Poštnina plačana v gotovini. Leto XIII., štev. 72 Ljubljana, sobota 26. marca I932 Cena t Din epu VULStVO. UjuOilana. (matijev« ulica 5. — Telcton št. 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inseratnj oddeieic. Ljubljana. Selen-bureova UL 3 — Tel. U92 ta 2492. Podružnica Mar bor: Aleksandrova cesta št 13 — leletoo 4L 2435 Podružnica Celic: (Coceuova ulica §t. 2. — Telefon št 100 Račun: ori pošt. iek zavodih: Ljubljana §t 11.842. Praha čislo 70 icn 5t 10S?41 .N d.rvCuia» CLuua LU0&0CDC — L) m. KI VlAT-ii^vr <0— l>a ureani&rvo: Ljubljana. Kjiafl>rva ulica 5 Telefon št 3122 3123 31M 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13. Tele.'on kt. 2440 (ponoči 2582). rvf««. tCrH-(-r,sodbeniki sami izpolnili, dobili pa iih bodo pri vseh prodajalcih tobaka in taksnih znamk. Od 1. aprila dalje so vsi lastniki stavb dolžni izdajati potrdila na teh monopolizi-ranih obrazcih in napraviti pogodbe za nove zakupe. Prav tako ^e morajo za stare za kupe napraviti pogodbe najkasneje do 1. julija. Zakon določa za kršenje teh predpisov ka'ni za lastnike stanovanj. Za pogodbe o zakupu hiš. stanovanj in lokalov se plača taksa na podlagi letne zakupnine, in sicer od 2401 do 3000 Din 10 Din: nad 3*;00 Din do 6000 Din 20 Din; nad 6000 do 10.000 Din 80 Din: nad 10.000 do 20.000 Din 50: nad 20.000 do 30.000 Din 100 Din: nad 30.000 do 50.000 Din 200 Din: nad to vsoto pa za vsakih nadaljnjih 100 Din še pol odstotka. Za potrdila o prejeti zakupnini in najemnini za stanovanje in lokale se plača do 1000 Din 2 Din. od 1000 do 2000 Din 5 Din, od 2000 do 3000 Din 10 Din nad to vsoto pa za vsakih 100 Din 0.25 Din Lastniki stanovanj so dolžni izdati potrdila. drugače se kaznujejo z globo z '20 do 200 Din. Vse oprostitve od taks po prejšnjem zakonu o taksah, ki so jih bila deležna razna humanitarna društva za zabavne prireditve, se z novim zakonom o taksah ukinejo in morajo od 1. aprila dalje plačati takso. Vstopnice za vse prireditve morajo biti državnega izdanja in se dobe pri pristojnih davčnih upravah: taksa in stroški za njih izdelavo se morajo plačati vnaprej. Denarni zavodi se morajo posluževati monopoliziranih računov, ki se dobe v vsaki prodajalni tobaka in taksnih znamk z vtisnjeno takso za 1 Din. Vsi motocikli s prikolico ali brez nje morajo plačati takso po svoji teži. Lastniki morajo prijaviti svoja kole?a najdalje do 1. maja upravni oblasti, da se ugotovi teža in na podlagi tega iaksa. Vsa ostala motorna vozila, ki pridejo v promet po 1. aprilu, se morajo v roku 10 dni prijaviti upravni oblasti in plačati zanje takso po teži. Zslravnlkl-speeljalisii pozvani iz — Bolezen ima tsssžl politično Moskva Berlina in Varšave — Bojazen v o Berl;n, 25. marca. p. Semkaj so prispele iz Moskve vesti, da je predsednik Zveze sovjetskih republik Stalin smrtno nevarno obolel. Sloviti nemški špec-ijalist za notranje bolezni dr. Sonnenbeck je bil nujno pozvan v Moskvo ter je takoj z letalom odpotoval. Prav tako sta bila iz Varšave pozvana v Moskvo dva univerzitetna profesorja, eden izmed njih špeeijalist za raka. V zadnjem času se širijo v Moskvi v zvezi z boleznijo Stalina razne vesti in zatrjuje se, da je si?-er Stalin res nevarno bolan, da pa ima njegova bolezen tudi politično ozadje. Njega se je splošno smatralo za moža z železnimi živci, toda v zadnjem času je bil Stalin tako razburljiv, da tra je vsaka malenkost spravila iz ravnotežja ter je bil celo napram svojim najožjim prijateljem in sotrudnikom naravnost neznosen. Zlasti ga je baje potrla vest. da se je pojavil bivši zunanji minister čičerin v Sibiriji kot pro-fijak. V zvezi s tem se je Stalinu očitalo, da je spravil tega moža, ki si je stekel za komunizem največ zaslug, na beraško palico. Čiferin ie med delavstvom zelo popularen in Stalin se ie začel bati, da bi mu čičerin mogel politično škodovati. Ne glede na vse te vesti, kojih resničnost se ne da kontro-1 irati, pa je gotovo, da vzbuia Stalinova bolezen v komunističnih krogih v Moskvi veliko vznemirjenje, ker se boje, da bi mogla katastrofa Stalina pomeniti obenem tudi katastrofo sedanjega boliševiškega režima- iS & Informativna razgovori s predstavniki francoske vlade o mednarodnem gospodarskem položaju Pariz, 25. marca, sj. Čeprav tvori vprašanje gospodarske obnove Podunavja še vedno središče diplomatskega delovarja evropskih držav, se že zopet pojavljajo znaki, da sili reparacijsko vprašanji ponovno v ospredje. Dokaz tem j ;e posti berlinskega ameriškega poslanika Sacktt-ta svojemu pariškemu tovarišu Walterju Edgeu, ki mu pripisujejo v mednarodnih krogih veliko važnost. Sackett, nefc-ianji senator države kontuckv in osebni prijatelj predsednika Hoovra, se je namreč ravnokar vrnil z dopusta v Zedinjenih državah, kjer se je na merodajnih mestih razgovarjal o vprašanju mednarodnih dolgov, ki je povzročilo na zadnjem za-sedanjenu \vashingtonskega kongresa toliko hude krvi. Domnevo, da je prišel poslanik Sackett v Pariz v posebni misiji, podkrepljuje še dejstvo, da sta se oba vod dna zastopnika ameriške politike na našem kontinentu sestala z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Tardieujem ter finančnim ministrom Flandinom. in da se je sestanka udeležil tudi nemški poslanik v Parizu v. Hoesch. Prisotnost nemškega poslanika je obenem tudi dokaz, ia postaja problem mednarodnih zavezniških dolgov v-dno bolj ameriško-nemški problem, čeprav Nemci pri njem niso direktno udeleženi. Zmagovalci so na njem zainteresirani samo kot posredniki, ker prenašajo svoje terjatve od Nemčije enostavno na Ameriko. Nobena francoska vlaia pa ne bi mogla pristati na drugačno r;šifev problema mednarodnih vojnih dolgov kot samo v zvezi z reparacijami Sestanek vodilnih politikov ameriške in francoske republike je dal francoskemu tisku zopet povod. da to ponovno poudari. Vsebina razgovorov med ministri je ostala sicer tajna in tudi ni bil izdan noben komunike, pač pa je poslanik Sackett snrejel dopisnika »Tempsa« in mu izjavil, da stoje Zedinjene države še vedno na stališču, da morajo evropske države zadevo dolgov najprej urediti same med seboj, predno lahko računajo na ameriško pomoč. Predvsem p« je potreba, da se sporazumeta o tem Francija in Angrja. Šele potem bi Zedinjene države priučile, v koliko bi lahko omogočile ali olajšale izvedbo takega dogovora, ne morejo se pa v naprej k ničemer obvezati. Storili bi pa Američani kaj samo v korist splošmo-sti in ne samo ene države. Če je poslanik Sackett že prišel v Pariz v kaki misiji, potem je bil gotovo samo kot osebni zastopnik predsednika Hoovra. Nič se ni dotaknil decembe -skih razprav v Beli hiši, kjer je večina pr«s.ancev nastopila sovražno proti vsa :r,iu zn:žs-nju, kaj šele proti črtanju dolgov Popolnoma nejasno je tudi , na kak način bi predsednik Hoover osebno še enkrat lahko vplival v korist evropskih dolžnikov, posebno še, ker gre njegova predsedniška doba h koncu in vlada v Zedinjenih držt-vah že volilna mrzlica. Splošno prevladuje zato v političnih in gospodarskih krogih mnenje, da pred lozansKo konferenco in končnim razčiščenjem reparaci jskega režima, po izteku Hoovrovega enol ornega moratorija, ki se bliža koncu, ni pričakovati nikakih velikih izprememb. Zelo maio je tudi verjetno, da bi Hoover po grenic.h izkušnjah lanskega leta sam rprožil tak predlog, ker dosedaj še ni znano da b' N>inčija prosila za kako posojilo. Kako občutljivi so danes Američani glede vojnih dolgov, kaže tudi nervoza, tci je zavladala v ameriškem senatu, ko so ^e razširili glasovi, da se bo novi ameriški poslanik v Londonu Mellon začel pogajati z angleško vlado glede revizije britanskih vojnih^ dolgov. Demokratski govorniki namreč dokazovali, da je treba te dolgove presojati izključno s stališča amerškegi davkoplačevalca in da morajo zaradi razvrednotenja evropskega denarja evropske države svoje dolgove plačevati v z'atu. Ameriško javno mnenje je torej še daleč od vsake popustljive in smotrne ureditve tega perečega gospodarsko - poetičnega vprašan ja. Pariški dogovori so bili torej samo informativnega značaja. Sackett ;n Edge sta hotela najbrže samo ugotoviti, kako bi prišli Američani do svojega denarji., če bi bila Nemčija prisiljena, da ustavi svoja reparacijska plačila. Prigovarjala sta pri tem Francozom, naj v svojih zahtevah napram Nemcem popustijo, sama pa nista mogla Francozom ničesar obljub'*'. Tardieu in Flandin pa gotovo tud' ms*a opustila prilike, da še enkrat poudarita neločljive zveze med reparacijami in aavez niškimi dolgovi in da je nemogoča, da bi Washington kaj dobil, ee Berlin ne plača. PODUNAVJE V OS EVHOF Francoska javnost vidi v podonavskem načrtu sko ozdravitev — Angleška vlada predlaga MANJA oj za gospodar' erenco Pariz, 25. marca, d. Po odgoditvi razorožitvene konference in vsaj začasnemu pomirjenju na Daljnem vzhodu stoji v ospredju evropskega zanimanja vprašanje gospodarskega sporazuma med podunavskimi državami. Ne samo francoska, tudi angileška in vsa ostala evropska javnost z veliko napetostjo sledi razvoju tega gran-d;oznega problema, od katerega si zlasti manj preudarne množice obetajo čez noč gospodarsko ozdravljenje Evrope. Listi pa obširno prinašajo izjave državnikov neposredno interesiranih podunavskih držav in jim pristavljajo svoje komentarje. Oficiozni »Temps« zatrjuje, da v Budimpešti in Beogradu simpatično razpravljajo o podunavski antanti in prav tako tudi v Pragi. Izjave ministra dr. Beneša SDreiema list z velikim zadovoljstvi tn. enako tudi najnovejše izjave madžarskega ministra \Valka. Nepojasnjeno je s«mo še stališče Avstrije, ki je še vedno ped vplivom Nemčije in presoja zato francosko pobudo z velikimi predsodki. »Information« sodi. da se kaže tudi v Italiji približanje k francoskemu načrtu. To je tem bolj važno, ker sta Italija in Nemčija glavni državi, ki prihajata v poštev kot večtii od jemalki za podunavske države. Veliko pozornost je zbudi'a današnja vest agencije »Havas«, da bo angleška vlada predlagala konferenco evropskih velesil, ki naj se v začetku aprila sestane v Ženevi in najprej" interno razčisti stališča Francije, Anglije. Nemčije in Italije do podunavskega problema. »Havas« obenem demantira vest, ki so jo prinesli nekateri včerajšnji listi in ki je zatrjeva"a, da se bosta prihodnji teden sestala Macdonald in Tardieu. Današnji »Eoho de Pariš« ostro zavrača angleški predlog za konferenco velesil in pravi, da pomenja samo zavlačevanje Tardieujeve pobude. List kritizira tudi separatna trgovinska pogajanja med Italijo in Avstrijo ter med Nemčijo in Ru- munijo in jih označuje za dvojno barijero proti francoskemu načrtu. Motivi za to so le politični, ker resnične pomoči Podu-navju ne more nuditi ne Italija, ne Nemčija. Popoldne je zunanje ministrstvo potrdilo vest agencije »Havas« le v toliko, da ie res že prispel v Pariz odgovor angleške vlade na francosko spomcnico glede gospodarskega sodelovanja Srednje Evrope. O vsebini nočejo v zunanjem uradu dati nikakih podatkov, iz česar pa v diplomatskih krogih sklepajo, da se je angleška vlada res postavila na drugačno stališče kakor francoska, ki je predlagala, naj se najprej sporazumejo prizadete podunavske države same med seboj brez vmešavanja velesil. V Parizu so v nasorotju z angleškim naziranjem mnenja, da podur.avske-ga načrta ne bo mogoče izvesti, ako ga vzamejo v roke velesile, predno bi bil dosežen soorazum med Češkoslovaško. Avstrijo. Madžarsko. Jugosavijo in Rumunijo. Zato je stališče do angleškega predloga glede konference velesil povsod odklonilno. Angleško potrdilo London, 25. marca s. V zvez! s francoskim načrtom glede gosnodarske obnove podunavskih držav je verjetno, da se bo Tardieu čimnrei sestal z angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom in zunanjem ministrom Simonom. Na tem sestanku nai bi prišlo začasno do sporazuma za skupen razgovor z Briiningom in Gran-dijem, ki naj bi se vršil v ženevi, čim se zopet sestane razorožitvena konferenca. Veselje v Berllnn Berlin, 25. marca. s. Vest o angleškem predlogu, naj o podunavskčm problemu razpravljajo najprej velesile same, je prispela v Berlin še le proti večeru. Dasi še ni skižbeno potrjena, je vzbudila veliko zadovoljstvo. ker vidijo v tem predlogu znak, da se je Anglija postavila na stran Nem- Finančni problemi Francije Potreba energične redukcije državnega proračuna — Plačevanje reparacij je pogoj utrditve gospodarskega zaupanja Pariz, 25. marca. d. V senatu se je včeraj pričela proračunska razprava, v kateri so vsi govorniki, med njimi tudi generalni poročevalec Abel Guardev, označili neprestano naraščanje proračunskih izdatkov v zadnjih štirih letib kot glavni vzrok tež-koč v državnem gospodarstvu ter izjavili, da ima Francija v bližnji bodočnosti izbirati samo še med deflacijo proračuna ali pa novo valutno inflacijo, ki pa se mora preprečiti za vsako ceno. Guardev je izjavil, da bo primanjkljaj v letošnjem letu, ako se vračunajo še neprejete nemške reparacije. znašal 5 milijard frankov. L. 1933. se bo vlada znašla pred nepokritimi izdatki 6 do 7 milijard frankov. Cheron je opozarjal, da so se rezerve francoskega tre-sorja, ki so znašale meseca marca 1. 1930. nad 19 milijard frankov, skrčile ob koncu januarja I. 1932. na 1.9 milijarde. Minister Flandin je izjavil, da so baš bogate rezerve tresorja v zadnjih letih zapeljale parlament k inflaciji javnih izdatkov. Izdatki v državnem gospodarstvu so v letih 1924. do 1928. narasli za več ko 9 milijard frankov. od leta 1928. do 1930. pa skoro za 11 milijard. Izdatki za državne uradn'ke so narasli od 1342 milijonov frankov 1. 191J. na več ko 11 milijard v 1. 1932. Civilne in vojaške pokojnine so se napram predvoinl dobi povečale devetkrat. V svojem govoru je finančni minister Flandin tudi naglašal, da polaga Francija posebno važnost na to, da bo prišla na dnevni red lausannske konference rešitev gospodarskih in finančnih težkoč, ki vznemirjajo svet. Glede reparacijske politike moi-a Francija reči, da se ravna po zakl i ličkih baselskih strokovnjakov, ki so izjavili, da bi odpoved reparacijam pomenila samo preložitev bremena na druga ramena. Ves svet spoznava, da bi niti črtanje reparacij in vojn:h dolgov ne rešilo gospodarske krize. Potrebna je splošna rešitev in priti bo treba do politike obnove. Najprej ie treba vzpostaviti dolgoročni kredit in v to svrho je trebi doseči, da se izvršujejo sprejete obveznosti. Francija ne stoji pred svetom kot neizprosen upnik, ker izhajajo vse konstruktivne pobude od nje. Novi kitajski protesti pri Društvu narodov Kitajske pritožbe proti japonskemu podpiranju mandžurske vlade Japonske zaplembe carinskih dohodkov v Mandžurijo Ženeva. 25. marca d. Razni znaki kažejo, da namerava Kitajska vnovič sprožiti pred Društvom narodov mandžursko vprašanje. Zastopnik Kitajske, poslanik Jen, toi je med velikonočnim odmorom v ženeva ostal v stalni zvezi s svojo vla-do, je v objavljenem pismu članom skupščine Društva narodov slovesno (protestiral proti početju Japoncev v Mandžuriji.. Poslanik trdi, da nudijo Japonci na različne načine pomoč novi man-džurski vladi, ki ji pomagajo z zaplembo carinskih dohodkov, kakor tudi z imenovanjem japonsklin strokovnjakov. Japonci vztrajajo na tem, tla se morajo vse obnovit- ve obstoječih carinskih pogodb in izpremembe tarif predložiti v odobritev novi vladi ter gToze sicer z zaplembo vseh carinskih dohodkov. Japonska zasleduje kot svoj cilj osnovanje carinske unije treh vzhodnih pokrajin z Japonsko, da bi na ta način popolnoma ločila Mandžurijo od Kitajske ter jo priklonila Japonski. Istočasno objavlja kitajska delegacija protest predstojnikov treh vzhodnih pokrajin, ki bivajo sedaj v Nankingu in ki pozivalo Društvo narodov, naj odreče marijonetni vladi v Mandžuriji priznanje ter obnove kitajske pravice na tem ozemlju. Grški narodni praznik Včeraj je slavil grški narod svoj veliki praznik, spominjajoč se onega 25. marca i. 1821., ko je kot posledica ruskih zmag nad Turki m uspešnih srbskih vstaj mogočno vznlamtalo grško svobodoLjubje, da ipo dolgih stoletjih otrese nasilni turški jare>m. Na ta dan je v Patrasu nadškof Germanos pozval voditelje grškega naroda na odločilno borbo zoper dednega sovražnika ter zaprisegel vstaše na sveto narodno stvar. Po ogorčenih borbah si je grški narod izvoje-val majhno državo z nekaj nad 800.000 prebivalci, Ki je postala jedro, okoli katerega so se v kasnejših desetletjih zbirale polagoma vse grške pokrajine. Iz tega skromnega začetka je po mnogin težkih bojih in nesrečah končno nastala današnja Grška, ki je združila v svojih mejah ves grški narod. Zgodovina grškega napredka zadnjih trideset let je tesno združena z imenom geni-jalnega državnika in politika Venizelosa Njemu se ima Grška zahvaliti, da ji je bM pripojen važni otok Kreta, obenem pa je Venizelos oče vse modernizacije notranjega življenja države. Kakor je grška svobo- da vznikla v tesni zvezi s srbskim osvobodilnim gibanjem, tako sta oba naroda tudi kasneje vedno ramo ob rami stala na braniku skupnih koristi. V balkanskih vojnah je bila grška pod duhovnim vodstvom Venize-losovim zvest zaveznik in sobojevnik Srbije. Predsednik njene vlade je eden izmed soustvariteljev balkanske zveze proti Turkom in tudi kasnejša njegova politika stoji vedno v znamenju gesla -»Balkan balkanskim narodom«. Med svetovno vojno je dT-žavnik Venizelos moral premagati ogromne težave, da je z največjim naporom povel svoj narod zopet v pravec politike, kn je bila ba.Ikansklm narodom edino koristna V dolgotrajni b^rbi z nemško navdahnjenim kraljem Konstantinom je zmagal na vsej črti ter dosegel, da je Grška posegla v boi na strani antante. Ko naš južni prijateljski sosed praznuje svoj veliki praznik, se tudi naš narod z občudovanjem snominja njegovih borcev za svobodo, tem bolj ker je grški narod izšel zmagovit iz boja proti onemu sovražniku ki je stoletja ropal in mori! tudi po slo venski zemlji ter pustošil našo ožjo domovino. čije in Italije. Merodajni za to so bili po nemškem mnenju poleg gospodarskih tudi politični razlogi, ker tudi Angliji ne bi moglo biti irelevantno. ako bi prišla dunav-ska kotlina popolnoma pod francoski vpliv. Dunaj vali krivdo na Prago Pariz, 25. marca. č. Bivši ministrski predsednik Painleve, ki se jo nekaj dni mudil na Dunaju, se ie včeraj zglasil pri francoskem zunanjem ministru in ministrskem predsedniku Tardieuju ter ga je obvesti! o svojih dunajskih razgovorih. Sporočil mu ie, da se je sestal z avstrijskim kancelarjem Bureschem in s predsednikom zvezne republike Miklasom. Oba avstrijska državnika sta pokazala veliko zanimanje za Tardieujev načrt, izrazila pa sta dvom. da bo stvar uspela, ker bo po njunem mnenju Češkoslovaška onemogočila izvedbo Tardieujevih predlogov. Skepsa čsl. agrareev Praga. 25. marca. d. Agrarni >Venkov-t sklepa po ekspozeju ministra dr. Beneša, da so pogoji za sodelovanje malih podunavskih držav tako težavni, da se v doglednem času sploh ne bodo mogli uresničiti. Za to sodelovanje je potrebna predvsem popolna sanacija Avstrije in Madžarske, za kar pa bi bi'o potrebnih 800 milijonov dolarjev, torej vsota. ki je danes ni mogoče mobilizirati, češkoslovaška trgovinska pogajanja z Madžarsko so bila prekinjena baš zaradi finančnih vprašanj. Češkoslovaška industrija bi sicr dobila od Madžarske kake preference, toda nobenega denarja, češkoslovaško poljedelstvo pa ne more pristati na nobeno pogodbo. dokler mu r.iso zajamčene minimalne rene njegovih proizvodov. Srednja Evropa bi ne dala posla nobenemu brezposelnemu industrijskemu delavcu. Preostaja samo ena pot: kmetje, delavci, industrija in obrt se morajo združiti v velikopoteznem načrtu proti krizi na podlagi notranjega konzuma in zagotovitve cen. Nevarnost poplav je zaenkrat minila Beograd, 25. marca. p. Po poročilih, ki jih je sprejela hidrotehnična uprava v Beogradu, je nevarnost novih poplav za enkrat minila. Vse reke, razen Tise, so začele padati. Le Tisa še narašča in je v oko-lici Vel. Kikinde poplavila obširna polja. Če bo ostalo še nadalje hladno, se ni bati večjih poplav. Madžarski gospodarski delegati v Beogradu Beograd, 25. marca. p. Snoči sta prispeli v Beograd podpredsednik budimpeštansko-ga velesejma dr. Emil Vertesz in podpredsednik madžarsko-jugoslovenske trgovske zbornice dr. Koloman Balkanvi. Danes sta v umetniškem oddelku prosvetnega ministrstva izročila sliko nemškega publicista Feliksa Kannitza, ki so jo Madžari za časa okupacije med vojno odnesli iz beograjskega muzeja. Kannitz je zbral dragoceno gradivo o zgodovini Srbije in ga je zaradi tega naslikal srbski slikar Stevan Todoro-vič. Slika je spadala med največje redkosti beograjskega muzeja. Obenem sta madžarska odposlanca stonila v stike s predstavniki naših gospodarskih krogov v svrho poglobitve medsebojnih stikov. Zlasti skušata pridobiti naše gosoodarske kroge za sodelovanje na budimpeštanskem velesej-mu, ki se bo vršil v prvi polovici maja. Bolgarska odlikovanja naših zdravnikov Beograd, 25. marca. p. Danes dopoldne je na bolgarskem poslaništvu v navzočnosti vsega uradništva izročil odpravnik poslov g. Valnerov visoka odlikovanja jugo-slovenskim zdravnikom, ki jih je bolgarska vlada odlikovala za zasluge na polju kulturnega in znanstvenega sodelovanja med slovanskimi narodi. Med drugimi so odlikovani predsednik jugoslovenskega zdravniškega udruženja dr. Momčilo Ivkovič s komanderskim redom za državljanske zasluge z zvezdo II. stoonje, dr. Edo Šlaj-mer iz Ljubljane z istim redom, dr. Afavri-cij Rus. predsedn k Zdravniške zbornice v Ljubljani in dr. Vladimir Jelovšek, urednik Zdravniškega glasila z istim redom 3. stopnje. Nov pravilnik o normalizacfii električnega toka Beograd. 25. marca AA. Gradbeni minister je predpisal pravilnik za normalizacijo napetosti in trekvence električnega, toka. ki se mora pregledati po poteku vsakega drugega leta in izpopolniti, eventualno izpremeniti po najnovejšem stanju tehnike. Pravilnik velja od dne. ko se razglasi v »Službenih Novinah«. Tedaj izgube veljavo vsi prejšnji predpisi, navodila in okrožnice ki mu nasprotujejo. Podpora za nabavo plemenske živine Beograd, 25. marca AA. Z odlokom kmetijskega ministra je iz državne kmetijske zakladnice dovoljeno izplačilo 95.000 Din banski upravi dravske banovine v Ljubljani kot podpora za nabavo plemenske živine. Na poti k vstajenju Letos bomo velikonočne zvonove pozdravili s posebnimi občutki: težka, jnučno napeta zima je za nami. Ta zavest že sama prinaša rahlo olajšanje. Zima je komplicirala gospodarski in socialni položaj najbolj prizadetih slojev; za celo vrsto sezonskih poklicev se je •ustavilo delo, gospodarski krogotok se je nujno zmanjšal, brezposelnost je narasla, nezadovoljstvo se je povečalo. V mrazu in snegu je bila beda še hujša. Kar je sezonskih težav in zapletljajev, se z nastopajočo pomladjo zopet uravnajo in že to, že prvi rahli znaki izboljšanja, zadoščajo, da pade za nekoliko stopinj temperatura črnogledstva. Vendar bi bila škodljiva samopreva-ra, če bi polagali v to naravno olajšanje nade, ki jih ne more izpolniti. Ni niti treba dokazovati, da ogromen del težkoč, ki nam vsem ieže na srcu in še povsod drugje, ni sezonskega značaja. .Pomlad bo prinesla olajšanje samo v toliko, v kolikor se bodo za tega ali onega odprle možnosti zaslužka in v kolikor se avtomatično zmanjšajo izdatki za življenjske potrebščine. Del brezposelnih bo lahko našel delo na poljih; nekateri obrati bodo sami po sebi oživeli. Kakor hitro pa pride v gospodarsko življenje malo več elana. gibanja, zaupanja, se mora zganiti z neznosne mrtve točke. Morda se celo pomakne v smer k izboljšanju. Lahko za sedaj upamo, da pomlad, ki prinaša novo življenje, odpira tudi nove možnosti. Vendar nas taki upi ne oproščajo nobenih dolžnosti in nikakih ozirov: položaj ostaja slej ko prej resen, a nikakor ne brezupen, čaka našega moralnega sodelovanja, hoče, da mu kot razumni ljudje pogledamo v razrvano obličje. Nemara imajo veliki krščanski prazniki v tem trenutku vzpodbudno nalogo: da nas opozarjajo na moralno plat naših težav. Vrnimo se k medsebojnemu zaupanju in skušajmo z dobro voljo prispevati k izboljšanju položaja, ki nas tare. Nikomur ne bomo nasuli peska v oči, če povemo: Od nikoder ne bo prišla drugačna rešitev, kakor jo bomo sami pripravili; noben vozel razkričane krize ni v rokah sil. ki bi delale čudeže. vse mora iti in se končati po svoji naravni nujnosti. Vedno bolj se kaže, da bo sedanja daljnosežna kriza prisilila k reviziji mnogih dosedanjih oblik gospodarskega Marcel Rtty: če bi bil Hitler 13. marca izvoljen za predsednika nemške republike, bi v noči od 13. na 14. marcu nedvomno sledil fašistični državni prevrat, ki bi odstranil sedanjo vlado. Nekaj ur kasneje pa bi izbruhnila že tudi generalna stavka in državljanska vojna, kakor na dan po Kap-povem puču. Toda ta konflikt bi bil po obsegu mnogo bolj katastrofalen in njegov zid mnogo bolj negotov. Kapp, njegovi zarotniki, podporniki in plačanci so imeli za seboj samo zelo slaboten del nemškega prebivalstva in je pomenila njihova akcija samo notranjo krizo v državi. Hitlerjeva nevarnost pa predstavlja ne samo katastrofo za Nemčijo, temveč ogroža sploh vso Evropo in tu li Ameriko z njenimi milijardnimi investicijami. ' Ugotovitve pruske policije po nemških p-edsedniških volitvah jasno kažejo prave namene nacionalnih socialistov in njihovega vodje. Upajmo, da bo sedaj začela tudi Nemčija uvidevati, kaj pomeni Hitlerjeva ^zakonitost«. Brunšviški »vladni svetnik« je že večkrat izjavil, da se namerava polastiti oblasti zakonitim potom; v odprtem pismu na kancelarja je celo nastopil kot branilec weimarske ustave. Svoje nasprotnike pa bo pozival k spoštovanju republikanskih ustanov samo toliko časa. dokler mu te lahko pomagajo vreči sedanjo republiko. Ta zagrizeni pro-tiparlAmentarec, ki je pripeljal svojo ttranko v parlament, ta strastni nasprotnik demokratskega režima, ki bi bil pripravljen za-sesti vsako, najrajši pa pivo mesto v vsaki vladi, si išče parlamentarno večino pri vsakih volitvah. Čim bi pa večino dobil, tedaj bi takoj odvrgel krinko zakonitosti, rešil bi se svojih včerajšnjih prijateljev in se polastil vse javne sile in orožja. Ravno v tem leži tudi kritična točka vsakega revolucionarnega po-kreta današnjih časov. Izkušnje s celo vr-st.o zmagovitih diktatorjev kažejo, da postane vsaka stranka vsemogočna, kadar se neomejeno polasti orožja. Nauk neoma-ki.iavelizma tudi uči, da skuša okrepiti taka stranka, če ji manjkajo vsi predsodki, svoj terorizem in svojo moč s tem, da uniči nasprotne stranke in organizacije in j h oropa njihovih voditeljev. Uboj Lieb-knecbta in Roze Luxemburg je za dolga leta oslabil komunizem v Nemčiji. Umor Industrije podjetniki! Mnogokrat, pre-mnogokrat more sposoben človek v interesu svoje stranke bolje, mirneje in objek-tivneje misliti kakor stranka sama. To pa ni težko razumeti. Stanje Vaših poslovnih zadev Vam ni egalno, zato hočete razmere preurediti in poiskati vzroke. Vi ste sicer z vsem Vašim srcem in vsemi afekti pri stvari in se zagrizete v delo. Posledica tega pa je, da zrele vedno samo na eno točko, ki Vam zapira pogled in pregled naprej. Pa pride k Vam prijatelj, ki vidi včasih rešitev že na prvi pogled. Tudi Vi imate v preureditvi ali v ureditvi knjigovodstva, bilanciranju, revizijah ali drugih zadevah poslovnega značaja težkoče. Kdo jih danes nima. Hotel bi Vam biti tak prijatelj in bi Vam radevolje z jamstvom diskrecije in proti zmernemu honorarju pomagal reševati Vaše zadeve. Javite mi z dopisnico Vaš naslov na upravo »Jutra« pod šifro »Usluga«, pa Vas pose-tim brezobvezno v svrno porazgovora o stvari. Sprejmem v izvršitev samo dela, do izvršitve katerih čutim popolno sposobnost in vstrezno zmožnost koristiti Vam. Sprejemam delo tudi izven Ljubljane. 3853 in političnega življenja. Saj razločno vidimo, da vse države, zlasti one, ki so najbolj prizadete, neprestano iščejo rešitve. Razorožitvena konferenca in načrti o konfederaciji podunavskih držav so poizkusi, da preidemo v neko novo, znosnejše stanje. Prvi poizkus skuša doseči revizijo političnega nezaupanja in zasigurati za daljšo dobo mir, drugi je poizkus razorožitve na gospodarskem terišču, poizkus miru v trgovinskem boju in velik korak k prepotrebnemu uravnovešenju produkcije in konzuma na važnem delu evropskega gospodarskega kompleksa. Če še tako dvomimo o uspehu teh prizadevanj, ne moremo zanikati, da ves ta trud izhaja iz prepričanja, da je treba kreniti na pot zaupanja, razumnosti in sporazuma. Najslabše je, prekrižati roke in čakati, kaj še prineso časi, ali pa verovati, da bo razdejanje imelo pozitiven učinek. Ne pasivnost ne vera v čudeže, pa četudi so zvezani s prevrati, nas ne more odrešiti. Pot k rešitvi je danes že jasno naznačena: smotren razvoj k boljšim, popolnejšim oblikam! Ta razvoj je kajpak težji in zamotanejši od prevratov, a zato uspešnejši in trajnejši. Zahteva pa dvoje: dela in žrtev. Dela vseh in tudi žrtev vseh, progresivno po njihovi moči. Velika noč je vzbudila že nešteto uvodnikov o potrebi vstajenja — moralnega, političnega, socialnega. Ni treba omalovaževati dobrih pobud, a tudi ne gojiti odvišnih iluzij. Naš čas boleha za papirjem in neiskrenimi, praznimi besedami. Treba je, da oe&ede zaupanje, razumnost in sporazum osvobodimo mučnega suma, da so tudi to samo prazne fraze. Vstajenja, kakor ga pričakujejo v današnjem položaju vsi prizadeti krščanski narodi, ne bo, dokler ne bomo živo verovali v tvorno moč teh besed in jim dali z žrtvami in delom pozitivne vsebine! Ne potrebujemo velikih gesel in varljivih iluzij: v tem času je nekoliko zdravila že v sami besedi zaupanje. Nekoliko v razumnosti. Precej v sporazumu. Samo po tej poti se lahko izboljšajo sedanji kalvarijski težki časi, skozi katere grmi v velikonočnih dneh svareči prerokov klic: Perditio tua ex te. Israel — samo iz nas samih prihaja poguba! a nevarnost Erzbergerja in Rathenaua, naravna, toda prezgodnja smrt Stresemanna in Brianda, so le okrepili položaj nemškega nacionalizma. Nemčija je dežela žepavih kompromisov. Tudi hitlerjevci niso tako črni vragi, kakor se jih slika na zid Oni izmed njih, ki so dobili ministrske listnice, kakor Frick v Weimaru in Klagges v Brunšvi-gu, so brez velikih težav zamenjali rjavo srajco za salonsko suknjo. Pozabili so kratkomalo svoj revolucionarni program v pisalnih miznicah. Njiliovi volilci niso pokazali nikake nepotrpežljivosti ter so se bolj zanimali za razdelitev dobrih služb kakor pa za zmago tretjega cesarstva. Celo Hitler sam ni napravil vtisa človeka neupogljivih nazorov in uničevalne strasti. Ni se prav nič sramoval pogajati se z ljudmi, katere je njegovo časopisje žigosalo za izdajalce Nemčije, pomnožil je le pomirjujoče izjave dopisnikom inozemskega tiska, Magnati težke industrije in velefinance, ki vzdržujejo nemški fašizem, bi brez dvoma svoje prispevke ustavili, če ne bi bili prepričani, da bo Hitler ubogljivo orodje njihovih rok. Celo Hin-denburg in Bruning, ki sta ravnokar porazila Hitlerja, bi se raje z njim pogajala, kakor pa spustila v bitko. Njima je namreč še sedaj bolj neprijetno sodelovati s socialisti, čeprav so ravnokar rešili režim, kot pa iskati sporazum z rog-gljatim križem. Bruning pač misli, da je njegova glavna dolžnost, da ohrani enoto nemškega naroda, čeprav obstoja ta enota samo še na zunaj in je samo še fasada. živi pač v iluzijah, da se mu bo posrečilo udomačiti fašizem in napraviti iz njega vladno stranko. Toda, če bo ta iluzija trajala še naprej, bo nemška republika propadla in z njo bo padel tudi mir v Evropi. Fašizem in demokracija sta tako nespravljiva kot voda in ogenj. Nemška republika je že preveč prepojena s fašizmom. Režim, ki ga je ustvarila Brii-ningova vlada s svojimi zasilnimi nared-bami, je daleč proč od liberalne demokracije. Nova ustava, ki je mnogo oližja moskovski in rimski kakor p "i pariški ali londonski, se je postavila nad weimarsko ustavo. Mogoče je, da ta razvoj odgovarja težnjam in potrebam nemškega naroda; tudi je mogoče, da bo Nemčija dala novo pojmovanje demokratskega režima. Usodna zmota bi pa bila, misliti, da bi Nemčija lahko razparala in si ponovno se-šila po meri demokratsko obleko s pomočjo hitlerjevega fašizma. Bistvo demokracije leži v nadzoru, ki ga od časa do časa narod vrši nad vlado, bistvo fašizma pa je terorizem in zloraba oblasti. Vsi odtenki so mogoči v demokratskem režimu, dokler se ohrani pvoboda. fašizem pa cvete lahko samo na grobišču umrle svobode. Zato se zelo čud;m, da deli iluzije nemškega kancelarja Briininga tudi tako globok in bister opazovalec kot je Francoz grof Ormesson. Nahajamo se pred dvema mogočnima silama, piše v »Temp3u« 18. marca. Ena hoče obračunati z ukoreninjenimi načeli, druga želi izpremembe z vso strastjo svoje mladosti. Obe stremita za skupnim ciljem in skupaj bosta polagoma izpremenili Nemčijo. Tako so najbrž mislili tudi dobri italijanski liberalci na predvečer pohoda na Rim, ki sedaj v pregnanstvu premišljajo obseg svoje zmote. S fašizmom ni sporazuma. Usoda republikanskega režima v Nemčiji zavisi sedaj od njegovih pravih branilcev, to je pruske vlade, socialno demokratske stranke, predvsem pa »železne fronte«. V Franciji stavijo nacionalistič- ne stranke velike nade na volilno paniko, ki bi pr ponovnih pruskih volitvan prinesla velik Hitlerjev uspeh. Treba je vedeti, da republikanska koalicija, ki vlada v Prusiji, ni resno ogrožena. že sedaj lahko približno pregledamo, do kam bo segel Hitlerjev napredek pri prihodnjih volitvah. Vsekakor bo pa republikanska večina v novem pruskem državnem zboru še vedno tako močna, da bo ponovna izvolitev dr Brauna za ministrskega predsednika zagotovljena. Po ustavi izbere predsednik pruske vlade sam svoje ministre. Nobenih globokih izprememb ni torej pričakovati v pruski vladi, ki bo še naprej ostala ključ demokratskega režima v Nemčiji, »železna fronta« se tudi utrjuje od tedna do tedna in sklep zveze nemških sindikatov, da pošlje milijon svojih članov v okrepitev Reichsbanr.erja. ki šteje že sedaj 1,500.000 članov, je brez dvoma najvažnejši dogodek nemške notranje politike od vstopa 107 Hitlerjevih poslancev v novi Reichstag. Nič več ni res, da so mlade generacije popolnoma zastrupljene s hitlerjevsko romantiko ali komunističnim misticizmom. Trume mladine dotekajo v bojne oddelke »železne fronte«, katerih številčna moč kmalu več ne bo zaostajala za ono rogljatega križa. Poleg tega ne smemo pozaoiti, kadar cenimo moč sindikalizma, da je ravno generalna stavka zlomila Kappov puč. Sedaj je še posebno ugoden čas za še tesnejšo organizacijo republikanskih si! v Nemčiji. Hitler je doživel, naj govori že kar hoče, resen poraz, nalezljiva moč njegove propagande je brez dvoma oslabela. Polet njegovih čet se pa da zlomiti popolnoma samo tedaj, če bodo zadele na nepremagljiv odpor. Pr:hodnji meseci bodo za Nemčijo ir. mogoče tudi za ostali svet naravnost usodni. Kmalu bomo vedeli. ali se da zgraditi obrambni zid demokracije, ki ni obstojal niti v Rusiji niti v Italiji. Usoda demokracije in zapadre civilizacije je na kccki. Hitler samo to proglaša in izjemoma mu je treba verjeti. HRIPA prihaja v ljudsko telo skozi usta in nos. Izpirajte večkrat nos in usta s čašo vode, ki ste ji dodali malo žličico ALGE. Na večer masirajte vrat, prsa, ledja, roke in noge s čisto ALGO, ker ALGA osvežuje in dela telo odporno. ALGA se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14. 11 Koalicijska vkda na Grškem? Atene, 25. marca AA. Na včerajšnji seji vlade je finančni minister Mani s tp-mlložiil poročilo o deiovanju grške delegacije v mednarodnem finančnem odboru v Parizu. Nato je še predsednik vla.le VenizeLos, ki je začasno opustil svojo .prvotno namero, da dem,is>ijon.ira, pojasnil položaj. Vlada je nato soglasno pooblastila Vemizelosa, da na-daljuije svojo akcijo v dosedanjem pravcu. Predsednik repnibM/ke je sklical za dan<« ob 17. k sebi šefe poMtičnin strank, da ču-jejo poročilo predsednika vlade o položaju, podajo svoje mišljenje ter skupno presodijo možnost sestave koalicijske vlade. tudi po naročilu elegantne in poceni JC.Scss, Mestni trg t&-t9 (Veselo (Vehfco noč se/i (Vetceslav fBcrftsefi špec. In koionijaiitn trgovina ;940 !"Prešernova uHcts st. 8» 1 NE POZABITE! Srečen slučaj zamore tudi vas bogato nagraditi, ako se pri nas udeležite kola državne razredne loterije kraljevine Jugoslavije. Zopet bo izplačano igralcem preko 64 milijonov dinarjev v gotovini brez odbitka. ZA IZPLAČILO JAMČI DRŽAVA. Srečke prodajamo in razpošiljamo po pošti po vsem svetu. Srečne slučaje varujemo v tajnosti Žrebanje 1. razreda 26. iti 27» aprila 1932 Zmerne cene srečk. — Ogromni dobitki. 14 srečke 50 Din, V2 100 Din, 1/1 Din 200. ŽE DANES naročite srečke z navadno poštno dopisnico samo pri srečnem glavnem pooblaščenem prodajalcu srečk n Novi Sad, Zeljeznička 27. 3929 (Sloveacc) inteligentni* prvovrstni strokovnjak z inozemsko prakso, 38 let star, dolga leta na češkoslovašKem živeč, 8 svojim lastnim podjetjem, se hoče vrniti v Jugoslavijo in išče vodilno službo za ravnatelja ali poslovodja v večjem hotelu, restavraciji ali kavarni. Govori perfektno češki in nemški jezik, kakor tudi v pisavi. ženitev v dobro tekoče podjetje pride tudi v vprašanje. Cenjene dopise pod »Prvovrstni hotelir« na upravništvo tega časopisa. 3901 Vam fe potrebna pomladna I* ura z večkrat preizkušenim » PLANIN KA«-čajem iz zdravilnih planinskih zelišč, Ke. čisti kri, jo osvežuje in porazdeli; izloča iz telesa vse tuje materije in morbozne strupe, ter se je obnesel pri obolenju sečne kisline, jeter, žolča, žolčnih kamnov in težkočah prebave, hemoroidih itd. kot dragoceno domače sredstvo. Zaradi tega pričnite tudi vi še danes s pomladno kuro od 8 do 1 2tednov s »PLANINKA«-čajem Bahovec. Oduševljeni boste. Zahtevajte v lekarnah izrecno »PLANTNKA«-čaj Bahovec. Pravi samo v plombiranih paketih in z napisom izdelovalca: LEKARNA MK. BAHOVEC, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG Razgovor našega urednika z Kasma Spalafkovicesn v Parlzia posianaiccasi g. Pariz, 22. marca. Ko sem enega teh sončnih marčevih dni obstal v tihi, solidni Rue d' Ampere pred številko 46 in uprl oči v napis »Legation roya!e de Vougoslavie — »Poslaništvo kraljevine Jugoslavije«, me ie čudno slovesno izpreleteio. Občutek, kakor da imaš nekaj svojega, velikega in dragocenega, česar se premalo zavedaš. Tvoja dežela, Jugoslavija, tvoja živa skupnost z mnflgimi, mnogimi, je realnost. Ona j e. Še tukaj je, v tujini. V to vežo stopiš, pa veš, da stojiš sredi Francije na svojih, na ju?oslovenskih tleh ... In že te objame domače ozračje. Prav za prav — »introibo« je francoski. Sredi Pariza si. življenje tako nanaša, vsake vrste ljudje prihajajo, ne glede na to. da vsi radi govorimo po francosko, vštevši »gargona« Jeana (v resnici je menda Jovo), ki te v pred-sobju tako prijazno povabi, da počakaj »en peti moman«. Prižgem cigareto in čakam. »Peti moman« je baš dovolj doJg. da utegnem primesliti, kako in kaj. Prišel sem, da sporočim g. poslaniku poklone »Jutra« in ga naprosim, naj pove našim bralcem nekaj besed o važnih nalogah, ki jim v tem trenutku posveča svoj trud. Pri viru sem. Tam. kjer imajo cilje naše vname politike jasno pred očmi. Ce more te cilje kedo kratko in točno očrtati, jih more g, minister Spa-laiikovič. ki že toliko let in tako uspešno zastopa našo državo pri vladi velike prijateljske republike ... »Peti mornarn« je pri kraju. In naš pariSki poslanik je slok, visotk, eleganten gospod z belimi lasmi in prijaznimi očmi, s trakom častne legije v gumb-nici; osvajajoča spojitev domačih vrlin s francosko družabno kulturo, sredi katere se giblje kakor v rodnem ozračju. Ko mu sedim nasiproti in ga med razgovorom opazujem, se nič ne čudim, da ga obdaja med Francozi toliko dragocenih simpatij. G. poslanik se ne upira moji prošnji. Narobe. Vsako važno stremljenje navzven je tem bolj gotovo svojega uspeha, čim več opore ima doma v pravilno poučenem javnem mne.iu. Z ljubeznivim nasmeškom me vpraša, kaj želim vedeti. »Nobenih skrivnost!, gospod minister... A široki krog bralcev »Jutra« bi vam bil hvaležen, če bi jim glede na sedanji težki mednarodni položaj, spričo katerega postaja naše tesno sodelovanje s Francijo še posebno važno, hoteli kot najbolj poklicani zaznamovati osnovne smernice francosko - jugoslovenskih prizadevanj. Kje je v tem trenutku težišče naših skupnih interesov?« »Težišče naših skupnih interesov s Francozi je v skupnem prizadevanju, da se ohrani in učvrsti mir v Evropi in da se v pozitivnem, širokodušnem sodelovanju z ostalimi evropskimi narodi likvidirajo vsa finančna.in ekonomska vprašanja, ki danes še napotujejo gospodarskemu življenju Evrope.« »Ali obstoji v tem pogledu popolno soglasje?« vprašam, misleč na znani način gledanja, kakor da bi Francija hegemonistično vlekla Malo antanto in z njo vred našo državo v kolovoz svoje lastne politike. G. Spalaikovič je uganil, kaj mi je na umu. Komaj opazno trene z očmi in glas mu za spoznanje močneje zazveni, ko pravi: »V tem pogledu je nasa solidarnost s Francijo popolna. Popolna je tudi v vseh velikih političnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu v Ženevi. Zlasti je neizogibno potreba, da sodelujemo s Francijo v reparacijskem in razoro-žitvenem vprašanju ki obe zadevata življenjske interese naše države in njene bodočnosti.« Ko vidi, da sem napravil piko, doda: »Naša politična solidarnost s Francijo se je na eklatanten način iznova poudarila te dni. ko je Francija predložila načrt ekonomskega sodelovanja držav-naslednic avstroogrske monarhije.« »V čem vidite, gospod minister, bistvene smotre francoskega načrta?« Pod belimi brki gospoda poslanika se nekaj zgane. Prišli smo tja. kjer Dostaja aktualnost razgovora neposredna. »Francija želi s svojim finančnim in političnim sodelovanjem orinomoč' k ozdravljenju težkih gospodarskih in po- litičnih razmer, ki so nastale v podunavskih deželah zaradi velikega padca cen poljedelskih proizvodov ... Pri tem je njej. kakor tudi naši državi, največja skrb. da ohrarii politično neodvisnost malih srednjeevropskih držav ter prepreči, da bi katera si bodi velika sila gospodarsko in politično ogrozila neodvisnost katerekoli izmed držav -naslednic Avstroogrske. V izvajanju te politike je Francija zvesta določbam mirovnih pogodb in ohranjen:u neodvisnosti malih držav — zlasti pa naci-jonalnih držav, ki so nastale na razvalinah avstroogrske monarhije.« »Ta plemenita težnja bi morala najti v širokih krogih našega naroda ves cdziv, ki ga zasluži,« pripomnim. »In zato, gospod minister, bodi mole zadnje vprašanje: Česa naj se jugoslo-venska javnost pred vsem zaveda, da bo imelo sodelovanje obeh držav v njej tem koristnejšo oporo?« G. Spalakovič odgovori, kakor da bi hotel povzeti in še jasneje podčrtati, kar je orej povedal: »Pri nas je treba dobro pomniti, da je namen Francije v njenih političnih prizadevanjih, pripomoči k ozdravljenju bolnih političnih in ekonomskih razmer današnje Evrope in s tem utreti pot stvarnemu organizirani evropske unije,v kateri bi bile vse države, male kakor velike, enakopravne, in v kateri ne bi mogla nobena, pa bodi še tako močna, postati hegemonistična ... Ta osnova tradicijonalne francoske politike je v popolnem skladu z idejo svobode in pravičnosti, nosebno pa tudi z interesi malih narodov, ki bi utegnili biti danes ali jutri izpostavljeni hege-monističnim težnjam in nakanam katerekoli velike evropske sile ...« Treba je. da spravim svinčnik v nožnico; diplomatskega časa nikakor ni toliko, da ne bi imel zlate veljave. Iskreno zahvalivši g. ministra za njegovo prijaznost se poslovim. Vladimir Levstik. .--»zasuli -------- Imenovanje v državni službi Beograd, 25. marca r. Šef splošne policije pri upravi grada v Beogradu Milan Acimovič je imenovan na izpraznjeno mesto okrožnesra inšpektorja v Mariboru v 4. skupini. (Ker bo okrožni inšpektorat po dosedanjih dispozicijah z uvel javi j en jem novega proračuna ukinjen, je imenovanje g. Acimoviča očividno le uoravnotehnične-ga značaja in del velikega virmana upravnega uradništva v zvezi z re.dukcijami, določenimi po novem državnem proračunu. Op. ur.) Vremenska napoved Zagrebška Temenska napoved za danes: Spremenljivo, preecj velika oblačnost, hlad iio. — ' Dunajska vremenska napoved za soboto: Ziutraj še mrzlo, podnevi bolj toplo. Za pozneje: Trajno solnčno in toplejše vreme do ponedeljka ni sigurno, ker grozi zaradi južnih vetrov poslabšanje v * Vese5o Veliko noč želi jflsife Ufho[ brivski in česalni salon Celje. Kralja Petra cesta 22 Priporoma se listinje, Specialna trgovina za vse vrste modernih modistovsltih potrebščin je David Wiesei, Zagreb Jelačiče\ trg 28 2174 žlahtne kanarčke v istim fine pevce znamenite \arške mojstrske šole Mark 6 n višje. Predpevce. pare za pleme, kletke, krmo. ptičja dravila. Velezammiv cenik z dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucht Hey-Ead Suderoie 150, llarz. deoreich, O O Vseli simbolov oropani vel: Jesenice, pred veliko nočjo. Prav za veliko noč je bilo, ko se je pred 37 leti silno zamajalo v zemlji. Udarilo je po beli Ljubljani in daleč vse okrog. Strah in groza tistih dni n-lsta obledela iz spomina, nihče ne bi privoščil take velike noči svojemu sovražniku, šuiri so bile še m^i svetovno, ki so namesto vstajenja nosile s seboj furijo smrt! in razdejanja. >/5>ieena« mlada mati, obdarovana v aprovizaciji z vrečo krompirja Tudi letošnja velika noč ne bo vesela. Glarl, ta zmajska .pošast, ki smo mislili, da smo ji po vojni za vse čase stopili na glavo, je zgrabil kakor po mnogih drugih naših krajih tudi po Jesenicah, po našem najmlajšem, razvijajočem .in napredujočem, še nedavno veselem in zadovoljnem [mestu. Jesenice so stoodstotno delavsko imesto, kraj, kjer so se delavci z veseljem lin zadovoljstvom izživljali v tradicionalnem delu železarske industrije. Skoro brez odmora iz dela na delo, toda Jesenice so rastle, se krepile, in tbile kulturno eno naših na; napredne j šii h mest. Od žarečin peči zagoreli obrazii, močne roke in ožuJjene dlani, to je bil ponos mesta, k.i je živelo od de.la. Ogromne tvorai-ške stavbe s številnima dimniki, iz čioih visokih žrel so se brez presta.nka valili oblaki črnega dima, ogromne Martinove peči z večnim ognjem, ka so topile črno železo, da ga je brez števila strojev žrlo in prebavljalo v svetle predmete za pro-speh c--i ,'i.l:zirainega človeka. Tisoči so se trudi;.i okrog teh strojev in ogromnih tovarniških na,prav ter poslušali oglušujoče glasove vrtečega se kolesja. In sedaj je utihnila ta veliika pesem dela. Prav sedaj, da bo čim grenkejši kelih, ki ga bodo Jesenice pile za veliko noč. Skraja kar verjeti niso mogli, da so se (morali ločiti od ognja, peči in strojev. S .tako veliko ljubeznijo so bali vse življenje ob n.Mh, čeprav so jim zadnje čase priv,-)šoili le tesno življenje. Kaj bo? Prihrankov nobenih, zalog no-!>■ i h. otrok veliko in glad ima hitre noge. K • je kruh vsaj za najmlajše? Dolgov' so narasli, tudi mali krediti so odpovedani, nj ma so ostale le najpotrebnejše stvari, ostalo je prodano aM zarubljeno. V par l.nen sc je vse mesto spremenilo. Kje so tisoči delavcev, ki so, kakor čebele v j»i'nj, h' teli ob ':.'l-;eenem času v tovarno in :>: ti:<*. So morda r:. ki se zbirajo na cestaa t - :h ram n žalostnih oči, ki se med seboj tiho pogovarjajo? Le tiho, brez gla-4-".. se ne hud«jejo, ne pritožujejo in ne jeze. Samo kruha bi radi, prav nič »Iruuv-j-a. to edino željo nosijo na obrazih. Pa od kod, tega ne vedo sami, ne njihovi zaupniki ne tovarna sama. D- ' avski zaupniki se trudijo, da bi skoro raz■••ose-'!!i tovariše z dobro vestjo. Seda. je treba le potrpljenja in discipline, ki edina moreta privesti do uspehov. Glad "pa je vdrl v domove in na široko grabi svoj tribut. Iz vse nesreče, ki žugajoče preti, je mogoča le ena pomoč, širo-i'. zasnovana -pomožna prehranjevalna akcija. župan Žab kar in župnik Kastelic sta »v Beogradu dosegla vsaj to, da je mesto rešeno najhujšega vsaj za par dni. Za nujno pomoč najbolj potrebnim se je zdru- žilo tudi doma vse, kar količkaj premore. Seveda je bila prva občina, ki je z vsemi svojimi sredstvi priskočila na pomoč. Socialni odsek ima dela not aprovi-zacijska pisarna med svetovno vojno. Prošenj za podpore kar dežuje. Kdo tudii ta čas podpore ni potreben? — Kolč.ko jih je. ki imajo število otrok in pokojnino, ki ne zadostuje niti za eno življenje, pa jih morajo zavrniti. Mnogo jih je, ki so še po-trebnejši. V občinskem uradu delajo od jutra do večera Za prvo silo dele strada-joč.im krompir, nakazila za moko, kruh, mleko. Javili so ce zasebniki, ki darujejo dnevno določeno kolo6.no mesa, masti, mleka, kruha it i., zopet drugi so vzeli k sebi po enega ali dva otroka najrevnejših rodbin in skrbe zanje. Neimenovan dobrotni'k je daroval več tisočakov za revne šolske otroke. Za praznike bodo obdarovali:, da bo vsaj dih Velike noči v malih srcih. Vsi žive v trdni veri, da bodo ti dnevi nesreče v bližnjem času proč. Zato pa .prenašajo p< manjkanje z največjim samo-zatajevanjem. Bil sem pri rodbini s 14 člani. Enajst nepreskrbljenih otrok. Glad jim gleda iz oči, a nobene jeze ni v njih, nobene ža, besede iz njihovi.i ust. Otroci sede v solne u in se igrajo z bornimi igračami. Nič ne vedo o težkih časih, le lačni so. Srečni otroci, da bi jih le ne objelo spoznanje žalostne resnice, vse življenje bi ostala v njih! Starejšim je težje. Skrbi za žene, za otroke in življenje brez tovarne jiim dela življenje neznosno. Molče hodijo k tovarni, vsak čas pričakujejo, da jih pokliče delo. Ugasli pa so ognji v tovarni, črne stoje ogromne plinske naprave za kurjenje Martinskiih peči. Nikogar ni v ogromnih .poslopjih, po katerih hodim z vodnikom, ki mi živo niše podobe, kadar je vse to tovarna. Sedaj pa je vse mrtvo mesto, razstava strojev ogromne železarne. Tla očiščena, najlepši red in snaga povsod. Tako so zapustili delo možje, ki so jim bili stroji tovariši. Zadaj zahrešče vrata Uniformiran gasilec je, ki pazi, da ne izbruhne ogenj. Jesenice preživljajo težke čase, težke preizkušnje. Dnevi, ki pomenijo novo življenje, bodo šli žalostni mimo njih. Oropani pa so todii tistih malih dobrot, ki so Delavski otroci na soncu (posebno mladini najvidnejše znamenje velike noči. Starejšljm ni toliko za nje. Njim bi bila vest, .da jih čaka delo v tovarni, najlepši piruh. ŽŠGVS f® Šeciia Miklošičeva cesta štev* I. Najnovejši modeli pomladanskih pla-ščev in oblek v zelo okusni in solidni izdelavi. Cene smo popolnoma prilagodili sedanjemu času. ttu&str. Med vojns in danes — Bednemu delavstvu je msfsao pclrcbrt,a psmoš Koroška Bela, 25. marca. S;rene so tulile. Njih jok je sprejemala ftrma Mežaklja in ga še bolj grozotnega odbijala na cesto, kjer se je gnetla množica delavstva, iskajočega varnega zavetja. »Aeroplan,« je šlo skozi množico. Med vojno je bilo in Jesenice z vso okolico so doživljale strahotne čase. Plavali so smrtonosni ptiči nad pokrajino in kot strele vžiga!:. gorenjski kot, ki mu daje življenje tovarna Kranjske ind. družbe. Največjo škodo je trpela tedaj idilična vas Koroška Bela z Javornikom, ki sta naseljena po večini s tovarniškimi delavci. Ogenj so sipale na obe vasi sovražne bombe kakor za stavo in hiše so gorele. Padali so pod ognjenimi jeziki prijazni domovi, plamen je požiral pristradan kapital našega delavca. Pretekla so leta in danes stoji na pogorišču nova vasica. Nova žrtev je bila z njo darovana ljubljenemu rojstnemu kraju mnogih trpinov. Pa nima sreče naš siromašni človek. Ponovno je zadel udarec našega človeka, ki mu je hudo delo življenjski pogoj. Umolknile so sirene in v svoj molk utopile delavčevo zadnjo nado. Molče sirene sredi mrzle tišine, iz katere vstaja še mrzle jša velika noč. Velika noč? O, letos je ne bo k nam tiste, ki smo jo vsako leto z radostjo v srcu pričakovali. Letos je ne bo — spomin nanjo pa bo tem bolj grizel delavca v dnu duše. Naša deca bo lačna jokala okoli prazne mize. Kje si, človek, s svojim srcem? Vzbudi v njem Kristovo besedo in jo s človekoljubnim dejanjem izrazi najbolj potrebnim bratomJ Iskrena hvala njim, ki so se že odzvali našemu klicu. Vse one dobrotnike pa, ki se bodo morala o velikonočnih praznikih spomnili naših bednih, posebno naše male dece, pa najvljudneje prosimo, da svoje prispevke v denarju ali živilih pošljejo na županstvo občine Koroške Bele, Aprovizacijski odbor. razstavi ženskih ročnih del Slovenskega ženskega društva v Mariboru Mariborsko Slovensko žensko društvo ie s svojim odsekom za pospeševanje domače obrti organiziralo stalno zaposlenje siromašnih žen in deklet pri izdelovanju narodnih ročnih del. »Ne dajajmo ljudem samo ustanov in podpor, nego jim dajmo predvsem dela!« To je geslo društva in seme gre že v sad. Številen obisk in odziv v nakupu ob velikonočni razstavi, ki so jo mariborske gosne priredile, je dokazal, da se mariborsko občinstvo v polni meri zaveda pomena velike socijalne naloge, ki si jo je društvo zastavilo. Brez dvoma pa je pri tem odločala tudi drusra stran proerama tega podjetja: gospe, ki so se lotile dela z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo (na čelu jim ga. Asičeva in ga. Lipoldova), so namreč hkratu hotele izpopolniti v obrambi slovenske narodne or-namentike vidno vrzel in poklicati iz pozabe tudi praktično to. kar je profesor g. Sič izkiišal ohraniti v sliki. Že od 1. 1924. nabirajo gospe zlasti bogato omamentiko slovenskih peč, kar ohranjajo delno nespremenjeno po originalu, delno pa prilagajajo sodobnemu okusu (ga. Rozmanova in ga. Levstikova). Po večini porabljajo te motiv-e za praktična dela: namizne prte, zastore, velikonočne prtičke in posteljno perilo. Mnogo zanimanja so vzbudili na razstavi tudi žepni robci s šivanimi čipkami, ki so jih izdelale kmetska dekleta iz Ormoža, kjer je društvo priredilo poseben tečaj v ta namen. Kdor si za majhen denar želi olepšati svoje stanovanje, naj se obrne na to društvo, ki se je v tem pogledu že lepo izkazalo. Novi kandelabri na ljubljanskem trimostju Pred par večeri je prvič zasvetila luč na novih mostovih pri frančiškanih. Baročni podstavki iz umetnega kamna so bili do-gotovljeni že, ko sta bila nova mosta otvorjena za pešce. Manjkali so le nastavki za električne žarnice, ki so jih sedaj montirali. Vsa svetlobna naprava je narejena v baročnem slogu po načrtih arh. Josipa Plečnika in očituje profinjen okus mojstra za baročne oblike, ki so v popolnem skladu z baročno okolico, starimi mestnimi hišami proti Mestnemu trgu *.n lepo fasado frančiškanske cerkve. Vrh vsakega stebra je električna žarnica, pokrita z visokim zvoncem iz mlečnega stekla, ki podnevi s svojo belino prav poživi arhi-tektoniko trimostja. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčiee pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Gavella režira »Kar hočete« Ljubljana, 25. marca. Na velikonočno nedeljo vprizori drama ■Shakespearejevo komedijo »Kar hočete«. Delo režira Branko Gavella, ki je v letošnji sezoni gostoval v Brnu, kjer je njegova režija vzbudila zanimanje za hrvatsko produkcijo. Kritike so slavile odlične režiserjeve kvalitete, ki smo jih Slovenci v lanski sezoni spoznali in krepko poudarjali v »Glembajevih« in v »Mereadetu«. Nova režija bo tolikanj zanimivejši dogodek, ker je bil Shakespeare po prevratu stalno na repertoarju, in je bila tudi komedija »Kar hočete« že igrana. Režiserjeva izjava, ki prišteva to režijo med svoje najboljše stvaritve, še podžiga pričakovanje. Za sedaj lahko pač ugibamo, na katerih o-novah zgradi režiser svojo vprizoritev. Gavella je realist, ki poskuša gledalca pritegniti v dinamično sodoživljanje. Idejnih izprememb ne vnaša, ker je avtorju do kraja zvest, toda rad se oslanja na notranji patos. ki približuje delo sodobniku. V »Kar hočete« se mu odpirajo široke perspektive. Malokje je izpričal Shakespeare tako renesančnega človeka kot v tej komediji. Njegovi idealizirani ljudje, ki se izživljajo v zanosnem svetu kreposti in strasti, se topo t umikajo v ozadje. Ljubezenska komedija obeh parov je postavljena v nadrealni svet, ki ga Shakespeare lo-kaliz;ra tam v Iliriji, v tedanjemu svetu pravljični deželi. Tudi Viola, ki posreduje med Olivijo in Orsinom. je vkljub poglobljeni ženskosti, še vedno vzvišeno bitje. Kakor je lepa, duhovita in snuje svoje spletke z bistrim, zemeljskim očesom, nam je vendar na perotih svoje ljubezni nekam odmaknjena. V osrčju komedije pa stoje krepke, sočne postave, ki predejo glasno in drastično komedijo. Nji- NAŠE NOV ZMERNE CE MODERNI LAKASTI - ČEVL3I D.145« ISTI IZ BARŽUNA ČRNI ALI RJAVI, SAMOQ 75"- ČRNI,RJAV! AL! V MODNIH BARVAH .TUDI S ŠIROKO PETO D.12> CRN I, RJAVI ALI V MODNIH BARVAH. RAZNE D.145H VRSTE MOŠKI POLČEVLJ! ČRNI ALI R]AVl D. 165-i D. LJUBLJANA, Dunajska cesta la. CELJE, Aleksandrova cesta 1. MARIBOR, Gosposka ulica 17. hova igra je šumrna in vsa prežeta z začinjenimi dovtipi. Pijani vitez Tobija, plahi Bledica, pretkana Marija in domišljavi puritanec Malvolio so pristni realistični tipi, zajeti iz vsakdanjega življenja. Shakespeare jih je zaplel v groteskno komedijo, ki močno prerašča vzvišeni svet. Prav posebno pa se je pesnik osvetil Malvoliju, ki je danes še prav tako aktualna prikazen kot je bila v tistih časih. Videti je, da se Shakespeare tudi na odru ni zatajil in se je z norcem izpovedal. — Gospodična, zakaj se smejete takemu neslanemu burke-žu? Če se mu ne smejete, so mu usta za-mašena, in tako pride vrtavka časa do svojega maščevanja. — Razumljivo je, da vzbuja po tolikih iirnriz.orits~.ah novo oblikovanje Shakespearj e ve komedije izredno zanimanje. Morda bo sedaj celo Kreft potrdil, da je Shakespeare še vedno lahko dogodek. J. K. t Jem da uporabljale NI VE A" C pred slabim in mrzlim vremenom, da na peka in na postane hrapava. Nadrgnite Vašo kožo večer vsak predenj, gresta na počitek temeljito z Nivea-Cremo. Tkanine postanejo s tem mladstno napete, koža pa močna in prožna. Veter tn slabo vrome ji ne morejo več škoditi Nadrgnite pa tudi podnevi, predeni odidete na prosto, lice m roke > Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikek sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam i Naivišji učinek ali ceneje, Nlvea-Creme Oin 5.oo—22.oc Jugosi. P Beiersaort & Co. a. s. o.|.. Maribor ... i,. . f Kočevsko pismo Kočevje, 23. marca. Mestni občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel več sklepov, ki so važni za mestno prebivalstvo, deloma pa zanimivi tudi za širšo javnost. Na znanje je bila sprejeta pogodba z banovinskimi elektrarnami glede elektrifikacije Kočevja: Kranjske deželne elektrarne izjavljajo, da obrtnikom ne bodo mogle brezplačno zamenjati sedanjih motorjev. Občina bo protestirala, ker mesto Kočevje pri razlastitvi Auerspergovih gozdov ni bilo upoštevano. Ograji obeh mostov se bosta zasilno popravili po domačih obrtnikih. Mestna ob-č:na kupi poslopje bivše bolnišnice, kjer je sedaj nastanjena žandarmerija: sedanje občinsko uradno poslopje bo pregledano po stavbnih strokovnjakih. Občinski svet je priznal krajevno potrebo za zvočni film v Kočevju in prinoročil koncesijo Henriku Honigmannu. Občina bo prispevala k akciji za priboljšek brezposelnim za Veliko noč. Za načelnika anrovizacijskega odbora je bil izvoljen Bo/idnr Betriani. v občinski kmetijski odbor pa kot člana Božidar Be-triani in inž. Franjo Stiglic. kot namestnik pa Josip Dornig. Občinska odbornika A. Peterlin in R. Frker sta bila določena za pregledovalca občinsk'h računov. Naš Sokol je podvojil svoje delo. ker želi poslati na vsesokolski zlet v Prago čim več članstva. Kroje ima že okrog 30 članov, kar je bilo omogočeno s preudarnim delom uprave, ki je dosegla, da stanejo kroji le po 600 Din Sokolsko društvo je imelo v zadnjih mesecih več prireditev, med drugimi proslavo Tvrševe stoletnice, in si je ustanovilo izvrsten salonski orkester. Gledališki odsek ie pod režijo br. Hartmana odlično vprizoril Bachovo »Špansko muho«, pri kateri so se dobro izkazali sodelujoči br. Janežič, dr Češarek in Zalar ter sestri Modieva in Čokovo. V režiji br. dr. Češarka so pred dnevi uprizorili tudi težko Tučičevo dramo »Golgoto«, ki je bila igrana prav dostojno. Odlikovali so se dr. Češarek, Hartman, Zrimšek, Zalar in Janežič. Tako resnih in skrbno pripravljenih dramskih komadov si želimo še večkrat. Praznik Šentjakobčanev Ljubljana, 25. marca. Prihodnjo soboto, 2. aprila zvečer, bo proslavila priljubljena in zaslužena članica Šentjakobskega odra gdč. Ervna \Vrischer-jeva svoj stoti nastop. Za ta svoj praznik si je izbrala vlogo Erike Gellenshoffnove v Dreverjevi štiridejanski igri »Ljubezen sedemnajstletnega«. Gdč. NVrischerjeva je ena prvih in najmarljivejših članic pr: Šent-jakobčanih. in je vsako svojo vlogo odigrala v popolno zadovoljstvo občinstva in kritike. Občinstvu je gotovo še dobro v spev minu njena zadnja kreacija gospe Sew«.J-dove v veseloigri »Sedem njegov:h gr& hov«, kjer je žela nedeljeno priznanje kritike in občinstva. Predstava bo tudi sicer izredno zanimiva, ker nastopi v veliki in naporni vlogi Ane-marije pl. Schlettovv. dobre, nesrečne matere, priznana igralka ga. Metka Bučarjeva, ki je doslej skoro izključeno nastopala v vlogah jezičnih in hudobnih Ksantip. Naslovno vlogo bo igral g. Petrovčič. Wer-nerja Sch!etto\va g. Škerlj, starega gospoda Schlettovva g. Karus. V ostalih vlogah nastopijo še dame Gorjupovi.. Pirčeva in Puschnerjeva ter gg. Lavrič. Zalazmk. Ku.k-man, Koman. Hanžič m Novak. Režijo vodi g. Miran Petrovčič Za to predstavo, ki bo za Šentjakobčane pravi praznik, je oder na novo preuredil svoje kulise. Pohištvo je iz prijaznosti dal na razpolago g. Kartin Prijatelji Šentja-kobčanov bodo nanolnili dvorano in tako izkazali njim in požrtvovalni prosvetni de lavki svoje priznanje. Ker vlada za predstavo izredno zanimanje, naj blagovoli občinstvo kupiti vstopnice že v predprodaj; v Karničnikovi trgovini na Starem trgu. Naslednjo nedeljo bodo Šentjakobčani igre ponovili, Poslanica sokolski omladini v Tyrševem letu Sokolstvo je organizacija živih, zdravih, veselih ljudi. V Sokolstvu se bratsko družimo vsi. ki ljubimo svojo domovino nesebično, požrtvovalno, z delom in trudom. Z besedami in pesmimi dajemo izraza temu globokemu in plemenitemu čuvstvu, z življenjem pa dokazuiemo. da je resnično, kar govorimo in pojemo. Ne živi drugače, kakor eovoriš. in ne govori drugače, kakor živiš! Sokolstvo ne pozna laži. Resnica je luč. ki razsvetljuje naša pota, ki nas vodi v jasne višave in ki nam daje moč in pogum. Resnica je meč zmagovalca. 2 Vstop v življenje ie mladost Nad mladostjo budi ljubeče materino oko. ki sveti in sij-e otroku kakor zvezda danica. Ko še mrak leži nad zemljo, zvezda danica trepeče na obzorju, govoreč nam, da mineva moč !n se užiga dan. Materino oko li i e svojo sladko luč na mrakove otrokove nezavesti, da se drami v spoznanju sveta in ljudi. In prvo, kar otrok spozna in doume — to ie mogočna sila ljubezni materinega srca! Ta prešine vso otrokovo dušo z močjo, ki nikdar ne mine! Mati je le ena na svetu! 3 Iz varnega materinega naročja stopi otrok v šolo narodnega življenja — v sokolsko telovadnico. S seboj prinese čudovit vrt, ki mu ga je zarja življenja razprostrla v mladi .lepi, zdravi duši. Ta duševni vrt naše mladine — lepšega ni na božji remiji ustvarila vrtnarjeva roka! Ta vrt je poln nebeške vonjave, ves ie pretkan z živobojnim cvetjem radosti, ves je prepleten z venci nezvenelib mladik. Od mladike do m!ad:ke. od bilke do bilke so napete srebrne strune, k; neprestano poio opojne, junaške pesmi lepote in veselja. Prva pesem: Vstan te. mladi junaki svete žemljice, naše domovine ljubljene! V burnem pogonu burne mladosti planite na delo, kakor se valovi solnene hiči izza jutranje zarje razkrope po gorah m dolinah! Delajte, delajte, delajte! Kier je žemljica re-pognojena. gnojite jo! Kjer ie žemljica ticrazorana, orjite jo! Kjer je žemljica ne-poseiana. posejte jo! Oni božanski vrt iz svojih duš presadite na žemljico, da bo veličastna v vaši lepoti in plodovita v vašem delu! Povsod se naj vidi in pozna, kje dela Soko! vrtnar, orač in sejalec! 5 Druga pesem: Sokoliči, Sokofičice, kdaj je dovolj napora, dovolj čednosti, dovolj kreposti, dovolj zdrave moči? Gora in gf>zd. selo in mesto odmevajo od hrupnega odgovora: Nikoli in nikdar! Iz dneva v dan se širi vaše obzorje: spoznavate narod in državo, preteklo-st in sedanjost, dolžnosti in pravice. Vidite, kako je treba mladega pokreta povsod tam. kjer hrepeni težnja po napredku v rastoči strastnosti navzgor, kakor se solnce dviga v zlatem loku proti vrhu neba! 6 Tretja pesem: Spojili smo se v kolo Ju- goslovenskega Sokolstva, vezi bratstva, vezi enakosti so srce priklenile k srcu, a moč sokolskih kreposti je iz vseh src iztirala hudobna nagnjenja, zavist, zlobo, črt in smrt! Sveta podoba visi v vsakem srcu: mili. sladki obraz domovine! A mi Sokoli ne naklepamo svoje mladine v tesnobo domačega sveta. Mladina je vihar in valovie: mladini treba širine in višave, da se razmahne in razprostre — kakor smeli polet sivega sokola, ki plava od obzorja do obzorja! 7 Četrta pesem: Zato gre naša pot h domovine v Slovanstvo — v to brezmejnost vsega dobrega, lepega, velikega in silnega! Tu se kujejo kopja naše brambe, tu zvene gusle našega junaštva, tu pojo slavci o milini slovanske duše. tu je mir in vojna, blaženost in sanje, plemenitost in viteštvo. K Slovanstvu teko vsa naša pota. iz Slovanstva hrumi in kipi naša slava. naš poziv k življenju, naš večni kro-gotek premlaienia. napredka, borbe ln zmage! Slovan' smo! To je prvo. poglavitno in najvišje priznanie naše sokolske duše! 8 Peta pesem — pesem Človeštva! Slovan sem — človek sem! Bratstvo in enakost sta me predahnila s svojo čudotvorno močjo, da nikogar ne sovražim, da mi je spoštovanja vredna trda. žutiava dlan delavca in kmeta m bela. mehka ročica nebogljene bolnice. Cim težje ;n trše le življenje, tem boli čutim in znam. da stojim sredi vseh vrtincev, jak in zdrav v sebi. da dajem jakost in zdravje drugim, ki so telesno bolni in duševno obteženi z brdkostmi in jadi! Sokol sem! Slovan sem! Človek sem! 9 Te pesmi pojo. te pesmi grme. te pesmi šume kakor slapovi vseh voda kakor valovi vseh morij, kakor vrhovi vseh gozdov. Slapovi, valovi, gozdovi — evo. to smo mi Sokoli v zavesti svoie moči. svojega hotenja. svofe volie in vzvišenosti našega poziva v napredku našega narodnega življenja! Ali vsak od nas zna. čemu je v našem vseobsežnem kolu? Zna! Ali hoče. kar more? Hoče! Hoče delati, hoče ustvarjati, hoče živeti! Živeti hoče v življenju vseh. ker je življenje vseh tudi njegovo življenje! 10 Živeti! Delati! Množiti moč naroda! Živeti! Delati! Koliko slasti v tel predanosti sokoiskemu pozivu k življeniu! Koliko ponosa v tef zavesti, da ne živim zase: v lastno samopašnost nsmerieno živllenle mi )e tuie. ker ni sokolsko: temveč življenje Ir le namenjeno vsem. le tud' živlienie mole. le dar. ki za bratska roka poklanja vsem. takega življenja potrebnim! Živim, da delam, delam, da živim! Jaz človek, jaz Slovan, jaz Soko! živim! Z mano, v meni živi domovina — živi Slovanstvo! Živi in bo živelo vekomaj v vseh, ki pridejo za menoj! 11 Slovanstvo živi, dokler živi Sokolstvo. Tyrševa sokolska ideja je osnovana na vseh čednostih in krepostih, ki morajo krasiti vsakega človeka, zavedajočega se svojega dostojanstva in svojega izvora iz vrelca božjega. In dokler bo živelo vse to. kar je večno lepega in krepostnega, bo živela osnovna ideja Sokolstva in bo v tetn Sokolstvu živelo Slovanstvo. In kdor pride za teboj, ki se vzgajaš v sokolskem duhu. se navzame od tebo bogastva tvoiega zdravja, da ga preda naprej bodočemu po-koleaju v last in pomnožitev. 12 Kolika slast je delo ln življenje v bratskem sokolskem krogu! To je pesem življenja, je slavospev življenju! Delo enega za življenje vseh in v tem življenju ti. ponosno stoječ na svoji zemlji, z jasnimi, vedrimi, bistrimi razgledi na vse daljnie strani, kjer žive enako sokolsko življenje in opravljajo enako sokolsko delo vsi tvoji sokolski bratje in vse tvoje sokolske sestre! Vzvišeneišega in boli osrečujočega čuvstva nima nihče na svetu! Zato se navdušeno priznavam za pripadnika sokolske organizacije, ki ji hočem zvesto služiti do zadnjega diha! Lepše in uspešneje ne morem služiti narodu! ^ ' E. Gangl. Poverjenikom, članom in prijateljem Vodnikove družbe Vodnikova družba je zaključila z občnim zborom 22. t. m. šesto leto obstoja in delovanja med našim narodom. V tej kratki dobi je družba razposlala okoli pol milijona knjig med narod in s tem opravila ogromno delo na polju ljudske prosvete. Za letos namerava družbeni odbor izdati naslednje knjige: 1. Vodnikovo pratiko, ki bo še bolj pestro opremljena kakor dosedaj in bo prinesla poleg lepih slik v bakrotisku mnogo člankov zanimive vsebine; 2. Pupin: »Od pastirja do izumitelja«, 11 del; 3. R avl jenov roman »Tutipan«, lri opisuje življenje naših izseljencev na \Vestfal-skem; 4. leposlovno knjigo; od predloženih de' bo za to knjigo odbor izbral najboljše delo. Gg. poverjeniki, preglejte nabiralne bloke, ako so vsi Vaši lanski člani že pristopili k Vodnikovi družbi za tekoče leto! Omahljivce izkušajte takoj pridobiti. Letošnji književni program naj Vam vlije novega poguma in vzpodbude, da s podvojeno silo nabirate člane Vodnikovi družbi. Ne strašite se dela, saj delate za naš narod, za njegovo prosveto. Naj ne bo v Vašem okolišu prijatelja in znanca, ki bi ne bil član Vodnikove družbe! Vsak stari član Vodnikove družbe naj podpira svojega poverjenika pri njegovem delu s tem. da pridobi družbi vsaj enega novega člana. Torej na delo za Vodnikovo družbo, da pridobimo družbi z združenimi močmi in vztrajnim delom čim večjo armado članov! Vsem gg. poverjenikom (-cam), vsem starim in novim članom (-icam) želi Vodnikova družba vesele praznike! Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Zupančičev »Ciciban« v novi izdaji Za letošnje piruhe je dobila slovenska mladina posebno lepo knjižno darilo: »Umetniška propaganda« je izdala mojstrsko delo naše mladinske književnosti. Zupančičevega »Cicibana« v novi. vprav razkošni izdaji z ilustracijami Nikolaja Pirnata. Z veseljem rzameš v roke knjigo, ki ima med našimi mladinskimi knjigami izredno. vprav dragoceno prednost: da jo lahko uživajo tudi odrasli. Nova izdaja »Cicibana« je v primeri s prejšnjimi razširjena: priobčene so pesmi »Lisica« »Pismo«, »Stari Medo«. »Veverica« in »Slovo« ki jih je nesnik sam vključil v to zbirko in jo tako še bolj obogatil in notranje zaokrožil. Posebnost te izdaje pa je seveda oprema: v velikem formatu, tekst z velikimi črkami, skoraj na vsaki strani ena ali več risb. ponekod cele strani samih risb — to daje knjigi izredno pestrost in živahnost ki mora mladega čitatelja že sama po sebi zamikati in mu stnrti to knjigo prikupno Nikolaj Pirnat je pokazal, da je zelo iz naidljiv in otroškemu svetu prilagodljiv ilustrator: mnoge njegove risbe kar kipe od življenja: zdi se ti. da se figure gibljejo. silijo iz strani, plešejo po knjigi: v teh sto risbah je likovni umetnik skušal v polnem spoštovanju do Zupančičeve pesniške umetnosti dati zvrhano mero svoje fantazije in razigranosti Znano nam je. da je g Pirnat delal slike sporazumno s pesnikom in je le-ta izbral iz več osnutkov one ki so bili najbližii njegovi zamisli. Mnoge otroke bo kar potegnilo, da bodo začeli po teh risbah kopirati in sami risati — tako vabliive so za vsakogar kdor čuti malo li kovnooblikovalne nadarjenosti Knjiga se dobiva samo vezana tn stane Din 45 Poleg slovenske je izšla enaka srbsko-hrvaška v prevodu Stanka Tomašiča Do konca leta namerava založnica izdati še češki in nemški prevod »Cicibana« in če bo prevod uspel, tudi angleškega Tujeie-zične izd^ie pa bodo imele zgolj propagan den namen, zato se bodo natisnile ▼ maih nih nakladah in se delno zastonj razposla le Tako namerava podjetna založnica koristiti slovenski književnosti in nje slovesu v zunanjem svetu! ZboT čsl.-]itgesl. lig v Olomoncu Olornouc, pred Veliko nočjo. Na pobudo najstarejšega moravskega odbora Ceškoslov.-jugoslovenske lige so se v soboto, dne 19. t. m. morali v drugem glavnem mestu Moravske vodilni zastopniki ideje češkosiov.-jugoslovenske vzajemnost, k važnim posvetovanjem, ki so se nadaljevala še v nedeljo, dne 20. t-m. To delovno zborovanje je dooilo poseben pomen še s tem. da mu je prisostvoval jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Prvislav Grisogono, ki je zasledoval potek zborovanja z izrednim zanimanjem. Na sobotnem večeru le imel ognjevit govor o važnih znanstvenih in poučnih problemih našega propagandnega delovanja in je obenem podal vsakemu izmed prisotnih vodilnih delavcev zaželjene informacije in dragocene migljaje za nadaljnje delo. Kongres, ki ga je vodil vedno čili ln neumorni univ. prof. Murko, se je vršil v zborovalni dvorani magistrata, ki je pozdravila že lepo vrsto jugoslovenskih gostov in dala prostor mnogim prireditvam Čehc»3lov.-jugo3lovenske lige. Mestni župan dr. R. Fiseher ie svojo vdano ljubezen do naših prijateljev in do naših stremljenj pokazal z vnetim pozdravnim nagovorom v posvetovalnici, kakor tudi z ljubeznivo navzočnostjo na sobotnem prijateljskem večeru, čeprav se zdravstveno ni nič kaj dobro počutil. Glavni referent prvega dne oiomouSklh posvetovanj je bil profesor brnske in bratislavske univerze dr. Frank WolIman, čigar široko zasnovano in zelo vzpodbudno predavanje o čehoslov.-jugoslovenskih kulturnih stikih je dalo dovolj hvaležnega gradiva za zelo živahno diskusijo o vprašanjih: Ali obstoji češkos'ovašKa in jugo-slovenska meotaliteta? — Kako so se razvijali naši medsebojni kulturni stiki? — KakSni so posledki našega dosedanjega dela? Druga poglavitna točka je bfla razprava o tajniškem poročilu centralne češko--lov.-pigoslovertske lige, k! ga je bil podal in podrobno pojasnil generalni tajnik A. Berlnger iz Prage. Njegovo poročilo je daio podlago tudi za nedeljske diskusije, katerih plod je bilo več zelo važnih sklepov, ki se bodo sigurno uresničili ln ki o njih ne dvomimo, da bodo znatno poglobili in razširili propagandno delo naših lig. Tako je bilo med drugim sklenjeno. da se še smotrneje izboljša »Ceško-siov-jugoslov. revija«, dalje, da se izda priročnik za prirejanje jugo slovenskih proslav ln večerov in osnuje zbirka diapozitivov m Informativnih predavanj. Sklenjeno je bilo ustanoviti nadaljnje odbore. poglobiti sodelovanje s sestrs>kimi ligami v Jugoslaviji ln ustanoviti tiskovno pisarno. Zborovalci so sprejeli tudi nekoliko pomembnih resolucij o šoMclh. umetnostnih in drugih podobnih zadevah. V debati so se oglašali k besedi zastopniki skoraj vseh odborov v naši republiki, pa tudi zastopnik Zveze jugoslov.-češkoslovaških lig v Beogradu in zastopnik zagrebške lige. Posebno zanimiva so bila v debati izvajanja poslanca drja Uhllfa, ki je poudarjal, da je osnovno načelo in največja utemeljitev delovanja lige smotrno delo za srečno rešitev prve etape političnega programa slovanstva, z druge strani pa je naglašal, kakšno važno poslanstvo ima društvena revija. K reševanju organizacijskih vpraftanj so v glavnem prispevali brnski (ing. Fil-kuka) in plzenjski odbor (tajnik Burda), o poglobitvi našega idejnega deia pa so bili v prav posebni meri usmerjena izvajanja prof. M i leti ča (Beograd), tajnika Škornjaka (Zagreb), dr. Kovijaoiča in Styke (Bratislava), dr. Berana (C. Bude-jovice), prof. šobra (Benešov) tn dr. Vy-birala (Olomouc). Na pobudo predsednika olomouškega odbora so se olomouški novinarji — zastopniki vseh redakcij — sestali s tiskovnim atašejem jugoslov. po- slaništva v Pragi Sv. Zivkovičem. ki Jim je na prijateljskem sestamku podrobno orisal razvoj in današnje stanje jugoslo-venskih zadev. V nedeljo, malo pred začetkom zborovanja. so vsi udeleženci obiskali skupaj s številnimi člani olomouškega odbora spomenik jugoslovenskih junakov v Vypadu, kjer je predsednik zborovanja prof. dr. Murko po pietetni besedi v okostnici položil krasen venec na krste tu pokopanih svojih rojakov Poleg izbomib referatov ln plodne debate. ki se je odlikovala po vzorni višini in obilju vzpodbudnih misli in predlogov, je olomoufko zborovanje zopet osvežilo življenje našit? lig. sobotni večer pa je uCvrstil stara prijateljstva in navezal vrsto novih stikov med onimi, ki delujejo za češkoslov.-jugoslovensko vzajemnost. Kako zadovoljni so bili udeleženci tudi s te strani, je nemara najbolj pokazala prijateljska pozornost, katere je bil deležen predsednik olomouškega odbora s strani zagrebškega delegata. B. V. Zaključek drama tskega tečaja ZKD Ljubljana. 15. marca. ZKD Je zaključila svoj dramatski tečaj, ki je trajal pet mesecev, z intimnim 9lavjem v torek 22. t. m. v kazinski posvetovalnici. Prisotni so bili vsi gojenci in gojenke, 43 po številu, s svoj;m predavateljem g. višjim režiserjem prof. Osipom šestom. ZKD sta zastopala njen predsednik, gosp. direktor Jug in tajnik dr. Rudolf Kropivnik. Direktor Jug je v svojem nagovom poudarjal. kolikega pomena je širjenje prosvete med narodom. Tu predvsem prihaja danes v poštev odrska umetnost, ki najbolje popularizira prosveto med ljudstvom. Tečaj je mogel dati udeležencem sicer le skromno podlago v tej stroki, vendar pa zadostno, da bodo mogli gojenci v bodoče sami na nji zidati naprej. Želel je vsem mnogo uspeha na tem poprišču ter se je v imenu ZKD zahvalil za njihovo vztrajno udeležbo. Prof. Šest je obudil nekaj reminiecenc h svoje mladosti ter povedal, kako je bilo pred 20 leti težko priti skozi zaklenjena in zapečatena vrata t napisom: »teater«. Sam je to do konca izkusil. Edino možnost, izpopolniti se za igralca, je nudilo inozemstvo. Danes pa je čisto drugače. ZKD ima predvsem veliko zaslugo v tem pogledu, da je » prirejanjem dramatskih in režiserskih tečajev dosegla, da ie danes odnska umetnost dostopna že najširšim slojem. Uloga in delo ZKD se v naši kulturni zgodovini ne bosta nikdar pozabila. Nato se je zahvalil ZKD in g. prof. Šesta za uspešno prirejen tečaj v imenu gojencev g. Vertin, poudarjajoč, da ne bodo udeleženci tečaja nikdar pozabili lepih in koristnih ur, ki eo jih prebili v tečaiu. Gg. direktor Jug in prof. Šest sta od hvaležnih gojencev prejela vsak lep šopek nageljev in g. profesor še posebej mai spominek. Tako je ZKD tiho in skromno vložila zopet nov kamen v stavbo naše prosvete. ki jo tako požrtvovalno in dosledno goji že preko 10 let. Letošnje knjige Slovenske Matice Publikacijo SlovensKe Matice lizidejo letos te na belo nedeljo. Kdor se želi prijaviti za člana, naj stori čimrprej, kajti letošnji knjižni dar je Izredno bogat |n zanimiv. V prerodirl knjižnic! bo tešei prrl Jntra< rcil iiiro »*£. S < r 2782-1 Nekaj za Vas! AH te 14 »•„• CID* T neti cr» >ntt! jrottmt/O p«. iloV — Na z»rw>r,c* nI iatt. ann.ak jt tr-r»{jn£att. — Pojil m v tre-rvs.k: 1 rvm Stermecki, Ce!;e al; pa piiite po ceu;k iti Tiorcel SG27 Dekle fcB fcvfu LjuMjsTie tfnj- r.c tiidll^ boij s ki sla si j^j- vrednot mogočne epopeje. Pisatelj Vladimir Levstik je opravil prevod z eksakt-nostjo, ki je lastna njegovemu peresu. Prevod bo še posebeo zanimiv kot mojstrovina slovenskega jezika. Številna povpraševanja našjb povfTjeni-kov pričajo, da uživa »Zgodovina slovenskega slovstva« zanimanje, kakršnega še ni bila deležna znanstvena Knjiga. Slovenski čHatelj se zaveda, da se le veliki narodi lahko ponašajo s tako globokimi in izčrpnimi štndija.mi o lastni literaturi. Prednost tega eponalnega de'a je v lahko urn-ljivem prikazovanju, ki se je našim čitate-Ijem izredno prikupilo. Pred nekaj dnevi je Slovenska Matica predela naročila tn priznanja iz južnih delov države, ki so si edina, da se knjiga lanko ponaša z edinstvenimi vrednotami. Vprašanja, ki so daneAnVmn člcv««nt najbližja in ga najbolj vznemirjajo, so pa-S sociaJna vprašanja. Slovenska Matica j« že zdavnaj čotila potrebo, da bi slovenskemu čitatelju uresničila že>?jo po tovrstni knjigi. 'iveto6 ee JI je želja tn»lnila. Prt-enani učenjak Kvg. Spektorsklj je ponndll SM obširno izvirno delo »Zgodovino socialne filozofije« za prvi natis. SM je overjena, da boljšega deia v sedanjih dneh ni nw-gla pridobiti, dola, ki bi se s tako eVohokim poznavanjem in temeljito naobrazbo, ob<>~ nem v iahko u.m'$vem načinu odpiralo či-tatel$u Široke vpoglede v vpra&an.ia.. kater* te od grških časov vznemirjajo čkr^eštvo. Pričujoča knjtga bo nadomeščala Slovencem draga in težso nmljiva deia iz tujih literatur. Po svojem obsežnem gradivu in izčrpnosti bo postala vsakomur, ki se zanima za ta vprašanja vademecum Knjige, ki obsegalo skupaj preko 60 so danes gotovo najcenejše knjige a* knjižnem trgu člani Slovenske Matice plačajo za nje 50 Din tn dijaki 40 Din (če n»-roče skupno). čtanar'na se plačuje iahko tndl v mesečnih obrokih po 10 Din Novi člani ?e prijavljajo pri poverjenikih, ali pa osebno v pisarni SM. Kongresni tr* 7. Natančni datum, kdaj se prično knjipe rsx-poeiljatl ati prejemati, bo objavila Slovenska Matica še posebej v časnikih. Glo&oft® potrti nazsasifanso, da Je 25« tnsrca t. L v zdravilišču „Lassnitzhdfaew pri Grazn preminm po dok--feass bo-leftanju naš ljubljeni čebri oče, stari oče, brat in tast, gospod Zimski kmetijski tečaj na Vrhniki v nedeljo 6. tm. se je v Rokodelskem domu na Vrhniki na slovesen način zaključni šesttede-nski zimski kmetijski t-ečaj Po zadnjem predavanju je sreski načelnik g. Žnidarčlč orisal veJik pomen takih tečajev in se zahvalil prirediteljem, zlasti organizatorju tečaja sreskemu kmetijskemu re-feren važnost pa polagamo na to, da domačo glasbeno produkcijo čim bolj populariziramo tuli doma. To so poglavitne, de-jaJ bi. idejne smernice. Nato je s Mahkota poudaril, da ne gre 5a:•:•.> za ši stdesetletnico Glasbene Matice, ti tu vej tudi za petdesetletnico Glasbene š; ie. ki je bila ustanovljena deset let pozneje. v septembru 1. 1882. Prve prireditve — Dne 10. maja bo pričetek nameravali':: <:.•;•. nosti. Vrsto prireditev bo otvoriia T.-jdiiKcija mladinskega zbora pod vod-si • in prof. Sonca. Zbor bo pe>l slovenske zb- :-" -.a mHvl.no. Drugi del programa bo izpolnil -Jerajev šolski godalni orkester, ];: bo izvaja! • ekafera po prof. .Teraju prirejena domača dela, posebna atrakcija pa pa bo Bacilov koncert za štiri klavirje i.n •-o lalni orkester, ki se bo izvajal prvič v Ljubljani Pravi festival pa se bo pričel v petek, e13. maja s komornim koncertom r fil-iutrmonični dvorani. Program obsega šker-jan<-a, Drnovška in Osterca, Izvajal ga bo godalni kvartet konservatoristov iz št de prof. šlaosa. Kot pevka bo nastopila altismnja ga. Golobov a. Glasbena razstava — V soboto, dne 14. maja ob enajstih se ho otvoriia razstava, ki naj pokaže razvoj glasbe pri nas od starih časov do danes. Gradivo za to razstavo je zbral poseben odsek z g dr. Josipom Mantuanijem na čelu; giavno delo pa je opravil .predsednik tega odseka sam. Tu bo videti mnogo zanimivega od slavnih situ! iz Vač preko Ati-lovega ivora, kjer so po nekem ohranjenem zapisku Slovenci plesali svoje plese T il v r e injl vek, iz katerega vstajajo Li-ohtenstein, Wo!kenstein, Ostro vrhar in drugi zgodnji pionirji glasbenega življenja n a naših tleh. Potem bo lahko občinstvo sledilo prehod v dobo večglasja, ki se je pri nas začela z .Jurjem Sladkonjo in se razvijala preko genijalnega Jakoba Petelina Gallusa v dobo protestantizma, ki je bila izredno bogata za našo pesem. Dalje v prot 'reformacijske čase, v Zoisov krog, k "»rvim začetkom slovenskega zborovskega petja in odtod vse do naših dni. Karkoli se je očuvalo. vse bo razstavljeno. Poseben eddeiek bo posvečen glasbeni šoli. Zabeležene bodo vse znane glasbene šole od 13. stoletja, ko se je prva na naših tleh pojavi ia v Mariboru, pa vse do danes: šole in njih učitelji, v kolikor so znani. V teku leta bo izšla v tisku podrobna slovenska glasbena bibliografija. Na razstav: bodo .zloženi portreti vseh naših skladateljev, ki jih riše prof. Saša šantel, skuparj preko 200 mož. 120 portretov je že sedaj dovršenih. Ta zbirka ho začela izhajati v posameznih zvezkih po 16 portre-iov in bo skupaj tvorila Album slovenskih glasbenikov. Prvi zvezek predhodnikov je že pripravljen. Za okusno opremo jamči slo v;.-s Delniške tiskarne. Tiazstava bo takisto zbrala vse slovenske gramofonske plošče. Gi. Matica je stopila preko zagrebške Aut.or-ccntrale v stik z vsemi tovarnami plošč v Evropi in Ameriki. Ta zbirka bo osnova stalnega arhiva, ki se bo redno izpopolnjeval z novimi ploščami. Pomembnejše se bodo izvajale za časa razstave. •Izšei bo tudi skrbno urejeni razstavni katalog, ki bo podal ozek oris slovenske glasbene zgodovine. Seja Vseslovanske pevske zveze V soboto, dne 14. maja ob 15. uri bo seja Vseslovanske pevske zveze pod predsedstvom dr. S z u r z i n s k e g a, poslanca sejma iz Poznanja. Pri seji bodo navzoči zastopniki Čehoslovakov, Poljakov in Bolgarov poieg jugoslovenskih delegatov Istega dne ob 20 uri bo v Unionu simfonični in vokalno-instrumentalni koncert zbora Glasbene Matice. Izvajala se bo nova slovenska ou vertura, ki bo dobila nagrado Filhar-mon čne družbe, razpisano nalašč za to priliko Dalje bodo na programu simfonične skladbe B-ravnlčarja, Kogoja in škerjanea, v vokamo-instr. delu pa skladbe Adamiča, Lajovica in Osterca. Dirigira ravnatelj g. Polič. Pester program binkoštne nedeije V nedeljo, dne 15. maja bo ves dan zaseda! kongres Jugoslov. pevske zveze, v kateri je včlanjenih preko 400 pevskih društev. Udeleže se ga delegati iz vseh delov države. Ob pol desetih bo v frančiškanski cerkvi cerkven koncert pod vodstvom patra Hugolina Sattnerja. Posebnost koncerta bo. da se bo _ prvič pri nas — izvajal določeni koncertni program kar med službo božjo. Program bo obsegal maši p. Hugolina Sattnerja in St. Premrla z orkestrom ter razne manjše cerkvene skladbe (Kimovee. Foerster). Mladi cerkveni komponist Tome bo igral svojo fugo, ki je ena najveličastnejših skladb naše cerkveno-glasbene literature. Ob pol dvanajstih bo v Filharmoniji Gallusov koncert. Matičin zbor bo pod vodstvom ravnatelja Poliča odpel deset Gallusovih madrigalov. ki so stari okrog 350 let, a so še danes biseri svetovne literature. Ob 15. uri bo pred nunsko cerkvijo velik zborovski koncert. Nastopili bodo zbori: »Kiahol« iz Prage (130 pevcev) »Lisin-ski« iz Zagreba f SO pevcev, neki beograjski pevski zbor, najbrž ^Stankovič in Slo-j venski učiteljski pevsM zbor. Vsak bo ab-solvirai svoj program. Ob sklepu se bo pod vodstvom prof. šesta uprizorilo 2. dejanje Savinove opere Gosposvetski sen«, ki prikazuje vstoličenje slovenskih knezov na Gosposvetskem polju. Poleg opernega ansambla in solistov sodeluje pevski zbor »Ljubljanskega Zvona«. Ob 20. uri bo v operi predstava Bravni-čarjevega »Pohujšanja v dolini šeritflori-janski«. Kralj Aleksander Glasbeni Matici Na binkoštni ponedeljek, dne IG. maja bo ob 9. uri v Filharmoniji občni zbor Glasbene Matice, takoj na to pa slovesno razvitje zastave, ki jo bo podaril Nj. Vel. kralj Aleksander naši Matici za nje 60 letnico. Ob pol 11. bo v Vegovi ulici odkritje osmih spomenikov jugoslov. glasbenikom in sicer v tejle vrsti: Matej Hribad, Franc Gerbič, dr. Benjamin Ipavic, Vat.ro-slav Lisinski, Jakob Petelin-Gallus, Davorin Jenko, Stevan Mokranjac in p. Hugolin Sattner Od univerze do stopnišča, bo pet kipov, od tam naprej trije in dalje bo odprta pot bodočim. S temi spomeniki hočemo predvsem poudariti, da je izmed vseh umetnostnih panog glasba najbolj goji'a jugoslovenstvo. Naši pevski zbori so že zgodaj peli srbskohrvaške skladbe. Stevan Mokranjac je izšel prvič v tisku pri naši Glasbeni Matici, ki je na vseh koncertih doma in v tujini izvajala njegove skladbe. Lisinski, najboljši hrvatski skladatelj, je bil po očetu in materi Slovenec iz Novega mesta. Poprsja bodo iz bronov i ne, v« sok a 65 cm Zelo zanimiv je stari Gallus; Ipavic in Sattner sta prav častitljiva. Jenko pa je vpodcbljen v letih, ko je zložil j-Naprej zastave Slave -. Kipe je izredno plastično in umetniško izdelal naš mojster Lojze Doli-nar. Pobudo in prvi fond za to je dal g. senator Ivan Hribar, ki je ustanovil odbor za spomenik Davorinu Jenku: iz te akcije je nastala širša: poleg Jenka dobi spomenik še sedem njegovih tovarišev. Tekme Ob 14. uri istega dne bo tekma slovenskih pritrkovalcev. Pritrkavanje je naša posebnost; pridejo pritok ovale i .iz raznih far, ki bodo tekmovali za ,pet nagrad na štirih novih zvonovih, ki so jih Strojne tovarne in livarne v Ljubljani ulile za romarsko cerkev na Brezjah. Zvonovi tehtajo 5196 kg. Po tej tekmi bo še tekma pevskih zborov iz dravske banovine. Doslej je prijavilo udeležbo 17 članov Hubadove župe in 7 članov Ipavčeve župe. Program si izberejo zbori sami, iposebna žirija pa ga bo razdelila v tri skupine in vsaka skupina bo nastopila za se. Obeta se nam torej lepa manifestacija za našo kulturo in posebej še za našo glasbo, _ je zaključil g. ravnatelj Mahkota Tn ob slovesu pristavil, da je že zagotovljena četrt i.n sk a vožnja. —o. Žena, kultura in kriza Kult lepote in okusa, kultura telesa tn srca so stvari, katere moramo vsak po svoji možnosti čuvati, da jih ne ugonobi val svetovne krize. Kult samega sebe je ninogo-stranskega, predvsem pa obširnega gospodarskega pomena. Danes, ko vesoljni vrtinec potegne zdaj tega, zdaj onega s površja na svoje dno. bi se morali vsi kakor veriga skleniti v vrste in braniti ilrus drugega. Tn prav tu so ženi dane široke možnosti udej-stvovanja in mnogo bi bilo o tem povedati Najprej pa bi se rada dotaknila tiste točke. katera je — recimo _ srcu najbližja, odno- sno najbolj intimna. Prvo, kar v pozdrav novemu dnevu vzame žena v roke. je kos perila. Ta pa ni nikdar brez okraska — čipke, vložka ali vezenine. Tukaj si pa moramo zastaviti vprašanja, ie li to domačega ali tujega izvora. Tu je Ahilova peta sedanjega časa — tu je vprašanje koščka kruha mnogih žen in deklet Nedavno je izšel poziv proti uvozu strojnih čipk in vezenin. Tega je naša javnost s?)reiela zelo simpatično _ toda le v teori ji; kako bo to v praksi, naj pokaže zavednost nas vseh v najbližnji bodočnosti. Zastoj domačih izdelkov pospešuje kri/o in ie sokriv posledice. Danes je uvoženega toliko nepotrebnega tujega blaga, da nas mora biti sram zaradi izdajanja denarja in zapravljanja našega narodnega premoženja čeravno imamo najfinejše okraske oomafvga dela. ki po lepoti in ceni lahko vzdrže vsako inozemsko konkurenco,- Razveseljivo je dejstvo, da so započeli naši poslanci hvalevredno akcijo proti uvozu tujega blaga in potrebno bi bilo. da bi po svetil' posebno pozornost še uvozu ženskih ročnih del iz tujine. S to omejitvijo bo naše čipkarsko zopet mogoče poživiti in tako pomagati tudi naibednejšim. Še nekaj je, na kar pač naših dam niti opozarjati ni treba. Čipke so običajni okras ženskega perila in ta pride posebno do ve ljave pri izrezu bluz in-kostumov. Dama, ki kaže dober okus. riosi navadno ročno deia-ne čipke; nasprotno pa pove časih košček ^trojne čipke nri izrezu o okusu dame ve<" kakor ve vsa ostala toaleta To mnenje prevladuje zlasti po velikih m«tih in tam bo; redko našel damo ki bi nosila strojne čipke. ker ne mara delati slabega vtisa in ustvarjati slabega mnenja o svojem okusu Znano je. da pravilno kultivirani krogi ročno delo nad vse cenijo. Košček ročno delane čipke nehote vzbuja občudovanje do izdelovateljice in spoštova nje do tiste, ki ga nosi. ker kaže svojo notranjo i i« z kultll*?. To pa ni le ugotovitev, temveč zelo važna zadeva, kateri bi moralo naše ženstvo posvetili več pozornosti kakor dosedaj. Dobro vzgojen človek na splošno že od nekdaj spn štuje ročno delo, katero ravno intimnemu telesnemu perilu daje poseben čar. ^ mnogih omarah je videti perilo večinoma okrašeno z ročnim delom. Imovitejše dekle si to lahko omisli in s tem dokaže, da 'ma dovolj smisla in razumevanja za njegovo pristnost Manj premožna pa si ga izveze sama. ker ie pridna in potrpežljiva in ena kakor druga bo nekoč dobra gospodinja. Naša dekleta so se v čipkarskih šolah tako izvežbala. da za razmeroma mal denar izdelujejo najfinejše bruseljske, benečanske in najne/nejše klekljane čipke. Zato je danes treba opozorili \-es naš ženski svet in vsako posamezno damo. da si omisli le čipke domačega ročnega izdelka. S tem bo dala lep zgled in dokaz svoje vsestranske kulture ter bo odpomogla zastanku naših čipkarskih ročnih del in pripomogla k omiljen ju gmotnega položaja naših pridnih čipkaric. Marija šarčeva. Nova knjiga Tiskovne zadruge Pravkar jc izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani kot druga knjiga zbirke »Slovenske poti« povest »Pot ob nreppdu ki jo je napisal .lože Kranjc. Pisateljevo ime je znano naši javnosti iz raznih prispevkov v »Ljubljanskem Zvonu« in drugih leposlovnih revijah, zlasti pa po knjigi »Ljudje s ceste«-, ki jo je pred nekaj leti izdala Cankarjeva družba. — Snov za to povest je povzeta iz življenja pohorskih kmetov in bajtarjev, ki se izživljajo po svoji kmečki modrosti in svoii zdravi, priredili čutnosti. »Pot cb prenadu« jc ljubezenska zgodba med deklo Rcziko in tihotapcem Francetom, ki sc zaradi junakovega notranjega nemira in neodoljivega hrene-nenja po svobodi tragično konča s smrtjo obeh ljubimcev. Pohorski gozdovi, prisojne vasi, viseče po bregovih med njivami in travniki, ob vznožju pa mračna struga deroče Drave, ta pokrajina je dobila v Jožetu Kranjcu svojega obo-ževatelja in oblikovalca. Povest, ki je pisana z veliko spretnostjo in prenričevalnestjo, zasluži, da jo zdaj toplo priporočamo. f\*aš list bo v eni prihodnjih kulturnih prilog objavil o delu obširnejšo occno.) B&nes nov roman l Jubilej prekmurskega evangeljskega senjorja Murska Sobota. 24. marca. Te dni praznuje g. Štefan Kovač, evangeljski senjor 40 letnico svojega dušno pastirskega delovanja v Murski Soboti. Trud in razočaranje sta za njim. kajti le malo je bilo trenutkov, ki so mu natrosili zadoščenje za njegovo delovanje. Pa kdo bi mu danes verjel, da stoji tesno pod sedmim križem in da je žc štirideset let dela za njim. A je tako. Pripovedoval mi je o svoji mladosti počasi in preudarno, kakor bi hotel vsako besedo pretehtati. Se ni/je je sklonil glavo in pripovedoval v pojoči prekmurščini; Rodil sem se 25. januarja 1866 v Lebnu, ki leži v bližini Raba. Tam sem obiskoval ljudsko šolo, v gimnazijo pa sem šel v Šo-pronj, kjer sem tudi absolviral 3. letnik teologije. Nato sem šel v Jeno, kjer sem bil po enoletnem študiju posvečen za duhovnika. Bil sem nato dve leti domači učitelj pri nekem veleposestniku v Teti. Leta 1892. pa sem prišel v Mursko Soboto. Razmere na mojem novem službenem mestu so bile vse prej kakor rožne, posebno za mladega duhovnika, ki je šele stopil v svet. Zavedal sem sc. da stojim pred težkim in odgovornim delom. Cerkvena občina je bila slabo organizirana. Posedovala je le malo hišico, kjer je bila molilnica. Zbog tega je bila pač nujno potrebna zgraditev cerkve. Tako sem stal pred svojo največjo nalogo. Potrebni denar za zemljišče je bil kmaTu nabran, a težji je bil nakup zemljišča. Naša največja nasprotnica je bila grofica Szaparvjeva. Povsod nam je nakup zemljišča preprečila s tem. da ga j£ sama prej odkunila. Z zvijačo se nam je slednjič posrečilo, da smo našli primeren prostor in leta 1009 smo začeli z zi-dclnjem. Naključje je hotelo, da so cerkvena vrata nove cerkve bila baš nasproti grofičinega stanovanja in ona je to baje smatral?. božjo kazen. Omočil se ji je ' urr.______l Cerkev je staia takrat 100.000 k/on. Za ta znesek smo se zadolžili v ^opronju. Po plačali smo ga po vojni na prav čuden način. Takoj po prevratu je bil razširjen po Prekmurju komunistični »beli penez« Nihče ga ni hotel jemati, zato je bil brez veljave. Zbrali smo ta denar, katerega nam je vsak rad dal, kdor ga je le imel in ga poslali v Sopronj. kjer ie bil veljaven Naš dolg je bil poravnan Prizidali smo še šolo in preuredili evangeljski dijaški dom ter si .'V .. ooste imeli, če si nabavite dober radijski aparat. Pišite nam po naš iovo izišli cenik, kjer dobite opise, slike in cene najmodernejših aparatov. Kvaliteta naših aparatov, nizke cene in ugodni plačilni pogoji Vam omogočijo ,da si nabavite res prvovrstni aparat. Miklošičeva cesta s TELEFON 3190 še prihranili nekaj denarja... Sodim, da je naša cerkev ena najlepših stavb v Murski Soboti io v Prekmurju vobče. Leta 1920. sem izdal na lastne stroške evangeljski koledar v slovenščini. Do takrat smo imeli le madžarskega. Ker Je ljudstvo z navdušenjem sprejelo slovensko štivo, smo se odločili" za izdajo »Duševnega lista«, ki sedaj še redno izhaja. Spočetka sem ga urejeval sam, a ko sem bil 1921 izbran za senjorja prekmurskih evnn-geličanov, sem moral zaradi prezaposlenosti prepustiti uredništvo drugemu. Še da- nes pa sodelujem in pišem rad za list. za svoje prekmurske evangcl čane ... Dve hčerki mi živita. lina je doma, druga v Newyorku, sin pa si jc izbral moj poklic. Y Gornjih Slavečih jc župnik.« še bi mi pravil čestiti mož. pa ga je že dolžnost klicala. Saj je njegova fara velika, vse sam opravlja, a njegov senic-rat obsegi vse Prekmurje. Njegov jubilej je praznik vseh prekmurskih evangeličanov, saj je evangeijsko versko giban je tesno zve zano z njegovo osebo in delovanjem. K. lepemu jubileju tudi na.še iskrene čestitke! ©b 80-letnici matere pogrešanega Mokronog, 25. marca. V podstrešni sobici tam blizu sodnije mokronoške vzdihuje praznujoč osemdesetletnico Terezija Žgajnarjeva. Premišlja pač o nesrečni usodi, ki jo biča neprestano v življenju. Osem krepkih križev nosi na svojih šibkih ramenih. Boljše čase je preživela nekdaj, saj je bil njen pokojni mož sodni uradnik. Prerano je legel v grob in zapustil ubogo vdovo in sinčka-edinca Ivana. Čim se je zacelila ena rana, je prišel nov udarec. Ob groznem požaru, baš na semanji dan, ki jc v žiivem spominu marsikaterega sejma rja. čigar dvajsetletnica je bila 19. avgusta lani, je zgorela za-puiščencema h:ša do tal. Ivan in mati sta bi;a zespet brez sredstev, razen par študenta vili knjig sta rešila le golo življenje. Z izkupičkom za prodano stavirfšče sta si postavila pri par minut oddaljenem Sv. lorjanu novo zidano hišo, misleč, da jima bo nebeški ogmjegasec v svoji bližini bolj naklonjen. Pri zidanju doma se jc morala starka zadolžiti. In zopet sta »pogorel*!« — tokrat jima je bila prodana domačija. Sin Ivan je bil ze'0 nadarjen dečko, z izvrstnim uspehom je maturirai na novomeški gimnaziji. Nato je študiral pravo. Bil je med takratnimi idealnimi visokošol-ci eden izmed prvih borcev za jugoslovenstvo. Nastala je Vojina in z njo nova Golota za že toliko preizkušeno vdovo. Raz-__i takratni avstrijski priganjači so sina uklen.jenega pahnili v ječo. Grenko je mo-ala mati piti žolč in kis iz keliha bridko-ti. Različni — teze ji in tschitschi so ga preganjali in njo mater, ki' je sina rodila, eleizdajalca. takega, da je zatajil samega /ranča Jožefa in šel na »ta serbovsko plat!« Žgajnarjevega Ivana in še druge so zmerjali s »srbsko smrdokavro,« to je bil običajni izraz za idealnega Mokronožana. .ja ubogo mater pa ni bilo druge utehe in tolažbe kakor: sina bodo obesli, mogoče — ustrelili. Peklenska je bila muka za ubogo vdovo. Ivan je delil v ječi usodo z Endliherjcm, dr. Novakom, dr. Fedranom, Lovšinom in drugimi vrstniki. Iz ječe so ga poslali na fronto, niso mu pa dali prilike, da bi le materi šel potožit svoje gorje in da bi poljubil mučemico. Poslednji njegov pozdrav ji ie prinese! g. Rudo'f Kuhar, strojnomizars&i podjetnik iz Mokronoga, zivesti Ivanov prijatelj. Ivan ie bil sevedh kmalu ujet in je krepko stisnil desnico bratom Rusom. Zadnji glas iz ruskega ujetništva je dobila mati ll>17. Od takrat ni ne duha ne sluha o njem. Ljudje ugibljcjo vsakovrstno. Trdijo, da je imenitna »peršona.« generalni zdravnik in dodajajo še celo, ds ima tako veliko »štacuno«. kakor ;e mokronoška gorska cerkev skupaj. Mati pa bi bik zadovoljna, kakršen da je, samo da pride že enkrat živ v njeno naročje — in v tem pričakovanju živi v podstrešni sobici, deleč usodo uboge vdove s perico Lojzko. In kadar potrka kdo na vrata, vedno pričakuje in pričakuje... ali bo vendar !e prišel edini sin. učeni Ivan. m Ivan Ž ga. j na r v uniformi jugoslov. dobr>— vel j ca v Rusiji. Ali ne bi bilo lepo, ko bi lapega dne potrkal pismonoša Janez in prinesel namesto onega, nad čemer sicer uboga Reza še ni obupala. — Ivanovega glasu, vsaj gihs Ivanovih prijateljev in sotrpinov. Koliko je danes Žgajnarjevih sošolcev in bivšh preganjan cev, ki so srečno prestali perse-kucije avstrijske soldateske! Morda se uboge starke spomnijo s kako podporo, — še je čas, da se ji ne bo treba'o mučiti po njivah in sc preživljati s težko dnino. Ima pa sicer zaslombo pri plemenitih ljudeh. Razne dobre hiše v Mokronogu se je spominjajo v stiskah. Koliko trpi telesnega in še več duševnega zatajevanja, si lahko v-sak misli, če si predstavlja osemdesetletno vdovo uradnika, ki jo ob znoju njenega obraza žge pekoče solnce ves dan na polju. Od zadnjem obisku mi je hudomušno pristavila, da ne zna delati tako lepih verzov kakor ranika. bedno preminila Ne/a, kateri je tik pTed smrtjo tvrdka Bolaffio nakazala podporo. Od neprestanega jokanja za sinom je prišla skoro že ob vid. zato nujno potrebuje očala. Pa bi ji mnogo koristil tudi nov štedilnik. Pravi, d-a ji ga bo kupil sin Ivan, ko se povrne iz Rusije... A če ga ne ho? Kdo bo olajšal kratke urice težavnega življenja mučeni-ške matere sina mučenika? Kdorkoli bo. plemenito se bo izkazal. Niej pa želimo, da okreva in dočaka srečnejšo »Alelujo«!. S. Važen priročnik naših gostilničarjev in hotelirjev V založbi Ranovinske zaloge šolskih knjig in učil je izšla izpod peresa gg. F. Jelenca in N. Vel i konje knjiga »Serviranje«. ki zasluži največjo pozornost naših gostilničarjev in hotelirjev pa,tudi naših gospodinj. Knjiga nima niti v mednarodni literaturi sovrst-nice. V njej je do najmanjše podrobnosti, rekli bi. s filmsko ponazoritvijo na 260 straneh teksta in 80 straneh slik na umetniškem papirju poleg številnih slik med tekstom podana nafakarjeva sbižba od male gostilne do velikega mednarodnega restav-ranta. Knjiga se prav za prav sele začenja tam. kjer druge slične knjige nehajo, ter s tem ustreza tako občuteni in cesto izraženi no-trebi po jasnem in natančnem opisu nata-karjevega dela Tudi človeku, ki nima neposredno posla z gostilno bo knjiga nudila mnogo novih pogledov na zanimivo gostilniško in reslavrnntsko poslovanje To kniigo mora imeti vsak. kdor se kreta v družbi, odnosno kdor mora sprejemati družbo V njej se podnia sinteza mednarodnega se rvi rania. Najvažnejši strokovni izrazi so navedeni tudi v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Knjiga obravnava servirni ma-terijal, službeno razvrstitev postrežnega osebia, njegove dolžnosti in lastnosti, ki 'i'i služba zahteva, prikazuje plastično v posebnem poglavju pomen vsakega reda v jedilnem sporedu, posebnosti tega pri razn"h narodih, kako se vsaka jed je in kako se servira. Pijače so obravnavane z mednarodnega (francoskega) in domačega vidika s posebnim poudarkom glede domačih vin. Velika pozornost ie posvečena sest?vljanni jedilnega in vinskega lista in njega .opremi s krasnimi vzorci. Obsežno je opisano obratovanje restavranta. bistvo kalkulacije, kontrole. knjigovodstva in naloge restavranta v hotelu. Obravnava «e kuhinja velikega mednarodnega podjetja. Obširno je poglavje o prostorih in njih opremi Posebnost v strokovni literaturi ie poglavje o servirnih vajah, kjer po-<-.mezni posli razčlenjeni do najmanjše podrobnosti, nakar sledi serviranje celih obedov, priprave zanje in pospravljanje po njih. Ker zanima vprašanje prejemkov postrežnega nsobja tudi najširše občinstvo se v tej knjigi govori tudi n napitnini, postrežnini. odstotku od prometa in plačah postrežneg^ -."obja Knjiga je bila spisana po uradnem nalogu kr ba nske uprave v pospeševanje tujskega prometa ter se zato prodaja do r-*-žiicki ceni brez vsakega dobička po 72 Din. Manikati ne bi smela v nobeni naši gostilni! Naroča se neposredno pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učii v Ljubljani. DAIISKA LJUBLJANA NE ZAOSTAJA To dokazuje prekrasna izbera najmodernejših damskih plaščev, kostumov in oblek pri tvrdki FR. LUKIČ v Stritarjevi ulici. Pariz, Dunaj ne čudita krasne.jših oblačil kot naša domača tvrdka. * Opozorilo! Ekspozitura oglasnega oddelka »Jutra« v Prešernovi ulici 4 uraduje danes do 12., centrala oglasnega oddelka v šelenburgovi ulici 3 pa se sprejema stranke ves dan. Današnja naklada »Jutra« je izšla v 42.000 izvodih. * Vojaške vesti. Intendantski podpolkovnik Anton Hivert, doslej načelnik intea-danture komande dravske divizijske obla-lasti v LJubljani, je imenovan za šefa računskega odseka kOntralno-budžetskega oddelka ministrstva vojske in mornarice, indentanski major Hinko Žabkar za vršilca dolžnosti šefa kontrolnega odseka kontrolno- 'judžetskega oddelka ministrstva vojske im mornarice, intendantski major 'Ivan Jane za vršmca dolžnosti načelnika intendanture l.mande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. intendantski major Mirko Vilfan pa za vršilca dolžnosti upravnika zavoda za d" ifiavo vojaških uniform, žandarmerijski kapetan 2. razreda Anton Andrič je trajno upokojen, ženitev je dovoljena pehotnemu! poročniku Norbertu Wurzbacku z Mašo Grošljevo, hčerko pokojnega Andreja (i rosi j a, šefa carinarnice v Ljubljani. * Diplomirali so na juridični fakulteti ljubljanske univerze gg. Franjo Omladdč, Leon Pretnar, Stojan Pretnar, Milko ču-perla, Milko Kepec, Gabrijel čop in Stanko Piut. Na zagrebški tehniški fakulteti je diplomiral za strojnega inženjerja g. Stanko Skok iz Domžal, čestitamo! * »Službeni list drr.vske banovine« objavlja \ 24. letošnji številki: uredbo o dra-giujskih dokladah državnin upokojencev razpis ministra pravde o povračilu stroškov za prestajanje k [zrni vojaškosodno obsojenih oseb, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932., razglas Narodne banke kraljevine Jugosla- sakdo bo lahko ves®! S pomladansko sezono je prispelo ogromno mnogo blaga tako, da si vsakdo lahko izbere kar si želi. Gramofoni plošče, radioaparati, nogometne žoge. tenis raketi, kakor tudi prvovrstna kolesa po najnižjih cenah se proda pri 3905 lir" |9 & Sitiflžiffe. jat Ljubljana, Palača Okrožnega urada. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 25. marca 1931 Številke za označbo araja pomenijo: L Cas opazovanja, 2. stanje barometra B. smer tn orzma vetra. 6 oblačnost 1—10 B. temneratura 4. relativna vlaga ▼ «5, 7. vrata oadavtn, 8 padavine v mm. — Temperatura: prve števiLke pomenijo nal ViSJo. dru-.-e najnižjo temperaturo Ljubljana: 7, 765.8, —2.8, -80, NNE2, 4, —, —; Ljubljana: 14, 765.2, 4.8, 70, SW1, jasno, —, —; Maribor: 7. 765.0, _4.0, 80, NE2. jasno, —, —; Zagreb: 7, 762.2, —1.0, 80, Wl, 5, —, —; Beograd: 7, 764.3, —3.0, 80. W2. 10, dež, 4.0: Sarajevo: 7, 765.5, —3.0, 80, mirno, 10, sneg, 0.2; Skoplje: 7, 763.1, —1.0, 80, NW5, 10, -, Kumbor: 7, 758.1, +5.6, 50, El, 3, 3, —, _; Split: 7, 758.9, +5.4, 40, NE5, 5, Rab: 7, 762.6, %1.5, 50, NE2, 7, —, —. Temperatura v Ljubljani 4.2, 4.6, v Mariboru 2 6, —4.0, v Zagrebu 3.0. —1.0, v Beogradu —2.0, —4.0, v Sarajevu 1.0, .—4.0, v S kopi ju 5.0, —2.0. Danes nov roman! vije o zameni desetdinarskia novčanic 1. izdaje in razglas Narodne banke o zameni petainarskih novčanic kraljevine Srbije. + Zamenjava 10 dinarskih in 5 dinarskih novčanic. V smislu razglasa Narodne banke se vzamejo iz prometa desetdinarske novčanice od 1. novembra 1920 in petdii-narske novčanice izdaje Na.r. banke kraljevine Srbije, k>i nosijo razne datume. Za te novčanice, ki se vzamejo iz obtoka, se dobi pri zameni polna vrednost v drugih novčanican. Zamenjava se bo vršila pri Narodni banki v Beogradu kakor tudi pri vsaki njenii podružnici v državi tri leta; po poteku treh let od dne, ko izide ta pozi; v tretjič v »Službenih Novinah«, prenehajo iz obtoka vzete novčanice biti zakon, plačilno sredstvo in jih Narodna banka ne bo več zamenjavala. Imetnik iz obtoka vzetih novčanic bo te lahko tudi po poteku triletnega roka predložil v za.meno glavni blagajni, ki jih bo izplačala in uničila. * Posredovalnica za kmetijske pomočnike in pomočnice. Dne 21. t. m. se je vršil pri sreskem načelstvu na Prevaljali sestanek županov, odnosno občinskih kmetijskih odbornikov iz občin Prevalj, Mežice, Črne, Tolstega vrha. Kotelj, Libelič, Ma-renberga In Mu te. Na sestanku, sklicanem v s vrbo ustanovitve posredovalnice za kmetijske pomočnike in pomočnice (hlapce, dekle, pestunje in druge), je sreski kmetijski referent pojasnili udeležencem pomen te važne ustanove v srezu, kar so vzeli prisotni zastopniki občin z zadovoljstvom na znanje. Na čelu posredovalnice Ua opasnosti gripe, in-fluence in nalezljivih vratnih obolenj varujejo Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavojčka Din S, velikega zavojčka Din 15. je odbor, ki ga sestavljajo sreski kmetijski referent kot stalni predsednik, zastopnik sreskega kmetijskega odbora in osom zastopnikov občanskih kmetijskih odborov zgoraj navedenih občin. Posredovalnica prične v kratkem delovati, želeti je, da bi nova ustanova, ki je važna gospodarskega pomena tako za delojemalce kakor za delodajalce, dosegla svoj namen v polni meni. * Pozor podeželski obrtniki! Te dni sta se po raznih krajih zglaševala civa akvi-ziterja, ki sta nastopala tudi v imenu direktorja obrtne šole in nekih strokovnih učiteljev, češ, da se bo od te strani izdajalo neko strokovno glasilo. Direktor obrtne šole se je odločno zavaroval proti zlorabi svojega imena in zato opozarjamo podeželske obrtnike, naj se vedno točno prepričajo o verodostojnosti vsake legitimacije raznih agentov in drugih obiskovalcev. Pn pokvanenem ali preobremenjenem želodcu, zgagi, pri početnem .. čiru v želodcu vam pomore j| Dobiva se v vseh lekarnah. Odobreno od Mis. soc. politike ln nar. zdravja S. št. 2009 8. U. 1932 * »Med padarji in zdravniki«. Zbirka črtic pod tem naslovom izpod peresa Janka Kača je pravkar izšla in se je pričela razpošiljati naročnikom. * Novi grobovi. V Zagrebu je umrl gosp. Drago Man del j c, višji kontrolor drž. železnic. Pogreb našega uglednega rojaka bo danes ob pol 17. uri na Mi.rogoj. Za blagim soprogom in očetom žalujejo soproga, sin in hčerka, vest o njegovi smrti pa je vzbudila iskreno sočustvovanje v širokem krogu tovarišev, prijateljev in znancev. — Na Jesenicah je po daljši bolezni umrla gospa Fam B e r n a r d o v a, soproga tesarskega delavca pri KID. Pokoj nI ca, ki je bila tiaa in biaga. žena, je zapustila žalujočega. soproga in hčerko. — V ptujski bolnici je umria po daljšem bolehanju vdova ž ajde 1 a Amalija, trafiikantinja v Ptuju v 52. letu starosti Istotam je umrl K o 1 a r Tone, vžitkar iz Majaperka v 76. letu starosti. _ Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zadnja pot Hallerjeve mamice. Iz Radeč nam pišejo: Med zelenjem in cvetjem je ležala na mrtvaškem odru Frančiška Hallerjeva, obdana od obilo vencev. Prišlo jo je kropit neštevilno ljudi iz mesta in okolice, da zadnjikrat vidijo blago pokojni-co. Kako je bila ga. Hallerjeva spoštovana, je pričala veličastna udeležba na njeni zadnji poti v sredo. Udeležili so se pogreba Sokoli, gasilci, deputacija trgovcev s predsednikom gremija g. černetom, obrtniki in mnogo drugih meščanov in mnogo občinstva z Zidanega mosta. Loke in Dola. V svečani tišini, ki so jo prekinjale samo žalostinke godbe »Savskega vala«, se je sprevod vil skozi mesto na pokopališče, kjer je rodbinski grob sprejel krsto v svoj hladni objem. Naj bo lahka žemljica domača blagii in dobri mamici Hallerjevi! * Novo knjigo »Otrok v predšolski dobi«, ki jo je spisal dr. Dragaš, se dobi v vseh knjigarnah po zmerni ceni. + Ključavnica, ki se z vetrihom ne da odpreti. Diia.k 4. razreda obrtne šole v Zagrebu Ivan Suhadolni.k je, kakor poročajo zagrebški listi, izumil ključavnico, ki jo z vetr hom ali kako drugo pripravo ni mogoče odpreti. Ta izum je Suhadolnik demonstriral pred učiteljstvom obrtne šole, ki je izjavilo mlademu izumitelju svoje prizenanje. Z istim uspehom je Suhadolnik demonstriral svoj izum tudi! pred zagrebško policijo. * živinski in kramarski sejem v Polšni-ku bo v četrtek po velikonočni nedelji 31 t. m. Ta sejem se je svoječasno vršil v vasi Brezovem, a je bil prenešen v Polšnik. Za obilen obisk se vabijo kupci. % tr- lili še slabo s; Naglo se boste opomogli, če se boste hranili s krepilno hrano, ki jo bodo po bolezni oslabljeni organi lahko pretvorili v novo moč. Ovomaltine, zdrava, krepil-na hrana, vsebuje v svojih topljivih zrncih samo naj-žlahtnejše hranilne snovi, ki se znanstvenim postopanjem pridobivajo iz slada, svežega mleka in svežih jajc, ki jim je zaradi boljšega okusa dodan ka-kao. Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Cena škatlici Din 16. Dobiva se povsod. DR. A. VVANDEK d. d., Zagreb krepi vaše živce. 1620 * rviij.^cu na cl^rvai ite v uJuO-Ijani priporoča svojo veliko zalogo muz:-kalij, Ln to največ ruskih ter bogato izbiro skladb v.sea drugih svetovnih skladateljev. Na iza.logi leposlovje in znanost iz domače Ln svetovne književnosti. Brezobvez-no vse na vpogled v knjigarni. Ceniki se razpošiljajo brezplačno. ♦ Dva dečka, stara 7 in 4 leta, se oddasta za svoja. Pojasnila daje Dečji dom kraljice Marije, Liipičeva ulica v Ljubljani. čufeš f®: Velika ssoe hodi od palač do koč in vstajenje v vsej naravi mahom se povsod tx)javi. Vrata na stežaj odprimo! OKiia s cvetjem okrasimo! Da popolne br veselje, izpolnjene slednje želie, mizo s prtom pegrnimo, nanj »Jajnine« postavimo. Vsa družina bo vosela, ko bo v skledi jed du^tela. + Nalezljive bolezni v dravski banovini. Po objavi banske uprave v Ljubljani je na področju dravske banovine v dobi od 8. do 14. t. m. obolelo za nalezljivimi boleznimi 537 oseb in sšcer: za ošpicami 29.2, za davi-co 100, za škilati-nko 73, za dušljivim ka-šljem 45, za šenom 12, za tifus. boleznimi 7, za otročniško vročico 6, za nalez. vnetjem možganov im za krčevito odrevenelostjo pa po 1 oseba. —S imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini NOVAK, LpMfana, KONGRESNI TRG 15 nasproti nunski cerkvi ♦ Razpisane nagrade. Kake koristi in novosti nudijo kupcu svilene nogavice Ber-gel.la in Riviera? Za najtočnejše odgovore so določene 4 velike in 70 malih nagrad za uteho, pri katerih se bo razdelilo 100 parov svilenih nogavic Riviera, in Bergella. Natančnejši pogoji za nagrade so objavljeni v današnji številki! »Jutra«. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod Trančo 2-1II. Ne premišljujte, kje si za praznike poceni preskrbite dobra VINA, katera se od danes dalje točijo, in sicer i grofa HERBERSTEINA knezoškofa KARLINA grofa MERANA kneza WINDISCHGRAETZA Čez ulico po litru Din 4.— ceneje! Automat buffet „Daj-Dam" na ALEKSANDROVI CESTI 4 palača »Viktoria« — Telefon 2308. i raznih kakovosti, v najnovej-_______ših barvah in oblikah, zadnje modne novosti, ter športne klobuke in čepice, dobite v lepi izbiri 'po nizkih cenah pri 3577 MIRKO BOGATAJ specijalna trgovina klobukov LJUBLJANA, Stari trg Sprejemajo se popravila! Solidna postrežba! KLOBUKE Obleke, površnike, trenehoate 1.1, d. izdeluje najsolidneje in najceneje K. Pučnik Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3 priznano fino angleško blago f 'Jote amatmfi Čs ste zelo radovedni, kako ste fotografirali na Vaš film ali plošče, Vam iste izdela s kopijami že v 2 urah FCTO TGUR3ST ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. * Ni življenja brez težav! Izšla je četrta številka revije za trgovsko znanost »Uspeha«. Ni življenja brez težav, pravi, in ponuja knjigo xKako premagam poslovne težave«. Knjiga je kažipot, ne molitve-n:k. Kaže, kaj naj se ukrene. Kniiga je napisana za tiste, ki ne znajo premagati svojih trgovskih težav. — Prispevki v »Uspehu« so tako pogodeni, da človeka na mah streznijo. Z drugimi očmi gledate svet, če prečitate zaporedoma: Pogum velja, Vaša bodočnost je odvisna od vas sa-rr h. če bi vsakdo plačal svoje dolgove. Napredek je potreben. Dom poslovnega človeka. Kako se da firmo rešiti pred zlom, Kaj moramo storiti, da bomo več prodali itd. Poslovni ljudje pa bodo našli mnogo pobud v svojih stalnih rubrikah: šef, Odjemalec, Vaš prijatelj. Uradnik, Projadalec, Posnemajte. Knjige, ki vam služijo. Kako se dokopljem do boljše službe. Ta-le rubrika je danes bolj aktualna kakor marsikatera diuga. V tej šte-v;.ki pa pričenja tudi še nova rubrika Reklama«. Jako poučna in zanimiva je razprava »Ali so stroji krivi...?« Svetloba v velikih mestih je na kraju leno ilustriran članek. Mnogo prinaša »Usp^h«. mnogo, za vsakega nekaj. »Uspeh« se naroča v upravi: Dalmatinova ulica 10./I. v Ljubljani in stane za vse leto 60 Din. + Vsak se veseli pomladi. To geslo s' je nadela tvrdka Josip Jelovžek nas!. Albin K o.njedič v " 'ju. Aleksandrova ul. 4. — V svojem trgovskem optimizmu h<;če nuditi p.nnlaidansko veselje vsem, ki se ga v obliki cenenega nakupa najnujnejših potrebščin za pomlad, brez katerih ni pravega veseija. Uprav po neverjetno nizki a ce-eiah ponuja z današnjim oglasom v ;Jutru« klob\ike, športne čepice, damske in moške nogavice, platno, delene, svile itd po tako nilzfiih cenah, kakršnih menda nac,-starejši ljudje ne pomnijo. Ni dvoma, da bodo naši citate!}: te ponudbe izredno veseli In se je bodo najizdatnejše poslužlli. Cene so razvidne v ogla.su. Čitaj, ako rad uživaš čokolado! »Mlekita«, sKavita«, Maslita«, :• Grenki-ta« so nove čokoladne špecijalitete tovarne Mirim. »Kavita« ima izrazit okus fine kolonijalne kave. Uživajo jo radi oni, ki ljubijo fin kavin vonj in okus. »Mlekita« je čokolada z obilno primesjo tolstega mleka, nedosežnega okusa, zelo tečna in redilna. Priljubljena je zlasti pri nežnem spolu in pri otrocih. »Grenkita«. Po nji segajo radi oni, ki ne marajo presladkih slaščic. »Maslita« je običajna dezertna čokolada z vanilijinim okusom. + Kupujte za veliko noč Ciril-Metcdove razglednice. Podpirajte d«ružbo in domačo cbrt. * Brezobrestno posojilo za zidavo in prezidavo, odkup zemljiško-knjiižnega dolga, nakup poslopij in zemljišč., daje Zagrebška Eiavbno - kreditna zadruga". Zastopstvo, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejme poverjenike. * Šah krizi! In tudi ta kriza, ki kakor razne epidemije deluje v prvi vrsti med oaimi, ki izgubijo pogum ter apatično pustijo, da jih zagrabi val nevarnosti in težav namesto, da bi se z vsemi svojimi močmi uprli, se da premagati z močno voljo i.i razumom. Sah krizi _ s srečko državne lazredne loterije! Včeraj, to je v enem sa-iiem dnevu, se je s tremi srečkami doseglo naslednje dobitke: 1,000.000. 500.000 in 400.000 Din. Od 3. do 25. tega meseca, v tej kratki dobi pa je izžrebano nad 55 milijonov, Ki bodo izpiačani naslednji tede-) lrez vseh odbitkov. S 20. anrilom se začne žrebanje I. razreda nove loterije, ki raz-j.olaga z enaki,m kapitalom kakor prejšnja, zaradi česar opozarjamo naše čitatelje do-feb.no na današnjo prilogo lista, ki se na-i aša na novo državno razredno loterijo. u—• Zvočni flim »Boj za Mandžurijo-< v nedeljo v Elitnem kinu Matici. ZKD bo v nedeljo kot smo že poročali predvajala v prostorih kina Matice veleaktualen zvočni film »Boj za Mandžurijo«. Eno najbolj perečih vprašanj sedanjega časa, predmet, o katerem so pisali vsi listi, o čemur je govoril ves civilizirani svet, ta predmet bo obravnaval nedeljski kulturni film ZKD. Jasno je, da bo zanimanje za film splošno. Ker bo naval na kino v nedeljo in ponedeljek zelo velik, bo blagajna odprta že od 10. dcp. in priporočamo cenj. občinstvu nabavo vstopnic že v predprodaji. Film je izdelan v nemškem jeziku, tako da bo vsem razumljiv. Film se ponavlja še v ponedeljek ob 11. dop. tir zadnjikrat v torek in sredo ob pol 3. popoldne. u— Mestni socialni u^ad deli živila. Za velikonočne praznike je razdelil mestni socialni urad za okrog 15.000 Din raznih živil, v glavnem moko, sladkor in mast. Z živili je bilo obdarovanih skupno okrog 500 revnih družin, kajti precej so žrtvovali tudi trgovci, piri katerih je socialni urad nabavil živila. u— Koncert slovanskih pevskih zborov Hubadove župe bo v nedeljo 3. aprila ob 15. v veliki dvorani Uniona. Nastopijo naslednji zbori: »(^o.ški glas« iz Loke pri Zagorju, »HugolLn Sattner« iz Most pri Ljubljani, »Domžale« iz Domžal, ?Zvoiu iz Tr-boveLi. >Sava« z Jesenic, »Logatec« iz Dolenjega Logatca, zbor Narodne čitalnice iz šiške in ljubljanska »Sloga«; v -II. delu koncerta pa »Sava« iz Ljubljane, ljubljanski »S'avec«, »Moste« iz Most pri Ljubljani, »Cankar«, Krakovo - Trnovo«. »Ljubljana«, »Grafika« in »Ljubljanski Zvon«, vsi iz Ljubljane. — Na sporedu bodo skladbe Aljaža. Sattnerja, Jereba Pavčiča, Adamiča, Stanka Pirnata, dr. švaba, Tomca. Hochreiterja, Ocvirka, dr. Gojmira Kreka Hajdriha, Marinkoviča, dr. Gustava Ipav ca, Brnobiča in Foersterja. — Predprodaja vstoonic je v Matični knjigami. Cene od 30 Din navzdol, številne prijatelje slovenskega zborovskega petja opozarjamo na ta koncert. ©Ootj^na od ■ OGO zorBv,a S.»t '.'O 1933 u— Poročil se je poročnik Norbert Wurzbach - Tanjienberg, sin znanega fi-lologa g. dr. Arturja pl. Wurzbach - Tan-ne.nberga. posestnika graščine Preddvor, z gdč. Mašo Grosehel. hčerko pokojnega ing. chem. Andreja Groschia in splošno priljubljene posestnice gospe Tince. _ Mlademu. uglednemu paru obilo sreče' u— V spomin blagopokojne gospe Ma-horčičeve iz Sežane je prejel Klub Primork od rodbin senatorja 'ir. Novaka :n dr. Treoa dar 500 Din za podpiranje siromašnih primorskih rojakov. Kiub izreka tem potoni darovalcem iskreno zahvalo. u— Občni zbor podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani. ki je. bil 6. t. m. predčasno zaključen, bo ponovno 10. aprila v dvorani okrožnega ura la za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Začetek ob 8. zjutraj. Udeleženci, samo člani, naj prinesejo članske izkaznice s seboj. i ft!4 »-.->=. t JUl tii tx p s**) "t r'* *J - v mS v govorečem filmu senzacij, vele-napete vsebine in vratolomnih ||.|l atrakcij v prekrasnih pokrajinah Ifa Švice m ^ p f* h' f\ Predstave oba praznika ob 3., 5., 7. in 9. zvečer r- Aj Predprodaja na oba praznika od 11. dopoldne naprej SIKM1 IDEAL ^^^ mm._________________ u— Ljubljanskega Sokola družabni večer bo v soboto 2. aprila v restavracijskih prostorih Zvezde s prijaznim sodelovanjem Matičnega kvarteta. (Pelan, .Skalar, Zavr-šan starejši in Za vrisan 'mlajši). Vablienf vsi! u— Srajce, kravate, naramnice ln žepne robce kupite dobro in ugodno pri šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. u— Plrrensko pivo »Prazdrojc točijo restavracije Union. Slon, činkole — original-stekle-nice kavarne Zvezda Emona, Belle-vue lin večje delikatesne trgovine. mj Hraia i^agiic t.lz-1 stad ŠUoSšo Loko Najtrpežnejši smučarski čevlji in gojzerice. Zahtevajte cenike! Trgovci popust! u— Vinotoč na Cankarjevem nabrežju 5 (poleg frančiškanskega mostu) nudi pridna štajerska in dalmatinska vina od 10 dinarjev naprej, čez ulico 1 Din ceneje u— Otroške oblekce, predpasnike in dam-eko perilo kupite najceneje pri Albinu Turku, Prešernova 48. ROBERT LOUIS STEVENSON je eden največjih angleških roma' nopiscev, čigar obsežno delo ? je pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE. H * t— Kino Sokol bo predvajal na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 16. in 20. gigantski zvočni vflefilm v nemškem jeziku »Trader Hom«. Oba dneva popoldne ob 14. predstave za mladino. Iz Hrastnika h— igra »Gospa ministrica« se bo ponovila v Narodnem domu že v nedeljo 3. aprila in ne šele 10., kakor je bilo to prvotno javljeno. h— Brezposelni steklarji so prejeli za velikonočne praznike od podjetja po 5 l'g bele moke in po 1 kg slanine, za vsakega družinskega člana pa še poleg tega po 2 kg bele moke in po pol kg slanine. Za pomoč se brezposelni steklarji iskreno zahvaljujejo. h— Kino Narodni dom predvaja jutri ob 15. in 20. in na velikonočni ponedeljek ob 15. zanimiv film »Poročnik Njene Visokosti«. Z Jesenic S_ Gledališki odsek sokolskega društva Jesenice naproša posetnike operete »Pti-čar«. da si vstopnice za popoldansko^ predstavo, ki bo na velikonočni ponedeljek m prične točno ob pol 15. preskrbe pravočasno. Vstopnice se lahko rezervirajo dopoldne v Sokolskem domu (društvena soba) ali pa telefonično pri Tourist Office, telefon štev. 11. SOKOLSKO DRUŠTVO Jesenice OPERETA 3D18 se ponovi pri znižanih (ljudskih) cenah na velikonočni ponedeljek ob pol 15. uri. s— Kino »Radio« na Jesenicah predvaja za velikonočne praznike kolosalno afriško dramo, grandijozen zvočni velefilm »Trader Horn« ali »Klic nragozda«. Predstave oba dneva ob 15. in 20. Iz Ptuja j_ Kino bo predvajal na velikonočno nedeljo ob pol 19. in pol 21. krasno dramo »Živi mrtvec«, na velikonočni ponedeljek pa ob pol 19. in pol 21. »Pata in Patacho-na« v njunem zadnjem filmu. Iz Ljutomera lj— Dramatski odsek »Sokola': je 19. t. m. zaigral po dolgem odmoru Petrovičevo kmetsko šalo »Vozel«. Vse uloge so bile v dobrih rokah, igra je potekla gladko in številno občinstvo se je imenitno zabavalo. Reži ia je bila v rokah br. Stoparja. Lepa udeležba občinstva ie dokaz, da si ljudje žele dramatskih predstav in da jih je treba zato pogosteje nuditi, kar bo tudi v korist društveni blagajni. rexhibna Ji o It GR& ra ELI DA CREME de chaque heure lz življenja na deželi BLED. Blejski Sokol snuje poleg že obstoječega moškega pevskega zbora tudi mešani zbor, ki bi bil velikega pomena za Bled. Vsi zavedni člani in članice Sokola, ki imajo veselje do petja, naj pristopijo polnoštevilno k društvu. Prijavljenih je že okrog 30 članov in članic. Prijave se sprejemajo še do velikonočnega ponedeljka. Takoj po praznikih se prične z vajam'. Na velikonočni ponedeljek ob pel 20. priredi sokolska deca telovadno akademijo, nakar bo prosta zabava za članstvo. Dobiček je namenjen za revno sokolsko deco, ki namerava v letošnjih velikih počitnicah taboriti na Mrzlem studencu. LESCE. Na velikonočni ponedeljek ob 15. priredi gledališki odsek gasilnega društva iz Hlebe v osnovni šoli kraljeviča Andreja v Lescah predstavo veseloigre »Vdova Rošlinka«. Vršila se bo tudi predigra, ki bo izzvala salve smeha. Vabimo vse občinstvo! Danes nov roman9. MOJSTRANA. Sokol priredi na velikonočni ponedeljek meddruštvene sokolska smučarske skakalne tekme. Tekmovali bodo člani in naraščaj. Prijavnina znaša za člane 5 Din, naraščaj je pa prijavrine oproščen. Start ob 15. Prva dva iz obeh kategorij prejmeta častni diplomi. Na belo nedeljo nastopi naša deca z Gasparijevo mladinsko igro »Divji mož« v režiji br. Seraj-nika. Malčki pridno študirajo vloge in so bodo prav gotovo dobro odrezali. občinstvo pa vabimo, da prireditev polnoštevilno po-seti. RADEČE. Ker se pobiranje članarine za Vodnikovo družbo zaključi meseca marca, prosim vse člane zamudnike, da članarino čimprej poravnajo. Novi člani se še vedno sprejemajo. Burkelc Leopold, poverjenik Vodnikove družbe za Radeče pri Zidanem mostu. VIŠNJA GORA. Velikonočni živinski m blagovni sejem, ki se je vršil 21. t. m., jo bil dobro založen. Kupčijski zaključki pa so bili skromni. Pomanjkanje gotovine je vsesplošno. Enak neuspeh je beležil tudi znani sejem v Stični na veliki četrtek. — Ustanovnega zbora JRKD. ki se je vršil za naš srez v Litiji, se Interesenti naše doline niso mogli udeležiti. Krive so bile na eni strani izredno neugodne železniške zveze, na drugi strani je bil pa tudi onemogočen vsak avtomobilski promet, ker je prav takrat zapadel izredno visok sneg, ki je za prevoz zaprl cesto preko Vagenšperka. Kljub odsotnosti pa so se določili iz naša strani v strankin sreski odbor med drrigi-mi gospodje: dr .Beno Pehani, notar v Višnji gori, ki se je edini udeležil občnega zbora; Joža Drolc, veterinar v Višnji gori; Turk Alojz, gostilničar v Višnji gori; Anton Beršnjak, trgovec. Hudo pri Stični: An-te Kovačič, posestnik in gostilničar na Se-lu pri Radohovi vasi. — Naše občine so zadnji čas pričakovale pošiljke koruze, ki je bila napovedana. Te dni so bile po županstvu občine Stične obveščene, da je koruza prispela in da naj pridejo z vozovi vsaka občina po svoj kvantum na železniško postajo Stično. Vozniki so prišli, občinski zastopniki tudi, koruze pa niso dobili. Prispelo je namreč umetno gnojilo, ki je bilo od nekaterih posameznih interesentov naročeno, koruza pa pride pozneje. Ugotovilo se je. da je občina Stična v naglici prezrla konsignacijo blaga na voznem listu in je v mišljenju, da je prispela pričakovana koruza, avizirala vse okoliške občine, naj pridejo k prevzemu. REVMATIČNE BOLEČINE morete zaustaviti Ne glede na to. so li bolečine v mišicah ali v členkih, SLOAN-OV LINIMENT jih bo odpravil. Brez utiranja — takoj prodre, greje in umiri. Ne trpite — imejte vedno steklenico pri roki. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, išiasu, bolečinam v knžu. bolečinam v hrbtu, bolečinam distor-zije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine Odobreno po Minist. Socijalne politike i narodnog zdravlja, Sanitetsko odelenje rešenjem S. br. 4497 od 15. marca 1932 R T Po odmora nov start v sezono Za Veliko noč dve mednarodni tekmi na Iliriji. V nedeljo Pecsi Vasuti Clisb : ASK Primorje. — V ponedeljek PVC : Ilsriia. — Obakrat ob 16. Malo prezgodaj je letošnja Velika noč, ker počiva pri nas ruša še pod snežno piastjo. Za vreme se sicer, kakor kaže, ni treba bati, toda kakšne bodo terenske prilike? Vsaka stvar ima svoje lice in svoje na-ličje. Naša moštva stoje pred močnimi borbami za ligino prvenstvo in če bodo imela večkrat priliko boriti se na težkih tleh, jim bo to samo v prid. Jutri in pojutrišnjem bosta vodilna ljubljanska kluba absolvirala po eno tekmo z madžarskimi gosti. Pecsi Vasuti Club ;:e gotovo zelo posrečen partner: goji tipično madžarsko igro, poleg tega predstavlja po svoji moči najboljšo madžarsko klaso, tako da bosta naši moštvi imeli priliko prestati preizkušnjo moči. S stališča kroničarjev in pristašev nogometne igre smo z velikonočnim programom lahko zadovoljni. Po dolgem času imamo v gosteh renomirano inozemsko moštvo, ki po svojih dosedanjih uspehih jamči, da borno lahko uživali dober nogomet. Sam značaj prijateljskega mednarodnega srečanja pa dovoljuje tudi domačim močem, da brez prvenstvene nervoze razvijejo in pokažejo svoje znanje, tako da bomo lahko posredno primerjali sposobnosti in moči naših moštev med seboj, obeh skupaj pa neposredno z dobro inozemsko klaso. škoda, da je razvoj naših domačih vremenskih prilik tako silno zavrl svež :n mnogo obetajoč start sredi zimskih mesecev. Tudi stroški za očiščenje obeh igrišč so bili zaman. Tako so morala naša moštva nazaj v zaprte prostore. Ta ava dneva bosta pokazala sadove resnih in vestnih treningov. Prehod iz nekajtedenskega neprostovoljnega mrtvua na naših igriščih v polno pomladansko sezono bo prav tako nagel kot samo ob sebi umeven, saj to spada tudi v bistvo športnega življenja. Prava sreča, da imamo za uvod dvojni praznik Velike noči, ko v bolj zanimivih kot važnih borbah lahko v polnem miru opravimo še poslednje retuše na slikah, v katerih se nam bodo predstavila naša moštva. Potem Da v polno sezono, v mesece trajajočo borbo za točke, s svežimi močmi in prav takimi nadami! — Obe tekmi se odigrata na igrišču Ilirije: prvi dan PVC : Primorje, drugi dan PVC : Ilirija, obakrat začetek ob 16. V kolikor bo igrišče sposobno, se bosta oba dneva odigrali predtekmi, in to prvi dan Ilirija II. : Slovan, dragi dan Primorje II. Svoboda. Pričetek oba dneva ob 14.30. Službeno iz Odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Delegira se za prvenstveno tekmo SK P^etje : SK Trbovlje v ponedeljek 28. t. m. g. Marin. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri MOLNP Maribor. Delegirajo se dne 27. t. m. v Mariboru na igrišču ISSK Maribora: SK Železničar mlad. : SK Svoboda mlad. g. Konič; ISSK Maribor : SK Železničar g. Mohorko (stranska sodnika Pu-šeniak in Horaček); SK Siidbahn (Gradec) : SK Rapid g. Bizjak (stranska sodnika Vido vič in Rožič). V ponedeljek 28. t m. na igrišču ISSK Maribora: SK Rapid komb. : ISSK Maribor komb. g. Skala (stranska sodnika Kaspar in Kopic); SK Siidbahn (Gradec) : SK Železničar g. Bergant (stranska sodnika Konič in Podpečan). V Murski Soboti: prvenstvena tekma SK Mura : SK Železničar rez. g. Vesnaver. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo od 14. naprej imajo službo na Igrišču Ilirije: blagajna: Roth, Gostiša, Dru-fovka; reditelji: Baučič, Barič, Juntes, .Baum II., Petrič I. in II., Strnad. V ponedeljek ob 14. blagajna gg. Zaje, Drufov-ka, nadzor nad biljeterji Barič, Baučič. V nedeljo mora biti prvo mošt/o ob 15.15 na i-grišču, drugi dan rezerva ob 14. TSK Slovan. Prijateljska tekma v nedeljo z Ilirijo zaradi slabega igrišča odpade. Pozivajo se člani rezerve, da prinesejo v sredo 30. t. m. od 19. do 21. ure vso klubovo opremo v telovadnico na Ledini. SK Svoboda (Ljubljana). Na Veliko nedeljo igra naša rezerva proti Primorju II. Naslednji igralci morajo biti točno ob 13.30 v garderobi na igrišču Ilirije: Kri-vačič. Marjetič, Potekal. Jože, Habicht II., Boncelj n., Milko, Lado, Serše, Dernov-šek, Janežič II, šušteršič. Starman, Tonček. Kdor ima opremo doma, naj jo prinese s seboj. Prvenstvo Ljubljane in dravske banovine v table tenisu za leto 1932. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek priredi SK Ilirija dvojno table teniško prvenstvo v Ljubljani. Program bo oba dneva izredno zanimiv, višek pa bodo vsekakor finali, ki se vršijo oba dneva s pričetkom ob 20.30. Prvi dan se bo pričelo prvenstvo ob 11. s turnirjem moštev za ljubljansko in banovinsko prvenstvo. Nato bo turnir sin-gle gospodov za prvenstvo Ljubljane z začetkom ob 16.. istočasno pa se prične tudi turnir za prvenstvo v mixed-doublu in turnir neverificiranih, ki imajo rok prijav podaljšan do pričetka tekmovanja. Zvečer ob 20.30 pa se bodo odigrale finalne partije prvega dne. Drugi dan se tekmovanje prične s prvenstvom singla dam, sledi od-igranje preostalih partij prvega dne in turnir v doublu gospodov, popoldne pa bo brez dvoma najzanimivejši del prvenstva, in sicer single gospodov za prvenstvo dravske banovine in turnir double dam za oba prvenstva. Iz prvega turnirja se izločijo štirje zmagovalci, ki odigrajo zvečer finalne tekme za naslov prvaka banovine za leto 1932. Z razglasitvijo rezultatov in z razdeljevanjem diplom pa bo ofi-cileni zaključek turnirja. Lani sta bili prvenstvi ločeni, in sicer se je vršilo prvenstvo dravske banovine prej, v razdobju treh mesecev pa prvenstvo Ljubljane. Na prvem so debutirali igrači SK Mure iz Murske Sobote, ki so odnesli razen prvenstva double dam vsa prva mesta. Na drugem ljubljanskem tekmovanju pa je bilo že nasprotno. Vsa prvenstva so ostala v Ljubljani, igrači SK Ilirije so pustili takratnega državnega prvaka g. Janeza Nemca na četrtem mestu, dočim se Zagrebčani z nekdanjim ljubljanskim prvakom Slavino sploh niso plasirali, če jim bo uspelo tudi na tem turnirju, ki se vrši v isti dvorani, v areni Narodnega doma. doseči svojo formo, smemo pričakovati novih presenečenj. — Z ozirom na zadnjo izjavo table tenis sekcije SK Ilirije nam je SK Mura poslal dopis, v katerem na podlagi sklepov glavne skupščine JTTS izjavlja, da vztraja pri tem, da ima edino Mura pravico prirediti prvenstvo dravske banovine in da bo vso zadevo prijavila sa-vezu. Imeli bodo torej dve prvenstvi dravske banovine in kar dva prvaka. Pa naj kdo reče. da nismo »kampeljci«! On. ur.) Smučanje na Notranjskem. Preteklo nedeljo je priredil Sokol v obmejni Hote-dršici nad vse uspelo smučarsko tekmo, pri kateri je startalo 36 tekmovalcev, med njimi več ljubljanskih favoritov s smučarskim prvakom Notranjske Senčarjem na čelu. Dočim pokriva Ljubljano le še skorjica poledenelega snega, bomo praznovali Notranjci Veliko noč v globokem snegu. Smuški tereni Kosa, Sekirice in ostalih torišč belega športa kljubujejo pomladnemu soncu. Celo prisojne snežne poljane Brusove in Deglerijeve gmajne klju- Lep izgled — pod tem pa pločevina! Tanki furnir iz žlahtnega lesa — pod njim pa jelova d cika! Srebrn pokal — skoro bo pogledala na beli dan medenina! Ljudje malokdaj pomislijo, da bi se morali sramovati teh prividov. Naša doba strojev nas je preplavila s tako množino »cenenega« blag.a, da prhajamo le redko z instinktivno pritožbo do spoznanja, koliko vsega tega ni drugega kot samo zunanji blesk, koliko zvočnih imen je samo plašč za ničvredne proizvode. Na enem področju pa je znanje polepšavanja zunanjega bleska vendarle odpovedalo in to na področju prehrane. Uprav zaradi tega razloga želimo poudariti dejstvo, da je i'03SALTiXE nepohorjena hi da si i obieaina mešnn i ca Tu ni poceni nadomestkov za dragocene s okus in vonj, ni skrajšanega postopka pri način priredbe je tak, da se ž njim nc ugo men ti. S kuhanjem se uničujejo vitamini, tine vsebuje vitamine ter se ne kuha, tem v skodelici toplega, a ne vrelega mleka. Kadar bi poznali način, da bi mo bogatejšo na hranilnih sestavinah, bi mi t onega odjemalcev, ker vemo, da se dado ne želodec. urovine, ni dodatkov, ki bi nadomestili proizvodnji zaradi »prihrankov«, a tudi nabijajo najžlahtnejši prehranjevalni ele- Ici so za življenje tako potrebni. Ovomal-več se 2 do 3 žličice Ovomaltine raztepe g H Ovomaltine napraviti še vrednejšo in o napravili, ne varčujoči na? denar, ne z zunanjostjo prevarati možgani, a nikakor bo tudi vas okrepila Dobiva se povsod. Cena male škatl|ice I>šn IO,- £7 jet£> C jas L^a -. . '.i X* -'] j uj 3 bujejo opoldanskemu soncu ter vabijo našo mladino v svoje valovite kraške doline. Ljubljančani, pridite s svojimi plohi za praznike v naš krasni smuški svet, udobnih prenočišč ne manjka. Za skromne di-narčke prebijete velikonočne praznike v višini 500 do 700 m v pomladnem soncu in prijetni smuki. Legačani vas vabijo. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana. Ker cd sedaj aaije izdajajo licence za tekoče leto posamezni pododbori, naj blagovolijo v gornjem pododboru včlanjena društva dosedanje licence svojih dirkačev poslati tajništvu pododbora, Karlovška cesta 4, ter so jim za izdajo novih licenc prijavnice na razpolago. Vremenska poročila; Pohorje, koča na Pesku SPD Konjice: star sneg 1.30 m, suh pršič. smuka izborna, temperatura —7, lahki severni vetrovi, izgledi za praz- nike prav dobri. — Nova vas na Blokah: —8, jasno, vzhodni veter, 60 cm snega na podlagi, srež, smuka dobra. Izgledi za nedeljo in praznik prav dobri. Izgledi za smuške izlete v okolico prav dobri. — Kcf-ce: —8, cblačno, izgledi za nov sneg, vzhodni veter, 35—40 cm snega, suh pršič — srenj, smuka dobra. Za silo tudi skakalnica uporabna! Pot na Vasovje od sirotišnice shojena. Izgledi za praznike prav debri. — Cerknica: —1, oblačno, snega 15 cm, poledenel, smuka rnanj ugodna. — Logatec: —2, jasno, 35 cm snega, suh, smuka dobra. — Rakitna: —2, cblačno, 25 cm snega, mestoma pršič, smuka dobra, — Mrzli Studenec: —5, jasno, oblačno, 15 cm suhega pršiča, smuka idealna. — Bohinjska Bistrica: —5, vreme jasno, snega 30 cm sneg srenj, smuka idealna. Drsališče, sankališče in skakalnica uporabni. — Kranjska gora: —8, jasno, mir- no, snega cm, srež, Sunuka prav debra, skakalnica in sankališče uporabna. — Ra-teče-PIanica: —4, severna stran pršič, snega 50—80 cm, smuka idealna, izgledi lepi. — Koča pri Triglavskih jezerih, vreme jasno, sneg pršič, smuka idealna. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ isav^a •/ctlsi Iskreno se zahvaljujem gospodu primariju dr. Zalckarju, specialistu za ženske bolezni, in gospodu dr. šavniku, specijalistu za ženske bolezni, ki sta me z uspešno operacijo v sanatoriju »Leonišče« rešila sigurne smrti. Marija BatjeS 3912 ♦ o ♦ Janko Kač: »Da bi pobirala ostanke, hočejo! Res, rada ga imam in bi mu tudi odpustila ta korak. Saj vem, da ni bilo tam nič ljubezni, temveč le vino in zvita ženska... Če se mi sam opraviči, mu še odpustim. Vem, da je Tona trma. Če me ima pa res rad, bo uvidel krivico m jo bo popravil...« Dolgo so se še prepletale in prepirale dekletove zbegane misli. Ko je usnula, je imela čudne sanje: Videla je grozno pošast, ki je sedela sredi polja in goltala črno prst. Vsenaokolo je že požrla in je bilo polje že kakor bel, izpran prod. Balantova kuharica je pa stala poleg pošasti in jo božala po odurni glavi. »Le jej, ubogi Tonček, le jej! Saj je tvoja zemlja.« Vsa potna se je prebudila Micika, ko je že lezel prvi svit na obzorje in so odpevali petelini zadnji del svojih jutranjic. še ena ni spala tisto uro. V zatohli, podstrešni sobici tam v predmestju je dojila nezakonska mati Tončka in mu pela veselo pesem: »Tvoj očka ima konjička dva, Cba sta lepa, lepa šimelna ...« VI. Mlačev je bila pri kraju in ž njo vročina pasjih dni. Ajda je že odevetala in so se povešale težke zelene češulje med rdečimi cvetovi jeruzalemščice, ki je tuintam pocvitala med zrnato ajdo. Čebele so brale na nje zadelovino, da okovarijo svoj letni pridelek za zimo. Repa in korenje sta bila okopana, krompirjevka je šla v zor in po-lcgala po grobeh. Stokov je koruze je rumenelo. V prvem svitu so se že drle vrane po poljih in se sklicavale na sočno pojedino. Sveti Jernej je zgodnil lešnike po mejah otrokom v veselje. Angeljska nedelja je bila. Kakor javorjeva miza se je umilo nebo, da ni bilo najmanjšega oblačka na obzorju. V gručah so se vsipali ljudje od maše, da so bile ceste in pota polne rumenih rut, kakor da je spet pomlad v deželi in so se že prebudili citrončki iz zimskega spanja. Koienčev Tona je šel v živem pomenku s Trapečarjevim Froncem. Govorila sta o štiriletni kobili, ki je zvrgla prav to noč pri Smodeju. »Veš, ko bi kovača ne bilo, pa bi bila pomolila vse štiri od sebe«, je končal Fronc svoje pripovedovanje o nočnem dogodku. »Da, da, za kobile ga pa ni boljšega od Anza«, mu je pritrdil Tona. »Vso noč smo bili po konci in smo vlekli, da se nam je kar tema delala pred očmi« je spet povzel Fronc besedo. »Ko je bilo pa vse v redu, se je celo stari stiskač Smodej izkazal. Kovač ga je poslal k Zadniku po polič starine za kobilo, pa je prinesel kar poln cekar. Pomisli, štiri zelenke! Vsi smo bili izmučeni in žejni, pa se nas je že dvoje kozarcev prijelo. Kovač je tlesnil z jezikom in udaril po mizi: ,Takega-le kupim za ohcet!'... Tak se le boš Tona«, se je nagnil Fronc k prijatelju. »No, kaj se pa vidva izpovedujeta«, se je oglasil tedajci za njunim hrbtom Lahoda, ki je pridrobil za njima. Ko je bil namreč Labodov Janez še majhen otrok, je prišel očetu pod koso in je izgubil obe peti. Zato je stopical in pocencaval pri hoji, kakor da prične zdaj pa zdaj plesati. »Menda bi šel lahko že kar brez greha k obhajilni mizi, tako so me že izpovedali drugi«, se je namuzal Tona. »Beži, beži! Kdo se pa še zmeni za tisto? Šs bab ji jeziki so se davno vrgli na drugo kost. Zdaj te ženijo s Tončko in jih tare le ena misel: koliko ti bo prinesla?« je zvedavo hitel Lahoda. Ml »Spet vedo drugi bolje od mene«, je zamahnil Tona z desnico in krenil na pot pod bregmi, da bi se znebil nadležneža. »Sodim, da bo hmelj že dozorel. Pogledat moram, ker čakam poročila od oberavk.« »Moje Dolenjke pridejo že jutri. Pa pojdejo za dan še v repo«, je pripomnil Fronc. »Tvojemu v Loki se pa še nič ne mudi. Laboda«, se je obrnil proti sopotniku. »Ves teden še lahko čaka, saj je še ves cotav. In tudi...« Za košatimi Kolenčevimi hmeljniki so utonile besede vaščanov. »Vse bi šlo v redu, le dekle se mi zamika. K mlačvi je ni bilo in sem zastonj oprezal za njo na Mali Gospinj v Petrovčah. Na dom vendar ne morem iti«, je šlo Tonu po glavi. Ko pa je stopil med hmeljevo zelenje in je pobožal s toplim pogledom rumenkasto storžje, ki je viselo kakor sladkarije z božičnega drevesa po gosposkih hišah s košatih hrneljevk, so na mah utonile vse hude misli. Čudovit je kmetski obraz, ko gleda sad svojih polj in svojega potu. Vse skrbi izginejo, gube na obrazu se poravnajo in na oči leže blesk, kakor na oči deteta, ki vidi prvič pisano jabolko na veji. Trgovec, obrtnik in gospod zrejo v vsakem blagu najprej denar, kmetu je pa prvo rast in lepota blaga. Zato se le težko loči od svojih pridelkov. Ko gre krava iz hleva in opitana svinja iz svinjaka, gre z njima kos srca gospodinje. Če bi ne bilo zaradi vsakdanjih potrebščin, bi kmet ne prodal niti enega lista iz boste. Kmet živi s svojo grudo, kakor da je sam le del nje in ljubi njene darove zaradi njih samih, ne pa zaradi njihove denarne vrednosti. Če bi računal vse delo in tehtal ves znoj. ki ss drži drugim neviden vsakega zrna pšenice in položil na tehtnico vso skrb, ki bdi vse leto nad njivami, gozdovi in travniki, kdo bi imel toliko zlata, da mu odkupi pridelek. Vse to neizmerno bogastvo neplačanega znoja in skrbi se steka nazaj v zemljo in raste iz roda v rod s krvavimi obrestmi v tisti čudnežni kapital, ki mu pravi kmet — grunt! Grunt ni dvajset oralov njiv, deset oralov travnikov, in pet oralov gozda. Ne! Grunt ni le zemlja. Za vsako reč ima kmet svojo domačo vsem umljivo besedo, le za grunt je nima. Čudovita skrivnost se drži te besede. Kdor ne vidi več te skrivnosti v njej, mu vsahnejo sredi dežja pridelki, zakaj grunt daje človeku svoje darove le nerad, tirja pa od njega v zameno krvave žrtve. Grunt je zadnje božanstvo in kmet je njegov poslednji veliki duhovnik, ki daruje svojemu božanstvu vsak dan samega sebe v žrtev, da živi in raste od grunta ves svet. Čim bo stopila tudi na mesto tega misterija nova trojica: Denar — čas — Dobiček, bo sledil konec sveta, ker vse človeštvo živi le od žrtev, ki jih daje kmet svojemu božanstvu — gruntu. Vsi drugi stanovi dajejo človeštvu le tisto, kar jim pusti njihova trojica: Denar — čas — Dobiček; kmetu ne bo pustila ta trojica ničesar. Če bo stopil sin Denarja in Časa, Dobiček na mesto grunta, bodo v enem letu prazne vse zaloge sveta in ne bo imel potem milijonar v vsem svojem bogastvu vrednosti niti za hlebec kruha. Zadnji svet ohranjajoči misterij je grunt, skrivnosten kakor egipčanska Izida, in nenasiten kakor semitski Moloh. Tona je šel po hmeljniku, stegnil roko v zelenje in varno stisnil podolgasto hmeljevo rožo med palcem in kazalcem, da je zašumela od zrelosti. »Bo!« ie odločil in odtrgal zreli storžek ter ga precepil na dvoje. Kakor da so ga nanosile čebele, je bil cvet poln rumenega prahu. Ko je prinesel cvet pod nos. ga je opojni vonj rumene moke prijetno za5*eo-ptal v nosu. da je zamižal in kihnil. Ko je spet odprl oči, je videl, da se je nekaj zgenilo za sosedno koruzo. Velikonočna o žuljih In kruhu Ta pa ni tista o lepi, radostni pomladi — hi hi jo culi mi vsi tako radi, preradi. Veterc v vejevju je letos ne poje — Sonce zarana se z njo ne prismeje — Vino po hramih nas z njo ne ogreje — V logu ubirajo ptičke po svoje... Mi? Mi strmimo, V dneva deviško jasnino ~ v noči pošastno temino — Mi vsi poslušamo tožno tišino. O, to ni velikih praznikov mir — Mrka tesnoba legla je v šir, počez in v globino. V rovih so krampi in hunti zastali «— Plavži gorenjski v nočeh ne žarijo — Trušč je potihnil ob vodi in skali — Zvezde, še zvezde na nebu med-lijo... V pesti so stisnjene trde desnice. Čujte, v tišini šume Jesenice — kakor bolnik, ki v omotici hrope — srca zastajajo v nemi bolesti in tugi — Kakor pod plazom ječi j o žebljarji iz Krope - V Hrastniku lakota grudi stare steklarje — Beda seli se med plahe senovske rudarje — Pn so še drugi, še drugi, še drugi... O, v teh dlaneh se mehčajo dragulji — sahnejo, sahnejo delavski žulji... Jutri ta dan, ki ga tožni praznujemo — v srca tolažbo in vero bo vsajal — z upom blestečim jih znova opajal — tiho v tišini velel bo: naj ne obupujemo l Niso, še dolgo niso za nami vse zlate pomladi — niso, nikoli ne bodo propadli skriti zakladi — Naša jih zemlja varuje za nas in bodoče rodove — dala bo dela in kruha za naše hčere, sinove... Tisoč let nas je hranila ta borna gruda - tisoč let še poslej bo vredna znoja in truda — Še bodo vsako pomlad zelenele ozare — v sonca poletni pripeki bo plenjalo žito — dobra jesen bo polnila nam kašče, z denarjem omare... Ti, oratdr še poslej nam z ljubeznijo čuval bos grudo — V nedrija zemlje, rudar, boš segal po rudo — Znova v nočeh bodo plavži gorenjski goreli — nakla, kladiva, krampi nam novo pesem zapeli —• pesem o delu, o žuljih, o kruhu, o novi pomladi — Ta je pa tista — mi vsi bi čuli jo radi. Preradi ... Rn. K1IŽANJE Neznani mojster, domnevno iz 1. 160® PREMAGANA TR0HNOBA Naslikal Hans Multscher (1400—1467) flOD « Pusta, resna, nekako tfpko otožna je Judeja, razkošna, košata, sama vase zaljubljena je Samarija, Galileja je pa le pesem, čudovito lepa. neskončno solnčna pesem. In zdaj, ko se bliža pomlad, ko se pod snežno odejo prebuja priroda in sili na dan zelenje in cvetje, zdaj ko je Ve-1 ka noč. ko je premagal Izveličar temo in smrt. mi uhaja spomin nehote mimo Jeruzalema. Judeje in Šamani je na one 1 ubke. sončne livade, na oba bujna polja, na one mehko začrtane holmce, griče in gorice, na mesta Nazaret, Tiberij o, Mag-dalo, Kafarnaum, Najn in Kano Galilejsko in kar vidim, kako se vse to koplje, igra, poje in vriska v žarkih pomladanskega solnca. Popoldne sem zapustil Jeruzalem skozi severna Damaska vrata in prenočeval prvo noč v El-Bire v nekem hlevu skupaj z drugimi arabskimi potniki. Ta kraj je še v Judeji. Nedaleč od tu proti Jeruzalemu je vas F,r-Ram, nekdanja svetopisemska Kama, do kamor se je slišal kr;k betle-hemskih nedolžnih otročičev. ki jih je dal pomoriti kralj Herodež. V El-Bire sta se ustavila na poti domov od velikonočnih praznikov Jo/cf in Marija, da bi se pri vodnjaku malo odpočila in napila vode, p.a sta s strahom opazila, da ni Jezusa: Ostal je v jeruzalemskem templju in se, komaj dvanajstletni fantek, razgovarjal z židovskimi modreci in pismarji Drago noč sem spal v Samariji pri Jakobovem vodnjaku pod goro Garicim. nedaleč od fanatičnega Naplusa. Jaz sem v Naplusu prav dobro pokosil na bazaru. Jedel sem na poseben način pripravljeno kislo mleko, zmešano z nekim tanko narezanem listjem, kar me je zelo osvežilo. Mohamedanski otroci, ki so bili prej precej bojevito razpoloženi, so me pri odprtem oknu zadovoljno opazovali in me potem spremili prijazno do konca mesta. Proti večeru je prišla k Jakopovemu vodnjaku velika karavana ruskih romarjev, kak^h tristo, ki so jih spremljali oboroženi vodniki. Rusi so bili zelo trudni, pili so samo čaj in jedli kruh s sirom ali čebulo in legli takoj spat. Ob treh zjutraj so nas vodniki zbudili, toda minila je še cela ura, preden so bili vsri na cesti. Romarjem so vodniki dopo-vedali, da je Nabulus (nekdanji Sihem) n libolj nevaren kraj cele poti. jim prepovedali glasno govoriti in svetovali, kolikor mogoče oprezno in tiho iti. Ker sem bil že zbujen. sem se še jaz pridružil karavani. Kje in kako smo lezli v temni noči. sam ne vem. Videti nismo mogli ničesar, le slišali smo od vseh strani. kako šumi voda. preskakovali jarke in ograje, plazili se po strmih vlažnih ste-zth in padali nad kamenjem in koreninami dreves. Po džamiji, ki se je zabelila parkrat onstran doline skozi grmovje, smo vedeli, da gremo v precejšnji razdalji mimo Naplusa in da bo mesto kmalu daleč za nami. Ko smo prišli na goro. se je začelo že danit: Romarji so sedli v travo in počivali Meni se je pa tako potovanje zdelo predolgočasno in odšel sem sam dalje proti Sebasti (nekdanji Samariji") kljub opominom vodnikov, naj ne hodim sam, ker je nevarno. Se enkrat se je treba spustiti v globoko dolino in se zopet vzpeti na nasprotni strani na strmo in visoko sedlo in pred vami leži čisto nova krajina. To so zelene z drevjem in grmovjem poraščene gorice in ravne tihe dolinice razkošne, plo-dovite Samarije. Tam na severu pa te že pozdravlja z gor mično, belo galilejsko mestece: Marijin Nazaret. A še dalje, bolj na desni strani kipi v nebo snežena glava velikega Hermona. Še bi gledal in občudoval, a misel mi šine v glavo: Ne smem se obotavljati, če hočem biti do noči v Nazaretu. Iz Jeruzalema je do tja nad stodvajs-et kilometrov, jaz sem pa komaj na pol pota. Torej naprej! Kmalu sem mimo razvalin rimskega mesta Se bas te v dolini, hodim kake dve uri po pisanih travnikih, preidem nizko pogorje in že sem na krasni, široki Ezdre-lonski ravnina in obenem v — Galileji. O, Galileja, domovina Jezusa Nazare-škega! In vidim Ga v duhu, kako hodi v beli galilejski obleki s svojimi učenci po Ezdrelonski ravnini. Spomlad je, vode so odtekle, nad ravnino se vzdiguje sopari-ca, On pa gre iz Dženina pod samarijski-mi gorami, kjer je ozdravil deset gobavih, po ravnini štiri ure daleč v vas Najn, da obudi mladeniča, ki bi ga morali danes pokopati. Prijeten veterček pihlja čez ravnino m priklanja glavice lilijam, ki so se bohotno razcvele. A nad Njim pojo škrjančki svojo pomladno pesem. In Jezus se zamisli in reče svojim učencem: »Poglejte lilije na polju in ptice na nebu: za vse Bog skrbi, da so lepo oblečene in site!« In dalje: »Lisice imajo jame in ptice nebeške gnezda, sin človekov pa nima, kamor bi glavo položil.« Da. dobrota je sirota! Za vse. kar je ljudem dobrega storil, so ga sovražili, preganjali in na zadnje na križ pribili. In če bi tisočkrat prišel na svet in delil samo dobrote, bi ga še tisočkrat križali. — V Dženinu sem opoldne. Ker je mesto od vseh strani obdano z živo kaktusovo mejo, sem le s težavo prišel na trg, da st kupim par kruhov, ker pot bo danes še dolga in vroča. Grem po ravnini naravnost v smeri proti Nazaretu. ki se belii onstran v gorah. Dolga je pot in sonce pripeka. Hodim že kake tri ure. a zdi se mi, da nisem nič bližje Nazaretu. vedno enako daleč v gorah je še. Seveda ravnina je pa tudii nad šest ur široka. Proti večeru prestopim železniško progo. ki vodi iz Kajfe v Damask in šele ob sončnem zahodu sem na vzvišenem kraju. odkoder morem pregledati vso pot do gore. na kateri se razločno obrisujeijo mnogoštevilne stezice in pota. Dohite me tri krasne mlade arabke. ki me vabijo s seboj na nedaleč ležeče posestvo, jaz jim pa povem in pokažem z rokami, da moram na vsak način biti še danes tamkaj gori v Nazaretu. Sploh so v teh krajih zelo čedine ženske Malo prej sem pustil za seboj vas Šolam, odkoder sta bile doma Abisaga. Dividova postrež-nica in Salamonova ljubica Sulamit, kateri na čast je zložil »visoko pesem« Začne se temniti. Ezdrelonsko dolino pokriva že mrak, a nazareške gore in tam na desno gore Tabor in Gelboe so še ob lite z večernim svitom. Nazadnje sem pod vznožjem in kakor hitro čutim pod seboj trdo kamenje in planinsko strmino, so noge zopet čile in ob pol devetih potrkam že v Nazaretu na samostanska vrata in mlad frančiškan me pelje v sobo za tujce, kjer se umijem in osnažim obleko. Izborna večerja in steklenica krepkega rdečega vina potem pa sladek, globok spanec mi vrnejo bodrost duha in telesa. Ne vem, če se tudi drugim palestinskim romarjem tako godi, jaz moram priznati, da meni niso ugajale nikjer razmere po cerkvah na svetih mestih, ker so s svojo kričečo nališpanostjo popolnoma zabrisale vso ono prvotno priprostost, v kateri je teklo Jezusovo življenje in življenje Njegovih bližnjih. Kakor v Betlehemu, tako tudi tukaj v Nazaretu, najbolj pa še v cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu to nepotrebno zunanje razkošje in bogastvo človeka naravnost ubija. Nič pristnega, vse narejeno; sam mramor. zlato in srebro in vse v zavesah in dragocenih preprogah. Razočaran zapustim svetišče in tavam po mestu. Da. to je pa nekaj druzega. Po teh krivih ulicah, po tem kamenju je hodil tudi Jezus, in k temu vodnjaku je hodila Marija po vodo. Ravno takšen je moral biti že pred tisoč leti, in žene hodijo danes ravno tako oblečene in z ravno takimi vrči ko tedaj. A tam-le je Jožefova delavnica. Stopim na dvorišče. Čisto pri-prosto je, kakor se tesarju spodobi. In tam je njegov vrtiček: prav čeden je in obrnjen je proti jugu, vso ezdrelonsko dolino vidiš od tu. Tukaj je Jezuišček skakal s svojo ovčico, če je bilo pa treba, je pa tudi po svojih močeh pomagal očetu Jožefu pri delu. Marija ga je pa gledala in se mu smehljala. Drugo jutro grem iz Nazareta na goro Tabor, kjer se je Gospod izpremenil. Pot me vodi mimo Marijinega studenca in pravoslavne cerkve proti vzhodu nad mesto, potem strmo navzdol V idilično lepo dolinico, odtam pa v ključih po obraščenem za pa dnem pobočju stožčate gore na vrh, kjer je frančiškansko gostišče in mala cerkvica med ogromnimi razvalinami nekdanje križarske trdnjave. Med potjo srečujem beduine, ki žive tu okoli na položnih travnatih krajih pod črnimi šotori in pasejo po gorah živino. Prav prijazni ljudje so. Ne vem, če je bilo nekdaj bolj opasno v sveti deželi, ko čitaš pri raznih pisateljih toliko o roparskih napadih. Jaz sem hodil skoraj vedno sam po Palestini, pa se ml ni razen malega dogodka pri Nabulusu, nikoli nič žalega storilo. Na pol pota gori srečam tudi tri usmiljene brate z vodnikom, ki jahajo na oslih. Eden je Čeh iz bolnice v Kandiiji pri Novem mestu. Solnce pripeka na moč hudo in vročina je skoraj neznosna. Iščem sence pod hrastiči in terebintami, pa vse skupaj nič ne pomaga; šele ko sem na vr-hu, me ohladi lahek vzhodnji veter. Razgled s te čisto na samem stoječe stožčate gore je na vse strani naravnost veličasten. Ezdrelonska in Jordanska dolina se vidi, Hermon sneženi v daljavi, košček Galilejskega morja (Geneza reškega jezera) niže pod goro »osmero blagrov« — ravno oni del, kjer leži Kafarnaum, — dalje gleda izza vrhunca svojih gora nekaj Nazareta, a za njim kos Sredozemskega morja, gorovje Karmel in Tamarijske gore. Na jugu prav blizu je gora Mali Herman z vasjo Najn na pobočju, dalje pa gorovje Gelboe. Na vzhodni stranii je tudi precej globoko pod nami na ravnici nova Vrt Getzemani židovska naselbina ITe^ha, boTj prof! severu se pa vidi večje mesto GafecL Vse popoldne pohajkujem med razvalinami, čitam sveto pismo ali pa razgrnem zemljevid in določam posamezne kraje, ki jiih vidim z gore. Spim v gostišču. Drugo jutro mi pokaže frančiškan pot proti Tiberiji. Spustim se kar čez drn rn. stm na severovzhodu j i strani gore v dofi-no in dalje po nji. Čez dobri dve uri sem v čerkeski kolonija. Star sivolasi Čerkes me sprašuje v slabi ruščini o Kavkazu, od koder so prišli in o veliki Rusiji. Vidno je, da se mu silno toži po domovini. Pelje me skozi vas na poljsko stezico, odkoder pridem med skoraj zrelim ž:tom na gLvno cesto, ki vodi iz Kajfe v Tiberijo in dalje proti Damasku. Jaz pa ne grem po nji, ampak jo mahnem kar čez ravnino in sem že opoldne na robu holmcev, ki oklepajo jezero. Še par korakov in že ga vidim globoko pod seboj v vsej deviški krasoti. Pozdravljeno bodi, stotisočkrat pozdravljeno, Galilejsko morje! Ni mogoče povedati, kar čutim, ko te gledam, ko božam z očmi tvojo nežno, mehko, žametno, modro gladino. Klanjam se ti . . . Klanjam se tudi tebi, bela, gracijozna Tiberija tu pod menoj in vam zapuščeni kraja. Ka farna u-ma in tudi tebi Magdala čista, ki se mi še skrivaš za temnozeleni rob gorskega pobočja. Pozdravljeni, ljubljeni kraji Jezusa. Sinu človekovega! Nad eno uro sedim ko prikovan na gori in še se ne morem nagledati te nepričakovane lepote. Naenkrat čutim, kako me vabi, kako me vleče k sebi to mično belo mestece Tiberija in to tiho jezero in vsi tn nepopisno krasni kraji. Brž zadenem nahrbtnik in bežim, kakor da bi me kdo gnal po strmini v globočino. v rajsko gnezdo. Na bregu Genezareškega jezera preživim tri brezskrbne, srečne dni. V ponedeljek zjutraj obiščem vasico Magdalo, rojstni kraj Marije Magdalene, v torek na vs-e zgodaj pa grem po bregu jezera v tri ure oddaljeni Tel Hurn, kjer je stalo nekdaj Jezusovo najljubše mesto Kafarnaum. Zdaj leže tam same razvaline. Ko ogledujem kraj, me povabi neka angleška rodbina k sebi v čoln. In peljem se z njimi po jezeru nazaj v Tiberijo. Popoldne se odpravim čez goro, kjer je Jezus nasitil pet tisoč ljudi j in kier se po-slednjič poslovim od Genezareškega jezera, v Kano Galilejsko. Grem med žitom, odtrgam klas in jem zrnje v spomin na Jezusa in njegove učence. V Kano pridem o mraku, izpijem v gostilni bokal ženito-vanjskega vina in se ponoči vračam v Nazaret. Rad bi še pisal in pravil. Toda vse te lepote, ki sem jo videl in vsega, kar sem čutil. ni mogoče opisati Vse to nosi človek globoko v duši. kot drag talizman. Radivoj Peterlin - Pet ruška VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev! Fr. ž.: O brezposelnosti la Icflii la o modrih besedah de š£ vso n za m JSTo ni. T Toda Kriza in brezposelnost se rešujeta s polno paro in ju rešuje modra beseda, govorjena in tiskana, kar je jako hvalevredno. Ni tajiti nikakor ne, da se zadeva giblje dokaj razveseljivo. Marsikaka beseda nam že vzbuja radostno nado, da bodo slej ali prej vsi, ki so v krizi in brez posla, rešeni kakorkoli. Morebiti bodo deležni takorekoč kake pokojnine z draginj-sko doklado in z rodbinskimi poviški m n e vem, ali so že prejeli prijave, ki da jih morajo izpolniti v točkah 1—11 in jih lastnoročno podpisati in morata za resničnost jamčiti s svojima lastnoročnima podpisoma tudi še druga dva breziposeLnika, aktivna ali upokojena. Tako bi bil storjen prvi korak, da v brezposelnost pride vsaj red. Pa bo tudi brezposelnost koj nekoliko manjša, ko bodo brezposelniki zaposleni s pisanjem prijav in zbiranjem potrdil in podpisov in jih bodo morali nositi kamorkoli. In smo čuli in čil ali še drugo modro besedo: naj poleg gospoda soproga ne služi Se gospa soproga. Zaslužek obeh zakoncev da ni v prid krizi in brezposelnosti nikakor ne. Nego naj služi le eden, soprog ali soproga, drugi pa naj doma dela gospodinjstvo. Pa si bosta prihranila služkinjo in bo lahko služkinja šla tja, koder je poprej poslovala soproga, če jo bodo marali, in bo potem pomagano vsem — mislim in želim, da bo. Takisto je jako umestna beseda, da ee naj zasebnim in javnim nameščencem stri-žejd plače in so tudi nameščenci zadovoljni. Odclehndi so se: Odslej nam ne bo več plačevati pufov in bodo odslej trgovci in obrtniki lahko živeli, od česar bodo hoteli. Kmet pa se bo valjal v blagostanju in se redil in redil, ker bo lahko vse pridelke sam snedel, ko ne bo nikogar, ki bi mu jih hotri zamenjati xa zavržene pare in dinarje. Brezposelnike bo vsekako veselila ta beseda in jim bo prinesla, ako ne kruha, pa vsaj t o1 a.ž bo, da se je tudi zasebnim in javnim nameščencem pristrigel želodec. Ta tolažba jim bo v veliko moralično oporo. In je silno modra tudi ona beseda, da je treba štediti in reducirati, kajti bo brezposelnost potem še večja, kar ne bo ostalo brez ugodnega vpliva na druge. Pa so še druge besede, ki bi se dale modro povedati in v korist stvari. N. pr. beseda zastran dvojnega zaslužka. Prav je in v redu, da se prepove dvojni zaslužek. Nekateri na primer sede v pisarnah dan za dnem vesoljnih predpisanih osem ur. pa jim še ni dovolj in gredo in sede še preko teh osem ur v kavarni in se-'ialjnje štiri ure ali osem ur ali • = naporno in v potu svojega obra-rok in služijo bridke peneze! nekateri so morebiti potrebno, ne bom jih zagovarjal. =0 gospodje, ki očitno nimajo potrebe. in je nimajo prav čisto nič. Pa se le silijo v dvojni zaslužek! To ne bi smelo biti nikakor ne! N. pr. je dr. Prešeren. Jako udobno je pokopan in preskrbljen. Pa vendar še služi in prodaja svoje pesmi, vsako leto drugačno izdajo. Mar je to prav? In so še drugi. Sijajno se jim godi na onem svetu, s svojimi spisi pa nelojalno delajo konkurenco živim brezposelnikom. In je žalibog tudi Cankar med njimi, ne vem. ali se to strinja z njegovim hlapcem Jernejem! Ne vem. koliko je vseh brezposelnih, namreč živih. Njih število ni zanesljivo, dokler niso vložene prijave in bo vsaka prijava sopodpisana od dveh zanesljivih brezposelnih in bodo pregledane in preštete. Toda naj jih je kolikorkoli — mrliči jim ne bi smeli odjedati kruha! Mrliči so jako socialno preskrbljeni. Mrliči niti niso pozvani od katerekoli strani, da vlože brezposelne prijave. Zato naj oblast ukrene, da se takoj ukine prodaja mrliških spisov. Spise naj pišejo zgolj živi brezposelniki ! Takisto so razni izumi mrličev in ni prav, da služijo mrliči še po smrti, in niti ne veš. ali sploh pritrjajo. da se na njih račun širi kriza in brezposelnost. N. pr. Edison in žarnica. Edison ie mrtev in preskrbljen in ne potrebuje žarnice. Vendar žarnica še dela in služi in če ne bi bilo žarnice, bi lahko nešteti imeli dela in zaslužka, da iz petroleja ali česarkoli izumijo žarnico; in bi jo izumili ali je ne bi, tako ali tako, vsekakor bi bili zaposleni. To je jako umazano! Ti v grobovih preskrbljeni buržuji silno škodujejo položaju. Pravijo. da so nesmrtni. Res so — toda ne bi smeli biti! Saj še za one ni kruha in posla, ki so živi. Zaradi teh nesmrtnikov in njih zbranih del in raznih izumov je toliko krize in brezposelnosti na svetu! Zdi se mi. brezposelnost in kriza bi se znatno omilili, če bi se prepovedali, komur nista resnično potrebni. Brezposelnih in onih v krizi je ne vem koliko. Ne vem koliko pa je tudi onih. ki se ponašajo, da so, pa niso. in jih mnogo živi samo od krize in brezposelnosti in je to poklic sam zase. To ni lepo! In bi bilo prav, ako bi oblasti predpisale predhodno odobritev za izvrševanje brezposelnosti. Da se zabrani šušmarstvo, bi moral •-meti vsak pravični brezposelnik patent z* brezposelnost. Pa bi se mu lahko predpisalo še kai davka za patent. Ta dave'* bi se lahko porabil za marsikaj. Resnično je škoda, da bo sedaj velika noč in cU ne bodo že b.nkošti. Binkošti so praznik gorečih jezikov — goreči jeziki bi lahko povedali marsikako modro besedo in bi jo povedali jako vneto. Velika ioč pa ni praznik gorečih jezikov. Nego je še mraz in nam mesto gorečih jezikov utegne ljubo nebo poslati sneg. V zvezi s krizo in brezposelniki se večkrat pohvalno omenjata tudi sneg in ljubo nebo. Toda so pomisleki. Mislim, sneg in ljubo nebo ne spadata med modre besede. Le začasno, dokler se brezposelnost in kriza še De marata umakniti modrim besedam, samo začasno torej in samo ta čas se tudi ljubemu nebu ne da braniti, da vmes posega s snegom. Dasi ni prikrivati, da je sneg nekoliko dražje in negospodarsko sredstvo! Kajti je sneg prav za prav le škoda na cestah in strehah in drevju in obuvalu in zdravju in železnicah in prometu in živilskem trgu. Seveda, sleherna škoda nudi tudi zaslužka. To je res! Toda je zaradi načela obžalovati način! Ljubo nebo, ki nam pošilja sneg, nam bi lahko drugi pot recimo še okna pobijalo in peči podiralo, da bodo steklarji in pečarji imeli zaslužka v teh Casiji krize! Ljubo nebo zmore marsikaj. DaJjnjemu vzhodu je ljubo nebo naklonilo vojno. Vojna daje vsemu vzhodu posla. Ako bo ljubo nebo hotelo m se bo zavlekla, še mi na daljnem zapadu bomo deležni njenih dobrot. Še nam se bo dvignil izvoz koruze, lesa, pre- moga, suhih češpelj, čebule in vojne industrije in bomo, ako Bog da, še vsi vojni dob.čkarji, kar bi bilo jako želeti. Toda je iz razloga krščanske morale jako obžalovati vojno in šipe in peči in sneg in se lahko primerjajo tudi kakršnekoli diplomatske zamere. Zato bi tudi ljubemu nebu priporočali zgolj modre besede. Modrih besed ne bo nikdar dovolj. Splch z modrimi besedami ne kaže skopariti nikakor ne' In bi morebiti šlo in bi se morebiti priredil kak cvetlični dan za modre besede. In ni dvoma, nego je upati, da bi se nabralo modrih besed toliko, da bi zalegle ne vem do kdaj! Tačas pa bo krize konec in brezposelnosti. Gotovo je bo konec. Ne dvomim, da je bo vsskako prej konec kakor modrih besed. Trnjeva Vlak sopiha v mrzlo zimsko noč proti Zagrebu. Enakomerno buta kolesje ob tračnice. V somračino brljavk na plin se ie sesedel dim slabih cigaret Izseljenci leže po klopeh. Glave so položili na nahrbtnike, v katerih nosijo domov vse svoje borno imetje. Odprtih ust, skozi katera uhaja smrčanje se zibljejo poraščene glave v taktu. Pri oknu sloni z glavo na kovčeku dekle in spi. Najbrže res spi. Prijetna somračina, vzduh po toplem, kislem, po tobaku, po potu in suhem svinjskem mesu. Teh-tektek — razbija kolesje. Pesem brezdomcev. Iz dal i n j e Argentine, kamor jih je pred leti izmamila pest agentov z zlatimi obljubami. Glej. tam mežika iz kota ogorek cigarete. Nisem se zmotil: možak, markantni Ličan, je kljub zaspani uri dokai zgovoren. — »Ej brate, da ti pričam?« se nasioui s komolccin na koleno in zastavi besedo. Ve zgodbe vseli teh, ki se razočarani vračajo v naročje domovine. Drug drugemu so se zaupaii na dolgotrajnem potovanju. Tamle, tisti, ki smrči, Joco iz odprte Slavonije. je delal v rudniku železne rude za dolar in pol na posad. Pred kakimi leti se je še dalo živeti tudi s tem denarjem. Pri-ganiači so delali vsaj po človeško z njimi. Potem se je pa začelo zniževanje mezde, ki ie pa niso niti redno prejemali. Priganjači so nad nezadovoljneži čvrsto vihteli bikov-ke. Nekega dne se je naveličal vsega in stopil v pisarno po zaslužek za par mesecev nazaj, kajti potrošil je bil že precejšen kupček prihrankov iz boljših časov. Lepo ie naletel! Pomolili so mu pod nos pištolo in ga pri priči odpustili. S pomočjo oblasti se je tudi drugim, ki se jim ie primerila slična reč, posrečilo priti vsaj do dela mezde. Zaradi brezposelnosti, ki ie naraščala skoro vsako uro, sploh ni mogel dobiti nobenega stalnega zaposlenja. Z zadnjimi novci so si torei panietneži kupili listek za ladjo in se odpeljali v domovino. Slično usodo so delili z njimi številni rojaki, tudi Poljaki, Francozi. Italijani in drugi niso bili na boljšem. Veliko silo so trpeli priseljenci v Peru in nižje doli od domačinov, največ črncev. ki so nele shajali z beračevskim zaslužkom, na ta način odjedajoč ostalim mezde, nego so dejansko napadali svoje žrtve, jih ubijali in ropali. Varnostna služba je na jako nizki stopnji, a če koga le ujamejo, jim navadno kmalu uide. Najhujše pa je onim tisočem brezposelnih, ki nimajo denarja za povratek in so se z družinami vred odpravili za kruhom. Na vozove naložijo svoje borne premičnine in samotež jih pred seboj potiskajoč skozi neskončne pokrajine, iščejo kruha, ob potih umirajo za lakoto. Prenočujejo po gozdovih, ob železniških progah, kier so izpostavljeni napadom črncev in druge svojati, ki išče poslednje rešitve v ropu in umoru propadlega bližnjika. Mrtvec s prestreljeno glavo ali razmesarjenim telesom, da cele družine umorjene ob poti, — to ni nič kaj posebnega. Prav težko stališče imajo ženske bele polti. Na lepem, izpred oči, pri belem dnevu, jih notegne par rok v temno vežo. odkoder izginejo v javne hiše. Kupčija z belim mesom neverjetno bohotno nrocvita. Delavec. " sploh nima več nobene cene. Vseh mogočih de! se lotevajo brezposelni, ki se seveda ne znajo, niti ne morejo organizirati h kaki skupni akciji. Le zaradi izredne kvalifikacije so nekateri obdržali svoja mesta. Nič posebnega ni, pravilo skoraj, da se vsak dan kdo prostovoljno poslovi od življenja. Zmanjkalo mu je sredstev, kaj pa hoče! Ponekod delijo nekakšne podpore, a preden to dobiš, si že lahko dvakrat umrl za lakoto, ali so te pa pogazili v neskončni gruči čakajočih. Med brezposelnimi je morala padla pod ničlo. Tatvine, uboji, roparski umori, to so vsakdanji dogodki, večkrat sredi ceste, ob belem dnevu. Nihče ne gane mezinca, da bi kaj preprečil, kvečjemu, išče pri tem koristi. Človeka pač ni škoda v teh preobljude-nih časih. Ženske se prodajajo v javne hiše. Neki Španec je dogovorjeno z ženo in dvema hčerkama (najstarejša ni imela niti 15 let) prodal vse tri v javno hišo. da je dobil denar za vrnitev v domovino, kjer ie menil zaslužiti toliko, da bi se s skupnimi »dohodki« vsi srečali v domovini. Še isti večer se je Španec napil Od veselja nad tobkim denarjem. Dobil ie okrog 500 dolarjev. Pijanega so oropali »tovariši« in naslednjega jutri je vlakovodja nekega brzovlaka iavil. da je povozil človeka. To ie bil obupani Španec, ki ie strgal poslednjo karto v ha-zardu življenja. Sličnih primerov je gotovo več. le ne izve se zanje. Ko so naši iz- seljene' spoznali, da se živo srebro krize še vedno dviga, so prodali svoje kar je kazalo, in se s prvim parnikom odpravili v domovino. Tisoči rojakov pa nimajo niti tega denarja. Obsojeni so. da okusijo vse gorje, ki more zadeti človeka v tujem svetu. Doma upajo najti vsaj urejene razmere, kjer si bodo znali brez strahu za svoje življenje poiskati makar bornega zaslužka... Ugasnile so najine c;garete. Moj nočni znanec že davno smrči, ko premišljujem njegovo žalostno povest. Med tem se domislim trpkih besed, ki jih ie napisa! na naš račun ameriški rojak v ameriški »Prosveti« kot polemičen odgovor na izvajanja našega sotrudnika L. M. To-le pravi: ... Res je sicer, da se stara domovina strašno malo zanima za nas — zanimanje za naše dolarje ni zanimanje za nas! — ni pa res, da se mi izseljenci ne brigamo za dejanja in nehanja onih v stari domovini nič bolj nego tujci... Kolikšno pa je zanimanje za nas? O tako grozno majčkeno! Edino kar jo 'c zanima, je naše finančno stanje, zanima jo vprašanje, koliko dolarjev se bo dalo dobiti iz naših žepov!... Prva desetletja, ki jih je slovenski živelj prebil v Ameriki pod težo neugodnih razmer, se nihče ni brigal zanj. Domovina jih je pozabila. Desetletja pozneje, ko smo postali gospod rsko močni, pa se je javnost naenkrat vzdramila ter »odkrila« — ameriško Slovenijo. In začelo se je »tkanje vezi* med domovino in nann — ampak zakaj? Zaradi nas? Nikar se ne motimo — za naš kapital je šlo in še gre... Kaj je storila »ofici-jelna domovina« pozitivnega za zbližanje--' Poslala nam je par pevcev, ki so nam prišli zapet slovensko pesem — pa ne iz ljubezni do nas... Ce pride tja kaka skupina naših izletnikov, ji priredi ta »oficijelna doti.ovina« sprejem z godbo in govorniki. Stari domovini je za dolarje, naše kulturno delo iirn je španska vas. — Domovina nas je pozabila in če se po dolgih letih vrnemo tja, nas takoj objame občutek, da smo vsem tujci in ta občutek nas ne izpusti prej, dokler se ne odpravimo na pot nazaj v svojo novo domovino... da ji mta zemlja ni več tuja, da jim je domača, bolj domača od rodne zemlje... da so se korenine zrasle s tujo zemljo. Mi se vam odtujujemo, da toda po vaši krivdi. Z besedami: »Delavčeva domovina je tam, kjer so dani pogoji za njegov obstanek. Kjer najde kruh, tam je doma. Rojstni kraj je samo rojstni kraj«, končava člankar I (van) J (ontez) svoi članek. Verujem, da so te vrste bile napisane z ranjenim srcem, da veje iz njih vsa prikrita bolest izseljenega naroda, ki poganja korenine v tujo zemljo. Torej bodi grenkoba, i\i nas veže z generacijo onkraj Oceana, z generacijo v katere srcu odmeva še vedno: Domovina mili kraj, kjer visoke so gore.. Ljubiti z bolečino, dokler ne prerastejo korenine druga v drugo. Najglobja je grenka ljubezen in najtrajnejša. Ami. 12 slovenske kolonije v fužssi Srbiji Stočarja Dragan in Marko sta doma od G ali on i ka in Tetovske kotline, tam izpod Šarplanine. Preprosta moža sta, a zelo razumna in polna zdravja. Ž njima moreš govoriti o tem in onem, tudi vprašanjih širšega obzorja, in dobro te bosta razumela, dasi Tega ne podčrluj da 7. našimi običajnimi kretnjami, ki tako razgalijo naše rahloživ-čev;e. Mirna sta v besedi in kretnjah, premišljena in dostojna. Niti v teb težkih dneh, ko v mrazu in snegu primanjkuje njihovi tritisočpetstoglavi čredi ovac hrana in jih edino mi (zajednica) zalagamo s potrebno krmo — je pač izredno slaba zima, ki nista bila nanjo pripravljena — niti sedaj nista iz ravnotežia. Najbolj jima zaigra rahel usmev krog usten, ko nanese pogovor na Galičnik. Ej. brate, ne znaš, bako je pri nas. Le poseli nas in dobro ti bode! Pa se jima zaiskrijo oš-i. Kako velik je Galičnik v njih očeh! Lepo da je. pravijo, in da ima eno najlepših cerkva, cenjeno na nekaj milijonov. Narod je sicer evropiziran — saj zahaja v svel za zaslužkom — a do- Ob vstopu v stan Marko vstane. — Dober dan. Kako ti? Pa sedi malo, da se pogovorimo. Kako ti ime"? — — Rad bi videl, kako živite, kako vam gre, pa sem na povabilo Dragana došel malo k vam. — _ Pa dobro. Ako sta prijatelja z Draganom, si tudi naš prijatelj. Dobro je tako. Da znaš, mi smo preprosti narod. Tak je naš poklic, pri vas ni tako iu ne pastirite kot — . . . ~ Zajela sva pogovor o našem življenju. Starec je poslušal i" zmajal z glavo. Vsakololi-ko je poškilil v me. Znak opreznosti, ki «e je že v davnini zarila v kri tega naroda. Ni-kako čudo. Saj ni še niti polpreteklost, ko je opreznost tako nujno potraboval. Vedno je moral pazljivo obračati oko v svojo okolico. čuvati pred oholim Turkom sebe in ženo, sina in hčer. živino in pridelke. Dobro nosi Marko dva in sedemdeseto leto in tudi drugi so dobro ohranjeni. Samo zdravje jih je. Raz.kazali so mi štiridelno stajo m mi pojasnili, zakaj to in ono. Imajo poseben prv- Vdifea mS v „ ^ ^ ii> V C Ai ma živi trezno, vzajemno, v medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Dragan in Marko sta letos vzela zimsko pašo naši občini. Tritisočpetsto ovac sta prignala k nam in tri staje imata, štiriindvajset čobanov (pastirjev), več konj in ovčarskih psov. Dobro je to organizirano in vsi posli se vrše točno, mirno, brez prerekanja in — peresa. Vse gre gladko, ker vsakdo od njih nosi svoje dolžnosti v krvi, prepojene s poštenostjo in vestnostjo. Nikomur in nikamor se ne vsiljujejo. Pozdravijo te vljudno in spoštljivo, odgovorijo, zaprosijo in zahvalijo. Nikoli ne pretiravajo ■n olepšavaio. Niti vedeli bi ne, da so med nami, ako bi se okrog njihovih iz vresia spletenih staj ne oglašali jaki psi, ki odganjajo gladne pritej>ence — volkove, kateri često stikajo okrog staj. Kljub zvestobi pasje straže zmanjka kaka ovca in prav te dni so volkovi razmesarili enega njihovih konj. — Le pridi, prosim te, k nam. da se seznaniš z našim življenjem. Ni baš lepo. a kai se hoče. Vsak po svoje, kakor Bog hoče. Tako smo mi priučeni iz mladih nog, ker tako je živel naš oče, ded in praded. Odzval sem se prijaznemu vabilu in pose-til Draganovo stajo tam pod našimi brdi. Šarplanineu se hoče vsaj malo višine. — Da vidiš naše gore. ej, da jih vidiš! — Dospem pred stajo. Ze od daleč me zapazijo bistre oči Makedonca — čobana. Ni me poznal, seveda ne, saj se nisva še nikoli srečala. Takoj odpodi psa, ki je zarenčal na mene. — Zdravo, kako si? Tu mi proži roko. — Prišel sem k Draganu. Je-li doma? — — Odšel je po poslih. — — Rad bi se malo pogovarjal ž njim. — — Nič za to, pa moremo se razgovarati i mi. Izvolite! — Povede me v kolibo, narejeno iz vresia. Dobro so jo napravili. Ob stenah so vreče in zaboji s provijantom in posteje iz protja. pokrite s težkimi kožuhi. Na sredi >kuhinje« je vdolbina za ognjišče in peč. Ce1 dan gori ogenj. Dva in sedemdeset letni čoban Marko se še vedno greje ob njem čvrst in zdrav. slor za ovce, ki jagnjetijo. za jagnjeta, bolnice itd. Zdrava jagnjeta se po starosti pomikajo iz oddelka v oddelek, naposled prosta, to je godna za pašo. A vse je pod milini nebom, tudi sedaj v tej hudi zimi. Je pač vse utrjeno, ljudje in živali. — Ti Marko menda že dolgo ovčariš? — — Dolgo je od tega. Od devetega leta sem vedno z ovcami. Pa dobro je tako Imam dovolj kruha, mesa, mleka. sira. Povoljno je! A tam na planini je zdrav in dob^r zrak, to dosti pomeni. H nisi še bil na naših planinah in ne znaš. kako je tam lepo. Praviš, da prideš na poletje. — Nasmehnil se je z otroško iskrenostjo. Med tem nama je drugi čoban ponudil sir in časo mehke (šibke) rakije in tudi črna kava je bila pripravljena. Prva skodelica je bila za starca, druga meni. Druga meni. ker starost ie nad spoštovanjem gosta. Marko ie kavo takoj posrebal. dasi je bila vroča, in vrnil kuharju prazno skodelico. — Na zdravje! — jp dejal ta. ko je že bila posoda v n lesovih rokah. Vrnem mu je tudi jaz. _ Mnogo posla imate. Ii ne? — _ Ni ravno mnogo. Vsakdo pri svojem poslu. pa sre. To leto je slabo in mnogo jag-njet nogi ne od mraza. Ovc« stradajo in ako bi nam ne bili vi pomagali. v&e bi bile poginile. Dobri ste. vrlo dobri. — — Kai pa delate zvečer, ako ni posla? — — E. posedemo okrog ognja, pa se razgo-varamo o domačiji, pošalimo se in pevamo. A vaše pesini so lepše od naših, čuli smo vaše monike (može mladeniče). _ Tudi so mi med drugimi oovedali. da se med seboi nikoli ne spro. niti se od njih ke-do »pijani. — To ne sme biti. so dejali, saj človek ni stoka (živina) Ako si žeien. pij kozarec vode. a kozarec vina je le za redek slučaj. — Pri odhodu -»o me vsi povabili, da morain večkrat k njim Pa sem domov grede razmišljal, kje je večja kultura- v mlakuži civilizacije ali v tem nepokvarjenem prirodnem, a vendarle tako uglajenem narodu, polnim iskrenega gostoljubja in smisla za dobro in pravo. Janko Furlan. V miru se premalo misli na vomo. v svobodi pa na suženjstvo. Ta pozabljivost ie veliko zlo za človeštvo in se zaradi nje vojne ponavljajo, svoboda pa se a'i slabo izkoristi in preživi, ali na re'o izgubi Na-a narodna svoboda i? zahtevala premnoge žitv», znane in neznane in njim naj bi b.l posvečen rpojnin v vseh časih. Žrtve so krvavele in umirale v nairazJičnejših okol;.:vJnah. <•.? pa bi danes vdale, bi goiovo d Črnogorcem zagotavljali dobro in pravu"-,o okupacijsko upravo. S hriba se je dobro videla sceneria: Stara. dolga, nizka, temna kasarna kakor rake v. palisade okrog nje kakor šopki in *v '-če, od dveh. treh strani do kasarne pa b le ceste kakor mrtvaški prii. Tn r^ b^lem ee pomikajo proti temni kasarni skupine: široka. temna spredaj in zadaj, dolga, tonila ob straneh, vse kakor zgnetene k tlom. le bajoneti — dolgi in kratki — leskete 'o ravno navzgor, vmes na so visoke svetle postave ujetih taleev, ki bodo s svofo glavo jamčili za vsak upor v svojih vaseh. Izdali so povelje, da jp treba ustreliti a'i obesiti najuglednejše mo?.<\ op pripeli kakršenkoli izgred v okolišu. Talce so pognali v stare kasarno. Okovana vrata so se zaprla, okovani čevlji eskorte so razlit.*--i pesek pred palisadami in potem je zavladal zunaj mrtvaški molk. V kasarni — v temi so ujetniki tipali okro" sebe in na:li mnogo ?otrp'nov. — Jovo, ali si tudi ti tu? — Og-li«l se ie Jovo iz Morače. drugi iz Dobrega PolUi, Jovo iz Trepče itd. Najprej so se klicali. p«»-tem pa so «e navadili na tpmo in sp^naH so se vsi, ki so bili od okrutne tuie sile zapisani »mrti. Minuli so dnevi, minule so d»lgp noči, kr> jim ie od zunaj dpjal glas iz življenja ss-mo trudni korak straže, ki je neprestano iiod':ia po ozkem prostoru med ograjo in . Kadar na so se odprla vrata, je bilo euM samo rezke pozive: Mnračani. ven! Rečani. ven! Tn šli so —----. Nekateri =o se vrniTi. drugih pa ni vpč. ker so jih obesili tam z svetlobo, ko so ga nbkn"li vc-iaki in odvedli; od kasarne po poti poleg žuborečega potoka izpred vasi na samotno njivo, klor sej*« dvigalo ne daleč od ce«fMatir*a Hrvatska« izdala spis bivšega profesor:a ljubljanske univerze, sedaj vsem-i 1. prof-«-sorja v Zagrebu, dr. Arturja Gavazzija: »S je verna Evropa« (Norveška, Švedska, F i neka, Kuola i SvalbardK 176 strani obsegajoča, dostojno opremljena knjiga vsebuje na posebnih prilogah Še 67 topografskih posnetkov iz teh dežel in zemljevid severne Evrope. Profesor dr. Gavazzi ni samo poklicni zemljepisec. marveč ie vrh tega se poliglot in je tako iahko rabil pri sestavljanju svojega spisa skandinavske vire v izvirniku, prednost, ki je dana le redkokateremu našemu znanstveniku. Knjiga obravnava najprej Skandinavijo, nato pa Finsko: ob koncu je pisec dodal še poglavji o polotoku Kouoli (Kola), ki je del ozemlja sovjetske države in o otočju Sval-bard. ki je meja severne Evrope pred velikim arktičnim krogom. Pri Skandinaviji in Finski_ je učeni avtor naiprej obdelal prirodne prilike, nato pri-rodno produkcijo, zatem industrijo, prometna sredstva, trgovino, prebivalstvo in krajine. tako da ima čitatelj o obeh predelih enotno in zakliučno sliko. Knjiga bo tudi slovenskemu čitatelju dober informator o zanimivem, a malo znanem evropskem severu. Dr. Mantegazza: Higijena ljubezni Din 6. Dr. Adama: Zablode ljubavneg živlenja Din 6. Dr. Gerling: Dekleta, ki niso za zakon Din 10. Dr. Miiller: Higijena prve poročne noči Din 6. % Dr. Hollander: Kako naj se žena obvaruje spočetja in nosečnosti Din 20. Dr. Fischer Defoj: Kako se obvarujemo vseh bolezni. Odkritje skrivnosti o podaljšanju življenja Din 10. Iščite naš brezplačni veliki katalog najlepših slovenskih knjig, koje dajemo na odplačilo. Naročila sprejema 3829 PUČKA NAKtaDNA KNJI- ŽARA, ZAGREB, n. RAD1ŠNA 17 na Rafau Palače Hotel »Praha« na Kabu Ko se Iz naših krajev Se noče umakniti ma in -o naše planine še pod snežno ode-i. preje obalo našega Jadrana že gorko Ince in m sočnim zelenjem je že vse poi!?o p" ■ i • sebno odlikuje Eab. Od Sušaka traja vožnja s parobrodom do Kaba 4 ure in vabi posetnike že od daleč njegova bajna slika. l'<;!«*u mnogih starinskih znamenitih zgradb ;!).; nir slo Rab tudi najmodernejša poslop-j:i. med katerimi zavzemajo odlično mesto izvrstno urejeni hoteli in druga zavetišča za uosle j j in.ro hotel Praha;, je eden prvih na Rabu in si ie pridobil velik sloves med domačimi in tujimi gosti. Mesto s svojo div-no okolico spada med prvovrstna letovišča in ker je tu klima tako ugodna, je gostom v pogledu oddiha in okrepčila ustreženo skoro vse leto. V okolici so na razpolago najlepša šetališča, v katerih je toliko izbere. da se od Kaba težko ločijo vsi gostje: oni, ki so si zaželeli moderno urejenih parkov pa tudi oni, ki si želijo romantične pri-rodne krasote in samote. Sedaj za praznike so v vseh hotelih in drugih zavetiščih znatno znižane cene. Prekrasni hotel v,Praha*, ki vedno odlično skrbi za največjo udobnost svojih gostov, se je še posebno potrudil, da jim v vsakem pogledu najbolje ustreže. Hotel »Kovaoič« ua Hvaru stoji tik pristanišča s krasnimi nasadi palm in je v vsakem pogledu priročen., zelo čist, gostom pa nudi izborno postrežbo po zelo zmernih cenah. Ne imenujejo Hvara zaman jugosloven- sko Madeiro! Ta prilastek nosi čisto po pravici, kajti Hvar je otok večne pomladi, kraljestvo rožmarira in največji subtrop-ski raj na jugoslovenski zemlji. Niti v najhujši zimi ne pade njegova temperatura nikoli pod 2 stopinji pod ničlo. že februarja in marca greje sonce na njr "a tako prijetno kakor drugod šele v maju. Ljudje se vobče ne zavijajo v suk-in kako bi se. ko rasejo povsod kak: je. cvete vresje in uspevajo indijske smokve. Njegov zaliv je prostran in lep. zavarovan pred burjo in viharji. Na severu ga ščitijo visoki griči, na jugu pa se lepite Hvara podaljšujejo v niz zelenih otoč-j v. ki stoje kakor ladje pred pristaniščem. Na zapadni strani Hvara se vije skozi mestni park lepa cesta in pod njo stoji najmodernejše kopališče na Jadranu. Kako privlačen je ototk, kaže tudi živahno gradbeno gibanje. Pravkar grade na Hvaru Poljski dom in pa Dom za carinike. Vse seveda iz belega hvarskega kamna, kajti ta marmor je znan daleč po svetu. Hvar je v vsakem pogledu moderno in napredno kopališče ter nudi ves tozadevni komfort. Ima elektrarno, vodovod, ledenice, tvomico soclavice, v prvi vrsti pa krasne parke in divne ceste. V nekdanji loži, najlepši stavbi benečanske renesanse je Zdraviliški salon, kjer je gostom na razpolago biljard, plesna dvorana in druge udobnosti. Tam se vrše vse koncertne, zabavne in pleime prireditve. V hotelih je gostom na. razpolago izborna postrežba, dcbra kuhinja, čiste sobe, obilna hrana, izvrstna vina. Dobiš tudi dalmatinske posebnosti za grlo in želodec: pečene mlade kozličke, razne vrste rib in dalmatinsko gnjat (pršut) ter prvovrstna domača vina. Kdor zahteva, ima na razpolago tudi dietetično kuhinjo. Cene so v vseh hotelih in pensionih zmerne in v današnjih gospodarskih časih vsem dostopne. Hotel »Overland« stoji blizu pristanišča in mestnega kopališča na soncu, nudi najmodernejše udobnosti in računa za stanovanje in hrano v sobah na morje Din 75.—-, v sobah na tilico pa po 65.— Din dnevno. Pojasnila daje uprava Hotela »Overland«, kateri pišite dopisnico. Hotel »Overland« na Hvaru na nase morje 9 Hotel »Astoriacc na Rabu U ser Jadrana, s krasnim kopališčem. Hotel je impozanten, nasproti pristanišča. Moderne, t vsem komfortom in ia vsako potrebo tudi s pečm; >pr«mljene sobe. Kopališča v hiši. Sobe z balkoni ali verando, z ra/.jiedom na morje m na Veiebit. Ce.ie izredno nizke. Ivdor si želi zdravja, miru :n izvrstne oskrbe, naj se zateče v hotel »Astoria«. Zahtevajte brezplačne informacije. SS Kaštel — Stari — Split PALAČE HOTEL DR. KAMBER 30 moderno opremljenih s •'» v krasnem parku, r. lastnim kopalnim obrežjem. ure s par--br-cd. «4 Splita a.!: od Trojrira 7.a j I>:n. Prvorazredni penaion z domačo in speoijatam kuhinjo. Prošek vina. 1'olna pen-zija s sobo in vso cskrbo 70 Din dnevno. Ja« in files v parku. Pospeki; v vseh potovalnih p'.šara.-i h. Sezija od 15. marca dalje. 100 RESTAVRACIJA TS KAVARNA na 5? 9 slovi kot najizvrstnejša kuhinja ob najnižjih cenah. Domača in dunajska kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki prebivajo na Rabu. 96 Polna penzija z vsemi taksami in postrežbo Din 55—60 dnevno! RIGLAV" ff Malinska Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba in z vsemi taksami in kopanjem v lepem kopališču Din >0.— dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno. 79 HOTEL ,,§LAVIJAU M. Jozevic nudi ves komfort, izvrstno in ceneno ložiranje! Moderno opremljen. Divna lega. —B—BaEfflaBBaESIMBH—— s) ©niis pri Splitu Sredi razkošne romantike in naravne krasote. Preživite nekaj dni v hoteiu Bellevue. Morje, pesek, sonce, zrak, zdrava pitna voda Vas bodo okrepili. V sobah hladna in topla voda. Električna razsvetljava in kurjava. Balkoni, verande za oripočitek. Pred hotelom idealno peščeno kopališče. Takse so ukinjene. Uradnikom popust. Prospekti na zahtevo zastonj. Penzion dnevno od 55 do 75 Din. e-, Malinska (©tek divno morsko kopališče z več finepeščenimi plažami. Razkošno kopališče in sončenje. Buina vegetacija. Dnevna zveza s Sušakom. Pošta, brzojav in telefon. Več hotelov in privatnih sob. Električna razsvetljava. Popolna oskrba dnevno Din 60.—. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Kupališno po-vjerenstvo. 99 Duferovnik — Lapa d. Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno. 118 Hotel KOVAčiC Klimatsko zimsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite •»Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak. V sredi mesta in obenem najbližji kopališču. Krasna terasa za solnče-nje. Lepo urejene sobe ter najboljša domača in dunajska kuhinja. Cene pensionu najnižje. Pojasnila in prospekte pošilja brezplačno lastnik B. Kovačevič, Hvar. 80 O T O K L M A C 1 J A Cena celotnega penzijona incl. postrežbo in zdraviliščno takso VELIKA NOČ NA MORJU ia 1 na Hotel Praha in Bristol Grand Hotel Imperial Hotel Adrija Hotel Miramar Hotel Slavija Vila Sofija železniški privilegij pri povratku po 5. dneh bivanja 75 % popusta. Parobrod odhaja vsak dan iz Sušaka nedelj i ob 14. m prihaja na Rab 19.30. Poleg tega odhaja iz Sušaka v torek, sredo, četrtek in soboto ob 7. in prihaja okrog 3. popoldne na Rab. dan Din 85.— Din 85.— Din 75.— Din 75.— Din 75.— Din 70.— na 5 dni Din 400.— Din 400.— Din 350.— Din 350.— Din 350.— Din 300.— na 10 dni Din Din Din Din Din Din 800.— 800.— 700,— 700— "IO,— 600.— (rr.zen zjutraj 140 Kaštelanska riviera Palače Hote! Dr. Kan Divna lega z ogromnim par Severozapadno od Splita, pol ure z avtobusom ali z železnico ali iri četrt ure z ladjo leži, zavarovan pred mrzlimi vetrovi po 700 m visokem Kozjaku, prelestni Ka-štelanski zaliv, ki je daleč naokoli znan kot eden najvinorodnejših krajev v Dalmaciji. Na vzhodu tega zaliva je svoje čase kraljevalo veliko mesto Solin (Salona). C) njegovem bogastvu pričajo še danes ■ mnogi spomeniki. Ko ie pri preseljevanju narodov propadel Solin, so pozidali prebivalci Tro-gira v obrambo pred turškimi navali vzdolž kaštelanske obale trdnjave ali kaštele. Iz teh so se razvile naselbine in odtod imajo ti kraji svoje ime: Kaštelanska rivijera. Kaštelanov ie sedem. Od vzhoda proti zapadu se nizajo v sledečem vrstnem redu: Kaštel Sucurac, Gomilica, Kambelovac. Lukšič, Stari, Novi in Štafilič z ostanki trdnjave Nehaj. Med Starim in Lukšičem se dviga kakor iz morja prekrasen Palače hotel Dr. Kamber z bujnimi nasadi pinij, cipres, lovorja. palm olik in tamarisk. To je v Dalmaciji prav- jber v Kaštelu Starem kom in lastnim kopališčem cati otok hladnine. Skupno z dependanco Vila Nlka- razpolaga hotel dr. Kamber z 32 najmoderneje opremljenimi sobami in fil posteljami. Hote! ima lastno električno centralo, zdravo pitno vodo. v sobah pa vodovod. Sobe v 1 :n H. nadstropju imajo balkone z razgledom na vso Kaštelansko riviero. Prijetno je bivanje v senčnatem rc< ta v ra- za Ml iver ;c pr :stor "alace hotel Kan:':: cijskem vrtu hotela miz. Vzdolž obale i 150 m dolgo betonirano esplanado, tere greš lahko naravnost v morje. Palace-hotel dr. Kamber ima domačo in dunajsko kuhinjo ter toči najboljša domača kaštelanska, dalmatinska vina. Hotel vodi hotelir Cene so zmerne ljutomerska Martin Lubei. zares k o tudi /'i dO . M......... . . 60 do 90 Din. Otroci imajo 50 odst. popusta. občinska taksa je 2 Din dnevno, kopanje v morju brezp'aeno. uene so zmerne, bivanje v tem zares komfortnem hotelu stane v sezonski!; n;esec:h 70 do 1C0 Din. pred sezono in po nji pa 60 do 90 Din. Otroci i mai o 50 odst. nonu- vodilno morsko in klimatično kopališče na Gornjem Jadranu. — Letni obisk 14.090 gostov. Ko-pališčna sezona od aprila do oktobra. Velikonočne atrakcije. Letos znatno znižane cene. — 30 hotelov in penzionov. Cene pavšalne cd 50—90 Din dnevno po osebi. — Zahtevajte prospekte in pojasnila od LJEČILIŠNOG POVJERENIŠTVA U CRIKVENIC1. SI PARK HOTEL CRNKOVIC Vis-a-vis zdravil, parka. Dipl. kuhinja. Pen-zijon 60—70 iDin. Prospekti gratis. HOTEL CRIKVENICA Pomladne in jesenske cene Din 60, v glavni sezoni Din 65—75. Prospekti zastonj. PENZIJON »VILA JLLIANNA« Pavšalne cene s kopeljo dnevno 60—70 Din, v sezoni 70—80 Din. Prospekt. KRALJEVIČA Najstarejše morsko kopališče, pol ure od Sušaka-Reke in postaje Plase. HOTEL BELLEVUE CRIKVENICA more s svojim konfortom, izvrstno oskrbo in nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar. Divni razgled. Kopališče v neposredni bližini. Hotel, ki zapusti v gostu najboljši vtis in se gosti vedno zopet z veseljem zatekajo v to najsolidnejšo hišo. 91 otek Krk SlovesasSd feetef „Kvarsiesrt4 I?Sdl.£ pod n o v g upravo. Krasna lega ob morju. Prvovrstna dunajska kuhinja. 21 lepih sob. Cena z vso oskrbo Din 55. — Električna razsvetljava. Zahtevajte prospekte! — Odprt od 1. maja dalje. 3691 I*. Najidealnejše bivališče ob morju (par&koteC /pečine Na sami morski obali. Najlepša lega Sušaka. Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cena najnižje. Prospekte! 92 M ran — i 9 S3 Otol k I pni Otok Lopud v bližini Dubrovnika je pač naikrasnejši otok južne Dalmacije. Iz Gru-ža se pripe1ješ tja z ladjo v uri časa. Cim stopiš z ladje, te iznenadi prijetno otoško zelenje. Kamenite puščave, ki človeka pre-rada sreča v teh krajih, ni na Lopudu. Tukaj ie vse zeleno, vse v vinogradih. Trta se zeleni in jagoda zori da je veselje. V davnih časih 17. stoletja je bil Lopud otok izvoljenih. Dub-ovniško plemstvo je na njem preživljalo svoje počitnice. O tem še danes pričajo mnogi spomeniki. Lopud ima lepo luko in kej, ki se podaljšuje v ljubko promenado, v kateri krajšajo čas mogočna drevesa s širokimi krošnjami. Ta promenada, posebnost svoje vrste, je dolga poldrug kilometer in nudi gostom najlepše sprehajališče. Gostje vedo ceniti so dobroto, zato jih v obilju srečuješ tukaj. Kdor se pa naveliča hoje in želi počiti v senci, ga vede korak v divne krasote loptidskega parka, ki še dares priča o svoji slavni aristokratski preteklosti. Pesnik in dramatik Tvo Vojnovič je opeval lopudske krasote v svoji knjigi »Dva dneva na Lopudu.« Lopud se priporoča zlasti tistim, ki si žele udobnosti, a zametujejo razkošje. To se pravi tistim, ki se jim hoče solnca, zraka, morja, športa in ribarenja — in pa tistim, ki nekaj dado na dobro kapljico irt južno sadje. V tc-m pogledu je Lopud brez tekmeca. Prijetni so izleti v Dubrovnik in Gruž, na Lokrum, v Kupari-Srebreno v Cavtat in Kotor. v Trsteno, Šipan in Mljet in končno na Cetinie in v Črno goro. V hotelu »Kristič-< dobi gost vse, česar poželi srce. Hotel je restavriran in povečan, od vseh strani ga obdajajo oranžni gaii in citronovi nasadi, krase ga agave in druge subtropske rastline Pred hotelom dela senco divna veranda, ki jo prekriva trta. Na tej verandi je prostora za 100 ljudi in tukaj se gostom servjra zajtrk, obed in večerja. Sproščenemu življenju na Lopudu odgovarja tudi življenje gostov. Družabni predpisi so skrajno svobodni, zato niso toalete prav nič potrebne. Gostje so se temu tudi privadili in prihajajo na Lopud brez vse nepotrebne šare, k: jo od njih zahtevajo druga »svetskasc kopališča. / ^JUTRO", št. 72 12 Pobota, 26. IH. 1932 Inž. arh. Rado Kregar: ;ta&ovasije Stanovanjsko vprašanje se vrsti kot socialen problem ditev stanovanjske Mnogi čitatelji se morda ne bodo strinjali z vsemi izvajanji g. pisca. Vsekakor pa so zaradi svoje iniciativnosti pomembna in koristna, tako da zaslužijo čim večjo pozornost. Stanovanjska kriza, ki se je pojavila ta-kaj prvo leto po svetovni vojni, je imela svoj izvor v velikem pomanjkanju stanovanj. Občutili so je pred vsem begunci, mladoporočenci in vsi oni, ki so se morali seliti zaradi službenih razmer in niso mogli dobiti niti za drag denar primernih stanovanj. Da bi se preprečila špekulacija s stanovanji, obdržale najemnine na zmerni visim: in zaščitili najemniki pred izkoriščanjem hišnin Jastnikov, je bil uveljavljen stanovanjski zakon, ki pa istotako ni mogel odpraviti stanovanjske krize. Ker je zakon vrh tega globoko posegel v lastninsko pravico privatnikov to je hišnih posestnikov. ubijal privatno inicijativo in oviral stavbno podjetnost, se je začela energična borba za njegovo ukinitev. S postopno ukinitvijo stanovanjske zaščite se je res takoj povečala gradbena (podjetnost v državi. V par letin je bilo zgrajenih obilo novih zgradb s številnimi stanovanji. Da se omili kriza, je tudi država prispevala z raznimi podporami, brezobrestnimi, j n".z.ko obrestnim i in dolgoročnimi posojili za Kidanje stanovanjskih .poslopij privatnikom, zadrugam, občinam i. t. d. Enako so občine in druge javne borporacije žrtvovale milijonske svote za stavbne investicije z namenom in v prepričanju, da bodo stanovanjsko krizo, če ne popolnoma odpravile, pa vsaj občutno omilile. Efekt vsega prizadevanja pa je na žalost nezadosten. Danes zopet ogroža stanovanjska kriza eksistenco celokupnega srednjega stanu z delavstvom vred. Kaj pomaga, če so se stanovanja pomnožila, ko pa so se dvignile najemnine ne samo v novih, temveč tudi skoro v vseh starih zgradbah preko zlate paritete in dosegle tako višino, da jih .nameščenski in delavski sloji pri obstoječih redukcijah prejemkov in možnosti dela absolutno ne zmorejo. S stanovanji se je začela po ukinitvi stanovanjskega zakona le prt vesto brezobzirna špekulacija kakor s .trgovskimi in industrijskimi produkti. Kje leži vzrok, da vkljub velikim denarnim žrtvam države in občin ni zaželenega nisi en a? Vse dosedanje podpore v obliki raznih gradbenih posojil, vse investicije .države, banovine, občin in raznih gospodarskih in socialnih institucij niso in ne morejo omiliti stanovanjske krize, ker je ves navedeni denar investiran v,prvi .vrsti na trgovski bazi kakor ga investirajo privatniki v pridobitni« ustanovah, računajoč z običajnimi obrestmi, amortizacijsko dobo in po možnosti tuli z dobičkom. V ekonomskem ozira, z gradbeno - tehničnega stališča, pa dosedanji gradbeni sistem eno- .ali večdru-žinskih vil in stanovanjskih blokov onemogoča izvedbo stanovanjske standardizacije. živijenska doba dosedanjih stavb je pri pravilni strokovni izvršitvi predolga., uporaba materiala prevelika, sistemi notranje stavbne izdelave (inštalacije) veči-m ma zastareli, stavbna zasnova konvenei-jonelna in tuli zastarela. Vse to, pa še pomanjkanje vseh norm stavbnih elementov in individualne želje posameznikov podražuijf jo stavbe in s tem t;id,i najemnino stanovanj. Fakt je, da je višina najemnin v hišah privatnikov, ki so jin zidali z raznimi podporami in ugodnostmi, povsem enaka najemninam stanovanj v onih zgradbah, ki so bile zgrajene iz špefculati/vnih razlogov. Torej se je z dosedanjim načinom subveDcijonirainja premnogokrat podpirala privatna špekulacija. Dejstvo je dalje, da so najemnine stanovanj v novi a poslopjih samoupravnih oblasti le malo nižje, kakor v drugih javnih zgradbah, kljub nizko <'•? restnim posojilom, daljši amortizacijski •uobi in orugirn ugodnostim. Vzrok leži baš v dragem, neakonomskem načinu gradnje n zastarelem sistemu notranje organizije ■prostorov, njihovm ik,mer in njihove opreme. Deviza bodoče stavbne politike z ozirom na investicije javnega denarja v svrho omi jenja stanovanjske krize naj bo: »staliri arizacij a stanovanj«. Gradimo stanovanja, čeprav maia, toda zdrava in pri dosegljivi mesečni najemnini, ki ne sme presegati zaslužka enega tedna. »Stanovanje eksistenčnega minima« naj bo zahteva vseh, ki so vsled stanovanjske krize neposredno ali posredno prizadeti. Za izvedbo navedenega programa naj bodo mero daj ni zgolj zdravstveni, socijalni in gospodarski, ne pa trgovsko špekulativ-jui razlogi. S posebnim zakonom naj b.i se zato odredilo: 1. Javni denar (državni, banovinski, občanski ter denar soeijalnin ustanov in drugih javnih korpoTacij), določen za omilje-nje stanovanjske krize, se ne sme investirati v stanovanjske zgradbe trgovsko-špe-kulativnega značaja. Subvencioniranje stanovanjskih zgradb privatnikov se ukine. 2. Država, banovine in občine prispevajo z dobavo in .prevozom gradbenega materiala brezplačno aH po režijski ceni. 3. Država, banovine in občine dajo brezplačno na razpolago stavbni svet in ga odtegnejo orivatni špekulaciji. 4. S stavbnim pravilnikom, ki naj bo dopolnilo gradbenega zakona, je kolikor mogoče o'ajšati gradnjo omenjenih stanovanjskih poslopij z gradbenotehničnimi predpisi, ki naj vsebujejo skrajne olajšave. 5. Predpisati je norme (kvadratura in kubatura zazidanega prostora za vsako t.ipo stanovanj, tlorisni tiip,' tipi stavbnih blokov, gostota zazidave, velikost in lega parcel itd.), za stanovanja eksistenčnega minima in njihovo notranjo izvedbo. Diferenciacija se izvede na podlagi klimatičnin in krajevnih razmer, lege in velikosti parcel, števila družinskih članov, plačilne zmožnosti stanovalcev i. t. d. 6. Določiti je obrestno mero investicijskih posojil, amortizacijsko dobo in cisti donos stavbe. Na tej osnovi naj se določi najemnina, k! je lahko dvojna: ali samo najemnina, ali odplačevalni obroki za dosego lastninske pravice na stanovanju; mora obravnavati v prvi — Predlogi za novo ure-gradbene akcije končno je določiti one, ki imajo prednostno pravico do navedenih stanovanj. Stanovanjska kriza je svetovnega značaja in je veliika večina evropskih držav skozi leta posvečala pažnjo temu važnemu vprašanju. Racionalizaciji dela in racionalizaciji živLjenskih potrebščin mora slediti racionalizacija stanovanj, številni internacionalni kongresi svetovnega značaja so se s sodelovanjem najboljših strokovnjakov bavil i dolgo časa s problemom, da kar najbolje rešijo uvedbo in izvedbo ^stanovanja ekstitenčnega minima«. Racionalna izraba delavnih sil poedinea, posebno fizičnih, je odvisna od njegovih živJjenskih pogojev. Za opravljanje fizično al' duševno težkega dela je potrebno zdravje, ki je v veliki meri odvisno od sta-novanjskiji pogojev. Jasno je, da je na zdravju delovnih slojev zainteresirana poleg pridobitnih krogov tudi država, ki ima moč in dolžnost ustvarjati kar najbolj znosne življenske pogoje za vse. Glavno pravilo pri izvedbi programa naj bo: stanovanja morajo biti pri dosegljivi najemnini tako oblikovana in opremljena, da bodo zadostovala duševnim in telesnim potrebam stanovalcev. Pni oblikovanju stanovanj eksistenčnega minima so se pokazali pri raznia narodih pod različnimi ki i matičnimi razmerami tako sorodni rezultati, da moremo danes govoriti o internacionalnih stanovanjskih tipih kakor pri raznih industrijskih proizvodih. Po številu družinskih članov, po vrsti dela. po stanovskem in službenem položaju se mora izvršiti diferenciacija stanovanj glede velikosti in n&fi-anje opreme, kakor glede grupacije v stanovanjske bloke. Na podlagi večletnih izkustev in zbranega materijala s tozadevnih kongresov in razstav je mogoče določiti tudi našim prilikam odgovarjajoče tipe, ki bi bili: stanovanja za samce, grupirana v stanovanjskih blokih s skupnimi kuhinjami in jedilnicami ter eventualnimi družabnimi prostori, dalje stanovanja za družine brez otrok, z enim, dvema in več otroki,_ v zvezi z otroškimi vrtci, zavetišči, igrišči na prostem, vse to grupirano v blokin uradniških in delavskih kolonij. Po enakih principih so zgradile občine in večja podjetja stanovanjske kolonije v vseh kulturaejših srednjeevropskih državah. Tu navajam kolosalne stanovanjske kolonije Bate v Zlinu, kolonije škodovih zavodov v Plzni in po najnovejših principih zgrajena stanovanja v Rotterdamu na Nizozemskem, dalje kolonije v Baslu, Berlinu in na Dunaju, ki so vzorno urejene in morejo služiti kot primer pri izvedbi programa tudi za naše prilike. Pred vsem pa se je izogibati eksperimentiranja, dilentan-tiziranja, šušmarstva tako v zasnovi kot izvedbi, vseh sentimentalnih ozirov. ka.Kor vseh vplivov, ki niso stvarnega značaja. Pri izvedbi teh stavb bo uporabljati stavbno gradivo, ki ga imamo v izobilju in ki omogoča nitro izvršitev in takojšnjo uporabo stavb, namreč les. Uporaba lesa za zgradbe je zelo velika tudi v onih državah, kjer ga morr ;o uvažati, a so zgradbe a ljub temu cenejše in praktičnejše od zidanih pri enaki življen.ski dobi. Industrija lesa je v naši državi tako razvita, da bi z 1 anketo obvladala vsa] delno izvedbo programa v razmeroma kratkem času. Z industrializacijo lestnega stavbarstva bi se izdelava znatno pocenila. Istočasno pa bi se zaposlilo veliko število lesnih delavcev, kar bi omililo brezposelnost v tej stroki. Pri pra-vilni strokovni izvršitvi so lesene zgradbe enako trpežne kot zidane s to prednostjo, da je industrializacija stavbarstva takoj izvedljiva in organizacija celotnega dela znatno olajšana. Pri vsem pa ie izogibati preži vljenim formam na-cdnih slogov. Kljub principu eksistenčnega, minima pa morajo biti stanovanjske zgradbe opremljene z vsemi pridobitvami sodobne stavbne tehnike, čim bolj je notranja op vem i pr?.k-tona tem manj prostora zavzema. Moderna inštalacija plina, elektr.ke, vodovoda i. t. d. z modernimi apa.v.ti (kuhaVii.rf, p°-či, centralna kurjava, i. t. d. zavzema, minimalen prostor in omogoča izvedbo minimalnega stanovanja, v vedno bolj dovršeni obliki in izmeri. Vendar pa te minimalne izmere niso vedno iste in so odvisne od krajevnih razmer v mestu ali na deželi, od lege in klime. V vsakem slučaju pa mora nuditi stanovanje prebivalcu elementarni minimum na .svetlobi, zraku in toploti, ki ga .potrebuje za popoln razvoj svojega telesa in svojih življensklh funscij. Ako je dovajanje zraka, solnca in svetlobe ceneje kot povečanje prostora, potem je bolje, da se povečajo okna in prostori zmanjšajo. Bolj zdravo je varčevati na hrani, kakor kakor pri svetlobi in zraku. Posebno važna je pri .izvedbi stanovanja skrajno ekonomična izraba .prostora. Dobro organizirano stanovanje je .podobno rafinirano razdeljenemu potnemu fcovgegu, ki kljub svoji minimalni izmeni vsebuje vse, kar potrebuje potnik za potovanje. Zgodba o moji prvi šolnini Čudno je z dogodki, ki ležijo že desetletja za nami. Hudo so nas takrat prizadeli. Morda tako hudo, da so preokrenili vso našo miselnost in so še danes v svojih posledicah naši nezavedni vodniki v važnih odločitvah življenja. Pa smo povsem pozabili nanje. Prav je tako, saj je pozabljenje največja sreča za ljudi. Kakor v debeli knjigi so pa spravljeni ti dogodki nekje v možganih. Ena sama beseda bliskoma odpre dotično stran in se človek zavzame, da se ni vsa leta spomnil na tisto zgodbo. Zadnjič, ko sem čital o zo-petni uvedbi šolnine, sem se spomnil na svojo prvo šolnino in na Matija Dobravca. Matija Dobravec je imel ob veliki cesti ponosno domačijo. Stoletja so postajali pred Dobravčevo krčmo vozniki in je raslo premoženje, čigave so bile najboljše njive? Dobravčeve. Celi hribi črni stoletnih smrek so imeli eno samo parcelo in enega samega gospodarja Dobravca. Kadar' se je peljal Matija Dobrave ves za-ruljen v obraz, da mu je legal šinjek kakor gosposka boa čez ovratnik, po cesti v kočiji! je ni bilo glave na njivah razen zeljnih, dia bi mu ne klonila v pozdrav. Redek je bil kmet, ki ne bi ga imel Dobravec zapisanega med dolžniki. Kakor bogo ščene, ki je izgubilo svojega gospodarja, sem se potikal po ulicah, ko sem prišel prvič v mestne šole. Tisti dan so odkrili Prešernov spomenik, ki se je lesketal ves zlat na trgu, da mi je kar oči jemalo. Niti enega znanca nisem imel v vsem smrdljivei-s mestu. Ko sem sedel v šoli, so mi kar ušle misli domov. Pozabil sem na vse okrog mene in poslušal mukanje krav na paši ter hlastno vlekel vase du.h pečene repe. »Štajerc dalje« me je zmotil na tej čudoviti paši profesor naravoslovja, rdeče-lasec zlobnega pogleda in trdih besed. Edini Štajerc sem bil v razredu, zato me je že prvi dan krstil profesor za »Štajerca«, v veliko veselje mestnih kratkohlač-nikov. »Dve nogi ima s plavutami«, mi je šepnil nekdo za hrbtom. Ni bilo časa premišljevati, ali je prav ali ne, ter sem nehote ponovil dobrodošli odgovor. Vsa soba se je stresla v silnem krohotu, celo preko profesorjevega obraza je šinilo nekaj smehu podobnega. »Sedi mrcina!« se je zadri nad menoj in napravil piko v svoj notes. Iz odgovora naslednjega vprašanca sem razbral, da so govorili o nosorogu. Sram me je bilo, da bi se bil najrajši kam zaril in umrl. Pri prvi konferenci sem bil iz naravoslovja grajan in so mi povedali, da bom moral plačati šolnino — štirideset kron. »Štirideset kron!« Kje jih bomo pa vzeli?« me je udarila novica. Najraje bi kar pobral svoje stvari in pobegnil domov. Toda kako, ko nisem imel niti ene krone za vožnjo, peš pa nisem vedel ne kod ne kam. Pisal sem pismo materi in ji potožil, kako hudo je med tujimi ljudmi. »Za božji čas...« se je preplašila mati, ko je čitala pismo. »Kje naj dobim dvajset goldinarjev v tem hudem letu. ko sta ostala od dela vsega leta le voz repe in mernik ajdovih babic. Če prodamo kravo edinko, kako bomo kupili drugo. Kaj bom kuhala brez mleka hrecavemu možu?« Potrkala je tu in tam pri odličnikih. ki so ji svetovali, naj me da v šole. Toda povsod je našla le dobre nauke. V nedeljo po maši se je odpravila na zadnjo pot, ki ji je še ostala, k Matiji Dobravcu. Ko je stopila v njegovo krčmo, je sedelo pri mizah polno gruntarjev, ki so glasno srebali dišečo juho in lovili iz nje velike kose hleba. Skupaj sta hodila z Matijem v šolo, zato je materi kar od mize zaklical: »Si tudi ti, Franca, prišla na juho?« Potrebna bi jo bila mati, teda kaj, ko ni imela niti desetice v žepu. Preslišala je napol prijazno, napol zbadljivo besedo in stopila k Matiji: »Za dva desetaka bi Te prosila na posodo. Ko mož ozdravi, ti jih počasi povrnemo!« Težko ji je šla beseda iz ust, toda kaj vsega ne prenese materino srce za svojega ^roka. »Dvajset 4fc!dinarjev!« se je na glas zavzel Matija in pristavil. »Kaj boš hišo zidala?« Kmetje so prenehali srebati in posltrh-nili. »Za sina bi rabila. ..« je tiho odvrnila mati, povesila oči in gnetla v zadregi robec v roki. »Kaj pojde v Ameriko?« se je igral dalje z njeno zadrego oštir dn so se muzale kmetice. »Za študenta...« je skoraj zašepetala mati. »Za študenta?« je z zasmehom zategnil Matija. »Mi smo ostali kar pri abecedniku, pa smo le. kar smo. Čemu bi trgal hlače po klopeh kočarjev sin?« »Za pravdnega dohtarja, da bo naše žulje žrl, bi rada, da bi ga podpiral;« se je o.glasil za mizo Petrač in mu. je vsa druščina pritrjevala. »Za gospoda bo!« se je potegnila mati za snna. »Tak. pa za gospoda,« je zaničljivo pritegnil Cunder, pijanec, ki je pognal največji grunt po grlu. »Hmelj je porezal sosedu in za obiravkami je lazil, ko še žabi ni bil do ušes.« Nič ni rekla na to mati in tudi drugi so se napravili kakor da ni Cunder ničesar rekel, ker tak prihajač nima besede. Da napravi konec celi zadevi, je vendar potegnil Matija iz žepa debelo listnico in vzel iz nje dva nova desetaka. »Tvoj sin je, ti boš vrnila. Ne bom ti kratil dobrote. H letu mi ju vrneš in priložiš petak za obresti. Če bomo čez leto v zadregi pri delu, pa nam priskočiš za kakšno urico na pomoč. Saj veš roka roko umije.« Tako je govoril Matija in na tihem računal. kako dobro je naložil denar. Vsa srečna se je mati zahvalila za desetaka iin ju nesla naravnost na pošto, da ne bo prepozno. Kadar je bilo največ dela se je dvakrat na teden oglasil tisto leto Dobravčev pastir v naši hiši. »Gospod so rekli, da bi prišli.« Pri žetvi, plečvi, mlačvi in košnji je delala »za dobroto« mati pri Dobravcu trideset dni, za kar bi bila drugod zaslužila šest goldinarjev. Oče je na pomlad okreval, pa mu je pripeljal Mafija voz desek. »Za dobroto mu je napravil nove klopi za krčmo in bi bil zaslužil pri lastni hrani za to delo deset goldinarjev. Prav tisto jesen je imel hmelj lepo ceno in je nesla mati upniku že po devetih mesecih denar nazaj in odštela na mizo dva desetaka in 3 gld 75 kr. »Saj ne potrebujem tako zelo« se je branil Dobravec denarja. »Sedaj lahko plačamo, pozneje se denar razleti« je silila mati z denarjem. Matija je potegnil denar k sebi in štel drobiž. Ko je preštel, je iztegnil roko. »Še goldinar in petindvajset.« Mati ga je začudeno pogledala »Matija, saj smo imeli vendar denar le devet mesecev.« »Pa ga imejte še tri mesece!« je oštir porinil denar spet pred mater. »Za petak obresti sva se zmenila, kaj si pozabila.« S tresočo roko je mati vzela iz robca še ostanek in mu ga položila na mizo. »Matija! ne pustim ti tega na duši. Boga se boj.« Oštir je potegnil denar k sebi in položil nanj svojo tolsto šapo. »Vidiš. Franca, tole je bcgec. Ni pa lepo od tebe. da me za dobroto še psuješ. Drugič pa ne hodi več k meni.« »Rajši grem v ris!« je rekla mati in brez slovesa odšla. Lepo starost 80 let je dočakal Matija Dobravec. ko ga je vrgla vodenica na bolniško posteljo. Ker se mu je zdelo škoda denarja za zdravnika, je mene poklical neke poletne noči, ko je zvedel, da sem pravkar prišel z Dunaja na počitnice. Kakor sod na vozu je ležal oštir ves napihnjen na postelji. Žila mu je komaj otipljivo poredkoma utripala in težko je hro- pel. Svetoval sem mu, naj pokliče nemudoma specijallsta iz mesta in se poslovil. Sinu sem pa naročil, naj gre po duhovnika. Ker Matija ni mogel več govoriti, so ga dali le v sv olje. Pravili so mi, da je Matija Dobravec prav mirno umrl. Pri odprtem grobu mu je govoril občinski odbornik. Slavil je pokojnikove zasluge za občino, cerkev in šolo in sklenil svoj ganljiv govor z vznesenim. vzklikom: »Bil je vzoren naroden gospodar, svetal vzgled še poznim rodovom. Večnaja pa-mjat!« Ko so se zvrstili odlični'-;: f-,i-i grobu, sem pristopil še jaz in sem mu vrgel lopatico prsti prav tako, kakor sem jo vrgel pred leti v grob svojemu prijatelju občinskemu revežu Lavžarjevemu Jožku ... Janko Kač Vodoravno: 1. os. zaimek; 2. egipt. božanstvo; 3. ptič-pevec; 4. mesto v hrv. pri-morju; 5. poštna vrednota; 6. ploskovna mera; 7. predlog; 8. egipč. božanstvo; žensko ime; 10. geografska knjiga; 13. žitarica; 14. hiter tek; 16. jugoslov. reka; 20. turški dostojanstvenik; 21. krtova tvorba; 23. gora na Koroškem; 26. žensko ime; 27. žensko ime; 2S. pleme: 30. medmet; 31. jelen: 32. avtomobilska znamka; 33. mesto v Turčiji; 35. športnik; 38. namera; 41. čutilo; 42. žensko ime; 43. mesto v Franciji; 44. oblika vode; 47. italijan-ko mesto ob Jadranu; 48. pesniška oblika; 9. verski reformator; 50. veznik: 51. mesto v Franciji; 54. mesto v Rusiji; 55. medmet; 56. del oblačila; 57. poljsko orodje; 5>. mesto na Siciliji; 59. vinski produkt: 6!). moško ime; 61. žensko ime; (>2. del kolesa; 63. egipč. božanstvo; 64. bikoborec; ( :'). os. zaimek; 67. švicarski kanton; t-S. planet: 69. kovina; 71. znak za utežj 73. vojaški masiv; 75. rumunska reka: 71, krstno ime amer. filmskega igralca: 79. nebesni oblok; 80. reka v Indiji; 82. zdravilo; 83. ost; 85. kovina; 86. lakota; 88. skrajna točka su- he zemlje; 90. sibirska reka; 91. reka v Italiji. Navpično: 1. praznik v letu; 2. i talij, mesto; 3. del lesene ograje; 4. medmet; 5. vladar; 6. zaliv v Grčiji; II. reka v Italiji; 12. mesto v franc. Indokini; 15. pritok Donave; 16. narod: 17. hunski kralj; 18. alkoholna pijača; 19. moško ime; 21. rokodelec; 22. cilj strelca; 24. otok v Atlantskem oceanu; 25. zločinec: 26. moderno prometno sredstvo; 27. reka v Bolgariji; 29. moško ime: 34. pokrajina v Srednji Aziji: 36. snortni klub v Novem mestu: 37. stop:ea; 39. metulj: 40. vrh v Pirenejih: 44. merska riba;: 45. zelenica: 46. leto (frc.); 52. pritok Rhona; 53. bolniško poslopje; 54. mongolski vladar: 55. kontinent; 56. ocenjevalna konrsija; 57. naziv poglavarja Indijancev; 59. poklic: 60. reka v Palestini; 61. svetopis. oseba; 65. vonj: 70. vas ob Savi (c-kol. Ljubljane); 72. del živalske glave; 74. slap v Savinjskih planinah: 76. travnik; 79. prerok; 81. nepovrnjen denar; 84. egipt. reka; mehkcpluta riba; 87. valuta; 89. strelno orožje. Bešltev križaSfke „Decek z fmtaro" Navpično: 1. butara, 2. Rhone, 4. ila, 6. Ufa, 7. Terazije, 8. ak, 9. Ural, 10. Tura, 11. Nanos, 13. Meka, 15. Bik, 17. Mcreja, 21. bure, 23. Kama, 24. ad, 29. Durmitor, 30. apno, 31. Knin, 34. Ruše, 35. oaza. Vodoravno: 1. Br (brom), 3. Uh, 5. to, 6. ulj, 7. Tana. 9. Ufa, 10. Terek, 12. Ra, 13. Mura, 14. Laba, 16. era, 18. Nil, 19.' ukaz, 20. Obok, 22. Ikarus, 25. Jader, 26. em, 27. je, 28. Ada. 32. Piran, 33. Orion, 36. uta, 37. šoz, 38. teran. Zamnuvosti iz vsesa sveta Ponarejevalci denarja Kriminalna policija v Stuttgartu je odkrila ponarejevalnico denarja, kjer so ponarejal nemške bankovce po 100 mark. Falzifikatorji so nakopičili v svojii zalogi za 1 milijon 800.000 mark falzifikatov. Policija je aretirala osem osumljencev, med katerimi je tudi kolovodja ponarejevalcev. Najbolj vneta med njimi sta bila oče in sin z imenom Anreds, ki sta izdelovala falzifikate noč in dan. Miši požrle gotovino . Delavec George Murray v Filadelfiji je hranil vse svoje prihranke v denarju — tisoč dolarjev — doma. Vsoto si ie bil nahranil v 20 letih. Denar je imel skrit v nekem kotu. tam so ga pa izvohale miši ki so oglodale bankovce do neznatnih ostankov Obupan zaradi tako nepričakovane izgube premoženja je začel Murrav na stara leta prodajati loterijske srečke kar je v Ameriki prepovedano. Prišel ie pred sodišče in tam ie razealil vso tragedijo svojega življenja. Sodnik pa mu ni verjel, da so mu miš požrle vse. dokler ni pokazal ostankov bankovcev. Na podoben način je prišel ob svoje imetje tudi neki kmet v Lndiani. Imel je 250 dolarjev gotovine in jih je hranil v predalu stare omare. Ko je nedavno hotel vzeti nekaj denarja. je našel samo nekaj papirčkov, vse ostalo so bile poglodale miši. Zanimiva poroka V Carmelu (Kalifornija) se je nedavno cmožila znana ameriška pisateljica Mar-gery Latimer s črncem Jeanom Toomer-jem. znanim pesnikom 'n filozofom. Zveza je zbudila sirom Amerike velikansko zanimanje ne zaradi tega. ker je bela žena vzela črnega moža, ampak zato ker je nevesta slavna pisateljica priljuoljenih romanov. Poroka je bila še'e potem, ko sta ženin in nevesta preživela v Portageu (Vis-;onsin) v družbi treh drugih intelektualnih zakonskih parov več časa in sta na podlagi skupnega opazovanja ugotovila, da se v vsem ujemata, štirje pari so bili ves ■a čas skupnega življenja popolnoma odrezani od sveta Smoter te samote je bil, ia so belci k: iib ie bilo po številu sedem, jpazovali značf.1 črnca in njegove reakcije na vse pojave okolice Na Koncu so se zedinili zn to. da se zaročenca lahko vzameta. Med ameriškimi intelektualci so takšni zakoni popolna novost. Kraljestvo mode Novi dežniki i Velikonočna moda O Veliki nof;i doživim« vedno nekakšen precfcret v imodi kajti poprej nas predvsem zanimajo plašči In kostumi, o praznikih pa postanemo pozorni tudi na obleke, torej na omi del garderobe, ki sa na ulici vidimo šele v toplejšem vremenu. Razen tega se raz-likisjedo velikonočni morleli od prejšnjih tudi po tem, da so opustili nevtralni videz i>ri'hodne dobe in v Kroju ter v barvah poudarjajo prijazno veseli slog pomladi. Najnovejša moda se je temu stremljenju tako podvrgla, da poudarja sestave raznih bar- in tvori v ter ustvarja, na ta način silno raznoličen in mladosten slog. Značilne /.a novo modo so tudi razne jopice in telovniki. Letos feredno cenimo dobre barvne se-stii ve in se ne plašimo niti jako živahnega učinka. Zdi se, kakor bi otela žena pregnati vse misli na težke čase -s posebno mikavno in veselo učinkujogo opremo! K prednostim nove mode spada tudi njena enostavnost., kajti pri moderni obleki zahtevamo mnogo elegance, branimo pa se : -velikih denarnih žrtev. Zato je nova moda dostopna vsem. ki imaijo dobre okuse in dar .kombiniranja. Kosaj posebno mikavnih .modelov, ki se bodo vsled slabšega vremena mogli žal uveljaviti šele po praznikih, kaže naša skupina skic. Jako priljubljeni so takoz.va.ni >mod.e!i v slogu telovnika, ker združujejo v sebi promenad.ni in popoldanski slog. S sestavo raznovrstnega materiala nam je dana možnost posebno okusne izdelave. Tak model P-re ločuje naša prva skica. Na ozko temno krilo z zobe a sto prišitim zvončastim volanom je pritrjen život iz pisane svile, ki ima kra-ke keliiiaste rokave. Dolgi, ozki rokavi pr so iz istega tvoriva kakor krilo. Damam, ki ljubijo stvarni slog, se si-gur.no priljubiijo novi geometrični modeli, zanimivo obleko te vrste vidimo na srednji skici: temno krilo se nad pasom .nadaljnje in je stopničasto vdelano v drugo-barvni život. K tako sestavljeni 'obleki nosimo kratko bolerasto jopico i:z kariranega ali progastega blaga, ki .pa se mora barvno sk'.'i.dati z obleko. Najlepši učinek doseženi), če nosimo k tej opremi odgovarjajočo dv<'barvno torbico. Letos so jako moderne takozivane >irske čipke« in mnogo elegantnih žensk jih skuša uporabiti za svojo popoldansko in večerno garderobo. Največjo priljubljenost uživajo plašč no ukrojene obleke i životom iz irskih čipk. Nedvomno povečamo učinek tega modela z odgovarjajočo kratko jopico, ki vzbuja posebno pozornost zaradi svojih ■zanimivih rokavov. Naša zadnja slika kaže takšno mailo jopico z rokavi, ki so zgoraj nabrani in nas spominjajo na modo izza časa .naših babic. Slabost, utrujenost izčrpanost, prevelika občutljivost so pogosto samo posledice pomanjkljive cirkulacije krvi. Tu se zmeraj dobro obnese masaža s Fellerjevim Elsasluidom, preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju, Eugen V. Feller, Stu-bica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina. Apartni pasovi so močno priljubljeni, kar je v dobi mode krila in bluz povsem naraven pojav. Zato so modni saloni posvetili največjo pozor-noist tem dopolnilom moderne garderobe in so v tem pogledu ustvarili mnogo lepega in zanimivega. O in II i i! iimmmmm i-■—■■■' i—g A",r ■i.r-1'.ir1" ffl . k I fesr 1NG-J 8HQUEN GJtu-i-soaiNiKr LJUlLJfl Levstikova ulica Vrtači Jako lepi .so široki pasovi iz jelenje kože z našitimi nežnimi usnjenimi vrvicami (t slika). Tudi modeli, ki jih zapenjajo veliki gumbi, nimajo vsakdanjega videza (srednja slika). Najnovejši pa so široki pasovi v obliki telovnika .prepeti z ličnimi gumbki (zadnja skica). Postani in ostani član Vodnikove družbe! Novi dežniki se odlikujejo po raznobarv-nosti, ker moremo tak dežnik nositi k vsakemu oblačilu. Seveda tu ne bi bile na mestu izrazite in vsiljive barve, ki onemogočajo vsako nevtralnost. Prav ti karirasti in progasti vzorci prinašajo zaradi mnogih barv nejasne odtenke: temnomo-dra, črna. siva, rjasta in srednje zelena barva se strnejo v diskretno mešanico. Jako zanimivi so novi ročaji iz oniksa, slo-nove kosti aM eksotičnega lesa. Nekateri imajo pri držaju lep usnjen jermen. Zdravniška posvetovalnica A. J. Maribor. Pred vsem vam priporočamo primerno dieto: mešano hrano, samo ne preveč mastne, večkrat tople tekočine (juha, mleko) in skrb za redno odvajanje, najbolje s karlovarsko soljo. Zvečer tople obkladke s pomočjo temofora. Najboljše pa. bo, da gre zopet saj za par dni v bolnico. — S. Č. Ljubljana. Bezgavke so v človeškem organizmu nekak filter, ki zabra-njujejo povzročiteljem bolezni vstop v telo. če otečejo je znak, da izvršujejo le svoje delo. Otekle bezgavke torej same na sebi niso bolezen, ampak znak, da se ista vsl-luje. Svetujemo vam solnčne kopelji na morju, vendar se morate tozadevno še posvetovati s kakim zdravnikom. — Joianta. Barva kože zavisi od polnosti krvnih cevi; sprememba barve je lahko prirojena ali pa narejena. Na prirojene napake je teško vplivati, pozneje dobljene se pa lahko odpravijo, če omejimo vzroke njih postanka, škodljivi vzroki so večkratna nenadna izprememba toplote, ozebline i. t. d. Varujte se torej nenadnih sprememb v temperaturi. Kot mažo vam priporočamo mešanico: salicilne kisline (1 gr) gold kreme 50 gr). Videti pa tudi," da ste slabokrvni, in se zaradi tega obrnite na zdravnika. — F. W. Celje. Zdravljenje je pravilno. Zaupajte popolnoma vašemu zdravniku. — M. O. Recept vam lahko napiše vsak zdravnik. — D. T. Maribor. Normalna temperatura odraslega (ne glede na spol) je pod pazduho merjena 3G°—37° C in je v teh mejah individualno razilična. Večerna temperatura je običajno za par desetink stopinje višja, prav tako tudi, če se meri v črevo. Zvišana temperatura je znak reakcije organizma na kakšno bolezen, ki je nastopila. Bolezen kot tako, torej vzrok zvišane temperature, pa ugotovi lahko samo zdravnik in še ta časih šele po daljši preiskavi. Trebušni pas se lahko nosi; samo ne sme ovirati delovanja notranjln organov. — Mati. Prsne žleze ( ne mast) so sestavni del celega ženskega spolnega sistema, in je torej njih nega odvisna od pravilnega delovanja vsega spolnega življenja. Podrobnejše se v to vprašanje tukaj ne moremo vmešavati. Posvetujte se tozadevno s kakšnim zdravnikom. Primerna masaža je na vsak način koristna in pa krepka hrana — nekateri priporočajo piivo. — Kozmetika. Najbclijši kozmetični zavod je narava (sonce, voda, zrak) _ gimnastika in pa duševno ravnotežje. ja Izid bolezni ne zavisi sa.mo od zdravljenja ampak tudi od nege bolnika. Velikokrat opazujemo, kako bolnik napne vse sile, da bi vstal iz postelje. Ničesar ne je, ker ni pravilne hrane, spati ne more, ker v hiši ni miru. Ne smemo se potem čudiiti, če takšen bolnik nima dovolj moči za ozdravljenje. Vsi vemo, da se bolezen začne večkrat počasi in da bolnik prve dni bolezni ne leži :ln naprej dela. To bolniku škoduje, ker na taj način zapravlja svoje moči, ki so pa v borbi proti v bolezni jako potrebne. Zato mora vsak bolni takoj v začetku bolezni v posteljo, iz katere ne sme vstati in se ga mora tudi v postelji hraniti. Noge bolnika naj bodo toplo pokrite. če mogoče naj bc-lnlk leži v posebni, veliki sobi. sonce mu ne sme s.ijati naravnost v oči, ker ga to draži. V sobi mora biti mir, im se mora vsaj trikrat na dan prezračiti, če je toplo in lepo vreme, naj bo okno odprto. Kaditi se v takšni sobi ne sme. Temperatura sobe naj bo okoli 18° C. ALI NIČ NE RAZMIŠLJATI., da iščete zastonj odpomoči proti starostnim pojavom (moška slabost, nervozi-teta, stanje oslabelosti, nespečnost) ? NE IZGUBLJAJTE ČASA, temveč zahtevajte takoj naS prospekt! Višek so dosegla moderna raziskavanja z ugotovitvijo, aa so ti bolezenski pojavi posledica nezadostnega delovanja žlez. S požl vljenjem delovanja žlez učini JP IL M obnovo vsega organizma, daje možu v zrelejši dobi zopet mladostno moč in omogoči visoko starost brez nadlog. Zastopstvo PELITHE družbe. Beograd, Cika Ljubina ul. 7. Poštanski pretinac br 94_proti vposlatvi 5 Din v znamkah dobite našo v razumljivem slogu spisano obširno znanstveno brošuro 104a Velikokrat trpe bolniki na glavobolu. V takšnih slučajih mu damo mrzle obkladke na glavo, eventualno pira.midon. Bolniki običajno ne jedo radi, ali pa hočejo ravno takšno jed, ki bi jim škodila. Ne smemo dovoliti, da bolnik gladuje, ker s tem izgublja moči. Kdor neguje bolnika, mora to delati z veliko ljubeznijo in z razumevanjem. Hrana mora biti lahka i.n sveža, ne preveč mesna, ne preveč kisla ali slana; najboljša hrana za bolnika, je mleko, riževa in pa goveja juha, mehko kuhana jajca, razsckano meso, in sicer telečje ali pa perutnina. Hrana mora biti okusno pripravljena; bolniki imajo večkrat glena.st (orožen) jezik, zato ga je treba pogosto oprati s čisto mokro krpo, in Izprati usta s kakšnim primernim sredstvom (Ort.izon). Kot pijača je najboljši lahek čaj s citronovim sokom. Bolnik mora jesti in piti v malih požirkin, da mu hrana ne zaide v dušni k. Lice, roke in celo telo mora biti snažno in ga ie treba vsak dan umiti. Ravno tako mora biti čista postelja in perilo. Če se bolnika pravimo ne neguje, se lahko razvi-jo na delih kjer leži, rane; to se z sto d i posebno pri bolnikih, ki v bolezni shujšajo. Takšne rane lahko postanejo nevarne, zato mora biti postelja mehka, .perilo pa gladko in naneto. Tudi naj bolnik večkrat spremeni svoj položaj. Ni pa dovolj, da bolnika krepimo samo s hrano, moramo ga tudi duševno bodriti, če bolnik duševno pade, ne bo notel jemati hrane in zdravil im bo slabo spal. Bolniku mo.ra.mo vedno dajati upanje, da bo ozdravel. Pred njim ne smemo govoriti o njegovi bolezni; bolniki so večkrat razdražlj.ivl, ,!n celo žalijo okolico. V takih primerih velja imeti potrpljenje in negovati bolnnka z ljubeznijo in razumevanjem. Goethe isi medicina Goethe sam ni bil zdravnik kakor Schil-ler, vendar je kot temeljit naravoslovec dobro poznal tudi to stroko. Dobro so mu bili znami medicinski problemi in vse življenje je bil v najboljših odnošajih z zdravniki. Veliko se je bavil z medicinsko - pedagoškimi vprašanji, z nego duševno bolnih, dobro ae poznal vsa vprašanja normalne 'in patološke seksualnosti, histerije, _pu-bertetnih težav, nevrastenije itd. Napisal je tudi daljše popase bolezni: -»Bekenntisse einer schoner Seele?. Zanimala ga je here-di tarnaš t, socialna skrb za otroke, posebno obširno se je bavil s problemom pretirane. V teramevtskeim pogledu je bi.l Goetne pripadnik naravnega življenja ln naravnega zdravljenja. Popisuje psihologijo bolnika, zasmehuje tudi zdravnika (v Wertherju) in zobozdra.vmike radi nerodnega lizdiranja zob. Goethe je Ml pristaš takratne humo-ralne patologije in .izrazit prijatelj Hipokrata Apeliral je na zdravnike, nai posta-ucvo voditelji splošne in kulturne izobraz-be na-roda. načelo, ki se ravno v naši državi sedaj vedno bolj in bolj širi. Izvleček iz programov Sobota, 26. marca, LJUBLJANA 12.15: Plošča - 12.«: Dnevne vesti. _ 13: Ca?, plosce. — l/.4o: Reportaža procesije iz cerkve sv. Petra. — 19- Salonski kvintet. — Godba »Zarje«: velikonočne pesmi. - 20.43: Trnovski cerkveni zbor. — 21.30: Salonski kvintet. Nedelja. 27. marca. LJUBLJANA 9.30: Umetnostno predavanje gosp. Jakopiča. _ 10: Prenos iz stolnice. H H; Koncert radio - kvarteta. — 12: Napoved časa, poročila, plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Plošče. — 16: Drama :>Pavel med Judi«. — 20: Simfonična glasba na ploščah. — 20.45: Samospevi g. Goniča. _ 21.30: Godba na saksofon. — 22: Napoved časa in poročila. — Salonski kvintet. , , BEOGRAD 12.30: Slovanska glasba. — 16: Narodne melodije. — 17: Plošče. — 19.30: Orkester. — 20.10: Pevski koncert. _ 20.40: Umetno žvižganje. — 21.25:: Lahka godba. — 22: Poročila. — Jazz. — ZAGREB 11.45: Wagnerjeva opera »Pansifal« na ploščah. — 17.02: Plesna glasba. — 20.30: Violinski koncert. — 22: Lahka glasba. — PRAGA 16: Koncert iz Brna. — 17.30: plošče. — 18-. Komorni kvartet. — 19.30: Opereta iz Bratislave. _ 22.20: Jazz. — BRNO 10: Ha vi nova glasba. — 17: Lahka godba. — 17.30: Plošče. _ 18: Pergo-lese: Stabat Mater. — 19.30: Opereta iz Bratislave. — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Lahka glasba. _ 20.30; Koncert solistov. — 22: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 9 50: Simfoničen koncert. — 12: Lahka godba. — 13.30: Mandoline. — 15.35: Orkester. — 17.35: Klasičen humor. — 19.15: Tauberjeve plošče. _ 19.30; Opereta ?Bajadera\ — 22: Zborovski koncert (Sangerknaben). — 22.30: Poltretje leto zvočnega filma. — BERLIN 20: Koncert fil-harmoničnega orkestra. — 22.30: Vesele suite za orkester. _ KONIGSBERG 18.20: Lahka glasba. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Prenos iz Berlina. _ MuHLACKER 16: Popoldanski konceit. — 18.55: Klavirske skladbe. — 20: Orkestralen koncert. — 22.40: Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 17: Madžarska glasba. — 18.30: Razvoj operete. Ponedeljek, 28. marca. LJUBLJANA 8- Sadjarstvo. — 9: Espe-rantsko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene slasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Šuklje: Moji sodobniki. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila, plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Koncert cerkvenega pevskega zbora iz Doba pri Domžalah. — 1645: Jugo - sy-rcopaterrband: plesna glasba s sodelovanjem ge. Nerat-Ramšakove. — 20: Fantje na vasi (pevski kvartet). — 20.45: Operetni večer. gdč. Zupanova 1*11 g. Jelačin s salonskim kvintetom. — 22: Napoved časa in poročila. — Salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Koncert orkestra. _ 17: Narodne melodije. — 17.30: Klavirski koncert. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Godalni kvartet. _ 21.35: Skandinavska glasba. _ 22.30: Poročila. — 22.40; Operetne arije. — 23.10: Lahka godba. _ ZAGREB 11: Prenos maše. — 11.45: Nabožna glasba. — 17.02: Plesna glasba. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — PRAGA 16.45: Plesna glasba. — 20: Godba na pihala. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka godba. _ BRNO 16.45: Prenos iz Prage. — 18" Plošče. — 20: Program kakor v Prasri. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. _ 20.15: Operetni večer. — 22.45: Godba aa ples. _ DUNAJ 10.10: Simfoničen koncert -_ 11.30: Havdnova proslava. — 12.40: Lahka glasba. — 13.15: Skladbe Jos. Straussa. — 15.30: Popoldanski koncert. — 17: Godalni kvartet. — 19.30: Produkcija na dveh klavirjih. — 20: prenos iz Berlina. — BERLIN 20: Radio - potpourri. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16: Lahka godba orkestra. — 18.45: Pesmi. — 20: V-s program iz Berlina. — MUHLACKER 16: Prenos orkestralnega koncerta. — 17.3š>: Vesele pomladne pesmi. — 18.45: Klavirski koncert. — 19.20: Filharmonični orkester. Torek. 29. marca. LJUBLJANA 12.15 Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. _ 19: Nemščina. — 19.30: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20: Predavanje dr. Vebra. — 20.30: Prenos iz Zaereba. _ 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Radio - orkester. --6.30: Popoldanski koncert, — 19.55: Veseloigra. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert komorne glasbe. — 21.30: Operetna glasba. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 16.10: Koncert iz Bratislave. — 19.20: Kabaretni program. _ 20.15: Igra. _ 21: Foersterjeve pesnit. — 21.30: Klavirske skladbe. 22.20: Plošče. _ BRNO 16.10: Koncert iz Bratislave. — 17.25: Mladinski koncert. — 19.20: Kabaret. _ 20.15: Dramski večer. — 21.50: Plo-šče. — VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert. _ 20.15; Orkestralen in pevski koncert. — 22: Klavirske skladbe. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Koncertna ura. — 16.50: Lahka sodba orkestra. — 19.40: Orkestar. _ 21: Neznano o Rihardn Wagnerju. — 22.45: Lahka glasba. — BERLIN 20: Kabaretni večer. __ KONIGSBERG 16.16: Lahka godba orkestra. — 20: Program iz Berlina. — MUHLACKER 17: Popoldanski koncert. — 20.10: Plesni večer 1790. — 21.45: Klavirski koncert. — 22.40: Plesna glasba. — L. Mrzel-Frigid: Spomin na praznik Velika noč. Doma. Pod vrhom Sv. Planine se je že raz-puhtela zadnja pega snega. Otroci smo svoje škarpe že zdavnaj zagnali pod peč in smo z bosimi nogami — toplo, pobožno uživaje. stopili na voljno pomladno zemljo. Potoček, ki od Terezije pada skozi Petelinovo vas. je žuborel s tistim čistim, svetlini, veselim šumom, s kakršnim znajo šumeti potoki na svetu samo prve pomladne dni. Zrak je bil dober in jasen, po nebu so plavali tMi mehki, rahli oblački, tiste bele meglice, ki prihajajo zmerom za snegom in viharjem, zmerom._ kadar si odpočivata zemlja in čas! Človeku, drevesom in v - stvarem je začelo biti spet dobro in le; ■>. Tako k vsako leto v Trbovlje n ahajala velika noč. Malo je prinašala s seboj. Toda kadarkoli so se zbrali tisti rdeči dnevi v koledarju, kadarkoli so v Lokah -n v Retjah zavezali zvonove, vselej je bilo vsega pri nas. Cesta sko^i Petelinovo vas, po kateri so vsak lan ob petih in šestih, ob eni in dveh. ob devetih in desetih udarjali težki škor-niji rudarjev, ki so se z Njive in iz Glo- bušaka, izza ceste in izza špitala s trudnimi, počasnimi koraki vlekli na delo ali pa §f> se naglo, veselo vračali domov, ta cesta je zmerom naenkrat obležala vsa tiha in zapuščena; samo kakšna mati, ki je v razburjeni naglici pozabila majhno, pa zelo važno reč, je v zadnjem hipu še nagnala otroka na vodo, da prinese, preden zapro, in pa kakšen mlad. še napol kmečki fant z Dolenjskega je s klobukom postrani in z imenitnim paketom pod pazduho hitel na postajo, da se za dva, za tri dni odpelje domov. Tišina je legla na ceste, na dvorišča, na hiše. V takšni tišini se je takrat pred dva tisoč leti. zdramil Kristus in je vstal. Pa za koga so prazniki prav za prav. če niso za otroke? Kdo drag jih zna tako z odprto dušo dojeti in doživeti? — Matere so vam zakrpale komolce, oprale so nam glave in odrgnile kolena, dale so nam svežih srajc in so nas za pet ran božjih prosile, naj jim izginemo izpod nog. V pečeh so se kurili veliki ognji, polena so pokala, testo je kipelo, nad štedilniki se je sušilo perje zaklanih kokoši, pokrivače so po'ropotavale nad vrelimi lonci. Druga k drugi so ženske hodile po kuhinjah, se čudile pripravam in peki, tleskale z rokami in tožile, da se njihove letošnje potice niso tako lepo obnesle, kakor so se lani. Otroci smo pobrali svoje orehove štručke, ki so nam jih matere za posltii čas spekle na suhem, in smo šli. Po tistih dobrih, starih drvarnicah, ki jih zdaj že zdavnaj ni več, po skritih, zavrženih mansardah smo se našli, in če smo bili že dovolj veliki. smov vrgli karte in smo igrali za denar. Čepeli smo po kladah, na kupih premoga, sloneli smo nad deskami, ki smo si jih pripravili za mize, metali smo karte in smo zaigravali in priigravali krajcarje, ki jih •je kdo imel. — Tako smo orroci iz Petelinove vasi po navadi čakali Kristusovega vstajenja. Mnogo prometa je bilo vsako leto za praznike, mnogo posla je bilo, veliki ljudje so nas male zmerom pošiljali po kaj in 00 naših žepih je zmerom žven-'ketalo kaj drobiža. Takrat so bili na svetu še tisti mali, črni krajcarji, zelo majhno veljavo so imeli, toda za nas so bili kakor težka, vsega poželenja vr~ A csa. 72 od 4T—50 Dia Pension pred in [>o seziji v glavni seziji od 7j—SO Din S.>!skim izletnikom se nudi prehrana in stanovanje p» najnižjih cenili. — Uprava nudi [>avšaIno bivanje proti — • »Z A K A«. nie«ečn!m obrokom. Vsa poja.siiiia daje uprava hotela Ni še dolgo od tega. ko je h:I Bled znan kot izključna poletno letov:šče. Poletna sezona je trajala v najboljšem primeru največ tri mesece. Ostalih devet mesecev je bil Bled precej zapuščen. Zadnja leta pa se je Bled zelo prelevil in razširil svojo delavnost tudi na zimo in zgodnjo pomlad. Zimska sezona je bila pred leti še izključena, ker je manjkalo kurjenih sob in dru-g:h udobnosti, ki jih zahteva zimska sezona. Danes so ti nedostatki povsem odpravljeni in na Bledu se počutiš pozimi, kakor po drugih zimskih letoviščih. Moderne zgradbe hotelov, sanitarne naprave, prenovljene ceste itd. so iz Bleda napravile sveto vnoznano letovišče, ki nudi v vseh letnih časih najbolj razvajenemu letovi- ščarju kar n; uijveč udobnosti, kakor nobeno tir!*go letovišče v rtaš; državi. Ravnokar se pričenja na Bledu pomladna sezona, ki obeta letos biti precej živah- na. Kajti že danes, v prvem začetku sezone, se je pokazalo nepričakovano zanimanje za BIcT. ki se stopnjuje od dne do dne. Yrc;ne je prav pomladno. Sicer je ponoči še par stopinj mraza, je na zato podnevi tem topleje. Južno pobočje blejskega gradu in pobočja bližnjih gričev so že popolnoma prosta snega in si lahko že natrgaš šopek prvih pomladanskih cvetlic. Tudi Bled sam jc že skoraj brez snega. Jezer:") je siccr še vedno v ledenem oklepu, vendar pa to položenja. Tu ne moti pomladanskega raz-li v bližnji okolici leži še no- snega tn se po severnih pobočjih griči sankaš in smučaš. Krasen te--:o pa ti nudi Pokljuka. Ker bo velikonočne praznike ugodno, kaj čev še lah ren za sm vreme za ______________ ,...........- pričakujejo Blejci velik dotok bližnjih in daljnih gostov. Povabljeni s4" ~ ' ki si želite odmora v gorenjskem dižu. Nova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču in zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla in topla voda. 73 tudi vi vsi, ; para- Najmodernejše jugoslovansko zdravilišče, kopališče in letovišče 510 m nad morjem. Sezija skozi vse leto. Pojasnila in prospekte daje: Zdraviliška komisija in uprava hotelov. BLED Hotel na Blejskem gradu za vel. praznike (ter dalje) OTVOTJEM Najlepša izletniška točka. Cene skrajno nizke. — Se priporoča 3S58 UPRAVA. j HOTEL OB JEZSBU Pensicn in soba izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo. HC5TEL- FEMSION M I n m g g S t£SSi Staroznani najpriljubljenejši hotel Ele-da nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino in takse, za 1 dan Din 75.—. za 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvora na kolodvor. 74 Priljubljeno bivališča Ce3tilcev Bleda. Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijskih cenah. 75 Ugodna lega. Senčnat vrt. Solidna postrežba. MENU: Din 15.— in 18.—. Najboljša oskrba po najnižjih cenah. Zahtevajte prospekte. 137 P Alti \VEEK-END 1, 2, 3 dni po Din 90.—, 5 (lili dni J)tii 4H<> mn 84« V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter vožnja s kolodvora in nazaj. — Pri 5dnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 odstotni popust. 136 &3©TrilL postelj, 94 kopalnih »ob. ©(LE® Najmodernejši in najbolje op"em!jeni hale! v držav* Last.na termalno plavalna kopel v sjim hiši. — Kompletna |H*u7,!ja (najboljša =n>t>a. prvovrstna j >skrba postrežba., zdraviliška t.ik>a ;n termina I kope.!) pooliarit !>."> Din. — Zahtevajte niš*, pav I ša-ino oti-rto ta' Vaai n idi še u-viuij.aje p:\-Iiiosti. | Najdaljša žična ograja Najdaljša žična ograja na svetu je 1139 milj dolga ograja v Zapadni Avstraliji. Namen ji je, obvarovati deželo pred kunci, ki bi jo sicer v nekeliko letih zaradi svoje izredne plodovitosti in požrešnosti preplavili in uničili. Ograjo, ki je zelo gosta, redno pregledujejo in popravljajo. Medparlamentarna unija je strnila izsledke svojega raziskavanja o možnostih in značaju nove vojne v knjigo, ki naj bi bila nje slika in obenem svarilo. Osemnajst obsežnih študij v tej knjigi poteka iz peres znanih vojaških, gospodarskih, kemičnih in pravniških strokovnjakov. Ena najzanimivejših je študija švicarskega strokovnjaka drja G. Wokerja iz Berna o predmetu Kemična in bakterijološka vojna s. Njegovega opisa, bodoče plinske vojne ne moreš pre-čitati, da te ne bi globoko pretresla usoda človeštva. 20.000 — 100.000 Iz študij Medparlamentarne unije je videli povsem jasno, da bi prihodnja vojna bila po uničevanju i. po učinku novih pripomočkov, ki jih bodo imeli na razpolago sovražniki, mnogo trdovratnejša in slrahot-nejša od svetovne vojne. Nenavaden razmah tehnike, ki je v našem času temeljito izpremenil gospodarsko proizvodnjo, je enako izpremenil tudi vojne pripomočke. Tanki. topovi, plini, letala so se bistveno izpopolnili, med tem pa je precej padel pomen infanterije, ki je bila v prejšnjih vojnah tolikanj važna. Bojna meč 20.000 moderno oboroženih ljudi je enaka 100.000 po prejšnjih načelih oboroženih vojakov iz 1. 1S14. Motorizirale vojske, kakršno lahko postavijo danes v gibanje, ne more zaustaviti nobena druga sila na svetu, razen er.ako moderno, tehnično enako popolno oborožene odporne vojske. Za bodočo vojno polagajo največjo važnost na zračno orožje — letala, ker imajo le-ta veliko ofenzivno silo in ker njih napad lahko ustvari največjo zu e-do povsod, kjer stopijo v akcijo. Legala bodo poglavitno in odločilno sred-stvo napadalnih akcij. Tudi plinska vojna, najstrahotnejše moderno vojno orožje, oo uspešna predvsem v zvezi z vojno v ozračju. Civilistov ne bo! Civilno prebivalstvo bo v dvojni meri vrženo v vojni vrtinec. Z mobilizacijo vojske mora iti roko v roki mobilizacija industrije. Današnji mobilizacijski načrti te ali. one države bi bili skrajno nepopolni, če ne bi obsegali poleg dispozicij o mobilizaciji vojske tudi načrtov o mobilizaciji gospodarskega in finančnega aparata. Izpre-memti mirovne produkcije v vojno se ne da izvršiti kar tako — brez vnaprejšnjih temeljili načrtov. Vojno moč države tvorijo vse sile, kar jih potrebuje država za to, da se vojskuje. Današnji vojni strokovnjaki sodijo, da ni več mogoče razločevati »vojnega« in »civilnega« niti glede tehničnega osobja niti glede načina proizvodnje in materijala. Iz mirovne proizvodnje leta 1930. je ameriško vojno ministrstvo označilo nič manj kot 3876 vrst izdelkov za s strategično važne«. Z vojaškega vidika bo potemtakem enako važno, če se uničijo industrijska središča, ki proizvajajo vojni materijal ali središča, ki proizvajajo karkoli drugega. Prebivalstvo takih »produkcijskih središč« ali ;glavnih centrov« bo tedaj v bodoči vojni najbolj ogroženo. Toda nikar misliti, da bo v neposredni nevarnosti samo ono civilno prebivalstvo, ki je s svojim poklicem vezano na velike tovarne, kolodvore, elektrarne, laboratorije, banke. Vsako večje mestno središče bo postalo objekt sovražnih napadov, ne glede na to, ali ima aii nima kakršnokoli gospodarsko važnost. »Nesporno dejstvo je, da si je vojna umetnost odnosno vojna taktika pridobila novo orožje in sicer na moč uspešno orožje, ki ga bo uporabila proti civilnemu prebivalstvu in s katerim bo pred vsem skušala odločiti vojno za se«, tako je dejal že Foch. >: Zgodovina ne pozna primera učinkovitejšega in nevarnejšega orožja, bolj zatorne napadalne taktike kot je desorganizacija pri sovražniku, pretres njegovih dučemih sil, zastraševalen učinek na razpoloženost civilnega prebivalstva.« (Tako in podobno imenujejo moderni vojni strokovnjaki ta hladnokrvni povratek v barbarstvo). »Niti najbolj žilavi in najbolj junaški prebivalci ne bodo prenesli tega, da bi bilo mesto za mestom demolirano in izpremenjeno v razvaline.« fcSr ... „ ii - ■/■■^S&M-J.: Civilne obleke proti plinu To so citati iz strokovnih knjig. Iz tega sledi, da v bodoči vojni ne bo fronta najnevarnejše mesto. Ne, najhujša bojna linija bo ozemlje zadaj za pravo fronto. Belgijski senator de Brouchere je baš glede na plinsko vojno in nje nevarnost izjavil to-le: »Najstrahovitejši izmed vseh paradoksov se utegne uresničiti: edino varno mesto v bodoči vojni bo bojišče in najbolj zavarovani bodo prav za prav bojevniki na fronti.« Kaj se da storiti? Zaradi tega je treba kar najtemeljitejše reševati vprašanje, kako bi se dalo civilno prebivalstvo zaščititi za primer vojne? Dosedanje konference in pogajanja sc v tem pravcu popolnoma odpovedale in bodo po vsej verjetnosti tudi v bodoče prinašale samo bridko prevaro. Vsaka država bo morala seči po samopomoči; kolikor bo zrrogla sama. toliko bo prebivalstvo zaščiteno. Po-litis, ki je vodilna avtoriteta na polju zasi-guranja mednarodnega miru. je izjavil, da bo »vedno izključena možnost, zmanjšati ali odpraviti grozote in pošasti s kakršnimikoli pravnimi formulami. Pravi smoter mirovne politike mora biti stremljenje, da se izognemo vojni, ne pa, da jo storimo bolj »človekoljubno«:. Na primer: plini. Mednarodni Rdeči križ s je nadel nalogo, da prouči in reši vprašanje, kako bi mogli civilno prebivalstvo zavarovati pred plin-: kimi napadi. Kaj težavna naloga! Vso zarnotanost tega vprašanja je pokazala že konferenca., ki je razpravljala o njem lani v novembru. Kaj vse je združeno z obramb-rimi akcijami v primeru plinske vojne, plinskih napadov na izvestna središča, o t im nas podrobno poučuje znanstvena razprava »Alerte aux gaz!«, ki je izšla v francoski reviji »Je sais tout«. Uvod je napisal znani francoski strokovnjak profesor Andre Mayer: »Strupeni plini so novo vojno-napadalno s 'edstvo, vendar pa izmed vseh najhujše in rajučinkovitejše. Pronicajo tja, kamor ne segajo niti najsilnejši streli; razlete se tam, kamor ne padajo črepinje najbolj učinkovitih granat. Ce se te strupene snovi fino razpršijo ali izparijo, prodirajo v hiše, soba, v zavetišča, povsod, često mnogo kilometrov daleč... To strahotno orožje ima v rokah vsaka država z razvito kemično industrijo. Nič ni lažjega nego v velikih kemičnih tovarnah zamenjati izdelovanje običajnih pacifističr^h proi-vodov s proizvajanjem teh uničevalnih strupenih snovi. Skrivno proučevanje škodljivosti vojnih plinov je v zadnjem času pokazalo vprav neverjetne, strahotne posledke. V kakršnikoli kemični tovarni jih lahko takoj izdelajo v znatnih količinah, če bi se naglo in v veliki količini razširili nad nepripravljenimi in ali premalo zaščitenimi človeškimi selišči, bi to imelo tako strašne posledice, da si jih sploh ne moremo dovolj živo zamisliti. Prav zaradi tega bi bilo žele',1, ua bi vse prebivalstvo vedelo, cattšni r-»-varnosti bo izpostavljeno v primeru vojne. Panika V primeru plinske vojne bo najvažnejša naloga, kar najhitreje izpraznili velika središča in tako kar moči zmanjšati r.iih »ranljivost«. Tako bi se tiseči o ud' izognili smrti, ki bi jih gotovo zadela, ee oi ostali v mestu, katerega bi rušile ^ovr^/ne bombe in poplavljali strupeni plini. Samo tako bi se izognili še neki nesporni nevarnosti. namreč paniki, ki bi nastala med prebivalstvom, če bi priplavali nad mesto roji letal in ga začeli obmetavati z bombami. In taka panika bi morala nujno nastati, če bi zračni napad količkaj uspel in zahteval veliko žrtev. Kako je z žrtvami, o tem priča izjava generala G. Doubbeta: Bilo bi otročje misliti, da bo v mestu s 3,000.000 prebivalcev ostalo po letalsko- vijo prebivalstvu že v mirnem času? Kake pa bo mogoče nadzorovati, da bodo v redu spravljene in da bodo v primeru potrebe res brezhibno lunkciionirale? In še neki problem — kdo bo plačeval nabavo takih mask, kdo njih vzdrževanje v dobrem stanju odnosno nadomeščanje -tarih z iovinii modeli? Vsi ti problemi so važni m enega je težje rešiti od drugega. In vendar je treba nekako rešiti tudi ta vprašanja. Organizacija obrambe posameznikov je važnejša od organizacije obrambe ceiote: je nekak njen pogoj, če ne rešimo prve, ni rešena druga. Lezli bi pod zemljo ... Zaustavimo se sedaj pri vprašanju kolektivne zaščite. Zaščitna središča morajo biti tako popolna, da bodo varovala pred eksplozijami in pred požarom enako kot pred plini. Got" je. da bi bila z bor-^ardi-ranjem mesta po sovražnih letalih demo-lirana cela vrsta hiš in pri tem zažgana. Tr-->ba ie tedaj skrbeti, da bi z-očitnih po- ■ i-M m . w % i" i h:. M t p > <" f ■> ■ , rf; v" i - x ' > ■••.•■ •£' Dva vojaka s plinskimi maskami pri napadu plinskem napadu, ki je zahteval 10.000 žrtev, še 2,900.000 ljudi.« Spomnite se samo, kako so nas učili v prvih šolskih klopeh: Na drevesu je 100 vrabcev; puška poči, deset jih pade, koliko jih še ostane? : Gotovo se spominjate tudi rešitve: ne ostane noben vrabec, ker ostali preplašeni od-lete. Ljudje sicer niso vrabci, vendar je nesporno, da si v takem primeru poreko: če jih je bilo pri današnjem napadu ubitih 10.000. jih l>o pri jutrišnjem toiiko aii nemara več. Torej selitev? Nesporno je, da bi takoj po prvem napadu nastala huda panika, ki bi vodila k divjemu, kaotičnemu begu iz ogroženega središča. Prav zaradi tega. da se država izogne takemu neredu, ki bi utegnil imeti težke posledice, je treba že v mirnem času razmišljati o možnosti nagle in organizirane izpraznitve močno obljudenih in važnih središč. Z druge strani pa ne smemo pozabiti, da popolna izpraznitev ogroženih mest sploh ni mogoča. V mestu mora vse-kako ostati primerno število oboroženih ljudi: stražnikov, vojakov i. dr., ki bodo pred vsem zabranili pustošenje lopovov, ki bi hoteli izkoristiti položaj, in ki bodo v vsakem oziru varovali preostalo prebivalstvo. Ni dvoma, da. ponekod sploh ne bo mogoče izvesti izpraznitve mesta; potemtakem ne preostaja nič drugega kot pripraviti in oborožiti prebivalstvo za primer napadov iz zraka. Zaradi tega je v prvi vrsti treba, da so prebivalci takih mest že v mirnem času temeljito poučeni o vsem. pri čemer pa ni dovolj, da jih seznanimo samo z nevarnostmi, ki jim pretijo. Treba je tudi praktično storiti vse, kar se da, da bo prebivalstvo kolikor meči zaščiteno, če pride do vojne. Kaj pravijo k temu strokovnjaki? Treba je poskrbeti za dobre signalne naprave. ki bodo neposredno in brezhibno obveščale prebivalstvo in ga hkrati svarile, da se pričenja napad. Možnost svarila mora biti čim hitrejša, kajti nevarnost iz zraka se bliža strelovito naglo. Naravno je, da je še prej treba alarmirati ves obrambni staj, ki morajo biti pod zemljo, ne ogražali rušeči se zidovi in zapirali ljudem, ki so v njih, izhod, odnosno preprečili dotok zraka. To pa je težko rešiti, ker bodo pribe-ževališča baš v kleteh, torej pod hišami, ki utegnejo goreti in zasipati izhod. Treba bo torej skrbeti, da bodo pribeževališča imela več zasilnih izhodov. Še vedno nismo rešili vprašanja, kedaj so taka zatočišča res dovolj varna pred plini. V pretekli vojni je za varstvo pred eksplozivnimi bombami, zlasti eno tono težkimi, kakršne so rabili že tedaj, bilo potrebno skrivališče najmanj 20 metrov pod zemljo ali pod 4 metre debelo betonsko plastjo. Večina mestnih kleti nikakor ne ustreza tej zahtevi, če pa bi hoteli postaviti posebna množestvena pri-beževališča, ki to zahtevalo ogromnih stroškov. Kajpak, bombardiranje s tako velikimi pumami je redko, pred manjšimi pa bodo dokaj varovale moderne, močno zgrajene kleti. Toda plini? Plini lahko proniknejo tudi v kleti, zlasti ker so težki in bodo strujili v najnižje zračne lege. Pred njimi bi nas varovali dokaj visoko nad zemljo položeni prostori. To dvoje pa ni mogoče dobro kombinirati, zato je treba podzemsko zatočišče pred bombami napraviti varno tudi proti plinom. To je mogoče doseči tako, da se neprestano dovaja v klet svež in čist zrak in sicer po posebnih črpalkah, čijili otvor bi moral biti dokaj visoko nad zemljo, približno kakih 40 m. kar pa ne bo večino mogoče. Treba bo črpati zrak tudi iz nižjih leg, kjer pa bo že napolnjen s strupenimi snovmi; ta zrak bo sedaj moral teči skozi zadosti učinkovito filtracijsko napravo. Oni zgoraj Nadaljnja skrb mora veljati temu, da se nekako zavarujejo tudi oni. ki bodo morali v času sovražnega napada vztrajati na svojih mestih — torej alarmantne straže, osobje elektrarn, telefonskih in brzojavnih central, gasilci, osobje v bolnicah itd., zakaj zračna nevarnost ima mnogo različnih oblik in še več pogubnih posledic, ki jih bo treba zatreti neposredno po sovražnem napadu. Eden največjih problemov, ki ga Sanitetni oddelki Rdečega križa spravljajo zastrupljence na varno aparat — brzostrelne protiletalske topove, žaromete, protinapadalna letala in pod. že organizacija vsega tega je neizmerno težka in še ni jamstva, da bo v konkretnem primeru vse poteklo gladko po načrtu. Za obrambo poedincev treba poskrbeti, da bodo začeli delovati aparati, ki filtriralo ozračje in črpajo iz njega strupene snovi, takisto aparati, ki dovajajo dovolj kisika. Nesporno je, da bo tehničnim ekspertom uspelo iznajti take aparate in maske, ki res varujejo pred zastrupljenjem s pogubnim plinom, še vedno pa ostaja problem, kako doseči zadostno proizvodnjo takih aparatov in jih zadovoljivo razdeliti med ljudi. Polkovnik v zadregi Polkovnik Popescu je napisal o tem vprašanju: >-če hočemo vso vojsko opremiti s protiplinskimi Liaskami, bi to zahtevalo vprav ogromna finančna sredstva in žrtve, ki bi jih države položile le skrajno težko.« Oborožitev milijonov civilnega prebivalstva z maskami je praktično vprav nemogoče, zlasti če bi vojna trajala več let. V tem primeru bi namreč bilo tieba računati z 2—4 maskami na prebivalca. Pted-stavite si mnogomilijonsko mno-non mc-sk! Vzlic temu jih je treba imeti stalno v zalogi kar največ mogoče. In tu se takoj pojavi nekoliko novih problemov: Kje jih spraviti? Ali jih bodo imele v shrambi vojaške ali civilne oblasti? Kaj če jih ne bo mogoče takoj razdeliti? Ali naj se dosta- mora obrambna organizacija rešiti takoj med napadom, je: razločiti vrsto in značaj plina, ki ga je sovražnik porabil za napad. To pomeni, da mora imet: na razpolago štab strokovno šolanih ljudi, ki bodo takoj lahko izvršili natančna analizo. Od njih zavisi uporaba protisnovi, ki ne vtrci-lizirajo učinek plinov. Ta način je kajpak mogoč samo pri težkih plinih, ki osta lejo rialo dalje na prostoru, kamor so bili vrže-i i. Samo ob sebi se ume, da mora biti pripravljeno tudi zadostno število zdravnikov in transportnega moštva, ki prizadete nemudoma prepelje ven iz mesta na čisti zrak. Dolga vrsta mer in ukrepov je potrebna; za naštevanje nimamo prostora. Še nekaj Potrebno je, da je blizu ogroženih me?t vedno pri roki eskadra izborno opremljenih zalezovalnih letal, ki bi skušale sovražno bombardujočo flotiljo uničiti, preden se približa mestu. Potem morajo biti vedno pripravljene protiletalske baterije, ponoči dobri reflektorji, podnevi stroji, ki naglo proizvajajo dim, s katerim sa dajo zaviti nekateri objekti in ki je s^at, dober za maski-ranje. Skratkr: čim več je takih-le priprav in čim boljše so, tem večje so možnosti uspešne obrambe. Sklep Kdor se iz tega, kar smo zgoraj povedali, ni ničesar Daučil in še ne ve, kaj se pravi: mir med narodi, je očiten bedak. (Po »Eddie«), KULTURAH PREGLED Berlinsko pismo Gledališče in kriza — Spevoigra zopet v modi — Filmi brez kraja in konca — »Vse je kupčija" K vprašanju: kultura in slednja Ljubljana, pred Veliko nočjo. Človek, ki gleda današnje razmere gospodarsko. je dejal: — Nič ni bolj umljivega nego to-le: Ko ti gre za golo življenj-s, za osnovne j.otrebe gmotnega obstoja, preudariš bilanco svoiih dohodkov in izdatkov in z odločno gesto, kakor bi bil afganski minister, črtaš to. Kar najlažje pogrešaš. Kaj? Seveda kulturne postavke. Za kavarniškimi omizji tako zvanih kulturnih de'avrev se lahko v neskončnost razpreda prerekanje, kaj je prvotnejše: ideja ali gospodarske sile, kultura ali narodno gospodarstvo. Toda o tem razpravljaš, dokler ti voda ne leze v grlo. Če se kolo sreče '"ko abolno zasuče, da občutiš kar do mesa in krvi. kakšna 'e moč denarja, tedaj —. No. tedaj spoznaš, da je najprej bil človek sam. gol. lačen, in šele potem je prišlo v.-e drugo. Dopustite, kultura je vendarle nekak luksuz za dobre čase, znak previ-ška, ali »Uberbau* nad gospodarsko osnovo. kakor je učil Marx. ★ Tako pojmovanje ima celo vrsto inačic. Nekatere se vidijo »nedolžnejše«. Za mnogimi pa je prikrilo mišljenje, da je kultura — mislimo samo duhovno kulturo — nekako breme, ki ga zemljan tako-le za silo prenaša. dokler ima vsega drugega (boljšega, maieri jalnejšega) v izobilju. Ko te tu pritisnejo razmere, pa seveda breme odložiš in si pri tem lepo um i ješ roke. prav kakor Poncij Pilat. Zakaj spodobi se, da s tako zvano kulturo ostaneš v dobrem odnosu, četudi ne daš niti ficka za njo. Krive so, kajpak. razmere. * K temu še neko ilustracijo: Dobro rejen gospod. Neokusno, vendar do malega že luksuzno opremljeno stanovanje. — Glejte — pravi — tudi jaz žrtvujem za slovensko kulturo. Pokazal mi je majhno zbirko knjig. Vsa izdan ia naše ljudske književne družbe. 20 dinarjev na leto za knjige, tisoče dinarjev za vino in cigarete, nadaljnje tisoče ženi za obleko i>o najnovejši modi. To so ljudje, ki .žrtvujejo'". Vem pa. da so mnogi, ki se jim v teh časih tresejo roke. ko črtajo svoj kulturni budžet . ker se neradi ločijo od svojih duševnih poireb. Poznam nekatere, ki so prej črtali izdatke za alkohol in nikotin kakor izdatke za časopise in knjige ter za druge kulturne proizvode. To so ljudje, ki res žrtvujejo. Kaj bi bil razvoj narodov brez takih žrtev, ki se poplačajo tako. da se povzdigne splošna višina. obča zmogljivost naroda v tekmi narodov? Zdi, se mi. da duhovna kultura vendar le ne prenaša gospodarskega merila. Gospodarstvo je statistika, a kako statistično zajeli vse to. kar nastane s pronicanjem idej, spoznanj. de:stev in vsega drugega med ljudi? človeštvo lahko izmeri energijo, ki ■ o izžareva kakšno sonce v vesoljstvu, ne more pa izmeriti energije — najobčutljivejše, najfinejše, vendar pa za življenje človeka in družbe važne energije _ ki jo izžari v neznane duše. v neznane osebne svetove ena sama številka dnevnika, kamoli neka ideji to močna in umetnostno dognana knjiga; Kdo p .j izmeri energijo, ki jo še vedno izžareva n. pr. Goethejevo delo in kdo naj statistično izrazi, koliko ie človeštvo dobilo v. njim? Zakaj ta energija se pretvarja do nespoznanja v razne druge, snovnejše, »otip-Ijivejše'. lažje vidne snovi in gibalne sile. Kakor davna sončna energija, je tudi ona zakopana v kdove kakšno črno, »nizko< mat -r:jo. ki naposredno koristi gospodarsko preračunljivim silam. ★ Kultura ni nekaj, kar lahko vržeš kot breme v jarek ob poti in greš strumno dalje. Kultura ie del človekove osebnosti in to, kar v veliki meri soustvarja narodovo >oseb-!'f>-t . ali če hočete: osebnost neke družbe. Tam. kjer je kultura na zatonu, bo kmalu za .'-in sonce vsemu drugemu.. Kultura ima — kaicor kaže prvoten pomen besede — nalogo, nekaj obdelovati. Duhovna kultura »obdeluješ Coveka, nje-vov- razumski, čuvstveni in moralni svet. človek ni nikdar docela "-obdelan« in je treba orati vedno znova Kdor nima potrebe pn kulturnih dobrinah, samo kaže, da se kulturno ni povzpel posebno visoko ali da je v svojem notranjem življenju otopel. Videla smo dva. ki žrtvujeta. Eden žrtvuje-, ker se je resnična kultura tako malo dotaknila njegove notranjosti, da deli kulturi samo miloščino in jo odpravlja kot berača na pragu. Drugi žrtvuje, ker se zavestno prikrajša pri stvareh gmotnega značaja, pri jedači in pijači ali pri raznih razvadah, samo da tem več zajema s svojim duhom. Ta dva tipa »kultunini konsumentov« sta THa vedno na svetu, v tej ali oni obliki. Toda vse, kar je še dobrega in bo kdaj dobrega med ljudmi, je posredna ali neposredna zasluga drugega. Brez njega se ne bi razvijala niti stvarjalna sila izbrancev: on je največje kolo napredka. * Če je tako. tedaj ni več vprašanje, ali te kultura luksuz?. ■>Luksuzne« so lahko razne njene oblike, n. pr. aristokratska, meščanska kultura na višku razvoja. Ni pa Tiksuzna in ne zavisi od golih gospodarskih številk kulturna jiotreba: Ona je glad in žeja inteligentnega duha. Poudarek pa je na besedi infebgenfnega. A to je »nemara« rnnterilalističnn" zadeva. Nekaj je dano ali ni dano in na tem ne moreš ničesar izpre-nien;ti. Kdor nima duha. ga nima. A tudi tu >o že neke stopnje. Tako si ie danes skoraj nemogoče zamisliti povprečnega izobraženca ali, denimo navadnega metana, ki bi lahko pogrešal s-oi dnevnik. To ni več potreba duhovne kulture, marveč ie vsakdanja potreba vsakega človeka ki preko listov občuje z osta-l;m svetom: kakor prometna sredstva, milo in druge potrebščine, spada časnik k znakom in potrebam navadne omike. 01 nižiih civilizacijskih stopenj gre raz-voi k višjim. A ne za vse. Važnejše od trenutnih gospodarskih momentov je to. kdo si? Kajpak, »dokler nam ne leze voda v grlor. Dopustite, do tega stanja pa naš kulturni kn^rument ni prišel, dokler: Gredo milijarde za intoksikacijo z alkoholom. milijoni in milijoni za nikotinski »užitek« in še težji miliioni kot davek vsemogočni gospej Modi. da obmamlia ženski svet. (Ona ne pozna danes »modne« autarkije). Tudi to so problemi štednje. A vsakdo se najprej spomni kulture, kakor da bi še ši-bil pod težo duha. Čudo: štoti, zato iih pa morajo dražje plačati. Vsak komad se igra t>° več. mesecev in celo v pet do desetkratni zasedbi. Največja dramska senzacija zadnjih dni je Gerharfa Hauptmanna »Vor Sonnenun-tergang«. Briljirata Werner Kraus in lleie-ne Thimig. Sedemdesetletni pisatelj obravnava pozno ljubezen postarnega moža do ndade deklice. Za ta komad in proti njemu so se vodile dolge debate, učinek pa je isti. kakor običajno ob takih prilikah: rekorden obisk. Operna mojstrovina je brez dvoma režija in inscenacija »Hofmanovih pripovedk«, ki jo je bil postavil Maks Reinhardt in ki tri-umfira že več mesecev večer za večerom. Rotterj-ev koncem ima več teatrov in daje spevoigre, ki so v zadnjem času prišle precej v modo, pred vsem pn operete. Najnovejša taka spevoigra je Kiinnekova »Lise-lottat s Kiithe Dor-seh. Melodije so se takoj priljubile in postale prav popularne. Ljudje »Prav gotovo ne fco nikakega pravega nasprotovanja med bogoznan-stvenikom in naravoslovcem, če se bo vsakdo omejil na svoje polje in se bo po Avguštinovem oporni njeva-nju varoval, da ne bo česa brez zadostne izve-stnost.i trdil in nedogna-no izdajal za dognano.« Citat po papežu Leonu XIII. (J. Žagar. Prazgodovina sveta 2. del. str! 27.) Lahko rečemo, da se je prava znanost tega hvalevrednega pravila vedno držala. Kjer so posamezniki zašli v lastna modrovanja, se to ne tiče znanosti kot take. J. Žagar je napisal tri brošurice »Prazgodovina sveta«, ki so izšle v »Ročni knjižici« pod št. 10. 11 in 12. Žal, da kazi te brošurice večkrat temeljno neznanje in nerazumevanje, kakor hočem v naslednjem pokazati. Pripominjam pa, da bom navedel le najglav-neiše stvari in da se zaradi pomanjkanja prostora na tem mestu ne morem spuščati v polemične podrobnosti. Sem pa k temu vedno rad pripravljen. Prvi del: Razvoj, evolucija. Darwin. Trditev: »V diluviju se naenkrat pokaže človett kot cel homo sapiens (umni človek), kakor bomo še videli« (st. 17.) nasprotuje spozna- Povojni Beograd v romanu Beograjski novinar Boško Tokin je pravkar izdal v Kohnovi založbi roman povojne-ga Beograda z naslovom »Terazije*. V književno oceno tega spisa se tu ne spuščamo, zabeležimo nai samo nekatere značilnosti Tokinovega dela. Osrednja oseba »Terazij« je presiomiški časnikar Gjorgje Gjurič, nekoliko problematičen, a »rasen« mož, kakor bi rekli Cviji-čevi pristaši, ki vidijo v tem, da nekdo pripada dobri, še nepokvarjeni rasi, poleg telesnih tudi duševne in moralne odlike. Gjurie je misleč in kritičen človek, bister opazovalec in poštenjak sredi svojega okolja, ki ga vrtinčita včasi vprav brezobziren pohlep po denarju in moči in do perverznosti stopnjevani seksualizem. Gjorgje Gjurič je imel za studentskih let dobrega prijatelja Si mo Jovičeviča. Vojna ju je ločila in izoblikovala vsakega po svoje, tako da se v novem, povojnem Beogradu oddaljujeta vedno boli. Jovičevič je nekako nasprotje. Gju-riču: duševno plitev in len, površno naobra-žen, podkupljiv, častihlepen, oboževalec bogastva in moči. niti malo izbirčen v sredstvih. Pisec je bržčas hotel pokazati dva duševna tečaja povojnega Beograda, ker pa ni zadosti obvladal kompozicije, je Jovičevič ostal preveč v ozadju, delno zakrit z raznimi epizodnimi osebami in ponekod se ponavljajočimi opisi. Vendar čutimo, kaj je hotel Tokin pokazati in na kaj opozoriti. Gjorgje Gjurič je predstavitelj zdravja, poštenja in duševnih sposobnosti srbstva, Jovičevič pa upodablja njegovo moralno krizo, neuravnovešenost mladega meščanstva, politično brez-idejnost in izprijenost izvestnih plasti, ki so v Beogradu odločevale o narodovi usodi. Prenagla, lahko bi rekli: snobistična ev-ropizacija Beograda, naval sodobnih miselnih in moralnih gesel ter družabnih običa- radi obiskujejo spevoigre, ker jim vsebinsko vendar ie nudijo malo več kot navadne opere. Spevoigre pa so ustvarile nov kader igraleev, ki se specijalizirajo iz dramskih igralcev, a morajo biti tudi dobri pevci. Sploh ima tu vsaka panoga svoje specijaliste. Vse je dognano do skrajnosti, izpiljeno, prefi-njeno, popolno, da, virtuozno. In samo to ima v leni ogromnem rezervoarju pogoje za obstoj, drugo odpade kakor ovenelo listje. Hotterjeva operetna gledališča dajejo »Die Dubarrv« in še novejšo »Das Lied der Lie-be« s Tauberjem v glavni vlogi. Zelo priljubljena operetna diva je Gitta Alpar. pikantna Madžarka, ki io ie Ufa že angažirala za tonfilme. Iz Budimpešte jo je pripeljal pred letom dni Paul Abraham, čigar operete in njih ognjeviti moderni madžarski motivi v Berlinu na moč užigajo. Prav tako je prišla z njim operetna subreta Rozika Bar-szonv, ki je po nekaj kratkem nastopu v gledališču dobi'a angažnian pri Ufi. Paul Abraham je prišel zelo v modo in je skoraj prekosil Kalmana. Njegova zadnja večja stvar je opereta »Havajska roža«. Ko sem potovala v Berlin, sem imela v Budimpešti priliko prisostvovati premijeri te operete, ki jo je takrat dirigiral sam Abraham. Ob tej priliki sem se tudi seznanila ž njim. Pravil mi je. da je bival dalje časa v Jugoslaviji. Pravkar je dovršil najnovejši ton-filni »Malo ljubezni za te« in nato odpotoval na Rivijero. Tako torej procvita filmska industrija. Filmskih tvrdk je veliko, najmočnejša pa ie Ufa. Moda je tu poglavitna stvar, ž nio vred pa konjunktura. Danes je nekdo v modi, že jutri pa se nihče več ne zmeni zanj. Igralci so bolj ali manj marijonete, »das Mittel zum Z\veck", da si tnisti in velike tvrdke z menagerji polnijo žepe. Ufa ima preniijere svojih izdelkov v Palast am Zoo ali v Gloria Falast. Zanimivo je prisostvovati takim premijeram. a težko je dobiti vstopnice, ker so povabljeni samo kritiki, zastopniki časopisja, cenzure, nastopajoči igralc.i. njih prijatelji in znanri. Mene je v/o'a s seboj Ijubeznjiva Hanny Vveisse, filmska igralka, ki študira pelje pri istem mojstru kakor jaz. Minule dni so vrteli film iZ\vei in einem Autor. Prišlo je tudi mnogo ljudi iz konkurenčnih krogov, ki so napravili hrup, ker je igral glavno vlogo neki Anglež. Nemci, posebno pa igralsko združenje, zelo pazijo, da se ne zaposlu jejo tujci, ko je domačih toliko brez dela. Tvrdka se seveda ne zmeni za to; če je »star« senzacija, rada plača globe, saj še vedno mastno zasluži. Igralci so ob takih premijerah najbolj na trnju: samo enkrat neuspeh, pa ie izgubljeno za večne čase. Če pa uspe, se finančniki za nov film ponujajo sami. Vse je kupčija. V teh dneh je tudi Berlin v znamenju Goethelevih pros'av. Povsod so predavanja, recitacije, kinematografske predstave. Nemški teater bo v reprezentančni zasedbi podal »Fansta*. Čas mineva tu kakor v san jali in le obžaluješ. da se ne moreš navžiti vseh lepot in nabrati kar največ koristnega. Anta Kovačieeva. njem moderne antropologije ("VVeinert, Ff-seher, Hrdlička in dr.). Da spažve ne spadajo med protozoa (!) (str. 21.), ve vsak naravoslovec - začetnik. Čisto kriv nauk čita-mo tudi na str. 22.: »A to (namreč, archeoj)-terix lithographica) je prava veličastna ptica, čisto podobna sedanjemu gologlavemu planinskemu orlu ali plescu.« Ta veličastna ptica je približne velikosti goloba, ima prave zobe v »kljunu« in rep z vretenci, kakor ga imajo kuščarice. Avtor govori na str. 30. i. nad. o Darwinu rn njegovi selekcijski teoriji. Slika pa stvar tako, kakor da ne bi veljala niti selekcija niti boj za obstanek. To je seveda zmotno. Važnost selekcije posameznih genotipov za številčno sestavo kakšne vrste (tudi človeka) velja; prav tako velja (še danes) boj za obstanek med vrstami in med pripadniki iste vrste. S tem nočem braniti Darwinovih zmot, ki so utemeljene zlasti v tem. da Dar\vin še ni mogel spoznati dednosti zakonov. Ni res. da Darvvin ni dokazoval svojih trditev; seveda jih danes tolmačimo drugače. Da »velika raba ušes, oči in drugih udov ude oslabi in skoro uniči« (str. 30.) v tem smislu enostavno ni res. Na str. 31. Žagar zamenjuje prirodno selekcijo s hoteno. z domestikaciio. Str. 32.: >ni namreč res, da se vse dobre lastnosti prena- jev z zapada. kjer je kultura sama v krizi, ustvarja v srbstvu konflikte med tradicijo, med tem. kar je v narodu zdravega in čistega in med sodobnim zapadnjaštvom. Lomijo se svetovi. V narodni duši je nekako tako kot v Beogradu: poleg modernih palač se dvigajo majhne, umazane provincijalne hišice; od širokih, asfaltiranih cest. ki kaže|n velemestni utrip, se cepijo tesne malomeščanske ulice. Vse ie v nastajanju in zbog tega zmedeno, kaotično, nepregledno. Staro se ruši in novo gradi, toda ni staro porušeno. niti ni novo dograjeno. Rasna, sstarosrb-ska« osnova je zabrisana. Preko nje ležita tudi že razmajani, plasti bizantstva in turškega orijenta. Prav zgoraj je tu in tam debelejša, tu in tam pa tanjša al? prav tanka plast zapadnjaštva. Čuti se potreba narodne samobitnosti. enako tudi nujnost mednarodne, svetovljanske politure. Vse te barve so druga poleg druge, ali pa so izprenie-šane, izprekrižane med seboj. Ves Beograd je razkvašen. vre in prehaja v druge, čistejše. ostrejše oblike. Socijološko gledano, je to značilna kriza meščanstva, ki je tem boli zapletena, ker nastooa v dobi. ko je meščanstvo v svojih »klasičnih« deželah na zapadu že močno oslabelo. Razjedeno je od kapitalističnega raka. obubožano, miselno razk rojeno, moralno razmajano. V tem času se torej razvija Beograd. Terazije dobivajo velemestno zunanjost. Od leta do leta raste ta urbanič-ni nestvor. ki ima krasno lego in vse pogoje za razmah; raste, se izpreminja. pre-snavlja. modernizira. Čarsijo napadajo krči sodobnega gospodarstva, stare >porodice«. tolikanj vplivne v predvojnem malomeščan-stvu Beograda — v majhni, piemontski Srbiji — prihajajo v konflikte s »prišleki«. Novi ljudje so poplavili Reograd in jDodminirali navidezne skale prejšnjih nravi; rušijo in gradijo, izpreminjaio življenjske pogoje, vsiljujejo svoje interese. šajo na potomce, dostikrat imajo močni roditelji prav slabotne potomce.« Tu je treba seveda razlikovati med genotipom in feno-tipom, med načinom podedovanja itd., kar bi moral vedeti tudi Žagar, ker sicer zavaja v zmoto. Šele na podlagi razlikovanja dednih lastnosti od nedednih lahko računam s selekcijo. Praktično to ve in upošteva vsak gojitelj živali in rastlin. Zakaj bi stala Dar-\vinova teorija bliže k ateizmu (str. 35.), n) jasno. Drugi del: Stališče sveteaa pisma. Heksae-meron. Tu nimam skoro kaj pripomniti, ker se stvar tiče verskih zadev. Najdemo 9icer lepe sofizme, ki segajo izven verouka — a ker v teh zadevah nisem strokovnjak, se držim zgoraj citiranega Leonovega reka. Tretji del: Prazgodovinski človek, njegove sledi, orodje iu umetnine. Na 4. str. naletimo »na zgornjo kost človeške roke« pa tudi na »spodnjo in zgornjo kost« neke leve roke. Anatomičnega znania to izražanje ne kaže. Nekritična so izvajanja na str. 6. Predvsem prostornina posamezne lobanje ne pove mnogo, skoro nič o inteligenci. Zakaj ne bi mogla imeti spvska lobanja 1626 cm® prostornine. neandertalska pa 1230 mi*? Saj imamo danes tudi lobanje normalnih ljudi od okoli 900 cm3 do 2000 cm3. (Sicer pa sem o tej stvari že nekoč napisa! kratek članek v vžisu«.) Na str. 13. zasledimo isto zmotno uporabo prostornine z jako nečednim izpadom proti Boule-n. Razen tega trditev, da najdejo »brezverski možje« >vedno že celega človeka« ne ustreza resnici, toda v anatomske podrobnosti se tu ne morem spuščati. Na str. 14. se prvič pojavi napaka, ki se vleče skozi vso nadaljnjo raznravico. Da snadajo dobe Anrignacien. Selutreen, Mag-dalenien in Azvlien k neolitu, je popolnoma novo. Doslej so namreč prve tri spadale v mlajši paleolit, kar je bistveno. Le Azvlien so smatrali za prehodno dobo k neolitu. Navedena napaka se oči tuje še na str. 15..27. in 28. Torej ni le pomola,- temveč res neznanje stvari. Na str. 18. čitamo: »Tako vidimo, da se sedanji človek tudi v kosteh ni prav nič spremenil od kvarternega človeka. O kakem razvoju človeškega telesa iz opice nj govora.« Avtor pač očividno nima zadostne strokovne kvalifikacije, da bt o tem sodil. Razen tega drugi slavek pač ne sledi iz prvega. Prvi pa ne drži. Ni re=. da »Če oa n> noge. se pa o oni lobanji ne more vedeti, ali je hodila pokoncu ali ne.« (str. 19.). Zopet očitno potnanikanje strokovnega znanja. Že Cuvier je znal iz ene kosti, da celo iz primernega ulomka rekonstruirati celo žival. Kar se tiče lobanje, nam kaže (poleg drugega) n. pr. lega zaiilne mpe, kako je bila pričvrščena na vratu in kako je stal vrat. Da prostornina kalote pithecan-tropa (za katerega tu gre) znaša le SnO cm\ ni niben dokaz za to. da je opičia. Nobena dane« živega in izumrla človekuslična opica še ni imela tolikšne prostornine, marveč ie 400 do največ 450 eni3 Pač pa poznamo lo-b-injo neke normalne A%'stralke s približno 900 cm3. Lobanja pithecantropa res sila sliči šinipan/ovi, toda še noben šimpanz ni imel tako velike (sicer pa prav to govori v prilog \Veinertovi teoriji, ki bi jo moral poznati tudi avtor, če se že spušča v te stvari!). Podobno lobanjo ima darje tudi sinantropus pekinensis in tudi na Javi so zsopet odkrili podobno najdenino. Žagar pravi, da od prej nego od kvarteria »ni nobenih sledov človeškega bivanja na zemlji« (str. 27.). To m točno: ne smemo prezreti eolitnega vprašanja, ki se mu je posvetil zlasti Rutot. Kakor rečeno, to so le najhujše netočnosti in napake. V splošnem pa še to-le: Citati skoro izključno le starih in starejših av-toriev, zlasti v takom smislu rabljeni, ne morejo prepričati nobenega mislečega človeka. Tako si n. pr. genetika in razvoina teorija danes ne nasprotujeta več tako. Vemo. da so geni podvrženi mutacijam, da, poznamo že celo usmerjene mutacije (Jol-los). in vemo. da ie stalnost reakcijskih možnosti genov relativna. Tega seveda še nista mogla vedeti niti Darvvin. niti Mendel. Pa nemara tudi avtor hš'irie ne. ker so te stvari razmeroma nove. In v svojih izvajanjih v tretjem delu se Žagar opira skoro iz.kliučno le na duhovnike (n. pr. Ober-maVer, Birkner, Schmidt, Bumiiller itd.), znatno manj na druge starejše avtorje (n. pr. kie ie Sch\valbe?) in prav nič na novejše. zlasti pogrešam \Veiuerta. ki je danes eden vodeč'h strokovnjakov za tu načeta vprašanja. Podtikavanja bre7.boštva drugim avtorjem (3. del, str. 9. 13 (dvakrat). 18, 21, 35). ki niso točno katoliških nazorov, ne smatram za fair p!av. Mislim, da versko prepričanje pač ne more nadomeščati strokovne kvalifikacije v znanosti. Če bi avtor svot sois predložil kakšni prirodoslovni strokovni komisiji, dvomim da Hi dobil prvoj »Im-primatur« s pripombo »Nihil obstat«. Žagar končuje (st. 35.); »Prvi človek je zares skozi in skozi pravi človek. Nekateri so — bodeč za Darwinom — želeli, da bi ga našli kot više razvito žival, zato da bi sami smeli živeti po živalsko« (!) (podčrtal podpisani). To podtikanje zadostno kvalificira moralo pisca. Sramota, da moramo Slo- In iz vsega nereda, iz vse zmede, se izločata dva tipa tega naroda. Gjorgje Gjurič se lomi in maje v sebi, a po nekaterih izkušnjah in po bistrem opazovanju povojnega Beograda postane trden, najde sintezo »starega« in »novega«, reši za se vprašanje, na katerih propadajo eksistence in se razkrajajo rodbine. Gjorgje odkrije filozofsko podlago novega beograjskega meščana. Sima Jovičevič napravi zaradi svoje duševne in moralne manjvrednosti čedno karijero, postane politik, poslanec, zleze v ugledno »porodi-eo« in z ženino pomočjo reši svoje interese tudi po polomu stare politike, po šestem januarju. Vendar nain pisec daje slutiti, da je izšel poražen iz življenjskega boja. Joviče-viči so bili potrebni v tei kaotični dobi, ker so naravni simptomi nienih duševnih, moralnih in gosj>odarskih bolezni, toda ti pokvarjeni ljudje nimajo bodočnosti. Prihod-njost sj laste Gjuriči. ki so v vrenju povojnega Beograda rešili same sebe. svojo notranjo, rasno in duševno človeško vrednost. Med ta dva tečaja povojnega razvoja naSe prestolnice ie Tokin postavil vrsto oseb. ki označujejo kritično stanie beograjskega meščanstva. politično življenje, krizo gmotnih vrednot, kakor jo povzroča prelom med starim. čarsijskim sistemom gospodarstva in novim kapitalistično-banrnim sistemom, slo-nečim na osredotočevan|u kapitala. Tokino-ve živo realistične slike iz beograjskega družabnega življenja nam kažejo močvirie koristni jublja. seksualizma. perverznosti, korupcije. »porodičarstva*. protekcije in drugega zla. ki se v teh razkvašenih tleh obilno razrašča. To močvirje naj bi bilo če prav razumemo vodilno idejo Tokinovega romana. samo prehoden poiav. zgolj posledica bujne rasti in presnavljania Beograda na ore'omu dveh razdobij narodne zgodovine Rasti nekdanjega srbskega Beograda v pre stolnico jugoslovenskega naroda, v središče države, ki šteje že sedaj 14 milijonov prebivalcev. »Zbogom, stari Beograd! Nimaš venci braniti znanost še danes proti takim izpadom! Kaj če bi se Žagar rajši d.žal Leonovega reka? Dr. B. Škerlj (Jliinchcn). 13. ivezek Zbranih spisov Ivana Cankarja. »Nova založba« je pravkar izdala 13. zvezek Cankarjevih Zbranih spisov v redakcijt univ. prof. dr. Izidorja Cankarja. 360 strani obsegajoča knjiga vsebuje novele iz zbirke »Za križem«, povest »Sosed Luka« in »Kurenta«, poleg tega pa urednikom uvod in obsežne beležke. Trinajsti zvezek je zanimiv zlasti zaradi tega. ker se ie v razdobju tu objavljenih spisov izvršila važna izpremetn-ba v Cankarjevem odnosu do verstva. Po urednikovem tolmačenju se Cankar ni mogel nikdar povsem sprijazniti s filozofsko podlago marksizma. >Če oznanja historičnt materijalizein vsemoč ekonomskih razmer, oznanja Ivan Cankar zmagoslavje duha; če pričakuje marksizem rešitve človeku i* srečno izbojevanih razrednih nasprotij, je pričakuje Ivan Cankar iz prebujene individualne vesti« (str. IX.). Važnega pomena za Cankarjevo izjasnitev v tem pravcu ;e bilo njegovo bivanje pri bratu v Sarajevu (1. 1909.). Ta preobrat označujejo tudi sonet je, ki jih je dodal svojemu »Kurentu«. Knjiga stane broš. 68 Din. vezana v polplat-no 80 Din. Naroča se tudi pri »Tisk- vni zadrugi«. O Vojeslavn Moletn in njegovem znanstvenem delu je priobčila zagrebška revi ta »15 danat informativni članek dr. Ivana Esiha. V njem pisec poroča, da bo v kratkem izšel v praški »Slaviji« daljši članek univ. prof. dr. Moleta o starohrvaški umetnosti v zvezi s teorijami Strzvgovvskega in Karamana. Dalje pripravlja prof. Mole knii-go o Bizantski umetnosti pri Slovanih m študijo o umetnosti v Dalmaciji. V novembru 1. 1. je predložil Poljski akademiji razpravo »Zgodnja srednjeveška umetnost na Balkanu«, ki bo izšla v »Przegledu histoni. sztuki«. Napisal je tudi razpravo »O portretu v zgodovini« v zvezi z ruskimi ikonami. Dalje je Mole ponudil Matici Hrvatski hrvaško delo o poljski umetnosti. Mihajlo Rostohar. slovenski rojak, profesor filozofije na vseučilišču v Brnu, je objavil v praškem zborniku »L"Annee PsVc.ho-logique« daljšo razpravo >0 razvoju vidne predosbe iz prvotnega dojemanja«. D Kidričevi knjigi »Dobrovski in slovenski preporod njegovo dobe« poroča obsežno prof. Treimer iz Brna v »Jahrbuc.her fKra-11 i čin polep, ki se bo uprizorila še v t o j : sezoni na deskah Narodnega divadla v Pragi. Potrebna zahteva. Zveza češkoslovaški h izdajateljev ;n urednikov perijodičnih časopisov je predlagala, da naj vlada zabrani uvoz in širjenje inozemskega literarnega šunda. Veliko češko monografijo o Franm fn bo izdal praški založnik Fr. Borovv. Nje avtor je B. Hlavač. Bolgarski operni pever Gospodinov. ki }e bil »ekaj časa član ljubljanske opere, je »j-dni gostoval v Beogradu. »Miissolinijevo dramo »Campo di Hag-gio« so uprizorili pred dnevi v Avenidi Theatru v Buenos Airesu. Občinstvo je komad izžvižgalo in prisililo upravo, da je delo italijanskega premijerja umaknilo iz repe>-toarja. Na Goethejevih slavnostih v Weimarjn je dne 23. t. m. govoril prof. Wuakadinowicz iz Krakova o predmetu: »Goethe in Slovani«. V okviru teh prireditev so govorili tudi zastopniki Angležev. Američanov, Francozov, Špancev, Italijanov. Holandcev, Skan-dinavcev, Madžarov in drugih narodov o odnosih teh narodov do Goetheja. Pietro Mastri. italijanski lirik, ki ga nekateri uvrščajo med največje italijanske pesnike zadnjih desetletij, je umrl v Firenzi. Njegovi najboljši zbirki sta »Via delle ste!-le« in »Canzone ermetica«. več moči. da bi kljuboval novemu Beogradu. On je že silnejši od tebe. premogoven in ponosen sanja svoje urbanistične načrte, Nov čas zahteva svoje ...« Bolj kot celota so Tokinu uspeli nekateri opisi izpreininjajočega se Beograda, opisi arhitektonske rasti in presnavljania. Tokin nas vodi v razne značilne lokale Beograda od kavarne »Moskva« do predmestnih gostiln ter pri tem uvaja v družabno ozračje bohemov in politikov, lahkoživcev in skritih borcev po uredništvih raznih listov. Usoda Olge in Zore sta skoraj že tipični za propadajočo družbeno plast, Bogosavljevičeva pot do ministrstva in njegovo politično »delo« obenem z vso atmosfero, ki nastaja okrog njega, spominja nekaterih Nušičevih satir in Mašičevega romana sLjupče«. Boegraiski don Juan Strahinja. ki se naslaja s seksualno literaturo zapada in vzhoda in jo obilno izvaja v praksi, je dobro zadet dekadent-ni tip te umirajoče družbe Najbolj Tokinov pa je Gjorgje Gjurič in če bi bil pisec okoli njega in njegovega antijy>da Jovičeviča spretneie nanizal in v čvrsto epično celoto strnil ostale, bolj epizodične pojave, bi ta roman povojnega Beograda imel več kot do-kumentarično vrednost. A tudi tak kot je. nj samo slika, marveč tudi tožba in obenem že obsodba. Na tleh starega Beograda in stare družbe poganja in naglo raste nov svet — za sedai še nekam kaotičen in brez-ličen. kakor nova hiša neudoben in nezdrav, a trden na svoji novi podlagi. Zlo. ki je ostalo iz preteklosti ali se je zarodilo iz povojne zmede, se bo po naravni nuji izkij>elo in preživelo. Koliko je optimizen upravičen, ne vemo. ker Še sami gledamo skozi meglo današnie-ga časa. škoda je. da Tokin ni zgradil svo-iega romana na trdnejši in jasnejši socijo-loski osnovi in da se je zavestno omejil na dušeslovje poedinfa. ki išče rešitve v samem sebi. Taka rešitev pa je danes samopreva ra. —o. Napake in zmote Pomlad v Iški Ltetos je zgodnja Velika noč in zakasnela zima pokrila polja in gore. Druga leta hodimo v tem času že po kopnih Dolomitih okrog Škofje Lcke in Polhovega Gradca, nabiramo beli telch in rdeče resje na Igalah, stikamo za noricami okrog Vrhnike in Horjula ali pa se sončimo v zasavskih hribih. Najraje pa mi v zgodnji pomladi uhaja pogled na Krim in mise. se prepogosto ustavlja v Vrbici, prijetnem počivališču sredi Iške soteske. Med Krimom in Mo-krecem, ki je čez glavo pogreznjen v stoletne gozdove in le na vzhodni strani ka- Motiv iz Iške že svoja skalovita rebra, je zarezana globoka Iška soteska, ki so jo nekateri Ljubljančani krstili za Iški Vintgar. Domačini ne poznajo tega nelepega imena in na-zivljejo to ozko, cd navpičnih sten omejeno globel Iško po potoku, ki si je v napornem tisočletnem delu izdolbel in izgre-bil svojo strugo in prehod med visokimi krimskimi gorami. Od Iga dalje vodi ob desnem bregu Iške kolovoz skozi Iško vas in Malo vas, odtu naprej pa se gore zbližajo in utesne vodo in pot; prva se divje peneč in rohneč zvija in gnete skozi tesneč; kolovoz pa se zoži v skromno stezico, ki si, vsa skalovita in nebogljena, trudoma krči svoj bore prostor sikczi grmovje in čez kamenita pobočja, pogleda tmpatam čez peščene ob-rr.rsvo v globoke tajncst.ne tolmune, pa se zgrozi in" umakne v goščavo; končno pa zapusti vodo, se vzpne visoko gori v bukove gozde pod pečinami Mokreca in se na drugi strani spusti doli v — Vrbico. Vrbica je zatočišče mojih misli, kadar me davi mesto s svojim meglenim vzdu-hem... Ozka brv drži tam čez Iško; onstran brvi klije mehka trava, M vabi k počitku. Tam se izfleicneš v pomladnem so'ncu in se za strmiš v nebo. Iška žubori in pripoveduje svoje vesele in žalostna zgodbe: o temnih gozdovih ped Ravnikom in Lušarjem, o silnih, romantičnih stkailah pod Krvavo pečjo in številnih žagah in mlinih, ki nalagajo trdo delo njeni m^adi, neugnami sili. Za hrbtom se peni in šumi mladostno razigrana Zala; vsa je živa, nemirna, poskočna. Pravkar je zmagovito predrla s k al ovit o ožino in se med navpičnimi stolpi skozi naravna vrata zagnala Iški v naročje. Beli in rožnati repuh sta razstavita svoje čokate cvete v mokro zemljo ob vodi. Na vlažnih skalah love rumenolisaste mastnice neprevidne žuželke in mušice na svoje sluzaste, s sladkim medom prevlečene liste. Onkraj vode na mokrem skalovju pa teši oko in srce bledomodira kranjska primu-ila. najlepša roža Iške soteske. V Vrtrci je mirno in samotno. Tupa-tam pride mimo domačin, ki je namenjen na Osredek, Krvavo peč ali Rakitno; začuden te sprašuje. kai iščeš v teh hribih in nejeverno zmaje z glavo, če mu poveš, da je tu lepo in prijetno. Iz Vrbi c e grem rad na Rakitno. Dve poti poznam tja gori; obe sta strmi, obe užitka polni za pešca, ki se ne straši potu in truda. V napetih vijugah stremi ozka steza kvišku med čudnolikimi skalami, ki tvorijo tu okno, piramido, tam predstavljajo ostro zarisan človeški profil; vse te skale so na videz rahlo prislonjene na peščeno zemljo, da vsak hip pričakuješ, kako bodo zagrmeli bolvani nizdol in te pek epa! i pod seboj. Pokrajina ima malone velegOTski značaj. Na vrhu Kozine, kakor imenujejo Uščani to smelo hribovsko stezo, se skrivajo naši plahi znanci iz visokih aLp — gamzi. če hodiš prav oprezno po teh krajih, zlasti po Kozini, v diviem skaleviu pod Krvavo pečio in mogočnimi skalnimi utrdbami med Krvavo pečjo in Vrbico jih baje lahko opaziš. Domačini pravijo, da jih je še okrog dvajset v teh krajih. Jaz moram kar po pravici priznati, da nisem še nikoli nobenega opazil, dasi me pogosto zanese korak v ta lepi svet. Morda zato, ker še nikdar nisem bil sam v njihovem kraljestvu in našo družbo začutili mnogo preje nego jih je moglo opaziti oko. Toda če gledaš divje samotne kraje, razkrivaš nesiuitena skrivališča v razsekanem svetu in nedostopne prašume, ki obkrožajo skalne pustinje, ti postane navzočnost gamzov v teh krajih verjetna. Na planoti zgoraj stopi steza v šumo in iz nje na strmo, travnato pobočje, kjer samujeta, daleč vsaksebi, dve kmetiji. To je Ustje. Uščani so tihi, vase pogreznjeni ljudje; daleč imajo v šolo in v cerkev, samota, prepad- ne skale in strmi pašniki jim delajo skromno tovarišijo. Iz Ustja nas pelje širok kolovoz, malone cesta skozi goste, globoke gozdove lepo po ravnem na Rakitno. Pljuča in noge se oddahnejo na planem svetu; hodeč med mogočnimi smrekami, častitljivimi veterani se naglo približaš cilju; pot se prekobali čez par pašnikov, ki so vsa beli xl telohovih cvetov in že pokaže v dolini Rakitna svoje prijazno lice. Rakitna, vas Metuzalemov, ki jo rede ogromni gozdovi okolice in kjer se ljudje do devetdesetega leta in dlje ne zmenijo za smrt: tako trdni in zdravi so v tem čistem gorskem zraku. če si pa junak in se ne bojiš neuhoje-nih potov, si boš iz Vrbice izbral drugo smer preti Rakitni. Na zapadni strani, med Zalo in Rakitniškim potokom, se vzpenja smel gorski hrbet malone navpično proti nebu. Gosto drevje in pečine mu pokrivajo boke. Tja notri se zarini s svežim pogumom. Korak drči v strmini, šopi trave ostajajo v rokah, včasih moraš plezati v skale na drevo in z drevesa na pečino; zgoraj se ustaviš na obronku in pogled ti zdrkne skoraj navpično navzdol. Tam, globoko pod teboj, družita Iška in Zala svoje zelenomodre vode; nasproti, na severni strani pa si krči Kozina svojo nevidno pot čez prepadne stene proti Ustju. — Ko se oddahneš, prevališ še tri ali štiri travnate hrbte, se dvgneš •prvspvno čez n4"**^ travvik nqvz?ror in ob-stojiš pred veliko Zakotarjevo kmetijo. Spomladi, ko je ves hrib okrog Zakotkar-ja odet v belo cvetje sadnega drevja, je to obširno posestvo prekrasen kos sveta, kier se rad pomudiš in pogovoriš z lastnikom, ki ti s ponosom razkaže svoje obširno kraljestvo Od Zakotkarja do Rakitne slediš zložnemu kolovozu, ki se lagodno ovija okrog gorskih pašnikov, se tu in tam pogrezne v globačo in te ob razglednih pobočjih v kratkem pripelje v Rakitno. V osrčje najbolj divje pokrajine za Krimom pa te vodi tretji izstop iz Vrbice, graščinska ali grofovska steza. Kakor vsa ta pota, ki se vzpenjajo iz Vrbice kvišku proti planoti, je tudi ta spočetka nevidna. Spomladi prekriva nje skromne sledove spodaj pri vodi gosta rumena trava, ki še od lani krije strmo pobočje. Malo višje v m Zimski motiv iz Rakitne brdu postane steza izrazitejša; v velikih lokih se ovija okrog številnih rebri, se zajeda v strma ledja Velikega Moliruka, vrača v ovinku nazaj malone na isto točko in izgine v travi pod gozdom. Studenec izvira med razpadlimi debli; tu postaneš za hip in premišljuješ in gledaš, kje in kako in kam naj kreneš. Petdeset korakov višje gori pa že zopet naletiš na stezo, ki nada&juje svojo zamudno in vijugasto smer. Začetkom aprila silijo tu prve ru- ki spominjajo na propeler aeroplana. Ko motriš te pomladne rože in počasi hodiš po graščinski stezi, nikarte ne pozabi ozreti se gori v višave. Tam se vrstijo skala pri skali: silne utrdbe narave, v pečine zakleti gozdovi, samujejo med gostim drevjem, spomeniki in priče prasil. ki so klesale in oblikovale zemljo... Na drugi strani hite strma pobočja v globel. kjer si Iška trudoma krči svojo pot. Tako hodiš, in gledaš in naglo ti mine čas. Na ravnici pod hribom čepi gruča čednih hiš, visoko na griču nad njimi samuje cerkev — Krvava peč. Pod vasjo pada svet v navpičnem, razbrazdanem skalovju navzdol v Iško. To so tiste pečine, preko katerih so se v turških časih strmoglav pognale krvavopeške dekleta, da v smrti rešijo svojo čast pred poželjivimi muslimani; pečine, tako pravijo ljudje, so ohranile krvavo sled in soomin na te žrtve. V Krvavi peči je pa sicer doma vesel in poskočen narod, ko korakaš ob nedeljah skozi vas, doni iz hiš petje in glasno vriska harmonika; in dekleta ki so zale kot oni potok v Vrbici. se prav rade sučejo v plesu; enkrat sem jih gledal tako dolgo, da me je potem noč lovila pod Rakitno. Tako je torej v Vrbici in v Iški m v tistih hribih tam naokoii. Ko prideš prvič tujec v teh krajih, do Vrbice in postojiš na brvi. se zaman oziraš po izhodu iz te soteske. Skale, prepaii. pragozdovi na vseh straneh. Polagoma ti Vrbica razkrije svoje dostope in izhode. Vedno bolj pogosto moraš prihajati v vas in nenadoma začutiš, da te je vsega prevzela s svojo tiho lepoto. Vedno dalje posedaš ob sotočju Iške in Zale poslušaš mične zgodbe, ki jih pripovedujeta živa potoka ;n občuduješ modri cvet kranjske pri mule. najlepše rože v Iški soteski. Dr. A. B. Preluknjana skala v Iški mene in rdeče kukavice iz preperele trave, v gozdu stoje tro-, petero- in devetero-listne pemuše, belo-ruimene in modrikaste, in kimaje povešajo svoje cvete. Božje drevce, značilni grm krimskega hribovja, kaže svoje mesnato, bodičasto listje; lovorov vcilčin poganja v zatišju drobne zelene cvete, ki se skrivajo v gostem vencu debelih listov. Na drevju čepe košati kolobarji omele in stresajo na pot svoje bele, prozorne plodove, in vedno zelene liste, Zimski motiv iz Rakitne je nastala pestrost sadnih oblik Pomladno rastlinarsko kramljanje z „Ju?rovima" čitatelji 3 6 11 28 60 Znaki ostarelosti na listih iz semena vzgojene divje trte. Slika nam predstavlja razliko v listnem ožilju 3, 6, 11, 28 in 60 let stare trte. Pri mladih listih je mreža ožilja redkejša, pri starih listih gostejša. Ceniki vrtnarij in semenarij nam hvalijo vsako leto nove sorte rastlin. Nehote se nam vsili pri tem radovedna misel, odkod in kako so nastale te nove sorte. Začnimo pri največjih kulturnih rastlinah pri sadnem drevju. Že dolga tisočletja sadijo razni narodi zmernega pasa sadno drevje različnih vrst in sort. Prav nič ni zapisanega, kako so prišli stari Sumerci, ki so bivali pred 5000 leti v Mezopotamiji, do različnih sadnih sort Kljub temu pa vendar vemo prav zanesljivo, kako so jih dobili. Kako? Tako, kakor jih še danes najde kmet ali sadjar. Iz peška zrasejo. Ne boš, mi boste ugovarjali. Imate prav. tudi jaz bi bil tako ugovarjal. Učili so nas namreč vse enako po šolah — nemara še danes tako učijo —, da zraste iz peške še tako žlahtnega jabolka vedno le lesnika. Sam ne vem, kdo si je kedaj izmislil ta lažni nauk, ki ni na njem nič resnice za dobrega opazovalca. Če vsejem več sto pešk od iste sorte in jim gojim naprej, da začno roditi bi videli, da ie velika večina potomcev žlahtnih jabolk malopridna, vmes pa bodo tudi posamezna drevesca z okusnimi, morda še žlahtnejšimi sadovi, kakor so bili starši. Kako — starši?, vas čujem popravljati, »saj je vendar jabolko potomec enega drevesa.« Jabolko že toda peške imajo tudi očeta. Stari latinski rek: Pater semper incertus, mater certa (Na mater lahko vedno pokažemo s prstom, na očeta nikoli) pač ni nikjer tako na mestu kakor baš pri sadnem drevju. Lastni pelod (cvetni prah) Ie redko oplodi cvetovo plodnico, temveč mora priti pelod od drugega cveta ali celo od drugega drevesa. S to ugotovitvijo smo pa že odkrili čarodeje, ki delajo nove sadne sorte. Čebelice, ki jih bodo v nekaj tednih polna cvetoča drevesa, so tajni delavci. Brez načrta delaio, ko iščejo nektar v cvetih in ne gledajo kje vzamejo pelod in kam ga nosijo. Zato je večina njihovih križanj slaba. Med tisoči in tisoči neuspelimi križarji se pa le najde po srečnem naključju dvoje plemenitih drug za drugega prikladnih za-rodnih osnov. Med milijoni takšnih uspelih križanj je našel človek sedaj tu sedaj tam kakšnega takega doraslega potomca, ga presadil na svojo zemljo in mu dal ime in so ga potem drugi sadjarji s cepiči naprej širili. Škoda je le. da iz starejših časov nimamo podatkov o številu sadnih sort. Šele v osmem stoletju omenja Karol Veliki, eden prvih pospeševalcev vrtnarstva in sadjarstva v svoji knjigi »Capitulare de villis et cortis imperialibus« 50 različnih sadnih vrst ki so jih prinesli v Porenje iz Francije.. Christ navaja po imenu 1804. leta že 329 sort jabolk in 218 hrušk. 1832 je poznal slavni sadieslovec Diel iz svojih izkušenj 600 sort jabolk in 350 hrušk in jih podrobno opisal v 21. zvezkih, ki so še danes temelj sadjeslovia. Dittrich pozna 1839. že 714 sort jabolk in 414 hrušk. 1889. našteva Matthieu 3000 sort jabolk in 2500 sort hrušk Danes gredo te številke že v desettisoče. Kakor poreklo tako je tudi nastanek današnjih sadnih sort povsem neraziskan, le za nekatere še razširjene sorte vemo njihovo približno starost. Kraljevi kripecelj je star 400 let. siva francoska reneta 350, dobra Luiza 150 let. Nekatere današnje sorte sliv pa so stare nad 1000 let, pisani per-drigon, ta Metuzalem med sadjem, gleda celo na častitljivo starost dveh tisočletij. Prav razumljivo je, da ne poznamo staršev teh starih sort. Saj so samo otroci slučaja, ki so nastali kakor pravi Baur »po vrtnarievi neumi.osti«. Če bi se po Dielu prvi semenski pogank danes tako priljubljene b&rsdorferce ne zamaknil cepilnemu nožu, bi še danes ne imeli svetovni jabolčni prvaki tega hudega tekmeca. V Franciji so že v 18. stoletju odkrili to lastnost divjakov vzgojenih iz oešk žlahtnih sadnih sort. Diel je šel že dalje in je cepil »žlahtne divjake« na večja drevesa, da ie prišel prej do sadu. Diel daje tudi že navodila za spoznanje »žlahtnih divjakov«. Mezeg je kakor znano križanec med oslico in žrebcem. 1760. je križal Kohlreuter dve tabakovi sorti in dobil prvega »botaničnega mezga«. Diel se je takoj oprijel tega nove- ga izkustva in pričel vzgajati nove sadne sorte z umetnim križanjem dveh znanih sort, kar se danes dela na veliko po vsem svetu. Še pred dozoritvijo porežemo praš-nike materne rastline in oprašimo te skop-ljene cvete s prahom druge sorte. Da obvarujemo te oprašene cvete pred oplojenjem po pelodu drugih sort moramo vsak tak cvet zavarovati z gosto tančico, da ne morejo čebele do njih. S takim požlahtnjevaniem se pečajo na debelo največ razni znanstveni zavodi. Tako so na pr. v zadnjih letih na Zavodu cesarja Viljema za opiemenitenjevanie pri Ferlinu skopili letno kakih 40.000 cvetov najrazličnejšega sadnega drevja in vzgojili po 20.000 »žlahtnih divjakov«. Letos bo cvetelo prvih 200 črešn.ievih križancev. Pa poreče kdo: »Čemu vse te marnje, saj se vendar tako lepo s cepiči požlahtni-jo slabe sorte in vemo že v naprej kaj bomo želi«. Pesnica, toda vse na svetu se stara, tako tudi drevo, ki ga dobimo s cepljenjem, ni staro le toliko let kakor je raslo pri nas. Vsaka dobra Luiza je stara 150 let ker je del tiste prve hruškove veje, ki je zrasla slučajno v nekem zanemarjenem vrtu na Francoskem. Čim starejše pa je kakšno bitje, tem manj je odporno proti boleznim. Tako se zgodi, da posamezne sorte propadejo in izginejo. Zato skrbi znanost, ki ji pravimo rastlinarstvo, za nove mlade rodove, ki bodo lažje kljubovali boleznim ter prinašali obilnejše in boljše pridelke. Janko Kač. Ameriški tisk o sveto vni gospodarski krizi Zedinjene države so prevzele jamstvo za varnost življenja in imetja ameriških državljanov v Šanghaju. Potemtakem bo Šanghaj marsikateremu Čikažanu in New-yorčanu razmeroma prijeten in varen kraj za bivanje. (San Diego Union.) Geslo za Ameriko 1. 1932.: Save America first! (Predvsem: Rešite Ameriko!) (Roanoke World News.) * Predsednik Hoover nas je naprosil, naj bi ne kupčevali z denarjem. Tega pač ne bomo delali, dokler ga nič nimamo. (Dallas News.) Filmski reklamni agenti so prenehali poročati, da so filmske zvezde izgubile ogrlice v vrednosti 80.000 dolarjev. Celo oboževalci filmskih junakinj vedo, da je že vsaka, ki je imela morda tako dragoceno ogrlico, to že davno zastavila. (Norfolk Virginian Pilot.) * Zal se je izkazalo, da so mnoge kokoši, ki so obetale zlata jajca, izlegle le navadna kokošja jajca. (Arkansas Gazette.) Otok za novoporočence Italijanska vlada si je izmislila originalen načrt, 6 katerim hoče privabiti čim .-eč tujcev. Določila je majhen otok v Jadranskem morju izključno za novoporočence na svatbenem potovanju. Otok je dolg 6. širok pa 2 km in je obdarovan z vsemi naravnimi darovi. Zdaj gradijo na njem majhne vile. v katerih bo gcetom na razpolago vso udobnost. Pari. ki ne bodo hoteli najemati vil. bodo dobili sobo v hotelu. Gostom se bo dovoljeval dostop na otok samo proti predložitvi poročnih listin. ki bodo lahko izpričale, da sta novo-poročenca pravkar stopila v zakon. Za ta »zakonski raj« delajo italijanske oblasti veliko reklamo in si od niega obetajo živahnega tujskega prometa. 64 dni brez dežja Meteorološki zavod v Londonu poroča da ie Anglija že 64 dni »suha« dežela, kei ni v tt-m ča-u kanila iz oblakov niti liica dežja To ie obenem naidanša ■"iha doba na Angleškem V nekaterih pot'aii nah posebno v Seeffieldu. je bilo mnojc požarov irat^rih nsn mogli pogasiti zara di pomanjkanja vode. Urejuje dr. Milan Vidma? Mično. rusko študijo prinaša francoski časopis »Echiquier«. Avtor T. Georgievv je šahovskemu svetu znan: a r> , H f n h 8 1 b 5 4 a 2 1 WM '///////> fi W4 w Zss/sŽti fm '///SMZ Vs/.isA .......... Wa m trn irj ii m im » Z/zmA &////A /////m mm -Mm -m I Wm iH W3, ŽŽiŽŽŽg V/MM / 7/Z/7/ V/s.V//M —1 . trn '//,/,,/s. m te Beli na potezi remizira. Črni kmet je strašen. Na videz ga be'i ne more več zadržati, če se prelevi v damo, mora seveda odločiti bitko takoj. Za vsako ceno ga mora tedaj beli pokončati. To je jasno. To je smisel študije. Prvo potezo najdemo brez težav: 1. Sh6—g4! . . . Skakač grozi vzeti .tmeta na f2 in za-sigurati tako belemu remis. če črni naredi na fl damo ali pa trdnjavo, dobi na h2 šan in partija je končana. SKakač na fl seveda tudi ne pomaga. Edini odgovor je torej: 1. . . . Kf3Xg4 Za trenutek je katastrofa preprečena. Skakač je zvabil črnega kralja na g4 in beli se sedaj lahko približa nevarnemu kmetu: 2. Kd2—e2 . . . Kmeta črni seveda dati ne more, če misli na zmago. Krije ga pa lahko le s kraljem. OdgovcriU mora po vsem tem: 2. . . . Kg4—g3 Poteza je močna, črni kralj grozi stopiti na g2. Beli zato nima časa, da bi vzel ska-kača na g7. Hočsš—nočeš mora s kraljem na fl: 3. Ke2—fl! . . -Kmet je zadržan. Toda črni skakač je še tu. če se mu posreči na e3 ali pa na g3 dati šah. je zmaga njegova. Na dlani leži edina pametna poteza črnega: 3. . . . Sg7—f5 Grozi Sf5—e3 + , pa tudi Kg3—f3 z dvojno grožnjo Sfo—g34- in Sf5—e3-K Nemudoma mera beli preprečiti skakačev napad. Igral bo tedaj: 4. LhS—d4! . . . črni nima sedaj več časa za Kg3—f3. ker je kmet ogrožen, šah na e3 je krit. Igrati mora: 4. . . . Sf5Xd4 nakar je beli pat. * Dvoboj Flohr—Sultan Khan je odločila zadnja partija. Zanimiva je, zato jo danes prinašam. Beli: S. Flohr Črni: Mir Sultan Khan 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 c7—c6 3. Sgl—f3 Sg8—f6 4. Sbl—c3 g7—g6 Stara obramba, ki pa ni na najboljšem glasu. 5. e2—e3 Lf8—g7 6. Lfl—d3 SbS—d7 7. c4Xd5! . . . To je najboljša metoda v tej varianti. 7. . . . Sf6 X do 8. Sc3Xd5 c6Xd5 9. 0—0 0—0 10. Ddl—b3 Sd7—b8 Črni čuti. da skakač nerodno stoji. Sultan Khajiova slabost so partijski začetki. 11. Lcl—d2 Sb8—c6 12. Tfl—cl Lg7—f6 13. Tel—c5 e7-—e6 Bridka stvar! črni je vendar igral g7— g6, da ne zapre lovcu na c8 diagonale in mobilizira drugega lovca. 14. Tal—cl a7—a6 15. Ld3—e2 . . . Flohr vidi, da bi skakač na c5 izvrstno SLal, pa izpraznjuje polje d3. 15. . . . Kg8—g7 16. Sf3—el Lf6—e7 17. Tc5—c5 Le7—d6 Črni je zelo spretno manevriral. Igrati hoče sedaj e6—e5, kar bi odprlo nesrečnemu lovcu na c8 pot. 18. f2—f4 Dd8—e7 19. Lel—d3 Lc8—d7 20. Sd3—c5 . . . Seveda ne 20. Db3Xb7 zaradi 20. . . * Tf8—b8. 20. . . . Ld6Xc5 21. Tc2 Xc5 Ta8—bS 22. Ld2—el f7—f5 23. a2—a3 Tf8—c8 Črni je utrdil svoje damsko krilo. Beli začenja zato z operacijami na kraljevem krilu. 24. Db3—dl De7—e8 Dama se umika skakaču. 25. g2—g4 Sc6—e7 26. g4—g5 Tc8—c6 27. h2—h4 Tb8—aS črni bi rad igral b7—b6. 28. h4—h5 Tc6—c8 Le2—f3 L»7—bG 30. Tc5—c3 Tc8 X c3 31. Lel X c3 Ld7—b5 32. Le3—b4 De8—d7 33. Kgl—f2 a6—a5 34. Lb4Xe7 Dd7Xe7 35. Ddl—hI . . . To pozicijo ie Flohr očividno hotel doseči. Odprto c-linijo ima. Na h6 grozi vdreti z damo. Na d5 grozi žrtev lovca. Vsega tega črni ne more zdržati. 35. . . . Kg7 —g8 ? To seveda ni bilo potrebno. Črni bi bil moral poskusiti Ta8—h8 36. Lf3Xd5! 37. Ld5—a2 38. h5Xg6 39. Dhl—h6 Grozi Tel—hI. 39. . . . 40. Tel—cS . . . To je sedaj še močnejše. 40 . . De7—f8 41. Le2—c4 Td6—c6 42. Tc8 X c6 Df8Vh6 43. g5Xh(5 Le8 X c6 44. Lc4Xe6+ črni se vda. Ta 8—d 8 Lb5—e8 h7Xg6 Td8—d6 •O rifmfro f^siflui^lro f« . ŽIVLJENJE IN SVET« l Prijava obrtnih pravic trgovcev in gostilničarjev Zbornica za TOI v Ljubljani je poslala vsem trgovskim gremi jem in zadrugam gostilničarjev (gostilničarji spadajo po novem obrtnem zakonu tudi med trgovske obrate) okrožnico naslednje vsebine: Dne 9. marca 1932 ie stopil v veljavo novi obrini zakon, ki nalaga imetnikom trgovskih obrtov in gostilniških podjetij obveznosti. I Po § 416 tega zakona mora »vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod obrtni zakon v treh mesecih potem, ko stopi ta zakon v moč. pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje prijaviti svojo obrt ali svoj poklic. Tej pri:avi je treba predložiti prepis dovolila, odobrila, obrtni-ce. obrtnega lista, obrtnega ovlaščenja ali oglasa o protokolaeiji. Ce se prijava v predpisanem roku ne poda. se imetniku obrti odvzame pravica obratovati«. Vse osebe, ki izvršujejo obrtna opravila, ki spadajo pori določila novega obrtnega zakona, so torej dolžne, da do 9. junija t. 1. znova prijavijo obrtnemu oblastvu svojo ob^t. Med ta opravila ne spadajo samo trgovska opravila v ožjem pomenu besede, ampak tudi agenture. komisijske trgovine, carinska posredništva, izvozna podjetja, bank«, zavarovalnice, prometna in odpremna podjetja, reklamni zavodi, gostilniški obrati itd. Prijavo je treba do navedenega časa vložiti pri pristojnem sreskem načelstvu. od-t»o=tio v Ljubljani. Mariboru, Celju in Ptu in pri mestnem načelstvu. Obrazec za nri-i>vo je naslednji: Kolka prosto po § 434. obrtnega zakona. Sreskeinu (Mestnemu) načelstvu Sklicujoč se na § 456. odst. 3. novega obrtnega zakona prijavljam, da izvršujem v...... cesta (ulica) št.... (trgovino, obrt z natančno označbo ........... Tn obrtno opravilo izvršujem na podlagi obrtnega lista — koncesije ........... z dne ............ št____ Prilagam ta obrtni list (koncesijo) v originalu s tremi prepihi in prosim, da se ml :izr!a potrdilo o tej prijavi. V......... dne ...... 1932. Podpis: Stanovanje: Prijaviti se morajo tudi podružnice, prodajalne itd. onemu obrtnemu oblastvu. ra čigar področju se izvršujejo. Pri podružiu-rah ie vedno navesti tudi točni naslov glavnega podjetia Prijavi je priložiti dosedanjo obrtno listino (obrtni list. koncesijsko listino) v originalu s tremi prepisi. Obrtno oblastvo, ki sprejema te prijave, vpogleda originalno listino, overi prepise in potrdi prijav-niku. da je vložil prijavo. Za over?n|e prepihov ie torej pristojno obrtno oblastvo, ne sodišč?. Potrdilo o prijavi mora lastnik dobro hraniti, ker ie edini dokument, da jo zadostil svoji dolžnosti po § 436. odstavku ?> rovetra obrtnega zakona Obrtne pravice se registrirajo v pridob-lienem obsegu. klasificiralo se pa po no-ver obrtnem zakonu. Vse to poslovanje ;e po S 436. obrtnega zakona oprščeno taks. II. Obrtni zakon določa po § 454. naslednje: Tmetniki obrti, za katere je po 1. odstavku S 60 potrebna dovolitev, izvzemši obrii. ki so bile v ppedinih krajinah doslej vezani na dovolilo (koncesijo), morajo zn-tueniati v treh mesecih po tem. ko stopi ta zakon v moč. svo;e dosedanje odobrilo, ali dr "jo listino z dovolilom po tem zakonu Za obrti ki so v zmislu § 60. obrtnega zakona vezani na dovolitev, se na me^to dosedanjih ohrinjh listin izdajo nova dovolila v smislu novega obrtnega zakona. Ce obrt doslei ni bila vezana na dovolilo, io je vendar sedaj uvrstiti med one. ki so vezane na dovolilo. Zaradi fesa morajo last-riki obrti, ki so po novem zakonu vezane r'i dovolitev, v priiavi še prositi, da se jim i7«'a nova obrtna listina (dovolitev). V teh primerih se mora.io namesto treh prepisov priloriti priiavi štirje prepisi dosedanje obrne pravice. Za gostilniška podjetja: hotele, restavracije. gostišča ali ostajališča. gostilne, kavarne. penzije. bufftete. ljudske kuhinje (iz-knhi). krčme (nivnice) ie treba posebno vpoštevati. da obstoji po § 76. novega obrtnega zakona devet vrst raznih gostilniških podjetij, kakor so spredaj navedena, ki se sedaj vodijo pod različnimi nazivi in večkrat tudi z različnimi pravicami. Zaradi tega jp potrebno, da gostilniška podjetja v prijavah. ki so jih dolžna vlagati, podrobno navedejo obseg svojih dosedanjih pravic 7akon v prehodnih določilih (§ 449) do-vnljuie dosedanjim gostilniškim obrato»v, da sp smejo voditi z imeni, ki jih § 70. obrtnega zakona sicer ne navaja, kakor do sedaj, toda nnvp dovolitve (to je ne one. ki bi bile izdane na podlagi dosedai pridobljenih pravic), pa se bodo morale prilagoditi novim nazivom. Vinotoči. deli-l atesne trgovine itd. smejo ohraniti, čp so že doslej ob-tojale. svoj naziv, novp obratovalnico na sp bodo moralp imenovati, aii buffpti, ali kavarnp ali drugače, kakoršpn bo nač obse" obiti glede na odstavek 2. £ 76. V dovolilih torej, ki se bodo izdajala 7a dospdanjp obrti, se bodo uporabljali dosedanji nazivi. Pravico do dovolila ima samo lastnik Gostilničarji. ki imajo v tujih hišah ra jote ornslore. ne morejo pridobiti te pra-vtp. Glede uanosohljeno«ti velja začasno še dosedanji pravilnik o gostilnah, prav tako njegova ostala določila, kolikor snovi ne ureja obrtni zakon sam. Tudi tu pa velja seveda načelo § 446. odstavka 2.. ker je rost-ilniške obrti smatrati za trgovinske. Osebe, ki same nimaio strokovne usposobljenosti. morajo nastaviti usposobljenega po 'ovodio. Če naj bi dosedanji gostilničar! v tujih hišah pridobili dovolilo na svoje ime. sp mora doseda:iia krajpvna pravim, sedaj pridobljena osebna pravica odjaviti, gip.jp prošnje pa je postopati po določilih novega ohrtnega zakona kakor za rovo dovolilo. Do nadaljnje odredbe pa si je banska uprava pri vseh prošn;ah za podelitev novega gostilniškega dovolila, ki se naj ugodno rešijo pridržala pregled. III. § 453. novega obrtnega zakona določa: »če sp na dan. ko stopi ta zakon v moč. zatekn učenci. nameščenci brpz pismepp pogodbo, mora službodavpc v mpsecu dni po^pm ko stopi 7akon v moč. skleniti za preostali novi čas pismeno pogodbo« V teh primerih je tor?i skleniti pismene lične pogodbe do 9 aprila t 1 Pogodbe se sklepajo pri prisilni združbi (zadrugi), ki ji pripada učni gospodar. Kdor to opusti, se kaznuje po § 39S. št. 11 obrtnega zakona z globo od 50 do 10(>0 Din. Učne pogodbe so po novem obrtnem zakonu oorpščene taks IV. Gremiji (zadruge) sodelujejo pri izdaji novih obrtnih pravic v toliko, da so prosilci novih obrtnih pravic dolžni potom njih predložiti zbornici listine, da jim oo-trdi., ali vstrezajo predložene listine zakonskim pogojem. Gremiji (zadruge) so dolžni take vloge odposlali zbornici v 5 dneh, zbornica pa izda potrdilo najdelj v 10 dneh. Prosilec je ob tej vložitvj prošnje za potrdilo dolžan položiti pri blagajni zadruge tudi vpisnino. V predhodnem stanju zbornica tega roka ne bo mogla držati, ker še niso izšli razni pravilniki, ki urejajo to vprašanje. Tudi pri podelitvi novih gostilniških obrti za enkrat ne bo mogoče ničesar ukreniti, dokler ne izidejo v §§ 77. in 78. obrtnega zakona predvideni pravilniki Gostilničarske zadruge še posebej oj>o-zarjamo. da je obče upravno oblastvo dolžno. preden izda dovolitev za gostilniško obrt. zahtevati od občine in od prisilne združbe (zadruge) mnenje glede potrebe, da se izda dovolitev za osnovanje dotične-ga obrta. Nadzorstvo nad združbami (zadrugami) vodi po § 387 novega obrtnega zakona zbornica Zbornica stne vsak čas odrediti pregled celokupnega poslovanja združbe. Vsaki skupščini združbe sme prisostvovati odposlanec zbornice, ki ima pravico do besede. Zbornica je upravičena zahtevati od združbe, nai v določenem roku ugotovljene nedostatke odpravi Če z.družba tej zahtevi ne ugodi, postopa zbornica po § 389. Zbornica mora navajati združbe na to, da ustvarjajo namene in vrše naloge, označene v obrtnem zakonu. Če zbornica v 15. dneh. ko je zanjo zvedela, spozna, da nasprotuje odločba uprave ali skupščine zakonom. zakonitim naredbam in predpisom ali pravilom združbe, ali čp se je z n|o obče prekoračilo področje združbe, ustavi njeno izvršitev. Državni proračun in stabilnost dinarja Izjava, ki jo je podal finančni minister dr. Gjorgjevič v senatu glede stabilnosti dinarja je tudi v naši javnosti zbudila veliko pozornost, zlasti ker je finančni minister tako jasno in precizno izpovedal trdno in odločno voljo kraljevske vlade, da za vsako ceno obdrži stabilnost dinarja in da pod nobenim pogojem ne bo zašla na polzko pot inflacije. V podkrepitev tega stališča je finančni minister tudi pokazal, da je bila naša vlada pri sestavljanju proračuna zelo oprezna in je dejansko proračun prilagodila stvarnim razmeram v državi, tako da tudi od te strani ni povoda za bojazen glede dinarja. Da bi bilo finančno gospodarstvo države tudi za vsako nepredvideno spremembo v dohodkih vnaprej zavarovano, so pripravljeni primerni ukrepi, da se državni izdatki za vsako ceno prilagodijo dohodkom. Med drugim je finančni minister dejal: Naše državno financiranje je doslej teklo prilično normalno. Če bi se pa razmere v teku prihodnjega proračunskega leta v večji meri poslabšale in bi bili nadalje ogroženi dohodki in izplačevanje izdatkov v predvidenih zneskih, tedaj bodo vsi resorni ministri dolžni, da izdatke še bolj skrčijo in da odložijo vse one izdatke, ki ne odgovarjajo imperativnim in neodložljivim državnim potrebam. Pri tem je tudi še navedel, da je treba upoštevati povečanje dohodkov zaradi novega taksnega zakona, ki bo prinesel državi za 130 — 150 milijonov Din več dohodkov. Ponovno zboljšanje kritja pri Narodni banki Narodna banka ie pravkar objavila svoje stanje na dan 22. t. m., iz katerega je razvidno. da se je zlata in devizna jx>dlaga v tretji četrtini tekočega meseca nadalje povečala za 12.3 milijona Din. Od konca februarja znaša skupno povečanje podlage že 87 milijonov Din: podlaga se je namreč dvignila od 1.882.5 na 1.969.5 mili j. Din. Pri tem so zlate rezerve od konca februarja narasle od 1.759.5 na 1.762.4, podlaga v devi-zah pa se je dvignila od *25 na 206 milijonov Din. Povečanje deviznih rezerv izhaja deloma od izvoza, deloma pa je jx>sledica finančnih transakcij z inozemstvom. Oddaja deviz je znatno manjša, deloma zaradi krčenja uvoza. j>a tudi zaradi najnovejših re-strinkcij v deviznem prometu, o katerih je finančni minister na seji senata v sredo govoril ter jih označil kot tehnična -stavke med aktivami se niso bistveno spre menile. Posojila so za malenkost nazadovala. Značilnejše spremembe opazimo na pasivni strani bilance. Obtok bankovcev s« i« zmanjšal za 53 na 4.750 milijonov Din. To stanje obtoka je zelo nizko, če vpoštevamn, da so je še pred meseci gibal obtok na višini okrog 5.200 milijonov. Sporpdno z nazadovanjem obtoka so se povečale obveznosti na pokaz. in sicer za 31.5 na 567.2 milijona Din. Pri tem jp za ugodnpjše stanje naših državnih financ značilno, da so se državne žirovne naložbe pri Narodni banki povečal? od 22.9 na 68.2 milijona Din. Tudi postavka ^obveznosti z rokom« se je povečala za 28.3 na 1.200.7 milijona Din, in sicer predvsem zaradi novo izdanih blagajniških bonov, ki jih kupujpjo denarni zavodi. Razmerje kritja se je ponovno zboljšalo. Sedaj znaša kritje obtoka bankovcev in ži-rovnih obveznosti v zlatu in devizah 37.03% (v /adniem izkazu 36.65%) v samem zlatn pa 83.13% (v zadnjem izkazu 32.95%). Stanje na dan 22. t. m. jp bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepaiih razlike nasproti staniu od 15. t. m.): aktiva: kovinska podlaga 1.969 5 (+ 12.3). od tega v zlatu 1.762.4 (+ 2.8). v valutah 1.0 (4- 0.3). v dpvizah 2061 (-*- 9.3) • posoiila na mpmce 1.923.1 (- 0.9): lombard 2614 (— 2.7): začasni avans gl drž bla"n;m 437.0 (—): pasiva: obtok bankovcev 4 750 0 (— 52.7). obveznosti na pokaz 567.2 (+ 31.5), od te- ga nasproti državi 68.2 (+ 45.3), po žirov-nih računih 4.65.0 (— 22.1). po raznih računih 34.0 (+ 8.3i; obveznosti z rokom 1.200.6 (+ 28.3). H konkurzu tvrdke Carl Pollak, d. d. Pred dnevi smo že poročali, da je bil razglašen o imovini tvrdke Carl Pollak, d d. v Ljubljani konkurz in da je bil za uprav nika konkurzne mase imenovan dr. Vladi mir Ravnihar. odvetnik v Ljubljani K te.; stvari doznavamo še naslednje podrobnosti Podjetje ie prišlo že lani v plačilne težko Čp in jp bila na zahtpvo upnikov ob koncu Iptošnjega januarja uvedena prisilna uprava vseh podjetij in nepremičnin tvrdke. Za nrisilnega upravitelja je bil imenovan s> Pavpl Dereani. zasebni uradnik v Ljubljani Pn razglasitvi konkurza bodo sedaj o«tal' vsi obrati pod prisilno upravo, ki se v smislu § 93 konkur-/nega zakona spremeni v takozvano posebno upravo. Uprava je sk'e-nila. da se v ljubljanski tvomici na Sv. P71-tra cesti ne ukine obratovale, tako da je tam nadalje zaposlenih še 65 do 70 delavcev Tvornica v Kranju, ki jo ima od 1. s?pt 1931 v najemu družba -»Standard* obratuje seveda nadalie na račun 'e družbe Tvor uica na Vrhniki, ki je izdelovala gornie usnje, pa ne obratuje že od srede preteklega leta. Vesti, ki so iih objavili nekatpri Ijublian-ski in poznpjp tudi zagrpb-ki listi, češ da znašajo aktive 66!) miliiona Din. pasivp pa 87.5 milijona Din niso točnp in so navedene številke popolnoma rx>grešne. Obveznosti tvrdke bodo znašale le okrog 50 do 60 milijonov Din Kako visoke pa so aktive, bo točno ugotovlieno šele v teku konkurz-nega postopanja, ko se bo izvršil popi-s vsega imetja, blagovnih zalog, tvornic in drugih nepremičnin in ko bo ugotovljeno, v koliko bodo hipotekam' upniki našli za svoje terjatve kritje izven konkurznega postopanja Pri tako velikem podietju. kakor je bila tvrdka Pollak, sploh ni mogoče v nekaj dn°h pregledati stanja. Terjatve denarnih zavodov so v glavnem hij>otekarno zavarovane na nepremičninah firme, deloma r>a tudi še posebej na nepremičninah članov uprave. Vsega jp vkniižpnih okrog 29 miliionov Din. V konkurznem postopanju bodo torej ogro-ženp predvsem tprjatve blagovnih upnikov, ki pa niso tako velike, in ostale manjše terjatve. Tvrdka Carl Pollak je bila eno najstarejših in največjih industrijskih podjetij v dravski banovini. Ustanovljpna je bila leta 1870: kmalu po voini se je podjetje izpreme-nilo v delniško družbo s firmo »Indus«. Ta naziv firm? pa so pozneje zopet sprempnili v Carl Pollak d. d., ker se je izkazalo, da je bolje obdržati staro ime. V dobi konjunkture je tvrdka impla zaposlpnih v Ljubljani, na Vrhniki in v Kraniu skoro tisoč delavcev. Nien konkurz je menda največji, kar jih je bilo doslej v Sloveniji. Znižanje cen električnemu toku V zadnjem času se opaža tudi v naši državi tendenca, da se cena električnemu toku zniža vzporedno z nazadovanjem ostalih cen. V Vojvodini, kjer so elektrarne večinoma v tokah privatnega kapitala, je akcija konsu-mentov posebno živahna in ie prišlo že do ostrih konfliktov med elektrarnami na em strani in občinami, odnosno konsumenti ns drugi strani. V Pančevu so prebivalci priredili celo demonstrativno stavko proti previsokim cenam električnemu toku. V nino gih kraiih je prišlo že do znižanja tarife. Zagrebška občina ie prav te dni sklenila znižati ceno električnemu toku za gostilne, kavarne in druge poslovne prostore od 4.50 na 4 Din za kilo vat no uro. To ie že drugo delno znižanje cene električnemu toku v Zagrebu, ki je bilo izvršeno letos. Tudi v naši dravski banovini so ponekod znižali cene plpktričnpmu toku in je podoba, da se bodo cene toku povsod prilagodile tpndenci zniževanja cen. Te dni smo poročali, da je Zadružna elektrarna v Ptuju sklenila znižati cene toku za razsvetljavo, in sicer za male konsumente do 50 kilovat-nih ur od 450 na 4 Din za kilovatno uro. za večje konsumente (preko 50 kilovatnih ur) pa celo na 3 Din za kilovatno uro. Tudi ljubljanska mestna elektrarna je pred kratkim izvedla delno znižanie tarife. Upravni odbor je na svoji seji 11. februarja znižal ceno električnemu toku za pogon, tako da se osnovna cena zniža od 3 na 2.75 Din za kilovatno uro. Tarifa je sedaj naslednja: do 600 obratnih ur 2.75 Din za kwh » 1000 » > 2.50 > > » > 1500 > » 2.25 > > > > 2000 > > 2.— > > > nad 2000 > > 1.50 > > » (Obratne ure se določijo tako. da se v enem lptu jx>rabljene kilovatne ure delijo s priključno vrednostjo pogonskih naprav v kilovatih). Pričakovati je, da bodo temu znižanju sledila še nadaljnja znižanja tarife. Zlasti je v Ljubljani postala navzdržna cena električnemu toku za razsvetliavo lokalov, obratnih prostorov in pisarn, znaša še vedrin 6 Din za kilovatno uro. torpj za 50%) ve* nego v Zagrebu (za kinematograf? cpIo 7 Din). Tudi cena za privatno razsvetljavo v višini 5 Din je previsoka, zlasti če upoštevamo, da jp cpna v Šiški mnogo nižja in stanp tudi v centru mesta privatni tok za razsvetljavo le 3 Din. Gledp na ngodnp poslovne rezultate mestnp plektrarne nipnda pp bo ovir. da se tudi tok za razsvetljavo primerno zniža. Naše državne finance Kakor smo že kratko poročali so znašali naši državni dohodki v 10 mesecih tekočega proračunskega leta (od 1. aprila 1931 do 31 januarja 1932) 9 milijard 26.5 milijona Din Če te dohodke primerjamo z odgovarjajo činu" dohodki v prejšnjih letih (za 10 mesecev) tedaj vidimo naslednje gibanje. Državni dohodki so znašali: v prvih 10 mesecih 1928/29 9003 milj. Din > > > > 1929'30 10.057 > > * » > » 1930/31 10.720 > > > > > > 1931/32 9 026 » ■» Pesmi o kraljeviču Marka so izšle v lično opremljeni knjigi s slikami. Obseg 240 strani. Cena 36.— Din, s poštnino 2 Din več. Naroča se v tiskarni »Merkur«. Ljubljana Gregorčičeva 23 3935 TITAN" d. d. Tovarna ff Kamnik priporoča svoje prvovrstne izdelke: TEMPERLITINA po načrtih in modelih, prvovrstne STROJE ZA REZANJE MESA, MLINE ZA OREHE in DRUGO. — VSADNE KLJUČAVNICE MODEL »OBRIS«, razno OKOVJE ZA OKNA IN VRATA. ZMERNE CENE! 3895 DOBAVA TAKOJ IZ SKLADIŠČA! Naši državni dohodki so v prvih 10 mesecih tekočega proračunskega leta sicer padli za 1694 milijonov ali za 15.8°'o. vendar moramo pri tem upoštevati, da so se zadnji dve leti znatno povečali in da so bili v prvih 10 mesecih 1931'32 navzlic nazadovanju Sp vedno nekoliko večii kakor v istem razdobju 1. 1928/29. Jasnejšo sliko o gibanju naših državnih dohodkov dobimo, če te dohodke razčlenimo na davčne dohodke (neposredne in posredne davke), na donos monopolov, na dohodke državnih podjetij in na razne dohodke. kakor sledi (v milijonih Dm\: 10 mesecev davki monop. drž oodj. razno 1928/29 4403 1988 2540 72 1929'i*0 4904 2036 3011 107 19°i0'3l 4792 2013 3&43 71 1931'32 3991 1850 3108 78 Državni davčni dohodki (neposr. davki, carine, takse, trošarine)) so v 10. mesecih tekočega proračunskega leta v primeri z dohodki v istem razdobju 1. 1930/31 padli za 801 milijon Din ali pa 16.50%. V primeri z letom 1929/30 znaša primanjkljaj 913 miliionov. v primeri z letom 1928/29 pa le 412 milijonov. Med vsemi davčnimi dohodki so najbolj nazadovale carine, ki so padle vzporedno z nazadovanjem uvoza. Če vzamemo samo neposredne davke, tedaj vidimo, da njihov donos v tekočem proračunskem letu ni bil bistveno manjši nego leta 1928/29. Cisti donos monopolov se je v 10 mesecih tekočega proračunskega leta še najmanj zmanjšal, namreč le za 164 milijonov. Občuten padec opažamo pri dohodkih državnih gospodarskih podjetij, kar pa je razumljivo, zlasti če upoštevamo, da so se ti dohodki v prehodnih dveh letih silno dvignili. Za presojo državnih financ pa je seveda najvažnejše gibanje davčnih in monopolskih dohodkov. Primanjkljaj, ki znaša pri davkih 16.5% ni tako znaten, če primerjamo pogosto mnogo večje odstotno nazadovanje davčnih dohodkov v drugih državah. Pri tem je zlasti zadovoljivo dejstvo, da se tempo nazadovanja davčnih dohodkov tudi zadnje mesece ni bistveno poostrilo. Tako »o znašali davčni dohodki v letošnjem januarju 306 milijonov Din nasproti 382 milijonom v januarju 1931 in znaša primanjkljaj 20%; skupni državni dohodki pa so znašali v januarju 785 milijonov Din in so bili le za 104 milijone Din ali za 12% maniši nego v januarju 1931. Iz seje odbora Zveze industrij cev Pod presedstvom g. Dragotina Hribarja se Je v sredo 23. L m. vršila seja odbora Zveze industrijcev. ki ji je prisostvoval narodni poslanec g. Ivan Mohorič. Glavni tajnik inž. Šuklje je poročal o poteku zbora Centrale industrijskih konx>racij, ki ^e je vršila v Beogradu 14. in 15. t. m., ter o vtisih. ki so jih industrijski delegati dobili * Bpogradu. Položaj je težaven, pri tein pa je neugodno še to, da se v Beogradu in v sami Narodni skuj>ščini razširja neprijazno razpoloženje nasproti industriji. V tej smeri se živahno udejstvujejo gotovi beograjski krogi. ki si oeividno prizadevajo ndvrniti pozornost javnosti od neuspeha žitnega monopola in od vesti o zlorabah, ki se jK>roča-jo v zvezi z žitnim režimom. Proti-industrij-sko razjioloženje občutimo najtežje v dravski banovini, katere prebivals^o je j>o znatnem delu navezano na zaslužek v lesnem gosfx»naifrtvu in v drugih industrijskih panogah. V daljših Izvajanjih je narodni poslanec g. Mohorič nato razložil sedanjo stan>\ Osrednja oblastva si smotreno prizadevajo za izboljšanje naše plačilne bilance. V tem cilju se proučujejo možnosti povečanja Izvoza in reguliranja uvoza. Dolžnost industri-ie bo, da po svojih strokovnjakih sodeluje. Če bi se omejil uvoz. mora domača industrija dati kavtele proti povišanju cen industrijskih produktov. Odbor je nato razpravljal o deviznem vprašanju. Zveza industrijcev je že pred meseci predlagala jx»trebne ukrepe za ohranitev devizne zaloge, vendar je upati, da bodo primerni ukrepi tudi sedaj ugodno vplivali na situacijo. Našo industrijo navdaja skrb za delavstvo, kateremu ne more več nuditi zadostne zaposlitve. Centralna oblastva morajo posvetiti temu perečemu problemu večjo pozornost. — Mi smo že priglasili zahtevo, da naši denarni zavodi znižajo de betno obrestno mero. Zakonski projekt o obrestni meri. ki je bil te dni predložen Narodni skupščini, pa ni prikrojen za razmere in bi utegnil v dravski banovini neugodno vplivati. Napoved g. ministra financ, da umika zakonski načrt o državni trošarini in da se bosta državna in banovinska trošarina na vino in žganje v bodoče pobirali samo v obliki povečanih trošarinskih taks. povzroča nove skrbi. Proračun dravske banovine je po dobri tretjini osnovan na donosu trošarine na alkoholne pijače in tudi občinski proračuni naših mest računajo z znatnimi dohodki iz občinske trošarine na vino in žganje. \T6i li proračuni bodo prevrženi. čim se neprevidno posega v trošarino na alkoholne pijače. Tudi se je bati. da bodo projektirane sptvmembe zakonskih predpisov povzročile izredno povečanje konsuma opojnih pijač, zlasti po svobodni žganjekuhi. ter do-vedlp dp alkoholiziranja dežele. Odbor se je nato bavil s posledicami znižanja prejemkov državnih uradnikov in redukcije številnih železniških uslužbencev. Po mnenju industrij? bodo ti ukrepi neugodno vplivali na gospodarsko življenje, ne glede na to, da je veliko število rodbin težko prizadetih. = Norme za plošfe i« mavca in betona. Minister za zgradbe je izdal na podlagi § 36. gradbenega zakona norme za plošče i' mavca in betona. Te norme so objavljene v »službenih Novinah< od 22. t. m. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Franca Erjavca, treovca t usnjem v Ljubljani. Stari trg 11 (poravnalni upravnik dr J09. Sajovir st.. odv v Ljubljani: narok za sklepanje poravnave pri d?ž sod. v Ljubljani 30 aprila ob fl.. priiavni rok dr 23 aprila) nadalip o imovini Leopolda Sn-lovica. posestnika in usnjaria v Motniku M 21 (poravn. upravnik dr. Dominik Žvokelj, odv. v Kamniku, narok za sklep, poravnave pri okr. sod. v Kamniku 30. aprila, prijavni rok do 24 aprila), nadalje o imovini Mateja Mišica, posestnika in mizarja v Novi vasi ^t. 20 pri Rakeku (poravn. upravnik Viktor Poznik. notar v Ložu: narok za sklepanje poravnave pri okr sod. v Uižu 3« aprila ot> 10.. prijavni rok do 24. aprila), in končno o imovini tvrdke Slavvitsch & HelJer. trgovine z mešanim blagom v Ptuju (poravn. upravitelj dr. Alojz Visenjak. odv. v Ptuju; narok za sklepanj poravnave pri okrožn. sod. v Mariboru 2 ma;a ob 11.. prijavni r>k do 26. aprila) t?r istočasno o imovini dolžnika Leopolda Slawitscha. trgov a v Ptu m (jjoravn. upravitplj dr. Alojz Viseniak. odv. v Ptuju: narok za sklepanj? poravnave pri okrožn. sod. v Mariboru 2. maja ob 9., prijavni rok do 26 aprila). -= Tiskovina za odpremo sam«kega davka se dobi v Narodni tiskarni. Knaflieva ul. =L 5. Prav tam se dobi tudi tiskovina za mesečne surove bilance, kakršna je potrebna za vsako redno knjigovodstvo. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.3 miliiona Din nasproti 2.0, 2.1, 7.3 in 10.6 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Borza je jx»slovala le 4 dni in je iz nekoliko večjega prometa razvidno, da so devizni ukrepi deloma omiljeni. Blagovna tržišča LES 4- Lesni trg. Tudi v zadnjem časn ni bilo na našem lesnem trgu bistvenih sprememb. Na Hiubljanski borzi jp bilo prodanih par vagonov tramov jx> noti. Montp-tramov ni mogoče spraviti v promet. V t?m času običajna jx)vprašpvania jx> tramičih (filerjih) so l?tos tudi izostala Odjemalci tramov pa zahtevajo kljub nizkim cpnam le dobro ob-tpsano blago nove produkcije. V bukovini se isoejo testoni. vendar le uzuelno blago, in sicer V* ozkega in % širokega. Cene so zaenkrat nepovoline. Nekaj v?r zanimanja je za suhe bukove plohe, žamane in neža-mane v I. in II. kakovosti. 0 ostalih vrstah lesa je tendenca mlačna. Kupčija v drvih in oglju skoro j>opolnoma počiva msšee obie&e tudi po naročilu e egantne in do ceni JC. Sossw »Mestni tr* 18-19 LJUBLJANSKA DRAMA Začetek "b 20. Nedelja. 27. ob 15.: Vest. Izven. Znižane ne. _ Ob 20.: Kar hočete. Premijera. Izven. Ponedpljek. 28. ob 15.: Trije vaški svetniki. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Kar hočete. Izvpn. Torek, 29.: Zaprto LJUBLJANSKA OPFJiA Začetek ob 20. Nedelja. 27. ob 15.: Viktorija in njen huzar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Ai.ia. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 28. ob 15.: Brivec seviljski. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. Torek, 29.: Zaprto. Ljubljanska drama. Shakesrvearejeva komedija »Kar hočete« se vprizori jufri in v ponedeljek ob 20. Delo, ki je poleg Hamleta eno najpriljubljenejših Shakespcareje-vih del, kar jih je bilo odigranih na odru naše drame, je zrežiral in popolnoma na novo insceniral režiser dr. Brsnko Gavella. Glavne vloge imajo: ga. Nablocka. ga. -Mira Danilova, gg. Levar, Debevec. Cesar in aancin. V ostalih ulogah nastopijo gospa Gabrijelčičeva rer gg. Železnik. Drenovec, Jerman. Potokar, Murgelj, Gregorin tn Plut. Pri predstavi sodeluje muzika 40. peš-polka triglavskega. Dirigent je g. NTiko Štritof. Scensko gla«bo sta napisala skladatelja Jožefovič in Balatka. Po predpripravah in generalnih vajah sideč bo to ena najinteresantneiših Shakesnearskih vprizori te v na našem odru. Za obe predstavi veljajo običajne dramske cene. Ljubljanska opera. Jutri ob 15. bo opereta »Viktorija in njen huzar« v običajni zasedbi, ob 20. pa se poje velika Verdijeva oj>era »Aida«. Naslovno ulogo Aide poje prvič na našem odru gdčna Vera Maidiče-va. V ostalih ulogah nastopijo: ga. Thier-rvieva, gg. Ivic. Primožič. Rumpel in Zupan. V ponedeljek ob 15. se poje najboljša komična opera svetovne literatuie, Rossi-nijev »Brivec seviljski«. Predstava Ko tem zanimivejša, ker debutira v ulogi Don Ba-silija g. Marjan Rus, ki ima krasen glasovni materija! in tudi lepo. izrazito igro. V osta lih ulogah nastopijo: naslovno ulogo brivca poje g. Janko. Vlogo Rosine ga Ober-w.alderjeva. grofa Almavivo g. Banovec in Don Bartola g. Zupan. Vsi brez izjeme so izvrstni. Opero dirigira ravnatelj Polič. Ob 20. pa se ponove v običajni zasedbi »Trije mušketirji«. Opereto dirigira dr. S vara Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota. 26.: Zaprto Nedelja. 27. ob 15.: Rdeča kapica. Otroška predstava. Ljudske cene od 2 Din do 12 Din. Zadnjič. Ob 20: Viktorija in njen huzar«. Znižane cene. Ponedeljek. 28. ob 15 : Dijak prosjak. Znižane cene. _ Ob 20.: Triie vaški svetniki DENTIST NOVAK RIBNICA ne sprejema do 3. aprila 1932 Moderni Jeruzalem v povprečnemu Evropcu se vzbujajo ob besedi Jeruzalem naslednje miselne zveze: svetost — visoko zidano mesto — cerkve — cerkev Božjega groba — svetišče _ Davidov tempelj — Omarjeva džamija — zid žalovanja — fanatizem — židje — Arabci — spopadi. V Jeruzalemu samem Da je ta predstava čisto drugačna in se vrsti nekako v tem le vrstnem redu: razvaline — kletke namesto stanovanj — nove stavbe — prezidave — komfort — gradnja cest — novi kinematografi — nove kavarne — flirt — družabne čenče — napredek. Jeruzalemci so namreč preverjeni, da tli v njihovih očeh manj sovraštva kakor drugod po svetu ln da je tudi tisto o razbijanju glav bolj bajka kakor resnica. Svetost jih dosti manj zanima zidata banka Barclay in mestni magistrat. Poslopje je iz snežnobelega kamna. Poševno nasproti Tancred Lane, med katerim leže samo razvaline nekdanjega mestnega vrta, je že pred dolgim časom Britska svetopisemska družba zgradila štirinadstropno hišo, ki stoji na eni najlepših razglednih točk. Pogled odtod se odpira na Mrtvo morje do gorovja Moab na vzhodu, vidi pa se tudi ves zapadni del Jeruzalema. Ob istem času je zgradila svoje krasno poslopje tudi židovska Narodna knjižnica. Nov gradbeni polet začenja tudi Jeruzalemu dajati to, kar mu v glavnem manjka, da lahko postane veliko mesto, namreč zabavišča. V novem prometnem središču, ki je oddaljeno komaj par sto korakov od banke Barclav, so pred kratkim odprli Pogled na jeruzalemske strehe kakor pobožne ženske slikovite popotne zgodbe. Pač pa so vsi ponosni na pravljično naglico, s katere vstaja srednjeveški Jeruzalem v moderno mesto. Prav za prav je to novi Jeruzalem. Njegova zgodovina se je začela kmalu po vojni, a tudi ona se je kmalu za nekaj časa ustavila, dokler se ni pred dvemi, tremi leti spet premaknila. Takrat je bil Jeruzalem še podoben veliki pokrajini z enonadstropnimi hišami, ki so raztresene po kamenitih njivah, kakor je pač nanesla prilika in ne giede na stavbni načrt mesta. Tako se je zgodilo, da je tu in tam štrlela iz celote kakšna dvonadstropna hiša. Tronadstropne stavbe so bile že redkost. Pripovedujejo celo, da je dala neka pobožna Američanka podreti svojo trinad-stropno hišo, ker se ji je bil v sanjah prikazal angel in ji zagrozil z vsakovrstnimi posledicami, če ne podre tega babilonskega stopla ... Skratka: Jeruzalem je bil skoraj do včeraj poleti zavit v oblake prahu, pozimi pa so bile njegove ceste pravcate črne blatne njive. Lord Plumer. ki je upravljal Palestino od konca 1925 do 192S kot angleški vrhovni komisar, je izjavil, da je Jeruzalem brez ceste, ki ne bi delala sramote britski upravi in magistratu. To je bilo zelo milo povedano. kajti v resnici ni bilo tedaj v Jeruzalemu nobene prave ceste. Stari lord pa ni ostal samo pri kritiki, ampak se je tudi lotil dela. Na njegovo povelje se je začela v Jeruzalemu graditi široka asfaltna cesta, Julianova pot čez skalovito visoko ravan Nikeforije do kolodvora in glavna prometna žila Jafska cesta se je razširila" in asfaltirala. Potem so prišle na vrsto druge ulice, ki so se dotlej tako imenovale zgolj iz orientalske vljudnosti, ter so se omejevale kvečjemu na mestni po-merij. Od zadnje pomladi do začetka deževne dobe v pozni jeseni je odmeval po najživahnejših mestnih četrtih klic: Barut, barut! — kar pomeni toliko kakor ogenj. Ampak to svarilo je oznanjalo samo bla-gonamerne učinke, kajti v resnici je opozarjal potnike samo na razstreljevanje skal. ki so služile za podlago poznejšim cestam. Pri tem se je pokazalo, da niso lastniki hiš v Jeruzalemu prejšnje čase iz nobenih muhastih nagibov zadali svojih hiš na skalnate gorske grebene, na katerih čtoji novi Jeruzalem. Naenkrat so se med njimi potegnile pravilne ceste. Tam, kjer so se še pred letom dni spotikali ljudje, avtomobili, vozovi in kamele po kamenju, posebno na poti iz Jafske ulice v Rehavi-jo, ki je v Jeruzalemu četrt vil, drži danes širok asfaltiran buljvar. To je ulica kralja Jurija V, ki sega od Julijanove ulice pri postaji v stari židovski ghetto Mea Shea-rim. Ob obeh straneh pa so že naznačene vzporedne ulice, ki bodo poslej vezale ogromne prazne skalovite ploskve z osrčjem mesta. Vzdolž novih cest pa se že dvigajo prve reprezentativne stavbe novega Jeruzalema V Julijanovi ulici stoji šestnadstropna ka-menita palača hotela Kralja Davida s širokim pročeljem. Zgoraj ima zobčast nad-zidek kakor Davidov stolp. Feliks War-burg, pokojni lord Melchett in drugi finančni mogotci so zabili denar v to palačo, Palestina pa je dobila s tem prvi velik hotel za tujce. Na nasprotni strani stoji gradu slična stavba Krščanskega društva mladih mož, ki jo pravkar dovršujejo. Dve stranski krili segata iz široke sredine naravnost v ulico, na vrhu pa ima zgradba kupolo, ki poudarja orientalski slog, ki ga tukaj v Palestini kot poudarek zelo cenijo verske ustanove Evrope in Amerike. Nasprotno temu pa se Ori en talci nadvse radi poslužujejo kolikor mogoče evropskega poudarka v vnanjosti svojih hiš in stavb. Vsakdo pač ceni to, česar sam nima. Zgradbo bo stala, ko bo dovršena, nad 50 milijonov Din. V njej bo tudi prvo kopališče v Jeruzalemu. Zraven ob obeh straneh ceste rasejo iz tal zgradba tik zgradbe — tam, kjer je bila še pred kratkim puščava. Stari hoteli in prenočišča so se modernizirali. V smeri proti gori Sion se je razvila cela trgovinska četrt. Vanjo so se preselili trgovci z Novega trga starega mesta v bližini nemške Odrešenikove cerkve. V Jafski ulici štrli kvišku nalik Ogromni lokomotivi nova stavba, katero prvo kavarno, ki zasluži to ime. Imenuje se Vienna. V njej so tujcu na razpolago najnovejši evropski časopisi. Poševno nasproti mu stoji prva plesna kavarna »Grand«, ki ima za Jeruzalem pionirske zasluge s tem, da je v mestu prva uvedla parket. Tudi kino ima Jeruzalem, imenujejo ga Edisonovo gledališče, in je takšen, da ne bi delal sramote nobenemu evropskemu velemestu. Ta kino je prisilil že prvo jeruzalemsko ustanovo te vrste z imenom »Sion«, da se je času primerno modernizirala in prenovila. Evropec, ki pride v prestolnico Svete dežele, torej po-sihmal ne bo več v skrbeh, kako bo preživel v Jeruzalemu dolgočasne noči. če pojde tako naprej, bo Jeruzalem v petih do desetih letih obnovljen, in sicer čisto v slogu velemesta. Imel bo asfaltirane drevorede, avtobusne ceste, centralno kurjavo, male nebotičnike in dvigala. Tudi ozemlje, na katerem stoji, bo daleč prekosilo ozemlje izza njegove dosedanje najbolj cvetoče dobe v zgodovini, ko mu je bil vladar Agripa, Herodov naslednik, že danes leži novo prometno središče Jeruzalema v bližini kavarne Vienna na drugi strani »ruskega« trga daleč izven črte, ki je za Agripe predstavljala mestno mejo, kjer je obdajal Jeruzalem zid. Svetost in zgodovinska vrednost Jeruzalema ne bosta zaradi tega prav nič izgubila. Kajti ves današnji razvoj leži prav za prav izven mestnega zidu, na drugi strani ozemlja, kjer je mesto ječalo in trpelo v dobi največje revščine ob izgonu Židov iz Jeruzalema. Kar leži zniotraj zidu Sulejmana Velikega torej vse staro mesto z razvalinami preteklosti, je proglašeno za arheološko zaščiten pas in ostane v radost sta-rinoslovcem in romantičnim potnikom, kakor je bilo: stanovanjske luknje so umazane, tesne uličice pa obokane kakor v srednjem veku. V bistvu pa je morda le bolj »zgodovinsko«, če mesto Jeruzalem razbije okove, v katerih tiči že izza svojega največjega ponižanja in vstane mimo starih zidin v novo cvetočo prestolnico s čistimi cestami. Zgodovinarji bodo potem lahko občudovali poleg njegove velike preteklosti tudi njegovo življenjsko moč. Zoro voda proti osivelosti las. Osiveli lasje dobijo prejšnjo naravno barvo. Uporablja se že mnogo let in je tedaj Zak. zaščitena preizkušena. Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju ZORA VODA — I. OREL Zagreb, Pavla Radiča nI. 32. 19 sveta Znanstvene pravljice Značilno poglavje o človeški omejenosti se razodeva v premnogih zmotah in neresnicah. ki so spremljale razvoj znanosti. Tako so teološki in njim sorodni krosi v 4. stolet ju začeli zastopati oazi ran ie. da so ptice mrzlokrvne, ribam podobne živali, kar so utemeljevali s tem, da je Bos petega dne zapovedal vodovjem, naj spočnejo ribe in ptice, kakor piše sv. pismo. Seveda ni to naziranje ostalo brez ugovora in pozneje so ga omejili na vodne ptice, zlasti na morske sosi in race. Takrat so menili, da morske gosi nastajajo iz popkov nekih dreves, ki rasejo na bregovih. Ko dosežejo določeno velikost, visijo na kljunih od vej in padejo po svojem oživ-ljenju v morje. Ta pravljica se je ohranila mnogo stoletij, dasi so jo pobijali znameniti možje kakor Albertus Magnus. Poleg te pravljice se je razvila cela vrsta drugih, n. pr. ta, da nastanejo morske gosi iz gnijo-čih debel na morju ali iz školjk. In drugače verodostojne osebe so čisto resno trdile, da so se same z lastnimi očmi prepričale, da je temu tako. Takšna naziranja se seveda ne dado razlagati samo z nepoj>olnim poznanjem resnice, kajti razlika med ribami in pticami je preočitna. da bi mogla opravičevati sorostasne trditve o njihovi sorodnosti. Ljudje in med njimi znameniti učenjaki so se dajali pač susestivno vplivati, da so verjeli v stvari, ki so eksistirale samo v njihovi domišljiji. Ceste oblačilom padajo dalje? Najnižje cene ob res finem blagu so pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Atelje izgotavlja mojstrsko in po meri obleke, površnike, trenchcoate, suknjiče itd. Nove anekdote iz Rusije Oče gre s sinom prvič preko Rdečega trga v Moskvi. Sin ga hipoma vpraša: »Oče, kaj je to?« Oče mu odgovori: »To je Ljeninov mavzolej. Tu leži veliki Ljenin, ki nas je osvobodil verig, mater tu (pokaže na vrat, kjer nosijo ženske ogrlice) in očeta tu. (pokaže na trebuh, kjer visi običajno verižica za uro).« A. gre mimo Kremlja in opazi na zidu svojega starega prijatelja B., ki stopa gor in dol z rdečo zastavo pod pazduho. »Kaj delaš tu?« vpraša A. »Stojim na straži, da pozdravim svetovno revolucijo.« odgovori B. »In kaj zaslužiš s tem?« vpraša A. »Osemdeset rabljev,« odgovarja B., »zato pa je to služba, ki velja za vse življenje.« • Stalin je nekoč grajal Radeka, da razširja hudobne anekdote o njem med ljudmi. »Končno moraš pomisliti,« pravi Stalin, »da sem jaz diktator šestine zemlje in vodja svetovne revolucije!« — »Te anekdote pa jaz nisem razširjal,« odgovori Ra-dek hitro. * Stalin si je domislil, da mora izvršiti spet kakšno dejanje, ki bo prava svetovna senzacija, ki bo ljudstvo osrečilo in ki ne bi smelo stati preveč. Pokliče svojega prijatelja Ordžonokidzeja in ga vpraša za svet. Ordžonokidze meni po dolgem premisleku, da bi bilo dobro darovati vsakemu državljanu kilogram masla. »Ali si znorel?« pravi Stalin. »Kje pa naj vzamemo teh 162 milijonov kilogramov masla? In končno, ljudje bodo to kmalu použili. potem pa ostane vse pri starem.« Poklical je Kaganoviča, da bi mu ta svetoval. »Seveda jim ne smemo dati masla,« meni Kaganovič. »Pač pa bi lahko poskusili s sladkorjem. S kilo sladkorja bo Rus dolgo shajal, sai vzame k vsaki čaši čaja vedno le po eno kooko.« »Neumnost,« mu odvrne Stalin. »162 milijonov kilogramov sladkoria ne spravimo nikoli sfkupaj.« Tedaj pride Pjotr Petrovič, Stalinov komor-nik, in se oglasi: »Sodrug Stalin, jaz bi že vedel za svet, če mi dovob'š odkritosrčnost.« — »Le govori!« — »Veš, veliko dejanje, svetovna senzacija, ki bi osrečila vse" ljudi in ki nas ne bi taiko rekoč nič s:tala. bi b;lo, če nam dovoliš, da te ubi-jemo!« Stalinov odgovor ni zrnan,. Svojevrsten monopo! Finančna kriza v katero so zašle mnoge države zaradi sedanjih neugodnih gospodarskih razmer, se kaže naravnost drastično v ukrepu romunske vlade, ki je uvedla monopol na — razglednice. Iz tega monopola si obeta romunska vlada velike dohodke, ki se bodo stekali v fond za vzdrževanje šol, muzejev, knjižnic in znanstvenih zavodov. Vse razglednice, ki so trenutno v prosti prodaji, se morajo najpozneje v 14 dneh obdavčiti s posebnim kolkom za 2 leja. Proti osebam, ki se ne bi ravnale po teh predpisih, bo postopala vlada po zakonu. Ogromen sokolski stadion Romanvposebni Dela na praškem sokolskem stadionu, kjer bo imelo prostora nad 180.000 ljudi dobe vsi naročniki tedenske revije „ŽIv!jenje in svet" Roman začne izhajati takoj p® Veliki noe L Ako še niste naročnik, ne zamudite prilike, ki Vam je ne more nuditi noben drug časopis. Mesečna naročnina na tedensko revijo „Življenje in svet" znaša Din 8.—, trimesečno Din 29.-", polletno Din 40 Blagovolite prečitati naslednjo sodbo o novem romanu: V svetovni književnosti imamo roman, ki je močno protiženski in ki Po naslovu spominja na roman Podržaj obeta čitateljem »Življenja m sveta«. Mislim izpoved« Avgusta Strindberga. Ta nekoč »škandalozni« spis svedskega pisatelja je mučna razčlemba moške ljubosumnosti in zaradi svoje iskrenosti tudi ze nje prijatelja Podaja Strindbergovim romanom, vendar se mi vsiljuj* neka * ^ novem slovenskem romanu, ki ga mnop citat,riji ^vljenja in sveta^ Sja. KiS:««^ Pa - vee kot četrt stoletja; vmes je svetovnavojna in ZtelT^^inloval s« ^ - slepoti odpre oči: Dožene namreč, da je zena vdana drugemu. ga popolnoma zmede in v blaznem napadu usmrti presestmeo g V ječi pa se prične zanj novo življenje. Vedno bolj ses mu v.ljuje sp^-je da je bil bedak, ko si je zaradi ljubosumnosti - ^^^ Pd°uSne oči premišljanju o razlikah med »nekdaj« m »sedaj,: se mu oopro tu*^du.£vne ^ in se v polni meri zave. da se je svet okoli njega lzpremeiui. postale drugačne. Novo spoznanje ga globoko pretrese. Uspelo mu je, da je bil oproščen umora in izpuščen v svobodo. Ali bo zdaj nov človek, neobčutljiv za vse, ^/a ^e vemj bole.o lahkomiseln v zadevah, ki so se mu prej videle svete? Ali bo taksen, je večina »novih ljudi« okoli njega? ^^ Ne. Z veliko etično silo, ki je v njem, se očisti v prostovoljni smrt in pokazal nove odlike njegove pripovedne tehmk^ to s^^ odiično osveti« sliko sodobnega življenja. Lahko smo P^e^m da tociw« J zabaval, a ne samo to. V svoje delo bo ^va^M svetžWozamma in ki ni trenutno nekaj, kar diši po »senzaciji«. Posamezne številke „Življenja in sveta" stanejo in -?.— in se dobe po vseh večjih trafikah. Uprava tedestske revije „ŽIVLJENJE IN SVET'4 Ljubljana, Koailjeva ulica S" Din Z4 Fantastične stavbe na chicaški svetovni razstavi Razstavna palača za promet in transport Novi profili V New Yorku zboruje mednarodni kongres za lepoto. Na njem se obravnavajo nove kozmetične operacije, ki morejo polepšati ljudi. Kirurgi, specialisti za kozmetične operacije, demonstrirajo prav posebne primere iz svoje prakse. V torek je neki operater izvedel javno lepotno operacijo na ženski, ki je bila zaradi umora svojega moža obsojena na dvajset let ječe. Njen obraz se je zaradi prestanih muk v zaporu tako spremenil, da se je odločila za kakršenkoli operativni postopek, samo da bi dobilo njeno lice drugačen videz. To se ji je tudi posrečilo. Operacija je trajala dve uri in se je izvrstno obnesla. Gube na obrazu operiranke so se porazgubile in njen profil se je docela spremenil, ženska je jx> dovršeni operaciji izjavila, da je s svojim novim orofilom popolnoma zadovoljna, ker ji daje videz novega človeka. Dobra reklama V nekaterih pariških gledališčih servi-rajo igralcu proti koncu predstave na odru pravcate pojedine. Ti prizori so tako spretno vrinjeni v dejanje, da gledalcev >ne bodejo v oči« — in vendar gre samo za umno izvedeno reklamo. Lastnik nekega restorana v bližini teh gledališč je opazil, da ljudje po končani predstavi nič več ne prihajajo tako pogosto v njegov lokal, da bi se vdajali namiznim radostim kakor prej. Kriza in štednja se pozna pač na vseh koncih in krajih. Toda mož si je vedel pomagati. Obrnil se je na ravnateljstva omenjenih gledališč s prošnjo, cia bi smel igralcem med 11. in pol 12. zvečer servirati svečano pojedino na odru, z izbranimi jedili in šampanjcem. Igralcem je bilo to seveda prav in igram tudi ni škodilo, koristilo pa je tudi lastniku restorana, kajti ljudem, ki z očmi prisostvujejo pojedinam na odru, se nevede zbujajo sline po dobri večerji — iv. restoran je po predstavah spet poln. Vsak dan ena Ona: »Ana pravi, da si se poročil z menoj samo zaradi denarja.« On: »Dušica nikar ji ne veruj! Ona je samo nevoščljiva, ker je nisem hotel za ženo — ker je brez denarja!« ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Ha Xife Vsak se veseli porrJa' Zato Vam svetujem, t-Jrz se oiresete skrbi, kje boste kupili pomladansko blago. Ob prihoda v Celje cl na pozabite ogledati cene v trgovini OJaOI S ♦ fevS R» ♦ i" - * a h l i m I v. e H- ti X iS '-ti ♦ fc g t i$t s * s, * rS -» o h]er se P4P n. p ili^ž iS ;u< na cesti! Zato Vam navedem samo nehaj primerov cen mojemu blagu in prepričan sem, da Vas bodo te izjemne cene privedle do tega, da se o&lvčs te vsaj za malenkostni na hup. Denar ne >4? U.& Sv ITit Dam. mm m Z2j< ps U »a**! J« ^ Dam. svilene nogavice s Din 18, 24* 32? 429 f late© s Dia 6, 8, i©9 12; za rjuhe: Dia iS Deleni za obleke s Din 9, 14 Stsrova svila za Muze la za birmanske po Din 14, 16 s. t. 3884 O0g)@d!ffi)@ ©oroflolte©« d)©feO©{? fe© fem^Bs) 8 imssšJ^zzzz**;::^7'1 tmwmmmMsm im >♦♦♦»♦♦♦»♦ .................................. *•« f; Uvv^ ix\-, !>>-, i^-, ,. , / '„N> ,, . - - KAM PA, I v @ © ^ i I S t ! I: ?M< k Lasanu v Za praznike čez ulico \-se vrste vina za 1 Din ceneje. Če kdo vzame 5 litrov, tudi 2 Din ceneje. 3900 ■ Priporoča se za Obilen obisk Losžm mzm^m m Cenjenemu občinstvu, gg. trgovcem in obrtnikom vljudno naznanjam, da sem OTVORIL DELAVNICO za KOVINSKOTISKAR-SKO OBRT V ŽIEERTOVI ULICI ŠT. 27, Ljubljana VII. Izvrševal bom vsa v to stroko spadajoča dela po naročilu m načrtih. — Se priporoča 3907 Karo! HsrSlsemlk, LJUBLJANA Žibertova ulica štev. 27. J -Hnnnr.nmp.nnnnnr Uprava Kmetijske ekspertize zadruge r. z. s o. 2, v Mariboru g Članom Podporne sekcije Kmetijske ekspertne zadrug" □ r. z. z o. z. v Mariboru! □ □ n i—i LJ □ □ □ dsbzo vpeljano KAVARNO zaradi osamljenosti. Resne kupce prosim, da pridejo osebno pogledat. — Sprejmem pa osamijeno gospo ali gospodično z nekaj kapitala kot družabnico, če bi bila pripravljena samostojno voditi v kavarni prvorazredno restavracijo. Le resne reflektant-ke naj javijo višino gotovine obenem s sliko. V primeru obojestranskih simpatij že-nitev ni izključena. 3910 ŠTEFAN KONFIC, kavarna »Aeroplan«, Karlovac Za vse posle Podporne sekcije naše zadruge je sedaj edi-no merodajna oseba komisar te sekcije g. dr. Ivo Vrečer, sre-□ ski podnačelnik v Mariboru. N Za vse informacije naj se vsi člani Podporne sekcije edi- □ no le na g. komisarja obrnejo. P n □ mi ( Uprava naše zadruge nima z raznimi novimi institucija-(Zadružna oblačiinica itd.), ki izrabljajo sedanji položaj n naie Podporne sekcije s prozornimi nameni v svoje interese □ □ in ne v korist členov te sekcije, prav nobene zveze. Maribor, dne 25. marca 3932. Svarimo vsakogar, naj ne naseda in naj dobro premisli, □ kaj podpiše. □ 5888 § UPRAVA KMETIJSKE EKSPORTNE ZADRUGE □ r. z. z o. z., Maribor 3 Ig. Krisfcovič. q □ □ Mate žunko\ič □ vm m ♦ v l i vi tiavaMBO v • v v {?*t s stv&fevn eisceno d©l?fise?1|o c? vsaŠei tnnoszin} IE. VA ČAKOVEC fželefeti steviMcea 39, 15770 mi HLADILNA NAPRAVA 2500 kalorij, popolnoma nova, se ug^^nn proda. 3898 Ogleda se pri:- KOGOVŠEK, BOHINJSKA BISTRICA t -C> S •M-.-r« ........... ZAHVALA Za iskrene dokaze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega očeta, gospoda Franceta Kolenca se vsem najtopleje zahvaljujemo; posebno č. duhovščini, Sokolu, zastopnikom društev in korporacij, Rudniški godbi in vsem, ki so pokojnika spremljali na njegov novi dom. Zagorje, 26. marca 1932. 3857 RODBINA KOLENC. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni, dobri soprog, stric itd., gospod hišni posestnik in lesni trgovec dne 25. marca t. 1. ob 2. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 73 let, mimo v Gospodu zap^til. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 27. marca ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti na trebanjsko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi. Trebnje, dne 25. marca 1932. JERICA ZELENC, soproga, in ostalo sorodstvo. 3891 a B^pSSiilllllSS ... _ Iglast v „Jumi" imajo siguren uspeh9 BB^BBHEanBBBBBBE '21/ sil^fel- DilS Prepr-o^e z zeleno ali rdečo borduro za predsobe in hodnike, širina 63 cm. 'MKSj&r&^^a- pO Din Jaquard preproga v lepih desenih in bar-22." vah> širina 63 crn' k" 1 : <3Žws«&.. .J/r s.. >v\ 'SuOČSKC praznike frS&v >••> i • Ž- ^vivA DSSI Preproga iz čvrstega rips-motvoza, mo--»*? .. demo progasta, širina 70 cm. Dm Preproga iz čvrstega motvoza v raznih * i >• barvah, za okras sobe, širina 65 cm. r ;« Preproga iz bruseljskega motvoza, moč-na vrsta, v lepih modernih barvah, si-45»" rina 67 cm. Zagrebški kupci naj si ogledajo brez obveze za nakup naš oddelek preprog v III nadstropju a odjemalcem izven Zagreba pošljemo blago po povzetju tet ioza dob,o kakovost. Ako blago ne bi odgovarjalo opra^emm z^tevam kupcev, vračamo takoj denar. Blago pošljemo tranko pocensi od Din 250. Oddelek preprog III. nadstropje. Največja trgovska in odpošiljalna tvruka v uržavi. želim vsem gostom, prijateljem in znancem ter obenem vabim vse na velikončne pirhe. notice in na fino domačo šunko, ter na dobro vinsko kapljico. Za zabavo preskrbljeno. Vabljeni vsi. Za obilen obisk se priporoča Tone iluč, gostilničar Glistce, Tržaška cesta 10 ——B šCepi &pontCadan&(ii &Q tnl netn Razumemo Vas, da se želite lepo in poceni obleči! Pripravili smo veliko izbiro pomladanskega blaga in Vas 3925 pričakujemo! DOLGOROČNO ODPL\cEVAXJE! ZAHTEVAJTE POTNIKA! ZAHTEVAJTE VZORCE! f 11 Mil B kM I * Vesele velikonošrae prazmke želi vsem svojim klijentom in vsem. ki mislijo z;aati v letošnji seziji I KAjOBJROKE i Ljubljana VII, (pri novi šišenski cerkvi) 9 3 <>03 Srečne in vesele .velikonočne praznike 2li svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem tvrdka v §a A, Slapiaiča? PTUJ 3881 trgovina z galanterijo, papirjem in razno drobnarijo - «• KRAV A i A družba z o. z.°v Ljubljani, v lokalu Krojaška ulica ste v. 3 - Naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri oče in soprog, gospod V d i 51111 ii S? I. 3 L .ontrolsr želczsilc telili sinoči ob 21. uri po kratki bolezni preminul. - Pogreb dragega pokojnika bo v soboto dne 26. t. m. ob lz 1«. na pokopališču Mirogoj v Zagrebu. . Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 2. aprila v cerkvi č. oo. frančiškanov ob 10. JUSTINA, soproga — DRAGO, sin — JELA, hčerka, in ostali sorodniki. Ljubijana-Zagreb, dne 25. aprila 1932. ■um9(\ $ («hUU S »AMBRO«, Ljubljana, poštni predal štev 74. Cenjenemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem PREVZELA staroznano gostila m Osojah Se priporočam Tmička Mežast 3899 naj zida v lastni režiji. — STAVBE prevzema )bno društvo „(1 A 0«JlTl SREDINA 15. — TELEFON 2426. Siciiucua elstlliateajl barvarna ter pralnica M V zalogi ima vsakovrstni stavbni materijal. — Izdeluje vsako-sa 1 V S vrstne načrte. — Preskrbuje stavbisca. 9 3916 .m m čisti kemičnim potom in barva vse vrste oblek za dame in | gospode, kakor tudi najskrbneje pere ovratnike za gospode. ^ prai ŽE »r^r »__- — iii1 Sprejemališče: Obratovališče: SUa&iašIc _ *# > Zalivala Ob smrti našega nepozabnega in dobrega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda o a igpisieipa ffiSMiil] skladatelja, učitelja petja in organista, smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol. Predvsem se zahvaljujemo presvitlemu proštu g Karlu cerinu, vsej precc. kapiteljski duhovščini, kakor tudi co. očetom frančiškanom. Srčno se zahvaljujemo g. dr. Milanu Ropasu za prijateljsko skrb in nego med boleznijo m iskrenemu pokojnikovemu prijatelju akademskemu slikarju g. Bozidaru Ja-kacu za njegovo požrtvovalnost. Iskreno se zahvaljujemo gimnazijskemu direktorju g Ivanu Maslju kot zastopniku kr. banske uprave — prosvetni oddelek ter r i emu osebno, sreskemu načelniku g. Frideriku Dogerju podžupanu z Filiou Ogriču, skladatelju g. Stanku Premrlu, univ. prof. g. Milanu SKr-liu g-, sodnikom okrožnega sodišča, profesorskemu zboru, učiteljskima zboroma meščanske in osnovne šole. Kmetijski šoli na Grmu. vsem zastopnikom uradov in rokodelskemu društvu. Globoko zahvalo pa smo dolžni gg. govornikom, gimnazijskemu direktorju g. Maslju. Antonu Poabevsku kot zastopniku društva Krke in zastopniku Pevske zveze v Ljubljani g. Pušu. Vsem darovalcem za poklonjeno cvetje in vence, pevskemu zboru za ganljive žalostinke posebno za večno leno. najlepšo pesem pokojnikovo: Marija skoz živlienie ki mu je bila zapeta 'pri odortem grobu. Končno izrekamo toplo zahvalo 'vsem njegovim številnim prijateljem, znancem in ostalemu občinstvu, ki so dragega pogojnika v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku. Novo mesto, dne 25. marca 1932. „ zalii|osa ostala. Zahvala Vsem. ki so nam ob smrti našega dragega očeta, gospoda ormaaa na kakršenkoli način izkazali svoje sočutje, se najlepše zahvaljujemo. Ljubljana, dne 25. marca 1932. Žalujoči ostali. •••?>• I NEČISTA POLI izgine v desetih do V fr i I !4 dneh z uporabo garniture za luščenje po dr. med. Lahmunu. že po prvi uporabi nastopi očividno polepšanje polti. S trajnim, toda nevidnim obnavljanjem kože "odstranjuje to sredstvo temeljito in za vedno vse nečistosti kot prističe, soi-dc° subasto in krhko kožo itd. Cena Din l_u.—• pls-rfTrEGIS« iz najfinejših vegetabilij zoper nezadostno hranjeno kožo. Nadomestuje kremo za dne^o uporabo proU drobnim gubam, prodre popolnomavkozo in jo izdatno hrani. Idealna podlaga za puder Vehka tuba Din UADII M CKEME proti oveneli in nagrbljem kozi._ \ sebuje zajamčeno radij, pomlaja kožo in jo dela elastično, napeto m n^SS nroti" grdi neenaki barvd kože, temnim in madežem. Ostavlja za seboj nežno beli ton. Lon- odnravi temeljito nezaželjeno rdečico nosu in obraza Pomore tudi tam, kjer je vse drugo odpovedalo. L0BADE^0V0""mLEK0 »ASIAMI« popolnoma očisti obraz masti in prahu, šmmke in ostalih sestavin, ki razjedajo polt. Poživlja, jači kožo in osvežuje mladeniški izgled. Steklenica Din 50.—. . I IMUNSKA EMULZIJA za umivanje obraza je specia- liteta prirejena iz najfinejših rastlinskih sokov in olja. Zdravniki to zlasti prip:)roč?.jo, ker je milo škodljivo za polt in oreveč razjeda kožo. Emulzija je mila in dela kožo nežno in mehko, a tudi polt čisto in bleščeče lepo. Elegantna velika steklenica Din 50.—. POl IJfiE »KEGIS« za lepoto polti brez škodljivih sestavin Se prime neopaženo kože kakor nežen dih in ji daje neprimerno lepoto "in baržunasto mehkobo breskvine kože. Cena Din 40— SCHRoDER-SCHENKE depot za Jugoslavijo »OMNIA« ODDELEK 1-4 ZAGREB, Draškovičeva ulica 27. Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik, »JOT®« s?. 72 tfaiugodnejši nafcup raznega pohištva Ponedeljek za spalnice, jedilnice, gosposke sobe i. t. d. pri tvrdki 1. REPŠE, tvormca m zaloga poMštva LJUBLJANA, Dvorni trg štev. 1. Za solidno izdelavo se jamči! IžASE CKXE VSEM PIŠTOLAM, KEVOLVER.IEM I* MUSICI.JI FR. ŠEVČIK, Ljubljana, Židovska ulica 8. — Telefon 32—7S Stalno na skladišču puške tvornic er & Sohn, mo, Bayard, P. N. Neu-mann, Remington, Wai-ther. boroveljske itd. — Lovske puške s petelinom od Din 850.— naprej: lovske puške brez petelina od Din 1400. naprej. — Pištole od Din 250.— naprej. Za nakup in nošenje brez dovoljenja priporočam Em-Ge strašilne pištole od Din 45.— naprej na 2. 5, 6 in 10 strelov. Zahtevajte cenik! — Vabim na neobvezen ogled v moji trgovini! K A MALO! NA VELIKO! Torek Sreda Za tri nianse — bolj beli zobje Rumeni zobje I kvarijo lepo lice Rameni zobje potekajo od mikrobov v ustih. Znanstveniki pravijo: »Usta so polna bakterij.- Toda ! zobje dobe zopet svojo sijajno " belino pod vplivom zobnega sredstva Kolvnos-a, ki ugonobi vse mikrobe. — Uporabite .-n c-ntime- II ter Kolynosa na svoji ščetkrai j! zjutraj in zvečer, pa poglejte po-[ | tem svoje zube: ki so za tri manse !• bolj beli. Mikrobi so naglo ugo-|! nobljeni, a kisline so nevtralizirane. >: o.i boste imeli zobe bolj b»le in zdrave, uporabljajte »K0LYN0S<1 f- j Antiseptična 11 K R E M A 56 A ZOB E I ifm Vi ? ii a POMLAD JE TU! Ko sem v jeseni septembra meseca prvič razstavila svoje izdelke so se vsi čudih lepi [zdelavi in nizkim cenam. Zato so se vsi poslužili naših oblek in zimskm plaščev. Ker smo uvideli zadovoljstva odienialcev smo se odločili pri seda-ijem pomamkanju ' denarja, da bomo postregli ,ase o^emalce kolikor bo v naših močeh po naja^.ih dnev nih cenah in sicer: . . Otroške čepice že od 3— Dm napre Otroške srajčke že od 7,- Dm nap.ej Otroške pletene srajčke od 8,- Dm napr Damski predpasniki ze_od 27 - D n napr. Zelo lepe šport, obleke ze od 150 Din naprej Zelo lepe obleke svila z volno ze od loO Dm SpomladSski plašči že od Din 185 naprej Trenčkote v raznih barvah m nizkih cenah. Ako Vam katerakoli obleka ne ugaja Vam takoj zgotovimo po Vašem okusu v najkrajšem času. Nudimo Vam pa tudi vse JrŽte belega blaga po znatno znižanih ce- naOglejte si cene ne bo Vam žal. 3869 KajncveiSa poeeMka patentna ž"!ezna, zeio prak tiena zložljiva postelja s tapecirano žimnico. praktična za vsaio hišo, hotele, potujoče občinstvo in noO-ne službe. Stane J90 EHn Razpošiljam po pc-5ti ali po železnici po povzetju. Ledena poselska patentna zelo prakli-e^a zložljiva postelja s tapecirano žimnico Stane Dia 290— Sanatorij Rekawinkel moderno zdravilišče V DUNAJSKEM LESU za živčno in duševno bolne zdravi s krepčanjem, odtegovanjem in z vročico. Psihoanaliza. Skrbna individualna postrežba. % ure od Dunaja, najlepša gozdna lega, odprto vse leto. Pavšalna cena z 5 obedi zdravniško postrežbo in vsakdanjo kopeijo od avstr. šil. 18 naprej. 3390 Denarna nakazila iz inozemstva urejuje zavod. manufakturna in modna trgovina LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 38 JH ffl , ..- .--r-f č4® Hi? H2IRIJ-18 SI Bil P3r;gll5U*U P2TISUB IU IHU ffl Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno učinkujoč PERIODOLIN po prof. dr. Larry-ju. g I Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slu- ||| j čajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih m od- |gg j rekla. Radi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha hss -■a smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmoe-neiše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z zen-mm skimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih prvovrstna moč v vseh delih moderne tehnike (zlato, kavčuk, keramika), želi spremeniti mesto. Prevzame tudi poldnevno službo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »666«. 3873 io ilioliii! Zahtevaite t a k o i pojasnjujočo literaturo o sifilisu, boleznih sečne cevi in moški slabosti o i«me|:!t'-m in trajnem oedrj.vljeoijn brea živesra ?r,,l,a i u" ealvarzana, brez nevarnih naknadnih bMez.ni i,n brea »vire v 'jio-k'. ir-n. novega -sijajno preizkušenega, »t,* .-.rf-j.-^ ' zdravljen ia. Mnog-« navdušenih priznaj o korenitih uspehih, kjer so druge vrste zdrarlv ai-i po d • ->______l i.!.«kaknu nui rMlf Pretimo, da pišete v nemškem juziiku Dr. med. Jordan Gh;Ti., Kassel 232 potem dovolite, da vam jo iaz povem. Gotova dejstva iz Taie preteklosti in prihodnosti, financijelne možnosti in druge zaupno zad-eve vam razkrije astrologija, ta oaj-starejša ve-la zgodovine. VaSe izg'-de v življenju o sreči v zakonu, vale prijatelje in sovražnike, uspehe v vaših podjetjih ia špekulacijah, dediščine in še mnogo drugih važnih vprašanj vam za-more pojasniti velika veda astrologije. Do-volite, da vam svobodno prorokujem presenetljiva dejstva, ki bodo spremenila tek vašega življenja in vam prinesla uspehe, srečo in karijero mesto obupa m nezgod, ki vam sedaj groze. Vaša astrologična razlaga bo pisana »bš:nio v lahko umljive.ro jeziku in bo obsegala De manj 'kot dve strani. Neobhodno pa je, da navedete ffvoj rojstni datum, z imenom in naslovom v čitljivi lastnoročni pisavi. Lahko pošljete, Ee hočete, 20 Dm v znamkah (n-kovanega denarja) za pokritje požtnine in pisanja. Naslovite svoje pismo na profesorja Roxroy a Dept. 350(5 C Emmastraat 42 Den Haag, (Holandska). Pisemski porto 3 Din. N. B. Profesor Roxrov ne razume nobenega jugoslovenskesra jezika, zato obžaluje, da zamere odgovoriti samo v nemščini aii francoščini ah angleščini, ako želite. Spalni patent fotelj stane Cin 1300 Stol (Liege-stuhi) praktičen ležanje io sedenje s-tajie Dia 1H.—i dSrT Potem imam čisto Johano r«?rje k;r po 4S Din. čisto iielo s osje pe-rje kg Din in čisti puh kg 2o0 D;n. L. Brozovie Zagreb, Ilica 82, III i ZLOŽLJIVA patentna kad za s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis! Karlo Deutsch, Stara Kanjiža, tovarna ogleilal, kovinskega in pločevinastega blaga. 154 Nemčija 3317 Brez vsalse kavcije I in poceni si izposodite i plošče in gramofone pri ŠLAGER Aleksandrova cesta 8 P8BBiffiMB8— pri Kraaja Najprikladnejša pomladanslca izletna točka, že po dobri polurni hoji od postaje Kranj prispeš na vrh Šmarjetne gore, od koder se nudi izletniku najlepši razgled po vsej Gorenjski. Gostilna je z najboljšo pijačo, gorkimi in mrzlimi jedili dobro preskrbljena. Za mnogobrojni obisk se priporočata Matko in Mara Ambrož 3831 afvaa^nejse zavarovanje je nabava sigurnega orožja za samoobrambo. Dobro Vas postreže ALBIM SIFRER, pušk ar LJUBLJANA, Gosposvetska cesta tz Najceneje kupuje — kdor dobro blago kupi! 3871 ¥151111L , ^ m VAŠO FAM1LHO • Mffelfiitis poiM .... J 3 % PJ 9 i Huii^ifi ^ umm i i Ii i ttf/^'UircKino 11» lurrmiii.M"'"""—-------- 103 p! i.fr^mdobe?inšiFumentiakopocsni.Uaizofpnnas: 1 6ITARE»165. T80MBE - "A70. Ibcn« haFmonik« »»69. -A ^D?CULITETA: m pi*s za trgovce, potnike in v splošnem za vsakega, ki potuje z našimi brezkonkurenemm. cenenimi pleteninami, prikladnimi za dodatek k vsaki kolekciji. — Pišite z dopisnico po oferte. Vzorce pošljemo po povzetju. — Domača pletarska industrija JOSIP KALIŠ, Maribor, Trubarjeva ulica 2. CELJE IMA na zalogi vsakovrstne radioaparate proizvodov: Eu-mig. Kapsch, Radione itd. IZVRŠI .IE električne inštalacije za luč in pogon in popravila likalnikov ter drugih električnih aparatov. ZALOGA električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih teles in drugega materijala za električne napeljave, telefonov in zvoncev. i^hv mh SPECsiALSTETA: • /jvIkkbohatične mmmi,mx)$vi , j, (4 61TADE,SAk:S0P0Ml. Mi v Zahtevajte brezplačni Ikid CE.NSH 'aR®B|S KH-j|i|[o.K&VO POSTANEM G0D5t«IK' _ SIMELatiEROLD __ ^TOVARNA GLA2B1L1K HAftIOMU SSMABlBORšt ioi Kadio-aktivno termalno kopališče ogljikove kisline RIMSKE TOPLICE Dravska banovina: Sezona od 1. maja do 15. oktobra Indikacija: revmatizem, is-hias, ženske bolezni, pomanjkanje teka, arterioskleroza itd. Pavšalna kura pred- in po sezoni za vsakih 10 dni 600 Din. Priznanja od vseh uradov iPutnika«. Izčrpne prospekte brezplačno potom Kopališčne uprave Rimske Toplice. 165 PRODAM, 400 kg jelkovega po 12 Din, 200 kg cvetličnega po 15 Din kg, točenega, garantiran pitanec. Franko postaja Dobre-polr — JOŽE MEGLEN, Potiskavec st. 3, pošta Struge na Dolenjskem. Drav. banov. Restavracifa IVAN MOSTE toči za velikonočne praznike priznana dobra ljutomerska, dolenjska in dalmatinska VINA, dobivajo se tudi fina šunka in razne delikatese. — Vino eez ulico i—2 Din ceneje. — Za obilen obisk se pn- i£fata I. in ELZA EAHNE. m,r vm&Tr -,• -s v>- i PRORAČUN na željo brezplačno. Dobro blago! 3524 ne ce&e S >... ,-•< Fnajcenejepiu domač i\ Jmlosc... 5: Tzrfetoc. gi—^bilo in polrcbšcina | Žli^GREB HiVohceroia VirJine.....od Dm 68.-napr^J ,, — ., fuio.T"j......- »17H- - ;j.mii«in,»uv MancbUne * ~ 125 - - Z. AHYEVAO*rE 5 7amhizre - - 30. - -r^s r, F> ^ .^.c. NO i | Hcx-tci orvike *-84t-.- *> S vafske gita** s» o tj fc 7i<0>jt j!?! ^-i?omcrža&e hujufioruke Spolno sla&ost odstranite t opira bo neškodljivega sredstva za okrepitev »La Ero?<. Deluje v vsaki človeški dobi s presenetljivrm uspehom. Vzdržuje seksualno moc do globoke starosti. Na tisoče priznanj. — Cena 00 Din, močnejša 100 Din. Bavelkova ordinačni iaboratof Pošt. sehranka č. 17, CSR. Praha - Nusle, Božetechova ul. 10/A. J. 544j. 1]j železniško-earinsko, šp^icijsko in trans portno podjetje Špedicija Ocarinjen je Tarifni biro LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 21 MEDNARODNI TRANSPORTI 3S47PREVOZI—PRESELITVE Tel. 27-18 Najboljša posoda za vkuhavanje vsakovrstnih jedil nvi ^'inaS se dobi v poljubni velikosti in z vsemi pripravami pri tvrdkah: m SCHNEIDER & VEROVŠEK, Ljubljana, F ^ Dunajska cesta štev. 16. tf .? VG. AGNOLA, Ljubljana, Dunajska c. 10. f* JOSIP JAGv>i>IČ, Celje. Glavni trg 14. mL PINTER & LENARD, Maribor, Aleksan- drova cesta 32. m ,; ANTON BRENČIČ, Ptuj, Krempljeva ul. 2. PREPRIČAJTE SE, i da izvršujem vse električne inštalacije in centralne kurjave in v<=e v to stroko spadajoče naprave in popravila najcenejše in najsolidnejse. STARO ZNANO KONCESIJONIRANO INŠTALACIJSKO PODJETJE i^UNC BELAK CELJE, Prešernova ulica št. 3 1881 /preden se odCečite za nakup telesnega, posteljnega in namiznega perila, oglejte si brezobvezno bogato zalogo pri Hed. ŠARC, Ljubljana, šelenburgova ul. S Šifon in platno najboljših znamk vedno v zalogi. 3652 §8" Za obilen obisk se priporoča cenjenemu občinstvu n@m mmmmib DELIKATESNA TRGOVINA IN ZAJTRKOVALNICA CELJE, Aleksandrova ulica 7 3878 NE BOJTE SE. ČE IZOSTANE MENSTRUACIJA! Vam prinaša pri poškodbah in izostanku mesečnega perila peri jod e. le-igoil«,n o preizkušeno, tisočkrat priporočeno «wn*sljTvo učinkujoče STedstrro, ki ni odiovedajo tudi ne v na; težjih in trdovratnejših ilučijih v nasprotju z drugimi sredstvi. ki niso Učinkovala: Prol. dr. Rettiha »F.ROSF.A«, ki ugodno učinkuje ne da bi morali svoie poslovanje prekiniti, fe po nekaj urah. Din 70, za staro poškodho Din 1«), ia odporne ženske Oin m. dvoiuo za staro poškodbo in odporne ženske Din 200. Usp-h zajamč-n. sicer vrn-mo d«n ar Tisoči žen potrjujejo nasr«! in zanesljiv uspeh tega sredstva, kakor tudi po-rračJijoč« /.idovoljstvn niskrctna poštljatev po pofi.t.1. Kavelkova ordistačsis laborator Praha-Nusle. Boietechova ul. 10. J- 54. Pošt. sehranka č. 17, CSR. Zavarovalnica poslovalnica za dravsko banovino Ljubljana Komenskega ulica 18. Sprejema vsa zavarovanja. Sprejmemo zastopnike v vseh krajih dravske banovine. LESENE STANOVANJSKE HIŠICE, LOVSKE KOČE, VRTNE LOPE, GARAŽE I .T. D. IZDELUJE NAJCENEJE PO LASTNEM SISTEMU ms/EL P/VClČ tesarski modste«. moste št.1ao PRI UJUBU3A.NI. _s 1 'n 1 1 ♦ i i11 |1_|D U O _ mm h i .—, j r]J ] ^ m Cene malim oglasom Zenitve in dopisovan /a. vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ah t* dajanje naslova Din 5.—% Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda' Dm l.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi. ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auro-moto»Kapitiil«, »V najem«, oPosest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«., "Stroji«, »Vrednote«, ►Informacijeoc, »Živali«, ®Obrt« In »Les« ter p<>d rubrikama »Trgovski potnikia :'fro vi 3 Din. C!) Šivilja dobro :ziirje;ia. ka*era . e vi«4'a tudi v prikrojevn-nju, službo. Ponudbe na podružnico »Jutra- ^ r.|':i :■■ d značko >siiki-stojna«. 9057-1 Babica osamljena, dobi insko • i;il>j ;sa posilstvu v !' t>>-višču. I1:"' -i se z1 --.'sre-«j«vanj". f>i»: na n; o-.l.|e|ek »Jutra« [">»1 »Izkušen ; . Mi 75-1 Kopalni mojster Izprašan peiHker in maser z večJetoo prakso, dob: p-znn-l;o «!užbo '■" velikem ki»rial;šrn. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* ped »Kopa« mojster«-. 8726-1 Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta š!ev. 28 potrebuje t^ dobrih kuharic, služkinj in natakaric. f-s-f>-1 Železninarja zanes p- -da I. .1 • •ga *i si na "nega r e j m t- ui v !' .nudbe na oglas." oddpl«k »Jutra« pod >IV-bro izvežban«. 8835-1 Prodajalko rr.vlne s m , k o, Man >r> j rt kavi-je ■ 'u'o. z ti"Itr:mi refer on c ami, veščo slovenskega ;t nemškega j-7.:ka sprejmem takoj. pniiud-be n-> »Jutra« v ''• ' : [■'."] značko : Medna s: .-ka«. 8-809-' Trg. učenca s primerno šolsko naobrazbo sprejmem v trilotno n^uu dobo s prosto brano • t, stan ovan j e-m. Ponudbe pod »Zelezninska stroka« n;, oglasni -oddelek Jutra. Brivskega poslovodjo z obrtnim listom sprejme •': 11 >r e: i' a. Ilakek it. 15S. 4-1 Pekovskega poslovodjo z obnirm i i s: - in sprejme Gabrenja, Rakek Stl 158-8K3-1 Plačilno natakarico mlado in simpatično, veselega značaja, teimpera-------»:; '>o, z najboljšima spričevali, ki poseduje StiOO |i'n kave: sprejmem takoj v boljšo gostilno v Ljubljani. Predstaviti se je j- i.-io m- d 4. in 6. uro popoldne na naslov, ki ga pove oglasni oddelek Jutra f>: 122-1 Za gospodinjo išče samostojen gospod na posestvu kulturno mlado damo. Dobra narava .marljivost, pošte-n ie. fin: nastop, repre-zentiranje. Mesto je zaupno. bodočnost osigu-rana. Ponudbe s fotografijo pod šifro »Di-skrecija« na oglasni oddelek Jutra«. Slike in pisma vrnem. 9157-1 Kuharica-natakarica lahko tndi začetnica, ki zna nemško in razpolaga z 10.000 I>;n kavciji-, dobi stala • na.mešccnje. — Ponudi.- s s|;ko »a naslov: !'■ .s: n K e k o«. Rab. Da ana.ijn. «»79-1 t-Ogar R.ce BurroughS; Tarzan, kralj džuit^lr /1>> v' , HRaT««, 171 Prizor, čigar priča je bil zdaj Clayton v somračni globini afriške džungle, se je Angležu zs vse življenje vtisni! v sporr.in. Velikan pred njim je objel leva s svojo mogočno desnico, med tem ko je z levico spet in spet porival zveri nož v nezavarovani bok. i 72 Boja je bilo kmalu konec. Lev se je rrr-tev zruši! na tla. Čudni zmagalec je nato stopil na njegovo truplo, vrgel divjo, a krasno glavo nazaj in zagnal tisti strašni krik, ki je bil Claytona pred nekaj minutami tolikanj preplašil. Nato je pobral svoje orožje 173 Clayton je po angleško ogovoril tujca in se mu zahvalil. Edini odgovor je bil srep pogled in skomig z mogočnimi rameni. Tarzan je izdrl svoj nož in premišljeno odrezal z levovega trupla kakih deset kosov mesa. Nate je počeni!, začel jesti in mignil Claytonu, naj steri takisto. Pek. vajenca z vso oskrbo v hiš: sprejme Pavlin, Blejita Dobrava. Wi-! Mesar, vajenca pridnega, pošte-nega sprejmem. N;m!ov pove oglasni oddelok s Jutra«. 9013-1 Učenko pridno in pošii-no. poštenih stai.:-v. z d.:br:m šolskim spričevalom sprejmem v trgovino mešanega blaga. Doj.iso na oglas, od-d. iek t Jutra • P"d značko »Pridna učenka«. Samostojno kuharico sprejme tak^j boijša rodbina :} oseb v Ljubljani. Plača in oskrba zel-o dobra. Xasb>.- v oglasnem oddeik:: »Jtrtrn«.-. 0',>S0-1 Kuharico srednjih let, pošteno in pridno, ki bi znala peči kruli in strefi gostom, vajeno samostojnega £.'«imi di.!)jsf.va, iščem za takoj v hišo z gostilno in trgo vino. na prometnem kraju na Gi>n"jskom. Dopis? « sliko na oglasni oddelek »Jutra« p,>1 šifro »Takfri šen nastop 53«. SsiiiS-1 Briv. pomočnika dobrega, sprejmem takoj v stalno slnribo. — Drago lii ni a rd, frizer, Laško KI. 9KKI-1 Prodajalko sprejmem v trgovino miš. blaga. Zmožne samostojnega vodstva in kavcije imajo prednost- N i«top takej ali pozneje. Ponudi« pod šifro 'Trajno mest. -na oslasni oddelek Jutra. »1U4-1 Prodajalko sprejmem v (!•■' ika; i~<> in vinutnč s kavcijo 10 dinarjev. Ponudbe na ogl. o-ddelek »Jutra« pod šifro - pelikana . hio-vl va ul. 24. 9t^i2-2 Šoferja s takoij-šnjim nastopom sprejmem za avtošiieolcijo ln avtotakso. ki razpolaga s kavcijo !>('«> do 'lil.iMHl Din. Mehaniki imajo prednost. Organizatorja sposobnega. ea Dra-vsko banovino s sedežem v Ljubljani, za organiziranje, zelo rentabilnega poslovanja in za sa-mo:=t.-:j-no vodstvo vsega obrata :n obračunavanja sprejmemo. Potrebna sraraneija zi skladišče Din 12.(HiO. Me?'o stalno. ;.)!:i-"-a me. sečna in fiksna. Nuj.ie eb- širne ponudbe na ins. Prve! Denientjr-v. /.ign-'.. Cnnduličeva ul. br. -!:'. !f om-i Kalknlanta 7a o?e.l>uo i-n dopisno občevanje s strankami sprejme IivaKiica kovin spojena s strojno delavnico. — Poznavanje livar, stroke p"goj. ("'asu primerne po-mtd .e p-rd • i/knš-n - na oglasni eddel-vk »Jutra«. 9 : >5-1 Samost. kuharica in periekt. sobarica z večletnimi spričevali do-'n:t.a f'nžiei v zelo od':e.ni l;*ši. Sasl.ir v oglasili m oddelku »Jutra«. ' Samostojne šivilje za fino danisko -perilo iše-atelje rJuljana-. Rožna dolina Vili. *>!WM Šiviljo - prikrojevalko pletenin zmo/.no najnovejših krojev in popolnoma izurjeno šivanja na vseh motornih strojih, sprejmem z vstopom po dogovoru. — Ponudbe na naslov: Industrija pletenin A nt-. Savirk — Škofja Loka. 9086-1 Kuharico samostojno in zdravo sprejmem k več osebam. Vodovod v kuh nji. Ponufibe z opisom služb in zahtev na oglas, oddelek »Jutra« pod š'iro »Trgovska hiša . srt:>l-i Vzgojiteljico pop-dnoma zdravo in s po. ooinim znanjem francoskega in nemškega jezika v govorn in pisavi, sprejmem k 2 deklicama. Ponudbe z • pisom izobrazbe. g!n/.b tn jalit-evkotn. s sliko na ogl. odde!<-k i Jutra« pod šitro r Mesto v provinc;«. 8005-1 Prodajalka dobro vorzirana v manu-ia-kturi in speeeriji, dobi službo takoj ali s 15. aprilom. Plača in ostalo po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek * Jutra« pod šifro »Trg ob železnici«. 8090-1 Emajlni mojster in žgalec. sposoben za emajliranje na železno pločevino je potreben železni livarni v Beogradu. V poštev pridejo samo mojstri strokovnjaki. ki imajo prakso v emajliranju železne pločevine. Ponudbe je poslati na livnico ^Merkur«. Beograd. Senjanl-na Ive ul. br. 4. 8658-1 Trgovski poiročnik prvovrstna moč v manu fakturi, vešč v detajlni in ong.ros prodaji, ki obvlada slovenski in nemški jezik ter je vojaščine prost, do bi takoj službo v manu fakturni veletrgovini v mestu.: Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko«. 8724-1 Vrtnarja sprejmem takoj na deželo. Ponudbe /. opisom dose Janjega službovanja in za htevki na naslov, »Lesna« Ljubljana. poštni preda; št. 314. K'.)0-1 Mladega šoferja mehanika spre ime takoj tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta SO." 2-1 Orodničaria dobro izurjenega, ki se razume pri strojih za žeblje i.u stanco, sprejmem. — Ponudbe na ogla s. .-.i.i. iek •Jutra« pod »Orodničar«. P JI 4-1 Za zavarovanje in posojila vabljivo, i nka so pri sJran-ki išče potnike: Zadruga. Ljubljana, post. pr. dal 307 Prodajalce posnemalnikfiv in brzepn-rilnikov, išče Vega. I.jul,-ljana, poštni preiiai :::;7. 02.5-1 Bogati postanete če imate veliko Znancev! >persnu.s-, Ljubljana. ni predal 307. Znamki za odgovor! 6483-1 Zakonca upokojenca brez otrok, ki bi imela veselje zt obdelavo sadnega in ze-lenjadnega vrta. ter oskrbovanje hišice se sprejmeta takoj. Upora-b:, sobe. elektrika in nekaj vrta. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod značko: »V delu je veselje«. 9151-1 Gospodično za lahko delo sprejmem v za lahko tlelo sprejmem v trajno službo. Naslov v N©v pekllcj •,a Ijme tn gospode « vpeljavo plet.iij itva v bi5t. Ža-am čen mesečni »_i.-:!u žek 1500 Dn ke-odkupimo tzgorov .jeno pleteno blage olačamo mezdo /a pletenje ln dobav liamo prejo za po ielavo. Pišite Je j a D e s po gra tis prospekte na: Do mačo pietarsko in lust.rtjo 5:pv S — Josip Kališ. Mar) bor. Trtiharieva 2 210:1 Pošteno dekle va j- no hišnih del kul: ■. iščem za Lju' ' 1:; no. p. -nudbe na ^-glasni i dd- '--k Jutra- pod šif:o D. te-.služba«. 0227-1 Mlajši manufakturist poslovodja zmožen kavcije, dobi slu/i-bo. —• Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra- pod šifro Agilen ni a 'iiifaklu; it. 02::." -1 Vajenca iz Ljeblj:--,. aH e-koli.-e. za meha :ilka rsk o olirt išr-e Franc. Kristan. Dunajska cesta 51. 02~:1-1 Ključavničarja starejšega. vodilnega, ki je verziran v splošnem popravljanju strojev. kotlov, parovodov, transmisiji in se razume na strugarstvo ter elektriko in bi bil zmožen tudi mojstra zastopati išče industrijsko podjetje v dravski banovini za popravljalno delavnico. Ponudbe na ogl. odd. --Jutra« pod »Pošten in trezen«.' 9243-1 Marljivo služkinjo ki ima veselje do otrok, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra r pod »Veselje do otrok:. 9246-1 Inkasani kateri položi 25.000 Dlr-kavcije dobi službo. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in starost . Nastop s 1. aprilom na ogl. oddelek »Jutra« pod š;fro» »veletrgovina«. 9244-1 Služkinjo z znanjem nemščine, vajena vseh hišnih in vrtnih del. sprejmemo. Ponudbe na " ogl. odd. »Jutra« pod, šifro »Trgovska hiša«. 9255-1 Krojiteija in k rojite! jico dobro izurjenega za moško, damsko garderobo sprejmem. Plača mesečno 2000 do * 3000 dinarjev. Začetniki niso izklhičeni. Ponudbe na ogl. cdd. »Jutra« pod »Dobra bodočnost«. 9276-1 Pošteno dekle z gospodinjsko šolo. katera je zdrava, snažna in ima veselje do službe pri boljši družini, sprejmem. Le poštena nepokvarjena, ubogljiva dekleta se upošteva. — Naslov v ogl. odd »Jutra«. 0272,-1 Mlajšo pomočnico gospodinji, čedne zunanjosti. ki govori tudi nemško, sprejmem. Znati mora opravljati vsa hišna dela in pomagati v kuhinji. Pismene po-nudbe z navecbo dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra« pod šifro Stalno mesto«. 9263-1 Postrežr.ico za večerne ure od pol 6. dalje sprejmem. Znati mora zelo natančno pospravljati parkelirati? sobe. Biti mora zanesljiva in poštena oseba. Celovška c. 14. 9271-1 Brivskega pomočnika A. K. Cesta 77 L'27i- Prvovrstno kuharico k družini dveh oseb za jugoslovenski konzulat v Nemčiji iščem. Ponudile z navedbo plače na ogl. odd. : Jutra-, pod »Prvovrstna«. 9307-1 Gospodično star iz- pričevali. zmožno perfektno slovanskega in nemškega jezika, sprejmem k 2 eir.»-k-.nia ln za je.-moč A' g--s]e - i! n j s; v u. prednost imajo z znanjem fraueivčine in vešče šivanja. 'Ponudb.-n» podružnico »Jutra« v Celju ped značko »Krenile. !>-'ii:;-l Trg. sotrudnico vajenr« tudi pisarniških del. vključno nemške In slovenske stenografije, sprejm-3 Norb. Zanier ir. sin, Sv. Peter v Savinjski doiini. P295-1 Vsaka !>e-eda 50 par: za dajenje na-lova a!: za S:fro pa :! Dia. (2) Službo skladiščnika hotelskega vratarja al: slično išče bivši trgovec, zmožen slovenščine. nemščine in Italijanščine. Cenj. ponudbe pod: »Vesten in delaven« na Ogl. odd. -Jutra«. 9252-2 Skladiščnik paznik al' portlr »■•■dnjilr 1.1, r d-.-lg-neiuo prsteo i- 'e k ". r aa . ie-. :nd u - ■1 ija-ali tovarna vžigalic, vešč sle-v. nsk- ga in nem -ki ua jezika v govora in pisali, 8če služil >o kjerkoli. Xa-sr 'p takoj ali S 1. anriie.m. Na si o v v oglasnem oddel. -Jutra«• 8526-2 Pek. nomočnik dobro izurjen, želi zaposlitve v pekariji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjen pek«. 8-147-2 Trgovski pomočnik manufaktunie in modne stroke, vešč nemščine in modernega p.ranž-maja izložb išče službo. Cenj. ponudbe na ogl. odri. »Jutra« pod šifro »Izurjen«. D3C2-2 Mlad gospod želi nameščenja kot natakar. vratar, sluga, čuvaj ali kaj sllčnega. Nastop takoj. Na-lev pove ogl. odd. »Jutra«. 9296-2 Pilmerno službo išiee mlad. poroč-- n Primorci- z majhno d nižino — ni kaj !;-t samostojej] krnit in kiear. Veselje i.i im-! do sa -I jarsf- a. \i:;o- gradništva in čebelarstva. c e-m-r ima nekaj prakse. Ve:' j„ ;, km -tskih del !'■ nud-he ped Delaven in trezen- na podruž. »Jutra« v Mariboru. 9925-ž Trgovski pomočnik iz veletrgovine pml-želske. ga mesta — železnlnarske. -p -.ei-rljske, galanterij.-ke lo 'tel. ari manufaktur. s*reke, želi pr 'me.niti m->sro. Jfa-s'eo a drugo p" d. govoru Cen . uoiiudbe na oglasni oddelek Jutra« pod 5ifm •V-..uporab!]:v . 0::7-2 Službo opekarja išče d-.bro izuro-n v vseh c'-n:entn!h izdelkih ali kak- r Žagar 7 v-čletno prakso. Zmožen šivanja jermen in pe-uavil vsega. Ponudbe pn -1 na cgla-ui oddelek Jutra« pod Šifro Kmalu . 9004-2 Dipl. stroini tehnik '711 cen meha 1.'čar 7. 2 letno prakso in šoferskim izpitom, vojaščine priwt, z znanjem drž. in nemškega jezika, išče službo za takoj. Cenj. ponudbe na podružnico -Jutra- v Mariboru pod »1'rak'ičn-i tuhn-iik«. 9P'.H2-2 Mesto domačega učitelja oz. inštruktorja za osnovne in meščanske šole išče učiteljski abifurjent. po. audbe na oglasni oddelek -JuIra - ped »Učitelj«. 0040-2 Pošteno dekle mlado. izueena kuharica, iše" službo kot: pomožna kuharica, gre tudi k privatni družini. — Marica Vrečko, Barvarska 5, Maribor. 9073-2 Samostojna šivilja gre kot družabnica k boljši Siv M ji 7. že vpeljanimi strankami. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-trn; pod -Samostojna šivilja«. 9ii,l0-2 1000 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi mesto hišnika, čuvaja, tekača ali kakršno-koil del Položim lahko :;<:'K) Din kavelj... ponu 1- be na oglasni oddelek Jutra - v Ljubljani po l »Mlajša moč«. 9083-2 Hčerka trgovca >ee v sv lil o s popolnitve in s|irememby nanieščenja v kaki trgovini. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev na oglasni oddelek •litra« p o. i > Bodoča tr-govka . 9012-2 Lovski čuvaj Išfe službo v goia'em kraju. Ponudbe na OicJj J.. Kokra (Kranj). 9096-3 Dekle zmožno voditi malo gospo-d:njst.v.i. iščo si u ž' 1 ■ > pri starejšem gospodu v Ma-i'b ru. Pi :.mi'be na podružnico i.luitra- v Mariboru ]>ed značko »V'->tn:i g-j-podiiija«. s7:U-2 Mizar z -20.000 Din g-'tovlue. b! prl-tepil kot druža imik k doiiro lipeijani d. Iaviiie:. a l pa gre k-t T.omeč ik. \ is| .v v 1-.glasnem oddelku Jutra.. £>.-2-2 Mesarski pomočnik :zurji n v vseli d"'ill. i:." mesto za takoj. Naslov v • glasnem o-ldelku »Jutra Gospodična zmožna vičje kavcije. i"-če mesto v trafiki, pi-kariji. deKkMffli ali kaj etičnega Ponudbe na oglas. ,.,M, , k Jutra pod Prikazna . 88>7-2 Agente z akvizitorič-irmi zmožnostmi angažiramo za juo- d-ijo knjig. s]ik. gespo. diniskih Jiredlileiiiv. č»;V-tjev in praktičnih n- v. s,i tndi na cbn.ke. Izdaten m siguren zasiuž- k. .!. Sai.lia Dn .aj-ka c s'a Wi. MC. t-S Žgalec . Prenar) >č. služlio v tr-g i- ' ii. V a sr.K,; ia fclt,, r. ko'. Naslov v og!a«nem cli.lku Jutra.-. 8!>l'J-i Mlada šivilja !zurjena. s krojnim t. ka-ni. ovent. gr- tudi k . ' 1 -mu . tr. ku. Ponudbo na ■1 : -. • d i! e i. - k J Ilira P 'i -it: o .-Mlada šivilja«. 8033-2 Mesto sobarice a!: kako drugo zap*;s'eT|je 1' 10 !■■; si ara. pravkar :zio"-ena šivilja, ki govori -lovensko in nemške. J'o-nadke na na-lov: A. D.. Marenberg št. K132-2 Natakar-.ielonoša mlad ln pošten, izuči :i v stari poznani ri siavraeiji Vare-ško-j ij.ivnlel v Za-gr- im. .-r- ■ \ t ui s\ ojs \ a -t: '.o nalll š.-.Mjje v lue--1 u a'l '.ii.i' izvi-n. Zadnji čas je bil nameščen v kolodvorski restavraciji na Jtst niča h (Gorenjsko) 111 v in telu Bi-lievue v Ljubljani. < '| llj. pooudbe prosilo na naslorv: Slavko Srebr-nar -kod Gabrona, Zagreb. Nadilova tttica štev. 4.'i. £N77-2 500 Din nagrade • 'I— ln u. ki bi pre.-kriei i::.« trn mu poš.en mu mla- • Ieu'ču k ikr-ni koll piauer- II.0 »' a': 1 — službo \ >'o.-,-e-niji aH Hrvatsko V.— j-slovonSčine, srbohrvaščine n d- leni 1 nemščini-. piv. nudi- 1:1 ■ gla-:ii iwlde'e.k •Jutra--, poii šifro ./.veist«. Zobotehnica k-t ovenka ) z z "i a. m j 1 ■ m nem-e-i'!l'. ii-če naUlešeerije. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«. pt >03-2 Ženska ki je Vregla 12 let t.žko bolnemu, išče tema primer-«•) službe. Angela Ib-štar. J; -• e' '■. Kii>l-2 Mlada natakarica zm-žna. kavelje. :š,"-,. !fro Praksa 31 . 9240-2 Prodajalec izvežban v mešani stroki, žeii nameščen je s 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8976-2 Mislite da štedite zato nimate potrebne pisarniške moči, a Vaši pi--arnlški po-11 v neredu! Tu -1 ne prištedi-te ničesar — marveč «i škodujete! Takoj se Vam predstavi absoJvmtinja t-rg. akademije. ki je vestna in točna knjigovodinja. koreeponden-tiuja. steaogrnfinja in ra-čunarica, ki ho opravljala pisarniška dela pr.a dva mi sei-a samo za kri:jtj oskrbe v Vaše p polno zadovoljstvo Blagovolite le pisati svoj (■.■:!. r.asl-- -v na og'a-:il ...ld-1-k »Jutra--ped šifro »Energična 1012- Nataliarica srednjih let, z večletno prakso, iš„če nameSčenja v kaki dobro idoči in p 1-šteui g-stilni v Ljubljani ali v blizu'i ok.. 'le', ponudbe ped šifro I "lju-1 a« nn oglasni oddelek »Jutra . O .".2-2 Šofer z dveletno prakso, pripravljen v prost m času izvrševati tudi kovinarska ali druga dela. |s,"-e naine-ščeni.i. Ponudb,. n,( oglas, oddelek -Jutra-, pod šofer-kovač . O.b'5-2 Gospodična 7. večletno prakso, zmožna nemščine 'a sr-!oihr..i-ščine t-r v«»h pisarniških del. pr-o-i za nanr s:'.,.\-. p.inndb.' na ogl-,s,,i od 1 -!i-k ! 17-2 Hotelska kphartca .......f - k t na, išče za tak.-i služlio v hotelu ali boljši r.-sia vrači ji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 0U64-2 Šivilja •šče mestu pri boliši š|. vi!jI, da b: se še izr, 1 -kj nila v stroki, kjer bi d"-lala samo 7..1 hrano in hi-iioivanje-. Ponudbe na podružnico Jutra« r C lju I o.l značko »L.cbraž.-na . Gospodična -irota brez staršev in brez sredstev, nujno prosi mesto v kaki pisarni. Ceni. ponudbe ti a oglas. odde'.-k J 11 ra ;.•••! šifro »Sirota 9 143-2 Manufakturist in specerist z znanj' m 1-iii.-č'iie, iš.-( službo s 1. aprilom, ponudbe na o-g!a»:il uidel-k Jutra, pod značko Manufakturist ia . 01 15-2 Žagar samostojen v rezanju in popravili na veneeijanki. ;šfe s!užl>o. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra--. 6*.VS7 -2 Vpokojenec lobro ohranjen, čvrst ki zdrav, vajen vseh v kmetijstvo spadajočih del t.er vin gradtiisiva. star 50 let. močne narave, z ženo kmečkega stanu, želi zaposlitve na kakem posestvu. bodisi za oskrbnika ali čuvaja, viničarja ali kaj «11,"nega. Opravljal bi gospodarju marljive in točno vsa dela, zlasti če bi 111 u bilo oniogučeno rediti si eno kravo ali kak šneg:. prašiča. Posestniki, k: bi želeli dobiti na po sestvo vestnega in poštenega moža, dobijo naslov v oglasnem oddelku Jutra 8769-2 Kakršnokoli delo ali stalno službo v Ljubljani prosi trgovsko izvežban inteligenten moški z najboljšimi referencami, dobro verzi-tar. v pakovanju in samostojnem skladiščnem pt-ilovanju. Dopise pod znrčko »Nemščine vešč« na oglasni oddelek »Jutra«. S158-2 Kontoristka - prakso, išče nameščenje. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek ».Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 9253-2 Pošteno dekle ze!<, marljivo, staro 19 let šče službo kot oomoč so spod i nji in k otroku. slov: Iv Vnčnik, Senovo pri Rajhenburgu. 8953-2 Absolventka meščanske šole 111 trgovskega tečaja išče primerne službe kot začetnica. Naslov v ogl. cdd. »Jutra«. 9205-2 Vrtnar verziran v vseh panogah vrtnarstva, želi stalno zaposlitev. event. pa tudi samo začasno. Alfred I... Ljubljana. Kolodvorska ■')! 0217-2 Hotelir (Slovenec) inteligentni prvovrstni strokovnja * z inozemsko prakso. 38 iet star. dolga leta na češkem, živeč s svojim lastnim podjetjem, se hoče vrniti v Jugoslavijo in išče vodilno službo za ravnatelja ali po-s'ovodja v ve-jeni hotelu. restavraciji ali ka-v&rni. Govori perfektno češki in nemški jezik knkor tudi v pisavi, ženitev v dobro tekoče podjetje pride tudi v vprašanje. Cenj. dopise pod »Prvovrstni hotelir« na ogl. odd. »Jv-tm«. 3901-2 Kuharica samostojna. išče nameščenje pri flnar.ci. orožnikih. starejšemu gospodu ali nolski kuhinji. Ponudbe pod šifro > Pridna in varčna ? na ogl. odd. Jutra-. 32u9-2 Gospodična izvežbana v gostilniški in delikatesni obrti, z večletno prakso. gre kod poslovodkinja prevzame na račun bufet ali slično. zmožna kavcije. Ponudbe pod šifro Poslovodkinja < na ogl. odd. »Jutra i. 8232-2 llt-sedu 1 Din; za dajanje naslova ali za š'fi<> 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije. pia. čajo vsako b-s-edo 50 par; za šifro al' /.i dajanj«« naslova 3 Din. (4) CA MERNIKOV A šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 Prva oblastven« koncesijo urana, prospekt 15 £asv>n: — pišite panji Učence orejettta v«ik čas. 351 Nemško konrerzaelj-o in pouk 111:.:: Iz-brazeua go«]ia po 12 Din za ur-«. I>\a učenca skupaj 15 Din za uro. — Poljanska c--ta j:VH. lev« HI27-4 Slavičeva dopisna šola v Zagrebu Žerjavičeva uliec štev. 13 P»t«m dopisovanja pc«ča-vaino: hrvaščino, nemščino« atigleščiu . franc š,••'••„. italijanščino, ter hrva.-k o iu nemško dopiševa ije ia «;e. nogralijo. SOšš'1-4 Pozor! Pozor! Cenjene dame! N"3jnovejš: 1 azriovrstiti spomladanski kroji po meri ■se izvršujejo v krojnem učilišču. kjer se vrši red r pouk v prikroj.--.anju jamskih ob;<-k. Enako -r :z;ielujejo po najnovejših ai t> d « i n i h krojih plašči, kostumi, obleke itd. pri strokovno izprašam učite jici i-n tastnie: modnega iteijeja Rov; II e d v e it. Mestni trg 24/1 (nasproti ■nagistrata). 8438-4 Solopetie fAltmeisterschule) in klavir s teorijo poučujem od 1. apilla dalje. Informacije vsak dan od 2.-4. pop. v Gradišču š'. 37.1. desno 8940-1 Kdor išče zaslužka, plača za vsako besed" 50 nar: za naslov šifro 3 Din. — Kdor u u d i zaslužek, pa za vsako b. sedet 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro isa 5 Din. ,';!) Moška obleka «:va — d-br.. ohranjena ugodno naprodaj v Vod-matu, D: us - ena ulica 6. »i 15-3 Entlanje 1 m 1 Din .se vrst- vezenj- i-u mono-gra mi od Din 1.50 da'je. Pai-iča Kreditne bank- št. la IV. 8028-3 Fina šivilja pride na dom. a'i pa tudi stirejmo delo na svoj d n Na ioi išče mesto potnika. plača za vsako b -sedo 50 par: za da-/anje naslova al: za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, r.ki ča besedo po 1 Din: 7-a dajanj« ra«!ova a za šifro pa 5 Din. {."»ji Iščem sopotnika za v-o dravsko k- ...•.'■o. Dupise z navedbo nameravane odškodnine i:: -'roke na ogl. oddelek Jutrt pod šifr-j . Nova ,.a. . ' a . . t"i:;7-5 Trg. petnilva za galanterij., in pletenine rabim za Slovenijo, pod ugodnimi pogoju Tisti, ki že imajo z.ast..»p-tvu s..:-->d-:o- b-anž". imajo prednost — Tezan. vne fn>n.udbe na ■>gki-. .ddelek s.nilnu pel ■Stalna služba 15»'n. SOO1 -5 Potnik v Sloveniji zelo dobro vpe-1 ki u. ž i■ 1 i pr.-inea'. | ■..",,. Nas.toi.ii lahko takoi. iknj. pomnibe na oglas, oddelek -Jutra.: pod šifro »Agilna starejša in.-č- . 0_-:;-."i Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifno pa 3 Din. (6) Veliko zalogo spomladanskega blaga najnovejših, pravkar o,- 'k vzorcev, po izredno nizki ceni priporo-':! \: g. '.k a Marija Rogelj v LjubPam. &o!i7-U Čevlji ria obroke »Tempo«. G>i:il'š..a olica 4 'nasproti gledališča). 1116 Sadno drevje naročite tak >j. da ga pravočasno dobite. Poučuj bo kratka. PoprašcT-a.njo velik... _ D' eve.sir-a Jo-:n Rosenberg, Maribor, Tržaška c -sta 64 . 84i:-6-6 Vinske trte cepljene, komad po 60 par nudi Alojzij Grabar, pošta Juršinci pri Ptuja. S251-«! Volneno blago od 24 D:n naprej, primerno za damske :n o';- ■.." pomladno obleke t. r k ■- s' ume. v vs -h o: -i'.": c1 r-vah in d 'senih p- t -roča tvrdka P. I. <";•oičar v Ljubljani, Sv. Petra e, s.„ Št. 20. 7>9tw; Bukovo oglje suho. vila no. več vagonov prodam tudi v malih koli-r-innh. Naročila na nas: >v; PoStni prt-dal št. 4. Sv. Pci-r v Suvhrski dolini. 772?-0 \\ertheim blagajno šu-v. 4. doiiro oliranjeno proda Lnšin. Koprivnik pri Kočevju. ' 0232-0 Kovaško - mehanik, orodje za vsako ceno prod a m. Naslov v oglasnem oddelku Jutra t. 9231-6 Neveste Nudim Vam l*-. • Izd. ka v-posteljnega ki telesnega perila. Enflanje, predtisk ročnega dela. — MŠielak, Ljubliana. llju-ka <:<--'a 0231-6 Detektor slušalke, fotoaparat, 150 dinarjev naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9192-6 Mizarji Najcenejše i-d najboljše suhojeplje-ne vt-zant ološče pi>erp!at.U-n; dobite U3 skladišču Wvarue »L:ko«l« Suša k Ljubljana Dunajska s. 31 dvorišče Pošilja se na deželo v vsak- mn»ži ai. Zahtevajte e«n,ik 120 f, Orehova jederca, orehe in fižol nudi najceneje Sever in Comp.. Ljubljana. Go-sposvetska cesta 5. 0281-6 Registrir. blagajne pu zelo nizki cen: proda Fr. Oblak, Do!. Logatec. 0270-0 Za okras vrtov parkov in plodovitost sa-donosnikov nudim Vam vse potrebno okrasno gmiovje in sadno drevje. Cenik zastonj. — Mihael P odloga r, drovesničar in vrtnar v Vojniku pri Celju. 8820-6 Razno pisarniško pohištvo ■da m. pove o: oddek k J„ :a«. ' 92-5.s-£ Okvirje za kolesa ve"- ,Jo!.: t oii i a njeni k z.do lig: !no .;.-.:■, . ' -a M i . š:čcvi c s -; 7 Iti, vhod 1,0-g - ■■ čaruc. 0-014 Fotoaparat Avus-kan:-::i :< i-> X 12. f = nami pr-iam. frtl«. 0-O2-6 Špecerijsko stelaro Razno pohištvo kratek klavir ter nove barako zvaril selitve poceni prodam. Opekarska cesta 32. 8303-6 Potovalni voz :i!!l IV'1 Vrtnar Iv. J e m e c v Mariboru« . D'n. ojji-e spomladno saditev Pritlična sadna drevesa, eno- in dvoletna in cepljene vrtnice dobite v zanesljivih vrstah a j&mstvc-n pri M. Maro-tiku. Lj.''iljar.a. Gospo-svetska za. sta 5. 9314-6 Kuhinjsko kredenco za -200 Din. mizo za 50 Din. ■'- •• ---'ko -eač-lik) -k: D:n. .k ir i-lise:;... £■: .■.!:,u:. Turk, N . . k k. ii Hladilnico (Gellert Wi«n 3069 kalorij^ novo. predam. Josip Kli-č k. M- '- :. Tli - cl-:'-kl. 0:7.-8 Motorji na prodaj: ter Stoje^ tpHP, mo-or:i rd a .-e ■■ , z. — a pe g n. uči g:.- t n k:, p- re-a za a . o " u '"' ■■ -' e. ' :' r. K : kal e-- ii- e ' r:-« !.erab'i=vr :r. :.■:,:. leie. - - Prod.a.m psitovorni a vi« »Praga« in poinogumast« cm za itovome av:> oio-l.i|e. r- -i Kri meh: a. delavni.-:,. Ljub! k. na. Dana 'ska e.sta ."i. OI'.7-6 Transportni sodi nižji ceni prodaja S>rerz Prane, s- -kulja. Br. g pri-Ik .j::. " -' 5 Pozor! Vrtnarji, trgovci z zelenjavo, trgovci in pre\ogniki! različne ■ ' s - O ■ z >' '"p '. i ZI. . OZ i-» e 1- klsTva, Teč VOZ. ' ■' : Pr-vzani m tudi Ik. Ma: 1" Tr/.a-:. * 80 n k« Jajca za valjenje K ha ki- se k-. JI ,. nagrad z raz-a.v. K:... -'■:'.-,- 7.a valjenje po 4 Din prodaja An. , 'k: L. ■'-■- e ii. K I-ske 'J' p:i- 80 9-6 Premog, drva. koks proda k-l \'inko Pedoleril-:. Tržaška cesta 16, tei. 33-13 Slivo v ko prstno, č v kra t žgano 5"i ' eg Ii.: c-i-i nudi Fr. Prijatelj, Tržišče. 8996-6 Acetilenski aparat za 30 !:;■'■' ugodno proda Fr. P" j ■ * ki. Tržl.-če. POiM-S Pozor! Naprod" j imam še nekaj tisoč kil .gramov = ah.okuii-Ijenega ne. ■ Iianega »ni-v. ga, kokošjega perja po Din 6 kg. Za velecd-je-ina!ce cngros cene. — I s teč a -; i o s.-m kup..- za perutnino in jajca po na V- 'i dn-v.nih c.--:ah J. Kckihard, Ptij. 8985-4 Več tisoč vrtnic nizkih. najnovejših vr«t i:i barv. kakor holandski riblsc! frdeči. beli. črni) pri Ivan Fischerauer. Jeruzalem. Ivanjkovci, Slovenija. 0007-8 Sedlarsko orodje Prodam orodje ia stroj v lobrem stanju, za vse" sedlarsko delo. Dam tudi na obroke. Ivan Sto:.ar, Pišece. 9121-6 Napravo za žganjekuho sod 50 lil. marmor za grobnico* in ročni voziček proda F. C vek, Kamnik. 91176-G / ZA NOGOMET, TENIS, IGRO ODBOJKO IN ZA DRUGE ŠPORTNE SVRHE IZDELUJE V STROKOVNJA-ŠKI IZVEDBI PO PREDPISIH IZREDNO POCENI Interesentje, zahtevajte ponudbe! 167 ovarna motvoza in vrvarna, Grosuplje Pesek za posipanje vrtov 1>b'te ua Dunajski cs>i i? 9i98-Ra«eo< E" č za britj«. Posebne r< ^,amne Cene za prebrodi .lice. Pisati n* naslov: »K;n»«, Beograd. Rtanjska br. 8. 89:10-6 Puhasto perje £isto. iohano. k z (x> 48 Dto •druga vrsta k? p-"' 3b Din č. ^to oeio gosje ki '.»o 130 I ud ir r.:* v r r i j h k n [io Ž5( J>TJ razpošilja pi>štui-ni povzetju L. B r o z o v i c Zagreb. Ilica 82. 22 6 Irgovsko opravo a a m mino trgovin o. koan-pletno ili porjamez.no pro dam. Naslov pove oglasni O-M" ek »Jutrat. 8880-6 Starinsko orožje »i.-i;>rO'laj. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 8!>::'i nas mnn^j kupiti na ugodne obroke. Nepogrešljivi- gospodinjske predme te. garniture nanvznih pr tov. krasna darila za veliko noč, jedilni pribor, nogavice, brisače, kavne servise in drugo. Sapira. Dur.ajska cesta 36. 8955-6 Velik čoln 10 m dolg. skoro nw Iti cca 2 vagona kislega sena jkv -m proda Franc Pre-jriro-v. Martinjak 3, pošta Cerknica. 8723-6 Volno za rnodroce po zelo nizki ceni prodaja S'ira. Cankarjevo nabrežje it. 5/1. 7313-6 »Zabavni list« ft«dn:k) Stražišče pri Kra tj ju. Vsaka številka same 1 Din. Zahtevajte brez plašne ogledne številke! 141-6 Vi želite pristnega Liutomerčana? Morda za praznike? Za god? za veselico ali gostijo? Dobro! Naročite si ga pri našem znanem vinogradniku Rob. Košar. Sv. Bolfenk pri Središču. Najfinejše sorte. kakor traminec. mu-škatni silvanec, riz"ing. Vas ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom in trošarini. Naročite takoj cenik! Vino se razpošilja v lepih sodčkih od 10 1 naprej Poskusite enkrat. Dobite že fina namizna vina od 3.50 Din naprej, dokler zaloga traja. 143-6 Foto-aparate in vse fot->fK>trebšč.i.ne ku pij pod najugodnejšimi po goji v foto trgovini A Šmtic. Marijin t.rg št. 8 — vogal Wolfove ulice St. 1 304 6 Premog in drva jvodaja Jezuršek, Vodmat. 200 Gospodin.io jezijo zlasti omare, ki tlačijo obleke. Naše omare so 60 cm široke ln ohranijo obleke brez gub. — Posamezno ponlštvo. mize. stole, dalje kompletne spalnice od 2000 dinarjev naprej v najboljši izvršbi naročite pri Albert černe mizarstvo. Zg. Šiška pri Remizl. 385'6-1 Vsaka beseda n\ dajanje na š: fr« rta 5 Di- 1 Din: «lova ali (9) Radio-aparat dvoeleiktronskt, za anodo zado-stuje pet, žepnih ba terij — prodam za 5<>0 h-,. Drenik, Ljubljana, Drenikov vrh. 9181-9 Radio-aparat boljši. malo ralJjen kupim Ponudbe z navedbo firme in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Radio 101«. 9218-9 Ugi-asi trg. značaja [*> 1 Din beseda; za ciljanje nasinva aii za šifro o Di.u. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) v,ito kolut (Scheibe) &Ytf)—3200 mm premera za jermen 350—400 mm. 2 —250 mm 9vedr:ne (Boh-rung) kupim. Ponudbe s t', -vmi dimenitpimi, težo in zadnjo ceno poslati na t« .varno gum e, Lesk ovac. 9091-7 Smučarske hlače wnn«\ke, tudi smučarske čev;je št. 43 kupim. — Oferti pod »Skoraj novo« na oglasni oddelek »Jutra«. 9124-7 Prešanega sena kupim takoj več vagonov. Kupim tudi prešo ta prešanje se,na. Ponudbe poslati na oglasni odde-'•*■ — ■ iTakoj- »102-7 poslati lek »Jutra« pod šen prejem«. Nov voz z diro enovprežni ali dvo vprežni. na peresa ali brez kupim. Opis voza in zadnja cena v pismeni por, udibi na oglasni oddelek »Jutra c pod »Močan voze. 9134-7 Gorivo, drva busovo in gabrov«. kupi;. i-mo večje količine. — Obširne ponudbe prosimo takoj na: direktor llerr marin, Zagreb, Jurišičeva SIH. 9099-7 Fotoaparat 10 X 15, dobro ohranjen :n lečo kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni •'ddeli'k »Jutra« pod šifro »Aparat«. ' 8<7š-7 Drobilnik .'Schotterbrechmaschine) ki dnevno prodm-.ira 8 m3, kupim, aii vzamem na po-smiIo proti odškodnini. Naslov [n>ve oglasni oddelek »Jutra«. 8965-7 Lrarsko orodje knnii>!et.no kupi Bd. ^ki^pek Ljubi 'utia, Mestni trg št. 8 9076-7 Bukovo oglje vi-čjo množino kupim za i •iozrmst.vo. Ponudbe na _r'as. oddelek »Jutra* ped šifro »Sušak«. 9031-7 Surovo maslo večjo množino kupi-m za ino^imstv a. Ponudbe na n^ias. inldelek ».Jutra« pod »la blago«. 903U-7 Brezplačno Vam pošljemo prvih osem na[st nadaljevanj pretresljivega ljuba vnega romana »Most vzdihov« k ga je napisa; sloviti pisatelj Zevaco. Pišite na uuravo »Družinskega t"d irka Romana«. 89-J9-7 500 m cevi za motorno brizgal no od X—30 at.m. tlaka, kupi Prostruv. gasilno društvo Oplot.niea. Ponudbe z vzorci do 10. aprila na naslov ki ga pove oglas, oddelek »Jutra«. 8997 7 Perzijske preproge par lepih komadov kupi privatnik. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina«. 9226-7 Lončarji Potrebujem vagon lončkov za cvetlice. Ponndbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko -»Vrtnarija«. 9160-7 Ma!o stružnico za precizno mehaniko, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Precizna«. 02S4-7 Magnolijo me^no sadiko kupi hotel »Soča«. 9303-7 Vsaka besedia 1 Di,n: za dajanje naslova ali «a šifro pa 5 Din. (,12'> Več spalnic masivni,h. folitiraiiiih, po •5IKK) Din proda Joža Vi-žiin. mizarstvo, i)orfar}e pri Skofji Loki. 9046-112 Predrago kupujete pohištvo, okna in vrata. Dobite tudi na obroke. Zahtevajte cenik. Franc Zupa.n. Ribno 54 — pošta Bled I. 8879-12 Rabljeno pohištvo kupim. Ponud'be z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani nod značko »Kompletno«. 9088-12 Krasno jedilnico iz orehovih korenin, fino izdelano, prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 9208-12 Svetlo spalnico 1'i-bpo ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8881-12 Pohištvo Kdor si hoče nabaviti pohištvo, moderno, solidno izdelano, po znatno nizkih cenah, nai si pred nakupom ogleda zalogo pri Matiji An-dlovlcu, pomenskega ul. št. 34. 9200-12 Dve spalnici čisto delo, zelo ugodno prodam. Jožef Prebil, Dunajska cesta 69. mizarstvo pri g. Cihler. 9242-12 Smrekove spalnice za ceno 2200 Din nudi pohištveno mizarstvo Anton Bizovičar, Glince cesta II/l. 9290-12 rnotv Vsaka beseda 1 Din; Za da^nje naslova ali &a šifro pa 5 Din. (10) Motor BMW 7.V) com, s prikolico, v re-lo dobrem stanju poceni proda Kandič, trg. v Kranju. 8912-10 Motorno kolo znamke Ro.udge \Vithworth 250 em*, z vrhnjo zavoro, 4 presita ve. ugodno proda Fr. Prijatelj, Tržišče. 9001-10 Motorno kolo »Indian Scout« s prikoii-co. v najboljšem sta.nju za 6000 £>in proda Berložnik, Maribor, Aleksandrova 35. 9058-10 2 tovor, avtomobila »Chevrolet« 29, 4 cil., generalno popravljena, v najboljšem stanju ugodno proda J. Kovač, Tržič. 9201-10 Motor Ariel 500 ccm, skoraj nov naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9tH>j-10 Motor A. J. S. 1000 cm', s prikolico, v najboljšem sta iiju poceni proda J. Kovač v Tržiču. 9202-10 Motorno kolo s prikolico, v dobrem stanju. i elektr. razsvetljava 1000 ccm. ugiidno napro 1aj Za 10.000 Din. — Po u ud be na ogiasni oddelek •Jutra« p->d »Motorno ko .o«. 8929-10 2 osebna avtomobila in motor, kolo »se v dobrem stan.u na ■>ro bnzgaln itd je »Benault«, zato su naje« nejši ui prvovrstni. Zahtevajte ponudbe ™ oglejte st zalogo prt Renault za stopstvu v Ljubljani Cesfa na Rožnik št. 19. Velika {aloga rezervnih delov. 88-10 Ognjegasci :d požarne nramt«-. zahtevajte ponudbe izbornih. a najcenejših motornih briz galtl, reševalnih avtomobilov itd. od Rena uit za -topstva. Cesta na R ižnik št. 19. 89 10 Zamenjam generalno repariran avto, takse prost, za dobro ohranjeno motorno kolo s prikolico, močnejše tip°. Ponudbe pod »Priložnost« na oglas.il oddelek »Jutra«. 9142.10 Motorno kolo 350 ccm, 10 HP, novejša znamka, brezhibno, prodam. Zaje. Florijan-ska ul. 10,1. 9184-10 /.a Desedo. Oglasi so-' iiijalnega značaja po j 50 ;>ar beseda. Za da I janje naslova ali :a j šifro 3 Din, oziroma j 5 Din. (11) 3 nova kolesa nemške znamke, za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi cesti 7/III, vhod poleg slaščičarne. 9262-111 Oblačila Irg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na sJova ali za šifro 5 Dir Oglasi socialnega zna čaja vaaka beseda 50 par; za dajanje naslova •i.l,i za šifro 5 Din. (13) Sokolski kroj za manjšo postavo, dobro o-hriMijen naprodaj. Naslov tpove oglas, oddelek Jutra. 9206-13 Cenjene dame! Eleganten prilegajoč piašč aH športni trenčkoat za pomlad najlažje izberete ter najcenej« kupite on F. I. Goričar. Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. Poseben odaeiok za dara sko kofifekcijo. 7901-13 . Kdor nudi prehrano | plača sa vsako besedo ' 1 Din; kdor išče pre hrano pa za besedo 50 par; za dajanje na slova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. t"l4) Tijčvrski c^la™ 1 Li.: Hotel-pension .etjv.št era kraju na Gor^r.jskem ali na Ja-d <»n i vv^i. em takoj » najem. fonudbe pod -^Penzioa« na oglasni oddelek v.Jutra« 9143-1J Otroka boljših staršev vzamem v dobro oskrbo. Mleko v hiši. Naslov se Izve v ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani. 8941-14 Vsaka boseda 1 Din: za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Mizarji, pozor! Vsake vrste suh. t.rd rezan le«, mehak les — borovi no, mecesen itd. imam stalno v zalogi. Naročila na naslov: Poštni predal št. 4. Sv. Peter v Savinj ski dolini. 7729-15 Les Ktip'm suhe, zdrave, ne-raaklaiw hrastove plohe vsake debeline od enfga metra dolžine navzgor po Din 40,— od 100 kg fran-oo vagon Sušak, množina približno 30 m". Ponudbe pod »Hraste na oglasni oddelek. »Jutra«. 9114-15 Bukcva drva eepamce, 1. 11. Ul. ki. potrebujem par sto vagonov sečnje 19:50/31 fran ko vagon nakladalna oo-staja na Maks Kalb. Ptuj. 9125-15 Lipo, javor, bor, hrast, mecesen okrogel in ri-zan. kupuje K. Schonk. Sušak. 90tVH5 Oglasi trg. značaja pv l Din bi-seda; za da anje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega (načaia tra vsaka b'-seila 50 par; za dajanje naslova »p za šifro r« 3 Din. (81 Valvasor t,odi posamezne dele prodam, event. na odplačevanje v obrokih. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« Vsak« beseda 1 Din: za dajanj« naslova »H ia šifro pa 5 Din. (17) Lok a l v Trbovljah na prometnem kraju oddam v najini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9111-17 Staro pekarno dobro vpi-lja.no. v mestu takoj o d d a m v najem radi družinskih razmer. — ponudbe na ogiais. (Midelek »Jutra« j»"d »iPukari ;a«. 8813-17 CiostiMno dr>bro id'ičo, v Ljubljani ali v okolici vzamem v najem. Ponudbe pod šifro »Pristna dolenjska vina« na oglasni oddelek »J i tra«. 91« 17 Gostilno ali vinotoč ,na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ipod šifro »Kmalu«. 9T01-17 Mesnico na prometnem kraju iščem v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 87(53-17 Specerij. trgovino dobro idočo, oddam v najem 7. inventarjem in zalogo. Ponudbe na oglasni odri p let »Jutra« pod šifro »Prilika«. 9230-17 Lokale uporabne za skladišče ali delavnico, ob glavni cesti in postajališču cestne železnice oddamo v najem. Vprašati v tovarni kisa Jos. Vodnika dediči, Ljubljana VII. Celovška c. 42. 9259-17 Pekarijo v Industrijskem kraju oddam takoj v najem pekovskemu strokovnjaku. — Prednost imajo samski gospodje. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pekarlja«. 9293-17 Vsaka beseda 1 Din. «a dajanje naslova ali TU šifro r>3 5 Din (181 Prvovrstna vina d,o,bite v vinotoču na Cankarjevem nabrežju. poleg Frančiškanskega mostu. — Belo dalmatinsko . 10 Din črno dalmatinsko . 10 .. Riržica.....'10 „ Viško črno ... 12 „ Mosler.....12 „ Burgundec . . . 16 „ Čea ulico 1 Din ceneje! 8150-18 Dalmatinska vina in žganje za velikonočne pra,znike nudi gostilna »Dalmacija« vuigo pri Anžoku Vodnikova cesta 17 in gostilna »Dalmacija« vulgo pri Kovaču Kolodvorska ulica 27 Črno viško 12. beli Opolo 10, črno namizno 9. OpoJo-rti-žica 9. Prošek lO. [a Vermuth 32. tropi,novec 30, olivno olje 20. vinski ki« 5 in razne druge likerje. Tropinovec na debelo 53% alkohola po 14 Din. Izvolite poku siti neo,bvezno. da kupite. — Priporoča se Brača Lasan. 901,1-18 Vino čez ulico Beli haložan liter 7 Din cviček ,, 9 „ črno dalmat. ,, 9 ,, rizling „ 9 „ rdeč burgunder „ 13 „ muškat silva-nec „ 13 „ Ia sadjevec „ 4 „ praško šunko razno salamo, sir, konzerve. sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in desert. vina ima najcetieje S. J. J e r a j v Ljubljani. Sv. Petra cesta štev. 38. 8841-18 Prvovrstna vina dobite v vinotoču Cankarjevo nabrežje poleg Frančiškanskega most«. Dalmatinsko belo 10 Dalmatinsko črno 10 Ružica 10 Viško črno 12 Mozler 12 Burgundec 16 ^ez ulico 1 Din ceneje. 8150-18 Vsaka beseda l Din; ta dajanj« naslova ali «a šifro pa 5 Din. (lfi) Posodim v gotovini proti vknjižbi na zemljišče Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »in.ooo« Kapital od 100.000 Din naprej [►otrebujemo za na>c strank- v gotovim al: nranil.ii« knjižice prvoraz rednih Jugosiovenskih denarnih zavodov za prvo razredna poslopja v m54-10 85.000 Din posojila iščem na novo hišo proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša na Kodeljevem«. 9129-16 Ugodna eksistenca! Na moderneje urejena m varna pletiljstva išče družabnika. Eventuelna pi'"-daja po na boljših pog.ijih na letne obroke: (lam-, r. Zagrob, Ilica 227. 91)7-".>' Družabnika(co) z vložkom I>in Hni.Ofiii ali posojile,m sprejme najbolje vpeljano ped /t je iire7. konkurence v državi radi takojšnjega izplačila s* da njega družabništva. Inventar in terjatve krijejo |«-t:kratni \ili /»-k. p inud be p«>i »Brez rizika« na oglasni oddelek »J ntr.-i« 9177-16 Družabnika treznega in resuega »"■'delavca, s 150.0C0 Din kapitala (takoj tr-ba položiti 80.000 Din) spre.m-m takoj za v vsej Jugoslaviji d vihro uvedeno kemično pinl jetj-e. Kapital je osiguran in nosi mesečno čistih 50% Samo resne ponudbe na naslov: Ra.-olin, Zagreb, Ra dišina ulica 13. 82A1-16 Brezobrestna posojila za zidavo, odkuji obstoječih vknjižb itd. daje Za grebška stavbno kreditna zadruga — zastopstvo v Ljubi lani, poštni preda' 307 131-16 Visoka rentabilnost in eventuelno eksistenco nudi obnova solidnega, trajnega podjetja. Ponndbe t>od značko: »60.000 — 70.000« 9183-16 Brezobrestno posodo za zidanje, odkup zemljiškoknjižnega do'pa itd. daje Zagrebška stavbe-no-kredltna zadruga! — Zastopništvo: Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnike! 131-16 300.000 Din posojila iščem vknjiženje v prvo mesto na Dosestvo v ljubljanski okolici, obstoječe 3 hiš z gospodarskim poslopjem in okoli 30 parcsl. njiv, travnikov ln gozdov. — Ponudbe pod šifro »Dobro« založeno« na ogl. odd. »Jutra«. 9269-16 Posojilo na večje posestvo, pr^ti vknjižbi na prvo mesto, išče Franc Košak. Sv. Petra cesta 78. 9300-16 Kdor želi sigurno naložiti Din 400.000 na hipoteko, naj piše na podružnico »Jutra« v Celju pod »Vknjižba«. Vsaka beseda 1 Di.u; za dajauj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Trgovina z železnino v Ptuju na prvovrstmem prostoru poceni naprodaj. Ponudbe, pod šifro »Dobra trgov ima« na oglasni oddelek »Jutra« v Mariboru. 9069-19 Lokal na Bledu center, izložba. oddam. Naslo-v v oglasnem odd. »Jutra«. " 9123-19 Vpeljana gostilna s slov. vinom in slovensko kuhinjo, v centru Zagreba lakoj naprodaj radi odhoda iz Zagreba. Rešene po-nu .be na naslov: Bošnjak M„ Zasreb. Tkalčičeva 11 8970-19 Lokal primeren za obrt ali trgo-vino, oddam v centru Novega mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9033-19 Gostilno dobro idočo na periferiji Zagreba prodam zelo po '•eni zaradi hitrega odho da iz Zagreba. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9136-19 Gostilno in ilS oralov zemljišča, vse v najboljšem stanju, prodam. Gostilna brez konkurence. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno« 9113-19 Delavnico zelo svetlo, 8X6 m. poceni oddam. Gale Maks. Zg. Šiška 174. 9174-19 Majhen lokal iščem v Ljubljani. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod značko »Prometna točka«. 9075-19 Gostilno »ddamo na račun aH v najem samo kavcije »mm?, nim reflektantom na Gorenjskem. Ponndbe na ogl "Hid^lek »Jutra« i^d šifr" »Osebna pravici«. 8817-19 Trgovina v velikem mestu Slovenije radi bolezni naprodaj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idoča 58«. 8858-19 Lep lokal z 2 izležbama. sredi me-■'ta oddam proti odkupnini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8SS3-19 /Majhen lokal iščem za maj na prometni točki v Ljubljani. — Po nudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Suho«, i _____8:«!9i Pekarno debro idočo, na križišču dveh prometnih cest. v najbližji okolici Ljubljane, zaradi bolezni oddam proti odstopnim in odkupu inventarja. Pismene ponudbe pod »Pomlad ?05« na ogl. odd. »Jutra«. 9196-19 Lokal z 2 ali 4 sobam:, nasproti sodišča oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c. 9329-19 Klet veliko, suho, oddam pri Gorenjskem kolodvoru, pripravno tudi za skladišče. Kreuzer. Franko-panska 23. 95>97-19 Opremljen lokal maihen. cddam na Ga-lusovrm nabrežju 17. I oizve se na Os^.karjc-vem nabrežju 3/1. 9241-19 Trgovino dobro idočo, v Ljubljani prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jirra- y»ed šifro »Prometni kraj«. 9311-19 Vsaka bo-seda 1 Din: za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (U0) Večje posestvo v okolici Maribora, vel. «ad"nnsnik. travniki, vinograd, zidana poslopja, pr'"lam, vzamem hranilno knjigo. Ponudbe pod »Posestvo J(>ii.iXH|f na podružnico »Jutra« v Mariboru. 9071-20 Parcelo za Bežigradom prodam. Na«lov i«>ve ogl. oddelek »Jutra«. 7164-20 !-nadstropno hišo z 2 stanovanjema, vrtom in sadovnjakom pod Karavankami (550 mi naprodaj za 80.00(1 Din. Po-nud-be pod »Doni utvuko-ji nca« ua oglasni d le lek »Jutra«. 911S-20 RealHetna pisarna — družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št 4 proaa: VILO. enonadstropno, novozidano, trlstanovan j-sko, konuortnu, 1000 m- vrta, blizu bv Krištofa, Dm 500.000.—. VILO enonadstropno, novozidano, trlstanovanj-sko, 800 m- vrta, pri Sv. Krištofu, Din 450.000. VILO, enonadstrepnj, novozidano, tristanovajij-sko, 500 m- vrta, ob Dunajski cesti. Din 280.000.—. VILO. enonadstropno, enodružinsko, 400 m" vrta Bežigrad, Dm 230.000.—. VILO, novozidano, moderno, enonadstropno, z manzardo, 4 komfortna stanovanja, 600 ms vrta. blizu glavnega kolodvora, Din 650.000.—. VILO. enonadstropno, novozidano, komfortno 10 sob, 1000 m- vrta, garaža, v okolici Mestnega doma, Din 650.000.—. HISO, vili slicno. enonadstropno, tristanovanj- sko, 1000 m-', Mirje, Din 360.000. HIoO, trgovsko, v centru, 2 trg. lokala, 2 prostorni stanovanji, Din 425.000.—. HlaO, trgovsko, vpeljana trgovina meš. blaga, tri stanovanja, vrt, 10 minut od pošte Din 450.000.—. HIsO. trgovsko, trinadstropno, 4 trg. lokali, preko 40 sob, blizu »Zvezde«, Din 2.000.000.—. HISO, trinadstropno. najstrožji center, tri dvosobna. tri šestsobna stanovanja, lep vrt. Din 1,500.000,— HISO, trinadstropno, 8 stanovanj, nedaleč pošte Din 1.400.000.—. HISO. dvonadstropno z manzardo. 9 stanovanj dvorišče, dober donos, v kolodvorskem okraiu Din 1.200.000.—. HIŠO, dvonadstropno, 8 lepih stanovanj, vrt blizu cerkve Srca Jezusovega Din 750.000.—. I-IIsO, novozidano, tri trisoona stanovanja, velik vrt, pod kolodvorom, Din 265 000.—. HIsO, novozidano, dre trisobni stanovanji, prltlkline, pri šmartmski c., lep vrt, Din 245.000. HISO, novozidano, eno enosobno, dve dvesobni stanovanji, vrt, Moste, Din 120.000.—. HIsO, enonadstropno, novozidano, dvestanovanj-sko, kopalnica, ca. 380 m- vrta, šiška. Din 200.000.—. HlsO, enonadstropno. 8 stanovanj, 400 m- vrta. Moste, Din 220.000.—. HISO. enonadstropno. dve trisobni, dve enosob-ni stanovanji, vrt, blizu tramvaja. Din 320.000. HIŠO. novozidano, visokoprltlično z manzardo, eno trisobno, tri enosobna stanovanja, 600 m: vrta Zg. Si.ška, Din 178.000.—. HISO, novozidano. tri dvosobna stanovanja, pri-tikline. elektrika, ca. 550 m- vrta, Zelena jama. Din 225.000.—. HISO, enonadstropno. dve enosobni, dve trisobni stanovanji, 300 m: vrta, pri tramvaju, Din 230.000.—. HIŠO, novozidano, visokepritlično. dve stanovanji, vsako z 2 sobama, kuh., kabinetom, priti klinami. 450 m; vrta, začetkom Rožne doline. Din 190.000.—. HIŠO. enonadstropno, dve trisobni stanovanji, pritikline, ca. 700 m! vrta, Rožna dolina. Din 250.000.—. HISO, enonadstropno, dve veliki trisobni stanovanji, gospodarsko poslopje ca. 1400 m- vrta. Rožna dolina. Din 230.000.—. HIŠO, novozidano. visokoprltlično, 4 sobe. kuhl-nja, oredsoba. pritikline, 800 m: vrta. Trnovo. Din 150.000.—. HIŠO. novozidano. 6 enosobnih stanovanj, vrt Glince, Din 135.000.—. Donos mes. Din 1650.—, hiDDtska Din 80.000.—. HI'0. novozidano. vili slično. 5 stanovanlsko. 600 m-' vrta, ob Dunafski cesti. Din 175 000.—. HIŠO z gostilno. 2 gostil, sobi. kuh. shramba, več stanovanj. vrt. dvorišč?, pri tramvaju, p-edmestie Ltubliane. Din 450.000.—. HI*0 z dobrovpaliano gostilno, več stanovanj, sadni in zelenjadni vrt. gospodarska posJopla. najprometnejša točka, Gorenjsko, Din 310.000. Stavbišča: NA MTRJU. 750 m- .i Din 120.—. RO^NA DOLINA. 600 m; a Din 75.—. KOLEZIJA, 1065 m? a Din 40.— in 1100 m? J Din 65.—. SP. ŠIŠKA nrl novi cerkvi. 716 m! a Din 95.—. OB DUNAJSKI CESTI. 1200 m! a Din 45.—. BLIZU GRAMOZNE JAME 1200 mi a Din 70,— in Din 85.—, ob Vodovodni cesti 750 m-' a Din 65.—. FRI SV. KRIŠTOFU, 750 m= ;i Din 200 —. NA TABORU, 800 m* a Din 195.— in 750 m n Din 200.—. POD KOLODVOROM. 500 m! a Din 100.— in 750 m? a Din 120,— ZG. ŠIŠKA, 527 m; a Din 45.—. Poleg tega večje število trgovskih, gostilniških ln obrtnih hiš na deželi ln v mestih, kmečka, graščinska, veleposestva in gozdna posest'.^, stavbišča itd., v največji izberi po najugodnejših cenah. odda sledeča stanovanfa: PETSOBNO. center. Din 2.000.—. ŠTIRISOBNA. center Din 1.800.—, 1.400.—, Tržaška cesta Din 1.350.—. TRISOBNA: pod kolodvorom Din 1.000.—, Trnovo, s kopalnico Din 750.—. mestni del Rožne doline Din 1.000.—, mesto Din 1.000.—. DVOSOBNA: mesto Din 400,— in 520.—. Ro*na dolina Din 700.—. Bežlarad. velike sobe Din 700.—, Kodellevo Din 600.—, Sp. šiška Din 600.—. Moste Din 450.—. ENOSOBNO: Bežigrad Din 300,— in 350.—. ^ tmmvalu Din 300.—. 350.—. Sp. šiška Din 400. za hišnika v mestu. Trnovo Din 200.—. Poleg tega več drugih stanovanj, trgovskih lo-V-plov. opremljenih In praznih sob, v največji izberi. Vinogradi sadonosnik ca. !> johov. hišo s kletjo in hlev v okolici Maribora prodam, vzamem hranilno knjigo. — Ponudbe ped »Vinograd« na podružnico »Jutra« Maribor. 9070-20 Stanovanjska hiša manjša, v centru mesta Maribora, z vrtom, solnč-vi lega. ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«." 9068-20 Novozidano hišo 7. velikim vrtom prodam ali oddam v najem. S;u i"nci pri Mariboru. Po horska cesta 71. 9059-20 Stavbno parcelo kupim takoj v bližini sta Ljubljane. Ponudbe jiod šifro »Takojšnji plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 9051-20 Stotine kupcev iz tu in inozemstva za različna pn^estva. trgovine, mline ima Daruvarčan. Danivar. 9002-20 Več stotin raznih posestev tn nepremičnin v Darusra-ru in vsej Jugoslaviji, rabljenih strojev. motorjev. avtov, mlatil ni« brez provizije Paruvarčan, Pa-ruvar. Zahtevajte brez-tJa-čen popis! 9052-20 Hišo z gostilno in vsem inventarjem, en nh zemlje predam na pro-metmem kraju. Naslov v o,;rlaiš!H"m oddelku »Jutra«. 9!<*9-20 Nova družinska hiša r. vrtom na-prodaj. Vprašati: Po-hrežje pri Mariboru, Frankojianova 6. 9107-20 Posestvo srednjeveliko, po me-žinos-ti oh potoku, z dobrimi stavba mi in gozd",m kupi m proti gotovini, event. z vsem inventarjem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 89OS--20 Žago venecijanko vzamem v najem, kjer je dosti krneč,k, ga lesa za rezati. Ponudbe oddelek »Jutra« »7,a ga«. na oglas, ped šif-o «»<>1-20 Posestvo z 8 orali zemlje in velikim sadonosnikom — pri-p-avno za vrtnarstvo, Tadi odjMjtoivanja taikoj odda Angela Weiss, Zidaini most 8868-20 Hišico blizu Celia kupim. Dolgo ]>olj« izikljn-čeno. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 8789-20 2 parceli naprodaj v Zeleni jami. Poizve se v Prešernovi ul. št. 8, Zelena jama. 8822-20 Manjšo realiteto kupim v Maribora ali v kakem drnigem prometnem kraju Slo^o noje. Ponudbe na oglasim oddelek Jutra pod šifro »Renta«. 8730-20 Novo hišo s 3 sobami, kuhinjo, gospodarskim poslopjem in »>0 m2 vrta ,p r o d a m. — Pnpbrežie, Maribor. Sol sika ulica 6 8944 Novo vilo enodružinsko, s 4 sobami, kupim v Ljubljani. P« rudbe na oglasni "ddelek >Juitra« *>ora-i.^ ovira (Sremska) 9, pišt. pretinac ^ill. Tei. 23-5-00. Parcela 1000 m! vvlika, ležeča na glavni točki velikega industrijskega kraja. proti gotovini naprodaj. Posebna pripravna za zidanje kavarne, trgovine s čevlji ali za vrtnarstvo, k-r je vse brez konkurence. Po-nud'be na oglasni eddelck »Jutra« ped šifro »Sigurna bodočnost«. 9ii;6-20 Manjše posestvo z ge^ti'no, kupim. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Promet". 9 >-9-20 Gospodar, poslopje v dobrem stanju, prijuav-no. za preureditev za \isaiko večjo ali manjšo oibrt ali stan ovaji j sike ,prv)«to<-e. poleg velik sadni vrt, no prometn-m kraju i lii banovinski cosTi pod šmarno goro, na-pnoda j. Naslov v oplns. oddelku »-Jutra«. 9(05-20 Mlin na prodaj v najbolj prometnem kraju pri železniški postaji. Ponudbe na oglasni midelek »Jutra« pod šifro ■»Prometini mlin«. 9f!22-20 Hiša z gostilno n-ovozidana. na prometni točki Ljubljane. ugodno naprodaj. Ponudbe ]>ed •».Rentabilno S)« na oglasni oddel. »Jutra«. 9170-20 Vilo na Bledu z vpeljanim pens.ir.nem, v krasni legi, z velikim vrtom oddam v najem ali prodam. Naslov peo-e ogl. oddelek »Jutra«. 9085-20 Enodružinsko hišo novo,zidano takoj prodam za 27.000 Din. Pebrežje pri Mariboru, Stržunska ulioa 16. 9074-20 Manjšo hišo ali polovico večje kupim v Ljubi ia ni. Ponud be na oglas, oddelek »Jutra« p^d »Centralna lega«. 9195-20 Parcelo cca 500 mJ veliko kupim v severnem delu Ljuhrane. j Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Denar takoj 984«. 9084-20 Kmetsko posestvo lepo, manjše, kupim jvroti takojšnjemu plačilu. Ponudb" n3 oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Iznod 100.000 Din«. 8977-20 Za deriarne ljudi! 70 oralov gozda ^kompleks) same smreke. 1 1904. nasaje.ne. zdrava rast, lepo blago, izvrstna tla. v okolici Kočevja, nedotaknjeno, naprodaj. Pojasnila daje župan Ivan Putre. Turkova Draga 4. pošta Mozclj pri Kočevju. 8660-20 Stavbno parcelo na Domobranski cesti pro dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krasna lega«. 8542-20 Trgovsko hišo v Ljubljani kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din SOO.OOOc 9212-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9316-20 Hišo z več stanovanji, 2 stavb ni parceli ter kleparsko in inštal. orodje z vso opremo prodam. Poizve se na Celovški cesti štev. 66. 931.1-6 Enonadstropno hišo tristanovanjsko. prodam v Ljubljani Naslov v o^las. oddelku »Jutra«. 8S20-20 Hišo v Mariboru blizu gl- kolodvora, enonadstropno. z v rtom prodam za 136.000 Din. Na slov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 8247-20 Vsakovrstna posestva med temi gostilno s trgovino in 38 orali zemlje, blian cerkve in šole. v zelo prometnem kraju v Savinjski dolini proda At-zenšek. Olje, Kralja Petra ceste 32. 9322-30 Vilo tri stanovanjsko. ko<-n-fortno, velik sadni vrt. v Ljubljani proti ta- kojšrjemu plačilu pv.">-cla:n. Ponudbo pod šifro -400« na '"»glasni oddelek »Jutra«. 9152-20 Posestvo z vpeVano trgovino, miv. gmče tudi go=;i!no, v prometnem kraju kupim. Ponudbe na oglas::i oddeb-k -Jutra« pnd znar-ko »Taikoj denar«. 7J'.tl-i9 Tristanovanj. hiša blizu trga naprodaj po i r<-diio ugodni ce-ni. Naslov pmve ogiasrii oddelek Ju-r» Lepo, novo hišo vili slično, s sobami in vrtom, v bližini mesia. 65.000 Din proda Arzonšet Celje. Kralja Petra c.s a št. 22. 9031-2« Trgovska hiša v M ari boni enonadstrorira. na promet, ni cesti naprodaj. Ponudb« na pndiužiiieo »Jutra« v Mariboru pod šilio • Lepa lega«. ' 9327i-0 Lepo novo h'šo enonadstropno, poceni prodam. Maribor, Viktor Parni ova 7. 9328-20 Enostanovanj. h;šo novo. pri>iam. Primskov o št. l'3i liri Kranju. 9333-20 Lepo kmečko posestvo s hišo i.n goapo-lar&kimi ve-slopji. okiog M ha njiv, travnikov, vinograda in iroizda. v vinored-iein ktVn med Vidmom in Zdela,mi pri Brežicah takoj prnilam. Naslov v oglas-iem oddelku »Jutra«. !' • -••'» Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (31) Kom to rt. stanovanje v prvean. nadstropju na križih t0 Bl'i\veisoiv<: in Tržaške c-epte oddam s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped -Za maj«. 90-19-21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam v Rožni doiini, cesta XVII/14. 8007-31 Krasno stanovanje 2 sob. kabineta, kopalnice, verande in vs< h pritiklin, z elektriko, oddam s 1. maVm. Naslov pove oglas, oddek-k »Jutra«. SO-'',-^ Stanovanje sobe in kuhinje odvlaim s 1. amriloni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9Q';3-J1 Dvosob. stanovanje parketirano. s kabinetom, v visokem pritličju za "'»> Din oddam s 1. aprilem Kodeljevo, Ob L'ub!;am:ci št. 33. 9 107-31 Dvosob. stanovanje solnčno, z vsemi pritikli-nami oddam s 1. ma:em v Roižni dolini, cet-ta IV/25. Ogledati j>o 17. uri. 9025-31 Sobo in kuhinjo oddam za maj. Predeviče-va ulica 24. 9i92-21 3 sobno stanovanje krasno, sclnčno. s kopalnico, v centru mesta oddam. Ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« p«1 »Komfort.no«. 9131-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. majem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bieiveinvva 4S0 Din«. 9156-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo odda Baclimaver Jožef. Kočevje štev. !>.";. 9204-31 Pritlično stanovanje pripravno tudi za poslovne prostore, štirisobno. z majem edda Tribuč. Tržaška cesta 6, telefon 2603. 9194-31 (priltcdite na stroških, času in porto $ tamoCepCitvimi dopisnicami s kopijo. 7 velikih prednosti Vam nudijo napram staremu sistemu! Zahtevajte proračun! cTiskarna I »HoCc&to*« Stražišče pri JCranju Stanovanje eno- ali trisobno oddam. Poizve se v gonilni pri Kovae-u v Dravljah. 9203-3! Stanovanje ▼ I. nadstropju oddam za 850 Din v Sp. Šiški, Vodi/vodna cesta štev. 73. 880ti-21 V vili v Tivoliju O.1 a ni z majem stranki br.-? otrok solnčno. man lardno stanovanje 2 s oh kuhinj« id pri tik lin, s -»o uporabo kopalnice in pral ni-"«. Naslov pove og!a*n, oddelek »Jutra« 7215-21 Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 gK«rwluje Daj''tn ;n oddaj', »'anovanj. mesečnih sol' trg. in obrtnih lokalov pol ugodnimi pogoji. 152 21 Dve stanovanji dvosobno in trisobno, v solnčni legi v vili oddam s 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9256-21 Stanovanje 4 sob, kopalnice in priti-klin oddam s 1. aprilom p; 1. majem v centru me sta. Naslov pove oglasni Oddelek »Jutra*. 9278-21 Lepo stanovanje 5 J:iira«. 9396-211 Krasno stanovanje petsohno oddam z majem ta Miklošičevi cesti 14. Vsaka beseda 1 par; ta dajanje naslova ali ra Šifro 3 Din. (21-a) 1-sobno stanovame i kuhinjo išče tričlanska dnižina v Celju za 1. nrij a: 15. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9i>15-2!a Stanovanje E sob m Aiihtnje. ko.pal-pree. S plinom. v i-en-tri mesta iščem. Ponudbe z navedbo fnc na oglasni oddelek »Jirtra« pod šifro »Aileinsteheud«. 9033-21/a Stanovanje 4 sobno. s pritiklinami. iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jtttra« pod »1. julij«. 9:190-2: a Stanovanje dvosobno ali enosobno. pe možnos*i v Rožni dolini išče tričlanska družina za 1. ma;. Ponudbe z navedbo cene je poslati pod žilro »Reden plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 916.21a 3 sobno stanovanje zdravo, c vsem komfortom v aii pri centru iščem s 1. ir njem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped ►Afrika«. 914S-2Ua Dvosob. stanovanje g kuhinjo, opremljeno ali prazno iščem. Ponudb« na oclas. oddelek »Jutra« pod šifro >&%*«. 9944-21/a Samsko stanovanje 3 ali 2 sob. kabineta ;n kopalnice iščem. Ponudbe n.-' oglasni odelek »Jutra« pod »Avgust«. 9330-3!/a Učitelj ifcče ono. ali dvosobno ce. li"no stanovanje. Ponudbe m oglasni oddelek »Jutra« fvr.i »Matisin«. 9207-21/a Stanovanje 4—5 sob. Komfort.no. v rentru. iščem za 1. avgust. Ponudbe na osrl oddelek »Jutra« pod »Moderno«. 8508-21 a Zakonca brez otrok Iščeta sobo in kuhinjo takoj ali za mai. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« ped »Plačnik Več mesecev naprej«. .91 a 1 oz. 2 eleg. sobi oddam pri samostojni dami v sredini mesta Maribora. Naslov v podružnici »Jtttra« v Mariboru. 9066-23 Prazno sobo solnr.no. 24 m5 veliko, s posebnim vbodom s stop njic. parketom in elektn ko. garderobo in solnčno teraso oddam v novi vi 11 ped Rožnikom. N+siov v oglasnem oddelku »Ju tra«. 913S-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8950 23 Gospodično sprejmem na dobro hrano ,i stanovanje. Istotam od ■lam sepnrirano sobo dvema o tbama. Kolodvorska •il. 23/1 desno. 9i72-23 Opremljeno sobo lepo. z vhodom iz stopnišča in elekt-iko oddam Po želji tudi evrat. i o«krbo. Mirje. Leni pot 10 0130-23 Sobo elegantno in čisto, s po sobnim vhodom oddam stalnemu bol semn go.-pod.il v Fiorijanski ulici 91/1. 9910-23 Gospoda sprejmem na stanovanje. Poizve se: Stari trs št. fi. I. ndstr. 9! 73-2? Opremljeno sobo z uporabo kopalnice, vso oskrbo, oddam s 1. apr; 1 'm. Gledališka ulica št. 12 ITI. 9! 46-23 2—3 vezane sobe prazne ali opremljene — event. s souporabo kuhinje oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Ju'tra«. 91/38-23 Opremljeno sobo veliko, čisto in solnčno. s posebnim vhodom, parketom in elekt-iko oddam s 1. aprilom boljšemu solidnemu gospodu na R:m-»ki cesti št. 7/1. vrata 9. 876.1-23 Lepo sobo s p oseb. vhodom in elektriko takoj oddam v Jen kovi ulici IS/I. 9159-23 Sostanovalca sr>re'meni v lupo. zračno in solnčno sobo. event. s hra no po zmerni ceni. Ce^ta v Rožno dolino 40. pn cličj-e desno. 8888-23 Opremljeno soM s posebnim vhodom oddam Nislo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 8950-23 OpremHeno sobo lepo, z balkonom in elek-t-ično razsvetljav takoj oddam 2 gospodoma na Poljanski cesti štev. 13/11 levo. 8926-23 V Celju oddam 2 krasni sobi s posebnim vhodom. Natančneje se izve na Kralja Petra cesti št. 24/11, levo. Celje. 8719-23 Vsadka be-srda -V' par. za dajanje naslov« ali ta šifro 3 Din. (231 Opremljeno sobo lepo. zračno, z elektriko. j>n*iH.bo:m vhodom, oddam gospodu z 1. aprilom na (r/ Jakoba t.rsru. Naslov T oglasnem oddelku .Jutra«. 9041-23 Opremljene sobe p posebnim vhodom za 1"» in 200 Din s hrano ali brez oddam Sp. SiŠka Cernefova ul 31. »'71-23 Sobo ler>o opremljeno 'Kidam takoj ai: p'>znejp boljšemu gospodu za 200 Din P" s'aiališče tramvaja pred bišo. Naslov pove oglasni Oddelek »Jutra«. 8356-2-1 Opremljeno sobo lepo. v m«tn. takoj od dam ffo^podu. Naslov v »glasnem oddelku »Jut-a« 9169-23 Sobo s souporabo kuhinje oddam v cen-trn mosta. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ped šifro »Zmerna cena«. 9:2!-23 Sobo lepo opremljeno, popolnoma separirano, v Gradišču oddam, evr.nt. tudi samo začasno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9217-23 Prazno sobo oddam v Gerbičevi ulici št. 38. Kolezija. 9222-23 Veliko lepo sobo z 2 posteljama, v bližini univerze takoj oddam. — 'Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9! 55-2? Stalnemu gospodu oddam s 1. aprilom v bližini drame in obrtne šole lepo. veliko, svetlo, solnč no in čisto, opremljeno sobo s posebnim vhodom, i parketom in elektriko. Na ' slov pove oglasni oddelek 1 .Jutra«. 8761 -2"J Mesečno sobo posebnim vhodom oddam Florijanski ulici št. 10/1 92.54-23 Opremljeno sobo lepo, z elektriko in se-pariranim vhodom, najraje zakoncema oddam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9265-23 Preprosto sobico z elektriko. 300 Din mesečno. s postrežbo oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra« 9266-23 2 gospoda sprejmem v vso oskrbo po 550 Din mesečno — v bližini Zvezde. Naslov po ve oglasni oddelek »Jutra« 9277-23 Separirano sobo oddam. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 9305-23 Lepo sobo separirano, s krasnim razgledom. v centru mesta oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 9304-23 Sobo lepo opremljeno, oddpm takoj ali pozneje boljšemu gospodu za ceno 200 Din. Postajališče tramvaja pred hišo Naslov se poizve v oglasnem oddelku »Jutra«. 8356-23 2 gospoda a5i gdč. priprosta. sprejmem na stanovanje v centru mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 9291 -23 3 aii 2 svetle prazne sobe oddam takoj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 9315-23 Opremljeni sobi eno ali dve s prho pM-rom. elektriko in dostopom iz vetrolova, v vili, Bežigrad 12. takoj ceno oddam v na'em. Fant 3! let star, želi znanja z gospodično primerne starosti. Prednost imajo ši vil je ali 3 premoženjem »000 Din, za prospeh obrti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Resen obrtnik«. 8961-24 Znanja nesebično, diskretno, z boljšo, v zakonu nezadovoljno gospo želi gospod srednjih let. Tajnost častna zadeva, zato anonimno nezaželjeno. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Srčna harmonija 1«. 9808-24 Mica Vesele praznike. — Pa ne orez. L. G. 9028-31 Pozor na naslov! Kozmetični zavod M. Pap, Zagreb, Jelačičev trg 6/1 odstranjuje v najkrajšem času mozolje, dlake, solnč-ne pege. Izhujšanje po najnovejši metodi. Kozmetična izobrazba 8968 2-1 Osr-mljena gdč. ž"li dopisovati z gospodom radi razvedrila. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Srčna kultura«. £981-24 Kapeinik! Če skoči kura čez plot, dela reklamo za sosedovega petelina. Če pa skočiš sam čez plot, ne delaš reklame svoji ž«ni. 9141-24 Onrenljerto sobo - posebnim vhodom, blizu bolnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9248-23 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo i.n posebnim vhodom oddam dvema osebama v Kol" •■vorski ulici 31. prifl!8j*. desno. 9238-23 Želim poznanstva z trgovsko sotrudnico do 20 let čedne zunanjosti, srednjo postave. Dopise na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Cvetoči .naj«. :>10tl-34 I. B. Trebnje Lanske vijolice so m; še v prijetnem spomini. 9179-2J Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Dm. (23-a) Muki! Čaka Te ob 13. uri 28. t. m. pri tretji hiši v ulici R. Tvoja Mucka. 9163 24 Opremljeno s-oms separirano —- s posebnim vhodom s stopnji«, ne vezano. išče starejši gospod Ponudbe pod značko »Pn tramvaju« na oglasni oddelek »Jutra«. 8S51-23/a Opremljeno sobo išče boljši gospod s 1. aprilom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »V Šiški«. 9154-23/a Vpokojenec išče prazno zračno sobo s hrano za 15. april ali 1. maj. Plačam po dogovoru. Ponudbe na cgl. odd. »Jutra« pod »Miren gospod« 9249-23a Skromno sobico z 1 postelj.o lahko tudi v kleti ali podstrešju, iščem za takoj ali s 15. aprilo-m. Pogoj je poseben vhod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«. Onim damam in oniin gospodom ki jim delajo kurja očesa neprijetnosti v čevljih, posebno zdaj, ko pridejo topli dnevi — svetujem, da jih odstranijo z edinim sredstvom, to je s pedikiranjem. — Odkar mi je odpravil pediker kurja očesa, in to brez bolečin, lahko gojim brez vsakega napo-ra s,port, ple«, telovadbo, sipioh se.m opazila že pri hoji, kako prožno sedaj lahko stopam. — Zahvaljujem se tem pn-tom g. Jurmanu, brivcu v Okrožnem uradu, kjer vr ši svoje .posle, ter ga damam in gosp od cm toplo priporočam. Sonja Kutr.a-kar. uradnica v Ljubi'ani. ti.50-24 Rado K....k Pred 2 leti velikonočni ponedeljek — avto —. Se v aj>ominu? Znana Ljubljana 9149-24 Amerika, Avstralija, Afrika, Azija, Evropa zovejo dame in gospode v svrho duševne izmeue. sklepanja prijateljstev in zakonov, izmenjave poštnih dopisnic, pisemskih znamk itd. potom The Internat Oorrespondenz Club Wind sor. U o n a c o. Headposi Post Box 30 Rivčera. — Letno 5 dolarjev. Prospek ti samo proti Postal In temat Response. 8487-24 Julija! Pred prazniki nemogoče! Prav srečne praznike in misli name. Piru-he prinesem v četrtek ob običajni uri. Frtna-tek-Tekmec. 9144-24 Silva! Da Te nisem nikdar videl v smuškem dresu! Si »fest« fant, toda raje te imam kot deklico. 91S8-24 Le takega si jaz želim ki nosil dilce bi na rami — in smučal z mano po poljani, — da IM ves svet zavidal mi! — — In kdor si take deklice želi — naj piše mi pod »Srce dobi«, na ogl. oddelek »Jutra«. 9219-24 Lepi Voger Čakam, čakam, noč in dan Ti si pa tako zaspan, da Te od nikoder .ii, mene pa srce boli. Čakam Te pod 3niostovjem tožim, težim se vodovjem, pa mi ne povejo nič. kje leži pokopan ptič. P. S. Včeraj so mi odrezali nogo pri »Nohtu« brez narko-ze. zalo sem nekoliko zmešan. 923'.)-24 Inczemec stalno tu bivajoč, 32 let star. i-sče čedno io inteligentno prijateljico iz boljših družabnih krogov, po možnosti neodvisno, za p;i-sečanje gledališča, kina in plesov ter za šport. Najstrožja diskretnost zajamčena. Dopise, po možnosti s sliko, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Slove-nisch-deutsch«. 9130-24 Dve gospodični želita dopisovati z inteligentnima gospodoma. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blon- d:i.Vn č-................." M Vsaka beseda 2 Dim za u-janje naslova aH šifre na 5 Din (251 Vsaka tieseda 2 Din. za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (24) D. Stankovič Kako naj si tolmačim ta večni -molk? Vesele velikonočne praznike in na vroče zaželjeno skorajšnje svidenje! 9246-24 Sostanovalko sprejmem v lepo opremlje no sobico z elektriko. — Naslov iz prijaznosti pove cvetličarna Hvala. 9267 23 Opremljeno sobo S posebnim vhodn.m. parketom in elektriko oddam v -redini m^sta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9250-23 Na pomoč! Skrahiran pesnik prosi cenjene čitateljice, aa mu pomagajo najti primeren četrti verz, ki ga nikakor ne more »po-pruntati«. Kitica je sledeča: žulj preživlja revne sloje, Zrebca jezdi kanonir; žalostno je srce moje. Verz pošljite na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »Abeceda«. 9164-24 Pomorski častnik se želi seznaniti z gospodično ali vdovo. Ponudbe pod »Karakter« na osi. odd. »Jutra«. 9275-24 /8 Svoj čas meni očitano »Aus dem Auge au« de.m Sinn« se na žalost uresničilo — s.amo nasprotno! — Vesele praznike! 9270-24 Dolgčas Želim Ti vesele in zadovoljne praznike. Razgovor mogoč v torek ob 20. pred kino Tivoli. Ja-Marv. 9261-24 Ljubljen!! Oprosti — bodi dob^r — Tvoja. 9)13-24 Joh... Točen naslov nepoznan. — Sporočite. Vse bo jasno, lepo. dobro. 9312-24 Rudi. Rudi! veš li to. da neko srce zate bije. če pravga zveš. mu pisat takoj smeš. 9178-21 V nonedelisk bom videla, če bral boš Jutro to. Potem prideš gr> tovo za mano na Sv goro. 9193-24 Milena Pismo odposlal. Želim Vam tem potom še prav vesele velikonočne praznike v pri^akovanlu. da se prav kmalu vidiva! 9778-24 Mlada ločenka z lastno hišico v Ljubljani želi znanja z boljšim gospodom vsled skupnega go«)iMidin'istiva. Z.enitev rr izključena. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Resno«. 9081-24 Dani nudim g-afi= komfortno se-narirano sobo. De-pise na oglas, oddelpk >Jutra« pod »Prijateljstvo«. 93.18-24 Slave! Veselo Veliko noč z željo, da bi kmalu tudi Ti .postal vesel smučar. Ti želi Mo-gočnik. 9210-24 Gospod kapeinik! Ne bciin jaz delala reklame za Luiza! Tudi čakalnica kina Ideal ima Ln-tzovo peč. Čakam zanesljivo danes, čakalnica kina Matica ob 9. Nestrpno »Hladna«. 9048-24 »Kladna«?! Ponujanju zaman! Dovolj lepših oboževalk! 9!;&3-24 Prijatelj narave 35 let star, išče to-variši-eo (event. kole-sarieo) za sprehode in izlete. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« p'd šifro »Noči v planinah«. 9094-24 Obrtnik želi resno znanje s pridnim. dobrimi in čednim, 24—28 let starim dekletom ki ima nekaj gotovine. — Ponudbe na pedruž. Jutra v Trbovljah pod »Lasten dom«. 8801-24 Gospod Išče tajno prijateljstvo z inteligentno gospo. — Cenjene dopise, tudi v nemškem jeziku, na ogl. cdd. »Jutra« pod šifro »Nesrečen zakon« 111«. 9777-24 Grafolog sem im vsi vedo. da je moje delo res dobro. Tudi Vi potrebujete analizo Va še pisave! Služila Vam bo vedno! Priložite 3 Din v /.namkaJi! Dopise na oglas, ddelek »Jutra« pod šifro • la grafolog«. 8811-24 Samotarec 30. let, v dobri službi in hišni posestnik, želi poročiti gospodično. ki ima nekaj prihrankov in veselje do kmeti.istiva. Cenj. jsooiudbe s polnim naslovom na podr. »Jutra« Celje« ipod »Lupo živl:enje«. 9098-25 Želim se seznaniti ali poročiti z žensko — budi vd-oviee niso izključene — ki bi imela veselje do trgovine ali do •posestva in ki poseda do 300.009 Din gotovine, v starosti 24—30 let. Ponudbe na oglasni oddelek ■•»Jutra« pod »Sanwest.ojen krojač«. 6874-25 Katera Slovenka | brhka in čvrsta, se bi ho-1 tela poročiti z istotakim i poročnikom — nahajajoči™ i se začasno v južnih kra-j jih. Dopis na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sreča«. &i#5-25 Gospa Pavla iz Dobove! Kaj vendar tako molčiš? Vedno Te čakamo na novem domu! Vesele praznike Ti želijo A. io D. 9165-24 Mlad veleposestnik želi zna.nja z razumno, 24 let staro gospodično, radi ženitve. Ponudbe s sliko pod »Sreča 193Ck na podružnico »Jutra« v Mar' boru. 8913-i"> Gospod srednjih let, visoko izobražen, resnega in mirnega značaja. na jnaipr edn e jših nazorov, abstinent io nekadilec, ki bi ustvaril rad svoj dom. želi znanja z gospodično ali vdovo podobnega značaja in sorodnih interesov, staro do 35 let, z nekoliko premoženja, v svrho skupnega gospodarstva, odnosno ženitve. lntereseretinje z 1 otrokom, ako imajo najmanj 100.000 Din premoženja, niso izključene. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kmet«. 9902-25 Vdovec srednjih let. visoko kvalificiram. išče dobro in zvesto ljubečo ženo s premoženjem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Srečna bodočnost«. Tajnost zajamčena. Anonimno ne vipoštevam. 8911-25 Kmetski mladenič 30 let star, zdrav, resen in miroljuben, a 70.000 Dud gotovine, želi le resnega spoznanja za prižen-itev na primerno posestvo Le res ne pouudbe ua oglas, od ielek »Jutra« pod značko »Sreča pomladi«. 8976-25 Katera mamica ima pridno, do 26 let sta ro hčerko s primerno doto Star sem 29 let. v dobri službi in iščem dobro vzgojeno, zdravo in veselo dekle, v svrho ženitve. Neanonimne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zrvljenski korak«. 8087-25 Premožen trgovec 30 let star Slovenec z lastno dobro idočo trgo vino v Zagrebu, prihranjenim denarjem, aktiven privatni uradnik, izobražen, poroči takoj izobraženo in premožno gos.j>odično. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Premožen«. 8980-25 Drž. nameščenec miren, ljubitelj narave m glasbe, želi znanja z go ipodinjsko izobraženo gospodično, ki ima nekaj kapitala ali kake stalne '>/hodke. — Pisati do 1. jprila na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mai«. 8960-25 Vdovec v lepem in prometnem kra ju Gorenjske, želi v svrho takojšnje ženitve znanje z vdovo brez otrok, ali go-spodično, v starosti od 30 do 40 let. ki bi imela veselje do gostilne in trgovine, ter primerno prem« ženje od 100.000 Din naprej. Resne pooud.be s sliko je poslati tako j na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesela aleluja 100«. »989-23 Trgovec želi resnega znanja z na obraženo do 38 let staro samostojna tživii jo vitke in visoke postave s primernim premoženjem. Po nud'be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zenitev«. 9103 25 Življenjsko družico štedljivo in delavno, staro do 30 let, ki bi imela Din 20.000, iščem. Imam 26 oralov obsegajoče posestvo. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9061-25 Obrtnik ki ima tigovino, 25 let star. želi poročiti mladenko mirnega značaja, staro d 18—25 let. bodisi z de-n-le ali mesta. Premoženje ostranska stvar. Ponudbe ia og!a.sni oddelek Jutra "1 šifro »Takojšnja ženi-ev«. 9160-25 Trgovec star 37 let, želi poročiti gospodično, vdovo ali ločenko. staro 35—35 let, z večjim premoženjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vitka«. 9324-35 2 pridni dekleti mirnega značaja, iščeta znanja v svrho resne ženitve z dvema miroljubnima gospodoma, starost 25 do 35 let s stalno službo, kakim cbrtom ali tigovir.o. Le resne ponudbe s sliko na podr. »Jutra«, Trbovlje pod »Miren dom«. 9316-25 •-aka neseda 1 D'n i '.a dajanje na«!ov* ali ' fa *!fri !>» 5 Din (30' 1 Trajno ondulacijo na aparatu svetovnoznane-ga izumitelja in večkratnega šampijona A d o 1 f a H e n k e 1 a iz Berlina — izvršuje prvovrstno brivski in damski salon Stane Ra-kar, Prešernova ulica 7. 9197-30 Za pirhe o vratne rute. fin« vezene po 55 Din. robčki svileni in batist vezeni. razni predtiskani prtiči. Breda robčki po 2 Din. M a tek & Mikeš. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 8957-30 Trboveljski cement betonsko železo. nosilke, stavbno okovje in vsako vrstno orodje najceneje pri Jos. Zalta & Co., trgovina z železnino, Du-najska cesta 9 (poleg nebotičnika). 9213-30 Kompletne damske obleke poml. volnene od 190 D poletne » 100 » kostime » 400 » plašče » 350 » bluze » 75 » dalje izdeluje po meri hitro in solidno Elysee, Ljubljana. Novi trg 5. Tudi na obroke. 9153-30 Trajno ondulira za 80 Din Hešik, Spodnja Šiška-L i ubija na. M e d v ed ov a ulica 3S. Tudi ob nedeljah O-e-1 _ ;>n Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« oasiov® tli za Sifm pa 5 Din. (271 Kanarčke h a r š k e vrvivce (Harzer Edelroller) fine pevce — samce od 9tl Din na.prej, samice po 20 Din razpošilja po povzetju in jamči, ia dospe ptica živa. Franc Smid Do>bra va - Vuntga r. Go renjisko. 8967-37 Mlade hrte čistokrvne, poceni prodam Direktor 0. Loser, Ljub ijana. Skrabčeva ul. 9. — Telef >n 30-50. 9140-27 Psa nemškega ovčarja. 3 do 6 mesecev starega, kupim. Ponudbe s ceno in označbo ali ima rodovnik ali ga nima na ogl. odd. »Jutrat pod šifro »Ovčar«. 9299-27 Volčjaka 4 mesece starega, lep. čista pasma, ugodno prodam. Zemljič, Prekmurska ulica 5, za top-ničarsko vojašnico. 9993-24 Mtliultllb i > saka beseila 1 Dm. . ' ca dajanje naslova ali j i '.a Šifro pa 5 Din. (Sil Poravnave z upniki sodne in izvensodne, informacije, inka so terjatev, kreditne transakcije č-z ve de Re-prea. obl. k one. inform. zavod Maribor, Gregorčičeva 6. 9108-31 Izjavljam da moj mož Josip Elikan, kronski mojster, še ni plačal nobenega dolga za menoj. Obenem pa tudi izjavljam, da nisem več plačnica za njegove d-^ove. Marija Elikan, vas Rudnik št. 57. 9006-31 i V s-ika beseda 1 Di.n , j t»išče le tvrdko Petei Angelo, Ljubljana. Dvora kova 6 (Gospodarska zve-ia). — Zahtevajte ponudbo •»•ii brezplačen obisk mže njeria. 129-29 Stroj za okrogle palice od 10 do 25 mm premera (Rundsta.hhoil>eil) kuipi Fer-do L a z n i k, Radeče. 8809-29 Šivalni stroj popolnoma nov za 1300 Di.n naprodaj na Miklošičevi c. št. 7/III, vhod poleg slaščičarne. 9200-29 Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (371 Vesele velikonočne praznike želi avtopodjeitje peregrin Rode, Kamnik. 9076-37 Hitite z naročilom aU zahtevajte ponudbe Nov gramoion salonski, proda.m za polovično ceno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8729-26 Pianino kupim. Plačaj takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pianino«. 9182-16 Pianino dobro ohranjen poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9330-26 Klavirji planini in harmoniji se strokovnjaško popravljajo in najčistejše usla-šujejo. Warbinek. Ljubljana. Gregorčičeva 5. 0286-26 Veletrg. L UMI Ormož Ščitnike za vrata ia celuloida, po men. v raznih barvah ln oblikah ter oelnloidne plošče do bite pri tvrdki Ivan Baho vec. Stari trg štev. 20. — Zahtevajte prospekt. 142-37 Zadrugo za nakup in prodajo, ki bi sicer likvidirala, prevzamemo ugodno. Ponudbe poslati pod »Zadruga« na ogl. oddelek »Jutra«. 9280-57 Pozor, ženini In neveste! postel.ine mreže 2e-lezne zložljive po.=te-je otomane spalne iivane id totel.ie nudi najceneje KI DOLF E A D O V A N tapetniU Mestni trg št. IS. Žima, morska trava, blago za modroce id prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 32fc 6062 Cenj. odjemalcem priporoča tvrdka H. Pečjak 0 &TZZZ Ljubljana. Zalckarjeva ul. 13 svojo stalno zalogo vsakovrstnih struga r;: k h m galanterijskih izdelkov, kakor balinske kreg-gle, keglje, šahovnic«?. kuhinjske predmete. pipe. raznovrstne igre itd. Nizke cene. Solidna postrežba. Bernhardinca okrog pol leta starega, dobrega čuvaja kupi Franr Repnik. Rudnik št. 13 — l»ošta Radomlje. 9031-27 Lovski pes velik. dolgodlak, seater, bele barve, s črno liso in znamke št. 364 8e je gubi!. Kd^r ga pripelje v vilo Zlatico. Cesta na Rožrik 41. Ljubljana, dobi oagrado. 9175-26 UAjJ-tZAl^-trbijš&rrn?!" IS O T E na gornjem Jadranu z 2« lepo opremljenimi sobami, dnibro id">čo restavracijo in močnim sezonskim obratom, z večletno pegedbo, rad: bolezni takoj poceni naprodaj. Obrnite se na Juraia Lacko. Vinkovei 38S9 filpinac ureja stoLic-o, ker čisti, toda milo, brez trganja in bolečin. Pomaga že lodcu, da dobro prebavijo. in prepreči s tem mnogo obolenj. Ne vznemirja srt-a ia živ cev. Za uživa se po jedi ali na večer predno ležemo spat. mesto obi čajnega čaja ali kave. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Original na škatlica 10 Din. a specijalna velika škat liea 20 Din. — D. po TRiFOLILM drogerija, Beograd. 3.VJ ki krepi in zdravi edini proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana VTI. Vedno zadovoljne so stranke, ki stalno naročajo lepa suha DRVA I\ PRETI O« pri Iv. Schumi Dolenjska cesta — Telefonska št. 2951 1 nove in rabljene || vseh vrst ter ^ juto za embalažo ima vedno v zalog; Mirko Mlakar Ljubljana Slomškova ulica lt. Telefon 29-47. tencncoat* "V© 164 iz čiste volne MsfEcSsester Dan 6S0.--BradSord D!K Zimsl£a podloga, ki se da odpeti, iz prave velblodje dlake Din 140.—. iz imitirane velblodje dlake Din 90. Po povzetju pošilja i« Sr.C5i S ^ Zagreb 11 pret. 6. Vesele velikonočne praznike želi kamnoseško-kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR, Ljubljana, pokopališče Sv. Križ 3913 Knjige za vse: napisane od svetovnih zdravnikov: 1. Higiena prve poročne noči . Din 15.— 2. Zdravje spolnega življenja . 3. Kako naj se žena obvaruje spočetja in nosečnosti . . 1 Higiena ljubezni .... 5 Dekleta, ki niso za zakon . 6. Zablode ljubavuega življenja 7. Kako se obvarujemo vseh bolezni..... Pošlje se lahko tudi v znamkah. Po povzetju se priračunajo povzetni stroški 6 dinarjev. — Naročila sprejema: S T. PRT M C, linbljana, poštni predal 306. > 20.-- » 40.— > 15.— > 25.— 15,— > 20,— Mlchel Zevaco: Pai'c8ailflaiio¥ sin Zgodovinski roman. Prvi del. 1. V Parizu smo. Henrik IV. vlada pomirjeni Franciji. Solnčno maj-nikovo jutro sij-e nad mestom. Okno majhne meščanske hiše v ulici Arbre-Sec se odpre. Mlado dekle stopi na balkon- Topli solnčni žarki ji igrajo na bujnih laseh kakor na oblaku zlatega prahu. Njene višnjeve oči, njena vitka postava, dostojanstvenost njenih gibov, odkritost njenega pogleda, koprena otožnosti na njenem snežnem čelu — vsa njena podoba je taka, da se mora omiliti gledalcu. Kakor da bi jo vlekla nepremagljiva moč, se njena dražestna glavica plašno vzdigne proti hiši na oni strani ulice. Tam se je pri strešni lini pokazal mlad k&valiir. Ta mladenič je nehote sklenil roke in se v vznesenem oboževanju zagledal v zalo sosedo. Dekle zardi, prebledi, njene deviške prsi se razburjeno vzdignejo. Še trenutek stoji in upira oči v neznanca, nato se počasi, kakor da bi ji bilo žal, vrne v svojo sobo in zapre okno za seboj.-- Spodaj na ulici stoji v senci temnega kota siromašen človek in z mračnim, izmozganim obrazom strmi v svetlo prikazen. Njegove cči so steklene kakor oči človeka, ki živi daleč od zemlje in pogosto govori z duhovi. A ob pogledu na ljubko dekle postajajo te čudne oči nekam človeško mehke in nežne- Rajska sreča se mu kakor zarja razliva po mrkem obrazu. Tudi ta siromak sklene roke kakor v molitvi in zamrmra: »Kako je lepa!...« Komaj je izrekel te besede, se privali od nekod nekaj čudaškega, brezobličnega, kakor kepa loja. in obstane pred zarnaknjencem. To nekaj je odeto v gizdavo privzdignjeno meniško haljo, iznad katere veselo gleda okrogel obraz. Dvojica nog, stokih kakor noge ,beno »rxije ni potrebno. Z labkvto lahko podpiatiu- i njim r»t liiae čevlje i vsakovrstnim i>o4t>lati. PREDNOST BROCRMANOVIH PODPLATOV: Velik prihranek, kajti njihora trpežnost presega iyno usnjenih po^lplato-v večkratn-o »•> nj