Let© UOX. it. Sli - I-t—Ml—- BMMdilIA li. SsfesBSBSBl IMS) Ohm Dbi 1.- ^^^^^bb- ■ *■■ ■ . Lzinaja trsa* dan popoiane, lzvzemai osdstj« m prsmntfrs. — tnsszat) do 10 patu vrst A DIđ 2, do 100 vrst A Dm 26-60, od 100 do 800 fnt A Din 8» veeji inseratt petit trsta Din *.-» Popust po dogovoru, inseratni dave* posebej. — »Sin Mim« Narod« relja mesećno v Jugoslaviji Din IX*. «a tnoaemstv© Dto 25». Rokoptst ** im vracaja. oBKDuntTvo im nuvraRvo LJUBLJANA. ■—>WP •*•» •** & Telefon: Sl-22. Sl-tt. »H, %1-Jft »i A-» Poaratami MltlBOi sKsnssnssjjSpSlS J»b — NOVO aflCSTO, L<]ubijaiiaKa u w^99K<0^fe SE* S0t ^n*s> ^2bs1bbss%w^bv2 CAttiHI^ QW8ilflBK^PO# sSvs^OnMBOssU^Oirj^VIsBV ttUCft X« CttsGsvOB v£* vA* pmlnilnfia uptmv; Koosnova »Jsoa X tnsstesi at. 180. — JESENICE: „Ob kolodvoru 101 ftofttz* atnarfansoa v fjulttjsiii ftt. 10.861. Izza kulis međnarođne diplomacije: I Boj med Rimom in Berlinojm ga Avstrijo Ozad)e potovanja italijaaskega zunaafcga ministra OaiiTBulini — Avfttrifa ste] Im prej kamen spodtike med Rimom in Berlinom — Novi nacrti sa mtmtmmmm v *P#dmunrf« Rim, 12. oktobra, b. O obisku Ltalijan-skeg-a zun.'iujfga ministra grofa Ciana v Berlinu >•■• v tukajšujih krosrih govori že rwl poseru njrgove s«'proge grofice Ciano-Mu?sf>lini v nem>ki pnMoInk-1. Za-dnje l«' «lo itr."tflja ol^h dr-?.3-<- pn r.i?riirrnju n»-kat**rih delikatnih vpra>anj ki sn >p pojavila v 7^dnj»1m času t njunih m»ds*ehnjnih oilnošajih. Tu pripaja n.iiprpj v poštov avstrijsko vprašanje Znano j*». rla «p nvgtrij-skn-npfiiški ppn-r.TZ'Jin 7. dn*» 11. jnlija f. I. ni tolma^il Ptia-Irn v Fimu knkor v Rprlinti. Tendenca ita-liJMiisk** po«iun.*vskf politike j>. da se naj-rir osnova 7„i prf«]njr»'vrop?ki sporazum m tndi 7„i podftlov.tnjc r Naracijo v okviru rimskih protokol«»v Nemčija pa zaslfNhijo t-Jidi na t&m pt'i.'n »"Unulo sroj« cilje in Ftopa po svojih potih. pridr/ujoč ?i popol-IH> samo^foino^t «vojih akrij. Priprave za dunajsko konfereneo pr3v rako sih'j«> Ttalijo k razčišr-fnjn položaja. Po vp^h dospdanjih izjavab, napove-dih m komentarjih v zvezi ji t/> konferencn pa lahko 7 gro*ovo5tjo rp,^<>, da *e na T>i-Tiaju pripravlja 7b!i7.injp držav rijrjpk«5r3 Noka 7. država mi Malp antante. pOF^hno <*"-p^ko?]ova^ko. Prav na f-o ttran pa kn | NemČija najmanj volje po aodelovanjul | dočim pi samostojno utira pot l>olj proti ju-govzhoda. Avštrij.i zas!«duje v t€h vpraša-njih italijansko. Madžarska pa — r»aj do sfViaj — holj nem^ko linijo. Tako se tuđi on tem poiju kaže prerejsnja kolizija in-teresov. ki zahteva temeljite razgovore ita-lijanskih in n^m^kih državnikov. Končno ptopajo v oppredje tuđi neka-tera splošna evropska vprasanja, posebno VpraSanfe lokaraske konferenee v kafprem ?e je žc doslej pokazalo nrkak»-no tiho italijansko-nemško M>delovanje. ki pa Ja bilo bolj slučajna koinciden<'a za-ključkov, kakor pa sad premišljene^ra eode-lovanja na osnovi rnakih ptališč. I7.mpnjava misli v tem vpraSanju utfjrnp hiti zato tiidi izrodno zanimiva. V oftrioznih krogih nr prikrivajo. da je Italija pristala na podelovanje z lokarnskimi eilami po-tidarjajo pa obenem. da je že ponovno izrazila ž*^ljo po roformi DN in se zavzela za povratek Ncmčije v ženev&ko ustanovo, ker vidi v tem jamstvo za ohranitcv evropskoga miru. Zato domnevajo ta,da ho Cianova berlinska milija obftojala t prvi vrsti v tem, da v drrektnem gtiikii 7. nem-Šk'urti predstavniki odstrani vse oviTe na poli k splošnesnu sporazumu. čim popolnejie sodelovanje V knlikor %t* m specifične tt*lijanpke intereje. riaj bi Ciano gkuSal realizirati ont* Tajemno sMelovanje med Italijo in Netn-I -c* v vft.eh važnih evropskih vprašanjiti. ___________-■ —-----------------------------.mk^,^ i. | ki doeedaj se ne obst4ja, ker ga motijo precejšnje ra/Hke v pojfledih na mednarod-ni položaj. Cianova na|oga »otovo ne bo lahka. Pot v Berlin bojpomenUa zanj tuđi osebno prestižno vprafejnje, taj bo to njegova prva vpčja m;?ij^ v inozemstvu. V Rimu so prppričani da ibo CUno u#pel. Nm-vilic t^žavam, ki se k|lžejo v italijan*ko-ne«n.ikpw sodelovanju. m tu vendarle mnf-nja. da Ttalija v svoji diplomatski ak-ciji ne bo storiln niresar, kar bi Nemčijo iz- kl|u€evalo ali odbijalo od refevanja evropskih \ prazanj. Osnovno gibalo italijan ske z u na nje politike os ta ja. slej ko prej težnja po vzpo#tavitvi hierarhiftie nadvla- de ve)e«il v Mnielu znanega Mup*oHnijeve-pa »direktorija vejesil«, ▼ ksterem mora so-delovati tad i Nemtija. Se^eda »e Italija noče s tem odreci fcodelovanju ostalih dveh zapadnih vele*il. .«inatra pa, da j« brez N^mfij^ neTno^o^a trajna orjrani-'-a^ija «v-ropskega mini. Razp«st Heimwehra — ztnaga Nemči je SelrasdanicK bi se rad otresel ifaHjanriieg« in nemikega jerobstra P»rii, 12. oktobra. AA. komentira joć sklope avstrijske \iade o r*zorožitvt militantnih političnih arj^anizacij v Av-strlji ptse današnji »Excelsior« med drugom, da te^a obrata ne gre tolmačiti edlnole kos posledioo spopada med knezom Starherabergont bi m&jorjem Fe-yem. Vsa st\Tir ima mnogo verji po-men in obseg. Vse kaže, da je prišle v Avstriji do spora mnogo mo&iejš* sile kakor jih predstavljala dva prvaka » svojimi najbUžnj&mi pristaši v Hefan-wehru. Nast&lo je vprsaanje, ali se za knezom Starhembergom in majorjem Fe.vera n? ^krivata Nerotfja m Iteflja, ki bi si radi za i-sako ceno zagotovili prvenstveni vpliv v Avstriji. Ne hm m pozavbitit da se Mvasotlni saveda, da m« nemsko-av^trijski sporazom z dne 11-jnlija ni prme«el nikakih posebnfli ko- - ----------- —--------------------------------'---------------_^^^.^---------- rfct; In da ae Hitierjeva NemHla 9 tem sporazumom ni odrekla prikljn&tve \v-strije. Zvezni kancelar Sctmsrh"igg flkusa obraniti ravnotežje med nemškim in itaiijanskim \~plivom v Avstriji* obe-nent pa zaftčititj nedovisnost svoje države. Vprašanje pa je, aM je zveznl kancelar do\-olj moran da se z nspehom upre reakcije, ki mu preti z ene strani od onih, 14 se skrivajo za Starhember-gomt na drugi strani pa od onih* U jih vodi major Fey. Likvidacija Heimwehra pomenl po mnenju sodalisticncga »popalairea« ojacetue nemskega vpttva v Avstrljt % racorožit\ijo te organizacije j« Mnsso-Bni Izgvbfl iz rok eno baned najv*žnej-šfh »rodij sa ntrdiicr sr^Jega vpHva v A>*trUi Italija in španija Zasedba Balearskih otokov po Italiji v^nemirja Francijo in AnglifO Pariz. 12. oktobra. A A »Oeuvre« ob-javlja dal.iši rlanek o državijanski v«>j-ni v §pn.ni,ii in o položaju, ki je naslal v Evropi. JAM pravi. da merodajni krogi posa^rteznih velikih sil sedaj pro-nnujejo vprašanje, kako bo niogočc pripraviti Itfllijo do tega, da se umakne z Balearskih otokov, čc se bo državljan-*ka v^>jna v Spaniji končala z zmago generala Franra. rtalijani so se že 27. avgusta vgnezdili na Balearih. Tegaj so na Malorri Lzkrrali prvo partijo od onih 2:0,000 ton vojnega materijala, k| go ga došle j dobavili upori kom- Posamect-ni diplomati, ki so dobro poučeni o tej italijanski aJicijt so mnenja, da bi morale zapadne evropske sile Rim Čim-prej ob^estiti, da ne bodo dopustile, da bi odstopiia $panija eni ali drugi državi kakršenkoli del svojega ozentlja v platilo za pomoć pri likvidaciji španske državljanske vojne. Obupni kliei vlade Madrid, 12. otkobra. b. Dan« je znađrkl-sk;i vlada izilaJa poz.lv na madridsko pre-hivalstvn. v katerem o-poxarja na reenoet H^lo/aja. Poz.iv se Icončuje z %n&&lnizm h^sf^iami: Prisel j** Čas. da izpretDenimo naš bojni k!if\ ki 8*» odslej ne bo ve£ gla«3: rjp hostp prodrli. ffmv^S; Raj^i smrt kakor umik. Novi aspehi upornikov Ekirgos. 12. oktobra, b. Po zavzetju N*-ral Parala so uporniSke 6ete nadaljevaJe , svoj pobrnl proti Madrida in ravzele važno stjrateško postojanko Lae Nava*. NavalPe-ral in La* Navas sta za Madrid ogromnega pomena. ker je tn glavni trg meea in sira, dveh važnih življenjskih potrebščui. ki jfij je Madrid došlej redno dobival ix obeh krajev. Uporniki nadaljujejo sedaj svojpn-hod proti Aranjueza. Tstočasno uoprniška letala stalno bom-hardirajo srlavno mesio, predv«em vojafika poslopja in druge vojaSke naprave. Obe vojaške 1etališ?i v blizini Madrida ita utr-peV\ veliko škodo, v kolikor ni«ta io po-polnoma uničeni. Pariz, 12. oktobra. w. Kakor poroča bre»-frfina postaja La Conraa, bo upomiSkiod-d*>lki v odsekn Avila za«edii El Tieraplo, kj^r 5** nahaiaio žetozarne Albercbe-, kido-hžtvljajo Madrkki električno energijo. Irta ! brezžična postaja javlja xavzefje nekeg.^ kraja 17 km prm, uDićenje že-lemiskega kriiišca v Aranjuezu po uporni-pkih e^tah in uppešno obsrreljevanje Mala-' gre, Alicanta. Barcelone in Bilbao po upor-ni?kih letalih. Velike izgube vladnih čet Rabat, 12 oktohra.b. Radio - posta ja v SeviHi poroča. da so doživele vladne čete nud porajr v Sicrra Gredos. kjer sta jih vodila Bđi!lc in Del Rosa. Pri tem »o imele velike izgube in so s<» uporniki pola-j stili ogromnih količin orožja. Na jugu se nadaljuje pohod upomiko-v v dolini relce Pcoarcyc, kj«r »o upornik? zasedli nek*ij važnih postojank. Na smrt ateojeni letalci Sevilia, 12. oktobra, A A. Vojaško sodi-šče v Madridu je obsodilo na amrt vo6 1c-t^lcev madridskega letal>šca, ker niao mogli preprečiti ali vsaj pravoćaano odbiti napada upomišcih letal na avtomobil ministr-skega predsednika Larga Gaballera. Kakor owno, 90 uporniška letala preganjala avto-mobil ministrskega predsednlca, ki se je resil samo s tem, da je v veliki naglici za-pustil svoj voa in se aJcril pod most. Italija ni na otokn Ibizi London, 12. oktobra, b. Doznava se, da je špansJca v(ac|a informimla Foreign Office, da je pred kratkim od upornj-kov za-sedeni otok Tbiza v Balearih prešel te dm v italijanske roke. Otok je asaedio 700 jtalijanskih vojakov s r>omoćio dveh tri-motornih letal. Ćete je na otok prepeljal x Mdknce španski parnik »Ciodad de Fa4* ma«. Parnik je bil Crno pobarvan In je nosil iUlijansko zasUvo. Povcljnjk parni-k& je bil italijanski momariaki ča^tnik Rossi. Pod njegovim poveljstvom je bilo le malo ipanšicih upornikov. Laburisti »a parnog nuuiriiUki nadi London, 12. oktobra, b. Laburieritni kongres v Edinburgu se je dane« soglasno iz-rekel za požiijanjc orožja madridski vladi in proti polrtiki ncvmešavanja. kakor hitro bi se pokazalo, da ae nekatere države ne drže sporazuma o nevmcšavanju. V tem prime ni bo takoj sklicana strankina ekse-kutiva, ki je pooblaščena, da izvede dobavo orožja madridaki vladi. Ta aklep je bil aprejet navzlic resnemu $v*rilu strankine-ga defa majorja Attleeja, ki je tsjavil med drugim: Ako zahtevamo. da naša vlada od-pove sporazum o nevmešavanju. potom ae moramo zavedati tuđi odgovornosti ra vse posledice, ki bi utegrule nastati zaradi ta-kaga Vnpaka londotnire vlade. Nova madžarska vlada Predsednik vlade |e doaedanji nanestnik GSmbosay v oataletn pa ni vei&h apremenb Radimpešts, 12. oiktohra. AA Mandator Parany je imel ftnoči sest»nek z \ vodstvom unionifctične stranke in je na- ' to Ml v avdijenci pri kraljevem njunest-nik« HOrtfayJa. LJst« vlade bo verjetno sestavljena takole: Predsednik vlade Daranv, notranji minister Nikola K ▼ AJzaciji in tereni vseb 58 napovedazrih kojmmiati^nUi iboro-vanj: Na *eji paTlamentaraega. koBHsnistse-nega kluba ko bila »prejeta poslednja navodila za vidrieva nje reda na snodih. Se-veda todi desničarji noCejo zaoststi in prir pravljajo istotako vecja zborovanja, tsfco da se je javnepa miienja polaatila prava bojna psihota. Obstoji ćelo nevamost, da priđe do dejanskih obra«unavanj med pri- stadi obeh ekstremnih politiČnm froot. V desničarskih vrstali na mre6 ie bedaj napo-vedujejo, da bodo komumMiftnA zborovanja propre^Oi, 6e treba, tuđi a silo ter zahte-vajo prepoveđ Tseh komimiitičnih iboro-vanj. Na zahtevo notraajega ministra > so-dišče prvotno Mibo proti neznanim ele-■Mntom zaradi obnovitv« »Ognjenih kri-icv« spremenilo v direktno tožbo proti pol-kovnflra de la Roeflueu in nekatonm ije-govin najošpm »odeUvcem. Tg je đesni-earje se bolj razbor9os osa, da-postopa vlada po direktivah ts Moskve, kaieri je de la Roeque kot branile« zapadne etvlisaei-je trn v peti De la Boenue snm )» ndal poziv na svoje pristaie, v katerm zahtev« razpost vseb komtmistienih organrsaeij ▼ Framrfji. Posledice devalvaciSezaĐN^ Žmnmva, 19. oktobrm. x. Financna komisija Društva narodov «e je na avoji danainp ae« g bavrla c posledicami devalvsoje švicarske. za franka za fcnanee DN. Predsediusi nadaor-nega odbora Ososki je podal poroauo» v ka« terem navaja, da aaenkrat še ni mogoee za- • nesljivo ocen-iti -vBeh poatedic te devalvacije, ? ker razvrednotenje švicarske« zranka m i niaoaensskega goUsmarja ie ni kmeno ve-Ijavno. Vaekakor pa ie rssnsca, da bodo valed tega narasli izdanci T>ralfcra narodov ter ds bo 4o treba upoitevau* pri sastavi bo* dofisga proraenna. Komisija Je sogiaaala « tem naziranjem in pooblasttla faianfai od. , bor, ds tenta primerno revidira vse prora- I tonske posts^ste. Novi člani DassaHta narasla Ženevđ iu oktobra, b. Pri *i rnainji vo-Htvi dveh novih nestalnih claaov sveta DN sta bili »voljeni KiUjska z 51 in Le-tonarlra % 4» glasovi. SaMwlB_a»i>v>M- i^>ndoa, 1S. oktobra. w. Ministarki predsednik 6akrwm je đanej po droneseenem llopostu nopet nrevnei avo> fanJDctJs. &t domaće poCUtnc KSe je dobi! denar? V Novem Sad u izhaja dva tednika Wugo-HovtnMki Narod« in »Xo\>osad*ke Novine*. Prvega lastnik in urednik je Gjura Drago-vič, druge ga pa Andrija Baucr. Oba lista shižitm eni in isti upti\ni stranki in oba urednika »ta sex-cda funkcionat jo te uf ranke. Kljub temu pa rc?go\ić se je haje pred mr*fco-viča. Sodiiče se je postavio na stttlikče, da ni dokazano, da bi fhagovič go\'orit o tozi-telju, da je prišel do denar ja na sleparskt način, da pa ni nečastno dejanje, ako ie prosi za podporo v s\*rhe »partijske htampe« Kdo je dobi! onih 10.000 Dm, pa iwdi mz-prava ni dognala. Občinske vofitve V vrtoasfci banovini * Banjaluka. 1?. oktobra, p. Včeraj w> bile v 158 občinah vrbA&ke banovine ob&neke volitve. Skupno je btto postavljanih 465 kan-didatnih Ifet od ktfterih je pripadalo 221 .rR-Z, 244 pa opozicijskim akupinam. Glaao« Tanje se je pričelo 00 8. zjutraj in je trajalo do 6. zveČar. Voliki eo v vame-ra ^premstvii v veiikeoi Itevils pripajah na vol »6b in ed-dajati »voje glasove. Volitve «> potekle v prlarnem Brirao. Rezultati ie danea nišo znani. Ajsreneij* Avala obj&vlja kratek kotnunike. ki pravi da je bila zaradi sztega udeleiba moofo manjsau kakor se je pHčakovalo, ker so morali mnogi volilci ostati doma, da rain j©>0 svoje domove tn živino, V dravski banorbti VTSeraj so «e vršile ofaćinesie volitve tndi v nekatenh ohČinah dravske ha novine. V velik em itevilu občia. kjer bi se imel* rrfefti to nedeljo, «»0 bil© volrfrv© v1 Kadnjcitn trenutku odgođene. Vrfile 00 se aamo v dv«si obeinah, in sieer v Hogalki Slatini m v LoŠkem potoku. RemHati eo hiti naeledaji: Rogajka Slatina: volilniB opntvičeocev 1^72, volitev pa se je uderležĐo 7l8 voht eer. VToieni &ta bili dv© li«ti, in eicer JRZ hi rista združene opozicije. JRZ ^ doMla 433, združena opozicija pa 295 gUaov. Loški potok; volilnih opravi^oneev 715, volilo je 548, t j, 75 ovorov ni đsl nobene izjave. Dopoldse ob 11. je edsel v zunanje ministrstvo, kjer ga je ■prej«! predsednik vlade dr. Stojadtnović. KJuseivaziov ostane v Beogradu do jutri (topoldne, ko se vrne v Sofijo. Rum unski »manji miniater Astonescu je davi preko Sabotiee odpotovsi v BukareŠto. Nov proces proti pristašem Trockega Moskva, 12. oktobra, h. >Pravda - objav lja dsses zek> oster o«tro obsojeno vse. k&r se je pi*»k> proti fonkcionarjem nafieg-a olbnpijskega od bora, ki so Ulri leta nesebično in pofrtvo-valno delali sa naSo uticleibo na berlinski olimpijadi. O v««n tem se bo Se obsirno govorilo na glavni sknp^čint Jogoalovenak^-ga olimpijske^* odbora. Na aobotni teji j« poroCal tuđi blagajnik prof. Vladimir Jau-kovič in ii njegovega poročila po&nemajno gla-rne podatke. Dohodki JOO so znaJali 575.280 Din. Na prvi pogled je to mnogo, toda glavnn de-narna sredstva 90 prišla prepozna. Mini-strstvo za telesno vzgojo naroda je dalo svojo pod poro sele pifie! teden pred od hodom na?ih tekmovah'ev v Berlin. Dohodki so bili: Zagreb je đal 8.000 Din. Olimpijski dan 1933 je vrgel 8529 Din, olimpijski dan !«•* ^ priittMl 4JM5 Dm, olimpijski dan IM Je vrgel SLOM Din, letoltH »Uapljski dam 9» 21.330, aUtototvo la ultmo vigo-jo Bafoda ja dalo 410000 Oin, vojno vini-3tr»tTO 1000, ■»▼•** banoTlna 10.000, »-greMka trg^vtka dbOfftica 4000, prodttdnik JOO 4000, 4rugo to »a obrecU in manjši dnfcodfci. It tagft »• Jatno riđi da bi brez podpor« roin'ttntva ta tel«*no vtgojo naroda na^a udetetba »a olimpijadi spfon ne bila mo£oča. Privatna inicijativa Je znrala i » prodajo olimpijskih znakov in Javnlmi zblrkaml 110.500 Din. ?troški JOO so znašali 519.267 Din. Naj- j več je 3?o sevv nad I 200. vidimo d:« *e je porobilo ta riakegra okrojr 2.500 Din. kar pač ni mnogo, gaj so tu vst stro*ki administrativni, pripravljal-ni. propagandni, ja opremo itd. Dniffi na-ro-li žrtvujojo za olimpijado mnogo ve£. S prve letošnje plesne revije Starih, prilfubljenih plesov ne more izpodrimti oobeaa novotarija Ljubljana, 12. oktobra. Kakor vsako leto, je bila tuđi letos v aoboto znana Jenkova plesna šola otvor-jena z revijo Izpremenjeniri in izpopolnje-nih dosedanjih plesov. ki ostanejo v modi tuđi letos, In novih, ki jih srvetovni plesni kreatorji zmerom skuša jo uveljavitl — ve-činoma brez us peha. Fox, tango. angleški valček in dunajaki valček so že tako pri-ljubljenimi plesi, da je s tako lepimj ali zanimivimi novotarijami akoraj nemoeroće doaeči večji uspeh. Boljši plesalci se licer žanje ogrevajo in jih plešojo, toda tuđi oni le nekaj mesecev, nakar se spet vrnejo k starim, najbolj popularnim in hkratu tud! najlepSim plesom. Na prvi letoSnji plesni reviji je moister Jenko s članico ljubljanskeg'a Plesno sport-neg"a kluba g-dč. Fanči Pirčevo pokazal najprej hitrejik) in počasnejšo obliko fo-xa z nekaterlmi eleg-antnimj izprememba-mi. tango, zmerom lepi in navelušujoč? an-gleški vftlćek In končno lepoto dunajskega valčka. Vsi ti plesi spadajo v skupino sta-rejSlh in so večinoma znani tuđi slabSim plesalcem. Posebno znači!n ih izprememb nj skoraj pri nobenem teh plesov In ae bo-do plesali v glavnem tako kakor dosfej. Enako zanimanje, kakor stareiSi plesl. ao vzhurilli tuđi novi, ki Jih je videla v fo-boto Ljubljana prvift. Njihova značiinost je predvsem ve*ja ftivahnost te hkrati gibanje tuđi telesa, đočim 1e pri starojSih plesth značilna ravno njegova mirna drža. Blue» ali blue-ritrun, ki je bil med novimi pl#«i prvi na vrsti, ima največ izgrledov, da ga bo nafta plesna publika hotela sprejeti. Bluea ie tuđi dosti mirnejši in eleg'antnej-3i od ostalih novitet, ki jih, aodeč po našem mirnem temperamentu, plesalci ne bo-do sprejeli s posebnim zanimanjem. Cario-ca in s\^-ing-fox, od katenh je prvi te znan in je letos v gfibih dokaj mirnejši, dočim je drugi popolnoma nov, bosta v Ljubljani in najbrž tuđi drugrod doživeU usodo neite-tih dmg"ih modernih plesov. ki nam jih kreatorji neprestano brez uspeha vsiljuje-jo. Oba sta zelo nemirna, prepletena s te-lesnimi zamahi in nemirnimi gibi, ki jih Je naša plesna publika že dostikrat pri drugih plesih odklonila. španski temperament je in ost&ne za nas lep le za oko in nič već. Saj je tuđi njihov origrinalni tango živah-nejši, a ga je Evropa pozneje prilagodila svojemu mirnemu temperamentu tako, kakor ga plešemo danes. Veliko pozornost In zanimanje je vzbu-<1ila <*e*ka polka. kl ji menda edini lahko prerokujemo, da ae bo med našo mladino in tuđi med nado mladino In tuđi med sta-rejSimi spet uveljavila in da bo deležna tište pozornosti, ki jo kot slovanski ples za-sliiSi. Bilo bi potrebno, da ljublianski Plesno sport ni klub in Jenkova plesna ftola več-krat priredi take plesne revije, da boata tako vzgrojno vplivala tuđi na tem polju, ki je. kar se tiče plesa po kavarnah, barih in na zabavan, najmanj preorano in pri ka-terem je najmanj upofitevana sportna in estetična vrednost plesa. Kraljev spomenik na Jesenicah Je^enice. 12. oktobi*. Na Jcsenic^h se je vršila včeraj lep« «love*nost odkritja spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Slovcsnosti je prisostvovalo mnojjo ljudstva \z vse Go" rcnjske. Spomenik je bil postavljen na. inicijali ivo in s prispevki naših delavcev v Francdji. kfiterih ljubezcn do domlka častno «alvo, istočasoo 10 pt pokali Tno2n«rjj po okoliSkih jjrićih. Po mestu se je razvila po odkritju doJq* powrk*> v kateri so hil« /asitopana razna društva s približno 3O prapori. Spomenik, dek> kipar ja Pefra I^nbodr. je zelo l©p. ' _______ -------^^^^ 1 Danski umetnik v našem radin Ljubljana, 12. oktobra Dirigentu gospodu Sijancu &e moramo zahvaliti, da borno v gredo v načem radin lahko ališali koncert nordijske glafibe, kl ^a ho izvaial naš rađijaki orkester pod vod« etvom Šijančevega tovarila 6 pradkega konzervatorija, eedanje^a stalnoga dirigenta danskoga državnepa radla ter artistiJnega vod je in dirigenta od danske države eubven* f ion i ran ih konce rtov sa univerzitetno mladino v Kopenhagnu e- Janea Schroderja, ki je hkrati tadi pred«edn& odbora za Iz biro »kladb v mednarodii«m društvu moderne piasbo za rekcijo Danflko. G. Janfia Schroedarja je pri$)eli«la pat ▼ Jugo&lavijo, da bi prou^il možaoal eeomaniti nado ?lasbeno javnost e finsko, norveSko, Švedsko in dansko glaebo. obenem pa, da bi 1 «e tuđi aam v čim večji meri eeznanfl z jat cosloveneko glaebeno kulturo. Dirigent Schroeder bi nara ne emel biti neman* «aj je v Ropenbaguu organiziraj ie nekaj koncertov slova neke ^laflbe, javno in ▼ ra-dtu, in si cer doslej predveein 5e6ke In rn» pke, n&merava pa organisirati tuđi koncerte plasbe ostalih slovaaakih narodnosti, kar se je v svojem delu ▼ na|ve(fi mari poa*etil •iovanski glasbi in nae je prar saiadi tega «edaj tuđi obfokaL Kot 8an dansko*jngoelo* venfiice lipe ▼ Kopenha^ini Je le imel đostf priložnoati aecnaniti ee « naiimi l|u<*mi in 1 nado dnave, vendar pa Ja hotel isto tadi osebno eposnatj in nam Je ▼ pogorom dejal, da S* .'e nft8a domovina pa notutiu rida in prirodnih lepotah iskreno presenetHa. Mi-mogrede naj ameriimo. da je dirigent Schrocs đer iskupno 2 našim šijaneeni i© 1- 1932 priredil v Kopenhag-nu izredao uepel kou-cert Češke cU*«*be. S koncertom, ki ga bo naj radio pod vod* istvom a. Janea Schroederja oddajal v ere-do ob 20.;X), nam bodo predstavljeni elede* ci glazbeni avtorji: za Finsko Jan Sibelhus z zvočniui epOoom »Finlandijac, za Švedsko Hugo Alfven s »Švedsko rapsodijo*, za Nor-ve5ko Johan Svendeen 2 »RonianoOi *a violitio colo e spremetvom orkestra in Ed» vard Grieg a skladbo »Jutranje razpolože-njec ter za Danako N. N. W. Gade z >Zvoki po Oxuauu« in Dame i Kuhiau s predigro k danski narodni operi >ErlenhiigeI«. Med danskimi skladatelji, ki jih bodo na koncer* tu izvajali, moramo končno omeniti tuđi danakega »Straus^a«: H. Z. Lumbyea. Dirigenta g. Janea Schroederja v naši sredi prisrčno pozdravljamo, hkrati pa moramo vodstvu naše radiofon^ke postaje izreci pri^ znanje za trud in stremljenje, da nam nudi tako iHJinerabne preglede evetovne glazbe pod Todstvom dirigenta svetovnega 6Tove«a kaJcor je ?• Schroeder. Korošci so zborovali Celje, 12. oktobra V Celju M> «e v soboto zvečer jeli zbirati koroSki Slovenci, da prisostvujejo občhetnu »boru Kluba koroških Slovcncev v Ljubljani, ki 8e je vrii! vreraj. Prireditve na pred-reeer so «e udeležTli tuđi za»topnifci me^tne obime, »reakega nafelatra ter drugih nra< dor. Na eobotnero večeru v gornjih prosto-rih Narodne«a doma je poro'ai predsednik Kluba korožkih Slorencev, državni tolilec dr. Julij FeHa,cher o razmerah na Koro* ikesn. župnik dr. Janko Arnejc je predaval o značaju Korogkih S!oveiKev in nagtačal razlike domal!e?a in duševne^a življenja ma* čajnih koroakih SJovencev ter odpadnikov. Na večeru je eodeloval tuđi oktet Ljubljan-ekega Zvona, ki je lepo »apel več itoroikih narodnih in umetnih peemt. Članu kluba uglednemu znanstveniku vladnemu evetniku g. Emilijanu Lileku je bilo med nardueenitni ovacijami ob njegovi 851etnici izro^eno spo* minsko da rilo v oblik i miniature kne^ga kamna. V nedeljo Je-bila v nabito polni opatijeki ©erkvi B]uzba boSja. ki jo Je opravil prvi podpredsednik kluba 2- dr. Arnejc. Ob 9. dopoldne je bil otvorjen v Narodnem domu VIIL letni obeni xbor Kluba koroikih SJo-Tence-? v Celju. Referati v^eh funkcionarjev ■o biM selo pregledni in iz^rpnL Obini zbor •o pozdravili tuđi zactopnikl rasnih dragih narodnih dnaiter. Po voKtvah |e bi! ta pred. aednika ponovno isrolfen driand tošfle« dr. Julif Fellaeher iz Ljubljane« a pođpredeeđ-nike pa iapnik dr. Janko Ameje it Tntoni« ka. profesorica ljubljanske dekliSke realne gimnazije dr. Angela PiskernSkova in vi$$i državni tofilee dr. Luka Kravina, Za pred-•ednika maribOKkofa poJođhom 9n4ustfi» Jee Ivan Hocbmoller, aa Grije primarfj dr. Jakob Rebernik, za Je«enice po9#atnjk Jakob Javomflc, za Prevalje dr. Blai Hajhman, ta Trtttvile rm Fran« Staudeger. doelm je *m*\ ofltall odbof ne«pr«nemjen. Cc ttile §m vokal <«m Zato Mirite fttof pri „Mg—lafctttf* k. d. trgovtMk *" Vat stil bojjie pootreci Mestni trs 17. „ Fenixovi(( zavaro-vanci za svoje pravice LjuUjaii«, 12. oiUoUa V obrambi svojih interesov so &e organi* zirali zavarovanei savarovalne druibe »Fe-nik©< in ustanovili v Ljubljani la«tno društvo. Ustanovni zbor društva je bil včeraj ter ga je vodil ravnatelj tvrdke »Sladkor< g. Ivan Jera&- Brez velike propagande *e je že doslej prijavilo okoli 300 FenLkt>ovih zavarovancev, ki So pripravljeni stopiti kot članj f društvo. Iscrpno poročlio, § katerini je rackril pravo »tanje r*n zavarovalni drui-bj »Feniks< je podal odvetnik dr. Fettich. Pr| volitv ah je bil Izvoljeti na*lednji od* bor drubtva: predsednik ravnatelj c Ivan Jeraa, za odbornike pa: gg. dr. Oton Fettich. Rajko Mlejnik, Alfrcd Lorger, Ivan Krivic, dr. Mirko Božič, dr. Josip Ujčič, A. Pavli, dr. Luka Ahačič in dr. Janko 2irovnik. Z občnega zbora je bila poklana ministru za trgovino, obrt in industrijo £. Milanu Vrbancu spomenica obsegajo^a vee zahteve, ki jih terjaio zavarovanci od strani oblaeti za obrambo evojih intere*ov. Koroški večer na Viču Vič, 12. oktobra. Kakor vsako leto, taJco se je tuđi letos viški Sokol spomnil 16. obletnice nesrefine-g& koroškega plebiscita, ki najn je odtr-gaj od naa« skupne domovine naše koro-ike brate in sestre. V dvorani sokolskega doma se je zbralo v soboto zvečer lepo šte vilo sokolskega članstva in naraSčaja, po-grešali pa smo Se mnogo bratov, ki se ob vsaki priliki trkajo na svoja sokolska in nacionalna prsa. S svojo odsotnostjo na koroškem večeru so pokazali prav malo so kolske discipline in zavednosti, zato priča-kujemo, da bodo v bodoce na poziv društva v polni meri storili svojo dolžnost. Prosvetni večer je otvoril starosta br. BorStnik, ki je najprej omenil, zakaj Sokol prlreja danaSnji koroSki večer, pozdravil nato vse brate in sestre ter prijatelje društva, potem pa je imel krasen spominski grovor o trpljenju naših koroških bratov župni prosvetar br. Jancz Poharc. Govornik je orisal položaj koroSkih bratov v dobi plebiscita in med drugim poudaril, da bi plebiscit gotovo ugodno izpadel za nas, če bi bili mi tako pripravljeni ob koncu svetovne vojne kakor bratje Cehoslovaki, ki wo imeli v sokolstvu svojo prvo in naj-boljso narodno obrambo. Ce bi bilo eloven-sko sokolstvo tako pripravljeno, bi bila Ko roika danes gotovo r sklopu velike Jugoslavije. S pijetete te je br. Poharc nato spomnil tuđi narodnega koroSkega mučenika Mlh« Habilm, ki je padel za slovensko idejo tužnega Korotana in nam mora bttl sretel vzgled domovinske Ijubezni. Spo min nesrečnega Habiha so navzoči poča-atili z enominutnim inolkom, potem pa za-klicali »Slava koroškemu mučeniku Habi-hu!«. Govor br. Poharca se je globoko doj-mil in bil ob zaključku deležen toplega pri manja. Tri deklice ao nato lepo deklamirale Gasparijevo »Hrepenenje <, nakar je «apela naća izborna pevka gdč. Vida Ra-dolfova s spremijevanjem kitare koroSke narodne: »Pesem o Žili, Prav lepo Je v Tl-gređ, Ta cima že zapušca nu, VigTed Je tu, Noter prid in že sončece sije«. S avogm zvonkim mezzoaopranom je navduiila po slu&alce, ki so ji po vsaki pesmici prireja li tople in navduSene ovacije. Sokolski pe^ ski zbor je pod taktirko br. Josipa Verhf£a zapel >Spou ptičke pojo, Pojdam u Rutr in Moj deklič«, kar je vzbudllo pri poahj- I Šalcih navduseno odobravanje. 1 Solistica gđ«. Rudolfova je nato zapelr 5e Chopinovo »Jesen?, Delaqa >LastxivIca* in štritofov© prekmursko >Micka bi rad? Jurka dobila«, ter je fela navduseno odo bravanje. Pri klavirju Je solistko diskret no spremiJsJa s. Zora Šlagova. S tem 1* bil večer, posvečen spominu koroSkih bra-tov zaključen, potem pa je sledil drugi dei večera — pošlovilnica bratom, ki odhaja-jo v vojafiko sruibo, da odslužijo svoj Ica-derski rok. Od bratov se je v lepih bo»e-dah poslovfl starosta br. Borfttnllc, ki Jih je bod Hl, da tuđi v novem stanu izpolnju | jejo svoje doltnosti, kakor so jih v Sokolu In izrazi 1 željo, da bi se Čvrsti in zdrav-vrnili po odsluzenem roku v domaće dru-fttvo, kjer bodo nadaljevali svoje sokolakr delo. Sestre so nato okrasile brate-vojak*" b svežimi iopki. naksr Je ostala sokolska družina v prijetnem razpoloženju na dru žabnem sestanku. Sokolski pevski zbor J^ ubrano prepeval naše narodne pesrol, od-hajajoči bratie pa so poskrbeli za primer no zabavo, tako. da je ppelep večer prehi tro m?nul. Bratom-voiakom želimo v novem stanu obilo sreče in zadovoljstva v sluSbi mlađega kralja Petra TI in motao Iz Cel|a —<* K'"b koroškfh S!ov»nr«»T v Ivju-bllan1 je na evo}em 8. letrrem oi^n^m rhorn * vodeljo ▼ Narodnem domu v Celjn i/voli l no^ odr>or. Za pre6>ednHta ie btl Topot izvoljer dri- taiilee dr. Julij FelJacher iz Trublja?)«1 za podpredsodnika pa župnik dr. Tanko Ar neje h* Trstenika na Oor#T»irfc«n. ravnate] < ca ljubljaw*ke dekliške realna *?imna'i dr. Anđela P>*»krmikov« ?n \H3jj drž. to*-lec dr. buka Kravina v Lfnbljani. —-e Dljaki [ kovom trgu« cl je a ttrulnicom po nesreći odiiptl pale« Itve rok*. Ha Dol ci gori pri Pomflnrt «i r» Mletna prtaiitkarica Frantt-£ka Strni šava pri pada« z lomila levo foko Pontaracenei ii zdravlje v celjski bolnici. —f VedelJB brei n«f»pieta, Za nedeljo 11. t m. doloBena podL«avaana pnren^tveaa tek« ma mid eil^kkni Atletiki in ISSK Mariborom, ki bi m px>raia vriitj na igriH« pri >SkaJal kl«ti<« je bila •poraitunno odpovt-dana, kor j« Igrišče zaradi clabega Treme* na tedai teoporabno. Mala filMlaliŠrP DRAMA Ponedoljek II.: Tlaprto. Torek 13.: Zaprlo. Sreda 14.: Florentmski slartmik. Red. Sre^ da. Četrtek 15.; Konj«nISka patrola. Premier. efei abonma. Petek 16.: ob 15. Prva legija. DijaŠka predstava. Cene od 3 do 14 Din. V četrtek 14. t. in. bo premiera Fr. Lan-iierjeve vojne drame »Konjenuka patrula; v režiji B. Krefta. Oelo «pada v ono vrato modernih tvorb, ki opisujejo na realititičen na^in vojne dogodke. Dejanje ^e ^odi v kmečki kolibi v Sibiriji, kj©r ?i najde ^a^ \etja konjeniSka patmla, odrezana od svoje Čete. Obkrožena od *ovraž.nika preživlja tei-ke trenutke ter vetraja, zvezana po poftrtvo# valne ni tovariitvu, do pasledujega hipa. V glavnih vio^ah: Levar. Potoka r, Sancin, Jernian, Jari, Skrbiniek, Lipah, Preoovec. OPERA Ponedeljek 12.: Zaprto. Torek IH.; Dvojno knjigovodstvo. Red B. (Gostovanje v Mariboru; Madame Sutter- «y). . Sreda 14,; Zaprto. (Gostovanje v Celju: Madame Butterflv). Cetrtek 15- Pod to Roro zeleno. Red Cetr. tek. Premiera Vcrdijeve opere >Plea t raaskahc bo predvitlonia v 6<>rx)to 17. t. ni. Ta opera spada med Verdijeve najmo^nejše muzikalne tvorbe tor je izrazito roniaiiticnega zna Čaja. V*e glavne partije se studira jo v dvojni za^edbi. Glavno tenor^ko partijo Muflira-ta ££. Gi>sUČ in Franci, glavno žensko partijo ga. Gjuugjenae in gdena Oljdekop, ba» ritoat%ko partijo gg. Janko in Kotacijo, partijo paža ga. Ribičeva in gdena Župtsvčeva in vlogo čarovnice dame: Golooova, Kogejeva. Španova. Nadalje so zaposleni Še gg. Zu = pan, Petrovč-ič, Kolacijo, Jelnikar in Hva^tji. Iz Trbovelf -- Obletuica marsej^kega zločina. Tuđi ub drugi obletnici tragične ćiurti Viteškega kralja Alek&andra I. je prebivalblvo v doliui i/-obeoilo zastave na pol droga, veoi-na trgovin pa je svoje izložbe posebej okuflno okratila, prav tako, kakor v onih strašnih dneh, ko «e je v#a država odela v globoko ialoet. Do-ix>ldne ob 10. uri eo bile v fami cerkvi ino* I itve za pokojnim kraljem, ki jih je opravil ob aeistenci ve>e tukajsnje duhov^čine, do maci župnik g. Jakob Gasparič. Po cerkve-nem opravilu pa se jo zbrala pred kraljevo ?pominfeko ploščo na trgu pred cerkvijo ogromna množica ljudstva in šoldke mladine veeh tukaj&njih k>l. Okrog epominske ploSce -o ee formirali rezervni oficirji, Sokoli, ga-^ilske čete, Jadranska etraia in druga dru; štva, zaetopniki državnih in samoupravnih uradov, rudnika, podietij ter raznih oirga- lizacij Ln korporacij. DomaČi Župnik Je na-vzočim v pretreoljivih be*;edah elikal živ- jenje, junaštvo in trpljenje vellkega kralja .lledinitelja, ki je sredi dela za mir med na* «>di sveta izdihnil svojo veliko du£o, zadet od brezdušnega morilca. Mladina je nato iiauela državno himno, nato pa eo se mno-ti-e i>olx)žno ganjene ražale na domove. Iz Maribora — (io.ttorauje ljubljanske opere. \ torek |«vecer gostuje v Mariboru ljubljanska op^-*Ta. Peli bodo *]Madame Butterfly<. Režijo /viHli in dirigira kapelnik Niko Stritof. V •irl.ivnih vlogah na^topijo primadona Zlata Mnunirjenceva, Ko^ejeva, Go^tič in Janko. I — Vojaski razirla,s. Komanda mariborake-Iga vojnega okruga oi»ozarja letos v alctobru •po'ilicane diiake rekrute, posebno one, ki o določeni. da cd^luiijo rok v soli rez. ofi-•Tjev v Sarajevu in Goražlah, da radi le-ošajega zgoJnj^ga mraza \~xamejo s ©el/uj tainianj \o ih a para vokienega zinićkega "*e *ila, pa več isarov volnenili nogavic in ltrj> za voj. čevl^e. — Žeparka. Ko jo [K^e^tnica Julijana Ko-le'^nikuva z Krezna kupovala na Glavnenn tr,ru grozUje, 6«1 ji je približava neznana *ta-r* jža 'žotu-ika iji ^e tako; uato odstranila. Ko-lfšnikova W «* >lr pobila lobanja. Polkodo-v.nko so reSevaTri nwiu«lonu prepeljali v bolnico. ._ Vlom. Neznani vlomilec ie izrabil prU Ljko. ko ie bila za^ehnira FranriSka Berfizg iz Tvorničke ulice 26 na trgu in vdrl v «ta-1 ivanje. Hokomavh je jH>bral za 1500 Din ( »leke in perlla ter ©rebroo uro. Policija vo; ! ć\ jrei^kavo. Iz Katnnika - Ob drugi oMetnici tragične Murti bia i« ; ■ kojn^ga \ '.teškepa U lija Ak'kđai:jra I. redmitelja, je priredilo Sokol&ko druStvo v K.iniuiku. v četrt-i zvecer ob ^U. v dvorani N.T-uic ćitdii'ii* žahto komejn^" * i " Prireditve §0 9« ud^eiHi oficielni rastop- ..;%! tukajšne 6moiit*. ki je n^^ta^i v preteklih dneh. je tuđi r Kamniku ia okolici napravil veli kan^ko škodo. V dolini je zapadlo okrog K !i. iiiega, v hribit f*a okrog 50 ooi. T#- * žak sneg je potrgal onoge telefonske žice. V parkib In gozdovih Je polomilo raoogo d'cvjA «n tuđi v sadovnjaiih je na prav U •uej vtiiko Ikodo. NajUtJi udarec pa je pre/goduji toeg ,>.izaoej»i noAim kmetotn k: ft« »is,o posjravil r»*b poljskih prideJ kor. Vsa sreAa je, da ni prltisnH še mrat. ker v tern prtoieru bi bile posi^licc to obiip i:ej*a. K O L K D A K Daaos: Pone-.l«"jek.. 1-1. oktobra; kMUtU-ftani: Mak^imilijan. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: llt-k-ua., *>eucc preteklo«!i« ZKD: »Marta« ob 14.15 v Matici. KINO IDEAL: Heliotrop (lJo?^b!j«il obraiij KIX0 SLOGA: Idol t.jiero - Nino Mn,rtini KIXO TN1ON; Gr;ul llubertus KINO SLšKA: Dvakrat raročen KINO M0lo je za, točke, kateri obe j** odn€*el ?K Korofan, zato je bila oboje stransko borba zelo naepta. Ipralo »e je na ol^eh polovioah igriš&a in se je vča«ih rd-elo, da Bta fei nasprotnika enakovredna in so bili Celj.ini pnx*»j odi>onii. Z^tti j« tem bolj tre>§ ujKi^t-evati iicpeh K&m>-čanov, ki bo 2-e v prvi polovici prve&a pol-časa dvakmt potresli t žogo mrežo Da-sprotnika. V dnicrem polčnsu jo najpw»j sl-edil čaatoi pol Ceija.nov, ki *o ob rezultatu 2 : 1 dobili novoga podruma. Dobri obrambnl akciji kranjske obramhe rn pa vratnrju StaTru j^ uspelo razprSiti rse napade Celjanov, napadalna vrsta pa je t*-strelila ?e dva »ola. Celjani. m€«d ka-tertmi 90 bUi dobri lovi branilec. sre pred golom pTev^ okl^ vali, ko sn pa izrrubilj upanje na u«peh, ao priveli z osfro ijrro. 0roćila. — 18.00: Caa, »pored, obvoetila. — 13.15: V*e mogo-če, kar kdo hofre (ploAČe po teljab). — 14: Vrcme, borza. — l».iw: Mladirask* ura: Po-lajnarjev Lojtek iWe srećo (ivočui prizor) izvajajo Člani radijske ip-alBke družiBC. vodi Ante Bidovec, sodnik. — 19.00. Ca*. vreme, poročila, spor«xl, obvobtila. — 19JH» Nacionalna, ura: Mesečni kulturni pfegi-ed. — 19.50: šahovski kotiček (g. prof. Antoti Bajec) — 20.00: Koncert skandinav&kegUa be. Dirigira kot gost Jem Sohroeder, Ko-pe^nha^en. — 31.30: Narodne peeml poje kvartet »Fantje na vagi« — 22.00: Ca«. vreime, poročila, spored. — S5.1.r>: Moderna plesn* ^laaba (ploiAe). četrtek, 15. oktobra. Il'.OO: Sitnfunične pesnitve Clauda Lk»bu*-sya (ploićej- — 12.45: Vrouio, i>oroćiJa.— 13; Cas, spored. obvt^tiLi. — 13.15: Operni /.bori (ploičej: 14: Vreune, borta. — 18; Ba-mo*pevi gdč. Mire Gnusove; šchuoiajin: IVsnikova ljubezen (ciklus). — 18.40: Slo-vc-uičina za Slovence a.? mof prečko, na desni ali na levi? — No, tega ne vem točno Stcer boste pa sami videli, ko mu snamet* ir/STl« HELENA Luiae Ullrich — Guatav Dieasl GRAD HUBERTUS Po istoimenukem Gangrhoferjevem romanu — Upozorilo k votitvam v zbornico za TOI. «.itoie aa ncto&nu notico v tukaj-šajih tiuevuikih od li. oktobra o poeiopku pri volitvab v Zbornico za TOI glavni vo-lilni o<]tor ponovno razgiaAa: Rekiamacij-ski rok poteče sele 14. (ne 13.) oktobra U 1. Jjotlcj se imajo reklamacije izročiti osebno ali po po^ti pristojneniu krajevnemu volil-namu odboru ali neposredno glavnomu vo-lUnetuu odboru ^ne združonju). Aktivno volUno pravico ima vgak volilni upravi-fanec v vsakem odseku, v katerega po svoji obrtni pravici spada; v tistem odseku pa iina ne g-lede na Me vilo obrtov in po-družnir samo eai glas. GostilnMSar in tr-govec ima torej volilno pravico in en glae v gostinskeiD in enega v trgovgkem odseku. ' Trgovec z več trgovskimi obrati pa iina v trgovskem odseku samo en glae; do najkasneje 1S. oktobra t. 1. pa mora tak voiilec javiti, na ka tereni volišču bo vo-lil. *ieer bo na vseh voliččih crtan. Glavni volilni odhor Zbornica za TOI. v Ljubljani. Predsedmk Sink s. r. — Ve5 previdnosti ob posta ja nfu odnosno odhajanju vlaJcov zlast' na melih postajah b- priporoč^li v izog^b nesreoam. Cesto se pripeti. da potnik najde, ko pri-spe vlak na posta io zaprt« vrat« vagona m je prisiljen skakati na tla že. ko vlak snet ođhafa. V Dcmžalah bi biio priSlo snoči kfna!« do težie nesreče. ko se ie Unetlo iz vlak« hkrati vei ljudi, doćim te je vlak že pomikal naprei. Med i»topa-j-oćimi j« bila tuđi neka ženska z olrokom, ki ;o je koma i še prastre^cl neki oficir, da ni omahni!3 na t'a «.1; cel/> pod vl«k — Z*gr©b hrer tr^mvaj»kepa in avto-bu«negT» prometa. V&eraj je ostal Zag^reb brez tramvajskegm in avtobusnega prometa. Ćelo vzpenja£a se je ustavila. V so-boto opoldn« so imeli tramvajski ushiS-benci zborovanje, na katerem »o sklenili ustaviti delo. Njim ao «e pridrutili tuđi uslužbenci avtobusnegra podjetja. oboji zahtevajo kole-tivno pogoo to aviSanje plač. Uprava cestne železnice in avtobus-nega podjetja pa pravi, da pada odgovor*-nofft za »tavko samo na delavstvo. Zato poziva stavkujoce delavce, naj ae v Interesu nemotenegra javnega prometa vrnejo na đelo natpo^eje đan^s ot 13. Policija je prepovedala v«ako zbiranje stavkujočih po mestu. ' — Nov grob. Včer«i je umri v Ljubljani vpokojeni ravnatelj državnoga učiM>t-5ča in vladnj svetnik v pok. q. Aoton C r n i v e c Pokojni 1« spada 1 med arfe nejboljše prosvetne delavce Za »vojc za-slutj,- na pri>5vetnem polju wt bil odliko-vid z redom sv. Save. Pogreb bo jutrj ob 14.30 i/ hiše žalosti Tumo^rajska (Brjiv čeva) cesta št. 4 Bodi mu Uhks remlia. te/ko priz«detrn »vojcem n*še iskren« sožalje, — Izdaja Prelov6evih 2 novih oagrolmk! je razproal se je po Mo-ravskem, kjer je beraćil In kradeL Konc-no »o ga sacaCili, ko je vlomil v neko ata-novanje. Zasadila ga. J* gospodin ja, toda postavil ee ji ]e v bran s sajnokresom v roki Zbežal je pograbil pred biSo stojeće kolo in se odpeljal. Ljudje »o jo ubrali sa njim. Ssabo je večkrat streljal po zaaledovalcih in tej^o ranU Stanialava Vavrika. Končno »o ga orožnlki pri jeli. Streljal je tuđi po urožnikin, potem ai Je pa hotel koaćati življenje. Ustrelil fie je v glavo, pa ae ni dobro zadel. Obeojen je bil na leto dni težke Je£«. Iz Llubljane —U Turoban Jpggfeb^ Danes ob °. se je vriil iz mrtva«!iee pn ^Sv Krištofu pogreb 34-letnega bivš^ua knjigoveškega i-nojs'.ra. Stanislava FeUlste.ina z Vidovdanske w ste. Pokojni je bi] v Ljubljani splošno znen. V dobi krize mu je obrt propadla, zaradi čes«'- se je siroti loteval raznih drugih poklicev. Nikjer pa ni mofiel pr-J-dreti m zato je je! obup*vati. V »oboto se je odločtU d« stori konec svojemu življenju. Ob^si] se |e doma v staoovnnju svoje matere v Ulici na Grad in zapustil kratko poslovilno pi^mo. naslovljeno na globoko užaloščeno mater —Ij Nafboli ztnemarfena cesta, Kakor drugi novi inHteani. morajo tuđi VS6fl.ai plačevati že od *priU v»e tnestne davšžj-ne. vendar mi:i uie&tna ob^ioa 'e malo rarumev*nja, zla^tj za skrajoo zanem«xje-ne ceste v nekdanji vilki občini. Ena a*j~ boli zanemarjemh čest v mestnera okoliiu je eotovo Ce^a na Brdo. je pa ««W> vtpr metn«, saj je zraalo ob uji Uoo iUrrilo novih bis. Po tej cesti se kar oedk bWto. Zamao 90 pa vse prošnje, naj ba se mest-aa občina usmilila tuđi te ceste. — Čudno aa raadeJlU na cnl tsmed ljub- ljanakih gimnazij ponk, tako, da imajo ▼ tretjem razredu učene« 1 uro pouka, do-poldne, 4 pa popoldne, torej dvakrat dnevna pot v solo. Kdaj naj ae ufcmiec doma u£l? Dopoldan je zanj »koro iagiibljen, P<>" poldne pa i tak. Ali dopoldanskl ali popol-dansld potik! Eden kzmed stariev. — —lj Nakrmimo lačne ptice pevk*! Nujno potrebno je tako i podviti ▼ parke krmil-ne hi&ce za laćne pUce pevke, ki ie pre-zebaio v prezgodnji zimi. Tuđi ob^mstvo. kj polec društva za vaitsrvo ptić pevk rado hrani po^imi ptice, bi ime.o pril&o polagati iim krmo v hiSice. —lj Šahovsko prvenstvo drav»fce bane* vtoe. Prednji teden ae je prtCelo iahov-sko tekmovanje sa ktubsko prvenatro dravske banovine, ki ae ga uđeleSujejo val klubi, vClanjeni v asv«2i. Te-inuje se po okroftjia in aicer tako, da Igrajo ljubljan-&ki klubi, kl ao na^mo^nejle zastopant, avoj turnir, podeielje pa »opet svoj turnir. Sistem je pokami, todor ia^ubi. Ispade Iz nadaljnjegra tekmovanja. Drerl ob 20. bo v kavarni 2)ve9di match med LAK in Šahovskim klubom St. Peter. —rj Vpteovanje y 12-nri praKtMnl tetaj % vajaoil na trvem otroku o negl m prehrani ter vzg"oji dojenca sa odraslo *en-atvo pod vodstvom dr. OrugaAa se pričn« otae 98. t. m. Tecaji bodo dvakrat teyr»n-sko po 2 uri ia aicer eden ob ponedeljklh I ta eetrtUh. ćrogi ob tor*ih tn petkib od a. do g. ura. Zate» ao receml iedajl od t. do ».30. V« tecrnjl so v moda am »aifi to đee* (Deejl dom kraljice Marije). Prt-)«»• •» sprejemajo wak daa t dnpftMMi" »^lh orali tad! telefonako. —U Filmdoilfii diuiteio saoaaja mroj ciklus poljudnojKkaastveBib predaranj m predavanjem našega snanega letalakea^ strakovBjaka uahr. doc dr. loc- KuMJa, kl bo govorU »o jaoralnem letaistvuc, o iportu torej, ki je v sadnjecn fiaau savzel alasi rajBiali tuđi v naši otji domovini. JBoaai 00 **^— os|iem saHb tplaiHh jadral-eev v letotojem poletju na Blo^ab* ki so vsbudfli gotovo oajlepte nade sa Mdaljna ra»voj. PredaraUlj »a« noće t svojem predavanju^ ki bo opremljeno s itevUnimi sitkami. sesnasiti s rasmersjBi Ia p^oJ1 Is katerih je jadralno letalstvo splofa nastalo, z nadami bi prićakovanji, kl ao se vanj stavljala, ter z dejanako doselenitni uspeni m pomenom tako v Iportnein kot v praktičnom pogledu. Predavanje se vrli v torek 13. t_ m. ofo 20. uri v dvorani Delavrte rbomice, Vstopoina zan&a. 6, 4 in 2 Din. — Glaebena Mattoa IjaMjsnska otrori drevi ob 90. uri novo mslo filbarmonjfino dvorano na Kongresnen: trgu v I- nad-stropju. V njej se bo vriU aocoj slovenski koncert s skladoanu Davorins Jenka, GaJ-Mđs, Foersterja. Ravniks>» l^ajovica. Odter-cat Kogroja. skerjaoca, grrare io Preror-ska. Poeame^p* dela pa tsvajajo: pisalrt Lipovftek, ptanistka Zora Zarnikora, vk>b-/ist Karlo RupfL sopraaistka Polajnar Ljudmila, slovenski vokalni kvintet In §r>-dalni orkester Orkestralnega društva Glasbeae UaUoe. Vse posetni « nooojsnje-gra prvegra koncerta v mali jrilharmoniozil dvorani, ki bo dobro aakurjena, prosimo, da odlože garderobo v tavi garderobi ▼ pritUćju. Dostop v malo dvorano je po ie-vem stopmisou. Predprodaja vetopnic od 15 do 3 Din bo cal dan ▼ MaUfial loijlgar-ni, od 7.30 dalje pa ▼ ve£i F^Ibarmoniene-gra poslopja. Občmstvo Tabimo n* ifflr*'-vi otvoritveni koncert. — U Veoerrt trgovs*i trfa| ns ChiMofo-vem orn\' za nostopači »trežniki m detektivi. Ze do opoldne so Hb priieli b!;zu 150. Med aTetirenci ao povečini brezr^c^s^lTii. NekxJ jsb je policija izročile todiS^čn. većino pa postala d^tnov v pr isto ine obći.ne. Iz Rranfa — Zndnjji p<»t Franea <"roh»tha je bila zelo vpli^stna Ko je lezal na mrtvsiikero odru so ga neprestano prihajale kropit ođ btbn in daleč ogromne mooKirp ljudstva. Po^ grebnl sprevod ki je bil eden najvećih in najlepžih v zadnjih let ih v Kranju je otvorila godba Kraoiskega gla«benega društva, nato »o »ledili Sokoli. Pred kWo *o no«ili neMeto vencev, za %rsto pa je etopalo *orod« etvo pokojnika. Sledili «> za«topnik.i Tseh nradov in oblasti, različns druStva. med nji-mi gasilska deputacija v troju„ žtevilni \o* varišl trgovci, prijatelji in rnanej in nepregledna vrsta Jcranjekega me^?aa»tva. Cerkve* ne obrede ie izvrSil dekan škrbec ob a#i-&tenei treh duhovnikor. Mrak ie fe le?al na zemljo, ko *o «e poj:rebci razbajali. Po* grreb pokojuega Crobatha je pokazat veliko priljubljeno«* lt> fca«t, katero je viiv*l v javnosti oa in jo uživa \*a Crobathovt druli na, — Tatovi na đel«. Posentniku Leopoldu Puharjn eo prejSnji teden dosi^i £e ne izele-deni zlikovci \z zaklenjenp pristave, ki «e nahaM n*»pre4i asstBn *^n hnak. o4a» I •li elektricen nobr, gonflni Jertnen sa sla. moresnioo io ces 90 n kablja ▼ *kupoi vrod. oosti nad 7000 Din. Pnnar je ireoer pristalo ie dobro Tadflenil. tatovi eo pa kaj- vrata vrsli s teeajev. ds eo mogli ▼ notraniost Cez poletje mo imeli pred tatovi popom mir, •daj pm «ee kala, ds bo na timo te Upo idi* Ie kooee. — flsne>»ik4 sutcb med KrsnjČsni in Skot. jeločani ia prvenstvo virve KW( je njegov marljiv £lan. Igralo *^ je na 8 desJcah, vtndar nobeoa dvojirs ni pokazals posebno »enimive Ure ^kofie1o#ki i«lu»ti imajo v «voii »redi «e(o UolM*r .»»*• tertal, Lalentirene igralee, katerim p* lua.ij« ka sistematičnega treninga w dobroga u" -telia. Kranjcaoi sedaj po eo^u lotu v veH»! većini očitujejo tolo prvaka ^orlija .Va^on«* ute^nejo postati ftVofjeloeani kran^km -» hietotn prav opaeni. Ma ten z* prvenstvo rj r>j. Stev, katerega je orsaoisirsls S&Z. i« Hil prva *«hov*k* pdreditov v nov] *e»«i» m je zanimanje za Sah »«)o poziv:]. Revaurna tekmt *e bo vršila v dkofji l>ok). Telesni plod Je odpravljala Sesuidonaliui atera v Cel)o — irtev masaitva — Vei aMtmd| Celje, 12. oktobra. \ Celjska policija je v soboto ugotovUa, da so pripeijeii v celjsko bolnico 26-letno posestnikovo bcerko Ano iz okolice žalca, ki ji je nekdo odpravil telesni plod. Njeno stanje je bilo brezupoo. Dekle je pred smrt-jo izpovedala, da ji je odpravila telesni p!od neka ženska v celjski obeini, ni pa izdala storilke. ie v soboto gvefier je dekle na poftledicaJi krvavitve umrlo. Policija je taJcoj uvedi« oatanene polz-vedbe in v£eraj nasla storilko v osebi 36-letne Petke FlUpiceve v Novi vast, ki je btla policiji te dobro znana, a ji ni mo^la do zivegra. Ta *enaka je več let odpravljala telesni plod In ftfvela prav raskošno. Po« lidja je r okolici njene n'še naila rtč od-pravljenih telesnih plodov, enega za bliz- ' njo tovarno, drugega pa v potoku Koprivru-oi v Celju. Filipiceva ie imela po*la z žen^kami iz Kirše okolice CH>a, V njej pa *o prlhajale ludi U Vajtiika in Konjir. Mrw>eo ženAk j« iiH>rak> odpravo telc*tiega plodu plakati t življenjem. Njen« zadnja irtev Ana *e :• na ha jala ie v o*niem mc*rcu no^eAno^ti. Pri Filipičevi je bila v ordinaciji od 20, septembra, stanovala pa ie pri neki eo**«»le po poeveto-vanjti soTi je l^pše priložnosti za vtihotap-Ijcnje rešilnih papirčkov v zapore. Zaradi t<»fra pa/niki z vso opreznostjo preiskuj^jo prine^nn obloko in perilo. Trcl*a je vse • prrtipMi nnirlednti v podlogo, v žepe. prav pnvsnd. Mivrda je kj*» všit listek. na kate-r*m i*' napisano, kaj bo najl>olje za za«ro-ror. da se l>o kdo »ven izrezal«. Clovek ni nikoli zado>tj previđen za jetnišnieo pa to £r rt>lo rplja V stiski jo rlovek iznajdljiv. Trnsih cp\a irenijnlen. Znati je- treba. Sod-niki in pa/niki pa tuđi nišo od muh. Kora-kajo vštrir z irnajdljivoM Jo svojih klien-tov v veliko žalost le-teh. Če ima kdo pripravljeno zimsko perilo a?? obb ko za svojejra ne^rečnejra brati po Adamu, k? je moral po čudnean nakljuem iisodp dočakati le«-ošnji zprodnji *ne*r v jet-TiišmVi. naj ?e torej ne muri * paranjem prj--]lo«re za sknvnost.i. ker bo zaman. pa .V sitnosti bodo. Pridene naj zavitku raj« rw>**r.r,r> kranjsko Tvlohapo. POVOŽENI JANEZEK PRED SODNTKI Tn 7 zaradi t<»«ra za mm iva. ker 5*1 njpn jrlavni junak motoript Mak*. B. iz ?tm7.'$čn. po pokliču t.ipetnik trdil zelo trdovrnt.TK>. dn jo nedoTžen kakor sam Bogr v o«4»esih. Soduik mu j« «icer rekel, da je čisto neiuogoče. da je tako zelo nedoizen, kakor Bog. pa ni ni£ pomagalo. Motor»«t je ^anikal krivdo, se gkliceval na dvojo vect. ćeš. kako mu sploh morejo prieođiti tak ziodiu. da b; povozil na ce«ti med I>ogat-cem in Planino 4Ielnega JanezJta in •»«* ne bi zmeril za svojo trtev. temveć svoj motor še botj pognal. da bi pobegrnil. Janezka je prip* 1 jal oče. Sodnikom je razkazal velike brazgotine na o< rok ovi lo-banji. Poškodha je bila hoda. Nebaj đni je bil otrok v nezave^ti. 38 dni v bolnici, še h so &e na zadnje vsi motili. sodnik. priče in **-pisnikarica. le obtožene« je imei prav. Priče so povedale. da je motorist vo«fl s precejšnjo brzino Po nesreči je pa zdr-vel naprej kakor huda ura. Ozrl se je Baza j. toda ni ustavi) in skočil na pomočpo-voženennu Janezkn. ki je oWezal na ee«ti v mlaki krvi. Na srečo je bil v bliHni neki domačin. ki je takoj sedel na »vroj motor in je zaslodoval brezvestne»ga vozaea. Do-hitel ga je $koraj na meji hi B. llaks je prizTial. da je nekoga med potjo najbrfe povozil. Obtožener je poeknsO se t nagovorom, da je fantka morda porozil kdo dragi, ki je privozrl za njim. Prifce so pa izjavile, da dobre pol ure po neereci ni bflo nobenejra motorista po tej cesti. Krivda je bila dokazana, dokazano je bilo tuđi. da obtoženec nkna veeti. žepraT m» je sklieeval na njo in zatrjeval. da se nikoli v življenju ni la«ral m da se rudi zdaj ne bo. Se posebno je bilo dokazano, da ni nedolžen kakor Bojr. Obnojen je bil na 20 dni za pora. na povrpčilo v»eh prro-Škov. .Tanezku pa mora plaćati 1000 Dki za boVeine. Oče je ^.ahteva' 13.000. ta rat-liko bo moral vlož:ti torpi rivilno pravdo. r*t*ojenec >e Kazen <«prejeT ^~ Saj mi ne bof»te verjeli. ^etudi ne pritožim! je rekel. Krvava družinska žaloigra v Pođgradu Zaradi pohlepa po posesti en brat mrtev, drugi pa teiko ■ ranjen Ljubljana, 12. oktobra. V ftoix>to ponoći se je odigral v Fodgra-du pri Znloiru krvav dogo+Iek. ki mu je dal povodi poiilep po posesii. V Pođgradu GO. iivi v iastui luši Manja Nalarjeva. pri ka-teri *o stanovati še ^iirje sinovi. Pred dobrim tetlnom se je eradi v pit ja in rojKita se je zbudil I^ojze ki je spaJ v čunuviti v pod-Rirešju. T.ikrat je že tuđi prihitela po ?top-nicih pred vrata njecrove sol>e mati. ki je ostala spodaj v te*ni. ker je Jernej udaril tuđi po »vetilki. da je ugapnila. Probila je Lojzeta. naj ij posodi luč in priđe doli. da pomiri pohesneiega brata. Za vgak slučaj j> liCJzfi pripravi! samokres. Jeraej je za-klenil spodaj hi^na vrata in divjal po »o-Knh. češ. da bo vse pobil. in že je priloroajti! po gtopnicah se za-kadii naravnost v Lojzeta in ga sonil z nožem v !evo ežati iz hiše. na kar sta se zatekla v so^eiino to-varno in?.. Kanskega. Tam ju je sprejel. — bilo j« žf pozno ponoći — vratar, ki je ia-pihnil vrata za njima, tik preden je pridiv-jnl & -lern**.'. Ta je med potjo napel debel Ivof. s krtttrim ie prifel razbijati po vratih. Kriči! je in priflanjal glavo k ?pra*nji v vratih I-ziv«! je brata naj kar ustreli če s: nna. K**r ni neha! razbvjafi s kolom po vrati!1 je Loj^e »lednjir. misleč. da brat n<* stoji vef pri vratih pnt*^rn;l *amokre« ir sprožil J»-rnej. ki je te^1r»j stal tik pred vrati, je kriknil in ?e zgriidil. Ko so od-prli vrata. olu. I sodni »popnd med r.ratoma je vzbiulil v Zalo2ii. Pod^radu ter okoliških va«eh veliko r?rb rimje. Orožniki so ie včeraj za- &liša!i Kalarjevo mateT in nekaj drugih prič. Danes tlopoldne je bil zaslišan tuđi Ivojz>e Nalar. ki leži z ranjenim i pijuci na kirur^ičnem oddelku v ljubljanski bolnni. Truplo ustrcljenega .lerneja Nalarja bo olu. Vse podrobnost: krvave tragedije bo spravila na dan preiskava. ilotovo pa j*» že sedaj, dn je prišlo do krvave tragedije samo zaradi nasilnosti Jemeja NrOnrja. ki "je za-liteval. naj mu mati izroči posestvo. i S podkupovanjem so zavojevali Abesinijo T# prlzaava sam marial de Bono v svoji knjigi o itaH- iastsko-abesinski voini VeliJoo senzacijo je vzbudila v Italiji nova knjiga maršala dc Bonna, poveljnika italijamske vojske v Abesiniji v začetku vojne. Maršal pripoveduje v te i knjici o it«lijai*$ko-«be$inski vojni z redko iskre-nost)o. Glavno, kar izvemo takoj začetku iz knjige, je. da Italija ni zavojevala Abesinije z orožjem, temveč s podkupo-vanjem. S c;!av.Trji abe-sifisJcih plcmftn. Naše pr>adcvanje je šN> 7A tem. da bi *besins.kr pot^avarie pod-kupili- Poma-gala srta mu dva rezervna č«Lstnika, k.i s** služba 40 l**t v kolonija" in »ta b:1a vedno v tesnib stikih / dom.i- * čim prebivaUrvom. Za ta urad se ni šte-dilo z denarjem in to je bi! eden slavnih vzrokov naših veJikih us»pebov. Končno so bile vse pokrajine Abesinije p^-dkupljene.« Maršal de Bonno ponatiskuje Ias4noroč~ no Musfiolinijevo pismo. gU>vče se: »Čc n ma neguš namena napasti nas. uvoramo prevTzeti inicijativo mi. Po mojem prc-pri^anju je treba začeti ofenzivo prve dni oktobra alt pa tuđi proti koncu septembra. Na razpa!a-*o morate imeti 300 tisoč mož. 300 do 500 lefal in 300 hitrih tankov. Zaprosili ste za tri đ:vizije za ko-nec oktobra. Namestu treh vam hočem pos'ati deset divizij. Pet jih bo iz redne vojske, pet r*a izbran:h crnih srajc. Te ćrnp srajce bodo dokaz, da hočf vo!no protH Ahftsiniji ljudstvo s«^no. Tuđi cjledc na mednarodne spore (mislim Društvo va-rodov itd.) je bnljc to stv -r n spasti. K< ^ je Twm manjkalo nekaj ti<»oć ljudi, sui^ izgubili bitko pri Adui. Nc-čem storiti te fw.pa.ke*. Ttalijanska vojska je prekoračila nr'Jrrj-sko mejo 2. oktobra l*>3o Dc B«>nnn P'av m. piše v svoji knji-0«. rva svoj rfvbič««jen n^čin: Dobro! Marial priohćuie tuJi pr« ^cuotliiv n brzojavko, ki jr> je d ih:1 od Mussnlinijn 31. avcus'a* tor*>? hr:mbn^ voJTV>. Brzojavi:« se nannši rt\ k-onferenco v iParijru, na k«feri ]c TtiiU'a odklorj1^ franco>ko-angleški nredlort nledc rr.irne ureditve spona z Ab^inii-o. Br/oj»\ka se Ef'atsi: »Konfcrenca ni nič^sar odloeilfl. Odlučili Ko^'c XV.« Pozneie je prejel miiršil od Mu^soHnija še eno pisr^o, v katerem je med druclim Tečeno: Po 10-septembru in ko dobite od mene brzojavko z mojim podpisom, jjiflsečo se: ,>Prejel m vaše pnroči!-o<. odTed'te v 24 urah prodirHnie n.*ših čet. pra/nfk k^nc.i d?/ev-ne dohe boste praznovali že v /iisedcnctn o^emliii.^ Na k<^ncu knHi'c pripoveduie maršal, d:i je naš>l po povratku v glavni stan po pade u Mđk.-ile na>lpdnj<> Muss^linijevo brzojavko: ^S pndcr»n Mak^le smatram vaše poslan*' vo v v/hoimi Airiki 7\ 7**-k Mučeno.« In de B^mno pripom^nia k temu: Odrt sem t?.k«">j.. dfl mi ie fx\-noklic v v'c"*i~ tn(!.n to jo h-;'a debela laž. B]oerkvall e svojem poletu švedski letalec Kuri Bjo^rkvall je ^tartal v torek v Xewyorku k poletu čez Atlantski ocean. Letel ie *;am. Prvo^io je hotela letoti z njim baronira Blixen-Fine<*kova, toda le-*ale<* si je v zadnjem hipu premislil in vzel me«to nje 6 eeboj večjo zalogo bencina. Dol* go o njem ni bilo nobenih veeti. ftele v če-trtek je i>risla ve*t, da se mu polet ni posre* čil, da t-e je moral bpu©titi na morje in da ga je resila ribiaka ladja. V londonekem >Dail> Exprer«Ui: opisuje Bjoerkvall svojo reSitev. Polet ee mu zato ni posreći 1, ker je zažcl v snežni metež in ker *>e mu je pokvaril motor. 2e 29 ur »e letel v anežnem metežu, ko je naeakrat opazi 1. da z motorjem nekaj ni v redu. Motor se je hitro scgreval in letalcu ee je zdelo čud= no, da pozira toliko bencina. Kmalu je epo-znal, da ee mora ©pustiti na morie in začel *e je opirati na vse strani po ladji. ki bi ga redila. Končno je zagledal dobrih 80 m;lj zapadno od irske obale na razburkanih va* lovih jjujjajoco se ladjico. Zato ee ]e epuetil na morje. Posadka ladje 5a je opazila in kapitan je takoj pofrlal ponj rešUni ćoln. Le-taler je moral zlesti na krmtlo. ker ee je jelo letalo potapljati. Po dolgem prizadevanju «e mu je posre* rilo zle>U v re^ilni eoln. Letalo se je nato potopilo. Btoerkvalla ie redila franco»ka ri< biSka ladja in na njenem krovu bo moral | ostati do jutri^ ker ee ladia Sele ju+ri vrne I v prJ«!ta*iT§ce. I i Denat «se prinese srečc i Pred pp.riškrm ^iMi.ič^m sp je 7Ji«rovarpl fe f\r,'\ zaradi ponnrejruiji po>tnih .7/naTnk i Huhert Oufour. ki in>a tu gfhoj 7elo burno f»reteklo.=r. Ril je nižji uradnik in živel je zadovoljno s svojo dni/ino v pari-k»ni pr^vtrr.ostju. N'aenkrat s*» mu je na^mehnila ?reča. lani v dereTiil>ru je 7adel v narrnlni loteriji lOO.OfMl frankov. Mno^ri ljudje bi našli v nepričakovanem hop:;»fif\ni temelj 7.a i a 7. je življenje. Je več je pa na svetu ta- 1 kih. ki jih dermr zapilje na kriva pMa. Tn I mođ take spada tu-»ti Hiifoiir. Cim je dohil i denat je zac>? ve^eljaćiri. za nemar jal je družino in čez nekaj mesoeev je bil znpet \}Tt7. denarja. Obtneni je pa o^tal tu^li hrez ?tuž>»e. Takrat j»e je seznanil v Parizu z dvema KreTposelnima tipocrrafo-ma fn na njun nn-svet s*» je jel pripravljati na ponnrejanje postnift zna^mk. Kupil je potrebne pripomor-ke. in tipografa sta se lotila dela. Toda po-nrirejanje se ni posrećilo in Dufour je med vožnjo v FoTitaineblean vrcr-el ptmarpjene 7-namke iz vlaka. 7.eleznič,Trji so jih np^li ob projri in obvestili polirijo, ki je pona-rejalre izslcdila. Ponarejenih znanik je bilo za 400.000 fmnkov in Hufour je trdil. da j»h je vr*r*»l pro^ zato. ker je vedH. d^ jih ni mo*T°^e spraviti v promet. Pfnli«<*o mti je i verj^lo in tako je bil ol^ojen Ramn na tri mekeće, njegova pomovnika. ki st.% bi^a že j kaznovana. pa vsak na £e*t mosecev. Bazil Zaharov uitiira Znani bo-cj«ttaš sir Ba«i| /Caharov le/i v svo'}\ rđzkoNiii vili v Monaku na smrtni postelji. Hotel se je napatiti n« Dtmai k m specijaListom in na Dimaju so nm Kile ž»* rezervirane najlep.šc sobe v holclu, pi ^e je njegovu bnlezen tako po*il:Hala, da ni mogel odpoto»\-đti i/ Monak«. Zo d«^sct dni fia hranijo i4»nelno. Zdravi ca londonski zdravniic prof, L©ich\va>", paklicana «*tfl !a pa k njemu tuđi d\a dun.tjsk« spe-I "Tlista. Sir Basil Zaharov je Clrk. Ko-jen i*» bil ». i k'obra W> v Mufili v Mali Azija. I.c-la KST7 je d>b:l službo pri neki anulcški tvornici oro/jfl. Z izumiteljem strojnice Mavimoin je pn«v/el le!« l>v*>7 voojstvo koncerni znane tvornico orož.>i \Vickers in kciialu je post«] eden na jboijaJejvih mo/ sveta- >\ed vojno 10 razvij iTitcnrivno propagando /a /avczmške dr/«vc in nlomu pripisuje jo cUivrw> z^-hi^>. d« je tuđi Cirčija poscjli v 'vojno. lV»Vc vrlike^jn Uincerna oro/j^ je Z^harov cUivni delni-^*ir aricilc.ško per/i>ke^ja pet rol e ideefl* trusta rn i^rđlnice v Montc (^irlu. Njegovo bogavtvo je tako ogromno, d« sr nr '.nare primcrjjti 7. njim niti većina amr-riških mili jardk*rjev. Todrt v«jc Ko-tjjutvo inu Tic bo nlć pom.".:>,\ 1« 1. utnreti Ko nvvnl n znpu.st.iti s-NVtjc inil.ijiirde. Iz škoSje Loke __U. oktoher \ >kolji \A*ki. Dnifio ohlet. iiiro kraljeve t-mrti je r*raznovala Skofja U>ka «* čiuttvi <;k>boke, ueouia.ne ljur>e*2ui 4o kralja. Aleksandra 1- i>oi>ohlne je> bila v .Uipni cerkvi žal pa cerkvena slovetiiioft, ki •o je opravil g. Pođhevše-k ob ^iuteinci or^la-!e duhov^ine, ob 20«-)0 pa je pricela •/ So-kolskom doniu žalna komemoracija z »redno bo^jtim rtkrbno izbranim sf*oredamu ki **> ga iTrvajali druriiveni pev*»ki zbor, orke* srtej in deklamatorji. Spomtnski govor o kra* Iju Uedinitelju je imel g. Debeljak, orko* stralne točite so izvajali pod vodstvom br. Pogačarja in pev-ske pod vodstvom br. Babica. Oder je bil lepo okra&e-n 1 zastavarni. rve-tjem in prapori, **redi njih lik njo«». Li mu je bil ta ve<č*»T po*»vecen. Opre»mila #»ta ea br. Košra in Lkirdyeh. Koniemorariji **o prbsostvovali prredfttavniki ohla^tt. t>ttc-iTvki zbor, Aokolćtko članstvo in mnogo ao^tov. _.. I čKeljsk« zhorftvanje, prvo v letoAnje.ni •ioltikeim letu, je bilo v »ohoto v h^alnir.i no ve fole. Otvoril in vodil ga j*» g. Debeljak, ki ?e je «prva sporninjal velikoga kralja in kf>-rorSkega plebiscita ter om°ti^l uf*tancrvtt^v >kofjf»loL^kega preza, potem j© pa po/dravil goste. Predavanje o umetninah v lo^kem okraju je im*»l 2. Veid^r. Predavatelj |e ob t«H vfti polj^i oj gotike do najnov**išin ^aiam*, obdelol vee umetno-sli, od ^tavha-mlva do slikarstva !4i podobnih uroe+nostnih del. P« prerUedntfkem poročiln «ta pororala g Kn. sca iz Ako-'ie Loke za tajniMvo in gde. Trpi-nova iz Pol ja n za blagajno. Poroci lo r^virii-skr^ga odbora je |K>dal g. Rf>jir, tuđi vr i^kofje Ix>ke. Po i7.gla>ovani razrednici je po-ročai g. Debeljak o «=ubjaktivnih vliwh t. državne akupAcine v Novem Sadn, predavanje o učiteljski stalnosti pa jo imel g. Kokali, podpredsednik JU U » Poljan. (ft> zaklju&ii je bila v smislu novela poslovnika izvolje-na nova uprava, ki jo vodi do#wvlanji pred-r-p-dnik. Izvolje-ni eo bili tuđi n-adzorni, ^tro--kovni. rinaneni odbor, čaMno ra?»o *i sodniki in predsedniki ca*»tnih raz«*ndiAPi. So gia^no ^prejeta re»>ohicija naglaia potTebo učiteljske KtalnOKti ter izr^iKa preijt^edniku I>inniHku. kakor tuđi 'lolu glavne rvkupSftine s»voje pri/manje 6 prijavkom, da je Mino čtanowka osnova tista, ki more» združivati vwe jugoislovensko uri-leljstvo v ftkupni orga^ nizaciii. Posebno odposlanstvo \o odžlo b g-sre*;kemu načelniku KaJdu, ki _.i« ohljubil svojo naklonjenost učitelj^tvu, ki ima v nj^m vedno tlobrega prijatelja. Kupujte domaće blago! ! MILE GABORI4U 31 zhkonski in riu HEZHKONSKI 3 I II !?OMAN In končno vam pravim: Vi poznale Klar-o kot tiho. nežiK). poslušno? Ne bodit-e v zrnoti. Čeorav je podobna svetnici, >e pojeunina. ponosna in svo^ jee:;ava kakor njen raniki oče, ki je bil tmao^lavejši od vseh «)€zgov v Auvergne. Svarila sem vas in svarilo je vredno več kakor vsc drugo. Glede pogojev sva si loreij na jasneni. kaj ne? Ne gova-riva tore] več o tem in želim vam ob4!o uspehov. Ta prizor se ie Ml \^tisnrl tako globoko v spomin preiskovalntrmu sodniku. da se mu je zdelo zda\ ko je sedel v naslanjaču v svoji sobi po tolikih mesecih. da šc vedno sliši slas markize Arlangeevc in beseda »uspehov« mu K §e vedno zv^nela v ušesih. OdšeI }e kot zmagovalec iz hiše Arlangeevih, kamor je hil vstopil ves v strahu; odhaial je vedre-g-a čela. Bil je nepopsno srečen. Nebo se mu ie zdelo še boli sinje, sokice še boli žarečc. In tega resnega sodnika se ie polaščala čudna žeKa ustaviti mimo:doče, obgeti iih in zaklicati: — Vi ne veste, markiza naspnra/?! Stopal k po ulici in imel je občuttk. da se mu zemlja udira pod noga mi. da je premajhna, da bi mogla nositi toliko srečc. ah pa da postaja tako lahek, da se je dvignM vfsoko gon k zvezdam. Od tistesa dne je zahaja! Daburci* k markizi Se vz-trajneje, bolre rečeno, prebil je pn nii ceh* dnev«e. V Klarini navročnest! ;e ostai v mj ah spoštlir vo?iti, s sprefrio vztrajnostJo si }c snzadeval. da bi v nunem življenju kaj pomenil. l^esnjčna liubezen ie iznajdNva. Zna! k premagrat: svelo plahost in W>voril je s tem vroče Ijub'jeiiim Uekletom o svoti duši. da bi jo pripravi! k zgovornosti, d'j bi jo on-dobil zase. Nji na ljubo ie zbira! novice, preči taj je vse nove knjige, da bi zbra] izmed njih tište, ki bt >ih mogla čitati ona. Polagoma ;e postajalo njeno zaupanje do n^ega vedno večjt. Zardela K vedno. kiJar ^ govorila z njim, ni si pa upala prva ogovjrr.' ga. Cesto ga je vprasevala 0 tem m onem. sfisala je hvaJKi gledališk! komad in rada bi bila spoznabt njegovo vsebino. Dabnron je brž farte* v g!eda!i^če« napisal o novem ddn $vo$o sodbo in jo posla] Klari po poSti. ĐH je srečen, da ji je Iahko vsaj nisal Nekoć se je opognmH tn n posial krasen >opek. ; Sprejeb ga je z nekim nemirnini presenećenim, toda prosib ga je, naj tega nikoli več ne stoti. Solze 90 ma stopile v oči. zapustil jo ie z gorjem v srcu in zelo potrt. — Ne Uub: me, — je razmišijal, — nikclt me n? bo ljubila* Toda čez tri dni. ko je bj] silno otozen, psoti kralju« dragi moj, da nam dovol: spremeniti to ime. Ce bj ne bil tako zatopJjen v svode sanje, ta Da-buron, tako dovtipen mož, tako bister opazo^ilcc. bi bil prouče val Klarin značaj. Če bi bil storil to, bi bil previdnejši. Toda tuđi če bi bil mislil na to, da bi jo opazoval, bi tega ne mogel storiii. Vendar je pa opazil vihravost v njenem znaoaiu. Bili so dne vi, ko se je zdela brezskrbna in vesela kakor ćztrta. Videč 30 otožno drugi dan po plesu, kamor jo ie bila spremila niena babica, se je opoKumil in vprasal, kaj to pomeni. — Ah. to je moja tajna. — je odgovorila z zl?-bok m vzdihom. — Ta ina. ki je ne pozna niti r.joja babica. Daburon jo 3c gleda! in zdelo $.- mu je, da vidi ■a nrenih dolgih trepabicah solze. — Nekega dne vain morda odkrijem svojo ta;no, — je oadaiievala. — To utegne bite potrebno. Sodnik je bil sJep in ghih — .Tuđi jaz imam svojo tajno, — ic odgovori I. tuđi jaz jo odkrijem vašemu srcu. Odhaja.ioč po poln-oči ;e pomi^il: — Jutri ii vss priznam. Že nad petinpetdesct dni si je ponavljaj pogurimo: jutni! Bik) je nekejra \xčera v avsustu. Ve^ dan je bilo soparn-o. proti poln-e po nevihti. Sedela sta v utici na vrtu in skozi veje sta videla vikrajočo iopico markize, ki se ie po večeri izprc-Iia'ala. Dolgo sta sedela niolče v naroč.iu drhteče priroda in vdihavala opojni von\ rož. K^nčni se je Da+uiFGn opog^mdl in jo prije! za roko. To je bik> prvič in ko se je dcrtaknil te inehke. nelne kože, mu ie pritii>nila vsa kri v slavo. — Gospodična, — je zaieck al... Klara ... Presenećeno ie uprla vani svoje lepc oči. — Oprostite, — fe nadal*eval, — oprDstite. Obrnil >«m se proj na vašo babico, predno sem dvignil svoje oćj k vam. Kaj me ne razuriKte? Ena sama beseda iz vaših u^t bo odloćib o moj i no-srcCi ali o mc>>i blaženosti. Klara, gospodična ns zavrzke nvč, bubini vas! Ta čas, ko ie sodnik Kovorll. xa je Klara z-eđala tako. kdkor da ne veraine svojim čut iom. Toda po besedah *Iiubim vas«, izgovor jen ih z drhteČim glasom :n z največjo strast.o je nacn\rat LanjolKlD kriknila in uma!