Glasnik SED 23 (1983) 1 25 POROČILA, OCENE: Naško Križnar: Slovenski etnološki film. filmografija 1905—1980, (Ljubljana 1982, 145. str. fotogr.) Pred meseci smo dobili zanimivo knjigo, ki govori o zgodovini slovenskega etnološkega filma od leta 1905 do današnjih dni. Izdaja filmografije bi ne bila posebnost če ne bi bila prvi primer, da smo iz slovenskih dokumentarnih filmov dobili izbor tistih filmov, ki so vsestransko uporabni za neko vedo, v našem primeru ¿a etnologijo. Avtor, novogoriški etnolog Naško Križnar, je v svoje delo pritegnil vse dosegljive filmske zapise, ki so nastali v slovenskem etničnem prostoru in ki 9ovorijo o ljudski kulturi in načinu življenja. Filmografija prihaja na svetlo ob pravem času, saj so etnologi tak priročnik gotovo pogrešali že v$č let. Filmski zapisi vsakdanje resničnosti v sedanjem pa tudi preteklem času so odličen dokument načina življenja. Vendar takih virov informacij etnologi doslej niso znali dovolj izkoristiti. Zato se avtor filmografije v uvodu upravičeno sprašuje, ali bodo etnologi v prihodnje bolj kot doslej uporabljali vizualno gradivo, ki jim ga ponu-ia slovenski dokumentarni film. Dosedanja praksa namreČ kaže, da fotografske kamere pri svojem delu niso dovolj uporabljali. Svetle izjeme so le večje etnološke raziskovalne ustanove, npr. Glasbeno narodopisni inštitut, Inštitut za s|ovensko narodopisje pri SAZU in Oddelek za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od Pokrajinskih muzejev pa Goriški muzej iz Nove Gorice. Posebno mesto zavzema vsekakor tudi ^Tv Ljubljana, ki je posnela največ za etnologijo 2animivih filmov, čeprav dostikrat to ni bil njen osnovni namen. Številne filme z etnološko tema-l|ko so ustvarili večinoma fotografski amaterji in Poklicni filmski delavci, ki jim je bila folklorna tennatika snov, s katero so lahko uresničevali svoje Omisli in ambicije. dejstvo, da je v etnološko filmografijo ^ključenih po sodobnih etnoloških kriterijih kar '95 filmskih enot, kaže, da filmskega medija poslej etnologi ne bodo mogli več obravnavati kot nečeSa obrobnega ali le kot dekoracijo svojega '^ziskovalnega dela. Film bodo morali enakovredno vključiti v vsako pomembnejšo etno-oško raziskavo, saj le živa slika lahko prikaže Plastično podobo življenja v prostoru in času. ako bo tudi filmska kamera, kakor fotografski aParat in magnetofon, morala postati pomemben Metodični pripomoček pri terenskem delu. ^aj za zgled navedemo le Jakčeve filmske za-P'se o belokranjskih folklornih skupinah, belokranjskih ljudskih plesih, sejmih, romarjih, domači hišni delavnosti, belokranjskem stavbarstvu in Proščenju pri Treh. farah pri Metliki, ki predsta- vljajo danes enkraten in neponovljiv dokument časa tik pred drugo svetovno vojno. Takšen filmski dokument more etnologu služiti kot dober vir za rekonstrukcijo načina življenja, pa tudi za ugotavljanje plesnih oblik, načina oblačenja, prehranjevanja, vsebine in poteka posameznih ljudskih iger, socialne razslojenosti itn. Slovenska filmografija vsebuje poleg seznama filmov tudi kazalo naslovov filmov, tematsko kazalo (urejeno po etnološki sistematiki), imensko kazalo in kazalo producentov. Iz knjige je razvidno, da je bilo doslej posnetih največ filmov o obrti in rokodelstvu, domači delavnosti, prometu, letnih šegah, prireditvah in festivalih, plesu in folklornih skupinah, raziskovalcih in zbirateljih. Nekatere etnološko zanimive in pomembne teme pa so doslej ostajale filmsko popofnoma neobdelane, nedokumentirane. Z etnološko filmografijo so slovenski etnologi, pa tudi vsi, ki se s filmom ukvarjajo poklicno ali amatersko, dobili priiročnik, ki jim je pokazal, kaj vse je bilo doslej narejenega, predvsem pa, kaj vse še bodo morali spraviti na filmski trak, če bodo hoteli zanamcem ohraniti popolnejšo podobo pojavov ljudske kulture in današnjega načina življenja. To pa je tudi ena glavnih nalog, ki jih avtor sporoča v 150 strani obsegajočem delu, ki ga etnologi in filmski delavci nikakor ne bi smeli prezreti. Knjiga je izšla vzaložbi Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja v Ljubljani in Goriškega muzeja iz Nove Gorice. Andrej Dular Končno je izšla knjiga N ives Sulič o ameriških Slovencih z naslovom Thank God Pm Slovenian, Naročila lahko pošljete na naslov: Nives Sulič, Oddelek za etnologijo. Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana,