P.b.b kulturno - politično glasilo fš»:. svetovnih in domačih dogodkov Potmi urad (.etove« 2 — V rt la>;*fx»Unn KUtgeniurt 2. LETO XV./STEV1LKA 9______________________ Izhaja t (-elovcu — ErscheiuuiigNon KUgcuturt CELOVEC, DNE 28. FEBRUARJA 1963 CENA 2.- ŠILINGA med HUhUm ift P^lcUpom Pravi vv.rok ‘prepir med ruskimi in ki-‘taj‘Skiim!i 'komumisti tiči v tekmi, kdo bo imel ■vdč /besede v ostalih komunistipnih stranlkalit im dIPžavalh. Rmiki komunisti so tolilko na ibo)j'5ein, ker imajo denar, blago in orožj e, tki lahko z m j kn zalagaj o enoje «voste pristaSe med komumisti v tujih državah. iKitajici vsega tega nimajo, kar jlih pa nič ne ovira v ižellji, da spodrinejo molovski vpliv, kjerkoli se ie da. V tem oziru smo ddživeia izadnje mesece par zma-čalnih bitk med Moskvo im Pekingom. V kubanski 'krizi smo bili tako zaverovani v dvoboj med Rusijo im Amerik«, da smo čisto prezrli kitajsko zakulisno igro, ki je hotela Rusom višaj nagajati, alko jih ne ravno spodriniti iz Castrove okolice. Kitajski komunisti so preko svojih rojakov na Rubi skužalli na vse načine hujskati Castra, maj 'bo nepopustljiv in naj te ne ozira na moskovsko politiko. Neprenehoma so opozarjali Castra, da Hru-»čev ni pravzaprav napravil prav ničesar v Castrovo korist, ddkter se je sedanji kubanski diktator še v gozdovih boril proti Batistu. 'Kubanski komunisti so šli na Castrovo stran šole takrat, ko je bila Castrova zmaga na vidiku. Neprenehoma so trdili Castru, da Hruščev išče v podpiranju Kube samo svoje interese in da je Kuba te orodje v rokah moskovske 'politike. Kitajski komunisti so s to taktiko dosegli uspehe, kar nalboljše ve Milkojan, ki ni mogel Castra pripraviti do popuščanja, dokler ga ni postavil pred izbiro: ali naj se odloči za moskovske dobave v orožju ■n 'blagu ah pa naj visi na kitajskih obljubah. Castro se je moral odločiti za Motikvo, saj mu drugega ni kazalo, toda njegove simpatije do rdeče Kitajske se radi tega niso zmanjšale. 'Posledica Castrovega stališča se začenja kazati v treh strujah v njegovi stranki. Prva j‘e požrla vsa_ razočaranja, kar jih je doživela z Moskvo, 'n stoji, strogo na molskovdki lini ji. Druga vztraja trdovratno na kitajtski strani, zahteva čim vdč »revolucije« in čim več naslona na Pe-king. Tretja struja je nevtralna in bi rada vodila talko politiko, da se ne zameri ne Moskvi ne Pekingu, zato pa izkorišča oba. Castro naj, bi po želji tretje skupine igral vlogo kubanskega Tita in skušal hoditi po svoji poti v komunizem, obenem pa to linijo tudi prodati ostalim revolucionarjem v Lat inski Ameriki. Moskva iln Pdking se borita tudi za vpliv v Severnii iKoreji. Komumi|sti iz Severne Ko-rdje so pri tem 'potegnili Hruščeva za nos. Najprej so se mu dobrikali iln pošiljali Reputacije k njemu. Tako so izmolzli iz Moskve mnogo dolbav v blagu ih orožju. Ko so vse dobili, se 'je glavni odbor sever-tidkorejsike komunistične stranke zopet nagnil na kitajislko stran in Moskva je bila skušnjo bogatejša. Podoben 'boj med Moskvo in Pekingom se bije za vpliv v Laosu in Severnem Vietnamu. Opazovalci trdijo, da boj še ni končan, kajti Moskva še zmeraj 'podpira lao-ske in vietnamske komuniste z orožjem, '*ato pa iKitajci pošiljajo v obe deželi svoje vojaške strokovnjake in svetovalce. Komunisti v Laosu in Vietnamu skušajo še zmotaj sedeti »na plotu«, vendar čutijo zme-raj hujši pritisk od Obeh strani. Seveda se odvija podoben dvoboj tudi pni vseh Ostalih komunističnih strankah. Na tem ničesar ne spremeni dejstvo, da 'je sprejel predsednik komunistične stranke Kitajske Mao Tse-tung preteklo soboto sovjetskega 'poslanika v Pekingu fscher-'vonenka na '»'prijateljski« razgovor. Tako Zadržanje narekujejo trenutno Kitajcem Pač vdike težave, s katerimi se morajo boriti predvsem v lastni državi. Tako trdijo Potniki, ki prihajajo iz kitajske province Dr. Sdiiiif priganja vladna pogajanja Državni predsednik se je s predsednikom OeVP — takoj po njegovem povratku iz Linza — domenil za sestanek. Zvezni kancler Se je pojavil na predsedniškem uradiništvu 'in podrdbnb poročal predsedniku Scharfu o poteku vladnih 'pogajanj. Predsednik je vzel iporočilo na znanje; podal je tudi dailjSo izjavo, ki so jo uradno objavili. V tej izjavi je rečeno, da smatra državni predsednik dr. Sahari kot svojo najpo- membnejšo nalogo, da ne 'poseže v podrobnosti dnevne politike. »Po moljem mnenju mora državni predsednik stati izven strank in nad strankarskimi prepiri«. To je vzrok, zakaj je od 18. novembra dalije več kot tri mesece »v potrpljenju in zadržanju« opazoval prizadevanja strank ter jim dajal 'poguma, naj sestavijo vlado, ki se naj naslanja »na večino državnega zbora«. »Ne more biti naloga zveznega predsed- Proračunski načrti se ne držijo Vodno več glasov vstaja v finančnem mi-nilstrstvu proti načrtu vlade, ki namerava 'podaljšati proračunski provizorij, za dva meseca, do ikdnca jun ilja. K temu pripominjajo, da ikradkomalo dalje ni mogoče »voziti« z preživelimi proračunskimi' številkami preteklega leta. V novem poročilu na vlado, ki ga je 'predložil finančni minister dr. Klaus ministrskemu svetu, opozarjajo 'strokovnjaki na to, da bi morala vlada črtati najmanj 75 odstotkov vseh '»proštih kreditov« za maj in Junij, da Ibi talko mogla zadostiti še večjim obveznostim na številnih drugih pod- ročjih {doklade za 'ponzije in rente, subvencije, izdal tki za plače itd.) V tem 'poročilu opozarjajb na to, da bi bilo podailjša-njie provizorija mogoče samo tedaj, če bi državni zbor — po posebnih zakonih — podelil finančnemu ministru 'pooblastila za preosnovo izdatkov in za fmančno-tehnič-ne ukrepe. Pravosodni minister dr. Broda je pred-Icžil vladi novelo za novi red kazenskih proedsov, Iki naj1 hi omogočili 'ponoven priziv, pri nekaterih procesih, ki so jih pri 'StraBburški komisiji za človeške pravice naperili proti Avstriji. Ministrski svet EW€ brez ministrov Maščevanje nad De Gaullom bi rnoglo imeti politične posledice Po zlomu bruseljskih pogajanj se je pred nedavnim spet sestal ministrski svet EWG. Sence bruiseljlslke polomije bodlo močno vplivale na nadaljjnji potek. Rot edini minister je bil navzoč samo lulksenburški zunanji ministor SChaus. Prispel je tudi še francOiki zunanji minister Couve de Murvlite, pfičakujeijo pa, da se od ostalih petih držav — članic EWG iz protesta prelili de GaulMoverau zadržanju ne bo nihče udeležil konference. Zunalnji minister Holanldij.e in Italije sta svojo odsotnost napovedala in tudi nakazala protestno dejanje proti Franciji. Nemčija se je konference udeležila s samo dvema zastopnikoma, z dvema državnima tajnikoma. Nemški ‘gospodaTiski minister Erhard se nahaja 'sicer v Bruslju, vendar se j e raje odločil za interne razgovore, pred ■vsem s predsednikom EWG Hallsteiinom in belgijdkim zunanjim ministrom Spaa-kcm. Ta temna predanamenja jemljejo precej upanja, dia hi moglo priti do resnih pogajanj in sklepov glade predloga za asociacijo osemnajstih afriških držav. Oti teli držav samo dive nista nekdanji francoski koloniji, četudi velja asociacija afriških držav za zalo nujno, 'pričakujejo, da bodo 'pogajlainija preložili za več tednov, da bi se talko maščevali nad Francozi. V Bruslju so gotovi, da pogodba preti jeseni ne bo stopila v veljavo. V krogih opazovalcev pa se 'bojijo, da bo imelo tako* maščevanje gotovo politične podedice. Afriške države, Iki se prizadevajo za priključitev, so že dalj časa a‘/.postavljene močnim napadom drugih afriških držav, prod vsem nevtralističnih. Ministrski predsednik Konga, Adoula, ki se mudi na uradnem 'državnem oibistou v Bruslju, jie menda prinesel s seboj sporočilo osemnajstih držav, katero govori o go-apotlarskih in političnih posfcdteah. Sinlkjang, da se je tamošnje pretežno muslimansko prebivalstvo uprlo rdečemu kitajskemu režimu in začelo z gverilskim vojr skovanjiem. Novice o pporu se širijo posebno v obmejni državi Sikim. Redna kitajska vojska kot uporniki ralbita rusko orožje. Podrobnosti o uporu niso znane. V Indiji mislijo nekateri, da je sedanje premirje tudi na fronti med Indijo in Kitajsko morda v zvezi z uporom. Gverilci skušajo namreč uničevali predvsem vse prometne zveze v zapadni 'Kitajski, kar seveda mora delati velike težave kitajskemu režimu prt oskrbovanju čet na fronti proti Indiji. Talki in podobni dogodki močno slabijo položaj, (Kitajske, hkrati pa krepijo ‘pozicijo Rusije, ki skuša spraviti ponovno vse komunistične stranke sveta »pod streho eno«. -KRATKE VESTI - Okrog štiri tisoč demonstrantov je pričakalo včeraj britanskega ministra za kolonije Dulncana Sam'dysa. Domonstrantii so zahtevali, da bi Zanziibaru še letos dodelili neodvisnost, da se britanske enote umaikne-j|o Iz dežele in da takoj spustijo na svobodo glavnega tajnika nacionalistične partije Abdula Rahmaina Mohameda. Sandys se mudi na trodnevmem Obisku v Zalnzibaru. Pod]yrcdsednik češkoslovaške vlade 'inž. Oto S imun ek se je pred kratkim vrnil z 'moskovskega zasedanja izvršnega odbora SEV in izjavil, da zasedanje ni bilo ko-zlistno samo zaradi konkretnih vprašanj, ki so jih proučevali, ampak tudi zaradi koristne 'izmenjave gledišč o nadaljnji izpopolnitvi dejavnosti SEV kot celote. Na zasedanju so proučevali prve orien-tacij^ke proračune skupne bilance goriva in energije do leta 1980 in koordinacijo razvoja nacionalnih .gospodarstev za obdobje do leta 1970. Brazilski minister za mornarico je ukazal!, da se morajo (Vsi mornarji, ki so na dopustu, takoj' javiti svojini 'poveljstvom. Admiral Suzano je sporočil tudi, da bodo nika, da pove političnim strankam, kaj imajo podrobno storiti«, je rekel zvezni' predsednik zveznemu kancllerjlu. »Odgovornost strankarskih funkcionarjev naj bo smernica«. Državni predsednik pa ima dolžnost, da skrbi da se točno držimo določil ustave. »Avstrija je 'parlamentarna demokracija, v kateri se mora vsaka vlada naslanjati na večino v državnem zboru«, je zvezni predsednik ponovno poudarjal. V nasprotju k medvojnemu času so skoraj vsi Avstrijci — v katerem kolt taboru 'tudi že stojijb — potrdih svojo državo in demokratično 'ustavo, je menil dr. Scharf. To je najboljša garancija za varnost avstrijske republike. Potem pa se je zvezni kancler jasno priznal k nadaljevanju koalicije: »Ne dajem predtnoslti nikomur ih tudi nikogar ne zapostavljam zaradi njegovega prepričanja. Politična naziranja, velika ali mala, uživajo moje spoštovanje kot zastopnik avstniljlskih volivcev.« »Pravilno pa je«, je rekdl dr. Scharf, »da zadane naši dve veliki Stranki velika mera odgovornosti, ker sta dobili od ogromne večine zveznih državljanov nalogo, da nadaljujeta doslej plodovito sodelovanje. Tako hočem zdaj kot od avstrijskega ljudstva izvoljeni predsednik republike po dolgem čakanju prvič po volitvah izreči vneto željo: Zediiiite se hitro!« »Z dobro voljo bo moralo iti«, je dr. Scharf zaključil svoja izvajanja. Prepričan sem, da morem govoriti o dobri volji, ki so z njo računali voliici, in da bodo stavljene naloge tudi kmalu uresničene«. V obeh vladnih strankah so bili odmevi na izjavo predsednika Scharfa zelo šibki in slabi. V krogih SPOe so kratkomalo izjavili, da je treba vzeti predsednikov opomin na znanje; v krogih OeVP pa govorijo o tem, da je v tej in klatil vi marsikaj nenavadnega. Nenavadno je, javno objaviti pogovor med štirimi očmi v tako velikem obsegu. Dr. Scharf se je, tako pravijo, priznal k koaliciji Obeh velikih strank in tako zavrnil druge rešilne možnosti. In slednjič, dr. Scharf je vse to povedal samo dr. Gorbachu, ne pa tudi dr. Pittermannu. štirje rušilci še drevi odpluli v Recilfe na severa vzhodni brazilski obali. Do tega ukrepa je prišlo po sporočilu francoske vlade, da bo v to 'področje, v katerem je nekaj' francoskih ribiških ladij, poslala tudi vojaško ladjo. Policija je intervenirala proti desetim stanovalcem, ki so se ilegalno vselili v praz.-na stanovanja v 'središču damskega glavnega mesta, časopisna agencija Reuter sporoča, da so stanovalci včeraj Vdrli v dvoje poslopij, na katerih že več let visijo listki z napisi: Stanovanja se izdajo v najem. Stanovalci se pnitožujiejo, da vlada podpira špekulacije hišnih lastnikov in da zaradi 'tega ne molejo najti stanovanj po predpisanih najemninah. ODER MLADJE prireja v petek, dne 1. marca 1963 ob 19.30 uri v Modri dvorani Doma glasbe BRALNI VEČER v pripravo uprizoritve Smoletove »Antigone«. Člani odra berejo iz Sofoklejeve in Anouilhove »Antigone« ter iz Mel-lovih »Die Sieben gegen Theben«. Politični teden Po svetu ... DE GAULLA NAJ BI USTRELILI Še vedno teče ipred vojaškimi sodiščem v Pairiizu sodni jaka razprava o priipadniikiih OAS, ki so dizvedli 22. avgusta lani napad ma franooijkaga državnega predsednika de Ganila. Medltem pa razburja francosko jiav-nost nov atentat na generala — že sedmi udarec, Id maj bi umoril de Ganila. De Ganile je zadnje dni obislkal pariško vojaško akademijo; pri tem je bilo opaziti izredno močne poiliojislke in žeindarmarij-ske straže. Da so prišli zaroti na sled, je Brez dvoma mojstrsko delo varnostne policije. Odkritje novega uporniškega gibar mija so olbijavili šele pozneje, prav tako okoliščine in imena nekaterih oseb, ki so bile verjetno v zvezi z zarotniki iz 'dne 22. avgusta. Med njimi so menda tudi nekateri generali, na vsak način visoki oficirji, ki so deloma pripadali celo pozdravnemu odboru za obisk predsednika. Zdi se, da je. pili moirilnem poizkusu igrala .posebno vlogo učiteljica angleščine na vojaški akademiji, grofica Rouisiselot de Liliiac. Ta dogodek bo najbrž slabo vplival na storilce z dne 22. avgusta, ki pred voj ar Skim soidiščem v Parizu gredo svoji obsodbi nasproti — takrat so streljali na predsednikov voz —. Zagovarjali so se, da so hoteli generala de Gaulla samo ugrabiti, nikakor pa ne umoriti. Vipričo sedanjih dogodkov pa tio še bolj zgublja na verjetnosti kolt prej. Na drugi strani pa se bodo v Parizu morali zavedati, da bodo de Gaullovi nasprotniki zdaj le še bolj zagrizeno stremeli po njegovem 'življenju. »De Ganile je hudoben, zginiti mora«, je menda izjavil načelnik francoske tajne vojske OAS, Argouid, v teku intervjuva s Presse nekje na Tirolskem. In dalje: »Rešiti moramo pred njiim Francijo 'in Evropo, kajti on hoče ločiti Evropo od Združenih držav Amerike... « iPretveze, ki se jih poslužuje OAS, da bi prišla na oblast, so seveda preveč prozorne. Ko Algerilja ni več za kaj, je na vrsti de Gaullova evropska politika. Mogoče tukaj upajo na pomoč W ashingtona. KONFERENCA V MOSIJU V Mošijm v državi Tanganjika se je teden dni vršila »Solidarnostna konferenca afriško-aziatskih marodoiv«, ki so j'o ustanovili leta 1957 v Kairu iln ki velja za komu-mistiičmo vodeno. Imenoma je bilo zastopanih 58 držav, nisjmdonejše seveda Sovjet-ska zveza in Rdeča Kitajska. Sovjetska zveza, ki na konferenci v Bamtuingu leta 1954 kot evropska, neaziatsika deižela ni bila navztoča, tokrat ipoljia ni več prepustila Rdeči Kitajški siami. Sicer pa so bila mnoga zastopstva izmed 58 iz zelo majhnih nepomembnih Skupinic. Take so zastopale — če sploh — francoske kolonije. Indonezijski komunisti so dosegli, da singapurske im malayske delegacije niso pripustili; pač pa je dobil dostop nek dozdeven zastopnik Breuneisa, ker sta omenjeni državi proti zvezi Siinigapura in Malaye v Malaysiljo. To komunistom neprijetno zvezo so odklonili 'kot »neokolaniialiistično«. Zaključno lahko rečemo, da je hila konferenca v Mošijiu zgrešen koralk v komunistični propagandi. Bilo j'e samo malo resnih predavanj, talko ob začetku konference govor Nyerereja, miajpomemlbmejišega državnika Taniganljiike, ki j'e 'Svaril aziatske in afriške deždle se posluževati metod imperializma in neokolonializma. Najlbolji inapadiallno so na konferenoi nastopali kitajislki poslanci, ki so se prekašali v izbranih napadih na ameriški imperializem; vse pa je prekosil dr. Garillo iz Kube, ki ne pripada ne Afriki in ne Aziji. Do resnih iln einoglasmih 'Sklepov je prišlo le v vprašanju odprave odvisnosti nekaterih afriških držav, kakor Angole in Mo-cambitjua. če so ob koncu sprejeli tudi 30 resoluci j, vendar to ni bila nobena prava glasovnica za komun kem. AFRIKANCI ZAPUŠČAJO BOLGARIJO V Sofiji, glavnem mostu Bolgarije, kjer študira 300 afriških študentov na stroške države Bolgarije na 'tamošnji univerzi za inozemske študente, se j,e dogodilo nekaj, kalr bi moglo zamegliti odnošajie afriških držav k Vzhodnemu bloku in nanje vplivati tudi še v bližnji bodočnosti, študentje že eno leto poskušajo ustanoviti afrikansko študentovsko zvezo, da bi talko mogli učinkoviteje zastopati tožbe glede raznih ne-pritilk. K temu nepriličnemu stanju ne spadajo samo siromašne življenjske okoliščine, temvdč pred vsem tudi ves študijski potek, v katerem stoji mairkisizem-lonfi-mizem .tako zelo v oepredju, da ostane za druge predmete le malo časa. Najbolj pa se je čuditi rasovni diskriminaciji, ki so ji bili izpostavijieni študentje in ki je mogla stati v komunistični režijski knjigi samo v toliko, v kolikor jie bilo verovati, da je mogoče po volji razpolagati z drugo-barvnimi. Da so se hoteli združiti v zvezo, jie moralo biti oblastem gotovo trn v peti. Ko pa bolgarski ministrski predsednik Schivvkoiff tudi po več prošnjah ni izpolnil svoje olblj'ube, da bo sprejel delegacijo afriških študentov, so se študentje uprli; med demonstracijami je prišlo do resnih spopadov med študenti im bolgarsko policijo. Od 200 barvnih udeležencev so številne zaprli, nekatere so poslali v domovino, drugi pa so morali začasno izginiti; reklo se jie, da so odpotovali v tujino. Orl teh do danes še nihče ni dospel v kakšno zahodno državo. Medtem Ijie ganeški poslanec v Sofiji uradno Objavil, da bodo vsi študentje, ki študirajo v Sofiji is pomočjo vladnih šti-pendijev, iz protesta proti političnemu šolanju, ki jim ga vsiljujejo, in proti prepovedi 'ustanovitve študentske zveze, zapustili Bolgarijo iln nadaljevali študije na zahodu ali pa se vrnili v domovino. Z ameriške strani so k temu pripomnili, da bodo iskali sredstev in poti, ki naj bi omogočile madaijievamjie 'študija na Holandskem. KRVAVA REVOLUCIJA Malo prezgodna jie bila prijazna gesta HruščeVa, ki je bila mamemjiema iraški revoluciji v preteklih tednih. Nekaj ur potem, ko je Washington priznal novo vlado v Bagdadu, je pohitel tudi Krem! s tem korakom; pri tem je bil tako naiven in nedbveščen, da je'voščil iraškemu lj udstvu tudi 'še uspeha pri okrepitvi narodne ne-odvianosti. Novi vladarji so se zavedali, iprii kakšni oblasti 'jie mogoče zgubiti neodvisnost in si bili na jamčim, do kako velike oblasti so se priborili komunisti pod 'diktaturo Kassema. Gotovo niso odločale sovjetske čestitke, iki so jih v Bagdadu sprejeli preveč dobesedno, da so novi o-iblalsitnilki ipostaviili na jpirvo mesto vladnega programa velik vdjni pohod proti komunistom. Vojska, policija in narodna garda so dobili povelje, da naj »ugrabijo komuniste ter jih ustrelijo, če se bo^do branili.« Da se jie ta bojni pohod tako v Bagdadu kot v provincah spremenil v krvav množičen pokol, je mogoče razložiti samo s tem, da 'so ikomumiisti res ustanovili uporna gnezda, in v demoinistracijaih odprto napadali policijo. Na drugi strani pa je novi režim pod predsednikom Abdelom Salamoni Arefom tako malo 'štedill z obsodbami in naglosod.nimii ustrelitvami, da njegova politika krvave odstranitve nasprotnika ni več v skladu z njegovim gotovo dokazanim 'protilkomunktičniim mišljenjem. Vsekakor v teh stvareh ne zaostaja ■za Kasisemiom. Ton, ki sta ga porabljala .iraški zunanji minister in medtem v poveljnika povišam predsednik Aref na prvi tiskovni konferenci, ko sta govorila o zadnjih dogodkih, spominja, posebno kar ise tiče usmrtitve Kassema, na surov jezik pollkrepkih. Mo-na.rhiiiitoim pa sta se kazala z večjim spoštovanjem: Aref je pustil zaplapolati zastavo nad grobiščem kralja, ki ga je umoril Kas-sem. Tudi s Kurdi, ki so bili največji Kas-sermovi sovražniki, skuša navezati kompromisne stike. Reakcija sirske vlade na revolucijo v sosednji državi je izneniadila. Predlagala je namreč povezavo obeh držav, ki bi mogla postati .»jedro iln zgled panarabslkega združenj a«. Prišlo jie celo tako daleč, da so predlagali izdruženjie obeh vojlsk, kar bi seveda imellcriza posledico odstop nekaterih sirških ministrov. Vsekakor se zdi, da se bo Sirija prej pobratila z Arefom, kakor je to storila z N asserjlem. fiz tega bi bilo mogoče 'sklepati, da nova 'iraška vlada ni preveč tesno .povezana z Kairom. ... in pri nas v Avstriji RAAB BO KANDIDIRAL Avstrijska ljudska stranka je postavila inž. Julija Raaba na kandidatno listo za volitve novega državnega predsednika. »Ubogam«, s to kratko izjavo je Raab pred zveznim strankarskim svetom 'sprejel kandidaturo. Člani vrhovnega vodstva ljudske stranke so tako enoglasno odobrili in sprejeli predlog dr. Gorbacha. Po glasovanju so takoj šli po Raaba in z njim praznovali dogodek. Raab je v takojšnem govoru podal Vsem funkcionarjem OeVP daljši pregled na svoje politično kariero. Kmalu nato iso ga predstavili avstrijski javnosti po televiziji. i»N aljlpomomibn.ejša naloga, kr jo ima izvršiti državni predsednik, j,e ohranitev svobode,« je poudaril. Dr. Gorbadh je utemeljil svoj predlog glede novega kandidata: Volilci OeVP hi mogli svoji polkilčni prepričanosti samo tedaj ostati zvesti, če bo kandidiral človek, ki ga bo podpirala celotna stranka. Zvezni kancler je zavzel stališče tudi k zdravstvenemu stanju inž. Raaba. Dejal je: »Z odkritim veseljem smo doživeli ozdravitev Julija Raaba. POstal' je starejši, vendar j'e on še vedno stari Julij Raab«. Medtem je državni predsednik dr. Scharf pozval, obe stranki k redu. Poklical je zveznega kanclerja dr. Gorbacha, ki mu je poverjena naloga, da sestavi vlado, k sebi in mu ponovno izrazil željo: »Zedinite se hitro«. Na obe stranki pa jie predsednik naslovil opomin: »Postavite to, kar nam je skupnega, v Ospredje ne postavljajte ugleda naše domovine pred zunanjim svetom na kocko.« Vendar se jie državni predsednik ogibali nakazati smer, v katero naj bi šlo zediinljenjie. OSKAR HELMER JE UMRL V neki dunajski bolnici je .pretekle dni umrl Oskar Helmer, nekdanji avstrijski notranijli minister, politik in delavski vodja. Povojna Avstrija jie z njim zgubila eno najboljših osebnosti, državnika, ki v zmešnjavah prvih povojnih let m tudi še pozneje v času državne konsolidacij.e ni zgubil pogleda v bodočnost in ki je vedno imel poguma do zvestobe do stališč. Oskar Helmer je bil člen v oni verigi, ki jo danes imenujemo »pozitivno silo« dežele. Njej se ima Avstrija zahvaliti, da se je mogla dvi- gniti iz razvalin preteklosti in si opomoči. Njegovo pametno odmerjeno, vedno človeško zadržanje socialista Hebnerja nikoli ni bulo doktrinalno sovražno. Po njegovi smrti naj ne 'poskušamo razlagati njegovo delovanje, kakršno ni bilo, vendar jie že leta odprta skrivnost, da Oskar Hel-mor ni bil socialist v današnjem pomenu besede. Kot neuklonljiv nasprotnik komunizma se je večkrat v času svojega vladanja kot notranji minister moral (zoperstaviti pritisku z leve; in šele pred 'kratkim smo slišali njegov svareč glas: »Na tem smo, da zgubimo stare prijatelje • • •« Ne bo manjkalo patetičnih posrnrtniic, pri katerih človek Oskar Hešmer ne bo našel prave ocene, »če smo tudi stali v različnih političnih taborih, potem nas je v dobrih in hudih 'dneh vendar ljubezen do domovine in skrb za bodočnbst avstrijskega ljudstva vodila skupaj«, j'e zapisal Julij Raab, ki mu 'Helmer ni bil samo koa'-lucijski partner, temveč tudi sodelavec, so-boritelj in prijatelj. Oskar Helmer je bil več kot politik, bil je državnik, ki je imel vedno pred dčmi dobrobit človeka in javnosti, ki ni mislil samo na naslednje volitve, temveč na naslednje rodove. Delovanje državnika Oskarja Helmenja ostane neločljivo s preteklostjo in prihodnostjo Avstrije. Gospa dr. Franccs O. Kelsey na ameriškem preiskovalnem institutu za živila pri zasedanju ameriškega senata. Lani jo je predsednik Kenneth odlikoval z visokim odlikovanjem civilne službo, ker je odklonila Thalidomid za Združene države Amerike in s tem prepreči la številne spačene porode. ROMAN RUS: Protestantske cerkve in 2. vesoljni cerkveni zbor Protestantizem predstavlja enega največjih ločenih krščanskih blokov. Po podatkih iz Christian world Ilandbook iz leta 11152 je vseh protestantov 263 milijonov 711.743. Zemljepisno se protestantizem razširja na neskladen način po vseh petih celinah. Zaradi svojega kulturnega ugleda, vernosti in velike delavnosti izvaja precejšen vpliv v modemi družbi. Do bridkega preloma, ki je znan kot protestantska reforma, je prišlo v začetku 16. stoletja, ko je katoliška Cerkev prestajala eno svojih najhujših kriz. Gibanje se je naglo razširilo in v teku dveh rodov zajelo velik del Nemčije, Nizozemske, Švice, Velike Britanije in Skandinavije. V 17. in 18. stoletju je protestantizem doživel novo razširitev s pomočjo prekooceanskih angleških kolonij in velikih izseljcvalnih tokov na ozemlja, ki danes predstavljajo ZDA in Kanado. V 19. stoletju, ko se je v njem vzbudil misijonski duh, je protestantizem napravil tretji skok naprej, ko je ustanovil protestantske skupnosti v daljnih deželah Azije, Afrike in Avstralije. Danes protestantizem utrjuje svoj napredek v misijonskih deželah in uresničuje svoje sistematično in globoko pronicanje v latinskoameriških deželah, ki' so bile nekoč že krščanske. Zmotno bi bilo če bi si predstavljali protestantizem kot nekaj skladnega in organičnega. V njem ločimo številne skupine. Prvo skupino tvorijo primitilvnc reformirane cerkve; tu moramo najprej navesti luteranstvo, ki oblikuje najbolj strnjen blok, dalje skupek kalvinističnih institucij, ki jih imenujejo reformirane cerkve in angiikanstvo, ki ga imenujejo tudi angleška cerkev. Njihov vpliv je očiten zlasti v Evropi. Vsaj pri luteranstvu pa gre za večji vpliv na praktičnem in misijonskem področju kot na ideološki duhovni ravni. Njihove cvetoče teološke šole in njihova gibanja za duhovno obnovo, kot na primer High church v Angliji in Ho, hkirthe pri luterancih, ali Barihova teološka obnova, so imele velik odmev, ki je bil skoraj vedno ugoden v njihovih skupnostih in splošno v protestantizmu. Anglikanizein je mogel razširiti svoj kulturni in verski vpliv v številnih afriških in azijskih kolonijah, da ne govorimo o Avstraliji in Novi Zelandiji, ki sta še do nedavnega predstavljali del angleške krone. Drugo skupino tvorijo cerkve, ki so sc ločile ml protestantizma v 17. in 18. stol., ki so v sedanjem času imele podoben razvoj kot njihove matične cerkve. Pogosto so jih imenovali ^zgodovinske cerkve”. Njihova razvrstitev sc podaljšuje ali zožuje po kriterijih različnih avtorjev. Vsi pa soglašajo v tem, da vključijo v to kategorijo presbi-terianizem, kongregacionalizem, baptistične cerkve kalvinističnega izvora in metodizem, ki je nastal neposredno iz anglikanske cerkve. K temu dodajajo tudi moravske cerkve in tako imenovane Kristusove učenec, za katere je težko določiti nastanek, ker so v njih v enaki meri zastopani presbi-terianski, baptistični in kongregacionisti6ii element. Te razvrstitve, ki so nastale z izjemo zadnje na evropski celini so se kasneje razvile in uveljavile v novem svetu, kjer so takoj utrpele tudi vpliv misijonskega aktivizma. Skoro pri vseh sta teološka špekulacija in verski kult dala svoje mesto akciji. Ti dve skupini predstavljata glavni del sodobnega protestantizma. Luterancev je 72 milijonov 558.559, ki so razdeljeni po Nemčiji, Skandinaviji in nekaterih pokrajinah srednje Evrope. Anglikancev je 38 milijonov 500.000. Po večini so v Veliki Britaniji, manjše skupine pa imamo v Avstraliji in Novi Zelandiji in v drugih deželah Com-monvvcaltha. Baptisti tvorijo skupnost 50 do 60 milijonov vernikov, od katerih jih je najmanj polovica krščenih odraslih. Tudi metodisti imajo 41 milijonov 500.000 članov, od katerih pa je samo 20 milijonov odraslih. Ti dve cerkvi zlasti pro-evitata v ZDA. Prcsbiterianci in reformirane! trdijo, da imajo 45 milijonov vernikov, od katerih je 15 milijonov v Evropi. Kongregacionisti, ki imajo svoje središče v ZDA, zavzemajo skupnost šest milijonov oseb. Kristusovih učencev je malo več kot dva milijona. Tretja važna skupina modernega protestantizma se loči od prejšnjih dveh, ker se je pojavila v sredini prejšnjega in v prvih letih sedanjega stoletja. V resnici gre za odtenke in pododtenke metodističnih, baptističnih in presbiterianskih cerkva. Doktrinalno je zanje značilen strogi bibticizem in vera v bližnji konec sveta ali pa vera v navzočnost nadnaravnih darov tudi v jezike in ozdravljenja, ki jih Sv. Duh razliva nadnje (to so tako imenovane binkoštne sekte). Nastale so kot reakcija proti .liberalizmu in kot reakcija na domnevno doktrinalno stranpot od klasičnega protestantizma. S« pravo nasprotje zgodovinskih reformiranih cerkva-Smatrajo se kot previdnostno sredstvo za povratek k prvotni reformi. Zato jih tradicionalni prote- (Nadaljevanje na 3. str.) cintiijona ((iNadaljavamjie z 2. strani) »tantizem imenuje sekte. Po najbolj optimističnih računih nimajo več kot 30 milijonov pristašev. Moramo pa pripomniti, da ta tretja sila protestantizma dobiva velik pomen in da ji pripada tl) odst. vsega protestantskega misijonskega osebja. Tretja sila, veliki prozelitizem, se odločno upira katolicizmu. Z izjemo nekaterih osamljenih primerov odklanja vsak ekumenski stik. Potrebno je da ločimo te tri skupine, ker samo na ta način lahko razumemo organično strukturo protestantizma, ki je, kot smo videli, utrpel večkrat hude krize. Deizem, iluminizem, racionalizem in mitologizem so zamajali korenine njihovih verovanj. Toda iskrena težnja v iskanje resnice in ljubezen do Kristusa ter povezanost na razodetje so protestantizem rešili in mu pomagali, da •e je vrnil k velikim krščanskim resnicam, ki jih je izpovedoval v trenutku svoje ločitve od Rima. Obstaja velika raznolikost v pogledu moralnosti iti vernosti dežel, ki so povečini protestantske. V Nemčiji, na Holandskem in v Švici so področja, kjer so verniki zelo vneti, zvesti temeljnim resni-cam reforme, toda pod vplivom novih liturgičnih in zakramentalnih tokov njihovih cerkva. V severno ameriškem protestantizmu je opaziti dejanski preporod z velikim obiskom cerkvenih obredov, s povečanjem števila prostovoljcev za mi-; jone in s povečanjem števila središč za študij sv. pisma. Ne manjkajo nova jedra velike verske vnetne med protestanti v misijonih. Po drugi strani pa moramo omeniti nevarno brezbrižnost v skandinavskih deželah, na angleških otokih in nekaterih drugih protestantskih pokrajinah starega sveta. te upoštevamo protestantizem kot celoto, je težko dati idejo tega gibanja, bodisi v smer ločitve, bodisi v smer zedinjenja. Do zadnjih let preteklega stoletja je bilo videti, da ptevladujejo pri njem tendence ločitve. Reforma razdeljena v tri smeri, v luteransko, kalvinistično in anglikansko, se je nadaljevala v svoji razcepljenosti in drobljenju. Danes pravijo, da prihaja do istega pojava pri stotinah sekt, ki so se pojavile v ZDA tu v misijonih. Toda spričo te težnje po ločitvi pa je na drugi strani opaziti mogočen .pojav težnje po zopetni spravi z rimsko Cerkvijo in tendence po zedinjenju. Navzočnost desetih protestanskih cerkva na enem samem misijonskem ozemlju je prepričala misijonarje, da pogani ne morejo sprejeti krščanstva, ki je po besedah svojega božjega ustanovitelja eno in edino, v dejanju pa se kaže razdeljeno v tisoč nasprotujočih si nespravljivih razlag. Ta pojav je dal pod vplivom sv. Duha začetek za ekumensko gibanje, ki se danes krepko uveljavlja zaradi svoje stvarnosti. Želja po zedinjenju je prišla tudi do ljudskih mas, ki so sc naveličale toliko delitev in žele, da bi se stanje spremenilo. To bo v skupnostih, ki so tako demokratične in protestantske, nujno moralo imeti svoje učinke. Ekumensko gibanje je privedlo do stikov med Številnimi protestanskimi področji in katoliško Cerkvijo. Gre za dejstvo, da vsi čutijo domotožje po izgubljeni edinosti. Vsi razumemo, da je treba izvesti slehern napor, da se bo izpolnila Kristusova želja po edinosti. Čeprav pot ni lahka, moremo teči, da se je gibanje že pričelo in to tudi z dobro voljo naših ločenih bratov. Potrebno bo premagati predsodke in stranpoti. Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor utegne biti velik korak naprej na tej poti. Prisotnost naših dragih ločenih bratov protestanskih cerkva na koncilu, ki so se pozivu takoj plemenito odzvali, napolnjuje naš duh z braskim veseljem, hkrati pa odpira naša srca še večjemu upanju. Zibelka zaipadne kulture je tekla v stari Grčiji. Nadvse pomembna za zaipadno kulturno u&tivaTjanljie je ‘vselkaikor tragedija ali zalo igra, ki jo je prav tako ustvaril starogrški kulturni genij. Trije 'največji tragiki Vseh časov, Ajshil, Sofokles in Evripid so črpali za svoje pesnitve iz vira, ki ni usahnil nikoli — iz grške mkilogije. Zelo važna posebnost prav te grške mitologije pa je, da se dogajajo včasih nenavadne, povsem protinaravne in grozotne stvari. Znan grški mit je zgodba o kralju Edipu, njegovih starših in otrokih. V naslednjem hočemo na kratko opisati dejanja treh slovitiilh Soifolklbvih žalioiiger, Kralja Edipa, Edipa na Kolonu in Antigone. Tebanskem kralju Lajn, Labdakovemu sinu, in njegovi ženi Jokašti se je rodil sin, ki sta ga imenovala Edipa. Toda nad rodom Lahdakidov vibi črn oblak prekletstva. Lajn in (okasti je bilo prerokovano, alko se jima bo rodil sin, bo le-ta ubil očeta, vzel mater za ženo in imel z njo otroke. Ko je bil Edip star šele tri dni, mu je prebodel oče Laj obe nogi, zvezal ter dal nesti novorojenčka v kiteronske gozdove, da ga požro divje zveri. Tako se je hotel izogniti grozeči usodi. Toda pastir, ki naj hi izpostavil mladega Edipa v gorah, je srečal drugega pastirja, ki je čuval prav tiste dni črede korintskega kralja Poliba. — Iz usmiljenju je prevzel tebanskega ikiralijieViča v svoje varstvo ter ga nesel v Korint k svojemu gospodarju, ki mu je ostal zakon z ženo Meropo brez otrok. Polih je posinovil najdenca in ga vzgojil / vso ljubeznijo na svojem dvoru. Nekega dne pa očita v veseli druščini E-dipu nek Korinčan, da sploh ni Polibiv sin. To vznemiri kraljeviča, ki hoče zvedeti čisto resnico In se napoti v slavno svetišče Feba Apolona, v svete Dede. A bog mu ne pove, ali je Poltbov sin ali ne, prerokuje mu pa, da bo ubil očeta, se oženil z materjo in imel z njo otroke. Zaradi tega se ne vrne nazaj v Korint. Ko potuje brez slehernega cilja po cesti, sreča na nekem križišču sprevod. Spopade se z ljudmi, ki jih ne pozna in ubije vse razen enega, ki pobegne. Med mrtvimi pa je tudi njegov lastni oče, tebanski kralj Laj. Na poti v Tebe ga zaustavi Sfinga, zver z žensko glavo in ženskim oprsjem, ki stavi vsakemu mimoidočemu uganko, kaj hodi zjutraj po vseh štirih, opoldne po dveh, zvečer pa po treh. Doslej še nobeden ni znal rešiti uganke, zaradi česar je Sfinga vsakega požrla. Toda Edip ji da pravi odgovor, češ, da je to človek, Sfinga skoči s skale ter se ubije. Ko dospe v Tdbe, ki jih je otel stare nadloge, dobi za ženo ovdovelo Jokasto, postane kralj, vlada srečno nad svojim domačim mestom in ima, ne da bi vedel, z rodno materjo štiri otroke, Polineika in EteokTa, Antigono in Ismeno —. Nekega dne pa izbruhne kuga, ki mod ljudi in živali. Vse mesto ječi in kliče na pomoč h kralju, ki je bil že enkrat rešitelj. Edip pošlje svaka Kreonta v Delfe, da bi povprašali boga, kaj naj narede. Apolon pa mu samo Osvrne, da zahteva duša umorjenega Laja osvete. Laijev morilec naj zapusti takoj Tebe. Težko pričakuje vse Kreonta, ki sporoči božje naročilo. Edip sam grozi morilcu / najhujšimi kaznimi, in četudi bi bil iz lastne družine. Takoj da poklicati slepega vedeža Teiresia, ki mu pove resnico v oči. — Najprej misli kralj, da kujeta Kreon im Teiresiais zaroto, toda nadaljnji razplet dogodkov odkrije resnico. — Pre-roklba in prekletstvo sta se uresničila. — Edip je morilec, mati Jokasta njegova žena, otroci pravzaprav bratje in sestre. Kraljica se obesi, kralj oslepi. — Kreon postane tebanski vladar. Edip zapusti mesto in pride s hčerko Antigono v Atene, kjer mu podari ondotni gospodar Tezej poslednje zatočišče v svetem gaju Kolonu. Tam Edip tudi umre. Pripovedka pripoveduje nadalje, da je Edip preklel oba svoja sinova, ker sta ravnala grdo z njim. Ko ga prosi Antigona, da bi preklical prekletstvo, prekolne še njo. Brata bi morala vladati v Tebah skupno, toda, ker se ne razumeta, zapusti Polinei-(kes mesto. V Grčiji zbere vojsko in se vrne proti Tebam, da bi osvojil kraljevsko krono. V odločilnem spopadu si stojita nasproti brata Etedklos in Polineikes —- in umorita drug drugega. Kreon odredi Eteoklu, ki je padel za domovino, slaven pogreb, Polineika pa, ki je prišel v smrt kot izdajalec, naj požro jastrebi in divje zveri. Slehernega, kdor bi ga skušal pokopati, bo doletela smrt. V zvezi s to prepovedjo je treba omeniti, da je našla po veri starih Grkov duša umrlega svoj mir v Hadu (podzemlje, bivališče ljudi po smrti) šele, ako se je truplo pokopalo. S tem poveljem je hotel izraziti samoVladni in gosposki Kreon vse svoje ošabno zaničevanje do Polineika in do 'božjih zakonov. Toda Antigona, njegova sestra, se splazi do trupla, ki leži nago na golem soncu, in ga potrosi z zemeljskim prahom. Pazniki naznanijo ta dogodek Kreontu, a ne vedo, kdo je to storil. Ko se priplazi Antigona drugič do mrtve- ga brata in ga potrosil s prahom, jk> Kasači nek paznik in jo zavleče pred Kreonta, ki jo vpraša, zakaj je to storila. Antigona pa mu odgovori, da bi kaj takega ne naredila nikoli, če ne bi bilo za brata. Kajti omožila bi se lahko še enkrat, spet bi lahko rodila otroke, toda brata ne bo dobila več ndbenega, ker sta oče in mati oba že mrtva. Kljub temu izreče Kreon smrtno obsodbo. Antigona naj se pdkojplje živa, ker se ni ravnala po povelju naj višjega tebanskega Oblastnika. Žena Evridika in prerok Teiresias svarita Kreohta, naj tega ne stori; kralj vendar vztraja pri svojem stališču. Antigono zazidajo živo v grob. Ko zve za to Haimon, iKreomtov sin in ženin Antigonin, teče h grobu, da bi rešil nevesto. Ko pa vidi, da se je že Obesila, jo objame ter poljubi zadnjič in se zabode smrtno poleg nje. Ko sporočijo Evridiki vest o sinovem samomoru, si vzame še ona življenje. Kreon pa, ki spozna pozno, prepozno svojo zmoto, ostane popolnoma osamljen, notranje 'ter zunanje strt. Uresničilo se je davno prekletstvo nad Labdakovimi potomci, bogovi pa so kaznovali tudi kraljevo objestnost, kajti »božanstvo moramo bolj ubogati kot ljudi.« JčmHtt Uutiucfte vesti O LONDON Profesor beograjske univerze akademik Georgije Ostrogorski je prispel v Veliko Britanijo, kjer bo v okviru izmenjave univerzitetnih profesorjev predaval na slavistični katedri londonske univerze o temi Bizanc in Južni Slovani. Profesor Ostrogorski bo obiskal tudi Oxford in Edinburgh. © ŽENEVA Predstavniki francoske in italijanske televizije so se v Ženevi dogovorili, da bodo maja letos v enem dnevu združili pred televizijskimi kamerami najslavnejše zvezde Evrope in Amerike. Začeli so se že pogajati s Sophio Loren in Anno Moffo (Italija), Vvesom Montandom (Francija), Paulom Anko (Kanada), Melino Mercouri (Grčija), Amalio Rodrignez (Španija),, balerino Mar-got Fonteyn (Anglija), komikom Popovom (ZSSR), Deanom Martinom (ZDA) in C’.a-terino Valente (Zah. Nemčija). « DUNAJ Po gostovanju v Švici je ansambel zagrebških solistov pod vodstvom Antonia Janigra priredil izredno uspel koncert v dunajskem Konzerthausu. Briljantno navdihnjeno muziciranje je za vsako točko izzivalo dolgotrajne aplavze občinstva. Umetniki so izvajali dela Vivaldija, Cou-perina, Tartinija, Pcrgolesija, Hindemitha, Roussela, Webema in Šostakoviča. • MOSKVA Sovjetska vlada je razveljavila pogodbo z ameriško založniško hišo »E. P. Dutton and Comp.« — za izplačevanje avtorskih pravic. Gre za »En dan Ivana Denisovi-ča« Aleksandra Solženicina: sovjetski strani ni všeč predgovor, ki ga je napisal Američan. • BERLIN V Nemški demokratični republiki so slovesno obhajali petinšestdesetletnico velikega nemškega pesnika in dramatika Bertolda Brechta. V vzhodnoberlinskem Brechtovem gledališču so se slovesnosti udeležili poleg državnih funkcionarjev ugledni gledališki in kulturni delavci. Ob tej priložnosti so gledališki umetniki recitirali Brechtove pesmi in brali odlomke iz njegovih dramskih del. V počastitev njegovega rojstnega dne so trg pred gledališčem »Berliner Ansambel« imenovali po Brechtu. • BAVREUTH V sredo, 13. februarja je minilo 80 let od smrti skladatelja Richarda Wagnerja. Ker mineva letaš tudi 150-letnica njegovega rojstva, bo letošnji festival v Bayreuthu ves v znamenju prireditev v čast velikega komponista. Pod vodstvom skladateljevih potomcev Wielanda in Wolfganga VVagner-ja bo letošnji festival od 24. julija do 27. avgusta v gledališču, ki ga je sam skladatelj dal zgraditi, ko je bil na vrhu svoje slave. • FIRENCE V palači Strozzi v Firencah bo od 23. marca do 23. aprila velika razstava del sodobnega slikarstva, kjer bodo obiskovalci lahko videli slike iz največjih zasebnih zbirk v Italiji, ki so v javnosti skoraj neznane. Na razstavi bodo priredili srečanja obiskovalcev in slikarjev, katerih dela bodo prikazana, razen tega pa bo tudi več predavanj o sodobni umetnosti. OOE^ NI LADJE UPRIZORI V NEDELJO, DNE 10. MARCA, OB 14.30, V SREDNJI DVORANI DOMA GLASBE SODOBNO DRAMO DOMINIKA SMOLETA »ANTIGONA" VSTOPNICE V PREDPRODAfI V UREDNIŠTVU LISTA IN PRI ČLAN 1H ODRA KAZAZE (Odgovor A. M.) Čeprav nas A. M. v računstvu in najbrž tudi v drugilh predmetih prekaSa, smo mi Kaizažani, če ravno v miisiiih bolj ipočasni, ikoj pogruntali, da A. M. logike le ni študiral im da se rad ponaša. On piše, da so bili Pribila polanci le v tistih istarih časih, ko so bile »pvie« še črne. Odkar se je pa Prilila ves modernizirala, pa temu ni več tako — tudi skupaj ne spadamo voč. čudno, samo v Priblo ves je prodrla luč razsvetljenstva im samo ona je pila znanost z veliko žlico. Nas pa je modernizacija pustila Ob »trami, v »črnih ipvlah.«. Mu Kazazani smo razmišljali im »tuhtali«, kako to: včasih smo bili visi polanci, zdaj smo pa samo mii še. O, čudna je Tvoja »špekulacija«, naš dragi A. M.l Samo 'jKzvej nam, ali ste se Pribilei s črnci pomešali, tla ste zdaj čisto drugo ljudstvo. Ali naj tako mislimo Valšo modernizacijo? Pa to me more hiti. Ko ste se prod kratkim spet v Obilnem števiilu pčikaaali v naši farni cerkvi, simo vas bolj natančno ogledali in smo ugotovili, da imate »glih« talkšmo kožo, kot mii. In ko .smo ga skupaj žehtali po mati pri Ilgu, smo culi, da »glih« tako obračajte jezik kakor mi. Tako sijajno mam je šlo skupaj, kar verjeti nismo mogli, kar piše ta »ipreklemana« kronika: da nismo bratci im sestrice, da smo si v stiku samo po Adamu in Evi. A. M. nas je naredil radovedne. Nestrpno 'čakamo, kdaj ho A. M. objavil svoje zadnje šoklko spričevalo. Ko se bo to zgodilo, 'bo svet ostrmel — »ko bo gora miš rodila«. Svet se bo prepričal o njegovem učenju in računstvu. Mi Kazazani, ki smo bili vedno ponižni, mu povemo ma uho: maj si nabavi pri mizarju veliko mizo, poti katero bo dosti prostora, da se bo mogel valjati po srčni želji, kakor je »dolg in širok«, in bo mogel uresničiti pregovor: »Lastna hvala se pod mizo valja — včasih pa tam še malo dlake pusti,.« Nad vse zaniimliva je tudi njegova trditev', da se Pribila sto odstotno udeležijo nedeljnike božje službe. Če to drži, potem je Prifola ves edina vas na širnem svetu, kjer vsi, od dojcmitka do starčka izpolnjujejo nedeljsko dolžnost. V to bahavo trditev smo se obregnili, ker me odgovarja dejstvom. Mar mislite, da mii živimo na lunii, da bi kaj takega verjeli. Kajti prepričani smo, da se človeška slabost im nepopolnost ni ustavila pri nas v Kazazah. Dragi A. M., Tvoji bratci im sestrice iz »črnih pvl«, ki so pa zdaj pozimi bele, Te pozdravijajol APAČE (Neprimerno zadržanje vaščana) Predzadnjo nedeljo je imelo naše gasilsko društvo svojo letno veselico. Kar fletno je b.llo pri Sudlerju, pa še 'bolj fletno bi lahko bilo, če se me bi izmed apaških gasilcev .nekdo, ki se ima za važnejšega kot sam komandant, tako primitivno obnašal. Ta bivši SA-Manm je nam, ki smo iz Sel in šmarjete prišli ma vabilo apaških gasilcev v Apače, prepovedal govoriti slovensko. Torej smo zopet tam kot za Čača rjavega tajita: »Karmtner, sprich deutsch!« Temu človeku, ki se ima za »HiilEapolizisia«, ker nosi gasilsko uniformo, je treba povedati, da je netenje narodnostne 'inržnje kaznivo, kar je določeno tudi v členu 7 Državne pogodbe. Kako kdo govori, je njegova last-mia zaideva, im si nič ne pustimo prepovedovati in ukazovati, to si naj zapomni. Čeprav se mu je vsakdo smejal, je pa le treba, da izrazimo upanje, da se kaj takega ne ibo več zgodilo. Tudi domači gasilki odklanjajo talko zadržanje. BELA - JEZERSKI VRH (Dve poroki) Zima me prizanese, tako je tudi letos ogromni sneg in hudi mraz gotovo nekaj pripomogel, da se je naš cestar g. Štefej Writzl pokorajžil im peljal svojo izvoljenko gdč. Štefko Robnik dne 2. februarja 1963 pred poročni oltar. Pregovor pravi: snubi kar pri sosedovih in dobiš nevesto, botre pa išči 'daleč čez gore. Želimo novo- 'poročonccmia veliko sreče, trdnega zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova na skupni življonjuki poti. Žemitovanjie smo imeli pri Pauliču v ožjom. družinskem krogu. Štefeju Ln Stoiki je s led1.! v Spodnji Beli še cm zakonski par: g. Vili Maloveršnik, gozdni delavec pri g. Thurnu, je peljal eivcljo nevesto Mici, roj. Ladinik, doma iz Rude, pred oltar. Vili si je s pomočjo svoje matere zgradil Lipo nnallo hišico, da bosta imela novoiporočonca svoj lastni dom! .Ljubo doma, kdor ga ima!’ Želimo mlademu paru mnogo srečnih in veselih ckni. Opomba! V Zgornji Beli imamo še nekaj takih zrelih kandidatov, pa kaj, ko ni de-kliet in potrpežljivo čakajo na pomlad ... Dekleta iz cikolece oglasite se, če ste korajžne za ta sladek korak ... VOGRČE (Izredna lovska sreča) Pri nas imamo dvojne lovce: s puškami in brez pušk. Za lovce brez pušk pride v poštev le Drava, ki teče prav mimo Vogrč in je prav tukaj najbolj ugodna za ribji lov, ker je zajezena in zato bolj mirna an globoka. Tukaj poskušajo svojo srečo naši lovci, predvsem Tomažev (Pukel) Henrik in Zdovčev Pavle. Prav težke ribe sta že ujela na 'svoj trnek. V nedeljo, 17. februarja, je Tomažev Heinz zopet imel trnek v Dravi Sedaj je oženjen, prepustni plesi ga ne mikajo več in ima večje veselje z ribami. Kar je pa v nedeljo ujel na svoj trnek, tega še ni v svojem življenju in najlhrže tudi nikoli več ne bo: 15 kg težko ribo, imenovano sulec (Huchen, domačimi pravijo »rat« ali rot). Dolga je 1.10 m! Precej časa in truda je bilo, 'da je sulca spravil iz Drave. Na tako tanki vrvici ga ni mogel .potegniti ven, ampak ga je moral vleči na trneku na primerno mesto, da ga je lahko z roko (potegnili iz Drave. Da le ni sam v Dravo padel! Sulec je roparska riba an zato napravi precej škode v Dravi. Meso pa je zelo dobro in spada med najbolj drage ribe. Zato je Henrik prodal suka v hotel Moser v Celovcu, kamor pridejo bolj »težki« turisti, ki lahko take delikatese pošteno plačajo. — Našemu ribiču čestitamo k tej izredni sreči 1 GRABLJE - SENČNI KRAJ pri PLIBERKU (Poroke) V farni cerkvi v Pliberku sta se v nedeljo 17. februarja poročila Petrova Ančka im Zdovčev Stanko. Lepi, mladi par je zbrano in skromno stopal pred .poročni oltar, kjer sta nato čula nauk, ki naj ju spremlja vso pot srečnega zakonskega življenja. Poročni obred je opravil domači gospod župnik. Sledila je svatovska maša. Ančka, brhka hči grabclljskilh hribov, vajena trdega dela, zrasla iz varne in zavedne družine in absolventka gospodinjske šole, je iz hribovja, pod katerim se klopoče in molje stari mlin dobro ajdovo in krušno moko — odšla za klicem hrope-nečega srca na sončna 'polja med libu-škimL in gorjanskimi pašniki, kjier bo gospodinjila in mlademu rodu ubirala pravo por. Ančka je bila dobra pevka pLiberškega cerkvenega zbora. Naj bi tudi še za naprej njena vesela pesem budila škrjančke nad domačim poljem. Stanko naj pa z veselim domačim vriskom podpira pesem svoje žene ob veselih, pa tudi težkih urah, ki jih v življenju ne manjka. Težak je kmečki stan, a Oba, Ančka in Stanko, vesta, da ima »grunt korenine do pekla« in da je na kmetih tako lepo im vredno trpljenja. Posebno lepo pa je na »gmajmki« med hribovjem Grabelj, Borovja, Lokovice in Senčnega kraja. Nalj bo vama tam košček raja! To vama ždlimo prijatelju. LOGA VES ob VRBSKEM JEZERU (Smrt vzglednega moža) V torek, dne 19. februarja, smo spremili 'k zadnjemu počitku na naše poikopa/Iiišče posestnika majhne kmetije ter vile Dioniza Trabesingerja v starosti 77 let. Rajni, ka»- Slovenski skavtje na Koroškem Z idejo Baden Povvella, ki je bil ustanovitelj skavtov na Angleškem, so se tudi nekateri slovenski fantje navdušili. Sklenili so, da ustanovijo slovensko skavtsko skupino, ki so jo leta 1962 res ustanovili. Baden Povvell je živel v 19. stoletju. Že v zgodnji mladosti se je zanimal za organizacijska dela v vojski in je imel v tem mnogo uspeha. Kot britanski oficir se je bojeval v Indiji, Afriki ter drugod. Ko se je vrnil v Anglijo, je bil presenečen, da so njegovo knjigo, ki je bila namenjena vojakom, uporabljali za pouk. Nekaj let pozneje je napisal posebno knjigo za fante, v kateri poudarja pripravljenost fanta delati dobro kot podlago vsega. Načela tega moža so posnemali mladinski voditelji raznih narodov in so po njegovem cilju ustanovili skavtske skupine. Člani skavtske organizacije so skupina deklet in fantov, ki hočejo po zgledu ustanovitelja zvesto služiti Bogu in domovini. Tako smo tudi mi ustanovili slovensko skavtsko skupino v okviru deželne skavtske organizacije. Posebno lep pa je prizor slovenskih skavtov, ki je pred Božičem položila skavtsko obljubo. Ta slovesnost je potegnila za seboj še druge, ki hočejo tudi polagoma postati skavti. Vrhovni pokrovitelj vseh avstrijskih skavtov je nekdanji kancler, sedaj deželni glavar na Nižjem Avstrijskem bivši dddr. dipl. ing. Leopold Figi in predsednik, bivši minister dr. Emmerich Czermark. Na Koroškem pa sta vodilni osebnosti Franz Khevenhiiller in deželni šolski nadzornik Franz Arnold. Pri slovenskih skavtih pa je voditelj Hans Uaunig. Skupina celovških slovenskih skavtov z dr. Ciganom in g. Ncuvvirtcrjem. teraga smo iklicailli 'kratko »Nižek«, 'je bil radi svoijie pravilčncHti, resnicoljutbnosti in ker je tudi drugim rad po svoj.ilh močeh ipomagall, pri ljudstvu priljubi jem. kar j£ tudi pokazala lopa udeležba pri poigrdbu. Že v ranli mladociti je naš Nižek veliiko brali, posebno maše 'liste čin Mohorjeve knjige. Radi 'tega 'je tudi veliko vedel, posebno se je zanimal za našo zgodovino, ki mu je ostala vedno v spominu. Mojster je pa bil v zemljepisu ter poznal vsa svetovna večja mesta, gore, vodovja din drugo. Vsled njegove sposobnosti je bil svoj čas •tudi izvoljen v občinski odbor. V prvi sve-.'lovni vojimi je bil na ruski fronti. Naš rajni Nižek pa ni samo veliko vedel, ampak je 'bil tudi zelo narodno zaveden in dober kristjan, 'talko, da je znal marsikomu prav odgovoriti. Zato je bil tudi on s svojo že pred 'šest leti umrlo ženo dlne 14. aprila 1942 izseljen v taborišče na Hesselborg. Cb odprtem grobu se je poslovil od rajnega domači Župnik g. Repnik im v lejkih besedah orisa! mjagovo življenje, ravno tako se je pas lovil od njega predsednik Zveze slovenskih izseljencev g. Lorene Kramer ter podaril lep Zvezin venec. Domači pevci so mu zapeli ob domu pesem »Gozdič je že zelen« in ob grobu »Nad zvezdami«. Domača požarna hramba, katere soustanovitelj je bil rajni, ga je spremljala z lepimi žailootinkami. Dragi Nižek, 'počivaj, v miru v domači zemlji in Bog bodi Tvoj plačnik za ves Tvoj trud in trpi jen j,e! ŠMIHEL nad PLIBERKOM (Pust in veseloigra »Gonja za srečo«) V pustnem času je tudi šmihekka mladina rada vesela in to svoje notranje veselje pokaže tudi na zunaj: na pustnih prireditvah in pa pri »dedcih« in 'balbu-škaih« na strehah. Tokrat sta hila izvoljena F. in J.! F. je dobil svojo »babuško« im J. svojega »pusta«. Prvi je dobil »svojo«, druga ,pa »svojega«. »Svoja« j,e šepetala v pisanih barvah s strehe: »ker me nisi vzel pod streho, sem ti pa zlezla na streho. »Svoj« je pa sedel zagrenjen za dimnikom in s pivom tolažil svojo jezo. Pa šmihelska mladina ne pokaže svojo razigranost samo na ta način, ampak tudi na odru. 17. februarja nas je razveselila s pustno igro: »Gonijla za srečo« pri Šercerju v Šmihelu. Prihodnjo nedeljo pa so šli igralci 'gostovat v Kazaze. Tam je pozdravil šmihelske igralce v jedrna tih besedah vrli g. Aleš Muhar in s tem otvoril igro. Od blizu in daleč so prišli gledalci. Ena osebnost jie prišla celo s Celovca in nas počastila s svojim obiskom, in to je naš priljlubljeni Stanko. Tudi tokrat so vsi igralci svoje vloge dobro podali, in da bi šlo še bolj namazano, so bili do suflerke že več dni poprej silno prijazni. Katarina, Metka in Marja-nica so bile spet v svojem elementu, prva v komandi, druge dve v zaljubljenosti. Pa tudi Bobek im Pajnik sta prišla do veljave, ampak Katarinove komandle pa se le nista mogla otresti. Mnogo smeha sta žela »prismuknjena« ženina Svetlin in Balon, katera je stric Jurij s svojo umetnostjo razkrinkal in tako pomagal Janku do Metke. Izvrstno jie (podal svojo vlogo tudi naš Francej. Saj ga vsi 'poznamo, ko se spreha-jia po Šmihelu. Posebno svečano je igral v Kazazaih. Pravijo, da zato, ker je dobiti ta dan svojo »Uršo« na streho. Vsem igralcem in vsem, ki so sodelovali pri tej prireditvi, se šmihelčani in Kazazani prisrčno zahvaljujemo, še večkrat nas spravite v smeh. KOTMARA VES (Vesela pustna prireditev in drugo) Na pustno nedeljo nas je po daljšem odmoru iznenadila farna mladina s pestro pustno prireditvijo. Pripravila je štiri enodejanke in sicer: »Usodna zamenjava«, »Služkinja Katrica«, »Pri (zdravniku« ter »Učinkovito zdravilo«. V odmorih je prepeval cerkveni pevski zbor vesele pustne pesmi. Farna dvorana je bila tako pri popoldanski kakor pri večerni prireditvi do zadnjega kotička zasedena. Farni mladim naša zahvala in priznanje! Upamo, da bo še kdaj nastopila. Nedavno smo se 'poslovili od Kristijana Krofič, pd. Lavnika v Šmarjeti, ki je dosegel lopo starost 80 let in užival pri sovaščanih častni naslov »bulkvarja«. Rad jc prebiral Mohorjeve knjige in vse naše slovenske 'katoliške liste. Ogromna udeležb* pri pogrdbn jie 'pokazala, kako je bil oče (Nadaljevanje na 5. strani) Gostovanje ljubljanske opere v Celovcu V.ci nas na Hacoškttn {Nadaljevanje s 4. strani) #po§tovain. 'Pokojnemu očetu želimo večni mir, sorodnikom .pa maše sožailijte. Kljtub dolgemu pustnemu času smo se le malo ženil k saimo diva ženina im dve nevesti so 'se naveličali samskega stanu: Jakopič Florijan in Spendier Waltraud ter Katz Franc im Malic Katarina z humperškega gradu. Želimo obema obilo božjega blagoslova v zakonskem stanu. SELE (Okoli pustne nedelje) Naši marlljiivi igralci so mam za pust vnovič oelkrtbeli nekaj iprijietmiilr uric z upri-zorkviijo veseloigre »Stric v toplicah«. Malo je bilo časa za pripravo, mraz in smog sta molj uho nagajala in zadnji večer je sfboltlla ema igralka. Pa kjisr je volja, vse gre. Dve uri pred nastopom je prevzela vlogo njena sestrična im jo rešila tako, da smo komaj opaaili, kako se je zadrega zasilno rešila. Vsi igralci so se res potrudili, ®e v vloge dobro vživeli im igro podali živahno razgibamo. Veseli smo bili, ko smo ;po daljšem presledku zopet videli ma odru mojstrskega igralca vrlega Albina Olipa v vlogi strička, ki ©če v toplicah ozdravljenje svojiih namišljenih bolezni. Po igri je sledila prisrčna zabava v prijetni domačnosti, ki je družila mlado im »taro še pozno v večer. Obilna udeležba dokazuje, kako si ljudje žele rake kulturne 'prireditve. Z njimi •e tudi dela pri novi cerkvi denarno podpirajo. V soboto prej im v ponedeljek mavrh *o zvonovi zvonili v slovo dvema vrlima članicama maše farme družine. Po dolgotrajr ni živčni bolezni je smrt rešila trpljenja blago Spod. Malejevo mater Ano. — Po 'jx»-žrtvovalnem delu, s katerim je rada pomagala svojcem v Selah im Smarjeti, pa je dva dni pozneje opešalo in obstald srce Mojciji Mak, pd. Šerjakovi. Koma j so jo iz Smarjiete pripeljali v Sele, je izdihnila in Cako dobila mesto zadnjega počitka na domačem pokopališču, kakor je želela. Obe Sta imeli ma zadnji poti veliko 'spremstva, obema je zadonela v grob žalost im k a »Vigred «e povrne ...« GLOBASNICA (Vesele novice) Pri Šo&tairju je pettedenski šivalni tečaji, Itt ga je organiziralo domače prosvetno društvo, za kar maj bo deležno javne pohvale. Tečaji obiskuje 16 'udeleženk, največ deklet nekaj pa žen. Posebno priznanje zasluži te voditeljica tečaja Žnidarjeva Rezika iz Bistrice, ki se od ranega jutra do poznega večera trudi, da- so vse njene »učenke« stal- Že pet let obhajamo v Avstriji na kvatr-ni petek družinski postni dan. Tudi letos 'prosi zveza Katoliških žena v Avstriji, da bi ob priliki družinskega postnega dneva velikodušno žrtvovali za velike potrebe v Jboreji. Kaj nameravajo s prispevki in darovi Poštnega žrtvovanja dne 8. marca? 1. Za izboljšanje prehrane bodo pri me-»tm Taegu zgradili jez, ki bo omogočil Polja nasaditi z rižem. 2. Za ipomoč beguncem bodo zidali stanovanjsko bišo za 30 ubogih družin. 3. Na področju socialnega dela im poklic-ne izobrazbe bodo ustanovili socialno sre-diŠče v Seoulu im Jeon-Ju ter obrtno srednjo šolo in obrtno šolo za sirote v Tae-jonu. Dom za izobrazbo ogroženih deklet slovenske oddaje v radiu PONEDELJEK, 4. 3.: H.IS Poročila, objave. Fresk*! sporeda. — Moj prijatelj, zemljevid: ,,Reke, bvi tokovi nate zemlje”. 18.00 športni obzornik. — Torek, 5. 3.: 14. IS Poročila, objave. - Obirski Pevski zbor. - SREDA, 6. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 7. 3.: h. 15 Poročila, objave. — Žena in dom. PETEK, 8- 3.: 14.15 Poročila, objave. - Od petka do pet-ka p0 naših krajih in pri naših ljudeh. — Dr. ban Grafenauer: Mesec brezen (marec) in brezova votla. - SOBOTA, 9. 3.: 9.00 Od pesmi do pe-»Oti — od srca do srca. — 18.25 Na dom obujaš 011 spomin... (Suha, 1. del.) — NEDELJA, 10. 3.: TSO Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasijo pojavljamo in voščimo. Deset let je od tega, od kar je Ljubljanska opera prvič gostovala na odru celovškega mestnega gledališča z Dvorakovo »Rusalko« in s tem položila temelj plodoviti kulturni izmenjavi med Koroško in Slovenijo. V gledališkem listu celovškega mestnega gledališča poudarjajo važnost takih kulturnih izmenjav pred vsem za obmejna kulturna mesta kot sta Celovec in Ljubljana. Ljubljanska opera si je s svojimi gostovanji v Celovcu, katerih viške so predstavljali Rossinijev »Seviljski brivec«, Wolf Ferrarijevi »Štirje grobjani« Verdijev »Nabucco« ter »Ekvinokcij« Marijana Kozine, pridobila sloves ansambla z evropskim formatom. Prav posebno se je celovški publiki priljubil Buffo Ladko Korošec v svojih dognanih in izvrstno zapetih Buffopartijah V luči Verdijevega leta — Verdi se je rodil leta 1813 — si je Ljubljanska opera za letošnje gostovanje izbrala eno izmed najboljših stvaritev velikega italijanskega mojstra — Rigoletto. V izvrstni zasedbi z baritonom Samom Smerkoljem kot Rigolettom na čelu ter z Rajkom Koritnikom kot knezom in Lad-kom Korošcem kot morilcem Sparafucilcm so se v čistih in negovanih glasovih moških vlog uveljavili že znani ljubljanski pevci. Njim ob strani so zablesteli izvrstni koloratursepran Nadje Vidmarjeve in alt Božene Glavak. Danilo Merlak pa je ustvaril s svojo kletvijo tragično in skrivnostno ozračje. Tu * * * 4 5 6 7 ji o zaipoJlene. O uspešnem poteku tečaja pa ise bomo' sami 'lahko prepričali 10. marca na javni razstavi, kateri bo sledila zaključna prireditev tečajnic v odrskih na>-stopih. Na pustno nedeljo zvečer nam je naše društvo zopet enkrat pripravilo res užitka-[polne urice z izredno dobro uprizoritivijo Molierove komedije »Namišljeni bolnik. Čeprav ešino branil naslov svetovnega prvaka proti Gene Fullmerju. Najbrž se bosta Dick Tiger (črnec iz Nigerije) in evr. prvak Laszlo Papp spoprijela za naslov svetovnega prvalka na Dunaju. -a mla-dino in prosveto Pustne prireditve na naših odrih Pustni ičas smemo ismaltraiti za najdelav-mojiše obdobje ivisakdlbtmiega igrafelkega dela na na&.Tn Odrih. K temu piiipomore veič pasebr.b raizlolgav, da maši igraildi ravinio v tem času naijibollj Kalživiijo. Vsalka ilgralllJka družina, ki le nekoliko dellujle, pripravi iza pusto! Čas primeren spored. In res se v časopisu zadnje tedne pred pustom ikar vrste napovedi iger. Poleg teh pa je še marsikje tudi pustna prirodtev, Odi je namenjena predvsem za domači far-m(i OkoliS. Tako moremo trditi, da je vsaj nad dvajset iigralbkih družim v tem času pripravilo svojim gledalcem nekaj 'tradicionalne pustne zabave v obliki veseloiger ■im drugih šaljivih ali glasbenih ikomadov. Poleg tega,, da j'e pustni čas tiilsta priilož-nosit, ki že sama vabi ljudi k splošnemu in družabnemu veselju. To pa se že od nekdaj izživlja maijiv-eč v obliki plesnih za-blj boji — komunizem. Saj kdo danes ne prizna, da je komunizmu do oblasti največ pripomogel politični in gospodarski liberalizem, ki je pritiral delavstvo do revolucij. - Taka zmotna načela, ki po svoji logiki privedejo do tolikšnih posledic, se zdijo prvotno povsem »nedolžna«, a je zato njih nevarnost tem večja. Človek se jih počasi »navzame«. To je tista nesrečna »infiltracija« zmotnih načel, ki je že toliko zla povzročila tudi pri nas ... inai Nižje Avlstililjlsikem 66.316, na Gornje Avstrijskem 56.620, na štajerskem 42.4511 na Gradiščanskem 6.675, na Soilnograškem 16.097, na Tirolskem 15.398, na Koroškem 12.534 in na Predarliskem 9.005 televizor-jev. UPANJA AMERIŠKEGA FILMA Znamo je, da je zadnja leta ameriška filmska industrija vedno bolj čutila močno evroipsko konkurenco '(izlastii iita'lijamsko). Talko je morala Amerika deliti nelkdaij absolutno ipretoioč na filmskem ipodročju z tEvrqpo. Upravičeno so izato govorili o krizi amerišlkega filma. Zdi se pa, da so uspešno 'ustavili nazadovanje ameriške filmske produkcije in znaki kažejo, da je cdlo nekaj upanja na izboljšanj,e stanja. To upanje je pred kratkim izrazili predsednik združene ameriške filmske industrije Erič Johnson. On misli, da je najnevarnejši tekmec filma — televizija — že dosegla v Ameriki svoj višek in tudi število filmskih ustanov v vsem svetu se jev zadnjih debetih letih dvignilo od 70.000 na 170.000. Ameriška filmska produkcija namerava izveslti velike spremembe v svoji upravi. Predvsem hoče občutno znižati Visoke stroške izdelave filmov iim njih kvaliteto izboljšati'. Za izvedbo teh načrtov pa hoče močno povečati izvoz filmov v tujino. T udi je v načrtu tesnejše isoddlovanje filma in televizije v tem, da bo tdlevizija v večji meri segla Ipb ameriških filmih in se čelo posluževala za sestavo svojih programov filmskih alteljejev. Štedilli pa nameravajo tudi pri bajnih plačah igralcdv in tehnikov. ZA MLADE LJUDI: Na pravi vlak! V mesto se pelje mlado dekle. Mudi se jii an zato je kalr nervozna, ker mora čakalti na prihod vlaka. Posebno mladi ljudje so danes mepočakami, ko vse tako drvi... Mimo nepomembne podeželske železniške postaje jie precejšen promet, a ustavijo se le vlaki, ki 'Vozijo potnike v medkrajevnem prometu in še morda kak tovornik ali službeni voz. Dekle je nervozno prestopalo in se oziralo v upanju: »Morda pa le pride kmalu...« In res prisopiha mimo vlak, a bi! je tovornik, natovorjen z obilnim blagom; ta sprejema le blago ... Nervoznost je iv dekletu rastlai: »To je pa že obupna«. 'Kar zasliši ropot bližajočega se vlaka, ki pa je z vso brlzino hitel mimo... Torej Zapat nič. Nervoznemu čakanju 'se je pridružila še nevolja in izbruh jeze... Čez čas zasliši dekle cvileče zavore vlaka:. '»Vendar je prišel« in z vso 'naglico skoči v vagon iln si poišče prostor pri oknu. »Hvala Bogu!« Hitro še poišče ogledalo, da sl uredi razburjen obraz, medtem pa vlak hiti v svojo smer. Toda, joj! Dekle opazi, da vozi ta vlak v napačno smer! Da bi videli, kako se je dekle razburilo! Po njenem mnenju so tega krivi vlak, vozni, red, železniški uradnik, vlakovodja itd. Le ona je brdz krivde! čeprav jo je prometnik opozoril na pravi vlak, je ona le vlak viddla in ni poslušala opozorila . .. Morda je v tem času, ko se jie hudovala na napačni vlak, prišel pravi, da bi jo popeljal, kamor je bila njena pot... Dekle! iNilkakor ni dovolj, da uloviš kakršenkoli vlak, marveč je potrebno, da izbereš vlak, ki vozi v pravo smer, ki te popelje v 'smer 'tvojega cilja. — In kako je s tvojo ljubeznijo, ki te maj pripelje v srečen zakon? Vzemimo primer dekleta, ki si želi srečen zakon, srečno družino. Primerjajmo fanta, ki je pramdžen, tovornemu vlaku; tia bo imel zanimanje le za blago (za tvojo ddto)... Drugi pa je podoben brzemu vlaku, ki hiti brezobzirno mimo vsega. Zanima se za vse pridobitve in napredke tehnike, pristaš je športa lin zabav. Ali bo pa tudi za ženo in družino imel razumevanje in čas...? Dekle iz podeželske čakalnice pa je vsa nervozna in nepočakana 'vstopila kar v prvi vlak, ki jo je sprejel. Ni prav nič pomislila, slišali a tudi ni qpoizonila, le misel, »da le vlak ujamem«, jo je neugnano vodila... Kdor izbere napačen vlak, ima pač — smolo! Zato oni, ki radi potujejo, nalj dobro premislijo: nikakor ne zadostuje, tla ulovijo vlak, temveč morajo izbrati le oni Vlak, ki vozi v pravilno 'smer...! JANEZ JALEN: 20 CVETKOVA (ŽilkcL ZGODBA Viktorju je pogum upadel: »Ali morebiti res že vedo, a'Li pa se je’ morebiti Mim-ci samo uganilo?« Kakor bi se zagovarjal, je odgovoril: »No, le jezikaj, ko nimaš drugih skrbi. Človek pa mora za opravki.« Ni izgovoril do 'konca. Jezno je stopila predenj, Minca in dviignila pomivalko: »Za kakšnimi opravki? Kakor bi ne imel svoje žene!« Cilka, ki je ves čas obračala možu hrbet, se je zasukala naravnost proti njemu in ga gledala, kakor bi ga hotela z očmi prebosti. Viktor pogleda ni zdržal. Kar tako nekako, da še nekaj reče, je odgovoril Manci; '»Kaj ti veš!« S povešenimi očmi je odšel. Sestri sta molče obstali. Čez dolgo je vprašala Cilka; »Za katero pa hodi?« '»Za natakarico Tinco.« '»Za vlačugo!« M inči je bilo žal, da je povedala. Zmeraj bridikaje se je mralčil Cilki obraz. Zunaj pa je sijalo Jasno sonce. Preslica odganja Čez zimo jie .zraste! na dvoru pred Cvetkovim bllevom obsežen lin visok kup gnoja. Oče ga je ndkaj košev zvozil v zmrolem snegu na Ravne njive; tam je samo še čakal, da ga kdo razpelje, strosi in podorje. Vožnje se je bil lotil' predvsem zato, da bi Viktorja opomnil, kaj je treba podelati pozimi. Pa Viktor ni hotel razumeti. Blažu se je pa tudi maumirio zdelo, da hi mlademu lenobo podpiral. Tako je iskoraj ves gnoj dočakal 'pomladi doma pred hlevom. Stari sneg je že pred štirilnajslfilmi dnevi skolpnel. Žita so kar dobro prezimili a. Prejšnji petdk je padlo še za dlan novinčka. Da je bajtarjem pognojil, so rekli, in da je sedaj zime konec. Sonce je hitro .vzelo južni sneg. Potegnil je poimlladianiski veter in v nekaj dneh ravno prav presušil zemljo. Kar drobila se je jbrai/.da. Vse je hitelo orat. Mladi Cvetek se je pa moral' najprej lotiti gnoja. Viktor je postajal zmerom bolj čuden od gospodovega pogreba naprdj. Rad je bil sam in vddno nekaj razmišljal1. Ali so se mu Ikupčije narobe obračale, ali ga je res motila tujia ženska, kakor mu je oponesla Minca? Pa menda vendar ne! Blaž si ni obetal nič dobrega. Mordbiti pa le ne bo res. Čeprav se j,e Viktor nekako držal na Minoo, jo je davi prijazno prosil, če bi mu hotela pomagati niakidavati gnoj. Grdo bi bilo, če bi mu bil deklič odrekel. In prav dobro sta se razumela. Minca se je veselo smejala. Hm! Ko bi bil Viktor vsak dan in do vseh domačih talk. Na dvorišče do gnoja je spet pr [rešetati koš. »Že grem,« se je oglasila Minca izpred kleti, kjer je krhljala semenski krompir, in že je držala za vile. Minca se je spet glasno zasmejala. »Le kaj ji pripoveduje? Pa ji menda ne česna kakšnih kvant? Naka! Ne bo. Minca ne posluša rada nespodobnega govorjenja.« Blaž se je umaknil pod »tog. Ni maral, da bi Viktor mislil, da vleče na ušesa. Pa tudi zamikalo ga je, da pogleda drevo in brano, če sta v Tedu, čeprav ne bo sam oral. Pri drevesu je manjkala o tka. čez dolgo jo je našel pred kupom zloženih strešnic. Le kdo jo je vrgel na tla? Nič ne pazijo na orodje. Obrisal je pajčevine z ročaja In otilkal prišit, ki se je še od jesenskega oranja držala lopatice. Slišal je peki Minoo: »Na planincah sončite sije.« Pesmi ni ^končala. Je spet privozil mlad! s praznim košem na dvor. Hitela mu je pomagat. »Le kaj imata danes Viktor in Minca?« Blalž Ikar razumeti mi mogel. Saj je Minca zadnje čase od dne do dne bolj prisekavala Viktorja. »Od gospodovega pogreba naprej, skoraj leto bo tega, se za vsak prazen nič »porečeta. Morebiti se pa Minoi le posreči, mladega toliko pranarediti, da se bo vsaj skusil vfldveti v nas domače.« Ni maral motiti. Kar zadaj za hišo je odšel v Laz. Zadnja .dva koša je Viktor nakidal sam. Minca je odšla že itrasilt. Na daleč iln na široko so 'letele plasti gnoja. Sonce jih je parilo. Rezek vonj je vstajal iz njih. Gnoj je bil dobro pozor-jem. Na 'drugem kancu njive so se pozibavajoče prestopale vrane in iskale črvov v raz trošenem gnoju. Okrog M inče pa je tre-sorepila pastirička. Iz Miuce je kar kipelo mlado življenje. Veter se je poigraval z modrim predpasnikom in pisanim krilom, vihal ji je vogle rute in j j medel pramene las ob sencih in na čelu. Delo ji je šlo dobro od rok. Pa mi utegnila nič miislilti na vile in gnoj Misli so ji romale po planinah, po Gorcljeku in Velani polju. Viktor jo je bil vprašal, če bi šla letos plan in it. Najprej ga je obsodila, da jo hoče dražiti. Saj mora vendar vedeti, kako jie že lani nagovarjala, da bi ona šla čez 'poletje iz živino v planine. Pa kar nihče ni hotel nič slišati; ne Viktor ne oče, najmanj pa Cilka. Seveda, Cilka. Preveč dola hi imela sama: doma. Naj pa za polje najamejo, namesto da plačujiejb oskrbnico. Minca je spet zavihtela vile. Pa gnoj se ni ralztrosil, V sprijeti kepi je čofnil prek 'dvdh srd v tretji razor. Okregala je samo sdbe z nerodo, stopila za gnojem in ga raztepla. Ne, njej ni za denar. Samo, da bi smela iti. Pa Viktor pravi, da zastonj noče. 'e bolj prav. Jeseni si kupi na kveder sešite čevlje in nov oprtnik. Hišo na 'Gorcljeku bo vso prebelila im preuredila. Okrog bogca na Blaževem i11 Andrejevem križu bo vedno venec iz živega cvetja. In mleko bo kar sama nosila domov. 'Pa sir tudi, kar v jcrba i S stanom na Volem polju bo imela uidi še dokaj opraviti, preden iji bo všeč. ^’11 vsaj dve lqpi triglavkii poišče v skalah nad planimo: za Blaža in Andreja. Za steklo ik podobam, jih zatakne jeseni. P * jj * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E Blagopokojni g. sobrat! V (rajno-|>obo7ni spomin pref. g. Jožeta DOBERNIK, Škof. duhovnega svetnika in bivšega župnika v fari Rožek ter nato v Glinjah od 1921—1919—1963, sestavljeno od njegovega soujetnika To-meja U Ib ing meseca aprila leta 1941 v beljaški jetnišnici: 9. 2. 1963: Rojen pred sedemdesetimi leti v fari ro/.eški kot fantek bil si, v kaiteri pastirji sloviti, nešteti skrbi so imeli za blagor ljudi. Župnik slovesno krsti Te tedanji, s krstno vodo Te zbudi s tem v spanji, Adamič bil si kot rojen otrok, krščen — pa Kristus, zdaj vere porok! Rastel nato si pri starših na domu, 'te tal, igral se z otroki m a Homu; ko ljudsko šolo pa tu dokončaš, ■v mestno latinsko nato se podaš. Daje ti streho in kruh semenišče, ki ti je bilo skoz ta čas gostišče, zreli izpit pa v alumnat Te peljd, pridnost pa Tvoja- — i tega konča. Novo si mašo zdaj pel prav veselo, kmalu dopolniš vse študijsko delo, škof Te pa pošlje na službo v svet, "v katerem povsod si radostno sprejet. župnikom bil si sedaj sodelavec, verskih ledin tako vesten oravec, faram in šolam delaven kaplan, Cerkvi, 'župljanom bil vedno si vdani Ure vesele povsod si doživljal, hudo v dobro vsak dan si spreminjal, grenkih pa tudi ti manjkalo ni, rože — saj trnje bodeče krasil Najprej vršili si Ti službo kaplana v večjih župnijah treh pradekanij, bolne previdal, če dež bil, če slana, teto in zimo v blagor ljudi! Ljubil mladino si zlasti dijaško, zanjo predstojnik celo si -postal, lota jo vodiš mladostno, junaško, škof pa za župnika Te je pozval. Službe pomožne pa grejo h kraju, ko na prehodnem sedaj položaju d obe škofijsbvo tedaj počasti: sŽupnik roižeški zdaj hodi mi Ti!« Vzgled no si pasel tu svoje ovčice, zvesto nudeč jim kruh božje resnice, vedno učil si, bodril in svaril, biale, velike vse versko kropil! ž vodo si deteta mala oblival, grešnikom duše pa s križem umival, bučnim pa kruh si vsem sveti dajal, v zakon — zaljubljene pare — peljal! * Trajalo to je let trideset skoraj — službeni spisi to pričajo zgoraj — Viktor je pripeljal zaldnji koš gnoja. Vra-111 e so se dvignile, pa se kar ko|j spet spustile na njivo-. Pastirička se pa še sprele-teba ni. »Pa da si ne boš premislila,« je Vdkitor ogovoril mlado -svakinjo. »Nič se ne boj, kar drži! Samo če me 'bosta -ata in Cilka puisltiilia!« »Ata sama pregovori, saj ti -zlepa česa ne odreče. -Če se bo pa Cilka upirala, se bova midva zgo-varila.« Viktorjeve zadnje besede so -tako zazve-Uelle, da je Mlinca izgubila najmanj pol Ve$eilja do planin-jonja. Začntila je, da ima Viktor neko postransko misel, ki je pa ne bo izdal. Ni res, da bi hotel samo njej napraviti veselje. Njem-u samemu -tako bolje 'balze. Morebiti mu -prav ona h-odi na pot, ('a, me more -Cilke tako Strahovati, kakor bi jo -rad. AH pa —? Bog ve. »Ko bi bila jaz Cilka, hi mu že pokazala !« Minca se mi več smejala. Viktorju je le ''a kraitko odgovarjala. Trositi je pa hitela, kar je mogla, da -bi čimp-rej končala, »Oral boš pa sam lahko, kajne?« Viktor je pritrdil. Minca ni prav nilč postala. Zadela je vile 11 a ramo in odšla. Namenila se je v Laz Pomagat očetu -trebit. V gore se je -vzpenjalo že pomladno ze-tenje iin so se kar prelivale v soncu. Min-C;i se j|iim ni mogla odreči. Kar planink pojde, bo že kako drugače pomagala Cilki. '»Cilka je reva, ko je Viktor tak. Oh, dedci!« zdaj pa zapelje v Glinje Te pot, sličen ti 'bil je v tem — biblični Loti Štii'r’najst poizimij iln štidnujist spomladij bilo število je tu Tvojih nadij, dela si ista tu nadaljeval, duše predane Ti — spet reševal. Slednik -tako si bil prednikom svojim z anainjcim izrednim pač znano-sitnim Tvoj-im: Steber si Cerkve spet, naroda bil, -tu si zdaj delal, tipal in učil. Svetnik si bil in tolažnik starini, -vodnik in budnik pa nežni mladini, vodil si stare in mlade k Bogu, večnega prejmeš plačilo rmiru. # Trajno si delal, trpeli pa veliko dušno, telesno za vero, omiko, zmaga bolezen zdaj Tvoje moči iin ti zatisne -tam trudne Oči! Zdravja iskal si i v bolnici mestni -znani celovški deželni obcestni, ko ti ni 'bilo ga najti doma, leka bolezni i ta ti ne da. Zdelan, izmučen, udan božji volji dušo izdihneš, jo vrneš Bogu, mimo za Te so vse zemeljske boli, vzgledn-o 'končal isi tek svoj’ga stanu! Žalost velika je zdaj med farani, Ti -pa si rešen vseh časnih nadlog, bridkost umljiva med klerikov člani, večni pokoj pa bo dal ti zdaj Bog! Glinjska župnija se tužno poslavlja dni te usodne za sleherni čas, v cerkvi župnije Te zadnjič pozdravlja, predno odpeljejo v rojstno Te vas. # Bila prijatelja vse sva življenje, ilst-o imela -sva skupno trpljenje: Ječa beljaška vse meseca dni bila je nama -tam — stan brez skrbi! Mnogo delavcev in kmetov v zaporu ječe te bilo po Stranke naboru, ž njimi i midva za mesec april, sObratje z nama, — pa pičlo živili! Eden sva drugega vedno bodrila, ko sva po celici semtja hodila, molek sva nizala, ž njim še brevir, trdo le postelj dajali je kvartir! Miz/ca je bila le slaibonogata, stolca se gugala na vse strani. Cilka si je zaželela samote. Daleč proč bi šla od ljudi, na kakšno oddaljeno planino, kakor je na primer Ovčarija, -kjer ;so -stanovi ,na široko -raztreseni, da planšarji nilč ne motijo drug drugega. Legla bi -in se odela, da Ibi ji ne bilo mraz in bi najprej v miru -razmislila izadnja leta svojega življenja. Potem bi zasipala in bi sipala -dive noči -in en dan skupaj. Nič bi ne vstal-a in si nič ne kuhala. Zdelo se ji je, da bi prišla nazaj -domov vsa prerojena. Z na novo nabranimi, močmi bi nekaj mesecev spet voljno prenašala1 vse nevšečnosti, ki mora skoznje dan za dnevom. Pa Ovčarij-a je debelega pol dne daleč iin je še vsa zasnežena. Sploh pa, tudi ile misliti na tak ddpočitek je otročje. Delo jo priklepa na dom. Delo. INa vse konce in kraje j-e klicalo. Cilka se dell-a ni branila. Samo, če se že ne more ogniti v samoto, bi rada vsaj za nekaj ur šla ljudem izpred Oči. Spomnila se je, da na detelji v Zdolah še ni pobrano kamenje. Dokaj ga- -bo. Krt je 'zašel v njivo. In detelja ne bo kaj- prida, ■posebno 'če bo mdkro leto. V globeli 'leže Zdoli in prerado razmaka. če bi še oče gospodaril, bi v Zdol ih ne sejal detelje, Viktor pa dela vse po svOje. Preveč -za malo se mu zdi, da bi se -kaj pogovoril. Sama. Ne. Tudi danes me more biti sama. Miinco povabi 's seboj im ji bo skušala dopovedatli, naj nikar ne tišči čez poletje v planino. Na ipol Otrok je še in -nič ne ve, kako spolzka so iza dekleta mod cvetjem pota -po planinah: »Se ne zaveda, kakor ■se jaz nisem.« čtiva ni bilo, a enkrat pa ,pr a. ta-’, dolgčas je bilo vse dni in noči! Bog pa je nama in drugim pomagal, vsaki oslabljen je tugo prestal, z milostjo božjo ta čas je -premagal: zadnji april j-e .prostost’ spat nam dali Vendar sva morala kraj zapustiti, z nama vsi mašniki tudi tedaj, v drugo župnijo b’lo treba je iti, dokler omahne ne kruti ta zmaji Tam sva na mestu vsak svojem ostala, dokler po vojni nastal ni spet mir, •s katerim sva ,šilo, kopito pobrala’ 's hvalo Bogu, da minil je — prepir. Bilo je to že pred mnogimi leti, da je najvišji škofije Pastir vsakemu takih predpisal prijeti pal’co salilno za v prejšnji (kvartir. # Danes -na god pa Agate deviške žalni sprevod Te hvaležnih ljudi spremljia od doma tja -v -farno svetišče k maši zadušni v čast Sveti Krvi! Blagi podjetni korar pa delavni govor spodbudni za verne ima, d’janja vsa Tvoja in čednosti glavni množici zbrani v -posnemo poda. Bila prepoved za Te je priznanje činov cerlkvenih in verskih dejanj, duša zdaj Tvoja sadove teh žanje, v dejstva spremenil broj svojih si sanji Pridigar tudi zato vsem izjavi: Hvalo pošilja ti sam škof za vzgled verne pobožnosti, vztrajnosti pravi, -višji odsotnost nalaga Mu red. Ko -pa opravljena so opravila klerikov petdeset, Ti -pa korar s svetimi kapljami, z vonjem kadila posveti truplo grobarjem v dar. Klera in vernikov dolgo število spremlja izmučeno Tvoje telo sedaj na sveto oddaljeno njivo, kjer ga nosilci v grob poneso. Milo zvonjenje Te spremlja na poti, vel’ka odeja snega, pa spet sneg, milosti -božjih je znak tako sproti, polje ki krije, ravnine in breg! Verniki s klerom pa molijo vneto zate med potom za večni Tvoj mir, -pokopališče. Okraja deveto, trajen Tvoj bo -zdaj do sodbe kvartir! Zadnji -zdaj blagoslov vodstvo sprevoda Tvojemu truplu v grob podeli, župnik krajevni navdušeno toda došle k mašništva ceni — bodri! Minca je bila nejevoljm-a. Kamenje tako -nerada pobira, pa ji prav skoraj nikoli ne prizanesejo z -njim. Saj bi niilč ne rekla, ko bi ji privoščili -tudi kaj veselja. Včasih ji je Viktor nasprotoval, kjer je le mogel, sedaj pa, ko bi celo Viktor rad videl, da 'bi Sla planinilt, pa Cilka o planinah kar nič 'slišati- noče. Bog ve, če ni tudi Cilka precej kriva, da se z Viktorjem ne razumeta, je v svojem hrepenenju po gorah obsodila sestro, ki je šla nekaj korakov za -njo. Nalašč ni marala hoditi s Cilko. Naj -le čuti, da ji dela krivico, ko je ne pusti z živino na Gbrelj-ck. »Morebiti si pa Cilka le premisli?« Kljub -hladnemu jutru je Minca hodila bosa. Prožen in tih je bil njen korak. Najtanjše uho 'bi ga na seženij daleč komaj ujelo. Veter ji je pihljal naravnost v obraz. Pa Minci je bilo prej gorko kakor hladno. Prišla je na Rob in pogledala v Zdoli. Kakor na dnu velike Skale je ležala pred njo Cvetkova njiva, na kateri je zeleneče odganjalla detelja. Okrog in okrog se je v pobočje vzpenjala še vsa rjava senožet, zgoraj obrobljena s smrekami in bukvami, s ktivenčalsitiimi borovci iin z obsekani-mi jeseni. Razgled med debli je zapiralo zgoraj košato vejevje, pri tleh pa nizko čumovje, -med katerim je ntslo največ le-ščevje. Minca je že hotela steči po -bregu navzdol, pa je nenadoma obstala, stopila za korak nazaj in se stisnila za grm. Pomignila je Cilki, -naj se tiho in oprezno približa. Glinje pradavna BoroVij so župnija, znana od nekdaj po vernih ljudeh, mož imenitnih so i domačija, tvornih za narod in vere prospeh. Vodja pa šole te Občine Glinje slavo pokojniku dvozvočno da, z lepimi stavki zdaj nebo mu sinje sončno želeč nad zvezdnati svet tja. Zlasti pokojnika s tem je pohvalil, storil da več je, 'kar d’ja! mu je stan, večje še naloge si je postavil: 'zvajal še to je, kar ni bil dolžan! Sobrat pa, pisec teh kitic spominskih, pred njim prebere začetni ta spev, ki naj njegovih d’janj, farnih in glinjskih, bode vse čase nenehni odmev. Razni pa zbori so pevcev cerkvenih 'slavnost pogrebno v talk spomin nanj z žalnimi pesmimi glasov medenih dvignili zborno — v višji red zanj! Pevana namreč molitev je d voj na prošnja za dušo k Gospodu Bogu, zborna treh zborov pa je celo trojna priporočitev zadušna — stanu. Mogla umreti nii stara Šibila, da so prinesli ji ’z doma prsti, ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži, v zemlji slovenski, v predragi deželi, k’tero si ljubil prisrčno ves čals, v k’teri očetje so naši sloveli, k’tera zdaj Ima grob komaj za nas! V sveti tej zemlji Ti mirno tu spavaj, nam pa z nebes dol pomoči podavaj, srečno da tek svoj končamo i mi, in se pri Bogu spet vidimo vsil Dvema Ti farama bil si predstojnik, vedno ves vesten kot sleherni znojnik, farmanom vsem — in še klerikom nam v srcu ostaneš — do lastnih nam jami # Vedno svetniško živel si, prijatelj, bil miloščin in del dobrih dajatelj, Bog zato bo ti — pravičen sodnik, tamkaj nad zvezdami — mili plačnik! Mnogo spominov zapustil si verskih: Farne zvonove, poprave naprav v krajih obdravskih in tudi jezerskih, v selih, 'kjer dosti, 'kljier malo je (krav! Vedno spominki ti Tvoja so Slava storjena Cerkvi in Sinu Bogu, vidna meti Bogom in farmani sprava, čast vsa ti bojo — do sodnega dnu! Konec »Le kaj spet vidi?« je bila Cilka radovedna in se prihuljeno vzpenjala na rob. Minca ji je s prstom pokazala srno, ki je na vogali njive pripeljala dva srnjačka. Mlada dva sta se brezskrbno pasla, mati pa je le tu in tam sklonila glavo k tlom. Venomer se je ozirala in oprezala na vse kraje, da bi je kaj ne presenetilo. Molče iin s pridržano -sapo sta oprezovali Minca in Cilka -pasočo se družino. Fantovsko veselo je žvižgal ščinkavec v bukvi. Metulj koprivar je frfotal čez jaso. Z nasprotne strani se je cingljajoč oglašala sinica. Sonce je prevrglo veter, da je zaplesal ob robu 'kotanje. Srna je obstala z dvignjeno glavo, nemirno lovila od vseh strani vonje, -se zagledala v smer proti Minci in Cilki in tiho izapivkala. Kakor bi trenil, so bili Vsi trije v goščavi, stara in mladiča, in jih ni blo več videti-. Le bosta je še -brstela pod pa-iikeljci. Minca ise je zravnala: »Še bi jih gledala. Le zakaj bežč! Kdo bi jim kaj naredil? Midve prav gotovo nič.« »Mid-ve —.« Cilka se j-e Minci žalostno nasmehnila. »Kako naj pa srna to ve? Dolga stoletja -nazaj ima njen rod drugačne skušnje. In morebiti je njo samo že tudi kdaj oplazil svinec. Saj je pri nas v današnjih dneh največji morilec srnjadi prav človek. Kako naj hi srna zaupala ravno -nama, ki sva tudi človeka?« Minca je gledala Cilko. Zazdelo se ji je, da jo sestra hoče -nekaj prikrito opomniti. (Dalje prihodnjič) Domač praznik EVlihca in Jakca '(iNadallje-vatnje in konec) Ker se nista moglla (zediniti, kateri pojde klicat, sta Sla pač kratkomallo oiba. »Moj-mušk -so se začudili boter, mo če je pa talko, »potem pa kar naprej.« Mihec, ki je bil starejši in močinej&i, je naselil klašče, s katerimi so potem vlekli prašiča a. hleva. Boter sam pa tisto špriooiloo za klobase delat. Jakec jo je pa ubral naprej, da je doma zaklical v dimnico »gotej '>i gredo«. Ker so bili (boter ljubitelj šnopsa, je bil navadno tuidi pnipralviljon on gvažej st dar novega, češ, da mu bosta kas in da vaju ne bo metal. Mama so navadno ipojamrali, da prav •ztavsema še ni tolst, samo toliko je, da bo prav močan. No, kar (bo, pa bo, so rdkili fcotr, (ko so natikali tiste usodne klešče na kako primerno palico. Zdaj pa, kateri ga bo držal za rep? Mihec ali Jakec? Tedaj pa je obema zlezlo isrce v hlače. Zmuznila sta se v ‘hišo, ali pa kar poti mizo in čakala, da bo najtežja tren-utdk dneva mimo. Na jibolj pa sta si upala na boj išče, ko sta oče in boter položila svojo žrtev na kakšna vrata, mu porezala noge, potem pa obrnila »na »špeah«. Ob tej slovesni priliki sta morala oba široko zijal ti, ker kakor široko 1)0.3ta zijala, talko -tolst 'bo i»špeah«. In res, ko je dobili koči tisto slovesno črto po hrbtu, sita tekla .pravit materi, kaiko tolst »špealh« (ima ... Mati pa so si tudi vzeli čas in šli gledat. Navadno so vzdihnili, »bodi Bogu hvava«! Boter pa so dali mateni že kar jetra s sabo, da so jih pripravili v dobri dma|ki. Mihec 'in Jalkec sta se za naprej držala bolj mame, saj sta se jeter veselila že tedne sem. Potem pa sta jih zajemala kar z žlico. Najedla sta se za celo kolino. Ko je prišlo pozneje mdso in tako -dobra župa s kruhom, nista nič več marala. Za n ju je bil -zainimuv samo še večer, ko bodo delali klobaSe. Tokrat so mama iposdbno skrbno očistili cilindr na svetilki. Boter in oče sta narezala lepo z nožem tisto tnalo mesa za kklbase. Da bi bili zrezali tudi kako šunko, se j-e vsem zdelo Skoda, iker bi bilo patetn manj -kosov mesa. Da jih bo le za VtOiko noč, so menili oče. Toliko vdč pa so 'naredili onih iiz -godle. Bol kot vsega drugega pa sta se veselila -Mihec in Jalkec tega, -da tlta potstalla oče in boter -dobre volje. Par vrčkov mošta pa malo žganja, ju je naredilo dobre volje. Pripovedovala sla si dogodke iz življenja. iKo so pripove-dovali -boter od ravlbarjev, katerih je bila menda n-cikoič pdina cela dobrava od Blata pa do Velikovca, sta sedela mirno in poslušala z ddjprtiimi usti. Boter so pravili, kako so nekoč napaidli nekega žvabdkarja, ki se je peljali s kolesom zvečer skozi Dobravo. Hoteli iso mu skočiti od zadaj na voz, a kmet jih je pravočasno zapazil. Pognal je konje, pa nič ni izdalo. Roparji so se trdno držali 'Voza in tekli za njim. Imel pa je na vozu kupljen nov ravnik za oralo. Vzel j-e tega in posekal lopovom prste. Botdr so -nairddili ‘požirek iz vrča, Mihec in Jakec pa sta sl oddahnila, če pa je pri-šdl razgovor na /kraje, koder straši, kot na primor gori sredi Dobravc pri tisti tablici ali na zacolprane kraljice, ki so se plazile okdli kot grde kače, pa še več takih strahot, potem sta si pač dba zaželela, da bi bila že pod odejo. Škrab ju je bilo in 'nista mdgla razumeti, kako moreta biti gdtej in atej itako (brez skilbi in dobre volje. Zapela sta si kako primemo za> slovesni dan: Prašička smo zaklali na drdbno ga zrezali. Ali pa: Lejga, 1-ejlga jozbca na onem kraju gralbnca ... Prišli iso pa mama im se začudili, da še nista Sla leč? Pa sta odkrito priznala, da si ne upata. i»iNo bom Sva pa zravn vaju.« Z,unaj pa Sta skoraj oba hkrati vprašala, ali nocoj ne pridejo ravbarji? Adi, kaj še -kej, tiste je bilo kdj1 včasih, zdaj se ni več bati, zdaj so visi v kihi! Zaspala sta v svoja revmi postelji spanje pravičnega kakor človek, ki je ddbro dovršil delo, katero ga je prej iskrbelo že več dni. Živinozdravnik svetuje: kmtuna d&iets- suinje V dobi brejosti si mora svinja nabrati v telesu zalogo hranilnih snovi, da bo imela po prasitivi dovolj mleka za prehrano prašičev. 'Pravilno krmljene plemenske (svinje morajo pridobiti v času brejosti na teži 10 do 15 kg ipdieg teže -legla, -ki znaša skupno s post-djttoo navadno od 17 dio 19 kg. V drugi polovici brejosti pa mora dobivati svinja dovolj rudnimslkilh snovi, ki so potrebne za razvoj pujskov. Zlasti sta potrebna fosfor in kalcij-. Fosforja dobi sviinja 'Filmska ssiaBasaaaEaBaBSBBiBaKBBBBHB Bistrica v Rožu. — Sobota, 2. 3.: Em Thion £ur Ghristine (III). — Hčerka neke obubožane, a častihlepne Amerikanke se mora odpovedati svoji ljubezni, zato ipa ]xistaiie -v-ladairica neke male dr-iave. — Nedelja, 3. 3.: Robert und Bertram (Ha). — Muzikalična pustolovska veseloigra. — Sreda, 4. S.: Am Tag als der Rcgcn -kam (IVa). — Član neke berlinske zločinske bande se hoče rešiti kri-minclnili vozi, -pri tem mu pomaga mlado dekle. Miklavčevo. — Nedelja, 10. 3.: Ich mfleht’ so geni dein Herzklopfon ihorn’ (V.—) Nemoralna vaška vesel oiigra. št. Jakob v Rožu. — Sobota, 2. 3.: I>ic sclnva/rae Faokel (III+ ). — Problematičen £ilm o vprašanju mešanega zakona med ornocin in belim dekletom. Priporočljiv film za odrasle -in zaclejčo mladino. — Nedelja, 3. 3.: Saison im Salzburg (III). -• Veseloigra -po istoimenski opereti. Borovlje. — Sobota, 2. 3.: Var Ha-ustreunden wird gevvam/t (IVa). — Zakonska nezvestoba neke Angležinje, ki se končno vrne zopet k svoji družini, /a odrasle s premislekom. — Nedelja, 3. 3.: SchloB Hubert us (II). — Film -po znanem romanu Ludviga Gajighoferja z lepimi naravn imi posnetki. — Torek, 4. 3.: In der Holle ist noch Plalz (IV1>). — Dve gangsterski bandi druga drugo iztrebi. — Četrtek, 7. 3.: Das brennende Gcricht (IVa). — Kriminalni film. Skrivnostna sm-rt nekega graščaka. Pliberk. — Soliota in nedelja, 2. in 3. Freddy und der Mi-llionar (Ha). — Muzikalična veseloigra z mnogimi popevkami. — Torek, 5. 3.: Ver-geivaltigt (V). — Vrsta umorov, ki jih napravi nek fotograf. Fi-liu odsvetujemo. — Četrtek, 7. 3.: Zau-berhaftes Gronland (II+). — Krasni posnetki iz Grenlandije. navadimo KJotvoHj- -z 'močno 'krmo; s -kailcijem pa jo oškirlbimo s pok-Ladanjam drobirja detelje alli lucerne, graha ali Ibdba in še po 2 do 4 dkg ‘krmilne ikositme moke. Ro-log vsega tega pa daljmo breji svinj1! na dan 1,5 do 3 dkg živimslke isoili. V ikrani, ki jo pokladamo brejim svinjam, :ne sme manjkati 'vitamilmov! 'Poloti jilh dldbijo dovolj z zelenim krmiljenjem, 'jfozimi pa jim v -ta namen pcikHada|jimio surovo korenje ter semeni ali detaljim drobir. Plemenske svinje moramo .vsak dan puščati na dvorišče, da se .sprehodijo in naužijejo svežega zraka. Za 3 do 4 meseCe breje svinj,e so primerni za sedanji 'zimski čas mas ledin ji krmni Obroki: 1. 6 kig pese, 4 ik|g 'korenja, 0,5 kg dro-Ibirj-a, 1,5 kg ječmena ali koruze in 0,2 kg san-čmičnilh tropin. 2. 3 kg ikramlpirlja, 5 kg -pese, 2 kg korenja, 1 ikg ječmena alli 'koruize, 0,5 kg ovsa in 0,5 kg deteljm-ega drobirja. 3. 10 kg pese, 0,5 kg ovsa, 0,5 kg jiečme-ma, 1 kg 'pšeničnih otrobov, 0,2 kg lanenih 'tropin in 0,5 (kg deteljmega drobirja. Zadnje štiri tedne pred prasitvfjo pa ipo-kladajmo svinjam krmila, katera jim 'hotno po kladah tudi; po prašit vi v času dojenja'. Namreč menjanje krmil v obroku bi lahko povzročilo 'motnje v prebavi. Ko pa svinji pred prasitvijo prične nabrekati vime, ji (zmanjšamo obrok 'krme. Tik pred prasitvijo in pa tri dni po praslitvi ji pa pokladaljmo -bolj redko krmo in sicer kašast zdrob ali otrobe. Da pa me bi svinja pozneje žria prašičke, dajmo ji nekajkrat pred in po praslitvi nekaj stare slanine! Takoj po prasitvi napajajmo svinjo z mlačno vodo in sicer (nekajkrat, s pravim krmiljenjem pa pričnimo šele po 10 ali 12 urah. Včasih je dobro 'taki svinji dati 'tudi ndkaj kuhanega 'lanenega semena. Dajmo svinjo pa moramo tako krmiti, da nam ne bi v čaisu dojenja shujšala več kot za 10 do. 15 kg. Pravilno bi bilo. da bi doječi svinji, poleg vzdrževalne krme, dajali za vsakega pujska po 0,5 kg močne krme na dan. V sedanjem zimskem času je za dojno svinjo j. 10 pujski primeren naslednji krmni obrok: 6 kg pese, 4 kg -korenja, 3 kg ječmena -ali ‘koruize, 1 kg bučnih tropin, 1 kg'deteljmega -drobirja. Za svinjo z 8 pujski pa naslednji: 3 kg krompirja, 5 kg pese, 2 -kg korenja, 2 kg ječmena ali koruze, 1 kg avba-, 1 kg detel j,-nega drobirja. Za poloti za sfviinjo z 8 pujski bi pa bil primeren naslednji krmni obrok: 13 kg mlade trave, i kg’ ječmena ali 'koruze, 3 kg pšeničnih otrobov. Kakor na svinjo, moramo polagati veliko pozornost tudi ma 'vzrejo pujskov. V začeliku bo puj-slkotin zadoSčailo materino mleko, dodajali bomo šefe pozneje. V prvem tednu sta posti dajmo pujskom v suhi kot svinjaka mešanico iz. rdečaste ilovice, klajnega apna, drobno stolčenega lesenega oglja im nekoliko bukovega- pepela. Pazimo, da bomo rdečo ilovico vzeli iz kraja, ki je oddaljen od svinjaka. To pa zato, da bi rdeča ilovica ne bila morda okužena. Vse te zgaraj navedene snovi med ilovico dobro premešajmo. Da pa dobijo pujski dovolj železa za 'tvorjenje krvi, namažimo vsak dam svinjam seske s posebnim mazilom, ki ga bomo dobili v vsaki lekarni, če bomo povedali, za kaj ga 'bomo rabili. Marsikateri pujsek je zaradi pomanjkanja železa že poginil. V S. im 4. tednu pa 'jx>kladajmo pujiskonn v posebno koritoe nekoliko ječmena v zrnju, da se učijo jesti. Včasih je dobro, da damo prašičkom pražen ječmen, ker ga rajši jedo in preprečuje drisko. V primeru, da imamo Številno gnezdo, zaradi česar bi prašički dobili premalo ■mleka pri -materi, pa jim pričnemo dajati kravje mleko že* zadnje dni drugega tedna. Redimo pa ga pričnimo dajati v tretjem tednu. Mkko jim dajajmo v majhnih količinah — po 5 dkg -na- pujska-, ,to Ije 10 (pujskov -skupaj pol litra. Količimo mleka jim pa polagoma povečujemo, itako da v petem tednu že -daj-omo 'Vsakemu pujsku po 3 decilitre mleka na dan ali 7 pujskom po dobra 2 litra mleka, ki naj bo posneto. V 4. tednu starosti pa polk kidaj mo pujskom poleg mleka 'im j-ečmana v zrn j u itudi ječmenov zdrob, kolikor ga pojedo. Nato jim obrok zdroba- postopoma povečamo, da ga dobi vsak pujsek v 10 tednu že po 1 kg na dan. Ge bomo 'pujske ,tako krmili, se nam 'bodo dobro razvijali in bo vsak pujsek do 10. 'tedna, ko bo oelstavljen, porabil 14,5 kg posnetega mleka in 3,5 neposnetega ter približmo 2,3 ikg močne krme. Za puljske je maj,boljša krma ječmenov zdrob. Lahko jim 'tudi pokladamo ovseni zdrob, -a l'e do -tretjine obroka močne krme. Nekateri pdklaldlajo 'takim pujskom 'namesto ječmenovega ter ovsenega zdroba riž, kuham na mleku. S tako krmo se prašički želo lopo razvijajo itn se Jjliim 'koža kar lepo sveti, 'ter me postanejo nikoli kosmati. Pri 7. >do 8. tednu pa gredio prašički v prodajo. Dr. D. R. Raketna pošta V Franciji so z uspehom preizkusili prvo poštno raketo -Prvi poizkulsi (pošiljanja (pošte z raketami segajo že v 1. 1931, toda Avstrijec Scbmiedl je s svojimi raketami vzbujal več smeha kot zanimanja. Tudi Indijec Smith, ki je nekaj let pozneje poskušal vpeljati raketno pošto v predhimalajslkih predelih Indije, ni imel mnogo uispeha, čeprav mu je nekoč uspelo poslalti v raketi poleg pisem tudi dva živa piščanca; vdč sreče j!e imel le God-dard, ki je 1. 1936 z raketno pošto prvič povezal ZDA in Mehiko. Poštne uprave se za vse te 'poizkuse še niso'zmenile. Večina se jih je končala brezuspešno: rakete so navadno priletele na zemljo nekaj metrov od kraja, kjer so jih izstrelili. Danes pa je misilisfiona tehnika že tako napredovala, da je uporalba raket za prenašanje pošte le še organizacijski in ekonomski problem. Predvsem bi bilo treba urediti in koordinirati Čim hitrejša prevozna sredstva • od zbir n ega kraja pošte do mesta izstrelitve. Za razdaljo 1000 km bi raketa potrebovala pol ure, za medcelinsko razdaljo 5000 km ne vdč kot dve uri. Pomožne službe pa bi zato morale poskrbeti za hitro 'zbiranje in odbiranje pošte. Zgraditi bi morali odhodne, prihodme lin kontrolne 'postaje ob raketni progi, le-te naj Ibi pravilno usmerje-vale rakete; vsaka od teh postaj bi tudi morala biti 'primerno Opremljena za najnujnejša popravila, kot je na primer izmenjava motorja in drugih delov rakete. V tehničnem pogledu bo treba 'premagati še precej težav, ]>redvseni bo treba najti u-strožno, ekonomično gradivo. S temi m še drugimi problemi se po svetu trenutno u-'kv a rja jo številne organizacije kot tudi posamezni tehniki in inženirji. Francoska 'poštna uprava je že večkrat sporočila, da namerava v bližnji -bodočnosti uvesti raketno poštno službo, po uradnih obvestilih naj bi to bilo že konec leta 1963. V ta namen je v zadnjih letih izvedla obsežne 'poizkuse, za katere se zanimajo tudi ameriške -poštne uprave. Prvi tovrstni poizkus v Ameriki je bil v juniju '1. 1959: iz neke podmornice v pomorski bazi 'Mayport na Floridi so s pomočjo vojaške rakete tipa reguluis I izstrelili 3000 pisem. -Pred kratkim pa je avstrijska pošta izstrelila serijo desetih raket iz 'ledenika na GroBgloCknerju. Na ta način so poslali 12.000 pisem, del teh pa je bil 'poškodovan, ker se padala nekaterih raket ob pristanku niso Odprla. Svetlobna svarila na cesti Na dirkališču Brands Haadh blizu Londona so preizkusili nove naprave, s katerimi je mogoče iz enega središča obveščati avtomobiliste o nevarnosti na določenih cestnih odsekih. Sistem sestavljajo česani znaki, ki posvarijo voznika že dve milji pred nevarnim krajem, vidni pa so samo po potrebi. Te znake upravljajo iz osrednjih postaj, ki jim cestne patrulje pošiljajo radijska, okoliško prebivalstvo pa telcfo-niona sporočila. Bfž ko prejme cestnoprometna postaja takšiho sporočilo, pritisne dežurni na gumbe iln v nekaj sekundah se zasvetijo znaki na dotočenih cestnih odsekih. Za zdaj še ni Znano, kakšne znake bodo uporabljali v pralksi, na preizkušni zamisli so delali * tistimi, od katerih se odbija svetloba, ki jiih je lahko obračati; ker porabijo malo energije, nišo zanje potrebni težki električni kaJblli. Poglavitne nevarnosti, ki jih ujnKtova ta zamišd: prometne nesreče in zaradi njih otežkočan promet na cesti ter megla in poledica; lahko j-e vključiti ludi znake o preusmeritvi prometa, o delih na cesti in o omej eni hitrosti. Znalki bi oddajali svetlobna opozorila) na primer »Poledica«, »Megla«, »Nesreča«; raizpordjieni Ibi bili v kratkih presledkih, cestni nadzorniki pa bi jilh vključevali na vdč kilometrov dolgih odsekih. Novi sistem bodo praktično preizkusili na 45 km dolgi novi avtomobilski cesti med Bri-stoilom in Birminghamom. (SšLcšLgšLcsšL (gLcgLcgLašL & ENODNEVNI PIŠČANCI KIMBER CHICKS (hibridna n6sniica) - izredno dobra koko« • „Rekord”-pitovne hibridke (mešaakc) Arbor Acres - izreden uspeh v. pitanju O Na«e preizkušeno dobre kokoši domačih pasem: bole ameriške Leghorn; Italijanke jerebičje ba-rvc; zlatoamerikanskc Rhodclander, Sus-scx, White Rocks, Barrcd Rocks. © 10 tednov stare jarCke gornjih pasem na razpolago v začetku letošnjega junija. © Na razpolago tudi gosjii, račji in puranji piščanci. Vse to dobite pri najstarejši koroški, po Deželni kmetijski zbornici priznani kokošjereji ELBLHOF ®® Fr. in J. ZUBER, Klagcnfurt — Celovec Cenik brezplačno na razpolago! List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec. Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- lil., letno 80.- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.