„	^©saifiesfsa Številka 1 Pin»
Štev. 246.
V Ljubljani, v torek 20. novembra 1923.
Poštnina'¥ gotovini.
Leto I.
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12 —, inozemstvo Din 22‘—
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „NovostMjubijana“. l upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Izid volitev v Bolgarski.
Zmagia vladnih stranic.
Beograd, 19. nov. (Z) O poteku volitev v Bolgarski še do danes ni dospelo nikako službeno poročilo. Rezultati volitev so znani le v toliko, v kolikor izvirajo iz privatnih virov. Splošno mnenje v Beogradu je, da bo vlada dobila večino. Naglaša se okolnost, da ni dobila nobena bolgarska vlada manjšine od postanka Bolgarske pa do danes. V resnici pa so po privatnih vesteh dobile vladne stranke s socijalno demokracijo v Sofiji 15.000 glasov, komunisti 8000 glasov, nacijonalni liberalci Rado-slavova pa 7000 glasov. Iz ostalih mest rezultat voltev še ni znan. Le to se jav-
Volilni bol v Angliji.
London, 19. nov. (K) Lloyd George je izjavil v svojem volilnem govoru v South Hampton: »Vlada vodi deželo, v propast. Resnični vzrok brezposelnosti je obubožanje odjemalcev angleškega blaga vsled velike vojne in sicer ne samo odjemalcev, temveč tudi njihovih strank. Ob glasnm odobravanju je rekel Lloyd George, da je potrebno iskati varstva ne proti francoski fabrikaciji, temveč proti francoskim militaristom. Angleški kredit se uničuje, angleška trgovina se pohablja, ker se vladi ni posrečilo vzpostaviti svetovni mir. Dokler so osebnosti sedanje vlade na krmilu, je Velika Britanija v svetu Evrope brez
Likvidacija ptDkraiiniklh uprav.
Beograd, 19. nov. (Z) »P r e p o-r o d« piše: Na podlagi sklepa ministrskega sveta se je včeraj začelo z razdelitvijo države na oblasti, v kolikor še ni dosedaj izvedena. Posebna pažnja se bo posvetila razdelitvi na oblasti v Hrvatski in Sloveniji, kjer se z njo dosedaj še ni bilo pričelo. Minister notranjih del g. Vujičič, je dal namestnikom o tej razdelitvi poseben nalog. Ustava se bo morala izvesti v celoti brez kakih izjem do konca t. m., v kolikor se nanaša na oblasti. Razdelitev v celi državi pa se bo izvedla do konca januarja 1924., istočasno pa se bo začelo z izvedbo vidovdanske ustave in vseh njenih odredb v celi državi. Sistem centralizacije se bo uporabil v vseh pokrajinah in ministrstvo v Beogradu bo vršilo premestitve, unapreditve in druge državne funkcije. Predstavniki vlade bodo morali v posameznih okrožjih postopati edinole po vladinih instrukcijah.
POVRATEK NAŠIH PARLAMENTARCEV.
Beograd, 19. nov. (Z) Danes, najpozneje pa jutri mora dospeti iz Poljske skupina naših poslancev, ker poteče jutri rok njih odsotnosti, ki znaša 12 dni.
NOVA STRANKA V VOJVODINI?
Beograd, 19. novembra. (Z) Pri Vojvodincih so se pojavili glasovi, da se osnuje nova vojvodinska stranka. Vojvodinski demokrati trde, da nobena stranka ne upošteva dovolj interesov Vojvodincev, tako da se morajo oni samo zase pobrigati. Inicijatorji te nove stranke so bivši pristaši Svetozarja Pri-bičeviča.
Ija, da vladne stranke zmagujejo. Komunisti so zmagali edinole v Varni, kjer so dobili 4400 glasov, dočim jih je vlada dobila 3000, liberalci pa 2000. Z dežele še ni podrobnih vesti. Kakor se javlja, ni opozicija dobila v nekaterih krajih niti enega glasu, ker je vse glasove dobila vlada.
Sofija, 19. nov. (Bolgarska telegrafska agentura) Izid parlamentarnih volitev je sledeči: vladna stranka je dobila okoli 200 mandatov, opozicija (liberalci, komunisti in zemljoradniki skupaj) le kakih 47 mandatov.
pomena. Edino liberalci so sposobni, da obvladajo položaj.
London, 19. novembra. (K) Angleška delavska stranka je izdala na narod manifest, v katerem pravi mied drugim, da zastopa delavska stranka-politiko mednarodnega sodelovanja, ojačanja in razširjenja Društva narodov. Stranka zahteva sklicanje mednarodne konference, katere naj bi se udeležila tudi Nemčija. Na tej konternd pa naj bi se pretresala revizija versailleske pogodbe in vzpostavitev svobodnih gospodarskih in političnih odnošajev z Rusijo
Ig	©dlmra,
Beograd, 19. nov. (Z) Danes dopoldne se je sestal plenum finančnega odbora, ki je začel z načelno razpravo o proračunskem načrtu za leto 1923-24, Opozicija je protestirala, ker se je začela načelna debata prej, nego sta prva in druga sekcija predložili poročila o svojem delu in razven tega sekcija ni dokončala pretresa o proračunu ministrstva prosvete in ver. V načelni debati je dobil besedo poslanec g. Šeče-rov. ki je v dolgem govoru kritikoval ta proračunski predlog, smatrajoč proračun izdatkov za velik. Celokupna vsota izdatkov predstavlja 30 odstotno povišanje napram onim preteklega leta, ki so znašali 8.000,800.000 dinarjev. Predložene izdatke pojasnjuje ministrstvo financ s tem, da pojde 500 milijonov za nove plače, 300 milijonov za izgradbo železniških prog, a 150 milijonov za oboroževanje. Ta obrazložitev g. dr. Stojadinoviča pa je kakor pravi g. dr. Šečerov, netočna, ker se poleg te milijarde nahajata še dve milijardi, ki izvirata od povečanih izdatkov posameznih ministrstev. Dočim minister financ izvaja politiko deflacije, ni rezultat te deflacije razviden iz proračunskih izdatkov. Govornik zahteva, da se izvede redukcija ministrstev in raznih manjših izdatkov, vsaj za 30 odstotkov. Po njegovem govoru je bila seja zaključena ob 12. uri 20 minut.
KOLONIZACIJA KOSOVSKEGA POLJA.
Beograd, 19. novembra. (Z) 12 tisoč oseb iz Baranje in Madžarske je izrazilo željoi, da se naseli na Kosovskem polju. Vsled tega so se ukrenile potrebne mere, da se te osebe nastanejo še do konca t. 1. Istočasno se vrši dalje merjenje zemljišč na Kosovem, za kolonizacijo večjega števila beguncev, ki so pred kratkim vložili svoje prošnje pri ministrstvu agrarne reforme.
Žombolja.
Kdo si je mislil kedaj, da bo postalo to mestece še tako važno! 2e dober teden se pisari o njem v vseh naših listih, preje ga pa nismo poznali niti skoro po knenu. Zdaj prerokujejo, da bo celo izbruhnila vladna kriza zaradi tega mesteca. Naši opozicijonalci so silno nezadovoljni z vlado, ki je dala »važno industrijsko točko« Romuniji za par bornih vasj. Nemci so skrajno ogorčeni in prete da preidejo V opozicijo samo za to, ker se z Zomboljo izloči iz naše države neka j njihovih soplemenjakcv in se dobi za nadomestilo pristne srbske seljake. Vrhu vsega pa tudi romunska javnot ne soglaša s to zamenjavo.
Ko človek prebira razne tirade o Zombolji po našem opozicijonalnem časopisju kakor tudi po nemškem mora nehote zmajati z glavo in porodi se mu dvom, če je v glavah dotičnih gospodov, ki vse to pišejo, vse v redu.
Za normalno mislečega in čutečega človeka je stvar docela razumljiva in enostavna. Ako je že prišlo do korekture meje, je samoobsebi umevno, da se bo vsaka narodna vlada potegnila za, narodne interese, ki so v tem slučaju tudi obenem interesi države. Docela smo u veri eni, ako bi bila ta korektura izpadla v nasprotnem smislu, da bi naši opozicijonalci prav tako in še bolj udrihali po vladi, češ da je radikalna vlada Nemcem na ljubo izdala narodne in državne interese in prepustila tisoče lastnih krvnih bratov v tuji državi samo za malenkosten materijelen dobiček in zaradi lepih oči nemških poslancev. Obmetavali bi vlado z izdajalci in kazali na protežiranje tujega življa napram domačemu ter še enkrat premleli vse že davno obrabljene fraze, da so se srbski radikalci zvezali z Nemci samo za to, da morejo nemoteno zagospodariti ne samo nad slovenskim in hrvaškim narodom, ampak tudi nad srbskim. Menda ni pod božjim soln-cem vlade, ki bi ne ravnala v takem slučaju prav tako, kakor je ravnala naša. Prav gotovo pa tudi ni v nobeni državi take opozicije, ki bi se postavila na tako nizko moralno stopnjo, kakor se je postavila ob tej priliki naša opozicija, Predvsem v vrstah SLS.
Vzemimo slučaj, da bi bila kaka podobna korektura možna na slovenskem ozemlju in bi mi sami odločali o njej. Prav gotovo ne dobite pri nas niti enega človeka, ki pripada katerikoli narodni stranki, da bi samo tremotek pomišljal, kaj mu je storiti v danem slučaju. Mi bi brez vsakega pomisleka zamenjali našo Apaško kotlino s Podjunsko dolino na Koroškem, pa naj bi bila Apa-ška kotlina še tako bogata ljudi in industrije, Podjuna pa makari na obojem revna ko cerkvena miš. Našo lepo Rožno dolino bi mi radi odkupili vsak hip, pa če bi bilo treba tudi z desetkratnim preplačilom in zameno s tujim življem in blagrom. Za našo Idrijo bi dali Italiji desetkrat toliko Italijanov — seveda če bi jih imeli — kakor pa bi mi dobili od njih svojih zasužnjenih bratov. Mi bi prav tako ravnali, ker je samoobsebi umevno in človeško in bilo bi prav. Ker je pa tako ravnala radikalna naša vlada, seveda ni prav in je zagrešila neodpustljiv greh.
Je sicer pravilo, da v politiki ne igrajo čuvstva nobene vloge. Kljub temu pa vidimo prav po vseh državah, da ravno čustva dajo kolebajoči politični tehtnici odločilen zamah.
Zelo karakterističen pa je nastop Nemcev v naši državi ob tej priliki. Karakterističen in silno poučljiv.
Slepa strankarska strast naših politič nih grup jim je pripomogla v tekoči par-iamentarni dobi do tako ugodne pozicije, o kakoršni se jim nikoli niti sanjalo ni, in kakršne ne bodo imeli prav gotovo nikoli več. Grupica osmih nemških Poslancev se je naenkrat smatrala — seseda pri njih samih in pa pri naši vladni opoziciji! — kot jeziček na tehtnici. Ta Pgoden položaj so seveda izrabljali in
izrabljajo še danes, kolikor ga pač ^rejo. Smatrali so se za neizogiben ooiočujoči faktor in se potem dosledno ravnaii ter skusili ob raznih večalimanj Kritičnih trenotkih vlade izprešati koli-or mogoče za sebe. Od tistega časa premlevajo naši demokratski in klerikalni usti frazo o narodnem izdajstvu radikalne vlade, ki se je zvezala na naš račun j Nemci! Koliko se je že o tem Pisalo in se še piše! Će pa vprašate po dokazih te ljudi, vam naštejejo samo par drobtinic, ki se še pripravljajo, vse drugo pa še Pride. Najlepše ie pa še to, da a ti ljudje domišljam, da’so cn- prepre-
čili s svojimi pravočasnimi protesti, da narodna vlada ni izdala še več narodnih interesov Nemcem. Vlada se je ustrašila in ni izvršila svoje namere. Tako govorijo in pišejo za tiste ljudi, ki so politično gluhi in slepi.
Nemci so zagnali silen krik in vik zaradi Žombolje. Notabene:	to so tisti
nemški voditelji — ne ljudstvo — ki še do danes niso mogli preboleti, da je ; šel nemški narod in država iz sveto vne vojne poražen. To so tisti Nemci, ki niso imeli za naš jugoslavenski narod in državo nikoli druge besede kakor psovko. To so tisti Nemci, ki še dandanes tožijo, da so v naši državi brezpravna raja in do skrajnosti zatirani, To so tisti Nemci, ki pošiljajo svoje pri- ; tožbe o namišljenem zatiranju ne same ; v inozemsko nemško časopisje ampak tudi drugam, ter predstavljajo nače državo kot zaostalo, nekulturno in balkansko v najslabšem pomenu j .besede. Namesto da bi bili sedal veseli, j
da se vsaj nekaj tiso cev njihovih ljudi reši za vedno »te balkanske tiranije«, so pa skrajno ogorčeni in protestirajo ter grozijo s prehodom v opozicijo. Ta njihov nastop radi Žombolje je najbolj jasen dokaz, na kakšni osnovi so zgrajene vse njihove pritožbe o zapostavljanju in zatiranju. In ta dokaz bo še marsikaj prišel prav nam in — našim bratom v avstrijski republiki.
Žomboilja je pa zopet enkrat jasno pokazala, kako »tesne« so zveze radikalne vlade z Nemci, o kateri zvezi vedo opozicijonalci povedati toliko dokazov. Naša vlada je pa zopet doprinesla dokaz, da je narodna tudi v dejanju ne pa samo v besedi in na papirju. Ce hočejo preiti Nemci v opozicijo, svobodno jim. Narodna radikalna vlada je dorasla še vse drugačnim krizam, pa bi ne bila dorasla takim malenkostim, Nemci so se sedaj lahko uverili, da niso jeziček na tehtnici naše notranje politike in da tudi nikdar ne bodo.
Sporazum glede medzavezniške
kontrole?
Wai^a seja veiep&sla^iike konference.
Pariz, 19. novembra. (W) Angleški veleposlanik lord Crewe je, kakor poroča »Petit Parisien«, francoskemu zastopniku pri veleposlaniški konferenci Jul. Cambonu naznanil, da angleška vlada v zadevi povratka kronprinca in obnove vojaške kontrole v Nemčiji ne more podpirati namere Francije, da zahteva sankcije. Lord Crewe je po tem naznanilu znova stopil v stik z Londonom, da bi se dobila nova formula, ki bi mogla služiti za današnjo debato na veleposlaniški konferenci kot podlaga.
Pariz, 18. novembra. (D) Danes dopoldne se je vršila važna seja veleposlaniške konference, kateri je prisostvoval tudi angleški poslanik Crewe, ki je dobil nova navodila od svoje vlade.
Pariz, 19. nov. (Havas) Veleposlaniška konferenca je končala svojo sejo. Dosegla je načelen sporazum glede medzavezniške kontrole. Dogovor se bo predložil medzavezniškim vladam v odobrenje. Francoska delegacija je obrazložila dva resolucijska načrta glede obnove vojaške kontrole in pa stališče svoje vlade. Po daljšem pretresu so se zedinili za načrt kompromisnega teksta, ki se bo predložil francoski in angle-
^ai§n@Iitev z Romunijo
Beograd, 19. novembra. (Z) Proti pričakovanju je prišlo danes do preokreta v pogajanjih z Romunsko o razmejitvi v Banatu. Zdelo se je že, da so pogajanja dospela tako daleč, da bi bilo treba konvencijo samo še podpisati. Romuni pa so zahtevali, da se evakuacija odstopljenega ozemlja izvrši takoj po podpisu konvencije, a ne šele po ratifikaciji. Naša delegacija ni mogla pristati na to zahtevo. Zaradi tega so Romuni zaprosili instrukcije iz Bukarešte.
Žombolja, 19. nov. (K) Včeraj se je vršilo tukaj in v okolici več velikih shodov tukajšnjih Nemcev, na katerih so vsi govorniki protestirali proti odstopu Žombolje Romuniji. V Žombolji sta govorila poslanca gg. Neuner in dr. Kraft, ki sta se poslovila od svojih rojakov, potem ko sta obrazložila zgodovino pogajanj glede Žombolje. Danes pojde deputacija v Beograd, da zadnjikrat protestira proti odstopu Žombolje.
univerzi.
Zagreb, 19. novembra. (K) Včeraj so se vršile volitve v akademsko podporno društvo na tukašnji univerzi. Po izvršenem glasovanju je bil ob pol ene popoldne razglašen rezultat. Oddanih je bilo v celem 1169 glasov. Lista jugoslo-venskega demokratskega akademskega kluba in nacijonalne omladine je dobila 402, separatisti 323, lista gospodarskega bloka (Janušič in Triglav) 239, klerikalna lista 115 in radikalna lista 90 glasov. Na podlagi tega izida volitev sta dobila jugoslovanski demokratski akademski klub in nacijonalna omladina predsednika, prvega in drugega blagajnika, tri odbornike, dva namestnika, enega člana revizijskega odbora in enega člana častnega sodišča. Ostale funkcije se razdele na ostale liste. Po razglasitvi volilnega rezultata je skušala akademska omladina prirediti manifestacije, pri čemer je bilo aretiranih nekaj ma-nifestantov.
Zagreb, 19. novembra. (Z) Včeraj opoldne so se izvršile volitve na univerzi. Pri teh volitvah je radikalna omladina prvikrat nastopila s samostojno Usto in je dobila 90 glasov, tako da bo imela eno mesto v odboru, eno mesto pa v častnem sodišču.
P©S©iai na
Atene, 19. novembra. (K) Ministrski predsednik Gonatas je izjavil, da se vlada trudi, da si zagotovi enotno fronto liberalnih strank in sodelovanje Venizelosa pod republikanskim praporom. Večina oseb, ki so bile osumljene, da so se udeležile upora, je spuščena na svobodo.
Beograd, 19. nov. (Z) Grška vlada je zahtevala od naše vlade izročitev grških častnikov, ki so zbežali na naše ozemlje, dolžeč jih, da so poneverili 15 milijonov drahem. V resnici pa je to prosta mistifikacija, ki bi naj služila grški vladi kot sredstvo, da dobi te častnike v pest.
šk vladi v ratifikacijo. Konferenca se zopet sestane ob 18. uri.
Pariz, 19. nov. (K) Kakor poročajo listi, je ministrski predsednik Poin-care v svrho, da pokaže svojo osebno namero, pripravljen resignirati na vojaške in teritorijalne sekcije in zahteva* ti samo gospodarske in upravne odredbe ki bi pa sicer ne bile prav nič omenjene v pozivu, katerega bi bilo treba poslati nemški državi.
POINCAREJEV GOVOR.
Pariz, 19. nov. »Agence Havas« objavlja sledečo oficijozno noto: Izgleda, da nekateri listi niso razumeli nekaterih besed v govoru ministrskega predsednika v Neuilly. Izjavil je namreč: Sicer pa smo odločeni, da ne izpraznimo ozemlja, ki smo ga zasedli na podlagi mirovne pogodbe, dokler se ne izpolnijo vse v versaillski pogodbi podpisane klavzule. Te besede so se nanašale le na zasedeno ozemlje na levem renskem bregu in na mostišče, razume se samoposebi, da se ne morejo nanašati na ruhrsko ozemlje. Sicer pa brez predhodnega sporazuma med Francijo in Belgijo ne more priti do nikake odločitve.
Nemčija in Mussolini.
Pariz, 18. novembra. (D) Nemška vlada je razglasila potom svoje uradne dopisne agencije veliko zadovoljstvo Nemčije z vsebino Mussolinijevih izjav v senatu. Zlasti povdarja nemška vlada* da je Mussolini priznal pravico nemške državne samostojnosti, nadalje istovetnost italijanskega naziranja glede reparacijskega problema in glede iz* praznitve Roruhrja.
Španska kraljevska dvojica v Rimu.
Rim, 19. nov. (K) Danes opoldne je dospela semkaj španska kraljevska dvojica v spremstvu predsednika vlade Prima de Rivera.
NARODNA SKUPŠČINA.
Beograd, 19. nov. (Z) »Cicvarl* ćev Beogradski Dnevnik« doznava, da se sestane jutri dopoldne skupščina. Kakor je znano, so se skupščinske seje odložile do 20. t. m., ker se je mislilo, da bo delo zakonodajnega in finančnega odbora končano. Ker pa ta dva odbora svojega dela nista končala, se bodo morale skupščinske seje odložiti.
SODNIŠKI ZAKON.
Beograd, 19. nov. (Z) Danes opoldne se je sestala sekcija zakonodajnega odbora radi razpravljanja 0 sodniškem zakonu.
KONGRES SODNIKOV.
Beograd, 19. novembra. (K) V nedeljo 25. t m. se bo vršil v Beogradu kongres sodnikov iz cele države.
Madžarska velaizdaj-nšika afera.
Budimpeš a, 19. novembra. (Madžarski dopisni urad.) Pravosodni minister je odredil, da po razveljavljenju imunitetne pravice po narodni skupščini proti poslancu Ulainu in tovarišem vloži kraljevsko državno pravdništvo tožbo proti njim in sicer ne pred prekim sodiščem, ampak pred rednim kazenskim sodiščem, ker so dosedanje preiskave dovedle do takega rezultata, da preko sodišče lahko samo izroči zadevo rednemu kazenskemu sodišču. Ta odredba ima namen, da pospeši kolikor mogoče izvršitev glavne razprave.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 19. nov. Napoved: Oblačno, Padavine. Sneg. Najprej mrzli zapadni vetrovi, nato zvišanje temperature.
prireditve.
V Ljubljani:
Drama: Zaprto.
Opera: »Mignon«. Red C.
V Celju:
Mestno gledališče: »Ljubezen«. Izv. Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustsk pri Zmajskem mostu.
Ministerijaina dekoncentracija.
Tega, kar si pod »rninisterijalno dekoncentracijo«, oziroma »ministrskimi delegacijami« lahko predstavljamo, bi po mojem mnenju ne imeli že kar a priori odklanjati. Na nekaj takega ali vsaj podobnega sem jaz že z vsega početka mislil. 2e tistikrat, ko so se pojavljali pri nas šele prvi glasovi o tem, kaka naj bi bila naša bodoča ustava, sem bil napisal o tem predmetu — ne seveda na podlagi kake teorije, temveč na podlagi svojih vsestranskih izkušenj, ki sem si jih bil kot upravni uradnik pridobil tekom let v praksi — daljšo razpravo, ki sem jo bil izročil uredništvu »Slov. Naroda«. Razprava ni zagledala belega dne. Tistikrat je bil glavni urednik omenjenega lista še g. dr, Kramer, ki pa ie kmalu nato odšel v Beograd. Ko sem nekoč potem v uredništvu poizvedoval po svojem rokopisu, $e mi je pojasnilo, da bi mi mogel dati samo g. dr. Kramer zadevno pojasnilo. Pisal sem nato njemu, proseč ga, da mi rokopis vrne, ali pa vsaj pove, kje bi ga lahko dobil, a odgovora na to pismo nisem prejel. Umevno, da ima minister važnejše posle, kot odgovarjati na privatna pisma! Stvar je tudi brez vsakega nadaljnega pomena in zanimiva samo v toliko, ker sem jaz že v tisti razpravi plediral za neko dekoncentracijo najvišjih instanc. Ako smatram namreč — in sicer zlasti z ozirom na naše razdrapane notranje razmere — centralizem za ono državno obliko, ki nam more v zunanjem svetu še naprej priboriti ugled in veljava, sem pa na drugi strani baš toliko prepričan, da ima centralizem tem večjo 'bodočnost in vrednost, čim prožnejši je, čim bolj se zna prilagoditi posebnim interesom posameznih polirajta in čim manj daje prebivalstvu povoda, da se pritožuje zoper njegove ostrine.
Misel, da bi se ustanovile v Sloveniji, na Hrvatskem in morda še kje drugje nekake ministrske delegacije, v katerih kompetenco bi spadali, če ne vsi pa vsaj gotovi, dotičnega teritorija tičo-či se posli ministrstev, je torej sama na sebi gotovo dobra in kaže, rekel bi, neko pripravljenost vlade, priti vsaj deloma nasproti željam onih krogov, ki vidijo ves svoj blagor v takozvani avtonomiji. 2al pa, da dobra volja, ki se razodeva v gorenji nameri, kakor vse kaže, pri nas, bržčas ne najde primernega odmeva! Pri nas stojimo na stališču: Vse — ali nič! Toda na ta način po mojem mnenju ni šlo še nikoli, ta tudi nikoli ne pojde! Kjer se uveljavljajo različa stremljenja, tam se da samo s kompromisi kaj doseči... Pri nas pa hočemo boj, boj do skrajnosti!« Boj bo dolg, toda mi vztrajamo do končne zmage!...« Dobrol Toda, kaj, če bi ta boj trajal vendarle predolgo? Od česa si obetajo vsi tisti ki kličejo tako pogumno na boj, svojo zmago? Pričakujejo mar, da pride prejalislej država v stiske ta da tistikrat nastopi moment, ko...? Ne, za tako zločinskega, ne smatram jaz pri nas nikogar...! Ali pa mislijo morda, da sreča gospodina Radiča nekoč pamet? Lasciate ogni spe-ranza!.,. Bojim se, da naši bojevniki sami niso prav na jasnem, od kod naj jim prisije solnce! A trezen politik ne bi smel nikoli staviti svojih nad v fantome! Ako kje, velja v politiki: bolje drži ga, kot lovi ga! Bolje nekaj kot nič! Kar se ne posreči skokoma, se posreči morda stopnjema!... Strategija in taktika sta tudi v politiki velikega pomena! ...
Ministrske delegacije v pokrajinah bi pomenile na eni strani veliko razbremenitev osrednjih uradov, na drugi strani pa bi bile domačemu prebivalstvu v veliko pomirjenje. Vsekakor bi se z njih
pomočjo uprava lahko bistveno izboljšala. Sedaj ministrstva pri najboljši volji ne morejo zmagovati vseh poslov, deloma, ker je teh poslov preveč, deloma, ker jim nedostaja primemo vežba-nega in izkušenega uradni, «a. Samo tisti, ki je kdaj sam reševal akte, ve, kolikega pomena je, ako uradnik natanko pozna razmere, v katerih se jo porodilo, pozna takorekoč milje, iz katerega je vzniknilo vprašanje, o katerem mu je odločiti. Brez takega poznanja razmer je doslovanje za uradnika zelo mučno, na drugi strani pa kaj lahko, ne da bi bil uradnik kaj kriv, napačno in zmotno...
Jaz si predstavljam pod ministrskimi delegacijami nekake sekcije najvišjih upravnih instanc, ki bi na sedežu sedanjih pokrajinskih uprav poslovale v imenu ornih ministrstev, katerih kompetence bi jim bile izročene za zadeve dotičnih teritorijev. V te sekcije bi spadali samo prvovrstni uradniki, odlikuječi se po svojem znanju, po svoji izkušenosti in objektivnosti. Da bi morali priti pri tem v poštev v prvi vrsti domači uradniki, sledi že iz tega, kar sem gori navedel. Kajpada bi se centralne vlade ne mogle odreči vsaki kontroli nad terni sekcijami! To kontrolo bi vršila lahko na ta način, da bi imela v sekciji svojega stalnega zaupnika, ali pa da bi si ministri v posebno važnih stvareh pridržali pravico podpisa. Te sekcije bi bile v popolnem skladju z obstoječo ustavo, saj bi ne bile v formelnem pogledu nič drugega, kot nekake dislokacije osrednjih uradov, ki bi pa po svojem bistvu lahko v prav znatni meri tešile želje po avtonomiji. Pa tudi prevelikih stroškov bi po mojem mnenju ustanovitev ne zahtevala. Izhajalo bi se nemara popolnoma s sedanjim uradništvom. Samo iz službe naj se brez potrebe ne odpušča uradnikov! To velja zlasti za starejše uradnike, ki so še dela zmožni ta imajo tudi še veselje do dela. 2e marsikatero zakonsko določilo se je preziralo — zakaj bi se ne šlo v enem ali drugem primeru tudi preko določila, da uradnik ne sme biti več kot 65 let star!...
Manj koristi in manj uspeha bi si jaz obetal, ako bi bila stvar zamišljena tako, da bi se nastavili v posameznih pokrajinah samo nekaki posredovalci med pokrajinskimi oblastvi in centralno vlado, dasi sem tudi jaz že sam nekoč izrekel misel, da naj bi se poskusilo morda z institucijo ministrov krajanov, kar bi Mio približno isto. Vsekakor pa tudi tega ne gre kratkomalo zavračati! Sploh bi bilo po mojem mnenju umestno, da sl to;, kar se nam nudi, poprej od vseh strani dobro ogledamo, predno rečemo odločno: ne! Eno je gotovo': če se tudi ustanovi kaj takega, prejudicirano ne bo s tem nič! Kakor bi ne bilo prejudicirano n. pr. nič s tem, ako bi gotovi krogi opustili opozicijo proti oživotvor-jenju oblasti... Ustava se ob danih pogojih vsak čas lahko izpremeni. Dokler pa obstoji vidovdanska ustava, ne preostaje vladi nič drugega, kot da njena določila izvede! Da, jaz mislim, da je že skrajni čas, da se to zgodi, ker nas mora taka neodločnost spraviti pred inozemstvom v kaj slabo luč.
Priznati moram odkrito, đa nisem nikoli mogel prav umeti nasprotstva proti ustanovitvi oblasti. Kaj pa se zgodi pravzaprav, ako dobimo namesto sedanje pokrajinske uprave ljubljansko ta mariborsko oblast? Razkosanje, parcelacija? Slovenci ostanemo lepo skup, v vedni medsebojni stiki, kakor smo bili doslej! Niti se vode ne razširijo, niti se gore ne povišajo, ki delajo mejo med Kranjsko in Štajersko, zaradi tega! Slovenija ostane, kakršna je bila, pa če jo
Iz ppDSKtissa isipja.
ÖEPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Sreda, 21. novembra: »Ljubezen«, drama. Izven,
Četrtek, 22. novembra: »Kar hočete«, komedija. Dijaška predstava po znižanih cenah, ob 4. uri popoludne. Izven. Petek, 23. novembra: »Smrt majke Jugoviča, drama. Red B.
Sobota, 24. novembra:	»Hedda Gabler«,
drama. Izven.
Nedelja, 25. novembra:	ob 3. uri popolu-
dne: »Krojaček - junaček«, mladinska predstava: ob 8. uri zvečer: »Osma žena«, komedija. Izven.
Pondeljek, 26. novembra:	»Danes bomo
Uči«. Red E.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sreda. 21. novembra: »Nikola Šubic Zrinjski«. Red F.
četrtek, 22. novembra:	»Prodana neve-
sta«. Izven.
Petek, 23. novembra: »Aida«. Red A. Sobota, 24. novembra: »Mlgnon«. Red D. Nedelja, 25. novembra: »Evgenij Onjegin«, ljudska predstava. Izven.
Pondeljek, 26. novembra: Zaprto.
LJUBLJANSKA DRAMA.
— Görner: Krojaček-iunaček. (Mladin-iSa predstava.) Dobra pravljica nas popelje v neke brezčasne kraje, v brezkrajni, temni mir, tja kjer gorč magične luči čudovitih svetöv in nas pozdravljajo pisana zdela in breztežna mamila. Tajna vrata se odpirajo pred mladimi očmi in kot iskreči gg drobci kristalov zletč majcene misli kvi-
šku k modrikastim zvezdicam. Tam ni ničesar nemogočega. Ogromna mostišča domišljije prepeljejo otroške dušice k nedosežni lepoti in po udobnih stopniščih drobč male nožiče brez truda do bajnih duhov in nezaslišanih možnosti. In vse gre lahko, brezšumno. Zemlja, nebo, živali, kamen, cvetlica in človek — vse je združeno v en sam čudakrasen svet. In skozi male, drobne ročice otrokove se vsipljejo biserne, zvezdice kot čiste, svetle kapljice jutranje rose. Nič bolečin, Nič ugibanja. To je bistvo pravljice. Ta Görnerjev »Krojaček-ju-naček« je že star znanček. V nedeljo je zopet napolnil hišo z mlado publiko. Spica-brin, kralj Slobodan, kapitan Goliat so večni tipi pravljice in znova in znova jih za-žele videti iskreče se oči otrokove. Uganike, nedolžna šala, sijajne kraljičine in junaška dela premetenega krojačka so živa zmes in snov teh breztelesnih sličic. Spicabrina je topot z naravno živahnostjo igrata g. V. Danilova, dober, a malce predomač je kralj, oba tolovaja sta preteklo sezijo bolje har-monirala. Petje in ples ni baš na višku, V splošnem je bila lanska uprizoritev boljša. Želeti je v bodoče več novih, modernejših mladinskih iger.	—L
— Opera »Mignon«. Danes zvečer se vprizori v opernem gledališču, opera »Mignon«, v kateri poje vlogo Filine kolora-turna pevka ga. Wesel-Polla kot gost. Ostala zasedba kakor v soboto, dne 17. t. m. Za »Prodano nevesto«, ki se poje v četrtek, dne 22. t. m. ob priliki proslave dvajsetletnice umetniškega delovanja gosp. Julija Betetta in v kateri nastopi g. Betetto kakor Kecal, so vstopnice od danes naprej v predprodaji pri dnevni blagajni. Drama vprizori v sredo igro »Ljubezen«, kot tz_ ven predstavo.
__ Ljubljanska opera. Nedeljska predstava Rossinijevega »Brivca seviljskega« je bila zelo animirana. Briljirali so v svojih vlogah posebno gg. Betetto in Popov ter ga. Wesel-Polla. O. Zupan le skrbel za smeh,
upravljata "dva velika župana, ali 5e Jo upravlja en sam!... Jaz mislim, da bo artagonizem med štajerskimi ta kranjskimi Slovenci celo manjši, ako dobijo vsak svojo oblast!
Pa Nemci pridejo do večje veljave, ako dobimo mariborsko oblast! No, ža-' ;no bi bilo, ako bj bila usoda našega j . oda na Štajerskem zavisna od takih stvari! Jedro nemške nevarnosti n-a Štajerskem tiči v vsem čem drugem kot v tem, imamo li dve ali eno oblast! S tem, ako Nemce politično majoriziramo, nemška nevarnost v resnici še ni odvr-njena od nas! To bi bil samo videz! Pisal sem že o tem, kako bi se dala nemštvu na Štajerskem temeljito izpodnesti tla in nočem še tu ponavljati. Samo nekaj naj omenim. Nemštvo na Štajerskem se bo držalo vse dotlej, dokler bo Maribor nemški: Maribor pa se da pridobiti za Slovenstvo samo na ta način, da mu privajamo čim več našega življa, predvsem seveda naše inteligence, zlasti pa uradništva! S tega vidika jaz ne morem smatrati za nesrečo, ako dobimo že skoro mariborsko oblast...
Morda se motim v enem kot drugem pogledu, Errare humanum est! Toda baš tako lahko se motijo tisti, ki so nasprotnega mnenja. Treba poskusiti, treba se prepričati!
Vsekakor bi bilo pri nas dosti manj razburjenja in kričanja, ako bi se ne raz-rnotrivala vsaka stvar z osebno oz. strankarsko ambijoznega, ampak s praktičnega in obče koristnega stališča!...
Stalila	evropski
mwn
Nedavno je ministrski predsednik Mussolini prisostvoval blagoslavljanju zastave zrakoplovnih edinic ta ob te] priliki je imel govor, v katerem je naglasa! velike naloge vojne avijatike. '00 letal je stalo pripravljenih v blesku jutranjega solnca, 700 letal pa se nahaja še nedograjenih v tovrnah...
Pariški »Temps« se je nad tem dejstvom zamislil ter je opozoril francosko republiko, naj ukrene vse potrebno, da se bo mogla Francija upreti laški ekspanzivnosti. Vznemirljivost Francije je razumljiva. Ako se pa vznemirja Francija kot velesila, kaj naj rečemo mi, ki smo tu izročeni divjanju laškega militarizma, ako M prišlo do kakega oboroženega konflikta. Italija si je najprej po krivici ta na zavraten način, zajamčila vse gorske grebene in razvodja, tako da je strateška meja kakor nalašč v prilog Italije. Sedaj gradi ogromne avijone. Čemu ji bodo? Vprašanje je jasno, odgovor še bolj: Italija pripravlja te avijome za svoj namišljeni polet na Dalmatinsko obal. V obrambne svrhe gotovo ne gradi 1000 letak saj je ne ogroža nobena velesila, najmanj pa Francija, s katero ste bili do zadnjega v kor ek t no-pri j a t e 1 j sk i h odnošajdh. Švica je izven diskusije. Ostane torej le naša kraljevina, kateri pripravlja Italija bojni ples. Toda Italija naj ne pozabi, da ji zmaga kljub tehnični premoči ne more biti zagotovljena, ako se bo spustila z našo kraljevino v borbo, ki bi se nam vsilila. Avstrija je postavila nekoč ogromno armado, zdelo se je, da bo malo Srbijo kratkomalo pogazila, in vendar je zmagala po nadčlovečanskih naporih Pravica. Tako se je zgodilo tudi Italiji, ki se brez pravega razloga oborožuje, kakor da bi bila obsedena od vojnih furij. Vsa Evropa si želi obnove, miru in rekonstrukcije, da bi se tako zabrisal kulturni madež svetovne vojne, Italija pa, kateri se ni treba bati nobenih Nemcev, nobene revanže, kakor n. pr. Francija, ta Italija pa se pripravlja na vojno, kakor da bi hotela zavojevati ves svet. Militarizem Italije je nevarnost za vso Evropo.
ostali tudi. »Brivec seviljski« ima vkljub že precej številnim reprizam še vedno čudovito privlačno moč: le par lož in parternin sedežev je bilo praznih.
— I. mladinski koncert. Ideja mladinskih koncertov, oziroma koncertov za mladino, katero propagirata gg. prof. Jeraj in dr. Kozina, zasluži priznanje in uvaževanje. Na vseh naših koncertih opazimo vedno največ mladine; zanimanje za glasbo je pokazala tudi na I. mladinskem koncertu, združenim s predavanjem in je v nedeljo dopoldne ob enajstih napolnita dvorano Filharmonične družbe do zadnjega prostorčka. Veselo je bilo gledati na stotine in sto. tine žarečih lic, ki so radostno podrhtevata ob lepih pesmih... Uvodoma je v kratkih, nazornih besedah g. dr. Kozina predaval o glasbi in špecijelno o pesmi ter je žel za svoja Izvajanja navdušeno pohvalo. Pribub. Ijena naša operna in koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova je mladini vzorno zapela celo vrsto solospevov, med njimi Mendelssohna, Schumanna, Rubinsteina, Onega in Straussa od tujih, Nedveda, Zajca, Deva in Škerjanca od jugoslovenskih skladateljev. Navdušeno odobravanje mladine ji ie bita lahko dokaz, da je njena pesem globoko segla v srce. Eno kitico Oriegove »Kozlički plešejo« je morata ponoviti. Enako je naš najboljši operni pevec, mojster 2. dovršeno podal po eno Michlovo, vo, Gerbičevo in Lajovčevo pesem. Pavci-čevega »Dedeka Samonoga« je moral ponoviti. Oba solista je decentno spremljal na klavirju g. prof. Jeraj, kateremu gre tudi največja zasluga za prireditev mladinskega koncerta. Mladina je odprla umetnosti srca na stežaj in se je po vsaki pesmi iskreno zahvaljevala izvajalcem z dolgotrajnim p o-skanjem. Mladinske koncerte smatramo ?a važen kulturen činitelj in le želimo, da bi bodočih 11 nameravanih doseglo prav taso lep uspeh kot prvi. —
— Začarano zrcalo. V nedelio Je otvorilo marijonetno nledališče v Mestnem do-
Poostritev nesoglasja med Francijo
isi Anglijo.
Nesoglasje med Francijo in Anglijo se je poostrilo z ozirom na dvoje vele-važnih momentov:	presoje plačilnih
sposobnosti Nemčije ta povratka nemškega Kronprtaza. Vsekakor bi bilo napačno, če bi iskali razloge entalne rezervacije, ki se ji v zadnjem času tako očiviđno udaja Anglija, morda izključno v omenjenih dejstvih. Angleško-francoski spor je povsem delikatne narave, Je, kakor dvorezen nož. Nemci so Pod kancelarjem Gunom gledali kakor zamaknjeni v neko »anglo-saško inter-Vvncijo« v prid Nemčije in so se pošteno zaračunali. Isto napako je napravil velik del francoskega vladnega časopisja s »Tempsom« na čelu, ki je nedavno skoro vriskal od veselja, češ, da je »enteilte oordiale« v vsej harmoniji vzpostavljena. Šele sedaj, ko je Baldwln z razpisom volitev preplašil tisto neljubo olveznost, ki jo je obljubila Spodnja hiša pokojnemu Bonar La\vu (tu gre za obljubo, da sedanja zbornica ne menja davčnega sistema), se morejo opaziti motivi, ki so dovedli polagoma do ohlajenega razmerja med obema zaveznicama.
Anglija gleda na reparacijsko vprašanje že več mesecev s svojega posebnega vidika. Argumentacija Francije jo pušča hladno, ona se poglablja le v številke in možnosti. Le tako si moremo tolmačiti njeno stališče, ki ga je nedavno preciziral na seji reparacijske komisije angleški delegat Bradbury, češ, da je prišel versailleski mehanizem na mrtvo točko... Toda hkrati nastane vprašanje: Kaj je storila Anglija, da si pomore Evropa preko te mrtve točke? Zelo malo — morda celo najmanj, kar je morala storiti. S politiko dobrohotne impotence je otežkočala Franciji borbo v Poruhrju. Da je imela pri tem zopet svoje politične cilje, o tem ne more biti dvoma. Tu pa vidimo, da Je antanta formalno že davno prenehala obstojati. Kar jo še danes druži, je ozir na tirja-tve v Nemčiji, na medsebojne dolgove ter nevarnost reakcije. Kljub temu pa se pridružuje Anglija Franciji le v takih vprašanjih, ki bistveno zadevajo tudi njene finančne in gospodarske interese, dočim se za politični razvoj na kontinentu ne briga toliko glede forme, pač pa radi vsebine, kakor je videti, ji Je
precej vseeno če je Nemčija enotna de« mokrat. republika ali pa — razbita ta nekoliko oslabljena monarhija. 2e na konferenci britanskih do-minijonov je prišlo vprašanje francoskega oboroževanja na tapet in pri tej priliki so nekateri ministri zrazili svoje pomisleke. Večina! je naglašala, da Anglija ne more misliti, na moralno in gmotno demobilizacijo, dokler bo Francija gradila svoje 'avijone in tanke s toliko mrzlico. Desinteres-. ement britanske vlade na povratu Ho-henzollemov je razumljiv. Z angleškega stališča je morda oportuno, da se Francija razburja. Radi tega je šla Anglija še za en korak dalje in je potegnila Belgijo precej v sfero svojega političnga upliva, tako da se je Francija naenkrat znašla v nekaki izolaciji. In povrh še v vprašanju, ki je zanjo vitalnega pomena. Pertinax in Jules Sauerweta pišeta, da so potrebne napram Nemčiji sankcije, istočasno pa objavljajo veleuplivne in čestokrat celo s strani vlade inspirirane »Times« uvodnik, v katerem je čitati črno na belem, da je najboljše, ako so zavezniki z vprašanjem povratka bivše* ga Kronprtaza sploh ne bi bavili..4 Ramsay Macdonald je pred par dnevi zapisal trditev, da delavska stranka V slučaju svoje zmage ne bi mogla prena« sati odgovornosti, da je pustila angleški narod brez orožja sredi sosedov, ki so oboroženi do zob ...
Anglešk - francoska neskladnost I« utemeljena v tradicijonalnem antagonizmu, slednji pa ima svoje korenine v bo-ječnosti briatnskega merkantilizma preti francosko konkurenco. Baldwinova zaščitno - carinska kampanja sloni na tej predpostavki, saj so nekatere francoske industrije v onem krasnem položaju kakor nemška industrija pred vojno, ko Je prodajala svoje proizvode pod tedanjo svetovno pariteto na angleškem tržišču ter tako s podvojeno konkurenco sesala ogromne milijone. Produkcijska kriza V obeh državah je deloma zakrivila politične disonance. Angleškemu premijerju so brezposelni milijoni delavcev bolj na srcu kot pa platonična meddržavna razmerja. Dokler ta kriza ne bo odstranjena, ni misliti na iskrenejše in odkrito-srčnejše odnošaje med obema velesilama.
Gospodarstvo.
— Veliki vinski sejem v Krškem, ki ga priredi krška ob£ina v sredo, dne 21. t. m. po 9. uri v prostorh hotela Gregorič v Krškem, obeta biti, po sedanjem zanimanju sodeč, prav dobro obiskan, kar bi bilo v svrho razvoja letošnje vinske kupčije tudi jako želeti. Je pa to tudi najpripravnejši in najcenejši način preskušati in spoznati vina iz raznih vinskih goric, ter stopiti s producenti v direktne kupčijske zveze. Letošnja vina nadkriljujejo lanska glede kvalitete in bodo gotovo tudi popolnoma stanovitna, ker so bila v lepem vremenu trgana in ker so popolnoma pokipela. Rdeča dolenjska vina (tkzv. cviček) imajo 8K do 10%, bela pa 9 do 11% in nekatera sortirana bela vina celo 12 do 13% alkohola, o čimer so se nekateri kupci že sami osebno prepričali. Cene niso tako pretirane, kot se splošno domneva. Oficijelna otvoritev sejma bo ob 10. uri dopoldne s prireditvi primernimi, tudi strokovnimi nagovori, in sicer ob lepem vremenu na prostem, ob slabem pa v dvorani. Sejem bo trajal cel dan, da se tako omogoči udeležba in poset tudi oddaljenim štajerskim krogom.
X Pri vseh »Državnih borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti iščejo delo: Pri »Državni borzi dela« v Ljubljani: 2 vrtnarja, 1 kamnosek, 7 stavbenih ključavničarjev, 5 kovačev, 3 železo-strugarji, 4 kleparji, 1 zlatar, 6 strojnih ključavničarjev, 4 elektromonterji, 2 mehanika, 9 mizarjev, 3 kolarji, 4 žagarji, 1 sed-lar-jermenar, 3 tapetniki, 6 čevljarjev, 4
mu svojo letošnjo sezono. Dvorana je bila polna, md malimi je bilo tudi veliko večjih in velikih otrok. Sezono je otvoril »ravnatelj«, kateremu pa je že kar s početka nagajal stari znanec Oašperček, ki je vzbujal med malim in velikim občinstvom mnogo prisrčnega smeha. »Začarano zrcalo«, ki je sledilo »Prologu«, so podale krasne lutke zelo dobro; najboljši je bil seveda Oašperček; kraljičina pa je z glasom slabo izražala veselje, strah, presenečenje. Drugače pa so vse lutke zelo dobro rešile svoje vloge. Mata publika je bita očarana, kar so izdajale svetle oči, pa tudi »velika« publika je bila zelo zadovoljna. Oprema igre je bila presenetljiva; kar pozabil si, da si samo v gledišču; vse je bilo nekako zazibano v stare čase, ko sta se borila škotski in angleški kralj, ko sta se ljubila njuna otroka in ko je čaral mogočni in učeni Runcifaks in ko si je pridobil Oašperček velike zasluge za srečen konec. Lutke so krasne, kakor žive. Obrazi malčkov kakor tudi odrasli so kazali, da jim je nudilo »Začarano zrcalo« Prav krasen užitek.
— Intelektualno sodelovanje. Narodne komisije za intelektualno sodelovanje, ki obstojajo sedaj v 17 evropskih državah so bile pozvane, da pošljejo svoje predstavnike na prihodnjo skupščino mednarodne komisije za intelektualno sodelovanje, katero je ustanovilo Društvo narodov. Skupščina se bo vršila v Parizu 28. t. m. Te narodne komisije imajo služiti mednarodni komisiji kot dopisnice in sotrudnice za sodelovanje v nalogi, katero si je ona sama nadela v namenu ohranitve in olajšanja medsebojne Pomoči med narodi. Od poslednjega sestanka Društva narodov so se ustanovile ali pa se ravno ustanavljajo nacijonalne komisije v Belgiji, Franciji, Letonski, Norveški, Holandiji in Švici. Slične komisije že obstojajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Češkoslovaški, Romuniji, Poljski, Litvaniji, Madžarski, Grčiji, Finski, Estoniji. Bolgarski in Av&MIL'
j krojači, 2 knjigoveza, 1 mlinar, 1 pek, J mesarja, 7 zidarjev, 1 pleskar, 1 vodovodni inštalater, 1 dimnikar, 2 tesarja, 1 tiskarski strojnik, 1 strojevodja, 7 strojnikov, kurJ jačev, 5 trgov, pomočnikov, 1 oskrbnik, ll strojni tehnik, 4 knjigovodje, 1 knjigovodja-1 praktikant, 1 kontorist-praktikant, 1 trgovj potnik, 24 pisarn, moči, 23 uradnih slug, čuvajev, vratarjev, nadzor, delavcev, 17 vajencev, 15 vajenk, 1 vzgojiteljica, 4 trgovske sotrudnice. 2 kontoristinji, 1 restavracijska blagajničarka, 7 natakaric, 8 Šivu), 1 hišnica, 1 gospodinja. 8 delavk. — Pri »Državni borzi dela« v Mariboru; 2 gospodinji za na deželo, 42 hlapcev, 4 dr-i varji, 1 rudar, 3 vrtnarji, 1 orodni kovač* 9 podkovskih kovačev, 1 železostrugar, 3j kleparji, 1 zlatar, 1 ključavničar za tehtnice, 6 strojnih ključavničarjev, 2 mehanika^ 7 mizarjev, 3 kolarji, 4 sodarji, 3 sedlarji,1 27 krojačev, šivilj, 10 peric, 1 modistinjaj 7 čevljarjev, 5 mlinarjev, 8 pekov, 10 me-j sarjev, 12 natakarjev, natakaric, 4 hotelske1 sobarice, 1 laborant, 6 zidarjev, 4 slikarij 3 tesarji, 8 strojnikov, 8 slug, 2 knjigovodja* 20 trgov, sotrudnikov, sotrudnlc, 3 konto-ristinje, 130 pomožn. in tovarn, delavcev io delavk, 1 šofer, 5 kočijažev, 10 hišnikov in hišnic, 18 pisarn, moči, 21 vzgojiteljic, 69 gospodinj, kuharic, služkinj sobaric, 1 bol-1 niška strežnica itd. — Pri »Državni borzi dela« v Ptuju; 2 ekonoma, 1 šafar, 3 viničarji, 16 hlapcev. 2 rudarja, 1 kovač, 4 ključavničarji, 1 klepar, 1 zlatar, 3 mizarji, I kolar, 1 sedlar, 4 krojači, 1 čevljar, 1 Mor bučar, 1 knjigovez, 2 mlinarja, 1 slaščičar, 2 peka, 1 mesar, 1 laborant, 1 strojnik,
1	kurjač, 1 šofer, 1 sluga, 1 skladiščnik, fl dninarjev, 1 pisarn, moč, 1 bolničar, 1 natakarica, 1 sobarica, 12 služkinj, 2 blagajničarki, 2 strojepiski, 2 kontoristinji, 1 paradni kočijaž, 1 voznik, 32 vajencev, vajenk itd. — Pri »Državni borzi dela« v Murski Soboti; 1 ključavničar, 1 strojar-usnjar,
2	krojača, 1 čevljar, 1 mlinar, 1 mesar itd: — V delo se sprejmejo: Pri »Državni borzi dela« v Ljubljani: 3 rudarji, 2 specialista za brušenje in graviranje stekla, 1 autegenični varilec, 2 kotlarja, 1 mehanik, 6 mizarjev* 1 krojač, 1 ščetar, 2 čevljarja, 1 pek-poslo-vodja, 2 črkoslikarja in pleskarja, 2 monterja za avto, 2 kjučavničarja za Icovačljo,
3	stavbeni ključavničarji, 3 ključavničarji, 4 strojevodje, 2 Bagger-mojstra, 7 tesarjev, 1 vrtnarski pomočnik, 22 vajencev, 1 trgovska vajenka, 2 služkinji, 2 postrežnici, 1 kmečka dekla itd. — Pri »Državni borzi dela« v Mariboru: 3 gospodinje, 60 hlapcev* dekel, 9 viničarjev, 5 drvarjev, 89 rudarjev, 2 sodarja, 1 lesni strugar, 1 žagar, 3 gateristi, 1 krojač, 3 čevljarji, 1 mlinar, 1 pek, 2 zidarja, 2 pleskarja, 2 tesarja, 3 sluge, 14 kuharic, 29 služkinj, 2 sobarice, 2 varuške, 2 vzgojiteljice, 3 natakarice, | frizerka-manikerka, 1 prodajalka, 2 konto-ristinje, 26 šivilj za perilo, 3 postrežnice, 30 vajenk za perilo, 20 vajencev itd. — JPrl »Državni borzi dela« v Ptuju: 2 pristava za posestvo, 5 viničarjev, 7 hlapcev, 4 rudarji,
1 vrtnar, 1 lončar, 2 mizarja, 1 kolar, 1 strugar za izdelovanje pip, 30 pletarjev, 1 sedlar, 1 jermenar, 1 krojač, 3 hišni hlapci, 5 kmečkih dekel, 4 kuharice, 1 gospodinja, 3 sobarice, 15 služkinj, 15 vajencev raznih strok itd. — Pri »Državni borzi dela« v Murski Soboti: 2 hlapca, 2 služkinji, 1 krojaški pomočnik, 1 krojaški vajenec itd.
X Dobava inventarskih predmetov. Prt strojev za centralo. Pri _ ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dno 29. novembra t. 1. ofertaina licitacija glede dobave mehaničnih in električnih strojeV; za električno centralo na subotiški želez-nižki n ostaj i.
Dnevne novosti.
*— Rakek v naprednih rokah. V nedeljo so se vršile volitve na Rakeku, ki je bil do teh volitev trdno v klerikalnih rokah. Nedeljske volitve pa so iztrgale to važno obmejno postojanko iz klerikalnih rok. Napredni listi, ki tvorita napredni blok, sta dobili od 450 oddanih glasov 286, klerikalci 111, komunisti in socijalisti pa 24 glasov. Napredni .blok ima v novem občinskem odboru 12 mandatov, klerikalci 4 in komunisti
1.	Upamo, da bodo sledili temu klerikalnemu porazu še drugi!
— Minister za promet dr. Vellzar Jankovič je odpotoval v Maribor, od koder potuje v Ljutomer, da si ogleda delo na železniški progi Ljutomer—Murska Sobota.
— Profesorsko vprašanje. V neda.jo dopoldne je imela v Beogradu zborovanje beograjska sekcija profesorskega udruženja, ki je v zelo živahni debati razpravljala o novi razvrstitvi uradnikov in o profesorskem vprašanju. Zborovanje je otvoril predsednik g. Savezič, ki je z živimi barvami slikal bedo profesorjev, k! niso z novim zakonom ničesar pridobili. Med drugim je predlagal proti koncu neki profesor nujno izreden kongres profesorskega udruženja, ki bi se naj izklical čimprej iz cele države, kar je bilo soglasno sprejeto. Centrala udruženja bo sporazumno s posameznimi sekcijami določila dan, kedai se sestane kongres.
— Iz carinske službe. Za carinika v Ljubljani sta imenovana Vinko B r o 1 i h, trgovski akademik na Sušaku in Niko B u -toraj, pomorski akademik iz Kotora; za carinike v Mariboru Dragobrat Cveto-ievič, absolviran pravnik in Aleksander Cizmek, carinski pripravnik; za carinika na Jesenicah je imenovan Peter Ognjanovič; za carinika v Murski Soboti Ši-xnen P isker iz Beograda, za carinika v Tržiču pripravnik Franjo Mohorič, za carinika IV. razreda v Zagrebu Adolf Ponikvar iz Prevalj.
— Spomenica društva konceptnlh uradnikov politične uprave v Sloveniji. Omenjeno društvo je izdalo z ozirom na grupacijo uradništva spomenico, v kateri protestira proti zapostavljanju konceptnega uradništva politične uprave s fakultetsko izobrazbo za sodniki in profesorji. Spomenica navaja odredbe, katere zapostavljajo to uradnštvo in vsebuje zahteve, kako se mora grupacija tega uradništva izpremenitl.
— Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani se prične šolsko leto 1923/24 v nedeljo, dne 2. decembra t. 1. Vpisovanje se vrši v nedeljo, dne 25. novembra t. 1. od 9, do 11. ure dopoldne in sicer: 1. Za strokovno nadaljevalnico za mehansko-tehniške obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške . osnovne šole v Komenskega ulici št. 19.
2.	Za strokovno nadaljevalnco za stavbne obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške osnovne šole na Gojzovi cesti. 3. Za moški Oddelek strokovne nadaljevamice za umetne in oblačilne obrti v vodstveni pisarni IV. mestne osnovne deške šole Na Prulah it. 13. 4. Za ženski oddelek strokovne na-daljevalnice za umetne in oblačilne obrti v učilnici (pritličje levo) I. mestne dekliške meščanske šole na Sv. Jakobu trgu št. 1. S, Za splošno obrtno nadaljevalno šolo v ,vodstveni pisarni III. mestne deške osnovne šole na Erjavčevi cesti št. 21. Vajenci in vajenke se morajo pri vpisu izkazati z odpustnico osnovne šole ter prinesti od delodajalca kot šolnino, za uporabo učil in druge šolske potrebščine 28 Din 50 par vnaprej vsak mesec. Pouk traja do konca maja 1924 in se vrši ob delavnikih od 2. do 6. ure ter ob nedeljah dopoldne. Katere dneve se bo poučevalo, določi šolsko vodstvo in paznani vajencem in vajenkam pri vpisovanju. Obisk obrtnih nadaljevalnih šol za vse vajence in vajenke v smislu 3. odstavka § 99. b obrtnega reda obvezen. Delodajalci so po §§ 75. a, 99. b in 100. obrtnega reda dolžni, poskrbeti, da se bo za vajence ali vajenke plačevala redno vsak mesec vnaprej šolnina in da bodo zahajali vajenci ta vajenke redno in točno k pouku. Proti vajencem in vajenkam, ki bi to dolžnost zanemarjali, se bo postopalo po zakonu kazenski.
__Opozarjamo, da bo občni zbor Slov.
Rdečega križa dne 22. t. m. ob 6. uri popoldne v knjižnici vladne palače na Bleiwel-sovi cesti. II. nadstropje.
— Smrtna nesreča. Pri »Domovinski proizvodnji drva, d. d. v Dolnji Lendavi« se )e podrl na delavca Matija Snuka kup hlodov. Moža so potegnili iz pod klad mrtvega. Ponesrečenec zapušča vdovo in dva nepre-ikrbljena otroka, ki bodo dobivali od zavarovalnice zoper nezgode predpisano pod-poro.
— Razne nesreče. Na Ivo čaterjevt žagi v Spodnji Hudinji se je težko obrezala na krožni žagi del, Marija Pilihova. — Pri vzdigovanju papirnih zvitkov je počila del. Karlu Trtniku v papirnici v Vevčah na levi nogi žila in so ga morali o-ddati v bol-nico v Ljubljani. — Na Franc Kuraltov! žagi v Kranju se je obrezal pri krožni žagi žagar Karel Peneš. — Pri tvrdki Fran Čuček v Strnišču se je ponesrečil pri nalaganju kamna del. Jurij Galun in si zlomil ©prsnico. — Z odra je padel v Tržiču delavec tvrdke »Slograd« Florjančič Anton in ne nevarno poškodoval na glavi. — V tovarni konzerv »Globus« na Vrhniki se je težko vrezal na levi podkomolec mesarski pomočnik Anton Ditlnger. — Skočir Ciril, hlapec na Ižanski cesti št. 22 je v soboto «večer popival v neki gostilni na Ižanski Cesti. Ko se ga je že nalezel, se je pričel Prepirati s Kobijevimi hlapci, kateri pa so Ka močno pretepli, eden izmed njih pa ga je »e parkrat sunil z nožem v roke. Skočirja *o oddali v bolnico, ostale pretepače pa so •tretirali. — Z vojaško patrono se je ponesrečil Franc Makovec, pastir iz Kamnika, »«ral se je toliko časa z njo, da je eksplodirala. Makovec ima težke poškodbe na levem in desnem očesu. Zdravi se v bolnici. — Raz voza je padel hlapec pri mestnih vož-*dah Josip Andrejčič. Potolkel se je tako “»čno po glavi, da je moral v bolnico, j.. — Na naslov obratnega vodstva elek-«»Cne cestne železnice v Ljubljani. Ob sla-Dem vremenu, posebno pa v snežni plundri, morajo potniki, ki se vozijo s cestno želez-nico v Ljubljani vstopati in izstopati pred garnizijsko bolnišnico sredi ceste v največ-Jem blatu in snegUi ker se ne zdi obrat-oemu vodstvu potrebno, da bi ob takih dneh zavozili vozovi cestne železnice na drugi tir tik ob pločniku, da bi potniki vstopali in izstopali s pločnika. AH se temu zlu res ne da odpomoči?
— Novi zakon o taksah. Tiskovna zadruga izda v kratkem novi zakon o taksah spopolnjen s prejšnjimi še veljavnimi določili. Tako bo izšel v slovenščini popoln za-jun o taksah.
— Izsleditev tatvine. V Razlagovi ulici v Mariboru je bilo meseca avgusta na podstrešju v hiši Föderoci pokradeno več dragocene starine, zlasti več ur, katere je lastnik hranil v zabojih. Tatvina je bila izvršena na tako spreten način, da je sploh opazili niso in so zadnje dni slučajno prišli na sled. Ko je dala železniška uprava v garderobi zaostalo blago na dražbo, so našli tudi te dragocene ure. Za ure se je začela zanimati policija, ki je ugotovila, da je izvršil tavino neki Uršič, svojčas visoko-šolec, sedaj pa tujemu imetju zelo nevaren postopač, znan tudi v Ljubljani. Uršič je ukradene predmete po neki drugi osebi poslal v garderobo na glavni kolodvor, odkoder jih pa ni mogel odnesti, ker so ga isti čas nekje v Ljubljani prijeli.
— Kranjske novosti. Koncert. V nedeljo zvečer je priredil tamburaški zbor »Bratstva« iz Ljubljane koncert v dvorani Narodne čitalnice v Kranju. Kljub slabemu vremenu in skromni reklami se je znašlo v Narodni čitalnici lepo število ljubiteljev glasbe, ki so z največjim užitkom sledili preciznim izvajanjem zbora, ki je poo spretnim vodstvom zborovodje Mikoliča proizvajal celo vrsto izbranih skladb, ki dokazujejo, da se z vztrajnostjo tudi na tamburice dajo proizvajati težji komadi. Občinstvo je z veliko pozornostjo in pohvalo sledilo vsem točkam, zlasti pa sta vplivali Broževa glasbena slika »U Posavskoj šumi« in fantazija iz Verdijeve opere »La Tra-viata«. V umetniškem oziru je bila prireditev na višku in nikomur ni bilo žal, da se je udeležil tega večera. Narodna Čitalnica je požrtvovalnost zbora nagradila s tem, da mu je prepustila brezplačno svojo dvorano.
S svojim nedeljskim nastopom je tamburaški zbor »Bratstva«, ki si je nadel nalogo popularizirati narodno glasbilo tamburice, ponovno dokazal, da zasluži, da se ga v njegovem prizadevanju vsestransko podpira. — Takih večerov, kakršen je bil nedeljski, si v Kranju želimo več.
— Celjske novosti. Smrtna kosa. V Vodnikovi ulici je v soboto umrla hišna posestnica gospa Josipina Simonišek v starosti 66 let. — V mestnem gledališču se vprizori danes v torek 20. novembra ob 20. uri Wildgansova tragedija v 5. dejanjih »Ljubezen«. Gostujejo člani narodnega gledališča v Ljubljani. Igro režira O. Sest. Glasbena Matica je v nedeljo ob 5. uri popoldne priredila v kapucinski cerkvi cerkveni orgelski koncert. Pri koncertu je sodeloval na orgijah g. Stanko Premeri iz Ljubljane. Koncert, kateri je izborno uspel, je bil za Celje nekaj povsem novega. Cerkev je bila polna občinstva. — Cene nekaterim važnejšim življenjskim potrebščinam. (V dinarjih.) Govedina v mesnicah I. 25, II. 22.50, na stojnicah I. 22.50, II. 17.50. Teletina 30—35. Svinjina 32.50—35, slanina 41—43, domača mast 44, amerikanska ,39. Mleko 3.50 -3.75. Špecerijsko blago: kava Portoriko , > -68, Santos 44—50, Rio 40, Kristalni sladkor 19.50, v kockah 21.50, namizno olje 32, bučno 44. Moka: »00« 6, »0« 6, »2« 5.70, »4« 5.30, koruzna moka 3.20—3.40. Kurivo: črni premog 51, rujavi 26.50, trda drva m3 140 do 150, mehka 112—120. — Mestni občini je dovolila pokrajinska uprava najetje posojila v znesku 2,370.000 Din. To posojilo se bo porabilo v prvi vrsti za unifikacijo že obstoječih dolgov iz prejšnjih let in za elektrifikacijo mesta in okolice. — Prva javna razprava prt celjskem upravnem sodišču se vrši danes v torek ob 11. uri dopoldne v dvorani v poslopju Mestne hranilnice.
— Mariborske novosti. V nedeljo je na Pohorju zapadel prvi sneg. Snežna odeja je pokrila gorovje in sega precej globoko v dolino. Temu primerno se je tudi ozračje shladilo. V pondeljek dopoldne je med dežjem tudi po planoti pričel naletavati sneg, ki pa je kmalu prenehal. — Sobotna veselica nemškega »Männergesangsverein a« pri Götzu je potekla brez incidentov. Bila je precej skromno obiskana. Udeležilo pa se je prireditve precej Nemcev iz Avstrije. — Pomladek Rdečega Križa priredi v proslavo državnega praznika dne 1. decembra ob 3. uri popoldne v Götzovi dvorani koncert mariborskih meščanskih šol z zanimivim sporedom. — Mariborsko zgodovinsko društvo ima 23. novembra ob 8. uri zvečer v mali kazinski dvorani svoj letni občni zbor. —	20 letni dninar Ivan
Probst iz gornjeradgonske okolice, je dne 16. septembra t. 1. v pretepu udaril nekega Josipa Niderle s tako silo po roki, da mu jo je zlomil. Tukajšnje okrožno sodišče mu je prisodilo za to surovost 5 mesecev težke ječe. — Pre pregledovanju potnih legitimacij na progi Maribor—Ljutomer je zidar Josip Kolmanič razžalil nekega iz-voščka. Policijski komisar Karabajič je zahteval od njega izkaznico, on pa je komisarja opsoval z barabo. Zato mu je sodišče prisodilo 300 Din globe. — V Mariboru )e osnoval ptujski kinopodjetnik Mihael Murko, ki se je sedaj nastanil v Mariboru filmsko podjetje, ki nosi ime »Tri-glav-fllm«. Podjetje, ki je v domačih rokah, je stopilo v zvezo z vsemi večjimi filmskimi industrijami in ima namen preskrbovati domača kinopodjetja s prvovrstnimi filmi.
— Ptujske novosti. Javno predavanje v francoskem jeziku, ki ga je priredil 16. t. m. francoski krožek v risalni dvorani drž. realne gimnazije, je krasno uspela. Pred mnogobrojnim občinstvom je podal gosp. rektor W a r n i e r v dveurnem govoru na podlag 120 jasnih slik tako kratek pregled politične zgodovine Francije skozi srednji vek do 18. stoletja, razvoj te države od fevdalizma do enotnega absolutističnega kraljestva Ludovika XIV., kakor tudi kratko zgodovino francoske umetnosti v tej dobi ta se mudil končno nekoliko dalje pri Versaillesu s Trianonom in selom, tej klasični zgradbi, ki je eden izmed najboljših avtentičnih izrazov ogromne moči imenovanega kralja in v kateri je dosežena popolnost francoskega estetičnega čutenja in življa klasične dobe. Po predavanju se je zahvalil predsednik krožka, realne gimnazije ravnatelj g. dr. J. Komljanec gosp. govorniku kakor tudi vsem drugim ki so pripomogli k lepemu uspehu, imenoma tovarnarju g. P. Pirichu, ki je dovolil, da se napravi žična zveza iz njegove tovarne v gimnazijo in s tem tudi za bodočnost omogočil podobne prireditve, in dobavljal dolgo čez delavni čas električni tok; nadalje g. prof. Devetaku za neumorno delo pri napeljevanju in za projektiranje slik, potem vsemu zbranemu občinstvu in tako zaključil ta lep večer. — Kakor smo zvedeli, je 15. t. m. Nj. Vel. kralj potrdil našega novega župana g. Blažka. Te dni se bo vršila zaprisega ta volitev podžupana.
.— Proti pasji steklini v Splitu, Splitska občina je z ozirom na pogostne slučaje pasje stekline izdala odlok, da se morajo odstraniti vsi luksuzni psi. Vsi lastniki psov morajo svoje pse naznaniti mestni oblasti, ki bo v poedinih slučajih dajala dovoljenje. Za prekršitelja tega odloka je predvidena globa do 10.000 Din, ali dva meseca zapora. Mogoče bi bilo dobro, če bi tudi mestna občina ljubljanska poskrbela, da bi izginilo z ljubljansikh ulic vsaj nekaj teh živali, ki nemoteno pohajajo po ulicah in pogostoma uganjajo svoje nečednosti.
— Morilec Šrot obsojen na dosmrtno ječo. Krojaški pomočnik Ivan Šrot, ki je dne 21. novembra lanskega leta ubil v Zagrebu svoja tovariša, je bil obsojen na dosmrtno ječo, poostreno s temnico vsakega 21. novembra.
— Plini v vodnjaku. V Vajski v Bački je neki kmet popravljal vodnjak in pri tem mu je padlo v vodnjak neko orodje. Njegov sin se je takoj po vrvi spustil v vodnjak, da bi orodje prinesel ven. Oče in sosed sta nekaj časa držala vrv, ko se pa sin le ni oglasil, sta potegnila samo vrv, sina ni bilo. Zdaj se je spustil za njim še eden, katerega pa tudi ni bilo nazaj. Ko se je spustil še tretji, da bi rešil prva dva, ga je zadela ista usoda, namreč zadušil se je vsled strupenih plinov. Oblasti so uvedle preiskavo, ker je zanimivo, odkod plini prihajajo.
— Goljui ki namešča železničarje. Zagrebška policija je aretirala zadnje dni nekega prebrisanega goljufa Andrijeviča, ki je izvabljal od ljudi denar na ta način, da jim je obljubljal, da jim bo preskrbel službo na železnici in da morajo plačati vnaprej za obleko 1000 Din. Posrečilo se mu je, da je od več ljudi izvabil omenjeno vsoto. Tako je izvabil tudi od nekega Nikola Nedimoviča 1000 Din in odšel v neko hišo, Nedimovič pa ga je čakal zunaj. Ker ga pa od nobene strani ni bilo, je šel ogoljufani v hišo, toda ni ga več našel, ker je bil Andrijevič že skozi druga vrata ušel. Policija je uvedla takoj preiskavo in že čez dva dni Andrijeviča aretirala in ga izročila sodišču.
— Razbojništvo v Slavoniji. Nedavno smo poročali o razbojniškem umoru, kojega žrtev je bil brat okrajnega glavarja Pirkmajerja. Iz Slavonije prihajajo dan za dnem poročila o roparjih, ki napadajo posamezne osebe, pa tudi cele vasi. Zadnje dni je napadla razbojniška tolpa, oblečena v vojaško obleko, vas Laslovo. Obkolili so hišo nekega trgovca s prašiči in mu odgnali z dvorišča več svinj. Pri Harastinu je večja tolpa razbojnikov odpeljala nekemu kmetu čredo ovac. Pri Jovanovcu so napadli razbojniki Franjin dvor in odpeljali s tega tri konje. Ljudstvo po Siavonij'i je vsled vednih napadov zelo vznemirjeno in si tudi po dnevu že več ne upa iz enega kraja do drugega.
— Ženski dan novosadske železniške policije. Novosadska železniška policija je zadnji četrtek vzela na piko nežni spol in je aretirala neko Ljubico Krajnovič. ravno ko je hotela z nekim kavalirjem odpotovati v Beograd. Ker je bila Krajnovič oblečena zelo elegantno in so jo očividci smatrali kot damo iz boljših krogov, je njena aretacija vzbudila veliko senzacijo. Policija jo je iskala zaradi tatvine, zaradi katere je bila enkrat že kaznovana na pol leta ieče. Zadnji čas je živela v Novem Sadu, kjer je imela med moškim svetom mnogo občudovalcev. Isti dan je komisar železniške policije na vlaku, ki je prišel iz Sombora, aretiral neko Božico Vidakovič zaradi nekega nečednega posla.
—- Op zorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike.
Sport šn turlstika.
NEPRIČAKOVAN PORAZ ILIRIJE V MARIBORU.
— S. V. Rapid : S. K. Ilirija 4 ; 0 (4 : 0). Prvak Slovenije S. K. Ilirija je go-! štovala v nedeljo v Mariboru ter nepriča-[ kovano in visoko podlegla proti tamkaj-! šniemu S. V. Rapidu. Rapidu, ki je lansko leto bil poražen v Ljubljani od Ilirije s 6 : 0, se je v nedeljo posrečilo, da je že drugič porazil na svojih tleh svojega močnega ljubljanskega konkurenta. Igralo se je na dokaj ne-prikladnem igrišču, ki je bilo poleg tega vsled trajnega deževja razmočeno in polno luž, vendar ne more biti to dejstvo dovoljno opravičilo za ta katastrofalen poraz Ilirije, kajti iste neugodnosti sta uživali večalimanj obe moštvi skoraj v enaki meri. Ilirija, ki na tujih tleh nima preveč sreče na svoji strani, se nikakor ni mogla znajti, posebno pa prvih 20 minut ter je predvedla tako nezadostno igro, da je bil poraz neizbežen. V nasprotju z njo je ra Rapid že v pričetku tako ostro in vehementno napadal, da je prisilil nasprotnika, že v prvih minutah igre na kapitulacijo ter si zasigural visoko zmago. Najslabša točka Ilirije je bila obramba, ki ni mogla vzdržati prodorne napadalne vrste Rapida, ki Je bila gotovo najboljši del domačega moštva. Ostali deli moštva so tudi zadovoljevali, kajti vsi so igrali z izvanredno požrtvovalnostjo. Goli so padli že v prvih 15 minutah igre in sicer v 2., 3., 9. in 15. minuti. Kasneje je Ilirija prešla v ofenzivo, vendar ni mogla ničesar doseči. V drugi polovici igre so bili izvidi na kakšen uspeh še manjši, kajti vsled mraza je bilo lahko oblečeno moštvo toliko otrplo, da ni moglo podvzeti nobene nevarnejše akcije, a poleg tega so se Mariborčani povlekli v žilavo in tudi uspešno defenzivo. Sodil je g. Franki slabo in dovolj pristransko. Osobito šibkega se je pokazal v off-side odločitvah, s katerimi ’e preprečil marsikatero akcijo Ilirije, ter priznal tudi 1 do 2 gola precej dvomljive kakovosti. Občinstva vsled slabega vremena malo.	.	, „
— V Ljubljani so bile vse tekme vsled slabega vremena odpovedane.
Dopisi.
— S Fužin pod Ljubljano nam poročajo: Glede tukajšnjega mostu se je med tremi tukajšnjimi občinami in vevško papirnico končno le dosegel sporazum. Postavilo ga bo vsega iz betona in železa, torej povsem novo zgradbo, ki bo delala čast občinam In papirnici. — Zdaj zasajajo kole za električno razsvetljavo, ki jo bodo imela večja ljubljanska poslopja (glavni kolodvor, Ljubljanski dvor, Kreditna banka itd.) iz tukajšnje centrale. Napeljava bo šla do Zelene jame po drogih, naprej pa kot kabel pod zemljo. — Gradba za razširjeno tvor-niško podjetje uspešno napreduje. — Letino smo imeli jako dobro: vsega je dosti. Lansko jesen in zimo smo prodajali seno po 16 kron, letos ga pa še po štiri ne moremo spraviti v denar, ker sena je bilo povsod nenavadno mnogo.
iRDsemske norosti.
: Izseljenci. Glavni igralci pasionskin iger v Oberammergau ua Bavarskem so odpotovali v Ameriko, pa ne morda, da tam predstavljajo svojo svetovnoznano igro, ampak, da si kot delavci služijo kruh. Izven sezije, v kateri Igrajo misterij, opravljajo ti igralci razne posle. Lang, ki predstavlja Kristusa, je vratar; oni, ki igra Kajfeža, je mizar; Herod je vrtnar. Ker pa te obrti danes na Bavarskem ne prinašajo dovolj dobička, so šli pasijonski igralci v deželo dolarjev.
; Razkrinkani medij. O polomu znamenitega newyorškega medija, gospe Elene Thomson, vedo poročati ameriški listi. Gospa Thomson je kazala svoje eksperimente v cerkvi »prosvetljencev« v Brookjynu. Po obredih, ki so v navadi v tej cerkvi, so jo najprej natančno preiskali. Oblečeno samo v kopalni plašč, so jo vedli v kabino, ki je bila pripravljena za seanso. Nekaj trenutkov pozneje, ko so bili ugasnili vse luči, se je dvignil iz kabine duh in se približal gledalcu, kateremu so obljubil', da mu bodo prikazali umrlo staro mater. Možak pa se ni dal preplašiti, temveč je s svojimi krepkimi zobmi junaško ugriznil v fantastično snov, ki se mu je približala, in vkljub temu, da je duh krepko vlekel, ga ni več izpustil. Vpitje, škandal, šunder... Ko se je spet naredila luč, je imel gledalec v ustih kos fine, parfumirane tančice. Ugrizeni duh je pa bil izginil in z njim medij, katerega slava se je na ta način žalostno končala.
; Nova evropska prestollea. Ali poznate Oslo? Morda ne? In vendar bo Oslo nova evropska prestolnica, kot ie bila prej. Oslo je staro ime za Christianio, ki bo slavila svojo 300 letnico. Do I, 1624 se ie imenovala tako. Proti koncu 15. stoletja, jo je pa upepelil požar. Danski in norveški kralj Christian IV. je dal zopet pozidati glavne dele mesta na bolje ležečem kraju, in Imenoval je to novo mesto po sebi. Vendar ime Oslo ni popolnoma izginilo, značilo je stari del mesta. Sedaj pa hoče norveški parlament dati prestolici staro, zgodovinsko ime. Glavno mesto Norveške se bo torej odslej imenovalo Oslo.
: Človeška past. Sodišče v Mezičresu ta Francossem se bavi s čudnim slučajem: Dva brata, oba poročena, oba industrijalca, sta imela ^sak svoje stanovanje v istem nadstropju ene hiše. Zena prvega je pa hodila večkrat kiast denar v stanovanje drugega. Ta ie to vedel in opozoril svojega brata na to. Ker so se pa tatvine ponavljale, ji je nastavil strašno past. V kotu sobe je pritrdil karabinko pod mizico, pokrito s preprogo. Puškin petelin je bil z žico zvezan z vrati omare, iz katere je vedno izginjal denar. Peška je bila namerjena v omaro. Naslednji dan je spet prišla tatica, ki je vedela, da' ni nikogar doma, puška se je sprožila in krcglja je zadela nesrečno žena v prsa. Zgrudila se je takoj mrtva na tla. Iznajditelj te čudne človeške pasti se pa mora zagovarjati pred porotniki radi umora.
Iz društvenega življenja.
— O higijeni ali kako naj živimo, predava jutri, v sredo ob pol 8. uri zvečer y akademiji »Bratstva« na državni realki primarij dr. Defranceschi.
— Predavanje v društvu »Soča«. V nabitopolni dvorani pri »Levu« je predaval v soboto 17. t. m. pri društvu »Soča« g. prof. Zalokar o podedovanju. Uvodoma je omenil laično naziranje o človeških last. nostih, ki so večinoma privzgojene, ali pa tekom življenja pridobljene. Poleg vzgoje, socijalne okolice in ekonomskih razmer pa vpliva na človeške telesne in duševne lastnosti predvsem — dednost. Podedujejo se le podlage za lastnosti, ne pa lastnosti same. Te se šele na dedni podlagi razvijejo pod zunanjimi vplivi. Ker se človek množi dvospolno, nosi vsak poedinec v sebi podlago od vseh svojih prednikov z očetove in materinske strani v velikanski mnogoličnosti. Zakoni o dednosti se pri človeku ne dajo vedno 'aplicirati; toliko je gotovo, da se pidobijene lastnosti ne podedujejo, pač pa obstoja možnost, da se dedna masa izpremeni v slabem ali dobrem smislu. Na posameznih izgledih nam je predavatelj razložil, kako moramo presojati lastnosti posameznega individuva. Dednost gotovih lastnosti se da le redko v konkretnem slučaju dokazati. Prirojena je lahko n. pr. sifilis, podedovana pa je — hemofilija, albinizem itd. Prehajajoč na medicinsko polje, ugotavlja g. predavatelj na posameznih vzgledih, koliko je pridobila medicina od znanosti o dednosti. Navaja dednost slaboumnosti, dispozicije za tuberkulozo ter dednost drugi bolezni. Poseben pomen je pridobila znanost o dednosti, ker je postala podlaga — evgeniki. Cilji evgenike zasledujejo izboljšanje bodočih človeških rodov na ta način, da se pospeši plojenje dedno neobremenjenih, zadržuje pa plojenje dedno slabih elementov. Predavatelj dalje govori o tozadevni amerikanski zakonodaji (prepoved zakona itd.) in o evgeničnih predlogih in načrtih drugih. — Položaj našega naroda v evgeničnem ’ pogledu je karakteriziran po 1. socijalni strukturi našega naroda, ki je še kmetski, prehaja pa v industrijski, 2. po ogromnem številu naših nezakonskih otrok, 3. po padanju števila porodov, in 4. po alkoholizmu. Predavatelj omenja primorsko vprašanje, pri katerem bo igrala italijanska plodovitost veliko vlogo, ker se Italijani močneje množijo nego Slovenci. Za Koroško vprašanje je treba vpoštevati tudi kvaliteto tamošnjega našega življa, ki je v tolikih odstotkih nezakonski. — Prehajajoč na politiko, povdarja važnost evgenične zakonodaje (protekcijo družin z obilico otrok, davek na samce itd.) inteligenčno vprašanje, ki se pri nas ne rešuje z evgenetičnih vidikov. (Uradniški za-konj) — H koncu želi, da se politika prepoji z biološkim pojmovanjem. — Gospodu predavatelju se je za vrlo podučno in zanimivo predavanje zahvalil v imenu slušalcev in društva »Soča« g. prof. Bačič v iskrenih in vznešenih besedah, podžigajoč k racijoneini vzgoji našega naroda, predvsem mladine, od katere zavisi naša bodočnost.
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. Ponovno opozarjamo, da se vrše skupne vaje za ženski zbor ob pondeljkih in četrtkih, za moški zbor ob sredah_ in petkih — vsakl-krat ob četrt na 7. zvečer. Prvi letošnji koncert se bo vršil v drugi polovici decembra ali pa začetkom januarja ter se bo proizvajal Dvofakov »Stabat mater« (zbor soli, orkester). Nujno je potrebno točno in redno Pohajanje pevskih vaj! V petek, dne 23. t. m., ob četrt na 8. zvečer sestanek vsega zbora. Vsled važnosti pridite vsi! — Odbor.
Obnovite naročnino za .Jutranje Novosti“.
Movostf iz Primorske.
— Iz Julijske krajine pt§e poštaries svoji sestri: Tu na Primorskem so razmere nadvse žalostne. Vsi sloji in stanovi težko prenašamo laško nasilje. Kmet je tako z raznimi davki obremenjen, da komaj diha. Ker ima več izdatkov kakor dohodkov, je že začel lezti v dolgove. Težka prede tudi obrtnikom in trgovcem. Lah se škodoželjno smehlja, ko slovensko narodno gospodarstvo propada. Laška politika gre ravno za tem, da prežene kar največ naših ljudi z rodnih tal. Brezposelnost je opaziti vsepovsod. Samomori se množe. Beračev vse mrgoli, med njimi so tudi taki, katerim se vidi, da so kdaj dobro živeli. Zadnji Čas se je spravila laška poštna uprava tudi na nas poštarje. Ponuja nam pošte v najem pod takimi pogoji, da jih ne moremo sprejeti, če nočemo sebe samih gmotno uničiti. Vse to pa je gola pretveza, samo da bi nas pregnali s sedanjih službenih mest. Saj so nnra obenem zapretili, da nas bodo premestili v južno Italijo, če ne bomo sprejeli vladne ponudbe. To grozno nasilje ie zadelo med poštarji na silen odpor. Pa tudi v skrbi in strahu trepečemo, kako se bo vse to končalo. — Tod okoli je dosti laškega vojaštva, a med njimi ni niti enega našega fanta. Vsi so morali daleč tja v južne laške kraje in v revno Sicilijo. Siromaki! Laško vojaštvo se posebno vežba v teku. Menda računajo s tem, da bo treba od tod neki dan bežati Bog nebeški daj, da bi se jim njih slutnja uresničia. Kako bi se mi vsi oddehnili, če bi prišli izpod laškega jarma pod svobodno solnce v Jugoslavijo.
— Prekrščevanje. Na Labinščini v Istri so po večini duhovniki sami trdi Italijani Ker nimajo drugega dela — svojega poklica ne morejo izvrševiti ker jih ljudstvo ne razume —• so se spravili zadnje dni na prekr« ščevanje krajevnih imen. Poleg tega seveda uganjajo na prižnici, kamor spada božja beseda samo zagrizeno italijansko politiko. Zadnje dni so iz Načinoviče napravili — Nacinovi iz Viškoviča — Viscovi, 4z Ružiča — Russi, iz Jel čiča — Geld, Batelića — Battelli itd. Pač tudi delo, toda za božje namestnike prav gotovo ne.
— Prireditev za »Dijaško Matico« prepovedana. Slov. akad. fer. društvo »Balkan* v Trstu Je že dalje časa pripravljalo večjo prireditev, koje dobiček je bil namenjen »Dijaški Matici«. Tržaška kvestura je pa prireditev, katero je že enkrat na pol obljubila, končnoveljavno prepovedala.
— Istrski premogovniki se z današnjim dnem zaprejo, če vlada ni ugodila zahtevam premogokopne družbe »Arsa«.
— Zakaj je bil razpuščen občinski svet v Dolini. Italijanski uradni list prinaša kraljev odlok o razpustitvi občinskega sveta v Dolini in obenem postavitev občinskega komisarja. Ko je Mussolini ta odlok predložil kralju v podpis, je bilo med drugimi vzroki, ki so bili navedeni v prilogi, navedeno tudi, da se občinski svet popolnoma nič ne briga za dobrobit občine in da razvija trajno, potuhnjeno protidržavno propagando in nasprotuje političnim društvom. Tu je Mussolini pa golo resnico povedal. Občinski svet v Dolini je nasprotoval ustanavljanju italijanskih šol, ki so jih hoteli ustanoviti fašisti, in zato je bil razpuščen.
— Šole za Izseljence. Na Videmski prefekturi so razpravljali zadnje dni o ustanovitvi šole za izseljence v Gorici in več drugih krajih. Italijanom se dozdeva, da se Primorci premalo izseljujejo in bodo skušali z izseljeniškimi šolami v Primorcih vzbuditi veselje iti s trebuhom za kruhom. Kolikor Slovencev se bo Izselilo, toliko Italijanov bo lahko prišlo na njihovo mesto. Res lepe razmere. Domače šole so zaprli, ustanavljajo pa izseljeniške, kjer bodo učili primorsko ljudstvo kako se punkeljček poveže pa odide s trebuhom za kruhom.
Pravni vestnik.
— Predavanje v »Pravniku«. V sredo, na dan 21, novembra t. 1. se vrši drugo predavanje društva »Pravnika«. Predava gospod univ. prof. dr. Mirko Kosič: »Razna teorija v zgodovini (Povodom zadnje polemike o značaju starih Slovencev)«. Predavanje je ob pol 5. uri popoldne v pravosodni palači št. 79 (i. nadstropje). K obilni udeležbi vabi odbor.
— Kolegijalni večer društva »Pravnika« v sredo 21. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Union«. Gg. člani s* vabijo da se sestanka mnogobrojno udeleže^
Borzna poročila.
Zagreb, 19. novembra. Devize« Dunaj 0.1270—0.1280, Budimpešta 0.47— 0.4r', Bukarešta 0—45, Italija, ček 381.5— 382 London, izplačilo 387—390, London, ček J7—388.50, New York, ček 89.50—90, Pariz 475—480, Praga 261—263.5, Praga, ček261—263, Švica 1570—1575. — Valute. Doarii 88—89, avstrijske krone 0—0.1275, francoski franki 470—475, madžarske krone 0.32—0.34, romunski leji 0—45, italijanske lire 0—380.
Beograd, 19. novembra. Devize. Dunaj 0.1270—0.1272.5, Budimpešta 0.40— 0.42, Bukarešta 45—45.5, Ženeva 1572— 1572.50, London 387.50—388, Milan 380—381, New York, povpraševanje 90, Pariz 480— 483, Praga 258—259, Solun 135—138, Sofija 71—74. — Valute. Dolarji 88.50—89250, češkoslovaške krone 254—256.
C u r i h, 19. novembra. New York 579, London 24.75, Pariz 30, Milan 24.35, Praga
16.70,	Budimpešta 0.03, Bukarešta 3, Beograd 6.575, Sofija 4.65, Dunaj 0.00815, avstrijske krone 0.00815.
Berlin, 19. nov. Dunaj 35,910.000, Milan 107.730.000.000, Praga 73.815,000.000, Pariz 131.670,000.000, London 109.725,000.000, New York 2,513.700,000.000, Curih 444 mili. jard 885,000.000, Beograd 29.925,000.000.
Praga, 19. novembta. Dunaj 4.65, Berlin 9.40. Rim 146.25, avstrijske krone
4.70,	italijanske lire 145.25, Budimpešta 17.625, Pariz 183.25, London 149.50, New York 34.60, Curih 600.75, Beograd 39.25.
Dunaj, 19. novembra. Devize. Beograd 793—797, Berlin 13—14, Budimpešta 3.65—3.75, Bukarešta 3.56—3.58, London 301.500—302.500, Milan 2984—2996, New York 70.935—71.185, Pariz 3632—3648, Praga 2040—2050, Sofija 568—572, Curih 12.240 —12.290. — Valute. Dolarji 70.560— 70.960, bolgarski levi 546—554, nemške marke 12—13, angleški funti 299.700— 301.300, francoski franki 3585—3615, italijanske lire 2950—2970, jugoslovenski dinarji 787—793, romunski leji 350—354, švicarski franki 12.125—12.205, češkoslovaške krone 2017—2033, madžarske krone 2.05—2.25.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Liubll&nL
____________
Zeyer:
Gompači in Komuposoiii.
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Kakšna čuda so videle njihove oči! V valovečem jezeru modrih potočnic je stala palača iz rož, belih kakor mramor, in straže iz orhidej vseh barev so jo čuvale. Zopet dalje se je vzpenjal most, narejen iz dveh breskev, pokritih z belim in rdečim cvetjem, čez reko iz zelenkastih zvončnic; in ladja iz raznih nemufarov in lijan se je zdela, da pluje pod njegovim oblokom. Drugje so zopet stali bogovi in boginje v oblačilih iz kamelij, potonik in rož, iz vijolic in nageljnov, v oblakih iz nežnih zvezd, podobnih snegu cvetočega gloga. Ondi so se zopet bojevali v senci votline iz tamarind pravljični junaki z nemogočimi zmaji iz ognjenih lilij in granatovih cvetov in v ozadju vrta ob tekočih vodah je bila napravljena idealna pokrajina iz cvetlic, nad katero je plapolalo za-padajoče solnce iz ognjenozlatih krizantem. Široki obzor nasadov je zapirala stena nebotičnih temnih dreves, med katerimi so se visoko dvigale orjaške stopnice iz belega mramora in peljale na terase, ki so se izgubljale nekje v zelenkastem mraku. Od njihovega vznožja se je vilo v različnih ovinkih blodišče najraznovrstnejših cvetočih grmov tja na veliko loko izanemon, kjer je bila pod ogromnim baldahinom iz belih azalej cesarica s svojim dvorom. Okrog in okrog so žuborele in šumele hladeče vode, ptiči s kovinsko se bliščečim perjem so švigali po zraku kakor krilati žarki zapada-ločega sobica in sladak vonj cvetja se je spajal s tiho, a svečano godbo nekje skritih umetnikov in se dvigal kvišku k nebu, ki je lilo na vrtove cele povodnji bledega zlata iz svojih vijoličastih, škrlatastih in kakor morje sinjih globin. Cesarica je sedela sama na vzvišeni estradi iz belih in modrikastih lotosov; oblečena je bila kakor cesarica v Kioti, ki ji je hotela biti popolnoma ravnopravna. Njena obleka iz gaza, krepa in brokata najnežnejših barv je blestela v senci baldahina čarobno kakor mesečna mavrica, trije zlati, dolgi ravni žarki so ji goreli v diademu nad čelom; zdela se je živ cvet, ki je zašel na vrt, da bi kraljeval ostalim. Njene dame so klečale v spoštljivi oddaljenosti in tvorile široke polkroge okoli prestola iz lotosov; razvrščene so bile bodisi po svojem dostojanstvu bodisi po barvah obleke. Te pestre skupine krasnih gospa so bile podobne velikim gredicam oživljenih cvetlic. Še dalje, v še širših polkrogih so sedeli na loki moški in lesk
njihovega orožja ter sijaj njihovih oblačil je tvoril dostojen okvir tej bogati sliki.
Na cesaričin migljaj je vstala sedaj ena izmed dam in se bližala prestolu iz lotosov. Njena visoka postava je bila oblečena v dolgo obleko iz temnega baržuna, okrašenega z letečimi zmaji, ki so bili z zlatom vezeni. Njen bledi obraz je bil kakor iztesan iz slonove kosti in obrobljen z dragocenimi kameni, ki so se ji na iskreči se verižici usipali iz temnih las na prsi. Vsak kamen je bil redka dragotina, še mnogo krasnejša pa sta bila diamanta njenih koprnečih oči. Počasi se je bližala cesarici, pokleknila pred njo in poslušala s sklonjeno glavo ukaze, ki ji jih je dajala zastran pesniških iger in tekem, ki se bodo sedaj začele. Ves dvor je upiral oči na krasno Hotaru, ki jo je Gom-pači, sedeč nedaleč na loki, spoznal na prvi pogled.
Ko je cesarica končala, je Hotaru vstala in odšla, usmevaje se, nazaj med skupino dam. Tam je sporočila, kaj je vladarica odredila. Le-ta ni imela dovolj domišljije, da bi našla novih iger, zato je samo odredila, naj se vrši danes vse tako, kakor pri pomladanski slavnosti v Kioti. Takoj je nastalo čilo vrvenje in življenje na vrtovih. Govor in smeh se je oglasil kakor na dano znamenje, polkrogi okoli prestola so se razpršili, kakor da je veter zapihal v oblak pestrih cvetlic. Vsakdo si je smel sedaj svobodno poiskati svojo družbo, kakor je hotel. Prišle so deklice, z rožami ovenčane, v dolgih svilenih oblačilih, ki so menjavala barvo, in raznašale slaščice, čaj in saki v dragocenih bisernicah, posajenih v majhne srebrne pletenice. Malo pozneje so prinašale v škatlicah, ki so bile prevlečene z najfinejšim lakom, za pisanje potrebne čopiče, dišeče kitajske tuše in bele pahljače iz javorovega lesa, preprosto okrašene z bršljanom. To je bilo znamenje, da se začenjajo pesniške tekme.
Pri pomladanskih slavnostih je bil običaj, da so se dame in gospodje med seboj pozivali, kdo napiše v najkrajšem času na te-le bele pahljače najbolj poetične verze na čast vesne, ki se zopet vrača. Danes seveda je bila volitev snovi za pesniške igračke popolnoma svobodna. Dame so napisale edino besedo na pahljačo in jo podale ali poslale izvoljenemu gospodu, da bi zlagal pesmi na dani mu predmet. Potem so čitali v naglici zložene verze naglas in sledilo je ali glasno občudovanje ali pa je ubogega pevca uničila ledena brezbrižnost, ki se je zaman skrivala za pohvalo, ki jo je izsilila uljudnost.
Gompači je sledil igri, ki jo je prvič videl, z veliko pozornostjo, a ni izgubil krasne Hotaru niti za hip z oči. Videl je, da je sedela zamišljena ob strani. V naročju ji je ležala bela pahljača in v roki je malomarno držala čopič. Zdelo se je,
da se ni mogla odločiti, katero besedo bi napisala in koga bi pozvala na tekmo. Dvignila je oči in pogled ji je begal brezbižno sem in tja, mahoma pa se je ustavil na obrazu Gompačlja. Senca ji je zatemnila belo čelo. Povesila je glavo, pomočila čopič v tuš in napisala naglo s krepko roko besedo na pahljačo. Gompači se je nasmehnil, ko je videl, da naroča svoji služabnici, naj mu ponese pahljačo. Deklica se je bližala z lahkim korakom, švigala kakor metulj med cvetlicami in izpolnila z globokim poklonom naročilo svoje gospe.
(Nadaljevanje sledi.)
j—	.
Pisalni stroji, poMščine itd.
Mehanična delavnica (popravljalnica)
L3UBLM
Šelenburgova ul. 6||.
__ L. Baraga.
kavcuk&v gsš&zjtmk m potpisi k i
ta Zohotnih
Tei. 379 mestni tesarski moister Tei. 379
Vsakovrstno tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradfca lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja..
Brata Pohlin i.dr.
▼YTVTTTTTTTTY
tvornica viasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovinastih gumbov i. t. d.
Ljubljana I., postni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.

r
tfMkTIK«
M©m
Z&L LE
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
izide koncem novembra t i. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25'—, v luksusni izdaji
po Din 30*—, v prenotaciji do 20. novembra 1.1. po Din 20*— odnosno Din 25*—.
Poštnina posebej po Din l— odnosno za luksusno izdajo po Din 1’50'—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Prenotadje in naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana, Marijin trs 8.
VÄ

sna
mflLI OGLASI:
BBS
SBQ
Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para. z davščino vred.
g ^ g]
Z veseljem Vam izjavljam, Sa oba aparata Toplodar, katere ste pri meni postavili, zelo dobro grejeta ter delujeta brez vsake napako in sem ž njimi zelo zadovoljen. Jaz Vam za-morem na Vašem res koristnem izumu čestitati in bom vsak čas to praktično napravo Toplodar vsakomu toplo priporočil. Andrej Oset, veletrgovec v Mariboru. Naroča se: Jugometalija Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič in drug, Maribor.
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modrece na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenej — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike!
se loti absolvent realke znanjem knjigovodstva in jezikov. — Ponudbe na upravo lista pod „Priden“.
dobro ohranjeno trgovsko opravo za manufakturno in špecerijsko trgovino in sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči ,.Mei-dinger“ za dvorane; en eiklonet 7—17 HP za 2 osebi, moderno izdelan,- zelo praktičen, pripo-roiljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 1J/2 HP , Motasachohe“. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava.
Pili
Iščem za dobo dveh let; znesek se vknjiži na posestvo na prvo mesto. Plačam 14°/0 obresti vsak mesec naprej. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod .Absolutno varno 73“.
za Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in kavarnarjih se iŠČ8. Stalno nameščenje, fiksna plača, provizija in dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov:
Hrvatska središnja vinara d. d, u Zagrebu.

Tvrdka


IIJIIH Liroiava-fMeiia ulica in M Mio
priporoča svojo bogato zaiogo
v moškem blagu
kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgarnu za obleke in modne hlače, double štofu
za zimske suk- ^ njiče in površ-nike.
1 131
ta začetnike, direktna metoda, začne za 8 do 10 rseb rojena Angležinja z dolgoietno učiteljsko prakso, dve uri na t.den, 7 Din ura. Javiti se Miss Parier, Pražakova ulica (sova Toenniesova hiša), med 2. in 3. popoldne.
li
samo zajamčeno, pristno kmečko blago se kupi večjo množino. Najskrajne ponudbe in vzorec je poslati na poštni predal 74, Celje.
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
Tpsla ia
v predmestju Ljubljane z velikim vrtom s takoj prostim lokalom in stanovanjem, hlevom, skladiščem in šupami — elektrika, vodovod — se proda za Din 375.000'— v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12.
sredi Ljubljane, s takoj prostim stanovanjem, koncesijo in vsem inventarjem naprodaj za Din 450.000'— v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska o. 12.
z vrtom blizu električne železnice s prostim stanovanjem proda za Din 95.000.— Reali-tetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
Pioiola ii
dame po naj-
konfekcija, krojačnica za in gospode po meri, modernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
z višjo šolsko izobrazbo, 3. 1. prakso, geodet, izvežban tudi v gospodarskih načrtih bi rad pre-menii službo. Govori slovensko, češko in nemško — jugoslovanski državljan. „Ponudbe pod šifro „gozdai“ na upravo lista.
pisarniški vodja v Mariboru, srednjih let, ločen, prijaznega, simpatičnega obnašanja, s premožno damo, če mogočez lastnim stanovanjem. — Dopisi pod „Možitev ni izključena“ na upravo „Jutranjih Novosti“, Maribor.	_____
Mi
prvovrsten, se kupi večje množine. Ponudbe z vzorcem naj se pošljejo upravi lista pod „Jabolčnik“.
Mali oglasi imajo uspeh!
v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov
Frone Cerar,
d. z o. z.
Domžale.
Podružnica Cere,
Gosposka ulica št. 4.
AAAAAAAAA
i
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
JVlcj zusrinjaK
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6'—
JV|eji ljubeči
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—.
Wadi $liKar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam
ali pastel - barvniki Din 4’—
V
Crnipetcr
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4'—.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena liuada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—.
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni
o Ljubi ani, Marijin trgB
Medšcinal-Konjak
o
a
m
c
am
■—
31
E
Zahtevajte samo:
„Mčdicinal-Komiali“ ....	* modrim
„Jamaica-Hum“.........z	modrim
.	z modrim
•	z modrim
o	z modrim
.	z modrim
•	z modrim
„Konjak-Rum“ ... „Citrone-ittirni“ . . . „M^dleinal-Pelinkovac“ „Najfinejše krem likerje* „Slivovko in brinjevec“ .
križcem.
križcem.
križcem.
križcem.
križcem.
križcem.
križcem.
WALS£©*4 Ljubljana«
3
SL
a
0
2.
01
pr
Medicinal-Konjak
PREIZKUŠENO.

NAJNOVEJŠI IZUM. POVSOD UPORABNO.
Peč-štedllnlk
PATENT	^ 41^
T* ENGELMAN & ROZMAN
«r
se kuri z žaganjem, premogovim prahom, čreslom, šoto, sploh z manjvrednimi odpadki ali pa z navadnim gorivom, lesom, premogom itd.
Prednosti:!. Kurijo se manjvredni odpadki lesa, 2. Doseženo toploto je mogoče zadržati v peči zbog premoga itd., z enakim uspehom, kakor navadno principa dveh dimnih cevi in jo izdatnejše izrabiti, gorivo. öUsnjeno žaganje, n pr. daje v pripravah kot v navadnih pečeh. Navadnega kuriva se porabi peci ni verza!“ najmanj tolikšno toploto kot drva. v pečeh „Univerzal“ 50°/» manj, kot v drngih pečeh |
"^z™******—	---|	--------------lil lili iii||iiM|||MiM|M||WMWMt^nMniBI,ri».,..iMMimTwara^J
Neprekosljivo štedenje! Velik napredek v kurilni tehniki!
Deset-urno neprestano gorenje drobnega goriva (žaganja itd.) stane le okrog 25 para, pri uporabi navadnega goriva (lesa, premoga itd.) 50% prihranka.
Najboljše nadomestilo za vsako peč druge vrste. Solidni in trpežni
izdelki.
Pojasnila daje in naročila sprejema tvrdka-proizvajateljica;
STUE TOHHE IH LHIE D. D. g Ljubljani.
Rodoljubi, zbirajte povsod za Sokolski Tabori
Izdaja ia tiska »Zvezna tiskarna in ksiiaarna« v LiublJanl.