Poštnina plmeaifta t gotovini Leto LXVM št. Ljubljana, sobota 9. aprila I932 Cena Din izhaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — it^mrj cK> 30 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica st. 5 Telefon st. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Ljubljana, 9. aprila. Časi so resni, toda kdo ne podvomi "rad baš zaradi tega v vsemogočnost krize, kdo ne upa. da se bliža konec njene krute vlade ter se ne tolaži, da se bodo časi izboljšali kmalu, da se mora v najkrajšem času vsaj nekoliko obrniti na boljše? Vsi pač v nestrpnosti ter vročici čakamo, upamo, se tolažimo . . . Pesimizem je tudi že začel prodirati očitneje, prorokov je čedalje več, zbeganost in nejasnost sta pa vedno večji. Pomlad vedno prinaša tolažbo, letos je pa ni mnogo. Začelo se je govoriti, da se Ko letos ustavila še gradbena delavnost, ki je od nje v največji meri odvisna tudi ostala produktivnost. Saj, če je v zastoju gradbena obrt, nimajo dela rudi drugi obrtniki, nima odjemalcev trgovina, ne more delati industrija, trpi pa seveda tudi kmet. Tisoči brezposelnih so upali in še upajo, da zopet oživi gradbena sezona, nestrpno so čakali pomladi in zdaj imamo že nekaj časa toplo vreme — brezposelni pa še vedno čakajo. Obrnili smo se na ljubljanska gradbena podjetja, da presodimo položaj na našem gradbenem delovnem trgu m določimo prognozo, kakšna bo gradbena delavnost v tej sezoni. Čeprav smo že vajeni prej vsega slabega kot dobrega, vendar je človek precej poparjen, ko sliši skoraj vse odgovore enake: —Slabo kaže! In podvomiš, da kaže res tako slabo ter brskaš za iskrico upanja: — Morda se pa sezona še odpre? Ali se ni samo zakasnila zaradi pozne zime? Rezigniramo odgovarjajo skoraj vsa: — Ne morem reči. Doslej nisem dobil še nobenega novega dela. Samo stara deta dovršujemo. — Koliko delavcev pa zaposluje te letos? — Lani ob tem Času jih je delalo prt nas okrog 450, letos pa samo 150! odgovarja eden največjih podjetnikov. — Z mirno vestjo lahko rečem, da se bo gradilo letos polovico manj kot lani. Zasebniki se sploh ne oglašajo zaradi načrtov in proračunov. Tako slabe gradbene sezone nismo še imeli kot je letošnja. - Ko te tako slabo potol-žijo, skoraj rte upaš vpraševati še pmi drugih. Črnogledo vpra šu j em man j šega podjetnika: — Ali boste letos kaj zidari, kako kaže? — Seveda bomo! Manjših hiš m vil imam nekaj zagotovljenih. Zdaj sicer še ne delamo mnogo, ker se je sezona šele začela. Dela bo pa približno toliko kot lani. Vseh delavcev je delalo lani pri nas povprečno po 200—250, letos jih bo tudi toliko. Potolažen se oglasim pri veHketm podjetju. — Izredno slabo kaže! trn preženejo optimizem. — Pomislite, doslej nismo še dobili nobenega dela! Ne javnega, pa tudi zasebniki ne nameravajo ničesar graditi. Pogajamo se še za parcelo^ na kateri nameravamo zgraditi večji stanovanjski blok — /o je edino delo, ki ga imamo v Ljubljani — pa še ne vemo, kako bo stvar izpadla. Pri nekem srednje velikem podjetju so tudi zelo pesimistični. — Ne more se prerokovati, kaj bo. Interesentov je sicer nekaj, toda noben se ne odloči. Izgledi so seveda prej slabi kot dobri. Lani je delalo pri nas povprečno 150 delavcev, letos pa še samo 50. Čeprav pesimisti prevladujejo, moramo vseeno računati tudi z optimisti. — Da bo slaba gradbena sezona? Ne verjamemo! Interesentov — zasebnikov se oglaša letos pri meni skoraj več kot prejšnja leta. Izvršil sem več projektov kot lani Po mojem mnenju bo letos samo ta razlika, da bodo stavbni gospodarji denarni ljudje, dočim je prejšnja leta zidala večina na kredit. Zaradi kreditov so zdaj težkoče, mnogo ljudi pa hoče čim varneje naložiti denar. Prepričan sem, da mnogi ne vedo, k a bi počeli z denarjem. Zato bo gradbena delavnost letos ista kot je bila lani, ter tudi brezposelnost ne bo večja, pri OUZD bo prav toliko zavarovancev kot lani. Ne sme vas pa motiti', da vlada Se vedno mrtvilo, sezona se je pač zaradi Time zakasnila. Pri velikem ren orni ranem podjetju so pa bili zopet drugačnega mnenja — Naše podjetje dela navadno le ja\*-na dela drža\'e. občin in samouprav. Ze lani je gradben* delavnost zelo nazadovala. Nameravalo se je mnogo graditi, pa ni prišlo do uresničenja načrtov. Pamanj- kanje denarja, seveda. Letos je v tem pogledu še slabše. In zasebniki letos ne bodo zidali. Lani smo zaposlovali po\*prečno 500 delavcev, letos jih pa bomo 300, čc računamo pri tem še javna deta, ki jih bomo začeti najbrž čez teden dni v Ljubljani. Prav tako so črnogledi tudi pri enem najstarejših ljubljanskih podjetij. — Večjih del letos ne ho, kar smo začeli lani, bomo kmalu dovršili, kaj bo potem, je težko reči. Manjših del bo sicer nekaj — ki bi jih bilo mnogo več, ko bi ljudje ne bili tako zbegani in bi ne bil gospodarski položaj tako nejasen; tudi stanovanjsko vprašanje bega ljudi — toda konkurenčni boj se je silno poostril, tako, da večja podjetja, z večjo režijo, sploh ne pridejo v poštev. Lahko si mislite, da se podjetja kar trgajo za vsako delo kot lačni psi za kost, ker je pač tako malo dela. Kaj hočemo, saj veste, kaj se pra\i — kriza! Optimistov ni več! Vsi tarnajo drug za drugim. — Ničesar dobrega ne moremo napo-\%edati. Izgledi so malenkostni. Po interesentih ne moremo presoditi, ali mislijo resno, ali hočejo samo poizvedeti, koliko bi stala takšna in takšna hiša, ki bi jo zidali, če bi že ne bilo drugače in bi se prej še stokrat ne premislili. Upoštevati je pa tudi treba, da skoraj vsak, ki namerava graditi, obrede vse podjetvike. Zato je lahko mnogo povpraševanja, ki pa nam še ničesar nc pove. Včasih je malo interesentov, so pc vsi resni, češče jih je pa mnogo, a končno ne zida noben. Letos ie Se vse v zraku, doslej se ni še nihče odločil, da bi zidal. Velepodjetnak, ki gradi največ industrijske zgradbe je tudi pesimist. — Ker je zastoj v industriji, trpi se\*e- di> tudi občutno gradbena delavnost. Tuj kapital tudi ne more v državo. Novih industrijskih zgradb ne bo. Kaže, da bo nekaj adaptacij, zasebnik: bodo pa gradili zelo malo. J*an>. je bilo ob tem času zaposlenih pri nas 300 delavcem, letos pa samo 100. Z mirno vestjo lahko napišete, da bo gradbena delavnost v splošnem nazadovala za 70c/c. L /A'o si mislite, da trpe večja podjetja občutno škodo ž' zaradi tega, ker jim leži v skladiščih mnogo inventarja. Pri meni je zdaj v skladišču okrog za milijon inventarja. To ie mrtev kapi-tp! ki se nič nc obrestuje. Morda se bodo gospodarske prilike nekoliko ustalile med teto/n, zdaj je položaj skoraj obupen. ''rognoz-a. ki i o lahko napovemo i a podlagi teh izjav, kakšna Ko letošnja gradbena sezona, je vse prej kot razveseljiva. Tisti redki optimisti — prav za prav sta med ljubljanskimi stavbnimi podjetniki samo dva — nas ne morejo dovolj potolažiti ter prepričati, da se ne bodo gospodarske prilike tudi v tem pogledu še poslabšale. Vidimo pa tudi, da gospodarske prilike same na sebi niso še tako obupne, pač pa ne vedo ljudje, kaj bi storili, ker so izgubili zaupanje v bodočnost. V Ljubljani imata zagotovljena nova zasebna dela le dve srednje veliki stavbni podjetji, tri četrtine podjetnikov ima še nekaj dela od lani, vendar jih je skoraj večina izmed njih, ki bo ta dela dovršila v kratkem času m je obsojena žhx>tar>ti, če se prilike medtem ne zborjsajo. Ostala podjetja pa nimajo sploh nobenega dela. Ako hočemo biti torej kolikor toliko objektivni, vendar pa ne skeptični, računajoč, da bo gradilo vsaj polovico interesentov, ki se doslej še niso odločili, moramo in moremo le ugotoviti, dia bo gradbena delavnost v letošnji sezoni v prim-eri z lansko padla najmanj za 50^. Neuspela revolucija v Chilu Zaradi navala na banke in kritičnega položaja je proglašeno obsedno stanje Santiago de Chile, 9. aprila, g. Nad Chi-lom je bilo včeraj proglašeno obsedno stanje. Na posebni seji ministrskega Sveta je bil storjen ta sklep na željo predsednika Montera zaradi nevarnosti puča in izredno kritičnega gospodarskega položaja Kakor Se zatrjuje, je prebivalstvo v zadnjih dnevih tako navalilo na banke, da banke niso mogle več zadostite zahtevam in je razen tega tudi izginil iz prometa ves denar. Te razmere so dale nekaterim višjim častnikom povod, da so hoteli skupno s svojimi pri- staši izsiliti odstop vlade ter sc polastiti sami vladne oblasti. Le čuječnoSfi vladnih čet se je zahvaliti, da se je nameravani vojaški upor izjalovil. Na raznih krajih mesta je prišlo do spopadov, vendar pa je vlada gospodar položaja. Javna poslopja so za-stražile vladne čete, oborožene s strojnicami. Novih nemirov sedaj ni več. Državni predsednik M<>ntero je poveril bivšemu čilskemu poslaniku na Japonskem Roblesu sestavo nove vlade. Poplavna katastrofa v Rumuniji Dosedaj je porušenih mnogo tisoč hiš - Cela mesta so pod vodo Bukarešta, 9. aprila, d. Kljub vsemu prizadevanju vojaSkđh In civilnih oblasti se povodnja niso mogle omeji'ti. Vode neprestano naraščajo in je katastrofa zahtevala ie nad 50 človeških žrtev, dočim je življenje mnogih drugih v veliki nevarnosti. Dnjester je prestopil obalo na ruski strani ter preplavil mesto Mohiiev. Tudi del periferije Bukarešte je pod vodo. Število človeških žrtev bo bržkone veliko, vendar pa manjkajo še podrobnosti 'z poplavljenih področij. V Aradu se je zaradi popi a. ve porušilo že 2000 hiš, dočim je 2000 drugih ogroženih. Izmed 3000 hiš nekega predtoraja fe 1500 porušendh. 12.000 mestroLh prebivalcev je ostalo brez sirene Bukarešta, 9. aprila, 8. Mesta Arada ni bilo mogoče obvarovati ponjave. Več mestnih delov je popolnoma pod vodo. Okoli 1600 hiš je porušenih. V Brašo-u je utonil v družbi neke dame znani športnik Hentsohel, ki je pomagaj pri reševanju. Posebno tragičen je položaj v Besarabiji", kamor zaradi slabih zvez ni mogoče dovotj naglo spravljati tjakaj reševalnih moštev. Prebivalstvo se mora zaradi (tega / vsej naglici umikati in ne utegne reševati več kot golo življenje. Nekega romunskega obmejnega vojaka, to: je kljub tema, da je vse prebivalstvo is okolice že pobegnilo, še vedno ostal na svojem mesto, so mogli šele po petih dnevih rešiti popolnoma 'z-črpanega. Tudi drugod je prebivalstvo zaradi pomanjkanja živil popolnoma onemoglo to se z zadniLnri sHaml brani smrti t valovih. Nekatere vesti vedo celo poveda- ti, da si je mnogo ljudi vze4o življenje, ker si niso mogli pomagati. Poplave pri nas Mitrovica, 9. aprila Sava se je ponovno razlila čez bregove preko ceste na bosansko stran. Preplavila je mio?o vasi, tako da so morali iz okolice Bje.rne evakuirati dosedaj 10.000 prebivalcev'. Mnogo hiš je porušenih. Karlovec, 9. aprila. Sele sedaj se je ugotovilo, da so poplave v oko!4c4 Karlovca zahtevale tudi tri ljudske žrtve. Utonilo je dete trgovca Krivačića iz MdkuJ-ja. Dva kmeta iz Slšljaviča Mato Kakud-žija in Tomo Užblmac sta se vozila s čolnom po vodi, sunek vetra pa je čoir* prevrnil in sta prav tako utonila. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2276.83 _ 228819 Berlin 1328.67—1330.47, Bruselj 786.29 do 790.23. Curih 1094.35 — 1099.85, London 212.25—213.85, New York ček 5594.73 do 5622.99, Pariz 221.95—223.07, Praga 166 32 do 167.07, Trst 289.53—291.93. INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.285, London 19.45 Ne\v York 513.75, Bruselj 71.90, Milan 26.45, Madrid 38.90, Amsterdam 208, Berlin 14^5, Sofija 3.72, Praga 16.22, Varšava 57.55, Bukarešta 3.07. FODB02N1CE: MARIBOR, Grajski trg št. 8 _ — — — CELJE, Kocenova ulica 12. — eL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. St. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. ^ — — Račun prt poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Zastoj tudi v gradbeni delavnosti V primeri z lansko bo nazadovala letošnja gradbena delavnost naj manj za polovico Brez uspeha Londonska konferenca štirih velesil je odgođena za nedoločen čas London, 9. aprila. M. Po seji zastopnikov štirih velesil v Londonu, ki je bila v angleškem zunanjem ministrstvu pod predsedestvom predsednika angleške vlade Macdonalda, je bilo izdano tole uradno poročilo: Vlade, zastopane na londonski konferenci štirih1 velesil, soglašajo v tem, da zahteva fina p'»no in gospodarsko stanje podunavskih držav nujno in koncentrirano akcijo tako s strani podonavskih držav kakor s strani dragih držav. To akcijo je treba postaviti na zdravo podlago, kajti to zahtevajo interesi vseh evropskih držav. Med posvetovanji na londonski konferenci se je pojavil niz gospodarskih vprašanj, ki zahtevajo nadaljne in poglobljene proučitve. Konferenca v Londonu se je morala prekiniti zaradi mednarodnih konferenc, ki bodo v Ženevi prihodnji teden. Zato so predstavniki na londonski konferenci zastopanih držav sklenili, naj vsaka od teh držav posamezno nadaljuje s proučitvijo na londonski konferenci postavljenih vprašanj in naj o svojih ugotovitvah in stališčih obvesti druge zainteresirane države. Rim, 9. aprila, g. Fašistični tisk prestolnice naglasa v svojih z večkolonskimi naslovi opremljenih poročilih soglasno, da pomeni izid londonske konference štirih »Prager Presse« o položaju v Jugoslaviji Praga, 9. aprila, d. »Prager Presse« objavlja uvodnik o zadnji izpremembi v ju-goslovenski vladi. V članku naglasa med drugim, da se je Živkovdćeva vlada znatno razlikovala od vlad MussoKnija, Primo de Rivere in sličnih poizkusov ki da se sestojanuarski režim v Jugoslaviji ne more primerjati z drugimi diktatorskimi režimi v inozemstvu. Spričo dejstva, da so bi K v vsaki vladi g. Živkovića zastopniki najrazličnejših bivših političnih strank m da so tudi v sedanji Narodni skupščini zastopane vse bivše stranke, je ebcila vsa triletna doba 2-ivkovićevega režima prav za prav le veliki nacijonalni jugoslovenski koncentraciji. Etapni razvoj, s katerim se je politično življenje v Jugoslaviji normaliziralo in se še normalizira, je najboljše jamstvo za uspehe. Na videz bi se morda zdelo, kakor da skušajo v Jugoslaviji spraviti politično življenje v že prej določen okvir. To ni resnično. Danes, ko so temeljne pridobitve izven vsake razprave, stopajo zopet v ospredje druga vprašanja, ki so lastna vsaki družbi in za katera ni umetno ustvarjenega okvira. Novi ministrski predsednik dr. Vojislav Marinkovia, ki je znan že od prej kot politik in dolgoletni vodja jugoslovenske zunanje politike, nudi najboljše jamstvo, da bo tudi ta nova etapa na poti k popolni normalizaciji političnega življenja v Jugoslaviji uspešno zaključena. Članek h koncu naglasa, da ne po-menja zadnja i sprememba v vladi nobene izprenrembe smeri, temveč zgolj korak naprej v izpopolnitvi novega življenja v Jugoslaviji. Deputacija reduciranih železničarjev v Beogradu Beograd, 9. aprila p. Pod vodstvom narodnega poslanca g. Milana Mravljeta se je zglasila danes v prometnem ministrstvu depatucija železniških profesioni-stov (obrtnikov), ki so bili dosedaj v kategoriji zvaničnikov, a so bili ob priliki nedavne redukcije prizadeti. Deputacija je obrazložila svoje želje in prosila, naj se odrejene redukcije razveljavijo in sprejmejo vsi reduciranci v prejšnjem položaju nazaj v službo, če pa to ne bi bilo mogoče, naj se jim pridobljena službena leta vračunajo v delavska službena leta, da tako ne bodo izgubili svojih že pridobljenih pravic. Na merodajnem mestu je bilo deputaciji zagotovljeno, da se bodo izražene želje upoštevale v mejah zakona in proračunske možnosti ter da se bo prizadetim uslužbencem šlo kolikor mogoče na roko. Izpopolnitev zakona o zaščiti kmetov Beograd, 9. aprila, p. Snoci je imel sejo skupščinski odbor, ki proučuje predlog zakona o zaščiti kmetov. Ministra dr. Maksimović in Demetrovie sta v imenu vlade pristala na to, da se zakon izpopolni s nekaterimi določbami zakona o maksimiranju obrestne mere in zakona o izvršbi, Id še ni uveljavljen. držav izolacijo Francije, ki jo mora Francija pripisati svojemu nepopustljivemu stališču. >Giornale di Italia< zatrjuje, da je v Londonu ugotovljena identiteta smernic med Italijo, Anglijo in Nemčijo. Inspirirani tisk sku^a pojasniti, da francoski podunavski načrt sploh ni izvedljiv m da francoski finančni minister Flandin na londonskih pogajanjih s svojim načrtom nI mogel naprej. H koncu včerajšnje debate je baje Anglija pristala na italijansko tezo. Angleško-francoski blok, o katerem je bilo te dni govora, oči vi dno sploh ne obstoja. Stališče Italije je podunavski problem rešilo pred tem. d a bi bil nasilno uvrščen v naprej določeni sistem. Dunaj. 9. aprila, s. >Havas< poroča is Londona, da se tamkaj razmotriva ah nsj bi se podunavskim državam posamezno stavilo vprašanja glede morebitne rešitve podunavskoga problema, kakor m ga zamišljajo same. Agentura pristavlja, da j« Avstrija v posebni spomenici sporočila, da se pridružuje angleško-franeosketmi nacrtu. Ta vest po tukajšnjih informacijah ni točna. Avstrijski poslanik v Londona je po nalogu obvestil angleško vlado, da želi avstrijska vlada z velesilami kakor tudi a podunavskimi državami razpravljati o pre-ferenčnib carinah. Za gospodarsko obnovo Avstrije je neobhodno potrebno, da se j* olajša izvoz ne samo v podunavske države, temveč tudi na ozemlje velesil, m sicer za poljedelske in industrijske oroizvode. Važno pojasnilo o napredovanju uradnika? Beograd, 9. april«. AA. V zvead s pojasu*- lom o državnem prometnem osobi« (cM. 2M zakona o uradništu) je prometni minister odobril pojasnilo komisije za izdelavo zakona o sistematizaciji s!u4b, ki se glasr: 1. ugodnosti po čl. 244 zakona o državnem prometnem o sob ju odnosno po ČL 354 zakona o n radni Št vu (skrajšani rok- sa napredovanje) se lahko izrabijo enkrat, in sicer pri napredovanju v peto skupino, kar bodo pristojne oblasti odobravale od primera do primera. Nameščenec ki hoče izrabiti te ugodnosti, mora predložiti potrebne dokaze pristojni oblasti. In bo na podlagi predloženih dokumentov napravila potrebne beležke v asiužbenski fist nameSčenca. Pri sestavljanju predlogov za napredovanje nameščencev »bo pristojna obtarst to vpoštevala in bo za vsak primer posebej izdala sklep na podlagi podrejene ji diskrecijske pravice za napredovanj« po skupinah. 2. Pri priznavanju gornjih ugodnosti se vpošteva samo šola, ki Jo je nameščenec absolviral neposredno, preden je stopil v državno službo. 3. Posebni odloki o izrabi gornjih ugodnosti se ne bodo izdajah, ker toga zakon ne predvideva. Uradno se prizadeti nameščenec lahko le obvesti o storjeni beležki v njegovem uslužbenskem listu na podlagi predloženih dokumentov s prošnjo za upoštevanje ugodnosti omenjenega člena. 4. Gornjih ugodnosti se morejo izrabiti pripravniki spričo značaja pripravniške službe, (člen 51 zakona o državnem prometnem osobjn m ČL 49 zakona o nradm-štvn), ki rovori samo o napredovanje t skupine položajne plače. Reforme v čsl. vojski Praga, 9. aprila. Č. V zvezi z reformo za* konov o vojaški obveznosti, s katero se vojni rok zniža na 14 mesecev, se doznava, da se bo poviša! kader podčastnikov od 6 na 8.000 mož, razen toga pa tudi efektivno stanje vojske za 5.000 ljudi. Posle straž bodo opravljali le aktivni vojaki. Naborniki bodo alužili ves rok le z ve&b&mi in manevri. Predpisi o naborih bodo poostreni in bo po prvi komisiji za rTesposobne spoznane nabornike pregledala še druga posebna komisija. Omejitev priseljevanja v Argentini Boeno« Aires, 9. aprila, s. Dasi je izseljevanje ▼ Argentino v zadnjih letih zelo padlo, napoveduje vendar argentinska vlada, da bo priseljevanje v kratkem popolnoma prepovedala. Za sedaj čaka se samo na rešitev problema vrnitve priseljencev, ki se želijo vrniti v domovino. Amerika štedi New Tork, 9. aprila, s. Predsednik Hoover je sestavil predlog, naj se ukine zaradi štednje 12 ameriških poslaništev m 15 konzulatov. Ameriške moči pri teh diplomatskih zastopstvih naj bi se nadomestile s cenejšimi domačimi is dotičnih drŽav. »SLOVENSKI N A ROD«, dne 9. aprila 1932. Stev K0 (Besedo imajo tiOLSi čitatelj* Hrvatski, srpski i njemački To so toreo jeantei, fci juh v Zagrebu smatrajo »a najKainejše t Jugoslaviji. Ne morda samo kak zakoten židovski kroš-njar, tenrveč tndi velika reklamna farma Biockner koncern« Interrekiam d. d. Ta namreč po SAoveniji pošilja >Posebne ponude! c, kjer vabi slovenska podjetja, naj anonsšraj«. v brošuri >Postarski kalendar ldS3c, ki ga ta firma izde v 123.000 izhodih, kar bo potrjeno vnakon izJaska dokumentom kr. javnog bilježnika«. SiLno potrebna je pa nemška izdaja, ker >po stanom običaju n provincijalnim gradovrima poštari, Hstonoše i poštanski dostavljači kao novogodišnji čestitari dijele svoj posebno u tu svrhu izradjen)! kalendar, noeo ga u svaku kuču. u svaku obiteljc Pred vojno smo res dobivali take črno-mmene bukvi-ce, pa nas iznajdljiva firma zopet hoče osrečita z njimi. Samo provincijalna mesta namreč, seveda — predvsem LJubljano.. Tu<*i poceni so K oglasi: samo 5300 Din stran ogromnega formata čire a 16*^X12 cm, zato bo pa bolj učinkovalo prepotrebno >njemačko izdanje«. Naj zagrebški patriot je ne pozabijo na prvo stran svojih poštnih buk vic dati sli-ko cesarja Prancel>jna ali pa vsaj kronpr.nca Rudolfa. L i j epa naša domovina.... 0 beračenju in pomožnih akcijah Beračenje — >peklanje<. so rekli — uu že od nekdaj ni prav nič simpatično. Vedno me neprijetno dirne, in sicer zato, ker pogreša etične upravičenosti. Beračenje v vseh pomenih te besede je brez vsakršne elike. Ali bi bilo treba sploh komu beračiti, ali morajo biti eni ljudje odvisni od usmiljenja in milosti drugih?! Po mojem ne! Ali pri današnejem družabnem redu berača najprej ustvarimo potem mu pa budimo milost in usmiljenje Vendar bi ne bilo tr-ba nobenih beračev, kajti vsakdo ima in mora imeti na svetu pravico do obstoja in človeka vrednega življenja. Zato bi morala biti skrb za delanezmožne. pohabljene itd. ljudi dolžnost države in samouprav, nuditi sredstva za to pa doiinost onih. ki so del i-zmožni in zdravi Mar ne? človeka, ki je garal vse življenje, pa *o ga _ ko se je izgara! — pognali na cesto, bi morala prehraniti in vdrževati na ta ali oni način javna oblast I pokojnine, starostni prispevki, »lomovi itd.). In to vse brez izjeme. Pijanci pa spadajo v bolnico, ne pa na cestne voiial*". Za slepce. hrome itd. bi morala skrbeti družba, ki jih je ustvarila, rodila, ki jim je — ako uronio do konca — preprečila evtha-nazijo! Za invalide naj skrbe oni. kjer so postali — podjetniki za svoje, države za svoje! Sleherni človek bi moral imeti ds oskrbe * (asu delanezmozuosti pravico in ne smel bi ostati odvisen od milosti in usmiljenja svojih soljudi. Saj bi berači lahko lu-di o darovalcih — ^dobrotnikih z precej stvari povedali. Menda bi lahko dokazali, da so oni. ki imajo vsega dovolj, navadno najslabši dobrotniki Pa ako se je človek že privadil potrebt po beračenju pri beračih v dosedanjem pojmu nikakor ne more razumeti in pojmovati, kako so v novejši dobi navezana cela mesta in vasi na — beračenje pod nazivom pomožnih in prehranjevalnih akcij. Saj |e to nekaj ponižujočesia, nekaj, kar je pod dostojanstvom človeka! Ljudje, polni sil in volje do dela ne morejo in ne smejo delati in si služiti kruha, ker to podjetnik ali noče ali jim ne more dati deia in podobno. In pr: nas še m instance, kamor bi taki ljudje, žrtve sistema, ki je svojo vlogo doigral. mogli potrkati in zahtevati svojo — pravice. Pravico do vzdrževanja in obstoja! Pa poglejmo delo takih akcij. Ta ali oni odbor zbira. oni. ki so dobrega in usmiljenega srca. bodo dali. dobi i i pa bodo — reveži, ki bodo prosili! Tn — kaj pa je to re* veži; kdo so to; relativno ali absolutno? Te/ ko je ločiti in prav ukreniti! Primeri: Dva delavca z isto mezdo in enakimi življenjskimi pogoji: prvi je živel skromne in varčeval, drugi ie pa vse življenje zapravljal. Relativna pravica: poplačati je treba prvega, pojniati drugega. Tudi moralno prav Ali sočasna pravica: prvi inia prihranek. ne dobi nič _ drugi nima nič (ker je vse razmetal) pa — dobi podporo* Ali ni to ironija pravičnosti in usmiljenja. ki je pa dandanes na dnevnem redu. celo pravilo? Drugi primer: Spet gornja dva. Ali prvi si je. misleč, da bo delal, zgradi! delno na dolg hišico, drugi pa nima nič. ker je vse razmetal. Prvi mora plačevati obroke, (obresti in amortizacijo), je brez zaslužka. Podporo dobi seveda d ruci. dasi je prvi. ki ima sicer hišo (vzrok, da ne dobi [»odpore) morda bolj potreben Obroki zaostanejo. hiši;-a pa crre na boben — pa imamo enega rev« ža več! In tretji primer: So vsiljive narave Ijnd je in drugi, ki so skromni. So ljudje, ki Um je beračenje oz. vlaganje prošenj na pomol ne akcije kar nekak poklic Seveda dobi navadno prvi. ki je vsiljiv, kar po več podpor — drugi pa nič. zato ker mu je nerodno celo prijaviti se Tako je in podobno In koliko zavisti se rodi. pa poskusov prevare itd itd. Vendar imajo pri vsem dejansko koi isi oni moralni in etično manjvredni ljudje, ka: pa gotovo ni namen teh akcij. Saj: kdo bo pa dajal, ako bodo postali vsi taki?! In za uspeh pri akciji je to potrebno! Saj se bodo ljudje zaceli ravnati po onih dveh bratih tam ta svetovne vojne: prvi je varčeval n DOSil v hranilnico, drugi pa je pil šampanjca ter spravljal steklenice in zamaŠke. tn ob koncu vojne je dobil prvi kup ničvrednega papirja, drugi pa kar lepo premoženje, ko je prodal svoje steklenice. Da ne bo to vzgled! Zato proč s takimi akcijami. Država m samouprave naj uredijo skveaae iu spioons brespesehio in starosta« zavarovanje za vse. da ne bo treba milosti. Ne ga kvariti še toliko, kolikor že ni sam! In proglasiti za svoje načelo to-Ie: Dajte elovektt. kar ie človekovega. CY K. * — Na Denarko gor« in v Stenice** kočo smo bili doslej vajeni hoditi, sedal nas pa naŠii najvišja instanca v nlaniruskih zadevah že nekaj dni pošilja v Doiiačko noro in vabi na smučarske tečaje na Staničevi in na koči pri Sedmerih jezerih. H k ral ni Matjažu ali Tannhauserju nas menda ofts misli pnpeliati v Donački gori. pra\ radi bi pa videli, fotografirali m filmali smučar ske tečaje na kočah, kjer bodo udeleženci gotovo obračati prav take kozolce, kakor jih obračaio jezikoslovci, ki so izumili to geniialno novost Oblauodarili so nas že ali pa vsaj do sedaj še niso skušali odpraviti hoje na Katarino in celo ne na Jošta. čeprav dobro vedo. da hodijo pravi Slovenci le k Sv. Katarini in se krepča.io pri Sv. Joštu. zato bi pa končno prosili, naj se za vedo. da je boljše in lepše, če svoje vodilno in na žalost plodonosno delovanje pri slov-niških podivjgih opuste. — Pika. Pomlad, sneg, toča, grmenje Po nalivu smo dobili včeraj popoldne se sneg, ki je obležal čez noč Ljubljana, 9. aprila. Najlepša je res pomlad — tudi v Ljubljani in april je prekrasen pomladni mesec, čudni srčni krči te popadejo, mahoma si ves prerojen in neumen kot božji vole k. pa so ustvarjeni vsi pogoji za svatbo in holadrijajo! In baš se nas je dobro polastilo to sladko razpoloženje ter smo se nekoliko razži-veli, ko se je nebo nenadoma stemnilo in se je začela prava vražja svatba. Ne morete si mislit', kaj se to pravi — vragi so se ženili! Ljubljančani so se začeli v strahu križati, kajti, Ljubljano je zagrnila opoldne egr-Ptovska tema. Saj se človek končno ne sme več čuditi, če bi napočil sodni dan. Kot bi mignil so bile vse ulice prazne kot so le sredi pasjih dni. Peklenske ceremonije so se začele. Za-moklo je grmelo, kot da vre v velikem kotlu kaša, nakar se je pričel vražji ples. Nebo je začelo puščati, vlila se je ploha, vmes je pa zarožljala toča in se vsi palo babje pšeno kot bonbončki z ženi to vanjske mize. V Ljubljani je bil res konec sveta, kajti ustavilo se je vse življenje. 6e izvzamemo tramvaj. Ljudje niso sili niti v službe. • Toda vse to ni bik) se nič. Ko so Ljubljančani zvedeli, da je v Mariboru dopoldne celo snežilo, jtb je prevzela strašanska zavist! Kaj, Maribor, ki zanj prestol ni Ljubljančani komaj vedo. bi naj prednja-čil Ljubljani? Nak. ne boste nas! In je res padla temperatura se v Ljubljani na pičlo stopinjo toplote ter je ob 14.30 eksplodiralo nebo nad Ljubljano. Detonacije sicer ni bilo. vendar je pa bila Ljubljana mahoma zavita v oblak snega. Nikar pa ne mislite, da je ljubljanski sneg tako piSkav kot mariborski! V Ljubljani niti ne sneži tako kot drugje. Snežinke, ki so se vsipavale izpod neba, kot da se pretepa legdjon beračev, sploh mao bfle sne- žinke, temveč prave pravcate snežene bombe, ki so snežile tako goste in težke nad poldrugo uro, da nisi videl za ped daleč predse in da so se dežniki lomili pod njimi. Ljubljana je posekala Maribor tako. da si Mariborčani ne morejo misliti večje sramote. Da. Ljubljana si j epriborila in ohranila svoj beli sloves; ni še preteklo pol ure in je bila že bela kot ni bila niti še nikdar v najslovesnejšib govorancah in prilikah.. Niso bile bele le strehe, temveč so se bleščala v čestitljivi belini tudi grajska pobočja in ni treba naglasa t i še posebej, da so bile pobeljene tudi kranjske rdeče marele. Pa tudi ceste so bile kolikor toliko pobeljene, a še tem bolj zabel j ene s taksno brozgo, za kakršno nas Mariborčani ne morejo niti zavidati. Pri nas je pač vse velikopotezno in si Mariborčani ne morejo niti misliti, čeprav imajo tisti potoček Dravo, kako strašansko naraste ob taksnih vremenskih prilikah naša slavna Lubljanica. ki dere in šumi skozi mesto kot Niagara. In včeraj je šumela pod slavnim tromost jem tako. da ni niti nihče stal na njem. čeprav je kaj taksnega še večja senzacija kot aprilski sneg. Vsi so zbežali in se poskrili. Ko smo dovolj lepo ter temeljito dokazali, da prednjačimo in nočemo vedno prednjačiti pred vsemi in v vsakem pogledu, je sneg seveda naglo skopnel ter tako pognojil naše prekrasne vrtove, nasade, ceste in čevlje. Ozračje se je zopet osveži-k> in oblekli smo bleščeče — se pravi, mastne — suknje nekateri pa baje maže jo smuči v najlepšem upanju, da se je zima zdaj šele začela, saj je vendar minila že pomlad in grmelo je tudi. Mariborčane vabimo na smuko! Smuk! Dobrota, ki jo smatramo za čednost, je slabo**. Prava dobrota je dolžnost. Zanimiva obravnava pred novomeškim sodiščem Ta primer naj pouči poslovne ljudi, kako oprezni morajo biti pri sprejemanju pobotnic Novo meSto. 8. aprila. Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča je bila te dni ranimivu razprava ki naj pouči pocslovne l.iuoi. kako oprezni morajo biti pr: sprejemanju pobotnic Na obtožni klopi je sedel 45!etni posestnik Božič" Alojz iz Sel pri Krškem s svojo svakinjo. 56 let staro posestnico Turšič Nežo iz vasi Ardrem. Že 12. mana lanskega leta je pa državni tožilec prejei ovadbo zoper Božica Kala (torej nc Alojza), posestnika z Stra/c-Sv. Valentina zaradi suma prestopka utaje Ovadbo ie tedaj vložil krški odvetnik dr. Vladimir Borštnik, po naročilu sedanje o»b-toženke Neže. caš. da je Kar! utaji; znesek 63b2 Din 30 para. ki ga je po trditvi sedanje obtoženke Neže plačala Karlu kot pooblaščencu njegove hčerke Manje, i Nežinim sinom poročen»■ služkinje v Hrastniku, rn sicer vpričo pisarniške uradnice gdč. Planine Jožefe dne 30. decembra lanskega leta v dr. Borštnikovi pisarni v popolno kritje zneska, ki ga jc dolgovala svoji sinahi Turšič Mariji. Po njenem zatrdilu ]e Božič Karel ta denar tudi prejel in podpisal v pisarni pobotnico, vendar pa Karel denarja svoji hčeri Mariji ni Izročil, temveč si ga je pridržal. Letos sredi jauarja pa >e snaha Turšič Marija vložila tožbo zoper svojo taščo Nežo na plačilo zneska, ki je zapadel ob novem letu m pri te«n dosegla zamudno sodbo. Med tem časom pa se je iiinTsio, da Marijin oče Božič Karel omejenega dne sploh ni mogel biti v Krškem. Več prič je namreč potrdilo zagovor Božiča Karla, da je lam takoj po božiču težko oboki na nogah in nikakor ni mogel napraviti dve uri dolge poti v Krško. Za Karla se je tudi izkazalo, da živi mož v ugodnih gmotnih razmerah :n je na zelo dobrem glasa. Razen tega je pa Nežina snaha m Karlova hčerka Marija Turšič. ki je tudi na najboljšem glasu, še izpovedala, da nikdar ni dala niko- Umrli so v Ljubljani OD 1. do 8. APRILA T. L. iužiiia Katarina, roj. Cebašck. 7x> let, zasebn+ea, Sv. Petra nasip 71; Tavčar Ivana, roj. Burger. 64 !et, vdova uradnica trg. ua obet. Kborndoe, Janševa ulica 1 : G-rečiskin Gregor, 27 let, šofer velesejma. Celovška cesta, veiesejem; Godeša Marija, ro;. Kupni k. 91 let. V.ilovdan&ka cesta 9; Martini Alojzija. <>8 let. Janljeva ulica J; iuchiostri Josip, 2 leti, Gregorčičeva ulica 11; Korimš»k Majda. 2 lefaL, hči *e-• lavo h, Hotimirova uli<-a 12: KJemene .losa p, 79 let. posestnik. Trnovska ulica 5-p.: Bakevec Franc 74 let. mag. oficijai v nok.. Pred pni lam i 15: Peatotnik Katarina, i>l let, prodajalka mleka. Pred škofijo 17. V ,;ubl.ianskih boin-cah se umrli: Ter-selič Viktor. 24 let, sin posestnika, Gor. Stopiče 13. Brez Krško: Spruk Lndovčk, o mesecev, sin kVjnča vničarja. Pr O nor Je 47: Kozina Adalbert Bartolj. 16 let. sin roj. uradnika Ignacija, Maistrova ulica 9; Je-sensefc Danijel. 1 leto. sin delavca. Zpror. Šiška 114: &tigiic Peter. 3 in pol leta. sin čevljarja. Naklo 71; PetrK Marija, poj Več. 67 let. vdova po trgov, zastopniku, Pleteršnikova ulica 2*5; šavrič Fra m-, 67 let. zasebnik. Sela &o, srez Brežice: Fk>r-jančič. Ivan. 64 let, pekovski pomočnik, Stražišče 81. pri Kranju: Matuška Ivan. 00 let, pleskar. Litija; Bržen Terezija, 72 let, vžitkanica. -Ižauska cesta 23; Č:č Ivan. 59 let, žel. skladiščnik v pok., Moste, Ko-roščeva ulica 10; Lavrič Metoda, 2 leti, sirota, 8 v. Lovrenc u a Pohorju; Lesko v ec EKzabeta, vdova d-elavca, Galdevica 232: Pire Edvard. 8 mesecev, Maribor, sin brivca; Čamernik Karol, 49 let. trgovec. Z? Rožnik: Lavreneič Matnja. 77 let. Sv Petra cesta 62; Bavec Andrej. 25 let, brezposelni delavec, šmarat.a 22, pri Starem t-rsTU; Jakopin Helena. 77 let. Fužine 17 Narodn* Gledališče DRAMA Začetek >b 20. 9. aprila, sobota: Vzrok. Red E. 10. aprila, nedelja ob 20.: Kar hoćete. U ven. Znižane cene. 11. april* ponedeljek: Gospoda Glemba-jevi. Red B. 12. aprila, torek: Zaprto. 13. aprila, sreda: Kvadratura kroga, premijera. Izven. * Opozarjamo na nocojšnjo vprizori-tev drame »Vzrok« v režiji g. Debevca. Predstav se vrši Zi red t Kar hočete. Izvrstna Shakespeare jeva komedija v vzornem sl^vens-kem prevodu, obenc, pa tudi naša izvrstna dramska predstava. Repriza bo v nedeljo 10. t. i ob 20. v ljubljanski drairr po znižanfh dramsk-h cenah. Gospod Gregor m in gospa Vida J liva* va, g. Sanom in *dč. Gabrijelčiče»a tvori jo /a' nski četverokornik. ki se v zataje vi veseloigri pretvori tekom dejanja v krog. Vs <07r\ napeto. Histro rn zaKavmo đijjsnjr je r. sođebniega živi jen i a mladine soviietsk: ^tji. kjer se Me' paj /akoni '-rez velikih ^r ™ij v take 'vanem Z .GS-u. »Zaraffistrovki graž danskavo s ""^ist'-a*. Premijera komedije bo v »rede 13. t. m. *n mcer izven OPERA Začetek ob 20. 1 aprila, .sobota Luiza. Red D. 10. aprila, nedelja ob 15.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Carmen. Izven. Znižane cene 11 aprila, ponedeljek: Zaprto. 12 aprila, torek: Židinja. Red C mur pooblastila. Pri konfrontaciji Karla Božiča z urad n.co PWninčevo je pa ta izjavila da Božič Karel ni idemticen s tistim Moškim kateremu je Neža vpričo nje dala denar temveč de je bil tedaj v odvetniški pisarre ▼ Krškem Nežin svak Alojz Božič, ki je prejel denar in podpisal pobotnico s tujim imenom Karel Božič Sodni cjrafološki izvedenec dr Stanko &proc ie po primerjan iu podpisa na pobotnici s pisavo escdanjcjja obtoženca Božoa Alojza ugotovil, da je z veliko gotovostjo upravičena trditev, da pobotnice n »odpisal nikdo dru«i. kakor Rožič Alojzij Nežin svak. k; je sedaj obtožena, da ie očeta svoje sinahe Bo/iča Karia po krivem in lažno ovadila. Obtožen ka se je n« zvit in dr/en način okušala iznebrti plačila, ki ga ie dolgova'a svoji sinahi Turšič Mariji. Karlovi hčerki. Zato je na.,ela svojega svaka Božič« Aloj za, da -*e je izdal v odvetniški pisarni za Bu/iča Karla ter mu tam izplačala tudi znesek, ki ga je dogovorno nedvomno dobila od njega nay,aj. S pobotnico pa. k. jo je Alojz podpisal z imenom Karla, pa je hotela dokazati, da je že plačala dolg tvoji snahi Manji. Ko ji pa to ni uspelo, je Božič« Karla na podlagi te pobotnice ovadila in oba današnja obtoženca, torej Neža rn Alojz sta pri prvem kazenskem postopku /oper Božič« Karla opetovano knvr pričala. Pri sedanj: razpravi se je končno izkazala resnica in nekatere priče so fzpove-daic, da obtožena tašča Neža ni na najboljšem gla>u ter da v doaMBi vast in v okolici velja za /vito m potuhnjeno žensko, ki živi baje v zelo prijateljskih ednošajih s svojim svakom Aiojzem. Sodišča je prebrisano žensko obsodilo na b mesecev strogega zapora, na eno leto izgube častnih pravic i»n na 10U0 Din denarne ka/ni. dočim je bil soobtoženi Božič Alojz zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Gospod St. Marčec, tenor ljubljanske opere, ki se je vrn:! / večmesečnejja študija na Dunaju — nastopi v nedeljo 10. t. m. po daljšem odmoru v tukajšnja operi kot Don Josč v open Carmen. na kar p. n. občinstvo posebej opozarjamo Dre\'i ob 20. se poje v operi pod takit irko ravnatelja Poliča ena najlepših franc kih opernih dci »Luiza« z gos >o C. jungjenac-G••■ vclla v naslovni vlogi. Očeta poje pri nocojšnja predstavi g. Križaj, ostala zasedba vakor običajno. Predstava s- vrši za red E. »Trije mušketirji*, «t« pojo v nedeljo popoldne ob 15. v na^i operi, so ena na j Kol jš h sodoonth operet. Živo. pestro dejanje, lepe melodije, dobra instrumentacija so odlike tega dela. Zasedba obi čajna. Cene znižane. »Carmen«, eno na jpri ljubi jenejših repcrroarnih >per. ponovi naša opera v md"ljo ^ne Q t. m. zvečer ob 30. Naslovno vlogo poje gospa Thierrvjeva. Micaelo ga. Ribičeva, Don Joscja g. Marčec. Rsca-mila g. Primožič, Zunigo g. Zupan. V ostalih vlogah nastopijo gospe španova vn Ramsakova ter gg. Ivelja in Rus. Opero dirgira ravnatelj Polič. Delovanje Geografskega društva Ljubljana, 9. aprila. Smoci se je vršil v prostorib geografske era instituta na univerzi redni obrni zlx>r Geografskega društva pod predsedstvom prof. dr. Antona M e N k a. Iz po-ročiil predsednika im odbornikoT o delovanju društva v preteklem l*tn je ra»vidno. i1a je obsegaj program društvenega dela iste cilje kot doslej in da se je moral boriti z istimi težavami. Kot svojo glavno oatogO je smatral odbor tudi v tem poslovnem letu izdajo glaaila >Geografsk'i Vestni k.. V zadoščenje si šteoe društvo, da prejema od vseh sUrani tu- in inozemstva izraze priznanja, kar se tiče vsebine in oblike te svoje znanstvene revije. Zanimivo je da je baš te dn Geografskega Vestni k a« od L 1925. dalje, razš.m"la in razvila v povsod upoštevano znanstveno društvo Treba je seveda noudar^ti, da se mora društvo kakor vse slične organizacije boriti z neprestanimi finančnimi teržavarni kljub rerau, da uživa blagohotno pomoč prosvetnega m^stretva, banske uprave, mestne i>b6we ljubljatiske. Zbornice TOl itd., ki jim gre predvsem tudi zahvala, da ledij danes pred nam že sedem letnikov »Geografskega Vestnikac Veiiko vrednost predstavlja tudi društvena knjižnica, ki se Izpopolnjuje zlasti potom zamenjave >Vt^ stnika 6 125 zna-nstvendmi publikacijam iz veeb krajev »veta. Poleg dela za > Vestni k« se je društvo bavi»k> tudi & popravki krajevnega imenoslovja na ooviib specijalnih kartah v merilu 1:100000. kil jih isdaja Vojni Geograt ski Institut v Reogradu in od katerh - doslej izšle za dravsko banovino tekcij« Celje, Cerknica, ^jubljana m Bled Pri volitvah so bali u.jeni v odbor sledeče gg.: dr. Antoo Melik. predfc« dui«k. dr. Vaiter Bohinec. podpredsednik; dT. Ivan Rakovec. tajnik; de ILoman Sa> blagajnik; Franjo Pengov, knjižničar; Ru doli Badjura, prof Silvo Kran.it in S\t totar llećič, odborniki; notar Mate, M,.-ner, prof. Josip Breznik in ir. Jož« reriaorj". KOLEDAR Danes: Sobota, 9. aprila, katoličani: Marija Kleofa. Ljuban; pravoslavci _'.. marca Jutri: Nedelja. 10. aprila, katoličan : Mehtilda. Erzebijeu. Srčaniea; pra • 2$. marca DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodična, napačen Ipoj. Kino Ideal: Cm. šakal. ZKD: ;Pesmi jt> kooect ob 14,15 I ki na Matio: Vokalni koncert Pevskega zbora fen-jalnega saveza iz Maribora ob 'JO v { Društvo >Soča«. predavanje dr Oblaka o Goethec'u ob 20.30 v salonu Pri Leva« Dobrodelna prireditev ruskih oficirjev ob 20. v Kazini. šentjakobski gledališki oder: zen sedemnaj^r.letnesa* ob -0.1.V Ljubljanski Sokol: Telovadna akal S. v Narodnem domu. PRIREDITVE V 'NEDELJO Kino Matica: Geenodien*, aacaeVm ftpoj Kitio Ideal: Crn: šakal. ZKD: >Pesmri je kone<-<. oh U. lop v kinu Matici. Občni zbor Ljubljanske gasilske župe ob 9.30 v Mestnem domu Zadruga >Dom učite!jic<: Predavan ,^ ob 10. na šentjakobski soli Delavski oder > Sv obode <: Predstava ob 20. v Delavski »bomici šentjakobski gledališki oder: >J4Jul.p zen sedemnajstletnega« ob 20.15. Društvo državnih vpokojeocev in vpo-kojenk: Občni zbor ob 10. t Delavski 7A*,r niči. Lutkovno gledališče Sokola I. na Tabo. ru: Ob 15. >Gašper6eJi v pekra<. Reprezentanca Ljubljana: ti. izbran« team L>ubljane ob 16. na Igružčn ttlrije DEŽURNE LEKARNE Danes m jutri: Leustek, R^sljeva ro-sta 1: Bohinec, Rimska re«ta 34 rn dr. KmeJt, Dunajska cesta 41. Elitni kino Matica 'm. Z uri boste pozabili na vse težleoče! — Pokličite takoj št. Z1Z4 in uudjrurajte hI vstopnice za sladko in nefcnih Ijnbsivnilt C\rste\ polno opereto i ■ Predstavna se Vam bo najnovej Sa, dražestna filmska zvezda Magda Schneider Najnovejši Foxov zvočni tednik Ob 4.. 1 *8. in 9.14 ori zvečer. in jutri ob 3., 5., 7. m 9. uri zvečer ■ ■ Iz Dobove — K. o, RdeCega kriia v Do bo v i je Piriredij-! dne 3. tn 4. agxrila v taikaj^ i. li mladinsko čarobno igro ▼ 4 dejanjih >V kraljestvu ljubezni in dobrote«. Igrali So jo naši maVcki od 4. do 9. leta in s tako sieurnostjo. da gre vsa čast druAtve-neim« režiserju g Grbeu Obakra' dvorana pa j<- dokaz, da uživa imsT o kakor tudi dohrovsfci ma.li isrralel splo^tio simpatijo. In zlikaj b- jo ni<1; m ' ma na sebi je krasna. čarobna. ;udn» vzgojne vsebine In ima tako pre? 11 prizore, da se je marsikateremu jMi zaiskrila solza v oče h Kuttse nalašč te i^ro je po-ioravli naA vrn umetnik sz<^:>. Bogovi* iz Loč Dohovčaffii ltj v»-smo lahko ponosni na tako krasen na.pro đak tega rJrustva v Dobo v-; in bomo pr morani še reč žrtvovati zanj. Hvala \rm, ki so pripomoKb k tako lepem-u us«pehu vam chra^i otroci, 61«jk nomladka Rdeosaa križa, pa kličemo na svidenje kmain / na odru Uvažujte današnio *>rilo**c9 F^riložili smo naročilnice za srečke dri. razredne loterije novega (24.i Kola. Žrebanje za prvi razred se bo vršilo že dne 2b ir 2V. t. m. Izpolnite naročilnice tn nam jih takoj pošljite, da bomo mogli vsakemu pravočasno poslati srečke. Osebnc jih morete kupiti v vseh podružnicah »Jutra«. V oglasnem oddelki* »Jutra« v Prešernovi micl ster. 4 In v ftelenhnrgovi uli« -Stev. S ter ▼ Zadružni hraninici r. z. z o. z„ Ljuhfiann Sv. Petra c ic >SL0VBN8KI NAROD«, dne 9. aprila 1932. Stres S. Smučarstvo v Ljubljanskem Sokolu Tudi ljubljansko sokolstvo se je zganilo in začelo marljivo gojiti smučanje Ljubljana, 9. aprila. Vsi časopisi so bili zadnje čase polni poročil o razvoju smučarstva pri nas in o neštetih smuSkih prireditvah po SlovenijL Tudi sokolstvo goji že več let organizirano smučanje in je bilo tudi o tem gibanju dovolj člankov in notic. Pogrešali pa smo poročal o szmiškem udejstvovanju sokol-stva v Ljubljani in njeni okolici, pa vendar je splošno znano, da tudi tukaj ne gledajo tega pokreta prekrižanib rok ob strani, temveč se ga oklepajo vedno krep- dosti primernega snega in ker nam radi nepripravljenosti ni bilo mogoče sodelovati na savezni tekmi v Bohinju, se ie vodstvo odseka odločilo prirediti dne 7. IL popoldne že dolgo zaželjeno društveno pregleono tekmo v območju šmarne gore Tekmovalo je 16 članov in ena članica na ca 7 km dolgi progi okrog šmarne gore (višinska razlika ca 150 m). Najboljše čase so doseg-U: 1. Zuccato Remigij 43 rnin. 10 sek., 2. Gregorka Boris 45 min 55 sek.. 3. Ing. Kavčič Kajetan 48 min. keje in ga v vseh društvih propagirajo med pripadnik/I sokolske organizacije. Temu neupravičenemu molku je pač v veliki meri kriva pristno sokolska skromnost, ki po načelu »ne koristi, ne slave!« ne obeša vsake malenkosti na veliki zvon, deloma pa, ker sokolski smučarji še niso dovolj krepko organizirani, da bi nastopali na večjih smuških prireditvah. Boljši smučarji - Sokoli se raznih tekem udeležujejo pač kot član: drugih smučarskih organizacij. kjer imajo pogosto tudi v vodstvih vodilno besedo. Da se ne pozabi na delo naših Sokolov pri propagandi smuškega sporta, smatramo za umestno podati kratek pregled delovanja smuskega odseka našega najstarejšega sokolskega društva. Ljubljanskega. Sokola. Pripadniki Ljubljanskega Sokola so bili pri nas med prvimi pionirji smuškega sporta, kd so že precej pred svetovno vojno uvideli lepoto in zdravstveno vrednost te vrste telesnega udejstvovanja. Nekaj se jih je celo med vojno vihro, čeprav večinoma neprostovoljno, seznanilo s koristnostjo in vsestransko pripravnostjo smučanja. Po vojni pa je število naših prijateljev In prijateljic »bele opojnosti« stalno in rapidno rastlo in so se kot športniki včlanili v razne tukajšnje športne organizacije, ki goje smučanje. Ze pred leti se je tudi v društvu samem ponovno skušalo organizirati poseben smučarski odsek, kar pa iz raznih vzrokov ni uspelo, zlasti ker so člani — stari smučarji že bili večinoma včlanjeni v drugih zimsko - športnih organizacijah, drugi interesenti pa za nabavo smuške opreme niso imeti sredstev. Tem siromašnim oboževalcem zimskega sporta je bilo vsaj nekoliko ustreženo, ko je društvo dobilo v dar nekaj parov smučk, ki so se potem izposojevale, s tem pa seveda pri nezadostni negi tudi prekomerno obrabile. Med tem je bil med našo vrhovno sokolsko organizacijo v Jugoslaviji in Zim s k o-sportnim savezom dosežen prepotreben sporazum o sodelovanju in udejstvovanju Sokolov pri smuškem sportu. S tem je bilo po dolgem prizadevanju v začetku zime 1550/31 vendar omogočeno v Ljubljanskem Sokolu priklicati v življenje društven smučarski odsek, ki si je nadel nalogo: imeti v evidenci v društvu včlanjene smučarje, gojiti skupne izlete, prirejati predavanja, tečaje in tekme, zlasti pa skrbeti za propagando najlepšega zimskega sporta med članstvom, posebno med mladino. Vodstvo odseka je skušalo in skuša še vedno čim bolje opravljati to delo in izpolniti prevzeto nalogo, v kolikor seveda dopuščajo snežne in druge razmere. Takoj prvo zimo je odsekov tehnični vodja br. ing/. C. Pogačnik priredil več stro-kovno-smuških predavanj in vodil enotedenski tečaj na Golovcu. Prirejenih je bilo več skupnih izletov v bližnjo okolico, manjše skupine pa so se odpravile tudi na večje ture in izlete. Nameravano društveno tekmo je onemogočilo pomanjkanje snega v bližini mesta. Odsek Ljubljanskega Sokola je tudi zastopan v upravi novo ustanovljenega Ljubljanskega zim-sko-sportnega podsaveza. V začetku zime 1931/32 se je vodstvo odseka izpopolnilo, v ostalem pa je ostalo delovanje usmerjeno v istem pravcu, kakor prvo zimo, le da je bilo radi ugodnejših snežnih razmer izdatnejše. Na sestankih so se razpravljale tekoče zadeve in reševala pereča vprašanja, priredilo se je več skupnih izletov, tudi daljših, vršil se je enotedenski smučarski tečaj na Golovcu ter dve društveni tekmi v območju Šmarne gore, ki sta dak vodstvu primerno sliko o sposobnostih društvenih tekmovalcev. Ker so bile to menda sploh prve sokolske smuške tekme v Ljubljani in okolici, naj bodo omenjene nekoliko obširneje. Radi neugodnih domačih snežnih razmer ni bilo ne lani, m ti začetkom letošnje sezone mogoče prirediti pregledne društvene smuške tekme, ki je neobhodno potrebna, če se nova organizacija, ki še ne pozna sposobnosti svojih članov, hoče udeležiti tudi drugih, zlasti težjih tekem. Zato se je odsek nameraval z vsaj par patruljami udeležiti letos tekem kranjske sokolske župe na Bledu, kjer so bile predpisane dolžine tudi za naše razmere za posameznike še primerne, (člani po 8 km, naraščaj 6 km.) Radi odklonilnega stališča saveza SKJ udeležba naših tekmovalcev na Bledu ni bila mogoča, s tem pa tudi na savezni tekmi v Bohinju. Ko je letos v začetku februarja nepričakovano zapadlo v okolici Ljubljane za- 42 sek., najslabši čas je bil 1 ura 3 min. 10 sek. Na dobre 3 km dolgi, zelo lahki progi v okolici Zavrha je tekmovalo 8 na-raščajnikov v dvojicah. Kot posamezniki pa 1 naraščajnik in 4 članice ozir. nara-ščajnice. Od dvojic je bila najboljša Do-brič - TJlaga (26 min. 54 sek.), najslabša ie potrebovala 30 min. 41 sek., kot posameznica je bila prva sestra Pečenko Milena (33 min. 45 sek.). Snežne razmere so bile ugodne, daljša proga radi dolgih in močnih strmin v gozdnatem terenu razmeroma zelo težka. Na željo tekmovalcev samih se je sklenilo naslednjo nadeljo 14. TJ. popoldne ponoviti tekmo, in sicer v bistvu na istih pregah. toda v obratni smeri in v tričlanskih patruljah. Vabljena so bila tudi druga ljubljanska in okoliška sokolska društva, vendar je prišla samo ena trojica z Jezice, poleg tega sta tekmovala izven konkurence dva nečlana. Radi pičlih prijav posameznih kategorij za krajšo progo se je pred začetkom odločilo prirediti na tej progi samo tekmo posameznikov. Na dolgi progi je startalo 6 patrulj in 2 posameznika, na cilj pa sta pravilno kot patrulji dospeli samo dve: 1. Ing. Kavčič, Grobler, Rudolf M. 47 min. 52 sek., 2. ing. Pehani, Borko, šuklje 58 min. 26 sek., ostale so se znatno raztegnile, kar kaže še premalo smisla za to vrsto tekem med našim članstvom. Ako se upoštevajo tekmovalci na tej progi kot posamezniki, potem so bili doseženi najboljši časi: 1. Ing. Pogačnik C. 46 min. 50 sek., 2. Sodnik B. 46 min. 42 sek., 3. ing. Kavčič K. 47 min. 50 sek., najslabši pa 1 ura 5 min. 38 sek. Pripomniti je treba, da je 5 tekmovalcev radi lastne nepazljivosti deloma zašlo, s tem izgubilo mnogo časa ter onemogočilo nekaterim patruljam pravilen dohod na cilj. — Na krajši progi je nastopilo skupaj 11 članov, članic, moškega in ženskega naraščaja. Doseženi časi radi prijemanja snega splošno niso bili ugodni. Obakrat sta bila start in cilj na skupnem mestu v Vikrčah. Organizacija je bila ustrezajoča, tekmi sta potekli brez vsakih nezgod. Malih začetniških nepravilnosti in številnih komičnih prizorov obakrat seveda ni manjkalo. Startne številke za obe tekmi je iz prijaznosti posodila s muška sekcija SK Ilirije, ki naj prejme s tem iskreno javno zahvalo. Nedvomno sta bili obe tekmi za naš mladi odsek zelo velikega vzgojnega pomena, sedaj se s to pripravo lahko spustimo v hujši boj. Iz navedenega je razvidno, da se je tudi ljubljansko sokolstvo zganilo in v lastni organizaciji goji smuški sport, pri čemer delo v telovadnicah v ničemur ne trpi. Vodstvo smučarskega odseka Ljubljanskega Sokola je do sedaj ožje sodelovalo le s članstvom in naraščajem, ki pogosteje prihaja v društvene prostore v Narodnem domu, kjer so vedno nabiti tudi razglasi o odsekovih prireditvah, medtem ko morajo radi navadno naglih snežnih izpre-memb in zlasti dragih pristojbin odpasti običajna obvestila v dnevnikih. Znano pa je, da je tudi med drugim članstvom našega društva veliko število prvovrstnih smučarjev in rutini ranih prireditvenih funkcijonarjev, zato želi vodstvo odseka dobiti tudi formalno med svoje vrste vse smučarje, ki so pripadniki Ljubljanskega Sokola, in to v prvi vrsti radi potrebne evidence. Vljudno vabimo torej vse te pripadnike, da prijavijo v društveni pisarni pismeno ali ustmeno svoj pristop v društveni smučarski odsek. Članstvo v našem odseku ni vezano na nobene posebne prispevke, vendar vodstvo ne more v zaželjeni meri uspešno vršiti svoje najvažnejše naloge, propagande smuškega gibanja med našo mladino. Ta namreč v ogromni večini nima sredstev za nabavo smuške opreme, pa tudi društveni odbor pri sedanjih težkih gmotnih prilikah in velikih drugih neizogibnih izdatkih ne more prispevati primernih zneskov za neobhodno potrebno smuško opremo. Zato se obračamo sedaj ob koncu smuške sezone na vse brate in sestre ter prijatelje našega društva, ki imajo odveč kake smučke ali druge dele smuške opreme, oziroma ki jo ne potrebujejo več in Jo mislijo zavreči, da jo po možnosti poklonijo, tudi v eventuelno d efektnem stanju, našemu odseku, ki jo bo uredil in potem posodil najvrednejšim in najsiromašnejšim interesentom društvene mladine. Zavedajte se, da z vsakim parom odsekovih smučk pridobimo vsako leto vsaj enega novega vnetega pristaša prelepega zimskega sporta. Darovalci smuške opreme naj blagovolijo po možnosti dostaviti svoje darove med uradnimi urami v društveno odborovo sobo v Narodnem domu aLi pa naj o nameravani svoji poklonitvi obveste društveno upravo, ki bo ob dogovorjenem času poslala društvenega slugo r»o poklonjene predmete. Darovalca na plan! Zdravo in smuk! Mati božja z detetom Ljubljana, 9. aprila. O tej prikupni sliki Staneta Cuderma-~.a smo z največjo pohvalo pisali že pred redni v najtrdnejši veri, da se bodo za to prvovrstno umetnino kar stepli predvsem tisti, ki tarnajo, da naši umetniki ne slikajo nabožnih slik. S to sliko je Cuderman obenem razstavil pri Kosu na Mestnem trgu tudi Čudovito nežno in deviško »Ozna-nenje«. Pa smo v svojem poročilu zlasti neveste opozorili na ti dve umetnini. Ali niti naših premožnih in inteligentnih ter za umetnost slikovito vnetih nevest nismo mogli ganiti, ker jim je pač bolj pri srcu in po njihovem hvaljenem okusu ničvreden tuj kič. Našim do zadnje žilice nacijonal-nim damam je domače blago menda še vedno premalo nobel, zato pa Cuderman svoje slike zopet spravi v zaboje. Več sreče je imel na razstavi pri Kosu Rihard Jakopič, ki je končno postal brez lastne krivde celo »salonfahig«. Ne vemo, kako ta zmaga veseli njegovo umetniško dušo. Vseeno, saj je prodal 5 svojih prav dobrih del in upamo, da se javnost z njih kaj nauči. Tudi Fran Klemenčič in Saša š a n t e 1 sta bila tako srečna, da je vsaj po ena njunih slik našla »dopada-jenje« naših mecenov. Jutri pri Ko3>otvori razstavo svojih slik jubilant Rudolf M a rč i č, nekdanji slikar blejskih lepot, ki se je preselil v Dalmacijo, odkoder nam sedaj pošilja vse čare našega Jadrana. Upamo, da bo boljše opravil kot drugi. V Jakopičevem paviljonu zapre v torek Matija Jama svojo razstavo. Tudi za te umetnine nesporno najvišje kvalitete je bilo mnogo interesentov. Takih, da jih mora Jama vabiti, naj si slike še enkrat ogledajo. Tako je torej pri nas z umetnostjo in kulturo. Saj imamo Goetheja. A. G. Sport na deželi. Tudi na deželi so se že pričele nogometne tekme. Tako sta odbrala SK »Virtus« Duplice in SK »M nam« De-pala vas svojo prvo prijateljsko nogometno tekmo v Smarci v ponedeljek 4. t m. in zmagal je SK »Yirtus«< nad SK »Miramom« z 10* : 3 (3 : 3). Ta rezultat je visok, pa tudi ne, kajti pomisliti moramo, daje SK »Miram« odigral šele drugo tekmo, pa je bil kljub temu v prvem polčasu svojemu nasprotniku enakovreden. NajboljSi med gosti je bil vratar Dime. — SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Cross-countrv tek za drž. prvenstvo, ki bi se moral vršiti jutri v Zagrebu, je preložen na prihodnjo nedeljo, dne 17. aprila. Danes ob 18. je na igrišču obvezen trening za vse, ki so startali na Stadionu. — Tajnik. _ Smučarski klub Ljubljana sporoča vsem smučarskim klubom in smučarskim sekcijam, da je založil krasne diplome v osembarvnem tisku. Diplome se naročajo za ceno Din 15__za komad in pošt ninske stroške pri Smučarskem klubu Ljubljana ter se dobe tudi v trgovini Goreč, Dunajska cesta 1 (Palača Ljubljanske kreditne banke) prd g. Kurnerju. 240-n Nedelja, 10. aprila. 9: Esperantsko predavanje: O Prešernu (življenjepis), predava g. Riko Korent; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje (J. Jagodic); 10.30: Božo Račič: Slovenska domača obrt; 11: Salonski kvintet; 15.15: Dekliška ura: Ali je krščanstvo res oprostilo ženo? (gdč. A. Lebar); 15.45: Materinska ura; 16.15: Koncert zbora na orglice pod vodstvom prof. Jeraja; 17: Salonski kvintet; 20: Prenos iz Doma slepih v Kočevju; 22: Cas in poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 11. aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Dr. St. Bajič: Pravno vprašanje; 19: Dr. I. Burian: Ceščina; 19.30: Zdravstvena ura; 20: Prenos opere z Dunaja; 22.30: Cas in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 12. aprila. 11.30: Šolska ura: V tovarni železa (zab-kar Josip); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (Manca Komanova); 18: Salonski kvintet; 19: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 19.30: Dr. Fr. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini; 20: Univ. asistent ing. Bedjančič: Elektromagnetizem; 20.30: Prenos iz Zagreba: Rumunski večer, pevski koncert »Sloge<; 22.30: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Pena razstopi nesnago. Brez m uje odpravi obilna, mehka,polna ^^Albus mila Za umivanje nesnago tudi iz naj nežnejših blagov in najfinejših tkanin. iwil|il!l|ll!||||||l|f!!||!l!f|||»'l.....i Albus milo za umivanje varuje Vase fino perilo-prav gotovo očisti • f." in varuje Albus milo. Za umivanje tudi Vase najfinejše penlo. Lesna industrija v Tivoliju Tudi v tivolskem gozdu je po krivdi požrešnega luba- darja zapela sekira Ljubljana, 9. aprvia. Tudi ▼ Ljubloend je postal tempo življenja v nekaterih pogledih nagel. Vsi veliki ter važnejši dogodki za naše mesto ipnmajajo drug za drugim tako nepričakovano, da jkn meščani ne morejo več alti BteSttL In je začelo nenadoma hireščati v tivolskem gozdu. Danes teden so že zapele sekire. Po 100 in več let stare smreke padajo, debla se nagdo kopičijo, gozd pa redči. Kot da je začela gozd eksploatirah vettka lesna industrijska družba — mogočne, krasno raščene smreke padajo s tro-ščem, pojo žage, kdrji tolčejo po sagvozdah, sekire sikajo. Gozd, ki j s bili še nedavno poln poezije to zavetišče vseh mas, je sds« prozaičen kot le morejo Mn: gozdovi, ki so zapisani poginu pod neizprosno sekiro. Toda vsega tega meščani niso še najbrž niti opazili. Ljubljančani niso nikdar mnogo &slali tivolskega gozda, najbrž zato, ker niso vajeni zelenca, ker so pač prijatelja golih nasadov In sploh je ta gozd preblizu tistim, ki Itfubioo sprehode, in predaleč onim, ki jim je ljubljanska promenada središče življenja in sveta. Sploh smo pa pošteni ln dostojni tfudje, kaj bi torej iskari v hostah! Tako smo se dolgo vsi izogiba'i tega nesrečnega gozda tn najbrž tudi gozdni strokovnjaki, da smo šele te dni ugotovila, nepopisno nesrečo. Pravi vrag se je ras-plodil v naših prekrasnih smrekah, že četrt stoletja jih žre ter pije njih življenjsko silo. To je nesreča velikega formata, škoda je neprecenljiva — ostane nam torej le še tolažba in da si operemo roke. Ti; si kriv, jaz nisem! Nergači so baje nergaM ter s tem preprečili, da sekira ni zapela že tedaj, ko se smreke niso še spriijaznile z hibadarjem. čudno je pač to poglavde o nergačih, ki so vedno vsega krivC in, ki so absolutni gospodarji nad usodo Ljubljane ter se jih boji vse, čeprav jih nihče nikdar ne vpraša za mnenje in svet. Zdaj je prepozno; usoda je usoda in dejstvo je — tivolski gozd je v krizi. Nergači ne nergajo in nihče še ni začel pretakati črnila v sentimentalnem slogu. Moramo se pač potolažiti. Obljubili so nam, da bodo tivolski gozd čudovito obnovili. Neprimerno lepši bo, nekakšna eksotična džungla postane, v narodni park se prelevu, ustvarili bodo pravi paradiž. Takšna tolažba pač dovolj zaleže. V Tivoli so začeli romati ljudi]e, ki so zvedel:, da se je končno zdramil tudi tivolski gozd. In nihče ni niti presenečen. Možakarji se ustavljajo prvi lepih deblih, ki že čakajo olupi jen a, da j in odpeljejo na žago. _ Menda jih podirajo zato, da pobije- jo brezposelnost. — Hm, in kaj bodo i>ooell % U — Halo, drvar, pa menda ne delati vždgalic? _ Ne; zobotrebce delamo. — Spsoh ne razumem, zakad ste se lotili smrek. — Ztomkn, aH ne veste, da jdEh je nažrl lobadar? Moramo hfcteti, maja se še izleže ta golazen, dobi poroti in odleti, jeseni, pa zopet natrosi jajčeca v skorjo. Dtpvarja hdrba, nrmajo čaea sa takšne razprave. Zato tleče redovednt! medčanl ▼ delavca, ki sežiga skorjo in reje pod geo-dom. Vettk kres gori dan za dnem. — Kakšen vrag ,pa je to, kri Je anie* smreke? Pokažite nam enega! _ Taksen majhen Črv je, težko ga je nsjtL Lobader, to je majhna muha. spe-sni jajeeoa v skorjo, kjer se Izleže Črv te vrta potem po be&Lčgu, da začne hVwbL Ne pomaga nič drugega kot drevo kx sežgani lubje. _ (Med no, glej! AM je nazri todfi o to jth lani podirala? Zato Js nedpametneje postaviti — Ne, Jnbadar žre samo vianje toblrčen! DrvarjC na eni strani podeekajo a* tisti, t katero nej drevo pade, na dvn-gl ga pa podžagajo. NarveŽejo tndi wr, da potegnejo smreko v zaželjeno smer. Nekatera drevesa so že trhla, k sreči jtti Je pa večdna še precej jednih. Več smrek je starih celo okrog 140 let, ker lafcteo ugotoviš po drevesnih letnicah. Vse so p« precej visoke, okrog 30 m in Še več tako. da nrežagado deblo na 6 hfodov, po 4 m doigln, za deske, vrh pa ostane prlbsteo po 6 m dolg. Po rabedarjn razjedene amroto ae ss6-no sušiti pri »vejah od aoo&aj namami. Ve-čtea posekanih smrek je poeatena že •visoko do vrha. Stoer so todd vrhov*, oromene-M, kar na še ne dokazuje, da Je veaka smreka bolna, kd i ura rumeno iglo*Je, ker tglovoi oromene pred pomladjo, preden se XPreoblečejo<. Vendar je večina smrek v tAvolekem gozdn bolna, tndi mlajše am» ke, ki tri adoer gotovo Laikko še raste dv»-krat tako dolgo kot so. Mnogo duoves ie čaka usodnega pregieda, ko se bo odto-čtto — biti aH ne bdtl. Sekiri Je mplnamn gotovo več kot 160 smrek. Vseh ne bodo mogli podreti letos. Tudi naslednjega, keta bo kibadarjeva žetev še bogate. Zato lahko upamo, da se nam odpso krasne razgledne točke po vseh hriba In da bo za eksotično floro, pa bodi farmo, dovolj prostora Ljubljančanu se bodo pa menda nauč&i ceniti tivolski good, ko sa ne bo več. Danes ob 4., pol 8. in 9. nri in jutri ob 3., %5., 6., %8. ta 9. mri zvečer Ken Mavnard najdrznejši junak divjega zapada v zvočnem filmu senzacijonalnih pustolovščin CRNI ŠAKAL Napete dirke, da se gledalcem jeZe lasje in zastaja srce! Novo! Prvič v Ljubljani! *oleg tega najnovejši Paramounto\ zvočni tednJfr Stran 4 >S L O VENSKI NAROD«, dne 9. aprila 1932. Dnevne vesti — Pristojbine za čekovna vplačila. Ka osnovi mintefcmke naredbe se ravna pošt- minska prostost pni čekovnih vjpdačilih edino po pošiljatelju (vplačniku), a ne po naslovniku (imetniku čekovnega računa). To se pravi: vsa čekovna vplačila, ki Jih vplačajo a) državna oblast va, urada in ustanove, b) banovinski zavodi in ustanove in c) osrtaM uradi in organi, ki so oproščeni poštnine v denarnem prometu, so oproščena pristojbine, pa naj se vipla-čajo v katerikoli namen in na katerikoli naslov. Oni urada in ustanove, ki niso oproščeni poštarine v nakasa&kem prometu na pr. župni uradi in cerkvene oblasti sploh, razne zasebne ustanove, ki so oproščene poštnine samo v pisemskem prometu, pn t u M pristojbine za čekovna vplača a niso oproščeni. Tiste ustanove pa, ki so v denarnem prometu oproščene poštnine samo v nekem določenem razmerju na pr. zadruge in zadružne zrveze. so oproščene tndi pristojbine 3*a čekovna vplačila samo v tem razmerju. Končno je treba pomniti, da obstoja razlilka glede poštnin-ske prostosti med nakaznišklm in čekovnim prometom tnd-i v tem, da v Čekovnem prometu ni krajevnega prometa, pa zato no ovira prostosti čekovne pristojbine, če sta v plačnik In naslovnik čekovne položnice !rz 'stega kraja _ Iz carinske službe. Vpokojeni so pri carinarnici v Ljubljani inspektor Anion i i poj in višji carinski kontrolor Franjo Glavifio. nadalje carinski kontrolor pri centralni carinski blagajni v Ljubljani Eržen Franjo ter višja carinska kontrolorja Andrej Pcternel in Ljuba Dabinovic pri carinarnici v Mariboru. — Razpisani službi. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu oddasta mefiti pisarniškega uradnika in sluiiieljn. Prošnje je treba vlomiti do 30. aprila. — Dražba lova. Lov občine Podgora se bo oddajal v zekun na javni dražibi za dobo pet let 5. maja ob 11. prt srbskem n*čel-stvu v Kočevju. — Nov tolmač nemškega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Josa Kamušiča za tolamača nemškega jezika pri deželnem sodišča v Ljubljani. — Prepoved /uhajanja v krčme. Okrožno blišče v Mariboru je prepovedalo tovarniškemu delavru Petru Rebemiku a Plorteršnice zahajanjc v krčme za eno leto, okrožno sodišče v Novem mestu pa delavcu Antonu Roganu iz Lokvice tudi za eno leto. _ Iz >Sluibene^a lista«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 28 z dne 8. L m. objavlja finančni zakon za leto 1932/33, zakon o gospodarskem svetu, zakon o prometu s pšenico, naredbo o mlinih, odločbo o plačevanju inzemskih obveznosti, uporabi svobodnih dinarskih tirjatev, uvozu deviz in prijavi inozemskih tirjatev, naredbo o prepovedi uporabe osti pri ribolovu v Krki in pravilnik o banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice. _ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. marca \e bilo v dravski banovini 12 primerov lifuznih bolezni. So skrlatinke (umrla 2). 249 ošpic. S otročicne vročice (umrla 1), 120 davice (umrl 1). 48 j dušljiveiia kašlja, 26 sena (umrl 1), 22 rdečico in 1 nalezljivega vnetja možganov. — Hrvatski planinci v Zasavja. Hrvatsko planinsko društvo >Sljeme$ priredi jutri za svoje člane izlet na Lisco in Vel. K oz jek. Ko gre Tvoj otrok v šolo ali na izprehod, s čim gra boš bolj razveselila, kakor ako mu deneš v žep zavojček »Sadvite« sadja v čokoladi. Ta jed ga nasiti, redi in krepča. Vrečice sortirane 5 Din. _ Pocenitev kruha v Zagrebu. Zveza pekovskih obrtnikov v Zagrebu je sklenila na podlagi novega žitnega zakona znižati od ponedeljka oene kruhu tako, da bodo \ »dajali odslej beli kruh po 4 Din kg (do-slej 4o0), o- ;; ; 3.50 (doslej 4 Din) in črni po :i Din loslej 3.50 Din). Kruh se ie torej v Zagrebu pocenil za 50 para pri kc, in ^icer zalo, ker se je po novem žitnem zakonu znižala državna trošarina na moko od 7000 na 3000 Din pri vagonu, kar po meni 40 para pri kg. — Planinsko vremensko poročilo. Erjavce mi ■ ' na Vrštou 8. t. m.: vreme oblačno, 3 cm novega anega. Dom na Krvavem 7. t. m.: vreme oblačno, severozapaden veter, novega snega na trdi podlagi 15 cm, smuka dobra, izgledi za nedeljo dobri. — Slovenska Matica objavlja: Letošnje knjige sc začno izdajati in razpošiljati v četrtek, 14. t. m. popoldne. Kakor že objavljeno, so deležni letos člani Kidričeve Zgodovine slovenskega slovstva, 3. 6nopič, Spektonskega Zgodovine socijalne filozofije 1. sn. in prve knjige epohalnega romana Tolstega. »Vojna, m mir«, vse to za nezviša-no članarino 50 Din. Obseg vseh knjig 55 tisk. pol, od teh obe zgodovini v v. 8°. Pristop še nadalje mogoč pismeno po dopisnici ali ustno v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7 aH pri poverjenikih, kjer se dobe nata-čneja pojasnila. — Dobave. Gradbeni oddelek državnih železrrc v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave pločevine, vijakov, medenine, žaginih listov, smirkovega platna, paste za poliranje itd. Pogori so na vpogled pri istem oddelku. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. r, m. ponudbe glede dobave 20 000 kg pšenične moke, 1500 kg koruznega zdroba. 300 kg ječmenove kave in 400 kg cikorije. — Predmetni oglasi z natačnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Nova pota za pobijanje brezposelnosti. Današnji mseratni del priob&uje ponudbo tvrdke za domačo Industrijo >Re-?entin,c lastnika J. Kalischa v Mariboru. Trubarjeva 2. Pletilni stroj >Regentin« nudi vsem, ki radi delajo, nov, trajen, visok mesečni zaslužek, kar je za današnje čase velikega pomena. Tvrdka razpošilja na željo natančne prospekte. — Smučarski klub Ljubljana sporoča v*«an smučar*kan klubom in smučarskim sekcijam, da je zaJožil krasne diplome v oeembarvneim tisku. Diplome se naročajo za ceno Din 15.— za komad in poštninske stroške pri Smučarskem klubu Ljubljana ter se dobe tudi v trgovini Goreč. Dunajska cesta 1 (Palača Ljubloanske kreditne banke) pri S- Kuraarj-u. 240-n — Dobrunje. Jutri ob 10.30 se bo vršila v občinskem domu ustanovna skupščina krajevne organizacije JRKD za občino Dobrunjo. O namenu stranke bo poročal predsednik ZKD g. direktor Jug iz Ljubljane. Vse tn vsakega posebej, tudi če ni dobil vabila, vabi akcijski odbor. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, hladno in spremenljivo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, drugod pa oblačno; v murnih krajih, zlasti v dravski banovini, je bilo včeraj pravo aprilsko vreme z nalivi, točo in snegom. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu U, v Beogradu IS. v Skoplju 14. v Zagrebu 13, v Ljubljani 12.'J. v .Mariboru 10.8 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7^*2.4, temperatura je zašala 1 stopinjo. — V f^av« jo skotila. Včeraj dopoldne je skočila v Zagrebu v Savo 20-letna skisa-teljica visoke komercijalne šole Anka Ste-fe, doma iz Trbovelj. Mimoidoft so videli, kako se je ]>ognala z mostu v vodo in takoj so odvezali čoln ter odveslali za njo. Rešili so jo v zadnjem trenutku. Zakaj je skočila v Savo, ni hotela povedati. -f O doleti v znanih različnih okusnih aromah! Izborno zagrebško PIVO! Priznano najboljši izbrani zendviči in zajamčeno pristno sortirano vino! AVTOMATIČNI BUFFET »RIO« šelenburgova ulica 4. Telefon 28—63 — Dva poskušena sanioraora. Včeraj si je hotela v Zagreba končati življenje delavka tekstilne tovarne Marija Kanit. Popila je večjo količino ortove kisline in prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. V Sarajevu je pa hotela v četrtek končati življenje Fanika Karme] iz Škofje Loke. Fanika je živela v skupnem gospodinjstvu s Smajem Mandžičem in vodila i n;im kavarno. Mandžič jo je pa zapustil in ker ni mogla preboleti tega udarca, se je napila lizola. K sreči je prišla ob tem času k nji soseda, ki je takoj obvestila rešilno postajo, da so Faniko prepeljal v bolneo. — Oče ubil edna. V vasi Rasinci blizsi Kjelovara je ubil Milovan Miloševič svojega '23-letnega sina G juro. Oče in sin sta se prepirala že 5 let zaradi zemlje. Včeraj sta se vrnila močno okajena iz vinograda in se začela zopet prepirati. Beseda je dala bese do. Sin je zagrozil očetu, da izpusli iz sodov vse vino, odšel je na dvorišče in se vr nil s sekiro. Gjuro je navalil na očeta, ki je v strahu, da bi ga sin ne ubil, potegni! nož in zabodel sina v prsa. Zadel ga je na ravnost v srce. _ Na ameriški narin si je hotel pomagati. V vasi Valpovo pri Virovitici je prinesel mizarski pomočnik Stanko Pfeifer v četrtek v hišo bogataša Rudolfa Normana grozilno pi&nio, ki v njem zahteva 5000 Din, sicer da mu požene hišo v zrak Norman je pa takoj telefonnno obvestil orožnike, ki so izsiljevalce arelirali. Fant je delal, da ga je beda prisilila storiti ta korak, ker drugega izhoda iz obupnega položaja ni videl. E KUUC <»aicerj&{še! _ Vsako nedeljo in prazuik pohiti na stotine Ljubljančanov s tramvajem v St Vid in potem z Magistrovim avtom ali peš v Tacen in nato na Šmarno goro. Kar se ^e nekoč dogodilo pod Šmarno goro in na Savi, je Manica Komanova opisala v ljudski igri >Prisega o polnočU, katero vprizori prosvetni odsek Sokola v nedeljo dne 10. t m. ob pol 4. uri popoldne v Kratkvjevi dvorani v Št. Vidu. _ Kako deluje milo. Dotero je bila tajnost, po katerih lastnostih mila, mehaničnih vplivih ali kemičnih procesih se sploh pere, aH z drugimi besedami: vsak je vedel, da se s porabo mila odstranja nesnaga z rok, obraza un perila, nihče pa ni vedel, kako se to čiščenje prav za prav izvršuje. Novejša radzskovanja pa so dognala, da uspehov ni pripisovati vplivom kemičnih sestavin, temveč penam mila Mehurčki teh pen prevzamejo in zatro vse, kar onesnažuje, in tako se vsa nesnaga odolanl s temi mehurčki vred. Ta proces je po učinkovitosti odvisen od količine pen ali pa od kakovosti mila. čim boij se m Ho peni, tem laže se z mehurčki teh pen odprarvtf vsa nesnaga iax tem manj je treba perilo gnesnl in krtačiti, čim bolj se milo peni, tem laže Je pranje in tem manj se pri tem kvarč perilo. Samo nepokvar- jena, čista in iz najboljših mašeobnih vrst napravljena mila izpolnjujejo na idealen načun vse te naloge in med njinvj jih je samo malo. ki bi to izpolnjevala v toliki meri kakor Albns tnalo za umivanje. Iz Ljubljane —Ij Tndi Dunajska cesta dobi poštni urad. Rase mesto se Mri zlasti proti severu. Koliko lepih, pa tudi velikih hiš je zraslo tam v zadnjih letih! Za vse to predmestje ie glavna kakor tudi kolodvorska pošta preveč oddaljena. Xova poštna podružnica bo poslovala v mestni hiši, kjer je mestna mitnica. Prostor je zelo dobro izbran^ V uradu bo3ta en uradnik in en uslužbenec. Zaleti je, da se nameravana pošta spričo tako lepo razvijajočega se predmestja Čtm prej odpre. Jasno je. da bo v tej postni podružnici poštni, brzojavni in telefonski urad, zakaj le takšne pošle norela ustrezajo duhu in napredku časa. Tako bo imelo naš« mesto poleg glavnega poštnega urada §e devet poštnih podružnic. —lj Živilski trg je bil danes bogato z:i-ložen kot le ob najboljših časih. Zima, ki nas je zopet obiskala, se pa na trgu ne pozna, le kmetice so se zop-M zavijale v rute, živil je pa bilo na izbiro kot sredi po mladi. Prav dobro je bil založen tudi ko kes ji trg. One perutnine se od velike noči niso spremenila, putke so po 25—30 D i rt. ja;ea pa po 0.75—l Dii.. Na splošnem trgn ie bilo mnocro zelenjave, največ motoviTcn :n rad'ca. menca Za obe vrsli to -alate stane 1.50 Din. Dovolj je bilo tudi ie cvetače. za katero so se gospodinje najbolj zanimale, saj je pa bHa tudi jKveni kom. po 2 do 3 Din. Lepa italijanska endivija ie bila po 14 Din kg. Krompir se je nekoliko podra žil, nudili so ga po 2 Din kg, Zelje in repn še vedno dominirala med živili ter sta Se vedno poceni in najbolj uvaževana. kg zelja je po S Din, repe pa po 2.50. Tudi jabolk je še vedno dovolj, bilo je tudi precej lepih cena je glede na kvaliteto znosna, najlepša jabolka so bila po R Din. Neka kmet; ca je vedela postreri z imeni jabolk, ki jih je prodajala. Na pr.: Tole so ponznapfelnl. Kupčija je bila v primeri z množino živil -laba —Ij Državno strelsko tekmovanje. Z ju-teanjim brzovlakom so prispeli iz Beograda v Ljubljano delegati Saveza streljačkih ti ruži n, in sicer: glavni sekretar Svet. Sročim ovič, polkovnik Šretak Todorovič, polkovnik Čedomir Stanojlovič iz Beograda ter g. Dragan Popovič iz Zagreba. Na kolodvoru so jih sprejeli člani ljubljanske Streljačke družine. Takoj po prihodu so odšli na vojaško Strelišče V svrho ogleda za državno tekmovalno streljanje. Popoldne ob 17. bo v prostorih hotela Strukeli skupna seia radi končne odločitve: prireditvi želimo čim (isrodnejših uspehov. _lj Zatiranje bibadarja. Mestno načel- •=tvo v Ljubljani opozarja na razglas sreske-ga šumarskega referenta v Ljubljani z dne 26. februarja 193*2 mag. št. 9116 o ugono-bitvi drevesnega labiidaria in odstranitvi drevja, ki je od lubadarja napaden. Kdor bi se po navodilih in pozivu v razglasu navedenih ne odzval zapade strogi postavni kazni. Razglas je javno nabit na mestni da-•*ki v veži poslopja Mestni trg 27. —lj I*reprečenje gozdnih požarov. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja na naglas sreskega Šumarskega referenta v Ljubljani z dne 26. februarja mag. št. 9117 u preprečenju gozdnih požarov. Kdor bi se v razglasu navedenem pozivu, ne odzval zapade strogi postavni kazni. Razglas ie javno nabit na mestni deski v veži poslopja Mastni trg 27, —lj Francoski institut v Ljubljani vabi svoje prijatelje in Člane na koncert g. prof. Mirka Puglja, ki se bo vršil v ponedeljek 11. t. m. v filharmonicni dvorani. Gospod Pugelj bo izvajal francoske autor-;e v francoščini (Rameau, Lully, Glouck, Gretrv, Cesar Franck, Gabriel Faure in De-odnt Severac). 241-n —Ij Vič. Podoba je, da se letos ne bo tako pridno zidalo, kakor lani in predlanskim. Nekaj hiš bo pač še zraslo v Rožni dolini in pa ob regulirani Gradaščici. VeČJe novo nasleie pa se obeta v bližini združenih opekarn. Tu drži poljska pot na Vrhovce. V februarju sc pot na debelo posuli z gramozom in napravili široko cestišče. Ob tej novi cesti je parceliran svet, ki ga je po- klonil J. dobrovski občini. Parcele so prav poceni, samo da se izplačajo stroški za rečeno cesto. v. aefc stavbišč je baje 60 in Se rajši več ko mauj. -Stavbni inateiijal je blizu ; opeka v bližnji opekarni, pesek pa pred nosom v Gradaščici. Dva ali tri metre globoko v tleh bo pa pitna voda; torej bo šlo tudi brez vodovda. Svet je prav prijazen in bo gotovo kmalu zazidan. —lj Francoski institut v IjpbJfeai vabi na dvoje zanimivih predavanj uanooskega univerzitetnega profesorja g. Tiana tz Mar-seillea, in sicer v torek 12. U ui. ob 21. v seilleu in njegovem pristanišču in v sredo 13. t. ni. ob 18 v univerzitetni zbornici; predavanje o kemiji in modprnom življenju. 243-n —1* Za »»pniolaHaiieko MMMHi kupite trpežne in lepe čevlje po najnižjih cenah pri A. Goiše, Stari trg 15. 34-T —lj Dunajsko pranje, svetlolikanje: Šimenc. Kolodvorska ulita 8. —lj D šminkanju bo predaval v nedeljo 10. t. m. g. E. Navinšek v okrilju dram. tečaja ZKD ob 9. uri zjutraj. Vsak udeleženec ima poravnati 15 Din za uporabo ma-*kerskega materijala. — Predavanje se vrši v Kazici 11. nadstropje v prostorih ZKP. Za gojence dram. tečaja je udeležba obvezna. —ij Parke lepšajo. Včeraj so zaeajali mestni delavci mlada brezova drevesa ob vsej lični ograji v parku pred Glasbeno Matico. Breza je med najlepšimi našimi drevesi in zato bodo breze ljubkost urejenega parka v Vegovi ul'ci še posebno povzdignile. Breza pa ni samo lepo drevo, temveč tudi bujno uspeva, kjer jo vsadiš. _lj Mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani priredi dne 16. aprila [»opoldne in dne 17. aprila dopoldne zbirko r>od naslovom >dan bonbončkovc. Na ta dneva bodo prodajale deklice in gospodične bonbončke in odkupne make. Cisti dobiček je namenjen revnim šolskim otrokom v prvi vrsti učencem brezposelnih delavce t in nameščenrev ob jezikovnih mejah v Jugoslaviji. Ker ima vsa prireditev blag namen, naj vsakdo kdor zmore nakloni uabl-ralkam mal dar. Tudi tukaj se držimo gr-sla: >Mal položi dar. domu na oltar!«. —lj Ustanovna skupščina krajevne organizacije za Bežigrajski okraj JRKD se bo vršila d revi ob 20. v salonu gostilne Portuna na Vodovodni cesti. Prip. odbor. —lj Drž. upokojenci — elan i ee opozarjajo na redni občni zbor Društva državnih urjokojecev(enk) v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Delaveke zbornice na Miklošičevi cesti z običajnim dnevnim redom in 7. vol; t vi jo novega odbora. —lj Dve premijeri Delavskega odra v Svobode« bosta jutri 10. t m, ob 20. v dvorani Delavske zbornice. To bosta premijeri dveh del, od katerih je eno slovensko. Pregljeva »VesU, groteska, ki se godi med filmom v kinematografu, bo gotovo velik kulturen dogodek, aaj vidimo tako redko na naših odrih dobro domače delo. Pregelj, eden največjih naših prozflietov, je tudi tu pokazal moč svojega peresa, ko je orisal življenje med predstavo v kron. Vojaki, dijaki, vagabirndi, kmet itd. to so tipi, kakor urezani iz žrvega življenja, — Druga je premiera Ludvig Thoma, nemškega satiričnega humorista >Bronasta kolajna*, rahla satira iz avstrijskih oasov, kjer ee nam z ironijo prikazujejo nežni predstavniki, ki jim je edino hrepenedfe in cilj — medaTja. Igra je zelo vesela, komičnost prizorov narašča do zadnjega, ko se stvar uplete v gogoljevski konec. To bo pač zelo zanimiv in predvsem smeha m veselja poln večer. Vstopnice so: sedeži Din 8, 6, 4, stojišča 2 Din. —lj Občni zbor Pomočniškega zbora gremija trgovcev v Ljubljani 6e bo vršil v torek 26. t. m. ob 19. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Člani zbora dobijo posebna vabila. —lj Prosvetni od&ek NSZ vaibi tamburaše na vajo, ki se bo vršila v ponedeljek 11. t. m. ob 19. uri v običajnih prostorih v Delavski zbornici. Pridite vsi in točno. —ij Kolo jugosl. sester naznanja onim, ki se zanimajo za pomladni oddih na morju, da otvori svoj krasni Dečji dom Fr. Tavčarjeve v Kraljevici tik ob morju letos že dne 5. maja ter nudi do 15. junija posameznikom penzijo (hrana, stanovanje, morska kopel doma) za dnevno 30 Din do 35 Din, otroci 20 Din, 1~formacij« dna 4. apr. L L od 3.—4. pop. v društ sobi. Rimska a 8 pri1 L pismene na naslov: Društvo >Kolo jugosl, sester« — istotam. —lj DHavski oder »Svobode« vpn/ori drevi ob 20. uri v dvorani Uplavske zbornice dve ©nodejank'': Ivana Pregeifa »Ve^t« in LudvHj Thoma: »Bronasta koajn-a*. MED. UNIV. Dr. Leo šavnik specialist za {en*ke vulezoj io porodni«^ t Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6. L Telefon 2614. ORDINIRA OD DANES NAPREJ SAMO POPOLDNE OD ><_.2. — »£4. —lj X. delavski pros\ctni vefer »Svobode« in »Zarje« se bo vr^i! v gredo, 13. t. m. ob 20. uri v dvoran; Delavska zbornice. Spored bo zelo pester in lep. Poleg recitacij bo predaval Ciril Stukeij o zanimivi temi: »Človek in knjiga«. Delavska godba »Zarja« in kvartet »Zarjv« na pihala bo za igral več lepih skladb. Umetniška plesalka Katja Delakova bo zaplesala dva zanimiva plesa »Vihar« in »Odlomek iz cirkusa*. Abs. kons. in učiteljica glasbe pn Glasbeni Matici Milena Verbičcva in konzerv Dra-go Bunger zapojeta več solospevov. kons. in kovinar Jože Brdnik zaigra e»olo na rog tn sicer skladbo, napisano za ta večer od skladatelja Jos. Skorpika »1'odokniea«. Stanko Bitežnik pa bo poročal nekaj veselega. — Vstopnice se dobe v Delavski zbornici 1. nadstrop> ;.. sicer za 4. 3, iu 2.— Din. — Preskrbrte si jih že sedaj. —lj V dru&tvu Soea se vr&i danes v salonu pri »Levu« ob pol 9. zvečer Dr. Oblakovo predavanje o Goetheju in njegovem odnosu do prirode in o njegovi pokrajini. To predavanje je edino olo» nsko o tem svetovnem mislecu, poetu in prirodoslovcu obenem ob njogovem. Jubileju, namenjeno širšemu občiTvsrvri. Zasnovauo jc tako, d« mora zanimati vso našo mteligesioo ter vse prijatelje prirode in planince. Vabimo voc*. da se udeležite polno«rtevili.o tega zanimivega predavanja. Vstop vsem svoboden. V soboto dne 9. IV. ob */28. zvečer TELOVADNA AKADEMIJA moške in ženske deoe LJUBLJANSKEGA SOKOLA v »Narodnem doma« —lj htprememba posesti. Dvonadstropno hišo (štev. 0) na vogalu Reeljeve eesti in Komenskega uliee je kupil od ge. Slavico Sumi dr. Hafner. Kakor s© čuje, bo novi gospodar adaptiral drugo nadstropje v dve dvesobni stanovanji. Hiša stoji na precej odprtem svetu zato ima dovolj svetlobe m sonca. —lj Lutkovno gledališče Sokola L Tabor priredi v nedeljo 10. L m. ob 16, lutkovno igro: >GaŠperček v peklu«. Predstava se vrši po mižanih cenah Din 5, 4, 2 in 1. Priporočamo se za obilen obisk. *-M4-n —lj Reklame na električnih urah. Gospodarski urad mestnega načelstva sprejema naročilo za reklamnn polja na električnih urah vsak dan med uradnimi urami. Tam se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila. i - Danes ob 14.15 in jntri oh 11. dopoldne WiHy Forstova <»p*reta >Pe-smi je konec«. Vsakdo pozna popularno j*>-sem o mladem gardnem oficirju in zato bo gotovo našla hvaležen odmev med ljubitelji kinematografa vest da si je ZKD izbraLa za svoj filmski spored film >Pes«mi je konec«, film, ki je omenjeni šlager populariziral med najširše kroge občinstva. >Pesmi je konec« je eden doslej najboljših Wil!y Forstovih filmskih operet. Poleg Fonsta nastopata v tem filmu lepa Liane Haid in naša priznana subreta Marica Lubejeva. Za komično in veselo stran sižeja skrbi poleg Forsta samega še Ernst Veivbes. Opereto >Pesmi je konec< si bo torej vsakdo rad ogledal. Film je na sporedu danes ob 14.15 m jutri v nedeljo ob 11. dop. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici. Cene najnižje, da si morejo najširši krogi ogledati ta veseli in zabavni filmski spored. Telefon št. 24S3. Rac. post hran. št 10.6SO anilnica Dravske banovine Ljubljana, Knafljeva ulica 9 prej Kranjska hranilnica Tu na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina 1 vsem premoženjem in vso davčno močjo. Denar se lahko pošilja tndi po Poštni hranilnici. Na denarja* Najvišje obrestovanje 9tev. 80 >S LO V E N S K T NAROD«, dne 9. aprila 1932. 811 an S Umreti ni težko Nekaj primerov, ki pričajo, da niti smrtno ranjeni ne čutijo nobenih bolečin 709*000 prostitutk na Japonskem Na Japonskem prostitutk niti v najboljši družbi ne zaničujejo Odpravi javnih hiš po mnogih evropskih mestih so se Japonci zelo čudili. Spolno življenje .Japoncev se od našega bistveno razlikuje. Na Japonskem ni pristanišča ne mesta ne vasi. kjer bi ne imeli javne hiše. Toda japonske javne hiše so nekaj čisto drugega, kaikor so bile pri nas m v drugih državah Evrope. Potreba javnih hiš je na Japonskem javno priznana, država sama jih podpira m nadzoruje. Ženske se ne pečajo S prostitucijo po ilicah. kavarnah ah" hotelih, prostitutke niso zaničevane niti v naiboljši družibi, ki jim daje često zelo poetična imena. Že davno so poznali na Japonskem prostftutike pod imenom »žene za kratek čas«, »enourne žene« itd. Ta hmena izvirajo še iz časov, ko je spadalo k lepim navadam, da so se tujci ali gostje s prostitutkami ženili in ostajali pri njih. dokler so se mudili v dotičnem kraju. Te originalne poroke so se vršile enako svečano, kakor prave svatbe. Na Japonskem je najmanj 30.000 javnih h T- in nad 700.000 prostitutk. Med evropskimi prost i tu tikam i. ki so zavele navadno v brlogih in nesnažnih za-neuiarjenih hišah v najzakotneisih ulicah, in med japonskimi, ki stanujejo v krasnih- razkošno opremljenih hišah, je velika razlika. Dočim se rekrutirajo v Rvropi prostitutke navadno iz siromašnih slojev in so večinoma vsega obžalovanja vredne žrtve človeške družbe, se odlikujejo japonske gejše po visoki izobrazbi m zato Japonci im tujci tako radi zahauacio v javne hiše, kjer najdejo vedno dovolj zabave m razvedrila. Japonske prostitutke so kasta zase. ščiti jih poseben zakon im v javnosti uživajo celo spoštovanje, kajti drugače bi si ne mogli misliti, da se moški zelo radi ženijo z njimi in da jim nikoli ne očttaoo prejšnjega življenja, ker dobro vedo. da so bile prisiljene pečati se s prostrtuciao bodisi iz ljubezni do rodrteljeiv, ki so jih s tem preživljale, ali pa so bile v javno b\šo prodane. Zato niti natjboliša japonska družba prostitutk ne zaničuje- k več.'emu jih pomfluje. V Tokiu je cel okraj Yošrvara, kjer so vsa poslopja brez izijeme namenjena javnim hišam. Nad vhodom v ta okraj je napis, ki nam jasno kaže razmerje Japoncev do prostitucije. Napis sc glasi: »•Pomladni sen, ko češnjev svet krasi prirodo, jesensko razipoloženje, ki v Gledališče se ženi s filmom Znana operna in operetna pevka Gttta Alpar in pr i 1 jutri jem i filmski igralec Gustav Frbhlich p*> porok«. Na pretJvečer poroke je bila premijera zvočnega filma >Gitta odkrije svoje srce<, Id je v njem nastopila pevka prvič kot filmska igralka, njen mož je pa igral glavno moško vlogo. njem lampijonoki ulice sanjavo razsvet-liudejo.« VoŠivar. skoraj najlepši okraj japonske prestolice. je pod nadzorstvom posebne policije. Tu vladata popolna varnost m mir in čeprav je vsak večer v tem okraju zek> živahno vrvenje, se nihče ne pregreši zoper javno moralo. Vse prostitutke so zbrane v spretJijih delih hiš in od zunanjega sveta jfh k>čik> samo lotosova zagrindala. V drugih mestih bo javne hiše zna-čene s posebnimi svetilkami, poslikanimi z znaki dekleta aH z grbom- ki si ga je dekle izbralo. Na zunaj se razlikuje prostitutka od drugih žensk s posebno frizuro bogato okrašeno z iglami in pentljami. Šnrok trafk. ki ga nosijo vse Japonke, je pri prostitutki zavezan spredaj namesto zadaj. Se nedavno je skrbela država za dotok deklet v javne hiše, bodisi da jih je kupovala od siromašnih roditeljev, ali pa posijala v nje sirote. Dekleta so polagoma in sistematično pripravloah za njihov bodoči poklic. Učila so se ženskih ročnih del, pisati in čitati, računaiti, peti in plesati, lepega vedenja v družbi in sploh vsega, kar je potrebno japonski prostitutki, da lahko ust reže še tako razvajenemu gostu, šele ko je bilo staro dekle 14 let, je stopilo v novo življenje. Uglajeno občevanje in lepo v edena e je bila m je še zdaj velika prednost japonskih gejš. Slavni pisatelj E* M« Remarffue? avtor znamenitega vojnega romana >Na zapadu nič novega t. ki so mu berlinske davčne oblasti zaplenile denar v banki, ker Je prekršil zakon o izvozu denarja. Čudeži v Newyorku Tisoči radovednežev hodijo vsak dan v slavno newyorsko cerkev sv. Bartolomeja, ki se je o njej razširil glas, da se je zgodil v nji čudež. Radovedni Američani se hočejo na lastne oči prepričati, koliko je na tem resnice. Cerkev je znotraj obložena z rjavim marmorjem in med velikonočnimi prazniki so naenkrat opazili, da sestavljajo žile marmorja čisto razločno sliko Kristusovega vstajenja od mrtvih. Na dotični steni cerkve pa baje nikoli ni bilo niti sledu o kaikšni naravni sliki, sestavljeni iz marmorje vin žil. Od kod se je naenkrat vzela čudna naravna slika? Ves Newvork se zanima za to vprašanje in vsi listi obširno pišejo o tem. Župnik omenjene cerkve dr. Robert Norwood si razlaga sliko na steni na svoj način. Že več !et je priljubljena njegova pridiga o Kristusovem vstajenju in župnik meni, da so njegove besede »naslikale« na steno to, kar so od leta do leta izražale. Slika je res zeko živa m župnikava razlaga je zaenkrat edina oficijelna. Kakor je pa že navada- vidijjo New-vorčani sedaj čudeže na vseh koncih in krajih. V žilastem marmorju novega hotela vValdorf-Astoria je odkril netedo krasno sliko jelena, kraj njega pa pritlikavca z dolgo brado in koničastim klo- bukom. Kmahi se je izkazalo, da niti marmor na ogromnem nebotičniku Em-pire State Buildrag ni brez čudežev. Tam so našH dve srni, tigra in neko čudno žival, ki pa stoji na giavi Zdi se pa. da stoje na glavi tudi vse vesti o čudežih v marmorju. Našel se je namreč skeptični cerkovnik cerkve sv. Bartolomeja. ki je neopaženo raztrosil med ljudi govorico, da ie bila slika Kristusovega vstajenja na marmoriu že od pradavnih časov in da se je pojavila kot čudež bas letos za vePko noč zato. ker so po dolgih letih zaprašeno m zamazano steno cerkve zopet enkrat pošteno umili. Nov damski svetovni rekord v prsnem plavanju Nizozemka gdč. Kastein je dosegla v Amsterdamu svetovni rekord v prsnem plavanju na 400 m, ki ga je imela doslej Angležinja Wolstenholme. Prekosila jo je za dobre 3 sekunde. Skrivnost prehlajenja Med bolezni, ki so še najmanj raziskane, spada tudi navadno prehlajenje. kar se človeku po pravici zdi zelo čudno. Prehlajenje je namreč tako pogosta in neprijetna bolezen, da bi se je bili morali zdravniki že davno lotiti in ji priti do živega, kar se pa žal ni zgodilo. Šele v novejšem času so si začeli učeni možje prizadevati, da bi našli vzrok prehlajenja. V poročilu angleškega medicinskega zavoda je rečeno, da so ti poskusi zato tako težki, ker nobena žival, kar jih rabi navadna medicinska veda za eksperimentiranje, ne reagira na bacil, ki povzroča prehlajenje. Izmed vseh živali, kar so jih dosjej rabili za poskuse, kaže menda samo šimpanz dobro voljo, da bi si dal vcepiti« prehlajenje. V New Yorku 3e je posrečilo zdravnikom prenesti iz kataralnih procesov pri ljudeh vzgojene bacile na šimpanza in mu tako naprtiti umetno prehlajenje. Bacil katarja se da gojiti v raznih kulturah. Ti poskusi pa še niso končani. Delajo jih v Ameriki in Angliji na ljudeh, ki se dajo sami na razpolago, kajti s šimpanzi so poskusi zelo dragi. Na univerzi v Yali se .ie podvrglo poskusom 7 pogumnih mož, da se ugotovi, v koliko povzroča prehlajenje prepih. Najprej so sedeli nekaj časa v prijetno zakurjeni sobi, potem so pa morali stati skoraj celo uro na močnem prepihu, ki so ga napravih z električnimi ventilatorji. Poskus so večkrat ponovili, toda pre-hladil se je samo en človek, kar priča, da prepiha pri prehlajenju ne zadene nobena krivda. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Človeška usoda ni zapisana v zvezdah, temveč v človeškem delu. Aramis Pasja zgodba Zakonca Cipcinskv sta odšla kmalu po obedu z doma; bila sta povabljena tja nekam v oddaljeno predmestje Varšave k ženini sestrični, ki je imela god. Marička, izrabljajoč odsotnost gospoda in gospe, je imela takoj zasnovan načrt. Nališpala se je in smuk z doma, da bi lahko zopet enkrat nemoteno uživala svojega Franceta. Doma je ostal samo Impet, orjaški pes-volčjak; po obedu je najprej pošteno zadremal, potem se je pa napotil po vseh sobah, ovohal vse kotičke in ker ni našel nikogar izmed domačih, je zatulil tako žalostno, da je zadonel odmev njegove bridkosti po vsej hiši in napolnil vse dvorišče šest nadstropne hiše. Hišnik Matevž, ki je baš pometal, se je naslonil na metlo, pljunil in zarenta-čil: — Ah, da bi te vrag! . .. Komu neki tuli ta mrha za zadnjo uro? Impet je zatulil še enkrat, toda nihče izmed domačih se ni prikazal. Od dolgega časa je začel torej tuliti kar brez prestanka, misleč, da je to edino sredstvo, če hoče koga priklicati. . Skozi okno prvega nastropja je pomolil star upokojenec plešasto glavo: — Matevž, katera beštija pa tako tuli? , — No, to se ve, da ne jaz, — je za-godrnjal hišnik v odgovor. — To se ve, da pes. Z doma so odšli in so ga pustili samega. Pa se mu toži po njih, mrhi. Ta čas je prihitela na dvorišče služkinja zdravnika iz drugega nadstropja: — Gospod hišnik, naš gospod me pošilja z naročilom, da nekaj ukrenete s tem psom... Pri nas je polna čakalnica bolnikov, samih nervoznih ljudi ... Nekateri že groze, da skočijo skozi okno, če bo pes še dolgo tulil. Se tega je treba, da bi se zgodila nesreča! ... Matevž je skomignil z rameni: — Kaj me to briga? Mar je pes moj ? ... In sploh, to ni moja stvar... Jaz nimam pravice vmešavati se v privatne zadeve najemnikov. Iz četrtega nadstropja je ta čas zakričal skozi okno ogorčeni najemnik: — Ubijem to bes ti jo! Ubijem jo!!.., Človek plačuje tu krvavo najemnino; plačuje davke, plačuje doklade, poti krvav pot, pa po obedu še zadremati ne more, da bi se malo odpočil... To je res že od sile! ... Impet je pa tulil kar naprej, čedalje glasneje, čedalje bolj žalostno. Odprta so bila že vsa okna na dvorišče, na vsakem si videl eno ali dve giavi, od vseh strani so se razlegali ogorčeni protesti proti neznosnim razmeram v hiši. Kakor bi trenil z očesom so priredili stanovalci šestnadstropne hiše improviziran ljudski tabor. Najrazličnejših pred- logov, kako zamašiti nesramni mrcini gobec, da ne bo tulila, se je pojavilo mnogo, toda večina se ni mogla odločiti za nobenega. Do glasovanja namreč sploh ni prišlo. Impet je ta čas tulil tako strašno, da so si ubogi najemniki zatiskali ušesa. Šele zvečer, ko je bila že tema, se je zasopla, toda vsa prijetno razgreta Marička vrnila domov. Hišnik Matevž jo je zagledal že pred hišo in zagodrnjal na njo: — Hm, to se ve, gospodična se onega vi kdove kje, jaz naj se pa udam tu v božjo voljo in umren mnčeniške smrti zaradi nje. — Kaj se pravi »onega vi« ? To si odločno prepovedujem, gospod hišnik! S svojim fantom sem bila v kinu in kaj morem za to, če so nam pokazali vse tri dele filma naenkrat ?... Tako se je ta stvar malo zavlekla ... Kaj se je pa prav za prav »godilo tu, za božjo voljo? — Kaj, kaj — ta vaš pes, mrcina grda, tuli tu že vse božje popoldne nepretrgoma tako. da se drže vsi najemniki za glave ... Zagrozili so, da se izselijo ! — Tuli, pravite? Bežite no, gospod Matevž, po meni se mu tako zelo toži! .. Ali se mu morete čuditi? Vi pa takoj postavite vse na glavo — In Marička je že hitela po stopnicah. Impet je zatulil še enkrat, tc*a to je bilo zadnjič, zatulil je že od veselja. Vsi ljudue se boje smrti in !e malo je na svetu izvoljenih, ki se je ne boje. Večina ljudi umira tako. da .zgubi zavest o sebi in o svetu, ki ga obdaja in zato ne čuti nobenih bolečin Človek ne čutri bolečin niti tedao. če estane zavest nedotaknjena, kakor nam pričajo mnogi primeri iz vsakdanjega življenja. Oglejmo s? samo nekatere mačilnejše: Znajni alpinist WbyTnoer. ki je hotel na vsak način splezati na vrh Matter-horna in ie opetovano zdrkiril v prepad, opisuje en svoj padec takole: -Pripetilo se mi je, da sem strmoglavil po strmi steni dobrih 70 m globoko in priletel na pečmo tako- da bi vsak človek mislil, da nri ostala v meni nobena kost cela. V resnici pa nisem niti za hip izgubil zavesti in čisto dobro sem vedel, kad se z menoj godi; štel sem cek) vse vmesne padce, ko sem se odbiial od sten. Čutr) pa nisem nobenih bolečin in zdelo se mi je, kakor da sem v kloroformovi narkozi. Vsak sledeči padec je bil hujši od prejšnjega in čisto dobro se spominjam, kako sem računal s tem, da bo sledeči padec na skalo moja neizogibna smrt. Padec iz velike višine sploh ne povzroči nobeni bolečin in taka smrt hi neprijetna. Vsi mislimo, da mora biti smrt v krempljih divje zveri strašna in življenjepisi svetnikov nam slikajo smrt mu-čenikov v krerrrpijih divjih zveri v rimskem Cotosseu zares grozno. Znani afriški raziskovalec Lrtvingstone je pa doživel nekaj, kar priča, da celo smrt v krempljih divjih zveri ni nič strašnega Napadel ga je lev in ga podrl na tla. In Livingstone pripoveduje o tem: »Napad leva mri je tako pretresel živce, da bi se bil lahko primerjal z miško, ki jo ie ujela mačka. Čeprav sem dobro vedeL kaj se godi. se mi je zdelo da sanjam, nobene bolečine nisem čutfl in tudi bal se nisem prav nič.« Na neki visoki šoli je nastal spor, aH je smrt na vešalih zadostna kazen, da se more uporabljati kot kazen za zločin. Eni so proglašali obešenje za navadno surovost, češ, da mora obešenec grozno trpeti, drugi so pa trdili, da izgub, obešen ec zavest takoj, čim mu krvnik za- Prezident Hindenbttrg in Adolf Hitler, ki se bosta jutri že drugič borila za mesto preztdenta nemftke republike. Mož-osa aretiran Na velikonočni teden se je pojavil v predmestju Trsta čuden patron, ki je o njem kmalu govorilo vse mesto. Na promenadi v parku je dan za dnem zalezoval lahko oblečena dekleta in čim se je prepričal, da ga nihče ne opazuje, je smuknil mimo najbližje ter jo zbodel s tenkim ostrim predmetom kamor je pač zadel. Večkrat se je Dripetilo, da je dekleta tudi težje ranil. Kmalu je bilo vse mesto na nogah in vse je govorilo o neznanem napadalcu, ki se ga je prijele ime mož - osa. Policija ie napela vse sile, da bi našla skrivnostnega zločinca in tržaška dekleta so bila začela nositi de- drgne vrv okrog vratu. Spor je bil tako strasten, da se ie naSln slednjič nek.ii studentov, gotovo zelo pogumnih k so si dovolili nosku v 'In so se dali obesiti. Po vrsti so jim zadrgnili t lAJk* okro^ vratu in prere?al; vsakemu vrv šele v zadnjem trenutku kn se ie btto It bat!, da bi se sicer zadušil Vsakega so pa pustfli viseti tako d^lgo. da se >e onesvestil in da ve prestal torei vse muke. ki jih prestane zločinec nri obešanju« "c ne računamo zavesti, da mu ie od^la zadnja ura, kar je seveda najstrašnejše. Tn vs študentje so zatrjevali dn so v-deh" v hrpu. ko mu ie bila zadrgn't-ia zanika okrog vratu pred oom ;11 i smrtni, pa vendar nista povzročili nobenih bolečin. Sicer pa vedo tudi njenci 17 svetovne vojne, da ra;K vsaj v prvih trenutkih ne nov/.ročiro noben "h bolečin, ker ie Človekova duševnoM tako napeta in živci tako razdraženi, da postane telo za fizične bolečine sfleora? neobčutljivo. Znani so meti primeri, ko je člow\ smrtno ranjen, pa tega niti ne ve m ostane še dolgo žtv. V tem pogledu je naj-znaounejša smrt cesarice Hh-zabcic, ki jo je napadalec zabodel z nabrušeno pilo naravnost v srce. Rana je bila torei smrtna, kljub temu je pa prišla cesarica še dobrih 80 korakov daleč na ladjo vn ladja je odphila. Šele potem, ko je tarifa že phila iz pristanišča, sc ie cesarica onesvestila- pa je kmalu zopet prišla za hrp k sebi in ko io je spremljevalka vprašala, če jo rana hudo boli, je odgovorila, da ne čuti prav nobenih bolečin. In ko je čez dobro uro umirala, je. ie vprašala začudeno: 4(ad s c je pa zgodilo?« I bele zimske plašče, da bi jim mož - osa i ne mogel do živega. Po praznikih je pa opazil neki vojak v parku sumljivega moža, ki se je smu kal za skupino deklet. Vojak je opozoril nanj policijo, ki je ugotovila, da ji je prišel v roke mož - osa. Izkazalo se je, da gre za norca, ki je na policiji pravil, da mu je sam bog naročil, naj za veliko noč kaznuje modema dekleta, ki se tako malo zmenijo za javno moralo. Dekleta je zbadal z ostro nabrušenim železnim glavnikom. Vtaknili so ga v norišnico. Konec žalosti v Buenos Airesn Do svetovne vojne so nosili prebivalci mesta Buenos Aires samo črne obleke in mesto je bilo znano kot mesto večne žalosti. Moški so hodili samo v črnih oblekah, nosili črne kravate, klobuke in celo srajce; kdor je pa imel belo srajco, je veljal za tujca ali za ekscentričnega, prismuknjenega človeka. Čez poletje so nadomestili črne klobuke črni slamniki, tople črne obleke pa lahke iz tankega blaga. Enako so se oblačile tudi ženske, ki so imele strogo predpisano, iz kakšnega blaga morajo biti njihove obleke in kakšen odtenek črne barve mora imeti obleka ob raznih družabnih prilikah. Velik razmah mesta med svetovno vojno in po nji je pa pregnal to črno idilo in zdaj nosijo črne obleke v Buenos Airesu samo še starčki in starke. Mladi ljudje so pa tudi v Buenos Airesu navdušeni za pisane obleke kričečih barv, mladina hodi oblečena kakor pri nas. Črno mesto je postalo pisano in navdušenje za vse pestro gre tako daleč, da ljudje ne nosijo samo pesfrih oblek, temveč imajo tudi progasta nalivna peresa, pestre aktovke, pisane palice, pestre dežnike itd. Plesati in jesti Telesna energija, ki jo porabi človek za to ali ono delo, se da izmeriti z izgubo toplote aH kalorij. Kiziološki zavod univerze v lielsingforsu ie pa ugotovil presenetljivo dejstvo, da ie sekati drva enako naporno delo. kakor plesati charleston. (Univerzi že moramo priznati pravico, da nekoliko zaostaja za plesno modo.) Zdravniki predpisujejo včasih bolnikom sekanje drv kot tek)vadbo in tudi proti plesu rarnajo nobenih oornislekov Zdravniki, ki v tem pogledu izraza njihovo mnenje dr. C. Kavser. pa pravijo, da mora človek, ki. fizično dela. tud; -»r'memo iosti. Drvar od časa do časn noč'va in pošteno nn^k Telesu ie "9e£fl II opravlja koristno delo. kakor ie' seka-nit drv. ali na nrvefpft 1 Olavno ie. da teto dobi. kar mu gre. Dr. Kavser zahteva kategorično tudi od plesalcev k; dolgo pletejo naj ">d časa do časa rx>č?vaio in se dn«hro lajedo. sicer ie ^les zdravju %nđirfv. ^aj ie pa ftak med sekanjem drv in Mešanjem iz higijenske™ v;dikn ven*-' kn razffka TVva sr*in *V>vek navadno na prostem, kier vdihava svež zrak. olese se pa v zanrtiri prostorih, kjer pljuča nimajo svežega zraka. Siren 6. »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. aprila 1932. 8tev. 80 Mie d' Aghonne: iptiUoCvvtie Roman I. O, prekrasna mladost! Mauricu de Cizeretu je bilo triindvajset let, ko je izgubil mater. V njegovem življenju je bil to najhujši udarec, ki more zadeti človeka. Maurice je oboževal svojo mater, ki sa je vzgajala s posebno ljubeznijo. Gospa de Cizeret je bila že več let vdova, [zgubila je bila svojega moža, Napoleonovega generala de Ctzereta, ki ji je bil zapustil veliko premoženje in mnogo #lave. General je bil iz stare in zelo ugledne limoiiMnske rodbine; njegova rodbina ie imela mnogo zemlje, več gradov m tudi v gotovini bogato premoženje. V tistih krajih živi človek zelo dobro in ne more potrošiti svojih dohodkov, Čim postane gospodar na svojem gradu. Tako so spravljali tudi Cizeretovi skozi stoletja tolar k tolarju, da se jih je nabralo lep kupček. Leta 1815 se je gospod de Cizeret ▼ enainpetdesetem letu oženil z dra- žestnkn, osemnajstletnim dekletom. Vzel jo je brez denarja, toda bila je iz dobre hiše, zelo izobražena in glavno, kar nikakor ne škoduje v zakonskem življenju, tako lepa, da se je čJovek kar nagledati ni mogel. Cez leto dni je povila gospa de Cizeret sina, ki ni bil nihče drugi nego Maurice in ki je bil v času, ko se začenja naša povest, star komaj štiriindvajset let. Pečat nekoliko neobičajnega človeka mu je pritisnilo po roditeljih podedovano bogastvo in pa vzgoja, ki je bila nekaj posebnega s tem, da ga je vzgajala odlična žena. Gospa de Cizeret ni slutila, da daje svojemu sinu na pot v življenje najslabšo popotnico, kar si jih moremo misliti. S svojo prerano smrtjo ga je zapustrla v svetu brez zaščite, brez pravega cilja; napravila je bila iz njega predobrega in preblagorodnega mladeniča, da bi mogel verovati v podlost. Toda vse matere so take in vse mislijo, ustvarjajoč popolnosti, ki so mogoče pri človeku, da so napravile iz svojih otrok ljudi, ki se morajo pred njimi odpirati vsa vrata in ki morajo k njim leteti vse duše in vsa srca. To je bila uteha, ki jo je odnašala gospa de Cizeret s seboj v grob, da je napravila iz svojega sina velikodušno, plemenito in dobro bitje. Maurice de Cizeret je imel sto tisoč letnih dohodkov, ko se je vračal s pokopališča, kamor je bil spremil telesno posodo žene, ki ga je bila spravila na svet in vzgojila z globoko ljubeznijo. Prvih šest mesecev svojega žalovanja je prebil mladi mož na svojih posestvih; delal je izlete na konju, hodil na lov, posečal tu pa tam mlade ljudi, ki je bil z njimi skupaj vzgojen, skratka, živel je življenje graščaka, ki ga je bil vajen že od mladih nog. Kadar se >e pa vračal domov, se mu je zdel grad tako zapuščen in mračen, od kar ni bilo več njegove matere, da so ga prijatelji in stari znanci njegove rodbine silili, naj se preseli čez zimo v Pariz. Maurice de Cizeret ni imel nobenega povoda, da bi ne potoval. Njegova mati je bila žal za vedno odšla in mu s tem prinesla svobodo, ki ni vedel kaj početi z njo. Lahko se je torej preselil čez zimo v Pariz a-ii kamorkoli. Predno je zapustil cizeretsko gospostvo, se je oglasil pri svojem notarju in mu naročil, naj se dobra dela, ki jih je delala grofica, dokler je bila živa, delajo tudi v njegovi odsotnosti, ka-kbi da sta še mati in sin v gradu. S seboj je vzel precej denarja, ker si je hotel urediti bivanje v Parizu ta- ko udobno, kakor mu je dovoljevalo njegovo bogastvo. Takoj po prihodu v Pariz je posetil stare znance svoje matere in svoje lastne. &ele ko je bila opravljena ta družabna dolžnost, je začel iskati stanovanje in ni še minilo teden dni, ko se je že nastanil v lepem stanovanju v ulici du Helder. Maurice je hodil v poscte. Vedelo se je, da bo zahajal v družbo. In tako so ga povsod radi vabili, tudi v salone pripadnikov tujih držav. Maurice je bil mlad. plemenitega rodu in bogat. Poleg tevca ie bil pa še zelo čeden fant in zato ni čuda. da so ga sprejemali povsod z odprtimi rokami, posebno je bil pa vedno dobrodošel v salonih dam, kjer se je družba zabavala. Tako so razmere kar same nanesle, da se je moral seznaniti z rodbino dc Marillac. Ta rodbina je obstojala iz _ gospe ttortensie de Marillac, matere. Žena še lepa, domišljava, ki se je pa delala zelo dobro, ker je inieia dve za možitev godni hčerki. Starejša, gospodična Klara, je bila stara že najmanj šest mesecev petindvajset let. Mlajši je bilo pa šele sedemnajst let. Obe sta bili pravi lepotici in njuna mati je s tem računala; iskala je hčerkama moža po svojem okusu, še bolj pa po svoji potrebi: in iskala je tako vneto, da je bilo njeno prizadevanje res vredno uspeha. Gospa de Marillac je-bil na deležna tudi sreče, da je imela sira. lepega Rogera, ki je nosil svojih osemnajst let samozavestih, kakor da bi bodoča leta nikoli ne mislila težiti njegove glave, niti pobeliti kostanjevih kodrov, krasc-Čih njegovo čelo. Roger je spadal v tisto vrsto lep i moških, ki so vedno mladi. Hodil je preko stvar; m ljudi s spuščenimi vajeti in z bičem v roki. Poslušati očitke, to ni biki njearova navada. Sicer pa, njegova pokojna mati bi si ne bila nikoli dovolila kaj takšnega napram svojemu dediču. Kadar je govoril, je moralo veljati vse, kar je prihajalo iz njegovih samozavestnih ust, za največjo modmst. /a proroštvo. Pri tem se je bil Roger navadil posmehovati se vsemu in vsakemu tako, da ie veljal za mojstra posmehovanja. Zdelo se mu je, da razen njegove osebice nobena stvar na ! vetu ni vredna, da bi človek resno govor H o nji. Njegovo vedenje je bilo enako vedenju vseh drugih, samo malo ekscen-tričnejše. Bil je zelo prijazen fant, imel se je zelo rad in lenuhi so se kar tepli zanj. Izdelujejo se nav novejši modeli o treskih vozičkov, cazna najnovejša ivokolesa, šivalni stroji tn motorjL Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAM"'7 ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTTSKANJE »BREDA« 2EPN1 ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA Hotel Bellevne, Omiš ori Splitu Najlepša dalmatinska riviera. Morje, pesek, solnce, zrak, romantika nadkriljuje vse Prebiti nekaj dni v hotelu BeUevue se pravi koristiti zdravju. Dobra hrana, zdravilna pitna voda v sobah, električna razs\ va in kurjava. Peščeno kopališče. Takse ukinjene. Popust cenovnika. Na zahtevo pošljemo prospekte. Kompletna penzija Din 55.— do Din 75.— na dan. DOBITE PRI TAPETNIKU RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št. 2. — Telefon St. 2622. Obupane ženske NE BOJTE SE, CE IZOSTANE MENSTRUACIJA! + Vam prina&a pri poškodbah in izostanku mesečnega perila po r i jod e dolgoletno preizkušeno, tuočkra-t priporočeno zanealjiro u&nknjo-ie srodstvo, ki m odpovedalo tudi ne v najtežjih in trdovratnejain' slučajih t nasprotju z drugimi sredstvi, ki niso učinkovala, Prof. dr. Rettiha »EROSEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj arah Din 70, sa staro poškodbo Din 106, za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo in odporne ženske Din 200. Uspeh zajamčen, eieer vrnemo denar! Tisoči žen potrjujejo nagel in zanesljiv uspeh tega sredstva kakor tndi pcrrrs.cnjoče se zadovoljstvo. Diskretna poeiljatev po pošti. Havelkova ordinačni la bor a toč Nnsie . Boieteehova nI. 10.-S. N. 115 Pošt. sehranka č. 17, CSR.I Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo kleparskih del za nebotičnik in objekt TTT. Proračuni se dobe od 11. t. m. dalje v vložišču podpisanega zavoda med uradnimi urami za Din 20. Zapečatene kuverte z ofertami je vložiti do dne 18. t, m. do ^12. ure dopoldne v vložišču Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8/HL Pokojninski zavod za ▼ LJubljani, *saka beseda (H> par* Plačo «c lahko čudi » mamicah la odgovor znamko! - Na vprašanja brc* znamke w ■ ndGovarfama. NatrnaniSi otf/n* Oin S*— ^w VOLNO ZA MODROCE zelo poceni prodaja šega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1066 KLAVIRJI, PIANTNI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 18/T MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposveteka cesta St. 16 (pri Levu) 25/T ODEJE vseh velikosti iz vate in puha izdelujem. — Rožna ulica 19. 1464 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON P R E S K E R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14 22,T V VARAŽDINSKIH TOPLICAH se takoj odda gostilna z dvema lokaloma, 8 sobami ter vsem potrebnim. Za inventar je potrebna jamčevina okoli 6000 dinarjev; lahko tudi vložna knjižica. Vprašanja na: Stjepan Kovačić, medičar, Koprivnica, Hrvatska, 1458 ČEVLJI J A OBROKE »TEMPO«, Gledalifika ulica 4 (nasproti opere) 19/T OBROKE! MANUFAKTURA L1UBL7ANA ALEKSANDR0VA8 M ARiBOR GRtGOKf iC tVA 2C Ob/štite nas! Nov poklic sa dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno, ker oapletenc olago prevzamemo; pia-iamo trud sa pletenje ir d oba vuno prejo za prede-tanje. Pišite po brezplac-oe prospekte se dane* aa: Domača pietarska industrija Nr. 11 Josip Ka t iS, Maribor, Trubarje \» *L- Z. IŠČEM MESTO v pisarni ali kot blagajničar-ka —- najraje v hotelu v Dalmaciji. Ponudbe na oglas. odd. »Slov. Naroda« pod »Dobra moč«. 1479 TRG. POMOČNIK z daljšo prakso, popolnoma vešč mešane stroke, želi pre-meniti službo. Cen j. ponudbe na oglasni oddelek Slov. Naroda pod šifro »Zanesljiva r-oč«. 1481 STANOVANJE V MESTU 1—2 sob, kuhinje in pritiklin išče miren zakonski par brez otrok. Selitev lahko takoj ali s 1. majem. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod * Zanesljiv plačnik 1444«. Šcetke raznovrstna omela, žimnate metle, čopiče i. t. d. — izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG ŠTEV. 8 (poleg kina Matice* 29/L $ Moški, POZOR! Spolno slabost odstranite t uporabo nešk&dljj vega sredstva ta okrepitev »La Eroe«. Deluje v vsaki &!■» veški dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. Cena 60 Din. mo&nejša 100 Din. HavcLLova ordinačni laborato? Poet. m; h ranka £. 17, C SR Praha - Našle, Boieteehova nI. 10/57 S. N. 115. 20 ŠIVALNIH STROJEV močnih, na elektr. pogon, elektromotor 2.2 HP, pulti, stelaže, mize, stolčki, železna blagajna, moško kolo in razni drugi predmeti radi preureditve ugodno naprodaj. Natančna pojasnila daje g. Franc Kelbič, mehanik v Mariboru, Vetrinjska nI. 1498 RESTAVRACIJA-KA VARNA »LJUBLJANA« KRK, OTOK KRK Izmed najlepših kopališč na ->toku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko nadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Penzion z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. — Sezona se prične s 25. marcem in traja do 31. septembra. Za številen obisk se priporo-a Uprava »Ljubljane« Brzojavi: >Ljubljana«,* Krk Jtok Krk. 38/T TRPEŽNI AFRIK MODROCI samo Din 200,— spalne fotelje, fino izdelane, Din 1300.— prodaja RUD« SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2 Telefon 2622 Tednik »ZABAVNI LIST« Stražišče pri Kranju. — Vsaka Številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke I 37/T YOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 41fT MLADA GOSPA lepe postave, želi vpoznati resnega premožnega gospoda. — Ponudbe pod šifro »Simpatična 1504« na upravo z Slov. Naroda«. VABILO NA PLESNO VESELICO Vse prijatelje plesa, godbe in izvrstne kapljice vabim jutri na plesno veselico v gostilno »Dalmacija«, Šiška. — Cene zmerne, postrežba solidna. — Za obilen pose t se priporoča 1505 Ivan Lasan. VRTNAR išče stalno nameščenje na kaki graščini, vili ali zavodu, s prehrano in stanovanjem. Ponudbe na naslov: Ferlan Franc, Beograd,, Cukarica, Ičkova ulica št. 16. 1496 Izdelovalec skladnih vrtnih železnih stolov in miz. — IVAN zorko, ključavničar, Glince Cesta II, št. 6 p. Ljubljani. 1503 MLADO MOČNO DEKLE išče dela za dopoldne. Priporočena, poštena. Naslov pri ge. Cernivec, Ljubljana, Komenske-ga ulica 16. 1486 PROVIZIJ SK I ZASTOPNIK se išče za Slovenijo. Uglajeno občevanje s strankami in posebna agilnost obeta lepo prihodnost. Ponudbe pod »Provizija 1459« na upravo »Slov. Nar.«. NEKAJ STARIH OKENC proda hišnik, Sv. Petra cesta št. 42. 1489 m&o takoj prodam 5 minut od glavnega trga v Mariboru. Potrebno 60.000 Din. Maribor, Vojaška 21. 1502 UGODNA PRILIKA za mlekarno, uspeh siguren. Informacije: M. Lilek, trgovina, Trg pri Ozalju, Hrvatsko. 1501 PULT razne stelaže in škatle, vse v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi Slov. Naroda. 1474 VINSKE TRTE cepljene, komad po 60 par nudi Alojzij Grabar, pošta Juršind pri Ptuju. 1499 LESENE .IELSEVE PLO&CE »Tobalc (Sperrplatten) prodaja po tvorniški ceni Adolf Gllick, trgovec z lesom v Celju. 1497 KROJAAKEOA POMOČNIKA vestnega in dobro izurjenega v velikem delu, sprejme takoj Ivan Ostrovšntk, krojaštvo Sevnica SL 5. 1495 HOTELSKA SOBARICA z dobrimi spričevali, želi službo. Gre tudi v sezono. Govori slovensko, nemško in hrvatsko. M. Spendl, Slivnica pri Mariboru. 1494 DIN 125.— 1 ms žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T KANARČKE hardke vrvivce (Harzer Edei-roiler) fine pevce — samce od 90 Din naprej, samice po 20 Din razpošilja po povzetju in jamči, da dospe ptica Živa — Franc Srni d, Dobra va-Vintgar, Gorenjsko. 1347 OKLIC! V vsakem okraju se ustanovi podnrtirfc**. Jok X*> Mčomo zanesljivo osebo za voditelja '-ico) podružnice Mesečni dohodek 150 do 200 dolarjev. Ponudbe na: Ths Noveltv-Companv, Valkenborg (L. Holland). komfortno stanovanje 2 parketiranih sončnih sob, kopalnica, lepa kuhinja, shramba, mala veranda, po želji košček vrta v novi vili v bližini Mirja oddam boljši družini za Din 800.—. 1490 v crdavenici je zelo poceni naprodaj še pred kopališčno sezono trgovina parfumerije, sanitetnih potrebščin, materijalne in gumne robe. Obstoji že 8 let. ^Sanitas«, Crikvenica. 1500 Prometni zavod za premo? d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG ITIiITC U var niš ki, plav-IVVJIV^ žarski iD plinski vrst vseh BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. I v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta Št. 15/1. Zahvala Vsem, ki so nam ob smrti našega dragega soproga, očeta, strica in tasta, gospoda osipa aci emenco izrazili svoje sočutje, se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, pevcem društva Krakovo-Trnovo, darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 9. aprila 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Josip Zupančič. M Za >Narodno tiskamo« Fran Jezsrdek. — Za OTcavi tn taaeratm del usta; otoa ttm*tox, — Vet i j^ungaju.