Poštnina plačana v gotovini	Posamezna	številka	2	din
Uredništvo In uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun štev. 17.152 - Izhaja mesečno - Naročnina: Letno 20 din, polletno 10 din
žtevilka 3	H	V	Ljubljani78.	marca	1940	||	Letnik	IV
Dr. Dinko Pne:
Narodno - radikalna
S (Že v krfski deklaraciji, ki je delo rami *J| BA ftp "A dikalov, je poudarjena enakopravnost ■ Q H Srca Q Srbov, Hrvatov in Slovencev ...
Ob nastanku naše države smo premalo poznali razmere in ljudi, tla bi mogli najti takoj pravo pot, ki nam je bila odprta na vse strani. Napredni Slovenci so se poti vplivom Sv. Pribičeviea odločili za spojitev s srbskimi Samostalci. To je imelo za posledico, da se je dr. Korošec s svojimi pristaši zvezal z Narodno radikalno stranko. Na ta način je mahoma popravil vse pogreške prednikov svoje stranke, njeni grehi so bili v par letih pozabljeni in zagotovil si je politično moč v Sloveniji in Beogradu, večjo kakor bi mu bila šla.
Kratkotrajni režim Pašič-Pribičevic položaja ni izpremenil. Če je bila kedaj v tej dobi dana prilika, da bi se iz koalicije ustvarila enotna organizacija, je bila takoj izpodbita vsled medsebojnega nezaupanja odločilnih oseb. Tako smo bili napredni Slovenci pri prvi priliki zopet potisnjeni v stran.
Gospod dr. Korošec je pa spretno izkoriščal pogreške svojih nasprotnikov. Včasih se je malo umaknil in počakal, pa pri prvi ugodni priliki znova izrabil svoje zveze z radikalskimi prvaki ter sedel na konja. Njemu — voditelju Slovencev — itak ni nihče ničesar zameril, da je le zagotovil svojim prijateljem absolutno vlado na domačih tleh.
Napaka, ki je bila napravljena v začetku od napredne strani, se ni dala popraviti. Zaradi nje trpimo še danes. Kljub temu pa večina še danes ni izpregledala, kje je prava pot.
Izkazalo se je, da umetno ustvarjene stranke nimajo bodočnosti. Da, ako se hoče posnemati vzgled onih držav, ki so uničile pomen posamezne osebnosti in katerim je le kolektiv vse, v katerih velja in odločuje le volja enega človeka, tam je mogoče — pa tudi le s silo — vzdržavati tako stranko. Toda tak sistem ni mogoč tam, kjer prevladuje demokracija in kjer je želja mas po demokraciji močnejša nego hrepenenje nekaterih več ali manj fašistovsko usmerjenih posameznikov.
Kljub prepovedi strank so stranke ostale, kakor so bile: radikali, demokrati, socialisti, zemljoradniki, hrvatska seljačka stranka in , — samo napredni Slovenci so šli za fantomom in zaradi tega izgubili smer in cilj. In še danes ne vidijo, da je treba popraviti napako, ki je bila napravljena 1. 1919. in se odločiti za Narodno radikalno stranko, ako nočejo, da politično v doglednem času izginejo.
Nasprotniki naprednih Slovencev so bistrejši. Z nevšečnim pogledom motrijo naše delo in od časa do časa pade kak očitek, na primer: Narodno radikalna stranka je samo srbska hegemonistična stranka, je buržuazijska, plutokratična stranka itd., ne da bi pri tem povedali, da se niso prav nič branili dolga leta vživati podporo ravno te stranke.
Narodno radikalna stranka je bila v Srbiji res čisto srbska stranka, — naravno, tam ni bilo ne Hrvatov, ne Slovencev. Toda njeni voditelji tudi v mali Srbiji niso izgubili izpred oči velikega cilja: združitev Jugoslovanov v eno državo. Vzdržavali so stike i s Hrvati, i s Slovenci (naprednimi Slovenci seveda!) in zaradi teh stikov je bila Srbija napadena od Avstrije. Takoj je voditelj radikalov proglasil, da se bori Srbija ztl osvobojenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. V krfski deklaraciji, ki je pred vsem delo radikalov, je poudarjena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, enakopravnost njihovih zastav, grbov, veroizpovedanj itd. Vedno in povsod je radikalna stranka pokazala širokogrudno umevanje za interese vseh treh.
Stranka obstoji po 90% iz kmetov. Vera v demokracijo, zdravo gledanje na ureditev države, razumevanje socialnih prilik jo označujejo.
Ko je bila na višku moči. so se seveda »tihotapili vanjo tudi ljudje, ki so imeli plutokratična nagnjenja. Toda teli v stranki ni več, stranka je zopet čista. Kajti vse te je odvedel dr. Stojadinovič v novo ustanovljeno stranko ...
Posebna izjava g. Miloša Trifunoviča, podpredsednika NRS, naši politični skupini okrog časopisa »Slovenska beseda44
Pretekli torek, dne marca t. !. se je mudil v Beogradu član politične skupine okrog našega glasila «Slovenska besed a» dr. Janko Kosti in je obiskal tudi prvega podpredsednika radikalne stranke g. ministra Mišo Trifunoviča. Dr. Kosti mu je izčrpno poročal o delu, ki je bilo po zadnjem obisku v februarju t. 1. tovarišev dr. Puca, dr. Koruna in dr. Kostla pri prvakih radikalne stranke v Beogradu v vseh srezih dravske banovine intenzivno obnovljeno. Dr. Kosti je g. Miši Trifunoviču tudi prečital novinske napade, zlasti ljubljanskega «Jutra», na politično skupino slovenskih radikalov, nakar mu je g. minister izrecno izjavil, da radikalna stranka ni nikdar prekinila ali odrekla sodelovanje z našo skupino kot predstavnico slovenskih radikalov.
Dr. M. Korun:
K položa
Brez medsebojnega razumevanja in upoštevanja potreb posameznih pokrajin ni mogoče uspešno preurediti države
Notranje politična situacija je že nekaj časa v krizi. Delo na sporazumu in preureditvi države sta obtičala na mrtvi točki. Išče se izhod, situacija postaja težka. Razplet še ni na vidiku. Iz hrvaškega vprašanja nastaja srbsko.
Zakaj ?
Dva vzroka vidimo, ki sta po našem mnenju v vzročni zvezi med seboj.
Nekateri so mnenja, kakor da Srbi ne bi bili dorasli zgodovinskemu trenutku, ki jih kliče na soustvarjajoče delo, Srbi? Mislimo, da greši, kdor tako misli. Toda za mnoge srbske politične skupine in časopise pa gotovo velja, da je veliki trenutek našel male ljudi.
Srbske politične stranke niso bile — v glavnem — že pred dobo diktature povsem kos nalogam, ki jim jih je čas namenil. Namesto vztrajanja v demokraciji so se dale v povodec neodgovornim zakulisnim klikam; namesto, da bi bile izvajale svoje politične programe o samoupravah, nosijo odgovornost za najbolj tog upravni centralizem, ki so ga, ee že ne uvedle, vsaj trpele in podpirale.
Z eno besedo: niti so svoje programe, niti so svoje delo prilagodile novim časom in razmeram. Ustvarjalna in moralna si la srbskih strank je bila že takrat oslabljena.
Zato ni čuda, da jih je doba diktature močno razkrojila. Ta razkroj je glavni vzrok današnjih težkoč.
Zdaj, ko bi bilo potrebno, nimajo Srbi konsolidiranih močnih političnih organizacij. Situacija je absurdna in — nevarna.
Na drugem mestu prinaša «Slovenska Beseda» izvleček iz nedavnega uvodnika «Hrvatske-ga Dnevnika», ki naravnost kliče po močni srbski stranki, ki naj bi poleg HSS prevzela sodelo in soodgovornost za izvedbo sporazuma in preureditev države. Ali ni baš ta poziv najprepriče-valnejši dokaz težkih političnih razmer med Srbi? Kajti, kdaj se •ie že zgodilo, da bi si ena močna politična stranka želela drugega močnega partnerja!
Tudi prevelika občutljivost srbskega javnega mnenja, če že tako imenujemo izjave posameznih politikov in časopisja, je posledica teh in takih razmer. Ta občutljivost ni morda niti utemeljena, gotovo pa ni koristna.
Res se je v zadnjih mesecih na hrvaški strani marsikaj zgodilo, kar bi bilo bolje, da je izostalo. Vendar se zdi, da je reakcija srbskega javnega mnenja šla predaleč. Kdor je močan, ne sme izgubljati živcev, niti se dati zapeljati po ceneni demagogiji.
Vsi vemo, da je srbski narod politično zrelejši in da gleda bolj realno na položuj, kakor bi se moglo sklepati iz teh pojavov. Zato smo trdno prepričani, da je zn sporazum in da ga želi izvesti.
Vsi ti problemi niso lahki, toda rešiti se morajo. Jugoslavija je na poti federalizacije, če nam je to prav ali ne. Gre za to, da se ta preureditev izvede tako skladno, da ne bo na škodo države in vseh treh narodov.
Kdor še do danes ni prišel do tega spoznanja ali se mu namenoma zapira, ni kos nalogi, ki jo terja čas. Greši proti svojemu narodu in življenjskim interesom države. Po prejšnji poti ni šlo, po tej novi poti in o r a iti, če nočemo razsula.
Mi ga nočemo! Zato smo si dovolili napisati te vrstice, ki naj nam ne prineso zamere in očitka, da nismo upravičeni in poklicani dajati srbski strani kake nauke. To tudi ni naš namen. Naj bodo naše besede tako razumljive, kakor so zamišljene: želja, da se srbski narod in srbske stranke znajdejo in izvrše težko in odgovorno nalogo, ki jim jo nalaga čas v dobro države, za katero so baš Srbi prelili največ krvi.
Hrvati in še posebno mi Slovenci, ki sami bolehamo na marsikateri težki politični tegobi, upamo in pričakujemo, da bodo Srbi tudi v teh važnih časih pokazali, da so kos postavljeni jim politični in nacionalni nalogi, kakor so bili v svoji slavni in veliki preteklosti doslej še večino kos vsem nalogam, pred katere, jih je zgodovina poklicala.
Sl
esmnto
kralsl
vo!
Jugoslavija in Bolgarija sta krenila po poti solidarnosti, prijateljstva in bratstva
Mnogo je lepih priložnosti vsako leto, ki nas živo opominjajo in izpodbu j a jo k poživitvi jugoslovanske zavesti in južnoslovanskega bratstva. Taka prilika je bil tudi nedavni obisk bolgarskega trgovinskega ministra v Beogradu in našega v Sofiji: tudi tokrat smo brali in slišali mnogo navdušenih besed, o katerih je želeti, da bi padle kot kleno, zdravo zrno v plodno zemljo in da bi rodile oni sad, ki ga oba naroda nestrpno in z
živo vero v skorajšnje uresničenje tudi pričakujeta.
ko je pokojni kralj Aleksander Zedinitelj sistematično utiral pot jugoslovansko-bolgar-skemu bratskemu zbliževanju, se je zavedal ne le svoje zgodovinske odgovornosti, temveč tudi lastnega trdnega spoznanja in slutnje, kako globoke brazde bo zapustil za seboj v celokupni mednarodni politiki genijalni akt, s katerim bo ustvarjen pakt o večnem prijateljstvu med Ju-
goslavijo in Bolgarsko. Danes so pretekla od podpisu in uresničenja tega pakta že dobra tri leta in ves ta čas ni bil pakt bratstva skaljen niti z najmanjšo senčico česarkoli. Politiki obeh sosednjih bratskih držav sta ga ohranili povsem integralnega, v mednarodni politiki pa je dobil njegov ogromen pomen svojo naj izrazitejšo potrditev prav v teh težkih dneh nove evropske vojne, vojne, v kateri so balkanski narodi doslej ostali srečno ob strani popolnoma suvereni, z nitmi svoje usode v lastnih rokah.
Zelo d rzna in kaj malo prepričevalna bi bila vsaka trditev, da za razvoj take situacije na Balkanu pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarsko ni doprinesel res levjega deleža in da ni rešil balkanskih držav pred katastrofo, ki zajema evropski sever in zahod zadnjih šest mesecev. Zahvaljujoč paktu med Jugoslavijo in Bolgarsko ter še nekaterim drugim med-balkanskim sporazumom predstavlja danes Balkanski polotok enega onih redkih kotičkov Evrope, kjer ima mir i zgled, da bo ohranjen do skrajnosti in kjer vlada zdrav duh solidarnosti ter želje po sklenitvi čim globljegu sporazuma med vsemi balkanskimi državmi. Balkan, nekdanji evropski ;sod smodnika , nudi danes primer visoke civilizacije in konstruktivne moči, miru in stremljenja, da bi dejansko služil človečanstvu in da bi z vsemi silami zajezil vojno razdejanje.
Kakor da sta slutili razvoj dogodkov na severu in zahodu Evrope, sta Bolgarska in Jugoslavija odločno krenili po poti miru, solidarnosti, prijateljstvu in bratstvu. Ta pot je bila že davno utrta v srcu in duši obeh narodov in ji je pakt o večnem prijateljstvu dal le zunanjo obliko ter potrditev pred očmi ostalega sveta. Oba bratska naroda sta že davno nosila v' sebi kal sporazumevanja in solidarnosti. Pa kal se je razvijala in rasla kljub mnogim vsestranskim tujim poskušanjem in vplivom, da bi se zadušila v vsej svoji plemenitosti in iskrenosti. Vsi ti poskusi pa so bili brez uspeha, ker sta hodila oba bratska naroda (>o oni poti, ki je za njiju najboljša in najsrečnejša in ki ima v sebi nekaj mnogo globljega in sil ne j šega, kakor pu vse druge poti. ki skušajo voditi k nasilnemu ustvarjanju zgodovine. Bolgarski in jugoslovanski narod sta vztrajala na svoji, srečno izbrani poti in danes med njima ne more nastati ničesar, kar bi ju moglo razdvojiti, da bi krenila kam drugam. Oba bosta korakala pci dosedanjih stopinjah do konca, do popolne slave in sreče vseh Južnih Slovanov.
Zato, ker mislimo na našo skupno bodočnost, bo bodočnost pripadla nam. Pripadla bo nam. Jugoslovanom in Bolgarom, nam Južnim Slovanom! Da pu bomo ta svetli, vzvišeni cilj tudi čim-prej in čim zanesljiveje dosegli, moramo stesniti medsebojno bratstvo in razmerje! Poglobimo vse stike, gospodarske, nacionalne, kulturne in socialne, tako močno in silno, da bomo kaj skoraj res le eno telo, ena duša in ena moč, na znotraj in na zunaj pred vsem svetom!
| f LJUBOMIR DAVIDOVIč"!
Bolni prividi JNS
Čimbolj se približujemo urejevanju in uravnovešenju notranjepolitičnih razmer v državi, tembolj se lahko opazuje krčevito podtalno in deloma tudi javno delovanje JNS, ki bi se rada za vsako ceno in pod vsakimi pogoji prislonila na eno ali 'drugo politično stranko, katera ima količkaj izgleda za bodoče kombinacije. Da je to početje in prizadevanje JNS tako vsestransko in živahno, je popolnoma razumljivo. Saj je po bistvu politična stranka in ima zaradi tega po danih zakonitih možnostih tudi tako pravico. Poleg te pravice ima pa tudi svojo preteklost. Toda ta preteklost je bila vse kaj drugega kot dokaz konstruktivnega dela za narod in državo. V politični moči je s «taktiko» dokazala, da je zavila svojo ideologijo v kričeče pobarvano jugo-slovenstvo, z dejstvi je pa neovrgljivo dokazano, da je s preganjanji in zapiranji ustvarjala tajinstvene kadre nezadovoljnega naroda, ki 'je iz njega vzrastlo vse kaj drugega, kot pozitivni element za bodoče naloge.
Tako skuša izkoristiti vsako priliko, da pred javnostjo izpriča svoje simpatije za »demokracijo* in državljanske svoboščine, čeprav je sama teptala vse, kar je z upravičenostjo obsojalo in kritiziralo njeno razkrajalno početje.
Večkrat smo že ob raznih prilikah povedali, da imamo svoje odrejeno in določeno stališče do JNS. S temi pogledi in načeli smo tudi započeli naš pokret v prepričanju, da bomo uspešno prodrli — kolikor je sploh mogoče v danih razmerah — pri naprednih Slovencih do tihega odobravanja in polnega razumevanja. Danes po preteku štirih let lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo naleteli na pozitiven odmev. Razumljivo pa je samo ob sebi, da ta naša akcija ne more biti povšeči JNS, ker si je v svoji bujni fantaziji vzela v zakup ves slovenski napredni živelj. Zato je tudi «Jutrov» politični kronist v eni izmed številk v mesecu februarju pod naslovom «V drobljenju je moč» vključil v tako «raz-diralno* delo med naprednimi Slo-, venci tudi našo skupino, odnosno pokret. Če nikdar poprej, je to prva točna ugotovitev «Jutrovega» političnega kronista, samo, da je v svoji nervozi pozabil k naslovu vključiti za besedo «drobljenju» še besedico «klike».
Ker se že «Jutrovi> pisci v svojih krčevitih prizadevanjih dovoljujejo imenoma napadati posamezne osebe našega pokreta, se čutimo tudi mi toliko sproščene, da javno vprašamo, pri katerih naprednih Slovencih si je njihov vodja izposloval legitimacijo, da si prilašča vodstvo nad vsemi naprednimi Slovenci? Ali se morda smatra za njihovega generalnega konzula? Za to vprašanje nam daje upravičeni povod notica, v kateri je imenovani gospod izrazil ob priliki smrti Lj. Davidoviča svoje sožalje v imenu vseh naprednih Slovencev. Morda so mu dali za to izjavo pristanek gospodje Cimerman, Verbič, Žitnik in Borštnik, kateri pa še dolgo ne predstavljajo volje vseh naprednih Slovencev.
Ker smo navajeni marsikaj prebaviti, bi tudi to dejstvo navsezadnje molče prešli. Samo nerazumljivo nam je, kako si more človek z akademsko naobrazbo ustvarjati take privide o svojem vodstvu nad naprednimi Slovenci, ko je vendar dobil 12. decembra 1938 najtočnej-še spričevalo svoje politične «po-membnosti.» Zlobni jeziki so pa posebno zaradi tega, ker so videli ob priliki smrti Lj. Davidoviča razobe-šene črne zastave na poslopju Kazine in Narodne tiskarne, mnenja, da je izraz takega žalovanja prikrito kesanje za svoječasno izdajstvo nad Jugoslovansko demokratsko stranko...
Nas take stvari popolnoma nič ne razburjajo, kaj šele da bi nas spravile iz ravnotežja. Tudi komen-
Dne 19. februarja zjutraj je v Beogradu za vedno zatisnil svoje oči predsednik Demokratske stranke, bivši predsednik vlade in večkratni minister, veliki borec za narodne pravice, svobodo, pravico in demokracijo, g. Ljubomir M. Davidovie v starosti 77 let. Z njim se je preselil v večnost velik mož, ki je postal s svojim življenjskim delom legendarna osebnost najčistejšega poštenja, neomadeževane častnosti, neokrnjene morale in naj-vdanejše službe svojemu kralju, svoji domovini in svojemu narodu.
Iz jugoslovanske narodne skupnosti je zmanjkal človek, ki v vsem svojem dejanju in nehanju nikdar ni poznal samega sebe in svojih osebnih koristi, temveč je vse, kar je znal. zmogel in imel, dajal brez sledu ozkosrčnosti in samoljubja le narodu in domovini, od katerih pa za vse to ni nikdar ničesar ne zahteval, ne iskal.
Njegova smrt pomenja bridko izgubo ne le za Demokratsko stranko, ki ji je stal tako zvesto in požrtvovalno na čelu dolga desetletja neprestanih borb, žrtev in najbridkejših preizkušenj kot šef, duševni vodja in ustanovitelj, niti no le za ves srbski narod in srbsko demokracijo, temveč predstavlja njegov mnogo prezgodnji odhod v nepovratek globoko, trajno rano tudi za vso našo veliko in zedinjeno Jugoslavijo, kateri so taki vzorni možje in kristalni značaji, kakršen je bil Davidovie, potrebni bolj, kakor vsakdanji kruh. in to danes, v teh težkih, usodnih dneh še
Pred časom je prineslo «Jutro» uvodnik iz peresa javnega delavca g. V.S- ki mu je sledil precej živahen odmev v našem časopisju. Zato hočemo — kot epilog — ge mi napisati nekaj misli o načetem vprašanju.
Uvodničar «Jutra je mnenja, da živi naša slovenska mladina v samoprevari, če misli, da se bo pri svojem javnem delu mogla izogniti boju s klerikalci, ki jo napadajo, četudi se načeloma izogiblje svetovno - nazornim bojem. Prepričan je, da bo današnja mladina doživela enake skušnje, kakor jih je doživela starejša politična generacija, ko je bila še mlada, zato, da naj se mladina iz preteklosti uči za sedanjost.
Mladina ne bi bila mladina, če bi drugače ravnala, kot ravna. Skušnje zbira vsak na-svoji glavi, tujih skušenj mladina v svojem idealizmu in zanosu ne upošteva, tudi če l>i bile upoštevanja vredne. Tak je zakon narave.
Poleg tega ne smemo prezreti, kako različne so razmere, v katerih je vzrastla in živela mladina — današnja starejša generacija — pred tridesetimi in šti-
tar k popravku, katerega je priobčilo «Jutro» z dne 22. februarja 1.1., ki obenem precej diši po želji javne denuncijacije, nas ne more vznemirjati. Nasprotno pa lahko opažamo gospode iz JNS, da jih vsaka konkretnejša politična vest vznemiri, ker se še vedno ne morejo iznebiti svoje utopistične želje po ponovni vodilni politični moči v državi.
Naj nam prizadeti gospodje ne zamerijo za navedeno, ker končno ni na naši strani krivda, ako se vse tisto, kar posameznikom ne gre v račun, v javnosti najbolj opazi in zaznamuje.
mnogo bolj, kakor kdaj koli prej.
Izguba Ljube Davidoviča je za vse prave Jugoslovane splošna narodna in državna izguba, ki bo nedvomno pustila v našem bodočem življenju težke posledice. Da je to resnica, smo videli jasno v dneh, ko je ležal veliki pokojnik na mrtvaškem odru. Bridkost in ljubezen, ki so ju pokazale ogromne ljudske množice iz vseh delov države, obenem pa tudi ves naš tisk brez razlike strankarske, politične in svetovnonazorne opredelitve, ob tužnem slovesu od tega moža-poštenjaka in velikega državnika, sta silno zgovoren dokaz, kaj je pokojni Davidovie vsemu narodu in vsej naši politični javnosti bil in kaj bo ostal v svojem spominu ter v svoji javni, občni zapuščini, v nevenljivih delili in sadovih svojega izrednega uma, srca in svojih pridnih rok. ki so znale vedno le dajati, pa nikdar jemati. Njegov duh in njegova čista misel bosta vodila še mnoge bodoče jugoslovanske mlade generaci je v blagor in proč v it naroda in skupne nam matere J uigoslavi je.
Ob preranem grobu zaslužnega Ljube Davidoviča se s posebno globoko hvaležnostjo in spoštovanjem klanjamo tudi mi Slovenci, saj nam je prav on kot svoječasni prosvetni minister ustvaril in zagotovi} našo slovensko univerzo v Ljubljani poleg mnogih drugih pomembnih, trajnih kulturnih in občekorist-nih javnih pridobitev.
Bodi ohranjen velikemu pokojniku trajen časten spomin in večna mu slava!
ridesetimi leti in v katerih je rastla in živela mladina zadnjih dvajset let.
Starejši smo odraščali v mirnih, gospodarsko in socialno razmeroma uravnoteženih časih cesarja Franca Jožefa in pokojne Avstrije. Naš kredo je bil zato v glavnem nacionalen. Mišljenje današnje mladine je produkt neprekidne revolucijoname dobe, ki je začela s prvim dnem svetovne vojne in katere konca še ne vidimo. Saj se ravno sedaj odigrava pred našimi očmi šele drugo dejanje te revolucije! Kdo ji ve kraja in cilja!
Današnja mladina je doživela neposredno na sebi in videla okrog sebe vso problematiko in dinamiko gospodarskih in socialnih dogajanj, o kateri mi v mladosti niti sanjali nismo in ki jo zato danes morda niti popolnoma doumeti ne moremo.
Zato moramo mladini pustiti, da sama premeri daljo in stran, da kuje svoje ideale in nazore in jih uveljavlja, kakor ve in zna. Kar bo zrelo, bo uspelo; samo ob lastnih neuspehih ho mladina pridobivala lastne skušnje. In samo te bo upoštevala! Zalo se mladina vraga briga za to, da li jo bo našel kak starejši politik za vredno in sposobno, da ji prepusti vajeti in zaupa usodo naroda ali ne! Mladina si bo in si mora svojo pravico sama priboriti.
Res je, da gre v gigantskih borbah, v katere je danes človeštvo zapleteno, za boj načelnih naziranj o ureditvi človeške družbe in stališča posameznika v njej in do nje. Dalje je res, da organizirana verstva do teh vprašanj niso indiferentna, nasprotno, celo zelo aktivno posegajo v ta boj. Toda ta boj nima s starim slovenskim bojem
nobene
skupnosti, zato tega slednjega mladina ne razume in odklanja.
V	naši domači dnevni politiki so ostali samo še odmevi teh bojev, sicer še vedno ogabni in škodljivi, toda z novo generacijo bodo nujno zginili. Mladina bo zavzela svoje bojne položaje pod drugimi vidiki.
Svet se preraja, v silnih krčih in potokih krvi. Države ginejo in vstajajo, narodi se bore za svojo bit, ljudstva gladujejo in
Hrvatski dnevnik je v št. 1375 z dne 28. februarja t. I. priobčil članek, ki ga zaradi stvarnosti in realnih pogledov prinašamo v širšem izvlečku. — Uredi«.
»Razdvojenost srbskih političnih strank je eden od najvažnejših razlogov, zaradi česar se ne more sprovesti polna normalizacija političnega življenja v vsej državi. Mi Hrvati že dolgo čakamo, da na srbski strani najdemo dovolj močnega sovrstnika, s katerim bi se mogli razgovar-jati o najvažnejših državnih vprašanjih. Takega sovrstnika še nismo našli in ako se na čelu države ne bi nahajala močna in avtoritativna osebnost, kdo ve, kakšne težave bi zaradi tega mogle nastati. Ne more se pričakovati. da bi bili voljni najvišji činitelji popolnoma zamenjati politične stranke v njihovem delovanju. Politične stranke so potrebne za pravilno delovanje političnega življenja. So časi, ko so posebno potrebne močne politične organizacije. Taka politična organizacija je naposled tudi danes potrebna srbskemu narodu in državni zajednici, a dobrodošla bi tudi nam Hrvatom, ker bi končno vedeli, katera politična stranka je merodajna govoriti v imenu večine
Srbov. Več kot gotovo je, da bi potem nastalo pomirjenje umetno nastale psihoze pri enem delu Srbov. Kakor se za enkrat ne ve, kdo prav za prav predstavlja pooblaščence Srbov, se vsaka izjava 111 vsak člančič, beleži tako, da že preneha vsaka razlika med resnimi političnimi činitelji in neodgovornimi posamezniki.
Danes so taki časi, da Srbom naravnost diktirajo sodelovanje s Hrvati tem bolj, ker od takega sodelovanja no morejo imeti nikakršne škode, kukor jo tudi Drnuljo od osnovanja Hrvatske
Ustanovitev društva in izvolitev pripravljalnega odbora.
Po dolgem času so se tudi pri Mali Nedelji začeli zanimati za vprašanje pravic borcev, ki so se borili na naših severnih mejah in s tem pomagali pri ustanovitvi naše domovine Jugoslavije. V to svrho so se tovariši borci dne
H.	februarja t. I. sestali pri svojem tovarišu Pavlu Horvatu, posestniku pri Mali Nedelji, kjer so imeli prijateljske razgovore glede ustanovitve organizacije severnih borcev pri Mali Nedelji. Med drugim so ugotovili, da je na njihovem področju 40 do 50 v poštev prihajajočih mož, in sicer so med temi: Koroški legionar ji, Maistrovi borci, prekmurski in medjimurski dobrovoljci.
lNa željo vseli navzočih se izvoli pripravljalni odbor, katerega predsednik je tovariš Pavle Horvat, posestnik iz Male Nedelje, ki je vsej javnosti znan kot prvi organizator prekmurskih dobrovljcev, ustanovitelj in predsednik glavnega odbora Organizacije prekmurskih in medji-murskih dobrovoljcev in ima mnogo zaslug, da se je Prekmurje priključilo naši državi.
sužnjujejo idejam in mogotcem — kaj bo rodila nova doba, ki prihaja? Kdo ve?
lega starina ne ve, tudi mladina ne. Poda mladina je bližja sedanjosti, zato ji lažje prisluhne in bolj pristno občuti utrip bodočnosti. Naj si zato tare pot, kakor sama najbolje ve in zna!
Mladina sicer nima vedno prav. toda vedno obdrži svoj prav, ker starino — preživi.
banovine. Nekoč so srbski politiki zahtevali od nas Hrvatov, tla z aktivnim sodelovanjem v vladi pomagamo državi, ter za njeno usodo prevzamemo soodgovornost. Sedaj lahko mi z mnogo večjo pravico povrnemo ta poziv srbskim političnim strankam, ker je sedaj svetovni položaj veliko težji kakor prej. Srbske politične stranke si morajo biti sveste tega položaja. Zato 110 moremo smatrati za normalni pojav, ko nekatere od teh strank porabljajo svoje moči za neplodne polemike, namesto da bi prevzele en del odgovornosti. Ko premotrivamo naš splošni položaj s stališča popolnoma srbskih interesov, nikakor 110 moremo razumeti tako zadržanje. Kakor so vse srbsko stranke priznalo sporazum od 26. oktobra kot dejstvo, katero se ne more izpremeniti, bi bilo logično, da jih zdrav smisel za realnost privede k sodelovanju v korist srbskega naroda in države, od katere imajo Srbi itak največ. Mnenja smo, da jo za Srbe važnejše zbiranje v interesu države, kakor pa v svrho borbe zaradi kompetenc Hrvatske banovine. Osnovanje Srbske banovine se v sedanjem času, ko bi Srbi morali svojo moči posvetiti
drugim, trenutno bol j aktualnim problemom, je sekundarno važnost i.»
*
Iz navedenega članka se prozorno zrcali dejanska potreba in želja vodstva HSS, da pridobi za dokončno ureditev nove države tudi močnega političnega sovrstnika, kateri naj bi resnično predstavljal večino srbskega naroda. Zaradi tega radi verujemo, da je ta želja resno potrebna in pravilno pojmovano hotenje ter popolnoma naravna posledica politiko HSS.
Ob priliki tega sestanka so tovariši borci sklenili, da v najkrajšem času izvedejo organizacijo, nakar bodo sklicali ustanovni občni zbor, na katerega povabijo zastopnike Zveze.
Predsednik pripravljal nega odbora Pavle Horvat je na koncu obrazložil velik pomen organizacije in dejal: «Solunski dobrovoljci so dosegli svoje pravice, ker so bili združeni. Dobili so zemljo in druge pravice ter razne ugodnosti. Tudi mi dosežemo, če bomo združeni. Za sedaj nam je vlada priznala kolajne, sedaj pa se vodi borba za to, da se nain priznajo iste pravice, kakor jih imajo solunski dobrovoljci. Čim več nas bo, tem prej jih bomo dosegli. Vse govori v naš prilog, tudi čas... Država dobro ve, kaj pomenijo dobrovoljci, zato smo prepričani, da bo znala pravilno ceniti njihova za domovino požrtvovalna in koristna dela ter jim priznati in tudi dati, kar jim po vsej pravici gre. To pa bomo dosegli le združeni. Zato vsi v organizacijo severnih borcev: vsi za enega, eden za vse!-*
Naša mladina
Stališče Hrvatov
Organizacija borcev za severno mejo pri Mali nedelji
Politični
Notranja politika
V	naši notranjepolitični situaciji je še vedno glavni predmet vsega zanimanja zbiranje in združevanje radikalov v okrilju enotne obnovljene Narodne radikalne stranke, za katere odobritev in priznanje so bili storjeni pri pristojnih oblastvih že ponovni koraki in ukrepi. Do sporazuma med glavnim odborom radikalne stranke in med predsednikom vlade in JRZ g. Cvetkovičem kljub mnogim osebnim sestankom in razpravljanjem zaenkrat še ni prišlo.
O	teh pogajanjih in razgovorih krožijo v naši politični javnosti najrazličnejše verzije z bolj ali manj senzacionalnimi obrisi, vendar česa točnejšega ni mogoče izvedeti. Razne ponudbe za rešitev tega najaktualnejšega vprašanja doslej niso imele na obeh straneh zaželjenega učinka in se zdi, da bodo morali imeti bodoči predlogi, če bodo hoteli doseči vsestransko pričakovani cilj, le nekoliko drugačne, s strani glavnega radikalskega odbora sprejemljivejše oblike. Pred dnevi se je mudil predsednik vlade in JRZ g. Cvetkovič ponovno v Nišu in je prišel tudi v stike s predsednikom Radikalne stranke g. Aco Stanojevičem in njegovimi najožjimi sodelavci. O uspehu teh razgovorov je javnost iz ust Stanojevičevega sodelavca g. Diinitrijeviča izvedela le toliko. da je izjavil g. Stanojevič, ki je danes zopet popolnoma okreval od nedavne bolezni, da je treba pogajanja okrog obnove Narodne radikalne stranke nadaljevati z vseh strani z ono dobro voljo, kakor jo je kazal pri tem delu doslej on sam. Za vse ostale politične izjave pa je pooblastil g. Stanojevič prvega podpredsednika stranke g. Mišo Trifu-noviča, v katerega ima polno zaupanje in kateremu je že davno prej poveril izvajanje svojih zamisli in vseh važnih političnih akcij.
Iz ust vodilnih članov glavnega odbora Narodne radikalne stranke je bilo v preteklem mesecu ob raznih prilikah mogoče slišati prav zanimive izjave v zvezi z razvojem našega notranjega položaja. Tako je na veliki slavnostni zabavi, prirejeni v proslavo praznika Sv. Treh Jerarhov kot zaščitnikov in patro-110v radikalne stranke v Beogradu, \ navzočnosti mnogoštevilnih pred-siavnikov radikalskega življa iz vseh krajev Jugoslavije, med katerimi sta bila prisotna kot predstavnika radikalov iz Slovenije gg. dr. Dinko Puc in dr. Janko lčistl, imel bivši minister g. Miloš Bobič velik govor, v katerem je naglasil med lažnimi drugimi zanimivimi ugotovitvami tudi dejstvo, da je bila in tudi danes še vedno je Narodna radikalna stranka zn čim iskrenejši bratski sporazum s Hrvati, vendar pa sedanjega sporazuma, ki sta ga sklenila pred pol leta gg. dr. Maček in Cvetkovič, v obstoječi obliki srbski narod ne more odobravati in biti z njim zadovoljen. V tem je pa tudi dano pojasnilo, zakaj z njim ne more biti zadovoljna Radikalna stranka, ki doslej vendar nikdar ni prišla v nesoglasje z narodom, saj je sprejela od pokojnega svojega šefa g. Nikole Pnšiča dogmo: «Z narodom zn narod!» S Hrvati je treba skleniti pameten in za vso Jugoslavijo koristen sporazum. Narodna radikalna stranka bo o tem celotnem perečem vprašanju izrekla svojo sodbo in svoje gledanje le preko svojega oficielnega foruma s podpisom šefa g. Stanojeviča, to pa vsekakor še o pravem času in z edino pravilnimi koraki. Ona bo izrekla o vseh teh vprašanjih svojo resno, odločno besedo, ker dolguje čisto resnico svojemu ljudstvu; storila pa bo to prežeta ljubezni i napram Hrvatom i napram Srbom ter Slovencem, v stremljenju, da stori za dragoceno pridobitev, ki j0 imenujemo svojo skupno domovino, vse, kar le more dobrega na poti k njeni konsolidaciji. Sporazum Cvetkovič-dr. Maček se da i>opra viti, če bo le dovolj dobre volje in pravega smisla na obeh straneh, šef radikalov g. Stanojevič, je prevzel stranko od pokojnega g-Pašiča z absolutno pravilnim pojmovanjem svojih in njenih nalog, pa zuto radikalom nikdar ni svetoval ali veleval: «Sprite se med seboj! Porazgubite se po drugih, umetno ustvarjenih strankah, ker se vam bo boljše godilo! Menjajte inono-grame, kakor ženske ob ženitvi! Zmerjajte se med seboj! Proglašajte narod za nezrel!« itd.
Pravosodni minister g. dr. Lazar Markovič je imel o priliki svojega obiska pred nekaj dnevi v Sarajevu konferenco s svojimi prijatelji in pristaši ter je v svojem obširnem političnem govoru med drugim naglasil, da so vsa nesoglasja med nekaterimi radikalskimi skupinami in prvaki zgolj malenkostnega značaja. Vse te drobne razprtije se bodo dale nedvomno igraje in kar mimogrede likvidirati, tako da bo zbiranje in zedinjenje vseh rndikulov v državi prav kmalu kronano s popolnim uspehom. To želi in zahteva tudi g. Aca Stanojevič, ki v svoji osebi simbolizira duh, moč in silo Radikalne stranke in ki je naš idol. Čeprav je v letih visoke starosti, vendar ne bo opustil ničesar v interesu združitve vseh radikalov. V uresničenje tega velikega cilja smete gledati z vedrim pogledom, kot optimisti brez vsake sence pesimizma. Ko bomo likvidirali vse malenkostne medsebojno spore, se bomo vrgli z. združenimi močmi na reševanje vseh velikih in važnih narodnih in državnih problemov, ki stoje pred nami.
V Vojvodini se je pred kratkim vršila v Veliki Kikindi velika radi-kalska konferenca, ki ji je prisostvovalo nad 2.000 pristašev iz mesta in okolice. Glavni govornik je bil bivši minister g. Krsta Miletič, ki je najprej orisal 60 letno slavno zgodovino dela in borb Narodne radikalne stranke v dobrobit in korist naroda in domovine. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je obširno bn-vil s preteklostjo zadnjih desetih let v stranki in v vsej naši državni politiki, nato pa je razložil vsa prizadevanja na združitvi in pomiritvi vseh pravih radikalov v državi pod enotno, varno in močno streho obnovljene Narodne radikalne stranke. Obširna in temeljita govora sta imela poleg drugih krajevnih radi-kalskih veljakov tudi še bivši minister g. Bobič in bivši narodni poslanec g. Špadijer. Ob enako lepi udeležbi in zanimanju najširših radi-kalskih množic je imel v istem dullu konferenco v Subotici minister g. dr. Markovič preteklo nedeljo. Zagotovil je vse navzočne, da se bodo vsa uktualna politična vprašanja, tičoča se zlasti Vojvodine in Bosne ter Hercegovine, rešila v splošno zadovoljstvo in nikakor ne na način, ki ga ne bi odobrila večina srbskega naroda. Iz nadaljnjih njegovih izjav je bilo razvidno, da se delo na združevanju radikalov že vidno približuje svojemu uspešnemu zaključku in da je pričakovati, da bodo vsi radikali v Jugoslaviji že na prvih svobodnih volitvah, katerih pa ni pričakovati z ozirom na razvoj zunanjepolitičnega položaja v svetu pred letošnjo jesenjo, nastopili z enotnimi kandidatnimi listami in nedvomno z absolutnim pozitivnim uspehom.
Zunanja politika
Kakor kažejo vsa znamenja, se je pričel mednarodni položaj tik pred nastopom letošnje pomladi res nekako jasniti in razčiščevati, kakor se je to napovedovalo že vseh šest mesecev od izbruha nove evropske vojne sem. Za najbolj kritični mesec se označuje v krogih mednarodne politike mesec marc, in to predvsem iz razloga nemške na-rodnosocialistične tradicije, ki je doživljala v svojem razvoju pod voljo in vplivom svojega sedanjega vodnika in iniciatorja Adolfa Hitlerja v zadnjih letih prav v mescu marcu vedno kake pomembnejše in usodnejše uspehe in pridobitve. Vužni dogodki v svetu in v mednarodnem življenju si sledijo drug drugemu že s takim pospešenim tempom, da nas njihova senzacionalnost že nič več ne vznemirja ali razburja, temveč nas puščajo že docela mirne ali pa celo brezbrižne.
V sorazmerno kratki dobi zadnjih tednov, odkar je izšla poslednja številka našega lista, se je zgodilo v mednarodnem svetu in življenju marsikaj pomembnega in zanimivega. Vojna na evropskem severu med malo, slabotno Finjsko in orjaško Sovjetijo počasi vendarle dobiva kritične, usodne oblike v škodo slabejšega, kar pomeni seveda tudi v nepopravljivo škodo evropske zahodne demokracije iu civilizacije. Zaradi neodpustljivo malomarnosti Anglije in Francije, ki sta mesec za mescem, pa tudi še danes, odlašali s pošiljatvijo de-
narja, vojnega mnterijaln in zadostnih prostovoljskih armad na finsko bojišče, je pričela Finska kljub nadčloveškemu odporu svoje vojske in kljub ugodnim vremenskim razmeram polagoma kloniti in izgubljati kas za kosom svoje utrjene Mannerheiinove črte in svojega državnega ozemlja. Sovjetske čete so prebile finski železobeton-ski obroč in se že polaščajo samega Viborga v hudih pouličnih bojih, zakaj tisti, ki so Fince prav za prav pognali v današnji brezupni boj na življenje iu smrt, svojih svetih obljub niso izpolnili. In tako bo sledil češkoslovaškemu in poljskemu črnemu vzgledu nov žalosten primer, propast Finske. Vse herojstvo in vse silne žrtve so zaman, če gre zn tako nesorazmerje moči in pripravljenosti, kakor ga predstavljata Sovjetska Rusija in Finska.
Na fronti ob Reriu ni nič novega.
V	svetovnem tisku beremo sicer prav pogosto o bližnji nemški vele-ofenzivi na Maginotovo črto in preko nje na London in Pariz, vendar zaenkrat v tej smeri še ni bilo vidno storjeno nič pomembnejšega. Angleška letala dan zn dnem prc-letnvaja vso Nemčijo in njena velemesta z Berlinom vred, vendar se vsi ti [mleti razblinjajo v odmetavanju znanih letakov. Nemci odgovarjajo s poleti nad angleška pristanišča in angleško morje, kjer pošiljajo na morsko dno desetere in desetere zavezniške in nevtralne ladje. Kam vodi tak način vojeva-Kja, je malokomu znano...
1	runcoski parlament je v odgovor nemški samohvali in netočnemu slikanju dejanskih razmer precej glasno odgovoril s tem, da je soglasno odobril dosedanje delo Dalndier-jeve vlade in jo pooblastil, da svoje delo v dosedanji smeri nadaljuje tako na vojaškem in gospodarskem, kakor tudi na diplomatskem in političnem področju. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je izjavil, da z današnjimi gospodarji Nemčije ne more biti niti govora o kakem miru prej, preden ne bodo klečali na kolenih premagani in razoroženi, kar pa nasprotno Hitler kar najogrčeneje izključuje in pravi, da se bo Nemčija bila do zadnje kaplje krvi in da bo nedvomno ostala dokončna zmagovalka le onu.
V	takein vzdušju je prispel iz Ameriki' na ognjena evropska tla osebni Rooseveltov odposlanec in državni podtajnik za zunanje zadeve USA Sumner Welles, ki je najprej obiskal Rim in italijanske vodilne državnike, nato se je razgovor jal z raznimi mednarodnimi skritimi, pa vplivnimi činitel ji v Švici, nakar je nadaljeval svojo informativno potovanje v Berlin k nemškemu državnemu vodstvu; nadaljnja [M>t ga je vodila zopet na tiho konferiranje v Švico, ml tod pa bo napravil nekajdneven obisk najprej v Parizu, zatem pa še v Londonu. Od njegove misije zaenkrat v nobeni evropski državi ne pričakujejo ničesar odločilnega in bo padla kaka važnejša odločitev šele potem, ko se bo Welles vrnil v Ameriko in obvestil svojega šefa o evropski zmedi in brezglavju. Ker se je Anglija odločila nndaljevati in še bolj razširiti današnjo svetovno vojno na ves svet. v prvi vrsti pa na one evropske in prednjeazij-ske nevtralne države, ki so se doslej srečno izognile vstopu v vojni požar, se v mednnrodnih krogih resno govori o važnih spremembah v angleški vludi, ki nuj bi primerno preosnevana in izpopolnjena zmagovito izvedla in dokončala današnjo vojno.
Na Balkanu vladata še vedno mir iu dobra volja, čeprav so krožile v zadnjem času vsevprek zelo razburljive in fantastične novice. Turčija je sicer utrdila svoje meje in se docela pripravila s pomočjo Francije in Anglije na vsako even-tualnost, vendar pa bo čakala res do skrajnosti, preden bi se odločila za kak usodnejši korak. Njenemu vzgledu sledijo tudi ostale članice balkanskega sporazuma, ne zaostaja pa tudi Bolgarija, čeprav stoji zaenkrat še izven te balkanske zveze. Njeni odnosa.) i nasproti Turčiji, Rumuniji in Jugoslaviji so vedno bolj prisrčni, kar je prva vidnejša zasluga nove bolgarske vlade, katere zunanja politika je poverjena dosedanjemu poslaniku v Beogradu g. Popovu. Zaenkrat vlada med balkanskimi narodi in državami še tako prisrčno razmerje in tako složna povezanost, da je mir zagotovljen in da se nihče ne bo kar tako nu lepem pustil potegniti v tvegana, nevarna podjetja.
Zunanje zanimivosti
Orlovsko gnezdo Adolfa Hitlerja
I1	rancoska vlada je izdala «rume-no» knjigo diplomatskih dokumentov, iz katerih je razviden razvoj dogodkov, ki so dovedli do vojne. Iz poročila takratnega francoskega poslaniku \ Berlinu Francois-Ponceta, posnemamo sledeči opis:
Na večer 17. oktobra 1938 me je pozval kancler Hitler, naj pridem k njemu čimpreje ter mi je v to svrho dal uu razpolago eno svojih osebnih letul. Naslednji dan sem odpotoval po zraku v spremstvu stotniku Stebli na v Berchtesgaden. Tja sem prišel okoli tretje ure popoldne. Od tam me je odpeljal avto, a ne v vilo v Obersalzbergu, kjer stanuje Fiihrer in kjer me je že bil sprejel, marveč v nek poseben kraj, kjer se rad mudi. če je lepo vreme.
Od daleč izgleda ta kraj, kot neke vrste observatorij ali samotarska celica, postavljena v višini 1900 metrov na vrh skalnatega grebena. Tja se pride po cesti dolgi kakih 15 km izpeljani v serpentinah drzno vsekanih v skalo. Trasa te ceste dela čast graditelju ing. Todtu, kakor tudi trdnemu naporu delavcev, ki so v treh letih dovršili to velikansko delo. Cesta konča pri vhodu v dolg podzemeljski hodnik izdolben v zemljo, ki ga zapirajo težka in dvojna vrata iz brona. Na koncu podzemeljskega hodnika čaka tujca prostorno dvigalo, čegar stene so obložene z bakrenimi ploščami. Skozi navpičen rov, izklesan ! 10 m visoko v skalo se dvigne dvigalo do kanclerjevega bivališča. Tu presenečenje doseže višek. Obiskovalec ima pred seboj težko in masivno konstrukcijo, nosečo galerijo rimskih stebrov: ogromno okroglo dvorano v steklu, opremljeno z obširnim kaminom, v katerem plamene silni čoki, veliko mizo obdano s kakimi tridesetimi stoli in več stranskimi saloni, elegantno mebliranimi z udobnimi fotelji. Na vse strani preko odprtin pada pogled kot iz letečega letala na ogromno panoramo gora. V gredi kroga sc vidi Solnograd in bližnje kraje, ki
jih obdajajo kakor daleč seže oko gorske verige in vrhovi, košenine in gozdovi, ki se raztezajo po pobočjih. Poleg hiše, ki navidez visi v praznini, se dviga skoro previsna strma stena golih skal. Vse skupaj, zavito y polmrak večernega jesenskega dne, je grandiozno, divje, skoro fantastično. Človek se vpraša, ali bdi ali sanja. Hotel bi vedeti, kje se nahaja. Je-li to bajni grad Monsalvat, kjer so stanovali vitezi Graala, je-li to gora Athos, ki ščiti razmišljevanje meniha, palača Antineje postavljena v sredino Atlasa? Je-li to realizacija fantastičnega načrta, fantazija milijarderja, ali samo zavetišče, kjer se odpočivajo roparji ter kopičijo zaklade? Je-li to delo normalnega du-ha, ali pa človeka, ki ga muči želja po veličini, hrepenenje po gospodarstvu in samoti, ali pa je samo v oblasti strahu?
Ena stvar vzbuja pozornost in kdor skuša razrešiti dušo Adolfa Hitlerja, mu ne bo manj dragocena kot druge: dostopi, izhodi iz podzemlja, vstopi v hišo so vojuško zaščiteni
Domače zanimivosti
Proračunska razprava ljubljanske občine
Letošnji proračun je Ljubljančane izredno presenetil. Dosegel je astronomsko v išino 131 milijonov dinarjev, od katerega zneska gre na izdatke mestnega zaklada 77.4 milijone dinarjev. Napram proračunu za I. 1935/36, ki je znašal komaj
46,000.000 din je to prav lep in iz-podbudljiv napredek.
Tega so se občinski svetniki tudi zavedali. Niti enega ni bilo, ki bi bil kritično ocenil ta proračun. Sprejet je bil soglasno v 3 urah! Nobene kritike, nobene ocene, nobenega predloga, nobene misli.
d" ■ ■
tStt rti:
■
et#
flE? J'*:*-,
Dr. Valentin Korun j|
Tik ob zaključku našega časopisa smo prejeli žalostno vest, da je snoči ob 21. uri v ljubljanski bolnici preminul dr. Valentin Korun, gimnazijski ravnatelj v pokoju. Pokojni ravnatelj je oče našega uglednega sodelavca in člana izvršilnega odbora Društva «Sloven-ska Beseda* odvetnika dr. Milana Koruna.
Njegovo plodonosno udejstvovanje v slovenskem kulturnem življenju bomo orisali v prihodnji številki. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save IV. in III. stopnje.
Pogreb pokojnega dr. Valentinu Koruna bo jutri, t. j. v soboto 9. t. m. ob 16.30 izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Pozivamo vse člane društva »Slovenska Beseda« in prijatelje našega pokreta, da se v obilnem številu udeleže njegove zadnje poti.
Vsem preostalim naše iskreno sožalje!
Praga milijonsko mesto
Glavno mesto Čehov Praga je štela konec lanskega leta 1,021.000 prebivalcev. Leta 1850, je štela 125.000 duš. Za časa vojne 1866., ko so prišli po bitki pri Kraljevem Gradcu v Prago Prusi, je štela 173.000 duš. Pred svetovno vojno že 250.000 duš. Ko se je po vojni združila s predmestji, je štela 650.000 ljudi. Leta 1928. je imela Praga že 750.000 prebivalcev, leta 1935. pa 900.000 duš.
Važno za sadjarje
Pravo vrednost ima dandanes samo po kakovosti neoporečno, prvovrstno namizno sadje. Tako sadje pa ne zraste kar samo od sebe brez sodelovanja sadjarja. Treba je zuto smotrno nrejenegu, intenzivnega obdelovanja. Najvažnejši del sodobne sadne kulture je pa varstvo sadnega drevja pred zujedavci. In to varstvo se na noben drug način ne da popolnoma zanesljivo izvesti kakor z obdelavo sadnega drevja z določenimi in v mnogoletni praksi preizkušenimi škropivi, škropljenje sadnega drevja je brezpogojna zahteva sodobne sadne produkcije.
To delo pa ni tako preprosto, ker je uspeh /avisen od raznih okolno-sti, kakor od škropiva, od dobe škropljenju, od števila škropljenj, od načina škropljenja, od vremena itd. Zato jo neogibno potrebno, da vsak sadjar to velevažno kulturno delo na vse strani in do dobrega prouči, kajti le potem ga more upravljati s pravim umevanjem, s potrebno spretnostjo in zanesljivostjo. Kje pa naj dobi sadjar vsa tozadevna navodila in pojasnila? V knjigi «škropljenje sadnega drevja«, ki jo je spisal po 20 letnih lastnih skušnjah splošno znani, odlični strokovnjak ravnatelj banov, vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Josip Priol in ki jo je ravnokar izdalo v 2. izdaji «Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani*.
Kako potrebna je ta knjiga in kako je sadjarjem z njo ustreženo, nam izpričuje dejstvo, da je bila 1. izdaja, tiskana v 5000 izvodih, razprodana v pičlem letu. Druga izdaja tega poljubnega navodila za zboljšanje našega sadnega pridelka v množini in kakovosti je na podlagi uajnovejših lastnih izkušenj ter domačega in tujega slovstva temeljito predelana, izpopolnjena in povečana. S pridom bo služila ne samo začetniku v škropljenju, ampak tudi že bolj izkušenemu sadjarju, čeprav ima morebiti že prvo izdajo.
Knjiga obsega 20 poglavij, v katerih se izčrpno obravnava sledeča tvarina: pomen škropljenja sadnega drevja, kako se pripravi sadovnjak za škropljenje, zimsko škropljenje, poletno škropljenje posameznih sadnih plemen, kako pripravimo škropiva (bakrena, žveplena in druga škropiva), katera škropiva smemo mešati, previdnost pri arzenikovih škropivih, drevesne škropilnice, ali se škropljenje izplača, koliko stane 1001 škropiva, škropilni koledar.
Noben sadjar, ki mu je na tem, da bi pridelal obilo prvovrstnega namiznega sadja, ne bo brez te knjige. Dobi se pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Za društvene člane stane Din 12.—. za nečlane in po knjigarnah pa Din 15,— izvod.
V slogi je moč
Dogodki nu evropskem severu dobivajo dan za dilem večji po-men za razvoj splošnega mednarodnega položaja in l>o letošnja pomlad v marsičem prilagodila svoje lice po njih. Ko smo te dni toliko brali o skandinavskih državah, katerih zunanji ministri so na skupni konferenci, kateri pa ni prisostvoval predstavnik krvaveče finske, sprejeli zelo važne sklepe, se nam /xli prav, da naše čitatelje ob tej priliki seznanimo z življenjem najmanjše članice v sklopu najsevernejših evropskih držav, z napredno Dansko.
Majhna Danska, ki meri skupaj le 41.000 kvadratnih kilometrov in šteje komaj kakih
3,700.000	prebivalcev, slovi v mednarodnem svetu kot država z izredno visokim standardom, z močno razvito duševno in mate-rijalno kulturo, kratko rečeno: Slovi kot zemlja splošne blaginje in srečnih ljudi.
To je resnica. Pri tem pa moramo vedeti, da je Danska od naravo zelo zapostavljena dežela. Peščena in glinasta zemlja, ki ne vsebuje nobenih rudnih bogastev niti kakih drugih siro-vin, zemlja, ki je zelo uboga nu losu in odpade od njene celotne površine komaj 8% na gozdove, jo postala s prid ni hi delom in podjetnostjo svojih prebivalcev ena izmed najnaprednejših dežel na svetu. Vse do pred sto lot nazaj se. Danska v ničemer ni razlikovala od ostalih revnih severnih dežel. Nekako v dobi napoleonskih vojn so napredni sinovi danskega naroda pričeli z resnim gibanjem, da so njihov narod iztrga iz uboštvu in zaostalosti ter da z resnim in načrtnim delom ustvari svoje zadovoljstvo in blaginjo. Ti podjetni ljudje so so zavedali, da moro biti le prosvetljen narod gospodarsko močan in so postavili naslednje temeljno pravilo za preporod svoje deželo: «Čc hočemo v naši državi nekaj ustvariti, moramo za to ustvarjanje svo j narod primerno pripraviti, vzgojiti in izobraziti! Z nenavadno energijo so se lotili izobraženci danske deželo prosveti jovanju svojega
naroda, v glavnem s pomočjo šol: uspehi niso mogli izostati in že nekaj desetletij ne morete na Danskem najti niti enega nepismenega državljana.
Edino gospodarsko področje, na katerem je bila dana možnost intenzivnega delu, je bilo kmetijstvo, predvsem živinoreja. V tej panogi so Danci razvili dosledno načrtno delo, ki jo napredovalo tako daleč, da danes v marsikaterem pogledu no najde nikjer konkurence. Vsa zemlja na Danskem se nahaja danes v lasti malih in srednjih posestnikov. ki imajo za seboj vzorne strokovno kmetijske šole in ki opravljajo vsakdanje delo z veliko intenzivnostjo in ljubeznijo. Ti mali- skromni kmetje so prišli do prepričanja, da si morejo le z močnim izvozom svojih pridelkov zagotoviti svojo blaginjo. k.aj naglo so spoznali, da kot posamezniki ne morejo igrati nobene vloge nu mednarodnih tržiščih in so zato pričeli ustanavljati zadrugo, s pomočjo katerih so kmalu zagotovili svojim pridelkom eno izmed najvidnejših in najuglednejših most na svetovnem trgu. Tako je bila leta 1882. ustanovljena prva danska zadružna mlekarna in lota 1890. so imeli na Danskem žo 700 takih mlekarn, danes pa jih imajo že nad 1300. Zadružno mlekarne omogočajo tudi najmanjšim kmetovalcem, da prodajajo mleko svojih krav po najvišji dnevni ceni. Celih 86 % celotne proizvodnje mleka odpada na zadružno mlekarne, enako pa tudi 90% od vsega izvoza danskega masla. Vzporedno z mlekarskimi zadrugami so pričeli Danci lota 1887. ustanavljati tudi zadružne klavnice in odpada danes nad 83 % vsega danskega izvoza zaklanih svinj na zadružno klavnico.
Od leta 18W>. do 1930. so Danci izsušili okrog milijon hektarjev močvirnega ozemlja, od katerega so nad 200.000 hektarjev pogozdili. V zadnjih 30 letih so je število goveje živine na Danskem podvojilo, število svinj in drobnice se jo pošestorilo, pridelek in donos njihovih polj pa
so jo povečal za 200 odstotkov. Od povprečnega pridelka pšenice, ki je znašal leta 1928. šo 27 metrskih stotov na hoktar, se jim je posrečilo dvigniti pšenični žetveni donos že tri Ifeta pozneje na povrečno po 31 metrskih stotov na hektar obdelanega polja.
In tako se vrstijo zgovorno, razveseljive številke v vseh panogah danskega narodnega gospodarstva. Kaj bi šele dosegli
Danci, če bi bili v posesti blagoslovljene, rodovitno Jugoslavijo in njene zemlje. Zato jo potrebno, da tudi mi krenemo po poti naprednejših Dancev in da v tem cilju ponesemo med vso jugoslovansko ljudstvo luč najširše prosvete, obenem pa da čim bolj razširjamo in pospešujemo zadružništvo nu vseh področjih in v vseh panogah gospodarskega udejstvovanja našega malega, kmečkega človeka.
Za boljše gospodarjenje
Nad eno in četrt milijarde dinarjev izdamo v naši državi vsako leto zgolj za uvoz onih gospodarskih dobrin, ki bi jih povsem sami lahko pridelovali doma. Pri pregledovanju statističnih podatkov o naši zunanji trgovini moremo ugotuvljuti, da uvažamo Jugoslovani kljub dejstvu, da spudumo v skupino agrarnih držav, dolgo vrsto agrarnih pridelkov, ki bi nam jih igraje in z vsaj skromno voljo, pridnostjo in gospodarsko uvidevnostjo podprta nudila jugoslovanska zemlja sama. Vzemimo si za vzgled statistične podatke o zunanji trgovini za leto 1938., ki je bilo glede uvoza precej skromno. Tega leta smo uvozili ječmena za 2,019.000, riža za 66,827.000, razne zelenjave in povrtnine za 9,894.000, raznega sadja za 83,806.000, lanenega in drugega semena za 37,040.000, živinske pese za
1.193.000. cvetlic za 1,891.000, bombaža in preje za 787,917.000, loja ?a
29.778.000, ovčje volne za 120,671.000, kozje in podobne dlake za 5,425.000. govejih kož za 108,649.000 in čebel-nega voska zu 2,750.000 dinarjev, skupno torej za 1 milijardo in 257 milijonov 862.000 dinarjev. Vsi ti predmeti bi se dali z lahkoto pridelati doma.
Če pregledamo gornji seznam, vidimo, da bi na podlagi že doslej doseženih praktičnih poskušenj in uspehov lahko krili vso svojo potrebo po bombažu, rižu, ječmenu, volni in podobnem z lastnim pridelovanjem vsega tega v južnih krajih naše države. S tem bi istočasno pomagali tudi življenjski preskrbi prebivalstva teh, doslej gospodarsko absolutno pasivnih pokrajin, ki jih moramo leto zu letom podpirati z živežem, denarjem in vsem ostalim
Mnogokrat smo že v našem listu naglašali potrebo, da pristojni čini-telji čimprej in čim energičneje začno z načrtno organizacijo in po-vzdigo našega kmetijstva, istočasno pa seveda tudi naše mlade, šele v plenicah tičoče industrije; zakaj,, s tako gospodarsko politiko, kakor smo
jo vodili v Jugoslaviji v zadnjih dvajsetih letih, bomo našo mlado, pa bogato in blagoslovljeno državo prav kmalu lahko spravili docela na beraško palico.
Zgoraj kritizirana uvozna gospodarska politika pa je neumestna in škodljiva za vso našo državo tudi še iz drugega važnega razloga. Zavedati se moramo namreč, da smo istega leta 1938. izvozili iz naše države le za 480,873.000 dinarjev koruze, dalje pšenice za 208,81).000, svinj za
376,954.000,	goveje živine za 74,865.000 in konj za 71,119.000 dinarjev, torej naših glavnih agrarnih pridelkov in prireje živine za skupno 1 milijardo in 212,622.000 dinarjev, kar pomeni, da smo izvozili naših glavnih agrarnih pridelkov to leto za 45 milijonov dinarjev manj, kakor pa smo uvozili nepotrebnih agrarnih pridelkov iz tujine k nam. In vendar imamo še pogum, da se javno bahamo s ponosnim naslovom agrarne države?!
Iz navedenega torej prihajamo do jasnega spoznanja, da moramo Jugoslovani izvažati v tujino nekaj drugega, kakor le agrarne pridelke, če hočemo kupovati \ tujini vse ono. kar nam je življenjsko ali pa tudi z luksuznega stališča potrebno. To dejansko tudi delamo. Izvažamo les in rude. Pri tem pa ne smemo prezreti zgodovinskega dejstva, da so revni in samostojnega gospodarskega življenja nezmožni kraji v Jugoslaviji postali pasivni predvsem zato, ker so v njih svoj čas razni zavojevalci, kot so bili nu pr- Bene&uii,
Turki, Avstrijci in drugi, brez usmiljenja uničevali bogate gozdove in pragozdove ter ustvarjali iz njih zgolj goličave in krnske puščave.
Zdi se, da delamo podobno danes mi sami, ko skušamo za vsako ceno priti do deviz, potrebnih za naš uvoz. Tudi silno naravno bogastvo Jugoslavije ne bo trajalo večno in utegne nekoč, pa še mnogo prezgodaj usahniti. Zato je nujno potrebno. da svoj uvoz zmanjšamo na ono mero, do katere smo ga zmožni pla-
čati z lastnim delom. Obenem pa moramo brezpogojno vsposobiti svoje kmetijstvo in živinorejo, čebelarstvo in vrtnarstvo, tako daleč, da bo iz statistike o našem uvozu povsem izginilo ono nadmilijardno število, ki ga izdajamo danes za uvoz raznih naštetih agrarnih pridelkov iz tujine. Zgraditi si moramo tudi lastno industrijo, ki bo predelovala domače sirovine in preskrbovala z njimi ne le vse domače prebivalstvo, temveč jih bo lahko tudi še izvažala v široko inozemstvo. Če bomo gospodarili tako, bomo šele lahko govorili, da gremo boljši bodočnosti naproti.
Optimističen angleški general
Angleški general S p e a r s , predsednik britansko - francoske parla-menturne skupine, je govoril dne 15. januarju v radio Francozom in je med drugim dejal:
Leta 1914. smo poslali na francosko bojišče ekspedicijski korpus
80.000	mož, ki so ga Nemci imenovali «malo vojsko za preziranje*. Ponosen sem, da sem sodelovul v tej mali vojski preziranja. Treba samo naglasiti veliko vlogo, ki jo je imela pri umiku na Marno. Možje so bili trdi borci, ki so imeli večinoma zn seboj sedem let aktivne službe. V bitki pri Monsu sta dve angleški diviziji ustavili šest nemških, pri Cateanu je 55.000 Angležev odbilo napade 155.000 N črncev in s tem snu, pridobili na času, da smo se v redu umaknili.
Zdaj pa imamo že od početka minulega meseca 1,250.000 vojakov pod orožjem in njih število se neprestano povečava, kolikor jih moremo sproti opremiti. Leta 1914. smo imeli v prvih mesecih 400.000 prostovoljcev, pa niso bili ne izvežbani, ne opremljeni. Zdaj opremljamo brez vika cele letnike. Samo za opremo vojske smo izdali nad 36 milijard frankov. V minuli vojni smo imeli skupaj komaj 40.000 avtomobilov, zdaj jih imamo nad 100.000. V začetku vojne je bilo 5 tovarn za izdelovanje vojnega materiala, zdaj jih je že nad 1000.
O naši mornarici ni treba, da govorim. Junaštvo trgovinske morna-
•rice je že povRotl srnneo. Knr ac
letalstva, so naša vojna letala dvakrat boljša od nemških. 7000 tovarn smo preuredili za izdelovanje letal in motorjev.
To je šele začetek. Zdaj organiziramo ogromen tabor za vežbanje pilotov v Kanadi, kjer bo 57 šol. Prihajajo Avstralci in Novozelandci. Ogromna sila našega imperija je \ razmahu in razvija se polagoma, pa v čvrstem zaupanju v usodo, ki se glasi: neobhodno uničenje Nemčije.
(Po «Novi Riječi».)
OBIŠČITE
GOSTILNO
AZEM.
Ljubljana-Žabjak - Telefon štev. 28-57.
Točim izbrana dalmatinska vina najodličnejše kvalitete
kakor tudi štajerska in dolenjska izbrana vina.
Priznano izvrstna kuhinja
Vam nudi vedno razne posebnosti.
Vsak četrtek in petek morske ribe.
Posebna sp eci j allteta — polenovka.
Za obilen obisk se priporoča
Raže m.
Dovžan Ivan
dipl. krojačnica za damo in gospode
Ljubljana« Sv. Petra c. 81
Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela po najnovejši modi in po najsolidnejših cenah
Postrežba točna
OPTIK
J. GOLDSTEIN
Ljubljana, pod Trančo 1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d.
II
Jelčič Angelo
LJUBLJANA VIL
GALETOVA ULICA ŠT. 11
Telefon št. 38-40
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo
Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. / Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. / Postrežba točna in solidna.
Priporočamo to znano tvrdko vsem !
Oglašujte v »Slovenski besedi*1
Mihelčič Ivan
elektrotehnično podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg št. 1
TELEFON 27-04
Izvršuje elektroinstalacije za luč, moč in signale. Dobava prvovrstnih proizvodov tvrdke „Marelli-Milano“. Motorji, ventilatorji, Črpalke.
t*
Zahtevajte reference.
Posvetovalnica
za naročnike in člane »SLOVENSKE BESEDE41
Kdor je plačal naročnino in članarino za
„Slovensko Besedo", se lahko brezplačno po-služi naše posvetovalnice, kjer dobi informacije:
g o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; ||j o prošnjah za vojaške oprostitve; B o vlogah na davčne oblasti; H o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka B o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali ocuvate socijalne ali gospodarske pravice.
Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din
Dopise pošljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA" Ljubljana, Beethovnova 6.
Za konzorcij »Slovenske besede> in odgovorni urednik Vili Vlahovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d., predstavnik France Pintar vsi v Ljubljani