a 91. številka. Izdanje za sredo 31. julija. 1896. (v Tr*tu, v torek zvečer dne 30. julija 1895.) Tečaj XX. „EDINOST" uhaja po trikrat n. tfedi-n * A««'ih il-.— « » . rt,— ra VH tsto ... 10.— , , , l rt,— Na ntrcik« brez priložene naročnin* sf ne jemlje «rir. Poftamićne itefilke no dobivajo t jiro-(Iftjulnieiii tobaka p Iratu po 9 nrr., utren Trsta po 3 nvi. Sobotno »ećerno izdaiij« v Irntu « nA„ izren Tista S nt. EDINOST <>> .Jo mat'i ogla«i Itit. no M^Utmjn po p Vsi :lopi»i naj »o poAilj.jo uro i*^ii« no trn »pr»j jtnajo. Rokopiv »t* ti» vrarftjn, Glasilo Naročnino. rekia?itiu'ijo in o<'.a«i» »pro junia nprttrniitvo ulicu Molino pic-eolo h»t. :?, II. nailat. (tilprtf reklamni-ij« •o pronte po*tiiiu«>. ilovenskes(a politifinetfa druitva za Primorako. ii V ftUmoitl J« mor". Spomenica o poljedelstvu v tržaški okolici. (Daljo). Se večje važnosti kakor javna uprava pa je pouk o poljedelstvu za poljedelca. Na to vpliva v prvi vrati splošni šolski pouk, a ravno ta je v tržaSki okolici zelo malo razširjen ; tu se ne moremo s tem natančneje pečati, dovoljujemo si le opomniti, da v tržaški okolici Al % otrok, ki so dolini šolo obiskovati, ne hodi v nobenošolo. Kake slabe moralne in gospodarske posledice ima tako zanemarjenje najpotrebnejšega pouka za prebivalce v bližini mesta, kakor je Trat, si zamore vsakdo misliti. Pri tako slabem obiskovanju šol mora ostati pouk o poljedelstvu zel6 na slabem v tržaški okolici. Vrh tega pa na ljudskih šolah tržaške okolice pogrešano nadaljevalnih tečajev za pouk o poljedelstvu. Trat z okolico pa je tudi edina dežela, katera nima nobene poljedelske šole, če tudi bi taka nižja šola, praktično urejena, zamogla poljedelcem v tržaški okolici mnogo koristiti. O šolskem pouku poljedelstva v tržaški okolici torej niti govoriti ne moremo, To je tem žalostneje, ker so primanjkovali do sedaj poljedelcu tržaške okolice tudi pripomočki za pouk, kakor so strokovni časopisi in javna predavanja in zborovanja. Tukajšnje kmetijsko društvo „Societa agraria" izdaja sicer tiek laški časopis o poljedelstvu, „Ainico dei campi*, katerega pa poljedelci tržaške okolice niti po imenu ne poznajo. In temu ni čuda, ker jim je nerazumljiv. Vsakdo, kdor le količkaj pozna tržaško okolico, mora pri poznat i, da se poljedelci iste skoraj izključijivo slovenske narodnosti In da laškega pismenega jezika ne umejo in sicer tudi tisti ne, kateri umejo tržaški laški dijalekt. Da se takemu nedostatku opomore, naročila je naša „Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico" strokovni list kranjske kmetijske družbe •Kmetovalec" vsem svojim udom, katerim ga tudi brezplačuo pošilja. Yendar pa bi se v tem oziru zamoglo poljedelcem tržaške okolice le tedaj vstreči, če bi imeli svoj strokovni poljedelski časopis, ki bi bil pisan v jeziku, katerega umejo, in ki bi se povsem oziral na posebne razmere tržaške okolice. Ker bi tak dobro uredovan časopis poljedelstvu v tržaški okolici zamngel mnogo koristiti, si drznemo tipati, da bode visoka c. kr. vlada podpirala iiiiše želje glede takega časopisa. Velike važnosti za poljedelski pouk in še bolj za vnentanje poljedelcev za gospodarski napredek bo v naših časih javna predavanja PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. Spina! A. Seuoi, 107 (Dalje.) »Da,* pričel je resnobno Jakopovid, „bratje moji in meščani plemenitega mesta, došel je čas, da pokažemo, da smo svobodni, svoji ljudje. Vi ste prisegli na to, a da i niste, morali bi skočiti na noge. Na vaši zemlji, pod vašo pravdo, pod svobodnico kraljevsko videli ste, kako je gospodar med-vedgrajski, ne znam vsled nagona katerega hudobnega duha, dignol roko na vašega človeka, na česti vrednega starca, kako je starčeva nedolžna kri napojila našo zemljo. Tudi to ste čuli, kako je isti veliki naš uepiijatelj vrgel sramotne besede na našega gospoda sodca in drugo gospodo pri mizi gospoda preprosta. Ako smo ljudje, ako smo vredni naših pravic, pokažimo, kdo smo in uperimo sramoto, makar šlo do samega kralja," ,Optime, optiine, amice!" zanosljal je velemodri Kaptolovič. „I mene peče še ta o poljedelskih stvareh, in razne družbe poljedelcev. A tudi v tem oziru je tržaška oko-kolica na slabejem, kakor bi si kdo mislil. Popotni učitelji predavajo v tržaški okolici skoraj izključljivo v italijanskem jeziku in so ljudstvu v okolici nerazumljivi ; zato ni čuda, da dobivajo k večjemu po kake 4 poslušalce. Naša »Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico" je skušala in hoče po vseh svojih močeh preskrbovati poljedelcem tržaške okolice kolikor mogoče poučnih predavanj o raznih strokah kmetijstva v jeziku, ki ga umejo. Tako n. pr. je predaval gospod c. kr. potovalni učitelj Cotič na Prošeku, kjer je prišlo okrog 300 poslušalcev, mnogo preveč; naprosili in poslali smo drugih strokovnjakov v sv. Križ pri Trstu, v Lonjer, in naši udje nas pogosto prosijo za taka predavanj«. Žalibog jim ne moremo vstreči, ker nimamo nebene strokovne moči na razpolaganje. Gospodje c. kr. potovalni učitelji za kmetijstvo so v svojih uradnih poslih žalibog preobloženi in pogosto zadržani v Istri ali na Goriškem. V tem oziru bi se moglo mnogo storiti in se bode moralo posebno zdaj, ko trtna uš sili k nasadu amerikanskih trt. Posebne važnosti za gmotni napredek in zboljšanje poljedelstva pa so razne kmetijske ali poljedelske družbe, katere delajo na gmotni in gospodarski napredek svojih udov, in shodi poljedelcev, pri katerih razmotravajo razne gospodarske stvari. Čim bolj je razvito poljedelstvo, na čim višji stopinji stoje poljedelci, tem več društev imajo, tem živali-neje je društveno življenje. A tudi v tem pogledu je tržaška okolica na slabem. Javnih shodov in zborovanj, pri katerih bi se poučevali posedele!, pri katerih bi se oui vnemali za gospodarski napredek, tržaška okolica niti ni poznala, dokler ni pričela naša .Kmetijska in vrtnarska družba" svojega delovanja. Naše društvo je napravilo javne shode poljedelcev v Lonjer-ju, na Pro-sebu, v sv. Križu in v Hojami, ki so bili vsi prav dobro obiskani in pri katerih so se razpravljala razna poljedelska vprašanja. Pokazalo se je, tla se ljudstvo zanima za gospodarski pouk — a da mu primanjkuje sredstev za to. poljedelstva v tržaški najbolj v pomanjkanju v tržaški okolici. V okrajih, kjer so zemljišča tako razkosana kakor v tržaški okolici, in kjer se nahajajo skoraj izključljivo le mali posestniki, — za-morejo ti le s tem, dn se z družijo v razna kmetijska društva, biti kos veliki konkurenci Nizka stopinja okolici pa se kaže poljedelskih društev »lopov", ki mi ga je bil velemožni gospod podbau prišil pri pečenki, a to mislim, da je glavna krivnja, kajti, ako nas gospod podbau tudi ni pljusnil, to je on vendar, psuje nas »lopovi", rekel vsakemu in slednjemu meščanu, da je lopov in strahovito žalil „ho-norabilem magistratum" in vse mesto. Niti ni drago mojemu srcu, da je gospod podban spoštovanega nastavnika Krupiča vrgel v sneg in ga malo potipal, ker bi stari Krn-pič pri tem zlu vremenu i zmrzniti mogel. Vse to ni po zakonu, a kar ni po zakonu, to je proti zakonu, id est: krivica mora se kaznovati. No, qui btme distinguit, bene docet. (Kdor dobro razločuje, dobro poučuje.) Jaz grem samo po zakonu. A kaj veli naš zakon, naša zlata bula? Slušajte! CapituHuu de vituperiis. (Poglavje o žaljenjih.): Ako kdo da komu pljusko ali ga za lase vleče, plača sto dinarjev." „Ali, dragi brate!" ustavil ga je Mate Vernič, ta zakon velja, ako jaz tebe, ali ti mene pljuskneš, ako se spoštovani majstori med seboj polasajo. Med meščani. Toda podban ne spada pod našega sodca." »Vidiš, vidiš!" odvrnol je Kaptolovič; in delati vspešno na izboljšanje svojih gospodarskih razmer. Le tako si morejo oursliti raznih strojev, vspešno skrbeti /a zboljšanje in ugodno razpečavanje svojih pridelkov- V Avstriji je nad 20i)0 poljedelskih društev, a niti jednoga ni bi!o v tržaški okolici, dokler se ni ustanovila naša »Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico", kajti „SocietA agraria", ki že dolgo let obstoji v Trstu, ni društvo poljedelcev tržaške okolice, ampak le meščanov tržaških, i/, katerih skoraj izključljivo obstoji, uraduje in posluje laško, in je radi tesra veliki masi poljedelcev tuje. Le društvo iz poljedelcev samih zamore tu koristiti. In iz tega vzroka ustanovili so poljedelci tržaške okolice »Kmetijsko in vrtnarsko družbo za Trst in okolico", v katero je že v prvem letu njenega obstanka vstopilo okoli 200 poljedelcev tržaške okolice. (Konec prih.) Politiške vesti. V Trnlit, line 30. julija 1805. Doželiio/horskc volitve lin Goriškem. Službeni list razpisuje nove volitve za deželni zbor Goriško-Gradiščanski. Volitve se bodo vršile : 1. V o I i t e v poslancev kmetskih občin dne 16 septembra t. I. in sicer: za volilni in politiški okraj Goriška okolica, Kanal in Ajdovščina v Gorici; za volilni in politiški okraj Gradiška, Kormin Tržič in Červinjan v Gradiški ; za volilni in politiški okraj Tolmin, Bovec in Cerkno v Tolminu; za volilni in politiški okraj Sežana in Komen v Sežani. — 2. Volitev poslancev mest, t r-J g o v i n i n d u s t r i j a n i h krajev ter Goriške trgovinske zbornice dne 19. septembra t. I. in sicer: za volilni okraj Gorica v Gorici, za volilni okraj Kormin in Gradiška v Korminu; za volilni okraj Oervinjan, Tržič in Gradež v Červi-njanu; za volilni okraj Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal in Ajdovščina v Tolminu ; za Goriško trgovinsko zbornico v Gorici. — 3. Volitev poslancev vele posestva in to: dne 23. septembra v Gorici za volilni okraj, sestoječi iz politiškega okraja Gradiška-Oervinjan-Tržič-Kortnin, izvzeinši krajne občine Devin, Doberdob, Bilje, Dolenja, Kož-bana in Medana; dne 25. septembra v Gorici za volilni okraj, sestoječi iz mesta Gorice ter politiških okrujev : Goriška okolica-Kanal-Ajdovščina, Tolmin-Bovec-Cerkno, Sežana Komen ter gori omenjenih krajuih občin Devin, Doberdob, Bilje, Dolenje, Kožbauu in Medana. »na tega vraga sem bil pozabil. Quid fac-turi V Torej kaj ? Jaz mislim, poravnajmo se s podbanoin. Naj plača —" „A jaz mislim, ne!" zagrmel je kršni Blaž Štakor, udarši pest joj po mizi. „Čast naši slavni gospodi, ljubezen in poštenje tudi vam, plemeniti cehovski bratje, a kar je preveč, niti s kruhom ni dobro Mi nosimo na ramenih samo jedno glavo, na ramenih samo jedno kožo. Naj pride kdo, pa naj mi odseka glavo, ali mi oguli kožo, a jaz mu porežem . poravnajva se"; daj za mojo kožo groš, a za mojo glavo dva groša A ? Bi-li vi tako ? Vraga bi. Naj mi pride kdo v mojo kovačnico, pa naj mi brka pest joj pod nosom ; kaj bom jaz ? Skok mu za vrat in švrk po glavi batom, da si drugi krat zapomni pot. A kar je meni kovačnica, to je nam vsem plemenito mesto, čemu imamo ozidje? Da se mačke po ujemšetajo? Čemu pravice ? Da jih črvi glojo ? Aj da! Po prstih vsakega, ki se meša v naše posle. Kakšna citrar'ja, kakšna citrarija, kakšna dolga litanija! V Jaz za svoje pravo ne pogledam a pred nikomur v zemljo, niti svoje krvi iih prodajem za dinar. Stari Krupič je Odpoved grofa Frana Coroninija dr- žavnozborskemu mandatu je seveda predmetom razmotri vanj našega novinstva. Židovsko-libeialne novine postavile so se — kakor drugače ni bilo pričakovati na stališč« italijanskih radikalcev, trdć, da je grof (V ronini padel, k e r j e b i 1 preveč o b z i-ren do Slovencev. S temi listi se nočemo prepirati — kdo bi neki mlatil prazno slamo. Ali nikakor ne smemo molčati o načinu, kakor tudi „Triester Zeitung' uporablja tudi to priliko, da proslavlja „zmernost" izvrstnih mož v italijanski stranki. Nič nimamo proti temu, ako „Triester Zeititug* označuje grofa Coroninija kot popolnega kavalirja, človekoljuba in zmernega moža, ali to ni res in proti temu moramo protestovati vso odločnostjo, da „Triesterica" hoče po vsej h|i uveriti svet, da so se vsi oni možje, ki so se zbirali okolo grofa Coroninija v njegovem klubu, postavili v službo njegove avstrijsko - p a t r i j o t i š k t! in spravljive politike. Ne, to ni les, ampak narobe je j res: oni in isti možje so hoteli upreči grofa Coroninija v j ar m svoje nestrpne ! politike! Ako bi bilo res tako, kakor j nam hoče dali razumeti »Triesterica", potem ! pa res ne vidimo vzioka, zakaj bi bil moral od-| stopiti Coronini. Ako so ga res podpirali ita-j lijanska gospoda v njega spravljivih namenili, - potem pa ne pojmimo, zakaj toži grof Coio-uini, da ni mogel zadovoljiti skoro t nikogar. ; Ne ne, ljuba »Triesterica", vsi tisti i »spravljivi in zmerni možje", kojim pojei j »lavo ob vsaki priliki, so le tvoje lastne Po-J temkiuove vasi, v resnici pa jih nikjer ni. In I ravno to je morda vzrok odpovedi grofa Coroninija, ker se je u veri t, da takih zares zmernih iu spravljivih mož ni pričakovati iz | se d h nje generacije italijanskih politikov. I ple-i meniti grof udajal se je i tim iluzijam, kojih se še vedno in trdovratno diže gospoda okolo »Triesterice", a danes je nverjen, da je računal slabo. Mi pa ne želimo drugega, negi« ( da bi tudi drugi krogi skoro prišli do istega spoznanja. ! Grozodejstva Slnnihnlova. Tu hočemo podati nekoliko črtic, da spre vidijo naši či-( tatelji, kake nravi je bil ta mož, kojega toli proslavljajo židovsko-liberalne novine. Sicer pa bi že zadoščalo v označenje tega moža j že to jedino dejstvo da so ga proslavljale take vrste novine. Že v letu 18SH izročile so matere, hčere in sestre otiili, ki so bili zaprli radi polili-škili pregreškov, protest zastopnikom evrop. ! škili držav v Sredcti in Carjigradu. V tem ' naš človek. Daje samo zaradi nahoda, lahko zato, ni baba on. Ali da so ga tj« zaklali ; ti besni volkovi kakor živino, ne bi mu bil poniogel uiti sveti Kozina, niti Damjan, tin-| spod Kaptolovič govori jako pametno, kajti : ker je gospod, uiora biti pametna glava, a moja preprosta pamet pravi mi drugače. Ako smo možje, zasukajmo rokave, ako smo babe, ajdmo za peč, naj nam dragi kaš<> kuhajo. A vse vkup mislim tako le : Tu-le naš go-! spod Jakopovič pokazal je mnogokrat, da s<' ' briga za nas iu za naše pravo. Ako mi damo ! svoje pravice njemu v roke, ne bodo v blatu ; pokopane. On naj stori za nas, kar mu bistra glava veli, iu vsakdo izmed nas more mirno spati." »Tako ju!" vskliknoli so meščani soglasno. „Ali," ugovarjal j« Teletič, „morda bi se stvar mogla izravnati pred banom, gospoda liili so opiti." „In vino veritas, amice jude\! (V vinu je resnica, prijatelj sodeč.) odvrnol j«! Vernič siuejč se. (Dalje prih.) protestu so bile posebno naglavne krutosti, storjene na 17ietnem Tufekoevu; s tiin-le postopal je Staiubulov uprav barbarski. Tri dni eli lam-pijoni, a krog šatora na velikih drogih ne-b roj no narodnih in cesarska zastava. Zares pohvaliti moramo dober ukus Škedenjcev. Zlasti na večer, ko so se prižgali lampijuni iu je velika množica vrvela iu rajala v magičnem svitu, prlkipela je splošna zadovolj-nost do vrhunca, t'uti je bilo povsodi glas ti vab* na izborni prireditvi te veselice. Udeležba je bila tolika, da take že dolgo nismo videli v skednju. Poleg velikega števila meščanov bila je zastopana skoro vsa okolica, a Dolinci so doposlali veliko deputacijo se županom Slavcem na čelu, da povrnejo ške-dcnjc.em ljubav za ljubav. Le pohvaliti moramo vrle Dolince na tem činu, kajti le tako moremo gojiti duh vzajemnosti iu bratoljubja. Sosebno v takih kritičnih časih treba, da se navdušujemo drug drugega. Naši „Velesili" pa kličemo: Le neguj nadalje lepo slovansko pesem ! Le tako uve-rimo nase nasprotnike, da smo dobri iu olikani ljudje, ker ljubimo, kar je lepo in blago K samomoru dr. Benightirja. Kakor smo na kratko omenili v današnjem zjutianjem izdanju, usmrtila sta se odvetnik dr. Ueuigher in soproga mu Marjanasopenjein ogljenčevega kisleka. Ta dvostruki samomor vzbudil je po vsem mestu tim \ečo senzacijo, ker je bil dr. Beuigher pred leti med prvimi odvetniki tržaškimi, a proganjala ga je nesre-"a tako, da je moral sčasoma odpustiti s> .'Je pisarje ter najeti si majhno pisarno v hiši št. !* v ulici S. Caterina, kjer mu je pomagal le jeden sam pisar. Poslednji čas godilo se mu je takii hudo, da je moral zastaviti vse karkoli je imelo kaj vrednosti, a vrhu tega zapečatilo niti je sodišče vse premičnine zaradi dolga na stanarini. Ker je sprevidel, da mu ni rešitve, sklenil je umreti s soprogo vred. S pretvezo, da odpotujeta v Žagrad, odpustila sta deklo, se zaprla v nje majhno spalnico, zamašila okno, postavila dve veliki posodi z žarečim ogljem v sobico in sta tako sede na naslonjačih v tesnem objemu našla zaželjeno smrt. Pokojni Beningher bil je svoječasno več let zastopnik kreditnega zavoda iu Ljubljanske hranilnice; bil je več let mestni svetovalec in deželni poslanec in, •lasi ni bil ravno naš privrženec — pripadal je konservativni stranki — bil je vendar pošten, značajen mož in ne izrecen naš nasprotnik. Propadel je o volitvah leta 188fi in ž njim je konservativna stanka izgubila krepek steber. — Beningher bil je izboren jurist in ni čuda, da je bil nekdaj na glasu kol tak ter da je imel obilo posla in zaslužka. Veliko število izbornih dandanašnjih odvetnikov dovršilo je odvetniško prakso pri njem. Navajamo izmed teh le dr. Trinajstiča v Buzetu, dr. Stnngerja na Voloskem in dr. Trudna v Trstu. Nesreča je pričela dr. Beningberja preganjati, ko mu je pred leti oslabel vid. Les na prodaj. Uprava državnih gozdov in posestev v Gorici bode odslej prodajala vsako leto hrastov in smrekov les, ki bode redno posekati od leta 1896. do 1900 v državnem gozdu Panoviškein. Kupne ponudbe treba je pismeno staviti do I. septembra t, 1. Pobližje pri omenjeni upravi. 2opet izgtnol mož. Pred jednim tednom šel je U3ietiii čevljar Anton Velponis, stanujoči v ulici Punta del Kotno št. 2, z doma in od te dobe ni več glasu o njem. Ostavil je v najveći bedi ženo z dvema otročičema. K „ciganski bitki". Predvčerajšnjem izšla je iz mestne bolnišnice ciganka Apolonija Kari, katero je bil nje lastni brat, cigan Karol Majer, povodom znanega pretepa ranil z bodalom. Sirota je dobila je 12 ran vpisa i u vendar je skoro popolnoma okrevala. — O ranilcu, kateri je pobegel iz bolnišnice, ni ne duha ue sluha. Ujet begun. Mizarja Antona Vidalija, kateri je, kakor smo sporočili, pobegel iz mestue bolnišnice, prijeli so predvčerajšnjem ter ga utaknili pod ključ. Kakor se čini, delal se je Vidali navlašč prismojenega, da se izogne neprijetnim posledicam sodnijske preiskave zaradi neke tatvine. Orzna ileparlca. V Budimpešti so zaprli so te dni krasotico, udovo po častniku Adelo Siiuonsič. Ista je ponaredila na menjici podpis nadvojvode princa Evgena iu si na ta način prisleparila 7500 gld. Utemeljen je sum, da ima lepa Adela sokrivcev, katerih pa policija ni še zasledila. Nesreča na japonski železnici. Iz Voko-haine poročajo dne 28. t. m.: Predvčerajšnjem vozil je vlak 400 japonskih vojakov, ki so se po končani vojski vračali iz Haro-šima v Kobe. (Glej najnovejše vesti v današnjem zjutranjem izdanju Op ur.) Dotična železniška proga teče na nekaterih me tih tik morskega obrežja. H krati je navstal strašen vihar. Valovje je poplavilo železniško progo, pretrgalo vlak na dva dela in odplo-vilo jedno polovico vlaka v morje. Potopilo se je 140 vojakov. — Siromakom ja prizanesla smrt v vojni, a pobrala jih je na potu v domovino. Britka usoda! Policijsko. Slnoč ob 6. uri prijela sta stražarja Zadnjik in Pajk Sv. Ivan-Vrdelj-skega komisarja!a na novi opetiski cesti 32-letnega dninarja Frana Ktoparja i/. Lokve, stanujočega v ulici Cologna, ker je bil že leta 1891. izgnan iz Trsta. Ko sta ga hotela stražarja aretovati, vrgel se je Stopar na tla, mlatil iu grize! krog sebe. Stražarja sta ga ukrotila s pomočjo tiiimoprišedših Ijtt-dij, ga zvezala in spremila v vozu v zapor. Stoparja stavili so sodišču na razpoloženje. Na denašnjo prilogo tvrdke J. B. Purger, v Grodnu (Tirolsko) opozarjamo naše čestite čitatelje. Najnovejše vesti. Dunaj 30. „\Yicuer Zeituug4* priobčuje potrjeni finančni zakon za leto 1896. Kolonj 23. Po vsej deželi ob Reni in po Vestfaliji bile so te dni hude ure, viharji iu toča. Narhujše je prizadeta dolina ob reki Mosel. Največo škodo so trpeli vrtovi iu polja, do-ini vinogradi niso toliko trpeli. Na Vest-falskein bilo je 15 slučajev, ko je strela udarila v poslopja ter zažgala iste. V Relling-liausenu je strela ubila dva moža, dva pa omotila. V pokrajini Miinster je pogosto padala toča, žitna polja so opustošena. Krakovo 29. Namestništvo j*1 dovolilo, da se bodo dvakrat na teden obdrževali semnji za prešiče. Prvi semenj bode še ta teden. Peterburg 30. Veliki knez prestolonaslednik je danes dopel tu sem. Pariz 29. Pri volitvah v generalne svćte so socijalisti popolnoma propadli. London 30. Dosedaj je izvoljenih v poslansko zbornico 340 konservativcev, 70 uni-jonistov, 174 liberalcev, 12 Parnelitov, 6!) protiparnelitov, 2 kandidata delavske stranke. 3 volitve še niso izvršene. Trgovinah« brnajavka. BailaiBsita. Pšenica spomlad 6.9">—6% Pšenca sa B'ptoinbor is9tf 6,5? >lu 6 54. Oves itn jesen 5.M—5,rt8 za jesen 5C0 5.62 Koru-» za juli-avgst 5 05—6 96 sa maj-junl 1896 4'78—1.80. Pšnnlc* ni»» o.) 71 kil. f. 6 95 -7-00 od 79 kil. f. 7-00 705 , .» I SO kil. f. 7.05—7*10 od 79 kil. r. 7 10 -7 15, o! S2 kil. for 7.15-7.20. leČnion 11*30 -H 50; proso 6---660 rž n iva 5.40-5.60. PSenic«. 8r«dnjo ponudbe, omenjeno povpraševanj o Prodalo ho je 18000 mt. Ht. položaj nespremenjen Rž 5 nvč. cenijo, oves zopet 10 — 15 novč. dražje. Vreme: topo. Praifa. Koratlnlraui gludkor /.a juli f. !262. nova letina 13-25 stalno. Pruga. Centrifugi novi, po.ttnvljen-v Trut in h curino vrnd odpoftiljntev proooj f.28 50-98 75. Juli nopt.. f. 28.75 -29. - C. e* Državni dolg v papirju .... 100*95 100.95 „ „ v srebru . . . . 101 10 101.15 Avstrijska renta v zlatu . . . 123-50 123 50 , „ v kronali , , . 100 75 100.80 Kreditno nk<-i,jo.......103*50 408.50 London 10 Lat........12135 121 30 Napoleoni......... 9.63 »•«2'/t 20 mark ........11.ga 11.8« 100 italj. lir........45.90 45 95 Zahvala. V Mminln Hngtaimega fklepa v zadnji neji t/.-reka podpisuni odbor n iJpriarčnejSo zahvalo vsem onim, ki so na katorikoli način pripomogli, da Be je izlet „Tržiiftkega Sokola" v I)o;ino sponesel toli h jfljno Zlasti pa nam i« zahvaliti slavno predtedni-* t' o društva „ Vodnik" v Dolini, oziroma njega pred-eednika prei'astitega gospoda dekana Varla na prekrasnem pozdravu; gosp župnna Slavca, ki nas jo piizdravil v imenu občine; vrle pevce in godbo d linsko, ki so tili trndnljuViivo sodelovali pri naši ""solioi; slavni društvi BVolesiInM iz Skednja in „.-lava" oil sv. M. M«g spodnje, ki sta so nam drago volje pridružili na tein izletu in ki imati velik del sasluge na krasnem vspehu; rodoljubno Dolin-čano spi li, ki so na< vsprejeli toli prisrčno in nam v čast o- ičili svoj« sulo; in slednjič vse slavno občinstvu, ki ko je v tolikom Številu odzvalo našemu povabit« tiol«ue v Trstu. jAToir^mr^r^^RST^j via Cnserma it. 16 uhod plazza delta Caaerma. ) (mitjiroll nitki rujtiiniri/, ^ prodaja po neverpjelnih nizkih cenah vsako- ' vrstna angleška P kolesa (bicykle) | Ziistopstvo koles ,. Adler" iz tovarne H. ^ Klcj-er Frankfurt in ,Viktoria Cjkle ^ Workh" Wolver hampton AuglcAko. J Kolesa . Adtcr- so svetovno znana in se ra- P lijo v nemški vojski. p Jamči se za t sako kolo 12 mesecev, kdor J no zna voziti, nauči so broz|ilučno. — Pošilja P se na deželo in nu v ko kraje, p