URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 16 Ljubljana, petek 10. maja 1985 m. Na podlagi 161. člena in prvega odstavka 163. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 19. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/80 in 23/83) in 26. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke 1. člen V 1. členu odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke (Uradni list SRS, št. 30/83 in 34/84) se odstotek -62 °/o- nadomesti z odstotkom -71 •/»-. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 440-02/83-12/3 Ljubljana, dne'30. aprila 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 762. Na podlagi drugega odstavka 6 člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih maju, juniju in juliju 1985 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) v višini 100 odstotkov obračunskega prispevka po stanju na dan 30. aprila, 31. maja in 30. junija 1985. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-18/81 Ljubljana, dne 19. aprila 1985. Republiški sekretar za finance Rudi Sepič 1. r. Cena 100 dinarjev Leto XLII 263. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj dav-ko\> in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8/85, 10 85, 13/85, 14/85, 15/85) I. V tabeli I. -Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: I. Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina: — v stolpcu 7 stopnja 0,80 nadomesti s stopnjo 1,00 — v stolpcu 18 stopnja 12,29 nadomesti s stopnjo 12,49 — v stolpcu 20 stopnja 11,94 nadomesti s stopnjo 12,14. II. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-13/84 Ljubljana, dne 26. aprila 1985. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 164. Na podlagi drugega odstavka 1. člena odloka o vrednosti znamkic solidarnosti (Uradni list SRS, št 13/85) izdaja Republiški komite za promet in zveze ODREDBO o ugotovitvi vrednosti snnmklo eolMamosti 1. Vrednost znamkic solidarnosti po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/73, 33/80 in 16/84) znaša 3 din. 2. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34/E-011/85 Ljubljana, dne 23. aprila 1985. Republiški komite za promet in zveze Predsednica Julka Žibcrt, dipl. soc. 1. r. 765. Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83) objavljata Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve ZNESEK povprečnih stroškov za prvo trimesečje leta 1985 1. Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnico — povračila stroškov za prehrano iz 17. in 18. čle- na družbenega dogovora znašajo: din — cela dnevnica nad 12 ur 1.569 — polovična dnevnica od 8 do 12 ur 815 — znižana dnevnica od 6 do 8 ur 584 2. Povprečni stroški za prenočišče — v hotelu B kategorije (iz 20. člena družbenega dogovora) znašajo: 1.184 3. Stroški za ločeno življenje — stroški za stanovanje (iz 24. člena družbenega dogovora) znašajo: 10.656 — stroški za prehrano (iz 25. člena družbenega dogovora) znašajo: 14.121 4. Kilometrina (iz 21. člena družbenega dogovora) pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda znaša: din/km — za 15.000 km letno po 23,60 — za 20.000 km letno po 21.40 — za 25.000 km letno po ’ 20,05 Ljubljana, dne 19. aprila 1985. Zavod SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič 1. r. 766. V skladu z 20. a členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 35/84) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—februar 1985 1. Poprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v obdobju januar—februar 1985 v primerjavi s poprečjem 1984 povečali za 38,4 %>. 2. Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v februarju 1985 za 5,7 °/o večji kot v januarju 1985, v primerjavi s poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1984. St. 052/15-9/85 Ljubljana, dne 18. aprila 1985. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. 767. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti sklepa Skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovance-kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek, na seji dne 18. 4. 1985 odločilo: Razveljavi se določba XVII. točke prečiščenega besedila sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje iri plačevanje prispevkov za zavarovance-kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek (Uradni list SRS, št. 17/84) v zvezi s V. točko sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa, objavljenega v istem uradnem listu, v tistem delu, ki določa uporabo spremenjenega sklepa od 1. 1. 1984 dalje. Obrazložitev Ustavno sodišče je na pobudo občanke začelo s sklepom dne 21. 2. 1985 postopek za oceno zakonitosti v izreku sklepa navedene določbe, po kateri se sklep uporablja od 1. 1. 1984 dalje. Sklep o spremembi in dopolnitvi prvotnega sklepa (objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 41/83) je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17/84 dne 8. 6. 1984 in je začel veljati osmi dan po objavi, po V. točki tega sklepa pa se določba XV. točke sklepa iz leta 1983 uporablja tudi za sklep o spremembah in dopolnitvah prvotnega sklepa od 1. januarja 1984 dalje. Enako določbo vsebuje tudi XVII. točka prečiščenega besedila tega sklepa, objavljenega v istem uradnem listu. Zakon o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) predpisuje, da se samoupravni splošni akti objavljajo, preden začnejo veljati, in da se v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom lahko določi, da ima tak samoupravni splošni akt ali posamezna njegova določba učinek za nazaj pod pogojem, da to dopušča narava odnosov, ki jih ureja (577. člen). Ustavno sodišče je ugotovilo, da je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja s sklepom o načinu izvgjanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje in plačevanje prispevkov za zava-‘ rovance-kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek (Uradni list SRS št. 41/83), določila deset zavarovalnih osnov za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanju (VI. točka sklepa) ter da zavarovanec iz V. točke sklepa lahko vsako leto izbira osnovo, od katere bo plačeval prispevek, najkasneje do 31. marca, in da izbrana osnova velja od 1. januarja tekočega leta (VIII. točka sklepa) Ta sklep je bil objavljen dne 30. 12. 1983 in je začel veljati osmi dan po objavi, uporabljal pa se je od 1. 1. 1984 dalje (XV. točka). S sklepom o spremembi in dopolnitvi navedenega sklepa, ki je bil objavljen v Uradnepn listu SRS, št. 17/84 dne 8 6. 1984 je skupnost v II. točki tega sklepa omejila pravico izbire katerekoli osnove zavarovanja na prvih šest osnov zavarovanja, v V. točki pa določila, da določba XV. točke sklepa iz leta 1983 ostane v veljavi in se ta sklep uporablja od 1. 1. 1984 dalje kot XVTI. točka prečiščenega besedila sklepa (Uradni list SRS, št. 17/84). Na ta način je bil sklepu dan učinek za nazaj, zavarovanci pa so bili postavljeni v slabši položaj, kot bi ga imeli pred sprejemom tega sklepa. Zavarovancem so bile torej določene manjše pravice, kot bi jih imeli pri izbiri zavarovalnih osnov po prejšnjem sklepu. Takšno omejevanje izbire zavarovalnih osnov za nazaj je v nasprotju z določbami 577. člena zakona o združenem delu, saj v danem primeru ni pomembno plačevanje akontacije prispevkov, temveč izbira zavarovalne osnove. Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v.sestavi: sodnik Janko Česnik, ki nadomešča predsednika in sodnik dr. Mara Bešter, Tone Bole. Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 94/84-11 Ljubljana, dne 18. aprila 1985. Sodnik, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Janko Cesnik 1. r. 768. • Na podlagi prvega ods'tavka 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ,' št. 23 82 in 77 82), 26. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 113. člena v zvezi s prvo točko 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 24. aprila 1985 sprejela S K L E P o uskladitvi pokojnin med letom i I 'V skladu s p-v-m odstavkčm 30. člena zakona - o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 26. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in 113. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se od 1. januarja 1985 dalje uskladijo starostne, invalidske in družinske pokojnine tako,' da se povečajo za 22 °/o. II Uskladijo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1985 ter pokojnin, pri katerih so se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirale na leto 1984, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine. III Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni Ust SRS, št. 10/85), ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v skladu z drugim odstavkom 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarqvanju do polovice zneska najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10/85) ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. IV Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se uskladijo v skladu s 102. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. V Pokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki so se upokojili kot zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena ter prvega odstavka 153. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znašajo od 1. januarja 1985 najmanj 21.258,50 din, torej toliko, kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Znesek pokojnine, določen v prvem odstavku te točke, pripada od 1. januarja 1985 v skladu s tretjim odstavkom 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uživalcem pravic, uveljavljenih do 31. decembra 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov jUradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) — borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in njihovim družinskim članom. VI Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja pokojnin iz J. točke tega sklepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od osnove, določene ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 10/85), povečani za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sklepa. Na način iz prvega odstavka te točke se uskladijo tudi pokojnine z varstvenim dodatkom, odmerjene po 29. členu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10/85). Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je bil za izračun pokojninske osnotfS upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja iz leta 1985 oziroma so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirani na leto 1984, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine, se ne uskladijo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri. Osnovo za odmero varstvenega dodatka se določi ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS. št. 10/85), povečani za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sklepa. VII Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. vm Uskladijo se zneski pokojnin, ki so upokojencem pripadali za mesec januar 1985 po izvedeni dokončni uskladitvi pokojnin na podlagi gibanj nominalnih osebnih dohodkov v letu 1984 oziroma uskladitvi pokojnin po sklepu o uskladitvi pokojnin, uveljavljenih v različnih razdobjih (Uradni list SRS, št. 10/85) Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa se obračuna z izplačilom pokojnin za mesec junij 1985. IX Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1986. X Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 24. aprila 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 769. Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona O' temeljnih pravicah iz pokojninskega -in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 in 77/82), 26. člena zakona o pokojninskem in invalidskem za- varovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 113. člena v zvezi s prvo točko 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 24. aprila 1985 sprejela SKLEP o ponovni uskladitvi pokojnin med letom I V skladu s prvim odstavkom 30. člena zakona o temeljnih pravicah' iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 26. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in 113. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se od 1. januarja 1985 dalje uskladijo starostne, invalidske in družinske pokojnine tako, da se povečajo za 8 °/o. Upoštevaje uskladitev pokojnin med letom po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom, znaša skupno povečanje pokojnin med letom 31,76 °/o od 1. januarja 1985 dalje. II Uskladijo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1985 ter pokojnin, pri katerih so se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirale na leto 1984. ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine. III Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10.85), ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v skladu z drugim odstavkom 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju «od polovice zneska najnižje pokojninske. osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS. št. 10/85) ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. IV Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se uskladijo v skladu s 102. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma: do 13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. V Pokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9.’ 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki so se upokojili kot zava- rovanci iz tretjega odstavka 16. člena in 11. člena ter prvega odstavka 153. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znašajo od 1. januarja 1885 najmanj 22.959,18 din, torej toliko, kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Znesek pokojnine, določen r prvem odstavku te točke, pripada od 1. januarja 1985 v skladu s tretjim odstavkom 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uživalcem pravic, uveljavljenih do 31. decembra 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) — borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do IX. 10. IMS ta njihovim družinskim članosn. VI Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sklepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od osnove, določene ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni , list SRS, št. 10'85). povečani za skupni odstotek povečanja pokojnin, določen v drugem odstavku I. točke tega sklepa. Na način iz prvega odstavka te točke se uskladijo tudi pokojnine z varstvenim dodatkom, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10/85). Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja iz leta 1985 oziroma so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirani, na leto 1984, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine, se ne uskladijo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri. Osnovo za odmero varstvenega dodatka se določi ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 10/85), povečani za skupni odstotek povečanja pokojnin, določen v drugem odstavku 1. točke tega sklepa. VII Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. VIII Skupščina skupnosti pooblašča odbor za plan in finance, da na podlagi uradnih statističnih podatkov In razpoložljivih ocen o gibanjih nominalnih osebnih dohodkov v letu 1985, določi drugačen odstotek uskladitve pokojnin od tistega, določerega v prvem odstavku I. točke tega sklepa. IX Uskladijo se zneski pokojnin, ki so upokojencem pripadali za mesec januar 1985 po izvedeni prvi uskladitvi pokojnin med letom na podlagi gibanj nominalnih osebnih dohodkov v letu 1985. Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa se obračuna z izplačilom pokojnin za mesec september 1985. X Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1986. XI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 24. aprila 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik ' Redi Bregar L r. 770. Na podlagi 27. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 24. aprila 1985 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o najnižji in najvišji pokojninski osnovi I Drugi odstavek I. točke sklepa o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10/85) se spremeni tako, da se znesek »86.062 din« nadomesti z zneskom »97.167 din«. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 24. aprila 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 771. Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) ter 10. člena pravilnika o razlogih, merilih in postopkih za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov "za starostno zavarovanje kmetov ter vknjižbi zastavne pravice (Uradni list SRS, št, 3/82 in 23/82) je skupščin* skupnosti n* seji dne 24. aprila 1985 sprejela SKLEP o premoženjskih pogojih, pri katerih »e šteje, da Je kmet — zavarovanec socialno ogrožen • I Kmet — zavarovanec, zavezanec za prispevek za starostno zavarovanje kmetov je socialno ogrožen, če njegovi dohodki skupaj z dohodki članov gospodinj- stva, ne presegajo letno 165.664,80 din na posameznega člana gospodinjstva. Med dohodke iz prvega odstavka te točke štejejo vsi dohodki, ki jih ima zavezanec in člani njegovega gospodinjstva iz delovnega razmerja (osebni dohodek), nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela, dohodek iz samostojne kmetijske dejavnosti, obdavčeni dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnina in dodatki k pokojnini (dodatek za borce, pokojninski dodatek in drugo), rente in pokojnine iz tujine, drugi prejemki iz invalidskega zavarovanja, invalidnina za telesno okvaro ter vojaška invalidnina iz tujine, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine, štipendije in dodeljena socialno-varstvena pomoč ter drugi prejemki, za katere s posebnimi predpisi ni določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo. Pa drugem odstavku te točke navedeni dohodki se seštevajo. II Katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin — določen v letu 1984 se všteva med dohodke po I. točki tega sklepa tako, da se pomnoži s faktorjem 12,666. III Dohodki po drugem odstavku I. točke se upoštevajo v ugotovljeni višini iz koledarskega leta pred letom, za katero zavezanec prosi za zmanjšanje ali oprostitev plačila prispevka. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Št. 01000-015/85 Ljubljana, dne 24. aprila 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 772. Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40'83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 24. aprila 1985 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985 Sklep o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti dne 21. decembra 1984 (Uradni list SRS, št. 40/84), se zaradi rebalansa finančnega načrta skupnosti za leto 1985 spremeni in dopolni, tako da se glasi: I Sprejme se vrebalans finančnega načrta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985, ki predvideva, da bodo znašali din — prihodki skupaj 101.418,000.000 — odhodki skupaj 101.418,000.000 II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/85 Ljubljana, dne 24. aprila 1985. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 773. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 10. člena tarife za storitve pravne pomoči (Uradni list SRS, št. 21/84) v skladu z drugim odstavkom 15. člena in tretjim odstavkom 74. člena zakona o pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 23/79) ter 15. členom družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči (Uradni list SRS, št. 37/81) sprejmejo po 11. alinei 42. člena statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Glasilo OZS, št. 1/81) Območni zbori odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto SKLEP o spremembi tarife za storitve pravne pomoči 1. člen Prvi odstavek 10. člena tarife za storitve pravne pomoči (Uradni list SRS, št. 21/84) se spremeni tako, da se glasi: »Vrednost točke po tej tarifi znaša 140 din.« 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. - St. 27/85 Ljubljana, dne 12. februarja 1985. Odvetniška zbornica Slovenije Ljubljana Po pooblastilu, predsednik predsedstva zbornice Rudi Selih 1. r. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je s sklepom z dne 30. aprila 1985, št. 750-01/83-2/3, dal na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o pravni pomoči soglasje k sklepu o spremembi tarife za storitve pravne pomoči. 774. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi Didaktičnega kompleta za zgodovino za 6. razred osnovne šole Didaktični komplet, ki ga sestavljajo: Učbenik, delovni zvezek, zgodovinska čitanka ter komplet pro- sojnic ter diapozitivov, avtorjev Branka Božiča in Tomaža Webra, se potrdi. St. SS-06/8-13-85 Ljubljana, dne 26. aprila 1985. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič 1. r. ORGANI EN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 775. Na podlagi 149. in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter skladno s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov požarnega varstva na območju ljubljanskih občin in nalogah skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981—1985 ter plana nalog požarnega varstva v občinah in nalog skupnega pomena za mesto Ljubljana za obdobje 1981—1985 in spremembe in dppolnitve plana nalog požarnega varstva skupnega pomena za mesto Ljubljana' za obdobje 1981—1985 v letih 1983—1985, so skupščine SIS za varstvo pred požarom občin: Ljubljana Bežigrad na seji dne 22. marca 1985, Ljubljana Center na seji dne 26. marca 1985, Ljubljana Moste-Polje ■ na seji dne 26. marca 1985, Ljubljana Šiška na seji dne 22. marca 1985, Ljubljana Vič-P.udnik na seji dne 26. marca 1985 ter skupščina Zveze SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane na seji dne 11. aprila 1985 sprejele naslednji SKLEP 1 Sprejme se letni plan nalog požarnega varstva za leto 1985, v katerem so naloge požarnega varstva ovrednotene na 390,207.350 din od tega din — naloge v občinah 93,763.045 — naloge skupnega pomena 296,444.305 2 Financiranje nalog požarnega varstva se zagotavlja: — iz prispevka, ki ga plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci iz dohodka po prispevni stopnji 0,25 •/• od bruto osebnih dohodkov in bo po oceni znašal 345,083.350 din, — iz prispevka od zavarovalnih premij za premoženje, ki ga plačujejo zavarovalne skupnosti in bo po oceni znašala 45,124.000 din. 3 Prispevna stopnja za naloge požarnega varstva v letu 1985 je usklajena z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane v letu 1985. St. 34/85 Ljubljana, dne 12. aprila 1985. Predsedniki skupščin SIS za varstvo pred požarom občin Ljubljana Bežigrad Miro Dcšman 1. r. Ljubljana Center Adolf SUet 1. r. Ljubljana Moste-Polje Vlado Drnovšek 1. r. Ljubljana Šiška inž. Matija Terlep 1. r. Ljubljana Vič-Rudnik inž. Franc Sever 1. r. Zveza skupnosti mesta Ljubljane inž. Janez Urbanija 1. r. 776. Na podlagi 194. člena ustave SR,Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 7/85) 77. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82), 45.. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) in 35/81), 138. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 92. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 77. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81), 87. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) sklenejo Skupščina mesta Ljubljane in Skupščine občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, • Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) DOGOVOR o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985 I. OBLIKOVANJE SREDSTEV, SPLOŠNE PORABE OBČIN IN MESTA 1. člen Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občinah in mestu Ljubljana znašajo v letu 1885 3.973,877-000 din. Od tega je za sredstva pri- znavalnin borcev NOV po merilih Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide namenjeno 98,155.000 din, ostala sredstva v višini 3.875,722.000 din bodo uporabljena za kritje drugih splošnih družbenih potreb. 2. člen V sredstva splošne porabe Iz 1. člena tega dogovora niso vključeni prihodki doseženi od lastnih pri- hodkov, od turističnih taks ter od taks na promet parklarjev in kopitarjev (nelimitirani prihodki). 3. člen Udeleženke ocenjujejo, da bodo dosegle prihodke za financiranje splošne porabe v naslednjih zneskih: v 000 din Prihodki Sž 5 DPS ' davki občanov drugi Odstop, del. pose rep. davka od prom. proizvod. Nelimitirani I Dogovorjena poraba So i fi i 2 3 4 5 6 7 8 9 i. Ljubljana Bežigrad 320.950 284.399 89.410 34.500 729.259 688.275 + 6.484 2. Ljubljana Center 299.610 364.720 269.675 51.900 985.905 665.227 + 268.778 3. Ljubljana Moste-Polje 279.160 272.850 34.621 41.625 628.256 720.067 — 133.436 4. Ljubljana Šiška 590.490 365.925 60.115 55.800 1 072.330 986.316 + 30 214 5. Ljubljana Vič-Rudnik 446.260 272.379 23.313 43.208 785 160 913.992 - 172.040 6. Skupaj 1,936.470 1,560.273 477.134 227,033 4,200 910 3,973.877 7. Mesto Ljubljana — — — 20.900 20 900 Skupaj 1,936.470 1,560.273 477.134 247.933 4,221.810 3.973.877 Glede na to, da planirani prihodki občin Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik ne dosegajo višine sredstev dogovorjene porabe se bodo manjkajoča sredstva v višini 305,476.000 din zagotavljala iz presežkov posebne partije proračuna mesta Ljubljane skladno z 11. členom tega dogovora in sicer: Občina Odstotek v ono din Ljubljana Moste-Polje 43,68 133.436 Ljubljana Vič-Rudnik 56,32 172.040 Skupaj 100.00 305.476 Iz posebne partije proračuna mesta Ljubljane se bodo sredstva nakazovala na žiro račun proračuna občine v navedenih odstotkih skladno s prilivom. 4. člen Delež sredstev dogovorjene porabe posamezne občine se določi z izračunom na podlagi naslednjih petih meril: / 1. število prebivalstva (relativna teža 40 %), Ljubljana Bežigrad 17,72 Ljubljana Center 15,95 Ljubljana Moste-Polje 18,83 Ljubljana Šiška 23.94 Ljubljana Vič-Rudnik 23,56 Skupaj 100.00 Do dopustne uveljavitve meril iz prejšnjega odstavka je trejsa v letu 1985 upoštevati učinek delovanja le do polovice tako. da se uporabi srednja vrednost med splošnim strukturnim deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim strukturnim deležem v letu 1984. Izračun splošnega strukturnega deleža posamezne občine za leto 1985 je naslednji: Ljubljana Bežigrad •/. 17,32 Ljubljana Center 16.74 Ljubljana Moste-Polje 18.12 Ljubljana Šiška 24.82 Ljubljana Vič-Rudnik 23.00 Skupaj 100,00 5. člen Na podlagi splošnega strukturnega deleža, določenega v 4. odstavku 4. člena tega dogovora, znašajo sredstva dogovorjene porabe za posamezne občine: 2. družbeni proizvod (relativna teža 35 Vo), 3. površina (relativna teža 15 %>), 4. število samoupravnih subjektov v gospodarstvu in negospodarstvu (relativna teža 5 °/»), 5. število zaposlenih (relativna teža 5 Vo). Z izračunom na podlagi petih meril določeni spldG-nl strukturni delež posamezne občine v globalnih sredstvih dogovorjene porabe v Ljubljani je naslednji: Občina Delež (Dogovor, poraba) v 000 din Ljubljana Bežigrad 17,32 688.275 Ljubljana Center 16,74 665.227 Ljubljana Moste-Polje 18,12 720.067 Ljubljana Šiška 24,82 986.316 Ljubljana Vič-Rudnik 23,00 913.992 Skupaj 100,00 3,973.877 6. člen Udeleženke ugotavljajo, da je za izvajanje pravic in dolžnosti mesta v proračunu mesta za leto 1985 iz dogovorjene porabe občin potrebno združiti 1.198,050.000 din. Občine združujejo sredstva za skupne naloge mesta po splošnem strukturnem deležu po drugem odstavku 4. člena tega dogovora. Do postopne uveljavitve splošnega strukturnega deleža po 2. odstavku 4. člena tega dogovora je treba v letu 1985 upoštevati učinek delovanja le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med splošnim strukturnim deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim deležem v združevanju sredstev za skupne naloge mesta v letu 1984. Izračun deleža za združevanje sredstev za skupne naloge mesta v letu 1985 je naslednji: Občina Delež V 000 din Ljubljaiy Bežigrad 17,26 206.784 Ljubljana Center 15,24 182.583 Ljubljana Moste-Polje 18,34 219.722 Ljubljana Šiška 26,95 322.874 Ljubljana Vič-Rudnik 22,21 268.087 Skupaj 100,00 1,198.050 7. člen V skladu z razporeditvijo sredstev dogovorjene porabe v 5. In 6. členu dogovora, znaša c' iguvor i- na poraba v posamezni družbenopolitični skupnosti v Ljubljani: DPS Delež v 000 din Ljubljana Bežigrad 12.12 481 491 Ljubljana Center 12.14 482.644 Ljubljana Mos!e Polje 12.59 500 345 Ljubljana Šiška 16.70 663 442 Ljubljana Vič-Rudnik 16,30 647.905 Mesto Ljubljana 30,15 1.198 050 Skupaj 100.00 3,973.877 8. člen Če sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občin in mesta za leto 19'’,5 ne bodo pritekala v predvideni višini in dinamiki, če bo prišlo do izpada prihodkov ali dodatnih sprememb predpisov s tega področja, da bo to vplivalo na obseg sredstev dogovorjene porabe, se sredstva dogovorjene porabe občin in mesta Ljubljane temu ustrezno sorazmerno zmanjšajo oziroma zvečajo. 9. člen Če bodo prilivi piihodkov od davkov občanov presegli globalno opredeljeno rast splošne porabe, se bodo ti presežki izločali na posebno partijo proračuna mesta Ljubljane in uporabili’za: — modernizacijo in razvoj računalniškega in informacijskega sistema, — financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov predvsem za: — ažuriranje prostorskega obrambnega načrta, graditev postaj ljudske milice, muzej revolucije, izdelavo dolgoročnega, plana občin in me- sta Ljubljane do leta 2000 in izdelavo druge planske urbanistične dokumentacije za urejanje prostora, zelenih površin in za varstvo okolja; — izvedbo nalog v zvezi s preprečevanjem in odpravljanjem nedovoljenih gradenj; — obnovo in modernizacijo oddajniškega prenosnega sistema RTV; — druge naloge skladne z republiškim dogovorom o splošni porabi. Financiranje posamezne od naštetih nalog bo opravljeno po programu, ki ga soglasno sprejmejo izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. Če bodo prilivi drugih prihodkov dogovorjene splošne porabe doseženi nad limitom, se bodo izločali na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane in se bodo uporabili za oblikovanje blagovnih rezerv. 10. člen Občine bodo prihodke od turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev plačevale na posebne račune skladno s prilivi. 11. člen Med letom bodo občine, ki planirajo prihodke višje od dogovorjene porabe občine le-te usmerjale v odstotku od vseh svojih izvirnih prihodkov na zbirnih* in prehodnih računih, rnzen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, skladno z mesečno realizacijo navedenih prihodkov, in sicer: Občina Delež V 000 din Ljubljana Bežigrad 0,93 6.484 Ljubljana Center 28,78 268.778 Ljubljana Moste-Polje — Ljubljana Šiška 2,97 30.214 Ljubljana Vič-Rudnik — — Skupaj 305.476 Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višino sredstev, ki jih posamezna občina izloča na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane skladno s tem dogovorom, določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja na podlagi podatkov občin Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. 12. člen V primeru, da prihodki posamezne občine v letu 1985 ne bodo pritekali v predvideni višini tako, da bo imelo to za posledico tudi zmanjšanje sredstev dogovorjene porabe te občine in mesta Ljubljane, bo treUa ta izpad do višine dogovorjene porabe v Ljubljani pokrivati z ustrezno preusmeritvijo dela sredstev, ki bodo dosežena na posebni partiji žiro računa proračuna mesta Ljubljana, skladno z določbami 3. in 11. člena tega dogovora. II. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE NALOGE MESTA 13. člen V skladu z določbami 6. člena tega dogovora bodo občine sredstva, ki jih združujejo za skupne naloge mesta zagotavljale v odstotku od vseh svojih izvirnih prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet par-klarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, skladno z mesečno realizacijo navedenih prihodkov in sicer: Občina Odstotek V oco din Ljubljana Bežigrad 29,76 206.784 Ljubljana Center 19,55 182.583 Ljubljana Moste-Polje 37,45 219.722 Ljubljana Šiška 31,76 322.874 Ljubljana Vič-Rudnik 35,86 266.087 Skupaj 1,198.050 Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višina sredstev, ki jih posamezna občina združuje za skupne naloge mesta skladno s tem dogovorom, določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. 14. člen Udeleženke soglašajo, da združujejo prihodke, pobrane s taksami na promet parklarjev in kopitarjev na posebnem računu pri mestu Ljubljani. » 15. člen Udeleženke pooblaščajo mestni komite za finance za opravljanje knjigovodskih del, veterinarsko inšpekcijo pri mestni upravi za inšpekcijske službe pa, da izvaja naloge skladno z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter navodilom o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali ih 'o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št. 2/78). 16. člen Za skupno dogovorjene naloge in obveznosti, ki jih sofinancira mesto skupno z občinami, bodo v proračunu mesta zagotovljene naslednje višine sred- stev: din — za program izgradnje cestnega om- režja 15,422.000 — za Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in Skupnost za cene 43,679.000 — za Skupnost slovenskih občin 1,673.100 — za Skupnost občin ljubljanske regije 998.000 — za Radio glas Ljubljana 1,078.400 — za službo INDOK 1,914.500 — za Živalski vrt Ljubljana 13,071.100 — za ureditev pokopališča Zale 560.000 — za odbor »po poteh partizanske Ljubljane« 2,400.000 Skupaj 80,796.100 Ul. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA SKUPNO DOGOVORJENE NALOGE , 17. člen Občine se zavezujejo, da bodo za sprejete skupno dogovorjene naloge in obveznosti zagotavljale naslednje višine sredstev za: Za p. št. Uporabniki sredstev oziroma namen v 000 dir i. Temeljno sodišče Ljubljana 390.973 2. Temeljno javno tožilstvo Ljubljana 59.052 3. Sodišče združenega dela 30.267 4. Družbeni pravobranilec samouprav- Ijanja 23.655 3. Program izgradnje cestnega omrežja , na območju Ljubljane 77.493 6. Kritje negativne razlike v ceni »Dnev- nika« 17.987 7. Zavod za družbeno planiranje Ljub- Ijana 36.781 8. Skupnost slovenskih občin 4.735 9. Skupnost občin ljubljanske regije 1.210 10. Služba INDOK 1.250 11. Radio glas Ljubljane 5.428 12. Pot spominov in tovarištva 4.560 13. Muzej ljudske revolucije 4.000 14. Živalski vrt Ljubljana 12.963 15. Ureditev pokopališča Zale 1.400 16. Odbor »Po poteh partizanske Ljub- Ijane« — dodatna sredstva ob 40. letnici os- 1.319 voboditve Ljubljane 431 17. Zavod za spomeniško varstvo 1.230 18. Mestni muzej Ljubljana 1.230 19. Zgodovinski arhiv Ljubljana 1.230 20. Izvedba vred. stanovanjskih hiš in stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov 13.000 21. Biološko središče Ljubljana 3.000 Skupaj 693.194 Udeleženke tega dogovora pooblaščajo mestni komite- za finance za zbiranje in pripravo podatkov na podlagi katerih je oblikovana višina sredstev po tem času, ter za izvajanje kontrole o namenski porabi sredstev. 18. člen Posamezne ljubljanske občine bodo za skupno dogovorjene naloge in obveznosti iz 17. člena tega dogovora zagotavljale sredstva v višini, ki ustreza nji-hovemu splošnemu strukturnemu deležu, določenem v 4. odstavku 4. člena tega dogovora. 19. člen Za financiranje nalog in akcij za katere se občine posebej dogovorijo v letu 1985, združujejo sredstva skladno s svojimi splošnimi strukturnimi deleži, določenimi v 4. odstavku 4. člena tega dogovora. 20. Člen Mesto Ljubljana bo za skupno dogovorjene naloge in obveznosti zagotavljalo sredstva v višini, ki jo odobrijo za proračun mesta ljubljanske občine, kot je izkazano v 13. členu tega dogovora. IV. OBLIKOVANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 21. člen Za financiranje splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih v Ljubljani bodo zagotavljale občine v letu 1985 sredstva v višini 260,681.000 din. 22. člen Za izračun relativnih deležev občin v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani se uporabljajo naslednja merila: 1. število prebivalstva (relativna teža 30 %), 2. število zaposlenih (relativna teža 20 ”/o), 3. število delegacij krajevnih skupnosti za skupščine SIS in DPS (relativna teža 40°/o), 4. površina (relativna teža 10°/o). Delež posamezne občine v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani je na podlagi zgornjih meril naslednji: Ljubljana Bežigrad •/. 17,6.3 Ljubljana Center 14,39 Ljubljana Moste-Polje 18,78 Ljubljana Šiška 22,43 Ljubljana Vič Rudnik 26,77 Skupaj 100,00 Do postopne uveljavitve meril iz prejšnjega od- stavka je treba v letu 1985 upoštevati učinek le do polovice tako, da se uporabi srednja vrednost med deležem posamezne občine iz prejšnjega odstavka in njenim deležem v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani v letu 1984. izračun deleža posamezne občine v splošne porabe v krajevnih skupnostih v letu 1935 je naslednji: financiranju v Ljubljani Občina Delež V 000 din Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik 18,94 14.93 17.90 22,65 25,58 49 373 38 920 46.662 59.044 66.682 Skupaj 100;00 260.681 V. KONČNE DOLOČBE 23. člen Posamezna udeleženka je dolžna v okviru sredstev oblikovanih po tem dogovoru skrbno preveriti predvidene odhodke proračuna za leto 1985 in se odločiti ali je treba posamezne vrste odhodkov in njihovo višino zadržati ali jo spremeniti, opustiti ali prenesti na ustreznejše prostore financiranja. Ce posamezna udeleženka ne bo mogla zagotavljati v okviru oblikovanih sredstev po tem dogovoru financiranja dela organov pod enakimi pogoji kot druge udeleženke, bodo posamezen primer obrarmavali izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ter soglasno odločali o načinu reševanja problema. 24. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga v imenu udeleženk podpišejo njihovi pooblaščeni organi in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. St. 400/1-85 Ljubljana, dne 11. aprila 1985. Za Skupščino občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik 1. r. Za Skupščino občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. Za Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. Za Skupščino občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. Za Skupščino občine Ljubljana' Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. Za Skupščino mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 777. Na podlagi drugega odstavka 1. člena, 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 79., 80. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 34. seji zbora združenega dela dne 11. aprila 1985 in na 33. seji zbora občin dne 11. aprila 1985 sprejela ODLOK o proračunu mesta Ljubljane za leto 1985 1. člen S proračunom mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: mestni proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v okviru pravic in dolžnosti mesta. 2. člen Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1985 znašajo 1.218,950.000 din, od tega: din — prispevki iz proračunov občin 1.198,050.000 — iastni prihodki mestnih upravnih organov 20,900.000 Sredstva iz prejšnjega odstavka se razporedijo za: din — skupne mestne potrebe 1.206,760.500 — tekočo proračunsko rezervo 12,189.500 3. člen Sredstva za mestni proračun v znesku 1.198,050.000 din zagotavljajo občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik. Občine v svojih odlokih o proračunih določijo višino sredstev, ki jih v določenem odstotku združujejo od vseh prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov. Sredstva nakazuje mestnemu proračunu . Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani ob vsakokratni praznitvi. 4. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1"/» izloča v sredstva rezerv mestnega proračuna. 5. člen Za izvrševanje mestnega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Ce prihodki mesta Ljubljane ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, sme izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so razporejena na posamezne namene, vendar največ za 10 “/o ali pa začasno zadržati uporabo sredstev za posebne namene. Izvršni svet sme, če nastanejo pri financiranju nalog nepričakovane težave, ali če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev zaradi ohranitve proračunskega ravnovesja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. Sredstva mestnega proračuna se delijo med letom praviloma enakomerno med uporabnike v okviru doseženih prihodkov. 6. člen Sredstva za delo-upravnih in drugih organov in organizacij in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti se zagotavljajo na podlagi delovnih programov in rezultatov dela, ki jih dosegajo delavci delovnih skupnosti in funkcionarji organa pri izvrševanju programa. Sredstva za delo upravnih 'in drugih organov in organizacij (razen sredstev za OD, Id so namenjena za usklajevanje rasti med letom in za posebne namene) se bodo zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin. od osnove določene v proračunu za leto 1985. Mestnim upravnim organom se od skupnih sredstev za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti predvidenih za leto 1985 zadrži 10 °/o za usklajevanje osebnih dohodkov. Če do 30. novembra rezervirana sredstva niso razporejena, se na podlagi sklepa izvršnega sveta, za ta sredstva povečajo sredstva za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti mestnih upravnih organov sorazmerno deležem, ki ustrezajo njihovim vrednotenim programom dela., 7. člen Organi in organizacije, ki so uporabniki mestr nega proračuna morajo opravljati naloge iz svojega delovnega programa v mejah sredstev, ki so jim določena z mestnim proračunom. Uporabniki sredstev mestnega proračuna ne smejo prevzeti na račun mestnega proračuna obveznosti, ki bi presegale z mestnim proračunom določena sredstva. Organi in organizacije, ki se financirajo iz mestnega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih,, le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z mestnim proračunom. 8. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje in pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sora- zmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. Sredstva za delo se zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi programa dela, ki ga potrdi izvršni svet. Neporabljena sredstva za delo se prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen, da skrbi zlasti za realizacijo naslednjih skupnih nalog, za katere so zagotovljena sredstva po tem proračunu: — sofinanciranje desetletnega programa cest, — sofinanciranje dejavnosti Živalskega vrta Ljubljane, — sanacija ljubljanskega gradu, — izvajanje programa »Ljubljana 2000«. 10. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna mesta uporabljati za namene, za katere so jim bila dana. skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. 11. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi in upravne organizacije ter drugi organi mesta dosežejo s svojo dejavnostjo ali z delom na podlagi samoupravnih sporazumov, ali pogodb in od vplačil razlik pri prodaji tiskovin in obrazcev, so prihodki mestnega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 12. člen Prihodke, ki jih ustvarjajo iz plačil za storitve po 11. členu tega odloka, lahko uporabijo za kritje materialnih stroškov in za sredstva opreme naslednji organi: — Zavod za družbeno . planiranje Ljubljana, — Mestni zavod za informatiko. V predračunih oziroma finančnih načrtih in zaključnih računih so dolžni posebej izkazati uporabo prihodkov iz 1. odstavka tega člena. 13. člen Zn zakonito in smotrno uporabo sredste'/. ki so upravnemu organu odobrena v mestnem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren vodja knjigovodstva. 14. člen Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni upravni organi najkasneje do 20. decembra 1985 vrniti v mestni proračun. 15. člen O razporeditvi tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet. Sredstva tekoče proračunske rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih'ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali če predvidena sredstva ne zadoščajo. 16. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o prenosu sredstev med posameznimi grupami kontov določen'mi v bilanci prihodkov in odhodkov mestnega proračuna in o uporabi sredstev rezerv do 1,500.000 din. V primerih, če nastanejo izredne okoliščine v smislu 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) pa do višine razpoložljivih sredstev. 17. člen Mestni komite za finance spremlja pri proračunskih uporabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane sprejem potrebnih 18. člen Odredbodajalec za sredstva mestnega proračuna je predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. 19. člen Bilanca prihodkov In odhodkov je sestavni del tega odloka. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. St. 400-1/85 ' ukrepov. Kadar prihodki med letom ne pritekajo ena- Ljubljana, dne 11. aprila 1985. komerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni Predsednica svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1985 Skupščine mesta ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z Ljubljane določbami 5. člena tega odloka zmanjša poraba. Tina Tomlje L r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1985 Grupa Prihodki kontov Skupaj din kontov Razpored prihodkov Skupaj din 78 Prispevki iz proračunov občin: 40 Sredstva za delo upravnih Ljubljana Bežigrad 206,704.000 organov 794,081.500 Ljubljana Center 182,583.000 41 Sredstva za posebne in druge Ljubljana Moste-Polje 219,722.000 namene za delo upravnih or- Ljubljana Šiška 322,874.000 ganov 98,714.700 Ljubljana Vič-Rudnik 266,087.000 42 Sredstva za LO in družbeno Skupaj 1.198,050.006 samozaščito 14,263.000 77 Lastni prihodki upravnih 43 Sredstva inter. in druge potrebe 19,422.000 organov 20,900.000 44 Sredstva prenešena drugim druž- benopolitičnim skupnostim 134,691.900 46 Sredstva za druge splošne po- trebe 131,297.900 47 Izločena sredstva rezerv 12,189.500 43 Drugi odhodki 14,289.500 Skupaj 'prihodki 1.218,950.000 Skupaj razpored prihodkov 1.218,950.000 778. Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 51. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 34. seji zbora združenega dela dne 11. aprila 1985 in na 33. seji zbora občin dne 11. aprila 1985 sprejela ODLOK o ugotovitvi kateri deli urbanističnega programa in urbanističnega načrta razvoja mesta Ljubljane so v nasprotju s sprejetimi srednjeročnimi družbenimi plani občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik I. UVODNA DOLOČBA 1. člen Urbanistični program in urbanistični načrt mesta Ljubljane sprejet po zakonu o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) veljata do sprejetja dolgoročnega plana občin In mesta Ljubljane za obdobje 1986—2000, razen tistih delov, ki so v nasprotju s sprejetimi srednjeročnimi družbenimi plani občin Ljubljana Bežigrad^ Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik. Nasprotja med urbanističnim programom in urbanističnim načrtom ter srednjeročnimi družbenimi pla- ni se kažejo v zmanjšanih površinah posameznih zazidalnih otokov opredeljenih v srednjeročnih družbenih planih kot posledica varovanja kmetijskih zemljišč. II. DELI URBANISTIČNEGA PROGRAMA, KI SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIMI DRUŽBENIMI PLANI 2. člen V občini Ljubljana Bežigrad so se v korist kmetijskih površin A. zmanjšali naslednji zazidalni otoki: 1. Zazidalni otoki za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče, dejavnosti: Zmanjšan za ha Mart ha BS 201 (Ježa) 0,4 9,2 BS 202/1 (Nadgorica) 0,5 17,8 BS 202/2 (Nadgorica) 3,7 9,6 BS 203/1 (Podgorica) 34,3 0,9 BS 203/2 (Podgorica) 0,3 10,9 BS 203/3 (Podgorica) 2,0 2,8 BS 203/4 (Šentjakob) 30,7 BS 204/1 (Brinje) 2,1 2,3 BS 204/2 (Brinje) 0,4 3,8 BS 204/3 (Beričevo) 0,5 M Zmanjšan za ha Meri ha BS 204/4 (Beričevo) 4,0 13,0 BS 204/5 (Beričevo) 22,0 0,9 BS 205 (Videm Dol) 10,3 23.4 BS 206 (Zaboršt) 2,0 3,6 BS 207 (Zajelše) 1,0 10,1 BS 208 (Podgora) 3,4 5,0 BS 209 (Kleče pri Dolu) 0,6 2,9 2. zazidalni otoki za centralno dejavnost: Zmanjšan za ha Meri ha BO 203/1 (Šentjakob) 5,3 0,5 BO 203/2 (Šentjakob) 3,9 0,2 3. zazidalni otoki, za proizvodne, servisne in skla- diščne dejavnosti: Zmanjšan za ha Meri ha BP 12/3 (Kleče pri Dolu) 43,2 BP 12/5 (Kleče pri Dolu) 22,2 BP 203/1 (Šentjakob) 11,8 8,0 BP 203/2 (Šentjakob) 16,6 5,1 BP 203/3 (Šentjakob) 1 10,4 1,4 B. ukinili naslednji zazidalni otoki: 1. zazidalni otok za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti: BS 203/4 (Šentjakob) 2. zazidalni otoki za proizvodne, servisne in skla- diščne dejavnosti: BP 12/3 (Kleče pri Dolu), BP 12/5 (Kleče pri Dolu). , 3. člen V občini Ljubljana Moste-Polje so se v korist kmetijskih površin: A. zmanjšali naslednji zazidalni otoki 1. zazidalni otoki za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti: Zmanjšan za ha Meri ha MS 201 (Vinje) 1,2 6,1 MS 201/2 (Vinje) 0,2 12,5 MS 201/3 (Vinje) 6,3 2,0 MS 202 (Dolina) 0,3 2,0 MS 206 (Vrh) 0,4 2.3 MS 206/1 (Vrh) 1,2 0,2 MS 210 (Kamnica) 2,0. 8,3 MS 211 (Dolsko) 4,7 12,6 MS 213/1 (Senožeti) 6,6 23,6 MS 214/1 (Tuji grm) 6,4 8,1 MS 215 (Gaberje) 0,1 9,1 MS 216 (Vnajnarje) 5,6 5.2 MS 217 (Volavlje) 2,1 . 17,5 MS 218 (Prežganje) 1,20 3,30 MS 218/2 (Prežganje) 0,2 4,0 MS 219 (Javor) 2,8 3,9 MS 220 (Malo Trebeljevo) 3,0 7,9 MS 221 (Veliko Trebeljevo) 3,2 7,0 MS 222 (Sostro) 1,8 2,7 MS 223 (Kodrovec) 3,2 3,5 MS 224 (Podmolnik) 0,2 2,5 MS 225 (Sedinja vas) 3,6 7,4 Zmanjšan za ha Meri ha MS 228 (Šentpavel) 0,5 2,4 MS 229 (Podlipoglav) 5,2 4,9 MS 231 (Veliki Lipoglav) 1,0 3,0 MS 232 (Repče) 0,5 3,1 MS 233 (Mali Lipoglav) 2,1 8,1 MS 234 (Pance) 0,7 3,6 MS 234/1 (Sela) 0,1 0,9 MS 235 (Spodnja Besnica) 19,0 7,9 MS 236 (Zgornja Besnica) 1,6 15,6 2. zazidalni otok za proizvodne, servisne in skla- diščne dejavnosti: Zmanjšan ze ha Meri ha MP 10/2 (Dolsko) 0,4 3. zazidalni otok za eksploatacijo mineralnih su- rovin: Zmanjšan za ha Meri ha MG 1 (Podmolnik) 0,8 12,4 4. zazidalni otoki za počitniške objekte: Zmanjšan za ha Meri ha MW 201 (Vinje) 2,9 1.6 MW 203 (Klopce) 1,1 3,2 MW 204 (Zagorica) 0.9 0.3 MW 205 (Tuji grm) 6.2 6.4 MW 206 (Javor) 8.7 10,0 MW 207 (Javor) 16,3 2.5 MW 208 (Prežganje) 2,2 5,6 MW 209 (Malo Trebeljevo) 1,6 MW 210 (Veliko Trebeljevo) 0.1 3,0 MW 213 (Podlipoglav) 1.3 MW 217 (Mali Lipoglav) 1.1 1,0 MW 218 (Mali Lipoglav) 1.5 ' 2,2 MW 219 (Mali Lipoglav) 0,4 3,6 B. ukinili naslednji zazidalni otoki: 1. zazidalni otok za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti: M P 10/2 (Dolsko). 2. zazidalni otoki za počitniške objekte: MW 209 (Malo Trebeljevo), MW 213 (Podlipoglav). 4. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik so se v korist kmetijskih površin zmanjšali naslednji zazidalni otoki: 1. zazidalni otoki za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti: Zmanjšan ze ha Meri ha VS201, 2, 3, (Stranska vas) 31,6 3,2 VS 201/5 (Dobrava) 14,7 8,4 VS 201/7, 8 (Gaberje) 6,9 11,6 VS 202 (Hruševo) 0,6 1,4 ------;----------------- 3. zazidalni otok za proizvodne, servisne In skla- Zlztiniiaan Meri ha diščne dejavnosti: VS 202/3 b (Selo) 3,6 2,1 VS 205/1 (Dolenja vas) 1,8 . 2,8 VS 208/2 (Polhov Gradec) 0,1 23,5 VS 209/1, 2 (Brezje) 2,2 8,8 VS 210/1, 2 (Podolnica) 1,7 7,3 VS 211/1, 2 (Lesno brdo) 0,9 5,7 VS 212 (Zaklanec) 1,4 5,0 VS 213/1, 1 a, 2 (Horjul) 10,1 26,1 VS 214 (Ljubgojna) 0,2 4,4 VS 215 (Vrzdenec) 0,5 3,5 VS 216 (Vrzdenec) 3,7 13,2 VS 219 (Šentjošt) 5,7 10,5 VS 220/1 (Radna vas) 0,2 15,9 VS 220/3 (Brezovica) 0,6 10,7 VS 220/4 b (Brezovica) 0,8 1,2 VS 220/6 (Brezovica) 0,2 10,6 VS 221/1 a (Brezovica) 1,7 5,4 VS 221/2 a (Vnanje Goriče) 1,3 12,1 VS 221/2 b (Vnanje Gorice) 2,2 14,3 VS 221/4 (Notranje Gorice) 2,2 14,3 VS 221/5 (Notranje Gorice) VS 221/6 a, 6 b (Notranje 3,4 18,0 Gorice) 0,7 33,4 VS 222 (Jezero) 0,4 22,6 VS 223 (Podpeč) 0,4 20,8 VS 231 (Tomišelj) 0,2 9,3 VS 232 (Brest) 4,5 13,9 VS 233 (Matena) 2,0 13.8 VS 234 (Iška Loka) 0,7 1,1 VS 235 (Iška Loka) 1,9 7.0 VS 236 (Ig) 1,8 69.5 VS 237 (Staje) 1,6 4,3 VS 238 (Vrbljene) 1,0 8,4 VS 239 (Kot/ 1,2 3.6 VS 240 (S^rahomer) 0,1 3.7 VS 241T (Iška vas) 1,9 18,4 VS 242/1, 2 (Rakitna) 0,6 18.0 VS 244 (Golo) 0.3 8,2 VS 245/3 (Škofljica) 3,0 10,6 VS 245/4 (Lanišče) 0,1 3,3 VS 245/5 a (Dole) 0,2 1,5 VS 245/7 (Škofljica) 1,4 13,7 VS 245/8 a (Klanec) 0,1 2,2 VS 246 (Glinek) 0,2 4,8 VS 249/2 (Drenik) 0,2 1,2 VS 250/1 (Smrjene) 0,2 3.2 VS 250/4 (Spodnje Smrjene) 1,1 3,7 VS 250/5 (Gradišče) 0,1 3,9 VS 250/7 (Vrh nad Zelimljami) 0,2 2.0 VS 250/8 (Hrib Sv. Petra) 3,8 18,0 VS 251/2 (Klada) 0,4 1,7 VS 253/4 (Javorje) 0,2 1,7 VS 253/5 (Mali Osolnik) 0.6 2.4 VS 254/2 (Laporje) 1,2 1 9 VS 259 (Male Lašče) 1,4 6,2 VS 261 (Velike Lašče) 0.6 28,8 VS 263/1 (Dolnje Retje) 0,1 2,5 VS 265 (Dvorska vas) 0,1 4,9 2. zazidalni otok za centralno dejavnost: Zmanjšan Meri ha VO 208 (Polhov Gradec) 1,6 0,7 Zmanjšan za ha Meri ha VP 201 (Polhov Gradec) 3,9 2,2 4. zazidalni otoki za počitniške objekte: Zmanjšan zn ha Mezi ha VW 241/1 (Iška vas) 0,6 0,5 VW 241/2 (Iški Vintgar) 2,1 5,1 VW 241/3 (Iški Vintgar) 0,3 1,5 V W 241/4 (Iški Vintgar) 1,9 0,2 III. DELI URBANISTIČNEGA NAČRTA, KI SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIMI DRUŽBENIMI PLANI 5. člen V občini Ljubljana Bežigrad so se v korist kmetijskih površin zmanjšali naslednji zazidalni otoki: 1. zazidalni otoki za stanovanjsko gradnjo in spremljajočo dejavnost: Zmanjšan za ha Meri ha BS 8 (Stožice) 17,8 4,4 BS 103 (Jarše) 0,2 3,3 BS 104 (Tomačevo) 0,8 14,6 BS 108/2 (Savlje) 0,3 16,0 2. zazidalni otok za inštitute, šolstvo in stanovanj- sko gradnjo: t Zmanjšan za ha Meri ha BIS 9 (Tomačevo) 50,6 20,2 3. zazidalni otok za proizvodne, servisne in skla- diščne dejavnosti: Zmanjšan za ha Meri ha BP 6 (Savlje) 0,4 3,1 BP 7 (Črnuče) 1,0 14,0 4. zazidalni otoki za mestne javne službe in na- prave: Zmanjšan za ha Meri ha BM3 (Ježica) 4,4 3,1 BM 4 (Ježica) 6,7 6,2 6. člen V občini Ljubljana Moste-Polje so se v korist kmetijskih površin: A. zmanjšali naslednji zazidalni otoki: 1. zazidalni otoki za stanovanjsko gradnjo in spremljajočo dejavnost: Zmanjšan za ha Meri ha MS 7/1 (Slape) 15,8 0,7 - MS 8/1 (Vevče) 9,8 8,2 MS 8/2 (Vevče) 1,2 6,9 MS 9 (Polje) 17,4 13,9 MS 13 (Hrušica-Fužine) 22,3 4,2 MS 101 (Šmartno) 3,1 14,3 MS 102/1 (Hrastje) 0,3 3,7 MS 102/2 (Hrastje) 0,2 1,0 MS 103/1 (Sneberje) 0,8 4,3 MS 103/2 (Sneberje) 1,8 16,4 MS 103/3 (Zgornja Zadobrova) 3,6 6,8 MS 104/2 (Spodnja Zadobrova) 0,1 3,3 MS 105 (Zalog) 1,1 8,4 MS 106 (Spodnji Kašelj) 5,1 10,8 MS 106/1 (Spodnji Kašelj) 11,3 3,8 MS 107 (Zavoglje) 0,2 1,1 MS 108 (Sostro) 0,2 7,2 MS 108/1 (Sostro) 9,0 14,6 MS 109 (Dobrunje) 2,6 10,2 MS 110 (Bizovik) 3,2 28,8 MS 111 (Spodnja Hrušica) 2,1 15,5 MS 113 (Fužine) 1,1 5,4 MS 116 (Zadvor) 8.1 , 20,4 MS 116/1 (Zadvor) 9,8 2,2 MS 116/2 (Zadvor) 0,2 1.9 MS 118 (Žabja vas) 3,4 3,1 2. zazidalni otoki za proizvodne, servisne in skla- diščne dejavnosti: Zmanjšan za ha Meri ha MP 4 (Zalog) 35,0 MP 5 (Zalog) 10,5 15,9 MP 6/1 (Zalog) 25,6 12,5 3. zazidalni otoki za mestne javne službe in na- prave: Zmanjšan za ha Meri ha MM 5 (Zalog-Petrol) 2,2 10,4 MM 8 (Zadvor) 2,6 4,2 4. zazidalni otok za šolstvo. inštitute . in zdrav- stvo: Zmanjšan z-a ha Meri ha MI 1 (Studenec) 18,4 6,4 5. zazidalni otoki za šport: Zmanjšan za ha Meri ha MSP 4 (j^rušica-Fužine) 5,9 2,3 MSP 6 (Vevče) 17,6 12,7 MSP 7 (Zalog) 1,7 1,9 MSP 8 (Zeleni gaj) 43,6 4,4 7. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik so se v korist kmetijskih površin zmanjšali naslednji zazidalni otoki: 1. zazidalni otoki za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti: Zmanjšan za ha Meri ha RS 4 (Ilovica) RS 108 (Srednja vas) VS 8/3 (Kozarje) VS 107/2 (Kozarje) 47,4 0,1 6,6 0,2 81.4 1,1 20.5 1,3 ni etloR-alzoM snetlduti 2. zazidalni otok za centralno dejavnost: Zmanjšan za ha Meri ha VOS (Kozarje) 10,2 0,7 3. zazidalni otoki za prave: mestne javne službe in na- Zmanjšan za ha Meri ha VM 3/1 (Sanitarna deponija) VM 5 (Kozarje) VM 6 (Kozarje) 98,5 1,0 2,8 78,5 5,7 1,3 4. zazidalni otok za stvo: šolstvo, inštitute in zdrav- Zmanjšan Meri ha VI 5 (Biotehniška fakulteta) 10,3 33,7 IV. KONČNE DOLOČBE ' 8. člen Zmanjšanim zazidalnim otokom se dosedanja namembnost ne spremeni. 9. člen Zaradi zmanjšanja površin zazidalnih otokov se v občini Ljubljana Bežigrad ukinja zahteva po izdelavi zazidalnih načrtov v naslednjih zazidalnih otokih: BS 203/1 (Podgorica), BS 203/3 (Podgorica!, BS 204 1 (Brinje). BS 204 /2 (Brinje), BS 204/3 (Beričevo), BS 204/5 (Beričevo), BS 205 (Dol), BP 203/2 (Šentjakob), BP 203/3 (Šentjakob), BO 203/1 (Šentjakob), BO 203/2 (Šentjakob). 10. člen Zaradi zmanjšanja zazidalnih otokov se v občini Ljubljana Moste-Polje ukinja zahteva po izdelavi zazidalnih načrtov v naslednjih zazidalnih otokih: MS 8/2 (Vevče), MS 106/1 (Spodnji Kašei), MS 108 (Sostro), MS 116 (Zadvor), MS 116/1 (Zadvor), MP 6/1 (Zalog), MSP 8 (Zeleni gaj). B. ukinil naslednji zazidalni otok: 1. zazidalni otok za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti: MP 4 (Zalog). 11. člen Zaradi zmanjšanja zazidalnih otokov se v občini Ljubljana Vič-Rudnik ukine zahteva po izdelavi za- zidalnih načrtov ▼ naslednjih zazidalnih otokih: VO 8 (Kozarje), VS 201/1, 3 (Stranska vas), VS 210/1 (Po-dolnica), VS 213/1 (Horjul). 12. člen Otoki našteti v 9., 10. in 11. členu se urejajo z lokacijsko dokumentacijo. 13. člen Grafični prikaz sprememb površin zazidalnih otokov v merilu 1 :5000, navedenih v tem odloku je sestavni del tega odloka in je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih mesta Ljubljane in občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik pristojnih za urbanizem, Mestni geodetski upravi, Mestni upravi inšpekcijskih služb, Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana in pri ZIL TOZD Urbanizem-LUZ. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/85 Ljubljana, dne 11. aprila 1985 „ Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina T >mljc 1. r. 5. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. junija dalje. St. 390/1-85 Ljubljana, dne 17. aprila 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane ' Dore Dovečar 1. r. BREŽICE 780. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) in določil družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985 je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1985 sprejela naslednji ODLOK o proračunu občine Brežice za leto 1985 779. Na podlagi drugega odstavka 44. člena odloka o poslovnem času (Uradni list SRS, št. 23/82 in 27/82), 52., 119. in 121. člena statuta mest'1 Lj= bljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35,82 in 2/82) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 149. seji dne 16. aprila 1985 sprejel SKLEP o določitvi poslovnega časa prodajaln na ožjem območju turističnega predela mesta Ljubljane v letu 1935 1 člen S tem sklepom se določi začetek in konec poslovnega časa prodajaln na ožjem območju turističnega predela mesta Ljubljane in sicer: — v Čopovi ulici, — na Prešernovem trgu, — v Stritarjevi ulici, — na Mestnem 'trgu, — na Ciril Metodovem trgu in — prodajalne Elektrotehna-Melodija v Wolfovi 4. 2. člen Zaradi boljše oskrbe in celovitejše turistične ponudbe poslujejo prodajalne na območjih iz 1. člena tega sklepa vse dni v tednu, razen nedelje, od 9. dc 21. ure. 3. člen Poslovni čas iz prejšnjega člena tega sklepa velja v času poletne turistične sezone in sicer od 15. junija do 15. septembra. 4 člen Nadzor nad izvajanjeni j za sklep;-.,,qpraylj,a pristojna inšpekcija Mestne " uprave. 'ža . inšpekcijske službe. Z 1 člen Predvideni prihodki proračuna občine Brežice v letu 1985 znašajo Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo — sredstva izločena na poseben račun proračuna občine Breži :e, presežek nad dovoljeno porabo — obvezna proračunska rezerva — obveznosti iz preteklih let din 276,739.000 267,528.419 262.620 2,722.062 2,740.167 3,485.732 2. člen Od vseh izvirnih proračunskih prihodkov po 1. členu tega odloka se vlaga 10/o v rezervni sklad proračuna, razen presežkov izvirnih prihodkov nad dovoljeno porabo. 3. člen Prihodki od davkov občanov, ki se realizirajo nad višino rasti splošne porabe, opredeljene po 1. členu družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985, se izločajo na posebno partijo proračuna in se uporabljajo za obnovo in modernizacijo oddajnega in prenosnega sistema RTV in financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov ter za financiranje občinskih blagovnih rezerv. 4 člen Prihodek od taks na promet parklarjev in kopitarjev, del ki pripada občini, se v celoti prenaša na posebni račun pri Službi družbenega knjigovodstva, uporablja pa se za kritje stroškov pri zatiranju živalskih kužnih bolezni v občini. 5. člen 90 °/» prihodka od turističnih taks se prenaša na žiro račun Občinske turistične zveze Brežice, uporablja pa se namensko za pospeševanje turistične dejavnosti občine Brežice. 10 °/o prihodka bd turističnih taks pa se prenaša na račun Turistične zveze Slovenije. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih dohodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z Izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 7. člen Če prihodki ne pritekajo, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe oziroma spremembo občinskega proračuna. 8. člen V primeru, da posebna razporejena sredstva ne bodo med letom uporabljena, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 9. člen Izvršni svet odloča o sredstvih, s katerimi se bodo v okviru tega proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev občinskih upravnih organov z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v združenem delu. 10. člen Organi in drugi uporabniki srčdstev občinskega proračuna morajo uskladiti izvrševanje svojih nalog v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo z občinskim proračunom določena sredstva. Organi in drugi uporabniki družbenih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme občinskega sporazuma, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sredstev sklada skupne porabe. 11. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom in drugim uporabnikom družbenih sredstev odobrena iz občinskega proračuna, je odgovoren predstojnik (uporabnika) oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. 12. člen Če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem področju ne zadovoljujejo, ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi (zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma drugih uporabnikov), bo sprejela ustrezne ukrepe, s katerimi določi razporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni za katere so bila sredstva dana. 13. člen Prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo (po samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah), se uporabljajo v skladu z obstoječimi predpisi za modernizacijo in napredek organov uporabe in za zagotavljanje osebnih dohodkov skladno z družbenim dogovorom. 14. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva za ustrezne račune uporabnikom: — upravnim organom družbenopolitičnih skupnosti in regije — pravosodnim organom — družbenopolitičnim organizacijam — krajevnim skupnostim — ljudski obrambi in družjpeni samozaščiti — posebnim računom — drugim porabnikom. 15. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Za odredbodajalca je pooblaščen predsednik izvršnega sveta občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 16. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se pooblašča izvršni svet skupščine občine, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada. 17. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti do višine 500.000 din. 18. člen Izvršni svet skupščine občine je dolžan trimesečno spremljati gibanje splošne porabe in pri tem upoštevati določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Dosledno mora spremljati realizacijo izvrševanja nalog in programov za posamezna področja potrošnje. 19. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene so sestavni del tega odloka. 20. člen Bilanca prihodkov, splošni del razporeda prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 21. člen St. 400-4/85-1 Splošni del proračuna in razporeditev sredstev po posebnem delu proračuna se objavi v Uradnem listu Brežice, dne 25. aprila 1985. SRS. Predsednik 22. člen Skupščine občine Ta odlok začne veljati' osmi dan po objavi v Brežice Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Mirko Kambič 1. r. A. PRIHODKI Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna za leto 1985 B. ODHODKI Vrste prihodkov Znesek Razporeditev prihodkov po namenu Znesek 70 Del presežka prihodkov, prenesen iz 40 Sredstva za delo upravnih organov 124,643.300 preteklega leta ■ 553.769 41 Sredstva za posebne namene in dni- 71 Prihodki od davka od dohodka OŽD 250.000 ge namene za delo upravnih orga- 72 Prihodki od davkov od osebnih do- nov 19,960.370 hodkov 123,465.000 42 Sredstva za ljudsko obrambo in 75 Prihodki od davka od prometa pvo- družbeno samozaščito 10,742.787 izvodov in storitev, od davka pro- 44 Sredstva, prenesena drugim DPS in meta nepremičnin in pravic 55,070.000 SIS 61,577.863 74 Prihodki od davka na prihodek od 40 Sredstva za družbene dejavnosti 28,923.920 premoženjskih pravic in premože- 46 Sredstva za druge splošne družbene nja ter drugih davkov 25,635.000 dejavnosti 21,296.268 75 Prihodki od taks 20,355.000 47 Izločanje sredstev rezerv 2,740.167 77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki od organov in organizacij 43 Drugi odhodki 6,854.094 DPS 51,460.000 Prihodki skupaj 276,738.769 Odhodki skupaj 276,738.769 - Vse ostale poti uporabljajo in vzdržujejo občani 781. , in delovne organizacije, ki so uporabniki teh poti, Na podlagi 12. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 152. in 158. člena Statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih Skupnosti dne 23. aprila 1935 sprejela ODLOK o javnih poteh 1. člen S tem odlokom se ureja uporaba, vzdrževanje in gospodarjenje z javnimi potmi v Občini Brežice. 2. člen Za javne poti se štejejo vse prometne površine v javni rabi, dovozne vaške, poljske in gozdne poti, ki niso razvrščene v magistralne, regionalne, lokalne ali v ceste in javne površine, ki se urejajo z odlokom o komunalnih dejavnostih na območju občine Brežice (Uradni list SRS, št. 2/85). 3. člen Javne poti (v nadaljnjem besedilu: poti) se smejo uporabljati samo za promet in na način in pogojih, kot to določajo predpisi o prometu na javnih cestah. 4. člen Poti, ki so posebnega pomena za KS uporabljajo in vzdržujejo KS. Te poti določi KS s svojim aktom. Navedene poti se vzdržujejo iz sredstev, ki jih oblikujejo v smislu določbe statuta občine in iz sredstev samoprispevka. neposredno sami in na način, seboj sami dogovorijo. za katerega se med 5. člen Prepovedano je trajno ali začasno zasesti javno pot, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo, stresati, puščati ali metati na pot kakršnekoli predmete ali material, odvajati na pot meteorno vodo, gnojnico, odpadke ter druge tekočine, ali ovirati odtekanje meteorne vode s poti, delati karkoli podobnega, kar bi lahko poškodovalo pot ali objekte na poti ali oviralo in ogrožalo promet na njej. Posebna uporaba javne poti je možna le z dovoljenjem, ki ga izda KS. 6. člen Prepovedano je postavljati ob poti ograje, zasejati živo mejo, drevje, trto ali druge nasade, odlagati les, opeko ter druge materiale ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost poti ali drugače ovira ali ogroža promet, ali če se s tem poškoduje pot. 7. člen Za čezmerno uporabo poti si mora uporabnik pridobiti mnenje KS. Uporabnik je dolžan povrniti škodo na način z dogovorom s KS. 8. člen Poti morajo biti po potrebi opremljene s prometnimi znaki, katere postavitev in odstranitev odreja upravni organ, pristojen za promet. Predlog za postavitev prometnih znakov lahko zahteva tudi KS ali inšpektor za ceste. 9. člen Dela na vzdrževanju poti se lahko izvaja le na podlagi dovoljenja, ki ga izda upravljaiec ceste. Vzdrževalna dela je dolžna KS ali druga organizacija oziroma posameznik izvajati tako, da je zagotovljena varnost prometa. O vzdrževalnih delih mora obvestiti inšpektorja za ceste. 10. člen KS preko svojih organov zagotavlja stalno spremljanje stanja nad zagotavljanjem1 pogojev- za varen in neoviran promet. O vseh kršitvah odloka je KS ali drugi upravljaiec poti dolžan obvestiti inšpektorja za ceste. 11. člen Inšpektor za ceste izvaja splošni nadzor nad izvajanjem tega odloka in ukrepa v skladu s pooblastili. 12. člen Z denarno kaznijo od 50 do 5.000 din se kaznuje pravna oseba, če krši določbe 5. in 6. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 50 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba ali posameznik, ki stori prekršek iz posameznega odstavka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-5/85-1 Brežice, dne 25. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 782. Na podlagi šestega odstavka 13. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1985 sprejela ODLOK o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen 1 2 1. člen Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Brežice (Uradni list SRS, št. 10/81) preneha veljati. Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati vsi predpisi, ki so bili izdani na podlagi odloka iz prvega odstavka tega člena. 2. člen Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen določene z zveznim zakonom o sistemu druž- bene kontrole cen, opravlja v občini Brežice, Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Brežice. 3. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-7/85 Brežice, dne 25. aprila 1985. -• 1 Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 783. W B2lv9qžn>3 n s m minsvlavsibs s ,;•«> •*?' (? .3H5 ' f Na podlagi 41. in 44. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 25/83) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 ter Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice dne 19. aprila 1985 sprejela SPREMEMBE ODLOKA o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok predpisuje način zbiranja smeti in odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, proizvodni!, prometu in porabi v naselju in odlaganje smeti in odpadkov na določeno javno odlagališče. Ravnanje z uporabnimi odpadki ureja ta odlok le, če to izrecno določa. 2. člen Na območju naselja Čatež in Brežice (določeno z odlokom o priključitvi nekaterih naselij k naselju Brežice in o poimenovanju, spremembi območij ter združitvi nekaterih ulic v naselje Brežice) (Uradni list SRS, št. 38/81), razen področij k. o. Šentlenarta, Za-kota, Črnca in Trnja, ki niso v mejah sprejetih zazidalnih načrtov, je uvedeno obvezno zbiranje in organizirano odvažanje smeti in odpadkov na javno odlagališče. Obvezno zbiranje in organizirano odvažanje smeti in odpadkov na javno odlagališče se uvede tudi v vseh ostalih naseljih v občini Brežice oziroma za vsako krajevno skupnost, vendar šele z dnem. ko bo občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve, v soglasju s pristojno inšpekcijo na predlog krajevne skupnosti določil javno odlagališče. Javna odlagališča v naseljih oziroma KS se morajo določiti v. roku 3 let od sprejema tega odloka. Kolikor KS v tem roku ne bodo predlagale lokacije odlagališča, se bo zbiranje in odvoz smeti izdajalo s kontejnerji v obstoječe javno odlagališče, ki je v upravljanju pooblaščene organizacije. 3. člen Za zbiranje smeti in odpadkov (neuporabnih) je s tem odlokorn mišljeno zbiranje le-teh v za to določene , pospde za smeti ter organiziran odvoz na določeno odlagališče. Za odlaganje smeti in' odpadkov na javno odlagališče je s tem odlokom mišljeno na odlaganje smeti in odpadkov na določeno javno odlagališče, uničevanje mrčesa in glodalcev na odlagališča, zasipavanje, izravnava zemljišča, rekultiviranje odlagališča in podobno. Za zbiranje uporabnih odpadkov je s tem odlokom mišljeno zbiranje nepredelanih in predelanih uporabnih odpadkov na za to določeno odlagališče z namenom ponovne uporabe v proizvodnji. 4. člen Za smeti in odpadke (neuporabne) se štejejo: a) smeti In o«tanki hrane Iz zasebnih gospodinjstev, pepel, odpadne konzerve, škatle, porcelan, steklo, manjši kovinski, tekstilni in papirni odpadki, plastični predmeti, ostanki premoga in podobno, primerno za odlaganje v tipizirane posode za smeti — smetnjake in kontejnerje; b) odpadne snovi v manjših kosih ali količinah iz delovnih in drugih organizacij c) odpadne snovi in predmeti, ki jih zaradi velikosti, teže in podobno ni mogoče zbirati in odlagati v smetnjake ali kontejnerje, kot: — večji kosi embalaže, — odpadno pohištvo in kosi stanovanjske opreme, — nerabna vozila in deli vozil, — večji predmeti iz pločevine, kovine, lesa, plastike, gume in podobno — drugi večji neuporabni predmeti d) tekoči odpadki kot so fekalije in odplake. Uporabni odpadki: za uporabne odpadke se štejejo snovi ali predmeti v trdem, tekočem, ali plinastem stanju, ki se izločajo pri proizvodnji, prometu ali gospodinjstvu kot nepotrebni, lahko pa se ponovno uporabljajo v proizvodnji nepredelani ali predelani kot sekundarne surovine. 5. člen Komunalno dejavnost odvažanja in odlaganja smeti po tem odloku opravlja na področju občine Brežice komunalna organizacija združenega dela, ki jo za to pooblači občina (pooblaščena organizacija). Odvažanje uporabnih odpadkov opravlja organizacija Združenega dela, ki je zadolžena za organizirano dejavnost zbiranja, sortiranja, skladiščenja, transportiranja in nadzorovanega odlaganja odpadkov (Dinos). Odvoz smeti in odpadkov iz območij oziroma prostorov, navedenih v prvem odstavku 2. člena opravlja pooblaščena organizacija v drugem in tretjem odstavku 2. člena pa pooblaščena organizacija ali zasebnik sam. II. ZBIRANJE IN ODVAŽANJE SMETI Ut ODPADKOV 6. člen Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov ter manipulativnih prostorov so dolini odlagati smeti v tipizirane posode — smetnjake, oziroma izjemoma v PVC folijah. Odvoz smeti s kontejnerji se pravilom* izv*j* tam, kjer je večja količina smeti in odpadkov. Odvoz smeti in »dpadkov s kontejnerjem uredi pooblaščena organizacija z upravljalcem stavbe. Upravijalci stanovanjskih in poslovnih zgradb ter prostorov so dolžni skrbeti, da so smetnjaki in kontejnerji postavljeni na prostorih, ki jih določi pooblaščena organizacija. Ti prostori morajo biti dostopni delavcem in vozilom za odvoz smeti. Posamezne primere, ko ml mogoče priti v btitine st—e vanjske hiše ali drugega objekta s posebnim komunalnim vozilom, rešujeta sporazumno stranka in pooblaščena organizacija. Potrebne število smetnjakov a* kontejnerjev z* vsako stanovanjsko zgradbo oziroma poslovni prostor so dolžni nabaviti upravijalci teh prostorov na svoje stroške in sicer v skladu s pravilnikom e tsknššnlk ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 28/70). Posode za smeti — smetnjaki ali kontejnerji morajo biti pri novih objektih nabavljene, ko je zgradba pripravljena za vselitev, pri obstoječih objektih pa v roku 1 meseca po uveljavitvi tega odloka. 7. Sen Potrebo po zamenjavi dotrajanih smetnjakov in kontejnerjev ugotovi pooblaščena organizacija skupaj z upravljalcem zgradbe. Dotrajano posodo za odpadke mora zamenjati sam lastnik, uporabnik oziroma upravljalec stanovanjskega in poslovnega prostora, kolikor p* dotrajano posodo lastnik ne zamenja sam, opravi to pooblaščena organizacija na stroške lastnika, in sicer po 30 dneh, ko je pismeno opozorila lastnika dotrajane posode, da jo popravi ozirom* zamenja. Pooblaščena organizacija je dolžna zamenjati dotrajane smetnjake in kontejnerje na svoje stroške, če jih poškoduje pri opravljanju dela. 8. člen Lastnik oziroma uporabnik objekta je dolžan skrbeti, da so tipizirane posode — smetnjaki la kontejnerji za smeti in odpadke stalno pokriti, okolica pa primerno urejena. Tla okoli smetnjakov in kontejnerjev za smeti in odpadke mora očistiti tisti, ki jih onesnaži. Smetnjake mora redno čistiti lastnik oziroma uporabnik, vanj se ne smejo odlagati goreči odpadki. Kontejnerje je dolžna čistiti pooblaščena organizacija po posebni pogodbi z lastnikom, upravljalcem. Smetnjake mora uporabnik postaviti na pločnik do 7. ure. 9. člen Pri izdelavi zazidalnih načrtov ali načrtov posameznih zgradb je potrebno predvideti prostor za smetnjake ali kontejnerje. Prostori za smetnjake ali kontejnerje morajo biti za večje objekte vrisani tudi v lokacijski dokumentaciji. 1*. San Pooblaščena organizacija je AoHaa odvažati »meti in odpadke iz tipiziranih smetnjakov velikosti do 80 litrov 1 krat tedensko v naselje Krvdtic* ha Čatež. Iz obmoSJ, navedenih v dragem odstavku 3L fien* p* jih mora pooblaščena organizacija ali zasebnik odvažati po potrebi. Na ožjem območje naselje »režice la strnr pe ulicah: Ulica 31. maja, Vodnikova, Jurčičeva, Cemel-čeva, Levstikova, Trg dr. I. Ribarja, Cesta prvih borcev, Prešernova, Utica etata pravde, KzBčattt—m, Pag obzidjem, Pleteršnikova, Zidarska, Kajuhova, Milav-čeva do obvoznice, Gubčeva, Cankarjeva, Gregorčičeva, Hrastinska pot, Nazorjeva, Stiplovškova, Orehova aleja, Zupančičeva, Aškerčeva, Razlagova, Trdinova, Ilije Gregoriča, je dolžna pooblaščena organizacija odvažati smeti in odpadke iz tipiziranih smetnjakov velikosti do 80 litrov 2 krat tedensko. Odvoz smeti in odpadkov iz tipiziranih ' smetnjakov, ki presegajo velikost 80 litrov (kontejnerji), je pooblaščena organizacija dolžna izvajati po potrebi oziroma na način, da opravi odvoz polnih kontejnerjev. Ce je po mnenju občinskega organa za sanitarno inšpekcijo in komunalne zadeve zaradi naravnih smeti in odpadkov, obvezen pogostejši odvoz,' .se odvoz smeti in odpadkov opravi na podlagi pogodbe, ki jo sklene vsak uporabnikov s pooblaščeno organizacijo po dejanskih stroških odvoza. 11. člen Uporabniki so dolžni v zimskem obdobju zagotoviti dostop do tipiziranih posod za odvoz smeti in odpadkov, smeti pa se odvažajo v istih rokih oziroma v rokih, ki jih dopušča prevoznost cest in ulic. Pooblaščena organizacija je dolžna odvoz smeti organizirati takoj, ko so stavbe v določenem območju naseljene oziroma dane v uporabo. 12. člen Pooblaščena organizacija opravi reden odvoz smeti in odpadkov od posameznih vključenih naselij po \'naprej določenem sporedu voženj tako, da so presledki med dvema odvozoma enaki. Razpored voženj se lahko spremeni samo izjemoma, zaradi višje sile, težje okvare na vozilu, pomanjkanje goriva, odsotnosti delavcev, če jih ni možno takoj nadomestiti, vendar mora v tem primeru poskrbeti, da se ob prvem naslednjem odvozu poberejo vsi odpadki, ki so se pri uporabnikih v tem času nabrali. 13. člen Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti samo v posameznih vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo br.ezprašno polnitev, prevoz in praznitev za odvoz smeti in odpadkov iz smetnjakov ter s posebnimi vozili, ki so urejena za prevoz kontejnerjev. Iz območij oziroma prostorov, navedenih v tretjem odstavku 2. člena tega odloka, morajo organizacije ali zasebniki odvažati smeti in odpadke v vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo brezprašno polnitev, prevoz in praznitev, oziroma, da so zagotovljeni minimalni sanitarni pogoji. , 14. člen Odpadne snovi in predmete, ki jih zaradi velikosti, teže in podobno ni mogoče zbirati in odlagati v smetnjake in kontejnerje, je dolžan lastnik odvažati sproti in ne smejo ostati na javnem prostoru več kot 24 ur ter ne smejo ovirati javnega prometa. Ce lastnik oziroma uporabnik stanovanj, poslovnih in manipulativnih prostorov ne odstrani odpadne snovi v 24 urah, jih na njegove stroške odstrani pooblaščena organizacija. 15. člen Tekoče odpadke, kot so fekalije ih odplake je dolžan lastnik oziroma upravljalec stanovanjskih in poslovnih prostorov črpati in odvažati z vozili na način, da so zagotovljeni minimalni sanitarni pogoji, lahko pa to opravi tudi pooblaščena organizacija po naročilu. Okolica greznice in jaškov mora biti po izpraz-njevanju očiščena in po potrebi razkužena. 16. člen Pooblaščena organizacija je dolžna za območje mesta Brežice najmanj enkrat letno organizirati odvoz odpadkov snovi, (navedenih v 4. členu točka c). O točnem času odvoza obvesti občane z obvestili ali preko sredstev javnega obveščanja. f 17. člen Uporabne odpadke je obvezno odlagati v za to določene kontejnerje, ki morajo imeti označbo vrste odpadkov (papir, Steklo, tekstilni odpadki in podobno). Organizacija združenega dela, ki ima organizirano dejavnost zbiranja, sortiranja, skladiščenja in transportiranja uporabnih odpadkov, je dolžna omogočiti nadzorovano zbiranje in odlaganje uporabnih odpadkov. Lokacije kontejnerjev za uporabne odpadke določi občinski upravni organ-, pristojen za komunalne zadeve, na zahtevo organizacije združenega dela. 18. člen Organizacija združenega dela, ki ima organizirano dejavnost zbiranja, sortiranja, skladiščenja in transportiranja uporabnih odpadkov, je dolžna omogočiti zbiranje, odkup in odvažanje uporabnih odpadkov najmanj enkrat letno. Čas in prostor zbiranja in odvažanja uporabnih odpadkov mora omenjena organizacija javno objaviti z ob\'estili javnega obveščanja. Komunalna organizacija združenega dela. ki opravlja dejavnost odvažanja in odlaganja smeti in organizacija združenega dela, ki ima organizirano dejavnost zbiranja, sortiranja, skladiščenja, in transportiranja uporabnih odpadkov, se med seboj dogovorita o letnem odvažanju smeti in odpadkov, pri čemer naj se upošteva, da se organiziran odvoz uporabnih odpadkov opravi pred odvdzom smeti. 19. člen Organizacija združenega dela in nosilci osebnega 1 dela, pri katerih pri opravljanju dejavnosti nastanejo odpadki, ki jih sami ne morejo uporabljati, so pa sekundarni ali uporabni odpadki, so dolžni odpadke odlagati na določeno odlagališče tako, da jih je mogoče odkupiti ali kako drugače ekonomsko izkoristiti. Organizacija združenega dela za zbiranje uporabnih odpadkov je dolžna omogočiti odkup oziroma odvoz uporabnih odpadkov ter nadaljnjo uporabo Istih. IH. ODLAGALIŠČE ODPADKOV 20. člen Smeti in odpadke je dovoljeno odlagati le na za" to določena odlagališča, ki jih upravlja in vzdržuje pooblaščena organizacija ali krajevna skupnost. Javno odlagališče (za odlaganje smeti z območij, navedenih v prvem odstavku 2. člena tega odloka), določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, v soglasju s pristojno inšpekcijo. Z lokacijo za javno odlagališče smeti in odpadkov mora biti vnaprej določena namembnost uporabe zemljišča po prenehanju odlaganja. Lokacija mora biti določena v skladu s sanitarno-tehničnimi in vodnogospodarskimi predpisi. 21. člen Odlagališče smeti in odpadkov vzdržuje pooblaščena organizacija in KS, stroški vzdrževanja se vključijo v tarifo za odvoz smeti in odpadkov. Vzdrževanje odlagališča smeti in odpadkov obsega tedensko izravnavanje smeti in odpadkov ter pravočasno uničevanje mrčesa in glodalcev, izravnavo zemljišč in rekultiviranje odlagališč, vse v skladu z veljavnimi predpisi. Odpadkov na- -odlagališču ni dovoljeno sežigali brez predhodnega soglasja pristojne sanitarne in požarne inšpekcije. 22. člen Pooblaščena organizacija mora odstraniti vse smeti in odpadke z vseh mest, ki niso določena za odlagališča, po nalogu pristojnega inšpektorja, na stroške tistega, ki je smeti in odpadke odložil na nepraVem mestu. Odstranjevanje smeti in odpadkov opravi pooblaščena organizacija na stroške tistega, ki je smeti in odpadke odložil, sicer pa na stroške lastnika uporabnika oziroma upravljalca zemljišča, na katerem so smeti in odpadki, če po predhodnem opozorilu organa, pristojnega za sanitarno inšpekcijo, smeti in odpadke ne odstrani sam. IV. DOLOČANJE CEN ZA ODVOZ SMETI IN ODPADKOV 23. člen Merila in elemente za oblikovanje cen ter način ■plačevanja odvoza smeti in odpadkov določajo uporabniki in izvajalci v komunalni skupnosti v samoupravnem sporazumu o temeljih plana komunalne skupnosti. Cene za odvoz smeti in odpadkov veljajo, ko jih na predlog pooblaščene organizacije sprejme skupščina komunalne interesne, skupnosti. Cene anorajo biti usklajene z družbenimi usmeritvami. 24. člen Kolikor na območju, kjer je predpisan odvoz smeti, stanovanjski ali poslovni prostor ne bo v uporabi več kot tri mesece, je lastnik oziroma upravlja-lec na podlagi prijave pooblaščeni organizaciji oproščen plačila prispevka za odvoz smeti od časa prijave- 25. člen Odvoz smeti plačuje imetnik stanovanjske' pravice oziroma uporabnik poslovnega prostora. Odvoz smeti se plačuje za obdobje, ki ga določita upravijalec in pooblaščena organizacija. Obveznost plačila odvoza smeti nastane z dnem, ko pooblaščena organizacija na določenem območju organizira odvoz smeti in ga objavi uporabnikom storitev. 26. člen Lastniki, uporabniki oziroma upravljale! zgradb so dolžni dati pooblaščeni organizaciji točne podatke o površini stanovanja oziroma površini poslovnega prostora, oziroma številu članov družine In ga obve- stiti o vseh spremembah, ki vplivajo na obveznosti oziroma višino plačevanja odvoza smeti in odpadkov. Za stanovanjske površine se štejejo vse koristne površine stanovanjskih prostorov in pritiklin (kleti, garaže, drvarnice, shrambe in drugi podobni prostori, razen podstrešja), ne glede na to, ali so v sklopu stanovanjske hiše ali kot samostojni objekti. Za poslovni prostor se štejejo vsi prostori za proizvodnjo oziroma pridobitveno dejavnost in vsi pomožni prostori, ki služijo tej dejavnosti (zaprta skladišča in nadkrita skladišča z nadstrešnico). V. NADZOR 27. člen Nadzorstvo nad izvajanjem izvrševanja tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja pristojna inšpekcija ter organi milice, vsak za svoje delovno področje. VI. PREHODNE DOLOČBE 28. člen Obvezno je zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov na javno odlagališče v upravljanju pooblaščene organizacije in objektov in prostorov trgovske, obrtne, industrijske ter postranske dejavnosti, razen če so ti objekti v hribovitem predelu ali so težje dostopni vozilom pooblaščene organizacije. To določilo preneha veljati, ko se v krajevni skupnosti določi javno odlagališče kot to predvideva drugi in tretji odstavek 2. člena tega odloka. 29. člen Plačilo storitev zbiranja in odvažanja smeti In odpadkov po tem odloku začne s 1. 1. 1985. VII. KAZENSKE DOLOČBE 30. člen Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če smeti in odpadke ne odvaža v določenih rokih, 2. če ne zagotovi predpisani higienski način zbiranja in odvažanja smeti In odpadkov, 3. če ne vzdržuje odlagališč smeti v skladu • sanitarno-hlgienskimi predpisi, 4. če se ne ravna po predpisanem redu odlaganja smeti. Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba, pravne osebe, ki stori prekršek iz tega člena. Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz tega člena. 31. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če odvaža smeti in odpadke izven določenih odlagališč, 2. če se ne dogovori o sofinanciranju vzdrževanja, odlagališča za smeti, če ima organiziran lasten prevoz, 3. če nima tipiziranih posod, smetnjakov ali kontejnerjev za smeti In odpadke, postavljenih na določenem mestu. 4. če nima urejenega prostora za smetnjake ali kontejnerje, o. če smetnjake ali kontejnerje za smeti in odpadke ne pokrije ali če ne očisti tal okrog odlagališča ali če ne očisti smetnjake ali kontejnerje, 6. če ne nabavi potrebnega števila smetnjakov in kontejnerjev ali če jih ne nabavi v določenem času, 7. če smeti in odpadke ne vlaga v smetnjake in kontejnerje, 8. če uporabnik odpadkov ne odlaga v za to določene posode. Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz tega člena. 32. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Brežice (Uradni list SRS, št. 6/78). - 33. člen Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-2/84 Brežice, dne 19. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl politolog 1. r. 784. Skupščina občine Brežice je na podlagi 617., 619. in 620. člena zakona o združenem delu ter 163. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. H/78) na predlog Izvršnega sveta SO Brežice, na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1985 sprejela SKLEP o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v IMV Novo mesto, TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice I Skupščina občine Brežice ugotavlja, da so v IMV Novo mesto. Tovarna avtomobilskih prikolic, nastopile bistvene motnje v poslovanju in pri samoupravnih odnosih v celotnem IMV, zato v tej TOZD uvaja začasne ukrepe družbenega varstva za dobo do 1. 3. 1986. II II V času trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva se omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic: 1. Delavskemu svetu TOZD in izvršilnim organom se omeji odločanje glede: a) določanje poslovne politike b) določanje ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana c) odločanja in dajanja ter najemanja kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem v skladu s planom d) dajanje smernic in navodil izvršnim organom in poslovodnim organom ter nadzorovanja njihovega dela e) odločanja o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev ter razporejanja delavcev £) odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju ter o disciplinskih zadevah na drugi stopnji. 2. Imenuje se začasni kolektivni poslovodni organ za čas trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva, kateri prevzame vse pravice in obveznosti delavskega sveta oziroma njegovih izvršilnih teles v obsegu v omejeni pristojnosti ter organov, navedenih v 1. točki tega člena. III Skupščina občine Brežice imenuje za začasni kolektivni poslovodni organ: 1. Mokrovič Boruta — za predsednika 2. Prešiček Ivana — za člana 3. Vučajnk Ivana — za člana. Začasni kolektivni poslovodni organ je dolžan: — da izvršuje sklepe in usmeritve kolegijskega začasnega organa v SOZD IMV in sklepe ter stališča občinske skupščine, — da po usmeritvah kolegijskega začasnega organa SOZD IMV opravi prerazporeditve delavcev, poskrbi za učinkovito organizacijo in izvajanje upravljanja in vodenja ter racionalno organiziranost dela čn proizvodnega procesa; — da sodeluje s kolegijskim začasnim organom SOZD IMV pri proučitvi in predlogih za racionalno in učinkovito samoupravno organiziranost IMV Novo mesto ter ureditev odnosov s samoupravnimi splošnimi akti in poskrbijo za uresničitev predlogov; — da sodeluje s kolegijskim začasnim organom SOZD IMV pri zagotovitvi finančne sanacije in nadaljnjega poteka proizvodnje v TOZD ter pri definiranju nadaljnjega razvojnega programa TOZD in zagotovitve njegove realizacije in iskanje novih proizvodnih programov, če se ugotovi, da v sanacijsko razvojnem programu TC^ČD ne bi imela zagotovljene ekonomsko socialne varnosti; — da mesečno, poroča IS SO Brežice o izvajanju nalog in stanju v TOZD; — da najmanj tromesečno obvešča zbor delavcev o izvajihju nalog in stanju v TOZD; — da uskladi vse samoupravne akte z akti v DO oziroma SOZD ter z zakonskimi predpisi; — da poskrbi za objavo razpisa poslovodnega organa tri mesece pred pretekom teh ukrepov. IV Skupščina občine Brežice zadolžuje Izvršni svet SO Brežice, da tekoče spremlja izvajanje začasnih ukrepov družbenega varstva in da tromesečno o tem poroča delegatom Skupščine občine Brežice. V Vse stroške v zvezi z začasnimi ukrepi družbenega varstva je dolžna nositi IMV TOZD TAP Brežice. VI Zoper ta sklep imajo prizadeti pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SRS, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Ta sklep začne veljati takoj, ko ga sprejmejo zbori skupščine, zahteva za preizkus zakonitosti ne zadrži njegove izvršitve. vn Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 180-1/85-1 Brežice, dne 25. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipL politolog I. r. CELJE 785. Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 2. člena odloka o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Celje (Uradni list SRS. št. 13/85) izdaja komite za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Celje NAVODILO o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zasebni obrtniki), so dolžni občinskemu komiteju za družbenoekonomski razvoj pošiljati obvesti'-i o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati. Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve: Pa- Sku- pina Pod- sku- pina Naziv 1 2 3 4 PODROČJE 05 — GRADBENIŠTVO 0501 05010 050100 Visoka gradnja — cena mz stanovanja 0503 05030 050301 Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij — vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije, plinske instalacije in klimatiza-cijskih naprav 050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE 0605 06050 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji 711» X »It 060503 Storitve v cestnem prometu — storitve avtobusnih postaj 0600 06060 060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili 113 4 PODROCJB 08 — GOSTINSTVO IN TURIZEM 0801 Gostinstvo PODROČJE 69 — OBRT IM OSEBNE STORITVE 0901 09012 090121 Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil 090124 Storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom 090129 Druge storitve kovinsko predelovalne obrti 09013 090131 Izdelava in popravilo električnih izdelkov Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav 090139 Popravilo in vzdrževanje električnih strojev in dragih električnih aparatov in na- prav 09014 090140 Izdelava in popravilo lesenih predmetov 09015 090150 Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov 090160 Izdelava in popravilo predmetov iz usnja in gume 0902 09020 090201 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storit- ve 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil PODROČJE 10 — STANO-VANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA 1003 10039 100390 Druge komunalne dejavnosti — parkiranje in javne garaže — dimnikarske storitve — pogrebne storitve PODROČJE 11 — FINANČNE, TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE 1103 11030 110301 Javna skladišča in tržnice — storitve tržnice na debelo in na drobno PODROČJE 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE 1201 Izobraževanje 12019 120190 Drugo izobraževanje — ura vožnje z motornimi vozili 1203 12031 120312 Časopisno založniška dejav- noet 1 1 S 4 12036 120364 — lokalni politično informativni časopisi — predvajanje filmov 1302 13021 130211 PODROČJE 13 — ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO Dejavnost zavodov za dnevno 13023 130212 130231 bivanje otrok Dijaški in študentski domovi Socialno varstvo normalnih odraslih oseb 2. Organizacije združenega dela In zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oz. opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1) ime proizvoda oziroma storitve; 2) mersko enoto; 3) ceno proizvoda oziroma storitve; a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta; b) ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene; d novo ceno; d) odstotek povečanja; 4) vrsta cene (za proizvode): a) proizvajalska; b) veleprodajna; c) drobnoprodajna; 5) podatke o tem, kdo je sprejel sklep o povečanju cene: a) zbor delavcev; b) delavski svet; c) poslovodni organ; 6) datum sprejetja sklepa o povečanju cene; 7) datum začetka uporabe cene. Točki 5., 6. se nanašata samo na organizacije združenega dela. 4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje občinskemu komiteju za družbenoekonomski razvoj v enem izvodu. 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-3/85-3 Celje, dne 23. aprila 1985. Predsednik Občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj mr. Miloš Pešec 1. r. 786. Na podlagi sklepa o prispevku za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe (Uradhi list SRS, št. 4/80) ter določbe 4. točke 3. člena samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana OKS Celje za obdobje 1981—1985 sta zbor izvajalcev in zbor uporabnikov komunalnega gospodarstva SOKCS Celje na svoji seji dne 18. aprila 1985 sprejela SKLEP o spremembi prispevka za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe v občini Celje 1. člen Določi se nova višina prispevkov za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe in sicer: din L prispevek za priključitev n« javno vodovodno omrežje in za povečan odjem pitne vode: — za stanovanje v usmerjeni stanovanj- ski izgradnji (blokovna) 11.800 — za hišo individualne izgradnje 23.700 — za sekundarni liter za ostale porabnike 789.750 2. prispevek za priključitev na javno kanalizacijo: — za stanovanje v usmerjeni stanovanjski Izgradnji (blokovna) 8.150 — za hišo individualne izgradnje 11.640 — za priključitev ostalih porabnikov na osnovi populacijskega ekvivalenta — E (količina in stopnja onesnaženosti odpadne vode) 7.220 3. prispevek za priključitev na javno plinovodno omrežje in za povečan odjem plina: — za stanovanje v usmerjeni stanovanj- ski izgradnji (blokovna) a) za kuhanje 14.530 b) za kompletno oskrbo 29.050 — za hišo individualne Izgradnje a) za kuhanje t 14.530 b) za kompletno oskrbo 36.290 — za priključitev ostalih porabnikov za 1 MW priključne moči 1,248/250 2. člen Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. Predsednik Skupščine samoupravne občinske komunalno cestne skupnosti Celje Janez Gril 1. r. CERKNICA 787. Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 2. člena odloka o prenehanju veljavnosti odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 8/85) izdaja Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Cerknica NAVODILO o pošiljafiju obvestil o cenah zaradi spremljanja 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu zasebni obrtniki), so dolžni pristojnemu organu za cene v občini pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati. Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve: Pa- Sku-noga pine Pod- sku- pina Naziv 12 3 4 0501 05010 050100 0503 05030 050301 050302 060503 0606 06060 060602 0901 09012 090121 09013 090131 090132 09017 090172 0902 09020 090201 090202 PODROČJE 05 — GRADBENIŠTVO Visoka gradnja — cena m'1 stanovanja Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij — vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu — slikanje prostorov PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE Storitve v cestnem prometu — storitve avtobusnih postaj Prevoz potnikov s taksi avtomobili PODROČJE 09 — OBRT IN OSEBNE STORITVE. Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev Izdelava in popravilo električnih izdelkov Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav Izdelava živilskih proizvodov Klanje živine in predelava mesa — sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), svinjsko meso (kare in stegno), perutninsko meso (pitani piščanci — brojlerji) — hrenovke — kranjske klobase — suha slanina Osebne storitve in storitve gospodinjstvom Moške in ženske frizerske storitve: — moško striženje — hladna trajna — vodna ondulacija s pranjem las Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil: 12 3 4 — kemično čiščenje moške obleke — moških hlač — ženskega krila PODROČJE 10 — STANO-VANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA Druge komunalne dejavnosti — parkiranje in javne garaže — dimnikarske storitve — pogrebne storitve Javna skladišča in tržnice — storitve tržnic na debelo in na drobno PODROČJE 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE Izobraževanje Drugo izobraževanje — ura vožnje z motornimi vozili PODROČJE 13 — ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO — Dejavpost zavodov za dnevno bivanje otrok 2. Organizacije združenega dela in zasebni pbrt-niki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1) ime proizvoda oziroma storitve; 2) mersko enoto; 3) ceno proizvoda oziroma storitve: a) ceno na dan 31. decembra predhodnega' leta; b) ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene; c) novo ceno; d) odstotek povečanja; 4) vrsta cene (za proizvode); a) proizvajaška; b) v prodaji na debelo; c) v prodaji na drobno; 5) podatke o tem, kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene; 6) datum sprejetja sklepa o povečanju cene; 7) datum začetka updrabe nove cene; Točki 5) in 6) se nanašata samo na organizacije združenega dela. 4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Cerknica v enem izvodu na obrazcu, ki je sestavni del navodila. 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/85-2/3 Cerknica, dne 26. aprila 1985. Predsednik komiteja Drago Frlaa L r. 1003 10039 100390 1103 11030 110301 1201 12019 120190 1302 13021 130211 Naziv OZD oziroma obrtnika OBEAZEC za obvestilo o cenah zaradi spremljanja Cena proizvoda oziroma storitve 7»p, Proizvod oziroma St. storitev Merska enota na dan 31 ki se je dectmbra “porabljala do začetka predhodnega u^razbe nove nova ,, cena povečanja i * S 4 5 6 5:4 6:5 6:4 L Vrst* nesne cene: m) pcofasrsfriMr* b) v prodaji na debelo c) v prodaji na drobno 2. Naziv organa upravljanja, ki je sprejel sklep e povečanju cene proizvoda oziroma storitve: ------------------ 3. Datum sprejetja sklepa o povečanju cene proizvoda oziroma storitve: ------------------ 4. Datum začetka uporabe nove cene proizvod* oziroma storitve! ------------------ Točki 2. in 3. se nanašata samo n* organizacije združenega dela. m. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanj« prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za obdobje 1981—1985 je skupščina na seji obeh zborov dne 22. aprila 1985 sprejela B K L E P o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1985 dalje 1 2 3 4 5 6 7 8 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo: 1. delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, ki izvaja investicijska in druga dela v tujini; 2. delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju; 3. občanov zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja; 4. občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti; 5. delovnih ljudi, ki na območju skupnosti samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugih delovnih ljudi; 6. delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, fizičnih in civilnih pravnih osebah; 7. kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnem besedilu: združeni kmetje); 8. drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim pokli- cem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico (v nadaljnem besedilu: drugi kmetje); 9. in drugih občanov. 2. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela. brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini. 1. člen Delavcem, Id so v tujini na strokovnem Izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva izračunava tako, kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa). 4. člen Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosli pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto znesek. 5. člen Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo. Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti. Če občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov. 6. člen Višina prispevka za delovne ljudi iz 5. točke 1. člena tega sklepa, ki se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitčnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985, objavljenem v Uradnem listu SRS. 7. člen Delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. 8. člen Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 5. točke 1. člena tega sklepa in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti, prispevek za zdravstveno varstvo, kot akontacijo od najnižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz 7. člena tega sklepa: 9. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s fizičnimi in civilnimi pravnimi osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 101 %> oziroma 106 %> — zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. I.e-ta določa in objavlja v Uradnem listu SRS Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti. 10. člen Združeni in drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 8 “/o b) pavšal za kmetijsko gospodarstvo 1.900-din Prispevek v znesku 1.900 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njegove družinske člane, lastniki zemljišč. 11 11. člen Ca se združeni kmet odloči, da sl bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto. 12. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugimi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 880 din mesečno na posameznega upravičenca. 13. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 •/#. 14. Sen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek, za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6 “/o bruto prejemka v breme dohodka. 15. Sen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena. 16. člen Višina prispevka od osnov, določenih v 2., 3., 4., 5., 7., 9., 11. in 15. členu, se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah. 17. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljavnost sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 23/84 in 33/84) St 136/85 Cerknica, dne 22. aprila 1985. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica Igor Gornik L r. GROSUPLJE 789. Na podlagi 14. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/85), 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 190. či^na statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. aprila 1985 in . zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Sne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o družbeni kontroli cen v občini Grosuplje 1. člen Ta odlok Ureja vpršanje družbene kontrole cen iz pristojhosti občine Grosuplje in določa organ, ki v mejah pristojnosti Opravlja naloge družbene kontrole cen. Določbe tega odloka, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, se nanašajo tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti, smiselno pa se uporabljajo tudi za druge udeležence v proizvodnji, opravljanju storitev in blagovnem prometu. 2. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) predpisuje Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na predlog Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje ali Medobčinske gospodarske zbornice. 3. člen Če Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanje soglasja k cenam oziroma tarifam ali obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proizvodov in storitev, izvaja ta ukrep Komite za" družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje. 4. člen Strokovno analitične in upravne zadeve na področju' cen, ki so določene z Zveznim zakonom za organe za cene, opravlja v občini Grosuplje strokovna služba Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje. 5 6 5. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje določa, za katere' proizvode in storitve iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) morajo organizacije združenega dela pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatke, ki morajo biti v obvestilu ter roke in način pošiljanja podatkov. 6. člen Organizacija združenega dela se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 dinarjev, če ne pošlje obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatkov, ki morajo biti v obvestilu oziroma teh podatkov ne pošlje v roku in na način, kot to določi Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje. Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela. Za prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 dinarjev tudi posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha z delom Skupnost za cene občine Grosuplje. Arhiv in dokumentacijo Skupnosti za cene prevzame Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 5/81) in vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi; 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-4/85 Grosuplje, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 790. Na podlagi 1. alinee prVega odstavka 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8 82) in 191. čleria statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6'82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje 1. člen 2. člen odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo^ individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 16/77 in 38/83) se na koncu dopolni z novima odstavkoma, ki se glasita: Višine prispevkov iz tega člena se enkrat letno valorizirajo in sicer z indeksom cen pa drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. Valorizacija se opravi vsako leto do 30. UL 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-9/83 Grosuplje, dne 25. aprila 1935. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 191. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št, 13/74), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2., 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84), je Skupščina pbčine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje Opis elmenta opremljenosti S f >3 o ŠS8 ib p! §=» — priključek za bide 0,20 — drugi WC v stanovanjih večjih od 2,5 sobe 1,28 — hišni domofon 0,30 — centralna RTV antena s 5 programi 0,44 — signaliz. požara in okvare dvigal 0,10 — centralno prezračevanje kuhinje in sanitarij 1,79 — dušilci zvoka pri instalacijah 0,25 Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 1. člen Spremeni in dopolni se prvi odstavek 3. člena odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 2/81, 6/82, 8/83 in 21/84) tako, da se glasi: Poprečna gradbena cena za m* 2 3 koristne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča in za vrednost zemljišča znaša na dan 31. 12. 1984 na območju občine Grosuplje 41.618,55 din. Pri izračunu gradbene cene za novejše objekte, ki vsebujejo elemente opremljenosti sodobne gradnje se upošteva določen odstotek na poprečnoc'gradbeno ceno določeno v drugem odstavku tega člena, ki znaša: Opis elementa opremljenosti * g |I Š ? o Pl — boljša toplotna izolacija K = 0,68 W/m2 K (0,60 Kcal/m2 K0 C) 2,18 — PVC ali luxaflex rolete 1,69 — furnirana vratna krila 0,93 — samo termopan zasteklitev 1,70 — trojna zasteklitev (1 termopan + 3 m/m steki.) 2,68 — trajna fasada + prani beton (4,67 V« + + 0,22 %>) 4,89 — zvočna in požarna zaščita vhodnih vrat v stanovanju 0,81 — priključki za kalorimeter in instal. tople vode (brez števcev) 0,65 — skupni hišni kalorimeter 0,08 — zasilna razsvetljava stopnišča, vetrolova in strojnice, topi. postaje 0,41 — agregat za zasilno razsvetljavo 0,38 — prezračevalni dušilni ventili ob oknih 0,20 — plinske omarice s števci na stopnišču 0,89 — premična oprema zaklonišča 0,81 — požarne stopnice 0,76 — protipožarna vrata stopnišč v vseh etažah 0,54 — protidimna zaščita stopnišča ' 1,94 2. člen Četrti člen se spremeni tako. da se glasi: Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju občine Grosuplje za III. stopnjo opremljenosti znašajo na dan 31. 12. 1984 9.509,00 din na m2 koristne površine, od tega: — 60 "/o za individualno potrošnjo v znesku — 5.705,40 din — 40 u/o za kolektivno potrošnjo v znesku — 3.803,60 din. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan pp ofejavi v Uradnem listu SRS. , St. 38/2-85 Grosuplje, dne 26. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1, r. 792. Na podlagi 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) ter 18. člena dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o občinskih priznavalninah 1. člep . Z odlokom o priznavalninah udeležencem NOV se določi: — upravičence do občinskih priznavalnin, — vrste občinskih priznavalnin, — skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin, — financiranje občinskih priznavalnin. 2. člen Priznavalnina se lahko podeli samo tistim upravičencem iz 1. člena tega odloka, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Grosuplje. 3. člen Pravico do občinske priznavalnine imajo! 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vbjne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943, do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobro vol j ci iz vojn 1912—1918. 4. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gi- • banja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju- priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami: 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo: 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po oredpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju: 4. žrtvam fašističnega nas!lja z najmanj 20-od-stotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 5. člen Občinske priznavalnine so: 1. stalne 2. občasne 3. enkratne 6. člen Udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 °/o najnižje pokojnine. Konflsija iz 13. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 7. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 6. člena tega odloka, če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 8. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici priznavalnine, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva. 9. člen Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina največ do 100 ?/o zneska najnižje pokojnine, za vse upravičence pa do 80 °/o zneska najnižje pokojnine. Komisija odloči, da je izjemoma lahko najvišja stalna priznavalnina tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV občinske skupščine. Pri določanju stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 10. člen Ce se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine; Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene. V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, upravičenec izjemoma zadrži priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. 11. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna 'priznavalnina znaša največ 150 % najnižje "pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz G. člena tega odloka. 12. člen Pravico do stalne - priznavalnine iz G. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena lega odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in inva1' ’ kem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje U odloka. 13. člen O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV občinske skupščine po določbah tega odloka. O pravici do priznavalnin oseb iz 4. točke 4. člena tega odloka odloča komisija potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo v smislu 1. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 14. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 15. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega odloka se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine. 16. člen Postopek za uveljavitev priznavalnin se začne na predlog stranke, družbenopolitičnih organizacij ali po uradni dolžnosti. 17. člen Stalna priznavalnina pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. 13. člen Odločbo o podelitvi občinske priznavalnine izda po sklepu komisije iz 13. člena tega odloka upravni organ, ki je pristojen za zadeve borcev in invalidov. 19. člen Zoper odločbo o podelitvi, prenehanju ali spremembi občinske priznavalnine je dovoljena pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve na Republiški komite za borce in vojaške invalide Ljubljana. 20. člen Dosedanje občinske priznavalnine se mora postopoma uskladiti z določbami tega odloka do 31. 12. 1985. 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih priznavalninah (Uradni list SRS, št. 21/79). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. St. 191-2/79 Grosuplje, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 793. Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 5. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 16/8% izdaja Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje NAVODILO o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu zasebni obrtniki), so dolžni pošiljati Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati. Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve: Pa- noga Sku- pina Pod- sku- pina Nashr 1 2 3 4 9501 05010 050100 PODROČJE 05 — GRADBENIŠTVO Visoka gradnja 0503 05030 050301 — cena m* stanovanja Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu Napeljava, popravilo in vzdr- ževanje gradbenih instalacij — vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije 12 S 050302 0605 06050 060502 .060503 0606 06060 060602 0901 09012 090121 09013 090131 090132 09017 090172 0902 09020 090201 090202 1003 10039 100390 4 12 3 4 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu — slikanje prostorov 1103 11030 110301 Javna skladišča in tržnice — storitve tržnic na debelo in na drobno PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji Storitve v cestnem prometu — storitve avtobusnih postaj Prevoz potnikov s taksi avtomobili PODROČJE 09 — OBRT IN OSEBNE STORITVE Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev Izdelava in popravilo električnih izdelkov Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav Izdelava živilskih proizvodov Klanje živine in predelava mesa — sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), svinjsko meso (kare in stegno), perutninsko meso (pitani piščanci-brojlerji). — hrenovke — kranjske klobase — suha slanina Osebne storitve in storitve gospodinjstvom Moške in ženske frizerske storitve: — moško striženje — hladna trajna- — vodna ondulacija s pranjem las Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil: — kemično čiščenje moške obleke — moških hlač — ženskega krila PODROČJE 10 ST ANO VAN J-SKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASE-BJA IN PROSTORA Druge komunalne dejavnosti — parkiranje in javne garaže — dimnikarske storitve — pogrebne storitve 1201 12019 1203 12031 PODROČJE 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE' Izobraževanje 120190 Drugo izobraževanje — ura vožnje z motornimi vozili — tečaj strojepisja 120312 Časopisno založniška dejavnost — lokalni politično informativni časopisi 1302 13021 13023 PODROČJE 13 — ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 130212 Dijaški in študentski domovi 130231 Socialno varstvo normalnih oseb 2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kpntrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1) ime proizvoda oziroma storitve; ■ 2) mersko enoto; 3) ceno proizvoda oziroma storitve: a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta; b) ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene; c) novo ceno; d) odstotek povečanja; 4) vrsta cene (za proizvode): a) proizvajalska; b) v prodaji na debelo; c) v prodaji na drobno. 5) podatke o tem, kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene; 6) datum sprejetja sklepa o povečanju cene; 7) datum začetka uporabe nove cene. Točki 5) in 6) se nanašata samo na organizacije združenega dela. ’ 4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje v ene izvodu na obrazcu, ki je sestavni del navodila. 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 38-6/85 Grosuplje, dne 25. aprila 1985. Predsednik Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Janez Bajc 1. r. Obrazec za obvestilo o cenah zaradi spremljanja Naziv OZD oziroma zasebnega obrtnika Cena proizvoda oziroma storitve / •s 2 n -•a3 Š.Sg CJ Zap. Proizvod oziroma Merska na dan 3 cembra nega le ki se je Ijala do uporabe cene 1 Št. storitev enota > Ve povečanja 1 2 3 4 5 6 5:4 6:5 6:4 1. Vrsta nove cene: a) proizvajalska b) ' v prodaji na debelo c) v prodaji na drobno 2. Naziv organa Upravljanja, ki je sprejel sklep o povečanju cene proizvoda ozirofna Storitve: ............................. 3. Datum sprejetja sklepa o povečanju cene proizvoda oziroma storitve: ......... ................................-..... 4. Datum začetka uporabe nove cene proizvoda oziroma storitve: ..........................:....i........-...-.......... Točiti 2. in 3. se nanašata samo na organizacije združenega dela HRASTNIK 791. Na podlagi 199. in 200. člena statuta občine Hrastnik in 39. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik za obdobje 1931—1985 so zbor združenega dela Skupščine občine Hrastnik in zbor uporabnikov in izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik na skupnem zasedanju, dne 23. aprila 1985 sprejeli S K I. E P o sprejemu dodatne prispevne stopnje za pokrivanje izgube Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik iz leta 1984 v letu 1985 1 2 1. člen Za pokrivanje izgube Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik iz leta 1984 v letu 1985 se uvede dodatna' prispevna stopnja v višini 1,49 %> od osnove BOD iz dohodka organizacij združenega dela materialne proizvodnje. Sredstva za pokritje izgube iz leta 1984 se bodo zbirala do višine primanjkljaja v letu 1984, t. j. 24,829.104 din. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1985. St. 92/85 Hrastnik, dne 23. aprila 1985. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik Dušan Grašič 1. r. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik Matija Koritnik 1. r. KAMNIK 795. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 243. člena stu*uta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 16. aprila 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za obmdčjč zazidalnega otoka BP-2 v Kamniku 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja, da so spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka BP-2 v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za ob-1 dobje 198i—1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84). 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-2 je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora Kamnik pod št. 64/85 z dne 12. 3. 1985 in so izdelane za potrebe dejavnosti malega gospodarstva oziroma obrti na območju med tovarnama Alprem In Stol. 3. člen Spremembe • in dopolnitve zazidalnega načrta se javno razgrnejo v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v prostorih krajevne skupnosti Duplica, Jakopičeva 11, za območje krajevne skupnosti Duplica, za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. 4. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik. 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-33/85 Kamnik, dne 16. aprila 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. . ■J96. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18'84) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 16. aprila 1985 sprejel SKLEP 9 javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SP-2 in SS-3 šmarna 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja, da so spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠP-2 in ŠS-3 Smarca v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1981—1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št 18/84). 2. Člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠP-2 in ŠS-3 Smarca je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora Kamnik pod št. 63/85 dne 15. 3. 1985 in so izdelane za potrebe dejavnosti malega gospodarstva oziroma obrti za otok ŠP-2, sprememba zazidalnega območja ŠS-3 Smarca pa določa traso nove ceste v tem območju. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se javno razgrnejo v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg' 1 in v Kulturnem domu v Šmarcl za območje krajevne skupnosti Smarca, za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. 4 «kea Organizacije »iruienega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnilr 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-32/85 Kamnik, dne IG. aprila 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. 797. Na podlagi 32. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 16. aprila 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za razširitev pokopališča v Podgorju 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja da je ureditveni načrt za razširitev pokopališča v Podgorju v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1931—1935 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84). 2. člen Ureditveni načrt za razširitev pokopališča je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora Kamnik pod št 248/83 z dne 23. 11. 1983. 3. člen Ureditveni načrt za preureditev pokopališča v Podgorju se - javno razgrne v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v Kulturnem domu v Podgorju za območje krajevne skupnosti Podgorje, za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. 4. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik. 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-31/85 Kamnik, dne 16. aprila 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. KOČEVJE “98. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) hi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. marca 1985 sprejela SKLEP o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo L čkret S tem ridepom »e določi je osnove bs vtiHne prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. ,2. člen Prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev plačujejo delovni ljudje — kmetje (razen združenih kmetov): a) od katastrskega dohodka od negozdnih povr-Hn in dohodka od gozda r vtUnt 8 •/*, b) pavšal na kmeti jako goepodaratve LOtedia. Prispevek v znesku 2.000 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je 'jremenjen g preužitkom, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in spadajo ali ne, med njegove družinske člane, lastniki zemljišč. S. člen Delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. 4. člen Delovni ljudje, ki se jim ugotavlja osebni dohodek od opravljanja samostojne dejavnosti, plačujejo, dokler ta osebni dohodek za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti ni dokončno ugotovljen, 'prispevek za zdravstveno varstvo kot akontacijo od zneska najnižje pokojninske osnove. 5 6 5. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji (združeni kmetje) ter druge osebe v delovnem razmerju s fizičnimi ali civilnimi pravnimi osebami ali delovnimi ljudmi, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od izbranih osnov za izvajanje svojega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te osnove so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. 6. člen Združeni kmetje iz 5. člena tega sklepa, ki se odločijo, da si v zdravstveni skupnosti zagotovijo tudi pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, plačujejo prispevke za socialno varnost od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer osnova ne more biti nižja od 4. kategorije, določene s sklepom skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto. T. Se* Osnova za obračunavanje In plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dceežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske In delovne razmere v tao-jlnl. Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova m plačilo prispevkov in za uveljavljenja pravic far adravstvenega varehra ohrečiota- va tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih dol v tujini. 8. člen Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom In tujo organizacijo. Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tud! osnova za odmero pravic do socialne varnosti. Če občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov. 9. člen Osnova za Izračun prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki na območju skupnosti samostojno opravljajo z osebnim delom in lastnimi sredstvi gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim po predpisih ugotavlja dohodek, je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 33/80). 10. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka. 11. člen Višina prispevka iz 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah iz pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih na področja družbenih dejavnosti. 12. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 700 dinarjev mesečno na posameznega upravičenca. Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske. 13. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 e/o. 14. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6 6/o bruto prejemka v breme dohodka. 15. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila druga okoliščina iz 1. odstavka tega člena. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Uradni list SRS, št. 13/84) in sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Uradni list SRS, št. 27/84). 17. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za čas od 1. januarja 1985 dalje. St. 113/6-1/82 Kočevje, dne 26. marca 1985. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Bnrao Cigllč 1. r. LAŠKO 799. Skupščina občine Laško je na podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1985 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka v občini Laško 1. člen V odloku o uvedbi samoprispevka v občini Laško (Uradni list SRS, št. 39/81, 29/83, 11/84 in 16/84) se v 5. členu v prvem odstavku spremeni znesek 109,979.430 din in nadomesti z novim zneskom ^>236,243.711 din«. V prvi alinei se spremeni znesek 51,323.734 din in nadomesti z novim zneskom "-110,247.922 din«. V drugi alinei se spremeni znesek 58,566.696 din in nadomesti z novim zneskom "125,995.789 din«. 2. člen Spremeni se 6. člen In se glasi: "S sredstvi samoprispevka, ki so namenjena za gradnjo šolskih objektov se bo financiralo izvajanje naslednjih skupnih programov: 1. za pokritje kreditnih obveznosti do izgradnje šolskih objektov iz II. samoprispevka v znesku 2. za izgradnjo telovadnice v Radečah, ki je opredeljen v družbenem planu za srednjeročno obdobje 1981—1985 v znesku 3. za pričetek izgradnje prizidka k osnovni šoli »Anton Aškerc« v Rimskih Toplicah v znesku 4. za pripravljalna dela in odkup zemljišča za osnovno šolo v Debru v znesku Skupaj: 3. člen Spremeni se 8. člen in se glasi: "S sredstvi samoprispevka, ki so namenjena za gradnjo komunalnih objektov v krajevnih skupnostih, se bodo izvajali programi posameznih krajevnih skupnosti, ki so opredeljeni v srednjeročnih planih. Vsaki KS pripada od skupno zbranih sredstev samoprispevka sorazmerni delež glede na število zaposlenih občanov v posamezni KS. Ta delitev je naslednja: din 28,131 35,443.875 6,538 8,237.605 8,390 10,571.047 2,443 3,078.077 3,013 3,796.253 10,389 13.089.703 3,010 3,792.473 3,184 4,011.706 21,687 27,324.707 6'407 8,072.550 2.410 3.036.498 2.516 3,170 054 1,882 2,371.241 125,995.789 din 5,178.000 86,577.616 15,970.628 2,521.678 110,247.922 KS Laško KS Rečica KS Marija Gradec KS Vrh nad Laškim KS Breze KS Rimske Toplice KS Sedraž KS Jurklošter KS Radeče KS Zidani most KS Vrhovo KS Jagnjenica KS Svibno 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-3/85 Laško, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 800. Skupščina občine Laško je na osnovi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRŠ, št. 21-1081/82) na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1985 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o Izvršitvi proračuna za lete 1984 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Laško za leto 1984, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Laško. 2. Ben Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1984 je naslednja: L Proračun — skupni prihodki — skupno porabljeno - — presežek prihodkov za prenos v naslednje leto 133,117.524,56 133,029.961,45 87.563,05 2. Denarna sredstva rezervnega sklada: — skupni prihodki 1,599.002,53 — skupno porabljeno 1,210.233,50 — presežek prihodkov za prenos 388.769,05 3. člen Sredstva stalne rezerve v znesku 388.769,03 din se po zaključnem računu za leto 1984 prenesejo na prihodke stalne rezerve leta 1985. 4. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna po glavnih namenih za leto 1984 je sestavni del odloka. 5. Men Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/85 Laško, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za lete 1984 Prihotm Znesek prihodkov Glavni namen Splošni razpored prihodkov Znesek odhodkov 02 Davek od osebnega dohodka 45,359.056,00 01 Dejavnost organov DPS 86,000.509,00 03 Prometni davek 43,871.084,00 02 Financiranje LO 6,209.999,95 04 Davki na prihodek od premože- 03 Negospodarske investicije 8,641.73846 nja in premoženjskih pravic in 05 Dopolnilna sredstva drugim DPS 2,675.038,06 drugi davki 1,256.891,50 06 Druge splošne družbene potrebe 2,968.532,00 05 Takse 7,189.274,50 07 Druga namenska sredstva 21,802.138,00 07 Prihodki po posebnih predpisih, 08 Proračunska rezerva 1,421.760,00 prihodki UO in drugi prihodki 10,685.439,27 17 Nerazporejeni prihodki 1,095.248,06 08 Prihodki drugih DPS 22,648.000,00 18 Izločena sredstva od prihodkov od 10 Prenešena sredstva iz preteklega davkov občanov po DD 4,215.000,00 leta 2,107.779,23 Presežek proračuna za 1984 87.583,06 Skupaj splošni razpored prihod- Skupaj prihodki 133,117.524,50 kov 133,117.524,50 801. Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1985 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1985 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Laško za leto 1984 I Zaključni račun davkov občanov občine Laško se na predlog posebne komisije potrdi. n Zaključni račun izkazuje: 1. obremenitve 2. odpisi 3. plačila 4. skupaj razbremenitve 5. davčni zaostanek din 167,669.980,95 14,928.474,70 151,745.537,75 166,674.012,45 995.968,50 m Zaključni račun katerega je dne 8. aprila 1985 pregledala strokovna komisija imenovana s sklepom občinske skupščine občine Laško, št. 111-2/85 z dne 25. marca 1985 in ugotovila, da je pravilno sestavljen ter obsega: 1. bilance 2. bruto bilanco 3. pregled skupno doseženega prometa 4. pregled zaostankov in preplačil davčnih zavezancev 5. zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 400-6/85 Laško, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 802. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 617., 618., 622. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 169. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1985 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v TOZD Pleskoobloga, Ljubljana, Dolenjska cesta 158, v sestavi DO Zaključna dela v gradbeništvu Zagrad I Naziv sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v TOZD Pleskoobloga, Ljubljana, Dolenjska cesta 158, v sestavi DO Zaključna dela v gradbeništvu Zagrad (Uradni list SRS, št. 36/84) se spremeni tako, da se glasi: »Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Pleskoobloga, Ljubljana, Dolenjska cesta 158.-« II Drugi odstavek VII. točke sklepa se spremeni tako, da se glasi: »Začasni organ družbenega varstva opravlja dela in naloge v DO Pleskoobloga s polnim delovnim časom od 1. marca 1985 dalje in prejema za svoje delo 20 o/o višje nadomestilo osebnega dohodka, kot je to predvideno v samoupravnih splošnih aktih DO Pleskoobloga za dela in naloge individualnega poslovodnega organa. m Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. IV Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na sodišče združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. St. 017-4/84 Ljubljana, dne 24. aprila 1985. , .- predsednik - 4 zbora združenega dela - Skupščine občine r\ Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar 1. r. LOGATEC 803. Na podlagi 14., 15. in 18. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o družbeni kontroli ccn 1. člen Odlok ureja nekatera vprašanja družbene kontrole cen v občini Logatec. Določbe tega odloka, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, se nanašajo tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti, smiselno pa se uporabljajo tudi za druge udeležence v proizvodnji, opravljanju storitev in blagovnem prometu. 2. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen SRS predpisuje Izvršni svet Skupščine občine Logatec. 3. člen Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, ki so določene z zveznim zakonom za organe za cene, opravlja Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Logatec . 4. člen Ce Izvršni svet Skupščine občine Logatec predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanje soglasja k cenam oziroma tarifam ali obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proizvodov in storitev, izvaja ta ukrep komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. 5. člen Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje določa, za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter drugi udeleženci v proizvodnji, opravljanju storitev in blagovnem prometu, pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatke, ki morajo biti v obvestilu ter roke in način pošiljanja podatkov. 6. člen Organizacija združenega dela se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 dinarjev, če ne pošlje obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatkov, ki morajo biti v obvestilu oziroma teh podatkov ne pošlje v roku ali na način, kot to določi komite za družbenekonomski razvoj in družbeno planiranje (5. člen v povezavi s 1. členom). Z denarno kaznijo od 5000 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 dinarjev tudi posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha z delom Skupnost za cene občine Logatec. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Občinske skupnosti za cene občine Logatec (Uradni list SRS, št. 10/81) in vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/80 Logatec, dne 25. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 804. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Logatec za leto 1985 1. člen Povprečna gradbena cena 1 m2 koristne stanovanjske površine za leto 1904 znaša brez stroškov komunalnega urejanja 48.973 din. 2. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 0,6 •/• od povprečne gradbene cene, določene v prejšnjem členu. 3. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja srednje stopnje opremljenosti znašajo: — stroški za individualne komunalne naprave za m2 stanovanjske površine 2.915 din. — stroški za kolektivne komunalne naprave za m1 koristne stanovanjske površine 4.373 din. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških, komunalnega urejanja zemljišč v občini Logatec za leto 1984 (Uradni list SRS, it. 21/84). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-15/81 Logatec, dne 25. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 805. Na podlagi 115. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 30/83) ter na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih pri gravimetrijski točki št. 3 v Logatcu 1. člen Da se zagotovi nemoteno opravljanje geodetskih del, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenem znamenju — gravimetrijska točka št. 3. Splošna prepoved gradnje velja za nadzemne objekte v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja. -2. člen Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih objektov velja na delu parcele št. 94 k. o. Dol. Logatec. 3. člen Meja območja prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah zemljiško-katastrskih načrtov v merilu 1 :1440 in na kopiji temeljnega topografskega načrta v merilu 1 : 5000. Načrte hrani in vzdržuje občinska geodetska uprava, na vpogled so občanom, organom in organizacijam v prostorih te občinske geodetske uprave. 4. člen Investitorji posameznih nadzemnih objektov pri točki navedeni v 1. členu tega odloka, so dolžni priložiti k lokacijski dokumentaciji soglasje. Republiške geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja se vloži pri občinskem geodetskem organu. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. fct. 610-5/85 Logatec, dne 25. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 806. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Logatec za obdobje 1981—1985 je skupščina na seji obeh zborov dne 22. aprila 1985 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od L 1. 1985 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo: 1. delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, ki izvaja investicijska in druga dela ▼ tujini: 2. delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju; 3. občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja; 4. občhnov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti; 5. delovnih ljudi, ki na območju skupnosti samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugih delovnih ljudi; 6. delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, fizičnih in civilnih pravnih osebah; 7. kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje); 8. drugih kmetov hi članov njihovih gospodar- stev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico (v nadaljnjem besedilu: drugi kmetje); 9. In drugih občanov. 2. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini. 3. člen Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa). 4. člen Občani zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske. 5. člen Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo. Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti. Če občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov. 6. člen Višina prispevka za delovne ljudi iz 5. točke 1. člena tega sklepa, ki se jim ugotavlja dohodek je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985, objavljenem v Uradnem listu SRS 7. člen Delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se določijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. 8. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s fizičnimi in civilnimi pravnimi osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 101'/o oziroma 106 %> zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Le-tega določa in objavlja v Uradnem listu SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti. 8. člen Združeni in drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 9,6 %> ,b) pavšal za kmetijsko gospodarstvo 2000 din. Prispevek. v znesku 2000 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zaleonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njegove družinske člane, lastniki zemljišč. 10. člen Ce se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v *bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto. 11. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške ^ujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 900 din mesečno na Posameznega upravičenca. 12. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 "Z.. 13. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa, za delavce-upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce-kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu In poklicne bolezni po stopnji 8 •/• bruto prejemka v breme dohodka. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno var-»tvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih m -iserih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega Člena. 15. člen Višina prispevka od osnov, določenih v 2., 3., 4„ 5., 7., 8., 10. in 14. členu, se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah. 16. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 14/84, 27'84, 34/84). St. 06-10/82 Logatec, dne 10. aprila 1985. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Logatec • Alojz Sajovec 1. r. MOZIRJE 807. Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 15. aprila 1935 sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Mozirje za leto 1985 1. člen , S tem sklepom se za leto 1935 določijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985, opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov, določi stopnja in višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo iz dohodka in iz osebnih dohodkov obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedena v pregledu stopenj davkov tn prispevkov Iz OD za financiranje splošnih družbenih potreb v DPS In SIS na področju družbenih dejavnosti za leto 1W3 in »e objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor ni za posamezne zavezance posebej določeno s tem sklepom. 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetijski zavarovanci: 1. združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev najmanj tolikšen ali višji osebni dohodek, kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje, po stopnji 8,31 •/•; 2. združeni kmetje, ki so se na podlagi posebnega sklepa skupščine prijavili za pridobitev pravice do socialne varnosti, plačujejo prispevek po stopnji 2,55 °/o od osnove iz 1. točke tega člena; 3. združeni kmetje, ki ne dosegajo osebnega dohodka, opredeljenega v 1. točiti L člena oziroma j« . njihova (»varovalna osnova manjša od naj nižjega osebnega dohodka in drugi kmetje, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 18°/«, od kata-atoskmga dohodka negunrdnih površin ia vrednosti lesa doiočer^ga za posek v lent, za katero se odmerja prispevek in pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo v višini 2.300 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavezanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se mm njihovi Kemiji ukvarjajo a kmetijsko dejavnostjo . 6. člen Davek od kmetijstva se odmerja in plačuje po stopnji, ki je določena za skupino katastrskih občin, v kateri ima zavezanec glede na višino katastrskega dohodka pretežni del svojega zemljišča. t. a«! Katastrske občine se razvrstijo v posamezne skupine po 1. točki 5. člena tega odloka. Zap. št. Katastrska občina ^?tp* Katastrska občine i. Gaj a) prva skupina 4. Zg. Bistrica 2. Slovenska Bistrica 5. Zg. Polskava 3. Sp. Polskava • •. ■.>? saeabovsicn«; 1. C i gonea b) druga skupina . . 6. Sp. Ložtj.ica aitlenčM; 2. Črešnjevec 7. Sp. Nova vas 3. Kovača vas 8. Sentovec 4. Laporje 9. Visole 5. Pekel 1. c) tretja skupina Brezje pri Oplotnici 16. Prebukovje 2. Brezje pri Poljčanah 17. Pretrež 3. Bukovec 18. Ritoznoj 4. Gabernik 19. Stanovsko 5. Gladomes 20. Stopno 6. Hošnica 21. Studenice 7. Jelovec 22. Štatenberg 8. Lušečka vas 23. Vrhloga 9. Modraže 24. Vrhole pri Slov. 10. Ogljenšek Bistrici 11. Okoška gora 25. Vrhole pri Laporju 12. Oplotnica 26. Zg. Ložnica 13. Pečke 27. Zg. Grušovje 14. Pokoše 28. Zlogona gora 15. Poljčane 29. Zabljek 1. Bojtina d) četrta skupina 10. Malo Tinje 2. Božje 11. Ošelj 3. Dežno 12. Planina 4. Frajhajm 13. Rep 5. Hrastovec 14. Smrečno 6. Jurišna vas 15. Stari grad -7. Kalše 16. Urh 8. Kot 17. Šmartno na Pohorju 9. Koritno 18. Tinjska gora 8. člen Davka od kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki o tj zemljišč: a) na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, jablane, hruške, slive — za dobo 8 let b) na katerih se zasadijo novi nasadi lešnikov ter druga sadna drevesa — za dobo 4 let c) na katerih se zasadijo novi vinogradi — za dobo 5 let. Oprostitve po tem členu se priznajo pod pogojem, da obsegajo površine zasajenih parcel najmanj 20 arov zemljišča. 9. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah, na katerih se gojijo sadovnjaki in vinogradi, zaradi elementarnih nezgod manjši za 50 •/• ali več, se zavezancem davka od kmetijstva zniža v naslednjem letu odmerjeni davek od kmetijstva za polovico v prejšnjem letu priznane olajšave. 10. člen Davka od kmetijstva so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din. Zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni davka od kmetijstva po katastrskem dohodku, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana. Zavezanci davka od kmetijstva, ki imajo pretežni del zemljišč v IV. skupini katastrskih občin, so oproščeni davka od kmetijstva, s pogojem, da katastrski dohodek negozdnili zemljišč zavezancev, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov, in združenih kmetov, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, ne presega zneska 65.400 din, oziroma da katastrski dohodek negozdnih površin ostalih zavezancev ne presega zneska 21.800 din. Zneski v tem odloku, ki so vezani na višino katastrskega dohodka, se valorizirajo z vsakokratno valorizacijo katastrskega dohodka, in sicer tako, da se povečajo za povprečen odstotek valorizacije katastrskega dohodka. 11. člen Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na v šino dohodkov prizna posebna olajšava, s pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in da zavezanec vloži sredstva v višini najmanj 50 e/e katastrskega dohodka, vendar najmanj 80.000 din. Višina olajšave je odvisna od višine vlaganj in se določi po naslednji lestvici: Višina vlaganj v dinarjih Stopnja olajšave nad 80.000—160.000 30 nad 160.000—240.000 40 nad 240.000—320.000 50 nad 320.000—450.000 60 nad 450.000—600.000 70 nad 600.000 80 <- otv Olajšava se prizna od odmerjenega davka od kmetijstva, razen od davka na dohodek od gozda. Olajšava se prizna največ za dobo treh let, odvisno od višine vlaganj glede na katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka po naslednjih merilih: — za dobo 3 let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 400 % katastrskega dohodka ali nad 100 "/o ostanka čistega dohodka; — za dobo 2 let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 300 0/o do 400 e/o katastrskega dohodka ali nad'80'A-dd 100 V« ostfinka čistega dohodka; — za dobo 1 leta za ostale zavezance. Višina vlaggnj' glede na katastrski dohodek oziroma pstiftek tnsVega1 dohodka se ugotavlja po podatkih za leto, V katerem so bila sredstva vložena. Vlogo za priznanje olajšave po tem členu vloži zavezanec pri občinski upravi za družbene prihodke Slovenska Bistrica takoj po izvršeni investiciji, vendar najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta. O priznanju olajšave po tem členu odloča komisija za davčne olajšave pri občinskem komiteju za družbenoekonomske odnose. Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, predloži občinski komite za družbenoekonomske odnose do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. Zavezancem davka od kmetijstva, ki so vključeni- v družbeno organizirano- proizvodnjo, sprejemajo, in- izpolnjujejo obveznosti setvenih pianov občine, se s pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, prizna davčna olajšava, in sicer: a) 70 »/o za kmete, ki imajo sklenjeno kompleksno letno pogodbo in upoštevajo strokovni kolobar, ki zajema vso proizvodnjo na kmetiji in ga pripravi strokovna služba Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica, ter oddajo Kmetijski zadrugi 350 kg žive teže mlado-pitanega goveda ali 1.500 1 mleka ali 20.000 kg sadja ali 6.000 kg grozdja na 1 ha; b) 50°/o za kmete, ki se vključujejo v proizvodnjo pšenice z 20 “/o in sladkorne pese ter oljne repice z 10%> njivskih površin, ki so primerne za te kulture; c) 30 “/o za kmete, ki ne morejo sejati pšenice, sladkorne pese ali oljne repice, prodajo pa Kmetijski zadrugi najmanj 350 kg žive teže mladopitanega goveda ali 1.500 1 mleka na 1 ha površine ter nimajo sklenjene kompleksne letne pogodbe. V enakem odstotku se olajšava prizna kmetom, ki imajo pretežni del svojih zemljišč v IV. skupini katastrskih občin in prodajo Kmetijski zadrugi najmanj 250 kg žive teže mladopitanega goveda ali 1.000 1 mleka na ha površine. Olajšava se prizna ob letni odmeri davka zavezancem, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo. Zavezanci, ki jim je bila priznana davčna olajšava, pa pogojev za olajšavo niso izpolnili, bodo po preteku leta za znesek priznane olajšave naknadno obremenjeni. Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica je dolžna do 1. marca zagotoviti podatke o davčnih zavezancih, ki so v preteklem letu izpolnili sprejete obveznosti po sklenjenih pogodbah in do 30. aprila podatke o zavezancih, ki so se vključili v družbeno organizirano proizvodnjo v tekočem letu. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov, se prizna davčna olajšava, s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 60 V« zneska enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo 5 let in znaša 80 "/o za vsako leto odmerjenega davka od kmetijstva, vendar skupna olajšava za v$a leta ne sme presegati 40 */o vloženih sredstev. Zavezanec mora izkazati, da je gradnja malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov v občini, in predložiti dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahteve za davčno olajšavo takoj po izvršeni investiciji oziroma najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. 14. člen S tem odlokom se predpisujejo še naslednje davčne olajšave v obliki znižanja odmerjenega davka: 1. Zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišče'tako, da se oblikuje kompleks' skupne proizvodnje; se' prizna naslednja olajšava: Doba Stopnja združevanja olajšave nad 1—3 leta 25 nad 3—6 let 35 nad 6 let 50 od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 2. Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna olajšava in sicer: 1* — za zakup nad 1 do 3 leta 30 — za zakup nad 3 do 5 let 50 — za zakup nad 5 do 7 let 70 — za zakup nad 7 let 100 od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 3. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad. 4. Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka za vsakega takega otroka. 5. Zavezancem, ki imajo zemljišče na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, se prizna olajšava v višini 100 % od odmerjenega davka teh zemljišč. 6. Zavezancem, ki imajo zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav onemogočeno, se prizna olajšava v višini 100 % od odmerjenega davka teh zemljišč. 7. Zavezancem, ki imajo zemljišča, na katerih se z njihovimi investicijami izvede melioracija, se prizna 100-odstotna olajšava davka, ki odpade na taka zemljišča, za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let. 8. Zavezancem, ki imajo zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, se prizna 50-od- stotna olajšava odmerjenega davka od takega zemljišča za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let. V. OBCINSKT DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 15. člen Občinski davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se odmerja: 1. po dejanskem dohodku 2. v pavšalnem letnem znesku 3. v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku). 16. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja; 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev V gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja. 1. Davek po dejanskem dohodku 17. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 32 %>. Stopnja davka iz prvega odstavka tega člena je za 5 odstotnih točk višja za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, oziroma za 10 odstotnih točk višja za zavezance, ki 'občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane. 18. člen Zavezanci, ki pod pogoji iz 54. a člena zakona o davkih občanov vlagajo sredstva v razširitev dejavnosti, katere vzpodbujanje je v skladu z načrtovanim razvojem drobnega gospodarstva v občini, uveljavljajo v letni davčni napovedi znižanje davčne osnove do 40% za dobo največ 5 let. Olajšavo po prvem odstavku tega člena uveljavljajo zavezanci, ki opravljajo naslednje dejavnosti: a) stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere storitve: parketarstvo. teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, polaganje tapet, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, cementninarstvo, krovstvo, stavbno kleparstvo, kleparstvo, ključavničarstvo, brusaštvo, inšta-laterstvo za vodovod, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinštalaterstvo, popravljanje motornih vozil, avtokleparstvo, ličarstvo, finomehanika, popravilo kmetijske mehanizacije, gostinstvo; b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve; mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, avtoelek-tričarstvo, mizarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, vul-kanizacija, optika, kovaštvo, popravljanje športnih rekvizitov; c) osebne In druge osebne storitve: krojaštvo, šiviljstvo, pletiljstvo, umetno krpanje . tkanin, čevljarstvo, mizarstvo, mehanika motornih koles in dvokoles. tesarstvo, sodarstvo in izdelovanje kadi iz lesa, kolarstvo, žaganje drv, lončarstvo, popravljanje kmetijske in gradbene mehanizacije, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, kemično čiščenje, pranje in likanje perila, čiščenje prostorov in oken, nega obraza in telesa, pedikura; s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči. Zavezanci, ki imajo sklenjene kooperacijske pogodbe z obrtnimi zadrugami ali organizacijami združenega dela in pod pogoji iz 54. a člena zakona o davkih občanov vlagajo sredstva v razširitev dejavnosti, V letni davčni napovedi, uveljavljajo znižanje davčne osnove do 35 % za dobo največ 5 let. 19. člen Zavezancu, davka, ki je dodatno zaposlil nove de-1 lavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna pri odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 20. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, katerih razvoj sp želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka za naslednje dejavnosti : a) stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve, naštete v 18. členu tega odloka pod a) — za 20%; b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve, naštete v 18. členu tega odloka pod b) — za 30%; c) " osebne in druge storitve, naštete v 18. členu tega odloka pod c) — za 40 %; s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 “/o letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči. Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se glede na delež takega prihodka v celotni dejavnosti odmerjeni davek zniža za: — 5 %, če znaša odstotni delež takega prihodka od 10—20 % — 10 %, če znaša odstotni delež takega prihodka od 20—30 % — 15 °/e, če znaša odstotni delež takega prihodka od 30—40*/. — 20 %>, če znaša odstotni delež takega prihodka od 40—50 % — 25 %>, če znaša odstotni delež takega prihodka nad 50 °/o. Zahtevek za davčno olajšavo po prejšnjem odstavku vloži zavezanec praviloma skupno z davčno napovedjo oziroma najkasneje do izdaje odmerne odločbe. K zahtevku mora priložiti potrdilo o prejemu znaka kvalitete. 21. člen Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarske dejavnosti, se prizna davčna olajšava za prvo leto v višini 100 "/o, za drugo leto v višini 50 "/o, za tretje leto v višini 25 °/o odmerjenega davka, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni, voditi. Ta olajšava r.e velja za avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo in bifeje. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Sieje se, da je zavezanec pričel z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če ni prej opravljal sorodne "ispodarske dejavnosti. Davčne olajšave iz prvega -dstavka tega člena ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od sorodnikov I. dednega reda že opravlja enako ali sorodno gospodarsko dejavnost .v skupni ali samostojni obratovalnici. Če nastane dvom o tem, kaj je šteti za sorodno gospod-reko dejavnost, daje mnenje o tem pristojni občinski komite za družrenoekonomske odnose. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno dejavnost v določen-dovoljeni obratovalnici, pa se. mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztek’a, se na novo pridruženemu, zavezancu prizna davčna olajšava samo z.a čas. ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. Olajšava po določbah prvega Odstavka tega člena se tudi ne prizna zavezancem, ki opravljajo go . tinsko dejavnost in uporabljajo za svojo dejavnost prostore, ki so imeli še v letu pred pričetkom opravljanja obrtne dejavnosti značaj gostinskih prostorov. 22. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža za: — B */«, če znaša odstotni delež izvota 5—10 •/• — 10«/», do 20°/o če znaša odstotni delež Izvoza nad 10 — 15 e/o, do 30 »/o če znaša odstotni delež izvoza nad 20 — 25 "/o, do 50 °/o če znaša odstotni delež izvoza nad 30 — 35 "/o, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 •/». Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih za- vezanec opravi v tujini prek organizacije združenega dela, in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. / Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo oziroma najpozneje do izdaje odmerne odločbe. Zahtevku mora predložiti potrdilo delovne organizacije oziroma obrtne zadruge, iz katerega mora biti razvidna dinarska vrednost izvoženega blaga oziroma storitev. 23. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov. Olajšava se prizna pod pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov v občini in da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 60 "/o enoletnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu V SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 40 Vo vloženih sredstev in ne 1,000 000 dinarjev za vsa tri leta. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčno odmerjene odločbe za ustrezno odmerno leto in ji predloži dokaze o vloženih sredstvih. 24. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 %> od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 25. člen Zavezancem davka, obdavčenim po dejanskem do-hodku, se v skladu s 4. točko 52. člena zakona o davkih občanov priznajo izdatki za kulturne in telesnokuitur-ne namene v višini do 20 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 26. člen Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost . kot postranski poklic, se davčne olajšave priznajo le po 18., 20., 22. in 23. ter 25. členu tega odloka. 27. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah od 18. do 28. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 V* odmerjenega letnega davka tistega leta, v katerem se davčna olajšava realizira, s tem da se olajšava iz 19. člena in 100-odstotna olajšava iz 21. člena v navedeno omejitev ne všteva. 2. Davek v pavšalnem letnem sneeku 28. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo dejavnost v manjšem obsegu pod pogoji, ki so navedeni v 57. členu zakona o davkih občanov. 29. člen Višina letnega pavšalnega zneska je odvisna od: — vrste dejavnosti — opremljenosti delavnice — obsega dela — načina dela — vrste dela — lokacije obrtne delavnice — delovne sposobnosti zavezanca — doseženega dohodka v preteklih letih oziroma od dohodka, ki ga dosegajo v enaki ali sorodni dejavnosti zavezanci, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek. Pavšalni letni znesek odmerjenega davka znaša najmanj 5 •/« enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 30. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve, se prizna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja pavšalnega letnega zneska, in sicer: — za stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve, naštete v 18. členu tega odloka pod a) — 25 Vo — za storitve gospodinjstvom in tehnične storitve,/ naštete v 18. členu tega odloka pod b) — 30 V» — za osebne in druge storitve, naštete v 18. členu tega odloka pod c) — 40 “/• — za druge dejavnosti — 20 •/•. Olajšava se prizna za dobo 5 let, odvisno od višine vlaganj in sicer: — za dobo 1 leta, če zavezanec vloži od 20 °/o do 40 •/# poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, — ža dobo 2 let, če zavezanec vloži od 40 % do 60 •/• poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, — za dobo 3 let, če zavezanec vloži od 60 °/o do 30 •/• poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, — za dobo 4 let, če zavezanec vloži od 80 %> do 100 •/» poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, — za dobo 5 let, če zavezanec vloži nad 100 •/• poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 31. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oziroma višinskih krajih z manj kot 500 prebivalci v strnjenem naselju, in zavezanci, ki opravljajo prevoz oseb z avto taksijem. Olajšava po prvem odstavku tega Sena se prizna, če zavezanci Izpolnjujejo pogoje Iz prvega odstavka 57. člena zakona o davkih občanov. 32. Se* Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju, ali za delo nezmožne diužinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 "/o poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih 'se plačujejo davki ter pokojnine, in to za zavezance in vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni znesek dohodka vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 33. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki so starejši — moški od 65 let, ženske od 60 let — in opravljajo storitveno dejavnost pretežno za občane brez uporabe dopolnilnega dela drugih delavcev, sc oproščeni davka od obrtne dejavnosti. 33. a člen Zavezancem davka, borcem NOV, se pod pogoji iz 32. člena prizna davčna olajšava v višini 10 V« od odmerjenega davka. 33. b člen Zavezancem davka, ki so dodatno zaposlili nove delavce, se pod pogoji iz 19. člena pavšalni letni znesek davka zniža za 20 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu za vsakega dodatno zaposlenega delavca. 33. c člen , Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se priznavajo tudi davčne olajšave po 23. in 24. členu tega odloka. 3. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti 34. člen Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti plačujejo zavezanci v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka: 1. po stopnji 10 e/e od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, ter od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti; 2. po stopnji 25 V« od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od do- hodkov, doseženih s prodajo izdelkov ro$ne izdelave, ki jih ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno; 3. po stopnji 40 od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti fn od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke tega člena. 35. člen Dohodki, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke, dohodki, ki jih dosežejo invalidi s 100'/o telesno okvaro, dohodki, ki jih dosežejo osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela, dohodki, doseženimi z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, dohodki, doseženimi s spravilom kmetijskih proizvodov in dohodki od opravljanja storitev za kra-ievne skupnosti ter dohodki zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih in dohodki, doseženi z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi Predpisi, so oproščeni plačila davka po odbitku. Z., dohodke, dosežene z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij, v občini Slovenska Bistrica, se davek po odbitku zniža za 50 "/o. VI. O" 'tNSKI DAVEK OD pOHODKA \y POKLICNIH DEJAVNOSTI 36. člen Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti se od- me1 'a: 1. po dejanskem dohodku 2. v pavšalnem letnem znesku 3. po odbitku 1. Davek po dejanskem dohodku 37. člen Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 32 °/o. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se °d poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega Pomena (odvetništvo), odmerja davek od ostanka či-Hega dohodka po stopnji 10 %>. Stopnja davka iz prvega odstavka tega člena je za odstotnih točk višja za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, oziroma za 10 odstotnih točk višja za zavezance, ki priložnostno pridobivajo dohodek, če se od takih dohodkov ne plačuje davek iz avtorskih pravic in če takšna dejavnost ni z zakonom izrecno prepovedana. 37. a člen Določbe 19.. 21., 24. in 25. člena tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti, ki jim je opravljanje dejavnosti glavni po- tile hi so na tej osnovi pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovani. 1. Davek v pavialnem letnem znesku 38. člen Pavšalni letni znesek odmerjenega davka znaša najmanj 2 •/» enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 39. člen Višina letnega pavšalnega zneska davka je odvisna od: — vrste dejavnosti — obsega dela (če ne opravlja storitev poln delovni čas) — od izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje poklicne dejavnosti. 40. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve, se prizna davčna olajšava v višini 30 °/o od pavšalno odmerjenega davka za dobo do 5 let pod pogoji, navedenimi v drugem odstavku 30. člena. Za zavezance, obdavčene v pavšalnem letnem znesku, se smiselno uporabljajo določbe 24., 32., 33. a in 33. b člena tega odloka. 3. Davek po odbitku 41. člen Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitim plačujejo zavezanci, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ali ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju, pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov, doseženih s priložnostnim delom občanov, če ne plačujejo davka po dejanskem dohodku ali v pavšalnem letnem znesku. Tak dohodek mora zavezanec prijaviti ter obračunati in plačati davek v petnajstih dneh od dneva, ko prejme dohodek. Davek po odbitku plačujejo zavezanci po stopnji 40 ”/o, za dohodke, dosežene z opravljanjem poklicnih dejavnosti za kulturno-umetniška in športna društva. Turistično društvo Slovenska Bistrica ter organizacije RK, pa po stopnji 20 Ve. Davka po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik. VIL OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 42. člen Davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku, pla- čujejo zavezanci od ostanka čistega dohodka v naslednji višini: — za dohodke od avtorskih pravic 32 °/o — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5 °/o. 43. člen Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, plačujejo davke po odbitku v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic 20 °/o za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 3 °/o — za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe od patentov in tehničnih izboljšav 20 %> — za dohodke iz 1. odstavka 82. a člena zakona o davkih občanov 40 °/». 43. a člen Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 42. in 43. člena odloka, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, se povečajo za 50 %>. 43. b člen Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav uporabljajo določila teh sporazumov. VIII. OBČINSKI DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 44. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: Osnova od do Stopnja 50.000 15 50.000 100.000 20 100.000 150.000 25 150.000 200.000 35 200.000 250.000 45 250.000 '300.000 55 300.000 65 45. člen Stroški vzdrževanja in upravljanja, enoletne amortizacije ter stroški obratovanja se priznajo v vi- • šini: — za stanovanjske prostore in opremljene sobe " 50 •/• — za poslovne prostore, garaže in. počitniške hišice 30 e/e. 46. člen Davek na dohodke iz premoženja se ne plačuje, če dohodki, doseženi z oddajanjem opremljenih sob, letno ne presegajo zneska 7.000 din. 47. člen Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko ustreznih organizacij (turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in podobno), se prizna davčna olajšava v višini 30 %> od odmerjenega davka. IX. OBČINSKI DAVEK OD PREMOŽENJA 48. člen Stopnje davka od premoženja se predpisujejo v naslednji višini: 1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: Osnova din do 1,000.000 0,10 nad 1,000.000 do 2,000.000 0,20 nad 2,000.000 do . 4,000.000 0,30 nad 4,000.000 do 6,000.000 0,45 nad 6,000.000 do 8,000.000 0,65 nad 8,000.000 do 10,000 000 0,85 nad 10,000.000 1,00 2. Prostori za počitek oziroma rekreacijo Osnova din '/# do 1,000.000 0,60 nad 1.000.000 do 3,000.000 0.80 nad 3,000.000 do 6,000.000 1,00 nad 6,000.000 do 10,000.000 1,30 nad 10,000.000 1,50 3. Poslovni prostori Osnova din do 1,000.000 0,15 nad i.ooo.ooo' do 2,000.000 0,35 nad 2,000.000 do 3,000.000 0,55 nad 3,000.000 do 4,000.000 0,75 nad 4,000.000 do 5,000.000 1,00 nad 5,000.000 1,25 4. Plovni objekti — nad 8 in do 9 m dolžine 20.000 din in po 8.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5 %>. Plovni objekti, stari nad 15 let, se ne obdavčujejo. 49. člen Vrednost stavbe oziroma prostorov za počitek oziroma rekreacijo se ugotavlja na podlagi davčne napovedi po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81). • Obrazec davčne napovedi iz prejšnjega odstavka tega člena predpiše občinska uprava za družbene prihodke. 50. člen Vrednost točke določa skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Slovenska Bistrica najkasneje do 31. januarja vsakega leta. Za ugotovitev vrednosti se upošteva vrednost. točke v letu pred letom, za katerega se odmerja davek. 51. člen Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ne presega dvajsetkratnega poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 52. člen Zavezancem za davek od premoženja na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 •/« za vsakega nadaljnjega člana. 53. člen Davek od premoženja se plačuje vnaprej. Odločba o odmeri davka od premoženja je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. X. OBČINSKI DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 54. člen Davelc na dohodke od iger na srečo plačujejo zavezanci od vsakega dohodka po stopnji 15 %. Davek po tem členu se ne plačuje, če vrednost posameznega dohodka ne presega 10.000 din. XI. POBIRANJE DAVKOV 55. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga oziroma akontacije za davek če zavezanec na podlagi poslovnih knjig dokaže: a) da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen; b) da gre za začasno plačano nesposobnost, nastalo zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov; c) da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov ali izvrševnje njegove dejavnosti. Obročno plačilo ali odlog plačila se dovoli na posebno vlogo zavezanca. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno plačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. 56. člen Poroštveno izjavo sme občinska' uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca Presega 20 °/o obveznosti, odmerjenih za zadnje leto, in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz zavezančevega premoženja ni uspela. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 57. člen Določbe 22. člena tega odloka se uporabljajo že Pri odmeri davka za leto 1932. 58. člen Z dnem, ko. začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Medobčinski uradni vestnik, št. 7/78, 3/79, 9/80, Uradni list SRS, št. 11 in 22/81 ter 12/82). 58. a člen Zavezanci davka od premoženja so dolžni vložiti napoved do 31. januarja 1984. Zavezanci davka od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, ki niso vložili napovedi do 31. januarja 1984, so dolžni vložiti napoved najkasneje do 31. maja 1985. ' Lastniki plovnih objektov so dolžni vložiti davčne napovedi do 31. maja 1985 oziroma v 30. dneh po prvi registraciji plovnega objekta. Napoved vložijo na obrazcih, ki jih predpiše občinska uprava za družbene prihodke. 58. b člen • Oprostitve iz dosedanjega 8. člena odloka pod a) veljajo do izteka priznane dobe oprostitve. 59. člen Izvajanje tega odloka spremlja občinska uprava za družbene prihodke. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipL oec. I. r. 813. Na podlagi 13. in 14. člena zakona o sisteme družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 3/85) ter na podlagi 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 33. seji zbora združenega dela n 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 985 sprejela ODLOK nekaterih vprašanjih s področja cen v občini Slovenska Bistrica 1. člen Ta odlok določa organe, ki opravljajo družbeno kontrolo cen na območju občine Slovenska Bistrica. 2. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve na ravni občine predpiše Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica. 3. člen Strokovne analitične in upravne zadeve na področju cen, ki so določene z zveznim zakonom za organe za cene, opravlja v občini Slovenska Bistrica občinski komite za družbenoekonomske odnose. 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha z delom Občinska skupnost za cene občine Slovenska Bistrica. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Občinske skupnosti za cene občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 21/80) in vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. £t. 1/1-38-4/85 Slovenska Bistrica, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r. 814. Na podlagi 97. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, šk 1/79, 6/83), družbenega dogovora o pospeševanju kmečkega turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/81), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80, 22/81 in Uradni list SRS, št. 1/82) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 33. seji zbora združenega dela in 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o urejanju kmečkega turizma I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Kmečki turizem je kmetijska dopolnilna dejavnost tržno usmerjene kmetije, katere nosilec je lahko samo kmet ali družinski član, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju, kjer je to zemljišče ali njegov del, in z osnovno kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja določene dohodke. Kmečki turizem se lahko razvija z namenom ustvarjanja dodatnega dohodka le na urejeni kmetiji. Razvoj kmečkega turizma je del splošnega turističnega gospodarstva in zahteva kompleksno ureja? nje celotne vasi oziroma infrastrukturnih objektov. II. OBLIKE KMEČKEGA TURIZMA 2. člen Poznamo stacionarni kmečki turizem in izletniški kmečki turizem. 3. člen V okviru stacionarnega kmečkega turizma so vključene soba s polnim, penzionom, soba s polpenzionom, prenočišče z zajtrkom, počitniška . hifica. ali počitniško stanovanje in prostor' za kampiranje' V okvir izletniškega kmečkega turizma spadajo kmetje, ki pridelujejo pretežni del hrane, ki jo nudijo gostom, izletnikom in organiziranim skupinam. 4. Sen Izletniški kmečki turizem je namenjen občanom ob koncu tedna in ob praznikih, in le izjemoma med tednom za organizirane skupine. in. POGOJI IN IZVAJANJE KMEČKEGA TURIZMA ’ • '■ "■ ii' v ..'t O -'.v " -• : •" •’ ' ' 7 5 . člen Kmečka družina, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo kmečkega turizma, mora pripravljati in prodajati pretežno lastne kmetijske proizvode in nuditi bivalne prostore gostom na dogovorjenem kakovostnem nivoju. 6. člen Kmečka hiša mora biti urejena tako, da po svoji notranji in zunanji urejenosti odraža pristnost kme-« čkega okolja, predvsem pa, da je v skladu s krajinsko varnostnimi izhodišči in pogoji o posegih v stavbno dediščino. Opremljenost bivalnih prostorov mora biti v skladu s kmečko arhitekturo, brez gostilniških elementov. 7. člen Priprava in nudenje hrane in vina poteka neposredno iz kuhinje oziroma kleti kmečkega gospodarstva. 8. člen Ce kmečka družina, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, ne pridela lastnega vina, sme točiti samo kupljena steklenična vina predvsem podravskega vinorodnega rajona, in sicer samo penzionskim, gostom in organiziranim skupinam. 9. člen Kmečka družina, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, naj bo v turistično privlačnem okolju z možnostjo sprehodov, izletov, nabiranja gozdnih sadežev, možnostjo rekreacije, kjer ni onesnažujoče industrije ter hrupnega prometa, vendar pa je možnost dostopa po urejenih poteh. 10. člen Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, mora imeti z organizacijo združenih kmetov dolgoročno pogodbo o proizvodnem sodelovanju in pogodbo o sodelovanju pri oddajanju kmečkih penzionov in nudenje storitev izletnikom. 11. člen Da se lahko kmečka družina ukvarja z dopolnilno kmetijsko dejavnostjo — kmečki turizem, mora biti vsaj ena oseba na kmetiji usposobljena za to dejavnost. 12. člen Ustrezno usposobljena, za izvajanje dopolnilne dejavnosti je oseba, ki ima kmetijsko gospodinjsko šolo ali gospodinjsko turistični tečaj, katerega učni program je sestavila Zadružna zveza Slovenije in je enoten za celotno SR Slovenijo, kakor tudi osebe s pridobljeno strokovno izobrazbo, po programu usmerjenega izbraževanja za gostinske usmeritve. Nosilec dejavnosti in osebje, ki pomaga pri izvajanju dejavnosti, mora imeti opravljen tečaj higienskega minimuma in biti zdravstveno pregledano, kar velja za obe vrsti kmečkega turizma. 13. člen V delo z gosti na kmeti ji, kf! se ukvarja'ž dopolnilno dejavnostjo, se smejo vključevati shmo najožji družinski člani.. Druge osebe se lahko' vključijo le na osnovi posebnega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa, v skladu z mnenjem strokovne službe območnega kmetijskega zavoda in strokovne službe Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica. 14. člen Nudenje storitev zunaj kmetije na-raznih prireditvah. zborovanjih, proslavah in ob drugih priložnostih ni dovoljeno. Izjemoma se- to dovoli, ko se celovito predstavlja kmetijska dejavnost na organiziranih prireditvah združenih kmetov v okviru Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica. Dovoljenje izda občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo. IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA 15. člen Na pobudo kmečke družine, ki želi dopolnilno opravljati dejavnost — kmečki turizem, pospeševalna služba temeljne zadružne organizacije, temeljne organizacije kooperantov ali območne kmetijske zemljiške skupnosti predlaga pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da ugotovi, če so podani pogoji za izdajo dovoljenja. 16. člen Pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo si pridobi mnenje območnega kmetijskega zavoda v soglasju s predlagateljem in strokovne službe Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica ter pristojnih inšpekcijskih služb, ki ugotovijo, ali so podani minimalni pogoji za izvajanje dopolnilne dejavnosti. 17. člen Strokovna služba območnega kmetijskega zavoda in kmetijska zadruga: — ocenjujeta ustreznost kmetije za kmečki turizem. pri čemer je potrebno oceniti turistično vrednost območja, saj se lahko kmečki turizem razvija samo v krajih z naravnimi lepotami in rekreacijskimi privlačnostmi, — skrbita za izobraževanje družine, predvsem kmečke žene. kot nosilke turistične dejavnosti na kmetiji, v sodelovanju s kmetijskimi šolami, ki imajo ustrezen učni program in drugimi ustreznimi šolami, — pri novogradnjah ali adaptacijah pomagata pri pridobivanju ustreznih načrtov, za kar je potrebno sodelovanje arhitekta ali gradbenika, — pomagata pri ureditvi oziroma opremljanju notranjih in zunanjih prostorov kmetije in pri pridobivanju gostov, — svetujeta pri organizaciji in pridobivanju gostov, — strokovno nadzorujeta izvajanje kmečkega turizma ter zahtevata morebitne spremembe. 18. člen Kmečka družina mora izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje pravilnik o minimalnih tehničnih pogonh za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kme'l;;h gospodarstvih. 19. člen Kmetija mora izpolnjevati pogoje za varno bivanje gostov na kmetiji. Sanitarno-tehnične pogoje in pogoje varstva ‘ i -nja gostov ugotavlja pristojna inšpekcijska služba in poda svoje mnenje. 20. člen Kmetiji, ki izpolni vse pogoje, navedene s tem odlokom, i"da pristojni občinski upravni organ za gospodar -tvo. do' oljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti — km čki turizem. V. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z denarno kaznijo od 500 do 1000 din Se kaznuje oseba, ki se ukvarja s kmečkim turizmom v nasprotju s tem odlokom v naslednjih primerih: — če opravlja dopolnilno dejavnost kmečkega turizma brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (20. člen), — če nudi storitve zunaj kmetije, čeprav nima za to posebnega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (14. člen), — če uporablja pri izvajanju dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (13. člen), — kadar, nosilec- dopolnilne dejavnosti kmečkega ^turizma in osebje, ki mu pomaga, nima opravljenega tečaja higienskega minimuma in ni zdravstveno pregledano. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Smatra se, da ima ustrezno strokovno usposobljenost v smislu 11. člena tega odloka tudi tista oseba, ki ne izpolnjuje, pogojev iz 12. člena tega odloka, če se je do uveljavitve tega odloka najmanj 6 mesecev ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo kmečkega turizma in je to dejavnost opravljala v skladu s tem odlokom. To ugotovi občinski upravni organ iz 15. člena tega odloka. 23. člen Nadzor nad izvajanjem dopolnilne dejavnosti — kmečkega turizma izvajajo pristojne inšpekcijske službe ter območni kmetijski zavod. 24. člen Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, lahko uporablja na pisemskih ovojnicah zaščitni znak za kmečki turizem, v obliki nalepk, katerega podeljuje Zadružna zveza Slovenije. 25: člen Dolžnost kmetije je, da za označevanje hiš in kažipotov uporablja zaščitni znak. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-332-4/82 Slovenska Bistrica, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica "Adolf Klokočovnik, dipL ek. L r. Šentjur pri cbuto 815. Na podlagi 15. člena zakona e sistemu drožbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in odloka o organih, ki opravi j ao družbeno kontrolo cen v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SHS, it. 12/84) izdaja Komite za družbeno planiranje in razvoj občine Sent-jur pri Celju NAVODILO e pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu zasebni obrtniki), so dolžni Komiteju za družbeno planiranje in razvoj občine Šentjur pri Celju pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja, in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati. Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve: Pa- noga Sku- pina Pod- sku- pina Naziv ve i a 3 4 0501 05010 050100 Visoka gradnja — cena m2' stanovanja 0503 05030 Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu 050301 Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij — vodovodne, kanalizacijske, električne in plinske instalacije ter klimatizacij ske naprave 050302 Zaključna In obrtna dela v gradbeništvu 0605 06050 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji 060503 Storitve v cestnem prometu — storitve avtobusnih postaj 0806 06060 060802 Prevoz potnikov s taksi avtomobili 0801 Gostinstvo 0901 09012 090121 Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Popravilo in vzdrževanje cestnih in motornih vozil 090124 Storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom 090129 Druge storitve kovinsko predelovalne obrti 09013 090131 Izdelava in popravilo električnih izdelkov Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in na- prav 090139 Popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih električnih aparatov in na- prav 09014 090140 Izdelava in popravilo lesenih predmetov 0902 09020 Osebne storitve in storitve gospodinjstev 1003 10039 100390 Druge komunalne dejavnosti — parkiranje in javne garaže 1 2 3 4 1103 11030 110301 — dimnikarske storitve — pogrebne storitve Javna skladišča in tržnice 1201 — storitve tržnic na debelo 'in na drobno Izobraževanje 12019 120190 Drugo izobraževanje 1203 12031 120312 — ura vožnje z motornimi vozili Časopisno založniška dejav- 12036 120364 nost — lokalni politično-informa-tivni časopisi Predvajanje filmov 1302 13021 130211 Dejavnost zavodov za dnevno 13023 130212 130231 bivanje otrok Dijaški in študentski domovi Socialno varstvo normalnih odraslih oseb 2. Organizacije združenega 'dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime proizvoda in storitve, 2. mersko enoto, 3. ceno proizvoda oziroma storitve, a) cena na dan 31. dec. predhodnega leta, b) ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene, c) novo ceno, d) odstotek povečanja, 4. vrsta cene (za proizvode), a) proizvajalska b) veleprodajna c) drobnoprodajna, 5. podatke o tem, kdo je sprejel sklep o povečanju cene: a) zbot delavcev b) delavski svet c) poslovodni organ 6. datum sprejetja sklepa o povečanju cene, 7. datum začetka uporabe pove cene. Točki 5. in 6. se nanašata samo na organizacije združenega dela. 4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja je potrebno poslati Komiteju za družbeno planiranje in razvoj občine Šentjur pri Celju v enem izvodu. 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-7/85-4 Šentjur pri Celju, dne 19. aprila 1985. Predsednik Komiteja za družbeno planiranje in razvoj Skupščine občine Šentjur pri Celju Drago Mackošek 1. r. TREBNJE 816. Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 31. in 32. člena statuta krajevne skupnosti Velika Loka je skupščina na seji dne 22. marca 1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Velika Loka 1. člen Referendum se razpiše za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa: — za sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Velika Loka, za sofinanciranje modernizacije in asfaltiranja ulic in cest v KS Velika Loka, za izgradnjo površinskega odvodnja-vanja in vgraditve, zaporne asfaltne prevleke v naselju Velika Loka, izgradnjo vodovoda v naselju Igle-nik—zaselek Šemerge in za vzdrževanje obstoječih objektov v upravljanju krajevne skupnosti. 2. člen S samoprispevkom bo zbranih 18,000.000 din sredstev in bodo v celoti porabljena za sprejeti program, ki je sestavni dei tega' sklepa. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let, to je od 1. VII. 1985 do 30. VI. 1990. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Velika Loka in sicer: 1. vsi zaposleni občani od neto osebnih dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki iz OD, po stopnji 3 “/o mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek; 2. vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti v višini 3 %> od katastrskega dohodka, razen tistih, katerih katastrski dohodek ne dosega zajamčenega osebnega dohodka, pa jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; 3. vsi zavezanci, katerim je odmerjen davek od gospodarske, negospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev — po stopnji 3 °/o od neto osebnega dohodka in ostanek čistega dohodka po odbitku davkov in prispevkov; 4. vsi upokojenci po stopnji 3 °/» od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo varstveni dodatek; 5. zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, plačujejo samoprispevek v višini 5 % od odmerjenega davka. 5. člen Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, Invalidskega dodatka, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust. 6. člen Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov in pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavezancem iz 2. in 3. točke 4. člena tega sklepa odmerja samoprispevek uprava za družbene prihodke občine Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov. 7. člen Referendum bo v nedeljo, 9. jdnija 1985 na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija KS Velika Loka. 8. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju krajevne skupnosti ter zaposleni občani, stari nad 15 let. 9. člen Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnicami. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Velika Loka GLASOVNICA Na referendumu 9. junija 1985 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 7. 1985 do 30. 6. 1990 za območje Krajevne skupnosti Velika Loka, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa: za sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja v KS Velika Loka, za sofinanciranje modernizacije In asfaltiranja ulic in cest v KS Velika Loka, za izgradnjo površinskega odvodnjavanja in utrditve cestišča oziro-. ma vgraditve zaporne asfaltne prevleke v naselju Velika I.oka, izgradnja vodovoda v naselju Iglenik— zaselek Semerga in za vzdrževanje obstoječih objektov v upravljanju krajevne skupnosti. glasujem ZA PROTI Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 10. člen Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Velika Loka. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri Izplačevalcih OD in drugih, bo kontrolirala SDK, uprava za družbene prihodke in svet krajevne skupnosti Velika Loka. Svet KS Velika Loka bo enkrat letno poročal občanom o dohodku in porabi sredstev samoprispevka. 11. člen Postopek v zvezi z referendumom In izid glasovanja. ugotavlja volilna komisija KS Velika Loka po določilih zakona o volitvah. O izidu referenduma se objavi poročilo v Uradnem listu SRS. 12. člen Sredstva za uvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Velika Loka. 13. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Velika Loka, dne 22. marca 1985. Predsednik skupščine KS . Velika Loka Joie Klemenčič L r. ŽALfiC 811 Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 2. člena odloka o organizaciji veterinarsko-higienske službe (Uradni Ust SRS, št. 17/79 in 12/85) ter 236. člena statuta občine Žalec (Uradni Ust SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 16. aprila 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe 1. člen Ta odredba določa način plačila pristojbine za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe. 2. Člen Pristojbina za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe plačujejo organizacije združenega dela, druge organizadije In skupnosti ter rejci — lastniki ali posestniki živali na naslednji način: din — lastnik psa ob rednem letnem cepljenju psa proti steklini in bo registraciji psa 100,00 ■* lastnik parklarja ali kopitarja, za par-klarja ali kopitarja za katerega se izda zdravstveno spričevalo (potni list) 86,00 — lastnik perutnine za perutnino za katero se izda zdravstveno spričevalo po kosu 0,16 — organizacije združenega dela, ki nakladajo ali razkladajo živali ali živalske proizvode od vagonske ali kamionske pošiljke živali aU živalskih proizvodov 150,00 — lovska družina od vsake uplenjene parkljaste divjadi 100,00 1. Ben Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti ter rejci — lastniki aU posestniki živaU poravnajo svojo obveznost iz 2. Sena te odredbe: — ob vsakoletnem cepljenju psov proti stekttnl In ob registraciji psa — ob Izdaji zdravstvenega spričevala za žival — ob veterlnansko-ssnltamem pregledu vagonske ali kamionske pošiljke živali ali živalskih proizvodov — lovske družine na podlagi evidence o odstrelu garUjnts divjadi — poOatoo. 4. Sen Pristojbine po tej odredbi obračunava organizacija, ki cepi ali registrira pse ali organ, ki izdaja zdravstvena spričevala, ali organ, ki opravlja veteri-narsko-sanitame preglede mesečno In jih odvaja na zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri Skupščini občine Žalec na račun št. 50750-655-271. 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 332-16/64-8 Žalec, dne 16. aprila 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec . Ervin Janežič, dipl. ek. 1. r. 818. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Žalec je na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), 3. točke odloka o organih za cene (Uradni list SRS, št. 12/85) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/74, 9/80, 14/80, 16/80 tn 1/82) na seji dne 22. aprila 1985 sprejel NAVODILO o pošlljanjn obvestil o cenah zaradi spremljanja 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti, so dolžni za cene pristojnemu občinskemu upravnemu organu pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja, in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati, za naslednje proizvode in storitve: 050100 visoka gradnja — cena za m2 stanovanja 050301 napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij — vodovodne, kanalizacijske, električne in plinske instalacije ter instalacije klimatiza-cijskih naprav 856302 zaključna ta obrtna dela v gradbeništvu 060502 prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji 866503 storitve v cestnem prometu — storitve avtobusnih postaj 060662 prevoz potnikov s taksi avtomobili 0801 gostinstvo 090121 popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vo- ati 090121 storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom 090129 druge storitve kovinskopredelovalne obrti 090131 popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav 090139 popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprav 090140 izdelava in popravilo lesenih predmetov 090150 izdelava in popravilo tekstilnih predmetov 090160 izdelava in popravila predmetov iz usnja in gume • 090201 moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 090202 pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil 100390 druge komunalne dejavnosti — parkiranje in javne garaže — dimnikarske storitve — pogrebne storitve 110301 javna skladišča in tržnice — storitve tržnic na debelo in na drobno 120190 drugo izobraževanje — ura vožnje z motornimi vozili 120312 časopisno-založniška dejavnost — lokalni politično-informativni časopisi 120364 predvajanje filmov 130211 dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 130212 dijaški in študentski domovi 130231 socialno varstvo normalnih odraslih oseb. 2. Organizacije združenega dela. ki se ukvarjajo s Proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere je predpisan ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje Podatke: 1) ime proizvoda oziroma storitve, 2) mersko enoto, 3) ceno proizvoda oziroma storitve: a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta b) ceno, ki se uporablja do začetka uporabe nove cene c) novo ceno d) odstotek povečanja 4) vrsta cene (za proizvode) < a) proizvajalska b) veleprodajna c) drobnoprodajna 5) podatke o tem, kdo jg sprejel sklep o povečanju cene: a) zbor delavcev b) delavski svet c) poslovodni organ 6) datum sprejetja sklepa o povečanju cene 7) datum začetka uporabe nove cene Točki 5 tn 6 se nanašata samo na organizacije združenega dela. 4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja je potrebno poslati za cene pristojnemu občinskemu upravnemu organu v enem izvodu. 5. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 38-2/85-3 Žalec, dne 22. aprila 1985. Predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Andrej Sepec, dipl. ek. 1. r. V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-557/85, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato na podlagi petega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajese POPRAVEK zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih Drugi odstavek 16. člena zakona se pravilno glasi: »19. in 20. člen se črtata,- St. 192-7/85 Ljubljana, dne 23. aprila 1985. Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Gojmir Komar 1. r. V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-558/85, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato na podlagi petega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPRAVEK zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne I. Četrti odstavek 11. člena zakona se pravilno glasi: »Šteje se, da upravičenec preživlja družinske člane, če ti nimajo lastnih rednih prejemkov ali če so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oziroma če njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta.-« II. V 24. členu zakona se letnica »1935« nadomesti z letnico »1985-«. St. 59-8/85 Ljubljana, dne 23. aprila 1985. Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Gojmir Komar 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-568/85 z dne 8. IV. 1985 se v predzadnji in zadnji vrsti 1. člena nadomesti besedilo »priklopna vozila z nosilnostjo nad 750 kg- z besedilom »priklopnih vozil z nosilnostjo nad 750 kg, avtobusov«. ■ Sekretar Skupščine občine Cerknica Fikrct Mehadžič 1. r. POPRAVEK V odloku o davkih občanov Skupščine občine Šentjur pri Celju, objavljenem v Uradnem listu SR Slovenije, št. 10-543/85 z dne 30. marca 1985, se popravijo naslednje napake: 1. v prvem odstavku 6. člena se beseda »območne« nadomesti z »območje«. V istem členu se v II. skupini katastrskih občin za katastrsko občino »Ostrožno« doda »Podgrad«. V III. skupini se katastrska občina »Dobje-Dobje«, pravilno glasi »Marija Dobje«, »Brezje na Dobjem« pa »Brezje pri Dobjem«; 2. v 18, členu se pod c)" pri oddanih količinah mleka beseda »kilogramov« nadomesti z »litrov«, pod č) pri oddanih količinah krompirja pa se beseda »litrov« nadomesti s »kilogramov«; 3. v zadnjem stavku 26. člena se številka »24.« nadomesti s »25.«; 4. v. zadnjem odstavku 53. člena se beseda »od 48. do 52. člena« nadomesti z besedami »od 49. do 53. člena«. Sekretar Skupščine občine Šentjur pri Celju Miran Koren 1. r. Primerjava z izvirnim besedilom odloka o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 13-643/85 z dne 12. IV. 1985) je pokazala, da je v 38. členu odloka prišlo do napake, tako da sta izpadla prvi in drugi odstavek tega člena, zato dajemo VSEBINA Stran IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 761. Odlok o spremeniti odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke 933 POPRAVEK odloka o davkih občanov REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI V 38. členu odloka se besedilo prvega in drugega odstavka glasi: »Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40 %.« Sedanji edini odstavek tega člena je pravilno tretji odstavek. Za 46. členom odloka se doda poglavje: IX. DAVEK OD PREMOŽENJA St. 422-18/72-9 Cerknica, dne 13. aprila 1985. Sekretar Skupščine občine Cerknica Fikret Mehadžič 1. r. 762. Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih maju, juniju in juliju 1985 9.^ 763. Spremembe in dopolnitve preseda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 933 7G4. Odredba o ugotovitvi vrednosti znamkic solidarnosti 933 765. Znesek poprečnih stroškov 7a prvo trimesečje leta 1985 934 766. Poročilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar-februar 1985 934 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 767. Odločba o razveljavitvi določbe XVII. točke prečiščenega besedila sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovance — kmete in člane niihovih gospodarstev, ki se jim nc ugotavlja osebni dohodek 9>l Stran DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 768. Sklep o uskladitvi pokojnin med letom 935 769. Sklep o ponovni uskladitvi pokojnin med letom 936 770. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o najnižji in najvišji pokojninski osnovi 937 771. Sklep o premoženjskih pogojih, pri katerih se šteje, da je kmet-zavarovanec socialno ogrožen 937 772. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985 • 938 773. Sklep o spremembi tarife za storitve pravne pomoči 933 774. Sklep o potrditvi Didaktičnega kompleta za zgodovino za 6. razred osnovne šole 939 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 775. Sklep o sprejetju letnega plana nalog požarnega varstva za leto 1935 (Ljubljana) 939 776. Dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985 939 777. Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1985 913 778. Odlok o ugotovitvi kateri deli urbanističnega programa in urbanističnega razvoja mesta Ljubljane so v nasprotju s sprejetimi srednjeročnimi družbenimi plani občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Mo- 'ste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik 945 779. Sklep o določitvi poslovnega časa prodajaln na ožjem območju turističnega predela mesta Ljubljane v letu 1935 949 780. Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1985 919 781. Odlok o javnih poteh (Brežice) 951 782. Odlok o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Brežice) 952 783. Spremembe odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov (Brežice) 952 784. Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v IMV Novo mesto, TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice 956 785. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Celje) 957 786. Sklep o spremembi prispevka za priključitev na objekte in naprave individualne rabe v občini Celje 958 787. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi sprem- ljanja (Cerknica) 958 788. Sklep o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1985 dalje (Cerknica) 960 789. Odlok o družbeni kontroli cen v občini Grosuplje 962 790. Odlok o dopolnitvi odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje * 962 791. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča ▼ občini Grosuplje 963 792. Odlok o občinskih priznavalninah (Grosuplje) 963 793. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Grosuplje) 965 Stran 794. Sklep o sprejemu dodatne prispevne stopnje za po- krivanje izgube Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik iz leta 1984 v letu 1985 967 795. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-2 v Kamniku 967 796. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠP-2 in ŠS-3 Šmarca (Kamnik) 968 797. Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za razširitev pokopališča v Podgorju (Kamnik) 9G8 798. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Kočevje) 968 799. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka v občini Laško 970 800. Odlok o izvršitvi proračuna za leto 1984 (Laško) 971 801. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Laško za leto 1984 971 802. Sklep o spremembi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v TOZD Pleskoobloga, Ljubljana, Dolenjska cesta 158, v sestavi DO Zaključna dela v gradbeništvu Zagrad (Ljubljana Vič-Rudnik) 972 S03. Odlok o družbeni kontroli cen (Logatec) 972 804. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in popreč- nih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Logatec za leto 1985 , 973 805. Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih pri gravimetrljski točki Št. 3 v Logatcu (Logatec) 973 806. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. i. 1985 dalje (Logatec) 974 807. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Mozirje za leto 1985 975 808. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o osno- vah in stopnjah prispevka ter osnovah za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom združenih kmetov (Mozirje) 977 809. Spremembe in dopolnitve statuta Občinsko zdravstvene skupnosti Ribnica 977 810. Sklep o spremembi sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1985 (Ribnica) 977 811. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zabukovje (Sevnica) 978 812. Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Slovenska Bistrica) 979 813. Odlok o nekaterih vprašahjth s področja cen v občini Slovenska Bistrica 987 814. Odlok o urejanju kmečkega turizma (Slovenska Bistrica) »s 815. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Šentjur pri Celju) 989 816. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Velika Loka (Trebnje) 991 817. Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterl- narsko-higienske službe (Žalec) 992 818. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Žalec) 992 Stran — Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih mm Popravek zakona o spremembah k o na o civilnih invalidih vojne in dopolnitvah za- tts Stran — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah od- loka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Cerknica) 994 — Popravek odloka o davkih občanov (Cerknica) 994 — Popravek odloka o davkih občanov (Šentjur pri Celju) 994 Zakon o delovnih razmerjih Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (druga izdaja -1885) V tej zbirki je objavljeno uradno prečiščeno besedilo zakona o delovnih razmerjih, ki ima seveda novooštevilčene člene. Da bi se izognil težavam, ki so jih povzročale razlike med starim (mnoge organizacije imajo v samoupravnih splošnih aktih navedene člene zakona še po prejšnjem oštevilčenju) in novim oštevilčenjem členov, smo v oklepajih navedli tudi oštevilčenje členov, ki je veljalo do objave prečiščenega besedila. Uvodne besede k drugi izdaji te zbirke je napisala tudi tokrat mag. Anica Popovič, dotaknila pa se je zlasti zadnje novele zakona o delovnih razmerjih (nočno delo) in pa spremembe zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. Cena: 350 din (012692) Naročila sprejema: ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/VII. Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din, inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-803-40323 •— oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-L'72