i >h
flMER
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN I IN LANCUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 176
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 29, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Delavski organizator je bil v službi jeklarske družbe, kateri je izdajal imena delavcev
Washington, D. C. — Pri senatnem preiskovalnem odseku, ki preiskuje delovanje jeklarskih kompanij z ozirom na delavsko gibanje, je prišlo včeraj do jako čednih in skoro neverjetnih razkritij. James L. Williams, načelnik policije pri Republic jeklarski družbi, je pričal pred odsekom, da je delavski organizator Elmer J. Lohman dobival plačo od jeklarske družbe, da je poročal imena delavcev, ki so pristopili k uniji. V poletju 1936 mu je bilo izročeno od jeklarske družbe $300.
Lohman je zanikal, da bi bil kdaj dobil kak denar od jekla-ren. Vendar se je pa izkazalo, da so ga že leta 1933 sumili, da je vohunil za kompanij o med delavci, katere je pridno organiziral v unijo, a prav tako pridno potem poro-
čal imena teh delavcev kom-paniji.
Božo J. Damich, glavni vodja za organiziranje jeklarskih delavcev, je tudi pričal pred odsekom, da je spodil Lohma-na iz unije, ko se je prepričal, da je izročil imena delavcev, ki so pristopili k uniji, kompa-niji. Unijski voditelji so povedali več slučajev, ki so kazali na Lohmanovo krivdo. Tako je bil odpuščen od dela neki John Peters in sicer par ur zatem, ko ga je Lohman vpisal v unijo, dasi ni mogel o tem nihče drugi vedeti, kot Lohman in pa Peters. Torej je to očiten dokaz, da je bil delavski organizator plačan od delavske unije, ker je vpisoval delavce v unijo, obenem je bil pa plačan od jeklarske kompani-je, ker je izdajal imena unij-skih delavcev kompanij i.
Nemci so dali Madžarom vojaško opremo bivše avstrijske armade za živila
Berlin, Nemčija. — Iz verodostojnih virov se poroča, da je nemška vlada izročila Madžarski vso vojaško opremo bivše avstrijske armade. Vojaštvo, ki se rekrutira iz Vzhodne mai'ke, prejšnje Avstrije, bo pa dobilo opremo iz Berlina. Vzrok tega koraka nemške vlade je menda ta, da avstrijska oprema ni prikladna za nemške zahteve. Tudi želi Hitler, da je vsa nemška armada, to je iz Nemčije in Av-
strije, enako oblečena in o-premljena.
Mnogo avstrijske vojaške o-preme je bilo iz Francije in Čehoslovaške. Madžarska baje ne bo dosti plačala za to opremo. V gotovini ne bo mogla plačati, ker nima denarja. Pridelala bo pa ogromno količino žita, katerega 60 odstotkov je že poslala v Nemčijo. To bo najbrže služilo kot plačilo za omenjeno vojaško opremo.
Vlada bo preiskala kampanjske fonde v državi Tennessee
Washington, D. C. — Na senatni preiskovalni odsek so prišle težke obtožbe radi nepo-stavnega pobiranja prispevkov v zadnji kampanji med demokratskimi kandidati. Ako se bo pronašlo, da so te obtožbe dejstva, potem bo v dvomu, če bo dobil izvoljeni senator, naj prodre ta ali oni, priznan sedež v senatni zbornici.
Ena struja dolži drugo, da se je asesiralo federalne uslužbence, da so morali prispevati v kampanjski sklad. Druga stran pa dolži prvo, da je nagnala državne uslužbence k prispevanju. Prepir je močno razdvojil demokratsko stranko v državi.
Senatni preiskovalni odsek je takoj poslal v Tennessee svoje posebne preiskovalce, ki bodo vse natančno preiskali in poročali v Washington. Preiskovalci so bili odposlani tudi v Kentucky, kjer se sliši, da se je pritiskalo na vladne delavce za prispevke in politic no delovanje v kampanji.
-o-—
Zagonetna smrt
Ko je prišel policist Frank A. Marec, 1634 E. 78th St. popoldne v svoje stanovanje, je našel tam mrtvo Mrs. Jean De Mathy, ki je bila ustreljena v Usta. S policistom sta se poznala kake tri mesece. Policija pravi, da je žena storila samomor, vendar je bil poklican Marec na zasliševanje.
Piknik največje slovenske fare
V nedeljo 31. julija se vrši piknik fare sv. Vida na Pintar-jevi farmi. Sv. Vida fara priredi samo en piknik na leto. Za ta piknik so na delu skupna društva fare sv. Vida s svojimi zmožnimi in agilnimi zastopniki in zastopnicami. Vršijo se velike priprave, da bo ta piknik res nekaj veselega.
Vabi se vse farane, stare in mlade, da posetijo ta piknik. Vabi se tudi vse nekdanje farane, zlasti pa one, ki so pohajali v šolo sv. Vida, kjer so dobili svojo prvo izobrazbo.
Ves čisti dobiček bo šel za dolg na cerkev. Potreba je velika, zato je prošen vsak, da pomaga po svoji moči. Na pikniku boste dobili vsega, kar si boste poželeli, pred vsem pa, seveda, fino hladno pijačo. Za mladino je preskrbljena izvrstna godba.
Oblakov truk bo odpeljal ob desetih dopoldne delavce na prostor piknika. Delavci naj bodo točno na mestu pred šolo sv. Vida. Ob eni popoldne pa odpelje truk one, ki nimajo svojih vozil. Bodite pred eno pred šolo sv. Vida. Potem bo pa vozil truk od konca St. Clair-Nottingham kare do Pin-tarjevih farm. Zvečer vas pa zopet odpelje nazaj. Vožnja na truku bo brezplačna.
Torej vsi fai-ani in drugi, pchitimo v nedeljo na piknik Šentvidčanov na Pintarjevo farmo, kjer se bo zbralo pol Clevelanda, da prebije par ur v hladni senci. Pridite, bo v valSv^abavo, obenem pa v korist cerkve.
*
Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ priredi v nedeljo piknik na Stuškovi farmi. Dru-
štvo je veliko, prijateljev ima tudi dosti, zato bo tudi ta piknik gotovo dobro obiskan. Truk bo peljal ob eni in treh izpred Društvenega doma na Recher Ave.
Marie Prisland kadetinje imajo v soboto večer "wiener roast" na Pintarjevi farmi. Dekleta prijazno vabijo, da pridete pokusit slastne vinari-ce in druge dobrote, ki jih imajo pripravljene.
Tudi naše Ančke iz Newbur-ga od št. 150 KSKJ bodo ser-virale v soboto večer okusne vinarice in sicer pri Zornu na Bradley Rd. Ves Newburg je vabljen; bo prav fina zabava.
Na Glačevi farmi v Wicke-liffe, O. pa priredi društvo "Ilirska Vila" št. 173 JSKJ svoj letni piknik. Postrežba najboljša in zabava vsakemu garantirana.
Obe spanski armadi poročata o zmagah — rdeča napreduje na severu, nacionalisti na jugu. V bojih so igrali aeroplani veliko vlogo
Volivna kampanja za governerja v Ohio postaja z vsakim dnem bolj napeta
Za odplačilo dolga Zedinje-nim državam
London, Anglija. — Anglija, Francija in Zedinjene države so v resnem pogovoru, kako bi se sporazumeli, da bi se poravnalo dolg, ki ga imata Anglija in Francija pri Zedinjenih državah. Pogajanja se vrše že več tednov, pa ni prišlo prej v javnost. V Angliji vodi pogajanja ameriški poslanik Kennedy, v Parizu pa poslanik Bullitt in ameriški zakladniški tajnik Morgenthau. V Londonu pazno zasledujejo pogajanja v Parizu. Morgenthau, ki je šel v Evropo na "počitnice," kot je bilo rečeno, upa, da se bo v kratkem vrnil v Washington in prinesel s seboj konkreten predlog od Anglije in Francije za odplačilo vojnih dolgov, na katere nobena teh držav ne plačuje niti na glavnico, niti obresti. Saj ima stri-ček Sam dovolj denarja!
-o-
Nove hiše ob jezeru
Clevelandski zemljiški odbor, ki ima v področju preiskovanje, kako naj bi se v bodoče porabilo jezersko obal med 9. cesto in Gordon parkom, je včeraj dal v javnost priporočilo, naj bi se nad novim bulevardom ob jezeru zidale nove stanovanjske hiše. Prostor spodaj pa naj bi se porabil za park.
To je pa agent!
Trochu, Alberta. — Agent, ki prodaja poljedelske stroje, si je postavil svetovni rekord v proda janju. Šel je k neki farmarski družini in tako živo opisoval vrline traktorjev, da jih je proda la kar šest tej družini in sicer za vsakega člana družine po enega.
Columbus, O. — Chas. Sawyer je poudarjal na nekem svojem kampanjskem shodu, da če bo oh izvoljen governer-jem, da ne bo nikdar izrabljal svojega urada proti kateremkoli delavskem gibanju. Potem je grajal taktiko gov. Daveya lansko leto v znanem jeklarskem štrajku. Dokler vlada v državi sovraštvo in nezaupanje med governerjem in delavstvom, je rekel Sawyer, ne bomo nikdar dobili dobrih delavskih postav. Sawyer je pred vsem napadal governerjev sistem, da se pobira od državnih uslužbencev doneske za voliv-no kampanjo.
Governer Davey je pa napa-
dal kandidata Sawyerja, demokrata, in Brickerja, republikanca, da noben izmed teh dveh nima poguma dovolj, da bi si upal javno odgovoriti na vprašanja, ki zadevajo vlado države Ohio. Governer Davey je odločno izjavil, da se v letošnji volivni kampanji ne vrši toliko borba med posameznimi kandidati, ampak glavna bitka je med Daveyem in John L. Lewisom, načelnikom CIO. Gov. Davey je rekel, da ne mara pri volitvah nobenega glasu od človeka, ki verjame v John L. Lewisa. Pravica do štrajka ali dela mora biti vsakemu sveta, vendar se mora vse vršiti v meji postave, je rekel Davey.
Anglija svari Japonce
London, Anglija. — Minister zunanjih zadev, Halifax, je še aolj ostro napadal Japonce kot pa ministerski predsednik Chamberlain. Halifax je brez ovinkov povedal, da bo Anglija z vso silo branila svoje interese na Kitajskem. Anglija je pripravljena, je poudarjal Halifax, podvzeti takoj drastične korake, ako ne bodo Japonci upoštevali angleške interese na Kitajskem. Halifax je tudi zavrnil sumnjo, da ima angleško-laška pogodba namen razdvojiti Nemčijo in Italijo. To je prav toliko mogoče, je rekel Halifax, kot razdvojiti Pariz in London.
ze
Žalostna vest iz domovine
Martin Arko, 1265 E. 59 St. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je umrla sestra Alojzija Arko v vasi Male dole pri Št. Vidu, v starosti 35 let. Ranjka zapušča doma žalostno mater in sestro Marijo Stajnar, tukaj pa žalujočega brata Martina in več sorodnikov. Lahka ji bo'di domača gruda.
Pojasnilo in priporočilo Mrs. Frances Perko, ki kandidira v precinktu CC v 32. vardi za precinktno načelnico se priporoča rojakom za blagohotno podporo pri primarnih volitvah. Obenem pa izjavlja, da je ona za Daveya.
Izguba pri plinu
Mesto Cleveland se bori dolgo za znižanje cen naravnega plina, katerega dobivajo meščani od East Ohio Gas Co. Mesto je včeraj javno obdolžilo plino-vo družbo, da daje trinajstim večjim industrijam plin ceneje, kot pa družbo stane plin, ki ga dobiva od Hope Natural Gas Co., iz W. Va. In to zgubo morajo pokrivati prebivalci Clevelanda : nezaslišano visokimi cenami pli na.
Pozdravi iz Bohinja
Naše izletnice od SŽZ so obiskale tudi Bohinjsko jezero" in slap Savice. Z njimi je bil tudi dr. France Trdan. Večina njih še nikdar ni videla teh nebeških krajev, žato strmijo.
Kupite ledenico!
V prodajalni Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. si lahko ogle-date 1938 modele Frigidaire ledenic, ki so med najboljšimi, kar jih je danes na trgu.
Nemci na Češkem so zavrnili ponudbo vlade
Praga, Čehoslovaška. — Ni še preteklo 24 ur, kar je izdala čehoslovaška vlada manifest, po katerem bi se dalo vsem narodnim manjšinam v državi enakost in priznanje po jeziku, ko je izjavil Konrad Henlein, vodja sudetskih Nemcev, da njegovi ljudje ne bodo sprejeli teh pogojev in ponudb. Henlein pravi, da ta vladna ponudba niti od daleč ne zadošča zahtevam Nemcev glede avtonomije in drugih pravic. Henlein je brez obotavljanja obdolžil češko vlado, da so te ponudbe narodnostnim manjšinam navadna sleparija. Te vladne ponudbe naj bi služile za podlago pogajanj, ki se imajo pričeti prihodnji teden z sudetskimi Nemci ob navzočnosti angleškega posredovalca, lorda Runcimana. Angleški zunanji minister Halifax je rekel v angleškem parlamentu, da bo treba res pravega ženi j a, ki bo rešil probleme sudetskih Nemcev v zadovoljstvo njih in češke vlade. -o-
Na obisk iz Kanade
V	družbi Mrs. Mary Turk, so se oglasili Kanadčani: Mr. in Mrs. Ludvik Strah in sinček, ki so dospeli sem na obisk en tisoč milj daleč iz Narande, Quebec. Pri družini Turkovi na 9809 Yale Ave. bodo ostali par tednov. Želimo jim prav vesele počitnice tukaj.
Zadušnica
V	nedeljo se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 11:30 sv. maša za pokojnim Louis Modic, v spomin 7. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Slavčki
Slački bodo imeli vaje odslej ob nedeljah ob desetih dopoldne, mesto ob torkih.
Hendaye, Francija. — Španska socialistična vlada naznanja, da so katalonske napadalne čete vkorakale v Gandeso, kjer je bil glavni stan generala Franca za katalonske bojne operacije od 2. aprila. Da so lojalisti zasedli to mesto, so si morali priboriti 15 milj o-zemlje od reke Ebro. Pri tem so okupirali petnajst vasi in dobili štiri tisoč ujetnikov. Socialistična vlada poroča, da je njena armada napredovala na 90 milj dolgi fronti. Obratno pa poročajo nacionalisti, da so izvedli protinapad, ki je pa-
raliziral napredujočo rdečo armado.
Poroča se, da so v teh zadnjih bojih prvič nastopili tudi aeroplani, ki so dozdaj delali polete samo na posamezna mesta, kamor S0i metali bombe. V akcijo je stopilo 150 Franco-vih aeroplanov, ki so sipali bombe v linijo rdeče armade.
V južnozapadni fronti se pa poroča o zmagi in napredovanju Francovih čet, ki so zavzeli 115 štirjaških milj ozemlja. Ti in pa boji v Kataloniji so precej hudi, med tem ko se z drugih front poroča nekak zastoj.
-u--.
Matere, ki delajo v tovarnah in drugod, so krive, da je danes toliko zločinov
Cleveland, O. — Težko ob-dolžitev je naprtil materam Sanford Bates, tajnik deških klubov v Ameriki, ki je govoril na konvenciji Ameriške odvetniške zveze in ki je rekel, da so matere, ki delajo izven svojega doma krive, da zaide mladina na kriva pota. Bates je rekel, da danes sploh nobenega doma več ni, ki bi bil v
pri vzgoji otrok, ki bi sicer spadalo materi. Kar ozrimo se okrog sebe in poglejmo, koliko žensk je zaposlenih v industriji.
Bates je povedal iz svoje skušnje kot tajnik deških klubov. Povedal je, da je na primer 80 odstotkov dečkov v državi New Jersey prišlo v klu-bove prostore, ker je bilo tam gorko in ker je to edini njih
pravem pomenu dom. Šole so morale prevzeti skoro vse delo dom, ki ga imajo. --o
DVE TEŠKI RIBI VJEL NA EN TRNEK
V teh pasjih dneh pridejo včasih malo dvomljive novice, vendar je naslednja, kot trdijo, resnična. Profesor Wm. McTavish je ribaril ob new-yorškem obrežju. Kar začuti silen potezaj na svoji vrvici. Potegne jo iz vode in bi bil skoro omedlel samega začude-
Italija bo izgnala poročevalca revije
Rim, Italija. — Italijanska vlada je obvestila dr. Pavla Cremona, da mora v osmih dneh zapustiti Italijo. Dr. Cremona je zastopnik za tednik Christian Science Monitor ter prebiva v Italiji zadnjih sedemnajst let. Dr. Cremona je angleški podanik, rojen na otoku Malti. Ameriški in angleški poslanik sta posredovala pri italijanski vladi, da ta svoj ukaz prekliče, toda brez uspeha.
Zdi se, da je ta zapoved za izgnanstvo dr. Cremona začetek laškega čiščenja proti Židom, zlasti še, ker je dala vlada namig, da je dr. Cremon Žid. Toda ko se je laški vladi zatrdilo, da je dr. Cremona katoličan, ni laška vlada na to nič odgovorila. Italija namerava v kratkem izgnati vse židovske časnikarske poročevalce.
-o-
Starec na električni stol
Mercer, Pa. — Edward Williams, star 61 let, je bil obsojen v smrt na električnem stolu radi
nja, ko je videl, da je vjel dve ribi naenkrat. Ena se je vjela na trnek, ena se je za rep ovi-la po pomoti okrog vrvice in se ni mogla rešiti. Ena riba je tehtala 63 funtov, druga pa 50. Tisti dan je vjel profesor 24 tunin, ampak največja je bila ona, ki si je zadrgnila vrvico okrog repa.
Izletnice pozdravljajo
Precej si dajo opravka naše dične izletnice po stari domovini, ker skoro vsak dan dobimo pozdrave iz enega ali drugega kraja. Oni dan so bile v Ribnici, odkoder pošiljajo najlepše pozdrave zlasti ribniškim rojakom. Čez par dni so si ogledovale pa že lepo štajersko ravan, Rečica v Savinjski dolini, ki je rojstni kraj Mrs. Marie Prisland, gl. predsednice SŽZ. Bojimo se, da jih bodo preveč scartali doma, kjer jih, kakor čujemo, kar na rokah nosijo.
V veselje staršem Pred šestimi meseci in pol je bilo rojeno družini Mr. in Mrs. John Petek, 6422 Spilker Ave. dete, ki je ob rojstvu tehtalo en funt in 12 unč. V Huron Rd. bolnici je ostala deklica v inkubatorju sedem tednov in ko so jo vzeli domov, je že tehtala pet funtov in pol. Zdaj, ko je stara šest mesecev in pol, pa že tehta 18 funtov. Starši so zelo veseli, da jim hčerka tako lepo rase.
Razprodaja pri Rožancu Modna trgovina John Ro-žanc, 15721 Waterloo Rd., naznanja da bo razprodala vse umora nekega Nikolaja Florosa, blago tekom dveh tednov, zato1 ki ga je obdolžil, da je nadlego-so pa skrajno znižane cene, o val njegovo ženo. Obsojenec je čemer se lahko prepričate iz bil brivec v Jamestownu, Pa. oglasa.
Košičevi vabijo
Viktor in Josephine Košič, 6702 St. Clair Ave. vabita danes na ribjo večerjo, v soboto pa na mlade piščance. Najboljša hladna pijača na razpolago.
Važna seja Iz važnih razlogov se vrši seja zbora Slovan v nedeljo ob devetih dopoldne v Društvenem domu na Recher Ave. Vsi člani naj pridejo.—Predsednik.
* V Nemčiji se odslej ne bo dovolilo pri obravnavi razpo-rok navzočnosti javnosti.
Zadušnica
V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pok. Joseph Rus v spomin 3 obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. V bolnico
Miss Sophie Vičič, 1238 E. 172nd St. se je morala podati v bolnico. Nahaja se v Womans bolnici, soba št. 3.
* V Los Angelesu je začel s postom Nemec Theodore Hes-selbein kot v protest proti Hitlerju.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
pi 17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published daily except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. r Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 month? Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 176, Fri., July 29, 1938
Tujezemci in delo
One dni se je v kongresu Zedinjenih držav zopet oglasil eden največjih sovražnikov tujezemcev v Ameriki, senator Robert R. Reynolds iz North Caroline, o katerem smo imeli že večkrat priliko pisati in ga ostro kritizirati radi njegovih ne-ameriških aktivnosti napram tujezemcem. Vse stroge postave glede deportacije, glede pridobivanja državljanstva, glede dobivanja družin ameriških državljanov iz rojstne domovine, sploh vse, kar bi le količkaj olajšalo položaj tujezemcev v Ameriki, vse je delo tega zagrizenega senatorja, ki je pazljivo na delu, kadar se pojavi v kongresu kak predlog, ki bi olajšal usodo tujezemcev v Ameriki.
Da ni tega fanatika v senatu Zedinjenih držav, bi marsikdo izmed vas imel pri sebi svojo mater ali očeta, svojega brata, sestro ali bližjega sorodnika, toda Reynolds ovrže potom filibustra vsako postavo, ki je namenjena olajšati položaj tujezemcev v Ameriki. In da je položaj še bolj ironičen, se senator Reynolds celo ponaša, kako patriotičen mož je in kako skrbi za blagor Amerike. Naše mnenje je, da kadar zginejo enaki fanatiki s površja, da bo bolje za vso Ameriko.
V svojem govoru pretekle dni je senator Reynolds zopet strahovito napadal tujezemce v Ameriki, katere bi najraje vse poslal tja, odkoder so prišli. Med drugim se je senator Reynolds tudi izjavil:
"Po mojem mnenju in po mnenju večine ameriških državljanov je ogromni dotok naseljencev takoj po svetovni vojni in vse do leta 1923 odgovoren, da imamo v Ameriki tako brezposelnost kot prevladuje danes. Toda kljub temu nekateri kongresmani temu nasprotujejo in trdijo, da bi morali ublažiti naše postave napram tujezemcem, da bi postave bil bolj liberalne v namenu, da dobimo še več tujezemcev v našo deželo. Oni trdijo, da čim več ust imamo, ki morajo jesti, toliko več zaposelnosti bo. Toda milijoni, ki so danes brez dela v Ameriki in milijoni, katere mora vlada prehranjevati, pričajo, da gornja trditev ni resnična.
"Vsi naši ekonomski eksperti, ki so študirali položaj brezposelnosti, so mnenja, da je v Ameriki toliko brezposelnih edino iz vzroka, ker smo dovoljevali tujcem, da so prihajali v našo sredino. Jaz sem torej prepričan in bom deloval za to, da noben tujezemec ne sme dobiti danes dela v Zedinjenih državah, dokler nima sleherni ameriški državljan svoje delo. Šele potem pridejo na vrsto tujezemci. To je edina pametna stvar, katero moremo ustvariti v kongresu, in dokler kongres kaj enakega za stalno ne odredi, bomo imeli brezposelnost. Pomislimo, da še danes, ob času depresije, prihaja letno v Zedinjene države do 160,000 tujezemcev.
"Jaz sem za to, da se naseljevanje ne samo popolnoma preneha, da se nikomur ne dovoli vstopa v to deželo, razven onim, ki so od vlade poklicani in pridejo po uradnih opravkih, pač sem tudi za to, da se vse tujezemce, ki se ne morejo preživljati iz lastnih sredstev, deportira iz Zedinjenih držav. Ako računamo, da je v Zedinjenih državah šest milijonov tujezemcev, ki veljajo vlado mesečno do $200,000,0001 za podporo, ali na leto nad dve milijardi dolarjev, tedaj je pač čas, da spravimo skupaj par sto milijonov, ki so potrebni za prevoz tujezemcev v kraje, odkoder so prišli in si bomo prihranili silne denarje v davkih."
Ta fanatični senator ni premislil, da imajo skoro vsi tujezemci v Ameriki v Zedinjenih državah rojene otroke, ki so ameriški državljani, da imajo ameriške državljanke za žene, da bi ogromna večina njih rada postala ameriški državljani, če bi jim dotična postava ne metala toliko polen pod noge.
Ta fanatik ne pomisli, da Amerika brez tujezemcev danes ne bi bila ona dežeia, kot je. Tujezemci sojo odkrili, tujezemci so bili prvi naseljenci in tujezemci sd bili oni, ki so opravljali najbolj umazana dela v Ameriki, da so ustvarili Ameriko to, kar je danes, najboljša dežela na svetu.
In končno fanatik Reynolds ne pomisli, da je on sam sin naseljenca. Ako je prišel njegov oče par desetletij pred drugimi naseljenci v Ameriko, mu to dejstvo nikakor ne daje pravice sramotiti ostale poštene tujezemce, ki nimajo druge krivde kot to, da so bili nekaj desetletij pozneje rojeni kot fanatik Reynolds.
Prijazno vabilo na piknik skupnih društev fare sv. Vida
Ivan Molek od P ros vete meni glede elevelandskih liberalnih komunistov, da so postali komunisti radi ljubega kruhka oziroma modernega gesla: biznes je biznes. — Ampak to popolnoma nič ne spremeni ali oblaži fakta. Tat je tat, pa naj krade iz potrebe
ali ker je k temu nagnjen.
Joža Stalin, ruski diktator ni več boljševik. On je mož, ki se pripravlja, da v Rusiji odpravi komunizem. Njegov načrt je, cla v Rusiji zopet ustvari kapitalizem in — fašizem. In ne bo dolgo, kc si bosta podala roke dva največja sovražnika — Stalin Hitler. Absolutno!
in
Dragi farani fare sv. Vida in sploh vse občinstvo! Spet je pred nami dan, ko bomo imeli priliko sodelovati v prid svoje fare. To bo v nedeljo 31. julija, ko bodo imela skupna društva naše fare svoj edini piknik na Pintarjevi farmi. Vsi dobro veste, da skupna društva fare sv. Vida delujejo edino za korist cerkve in šole. Vse, kar se na prireditvah skupnih društev dobička napravi, je lastnina fare. In farani smo vsi. Faran si tudi ti, dragi moj prijatelj, ki trdiš, da v cerkev ne hodiš, da fare ne poznaš in da je vera tvoja deveta briga. Tudi ti si faran, cerkvena vrata so tudi tebi odprta in te bodo sprejela kot dobrega farana in katoličana.
Saj cerkev, za katero gre ves dobiček tega piknika, je napravljena za nas vse, za mlade, stare, revne in bogate, kakor tudi za verne in neverne katoličane. Cerkev sv. Vida je katoliška cerkev in mi Slovenci smo vsi katoličani, vsi smo bili krščeni v cerkvi. Cerkev je bila prva, ki nas je sprejela v svoje naročje, kakor sprejme dobra mati svojega novorojenčka, ko prvič zagleda luč tega sveta. In vseskozi celo naše življenje nam je cerkev na razpolago in še celo po smrti nas ne zapusti. Pokliče nas in nas sprejme pred svoj oltar in njeni zvonovi nam pojo popotnico v hladni grob, v večnost. Zato je vseh nas dolžnost, da jo podpiramo in ji pomagamo iz zadrege.
Neumorni zastopniki in zastopnice skupnih društev so vedno na delu in gledajo, kje in kako bi se dalo kaj napraviti za olajšanje dolga naše cerkve. V združenju in slogi je moč in uspeh, tako upamo da bo tudi ta piknik skupnih združenih društev uspešen.
Gotovo je to odvisno od nas faranov sv. Vida. Naša dolžnost je, da podpiramo prireditve, ki so v korist naše fare. Sramotno bi bilo od vsakega takega farana, ako mu količkaj razmere dopuščajo, da bi ostal doma, ali pa da bi krenil na napačno pot, zakaj piknikov je vsepovsod dosti, a samo eden je, čigar dobiček gre za cerkev in šolo sv. Vida. Vi cenjeni slovenski trgovci, kateri ste ves teden obloženi z delom v trgovinah, gotovo željno pričakujete nedeljskega odmora in počitka, zakaj se ne bi pripeljali na piknik skupnih društev, na Pintarjevo farmo, kjer se lahko odpočijete in zraven se tudi zabavate. S tem bi napravili korist sebi in svoji fari.
Upamo, da se boste temu našemu povabilu odzvali in prišli na ta veseli in edini piknik, katerega vam priredi vaša fara. Noben slovenski trgovec, kateri trguje v naši okolici ali da spada v našo faro, ne bi smel zaostati, posebno tisti ne, kateri se ni mogel udeležiti iz enega ali drugega vzroka našega zadnjega bazarja. Pridite in po svojih močeh prispevajte, ker smo prepričani, da vam bo to v veliko korist za vašo bodočnost. Podpirajte svojo faro, ker ona in njeni farani podpirajo vas. In vi, odlični mladi možje in fantje, vi, kateri ste pohajali v farno šolo sv. Vida, ta šola vam je bila skrbna mati, od nje ste dobili izobrazbo in marsikateremu je pomagala do višje stopnje in boljšega življenja, a žalibog, veli-
k
ko izmed vas je zapustilo to svojo skrbno »in dobro mater in na njo popolnoma pozabilo. Nič ni še prepozno! Obrnite se spet k nji, pridite na ta piknik, kateri se vrši za njen obstanek. S tem boste storili svojo dolžnost, prispevali boste za plemenito stvar, to je za cerkev in za katoliško šolo, z eno besedo: vse za sv. vero katera nam je tako neobhodno potrebna.
Kaj moremo več pričakovati da nam je dana tako lepa prilika, da se znajdemo skupaj pod košatim drevjem, na svežem zraku, in poleg tega da podpiramo nam vsem za dušo in telo potrebno ustanovo, na katero smo lahko vsi ponosni, katera je kras naše naselbine in ponos vsem Sloven cem v Clevelandu in drugod. Pustimo za nedeljo 31. julija vse drugo na stran in pojdimo na piknik, katerega priredijo skupna društva fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. Na tem pikniku bo vsega na razpolago, vsega na obilo. Da ne bo zaloga tako hitro potekla, smo se z blagom dobro preskrbeli. Nikomur ne bo treba biti v skrbeh, da bo lačen ali žejen. Za plesalce bo skrbel dobro poznani Trebarjev orkester. Za prevažanje občinstva bo pa skrbel Mr. J. Oblak, naš slovenski prevažalec pohištva in sicer predpoldne ob desetih bo odpeljal delavce in delavke izpred nove šole sv. Vida, zato ste prošeni vsi, kateri ste imenovani za delo in nimate svojih vozil, da pridete pred novo šolo v pravem času. Potem se bo Mr. Oblak vrnil s svojim velikim trukom točno ob eni uri popoldne pred šolo sv. Vida in odpeljal občinstvo naravnost na piknik, potem se ne vrne več k šoli, ampak bo vozil samo od konca St. Clair-Nottingham kare do piknika in nazaj ravno do tam. Vožnja na truku bo prosta. Tako da bo imel lahko vsak priliko se udeležiti tega cerkvenega piknika. Tisti, kateri imate svoja vozila mi kakor tudi tisti kateri jih nimate, samo da vzamete St. Clair-Nottingham karo in se peljate do konca, tam iz-topite iz kare in se vsedete na Oblavov truk, kateri bo nosil napis piknika. Imeli bomo tudi žogometno igro. Naši katoliški Borštnarji, Dvor Baraga štev. 1317 se bodo borili za prvenstvo. Tukaj bo dosti šale in smeha, ker bodo igrali mladi proti starim, ali stari proti mladim, to sam ne vem, ampak toliko pa vem, da bodo igrali in to točno ob 2 popoldne. Pridite na farmo o pravem času, tako da boste lahko videli, kateri bodo odnesli zmago, igralci starodavnih dob, :ili igralci sedajnih modernih časov. Odbor skupnih društev vljudno vabi vse občinstvo fare sv. Vida, kakor tudi sosedne farane in sploh ves slovenski narod širnega Clevelanda, da se udeleži tega našega cerkvenega piknika.
Lawrence Bandi
To bo naš dan!
Euclid, O. — V nedeljo 31. julija bo zopet en dan veselja in zabave v polni meri. Zakaj pa tudi ne, saj se bodo zbrali člani in članice društva Slovenski dom št. 6 SDZ, odrasli in mladinski oddelek, da se odpeljejo skupno s prijatelji in znanci ven v prosto naravo na prijazno Stuškovo farmo, v Wickliffe, O. Naj mi bo dovoljeno,- da prav prijazno povabim vse brate in sestre naših sosednih društev. Častno stražo SDZ in glavni odbor, ki
pa itak ne bo izostal.
Tukaj bo piknik, da bo v resnici piknik. Na programu so raznovrstne zabave, ki obetajo obilo razvedrila. Takole od strani sem tudi nekaj slišal od nekake olimpiade. Kaj je pa to? O, vem, kaj je lemo-nada, ki včasih j ako prav pride, za olimpiado boste pa v nedeljo videli kaj je.
Kar se pa tiče telesnih dobrih del, bo vse najboljše preskrbljeno. Tudi plesalci bodo imeli na razpolago najboljšo godbo. Pa še nekaj! Da se ne bo treba komu peljati s štef-letencugom, naj pride rajši k Društvenemu domu na Recher Ave. Tam bo čakal avtobus in sicer točno ob dveh popoldne, drugič pa ob treh. Zvečer vas bo pa zopet varno domov pripeljal.
Torej prijatelji in znanci, bratje in sestre, v nedeljo na piknik društva Slovenski dom št. 6 SDZ na Stuškovo farmo. Pozdrav in na svidenje.
Frank Kosten
Vinarice se bodo pekle
Cleveland (Newburg), O. — Kje se bodo pekle vinarice? Pri Zornu na Bradley Rd. Ta cesta je na meji vzhoda in za-pada. Na Bradley se pride po Harvard Denison. Na mostu, seveda. Pred mostom se pa obrne proti vzhodu do Železniko-vega saluna. Potem pa še malo naprej, pa ste na pravem mestu, to je pri Mr. in Mrs. Zorn, ki imata prav lepo urejene prostore za piknike, za balincanje in za wiener roast.
Ko sem opisala, kako sq pride na ta pripraven prostor, naj pa še povem, kdo prireja to lepo prireditev. Nihče drugi kot kegljaška liga društva sv. Ane št. 150 KSKJ, ki se tako rade udeležujejo kegl jaške tekme. Ker pa pri Zornu nimajo kegljišča, imajo pa prav dobro urejen balincarski prostor, se bodo pa poskusile v balinanju.
Prav prijazno vabim vse, kateri se zanimate za tekme, da pridete pogledat, kako se bomo Ančke udarile z najboljšimi balincarji. Za mlade, ki se radi vrtite na plesišču, bo najboljše godba, da boste lahko plesali po svoji mili volji. Da pa ne bo kdo lačen ali žejen, bomo pa res skrbele.
Vse to se bo vršilo v soboto večer 30. julija, začetek ob sedmih. Torej zdaj sem vse popisala, kako bo prijetno. Vsi, ki to berete, mi lahko verjamete, da bo res tako. Pa le kar sami se prepričajte, da ne bo kdo rekel, da sem lagala. Kar Ančke rečemo je tudi res. In res je, da bo v soboto večer pri Zornu na Bradley Rd. res lu-štno. Pozdrav vsem skupaj in na svidenje.
Theresa Lekan
Daveyev petprocentni klub
Cleveland, O. — Governor Davey je začel izvajati kar je obljubil, da bo njegova kampanja za ponovno izvolitev go-vernerja države Ohio najbolj organiziranih, kar jih je še bilo v državi Ohio. Prvo vprašanje v tej kampanji je, kje in kako dobiti denar. Zato je Davey ustanovil pet-procentni klub? Da dobi Davey za svojo kampanjo denar, morajo prispevati vsi državni uslužbenci pet procentov od svojih letnih plač v volivni kampanjski fond (sklad). Ako državni uslužbenec zasluži $1,200.00 na leto, gre v Davey-ev kampanjski sklad $60.00, kar je že velika svota, ako se pomisli, da je okoli dvajset tisoč državnih uslužbencev v Ohio, nekateri zaslužijo več, eni manj.
Mi vsi vemo, da je treba dobiti denar za financiranje vo-livne kampanje, kajti brez de-
narja se ne da voditi kampanje. Tudi vemo, da ta sistem obdavčenja državnih uslužbencev ni nov, to so delali tudi Daveyevi predniki, toda ne v tako velikem obsegu. Marsikdo se vpraša, kaj pa druge briga to, saj tisti, ki dobi delo v današnjih časih je vesel in rad prispeva 5 procentov svoje plače v volivni kampanji. Toda temu ni tako. Prvič, to je pro-tipostavno. Drugič, kako bi se vam drugim delavcev, ki delate v tovarnah dopadlo, ako bi prišel delodajalec pred vas in rekel:
"Poslušajte me! Jaz zahtevam pet procentov vaše letne plače, in ako ne dobim to, kar zahtevam, vam odpovem delo, in si iščite delo drugod." Mislim, da bi si. vsak mislil svoje in potiho robantil, toda reči si noben ne bi upal, jasno da ne, zato, ker bi se bal, da izgubi svoje delo. To se nikakor ne sliši demokratično, ko človek ne more izraziti svojih misli javno, v strahu pred izgubo dela. In to je, kar se danes dogaja v Daveyevi administraciji z držaynimi uslužbenci. In je preračunano, če bo pet-procentni klub uspešen, bodo sko-lektali okoli enega milijona dolarjev in to za izvolitev ene osebe.
Skupna svota, katera je bila nabrana po Narodni demokratski stranki leta 1936 je bila $3,866,400.00. Ta denar se je rabil za kampanjske stroške pri primarnih volitvah za predsednika, senatorje in kon-gresmane v 48 državah unije. Sedaj pa pomislite, za Daveya v državi Ohioi se rabi en mi-liijon dolarjev. Ce hočejo ves ta denar porabiti v volivni kampanji, ga morajo razsipa-vati jako potratno, in če vsega denarja ne porabijo v kampanji, kam bo šel ta denar in kdo ga bode dobil? Tako se denar meče stran v časih, ko je veliko ljudi na relifu in brez dela in sedaj, ko dolar pomeni veliko vsakemu. Večkrat je bilo poročano da civil service uslužbencem ni treba prispevati v ta sklad. Toda to ni resnica; dokazano je, da morajo tudi oni prispevati, kar ne bi smelo biti. Država Ohio rabi dobrega zdravnika, da odpravi to bolezen. Kdo je ta zdravnik? Nihče drugi kot Charles Sawyer, ki je kandidat pri primarnih volitvah za governerja države Ohio. Zakaj? Zato, ker je obljubil, da bo naredil državo Ohio eno izmed najboljših v Uniji. In da bo uspešen v tem delu, bo spodil vse čizlerje in raketirje iz državne hiše. Po svojih najboljših močeh bo zvišal standard javnih uslužbencev. In državni uslužbenci bodo imeli proste roke politično in osebno, kot se bo upoštevalo civil service uslužbence, kar se ne dogaja danes.
Zatorej vsi na plan pri primarnih volitvah dne 9. avgusta in nominirajmo Chas. Sawyer j a za governerja države Ohio.
Herman Radina 6612 Bliss Ave.
K volitvam
Volitve so tukaj in kmalu bomo šli na volišče, kjer bomo zbirali kandidate kot bi zbirali hruške. Sicer je dosti lažje izbirati hruške kot pa kandidate dandanes. Pred nami so in mnogi bodo zelo dosti obljubili oziroma obetajo. Da bi storili vse kar obljubljajo, to je pa zelo dvomljivo in lahko rečem, če bodo storili polovico, ali vsaj četrtino, pa bo dosti. Pred seboj bomo imeli na glasovnici stare in nove. O starih že približno vemo kaj so napravili, o novih bomo šele pozneje, če bodo izvoljeni.
Jaz bom tukaj pisal o enem kandidatu, ki je v kampaniji
za ponovno izvolitev in to je naš dosedanji governer Martin L. Davey. Zakaj pišem zanj, me bo morda vprašal ta ali oni. Odgovor; zato, ker si štejem da sem dolžan, da napišem in sicer kot tajnik Jugoslovanskega kulturnega vrta.
Vsem je znano, da smo zadnja tri leta imeli mi Slovenci in Jugoslovani dve veliki slav-nosti, ko sta prišla sem iz Ljubljane škof dr. Rožman na odkritje Baragovega spomenika, ljubljanski župan dr. Ad-lešič in njegova soproga pa na otvoritev J. K. Vrta. In na to slavnost je vselej prišel naš governer Martin L. Davey. Ni ga bilo sram priti med nas, ter s tem javno pokazati pred našimi cerkvenimi in civilnimi predstavniki Slovenije, da nas ceni. S tem, da je prišel na te slavnosti, nam je dal moralno veliko priznanje za naše delo in to je bilo brez dvoma zelo veliko vredno za nas in naše predstavnike iz domovine. Prišel je, pravim, in zelo rad prišel.
In sedaj rojaki in rojakinje, zakaj se mi temu možu ne bi malce oddolžili ter mu povrnili njegovo prijaznost in naklonjenost s tem, da gremo na volišče 9. avgusta ter vsi damo svoj glas za governerja Martin L. Daveya. Rojaki in rojakinje! Hvaležnost je lepa čednost in zato dajmo, izkaži-mo se, da smo mu za vse to hvaležni. Pokažimo s tem, da mu damo svoj glas. Vsaj naše dobre podpornike Jugoslovanskega kulturnega vrta prosim in teh je veliko, dajmo glasovati za njega. Ena streha ni samo za en dež in mi bomo še rabili pomoči. Če bomo vsi strumno stali za njim in mu pomagali, bo on še veliko bolj upošteval.
Rojaki in rojakinje! Ne imejmo samo grabi je, imejmo tudi vile. Ne dobrikajmo se samo takrat, kadar mi rabimo ampak roko na srce pa recimo: Ker je bil on nam naklonjen in ga ni bilo nikoli sram priti pred nas, ga ni bilo sram stopiti na tribuno poleg ljubljanskega škofa, ga ni bilo sram stopiti pred ljubljanskega župana ter vpričo njih pohvaliti naš narod.
Mogoče bo kdo rekel: Kaj pa Jožeta briga to? Odgovarjam, da toliko kot katerega drugega, ker volim že 12 let in nisem nič nasprotoval ali hvalil, ker vsak naj sodi po svoje. Za governerja Martin L. Daveya pa se mi zdi, da sem dolžan napisati to. Zato, ker je, kot sem že omenil, on nas upošteval, kadar smo ga mi vabili in prosili. Zato se čutim dolžnega in tudi upravičnega to napisati, ker ako bi tega ne storil, bi se tudi jaz pokazal nehvaležneža. Koliko je bilo naših, ki so se nas sramovali, a governer Martin L. Davey se pa nas ni sramoval. V tem smislu jaz apeliram na vse prijatelje Jugoslovanskega kulturnega vrta! Vrnimo governer ju Martin L. Daveyu milo za drago, pojdimo 9. avgusta na volišče in mu gotovo dajmo svoj glas. Storili bomo svojo narodno dolžnost in pa hvaležnost.
K temu naj še omenim, da sem zasledoval in čital o delih governerja Martin L. Daveya in njegov rekord kaže jako dobro. Torej nam ni treba biti v strahu tudi v tem oziru, ko bomo volili zanj, zato ker smo hvaležni, pač pa tudi zato, ker ima dober rekord. Ostajam z odličnim pozdravom in spoštovanjem.
Joseph Grdina, tajnik Jugoslovanskega kulturnega vrta.
-o-—
— Gizela Maraš iz Gorice, stara 16 let, je bila prepeljana v bolnišnico po težki nezgodi s kolesom.
unwmt^m««m«tmtttn»»:»»»»8»»>8nn>»mt«m»»t»:»tt»»»»>»»»mttm»
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
tnmm«»u?::»:»»:»»»»m»»»t:it»o»»nmmmmumo»»tn{»i»>i>»{»:uuu»t
"Gospod, žena mi je tožila, da si ji grozil z bičem. Takega obnašanja ne trpim v svoji hiši! Iz usmiljenja sem vzel bolnika pod streho in nič mi ne moreš očitati."
"Radi tistega usmiljenja ji nisem ničesar očital. Le da mi je bolnika prikrivala."
"Kaj te briga bolnik! Ali ne smem storiti v svoji hiši, kar se mi ljubi?"
"Smeš. Toda če čujem, da kriči človek v bližini, pa se mi pove, da nikogar ni pri hiši, smem pač zasumiti, da nekaj ni v redu. Tale človek je kričal, kakor kriči človek v smrtni stiski, šel sem, da mu pomagam, tvoja žena pa me je zadrževala. Zato sem ji grozil."
"Njegov smrtni sovražnik si."
"Ni res! Ne sovražim ga, še pomagal bi mu rad, če se še da.
Zanesite ga v sobo! Tale prostor ni za človeka, ki je na smrt bolan. V sobi ga tudi laže preiščem in laže mu streže-te. Pregledal mu bom rane. Veselilo me bo, če mu bom mogel pomagati."
"Ga boš res vestno preiskal ?"
"Prav natančno."
"Ne boš mu zavdal?"
"Vobče ničesar mu ne bom dal, le obvezal ga bom.
Odnesite ga! Ti pa se vrni! Govoriti moram s teboj radi mrhovine."
Posvetili smo, da bi pobrali Mubareka. In ob svitu treske sem opazil, da nosi Junak zavoj v rokah. In tisti zavoj sem dobro poznal —.
Pomežiknil sem Halefu. Pogledal je, hudomušno mu je zadrhtelo po obrazu.
Konakdžija, Junak in Guska so dvignili Mubareka in ga odnesli. Nezavesten je bil, pa premikanje mu je povzročalo hude bolečine, kričal je.
Ko so odšli, je pravil sHa-lef:
"Gospod, kaj pa bomo z njegovimi tovariši, če so blizu?"
"Prepričan sem, da so odjezdili. Pa ukrenili bomo vse tako, kot da so v bližini."
"Dejal si, da bi rad govoril z Junakom radi mrhovine —. Cemu?"
"Odkupil mu jo bom, vsaj del. Potrebujem jo." • "Se ti je zmešalo —? Menda j a ne boš jedel tistega mesa?"
"Jaz ne, pa nekdo drug."
"Kdo?"
"Naš gost. Upam, da se boš še nocoj seznanil z njim."
Molčal je.
"Posvetite!" sem dejal. "Poglejmo si mrhovino, da vidite, kako silno moč ima tak medved v šapah in zobeh."
Ogromna žival je zdrobila konju lobanjo in mu posreba-la mozeg. Lobanja je bila tako čisto polizana, kot da je umita z gobo. Tudi trebuh mu je razparal medved in požrl drobovino. Še čeljustnega mesa se je lotil sladkosnedež in prsi. In potem je bil sit.
Čudeč so si ogledovali tovariši razmesarjeno truplo. Konj je bil močen in dobro rej en, nikako kij use ni bilo, ki bi se ne moglo braniti.
"Ampak, kako je medved kos takemu konju?" je popra-ševal Halef. "Saj je bil močen —! Zakaj se ni branil s kopiti —? Ali pa bi bil zbežal!"
"Vse to ve takle medved prav tako dobro kakor ti! In zato ga tudi tako napade, da mu konj ne more do živega in da mu tudi uiti ne more. Medved je bil star kocina r, ki si je gotovo že mnogo izkusil."
"Ampak pomisli— !" Konj je vendar nagla žival —! Medved pa je neroden in počasen!"
"Motijo se tisti, ki tako mislijo! Ne poznajo medveda! Da, navadno se res zdi, da ljubi medved udobnost bolj ko naglico in napore. Toda povem ti, da sem videl, kako je sivi medved dohitel jezdeca, ki se je na vso moč trudil, da bi mu ušel. In šele če je obstreljen! Ves divji je in uren, da je kar nevarno!"
"No, kako pa misliš, da je temule konju prišel do živega?"
"Najprvo ga je previdno zalezoval proti vetru, da ga konj ni navohal. Kajti tudi medved se razume na tako lovsko pravilo. In ko mu je prišel dovolj blizu, se je z nekaterimi dolgimi, naglimi skoki zagnal in zgrabil konja pri glavi. Tule vidiš na ranah, da ga je od spredaj podrl na tla. Poglej, kako mu je raztrgal kožo na prednjih nogah in kako mu je s šapami razparal vrat. Objel ga je s prednjimi šapami, z zadnjimi pa se je uprl konju ob njegove prednje noge. In s svojo medvedjo močjo, ki je prišla tudi v pregovor, ga je z lahkoto podrl na tla. Pre-grizel mu je tilnik, kakor vidiš tule na ranah.
Si še vedno želiš, da bi te objel?'
"Allah me čuvaj —! Mi na misel ne prihaja! Reber bi mu tudi ne polomil —!
Ampak bojim se ga pa ne. Le dobro puško moram imeti v rokah, ne?"
"Dobra puška je seveda najboljša. Pa so tudi lovci, ki gre-jo nad medveda z golim no-
v-	J J
zem.
"Ni mogoče!"
"O da! Za tak napad je seveda treba mirne krvi, telesne moči in vaje ter varnega, gotovega sunka. Če nož s prvim sunkom ne zaden«? srca, je lovec navadno izgubljen.
S puško pa greš nad njega na več načinov. Nikdar pa ne smeš streljati na daljavo. Najvarneje je, če mu stopiš naproti s puško, pripravljeno za' strel. Ko te zagleda, se vzravna na zadnje noge in razpre prednje, da bi te objel. Na deset korakov ga ustreliš naravnost v srce. Ker navadno na široko zazija, ga lahko tudi v žrelo smrtno zadeneš, ako mu poženeš kroglo skozi nebo v možgane. Razume se samo po sebi, da za lov na medveda ne velja vsaka štrcaljka. Najboljša je takale težka snedve-darica.
Previdnosti pa je treba še tudi, ko je medved že padel in se ne gane več. Preden se v miru lotiš plena, se moraš prepričati, da je res mrtev."
Namenoma sem obširneje govoril. Utegnili bi ga še tisti večer srečati.
Konakdžija in Junak sta se vrnila. Guska je menda ostala pri bolniku.
"Rad bi z menoj govoril radi tiste mrhovine?" je začel Junak.
"Da. Bi mi je prodal nekaj ?"
"Čemu?"
"Za medveda jo potrebujem."
"Za medveda —? Medvedu misliš dati meso?"
"Da."
"O, dovolj ga je dobil! Bi ga rad še nagradil, da mi je konja raztrgal —?"
"Ne. Nagrada ravno ne bo, kar mu mislim dati.
Povej, ali se medved že dalje časa klati tod?"
"Nisem še videl njegove sledi. Sosedje živijo daleč narazen, pa če bi jih bil medved obiskal, bi bil gotovo zvedel, ker jih pridno obiskujem."
(Dalje prihodnjič)
::»»:»:»:m»t»;n>«»»»mi»i8ii»;>hž»»»»:n»niiii»i»m
JOŽi J GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Tako se je končala ta zgodovinska bitka, katere pridobitev je bila, da se je končalo tristo-letno preganjanje kristjanov. Pri Miljivskem mostu je bila iz-vojevana zmaga Križa nad poganstvom, nedolžno prelita kri treh sto let je vpila po maščevanju. Križ, za katerega so umirali tisoči in tisoči kristjanov, se je prikazal na nebu ter naznanil Konštantinu: V tem znamenju boš zmagal! Zaupal je in ni bil prevaran. On, ki je na križu umrl, je Konštantinu dal popolno zanesljivo sredstvo in orožje za zmago. Z zanimanjem sem gledal na kraj zgodovinskega bojišča* v katerega je posegla božja roka.
Čas mojega bivanja v Rimu je potekal in dnevi, ki sem jih odločil Rimu, so se bližali koncu. še eno stvar sem želel, da jo dosežem in ta je bila, da pridem v avdijenco k papežu Piju XI. Njega sem pa še želel videti, predno zapustim Rim. Tozadevno sem se obrnil do obeh gospodov, dr. Kurenta in g. Turnška, kako da bi bilo mogoče dobiti avdijenco pri sv. Očetu. Oba sta mi zagotovila, da bosta to napravila. Dr. Kurent je dejal: "Za vas bomo dobili avdijenco, če ne v skupini, pa posebej, a gotovo. V sredo 5. maja bodo pri sv. Očetu sprejeti zborovalci Mednarodnega kongresa za krščanski vzhod, s katerimi greva tudi midva in z nami pojdete tudi vi," mi pravi dr. Kurent. No in pri tem je ostalo. Oba gospoda sta držala besedo, ter mi ob določenem času sporočila, da grem ž njima na Orijentalni institut, kjer se vrši kongres, da od tam odpotujemo z avtobusom proti Častel Gandolfo, kjer se sedaj nahaja papež Pij XI., kamor se je odpeljal iz Vatikana baš malo preje.
Orijentalni institut se nahaja blizu cerkve Marije Snežnice in ondi se je vršil zelo zanimiv Mednarodni kongres za zedi-njenje vzhodne cerkve. Zastopniki iz raznih držav in narodov so zborovali v veliki knjižnici papežke univerze na Orijental-skem institutu. Tu sem se srečal še z nekaterimi odličnimi Slovenci, salezijancem M. Šaru-go, jezuitom o. Anton Prešernom, ki je nekoč kot kaplan služboval v Borovnici, ter sem ga še od tedaj poznal. Potem sem se srečal s Poljaki in Rusi, ki so bili tudi zelo lepo številno
zastopani. Tudi s temi sem bil kmalu prav tako domač kot s Slovenci. Najbolj je bil zgovoren nek poljski Rus, ki je bil tam od rusko-poljske meje. ž njim sva si postala pa taka prijatelja, da je potem pri vožnji v Castel Gandolfo sedel poleg mene, ter sva se razgovarjala o raznih stvareh in vprašanjih. Bil je zelo učen pa prijazen gospod ter preprost. Razgovarjala sva se o pravoslavju, o katoliški Cerkvi, o Slovanih. Kot dober katoliški duhovnik in pa Slovan se je zelo zanimal za to vprašanje.
Ko sem se mudil ondi, sem imel priliko seznaniti se z mnogimi zborovalci ter sem bil navzoč pri tem zborovanju za cerkveno zedinjenje. Tu so bili zbrani prav resni pa učeni možje, duhovniki, ter nekaj škofov in nadškofov. Med njimi sta bila tudi kardinala Lavi-tran, ki je bil pokrovitelj kongresa, ter kardinal Tiserrant, tajnik svete kongregacije. Tudi en srbski opat je bil na tem zborovanju. Zborovanje je bilo povsem posvečeno zedinjenju z vzhodno Cerkvijo, ki je pa po vsem vidiku še daleč, kar je zelo nevarno, predvsem za pravoslavno Cerkev. Razmere so danes take, da niso za krščanstvo prav nič razveseljive, pač pa zelo nevarne. Je tako, da danes ne vemo, kaj prinese jutrišnji dan, ki je lahko prav katastrofalen. Vedno se poraja kaj novega in protiverskega: komunizem in moderni pagani-zem sta na pohodu. Nujna po-treba je, da bi se krščanstvo ze-dinilo, izgled za to pa je slab. Vidimo rusko pravoslavje. Na tleh je, a o zedinjenju s katoliško Cerkvijo ne marajo visoke ruske pravoslavne glave ničesar slišati.
Nekoliko pred enajsto uro se odpeljemo z avtobusom proti mestecu Castel Gandolfo, kjer je papežev gradič. Vožnja tjakaj je bila prav prijetna in zanimiva, ko smo se peljali mimo oljk in vinogradov, po lepi cesti, ki se je vila med prijaznimi grički. Nekako čez pol ure smo dospeli pred letoviški papežev gradič, kjer smo izstopili. Mimo švicarske garde, ki straži te papeževe prostore, korakamo iz ene dvorane v drugo. Mene je sprva malo skrbelo, dali mi bo dovoljen vstop v te prostore. To pa predvsem, ker sem bil lajik, dočim so bili drugi največ le
duhovniki. Ko sem pa tam zagledal tudi nekaj civilnih oseb, lajikov in celo nekaj žensk, ki so tudi čakali na avdijenco, sem bil pa gotov, da če bodo šli ti, bom šel tudi jaz. Švicarji, ki stoje ondi ter spuščajo ljudi v dvorano, precej pazno motrijo novodošlece, zlasti pa ženske, ki morajo biti oblečene prav po predpisih. Da bi kaka ženska prišla tja z malo bolj kratkimi rokavi, pa z malo bolj golim vratom, ali bolj s kratkim krilom, tega odločno ne, pa ma-gari če ima ducate dovoljenj. Gledal sem ženske, ki so v bojazni, da bi ne bile zavrnjene, zapenjale svoje vratove in rokave če slučajno niso bili pošteno dolgi. Sicer so navadno že v naprej opozorjene, kako naj bodo oblečene, da ne bodo v krilih ali bluzah, za katere je radi mode, ne radi denarja, zmanjkalo blaga. Na to pa švicarski gardisti zelo pazijo in ženske, ki hočejo k papežu v avdijenco, morajo kar pozabiti na najnovejšo modo. Bolj ko je preprosto pametno oblečena, tem bolje.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Proti čezurnemu delu WPA
Akron, O. — Na dan je prišla tukaj pritožba, da delajo nadzorniki in preddelavci pri WPA čez-urno delo. Kongresman Harter, ki je dobil te pritožbe v roke, je prosil WPA administratorja Hopkinsa iz Washingtona, da upelje tozadevno preiskavo. Harter je poročal Hopkinsu, da je dobil pritožbo, da delajo nekateri pri WPA po 12 ur na dan in toliko več zaslužijo. To je pa proti odločbam WPA, ker glavni namen je, da se da zaposlitev kolikor največ mogoče številnim delavcem, ne pa da bi samo nekateri delali poljubne ure in toliko več služili.
MALI OGLASI
Odda se
stanovanje 6 sob, kopališče, fur-nes, garaža. Vprašajte zgorej na 7605 Aberdeen Ave., iz 74. ceste.
POZOR!
Vljudno vabimo znance in prijatelje na ribjo pečenko v petek večer in v soboto pa na mlade piščance ter hladno pijačo. Svirala bo izvrstna godba, da boste gotovo zadovoljni. Za obilen obisk se vam toplo priporočamo Viktor in Josephine Košič 6702 St. Clair Ave.
KDOR ŽELI
lepe grahaste piščance od 3 do 4 funte težke po 30c funt, grahaste kokoši od 4 do 5 funtov težke po 27c funt, sveža rebrca po 18c funt, svinjske ledice po 16c funt, pork sausages po•22c funt, sveže vampe po 12c funt, teletina za filanje po 18c funt, novo domače kislo zelje po 6c funt. Najboljše, domače suhe klobase po 32c funt. Se priporočam,
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
ENdicott 3716
Naprodaj
prostor, kjer se toči pivo in vino ter daje lunč. Nahaja se na vogalu ter je zelo dober prostor, ki dobro nosi za malo investicijo. Zraven je stanovanje 4 sob, rent $40. Vprašajte na 6802 St. Clair Ave.
(176)
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE,
HEnderson 1126
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
V NAJEM SE ODDAJO
aparati za odstranjevanje stenskega papirja s paro. Jako zanesljivi. Za prvi dan plačate $2.50, za naslednje dneve pa po $2.00.
ZAVASKY'S HARDWARE 6011-13 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 5141
V BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE" SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
LOUIS MODIC
KI JE ZA VEDNO ZASPAL DNE 31. JULIJA. 1931, ŠE VEDNO OHRANJEN V SLADKEM SPOMINU
Žalujoči ostali:
Jennie Modic, soproga sinovi in hčere Cleveland, Ohio, 29. junija 1938.
'Svete's Flower Shopped
MISS FRANCES SVETE, Ustnica 6120 ST. CLAIR AVE. Jj
HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—zmerne cene. ^^
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNI NOGAVICI
nam* T polni iala(l. Paštliam tudi p« polti.
Mandel Dni Co. 18701 Waterloo Rd. Clmlaad, O.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
^iiiiiiimiimmiimiiinimmiiimimiimMimmiimHmmnmimmmmmiiiiiimi^
LETNO ROMANJE NA BOŽJO POT K NAŠI i	GOSPEJ MARIJI TOLAŽNICI
I	V CAREY, OHIO	I
Letna navina 14. in 15. avgusta
Posebni vlaki — nizke cene New York Central R. R.
Odpelje v nedeljo 14. avgusta
Iz Clevelanda 7:50 zjutraj Iz Linndale 8:00 zjutraj Dospe v Carey 10:45 zjutraj
Odpelje v pondeljek 15. avgusta
Iz Clevelanda ob 6:00 zjutraj Iz Linndale 6:12 zjutraj Dospe v Carey ob 8:50 zjutraj
Se vrne nazaj v pondeljek 15. avgusta
Iz Carey ob 6:00 zvečer Dospe v Linndale 8:45 zvečer Dospe v Cleveland 9:00 zvečer.
S	Za vožnjo v nedeljo 14. avgusta stane za odrasle $3.15 od Cleve-	S
5 landa, Linndale do Carey in nazaj. Za otroke pod 12. leto Da $1.60.	=
Za vožnjo v pondeljek 15. avgusta je vožnja iz Clevelanda in	= = Linndale $2.75 za odrasle in $1.40 za otroke med 5 in 12 leti.
Za nadaljne informacije pokličite New York Central urad ali	=
|	FRANK SUHADOLNIKA	E
E	6107 ST. CLAIR AVENUE
7llllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIMIIMIIIIMIIIIIMIIIMMIIIIHMIMIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllir
Governer Davey se je vedno boril za
dobre interese v tujini rojenih
Governer Martin L. Davey je ne-dolgo tega zopet pokazal svojo naklonjenost do onih oseb v državi Ohio, ki so bili v tujini rojeni, ker je ve-tiral "strupeno in ne-ameriško" postavo, sprejeto od državne zbornice, ki bi bila vzela kruh izpred ust mnogim lačnim, v tujini rojenim.
SPECIALS Friday-Saturday
Butter, lb.........2TM
Eggs, doz...........23c
Coffee, 3 lb. sack ... .39c
Cleanser, 3 cans.....10c
RinsoorOxydol large package, 2 for .39c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St.
Gov. Martin L. Davey
V najem
se da brezplačno 3 sobe, eno pa sam obdržim. Prednost ima samska ženska. Vprašajte na 14809 Thames Ave., zgorej.
C. H. Shreve, tajnik Združenih klubov demokratske mladine v Zed. državah. Klubi so imeli nedavno konferenco v Seattle, Wash, radi kampanje v letu 1940.
V najem
se da stanovanje, 4 sobe spodaj. Vprašajte na 1079 E. 64th St.
(176)
V januarju je državna zbornica sprejela takozvani Meyers Relief Standards Bill, ki bi bil dal relif državljanom in samo onim tujezemcem, ki so napravili prošnje, da bodo postali državljani.
Gcv. Davey se ni obotavljal, da ne bi vetiral ta nepravičen kos postave ter je ooemnil one, ki delajo postave, da so tudi v tujini rojeni ljudje in da so tudi ti upravičeni do hrane ter upravičeni, da se premisli, predno se sprejme taka relifna postava.
To delo gcv. Martin L. Daveya. da je vetiral Meyers relilno postavo, daje kredit chijskemu governerju, ki je skušal ves čas, kar je nastopil ta urad, da daje enakost vsemu prebivalstvu države.
Ko bi jih mnogo reklo, da so v ta Kih časih samo domačini upravičeni do naklonjenosti, je governer Davey
brez strahu pred političnimi posledicami ter vsled neomajane lojalnosti do vseh ljudi, ki jim služi, dal javnosti na znanje v trdnih in vljudni^ besedah, da so vsi ljudje vredni enakega upoštevanja.
Ko ni hotel podpisati Meyers relifne pestave, j s gov. Davey rekel:
,"Ideja, da se napravi postava, da tujczemci med nami, ki so lačni, ne smejo debiti koščka kruha, je sramotna. Neglcde na to, če niso državljani, so pa še vedno ljudje in klešče lakete sa aanje prav tako hude kot za vsakega. Relif ni stvar ekonomije. Relif ni zadeva narodnosti. Pač pa je stvar človekoljubja. Misel, da bi jih pustilo stradati, med tem, ko bi bili njih sosedje prehranjeni iz skupnega sklada organizirane družbe, je nasprotne vsej zgodovini dobrodelnih nagibov ameriškega naroda."
Gov. Davey je opozoril postavodajo, da je kot član kongresa volil za odpo-meč stradajočim v Evropi po svetovni vojni.
Dmga stvar v tej postavi, po kateri je udaril gov. Davey, je bila točka, ki je zahtevala oglaševanje v časopisih vsak mesec oseb, ki dobivajo relif cd države.
Zavrnivši to, je rekel gov. Davey:
"Tako oglaševanje bi škodovalo ti-sečim in tisočim poštenim ljudem z družinskim ponesom, ki sc primorani jemati relif. Nekaterim bi bilo vseeno, teda nekateri, ki imajo še ponos v sebi, bi bili udarjeni.
"Dalje bi bili stroški takega oglaševanja nepriporcčljivi, posebno v krajih, kjer bi bila dolga lista takih imr;i. Trcšilo bi se denar po nepotrebnem, ko bi moral iti ves denar za relif."
Stališče gov. Daveya na relifni postavi, je zbudilo priznanje pri vseh ljudeh, ki se zanimajo a blaginjo naše države, vedoč, da ima država Ohio pogumnega voditelja, ki razume potrebe naroda.
Narodnostne grupe v Ohio so imele koristi, ker je Martin L. Davey njih governer ter bi morale poplačati njegov neutrudljiv trud zanje s tem, da ga podpirajo za ponovno izvolitev pri avgustovih primarnih volitvah.
Skrivnosti ruskega carskega dyora
ROMAN
£5911553
Vražarica se je trenotek obotavljala odgovoriti.
Žarek upanja zašije na carjevem obrazu.
—	Dam ti svojo carsko besedo, da ti bodem oprostil, ako si me prevarala! — reče on. — Še več, nagradil te bom. Toda vedeti hočem resnico.
Starka se vrže caru pred no-[je.
—	Prisegam ti, da ni prevara, — vzklikne ona. Kako srečna bi bila, če bi bila to res samo prevara. Toda usoda je spregovorila.
Aleksander upogne glavo molče.
On gre v sobo, kjer ga je čakal Kardov.
—	V imenu božjem, kaj se je pripetilo! — vzklikne, ko ugleda bledega, pobitega cara.
—	Nič! — odvrne car. — Poj diva, Kardov!
—	Veličanstvo, — reče ta, — Zaklinjam vas, povejte mi resnico. Na Vašem licu se izraža strah in groza, kot da ste videli smrt.
Aleksander II se žalostno nasmehi j a in odvrne:
—	Videl sem jo. Videl sem lastno smrt
ji gospodarici.
Ta je stopila z Bakunjinom v čakalnico. Utrujena se spusti na stol. Drhtela je po celem telesu.
—	Vem, da sem sedaj komaj ušla vešalam, — reče. — Ce mi car ne bi verjel, temveč pogledal za zastor, bi takoj videl, da je vse laž in prevara.
—	Na srečo tega ni storil, —reče Bakunjin.
—	Toda jaz od sedaj nisem več sigurna v Petrogradu, reče ona. — Car mi ne bo tega pozabil.
—	Motiš se, Valloni, — odvrne Bakunjin. Car je premo-der. Prepričan sem, da ne bo nikomur niti besede povedal, kaj je videl.
Bepo potrka in vstopi ter javi, da želi neka mlada dama govoriti z gospodarico.
—	Privedi jo! — ukaže Valloni. — Ostanite Bakunjin! Ne skritje se. To je gotovo kakšna goska, ki hoče zvedeti, kdaj jo bo zaročenec poročil.
—	Franja! — zakliče istočasno Bakunjin in starka.
—	Je li bila Franja ali ne?
Ta sta se istočasno vprašala
Bakunjin in Valloni. Toda od-
da tudi meni prorokujete mo- tega Jagodkina, krvnega so jo bodočnost, — nadaljuje se-!vražnika nihilistov. Ona bo to-
__To je sigurno kakšna lo- govora nista našla.
povščina, Veličanstvo! — pravi Kardov. — Pokazali so Vam sliko, a jaz Vam prisegam, da je to storjeno po nalogu nihilistov !
—	Po nalogu nihilistov- — reče car. — Toda, spomnite se, da vražarica ni vedela, kdo sem!
—	Ah, potem so naju prisluškovali. Veličanstvo, dovolite, da preiščem ono sobo.
—	Ostanite, Kardov! — za-pove car.
—	Veličanstvo, Vi hočete v resnici —
—	Hočem, da odideva mirno iz te hiše, — reče Aleksander II., ki se je zopet zbral. — Dalje želim, da nikdar ne govorite o tem obisku. Nihče ne sme nikdar zvedeti, kaj sem tu videl. Naj bo pozabljeno, Kardov, slišite li?
—	A ona drzna žena? — Je ne boste kaznovali?
—	Ne. Pojdiva! — odloči car.
Nekoliko minut pozneje sta odšla iz hiše in vstopila na oglu v isto kočijo, s katero sta se pripeljala.
Bepo se je plazil za njima; a ko jih je videl, da sta vstopila v voz, pohiti javiti to svo-
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM I 4 Pohištvo lo vse potrebščine * j n dom.	MM
6012 ST. CLAIR AVE. HEnderaon t97i
><
M * M*
VLOGE v tej posojilnic
»varovane do '$5000 po Federal Savings ft Loan I Insurance Corporation,, Waahlng-f i ton, D. C.
» ■• - +A
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St, Clair Savings & Loan Co.
6236 8t. Clair Ave. HEnd. 5670
daj mladenka sigurnejše. U-pam, da mi bodete povedali resnico!
—	Dajte mi svoje roko, gospodična, — reče starka. Desno roko. Slečite rokavico.
Ona sleče rokavico in ponudi starki roko.
Na malem prstu se je nahajal ozek, zlat prstan z bri-ljantom, ki je bil jako dragocen, četudi ni bil velik. Bil je to črn diamant, torej eden izmed teh redkih dragih kamnov.
Valloni se je nasmehnila, ko ga je ugledala. Vzame dekličino roko in jo začne opazovati.
—Torej, kaj vidite? — vpraša deklica bojazljivo.
—	Zlato, zlato, blago vidim!
—	reče starka. — Vi ste iz bogate hiše, gospodična! — Mogoče iz najbogatejše petro-gradske hiše — poyedala vam bom, kdo ste.
—	Ne, ne izgovorite imena!
—	je zaprosi mladenka. Toda starka reče, kot da je ni slišala, glasno.
—	Vi ste Klarisa Jagodkin!
Devojka se zamaje in vzklikne; nato spregovori drhteč :
—	Odkod me poznate? — Nikdar vas nisem videla.
—	To tudi ni potrebno, — odvrne starka. — Ravno v tem je moja moč, ki mi odkriva vašo preteklost in . prihodnost !
—	Tudi mojo prihodnost? Kakšna bo? — vpraša Klarisa.
Obraz te devojke je bil na las podoben Franji. Bilo je, kot da bi Franja obleka to elegantno zimsko obleko.
Starka je gledala to mlado devojko, toda nato se pomenljivo nasmeje in šepne Baku-njinu:
—	Pazite prijatelj! Videli bodete, kako bodo delovale moje besede.
—	Imam čast govoriti z ma-dame Valloni? — vpraša mladenka.
—	Jaz sem madame Valloni, — reče starka. — Kaj želite?
—	Madame, — reče neznanka, rekli so mi, da vi iz kart čitate bodočnost, da morete sodbo v naprej videti iz črt na roki. Hotela sem vas prositi—
Ona utihne in v zadregi pogleda Bakunjina.
—	Ta gospod vas naj ne moto, — reče starka. Tudi nje mu sem ravnokar prorokovala. Govorite odkrito!
—	Hotela sem vas prositi,
— Čakajte, da pomislim! — reče starka in se zamisli.
Bakunjin je bil isto tako začuden. Ta lepa, mlada devojka je bila torej hčerka boga-
re j žrtev ?
Pred njim je stala Klarisa Jagodkin, ki jo bo po baronu Palenu spravil v propast.
—	Bodočnost milijonarjeve hčerke bo, — reče konečno vražarica, — obsijana s soln-cem. Na tvojem potu leže rože, a nikjer ne vidim trnja!
—	Toda kaj je to? — nadaljuje starka razburjeno. — Vidim tu neko temno prikazen na tvojem potu. Ni ti prijatelj, ne želi ti dobro.
—	Hoče mi storiti kaj ža'e-ga? — vpraša Klarisa bojazljivo.
—	Da, storil ti bo najhujše.
—	Kdo je to, kdo?
—	Pomisli, dete! Imaš li kakšno sovražnico?
—	Nikdar nisem nikogar užalila. Nimam neprijateljice.
—	Vendar je tako, — odvrne starka. — Pazi se pred tekmovalko! Ne veruj nobeni prijateljici.
Klarisa Jagodkin pokrije lice z rokami.
—	To je strašno! — zasto-če. Nikomur naj ne verujem?
Mlada devojka obriše solze in vzame iz svoje denarnice nekaj zlatnikov. Da jih vražari-ci in hoče oditi.
Toda predno je prišla do praga, vstopi Bepo in javi starki: '
—	Gospodarica, dospela je dama, ki prihaja vedno k naši gospodični Franji.
Starka se zdrzne, toda ne izgubi prisotnosti duha.
Odvedi potem to gospodično po zadnjih stopnicah!— ukaže. — Dama bo že sama našla Franjino sobo. Ključ ima itak.
Klarisa hitro odide z dečkom.
Valloni si oddahne ter se
obrne k Bakunjinu in pravi:
—	Skoro bi prišlo do nesreče! Skoro bi se tu sestali mati in hči!
—	Franjo torej obiskava žena milijonarja Jagodkina? — vpraša Bakunjin začudeno.
—	Seveda! — se smeji starka.
Bogata gospa Jagodkin je torej izpostavila prej svoje dete?
—	Bilo je to pred njeno poroko, — reče Valloni porog-
ljivo. Ona ni iz odlične rodbine. Oče je bil samo krojač, toda bila je lepa Ko je dopolnila sedemnajsto leto se spozna s nekim človekom, a posledica je bila — Franja!
(Dalje prihodnjič.)
rTTyrZTTYTTYTTYTXX^TrXTTXYXTTTYTXrXXXXIXXIIXIXXIZ^XXJ^
""I	ti
JZaha*Oni dan
priredi	'
DRUŠTVO "ILIRSKA VILA," ŠT. 173 JSKJ v nedeljo 31. ju'ija na Glačevi farmi
Člani in članice ter njih prijatelji in drugi člani JSKJ so prav prijazno vabljeni. Postrežba v vseh ozirih prvovrstna. Vabi
ODBOR.
BiEEBSHBBl
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji elevelandski razpečevale i
Vroč zrak, para, (Tretje z vročo vodo in ventilacijski sistem inštaliran.
F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta.
popravila in razni deli znižani v ceni. Vprašajte za našega slov. zastopnika.
715 EAST 103rd STREET	CLEVELAND, OHIO
\
Telefon: J [GLenvilli » 9218
R A Z P R O D
vsega letnega in zimskega blaga po nezaslišano znižanih cenah.
prodano v teku 2 tednov
KOTENINA!—KOTENINA!
36 inch široka
yard
27 inch FLANELA
yard
35c VOILE, STALNE BARVE
36 inch široko
13^ J51"1
A. • . 0 A
*
Vse blago mora biti
ZA MOŽE
65c srajce za delo WA do 17
34 £
$1.50 SRAJCE ZA PRAZNIK 14% do n
49?
15c NOGAVICE
par
25c NOGAVICE Par 18^
$1.25 OVERALLS mere 30 do 40
79?
20c PERCALE, STALNE BARVE
36 inch širok 11? Jard
65c RJUHE 81 inch široke, zelo trpežne
sedaj 39^ $1.50 PRALNE OBLEKE ZA ŽENE vse stalne barve
59?~2 m $1
65c in $1 OBLEKE ZA DEKLICE
mere 7 do 14, vss stalne barve
19?
65c FULL FASHION NOGAVICE
mere 9 do 10%
49?
65c SVILENE PRINCESS SLIPS
sedaj 39£
95c RJUHE
mera 81x90 sedaj 69 o
Imamo'tudi drugo blago za može, žene in otroke, katero mora biti vse razpro dano, ker bomo trgovino opustili, ako ne dobimo primernega prostora kje drugje.
ROŽANC MODNA TRGOVINA
15721 Waterloo Rd.
Kaj je storil gov. Davey za ohijske narodnostne skupine zasluži vašo iskreno podporo!
On je bil VAŠ prijatelj. On je zahteval prehrano VAŠIH revnih.
On je zahteval enako pravico za VAS. On je organiziral VAŠO grupno zmožnost. On je sočustvoval z VAŠIMI težkočami.
Gov. Martin L. Davey
Kadar pozivljete svoje prijatelje zal podporo GOV. MARTIN L. DAVEYU, varujete interese vaših prijateljev . • •
Kadar oddaste svoj glas za GOV. MARTIN L. DAVEYA, varjete svoje interese kot ameriški državljani
Kadar izvolite ponovno GOV. MARTIN L. DAVEYA, izvolite moža, ki se je posvetil blagostanju vaših ljudi . . .
Kadar volite za GOV. MARTIN L. DAVEYA, varjete samega sebe in otroke napram neenakosti slabe vlade . . .
GOVERNER DAVEY JE BIL VAŠ PRIJATELJ . . . OSTAL BO ŠE NADALJE VAŠ PRIJATELJ .. . ALI BOSTE NJEGOV PRIJATELJ IN
TOJVOVJVO IZ,VOLILI
MARTIN L. DAVEY
GOVERNERJEM
Davey for Governor Committee, Ferd M Pickens, Campaign Manager
tmtmttnmmtmtsmtmnmttmmtmmtmmmnmmmm
__-_--.-------:-I-T-—
OHRANITE MLEKO VARNO!
frigidaire
» METER-MISER
VARJE VSA ŽIVILA ... PO NIZKI CENI ... OHRANI MLEKO VARNO OBDRŽI MESO SVEŽE ... OBDRŽI ZELENJAVO SVEŽO ... IN NAPRAVI LED CENEJŠI KOT GA MORETE KUPITI!
• Ne trcSite dsnarja ali postavljajte v nevarnost zdravja s pokvarjenimi živili. Imejte živila varna v novi 1938 Fri-ldaire z novim tihim Meter-Miser. In prihranite denar!
FriKidaire obdrži živila sladka, sveža in vam prihrani denar na vse strani. Prihrani na elsktriki, na živilih, na ledu in obdvžavanju. Hranite na vse štiri načine ali pa nič.
Pridite še danes k nam! Pokazali vam bomo. kako ste lahko gotovi, da bodo živila varna tudi v največji vročini. Videli boste, koliko denarja si lahko prihranite z novo 1938 Frigidaire!
PRVO PRAVILO SHRANITVE ŽIVIL V VROČINI!
^ Da ste gotovi, da bo mleko sveže kot takrat, ko vam je bilo dopeljano, priporoča U. S. vlada, da ga shranite v ledenici, kjer je toplota manj kot 50 stopinj. Nad 50 stopinj se hitro pokvari. Pod 50 stopinj je mleko ter druga živila varna. Preglejte vašo ledenico sedaj!
Only Frigidaire has the
METER-MISER
-T--
Only Frigidaire
hat the "DOUBLE-EASY"
QUI C KUBE TRAYS
Cena
$118
naprej
]
'ELECTRICAL LEAGUE
V OF CLEVELAND
Električna ledenica se sama izplača
Predplačilo lahko plačate z North American bančno knjižico dolar za dolar, drugo na lahka mesečna odplačila
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO.
6104 St. Clair Ave.	ENdicott 3634
WO M PIKNIK
SKUPNIH DRUŠTEV FARE SV. VIDA
nedeljo 31. julija na Pintarjevi farmi
Vljudno ste vabljeni vsi. Igral bo Trebarjev orkester. Oblakov truk odpelje delavce točno ob desetih od šole sv. Vida. Potem se bo vrnil in odpeljal občinstvo točno ob eni uri od šole naravnost na piknik. Potem bo pa vozil samo od St. Clair-Nottingham kare. Vožnja bo prosta. ODBOR