291. številka. Ljubljana, četrtek 22. decembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKINAROD. Izhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti nrejeman /.a h v h t r o-o «■ er * k e dežele /»t celo leto 16 gl,, m pol leta 8 gli, ta četrt leta 4 g\. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 1."'. ki/, -m četrt let* 8 tfld. .'*0 kr.. m en uefM I tfld. 10 ki pošiljanje u* dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliku već. kolikor poštnin* iznaša. - Zri gospodo učitelje na ljudskih Šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta i? gld. f>0 kr., po pošti prej m man za četrt leta :\ £old. — Za oznanila se pladnje od četiristopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska, "> kr., če se dvakrat, in t kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koltnanovej hiši „gledalifika stolba". Oprav ništvo, na katero naj Be hlngovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozimnim, t. j. administrativne stvari, je. v .Narodnoj tiskarni" v Koimanovoi nisi. 0 političnem sedanjem položaji. Na On naj i 10. decembra.*) Izid glasovanja v zadevi banke za avstrijske dežele v državnem zboru, kakor tudi glasovanje o Lienbacherjevem predlogu v gospod-skej zbornici sta še vedno predmet razgloba-vanj avstrijskih političnih časnikov vreh strank. Ustavoverci mislijo, da so doaegli ogromne uspehe v obeh zbornicah — pri tem bobnajo še, da je le Taaffejev zistem zakrivil požar nesrečnega gledališča na Schottenringu. Pišejo torej tako samosvestno o ministerskej krizi, kakor da Be je ustavovercem sestava novega ministerstva uže ponudila. Glas o ministerskej krizi prešel je na čuden način tudi v nekatere poljske in češke časopise. „Gazeta Narodovva" od 17. t. m. naštela je celo uzroke, zakaj da meni TaarTe odstopiti. Glasovanje o Lienbacherjevem predlogu je Taaffeja baje 28rad tega potilo, ker se je nemškim konservutivcem zavezal bil, da bode svoj vpliv v to vporabil, da gospodska zbornica sprejme Lienbacherjev predlog; debata o banki za avstrijske dežele in glasovanje o Herbstovem predlogu znači baje, da je ministerstvo na krivej poti ter da je „nezaupnica" zaslužena. Slednjič se je baje grof Taafte tudi pri cesarji zameril, ker mu je napačno poročal o požaru „ringtheatra". Kar se tiče prvega uzroka grof Taaffe-jeve ostavke, je prav brez podlage. Za Lien bacherjev predlog se sedanja vlada nikoli nij zavezala; kajti gotovo nij misliti, da bi ona ne bila vporabila svojega vpliva pri onih dostojanstvenikih, ki glasujo, kakor je mlnister-stvu in posebno dvoru ugodno. Ako je zopet 4) Po naklučbi zakasneno. Vasilij Vasiljevič Vereščagin. Z Dunaja, 20. novembra 1881. (Konne.) Slika „Ranjeni", srednje velikosti kaže celo vrsto priprostih kmetskih voz, nekaterih z lestvicami, drugih lesami, odkritih in zakritih, upreženo je po pur volov s telegami, pred vrsto voz koraka na glavi in komolci ranjeni vojak, na strani voz stopajo lehko ranjeni, v vozeh pa se peljejo težko ranjeni. Tudi jeden vol krvavi iz ušesa, mej vojaki ranjenci kla-verno in pobit lazi pes . . . Prekrasna je „Bojna straža pri Ru-ščuku", pri katerej se zatemnelo oko o lepoti zelenja, o vodnej planjavi Dunava razvedri. Na vzvišenem mestu stoji kozak, visoka tenka postava v visocih škornjib, dolgim plaščem, pokrit z visoko kozaško kapo iz kožu-hovine, na vrb z rudečim suknom. Zasajen je propal predlog Lienbacherjev, nij to nezaupnica ministerstvu — kajti predlog nij prišel iz inicijative vlade — ona se zanj tudi nikoli nij engaževala. Kar se tiče glasovanja o banki za avstrijske dežele, oziroma predloga Herbstovega: naj se izvoli odbor za preiskavo dotične zadeve, tudi v tem ne more nihče zazreti nezaupnice vladi, kajti efekt glasovanja bil je negativen — predlog Herbstov je vender propal. Da je bilo ravnotežje glasov — 151 proti 151 — to je za vlado malo kritično, a kritičen polo žaj nastal je le slučajno. Glasovanja so se zdržali 4 ministri, izmej Čehov manjkalo je pet poslancev, — izmej poljskih poslancev dr. Rap-paport lij mogel glasovati, ker je zastopnik te banke, Josef Krzvsztofovicz ima, kakor se „Ga/. Nar." ironično izrazuje, „predsedovati" doma, Fedorovviczje „slučajno" izostal, Tyszkowski se je radi predloga o slovanskih Šlezijcih spri s poljskim klubom, ter je navadno doma, Kaminski je bolan, baron Goedel in Gudenau zdržala sta se glasovanja, — prvi kot bivši, drugi kot zdanji upravni svetnik banke. Manjkalo je tudi nekaj bukovinskih in dalmatinskih poslancev, ker so nekateri „morali" izostati zaradi zajčjega lova, drugi pa radi bolezni. Od avtonomističue stranke manjkalo je slučajno kacih 30 poslancev, levičarji pa so bili razen sedmih vse zbobnali. In zanimljivo je gotovo tudi, da je nov središčni klub glasoval proti Herbstovrmu predlogu, akoravno njih organ „Vaterland" ne kaže nobene simpatije do imenovane banke. Da bi bil Taaffejev zistem zakrivil nesrečo na škotskem ringu, je bedasta insinuvacija. v zemljo visok obeljen drog, ki ga podpira drugi krajši, krivo zabit v zemljo. Na desnej in levej stojita navpik dve smoljeni baklji. Spo daj pa sedi drugi kozak ter šiva nekaj belega; tretjega kozaka, ki spi, vidita se samo nog'. Ozračje je čarobno svetlo: v daljavi na drugem obrežji Dunava videti je vrsta hiš, drevja itd. „Car Aleksander II. pred Plev no." Slika nam predočuje opazovanje carja Aleksandra II., ko se je napala Plevna. Uže rano peljal se je car na holm, s katerega opazoval je uže nekaj dnij nastreljevanjc turških tvrd-njavic. Mej božjo službo, pri katerej so pop in vse spremstvo carjevo glasno molili, naj Bog ohrani armado rusko, začulo se je grmenje pušk v srednjoj koloni: začel se je napad. Ko je car s spremstvom zajutrekoval, napil je: „Onim, ki se tam bore?" Poročila z bo jišča nijso bila ugodna; spremstvo carjevo postalo je nemirno. Car pak sedi na stolu z raztegnenima nogama, rokama, kakor da je Taafle je dal koj po požaru gledališča v Niz/.i strogo povelje, da s»* imajo preiskati vsa gledališču, ter odpraviti vsaka nevarnost za življenje iz istih. Več nij mo^el storiti! Ako je policija na Dunaji pokazala svojo ogromno nezmožnost, ako sta staviteljski urad in dunajski magistrat zanemarila svoje dolžnosti, je to krivda največ prejšnjega zistemn, kajti vse osobe iz prejšnje dobe ministerstva so na čelu imenovanim uradom. Taafle ima sedaj pač priliko, strogo pomesti smeti iz prejšnje dobe. Da bi ne bil policijski predsednik Marx naleg«! ministerskega predsednika, gotovo cesar ne bi bil napačno poučen o groznej katastrofi. Marx pa si je skopal sam jamo, v kojo se bode v kratkem času sam zvrnil, — a on je jeden glavnih inatadorjev iz prejšnje dobe. Iz vsega sledi, da ministerstvo nij m a uzroka dati demisijo, da bode grof Taafle moral slednjič jedenkrat strogo vajeti svoje vlade napeti, trr uničiti lehkorniselnost iz prejšnje dobe obstoječih uradov, — a glaven nauk sledi za avtonomiste : da naj se provede stroga organizacija v vseh klubih desnice, naj se odstrani n e-brižljivost pri nekaterih avtonomi-s t i č k i h poslancih, kajti inače se prav lehko iz samih 1 e h k o m i s 61 D i h slurajev uresniči emfatičen Neuvvirthov izrek, da „sodni dan za Taaflojevo ministerstvo nij več daleč". Politični razgled. :iofr»iifl<» 0| MSI. Iz Kamnika 19. dec. (Javna zahvala.) Večerna zabava, katero je 11. de cembra priredil slavni čitalnični odbor v korist tukajšnje šolske mladine, se je jako dobro obnesla. Presrčno zahvalo za to izrekata ravnateljstvi 4 razredne deške in dvorazredne dekliške šole si. čitalničnemu odbora, vsem p. n. šolskim prijateljem in dobrotnikom, ki so pripomogli napraviti šaljivo loterijo in slednjič vsem, ki so se oni večer udeležili veselice in tako z združenimi močmi pripomogli, da je doslo za omenjeni preblagi namen nad sto goldinarjev čistega dobitka, ki se bode obrnil za obleko, katera se bode v novega leta dan razdelila mej revne učence in učenke omenjene šole. Hvala in čast pa tudi vsem p. n. gospem in gospicarn, katere zdaj izdelujejo ono obleko in vsem dobrotnikom šolske mladine, ki so še pozneje poslali darila v denarji in jih Se donašajo. Bog nam obrani še mnoga leta mile naše dobrotnike! Iz Ptuja. [Izviren dopis.] Skupščinska seja okrajnega zastopa ptujskega vršivša se na 12. dan tega meseca daja vzpet neko puhlo pojasnilo o onej svojti ptujskega mesta, katera še bi vedno rada bila zapoved niča ne samo Ptuju, nego tudi vsemu okraju; občinski mestni odbor zvalil se je v močnik na hrbet. Mestne občine zastop želel je občinske naloge nastaviti na 30%, in zato dal je proračun na pregled deželnemu odboru, kateri nij ničesar prigovori! in dotični proračun izročen je bil na dozvoljenje okrajnemu zastopu, kateri je po poročevalci g. drji. Gregoriči predlagal samo 25°/0, dokazavši iz pojedinih stavkov, da je ta številka zlata sredina in zadostuje mestnim potrebam, ker nekateri stavki so više vpisani ▼ proračunu, negoli je resnica, recimo: svečava kaže v proračunu 2000 gld. stroškov, a istinito prevzeta je za 1200 gld., tore ukan za 800 gld.; pri nekem drugem stavku dokazal je poročevalec razliko za 1000 gld., in vzpet na drugem torišči za 400 gld., tore površno računajoč javlja se razloček od resnice za 2200 gld., vrhu tega Š2 je tudi obrestni nastavek Št«nerskej hranilnici kriv. Gosp. Pisk kot branitelj in brezrazložni zagovornik tega sešvenranega hapaka naglaševal je samo viastnost mestne občine, tore okrajni zastop nema pravice kratiti jej saraodločilnosti, kar bi se v danem slučaji reklo občino drva t i pod skrbstvo; po govorni ko vem mnenji nema pre okrajni zastop nikakse pravice pretresati in rešetati proračuna, nego sme vršiti samo oblično pravo, to je reči da ali ne. Jeli deželni odbor odobril proračun, kako se potem drzne okrajni zastop ovire delati? Tako piska Pisk. Pritrjujem, d«, je mestna občina ptujska samovlastua, ali avtonomija nij v tem, da bi odbor predlagal krive proračune na kvar svojim soobčanom, in istim mustače bril, nego avtonomija je svoboda dopuščajoča po vlastnih zakonih živeti. Hoče li okrajni zastop o proračunu, oziroma o nalogah da ali ne izreči, mora imeti podatke, in te ponuja kritični pregled tekočih stavkov. Poziv na odobrenje proračuna po deželnem odboru je povse otel, ker deželni odbor pri občinskih računih malo ali ničesar ne stori; vsaj videl setn račun in v rokah imel. kder je bil jedini predstojnik podpisan, a stavki v računu navajeni lažljivi ter brez prilog, pak nikomur nikaj ; nikdor nij opomin.il občinskih zastopov na redno in postavno polaganje računov. Tu nastaja resno piaianje, zakaj pa se morajo občinski računi predlagati okrajnemu zastopu in deželnemu odboru? Občine lagodno gospodareče nagloma ubožavajo. a dotične oblasti vse vnemar puščajo! Slovenska večina glasovala je za25°/0 a nekateri meščanje radujoči se znižanju obsedeli so..... j Blagi slovenski kmet! sedaj itak previde-vac brijače zijake, kateri so te k sebi slepili in norili, in od tebe vzdigneni na tvoja ramena tlačili tebe in druge občane kričeči: mi smo pravi in svetli Kristusi, a vaši voditelji mračnjaki; mnogo jih je verjelo, a sedaj itak leščeče pokazano jihovo zavodljivo antikristje. Zagvozde zabijajoči med slovensko duhovni-štvo in slovensko ljudstvo zolili so na ves prenehalo je parlamentarno delovanje. In če se oziramo na razne zbornice in razmotrivamo njihovo delovanje, čuditi se moramo najbolj avstrijskemu parlamentu in vzdihniti s Hamletom: Nekaj je gnilega v državi Danskej. Levica je delala škandale, nasprotovala vaakej vladnej predlogi, posluževala se najumazanej-ših sredstev, da bi vrgla zdanje pravično in ta jednakopravnost se boreče ministerstvo, lev ca hotela je na vsak način dobiti zopet v roke vladarstvo, da bi vse narodnosti slovanske zatirala in polnila sebično žepe —- ovirala je parlamentarno uspešno delovanje. Desnica podpirala je vlado, borila se za jednakopravnost — a dosegla je malo, da ne rečemo, nič. Bode morda dosegla več v novem letu V — V nemške j zbornici nadaljeval se je boj mej strankami, Bismark plaval je mej njimi, zdaj se nagibajoč na to, zdaj na ono stran, predloge njegove nijso našle podpore. Z Vatikanom nadaljevalo se je pogajanje, do svršetka nij prišlo. Vse delo je ostalo še nerešeno. — V F rane os kej delovalo je novo ministerstvo. Pri nastopu tega Gambtttinega ministerstva se je oznanilo, da bode vpeljavah) reforme; senat, cerkvena vprašanja, tunezijska ekspedicija, upravna revizija — vse še čaka rešitve v no vem letu — Angleški parlament ima opraviti z jako važnim delom, s pomirjenjem Ircev. Vse je ostalo še pri starem. — Nobena zbornica nij v zdanjem zasedanji izvršila kaj posebnega, reči se skoro more: Na obzoru je to leto ostalo kot je prej bilo. — Razmere pa mej državami so prijateljske, vse želi občega evropskega miru — vsaka država opra viti ima sama s seboj v notranjem. Kaj bode prineslo novo leto? . . . Poročali smo, da se je Taafte pogovarjal s cesarjem, in denes prinašajo listi «Je«li-iil«'ii«- levice uže obseg tega pogovora. Kje so vse to zvedeli V Nekov genijalni dopisnik v nI). Ztg." celo pripoveduje, da je videl iz cesarjeve sobe priti Taaffeja z razburjenim Obrazom, kar je gotovo pomenilo, da ga pre-svith vladar nij prijazno sprejel, ker je vlada uzrok, ila se. je vnelo gledališče. Razburjeni Taafle pa se pomiril — in še ministruje, in ker nam sama „N. fr. Pr." zagotavlja, da je Taafle neovrgljiv, nadejamo se, da bode še dolgo ministrova!« * n it n h* «1 rita vt% Poročali smo, da je rumuiiski pre-stolni govor napravil neprijetne utise na Avstrijo in pričakovalo se je, da se bodo te besede preklicale in se tako vsaj nekaj satisfakcije dalo Avstriji. A rumunski ministerski predsednik Bratiaiio ima drugačne pojme o satisfakciji. Mestu da bi bil preklical proti Avstriji obniene ostre besede, govoril je jako pohvalno, da, laskavo o Avstriji in s komplimenti menil vse poravnati. To pa je napravilo le nasproten utis, razmere so se poslabšale. V iieiii»hc»iu parlamentu se dogajajo navzlic vsej tolikanj po svetu hvalisanej taktiki vina poslednje slovanske vojske, razstavljena je celo vrsta prekrasnih slik v velike) in manj-šej obliki. Tudi tu se nam pokaže vsa. moč sve-toslavnega slikarja. Mojstrom se nam pokazuje Verešftagin v arhitektonionom in dekorativnem slikarstvu, kar je občudovati na slikah: „Molitev" veliki mogul moli v zasebnoj džamiji ali mošeji; „Dveri Ta mer lanove palače v Samarkandu", „Dveri velike mošejev TurkesLanu", Mramorno obrežje pri jezeru v Radšnuguru v srednjej Indiji, Tač v Agri, — krasna mogila, ki jo je postavil šah Jaban nad grobom najljubše svoje žene; dodelana bila je stoprv od njegovega sina šaha Aurungziba v 17. stoletji. 20 tisoč delavcev zidalo je 22 let to krasno poslopje, notranji nakit templja v Buddhe (v zahodnem Tibetu), buddhistiški samostan Hornis v Ladaku (v zuhodnem Tibetu), slopi podzemeljskega templa v Adjanti z ostanki stare slikarije, „Moti Mosjid4 (tempelj iz biserov) v Agri itd. V slikanji krajev je Ve- reščagin nedosegljiv. Kako neopisljive lepe so n. pr. slike: Pred solnčnim vzhodom (iz Kamninskega jezera), po solnčnem zahodu od malega jezera pri Delhiju, plaz na poti iz Kašmira v Lidak (2G.O0O' visok). Kolike vrednosti v narodopisnem oziru so podobe: žena iz Ladaka, ki je omožena s petimi možmi na jedenkrat (polvandrie), razni fakiri, duhovniki, ki za Boga časte ogenj, jezdeci iz Dšepura, mož in žena iz Kašmira, lama, t. j. buddhistiški duhoven. Preoblekel se je za Boga; glava je koinpocija iz raznih zverskih glav; v zrak strle volovski rogovi, gobec je pasji na konci z zakrivljenim kljunom; dalje indiški Mo-hamedanec, razni banije, to so duhovni verske sekte, kojim vera prepoveduje klati ali uničevati živino, ali katere druge živalice — tudi bolhe ne — itd. Vse te slike so iz Indije, v katerej je slikar bavil se več časa. Cela vrsta slik je tudi iz Turkestana. ki se odlikujejo po zanimljivosti aredstavljajočik ljudij in predmetov. Tu vidiš na tleh sedečega trgovca, kojega vsa roba je valjda 2 gl. vredna; Indijec iz Samarkanda, ki posojuje denar za 200 —300%; kalmikiški vojak, ki le takrat ne kadi, kadar spi; tabor na potovanji: veljblod, konji, voli nosijo v gorovje vse premoženje nomadov, kadar je v dolinah nastala vročina; razni derviši ali divani (norci), redov-niki-prosjaki; njih obleka obstoji iz naprosja-čenih cunj raznih boj; te si skrpajo, ter s širokim pasom prepašejo; na glavi jim čepi visoka špičasta kapa. Vsi žro in kade hašiš ter opijum ; dalje kineška neredna kavalerija; srednjoazijski politiki — najljubši posel teh lenuhov je, da sede v štacunah za opijum, kade hašiš in razgovarjajo se o politiki; kirgiški jezdeci, derviši, kalmiki, pravi Mongoli — dalje afganski vojaki, kirgiški lovci, prodaja dečka pri trgovci 8 sužnji, prosjaki in Damankanda, nomadov pot v planine, čez Tian Shan, dveri kineškega vrta, kineški polkovnik, glavar la-mov (duhovnov buddhistiških kalmikov) ki je glas ne hodite s svečeniki, imevši namen, da bi s kmetom lehko po svojej volji sukali in pometali brez pazljivih pastirjev in vestnih stražnikov. Okleni se oberofckama svojih iskrenih prijateljev in razumnikov slovenskih, kateri se istinito trude z* tvojo blagost, a pogubne sleparje nemškutarske preziraj kot zlobnike. 'Mi Dunaja 17. decembra. [Izv. dopis.] (Slova ns k koncert) V dvorani Bosen-dorferjevej bilo je 15. t. m. zbrano precejšnje število slovauskega občinstva, da prisovstvuje produkcijam slovanskega pevskega društva Veliki češki plakati na Dunaji vabili so uže cel teden na to „koncertno besedo". Daje slovansko pevsko društvo za svojo letošnjo „besedo" Bosendorferjevo dvorano izvolilo, ima svoje uzroke. V tej dvorani prirejajo se najboljši koncerti, producirajo se razni umetniki najboljšega glasu. Pred leti je to društvo sodelovalo z dvema nemškima pevskima društvoma v tej dvorani; takrat je to društvo nadkrililo obe nemški z izbornim svojim petjem — to so priznali dunajski najboljši i. e. najstrožji nemški kri-tikarji. Koncert od četrtka sme se šteti mej najbolj še, kar jih je bilo v tej dvorani letošnjo saisono. Na vsporedu bla je takrat prva točka — slovenska. Pel se je namreč A. Ne-dvčdov „Pozdrav", krasen zbor z bariton-Bolom, ki ga je pel vrl slovensk baritonist g. Stanko Pir na t. Pevci peli so ta zbor izborno lepo; Pirnatov bariton očaral je občinstvo Nova skladba vrlega pevovodje slovanskega pevskega društva A. A. Buchte „Srce tica" (srbska pesen) napravil je zelo prijeten utis. Tudi J. It. Rozkošnvjev češk zbor „OpuštCni" dosegel je lep uspeh. Sopranistka gospica Ana Hradil pela je arijo iz „Figaro's Hochzeit": Non si piii cosa non, in Marchesijev: „Johanna Walgerw. Krasen glas pevke pohvalilo je vse občinstvo z obilnim ploškom. Pevka morala je večkrat na oder ter zapela slednjič dve češki narodni pesni, kar je uže veliko navdušenost občinstva silno pomnožilo. G. E. Lbvvenberg izbudil je s svojim virtuvoznim igranjem na gla-sovirji toliko lepih čutov, kakor se to posreči le redko kakemu pijanistu. Mož se mora mej najboljše pijaniste šteti, kar jih ima Dunpj. Mimogrede omenim, da je Lbwenberg bivšo letno saisono igral v Parizu, Londonu, Madridu in drugih mestih ter bil povsodi občudovan Znamenje velikega uspeha je to, da je na tem ob jednem tudi čarobnik, prorok, ustekiški jezdec in druge. Nad grobom Tamerlana v Samarkandu postavljena je krasna mošeja; nad prostorom, kjer leži slaven vladar srednje Azije, je zelen kamen. Rakev bila je iz belega mramorja, mo-Seje krile so porcelanaste plošče. Vereščagin naslikal je tudi iz vojne v srednjej Aziji zanimljivo podobo. Številce ruskih voj'ikov napade nenadoma velika četa Azijatov. Rusi stopijo v krog, ter streljajo, kar jim je moč na napadnike, ki so v polnem diru proti Rusom. Pade jih mnogo na strani napaduikov iz male četice Rusov; na tleh leže mrtva trupla, mnogo jih umira; za rusko četo so šatori, a v ozadji visoke gore. Slika je velika in polna živih efektov. Na velikej podobi je tudi naslikano, kako V Aziji slave zmago. Pred slavolokom so v polukrogu v zemljo zabiti visoki drogi, a na teh nataknene so potovanji prinesel čistih 35.000 gld., vrnivši se na Dunaj. Prav nepopisljiv uspeh dosegel je ta večer gospod AdolfBrodskv, profesor na moskovskem konservatoriji. To vam je istinito feno-menalen vijolinist. Uže pred 16. leti je kot učenec duuajskega konservatorija igral v slovanskem pevskem društvu, čez nekaj let drugikrat, a v četrtek tretjikrat. Ko je nedavno v dunajskem filharmoničnem društvu igral, osupnil je s svojo umetnostjo — in vender so bili nekateri, ki so mej velikim ploškom začeli si-kati. Zakaj ? Brodsky je imel posnemanja vredno „drznost", da je kot Slovan — on je rodom Čeh — za nemško občinstvo igral samo ruske skladatelje. Dunajsko nemško občinstvo je tolerantno ter spoštuje umetnika, naj ga prinese tudi ruski veter. Da se mej tem občinstvom vedno nahaja par patentiranih slovano-žrcev, je ob sebi razumljivo. Ko je v slovanskem pevskem društvu v četrtek nastopil, bil je koj z burnim ploškom sprejet. Igral je P. Čajkovskijev „Andante" in P. Sarasa-tejev „Zapateado" iz španskih plesov. Gro-movitega ploska nij bilo ne konca ne kraja — zahvalit se je prišel trikrat — a občinstvo še nij nehalo z ovacijami. V obče je glas: Brodsky mora se prištevati mej največje umetnike, kar jih ima svet. Poslednja dva zbora: Lavrrowskijev „V Čužine" (malorusk) i Horejšekov „Jadna draga" (hrvatsk) pela sta se precizno. Velika dvorana bila je sicer na pol prazna, kar je zakrivil se ve da največ požar v „ring-theatru", kajti od onega večera prazna so gledališča, koncerti morajo se odlašati in slovansko pevsko društvo bilo je prvo, ki je po groz-nej katastrofi pelo v Bosendorferjevej dvorani. Tudi pevcev bil je mal broj (k večjemu 40) — se ve da so to bili sami izborni pevci. Slovenskih pevcev sodelovalo je 8 — skromno število za uajmenj 30 na Dunaji bivajočih slovenskih pevcev — a še ti so razen j e d n e g a samo stari pevci. Dve leti so gimnazije na Slovenskem slovanskemu pevskemu društvu dale samo j e d n e g a pevca. Iz tega je prvič razvidno, da se na gimnazijah na Slovenskem petje silno zanemarja, drugič, da kar mladega zaroda prihaja na dunajsko vseučilišče, je žalostno število tacih, katerim se na gimnaziji nij uko-reninila domoljubna dolžnost. Pa kaj pomaga tarnanje, ko je celo marsikateri zelen les v sredi gnil. Ko je tajnik „Slovenije" prosil za podpisovanje malih doneskov za Jurčičevo aka- glave, ki se jih zmagalci odsekali premaganim. Silna množica zbrana je v polukrogu, v katerem „mola" t. j. duhoven, pridiguje o predmetu: „Tak poveljevast Bog". Za stoječim ljudstvom so veljblodi, konji, osli, na teh sede mogotci. Vladarjem in mogotcem posvetil je Ve-reščagin sliko: Apoteoza vojne, z ruskim napisom : „Apoteoza vojnL posvja ščajbtsja vsjem za vo e v a t e 1 j a m pro-šedšim, nastojati čim i buduščim". Slika kaže visoko piramido iz Človeških čepinj. Na čepinjah kljujejo gavrani. Na brzojavnih drogih, na golem drevji — povsod je videti samo gavrane. V ozadji je mesto, gore. Take spomenike postavili so si Tamerlan iu tudi drugi mali in veliki mogotci srednje Azije. Razen teh slik razstavil je Vereščagin okolo sedemdeset narisov iz male Azije, mno-govredue drobnosti etnografiške, zemljepisne, graditeljske in kulturne vrednosti, katere je nabral na svojem potovanji v Aziji. demijo, odrezal se je podpredsednik literarnega društva g. K.: Za Jurčičevo slavnost ne podpišem nič, ker nijsem ud „Slovenije". Bog pomagaj in razsvetli jedenkrat pamet nekaterim literarnim možem! Domače stvari. — (Hrvatski listi) izražajo našim deputacijam, ki so se udeležile pogreba Avgusta Šenoe, v gorkih prijateljskih bcedah zahvalo. Pač se lehko veselimo, da seme, katero je sejal Bleivveis iu Šenoa, uij palo na peščena tla, da bode prijazno dozorelo in prineslo plod — vzajemnost, zjedinjenje z bratskim nam narodom hrvatskim. Do zdaj nas je ločila Sotla, /.daj naprej nas tudi ta ne sme več ločiti, vse sile moramo vporabiti, da gremo jedno pot — pot slovanstva! — (Lov.) V nedeljo podalo se je več ljubljanskih lovcev na Gorenjsko kjer so na Javorniku srne streljali. Pri lovu tem ustrelilo se je 30 srn; mej temi samo deset srnjakov — (Društvo uradnikov.) Prvo občno društvo uradnikov Avstro-Ogrske naznanja o svojem premoženji: V meseci novembru t. 1. došlo je 403 novih zavarovanskih ponudb 8 454.753 gld. glavnice in 2093 gld. rente, a sklenilo se jih je 336 novih zavarovanskih pogodb s 371.185 gld. glavnice poleg letne rente b 1953 gld. V prošlih 11 mesecih tega leta pomnožilo se je število novosklenenih zavarovanskih pogodb za 3776 s 3.766.030 gld. kapitala poleg 25.337 gld. letne rente. Vkup je bilo dne 30. novembra v moči 36.424 polic 8 34.785.335 gld. zavarovanega kapitala in 95.376 gld. letne rente, od katerih pa se je 749.412 gld. kapitala in 9046 gld. rente drugod zopet zavarovalo. Ker so zavarovanci umrli, prenehalo je v tem letu 393 zavarovanskih pogodb in se je izplačalo iz njih 332.550 gld. Za mesec november so znašale premije 70.077 gld. Narodno-gospodarske stvari. Tržaška rastava. Bodoče leto obhajala se bode petstoletnica, odkar je pripadel Trst k Avstriji. Kakor je bilo uže v listih naznanjeno, sklenilo je več tržaških meščanov ta dan poslaviti z razstavo. Začetkom junija sešel se je zbor, da so pogovori o toj zadevi in je principijelno sklenil, da se napravi razstava. Ta zbor subskribiral je znatne zneske za pokritje stroškov in naročilo se je odseku, naj razmotruje razstave načrt in se posvetuje o izpeljavi. Od tega časa delovalo je več oddelkov tega odbora na razne strani, tako da je bilo Zastopana je torej po slovanskem slikarji ne samo uniotmist, temv»-e tudi veda — v du-najskej umetniškej hiši. Preden končam, naj še navedem, da je Vereščagin prvi umetnik na Dunaji, ki je za ogromno svojo razstavo postavil najnižjo vstopnino — po dnevu 10 kr. za osobo, na večer po 20 kr. pri električnoj razsvitljavi. Zaradi tega dejanja VereSčaginovega so dunajski umetniki raz sebe, ker te davi le preveč „auri saera fames". Mej tritedensko Vereščagiuovo razstavo prišlo je v umetniško hišo nad 100.000 obiskovalcev; katalogov morali so tri natise napraviti, — vseh skupaj se je prodalo 41.000 katalogov ! Tako velikanskega uspeha nij do sedaj doživel še nobeden drug umetnik! R a d os 1 a v Pukl. mogoče, da se je v 12. dan meseca septembra in 19- novembra vršila glavna seja vseh odsekov, pri katerej so se na podlagi priprav konkretni sklepi ukrenili. Omenjene priprave pokazale so jako prijeten rezultat. Našel se je prostor (kar je bi*o pri tržaških razmerah najtežja naloga), na katerem se more v primernih prostorih napraviti razstava. Ta prostor je na morskej obrli tik sprehajališča S t An-drea proti boki Muggia. Tu se bode morje zasulo in dobilo se bode suhega sveta okolo 60000 □ m. Na tem prostoru se bodo vsled načrta v slednjej seji sprejetega postavila poslopja, katera bodo okolo 25.000 □ m. prostora pokrivala. Vrhu tega, da je s to kombinacijo dobilo se dovolj prostora, ima ta misel še to prednost, da dobi razstava vsled krajevne lege še posebno zanimljivost, kar se do zdaj pri nobenej razstavi nij zgodilo. Na jednej strani razstavnih poslopij je divno sprehajališče b senčnatim drevjem, pred njimi razširja se prostrano krasno morje; z lepim razgledom na Miramare in I Mimo, na levej pa je boka Muggia. Blizu razstave je tuli morsko kopališče, ki bode razstavi dajalo posebno mi-čnost. Ob jcdnem so natančna in vestna pre-iskavanja pokazala, da se poslopja lehko izvrše do 1. junija 1882 in tedaj instalaciji izroče. (Konec prih.) Vabilo na naročbo. „Slovenski Narod" dokončal bode ravnokar XIV. svoj tečaj; s prvim januvarjem pa bode pričel izhajati v večjej in političnemu dnevniku dostojnejšej obliki. Pomnožen mu bode obseg in uredništvo skrbelo bode, da se čitajočemu občinstvu podajejo primerni uvodni članki, zanimljiva in vestna poročila o državnega zbora zasedanjih, tehtni politični razgledi in temeljiti izvirni dopisi. Novo uredništvo obračalo bode največjo svojo pozornost na listek, brez katerega se niti jedna številka izdala ne bode. Takoj s prvo številko pričel se bode objavljati Turgenjeva krasen roman „Nov", kojega prevod je uže v rokah uredništva. NaroČili so se tudi redni telegrami, tako, da bode naš list odšle vsak dan prinašal najnovejše vesti. Zategadelj dotiskal se bode vsak dan uže do petih popoludne ter se potem takoj zvečer oddajal ljubljanskim naročnikom. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino: „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto......13 gld. — kr. „ pol leta......6 „ 50 , „ četrt leta......3 „ 30 „ jeden mesec.....I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto......16 gld. — kr. » pol leta......8 „ — „ „ četrt leta......4 „ — „ „ jeden mesec.....I „ 40 „ Znižana cena za gg. učitelje in (lijake odpade po novem letu. Uprmmi&tvo „Štov. Naroda". Pri Malici: Escales z Dunaja. Kočevja. — Kratiš iz Zagorj a. — (Jantar iz Tujci : 15. decembra: Pri slonu: Schub z Dunaja. — Dragan iz Beljaka. — Sebeniher iz Rakeka. _ Tržite cene t LJubljani 21. decembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr.; — rež 6 gld 18 kr.; — jećmen 4 gld. 71 kr.; — oven 3 gld. 85 kr.; — ajda 4 gld. 71 kr.; — prosci 4 gld. 87 kr.; — koruza 6 gld. 20 kr.; — krompir 10O kilogramov 02 gl. 68 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 96 kr.; mast — gld. 82 kr.; — Speh frišen — gld. 62 kr.; špeh povojen — gld. 76 kr.; — jajce po 3 kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedino kilogram 56 kr.; — teletnine 52 kr.; — svinjske meso 50 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.; — slame 1 gld. 96 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld. - kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 21. decembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 77 gld. _ kr. Enotni drž. dolg v srebru 77 i 90 93 j, 55 1860 drž. posojilo . . 133 , 25 n 845 , 356 „ 60 L 118 , 80 _ • n 42 g 1 61 58 „ 20 It Št. 15.997. (730- "D Razglas. Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom dne 10. novembra t. 1., št. 8598, 14. jaiiuvarja tsnt kot tist dan določila, ko se bodo domači žrebui iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledovali. To se lastnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznanja s pristavkom, da se pregled določeni dan ob 9. uri dopoludne v tukajšnjej živino-zdravilnici na Poljanskej cesti prične in da se dotične tiskovine za zapisnik in izkaze kot dosihmal v tiskarni Klein in Kovač dobodo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne IG. decembra 1882. Župan: Lase han. WinterjeYa sMCicarna, za.a. Prešlrnovem trgfu Da., št. 2, priporoča svojo bogato zalogo za božična darila in (720—3) za božična drevesca, kakor tudi korovaj^lko in potvico. Dr. Pattiftonova vata proti protinu takoj zmanjša in hitro ozdravi (579—6) protin in revmatizem vsake vrste, kakor: obrazne, prsno, vratne in zobne bolečine, protin v glavi, rokah ali v kolenih, trganje po udih, bolečine v hrbtu ali na ledji. V zavitkih po 70 kr. in polzavitkih po 10 kr. se dobi pri Trnkocsvjl, lekarna „pri samorogu" v Ljubljani. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, je odločno najboljše adrarilo sopor protin ter revmatizem, trganj« po udih, bolečine v h-ri:i ter živcih, oteklino, otrplm »"!'■ in hite itd., malo čaua če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno eahTUl. Zahteva naj ae sumo .,»•••»•/1> »oper trgat\)e po dr, Malici" * zraven siqfe-<■ '•» • natnenjt m : l steklen'ca SO kr., pra-rega prodaje samo (335—13) okama „pri samorogu" J. pl. Trnkoczyja na Mestnem trgu it. 4 t Ljubljani. Naložilne in spekulacijske kupčije v vneli combinacijah se po prijazno ree.ulb in diskretno po orlgiunluib kurzlb oskrbe po banenej liisl administracijo „jLeitke** (Halmai), Dunaj, Schottenring 15. (620—15) /a Ljubljano in deželo so |»o<1 ugodnimi pogoji takoj v službo sprrjnio zanesljivi agenti /u renomirano zavarovalnico — za življenje in proti ogetiju. Ponudbe pod naslovom: ,»Zavarovalnica A. poste restante v Ljubljani. (^81—D Augenblicks- Drucker D. B. V. Ho. Ul«0. — K. K. fiftr. akibttffllum No. Oifll. brm »roeti frintr lit Jrbcr fcinfubt Oettomeil SBorjifialidj* frit bit ftflrrwr 7rri»m«ba{a7 nctift^lprom »on brr Ctn» icttluiftfltunfl »erlu-hni nmrbr, tft bet ft«)taft« 4at enti tttttopirapparat mittrlft S8 u a^brudVrfnroe. rrltlbr li«fcrt nuf troefenem ifBeflc ot>nt ^rcffe In faft unb«t<&rau!ter Mnjahl, fllrirf)fd)arfe,tieffrfiutar*r (auA bunte) u ubi-r o anal irfte Vlbjna.e, turi rtu- aiirfj einjeln (m nanv» Otltpoftoerettt Borto«Qeiautt« ftiflunnrn ge|ttc|rtt. Dre „WHfleiiblicrifl ni o obivappavato a!«: Sjrcto-, Vin tu , 'i>uln = arabtjrn »c, mrli binttt firfi, rrrcicbt bir autoar. ffleffi au BrffttUigftfAbidtrit, liiuTtvifft joldir aber an ©cbaifr brr i?(bju:K Ulib ourni Iviiifarfilieil imb ĐfftlflCeit BroftoectC ,'Uuani(ie unb OrtflinalabAiine »c, orati« uub frči. ID r tdji- n brm i CStim. Stetvrr A Oamtimaii. (732—1) 3°L srbsie srečke. 3'. srbske srečke. 31, srbske srečke. 3°l» srbske srečke. 3"» srbske srečke. 3°!o srbske srečke. TJx& 14. jaimvai'ja tretje srečkanje 3°/0 knoževskih srbskih srečk Vsako leto 5 srečkatij : II. jamivarjii H. marcu H. juniju H. :i»u -1 .■* 14. novciiiliia Srečka daje S°lu obresti v zlatu. od leta 1881 a 100 frankov v zlatu. Vsakratni glavni dobitek Iranko v 100.000 v zlatu. N.ijiuan).-ii dobitek 100 frankov v zlatu. Dobitki in obresti se na Dunaji, v Ilu-4l»|h'««ii. v mnogih ptMvincijalnih mestih, kakor tudi v Lelgradu in v skoro vseh evropskih glavnih mestih brez odbitka izplačujejo. Orig. srečke proti kaai a I ti gl«. poleg GO kr. kopenskih obredij. Prejomni listi se vplačujejo v 14 mesečnih obrokih a S gld. in z ostalim obrokom 4 gld. kupec dobi pri prvej vplaćitvi 3 gld. (727—2) nerazdeljeno pravico igrati. 2 Pri dne 12. novembra vršečom se prvem srečkanji 3°/0 knežev- f ^ skib »rbskih srečk bili so glavni do*bitki frankov 100.000, 10.000 P A in 4000 v zlatu dobljeni mej srečkami, katere je prodala naša k hiša, iu zelo kulantno eskomptirani. "VVechslergeschaft der Administration des UM It € f It" \Volbfilf 10 und W wien, \\ull/"il.- 10 tin.l Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'