Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, št. 157
Ljubljana, sreda 6. julija 1927
^S igtiaja ob 4. »jutnj. =a
Stane ocoečno Uun 25-—, za ino» *emstvo Din 40'— neobvezno.
Oglas' 00 tarifu.
Uredništvo s
Ljubljana, fCnallova ulica štev. 5/I. Telefon št. 207» in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cens 2 Oin
Upravništvo: Ljubljana, PreSernor* ulica 41. 54. — Telefon št. 2036.
inseraini oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 249j
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Cel}«. Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zarodu: Ljob-iana št. 11.842 - Praha čisto 78.180. Wicn,Nr. 105.241.
Ljubljana, 5. julija. Med severoameriško Unijo in sovjetsko Rusijo se sklepa trgovinska pogodba, ki naj še bolj okrepi gospodarske stike med obema državama, obstoječe že v dosedanji dobi
Ekonomsko zbližanje med sovjetsko Rusijo in Ameriko je znova pokazalo, da gospodarski stiki med posameznimi državami niso zavišni le od političnih odnošajev med njimi, marveč da se razvijajo do neke mere samostojno, po stvarnih potrebah in koristih. Amerika spada med one države, ki so se ves čas dosledno držale načela, da ne marajo imeti s sovjetsko državo nikakih ofici-jelnih ali pravnih odnošajev in do danes še ni pokazala nikakega nagnenja spremeniti svoje odklonilno stališče. Toda kljub temu se je pričela trgovina med obema državama in na ta fakt se je sklicevala angleška vlada pred tedni. ko je prekinila diplomatske stike s sovieti. naglašuioč. da ne želi pretrgati tudi trgovinskih zvez. ki lahko obstojajo še nadalie brez ozira na diplomatsko stanje.
Amerika je očividno izrabila ugodno situacijo in njeni gospodarski krogi, ki se morajo prav tako poganjati za trg svojim produktom, skušajo stopiti na mesto Velike Britanije v gospodarskem razmerju do Rusije. Gotovo je. da bo na tako zamenjavo sovjetska Rusija prav rada pristala, prvič iz stvarnih interesov in drugič tudi iz stremljenja, da oškoduje Anglijo in ji pokaže, da more uspevati tudi v novem stanju diplomatskih odnošajev.
V	ekonomskem pogledu tedaj ni pro-tiboljševiški blok nič kaj konkreten, oso-bito. ako nudijo stiki s sovjetsko državo koristi. Ako se gospodarski stiki med Ameriko in Rusijo še ojačijo, bo moglo to imeti precejšnje posledice tudi na nadaljnji razvoj rusko-angleškega razmerja, dasi se je seveda v tem pogledu čuvati pred prenagljenimi in pretiranimi občutki.
Borba med Rusijo in Anglijo se na tihem vrši dalje, dasi se o tem manj čuje. odkar so se pretrgali med njimi oficijelni stiki. V Evropi so se v zvezi s tem poslabšali samo odnošajj med Poljsko in Rusijo ter med Finsko in Rusijo, kar pa je v direktni zvezi z. umorom Vojkova in temu sledečimi terorističnimi repre-salijami boljševiških oblasti:.— nota-bene. po boljševiškem tolmačenju je to člen v verigi angleške protiboliševiške ofenzive.
V	Aziji se rusko-angleškj antagoni-zern kaže močneje. Ne da se tajiti, da se notranja situacija na Kitajskem razvija tako. da Rusija z njo ne more biti dovolj zadovoljna. Nacijonalistično gibanje. ki je ostalo v notranji vojni zmagovito. izgublja vedno boli protiangleško ost; morda je to samo prehodnega značaja. ali gotovo ie. da se zadnje mesece mnogo manj čuje o protiangleških pojavih. Istočasno je med nacionalističnimi generali prevladala protikomuni-stična smer in sovjetski emisarji morajo po vrsti zapuščati naciionalistične centre. Oboje je pač v notranji vzročni zvezi, situacija more prinesti sicer nove spremembe, ali težko je pričakovati, da bi mogla komunistična stvar med Kitajci v kratkem dobiti ?:opet oni razmah, kakor ga je imela do preloma med Čangkajšekom in hankovsko vlado.
V	prednjeazijskih državah se stalno vrši tiha borba med angleškim in sovjetskim vplivom za premoč. V Perziji ima Anglija, kakor je podoba, več uspeha in vlada Riza kana ima več smisla za angleške nasvete nego za moskovske. Nasprotno pa ima v Afganistanu angleški vpliv slabše šance.
Iz Angore prihajajo zopet vesti, da se Turčija odmika od sovjetske Rusije in da ne misli vseh svojih kart staviti na afront zoper Anglijo. Vidj se očito, da ščuva London angorsko vlado in jo skuša orijentirati na protisovjetski kurs, kažoč na turške sorojake, ki se nahajajo v okviru sovjetske Unije. Turška vlada je vsa povojna leta kljub prijateljskim zvezam z Moskvo skušala večkrat uveliavitj svoje posebno stališče, četudi ie s tem pri svojem velikem severnem sosedu vzbujala nejevoljo. Ali popolnoma na angleško stran se bržkone nikdar ne bo dala izvabiti, marveč hoče le spretno izrabiti na obe strani koristi, ki se ii pokažejo iz stadiia rusko-angleškega antagonizma.
V	celoti je tedaj položaj staciionaren in tak ostane bržkone še dolgo.
Preprečen atentat v Moskvi
Moskva. 3. julija, (pa.) Štirje neznanci so hoteli razstreliti poslopie v bližini hiše, kjer uraduje tajna policija. Policija je atentatorje zasačila in jih zasledovala v' pokrajino Smn-lensk. Prišlo je do streljanja." tekom katerega sta bila ustreljena dva atentatorja in dva vojaka.
Občinske volitve na Poljskem
Varšava, 5. julija, d. V nedeljo so se vršile v številnih občinah v srednji in vzhodni Poljski občinske volitve. V Galiciji so bile to prve volitve po preobratu in obnovi Poljske. Volitve so pokazale, da naciionalistične stranke na vsej črti nazadujejo, pač pa beležijo socijalisti velik napredek- Narodne manjšine so povsod obdržale svoje poeicije.
Vedno večja razdvojenost v vladnih
vrstah
Senaacijonalno pismo ministra Šumenkovica. — Danes odločilna seja glavnega odbora NRS. — Predsednik vlade potuje
na Bled
Beograd, 5. julija p. Nocojšnja »Reč« objavlja senzacijonalno pismo ministra za javne zgradbe dr. Šumenkovica o Davidoviču, ki kaže, kako malo so od-nošaji ne samo med strankami današnje vladne koalicije iskreni, temveč tudi med temi strankami samimi. Pismo je dr. šumenkovič poslal novosadske-mu odvetniku Nikoliču, ki je nasprotnik poslanca Pečiča. V pismu se Pečic označuje kot prijatelj Ljube Davidoviča in se naglaša, da vlada želi za vsako ceno, da se zmanjša vpliv Davidoviča in je treba kandidirati ljudi, ki so proti Davidoviču. Dasi je bila razdvojenost v demokratskih vrstah že prej znana, je to prvi službeni dokument, ki dokazuje to razdvojenost v demokratskih vrstali.
Razcepljenost v vrstah pašičevceev glede vprašanja, kako naj nastopajo proti vladi, ie stvar, ki bo privedla do novih grupacij v radikalni stranki, od-nosno do definitivnega razpada v tej stranki. En del pašičevcev, ki je zelo ogorčen s koketiranjem vodstva stranke z vlado, med katere spada tudi dr. Velizar Jankovič. zahteva energično borbo proti vladi, ki naj bi šla celo do
abstinence radikalov. Oni naglašajo, da je pokojni Paste dvakrat v dobi ja-kih reakcij ukrenil abstinenco pri volitvah, češ, da hoče z radikalne stranke odvaliti odgovornost za nadaljne dogodke. En del pašičevcev obsoja svoje vodstvo zaradi koketiranja z vlado, ker imajo v narodu slabe pozicije, dočim je jačji položaj vlade, ki napram njim vrši strahovit teror. Zato se z največjim zanimanjem pričakuje jutrišnja seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke, ki je sklicana za 17. uro in so povabljeni vsi ^lani vlade na sejo. Predsednik Vukičevič je zvečer izjavil novinarjem, da je za jutri opoldne sklical sejo radikalnih ministrov, na kateri bodo sklepali ali se vlada udeleži seje glavnega odbora radikalne stranke. Splošno se pričakuje, da se vlada ra-dikalske seje ne bo udeležila.
Beograd. 5. julija p. Kakor izve vaš dopisnik iz vrst vlade, bo ministrski predsednik Vukičevič v najkrajšem času, morda že jutri zvečer, odpotoval na Bled, da poroča kralju. Po svoji avdi-jenci bo Vukičevič odpotoval v Južno Srbijo.
$ Krvavi agitaciiski argumenti
Političen umor v Liki. — Radikal ubil radikala.
med radičevci in radikali v Sremu
Pretep
Gospič. 5. julija, r. V nedeljo popoldne se .ie pripetil v neposredni bližini Gospiča na Smiljanskem polju strahovit zločin. Predsednik okrožnega odbora radikalne stranke v Liki. Nikola Dukič, veletrgovec iz Gospiča, je odšel popoldne s svojim* avtomobilom v družbi z davčnim uradnikom Vojnovičem in srez-kim oficijalom Josipom Došenom na volilni shod na Smiljanskem polju. Selo obstoja iz kakih 30 pravoslavnih hiš. od teh pripada samo peščica radikalni stranki. Na kraju, kjer se je vršil shod, so pekli janjce na ražnju in delili vino in žganje brezplačno. Razen navedene gospode je govoril še seljak Nikola Pejno-vič, znani radikal in predsednik maloštevilne krajevne organizacije NRS. Na shodu se .ie spri s svojim nasprotnikom
v predsedništvu te krajevne organizacije Lemaičem. Ko sta se vračala na vozu domov, je Simo Lemajč zaklal Pejnoviča. Po izvršenem zločinu se je Lemaič prijavil žandarmeriji, Pejnoviča pa so pokopali v pondeljek ob splošnem sočutju prebivalstva.
Vinkovci, 5. julija, r .V nedeljo so priredili v Sremskih Slakovcih shode radikali in radičevci. Radikali so po svojem shodu prisostvovali shodu Stjepana Ra-diča. Ker je govoril tiho, so ga pozvali, naj govori glasneje. Nato jim je Radič odvrnil, da so magarci. Radikali so nato njega počastili z magarcem. Radi tega je došlo do pretepa s palicami in pestmi. Več ljudi je bilo lahko ranjenih. Žandarmerija je jedva vzpostavila red.
-®9-
Nova omejitev samouprav
Beograd, 5. julija, p. 1. julija je minister financ podpisal naslednjo naredbo samo« upravnim telesom:
«Vsa samoupravna telesa v državi mix rajo v slučaju, da potrebujejo kako poso« jilo zaprositi ministra financ za predhod« no dovoljenje.»
Brez dovoljenja ministra financ se ne smejo zaključevati posojila.«
«Tozadevne vloge naj se nastavljajo n2 ministrstvo financ, odelenje za samo« upravne finance, ki jih bo v najkrajšem času proučilo ter rešilo».
Tej naredbi dodaja minister financ dalj« še pojasnilo, v katerem razlaga, da je skle« panje inozemskih in tuzemskih posojil od strani samoupravnih teles v bistveni zvezi z močjo in s stanjem naše valute in da spada skrb za valuto glasom Čl. 97. ustave med prve dolžnosti ministra financ. V zadnjem času pa se čuje, da so pričela razna samoupravna telesa sklepati možem« ska posojila na svoje roke in brez vedno« sti ministrstva financ, kar bi utegnilo Ško« diti vrednosti našega dinarja ter izpodko« pati temelje naše valute. Za državno vas Iutno politiko ni brez pomena, na kakšen način dobi samoupravno telo inozemsko posojilo, zlasti ker je treba v takih slu čas jih računati tudi z anuitetnimi odplačili v inozemstvo.
Dr. Beneš o Mali anfranii
Pariz, 5. julija, d. Julijska številka poli« tične revije <-L' Esprit International® ob« javlja članek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša o političnih smotrih Male antante. Dr. Beneš naglaša, da je politika Male antant6 popolnoma v skladu z locarnskim paktom in da se z ozirom na politično preorijentaeijo srednje Evrope v znatni meri razlikuje od politike, ki jo je zasledovala ob priliki svoje ustanovitve. Današnja politika Male antante je posve« čena predvsem obnovi srednje Evrope in stremi po sodelovanju vseh držav. Dr. Be« neš ie odločno zanikal vesti, da so pogod« be, ki jih je sklenila Italija z Madžarsko, Rumunijo in Albanijo, oslabile Malo an« tanto.
Vojaški atašeji bivših sovražnih držav
London, 5. julija, d. Kakor poroča <D a i -Iv T e 1 e g r a p h>. sta Anglija in Italija sporazumno pozvali srednjeevropske države, naj imenujejo pri svojih poslaništvih v Londonu in Rimu zopet svoje vojaške atašeje, kakor eo obstojali pred vojno. Madžarska je temu pozivu prva sledila in že imenovala podpolkovnika princa Hahenlobea za vojaškega atašeja v Londonu-
Zbližanje med Jugoslavijo m
Zanimive izjave madžarskega poslanika v Rimu.
Rim, 5. julija, d. Tukajšnji madžarski poslanik dr. Hory je podal novinarjem izjavo o jugoslovensko-madžarskih od-nošajih in med drugim naglasil, da je zlasti v zadnjem času nastalo stalno zbližanje med obema državama. Gospodarski interesi obeh držav imajo toliko skupnosti, da si obe vladi vztrajno prizadevata. da odstranita vse težave, ki bi lahko ovirale poglobitev medsebojnih gospodarskih in trgovinskih odnošajev. Tozadevna pogajanja se vrše že od !. 1924. naprej in bi bila nedvomno že davno zaključena, da ni medtem zapustil zunanjega ministrstva dr. Ninčič in da ni poleg tega prišla vmes smrt gospoda Pašiča Razen tarifnega dela je trgovinska pogodba že popolnoma izdelana in tudi pogajanja za arbitražno pogodbo se bližajo zaključku. Pogajanja se vrše v zadnjem času v Beogradu in bodo v dogledni dobi dovedla do zaželjenih uspehov. Končno je naglasil poslanik, da zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko v nobenem oziru ne bo motilo prijateljskih odnošajev med Madžarsko in Italijo.
Neverjetna fašistična velikodušnost
Rim, 5. julija, s. Časopisje se zavzema za zopetno zbližanje med Rimom in Beo« gradom. V razpravah o srečno likvidira« nem albansko«jugoslovenskem konfliktu se je načelo vprašanje, ali ne bi bilo mogoče, da bi se rešil tudi latentni konflikt med Jugoslavijo in Italijo, ki traja sedaj že skoraj eno leto in ki se je po objavi tiran« skega pakta še poostril. Politični krogi menijo, da je naloga beograjske vlade, da se prepriča o svoji zmoti, ki jo je zagre« šila s svojo politiko v zadnjem času. Ako bodo beograjski politični krogi to uvideli in ako bodo izpremenili smernice svoje zunanje politike do Italije, potem bo mo» glo staro prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo zopet oživeti. Italija je v interesu miru pripravljena pozabiti na nezaupanje, vendar pa se ne'more pogajati o svojih žc pridobljenih pravicah.
Prva nemška križarka v Angliji
Berlin. 5. julija, (be.) V Aberdeen je prispela nemška križarka. ki je prva nemška vojna ladja, ki je obiskala po prevratu Anglijo-
Novo protestno zborovanje mariborskih železničariev
Ogromna udeležba in silno
Maribor 5. julija. Nocoj so sklicale vse tri sekcije Saveza železničarjev svoje člane, da jim poročajo o poteku intervencije delegacije njihovih pooblaščencev. ki so se minuli teden odpeljali v Beograd. Čeprav je od zadnjega ma-nifestacijskega zborovanja železničarjev minul komaj teden dni. so tudi danes napolnile vrt pivovarne «Union» množice železničarjev, ki jih je bilo gotovo zopet nad 2000.
Predsedoval je g. Ozmec, nakar so poročali gg. delegati Krajnič in Janžek iz Maribora in Makuc iz Ljubljane. Končno je še burno pozdravljen govoril urednik Eržen, čigar govor so železničarji večkrat prekinili z ogorčenimi medklici, zlasti ko je slikal demagoško protiljudsko politiko klerikalnih poslancev, ki so v Narodni skupščin} glasovali za 42 milijonov za črnogorske prince in se je radi tega moral reducirati železni-čarski proračun, radi česar dobijo samo v mariborski delavnici železničarji mesečno nad 3,300.000 Din manj.
Ostali govorniki so v glavnem poročali o bednem položaju železničarjev, v katerega so zašli po redukcijah. Delegat Krajnič je pokazal tudi današnjega
ogorčenje nad klerikalci
«Slovenca» z lažnivim člankom o železničarjih in njihovih legitimacijah, kar je izzvalo novo burjo ogorčenja in vzklike proti klerikalnim poslancem, ne da bi se iz ogromne množice zavzel le en človek za SLS politiko. Najbolj porazno pa ie učinkovala «Slovenčeva» telefonska vest iz Beograda, da je baje dosegla klerikalna intervencija samo 24 prostih kart za družinske člane železničarjev, medtem, ko je par dni poprej pomočnik ministra obljubil mariborski deputaciji še 48 prostih kart za vožnje nad 25 km. Klerikalna intervencija je dosegla torej samo še novo,redukcijo.
Končno je bila sprejeta resolucija, naj se skliče čimprej v Zagrebu skupna konferenca vseh železničarjev iz delavnic in kurilnic v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Sisku, Beogradu in Nišu, da bo sklepala o nadaljnih korakih za rešitev železničarske bede. Nadalje zahteva resolucija tudi vrnitev starih plač in legitimacij. Zborovanje je poteklo sicer v neprestanem ogorčenju obubožanih železničarskih delavcev, vendar pa odločno in skrajno resnobno. Trajalo je dve uri in je pri vseh zapustilo najgloblji vtis.
Zakaj kandidira g. Radič v Sloveniji
Seja vodstva HSS. — Radič kandidira v samih izvenhrvatskih okrožjih. — Vodstvo radičevske poHtike v Sloveniji bo poverjeno g. Prepeluhu
ljem in Radičem je za HSS posebnega pomena tudi zato. ker zagotavlja baje siguren mandat g. Prepeluhu, katerega
Zagreb, 5. julija, n. Jutri ima glavni odbor Radičeve stranke važno sejo. na kateri bodo definitivno proglašeni kandidati radflčevskih list. Stjepan Radič osebno bo kandidiral v Mostaru, Subo-tici in Mariboru, torej v samih izvenhrvatskih okrožjih. Posebno važnost polaga vodstvo HSS na kandidaturo gospoda Radiča v mariborskem okrožju, ker se naj s tem javno pokaže, da se je bivša SKS popolnoma stopila s hrvatskimi radičevci. Sporazum med gg. Puc-
Zopet incident ob italijan-sko-francoski meji
Pariz, 5. julija, d. Listi obširno poroča« •jo o najnovejšem incidentu na francosko« italijanski meji. Izgleda, da incident ne bo imel resnejših posledic, ker leže vse hiše, ki so jih morali prebivalci na povelje ita« lijanskih oficirjev zaradi topniških vežb izprazniti in ki so bile deloma poškodova« ne, na italijanskem teritoriju, dasi ni iz« ključeno, da so stanovali v njih Francozi.
Berlin, 5. julija, (be.) V okraju Mont Cenisa je prišlo do novega incidenta. Ita« lijanski vojaki so streljali na delavce, ki so bili 200 metrov od italijanske meje. Za« radi teh in prejšnjih incidentov je naro« čila francoska vlada svojemu poslaniku v Rimu, naj zahteva od italijanske vlade, da uredi to zadevo v smislu aneksijske po« godbe iz leta 1861.
Amnestija za politične obsojence v Franciji
Pariz, 5. julija, s. Na današnjem mini« strskem svetu je pravosodni minister Bar. thou predložil zakonski načrt o zmanjša, nju kazni za politične obsojence, kakršno je zlasti po gladovni stavki komunističnih obsojencev zahtevala javnost. Sklenjeno je bilo, da bodo določbe tega zakonskega načrta, ki bo v kratkem predložen paTta« meotu, veljale že sedaj za glavnega ured« nika lista «Action Francaise» Puja in za telefonistinjo tega lista, ki je bila aretira, na v soboto.
Pariz, 5. julija, (pa.) Zbornica je s 351 glasovi proti 110 odgodila razpravo o in« terpelaciji poslanca Bira glede aretacije Puja. Lstotako je zbornica zavrnila inter« pelacijo poslanca Cachina, ki je zahteval splošno amnestijo za politične zločine.
Pariz, 5. julija, (be.) Zbornica je soglas« no sprejela predlog, naj se omogoči komu« nističnemu poslancu Cachinu povratek v zbornico. Cachin je bil nato izpuščen štiri ure potem, ko je nastopil zapor.
Egiptski „kralj" v Londona
London, 5. julija (lo) Danes po<poldne je sprejel kralja Fuada župan v dvorani Gu-Hdhall. Kralju je bila podana v zlati Skrinjici pozdravna adTesa. Množice so egiptov skega kralja prisrčno pozdravljale. Na kosilu v Guilhallu je bil prisoten tudi angleški kralj s štirimi sinovi in mnogo odlične londonske družbe. Angleški kralj ie slavrl v svoji napitnici visokemu gostu Prisrčne odnošaje, ki vladajo med Egiptom in Anglijo. Kralj Fuad ie v svojem odgovoru povdar-jal srečno spremembo, ki je nastopila v od-nošajih med obema državna. Egiptski kralj je izročil londonskemu županu ček od 1000 funtov za mestne reveže.
Najstarejši človek v letalu
Berlin, 5. julija, (be.) Avstrijski predse I-nik Hainisch je vzel s seboj v letalo svojo 771etno mater, ki je po zatrdilu najstarejša oseba, ki je kdaj se vozila z letalom.
hoče Radič izbrati za svojega glavnega zaupnika, in mu poveriti vodstvo svoje politike v Sloveniji.
Dosedanjega dalmatinskega poslanca Bačiniča baje Radič noče več kandidirati. Ako bo to res. bo Rude Bačinič kandidiral na lastno pest. Jutri bodo radičevci izdali tudi volilni proglas za vso državo.
Vendar nekaj uspeha v Ženevi
Ženeva. 5. julija (lo.) Pomorska rozoro-žitvena konfcrenca je danes nadaljevala svoje delo in razpravljala o karakteristiki križark. Vprašanje rušilcev in podmornic je biio rešeno na podlagi kompromisa z angleškimi predlogi. Dobro poučeni krogi obžalujejo. da ni tehnični odbor v večji meri sprejel angleškega razorožitvenega načrta, vendar pa povdarjajo, da ie bil dosežen tekom štirinajstih dni, odkar traja konferenca, velik napredek.
Tukaišnj; dopisnik »Timesov« pravi, da je bil dosežen v tehničnem odboru v mnogih vprašanjih važen sporazum, v vprašanju podmornic. Sporedno z delom pododborov so se nadaljevali razgovor med posameznimi šefi delegacij. V končno konvencijo se bo unesla določba, s katero so vsi udeležniki konference sporazumni in ki pravi. da bodo vsi pogodbeniki nastopili skupno proti vsaki državi, nahajajoči se izven konvencije, ki bo razvila obširni gradbeni pomorski program.
Praktična Amerika
\Vashington, 5. julija d. Te dni so bila zaključena trgovinska pogajanja med Ze-dinjenimi državami in Rusiio. Gospodarski krogi skušajo izkoristiti položaj, ki ie nastal po prelomu trgovinskih in diplomatskih odnošajev med sovjetsko Rusiio in Anglijo. Znana ameriška Standard Oil Company je prevzela interesno zastopstvo ruske pe-trolejske industrije na vseh evropskih in orijentalnih tržiščih. Istočasno ie bil sklenjen sličen sporazum med Vacuum Oil Com pany in rusko industrijo nafte. V vladnih krogih naglašajo, da ti gospodarski sporazumi ne bodo imeli nikakega vpliva na politične odnošaje med Washingtonom in Moskvo.
Politika centruma
Berlin, 5. julija, d. Parlamentarni odbor centruma je po dolgotrajni debati sprejel resolucijo, s katero odobrava dosedanjo politiko svoje parlamentarne frakcije, ob« enem pa izreka upanje, da bo parlamentar« na frakcija tudi v bodoče vodila od vseh strani svobodno politiko. V političnih kro« gih se ta resolucija komentira kot dokaz, da se centrumaši nočejo vezati z desničar« ji, a tudi ne prelomiti svojih dosedanjih odnošajev z levičarskimi strankami, pa tu« di kot dokaz, da cen trum noče brezpogoj. no slediti obema vladnima strankama.
Vprašanje nemških vzhodnih utrdb
Berlin, 5. julija, d. Vlada je poevala potom generala Pawelsa francoskega in angleškega atašeja pri poslaništvu v Berlinu, naj si ogledata izvršeno po rušenje vzhodnonem-ških trdnjav. Oba atašeja sta dobila od sv:>-jih vlad instrukcfje, naj se temu vabilu od-žoveta. V vladnih krogih sodijo, da bo vprašanje porušitve nemških trdnjav na vzhodu s lem ogledom končnoveljavno likvidirano-
Mussolinijanski imperij!
C« d. — v Italiji, v začetku julija.
Da v gospodu Mussoliniju tiče lastnosti in težje neomejenega diktatorja, je pokazal že zdavnaj prej, preden je ustanovil fašizem in se po njem povzpel do najvišjih časti in absolutne oblasti v državi. Že kot otrok je — vsaj tako se pripoveduje — hotel vladati svojčas sovrstnikom, a ko je bil pozneje ravnatelj socialističnega <Avantija», ga je ravno njegovo diktatorstvo onemogočilo med sodrugi. Da gredo njegove težneje še celo preko diktature, se je pač tupatam tudi že namigovalo, ali vendar doslej niti z njegove strani same. niti s strani njegovih oprod, celo niti s strani njegovih najhujših nasprotnikov ni bilo dokazov za taka stremljenja. V onem znamenitem njegovem govoru 20. septembra leta 1922. v furlanskem Vidmu, tik pred fašistov-skim »pohodom na Rim». je pač res Mussolini izjavil, da bo fašizem le v toliko podpiral monarhijo, v kolikor bo le-ta hodila isto pot s fašizmom in njegovim pojmovanjem države, opaža se tudi, da fašizem poriva vedno bolj v stran vladarj.a ki v resnici že nima prav čisto nikakršnega vpliva na državne posle, iasno je tudi danes vsakomur v Italiji, da se vrši med vladarsko hišo Savojcev in Mussolinijem tih, ali zato tem ^ ostrejši boj. toda zato. da bi se mogli gospodu Mussoliniju pripisovati kaka cezarska stremljenji, pa vendar še ni bilo doslej resnih podatkov. Sedaj pa imamo take podatke, imamo jih črno na belem, v vodilnem listu fašizma, v samem Mussolinijevem <Popolu d' Ita-Iia». ki objavlja na uvodnem mestu članek, ki govori o «vodilnem razredu® v fašizmu.
«'Vodilni razred* v fašizmu! Ta izraz je prišel prvič iz ust samega gospoda MussoKntja pred nekoliko meseci, ko je zahteval, da se stvori v fašizmu skupina. razred, sloj ljudi, ki bodo sposobni za prevzetie vseh vodilnih mest v vsem javnem udejstvovanju italijanskega naroda. političnem, kulturnem in gospodarskem. Današnji »Popolo d' Italia* pa razpreda to Mussolinijevo misel o »vodilnem razredu* še dalje in pove končno popolnoma iasno, kakšen ji je njen končni cilj.
Že takoj v uvodu pravi članek, da •vodilni razred* ni primeren izraz, da se ta izraz uporablja edino le zato, ker je javnost še kolikortoliko okužena z demokratsko nezaupnostio. Pravi izraz je — aristokracija! Fašizem odbija za svoj »vodilni razred* i socijološki pojenj razreda kot skupine ljudi skupnih fizičnih znakov, i pojem historično-ma-terijalističnih ekonomistov, ki vidijo v »razredu* skup oseb, katere vežejo enaki ali vzporedni materijalni interesi. Hoče pa, da bodi njegov <vodilni razred* kategorija državljanov, ki naj tvori in ohranja tradicijo državne avtoritete in vladarske modrosti v državi, ali z drugo besedo: zahteva se aristokracija! Toda ta aristokracija se ne sme razumeti kot nekako pleme v fizičnem smislu. Biti morajo ljudje, ki so Italijani do mozga v kosteh, ki črpajo iz pro-šlosti modrost, iz bodočnosti pa trdno voljo, ki imaio čut za avtoriteto in odgovornost. dalekovidnost, prisotnost duha in odločnost v izvajanju svojih namenov. vobče ljudje, ki znajo in hočejo ukazovati, kar je eno in isto. Ne smejo pa biti ljudje, ki bi zastopali neko določeno skupino materiialnih interesov, kakor so jo zastopale v7se zgodovins"ke aristokracije.
Kako torej stvoriii tako aristokracijo in ji zagotoviti trajnost?
Tak aristokrat si zagotovi veljavo sam s svojim delovanjem. Zato je v tern smislu vse fašistično gibanje samo v svojem bistvu aristokratsko gibanje. Toda za opredelitev aristokratov je treba razlikovanja med preprostim vojakom in poglavarjem. »Za navadnega voiaka bo vedno velika čast, da je služil pod velikim poglavarjem, in tem večji bo ugled vsakega fašista, čim bolj bo utrjena avtoriteta tistih, ki ga vodijo*.
Dejanja takega aristokrata morajo biti odlična, namen pa jim mora biti afirmacija države in razširjevanje njene avtoritete. Ali ta odlična dejanja ni da bi bila samo materijalnega in vojaškega značaja, ker država ne potrebuje samo vojakov, temveč tudi finančnikov, diplomatov, upraviteljev, guvernerjev. Vobče se je tako vsakdo, ki je na odličen način sodeloval in sodeluje pri stvar-janju in poveča vanju fašistične države, že izkazal kot aristokrat in gre sedaj ie še za to. kaka naloga nai se mu odredi.
Kar ie bilo rečeno doslei. se pač nanaša na ves fašizem, ali kar sledi, je pa očividno nekega prav posebnega osebnega značaja, ker vendar ni mogoče misliti, da naj bi tudi v fašistični poaristokračeni državi vsa vodilna mesta dedno prehajala od roda na rod, kajti v naslednjem se govori o dednosti fašistične aristokracije.
Članek pravi, da je pač še predsodkov proti dednosti aristokratskega naslova. katere pa je treba odpraviti. Saj so bile vse velike zgodovinske aristokracije dedne. In aristokracija ne da bi morala biti povlastica. ker gre za to, da se podedujejo bolj dolžnosti in bremena kot pa časti. V ostalem pa. če se zdi popolnoma naravno, da sin podeduje kočljivo, zelo težavno nalogo, da nai upravlja denar, posestva, industrijska podjetja, ki jih je upravljal oče. zakaj bi sin ne mogel tudi podedovati kake politične funkcije?! In še tem prej, ko se more. preden se mu prizna oblast, ki jo je imel oče, dedič postaviti pred skušnjo, da dokaže svojo zmožnost in sposobnost!
Ali ni tu dovolj iasno rečeno, da gre za težnje in stremljenja, ki gredo daleč preko navadne pohlepnosti po časti in oblasti?! In kako se stvar še nadalje utemeljuje!
«In v resnici so velike rodbine (!) hrbtenica vseh velikih zgodovinskih razvojev. Ne morda po podedovanju, temveč pač zato ker se v rodbini človek oblikuje duševno in ko stopi v so- . cijalni vrvež, js že izoblikovan. Poznejše izkušnje ga morejo izpremeniti, toda ne globoko. Značaj, navada, da se presojajo do dna nekatera vprašanja in se jim prisoja temeljna važnost, upoštevanje tradicijonalnih vrednot, vse to se pridobi v rodbinskem krogu ali pa nik-' dar več, kvečjemu samo v posameznih, silno redkih slučajih. Zato pravimo, da se more vprašanje kontinuitete vodilnega razreda rešiti edino k z načelom dednosti naslova, četudi omsjenem po preizkušnji sposobnosti dedičev in vedno mogočem vrivanju novih živliev!*
Tako nekako se je pričelo tudi v francoski revoluciji, z direktorijem, potem s konzulatom, najprej časovno omejenim, potem doživljenskim in končno je prišlo dedno cesarstvo. Mussolini je sicer dejal v svojem zadnjem velikem govoru, da bo moral še kakih petnajst let ostati na svojem mestu, češ ker mu še ni rojen naslednik: toda sodeč po tem članku v njegovem lastnem listu mu je vendar naslednik že rojen, in da, ko se že stvar tako razvija, ne bo ostalo samo pri dedščini ministrskega predsedništva in šestih ministrstev, je tudi razumljivo!
Toda kaj poreko Savojci?! Kaj poreče prestolonaslednik Umberto. ko mu je tako kar čez noč vstal tekmec, sin bivšega — zidarskega podajača?!
Naj že bo. kakor hoče. jasno je, da se tu pripravlja nekaj, kar mora prej ali slej dovesti do izbruha odločilnega boja med savojsko monarhijo in fašističnim mussolinijanskim imperijem!
,tMi sam! in samo mU"
Malo odgovora na dr. Koroščevo vabo «dobromislečih» volil-
cev iz dragih strank
Svoj politični volilni govor, ki ga je imel dr. Korošec v nedeljo pred tako zvanimi zaupniki SLS v Rokodelskem domu, je končal s sila značilnim apelom na volilce v drugih strankah:
«Tudi v tem volilnem boju računamo na podporo vseh slovensko ip trezno-mislečih volilcev v drugih strankah.*
SLS se torej znova obrača na «do-bromisleče* volilce v drugih strankah. Dr. Korošec dobro ve, da se izplača apel na »dobromisleče* volilce. Saj mu .i; klerikalno tajništvo matematično na-tanč no izračunalo, da se rskrutira dobra tretjina klerikalnih vo'i'cev iz naprednega tabora in da bi SLS, ograniče-na na svoje stare pristaše, dobila komaj pičlo tretjino vseh glasov v obeh slovenskih oblastih. Na to dobro idejo dobrosrčnega apela na napredne volilce je prišla SLS po debaklu na volitvah v konstituanto. Tedaj je apelirala predvsem na dobromisleče napredne Slovence in jih strašila s centralizmom, velikosrbstvom. korupcijo v prestolici in jim mikavno predočevala tako zvani slovenski program. Vaba s slovenskim programom je bila že tedai natančno preračunjena in naj bi prikrila zgodovinsko nepobitno dejstvo, da so ravno slovenski demokrati izdejstvovali ukaz o ustanovitvi ljubljanske univerze ter forsiralj imenovanja univerzitetnih profesorjev. Mnogo naprednjakov je tedaj šlo preko teli nepobitnih dejstev in nasedlo klerikalni vabi. Tako je SLS narasla za eno_ tretjino slovenskih naprednih glasov. Že pri oblastnih volitvah se je videlo, da zapušča ta tretjina naprednih glasov klerikalne falange. Napred-njaki so bili dobri, kadar iih ie bilo treba vabiti, ko pa je bila SLS na vladi, je pozabila na napredne glasove, na katere apelira dr Korošec in je uganjala skrajni, brezobzirni, klerikalni partizanski teror. Ali naj navedemo nekaj tipičnih primerov iz zadnjega časa? Evo jih: Iz okrajnih cestnih odborov je SLS. čim je prispela na oblast, vrgla vse napredne. vsestransko z ljubeznijo in objektivno pri stvari delujoče napredne može na deželi. Veliko naprednih cestnih odborov je bilo protipostavno raz-puščenih in nadomeščenih s čisto klerikalnimi eksponenti.
Enako brco je dala SLS onim učiteljem, ki so klerikalnim Slomškarjem na ljubo zatajili idejo državnega in narodnega edinstva ter razbili skupno organizacijo naprednega učiteljstva. Za uslugo je pomladi SLS izbacnila iz vseh okrajnih šolskih zastopov napredne učitelje in može ter vse okrajne šolske zastope napolnila s pristnimi, večinoma nesposobnimi, zato pa temveč objestnimi klerikalnimi eksponenti.
Jeseni je SLS apelirala na g. Puclja in moledovala, naj protipostavno razpusti praviloma izvoljeno zbornico za
trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in imenuje takisto protipostavno g. Je-lačina, pristaša Slov. ljudske stranke Ogrina za komisarja, G. Pucelj je šel in zaril naprednemu svetu nož v hrbet in ugodil klerikalni želji. Enako je bil klerikalcem na uslugo g. dr. Lončar, bivši prosvetni šef. Ko pa je SLS februarja zlezla v vlado, je prijela dr. Lončarja za vrat in ga treščila na cesto, imenujoč mu pred nosom klerikalnega možakarja v muzej. Pucljevi ekonomi pa so kar frčali, kakor majski hrošči.
Čeprav je SLS v manjšini v Ljubljani, je izposlovala. da so bili njeni eksponenti proti očitni volji večine ljubljanskega prebivalstva imenovani v ge-rentski sosvet. Tu imajo zopet klerikalci prvo besedo, ostali morajo kimati
Še lepšo hvaležnost pa so klerikalci izkazali naprednim volilcem, ki so jim oddali svoje kroglice v oblastnih skupščinah. SLS je odrekla ogromni manjšini naprednih strank vsako udeležbo in kontrolo v oblastnih odborih, tako da pašuje ta stranka v oblastnih samoupravah brez vsake objektivne kontrole in nadzora, kar bije vsaki demokraciji v obraz. To postopanje si dovoljuje SLS v ustanovah, ki so izrecno gospodarskega in strokovnega značaja in kjer bi bilo celo mogoče pozitivno sodelovanje brez razlike strankarske pripadnosti. Ne. mi in samo mi. to je geslo SLS. kadar je na vladi.
Sistem absolutnega partizanstva ie upeliala v Sloveniji SLS. Nikoli ne bo prišlo do tega. da bi SLS na vladi imenovala kakega naprednega uradnika, čeprav bi bil mednarodna kapaciteta. Mi sami in samo mil
Prejšnji teden so poročali listi, da bo SLS ponudila -slovenskim radikalom dve dobri kandidacijski mesti. Eno v mariborski oblasti, v Ljubljani pa je mežikala g. dr. Ravniharju. SLS je potrebovala radikale, da io priporoče pri g. Vu-kičeviču. Teden dni nato je SLS snedla dano besedo, na zborovanju v Rokodelskem domu je dala radikalnim naivnežem fenomenalen nogobrc in jih potolažila z dr. Koroščevim vabilom na »dobromisleče* napredne volilce. da vržejo svoje krogljice v klerikalne žare.
Ali ni ironija usode, da si stranka klerikalnega absolutizma in terorja upa preko ust svojega voditelja dr. Korošca izdajati apele na napredne volilce. po vsem tem. kar je ta stranka zagrešila nad naprednimi učitelji, nad naprednimi pisatelji, nad naprednim svetom ored svetovno vojno, med vojno in sedn.i v naši novj državi! Dr. Korošec in SLS naj sedaj pred volitvami ne pozabita, da je bilo od njih slovesno proglašeno in tudi strogo izvajano načelo: »Mi sami in samo mi!» Naj se po tem načelu ravna klerikalna gospoda tudi pri volitvah in naj v stiski ne išče glasov pri drugih!

Soglasnost gluhonemih
Na nedeljskem zboru klerikalnih zaupnikov so bile kandidacijske liste SLS sprejete, ako smemo verjeti poročilu »Slovenca* — -soglasno s popolno enodušnostjo«.
Ta aki »krščanske liudomile demokratičnosti«, kakor imenuje z globokim humorjem g. dr. F Grivec take dogodke v klerikalnih strankah, se je odigral v naslednjem dra matično-teatraličnem okviru:
Najprej ie dr. Natlačen pozdravil dr. Korošca. Potem ie dr. Korošec govoril o SLS, ki ni več separatistična, ki ne kolne Beograda in centralizma in ki naznanja bodočo zvezo s skrahiranimi radikali. Dr. Korošec ie to pot molčal o preobremenjeni Sloveniji, pač pa se je izmotava! radi »uti_ hotapljenega člena 82. fin. zak«. Svoj govor ie končal z apelom na napredne volilce.
Nad klerikalno kapitulacijo pred Beogradom. pred centralizmom, pred radikalno korupcijo, pred radikalnim velikosrbstvom, pred radikalnim iramasonstvom. pred kapitalom, ki je »utihotapil« iamozni Sen 82. iin. zak., o nagradi 100.000 Din knezoško-fiiskemu ordinarijatu so velečastiti gospodje zaupoiki umolknili in molčali, navdušeno ploskali dr. Korošcu in en bioc priznali vse kandidature, ki jih je lastnoročno in brez vsake tolerance posiavil g. dr. Korošec s pristankom g. knezoškoia.
Gluhonem: zaupniki so vse to progiama-iično izdajstvo, vse osemletno varanje SLS, vse dosedanje neuspehe gospodov klerikalnih poslancev »soglasno z navdušenjem«, torej brez najmanjše kritike in negodovanja lepo odobrili.
Zakaj toffico klečeplazenja pred najvišjo diktarturo v SLS?
Skrivnost tega gluhonemega kimanja nam odkriva sam »Slovenec«. List piše. da so bili ti zaupniki večinoma župani, občinski odborniki, oblastni in skupščinski poslanci, uradniki na položajih itd., torej ljudje, ko jih karijera zavisi od »demokratičnega vodstva« v Ljubljani. Ah" ie po taki diktaturi še uganka, da je moral ubogi g. dr. Gosar prepustiti svojega najboljšega prijatelja dr. Stanovnika v njegovi borbi proti klerikalni oligarhiji na cedilu? Kaj ne strah in trepet radi skupščinskega mandata gre preko srčnih stikov zvestega prijateljstva?
Soglasnost gluhonemih in pa dr. Griv. čeva »krščanska ljudomila demokratičnost«?
«Obzor» o naraščanju SDS
Včerajšnji «Obzor» objavlja uvodnik iz Splita o predvolitvenem položaju v Dal« maciji. V članku pravi med drugim doslov. no: »Dejstvo je, da zapuščajo radikalski volilci svojo stranko in da prestopajo za naše razmere v množicah v samostojno demokratsko stranko. To se dogaja zlasti v Kotoru in v ravninskih okrajih Renkov. ca in okolice.*
Kandidature hrvatskih klerikalcev
Zagreb, 5. julija, u. Danes je odredila hrvatska puoka stranka kandidate za svoje liste. Za varaždinsko župani jo je določen dr. Janko Šimrak, za Požego dr. Kuntari, odvetnik iz Zagreba, za Virovitico dr. Firinger, za Srem dr. Šimrak. za Zagreb dr- Bakšič, za modruško - reško županijo dr. Juretič, za Južno Dalmacijo urednik Barič, za Mostar Žarko Vabo. za Banjaluko dr. Ziolini, za Tuzlo dr. Šimrak.
Napredni javnosti
(Dopis Iz učiteljskih krogov.)
Napredni učitelji smo imeli do 1. 1930 svojo organizacijo pod imenom »Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev«, klerikalno orijentirano učiteljsko ie imelo cd L 1900 »Slomškovo zvezo«.
Po vojni je kazalo, da bodo Slomšk-irji pristopili v našo Zavezo, a po krivdi riiho-vih voditeljev ni prišlo do tega, pač pa se je 1. 1920 strnilo vse učiteljstvo v državi v novo organizacijo, ki se imenuje Udruženje jugoslovenskega učiteljstva (UJU).
Tudi v to organizacijo Slomškarji niso hoteli vstop; • dasiravno ni bilo pravih razlogov proti vstoDU.
UJU ni bila politična organizacija ter je imela v svojem okrilju učitelistvo, pripadajoče vsem političnim strankam, razen Slomškarjev in hrvatskih separatistov.
Organizacija UJU ie razdeljena na pover jeništva in slovenski učitelji spadajo k po-verjeništvu Ljubljana, ki ima svoia okrajna društva. V tem poverjeništvu ie vladalo ves čas najlepše soglasje, ker je učiteljstvo, če tudi po mišljenju pripadajoč raznim naprednim strankam in struiam. bilo enoduš-no za svobodo šole in učiteljstva. V tem so se vrste Slomškarjev krčile, posebno naraščaj je vstopal samo k UJU.
Naenkrat pa ie od nekje zapihal drug veter. Nekaj glav se ie strnilo in izdali so tako zvano »deklaracijo« za riiteljstvo. V deklaraciji so se izrekli predvsem za depolitizacijo šole in učiteljstva. Glavno, kar so hoteli doseči s to deklaracijo ie bila zahteva, da bodi učitelj brez načel, osobito naprednih. Zato so se ustvaritelji deklaracije tudi povsem izbegnili jasnemu izrazu in izpovedi o narodnem in državnem edinstvn.
O tej deklaraciji se ie vnel vroč boj v okrajnih šolskih društvih in v glasilu »Učiteljskem Tovarišu«, ki je cele strani prepuščal deklarašem, a nasprotni struii, proti-deklarašem razkosaval njihove članke na več številk. Slednjič je prišla deklaracija julija 1926 na glavni skupščini v Celju na glasovanje. Že poprej in tako tudi sedaj so protideklaraši poskusili vse, da bi prišlo do sporazuma: slednjič so se izrekli za sprejem deklaracije pod pogojem, da se v besedilo vnese dostavek, da temelji vse delo učiteljstva na podlagi narodnega in državnega edinstva.
Večina ie odklonila ta pogoi in protide-klarašk; delegati so zapustili zborovanje. Da pa se vendar doseže sporazum, je manjšina ob vsaki priliki skušala poravnati spor s tem, da je zahtevala naj se sprejme v deklaracijo narodno in državno edinstvo, a ožji sosvet je gladko odklanjal vse te pametne nasvete.
Krčevito so se branili na skupščini izraza za narodno in državno edinstvo trdeč, če S2 sprejme to v deklaracijo, potem ne morejo pristopiti vsi (!) učitelji v UJU. Pri tem so mislili na vstop Slomškarjev (klerikalcev) v UJU-Zavrnitev narodnega in državnega edinstva v deklaraciji ie imela posledico da .ie izstopilo okrog 300 članov in članic iz UJU- Osnovali so svoi list »Edinstvo« in se organizirali v srezkih društvih.
Učiteljstvo, zbrano v tej organizaciji ne odklanja stanovskega edaistva. stoji pa brezpogojno na osnovi ideje narodnega in državnega edinstva, hoče svobodo šoli in sebi. Svoje kulturno delo vravnava na podlagi svobodomiselnega in naprednega svetovnega nazirania.
Kaj pa UJU?	_
Ker se je vsled izstopov zmanišalo člansko so nadomestili to izgubo s Slomškarji, ki so komaj čakali ugodnega trenotka, da dobe priliko svojo omalovaževano organizacijo spraviti v boljše poziciie med učitelj-stvom. Slomškarji pa niso prišli samo kot enakoveljavni člani v UJU, ampak so se znali takoj prav izdatno uveljaviti v UJU. Dočim se je ostalo članstvo v UJU odreklo vsakemu naprednemu in naciionalnemu pravcu v organizaciji so si Slomškarji poleg vplivne vloge v UJU pridržali svoje izrazito kulturno — strankarsko postojanko — organizacijo »Slomškovo družbo« z glasilom »Slovenski Učitelj«, s pomočjo katere hočejo obravnavati pedagoška vprašanja na klerikalni podlagi. To so izpovedali čisto jasno po vstopu v UJU. Kaj so prinesli Slomškarji učiteljstvu v UJU? Enakopravnost učiteljstva se zrcali v ravnokar izvršenem imenovanju izrazitih Slomškarjev v oblastni šolski odbor, v odbor za zaloge šoiskih knjig, izvolitev Slomškarjev v ocenjevalno komisijo in disciplinsko sodišče. Zadnja učiteljska imenovanja so se izvršila vsa v prilog klerikalcem!
To ie posledica depolitizacije. V polemikah piše »Učiteljski Tovariš« o narodnem in državnem ediustvu in je imenuje »puste iraze«, »oglojano kost«, '-bojno geslo političnih strank«, »strankarsko politično izrabljena zastavica«, »geslo za delitev učiteljstva v državnotvorne in protidržavne« itd. »Dvoje je — piše »Učit. Tovariš« na nekem drugem mestu — kar je nas v preteklosti Pred vsem oviralo, da nismo zasidrali v narodu t. j. vpliv nemške vzgoje in nemške kulture na slovensko inteligenco, ki ni bila zmožna spraviti svojega idejnega življenja v organski odnos z življenjskimi pogoji svojega malega, a politično in gospodarsko zasužnjenega naroda.
Tudi naš cacijonalizem je brl poln tuje idejne primesi, nedosleden in slaboten..« »Učiteljski tovariš« se jako moti. Mi smo bili pred vojno zasidrani v narodu mogoče mnogo bolj nego danes. A kaj ie to »zasi-dranje« pomagalo, ko je bil narod pod rojim jarmom. Vse naše ideale, ves naš nacionalizem je z kruto roko razbijala Avstrija in vsak odpor je bil le začasnega značaja. Danes Pa je naš narod prost, danes lahko razvija učitelistvo nemoteno svoie nacijo-naine ideale med narodom. In kai je napravilo UJU? Odreklo se ie našemu največjemu nacijonatnemu idealu, odreklo se je narodnemu edmstvuM
Podan je s tem splošen opis tendence inicijatorjev tkzv. deklaracije, ki povdarjajo ob gotovih prilikah svojo naprednost in svobodomiselnost, a v resnici pospešujejo njihova dejanja vse kaj drugega.
V pojasnilo naj bodo te vrste napredni slovenski javnosti, ko bo te dni čitala, da zboruje UJU v stari narodno-napredni trdnjavi v Kranju, v Sok. domu. a o drugi priliki bo opravila isto delo kje drugje v orlovskem domu.
Učitelistvo, ki je ohranilo ideale in ki je s pozitivnim delom med narodom pokazalo, da mu udejstvovanje na prosvetnem in narodnem polju ni prazna fraza ne more kreniti s svojega pota in hoče tudi v bodoče roko v roki delovati s tisto slovensko napredno inteligenco, ki posveča svoje moči kulturnemu delu, da brani naš narod pred pogubnim vplivom mternaciionahiega kteri-kalizma.
Smatrali smo, da je potrebn-a informirati slovensko napredno javnost o stališču naprednega učiteljstva napram UJU. Organizacija UJU ie danes dejansko predstavnica onih, ki so se prostovoljno združili s klerikalnimi Slomškarji, ne samo iz stanovskih ozirov, temveč, da skupno s Slomškarji širijo kulturo med ljudstvom! «Učit Tov.» brani to skupno kulturno delovanje s klerikalci in imenuje vse tiste, ki smatrajo skupno kulturno delo klerikalcev ?n naprednjakov kot nemogočo stvar — »frazerie in la-žinacijonaliste«.	A. G
Lista SLS v mariborskem okrožju vložena
Maribor, 5. julija. Kandidatna lista SLS za mariborsko oblast je bila danes vložena. Sodišče je kandidatno listo odobrilo in tako dobi lista prvo mesto. Lista SLS je naslednja:
Nosilec kandidatne liste: dr. Anton Korošec.
Brežice in Laško (vezana): dr. Anton Gosar, Ljubljana namestnik Josip Tratnik, župnik, Rajhenburg.
Celje: dr. Jakob Hodžar. Celje, namestnik Alojz Kronovšek, Braslovče.
Dolnja Lendava in Murska Sobota (vezana): Jožef Klekl, župnik. Čren-sovci, namestnik Ivan Jerič, Murska Sobota.
Konjice in Ljutomer (vezana): dr. Josip Hohnjec. Maribor, namestnik Jakob Rajh, Ljutomer.
Maribor desni breg: Štefan Falež. Orehova vas pri Slivnici namestnik Janko Mlakar. Studenci pri Mariboru.
Maribor levi breg: Franjo Zebot. Maribor. namestnik Ljudesvit Poljanec. Co-getinci.
Mozirje in Slovenigradec (vezana): Vlado Pušenjak. Maribor, namestnik Mariin Steblovnik. Šmartno na Paki.
Ormož in Prevalje (vezana): Andrej Bedjanič, Obrež pri Središču, namestnik Mikelin, Prevalje.
Ptuj: Ivan Vesenjak. Krčevina pri Mariboru, namestnik FVanc Zupančič, Slovenja vas.
Šmarje: Jakob Vrečko, Boletina pri Ponikvi, namestnik dr. Anton Ogrizek. Celje.
Za defmitivno trgovinsko pogodbo s ČSR
Beograd, 5. julija, p. V septembru se se» stanejo v Dubrovniku delegati Češkoslo« vaške in Jugoslavije, da se definitivno skle« ne trgovinska pogodba. Češkoslovaška vla« da je predložila dve listi svojih zahtev, na katerih podlagi naj bi se vršila poga« janja. Prva se nanaša na sedanje stanje, druga pa se tiče znižanja carinskih po* stavk. Kar se tiče naših izvoznih carin, za« hteva Češkoslovaška, da se odpravi carina na surove kože domačih živali in divjačine. Trgovinske in obrtniške zbonnice zbirajo ves materijal in ga urejujejo za naš eks« port. Vlada zahteva od vseh zbornic in gospodarskih korporacij mnenje, kakšna lista naj se postavi napram češkoslovaški listi.
Velike manifestacije v Zagrebu
Zagreb, 5. julija, n. Zvečer jc bila sve. čana proslava 1100 letnice Sv. Cirila in Metoda. Ves Zagreb je bil na nogah. Lah« ko se reče, da je bilo na ulicah do 30.000 ljudi. Vsa manifestacija je pokazala tudi značaj nerazpoloženja proti Italiji, ker se samo tako more razumeti ogromno sode. Iovanje in navdušenje zagrebškega občin, stva. Ob 19. je sprevod, ki se ga je ude!e* žilo do 10 tisoč ljudi., prišel na Jelačičev trg, kjer sta govorila med drugimi pod. župan Krčelič in dr. Rittig. Med sprevo. dom sicer med občinstvom ni bilo vzklikov poti Italiji radi discipline občinstva, ven. dar pa je velik policijski kordon varoval italijanski konzulat.
Monstre-proces proti Radiču
Voditelja HSS bodo tožile vse zagrebške gospodarske ustanove radi očitka »hajduška banda«.
Zagreb, 5. julija r. »Hrvat« poroča da so imele zagrebške gospodarske ustanove sestanek, na katerem ie bflo sklenjeno, da vložijo tožbo proš Stepami Radiču radi razžaljenja. ker je imenoval vse zagrebške gospodarske pfosli se* oblastne skupščine -hajduška banda«. Tožbo bodo vložili poedmi clam teh korporacii individualno.
Pribičevič v Liki
Beograd 5 julija. r. Zvečer odpotuje Svetozar Pribičevič na turnejo po Liki in severni Dalmaciji V četrtek bo govonl na peterih mestih v srezu Donji Lapac. v pe. tek prisostvuje okrožni konferenci v Go. spiču. v soboto govori v Sibeniku, v nede. ljo pa v Benkovcu in Smilčiču.
Nali Kraji
Veličasten pogreb Ivana Birolle
Zagorje, 5. julija Zagorski kot je zamrl v tužni žalosti, kakor da je popadla mrzla slana vse življenje. Vsakdo, ki je poznal pokojnega Birollo, je klonil glavo in solze sočustvovanja do njegovih ter spoštovanje do njega je bilo opažati v očeh
• »Kolo« je povabljeno k ponovnemu nastopu v Frankfurtu. Bržčas bo odpotovalo tekom zimske sezone in bo še enkrat izvajalo »Oratorij svetili bratov Cirila in Metoda«. Nocoj bo »-Kolo« prvič izvajalo novi oratorij v zagrebški stolnici pod vodstvom prof. Srečka Kumarja.
vseli, saj je bil poosebljena dobrota. Ko so dvignili iz z venci prenapolnjene sobe belo krsto, v kateri je ležalo truplo Ivana Birolle, se je orosilo sleherno oko. Pevci so zapeli pesem »Blagor mu« . . .
Ves v solncu je bil svet, ko je krenil ogromni sprevod na pot proti farnemu pokopališču. Spredaj ob križu So-koiice s krasnim belim vencem, Sokoli, železniški delavci, globoko užaloščeni delavci, za njimi rudniška godba, požarna barmba in poleg ožjih sorodnikov nešteto ljudstva, ki je pokojnega spoštovalo in zares prisrčno ljubilo.
Rajnega Ivana so spremili na zadnji poti tudi sreski poglavar g. Podboj iz Litije, inž. Homann od trboveljskega in inž. Lapornik iz zagorskega rudnika. Ob odprtem grobu je spregovoril krasne besede zastopnik domačega Sokola br. Zupančič, nagiašajoč vse karakter-ne vrline nepozabnega Ivana. V imenu podružnice SPD se je poslovil g. Fer-do Tomazin, spomin.iajoč se lepih trenutkov, ki sta jih skupno preživela v blaženi prosti naravi.
Nato so padle prve grude na belo ra-kev na malem gričku, ki ga je obsvet-ljevalo rdeče zahajajoče solnce, sipajoč na grob zadnje žarke . . .
Navdušen sprejem „Kola" v Zagrebu
Po leph uspehih na glasbenem festivalu v Frankfurtu je hrvatsko pevsko društvo »Kolo« doživelo včeraj opoldne pri po-vratku v Zagreb prav prisrčen sprejem na glavnem kolodvoru. Poleg številnih predstavnikov se je zhraa tudi velika množica meščanstva, posebno mnogo je bild dam.
Ko je z majhno zamudo privozil vlak, so bili vrli pevci navdušeno aklamirani. V imenu mestne občane jih je pozdravil podžupan Krčelič; čestital jim je na uspehu in izrazil zahvalo v imenu mesta Zagreba. Za Zvezo hrvatskih pevskih društev je imel kratek pozdravni nagovor Nikola Faller, nakar je podpredsednik pevske župe »Lisin-skij Sušič izročil »Kolu« lovorjev venec. Vsem se je prisrčno zahvalil predsednik »Kola« dr. Korenič, ki je kratko očrtal naporno delo pri uvežbanju dr. ŠLrolinega oratorija, ter velik uspeh tega novega dela v Frankfurtu pred najvišjim forumom glasbenikov.
Prva planinska nesreča v triglavskem pogorju
Včeraj je s Severne stene padel učitelj Edo Deržaj. — Rešilne ekspedicije na delu.
Ljubljana, 5. julija.
Danes popoldne se je raznesla po Ljubljani alarmantna vest o prvi letošnji nesreči v naših planinah. S popoldanskim gorenjskim vlakom je odšla včeraj, v pondeljek, iz Ljubljane mala družba že znanih izvežbanih turistov: dr. Tominšek mL, ga. M. Pibernikova^ gdč. Pavla Jesihova ter 23 letni učitelj j Edo Deržaj. Dospevši v Mojstrano so | ponoči nadaljevali pot skozi Vrata in ; nočevali v Aljaževem domu. I Ni še znano, ali je družba danes za-rana krenila skupno proti vrhu, ali se je delila. Gotovo pa je, da sta odšla v smeri na Triglav čez nevarno Severno steno po čisto novi kozji poti učitelj Deržaj ter gospa Pibernikova. V tako zva-nem Črnem grabnu je prišlo do katastrofe, o kateri pa podrobnosti še niso znane. V Ljubljano je popoldne dospela telefonska vest, da je
učitelj Deržaj zgrmel preko skal v globino.
Vest je telefonirala iz Mojstrane gospa Pibernikova sama, ki se je vsa prestrašena vrnila v dolino. Usoda ponesrečenca je doslej popolnoma neznana in se ne ve, je-li ostal pri življenju, ali je mrtev. Iz Mojstrane se je takoj po povratku ge. Pibernikove podala v planine rešilna ekspedicija. Tudi ljubljanski Skalaši so takoj odšli na reševalno eks-pedicijo in iz Mojstrane urno krenili proti Triglavu.
G. Edo Deržaj je znan športnik, ki se je posebno odlikoval v lahkoatletski sekciji SK Ilirije, poleg tega pa je bil navdušen turist in spreten smučar, skratka, idealen ljubitelj planin. Vse upanje še ni izgubljeno in vsi turisti s prestrašeno rodbino gotovo iskreno želijo, da se vest o katastrofi ne bi potrdila v vsej grozoti.
Otvoritev ekspoziture srez-kega poglavarstva v Škof ji Loki
Dolgotrajna in naporna je bila borba, ki jo je vodila Škofja Loka za izpostavo sre_ skega poglavarstva. Nad 2 leti se je za njo pehal občinski odbor s poslanci.
Toliko večje veselje je zavladalo po vsej Loki in njenem okraju, ko se je zvedelo, da je težko pričakovana želja uresničena in se s 1. julijem izpostava otvori. Prav vsa Loka je vneto sodelovala na tej izredni svečanosti. Pred mestno hišo, ki je bila bogato okrašena z zelenjem, lam pij oni in zastavami, je bil postavljen govorniški oder; pa tudi ostalo meščanstvo je okrasilo svoja okna in pročelja hiš kolikor moč izdatno, da je na večer 30. junija imelo mesto najsvečanejše lice. Ze pred napovedano uro so se zgrinjale na Glavnem trgu nenavadno velike množice ljudstva ter pričakovale napovedano iluminacijo in bakljado. Zažarele so tisočere lučice, ko je na oder stopil župaa g. Hafner. Svojo in vseh občanov radost je izrazil prav kratko z besedama: »Dosegli smo!« S toplo besedo ugotavlja, da je občinski odbor složno in vzajemno deloval za povzdigo in napredek mesta. Ne more prezreti dejstva, da so mu prav tako napredni občinski odborniki stali ob strani in pripomogli, da je bilo delo vseh' odbornikov na gospodarskem polju povsem enotno in skupno. Želi take harmonije tudi v naprej, kajti to bo najboljše jamstvo za boljšo in srečnejšo bodočnost LoSanov in okoličanov. Ko je pozval k trikratnemu pozdravu Nj. Vel. kralju
Kulturni pregled
Mariborski gledališki abonenti, ki še niso
plačali vseh obrokov, se naprošajo, da to store čim preje.
Akademiki v Mariboru. Koncert akademskega zbora iz Ljubljane je privabil precejšnje število ljubiteljev naše lepe pesmi. Vse obsodbe pa je vredno dejstvo, da bi med poslušalci lahko prešteli na prste zastopnike pridobitnih krogov, advokatov in častnikov, ki s svojo dosledno odsotnostjo glasno izpričujejo omalovaževanje vseh kulturnih prireditev. Temu nasproti treba podčrtati, da ie poleg uradništva in dijaštva posetilo prireditev znatno število Nemcev. Zbor razpolaga s krepkimi II. basi. dobrimi zvenečimi I. basi in U. tenorji, dočim so I. tenorji znatno šibkejši. k;ir pa ne ovira homogenosti. Že prvi nastep je pokazal, da imamo pred seboj vzorno discipliniran in prožen zbor, ki z lahkoto obvlada tudi najtežja mesta in sledi slednjemu migljaju svojega agilnega dirigenta, ki je v pravem pomenu besede duša zbora. C.os.pod Marolt je rutiniran dirigent, ki sugestivno obvlada svojo mlado pevsko družino, da se z njim v pesmi dviga, pojema, vriska in toži. kar je dosegel že v prvem letu skrbnega dela.
Program, ki je obsegal povečini skladbe novejšega datuma, je absolviral zbor nad vse častno. Izmed pesmi so najbolj ugajale Adamičeva -Kreffata se baba in <ievojka», Pav-čičeva tKmečka baladi>, Mirkovo <Jutro», Foersterjev <-Spak» in Miroltov »-Ljubi konja' ,iaše». Poslušalci so po vsaki točki nagradili zbor z glasnim priznanjem. Veliko presenečenje je vzbudil koncertni violinist gosp.
Aleksandru, je zaigrala godba državno himno, ki jo je množica poslušala odkritih glav.
Obl. poslanec g. Planina zatem predoči vse koristi pridobljene ekspoziture. Želeč svojemu mestu in celemu okraju vsestranskega napredka, poda besedo g. J. Potočniku kot predsedniku odseka za povzdigo sejmov. Ta se spominja tragično preminulega Rudolfa Ziherla, katerega spomin navzoči počastijo s trikratnim vzklikom' »Slava!« Izreka zahvalo g. dr. Gregorju Žerjavu, kakor tudi Jugoslovanskemu klubu, ker vsi so pripomogli, da ima Loka to svečanost. Pridobitve veterinarja, vojašnice in izpostave kažejo na že dobljene uspehe — mlekarska in meščanska šola pa bodo cilj bodočega dela. Poziva meščane, da podpro snujočo se stanovanjsko akcijo, ker bo Loka postala pretesna in bo treba zidati.
Ko je še pevski zbor odpel pesmi »Slovenski svet, ti si krasan« in »Slovenac, Srb, Hrvat«, se je razvila povorka, ki jo je otvorila mladina z lampijoni. Njej je sledila požrtvovalna gasilska godba in za njo celokupni občinski odbor s pevci in ti-sočglavo množico ljudstva. Do viška je vzkipelo navdušenje ob zvokih strumnih koračnic Razvila se je mogočna manifestacija z viharnim vzklikanjem kralju, rodnemu kraju in županu. Veselo razpoloženje še dolgo po obhodu ni poleglo in je zamrlo šele pozno v noč.
Drugo jutro je položil obč. odbor s kratkim nagovorom na grob pok. Ziherla šopek cvetlic in se nato vrnil v mesto k slavnostni otvoritvi izpostave, ki jo je ob navzočnosti zastopnikov občin Selške in Poljanske doline, predstavnikov državnih" in civilnih oblasti gg. vlad. svet. dr. Senekovi-ča, kranjskega sresk. pogl. dr. Žnidaršiča, šefa izpostave dr. Mareša i. dr. izvršil veliki župan dT. Vodopivec. Nato se je vršila intimna zakuska »Pri kroni«.
Poletje na naših gorah
Kdor je bil zadnje čase v triglavskem pogorju, se ni mogel načuditi, kako malo snega je sedaj na Triglavu, ko ga je vendar druga leta bilo ob tem času še dovolj. To razveseljivo dejstvo omogoča turistom, da se lahko svobodneje gibljejo. V nižjih legah triglavskega pogorja je tudi flora že prav bujna. Koče SPD so že vse otvorje-ne in dobro oskrbovane; pota so v redu tako. da je užitek hoditi po planinah. Pot z Malega Triglava na Aleksandrov dom je potrebna popravila. Cujemo, da bo kmalu popravljena. Isto tako tudi zgornja pot s Staničeve koče na Kredarico. Poletna vro-čfina v višjih legah prav nič ne pritiska. Posebno zjutraj in zvečer, čez dan pa ob vsakem lahnem vetriču je zrak svež in prijeten.
Mnogo obiskovalcev imata Stol in Golica, kjer je letos opažati močan obisk turistov iz Avstrije; celo z- Dunaja prihajajo na Golico. V splošnem se opaža, da Avstrijca zelo radi prihajajo na naše gore. Ugajajo jim orirodne lepote in prijaznost ljudstva. Ne morejo prehvaliti naših koč, ki so snažne in izvrstno oskrbovane.
Priporočljiva je nadalje Črna prst. Visoka je 1900 m, a je kljub temu ena najlepših razglednih točk na meji naših planin. Posuta je z bujno planinsko floro. Ravno sedaj je na črni prsti flora v popolnem razvoju. Skrajno potrebno pa ie, da planincem vnovič priporočimo: Čuvajte lepoto naših planin, ne uničujte planinsko floro! Posebno nežni spol ki zadnje čase v vedno večjem številu zahaja v planine, kupuje in tudi sam neusmiljeno grabi planinsko cvetje.
Obiskovanje Črne prsti doslej ni bilo baš prijetne, ker koče niso bile dobro urejene in oskrbovane. Pod skrbnim vodstvom SPD sta Orožnova in Malnerjeva koča letos prišli v najlepši red. Hrana in prenočišče je dobro in poceni. Našla pa se je tudi nova pot do vrha Črne prsti po našem ozemlju, da ne prideš z Lahi v ožje stike.
Priznati je treba SPD, da so koče v naših gorah vse v redu oskrbovane In PTav udobno urejene. Pritožujejo se seveda posamezniki radi vseh mogočih stvari. Je pa zadeva taka: kakor doma, ni nikjer, in če si siten, ne zahajaj v planine. Za turista, ki ni preveč natančen, pa so planine dovolj urejene da se v kočah počuti kakor doma.
B.
Rupelj, ki je 6 svojo rutino izzval viharen aplavz. Spremljevanje je bilo diskretno in lepo. Gosp. Rus je s svojimi samospevi pokazal obsežen in krepak glasovni materi-ial in veliko rutino, za kar je žel ponovno pohvalo.
Koncert je nudil prvovrsten umetniški užitek, za kar gre vse priznanje agilnim akademikom in njihovemu vodji gosp. Ma-roltu.	—c.
Glasbeni festival v Frankfurtu in Jugosloveni
Kakor beležijo zagrebški listi, je pevsko društvo <Kolo» izvedlo z odličnim uspehom na frankfurtskem festivalu •cSommer der Musilo Širolin oratorij cživot i spomen sv. brade Cirila i Metodija>. Tako je bila naša glasba vsaj nekoliko zastopana na veliki mednarodni prireditvi. Zagrebški listi obtožujejo pristojna ministrstva, da niso z ničemer podprla tega reprezentativnega nastopa v inozemstvu. Kako sodijo srbski krogi o frankfurtskem festivalu, ki mu je priključena razstava <Musik im Leben der Vol-ker». priča članek dr. Miloja Milojeviča v 4. števiki druse knjige <Srpskega književnega glasnika«. Nemci so rezervirali na tem festivalu. ki obsega 79 koncertov in drugih mu-zikalnih prireditev. Jugoslovenom 12. in 13. avgust. Čeprav so zastopani v Frankfurtu skoraj vsi omikani narodi, celo Turki, bomo Jugosloveni tudi tu izostali. Ne da ne bi imeli muzikalnih del, ki bi nas dostojno reprezentirala pred tujim svetom. Takih del
imamo častno število. Ali država, ki včasi kar razsipuje denar, ni našla cbudžetne možnosti:*, da bi se bilo predstaviteljem jugoslovanske glasbe omogočilo sodelovanje v Fraak furtu. Prijavilo se je na lastno pest pevsko društvo <Zora» v Karlovcu, ki pa tudi ne pojde na festival. Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva, ki je po vsej verjetnosti prejel dovolj zgodaj vabilo frankfurtskega prireditvenega odbora, ni niti beograjskih glasbenih krogov obvestil o pripravah za mednarodni festival, kamoli, da bi bil dal sam pobudo za reprezentativen nastop Jug«n slovenov. Tako v času, ko toliko polagamo na to, da se široki svet zainteresira za nas, vzbujamo pozornost edinole po svoji nena-vzočnosti na mednarodnih kulturnih tekmah. Nič ne čutimo sramu, da nas v tem oziru prekašajo celo Turki.
0 naši državi se je čulo v Frankfurtu ob Majni le povodom nastopa zagrebškega <Kola>. Omeniti pa je treba, da je cKolj* nastopilo v okvirju koncertov (Mednarodnega udruženja za moderno muziko», zato bodo Jugoslovenom namenjeni dnevi slej ko prej nezasedeni, namreč z naše strani. Slovensko, hrvatsko in srbsko glasbo ie zastopal v sestavu mednarodnih koncertov sicer odličen Širolin oratorij, vendar pa j"e taka reprezentanca «ialeko nezadostna.
Naš kulturni prestiž ie zopet trpel. Tem znaeilnejše je tedaj dejstvo, da vlada ni podprla niti edinega društva, ki je šlo iz naše države v Frankfurt. da, ni mu dovolila niti voznih olajšav. Ne sre za *Kolo», — gre za to, ali v času mednarodne kulturne tekme, v času tolikih spletk zoper Jugoslavijo, umeiemo varovati svoj kulturen ponos ali ne? Odgovor je. kakor pričajo zgornji podatki, zelo nezadovoljiv.
Četrti dan Ljubljanskega velesejma
Včeraj je bilo 3000 do 4000 posetnikov. — Kupci so prevladovali. — Kupčije se zelo povoljno razvivajo. — Srbijanci povprašujejo po manufakturi.
Včeraj, na četrti velesejmskd dan, je že zgodaj zjutraj začela pritiskati izredno soparna vročina. k; je običajno naznanjevai-ka vremenskih sprememb. No, pa nas je včeraj prevarila. Vreme je ostalo lepo in še prelepo tako, da smo si želeli malo nebeške vlage, ki bi ohladila mater zemljo in z njo nas, ki smo zopet znova blodili po velesejmskem labirintu ter opazovali življenje in vrvenje sicer ne prevelikega, vendar še vedno primernega števila sejmarjev.
Morda je včeraj baš prevelika vročina zakrivila, da se je število posetnikov skrčilo na kakih 3000 do 4000 duš. Kljub temu pa se tnora včerajšnji dan označiti za najuspešnejšega dosedanjih velesejmskih dni, kajti včeraj so se ves dan sklepale kupčije. Kolikor se da presoditi, so med sejmarji po številu najbrže prevladovali resni interesenti za blago, katerih je bilo posebno mnogo iz Srbije (Skoplje itd.), precej tudi iz Bosne, Hrvatske, Vojvodine in nekaj iz Črne gore. Zastopana je bila med kupci v veliki meri tudi Slovenija. Med ino-zemci so bili naši rojaki iz Julijske Krajine, potem Čehoslovaki, Avstrijci, Nemci in nekateri drugi. Za prihodnje dni je napovedan prihod gostov iz Egipta Včeraj sta si ogledala velesejem dopisnik beograjskega »Vremena« g, Grga Kostič iz Beograda in g. Rudolf Roth, zastopnik švicarskega dnevnika »Berner Tagblatta«. G. Roth je izjavil, da mu velesejem prav ugaja in da bo deloval na to. da bi prihodnje leto tudi švicarska industrija v večji meri razstavila na Ljubljanskem velesejmu Posebno zanimiva je njegova izjava o naših letoviščih. G. Roth, ki si je ogledal predvsem Bled, je menil, da je slovensko Ietoviščarstvo sicer dobro razvito, vendar pa bi švicarski praktiki iz naših letovišč napravili mnogo več, ker naravni pogoji za procvit so dani. Seveda, nam manjka kapitala, pa tudi organizacijskega talenta za Ietoviščarstvo, ker smo pač še novinci v tej stroki
Pri kupčijskih zaključkih se vidi, da za luksuzno blago ni prevelikega zanimanja, ker je predrago. Podražuje uvoženo luksuzno blago največ carina. Številni, lahko rečemo, razmeroma zelo številni so kupčij-ski zaključki v vsakdanjih potrebščinah; posebno kmetijske potrebščine bi se letos prav povoljno prodajale, toda, kakor smo že včeraj poročali, je v tej stroki letos premajhna izbira. Srbijanci kupujejo predvsem manufalkturo. Podeželski posetniki se zanimajo med drugim tudi za mlekarsko orodje. Na velesejmu so razstavljeni prav. lični posnemalniki za manjše količine mleka. Tak posnemalnik bd morala imeti vsaka kmet-ska hiša, ki ji preostaja mleko. Kupčije so se včeraj sklepale nadalje še v pohištvu, v motornih brizgalnah, čevljih in drugem blagu. Avtomobili, motorna in navadna kolesa gredo tudi v precejšnji meri v denar, čeprav imajo ti predmeti deloma luksuzni značaj. Med drugimi je včeraj ljubljanski škof dr. Jeglič kupil avtomobil znamke «Ta-tra«.
Danes se obeta večji poset z dežele, ker bodo prišli kmetje na ljubljanski živinski sejem in si jih bo gotovo večje število ogledalo velesejem. Da ustreže želji občinstva, je velesejmska uprava otvorila še eno blagajno ,in sicer pri vhodu na razstavni prostor iz Šiške.
Veliko zanimanje med posetniki vzbuja razstava umetnin, kar tudi v polni meri zaslug. S tem pa umetnikom še ni ustreženo. Premožnejši sloji naj sežejo malo v žep in kupujejo umetnine.
Zabavni prostor je bil včeraj precej mrtev. Ni denarja in zato tudi atrakcije, ki jih nudi veseli del sejmišča, ne vlečejo.
s »Tribuna« F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovska c. 4., je razstavila na letošnjem velesejmu svoje izdelke v veliki izbiri v paviljonu F 257—275. Razstavljena so dvokolesa najnovejših modelov po brezkonkurenčnih cenah, otroški vozički vsakovrstnih sistemov, igračni vozički, stolice. vrtni stoli, stolice za učenje hoje, vrtni naslanjači, triciklji in holemderji za otroke, skiro. triciklji za prevažanje blaga, motorji svetovno znane tovarne Frera, šivalni stroji, kolesni deli, pneumatika itd Razstavljeni so tudi najmodernejši invalidski vozovi, katerih je izdelala tovarna letos večje število za državo. Podjetje je priznano eao izmed najsolid-nejših ter ima tudi moderno urejene oddelke za popravila, ponikljanje, emajliranje in sprejema vsa v to svrho spadajoča popravila kot kolesa, motorje, vozičke in stroje. Tovarna iima zaposlene le prvovrstne moči in je opremljena z najmodernejšimi stroji. številni odjemalci širom naše države nam pričajo o solidnosti podjetja. Prav posebno opozarjamo gg. trgovce in si. občinstvo. da si ogleda razstavljene izdelke tega našega domačega podjetja.
s »Adria« Izdelki F. Šibenlk. Ljubljana. Ko stopiš na velesejem, ti moH kuhar-orjak malodane pod nos veliko, krasno sha-jano in zapečeno pogačo, ki oznanja vsem obiskovalcem nenadkriljivo skrivnostno moč »Adria« pecivnega praška in vanilnega sladkorja. Zal, da je pogača iz gipsa. Ta posrečena in učinkovita reklama spominja naše gospodinje,- kuharic| in kuharje na marsikatero pohvalo, ki so jo prejeli zgolj po zaslugi teh praškov, za krasno uspelo pecivo. Zato danes menda ni boljše kuhinje v Jugoslaviji, ki se ne bi posluževala tega preparata pri peki peciva. Svoj čas se je evažal v našo državo manjvredni in pretirano drag prašek, ki ga pa je ta naš domači izdelek lahko izpodrinil. Tvrdka pa ni hotela ostati samo pri peci vnem prašku, temveč se je dobro vedoč, da se uvažajo velike množine ne ravno prvovrstnega kakava in čaja v državo zanimala tudi za te produkte. Uspelo ji je najti dobavni vir najslovitejšega holandskega kakava, ki ga '
razpečava pod imenom Van Kaster-Kakao, po katerem so poznavalci te plemenite hrane segli s silnim navdušenjem in je danes poznano ime Van Kaster-Kakao po vsej Jugoslaviji Čajne mešanice Colombo čaj pa zahteva danes redno vsaka gospodinja, ker se je prepričala, da je to čaj, ki mu v Jugoslaviji ni najti para. G. Šibeniku se obeta ob njegovi prevdarnosti, vestnosti pri nakupu najboljšega blaga, spretnosti in neverjetnim reklamnim talentom, brez katerega danes ne more nihče več uspeti, najboljša bodočnost. Na velesejmu razstavlja tudi letos svoje izdelke v lični, svojeročno izdelani koji, v kateri sprejema osebno ali pa njegova vedno ljubezniva gospa soproga številna naročila ter dajeta interesentom potrebna navodia k peki ali kuhi Colombo čaja ter Van Kaster-Kakava. 1013
Sedemdesetletnik padel s črešnje in se ubil
Litija, 5. julija
V	litijskem srezu so letos češnje izredno dobro obrodile, kakor že najstarejši ljudje ne pomnijo. Pri obiranju češenj pa se je zgodilo že več nesreč, o nekaterih je poročalo tudi »Jutro«. Doslej so ponesrečenci odnesli le zlomljene roke ali noge, včeraj pa je bilo hujše: smrt.
Kolk je mala vasica s par hišami. Leži nad postajo Savo pri Litiji. Na Repovže-vem posestvu je živel 701etni gospodar Janez Ocepek, ki si je zaželel še enkrat se nazobati češenj kar z drevesa. Domači so mu to seveda branili, saj je vendarle opas-na stvar, da bi 70Ietniki še plezali na češnje. A starček se na dal ugnati. Česar mu niso pustili v nedeljo, ko je bila zbrana vsa družina doma, je poskusil v ponedeljek, ko so bili vsi z doma na polju. Ocepek je pristavil lestvo in splezal na drevo. Kako se mu je potem godilo, sicer ne vedo. sigurno pa je, da je padel pri obiranju z drevesa. Morda mu je spodrsnilo, morda ga je prijela le hipna slabost.
Starček je padel tako nesrečno, da si je pri padcu zlomil tilnik. Ko so se vrnili domači z dela. so našli očeta že mrtvega, v rokah je krčevito držal utrgano vejico češenj . . .
Ko se je raznesel glas o nesrečni smrti Ocepkovi po okolici, je vzbudil sočutje z nesrečnikom in -njegovo družino. Ocepek je bil posebno v mlajših letih navdušen sadjar in lepo sadje je bilo njegov ponos. Kdo bi si mislil, da bo baš ta ljubezen zahtevala njegovo življenje v čestiti starosti!
Napadalec z bajonetom
Černo. 4. julija
V	nedeljo popoldne je priredilo agilno sokolsko društvo v Černu pri Prevaljah javno telovadbo Nato se je razvila vrtna veselica, ki je potekla dostojno, brez vsakega incidenta. Okrog polnoči pa je prišel na veselčni prostor Milovao Kojič, makedonski rojak, pripravnik finančne kontrole pri oddelku v Černem, ter je brez vsakega povoda z bodalom zabodel v trebuh g. Andreja Brumna trgovskega poslovodjo in domačega župana. Težko ranjenega so Brumna prenesli v domače stanovanje, kjer mu je prvo pomoč nudil okrožni zdravnik dr. Grebene. Stanje ie bilo tako opasno, da so ranjenca morali zjutraj prepeljati v javno bolnico v Slovenjgradcu. Nasilnega napadalca Kojiča pa ie orožništvo takoj po napadu aretiralo.
Tragični dogodek je vzbudil v vsem okraju sočustvovanje s prizadeto Brumnovo rodbino in ogorčenje nad napadalcem, o katerem se govori, da je bil že I. 1925 v umobolnici ,a je po okrevanju bil zopet sprejet v službo, kjer je večkrat postajal silno razburljiv in je baje nekoč svojega tovariša ponoči v službi napadel s puško.
Tatovi na delu
Ljubljana. 5. julija
Gospodje svedrovci počivajo in dajo mir. V Ljubljani že dalje časa ni bilo čuti o kakem dranejšem, senzacijonalnejšem vlomu. Iz vlomilskega sveta, ki tudi pri nas ni prav majhen, se Ie tu pa tam zažene za plenom kaka manjša ribica, ki nima bog-zna kakšnih zahtev in ne prevelikega ape-tita.
Včeraj ponoči se je spravila na delo druž-bica 2 ali 3 takih nočnih »delavcev« in po-gledaJa okrog branjevskih barak. Okrog 1.30 je stražnik Peter Koren prišel na pohodu do barake branjevke Marije VVestermajer-jeve v Florijanski ulici in zapazil, da visi na ključavnici železna zidarska spona, tako zvana »klamfa«, s pomočjo katere je hotel neznani zlikovec žabico odtrgati in priti na ta način v notranjost barake, kamor so ga vabile nakopičene sladkarije in kjer bi se mogoče našlo tudi nekaj drobiža. Tat pa je bil od dela bržkone prepoden od kakega zapoznelega pasanta in je raje odšel na delo drugim.
Okrog 2. ponoči je drugi stražnik, patru-ljirajoč po Ambroževem trgu, začul od nekod sumljiv ropot, ki ga je zvabil na Vrazov trg. Tu je stražnik zapazil v temi pod kostanji dve človeški senci, ki sta brzo izginili v noč po poti za Ljubljanico. Stražnik je oba neznanca nekaj časa zasledoval, vendar ju ni mogel dohiteti. Ko se je vrnil do barake, ki je last branjevke Ivane Stare, je uvidel, da je bil v barako izvršen vlom, o čemer je takoj obvestil lastnico, stamujočo v Škofji ulici št 3., ki je po ogledu ugotovila, da so ji tatovi odnesli za okrog 200 Din raznega sladkega peciva.
V	podstrešje Josipine Dtmnikove v Ko-menskega ulici št. 14 se je splazil neznan tatič tre odnesel iz nekega kovčega več različne ženske obleke in perila ter drugih malenkosti v vrednosti nad 1000 Din. Tak neprijeten obisk sta doživeli v ponedeljek še delavki Ivanka Prosen ter Frančiška Mrhar, stanujoči v Hrenovi ulici št. 14 Po-setila ju je neka ljubezniva znanka in jima ukradla za 400 Din obleke, obenem pa si je »izposodila« tudi 128 Din gotovine, ki jo je brisane zapila v družbi kakega sestradanega icavaJlrja.
V petek zvečer
bo prodaja srečk za I. raz. zakijačena. Kdor nima srečke za prve razrede, tudi ne more igrati v V. razredu na številne visoke dobitke. Treba ie, da igra v vseh razredih. Kdor se hoče udeležiti igranja v 14. kolu, naj hitro seže po srečkah, dokler }ih je še kaj na razpolago v oglasnem oddelku »JUTRA«.
ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. u LJUBLJANA.
Domače vesti
*	Nov še! kabineta prometnega ministra. Na mesto dosedanjega šefa kabineta prometnega ministra Gftrre Jahkcrviča, ki je podal ostavko zaradi kandidature za narodnega poslanca je imenovan Bara Kostte, višji uradnik direkcije rečne plovitbe. Bora Kostič le že nastopil svoje novo službeno mesto.
*	Promocija. Na visoki tehniški šoli v Pragi je bfla te dni promovirana za inže-njerja kemije gospodična Zvezdam. Pirčeva hči ljubljanskega odvetaflca dr. M. Pirca. — Na ljubljanski univerzi bosta iutri, v četrtek ob 11. promovirana za doktorja prava gg. Jože Gračner Iz Celja in Ladislav Vavpetič iz Krškega. Iskreno čestitamo!
*	Nov profesor glasbe. G. Karel Adamič, znani slovenski glasbenik, ki je nedavno položil srednješolski očitfjski Izpit iz glasbe na glasbeni akademiji v Zagrebu, je imenovan za učitelja glasbe na učiteljišču v Križevcih na Hrvatskem.
*	Opozorilo glede voznih olajšav. Pravilnik in navodila o izdaianiu voznih olajšav predvidevajo 50 odstotkov popusta voznih cen za člane znanstvenih, strokovnih, pridobitnih, humanih in ostalih društev za potovanja na kongrese in skupščine ter za člane sokolskih, pevskih i. dr. društev za tri potovanja na leto v svrho tekem, proslav in koncertov. Vsa navedena društva pa vlagajo prošnje za dovolitev popusta navadno le par dni pred nameravano prireditvijo, vsled česar generalni direkciji drž. žel. ni mogoče pravočasno rešiti vseh teh prošenj. Da bi se mogle prošnje pravočasno rešiti, opozarja generalna direkcija vsa zainteresirana dTuštva, naj vlagajo prošnje za znižanje voznih cen najkasneje 15 dni pred dnem, v katerem naj bi veljal popust, ker društva sicer riskirajo, da zaprošeni popust ne bo dovoljen.
*	Papirnati drobiž se vzame Iz prometa. Finanč. delegacija v Ljubljani opozarja občinstvo na avoj razglas z dne 16. maja 1927 št. A IV 2115, da se vzame državni papirnati drobiž po 1 Din 50 in 25 par do 30 septembra 1927 iz prometa. Zamenjavanje za kovani drobiž po 50 par, 1 in 2 Din ter izjemoma tudi za bankovce Narodne banke se vrši v Sloveniji pri vseh davčnih uradih. Vsi, ki imajo še kaj papirnatega drobiža, naj ga čim prej zamenjajo, da ne bodo imeli škode.
*	Iz zdravniške službe. Sanitetni podpolkovnik dr. Milorad Boškovič se je izbrisal iz imenika Zdravniške zbornice za Slovenijo.
*	Telefonski kabel v Sloveniji. Ministrstvo pošte in brzojava ie sijenilo, da se letos polože telefonski kablji, ki so deloma že prispeli, deloma pa v najkrajšem času še prispejo iz Nemčije. V Sloveniii se položi kabel na liniji Zagreb-Sevnica-Celje-
Maribor-avstrijska meja.
*	Himen. Dne 16. junija se Je poročil g. Franc Jezovšek, žel. uradnik v Kamniku z gdč. Fanči Lenarčičevo, doma istotam. Bilo srečno!	1012
*	Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je v pondeljek umrl g. Martin Kopač, čevljarski mojster v Zireh. Bil ie kakor vsi naši obmejni možje, odločen narodnjak in kremenit značaj. Pokopljejo ia danes ob 16. pri Sv. Križu. V Gradcu je v petek po daljšem bolehanju umrl g. Franc D r u s c h k o-w i tz, ugleden posestnik in posebno v Brežicah in na vsem Posavju dobro znana oseb nost. Pokopali so ga v pondeljek v rodbinski grobnirj pri Sv. Lenartu. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
*	Sprejem gojencev v bohiičarsko podčastniško šolo v Nišu. Bolničarska podčastniška šola v Nišu sprejme dne 1. oktobra 1927. do 80 gojencev. Sprejemajo se kandidati, ki so naši državljani, ne starejši od 21 let m so dovršili vsaj osnovno šolo. Pismene prošnje za sprejem naj se osebno ali po pošti predlože komandantu šole vsaj do 15. septembra. Natančnejši pogoji se lahko vpogledajo pri vsaki voiaški komandi Komandanti vojaških okrožij morajo izdati brezplačno karto za potovanje vsakemu kandidatu, ki pokaže potrdilo komande bol-ničaTske podčastniške šole, da je uvrščen med kandidate. Tečaj traja dve leti. Po končani šoli se porazvrste gojenci po sanitetnih edinicah in napravah kot podnared-niki ter služijo dalje za napredovanje.
+ Razpisane učiteljske službe. V mariborski oblasti (srez Maribor, levi breg) so razpisane tri učiteljske 6lužbe, in sicer: na L in II. dekliški osnovni šoli v Mariboru službi za učiteljico, na šestrazredni osnovni Soli s 4 vsporednicami v Lajtersbergu-Krčevini pa služos za učitelja.
*	Učitelji(fce) na otok Brač! Skupni odhod učiteljev (ic) ferijalcev je v sredo, dne
13.	julija ob 13.18 z glavnega kolodvora v Ljubljani. Peljemo se do Karlovca z osebnim vlakom, od Karlovca do Solita pa z br-zim. Vožnja Ljubljana Split stane 165 Din. Oni tovariši (ice), ki žele potovati z osebnim vlakom, naj odpotujejo istega dne z jutranjim vlakom in nas v Splitu pričakujejo
14.	julija ob 8.5 na postaji od koder bo skupen odhod na Brač. Tovariši (ice) z Dolenjske naj se pridružijo vlaku. Zadnji sestanek v pondeljek 11. julija ob 10. v restavraciji Miklič nasproti glavnemu kolodvoru. Članske karte F. S. izročim pred odhodom. Tovariši (ice), ki imaio fotogra-iični aparat ga naj vzamejo s seboj. Even-
tualne podrobne informacije pri podpisanemu. — Za F. S.: Slavko Mrovlie, glavni učit. poverjenik, sedai Ljubljana. Resljeva cesta 25.4.
*	Prevažanje čebel. Na intervencijo poljedelskega ministrstva je generalna direkcija državnih železnic odredila, naj se prevažanje čebel vrši na osebnih vlakih eks-presno in po možnosti ponoči zaradi hladu.
*	Naša pristanišča ob Savi in Donavi. Kakor javljajo beograjski listi, je generalna direkcija rečne plovitbe dovršila načrt za gradnjo z modernimi napravami opremljenih pristanišč ob Savi in Donavi.
*	NašJ v Ameriki. Na univerzi v Qeve-landu v Zedinienih državah je bil nedavno promoviran za doktorja vsega zdravilstva naš rojak Anton Skur, brat slovenskega župnika v iPittsburghu. Kot petnajstletni deček je Anton Škur prišel v Ameriko. Tekom svetovne vojne ie služil v ameriški armadi. — Pred kratkim ie izšla v tiskarni »Ameriške domovine« v Clevelandu za ame riške Slovence zelo koristna kniiga »En-glish-SIovene Reader«, to je angleško slovensko berilo, ki ga je sestavil dr. F. Kern, aVtor angleško-slovenskega slovarja. Ta praktična začetnica za Slovence, ki se pri-čno učiti angleškega jezika, bo zlasti dobro došla. onim ameriškim Slovencem, ki nimajo •prilike obiskovati šol. — V slovenski naselbini v Babertonu, Ohio, se je pripetila težka rodbinska tragedija. Rojak Lavrič je z lovsko puško obstrelil svojo ženo in njeno mater. Vzrok dejanja je bila baje ljubosumnost in težke družinske razmere.
*	Gozdni požari v Bosni. Radi velike vročine, ki je zavladala v zadnjih dneh, so se v bosenskih gozdovih na raznih krajih pojavili požari. Tako je prošlo soboto začelo goreti Delibašino brdo pri Ilidži. Na pomoč so prihiteli seljaki iz okolice in orožniki ter požarna bramba iz Sarajeva, šele v nedeljo so požar pogasili. Zgorel je ves kompleks gozda. O gozdnih požarih javljajo tudi iz Pal ter iz Travnika. Pri Travniku je pogorelo več delavskih barak. Pri gašenju se je en delavec ponesrečil.
*	Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti. V področju ljubljanske oblasti je bilo dne 21. junija bolnih: na ošpicah 63 oseb (v Krškem okraju 611 na škrlatinki 31, na dušljivem kašlju 12, na tifuznih boleznih 11, na davici 9, na griži 2, na šenu 2, na steklini 1 in na dremavici (Kranj) 1 oseba.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Katastrofa jadrnice pri Hvaru. Pri otoku Hvaru se je v pondeljek potopila motoma jadrnica »Zora« na potu iz Splita v Brač, kamor je vozila cement. Radi silne vročine na morju so šli kapetan in drugi mornarji v notranjost ladje, da se odpoči-jejo. Ladja je plula dalje ter z vso silo udarila ob skale na otoku Hvaru. Sunek je bil silen; vsa posadka ie hitela na krov, da reši ladjo, ki pa se je kljub vsem naporom v desetih minutah potopila. Posadka se je rešila,
*	Pri delu izgubil obe rokL Delavec Matija Diničič iz Andrijevcev pri Vinkovcih je bil predvčerajšnjim zaposlen pri stroju za žaganje drv. Nehote se mu ie kos lesa izmaknil; segel je naglo za njim, pri tem
pa mu je žaga zgrabila desno roko in mu jo odrezala nad laktom. Stegnil je levo roko, da bi odžagano roko potegnil iz stroja Zaga mu je odrezala še levo roko.
*	Zopet požar. Iz Novega Kota pri Pre-zidu nam pišejo, da je v noči med 27. in 28. junijem goTelo pri Juriju Cimpriku. Pogorela je hiša z vso opremo in mizarskim orodjem. Škoda je precejšnja, a je deloma krita z zavarovalnino. Požar ie nastal na doslej nepojasnjen način.
*	Eksplozija v kavarni Predsnočnjim je nastala v središču Skoplja v mali nočni kavami strahovita eksplozija, ki ie porušila poslopje in poškodovala tudi sosedne hiše. Težje ranjeni sta poleg natakarja dve osebi, ki so ju privlekli izpod ruševin. Dva kavarnarjeva otroka, ki sta spala v prvem nadstropju, pa sta čudežno ostala nepoškodovana. Kavarno so med vojno imeli Nemci in Bolgari ter je bržčas v sedanji tro-pični vročini eksplodiral ekrazit, ki je ležal iz vojnih časov pozabljen pod podom.
Novi modeli
AGFA -foto-aparatov
so razstavljeni v paviljonu
E 94 — 96. Janko Pogačnik, Ljubljana, Tavčarjeva 4. 1
*	Železniški čuvaj — Čarugin zaupnik.
Železniški čuvaj na progi Brod-Vinkovci Matija Horvat je bil te dni aretiran. Ze dalj časa se je opažalo, da Horvat kunuje zem-liišča in da živi bolje kakor dopuščajo razmere čuvaja. Stvar se je komentirala na razne načine. Sedaj pa je zagonetka pojasnjena. Prpič »mali« je pri zaslišanju izda! Horvata, da je bil član zloglasne Carugine tolpe.
*	Pomanjkanje vode v Beogradu. V Beogradu je radi suše in velike vročine nastalo veliko pomanjkanje vode. Tri petine Beo-
grada, ki so v višjih legah, imaio na dan komaj pol ure vodo. Dovoij vode imajo samo oni deli mesta, ki leže ob Donavi in Savi.
*	Pri zastajajočem telesnem odvajanju,
napetem telesu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, občutku tesnobe splošnih slabostih, utrujenosti pospešuje priTodna grenčica »Franz-Josef« brez truda in bolečin lahko izpraznitev. Ni'zrameni-tejši zdravniki tega stoletja so vodo »Franz Josef z velikim uspehom porabila .i pri moških, ženskah in otrokih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
♦	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate m pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon.	142
Luče v Savinski dolini.
P. t. turistom se najtopleje pripo« toča:
Gostilna Pri Slovencu
(Plahuta)
Priznano dobra kuhinja, dnevno sveže pivo v sodčkih, dobTa vina in brezakoholne pijače. Cene zmerne. Informacije brezplačno. Avtogaraža.
*	Opozarjamo vse strojne pletilnice na
brezkonkurenčni stroj najnovejše iznajdbe, ki je letos prvič razstavljen na velesejmu v paviljonu F tvrdke Fran Kos.	987
+ Najbolje uvedeni, prvovrstni švedski pisalni stroj »Halda je letos prvič razstavila na ljubljanskem velesejmu tvrdka Ant Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Razstavljeni so tudi: 2 m visok švedski pisalni stroj »Halda«, univerzalni računski stroj »Triumphator«, švedski barvni traki, »Kardes« in »Legatin«. »Paviljon »H« št. 439-445.	984
Kadar nad voliem solne e vrlpeka. kmetic za vlueom se ovoteka. takrat nalvečle njegove so nade, da se napil bo »CLIO* limonade.
Važen predmet
na velesejmu so pristni Brajerjevi gojzerjj v paviljonu »J«. Opozarjamo obiskovalce, športnike, turiste, lovce in druge, da so cene čevljem za časa velesejma globoko znižane. J. Brajer, Breg št, 1. Ljubljana.
*	Pozor! Kdor še ni poizkusil Schichtove-ga terpentrnovega mila, ne ve, kaj je dobro.
*	Opozarjamo vse strojne pletilnice na brezkonkurenčni stroj najnovejše iznajdbe, ki je letos prvič razstavljen na velesejmu v paviljonu F tvrdke Fran Kos.
*	Segajte po novinarskih srečkah! Dobite jih v vseh traiikah. Srečka 10 Din, glavni dobitek 250.000 Din.
*	Pisalni stroj »Continental« na Ljubljanskem velesejmu. Obiščite paviljon E 18 —20. Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon int. 434.	962
Iz Ljubljane
u— Prestolonaslednik Peter v Ljubljani.
.Včeraj ob 12.05 je prispel v Ljubljano z dvornim vlakom kraljevič Peter s svojim spremstvom. Na postaji sta bila prisotna vel. župan dr. Vodopivec in polic, direktor dr. Guštiu. Kraljevič se ni pojavil. Ob 12.08 je vlak nadaljeval pot proti Splitu, odkoder se bo kraljevič na križarki »Dalmaciji« prepeljal v Dubrovnik, kjer bo preživel poletje v vili »Solitudo«.
u— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča člane, da poteče rok vložitve izkazov o trgovskih nastavljencih dne 10. t. m. Vsi oni, ki dosedaj izkazov še niso predložili, se poživljajo, da to čim prej štora Načelstvo.
u— Maturantje iz leta 1897. državnega učiteljišča v Ljubljani se za proslavo 30 letnice mature zberemo dne 8. t. m. ob 12. v »Ljubljanskem dvoru«.
u— Sestanek maturantov in maturantinj ljubljanskega učiteljišča let. 1912 bo v četrtek 7. t. m. ob 20. v Ljubljanskem dvoru in ne v sredo, kakor je bilo pomotoma objavljeno.	, u— Občni zbor vodmatskega naprednega političnega in gospodarskega društva se vrši v soboto, dne 9. julija ci> 20. uri v gostilni Flegar, Zaloška cesta 7, z običajnim dnevnim redom.
u— Štiridesetletnica gimnazijske mature (Ljubljana in Novo mesto). Od 34 še živečih maturantov iz leta 1887 so se včeraj udeležili sestanka gg.: F. Bajič, višji fin. svetnik, Ljubljana; duh. svetnik J. Brešar, župnik Velesovo; msgr. dr. J. Debevec. prohsor v P., LJubljana; S. Domicelj, okr. glavar na r. Maribor; I. Hafner, višji poštni kontro lor v p. Ljubljana; A. Hribar, župnik, Zali-log, dr. I. Jenko, primarij, LJubljana, dr. J. Karlovšek, advokat, Celje, dr. Fran Ko-' privnik, proiesor v p. Ljubljana, Ivan Paum garten Hohenschwangau-EhTbach, gen. konzul v p. in graščak. Fužine pri Ljubljani, Fr. Pešec, dekan, Šmarje pod Ljubljano, H. Povše, župnik, Čatež pod Zaplazom, dr. I. Rupnik, delegat ministra financ, Ljubljana, J. Seigerschmied, župnik, Naklo, msgr. V. Steska, referent za bozočastje v P., Ljubljana, dr. A. Švigelj, advokat, Ljubljana in kanonik dr. Fr. Ušeničnik, >miv. prof. Ljubljana. Ob 9. uri dop. ie daroval msgr. dr. Debevec mašo za rajnke sošo!ce. Skupni obed so imeli udeleženci v »Ljjb-Ijanskem dvoru«, kjer jim je restavrater g. Bogdan Pupovac izbomo postregel. Čustva
udeležencev je med obedom tolmačil v sijajno zasnovanem daljšem govoru msgr. dr. Debevec.
u— Policijska kronika. V pondeljek je bil aretiran neki Ivan F. ki ie pred dnevi ukradel 1200 Din vredno kolo slaščičarju Henriku Kemeterju iz Šiške. Dalie je morala v zapor neka navihana Marička. ki je posegla po srebrni uri Franceta M. V pondeljek je bilo izvršenih več tatvin obleke, zabeležiti je dva manjša vloma. 1 lahko telesno poškodbo, 1 prestopek žaljenja straže, 3 prestopke pijanosti na ulici, 2 kršitvi predpisov o sladoledarjih in 5 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Seznam najdenih predmetov. Tekom zadnjih 14 dni so bili najdeni in policiji izročeni naslednji predmeti: 1 nikelnasta moška ura s srebrno verižico, 1 zlat poročni prstan, 1 usnjata denarnica s ščipalnikom in nekaj denarja, 1 črna denarnica z malo svoto gotovine, nekaj bankovcev od 10 do 100 Din, več dežnikov, več parov čevijev, pletena potna košara, 1 par rakovic, 1 očala in 1 dolga vozna veriga. V železniških vagonih je bilo najdenih več dežnikov, palic, raznih kosov obleke, nahrbtnikov, denarnic in 1 zavoj okovja za okna.
u— Okraden Gradčan. Privatni uradnik Karel Walter, doma iz Gradca, se je pripeljal v pondeljek na potu v Italijo z brzovla-kom v Ljubljano, kjer je izstopil, hoteč se v restavraciji okrepčati s čašo piva. Ko je pijačo izpil, je moral strahoma ugotoviti, da nima denarja. V vlaku mu ie neznan žepar »sunil« iz žepa listnico z vsemi dokumenti ter 255 lirami, 40 dinarji in 20 šilingi gotovine.
n_ Nezgode in nesreče. Ko ie vozil v petek dopoldne orožnik - kadrovec Nikolaj L. z enovprežnim vozom po Bleiweisovi cesti je pognal konja v dir in po nesreči povozil na križišču Dunajske ceste 77 letnega mestnega delavca Petra Mohorča. Ponesrečenca so težko ranjenega zadaj na glavi in s težkimi notranjimi poškodbami prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. — Poštni avto je v petek raztrgal nad trgovino H. Seljak v Prešernovi ulici platneno streho in zlomil obenem železen drog, ki je streho nosil. Nezgoda se ie pripetila čisto slučajno in ne nosi krivde šofer. — Posestnik Jakob Kernc iz Suš je pripeljal v petčk popoldne v mesto z vozom, v katerega so bili vpreženi mladi voli. Na Karlovški cesti je veter dvignil košček papiria, ki sta se ga vola tako ustrašila, da sta voz obrnila in se v diru zagnala nazaj proti mestu. Medpotoma sta zadela tudi v voz električne železnice, ki sta ga nekoliko poškodovala. Druge nesreče ni bilo, ker so podivjani živali takoj nato ukrotili.
u— Najnavadneiša tatvina. Posestnik Fr. Jemec iz Sneberij je imel v četrtek opravka v Ljubljani, kamor se je pripeljal s kolesom. Ustavil se je popoldne rudi n2 Gospo-svetski cesti, pred mehanično delavnico Goreč ter prislonil kolo k steni. Domcv je moral oditi Jemec peš, brez kolesa, kajti tekom njegove kratke odsotn-sn. si ga je prilastil že neznan tat.
u— Drzna tatvina. Včeraj okrog 6.30 se je v stanovanje voznika, cestnc železnice Leopolda Ceja na Friškovcu na dosiej Je nepojasnjen način utihotapil neznan, drzen uzmovič ter mu ukradel s police v kuhinji 1300 Din gotovine.
u— Aretovan »kolesar«. Ljubljanski policiji se je končno vendarle posrečilo spraviti na varno predrznega kolesarskega tatu 27 letnega Ivana Ježeka iz Podgorice, ki pa je delal osamljeno in ni spadal k doslej še neznani bratovščini »kolesarjev«, ki »dela« popolnoma sistematično. Ježek je že znan tat, ki je bil radi sličnih prestopkov že dvanajstkrat predkaznovah.
u— Petelina. Delavec France Trček, stanujoč na Cesti na Brdo št. 12 v Rožni dolini ima v dveh petelinastih fantih Karlu in Janezu huda sovražnika radi nekega dekleta. Povsod, kjer mu le moreta, mu nagajata ali pa se ga lotita celo dejansko. Predsnočnjim sta se zopet spravila nad njega v Brdu, pozneje pa sta ga čakala še pred domačo hišo ter mu prizadejala več telesnih poškodb. Posledica njune korajže bo seveda par dni ričeta ali pa nemala globa.
I Svetovna maika Cendro de rose | Rouge mandarine	|
Bourjois- Pariš	i
KUPUJTE I
pomladanska oblačila lastnega izdelka! Dokazano najnižje cene.
JOS. ROJINA, Ljubljana
Bela in rajava kotenina, šifon, kambrik,
dileni po nizkih cenah pri FRANC PAVLIN _ GRADIŠČE ŠT. 3.
u— Ukradeno kolo. Fotograf Josip Pogačnik, stanujoč v Hradeckega vasi 84 je postavil v pondeljek za hip svoje 1400 Din vredno kolo znamke »Preciosa« v vežo hiše št. 18, na Poljanski cesti, kjer ie imel opravek. Tekom njegove kratke odsotnosti pa se je že utihotapil v vežo neznan imnovič, ki je preščipnil ključavnico in kolo odpeljal.
u— Kopališče Tabor je javnosti pristopno trikrat tedensko in sicer vsako sredo, soboto ter nedeljo dopoldne. Vhod s severne strani nasproti vojašnice. Razpoložljivih je 8 kadi in 24 prh.	1023
u— Važno. Samo do 10. julija traja odprodaja vsega preostalega oblačilnega blaga radi opustitve oziroma izselitve manu-iakturne trgovine pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Blago se bo oddajalo po vsaki sprejemljivi ceni. 1014 u— Aškerčeva klet, nasproti Tehnične srednje šole se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. M;fela Jedila prve vrste na
razpolago. Ne bo Vam žal, ako se o tem sami prepričate.	929
Iz Maribora
a_ Bo zopet ofenziva? Klerikalci imaio sicer v Mariboru svojo banko, hranilnico in posojilnico in še celo vrsto manjših denarnih zavodov, kar pa jim še vedno ne zadostuje. Vsa leta po prevratu se zaganjajo od časa do časa s preračunanimi ofenziv.imi na Mestno hranilnico, katero bi tudi radi dobili popolnoma v svoje roke. Hranilnici so povzročili s takimi napadi že ogromno škode in s tem seveda mestu, ker dobiva čisti dobiček zavoda mestna občina, ki tudi jamči za vloge. Poleg tega ima mestna občina s tem zavodom tudi na razpolago cenene kredite. Ker se bližajo tudi v Mariboru občinske volitve in se klerikalni županski stolček strahovito maje, je zopet narastlo hrepenenje po zavladanju v Mestni hranilnici. Ze par tednov se z vso trdovratnostjo širijo govorice o razpustu vodstva Mestne hrani niče in imenovanju vladnega gerenta. Da do tega ni prišlo, se je zahvaliti doslej edino preveliki konkurenci kandidatov za ge-rentsko mesto med radikali in klerikalci. Očividno pa hoče sedanja vlada veniirle ugoditi neutešenim željam SLS. Da pa ne bi samega sebe razpuščali, so smatrali klerikalni listi te dni za umestno objaviti, da so izstopili iz ravnateljstva Mestne hranilnice člani SLS vodstva gg. dr. Juvan. <ir. Veble in Ozvatič. Sramežljivo so zamolčali, da je šel z delegacijo SLS iz Mestne hranilnice tudi delegat radikalov, občinski svetnik Puceli. Načrt kleroradikalne zveze je torej več kot iasen. Ce se bodo klerikalci res upali obnoviti napade proti Mestni hranilnici, bodo meščani vedeli s tem tudi obračunati pri volitvah. Mi pa bomo to pot skrbeli, da dobe klerikalci primerno nagrado za svoje denarne zavode. Naj si ne oo-mišljajo, da nismo informirani.
a— Mestni park je dobil te dni svoja čuvaja, ki promenirata po cestah z oficijelno čepico Olepševalnega društva. Upamo, da bo odslej v parku malo več reda. Ponovno pa dobivamo iz občinstva pritožbe, da je posebno drugi del parka vedno zelo zanemarjen, da manjka že skoro polovica klopi, ker so jih nekaj popolnoma odnesli, druge pa stoje tam polomljene brez nasloijalu ali samo s polovico sedeža. Sedaj so počitnice in meščani klopi nikoli tako ne pogrešajo, kakor baš v tem času. Soditi pa je, da bodo prišle klopi zopet šele tedaj, ko bo poletje minulo. To ie že velika zanikrnost, nad katero se meščani upravičeno zgražajo. Polomljene klopi nam delajo sramoto pred svetom, kakOT tudi grdi, razdejani potok.
a— Esperantisti! Med šolskimi počitnicami se vršijo sestanki vsako sredo po 21. v kavarni Park.	1027
Iz Celja
e— Seja org. odseka SDS ie danes, v sredo zvečer ob pol 21. v kavarniški sobi Celjskega doma.
c— Ciril-Metodov kres, ki se je žgal v pondeljek zvečer na Starem gradu, ie bil radi slabega vremena pičlo obiskan. Cvetlični dan je donesel Ciril-Metodovi podružnici zadovoljiv znesek, za kar zre hvala občinstvu in požrtvovalnim pobiralkam.
e— Osebne vesti. G. dr. Franc Šteifelser, primarij na kirurgičnem oddelku tukajšnie javne bolnice, je odšel na daljši dopust. — G. dr. Zoran Jošt, zdravnik v Žalcu, ki vrši kot rezervni oficir orožno vajo, kot komandant bolnice celjske garnizije, je bil povišan na Vidovdan v čin sanitetnega kapitana v rezervi.
e— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasijo za mrtve naslednji pogrešanci: Fr. Cesar, posestnik v Socki. Alojzij Per in Leopold Per, rudarja v Trbovliah, Franc Kunej, rudar v Prkumu, Jernej Stres, delavec pri Sv. Mohorju, Alojzij Obreza, pos. v Gorici, Anton Majoranc, delavec v Pro-žinski vasi, Franc Razpotnik. rudar v Gri-žah, Josip Hajnšek, posestnikov sin v Sp. Gaterniku in Alojzij Juhart, delavec v Vc-šelniku. Vsi ti so odšli začetkom svetovne vojne k vojakom, a se doslej niso vrnili niti javili.
e— Umiranje v Celju. V juniju ie y Celju
umrlo 27 oseb in to: 6 v mestu. 17 v javni bolnici, 1 v invalidskem domu in 3 v voiaški bolnici.
Iz Kranja
r—• Novost za obiskovalce Šmarne gore. Najemnik gostilne na Šmarni gori g. 2ar* gaj je ndabavil nov 135 cm dolg daljnogled si 35kratno povečavo. Daljnogled je mon« tiran na strehi gostilne ter bo dober pri. pomoček za. izletnike pri ogledovanju pa« norame.
r— Iz okrajnega cestnega odbora. Pri okrajnem cestnem odboru za kranjski okraj vlada v zadnjem času čuden zastoj. Pred desetimi dnevi je bil izvoljen za na= čelnika g. Zaplotnik, posestnik v Letencih pri Preddvoru, ki je bil že doslej po mi« losti klerikalcev gerent cestnega odbora. On sam se te seje ni udeležil in še do da» nes tudi ni izjavil ali izvolitev sprejme ali ne, radi česar delo v cestnem odboru na škodo javnih interesov zastaja.
r— Pevski koncert učiteljskega zbora Nocoj ob 20.30 priredi učiteljski pevski zbor v gledališki dvorani Narodnega dr* ma vokalni koncert s prosto zabavo. Na programu so narodne pesmi Adamiča La. jovca, Mokranjca in drugih. Zbor vodi g. prof. Adolf Grobming.
r— Na učiteljsko zborovanje UJU ki se vrši danes in jutri, je prišlo včeraj že veliko število delegatov iz raznih krajev Slovenije. Včeraj se jc vršila seja ožjega m širšega izvršnega odbora.
r— Kresni večer. Predsnočnjim, na pred* večer praznika Cirila in Metoda so zago. reh kresovi na vseh bližnjih gričih in pla, ninah. Posebno vidni so bili kresovi n« Šmarni gori. pri Sv. Joštu n pod Stožcem. Prijetno družbo jim je delalo fantovsko solnce.
h Litije
i— Turistom. Podružnica SPD za litij, ski srez je preteklo nedeljo na novo mar* kirala pot na Janče. To je najvišji vrh na pogorju, ki se razteza na desnem bregu Save od Ljubljane do Litije. Z vrha je krasen razgled, ki prav g-otovo vsakega očara. Ker vodi pot po idealno lepih seno* žetih in povečini po gozdu, kakor skozi park, je ta senčna tura priporočljiva tudi za vroče poletje. Ako kreneš s prvim vla. kom iz Ljubljane, se v popoldanskih urah v Litiji v Savi še okcuplješ in zvečer go* tovo zadovoljen vrneš v Ljubljano.
i— Smrtna žetev je zadnje dni v naši okolici izredno bogata. Vse so večinoma slučaji nagle smrti, oz. po jako kratkih boleznih. Na Savi je umrl g. Jurij Haupt« man, po domače Gornii Gračan. Zadela ga je kap, bil je star 63 let. V nedeljo do» poldne je hodil še okrog, bil je še pri maši, ko je pa legel zvečer v posteljo, je nenadno preminul.
•— Oddaja poštne vožnje. Za novo po* •lovno dobo se zopet odda poštna vožnja med Lilijo in Šmartnim. Licitacija se vrši dne 8. julija v občinski pisarni v Šmart« nem. Pogoji so razvidni na oglasni deski poštnega urada v Liflji, ter tudi v Šmart* nem. Začetek licitacije je ob 11. dopoldne.
i— Nova motorna brizgalna. Prostovolj« no gasilno in reševalno društvo v Šmart* nem si je nabavilo novo motorno brizgal« no, ki je prispela včeraj. Brizgalna je kup* Ijena v tovarni Konrad Rosenbauer v Lin* cu na Avstrijskem. Izdelana je za konj« sko vprego, ker je prikladnejša za teren v okolici Šmartna. Stane baje 70.060 Din. Brizgalna se izroči v nedeljo na slavnosten način svojemu namenu. Agilni upravi na uspehu čestitamo. — Morda bi se dobila podobna brizgalna v domačih tovarnah, da ne bi šel naš denar preko meje?
i— Volitve županov. Ker se proti vo» Etvam ni nihče pritožil, se vrše te dni vo» litve županov in občinskega starešinstva. Na Vačah so se vršile volitve v' nedeljo. Izvoljen je bil zopet stari župan g. Jakob Kimovec, v Šmartnem je pri kandidaturi za župana propadel g. Hostnik, bivši žu« pan, dobil je pa mesto prvega svetovalca, župansko čast je sprejel g. Drčar, pek v Šmartnem. V Litiji je sklicana prva seja novoizvoljenega obč. odbora za soboto po« poldne ob 18. Na dnevnem redu je samo volitev občinskega starešinstva. V poštev pride kot najresnejši kandidat za župan« ski stolec. dosedanji župan g. Hinko Le« ninger. G. Franc Kunstler sc je včeraj 7ahvalil na svojem mandatu, mesto njega pride v odbor prvi namestnik g. Franc Lajovic.
Iz Trbovelj
1— Seja personalnega odseka je napo« vedana za pondeljek 11. t. m.
t— Trboveljski obrtniki v Ljubljani. V pondeljek je posetilo ljubljanski velesejm okoli 70 članov Obrtnega društva. Zvečer se je vršil na vrtu ljubljanske restavracije pri Mraku prijateljski sestanek z ljubljan* skimi obrtniki. Potekel je v najbolj in« timnem razpoloženju in je večer mnogo pripomogel k poglobitvi medsebojnih sti« kov. V imenu ljubljanskih obrtnikov je pozdravil Trboveljčane g. Rebek, zahvalil pa se mu je za Trbovlje g. Šuntajs. Nasto« pil je pevski zbor ljubljanskih obrtnikov pod vodstvom g. Premelča in več solistov iz Ljubljane in Trbovelj. Trboveljski obrt« niki so se vrnili domov z najboljšimi vtisi. Stremi se za tem, da se priredi Ljubljan« čanom ob priliki istotako ljubezniv spre« jem.
t— Trboveljsko gasilsko društvo je skle« nilo praznovati 401etnico obstoja v nede* Ijo 4. septembra.
t— Nove obrti. Vrtnarstvo jc otvoril v Petelinovi vasi g. Herman Kuhar, delika« fesno trgovino in vinotoč v Trbovljah pa g. Miloš Rozin.
Šport
Plavalna tekma na Bledu
SK Ilirija v Ljubljani razpisuje za ne; deljo, 10. t. m. ob 9.30 veliko propagandno tekmo v plavanju, umetnih skokih in wa. ter=polo v Grajski kopeli na Bledu.
Program tekmovanja je sledeči: 1. 100 m prsno gospodje, 2. 100 m prosto gospod* je, 3. 200 m dame prsno, 4. 100 m hrbtno gospodje, 5. 50 m prosto gospod j e*gostje, 6. 4 X 50 m štafeta prosto, 7. 50 m prosto damesgostje, 8. 50 m juniorji pod 16 let, 9 50 m prosto dame, 10. 50 m prosto go* spodje, 11. skoki, 12. water*polo.
Tekmuje se v Grajski kopeli na progi dolžine 50 m s trdim startom. Daljše pro* ge se plavajo z obrati.
Program skokov je sledeči: Predpisani: a) Naprej na glavo z zaletom, b) salto naprej, c) naprej na glavo z zaletom s pri« gibom, č) povratni skok (delfin), d) salto nazaj, 4 poljubni skoki.
Obvezni skoki se izvajajo raz desko vi« šine 3 m, neobvezni s poljubne višine.
Pravico udeležbe imajo vsi verificirani in neverificirani plavači in blejski letovi« ščarji. Točki 5. in 7. sta dostopni le zad* njim.
Prijave, obenem s prijavnino 5 Din za osebo in točko je poslati do incl. 8. t. m. na naslov SK Ilirija, Ljubljana, kavarna hvropa. Naknadne prijave se sprejemajo eno uro pred početkom tekme na startu.
Vogomef na Jesenicah. Villacher SV. J® v "e,deUo igral na Jesenicah proti mo« stvu Edinosti ter zmagal s 4 : 2.
Službeno iz LNP. Seja posl. odbora danes v sredo ob 20.30 v posebni sobi ka. varne Evropa.
SK Krakovo. Izredni občni zbor se vr« tLv-J1- 32, d?c 10- m- oh 8.30 v re*
sfa\ raciji «Mrak», Rimska cesta v salonu.
5?eevnnovdi VolUev noV£*a "dbora in ure.
™veSa '?rišča. Udeležba strogo ob* vezna za vse člane.
, « WfnV'a (ženska sekcija). Nocoj ob 18.30 na igrišču seja sekcijskega odbora. Prosim, da. se sledeče odbornice radi vaz« nosti sigurno udelrfe seje: ga. Tratnik ter gdc. Rupel, Zupančič, Brodar. Prosim toč« no in zanesljivo.
Iz JZSS. Plenarna seja upravnega od* bora se vrsi danes ob 20JO v damskem salonu kavarne fcmone.
Kolesarske dirke društva Sava se vr* šijo dne 24. julija 1927. na progi Ljubi j a* na*PIanina in obratno. Start in cilj Trža* ška cesta km 2.200 (gostilna Kramar). Spo* red ie sledeči: 1. Glavna društvena dirka km 90, 2. dirka novincev 10 km, 3. damska
Modra galica 98/99%
Montecatini in Marengo
ŽVEPLO dvoj. vent. 85'95% Chancel SULIKOL, SALOJIDIN naročite
v Ljubljani, Poštni predal št. 102.
dirka 4 km, 4. invalidska dirka 4 km, 5. seniorska dirka 4 km, 6. zvezna dirka 20 km. Po končanih dirkah se vrši srečkanje pod državnim nadzorstvom za 10 lepih do» bitkov. Darila za dirkače in dobitki za srečkanje so razstavljeni za čas ljubljan* skega velesejma v paviljonu F 257. Od* hod z godbo s Sv. Jakoba trga ob 13.30. Začetek dirk ob 15.
Strelska tekma v Ljubljani
V soboto, 2. t. m. popoldne se je pričelo na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti V. tekmovalno streljanje, ki ga prireja že pet let zaporedoma naše agUno aSloven« sko lovsko društvo«. Ta dan so streljali samo vojaki (sicer častniki in moštvo), v nedeljo pa je bila tekma splošno dostopna.
Slovesna otvoritev tekme se je izvršila v nedeljo točno ob 9. dopoldne. Prisotni so bili: za odsotnega pokrovitelja tekme diviz. generala Kalafatoviča polk. Radoj« čič, dalje polk. Korajs in podpolk. Gro« šelj z več častniki; od konzularnega zbo« ra: franc. gen. konzul Richard in avstr. gen. konzul dr. Pleinert ter čsl. ataše Sie* ber, dočim se je italijanski gen. konzui pismeno oprostil. Vlado je zastopal višji svetnik ing. for. Anton Šivic (veliki župan se je pismeno oprostil), mesto Ljubljano pa komisar A. Mencinger.
Zagrebško «Streljačko družino« je zasto« pal dr. Varičak, ljubljanski »Podsavez stre* Ijačkih družin« major Jaklič, »Udruženje rez. ofic.» Mil. Sterlekar, «Hrvatsko lovač« ko društvo« dr. Šemper, <tDruštvo ostro« strelcev«, višji sod. svetnik dr. Eberl, ma« riborsko sekcijo «SIovenskega lovskega društva« bančni ravnatelj Drag. Klobučar itd. Bilo je še več gostov kakor: g. dr. .. .* benik iz Sombora, trgovec Gorjup iz Za« greba z gospo Katjo, ki je na mariborski tekmi 29. p. m. dosegla I. darilo, znani športniki Ugrinič, Kočonda, Seresla itd.
Predsednik društva dr. Lovrenčič jc po* zdravil udeležence, povdarjajoč, da je do* ber strelec mo-ž na svojem mestu bodisi v lovišču ali v — strelskem jarku. Zahvalil se je vojaštvu in vladi za vsestransko pod* poro in konzularnemu zboru ter ostalim predstaviteljem, mestnemu komisarju za pozornost, ter vzkliknil trikratni «Živio najvišjemu strelcu, kralju Aleksandru!«
Nato je pričela tekma, ki je trajala do 19. zvečer. Vzorno jo je vodil strelski moj* ster Vilko Turk s svojim štabom redite* liev, vojaško streljanje pa podp. Grošelj. Tekma je potekla gladko, brez zaprek in so bili tekmovalci, zlasti zun nji, polni hvale nad vzornim redom in disciplino, tako da je gg. Turku in podp. Grošlju in vsem sodelovalcerr treba k prireditvi ie čestitati.
Na posameznih tarčah so dosegli tek« movalci naslednje uspehe:
Izginjajoči zlatorog: I. Vidmar 23 točk, 2. Šifrer 22 točk. 3. Coronelli 22 točk.
Lovsko streljanje na 100 m: 1. Kočonda 54 točk, 2. Smole 71, 3. Vareček 70.
Malokalibersko: 1. dr Sebenik 94 točk,
2.	Ugrinič 90, 3. Sterlekar 88.
Srnjak 100 m: 1. Štele 59 točk, 2. Vidmar 58, 3. Lucin 56.
Divji lovec: 1. Sterlekar 95*10, 2. Malen« šek 94.10, 3. Rebernik 93*9.
Bežeči jelen: 1. Malenšek 2, 2. Lapajne jun. 2, 3. dr. Eberl 3
Zajec: 1. Šinigoj 5. 2. Vidmar 5. 3. Ste« le 5.
Golob: 1. Seresla 13*10, 2. Sinigoj 10*8,
3.	Ris 11*8, 4. dr. Sebenik 11*7, 5. Štele 12*6, 6. Coronelli 14*6, 7. Heinrichar 10*5.
Vojaško: 1. redov Susič 15, 2. redov Ko; vačič 14, 3. r. kapi. Rebernik 14, 4. ppor. Leman 13, 5. r. kapet. Malenšek 12, 6. pu. kovnik Korais 12, 7. redov Zlojutro 12, 8. podnar. Brljevič 12, 9. redov Mahne 12, 10. ppor. VVurzbach 12, 11. kapi. dj. Luk* man 11.
Ob 20. zvečer so se zbrali tekmovalci v »Zvezdi«, kjer so se razdelila zmagoval* cem darila, ki so bila letos posebno lepa in dragocena. Največ daril so si priborili Kamničani, pa tudi Hrvatje so se dobro držali. Naslov strelca*mojstra še ni defl* nitivno določen, keT si stojita dva huda tekmeca nasproti: Vidmar iz Kamnika m znani naš avtomobilist Štele iz Ljubljane. Na leteče golobe se je tudi letos izkazal kot najboljši strelec g. Seresla iz Sente (Vojvodina). Pa tudi naši domači strelci so dobro odrezali. Prireditev je vsekakor uspela prav lepo!
Čistost v ustih.
Vi veste oceniti občutek prijetne svežine in astosfj v ustih. Mogoče Vam ni znana »PEBECO«-pasta za zobe. — Kupite eno tu. bo in gotovo boste razočarani.
PEBECO, pasta za zobe
Schichtovo
Q
5. odlika:
terpentinovo milo
>6
o4Momw
Zavitek cnva
milo pred nesnago in da se ne osuši. —. Varni ste pred ponaredbarai, ker sta znak in zavitek zakonito zavarovan®,
1.	Terpentin v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezati
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
odar
Organizacija službe okrajnih ekonomov
Neugodni položaj okrajnih ekonomov je naravno spravil na dan tudi vprašanje o eventualni reorganizaciji le službe. Ugodna prilika bi se pokazala sedaj, ko preide vsa ta služba pod upravo oblastnega odbora. Glede te organizacije se je pojavilo dvoje mišljenj. Eno gre za tem. da bi se iz ozirov ua varčnost skrčilo število okrajnih ekonomov. tako. da bi po en ekmoni opravljal službo v dveh okrajih. Druga misel pa propagira specijaliste namesto dosedanjih okraj-r.ih ekonomov, ki naj bi imeli svoja služb: na mesta na najbolj prikladnih mestih in v centrali. Že na tem mestu treba povdarjati, da bi štednja pri tako važnem delokrogu ne smela oškodovati interesov kmetijske službe v nobenem pogledu.
Vredno je, da 6e vprašanje eventualne reorganizacije temeljito prevdari, preden jo izvedemo. Upoštevati ie pri tem razmere in potrebe slovenskega kmetijstva, ki se v enem in drugem oziru močno ločijo od drugih kra jev. na naj gremo proti vzhodu ali pa pr jti zapadu.
Dosedanja organizacija ekonomske službe po okrajih je naravna in dobra, treba je le potrebnih sredstev zanjo in dobrih moči. Po deželi naj delujejo zaradi tega še nadalje kolikor mogoče popolno izobraženi kmetijski referenti, v centrali pa špecijalisti kot njihovi nadzorniki. Število okrajnih ekom-mov bi se dalo morda skrčiti, teda le iz stvarnih in upravičenih ozirov. nikakor bi se pa ne smelo to storili z?olj iz gmotnih ozirov. Skrajni čas je, da pride tudi kmetijska stroka do svoje veljave in do potrebnih kreditov.
Za nadaljno službo okrajnih ekonomov govori to, da potrebujemo kmetijske strokovnjake, ki so po 6voji izobrazbi in izkušenosti usposobljeni pomagati kmetovalcem v eni in drugi kmetijski stroki, saj v glavnih, in ki morajo do vseh podrobnosti poznati gospodarske razmere svojega okraja. Treba jim je zato splošne gospodarske naobrazbe. Če za htevamo od priprostega kmeta, da mora poznati vse gospodarske panoge, s katerimi praktično obratuje, moramo to toliko bolj zahtevati od izšolanega kmetijskega referenta. Ali naj morda pošiljamo na kmete za vsako stroko posebnega špscijalista? Razen tega ima okrajni ekonom še razne druge posle, ki zahtevajo razen tehničnega znanja še druge dobre lastnosti. On mora sodelovati pri raznih gospodarskih organizacijah in se mora lotiti tudi podrobnega dela pri takih organizacijah, če je treba. Prirejati mora razne poizkuse, razstave, oglede itd. Sestavljati mora kmetijsko statistiko, ki predstavlja tesne in stalne stike z vsemi prilikami dotičnega okraja. Agen.de, ki jih imajo sedaj kmetijski referenti pri okrajnih glavarstvih, je treba še v marsičem izpopolniti, da bo več uspeha. Na to stran je treba predvsem boljše organizacije vsega dela, pa tudi primernega vodstva, ki ga danes primanjkuje.
Misel, da bi kazalo namesto sedanje službe uvesti same špecijaliste, se mi ne vidi povsem srečna, že celo ne, ako bi hoteli napraviti iz sedanjih moči kar čez noč same špecijaliste, to pa zaradi tega, ker je to nemogoče. Za nameščenje špecijalistov govori še najbolj sedanja uredba visokošolskega študija, ki proizvaja danes špecijaliste. Kakor so danes špecijalisti na mestu pri centralah za posamezne važne m samostojne stroke kakor tudi na učnih mestih srednjih kmetijskih šol, tako je naziranje zmotno, da bi se dali zunaj po deželi doseči s špecijalisti boljši uspehi kakor pa z ekonomi, ki imajo popolno kmetijsko izobrazbo in ki ?e končno ob potrebnem zanimanju lahko tudi sami špecijalizirajo v eni ali drugi gospodarski stroki. Bati se je namreč, da bi skuš-ili špecijalisti pospeševati svojo stroko enostr m sko in brez ozira na potrebno organsko zvezo z drugimi panogami- Najvažnejše in splošno razširjene gospodarske panoge so navezane druga na drugo, so v tesni zvezi med
Meteorološki unid > l.juhlin
Vremensko poročilo
5. julija 1927.
Viiin
Kraj
Cas
»pazovanj-
7
14.
21.
Barom	Temper	ftč I *	ilLcI .ril. 'r hrzim v metrih	o C c •o i; n	Padavine Vrsta * mm ao t m i	
626	lb-2	h9	mirno		megla, dež	0.5
7 0 0	>7-3	49	E 1	2		
7M>-5	24 0	hi	F 1	4		
• 62 i	20't	85	NW 4	3		
761 8	22v	74	SSE 4	7		
761 2	220	61	mirno			
•61 7	200	57	mirno	(		
'600	25-0	32	W 1	1		
7596	26 0	4/	mirno	0		
760-	2J 0		mirno	0		
7n30	15 0	-	mimo	0		l
Ljubljana (dvorec) . .
Mariboi . . Zagreb . « , Beograd > . Sarajevo . , Skopi je , , , j Split Dubrovnik Praha
Solnce vzhaja ob 4.19, zahaja ob 1930, luna vzhaja ob 9.21. zahaja ob 23.40. Najvišja temperatur b danes » Liubliam 27.7 C, najnižja 14.4 C.
Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah izpremenljivo vreme vedno
boli oblačno, nevihte niso izključene, nekoliko toplej:. Tržaška vremenska napoved za sredo: Normalni, vetrovi, nebo večinoma jasno temperatura od 20 do 29 stopinj, morje mirno.
6eboj in niso tako samostojne, da bi se dale obdelavati vsaka zase. Že celo pa ni tirati tega špecijaliziranja tako daleč, da bi imeli navsezadnje špecijaliste za stroke in panoge, za katere bi bilo sploh premalo delokroga, kakor n. pr. če bi hoteli imeti špecijaliste za drobnico, za umetno valjenje rib, za rejo konj - dirkačev itd., kakor se je navajalo. To so panoge, katerim se lahko priuči postrani vsak, kdor ima veselje in potrebno zanimanje za to, ne samo ekonom s svojo strokovno izobrazbo, ampak tudi razni drugi interesenti. Tako nas uče izkušnje- R.
= Vprašanje trgovinske visoke šole v Bea-gradu. Kakor smo že nedavno poročali, na meravajo v Beogradu ustanoviti trgovsko visoko šolo po vzorcu zagrebške visoke komer, cijalne šole. Med beograjskimi in zagrebškimi listi se je glede tega vprašanja razvila živahna polemika- Zagreb je na stališču, da je osnovanje druge trgovske visoke šole v Beogradu za naše razmere popolnoma odveč. Saj celo na zagrebški visoki komercijalni šoli število slušateljev stalno nazaduje, ker se absolventi te šole težko borijo za nameščenje v industriji ali trgovini Navaja nadalje dejstvo, da imata tudi Češkoslovaška in Poljska s 14, odnosno 28 milijoni prebivalcev le po eno tako šolo. Beograjski <Tr-govinski Glasnik* pa se je te dni glede osnovanja trgovske visoke šole v Beogradu postavil na stališče, da mora biti trgovska visoka šola, ako se usvoji princip ene šole za vso državo, edino v Beogradu, v gospodarskem, političnem in kulturnem središču dr-žave. Ta trditev ^Trgovinskega Glasnika* je šla nedvomno malo predaleč.
= Na Dolenjskem se obeta povoljna letina. Iz Krškega nam pišejo: Že tri leta ni bilo pri nas dobre vinske letine. Krivda našim slabim vinskim letinam je bila ali zimska, pa tudi pomladna pozeba, ali slabo vreme v juniju za časa cvetja ali pa v jeseni za časa zoritve. Večkrat pa je še toča vzela, kar je ostalo. Letos imamo veliko upanje na dobro letino. Trta je dobro prezimila, pomladne po-zebe so izostale, trta je v lepih toplih soliič-nih dneh večinoma že prvo polovico junija odevela. Trte so lepo zelene in imajo močne poganjke. Lep in krasen je izprehod sedaj med našimi zelenimi vinogradi. Vabimo vse vinske trgovce, naj si sedaj pogledajo naše vinograde, da bodo vedeli, kje bodo lahko nakupovali zdravo vino za svoje goste. Tuli druga letina se je lepo razvila. Seno je že spravljeno, začela se je žetev. Ječmen je že pod streho. Lepo uspeva tudi hmelj, s katerim so se začeli nekateri pečati. Bog daj do bro srečo tudi hmeljarjem!
= Valorizacije in povišanja delniških glav nic. Uprava beograjske Obrtne banke je sklenila povišati delniško glavnico od 3 na 5 milijonov Din. — Izredni občni zbor cUni-ona», mlinske d. d. v Osijeku, je sklenil v zvezi z valorizacijo investicij povišati delniško glavnico od 7.5 na 15 milijonov Din-Delničarji bodo dobili na 5 starih delnic 3 gratis delnice. — Prva hrvatsko - slavonska sladkorna industrija, d. d. v Osijeku, je na svojem občnem zboru sklenila valorizacijo investicij in povišanje delniške glavnice od 22 na 30.8 milijona Din, ki se bo izvedlo potom povišanja nominala delnic od 125 na 175 Din. Tudi redni reservni fond 6e bo v zvezi z valorizacijo povišal na 45 5 milijona Din.
= Predavanje o gospodarstvu Mehike. V naši državi se že dalje časa mudi trgovski ataše pri mehiškem poslaništvu v Rimu gosp. Salvador Prieto, ki ima nalogo, da proučava naše gospodarske prilike in možnosti za poglobitev trgovinskih stikov med našo državo in Mehiko. V kratkem bo prišel tudi v Slovenijo in bo o navedeni snovi predaval 8. t. m. ob 10. dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= Razpis prodaje soli na debelo. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje prodajo soli na debelo, začenši s 1. septembrom 1927. Ofertalna licitacija bo 20. t. m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu-Tiskani pogoji se dobe pri upravi državnih monopolov v Beogradu (odelenie prodaje) in pri oblastnem monopolskem inšpektoratu v Zagrebu.
= Konkurz ie razglašen o imovini tvrdke R. Bunc in drug v Ljubljani (roki: 12- julija, 20. avgusta in 6. septembra).
5. julija.
V tukajšnjih borznih krogih je vzbudila pozornost tendencijozna vest zagrebških listov, ki trdijo, da je ljubljanska borza izdala predpise, po katerih se morajo izvosuie devize tri dni zaporedoma ponuditi na ljubljanski borzi, preden se ponudijo na zagrebški ali beograjski borzi, dočim se v Zagrebu takoj isti dan lahko ponudijo na beograjski borzi; ako jih v Zagrebu ni mogoče prodati. Ugotoviti moramo, da so tozadevni predpisi za ljubljansko in zagrebško borzo enaki, kajti v Zagrebu kakor v Ljubljani mora izvoznik dobiti dovoljenje od borznega komisarja, če hoče pred pretekom predpisanih 3 dni ponuditi svoje devize na ostalih borzah.
Na deviznih tržiščih ni bilo večjih izpre-memb. Deviza na Italijo je pri slabši :en-denci notirala dopoldne v Curihu 28.665 bla-<;o, popoldne pa 28.75 blago. Na ljubljanski
borzi je bila zaključena po 313.5 in 314, ob zaključku borze pa se je nudil denar po 314.75. V Zagrebu se je trgovala po 314 do 314-75. Narodna banka je intervenirala v devizah Praga, Curih in Berlin.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Gut-mann popustil na 260 — 265, Trbovlje pa je bilo zaključeno po 465. Vojna škoda se je trgovala pri neizpremenjenib tečajih.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 22 75—22.81 (22.78). Berlin 13.485 — 13.515, Bruseči 0 — 7.9, Budimpešta 0 — 9.935, Curih 1093.5 _ 1096.5 (zaklj. 1095), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.0125), London 276 — 276-8 (276.4), Newyork 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 222.25—224.25 (223.25). Praga .168.2—169 (168.6), Trst 312.71—314.71 (313-5, 314); češkoslovaške krone 0—167.75.
Zagreb. Amsterdam 22.7737—22.8237, Dunaj 8 — 8.03. Berlin 13.495 — 13.525. Italija 313-67 — 315.67, London 275.975 — 276.775, Newyork 56.7 — 56.9, Praga 168.2 — 16!). Curih 1093.5 — 1096.5.
Beograd. Pariz 222.22 — 224.22, Nevvvork 56-68 — 56.88, Italija 313.37 — 315.37, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Budimpešta 992 _ 995. Berlin 13.48 — 13.51, Bruselj 7.915 — 7.945. Bukarešta 34.25 — 34.75, Atene 77.75 — 78-25. Sofija 40.75 — 41.25.
Curih. Beograd 9-13, Berlin 123.12, London 25.225, Newyork 519.44, Pariz 20.345. Milan 28.80, Praga 15.39, Budimpešta 90.55. Bukarešta 3.1, Dunaj 73.10-. Trst. Beograd 31.50 — 32.0150. Dunni 249.25 - 259.25, Praga 53.26 — 53.76, Pariz 70-5650 — 71.0650, London 87.4750—87.7750. Newyork 17.9250 — 18.0250, Curih 345—349. Budimpešta 309 — 319. Bukarešta 10.5750 do 11.0750.
Dnnaj. Beograd 12.475 — 12^15, Berlin 168-07 — 168.57, Budimpešta 123.61—123.91. Bukarešta 4.3275 — 4.3475, London 34.45625 do 34.55625, Milan 39.31 — 39.41, Newyork 709.25 — 711.75, Pariz 27.7775 — 27.8775, Praga 21.01 - 21.09. Curih 136.51 — 137.01.
Efekti
Ljubljana. Investicijsko 84—0, Vovna škoda 341 _ 0, Celjska posojilnica 195 — 197. Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 0 — 98. Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 138 -1 0, Stavbna 53 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 83.5 — 84, agrarne 49 — 50, Vojna škoda aranžma 341.5 — 342, kasa 341.5 — 342, za avgust 344 — 346; bančne: Eskomptna 94 do 95, Hrvatska 27.5 — 32.5, Katolička 32 do 34, Poljo 15 — 15.75, Kreditna Zagreb 93 do 95, Hipo 58 — 59, Jugo 90 — 92, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Narodna 4460—4800 Praštediona 850 — 855, Etno 168.5 — 190. Zemaljska Sarajevo 125 — 135; industrijske: Našice 1600 — 0, Nihag 30 — 0, Gutmann 257.5 - 262, Slaveks 105 - 0, Slavonija 16 do 18, Danica 145 — 170, Šečerana Osijek 475 do 490, Vagon 44 — 0, Union Osijek 300 dr> 305, Vevče 138 — 0, Dubrovačka 400 — 0, Trbovlje 460 — 465.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna boria (5. t. m.) Tendenca za 1 e s mlačna. Zaključenih je bilo 6 vagonov lesa, in to 1 vagon bukovih plohov, naravnih, ostrorobih, očeljenih, 38 mm. dolž-2 m naprej, šir. 14 cm naprej, 50 % I.a. 50 % Il.a, fco vagon meja po 840; 3 vagoni hrastovih plohov, neobrobljenih, od 2.5 m in 25 cm naprej, 90—110—130mm, blago zdravo, brez grč, s toleranco posameznih malih zdravih grč, fco vagon Sušak po 1100: 2 vagona tramov monte, fco vagon naklad, postaja po 205. — Tendenca za deželne pridelke živahnejša. Nudila se je nova pšenica, promptna, 76 kg, brez doplačila, fco 6lov. postaja, mlevska tarifa, plačilo 30 dni po 315 do 320; nova pšenica, za julij, avgust, brez doplačila, foo slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 320 — 325; stara rž, fco slov. postaja, 30 dni kasa po 290: in moka <0>, baška, iz stare pšenice, fco Ljubljana po 505. Zaključeni so bili 3 vagoni j>še-nice in 1 vagon moke. Eksekutivno je bilo. prodanih 3000 kg rži. pariteta Domžale po 220.
Novosadska blagovna borza (5. ». m ). Pšenica: baška, 76 kg, 2 % 270 — 280. Turščica: banatska Donava, 15 vagonov 177; baška 167-5 — 170; srbska rumena, 1 vagon 170. Moka: baška c2», 1 vagon 400; baška <5», 2 vagona 380 — 385; baška t6>, 1 vagon 260; baška <7>, 1 vagon 275. Tendenca neizpremenjena.
Dunajska borza ra kmetijske produkte (4. t. m.). Tendenca v pšenici in rži je dalje mlačna, dočim je zanimanje za turščico živahnejše, ker prihajajo iz Rumunije poročila o suši, ki ogroža razvoj turščice. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 39-75. madžarska Tisa (79/80 kg) 42.5 — 43; rž-domača 35.25 — 35.75; turščica: 25 do 26; oves: domači 34.50 — 35.50, madžar ski 34.50 — 35, rumunski 33-50 — 34.
Dunajski goveji sejem (4. t. m.) Dogon 3205 komadov; od tega 663 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu so cene volom in kra vam popustile do 5 grošev pri kg. Za kg iive teže notirajo: voli I. 1-65 — 1.80 (izjemno 1.85 - 2), II. 1.35 - 1.60, III. 1.10 _ 1.30, krave 0-90 — 140, slaba živina 0.70 — OfiO šilinga.
Iz življenja in sveta
Kako sem letel čez Ocean
Byrd pripoveduje o svojem poletu. — V temi, megli in dežju nad oceanom--Usodni kompas. — Dvajset kilometrov pred Parizom. — Pet ur groze. — Pristanek na morju. — Byrdovi načrti. Zakaj se noče z letalom vrniti v Ameriko
Polkovnik Byrd, ki je, kakor znano preletel Atlantski ocean in pristal na francoski obali, je začel objavljati v francoskih listih poročilo o svojem poletu, iz katerega posnemamo naslednje zanimivosti:
Ob pol 3. zjutraj se je končal naš polet preko Oceana na morju, 200 jardov od francoske obale. Bila ie temna noč in dež je lil curkoma. Pristali smo prostovoljno na morju, zakaj zdelo se nam je, da je tako bolje, kakor če bi se spustili na neznanem terenu, pri čemer bi tvegali ne samo, da se nam razbije aparat, nego tudi svoje življenje.
Polet je trajal nad 40 ur, od teh 19 v neprestani' temi in megli, ko nismo videli ne morja, ne suhe zemlje, ne ladje. Videli nismo niti kril lastnega aero-plana. Kmalu po startu se je iz doslej še nepojasnjenega vzroka pokvaril naš indukcijski kompas in še preden smo se dobro zavedli, smo že izgubili kurz. K sreči nam je uspelo, da smo se kmalu potem s pomočjo naše brezžične postaje zopet orijentirali. Sklenili smo, da se namesto proti Irski obrnemo južneje proti Finisterri. Dotlej je bilo vse v
Byrd
«Po dolgem pripravljanju sem končno vendarle odletel in padel v vodo.»
redu. Prišli smo srečno čez Brest na za-padni francoski obali, tedaj pa nas je zadela nesreča. Bili smo v neprodorni temi in kompas nas je docela ostavil na cedilu. Tako nismo vedeli niti najmanj. kam plovemo. Polnih pet ur smo blodili v temi in dežju in v tem času smo se morali po mojem trdnem uvere-niu nahajati najmanj dvakrat v bližini Pariza. Enkrat smo bili morda komaj par milj od pariškega letališča Bourget, toda od vsega neizmernega mesta nismo videli ničesar.
Tako blizu smo bili svojemu cilju, bencina smo imeli za polne tri ure, da bi lahko leteli še 300 milj. pa vendar nismo mogli premeriti tistih bornih 10 milj, ki so nas ločile od letališča.
Seveda smo kmalu spoznali, da smo Pariz zgrešili in da se vedno bolj oddaljujemo od njega. Vsemu temu je vzrok naš nesrečni kompas. Danes seveda dvomim, če bi tudi z dobro tunk-cijonirajočim kompasom mogli dospeti do Pariza, zakaj vladala je pravcata egiptovska tema. Kaj smo hoteli storiti? Ob 1. uri zjutraj smo odposlali radio-vest. da smo zašli. Toda dobili nismo nobenega odgovora.
Takrat je pilotiral Balchin. Vodil je aparat kakor je pač šlo. zakaj v tisti temi bi pač nihče ne mogel doseči ničesar. In tedaj naenkrat se je zgodilo čudo: zagledali smo pod seboj morje. Kje smo se nahajali, ni vedel nihče. Nemara baš tam. kjer smo bili že pred petimi urami. Z grozo smo spoznali, da
zaloga bencina vedno bolj pojema in da je imamo kvečjemu še za eno uro. Treba je bilo torej misliti na pristanek. Suhe zemlje ni bilo videti nikjer, in zato sem se odločil, da pristanem kar na morju, kar je bilo vsekakor združeno z manjšimi nevarnostmi kakor pristanek na suhi zemlji. In izkazalo se je, da sem imel prav. Stroj se je sicer pri pristanku precej poškodoval, zlasti trup, vendar mislim, da bo mogoče aparat zopet popraviti. Rešili smo se v kavču-kastem čolnu, ki smo ga vzeli s seboj. Preden smo ustavili letalo, smo iz njega vzeli vse, kar smo menili, da nam utegne kaj koristiti in nato smo začeli veslati proti obali. Ostalo je znano.
To je v velikih obrisih poročilo mojega poleta čez Ocean. Povdariti moram, da smo se morali vso vožnjo od New-yorka pa do francoske obale boriti z dežjem, vetrom in meglo. Leteli smo ves čas v višini kakih 10.000 čevljev. Toda iz megle nismo mogli priti. Nad Oceanom je pilotiral Acosta, ko pa smo se bližali suhi zemlji, je prevzel vodstvo Balchin. Skupno smo premerili prilično 4200 milj. Najvažnejše dejstvo našega poleta pa je brezhibno funkcijoniranje motorjev. Odpovedali niso niti enkrat. Tudi brezžična postaja se je obnesla in izkazalo se je. kolikega pomena je, da je letalec nad Oceanom v tesni zvezi s prekomorskimi ladjami.
Najhujši trenutek na naši. vožnji je nastopil takrat, ko smo opazili, da smo drugič zašli nad morje. Blodili smo pet ur v neprodorni temi in dežju. In če se spomnim groze, ki smo jo takrat prestali, me še sedaj strese v mozgu. Moja vožnja na severni tečaj ni bila niti od daleč tako naporna, kakor tistih pet ur blodenj nad Francijo.
Byrdovi nadaljni načrti
V pogovoru z nekim pariškim poročevalcem je polkovnik Byrd izjavil, da bo skušal čimprej poleteti na južni tečaj. Načrti za ta polet so že v polnem teku. Polet se bo hkrati vršil z dvema letaloma, eno bo opremljeno s tremi motorji, drugo pa z enim samim. Start bo najbrže v bližini Nove Zelandije.
Novinarji so nadalje vprašali Byrda, da-li misli s svojim letalom poleteti tudi nazaj v Ameriko. Letalec je odgovoril:
«Ne! Čast prvega preleta Atlantskega oceana iz Francije v Zedinjene države pripada francoskemu letalu in francoskemu letalcu.«
*
Posebna komisija v Washingtonu je izračunala, koliko razdaljo je premeril Byrd s svojim letalom. Glasom tega računa pripada rekord najdaljšega poleta brez pristanka še vedno Cha"mberlinu, ki je letel od Newyorka do Kottbusa 3905 milj, drugi je Lindbergh s 3610 in tretji Byrd s 3447 miljami.
Josephine Baker pride vendarle na Dunaj!
Josephine Baker, nekronana mulat-ska kraljica Pariza, pride vendarle na Dunaj. Tako vsaj zagotavlja dunajski iinpresarij Georg Hohenberg, ki je prevzel nalogo, da pripelje slavljeno plesalko v centralno Evropo.
Josephine Baker je še vedno največja pariška senzacija. Tujci, ki so nekdaj hodili gledat v Pariz nebotični Eiffelov stolp in Are de Triomphe, sprašujejo sedaj le še po eksotični mulatski lepotici. Še pred nekaterimi meseci je Josephine nastopala le v revijah in v dancingih: danes razpolaga z dvema lastnima lokaloma. Enega ima v Fon-tainovj ulici in se imenuje «Chez Josephine Baker». Drugi je nekak five o' clock tea «Accazias» v bližini bouloz-skega gozda. Posla ima reva ves dan. prav za prav vso noč. Njen delavnik traja namreč od 5. ure popoldne do I
7. ure zjutraj. Ob 5. začne zabavati Pa-rižane pri čaju, neha pa se amiziranje zjutraj pri šampanjcu. •
V njenem lokalu v Fontainovi ulici je zielo živahno. Josephine Baker zna občevati z ljudmi. Z vsakim gostom iz-pregovori prijazno besedo in tudi starejših gospodov, ki jih je več kakor mlajših, ne zanemarja. Ljubeznjivo-pre-drzno jih potegne s stolov in jih pozove k plesu. Njej ne more nihče odoleti in zato je zelo komično gledati te stare ljubezni željne elegane, ko plešejo. V baru svira neprestano izboren jazzband. Včasi, kadar je posebno razigrane volje in ko se že bliža jutro, povabi Josephine Baker svoje črnce s seboj na Montmartresko promenado, kjer vzbuja seveda s svojo živahnostjo splošno pozornost.
Na Dunaj ne namerava Bakerca vzeti s seboj črncev, temveč hoče posetiti Dunajčane v spremstvu 12 plavolasih «girls». Zavoljo kontrasta, pravi. Preden se odpravi na pot, pa bi se rada še nekoliko zredila. Boji se namreč, da bi Dunajčanom ne ugajala, če bi bila pre-mršava. Hohenberg ji je hotel to misel izbiti iz glave, pa ni šlo. Bržčas je Josephine slišala nekaj govoriti o dunajskih močnatih jedilih in je nekako skom-binirala, da na Dunaju vleče le tisti, ki se lahko ponaša s primernim obsegom.
Rožnati dijamant Grand Conde,
ki sta ga lansko leto ukradla Alzačana Kauffer in Souter. Te dni se je proti nji. ma vršil v Parizu proces in sta bila, ka» kor smo že poročali oba krivca obsojena na dve leti ječe. Dijamant, kojega vred* nost tako historična kot tudi stvarna je skoro neprecenljiva, je bil kmalu po izvr« šeni tatvini najden.
Čudne zabave ameriških milijarderjev
Med ameriškimi milijarderji, ki so že vsega siti in si žele novih zabav, so se razpasle v zadnjem času čudaške razvade. Tudi njih zabave so včasi kaj nenavadne. Ena izmed takih je sledeča: Milijarder zbere v svoji palači številne goste. Godci zaigrajo koračnico. Gospodinja pozdravlja goste. Posebno dolgo se ponudi pri nekem gospodu, ki ji menda ugaja. Nenadoma pridrvi bled gospodar z nožem v roki. Vrže se na onega, s katerim govori žena. Urno ga nekajkrat zabode in nesrečnež se zvrne krvav na tla. V tistem hipu ugasne elektrika. Oglasi se jok in nastane splošen poplah. Vse tava v temi in drvi iz dvorane. Nenadoma pa se elektrika zo-
Oblecite
v peresnolahke obleke. Blaeo dobite v poljubni množini in do najnižjih :enah pri tvrdki: Drazo Schwab, Ljubljana. — Vročino boste prav lahko prenašali.
Pariška šola za poročene
• • •
v razkošno opremljenem sijajnem salon« skem velefilmu
Poštene in nepoštene žene
Moderni Babilon. — 2ena, ki ljubi salon« skega leva. — Za žene vse, za sebe nič. Ločitev na poskus. — ... Spomin na lepo ženo polepšuje tudi fantovski dom ne po« ročenca. — V tem originalnem filmu brv ljira zopet slovita krasotica
ALMA RUBENS
vsem še dobro znana iz velefilma »Sibirija*
ELITNI KINO MATICA, Kongresni trg št. 9. Telefon 2124.
pet prižge. Prične se nov ples. Vsi gostje so zbegani. Ubitega* ni videti, le krvav madež je ostal na preprogi. Zdajci pa stopijo iz druge dvorane mož, žena in «ubiti». Vse je bilo le šala. «Kri je zgolj barva, nož je bil lesen.»
Slične zabave za milijarderje prirejajo posebni režiserji, ki so za svojo iznajdljivost dobro plačani.
Gospa sovjetskega poslanika
Poljski listi še vedno prinašajo razne zanimivosti o umorjenem sovjetskem poslaniku v Varšavi Vojkovu. Izmed številnih anekdot utegne čitatelja zanimati sledeča, ki jo pripoveduje «L'Eu-rope centrale*:
Gospod in gospa Vojkov sta imela v prvostolici Poljske dokaj težaven družabni položaj. Gospa Vojkova je namreč komunistka židovske vere, po rodu iz Minska. Diplomatski svet ima že od nekdaj svoje muhe in ne prizna vsake žene. ki jo pripelje od koderkoli ta ali oni diplomat. Zgodilo se je. da je tudi gospo poslanika Vojkova zadela nemilost visoke družbe. Ignorirali so jo vsi diplomatje in niti enkrat ni bila povabljena v odlično varšavsko družbo, kjer so s težavo prenašali že samo prisotnost sovjetskega poslanika, kadar ga — iz kakršnihkoli ozirov — niso mogli prezreti pri razpošiljanju vabil. Za službene prireditve je dobival pokojni Vojkov vabilo brez običajne označbe «in soproga*. Nekega dne je stopil k visokemu uradniku zunanjega ministrstva grofu Štefanu Przezdzieckemu, ki je razpošiljal vabila in ga vprašal, čemu dosledno prezira njegovo ženo.
—	Gospod minister, — mu je odvrnil Przezdziecki — samo eno sredstvo vam je na razpolago: če hočete, da bo gospa Vojkova povsod sprejeta, jo mora uvesti v varšavsko družbo žena doyena diplomatskega zbora.
Vojkov je bil zadovoljen. Prihodnjega dne pa se je bil zopet oglasil v zunanjem ministrstvu in dejal Przezdzieckemu nekam užaljeno:
—	Gospod grof, doyen diplomatskega zbora je vendar papeški nuncij . . .
Ministrski uradnik je pokazal z gesto, da mu ne more pomoči.
Nekega dne pa je storila gospa Vojkova uprav junaško dejanje: Ko je brala v «Messager Polonais,» da iega in tega dne sprejema gospa X., soproga pooblaščenega ministra neke «nevtraJ-ne» države, se je odpeljala določenega dne ob petih na dotično poslaništvo. Sluga je brž odnesel njeno posetnico, a se je koj vrnil in dejal:
—	Gospa danes ne sprejema.
Globoko ponižana in užaljena je gospa Vojkova odšla. Pred palačo pa je stala dolga vrsta avtomobilov, očitna priča, da so na poslaništvu sprejemali obiske . . .
X Človeški izstrelek. V pondeljek, 4. ju. lija, se je v Turinu izvršil eksperiment, o katerem smo poročali pred dnevi. V mož» nar so položili nekega moža, ki se je pro« stovoljno javil za poskus, in ga s pomoč* jo velikanske zmeti pognali v zrak. Mo= žak je letel štirideset metrov visoko in pa» del kakih sto metrov daleč v pripravljeno mrežo. Eksperiment se je baje popolnoma posrečil.
X Turistovska nesreča na Gross Vene; digerju. Iz Innsbrucka poročajo, da so se na Gr. Venedigerju ponesrečili 3 rajhovski turisti. Zadela jih je baje strela. Poarob. nosti so še neznane.
X Taksa na kratke lase. Občinski svet v Zerbanu (Šlezija) je sklenil obdavčiti vsako poročeno ženo, ki nosi kratke lase. Davek bo znašal 2 marki na osebo. Za deklice je taksa znižana na eno marKo. Ženske seveda s tem niso zadovoljne in so že vložile protest.
No!i onstran granic
p— V Opatijo je došlo meseca junija 2970 tujcev. Iz Nemčije jih je bilo 791, iz Madžarske 632, iz Avstrije 515, iz Če. škoslovaške 425, iz Jugoslavije 162, ostali iz raznih drugih drža*. V zdraviliški dvo« rani Quarnero se je vršil 3. t. m. deveti sinfonični koncert, pri katerem je sodelo« vala na vijolini Annie Kubelik, hči veli* kega mojstra Kubelika.
p— Truplo šoferja Batiča najdeno. Po« ročali smo o zagonetnem umoru pri Za. graju. Našli so tam na zapuščeni cesti okr vavljen avtomobil brez šoferja. Med Za. grajem in morjem so orožniki in policij, ski agentje preiskali vse luknje, kotanje, kaverne, mlake in kanale pa zaman je bil ves trud. Sedaj pa je neka deklica v tot» munu kanala pri Foljanu zagledala moško truplo. Komisija je ugotovila, da je to truplo šoferja Batiča iz Gorice. Rane na njegovi glavi so povzročili streli iz revo!« ver j a.
p— Pri slovesnem umeščenju tržaškega podeštata so govorili fašistični tajnik Ko. bol, bivši komisar Fronteri in podeštat Ka. rol Arch. Fronteri je ob svojem slovesu zatrjeval, da bo na vsako vprašanje o Trstu odgovarjal, da je Trst eno najlepših italijanskih mest, Trst je pa tudi mesto dela, kjer se misli in kjer vlada trdna vo> lja, da bodi Trst prvo med prvimi itali. janskimi mesti na strani Duceja in kralja na kvišku stremečem pohodu Italije. Ko. bol je navduševal zbrano ljudstvo na trgu Unita, kjer so bile velike manifestacije, za podeštata, ki je Tržačan, katerega po« znajo vsi, ker je tudi v preteklosti delo. val za nacijonalno stvar in za koristi trža. ške občine. Z njegovim imenovanjem je izročeno mesto v dobre roke. Podeštat Arch je v svojem govoru in v svojem ma. nifestu povdarjal, da en sam človek ne more nič storiti napram širokim in deli. katnim problemom uprave, kakršna je tr. žaška, zmaša se torej na vlado, da bo vr«
10	sodelovala in upa, da bodo meščani sta«
11	zvesto ob njegovi strani
p— Zlato kolajno za šolske zasluge je izročil v Gorici minister Fedele vojvodi« nji d' Aosta. Svečanost je bila na muni« cipiju. Senator Bombig je tem povodom udanostno pozdravil visoko gospo in ji iz. ročil vrednostnih papirjev za osemdeset tisoč lir, ki mu jih je prinesel neki star gospod, kateri z velikim zadovoljstvom opazuje, kako uspešno je delovanje «Itahe Redentea pod vodstvom vojvodinje. Do« tični dobrotnik hoče ostati nepoznan. Prej. šnji dan je bila vojvodinja v Brdih. V Ločniku jo je počakal goriški nadškof dr. Sedej, ki je nato blagoslovil tamkajšnji azil altalie Redente». Minister Fedele je v Gorici na fašističnem sedežu v Trgov, skem domu govoril z raznimi učitelji, ka. tere je hvalil, da vršijo pravo apostolstvo v obmejni deželi. V razgovoru je bil znir> va problem obmejne šole, ki fašistom de« la preglavice, dasi so si ga ogledali že z vseh strani. Ta problem je trd in se na noben način ne da rešiti tako, kakor to želijo fašistične glave, ki bi rade Julijsko Krajino kar čez noč pretvorile v pristno italijansko provinco.
p— Slovenskih dijakov na srednjih šo= lah na Goriškem je bore malo. Šole so sa. mo italijanske in slovenskemu učencu je stavljenih polno ovir pri sprejemu v šolo. Te dni je delalo v Tolminu izpit za vstop v gimnazijo šest učencev iz Sv. Lucije. Izpit je napravil samo eden, vsi drugi ne znajo dosti italijansko. Lahko ponove iz. pit v jeseni, toda da bi se do takrat na. učili potrebne italijanščine, ni verjetno. Sistem pač zastavlja pot Slovencu do iz. obrazbe. Slovenske inteligence sploh ne sme biti več.
p— Svete, nedotakljive meje. Nekaj kolesarjev iz Podgore je izletelo preko Ajdovščine v črni vrh in Godovič do me. [e- Od tam so odposlali brzojavke kralju, Mussolmiju, Turatiju in tudi tajniku Cac« cesu v Gorici. Prisegajo zvestobo in uda. nost ob svetih, nedotakljivih mejah itali. janske domovine. Take brzojavke se mno; zijo. Čudno vendar, da so mali in veliki Italijančki tako razdražljivi,- kadar se pri. bližajo jugoslovenski meji!
Semen Juškevič:
Sonja sanja
Ali, tista krasna cesta v Odesi! Prijateljice pripovedujejo mali Sonji, da je ondi vsak večer kakor r.a veselici, da vedno svira godba, da je tam zvečer svetleje nego podnevi, da so tam tako gospo-dski moški in da je vse tako razposajeno, da ni mogoče dopovedati. Prijateljice prigovarjajo Sonji, naj gre na ulice. v
Glejte, ona tega nikakor ne bi storila, toda ulica jo vabi, pa tudi ne najde ničesar boljšega. _ Ali je sploh kaj boljšega? Nikar ji ne'govorite: Pojai v tvornico, v trgovino ali celo za deklo — ali pa — ne, vse to ni za nič. Povsod je isto.
Njena tovajišica je delala v tvornici, neka druga v trgovini, tretja v krojač-nici in kaj je bilo na koncu? Ulica. Vse so postale pouličnice. Zakaj? Ker za ubogo deklico v Odesi ni drugega izhoda. kakor da gre na ulico.
Odkar ji je dvanajst let. j® zasiedu-ieio moški, stari, mladi, debeli zakonci, "drzni molojci, vsi ji govore prekrasne besede ... kaj naj se torej ustavlja? Doma ie vse tako žalostno. Evo bolnega deda, ki že dolgo ne more nič zaslu-
i;
žiti — vzdrževati ga je treba. Evo slepe babice, ki po ves dan za pečjo sedi in tudi njo .ie treba na kupu rediti. Mati na trgu sadje prodaja, kako naj bo potem doma veselo?
Moški postopajo za Sonjo. Ali si je moči misliti, kako je težavno upirati se zapeljivcem? Saj ona ne more nič zato, če ji ugaja, kadar ji dvorijo; če jo radosti, kadar se moški za njo ozirajo, ji delajo poklone. Lani, ko ji je bilo komaj štirinajst let, se ji je zdelo to nerodno in sitno, takrat je še bežala, se kam skrila, na samem ihtela, zdaj pa jo vse to zanima.
Babica ji očita, češ da je liza, sladkosneda. Hej, kdo pa ni sladkosnedec? Za ploščičo čokolade bi dala vse. Ce ji kdo ponudi kak oblizek, ne more odbiti. Od zore do mraka bi se slastoustila. Kaj more ona za to?
Rada tudi gleda v zrcalo, pa to se ne sme. Vse je zabranjeno, prepovedano. Sama ne ve zakaj, ampak tako prijetno je to. Jajčast obraz ima. v ogledalu ga mora motriti. Visoko čelo ji je Bog dal in majhna ušesa, njej pa ne- ( znansko ugajajo majhno čelo in jamice j v licih, kakor njeni drugarici Jenici. Nosek je tenak in raven. Sonja pa bi rada imela orlovski nos. tako ji ie povšeči
orlovski nos. Zobje so ji beli ko sneg, lepi. In veste li, kaj je najzaljše na Sonji? OčL Te oči so velike in otožne in pri tem docela nedolžne. Vse ji govore: Sonja, kako krasne oči imaš!
Lasje so ji svetli, ne pregosti in ves obrazek je tako dražesten.
Večeri se. Sonja sedi pri oknu, strmi v somrak in dozdeva se ji, da ždi nekdo poleg nje in da mu ona vse pripoveduje in vprašuje za svet in da ji neka roka lahko gladi lase.
Pod oknom se razprostira dolgo, zamazano, sivo dvorišče. Spodaj škripajo lesena vrata. Preko dvorišča visi težko nebo polno snega. Tedaj zaplapola lučka prj modistki.
V sobi se začuje lahno stokanje. Sonja se okrene in reče potihem: «Dedek. tak nehaj no! čemu stočeš? Saj jaz ti ne morem pomagati. Nihče ti ne more pomagati, nihče!»
In zopet zre na dvorišče. Vsa okna so razsvetljena. Dvorišče samo je popolnoma temno, tako mrko. da neba več ne razločiš. Pa tudi lesa leži v temini. Ali tam ob lesi sedi Maršik in čaka Sonje. Lepe, črne brke ima. oči so mu kakor črne masline in poljubljati zna. Vendar Sonia se ga boji. Ozira se v zvezde, proti mračnemu svodu, in rahlo
! trepetan.ie ji stresa život. Z rokama se ' je objela za kolena, guglje z gornjim delom telesa, kakor bi opravljala tiho | molitev.
Rodila se je na dvorišču, kamor zdaj bulji. Tu je umrl njen oče, o katerem babica pripoveduje, da je imel trgovinico in da je bil veseljak... Sonja je vstala in prisedla k dedu. Ded je ležal i na lesenem zaboju. Oguljena odeja, s ! katero se ga pokrivali, je bila zdrknila na tla in zaman jo je skušal pobrati. Ej, ko bi ne bilo starega očeta, ona ne bi niti vedela, da je Bog na svetu. Stari j oče jo je učil moliti. In sleherno noč odžebra še dandanašnji svojo staro mo-litevco, saj ne moreš vedeti, ali ne boš
v	spanju umrl.
V čumnati je trda tema. Tudi na dvorišču ne moreš nikogar več razpoznati. Tako ji je pri srcu, kakor da sta z dedom sama samcata na svetu.
Kako je tu dolgčas! Bože mili, če bi
vi	znali, kako se je naveličala in kako se čuti osamelo! Rada bi doživela karkoli, bila tamkaj, koder je zabavno, koder odmeva godba — pa mora čepeti tukaj v mrakotni izbici. Pogreza se v sanjarije in vidi razkošno cesto s kinematografi, kavarnami, gospodskimi re-stavranti, zastavnimi možaki. — Izlož-
bena okna se lesketajo, toliko električnih zarmc se iskri, moški v krznih pohajkujejo za deklinami, človek obstane pred izložbo, napravi poznanstva, potem ga kam povabijo. Tedajci se prebudi iz svojih sanj, uzre temačno stanico, odide na mračno dvorišče, sede na klop in sanja o bodočih, boljših časih.
(Ruski pisec Juškevič je preminul letos svečana meseca v Parizu v svojem d9. letu. To je odlomek daljše povesti)
D.
NCUVICE
IKLJUCI
rassss^
Dopisi
JEŽICA. V klerikalnem občinskem klubu hi nikdar manjkalo prerekanja in intrig, letos pa ie bilo mogoče krotiti lastno opozicije 'e še s tem, da so nekatere izključili te kluba, druge oa naganjali da sami izstopilo. Sovraštvo in prepir sta se vselila tudi v mladinske organizacije, klor se gledajo pravoverni in »neverni«, kakor pes in mačka. Ta razcepljenost se je razlila že na celo občino in dogodilo se je. kar nikdar ne bi pričakovali, da bomo imeli sedaj 2 klerikalni kandidatni listi, Severjevo in AhKnovo. in na obeh" štiri županske kandidate: Severia, Kosa, AMna in Dimnika. »Slovencu« ta razdvojenost ni po godu in upa. da bo zbor voKlcev, ki ga ta teden skEčejo. še mogel preprečiti razcepljenost. Ta up je smešen! Zato bo prišlo kakor pričakuje ^Slovenec«. do tega, da bodo naši klerikalci ločeno »marširali«. da pa bodo skupal »šturmali« drug na drugega! Nam se zdi. da se bo to »šturmanje« nadaljevalo tudi še po volitvah" vsa 3 leta v občinskem odboru! Od ljudi, ki v sovraštvu in v intrigah prihajalo na važno, miru in resnobe potrebno občinsko delo. pač ne moremo pri-čakovati drugega, kot take plškave uspehe, ki smo lih dosiej dobivali od SLS. Zato bo klerikalna skupina kliub farmi, da vsevprek napada napredne kandidatne liste, baš od teh 7. avgusta poražena, v kolikor niso tega poraza že danes zapečatili bivši klerikalci. katerih" poštenje in uvidevnost jim več ne dopuščata, podpirati nesposobno in osovraženo SLS.
MALA NEDELJA. V nedeljo dne 10. Julija db ool 17 v Društv. domu ljudska veselica ob vsakem vremenu. Vprizoritev ve_ lezabavne veseloigre »Vozel«. Originalne gledališke noše iz Maribora. Prosta zabava. Godba, ples. Cenj. občinstvo od blizu ln daleč vabljeno k obilni udeležbi. 1013
KONJICE. Sokolsko društvo v Konjicah priredi v nedeljo 10. julija cb 16. oa vrtu Narodnega doima telovadni nastop, združen z veselico im koncertom, na kar opozarjamo vse prijatelje Sokolstva. 1025
ŠMARJETA OB PESNICI. Kakor lani, priredita tudi letos šolsko upravitellstvo in podružnica JM domoljubno slavnost »Domovinski dan« in sicer dne 10. julija ob 15. na sadonosmku veleposestnika z. A. Schik-kerja. Na sporedu ie nastop šolske mladine z deklamacijami, petjem in igro »Materin god«: nato nastopijo odrasli z burko *Dva preipirfiivca«, s šaljivimi prizori, z mešanim pevskim zborom itd. Sledi prosta zabava z bogatim srečokrvom, šaljivo pošto, petjem itd. Za najboljšo postrežbo ie poskrbljeno. Vse bližnje in daljne sosede prosimo za poklonitev darov za srečolov. Iz Maribora — z Grajskega trga bodo isti dan. 10 iulija, od 1. ure popoldne napTej vozili na veselico po zmerni ceni posebni avtobusi istotako nazaj. Večje družbe naj udeležbo prijavijo JM v Mariboru ali pri Smarjeti ob Pesnici radi priprave prevoza. Vse narodno zavedne kroge vabimo k PTav obilni udeležbi, v naše lene obmejne Slovenske gorice, katerih dobra polovica Mariborčanov. ki se ob nedeljah zateka le v Limbuš, Pekre itd., skoraj sploh ne pozna. Podprite težko obmejno narodno delo s številnim obiskom tega »Domovinskega dne«, ki naj postane pri nas povsod, tudi za naš obmeini Maribor, veliki obmejni pro-slavnt dan. ob katerem se meščani in deželam tu na severu očetniave složno ogrevamo v iskrenem domoljubju in prisrčnem prijateljstvu!
Izjava
Maroala> iso vsa, dopita,, ličoicsjt, malih oglasu, jt, poslati, /ui. Oglasni od-ddak -Jatra' luMjaria,,
VrsJtrnovaT&L št. zqgx
Ust, pristojbin* jt^vposicu ti oba/ia/n,z aarvčUim^Ms-' c*rst> oglasim. priobcu&. Čekovno račun, posU^kra tulnict Ljubljana,st. 11841.

Restavracija Bogatin ob Boh. jezeru
ima 7 sob za tujce. Električna razsvetljava. Dnevna oskrba s posteijo 55 Din. — Se priporoča Marija Rasla.
20582
TtJt
Trajno kodranje
izvršuje Karol Din-ter, Ljubljana, frizer za dame in gospode pri Sv. Petru. 20680
Solnčevo strojno pletenje Izdeluje vse vrste modernega blaga iz najfinejše volne — kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garm ture, čepice itd. — Najtočnejša postrežba; nobeno sejmsko blago!— Separatna naročila se dnevno sprejemajo. — Pri «Solncu», Ljubljana, PogaČarjev trg.
20270
Vajenca
za mesarsko obrt sprejmem Naslov pove oglasili oddelek «Jutra».	£0684
Učenca
e prejme inanufakturna trgovina Ivan Strojanšek — Pogačaijev trg 3. 20672
Sobarico
z dobrimi spričevali, pridno in pošteno, iščem. Zglasiti se je oa %2—2 pri Zdenko Knez. Ljubljana, Gledališka ulica 13, visoko pritličje, desno.	20702
Boljše dekle
staro 18 let, pridno in polteno, « dobrim izpričeva-lom, izučeno v šivanju — ieli primerne službe. Naslov pove oglasni oddelek cjutra«.	20720
Gospodična
iz bolj I« hiše, z večletnimi spričevali, ilče službo 6 15. avgustom kot prodajalka, ali blagajničarka v manu-fakturni trgovini. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra«.
20734
Kontoristinjo
zanesljivo, sprejme trgovec, obrtnik in posestnik — sod-nijsko ločen. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «Junij 65».
20725
Vajenca
poltenih staršev sprejme v učenje A. Fuchs, zlatar v Selenburgovi ulici štev. 6.
Frera motorji
najnovejšega tipa, po znatno znižani ceni. Preje Din 19.000, sedaj Din 8.500. F. Batjel, Ljubljana, Karlov-ska cesta 4. Oglejte si paviljon T 257 - 275. 20696
Indian-Standard
s prikolico prodam. Pojasnila v gostilni Seidl, šiška 20707
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov sina Karola, napravljenih na moje ime	1024
NOVAK ALOJZIJ, vozni mojster.
Opozorilo
Opozarjam vse svoje cenj. odjemalce, da g Joško Borštner iz Guštanja ni več moj zastopnik. Imenovani nima nikake pravice sprejemati v mojem imenu katerokoli ra» ročilo ali plačilo. Pooblastilo, ki ga je s tem poslom opravičevalo, sem mu odvzel že 7. VI. 1927. Odklanjam vsako odgovora nost in ne priznavam nikakih naročil ali plačiL ki bi jih on še nadalje v mojem imenu prevzemal.
Maribor, dne 5. julija 1927.	1028
L. ORNK, Maribor.
Harley-Davfdson
model 1927, 10/12 HP, 1200 ccm, s prikolico, nov, popolnoma brezhibnem stanju radi nakupa avtomobila takoj ugodno prodam. — Ogledati vsak dan od 18. do 19. ure v hotelu Soča. Cenjene ponudbe pod šifro »Harlev 1927» na oglasni oddelek cjutra«. 20529
Učenca
močnega ter dobrih staršev sprejme takoj ViktoT čonča nasl., specerija, manufak-tuja in modno blago. Rogaška Slatina.	20678
Učenca
ki je dovršil dvorazredno meščansko lolo, oziroma gimnazijo * dobrim uspehom. sprejmem v trgovino z galanterijskim In modnim blagom. Ponudbe na oglas, oddelek < Jutra« pod šifro cPolten 13».	20681
Izurjena stenografija in strojepiska
zmožna slovenske in nemške stenografije, dobi takoj službo v odvetniški pisarni v Celju. Ponudbe pod šifro ♦Izurjena 2206» na oglasni oddelek «Jutra». 20713
Šiviljo
srednjih let, sprejmem. V poltev pridejo tudi šivilje z dežele, s pogojem, da so pridne, spretne, zanesljive in ki imajo veselje za izdelavo modernih oblek in dober okus ter šik v kombiniranju istih. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 20716
Trg. nameščenca
sprejmem takoj za poeebno
stroko, za prodajalca in dopisnika. Prednost Imajo tisti, ki govore tudi hrvatsko. Ponudbe pod značko cTočen« na oglasni oddelek «Jutra».	20719
Čevljar, vajenca
s hrano in stanovanjem v hili sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20733
Učenca
z dobrimi šolskimi spričevali sprejme v engro papirno trgovino Rudolf Smolej, Maribor, Ruška cesta št. 2.
20736
Plačilno natakarico
izvežbano v Berviranju, takoj sprejme Smolej, Maribor, Pod mostom štev. 11.
20737
Kontoristinjo
vestno in zanesljivo, zmožno nemščine, sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra« pod cKontoristinja: 90722
Agilnega potnika
provizijskega — mladega, sprejmem za prodajo praška zoper mrčes za Ljubljano in okolico. Pismene ponudbe na naslov: «Zacherlin«, Resljeva cesta 1. 20730
Hlapca h konjem
sprejmem na deželo. Cenj ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod <Trezen in vesten«.	20718
onnmnnnonn^nnnmnnm
Dobra gospodinja vkuhava sadje in sočivje samo v
vRex" steklenicah
in
,Rm* aparatih
Edina zaloga:
Julij Klein, Ljubljana
zalaga stekla In porcelana
Zahtevajte cenike.	Zahtevajte cenike.
0I0B01CD»C3>C3>CDB01C3BC3BC38C3BC31C3Se5
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 26.
tovarna raznovrstnih čevljev
za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete. — Za delavce posebno močne izdelave. — Komodne (papuče) in dokoletnice po brezkonku-renčni ceni.
Oddelek za galanterijsko blago na debelo.
Pletenine, čipke, sukanec, vezenine, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače, šolske potrebščine itd.
čksport zobotrebcev adjnstiranih in v zabojih.
Damo
srednjih let, bolj močne postave, ki zna dobro kuhati in je vajena gostilne, sprejmem kot samostojno gospodinjo. — Ločenke ali vdove brez otrok niso izključene, Službo dosmrtna. Ponudbe če mogoče s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod (Dosmrtna gospodinja* 20630
2 vajenca
sprejme tvrdka Josip Marn, splošno pleskarstvo in slikarstvo, Ljubljana • Glinee Tržaška cesta i.
Mesar, pomočnika
dobro izurjenega tudi prekajevalstvu, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku <JutTa>. 20613
2 strojna ključavničarja
(brata) ki sta ravnokar zgubila starše ln sta reducirana na železnici ter imata skrbeti se za svoje tri mladoletne sestre, iščeta primerne službe. Oba sta pridna, močna, vestna in vajena vsakega' dela. Zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastopita lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Usmiljenje«. 20643-a
Nov sokolski kroj
kompleten, za manjšo osebo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20700
Orodje
kovaško ln ključavničarsko
(urarsko) kompletno, radi smrt) po nizki ceni proda E. Brunskele, Vrčice št. 18, Vi ure od postaje Semič.
20584
Stanovanje
v mestu, obstoječe iz kuhinje in Epalne 6obe, z vso hišno in kuhinjsko opravo takoj prodam radi preselitve. Prodam tudi 2 trgovski stelaži, pudel in 2 mizi. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	20694
Lisičje
ln rit druge kože od dlvjačin kupuje to zanesljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana. Florijanska ulica It. 9.	47
<Odo!» prazne steklenice
tipala drogerlja Anton Kano sinova. Židovska uL It L	282
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje išče mlad in miren zakonski par za takoj ali pozneje, najraje v meetu. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 6» 20706
Gospodična
z znanjem slov., nemščine in angleščine, želi mesta družabnice ali vzgojiteljice Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna 10».
20710
Vreče
rabljene, ali velike krpe kupuje večje množine Ed. Pisler, Vrhnika. 20489
Kdor je priden
lahko zasluži letno 35.000 Din. Samostojno lepo delo. Pišite na podružnico Jutra v Mariboru pod »Novo« in priložite 20 Mu za navodila in vzorec.	20735
Boljša šivilja
;re Svat na dom — tudi na eželo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>. 20643
71
Pristni malinovec
iz gorskih malin, brez saharina, ima vedno v zalogi Lovro Rogelj, Vrhnika.
20695
Lipovo cvetje
lepo sušeno, letošnje, kupuje »Isis«, d. d. v Ljubljani, Komenskega ulica 7.
20704
Sadjevec
proda Oset v Mariboru.
20739
Maline
kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
20724

Moško kolo
skoro novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20667
Pohištvo
dobro ohranjeno, ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutr«». 20627
Kolo
dobro ohranjeno, znamke »Stucchi« Milano, z elektr. razsvetljavo in dvojno-
harfne koncertne cltre proda Portič, SlomSkova 17 20714
Pohištvo
spalnico, otomaao in salonsko garnituro, zelo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20715
Vrhniško opeko
trboveljski premog in tokova drva nndl najceneje Lovro Krte, Trnovski pristan 12. Postrežbo točna I 61
Več čevljarskih po> močnikov
dobro izvežbanih sprejme v stalno delo s hrano in stanovanjem v hiši Josip Koselj, Ljubilo, Gorenjsko.
20453
Šoferja
treznega in zanesljivega, sa tovorni in osebni avto sprejmem. — Pismene ponudbe na oglasni oddeiek <Jutra» j>od šifro »Šofer«.
20494
Trg. učenca
k| mora biti dober računar in polten, sprejmem v veliko trgovino t meSanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsa oskrba«.	20264
Kolesarji!

Fant
18 let star. ki ima veselje do fotografske obrti, želi stopiti v uk k mojstru, pri katerem bi imel hrano in stanovanje — tudi izven Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20673
Gospodična
zmožna slovenskega, nemškega ln hrvaškega jezika, kakor tudi vseh pisarniških deL išče primernega posla na dom Cenjene ponudbe z navedbo zahtev na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Vestna 84».	20155
/.niti"" oene! Ogleju zaloge dvokolea najnove šega tipa Tribuna. Rekori . Champion. Stjria, Biankini, Favor, Perla. Diamant že od 1300 Din naprej. — Pnevmatika Mlchelin. Don-lop itd. Onikl frankov Prodaja na obroke. — Tribuna F. B. L-, tovarna dvokolea in otroiHh
kov. Ljubljana.
vosiS-81
2 kompletni postelji
in nočni omarici predam po nizki seni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra., £0691
Fotoaparat
6koraj nov, ceno naprodaj — Informacije daje pisarna krojnih tečajev na Starem trgu 19.	20698
Kotel za hišno ace-tilen. razsvetljavo
za 14 luči, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe pod »Novejši sistem« na oglas.
oddelek »Jutra«.
20588
Novo hišo
s 6 stanovanji prodam. — Naslov v oglasnem oddelku c Jutra«.
Hišo
z 2 sobama, kuhinjo, shramr bo, lepo predsobo, hlev za 2 kravi in prašiče, zidano drvarnico in vrtom, poleg postaje Rečica na Paki, radi preselitve ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra«. 20641
Mirna stranka
želi v Ljubljani kupiti hišo, v kateri bi imela sedanji posestnik in posestniea dosmrtno stanovanje. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Profesor 579«.
20579
Večje skladišče
suho, iščem v bližini Židovske ulice. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »SkladiKe 1927«.
20708
Poslovne lokale
najmanj 3—4 sobe na ulico, na dvorišču ali L nadstr., centru Ljubljane iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Center« 20638
Hotel
v prometnem kraju Slovenije, kamor prihajajo turisti in letovUSarji, oddam takoj na račun. Pri prevzemu potreben kapital 18.000 Din. Ponudbe gospodičen ali vdov brez otrok, v tej stroki izobraženih in zmožnih slovenskega in nemškega jezika na oglasni oddelek »Jutra« pod oglasno »St. 20699«.	20699
Gostilno
v Ljubljani oddam v najem — najraje dvem sposobnim ženskam s kavcijo nad Din 15.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa prilika 26«. 20726
Gostilno v Ljubljani
dam v najem; najraje Dal-matincu s svojo osebno pravico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Gostilna 611«.	20611
Creditreiorm
1300 agencij) sprejme za jjubljano agilnega gospoda za ustanovitev podružnice. Cenjene ponudbe kavcije zmožnih interesentov je nasloviti pod »Odlična eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra«.	20705
Brezplačno
prijavite oddajo stanova, nja, sobe, lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno. »Posredovalec«, Sv. Petra o. it. 18.	18609
Večje stanovanje
i—6 sob ali majhno vilo s
rrtom želim za lastno uporabo in sioer takoj. Posre-lovalci izključeni. Ponudbe a oglasni oddelek »Jutra« od »M. M.»	20612
50.000 do 1 miL Din
š č e m v svrho povečanja obrata, proti sigurni garanciji in najboijši obrestni meri. — Po dogovoru tadi služba, delež na dobičku ali družabništvo. — Speeijalno podjetje. Visoka rentabilnost. Cenjene ponudbe na: Etektna banka v Ljubljani.
20732
Dppiii
Trbovlje I.
Poštni predal 7. D pismo.
Veliko sobo
oddam s 1. avgustom v Zeleni jami 230.	20674
Gospodično
sprejmem takoj kot sosta* novalko na hrano in sta^ no vanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6 20688
2 opremljeni sobi
vsako s posebnim vhodom, iščeta 2 osebi s 15. avgustom. Ponudbe na oglašali oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina meeta 86«. 20686
Opremljeno sobico
z elektr. razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20687
Sostanovalca
sprejmem. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
20668
Lepo sobo
oddam nasproti sodišča. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »bolnSna«.
20675
Sobo v vili
oddam s 15. julijem samo boljšemu goq»du. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
Majhno sobo
z električno razsvetljavo oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20701
Opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20712
Sobo
išče gospodična, ki bi pomagala tudi pri domačem delu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva 9«.	20709
Sobo
oddam takoj gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20727
Sobo
z eno ali dvema posteljama poceni oddam. Oes počitnice tudi kuhinja na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20731
Gostilno
dobro idočo, oddaljeno do-ore pol ure od mesta, oddam za več let v najem l i na račun. Ponudbe na Oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 51«.	20451

Stanovanje
2 sob in kuhinje s pritikli-nami ilče zakonski par brez otrok s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Stanovanje
2 sob z vsemi pritiklinami ilče obitelj 3 oseb za takoj ali pozneje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20683
Sobo ln kuhinjo
• pritiklinami išče državni uradnik brei otrok (a takoj ali 1 avgusta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »44«.	20359
Sobo
z električno razsvetljavo, blizu glavne poite oddam takoj boljiemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20729
2 mlajša dijaka
sprejmem v dobro <>6krbo za primemo ceno v sredini mesta. Naslov pove oglasni •ddelek »Jutra«. 20728
Stanovanje
opremljeno sobo in kuhinjo oddam takoj v sredini mesta proti mesečni najmeni-ni 400 Din. Ponudbe pod »Ceno stanovanje« na_ot' oddelek »Jutra«.
Mesečno sobo
oddam gospodu. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 20625
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka uL 8.
20559
Neizmerno
Te ljubim dragi — sem in ostanem Tvoja. 20619
Mlad gospod
simpatičen, prevaran v zakonu, želi poznanstva z mlado in simpatično damo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Banko 87«.
Učiteljica
se želi seznaniti z gospodom srednjih let s akademsko izobrazbo. Vdovci in ločenci niso izključeni. — Resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »JutTa« pod »Dobra gospodinja 82«.
20682
Mdž.
Danes zvečer. Petek menda nazaj. Morda svidenje? Ce ne, po čimpreje doma! Vsa Tvoja Ms.	20711
Trgovec
simpatične zunanjosti, dobrosrčen, dobro situiran, 34 let star, v zakonu nesrečen, želi spoznati demo, po možnosti t enako življensko usode, v svrho obojestranskega razvedrila. Diskrecija strogo zajamčena. — Dopise prosi pod »Srčna harmonija« na podružnico »Jutra« v Celju.	20721

Gramofon
s ploščami naprodaj v Slomškovi ulici 12. """"
Harmoniko
dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam. Poizve se v itilni »Zvezda« v Spodnji 20690

Čebele
40 kranjičev prodam. Cena po dogovoru. Matija Ma-rolt. Dvorska vas — pošta Begunje.	20671

Letovišče
Oddam takoj za vso selijo v bližini Bleda S—4 lepe sobe s kuhinjo in senčnatim vrtom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20678
Na počitnice
sprejmem 1—2 otroka v dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«.
20708
Gospodične
katere d hočejo Hvaii perilo, a prej me aopei It. Alešovee, Cankarjevo nabr. št. 1. Učna doba poljubna.
Kolo
dobro ohranjeno, št. S53477 b. G., je bilo v soboto t 2alcu ukradeno. Inledi-
telj dobi nagrado. Javi naj orožniStvu v Žalcu. 20576
Sejmarji!
oglejte si zalogo pletenih volnenih jopic v najlepSih vzorcih, po zelo solidnih ceah. Stembeiger-Reš, Du-najska cesta 9.	~
Že 8. folija
se vrti žrebanje 6rečk L
razreda. — Kdor še nima srečk, naj jih kupi takoj pri L. Pevalek, Židovska ulica.	20258
kupita vedno samo »Doko« - čevlje, ker vesta, da Je trpežnost kar »sii^ljša, cene pa so najnižje. To mora vsakdo vedeti, da se denar ne bo izmetaval za manjvredne čevlje.
Trgovina „Doko" Ivan Čarman,
Prešernova ulica 9, dvorišče.
KSKERCElfH KLET
podaljšan Cojzov graben, nasproti tehnične srednje šole
toči
izborna naravna ljutomerska, haloška, bizeliska in dolenjska vina
V prijetnem, hladnem lokalu se Vam nudi hvaležen užitek. Prvo vrstna mrzla kuhinja. — Za obisk se najtopleje priporočam.
MED. Dr. ROBERT BLUMAUER
špecijalist za kirurgijo ordinira vsak dan od 7i2— '/j 4 ure popoldne, razun ob nedeljah in praznikih.
LJUBLJANA, TABOR 13/1.
(Sokolski dom — vhod s strani vojašnice)
oaoioioioioiOBOioaoaoicaaOBOBO
i Dražba zastavljenega blaga
0	v Mariborski zastavljalnici, Gospodska ulica 46,
■	bo dne 13. julija t I. efektna dražba od 9. do 12.	m
0	ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 16. ure pop.	q
"-jBOBoaoaoioBoaoaoaoaoBoaoioao
■■■■■■■■■■■■■■aHnHMHsaaBaaBBi
i lšGLSCL obleka bode izgledala zpet kakor S nova, ako jo pustite kemično čistiti v
| tovarni Jos. Reich
| Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, 1	Podružnica: Selenburgova ul. 3.	|
I Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom | I	24 ur.	1
Barvanje oblek v različnih barvah. *
Giovani Boccaccio: OEKAMERON
Prevel DR. ANDREJ BUDAL.
I.	knjiga. Broš. Din 56—, platno Din 72—, luksuzna iz-
daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100 — z Ilustracijami.
II.	knjiga. Broš. Din 56'—, plalno Din 72-—, luksuzna iz-
daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100-— z ilustracijami.
III. knjiga. Broš. Din 56'—, platno Din 72—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, polfranc. vez. Din 1C0-— z ilustracijami.
Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
Rjava kontenina Din 6-50, 8, 12	Madrazengradl
Bela „ „	8-—, 10, 12	Frotir brisače
Kontenina za ijuhe „	22, 28, 32	Cefirji . . .
Sifon . . . . „	10, 16, 22	Robci dzt. .
Din 28, 36, 48 „ 24, 32, 48 „ 10, 13, 16 „ 36, 48, 65
Dileni ....	Din 8, 10, 14
Creppi . . .	„ 8, 10, 14
Kamriki . . .	„ a 10
Frotir za obleke a	„ 30, 35, 45
JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana, Stari trg 21 (poleg Zalaznika)
J. O. Curwood:	6
preganjana žena
Roman.
»Tudi tedaj ne, če bi imeli v svojem plačilnem spisku dva vodnika, kuharja, poganjača konj in bolniški račun, ki bi vas gledal tako velik kakor Geikie tamle?« je rekel Stevens, ki je bil tri mesece bolan. »Mislim, da bi vas vendarle prebito mikalo poizkusiti srečo. Jaz imam nekaj pojma o tem.«
»Ne bi hotel,« je ponovil Aldous.
»A jaz sem zapravil že dva dni, ondile pa čaka čreda nekakšnih radovednežev, ki sem jih sprejel za ne Bog zna kolikšne denarje, z obvezo, da bo trajalo potovanje toliko in toliko dni. Tukaj vendar ne morem trditi, da smo na potovanju. Za to zamudo mi ne bodo plačali, mene pa stane odprava trideset dolarjev na dan. Prtljago in sebe lahko spravimo s splavom na oni breg. Kosti nam bodo pokale — a treba je. Zbral sem sedem in dvajset konj. Mislim, da bi jih kar pognal čez reko. Jutri voda gotovo ne bo nižja.«
»Toda vi morate biti z nekaj konji spredaj.«
Stevens si je odgriznil kos tobaka in je sedel. Nekaj trenutkov je mrko zrl na umazane valove. Nato se je zasmejal in skrivil obraz.
»Pol ure bo, kar sem šel po taboru,« je dejal. »Slišal sem, da ste delali pri Quadu red.«
»Nekoliko, da,« je rekel Aldous.
Stevens je preložil žvekljaj tobaka v ustih in pljunil v blatno vodo ob svojem znožju.
»Mislim, da sem videl tisto žensko, ko je odhajala z vlaka,< je nadaljeval. »Izgubila je nekaj. Pobral sem, kar je bilo, toda ona je Dila tako preteto zala, ko je stala tam in se ozirala, da se nisem upal stopiti k njej. če bi imelo kako ceno, bi se bil še kako ojunačil. Ker pa ni bilo tako, sem zijal vanjo prav takisto kakor vsi ostali. Odtrgan košček papirja je bil. Morda si ga radi vzamete za spomin, ko ste se tako čudno srečali z njo pri Quadu.«
Pri teh besedah je potegnil iz žepa zmečkan papirček in ga je dal tovarišu. Aldous je sedel k njemu in je ugladil papir na kolenu. Pisanja ni bilo na njem, zato pa je bil v;s pokrit s številkami, kakor da je pisec reševal nekakšno matematično nalogo. Najbolj ga je zanimalo to, da je stal tam, koder so bih izraženi denarni zneski, povsod znak za funte, nikoder ne za dolarje. Vsote nekaterih stolpcev so bile jako znatne.
»Mislim, da mora biti milijonarka, če so denarji, ki jih je tu zapisovala, njeni,« je ugibal Stevens. »Poglejte to število!« je pokazal z debelim kazalcem. »Stavim, da ni veliko manjše od bilijona, kaj?«
»Sedem sto petdeset tisoč,« je rekel Aldous.
Znak za funte mu ni dal miru. Jana Greyeva ni bila podobna Angležinjam, kakršne je videval dotlej. Zložil je papirček in ga je spravil v žep.
Stevens ga je resnobno pogledal.
»Hotel sem vas posvariti, preden odidem v deželo Maligneskega jezera,« je dejal. »Bolje bi bilo za vas, da greste odtod. Po tem, kar se je zgodilo, vas Quade tu v okolici ne bo zelo pogrešal. Sicer pa —«
»Kaj?«
»Moj dečko je nekaj čul,« je nadaljeval mezgar in prisedel še
bliže. »Veliko dobrega ste mi storili, ko sem bii bolan in brez sredstev, Aldous. Zato vam moram povedati. Uro še ni tega. ka: <e bil dečko za šotorom in je poslušal Ouadov pogovor i Slimom Barker-jem. Po tem. kar sem izvlekel, iz njega. kaže, da je Quaae zatreskan vanjo. Ves neumen je. Slimu je rekel, da bi dai deset tisoč dolarjev, če bi jo mogel dobiti v roke. Tisto pa, zaradi česar je dečko pritekel k meni, je bila Ouadova opazka nasproti Slimu, da vas hoče P rej ko mogoče ubiti. Ukazal je Slimu. naj gre v Tete Jaune in naj zasleduje to žensko!«
»Vraga!« ie vzkliknil Aldous, pograbivši ga za roko. »Kaj pravite! To da ie storil?«
»Dečko mi je tako povedal.«
Aldous je počasi vstal. Malomarni nasmeh mu je spet zaigral okoli ust. Že marsikdo se ie bil uveril, da ie Aldous v takih trenutkih opasen.
»Dečko ima nedvomno prav,« ie rekel, gledaje Stevensa. »Prepričan pa sem, da je mlada dama dovoli samostojna in lahko sama skrbi zase. Ouade mora biti strašno predrzen, da je poslal Slima za njo, mar ne? Slim vendar lahko naleti na njenega moža ali brata.«;
Stevens je skomignil z rameni.
»Ona ni tista, ki mi ie na umu. ampak vi. Jaz. da sem z vami. bi vsekako premeni! bivališče.«
»Zakaj ne bi zadoščalo, ako javim njegovo grožnjo policiji?« je vprašal Aldous, gledaje preko reke s šaljivim odsevom v očeh.
»Vraga bi zadoščalo!« je odgovoril mezgar.
Počasi je razpletel svoje dolge noge in vstal.
»Poslušajte moj svet in pojdite!« je de.ial. »Kar se mene tiče, hočem priti danes čez tole umazano reko, čeprav sam ne vem. kako.«
Dražba gozdnih parcel.
Dne 15. julija 1927 ob 9. upi dopoldne
vrši okrajno sodišče v Ribnici prostovoljno javno dražbo 18 gozdnih parcel vi. štev. 202 k. g. Petskavec v skupni meri 42 ha in 38 a na licu mesta v Maligori pri Dobrepoljah.
Dražbeni pogoji in podrobne informacije pri podpisanem upravniku konkurzne mase. V Ljubljani, dne 4. julija 1927
Or. Viljem Krejči,
odvetnik v Ljubljani, kot upravnik konkurzne mase zapuščine pok. Janka Modica. trgovca v Ljubljani,
Smrekov, je ov in borov les.
Les za izdelavo orodja in deske
kupi
Vino
m.
Tvrdke, ki se zanimajo za tekoče dobave, naj sporoče naslov in označiio približno množino pod »LES« na Aloma Company, Liub'jana.	7949
ZA ITOPALMO
/EZIJO
A/iUKovre K-rorr
Radi premestitve obrata na vrtilni tok, so sledeči,
dobro ohranjeni motorji
odnosno diname na istomerni tok takoj naprodaj: 1 dinamo 26 kw 900 obratov 1 motor 19
1 2 1 1 1 1 1 1
7-8 88 9-y 2-6 1-6 1
2 7
8-5
940 980 1070 1200 1420 1400 1600 1860 1500
Dalje sta poceni naprodaj 2 kom. Tangential-Deckenriemenleiter fabrikat Wuifel za jermen
230 m/m širine Ponudbe je poslati na AlBks Podtfinec. tovarna usnja v Radečah pri Zidanem mostu.
V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, -da nam je naš ljubljeni sopro?, oče, brat, stric in svak. gospod
Martin Kopač
čevljarski mojster v 2ireh.
v ponedeljek dne 4. t. m. po daljšem trpljenju mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 6. Julija ob pol 4. uri popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA - ČIRI. 5. julija 19>7.
ŽALUJOČI OSTALI.
L. Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalmh
nalic.
/194 i
Žrebanje 14. kola
državne razredne loterije
se vrši
dne 8. t. m. Nabavite si srečke, ker jih je na izbiro pri banki Hauptman in Ko., Poljanska cesta 13
iz lastnih goric
prodaja
v zaprtih steklenicah po smernih cenah
A. SUŠNIK,
Ljubljana Zaloška c°sta 21
Foto
aparati io potrebščine po nizkih reaab t zalogi
drogerija ANTON K A NC. sinova Ljubljana
Židovska ulica Štev 1.
Aparati v trgovini na ogled — Zahteva;';? nenik za ostale potrebščine
KUPIM
27 mm hrastove deske, trgovsko suhe,
tudi deske pod mero, manjše in večje partije.
Hrastovi hlodi za vagone, debelost 60 mm,
30 cm širine in 2.30 m dolžine.
Dobava za promptno En pozneje.
Ponudbe pod »LES« na Aloma Company, Ljubljana.	7948
IVAN PERDflN nasl.
LJUBLJANA
veletrgovina kolon alnega in špecer ijski ga l)la a
Glavni založnik Cir I Metodovih vžigalic
nudi po najnižji dnevni ceii kavo, rii, testenine, najfinejšo namizno olje čaj, žgan e ter vse dru^o Sptceri sk<> bligo. POVTRE'-BA rjCiNA IN SJLiDNA!
Za prvovrstno robo (J/lassenartikei)
oddam zastopstvo
za Uubljano, Celje in Man^or ali dobro upeljani tvrdki
za celo S loven ro. Natančneie informaci e dob'tt na vele^eimu pavil;on „H" Štev 473—481 ali Milan Danic, fcoiel ,Sloa", soba 64.
D.?n'č i Eernm Beograd, Dositejeva ul. 5.
NENTA
sprejme za večjo žago (mehkega lesa). Biti mora toliko spreten da v vsakem pogledu lahko zastopa upravnika
Oni ki reflektirajo na tako s užbo morajo dokazati dolgoletno prakso v komercijalni in tebmčni upravi žage in pop.mo znanie v prodaji. Potrebno je, da so državljani S. H S. da znajo srbsko - hrvatski m m mški je^ik v pismu m govoru. Tak' refiektanti na; polnesejo svoje obširne ponudbe z oznako dosedanjega zapo^lenja reference, ter zahteve p ače na „Jugos5ovensko Rudolf Mosse d. d." Zagreb Zrnjski trg 20 od „Oisponent"
Ni REKLAMA
temveč kvaliteta ie prinesla svetovni slo ves vkuhovalnim čašam znamke
„W E ( K'
Zato zahtevajte pri vašem trgovcu VVecka Zratno znižanje ceni Tovarniška zaloga Krekov trg 10/1 ori t\ FRUCTUS. Ljub liana	15K-a
& ne pozabite obiskati na Ljubljanskem nun veleseimu Paviljon E št. 147,
v V« j kjer dobite „ Juniper" francosko zeleno vinovico po najbolj ugodnih cenah.
fiptma Juniief lastnik ifitamir Umi [sija Gosposka ulica štev. 26
Ustanovljeno leta 1879	Telefon St 2553
Ključavničarstvo
Hugust dlarfinčič
LJUBLJHItfl, Rmska cesta šfev. 14
prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenan ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
■zdeluie in se priporoča za naročila
^ulnčnih plaht, okrlžij vsake vrste od priproste do naj-bogate še izpeija e, škanasta omrežja, ielezia za štedilnike. ventilacije raznih vrst razna okovja, Železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz že eza in Dakra i. t. d.
Stalna zaloga štediinikou
o priznan« vestni in solidni izurStlu
__'	7820 a
Na drobno. gr€Z ttonkurciice Na Rebeio.
o Ogleits si spetilalno Mo io enoros trgovino
Prepričali se boste, da je blago naaiavlieno iz »rave dolge konoplje, garantirano ui sicer VRVI za zvonove, transmi-sije. dvigala in za telovadno oiolje vseh d>me izij. Posebno močne oprti za transm sije .Mullergurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi m mreže za seno. rbje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bomoažev> mrežice za otroške postelje v vseh barvah, iržne torbice, < gnji gasne cevi, štriki <a perilo, trtne vrvice, šlrange, uzde, špaga dreta, zidarske n tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konskih krtač, konjskih odej' nepremočljivih voznih piahi juta platna, ibaric itd. po najnižji ceni.
Specialno snomiraaje (šplajsanje)
»
2 vrvi za lansm sije in dvigala se izvrši solidno in točno
a
Prva kranjska vrvarna in trgovina s Kosopnino f
, li Petra m 31.
Telefon 2441
Podružnici Maribor. Minska ulica 20, le!. 454 — Kamnik. Sitna 4
Napočila in popraviBa s© točno in vostno izvršujojo'
Razstava na Velesejrau Pav. ,1' 564-568
+
Namesto vsakega posebnega naznanila javljamo s tem globoko potrti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl naš iskreno ljubljeni oče, ozir. tast in stari oče, brat. svak in stric, gospod
Franc Druschkou/itz
hišni in ztmljiščni posestnik
v petek. 1. julija t. 1. ob 4. popoldne po težkem trpljenju nepričakovano zaspal v Gospodu.
Dragi pokojnik je bii v ponedeljek, 4. julija ob H 5. popoldne blagoslovljen na domu žalosti. Merangasse 1, nato pa na pokopališču pri Sv Lenartu v rodbinski grobnici položen k večnemu počitku.
Graz, Brežice, Zagreb, dne 3. julija 1927
1'ranc, Jurij, Karel in Marija, otroci. — Otilija Druschkowilz. Viljem Rintelen, zet in snaha. — Dara in Karli, vnuka. — Josip Balon, svak. — I7se sestre in drugi sorodniki.
Jauna dražba.
V konkurzno mas j Antona Steinerja spadaj jče premičnine se bo Jo proda ale na javni dražbi dne 6. julija ob 2. uri poooidne iia licu mesta o Jeransoi nlicl SI. ti.
Na dražbi osem lesenih šup in lop kritih z opeko, ki jih mora «upec podreti in odpeljati
Poiasnila daje konkurzm uprav telj dr. Josip Klepec, odvetnik v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8.
780/ a
Hromi« dr. Josip Birsa. Izdaja za Konzorcij cjutra» Adoii Ribafltat, Za Narodno tiskamo dd kot rislrtmarja Fran Jezeršek. Za inseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Lj ubij ari"