Leta VB., štev. 208 Ljubljani; lersk 8« septembra 1925 poštnina paviaiirana, Cesta 3 Din = lehaja ab 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25 —; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Ursdiiišivo g Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 73. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knallovi ul, št 5/L — Telcion št. 34. Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Pri1" Ir.a Številka izide v če- trl: --— j Ljubljana. 7. septembra. Splošno veselje ie zbudil «Slovenčevs članek, ki dokazuje, da je SLS popolnoma neodvisna od papeža. Iz prisiljene argumentacije profesorskega članka Je razvidno, da ie klerikalno gospodo sram priznati, da ima Vatikan vpliv na delo in agitacijo SLS. Kljub temu pa bi ra&a pokazala, da ljudstvo samo želi. da škof komandira duhovščino v agitacijo za SLS in da ji ukazuje duševna nasilstva nad ljudstvom. Profesor, ki se je spustil na ta opolzki teren, želi jasnega dokaza, da Js n pr. kardinal Gasparri dal vodstvu SLS en aii drug ukaz, kakor je to navada v armadi. S takim ukazom pa res r=e moremo postreči SLS. Saj res n. pr. Vatikan ni odredil, da gosp. Stanovnik ne sme več biti poslanec in da mora na njegovo mesto postaviti gosp. Smo-deja. Toda Vatikan želi. da vzdržuje duhovščina v Jugoslaviji politično stranko. Nekoliko bolj v nedolžni obliki, reda stvarno točno utemeljuje to dr. Josip Jeraj. ki ie o tem oficijelno govoril na lanskem V. katoliškem shodu. Ta shod ie bil sicer po trditvi škofov cne-po!itičen% toda oficijelni govornik dr. Jerai je dokazoval potrebo klerikalne stranke v Jugoslaviji. Dejstvo, da Vatikan ne ustanovi svoie oficijelno stranke v Franciji, Angliji in Ameriki, opravičuje gosp. Jeraj s posebnimi taro> šniimi političnimi razmerami da Vatikanu ni treba tamkaj toliko ščititi vzgojnih in kulturnih pravic cerkve ka-kov v Jugoslaviji. Na katoliškem shodu se ie torej postavila naši državi v versko političnem oziru za vzor Franciia. Res ie, da bi g. Jeraj bolie storil, če bi upošteval stari nasvet: «Si tacuises*. Ker pa ie bilo njegovo pripovedovanje objavljeno v cficijelnem poročilu poteka katoliškega shoda, moramo tega skienari. da predstavljajo njegova izvajanja mnenie SLS in da jih je ona tudi odobrila in sprejela. Gosp. Jerai je razvil ves program cerkvene str-mVe, ki ss docela strinja s programom SLS. V Vatikanu prav nič ne taje odgovornosti za delovanje SLS v naši notranil politiki in zgovorni gr>so. Pelegrin^ttt potrjuje to vsakomur, ki se za stvar zanima. Vatikanu poroč?. o SLS kot o avantgardi rimske politike, ki še vedno upa. da se bo naša država razvila v več državic, od katerih bi bile vsai dve. ako ne celo tri. S.lSa, Wven,Nr. 105.241. Kralj in kraljica se vračata v Beograd V poliiičnem življenju vlada popoln zastoj. — Ministri odpravljajo samo tekoče resortne posle, finančni minister pa pripravlja proračun, — Imenovanja v agrarni reformi, Beograd, 7. septembra, p. Danes ni j la Radiča. za ravnatelja agrarne di- bilo nobenih političnih sestankov in je ; rekcije v Ljubljani pa je imenovan dok- viadalo v Beogradu absolutno politično ; ter Nikola Bogdanovič. mrtvilo. Politikov se v Beogradu naha- i V diplomatskem svetu je bilo nekaj ia malo in oni ministri, ki so tu. odprav- , več živahnosti. Nocoj je odpotoval v iiaio samo svoje resortne posle. V fi- j Ženevo poseben kurir, ki je odnese! s nančnem ministrstvu pripravljajo pro- : seboj ogromen materijal za našo dele- račun za leto I926.-27. Finančni mini- i gacijo. Danes je odpotovala v Sofijo ster sam je ves dan izdeloval proračun j naša delegacija, ki se ima z bolgarskimi za svoje ministrstvo. Jutri pa bodo že | zastopniki pogajati zaradi odkupa bol- • • ■ -..---r----------garskili državnih zgradb na našem ozemlju v caribrodski okolici. V Beograd je dospe! naš bukareški poslanik pričele konference finančnega ministra z ostalimi resortnimi ministri glede njihovih proračunov. Za jutri dopoldne ob 11. se pričakuje prihod kralja in kraijice v Beograd, kakor tudi princa Pavla in njegove soproge Olge. Dvorec na Bledu je popolnoma izseljen in zatvorjen. Pričakovati je. da bo jutri že več avdrenc resort-nih ministrov. V vseh ministrstvih čaka na podpis veliko število ukazov. Podpisan je ukaz ministra za agrarno reformo. s katerim je imenovan za ravnatelja agrarne direkcije v Zagrebu dr. Josip Sokolič mesto Tučakoviča. ki je imenovan za pomočnika ministra Pav- Čolak-Antič, ki je na dopustu in ki potuje preko Ženeve v Pariz. V Ženevi se bo sestal z dr. Ninčičem. Beograd, 7. septembra, r. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za sestanek Pašiča in St. Radiča v Evians les Bains. Pašič bo ostal po nasvetu zdravnikov še nekoliko časa v Evians les Bains in se bo bržkone vrni! šele koncem meseca v Beograd. V splošnem so vsa poročila o njegovem zdravju po-voljna. Vsebina trgovinske pogodbe z Avstrijo Pogodba obsega pet delov. — V posebni turistični konvenciji je znatno olajšan obmejni promet turistov in zimsHh športnikov. Beograd, 7. septembra, p. Trgovinska pogodba z Avstrijo obsega 5 delov: 1.) splošni. 2.) tarifni, 3.) obmejno-pro-metni del. 4.) veterinarsko konvencijo, 5.) pogodbo o skupni paši. Splošni del vsebuje načelne določbe o medsebojnem prometu, določa načelo brezpogojne največje ugodnosti, obravnava tranzitni promet, dvojno obdavčenje. pravno zaščito itd. Pogodba je sklenjena na eno leto in se. ako ni odpovedana, avtomatično podaljša vsakokrat za 3 mesece. Pogodba o obmejnem prometu ure-Juje promet obmeinega prebivalstva z živino in živili, določa, da smejo obmej ni zdravniki in veterinarji v nujnih slučajih poslovati tudi preko meje, in dovoljuje Kočevarjem krošnjarjenje v Avstriji. Veterinarska konvencija detajlno ure juie promet z živino in zlasti točno ugotavlja dopustnost izvoznih in uvoznih prepovedi. Urejuje se dalje tranzitni promet. Najvažnejši in najobširnejši je seve- da tarifni del, ki nudi Avstriji izredno velike ugodnosti, mi pa le drobtine, kakor na pr. ugodnosti za suho robo, zobotrebce itd. Važnejše so samo ugodnosti za uvoz naših sliv in nekaj pro-fitiramo na podlagi klavzule o največji ugodnosti rudi za moko. sadje, svinjsko meso. klavno govedo, suhe gobe itd. Kontingent za naše vino znaša 40.000 hI za belo in isto množino za črno vino. Carina za vina pod 13 odst. ie 30 zlatih kron, za močnejša 80 zlatih kron za 100 litrov. Carina za naš cement znaša 0.80 K za !00 kg. Pogodba ima kot dodatek še turistično konvencijo, ki ustvarja za turiste obeb držav nekak- sVoorino cono, v kateri se morejo turisti gibati z znatnimi olajšavami običajnih formalnosti. Za potovar.;a po tej. točno določeni coni zadostuiejo legitimacije planinskih in zimskosportnih društev. Ministrski svet bo začel z razpravo o trgovinski pogodbi z Avstrijo še ta teden. Sokolska milenffska proslava v Zagrebu Zbrani so delegati vseh sokolskih žup. — Sokol in politične stanke. — Miiemjsk? fond, — Glavna proslava se vrši danes. — Zagreb, 7. septembra, n. Danes dopoldne ! stvo, ki so izšli s strani separatističnega se je začela proslava tisočietnice hrvatske- Sokola. ga kraljestva, ki jo prireja Jugoslovenski sokolski savez. Na proslavo so vse sokolske župe v državi poslale po 2 do 3 delegate in svoje zastave. Delegate je na kolodvoru sprejelo starešinstvo jugoslovenskega Sokola in jih napotilo v stanovanja. Vsega skupaj je prišlo nad 100 delegatov. Ob 10. uri dopoldne je prišel starešina sokolskega saveza Engelbert Gnngl z načelnikom Miroslavom Ambrožičem in z vsemi funkcijonarji Saveza. Ob 11. uri dopoldne se je v slavnostno okrašeni dvorani Sokola začela seja odbora JSS. na kateri so ra-zpravljali o tekoč'h poslih. Sklenilo se je, da bo JSS sodeloval pri mednarodni girrmastični tekmi v Lyonu prihodnje leto obenem pa se bo delovalo za poset juco-siovenskih Sokolov v Pragi, kamor jih bo šlo okrog 6000. Dalje se je sklenilo, da bo vsak član sokolskih društev obdačen z davkom 1 Din, da se ustanovi sklad JSS v spomin IOCTO-letnice hrvatskega kraljestva. Obresti sklada se bodo porabljale za propagando sokolske ideje med onimi našimi brati, ki danes v inozemstvu ne sm"jo odkrito zastopati sokolske ideje. Sprejeta je bila resolucija, da jugoslovensko Sokolstvo ne pripada po!itičnim strankam in da se protivi izrabljanju sokolske ideje v strankarske svrhe Druga resolucija obsoja napade na jugoslovensko Sokol- politična stranka nemudoma zaobrniti v drugo smer. oziroma tudi likvidirati. Škofje morajo ubogati, drugače lahko izvedo povodom »visitatio liminum S. Apost. Petri et Pauli* ali pa še na krajši način razveseljive stvari. Škofje imajo v rokah vso organizacijo SLS: časopisje (nakup Katoliške tiskarne), vsa društva, župne urade, možnost premeščanja župnikov itd. Oni imajo v svojih rokah vso vzgojo naraščaja od Št. ' ida do tako zvane «fakultetes v LjuHiani. Od aktivnosti tega aparata je odvisna vsa SLS in ne od gg. Remca in Jarca. Če bi bila spoštovana SLS odvisna od teh gospodov in povrh še od gg. Krem-žarja in Žebota, bi jih mi že davno po-zobali. Neodvisnost SLS od cerkvenega aparata je pisec članka v »Slovencu* sijaj- Ob 7. uri zvečer je bilo končano posvetovanje, nakar se ie vršila v gledališču sve čana akademija. Otvoril jo je starešina zagrebške župe Ante Brozovič, ki je govoril o pomenu tisočietnice za jugoslovensko Sokolstvo. Nato so se izvajale vzorne vežbe raznih vrst in kategorij. Jutri ob 8. zjutraj se bo v dvorani Sokola začelo posvetovanje prosvetnega zbora JSS, ob 12. pa bo slavnostno zborovanje starešinstva vseh žup v bivši zbornici na Markovem trgu. Za to zborovanje je danes dospela pozdravna brzojavka kralja, ki bo jutri prečitana. Kralja zastopa na zboru divizljskl general Uzun - Mirkovič. Dr. Ninčič obolel Ženeve, 7. septembra r. Nameravana konferenca zastopnikov držav Male ar.t.m* te sc ni mog'a vršiti, ker je jugoslovenski zunenji minister dr. Ninčič cbolcl in ni mogel zajnistiti sobe. Kriza v češko^ovaški nacionalno cemc* itski stranki Praga. 7. se p ter lira. r. Bivši finančni mi» nister dr. Englisch jc posla! predsedniku parlamenta in predsedniku nacijonalnode* mokratske stranke pisino, v katerem sporo« ča, da podaja ostavko na svoj poslanski mandat in da izstopa iz stranke. r.o dokazal tudi s tem. da se odbori SLS volijo «nrosto». To je kakor pri občinskih volitvah v Šebreljah. Tamkaj postavi duhovnik kandidate. \ -lilci pa prosto vo!iio. Duhovnik celo župan ne more postati. Ponekod gre mož celo tako daleč v slučaju, ako njegovi podre-jenci postavijo kandidate, ki so mu po volji ali pa vsaj necipasni. da se na videz niti ne vmešava v to zadevo. Ima pa jih seveda vseeno vse na vrvici. '11 ravno tako je z vso SLS. Naj le poizkusijo enkrat otresti katoliški lajiki verige s sel e Sfrčali bodo od povsod kakor naihuiši »liberalci*. Odvisnost politične stranke od stanu, ki živi pod tujim povelistvom med naročam. jc sramota. Še večia sramota pa je. če sc ta sramota taji s praznimi sofizmi. Koroški Slovenci in avstrijsko vprašanje Nevtralen švicarki glas o položaju koroških Slovencev. — Odmev ljubljanske brošure v inozemstvu. — Švicarski list svari Avstrijo pred tiranskimi metodami. Ženeva, 7. septembra, f. »Gazette de Lausanne* priobčuje pod naslovom »Manjšinski probiem — Koroški Slovencih nvodnik. ki ga je napisal Mau-rice Muret. Članek je zanimiv, ker je izšel v trenutku, ko razpravlja Svet Zveze narodov o avstrijskem vprašanju. in ker se v obrambi potlačenih koroških Slovencev sklicuje na v Ljubljani izišlo brošuro cPoložaj Slovencev pod Avstrijo®. Č!anek se glasi: »Znana ;e napetost, ki še vedno viada v nacijonalnem vprašanju v Avsitrt-ii in v takozvanih nasledstver.ih državah. Vse države v tem deiu Evrope se pritožujejo druga čez drugo in se ob-dolžujeio kršitve nedavno sklenjenih mirovnih pogodb. Avstrijci, ki bi morali vsled svoje preteklosti, tako bogate na vsakovrstnih persekucijah, čutiti vsaj nekaj sramežljivosti pri obtoževanju svojih sosedov, vedno bolj goreče ova.iajo Jugoslavijo radi nekakih krivte. ki iih baje trpe njeni Nemci. Mi smo zad tijič na istem mestu ob priliki smrti maršala Konrada von Hotzcndorfa omc ni!i sovraštvo Avstrijcev starega režima proti Jugoslaviji. Zdi se. da Avstrijci novega režima čisto neumestno goje iste občutke.» Nato omenja članek nedavne obtožbe kanclerja Rarneka glede postopanja z Nemci v Jugoslaviji in tozadevni oč-govor beograjske vlade ter nadaliute: »Avstrijske pritožbe so vedno našle simpatičen odziv pri vseh krogih, ki pripadajo Zvezi narodov. Ker je Avstri-ia nesrečna, ker trpi gospodarsko in finančno. se občutljiva srca nagibljejo k (emu. da sprejmejo en bloc vse njene pritožbe in da smatrajo za upravičena vse njene obdolžitve proti sosedom. Otvoritev plenarnega zasedanja Zveze narodov Plenarno zasedanje je otvoril francoski ministrski predsednik Painleve, ki je govoril o finančni sanaciji Avstrije in o ženevskem protokolu ter je apeliral na vse narode, na? ohranijo mir. Za predsednika zasedanja je bil izvoljen kasadsM delegat Den-. durand. Ženeva, 7. septembra, s. Danes dopoldne je francoski ministrski predsednik Painleve otvoril plenarno zasedanje Zveze narodov. Brošura, ki je izšla v Liubljani pod naslovom ^Položaj Slovencev' ped Avstn-io». pa postavlja zadevo v drugo luč. Ta obtožba, sestavljena iz uradnih dokumentov. ki je obanern tudi odgovor, mora trsočno vplivati tudi na duhove, ki so najmanj razpoloženi v prilog Jugo-siovenov. V najslabšem slučaju je pač mogoče, da beograjska vlada ni vedno imela zaželjenih obzirov ranram nemški manjšini v Jugoslaviji. Ena reč ;>a te gotova: tn je. da se s koroškimi Slovenci ne ravna tako, kot jim ie zagotovljeno po nedavnih pogodbah » Članek navaja doslovr.o čien 6S. san-žermerrske pogodbe, ki zagotavlja narodnim manjšinam v Avstriji p:rk v materinskem jeziku in pravi: «Ta tekst je jasen, toda avstrijske oblasti ga ne upoštevajo. »Tiranske metode*. ki jih je uporabljal Dunaj pred razkrojem in porazom napram «mant-vrednim rassm», so ostale v veljavi Brošura, ki jo 'mamo pred očmi, nam vrhtega jasno dokazuje soorazutrno sodelovanje znanih vsenemškili društev nemškega Schnlvereina in koroškega Heimatdiensta z oficijelno Avstrijo. Krivica je tako vpijoča, da se jugoslovenski avtor čudi nad drznostio kanclerja Rarneka. ki je sprožil spor. kjer je tako lah^o odgovoriti Avstriji. Ob otvoritvi VI. zasedanja Zveze narodov, ni neumestno razpravljati v časopisju o tem problemu narodnosti v srednji in vzhodni Evropi. Ravno ntega ie treba rešiti čim boljše in hitreje, da se zagotovi povratek miru. Zlasti pa se mora nova Avstriia odreči metodam stare Avstrije. Sicer bo Avstrija navsezadnje zgubila svoje sedanje simpatije.* Ministrski predsednik je porabil to priliko in ponovno naglasil flnancfjelno sanacijo Avstrije, ki se je izvršila pod egido Zveze narodov. Povdarjal je, da se je ta sanacija popolnoma posrečila in da nastane sedaj vprašanje, ali bi ne bilo mogoče odpraviti kontrolo nad njo. Izjavil je, da polaga francoska vlada važnost na to, da jo na zasedanju Zveze narodov zastopa njen šef, da bi na ta način dokazala, da je Francija kljub mnogcbrojnrm skrbem, ki jo irenotno tarejo zelo interesirana na delovanju Zveze narodov. G. Painievč je nato omenil ženevski protokol z lanskega leta, ki žal ni prejel dovolj podpisov, da bi stopil v veljavo. Zatrjeval je, da se temu ni čuditi in da se zato ne sme Izgtrbiti poguma. Stvar je tako izredno zapletena, da bo mogoče skleniti splošno mirovno pogodbo, kar pa ni bilo izvedljivo. Vsled tega je prišlo do posameznih pogodb, ki so na eni strani zasiguTale obstoječe raz-rrere, na drugi strani pa preprečile nevarnosti, kjer so grozile, ln sicer z razsodišč-nlmi pogodbami. Zveza narodov se bo morala odločiti ali nai se še enkrat vzame v pretres lanski protokol z eventuelnrmi spremembami hi dodatki, ali pa nai se sklenejo posebne pogodbe, ki bi morda bolj odgovarjale trenotnim žellam in potrebam narodov. Painleve je nato omenil Izmenlavo not z Nemčijo radi sprejema v Zvezo narodov ln je izrazil upan e, da bo zborovanje soglasno pristalo na to, da pošl;e Nemčiji apel, naj vstopi v skupnost Zveze narodov. (Živahno odobravanje). Dokler varnostno vprašanje r.e bo rešeno tudi vprašanja razorožitve nI mogoče obravnavati v polnem pomenu. Koristno bi bilo, če bi se na zborovanju Zveze narodov obnovila lanska resolucija n povabila Svet Zveze, naj skliče razorožitve-no konferenco. Kot predsednik francoske vlade je govornik izjavil, da ostane Francija zvesta duhu protokola in ne zanikuje nobere določbe, ki jo vsebuie. Predsednik odklanja vsako nasilje, ker je Francija sama postala žrtev nasilja. Ministrski predsednik je izrazil svoje zadovoljstvo irad tem. da je Amerika, dasi nI član Zveze narodov, vendar rrmogostransko sodelovala z Zvezo narodov, in sicer pri razsodišču v Haagn in pri raznih ustanovah humani t ame-ga in kulturnega značija, ki jih j» sprožila Zveza narodov. Painleve ie zaključil s pozivo-m na vlade vseh dežel In na vse narode, na' čuvaio in obranvo mir. Povsod grozijo nevarnosti, marsikje še ni doseženo ravnotežje, vendar pa mnre splošna volja za mir doseči zmago. Zborovalci so Painlevčia med govorom prekinjali z odobravanjem in ga koncem govora živahno aklamirali. Na popoldanski seji se je predvsem ugo-tcvilo, da manjkajo nekatere delegacije, med drugimi argentinska, in drugih južiioam^ti« skih držav. Nato so se VTŠilc taiiie volitve predsednika. Od 47 oddanih glasov je preiel 41 glasov kunadski delegat Raul Der.durand, ki se je nato v kratkem nagovoru zahvalil za čast, k: so jo izkazali njegovi državi. Nato ie sporočil da je umrl bivt; francoski ministrski predsednDc in poznejši delega-t pri Zvezi narodov Viviani m izreke! francoski deleg i;iri v imenu ostalih delegacij prisrčno sožalje. Nato je bilo sestavljenih 6 komisij, ki bodo 5e danes pričele z delom. S tem jc bil izčrpan dnevni red današme se;e in seja zaključena. Prihodnja seja se vrši jutri ob 12. VPRAŠANJE KONTROLE NAD AVSTRIJO Ženeva, 7. septembra, s. Posvetovanja finančnega odbora o likvidaciji finančne kontrole v Avstrili, so se tudi včeraj nadaljevala. Predsednik Drbois Je izjavil, da je Avstrija izpolnila vse obveznosti, ki jih je predvidevala pogodba. Vsled tega se zdi, da je Zveza narodov dolžna ukiniti generalni komisarijat. Gled; načina odprave so naziranja še deljena, upajo pa, da bo prišlo do kompromisne formule, ki bo v celoti upoštevala avstrijsko stališče. Incident na grsbm ga vojaka v Parisn Pariz, 7. septembra, s. Kako-r poroča «Matin». je včeraj popoldne neko nemško odposlanstvo neopaženo položilo na grob neznanega vojaka venec, ki je ime! dva trakova v črno-rdeče-rumeiili barvah. Prvi trak je imel v francoskem jeziku napis: Neznanemu vojaku — mirovni vojaki. Na drugem traku ?e bilo v nemškem jeziku zapisano: Nemška liga za človeške pravice. Popoldne je odšla deputacija bivših bojevnikov k policijskemu komisarju in je protestirala proti terrru, da so Nemci položili venec. Na policiji so jim zagotovili, da je policijsko predsedstvo že odločilo, da bo venec odstranilo. Ko se ie stemnijo, je policaja najprai odstre-:,'> trakova, davi pa je odnesla tudi venec. Konferenca baltiskili držav v Ženevi Ženeva, 7. septembra, r. Estonski zunanji minister Pusta, finski zunanji minister Encke! in poljski zunanji minister Skrzynski so sc sestali s predsednikom litvanske delegacije Schumansom ter so se sporazumeli za skupen nastop glede baltiških vprašanj na seji Zveze narodov. Viviani umri Peri?. 7. septembra, s. Bivši mLc:sirski predsednik Viviani jc umrl. novi rman bo roman nove vrste, ki dosedaj še ni bila zastopana v našem prevodnem slovstvu; je namreč romantičen kino-roman. Kaj je kino-roman? To je roman, v katerem se vrste dejanja tako naglo, čudovito in razburljivo, kot v filmu. Kdor ga prične čitati, ne more nehati prej, predno ne položi prečitanega iz rok. Kino-roman je ameriški izum in stavi pisatelju največje zahteve, ker mora biti od začetka do konca silno napet, a kljub temu ne sme biti neverjeten. Iz Amerike je kino-roman prišel predlanskim v Evropo. Nekateri kino-romani so želi velikanski uspeh; naravno. da so bili tudi filmani. Višek kino-romana pa je mojstrsko delo francoskega pisatelja Gustava Ie Rouge-a z naslovom: «Misterija». Ta roman, ki ga pričnemo priobčevatl sredi tega meseca, se razlikuje od vseh dosedaj v »Jutru« izišlih romanov. In to ne samo po obliki, temveč tudi po vsebini. Vsi čitatelji, ki ljubijo kino. bodo vzljubili tudi «Misterijo», povest, ki se vrši tako naglo kakor se odvija film. Napetost se prične na prvi strani in neha šele na zadnji. «Misterija» je glavna junakinja našega romana, hčerka indijskega radže, kriminalni tip, ki se je vtihotapila v družbo cvišjih desettisoč« v San Fran- čišku. Zaljubila se je v Loonela Bradyja, športnika in multimilijonarja, ki pa njeno ljubezen odklanja. In tako se začne neizprosen boj med obema. Dejanje nas vede v podzemsko svetišče Aztekov in v zlati rudnik v Mehiki, v skrivnostno kitajsko predmestje v San-Francisku. na Falklandske otoke v Južnem morju, v družbo velebankir-jev v Londonu itd. Omeniti hočemo samo še, da stoji roman etično vseskozi visoko in biča s kruto odkritostjo nemoralnost navidezno poštenih krogov. Roman se godi dandanes in mimogrede razgali tudi vso protikulturnost boljševizma. Glavno dejanje, polno boja, zasledovanja, divjanja preko vsega sveta, se razvija rapidno, s filmsko naglico. Kakor ima tudi najbolj napeti detektivski film krasne naravne posnetke, tako se tudi naš roman zamudi pri čarih mehikan-skega pragozda, peščenih pustinj, zvezdnih noči. krasnih parkov in modrega oceana. Pustolovski romantični dogodki se vrše vseskoz s pomočjo najnovejših izumov moderne tehnike. Ker se odigravajo dogodki po raznih delih sveta, na morju, v zraku, v globinah zemlje ter na kopnem, je roman tudi z zemljepisne strani ne le vele-zanimiv, nego tudi poučen. Zato smo trdno uverjeni, da bomo z novim romanom ustregli vsem svojim čitateljem in čitateljicam. vprašanje Zvezo narodov (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 4. septembra. Predsednik Sveta Zveze narodov g. Briand je pravkar zaključil javno debato o mosulskem vprašanju. Svet bo v tajni seii iskal rešitev tega za države bližnjega vzhoda kot tudi za Veliko Britanijo nadvse važnega problema. Končana iavna debata, ki se je je z angleške strani udeleževal mmister za koloniie Amery, s turške pa angorsKi zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Je bila nadvse zanimiva. «Jutro« je že poročalo svoječasno o poročilu posebne tročlanske komisije, ki io je Svet Zve-z* narodov poslal na lice mesta v Mosul. Kot je znano, je ta komisija prišla do sklepa, da želi prebivalstvo mosul-skega vilaieta, ki je v ogromni večml kurdskega rndu. ostati pod bagdadsko vlado, toda le pod pogojem, če Irak ne ostane prepuščen sam sebi, ampak še nadalie ohrani angleško pokroviteljstvo. V nasprotnem slučaju pa se Kurdi raje vrnejo Pod turško suvereniteto. ker je turška država nesorazmerno boljše urejena kot Irak, kraljestvo emirja Faisala. Z drugimi besedami: mosul-sko prebivalstvo si pač želi angleške zaščite, napram arabski državi pa je hladno. Komisija je tudi odločno zavrgla tur-Sco želio po plebiscitu in ie popolnoma potrdila angleško tezo o nezrelosti on-dotnega prebivalstva za izvedbo ljudske samoodločbe. Gosp. Amery je izvrstno zagovarjal angleško tezo. Povdarjal je predvsem, da je sam Mosul čisto arabsko mesto, da se maloštevilni Turki nahajajo v južnem delu vilajeta. ki bi pri eventualni delitvi prišel pod Irak in da so krščanske občine razstresene severno od mesta Mosula. Turki se torej ne morejo sklicevati na narodnostni moment. Zgodovinski moment tudi ne velja, ker je Mosul včasih delil usodo Bagdada, včasih pa onih pokrajin, ki so ostale pod Turčijo. Zato pa govore gospodarski razlogi v prid enotnosti vilajeta. ki gravitira k Iraku. Amery navaja poročilo komisije, ki ugotavlja, da je meja. ki jo predlaga britanska vlada, izvrstna strategična meja. dočim je meja. kot jo predlaga Turčija, dobra le na zapadu, slaba pa na iztoku. Armey ie pobijal trditve glede slabe uprave Iraka in je naglašal stalni napredek na administrativnem, zdravstve nem in prosvetnem polju kot tudi zlasti v vprašanju javne varnosti. Najvažnejša na je bila izjava britanskega zastopnika, da ie Angliia pripravljena podaljšat: svojo pogodbo z Irakom. ki se izteče I. 1928. in da hoče ugoditi želiam Kurdov, ki zahtevajo, da mora v njihovi deželi biti kurdščina uradni jezik, ki se mora rabiti tudi v upravi, sodstvu in v šolali. Važna je tudi Amervjeva trditev, da Irak ne more živeti brez Mosula, kjer se nahaia najbogatejša žitnica in najboljši rek ruti za iraško armado. Meja Iraka mora biti strateško dobra, sicer se Irak ne bo mogel braniti, pa tudi Anglija ne bo mogla zanj prevzeti odgovornosti. Ce pripade Mosul Turčiji, bi v njem nastala panika in krščansko prebivalstvo bi pobegnilo v Irak. Zanpanie v Zvezo narodov in v britansko zaščito bi bilo silno omajano. Amery pa ni zadovoljen s celim Mo-sulom. ampak zahteva še popravek meje na severu, tako da bi »potomci Asircev mogli znova živeti v precej-šniem delu zemlje svojih pradedov in dobiti nazaj vsaj nekaj onega ozemI'a. ki ie bil tekom 1500 let njihova domovina.® Asirci v nobenem slučaju ne že-liio živeti pod turško vlado, to so angleške poizvedbe dognale z vso go-tovostio. Turški zastopnik ie čital svoj odgovor v francoščini. Trdil je. da so Kurdi suniti kot Turki, dočim žive v Iraku večinoma šiiti. Kurdi uživajo v Turčiji natančno iste pravice kot Turki. Ker živi večina Kurdov v Turčiji, spadajo tja tudi mosulski Kurdi. Asirci so v Turčiji dovolj zavarovani po stipulaci.iah lozanske pogodba glede manjšin. Ar»-gorska vlada priznava, da so Asirci zanimiva zgodovinska naci.ia. in je pripravljena razpravliati o tem vprašanju, toda le pod pogojem, če se razpravlia o vseh zanimivih zgodovinskih naci.iah celega sveta! (Amery se smehlja.) Tur-čiia zahteva zase ce! sporni teritorij. Pripravliena je priznati Kurdom vse tiste ugodnosti, ki bi jih uživali v Iraku. V tajni seji ie bilo nato sklenjeno, da se prepusti proučevanje argumentov obeh strani posebnemu komitetu, v katerega prideio zastopnik Švedske Un-den. zastopnik Španije Ouinones de Leon in zastopnik Urugvaja Guanl. Mosulsko vprašanje torej še ni rešeno. Če se izoolnijo obljube Angležev ln Turkov, bodo najbolj zadovoljni Kurdi. ki pridejo do uprave sodstva in šolstva v lastnem jeziku. Politične beležke + Sestanek Radiča in Pašiča. Dolgo je voditelje HSS mučilo vprašanje, ali bo Pašič v Evians les Bains sprejel Radiča. Zdaj pravijo, da ga bo. To je zasluga dr. Laze Markoviča, ki je glasom «Jutarnjega lista« bil v tajni misiji pri Pašiču. V čem obstoja ta tajna misija, tega strije z Nemčijo. Izjavil je, da v bodoče ne smejo nobeni sklepi Zveze narodov orne jevati svobode avstrijske republike. Name« ravane preferenčne carine so po mnenju socijalne demokracije utopija, ker bi bila vsaka ožja zveza s sosednimi državami ve« lika ovira za priključitev Avstrije k Nem« čiji. Avstrija potrebuje pravico samoodloč« be, za katero ji daje formalno možnost čL 188 mirovne pogodbe. — Veliki sovjetski manevri se prično 15. t m. V severnozapadnem ozemlju jih bo vodil poveljnik petrograjskega vojaškega okraja Giti, v južnozapadnem delu pa šef generalnega štaba Kamenjev. Manevrov se udeleži tudi številna konjenica. — Komunistična propaganda v Kemiji, Policija je aretirala tajnika komunistične stranke na Wurttenberškem, ki jc s svojo ženo pripravljal politični prevrat. — Stresemann o nemški zunanji politiki Nemški zunanji minister dr. Stresemann je v svojem pozdravnem govoru na zastopn ke izven Nemčije živečih Nemccv izjavi! da je pot nemške zunanje politike zelo tež« ka. Nemčija se bori za svojo enakoprnv« nost med drugimi velikimi narodi. Glede vprašanja vstopa Nemčije v Zvezo naro« dov je izjavil, da bi mogla Nemčija kot članica Zveze uspešno delovati za nemške manjšine v drugih državah in za izpolnjo vanje mednarodnih pogodb. V. Ljubljanski velesejem Predzadnja dva dneva V nedeljo ie posetilo sejmišče nad 25.000 oseb. — Živinsko razstavo si je ogledalo okrog S000 posetnikov. V nedeljo je bil spremenjen ves vela-sejmski prostor v vrvenje kakor na mravljišču. Nič ni hladno vreme škodovalo posetu. kajti kliub temu ie obiskalo razstavišče tekom dneva nad 25.000 ljudi vseh slojev in iz vseh krajev države ter iz inozemstva. Največ je bito seimarjev seveda iz Slovenije, zlasti mnogo tudi iz mariborske oblasti. Vlaki, ki so v nedeljo prihajali v Ljubljano, so bili često tako prenapolnjeni. da so posamezni potniki iskali zatočišče celo na strehah vagonov. Živinsko razstavo si je ogledalo okrog 8000 oseb. Včerai je bil poset zaradi deževnega vremena maihen. Vseh posetnikov je bilo komaj 6000. Dopoldne so se včera! še vršile kupčije na debelo, dočim so se popoldne vzorci že razprodajah na drobno. Kupci so bili s cenami vzorcev precej zadovoljni. V nedelb in pondeljek so prispeli po-setniki razen iz Slovenije še iz Zagreba. Beograda. Zemuna, Sunje. Novega Sada. Vinkovcev. Šabca, Niša, Skoplja. Travnika, Splita. Vučitrna, Klena-ka, Pančeva. Mostarja. Makarske in drugih krajev Jugoslavije. Od inozemcev je bilo največ italijanskih državljanov (Trst. Oorica. Sv. Lucija. Herpe-Ije. Idrija. Tolmin. San Remo, Reka itd.): potem slede Avstrijci (Dunaj. Celovec, Orabštajn. Vetrinie itd.), Nemd (Leipzig). Francozi (Strasbourg). Rumuni (Silistra), Bolgari (Sofija) in Grki (Solun). Največ kupčij so napravile tekom sejma. kolikor ie bilo mogoče ugotoviti, tektisna (pletenine), električna in usnjar ska ter čevljarska stroka. Slabo so se v splošnem prodajali železni izdelki. Kupčii bi bilo nedvomno mnogo več. če bi kupovalci ne zahtevali včasih skrajno neugodnih plačilnih kondicij. Z letošnjim sejmom je bila bolj kakor lani zadovoljna ena tretiina razstavlial-cev, ena tretjina je izjavila, da je bil njihov kupčijski uspeh enak lanskemu, dočim je ena tretiina manj zadovoltna. kakor je bila na lanskem sejmu. Z organizacijo velesetma pa so bili v veliki meri zadovoljni vsi brez izjeme. Mnogo razstavlialcev se je priglasilo že za prihodnji velesejem. Včerai je posetilo sejem šest šol, med temi dve meščanski, ki so si pod vodstvom svojih učiteljev ogledali razstavljeno blago ter se zadržale zlasti dolgo časa v higijenskem paviljonu Dalje je posetil razstavišče tainik Industrijske centrale v Beogradu gosp. Blaškovič. Kupčij na debelo danes skoro nI več pričakovati, pač Pa se bo danes razvijala še nadrobna kupčija z vzorci — v veselie razstavlialcev. da jim ne bo treba odvažati blaga, i.i na v veselje kupcev, naiveč ljubljanskih gospodinj, če bodo cene kaj dosti popustile. Razstava živine v okviru veieseima Drugič se je v nedeljo v okviru Ljubljanskega sejma vršila razstava goveje živine in konj. Obenem so bile letos-razstavljene tudi jezerske ali solčavske ovce. ki so znani po svoii dobri kakovosti volne. Konji so bili toplokrvni in mrzlokrvni. dočim je goveia živina bila zastopana v treh pasmah: pinc-gavski, montafonski in simodolski. Pogled na razstavljeno živino nas je uve-ril, da so bili letos prignani na razstavo res lepi eksemplarji in to lepši kakor lani. Otvoril je razstavo ob pol 10. dopoldne predsednik Odbora za prireditev živinske razstave, kmetijski svetnik Viljem Rohrman. ki je v svojem pozdravnem nagovoru obrazložil pomen takšnih prireditev ter izrazil priznanje in hvaležnost Liubljanskemu sejmu, ki je pokazal razumevanie tudi za interese kmetskega stanu. Govornik je pozival navzoče kmetovalce, nai združijo svoie sile v delu za nanredek živinoreje, ki naj se dvigne na ono višino, ki bo odgovarjala modernim zahtevam. Končno se ie zahvalil velesejmskf unra-vi za vsestransko pomoč pri organiza- ciji živinske razstave, dalje vladi upravnemu odboru velesejma. Kmetij ski družbi in ljubljanski mestni občini za denarno podporo. Otvoritve so se med drugimi udeležili: veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmajer. šef kmetijskega odseka Ivo Sancin. kmetijski svetnik Zidanšek iz Maribora, konjeniški podpolkovnik Sever, člani odbora za prireditev živinske razstave: Fran Černe, Fran Gombač. Fran Krištof. Vladimir Kuret. inž. Rado Lah. Ignacij Šlainah F. Tepina in I. Zupančič, potem člani gerentskega sveta dr. Dinko Puc, Josip Turk in Anton Likozar. predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivan Knez. zbornični podpredsednik Ivan Ogrin. I. zbornični tajnik in podpredsednik Industrijske centrale doktor Fran VVindischer. dvorni svetnik v pokoju Fran Šuklje, predsednik Ljubljanskega velesejma Fran Bonač. ravnatelj velesejma Milan Dular, predsed nik Zveze industrijcev Dragotin Hribar, tajnik Zveze industrijcev inž. Milan i Šuklje. generalni tajnik Združenih pa-' pirnic dr. Ciril Pavlin. Otvoritve sta se udeležila tudi češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani dr. Otokar Beneš in avstriiski konzul Troll. Nekaj javnih funkcijonarjev je bilo odsotnih zbog prisostvovan.ia slovesni službi božji povodom prestolonaslednikovega rojstnega dneva. Po otvoritvi razstave so pričele de Iovati komisije, ki so najprej ocenile konie. potem goveda in ovce. Nekaj pri-javl.iencev ni prignalo živine. Te so nadomestili zamudniki, ki se niso pre.i javili, tako da se število prijavljene živi. ne ni izpremenilo. Razstavljene so bile z redkimi izjemami čiste pasme. Med govejo živino, ki so jo prignali kmeto valci, je bilo zlasti med pincgavci in montafonci nekaj lepih komadov. Tudi konjereja že pokazuje na deželi lepe uspehe. V cilju pospeševanja konjereje in reje goveje živine je bilo izplačanih 88 nagrad in izročenih več diplom. K tem nagradam so prispevali: veliko županstvo 12.000. velesejmska uprava 10.000. Kmetijska družba 8000 in ljubljanska mestna občina 2000 Din. Okrog 17. ure pop. je ocenjevalna komisija zaključila delo ter začela deliti nagrade za premirano živino. Pri goveji živini so dobili prve nagrade: za pinegavske bike: Franc Grašič iz Klanca pri Predosijah in Živinorejska zadruga v Predosijah; za simodolske bike: Andrej Leben iz Babne gore pri Polhovem gradcu; za montafonske bike: Ignac Novak iz Male vasi pri Pod-gori in Ivan Boštjančič iz Vidma: za pinegavske krave: Jernej Piler iz Rup pri Predosijah in Graščina v Jabljah; za montafonske krave: Ivan Drnulc iz Strug in Lovro Hočevar iz Velikih Lašč; za pinegavske telice: velepose-stvo Smlednik in graščina Jablje: za simodolske telice Anton Anžič iz ^te-panje vasi; za montafonske telice Stanislav Vrhovec iz Dobrove in Anton Klavs iz Podgorice pri Podgori. Simo-dolska pasma je imela torej na razstavi manj lepe živali, ker .ie dobila najmanj nagrad. Pri konjih so dobili prve nagrade: pri toplokrvnih Milislav Antoniievič v Ljubljani («Ševa»); pri mrzlokrvnih kobilah z žrebeti: Franc Golorej iz Vokla; pri toplokrvnih plemenskih kobilah polkovnik Nedič iz Ljubliane (*Ceza»); pri mrzlokrvnih plemenskih kobilah: Anton Hafner iz Zabnice; pri toplokrvnih 4-letnih žrebicah: Ljubomir S. Stojanovič v Ljubljani (»Soka«): ori mrzlokrvnih 4 letnih žrebicah Jakob Skok iz Pristave pri Mengšu («Berga»); pri toplokrvnih 3 letnih žrebicah: Jožef Strojin iz Ostroga pri Št. Jerneiu: pri mrzlokrvnih 3 letnih žrebicah: Franc Molj iz Vo-gelj (»Milka*); pri mrzlokrvnih 2 letnih žrebicah Matija Smuk iz Bevk («Lu-ca») in pri žrebcih: Franc Luzer iz Grobelj ori Št. Jerneju. Ostali, ki so imeli tudi lepo živino, so dobili maniše druge in tretje nagrade odnosno diplome. Za razstavljene jezerske ali solčavske ovce se nagrade niso dajale. Ljubljanski velesejem zasluži vse pri znanje, da je začel tudi s prirejanjem živinskih razstav v svojem okvirju. Želeti bi bilo. da se te razstave obdržijo. saj tvori živinoreja eno najvažnejših panog slovenskega kmetijstva. Mogoče bi se prihodnja razstava še izpopolnila z ostalimi vrstami domačih živali, ki se goje v Sloveniji. Vzpodbuda, ki jo dobi kmetovalec na taki razstavi, je gotovo znatnega pomena za živinorejo. Zato naj v bodoče vsi merodaini faktorji še v večji meri podpirajo živinsko razstavo velesejma. ki naj ostane stalna vsakoletna. ugotavljalka napredka živinoreje v Sloveniji. Plinske naprave in aparati Zelo važna razstavna koja za vse, osobito za gospodinje, je sigurno ona, kjer je namestila Mestna plinarna svoje plinske naprave in aparate. Mnogo novega smo opazili med razstavljenimi predmeti. Do malega vsi aparati so nam bili praktično predvajani, tako da se je bilo mogoče uveriti, da je prihranek, ki se zagotavlja, res omogočen s plinskimi napravami, ki so že po svoji zunanjosti lepe. pripravne in higijenične. Predvsem nam je ugajala velika avtomatična peč za grejenje vode. S sorazmerno malenkostnimi stroški se more ta namestiti v poljubnem prostoru stanovanja; odtod pa se izvedejo cevi za vodo v kuhinjo, kopalnico ali spalnico. Ako je potrebna topla voda (različno temperirana), tedaj se iste lahko poslužite vsak čas in v poljubni količini. Peč se prižiga in ugasuje sama av-tomatično. Omenjeni pripravi slične so manjše peč!, ki zgrejejo v 1 minuti 3 do 6 litrov vode. Ako se pomisli, koliko drv ali premoga ie potrebno, da se zgreje večji lonec ali kotel vode, tedaj nihče ne more dvomiti, da se za uporabo plina, ki stane samo 10 do 20 par, zelo veliko prihrani. Razen tega se pa mora upoštevati, da odpade vse nečedno delo donašanja drv in premoga. Presenetili so nas tudi grelci, kjer se voda segreje samo do določene temperature. To pripravo bi po našem mnenju morali imeti vsi zdravniki, laboratoriji in brivci. Funkcioniranje cele priprave je naravnost frapantno. Koliko gospodini se danes jez! na slabo ognjišče, mokra drva, premog itd. Svetujemo vsaki, da si ogleda razstavno kojo Mestne plinarne. Tu se bo lahko pre pričala, da neprilik, ki so zvezane z običajno kuhinjo — plin ne pozna. Vsi ti štedilniki ta grelci so tako praktično urejeni, da jih lahko obvlada vsakdo. Dobite pa lahko tudi taka ognjišča, kjer Je mogoče kuriti na eni strani drva in premog, na drugi pa plin. Razstavljeni so tu še plinski likalniki in razne patentirane posode. Vse samo praktične stvari, katerih po našem mnenju ne sme pogrešati nobeno smotreao gospodinjstvo. Tudi za obrtnike je skrbljeno. Prepričani smo, da si bo marsikateri ključavničar, klepar ali mehanik omislil aparate, ki so razstavljeni — samo ogleda naj si jih in primerja njihovo praktičnost z orodjem, ki ga sedaj uporablja. K sklepu opozarjamo naše gospodinje, da si na vsak način ogledajo to zelo poučno in interesantno razstavo. Videli smo ličen sugestiven plakat Mestne plinarne s šopom stotakov, ki pravi, da se toliko prihrani z uporabo plina; danes nas je o tem trdno uverilo vse ono, kar smo videli na lastne oči. s— Jugometalija r. z. z o. z. razstavi vsako leto svoje izdelke na ljubljanskem velesejmu. Priznati moramo, da le letos izredno bogato zastopana s svojimi lepimi prvovrstnimi domačimi izdelki, kar dokazuje, da se podjetje res lepo razvija ter dobiva na ugledu. Omenjamo, da je Jugometalija razstavila svoje rzdelke tudi na subotiškem sejmu ker je prodala vse razstavljene izdelke in prevzela več večjih naročil. Jugometalija izdeluje kotle, cerkvene paTamente, plrno-mere, plinske peči, sterilizačne aparate, vse prešane kovinske ter druge pločevlnske izdelke po najmoderne!ših načrtih. Razstavljene izdelke Jugometalije si je ob priliki poseta ogledal tudi Nj. Vel. kralj ter vpraša! ali so izdelki domačega izvora, ter po pojasnilu pohvalil preciznost teh domačih izdelkov. Jugometalija je tudi na ljubljanskem sejmu debila tranogo novih prijateljev in naročnikov. Svoje poslovne prostore ima to mlado, dobro se razvija:oče podjetje v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 18. Podjetje se bavi z načrtom, da si zgradi modeme delavnice, kjer ji bo mogoč primerni razvoj, ki bo ustrezal veliki potrebi te industrije v državi. 5— Kralj pri tvrdki O. Žužek. Nj. Vel. krali se !e pri svojem obhodu po velesejmu ustavil tudi pri tvrdki O. Žužek, kjer se je zanimal za razstavljene avtomobile in se živahno razgovarjal z zastopnikom tvrdke S. Lukanom. Posetnikom velesejma toplo priporočamo, da s! ogledajo razstavljene avtomobile, motocrklje in kolesa naše vrle In domače tvrdke v paviljonu iEt §t. 100— 106. i— Anton Verbič, trgovina s sirom na debelo In delikatesami (Paviljon 3. št. 131— 133) Ima v treh kojah lepo okusno razložene vse vrste sira od 10—80 kg težke hlebe, epo krasno blago. Tu se vidi, kako lepo napreduje sirarska industrija v Sloveniji, kier so sedaj zelo velike zaloge sfra. V L;ubl'an! se nahaja ta pod spretnim vodstvom lepo se razvija:oča delikatesna In špecerijska trgovina v Stritarjevi ulic! št. 2. s— Ovira velesejmskega prometa. Ljubljanski velesejem stoji blizu železniškega tira na Gosposvetski cesti, kar je v veliko oviTo veleseirrtskemu prometu. To se le pokazalo posebno v nedeljo popoldne. Bilo ie kmalu po 17. — ob uri. ko 'e bfl promet na Gosposvetski cesti na:živahnejšl. Pa Je pri-vozll po progi tovorni vlak in se ustavil natančno tako. da sta ostala dva vagona čez cesto. Proga je seveda ostala lepo zaprta in ljudie so morali vsaj četrt nrc čakati s potrpežljivostjo, da je odšel vlak, ki b[ se bil pač labko pomaknil dve do tristo metrov dalje ali pa bi ostal onostran prehoda. Ob času, ko je v Ljubljani toliko tujcev, bi takih ovir ne smelo biti. Rojstni dan prestolonaslednika Petra Ljubljana, 7. septembra. Po vsej naši prostrani domovini so včeraj slovesno proslavili drugo obletnico rojstnega dne našega prestolonaslednika, kraljeviča Petra. Manifestacije so se vršile povsod v znamenju dlna-stične misli, tu svečaneiše. tam skromneje. povsod pa zelo prisrčno. Bile so pravi izraz ljubezni in vdanosti napram prestolonasledniku in sploh vsej kraljevski rodbini Po Sloveniji so se vršila na številnih Krajih predavanja patrijotične vsebine ter zabavni večeri. Ljubljana sama Je proslavila dan kar najsvečaneje. Na državnih in deloma tudi na privatnih poslopjih so bile razobešene državne tn narodne troboinice. Ze zgodaj zjutrat so zbudili meščane topovski streli z Grada, izstreljeni mlademu kraljeviču v pozdrav. V vojašnici vojvode Miš-ča v pravoslavni kapelici je opravil prota Dimitrije Jankovič -svečano službo bož-| jo. kateri so prisostvovali veliki župan dr. Baltič. divizi.ionar general Sto.lano-vic. generala Živkovič in Trifkovič. oficirski zbor ter zastopniki raznih civilnih oblasti. V stolnici se je vršila zahvalna služba božja, katere so se udele-t žili razen zgoraj navedenih vojaških in civilnih dostojanstvenikov tudi vsi trije gerenti ljubljanske občine gg. dr. Puc. Josip Turk in Likozar. magistratu! ravnatelj dr. Zarnik, konzularni zbor, zastopniki raznih državnih uradov, kor-poractl in društev ter številno nan?dno občinstvo. Na Kongresnem trgu ie bila dopoldne slikovita vojaška parada. Lep vtis na občinstvo je napravila posebno nova uniforma s čeladami, ki je dičila naše vrle borce, razpostavljene od Kongres-| nega trga Po Wolfovi ulici čez frančiškanski mosit do stolnice. Zastopane so bile vse edinke. Po službi božji so odkorakale čete v strogem redu z godbo dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika dr. čerina na čelu po mestnih ulicah in defilirale pred vojaškimi dostojanstveniki ter civilnimi funkcionarji. zbra.iimi na Bleivveisovi cesti. ' Zvečer je priredila vojaška godba po mestu mirozov z bakljado. Za godbo je korakala velikanska množica občinstva, ki je navdušeno vzklikala prestolonasledniku. kralju in kraljici ter sploh dinastiji Karagjorgjevičev. Tudi množice. tvoreče po ulicah špalir. so dajale neprestano duška svojemu navdušenju za mladega prestolonaslednika. Maribor. 7. septembra. Rojstni dan kraljeviča Petra dne 6. f. m. je praznoval naš jugoslovenski Maribor v znamenju dinastične misli. Na predvečer je priredite vojaštvo po mestu mirozov z bakliado. 21 topovskih strelov pa ie napovedalo pomen naslednjega dne. V nedeljo ie bila budnica vojaštva, ponovnih 21 strelov Da ie uvedlo svečanosti dneva. Mesto ie bib v prazničnem razpoloženju. Na vseh državnih In mestnih poslopjih ter uradih kakoT tudi na številnih zasebnih hišah so plapolale zastave v državnih in narodnih barvah. Ob 11. ie bila v mestni stolni in župni cerkvi svečana zahvalnica, kl Jo je opravil škof dr. Karlin s števil io duhovniško asistenco. Cerkveni svečanosti so prisostvovali predstavniki vseli državnih, avtonomnih in vojaških oblasti in uradov z uradništvom kakor tudi mnogoštevilno občinstvo. Nato je sledilo na trgu defiliranie vojaštva pred zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Zvečer ie bil v Gotzovi dvorani slavnostni koncert, ki ga je priredilo društvo Oficirski dom. Pod taktirko gosp. kapelnika Čermaka je izvaiala vojaška muzika uverturo iz Smetanovega Poljuba. Dvora kov e Slovanske p!ese in potpuri iz Caikovskega Onjegina. Izvedba vseh skladb .ie bila vestna in rre-cizna. K pestrosti in umetniški višini koncerta sta zlasti še pripomnili ga. Brandlova in ga. Mitnovičeva. Prva je izvaiala ob sodelovanju orkestra dvoje skladb na gosli, druga nas je presenetila z dvema pevskima točkama. Obe umetnici sta rešili svoji ulog! odlično 'n bili nagraieni z živahnim aplavzom m cvetjem. Moški zbor Glasbene Matice ie s svojim ubranim petjem srečno iz-oolnil zanimiv program slavnostnega koncerta. Pri koncertu smo opazili vse odličnejše predstavnike civilnih. državnih, vojaških in samoupravnih oblasti, dočim ie bil obisk od strani občinstva do-kai pičel; nemško meščanstvo se te patrijotične proslave nj udeležil""). Slovesnosti v Zagrebu :n Beogradu. Zagreb ie praznoval kral'evičev rojstni dan zelo slovesno. Po cerkvah vseh konfesij so se vršile v nedeljo dopoldne službe božje. katerim so nrso-stvovali zastopniki vlade in vojaštva ter akreditirani zastopniki inozemskih držav. Po zahvalni daritvi v srbsko-pravoslavnj cerkvi, pri kateri je zasro-pal vlado veliki župan Trešec-Baniski. vojaštvo armiiski komandant general Matic z oficirskim zborom, občino pa župan Heinzel z občinskimi svetniki, te zagrebška gamiziia defilirala na Jelači-revem trgn. Med službo božjo ie staTa pehota na Illci in v Frankopanski ulici, konjenica in artiljerija na v Prcradovi-čevi in Gundulidevi ulici. Vojaška parada na Jelačičcvem trgu je privabila ogromne množice Iuidstva. Zvečer 'e bil mirozov po mestu, vojaška godba Pa ie koncertirala na Zrinjevc" Beograd je bil bogato v zastavah in .ie vladalo ves dart no ulicah živahno vrvenje. Vlada je poslala brzojavne čestitke kralju in prestolonasledniku. Veliki paradi m službi božji je prisostvovalo na tisoče in tisoče občinstva, ki ie navdušeno vzklikalo kraljeviču. Na Te-raziiah je svirala godba kralieve garde, ostale vojaške kapele pa so napravile obhod po mestu Velike slavnosti v Selcah. Mladi nrestolonasledn;k se nabila sedaj. kakor znano, v Selcah v Hrvatskem Primoriu. kier je prebil svoj rot-stnj dan v družbi sirot, ki so pod njegovim protektoratom. Selce so bile v nedeljo vse v zastavah in cvetlicah. Velika množica ljudstva je ves dan obkro-ževala vilo. v kateri stanuje kraljevič. Prestolonaslednik se je ponovno pokazal na balkonu in ga ie narod vedno pozdravil s frenetičnim ploskanlem. V nedeljo, rano zjutrai. so romale množice naroda iz soseaniih kraiev z zastavami na čelu v Selce, v soboto zvečer pa je prispela divizija torpeaovk pod poveljstvom fregatnega kapitana Va-iočnika. Kmalu nato se ie pripeljal v pristanišče na krovu jahte «ViIe» tudi prvi kraljevi adiutant, admiral Priča, i orpedovke so pozdravile njegov prihod s streli. Zvečer so bile «Vi1a» in tor-pedovke slavnostno razsvetljene. Nedeljske slavnosti je otvorilo 21 topovskih strelov s torr-edovk. Slovesnosti sta se razen admirala Priče udeležila tudi skupščinski predsednik Marko Tr;f kovič. bivgj wash'ngtonski poslanik Grniič in številne deputaciie. Po službi bofjj ie prestolonaslednik sprejemal denufacije. Med drugimi je sprejel zastopnike »Jadranske Straže«, ki so mu izročili v dar krasen model galere, delo arzonalnega mojstra Darčiča iz Omi-š1:a Kraljevič je segel vsakemu v roke. Selška občina mu je nodnri'a dve veliki školiki z motivi iz Selc. Popoldne so prispeli oarniki z izletniki, ki so formiral1 na Glavnem trgu velik sprevod in odšli k vili nrestolonaslednika ter mu priredili navdušene ovacije. .Morsko obrežje v Skicah je dobilo ime «Obala S? Motvoz A. Šinkovec, d d, Grosuplje. jesen. . ELITNI KINO MATICA Telefon 124 Predstave ob nedeliah; B.,|25.,6.,1i2B.,9 Ob delavnikih: Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah Senzacija dneva! Malvef]' in nallepil do seda) Izdelani francoski veleflim je tu v vsem svoiem silaju Izvanredno krasna vsebina po znanem romanu sioviteja Claude Farrere-a, pisatelja velefilma .Bitka pri Cušiml*. Kolosalna režija, sijaj, razkošnost, bogate najnovejše toalete, naimoder nejše damske frizure .Bubikopf", lepi igralci, izvrs na igra, prekrasni naravni posnetki z morja it- itd. itd. Vkljub viioklm nabavnim stroškom. cene nezvišane! Ljubljana, 7. septembra. Jesen prihaja v deželo, z vso svojo oiožnostjo in turobnostjo, s svojimi bri-gami in skrbmi, ki jih povzroča meščanom in državljanom. Za hipec posi:e že obledelo solnčece. Da se zopet zgrnejo oblaki čez nebeški svod in na zemljo !a-gotno prši hladna mehka voda. Okrog vogalov brije in tuli burja, ki buta v človeka, ga mrazi do kože, obenem pa budi v njem čudne vznemirljive misli in občutke, ki ga zazibljejo v otožno melanholijo. Po cestah in ulicah se že pojavljajo zagrnjene in zavite postave, obrazi niso več tko brezskrbno veseli in na marsikomu opaziš gubo skrbi in otožja. ki je v avgustu, v vročini in solncu. na raznaMenem obrazu še nisi opazil, ker je ni bilo. Vsaka skrb in tudi taka. ki ie orei še nisi občutil, ie v obrazu človeka sedai markantneje podčrtana. Se v trgovinah, kjer so se drenjali zadnje dni kupovalci in kupovalke. v skrbeh z asvoi telesni blagor, se zdi sedaj vse važneiše in človek ne nakupuje več z ono lahkotnostjo, brezskrb-nostio in veseljem, kakor morda spomladi in poleti, ko ie človek naštel brez-srbno novce in odhitel na prosto, da se je r>okazal ves nov in svež. Dame. kakor da bi izgubile na svoji graciioznosti. Mnogo boli paziio v težjih in kosmatih čeveljčkih na korak na trotoarju plašči vise mokri ob vitkih teelsih. gospodje se zavijajo v ranglane ter dežne plašče in uhajajo skozi dež po poslu in domov, ali pa se umaknejo ie-sen«ki turobnosti v kavarne. Tamkai tožijo čez vreme in se nato ob «črni» zatope v hvaležnejše pogovore. Ljudje se ne iščejo več na cestah, promenadah in raznih drugih prostorih na prostem, temveč se družijo v ;avnih lokalih in si nekam trudni podajajo roke. Tudi besede ne tečejo več v onem živahnem tempu, kakor poprej. Na ulicah prši dež vse ostreje na pasante. vozila, stražnika, ki stoji na vogalu ceste. na branjevke na trgu, postreščke pred kolodvorom. Unionom in Slonom. Jf Mreže v A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. NaJveiJI francoski Mm le In ostane Šarmantni princ je biser filmske produkcije! Dokaz temu je velikanski navil občinstva pri včerajšnji premijeri v kinu »Ljubljan« ski dvcr». Še danes ln jutri! Predstave od nedeljah ob 'A 11. dop. in ob 3.. Vi 5„ 6, 'A S. in 9. uri zvečer, ob de* lavnikih ob 4„ V> 6.. K 8. in 9. uri. Mladini vstop dovoljen samo k predstavam, ki končajo pred 8. uro zvečerl Anmndsenov polet na Severni tečaj je senzacija sezije 1925 26. Pride v «Kino D ver t. delavce in stavbah in postopače, ki iščejo strehe, kjer io najdejo. Predmestja so postala bolj zaspana in blatna, po cestah v kotanjah se nabira voda in na ulicah ni onega živahnega krika in vika skupin napol golih otrok. Vode. ki se stekajo v Ljubljanico, so umazane in blatne. Stezice v Mestnem logu. za Gradaščlco, Pod Rožnikom, na Golovcu n iv Šešenškem hribu so vedno bolj osamele . . . Čez travnike v logu in ob hrib se zaletava rrrzla sapa. in se zaganja v jel-ževjze, listnato in iglasto drevje. Listje v vrhovih dreves se počenja rclečiti in rumniti. Že pogajanja jesenski podle-sek . . . _ Ob 50Ietnki ljubljanskega škofa Ivana Z!. Pogača&a Dne 5. septembra 1875. je bil posvečen in ustoličen v stolnici sv. Nikolaja knezoškof dr. Ivan Zl. Pogačar. rojak Prešernov — rojen 22. januarja 1811. v Vrbi — med dosedanjimi ljubljanskimi vladikami prvak po srcu in umu. Z nepopisnim veseljem so pozdravili vsi pošteni Slovenci njegov nastop, ki so ga skušali preprečiti nekateri duhovniki in Nemci. Prvi (16 podpisov) so črnili Pogačam v Rimu. češ. da je bil Gunther-jev pristaš, torej ne sodi na škofijski prestol. Drugi so spletkarili na Dunaju zaradi njegovega slovenstva — bil je ustanovitelj prvega slovenskega cerkvenega časnika, odbornik Čitalnice, Slov. Matice, Narodne tiskarne; kot predsednik škofijskega sodišča je uvel slovensko uradovanje; pospeševal je izdajo slovensko-nemškesa slovnika; izdal zvezek vzorno zasnovanih pridig; pozabljena tudi ni bila njegova vnema za zedinjeno Slovenijo leta 1848. Poga-čarjeva izvolitev za škofa je visela na lasu; a zmagal je in šel takoj na delo. V prvem pastirskem listu ie opozoril duhovščino zlasti na dvoje: Od vseh strani se sliši: Vera ie v nevarnosti! Dobro. Odkod pa prihaja nevarnost..? Preden vržemo kamen na druge, vprašajmo sami sebe: Ni li vera krog nas zato prišla v nevarnost, ker smo nepristojnosti počeli? Drugi opomin megov sc je tikal šole. ki je bila škofu Poga-čarju jako pri srcu. Izpodbudil je duhovnike. naj sodelujejo pri šoli. saj jim dovoljuje šolski zakon lep delokrog. V prvi številki Diozesenblatta je dal natisniti v članku pod naslovom «Vera in politika* zlate besede nadškofa iz Valenclje: Mi učimo torej, da se je treba varovati krivega mnenja tistih, ki mešajo in spajaio na nekak način vero s to ali ono politično stranko, tako. da imajo one Z3 odpadle od katoličanstva, ki spadajo k drugi in ne njihovi stranki. Prav taki so bili nazori vladike Po-gačarja. Za njegove vlade je bila politika popolnoma Izključena iz cerkve. N.iegov strogi ukaz se je glasil: «Da bi se leča zlorabljala po vsakdanjih političnih mnenjih. tega ne pripustim. Posebno odtod naj se glasi krščanska ljubezen in mir. Vere ni mešati s katerokoli politiko. Zoper vsakega, kdor si bodi, nastopim, ko bi lečo hote' rabiti za slučajne politične nazore. Na lečo gre le vera in nikoli politika. Politika se vedno izpremlnia. vera pa je vedno večna stvar. Zato politika ne spada na Ieco.» Takega blagovestnika je vzhičeno pozdravila naša domovina pred 50 leti. Kmalu potem — leta 1877. — so prišle volitve v kranjski deželni zbor. neugodne za Slovence. O njih stoii v dr. Dra-gotina Lončarja knjigi «Politično živ- ljenje Slovencevs (J. izdaja, str. 54) naslednje poročilo: cKako je moglo priti, d2 so Slovenci ceio na Kranjskem izgubili večino v deželnem zboru? V prvi vrsti je odločeval vpliv posvetne in cerkvene gosposke^. Med prvo navaja kot glavnega krivca dr. viteza Ve-steneeka. Potem piše: «Na drugi strani ie pa želel škof dr. J. Kr. Pogačar, naj se duhovščina ne udeležuje volitev.« Proti tej trditvi treba resnici na ljubo ugotoviti, da do škofa Mlssie ni bilo o volitvah iz škoUie nobenega vplivanja. Samo vladni pritisk je bil kriv, da so podlegli Slovenci, tako mi je zatrjeval starosta g. Fran Drenik in hkrati omenil dogodek, ki osvetljuje Poga-čarjevo vedenie o volitvah. Slo ie za to, da se pridobi Višnja gora za narodnega kandidata. Od tam je prišel obupen klic: Pošljite nam agitatorja, sicer propademo! Drenik je sporočil to dr. Blei-weisu. ki mu je velel, da naj gre izpre-obračat Višniane. A kot neznanec v Višnji gori ie izprva odklonil ta poziv in se potem vdal le pod pogojem, da pojde z njim višnjanski rojak stolni vikar Jakob Dolenec. ki je pristal na to, ako dovoli škof. Pogačar mu je rade-volje dovolil volitveni izlet v Višnjo goro. ki je povzročil tamkaj zmago slovenskega kandidata. — Na Notranjskem ]e zmagal tedai dr. Razlag. V Senožečah je deloval zanj — a ne na priž-nici — agilni kaplan Ivan Zagorjan. V nagrado za to mu je naklonil škof Pogačar odlično kaplansko službo pri Sv. Petru v Ljubljani. — Glede na dr. Lončarja trditev je ogorčen vzkliknil najboljši poznavalec vladike Pogačaria msgr. Tomo Zupan: ^Zlatousti torej o volitvah proti Slovencem! Da si upa to slovensko pero zapisati. Meni je vedno trdil, da jc za prosto gibanje o volitvah, kar za njim nikoli ni bilo do danes.« Z navedenimi dejstvi in izjavami sem hotel ovreči mnenje, češ. da .ie bil škof Pogačar sokriv slovenskega poraza ob deželnozborsklh volitvah leta 1877. in hkrati preprečiti, da ne zaide ta pomota v »Biografski leksikon«. Poln najlepših načrtov je prijel 64-letni starček pred polstoletjem za škofovsko palico. Žal, da jih ie mogel le malo uresničiti, ker mu jo ic smrt izvila iz rok že čez osem let. Preminul je dne 25. ianuar.ia 1884. Svojim škoflja-nom je prinesel najdražji dar: mir. Zanj je vztrajno deloval ob vizitaciiah na prižnici in s pastirskimi listi, polnimi najblažjlh naukov. Za Pogačarieve vlade so bile naše cerkve res božii hrami, svetišča, kjer so se oddahnile potrte duše. Po njegovi smrti je prišla izpre-memba, kakršne nismo pričakovali. Zapihal !e sever iz Gradca, zavela ie bur-ia s Krasa. Ze leta 1885. ie bilo prvikrat ob volitvah izpostavljeno sv. Reš- KINO IDEAL ^ predvaja še danes in jutri, sredo, veliko rusko tragedijo po romanu Leva Tolstoja Moč teme" >T s člani Hudožestvenegu teatra: Marija Germanova, Marija Egcrova, Pavel Pavlov, Vera Pavlova, Sergej Ko m'sa rov, Marija Kr/anovskaja. Aleksander Virubov, Nikolaj Masalitlnov in drugi. Predstave v nedeljo: ob pol 11. dopoldne, popoldne ob 3., pol 5., 6., pot 8. in 9. uri. Ob delavnikih: popoldne ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. n Kudožestveniki" pridejo v Tolstojevi cirami «Moč teme» v torek in sredo v kino «Idesl» ŠINKOVEC e. D. GROSUPLJE. Tihotapska romantika Sarajevo. 5. septembra. Dioka Ljubic v selu Uzariču pri Mo-staru je že par desetletij širom kršne Hercegovine poznan kot najboljši re-zač eškije tobaka. Njegovo ime ie bilo tako poznano, da se je prodajal tobak, ki ga je rezal — ali kakor se pravi po hercegovski — »križal« cika Džoka. najmanj po pet dinarjev za kilogram dražje nego tobak, ki so ga križali drugi »križajlije«. Njegov tobak je rezan tako fino. da ga nobena naših tobačnih tvornic s strojem ne more zrezati fj-nejše, čeravno ga je Dioka rezal z roko na običnem «havanu«, to je na pripravi, slični našim priprostim slamo-reznicam. Posebnost njegovega »križanja« je tudi še v tem, da se je po Djoki rezan tobak zelo težko razločil od eraričnega tobaka, ker je polagal dJ^I SISi Lan, konoplja v 5 A. Šinkovec, d. d Grosuplje. i liste, na isti način, kakor jih polagajo j v tobačnih tvornicah, kar drugi rezači ! ne delajo. Slava Djokine roke je sicer kmalu dosegla ušesa finančnih organov, vendar je bilo vse njihovo prizadevanje, da bi ga ujeli, zastonj. V tridesetih letih Djokinega »zaslužnega« delovanja je bilo pri njem nešteto brezuspešnih hišnih preiskav. Dioka je bi! pač »stari prefriganac«, ki je znal čuvati skrivnost svoje »fabrike« pred nepoklicanimi očmi, zato je veljal kot neprekos-Ijiv lisjak in slava njegovega imena je i rasla in rasla. Njega ni motilo niti to, j da so v Sarajevu zaprli več deseioric i tihotapcev, med njimi več njegovih I stalnih »mušterija-* (odjemalcev) — ti-; hotapcev po poklicu. Kaj se je on zme-! nil za inšpektorja Durakoviča in nje-j gove pomagače? Ako vse pelovijo, njega ne bodo! Tako vsaj je zatrjeval novemu mušteriji Suli. ki se je zglasil prejšnjo soboto popoldne pri njem v Uzariču, želeč kupiti čim večjo količino eškije, rezane od slavne Djokove roke. Sula Djoki sicer ni bi! poznan od ponrej, vendar ni bilo proti njemu pomislekov, j saj je prišel v družbi s starim, dobro j poznanim mušterijom Ibrom. dal dve i hiljadarki kapare. in tudi sicer izgledal kot duvadžija najpristnejšega kova. Raztrgan, zarašen in razmršen. kakor da bi ravnokar prešel preko gozdov, kjer še ni pela sekira. Djoka ni imel rezane eškije v zalogi, a Sula in Ibro sta hotela samo rezan tobak, zato sta se uslužno ponudila, da pomagata Djoki in njegovim sinovom pri delu, samo da moreta kupiti čim več naenkrat. Djoka je vodil svoje ljubeznive mu-šrerije in pomagače skoro uro daleč v goščavo, kjer je imel s petimi visokimi i kamenitimi ograjami zavarovano kočo, a v njej tri hdvane. Vhod v to kočo ie bil napravljen kakor v labirintu. Skozi drugo ograjo si mogel samo na nasprotni strani vhoda prejšnje ograje. Tako si moral kočo med kamenjem trikrat obkrožiti, preden si vstopil v njo. Koča je bila torej pripravljena za obrambo po vseh pravilih vojne tehnike. V njo so imeli dostop samo najzanesljivejši kupci, med katere je Djoka štel sedaj tudi že — Su!o. Med rezanjem so si Djoka in sinovi ter Sula in Ibro krajšali čas z zaupnim pripovedovanjem svojih tihotapskih doživljajev. Sula ni vedel mnogo povedati, ker se je začel pečati s tihotap-sim poslom šele v najnovejšem času, zato je hvaležno poslušal doživljaje drugih. Poleg Djoke je znal najzanimi- vejše anekdote Sulov mojster in učitelj Ibro. ki je bil ravnokar prišel iz preiskovalnega zapora. Pozna dobro sarajevske »rablje«, saj so ga imeli polna dva meseca »y pači-'.. Posebno o inšpektorju Durakoviču zna povedati marsikaj interesantnega. Djoka ni še imel opraviti z Durakovičem, pa tudi ni držal mnogo nanj. Imel je opraviti že z mnogimi, pa še vsakemu je bil Dioka kos. Res, da so v Sarajevu zaprli tudi nekaj njegovih konkurentov. Njegov posel zatorej pod najnovejšo kampanjo niti najmanj ne trpi. Nasprotno. odkar so polovili več manj opreznih, gre njemu, »staremu preiri-gancu^ pšenica skoro še bolj v klasje. On še vedno proda vsak teden približno kvintal tobaka in ne boji se ne hudiča ne beriča pa tudi sarajevskih ii-naneov ne. V nedeljo zvečer je dospela v »kočo za vasjo«, kjer so rezali tobak, naenkrat novica, da se je inšpektor Du- i rakovič pripeljal z avtom v Mostar in 1 da so z njim še štirje drugi financi, | med njimi tudi glasoviti sarajevski ; preglednik Pavičič. Ibro in Sula sta se i te novice zelo prestrašila, toda cika i Djoka Ju je potolažil, češ da se ni niti najmanj bati, ker niti Durakovič niti Pavičič ne moreta v to goščavo, pa naj sta še taka prefriganca. Vendar sta se Ibro in Sula pomirila šele, ko sc je zvedelo, da so se iir.anci odpeljali ii Mostara proti Stolcu. Rezanje se je nato mirno nadaljevalo v ponedeljek in torek cel dan, doklor se ni zrezal ves tobak, ki ga je imel Djoka še v zalogu Bilo ga je do sto kilogramov, skrbno sortiranega po treh različnih kvalitetah. Ura se je bližala že polnoči, ko se je delo srečno končalo. zato se je Sula odločil da bodo odšli šele v sredo zvečer po skrivnih potih proti Ivanjplanini in od tn proti Sarajevu. Pot bo dolga in naporna, zato hoče zadnjo noč porabii za odpo-čitek. Tobak bo stehtal in plačal drugo iutro. Djoka je bil zadovoljen, saj je bi! tudi on že pošteno zdelan in počitka potreben. in tako se je zgodilo, da so Djoka in triie sinovi ter Ibro in Sula v koči kaj „5". Si6. i Vrvi V A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. ■■■■■■■MaHMMnNMHMm^HB« kolesarjev in na prostore S »ra ¥ 1. Ilirija Sačetek: dopoldne Si. s?! popoldse ob pol 4, uri. nje Telo in v pastirskih listih so se čule drugačne besede. Politika je zavojevala svetišča — od tabernaklja do velikih cerkvenih vrat sama politika. Tako je že domalega 40 let in redki so tisti, ki pomnijo, da ni bilo vedno tako — tedaj ne, ko je vladal veliki Zlatousti vla-dika, oznanjujoči s srebrnočistim glasom Kristov mir. Slava mu gromovita ob njegovi 50 letnici! Tisti, Ustanovitev Planinskega saveza Povodom vseplaninskega izleta na Plitvička jezera so se vršila na Plitvi-cah dne 6. t. m. zaključna posvetovanja za ustanovitev Planinskega saveza v Jugoslaviji. Razprave so se udeležili za Hrvatsko planinsko društvo društveni tajnik dr. Prebeg, za Slovensko plan. društvo gg. Rudolf Rozman in Maks Hrovatin, za Srbsko planinsko društvo g. dr. Nedeijkovič, za planinsko društvo Fruška gora g. Gračanin in zastopniki plan. društev in klubov v Sarajevu. Po vsestranskem razmotrivanju se je sklenilo, da osnujejo Planinski savez S. P. D., H. P. D., Srbsko P. D. in planinsko društvo Fruška gora s sedežem v Novem Sadu. Društva iz Sarajeva se bodo mogla sprejeti šele pozneje, kadar se tamkaj sestane enotno društvo z določenimi cilji. Savezna pravila, ki jih je sestavilo H. P. D. s spremembami, kj so se dogovorila že pred sestankom s S. P. D. in z naknadnimi spremembami, ki jih je predlagalo S. P. D., so tvorila temelj za dolgo trajajočo razpravo, pri kateri so se končno sestaviia pravila za snujoči se Savez. Pravila predloži H. P. D. takoj oblastvom v odobritev, nakar bo sklican ustanovitni občni zbor. Planinski dan, ki se je vršil na Piit-vičkih jezerih, je bil zelo dobro obiskan, posebno številna je bila udeležba iz Zagreba. Izletniki so si najprvo ogledali izredne naravne krasote teh bajnih jezer in bili očarani od njih divote. Pri skiranem obedu sta pozdravila goste g. dr. Prebeg v imenu H. P. D. in doktor Eisenhuth v imenu društva za olep-šavanje Plitvičkih iezer. Predsednik H. P. D. minister dr. Krajač in profesor Pasarič sta poslala brzojavni pozdrav. V imenu Srbskega plan. društva se je zahvalil dr. Nedeijkovič Ii. P. D. za prisrčni sprejem in naglašal veliko važnost složne združitve vseh planincev. V imenu S. P. D. je Rudolf Rozman opravičil odsotnost predsednika dr. Tomin-ška, ki se je moral udeležiti slavnostne otvoritve doma na Krvavcu in je pozdravil H. P. D. kot prirediteija izleta, se zahvalil za iskreni sprejem in izražal radost, da se povodom tega izleta vsekako ugodno zaključi akcija za ustanovitev Plan. saveza. Nadalje je govoril še dr. I. Oblak, ki je Droslavlial ne-prekosljivo lepoto Plitvičkih jezer, ki se lahko kosajo z največjimi krasotami. Pridružil se mu je še g. Gračanin, ki se ie obenem za Planinsko društvo Fruška gora zahvalil še za tako krasno uspelo prireditev. LAŠKO. Dediči po pokojnem Veberju so prodali hišo, v koji je bila trdnjava nem-štva, trgovcu Fretze in torej zopet v nemške roke. Zdaj bo menda pokopan tudi boj za gostilniško koncesijo, zoper katero so bili vsi nacijonalni krogi. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Tukajšnji klerikalni petelinčki morajo imeti napred-njake za silno naivne. Na vso moč agitira-jo proti Pašiču, radikalom in Srbom, češ ti nas izrabljajo, dr. Korošec bi pa Pašiču, kakor čitamo, prodal celo kramarijo skra-hirano avtonomije in postal magari navidezno radikal, samo, da bi ga sprejel v vlado. V ta namen se je podal celo na Fran- cosko 'za Pašičem, da bi napravil kupčijo, vendar, kakor nam je znano, se Pašič ne zmeni zanj, ker ponuja dr. Korošec mačka v žaklju in je že sam pozabil, kakšno avtonomijo si je nekdaj želel. Petelirtčkom svetujemo, da končajo s svojo agitacijo ter iim priporočamo «Domovino» in druge časopise, da bodo vsaj delno informirani, kaj počenjajo njih gospodarji okrog mrze SLS, V nedeljo dne 13. septembra se bomo izkazali vsi zavedni občani in ne bomo volili Napretove druge, Blažekove tretje in Jen-čičove četrte skrinjice, ampak vrgli bomo kroglice v prvo skrinjico! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Podpisani inozemski starostni rentniki, invalidi in vdove se javno zahvaljujejo Okrožnemu tajništvu demokratske stranke v Laškem, ker je po trudapolnih brezplačnih intervencijah izposlovalo, da dobimo redno mesečno podporo (mesto pokojnine), !z državne subvencije. Vse naše pokojnine, podpore in vzdrževanje protez so od prevrata prenehali. Celih šest in pol leta smo živeli v neverjetni bedi, kljub temu, da smo si s svojimi žuljavimi rokami zaslužili svojo pokojnino. Obračal! smo se že med to «dobo mučeni-kov» na vse politične stranke, posebno na poslance «Jugoslovenskega kluba« in na takratni docela klerikalni občinski odbor občine Sv. Krištof. Vse naše prošnje so naletele na gluha ušesa. Pred volitvami so se pokazali in nam obetali vse mogoče in nemogoče ter nas obenem navduševali za najhujšo agitacijo v njih prid. Res, dvakrat smo jim šli na limanice. V teku šest in pol leta niso prav ničesar storili za nas, pač pa nas je rešila bede in vnebovpijoče krivice edinole ^Samostojna demokratska stranka*. Vsi, ki občutite jarem klerikalizma, otresite si ga in pridite v našo fronto. Cim več na bo, več izgledov bomo imeli za bodočnost. V znamenju hvaležnosti bomo že pri sedanjih občinskih volitvah dne 13. septembra vrgli kroglice v prvo skrinjico. — Kapla Josip, Trnovo; Mergcle Josip, Sv. Jedert; Oplaznik Franc, Sv. Štefan; Golob Jakob, Rimske toplice; Kotnarek Ivan, Ja-goče; Jazbinšek Jurij, Rečica; Kupec Ivan, Rečica; Partol Martin, Novajck; Košar Jurij, Novak Rudolf, Debro; Pevec Elza, Laško; Hojnik Frančiška, Hrastnik; Goznikar Liza, Trnov hrib. TREBNJE. Zadnji čas se je razširila govorica, da izgubi Trebnje sodnijo. Županstvo se je takoj obrnilo na merodajno mesto v tej zadevi in je dobilo povsem drug odgovor. Fakt je, da so nastale trenutne težkoče radi obnovitve nove pogodbe za lokale, ker zahteva lastnik gradu upravičeno povišanje najemnine. Uvidevnost In dobra volja na obeh straneh bo nastale težkoče odstranila in pride v nekaj dneh do nove pogodbe. Vsakemu, ki pozna lego Trebnjega in naravnost idealno železniško zvezo na tri strani, se bo zdelo nemogoče, odstraniti iz Trebnjega sodišče. Res je, da se Trebanjci vse premalo pobrigajo za tako važne stvari, kakor so davčni urad, sodišče in 'srez. Pomisliti je treba, da tukaj ne pridejo Trebanjci kot taki v poštev, ampak cela okolica in sosedne občine, ker kmetu in drugim stanovom gotovo ni vseeno, če lahko opravijo svoj pose! pri sodniji v eni uri in brez stroškov, ali pa, če bi se morali z železnico daleč vstran voziti in trpeti veliko izgubo na zamudi časa in denarnih izdatkih. Te važne okolnosti se bodo tudi od strani merodajnih oblasti uvaževale. Sploh se pa opaža, da so se zadnji čas začeli dra-mitl iz težkega spanja tudi Trebanjci, ker jih peče vest... ČRNA PRI PREVALJAH. Ker stojimo zopet pred novimi občinskimi volitvami, je važno, da si zabeležimo vzorno delovanje sedanjega občinskega odbora. Predvsem moramo priznati, da se je v občini v zadnjih treh letih mnogo storilo, posebno za gospodarske in kulturne interese, za kar gre največ zasluge gg. županu Francu Do-Hnarju in cbč. svetovalcu Andreju Brumnu. Dobili smo ugodno avtoniobilno in poštno zvezo s Prevaljami. Kmetom se je nudila pomoč z brezplačnimi umetnimi gnojili in nabavami subvencijskih bikov ter raznim! strokovnimi predavanji. Vse občinske ceste in mostovi so v najlepšem redu. Posebna kmalu sladko spali, med tem ko je mesec na nebu zdaj pa zdaj radovedno pokukal izza oblakov, kam neki hite preko brd in jarkov črne sence z bli-skajočimi se bajoneti. Ali so to hajduki ali kaj? Ne, hajduki že ne bodo, ker imajo na glavah šajkače z zelenim trakom! Dolgo je moral mesec čakati, da je prišel na svoj račun, ker sence z bajoneti so se morale plaziti preko šestih strmih brd in prebresti šest potokov, preden so se ustavile pred kočo. obdano s petimi zidovi. Ta trenotek se mesec ni mogel več premagovati, da ne bi široko odprtih oči in ust pogledal na zemljo, da vidi, ali tudi Djo-ka Ljubic končno ne najde svojega mojstra? Da. Djoka ga je našel! Ko je Djoka snival najlepše sanje, položili so mu na rame roke nepovabljeni gostje. Nič niso potrkali s palico na vrata, nič niso poklicali. Kar vstopili so, pa še opravičili se niso radi nadlegovanja v zgodnjih jutranjih urah. Preden se Djoka dobro zave, ima že lisice na rokah, in ko šteje glave svojih dragih, vidi, da je ista usoda zadela tudi vse tri njegove sinove, da pa Ibre in Sule ni več v koči. Kakor da bi se v zemljo udrla, sta izginila. No, prvemu presenečenju je sledilo takoj drugo, ko je videl, da se je Sula povrnil in da se rokuje z nepoklicanimi gosti, a ostrmel je še bolj. ko se mu Sula vljudno predstavi kot Sulejman Vrhovac, podpreglednik finančne kontrole iz Sarajeva. Sedaj se je Djoki začelo svitati, kdo je mogel biti oni, ki je otvoril zapali-njena vrata koče in kdo je pripeljal zgodnje goste skozi labirint okoli koče do vrat. To je bil tisti Sula, ki je zve-' čer prvi zaspal in skoro celo noč strahovito smrčal. Le to Djoki še ne gre v glavo, na kakšen način .ie Suh skozi tri dni vzdrževal zvezo z inšpektorjem Durakovičem. da mu je mogel javiti, kdaj nai jih preseneti. Vsega tega Djoka najbrže nikdar popolnoma urne-ti ne bo mogel, četudi mu je dana prilika, da o tem s sinovi vred razmišlja v sarajevskih zaporih. Izvedel najbrže tudi ne bo nikdar, zakaj in na kak način se je posrečilo uiti Ibru, ker to čuvajo iinančni organi kot svojo tajnost. Ubogemu Djoki ni toliko žal po odvzetem tobaku, kolikor po treh izvrstnih «havanih», na katerih je po lastnem priznanju zrezal nešteto kvintalov eškije, ker jih ne bo videl nikdar več. Pravi, da bo opustil tihotapski posel, toda kdo bi mu to kar tako verjel. Skoro gotovo bo strast večja nego dobra volja. Koča. v kateri je Djoka rezal tobak, je bila — s prizadetimi osebami vred — fotografirana in morda jo bomo kmalu videli v tem ali onem ilustro-vanem listu. zasluga našega g. župana je ustanovitev dvorazredae nadaljevalne obrtne šole, katera nudi posebno našim vajencem dobro vzgojo in brezplačno nadaljno izobrazbo. Prirejali so se razni izobraževalni tečaji za našo mladino, kar je za naš obmejni in industrijski kraj posebno v narodnem oziru velike važnosti. Občinska pisarna se je moderno preuredila, sna občini vlada najlepši red, vse to je hvale vredno in vzor za ob- činski odbor, posebno pa za g. župana, kateri je v resnici mnogo storil za razvoj in napredek v občinskem gospodarstvu ter v dobrobit vseii občanov. Največji in najlepši do sedaj izdelani iancoski velefilni SVETOVNI ALARM Kolesarsko prvenstvo Jugoslavije Prvak Josip Šolar (kolesarska Ilirija, Ljubljana). Naši kolesarji so se dobro pripravili za najvažnejšo kolesarsko prireditev, dirko za prvenstvo Jugoslavije, ki se je vršila v nc* dcljo na 145 km dolgi prodi Ljubljana«Za« greb. Mnogo let nam usoda ni bila mila, čeprav naši dirkači ravno niso zaostajali za onimi iz Zagreba. Vedno je prišla vmes ena ali druga stvar. Nepoučeni so seveda vsled tega menili, da naš kolesarski šport, ki ga naši klubi gojijo z vso vnemo ne more na« predovati. V naših športnih krogih pa je bilo jasno, da bo slej ali prej prišel čas, ko bomo dokazali, da se smejo naši kolesar ji brez strahu meriti z drugimi v naši dr« žavi. To so dokazali že na raznih tekmah. Vendar pa po prevratu še niso dosegli naj* višjega cilja: državnega prvenstva. Letos se je to zgodilo. Državni prvak je postal Josip Šolar, član kolesarske Ilirije v Ljub« Ijani. Ž njim, z njegovim klubom in s ce* lokupnim našim kolesarskim športom sc ra» dujemo tudi mi in le želimo, da bi znali to čast tudi obdržati: zmožnosti za to ima« mo. Treba le še vztrajnosti! V nastopnem podajamo poročilo o dirki sami: Ob 6.10 zjutraj je starta'o v Ljubljani 12 najboljših dirkačev Jugoslavije, med njimi tudi lanski prvak Dukanovič. Prva skupina je pasirala Novo mesto ob 8.18. V tej sku« pini so bili šolar, ki se je odtrgal že pri Vi« šnji gori, nadalje Hvala, Banek in Glavič. Tri minute za to skupino so privozili v Novo mesto Zagrebčani Dukanovič, Sovič in Kranje. Na celi progi je vodil Šolar, ki je zadnjih 30 km vozil sploh sam. Na cilju v Zagrebu je bila zbrana velika množica gledalcev, ki pa ni mogla zakriti razočara« nja in nevolje, da si je priboril prvenstvo Slovenec in to celo s tako sigurnostjo, da je prispel na cilj ceie 4 minute pred drugim ki je bil Zagrebčan Banek. Je pa že ljub« ljanska publika bolj objektivna in dozore« la. Iskreno in živahno je pri vseh dirkah, kadar je bi! cilj v Ljubljani, pozdravljala zmagovale c, pa čeprav so bili doslej ved« no Zagrebčani. Zakaj v Zagrebu še ni mo« goča taka objektivnost? Pa bo že prišlo tudi do tega, ko bodo vsi pravilno razumeli športno idejo. Doseženi časi so bili nastopni: 1. Josip Šolar (kolesarska Ilirija) 4:46.17, 2. Banek (Motokluh Zagreb) 4:50.9, 3. Kranje (Orao, Zagreb) 4:52, 4. Sovič (Motoklub Zagreb) 4:57.31, 5. Hvala (Primorje) 4:59.20, 6. Gla« vič (Primorje), 7. Omerzu (Soko, Zagreb), 8. Jontez (kol. Ilirija), 9. Dolenc (Primorje) Finalna tekma za pokal LNP. Zmagovalec I. S. S. K. Maribor. V nedeljo se je vršila v Mariboru finalna tekma za pokal LNP med ljubljanskim Her mesom in I S. S. K. Mariborom. Zanimanje za to tekmo je bilo, kakor je bilo pričaš kovati, zelo veliko. Tekma je bila ostra, vendar pa se je vršila v mejah športne do« stojnosti. Prva tekma je končala z 2 : 2 neodločeno. V podaljšani tekmi sta oba kluba dosegla po dva gola, da ie bil konč« ni nedeljski rezultat 4 : 4. Vsled tega se je tekma včeraj, v pondc« ljck ponovila. Zasluženo je zmagal I. S. S. K. Maribor z 2 : 1 (0 : 1), in to kljub te« mu da je igral brez \Vagnerja in Simon« čiča. Maribor je bil ves čas v premoči. Sod« nika, Vodišek v nedeljo in Planinšek vče« raj, sta bila dobra. I. S. S. K. Maribor si je s to zmago pri« boril pokal LNP. ZatiovoSJncsl v drviint vlada ssmti tskrat ako je redna prehrana Točno kos'!o, večerja i'i za ntrek so predpogoji vsakeja rednf?a gospodinjstva zato si omislite žimpreje 3t3a iv plinski ku! aN!k. Za poj»sni!a se obrnite na . Vestn binarno* BW——ff* i mtamm Ilirija : Jadran 3 : 2 Prijateljska tekma med Ilirijo in Jadra* r.om je razmeroma mnogoštevilno publiko prijetno presenetila. Obe moštvi sta igrali z veliko vnemo, športno je stala tekma na znatni višini, napadi so neprestano valovili od gola do gola. Jadran, ki se nahaja fizič« no v izborni kondiciji, je podal osobito v defenzivi odlično igro, na kateri so se raz« bili nešteti napadi ilirijanskega forvvarda. Vratar Vidmar je ubranil v prvem polčasu nekaj krasnih Omanovih strelov v izvršb nem stilu, branilca nista zaostajala za njim. Krilci so ubrali večinoma defenzivno takti« ko in prepustili napadalce samim sebi. — Vsled tega je bila igra Jadranovcga for« vvarda usmerjena v glavnem na prodore. Najopa3nejši se je izkazal pri tem levo kri« Io Jamnik. Ilirija je igrala v živahnem tem« pu toda kombinatorno v moštvu ni bilo po« trebne preciznosti. Glavno besedo je imela napadalna vrsta in z njo srednji krilec Zu« pančič II. Slednji je bil izvrsten poleg nje« ga tudi Oman kot srednji napadalec, desno krilo agilno in prodorno, ostala trojica sla« fcejša. Branilca sta morala vsled mestoma površne igre stranskih halfov rešiti nekaj skrajno kočljivih situacij, vratar Miklavčič je bil dober, oba dobljena gola sta bila zanj neubranljiva. Sodnik Franki iz Mari« bora je rešil svojo nalogo prav dobro. ASK. Pntr«orje : TSK. Merkur Maribor 6 : 4 (4 : 2) V nedeljo je prvič nastopil ASK. Primor« je s svojim rcnoviranim moštvom, ki pa še ni spopolnjeno z ozirom na to, da so od« šotni nekateri akademiki. Moštvo je v splošnem komaj zadovoljc« valo, dasi je v posameznih delih dobro. To« da to velja predvsem Ie za desno stran na« padalne vrste, ki je izvedla nekaj prav Ie« pih potez. Škoda, da trpi ta del moštva od zelo spremenljivega razpoloženja A. Erma« na, ki posanc ktnalu indisponiran, čim se mu ne posreči vsaka akcija. Krilci razen levega, so prišli šele po pav« zi do, večjega izraza, obramba pa je s svojo počasnosjo in slabim plasiranjem pripos mogla gostom do vseh štirih golov. Edini, ki je v obrambi ugajal, je bil Jančigaj; iz« gleda, kakor da bi bilo njegovo mesto le v obrambi. Poseduje jak šut, hiter je in ima lepo igro z glavo. Njegov partner preoko« ren. Erman v golu se ni izkazal, pač pa sc nam zdi, da je v formi zelo nazadoval. V splošnem pa se pozna vsem, da so dokaj trenirali. Taktično in tehnično so nadkri« ljevali goste. Mcrkurjevo moštvo, ki ga tvorijo pred« •"sem disidenti ostalih mariborskih klubov, je dovolj jako ter brezdvomno trenotno najmočnejše moštvo v Mariboru. Vsi Igra« jo požrtvovalno, agilno in včasih tudi pre« cej ostro. Napad se omejuje predvsem na prodore, kar mu donaša vsčkrat uspehe, posebno pri sedanjem novem offside=praviIu, kar potr« jujeta oba dva gola, ki sta bila plod solo« begov. Ostala dva gola jc dosegel Merkur iz enajstmetrovk. Ugajali sta obe krili in srednji napadalec. Krilci požrtvovalni, a ne držijo zveze z napadom. Obramba dobra, posebno levi branilec. Tekma sc je odigrala, posebno v drugi polovici, v ostrem tempu ter je bila dovolj zanimiva. Pripombe vredno je tudi, da so Mariborčani dosegli oba gola iz prejšnjega offsida, Primorje pa tri. Druge nedeljske nogometne tekme ZAGREB: Hašk : Jugoslavija 2 : 0 (0:0). Zaslužena zmaga Haška. Scortala sta za Zaerebčane Vinek in Grdenič. KARLOVAG: Gradianski (Zagreb) : Gradjanski (Karlovac) 4 : O. NOVI SAD: Novinarji Beograd : novi« nar ji Novi Sad 4 : 0. Beograjski novinarji so si s to zmago priborili pokal beograj« skega juvelirja Žariča. Posebnega športne« ga pomena seveda ta tekma ni imela. ANVERSA: Holandija : Belgija 1 : 1. DUNAJ: Druga nedelja prvenstvenih te* Vem je prinesla velika presenečenja. Sen« zacijo dneva je tvorila številčno visoka zma 0a Vienne nad letošnjim prvak»tn III kruh 4 : 1 (2 : 1)! Pri Hakoah je odpovedala obramba. Amateure : Rudolfshiigel 1 : 1 (0 : 0); Rapid : \Vacker 5 : 3 (3 : 2). WAC. • Sportklub 1 : 1 (1 : 0). Hcrtha : Florids« dorf 1 : 1 (0 : 0). — V II. ncamaterski ligi so zmagali: Weisse Elf : Gersthot 4 : 0 (0 : 0), Internationa! : Bewegung XX. 3 : 1 (1 : 0). Nicholson : Gcrmania 4 : 1 (2 : 0), Vorwarts 06 : Neubau 1 : 1 (1 : 1). Prija« teljska tekma: Viktorija Žižkov : Simmt-rinc 4 : 2 (1 : 1). BRATISLAVA: Gradcc : Bratislava 4:1 (1 : 0). PRAGA: Prvenstvene: ČAFK. : Lthen 2 : 1, Meteor VIII. : Nusle 3 : !, Rapid : Malostranski 4 : 0. Union Žižkov : Vlktori« ja Vinohrady 13 : 0. Prijateljske: DFC. : Vršace 6 : 1, Slavija : Teplitzer FC. 4 : 2. Ghim-Kli?.na igre v Ljubljani Savez motoklubov kraljevine SHS se js odločil prirediti o priliki velesejma s so« delovanjem kolesarskega podsaveza iu mo« tokluba «Slovenija» mnogo užitka obetajo« čo tekmo v tkzv. Ghim«Khr.na«igrah. To je športna prireditev, ki zasluži zanimanje ne samo športnih krogov, ampak tudi vseh, ki se hočejo par ur prijetno zabavati. Kakor pove naslov, jc Ghim=khana igra, pri kate« ri mora vozač pokazati svojo spretnost v obvladanju vozila. Prvikrat v Jugoslaviji so naši športniki v teh igrah nastopili v Mari« boru o priliki tekme za prvenstvo Slovenije katero je priredil Motoklub «Slovcnija» dne 28. in 29. junija t. 1. Mariborskemu občin« stvu so igre jako ugajale in jc pričakovati, da tudi ljubljansko občinstvo in posetniki velesejma ne bodo zamudili te športne pri« like. Program iger je dokaj obsežen. Vožnja med steklenicami zahteva od vozača mno« go pozornosti in točno balansiranje v krat. Lih ovojih. Druga točka vsebuje vožnjo po 20 m dolgi, ozki deski. Posebno zanimiva vožnja je pod vedrom vode, katerega mora vozač v hitri vožnji izprožiti in uiti padi'.; jočemu curku: dalje polževa dirka, za naj; počasnejšo vožnjo; vožnja z zastrtimi očmi in vožnja navzad (s hrbtom naprej) i. dr. Nagrade za zmagovalce so razstavljene v športni razstavi velesejma. Prireditelji so si izbrali jako ugoden prostor, kajti lepo opremljeno igrišče S. K. Ilirije v bližini velesejma pri gorenjskem kolodvoru je za tako prireditev izredno pri kladno. Tekma sc vrši danes dopoldne ob 10.30 naprej in popoldne ob 15.30 — 1\ Obakrat svira godba Sokola I. Programe in vstopnice prodaja blagajna na športnem prostoru. S. K. Jadran : A. S. K. Primorje Danes, v torek, ob 16. se vrši na igrišču Primorja na Dunajski cesti prijateljska tek ma med S. K. Jadranom in A. S. K. Pri« morjem kot nadomestilo za odpadle zagreb ške Željezničarje, ki so morali radi zapo« slenosti igrače v«dclavce v v radionici držav« nih železnic odpovedati prihod v Liublja« no. Jadran nastopi v isti postavi kakor v nedeljo proti Iliriji. S svojo igro je Jadran dokazal, da spada med najboljše klube Slo« venije. Šele po trdem boju je mogla Iliri ia doseči zmago. Primorje bo radi tega prisi« Ijeno, da razvije vse svoie sile, ako hoče proti Jadranu doseči dober rezultat. Nc« deljska tekma Primorja proti Merkurju iz Maribora je dokazala, da tudi Primorja r.i podcenjevati Rezultat 4 : 6 v korist Pri« morja priča o tem. Tekma sc vrši ob vsakem vremenu. Ob pol 15. začne predtekma med rezervo Pri« morja In kombiniranim Slovanom. Zopetni uspeh S. Kcrdeliča. V nedeljo so sc vršile na Sušaku plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Dosedaj smo dobili le poročilo, da je S. Kordelič (Ilirija) po« stal prvak v umetnih skokih s 5 in 10 m visoke deske. Izredna glavna skupščina Jugoslov. h a« ženskega saveza. V nedeljo dopoldne se jc vršila izredna glavna skupščina JHS. z dnevnim redom: volitev novega odbora in sprememba pravil. Na skupščini, ki je po; tekla prccej burno, je bilo zastopanih 30 klubov, med temi 6 iz Slovenije. Predlog delegatov beograjskega podsaveza, da sc prenese sedež saveza v Beograd je bil s 24 proti 6 glasovom odklonjen, tako ostane sedež saveza šo naprej v Zagrebu. V novi odbor so bili izvoljeni: predsed.: g. Schoss« berger, I. podpredsednik: g. Papo. Beograd II. podpredsednik: g. Baitesar, Ljubljana, III. podpredsednik g. Vinek Zagreb, tajnik: g. Schneller, blagajnik g. Vidmaver, tehn. referent: g. Kovačič, odborniki: gg. dr. Chv lak. Čuvaj, Hoffman. Munder. Revizorji: gg. Kovač, Bosner. Službeno iz LLAP. Pri razpisu olimpij« skega petoboja za dame in gospode se je vrinila neljuba pomota glede termina tek« movanja in roka prijav. Pravilno sc ima glasiti: Za dne 27. t. m. sc razpisuje olimp. petoboj za dame ir. gospode itd. Prijave se sprejemajo do dne 21. t. m. ob 6. uri popol« dne. Prvotno jc bilo napačno objavljeno, da se vrši petoboj dne 20. t. m. in da sa sprejemajo prijave do 14. t. m. Toliko v vednost in ravnanje vsem klubom. — Taj« nik II. Službene objave LNP. Sporoča se klu» lom MO Maribor in sicer: SSK. Maribor, SD. Rapid. TŠK. Merkur, SK. Svoboda. SK. Ptuj in SK. Mura, da sc vrši v Mariboru v nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji hotela «Pri zamorcu», Gospo« ska ulica, sestanek, kjer sc bo izvolil nov odbor MO in razdelil nov pravilnik za MO. Pravo glasovanja imajo delegati onih klu« hov, ki se izkažejo s pooblastilom svojega kluba, v katerem mora biti izrecno nave« deno, da ima glasovalno pravico. MO. v Mariboru se p> zivijc, d i ukrene vse po« trehr.o. Delegata LNP. sta gg. Bedjanič in Buljcvič. — Tajnik I. Redna načelstvena seja S. K. liirije sc vrši radi današnjega praznika jutri dne 9. t. m. ob 20. v damskem salonu kavarne Emona. S. K. Ilirije, nogometna sekcija. Trening I. moštva v sredo in četrtek cb peti 18., rezerve v četrtek in petek ob pol 18., juniorjev v sredo in soboto ob 17. Seja načelstva sekcije v petek ob 20. v Evropi. — Načelnik. Klub kolesarjev in motociklistov Iliri• ja priredi v soboto, dne 12. i. m. ob 8. uri zvečer Športni večer v proslavo zmagoval« ca Josipa Šolarja. Vabijo se vsi kolesarski klubi in prijatelji kolesarskega športa. Pro« štor: restavracija «Zvezda». Vremen ar v Zvezdi Vremena Kranjcem se letos menda as bodo več zjasnila. To menimo tako: čez poletno toplo sezono kar napravimo križ in amen. in premišljujmo te dni, ko je v prvem jesenskem dežju časa dovolj, kako se bomo ravnali v nastopnih mesecih: septembru in oktobru. Pratika sicer vzorno nestrankarsko in nepolitično napoveduje še dokaj solnčnih dni. Če pridejo, dobro; če ne pridejo, jih pa tudi imamo v dobro zapisano, vsaj za prihodnje leto. Marljiveje kakor preko vsega poletja bo zdaj obiskovan barometer v Zvezdi. Vsakdo ie bolj kakor sicer zainteresiran na vremenu teh dni, ki še preostanejo na razpolago in bi lahko bili lepi: turistom se še kar ne da ločiti od planin, nogometašem ne od zelene trave, lovci se boje rje v ceveh, študenti in gospodične so v skrbeh za promenade. profesorji za dežnike, penziio-nisti pa za Tivoli. Vsak pač ima svoje vremenske brige in želje do poslednjih izdatnih solnčnih dneh. Barometer v Zvezdi, to treba priznati, ustreza vsem in običaino napoveduje lepo vreme. Kakor ga pač kdo zna poštudirati. Dež za solncem mora biti, nato pa zopet obratno. In ker zahajamo k barometru navadno ob deževju, ni vrag, da ne bi napovedoval solnca. Edina škoda ie. da barometer trpi pod pritiskom, četudi le zračnim. Zato mi pratikarji bolj verjamemo stoletni pratiki. ki je izven pritiska, nestrankarska in nepolitična. In ona napoveduje še dokaj solnčnih dni. Še bomo zajadrali v planine, na jago in v trgatev, še bo luštno to jesen! 4 Kraij in kraljica sta se vrnila v Beograd Včeraj popoldne sta kralj Aleksander m kraHca Mar/a po dvomesečnem bivanju z vsem spremstvom zapustila Bled in se vrnila v Beograd. DYorni vlak se jc pripeljal v Ljubljano ob 21. uri. Z Bleda do Ljubljane je spremljal kralja velfkj župan dr. Baltič. Na kolodvoru sta bila divizionar general Sto-janovič in policijski direktor dr. Guštin, vendar pa vladarska dvojica ni izstopila. Ob 21.15 je dvorni vlak nadaljeval vožnjo proti Beogradu. * Poslanik Šeba v Bosni. Poslanik češkoslovaške republike na našem dvoru, g. Jan Scba, ki se ie dalje časa mudil v Dalmaciji, ie prešlo seboto prispel v lltdže pr! Sarajevu. kjer ostane več dni. V Mostaru so mu tamkajšnji meščani povodom obiska kopališča Bnna priredili svečan bauket v hotelu »Neretva«. * Perzijski poslanik v Beogradu. Za per- zrskega poslanika na našem dvoru je imenovan dosedanji perzijski poslanik v Rimu. Svoje akreditive bo izročil prihodnji mesec. * Izpremcmbe v državni službi. Imenovani so: kanonik dr. Janko Šimrak za rednega profesorja vzhodnega bogoslovja na teološki fakuiteti zagrebške univerze; dr. Gregor Čremošnik za kustosa deželnega muzeja v Sarajevu; inženjer Emil Ličar za Inženierja v oblastnem h>drotehničnem oddelku na Cetinju in supient Franjo Sič za profesorja na državni trgovski akademiji v Ljubljani. * H men. Iz Sremske Mitrovice nam poročajo: Dne 7. septembra se je poročila v Sremski Mitrovici gospodična Minka KI o-bu carjeva iz Krškega v Sloveniji z g. Stevanom G a i i č e m, elektrotehnikom v Beogradu. Naša sestra Minka (samo pod tem imenom jo v Sremski Mitrovici poznamo) je bila okrožna načelnica Jugoslovenskega Sokola, okrožja Šabac in načelnica Jugoslov. Sokola v Sremski Mitrovici ter v tukašnjih težkih razmerah neumorna idealna gojitetjica sokolske ideje. * Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Ljubljani g. Josip P i t a m i c, carinski uradnik v pokoju, vrl naroden mož in skrben oče Pogreb bo v sredo, ob 5. popoldne iz splošne bolnice. — V pondel ek je umrla v Ljubljani g. Berta Bahovec, sestra mg. phar. Leona Bahovca. V Celju je preminula v noči na soboto gospa Hansi Sadnik soproga zobozdravnika g. dr. Rudolfa Sadni-ka. Zadela jo je kap. Njeno truplo so v pondeljek prepeljali v krematorij na Dunaju, da je takoj sežgo. — V Ptujski gori je umrl v nedeljo po dolgotrajni bolezni posestnik K. Jurij Predan. Pokonik ie bil umen gospodar in je vživa! splošen ugled. Pogreb bo v sredo, ob 11. dop., na domače pokopališče. — V soboto je umrla v Celju v starosti SI let gospa Marija T i s c h, roj. Putre, pranečakinia nekdanjega ljubljanskega škofa dr. VVolfa. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * »Bterader ZeHting« zi>pet Izhaja. Ker so se diference, ki so nastale med uredništvom in konzorcijem lista »Belgrader Zei-tung« izravnale, je list po štiridneniem presledka začel zopet redno izhajati. * Spomenik v vojni padlim vojakom Blzo-vičanom. Kakor nam poročajo, se bo prihodnjo nedeljo, dne 13. septembra svečiuo odkrila spominska plošča vojakom iz Bizovika pri Ljubljani, ki so padli v svetovni vojni. Ob devetih bo maša za padle junake, po cerkvenem opravilu pa odkritje spominske plošče. Kot go-vornika nastopita gg. major v p. Martin Colarič in bivši vojni kurat Bonač. Po slavnostnem odkritju spominske plošče zapojo domači pevci žaiostinke: »Vigred«, «Oj Doberdob* in »Blagor mu* Ploščo je izdelal kamnosek Irt v Stepanji vasi. * Inozemskim rentttlkom v vednost! Po posredovanju ministra na razpoloženju g. dr. Žerjava je ministrstvo zunanjih zadev interveniralo pri nemški državi za inozemske rentnike. Nemška vlada je temu ugodila teT dala nalog vsem zavarovalnicam naj pričnejo z izplačevalcem. Nekateri rentniki so že dobili nalog, naj prijavijo družinsko stanje, da jim bodo začeli izplačevati rente. Vsi rentniki, ki do sedaj še niso dobili nika-kin obvestil od svojih zavarovalnic, naj se takoj obrnejo na nje. — Okrožno tajništvo SDS v Laškem. * Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Šolsko leto se prične v pondeljek 14. septembra ob 9. s sv. mašo, po kateri sc zbero učenci in učenke v svojih razredih. V torek 15. t. m. ob 8. uri se prične reden pouk. Ponavljalni Izpiti se vrše dne 9. 10. in 11. septembra. — V I. deškem letniku je še nekaj mest prostih. Interesente poziva ravnateljstvo, da se zglase najkasisje do sobote, 12. t. m. do 10. ure. Lanski učenci II. letnika, ki so dovršili šolo z dobrim uspehom, so že vsi v službah. Absolventi imajo pri vojakih pravico na dijaški rok. Kdor 14. septembra ne priče v šolo in ustmeno ali pismeno se opravičf svc:e odsotnosti, bo črtan in se sprejme na njegovo mesto drug oz. druga. — Ravnateljstvo. * Naš odsek na praškem velesejmu. Danes se v navzočnosti našega odpravnika poslov v Pragi ter osobia našega poslaništva generalnega konzulata in zastopnikov češkoslovaških gospodarskih in industrijskih krogov otvori naša razstavna sekcija r.a praškem velesejmu. Otvoritev izvrši naš generalni konzul S. M. Rašič. Raz^n gospodarskih produktov bo zlasti zanimiva razstava naše turistike, ki jo prireja »Jadranska Straža« v Pragi s sodelovanjem Jugo-slovensko-češkoslovaške lige. * Jugoslovenski dijaški dom v Druu. Da se olajša jugoslovenskim dijakom frekven-tacija visokih šol v Brnu. so ustanovili tamkaj »Jugoslovenskl dijaški doni«, v katerem debe dijaki vseh šol stanovanje za režijsko ceno 70 Kč. Slušatelj, ki reflekt-irsjo na stanovanje v tem domu, naj se s prošnjo obrnejo na kirratorij doma (prof. V. Hlavinka v Brnu, Avguštinska 2) najkasneje do 15. septembra, * Naši v Ameriki. Kakor čitamo v ameriških listih, ie v Jolietu v Zedinjenih državah avtomobil povozil našega roiaka Franca Kuhlja. Kuhelj je ostal na mestu mrtev. Ponesrečenec .ie bil star 37 let. Rodom je Iz Gorenjega Križa pri Žužemberku. — V Livingstoneu ie po dolgotrajni bolezni umria Marija Zornlk, rodom iz Bučne pri Gonrem gradu, v Pittsburgu pa Pran Baša, rodom Notranjec, ki se je pred 18 leti priselil v Ameriko. — Ideja gradnje »Narodnega doma« v Greater-Ne\vyorku se uresničuje. Na seji delegatov vseh tamkajšnjih slovenskih društev dne 22. avgusta je bi! storjen soglasen sklep, da se takoj prične energična akcija za gradnjo »Slovenskega doma«. * Hrvatski Radlša. Poverjenike za Maribor. Celje in Ljubljano išče društvo »Hrvatski Radiša«, centrala v Zagrebu. Prednost ima'o upokojeni duhovniki, učitelji, profesorji, uradniki in poduradniki, ki imajo dobre zveze s trgovci, obrtniki, industrijalci in posestniki. Ponudbe s pogoji naj se pošljejo na naslov: Hrvatski Radiša, Zagreb, Šer.ojina ulica št. 16. * Sadna letina. V ormoškem in ljutomerskem okraju ter v Prekmurju je letos bogata sadna letina. Obrodile so vse vrste sadja, zlasti slive, jabolka in hruške. Že nad en mesec traja živahna kupčija s sadjem, katero se izvaža tudi v inozemstvo, predvsem v Berlin. Znamer':a plesalka, lepa Rahna, nam pri poveduje: Nikdar ni bilo tako potrebno, kakor ravno sedaj ko nosi žena kratke lase, gole roke, kratka krila in prozorne nogavic ce, da si žena odstrani dlake, ki toliko kaze njeno lepoto! Zato uporabljajte malo par= furnirane kreme «TAKK ki vam v 5 minus tah uniči dlake do korenine. Potem izberite namazano mesto z vodo in očarani boste, videč vašo kožo lepo belo in mehko! Tisoči žen prihajajo dnevno po «TAKI» in se po prvem poizkusu za vedro poslove od nc* varne britve in slabo dišečih depilatorjev. Zato ne zamudite prilike, temveč poisku> site še danes in videli boste da cd sedaj naprej ne boste uporabljali drugo nego le «TAKI». de 1' Opčra Com!que. Dobiva se vsepovsod! Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: MIPJČ i COMP., Beograd Kralja Milana 44. Telefon 1S>69. i ♦ « 1 1 |i| < » 4 0«, i ' ZESTS2 VEG S. li_ eeeeeeesa©©e^e Iz Liabiiaise S H Vffl se SI '-i ji prašek sa sesava ia vsnšlin s? s d fco? s*« Zl i" jjiU »nufljon tsv. 10-12 liti lili lelsii izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali Dir, 90 za posamezni zvezek. Naročila sr.re-jema in oddaja že rrvi zvezek založnica Zadružna gospodarska bankav Ljub-422 a ijsni in n ene podružnice._ n« bi pajeBla Družina makaronov, s katerimi ie zgraien ogromni stolp ra velCiCjma v" paviiionu „£" tovarne Matete". Pariška apaškinja? * Slovenski dom v Newyorkn. Slovenska društva v Newyorku Ln Brooklmu so dne 22. avgusta po svojih delegatih soglasno sklenila, da zgradijo v Newyorku »Slovenski dom«, ki naj bo ustanovljen na nepristranski podlagi, brez ozira na politično ali versko prepričanje posameznikov. »Slovenski dom« bo stal v ne\vyorškcm predmestju Ridgevvood, kamor se je obrnilo slovensko naseljevanje iz Newyorka in Brooklina. V tem delu ima svoje hiše že nad 60 Slovencev, stanuje pa tani nad 200 slovenskih družin. * Močan potres v našem Primorki. Kakor poročajo iz hrvatskega Primor.ia, so čutili tamkaj v soboto zjutraj močan potres, ki je zlasti v Crikvenicl. Selcih in v Setiju povzročil precejšnjo paniko. Vsled močnega sunka je baje v nekaterih kraih popokalo zrdovje. Tudi v Ljubljani smo čutili v soboto ob 8.45 precej močan potresni sunek v smeri od juga proti severu, kateremu je kmalu nato sledil drug' rahlejši sunek. Škode pa ta potres v Liobliani ni napravil. * Rimske starine. Ob cesti, ki pelje iz Rimskih toplic v šmarjeto, je lastnik toplic o priliki graditve nove hiše odkril 4 dm pod površino velik rimski mozaik, katerega zunanji rob je bi! sestavljen iz majhnih kockastih opek, srednji del pa iz kock belega in temnega apnenca. Mozaik je bil bolj slabo ohranjen. Deloma je bil pri kopanju uničen, deloma so ga pa zopet zasuli. Približno na istem mestu so 1. 1860. odkrili ostanke znatne stavbe. — O. * Sekanje gozdov brez dovoilenja prepovedano. Minister šum in rudnikov je podpisa! nartdbo, po kateri je sekanje gozdov brez dovoljenja oblasti prepovedano ter se obenem odreja pogozdovanje goličav. Za kršenje te naredbe so predvidene stroge kazni. * Ali prodaja Vaš trgovec tudi priznano milo »Gazela«?? Ako ne, tedaj zahtevajte da ga takoj naroči. Milo »Gazela« ima dobre lastnosti, da je pranje z njim naravnost užitek. * Lep zaslužek se nudi živinskim trgovcem in kramarjem ki poseti jo sejem dne 28. septembra v Veliki Slfvici pri Vel. Laščah. * Zanimiva sodra obravnava v Sarajevu. Pred sarajevskim okrožnim sodiščem se je v soboto vršila sodna obravnava proti odgovornemu uredniku »Pravde« Ibrahimu Muhiču. Toži ga bivši prometni minister Ve-lizar Jankovič zaradi nekih navedb glede odkupa orijentalske železnice Gjevgjelra-Solun. Zagovornik obtoženca je predlagal, nai se v te1 aferi predlože spisi Narodne skupščine o obtožbi Velizar.ia Jankoviča tn nai se kot najverodostojnejša priča zasliši bivši predsedn:k francoske republike Ray-mond Poincare. Obravnava je bila nato preložena za nedo'očen čas * Samomor na Plitvlčklh jezerih. Na Plit-vičkih Jezerih ;e izvršil nretcklj petek trgovski pomočnik Milan Škorp iz Zagreba samomor. Prišel je v Plitvice. da si olajša svojo bolezen — ietiko, a njegovo zdravstveno stanje se ie slabšalo od dneva do dreva. V obupu je segel po samokresu ter se ustrelil pri drugem slapu. Pasanti. kj so ea našli v nezavesti, so poklicali na pomoč zdravnika, ki pa ni mo-gel več pomagati: nesrečni mladenič je kmalu nato podlegel težki poškodbi. Krogla rru je obtičala v možganih. * Roparski napad v brzovlaku. Dva, doslej neznana razbojnika, sin napadla v vagonu brzovlaka na prog; Nova Gradiška-No-va Kapela trgovca Ačirra Mesiča Iz Prnja-vora ter mu vzela 23.000 DiH. Razbojnika sta nato izginila brez siedu. * Pczab!iena je b'la. dne 5. t. m. v gorenjskem vlaku, ki odhaja 'Z Ljubl ane ob 15. uri v smeri proti Jcsenlcam. »katlia z vsebi-bino par lakastih damskih čevljev tvrdke Szantner in par podp!atov. Naproša se naj-diieba, da iste' odda proti nagradi osebno pri tvrdki J. Goreč. Llubljana. Dunaiska cesta (Palača Ljubljanske kredUne banke) ali pa cis3Wio sporoči svoj naslov. u— Zaprisega vojnih obveznikov. Vojno ministrstvo je odredilo, da morajo biti vsi voj ni obvezniki rojstnih letnikov 1875. do 1505. zapriseženi na Njeg. Vel. kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po razglasu mestnega masistrata se je vsem v Ljubljani stanu-jočim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1875. do 1505. k zaprisegi zglasiti od 9. do 19. septembra. Več je razvidno iz razglasa. u— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Antonija Jančar, trgovčeva vdova, 66 let. — Amalija Globelr.ik, hči krojaškega mojstra, 17 let. — Helena Pavlin, uradnikova vdova 78 let. — Anton Schmidt. mizarski pomočnik, 66 let. — Terezija Zankar, kočarjeva hči, 11 let. — Josip Petrovčič, prejemalec lesa, 75 let — Kristina Berce, hči dnina-rice, 12 let. — Matija Škof, posestnikov sin, 35 let u— Uradni prostori za poštni urad Ljub-ljsna 7. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani dobilo lokal za šišensko pošto v hiši g. Kmeta. Kakor znano, Šiška doslej ni imela telefona, kajti bivši uradni lokal je bil tako majhen, da ni bilo mogoče postaviti v njem telefonske celice. V novih uradnih lokalih bo pa vsaj toliko prostora, da se bo lahko izvrševala v njih poles poštne in brzojavne službe tudi teleionska služba. kar je dolgoletna splošna želja šišenskih obrtnih in trgovskih krogov. u— Potres v Ljubljani. V seboto dne 5. septembra, ob 8.45 zjutraj so zabeležili scizmografi v Ljubljani v zavodu za geo-dinomiko močan potres. Zagugali so se tudi predmeti v pisarili zavoda. Prosimo one, ki so potres čutili, da javijo to zavodu, predvsem pa one gg., ki imajo potresne tiskovine — četudi negativno. Dopisi so poštnine prosti. u— Državni osrednji zavod za ženski domači cbrt v Ljubljani, Turjaški trg 6, II., prične z rednim poukom dne 10. septembra. Poučevalo se bo klekljanje, šivane čipke, toledo, file, biserna dela ter belo Ln pisano vezenje. u— Propagandno vožnjo kolesarjev in motocikiistov priredijo danes dopoldne ljubljanski klubi kolesarjev in motociklistov s sodelovanjem povabljenih gostov. Zbirališče na velesejmu na prostoru med glavnim vhodom in češkim paviljonom ob 9. uri dopoldne. Točno ob 9.30 url se sp-evod odpelje iz velesejma po Bleiweisovi cesti do Narodnega doma, Aleksandrovi cest) do pošte. Šelenburgovi ulici, ob Zvezdi in nunski cerkvi, skozi Gradišče do Rimske ceste, nadalje po Rimski cesti, Vegovi ulici mimo univerze, po \Yolfovi ulici do Marijinega trga, preko frančiškanskega mostu, skozi Stritarjevo ulico, Pred škofijo, Krekov trg, Kopitarjevo ulico čez jubilejni most, Res-Ijevo cesto, mimo glavnega kolodvora na Dunajsko cesto, po Dunajski cesti do pošte, po Aleksandrovi in B!eiweisovi cesti skozi velesejem na športni prostor S. K. »Ilirije«, kjer se vrši, kakor že objavljeno, z začetkom ob 10.30 hitrostna tekma kplesarjev, Handicap motociklistov in Ghim - Khana igre kolesarjev ter motociklistov. Dopoldanska prireditev traja od pol 11. do 13. ure, popoldanska pa se začne ob pol 16. in se konča po 18. uri Kolesarji in motocikli-sti, ki se udeležijo propagandne vožnje imajo prost vstop na športni prostor k dopoldanski prireditvi. Vstopnice za dopoldansko in popoldansko prireditev prodaja blagajna športne razstave na velesejmu, ob času prireditve pa blagajna na športnem prostoru S. K. «llirije». u— Posetnike velesejma opozarjamo na današnjo predstavo v operi, kjer se poje Verdijeva «Aida», ena najboljših oper, ki so na repertoarju ljubljanskega gledališča. Natančnejši podatki so v »Kulturnem pregledu®. u— Občni zbor francoskega krožka. V torek dne 22. septembra ob 18. uri se bo vršil v pritličju I. drž. gimnazije občni zbor francoskega krožka z običajnim sporedom. — Cercle Francais. u— Pevci ŠenHakobškega pevskega zbora se poživljajo k pevski vaji, ki se vrši v četrtek dne 10. septembra ob 20. uri zvečer v šentjakrbski šoli. Po vaji razgovor o zborovih zadevah. u— cBadha» čaj na velesejmu. Oglejte si «H» paviljon št 461—465. 1720 u— Parno in kadno kopališče v hotelu «SIon» bo za čas velesejma odprto vsak dan od 7. do 18. ure. 1719 u— Znižanje.cene kruhu v Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo je pozvalo ljubljanske peke, da v najkrajšem času znižajo cene kruhu, ker bi sicer bilo mestno tržno nadzorstvo pris:ljeno, ceno kruhu diktirati. Toliko v vednost občinstvu. u— Tatvine na velesejnra. Tatinski spe-cijalisti so pričeli na letošnjem velesejmu šele v zadnjih dneh z delovanjem. Soprogi mehanika Idi Kristanovi, stanujoči v Fran-kopnnski ulici št. 20, ie neznan uzmovič v nedeljo prebrskal otročji voziček ter ji od- n Hudoiestveniki" pridejo v Tolstojevi drami «Moč teme» v torek in sredo v kino «Ideai» Čevljarji si ogledajo na stojnici 645, paviljon «J» najnovejšo domačo iznajdbo, čevljarski me rilni in risalni aparat patent «N'OVO», ki vzbuja po vsem svetu največje zanimanje vseh strokovnih krogov ter jc razstavljen istočasno tudi na velesejmih v Subotici, Gradcu, Dunaju, Lipskem, Bratislavi, Pra» gi, Lvovu itd. S patentom ozaeie pri njem tri take posodice, dalje mah) čašo za kavo, navaden koiarec in pet gumijastih žog. u— Policijske prijave. Od nedeije na pondeljek so biii prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 1 nazgoda, 1 ugriz psa, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 nevarnost požara, 1 telesna poškodba, 5 prestopkov cestnega policijskega reda in 2 prestopka obrtnega reda. Aretacije so bile izvršene 4 m sicer: 1 radi ccstnega pretepa, 1 radi spolne bolezni in 2 radi vlačugarstva. u_ lzg«bil se ia včeraj Ane 7. septembra na potu od glavnega kol "■dvor a do Emcn-ske ceste toaletni neceser, platnen z meno-gramom K. Š. in obrobljen z rdečim trakom. Najditelj se naproša, da ga izroči v našem upravništvu. u— Tatvina aii izguba denarja na vlaka. Dijak Tehniške srednje šole, Viktor Samu-da, startui-cč na Zaloški cesti št. 7, je prijavil poMciji, da mu je dae 5. septembra dopoldne v osebnem vlaki;, ki prihaja lz Zidanega mosta, neznan žepar ukradel listnico z vsebino 2000 Din. Izključena ni tudi izguba. Iz Maribora u a— Porotuo zassdcnje v Mariboru se začne prihodnji poEdeljek. Dosedaj so razpisane sledeče razprave: V pondeljek dne 14. septembra Janez Zamuda in Rupert Se-nekovič, rop; v torek 15. septembra Vladimir Koser, zlortia uradne obl?sti; v sredo 16. septembra Štefan Hczjsn, tatvina ia uboj; Štefan Steineuer, goljufija; v četrtek 17 septembra Drasotm Dukcvič. tatvina ln Marija Horvat, poskušer. »vratni umor; v petek 18. septembra Neža Bratušek, umor in Miha Emeršič, zavreti:; umor. a_ Ubegia kaznjenca. Preteklo sredo zvečer sta v temi in najhujšem dežju pobegnila od delavskega cddeika v državnih trtnih nasadih v Pekrah dva kaznjenca mariborske moške kaznilnice in sicer Anton Pukšič, 31 let stari viničar iz Žerovinec pri Ljutomeru ter Avgust Zdovc. 20 let stari rudar iz Velenja, pristojen v občino Sv. Kri štof pri Laškem. Oba sta bila že večkrat kaznovana radi tatvine. Pobegnila sla nal-brž čez državno mejo v Avstrijo. a— Izobraževalni teč-jt Ljiidrke univerze v Mariboru se o tvorijo okrog 29. septembra. Otvorijo se teč? j i iz slovenščine, matematike, fizike, zgodovine In zcmljepisja (začetni Ln nadaljevalni). Iz francoščine, nemščine, kemije, prirodopisja, ribanja In stenografije se otvorij-o tečaji za začetnike. Če se priglasi dovolj udeležencev, se otvori tud! tečaj iz glasbe. Tečaj iz srbohrvaščine se nadaljuje. Predavanja bodo od 19. do 22. ure. Udeleženci se naj priglasijo 'dne 10. ali 11. septembra cd 19. do 21. ure v gledališkem poslopju (I. nadstr.). Priglasijo se lahko tudi pismeno na naslov dr. A. Pe-čovnlk, profesor, Maribor (Vrazova ulica št. 2). V pismu naj navedejo tečaj (predmet), ki ga hočejo obiskovati. a— Predaja mesa po znižani cenL V sredo dne 9. septembra od 8. ure naprej se ba na prosti stojnici na sejmišču v lopi pri mestni klavnici prodalo 120 kg govejega mesa po 7.50 Din za kg. Prodaja samo na konzumente po 1 do 2 k ;. a— Pozivamo vse članstvo in nam naklonjeno občinstvo, da se v č:m največjem številu udeleži prireditve bratskega sokolskega odseka na Pragerskem d.''es ob 15. uri. Železniška zveza vsestransko najugodnejša. Zdravo! — Odbor sokolskega društva v Mariboru. h Celja e— Redna sc-ja celjskega občinskjjta sveta bo v sredo ob po! 7. uri popoldne v mestni posvetovalnici. Dnevni red Jc običajen. e— Poučni !a zabavni tečaji 'Trgovskega društva v C2lju». Te dni je razposlalo društvo Slanom in nečlanom vabila, da se prijavijo interesenti navedenih tečajev. Kakor že svoječasno objavljeno, se je društvo s posebnim zanimanjem posvetilo tečaju za stenografijo. Naravno je, da se s tečajem ne more preje pričeti, dokler nI z: dostnega števila interesentov za ta ali or.i tečaj. Kdor ima le količkaj interesa za enega izmed tečajev, naj takoj izpolni prijavnTco, katera je bila priklopi!ena na razposlanih vabilih In jo pošlje na naslov »Trgovsko društvo v Ce!ju». Ako Je društvo koga spregledalo ia mu ni poslalo vabila, se naproša, da se javi v tajništvu društva (poslopje carinarnice), kjer dobi petrehnp prijavnico kakor tudi vse potrebne informacije. — Načelstvo. e— Prijava vina domačega pridelka a!i petijot3. Radi dopisa oddelka finančne kontrole v Celju mestnemu magistratu se opozarjajo vinogradniki, da morajo vsi proizvajalci vina in petijota v Sloveniji svoje količine vina in petijota prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole v desetih' dneh po prešanju aii pripravi petijota. Vina, k! se pridela na brr.jdah pri poslopjih', ni treba prijaviti, ker se proizvajalci ne smatrajo za vinogradnike. e— Obe osnovni šoli štejeta letos 540 otrok. Med temi je 277 dečkov in 263 deklic. Na novo se je letos vpisalo 50 deklic in 63 dečkov. e— Redni sestanki članov sam. demokratske stranke v Ceiju so odslej zopet vsako sredo v klubovi sobi v Celjskem domu. Začetek zbora in razgovorov je ob pol 9. uri zvečer. e— Poučni in zabavni tečaji Trgovskega društva se bodo vršili tudi letošnjo jesen in zimo. Posebno pozornost posveča društvo nauku stenografije. Društvo je članom in raznim nečlanom te dni razposlalo vabila za pristoj k pouku. Za slučai. da k3o vabila nI prejel, S M »e tečajev rada konstruk-terji so ju vedno zavračali, češ da sta prestara in da tak polet preveč stane, ker je treba za.ri zgraditi avion poseb ne vrste. Slednjič se jima je posrečilo pridobiti tovarnarja Poteza za svojo idejo. Zgradil ie za nju poseben avion ki se je pri poskusih izborno obnesel. Aparat je zapustil (la po manj kot tridesetih metrih, seveda .ie imel pri tem !e tretjino bencinskega tovora. Letal je vkljub dežiu nol ure s hitrostio. ki je presegala 205 km na uro. Letalca sta hotela nato kar poleteti v Ameriko, toda konstrukter hoče še natančneje preizkusiti stroj, predno ga jima da na razpolago za nevarno not. Vendnr je polet določen za prvo polovico septembra in ni izključeno, da bomo že te dni črili o uspehu ali neuspehu drznih avijatikov-invalidov. Po katastrofi ameriške zračna kri?arke »Jutro« je pred dnevi izčrpno poročalo o katastrofi ameriške zračne kri-žarke «Shenandoah», ki je ponesrečila na svojem poletu čez cambridgcško in ohioško ozemlje. Balon se je s silnim pokom pretrgal na dvoje in padel na zemljo. Zašel je v močno zračno stru-jo, iz katere se ni mogel rešiti. Posadka je padla na tla v dveh skupinah. Prva skupina, ki je Štela petnajst Hudi. je obležala mrtva, druga je na čudovit način rešila svoje življenje. Na nepričakovano zadnjo pot je od-letel balon »Shenandoahc v sredo zvečer. Naloga mu je bila preleteti ameriške dežele v zanadni smeri. Vožnja je bila nekai časa srečna. Posadka je oddala zadnje poročilo iz \Vheelm Sc*wab, L]abl'sna. moramo, pravi de Monzie, smatrati pouk v narečjih za luksus. Kljub temu pa minister na koncu učiteljem priporoča zanimanje za regionalne pojave ter študij lokalne zgodovine in regijonalnega obeležja sploh. S tem cirkularjcm ie zopet za len čas utrjena premoč književne francoščine nad raznimi narečji, ki so jih hoteli nekateri pregoreči regijonalisti kultivirati celo na škodo skupnemu kulturnemu je-ziku Francijo. Tržaško pismo Kako se čitrjo lis i. — Najvažnejša rubrika. — Ženitne ponudbo in kar je ž njimi v zvozi. — Romani v »maiili oglasih«. Trst. v začetku septembra. So ljudie v Trstu, ki dan za dnem kupujejo «Piccolo» pa vam ne vedo povedati nikdar, o čem piše list na prvih dveh straneh. Ti ljudje namreč ne čitajo nikdar političnih stvari. Ko dobe list v roke. se vsa njihova pozornost osredo-j toči na zadnjo stran, na osmrtnice !n ; »male oglase*. Prečitajo potem še vsa-• kodnevni *Bo!ietiino dello Stato civi-: le». to se pravi, poročilo matičnega urada. kjer so navedeni imenoma novopo-■ ročend novorojenci in mrliči, in končno kvečjemu še dnevno kroniko o samomorih. samomorilskih poizkusih, nesrečah. vlomih in tatvinah. Vsekakor pa so najvažnejši «ma!i oglasi*. Toda I tudi ti niso vsi enakovredni, kar se tiče zanimivosti. Opazujem pogostoma poulične bralce in opažam, da iim oko, ki se je ustavilo najprej na osmrtnicah, skoči potem takoj nekoliko niže, kjer je prav na koncu zadnje strani uvrščena med »malimi oglasi* rubrika «DiversI». torej »Razno». In ta rubrika .ie v resnici zanimiva ter io pregledavam tudi jaz sam prav rad. Koliko neprostovoljnega humorja tiči v njej marsikedaj že zaradi sporeda, po katerem so v,,rščen! offlasi drug za drugim! Potem pa tudi lahko črtaš v njih, če imaš le količkaj domišljije, cele romane z veselim ali Pa tudi žalostnim zaključkom. Imam pred seboj «Picoolo» in čitam med »Diversi»: Težak, vdovec. 44 let. dobro situ-iran, bi se želel seznaniti v svrho ženitve z vdovo ali gospodično staro 36 do 43 let. samo da je dobrega srca in poštena. Ponudbe pod... Vsaj eno leto mora biti mlajša kot on sam. ali ne premlada; razlika 8 let je največ, kar si želi. Deklištvo ni conditio sine nua non: je lahko vdova ali pa gospodična. Samo dobrega srca mora biti in poštena. Mož misli prav pametno, trezno. Takoi za njegovim »oglasom pa: — Bodočnost prorokuje gralo-log. Ulica... Evo priložnosti, da si ženitveni kandidat tako), ko dobi ponudbe. lahko preskrbi točen pogled v bodočnost z odrom na vse mnogoštevilne kandidatke. Za vsako bodočo eventualnost pa je tudi takoj na razpolago v isti številki v treh izvodih: — Babica, diplomirana, ki sprejema noseče na dom. Vobče je za ženitev, oziroma možitev prav dobro preskrbljeno: v isti številki deset ponudb. Pomislite le. ali se moškemu ne razširi srce. ko čita: — S i r o t a. 34 let. lepa. otmena. brez znanstva. z velikim, razkošno opremljenim stanovanjem (!!!), bi rado spoznala gos^^da v svrho možitve. Neamv nimne ponudbe do... Pomislite si, v današnjih brezstano-vanjskih časih veliko, razkošno opremljeno stanovanie in povrhu še lepo siroto, torej ženo brez — tašče! Kdo bi se ne ponudil?! — Alf pa za ženske: — Triinštiridesetletnilc, simpatičen, krepak, 15.000 !ir letno, ima lastno vito z vrtom in zemljiščem, išče v svrho Ženitve gospodično alf vdovo brez otrok, 24 do 30 let. ubožno, izobraženo, vzvišenih čuvstev; je pripravljen pozabiti pnošlost. Pisma Pod... Ali hočete še več?! Štirinajst dni mu ne bo dovoli, da bo prečital vse ponudbe. Zlasti še. ker hoče pozabjtl — prošlost. kajti takole malo »prošlo-stU imajo posebno pri nas v Trstu dandanes že skorai vse ženske od 14. leta naprej. Pri nekaterih se začenja »-prošlost* celo že prej. Za tiste, ki se ne zadovoljujejo z *dr>-mačim blagom* pa ima »Piccolo* na razpolago: Frank Orlov: Dva tigra Ne boste mi verjeli, da so mi postale vožnje po morju sčasoma dolgočasne. To pa radi tega. ker si na odprtem morja navezan !e na malo družbo ljudi, s katerimi lahko občuješ. In ta družba je skoro vedno ena in ista. le obleke in po-kftci se menjavajo. Gotovo pa je med njimi Nemec, ki ie silno radoveden in ki j že tretji dan vožnje vse v6. Ali Francoz. ki mu je vožnja deveta briga in dela utis. da se vozi to pot že stotič; Pus. ki navidezno vse naivno občuduje, dasi stvar v resnici dobro pozna; kak Portugalec, očividno trgovec, v resnici pa tat. kak tipičen Sicilijanec. vso vožnjo diplomat in ki šele pri izkrcava-niu izleze iz njegove kože mednarodni slerar. na katerega so pristaniške oblast; dolgo čakale. Vsaj iaz sem imel to smolo, da nisem pri takih vožnjah skoro nikoli res kai posebnega doživel. Da nisem iema! v začetku seboj tozadevne literature, bi doma ne vede! pod milim Bogom kaj povedati, zakaj o galebih, delfinih in morskem psu. ki so nas sprembali. o tragičnem slučaju mlade Angležinje in zamorca se mi ni zdelo vredno govoriti, ker to so moji.domači že davno vedeli. In v družini smo imeli vsi dober spomin: nihče izmed nas ni ponavlja! že znane anekdote, posebno če ni bila resnična. Te dni pa sem čital. da se ie znani angleški tigrski lovec Davvison v Indiji vkrcal s tremi krasnimi eksemplari. Pomislil sem malo. zapa!i! cigareto in pred menoj se je razvila .čudna istorin Dawi-sonova. Sai spada med one redke zanimive dogodke, ki sem jih na morski vožnji doživel in ki jih ne bom zlepa pozabil. Skoro nikoli se nisem na potu že prvi dan seznanil z vljudnim in prijaznim Angležem. Toda, ko se mi je na krovu predstavil: « Privatni detektiv Brovvn iz Londona* ter pristavil, da me že pozna, sem se nemalo začudil. Kmalu nato sva sedela pri čaši in Brown je pripovedoval: »Čudili se mi boste, da se zopet vozim v Indijo, če vam povem za namen svoje vožnje. Še boli vam bo vse to neverjetno, če pre vda rite, da vam to pripovedujem kot detektiv, čeprav privatni. Toda jaz vas dobro poznam in sem si svoiega pota in usneha triko gotov. da vam povem vs; ' čudežne komedije, ki se je zgodila Skoro največ sem delova ;a preko- I morskih linijah. Bil sem boy, natakar, : ruski učenjak, mornar, nemški trgovec samo angleški detektiv ne. Kot francoski raziskovalec indijske flore sem se na ladji seznanil z m!adim indijskim - princem, ki se ie peljal v Pariz na študije. Knez ga ie priporočil našemu indijskemu poslaniku, ki mi je poveril paž-nio do Pariza. Že drugi dan vožnje sem bi! v njegovi družbi. V njegovi suiti. ki ni bila za indijskega bogataškega fan-j tiča preveč velika, me je bodel v oči ma! Indiiec sredn;ih let. ki je bil nekak domač duhovnik (fakir). kot so tam v navadi in pa prinčev francoski vzgojitelj. Ta pa še prav posebno, zakaj njegova francoščina je bila mnogo bolj an-1 gleška kot moia in marsikaj iz niegove-ga obnašania in govorienia me je spo-! minialo na sumlfivosti londonskih nred-: mesti.i. Ko je tretji dan vožnje izgubil j princ dragocen prstan in sem »slučajno* j v iutranjih urah. ko je še vse spalo, naše! na krovu duhovnika in vzgoiitelja v i tihem razgovoru, sem se takoj zahvalil Bogu za svoie zdrave oči. Na dopol-! danskem prigrizku, kamor me ie princ ! že nreišnii dan povab-I. sem bral iz nie-govega obr-»7a in obrazov vsega spremstva. da nisem več dobrodošel gost. če ne celo. da me imajo za tatu. Vso vož-nio se zato nisem orincu več vsiljeval in sem družbo le od daleč motril. Šele zadnji dan. predno smo stopili z ladje na irancoska tla. me opozori mornar, ki je bil deloma v moji službi, da so prstan našli in sicer na golih tleh rešilnega čolna. Meni se je to čudno zdelo in v tem trenotku je že stal princ pred menoj, kazal na obrežje in deia!: --Že smo v vodah vaše velike domovine. Gospod, veselilo mo bo če me kdaj obiščete v Parizu.* Da! mi je naslov hotela. Čestital sem mu. da je našel prstan in ga vprašal. kdo ie bT! tn nesrečni na:dite!i. Princ se je nasmehnil in reke! galantno: • Srečni naiditeli je vaš roiak. moi vzgojitelj.* »Kdo?*. sem zardel in se takoj pomiril, ko mi ie prišlo na misel, da sem — francoski raziskovalec. Toda prinčev nasmeh in zakai je lopov prstan »naše!*, to me je vznemirjalo; končno pa sem se uveril. da so se me hoteli med pr»tio iz-nebiti. Kdo in zakaj, sem spoznal šele pozneie. Ko smo stopili na suho in sem se vozi! v Pariz v istem vlaku kot moii Indijci. mi lahko veriamete. da me niso spoznali in še mani v Parizu, kier so se nastanili v Čisto drugem delu mesta kot mi ie označil princ. Ubogi fantiček je bij torej že v mrežah sumljive družbe. Javi! sem vse to noslaniku. ki mi ie naročil. nai ga posebno ta mesec ne izgubim iz oči. ko preime od kneza večjo vsoto. Takoj sem začel snažiti čevlje v hotelu, kier je stanoval princ. Nič sumljivega nisem opazil. Samo vsak teden po dvakrat. ko je princ že davno sanjal o svoji lepi domovini, sta odhajala duhovnik in vzgojitelj, zelo skromno napravljena, neznano kam in se šele ob svitu vračala. Ko sta tretjič sedela v zloglasnem podzemskem brlogu zločinskega deia lepega Pariza, je pri sosednii mizi zaspal pijani hotelski snažilec čevljev. Toda rti bi! posebno pijan, zakaj spal je samo x očmi . . . Nekega dne me je banka avizirala po našem poslaniku, da je vsota iz Indije dospela. Po denar sta prišla — kakor po programu — naša dva tička. Dvignila sta ga in se odoeljala v avtu. Jaz pa za njima in se nisem malo čudil, da vozi prvi avto v čisto drugo smer. V neki stranski ulici se avto ustavi in šofer popravlja nekaj pri stroju. Moj Bog, defekt se pripeti vsakomur, celo lopovom! Jaz sem bi! že davno stopil iz svojega voza v vežo. Od tam sem videl. kako je šofer naenkrat odprl vratca. stoo:! v voz in na drugi strani sta čisto mirno padla na tla duhovnik in vzgojite!' ter oblegala na cesti. Šofer jo je nato z avtom odkuril. jaz pa za niim. Zakaj naša dva tička, ki sta — Zakon! Bogate tujke, imovtte nemške gospe, s posestvi, žele srečnega zakiona. Informacije daje gospodom, tudi brez imetja, takoj X. Y., Berlin... Kdor hoče torej bogato Nemko, naj piše v Berlin. Dobil je najbrž ne bo, vsaj brez kakega nevšečnega »priveska® ne; na vsak način pa mu bo premeteni Berlinčan, ki oglaša v «Picco-lu» hvaležen za italijanske poštne znamke. Ce bi mu pisal jaz, bi mu poslal dopisnico in na njej nalepljen naslednji oglas, ki stoji v «PiccoIu» takoj za njegovim: — Klopi, bolhe, uši izginejo po prahu «.. .», lekarna... Sedaj pa prosim, da se nekoliko zamislite v tale romanček, ali pa vsaj no-velico: — Mojmoja. Spomini vedno silnet-Ši, ko se skoraj vrnem. Nimam miru, vse misli neprenehoma posvečam Tebi. Tvoj. — Mojmoja. Ne vem, kje čakate. Povejte kraj. Pišite. Pozdrav! — Mojmoja Neskončna hvala! Nič drugega. Pripravi se na zelo strogo zaslišanje. Vedno ves samo Tvoj. — Ne več Mojmoja. Varal sem se. Ne zaničujem Te, pač pa obžalujem. Zbogom za vedno! Iz italijanskega besedila, ker ima jezik za moški in ženski spol isto obliko, ni mogoče posneti, kdo se je varal, ali on ali ona. Rešitev te uganke prepuščam torej domišljiji čitatelja in pripominjam le, da je ta «romanček» trajal med «Diversi» ravno — pet dni. Dalje časa je brez dvoma trajal, seveda ne v «Piccolu». temveč v neki ulici tam doli blizu sodišča, tisti «roma.i,» ki ga zaključuje tale oglas: — Deklica se odda za pohčerjen-ko. Ulica... št. 30, III. nadstropje, de- SITO. A kdo ve, kako se zaključi tisti, ki se šele začenja s temle pesniško navdahnjenim oglasom: — Neznanka. Hvala Ti. mali cvetic, ki se mi razcvetaš v žalostni enoličnosti mojega življenja. Pridi, da Te spoznam. Ljubiti hočem tvojo kristalno čisto dušo. Nestrpno pričakujem pošt-'noležeče na glavni pošti. Fernando. Pa sem res radoveden, koliko časa bo Ostala duša te «neznanke» kristalno čista še potem, ko jo «Fernando» spozna in ne bo več pričakoval «poštnoležeče», temveč na kaki klopici tam gori v mestnem gozdu, «bošketu». Zelo verjetno je, da bosta oba potem z največjim zanimanjem iskala med «Diversi» v «Pic-colu» tistega dne, ko je bila objavljena «Neznanka». pregrešni oglasič, ki pravi: — An ti «...» preprečuje... Prodaja se v vseh lekarnah. Ni pa izključeno, da pride pozneje do uporabe obligatna karbolna kislina z nato sledečim zdravniškim izpiranjem želodca in končno objavo v «PiccoIu». toda ne več med «Diversi», temveč pod dnevne kronike naslovom: «Zivljenja so se naveličali«. Pri vas, na oni strani meje, kjer ste Še starokopitno ozkosrčni, so taki oglasi, kakor je zadnji, prepovedani; pri nas V Italiji, kjer smo moderno širokogrud-ni. pa je kaj takega čisto vsakdanja stvar ter grešnike oziroma grešnice primemo kazensko za ušesa le tedaj, če se stvar ponesreči, dočim jim pa na dobrem izidu iskreno čestitamo. Ali ste že daleč za nami! Nazadnjaki! Da pa primerno zaključim, naj vam podam še zadnji oglasič iz «Diversov». za katerega upam, da bi ga ne zatrle vaše oblasti. Evo Ka: — Proti alkoholizmu deluje učinkovito prašek «...». Dobiva'se v vseh lekarnah. Jaz ga seveda ne kupujem, ker ml je ljubši — teran! Izkopavanje starih Aten Grško časopisje piše, da je stavila Zveza ameriških znanstvenih in arheoloških društev, ki uživa neomejene podpore ameriških milijarderjev, grški vladi predlog, du bi porušila polovico sedanjih Aten. Profesor E. Kenis, pooblaščenec Zveze, dokazuje srški vladi, da stoji sedanje glavno mesto Grške na istem kraju, kakor so bile starodavne Atene. E. Kenis predlaga v imenu Zveze pogodbo, s katero bi se Zveza zavezala. da bo povrnila privatnim osebam in vladi vso škodo, ki bi jo povzročilo bila omamljena, brez denarja in poleg njiju že ljudje, ki so klicali na pomoč, me nista prav nič zanimala, zanimal me je samo šofer, ta lopov. Drvim za njim. Zavije v stransko ulico; že sem okrog ogla za njim. Cigan! Izginil je in pred menoj je stal ob gostilni samo en avto, ki je imel čisto drugo številko. V njem ie spal čisto drug šofer in očividno čakal na nekoga v gostilni. Odpeljal sem se dalje. In v kratkem se je pojavil v gostilni čisto drug človek kot jaz in opazoval šoferja, ki je postal medtem zelo mlad in zame izredno zanimiv. Ko so par dni nato pariški detektivi raziskovali ta slučaj, sta moja ptička, ki sta bila le malo omamljena, že zdavnaj ozdravela. Hotelski snažiiec čevljev ju je tri dni nato našel v špelunki v veseli družbi gospodičen in — šoferja. «Taki začetniki! Citali so kak slab detektivski mman in jih je prijelo!», sem si mislil in smilili so se mi ti dile-tanti, ki sem jih smatral za žrtve slabe literature, katero sem jo vedno sovražil. Posebno detektivske živ dan nisem mogel trpeti, kajti večina te je tako naivna, da je noben pravi pustolovec ne čita! In glejte si. šofer in francoski vzgojitelj sta govorila pristen londonski apaški dialekt. Jaz sem kar zijal. Bil sem zopet «pijan» in napajal sem de- izkopavanje antičnih Aten. Kenis predlaga, naj bi se del mesta preložil na drug kraj, kjer bodo Američani sezidali nove hiše z vsemi udobnostimi in v smislu najnovejših higijenskih zahtev. Grška vlada je pred!"- proučila ter predlog Zveze odobrila. Verjetno je, da bo že v enem letu videl svet dragocene spomenike iz antičnih dob. Američani upajo, da bodo odkrili starodavni glavni trg «Agora», prvo bizantinsko cerkev v Atenah in dr. V prijateljskem pogovoru z novinarji je E. Kenis izjavil, da bodo izkopanine v antičnih Atenah za znanstvo mnogo večjega "'■•mena nego Tutankamenov grob. Univerza za zamorite Žensko gibanje se po vojni ni ustavilo niti pred pripadniki črnega plemena. Ze deli časa zahtevajo črne zastopnice ženskih pravic v Ameriki mesto, kjer bi lahko izpopolnile svojo naobrazbo. Na navadnih univerzah, ki jih posečajo le belokožne dame, seveda ni prostora za zamorke. V Ameriki se ne sme belo-kozec, ako noče riskirati, da ga bojkotirajo, peljati niti z istim tramvajem ali celo stanovati v isti hiši z zamorcem. S pomočjo zbirke pod pokroviteljstvom zamorca Bookerja Washingtona se je sedaj ustanovila v Albuqueroueu v Zedinjenih državah univerza, določena samo za črnke. Profesorji pa so večinoma belokožci. ker še niso mogli najti dovolj zamorcev, da bi zasedli vse sto-lice univerze s črnimi profesorji. Ustanoviteljem se je bilo boriti z velikimi težavami. Zakaj le malo belokožcev je bilo pripravljenih prevzeti predavanja na univerzi za zamorke. Večina po-mernbncsih belih učiteljev je z ogorčenjem odklonila ponudbo in so izjavili, da prevzamejo svoja mesta le začasno, dokler čse ne naidejo črni profesorji. Končno je to vprašanje tako daleč dozorelo. da je visoka šola za črne dame pred otvoritvijo. Na novi univerzi se bodo vzgajale zamorske zdravnice in odvetnice. Učile se bodo lahko tudi v vseh drugih predmetih umetnosti in znanosti. Preprečen cerkven rop v Pragi Preteklo soboto je došel k cerkve« niku loretske cerkve v Pragi na Hrad« čanih ob 11. dopoldne neki mož, ki ga je naprosil, naj odpre zamreženo okno zakladne shrambe, ker si jo h-nče ogle« dati in jo tudi fotografirati neka večja družba. Ko se je cerkvenik okrenil v stran, pa ga je neznanec udaril več« krat s kladivom po glavi. Cerkveniku se je sicer takoj vlila po obrazu kri, vendar na je imel še toliko moči, da je pričel vpiti na pomoč, radi česar je neznanec pobegnil. Po daljšem zašle« dovanju, pri katerem je pomagalo tudi občinstvo, so ga prijeli in aretirali. Na« padalec je bil 25«letni agent Franc Lau« ermann, ki ie namerr.val zakladnico iz« ropati. Zakladnica se nahaja v pritli« čju prednjega dela cerkve in so v njei shranjene osromne dragocenosti, med n.iimi tudi takozvana dijamantna mon« štranca, ki je darilo grofice Ljudmile Eve Kolovratove iz 1. 1609. V to mon« štranco je vdelanih 6222 dijamantov, njeno zlato pa tehta 13 kilogramov. Polet s ZeppeVnom na severni tečaj. Preteklo soboto je došel v Berlin Fritjof Nansen ter se njegovemu pri« hodu prinisuje velika važnost. Poset znamenitega raziskovalca polarnih kra« iev je v zvezi s pripravami za izved« bo načrta, ki ga je prvi sprožil dr. Eckener in po katerem naj bi se arkti« čne nokrajine preiskale z večjim zra« koplovom. Nemška državna vlada, ki se je zavzela za izvedbo tega načrta, ie na tj^'■—• izvedla že več predpriprav. Doslej ;er še ni stopila radi te za« deve oficiielno v stik z drugimi drža« vami, vendar pa je poizkušala zvedeti za mnenje inozemstva o tem načrtu in skušala doseči, da bi dobila izvedba načrta mednarodni značaj. Predvsem je stremela nemška vlada za tem, da bi odpravila nomisleke antantnih kro« eov rreti zgradbi novega velikega nem« škega zrakoplova, kakršnih Nemčija na podlagi verzajske pogodbe ne sme graditi. Ker pa je bila opuščena zahte« va no odpravi zer^elinskih tvornic pet pritirali domov, je stisnil volk, ki je precej krotka žival in se v tem razlikuje od svojih divjih tovarišev, rep med noge in jo popihal na ulico, potem pa v pisarne ve« like tvrdke z avomobili. Preden so ga pri« jeK, je zopet odnesla zver pete. Šel* po večurnem lovu so ujeli volka v parku z mrežami. Ljudi se ji naravno lotil velik strah. Vse je bežalo v hiše. Zelo so se od« dahinli, ko so mladega volka zopet spra» vili v kletko. X Eksplonja na Koreji. V rudniku Tei« haku na Koreji se je pripetila eksplozija, ki je zahtevala 150 človeških žrtev. Podrob« nosti šc manjkajo. X Sne g na Angleškem. Letošnja jesen sc jo začela rmen;tno: s snegom. Kakor namreč poročajo iz Londona, je zapadel na višje ležečih krajih na škotskem precejšen sneg. Zapihal je tudi mrzel, oster veter, ki gre do kosti. Deževje zadnjih dni je zrak zelo ohladilo in zato vlada skoraj zirr.sko vreme. V Yorkshir.i so vsled ' " vja reke silno na rast'o in por !i vile nižje ležeče kra« je. Ponekod more prebivalstvo iz kraja v kraj le s čolni. Lahko si mislimo, da tudi prihodnjič pa zopet'® Moja devica, kateri se je vpričo tako visokih svot najdenina moje denarnice gotovo zdela premala. je začela otipavati po Klavnici in sicer po vseh mogočih delih moiega nervoznega te!t.sa. Čutil sem. da se me samo polovica brk drži. Ko je začela še ta popuščati in ko je deviška ročica zapustila vse meje dostojnega otipavanja, sem postal nervozen, rad bi planil v smeh, še raje pa na lopove. <-Pri nas je naidenina...» Ko me je zazgačkalo, so mi odpadli brki in vzkliknil sem: *Ah!» Dulciniia je skočila in vzkliknila: «Ah!» Skoči! sem k Macu, mu iztrgal denar in za vpil: «Mac!» Ta me je spoznal, oba tička tudi. toda nobeden ni vzkliknil, razen mene: «Ah!» in sem se zvalil po tleli. Kdo me ie udaril ne vem. Samo to vem, da so Maca prijeli... V bolnici so me spravili k zavesti. Prvo. kar sem storil, je bilo brez uspeha. Poklicati sem hotel princa. Toda povedali so mi, da .ie princ dobil izgubljeni denar, ki so ga našli pri Macu. s katerim sta se vzgojitelj in duhovnik ni bilo brez viharjev. Na več krajih na severu Evrope, posebno pa na Angleškem so divjali pravcati orkani, ki so napravili precejšnjo škodo in pokvarili več ladij. Obeta se nam torej lepa jesen! X Železniška nesreča pri Bayonneu. Pre« tekli teden se je pripetila na Francoskem zopet železniška nesreča, tokrat pri Bavon« neu v bližini španske meje, ki je zahteva« Ia nekaj žrtev. Oficijelnih poročil še ni, ven dar sc vidi iz dosedanjega poteka preiska« ve, da je bilo vzrok katastrofi popolno za« nemarjenje tirov in vozov. Vlak jc imel skoraj same stare vozove, ki so sc med vožnjo sumljivo zibali. Vlak bi moral vo« žiti s predpisano hitrostjo 75 km na uro, vozil pa je le s hitrostjo 70 km. Krivda to« rej ni pri strojevodji, kakor so prvotno domnevali. Preiskava se šc nadaljuje. X Največji davkoplačevalci v Ameriki. Ameriški davčni uradi objavljajo v listih rezultat letošnjega plačevanja davkov. Iz njihovega poročila izhaja, da je najbolj bo« gato društvo v Ameriki Fordova družba, ki je plačala letos 16 in pol milijonov dav« kov igralca Fairkanks in Gloria S\vanson. 6.3 milijone, dalje brata Forda, ki sta pla« čala 2.6 milijonov, ter državni zakladni taj« nik Melleon, ki je plačal 1.8 milijona. Med filmskimi zvezdniki plačujeta največ dav« kov igralca Fairbanks in Gloria Svanson. Nov letalski rekord. Iz Pariza javljajo, da je francoski letalec Fernand Lasne na letalu tipa Nieuport«DcIage (500 PS Hispa« no Suiza motor) postavil nov hitrostni re« kord na 1000 km, za katerega je rabil 4 ure 1 minuto in 38.8 sekund. Njegova povpreč« na hitrost je znašala 248 km 570 m na uro. S tem je izboljšal dosedanji svetovni re« kord Francoza Dorcta, ki je 29. dcccmbra 1924. na isti progi dosegel hitrost 221 km, 775 m na uro. X Zopet atentat na simplonski ekspres. Kakor poročajo iz Tamišvara jc bil v pon« deljek zopet izvršen poskusni napad na Simplon«Orient Ekspres v bližini Butuestia med Turn«ScverinoTO in Crajovo na Ru« munskem. Tračnice so bile odtrgane in vlak bi absolutno moral ponesrečiti, ako ne bi strojevodja pravočasno zapazil r> varnost;. Atentat je baje veljal vojnemu mi nistru Mardarescu, ki se, je vozil z vlakom. X Najdba črnega premoga v Avstriji. \ bližini Brucka ob Litvi so zadnje čase zo< pet vrtali in ugotovili, da se nahajajo na Gradiščanskem in sosednjem Nižjeavstnj. skem velika ležišča izvrstnega črnega pre. moga, čigar kakovost; prekaša baje celo gor nješlczki premog. S kopanjem tega premo ga začno žc prihodnjo pomlad. X Izrcpana palcča. V palačo bivšega madžarskega poljedelskega ministra barona Ghillanvija v Eperiesu, ki jc bila poleti prazna, so vdrli neznani zlikovci in skoro vse odnesli, kakor se je ugotovilo, ko se je lastnik povrnil s počitnic. Tatovi niso odnesli lc vsega nakita, vse zlatnine in src« brnine, ampak tudi razne umetnine, kips in slike, da, celo dragocene knjige in listin« iz knjižnice in rodbinskega arhiva. Vlomil, ci so za svoj posel izbrali trenotek, ko se jc hišnik brez dovoljenja oddaljil za en dan in pustil palačo brez čuvaja. Domneva« jo, da so vlomilci odnesli svoj plen, ki ga cenijo r.a več stotisoč zlatih kron, v irc« zemstvo. X Pogreb ministra Meierovicza. Tz Rise poročajo: Pogreb ministra zunanjih del 7.. A. Meierovicza. ki sc jc ponesrečil na vo« žnji z avtomobilom, se je izpremenil v pravcato ljudsko manifestacijo. Žalni sprevod je bil pet kilometrov dolg. L'de!ežili so se ga nešteti posamezniki, na stotine organi« zacij in društev z zastavami in drugimi znaki, dočim ic delala na riških ulicah špa« lir najmanj stctisočglava množica. Na po« kopališču so govorili: državni predsednik, predsed. ministrskega sveta ter glavni taj« nik zunanjega ministrstva, dalje estonski zunanji minister Hussa in litavski zunanji minister Cerneckv. V imenu diplomatske« ga zbora sta se poslovila od pokojnikovih ostankov švedski poslanik v Rigi in češko« slovaški konzul. Za časa pogreba je počival v celi državi promet dve minuti. Angleški kralj je izrazil pokojnikovi vdovi svoje sožalje z lastnoročnim pismom. Križanka 1 20 2 ! 24 ! I18 ps 25 | t.r !4 ! 26 19 1 1 -, 3 f 1 ! 16 Hi 28 21 S 29 n 6 17 15 n 22 i 23 i i 's 30 5 7 j 38 | 39 im 31 J 371 14 w 40 m 8 SS36 13* 4im 12 J \ im 35 p 10 32 11 p 33 34 U i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. U. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. a) navpično del drevesa, reka na Gorenjskem, priimek egiptovskega bega, bajeslovno bitje, orožje, strah divjačine, staro orožje, lahek veter, predlog, kar bruha ognjenik, vo sredstvo za lovenje, c. ,A'na doba, pritrdilen odgovor, geološka doba, del glave, domača žival, podzemska žival, domača žival, oblika osebnega zaimka, reka na Češkem, moško krstno ime, kar bi vsak rad bil. obžalovanje lastnega dela. Besede pomenijo: b) vodoravno). 8. Človek ponoči, 9. potrdilen odgovor, 10. v vročini priljubljen prostor, 17. domač izraz za uniforme.. 20. kar dobiš iz drevja, i 22. drug izraz za zdravilo, • 24. vojaška šarža. ! 25. drago zabavališče, j 26. nočna ptica, i 27. svetopisemska oseba, ! 28. nikalnica, j 29. ploskovna mera, ! 30. najmanjši del snovi j 31. žito | 32. Adamovo rebro, 1 33. kar se kosi jeseni, 34. vrsta pesmi, 35. ploskovna mera, 36. del telesa, 37. zaimek. | 38. žabja noga, j 39. gibanje zraka, i 40. zvesta domača žival. kot prinčeva zastopnika pogajala za najdenimo. Maca so prijeli, ker je mene udaril s steklenico po glavi in se nahaja v zaooru. Princ je z vsem spremstvom odšel domov, ker mu je oče zbolel. Maca sem obiskal v zaporu, kier mi je priznal, da je bil napad fingiran. Obljubil sejn mu, da se bom potegoval zanj, če mi bo kot priča pomagal ona dva tička v Indiji razkrinkati. Evo, sedaj ga vodim seboi. seveda zastraženega. Ko pridem v Indijo, kamor potujem sedaj kot tigrski lovec, vam že na kak način javim, da sem spravil vse tri tigre v kletko. Sicer ni«o tigri, vendar sta dva precej opasna. Če se mi posreči. vam že javim...» «Zelo vam bom hvaležen, gospod Brovvnb. sem rekel. »Kakšen Brovvn! Znani angleški lovec Davvison — za sedaj!» • • » Torej se mu je posrečilo, kar ie hotel in sicer z lahkoto, kakor je čitati v dnevnih vesteh. (Konec prih.) Kako sem se motil! Gospod Brovvn je v res lici mnogo več trpel na svojem lovu kot lovec Davvison — ali pa narobe. kakor hočete. Zdelo pa se mi je, ko sem čital niecovo pismo, da sta Brown in Davvison kakor dva tigra, ki se borita za svoj plen brez strahu. Leto dni osorej, ko sem se vozil z Brovvnom, sem dobil iz Londona od njega pismo in par fotografij. Pismo van priobčujem tu v celoti: »Gospod! Ker se še gotovo spominjate. kako sva kramljala nred letom, ko sem vozil v Indijo tigrčka Maca, vam povom, da imam sedaj pravega bengalskega tigra, ki sem mu da! to in ki živi pri meni, da me spominja opasnosti in čuječnosti, ki sem iih pri svoji indijski vožnji podcenjeval. Bil sem si takrat svest svojega uspeha in ta ošabnost bi me skoro stala življenje. Z Maoom sem tedai srečno prijadral do angleškega poslaništva, katero sem že prej natančno obvestil in dobil od njega vse. kar sem potreboval za svojo akcijo. Zvedel sem. da je stari knez zopet zdrav in da na misli več poslati sina v goljufivo Evropo, kakor se ie izrazil. Že te besede so mi bile dovolj, da sem se napotil naravnost k njemu. Maca Pa smo na poslaništvu lepo shranili. S par gospodi od poslaništva sem prišel li knezu, ki me je zelo laskavo sprejel. To se pravi, ostali smo njegovi gostje tri dni. Ko mc je tudi princ pri- shoda narodno-radikalnega dijaštva Po 23 letih Nekam čudno mi ie. ko se «inladml» spominjamo dela pred — 20 leti. A ne da se zakriti: 20 let je. kar smo v Trstu na prvem shodu Narodno - radikalnega dijaštva polagali račun o štiriletnem delu v akademskih društvih. Ne vem. ie Ii frapantna vernost idejam mladostne dobe slabost ali krepost, ko čitam stare letnike «Omladine» fn knjižico «Iz naroda za narod», naše poročilo, ki smo ga v tisku izdali o tržaškem shodu, mi je kakor da jih pišem ali urejujem danes. Nacijonalizem, socijalna ideja, optimizem, posebno povdarianje potrebe izobrazbe narodnih mas, metoda samopomoči, vse to je dalo obeležje naši dijaški strnji, ki je vrhu tega napovedala boj burševstvu in raznim dijaškim razvadam. Tržaški zborovalci so tekom let stopili močno v politično ospredje. Malokdo — lahko rečem, da iih na prste naštejem — je odpadel, zato pa smo pridobili mnoge, s kojimi smo se v dijaški ognjevitosti sprli, pa smo kasneje eni in drugi spoznali, da povsem enako mislimo. Pred vojno so se mnči šele zbirale, a niso mogle prodreti. Med volno so se krepko uveljavile. Po vojni so se razmahnile, a višina še ni dosežena. Naše gibanje je pred 25 leti začelo v znamenju nacionalizma. Napredna stran se nam je zdela premalo borbena, s klerikalne ie strup Mahničevega zaničevanja narodne idHe pravkar začel teči med mladino. Tedanja naša dijaška generaciia ga je ustavila. Ko pa gledamo na današnje dijaštvo. bi ji samo želeli, da med njim zopet nastopi krepko nacijonalno in svobodomiselno gibanje, smisel za socijalno deta, za treznost in vzdržnost. Iste nevarnosti. ki so pred 25 leti izzvale akcijo «Om!adine», v drugi, a morda težji obliki. zatirajo našo današmo mladino; separatizem in klerikalizem ogrožata novo generacijo. Obnova pokreta, ki smo ga začeli med dijaštvom pred četrt stoletja in formulirali na današnji dan pred 20 leti. obnova tega pokreta med dijaštvom se- Graški «Tabor» 1. 1905 veda v obliki, primerni novim razmeram, bi nam starim «mladinom» bila najlepša dvajsetletnica Dr. Gregor Žerjav. Tržaški shed Četrt stoletja je že preteklo, odkar se jc med slovenskim visokošolskim dijaštvom pojavilo živahno reformisti"no gibanje, ki je zahtevalo intelektualni in nravni prepo* roti slovenskega dijaštva. Napovedalo je neizprosen boi burševstvu, pijančevanju, nemoralnemu življenju in brezdelju ter po* stavilo kot dijaške ideale: nravnost, pozi* tivno delo za narod, delo za dijaško samo« izobrazbo in samopomoč. V dekadenčnih društvih sc je začel med starimi in novimi nazori srdit boj. Občni zbori so bili burni, debata ostre, pa tudi osebna nasprotstva j med pristaši obeh naziranj vedno večja. Nos I va struja, ki se je imenovala narodno*radi* kalna in katere voditelj jc bil jurist Gregor Žerjav, je dobivala iz srednjih šol vedno več pristašev dokler ni končno dobila pre* moč ali pa ustanovila nova društva. «Slo* venija« na Dunaju, »Tabor« v Gradcu in »Adrija« v Pragi so bila zbirališča novega dijaštva. V njih so se snovali odseki, kjer se je neprestano predavalo, skrbelo za sa« moizobrazbo, pripravljalo za ljudsko izo* brazbo, za snovanje knjižnic, za raznovrst* no narodno obrambno delo, ali pa pretresa* valo vprašanja samopomoči: kako povzd:g* niti podporna društva, preskrbeti absolven* tom službe, regulirati izbero stanu itd. I za šle so natančne statistike slov. dijaštva po študiju, pa tudi statistike uradniških mest na Slovenskem, ki so jasno kazale, kje ima* mo preveč, kje premalo raraščaja, kje še nobenih slov. uradnikov. Med počitnicami so bila razna ferijalna društva torišče novega diiaštva. Najvažnejše ferijslno društvo jc bila »Prosvctat v Ljubljani. Na Goriškem je delovala »Adriji«, na Štajerskem »Bo* dcčncst» in «Balkan» v Trstu. Ta društva so vstannvljala ljudske knjižnice, prirejala predavanja, podpirala vsakovrstno narodno obrambno delo zlasti Ciril=Metovndo druž* b ■. kateri v pomoč so vpeljala prve narod* ne kolke. Kako intenzivno ji bilo to d;lo, je najbolj razvidno iz tega, da je samo »Prosveta« ustanovila nad 100 potujočih ljudskih knjižnic, predvsem v narodno ogroženih krajih. Leta 1904. jc začelo narodno radikalno d'jaštvo izdajati glasilo »Omladina«, ki je izhajalo do svetovne vojne in izdajala tudi svojo »Znanstveno knjižnico«. Vsako leto js to dijaštvo izdalo tudi svoj »Dijaški al« manah*. V slovenski javnosti si narodno radi* kalno g^anje dolgo časa nt moglo prido« biti vpoštevanja in simpatij, ker je pov* darjalo, da bodi dijak politično neodvisen in se ni hotelo priznati 1: tedanji liberalni stranki. Da razprši o sebi mnogoštevilno predsodke, da poglobi svoj program in da si p'"!d~>h: novih pristašev, jc začelo narod* n" ' ' •'-•"> dijištvo sklicevati v po" i t ni* cah v domovini velike maniicstačne »hode, katerih prvi se je vršil pred dvajsetimi leti od 5. do 8. septembra v Trstu. Shoda, ki sc jc vršil v tržaškem Naroda nem domu, se je udeležilo okoli 130 slovcn« skih dijakov, 30 Čehov in večje število Sr* bov ?n Hrvatov. Zastopano je bik) tudi ru< sinsko dijaštvo. Izmed slov. politikov sta bila navzoča in sta se udeleževala debate dr. O. Rvbaf iz Trsta in dr. K. Tuma iz Gorice, izmed hrvatskih voditeljev dalma« tinske demokratske stranke dr. Smodi a ka. Predsednik shoda je bil jur. Gregor Žcr« jav. podpredsednika pa phil. Albert Kra* mer in jur. Mcdvcž. Program shoda je bil obširen ter je obsegal vsa vprašanja, za katera se je tedaj zanimalo dijaštvo. Na plenarnem zasedanju se je najpreje mani* festiroto ra slov. vseučilišče v Ljubljani. Tozadeven referat je podal jur. Ciril Pre^ mrl. Nato so se vršila teoretsko < progra* matična predavanja: phil. Mihajlo Rosto« har je predaval o »Poedincu in celoti, eti* ki znanosti in verstvu*, jur. Žerjav o Evo* lucijj, delu in samopomoči, jur. Iv. USla« kar o Narodnostnem vprašanju in phil. P. Grošelj o Pozitivni etiki. O gmotnem stanju slov. dijaštva se je razpravljalo v posebnem odseku, ki ga jo vodil Albert K r a m e r. Tu so referirali phiL Janko Leskovec O gmotnem sta* nju slov. dijaka v Gradcu, phil. Fr. K a* d u n c O gmotnem stanju slov. dijaka v Pragi, in phil. Jos. H a b e O gmotnem sta* nju slov. dijaka na Dunaju. RazgovoT o ekonomični izbiri stanu je vodil Ciril Pre* mrl, a udeležila so ga je cela vrsta zboro* valcev. Odsek z« ljudsko izobrazbo je otvorii phil. Jos. Breznik z referatom o Ljudskem knjižništvu. — O predavateljstvu jo referiral Ciril Premrl. O ferijalnih akad. društvih sta poročala vet. Adolf Ribnrkar in jur. T. Sorti. V odseku za dijaško izo* brazbo je referiral phil. Pavel Grošelj o Slov. dijaškem življenju, phil. Leskovec, jur. Rehar in vet. Ribnikar o naših vse* uučiliških mestih, a phil. Albert Kramer O nalogah naših akademičnih društev. O srednjih šolah je poročal phil. Andrej I p a* vec. Predavanja in referati so bili podani do« bro pripravljeni in debata o njih je bila ži« vahna in stvarna. Dolgourni razpravi jc sle dilo dijaštvo z občudovanja vredno vztraj« nostjo. Zlasti so užigala izvajanja phil. Grošlja in dr. Tumo. Po zaključnem zboro* vanju, na katerem so se sprejele razne re« solucije, nanašajoče se na podane referate, so je vršil v veliki dvorani Narodnega do* ma kemerz. ki so se ga udeležili vsi sloji tržaškega Slovenstva in na katerem je bila zopet izgovorjena dolga vrsta govorov. 8. septembra je priredilo narod, radikal* no dijaštvo velik ljudski shod, ki se ga je udeležilo nad 1000 Slovencev. Na njem sc je govorilo o Slov. šolskem vprašanju (re; feriral dr. VI. Ravnihar), o Vseskrvenstv in Trstu (referiral dr. O. Rvbaf) ter o Tr< stu in Dalmaciji (dr. Jos. Smodlaka). Ljudski shod je bil precej buren, ker so se ga udeležili tudi tržaški socijalni demokrati, ki so zastopali svoje posebno stališče. Pni shod narodno radikalnega dijaštva je napravil na vso slovensko javnost velik utis. Ž njim si je to dijaštvo osvojilo vsa napredne Slovenec, njemu samemu je pa dal impulz za šc intenzivnejše delovanjo med narodom. Tržaškemu shoda sta sledila pozneje še celjski in ljubljanski. O trža« škem shodu jc izdala ljub. «Prosveta» po» sebno knjižico pod naslovom «lz naroda za narod», ki jc šla v 3000 izvodih med slovca sko javnost. Varstvo kulturnih vrednot v Mariboru Pišejo nim iz Maribora: Pojdi skozi Stol no ulico v mariborsko stolno cerkev, k stranskemu oltarju sv. Florijana. Pred sta* ro oltarno sliko sv. Florijana, umetnostno visoke vrednosti, je nekdo postavil vsiljiv baročni kip Marije z dolgimi lesenimi žarki. Kip bi drugje bil na mestu, tu pa je v kri« čečem nasprotju s svojo okolico in obtut* no moti harmonijo, obenem pa zakriva po« gled na oltarsko sliko. Toda to je končno stvar okusa. Če g. stolni župnik noče imeti lepe cerkve, naj ima pač neokusno razpo* rejcnc predmete v njej. Bati se je tudi, da ho poprava razpoka jočih rezbarij v stolov* iu pred velikim oltarjem svojčas oddal kak: šnemu rokodelcu, mesto da te stare umet« nine izroči v popravo strokovnjaku. Da je t.i bojazen upravičena, se vidi iz ncrnar* nesti in nebrižnosti drugod. Poleg oltarju sv. Florijana visi na steni slika nenavadnih dimenzij, merda do 4 m visoka, očividno stara, r. začrnelim firnežem. Predstavlja dviganje križa z razpetim Kristom. v hipu, ko sc je stresla zemlja in se nebo počrnelo. Ta prizor z Goigote, naslikan menda kon* cem 17. stoletja, jo žo vreden boljše brige. Lajik pa ne more ugotoviti mojstra slike, dokler jc v takšnem stanju. Pod sliko jo postavljena okorna spovednica. ki zakriva dolnji desni vogal slike, vzdolž ostale sli« ke pa so na dragoceno platno naslonjeno težke lestve, z železom okovane, kakšnih pet ali šest. Takšno postopanje ni samo ne« marno, ampak v nebo vpijoče! K temu so mora še pristaviti, da nosi slika v dolnjem delu jasne znake, di so najbrže pri čiščenju cerkve enostavno brisali ostre metle ob platno ali pa toLkli po sliki z mokro cunjo ali slično surovo in nespametno postopali. G. stolni župnik ima dolžnost, da takšno postopanje takoj odpravi. Čo nima name* na, d.i sliko ohrani in restavrira, kar ja v kvar, naj jo daruje kakšni galeriji ali mu* zeju, greh pa je, da se umetnina z brezbriža nostjo uničuje. jazno sprejel in me vprašal, kaj počnem v Indiji, sem mu odgovoril, da sem prišel študirat tigre. Da sem jih v vzhod-nih pokrajinah že proučeval, sedai pa bi se rad malo ustavil še tu; da me jako veseli, ko ga vidim zdravega itd. Prav sem govoril. Prirejen je bil takoj velik lov in sicer meni na časi. Na vse zgodaj smo zaiahali in prišli šele na večer na pravo lovišče. Bila .ie silna vročina in zver hodi na lov in k vodi v tem času le ponoči. Povem vam na kratko le to. da sem dolgo čakal, predno sem prišel do strela. Nobenega sledu ni hotelo biti o tigrih. Premišljeval sem čudno zgodbo o duhovniku in francoskem vzgojitelju. Kako je mogoče, da sta princa tako nalagala? Kie sta sedaj? Da sta še v prin-čevi službi, to je gotovo, saj so mi na poslaništvu tako dejali. Zakai se med gostijo nista pokazala? Kje sta sedai. tu na lovu. v moji bližini? To bo opa-sen lov, sem si mislil in opozoril sem svoje rojake na vse to. Končno so sc gonjači začeli gibati. Pastir jim je prišel povedat, da je tiger napadel junca v dolinici pod nami. Bila je to precej pusta pokrajina, skaiovita. poraščena z nizkim dreviem, a trava je bila v nekaterih krajih viš.ia od iezde-ca: za zveriad torej idealen teren. Go-niači so šli na delo. V mogočnem polkrogu so obkolili dolinico. Prišli so do zveri, ki je bila ravno pri večerji. Ker tiger ni ležal, so ga začeli poditi, da bi ga pripravili nam pod strel. Toda stari tiger ie besno planil na gonjača, mladega Indijca h mu raztrgal koš. Vsi gonjači so se razkropili v strahu in trepetu. Kot da je zadišala kri po vse! dolinici, smo kmalu onazili še dve živali, ki sta se sukali v bližini. Stari knez. princ, jaz in vsi lovci smo gledali vse to 113 slonih, ki smo jih razpostavili v manjšem polkrogu na izhodu dolinice kamor bi morala 00 mnenja strokovnjakov žival pribežati. Sloni so rostalali nemirni. To sem opaža! pri teh živalih vedno takrat, kadar se prvi naskok ni posrečil. Meni ie bilo zelo neprijetno. Toda ljubil sem nevarni tigrov lov; a v zavesti, da imam v bližini dva človeka, ki sta mi morda boli opasna kot tigri, sem postal nervozen. Naenkrat so dali znamenje za strel. Od one strani doline, ki se je širila v malo močvirje, v sredini pa je bila globoka kotanja, na nasprotni strani obkrožena od skal in stoletnih debel, od tam bo prišla zver.iad. Tako so nam rekli. ^Moj slon je bil žc precej razburjen. Že sem hotel zlesti raz njega, kar za-čuiem od nasprotne strani tiho, žametno mehko žvižganie. podobno piščalki. Oblila me ie zona ln moj slon je zatrobil, potnečkal vodnika in jo besno krenil v močvirje; planil jc vanj s toliko divjostjo. da se ga nisem mogel rešiti. Že sem bil v kotanji i.i zdelo sc mi ji. da plava naravnost proti oni skrivnostni piščalki Ker sem se hotel rešiti in plavati, sem vrgel v vodi celo puško od sebe in komaj sem s poslednjimi močmi zlezel na skalni breg. Cul sem pod sabo streljanje in rjove-nie slonov in t;grov; lepi lov je bi! v nailepši fazi. a iaz se nisem menil rani. Bil sem tako izmučen, bolj od strahu kot od telesnih narorov. da sem lege! na nizko travo, mahu podobno in liotcl v mesečini zaspati. Me bodo že našli, sem si m;«iil in ob zvoku žametne bo-žaioče Piščalke sem za trenotek zaprl oči. Koi nato na sem jih odprl, a iih nisem mogel več zapreti: Po taktu skrivnostne glasbe se ie po bregu navzdol plazila neka vrsta indiiske naočarke naravnost proti meni. Vlekla se je počasi, toda leo so moje oči viele dvoje njenih steklenih oči. se iih niso več mogle rešiti in jaz sem bil izgubljen. Nisem se mogel ganiti in ne zakričati. Jaz ne verujem niti na hipnotizem niti na živalski magnetizem, iaz vem samo to. da se takrat pod vplivom piščalke in ka-činih oči nisem mogel premakniti. Ko se me je začela oviiati. sem čutil stude-nost njenega telesa in ko sem bil že ovit kakor dete v plenicah, takrat je ravno nad moio g'avo razširila svoje grozno žrelo, iz katerega je grozilo dvoje ogromnih zob. nad očmi pa so se ji pojavili grozeči očatom podobni ob- roči. V tem trenotku je piščalka prestah svirati in kača je ostala v svoji strašni poziciji. Takrat sta stopila iz grma kraj mene duhovnik in francoski vzgojitelj. V smrtnem strahu sem iu hote! nagovoriti. a nisem mogel. Nikoli mi ni biH žal zato. In francoski vzgojitelj me je ogovoril: «Kje ie Mac?!» Jaz nisem odgovoril. Nato je sikni! še duhovnik, ki je imel piščalko v roki: «Kje je Mac?!» Takrat se ie zgodilo nekai neverjetnega. Iz kotanje pod menoi je plani! k nam preganjani tiger. Duhovnik in vzgojitelj sta izginila kot kafra. Tudi piščalke r.i b;!o več slišati. Ker pa je tropa preganjalcev prihaiala vedno bližje, se je izmučena zver vrgla naravnost name. ki sem bil gotovo najbolj nedolžen. Kaj se je potem zgodilo, vam no morem vsega natančno opisati. Vem samo to. d i sta zasadila nad moio glavo naočarka m tiger drug v drugega svoje zobovje in tako smo se živali in človek valjali proti kotanji, v bratskem objemu naravnost vragu v žreb... Ko so me gonjači in lovci rešili teh groznih klešč, ie bila naočarka mrtva. Njeno mrzlo telo je padlo od mene kot mokra cunia. Toda bila je brez glave Ta ic ostala odgriznjena na t igro vem vratu, ker ga ni mogla izpustiti. Ubogi mladi tiger je ležal kot mrtev pred nami. Končno se nam ga je posrečilo u-lečiti in ga spraviti v kletko. Sele pozneje je namreč knez spoznal v kači svoio udomačeno, nestrupeno tiaočarko, ki io je dresiral fakir. Preblo- dc! je in naglo dajal ukaze. • Sedaj imam še prav inato pristavit?. Prvič, da na tem lovu jaz nisem vjel nobenega tigra. Zakaj ranjenega tigra, ki je bil še mladič, so spravili v kletko gonjači. Drugič, da sem po tem lovu. ko sem malo okreval, dal konfrontirati Maca z vzgojiteljem in fakirjem. ki sta bila že med lovom vjela. in uklenjena. Stari knez in princ sta me obsipala z darovi. In končno, da sem bil od vseh darov najbolj zadovoljen z vzgojiteljem in fakirjem. ki mi jih je knez podaril v besnem srdu. ko ie bil takoi po konfrontaciji Mac umorjen. »Vaša sta! Sodite iih po svoje v Londonu!- Z akti vred sem ju vkrcal na prvi parnik, ker "Znani tigrski lovec Dawison» hoče iti prihodnjič na prave bengalske tigre, ne na ljudi. Šofer Mac jc ušel sodni kazni a ne božji; pokopan ie, umorjen po nedolžnem. v dalnii tuji zemlji Zato sem krstil svojega tigra v spomin na tega nesrečnega pustolovca za — Maca. Zakaj obema se imam marsikaj zahvalili. Moia človeška tigra pa sta na varnem in — ne bosta nikoli več lo-< vila.s vo Naš izvoz v juliju Padec izvoza v juliju napram enaki dobi lanskega leta. — Porast izvoza v prvih 7 mesecih- Po podatkih generalne direkcije carin se je iz naše države izvozilo v mesecu juliju t. 1. 291.494 ton blaga v vrednosti 566.970.167 papirnatih dinarjev (51,388.111 zlatih dinarjev) napram 335 tisoč 940 tonam v vrednosti 686,286.373 papirnatih dinarjev (44,415.518 zlatih dinarjev). Zmanjšanje izvoza v juliju t. 1. napram enaki dobi lanskega ieta znaša torej po količini 44.446 ton in do papirnati vrednosti 119,316.206 dinarjev, dočim je v zlati valuti zabeležiti napredek za 6,972.593 dinarjev. Giavni izvozni predmeti meseca julija so bili (po vrednosti v milijonih papirnatih dinarjev); turščica 120.8; les: a) gradbeni 83.4. b) drva za kurjavo 3.7; jajca 58.3; živa goveda 51.5; meso: a) sveže 24.5. b) mesni izdelki 2.9; sirovi baker 15.2; opij 13.4; svinec v pločah 12.1; cement 10.9; živi konji 9.9; jagnječje in jarčje kože 9.8; živa drobnica 7.1; hmelj 6.7; lesni Izdelki 5.1; žive svinje 4.2; ekstrakti za usnje 3.8; kalcijev cianamid 3.7; posoda iz železne pločevine 3.6; pšenična moka 3.6; zdravilna zelišča 3.4; vse ostalo 109.3. Od teh predmetov so bili najvažnejši izvoženi v glavnem v naslednje države (po vrednosti v milijonih papirnatih dinarjev): turščica: v Avstrijo 36.2. po Donavi preko Braile 35.8. v češkoslovaško 20.7; les: a) gradbeni: v Italijo 65.9, v Madžarsko 4.2, v Grčijo 3.9. b) drva: v Italijo 2.7: jajca: v Švico 29.2. v Avstrijo 16.8, v Nemčijo 8.5; živa goveda: v Avstrijo 22.0, v Italijo 21.4, v Češkoslovaško 4.9; meso: a) sveže: v Avstrijo 16.2, v Italijo 7.8, b) mesni izdelki: v Avstrijo 1.1; sirovi baker: v Francijo 15.2; opij: v Grčijo 12.7. v Nemčijo 0.6; svinec v pločah: v Avstrijo 7.1, v Italijo 1.9, v Madžarsko 1.6; cement: v Egipt 2.8. v Grčijo 2.4. v Albanijo 2.1; živi konji: v Italijo 5.2, v Grčijo 2.7. V mesecu juliju je bila torej turščica nadalje najvažnejši izvozni predmet kakor vse mesece letošnjega leta. Od lanske žetve turščice od 1. novembra do 1. avgusta 1925. se je iz naše kraljevine izvozilo 8S.251 vagonov turščice v skupni vrednosti 1876.5 milijona dinarjev; od tega le letošnje leto od 1. januarja do 1. avgusta 73.585 vagonov v vrednosti 1566 milijonov dinarjev. Do letošnjega leta je bil kakor znano naš najvažnejši izvozni predmet gradbeni les, ki ga je turščica izrinila letos na drugo mesto. Izvoz gradbenega lesa ie bil v juliju t. I. za 34.869 ton manjši kakor v enakem času 1924. Manjši je bil nadalje tudi izvoz pšenice, cementa, kalcijevega karbida, prediva, amoni'a-kove in kavstične sode, svinca, tanina, mesnih izdelkov, perotnine, svinj in nekaterih drugih predmetov. Izvoz po količini ni bil man'ši samo v juliju t. 1. napram enaki dobi 1924.. temveč je bilo razmerje slabše tudi v nekaterih drugih mesecih t. 1. Kot vzroki padca izvoza v juliju t 1. se navajajo: porast dinarjeve vrednosti, visoka pre-voznlna, visoki režijski stroški naše proizvodnje, padec italijanske lire ter pričakovanje naših izvoznikov, da se bodo zmanjšale izvozne carine in železniške tovorne postavke. Zaradi tega. ker ie vrednost dinarja poskočila in lira oslabela, je Italija svoj uvoz iz naše države omejila ter med drugim gradbeni les kupovala raje iz Rnmunije, katere valuta je nizka. Padec izvoza v mesecu juliiu nam daje slabe izglede za našo letošnio trgovinsko bilanco, posebno ker se izvoz kljub velikim izvoznim količinam doslej še ni pričel razvijati. Nada. ki smo jo nedavno izrazili, da se bo namreč pasivna trgovinska bilanc?a za prvo polovico t. I. izravnala v drugi Dolovici i 1., Izgublja svojo podlago. Ni še seveda vse izgubljeno, kajti izvozni prebitek v državi je obilen. Ie naša zunanjetrgovinska politika mora kreniti druga nota. da bo moglo naše blago na znnania tržišča. Kljub padanju izvoza v zadnjih mesecih vendar izvoz prvih 7 mesecev t. 1. skupno pokazuie napram enaki dobi lanskega leta napredek. V prvih 7 mesecih t. 1. se je izvozilo 2.436.831 ton v vrednosti 5073.46 milijona papirnatih dinarjev (431.0S7.926 zlatih dinarjev) napram 1.920.879 tonam v vrednosti 4862.21 milijona papirnatih dinarjev (333.203.588 zlatih dinarjev) v enaki dobi lanskega leta. Napredek znaša torej po količini 515.952 ton ^26.c6 odst.) po papirnati vrednosti 211.25 milijona dinariev in po zlati vrednosti 97.884.333 dinarjev (29.37 odst.). Izvoz vina iz Jugoslavije v Avstrijo Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je na izrednem občnem zboru 22. avgusta t. I. sklenil odposlati višjega kletarskega nadzornika g. Zabavnika v Avstrijo, da prouči položaj glede izvoza naših vin na temelju trgovinske pogodbe, ki je sklenjena med našo državo ter Avstrijo in ki bo v najkrajšem času stopila v veljavo. Pokrajinska zveza jugoslovenskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru pa je v isti namen istega dne sklenila odposlati vinogradniškega veleposestnika in predsedii-ka kletarske zadruge »Ljutomerčan« g. Košara. Gž. Zabavnik rn Košar sta se podala na pot dne 26. avgusta. Ustavila sta sa naj- prej v Špflja in sta 6top:Ia v stik s tatnoš-niimi carinskimi organi glede modalftet pri uvozu vtna v Avstrijo. Posofi za uvoz vina v Avstrijo danes so naslednji: Plača se za 100 kg teže, brtrtto za netto, pri vinfh do 13% alkohola 60 zlatih kron nvozne carine (1 zlata krona je 14.400 avstrijskih papirnatih kron), potem 2.200 kron vinskega davka za vsak liter. 40 kron od litra kontrolne takse, 2000 kron manipula-cijske pristojbine od 1 komada vinske posode ter prometnega davka, ki se izračuna po fakturni vrednosti vina plus vinski davek. Pri uvozn za 100 kg teže, brtrtto za netto, -vse ostale pristojbine pa se morajo plačati v polnem obsegu že pri uvozu. Um-Ijivo ie, da pod takimi težkimi pogoji nismo mogli doslej izvažati vina pod 13% alkohola. Nova trgovinska pogodba sklenjena med Avstrijo in našo državo predvideva baje (oficijelnega besedila pogodbe še ne poznajo ne Avstrijci ne mi) maksimalno uvozno carino 45 zlatih kron za 100 kg vina, brutto za netto, ter za kontingent 80.000 hI vina znižano uvozno carino 30 zlatih krem za vina s pod 13% alkohola. Druge pristojbine ostanejo neizpremenjene. Od 80.000 hI odpade polovica na črno vino. Nižjeavstrijci momentano uvozu naših vin niso naklonjeni. Za naš izvoz pride v poštev sedaj edino le Štajerska. Imenovana sta se podala tedaj napre.i v Gradec. Konsultirala sta najpoprej preziden-ta Deželne centralne zveze zadrug gostilničarjev in kavarnarjev Štajerske, Maksa WHha1ma, lastnika hotela »Goldene Birne«. Centralna zveza šteje 50 članic-gostttničar-skth zadrug-raztrošenih po celi Štaierskl. Kakih 30 gostilničarskih zadrug, ki se ne nahajajo v vinorodnih krajih, bi lahko nakupovalo in uvažalo naša vrtia. Prezident Wiihalm je izrecno naglašal. da Štajerci žele zopet stopiti v kupčijske stike z našimi vinogradniki, ker vina, ki jih danes uvažajo zbog ugodnejših cen iz Italije in Madžarske kvatitativno naših vin iz bivše Snodn'e štajerske ne dosegajo. Kot viden uspeh ln dokaz gornjih besed ie centralna zveza naročila pri kletarskj zadrugi »Litrtcrrrerčatu 1 vagon vina, polovico najboljše kvalitete, polovico namiznega. To bo začetek. Ce bo ugajala kvaliteta in cena. se bo stvar raz-vitela sama naprej. Kot drugi veliki odjemalec naših vin pride v poštev Zveza gospodarskih zadrug za Štajersko, ki ima v Eg-genbergu pri Gradcu svoje založne kleti. Ta zveza ima posode za 12.000 hI ki pa Je danes napolnjena z vinom le do ene tretjine. Imenovana sta konsnltirala tudi vod'o Zveze gospodarskih zadrug dr. Rudolfa Richterja, k! je Istotako obljubil, da bo zveza nakupovala In uvažala naša vina. čim bo podana za to realni možnost. V prvi vrsti se bo pri nakupn vin posluževala kletarske zadrtrce v Mariboru. Žetf pa tudi ponudbe od drugih. Imenovana delegata sta iskala stike tudi z drugimi osebami rn vinarskimi strokovnjaki; bila sta povsod Tubeznjlvo sprejeta in sta našla v vseh pravo ra7"mevanie za stvar, za kar jrm gre hvala. Niti v enem primeru se ni pokaralo, da našin vin ne bod^ marali. Na nas je tOTej ležeče, da pridemo do uspeha in to na način, da jfh zadovoljimo z dobro kvaliteto fn z neorefranlml ceiaml Smo tik pred trgatvijo Odbgaimo trgatev vsaj do druge polovice okt. grozd ie sortira j-mo, postopajmo pravilno pri Izvecfbi vseh tehničnih del. da bo kvaliteta vina čim boija Edino s kva'iteto st>o v stanu konkurirati na tu iih vfnsfc«b trgth. Cene vina iz biv*e Spodnje štajerske so v Gradca danes nri prodat? n- nn- sledtre: odprto v;no š liter 3 šilinge ero-šev. vino v steklenici 7'1 4 Ho 5 šilingov. Madžarsko vino se prodaja ž liter po 3 šilinge 20 gro?ev in itah^ansko vino liter 2 šilinga 80 grošev. (l šiling = 7.88 Din). -k. Padec cen na debelo v avgustu BeograisM cPrivredni Pregled* izračunava, kakor znano, vsak mesec Indeks cen na debelo, to je razmerje cen v dinariih (ne glede na spremembo dinarjeve vrednorti) napram povprečnim cenam v 1. 1913. Cene za različne sktinin° kakor zi tota'ni indeks so za 1. 1913. označene s 100. Po tem računu ie to+aTni indeks cen na debelo znašal v avgustu t. 1 1642 točk nanram 1785 v juliiu. 1842 v Juniju. 1933 v main. 2004 v aprilu 2009 v marcu. 1993 v februarju. 2012 v iarmariti t 1. ter 100 v povprečju I. 1913 Indeksna totalna številka je preračunana iz indeksnih številk šestih skupin: T. poltski Pridelki. II. živini in živinski proizvodi. ITT. sadie in sadni proizvod! IV. gradbeni materiial. V. kol-*n5'"a»no blago in VI. industriiski proizvodi. Spre membe po teh skupinah v avgustu napram juliju so razvidne iz naslednje tabele: Avgust Jnffl I 1539 1922 n. 17S7 1787 IR. 1399 1633 IV 1766 1856 V.' 1406 1474 Vi. 1955 2040 Totalni indeks 1642 1785 Napram iuliiu je indeksna totalna številka padla za 143 teok ali 8 %. Največji nadec je utrpela skupina poljskih pridelkov in v tej skupini predvsem pšenica, moka. otrobi, krompir. Padec te skupine znaša 383 točk ali 20 %. Druga skuolna. ki je zelo padla, le: sadje in sadni proizvodi (suhe če§p?ie. vino. žganje); nazactovala je za 15 Skupina gradbenega materijala ie padla za 7 koloni ialno blago za 5 indu- strijski proizvodi za 4 %. Le živina in živinski proizvodi so ostali nespremenjeni. Sedaj Dokazuje skupina industrijskih proizvodov najvišjo številko, to je 1955 napram 100 v L 1913. Zboljšanje dinarja na to skuptno ni vplivalo v oni men kakor na druge skupine, in to v glavnem zaradi povečanja postavk uvozno-carinske tarife. Cene so meseca avgusta padale kljub temu. da je bil dinar tekom celegp meseca stabilen. Padale so zaradi tega. keT so se prllagaiale preišnjemu skoku dinarjeve vrednosti. Vrhu tega se je splošno pričakovalo nadaljnje naraščanje dinaria. radi česar se je pokazovah tendenca, da trgovci čim prei razpeča-jo b'ago — tudi po nižjih cenah Dinar je bil v avgustu ves mesec stabilen. Trg je razpolagal z velikimi količinami denarja in se je zato pokazova-la mlačna tendenca obrestne mere. Do večiega znižam* obrestne mere v avgustu še ni prišlo. Uvozna trgovina ie v zastoju. Priča-kuie se uveliavljenie trgovinskih pogodb. Izvozna trgovina ni takšna, kakršna bi sicer v tem mesecu morata biti. Čeprav so za izvoz prioravlienr-velike količ:ne žita. sedani* koniunktu-ra v inozemstvu ne dopušča večiih poslov. _ Nova bolezen na poznem hmelju Strokovni nemški časopisi so že lani javljali. da se je poznega hmelja v Nemčiji lotila nova bolezen, katero so učenjaki določili za neko vrsto peronospore, Ker so se rn?ki te bolezni v m. 1. kazali tud' na poznem hmelju v Savinjski dolini. Je Hmeljarsko društvo Javilo po časopisih, da Je nova bolezen peronospora Sploh Je tekoče leto odprlo vsem škodljivcem hmeljske rastline vrata na stežaj in se Je hmeljar moral boriti z bolhači, škržati, s stenicam! In ušicaml in naposled tudi s peronosporo. Ko je Hmeljarsko društvo svoje člane in tudi druge hmeljarje opozarjalo na vse te škodljivce, se mu ie predbacivalo, da so ta poročila pretlravana in nestrokovna. Minuli teden je društveno vodstvo sprejelo od nekega hmeljarja — ki pa ni član društva — dopisnico, s katero predbaciva do-tični društvu malomarnost in zanikrnost glede navodila za uničenje peronospore. Kmalu potem se je zglasil pri društvenem vodstvu hmeljar - strrvkovnlak, ki Je trdil, da bolezen na poznem hmelju nI perono-spora. Kai pa sedaj? Hmeljarsko društvo si Je v svesti. da ie vse storilo, kar }e vedelo v obrambo škodljivcev, kar pa samo ne vž, pa tudi priporočati ne more. Kakor znano, je Hmeljarsko društvo naprosilo vseučiliščnega profesorja dr. Škorl-ča iz Zagreba, da je prišel v Žalec In da je proučil na licu mesta bolezen na poznem hmelju. Uspeh tega proučevanja g. profesor še ni lavil, vendar se je takoj pridružil mnenju angleških in nemških strokovnjakov, da je bolezen na poznem hmelju nek* vrsta peronospore. Poslušajmo, kaj p!še o bolezni na poznem hmelju prof. dr. W. Lang iz Hohen-heima na Nemškem: Meseca Mlja m. I. sem bil opozorjen na bolezen poznega hmelja iz okolice Tettnan-ga na Virtenberškem. Na listih so se prikazovale temne lise tn poganjki so začeli hirati. Bolezen se Je lotila pa le poznega, ne pa ranega hmelja. Nekaj časa trajajoča vročina v drugi polovici meseca julija je pa omejila širjenje bolezni — ln meseca avgusta nastalo deževje Jo nI pospeševalo. Okrnelost in zarj3veJost kobul. katera se vobče opazuje, pa po mnenju strokovnjakov iz Virtenberškega fn Bavarskega ni v zvezi z navedeno peronosporo. Kobul e ne dorastejo in postanejo rjave zaradi deževnega vremena. Letos so pa prihajale pritožbe o bolezni na poznem hmelju prei. m to ne samo i i Tettnanga. nego tudi iz drugih virtenber-ških In bavarskih hmeljsklh okolišev. Lani ie bilo okuženo le malo, letos pa že veliko večje, s hmeljem zasajeno ozemlje. Izključeno je, da bi se bila bolezen zanesla lz kakega drugega okoliša v tettnan-*M. ker le-ta ne n^orablja hrtr-Ilskih sadežev od drugod Hitro ra^Merne »"ve bolezni postane lahko za nemško hmeljarstvo usodepolno in le treba vse previdnosti. Ker se nahajajo okoli Tettnanga vinogradi, so hmeljarji takoj sklepali, da mora biti bolezen na hmelju tudi neka vrsta pe-ronospora. kar se je tudi potrjevalo. Sprva se Je mislilo, da je peronospora na hmelju identična z ono na mali in veliki koprivi. HmeVk? perono^n^r? — pseudoocrono-spora hutnuli — se ie najprej 1. 1905 opazovala na Japonskem in po*em 1. 1903 v Severni Ameriki. Na Angleškem so bolezen opazovali 1. 1920. v polzkuševalnem limclj-skem nasadu v Kenti. Povodor- cakolct-nega povratka bolezni in pri i ! naz'1 razširitvi 1. 1923. sta imela navt a angleška učenjaka dovolj prilike, bolezen natančno proučiti. (Uspeh tega opazovanja je strogo znanstven in za lajika brezpomemben). Bolezen postane posebno nevarna, ako se loti tudi cvetja tn kobul, katce more popolnoma uničiti. Mnenje, da je bi'a bolezen zanesena po hmeljskih sadežih. Je neutemeljeno, ker so bili zadnjikrat sadeži iz Inozemstva za poiskuševalni nasad naročeni I. 1917.. bolezen pa se je javila šele I. 1920. Močno se Je bolezen razširila leta 1924 ter se pokazala tudi na divjem hmelju in na koprivah. Angleška opazovanja potrjujejo našo bojazen, da more namreč nova bolezen postati nevarna za naš<5 hmeljarsko. Na vsak način pa morajo hmeljarji razvoj in potek nove bolezni natančno zasledova- ti, da se bodo potem vedel! tudi pravočasno in uspešno braniti proti njej, in sicer s škropljenjem z galično in apneno brozgo. Narodna banka SHS Stanje 31. avgusta 1925. (V milijonih Din; v oklepajih spremembe napram stanju 22. avgusta.) Aktiva: kovinska podloga 517.8 (+ 9.0); posojila 1143.2 (-f- 4.9); račun za odkup kronskih novčanic 1186.3; račun začasne izmenjave 367.8: državni dolg 2966.3; vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3; saldo raznih računov 1216.2 (~r 77.6). Skupno 9535.5. Pasiva: vplačani del glavnice 27.9; rezervni fond 6.2; novčatiice v obtoku 5965.0 (+ 108.7); državni račun začasne izmenjave 367.0; državna terjatev po raznih računih 2.0 (— 33.8); razne obveznosti 954.5 (+ 16.7); državna terjatev za založene domene 2138.3; na-davek za nakupovanje zlata za glavnico in fonde 74.3. Skupno 9535.5. Hmelj Nurnberg, 7. avgusta. Izvoz 400 bal. Zelo slabo razpoloženje. Pri rrajhnetr. prometu za 2') mark ni* e rri 50 kg. Haguenau (Francija). 4. septembra Zaradi močnega povpraševania so se cene dvigale po 100 in več frankov dnevno. Včerai Je bilo prodanih več partij po 2500 frankov za 50 kg. Spričo tako visokih cen so hmeljarji opustili svojo rezerviranost in začeli prodajati, ker se bojijo zopetne oslabitve cen. ko bo dovolj blaga na trgu in ko bodo prve nujne potrebe krite. — Kakovost hmelja je zelo neenaka. Pridelek ie manjši kakor lani. J. L. Tržna rjo^ceUa Novosadska blagovna borza (7. t m.1* Pšenica: baška 245: baška. 77 kg 250: baška, za 15. septembra 250; baška, v ladji na Tis! 256; promet 29 vagonov. Turščica: baška 175; sremska 1S0; 14 vagonov. Fižol: sremski 240 ; 2 vagona. Moka: baza «0» 410; »2> 360 ; 3 vagoni. Tendenca mlačna. Živinski sejem v Mariboru (7. t. m.) Do-gon 6 konjev, 7 bikov, 9S volov, 219 krav. 5 telet, skupno 335 komadov. Povprečne cene: kg žive teže v Din: debeli voli 8 do 8.50, poldcbeli 7.75 — 8, plemenski 7 — 7.25 debele krave 6.25 — 6.50, poldebele 5 do 6. klavne 4 — 4.50, molzne in breje 5 — 7.25, mlada živina 8.25 — 8.75, teletina 11.50 do 12; govedina 10 — 19, teletina 12.50 — 19, sirova svinjina 12.50 — 25. Kupčija slaba. Prodanih je bilo 136 komadov, od teh 20 za izvoz v Avstrijo. — NepovoPen položaj na našem žitnem tržišču. V Ameriki cene valujejo. Na našem tržišču se je prošli teden pšenica nekoliko pocenila. Kupčija .ie zelo slaba. Inozemstvo skoro nič ne kupuje, domači mlin! pa si nabavljajo blago le za kratke dobe. Cene pšenici v Bački 250—255 s sremskih postaj 240, hrvatsko blago 250 Din pariteta Zagreb. Kupčija v t u r š č i c i je bila v začetku tedna precej mirna, šele koncem tedna je malo oživela. keT se ie pc.iavilo več e povpraševanje iz inozemstva. Turščica notira: v Vojvodini in Sremu 172.50—175 Din. V ječmenu in ovsu je promet majhen. Večji je promet v moki, ki notira, pariteta Zagreb 480 Din na baz! »0«. = Z Ljubljanske borze. Na zadnji seji borz nc-ga sveta je bilo imenovanih 5 novih borznih mešetariev (ser.zalov), tako da jih je sedaj 7. Od novih sta dva za !esno, dva za poljske proizvode in eden za efekte. — Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo kotacijo delnic tovarne klobukov »Še-šlr«, d. d. v Škof i Loki. = Borzni sestanki na ljubljanski borzi. V smislu sklepa borznega sveta se bodo pri-čenšl s 15. t. m. vršili borzni sestanki od 11. do 12. ure. = Ustanovitev jugoslovensko-madžar-skega kirtela untetn'h gnojil. »Prager Pres-se« poroča, da se snu'e karte! umetnih gnojil. pri katerem sodeltmo madžarske tvornice in jugoslovenska tvornica »Danica«. Kariel bo reguliral cene. = Dobave. Direkcija državnih želcznic v Ljubljani sprejema do dne 10. septembra ponudbe glede dobave vodokaznega stekla, glede drbave raznih čopičev, glede dobave karbida v kesih, glede dobave stearinskih sveč in loja; do 14. septembra ponudbe dede dobave gorilnega olja, glede dobave ko-pa!n;h gob: do 18. septembra ponudbe glede dobave svinčenih zalivk, glede dobave blaga za zavese, glede d~bave snažilnih rutic. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertaine licitacije; 22. septembra pri Mariborskem vojnem okrugu v Mariboru 'n pri Komendi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave mesa: 23 septembra pri intendanturi Dravske divizijske ob'n s ti v Ljubljani in pri Komandi mesta v Ptuju glede dobave mesa. Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah in v pi-('rni intendanture Dravske divizijske oY.„ s ti v LJubljani. Dne 28. septembra pri Upra vi državnih monopola v Beogradu glede dobave raznega materijala (ščetke, kamena soda, platno, krpe za čiščenje, sukanec, klej, usnje, terpentin itd.); pri direkciji državnih želcznic v Sarajevu glede debave plinskih cevi; 29. septembra pa glede dobave brcmca. — Predmetni pogoji so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani na vpogled. = Bolgarske sladkorne tvornice. Iz Sofije poročajo,, da se bodo v najkrajšem času zaieia pogajanja med bolgarsko sladkorno industrijo in bolgarsko vlado o zahtevah sladkorne industrije. Bolgarski sladkorni producenti nameravajo tudi letos zahtevati povišanje uvozne carine, dočim žele, da je določitev pesnih cen pridržana neposred nlm pogajanjem med pesnimi producenti in sladkorno industrijo. Bolgarska vlada baje ne nasprotuje zahtevam sladkorne industrije. = Poljski žitni izvoz. Iz Varšave poročajo: Konferenca, sklicana od kmetijskega ministrstva, je ugotovila, da bo mogla Poljska letos izvoziti 80 — 100.006 vagonov žita. Borze 7. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševati a, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 76.50—0, Vojna škoda 300—0, zastavni listi Kranjske deželne banke 20—25, kom. zadolžnlce Kranjske deželne banke 20—25, Celjska posojilnica 201—202 (201), Ljubljanska kreditna 225—240, Merkantilna 100—104 Praštediona 912—0. Kreditni zavod 175—1S5 Strojne tovarne 80—0, Trbovlje 350—0, Vevče 120—0, Nihag 37—0, Stavbna družba 165—1S0. — Blago: les: deske, monte, 25 mm, fco / a 500—530; trami, monte, od 3-3—6-8, teo meja, 3 vagoni 300—310 (300); deske pod mero, 25 mm ln 31 mm od 10 rrrm naprej, fco meja 500—0; madrier! 75-220, od 4—8 m, I., H., III., fco meja 575 —0; bukovo ogije, praška, fco postaja Borovnica 20—0; poljski pridelki: pšenica: gornjebaška 77 kg, fco bč postaja 0— 250, domača, ico Ljubljana 250—0; turščica slavonska, par. Ljubljana 1 vagon 216—216 (216); oves slavonski, par. Ljubljana, 1 vagon 170—170 (170); krompir novi, fco nakl. postaja 1 vagon 62—62 (62); otrobi rženi, ico Karlovac, pap. vreče 0—100. — Danes 8. t. m. borza zaradi praznika ne posluje. ZAGREB. Efektno tržišče se je začela z mirno in precej čvrsto tendenco. Poskočile so pri bančnih vrednotah Eskomptna, Kreditna, Jugo, Obrtna. Tržišče industrijskih vrednot je mlačnejše tn so posamezne lesne vrednote oslabele. Zelo čvrsta sta bfla Du-brovačka ta Trbovlje. — Po oslabitvi se je dinar zopet popravil. Na Dunaju se le dinar živahno iskal na bazi 9.215 fn se je na tej bazi razvfa! promet tudi v Zagrebu brez uplivanja Narodne banke. Skupni promet je danes znaša! le 7.7 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2270—2290, Dunaj 788.5—798.5, Berlin 1331—1341, Italija izplačilo 224.1—226.5. London izplačilo 272—274, Newyork ček 55.86—56.46, Praga 165.8—167.8, Sofija 43—45, Švica 10S2.S —1090.8; valute: dolar 55.175—55.77, Kč 162.75-164.75- lire 222.8—225.2; efekti: bančni: L i t o r a I e 50—58. Centro-Trgo 11—12, Eskomptna 124.5—126. Kreditna. Zagreb 123—125. Hipo 72.75—73.5. Jugo 106.75 -107. Ljubljanska kreditna 230—0, Obrtna 89—81.5, Praštediona 912.5—920, Slavenska 65—66, Srpska 131—132; Industrijski: Eks-ploatacfja 4^—49.5, Dubrovačka 550—561, Šečerana 495—500. Isis 67—70, Nihag 0—40, Gutmann 430-435, Slavonija 48-49. Trbovlje 355—370; državni: investicijsko po-soiilo 79—0, agrarne 42, Vojna škoda, promptna 299—390, za september 301—302, BEOGRAD. Devize mlačne. Notirajo: Amsterdam 2360-2270, Dunai 793—794.5, Berlin 1336—1339, Rudimpešta 0.079— 0.07925. Italija 225.25—225.9, London 272.75 —273, Newyork 56.15—56.20, Pariz 263.5 —264, Praga 166.65—166.75, Švica 1086— 1087. CURIH. Beograd 9.225. Berlin 1.2330, Newyork 518.25, London 35.13, Pariz 24.30, Milan 20.75, Praga 15.35. Budimpešta 9.007260, Bukarešta 2.55, Varšava 92.50, Dunrtj 73.05. TRST. Efekti: obligacije Julijske Kra-iine 80, ŽivnostenskS 294, Asslcurazione Generali 7150, Riunione Adriatica A 3400, Riunione Adriatica B 3380, Dalmazia 280, Oceania 180, Dalmazia cement 632, Split ccment 458, Krka 367. Devize: Beograd 14.40 _ 44.S0, Dunaj 345 — 355, Budimpešta 0.0340 — 0.0.355, Praga 73 75 — 74.25, Bukarešta 12 — 12.50, Pariz 117 — 117.75, London 12P90 — 121.15, Neuvork 24.90 do 25.10, Curih 4S0 — 485. Valute: dinarii 43.75 — 44.50. 20 zlatih frankov 95 — 100, zlata lira 481.57. DUNAJ. Beogrsd 21.61 — 12.65, Berlin 168 30 — 168.90, Budimpešta 99.25 — 99.65, Bukarešta 3.5050 — 3.5250, London 34.31 do .34.44, Milan 28.34 — 28.46, Neu-vcrk 70785 — 710.35. Pariz 33.19 — 3-3.35, Praga 20.9725 - 21.0525. Sofija 5.15 — 5.19, Varšava 123.75 - 124.95. Curih 136.55 do 1.37.05: dinarji 12.63 — 12.69. BERLIN. Beograd 7.48. London 29.346, Newyork 4.195, Curih 80.95, Dunaj 59.18. IONOON. (Opoldne) Beograd 273, New. york 484.93, Italija 121.12, Švica 25.12. Vremensko poročilo LlBbVana, 7. septembru 1925. L'ub11ana. 30fi m nad mori^m Kraj opazovanja ob Zračni tlak LhiMiana Lju1 lj >na Ljubljana Z*g:eb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost /. 14 21. 7_ 1. 7. 7. 7. 761 6 7630 766 7 7611 761-5 7602 Zračna temperaturi Veter 120 137 100 PO 150 90 sever sev. vzh. jug. vzh zap. Onlamo 0—10 1'ada. ne mm obl. 0-3 Jas. obl. 20 več. |as 30 več. t bi. 1-0 Solnce vzhaja ob 5 26 zahaja ob 18-31, luna vzha'a ob 20 47, zahaja ob 8 14 Barom« tei višji, temperatur« nižja Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo vreme. Po slovan; Položaj narodnega šolstva na Češkem Nemško šolstvo gre kakor drugod tudi na Češkem rakovo pot. Ker so se spremenile politične razmere, je tndi število čeških otrok na nemških šolah od dne do dne manjše. Skrčenje je zadelo nemške in češke šole enako, ker se država pri tem ni ozirala na politične, temveč zgolj na stvarne momente. Vlada gre Nemcem celo na roko, ker jim dovoljuje šole tudi v takih krajih, kjer je 20, 15 ali celo samo 8 učencev. Nemci so se sicer pritoževali, da je skrčenje zadelo njihovo učiteljstvo, toda to ni res. Na Češkem je nemških učiteljev odločno preveč. Nemških učiteljišč je. 10, kar je tudi glavni vzrok, da ima češka toliko nemškega učiteljstva. Skrčenje se ni dotaknilo nobene šole, ki jo obiskuje vsaj 20 učencev. Država je bila zlasti popustljiva napram eno- in dvorazrednim ljudskim šolam. Dvorazredne šole niso bile reducirano, temveč združene po dve ali tri, če je bilo v njih vsaj 40—50 učencev. Mnoge nemške šole, ki so se bale. da se ie vpiše dovolj učencev, so navedle v seznamu nedoletno deco izpod 6. leta. Zdaj so te šole prenapolnjene. ali pa imajo nčence, ki Še niso stari 6 let. Mnogi nemški učenci so celo iz drugih občin. Pojavila se ie celo nemška korporacija. ki je organizirala cele «leteče kolone* siromašnih otrok in te pošilja zdaj v takozvane ogrožene nemške šole. Lani se je vpisalo 44.683 učencev več kot letos. Od teh odpade na Čehe 31 : 290 (70.25%). na Nemce pa 13.290 (27.75%). Manj učencev imajo letos vse ljudske šole in češke meščanske, dočim se je vpisalo na nemške meščanske šole 318 učencev več kot lani. Stanje češkega narodnega šolstva (ljudske in meščanske šole) je bilo 1. septembra 1925 sledeče: Pred redukcijo je bilo 4138 šol. ena je bila odpravljena, po redukciji pa 4137 šol in 13.499 razredov. 934 šol je prosvetno ministrstvo ukinilo. Pred redukcijo je bilo razmerje učencev po razredih 35.69, po redukciji Da 38.35. Število učencev znaša zdaj 841.905. Stanje nemškega narodnega šolstva : razvidno iz sledečih podatkov: Pred redukcijo so bile 2503 šole, ukinjeni 2, po redukciji 2501, razredov 6734, ukinjenih 563. Razmerje učencev po razredih je bilo pred redukcijo 36.34, po redukciji pa 38.34. Število učencev znaša 244.749. Češko in nemško šolstvo skupaj: Šol je bilo pred redukcijo 6641, ukinjene 3, po redukciji šol 6638. Razredov je bilo pred redukcijo 20.233, ukinjenih 1497 tako. da je ostalo po redukciji 38.77. Število učencev (čeških in nemških) znaša zdaj 726.654. Učiteljev je bilo pred redukcijo: čeških 14.224, nemških 7098. katehetov čeških 318, nemških 176, učiteljic ženskih ročnih del čeških 1614. nemških 1018; učiteljev neobveznih predmetov čeških 128. nemških 32. učiteljev na pomožnih šolah čeških 56, nemških 27. Vseh učiteljev je bilo torej "pred reduk-cib češk'h 16.340. nemških 8351. skupai 24.691. Po redukciji jih je ostalo 19.825. Reduciranih je bilo torej 4866. Pomožnih razredov je čeških 57. nemških 26; tečajev (tako zv. IV. letnik na meščanskih šolah) čeških 215, nemških 65, skupaj 280. Zanimivo je primerjati s tem stanje narodnega šolstva na Češkem med prevratom. 31. decembra 1918. je bilo na češkem 390 čeških meščanskih šol z 1630 razredi in 3378 liud-skih šol z 11.615 razredi. Vseh čeških šol ie bito 3768. učencev pa 680.730. Nemških šol ie bilo: meščanskih 244 z 941 raz., ljudskih 2345 s 7627 raz., skupaj torej 2589 šol. 8568 razredov in 408 817 učencev. Vidimo torej, da je število nemških učencev po prevratu padlo od 408.817 na 244.749 t. j. za 41%. dočim se je znižalo število šol od 258Q na 2501, torej za dobre 3 odstotke. S tem je rečeno, da so vse nemške pritožbe glede zatiranja njihovih šol neutemeljene. svetil 2G0!etnica ruske akademije znanosti »Pravda« prinaša izjavo tajnika Akademije Karpinskega. ki ugotavlja, da je med člani Akademije več svetovno znanih osebnosti. V inozemstvu se je smatralo članstvo Ruske Akademije Znanosti vedno kot posebna čast. Moskovski tisk povdarja v številnih člankih, da je krepak napredek Akademije najboljši dokaz kulturnih zmožnosti sovjetske vlade, katere nočejo pri-poznati na zapadu. Vse ulice Vasiljevskega otoka, kjer leži Akademija, dobijo nova imena po njenih odličnih članih tekom 200 let. Nadalje počasti sovjetska vlada Akademijo z novim naslovom »Akademija SSSRc. Na ia način izgine staro ime »Rosijske Akademije«, ki je obstojalo do sedaj. Svečanosti so se pričele v Leningradu in Moskvi istočasno včeraj dne 5. septembra in bodo trajale do 19. t. m. Akademija je razposlala več nego 600 vabil učenim društvom širom sveta. O priliki 200-letnice priredi Akademija več razstav. Antropološki muzej otvori tri nove oddelke: oddelek fizičnih posebnosti človeške rase, kjer bodo zastopane vse sedanje in izumrle opice. divjaki in kulturni narodi, v kolikor pridejo v poštev za zgodovino razvoja; indijski oddelek z bogatimi mnogoletnimi zbirkami pofovalcev soprogov Marwardt in oddelek razvoja splošno človeške kulture, slike emotnega, družabnega in duševnega življenja vseh narodov zemeljske oble, od rodbine do države. Fremitaža proslavi 200-letnico s posebno razstavo kamej in drugih dragocenih rezanih kamnov. V slikarskem oddelku se otvori nova dvorana francoskih umetnikov. Prvič bo otvorjen oddelek južnoruskih step do prihoda Rusov (Skiti in grške naselbine ob Črnem morju). Nad vse je zanimiv v svetu edini oddelek staro—perzijskih, sa-sanidskih spominov. Do sedaj so prijavili svoj obisk sledeči učenjaki: Žam-carano in Šagžu iz Urge (Mongolija), Suonen in Matsumura iz Tokiia (Janon-ska), Modey iz Kalkute (Indija). Ma-gnes iz Jeruzalema. Iz Amerike pridejo F. Holder in J. Hoodrich (Stanfort) ter Donaldson (Pensilvanija). Angleška pošlje 7 zastopnikov univerz Fdinburg, Manchester, Cambridge, London in Glasgovv. Iz Nemčije pride 23 učenjakov, a samo kot osebe. Službeni obiski odpadejo radi obsodbe 2 nemških dijakov v Moskvi. Francoska pošlje 3 udeležence s prof. Lirondellom na čelu. Italija 8 zastopnikov univerz Rim. Turin, Bolognia, Neapoli. Belgijo zastopa K. Loerkhen (Bruselj), Španska pošlje 4 Pogreb češkega slikarja Vojiecha Hynaisa Žatni sprevod na Vaclevskem trgu. profesorje univerz Madrid in Sarago-sa. Nizozemska 5 pooblaščencev univerz Delft, Leyden, Grooningen, Ut-reht, med njimi slavista Van-Vyikea. Številno bodo zastopane tudi skandinavske države: Norveška (3 odposlanci univerz Oslo in Trondheim z znanim slavistom Olafom Brochom), Švedska (5 odposlancev univerz Lund in Stock-holm) ter Danska (prof. Soerensen iz Konenhagna). Finska pošlje tri, Litva pa 5 profesorjev. Poljska bo zastopana po slavistu J. Baudouinu de Courtena-gu in M. Moroževiczu. Poleg Poljske je Češkoslovaška edina slovanska država. ki se udeleži slavnosti. Praško Karlovo univerzo bo zastopal poleg prof. J. Polivke tudi naš rojak prof. M. Murko, ki bo edini Slovenec na tej pomembni svečanosti. Jugoslovenske Akademije in znanstvena društva nimajo do sedaj nobenih zvez z rusko Akademijo, katere publikacije v njenih knjižnicah kažejo še vedno veliko vrzel od 1. 1914. naprej. Izenačenje zakonov r»a Poljskem Kakor v Jugoslaviji, trpi pravno življenje tudi na Poljskem na posledicah nekdanje politične razcepljenosti. Samo v področju civilnega prava vlada na ozemlju poljske republike petero različnih zakonov: Code Napoleon v nekdanji kraljevini, ruski Graždanski zakon v tkzv. »Vzhodnih okrajih«. Nemški zakoni v Poznanju .avstrijski v Galiciji in končno ogrski v nekd. komita-tih Orava-Sniš. Izenačenje teh zakonov bi zahtevalo več desetletij znanstvenega dela. Vsled tega je bilo nalože- FrancosM general Goursad v Pragi Koncem avgusta je obiskal, kakor smo že takrat poročali. Prago odlični francoski vojskovodja, general Gour, nd. Pred mestno hišo na Staromestnem trgu ga js sprejel ln pozdravil župan Velike Prage dr. Baxz. no 3. julija 1919 posebni stalni komisiji za izenačenje zakonov, naj hiti kolikor more. Ta mešana komisija, katere člani so sodniki in odvetniki, ima odgovorno nalogo: ustvariti mora petero kodeksov: civilni, trgovski, kazenski, civilno-sodni in kazensko sodni zakon ter več pomožnih postav. Zanimivo je za primerjanje z našimi razmerami, da so izpodleteli vsi poskusi pospešiti izenačenje potom umetnega razširjanja območja najbolj modernih izmed obsto-iečih zakonov. V tem slučaju je prvotno nameravala vlada proglasiti kot splošno veljaven avstrijski civilni zakon. Tekom svojega petletnega obstoja je izdelala komisija že več zakonov (n. pr. menični in patentni zakon). Letos bodo dovršeni tudi kazenski. Kazensko-sod-ni in civilno-sodni kodeksi. Največ tež-koč nudi seveda velikansko delo s civilnim kodeksom. Zanimive so odredbe, s katerimi hoče vlada pospešiti izenačenje zakonov. Komisija v celem skoro nima zborovanj. Zato na mrzlično delujejo nieni manjši odseki. Posamezni referenti so obvezani izdelati gotov zakonski oddelek tekom vnaprej določenega časa. Glavne težkoče bodo povzročili novi zakoni pri pregledovanju v ministrstvih in v parlamentu. Ministrstvo se ie radi tega že odreklo reviziji. Njegovi pooblaščenci se bodo udeležili sej komisije, da ne bo treba zakonu ležati mesece h mesece na mizah sekcijskih načelnikov. Največje težkoče pa stavi čitanie novih zakonov v parlamentu. Vlada in komisija sta mnenja, da se ne sme izpostaviti kodi-fikacijsko delo političnim prepirom, ker bi lahko pokvarile številne pripombe posameznih poslancev notranjo enotnost zakona. Parlament bo torej spre-icmal zakone v celot' na poenostavljen način: obe hiši skupščine bosta glasovali samo za sprejem oziroma za odklonitev. Poljska sledi v tem oziru stopnjam Italije in Francije. Objavljala bo nove zakone, ne da bi čakala dovoljenja skupščine, daci se bo seveda ozirala na izražene želje poslancev. Komisija za izenačenje zakonov ohrani končno veljavno mnenje. Življenje samo narekuje pravnikom in politikom nov način ko-difikacije in ta način je že vnapej sankcioniran. Dr. Engliš je odložil svoi mandat. Znani gospodarski strokovnjak in bivši finančni minister prof. dr. Karel Engliš Je poslal v sredo predsedniku češke narodno demokratske stranke dr. Kr?mafu In predsedniku poslanske zbornice Tomašku pismo, v katerem naznanja, da odlaga svoj mandat in izstopa iz narcdr.o-demokratske stranke. Po znanih dogodkih v narodno-de-mokratski stranki, ki so dosegli svoj vrhunec v nedavnem brnskem kongresu, je bilo jasno, dn prijateljsko razmerje med tako zvanim brnskim krilom te stranke in praškim vodstvom ne more dolgo trajati. Dr. Engliš je bii predsednik moravsko-šleskega izvrševalnega odbora narodno-demokratske stranke. Z njegovim odhodom se iznebi praško strankino vodstvo zelo nepriljubljene moravsko-šleske avtonomije v strankini organizaciji in zadnjih nezadovoljnih elementov v stranki. Mnogi politični krogi v Brnu so mnenja, da Je nastopila z izstopom dr. Engliša za carodno-demokTatsko stranko resna nevarnost popolnega razkola. Dr. Kramaf bo imel sedaj mnogo posla, da pomiri razburjene duhove. Ruska pMarna ekspedicija se je Izgubila. 15. avgusta sta odletela iz Arhangel-ska dva hitroplana s 6 osebami cb severni sibirski obali proti vzhodu. Ekspedicija je imela nalogo preiskati te pokrajine, zlasti pa znano Novo Zemljo. O ekspediciji ni bilo nobenega poročila več, dasi sta imela oba aparata radiooddajne postaje. Zato se boje, da sta se ponesrečila. Ruska vlada je odposlala v Ledeno morje več ladij, da iščejo ekspedicijo, a doslej je ostala rešilna akcija brez uspeha. TriTriTriTriTriTri^ Slediti je geslo dneva I Nikdo ni primoran tako štediti, kakor gospodinja. Vam pomaga štediti v gospodinjstvu! Kaj se prištedi z vporabo TRI-sodel 1. Prištedi se milo, kajti večji del nesnage razkraja TRI-soda. Prištedi se čas in delo, ker mencanje perila je odveč! TRI - soda sama od sebe razkroji nesnago. 3. Prištedi se na Irpežnosti perila, ker TRI-soda beli, pa ne razjedal TRI za namakanje ZLATOROG terpentinovo milo jg^ za pranje Tvornice ZLATOROG MARIBOR Wickham Steed Pred menoj ležita dve debeli knjigi: spo« mini enega najuglednejših angleških novi« narjev H. W. Steeda, bivšega glavnega ured r.ika londonskih vega bivanja v Londonu, bil je v ozkih stikih z «Ji'goslov. odborom®, osobito s po« kojnim Supilom in dr. Tnrmbičem V nje« govih spominih so cela poglavja posvečena našim zadevam in ljudem, zlasti izza naj« važnejših mesecev na pariški mirovni ken« i ferenci. Tako nam je Steed bližji nego je ! znano pri nas in njegovi spomini imajo tu« di za nas političnoszgodovinski pomen. Po študijah v domovini, v Nemčiji in v Parizu ie nastopil Steed 1. 1S96. službo «Ti» mesovegai> dopisnika v Berlinu. Nemčija ga jc zanimala že dalje časa, saj je studi« ral njene probleme n3 univerzi v Berlinu, kjer se je zanimal za Paulsenovo filozofijo, za nemške teoretike gospodarskega Iibera« lirma in za socializem. Kot novinarja so ga posebno zanimale markantne voditelj« ske osebnosti: Bismarck, Viljem II.. socia« listir-ni voditelji. Ko je potem nastopil v Berlinu evojo novinarsko pot pri «Times®, je imel priliko pogledati za kulise, kjer so b:le na vrsti velike usodepolne intrige. Opa« ril je vrelce, iz katerih je začelo boljinbolj vreti na dan sovraštvo do Anglije in vedel je, kdo jc kalil vodo in v oegavo korist. Kmalu je spoznal tudi ozadje spletk med Berlinom in Petregradom. Postalo mu je jasno, zakaj je naraščal nemški imperijali« zem. Tu — pred cesarskimi paradami in miKtarističnrmi revijami vojske — Je Steed slišal z ušesi svoje novinarske nature buča« nje daljnega vojnega viharja, ki se je imel z vso neizprosnostjo pojaviti na evropskem horicontu. Posihdob Steed neprestano opazuje, pro« učuje. kombinira, razpleta vozljc intrig in finih laži. Položaj «Timesovega» dopisnika mu odpira vsa vrata. Iz Berlina ga je list premestil v Rim. Nemčijo jc zapustil v pre« i pričanju, da bi se dalo aanslonemškemu konfliktu izogniti le tedaj, če bi Nemci do temeljev spremenili svoje metode in težnje, ali če bi se Anglija odrekla docela svoji po« I ziciji na svetu» (str. 126). Na tej osnovi je gradil poznejše politične nazore. V Italiji je imel priliko spoznati risorgimento, med« tem ko so mu težki, a skrajno zanimivi po» Iitični boji med vlado in opozicijo nudili bogato šolo. V zunanjo politiko ga je uva* jal zunanji minister markiz Visccmti Veno« sta, ki ga je zelo cenil in ki je bil kljub svoji starosti dovolj bistroumen, da je spo« znal ogromno važnost tiska in novinarjev. Veliko se je družil z baronom Sidneyem Sonninom, ki ga je uvajal v finančne pn> bleme gospodarsko toli razorane Italije. Tako sc jc Steedovo obzorje v družbi itali« janskih državnikov in politikov močno raz« širilo in pogled na niti, ki so plele pod vse mi dogodki, se jc izostril. Steed tudi ni pre« zrl svetovno*političnega pomena Vatikana in je stopil z njegovimi politiki v ozke sti« ke, dasi je bil protestant in svobodomislce. Obsežno nam popisuje italijanske politične težave in borbe na koncu 19. in v prvih dveh letih novega stoletja. V to dobo pa« dajo silni pretresljaji v notranjosti Italije, umor kralja Huraberta in nastop sedanjega vladarja Viktorja Emanuela. Posebno zani» miva so poglavja, ki se tičejo Vatikana in njegovih cerkveno«političnih zadev. Ker so mu povsod zaupali — v kolikor pač diplo« matje zaupajo — je imel vpogled v mnogo reči, pri katerih je moral pozabiti, da je novinar in biti zgolj diplomat. Po popisu prebivalstva z dne 31. januarja 1921. štejemo v naši državi 17 mest s preko 20.000 prebivalci Tri me sta imajo preko 100.000 ljudi in sicer Beograd 111.740. Zagreb 108.338 in Subotica 101.857. V primeri z zad.ijim ljudskim štetjem iz 1. 1910 je narasel Beograd za 24%. Zagreb xa 37% in Subotica za S%, tako da ni 1. 1910; nobeno mesto doseglo 100.000 ljudi. Ce ie razlika v številu prebivalstva teh treh mest po zadnjem štetju prav malenkostna. je na drugi strani kaj različen mestni teritorij, na kateri se to prebivalstvo nanaša. In v tem oxiru nahajamo baš obratno razmerje. Občina Beograd meri 12, Zagreb 66. Subotica celih 779 km2; Zagreb tedaj prekaša po površini Beograd rad petkrat, Subotica p- ^ar 65 krat! Slednja že površino Medjirmirja aH V®« Slovenije! Ce torej po številu prebivalstva le v neznatni meri. pripada z ozirom na aglomeracijo ljudi Beogradu nesporno prvenstvo. Preko 50.000 ljudi štejeta Sarajevo z 66.317 in Ljubljana s 53.306 prebivalci. Od 1 1910—1921 jc naraslo Sarajevo za 16%. Ljubljana za 14%. Kar slednja k 1910. ni do.-em 30.000 preb!valcev. je bilo takrat na današnjem državnem teritoriju četvero mest s preko 50.000 prebivalci. Dvanajst mest štele prckc 20.000 prebivalcev in sicer Skoplje -41.066. Novi Sad 39.147, Osijek 34.412. Sombor 31.3.32, Senta 30.697, Maribor 30.641. Bitoii 23.418, Veliki Bečkeret 27.511. Vršac 26.975, Velika Krkinda 25.809, Niš 35.096 in Split 25.042 preb — V "rimeri z I. 1910 sta najbolj napredovala Split in Novi Sad z 17% prirastkom. V vrstnem redu si nato slede Osijek z 10%, Maribor x 9%. Veliki Bečkeret z 6%, Senta s 3%, Sombor z 2%. Stagniral je Niš s prirastkom 0.6%, nazadovali pa so Vršac za 1%, Velika Krkinda za 4%; ped neposrednim uplivom svetovne vojne pa zlasti Skoplje za 13% in B i t o 1 j z a 41 %. Vendar ni nobeno naštetih mest šte!o radi nazadovanja r>ci-roma napredovanja 1. 1910. iznad 50.000, oziroma izpod 20.000 preb. Število raz-novelikili mest in v njih naseljenega prebivalstva za L 1910 ia 1921 je torej na- Od 1. 1910,—21. je iorei mosirto prebivalstvo narastlo za <34.999 ljudi, kar znači prirastek 8.8%. SC7.704 prebival- valstva najštevSnejc zastopana narod nest. Kot manjšina so znat.ieje zastopa, ni v Osijeku z 23.7%, Velikem Bečk retu z 28.5%. Veliki Kikindi z 22 5% Mariboru z 21.2% ter Novem Sadu z 16.1%. Vsaj 1% meščanov tvorijo Nemci še v Somboru (9.3%), Sarajevu (4.1%), Beogradu (3.3%), Liubliani (3.2%), Zagrebu (3.1%) in Suboti (2.4%). Zlasti v vojvodinskih mestih so številno zastopani Madžari. Ti tvorijo absolutno večino v Senti z 86.7% pre bivalfitva. znatno manišino pa v Novem Sadu (33.1%). Velikem Bečkereiu (27.6%), Subotici (27.2%). Somboru (16.6%). Veliki Kikindi (15.7%) in Vrš-cu (8.9%). Sicer so že zastopani v Osi ieku (6.1%), Beogradu (1.1%) in Zagrebu (1.1%). Romuni in Albanci tvoriio le neznatne manišine in sicer prvi v Bito-liu (Vlahi 3.8% preb.). Vršen (1.7%) in Skoplju (Vlahi 1.4%). Albanci pa le v Skoolju (2.1%). Ostale .1 ar odnosi i so v večji meri zastonanj le v Skoplju (Turki 41.4% preb.). Bitolju (Turki 37.6%) in Nišu (Turki 8.3%) ter Sarajevu (7.9 Španski 2kije). Nancdni pestrosti nekaterih irest odgovarja morda še bolj v e r s k a. Kljub manjšemu številu so katoličani v srloš-nera v mestih bolj koncentrirani, dočim so pravoslavni bolj raztreseni. V skladu s tem je dejstvo, da dos»g?.if> t-n+o-ličani absolutno veČino v 9 mestih, dočim pravoslavni le v petih i.t šc tam je večina katoličanov prece; očitne'?'1 v narodnem izkazuje Ljubljana tudi v verskem pogledu med vsemi mesti največjo homogenost. Nič manj kot 94.8% prebivalstva se nrizna-va katolikom. Ljubljani sledi Maribor z 91.5% katoličani. V vrstnem redu si nato slede Subotica z 87.6%, ?er.-ta z 85.4% in Zac-eb z 84.3% katoliškega prebivalstva. Ce je Ljubliana na pr- vem, ie Zagreb šele ra petem mestu. cev pa znači še vedno komaj 6.7% prebivalstva cele države. I z tega se jasno razbere, da živi prebivalstvo vo ogromni večini raztreseno po deželi in ~->nj-ših mestih, iz Česar ishaia tudi s+*+'er se pr-števa Slovanom 96.1% prebivalstva (47.2S6 Slovencev, 3128 Srbohrvatov ter 796 drugih Slovanov). Ljubliani sledi Zagreb z 94.9% (poleg Srbohrvatov se je naštelo 8.364 Slovencev in 2.514 ostalih Slovanov), Beograd z 91.5% (1230 Slovencev ter 3.103 ostalih Slovakov). Niš z 90.1%. Sarajevo z 86.4%. Zanimivo je, da je na šestem mestu že M a r i -borz 77.8% slovanskega nn^-ot®*^-nato slede Subotica z 70.2%, Osiiek z 64.7%, Velika Knr< stališče v mestih zavzemajo /'i d je, zato se bomo bavili z -njimi *- p^s^bBcm odstavku. Kakšno ie torej n?še meščanstvo z narodnostnega vidika? C- rr mer jamo jakost nlili zastopstva v voč.iih mestih z onim povprečnim v državi, dobimo presenetljivo sli'»>. Po zadnjem liudskem štetiu je bilo v mestih iznad 20.000 preb. (izvzet je SHit!) okrn^o 575 600 Slovanov (- 74.5%). 92.000 Madžarov (= 11.8%), 67.100 Nemcem' (= 8.6%). 4.60« Albancev. 3.200 Romunov, 1.200 Italijanov ter 38.900 drugih narodnosti (^ 5.0%). V celi državi pa štejemo 84.4% Slovanov. 3.9% Madžarov, 4.3% Nemcev. 3.7% Albancev, 1.9% Romunov, 0.1% Italijanov ter 1.7% pripadnikov drugih narodov. Iz pričujočega sledi, da je slovanski živelj v mestih mnego slabeje zastopan in sicer v korist Madžarov. Ncmcev in dru-gorodcev, dočim Romuni in Albanci tu sploh ne pridejo v poštev. da eden pat nogavic z žigom m znamko (rdečo, modro ali Zlato) 83.a vm kljaič" ?9 raja kakor Štirje pari dragih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene Giuseppe Mazzini: »Dolžnosti človeka" ki fe tadi pojmovno nekaj drugega). — Dolžnosti d« samega sebe. — Svoboda. — Vzgoja. — Udruženje In napredek. — Ekonomsko vprašanje (v štirih poglavjih). — Zaključek (dvoje poglavij). Ce bi hoteli citirati, bi moraii citirati vse. Na str. 3« n. pr. najdete v tekstu o dolžnostih do domovine slavni Izrek: »Odprite štstllo, postavite konico na sever Italije, ca Parmo, ubodite drugo na irltv Vara, opiiite polukrog v smeri k Alpam. Ko niča, ki po opisanem polukrogu pade na izliv Soče, bo začrtala mejo, ki vam jo je Bog dal. Do tiste meje se govori, se razume vaš jezik: preko nje Kimate pravic!« Ali pa: •Domovina mora tedaj Imeti eno samo vlado. Politiki, ki se ženejo federaiisti in bi hoteli napraviti iz Italije bratsko združenje raznih držav, trgajo domovino na kose in ne vedo, kaj je edinstvo* (str. 41). Martini, brat Tyria. Havlička, Masarr-ka, brat Svetozara Markoviča, jc spregovoril sedaj i v slovenščini, borec iz Župančičeve čete evnov minolih, in govori k ram v svojem duhu, r besedam: prevajalca, pesnika neodrešene domovine. tirte, do k«. je po Mazzittiju v imenu resnice, svobode in bratstva nimajo nobenih pravic. »Dolžnosti č!oveka». to so dolžnosti Jugosiovena. Borec za svobodo in ujedirjenje Italije nam kaže pot. Prevedel dr. Alojz Gradnik, založila fgn. Kleinmayr & Fed. Bamberg--. d. z o. z., Tisk Zvezne tiskarne v Celju, 90 strani, cena 22 Din. Giuseppe Mazrini je teoretik nacionalizma, resničnega, rusneta. vznešenega tn ideslrez«, in ie zato mjhnjši miselni nasprotnik fašizma In imperializma. MazzinI je čtivo za vsakega demokrata, in rlasti za Sckola in Orjunaša. Vkljub temu je znan Ie malok^u, ker je b'l dostopen le v italijanščini in še (o je treba Io posebej naročati. Sedaj nam Je po dveh heroičnih dramah Sem Benellija dr. A Gradnik iz italijanščine prevedel izmed brojnih spisov starega revolucionarja Mazzinijcv rtkel bi nsjbolj zreli rit is, njegov življenjski čredo in esenco nlejove stroge In vznešene filozofije: »Dolžnosb' človeka«, Dover! deli* Ucmo. Pred stoletjem je Mazrini bil borec za osvobcjtmje in ujedinjene razkosane Italije in volja »mlrde Evrnpc», ki fe v Izgnan-tvu is v ba?tm»Vi bedi starega sveta ustvarjala novo svobodo. Bil je tudi energičen in delaven novinar, goreč patriot in obenem revolucionar V Genovi je izdajal svoje glasilo ^L' Indicatore Genuesec, v Livornn »Indicatore Livornese*, v Milanu 1. 18AS »L* Italia del Popo!o», vedno je svoje ognjene članke plačeval z ječo in pre-Ka*j;njerr. Bi! je «odohnik Karla Marsa v Nemčiji. Laiosa Kossuiiia na Madžarskem. Herrri Rocheforta v Franciji, Karla Havlička-Borovskega ns Češkem. Bil ie njih brat. Ko je pred preganjanjem pobegnil v svrbcdoljubsi London, je od tam klical v listu »L' Apostolato popolarec, v Mar-seil'eu pa ie izdal v oj »loveči manifest »Mladi Italiji« (Ai Giovani d' Italia«), Za te članke jc bil obsejen na smrt in con-tumaciam... Spiscv je veliki mož po svoji smrti, ko je že gledal ujedinjeno Italijo, zapustil znatno število. Vsi bi morali biti prevedeni na slovenščino enako kaknr Masarykovi. — v njih je povedano, ksr tvori jedro sodobnega nacionalirma, demekratizma, realizma. V njih razpravlja Mazzini v separatizmu, federalizmu, o razrednem boju in komunizmu, o narodnem ujedinjenju, o klerikalizmu. verstvu, papešrvu, o šolski re-fnrmi, o narodai vzgoji, o borbenosti in sili, o zunanji politik! svojega' naroda, o možatosti, prepričanju, poštenosti, — o kralju in o menarhirmu ali republiki, — znana so njegova odprta pisma Viktorju Emanu-elu in Piju IX. Ta mož ie napisal o ^dolžnostih človeka« pričujoče delce in je pospremi! s pismom ^italijanskim delavcem*, s kratkimi besedami, ki so zlate. Naj nikogar ne moti njejovo republfkanstvo. Pod »monarhijo« se ie v njegovi dobi razumela absolutna monarhija, ne parlamentarna, kakor je naša, ki ie le druga oblika republike. Tudi v tem vprašanju ni rarlike med nami in revolucionarjem Mazzinljem. Poglavja knjige »o: O dolfnostih človoka. — Bog. — Zalvr-n. — i>-rt:-no»ti do človeštva. — Dolžnosti do dom-vlne — Dolžnosti do rodbine (žal. da rabi Gradnik besedo »družina*, Roman is S i n (Zvestoba do groba) ki so ga .Jutrovi* čitafelji čitali z izredno napetim zanimanjem je 5 z š e 8 Naroča se ga v nvravl .Jatra<; » Ljub! ari, Prešernova ul. 4 Brošran stane ............ Din 45 — Vezan v polfVatno......... Din 5V— Vezan v platno ........... Din 65 — Kaj p:3e kritik o knjigi: Roman je poln dlvne stare romantike, k' ie nI več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem ftivu orose nežne oči, In t;idi debelokožne ši br.ilec ne more knilge rdložiti neprebrane. Slovenski prevod bo v današmi dobi, ko ie tako malo zares dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker |e za obširno, pa zelo okusno izdelano in bogato ilustrirano knjigo cena prav nizka. Prijatelji dobre knjige, naro, čite si io in Izpopolnite svoje domače knjižnice I Obisk v Šnmadiji (Iz dni profesorskega kongresa.) Po končanih sejah mednarodnega profesorskega kongresa smo se udeleženci odpeljali v sredo rodovitne Šu-madije, v kopališko mesto Arandjelo-vac. Do Beograda sem bil že večkrat prišel. a nikoli še nisem imel prilike, videti srbsko pokrajino, njena sela in njene prebivalce. Zato sem se z velikim zanimaniem podal na ta izlet, morda z nič manjšim kot naši tovariši iz dalj-njih krajev. Takoj nekaj kilometrov od Beograda proč opazimo, da je pokrajina zelo , bogata: povsod polja in nasadi, toda | cK"?, han,a<:- Arandjelovca je silno slaba. Pred vojno je bila, kot so mi pravili srbski tovariši, najlepša cesta v vsej Srbih, toča po njej je šlo v vojnih letih neiiroj baterij, voz, kamijonov — srbskih, nemških, avstro-madžarskih, tako da danes skoraj več ne more imenovati cesta. Polovico pota smo morali voziti korakoma, zgugali smo se pa prav pošteno. Trije avtomobili so vsied defektov zaostali in so zato drugi nepokvarjeni šli nazaj po zaostale potnike. Na potu smo večinoma molčali, gledali krasno pokrajino in — odskakovaii s svojih sedežev. Trideset kilometrov med Mladenovcem in Arandielovcem smo prevozili v dveh in pol urah. i; tega lahko čitatel.ii razvidiio. kakšna ig cesta. Ce smo lezli čez Kak provizomi leseni most, sem se na tihem vprašal, ali pridemo preko ali ne. Pred Arandjelovcem se začenja cesta spenjati in nudi se krasen razgled na Šumadiio. srce Srbi;e. zibelko srbske svobode. Tu je izpalil I. 1^04. Ka-radjordie prvi topovski stre! v boiu zoper Turke. Visoko na gori se vidi hram Oplenac, kraljevo grobišče. Sveta je ta zemlja vsakemu Srbu. sveta je vsakemu pra vemu .lugoslovenu! . . . Ta dan ie bil ravno pravoslavni Mali Šmaren in v Arandjelovcu je bi! ve;;k letni sejm. Bilo je krasno vreme in ves. da pridejo profesorji iz vsega sveta v mesto, je privabilo na tisoče Šuma din. cev in Šumadink. mnoge v lepi narodni noši. Mesto je bilo vse v zastavah. Na velikem trgu nas je čakala ogromna množica z vojaško godbo. Ko smo izstopili, so nas obsipali s cvetjem in viharno pozdravljali. Predsednik občine je ime! lep nagovor v gladki francoščini. Dejal je, da izredno srečen, da more sprejeti goste na tej sveti zemlji šumadijski, pod on . mi divnimi bregovi, s koiih je svoboda prvikrat razširila svoja krila, ki so po zneje objela ves narod jugosiovenski. Zupanu so odgovarjali delegati ra..-nih narodov kar najprisrčneje. Po končanem pozdravljanju smo odšli sko;i celo dolgo mesto k »Starom Zdanit; . hotelu sredi kopališkega parka, kier se je vršil banket. Ta bankot pa nI bil tako oficijelno zasnovan, kot prejšnji banketi v Palače hotelu v Beogradu. Omenim na primer jedilni list ene. i j beograjskih banketov: Potage Frntan-! ge; Sterlet iroid mavonnaise: Pctite ; Bouchee r la Reine; Coeur de fi'et pi-que roti; Salade melee; Bombe de Q:a-ce Biscuits a la cuillcr; Cafe. V Arandjciovcu nas je po tem prijetno presenetilo pristno srbsko kosilo: čorba, domači sir, pečena perutnina in svinjetina, domače izborno vino in slad. i karije. Po oficijelnih pozdravih so bila po-bratimstva. Med drugimi je izpil g. Čope, predsednik francoskega profesor, skega udruženja. svoio čašo z nekim ogromnim seliakom. Francozu Beltetu so poklonili šaikaJo. ki jo ie med burnim ploskanjem da! na glavo in nosi! nato ves čas. Prinesli so mu na krožniku celo pečeno svinjsko glavo: --L3 be!'e tete š Be!teteL< Med banketom so prepevali domači pevci in godli cigani. Razpoloženje ie bilo prav veselo. Med tem, ko se je posebna delegacija osem članov odpeljala v Topolo. da se pokloni smrtnim ostankom kral n Petra Osvoboditelja, sc si ostali sro^t; ogledali kopališče in nark. Arnndielo-vac ie namreč kopališče »Arandjcie .a nikjer skoraj nobenega sela, nobenih hiš. kar je pač le bolj slučaj. Pokrajina napravija prav prijazen vtis. a ima nckai posebnega, s slovenskimi se ne da primerjati, mestoma se mi jc zdelo, kot bi se vozi! no srednji Franciji: enako gričevje, enaki barvni efekti. Poseben vlak nas je vozil do Mlade-novca s hitrostjo kakih 45 do 50 km na uro. V Mladenovcu je nas že čakalo deset avtomobilov beograjske avto-komande. ki so pol ure pred našim prihodom prispeli s tovornim vlakom. Bili so sicer tovorni vozovi, a udobno pre-tvorjeni. Miadenovac sam na sebi ne nudi nič zanimivega. Cesta od tu do j Nato smo še krenili na sejmišče ln si osrledali. kako se seliaki zabava-o. Pogled na pestro množico, na ples. r.a vrvenie ie silno zanimiv. Za not na za i so nam spekli na r ;iž-nju celega prašička. Na'o7i!i smo ca na avto in se spet odpeljali nazaj proti M'adenovcu. S tem izletom je b" tudi neo.Ti.-iielni program kongresa v Beogradu končan in zvečer so se gostie odnelia1' deloma naravnost domov, deloma v Zn^r-b. _—Br. Kuoujte srečke za sokolski dom v Šiški! Iz Rima ie bil premeščen na Dunaj. Ta del spominov je v prvi knjigi najzanimivej« Si, vsaj su nas bivše Avstrijce. Problemi habsburškega tesarstva so se videli aa«'c= Skcmu novinarju čisto svojevrstni ia ne= unsljivi. Jteed se ni zadovoljil s površnimi informacijami, ki iih jc dobiva! na oficijcl-nih mestih, ampak je stopfl sam v labirint narodnostnih vprašanj in začel vneto pro> učevati ta čudni sistem, ki je ime! tako malo analogije 7. Airjiij«. V osladnem ozračju Dunaja jo biJo težko spernati pra^ vo bistvo diuiliuma in preceniti sposobno« sti in silo slcranskih narodov. Ob tem času je začelo znova strašiti »balkansko vprala« nje». Nastop Karadjordjevlčev v Srbiji je vzbudil na Bailplatzu jato skrbi. Vso to je dalo Steedu povoda za pozorno proučtva* nje in opazovanje. Na tem mesto ni mogoče navesti niti najmarkantnejših r*t,l darjem nsjsilneiše države sveta je govoril novinar Stecd v prijateljskem tonu in brez vsakrga ceremonijela. ker je bil že vnas prei diktiral kraljevim posrcdovnlccm tn pogoj. Ko so ga dunajski klerikalni krrgi hoteli spraviti v stike s Francem Fcrdinnn* dom, ki so ga predata vi jali tujcem kot ne, kakega zd-avnika bolne Avstrijo, je Steed stavil posoj, bo govor?! z njhn kot z vsakim drigitn poHtiVcm. To. kar je rad spTejel kralj Velike Britance, je »rrfonnas tcr» Habsburg užaljeno odklonil. Steed ie čutil, tia je »o drug svet. ki se mora zbog preperelosta' in črvivosti rarsuti. Obsežni rinski stebri. Z dunajskega vidika je op.n zoval tudi spletke v Berlinu, Parizu. Lnn» donu in Petrogradu. Pravilno je ocenil pomen balkanske vojna za nadaljnji razvoj balkanskega in srsdnjceTropskega vpraša* nja. Vedno jaanejc se mu je črtal* pred očmi vloga slovanskih narodov v bližnji bodočnosti. Ka str. 399 beremo njegovo sodbo o Sokolstvu. ki ca ie videl zbraneca 1. 1012. v Pragi. »To niso telovadci, to je armada!« je vzkliknil Stecd ves navdušen nasproti dr Kra«r»?u. aDa.» — mn je od» vrnil lc»ta. »če bodo imeli primemo orožje, rte d* v bodoči evropr.ki vojni nekaj pome« ni!i.» Na Dunaju je »pisal knjigo »Habsburška monarhijam, pomemben prispevek k razbi« strenju pojmov v anglosaškem svetu. Za= r.rmivo je tudi, kar pripoved-ije o Francu Ferd:nandu, lri so ga »e^o dvomi krogi »ma trali ra kand'dafa bl.amic;. V7zor mož na, sin trialistov je trpel na paralizi, kar je bi« lo kot nalašč pgralitično habsb-irško mo> narhijo. Steedove informaeije tudi potrju« j«io že znana djjsrtva o znefilnem vedenju avstrijskih ofi»ijeInih. rlaoti dvrvmili kro» grr povrdom pogreb« Franca Ferdinanda. Poglavja o zlove.-tn^ znsmenjili pro p a« sti Avstro-O grške zaključujejo prvo knjigo o Evropi. Druga knjiga se tiče svetov, vojne in mi« rovne konference. Naj se omejimo le na sploian pregled. Stecd je po«tal glavni urednik »Timesa® in novi lastnik — lord Northelitt — mu je naklonil rcd!«> zaupa« nje. Imel je proste rpke in si je lanko pri« boril vpliv v vaeh vprašaniib dslekosežne« ga rorr.ena »Time« so pod njegovim vod« stvom kritizirali angleiko oficijelno politi« ko ter nastopili v odločilnih trenutkih energično proti vladi. Steedu je bilo orno« gočeno, da je pokaral praktično ceno svo« jih simpatij do podjarmljenih narodov, oso bito Cebosiorakor in JuBosiorenov Dra*o« eena ao poglavja, ki govore o teh stikih, o podpori in pomoči, ki jo jo dajal Stced naši stvari. To je toliko dogodkov, zaplet« Ijajev in mačilnostl, da bi bilo treba izpi« sati dolge strani Troje je treba posebej omeniti: Stecd je vodil v »Times» in v drug'h listih North« cliffoveg« konccrna energično kampanjo za razčiščenje zaveBniikih vojnih smotrov in je nasproti nejasnosti in neodločnoati an« gleške vlade povdarjal potrebo temeljite preuredbe EvTope v d'.ihu demokracije in narodne samoodločbe^ Dalje ae je Stced mnogo tr"dil ra »klicanje rimskega zboro« vania pod jarmi jenih narodov, ra »porarvm med Italijani in Jogmrioveni frer m odpravo tajnih pogodb, zlasri londonskega pakta. Naposled je vodil anjjieško vojno propa. gando in uveljavljal v nji vedno bolj proti; avstrijsko stališče. Polovica druge knjige je posvečena rar,s pravam na miro-viri konferenci v Parim. Na zunaj so bile ra»pra\T, na znotraj pa ne« pregledna vrata spletk. Steed je bil vos čas v Parizu. Odlična poaicija predstavitelja •Timoaovev voleaile mu je omogočila vstop za diplomatske kulise in vrogled v naiste« rij sveta petorice. č«tvorce in trojico — kakor je že bilo. Z močnimi potenarai nam karakterizira notranje borbe, ki so dose« zale dramatično napetost, ko je šlo za živ. ljer.ske interese malih narodov, ali pa »e pmižale v komične ineidente, kakor n. pr. takrat, ko je temperamentni, nemirni in klepctaTi Llovd Oors« zcribii m. vrat bi« strega tigra Clemenceauja in bi bil kmalu tudi v svetu trojice nastal pretep... Mar« kantno je zarisan Wllsrm, ki mu je Stecd posvetil posebno pozo-nost, saj mu je bil po svoji Ideološki gloi ini simpatičnejši ne= go politik ad hoc, vi rtu oz ni intrigar.t Llovd George ali neznačajni Oriando. VVilsona nam predstavlja Steed kot velikega ideal,-sta, ki pa je imel dve poglavitni slaboati: premalo je poznal zapletene evropske pro« bleme in preveč jc bil avto.':rat. Njegovo samoljubje je bilo često uprav neznosno i:i je bo'j škodovalo kot koristilo. Vzlic tej človeški omejenosti, ki j s \Vilsona privedla k enostranskemu stališču in v silno nedo« slednost. je bil v njem velik človeški duh. Wilson je imel edini dobro voljo, da žari« še na pariški konfcrenci mejnik« tisočlers jem. Zelo obsežno je opisr.l Stecd boj za rešitev jadranskega spora, v katerem je na« stop-I aktivno kot posredovalec. Kakor zna' no. brez uspeha. S smrtjo lorda Northcliffa se je končalo 30 let Steedovega dela pri »Times». Spo mini, ki jih je spisal kot dokument časa in ra/rmer, so dostojen spomenik zaslužnemu delu in eno najltpsih svedočanstcv o dobnem novinarju in novinarstvu. Knjiga, ki je vredna čitanja. Poučna in povzdignjo ča knjiga, ki nas navda z iskrenimi simpn« tijami za našrga angleškega prijatelja NVickhama Stecda. B. Borko. Darujte za sokoiski Tabor! vod za Mi in i Prešernova ul. 50 (; •• BI Obrestownte »log, nakup ln prodaje vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naro-ŽHa, predujmi In krediti vsake vrste, eskotnpt In inkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, safe-deposits Itd. Itd. Brzojavke: Kredit Uubljana Telefon 40, 457, 548, 805 In 806 £14 cHli je fotografiranje samo poletni šport? Zahtevajte Agva-poučno knjigo A 6 v hrvatskem ali nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo je v vsaki foto-trgovini ali proti vpošiljatvi znamk pri generalnem zastopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. — Samo Sin 6 — Ne! Vsak letni čas daje ljubitelju fotografiranja krasne motive in zanimive prilike za si kanje. Slike iz jesenskega ter zimskega razpoložen ia, kakor tudi notranji portretski in obiteljski posnetki tvorijo za Vas neizčrpen vir veselja. Materijal za fotografiranje pa mora biti prvovrsten. Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i so ze'o občutljivi za svetlobo, zanesljivi, vložljivi pri dnevni svetlobi in vedno pripravljeni za slikanje. ActienGeseilschaft fiir Anilin-Fabrikation Foto-odde!ek Berlin SO 36 ilH Ur. I i L L:nbl|ana, trgovina s stavbenim materialom I se Je preselila na Btmiisk® e, v hišo „Jsgo-avto" Znižane cene! Britje 3 Din. — Striženje las 6 Din. — Dijaki in otroci za striženje 5 Din. — Abonentni bloki, 10 številk 30 Din. Priporoča se Pa?ie Mskinc, brivec, Ejubliana, Hrenova ulioa 19. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnr dobro izurjen ss takoj sprejme v stalno službo. Stanovanje in hrana preskrbljena. — IVAN KOS, čevljarski saofster. Zagorje ob Savi. SEaaEEESEiaEEjira Specialna trgovina perila LŠuMjasa, ŠeleitSsurgova 5 I Opreme za neveste p ^ Pralnica in likalnica f| Perilo za gospode 59 meri ® Dr. VLADIMIR MUHA sodnik VANDA MUHA roj. TROŠ1 poročena Ptuj 5. septembra 1925 Maribor 3COOOCOOOOOOOOCOPOC po najnižjih cenah priporoča J. Bonač, Šelenburgcua ulica Scliflllershammer — Ambos — skični oleatni papir 5058-a I Oenerai&rii a se kupijo na krožni tok in Istomerni tok rabljeni od 5 do 30 HP v popolnoma brezhibnem stanju, kakor tudi bakrena žica, izolatorji itd. Ponudbe z natančnim popisom na upravništvo tega lista pod .Generator*. 5114-a «9EBBS«BmBSaB»BESBHfflBfflBBBBBBB mi nmm ..J. .... „,•;- »is ■ u 3 u Z M S JES Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo 9 3 3 «1 • a V V8 91 Stev. 1566 — 1925. RasgSas. Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru je z odlokom z dne 20. julija 1925, O. br. 356-3 ugodil prošnji za dodelitev kramarskih sejmov, to je: v četrtek po pepelnici; dne 18. julija In dne 24. oktobra vsakega leta. Na te dneve se bodo v bodoče obdržavali kramarski in živ. sejmi. ŽUPANSTVO VELENJE, dne 31. avgusta 1925. 5C66-a Ob nenadni in bridki izgubi našega preljubega soproga, očeta, starega očeta, j | strica, gospoda Josip Petrovcica nam je došlo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. I Bodi torej tem potom Izrečena najtoplejša zahvala rodbini Tomšičevi z Vrhnike, strokovnemu društvu .Cankar* za v srce segajočo žalostinko, gasilnemu društvu v Borovnici za častno spremstvo, g. župniku, vsem darovalcem vencev In cvetja in vsem ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. j BOROVNICA, dne 7. septembra 1925. Žalujoči ostali. 5150-a Priporoča se priznana od strokovnjakov vodena avtodelavaioa O. Ljubljana. Kolodvorska niica 31 Telefon štev. 46!. Oddaja v najem po nizki ceni najmodernejše garaže. Vedno v zalogi: bencin, olje, pnevmatika itd. 5172 Potnik, vpeljan v celi Sloveniji, ieli preme* niti mesto takoj ali pozneie, najraje prevzame živilsko stroko večjih podjetij. Ponudbe pod .Dobro vpeljan" na upravo .Jutra" Maribor. 5171 ■manvaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaa VsaKovrstna fine In nvM oenlo dobite po naini jih cenah v trgovini s perilom in galanterijskim blagom I. PECNI3, Ljubljana, Eopitar era ulica štev. 4 (poleg Jugoslovanske tiskarne). 327-t-i Tovarniški prostori blizu Ljubljane se pod zelo ugodnimi pogoji prodajo ob železnici, krasna okolica, od leta 1896 lesna industrija. Pripravno za vsako industrijo. Vodna sila, parni stroj na kurjavo z žaganjem, električna centrala, več tovarniških poslopij obstoječih iz velikih in malih dvoran, skladišč in stanovanj. Veliko zemljišča, cen les in cene delavne moči. Interesenti, ki sporočijo svoj naslov na anončni zavod Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3, dobijo točni opis in cenitev. 5173 Ženini in neveste! Ne pozabite pri nabavi pohištva na tovarno Frnnio Mmi CELJE katera Vam dobav; vso opremo od navadne do najfinejše umetne izdelave, po najmodernejših vzorcih iz domačega in po želji inozemskega lesa. Izvršujejo se tudi trgovske in pisarniške opreme, kakor tudi portali in vsa stavbena dela. Cene farezHcnkurenčne! Izvršitev naročil točna, za solidno delo se jamči. z dolgimi rokavi enobarvni Din 112'— Tofanfebsmen Din 125*— pravkar dospeli. E. KEN&&, Ljubljana Mestni trg 17. Razpošilja se po pošti. 5120-a Novo 1 Novo 1 Svetovni anorama MABIBOB od 7. septembra dalje lepa Norvežka s svojimi romantičnimi fjorami in z goratimi dolinami. po najnižjih cenah pri Sv. Petra c. 27. poleg hotela Tratnik. Popravila, prekrojeafe, 3p~.tr: oblike. Nujna popravilo v 6/nrahr Priporočamo nova izdajo Mo MM ro.-nar.ov t Cyelamen Broš. 22 Din, ves. 27 Din, pošt. 1*25 Din Agitator Broš. 18 Din. vez. 23 Din, pošt 1*25 Din Izdala |E!i Je Tiskovna zadruga v Ljubljani Dostojevski: Broš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh delih, preložil Vlad imir Levstik se dobi v knjigarni „Ti-skovne za Jruge" v Ljubljani, Prešernova ul. 54. (Nasproti glavne pošte.) Pravi bohinjski J tadRlSO PFSSfc polnomasten stalno naive!ia zaloga pri Milil UerbIC KraSievi dvorni ciobaviteii Uubljana, Stritarjeva ulica 2. Velesejm paviljon E 131-133. SSEJSaElEIBEBaEJE^EEESSIDEEE: Cenj. odjemalcem, kakor tudi vsemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se s svojo trgovino na Sv. Petra cesti št. 95, preselil v renovirani in zelo povečani lokal v lastni hiši v Eomenskega ulici šter. 36 In gospodom čevljarskim mojstrom javljam, dt bom v par dneh prejel vse čevljarsko orodje iz inozemstva ter po najnižjih cenah čevljarske potrebščine. Tudi sem že prejel velikansko zalogo raznih inozemskih podplatov vseh vrst in veliko navadnega, gornjega in galanterijskega usnja po najnižjih cenah. Za do sedaj izkazano mi naklonjenost se vsem cenj. odjemalcem najtopleje zahvaljujem, ter se priporočam za nadaljna cenj. naročila ali cenj. obiskov na kar beležim z odličnim spoštovanjem MATEVŽ TURNAR, Ljubljana, Komenskega u!. 33 trgovina usnja in čevljarskih potrebščin na debelo io drobno, V najlepši dobi svojih let je 5. septembra zjutraj nenadno preminula moja draga, dobra žena Hansi Sadnik Pogrebna svečanost se vrši v ponedeljek, 7. septembra ob 5. uri pop. iz hiše žalosti (Krekov trg 6), nakar se zemeljski ostanki prepeljejo na Dunaj, kjer bodo vpepeljeni. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 9. septembra ob 8. zjutraj v Marijini cerkvi. V Cellu, dne 6. septembra 1925. Dr. Rudoif Sadnik, zobozdravnik Serta. hči. Naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da je danes dne 7. septembra 1925 moja ljubljena sestra v mestni klavnici in sicer t preuredbo prašičje in velike klavnice z vsemi pri zidki. napravo konfske klavnice, nove kutelije, pred-hladilnice, hladiSn'ce, strojarne, kotlarne itd. Vse potrebne podatke je dobiti proti vrnitvi nabavnih troš kov od dne 9. septembra 1925 dalje med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Logarjeva ulica št. 1 ./III. levo. Ponudbe je vložiti najkasneje dne 22. septem« bra t, I. do 12. ure v mestnem gradba uradu. V LJUBLJANI, dne 5. septembra 1925. 3287 KSestni magistrat ljubljanski. previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala V LJubljani, dne 7. septembra 1925. V imenu vseh žalujočih: Mr. Pb. Leon Bahovec. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni oče, soprog in ded, gospod Josip Pifamic carinski uradnik v pokoju danes previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. PogreD nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 9. t. m. ob 5. pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. septembra 1925. Žalujoča soproga in otroci. Naš nad vse ljubljeni predragi mož, oče, tast, gospod Juri! Predan posestnik je v nedeljo ob 23. uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni mirno preminul. Pogreb nepozabnega blagopokojnika bo v sredo, dne 9. t. m. ob 11. predp. iz hiše žalosti na domače pokopališče. Ptujska gora, dne 7. septembra 1925. 3ull!ana Predan roi. Horvat, ženn — Minka. Rtna, Setica. Rudi. Tllčka. Zvonko. Pavla. Drago, Krlsta In Anica-hčere in sinovi — Fanči Predan-Mihellč. s naha — Drago Ceriln. Mita Vlrtenlč, Henrik Konter, Rudolf Vogler, zeti — Franci, Edl. Marija. Aleksander, Marsa, Bojan. Minka. Mira, vnukinje in vnuki. Malt oglasi, ki služijo v posredovalne tn socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—» Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din IO*—» Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf R o g o o HlbSEB Ljnb-ljana, Valvasorjev trg 13S Popravila Mehanik Ivan Legat specijalist za pisarn. etroje Maribor samo Vetrinjska ulica M. Telefon St. 40i Velesejem Ljubljani, paviljon E 24-26. 3S7 Plašče in kostume izdelujem pn 150 Din po najnovejših krojih. — Kje, povo oprava «Jutra». 22099 Gostilno in mesarijo ob državni cesti na prometnem kraju oddam po dogovora v najem. Interesenti naj se zgiasijo do 30. t. tn. nri lastniku Antonu VHemSek, Dob pri Dcm-falah. 22287 Prs a najstarejša iz-delovalnica raznovrstnih stolov pe priporoča. Sprejemajo se tndi stari stoli v popravilo. Ivan Srhmel.er. Preska p. Medvode. 22225 FrancoŠ5ino in klavir poučuje zopet* Aneta Potočnik, Aleks.-Si'irova cesta ft V. pritliSje levo (pri Operi). 22073 Učenjak Be zna ufiti. — Kaj Sele dijak? Obdelovati dušo pravilno je najtežje in je dandanes ukoslovje obSirni »nanost. N~e kvar$ otroka po štišmarjifi! Moderen učitelj poučuje namesto £ole ali v pomoč soli vso predmete, moderne jezike rn glasbo. Poučuje tudi petletne, sla-tioumne, stare, brez težav ?n brez vseh vznemirjenj, j^isma pod «G?peh garanti-n£2n> na upravo «Jutrs». 21763 Pouk jezikov francoščine, angleščne, italijanščine, nemščine, srbohrvaščine, v tečaiih in privatnih urah po direktni metodi. Poučuje samo kvalificirano osobje. Istotam se tečno prevaja v omenjene ieziko. Pojasnila in vpisovanje do 20 t. m. v Beethovnovi ulici 7 (zjrr.vrba čekovnepa urada), pritličje, levo. od 5. do 6. popoldne. — Prof. S. Jeras. 22184 Filozof fnstnira srednješolce v vseh predmetih po zmerni ceni Ponudbo pod »Izvrstna spri-fcovala« na upravo »Jutra«. Prodajalko zmožno popolnoma v trgovini z mešanim blagom ia nskoliko v gospodinjstvu sT-rejme Flinko Humer, Sv. Križ pri Litiji. 321SS Absolventinja . 22 156 Gospodična a!i gospa, resna in inteli-penfra. z znanjem klavirja fn franco3č$ne. ki pomaga rri nalogah za FV. razred II. in IV. meščanske šolo se sprejme k trem deklicam t* popoldne od 2. do 7. ure. Pismene ponudbe na naslov: P. M a g d i č. Ljubljana. 22143 Bančni uradnik so sprejme za takojšnji nastop Ponudbe z navedbo referenc r.a upravo »Jntra« pod »Podružnica«. 22250 G. Flin: cra- Vzgojiteljico za dve 4 leta stari deklici išče boljša rodbina v Ljubljani za takojšnji nastop. Reflektantinje. ki morejo poučevati tudi nemški jezik, imajo prednost. — Ponudbe pod značko — »Stalna služba št. 668« na npravo »Jutra«. 22261 Kuharica srednjih let. ki b! opravljala vsa druga dela. se sprejme a 15. sept. k boljši majhni družini. Pogoj snažna in poltena. Naslov v upravi »Jutra« Maribor pod »Kuharica«. 22: Deklica stara to do 16 let, želi mesta pri boljši ^rodbini, v pomoč gospodinji in k otrokom. Plača po dogovora. Dekle začetnica išče mesta pri dobri gospodinji v Ljubljani. Ima veselje do gospodinjstva. Ponudbe pod oratoa». 21790 2 natakaric? iščeta službe v mestu ali na deželi. R. K. Kovačič, Petrinska ul. 19, Zagreb. — 22259 Državni uradnik II. kategorije (ahitnrijent) išče popoldanske službo. — Prevzame vsako delo Dopise pod šifro «Vesten in za rse» na upravo «Jutniv 20990 Šofer - mehanik izvežban išče službe za takoj. Ponudbe ca upravo " ~ 'tt l-in«. »Jutra« pod »Šofer 22-339 Prodaialka z večletno prakso, zmožna zastopati tudi šefa. želi iz-premeniti mesto, najraje v treru aH bližini železnice. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Večletna praksa« 22277 1000 Din nagrade dobi. kdor preskrbi absolventu Trjrovske šole s šestletno prakso stalno službo v Ljubljani. Dopise na upr. »Jutra« pod »Vesten in samostojen 10105«. 20827 Absolvent višje strojne šole išče slul-be. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Absolvent 11010«. 22274 Pridna učenka * S razredi tjudske šole. želi vstopiti v trgovino z mešanim biserom kot vaien-fca. Obvestilo ir pojroji na naslov: Josip Medven. Kostanjevica. 22280 Nadmlinar samski, srednje starosti. Seli mest- cairate na Hrvatskem. Opravlja tudi dnica prva dela v mlinu pvent. vzame mlin v najem. Ka-slov v npr. »Jutra*. 22237 Izvežbana 5!vi|ia za kostume, obleke in perilo [rre šivat na dom. — Naslov pove upr. »Jirtrn«. 22221 P°r'ca se priporo&fl ra t jim inserati naznanjajo, kaj kdo želi, če se zaslužki jim bogati obetajo prihodnje dni... Edino v oglasih tolažba je in zadnji up, kdor jili ne čita v naših časih, prevzame lahko ga obup ... Zato pač vsakdo ajutrrra kupi, kdor dobro srečo si želi, in da se drugim še prikupi, oglase čitat jim hiti ... Damske obleke in čevlje dobro ohranjene se proda. Naslov pove upr. «Jotra». 12171 Bencimnotor tO HP npodno proda Mil Poljanska 13. S2165 Šolske bane •Pelikan« kakor vse drngre potrebščine nudi naireneje trgovin* I. Podhoj. nasproti cerkve sv. Petra. 23174 Znamke SHS Krasna zbirka speč. SHS znamk, z RR se proda. — Otrleda se ob delavnikih od 13.—I*. 15. ure v Praf.at-ovi ulici št. 8. 22118 Motorno kolo z električno razsvetljavo, popolnoma v dnnrrm stanju se proda za 6000 Din. — Nasiov pove uprava «Jnfra» 22024 Debeli hrasti večja množina se proda za Jesen in zimo. Nasiov pove npravm «Jutra». 21909 Hva pW B'30 in 5^36. skorai nova. prnda J. Ptuppnig, Mežica v Sloveniji. 21899 Pozor obrtniki kmetovalci! Mlm ra domače oiVtj«. r-offon 2 do 3 k. s., ca SO Vrr T»ro. dnkciie na uro. »e nro Ta za reTeceim«ko ceno Din. — 0~!eda se ln proda r»ri Podboju na 5v. Petra c 93. 21837 Avto Fiat (qn?cdeci terra> HP, v najl>oljšem ftanju, ravnokar došel h reparature, se po ugodni ceni proda — Naelov pove uprav* » H K-nda. LJnblis-na. Mestni tre 17 20.15» Ti«»rvlnn «e prorla: ležeč, parni kotei za niiflci rritisk: nami stroj HP: biljard «Scjfert»: kočiia In omnibu^ a navadnimi tn cr.mijastlmi koVsi ter omara za led. — Vsi r.avedeni predmet) »o prav dobro ohranjeni. Poi.isjiila daje vr-t.rr hotela «S!on», LinK. ljana. 12070 Nov brek j»!o lep. in IS dobro ohranjenih balonov se radi preselitve ngodno proda. Naslov pove uprava »Jntra«. 22299 Urarjl in zlatarji pozor! čfrti kremenov! «traa*. mle-kevec, roSevec itd., prtpru-ven u posnemke biserov v večji množini, e« proda — Naslov v npr. «Jutra». 22325 Salonska oprema krasna. B*»zov.«eel.'a»ska TempireV H reprezentlra redko ptarino. .e radi preselitve usjodno proda. Naslov pove oprava »Jntra«. r"žol, lečo in fte gobe kupuje -ver 4 Komp. Ljubil^ ji. Wolfcv» nlicm. 21960 Stihe gobe lepe, knpimo. Ponudbe z navedbo cene in množine na upravo »Jutra« pod »Casali Torino«. 222+4 Drva. Večja količina bnkovlb drv z 10 odstotki okToglih, se takoj kupi. Ponudbe na npr. »Jutra« Maribor pod »Drva 1000«. 22231 Ježice divji kostanj, meziro, dlako, akorico. ščetine in volno kupuje Dion. drnštvo za promet surovin v Zagrebu. 23823 Smrekovo Itibje v ovojih. «ho. zdravo, kupujem franko Jesenice. Na ponudbe brez cene ne odgovarjam. Rudolf Zore, — Ljubliana, Gledal, ulica 7, 22324 2 brivska stola dobro ohranjbfl*. se knpi. Ponndbe na oprava »Jutra« pod »Stoli«. 222G3 Stavbno parcelo 1000—1500 m' kupim. Ponudbe pod Ljubljana 1IOOS sa npr. »Jntra«. £2282 Bukovo oglje ' 103 vagonov bukovega vi-lancga oglja in 3000 vagonov ' bukovih drv. suhih, se kupi za veliko italijansko tvrdko. Plačilo takoj. Ponudbe na irpravT> »Jntra« nod «Sukcesirna dobava*. 22306 Fižol se kupi. Ponudbe z vzorci na naslov: Tome, po'tni predal IV. 22006 Vino 45 hI Izbornera BizcljČana lastnega pridelka, letnik 1924, se odda tudi v manjših količinah. Vzorci se ce rjtznošiljajo. K. del Cott. Brežice. 22311 Sadje Več vaconov namiznih jabolk isevniške vošč^nke. ta-feljci. ledrerce. knnada, ananas) ter druge bol jše vr-ete pro^a Josip Skeri. trro-vec, Scvnica ob Savi 22332 ff!ša v trgu s 4 sobami. 1 podstrešno sobo, vsemi priti-klinemi. obokano kletjo, vrtom in veliko njivo ter novim zidanim hlevom in svinjakom — pripravno za vinskega trgovca — telo ugodno proda Marija Von-čina. Kozje 14. 21962 Liubl5anski trgovci! V najem se odda valjčni mlin po dogovoru. Naslov pove upr. »Jutra«. 22217 Posestvo na Štajerskem 90 oralov v telo dobrem Rtanju. 4 km od železniške postaje, se proda ali zamenja za večjo hišo v Mariborn ali manjše po<»e«tvo v bližini Maribora. Ponndbe pod »Ribic« na upravo »Jutra«. Maribor. — 22254 Enodružinska hiša rova, obstoječa iz 3 «ob. kuhinje, velike kleti, lepega vrta. se poceni pro^a. Sta-novanje takoj prosto. Pismene ponndbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Družina«. 22252 trredna priložnost RiSa s trgovino, tik žele*, postaje v Sloveniii. 40fl m5 ve^Hcim zelenia^nim vrtom, nol oralom njiv. 4 orali 7 2 lokaloma, v Linbltnni na najprometnejšem trrm mimo ktterern mora iti vsakdo, se ugodno proda ?ntrehr>e cotovine polovico kupnine. Naslov pove n vr »Jutra«. 22281 Posestvo obstoječe iz 2 hiš, z obširnim gospodarskim poslopjem. cro*ti1nf8>o konoesiio. 90 orali zemljišča — polovica lep eozd — o«ta*o nri-ve in travniki, v rnibolj-*em stanju, dalie 1° glav živine in do 25 nrešičev. se UTO*no proda. Posestvo leži ob okrarni cesti v blitfoi Sevnice ob Savi Informacijo d a*e Anton Kovačič v Lrnbljani. Anton Kr.eto-va ulica 3. 22278 Tf?š'co t neka? vrh r bližini Li«b-Ijane in želerni?k'» postaje knpim. Ponudbe t navMh« rene ca Ivano Hvala. Jenkova ul. 6, LjoMiana. 22235 Zidana Hša hlev In 1 zemliišča se proda za 50.000 Dfn. Posestvo leH 15 min. od rudnika Hn^alama pri I^-lcem. KndoU Kazgoršek. pos. pri Sv. Jederti. p. La?ko. — 22243 Ugodna orilika Vsled družinskih razmer se preda stara in dobro vpo-liara restavrariia z inventarjem v sredini mest* Ptuja. Natančni naslov pove uprava «Jutra». 22117 Hlev za 4 konje in prostor z«-* seno se odda v najem r.? VI?u St. 12. 22312 Večii prostor r.a delavnico v m®stu se išče. Ponudbe na upravo »Jutra« pod označko — »Po možnosti na dvorišču« — 22223 Prazna soba zračna, svetla, v Mižinl trra Tabor se odda. Naslov peve uprava «Jutra». 22116 Dve sobi m od la dijakom * hrano ali brez Iste ▼ bližini srednje tehn. iole. Naslov pove uprava €jntra» 22100 Prazno sobo iščeta zakonca brez otrok, vos dan o'«otna. Ponn*be ra npr. «Jatra» pod (;.fro «Mirna 10560» £2089 Opremljeno sobo Čisto, lepo. mirno, so separatnim vhodom, v sredini mesta išče dobro sitniran gospod, ki pride samo nekolik okrat v mesecu v Ljubljano. — Ponudbe pod znai-ko 21S33 Stanovanje 2 sob s pritiklinami v novi hiši. tudi na periferiii mesta Išče zakonski par brez otrok. Plača se rudi za delj čnsa naprei alt da odffko^nina Ponudbe pod šKro «Velctržrc» na unravo «Jn?ra» 21778 1 aH 2 go^ooda «e sprejmeta na stanovanje. Naslov pove unrava »Jutra«. 22257 2 dijaka se sprejmeta na stanovanje z vso oskrbo ali samo z raitrkoin v Mižini OT.rtne Sole in realke. Izve v upravi »Jutra«. 22225 Dva diiaka se sprejmeta z vso oskrbo, svojo sobo ter električno razsvetljavo. Naslov rov* uprava »Jutra«. 22247 Stanovanje 2 sob. kuhjnie in pritikiin ali prazno soho s sonpora-bo kuhinjo. iSčem. Plačam dohro. Naslov pove uprava »Jutra«. 22309 Soba elegantna, z 2 poctel?ama, se odda pri bolifci družini 2 gospodoma ali poročcnce-ma. Naslov v upravi «Ju-tra» v Maribora pod »Soba*. 22321 Dijaki se sprejmejo na stanovanie in hrano v sredini mesta. EVktrična razsvetljava. — Naslov v upravi »Jutra«. 22327 Ooremliena soba v bližini glavne pošte, sc odda za>tonj gospodični, bodisi Sivilii ali slični osebi, ki bi pomnjraTa 2 do 3 nre na dan opravljati lahka «'ela. Ponudbe na upravo •Jutra« pod »Nikolsbnrg«. OpremHena soba lepa. so odda boljšemu, sončnemu cospodu. Naslov v upravi »Jutra«. 22291 1 sobo s kuhinjo se lahko dobro odda mlademu mirnemu, ves dan odsotnemu zakonskemu parn. Plača tudi ev. ra več mesecev napTej. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Nudim dom«. 22294 Solnčno sobo oddam dvema dijakoma z 'obro oskrbo. Naslov v upravi »Jutra«. 22293 Dva dijaka(-inii) se sprejmeta na stanovanje in hrano. Na razpoH^o •o'nČna soba. klavir, elek-»rična razsvetljava. Kon-veTz.icij* nemška in laška. Erjavčeva cesta 4, Ul. — 22294 Majhna soMca prijazna, v sredini mesta. «e o-lda gospodu. N.^ov u upr. »Jutra«. 22216 Sob*co išče gospodična, ves dan odsotna Souno^iba klavirja prednost. Ponudbe na nor »Jutra« pod »Sobica 10965«. 22248 2—3 mlajše dijake s« sprejme v bližini realke ra stanovanje in hrano. — Istotam sp odda soba s 3 lo 4 posteljami. Naslov pove upravi »Jutra«. 22296 Lepo sobo z vso ofkrbo oddam dvema aH trem dijakom polrg — Obrfue fole. Poizve ?e v upravi »Jntra«. 21849 Kdor želi imeti mirno s*r~.nl.o v malem stanovanju (eno do dve sobi ali era soba s kuhinjo* naj odda isto zakonskemu paru brez otrok. Plača se dobro. Ponudb« na '-pravo »Jutra« pod »Zavetišče — dveh««. 22293 Manjše st?>m)vnn?e lafeta zakonca Le dalj ča--a. morda bi bil kdo tako dober in obvestil stanovanja potrebnim, ako mu je znano, kje bo tako za oddati. Ponudb-* oziroma dopise pod »Sr*en. kdor pomaga« na upr. Jutra. 22293 Soba za 1 ali 2 gospoda, se takoj odda na tT^U Tabor 5, 1. desno. 22265 2 dijakinj! ali gospodični se sprejmeta na hrano in_ stanovanje pri Zvezdi. Nasiov pove uprava »Jutra*. 22271 Opremljena soba v Tavčarjevi ulici, separi-rana, t električno razsvetljavo, se odda boljSemu stalnemu gospodu. Naslov pove upr. >Jutra«. 22276 Prazna soba velika, parket irana, elegantna. blizu hotela »Bel-levue«. se odda za 600 D, z elektriko in volovodom. Naslov v npravi »Jutra«. — 22231 Uradnica išče stanovanje s hrano v sredini mesta, farno pri boljši drutini, najraje primorski ali nemški, evert. kot sostanovalka. Ponudbe pod označko »Primorje« na upravo »Jutra«. 22224 Dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje k boljši drnžini. Naslov v upravi »Jutra«. — 222S3 Kateri hišni gospodar bi odstopil starejšemu gospodu sobo in kuhinjo ali vsa i prazno sobo v mestu. Plača se zn par let naprej. Ponnra upravo «Jufra» pod »Sredina mest*« 22236 ali d?5a!vinia nižjih razredov ge spretne v v«o oskrbo. Plačilo 675 Din. Naslov v unTavi »Jutra«. 22220 SpomlnL Mislim nate. Pili vendar kmalu s potovanja. Mnogo poljubov. SS23S HORJUL poštena ln zanesljiva, šifrirana pisma poita ne sprejema. Pošljft« naslov. 2232« rf 1 HrtUni Dilak se sprejme *n stanovanje, in zajtrk. Poizve se v npr »Jutra«. 22228 Katero dekle al: vdova brez otrok želi biti rešiteljica uglednemu mladeniču, ki mu je usojeno samo Se 1 teden življenja? — Nekaj 100.000 Din gotovine neobhodno potrebno. Kot protiusluga je za-sigurana takojšnja ženitev Dop'^e s sliko na upravo «Jutra» pod «Kje si mladenič?* 22136 Ženitev Državni uradnik, dobro si-tuiran, z lepim stanovanjem, se želi poročiti a gospodično ali vdovo v starosti 20 do 32 let, z nekaj premoženja ali b i*osest-vom. Dopise ca upravo »Jutra« pod »Marko 10908«. 22152 Mlad učitelj se želi poročiti z inteligentno gospodično z nekaj premoženjem. Ponudbe na France Petko, Koprivnik pri Kočevju. 22130 Obrtnik in posestnik. 24 let star, v lepem prometnem kraju na Notranjskem, želi resnega znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, ki ima posestvo • trgovino ali gostilno. Ev se posestvo proda in se preseli Poseftvo je vredno ca. 100.000 Din. Resne ponudbe & stiko na upravo »Jutra« pod »Lepa bodočnost 10991«. 22267 Dva dijaka sprejmem r.a stanovanje in zajtrk v bližini realne gimnazije. Električna luč. — Zmerna cena. Naslov nove upr »Jutra«. 22215 Družabnik se sprejme za kopanje prvovrstnega premoga, oddaljenega 20 minut od postaje. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Premog«. 22305 Abonenti VeČ gospodov se 'prejme r.a domačo hrano in l na stanovanje. Naslov v upravi »Jutra«. 22261 Tehnik iz bolj*e hiše iš"e sobo s poseVhn vhodom ii popo'-no prvovrstno oskrbo pri boliM rodbini v src'ini r.e-sta. Ponudba na upravo — «Jutr.-» pod značko »Tehnik Split«. 22263 2 dijaka se sreimetn v popolno, vestjo o«krbo Zračna soba. vrt tn klavir Nem">a knn-verza«Mja. Zofija Hromek. Slcmikova ulica 6, I. 22284 120.000 Din dam dobremu podjetju kot družabnik ali vodja. Ponudbe pod «Bilancist organizator* na upravo «Jutra*. 22315 Družabnik s sodelovanjem ali brez isteca se spT^jme zn majhno brezkor.kurenčno industrii-tko podjetje * -Jo 30.000 dinarjev proti v <>Mm obre-stlm. event. soudeležbo na dobičku. Ponudbe pod «Do-bičkanosno» ca upr. »Jutra«, Maribor. 22318 Kdor posodi 150.000 Din p-oti Omesecni menici in zavarovalni polici na življenie, ma plačam ž^c obresti vsak me^ec naprej in V?« čistega dobička dobro idoče trgovine. Ponudbe na upravo »Jutra« pod ozračko »Dobro naložen kapital 1925—1925«. -21573 50.000 Din posodim na jttvo me?fo ali vstopim kot družabnik k doVoidočemu podjetju Ponudbe pod »Takoj 1O0C.0« na upr. »Jutra«. 22230 250 000 Dm in več posodim na sigurno varno vknjižbo na prvem mestu proti 15 odstot. obre-etim. Naslov pove uprava • Jutra«. 22249 September 1925 dvignite pismo! 22256 Mlada ločenka inteligentna- ne po !a°lni krivdi. K"c diskretnega prijatelja, ki bi ji pomacai do izob-azbe v petju. Ponndbe pod »Skromen dis-kre-en talent« na unravo — • Jutra«. 22275 V zakonu prevaran Hčem znanetva z izobraženo damo. Diekracija zajamčena. Itopi«e s sliko po-1 (Akademik« na podrufni-c. «Jutra» v C»lju. 22S2T, Gospod privatno nameščen, želi znanja s samostojno gospodično ali mlajšo vdovo brez o-rok z nekaj premoženja. Samo resne ponndbe s sil-kn n npravo »Jetra« pod ,Jes. n 1103C-« 2CCil Arabski graloiog proroknje vsakemu karakter. preteklost in bodoč-r.ost samo do petka — Hot-l Llord«, Ljubi jasa. —- Dve mladi gospodični lepi. resnega znanja t dvema gospodoma Dopise s sliko na unravo »Jutra« j>od »Cmook:«. 223C6 Note približno komadov za salonski orkester (uverture, tantatije. valčki itd.*) proda po nizki ceni Gustav P fi r 11, kapelnik, kavama «Emona». ' 22107 Klavir dobro ohranjen se zaradi pomanjkanja prostora zelo poceni proda. — Kje, pove uprava «Jutra». 22104 Klavir se temeljito poučuje natančno po uspešni metodi. — Naslov pove uprava «Jutra» 22071 Klavir dobro ohranjen, se pc zelo nizk! ceni prnna. Naslov v upravi «Jutra». 23040 Dober klavir 'e proda ia 4OO0 Din — Ogleda se oi 12.—3. ure popoldne v Ljubljani. Hra-deckega va* 641. 22085 Klavir kratek in močan, z lepim klasom, 6e ceno proda — Kje, pove unrava »Jutri«. 22298 Violina dobro ohranjena, z lokom (nova žima), se proda skupno za Din 400. — Violina na ogled v upravi »Jutra«. Šolske gosli dobro ohranjene, kupim. — Ponudbe pod M. P. na npr »Jutra«. 22270 14 kanarčkov mladičev, izvrstnih pevcev proda po zelo nizki ceni Ivan Dovč. Zalog štev. 13 pri Ljubljani. 22122 Pozor! Pozor! Milena! Pojdite po pismo. — K Lovski psi! Prodam več lovskih psov in psic, od 3 mesecev do 4 leta starih, brakov in jamarjev. — Ponudbe pod •Lovski psi» ca upravo «Jutra». 21961 Neplašljiv konj «Tedrijeraočen. povsem miren. za razvažanje kuriva v vrečah, se vzame v rejo. čimprejšnje ponudbe pod >Razvažatije« na upr. »Jutra«. 22258 Našla se je večja vsota denarja. Dob? se v trafiki Soukal. Pred škofijo. 22286 Dijak 2240 Prnm iznadfea ^ Srrz kvarjeni* b'a?aUe-Tilino sneieit« in vs'kovrs!no b-rvanje rblfh AMTOf! E O C ljo!i!'3!TC, fjlsnbimrvJ b' 6 L nadsir Gtae-lit 55. i« izgubil listnico od Tdealu do glavne pošte. Pošten najditelj naj jo odda v opravi »Jutra«. 22278 Zlata verižica dimska. dolga, s* j* Izgubila. Pofct':n najditelj na jo vrn-- prnri nnpradi pri Pe. tača, Valvazorjev tTg tt. 6. Ž2234 Poselska knjižica se je Izgubila v Sodnijskem parku. Odda caj fe v npr. »Jutra«. 22219 v Zimnice matroce, pošteline mre-'e, železne postelie izlo-? jiveV otomane, d'vanc 'n t?nfni'ke izdelke r>ut!l narceneje Rudolf Radovar, ta etn k Kreka* trg Me*. 7 (poleg Mestnega cloma) Poštni preda! na glavni poŠti nujno i&čejt proti primerni odškodnini. Cenj. ponudbe Dod značko «Po»tnj predal Š3» na unr. « Jutra*. 22071 Stenice! Obl. tone. zavod ca po> končavanje mrčesa sporoča, da je dospelo prvovrstno sredstvo nroti stenicam — «Pana». Ljubljana, Poljanska cesta 12. 21471 PAVILJON Vidmar nasl. na veseličnem prostoru ve. lesejma priporoča prvovrstna vina, gorka in mrzla Cedila. 20755 Visokošolski študij omogočen vsakomur. Izredno nadarjeni morejo študirati na univerzi brez zrelostnega Izpričevala Na ta nač!n Vam je dana priložnost, da si prihranite denar. Čas in druge težkoče. Zahtevajte program! Nave. dite stan, priložite 3 Din v znamkah ter pišite m: Kanzlef des AthennSums — Fflssen-Vo. am L e c h — Bavarske. 6 21456 Knjigovodja bilarčnik .»edno zapri sele-ni izvedenec prevzema s»v. stavo in revizijo bilanc in vsa druea računsko-koa-trolna dela. Ponudbe pod značko »Revizor« na rtpr. »Jutra«, 2260 Letovišče za otroke: »Sonnenheim«, Hinterbrflhl pri Dunaju — Sprejema se dečke in de-klice v starosti 4 do 16 let. Internat, eksternat. Izvrstna oskrba in zdrava lega. — Javna šola. Kocverzaclja v vseh jezikih in godbrni pouk. — Naslov: Peneion — »Scnnenheim«. HinterbrilhJ bei Wien, Hortigaes 1. --Avstrija. 2303 Dijakinjam ki se vozijo v mesto v Šo-!o. se udi dobra opoldanska hrana. Sfaalov pove uprava »Jutra«. 22316 Abonenti Ve? gospodov se sprejme ca dobro nomačo hrano. Naslov pove oprava »Jutra«. 2226/ Oseba ki je bila včeraj pred ii. In 12. uro opažena, ko je pobrala ovitek z večjo vsoto denarja, se prosi, da ga prinese na policiisko ravnateljstvo aH v opravo »Jutra«. 22272 Siroto mizarske delavca v bližini Ljubljane se r>od ugodnimi pogoil ndda v naiem oz;rotna proda. Poizve se pri Atoma Company Ljuh-'!*na, Koneresni trg 3 žamh cenah. Ne zamudite ugodne prilike! „DANICA" MAJZELJ & RflJŠELJ, LJUBLJANA Tarjaškl trg 4fev. 1 4581- a Turjaški trg štev. 1 Je najboljše in najcenejše. HSkMRE"UEW YORK »■"» »««* *«« ""»-»«• 108-a Francoska linija (French Line.) • Cie. Gie. Transatlantique in družba Chargeurs Reunis za pomorske vo2n]e - \s severno in «u!no Ameriko, Avstralijo ter Kanado Ekspresni parniki: .Pariš*, .France", .de Grasse*. Vome listke in tozadevna pojasnila daje: \m Kraker zastopnik v Ljubljeni Kolodvorska u! 41 '«1 Na grajščini Bajnof pri Novem mestu se proda 1311 komadov hrastovih dreves na panju v prsni visokosti od 31 do 84 cm premerja. Les je oddaljen od železniške postaje Novo mesto 3 km. Ogleda se les lahko vsak čas. Ofertne ponudbe je do 20, septembra 1925 vposlati. Kupna pogodba leži pri graščiniski upravi na vpogled. Grajščinska uprava Bajnof pošta Novo mesto. 5044a 80 komadov Ia hrastovih sodov 200—380 lit. v brezhibnem stanju, deloma enkrat deloma dvakrat rabljeni, se oddajo po zelo nizki ceni. Vpraša in ogleda se lahko pri tvrdkl „ALKO" veletrgovina žganja, družba z o. z., LJUBLJANA, KollzeJ ^ m* lu D za ose iole u tiapouefših izda- j| late ima vedno u zalogi knjigarna >TISK0VI1E ZHDRilGE< u LJUBLJHdl, Prešernova ulica šteu. 54 (nasproti glaune poŠte). m ii pisalni & jMKŠ%BiJUffi § stroji, Mercedes račun \ j ski stroji, Dalton sešte ^ESsiiSe^^ valni stroji, Roneotype tiskarski stroji, Roneo- O** * . ^ ^ des ležeča kartoteka, ^ J Ronea železna omara, I % I I, ..... : Roneo Numeralfa, . - % ~ ~ Flexa nabiralnik. SHS-i Zagreb, Gunduličeva ulica štev. 22, Veleseiem pavilion 55tf" 448 - 450 Sa 1. oktobrom 1925. bide ispražnjeno kod v«, kovarskog vlastelinstva u Sremu mjesto šntnarsk■ ><» pristava Riflrktanti mornjn hiti absolventi gumarske visoke ili gumarske srednje Skole (Akademije), te državljani S. H S. Nastup oJm«h. Ponndoe sa prepisima svjedičaba neka se žal in do 25. septembra 1925 na gumarski tred vlastelii-stva Vukovar u Sremn. 51^3.. danes neprekos9]ivi za avto-takse, potnike In zdravnike ict kot osebni, tawce«KE in attlofcus.-rfoicsi kep so najsolidnejši, najjšrpežaejši in najcenejši pri uporab:. Zastopstvo za Slovenijo: A. Lasnprei; Ljubljana; 72-a Krekov trg št M tovarna nogam in ilslGii UMano«!{e»a leta 1883 p?isiae angleške, tvornišhe zaSage, nepremoč-IJive, kupite naf-bolite pri Lastnik: FELIKS FRANZL LJUBLJANA, Pri voz 10 % MAB1B0B, ^ Glasni trg 2 o^s-an R S nase 4 novosti opozarjamo • * ^ na najnovejše zvezke zbirko jjP^asirets in zabavi^: ^ K Puškin• PrilatcIJ, Kapetanova H5i. Povest. ££ Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti P25 Din več. p.? X Buda) Andrej. Križev pot Petra eCrj^lje» p-j V rsika. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po r ^ pošti 1'25 Din več. V Kersnik Janko, Cyoiamen. Roman. 3roš. 22 Din, ^ vez. 27 Din, po pošti l 25 Din več. i? Kerstrk Janko, Agitator*. Roman. Broš. IS D:n' ja vez. 23 Din, po pošti 125 Din več. 5£ Zeyer-BradaC, Tri legende o raTpsUi. Vez ^ 20 Din, po pošti 1*25 Din več. r^a Naročila sprejema: | Tiskovna zadruga y | v Prešernova ulica K« caoioioioioioioioeoacioiaaoic J " \ Kdop oglašuje, ta napreduje j j t OiO»0»0«0»OgO»OIQ«0«060?Q60tO I Originalne (prave) potrebščine HI (tnat, preservat) za ji-a vi P ,,0f2a Ic g r apTi11 sdk Ul k®"0' kompletne apaiale dobiie sa^a pri .Moderna fotograf ja" Bresislačns liSiO Onstanano ro kollgo .Kako se naučim fntoprafriti" Sanse Sin S'— Prieoroo se domača izdelovalnica klobukov piofča in filmo, ^alit Mirnisa, ^ntr.-ip, Kg-dakD39:rl?a v-:s fato-m. freb'.-!" in fnlo fafdnc ap rileEru ir*. Conttsa.Kedak OSrtr s o* 160 DI* naprei Ima stiilno v r:i'ogi dro58ri|i: Union Rm sinsva. llubljBM, Žldevska ulica stev. f. rsM-Mite ftnlV Ma figure* razl^lis .Pravosvet* Slovenska cests. Pavilion na veiesejmu H Sf. 411. 41S. kdor želi nab.iviti solidno in poreni naj si ogleda pa»i":on ,,E" 4927-a «e!eSa?a 63! izvršuje najceneje vse naprave zt> štfiže«j!e prentatf^, čistilce patent ..Hecfcar", D.sjjles-Monc, kontrolne aparate gorljivih plinov, vodovodne in turbinske naprave, centralne kuriave itd. SatrenajSi Rskuo lss«renc ž'ce >n j»ioSd>c za obia^ac e z da in tal. 4500a Strojno mirarstvo in tovarno pohištva LJUBLJANA, Eariovska centa 22. Razstavljeno ca L;oolj?!nskeni velesejmn pa itjoa E štev 94-96. Ssišrinn postrežba nsalrsažl© dnevne cene vedno sseže blago dostavlja se na dom (prefe Tiscl^ler) trgovina s msšanim blagom ia DALMATINSKI PDRTLOND Centrala podružnica cfesnšška »Savnica In rezerve preko Din 120,000 000 — Poartiifilss: B-o®rad, Celje, Dubrovnik. Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Saraievo Sombor, Sn^ak. Šabae, Šibenik, Wie«. E!iseosšSu'i: Rogača Slatina 'sezonska) in Jesenice. RtiRJeeiJi: Slovenska banka, Ljubljana, in Jugoslovanska industrijska banka d. d., Split OlaJiuje posie eksportarjem In im-perterjetn s tem, da iim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah. f3?ya da!»5i3tjKSks iver^iea mi&mi s esTTszfl, i ustanovljena leta 1855, torei najstarejša tvornica te vrste -^- v Dalmaciji - Lastne ?g«nctje v JuSn! AmerUi: B ieros Aires, Rosario de S'nta Fe; v Severni Ameriki v vseh večjih mestih direktne bančne zve ze. P&jcasSuje v.e bar;fns in trgcvske z inozemstvom, posebno z Italijo in Av-stri o. Otvarja akreditive, !zs'avlja garantna pisma ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Vloge na knjižite in v tekočem računa obrestuje najpo-volineje. tzdaja garancijska pisma triptlke. GEKERM.KO ZASTOPSTVU M. GREG O V? O & CO., i——MOTI—M LJU3LJAHA, ŠELEMBUKGOVA 7. TELEF. 035. POST«! PREDAL 1£7 TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) m"- KAPITAL in REZERVE preko Din 19,000.000 "Sil Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. «J EKSPOZITURA Prevalje. PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Konjice, Slovenjgradec. Brzojavke: TRGOVSKA - K Telefoni: 139, 146, 458 [^j .Urejuje Stanko Virant. Izdaja za Konzorcij ajutra, Adolf Ribnikur. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnaria Frar j«cršck. Za insoratni del ic odeovoren Aloizii Novak. Vsi v Ljubljani