Leto II. PolfedBs plazim e ptusTU Ljubljana, četrtek 27. maja 1920. HnMIUHMIlSi' atama 119. Cen« po poith zb ceht iefo .R za pol ista . R za četrt ista , R 2T*—i zal mesit. „ B |wj Za Llnfaljano mraetno 7R Za InjoEiustrc nescinolf ir*» Ifreifnistro in Hpnrarcj Htspltarlzoa utica žt | Opedn. telefon Sten. 50 Posameina Številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin. vesama Krekov spomenik. ' 5 nedeljo 30. majnika, na dan oblet- '^ce majniške deklaracije, se bo na poko-Sv' Križu odkril nagrobni spo-«mk rajnemu dr. Kreku. Tri leta so mi-, a’ °dkar je dr. Krek v dunajskem par-.JJ®entu zbral jugoslovanske poslance, ki m nieŽ°vim vplivom izdali znamenito 0 deklaracijo, izjavo za državno mstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. uf^a|u bodo minila tri leta, odkar na ljub-Jp^skem pokopališču počiva truplo dr. j ki je bil celemu slovenskemu naro- glasnik politične, gospodarske in soci-svobode. Slovenskemu delavstvu pa ^ r&jni Krek več kot glasnik svobode. Bil ^ evanžclis‘; pravičnosti in ljubezni. «ko^U ’C-0Če *n vzŽ°jitelj. Ko se je delavni}, j?1® *e izgovarjalo s prezirom na ust-' Ko je meščanska družba bila še polna i . ®®vanja napram trdim rokam delavca, ■lav k'*e Vs^ ^r' Krek in je prvi stisnil de-;ai ? lM trpinom žuljave desnice, jih orga-, a'l in poVedel na zmagovito pot delav- organizacije. šcan^u"’ l"e bil delavski apostol. Krko1 • slove*sko delavstvo smatra vsa- , s avlje dr. Kreka za slavlje svojega apo-f" Ko bo v nedeljo padla zavesa izpred sk °Je^a nagrobnika bo slovensko krščan-t™ tika priča in tih gost tega KrJ,14, a oriaka, sloneča na grobu dr. y Povešata v tugi in boli svoji glavi. LJboli ter tihem in iskrenem spošto-kr*ča ,° Povešale glave ta dan množice °ceta delavstva na grobu svojega ^ Siovensko krščansko delavstvo se bo nedeljske slavnosti. Ne bo to de-m z lavnosiv a delavstvo pojde na njo svojo. Ni bilo mogoče povabili za t> v Ljubljano vseh tisočev krščanske- dfe] avstva, a posamezna zastopstva se odzvala tudi od zunaj, i “ftavstvo bo s svojo tiho navzočnost-gj. dan na grobu molče in brez govorov ,jaj , ° Manifestiralo za ideje, ki jih je vse-■HtigJi avski apostol dr. Krek, za idejo po-5^ j?^^obode, za idejo socialne pravice Jo?Nibče se ni prvi s tako vnemo in od-L°S||° odzval klicu majniške deklaraci-šem° , ®ansko slovensko delavstvo. Na-j^^^krščanskemu delavstvu Jugoslavija ijbal- k to lepa fraza, marveč mu je pome-l^^^boj za gospodarsko in politično osvo-Danes imamo Jugoslavijo. Toda Jfi j® .^i lista, ki si jo je zamislil dr. Krek, J°. ^ želelo delavstvo: Boj za gospodarilo P°ktično osvobojenje še ni končan. M*sel bo slovensko krščansko delav- d^H-Molčc proglašalo v nedeljo na grobu jjf^ ^ka ob navzočnosti raznih zastopni- 'tjsz M bodo ta dan tudi prišli klanjat se . ™nu dr. Kreka. be^a. socialno pravico in krščansko Iju- 2 M nesebičnost je deloval dr. Krek. slLj1111 J« od poč cika šel za to idejo v boj ‘la**«1 ■ delavec. Slovenski krščanski de- vo*KLSe je boril za to idejo ob rami in pod om dr. Kreka, ko so na voditelja in bU]j*cf ®e leteli od vseb strani udarci in *jeu - cd£- Voditelj je omahnil v grob, '*vZ?VL.Zvesti nadaljujejo boj v ljubezni in To u, u mr<-vega delavskega vodje. *čan P en in zvest-°k° bo slovensko kr-^ delavstvo vnovič v nedeljo molče izjavljalo spominu mrtvega, ki spi Up ?..tem namenom, s to mislijo in z nedela7° voljo, slediti idejam njegovim, bo Mak ci° PTaznoval° Krekovo .slavje 30, Ce g* klovensko krščansko delavstvo ho-dr v P°m°čjo svojih organizacij postaviti J Kreku šiv spomenik! j ;i F. K. Bo} za ustavo. i® PoM^Sler 23 konstituanto Protič potu-str^pi ' zavi in obiskuje politike raznih naše \ j P°*zve za njihovo mnenje glede Vpra~ GaVn-a,Va ^ premotri od vseh strani; h pride do kakih odločilnih lepov. Vladna izjava v narodnem predstavništvu. Belgrad, 26, maja. V današnji seji narodnega predstavništva je prečital ministrski predsednik dr. Vesnič vladno izjavo, ki naglaša naslednje točke: Prvi in edini cilj vlade je, da izdela ustavo in tako ustvari pravno podlago za nadaljnji razvoj in da državljanom priliko, da na . široki in trajni podlagi svobodno izrazijo svojo voljo o temeljni ureditvi naše skupne domovine. To odgovarja osnovnim željam in žrtvam našega naroda in njegovih zaveznikov v svetovni vojni, pa tudi slovesni obljubi, ki jo je dal nositelj krone zgodovinskega dne 1. decembra 1918, Vlada bo takoj ustvarila podlago za novo ustavo, da jo predloži bodoči ustavotvorni skupščini. Narodnemu predstavništvu je že predložen zakonski načrt za volitve v ustavo-tvorno skupščino, kakor tudi zakonski načrt o ratifikaciji mirovne pogodbe z Avstrijo in Bolgarijo. Dalje bo vlada prosila potrebnega kredita, ki ga potrebuje do trenutka, ko bo začelo poslovati redno narodno predstavništvo. Vlada smatra za svojo brezpogojno dolžnost, da zahteva v državi red in mir in s tem zajamči vsem slojem nadaljnji mirili razvoj. S svojimi tovariši gojim nado, da nas bo začasno narodno predstavništvo v našem stremljenju podpiralo in pospeševalo naše namene, tembolj ker smo prepričani, da smo v temeljnih političnih vprašanjih izraz in pred-stavitelji. ogromne večine našega naroda. V zunanji politiki bo vlada sledila preizkušeni poti Srbije. Ostati hočemo zvesti zavezniki iskrenim prijateljem in spravljivi sosedi, zvesto varujoč svoja stoletna prava in zavedajoč se svojih mednarodnih obveznosti. Parlament, ki je bil le slabo zaseden, je sprejel to izjavo z odobravanjem, a brez navdušenja. Nato je podpredsednik dr. Ribar sejo zaključil. Prihodnja seja se vrši 27, maja z naslednjim dnevnim redom: 1, Volitev odsekov; 2. razprava o vladni izjavi; 3. ostali dnevni red današnje seje, ,, A. Hrvatje napovedujejo, da se bo boj za ustavo vršil v znamnju avtonomije in centralizma. Zdi se tudi, da je to najvažnejša točka v prihodnji ustavi, in da bo od rešitve tega vprašanja bistveno odvisna kulturna in gospodarska bodočnost našega naroda. Želimo samo, da bi se ta boj ne vršil v znamenju strankarske koristi, katero bi do-neslo stranki eno ali drugo stališče, temveč, da bi se gledalo edino na to, kakšna ustava bi dobrobit naše države najbolj pospeševala. Na dva glavna cilja bo treba tu vedno obračati svojo pozornost: edinstvo države in kolikor mogoče izčrpen razvoj vseh ljudskih sil. Treba bo v ustavi dobiti tisto smer, ki bo oba cilja spajala v eno. Vprašanje je, ali se imenuje ta smer strogo izveden centralizem ali primerna decentralizacija v upravi in postavodaji seveda strogo v okviru državnih okvirnih zakonov. Radi verjamemo demokratski stranki, da se je v prvih mesecih obstoja naše države iz najboljšega prepričanja zavzemala za strog centralizem. Če se pa demokratski politiki tudi danes, po tolikih žalostnih skušnjah in obupnih zgodbah, ki nam jih je nakopala že dosedanja centralistična uprava, vnemajo za centralizem, potem jim ne moremo več verjeti, da delajo to iz prepričanja, zakaj dejstva so jih morala prepričati ravno o nasprotnem. Za strogo izveden centralizem mora danes govoriti le še strankarska korist, ki ne gleda v prvi vrsti na dobrobit države, temveč na stranko- S polnim prepričanjem lahko trdimo, da bi bil centralizem kakršnega si misli demokratska stranka, tista nesrečna smer, ki ne bi dosegla niti prvega cilja — edinstva države, še manj pa drugega — izčrpnega razvoja vseh ljudskih sil. Skoro dveletna zgodovina nam kaže, da je centralizem, mnogo pripomogel, da se je zaupanje ljudstva do države znatno ohladilo in da je pri tem misel edinstva prav zelo trpela. Zelo se moti tisti, ki misli, da se edinstvo države doseže s tem, če se povežejo raznorodni elementi, ki so si in si bodo še dolgo različni po svoji kulturi, potrebščinah, raz-mrah in interesih, z vrvjo centralistične uprave in postavodaje v butaro. Edinstvo ne sme biti zunanje, temveč notranje. Kadar bo ljudstvo videlo, da državna uprava deluje hitro in točno, da vsestransko upošteva ljudske interese in potrebe, da se postave res prilagodujejo razmeram posameznih pokrajin, kratko in'malo: da je ves oblastveni aparat prožen in gibčen, takrat bo ljudstvo dobilo popolno zaupanje v državo m s tem bo edinstvo najbolj podprto. Za tako državo je ljudstvo navdušeno, jo rešpektira in kadar treba tudi brani. Bedarija je, kdor misli, da državno edinstvo obstaja v tem, da v Belgradu vlada pritisne na gumb in uprava po celi državi funkcionira kakor na -vrvici, tako da je za vse pokrajine primerno in koristno. Ni ga takega političnega inženirja, ki bi za Jugoslavijo mogel v doglednem času izumiti tak gumb- Če pa hočejo gotove stranke za vsa- ko ceno montirati v Belgradu tak gumb, bo to Prokrustova postelja, na kateri naj se muči jugoslovanski državljan, prisilni jopič, ki pa ni ravno znamenje zdravja in napredka. Ali naj bo to edinstvo? Ali se ne bi v takem prisiljenem edinstvu najbolj razvijale sredobežne sile, ki bi lepega dne to »edinstvo« razgnale na vse štiri vetrove? Tako vidimo, da je ravno centralizem največji sovražnik edinstva. Še manj je treba dokazovati, da centralizem ubija razvoj ivseh ljudskih sil in zmožnosti. Že zgoraj smo povdarjali, da mora biti vsa postavodaja in uprava taka, da je odsev razmer, potreb, kulture in zmožnosti posameznih skupaj spadajočih kompleksov naše države. In te razmere, potrčbe in zmožnosti so v naši državi vsled nesrečne zgodovine silno raznolike, in kar je za cn del naše države dobro, je za drugega slabo, najsi bo že v upravi ali zakonodaji. Centralistični ustroj pa ima vedno to težnjo, da vse meri po enem kroju in tako smo posebno Hrvatje in Slovenci v nevarnosti, da v Belgradu ne bodo poznali dovolj, naših razmer, interesov itd. in bomo večkrat pri najboljši volji belgrajskega središča oblečeni v prisilni jopič. Pa ravno v prihodnjosti bo potrebno, da sleherni del našega ujedinje nega naroda razvije vse svoje moči in silfe na kulturnem in gospodarskem polju, če bomo hoteli prvič popraviti vso škodo, ki nam jo je zadala vojna, drugič pa, če bomo hoteli konkurirati s sosednjimi državami. Torej bo prava smer v prihodnji naši ustavi edino le pametna decentralizacija, ki bo utrdila zaupanje in ljubezen do države, na drugi strani pa pospešila izčrpen razvoj vseh sil in zmožnosti. Če to velja za druge vrste zakonodaje in uprave, velja to še posebno za delavsko zakonodajo. Slovensko delavstvo ima velik interes na tem, da dobimo v delavskih stvareh čim večjo avtonomijo. To je pokazala tudi delavska anketa v Zagrebu. VOLITEV PREDSEDNIKA ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA. LDU Praga, 26. maja. (ČTU) Prvo izvoljeno narodno skupščino je danes otvoril ministrski predsednik Tušar v prostorih bivšega »Ruclolfina«. Zbornica in tribune so bile gosto zasedene. Ko so se izvršile formalitete in so poslanci podali zaobljubo, je sledila volitev predsednika poslanske zbornice. Izvoljen je bil dosedanji predsednik Tomašek z 268 glpsovi od 281 oddanih glasov. Po zaobljubi in kratkem nagovoru, v katerem je predsednik pozval poslance brez razlike strank k sodelovanju, se je seja prekinila. Ko jo bila zopet otvorjena so bili izvoljeni namestniki predsednika, med njimi nemški socialni demokrat dr. Czecli. Nato je bila seja zaključena. Pri volitvi predsednika so Nemci glasovali za Tomaška, a Madžari so oddali prazne glasovnice, Škofu. Ob času, ko je Dobrotljivost ocl zgtv* raj sklenila dvigniti slovenski rod do ptr< mena, ki ga nismo slutili, mu je postavila' na svečnik tri luči — tri kneze — tri škofe, Že zdaj sega njih pomen daleč v bo-, dočnost in slovanska zgodovina ne bo sur gl a mimo njih imen. Missia nam je dal Kreka, Mahnič nam je dal seniorat in Jeglič nam zapušča posvečeno ljudstvo, V soboto bo 70 let, ko je tonil najlep-. ši pomladni mesec 29. maj, daroval pa, preden se je utrnil, slovenskemu — jugo-slovanskemu rodu in ljubljanski škofiji škofa Antona Bonaventuro Jegliča. Kulturni spisi so že in bodo pisali d njem. Naštevali bodo in razmatrali n j ego-: vih več ko dvakrat sedemdeset pismenih del. Občudovali po pravici njegov pomen in blagoslov, ki počiva nad njegovimi podjetji, — Ob času, ko se razgrinja pred na'* mi bolj ko kdaj duševnost ljudi, odkoder se izliva zlo in dobro na vse socialno živ-Ijenje, je prav, če se ozremo v duha veli« kega moža, ki pri polni sili svojih duš e v-nih moči zre svojo sedemdesetletnico. 1 udi njega so vodile ideje, tudi on je gorel za vzore, zrl v ideal svojih najnolraj-šnjih utripov. Ko naštevamo eden drugega’ grehe, slabosti, hibe, imamo tu priliko ozreti se v vrlino, v srčno plemenito moč, v duševno veličino. Naštevajte njegove mnogobrojne trude, dela v Ljubljani, v’Bosni, v škofiji, nekaj boste našli povsod, se-, bi ni postavljal oltarjev, ampak venomer;! svojemu idealu. — Ponosni zavod v Št,! Vidu, največi, najlepši jugoslovanski mla* dinski dom, zgodovinsko zanimiv, ker jo prvi, v katerem je našla domača beseda gimnazijsko pravico, poglejte mu napis in spoznali boste, komu je služilo, od koga izhajalo in komu se vračalo škofovo živ« ljenje. Iz ideala, kateremu je služil, se jasni, zakaj je bil škof Jeglič tak in ne drugačen; zakaj ni pozabil nobenega stanu, nobenega poklica, nobene dobe, nobenega kraja, y kolikor je bil njemu izročen, njemu zaupan. Otroci imajo v njem, v njegovih navodilih nežnega učitelja, vzgojitelja, mladeničem je napisal navod, dekletom varstvo. Ces-' kev ga zove svojega, ljudstvo ga smatra svojega, Jugoslavija — država naša — ga opravičeno kliče svojega. Iz njegovega ide-tda je vse to razložljivo. Na tem mestu je prav, Ha se opozori na njegovo duhovsko stališče. Ko je umrl veliki ljudski in delavski voditelj dr. Krek, mu je opremil svoj dvorec, svoje prostore, da ga počasti pred vsemi. Ko se je Krek ločil, je takorekoč prevzel še njegove skrbi na svoje rame. Kako spremlja med vsem drugim vsak dih v delavskih vrstah, ve vsak, kdor je imel količkaj opraviti s škofom v delavskih zadevah. Mož, ki je videl marsikaj, kar drugi niso, ki bi se mogel dvigniti nad marsikaj/nad kar se drugi ne morejo, je ogrnil svoj plašč čez škofovo odelo in se poda! sam peš obiskat zapuščenega delavskega posredovalca, da se pogovori z njim, kaj bi se dalo še storiti za delavski stan. Ko je parkrat prišel, je dejal: »Večkrat bi prišel, pa vas ne najdem doma.« - , - j,. Pristni dragotini ni treba okvira. Čimbolj jo vidiš, bolj občuduješ njeno pristnost. Tudi našemu škofu ni trebe- oiraata, ni treba nakita. Njegov ornat so njegove lastnosti. Pred temi mora spoštljivo kloniti vsak in hvaležno pogledati proti škofovemu vzoru, odkoder prihaja tak mož in taka dela. ' V krogu njegovih’ mnogobrojniK častilcev se nahaja s hvaležnim očesom tudi jugoslovansko delavstvo. Morda bo ravno mnogokateri izmed tega sloja podedoval škofovo idealnost in delavnost, ker med stanovi nihče tako ne hrepeni, da bi bile prav na svetu, kakor delavec. Škofova sedemdesetletnica, njegov značaj in njegove zasluge so najsvetlejši žarek ob vremenu, ob katerem prhuta toliko netopirjev po zraku. On more reči o sebi: >Moja oseba in moj imetek je lasi ubogih.« ^ Slava njegovemu idealu, katrenm se '»k ,fiQ§y^(5®L.-«ss .-živiispjs: cstran 2 -Ar©ferm Ust«, dne 27, mala 192&, Ste*. H9 »Ne meni, ne nam, ampak Tvojemu imenu.« — Ta mu že danes daje delež poleg svojega imena, Odobru-je,, da ljudstvo kliče: »Slava tud; našemu škofu!« A. K„ Odbor za Krekov spomenik vabi še enkrat vsa kulturna društva naše domovine kakor tudi vsakega posameznika, da se udeleže slovesnega odkritja nagrobnega spomenika dr. Jan. Ev. Kreku, ki se bo vršilo v nedeljo, 30. t. m., po končani slovesni sv, maši v stolnici na pokopališču Sv. Križa. Odbor za Krekov spomenik, V Ljubljani, dne 26. maja 1920. A. K.! Kmetijsko delavstvo, f Ko govorimo o kmetskem delavcu in '« njegovem vprašanju, nikakor ne mislimo na tiste spoštovane kmetske hiše, ki so strogo in stvarno dosledne v svojem evangeljskem mišljenju. Pri teh je posel nekaj, kar se ne loči ne pri skledi, ne pri obleki in ne pri delu od gospodarja- Njuni napori so skupni, njuni cilji enotni, njuni nazori taki, da je vse eno ali vprašaš tega ali tega, odgovor in njegova vsebina je ista. Tudi ne mislim na tistega dninarja, ki prihaja delat na kmetovo posest, ki ga ematrajo (vsi pri hiši kot nekaj, kar jim je zelo blizu. Dninar iz koče v taki hiši dobro črti, da je tej še popolnoma krščansko misleči kmetski hiši ljub in drag ko najbližji serod-»ik. Ve, da ne mine noben praznik, da ne bi poslala gospodinja, v katere hišo je hodil na dnino, del vseh boljših jedi rjegovi dninarski družini, češ: ker nam dobro storijo ob času dela. Tudi to ve, da noče njegov kmetski delodajalec te vrste omadeževati svojega imena s tem, da bi kdo kje mogel reči o njem: Delavcem in najemnikom utrguje zaslužek. Izkorišča njihovo zadrego,« Ve, da tak mož raje malo primakne, če le more. Pri te vrste mišljenju ni potreba govoriti o vprašanju kmetskega delavca. Je pa nekaj drugega, Tu ne maramo na dan vleči ran in posledic, ki jih je bil prizadejal kmetskemu delavcu industrijski kapitalizem, Izvzemši nekaterih ugodno ležečih krajev, je oslabil življensko moč kmetskega stanu. Primer iz župnije, v kateri je 700 izseljencev, med njimi veliko število takih, ki so morali zapustiti družino in kmetijo, da bi z industrijskim delom rešili oboje. Ko je moral pri tem trpeti lastnik kmetije, je moral še bolj dninar njegove kmetije. Vendar dolžila nista eden drugega, vedela sta kako in kaj. Spomin nato naj izostane. Sedaj imamo v mislih nekaj drugega. Samostojna kmetska stranka širi v duhu liberalizma med kmetskim stanom razredno stališče, nujno sili na odpor proti sebi, Ni bogve kako velika ta strančica, vendar dovolj žalostno je, da se je pojavila. Po svojih agitatorjih in svojem listu širi duha, ki je družabno nekrščanski. Ljudje te vrste zagovarjajo razredno diktaturo zoper tiste, ki so slabejši. Ti liberalci gredo s kolom na tistega, ki je od njih odvisen. Naravno je, da mora od-~visni se braniti ali pa ubežati. Kmetski delavec mora braniti svoje življenje, svoj zaslužek in svoje osebne pravice napram tem ljudem ali pa zapustiti kmetsko delo in se posvetiti drugemu. Od vojne sem se plazi v hišo kmetskega delavca pri raznih špranjah drug njegov sovražnik, Izvora je ravno istega, samo obleka je videti prijateljska. To je liberalizem revnih. Prihaja v obliki materialistične socialne demokracije in komunizma. Tudi ta struja in stranka širi razredno stališče. Osrednja glava ji je skupna z liberalizmom bogatih, Ta glava je pohlep in nemorala, Dočim pa liberalizem bogatih svojo glavo venča z napuhom, oblastjo, preziranjem, izkoriščanjem, krmi liberalizem revnih socialna demokracija in komunizem svojega »maja z nevoščljivostjo, maščevanjem, s srdom in žolčem. S to nalogo prihaja k njemu sodalnodemokraš-ka »Kmetska delavska zveza«. Kmetski revež stoji naenkrat med dvema sovragoma. Eden mu grozi očitno, da ga pobije, drugi ga vabi k sebi, da mu v ujetništvu zavije vrat, • Kaj naj stori z ozirom na to kmetski delavec? — Braniti mora svoje prepričanje krščansko in braniti mora svoje osebne pravice. Drugega mu ne preostaja, da se ubrani obema sovragoma, kakor da se čvrsto organizira v lastno strokovno zvezo kmetskih delavcev. — Dolžan je storiti to. Zove ga dolžnost, da brani krščanski družabni nazor, ki mu ga hočejo poteptati. Dolžan je storiti to, da obrani pred one-čaščenjem svoj delavski stan. A. K: naj se zidafo delavske tilše. Ljubljana je bogata na stavbiščih. Na periferijah mesta, v Novem Udmatu, v Mostah, na Selu, Viču, Glincah, v Rožni dolini, Pod Rožnikom, v Šiški, kakor tudi za sv. Krištofom je še ogromno nezazidanega stavbenega prostora, nezazidano je še celo Kodelovo. V tem oziru bi bilo treba smotrenega stavbenega načrta. Najbolj pripravno za to se nam zdi Kodelovo. To je fidejkomis, posestvo, ki pride bržkone v razdelitev oziroma razlastitev. Lastniku tega fidejkomisa bo pač vseeno, če dobiva svoje dohodke iz zemljišča ali pa iz založenega denarja. Veleposestva 60 pri slabi upravi itak vedno pasivna, in pasivno je bilo bržkone tudi to. Če se pa založi denar kot odkupnirfe za ta svet, bo pa ta denar nosil brez kakega truda obresti vžit-karjem fidejkomisa. Sicer to načelo ne odgovarja principom socializacije, vendar treba, dokler obstoji ta družabni red, ž njim računiti. Ta prostor leži sredi Ljubljanice in Grubarjevega kanala na nekoliko vzvišenem terenu, ter bi se dalo tu graditi zelo zračne in prikupljive delavske hišice z vrtički, V to svrho naj bi se ves prostor razdelil v enakomerne parcele z zadostnim prostorom za vrt, ter naj bi se te parcele oddajale brezplačno, ali proti mali odškodnini družinam, ki bi se zavezale, da tekom gotovega časa zgrade na tem prostoru hišo za se. Če bi hotel lastnik tako hišo prodati, bi moral plačali primerno odškodnino zato, ker je dobil svet ceneje ali brezplačno. Da bi se dobilo potrebno brezobrestno ali nizkoobrestno posojilo za take delavske zgradbe, naj bi se'stekalo 10 odstotkov vseh najemščin v Ljubljani in okolici v poseben sklad, ki naj bi pozneje služil občekoristnim namenom, na primer vzgoji zanemarjene mladine, za snovanje mladinskih domov in podobno. Na ta način bi tekom par let zrasla iz tal nova naselbina Kodelovo, ki bi dala Ljublja-| n ipopolnoma novo lice ter spojila mesto j tostran in onstran Ljubljanice s sosedno I občino Moste. Dvesto novih eno ali dvo-i družinskih hiš bi stanovanjski bedi dokaj I odpomoglo in spodmaknilo v precejšnji meri tla komunistični agitaciji. POLJAKI SE UPIRAJO. LDU Moskva, 26. maja. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 25. t. m.: Pred Minskom so se pojavila poljska ojačenja, ki se krepko upirajo. V odseku Bobruisk se bojujemo za predmestja Bobruiska. Politične novice. + Socialdemokracija v službi koroške nemškutarske fcuržoazijc. Mežica—Črna. »Naprejev« dopisnik iz Pliberka (morda kak vojni dobičkar, ki so kot »mednarodni« nemčurji vsi v soc. dem. stranki!?) menda ne zna razločevati narodno-mani-festacijskega shoda od strankarskega. Piše, da smo se dne 13. t, m, zbrali v Pliberku, da protestiramo proti soc. demokratom, oz. komunistom, ter tam besneli proti njim, da jih treba ubiti, pobesiti itd. Nad tako podlim zavijanjem se zgražajo celo soc. dem. sodrugi, ki imajo še nekaj narodnega čuta v sebi. Jaz sam sem bit na shodu in vem, da se ni niti najmanje strankarsko napadalo; in to potrdijo lahko tudi zavedni soc. demokratje. Pravijo, da se je nekdo oglasil k besedi — vemo, da je bil to navaden rudniški delavec iz Mežice, da pa so ga »dohtarji in teologi« odpravili in vpili: ubijte ga, obesite ga! To je vse zlagano; res je le, da nam je govornik naznanil, da želita dva gospoda nekaj ugovarjati in se jima je nudila prosta beseda. Omenjena pa si nista upala na oder, zato ju je pa ljudstvo odstranilo, ne pa govorniki in učitelji. In »Naprej« poroča o klerikalni surovosti! Lepo se bodo vsi ljudje, ki jih deva »Naprej« v malho »klerikalizma«, zahvalili zato, ker jim je klerikalizem bolj osovražen kot ikomu. Ali mar »Naprejev« dopisnik misli, da so voditelji na Koroškem — »klerikalci«? Bili so v dobi zatiranja pod dunajsko vlado, takrat smo imeli samo duhovnike, drugi se niso brigali za nas (tudi cenjeni sodrugi se niso zavzemali za narodno zatirano manjšino, nego so vozili v nemškem impe-rijalističnem vozu!!) — a danes so duhovniki stopili v škodo svoje stranke, marsikje tudi v škodo krščanskih kulturnih nadel, v ozadje, da niso ovirali zgolj narodnega, vsestrankarskega dela. Vprašamo, da-li je vse to dopisniku »Napreje-ve« notice znano? In če mu je, potem — laže, nesramno laže. Če mu ni, zakaj ne stopi v kako koroško središče ter vpraša po vrsti narodne voditelje, kateri stranki po osebnem mišljenju — javno delujejo vsi brez strankarske barve — kdo pripada. Če pride na deset njih en klerikalec — nau damo trumf. Sicer pa: Na vsak način bo dobro opozoriti »Kamtner Landsmann-schait« in »Koroško Korošcem« na duhovite »Naprejeve« notice glede Koroške, ker jih omenjena lista lahko skoroda nespremenjene ponatisneta. Vse zavedne delavce pa opozarjamo na zahrbtnost soc. dem. stranke, ki zbira na Koroškem v svojem »proletarskem« okrilju vse vojne dobičkarje, dohtarje, veleposestnike itd., ki pa morajo biti »Nemci« (četudi malo po slovenski krvi smrdijo!), da se tako bori proti slovenskemu — »imperializmu« na Koroškem! -1- Gospod Lnigi Galca, znani »Narodov« podlistkar dr. Kokalj je Velik nasprotnik draginje. Ker je humorist in obenem »Narodov« kandidat za poverjenika za socialno skrb, je tudi presenetil delavce s svojim zahtevkom, da naj delavci sami znižajo svoje mezdne zahteve. Gospod Cal-co je nedavno upravičeno oštel ljubljanske brivce, ker so neznansko podražili britje in striženje las, kar so storili pač za to, kre mislijo postati čez noč milijonarji. Delavci imajo prav, ker ostro obsojajo nastop 8 spoda humorista Calca, toda mi, ki Paz zasledujemo pisateljska delovanja S-J''11*’;, ja Calca, vemo, da on zelo rad draži lJu in da je zadovoljen, če jih zdraži. Cudini se gospodu Calcu samo za to, ker v svoje članku, v katerem posnema Cervantesa, tudi zahteval, naj advokatje znižajo sv tarif. Kaj pravite, koliko je nedavno ne ljubljanski advokat zaslužil, ker je zaS pal dopoldne in popoldne svojo stra pri sodišču? Stranki je za svoje sedenje za tisto malo govorjenje, ki ga je moral 1 ustiti, zaračunal 14.000 KI Sodišče je njegov zahtevek znižalo na malenkost 1 • kron! Čudno, res čudno, zakaj £0SI?°^ajaj Kokalj v svojem slavnem članku ni uvuvutj T »V » Ui. — j .yl dobrih svetov tudi »stradajočim« gospode advokatopi! + Nejasno politično obzorje. v gradu se obzorje noče razjasniti, strankami je preveč spornih točk in P°n kod premalo resne volje za iskren sPor?f* uni Ministrskemu predsedniku Vesni pa nedostaje vpliva, da bi stranke z moc roko privedel preko vseh sporov do en dušnega dela v kabinetu. Vse je mlačno razdeljeno. Med drugim je posebno vpJ® sanje pokrajinskih vlad, ki se nikamor premakne in ovira pot rednemu delu. v mokrate posebno peče volitev tarnega predsedstva, ki bi jo radi odg? dili, ker se jim lastne šanso zaenkrat * preslabe. Vlada pa hoče menda to stv ■ čim piv j e spraviti na dnevni red. Tako • glase poročila iz Belgrada. Slišali bi že enkrat kaj drugega od tam doli! 4- Splošna stavka v Furlaniji s® ^ daljuje. Vlaki ne vozijo, tovarne stoje, Mj-j niki ne izhajajo, trgovine so zaprte, ®e8 ponoči nerazsvetljena. Javne simpatije oa strani stavkujočih. V Vidmu se je vr* na Umbertovem trgu velikanski shod, terega se je udeležilo 30.000 oseb. Med * ^ rovanjem sta padla dva strela, ki Pa nis povzročila nemirov. 4- Italija ob peti obletnici 2i. Italiji so nacionalistični kapitalisti krogi tudi letos praznovali 24. maj kot 0 letnico, ko je Italija vstopila v sve.t0,„ vojno. Ob tej priliki je priobčil tržaški » _ voratorc« pekoč uvodnik, iz katerega n® jamo nekaj najznačilnejših mest: vlada je obhajala vojno obletnico: sij ^ ste opazili? Krivda je vaša. Ako bi bib .. tali »Gazzetta Ufficiale« dne 22. maja. bili opazili tam kraljevi odlok, ki P00 šča vlado, da najame štirimilijardno P0^ jilo za obnovitev po vojni opustošenib žela... Štiri nove milijarde k P1^.11^ sto milijardam, ki tvorijo italijanski Ja dolg... Štiri milijarde za popravo ki jo je na lastnem narodnem ozemlju vzročila vojna, -o kateri so njeni pr°Pa» . torji obetali, da bo lahka osvojevalna v na, ki se bo razvijala na sovražnem o* ^ 1 ju, daleč proč od naših meja... Ital1Ja’.^ je mislila, da bo praznovala 24. maj vS0i>* leto z glasnim zmagoslavjem, ob P j-g letnici moleduje in prosjači... Vsak ^ propade kak cilj, ki smo si jih stavili, ^ smo šli v vojno. Eden teh ciljev je bil° 1 notežje na Sredozemskem morju, ki oP celo Italijo. Kaj smo dosegli? Do 1. 1®* '■ bila vsa srednjezemska obala od Ale ^ dretto do Egipta del neodvisne države*^, nes so si to obal razdelili med seboj ^ gleži in Francozi. Luke Levante: Sm1 Bejrut, Jafla i. dr., ki so bile prej ^ trgovini vseh narodov, so sedaj za"^j£0j; last tekmecev italijanske trgovino. še nikdar, odkar stoji svet, je Srcdoze® ^ morje danes francosko-britansko iezer?-i^ tisto morje, ki so ga italijanski sti zvali »mare nostrum« in ki je bilo 0 LISTEK. Maksim Gork:i V Ameriki. (MESTO ŽOLTEGA DIABOLA.) IV. Po trotoarjih hite ljudje, sila, ki jih je zasužnjila, jih vleče za seboj. Stopajo gib-icno, hitro semintja, po vseh ulicah. Pov-sodi izginjajo v vratih kamenitih sten. Mogočno bučanje železa, glasno brnenje elektrike, grmeči ropot dela, ki razpreza nove mreže, ustvarja kamenite stene — vse to gluši glasove ljudi, kot burja kričeče ptice na oceanu. Obrazi ljudi so nepremični in mirni — gotovo se nobeden izmed njih ne čuti nesrečnega, da je suženj življenja, krma mesta — pošast. V usodnem samoljubju se smatrajo za gospodarje svoje usode — v očeh se jim včasih zasveti zavest njihove samostojnosti in ne razumejo, da je to samostojnost sekire v rokah drvarja, kladivo v rokah kovača, opeka v roki nevidnega zidarja, ki z zvitim nasmehom zida za vse eno samo ogromno, a tesno in ciušečo ječo. Mnogo je energičnih lic, toda na vsakem , vidiš samo zobe. Notranja svobo- da duha — še ne odseva v njihovih očeh. Ta energija brez svobode spominja na hladni blesk noža, ki še ni skrhan, na svetlo, novo vrv, katere še niso porabili za delo, To je — svoboda slepega orodja v rokah Žoltega Diabola — Zlata, Prvič vidim tako gromno mesto in še nikoli se mi niso zdeli ljudje tako neznatni, tako zasužnjeni od življenja. Nikjer jih nisem srečal do sedaj tako čudno-smešno zadovoljnih s samim seboj, kot so v tem pohlepnem, umazanem žrelu pošasti, ki jo je pohlepnost vrgla v idiotizem in z divjim rjo. venjern zverine požira mozeg in živce ... O ljudeh govoriti je težko in bolestno. Med stenami ozkih ulic v višini tretjega nadstropja drse in ropočejo vozovi »zračne železnice«. Nadstropja so opremljena z mrežami železnih balkonov, okna stoje odprta in skoro v vsakem izmed njih vidiš — človeški obraz. Nekateri delajo, šivajo ali čitajo, sklonjeni nad pisalne.mize, drugi sede na oknih, ali naslonjeni na prsa gledajo na vagone, ki vsako minuto švigajo mimo njih. Stari, mladi, deteta — vsi so enako tihi, vsi stoje nekam mirno. Navadili so se teh stremljenj brez cilja, navadili so se že misliti, da je cilj v tem. Oči brez gnjeva g'edajo, kako vsepovsod uraljujs železo, brez zavisti gledajo na njegovo zmago, Šviganje vozov stresa stene poslopij, ženskam .zadrjjtavajo nrsa^ mo- škim se stresajo glave, na balkonih se valjajo otroci in zdi se vsem to nekaj potrebnega, nekaj neobhodnega, čemur se ne da izogniti. Razumljivo je, da se tudi v možganih, ki se stresajo, ne morejo porajati tiste žive, smele, jasne misli. Tu je švignilo mimo temno lice star-kino, ki je stala ogrnjena z umazano jopo, razpeto na prsih. Stisnjeni in zastrupljeni zrak se je 6iloma zagnal v okna, da so zatrepetali sivi lasje na starkini glavi, kakor krila sive ptice. Zakrila si je sive, ugasle oči. Izginila je. V notranjščini temnih sob stoje železne postelje, pokrite s cunjami, umazana posoda, po mizah leže ostanki hrane. Oči iščejo na oknih cvetja, uzrle bi rade človeka s knjigo v roki... Stene se prelivajo mimo oči, kot bi se držale skupaj in v tem hitrem, enoličnem begu se premikajo ljudje brez besede na ustnih, polni skrbi. Plešasta glava se je posvetila za steklom, pokritim s plastjo prahu, nad pisalno mizo se je majal starec. Na oknu sedi tenka, rjavolasa deklica in plete nogavico, s svojimi temnimi očmi prešteva pentlje. Udar zraka jo je pahnil v sobo, toda ona ni umaknila pogleda od nogavice, ni si popravila obleke, ki jo je razpihal veter. Petletna dečka postavljata na balkonu hišico iz deščic. Vsled stresanja se jima podre. Obodva pobirata s svojimi malimi ro-čirjvm i tenke deščice, da bi jima ne padle x ret3, skozi redko balkonsko ograjo, še oZ ^ se ne na to, kar jima je zmešalo Hitro, eden za drugim švigajo mimo . obrazi, kot drobci nečesa velikega, \.^e se je razbilo na nepomembno n13* kosce. In vsi — so mrtvaško mirni, ^ ^ Ozračje, ki ga preganja besni tek ^ zov, razpihava ljudem obleko m lovi, topli in nasičeni z vlago bijejo v obraz, poganjajo jim v ušesa na ,^Jt zvokov, brusijo jim v obraz droben, 1 z prah, jih slepijo, dušijo, glušijo in r}°\d6& zategnjenimi, neprestano vpijočimi B vi... . mu v Živemu človeku, ki misli, ki sc jd možganih porajajo misli, slike, —* hrepeni, trpi, hoče, zanikuje, pričakt! , živemu človeku bi ta divji hrup, vpitje, to stresanje kamenitih sten, prijetni žvenket steklenih oken v mu zmešalo pamet, In izmučen i0lpil< težkega trpljenja bi šel od doma, j^j razrušil to mrzkost, tej »zračni ces ukazal prenehati z neznosnim ropo — gospodar življenja, življenja, b’ govo, in vse, kar mu nasprotuj z‘ moralo biti uničeno. TVabo^ Ljudje v poslopjih Žoltega gj0- mirno prenašajo vse, kar ubija v veka in dela iz niega živali. (Dalje.> jadrom in zastavam genoveških in beneških trgovcev!... Zares, italijanski diplomati in generali niso pisali v knjigo zgodovine nesmrtnih listov, zato so se pa pi* sali vedno novi dolgovi v knjigo italijanskega javnega dolga. Nastajala so drug iz drugega vedno nova brezdna... Sedaj se majhni ljudje, ki so elementom odprli za,-Pah, prizadevajo, da jih ustavijo s prošnjami in rotitvami. Zastonj! Iz kaosa bo Vsekakor še izšel red, toda v novem redu ne bo več prostora za majhne ljudi in njihovo moralo.« + Smrt generala Garranze. Iz Mehike prihaja vest, da so zarotniki zavratno umorili predsednika generala Carranzo ln njegovega spremljevalca Molano. General Carranza se je nahajal v gorovju pri Puebli, kjer je vodil boj proti vstašem. Postal je po vsej priliki žrtev nezvestobe v lastnem taboru. Carranzovo truplo so Prepeljali v Mehiko. Nagrobni spomenik dr. Žitniku. V sinočnjem »Slovencu« se zahvaljuje sestra Pokojnega dr. Ignacija Žitnika v imenu 8°rodnikov gospej Franji Kobijevi z Breji* Pri Borovnici, ki je dala njenemu pokojnemu bratu Ignaciju na lastne stroške Postaviti kamenit spomenik na pokopali-u pri Sv. Križu v Ljubljani. Upajmo, da ® bodo ob tej vesti spomnili na rajnega Poslanca dr. Žitnika, ki je bil vse svoje živ-enjo noč in dan na nogah za razne proš-^lke’ vsi tisti, ki je zanje delal stopinje knlVe^at zelo neprijetne — ali jim kaltor-. 1 Pomagal — vsaj s hvaležnim zdihljaja: Bog mu bodi plačnik! Kadi skrivanja usnja obsojen tovar-j; -' j* rzič. Tovarnar inženir Polak v _ Tr-’“< kateremu je bilo zaplenjeno usnje v ien ^°Sti nad 7 milijonov kron je bil obso-tfUk Prve »stance na 20,000 K denarne blajig' na * mesece zapora in zaplembo " Tržiiki občinski odbor za nafbeo-Dflk’ l Prcdlog občinskega odbora sta JJJ?« odbornika Vidic in L. Koprivnik j ifžani prispevke za občinske reveže, 8e Hm bo moglo dati vsako opoldne teč-7(Jf postno kosilo. Nabranega je blizu bovai ■ ^ tozadevni odbor, ki bo oskr- Mjski delavci in delavke, slamnika-Uj ’ zičarji, itd. V delo se sprejmejo: Gozd-hlao •!avci’ poljski delavci in delavke, Val ’ d®kle, kuharice, služkinje, mizarji, 0Jepci razne stroke, dninarji in dninarice, ji> konjski hlapci itd. ju Tržič. Nagrado za dobro rejenega s je ob pregledovanju dojenčkov, ai i€ JI111 bile cepljene koze dobila od komisi-arija Šeren, soproga predilničarja. Uhane krade otrokom is ušes neka slei t tlla ženska v Osjeku, katere do-t aiso mogli zasačiti. Ženska zmami tatn ria kako samotttejše mesto ter jim Sname uhane. Doslej je znanih pet » slučajev. Tatica nosi klobuk. jj. Olajšave v kopališčih za nepremož-do's ^jski urad za ljudsko zdravje^ je ijj e^l> da se dovoljujejo v Badgasteinu sred ^Sasteinu nepremožnim ljudem djega stanu znatne plačilne olajša.ve. Var‘*7~ Listnica uredništva. Ker so naši to-5n L.,.v Kamni gorici še vedno mnenja, da j v. znar>em podlistku v 'Več. listu« Dtvu ,n’’ za4° obžalujemo,- da so v onem Karn U priobčene besede, kj®r se . jnnog°ričanom po njih mnenju očita huj-u B6 Proti »Žebljarski zadrugi v Kropi "■lujni gorici«. Nihče, kdor nas pozna, »o menil, da bi bili hoteli mi Kamnogo- °§Siv takih zadevah žaWi ali iim 1 K. Valute. Dne 26. maja na zagrebški 100 dolarjev 10.200 K; 100 avstrijskih 2frif 58 K; 100 catrskih rubljev 173 K; en i7rt T?nski zlat 430 K; en angleški funt K; ioo francoskih frankov 880 K; en ^Polcondor 425 K; 100 mark 295 K; 100 ru-625 iSkih lci°v 239 Ki 100 italijanskih lir k)ne ^®* maJa na belgrajski borzi: Co,wdlnarski zlat 23-20 dinarjev; 100 fran-hai»' trankov 226 dinarjev; 1 dolar 27 di-dinJ6T; 100 Ur 160 dinarjev; 100 lejev 36-50 ija ariev; 100 češkoslovaških kron 63-50 di U !?v> 100 mark 73 dinarjev; 100 levo- ^frL”ariev; 100 avstrijskih kron 22-50 di lj Slovesen cerkven govor ob sedemdesetletnici škofa dr. Jegliča ima prevzv. škof dr, Andrej Karlin ob poidesetih pred pontifikalno mašo v nedeljo. lj Pred serenado v petek zvečer 28. t. m. v čast prevzv. vladike dr- Jegliča se vrši obhod izobraževalnih organizacij po mestu s salezijansko godbo. Zbirališče pred Rokodelskim domom ob pol osmih zvečer. Prosvetne in druge organizacije se vabijo, da se obhoda polnoštevilno vdeleže. lj Serenado prevzv. knezoškofu ljubljanskemu prirede kršč.-soc. organizacije v petek, dne 28. maja 1920. Pevske točke proizvaja Društvo katol. rok. pomočnikov, godbene točke pa salezijanska godba iz Rakovnika. Vsa ljubljanska društva se zbirajo ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu ter odkorakajo po Komenskega, Sodni ulici, Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici, Vegovi ulici, čez Breg, Št. Jakobski most, Stari trg, Mestni trg pred Škofijski dvorec. lj Koncert »Ljubljane« v soboto ob 9-zvečer bo, kakor kaže pestri spored, nudil izreden užitek bodisi v izvirnih slovenskih umetnih pesmih, zlasti v n a r o d n i h , ki so povzete iz vseh pokrajin jugoslovanskega na-r o d st; zastopane so koroške, kranjske m druge slovenske, srbske, hrvatske, črnogorske, bosanske in hrvatske pesmi. Pel bo mešani in moški zbor, ki je doslej pri vseh nastopih dosegel največje uspehe, Ker je koncert nalašč prirejen v'prosJavo 70letnice ljubljenca slovenskega narodu lj. škofa dr. A B. J e g 1 i č a , bo pač vsak porabil to priliko, da si privošči velik umetniški užitek in se pokloni velikemu duhu največjega Jugoslovana. lj Seja Zveze služkinj se vrši v četrtek dite 27. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze v Jugoslovanski tiskarni II .nadstropje. Prosi se točna udeležba. — Podpredsednica. lj Ljudski oder ima danes zvečer ob 8 uri vajo za »Revčka Androjčka«. Opozarjamo na to vse igralce. - Jutri ob 7. uri zvečer pa- se vrši nujna, seja Ljudskega odra. Udeleže naj so jo točno vsi odborniki. U Promenadni koncert. Povodom cvetličnega dne DJM priredi godba Dravske divizijske oblasti ped vodstvom kapelnika dr Čerina dne 29. maja od pol osemnajstih do pol dvajsetih v Zvezdi promenadni koncert. . lj Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Oprostitev detomorilke Dolinškov« je v sredo sprejela galerija v ljubljanski porotni dvorani s precejšnjo nevoljo in občinstvo je bilo resno, ker sumljivih ele mentov, hvala Bogu, policija več ne spušča v porofno dvorano. Zdaj se naši porotniki, kateri so medrejši, kakor je bil kralj Salomon, izgovarjajo na tisti njen glavobol, na katerega se ni upal niti njen zagovornik dr. Wurzbach sklicavati. Porotniki so zopet dokazali, da so glede na vprašanja o varstvu otrok pravi analfabeti, da so pozabili na božjo zapoved, katera kategorično zapoveduje; »Ne ubijaj!« in aa delajo krivico tistim neza.konskim materam, katere ne more svojih otrok, marveč jih ljubijo, skrbe za nje in delajo pokoro m jih vsled skrbi velikokrat bolj glava boli, kakor je Dolinškovo bolela. Slučaj Doim-škove ram pa zopet dokazuje, da se mora porota demokratizirati. — Včerajšnji dan se je končal s senzacijo. Zagovarjali so se delavec Josip Kopač, sinova bogatega posestnika Janez Jarc in Franc Jarc in sinova bogatega mlinarja Janez in Miha Jurčič iz Medvod. Razprava je bila zelo dramatična, kakršnih smo že v Ljubljani malo doživeli. Jarčeva sta povedala, da sta šla krast laneno seme na kolodvor v Medvodah, ker sta ju bogata Jurčičeva pregovorila. In Jurčičeva sta z vso odločnostjo zanikala vse, kar sta Jarčeva pripovedovala. Zagovorniki so po končanem zaslišanju obtožencev in prič stavili nekaj predlogov. Po posvetovanju sodnega dvora je predsednik na veliko nevoljo obtožencev naznanil sklep, da se dopuste vsi predlogi, ki so jih stavili zagovorniki in se razprava preloži. Sodnemu dvoru je šlo najbrže zato, da se onemogoči vsaka ničnostna pritožba. lj Vlomi pri Ranzingerju pred poroto. Danes razpravlja porota o velikih vlomih pri Ranzingerju. Porotna dvorana izgleda kakor stara krama na Starem trgu; prinesli so v porotno dvorano velike množine ukradenega blaga, katerega so pokradli Ranzingerju in drugim: Ivan Ankerst, Julij Cerar in Rafael Giolis. Na zatožni klopi sedita le Ankei’st in Cerar; Giolisa ni. Sodnemu dvoru predseduje nadsvetnik Veder-njak, votanta sta dvomi svetnik Andol-šek in nadsvetnik Hauffen; obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Ogoreutz, obtoženca zagovarjata eks offo dr. Adlešič in dr. Pirc, zas. udeleženca g. Ranzingerja zastopa dr. Jakob Mohorič (pisarna dr. : Benkoviča). Prvomestnik nadsvetnik Ve-i dernjak pove, da Giolis ne sedi na zatožni klopi, ker jo je popihal«. Iolj odviseti od njih, ko vi reveži, zaslepljeni? Ali mar. niste celo v rokah hrvatskih in srbskih Judov- Naša organizacija skrbi pa vseskozi 1« za delavske interese od svojega početka^ Kdo jo je ustanovil? On, ki se je žrtvO" val le za delavce — dr. Krek! Prva se je ustanovila in največ storila v prid delavcev ravno naša organizacija* Gre mirno svojo pot naprej, a brez laži in hujskanja. Vaše načelo pa je — laž, Samo z lazjtf slepite in hujskate delavstvo. Še enkrat poživljam vse, ki se upajo ponavljati zgoraj navedene laži, da pridete z dokazi na dan! Za odbor kršč. soc- org. tab- tov. Ivanka Kosec, Delavcem in delavkam tobačne to« varne. Pod tem naslovom je v »Delavcu« z dne 22. L m. priobčil belgrajski komunist gospod M. Ristovič članek, ki je tako zme-i den, da tak članek napiše v sanjah vsak slovenski delavec. V tem članku ni — iz^ vzemši protokola sporazuma, ki pa je že ukinjen — nobenih stvarnih podatkovt marveč le zmerjanje, psovke in hujskanje, Da človek to zna, res ni treba, da bi bil voditelj delavstva, kar o sebi misii gospod Ristovič iz Belgrada. S psovkami, kakca*; »laži«, »jezuitsko vzgojeni elementi in mračnjaki«, »ordinamo lažete«, »za go var-, jate strašne razmere« itd. gospod iz Bel" grada ni dokazal drugega kakor to, da zna psovati, dokazati pa nič. V uvodu svojega pisanja očita gospod iz Belgrada člankarju v »Večernem listu z dne 12. maja: »Laže člankar še-naprej, ko pravi, da ugovora niso sestavili komunisti, ampak oni od krščanskega Saveza.« Ta trditev gospoda Ristoviča je naravnost nedmljivo neumna. Očividno g. Ristovič ne razume toliko slovenski, da bi bil pravilno razumel članek v »Večernem listu« z dne 12. maja. In vkljub temu, da ga ni razumel, zmerja In psuje. Lep gospod, ta Ristovič Pisali »mo 12. t. m., da je kršč. soc. organizacija protestirala (ugovarjala) v Belgradu, kor je neki uradnik uprave monopola sklenil pogodbo s komunisti, glasom katere se priznava le komunistična organizacija. Tedaj smo že povedali, da bo sporazum ali pogodba (ki se ji po srbski lahko pravi tudi ugovor) ukinjena. To se je že zgodilo. Mi smo tedaj trdili, da so pogodbo (po srbsko! ugovor) sklenili komunisti ter smo proti temu sestavili protest (po slovensko ugovor). Naj nam zmedeni gospod Ristovič pove, kaj je na tem laži. Tako komunisti mečejo okrog z lažmi in sami sebo smeše! -a Da smo imčli prav, ko smo trdili, da se je prvotno zvišanje doseglo brez štrajka in, pred štrajkom, dokazuje točka 1. sporazuma, ki ga objavlja g. Ristovič in ki smo ga imeli v roki mi ravno takrat ko ljubljanski socialisti. Tam je rečeno, da »e imajo v tovarnah, kjer še niso izplačane, takoj izplačati draginjske doklade, katere je odobril finančni minister. Iz tega sledi, da so te doklade bile odobrene in deloma ponekod izplačane že pred štrajkom, torej brez štrajka. O novih zahtevah, ki so jih socialisti stavili še le med Štrajkom, mi pa že p r o d štrajkom, se pa sedaj vrše pogajanja z obema organizacijama v vsaki tovarni posebej. Isti dan, kakor naši (19, maja), so bili tudi sociali*ti pri ravnatelju ljubljanske tovarne in so oboji predali svoje zahteve. To so odšle v Bel-jgrad, a še niso rešene. Iz tega je razvidno, jkako bedasto je govorjenje, da je kršč. organizacija zavlekla to stvar. Zavlekli so ijo komunisti, ki so delavske plače hoteli izrabiti y politične namene. Sedaj vpijejo, ker. se jim je namen ponesrečil. . Železničar.; Pogajanja v Zemuna. Od 13. t, m, dalje se .vršijoi železničarska pogajanja v, Zemunu. »Prometno zvezo« zastopa tov, Al, jBurheljc, Poleg Prometne zveze so pri po-gajanjih . zastopane narodne organizacije železničarjev-, Savez ter en zastopnik ne-ivlralnih železničarjev. Pogajanja se vršilo zelo.počasi, posebno ker mnogim1 pragmatika, zasnovana od ministrstva saobra-|čaja, ni bila niti znana. Doslej je izdelan pravilnik za delavce, določbe glede plač in doklad! so v teku. Na poročilo Zveze jugoslovanskih železničarjev, ki se mora seve zaletavati tu-j3i v Prometno zvezo, ne bomo odgovarjali. Smatramo čas za prevažen, kot da bi se smela pogajanja, ki naj prinesejo vsem ^železničarjem brez razlike gmotno ustaljen položaj, izigravati v, nizkotne str ankarske namene. »Prometna Zveza« v Ljubljani. Mislimo samostojno! Komunisti so oživeli pokojni »Rdeči prapor«, list žalostnega spomina, V prvi številki prinaša prav interesanten pamflet — pardon — proglas :»Zaveza« od 29. aprila t. 1„ v katerem slovesno naznanja vesoljnemu svetu, da je s Jem dnem končana železničarska stavka v Jugoslaviji. Če bi vsa stvar ne bila tako 'i-esna in tragično-žalostna, bi se moral človek smejati. Ljudje, ki so s svojim pučem povzročili železničarjem tako ogromno snaterijalno in moralno škodo, da si posa-ispiezniki niti predstavljati ne morejo, ljudje, ki nosijo pečat krvi nedolžnih žrtev na . sebi, se predrznejo po končani katastrofi kopiti pred nas ter samozavestno, brez Wamu — kakor konjski mešetar —, na-ipovejo, da je konec stavke. Proglas »Za-tv-eza«, ki je od začetka do konca navadna 'komunistična frazerija in sleparenje proletariata, je jasen dokument, kako ke ti ljudje igrajo z delavstvom, in da so brez vsakega moralnega čuta. Že ,od 20, aprila naprej smo imeli več ali manj promet vpostavljen. S tem pa je (bila tudi usoda stavke zapečatena. Že pred £9. aprilom pa je bil popolnoma normalen promet in osobje se je vrnilo do vštetega 2jS,»aprila polnoštevilno v službo. Posamezniki, ki so po 26, aprilu stavkali, so bi-3i tako neznatni, da sploh ne pridejo v po-jštev. In čez 3 dni, ko so generali krog »Za-sveza* ostali sami, pa proglase slovesno j »konec stavke« ter z maskiranim obra- ‘Zom hinavščine stopijo pred delavstvo in mu zatrjujejo, da je ravno končana stavka }>ila veličastna, kakoršne še ni videl svet. Ni mi na tem, da bi razpravljal o tem proglasu »Zaveza«, tudi ne o ljudeh, ki jim .■je v zblojenih fantazijah v prvi vrsti na \tem, da razrušijo brez pomisleka, so li >imožni — po groznih žrtvah — postaviti 5k*.aj boljšega, ki hočejo razrušiti Jugoslavijo in nas narodno prodati tujemu komunističnemu terorju, v čegar službi se nahajajo. Mislim pa tu na naš jugoslovanski prometarijat, je-li res toli brezmejno omejen ;in zaslepljen, da si ne more z lastno ipamtftjo misliti ter se da še nadalje »futra-ii« z Jažjo in sleparijo, se pusti li še nadalje vpregati pod pretvezo strokovne organizacije v politični voz komunističnih komedijantov? „■’* Iz proglasa »Zaveza« pa se Uidi jasno /vidi, da ti politični prekucuhi stopajo zo-ipefc z maskiranimi obrazi, brez znaka sramu pred jugoslovanskega železničarja ter trde, da so pripravljeni ob prvi priliki zopet pognati železničarje, morda še v več-nesrečo kakor zadnjič. Naloga nas vseh pa bodi: rešimo, vse železniška osobje in ,ves proletariat iz pogubonosnih krempljev političnih organizacij, pa naj se te imenujejo že kakorkoli. Zaveden in res samostojen bo le takrat delavec, ko bo >prav dobro umeval ločiti strokovne organizacije od političnih in se ne bo pustil -več !zapeljevati od raznih kreatur v politične prevratne namene. „ Na temi pa tudi sloni vsa moč soc. de-ipKokracije, da vse organizacije istoveti1 s politično ter svoje organizirane mase politično zaslepijo, da jim s tem vzamejo vsako možnost samostojnga mišljenja. Železničarji, ki se smatramo kot' najinteligent-nejši del proletarijata, bi morali biti tu kažipot drugim, žal pa, da se sami nahajamo v zmedi. Ali iz te zmede ni izhoda? Kdor ne napreduje — nazaduje — a mi — nazadujemo, S proge. Nekoliko pojasnila. Očita se nam, da delamo razdor v železniških organizacijah, da vsled tega železničarji niso edini. Kaj takega nam niti na misel ne pride. Na terorizem nismo vajeni, kakor so to godi na nasprotni strani. Pač smo in bomo vedno z mirnim tonom poudarjali, da železničarji, ki imajo še kaj krščanskega čuta ; y svojem srcu, spadajo v »Prometno zve- zo«, katera edina sloni na krščanskih' načelih. Pravijo, da je vera za vsakega le postranska stvar; a temu ni tako! Zakaj pa se potem vera in vse, kar je z njo v zvezi, tako strastno napada po časopisih, po shodih in celo javno po ulicah. Torej, krščanski železničarji, vstopite brez vsakega strahu v »Prometno zvezo«, katera edina sloni na najčistejšem programu.. Kadar se nam posreči ta program udejstviti, se boste sami. prepričali,.da niste glede svojega gmotnega položaja na napačni poti. Ravno program na krščanskih načelih mora popolnoma rešiti socialno vprašanje in tako osvoboditi ubogi proletariat kapitalizma. Naš program .vsi dobro poznajo, pa ga kljub temu pobijajo in napadajo, ker nimajo drugega orožja, kakor to, da napadajo vse, kar je krščanskega, kakor da bi bilo krščanstvo največja nesreča za človeštvo. — Ko bo ljudstvo izpregledalo in živelo po veri, pa bo vse drugače na svetu, kakor je sedaj, —s V Nemčiji je ena največ jih in najmočnejših’ krščanskih organizacij ravno železniška. Zakaj pa bi pri nas krščanski železničarji podpirali v verskem oziru sovražno organizacijo, in samim sebi spletali bič, s katerim bi bili nekoč tepeni. Nočemo in tudi ne mislimo delati komu količkaj krivice, pač pa vam odkrito povemo jasne besede: Vsak železničar, kateri še čuti v sebi količkaj krščanskega in hoče sebi in svojim otrokom dobro, ve, kje je mesto za njega. Krščanski železničarji, zavedajte se, da je vaše mesto v »Prometni zvezi«, kjer boste našli zaslombe v vseh ozirih! Kakor hitro se nam posreči, bomo takoj ustanovili svoj strokovni železničarski list, kjer se bodo naše zahteve in pritožbe dan za dnem pojasnjevale. Tako bomo šli za drugimi našimi organizacijami svojo pot tiho in smotreno naprej, ne oziraje se na desno ali levo, da rešimo socialno vprašanje v polnem obsegu, po katerem vsi tako hrepenimo. In to nam bo mogoče izpeljati le na podlagi programa. krščanskih načel! Železničar iz Ljubljane. i Predilniško delav-■ sSvo. Tržič. Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani je vložila na predilnico Glanz-mann Gassner v Tržiču prošnjo za povišanje plač delavstvu. Predilnica se je izgovorila na Oblačilnico, za katero dela in od katere je baje odvisna. Oblačilnica je odgovorila centrali, da mora sama plačevati predilnici po švicarskem kurzu, zato bi morala predilnica plačevati delavstvo tudi po dnevnem kurzu, ki bi pa veliko več znašal nego sedanja; plača, ki ne zadostuje za prehrano v naših dragih časih. Storili so se primerni koraki, da dosežemo večjo ugodnost za delavstvo. Služkinja. Shod služkinj, ki se je dne 13, maja vršil v Unionovj dvorani, je bil številno obiskan in je sijajno uspel. Pod predsedstvom tovarišice Jeretinove zborujoče služkinje so glasno in odločno dajale duška svojim zahtevam. G. stolni vikar Škrbec je omenjal nasprotnikov, ki skušajo škodovati ugledu služkinj, a s svojim pisanjem v prvi vrsti sramote le sebe in tisto ženstvo, ki tako pisanje odobrava, Nato je govoril o društvenih stvareh, o posredovalnici in domu. Ured. Kremžar je pojasnil, v kakem stanju se nahaja sedaj vprašanje novega poselskega reda- Poročal je o enketi, ki seje vršila, kaj je bdo sprejeto in kaj je še sporno. Služkinje so soglasno zahtevale, da se njih zahteve izpolnijo. K sklepu je še govorila tovarišica-služkinja, ki je v humorističnem in odločnem govoru, zavračala nasprotnike ter pozivala dekleta v organizacijo. Služkinje, na delo, v organizacijo, da bo naša moč tem večja! Bolniški strežniki. Sporoča se nam: Velika prednost, ki jo imajo bolniški strežniki je ta, da se lahko odpusti strežnik, ne da bi bilo treba navesti vzrok. To se pa nikakor ne sklada z zavodom, ki je pod državno upravo. Ako je to istina, bi bilo želeti, da bi se ta ne-dostatek odpravil. Sploh bi bilo treba službenega reda, da bi bila obojestranska zadovoljnost Bilo bi najboljše, da bi se enkrat Zdravstveni odsek pobrigal in sporazumno z vodstvom bolnice, kakor tudi z uslužbenci sestavil službeni red. Ako drugače ne, vsaj začasen. S tem bi bilo zaenkrat ustreženo na vse strani, ker nobeden bi se potem ne mogel pritoževati, ker bi vsak vedel, kake dolžnosti ga vežejo. Sedaj je pa tako, da ne ve nobeden kaj mu je dovoljeno in kaj ne. Slamulkar. Posredovanje služb. Na vlogo J SZ, štev. 1331, radi nesprejetih delavk, katera se je poslala na poverjeništvo za scc. skrbstvo, smo sprejeli odgovor, katerega poda- jamo v izvlečku: Zadeva je bila preiskana po g. drž. nadzorniku Skalerju osebno v tovarnah Oberwalderja Jakoba, Kurztha-ler in Mellitzer v Domžalah. Pri Jakobu Obenvalder se je po izjavi gospodarja in treh delavk (imena se ne omenijo v odgovora. Radovedni smo, kdo so bile te delavke?) dognalo, da so nesprejete delavke povzročile večen prepir. Posebno so se odlikovale štiri delavke, imena so navedena. Ko so bile te odpuščene, vlada v tovarni mir. Nekaj teh delavk je sedaj zaposlenih drugje, dve nočeta delati. Pri Kurz-thalerju je sprejeta nazaj v službo ena, ena se ni odzvala vabilu, ena je delo sama zapustila, ena je odpotovala. Imena vseh so navedena. Bilo jih je kasneje še pet poklicanih na delo, a se ni nobena odzvala. Ni izključeno, da vlečejo brezposelno podporo. Pri Mellitzerju sta bili obe delavki že sprejeti. — Tako poročilo. Imena onih treh delavk bomo že dognali, ki so poročale brez pooblastila organizacije. Temu so krive delavke same, ker nikakor nočejo upoštevati nasvete organizacije. Cestar. Dohajajo vprašanja iz raznih cestarskih okrajev, kaj je z osemurnim delavnikom. Tu priobčujemo dopis gradbene direkcije, ki smo ga prejeli na naš dopis z dne 15. aprila 1920, št, 1687, ki slove: »Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani se z ozirom na ondotni dopis z dne 15. aprila 1920, št, 1687 sporoča, da je gradbena direkcija, v dvomu, ali spadajo tudi državni cestarji zadevno 8-urnega delavnika pod naredbo od 12. septembra 1919, Ur, 1. št. 154, naprosila ministrstvo gradjevine, za odločitev, oziroma za ureditev vprašanja za celo Jugoslavijo. Gradbena direkcija — Ing, Klinar,« K temu ne bomo veliko pripomnili. Cestarji naj se drže kot so se dosedaj. Ko pride enkrat omenjena odločitev potem se bo dalo šele govoriti. Do tega časa se mora pač počakati. Opravičen je cestar ravno tako do 8-umega delavnika kot so druge stroke. Kadar pride odločitev, objavimo kakšna bo. V tem oziru se je pretekli teden razpravljalo na enketi v Zagrebu. Posredovalnica JSZ. Sedlarski pomočnik, dobro izvežban, z izvrstnimi spričevali, nravno neoporečen, išče primernega mesta. Poizvedeti se more v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze. Izvežbana tipkarica s prakso, vešča stenografije, išče službe. Poizve sc v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze. Delavski obzornik. Mezdno gibanje med češkimi rudarji. Med rudarji v severni Češki se je pričelo mezdno gibanje s pasivno resistenco. O zahtevah rudarjev se imajo vršiti pogajanja v burni rudarski konferenci brez udeležbe rudarskih svetovalcev. Rudarji zahtevajo zlasti odpravo akordnega dela, individualno skladno mezdo ter uvedbo okrajnih plač. V dveh rovih zahtevajo delavci plačo za plast v znesku 33 kron, rudarji v Lomu pa celo 70 kron za plast. Kakor vse kaže, gre tu za nove spopade ko-munistovskih elementov s strokovnimi rudarskimi organizacijami. Rudarji proti podržavljenju rudnikov? »Times« pišejo: V Mountainu Ast v južnem Walesu se je zbralo 10.000 rudarjev, da bi protestirali proti podržavljenju premogovnikov, češ, da bi bili s tem oškodovani rudarji, podjetniki in odjemalci. In tako, kakor ti-le, mislijo vsi rudarji na Angleškem. Tako je vsaj trdil G. Roulands, ki je govoril na omenjenem protestnem shoau. Zdi pa se, da bo to le pobožna želja angleških kapitalistov. tone novice, r Lepo priznanje krščanski dobrodelnosti, O priliki proračunske razprave v avstrijski narodni skupščini je kršč.-soc. govornica posl. dr. Burian opozarjala na neštete socialne rane, za katerih lečenje država še ni poskrbela in bi bilo njih stanje brez zasebne dobrodelnosti brezupno. Zato je privatno karitativno delo tudi danes še največjega pomena, tembolj ker zdiužuje v sebi toliko ljubezni, človeškega razumevanja in možnosti za premostitev nasprotij, da je že iz etičnih razlogov nepogrešljivo. Katoliška dobrodelnost v Avstriji šteje danes 192 društev. Le žal, da je danes zasebna dobrodelnost skoraj popolnoma odvisna od inozemstva, kar je slabo izpričevalo za današnjo Avstrijo-Prejšnji takoimenovani boljši družabni krogi so vse drugače izpolnovali svoje socialne dolžnosti, nego današnji bogataši, ki so čez noč postali bogati. Državna in zasebna dobrodelnost morata delati v iskreni vzajemnosti, prosti vsake strankarske primesi. Takoj za poslanko dr. Burian se je oglasil k besedi državni taj- nik Hanusch, socialni demokrat. Reke j med drugim: Gospa govornica ima P°P0^ noma prav, da sc moderno bogastvo o starega bistveno razlikuje. Staro bog®s je imelo še vedno nekaj vesti; če Ibi P med današnjimi bogataši napravili do delno zbirko, ne bi spravili skupaj stotisoč kron. Z gospo poslanko . tudi v tem, da pri delu za javno blag I še dolgo časa ne bomo mogli P°Šres. zasebne iniciative in da je privatno s : Jovanje že zato zelo koristno, ker žuje v sebi zelo veliko ljubezni in veliko požrtvovanja. — To so lepe 1bes Ako bi socialisti širili takega duha. svojimi množicami, se ne bi m0^ JLj diti, da bi socialistično ženstvo na CII rovejši način napadalo usmiljenke, y . «5 svoj karitativni poklic, „ r Pomanjkanje služkinj na ceS®jJ Kakor se glase poročila deželnega ' njega urada za delo v Pragi, se pojav M okrajih vseh petih deželnih central ^ na Češkem, občutno pomanjkanje posebno pri gospodinjstvu. Zato je oa ^ lo ministrstvo za socialno oskrbo, po državi podpirane tvomiške de3**jp dolžne sprejemati mesta služkinj vi d ^ j nosti in pri kmetijstvu, v kolikor us delo njih telesnim silam, ako jih plačajo in so v delu izurjene, LgoV ‘ teh oseb večjidel ni upoštevati^ * tvomiške delavke po pretežni večini^ delavcev in kočarjev, ki izvršujejo* ^ niso nameščene oziroma po povrat-K . ^ tvomice, razna domača pa tudi dela in zato take osebe ne smejo uZ1, ^ podpor, ki so določene za brezpo« ^ Tako rešujejo vprašanje brezposeln«1^ Češkem. _ ■ .lJL r Zdravje za vsakogar. Najslovi ^ ameriška kirurga, brata Mayo, ’ kt 1 ^ velikanski, najmoderneje urejen *cir^ sy sanatorij v Rochestru, pri New X° jijiti uredila plačevanje za zdravljenje % nem zavodu tako-le: Revni bolniki čajo nič; kdor ima nekaj premoženja, ča zmeren honorar; kdor je Pa . L,« mora plačati bogato — tu so računi V glavo visoki. Tako so dobrote m°“et1>[SlI.i zdravljenja zagotovljene vsem brez ločka, dočim je n. pr. pri nas ^eDie,fC< specialno zdravljenje predpravica P možnih slojev. Vsak drug stoji bolezni pred izbiro: ali se odpovedat meljitemu zdravljenju ali pa se gospo ^ sko uničiti. r »Puč«. Ta beseda je v zadnjik velikokrat na dnevnem redu in yc fl ri An « n « .1 .____ M * -J /■> n1 rffS da pomeni nenadni, drzno izvedeni po K yj ni prevrat. Kakšnega izvora je ta »Arbzt.« čitamo, da je to švicarski dia ^ tični izraz, ki je v zvezi z glagolom *" schen« — suvati. r V štirih dneh iz Evrope v Ai»e ^ Neko angleško društvo za osebni Pr0 0 hoče zgraditi dva orjaška parobK^^ bi ne bili samo naj večji, ampak * .-j.'j4 močnejši in najhitrejši parniki, kar ) do zdaj plovilo na morju. Z njimi k1 ^ mogoče priti v štirih dneli iz jj Ameriko. Parniki bj bili 305 m dolgi' široki, pogrezali bi se v morje 10.7 m- ,1 štora bi bilo v ladiji za 3000 potnikov- ^ r Pomanjkanje stanovanj na vse® ^ tu. Ne samo pri nas, na vsem svetu/^13oj^, sebno v velikih mestih je grozno kaje stanovanj. V Parizu, Londonu, nu, Dunaju in Madridu je stanje narav strašno. V Londonu rastejo stanarine ^ navadno visoko. V sredi mesta sta»c ^ nes najemnina za sobo 250 funtov n® ^ preje pa je stala 40 funtov. -,Daily poroča o interesantnem slučaju, Grinstead, ki sc je pred 2 in pol leja ^jjj nil, se ni mogel preseliti v lastno o- je v nji stanoval neki samec- Šel® ® .g, vanjski urad mu je končno izposlova> govo pravico. y>. ot &9revlzatfia> - a Gospodarska zveza v Ljubija^ delila d n e 27. m a j n i k a 1920 s 1 a• “ * a na člane, ki so že oddali svoje slad ^ karte (izkaznice). Člani, kateri še niso ^ dali sladkorno izkaznice, naj neinU'n to store in iste prineso k Gosp. zvez1 ,v najska. cesta). , ^ a Telečje meso. Od Vnovčevafa1^^ živino in mast v Ljubljani dobili ®. §ei mesarji teleta: Leben, Prepeluh, Bjz; lan, Janež, Dolničar po 5 telet; tija, Ham Marija, Javornik, Zajc Ocvirk, Kocjan, Petrič, Rihtar nu« * star., Prezelj, Zupančič, Žganjar j£