kazalo Naš logistični sistem zagotavlja nemoteno oskrbo 3 kratke novice 4-6 maloprodaja Zimske pnevmatike za varno zimo 7 Mnoge je prignala radovednost 8 Misliti na jutri, ne samo danes 9 Novi analitični model za ovrednotenje učinkovitosti aktivnosti IO marketing Celostna podoba II II jubilej Pomagali so pisati zgodovino Petrola IO - II Nafta Lendava Minister Janez Kopač na obisku v Nafti Lendava 14 energetika Povezava s Petrolom daje dobre možnosti za razvoj 14 -16 VO, VPD, PV Taktični vaji sta dosegli svoj namen 16 -18 tehnika Meroslovni sistem v Sloveniji III 18 -19 evropska unija 20 šport Petrol Grand Prix 21 globus 22 za razvedrilo 23 Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana ureja uredniški odbor.- Rajko Muljavec, Bojana Pečko, Edo Škufca Jelka žmuc Kušar (glavna in odgovorna urednica) Oblikovanje: Sektor marketinške raziskave in razvoj: Andreja Remih Tehnična ureditev: Janez Jerala Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50 vodstvo podjetja: dipl. prav. Janez Lotrič, predsednik uprave Nadzorni svet: dr. Miran Mejak, predsednik Naklada: 2300 izvodov, Tisk: TČR Delo _______________________________Rok Blenkuš I Naš logistični sistem zagotavlja nemoteno oskrbo Oktobra je v Portorožu potekala mednarodna delavnica, posvečena kriznim zalogam nafte in njenih derivatov v jugovzhodni Evropi, ki sta jo organizirala Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency - IEA) ter Zavod RS za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov - ZOR D. Kot glavni igralec na slovenskem naftnem trgu ter najpomembnejši partner ZORD pri oblikovanju obveznih rezerv naftnih derivatov v Sloveniji je bil na delavnico povabljen tudi Petrol, kot gost in predavatelj. Namesto uvodnika Cene, cene, cene. Beseda, ki nas spremlja na vsakem koraku, v zasebnem in poslovnem življenju. Enako močno, pa vendar različno. Medtem ko človek zase želi, da bi bile čim nižje, mora v poslu upoštevati vrsto činiteljev in ne sme pretiravati, saj ob visokih cenah od posamezne enote sicer več ostane, a prodane količine so manjše, kar gre na koncu v škodo zaslužka. In kako je v našem poslu? Naftaši veljajo za bogataše. Naftaši pa so tisti, ki imajo svoje vire surove nafte, ne trgovci. Natančno vedo, koliko blaga sme priti na trg, da bodo dosegli želeno ceno, zato se med seboj dogovarjajo o proizvodnji, »eprav se posamezne države nekoliko “pregrešijo”, kadar zaidejo v finančne težave, vendar se na koncu v glavnem podredijo zahtevi večine. Seveda pa vse ni odvisno samo od proizvajalcev. Na ceno nafte vpliva lahko nešteto zadev, od vojne, celo od vojne napovedi, preko sprememb v oblasti posameznih držav, do neposrednega dogajanja na naftnih poljih. Nekoč je nekdo rekel, da je dovolj, če pes nekoliko vplivnejšega šejka drugače zalaja, že plane cena nafte navzgor. Zato je vsako napovedovanje skrajno negotovo. Gotovo je le to, da za en sam dolar dražji sod nafte prinese proizvajalcem lepe denarce. Družbe, ki le trgujejo z nafto, ne dobijo nič od slastne pogače. Zanje velja pravilo, da morajo čim bolj uspešno krmariti - tudi med konkurenti. Pravzaprav so spoznali, da imajo vsi več, če se nekoliko dogovorijo, čeprav jih kartelski uradi strogo nadzorujejo in preganjajo vsako skupno potezoš Pri nas je samo za dieselsko gorivo in kurilno olje več prodajalcev, ki pa so me4d seboj tako različni, da bi se najbrž celo pozdravili samo bežno. Prodajalcev bencina je manj in tisti, ki bedijo nad njimi, menijo, da mora vse teči po strogih kolesnicah. V ta namen je bil sprejet model za oblikovanje cen, ki naftne trgovce krepko utesnjuje, saj predvideva veliko nižjo maržo kakor je v EU, omogoča pa preživetje ter nujno vzdrževanje in še nujnejši razvoj. A nekaterim se zdi celo to preveč in ker je model časovno omejen, je pred vsakim podaljšanjem slišati, da bi ga morda nadomestili s še tršo roko. Dejansko pa je že skrajni čas, da bi se tudi tukaj začeli približevati “modelu” EU. Jelka Kušar Organizatorji delavnice so želeli s podporo predavateljev iz več držav in raznih ustanov predstaviti dva mehanizma, ki v Evropi preko IEA in EU skrbita za zagotavljanje zalog nafte in njenih derivatov v obdobjih naftnih kriz, prikazati oblikovanje in delovanje agencij za zagotavljanje obveznih in/ali strateških rezerv v najbolj razvitih srednje in vzhodnoevropskih državah ter pridobiti informacije o delovanju podobnih agencij ali zavodov v manj razvitih državah, kot so Albanija, Jugoslavija in BH. Zbralo se je preko sedemdeset gostov, med katerimi smo srečali najvišje predstavnike IEA, nemške in nizozemske agencije za obvezne rezerve (EBV in COVA), funkcionarje EU ter vodilne ljudi iz agencij in zavodov za obvezne ter strateške rezerve Slovenije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Makedonije, Jugoslavije in BH. Seveda nismo manjkali niti predstavniki naftnih družb iz teh držav. Med prvo »pravo« naftno krizo leta 1974 je razviti svet na lastni koži občutil, kako obsežne in nevarne so lahko ekonomske posledice močnih nihanj v ponudbi nafte in njenih derivatov. Zato so članice OECD še istega leta ustanovile IEA ter v njenem okviru mehanizme, ki državam članicam nalagajo vzpostavitev varnostnih zalog, ki bi jih uporabili, če bi nastale motnje v ponudbi. Podobne mehanizme je razvila tudi Evropska unija. Zaloge nafte in njenih derivatov njenih članic morajo biti tolikšne, da zadoščajo za 90 dni povprečne porabe. Tako članice IEA kot EU pa smejo same izbrati obliko organizacije in upravljanja z obveznimi zalogami. Z vidika naftne družbe je gotovo najbolj neugoden sistem, ki so ga razvili na primer v Avstriji, Belgiji, Italiji, Grčiji, kjer je zagotavljanje varnostnih zalog v celoti prevaljena na naftna podjetja. Bolj sprejemljivi so sistemi, kjer za varnostne zaloge skrbi vlada v povezavi s podjetji (Japonska, ZDA), ali posebni zavodi oziroma agencije, včasih v povezavi s podjetji (Nemčija, Nizozemska, Madžarska in nekatere druge). Iz predstavitev, ki so jih imeli predavatelji iz različnih organov EU in IEA, je bilo razumeti, da je glede na izkušnje zadnjih dvajsetih let najbolj primerno, če obvezne rezerve nafte in njenih derivatov zagotavlja poseben zavod ali agencija, ki ga vodijo strokovnjaki z izkušnjami iz naftne panoge. Tak sistem so v praksi razvili v Nemčiji, ki je prve varnostne mehanizme začela uvajati že leta 1966. Takrat so sprejeli zakon, ki je podjetjem nalagal, da postopno vzpostavijo 90-dnevne varnostne zaloge. Vendar pa so se naftna podjetja nad novim sistemom kmalu začela pritoževati. Najprej so se uprli mali naftni trgovci, ki niso mogli pridobiti tako ugodnih pogojev za financiranje zalog kot velike družbe. Na podlagi pritožb so nadaljevanje na str. 19 Stanko Rak Petrolovi prodajalci veljajo za poštenjake Tudi na naših bencinskih servisih stranke pozabijo ali izgubijo razne predmete, med katerimi so nekateri manjši in nepomembni, drugi vredni. Če jih prodajalci najdejo, jih poskušajo čim prej vrniti lastnikom. Zadnji takšen dogodek se je zgodil na bencinskem servisu Tepanje I, ko je madžarski državljan po plačilu računa v prodajnem prostoru izgubil denarnico z dokumenti in večjo vsoto tuje gotovine. Prodajalci so jo z vso vsebino vrnili lastniku, ki se jim je toplo zahvalil. Vendar to ni edini primer. Drug kupec je svojo hvaležnost izrazil celo preko časopisa Večer, ki ga prilagam kot svojo zahvalo in v spodbudo za pošteno delo v prihodnje. Ko sem prebiral članek v Večeru, pa sem razmišljal, da se nam ob dobrih in poštenih prodajalcih res ni treba bati za prihodnost. € so dobri prodajalci * *** 10. septembra letos sem se v jutranjih urah odpeljal proti Ljubljani. Kot običaj-> sem se tudi tokrat oskrbel z gorivom na bencinski črpalki v Tepanjah pri mote-Petrol. Med točenjem bencina sem iz žepa vzel dokumente in jih držal v roki z namico vred, med plačevanjem pri blagajni pa sem jih pozabil. Nadaljeval sem pot proti Ljubljani, ne da bi na dokumente sploh pomislil. Tu-GSM sem imel izključen. Popoldne sem se vračal iz Ljubljane, vključil GSM dobil sporočilo o pozabljenih dokumentih. Bil sem prijetno presenečen in le lajdljivosti prodajalca sem lahko hvaležen, da dokumente spet imam. Prihranil i je mnogo skrbi in še več poti. Slišim za primere, ko trgovci s kupci niso vedno najbolj prijazni, kaj šele, da bi nje naredili kaj več, kot je nujno treba Omenjenemu prodajalcu (imena žal ne vem) se še enkrat prisrčno zahvaljujem ga prosim, naj me pokliče na št. 041/322-193. Dejan Lončarič, Jakobski Dol Priložen zapis iz Večera Jelka Kušar Dober občutek, če si ljudem potreben 5o dni je bil bencinski servis Kamnik zaprt in stranke so se morale napotiti po gorivo in ostalo blago v sosednje kraje. A čeprav so tam dobile vse potrebno in so bili prodajalci prav tako ustrežljivi, so pogrešale »svoj« servis. To potrjuje dejstvo, da so takorekoč vse že prvega dne prišle nazaj, najbolj neučakane pa so pred šesto zjutraj čakale, da bo bencinski servis odprt. Tudi zaposleni so bili zadovoljni, da so spet lahko delali »doma«, a ker so se stranke takoj vrnile, so imeli še dodatno dober občutek, ker so spoznali, da so ljudem potrebni. Pa saj so bili odnosi vedno dobri in prodajalci so se posvečali strankam, kolikor jim je čas dopuščal -a ne le tistim, s katerimi se osebno poznajo. Po prenovitvi trgovine, ki je povečana s 25 na 60 m2, pa jih opozarjajo tudi na novo blago, pri katerem se lahko merijo tudi z večjimi servisi. Bencinski servis je odprt vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, ko je bil promet še dodatno dober. V zadnjem času je ob nedeljah dopoldne manj kupcev, ker je odprta tudi Mercatorjeva trgovina. Pridejo pa tisti kupci, ki so pred prenovo odhajali na Petrolov bencinski servis ob glavni cesti, kjer je bila ponudba večja. je organiziral razstavo slik bližnje osnovne šole. Bila je to res atrakcija in domačini so jo sprejeli z navdušenjem, toda požarni predpisi so pač strogi in ne dovolijo ničesar, čeprav je lepo in objekt je moral odstraniti. Toda vseeno se ni dal in če ni uspelo z lesom, je poskusil s kamnom. Na zelenici je zgradil prelep vodnjak s tekočo vodo, mlinčkom, vse pa je okrašeno s cvetjem. Kljub temu, da je v bližini nov konkurenčni bencinski servis, je Petrolov servis v Grosupljem ostal pojem prijazne postrežbe, od koder prihajajo samo pohvale, reklamacije pa še nismo prejeli nobene. In želimo si, da bo tako tudi v bodoče. Rajko Košnik, Mihaela Lazar, Matjaž Repnik, Marko Grilc Edo Škufca Pohvala bencinskemu servisu Grosuplje Turistično in okoljsko društvo Grosuplje nas je presenetilo s prav lepo pohvalo. Še posebej zato, ker gre za osebno angažiranje prodajalcev in zlasti poslovodje, najemnika bencinskega servisa, Toma Ovna. Ko je bil Tomo še poslovodja na bencinskem servisu Dunajska 1 v Ljubljani, je večkrat izrazil željo, da bi postal najemnik katerega od bencinskih servisov, saj je videl velik izziv zase kot poslovodja in podjetnik. Da je v njem veliko podjetniške žilice je dokazal takoj, ko je bencinski servis prevzel. Njegova »zagnanost« je bila celo tako velika, da je zgradil ličen lesen objekt, v katerem Slika pove vse Edo Škufca Kostanjev piknik Zadovoljen kupec je edino zagotovilo za dobro prodajo. In če obiskovalca bencinskega servisa še prijetno presenetimo, smo na dobri poti, da nam bo ZUPANOVA JAMA TURISTIČNO IN OKOLJSKO DRUŠTVO Gospod Tomo Oven Bencinski servis Petrol Bencinski servis Petrol na Ljubljanski cesti v Grosupljem je na novo zaživel, ko ste ga prevzeli Vi, gospod Tomo Oven. Skupaj s sodelavci vlagate veliko truda, da bencinski servis in njegova okolica izgledata urejena, lepa in čista, da so trate pokošene in okrašene z domiselnimi kamnitimi skulpturami. Posebej izstopa mlinček na vodni pogon. Gredice so polne rož. Povsod se vidijo sledovi skrbnih gospodarjevih rok. Objekt deluje sveže in zeleno ter se lepo sklada z okolico, zato ga vsi porabniki goriv radi obiskujemo. Težko bi ga spregledali Stranke so bile presenečene uspelo. Seveda pa vsaka nagrada, ki jo damo kupcu nekaj stane. Ali pa tudi ne. Že samo nasmeh ali prijetna beseda, droben kompliment ali lepa gesta včasih pomenita človeku več, kot kakšno darilo. Na Bledu pa smo svoje kupce obdarili z obojim - s prijazno besedo, kratkim pogovorom in - z merico pečenega kostanja. Vse to smo imenovali kar kostanjev piknik na bencinskem servisu. Piknik je trajal ves vikend. Poslovodja in najemnik Sandi Zevnik je pripravil stojnico in se lotil peke kostanja. Obiskovalci so bili resnično prijetno presenečeni, saj zastonj kostanja res ne dobiš kar tako! Sandi se je resnično izkazal za pravega mojstra peke kostanja, prav tako tudi ostali prodajalci in študentje. Starejša gospa, ki je obiskala naš bencinski servis, je bila tako vesela, da je študentki, ki je tedaj delila kostanj, kupila čokolado, rekoč, da ji je s tako prijaz- no gesto polepšala dan. Kostanja pa niso bili deležni le kupci, ampak tudi mimoidoči. Tudi to so naše stranke! In lepo je bilo slišati takšne komentarje, kot: »To je pa lepo od vas...« ali »A se danes sploh še kaj dobi zastonj?« Tudi kupec s Štajerske je bil presenečen: » A vi ga pa kar zastonj dajete, pa na Gorenjskem smo!? Te pa ga bom vzel, ko je tak lejpu pečen, čuj!« Piknik pa je bil tudi enkratna priložnost, da smo kupcem ponudili reklamni material za Magna kartico in nemalo jih je seglo po prijavnici. Podoben piknik smo pripravili tudi na bencinskem servisu Labore v Kranju in odziv strank je bil tako dober, da bomo s takšnimi akcijami še nadaljevali. Tudi v Kranju v Laborah je bila stojnica polna Jelka Kušar Na prvem mestu je prijazna in kulturna postrežba Stalne stranke bencinskega servisa Tržaška v Mariboru so že dalj časa spraševale, kdaj bodo imele v trgovini več prostora, ter s tem večjo ponudbo in boljši pregled nad blagom. Zdaj se je njihova želja izpolnila. Prodajni prostor je prenovljen in povečan s tem, da so staremu dodali del skladišča in prostor za garderobo, ki so jo preselili v klet, ki se razteza skoraj pod celim servisom. Razen za garderobo je v njej dovolj prostora še za kurilnico in arhiv. V trgovini je ponudba res večja in blago razporejeno po Petrolovem sistemu tako, da je združeno po skupinah, kar prej ni bilo možno. Največja pridobitev je hladilna komora, ki se je pridružila hladilniku, zamrzovalniku in avtomatu za kavo. S spremembo se lahko postavi tudi avtopralnica, kjer so položili nove plošči- ce in namestili novo napravo. Dela sicer po enakem sistemu kakor stara, le da ji je dodan še en program. Zaposleni so bili prepričani, da bodo stranke zelo navdušene, vendar se zanj ne zanimajo posebno. Najbrž potrebujejo nekaj časa, da se bodo navadile, saj jim prodajalci poskušajo čim bolj približati prednosti. A tudi sicer se trudijo po najboljših močeh, da bi kupce čim bolj pridobili. Kakor pravi poslovodja, je to možno doseči s prijazno in kulturno postrežbo, primernim izborom blaga in hitro reakcijo. To pomeni, da je treba takoj naročiti artikle, ki jih zmanjka, ali kupci začnejo spraševati po njih. Zdaj, ko imajo več prostora, so dobrodošle tudi razne akcije, saj blago lahko razstavijo in namestijo tako, da ga stranke opazijo. (spredaj) Marjan Ficko, študent Sašo Makari, Darko Rep, (zadaj) Igor Karažinec, Bojan Podjaveršek, Robert Čurin, poslovodja Marjan Frajzman, Franc Bezjak in Zlatko Dedič ter Rudolf Kauc spodaj Sandi se je strokovno lotil peke kostanja Andrej Gerjevič Na dobri poti Konec oktobra je začel poslovati rekonstruirani bencinski servis v Ločni, kar pravzaprav pomeni začetek velikih investicij v Novem mestu. Že v zimskem času bomo pričeli graditi nov bencinski servis v Žabji vasi (pri Revozu), ki bo postavljen v bodoči trgovsko poslovni kompleks ob Belokranjski cesti. Če bo šlo vse po načrtih, bo novi objekt odprt spomladi 2003, temu pa bo sledila gradnja novega bencinskega servisa v Bršljinu. Oba nova servisa bosta tipska, primerljiva s tistim na Brodu, torej sta predvideni tudi avtopralnici. Tako bodo naši bencinski servisi stali ob vseh štirih glavnih prometnih vpadnicah v Novo mesto. Igor Memon Prodaja hladilne tekočine Dnevi so hladnejši in čas je za kontrolo hladilne tekočine. Njena prodaja v tem letnem obdobju narašča, svetovni trendi pa kažejo, da se manjša poraba letnih količin. Količinska poraba pada predvsem zaradi večje kakovosti in boljše tesnosti hladilnih naprav v avtomobilih. Padec količine žal pojavlja v celotni panogi, kar smo slišati tudi na letošnjem izobraževanju v Portorožu. Nikakor pa ne smemo obupati, kajti odpirajo se nove tržne niše, v katerih, lahko rečem, da smo korak pred konkurenco in to je ekologija. Tudi sam usmerjam prodajo v čim bolj ekološki smeri in nenehno poudarjam ekološko plat, s katero zagotavljamo zaključen krog svojih proizvodov. Za naše kupce pa to pomeni dovoz svežih proizvodov in brezplačen odvoz ter ekološko uničenje vseh proizvodov, ki jih tržimo. Ekološka plat bo vsekakor vedno bolj prisotna in obvezna, še posebej ob vstopu Slovenije v EU. Jelka Kušar Hotel Špik zaprt Toda samo začasno. Točno mesec dni časa imajo gradbeniki, ki adaptirajo novi del hotela Špik. Uredili bodo kopalnice, zamenjali uničene odtoke, ploščice in opremo, v sobah pobarvali stene, zamenjali talne obloge in svetila, zavese in posteljne prevleke. Nove barve bodo deležni tudi hodniki, kjer bodo gostje poslej hodili po novem podu, enako bo tudi v prostorih za druženje po posameznih nadstropjih. Stari del hotela bo moral žal še nekoliko počakati. Ivan Pipan Odličen strelec Za človeka, ki se resno posveča poklicu in veliko časa prebije na delovnem mestu, je zelo pomembno, da se lahko tudi sprosti in prebije nekaj časa na svežem zraku. Na naših bencinskih servisih je zaposlenih veliko mladih prodajalcev, ki so pridni in zagnani delavci, a mnogi po zaključku dela odhitijo domov, kjer morajo še marsikaj po- Ivo Kompan ima mimo roko storiti. Toda nekateri med njimi si vendarle uspejo utrgati nekaj časa še za šport - pa ne samo to, dosegajo tudi dobre rezultate. V naši enoti je to uspelo 21-letnemu Ivu Kompanu, ki je zaposlen na bencinskem servisu v Ilirski Bistrici, obenem pa je član Trap kluba Ilirska Bistrica, kluba, v katerem gojijo lov na glinaste golobe. Toda naš Ivo ni samo član, ampak tudi zelo dobre strelec. Pred nedavnim je postal senior in si že priboril prvo medaljo. Vendar s tem še ni zadovoljen - na vsak način hoče postati tudi državni prvak. In če bo tudi v prihodnje tako zavzeto treniral ter izpopolnjeval svojo veščino, bo zagotovo uspel. Ljubo Jasnič Veliko priznanje gostincem Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je letos organiziralo že 49. gostinsko turistični zbor, ki je bil 15. in 16. oktobra v Čateš-kih toplicah. Na zboru je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Joško Čuk podelil Petrol gostinstvu d.o.o. priznanje z zlato plaketo »za izjemno kakovost turističnih oziroma gostinskih storitev, nadpovprečno uspešno poslovanje in doprinos k ugledu naše dejavnosti doma in v tujini«, kakor so zapisali v obrazložitvi. Podelitev priznanja sovpada z izjemno dobro oceno za poslovno enoto Lom, ki jo je dala ZDF, televizijska mreža Nemčije, ki je poleti ocenjevala avtocestna počivališča v srednji Evropi. Podelitve sta se udeležila Gordana Višinski, svetovalka članice uprave in Ljubo Jasnič, direktor Petrol gostinstva d.o.o., ki je po podelitvi izjavil, da gre zahvala za priznanje v prvi vrsti vsem sedanjim sodelavcem, ki so vanj vložili svoje delo, napore in odrekanja. Zgodbo hiše prijaznih ljudi so soustvarjale generacije Petrolovih gostincev, kolegic in kolegov, ki so danes v zasluženem pokoju in tudi njim gre zahvala in čestitka ob dobljenem priznanju. »Vesel sem, da tudi širša skupnost, v njej tudi tako ugledna ustanova, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, opazi naša prizadevanja za popolno in kakovostno uslugo. To potrjuje tudi pravilnost usmeritve vodstva matične družbe, da naša počivališča ponudijo popolno oskrbo in storitve, ki jih popotnik potrebuje. Skupaj s kolegi na bencinskih servisih postajamo hiša nasmejanega obraza, saj v naši dejavnosti šteje le to, ob okusni kuhinji, seveda. Zavedamo se, da smo v zadnjih letih prehodili dokaj težko pot, da čas, ki prihaja, do nas ne bo prijazen. Čim bolj bomo prijazni do gostov, tem manj bomo občutili vpliv tega časa, je zaključil svojo misel Ljubo Jasnič. Bojan Herman -delavski direktor Dosedanjemu delavskemu direktorju Hinku Lobetu je potekel petletni mandat, zato je moral svet delavcev izoblikovati predlog za imenovanje delavskega direktorja, nadzorni svet družbe pa je sprejel sklep o imenovanju Bojana Hermana, ki je že prevzel dolžnost. Bojan Herman je prišel v Petrol pred 27 leti in je zdaj zaposlen v sektorju logistika kot samostojen organizator. Poleg rednega dela je vedno opravljal tudi razne funkcije. Bil je predsednik delavskega sveta skupnih služb, sindikata, raznih komisij, nazadnje predsednik sveta delavcev in član nadzornega sveta. Zimske pnevmatike ■ Simon Brezavšček za varno zimo Kdor želi v zimskih voznih razmerah, kot so led, sneg in nizke temperature, voziti varno, bo na svoje vozilo že pred zimo montiral pnevmatike M+S. Oznaka M+S (mud and snow) je namreč oznaka za zimske pnevmatike in pomeni blato in sneg. V zadnjih letih se je označbi M+S pridružil simbol “gora z snežinko” ki potrjuje, da ta pnevmatika izpolnjuje merila za najostrejše zimske vozne razmere. Današnje sodobne zimske pnevmatike imajo tri izrazite značilnosti. Prva značilnost je uporaba gumene zmesi tekalne plasti, ki zagotavlja oprijem na vozišče pri najnižjih zimskih temperaturah. Druga značilnost so bloki dezena tekalne plasti z velikim številom zarez, ki zagotavljajo kar najboljši oprijem na mokrem in na zasneženem vozišču in še sprejemljiv oprijem na ledeni podlagi. Tretja značilnost je v manjši aktivni površini, kar pomeni, da ima zimska v primerjavi z letno pnevmatiko več kanalov. Gumena zmes tekalne plasti je pri zimskih pnevmatikah mehkejša, kot je pri tistih s poletnim dezenom tekalne plasti. Ta zmes, ki jo dobimo s kombinacijo sintetičnega, naravnega kavčuka in polnil v obliki silike, ohranja elastičnost tudi pri najnižjih zimskih temperaturah. S tem dosežemo boljši oprijem med tekalno plastjo in cestiščem. Fizikalne lastnosti zmesi se v temperaturnem območju med -20 °C in +20 °C zelo spreminjajo. Tako z eno samo vrsto pnevmatik ni mogoče zagotoviti dobrega oprijema v celotnem temperaturnem območju. Vidimo, da se letnim pnevmatikam s padanjem temperature slabšajo vozne lastnosti, gumena tekalna plast postaja trša. Tako pri temperaturah pod 7 °C zgubijo del svojih dobrih lastnosti in pridejo v območje “ni priporočljivo”. Zato je koristno, da pod 7 °C letne pnevmatike zamenjamo z zimskimi, ki pokažejo svoje dobre lastnosti in zagotavljajo varno vožnjo pri najnižjih temperaturah. Lamelirani bloki vzorca tekalne plasti, po katerih so dobile ime - lamelne pnevmatike - so druga značilnost sodobnih zimski pnevmatik. Čeprav so lamele v dezenu pnevmatik že dolgo znane, pa jih v takšni meri in obliki uporabljajo šele v zadnjem času. Lamele v dezenu poletnih plaščev so vtisi v tekalno površino, ki jih pri izdelavi pnevmatik naredijo kovinske lamele. Lamelni vtisi v dezenu zimskih plaščev pa so prav tako narejeni s kovinskimi lamelami, le da v blokih dezena ne nastane samo vtis, temveč se blok dezena razreže v nekaj milimetrov debele lističe -lamele. Te lamele so med seboj ločene in se pri dotiku z voziščem preoblikujejo tako, da se njihov rob vtisne v utrjen sneg, led ali vodo. Kanali dezena tekalne plasti so običajno globlji, bolj razgibani in predstavljajo večji delež naležne površine kot pri letnih pnevmatikah. Tako dosežemo največji učinek na snegu ali v plundri kakor tudi na mokrem cestišču. V Savi Tires iz Kranja so za letošnjo zimo razširili najnovejšo generacijo lamelnih zimskih pnevmatik ESKIMO S3 z novimi dimenzijami, ki vsebujejo zmes s siliko. Pnevmatike Eskimo S3 so v zimskih razmerah vrhunske, še posebej se odlikujejo pri vožnji po zasneženih površinah. Vožnja z njimi je mirna in prijetna, vozilo ohranja nevtralno smer in ga ne zanaša. Odziv na krmilu je natančen. Ob morebitni kritični situaciji je vozilo možno korigirati in vzpostaviti želeno smer. Barbara Gorjup Trg naftnih derivatov v R Srbiji Danes v R Srbiji 95 odstotkov trga naftnih derivatov obvladujejo tri državne družbe (NIS Jugopetrol, NIS NAP in Beopetrol), 5 odstotkov pa privatna podjetja. Monopol državnih podjetij glede uvoza in predelave surove nafte, določanja prodajnih cen in marž je omogočila uredba vlade Srbije, ki je izjemno osiromašila možnosti za nabavne vire. Naftne derivate smejo uvažati le s posebnim dovoljenjem vlade, domačo proizvodnjo pa nadzoruje država posredno preko NIS Jugopetrola. Tudi maloprodajno mrežo bencinskih servisov obvladujejo tri domača državna podjetja (NIS Jugopetrol, NIS Naftagas Promet, Beopetrol) in dve tuji družbi (Lukoil, OMV) ki skupaj skrbijo za nekaj nad 700 bencinskih servisov, ter privatni sektor, ki ima okrog 500 bencinskih servisov, kar pomeni, da je v ožji Srbiji in Vojvodini približno 1.200 bencinskih servisov. Večina tujih naftnih družb ocenjuje, da ima trg z naftnimi derivati v R Srbiji še velik potencial za razvoj (v R Srbiji brez Kosova in Črne gore živi po zadnjem popisu iz letošnjega leta 7,48 milijona prebivalcev, od tega 5,5 milijona v ožji Srbiji), ki gaje potrebno čimprej izkoristiti kljub temu, da so trenutno razmere še neurejene (administrativne ovire naj bi bile ukinjene še pred začetkom privatizacije državnih naftnih podjetij, kar naj bi omogočilo boljše oziroma vsaj normalne pogoje za poslovanje). Za vstop na srbski trg se danes zanimajo vse večje evropske naftne družbe, konkretno pa so na trgu že podjetja Lukoil, Shell, OMV, Mol, Hellenic Petroleum, Petron, Tjumenska naftna družba (TNK) in Ina, ki imajo različne koncepte za vstop, od lastne gradnje modernih bencinskih servisov (OMV), najema bencinskih servisov (Lukoil) do oblikovanja poslovnih partnerstev zlasti z NIS (TNK, Hellenic Petroleum) Mnoge j€ prignala radovednost Jelka Kušar Peter Verščaj, študentka Andreja Verščaj, Vasilij Jenko, Majda Bregar, Nataša Konda, Božidar Vidmar »Saj jih imamo pri nas,« je spontano opozoril prodajalec, ko sem med fotografiranjem prenovljenega bencinskega servisa Ločna v Novem mestu porabila film in zamrmrala, da moram po novega. »A, ga imate s seboj,« je dodal rahlo razočaran, ko je ugotovil, da imam film v avtu. V skrbi za prodajo je pač vajen budno spremljati vsako besedo in vsak pogled strank ter jih nevsiljivo spodbujati k nakupu blaga, ki ga imajo na voljo. To je bilo do zdaj tudi potrebno, saj stranke v prodajnem prostoru večine od 1300 artiklov niso mogle niti opaziti. Zdaj je drugače. V trgovini je dovolj prostora za HIP Hop ponudbo in toliko polic, da širše razstavijo Sporočilo voznikom, ki ne zavijejo na bencinski servis blago, na katero želijo v posameznem obdobju posebej opozoriti. Konec oktobra so bile to sveče, ki so jih že v preteklosti zelo dobro prodajali in imeli več vrst, tako da so bili po ponovnem odprtju precej nezadovoljni, ker niso dobili take izbire, stranke pa iščejo tisto, kar se jim je zdelo najbolj primerno. Toda zadovoljiti stranke je po prepričanju poslovodje Petra Verščaja najpomembnejša naloga. In kako je treba ravnati s tistimi, ki prihajajo v Ločno, dobro ve, saj skrbi zanje že vse od leta 1970. Zdaj je že ugotovil, da se mnoge veselijo plina, ki je del nove ponudbe. Okoli bencinskega servisa je stanovanjsko naselje in ljudje so morali doslej precej dlje po jeklenke, kar je bilo zlasti za starejše precej neugodno, saj so morali vedno koga prositi za prevoz. Zato najbrž ni nič čudnega, če je bilo med tistimi, ki so prvega dne hoteli potešiti radovednost in so kar peš prišli pogledat novosti in spremembe, ter glasno izražali svoje navdušenje tako nad novo zunanjo podobo bencinskega servisa kakor nad trgovino, tudi nekaj neposrednih sosedov. Prvega dne so pogostili vsakega kupca -z lastnimi izdelki, kar še več pomeni Misliti na jutri, ne samo na danes Jelka Kušar Šmarje pri Jelšah, kraj, ki leži ob cesti med Celjem in Rogaško Slatino, je imelo bencinski servis že od leta 1968. Zdaj je dobilo nov objekt, ki je za nekaj sto metrov oddaljen od starega. Vozniki so najbolj navdušeni nad avtopralnico, ki je prej ni bilo. Pa ne le domačini, temveč tudi tranzitni potniki, med katerimi je precej tujcev, ki potujejo na Hrvaško, in gostov iz Atomskih toplic ali Rogaške Slatine, ki želijo priti v zdravilišče s čistim avtomobilom, ali od tod naredijo izlet do avtopralnice. Domačini so skozi leta spoznali, da smejo zaupati prodajalcem na bencinskem servisu in kadar potrebujejo kaj za avto, na primer motorno olje, jih povprašajo za nasvet, in se nato po njem tudi ravnajo. Fantje pa se zavedajo svoje odgovornosti in pazijo, kako svetujejo. Prvič ne želijo nikomur škoditi, drugič pa nočejo izgubiti strank. Dobro na- Vekoslav Boršič, Slavoljub Prelič, poslovodja Marjan Anderlon, Alojz Artič, Vid Bele mreč vedo, da se tista, ki bi ji napačno svetovali, ne bi nikdar več oglasila. Toda zaposleni mislijo tudi na jutri, ne samo na danes. Pri ostalem trgovskem blagu, katerega ponudba je veliko večja kakor prej, pa se ljudje raje odločajo za tisto, kar poznajo. Tako na primer pridno kupujejo sendviče, medtem ko se za dopeko praktično sploh ne zanimajo. Seveda se pa tudi med vozniki najdejo ljudje, ki mislijo, da morajo godrnjati. Taki se pritožujejo, da novi bencinski servis stoji predaleč od središča Šmarja. Najbrž zelo utemeljena pripomba za kraj, ki ga peš prehodite v nekaj minutah. Poslovodja je skrbno zabeležil vse dogajanje Že od daleč vliva zaupanje Ček prijaznosti je dobila gasilska godba Novi analitični model za ovrednotenje učinkovitosti aktivnosti Simon Hernaus V sektorju pospeševanje prodaje smo pripravili model za ovrednotenje učinkovitosti aktivnosti, ki je namenjen tako spremljanju akcij, ki jih izvajajo na vseh bencinskih servisih, kot tudi tistim, ki imajo omejen značaj. Z modelom želimo iz velike količine podatkov, do katerih imamo dostop prek učinkovitega informacijskega sistema, napraviti analizo, ki bo omogočala tako ovrednotenje pretekle aktivnosti kot tudi podporo pri odločanju o prihodnjih aktivnostih. Z modelom, ki smo ga pripravili, lahko merimo široko paleto aktivnosti: izvedbo promocij, prerazporeditev blagovnih skupin in prodajnih polic, učinkovitost uporabe raznih inštrumentov za pospeševanje prodaje, kot so nagrade, popusti, posebne postavitve, itn. Na osnovi izračunov pa bomo pripravili aktivnosti, ki se bodo odražale v finančnih učinkih, ki jih bo prinašala povečana marža. Seveda smo že doslej uporabljali razna orodja za ovrednotenje, ki pa smo jih z novim modelom dopolnili in jim dodali nekaj značilnosti: - upoštevanje števila potencialnih kupcev posameznega blaga (merilo: prodaja ocenjevane blagovne skupine na kupca), - računanje točke “break-even” oziroma odstopanje od nje, s čimer lahko izračunamo povečanje prodaje nad pričakovano v primeru, če dejavnosti ne bi bilo, - merila smo poenotili (na primer primerjavo s kontrolno skupino), - poročila so standardizirana in lažje primerljiva med seboj, dodan je grafičen prikaz, ki olajša analizo. Model smo testirali na mnogih aktivnostih, ki smo jih izvedli v preteklem letu. Kot primer navajam promocijo alpskega mleka v februarju 2002. Ugotovili smo, da je bila akcija zelo uspešna, saj je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prinesla večji zaslužek, še močneje se je povečala količinska prodaja. Posledica pa je bila tudi dolgoročnejša sprememba v prodaji te vrste proizvodov, ki je bila tudi po izteku akcije nadpovprečno velika. Razlogov za ta zasuk rasti navzgor je veliko, med najbolj očitnimi pa je ugotovitev kupcev, da v Petrolu lahko kupujejo tudi mleko. Podoben obrat trenda (merilo: zaslužek od prodaje DAS na kilogram prodanega goriva) smo dosegli s temeljito prerazporeditvijo polic in proizvodov ter namestitvijo nove prodajne opreme v OE Novo mesto, ki so ju inštruktorji in zaposleni opravili od februarja do maja letos na 23 bencinskih servisih. Seveda se zavedamo, da ima vsak model omejitve in tako tudi model za ovrednotenje učinkovitosti aktivnosti, saj na primer ne upošteva dolgoročnih učinkov, kot je vpliv na "image” trgovin in še nekaterih drugih, ki jih je zelo težko kvantitativno oceniti. Kljub temu pa v splošnem aktivnosti, ki ne prinašajo dobička/prodaje/ povečanega števila nakupov, v večini primerov ne moremo šteti kot uspešne in zgled za prihodnje. Zdaj, ko je model testiran, smo se odločili, da skupaj s sektorjem za informatiko pripravimo model, ki bo dovolj prijazen za uporabnika, da ga bo možno hitro in učinkovito uporabiti. Z njim želimo uporabo orodja razširiti tudi med inštruktorje pri njihovih aktivnostih na bencinskih servisih. Po drugi strani pa nameravamo model še nadgrajevati z drugimi pomembnimi dejavniki in ne dvomimo, da bo pripeljal do še boljših odločitev v prihodnosti in da bomo z njim še bolje izkoriščali svoj visoko razviti informacijski sistem pri koncipiranju in izvajanju dobičkonosnih aktivnosti za pospeševanje prodaje. GRAF: Indeksi pričakovane in dejanske prodaje alpskega mleka na kg tekočega goriva Opombe: (1) Indeks 100 je določen s prodajo mleka na kg tekočega goriva v septembru 2001 (2) akcijska prodaja je potekala v februarju 2002 Čas akcije (februar 2002) Dejanska prodaja v času akcije in po njej 150 140 130 120 110 100 90 80 Pričakovana prodaja (trend= +18%) 70 / io marketing Celostna podoba II Katarina Kovačič V prejšnji številki časopisa sem pisala o pomenu celostne podobe in o grafičnem pojavljanju Petrola. Tokrat želim opozoriti na nekatere nepravilnosti ter spomniti na razvoj znaka Petrol. Pri kršitvah celostne podobe je krovni znak največkrat napačno uporabljen - bodisi v napačnih proporcih, pozicioniranju, ali ni v natančno predpisani barvi. Prav tako ne smemo pozabiti, da je v celostni podobi predpisana tudi primarna in sekundarna oblika črk. To sta družini Times in Helvetica. Ti dve tipografiji veljata za poslovni del celostne podobe, za dopise, vizitke, žige, razne tiskovine. Za pisanje imena družbe - Petrol - uporabljamo Times Italic Roman in nobene druge tipografije. Velja opomniti, da niso usklajena imena odvisnih družb. Na primer ime podjetja, ki se ukvarja z električno energijo, pišemo skupaj - ElektroPetrol, in naziv elektro pred krovnim imenom Petrol. Vse ostale odvisne družbe imajo obrnjeno zaporedje, na primer Petrol Plin. Pri grafičnem oblikovanju sistemskih podznakov za odvisne družbe prihaja do velikih zapletov: kako usklajeno in prepoznavno oblikovati nosilne znake, da bodo usklajeni in sistemsko prepoznavni. Vse te in morebitne druge zakonske odločbe je potrebno uskladiti, saj bodo v prihodnje pri oblikovni sistematizaciji posameznih družb predstavljale precejšnje probleme. Končno je zavest o celostni podobi in njeno uresničevanje z vsemi elementi zadeva nas samih in ne samovoljnih in vase prepričanih notarskih izvedencev. Nekaj o zgodovini znaka Petrol IUG0PETR8L Nepravilna uporaba logotipa Petrol PETROL Trgovsko podjetje Petrol Povzetek znaka po podjetju Texaco v trapezoidnem geometrijskem liku PETROL Podoba znaka v sedemdesetih letih PETROL Podoba znaka Petrol v začetku devetdesetih PETROL Petrol d.d., Ljubljana Dunajska 50,1527 Ljubljana Slovenija Primer popolno napačnega logotipa na oglasu (logotip je samoročno izdelan, barvno neustrezen, v napačnih propocih) P um ro N Logotip Petrol na modri podlagi MflTORNA lil ih C333S EUROSUPER 8 O ~8 U * l u ». 1 8 5UPGR PLUS GURODIE56L I L IJ 8 I I 8 D O.U 8 Ne pelji mimo, misli na zimo Neustrezno reklamno sporočilo na totemu PETROL Logotip Petrol na nekaterih internih dopisih z modro črto spodaj PETROL Logotip Petrol porezan vertikalno PETROL PETROL Krovni logotip Logotip bencinskega servisa CILJ •/..[»m ARfUVEE iSKPAttl Primer uporabljenega logotipa Petrol na reklamnen izteku, kjer je Petrolov znak porezan Primer neustreznega logotipa na ciklostilu jubilej Pomagali so pisati zgodovino Petrola Družbi so ostali zvesti 25, 30 in celo 35 let jubilej Minister Štefan Prša Janez Kopač na delovnem obisku v Nafti Lendava Opuščene vrtine predstavljajo veliko ekološko nevarnost tudi za sosednje države Minister za okolje, prostor in energetiko mag. Janez Kopač je med svojim obiskom v Pomurju 11. oktobra obiskal tudi Nafto Lendava. Predstavniki družbe so ga seznanili s potekom ekološke sanacije vrtin in z zagotavljanjem sredstev za sanacijo. Minister Kopač je povedal, da bo opuščene rudarske objekte in naprave potrebno ekološko sanirati. Vlada bo poskušala za prihodnje leto ali dve zagotoviti del potrebnih sredstev. V severovzhodni Sloveniji je 210 opuščenih naftno plinskih vrtin ter drugih rudarskih objekti in naprav, ki predstavljajo veliko ekološko nevarnost mednarodnih razsežnosti, saj bi lahko izbruhnili strupeni plini. Podobna ekološka nesreča je nastala leta 1999 v sosednji Madžarski, ko so morali zaradi uhajanja zadušljivih in strupenih plinov iz madžarske vrtine v hipu izseliti čez 3000 okoliških prebivalcev. Nafta Lendava kot edina v Sloveniji usposobljena za izvajanje ekoloških sanacij in preprečevanja takih ekoloških nesreč je do sedaj ekološko sanirala že 65 vrtin. Do konca leta bosta sanirani še dve. Odstranjenih je bilo tudi že veliko kilometrov opuščenih naftovodov in cevododov ter drugih rudarskih objektov in naprav. Vlada Republike Slovenije, ki se zaveda velike ekološke nevarnosti, je leta 1999 v zakonu o rudarstvu po vzoru zapiranja rudnikov za ekološko sanacijo opuščenih vrtin ter drugih rudarskih objektov in naprav že zagotovila 1,5 milijarde tolarjev. Za ekološko sanacijo vseh opuščenih rudarskih objektov v severovzhodni Sloveniji in za razgradnjo zaprte rafinerije pa bi bilo potrebno zagotoviti še okrog 4 milijarde tolarjev. Ta sredstva bo potrebno zagotoviti po vzoru zagotavljanja sredstev za zapiranje rudnikov ter drugih energetskih objektov države. K celoviti izvedbi ekološke sanacije opuščenih vrtin zavezuje tudi dolgoročni program ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v Republiki Sloveniji, ki ga je marca 2000 sprejela vlada. Povezava s Petrolom daje dobre možnosti za razvoj Železarne porabijo za svojo proizvodnjo velike količine električne energije, ki je ne sme nikdar zmanjkati, poleg tega morajo vedno vse naprave brezhibno delovati. V Železarni Ravne so za opravljanje vseh teh nalog ustanovili Termoenergetski obrat, ki so ga pozneje preimenovali TOZD Energija, naloge pa so ostale nespremenjene. Leta 1990 so Železarno Ravne preoblikovali v delniško družbo, leto pozneje v družbo z omejeno odgovornostjo. Za proizvodnjo in distribucijo energije je bil zadolžen obrat Energetika, ki je deloval v okviru Tehniškega sektorja. Leta 1993 je iz obrata nastala Energetika Ravne, družba z omejeno odgovornostjo, ki je bila v Železarni Ravne zadolžena za vodenje in upravljanje energetskih oskrbovalnih sistemov, v občini Ravne pa za proizvodnjo toplotne energije, s katero ogrevajo mesto. V njej je zaposlenih 89 ljudi. Družba je vsa leta dobro poslovala vendar je za učinkovit razvoj potrebovala močnejšo podporo. V družbi so iskali najboljšo možnost in lastnik se je odločil, da bo prodal 80 odstotkov njene vrednosti, najprimernejši kupec pa je bila delniška družba Petrol. Energetiko Ravne vodi direktorica Mojca KERT KOS, ki nam predstavlja dogajanje v svoji družbi. Kaj je zdaj pomembnejše za Petrol-Energetiko Ravne? Najpomembnejše je, da se je s prodajo naše družbe uresničil scenarij, za katerega smo se zavzemali. V zadnjih dveh letih smo se zanj precej trudili in borili pri upravi Slovenskih železarn, kjer so nihali med dvema smerema - ali energetiko kot dejavnost vključiti v metalurško podjetje ali jo prodati novemu partnerju, ki bo kapitalsko dovolj močan in po dejavnosti zainteresiran za razvoj energetike, torej za trgovanje z električno energijo in s plinom. Partnerstvo s Petrolom pomeni za nas najboljši možni razplet. Od sodelovanja z njim pričakujemo velike sinergijske učinke. Petrol je 80-odstotni lastnik našega podjetja in z nakupom je gotovo sledil svojim strateškim razvojnim načrtom, strategija Petrola in Energetike pa se zelo dobro dopolnjujeta. Načrtovanje Petrola glede strateške rasti v energetskih dejavnostih in naše strateške usmeritve so kompatibilni in omogočajo dodatne si-nergijske učinke. Kaj se je v vašem poslovanju spremenilo, ko ste postali del Petrola? V poslovanju je zelo pomembno zagotavljanje virov za nadaljnjo rast in razvoj podjetja, za širitev dejavnosti in pridobivanje novih trgov. Pri poslovanju v okviru Slovenskih železarn so ves čas primanjkovala sredstva za razvoj dejavnosti. Konkreten primer je kogeneracija. To je izjemno pomemben projekt, ki se vklaplja v nacionalno energetsko strategijo. Slovenske železarne kot naša matična družba zanj niso bile sposobne zagotoviti sredstev, kar je povsem normalno, ker so imeli prednost jeklarski programi. Z menjavo lastništva smo dobili nove možnosti za rast in razvoj. Podjetje Energetika samostojno sploh ne bi moglo živeti? Če se ne bi povezalo s Petrolom in bi ostalo v okviru Slovenskih železarn, ali bi bilo pripojeno k podjetju Metal, ne bi imelo takih možnosti za razvoj kot v povezovanju s Petrolom. Doslej ste bili distributer, zdaj postajate tudi koncesionar. Naša vloga je v bistvu večstranska -smo trgovec, zastopnik in posrednik pri dobavi energije. Kot posrednik imamo posebno vlogo distributerja pri oskrbi gospodarsko zaokroženega območja Železarne Ravne. Poleg tega smo upravljalec distribucijskega omrežja in na podlagi koncesij nameravamo postati tudi distributer v lokalnih skupnostih. Dobili ste prvo koncesijo za zemeljski plin v Prevaljah. Ali je to začetek nove poti? To je gotovo začetek nove poti. Gre za način izvajanja gospodarske javne službe z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost zasebnega prava. To pomeni, da je občina Prevalje prenesla pravico do uporabe zgrajenega plinovodnega omrežja v zasebne roke - Petrolu d.d. in Petrolu Energetika Ravne. Z zemeljskim plinom boste verjetno nadaljevali in širili svoje možnosti. Gre za širitev trga in za odvzem dejavnosti sedanjemu javnemu komunalnemu podjetju Log. Pridobiti pa želimo še koncesijo v občini Mežica in Ravne na Koroškem. Je konkurenca ostra ali je sploh nimate? Konkurenca na trgu s plinom pri oskrbi lokalnih skupnosti vsekakor obstaja. To se je pokazalo tudi pri razpisu, saj so se prijavili trije ponudniki. V skupini Petrol ste zadolženi za trženje električne energije. Dejavnost pa vam omogoča novi zakon. Ali ste že na- redili prve korake ali še čakate? Ne, za čakanje ni časa, na spremembe se je treba takoj odzvati. In mi smo se odzvali že lani, ko smo imeli možnost, da samostojno izberemo dobavitelja. V povezavi z vsemi tremi železarskimi lokacijami smo prevzeli vodenje upravičenih odjemalcev, pri čemer naj bi obvladovali in zniževali stroške - predvsem stroške za odstopanja pri dejanskem odjemu v primerjavi s pogodbeno napovedanim. Za združevanje so zainteresirani vsi odjemalci na lokaciji Jesenice, Ravne in Štore. Kot trgovec pa dodatno poskušamo pridobiti še ostale kupce, ki niso geografsko vezani na te lokacije. Trgovanje z električno energijo je krajevno namreč neomejeno. Kako uspešni bomo, bo odvisno predvsem od novih podzakonskih aktov, ki še niso sprejeti. Gre za pravilnik o dodelovanju prenosnih kapacitet, torej o pogojih za dostop do tujega prenosnega omrežja. Zunanji trg naj bi bil odprt od 1. januarja 2003. Pravilnik o povezovanju s tujimi prenosnimi omrežji, ki je najbolj pomemben, še pripravljajo, opredeljeval pa bo pogoje, pod katerimi bo možen dostop do tujih trgov. In to je ključnega pomena za trgovanje v prihodnosti. Pričakujete, da boste z lahkoto pridobili nove stranke? V bistvu gre za prevzem trgov. Vsi porabniki v Sloveniji že imajo dobavitelje, menjava dobavitelja pa je proces, ne trenutna aktivnost. Zato ga ni možno izvesti v mesecu ali dveh. To dokazujejo tudi izkušnje na trgih v Evropi. Tam so sprva pričakovali, da bodo porabniki kar planili k drugim dobaviteljem, dejansko se skoraj nihče ne odloči za novega. Tako je. Prednosti novih dobaviteljev so morda prav v povezovanju ali oblikovanju novih bilančnih skupin, pomembnih za obvladovanje stroškov. In v tem imamo po našem mnenju prednosti, saj smo bili vse do zdaj neposredni kupec iz prenosnega omrežja, nismo poslovali preko distribucijskih podjetij in izkušnje iz vodenja odjema električne energije nabiramo že nekaj desetletij. Jeklarji so intenzivni energetski porabniki. Strošek za električno energijo je zanje izredno pomemben, zato ga je potrebno obvladovati. ENERGETIKA RAVNE d.o.o. Kakšne so pa cene tuje električne energije v primerjavi z doma proizvedeno? Boste lahko konkurenčni? Cene v tujini so za 10 do 15 odstotkov ugodnejše od domačih in trudimo se, da bi pridobili dostop do energije iz uvoza. Omenili ste kogeneracijo. Kaj boste storili na tem področju? Poslovanje na projektu kogeneracije se je z uveljavitvijo nove uredbe, sprejete aprila letos, bistveno izboljšalo. Sprejete so nove cene za odkup električne energije, ki kogeneracijam, katerih proizvodnja je namenjena izključno za potrebe daljinskega ogrevanja, dajejo določeno podporo za pozitivno poslovanje. Nameravate ostati pri tej kogeneraciji, ali jo boste postavili še kje drugod? Potenciali za postavitev kogeneracij-skih naprav obstajajo tudi v drugih mestih z daljinskim ogrevanjem. Kakšne ambicije pa še ima vaše podjetje? Najpomembnejši cilj je širitev dejavnosti in povečanje trga, s tem posledično pa zmanjšanje odvisnosti od jeklarskih kupcev. Gre za panogo in pogodbene odnose, ki so specifični v slovenskem prostoru, in zmanjševanje odvisnosti od te panoge pomeni zagotavljanje stabilnejših pogojev za poslovanje podjetja. Zavzemamo se za večjo prodajo zemeljskega plina oziroma za novo dejavnost, distribucijo v krajevnih skupnostih in povečanje prodaje električne energije. Za doseganje teh ciljev pa sta bistvenega pomena volja in pripravljenost, da se pravočasno odzivamo na spremembe na energetskem trgu. In v našem podjetju ju zagotovo ne manjka. Kako so zaposleni v Energetiki Ravne sprejeli dejstvo, da so postali del Petrola? Naši zaposleni so ves čas, tudi preko sindikalnih predstavnikov, podpirali izbrani scenarij za lastninsko preoblikovanje. Obratno so ostali sindikati v sistemu Slovenskih železarn nasprotovali, in morda tudi civilna iniciativa v povezavi z aktivnostmi v lokalni skupnosti ni delovala v soglasju z našimi usmeritvami. In razlog? Razlogi najverjetneje tičijo v strahu pred spremembami, ki jih prinaša odprtje trga in primerjava z jeklarnami v tujini, ki se morda lastninsko niso tako preoblikovale kakor naše jeklarne. Iz nekdanjih železarn je v Sloveniji namreč nastalo veliko samostojnih podjetij, ki potrebujejo oskrbo preko posrednika v skladu z novo energetsko zakonodajo in kjer oskrba iz istega omrežja pomeni izvajanje gospodarske javne službe. S tem je utemeljena potreba po nadaljnjem obstoju samostojnih energetskih podjetij za oskrbo zaokroženih gospodarskih območij. Jelka Kušar Taktični vaji sta ■ i svoj namen Matija Gorjup, Franc Smrkolj Oktober je mesec požarne varnosti, zato v tem mesecu vsako leto organiziramo v večjih skladiščih družbe taktične gasilne vaje. Po smernicah Gasilske zveze Slovenije je letošnji mesec varstva pred požarom namenjen predvsem požarno varnemu vzdrževanju objektov in naprav, saj se ravno pri takih delih po statistiki v Sloveniji dogaja največ požarov. Skladišče Celje V skladišču Celje smo skupaj z Gasilsko zvezo Celje organizirali strokovni ogled in razgovor o požarni varnosti v naši družbi. Predstavili smo požarno varnostne ukrepe ob vzdrževalnem delu, požarno varnost v družbi, ter možne operativne nastope, ki bi bili potrebni ob požaru ali drugih nesrečah na naših objektih. Posveta so se udeležili poveljniki gasilskih enot celjske regije, ter člani poveljstva GZ Celje. Poleg tega smo v skladišču Celje pripravili taktično vajo, gašenje nadzemnega rezervoarja. Preskušeni gasilci so hitro ustavili nevarnost Ob 13. uri so se nad Celjem zgrnili temni oblaki, začelo se je bliskati in grmeti. Kljub vsem preventivnim ukrepom je strela udarila v nadzemni rezervoar št. 2, ki je močno zagorel. Požar je opazil polnilec, zaposlen v polnilnici sodov in o tem takoj obvestil telefonista, ki je sprožil alarm v požarni centrali. Ko se je vodja gasilske enote skladišča prepričal, da gre res za požar, je takoj organiziral gašenje in reševanje. Poslovodja goriv je pri priči prekinil manipulacijo z gorivi in poskrbel, da so polnilci zaprli vse ventile na nadzemnih rezervoarjih in v črpališčih. Čuvaj telefonist je o dogajanju obvestil GE Celje in center za obveščanje, ter poskrbel, da so vse avto cisterne, ostala vozila kot tudi osebe varno zapustili objekt po evakuacij-skih poteh. V prvi fazi so gasili samo gasilci, ki so zaposleni v izmeni, in sicer s sredstvi za preprečevanje začetnega požara (2 gasilca in vodja enote), vklopili podgladinsko gašenje na gorečem rezervoarju ter hlajenje sosednjih rezervoarjev. Ker se je požar razširil na lovilno posodo, so se jim pridružili še ostali zaposleni gasilci in pretakalci, ki so s premičnimi monitorji za gašenje ter z dodatnim dovozom rezervnega penila uspešno pogasili požar. V skupni vaji so sodelovali vsi zaposleni poklicni gasilci, čuvaji in pretakalci, ogledali pa so si jo tudi nekateri gasilci iz skladišča Rače. Po končani vaji smo analizirali potek dogodka in ugotovili, da je bila vaja v celoti izvedena po taktičnem načrtu, ki ga je pripravil vodja gasilske enote skladišča Celje. Vsi aktivni udeleženci so zahtevane naloge opravili dobro, tudi tehnična sredstva so kljub zastarelosti in izrabljenosti zdržala napore. Taktična vaja je dosegla svoj namen. ga se je vključila glavna sirena. Nato je vratar preko UKV postaje obvestil prvo izmeno gasilcev in vodjo gasilcev, ki je prevzel vodenje intervencije. Prva izmena gasilcev, ki je opravljala dnevno službo po razporedu, se je pripeljala z gasilskim vozilom do nadzemnega hidranta št.31 in pričela gasiti s peno preko monitorja. Drugo, tretjo in četrto izmeno je varnostnik na zahtevo vodje intervencije preko telefona poklical domov. Vratar pa je obvestil regijski center za obveščanje Maribor - 112, center 113 in Zavod za gasilsko in reševalno službo Maribor. V skladišču so prekinili vse manipulacije z gorivi po načrtu za evakuacije, kakor narekuje načrt za gašenje in reševanje v skladiščih. Dispečer je izklopil črpalke, polnilci odstranili polnilne roke in zaprli pokrove avtocistern, ki so takoj zapustile objekt. Polnilci in dispečer so nato zaprli ventile na nadzemnih rezervoarjih in pomagali pri evakuaciji osebja in vozil. Premikalna skupina je odklopila ostale železniške cisterne in jih umaknila izven skladišča. Gorivo je po drenažni cevi teklo proti ribniku, zato je bilo potrebno poskrbeti, da se ne bi širilo po njegovi gladini. Skladišče Rače Pri premikanju polnih železniških cistern v skladišču Rače je cisterna, naložena z dieselskim gorivom, iztirila na dvotirnem pretakališču. Ker se je poškodovala, se je gorivo izlilo in sicer izven lovilnega korita železniškega preta-kališča ter preko drenažne cevi začelo teči v ribnik. Zatem se je cisterna še vnela. Pretakalec na železniškem pretakališču je vklopil ročni javljalnik, preko katere- Zdaj si lahko oddahnejo Gorivo je teklo naravnost v ribnik Zato je vodja intervencije aktiviral drugo in tretjo izmeno gasilcev, ki so opremljeni z gumijastim čolnom, vodno zaveso in opremo za tesnjenje kanalizacijskih cevi Vetter, da so se pri vodnjaku s čolnom spustili v vodo. Vključila se je tudi ribiška družina Rače, ki je poslala štiri člane in čoln. Fantje so zaprli iztok iz ribnika in pomagali Petrolovim gasilcem postaviti vodno zaveso. V skladišču gradijo novo polnilnico av-tocistern in rekonstruirajo poslovno zgradbo, zato je bilo tam večje število delavcev tujih podjetij, ki jih je bilo potrebno takoj po alarmu evakuirati. Tudi to je potekalo po planu za gašenje in reševanje. Vsi delavci so ustavili stroje, sprostili požarne poti in zapustili skladišče pod vodstvom svojih nadrejenih. Ko je bil požar pogašen in razlitje lokalizirano, so začeli prečrpavati goriva ter sanirati zemljino in vodo. .-Ut.* *>\ v.-./;' •*; - • c .v • •• - ■. * TOH&F.1 . wco|huWw5 * { • E.-.-t- 1**1 •«•-.> Aleš Povše Meroslovni sistem v Republiki Sloveniji Prototip posode za polovico dunajskega bokala iz časa vladavine cesarice Marije Terezije V Petrolu obvladuje vsa zakonska merila za pretok tekočih naftnih goriv in maziv ter merilnikov tlaka v pnevmatikah služba za kontrolo meril v sektorju Pe-troservis. Prvi zametki službe segajo v zgodnja petdeseta leta. V Sloveniji je takrat delovalo podjetje Jugopetrol Ljubljana, ki se je leta 1951 osamosvojilo in preimenovalo v Petrol, kar je omogočilo pospešen razvoj. Z naraščanjem števila oskrbovalnih postaj z naftnimi derivati oziroma bencinskih servisov je nastala potreba po vzdrževanju in servisiranju. Ustanovitev Petrolovih delavnic sovpada z osamosvojitvijo Petrola. V Petrol Delavnicah je delovala tudi manjša skupina, katere naloga je bila organiziranje preskušanja in overjanja merilnikov pretoka in tlaka, v povezavi s tedanjim “Saveznim zavodom za mere i dragocene metale” oziroma z njenima izpostavama v Sloveniji, s Kontrolo meril Ljubljana in Kontrolo meril Celje. Po ustanovitvi Urada za standardizacijo in Obvladovanje meril v Petrolu meroslovje pa je skupina iz Petrol OE Vzdrževanje sodelovala z območnima enotama Ljubljana in Celje. Na podlagi poslovnega načrta organizacijske enote Vzdrževanje, ki je bil izdelan leta 1995, je bil v enoti ustanovljen “merilni laboratorij”. S kasnejšim preimenovanjem OE Vzdrževanje v sektor Petroservis se je preimenoval tudi laboratorij v Petroservis - “Preskusni laboratorij za tlak in preskušanje na terenu”, njegov sedanji naziv pa je Petroservis - Služba za kontrolo meril. Pri svojem vsakodnevnem delu je Služba za kontrolo meril še vedno tesno povezana z Uradom oziroma njunima območnima enotama v Ljubljani in Celju. Po veljavni zakonodaji je potrebno merila na bencinskih servisih overiti vsako leto - redno overjanje. Ob servisiranju merila med letom pa je potrebno tako merilo overiti tudi izredno. Pred vsakim overjanjem ulično črpalko temeljito pregledamo in preverimo njeno delovanje Zadnja navodila tehnika ter točnost merilne naprave. Ob prevelikih odstopanjih od dovoljene tolerance merilno napravo naravnamo v dovoljeno območje, če to ni mogoče, pa jo zamenjamo z novo. Pri tem delu je izredno pomembna usklajenost Službe za kontrolo meril in Službe za vzdrževanje tehnološke opreme, ki je odgovorna za pripravo merila za overjanje. Vsak teden smo dolžni na Urad oziroma na njegovi območni enoti poslati spisek bencinskih servisov in uličnih črpalk z iztočnimi mesti kot prijavo za overitev meril v naslednjem tednu. Seveda je priprava takega spiska praktično nemogoča brez vodenja ustrezne evidence vseh meril, za katera smo v Petroservisu pripravili kakovostno bazo podatkov. Na podlagi prijave za overitev nam ljubljanska in celjska območna enota dodelita kontrolorja, katerega naloga je skupaj s Petroservisovim delavcem preveriti točnost posameznega merila. Postopek overjanja je predpisan z veljavnim pravilnikom in je utečen. Po opravljeni pozitivni kontroli merila kontrolor opremi preskušeno merilo z nalepko, ki uporabnikom in kupcem sporoča, da je točnost merila znotraj dopustnih toleranc in da je merilo primerno za uporabo v javnem prometu. Pri svojem delu je torej Služba za kontrolo meril usodno povezana z Uradom. Če urad odpove katero od planiranih overitev, pomeni to za nas izgubo ča- sa, ki se najbolj drastično odrazi ob koncu leta v obliki neoverjenih meril, ki bi jih morali po vseh predpisih umakniti iz prometa. Zaradi takih in podobnih primerov in občasne nefleksibilnosti Urada smo se odločili, da pridobimo akreditacijo in v končni fazi tudi imenovanje za samostojno overjanje meril za pretok tekočih naftnih goriv in maziv ter merilnikov tlaka v pnevmatikah. Do sedaj smo pripravili poslovnik kakovosti službe za kontrolo meril skladno z zahtevami standardov SIST EN 45004, SIST EN ISO/EC 17025 in ISO 9000, ga poslali v pregled Slovenski akreditaciji (SA) kot presojevalnemu organu, SA pa je opravil tudi prvo predpresojo. Če bodo vse ostale aktivnosti, ki še sledijo, potekale nemoteno in bodo izvedene skladno s terminskim planom, lahko računamo, da bi Petroservis - Služba za kontrolo meril pridobil akreditacijo in imenovanje do konca letošnjega leta. S pridobitvijo imenovanja bomo lahko samostojno overjali merila, za katera bomo pridobili imenovanje in akreditacijo, vendar ne samo za matično družbo Petrol, temveč tudi za zainteresirane zunanje stranke. Nepristranost kontrolnega organa izhaja iz poslovnika kakovosti, dejansko pa jo bo potrebno v praksi spoštovati in po potrebi dokazovati za vsak primer posebej. Seveda pa bomo morali vsak dan dokazovati in nadgrajevati upravičenost do imenovanja in vzdrževanja sistema kakovosti. nadaljevanje s str. 3 zakonodajalci zmanjšali obveznost za male trgovce na 45 dni. S tem pa je bila porušena konkurenčna enakopravnost na trgu in tokrat so se pritožile velike družbe. Vladi so predlagale, naj ustanovi specializirano agencijo, ki bo od podjetij prevzela breme obveznih zalog. To je bila rešitev, ki velja že 25 let in dobro deluje. In kako je pri nas? Slovenska naftna panoga je zrel trg, ki deluje bolj ali manj podobno kot naftni trgi v ostalih evropskih državah. Obe vodilni naftni družbi sta v dolgih letih poslovanja razvili logistična sistema, ki jima zagotavljata nemoteno oskrbo mreže bencinskih servisov in kupcev ob čim manjših potrebnih zalogah. Slednje namreč za podjetje pomenijo neproduktivno vezavo sredstev, ki bi se jih dalo z dobičkom naložiti kje drugje. V Sloveniji že dolgo časa obstajajo tako imenovane blagovne rezerve naftnih derivatov, ki so namenjene reševanju izjemnih situacij, kot so naravne nesreče, vojne in podobno. Z vstopanjem Slovenije v EU pa smo prevzeli obvezo, da bomo do leta 2005 vzpostavili dodatne 90-dnevne obvezne rezerve naftnih derivatov. V ta namen je bil, delno po nemškem vzoru, leta 1999 ustanovljen poseben zavod - ZORD. Zavod ni lastnik rezervoarskega prostora, temveč ga najema pri raznih organizacijah na trgu. Ker skladiščnih kapacitet v Sloveniji primanjkuje, jih bo potrebno precej dograditi. Prvi namenski rezervoar za ZORD Petrol in Istrabenz že skupaj gradita v skladišču Instalacija v Serminu. S svojim prispevkom na delavnici v Portorožu smo poslušalcem, zlasti predstavnikom ZORD, poskušali razložiti, da mora oblikovanje 90-dnevnih rezerv v Sloveniji upoštevati fizične zakonitosti naftne panoge pri nas in da se morajo rezerve oblikovati skozi dialog vseh vpletenih strani - zavoda, naftnih podjetij in ustreznih ministrstev. Tako bo lahko skladno z zahtevami EU zagotovljena varna preskrba na način, ki bo ustrezal vsem igralcem v panogi. Upam, da nam je to uspelo. Danes se morajo najstrožje ravnati po številnih predpisih Znižanje taks na Švedskem Komisija EU je pripravila osnutek sklepa, ki priporoča, naj bi dovoliti, da do konca junija 2008 na Švedskem veljajo različne stopnje energetskih taks za bencin, ki ga uporabljajo za dvotaktne motorje. Stopnja, ki bo znašala 11 milijonov evrov na leto, naj bi pomagala skrbeti in izboljševati okolje. V komisiji pravijo, da bi morali energetsko takso tako urediti zato, da bi se izognili previsokemu nadomestilu za posebne stroške, ki nastajajo pri predelavi goriva. Znižanje pa je dovoljeno na osnovi soglasne odločitve sveta. Avstrija in nekatere druge članice EU pred evropskim sodiščem Komisija EU toži Avstrijo pred evropskim sodiščem, ker so njeni pravni predpisi za spremembo smernic za rabljeno olje nezadostni. To je tretja stopnja postopka pri kršenju pogodbe. Avstrija kljub pozivom komisije EU ni povzela potrebnih ukrepov, s katerimi bi odstranili rabljeno olje. Pravnih predpisov pri opredelitvi rabljenega olja, njegove ponovne uporabe in emisijskih mejnih vrednosti za nikelj, vanadij, baker in flor niso pravilno spremenili. Smernica naj bi vzpostavila harmoničen sistem za zbiranje, ravnanje, skladiščenje in odstranjevanje rabljenega olja. Poleg Avstrije je komisija EU tožila tudi Italijo, Grčijo, Španijo, Veliko Britanijo, Portugalsko, Belgijo in Nemčijo. Nekatere države, na primer Francija in Finska, so dobile od komisije EU formalen poziv, naj izpolnijo obveznosti glede predpisov za odpadke. Države morajo zagotoviti, da bodo odpadke uporabile ali odstranile, ne da bi ogrožale vodo, zrak, tla, živali ali rastline. Komisija EU predložila predlog za enotno obdavčitev dieselskega goriva Komisija EU je sprejela predlog komisarja Fritsa Bolkensteina, odgovornega za notranji trg, za izenačenje davka na dieselsko gorivo v uniji, kar naj bi bilo prvi korak k enotni obdavčitvi pogonskih goriv. Države članice pa morajo predlog še enoglasno sprejeti. Bolken-stein predlaga, naj bi od januarja 2003 za diesel, porabljen v obrtni dejavnosti, veljal davek v višini 350 evrov za tisoč litrov, pri čemer imajo članice pravico, da dosežejo davek do leta 2010. Število izjem naj bi se iz leta v leto manjšalo. Leta 2003 bo dovoljeno odstopanje v višini 100 evrov. Po letu 2010 naj bi za vse članice veljala enaka davčna stopnja, ki naj bi dosegla 410 evrov za tisoč litrov. Največje nasprotovanje prihaja iz Velike Britanije, kjer znaša davek 742 evrov za tisoč litrov. Znižanje bo potrebno tudi v Nemčiji, kjer bodo januarja 2003 ekološki davek na dieselsko gorivo dvignili s sedanji 440 na 470 evrov za tisoč litrov. Obratno imajo v Luksemburgu veliko nižjo stopnjo, kar je razlog, da so tam registrirane mnoge špedicije. Zaradi tega v ministrskem svetu EU ne morejo pričakovati enoglasne odločitve. V beli knjigi »Evropska prometna politika do 2010: smernice za prihodnost« je poenotenje davka na porabo dieselskega goriva za obrtno dejavnost, ki »presega sedanjo povprečno vrednost davka na porabo dieselskega goriva« utemeljeno z naslednjim: Davek na porabo naj odgovarja zahtevam skupne politike v prometu, okolju in energiji, da bo pripomogla k bolj izravnanemu razmerju med nosilci prometa in močnejšemu internemu reševanju zunanjih stroškov. Notranji trg bo postal bolj učinkovit, ker bo pačenje konkurenčnosti omejeno. Tovorni promet bo imel veliko prednost glede na večjo stabilnost pri proizvodnih stroških. Zdaj velja smernica iz leta 1992, ki vsem članicam predpisuje obvezno najnižjo stopnjo v višini 245 evrov za tisoč litrov. Trenutno povprečje dajatev na dieselsko gorivo v državah EU znaša 343 evrov za tisoč litrov. Srednjeročno je zaželeno, da bi uvedli podobno obdavčitev bencina in dieselskega goriva za vse porabnike. Ta želja bi bila glede na Bolkensteinov predlog v določeni meri primerna, ker bo po letu 2006 najnižja stopnja za zasebno porabo dieselskega goriva in neosvinčenega bencina znašala 360 evrov za tisoč litrov, kar bo po letu 2010 pripomoglo k izenačenju davčnih stopenj za obrtno in zasebno porabo goriv. Vedno manj osvinčenega bencina v Evropski uniji Osvinčen bencin vedno redkeje teče skozi točilne pipe v Evropski uniji. Kakor poroča statistični urad Eurostat v Luksemburgu, je tržni delež pogonskega goriva, ki škodljivo deluje na okolje, lani znašal samo še 5 odstotkov. Leta 2000 je dosegel še 9 odstotkov. V Nemčiji, Danski, Nizozemski, Avstriji, Finski, Švedski, Belgiji, Luksemburgu, Portugalski in Veliki Britaniji uporabljajo namesto osvinčenega neosvinčeni motorni bencin. Leta 2001 sta se Francija in Irska v veliki meri priključili desetim »neosvinčenim« državam. V Španiji je poraba neosvinčenega bencina lani dosegla 86 odstotkov, v Italiji 81. Na zadnjem mestu je Grčija z 69 odstotki. Vendar se položaj tudi pri zamudnikih izboljšuje. Avstrijski avtomobilski uvozniki pozdravljajo predlog EU za obdavčenje osebnih vozil Predstavnik avstrijskih avtomobilskih uvoznikov je pozdravil strateški predlog evropske komisije za obdavčitev osebnih vozil. Papir EU obravnava možnosti za boljšo uskladitev davčnih sistemov, ki bi pripomogle k odpravi razlik v prostem prometu z osebnimi vozili na notranjem trgu. Komisija predlaga, naj bi davek na registracijo dolgoročno nižali, stabilizirali na nižji ravni, ali celo povsem odpravili ter nadomestili z letnim davkom na vozila in pogonska goriva. S tem bi bilo davčno breme izenačeno, obdavčitev pa vezana na uporabo vozil. Komisija ugotavlja, kako bi bilo možno prestrukturirati sedanji davek na vozila, da bi ravnali v skladu s skupno politiko in z okoljskimi pogledi kyotskega protokola, poleg tega pa pri obdavčitvi novih osebnih vozil vzpostavili neposredno povezavo z emisijami C02- V desetih članicah EU se registracijski davek razteza od 267 evrov v Italiji do 15.659 evrov na Danskem. Članice, ki pobirajo nizke davke, običajno nadomestijo izpad z višjimi davki na goriva. Sedanja pobuda izhaja iz dolgoletnih zahtev avtomobilskih uvoznikov, naj bi poenotili davčni sistem in smiseln prispevek za doseganje ciljev iz Kyota. šport Petrol Grand Prix Odličen nastop za konec sezone Kot kaže, je dirka za VN Petrola še dodatno motivirala ekipo Petrol Racin-ga. V Seicento Vega pokalu so tako krojili sam vrh razpredelnice, najbolj pa sta navdušila drugo uvrščeni Igor Kacin in četrti Nino Adam. Slednji je z Borisom Bržanom uprizoril najlepši dvoboj dneva. Za konec sezone je tako šesterica voznikov v Petrol Racingu zares uprizorila odličen nastop. Podobno kot prejšnji vikend v Cerkljah, je tudi tokrat odlično začel Igor Kacin. Na kvalifikacijah si je priboril drugo štartno mesto, hitrejši od njega je bil le letošnji prvak Luka Pirjevec. Kacin je tudi dobro štartal ter svojo mesto brez večjih težav zadržal do konca dirke. Vodilnega ni mogel ujeti, na drugi strani pa je imel dovolj prednosti pred svojimi zasledovalci: »Res sem zelo zadovoljen. Kot kaže, je Portorož moj srečni kraj, saj sem bil tu letos že enkrat drugi. Med dirko nisem imel nikakršnih težav, nekaj časa sem še lovil Pirjevca, a nisem hotel preveč tvegati. Raje sem mirno pripeljal do cilja in dosegel zelo lep rezultat.« Izredno dramatično borbo smo videli v boju za tretje mesto. Od začetka ga je držal še ne polnoletni Nino Adam, ki pa svoje mladosti na dirkah ne kaže. Mladi Mariborčan je namreč vozil odlično, predvsem izredno brezkompromisno in odločno. Tako se je moral Boris Bržan kar precej potruditi, daje proti koncu le ugnal Adama, ki so ga pestile tudi težave z menjalnikom. »Mislim da sva se prehitela trikrat ali štirikrat. Res je bil odličen dvoboj, žal sem imel sam nekaj težav s tretjo prestavo. Drugih problemov pa ni bilo. Na koncu nisem mogel držati Bržana predvsem zaradi težav z menjalnikom. A nič ne de,« se je novega uspeha veselil Mariborčan. Vozniki Petrol Racinga so tokrat zares zavzeli mesta na vrhu. Peta se je v cilj pripeljala Asja Zupanc, ki je tako uspešno zaključila svojo prvo sezono med avtomobilisti. Na tokratni dirki je ves čas držala peto mesto: »Imela sem nekaj težav z gumami, a dirka je bila vseeno zelo lepa. Bili so tesni dvoboji, a tokrat izredno športni. Tako lepo se praktično še nikoli nismo borili. Sama sem držala peto mesto, prvi štirje pa so bili eno- Zmagovalci v Seicento Vega pokalu stavno prehitri.« Le mesto za njo je dirko končal Jernej Pitako, ki je podobno kot Asja na dirki le užival. »Zelo sem zadovoljen. Dirka je bila prava, zelo pestra, konkurenca je res huda. Vožnje so bile zelo športne, sam pa sem si šesto mesto zagotovil ravno v zadnjem krogu. Večjih težav nisem imel, le motor se mi je rahlo grel. A to ni vplivalo na sam rezultat,« je svoj zadnji letošnji nastop komentiral Pitako. Deseto mesto si je tokrat priboril Zvonimir Blažun, štirinajsti je bil Tomislav Gone, mesto za njim pa najdemo Alberta Ponikvarja. Gone je po dirki povedal naslednje: »Nisem ravno navdušen. Na startu nisem videl semaforja, tako da sem se orientiral le po svojih konkurentih. Tako sem padel na zadnje mesto, nato pa sem postopoma izboljševal svoj položaj. V zadnjem delu dirke mi je tudi avtomobil vleklo iz prave smeri, tako da sem na koncu praktično dosegel maksimalen rezultat.« V slovenskem nacionalnem pokalu je ekipo Petrol Racinga tudi tokrat zastopal Matjaž Zupančič, ki je bil na koncu šesti. Danes smo lahko zadovoljni iz več razlogov. Dirka za VN Petrola je uspela, praktično je potekala brez zapletov. Tudi vozniki Petrol Racinga so se, predvsem v Seicento Vega pokalu, zelo izkazali. Letos nismo imeli tako dobrih rezultatov, tako da je nadvse lepo, da smo ravno na zadnji tekmi tako uspešno nastopili. Zmagovalci v slovenskem nacionalnem pokalu globus Ruska nafta za ZDA Rusija bo pomagala ZDA pri njihovih poskusih, da bi zmanjšale svojo odvisnost od arabske nafte. V ta namen naj bi pristanišče Murmansk spremenili v prekladališče. Tako vsaj načrtuje največja ruska naftna družba Lukoil, ki bo surovo nafto transportirala iz Kazahstana in Sibirije skozi 1500 km dolg cevovod do Murmanska, od tam pa s tankerji v ZDA. Za prve investicije bodo porabili 1,5 milijarde evrov, nafta pa bo imela prednost pri pogajanjih z ZDA o resoluciji Združenih narodov. Novo pristanišče naj bi začelo delovati leta 2005 in Lukoil namerava pritegniti k projektu ruska koncerna Jukoil in Sib-neft. Iran želi pritegniti tuje koncerne Neue Zurcher Zeitung poroča, da pripravlja Teheran mednarodnim naftnim koncernom ponudbe za joint ventures, s katerimi bi si zagotovili udeležbo pri iskanju novih naftnih in plinskih polj v Perzijskem zalivu in zavarovali pravico do črpanja. Iran ima skoraj 16 odstotkov svetovnih plinskih zalog, od katerih leži polovica v South-Pars polju, največjem plinskem polju na svetu. Kakor piše švicarski časopis, potrebuje iranski plinski sektor nova sredstva predvsem zaradi ameriških sankcij. Vendar so nameni vlade sporni. Medtem ko nacionalistične in konservativne sile vidijo v udeležbi tujih naftnih koncernov pri iskanju naftnih in plinskih polj »ropanje nacionalnega bogastva«, reformisti zatrjujejo, da s tehniko, ki jo imajo sami, niso sposobni izvršiti predvidenih nalog. Rusija načrtuje novo naftno pristanišče v Vzhodnem morju Rusija načrtuje v Visotsku, ki leži severovzhodno od Sankt Petersburga, novo naftno pristanišče. Ob novem načrtu imajo Finci varnostne in okoljske pomisleke. Plovna struga bi bila plitva in skalnata, ter zato nevarna za večje tankerje. Zato zahtevajo v finskem parlamentu, da mednarodni strokovnjaki posvetijo pozornost projektu in pripravijo študije o tveganju in varnosti. Po in- formacijah iz Finske naj bi pristanišče gradil ruski naftni koncern Lukoil in njegov podpredsednik je novico potrdil. Kapaciteta naj bi znašala deset milijonov ton surove nafte na leto. Stranke bavarskih bencinskih servisov kupujejo zaradi ekološkega davka v Avstriji Bavarska CSU deželna frakcija je opozorila, da so bencinski servisi na meji z Avstrijo ogroženi zaradi nemškega ekološkega davka. Z dvigom nemških cen pogonskih goriv so se cenovne razlike tako povečale, da je ogrožen obstoj velikega števila srednje velikih obratov. Novo povišanje ekološkega davka, ki ga je sprejela nova nemška vlada in bo veljalo od 1. januarja 2003, bo najemnike bencinskih servisov v obmejnem območju »pokopalo«, je dejal poslanec CSU Franz Meyer. Manj strank pomeni za bencinske servise manj prometa ob enakem servisiranju. Že zdaj lahko nemški vozniki privarčujejo 22 centov pri litru, če kupujejo gorivo v Avstriji. Italijani so ravnali preudarno in znižali davek na nafto v obmejnem območju, nemška zvezna vlada se je odločila za nasprotno pot, kritizira CSU politik. ZDA so dovolile združitev Phillips Petroleuma in Conoca Ameriška trgovska komisija je dovolila združitev naftnega in plinskega koncerna Phillips Petroleum in Conoco. Vseh pet članov vvashingtonskega organa je soglasno pristalo na zvezo tretjega največjega koncerna v panogi ZDA, vendar so zahtevali, da mora konkurenčnost ostati. S tem sta družbi prisiljeni zapreti in prodati več rafinerij v državah Utah in Colorado. Fuzija obsega okrog 15,1 milijarde dolarjev, po proizvodnji in rezervah pa sta v ZDA samo Exxon-Mobil in ChevronTexaco večja od nove družbe. V svetovnem merilu pa je šesti največji naftni in plinski koncern z 58.000 zaposlenimi. Phillips ima v ZDA 12.000 bencinskih servisov, Conoco pa v Evropi, ZDA in na Tajskem 7.000. Obenem ima 10.000 kilometrov cevovodov v ZDA, in je udeležen v devetih rafinerijah v ZDA, Evropi in Aziji. Novi koncern se bo imenoval ConocoPhil-lips. Američani svarijo pred povečano odvisnostjo Kitajske od iraške nafte Poročilo ameriškega kongresa opozarja, da je Kitajska vedno bolj odvisna od uvoza nafte z Bližnjega vzhoda, predvsem iz Iraka, Irana, pa tudi Sudana. S tem se razvija tudi vedno večje politično približevanje Kitajske režimom, ki podpirajo teror, svari poročilo. Državne kitajske nafte družbe so sredi devetdesetih let kupile v Iraku več naftnih polj in jih tudi razvile. Proizvodnja na sudanskih poljih je onemogočena zaradi državljanske vojne. Za proizvodnjo lastnih plinskih rezerv na zahodu države so Kitajci ustanovili konzorcij z ruskim Gaspromom. Kitajska je po letu 1993 iz izvoznika nafte postala uvoznica, kajti potrebe po energiji so v zadnjih letih izredno narasle. Samo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je prodaja avtomobilov povečala za 4 odstotke v primerjavi s preteklim letom. S pomočjo prehoda s premoga na nafto in zemeljski plin so v preteklih letih na Kitajskem močno znižali emisije, obenem pa povečali odvisnost od uvoza nafte. Mednarodna agencija za energijo v Parizu napoveduje, da bodo leta 2030 uvozili toliko nafte kakor Združene države Amerike. Norveška zmanjšuje odvisnost od nafte Norveška, največja zahodnoevropska proizvajalke nafte, je močno zmanjšala odvisnost svojih dohodkov od nafte iz Severnega morja. Zadnji podatki kažejo, da so ti dohodki v zadnjih 8 letih padli za 77 odstotkov. Tako je bilo v letu 2001 porabljenih samo 182 milijonov dolarjev, zasluženih z nafto, v letu 1993 8 milijard. Smer se bo verjetno nadaljevala, ker je parlament sklenil, da bodo več denarja, ki ga dobijo za nafto, nakazali v vladni naftni sklad, ki ima dva pomembna namena: zgladiti kratkoročno nihanje naftnih dohodkov in delovati kot blažilec proti padajočim dohodkom v prihodnosti ob prenosu bogastva prihodnjim generacijam. razvedrilo prišli Sektor Informatika Metod Kranjc, sam. sistem, analitik OEM Ljubljana-Kranj - BS Igor Juri Končan, prodajalec III OGM Ljubljana-Kranj - B5 Simona Zupanec, prodajalec III OEM Ljubljana-Kranj - BS Uroš Zalar, prodajalec III OEM Ljubljana-Kranj - BS Ksenija Šenk, prodajalec III Podpora razvoja poslovanja na trgih JV Evrope Anton Pustovrh, svetov, izvršnega direktorja Sektor za računovodske storitve Simona Rupnik, analitik II odšli Sektor Informatika Matej Draksler, projektant IS Sektor Logistika Simon Stržinar, komisionar SD C OEM Novo mesto - BS Franc Vašcer, prodajalec I OEM Novo mesto - BS Franc Kozlevčar, prodajalec I OEM Ljubljana-Kranj - BS Ivan Merlak, vodja izmene OEM Ljubljana-Kranj - BS Boris Ogorevc, poslovodja BS OEM Maribor - BS Jožef Skaza, poslovodja BS OEM Primorska - podpora Cvetko Gabrijelčič, vodja maloprodaje november 2002 PREBI- VALEC OJSTRICE PROSTOR PRED ORDI- NACIJO TROJAN. JUNAK, ENEAS SMUKEC, LOJEVEC PRAOČE BOGOV V GR. MIT. NASAD OB HlSl SILICIJ NASTAJANJE, FORMACIJA VELEIZDA- JALSKO DEJANJE DOLOČANJE CENE, KRITIKA DEJSTVO, DA JE MOŠKI OCE NASA NAJBOLJŠA SAHISTKA OKOSTJE BIK0- BORSKI VZKLIK PREBI- VALKA TAJSKE ODRSKO DELO, DRAMA EVROPSKA REKA PISATELJ HANSSON RAJKO LOTRIČ TORBA ZA PRENAŠANJE NA HRBTU KEMIČNA PRVINA (ZNAK Nb) REKA SKOZI INNS- BRUCK 7 DNI MEHKO USNJE UMAG ITALIJANSKO RUDARSKO MESTO V SREDNJI GRUZIJI DEJAN VODOVNIK ZORANA ZEMLJA RAZSTAVA KEMIČNE TEHNIKE V NEMČIJI EGIPČAN. BOG SONCA TANKA TKANINA DISECE MAZILO (ANAGRAM RADAN) ABELOV BRAT PETROL SL. PISEC (IVAN, NA KMETIH) HITER UMIK SL. LIT. (JOŽE) IZKORI- ŠČENOST TANKA SKORJA LASTNOST PITNEGA SAMO, ZGOLJ ZMEŠ- NJAVA ORGANIZ. ZDRUŽENIH NARODOV STARO- RIMSKI PESNIK, OVIDIJ KURIVO ZA PLAVŽE POZDRAV S STRELI STAROGR. POTUJOČI PESNIK IN PEVEC VRSTA BAROČNE SONATE IZDELO- VALEC RAKEV SKAND. M, IME (SREDINA LOVCA) CRN0- BELO TILEN, EGIDIJ POSODA ZA VINO ODLIČEN DELAVEC MESTO V NEMČIJI risbo KIH DIRKAČ STARIČ AGITACIJSKA IGRA POLINEZIJSKI OTOK (GL. MESTO PAPEETE) SADE2, KI ODPADE, PREDEN DOZORI AFRIŠKI VELETOK POGAN TOPILO ZA SMOLE IN LAKE STAROGR. BOGINJA ZEMLJE ŠIVANKA DRUŽINA IZDELOV. GOO AL IZ CREMONE NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU ANDRO OCVIRK ANGLEŠKI PEVEC COLLINS OTOŠKA DRŽAVA V POLINEZIJI POMOL, ALTANA MARKO DERGANC RADIJ NAPRAVA ZA MERJ. PROSTORNINE DEBEL OTOK V ALEUTIH (ANAGRAM KATA) NA DNU LE2EC SVET, DNJACA Bodite ZMAGOVALEC! 0O0 Športna loterija d.d. PETROL