119. Številk«. _Ljubljana, v petek 26. maja 1899._XXXII. leto. MENIT NAROD. Uhaja vuak dan ivačar, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po pofttl prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 glđ., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vbo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuj'e delele toliko veC, kolikor poštnina anafia. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po • kr., «e ae dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali veCkrat tiaka. — Dopisi naj bo izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trga St. 12. OpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je ia Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. T«lefon tit. 84 Kriza. Z napeto radovednostjo se obračajo vsi pogledi na Dunaj, kjer se zdaj vršč velevažna pogajanja glede nagodbe mej Čistit vansko in mej Ogrsko, katera pogajanja, ako ostanejo brez vspeha, zarnorejo pro-vzročiti tako veliko krizo, kakršne že dolgo ni bilo Že več dni traje mej ogrskimi in mej oislitvanskimi ministri boj, in kar nič ne kaže, da se doseže porazurnljenje, kajti istina je, da niti Thun niti Szćll ne more dosti odnehati. Thunu je to nemogoče, ker bi količkaj znatnejše odnehanje pomenilo izdajstvo najvažnejših gospodarskih interesov naSe državne polovice, dočirn ima Szell vezane roke in sicer po dogovoru, ki je bil z njegovim posredovanjem sklenjen mej večino in mej opozicijo ogrske zbornice. Pravi vzrok nasprotstva tiči v zahtevi Szellovi, naj se bančni privilegij podaljša do leta 1910., in naj se za to dobo zagotovi Ogrski popolno pariteto v banki, mej tem ko se naj trgovinska in carinska zveza podaljša samo do konca leta 1903. Ako bi se Cislitvanska tej zahtevi uklonila, prišla bi v najkritičnejSi položaj, če bi po 1. 1903. prenehala carinska in trgovinska jedinost mej obema državnima polovicama. Ogrska bi v tem slučaja z denarjem Cislitvanske vodila gospodarski, namreč carinski in trgovinski boj proti njej, kar bi imelo nedogled-nih posledic ter bi utegnilo biti povod gospodarski katastrofi za našo državno polovico. Z bančnim vprašanjem so seveda Še druga nagodbena vprašanja v tesni zvezi, tako vprašanje o razdelitvi gotovih davkov, katero se zopet ne da ločiti od kvote. Položaj je veleresen Ako ne zmaga Szell, mu ni obstanka in primoran bode odstopiti, ako pa ae krona odloči za Szčl-lovo stališče, potem mora Thunovo mini-sterstve odstopiti, ker so madjarske zahteve popolnoma nesprejemljive in ker se jim zlasti ne more nobena vlsda ukloniti, ako hoče nagodbo uveljaviti s § 14. LISTEK. Vrabec. Spioal Pierre Loti. Majhna je povest, katero mi je nekoč pripovedoval Yves. Doživel jo je sam, ko je vozil v svoji barki jetnike, katere so potem prepeljali v Novo Kaledonijo. Mej jetniki je bil tudi precej star mož ; imel je najmanj sedemdeset let. S seboj je vozil gajbico in v njej vrabca, katerega je skrbno varoval. Vsled dolzega časa se je začel Yves ž njim pogovarjati; starec ni imel nič odurnega na sebi, vendar je bil z verigo zvezan z mladim zopernim Človekom, čegar zunanjost je izražala neplemenitost; na kratkovidnih očeh je nosil umazana očala, katera naj bi bila menda poostrila njegov vid. Stari mož je bil že petič ali Šestič zaprt Bil je nepoboljšljiv potepuh, pred katerim ceste niso bile varne; živil ae je s krajo. Dejal je: »Kaj pa naj začnem, da ne bom več kradel, ko sem že začel, in ko mi ljudje povsod pred nosom zapirajo vrata ? Človek hoče in mora vendar jsati, kaj ne? N6, zadnjič sem ukral vrečo krompirja, voćarski bič in staro suknjo. Radi teh reči me bodejo pripeljati v Novo Kaledonijo, Že od ponedeljka trajajo pogajanja mej našo vlado in mej ogrskimi ministri, in v zadnjih dneh prevzel je posredovanje minister zunanjih del, grof Goluchowski, a Se vedno je popolnoma nejasno, kako se reSi velika kriza. Glasila nemSke obatrukcije ščujejo ma-djarsko vlado na vso moč proti Thunovemu ministrstvu, in smatrajo Thunov odstop za popolnoma gotovo stvar, dasi morajo sami priznati, da v sporu z ogrsko vlado je pravica nastrani Thunovi,da ima Thun formalno in meritorno prav. A vender ne dvo • mijo o zmagi Szellovi, kakor da bi cislitvanska vlada morala biti žrtev tudi takrat, kadar se upira krivičnosti. NemSke obstrukcijske stranke morda upajo, da postane Thunov naslednik mož iz njihovih vrst, da pridejo obstrukcijske stranke na krmilo, ako se Szell u posreči strmoglaviti Thuna, kar se obstrukcijoni-stom ni posrečilo. Nemci bi se gotovo ni najmanj ne obotavljali, ugoditi madjarskim zahtevam, saj bi se za to žrtev odškodo-vali pri slovanskih narodih. In ker je Avstrija od nekdaj dežela neverjetnostij, zato tudi ni izključeno, da v slučaju odstopa Thunovega ministerstva pridejo do vlade tisti Nemci, ki so prav zadnje dni razkrili svoje tolovajske naklepe proti slovenskemu narodu. Umevno je torej, da prav slovanski narodi težko Čakajo, kako se končajo dunajska pogajanja, oziroma kako se odloČi krona. Za krono je položaj prav neugoden. Pomisliti je treba, da cesar ni samo vladar Ogrske, ampak je tudi vladar Cislitvanska, in da sme slednje pričakovati od njega prav tako nepristranost kakor Ogrska Ako bi se cesar pridružil stališču ogrske vlade, bi bilo to za Cislitvansko — česar nihče ne taji — na ogromno škodo. Nasprotno pa, če bi zavzel stališče cislitvanske vlade, mrmrali bi Madjari, kateri trde, da njihovi najvitalnejSi interesi zahtevajo, naj se zopet jedenkrat Cislitvanski — pušča. V takih razmerah je kroni odločit ev kakor da ne bi mogli pustiti, da v moji starosti na Francoskem umrem ..." Jako srečen, da je našel nekoga, kateri ga je pomilovaje posluSal, je pokazal Yvesu najdražje in najljub&e, kar je imel na svetu: malo kletko z vrabcem. Vrabec je bil krotak, poznal je glas avojega gospodarja jako dobro, kajti že leto dnij mu je bil tovariš v ječi ter je zaspal vsak večer na starčevi rami. „0h, koliko truda in besed me je stalo, predno so mi dovolili, da smem malega tovariša vzeti seboj na pot v Novo Kaledonijo! In potem sem mu moral narediti kletko za potovanje. Preskrbeti sem si moral nekoliko lesa, stare žice in nekaj zelene povlake, da sem mogel vender vse lepo narediti." Tu se spominjam Yvesevega dobesednega govora: „Ubogi vrabec! V svoji gaj-bioi je imel košček onega sivorumenega kruha, katerega navadno dajejo kaznjenoem. In vendar je bil menda povsem zadovoljen s tem; skakal je kakor vsak drug ptič vesel sem in tja." Nekaj ur pozneje, ko je bila barka že blizu velike ladije, katera naj bi prav za prav peljala jetnike na določeno mesto, je lel Yves, ki je imel drugod opravila, slučajno zopet mimo starega mola. »Tu — obdržite jo —je govoril s popolnoma izpremenjenim glasom ter no- silno težavna, in prav radi tega moramo biti pripravljeni na vsako eventuvalnost in celo na eventuvalnost, da odstopi Thunovo ministerstvo, in da pride na njegovo mesto druga vlada, katera poskusi svojo srečo s parlamentom, to je vlada, katera prekliče jezikovne naredbe in predloži nagodbo parlamentu v reSitev. Zelo verjetno to sicer ni, saj vender slovanaki poslanci niso same kukavice in je pričakovati, da nemški vladi ne bodo gladili potov ter jej omogočali, česar se ni posrečilo ne Badeniju, ne Gautschu in ne Thunu, ali izključena tudi ta eventuvalnost ni. V LJubljani* 26. maja. K položaju. „Reichswehru piSe: Poslanci veČine kažejo p:av samozavestno lice. SploSno se upa, da odloči krona za Avstrijo ugodno in se smatra ministrska kriza za neverjetno. Ako bi pa vendar-le odstopilo Thunovo ministrstvo, bi mu sledilo baje uradniško ministrstvo, ki pa bi ostalo samo črez poletje. V jeseni bi se nagodbeno vprašanje že kakorkoli dognalo, in takrat bi nastopilo novo politično ministrstvo. Desnica je za to, da ostane Thunovo ministrstvo. Vsako ministrstvo, ki bi se udalo Ogrora, bi imelo ne le levičarje, nego tudi desničarje za opozicijo. Nemški program. Celo „Triester Zeitung" je prinesla, očitno od vlade inspiriran, članek, ki odklanja impertinentne nemSke zahteve, člankar konstatira, da se vidi v vseh odstavkih preveliki vpliv nemških radikalcev, katerim se klanjajo drugi opozicijonalci. člankar dokazuje, da hoče večji del programa, naj se to, kar so imeli Nemci Že doslej, le še enkrat potrdi in zagotovi. To je najboljši dokaz, piše „Tr. Ztg.a, d i so Nemci že s sedanjim posestvom tako zadovoljni, da si nič posebnega novega ne morejo želeti. Lažnjiva je torej trditev, da avstrijske vlade nemštvo dosledno odrivajo in pobijajo. Posamezne programske določbe, piše ,Tr. Ztg.", pa zahtevajo prevažne me- nudil Yvesu svojo malo kletko. .Darujem jo vam; morda jo porabite za kaj, morda vas razveseli..." »Ne, hvala!" je dejal Yves. „ Obdržati jo morate sami, saj vendar veste, da je tam doli še težje dobiti stvarij za kaj ta-cega, in vaš mali tovariš . . -u „0h!" je nadaljeval starec, „tega ni več notri... Vi še ne veste ? Ni ga več.. .u In dve solzi neizmerne bolesti sta mu pritekli po licih. „Mej potjo je nastala mala gnječa, vsled tega so se odprla viatica, in vrabec se je zbal ter zletel, — toda padel je takoj v morje, ker je imel hromo perutnico. Oh, oni trenotek strašne bolečine! Videti ga, kako se je branil umreti, kako je skušal uiti vodi! In nič, nič nisem mogel storiti zanj!" Začetkom, v prvi bolesti je hotel mož vpiti, prositi Yvesa pomoči, naj bi rešil njegovega ubogega ptiča .... Toda mahoma mu je postalo jasno, da se ne bi nihče brigal za ubogega, malega, hromega vrabca, ki je neznatna živalica ter last ponižanega človeka, starega kaznjenca, kateri ima jedva pravioo prositi kake usluge koga druzega. Bi-li prišlo koma na misel radi utapljajočega se ptiča obrniti ladjico ter ga rešiti iz valov? Ne, nikakor, to je bil nespameten ten, absurdna miself... In tako je ostal miren na svojem prostoru tor gledal tja v ritorne koncesije nemško-narodnemu radi kalizmu. Tu se vidi miSljenje posamičnih deželnih poročevalcev. N. pr. določbe za alpske dežele, zlasti za Stajarsko, Koroško in Kranjsko so tako ekstremno nemškonacijonalne ter se skoraj prav nič ne ozira na drugo narodnost v deželi, da, včasih se kaže tendenca, naj se preide kar preko Slovencev na dnevni red. Zato trdijo nekateri glasovi, da bi se mogel ta program uresničiti samo s pomočjo državnega prevrata. — Članek poloficiozne „Triester Zeitung" kaže, da v vladnih krogih vender ne misli vse tako kakor glasilo GoIuchow-skega, famozni „Fremdenblaf, nega da se še najde mej oficijoznimi glasili katero, ki zna včasih tudi Nemcem povedati resnico. In to nas veseli. Nagodbeno vprašanje. Nagodbeno in jezikovno vprašanje je postalo tako pereče, da se ne more več odlagati. 2. junija se snide zopet ogrski državni zbor in dotlej mora biti jasno, kaj je z nagodbo. Szel vztraja pri svoji formuli, ker se je z njo zavezal pri vladni ogerski stranki, Thun pa to formulo odločno odklanja. Kriza je vsled tega dospela do viška. Dunajski časopisi zatrjujejo, da bi ne mogla ogrskih zahtev v bančnem in kvotneru vprašanju sprejeti nobena avstrijska vlada, ter da ogrska vlada ničesar ne doseže, četudi bi vrgla s svojo trmoglavostjo Thunov kabinet. Budimpeštanski listi pa pišejo, da so ure Thunovega ministrstva štete, da je avstrijski ministrski svet že sklenil, da se poda demisija, in ogerski žurnali sporočajo že imena Thuno-vih naslednikov, mej temi se največkrat imenuje Dipauli. Sardinski brigantje. Ministrstvo Pellouxovo se je lotilo z vso energijo preganjanja in zatiranja roparskih čet po Sardiniji. Mnogo brigantov se je javilo prostovoljno, več sto so jih po-lovili, nekaj pa tudi postrelili. Orožništvo je zajelo tudi slovitega brigantskega glavarja Solinasa, ki je bil strah vseh Sar- bele, penaste valove na temno piko, katera se je še vedno branila smrti; čutil se je tako nepopisno bednega, tako zapuščenega, zapuščenega za večne čase; in zopet so začele kapati solze iz njegovih očij, ker si je bil v svesti, kako je zapuščen od vsega sveta in vsacega bitja; mladi, grdi, kratkovidni mož, njegov tovariš na verigi, pa se je smejal, ker je starec jokal za ptičem. Sedaj je bil vrabec mrtev, in kaznjenec tudi kletke ni več maral, molil jo je še vedno vrlemu pomorščaku, kateri je bil pri volji, poslušati njegovo povest; mož mu je hotel pustiti gajbico za spomin, predno se odpelje — zadnjikrat — na dolgo potovanje v Novo Kaledonijo. In V ves je vzel slednjič žalosten prazno kletko, ker ni hotel starca žalostiti s tem, da bi ne sprejel trudapolnega njegovega izdelka. Zdi se mi, da povesti ne urnem tako ganljivo pripovedovati kakor V ves ; a vendar me je raz žalo stil a, dasi sem opazoval že mnogo bridkega, veliko dram v človeškem življenju. Uprav neverjetno me je užalostila, tako da nisem mogel spati; obupanost ubogega starega kaznjenca mi je razjedala sroe ter mi napolnjevala dušo z bridko bolestjo. „Ko bi mu mogla poslati đruzega ptiča", sem dejal Yvesu. „Da, na to eem i jas mislil'', mi j odgovoril Yves. .Pri kakem ptloarju kapi dincev, in ki je obsojal sovražne posestnike na smrt. Obsodbe so nabijali brigantje na vrata cerkev ter obsodbe tudi izvrševali. Minoli teden je prisilil Solinas učitelje v okraju Sarule, da so zaprli šole. Bandit Fancella je pobil tri ljudi, dva človeka je nevarno ranil ter zakrivil še celo vrsto druzih zločinov. Vlada je razpisala na njegovo glavo 8O00 lir. Karabinieri so Fan-cello pri Dorgali po hudem boju ustrelili. Orožništvo še vedno zapira sumljive ljudi in v vsakem vlaku, ki pelje v Cigliari, je nekaj ujetih banditev. Mirovna pogajanja na Filipinih. Po posredo vanju Mac Kinleva so se začela mej Amerikarei in Tagali nova pogajanja. V Manili so se sešli zastopniki obeh strank ter so imeli pod predsedstvom Schurmanna sejo. Schurmann je imenom Mac Kinleva predlagal, da se do proglasa definitivne ustave, s katere načrti so Tagali zadovoljni, ustanovi nekaka med-vlada, ki bi obstojala iz generalnega guvernerja in iz svetovalstva. Guvernerja bi imenoval Mac Kinley, svetovalstvo bi pa izvolili Filipinci po svoji volji. Po nasvetih tega svetovalstva bi sestavil guverner ministrstvo, ki bi obstojalo deloma iz Američanov deloma iz Tagalov. S tem predlo gom so bili Aguinaldovi poslanci zadovoljni, a so zahtevali premirje dotlej, da se po-praša ves narod, ali soglaša s tem predlogom. General Otis pa premirja ne dovoli, nego zahteva, da naj odlože Tagali nerau doma svoje orožje. Radi te zahteve pa se nasprotniki ne morejo zjediniti. Dopisi. Iz Ljubljane, 83. maja. ,Z veza slovenskih kolesarjev" v Ljubljani daje na razna vprašanja vsem slovenskim kolesarskim klubom in društvom sledeče na znanje: 1. Člen zveze more biti vsak slovenski kolesar. Zahteva se le, da je — ako se nahaja v njegovem okraju kakšno slovensko kolesarsko društvo — ob jednem tudi člen tega. 2. Vsako slovensko kolesarsko društvo more zvezi korporativno pristopiti, s tem, da svoje člene prisili, da morajo postati zvezni členi. 3. Vsako slovensko kolesarsko društvo more pristopiti zvezi tudi kot juridična oseba — vender to nima zaželjenega pomena, ker v tem slučaju društvo ne dobi znaka in tudi ne uživa raznih ugodnostij, kakor n. pr. prostega prehoda preko avstrijskoitalijanske meje. 4. Vpisnina k „Zvezia znaša 1 gld., letnina 1 gld. 50 kr. za osebo, znak stane 1 gld. 20 kr. Blagajnik „Zveze" je gospod dr. A. Kapus v Ljubljani. Znaki so pošli, in se prosijo vsi členi zveze, kateri še nimajo znaka, da vztrpe še 1—2 meseca. 5. Ako pristopi od jednega društva več členov ali celo vsi k „Zvezi", potem se prosi dotično društvo, da samo sestavi imenik teh novih členov in ga dopoalje zvezinerau blagajniku, kateri bode — zaradi manjših stroškov — skupno doposlal znake, vzprejemnice in legitimacije. 6. Pre- prav lepega ptiča, deneva ga v ubogo, malo gajbico ter ga — ako je še čas — predno odpluje ladija, urno pošljeva staremu jetniku. Seveda je to težko izvesti. Le vi bi lehko dobili dovoljenje, da bi šli na krov kaznjencev, poiskali starega moža, katerega imena ne vem ter mu vročili dar. Vsekakor bi se to vaše početje marsikomu čudno zdelo ..." „0, gotovo bi se to ljudem čudno, da, uverjen sem, celo smešno zdelo, — glede tega rni ni treba delati si praznih iluzij! ..." In za trenotek me je vzradostila misel, da bi vendar-le šel s kletko in ptičem na krov, moral sera se v srcu smejati, bil je to oni smeh, kateri skoro ni viden, a ki nam v srcu tako dobro dž. Vendar nisem storil, kar sem nameraval. Ko sem se naslednjega jutra zbudil ter začel o tem razmišljati, se mi je zdelo otročje in smešno, da bi nesel starcu dru-zega ptiča. Njegova bolečina je bila vsekakor globoka, in nova „igrača" bi ga bržčas ne mogla potolažiti, da bi pozabil svojega zvestega tovariša. Ubogi stari kaznjenec, ki si sedaj sam na svetu! Nobena rajska ptica ti ne more nadomestiti neznatnega, sivega vrabca s hromo perutnico, katerega si živil s svojim trdim kruhom in kateri je vzbudil v tvojem srcu nežna čustva ter izvabil iz tvojih oči solze neizmerne bolesti!.,. novljena zvezina pravila so v tisku in se v kratkem času razpošljejo. 7. Vsem dirke prirejajočim društvom se nujno priporoča, da si zaradi jednotnega, sportu primernega nastopa pri dirkah oskrb* zvezina d i r kališ k a pravila, katera je sestavil gosp. R. Vesel, in katera se brezplačno dobivajo pri odvetniku dr. Josipu Kuša r ju, predsedniku zveze. 8. Občni zbor zveze vrši se isti dan, kakor prva letošnja dirka .Kluba slov. bicikl. „Ljubljana"." Dan in čas se kasneje naznanita. Ker je bil zadnji občni zbor nesklepčen in se je zaradi grozne nesreče, ki je zadela avstrijsko cesarsko rodbino, po kratkem nagovoru predsednikovem razpustil, pričakuje se, da bode letošnji v interesu razvoja slovenskega sporta dovršil vse naloge, katerih lanski ni mogel. Vsi dopisi in želje glede občnega zbora naj se pošiljajo tajniku .Zveze", gosp. F eri j u Souvanu v Ljubljano. 9. Navodilo, kako je ravnati pri prehodu preko avstrijsko italijanske meje, se v kratkem razpošlje. 10. Letošnja dirka .Zveze slovenskih kolesarjev* vrši se po občnem zboru, čas in dan bode določil občni zbor sam, kateremu se tudi prepušča odločitev, ali naj bo dirka cestna ali dirkališka. 11. Vsako duštvo, ki prijavi več členov k .Zvezi' doseže s tem pravico, da ga zastopa poseben od bornik v odboru .Zveze slovenskih kolesarjev. Ta odbornik se voli na občnem zboru .Zveze". Iz Selške doline, 21. maja. Ker se je v umazanem trobilu „Slovenskoga Lista" g. Fran Demšar hvalil s svojo krščansko socijalno politiko in ga je potem tudi še v »Slovencu* nekdo hvalil, kdo ga je hvalil je javna tajnost, radi „konzule" na Če-šenjci, in ker se bahajo, da zdaj smo ga pa ugnali, dopisnika v „Slov. Narodu", hočem tu še nekaj stvari j navesti v dokaz, da je krščansko socijalna politika v naši dolini le osebna korist, kakor je pri Vas v Ljubljani, tudi mnogim posvetnim na korist njih žepa in ne izvira iz prepričanja. Gospod Demšar pravi v „Dihurju", da ni v njegovem hramu bilo petijota. Vprašam le, kdo pa ga je toliko zvozil iz Tirol, ko on, in kam je največ njegovega tirolca šlo? V „konzule" na Češenjci in v Železnikih ! Zakaj pa on ni reagiral, ko se mu je očitno reklo, da je „petijotar" ? L, 1897. je bilo, kakor znano, vino jako drago, a on ga je prodajal po 16, 17, 18. kr. liter. Ali je to bilo pristno vino, po tej ceni?! Zadrugarji ali prav .konzulci", ki so tudi vozniki, se pritožujejo, da poglavitno vožnjo le Demšar dobi. Zakaj pa ne privošči, da bi mesto njega drugi odvozili ? Bil je več časa tajnik pri selški posojilnici , malo pač tudi za to, da bi se ložje tem potom povspel do županske časti, kar mu je seveda pri občinskih volitvah sijajno spodletelo. Iz maščevanja je ustanovil na Češenjci, toraj jeden četrt ure proč, drugo konkurenčno posojilnico. V taki bližini dopušča gospodarska organizacija na katoliški podlagi dva denarna zavoda. Da, v resnici, kmet bo obogatel, ker se bo tako lahko zadolževal. Piše tudi, kacega pomena so zadružne posojilnice. Saj je vedno „konzula" na Češenjci lahko dobila denarja v svoje roke, kolikor ga je potrebovala. Nam se zdi, da bo zadružna posojilnica v to pomagala, da, kdor se bode enkrat pri „konzuli" na raznem blagu precej zadolžil, hajdi v posojilnico. Ako so .konzule" ali zadruge v to osnovane, da bi svoje ude s cenim ter dob rim blagom oskrbele, zakaj se pa potem v teh štacunah, blago in živež, ki je dostikrat tudi še slab, dražje prodaja, ko pa drugod. S tem se vara kmeta, in prav je imel oni hribovec, ki mi je rekel: Hm, pravijo, da bodo dali procente, jaz pa kolikokrat v drugi štacuni v svoj koš naložim raznega blaga, tolikokrat nesem lepe procente s seboj. Hvalijo se, da užitninska knjiga kaže, koliko so že popili v njih „konzulah". Z lepo rečjo se hvalijo! S tem javno priznavajo, da se veliko Žganja (tudi židovskega) in vina (tudi tirolca) popija in to vse v blagor kmeta in delavca; seveda pri tirolcu v blagor krščansko-socijalnoga Demšarja, kateri je tudi previdel, da mu bo v Železnikih hiša več nesla, ako bo „konzula" notri, kakor pa kovači. Ker so ti gospodje, ki načelujejo tem društvom, tudi lesni trgovci, zakaj pa ne pomagajo ubogim kmetom, ki so v zadrugi, da bi ti kmetje les aami v Zago spravili in potem lesne izdelke skupno največ ponu-jajočerau prodali? Zakaj niso tako usmiljeni, tem kmetom tudi na ta način pomagati? Zakaj pa oni sami kupujejo od njih in sicer za dobiček, kar je velik greh teh krščanskih socijalistov ? Tako delajte, kakor svetujem, s tem bodete pokazali, da ste nesebični. Kolovodje teh .konzul" vedno kažejo na kacega trgovca, ki si je v teku let z izredno pridnostjo in varčnostjo, in ko še ni bilo v vsaki vasici po 5 trgovcev, kakor danes, nekoliko premoženja pridobil. Tudi oče g. Demšarja bi vedel povedati, kako se je včasih po ceni les kupoval in dobro prodajal, saj si je s pridnostjo in varčnostjo do tako lepega premoženja dokopal, da zamore njegov sin krščansko socijalno politiko vganjati, seveda na ta način, da teče voda na njegov mlin. Žalostno, a resnično, da pri vsi socijalni politiki na katoliški podlagi, moš-njiček tako imenitno vlogo igra, seveda lepo zavito v plašč krščanskega socijalizma. Kmetu in delavcu se hoče pomagati, pa ga še toliko bolj izsesavajo in v okove oklepajo. Poglejmo po dolini gori in doli. Kjer so varčni in pridni kmetje in s avojimi gozdi umno ravnajo, so premožni in trdni, imajo lepe hiše in živino, akoravno so svoje potrebščine pri trgovcu kupovali. Kmet je kupil tam, kjer je bilo ceneje in dostikrat se primeri, da so kmetje skoro bolje informirani, kakor trgovec, ker ao vedno v Kranju na sejraeh. Povrh še velika konkurenca, kakor je v naši dolini! Torej štacune in oštarije na katoliški podlagi ni bilo treba. Marsikak ud teh .konzul" mi je že rekel, da drugikrat sem prišel iz Železnikov od maše, za časa domov, a zdaj pa mislim, da moram notri iti, in potem pijemo in največkrat šele ponoči z bolno glavo domov pridem! To je lep dobiček udov. Kdor je varčen, priden in vztrajen, naj si bode delavec, kmet, obrtnik ali trgovec, si bode kaj prihranil, in vsem tem ni treba „konzul", da bi jih potem v okove krščanskega socijalizma oklepali, kar le nekaterim koristi ter jih ob pravo svobodo pripravlja. Toliko v odgovor glede „konzul"; v ostalem pa samo omenjam, da je s pooblastili delala tudi vaša stranka in da je k povzdigi kmetijstva in izobrazbi kmetijskega stanu storila c. kr. kranjska kmetijska družba več, kakor bodo vse „konzule" in zadruge, a kmetijska družba klerikalcem ne ugaja, ker kmeta ne oklepa v jarem popovske s.jžnosti. Občni zbor „Slovenske Matice", Kakor smo na kratko že poročali, vršil se je predvčerajšnjim v mestni dvorani ljubljanski letošnji občni zbor .Slovenske Matice". Otvorivši zborovanje, zahvalil je predsednik prof. Leveč vse tiste, ki so društvo v preteklem letu na ta ali oni način podpirali, v prvi vrsti odbornike, zlasti ocenjevalce dospelih rokopisov in urednike društvenih knjig. To hv?do — rekel je govornik — dolžan sem jim v toliko večji meri, ker jim je neki list očital, da delajo brez vsakega programa, dasi bi bil pisatelj dotičnega sestavka lehko našel v „Letopisu" prav natanko določen program, ko bi ga hotel brati. Tudi se je očitalo odboru, da sedi v njem preveč profesorjev. Predsednik misli, da je našemu narodu samo čestitati, ako so si možje, ki so s svojimi stanovskimi posli preobloženi, ohranili toliko idealizma in toliko ljubezni do naroda, da .Matici" radi žrtvujejo mnogo svojega skromno odmerjenega časa ter s svojim peresom bogate našo književnost. Sicer pa da je odbor tak, kakršnega si postavijo društveniki, ki imajo pravico za to. Zahvalivši nadalje poverjenike in slovenske pisatelje, ki zalagajo „Matico" s svojimi spisi, izjavil je predsednik končno, da .Matica" ni nobena klika. Njen odbor ne odbija od sebe nobenega pisatelja, ki jej pošlje kakšen poraben rokopis. .Matica" pa tudi ni torišče za prevratne literarne poskuse. Za pametne nasvete da je odbor vedno dovzeten in hvaležen; ne more pa se ozirati na nepremišljene predloge, ki bi, ako bi se izvrSili, najbrže razdrli dosedanjo složnost v društvenem delovanju in omajali temelj, na kateri jo postavljena „Matica". Potem pa je tajnik Lah poročal 0 društvenem delovanju v ravnokar pretekli upravni dobi. Obširnemu poročilu povzamemo, da isda .Matica" za letos sedmero knjig, ki bodo deloma znanstvene, deloma znanstveno poučne, deloma leposlovne vsebine. V dveh ozirih pa je odbor premeni I svoj načrt. Opustil je običajni .Letopis" in ga razkrojil v dve knjigi; jedna bo prinašala pod naslovom .Zbornik" zgolj znanstvene razprave, druga bo obsegala pod starim naslovom le društvena naznanila. Nadaljevala in končata se bo dr. Glaaer-jeva .Zgodovina slovenskega slovstva; pričelo se bo z drugim zvezkom dr. Štreklje-vih .Slovenskih narodnih pesmij". Nadaljevalo se bo z opisom .Slovenske zemlje"; kot tretji del tega cikla izide S Ratarjeva »Beneška Slovenija". Prične se z izdavanjem slovenskih klasikov; kot prva te vrste izidejo v dvanajstem zvezku .Zabavne knjižnice" poezije Matije Valjavca. Končno izide šeati zvezek .Knezove knjiž niče". Knjige so proračunjene na približno 75 tiskovnih pol. Tiskale se bodo v 3400, dr. Štrekljeva knjiga pa v 4000 izvodih Društveno premoženje zmanjšalo se je za pol tisočaka in je znašalo koncem lanskega leta 56020 gld. 16 kr. Uzroka iskati je v tem, da je .Matica" imela za Kopitarjev spomenik še vedno 350 gld. troškov in ker je morala za stanovanje, ki je bilo po po tresu iz veČine še nepopravljeno, izdati 260 gld. Knjižnica se je lani pomnožila za 505 knjig, zvezkov in časopisov. .Matica" zamenjuje sedaj knjige s 43 raznovrstnimi učenimi zavodi, časopisi in društvi. Za stenski zemljevid slovenskih dežel oglasilo se je dosedaj nekaj nad 2000 naročnikov Ker se z izdavanjem tega zemljevida ne da več odlašati, izvolil je odbor iz svoje srede odsek geografov, kateremu so se poverile vse priprave. Zemljevid izide v štirih kartonih. Naročniki ga prejmo po 2 gld. Natisnilo se ga bode 3000 izvodov. V .Matičnih" krogih se je bila sprožila misel, naj bi se društvo obrnilo do ministerstva za pouk in bogočastje s posebno prošnjo v ta namen, da bi dovolilo .Matici" stalno državno podporo za izdavanje z nanstvenega časopisa ali znanstvene knjige. Odbor je temu nasvetu pritrdil in sklep tudi izvršil. V tej knjigi bi imela svoj prostor strogo znanstvena raziskavanja in o dboru bi bilo potem ložje zadovoljevati one društvenike. ki zahtevajo v prvi vrsti leposlovne knjige. — Poročilo tajnikovo vzel je občni zbor soglasno na znanje. O računskem sklepu za leto 1898. ter o proračunu za tekoče leto poročal je blagajnik dr. Stare. Računski sklep izkazuje 17.286 gld. 65 kr. dohodkov in 16.655 gld. 55 kr. troškov, torej 621 gld. prebitka. Premoženje „Matice" znašalo je koncem lanskega leta 58 020 gld. 16 kr. in se je v primeri s prejšnjim letom zmanjšalo za 542 gld. 61 kr. Depozitov, ki jih hrani „Matica" v svoji blagajni, je bilo 5341 gld 03 kr., in sicer za dr. Bleiweisov spomenik 3554 gld. 52 kr., za dr. E. H. Coste spomenik 1786 gld. 51., Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne namene ima 3373 gld. 05 kr, A. Knezova ustanova za izdavanje poučne in zabavne knjižnice pa 30.826 gld. 19 kr. premoženja. Občni zbor odobril je začunski zaključek brez ugovora. Končno vršila se je volitev odbora. O izidu volitve smo že včeraj poročali; danes pripomnimo le še, da so bili računskimi pregledovalci izvoljeni gg. F. Bra-daška, I. Dimnik in K. Žagar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. maja. — Osebne vesti. Premeščeni so: Nad-učitelj v Srednji vasi, g. Ivan Rihteršič v Št. Jurij pri Kranju, nadučitelj v Črnem vrhu pri Idriji g. Ivan Pipan v Poljane nad Skofjo Loko, učitelj v Vipavi g. Karol Wider v Tržič, učitelj v Tržiču g. Karol Matajc in učitelj v Žireh, g. Lovro Perko v Zgornji Logatec in učiteljica v Trebelnem, gdč. Pavla Brezovšekv Semič. Meščanski učitelj g. Jos. Bez laj je imenovan stalnim učiteljem na mestni nemški deški ljudski šoli v Ljubljani, učiteljica v Dornbergu pri Gorici, gdč. Amalija Jelšek pa je imenovana za stalno učiteljico v Dragatušu — Vseslovenske delavske slevnoet. Klerikalna stranka dela velike priprave za jutrišnjo in pojutriSnjo slavnost, ki bržas ne bo dražega, nogo nekaka parada kr- ičanako socijalne vojake. Klerikalna upanja glede te slavnosti se pač ne bodo popolnoma uresničila, kajti slavnosti se bode udeležila ravno najneznatnejša društva, dcčim se ni oglasilo ne jedno uglednejše društvo. Vsa slavno st, ki se bo vršila navidezno v proslavo cesarjevega petdesetletnega vladanja, naj bi po želji prirediteljev imela demonstrativen značaj, naj bo demonstracija proti ljubljanskemu napredno narodno mislečemu meščanstvu. V koliko se bodo dali udeležniki te slavnosti zlorabljati v ta namen, to se šele pokaže, če se hočejo krščansko socijalni delavci veseliti, nimamo čisto nič proti temu in jim želimo prav obilo zabave, kakor bi jo želeli tudi drugim slovenskim delavcem, naj Že pripadajo katerikoli stranki. Že leto dni pa se pripoveduje, da se ta cesarska slavnost pnrneni v dejansko demonstracijo in pripoveduje se, da poslave krščanski socijalisti cesarjevo petdesetletnico z raznimi demonstracijami in s tem, da pobijejo nekaj oken njim neljubim politikom. Ne vemo, ali se to namerava, predno bo škof blagoslovil to vojsko ali po blagoslovu, ker sploh teh govoric ne jemljemo prav resno. A mogoče je vse, zlasti z ozirom na aranžerje te slavnosti, in mogoče je tudi, da pride do demonstracij, pri katerih pa si bodo de-monstrantje le sami opekli svoje nosove, ako bi se jim zljubilo le za trenotek pozabiti, da so nepovabljeni gostje napredno mislečega prebivalstva ljubljanskega mesta. — Redna seja odvetniške zbornice kranjske vršila se bode v soboto, dne 27. t. m. ob polu 3. uri popoldne v pisarni zborničnega predsednika v Ljubljani. — častno občanstvo je podelila občina Planina pri Vipavi dež. poslancu g. Ivanu Božiču. — Družbe sv. Cirila in Metode je izdala te dni svoje knjižnice XI. zvezek. Ta številka je bila zaostala, ker zadnji njen že poprej izdani spehljaj nosi XIII. Številko. Pričujoči XI. zvezek je Tomo Zupanovega , NaS cesar Fran Josip I." 2. natis. Drugi natis cesarjevega življenja popravlja in pomnožuje poprejšnji 1. natis. Nov je namreč tu 10. odstavek: „Kranjski 17. polk pri Kustoci in vitez Zitterer iz 66. ogrskoslovaškega polka", pa odstavek: »Cesarice Elizabete smrt in njen pokop". Družbin prvomestnik, Temo Zupan je daroval ves ta drugi, 5000 proizvodov broječi natis družbi zato, ker je bil prvi namenjen družbi v prid in se je razprodal z dobičkom. Mnogoštevilne okusne podobice 1. natisa so v tem 2. še pemnežene — tako, da je v knjižici, ki broji 72 strani, 31 podob. Nove so namreč: Baron Čehovin; vitez Zitterer; dunajska mladina pred cesarjem in cesarica Elizabeta malo pred smrtjo. Glede svoje zunanjosti je to najlepša družbina knjižica; tiskana je v slavnostnem odelu. Posamezni zvezek jej stane 20 kr ; njih 100 pa 15 gld. — Sezite, Slovenci, po tem novem knjižnem daru družbe sv. Cirila in Metoda in oveselite ž njim sosebno še našo šolsko mladino. — Iz Litije se nara piše: Dodatno k pozdravu bratov Čehov na tukajšnji postaji moramo omeniti, da je pozdrav povzdignilo zlasti Šmarsko pevsko društvo „Zvon", katero je prišlo korporativno z zastavo, in tukajšnje gasilno društvo, ki se je polno-številno zbralo. — Okrajno glavarstvo v Brežicah pošilja vabila za uradne dneve v Kozjem vedno samo v izveličevalni nemščini, dasi je kozjanski okraj popolnoma slovenski. — Prepovedana spominske plošča. Tržaški mestni zbor je svoj čas sklenil, da vzida v mestni hiši spominsko ploščo, katera saj bi bila spomenik shodu laških županov primorskih, na katerem se je protestovalo proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu. Namestništvo je ta sklep razveljavilo. Proti temu se je obč. svet pritožil na mi-ni8terstvo, katero pa je, kakor je bilo naznanjeno v zadnji seji obč. sveta, ta re-kurz zavrnilo. Zdaj se hočejo Lahoni pritožiti na upravno sodišče. — (lProč od Rima". Tržaški »Piccolo* javlja iz Gorice, da hočejo nekateri prebivalci „Aissovizze" (krajevni repertorij o. kr. stat. komisije tega imena ne pozna) prestopiti k pravoslavni veri In sicer radi tega, ker spadajo pod dve župniji. Obrnili so se baje že v — Zader. Verjetna ta vest peš ni * Kuge v Egiptu. Kakor poročajo najnovejše brzojavke iz Aleksandrije, ni kuga v ttm mestu le domnevanje, marveč se je v resnici pojavila. Pred nekaj dnevi sta oboleli dve osebi za to strašno boleznijo, 24. t. m. pa zopet d v e. Da se je to zgodilo v kakem evropejskem mestu, kjer so vsi možni pripomočki na razpolago, bilo bi mogoče kugo ustaviti, predno se je še razširila. Toda Aleksandrija je, kakor znano, jako nečedno mesto; ostanke jedi, smeti ter sploh vse nepotrebno mečejo ljudje kar na cesto, kjer ostanejo in se množe, ako jih psi in druge živali ne pobero. Poleg tega imajo Aleksandrinci slabo vodo; tako se je prav bati, da se bo kuga po Egiptu hitro razširila. * 25letnics operete,,Netopir1'. Ivan S trans je brez dvoma najznamenitejši skladatelj operet mej Nemci. Najslavnejša mej temi pa je: „Fledermaus" (Netopir), ki sinje kot najboljša nemška opereta sploh. Straus je imel pri tej opereti srečo, da je našel dober tekst. 5. aprila 1874. leta se je prvič uprizorila v gledališču ob Dunajščici. Kakor pri mnogih drugih veljavnih delih, tudi tu pričetkom ni bilo pravega vspeha. Tem sijajnejši pa je bil vspeh v Berolinu K malo je opereta našla pot na odre vsega sveta. Razun po vseh večjih in manjih nemških odrih se je uprizorila tudi v Zagrebu, Pragi (nem. in češko gled.), Poznan-skem (poljsko in nem. gled), Petrogradu, P arizu, Londonu, Neapolju, v Novem Yorku, Chicsgu, Philadelphiji in St. Franciscu v Severni Ameriki; Melbourni in Viktoriji v Avstraliji itd. itd. V Hamburgu se je ta opereta prvič igrala na opernem pozorišču; nato se je na dunajski operi vsako leto parkrat uprizorila in letos se je pojavila tudi v operi v Berolinu. Na binkoštni po-n edeljek je bila tretja letošnja predstava v d unajski dvorni operi. Kot običajno, so bile tudi to pot vse, tudi najmanje uloge, in ves zbor proizvedene zgolj od prvih solistov in solistinj. Zato pa je proizvedba vsega dela tudi najdovršeneše, kar se sploh more čuti. Z ezirem na jubilej 251etnice te operete je to pot skladatelj sam dirigiral uverturo k d elu. Ta opereta je doživela doslej največje število predstav. Na Dunaju so jo igrali že do 300krat, v Monakovem do 150krat, v Hamburgu nad SCOkrat; največ predstav pa je doživela v Berolinu, kjer se je uprizorila mnogo nad 600krat. * Junaška Crnogorka. V Skoplju v Črnigori je nedavno gnala mlada ženska na semenj kravo, kjer jo je dobro prodala. Žensko je zasledoval že na sejmu ropar. Ko je odšla takoj proii domu, jej je lopov sledil iz daljave. Ko pa se je bližala samotnemu razpotju, je pospešil korake in jo pregovoril, naj gre po bližnici proti domu in se jej ponudil za spremljevalca. Šla sta č ez hrib in v kaki uri dospela na strm prepad. Tu pa je lopov zahteval od ženske denar, sicer pa ji je zagrozil, da jo vrže v globečino. Ženska mu je izročila denar, kat en pa je razbojnik dobro spravil. Na to pa je še zahteval, naj se sleče pred njim in v strahu je ubožica storila tudi to. Hudobnež je Črne gorko na to onečastil. A vragu tudi to še ni bilo zadosti, marveč dejal jej je: „Ker ve m, da bi me ovadila, ako te izpustim, zahtevam, da skočiš sama v propad, ali pa te pahnem doli jaz* Nesrečna žrtva, tresoča se na vsem telesu, se je udala v svojo usodo, samo prosila je r eparja, naj ji zaveže oči, potem pa naj jo pahne v globočino. Lopov se je na to skl onil po njeno ruto ob propadu, a v ti stem hipu je šinila nesrečnici v glavo rešilna misel: kakor bi trenil, je pahnila ob propadu čepečega vraga v globočino, kjer se je ubil. Tako rešena je Šla takoj naznanit vso stvar oblasti. ZvedŠi o tem pogumnem činu, je obdaril pogumno črno-gorko princ Danilo s prekrasno vezeno narodno obleko, princesi nje pa so jo obdarile z raznimi dragimi darili. Komisija je našla v brezdnu poleg ubitega roparja še dve ubiti ženski, kateri je pahnil hudobnež v smrt * Sleparja osleparila tatu. IGletni k omptoarist K. Poli na Dunaju je poneveril svojemu Šefu 225 gold. ter se je hotel s tem denarjem na binkoštne praznike imenitno zabavati. Poiskal je zabavišče, kjer je godba In kjer so prijazna dekleta ter je ondi metal denar okoli sebe kakor bi bil največji bogataš. To sta zapazila dva sleparske, židovska delavca Laffer in Amon Stopila sta k veselemu Pollu, mu potrkala na ramo ter mu zaupno povedala, da sta policijska agenta, ter da zahtevata 100 gl, sicer ga morata aretirati kot sumljivega človeka. Poli se je ustrašil ter jima dal zahtevanih 100 gld. Toda tudi sleparja, ki sta osleparila tatu, se nista dolgo veselila svojega denarja, kajti kmalu sta prišla dva prava policijska agenta, ki sta aretirala in odvedla v zapor vse tri poštenjake. * Kongres zoper jetiko se vrši te dni v berolinskem parlamentu. Cesarica je protektorica tega kongresa ter se je tudi udeležila. Na kongresu so zbrani zastopniki skoraj vseh evropskih držav ter je bilo ofi-cialnih udeležencev nad 2200. Razume se, da je večina vdeležencev zdravnikov. * Zastrupila tri soproge. V Szabadki (Theresiopel) so zaprli odlično gospo, vdovo Thuri, ker je obdolžena, da je zastrupila 3 svoje soproge, ki so se pisali Makan, Erdos in Thuri. Zadnji soprog je bil reformiran duhovnik. V hiši so našli tudi razne strupe. Ženska taji. Prepeljali so jo v ječo v 0 Moraviczi. Afera zbuja v Bacski, v južni Ogrski, nepopisno senzacijo. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 20. maja. V poslanski zbornici vlada danes rnir. Samo parlamentarna komisija poljskega kluba irna sejo. Seje se je udeležil tudi minister Jedrze-jovvicz. Dunaj 20. maja. Izvrsevalni odbor desnice je imel včeraj sejo, katere sta se udeležila tudi ministerski predsednik grof Thun in trgovinski minister baron Dipauli. O tej seji je bil izdan naslednji komunike: V seji izvr-ševalnega odbora, sklicani na željo desničarskih strank na današnji dan, se je z ozirom na sedanji politični položaj začasno opustil razgovor o vprašanjih, na katera se je prvotno mislilo, pač pa se je vršilo daljše temeljito posvetovanje o tačasnih pogajanjih glede nagodbe z Ogrsko, na kar je bil storjen naslednji sklep: Izvrsevalni odbor izreka novic pripravljenost večine, pospeševati z vsemi močmi, da se doseže za obe državni polovici pravična in primerna nagodba ter iskreno obžaluje, da je bila parlamentarna rešitev nagodbe nemogoča. Izvrsevalni odbor odobrava popolnoma stališče, katero je vlada zavzela pri sedanjih pogajanjih z Ogrsko, inje p r i p r a v 1 j e n, p o dp i r a t i vlado pri tej akciji vsak čas brez zadržka. Izvrsevalni odbor bo svoja dela prihodnje dni nadaljeval. Dunaj 20. maja. V včerajšnji seji izvrševalnega odbora desnice je ministerski predsednik grof Thun najprej pojasnil sedanje stanje nagodbene akcije in izjavil, da vlada od svojega stališča ne more odnehati ter da bode izvajala k on se k vence, ako bi njeni nazori ne prodrli. Thun je zajedno prosil desnico, naj ga pri tej akciji podpira. Vsi govorniki so povdarjali, da je dolžnost desnice, vztrajati na strani vlade, na kar se je grof Thun za ta dokaz zaupanja zahvalil in ponovil izjavo, da odstopi, ako bi zmagal S z e 11. Dunaj 20. maja. Razni merodajni poslanci desnice so mnenja, da je sinočna izjava izvrševalnega odbora desnice Thunovo stališče znamenito podprla, daje skoro nemogoče, da bi odstopil. Dotični poslanci zatrjujejo, da so stori, kar je mogoče, da se ohrani Thunova vlada, toliko bolj, ker bi morala vsaka druga vlada hoditi po tistih potih, kakor Thun. Dunaj 26. maja. Izvrsevalni odbor desnice se je proglasil permanentnim. Dunaj 26. maja. Nagodbena kriza še vedno ni rešena. Ogrski ministri so imeli danes zjutraj sejo, po kateri je bil S z ć 11 pri cesarju v avdijenci. Pred SzeTlom je cesar sprejel barona Di-paulija. Popoludne so imeli ogrski ministri zopet sejo, v kateri jim je Szell poročal o vspehu svoje avdijence. Ogrski ministri so se na to odpeljali v Budimpešto, a se vrnejo v nedeljo semkaj. Dunaj 26. majav „ReichswehrM javlja, da je bil glede nagodbenega konflikta stavljen posredovalni pred- log, kateri meri na to, naj bi se carinska in trgovinska pogodba z Ogrsko namesto do konca 1. 1903. podaljšala do l. 1900, bančni statut pa naj bi se namesto do 1. 1910. podaljšal tudi do istega roka, torej za 4 leta krajšo dobo. Dunaj 26. maja. Cesar je danes popoln«Ine sprejel grofa Goluchovvskega v posebni avdijenci. Szćll jo šVl v Budimpešto s posebnim naročilom. Sodi se, da hoče cesar izvedeti mnenje rno-rodajnih ogrskih parlamentarcev. Gorica 20. maja. Bivši odgovorni urednik lista rSentinolla dei Friuliu Andrej Corsig je bil aretovan in sicer iz političnih nagibov. Policija je pri njern izvršila hišno preiskavo, pri kateri je bilo* koniiskovanih rnnogo pisem. Budimpešta 26. maja. „EgveteF-tes" pravi, da bi morala avstrijska vlada biti blazna, ako bi glede nagodbe odnehala, ker ima vse javno mnenje na svoji strani. Če bi Thun padel, bi bilo to zanj častno v teh razmerah. Szellova formula se je pri prvi priliki izkazala kot puhla in povrh gineva še vera, da bi krona tudi sedaj vplivala na korist Madjarom. kakor doslej. Budimpešta 26. maja. Danes je izpregovoril tudi vladni „Nemzet" o nagodbeni krizi. List pravi, da Szell ne more čisto nič odnehati, in da se mora vrniti z Dunaja ali kot zmagovalec ali pa kot premaganec. Madrid 20. maja. Emilio Castelar je včeraj umrl. Pokopan bo na državne troške. Narodno gospodarstvo. — Zaloga soli na postajah c. kr. državnih železnic. Na postajah Podklo-šter, Jesenice, Škofja Loka, Bruck, Buch, Ettendorf, Fehring, Feldbach, Feldkirachen, Glandorf, Gleisdorf, Kočevje, Gross-Reifling, Harrberg, Šmohor, (Se in suspenso), Judenburg, Kahvang, Klein Gludnitz, Kranj, Launsdorf, L e s c e -Bled, Lussnitz, Ribnica, Rottenmann, Novo mesto, Scheifling, Z a t i č i n a , Kamnik, Straža, Studenzen - Flad-nitz, Selzthal, Trbiž, Thalraein, TbOrl-Maglern, (Vrata), Trebnje, Ulmer-feld, Vordernberg - Markt, VValtersdorf in Wolfsberg so urejene zaloge soli, v katerih se po obče veljavnih cenah prodajajo v dotičnih krajih najbolj rabljene vrste soli. V postajah Admont, Bierbaum, Eberstein, Bi senerz, Breze, Fiirstenfeld, Gradec (c. kr. državni kolodvor), Hirt, Celovec, Knittel-feld, Ljubljana (c. kr. državni kolodvor), Leitersdorf, Ljubno. Mautern, sfOsel, Neumarkt, St. Lambrecht, St. Michael, St. Paul, Sebersdorf, Treibach-Althofen, Unzmarkt, Beljak, Waidhofen, Weissen-bach-St. Gallen, VVeiz, Weyer in Zelt\veg se oddaja tudi živinska sol in sicer za znižano ceno. Prodaja živinske soli se tudi na drugih postajah takoj uvede, ako se oglase interesentje. Natančnejši pogoji dobivanja soli in cene se izvedo pri dotičnih c. kr. železniških uradih ali, če gre za nakup soli v celih vagonih ali v pol vagonov pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic na Dunaju (oddelek za prodajo soli.) Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) Mladi, elegantni mož, ki je sedel tu pred njim, se je mej tem čudno izpremenil. Iz nemarnega držanja, ki mu je bilo lastno, se je dvignil iz začetka tega svarilnega govora; desna roka, s katero je navadno sukal dolge brke, mu je visela onemoglo doli; neka telesna odločnost se ga je polastila, nekaj od srčnosti vojaka, ki vedoč, da merijo njegovi tovariši nanj, s trdno roko potegne obezo od očij ter gleda pogumno v smrtonosne puške. Da, zaslužil je sodbo, ki se je vršila ravnokar. In hotel je to prenašati kakor mož in vojak: ponosno uda no, z modrim pogumom, z odprtimi očmi. A ko je prišel sodnik do konca, ko je s potrtim glasom govoril o svojem otroku, o Asti, pobeeila se mu je ponosno vzdignena glava polagoma do pral A le trenotek se je baron čutil osramočenega. Ko je bil sam s seboj gotov, vzbudilo se je tudi staro, malomarno vedenje. „Ne razburite se tako. papa," rekel je s svojim frivolnim glasom, a vendar znatno zamolklo, .in verujte mi: tako trdosrcen malopridnež pa vendar nisem! Saj sem Asto vzel iz ljubezni; jaz sem bil le malo lahkomiseln in poleg tega Se nisem imel sreče. A to se več ne zgodi — dam Vam Častno besedo." Starec mu je stisnil podano roko. Danes je imel občut, da je poboljšal krivca z oproščenjem. Ko je stopil baron v drugo sobo, naSel je Asto v solzah. Bala se je tega razgovora, kakor nesreče. „Pomiri se, ženska," rekel ji je. „Vsi delate, kakor da bi bil srebrne žlice kradel ! Saj ni tako hudo! In zdaj, ko sera se z očetom sprijaznil — zdaj že celo ne ! Veš kaj ? V oktobru odpovem najemniku in prevzamem sam gospodarstvo. Potem ne bom tako lahko v skušnjave prišel — in morda se vendar zopet opomoreva!" Z veselim vzklikom oklenila se ga je Asta okolu vratu. Malo je manjkalo, da ni bil baron še jedenkrat ginjen' Kako lahko je bilo vendar, to strastno mu udano ženo osrečiti! Da, resnično, vzela sta se iz ljubezni. In to naj tudi ne ostane prazna beseda I Udalje prih) Razširjeno domačo zdravilo. Vedno večja povpraševanja \ vrednostne* papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljena, Sslenburgovs ulice 3. Srečke na mesečne obrok« po 2, 3, 5—IO (Id. Ctt. kr. iftirijtlu ftk tUm Hknku. Izvod iz voznega reda veljavea »4 cae 1. Odkod Is Ljubljaše jas. kol. Trbli. Ob 12. ori 5 m. po no«i osobni vlak v Trbii. Beljak, Celov«-c, Franzt-ntfeite, I.jnboo ; ees Selathal Ausse, lil, Solnograi; Cet Klein>BsJSSSJ v Stejr, v Line, na Dunaj vi* Amstetten. — Ol> 7. nri f> m. ajntraj osobni vlak v Trb'4, Po u tabel, Beljak, Celovec, Fren-zetisiVste, Ljubno, Dunaj: Ses Selithal v Solnograd, Klein Reifling v Line, Budejevic«, Pisen, Marijine vari, Heb, Franeove vari, Karlove vari, Praga, Lipeko; fiei Amstetten na Danaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbii. Pnntahel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnai. — Ob 4. nri 'J m. popoladne oeobni vlak v Trbiž, Beljak, Celoiec, Ljubno; £ea Selathal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gene »o, Pariz, cez Klein-Reifling v Steyr, L nc, Budt>)evice, Plienj, Marijine vare, Heb, Fran i-o v o vare, Karlove vare. Prago, Lipako, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri lr> min. zvečer oa >bni vlak v Lesce-Bled. — Proga v lovo me sto ln ▼ Kodevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri 54 m. ajutraj, ob I nri 5 m. popolndne, ob t>. nri 55 m. svefter. — Prihod ▼ ljubljeno j. k. Proga Is Trblsa. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Duoaia via Amstetten, Solnograda. Liaca, Stejra, Isla, Auaseea, Ljubila, Celovca, Beljaka, Fraozenafeate Ob 7. nri 55 m m zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heb*, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Liuca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Inomesta, Zella ob jezeru, Lend-Orasteina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — 0'> 4. uri 57 m. popoladne osobni vlak f Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceisfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobui vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franc-ovih varov. Karlovih varov, Heba, Marijinih vnrov, PUnja, Budejevic, Linca, Ljuba*. Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is NoTtara mesta la Kočevja. Osobui vlaki: Ob 1. uri :l m. zjutraj, ob 2. uri 34 m. popoludne in ob 8. ari 48. m avecer. — Odkod ts Ljebljane d k. v Kamnik. Ob 7. nri Wl< m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludae, ob 6. ari 50 m. in ob 10 uri Sfi m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod ▼ LJubljano d. k. la Kamnika. Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne. ob ti. uri 10 m. in ob 9 nri 55 m. zvečer, posledrjji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1) Firm. 131. Cies. I. 12. Bekanntmachnng. Vom k. k. Landea- als Handelsgerichte Lai-bach wurde bei der im Handelsregiater fClr Geaell-schaftsfirmen eingetragenen Firma: K. k. priv. Baumvvoll-Spinnsrel und VVsbsrsi zu Laibach (i. r. priv. Filatura e Tessitura di Lubiana) dle Eintraffung der Wiederwahl des Directors Johann Ritter von Scaramanga fur die Dauer von 3 Jahren vollzogen. K. k. Landesgericht Laibach Abth. III, am 19. Mai 1899. (Razglas. Pri c. kr. deželnem kos trgovinskem sodišču v Ljubljani se je pri firmi k. k. priv. Baumwull-Sptnnerei und Weberei zu Laibach, vpisani v trg. registru za zadružne firme izvršil vpis zopetne izvolitve ravnatelja Ivana viteza Scaramanga za dobo 8 let. — C. kr. dež. sodišče Ljubljana, oddelek III., dne 19. maja 1899.) (986) Največje skladišče raznega semena in sicer velikanske pese potem nemške, itajsrsks, inksmst, tur-iks in travniško deteljo, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semen s za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike, velika izbera semena za salato, kumare, peter-silj, zeleno, sladki greh, fižol in vse drage vrste semena aa selenjad.. — Proseč mnogo b roj nega poseta (331-28) Peter Lassnik. L. top otliz za tnrisie. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som. žullem Itd. itd. ===== i Olavna zalogs: L Schvvenfc-cva lekarna Dunaj -Meldllng. Dobivs ss v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Merdetschlsger, J. Mayr, C. Plccoli. V Kranju: K. Ssvnik. (9-21) Priporočava femesao Kulmbaško pivo paateriioTsno t atekleniesm znano po svojih izvrstnih učinkih. Zsloge vedno sveta, (in—119) „prl ZrateTtfyMt f PrtiefMvia iIImi. Javna dražba vseh v zapuščino Ivan« Atrambev la Teasas^eveaiei ti- it t. 1» spadajoč ih CreasleitlBie kakor: Sivine« eeeiev, •nrtl|»kVra;ss srsetj« I tel., vršila se bode v torek, dne 30. majnika 1899 od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-6. ure popoludne v Temsrrvrm h« »t. 19* Prodala se bode tudi letošnja košnja in posetev. Dr. Fran Vok (989—1) c. kr. notar kot sodni komisar. Naznanilo. Vsled starosti in slabega zdravja ter preselitve z Reke bode se vršila dne 5. junija 1 L na mojem bivališču za hotelom della Vil le prostovoljna prodaja prevozniških predmetov kakor: Jfr lastadaiverjev, skoraj novih, novo- modnih, v najboljšem stanji; t poncbsai Ali landaver za svatbe ali za škofa; f •brebljrn Itsntltsvrr« stare mode ; S napol krit I vezovi ali fsetonl s 9 krasna*, v dobrem stanu, jeden skoraj nov; 9 trttb.Ui prrvožnlttklh vos« • lahka asesebas vozova i 19—90 parov komatov in Medlo v vsake vrste; IS konj, mej temi par ponijev. Prevozniški kontrakt velja še 6 let. Kdor skupaj kupi, si ohrani vse naročnike. Vaklična cena A&OO ajltl« Poleg tega proda se tudi sest 11 nI« &ka otprava. Ako se ne bode moglo prodati skupaj, prodajalo se bode tudi na drobno. Pojasnila daje Franjo Bule (992—1) prevoznik na Reki. Dne 27. meja 1899 med 10. in 12. uro predpoliidnem vrli se pri c kr. mitnici r Ljubljani (nakladnica južne železnice) prostoročna prodaja 7 zavojev kave la Janko Traunove konkurzno mase. Kupci se k tej prodaji vabijo. Dr. Otto VaJlentschag (977-3) oskrbnik konkurzne mase. Vabilo na redni občni zbor okrajne posojilnice t Radečah rtglstrovsne zadruge z neomejeno zavezo koji se bode vrSil v nedeljo 11. junija 1899 ob 3. uri popoldne v prostorih hotela „Narodni dom" v Radečah. Dnevni red: 1. ) Poročilo načelstva. 2. ) Poročilo računskih pregledevalcev. 3. ) Potrjenje računa za leto 1898. 4. ) Volitev načelstva. 5. ) Volitev računskih pregledovaloev. 6. ) Razni nasveti. V Radečah, dne 25. maja 1809. (991) Načelstvo. Kavarna v najem! Na Hrvatskem, v meatu Beiovsru, kjer je sedež domačega polka vojakov, županije, sodišča in raznih političnih, sodnih, finančnih in gozdarskih uradov, daje se v najem velika kavarna. Natančneja pojasnila daje hišni gospodar dr. Ivan Rut i6 v Zagrebu. (979—2) Štev. 241. (990—1) Razpis zdravniških služb. Pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski popolni ti je dve zdraviliški mesti z dnem 1. julija 1899. I. S temi mesti spojena je letna plača 660 gld. in prosta vožnja k bolnikom. Prosilci za ti službi vložijo naj svoje zadostno dokumentovane prošnje PST xa.tajd.aaje do lO. Junija t. 1. TSQ pri podpisani bolniški blagajni. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska. V Ljubljani, dnš 25. majnika 1899. Načelnik: Ivan Kregar s. r. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reglstrovana zadruga s neomejeno saveso v Knezovi hiši, na Marije Terezije oesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4-f|e,0|0 brez odbitka rentnega davila, katrreaja posojilnica »ama sa vlasnike plačuje. Uradne uro: rasun nedelj in praaalkov vasJc dan od 8.—12. uro dopoludne ln od 3.-6. uro popoludne. (9ei—i) Poštnega hranllnlonaga urada it 828.406. — Ttlofon it. 67. ©8 •SraiefSko deželno zdiavilkšče KOPEL rtiđj - ^epleifibei ■' KRASNA LEGA'. U'iof>nf)*fnc 'n ce.n&nO ool&hio btvrt/1ŠĆt ' Sijajni zdravilni ^ | zelodcn ;e^ei ledv;< J.'.r'"!11 .")I i h(jll"|l!l|| • TI 11*1 OfrJdfJOV ' TEMPEISKI -i" i_____:"""':,lr,VIJ>LI:I JadaJattV la odgovorni arodnik: Josip Nollt Laataiaa ia tlak .Narodna Tiakama«.