danes pa že lahko konstatujemo, da je zopet rečena. Odstopil je samo minister mornarice, portfelj njegov pa so ponudili Burdeau, kateri ga bode najbrže vzprejel. Listi pišejo o porazu ministra Gavagnaca nenavadno trezno in pravijo, da se je storil sam nemogočega, ker ni umel gospodariti v svojem resortu „Figaro" pravi: Zbornica vrgla je Cavagnaca, ne zmeneč se zato, če se je kaj pobil, „Autorite'" pa pravi: Včeraj sta bili dve eksekuciji; obglavljena sta bila Ra-vachol in mioisterstvo Lmbet. Ravachol je bil bolj simpatičen".
Svetovna razstava v Parizu. Predsednik Carnot podpisal je včeraj mej sejo ministerskega sveta dekret, s katerim se določa, da naj vlada  vse  priredi  in   poskrbi, da  bode moči svetovno razstavo Pariško otvoriti dne 5. maja 1900. Angleške volitve. V nekaterih okrajih vršile bo se sicer nove volitve, razmerja mej strankami pa niso izpreme-
nile. Doslej je voljenih 226 privržencev Salisburvja in 203 privrženci Gladatouea. „Times", gotovo dobro informiran list, računi, da bode Gladstoneova stranka pridobila si Se 49 mandatov, da bode torej imela v bodoči zbornici večino 32 glasov, dočim je dosedanja vlada imela veČino 68 glasov.
Dopisi.
Iz M4iibl|niie 11. julija. [Izv. dop ] (Šolske delarne.) Najhujše zlo, ki kakor črv spodjeda srečno bodočnost naši mladini, jo lenoba. Iz lenobe izcimijo se vso malomarnosti, prestopki in pregrehe, čestokrat tudi take, ki za vselej uničijo najbolj nadarjenega učeuca. Zato nista šola in dom nikdar preveč pozorna na izročeno mladino in z mirno vestjo smeta uporabljati vsa — tudi najhujša sredstva, ki varujejo otroka pred lenobo ter ga vadijo pridnosti in delavnosti. Vsakdanja skušnja nas uči, da se je že silno veliko najbolj nadarjenih učencev pogubilo v valovih življenja, ker so zanemarjali svoje dolžnosti, se udali lenobi in njenim pogubnim izrastkom, dočim se pa nasprotno manj ali slabu nadarjeni, ki so pa vatrajali v pridnosti, poVBpo do površja ter prekose najboljše talente. Posebno ljudska šola ima v tej stvari jako težavno nalogo in učitelj mora pri marsikaterem učencu uporabiti vso svojo pedagogiško spretnost, da ga obvaruje pred lenobo, kateri je nad vse podvržen. Tudi šolske oblastnije začele so v zadnjem času prav temeljito to vprašanje razpravljati iu v ta namen ustanov I jajo na raznih šolah „ šolske delarne", za deška ročna dela, katere imajo namen učenca obvarovati pred lenobo ter ga vaditi pridnosti iu delavnosti. Ko je naš presvetli vladar potoval zadnje dni po Moravskem, je obiskal v Brnu tudi ljudske šole in na jedni teh šol — tako poročajo „Bliitter zur Fiirderung der Knabenhand-arbeit in Oesterreich" — tudi šolsko delamo. Cesarju bo se ti izdelki učencev jako dopadli in nazadnje je vprašal šolskega vodjo, kakšen namen imajo šolske delarne. Vodja mu odgovori: ^Obvarovati otroka pred lenobo." Jo je v istini res zelo blag namen", mu od-gori naš presvetli vladar.
Naša mestna šolska oblast, ki pri vsaki priliki pokaže, kako zelo ji je za napredek mestnega šolstva in za blagor učeče se mladine, tudi ni zaostajala za drugimi mesti iu okraji. Že pred štirimi leti je na prošnjo trudoljubivega šolskega vodje in nadučitelja gosp. Žumra ustanovila na II. mestni slovenski deški šoli tako delamo, ki z najboljšim uspehom izvršuje svoj posel. Ta šolska delarna ima dva oddelka. V jednem oddelku poučuje gosp. Armič otroke v lepljenstvu (kartonaži) in vsakdo, kdor vidi te krasne izdelke, mora pritrditi, da je g. ArmiČ res mojster v tej stvari. V drugem oddelku poučuje pa že splošno znan strokovnjak v deških ročnih delih g. Cepuder v mizarstvu. Omenim naj mimogrede, da je g. Cepuder poleg lepljenstva in mizarstva izučen in izprašan tudi iz košopletar-stva in prav bi bilo, ko bi se še pletarstvo uvedlo na tej šoli. Učenci delajo z nepopisnim veseljem v šolski delanu iu marsikateri lenuh se je spreobrnil v prav pridnega učenca tudi v vsakdanji šoli. Šolske delarne so res plemeniti zavodi in v blagor našega milega naroda bi bilo, da se jih kar največ mogoče ustanovi tudi po deželi.
Domače stvari.
— (Vabilo na javni shod „Sloveu-skega društva v Ljubljani",) kateri bode dne 17. julija 1892 ob 4. uri popoludne v K ran j i na vi tu g. Petra Majer-ja. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o delovanji deželnega zbora kraujskega, poroča g. dr. I v a n T a v ča r. 3. Razprava o slovenski narodnosti, govori g. dr. Danilo Maj ar on. 4. Posamezni nasveti. — Po končanem zborovanji bode prosta zabava, pri kateri bodo iz posebne prijaznosti sodelovali gospodje tamburaši »Ljubljanskega Sokola8 in Ljubljanski pevski kvartet. V Ljubljani, dne 13. julija 1892. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Osobue vesti.) Deželni odbor kranjski imenoval je gosp. dra. Kopica, sekundarija na oddelku g. dra. Šlajmerja v deželni bolnici v Ljub Ijani, začasnim okrožnim zdravnikom na mesto umrlega gosp. Lukaoa v Št. Vidu pri Zatičini. — NaA rojak g. profesor dr. Avgust Mušift, privatni docent grščine na Zagrebškem vseučilišči, dobil je od dež. vlade hrvatske podporo in nalog,  da se
poda za dlje časa na Grško. Najprej pojde v Atene, da prouči izgovarjanje nove grščiue potem pa v Trojo, da si ogleda izkopavanja dr. Schliemana na lici mesta.
— (Odbor ^Ljubljanskega Sokola") oskrbel je vse potrebno, da se uvede nova društvena uniforma. Sokolske čepice imata na prodaj gg. K rejci in Soklič. Z* obleko preskrbel se je potrebni uzorec, po katerem bode odslej izdelovati društveno uniformo, to je hlače, surkieo in srajco. Za izdelovanje oblek pooblastil je odbor društvena člana gg. Ek arj a in Kunca. Opozarja se člane, da se imajo nove obleke izdelovati strogo po teh uzorcih in samo iz blaga, ki ga ima odbor satu v zalogi, in ki se dobiva pri odbornika bratu Mu-lačku. Stare obleke smejo se še iznositi, pri nov h pa se bode moralo ravnati strogo po predpisih odbora, da se že veuder jedenkrat doseže toliko potrebna jednakost. To se naznanja bratom Sokolom s prošujo, da se ozirajo pri napravi novih oblek na odborov sklep in se tako izognejo kitki mogoči nepnliki.
— (Št. PeteTIk 8 Ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) imeli sta občni zbor preteklo nedeljo. Delovali sta v preteklem letu prav uspešno ter nabrali in oddali vodstvu družbe 448 gld. 75 kr. Obširneje poročilo prijaVimo jutri.
— (Skušnja gluhonemega) Antona Čr-neta vršila se je včeraj dOpoludne v I. mestni Soli v navzočnosti c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, vodje g. Žumra in referenta o gluhonemih ustanovah v deželnem odboru, g. dr. Sch a f fe r j a, ter mnogih učiteljev. Izpraševal je gluhonemega dečka učitelj g. Albert Lampe iz Zagreba. Skušnja je bila jako zanimiva, posebno se je občudovalo, v kako kratkem času je gluhonemi Črne narisal obliko Avstro-Ogerskega cesarstva, posamezne dežele in njih stolna mesta. Tudi v pisarni, računanji, zgodovini itd. je bil uspeh jako povoljen, tako da se je prisodilo gluhonememu Autonu ('rnetu spričevalo z odliko. Konstatujemo pri tej priliki, da g. Lampe ni, kakor je bilo zadujič pomotoma povedano, učitelj na deželnem zavodu za gluhoneme otroke v Zagrebu, ampak znsobni učitelj.
— (Občni zbor družbenikov l Ljubljanskega bnlnišno-podpomega in oskrbovalnega društva) bode v nedeljo dne 17. julija 1892 ob 10. uri dopoludne v veliki mestni dvorani. Dnevni red: 1. Predavanje letnega poročila in sklep računa za I. 1892. 2. Predlog o prenaredbi §§ 6., 10., 11., 16. in 17. pravil. 3. Volitev pre-gledovalcev računa. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Nasveti udov.
— (Šolski razstavi.) Na drugi mestni deški ljudski šoli na Cojzovem Grabnu razstavljena so do sobote popoludne dela iz šolske delarnice na ogled. — V zavodu Huth na Poljanah pa so razstavljena danes in jutri od 10. ure zjutraj do 6  ure popoludne razna šolska in ročna dela.
— (V orglarski šoli) Ljubljanski se zaključi šolsko leto jutri 14. t. m., ob 9. uri zjutraj z javnim izpitom.
— (Železniške zveze v Ljubljani.) Piše se nam iz trgovskih krogov: Stara in že opetovano izrečena je pritožba, da so železniške zveze v Ljubljani skrajno neugodne, a vzlic temu vse te pritožbe še niso napotile pristojnih faktorjev, da bi bili v tem oziiu kaj ukrenili, kar bi bilo prebivalstvu v konst. Kako neugodno je n. pr. za trgovca, ki se pripelje ob 1. uri 20 minut popoludne iz Kamnika; možu se mudi priti domov, recimo na Notranjsko, pa kaj mu je storiti, Tržaški vlak se je odpeljal ob 1*19 m, čakati mu je torej precej dolgo. Ako bi dotični popoludanBki vlak, ki odhaja iz Kamnika ob 11*50 m, odhajal vsaj 10 minut prej, ustreženo bi bilo marsikomu. Tudi zveza mej gorenjskimi in Tržaškimi vladi ni ugodna za potnike, zlasti pri večernih vlakih ob nedeljah in praznikih, a tudi glede opoludanskega vlaka čujejo se razne pritožbe. Sosebno tožijo tujci, ki gredo na Gorenjsko, da je mej prihodom Tržaškega vlaka ob 3 4na 12. uro, in odhodom gorenjskega vlaka, ob 12 uri, premalo postanka, ker se čeato primeri, da ostane kdo brez obeda, ker na Gorenjskem ni dobil ničesar pod zobe, v Ljubljani pa ni dobiti utegnil. Nujno prosimo torej pristojne faktorje, naj se na to prošnjo našo ozirajo in odpomorejo kolikor moči.
— (Nova tovarna.) Veliki posestnik doktor Schlesinger, ki  je kupil pri Novem mestu večje
posestvo, namerava na Ljubljanskem močvirji ustanoviti tovarno za izdelavanje šotine prhe ali mlivke, katera se rabi od dne do dne bolj pri raznih obrtih.
— (Pevsko društvo „Lira" v Kamniku) imelo je dne 10. t. m. svoj 10. redui občni zbor. Izvoljeni so bili: Predsednikom gosp. Alojzij Vremšak; podpredsednikom: g. Anton Pintar; tajnikom: g. Slavoj Kronabetvogel; blagajnikom: g. Janko Pohlin; pevovodjem: g. Franjo Štele; pevovodje namestnikom: g. Anton Arigler; arhivarjem : g. Jože Štele
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda na Bledu) bode imelu občni zbor v nedeljo 17. julija t. 1. ob 5. uri popoludne v gostilni g. Jakoba Peternela.
— (Družba sv. Cirila in Metoda.) Podružnica za Orno in okolico na Koroškem ima občni zbor v nedeljo 17. t. m. v gostilni [tri Matevžu. Po končanem vsporedu je prosta zabavu. — Podružnica za Št. Š teb en in okolico v Ziljski dolini ima isti dan popoludne občni /.bor v gostilni pri Lipšu na PlešiŠčab. Po končanem vsporedu prosta zabava. K obema se vabijo zavedni iu rodoljubni Slovenci in Slovenke, da se udeleže v obiluein številu.
— (Preklic.) Tržaški listi in po njih mnogi drugi prinesli so vest, da je v Štorjah pri Sežani zbolelo več osob, pri katerih so se pokazali znaki kolere. Županstvo v Storjah preklicujo to vest prav odločno in poudarja, da je zdravstveno stanje v občini prav povoljno Tem bolje! Tudi pri kmetu Mah niču iz Štorij, ki je umrl v bolnici v Trstu, je pokazala sekcija, da je umrl vsled pneumonitis.
— (Češki učitelji v Zagrebu.) Praško učiteljsko društvo „Komenskv" priredi posebni vlak v Zagreb k razstavi učnih pripomočkov, ki bode meseca avgusta. Učiteljem se bode gotovo pridružilo muogo drugih čeških rodoljubov, da zopet obnovijo bratovstce vezi iu pokažejo svoje simpatije jugoslovanskim bratom. Izletniki popeljejo se preko Dunaja, Gradca, Maribora v Zagreb, potem pa se vrnejo preko 11 e k e , P u 1 j a , T r s t a (B e n e t k) Postoj ine in Ljubljane čez Line zopet domu. Češke goste bodemo povsod na naših jugoslovanskih tleh, kjer se bodo mudili, pozdravili s prisrčnim in bratovakiin: Dobro došli I
— (Porotna obravnava na Nemškem s slovenskim tolmačem.) Iz Kolonije ob Renu Be nam piše: Zanimiva obravnava vršila se bode tukaj v jeseni. Obdolžen iu zatožen je neki L B. iz Loškega Potoka, ki se je zatekel v te daljne kraje iskat dela. Sum leti nanj, da je umoril svojo ženo dne 16. uovembra lanskega leta. Prva obravnava pred porotniki bila je razpisaua dne 30. junija t. I. pri tukajšnjem višjem sodišču. Porotniki bili so že zbrani in prvosednik je pričel obravnavo. Kar se oglasi zatožencev zagovornik ter zahteva, da se obravnava preloži do jeseni. Obdolženec L. B je namreč rodom Slovenec iz Kranjske, materin jezik mu je slovenski, nemščine ne razume dovolj iu zatožnica dostavila se mu je le v nemškem jeziku. To je nepostavuo in zatorej zahteval je zagovornik, da se stvar preloži. Državni pravdnik ugovarjal je, da je zatoženec dobro razumel zatožno, ker se mu je pretolmačila v poljskem jeziku. Pozvan je bil kot tolmač slovenščine g. Fr. Lokar, Slovenec iz Ribnice, nahajajoč se v Koloniji. Ko je le ta na vprašanje predsednikovo: Jeli more Slovenec Poljaka dobro razumeti, odgovoril, da ne, sklenilo je sodišre, da se obravnava preloži do jeseni. Zdaj ima tolmač polno posla, da prelaga prejšnje zapisnike zatožencu in se vrši novo zaslišanje. Poročevalec nam piše, kako se je začudil ubogi zatoženec, ki trdi, da je nedolžen, ko je uajedeu-krat začul v daljin tujini zopet glas materine besede. — Kaj poreko k temu nekateri naši germa-nizatorji, ki celo pri nas v mnogojezičui Avstriji obtožencu ne bi hoteli privoščiti tega, kar se je dovolilo v čisto nemški deželi Sloveucu, ki ni nemščine dovolj zmožen V
Telegrami „Slovenskomu Narodu41:
Dunaj 18. julija. Najstarejša hči nadvojvode Karola Ludovika, nadvojvodinja Margareta Sofija, zaročila se je včeraj v Iteicheiiau z vojvodo Albrehtom Wurttemberškini, pre-sumptivnim prestolonaslednikom. Vsi Dunajski in provincijalni listi pozdravljajo to vest simpatično, in slave svojstva zarotnikov, nagi ašajo& udauost in zvestobo cesarski rodbini.
Pariz 13. julija. Uradni list prijavlja dekret, s katerim imenuje predsednik Burdeaua ministrom mornarice. — V Auber Vilieres-u umrlo 5 oseb za kolero.
Pariz 13. julija. Pri katastrofi v Saint Gervais ubitih okolo 200 ljudij; doslej našli 140 trupel.
Carigrad 13. julija. Poročila iz TiHisa naznanjajo, da je bilo dne 7. in 8. t. m. v Kavkazu 207 slučajev kolere; bolniki vsi umrli. V Saint Jian-d'Acrc-u ni bilo nobenega slučaja kolere.
London 13. julija. Zadnji resultati volitev: 20!) konservativcev, 36 unijonistov, 187 Gladstoneovcev, 5 Parnellistov in 35 protipar-nellistov.
Tržne cene r ljubi junl
dne 13. julija t. 1.
Razne vesti.
* (Razpuščena dijaška društva.) Cea. namestuištvo ua Dunaji je razpustilo 16 dijaških korporacij, ker so prekoračila po pravilih določeni delokrog. Vsa razpuščena društva so nemško-naci-]omilim in so se večinoma udeležila pri demonstracijah za Biamarcka ua Dunaji. To je gotovo tudi dalo povod, da bo se razpustila.
*(Kronstadt — vojno pristanišče.) Kakor javlja uradni „Dziennik Warszawdkiu, bode se Kronstadtsko pristanišče zaprlo trgovskim ladijam in proglasilo za stalno kot vojno pristanišča.
* (CriBpi v nevarnosti, da oslepi.) Iz Rima se poroča, da bode prišel tja iz Napolja bivši italijanski ministerBki predsednik Crispi, ki je nevarno zbolel na očeh in se bode dal operirati v Kimu. Na desno oko ne vidi skoro nič več
* (Novo zdravilo) Kemik dr. Roos v Frankobrodu iznašel je novo zdravilo „ Agatbin", ki Be je poskusilo v tamošnjih bolnicah in se posebno dobro obneslo kot bolečine olajšujoče zdravilo pri neuritičnih boleznih in pri reumatičnih afekcijah mišic, členov in kit.
Mi
„LJUBLJANSKI Z70H"
• toJI
ca vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
TllJCl:
12. julija.
Prt MmllAi : llanril, Ilradecky, Kron, Herling z Dunaja. — \Vartl s Češkega. — Paterno z Reke. — Bartluia iz Kočevja. — Lanprecni iz Gradca.
Pri Mah: N«"»el, (isnu z Dunaja. — Krmigmsnn, (iiitzuian iz Kočevja. — Segri-, Marinschig, (Jramle iz Tr-Hta. — Fiseher. Havas, llalun-r iz Budimpešte. — Kolter iz Gorice. — K.nger iz Herolina. — liettelbeim iz Vulike Kauiže.
V'i I u t ii »-nt koloiliiirii : Paul z Dnnaja. Pri nvatrl|Mkrm  ««-»itr|u   Riehter z Duuaja. — < sol li iz Idrije. — Uergkepel iz Gradca. — Rob iz Gorice.
		P.		Špeh povojen, kgr. .	*l. kr
Plenica, hktl.   .   . .		6 HO			— 61
Rez,	■	r» »ie		Surovo maslo,    „ .	,-174
Ječmen,	■ ...	4	—	Jajce, jedno :   .   , . Mleko, liter ....	-2-b
0'6i,	t ...	2 75			-IlO
Ajda,	» ...	5 70		Goveje       meso, kgr.	—[89
Proso,	• ...	4 40		Telečje         „ ,	— 54
aoruza, Krompir,	■ ...	4		Svinjsko        , „	— 64
	t ...	—	—	Kostrunovo    „ ,	—m
Leća,	• ...	12	—	Pišanec......	— 40
Grab,	9 ...	10	—		-16
Fižol,	t ...	i 8	—	Seno,   100 kilo .   . .	1 78
Maslo,	kKr. .	—	86	Slama,   j,     „   .   . .	2 14
Mast,	•	—	66	Drva    trda, 4 rjuietr.	6 50
Speli tri sen „		—	56	„    mehka, 4 ,	1 50
Meteorologično poročilo.
1 Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokriti« v mm.
12. julija	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	730 8 mm. 7287 mm. 727 5 mm.	16 6« C 86-2» C 22 0» C	si. se v. obl. si. bvz. jasno si. szh. jasno		12 0 mm. dežja.
Srednja temperatura 21*7°, za 2Tg nad normalom.
JD\jlxx&^&^csl borza
dne 13  julija t. I.
včeraj —
Papirna renta.....gld.    95'15
Srebrna renta.....„      94 95
/.lata renta.   .....     , 11280
fi" 9 marčna renta ... „ 100 86 Akcije narodne banke . . , 996*— Kreditne akcije   ....     „ 311*50
London........ 119'70
Srebro.......t      —"—
Napol........„       9*51«/, -
C. kr. cekini....., 569
Nemške marke    ....     ,      58 65 4", , državne srećke iz 1. 1854  .    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   „ 182
Ogerska zlata renta 47........110
Ogerska papirna renta 5" „......100
Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 Zemlj. obć. avstr. 4l/i°/0 slati zast. listi .   . 116
Kreditne srečke......100 gld. 189
Rudolfove srećke...... 10   „ 28
Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , 150 Tramway-druit. velj. 170 gld. a.v.....234
danes gld. 9505 94 95
• „    112 60
• „ 10090
- n 896-
- , 312 — ■   B 119*70
• J 951
- . 569 .   „      58-62 ■/, 141 gld. 50 ki,
50 45
40
25 50 25
Zahvala.
Za obilno dokaze srćnega sočutja, za krasne vence in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu gospoda
Alberta Ramm-a
lekarja, hišnega in zemljiškega posestnika
izrekamo vsem predragim sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 13. julija 1892.
(801) Žalujoča obitelj.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srćnega sočutja ob smrti našega nepozabnega strijca in bratranca,
gospoda
D" FRANA SKOFIČA
c. kr. okr. sodnika v Škofji loki
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem In znancem, osobito čestilcem rajneega iz vseh kra-Jov» g£- uradnikom deželnega sodišča Ljubljanskega in okrajnega sodišča Škofjeloškega, slav. d r u S r, votn, gg. meščanom Škofjeloškim, vsem drugim udeležencem pogreba ter darovatetjem mnogih krasnih vencev. Posebno se zahvaljujemo g. dru. D. Maj ar ot. u za ginljivi nagrobni govor in gg. pevcem Ljubljanskim za krasni nagrobnici.
(803)
Žalujoči sorodniki.
V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI
je izšla knjiga:
Đlddne duše.
lEfeo-na.a.z-L.   Oeški spisal Vaesriav R«nei-Tfe1»l*sky.
Preložil Ivan Clornik. Mala 8°, 523 strani). Ceua 70 kr., po poŠti HO kr.
! Cenene pernate postelje!
Za zgornje pernice, podvzglavja in spodnjo pernice podil jam hI v«, povie novo, z roko pukano gosje perje funt samo po 60 kr, boljšo vrste samo po 70 kr. Sivo to gosje perie nadomešča v vsakem oziru drago belo perje. Postne zahojčke po 10 funtov pošilja po postnem povzetji na ogled .lnltoli mu, tigovec s perjem za po-
stelje, v I'ragi* 620-1., (Ješko. Zamena dovoljena. (799)
Jutri v četrtek dne 14. julija
ob 3. uri popoludne (79»)
prijateljski shod
gostilničarjev in kavarnarjev
v gostilnici pri gospodu Trinker-ji
v lastni hiši:
Ulice na južni kolodvor it II.
= Za mnogobrojni obisk se prosi. ==
JMars&la Flor!®.
Znamka S. O. M. — Najboljše laško namizno vino. priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, DOlttim in prebolelim.
Steklenica 1 gld.
Piccoli-jeva lekarna
„I»rl HiiKi ljii •
v Ljubljani, Dunajska cesta.
M'nanja naročil« se prati $n»vxvtju svote tnt'no isvrinfejo. (59—4)
4 4 4
4r
► ►
► ►
S£ Dalmatinska vina. ^3
Bratje Didolić
v Potonil, otok Brač v Dalmaciji.
Ta tvrdka trži /. najboljšimi vini lastnega pridelka. Vina ima vsake vrste, kakor običajno stolno rumeno, rudeče, črno, pa tudi najtinejSe rumeno ali pa črno desertno ali likernn. Dolle naročitve izvršuie točno, na zahteva-nje pošlje pokuftnje vin ter cenik. — Ta tvrdka odlikovana je bila že večkrat Z  odlikami   prve vrste. —   Koresponduje hrvatsko, italijansko in
nemško. (725—7)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
I Preselitev prodajalnice. |
Prodajalnica
oljnatih barv, tiinc/ev, lakov in kleja
I    AD. HAUPTMANNA |
K J« »ed*J H
* na sv. Petra cesti h. št. 41 £
H ob vogalu Reseljeve ceste Jg
8 v lastni klal.
* i
Filij ala: Slonov^ iilicto «t. IO—
«774—5)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ
Aajlioljši- milo v I.juliljani!
Doeringovo milo s sovo
je kakor znano najmilejše, najčistejšo in najpriprnvncjSo milo za
ixx lepot®
in se dobiva odslej v vseli boljših trgovinah s parfiimerijaiiii, leki in kolonijalnim blagom.
To milo da koži mladostno svežost ter jo vzdrži do visoke starosti
nežno in gladko.
BflT* Doeringovo milo ni samo v vseh tukajšnjih iiaj-linejsili  (iamnih  houdoirih,  ampak  skoro v vseh
hišah v Ljubljani in v okolici W v ixltljiićrai porabi^ x. (302-4)
vsakdo jo rabi. komur je /a to. da
IV lepo, zdravo in čisto kožo dobi.
Ker je Doerinpovo milo s lovo samo milo, to je, kur je sestavljeno samo iz tol&čobe in luga in nima nepotrebnih primes, niti loAČn, niti sode, tudi se Je Jako malo porabi, a moči je je porabljati do zadnjega koščoka, a navzlic temuj da je najboljše in kot koži najkoristnejše milo priznano, je vender
najcenejše toiletno milo na svetu.
tfmj~~ Vsakemu komadu Doerlng-oveg-a mila utisnjena je naša varstvena znamka, sova, odtod imenovanje : ..Doerlng-ovo mlio S lOVO".
t'ena :io kr. komadu.
Dobiva se: Av£. Auer, Fenl. Itilina ft Kastdi,  lekar (Jrolnohl. Ant. Krisper, Kd. Mahr, Mayr-jeva lekarna pri   zlatem jelenu, ,,1'iccoli-jeva lekarnu pri „an^jdju", riialil pl. Trnkoczv lekat'. V Kranju: Martin lVttan. ltud. Starovasnik. — Gene ralno zastopstvo za Avstro-Og-ersko:   A. MOTSCH & Co.,  Dunaj X.,
JLu^eck 3.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip No Hi.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".
60