VOLBENK POLŽ, 
LJUBLJANSKI VELIKI TRGOVEC, DENARSTVENIK IN ŽUPAN V ZAČETKU 16. STOL. 
VLADISLAV FABJANČIČ 
Vsi nemški viri pišejo ta priimek »Posch«, redko 
kdaj tudi »Bosch«. Nad hišnimi vrati v Bibji ulici 
št. 61 je v kamenito ploščo vklesan napis »Wolffgang 
Bosch 1527«. Primož Trubar, ki je v hiši stanoval, pa 
piše: »V tim 1562. leitu, fem Vlublani vti Poshoui 
1 Po ljubljanskih mestnih davčnih knjigah, ki so ohra 
njene od L 1600. dalje, so bili lastniki Polževe, danes V. 
Breznikove hiše, ki ima en vhod iz Stritarjeve ulice (št. 7), 
drugi pa iz Ribje ulice (št. 6), od konca 16. stoletja do 
danes naslednji: 
L. 1600. do pribl. 1606. Gregor Komar (Chomar), 1.1607. 
do 1612. Gregorja Komarja dediči (davke plačal Jakob 
Donath), 1. 1613.—1615. je vpisan zopet Gregor Komar 
(Comar), v hiši je še vedno gospod Jakob Donath, ki pla 
čuje hišni in lastni obrtni davek. L. 1616.—1618. Gregorja 
Komarja dediči. Hišni davek za 1. 1617. je plačal »herr 
Donat«, za 1. 1618. pa pek Wider. L. 1619.—1621. Komar-
jeva hiša. Hišni davek po letnih 6 gld. je plačeval pek 
Mihael Wider, obrtnega davka pa isti 40 gld. za 3 leta. 
L. 1622.—1630. gospoda Gregorja Komarja dediči. V hiši 
je »protpekh« Mihael Wyder, ki ima razen pekarije tudi 
vinotoč. L. 1623. je n. pr. plačal davek razen za pšenico 
tudi od 6IV2 soda vipavca in 4 sodov terana, podobno 
1. 1624. — L. 1631. gospod Jurij Khomar in gospod Janez 
Standler, plačata hišnega davka 8 gld., Mihe Widra vdova 
pa 15 gld. obrtnega davka. — L. 1632.—1641. pek Miha 
Zinser (od hiše 8 gld., od obrti 15 gld. letno), v hiši je še 
vedno tudi vdova Katarina Wider, ki plačuje samo še 
3 gld. obrtnega davka. — L. 1642. do 1649. peka Mihe 
Zinserja dediči (od hiše po 4 gld., od obrti po 12 gld.). 
- L. 1649. do 1675. Dietrich Khimerle (od hiše po 4 gld., 
od obrti do 25 gld.), v hiši je od 1. 1649. tudi pek Adam 
hyshi bil. Sa Poshouo hisho pruti vodi od fade ie eniga 
Messaria hisha, v ti ifti so bile duei deikli, te so vkupe 
gouorile, de fem ieft fmuio drushino is kuhine sli-
shal .. .« (»Catehismus sdveima islagama« iz 1. 1575., 
str. 189. Po V. Oblak, Doneski k historični slovenski 
Gregorič. — L. 1676. do 1683. Dietricha Khumerlleja 
vdova (po 4 gld. hišnega davka), v hiši (1. 1676.) pek 
Sebastijan Križaj (Chryschey), 6 gld. od obrti, pozneje 
(1. 1684.) medičar Janez Robida (9 gld. od obrti). — 
L. 1684. do 1686. Ane Khiimerle dediči (4 gld. od hiše), 
notri gospod Leopold Krt (Khordt), najbrž isti, ki je bil 
pozneje (od 1. 1702./03.--1704./05.) mestni sodnik; obrt 
nega davka je Krt plačeval po 10 gld. — L. 1687. do 1722. 
Jakob Pivec (ime se piše prvotno Piuiz, pozneje pa 
VViuiz), plačuje od hiše še vedno po 4 gld. -— L. 1722. do 
1749. Martin Smrekar (Smreckher), »lobl. Landschaft in-
grosist alda«. — Od 1. 1749. do 1800. je vpisan v davčnih 
knjigah kot lastnik obojnega prava doktor Janez Gregor 
Smrekar, Martinov sin, kot je ugotovil dr. R. Andrejka v 
»Trgovski zgodovini Špitalske ulice«, s. 7. Dejansko je 
dr. Janez Gregor Smrekar umrl vsaj že 1. 1771. in je nato 
bivala v hiši njegova sestra Marija Terezija Sehmid, vdova 
po pivovarnarju Janezu Juriju Schmidu, ustanovitelju po 
znejše Perlesove pivovarne v današnji Prešernovi ulici. 
Od 10. okt. 1800. do 24. aprila 1801. je kot lastnica hiše, 
ki je tedaj nosila številko 265, vpisana v mestni davčni 
knjigi Marija Terezija Sehmid, nato pa 23. junija 1815. pek 
Matija Perme in žena Jožefa, ki je po moževi smrti sama 
lastnica do 28. marca 1816. Hiša je od l. 1805. do 1876. 
imela številko 268. — Od 1. 1816. pa do 25. febr. 1820. 
sta vpisana kot lastnika Tomaž Obrekar in Anton Perme, 
nato pa do 1. 1858. samo poslednji, ki je poleg pekarne in 
dialektologiji. LMS 1891., str. 138.). »Poshoua hisha« 
se lahko čita kot Poševa in Poževa,2 Kidrič (Ogrodje 
za biografijo Primoža Truberja, str. 254.) pa tran-
skribira v »Polževo hišo« v domnevi, da imamo opra 
viti s slovenskim priimkom. Njemu sledimo tudi mi s 
pripombo, da je slovenskost priimka sicer verjetna, 
ne pa dokazana. 
Od kod izvirajo ljubljanski Poschi ali, recimo, Polži, 
je vprašanje, ki ga ta razprava ne bo rešila. 
Na pogodbi od 5. marca 1305., s katero proda 
»Aeschvvim von Treuen« Maerchleinu z Bleda eno 
hubo v Gorjah in dve v »Widozlawitschu« (= Vode-
šicah), je med pričami naveden »Niclau der Posch« 
(Schumi, Archiv II, s. 259.). 
Valvasor (VIN. knjiga, s. 774.) pravi, da je v žup 
niji Mošnjah okoli leta 1399. župnikoval Geuseker 
Posch. Med jezuitskimi rektorji v Ljubljani (VIII., 
s. 713.) pa navaja za leti 1679. in 1681. p. Jurija 
Poscha, Štajerca. 
Prva ohranjena listina o ljubljanskih Polžih je iz 
leta 1436. Listina št. 381 z datumom 3. maja 1436., ki 
jo je objavil Fr. Komatar (Das SchloBarchiv in Aucrs-
perg; MMVK, 1907.), pove, da sta Tomaž in Jera 
Kramer v Trebnjem zastavila svojo žitno desetino, 
ki sta jo imela od Herbarta Turjaškega v trebanjski 
župniji, vsega skupaj na 15 hubah, »častitljevemu, 
modremu Ostermanu Poschu, meščanu v Ljubljani, 
in njegovi ženi Elizabeti (Elspett) za 70 dobrih goldi 
narjev«. Na listini so pečati Herbarta Turjaškega, 
Jurija Kozjakarja in Janeza Awerja (»des Awer«). 
Posch se imenuje tudi »Osterman der Posch«. 
Isti Osterman Posch se 1. 1453. omenja kot imetnik 
desetine v okolici Brezovice pri Ljubljani. V istem 
viru (Der Luegger »alt Lehenbuch« vom Jahre 1453. 
Iz vicedomskega arhiva v Ljubljani objavil Avgust 
Dimitz. MM V 1866., s. 250. in 252.) zadenemo na 
ljubljanska meščana Melhiorja Poscha (in njegovo 
ženo Uršulo) ter Baltazarja Poscha, ki so jima bile 
podeljene desetine v okolišu Brezovice, v Dragomlju 
in v Železnikih. Istotam se bere o Uršuli kot imetnici 
»dolnjega kopališča pri samostanu pod sv. Nikolajem« 
v Ljubljani. Kopališče je bilo »sedaj prodano kapitlju 
v Ljubljani in to kopališče dobi poslej vsakokratni 
dekan«. 
Melhior Posch se devet let pozneje (25. maja 1462.) 
omenja kot ljubljanski mestni sodnik,:s ko je skupaj 
z meščanom Hermanom Edlingerjem pritisnil svoj 
pečat na pogodbo, s katero je ljubljanski meščan Ma 
tevž Guppa zamenjal s komturjem nemškega viteškega 
reda Konradom Holtzelom in njegovim samostanom 
»svojo njivo in skedenj v Gradišču pred mestom Ljub 
ljano ob cesti proti Vrhniki, ki je bila nekoč last 
rajnkega Spenglawitza, kjer je prej stala pristava, 
in za en travnik«. (Die Urkunden des Deutsch-Ordens-
Centralarchives zu Wien, 1. 1887., I. zvezek, kos 2080.) 
Močno verjetno je, da so ti Polži bili sorodniki in 
eden med njimi morda ded poznejšega župana Vol-
benka. Je pa to le dopustna domneva. Gotovo pa je, 
da je bilo B. Polževemu očetu ime Jurij in da je tudi 
bi! ljubljanski meščan. 
Jurij Polž je bil v službi pri grofu Viljemu Turja 
škemu. Poročil se je z bogato ljubljansko vdovo Ano, 
ki mu je prinesla v zakon hišo, zemljo, veliko blaga 
in gotovine ter hčer Magdaleno, ki se je poročila z 
vplivnim meščanom Lenartom Grueberjem, večletnim 
BODOVNIK ŽUPANA VOLBENKA POLŽA 
Jurij Polž 
t 1520(?)L 
+ vdova Ana 
-I I 
Maruša, poročena z 
Lenartom Kislom 
Ana, poročena z Janezom Perom 
iz Gradca kot druga žena J. Per je imel v 
prvem zakonu 10 otrok, od teh Be Je Polona 
omožila z mačehinim bratom V. Polžem. 
I 
Magdalena, poročena z ljubljan. 
meščanom Lenartom Grueberjem, 
hči iz Aninega prvega zakona 
Volbenk 
t 1536 L 
+ Apolonija Per 
1 
hči neznanega imena 
I 
Marta, poročena z Jan. 
Wassermanom (f 1540), 
nato z Wiljemom Moser-
jem oba iz Beljaka. 
r~ 
Beatrika, poročena 
z županom Janezom 
Domom 
1 
hči, poročena z 
Aleksom Lase-
rinom (?) 
Janez Krst. Polž + hči župana V. Kisla 
Jernej 
I 
Janez 
žitne trgovine imel tudi gostilno. - Sledil mu je sin Anton 
Perme, ki je do svoje smrti 1. 1879. vodil znamenito go 
stilno, katere prostori so imeli okna v Špitalsko in Ribjo 
ulico. Hiša je z l. 1877. dobila št. 7, Špilalska ulica. — 
L. 1879. do 1881. njegova vdova Perme Marija, od 1. 1881. 
do 1910. pa hči Frančiška por. Ravnihar. — Po potresu 
je le-ta hišo v Špitalski ulici podrla in zgradila tam novo 
trinadstropno hišo, sedaj št. 7 v Stritarjevi ulici, dočim 
je del v Ribji ulici ostal. - L. 1910. do 1921. Pozemkova 
banka v Pragi, od 1. 1921. do 1926. Slovenska banka, nato 
do 1. 1928. Venčeslav Breznik in Oskar Fritsch. Prvi je 
poslej edini lastnik. — Zgodovino te hiše v 19. in 20. stol. 
glej v že navedeni dr. Andrejkovi razpravi. 2
 Že iz prednjega besedila se vidi, da je Trubar rabil 
»sh« ne samo za soglasnik »ž«, ampak tudi za »š«. Na 
str. 202. (Trubar, Oblak s. 138) piše n. pr. »vprashaite«, 
»v nashih deshelah«, »prishle«, »nad Lashkim«, »Mesh-
nari« itd. Primerjaj »Catechismus« iz 1. 1551., kjer piše 
Trubar: »safhlufhill«, »nafhiga«, »poredi flofheni«, »fhil>-
kefhi« in pa »mofh prute suy fheni derfhati . ..« Tu mu 
je »fh« služil za označbo obeh soglasnikov. 
3 Valvasor za to leto napačno navaja kot mestnega sod 
nika Vida Pasinellija. 
8 
članom mestnega notranjega sveta. Z ženinim denar 
jem je Jurij kupčeval in si pridobil za tedanje razmere 
ogromno premoženje. Ljudje so govorili, da je imel 
pravcat kneževski zaklad. Kot ljubljanski meščan in 
velik trgovec je kupčeval z najrazličnejšim blagom. 
Imel je tudi največji vinotoč v Ljubljani. Pečal se je 
z menjavo denarja in s posojanjem na trgovsko blago. 
Stal je v kupčijskih zvezah z idrijskim rudnikom in 
zalagal z denarjem kupce živega srebra. 
Jurijeva hči Maruša je bila poročena z meščanom 
Lenartom Kislom, verjetno sorodnikom znamenitega 
Vida Khisla, poznejšega večkratnega ljubljanskega 
mestnega sodnika in župana.4 
Jurijeva hči Ana se je 1. 1518. omožila na očetov 
ukaz z graškim meščanom Janezom Peroni, vdovcem 
z desetimi živimi otroki, izmed katerih se je hči Apo-
lonija poročila z Aninim bratom Volbcnkom Polžem. 
Mlajša Ana je tako postala svojemu bratu tako rekoč 
tašča. V ta čudni zakon jo je po njenem zatrjevanju 
prisilil brat z bodalom v roki. Za poroko je Jurij volil 
tej hčeri 1000 dukatov dote. Jurij je umrl najbrž 
leta 1520. 
Njegov sin Volbenk je nasledil vse mogočno očetovo 
premoženje. Za to nasledstvo je povedla proti njemu 
sestra Ana Per pravdo pred ljubljanskim mestnim 
sodiščem, ki je trajala celih 10 let. Volbenk, ki je znal 
dobro nemško in laško, je, zdi se, še razširil očetovo 
podjetje. Trgoval je z Reko (kupoval je olje od Pere-
grina Ferarja), Trstom, Beljakom, prodajal živino na 
Laško, kupčeval s Florentinci, kupoval menice od 
inozemskih trgovcev in jih izterjaval v Ljubljani (na 
pr. od Zuan Marie Boniccllija, ki je bil dolžan An 
gležu Robertu Bransituru za sukno). Igral je vlogo 
bankirja s trgovci iz Italije, posojal na obresti denar 
Ljubljančanom, n. pr. lastnikoma ljubljanske ste 
klarne, Doleniku in Cataniju, lekarnarju, ter jima 
dobavljal pepeliko.5 Trgoval je s solitrom, ki ga je 
izvažal tudi na Hrvaško, z oljem je zalagal Novo me 
sto, imel je faktorja v Slovenski marki. 
L. 1526. je kupil na javni dražbi domec Alojzija 
Cazana na »odprtem trgu« za 50 ren. gld. Kje je ležala 
očetova hiša, za katero se je tožaril z bratrancem 
(Vetter) Petrom Polžem, ni gotovo. Hišo v Špitalski 
ulici je zidal, oz. prizidaval Volbenk P. 1. 1524. 
Umrl je Volbenk Polž v drugi polovici 1. 1536. Z 
ženo Apolonijo sta zapustila tri ali štiri hčere in enega 
sina. Beatriko, ki ji je dal oče za poroko 750 dukatov, 
mati pa poleg draguljev, nakita itd. 225 dukatov, je 
poročil poznejši ljubljanski sodnik in župan Janez 
Dorn,'1 Marto, ki je dobila 1000 renskih gld. dote, 
beljaški trgovec Janez Wasserman, po njegovi smrti, 
I Vid Khisl je bil sodnik v letih 1527./28. in 1528./29. 
(Valvasor in po njem Klim za ti dve leti napačno navajata 
Jošta Gwynnerja in Mihaela Spitziga) ter morda še leta 
1530./31., župan pa morda v letih 1533./34,, 1534./35. in 
1542.43., gotovo pa leta 1537./38., 1540./4L, 1541./42., 
1543./44., 1545./4G. ter 1546./47. Vid Khisl je umrl 20. ja 
nuarja 1547. 1. 5
 Ta steklarna, ki je obratovala v mestnem obzidju, je 
prišla 1. 1529. na kant. Kupila sta jo družabnika Vid Khisl 
in Janez Weilhamer (župan 1. 1536./37., 1538./39. in morda 
1539./40.). II
 Dorn je bil sodnik morda že 1. 1542./43., vsekakor pa 
1. 1543./44., 1545./46. in 1546./47., župan pa 1. 1548./49., 
1550./51. in 1551./52. Kot sicer so tudi tu Valvasorjevi in 
Klunovi podatki deloma netočni. 
konec 1. 1540., pa Beljačan Viljem Moser, tretjo hčer 
pa menda Ljubljančan Aleks Laser in. 
Volbenkov sin in naslednik Janez Krstnik je bil ob 
očetovi smrti maloleten. V Ljubljani je imel domačega 
učitelja, nato so ga skrbniki poslali, da se izuči laščine 
in laških manir, najbrž v Videm. Poročil se je Janez 
Krstnik s hčerjo župana Vida Kisla in postal s tem 
svak znamenitega Janeza Kisla s Fužin. Bil je večkrat 
v mestnem svetu, do župana ali sodnika pa se navzlic 
bogastvu in svaštvu ni povzpel. Umrl je Janez Krstnik 
okoli 1. 1560. 
Jernej in Janez Polž, o katerima govore sodni za 
pisniki, se zdi, da sta bila njegova sinova. Oba, ali 
eden teh je bil morda lastnik hiše v Ribji ulici, ko je 
1. 1562. prebival v njej Primož Trubar. 
DOKUMENTACIJA 
Volbenk Polž. 
Valvasor (XI, 701) in po njem Klun trdita, da je 
bil Volbenk Polž (Wolffgang Posch) ljubljanski žu 
pan 1. 1520. ter 1522. Za leto 1520. (prav za prav od 
julija 1520. do julija 1521.) je verjetnost tolikšna, da 
je podobna gotovosti. Na drugem mestu (XI, 593) 
navaja namreč Valvasor, da so na deželnem zboru 
1. 1521. izvolili kranjski deželani odbor iz vseh stanov, 
ki naj se pogaja s cesarjem Karlom V. o zahtevah 
deželnega zbora. V tem odboru so poleg imenoma na 
štetih višjih duhovnikov in plemičev še 4 zastopniki 
mest, in sicer: Volbenk Polž, župan ljubljanski 
(VVolffgang Posch, Burgermeister zu Laibach), Jurij 
Kuhelj (Jorg Kuchl) in Jurij Dovič z Reke ter Janez 
Schumpel iz Novega mesta. 
Domnevo, da je bil Volbenk Polž župan za leto 
1520./21., posredno potrjuje tudi ljubljanski mestni 
sodni zapisnik za 1. 1521. Navada je namreč bila, da 
se je v seznamu na seji navzočih beležil za tisto leto 
izvoljenim županom in sodnikom najprej odstopiuši 
župan (in sodnik), potem pa drugi notranji svetniki. 
Včasih je mestni pisar pred ime vsakega svetnika za 
pisal celo zapovrstno številko in je te številke celo 
popravljal, če se je zmotil (n. pr. na dan sv. Jakoba 
25. jul. 1548., fol. 53). Na prvem mestnem zboru (Stat 
Rechten), ki je zabeležen v sodnem zapisniku za leto 
1521., v petek 1. okt. je prezenčna lista v temle redu: 
Vodi veliko sejo (Statrecht) sodnik Pankracij Lu-
slallcr, slede prisedniki notranjega sveta: župan Janez 
Standinat, Volbenk Polž, Peter Reicher, Janez Tisch-
ler, Jurij (Jorg) Thuechscherer, Jakob Nusser, Jorg 
Gering, Peter Lassar.7 
Zmotna pa je Valvasorjeva in Klunova trditev, da 
bi bil V. Polž župan tudi za 1. 1522. (t. j. od začetka 
julija 1522. do začetka julija 1523.). župan je tedaj 
7 (Priimki so pisani z malo začetnico.) Enak je razpored 
na drugem Stat Rechten, v petek 18. okt. 1521. (f. 7). Na 
seji v petek 25. okt. 1521. pa slede po vrsti: sodnik Pan-
krac Lustaller; prisedniki notr. sveta: Janez Standinat, 
župan, Anthonin Lantheri, Peter Reicher (po Valv. bil 
sodnik prejšnje leto), VVolfgang Posch, Janez Tischler itd. 
- Enako 17. jan. 1522. (petek, fol. 30), 24. jan. 1522. 
(fol. 34), fol. 38, petek 31. jan. 1522.; fol. 48, v petek 
23. maja 1522.: 1. Župan Standinat, 2. sodnik Lustaller, 
3. Anthonin Lantherv, 4. W. Posch, 5. Hans Tischler itd. 
(To so vse prezenčne liste iz poslovnega leta 1521./22.) 
Dokaz torej ni absoluten. 
LJU 3UAf 
Mikl«sic*,4 W(i ; 
bil Antonin de Lantlieri, sodnik pa Krištof Braun (in 
ne Pankracij Lustaller). Prezenčna lista z dne 6. mar 
ca (petek) 1523. je taka (fol. 67): »Anthonin de Lan 
theri Burgermaister, Cristoff Braun Richter, Hanns 
Standinat (odstopivši župan!), Wolfgang Posch, Pan-
graz Lustaller, Hanns Tischler, Jorg Schcrer, Leon-
hart Slatenschikh, Jorg Gering, Seferin Hoff, Wolf-
gang Rieger, Andre Gelienz,8 Walthasar Riemcr, Ma-
thes Slegl, Thoman Behaim, Jobst Gwinner, Andrc 
Dolenikh, Marx Stettner, Leonhart Hochstetter, Mi-
chel Vnger, Hans Schmid, Andre Gnediz, Andre Pos-
sar, Hans Gleich, Jorg Serter, Andre Dornfogt, Gregor 
Sorez,9 Lucas Wolff, Hanns Peutler.« 
Dokaz, ki je podan s to prezenčno listo, potrjujejo 
tudi vse ostale v zadevni dobi, t. j. od začetka julija 
1522. do začetka julija 1523. Polž v letu 1522./23. ni 
bil župan, pač pa notranji svetnik, in sicer eden naj-
veljavnejših. 
O Polžu in njegovi rodbini govore mestni sejni za 
pisniki morda največ od vseh županov — imel je več 
dolgotrajnih tožb — in je dokumentacija o njem ena 
najpopolnejših. Upoštevati je seveda treba, kot pri 
vseh drugih, da so te navedbe iz pravd sicer popol 
noma zanesljive, ker so javno izrečene in so jih toženi 
in priče vedno lahko izpodbijali, da pa so v toliko 
enostranske, ker ne zajamejo celega človeka, marveč 
prvenstveno njegove slabe lastnosti, za katere je pač 
tožen. S to pripombo naj v kratkem izvlečku navedem 
glavne Volbenkove pravde in siceršne važnejše omem 
be Volbenka, kolikor jih je v ohranjenih sodnih za 
pisnikih. 
L. 1521. Volbenk in njegov bratranec (Vetter) Peter 
Polž se pravdata za hišo Volbenkovega rajnkega očeta 
(Jurija Polža), ki jo ima sedaj v rokah Peter. Volbenk 
javlja, da je izgubil sodno lastniško izpričevalo, ki 
ga je bil dobil njegov oče od mesta, predlaga pa prepis 
listine iz roke prejšnjega mestnega pisarja Vida Ko-
lenca (Veit Golenez). 
Petek, 18. okt. 1521., fol. 7. V tožbi Sigmunda Lam-
bergerja proti Maruši, ženi Lenarta Kisla, za dolžnih 
45 funtov vinarjev 20 soldov zastopa Marušo njen 
brat Volbenk Polž. 
Isti datum, fol. 8. V. Polž poziva, naj se vsi tisti, 
ki imajo (dolžna) pisma s podpisom ali pečatom nje 
govega očeta, rajn. Jurija Polža (Jergen Poschen), 
zglasijo pri njem, da jih izplača. (Po tem je soditi, 
da je Jurij Polž nedavno umrl, najbrž 1. 1520. ali v 
prvi polovici 1. 1521.) 
L. 1522. V letu 1522723. je \Volfgang Posch notranji 
svetnik (fol. 67 itd.). 
L. 1523. Poned., 23. febr. 1523., fol. 65. V. P. toži 
(pri razpravi navzočega) Peregrina (Pclgrim) Ferarja 
za 39 dukatov, za katere je ta bil obsojen že pred 
mestnim sodiščem na Reki, pa jih doslej ni plačal. Na 
V.-ovo zahtevo se F.-u zasežejo 4 tovori olja, dokler 
se zadeva ne razčisti. 
8 Na fol. 89, petek, 11. marca 1524., se to ime piše »Andre 
Gallieniz«, na fol. 100, petek, 16. sept. 1524., pa »Anndre 
Goleniz«. Mestni sodnik z imenom Kolienz se omenja Že 
1. 1301. in 1307. (centralni arhiv nemškega viteškega reda 
na Dunaju, I. del, kos 811). 9
 Ta priimek, ki se v početku stalno piše kot Sorez 
(t. j. Zoreč), se pozneje pri isti rodovini in celo pri istih 
osebah izpreminja v: Schoritz, Schorz in celo Scharz 
(torej Šare). 
Sreda, 4. marca 1523., fol. 67. V. Polž terja Janeza 
Senusa1" iz Beljaka in njegove brate za dolg 206 ren. 
goldinarjev. 
V poslovnem letu 1523724. ni V. Polža na nobenem 
seznamu navzočih mestnih svetnikov. 
L. 1524. Petek, 29. jan., fol. 81. Sklene se za na 
slednji dan sklicati častitljivo občino (ain Ersame 
gemain) in se z njo posvetovati, kdo naj se pošlje na 
zbor, ki ga je knežja svetlost sklicala na Dunaj za-
stran izdelave policijskega reda (»der policevhalben«). 
Kot prvi odposlanec je takoj izvoljen V. Polž, o dru 
gem pa se bo govorilo jutri (na zboru srenje). — 
Sklene se pisati tudi (drugim) mestom, če hočejo 
koga izbrati v ta namen poleg (zastopnika) svobod 
nega mesta (Ljubljane). — O shodu gmajne ni za 
pisnika. 
V. P. pa najbrž ni odšel takoj na Dunaj, marveč 
je bil vsaj še ves februar v Ljubljani. V petek, 12. febr. 
1524., se je v njegovi »prisotnosti« razpravljalo o nje 
govem sporu s Petrom P., ki se je pritožil (na vice-
doma in) na knežjo svetlost. 
Petek, 26. febr., fol. 87. V. Polž izjavlja: Pred krat 
kim je bila prebrana prizivna sodba med njim in nje 
govim bratrancem Petrom P., proti kateri je P. P. 
zopet apeliral na Kn. Sv. Ker pa sodniku po hvalni 
navadi mestnega sodišča se ni bila plačana pristoj 
bina11 (ki mu gre), polaga on s svoje strani 80 soldov. 
Isti dan. — V. Polž se pritoži zastran stranišča (ain 
Secret), ki ga je Jeronim VViser brez njegovega znanja 
postavil na ulici med njunima hišama in ki je odprto 
in neobzidano. To stori zato, da bo mogel ob svojem 
času nastopiti, kot je prav. Izda se mu sodno potrdilo 
o prijavi. — 
V. P. toži po svojem zastopniku (Verdinglich) Petra 
P. za 32 ren. gld., ki jih je ta izročil bosim redov 
nikom v Ljubljani (»den Parfucssen Bruedern hie Zu 
laibach«), dalje za 25 in za 13 ren. gld., ki jih je Peter 
Polž dolžan, kakor stoji v oporoki tožilčevega očeta 
Jurija P. — 
V. P. je zaprosil, (da bi se mu) za zidavo njegove 
hiše, ki jo hoče kriti z opeko, (dovolilo vzeti) 6 hra 
stov iz mestnega gozda. Se mu odgovori: »Če bi se 
dalo njemu, bi drugi tudi hoteli imeti, tako bi bil gozd 
opustošen (verodt)«. 
Petek, 1. apr., fol. 91. V. P. in tovariši, ki se pečajo 
s trgovino z volmi, so se pritožili proti temu, da jim 
v nasprotju s starim običajem, v Gorici pobirajo štiri-
desetino (»wider alt herkhumen ain cjuarentes Zu 
Gorz beschwart«) in prosijo za svet. Prav tako so se 
pritožili proti tukajšnjemu dacarju (»Aufschlager«), 
10 En Senus, po imenu Krištof, je bil tudi v Ljubljani. 
Ta je v petek, 6. marca 1523., »odprl« svojo hišo Sebastijanu 
Sleglu (fol. 68). 22. jan. 1529. je Matija Seenus, kr. davkar 
v Trbižu (k. Einnehmer an der Tarvis) prodal za 1000 gld. 
svojo in brata Krištofa hišo v Ljubljani na Novem trgu 
blizu lontovža kralju (K.) Ferdinandu. (Regeste drž. nam. 
arhiva v Gradcu. M. H. V. 1865., s. 19). — Nobena hiša 
in nobeno zemljišče se ni moglo prepisati na drugega last 
nika, ako ni velika seja mestnega sveta (Stadtrechten) 
tega izrecno dovolila. Magistrat je javno pozval vse 
upnike, da priglasijo svoje terjatve do hiše ali zemljišča. 
Dokler prodajni objekt ni bil popolnoma razbremenjen, 
se »otvoritev« hiše ali zemljišča (Grundaufschlagen) ni 
dovolila. 
11 Sodnik se je plačeval iz pristojbin, ker posebne plače 
ni imel. 
10 
da jim noče popustili (se. pri obdavčenju) vsakega 
desetega vola. — Stvar se predloži kn. Svetlosti. 
Po prednjem bi se dalo sklepati, da je bil Polž v 
odposlanstvu na Dunaju samo v marcu 1. 1524. To pa 
skoro ni možno, saj je rabil toliko za pot tja in nazaj. 
Verjetneje je, da sploh ni osebno vložil pritožbe za-
stran kupčevanja z volmi, marveč, da je to storil po 
svojem pravnem zastopniku. V začetku maja pa se 
je bržkone že vrnil z Dunaja. 
6. maja, fol. 94. V. P. je z županom Lantherijem 
in več svetniki izvoljen v odbor, ki je po velikem po 
žaru 3. maja 1. 1524., ki je upepelil Novi trg z deželno 
zbornico in orožarno (glej Dimitz, II. del, s. 289.), do 
ločeval stražarino (Wacht Steuer) in red pri postav 
ljanju nočnih požarnih straž. 
Petek, 13. maja, fol. 95. Na tožbo Petra (!) Polža 
proti (odvetniku) Štefanu Poschingerju, ki je doka 
zoval, da mu je Polž tudi za to leto obljubil hišo (se. 
da sme v njej stanovati),* se sklene: Poschinger mora 
v treh tednih izprazniti hišo, Volbenk Polž pa mu bo 
plačal 3 renske gld. 
L. 1525. Petek, 28. marca, fol. 108. Maruša, žena 
Lenarta Kysla, noče privoliti v otvoritev hiše, ki jo 
je prodal Peter Polž Klemenu Kranerju. Upa, da ima 
kot naravna dedična (als ain naturlicher Erb) pravico 
do tega. 
Petek, 18. avg., fol. 117., ter 27. okt., fol. 119. V. P. 
je bil dal zaseči Petru Polžu neko skrinjico, v kateri 
so bili najbrž spisi, denarne vrednosti itd. rajnkega 
Jurija Polža, 27. okt. bi se morala vršiti o tem raz 
prava, Peter P. pa se ji je ognil (odšel je menda iz 
Ljubljane). Zato izjavlja V. P., da zahteva odškod 
nino za škodo, ki mu jo je prizadejal. 
L. 1526. Petek, 13. apr., fol. 121. V. P. poroča, da 
je njegov sel (pač sodnijski sluga) zasačil njegovega 
bratranca Petra P. v Spitalu (na Koroškem). P. P. 
je od njega sprejel poziv na sodišče, »Citation«, nato 
pa zopet stekel proč in poziva ni hotel obdržati. Spi-
talčani niso hoteli slu izdati potrdila o tem. Prosi, da 
se to zabeleži v sodnih spisih ... 
Dus, fol. 122. V. P. zahteva, da mu Lenart Kysl 
odstopi svoj vrt. Če je P. Kislu kaj dolžan, mu plača 
v gotovini ali pa položi toliko denarja pri sodišču. 
Petek, 4. maja, fol. 125. Na spis, ki ga je poslal 
Monstorffer, glavar v Ortenburgu,1- v zadevi Petra P. 
proti Volbenku P., se določi razprava na 14. dan po 
izročitvi odgovora . . . 
Torek, 24. jul., fol. 128. Na javni dražbi pod pred 
sedstvom župana Pankracija Lustallerja, s prisedniki 
Joštom Gvvinnerjem, mestnim sodnikom, Janezom 
Standinatom, Jurijem Sertterjem, Antoninom de Lan 
therijem in Lovrencem Prevvaldcrjem ter Marxom 
Stettnerjem, Jakobom Nusserjem, Vidom Kvslom in 
Bolfenkom Satlerjem, se je vršila javna dražba domca 
(Hoffstatt) rajnkega Alojza Cazana (Aluis Cazan), le 
žečega na odprtem trgu (am offnen Plaz) med dom-
cem Anthonina (sede Lantherija) in Urbana Schnei-
derja. Domec je izdražil kot najvišji ponudnik V. Polž 
za 50 renskih gld., ki jih je takoj plačal v gotovini in 
izročil denar županu. Iz te vsote se izplača 18 ogrskih 
gld. Juriju Sertterju, ki mu jih je bil rajnki Aluis 
Cazan še dolžan za hišo. 
12 Valvasor X, 323.: Hanns Manndorffer, Amvalt zu Or-
tenburg. 
Steklarna v mestnem obzidju. 
L. 1528. Petek, 24. jan., fol. 28. Meščan V. P. toži 
ljubljanskega meščana Andreja Dolenika13 in lekar 
narja Zoana Francesca Catanija (Zoann Franncisco 
Chathanio) za plačilo treh dolžnih pisem iz 1526. in 
1527. leta v skupnem znesku 335 dukatov. Prejem 
tega denarja sta družabnika potrdila s svojima peča 
toma in podpisoma . . . Dolenik in Catanio osporavata 
veljavnost dolžnih pisem, češ da se njihova vsebina 
ne ujema z laškimi izvirniki, ki jih je prevedel na 
nemško sam V. P., prepisal pa mestni pisar. — To 
ženca je sodišče obsodilo, da morata dolg plačati v 
14 dneh. 
Petek, 13. marca, fol. 42. V. P. je hotel pognati oba 
družabnika, Dolenika in Catanija, na boben, sodišče 
pa ni ugodilo njegovi zahtevi. Medtem je Dolenik 
zbolel. Na novi razpravi je V. P. trdil, da sta se Ca 
tanio in Dolenik v dolžnem pismu za 200 dukatov 
obvezala, da mu bosta za ta znesek dobavila iz svoje 
steklarne, ki jo imata v mestnem zidu, dobrih šip. 
(»Aus dem glalioffen, darin sy yez in dem, Statt Zwin-
ger arbaiten Souil gueter glasschevben Zugeben, vnd 
Zuezestellen, wie dan dasselb Ir schreiben vermag«.) 
Peč (za izdelovanje stekla) pa se jima je razpočila in 
je delo počivalo. Ker pa zdaj v njej zopet delata (»So 
ist doch solhr offen Vntz dar Zerprochen, vnd der 
Arbait In Vn Vbung gewest. Dievveil sy aber yez darin 
arbaiten...«), zato zahteva P., da mu vsaj sedaj iz 
nje dasta dobrih šip za 200 dukatov. — Dolžnika sta 
se zagovarjala kot prej z napačnim Polževim pre 
vodom dolžnih pisem iz laščine v nemščino. 
Medtem je Andrej Dolenik umrl. 
Torek, 28. apr., fol. 52. Zglasijo se Dolcnikovi upniki 
z naslednjimi zahtevami: 
Krištof Purgstaller zahteva 400 ren. gld. z letnimi 
obrestmi 40 gld. (»erung Jahrlich dauon Zu ray-
chen«); 
Vid Khusl, mestni sodnik (»der Zeit Statrichter«),14 
90 dukatov za svinec, ki sta ga skupaj s svojim dru 
žabnikom Janezom VVeilhaimerjem na menico doba 
vila iz Benetk Doleniku in Francescu Cataniju; 
Janez Fux 50 dukatov 48 kr.; 
Dolenikova hči Sofija 100 dukatov ter vrt in njivo 
kot dediščino po njeni materi Afri (Affra), prejšnji 
Dolcnikovi ženi; 
Katarina, žena meščana Lovrenca Neustetterja, kot 
dedična po svoji materi Magdaleni in v smislu opo 
roke Jakoba Goldschmida, zahteva klet in domec 
(Hoffstatt) v ulici za Luke Schererja hišo; 
Tomaž Mazola 52 dukatov kot ostanek meničnega 
posojila Andreju Doleniku; 
V. Polž 346 dukatov za posojilo v gotovini in za 
vrbni pepel (Wayd asehen); 
Piero Sonardo, ljubljanski meščan, 8 dukatov 12 kr. 
Krištof Purgstaller zahteva zase Dolcnikovo hišo 
in klet na trgu (»haus vnd kheller hie am Plaz ge-
legen«) fol. 54. 
13 Andrej Dolenikh je bil zabeležen v letih 1521./22. (fol. 
30), 1522./23. (fol. C7), 1523./24. (fol. 86) kot zunanji 
svetnik. 
14 Valvasor in Klun napačno navajata za 1. 1527./28. kot 
mestnega sodnika Jošta Gwynnerja. 
11 
L. 1529. Petek, 8. jan., fol. 71. Zglasi se še cela vrsta 
Dolenikovih in Catanijevih upnikov (Catanio je med 
tem tudi umrl): 
Zlatar Severin Hoff (2 gld. 8 kr.), Jakob Nusser 
(4 duk. 15 kr.), Jan.Weylhaimer (150 duk. 10 kr.), 
Lenart Grueber (500 gld.), Neža Faugl (25 dukatov), 
V. Polž razen prve prijave še 19 duk. 10 kr. za pepel, 
ki ga je dal Doleniku in Cataniju, Jurij Spenndl pla 
čilo za 18 košev apna (khorb khallich), Luka Wey-
dinger, (sukno) strižec, 24 »patzen« plačila za stri 
ženje, Dolenikov bratranec Matevž Dolenik 6 duka 
tov zaslužka, kovač Matevž Strau/3 (plačilo za) 4 že 
lezne cevi, ki jih je napravil za Dolenikovo in Cata-
nijevo steklarno, Anton, steklar, 19 duk. 40 šilingov, 
ki mu jih je Catanio ostal dolžan na plači, Jakob 
Pozurell 27 »patzen« za les, ki ga je dal obema za 
steklarno (glaBoffen), Simon Khokheriuniz 6 duk. 
36 kr. za vrvi, Mihael Khursner 2 gld. 36 kr. za delo, 
Suanmaria (de Bonicelli) 900 strešnikov (daziegl), 
ki jih je dal Doleniku, Jurij Vogl 11 ren. gld., Cata-
nijeva vdova Jera doto po ženitnem pismu. 
Petek, 15. jan., fol. 75. Peter Reindl prijavlja račun 
v znesku 7 duk. po 80 krajcarjev, Miklavž pl- Thurn 
pa zahteva 40 dukatov, ki jih je namesto Catanija 
plačal Volbenku Polžu za zastavljen pas (Polž je torej 
posojal tudi na dragocenosti). 
Poned., 25. jan., fol. 92. Na P. tožbo odgovarjajo 
Dolenikovi jerobi in hči Zofija, da je bil pepel, ki 
ga je dal Polž, slab. Ker pa delo ni smelo počivati, so 
porabili tak pepel, kakršnega jim je dal. Ko je bil 
izdelek gotov, ga je Polž grajal in ga ni maral spre 
jeti. Povrh je zaračunal ubogim tožencem za pepel, 
ki je njega stal kvečjemu po 6 duk. »ain Meiller«, 
kar 28 dukatov. Zato so se pritožili na kralja . .. 
Sploh pa je P. zakrivil, da je njim, revežem, zasegla 
gosposka v Benetkah denar. Catanio je Polža svoj čas 
že tožil v svojem in Dolenikovem imenu za 350 du 
katov škode, v katero ju je pripravil. 
P. vztraja pri svoji zahtevi, sklicujoč se na formal 
nosti. Na njihova izvajanja bo odgovarjal šele, ko ga 
bodo predpisno tožili. Zdaj pa hoče imeti svoj v goto 
vini posojeni denar. Kar govore jerobi, je besedičenje 
(»plosse wortte«). 
Fol. 99. Med drugimi upniki se še enkrat pojavi 
steklar Anton (Anthoni Glasmacher) z zahtevo, da se 
mu izplača 19 dukatov 40 kr. »njegovega plačila za 
zvesto delo« pri Doleniku in Cataniju. Pogleda naj se 
v računske in registrirne knjige in naj se izplača po 
tem, kar je v njih zabeleženo. 
Sodba (fol. 101—102). — Dolenikova in Catanijeva 
zapuščina se razdeli po tej vrsti: 
Izplačajo se zaslužki in mezde (Lidlon), v kolikor 
se utemeljc z zadostnimi dokazi. 
Zadovolji se Dolenikova hči iz prvega zakona Zofija. 
Nato sledi Dolenikova vdova Margareta itd. 
Ker je bila lekarna, ki jo je Catanio zapustil, usta 
novljena z deželskim denarjem (vmb einer Ersamen 
Landschafft gelt erzeugt, vnd Auffgericht), naj se 
blago in predmeti iz te lekarne ali pa denar, ki se 
zanje dobi, izroče deželi za odbitek dolga .. . 
Steklarna pride na kant: Ker sta tožena oba ne 
deljivo ustanovila steklarno z njenimi predpravicami 
(»Glasoffen sambt desselben Frevhaiten«) in jo spra 
vila s posojili več tožilcev do uspešnega obrata (zu 
fordesamer Arbait gepracht), naj se le-ta po dražbe-
nem pravu javno proda in iz izkupička izplačajo tož 
niki, kakor sledi: 1. tisti, ki so delali pri steklarni za 
plačo, 2. menice Vida Kisla in Janeza Weilheimerja 
in drugih strank, če menice ustrezajo meničnemu 
pravu. 
Kar potem še ostane denarja od prodane steklarne, 
se takoj deli na dva dela. Iz enega se izplača Cata 
nijeva vdova Jera, v kolikor ne bi zadostovala druga 
Catanijeva zapuščina v obgradju (Burgfried), z dru 
gim delom pa poravnajo popolnoma ali sorazmerno 
Dolenikovi upniki. 
O Polževih zahtevah se bo razpravljalo šele, ko bo 
rešen sodni spor med njim ter Dolenikom in Cata-
nijem. 
Lenart Grueber pa naj napravi točen račun s skrb 
niki, ker imajo drug do drugega terjatve. Kdor ostane 
zahtevnik po takem obračunu, naj se plača s polho 
vimi kožami. 
Druge Polževe pravde in spori. 
L. 1528. Petek, 29. jan., fol. 29. V. Polž in njegovi 
družabniki (»mit vervvonnten geselschaftern«) tožijo 
Aldraga iz Trsta in mu dado zaseči blago . . . 
Poned., 27. jan., fol. 30. V. P. se omenja med upniki 
Janeza Mavlingerja, ki je bil v Ljubljani zaprt, mu 
čen, postavljen k sramotnemu stebru in zaznamovan 
od rablja. Po Mavlingerju je ostal samo konj in nekaj 
kož. 
Petek, 31. jan., fol. 32. V. P. predlaga zadolžnico 
Janeza Gortschacherja, meščana iz Beljaka, z dne 
10. dec. 1525. Za dolg je jamčil tudi Marx Stettner 
»s svojimi družabniki tu v Ljubljani«. Zahteva, da 
plača Stettner svoj delež po jamstvu. 
Petek, 8. marca, fol. 41. Iz poročila šempetrskih 
cerkvenih ključarjev Lovrnca Pre\valderja in Ber 
narda Rvemerja izhaja, da je umrlega torbarja Matka 
(Madkho pevtler) za dolg šempetrski župni cerkvi 
tožil že V. P., ko je bil cerkveni ključar (Zechmaister). 
9. okt., fol. 65. Za iztoženje beljaškega meščana 
Janeza Gortschacherja in drugih dolžnikov na Koro 
škem postavi V. P. za svojega odvetnika (Procurator) 
Štefana Poschingerja, v kar sodišče privoli. 
Petek, 13. nov., fol. 69. »Nota. (Moji) gospodje, 
župan, sodnik in svet skupaj s štiriindvajsetaki, ki se 
jih je zbralo precejšnje število, so sklenili: 
Ker je V. P. kot zastopnik Florentincev oškodoval 
mestno skladišče,15 pa se navzlic prisegi, ki jo je pri 
segel slavnemu mestu, in navzlic grožnji z globo tisoč 
ogrskih goldinarjev,1" ni prišel poslušno (pred sodi 
šče), se bo za tako neubogljivost in prestopek z njim 
resno ravnalo.« 
L. 1529. Poned., 8. marca, fol. 113. Na seji, ki se je 
je udeležilo poleg župana Viljema Pratinspcrgerja in 
sodnika Vida Kysla17 še 15 notranjih in zunanjih 
svetnikov, so razpravljali z V. Polžem o njegovih spo-
18 Najbrž blaga, ki ga je hotel izvoziti skozi Ljubljano 
v Florenco, ni dal shraniti v mestnem skladišču, kakor 
je moral storiti vsak trgovec po mestni svoboščini od 
4. avgusta 1. 1513. 
111 Ogrski goldinar je kot tudi dukat veljal 80 krajcarjev, 
renski goldinar pa samo 60 kr. 17
 Valvasor in po njem Klun navajata za to leto docela 
napačno kot župana Primoža Huebmana in sodnika Mi 
haela Spitziga. 
12 
rih s si. mestom. »Prigovarjali so mu prijateljsko in 
zlepa, naj radovoljno plača 25 dukatov za mestno 
zidavo18 (Zu gemainer Statt paw), kot je svoj čas sam 
ponudil, se pokori mestu (,In gem. Statt gehorsam 
begeben') ter prihrani sebi in si. mestu dalji nemir 
in stroške. Z njim da se bo ravnalo kot s prijateljem 
in sosedom, da se mu ne bo kaj pritoževati«. Polž pa 
se ni hotel ukloniti, marveč se je pritožil proti odlo 
čitvi, da se ne sme do rešitve spora udeleževati mest 
nih sej. Na ta odklonilni odgovor so gospodje sporo 
čili Polžu, da ostanejo pri prvotnem sklepu. Ker pa 
se tiče zadeva vsega mesta, jo hočejo predložiti častiti 
srenji. 
Petek, 4. jun., fol. 118. V. P. toži l j ubij. meščana 
Janeza Marijo Bonclja (Suan Maria Bonitzelli) za 
190 duk., ki jih je le-ta ostal dolžan Angležu Robertu 
Bransituru (»dem Huberto Bransitur Engellender«). 
Bransitur je izterjavo dolžnega pisma izročil Polžu. 
Petek, 16. juh, fol. 120. Na tretjem naroku je Swan 
Maria ugovarjal tej terjatvi, češ da je z Angležem v 
sporu, ker sukno, ki mu ga je dobavil Anglež, ni dobro 
trgovsko blago (»dan er der Engellender Ine nit mit 
guetter Khaufi'manswar alls er Ime Zuegesagt, der 
tuecher versehen«). škode ni dolžan trpeti on, Bon-
celj . . . Polž je to vedel in ne bi smel prevzeti ali 
kupiti dolžnega pisma . . . Angležev služabnik, od ka 
terega je P. odkupil dolžno pismo, je bil tu tri ali 
štiri tedne, pa ni Bonicellija nič posebno terjal za 
plačilo, čeprav je rok že davno zapadel. Vedel je pač, 
v kakšno škodo je bil pripravljen s suknom. 
Ko je Polž vztrajal pri svoji zahtevi, je Bonicelli 
ponudil, da mu plača s kožami, kakor je plačal An 
gležu. Polž pa je lakonično odvrnil, da dolžno pismo 
ne govori o kožah, marveč o gotovini (fol. 121). 
Končno je toženec ugovarjal, da mu povabilo na so 
dišče ni bilo dostavljeno podnevi (bey schevnender 
Sun«), kakor to zahteva mestni običaj, marveč je 
mladi mestni sel prišel ob eni ponoči k njegovim slu 
žabnikom in sporočil zadevo. — Polž je odgovoril, da 
ga je dal pravilno klicati. Naj se pošlje po mestnega 
sodnika in sla (ki bosta to potrdila). Sicer pa toženec 
sam priznava, da je bil doma . . . 
Fol. 128., dus. Francisco Luon javlja, da je na dopis 
V. Polža izplačal Jakobu de Vizenta 128 duk. in nekaj 
krajcarjev, toda Jeronim Schvvarz, tuk. meščan, mu 
kot imetnik premoženja pok. Volbenka Schazerja te 
vsote noče priznati v njegovem obračunu s tukaj 
šnjimi družabniki . ..« V. Polž tu igra vlogo bankirja. 
Ana Per toži brata Volbenka Polža. 
L. 1528. Torek, 6. okt. 1528., fol. 60—64. »Tega dne 
je prišel (pred mestno sodišče) plemeniti, visokoučeni 
doktor Jurij Cecian, sicer Kuepecher imenovan, kot 
pooblaščenec Ane, zak. žene graškega meščana Janeza 
Pera in zakonske sestre Volbenka Polža, čigar po 
oblastilo se je javno prebralo . ..« Toži V. Polža, nje 
nega zak. brata, da se je po smrti njunega očeta Ju 
rija Polža, ne da bi napravil kak inventar, polastil 
njene dediščine po očetu, ki jo ceni na 20.000 ogrskih 
goldinarjev. 
Dalje ga toži gospa za dediščino po materi v višini 
nadaljnjih 20.000 ogrskih gld. Oba zneska zahteva z 
obrestmi vred. 
18 Tedaj so utrjevali mestno zidovje. 
V. P. ji je dolžan (na menico) 500 ogr. gld. Od tega 
se je obvezal plačevati ji vsako leto na dan sv. Tomaža 
v Ptuju po 25 ogr. gld. Tega pa nikoli ni storil, ne 
v Ptuju, ne na sv. Tomaža dan ji ni dal nobenega 
denarja. Gospa zahteva te obresti od 1518.lti leta do 
danes. 
ženitno pismo, ki ga je dobila od svojega moža, je 
dala spraviti bratu. Ko je to ženitno pismo rabila za 
mestno sodišče v Gradcu, kjer številni upniki tožijo 
njenega moža, in dvakrat pisala bratu ponje, ji ta 
pisma ni hotel poslati. Primorana je bila, da pride 
sama v Ljubljano, pa ni na noben način mogla pri 
praviti brata do tega, da bi ji izročil ženitno pismo. 
Ne da bi kaj opravila, je morala odjezditi (verrevtten) 
nazaj v Gradec. Za plačilo slu, za svoj trud, potovanje, 
živež in zamudo časa trpi škodo preko 100 dukatov. 
(Za vse navedene pritožbe prosi za pravico.) 
V. Polž se je branil na vse kriplje. V začetku se je 
skrival za formalnostmi. Med drugim je poudarjal, da 
stoji v pozivnici ime »doctor Jorg Khuepecher«, v po 
oblastilu pa »doctor Jorg Cecian«. To sta dva različna 
priimka in zato Polž ni dolžan odgovarjati. Perovkin 
advokat je nato izjavil, da se pooblastilo ne nanaša na 
priimek, marveč na osebo. Ta oseba pa je samo on, 
»kajti on uporablja oba priimka, namreč Cecian po 
latinsko in Kuepecher po nemško« (»dan er gevvalts-
trager gepraucht sich pavder Zuenamen, nemlich 
Cecian in Latein, vnd kuepecher in teutsch«). Sodišče 
je zavrnilo vsa Polževa izmikanja. 
Nato je dal dr. Cecian prečitati omenjeno Polževo 
dolžno pismo od četrtka po sv. Tomažu 1. 1518., gla 
seče se na 500 dukatov z letnimi obrestmi po 25 du 
katov. P. pa je predložil pismeni obračun s sestro, od 
torka po četrti nedelji v postu 1. 1526., v katerem se 
ugotavlja, da sta se brat in sestra prijateljsko porav 
nala vpričo njenega moža Janeza Pera, ki se je na 
obračun podpisal in pritisnil svoj pečat, ter da je Ana 
dobila celo več kot ji pa gre. 
Ana je pobijala veljavnost obračuna, češ da jo je 
brat pripravil v privolitev samo z obljubo, da ji po 
dari 52 dukatov. Zdaj pa niti obresti ni plačal. P. je 
odgovoril, da ji je to darilo obljubil za popolnoma 
drugo stvar. Sestra pa ni držala besede, zato je od-
vezan tudi on. — Sodišče je dalo prav Volbenku. Ana 
se pritoži na vicedoma. 
Dalje izjavlja P., da ji je poslal ženitno pismo v 
Gradec po svojem lastnem slu in na svoje stroške. 
Predlaga o tem Anino potrdilo od sobote po Vnebo 
vzetju 1. 1524. 
Ana Per: Ko je brez uspeha morala odjezditi iz 
Ljubljane in se je vrnila domov v Gradec, je P. ne 
pričakovano poslal pismo njenim in moževim sovraž 
nikom, da so ga mogli prebrati in pripraviti vse, da 
ga bodo lahko osporavali. To ji je prizadelo veliko 
škodo. 
Drugi narok je bil v petek, 8. jan. 1528., tretji 14 dni 
pozneje (fol. 80—83). 
Polž se je zagovarjal takole: Sestra ga toži, da si 
je prisvojil očetovo in materino premoženje v vred 
nosti 30.00020 ogrskih goldinarjev. To ga zelo čudi, 
»kajti polno jih je, ki dobro vedo, da njuna rajnka 
oče in mati nikoli nista bila premožna.« Pa tudi če 
18 To leto se je menda omožila s Perom. To leto je 
najbrž tudi umrl oče Jurij, najkasneje pa 1. 1520. 
13 
bi bilo res, kar trdi, nima sestra nobene pravice več 
do dediščine, ker je potrdila, da je odpravljena. 
Perovka: ».. . Znano je, da je njun pokojni oče bil 
odličen in ugleden meščan ljubljanski, da je imel 
znatno kupčijo z različnim trgovskim blagom, da je. 
točil raznovrstna vina, da je spečal več vina kakor 
vse mesto v enem letu. Vodil je tudi pomembno trgo 
vino z menjavo denarja, s katei-o svoj čas ni baš malo 
zaslužil. Včasih je hkrati menjal po 3 ali i tisoč gol 
dinarjev, in vse to z dobrim, gotovim dobičkom. Po 
sojal je tudi na trgovsko blago, zato je za njim ostalo 
mnogo velikih posojil ;a izterjavo. Vse to si je pri 
lastil njen brat. Oče je imel velik promet tudi z rud 
nikom v Idriji in s tistimi, ki so kupovali srebro,-1 
kot Mosauer, Phluegl in Neuman; te je tudi založil 
z denarjem, s 4, 6 ali 10.000 goldinarji. Iz tega se sme 
pač sklepati, da je oče zapustil zelo veliko gotovine 
v zlatu in kovancih.« (»So ist wissentlich, das Ir 
payder Vatter seliger ein treffenlicher ansehlicher 
burger alhie gevvest ein mercklichen Gvverb mit aller-
Iay khauffmansguetern gefuert allerlav wein ausge-
schennkht, mer weins verhanndlt alls die gantz Stott 
ein Jar thuen mogen. Er hab auch ein treffenlichen 
wexl hanndl gehabt, damit sein tag nicht wenig ge-
vvunen, auff ain mali ein 3000, oder 4000 gldn Zu 
wexln gehabt, vnd das alles mit gueten beravtten 
gewynn, Er hat auch auff khauffmansguetter fur-
gelihen, derhalben groB vnd vili schulden so man Ime 
Zuthuen belieben hintter sein verlassen, der sich Ir 
20 Svoj prvotni zahtevek je torej znižala za 10.000 
ogr. gkl. 
21 Pač živo srebro. 
brueder aller vnderstanden. So hat auch Ir vatter mit 
den Gvverkhen In ydria derselben Zeytt, vnd die so 
den SvJberkhauff gehabt, alls Mosauer, phluegl vnd 
Neuman, nit ein klain \vexl gehabt, Sy auch mit gellt 
etvvo mit vier sex oder 10 M gldn verlegt, daraus vvoll 
vernomen \verden mag, das Ir payder vatter, ein 
Merckhlich grofi parschofft In gold vnd muntz ge 
habt nit verthan hinder sich verlossen.«) 
Glede materinega premoženja pa pravi tožilka: 
»Jurij Polž je bil v službi22 pri rajnkem gospodu Vi 
ljemu Turjaškemu in je poročil vdovo v Ljubljani, 
katere prejšnji mož je svojčas bil našel zaklad in 
veliko denarja. Vdovi, obeh strank materi, je ostala 
hiša in dvor, gotovina, dragulji, zemlja, premičnine, 
trgovsko blago po splošni sodbi do (vrednosti) 10 tisoč 
goldinarjev. Njun oče je nato (s tem) kupčeval in 
pridobil veliko premoženje, iz česar (je nastala) 
splošna govorica, da njiju obeh oče ni zapustil samo 
20 ali 30 tisoč goldinarjev, temveč 40.000 gld., da, 
pravijo celo, da je zapustil knežji zaklad (ein Fursten 
Schatz).« Očetovo in materino premoženje se je po 
mešalo. Brat si je vse prisvojil in ni nikoli hotel na 
praviti inventarja. Na ta način je pač primorana, da 
ga toži za svoj delež. Naj P. poda pošten in verodosto 
jen inventar. In če se izkaže, da je dediščina manjša, 
celo samo 10.000 ali 6000 gld., si bosta pa to delila, 
toda na enaka dela. Ako inventarja ni, naj pa resni 
čno prisego izpove, koliko je prejel skupne dediščine. 
22 »das Jorg poseh bey hern Wilhalm von Aursperg 
seligen diener gevvest«. Izraz »Diener« ne pomeni — v 
mestnih zapisnikih — baš najnižjega služabnika, marveč 
pogosto tudi oskrbnika, pomočnika itd. 
(Dalje prih.) 
14 
VOLBENK POLŽ, 
LJUBLJANSKI VELIKI TRGOVEC, DENARSTVENIK IN ŽUPAN V ZAČETKU 16. STOL. 
(Nadaljevanje.) 
VLADISLAV FABJANČIC 
Napis in grb nad vrati Polževe hiše 
V. P. se je izvijal, z be 
sedo pa ni hotel na dan. 
Dejal je le, da mu sestrina 
trditev o tolikem premože 
nju lahko prinese hudo po 
gubo pri davkih. 
Fol. 86. Duš. Pojavi se 
nov reflektant na Polževe 
zaklade, namreč meščan 
Lenart Grueber kot zastop 
nik svoje žene Magdalene. 
Magdalena Grueber je hči 
rajnke Ane, žene pok. Ju 
rija Polža, iz njenega prve 
ga zakona, če gospa Ana 
Per iztoži od svojega brata 
10.000 ogr. gld. materine 
zapuščine, se mora tudi 
njej priznati enak delež. 
L. 1529. Torek, 26. jan., 
fol. 103. 
Ana Per je bila lastnica 
hiše, vinograda in vrta v 
okolici Gradca. Vse to si je 
kupila z lastnim denarjem. 
Četrtek, 28. jan., fol. 104. 
Perovka trdi, da ji je oče 
Jurij Polž zapustil za doto 1000~ funtov vinarjev (t. j. 
1000 dukatov). »Ko pa jo je brat proti njeni volji 
odpeljal iz Ljubljane v Bistrico (Vevstritz) in jo proti 
njeni volji omožil z Janezom Perom,« je dal njenemu 
možu 600 funtov vinarjev, ta pa mu je podpisal ob 
veznico za 700 funtov vinarjev. Sestavila sta ženitno 
pismo, o katerem ni ona od 17. do 19. (t. j. 1519.) leta 
ničesar vedela in ga je brat skrival celih 7 let. V že-
nitnem pismu je sicer stalo, da bo ona, Ana, za 1800 
funtov vinarjev uživala Perovo imetje, toda šele po 
njegovi smrti. »Toda Janez Per ima 10 živih otrok, 
med katerimi je tudi žena njenega brata V. Polža.« 
Ti pa zahtevajo od svojega očeta, njenega moža, svoje 
deleže po materi v znesku 2000 gld., ki so baje bili 
last Perove prve žene, in pobijajo Anino (mačehino) 
ženitno pismo pred graškim mestnim sodiščem. Po 
vrh ima Per celo vrsto upnikov, ki ga neprestano 
tožijo. Zato je njeno ženitno volilo v veliki nevar 
nosti. To je potrdil sam njen brat. . . 600 funtov 
vinarjev njene dote, ki jih je Per prejel od V. Polža, 
je vrnil temu nazaj kot doto za svojo hčer, ki je po 
ročila Polža. Kam je šlo drugih 200 funtov? Ona ni 
dobila niti vinarja. Tako je izginila ženitnina, ki ji jo 
je bil določil pokojni oče. 
Volbenk Polž: Marsikomu, ki je bil tedaj v Ljub 
ljani, je znano, da se je o poroki z Ano dogovoril Per 
s pokojnim Jurijem Polžem, ko je ta še živel. Posre 
doval pa je nekdanji ljubljanski mestni pisar Jakob 
Pagrsdorffer iz Gradca. Sestra je ubogala očetov ukaz. 
Perovka: Odločno ugovarja, da bi bila prostovoljno 
vzela Janeza Pera za moža. »Njen brat ji je nastavil 
bodalo na prša in jo je prisilil k možitvi. Imel jo je 
priklenjeno na verigi.« Zapisnikar imenuje to trdi 
tev »storijo, ki jo zavoljo dolgoveznosti izpušča iz za 
pisnika«. 
Polž: Sestra trdi, »da ji je vpričo očeta nastavil 
golo bodalo na srce in jo primoral, da vzame Pera za 
moža .. .« Na vse večne čase ne bo nikdar mogla do 
kazati te težke obdolžitve, ki zadevajo njegovo čast, 
telo in imetje. Tega si nikdar ne bi drznil proti rodni 
sestri. To je izmišljeno. Ona je tista, ki bi ga rada 
spravila ob življenje (»vmb sein leib vnd leben«). 
Pridržuje si, da jo za to kleveto pokliče na odgovor 
nost. Sodišču predloži dogovor (»die obredt Zedl«), 
ki sta ga napravila njun oče in Janez Per. Dogovor 
se prečita in iz njega sledi, da je oče kot principal 
sklenil njeno možitev s Perom . . . 
Gospa sama prizna, da so njeno doto prešteli v 
Bistrici Baltazar (Walthasar) in drugi. Zato se sme 
sklepati, da je bil z njenim znanjem in voljo izročen 
denar njenemu možu. »Povrh tudi ni navada v deželi, 
če oče omoži hčer in ji določi doto, da bi jo dajal 
njej, marveč jo da ženinu, ki se mora zato zavezati 
in (doto) zavarovati, kakor je običaj. In celo, če bi 
V. Polž na očetov ukaz dal denar Janezu Peru proti 
izročitvi ženitne pogodbe in potrdila brez vednosti 
tožnice, ne bi bil ravnal nepravilno in ne bi prevzel 
nobene odgovornosti napram sestri. Tudi ni navada, 
da bi morala oče ali brat jamčiti za sestrino premo 
ženje in ji ga vrniti, ako ga mož zapravi.« 
Sodniki so bili drugačnega mnenja. Pismena po 
trdila (Janeza Pera in rajn. Jurija Polža) jim niso 
zadostovala, pa so izrekli v sodbi, »da bi se pač spo 
dobilo« dobiti tudi njen pristanek. Zato je Volbenk 
Polž dolžan sestri nadoknaditi, če bi se kaj izgubilo 
od njene ženitnine, ter to doto zavarovati. — Polž je 
napovedal zoper sodbo priziv na vicedoma. 
Vicedom je potrdil sodbo, ki jo je izrekel mestni 
svet. Nato je Polž apeliral na nižje-avstrijsko vlado. 
Ta ga je dokončno zavrnila. Pač pa je zmagal pri vice-
domu za ostale tri tožbe (zastran dediščine po očetu 
in materi). Perovkin pravni zastopnik Janez Castner 
se je pritožil proti temu na kraljevo vlado (fol. 114. 
in 115., zapisnik od 14. maja 1529.) in dosegel, da se 
je Perovki dovolil dokaz resnice (fol. 127, zapisnik 
z dne 8. okt. 1529.). 
L. 1530. Petek, 9. januarja, fol. 132. 
Na Polževo zahtevo predloži namestnik Perovkinega 
pravnega zastopnika (After Anvvaldt) Janez Vierekh 
seznam prič. Za priče, ki ne prebivajo v ljubljanskem 
mestnem sodnem področju, se izdado pozivnice (Com-
passbriefe). 
Dalje zahteva P., da se določi dan, ko bo napravil 
s sestro nov obračun, kot je ukazala kraljevska de 
klaracija. Ana pa mora prinesti s seboj vse pobotnice, 
pisma in druge spise o sporu. 
S tem se zaključujejo poročila o procesu med V. 
Polžem in njegovo sestro v 1. 1530. Mestni sejni za 
pisniki, v katerih se je gotovo še razpravljalo o za-
97 
dcvi, manjkajo do leta 1537. V tem času je Volbenk 
Polž umrl, najbrž v drugi polovici 1. 1536. (gl. str. 26). 
Na pozornici se poleg sestre Ane pojavijo še ostale 
sestre in njihovi možje ter Volbenkov sin Janez Krst-
nik Polž. 
L. 1537. Poned., 14. maja, fol. 72. Pred mestni svet 
je prišel Janez Per iz Gradca z ženo Ano, sestro rajn 
kega Volbenka Polža. Ta dan naj bi se prijavili vsi, 
ki imajo kake terjatve iz zapuščine rajnkega Polža. 
Ana »ima še svoje zahteve napram Polževemu premo 
ženju zaradi očetove in materine dediščine«. Njen 
prokurator je med potjo v Ljubljano zbolel, drugega 
odvetnika pa ni mogla dobiti. Upata, da bo kdo drugi 
iz odvetniškega kroga (»aus dem Ring«) prevzel njuno 
zastopstvo. Če ne, pa naj se jima določi drug dan, da 
ne bosta prikrajšana . . . Ker se tudi sedaj »iz kroga« 
nihče ne oglasi in tudi ne izven njega, ki bi prevzel 
njuno stvar, je mestni svet predložil strankam, naj 
se pogode zlepa. 
Tako je prišlo do kompromisa. 
Poned., 28. maja, fol. 89. »Danes se je vršilo zopetno 
zasliševanje, pri katerem so bili navzoči gg. župan 
(Viljem Praunsperger), sodnik (Vid Kysl), svetniki 
Pizsholin (Pičolin), Hunger, Schvvarz, Frankobiz 
(Frankovič), Severin (Hoff) in Tifarer . . . Po dolgi 
razpravi je častiti svet pripravil stranke do tega, da 
so prostovoljno z ročno zaobljubo in s prijemom za 
sodniško žezlo (mit handtgelobten treuen vnd agrevf-
fung an gerichts štab) prepustile vse spore in za 
htevke, ki jih imajo druga do druge, (v odločitev) 
častitemu svetu. Nato so gospa Ana Peer, za njo pa 
oba svaka, Janez Wasserman in Janez Dorn'23 ter oba 
varuha Janez Tischler24 in Erazem Naglic, enako tudi 
Janez Peer .. . prijeli za sodniško žezlo. 
Nato je č. svet odločil: Gospa Ana Peer naj od 
vzame pooblastilo, ki ga je bila dala doktorju Juriju 
von kuenbergerju25 in ga pošlje č. svetu. Varuhi pa 
naj gospe dado in nalože zanjo 500 renskih goldinar 
jev in sicer 300 ren. gld. v kako imenje (guldt, po 
sestvo) v smislu oporoke njenega brata rajn. Vol 
benka Polža, 100 ren. gld. naj se da za ženitnino 
njeni hčeri, 100 gld. pa ostane razpoložljivo gospe, ki 
(naj izjavi, da) v celoti sprejme oporoko svojega 
rajnkega očeta in se odreče vsem drugim zahtevam 
napram Polževim dedičem. 
Tako se je zaključil desetletni zapuščinski spor 
med Volbenkom Polžem in njegovo sestro Ano. 
Polžev zet Wasserman. 
Volbenkov sin Janez Krstnik Polž. 
L. 1537. Poned., 8. jan., fol. 3. Vicedom Volk pl. 
Lamberg zu Schneberg razsodi v prizivni tožbi med 
Adamom Suchorjem z ene in Janezom Wassermanom, 
meščanom iz Beljaka, ter Erazmom Nagličem28 kot 
jeroboma Janeza Krstnika (Zwan baptista) Polža, 
sinu rajn. Volbenka Polža. Predmet spora ni naznačen. 
23 Janez Dorn je bil mestni sodnik v letih 1542./43. 
1543./44., ter 1545./46. in 1546./47., župan v letih 1548./49., 
1550./51. in 1551./52. 24
 Sin Janeza Tischlerja, ki je bil sodnik 1. 1524./25. in 
1. 1531./32.. in brat Mihe Tischlerja, ki je bil sodnik v 
letih 1536./37. ter 1537./38. 25
 Glej »Kronika« VI, str. 13.! M
 Ljubljanski mestni zunanji svetnik. 
12. jan., fol. 18. Janez VVasserman se pravda z 
Zwan marijo Bonicellijem. 
16. jan., fol. 21. Janez \Vasserman toži ljublj. me 
ščana Marxa Stettnerja za 600 dukatov po 5 %, za 
katere se je zadolžil pri njem skupaj s svojim dru 
žabnikom, rajn. Lenartom Grueberjem dne 14. marca 
1534. 1. 
12. jan. 1537., fol. 16., in 14. maja, fol. 73. Wasser-
man je bil vprvič poročen z Marjeto, hčerko rajnkega 
ljubljanskega meščana Jurija Schererja. — Sedaj toži 
Schererjevo vdovo Dorotejo, vnovič poročeno z ljub 
ljanskim meščanom Jakobom Kavsererjem, za 100 
ren. gld. njegovi prvi ženi Marjeti obljubljene, a ne 
izplačane dote. Zahteva denar ali pa vdovino hišo. 
Petek, 1. junija, fol. 94. V glavni razpravi obdolži 
Kavserer Wassermana, da je po Schererjevi smrti 
izročila njegova vdova vse moževe spise in tudi pečat 
zetu Janezu VVassermanu, ki je vsa zanj nepovoljna 
pisma raztrgal ali pa pridržal zase, pustil pa le taka, 
ki vdovi niso mogl služiti proti njemu. Kar pa se dote 
tiče, pravi, da je Margareta dobila dobre dragulje, 
srebrne kupe, srebrne pasove in še drugo. Vse to je 
bila Schererčina dedna last po očetovi materi. Po 
smrti svoje žene Margarete je Wasserman zadržal 
zase vse te dragocenosti, ki so vredne več kot 100 ren 
skih goldinarjev. 
Poned., 3. sept., fol. 115. Janez Tischler in Erazem 
Naglic želita biti razrešena skrbništva Polževe zapu 
ščine, ker nočeta sodelovati z Janezom VVassermanom. 
J. Wasserman (po svojem zastopniku Suchorju) 
zahteva izločitev sodnika, župana in njunih sorodni 
kov (der selben freundschaft). 
Župan (Kusl); W. je razvpit človek in ga po krivici 
žali ter mu jemlje čast. Doslej je že tolikokrat odkrito 
in pošteno pospeševal pravico (namreč Kysl). 
Sodnik (Miha Tischler): Tudi njega W. krivično 
žali. Prisegel je sveto prisego, da bo delil pravico rev 
nemu kot bogatemu. Tako misli, ako Bog hoče, tudi 
v bodoče delati in pri nikomer delati razlike. 
Svet sklene, da oba ostaneta in poleg drugih pomo-
reta pravici do veljave, s pridržkom, da pozneje za to 
(žalitev) prime Wassermana. Svoj sklep je utemeljil 
s tem, da se zadeva ne tiče župana in sodnika in tudi 
ne njunega imetja, marveč le zapuščine in varuštva 
po rajn. Volbenku Polžu. 
W. se proti sklepu pritoži na vicedoma. Pritožbo 
svet dopusti. V nadaljnjih razpravah je bil "VVasser 
man obdolžen raznih poneverb in prevar. Te so naj 
bolje iznesene na petkovi seji dne 5. okt. 1537. 1., ki 
se je je udeležil sam vicedom (fol. 123—129): 
»Ker je Janez Wasserman brez vsakega vzroka ob 
dolžil častitljivi svet sumljivega obnašanja napram 
njemu, so (mestni svetniki) sporočili gospodu vice-
domu Žigi,27 da so pripravljeni trpeti, da jih več pride 
gledat in poslušat, kaj se razpravlja z VVassermanom. 
Nato je g. vicedom določil dva iz Kranja, dva iz Kam 
nika in dva z Vrhnike, ki so danes prišli in so zabe 
leženi, kot sledi: Predvsem je prišel gospod vicedom 
sam, ki je s seboj naprosil Janeza Pevgershamerja, 
rim. kr. Vel. nakladničarja (»ein ncmer der auffsleg«) 
na Kranjskem in vojnega računovodjo (»Zallmavster 
des kriegsvolchs«), iz Kranja sodnika Janeza Kreu-
tzerja in Henrika Strobelspergerja, iz Kamnika An-
27 Sigmund von der Diirr (Valvasor IX, s. 81). 
98 
dreja Petschacherja in Krištofa Sana, z Vrhnike de-
želskega sodnika Jurija Galliza in Adama Sršena 
(Serschann). 
Preden se je razprava pričela, je izjavil župan: »Da 
je prišel gospod vicedom z drugimi gospodi in sosedi, 
prav radi dopuščamo, vendar (s pridržkom), da to 
ostane brez posega v svoboščine in privilegije slav 
nega mesta in brez škode zanje za v bodoče in tudi 
za sedaj.« 
Wassermanovi grehi. 
V imenu Janeza Tisehlerja in Erazma Naglica je 
izvajal njun odvetnik (procurator) Lovrenc Sengsen-
schmid: 
1. Wasserman je naprosil Naglica, naj skrije neke 
spise pok. V. Polža, tičoče se njegovega spora s si. 
mestom, in o tem nikomur ne pravi. Naglic pa je to 
namero izdal Tischlerju, ki se pritoži proti temu, da 
bi ostala dva jeroba kaj delala brez njega. Kam so ti 
spisi izginili, Tischler ne ve. 
2. Ko so šli varuhi v zadnjo sobano, da bi pregledali 
oblačila, je rekel W., da se morajo (prej) postelje 
postlati. V tem je prišla W.-ova žena, vzela nekaj iz 
postelje in s tistim odšla. O tem je bil obveščen župan 
Hans Weylhamer,28 ki naj bi se prepričal, ali so spisi 
tu, da bi se le-ti tudi inventirali. Ko je župan prišel 
k njim, je vprašal Wassermanco, kaj je vzela iz po 
stelje. Ta pa je tajila, češ da ni ničesar odnesla. Potem 
je župan prigovarjal njeni hišni (»Irer diernen ainer 
Natterin«), naj pove, kaj sta odnesli z gospo iz izbe.29 
Ta pa je odgovorila, da je odnesla njena gospa nekaj 
v belem svežnju pod predpasnikom (»in Einem 
weyssen pindtelin vnder dem furthuch«), ne va pa, 
kaj je to bilo. Nato je VVassermanca priznala, da je 
nesla ven gospodovo »ain alte Pfavdten«. 
3. Wasserman se je predrznil, da je prodal zagreb 
škemu škofu štiri tovore (Sam) solitra in mu dal 
pisati pismo, kjer je podpisal z imenom in priimkom 
tudi oba ostala jeroba, pa jima o vsem ni ničesar po 
vedal. Soliter je prodal po 15 dukatov, v račun(sko 
knjigo) pa je vpisal samo 13 dukatov. Predlagajo v 
dokaz to zanimivo korespondenco: 
Prvo pismo iz Ljubljane z dne 6. marca 1537. 1. se 
začenja: »Jaz Janez VVasserman, meščan v Beljaku, 
jaz Janez Tischler in Erazem Naglic, oba meščana v 
Ljubljani, priznavamo, da smo danes prodali pleme 
nitemu in častitemu gospodu Jeronimu, kaplanu za 
grebškega škofa, štiri tovore solitra, ki tehtajo po 
ljubljanski mestni tehtnici z lesom vred, kot sledi 
partikularno, po 141, 152, 153, 145, 146, 149, 147, 
154 funtov,30 skupaj 1187 funtov, od tega odbito, ka 
kor je to običajno, za vsak sodček (»lagl«) po 16 fun 
tov; odbitek za les znaša torej skupaj 128 funtov. 
Odšteto od gornje vsote ostane čistega 1059 funtov. 
Od tega smo prodali v Ljubljani cent31 po 14 dukatov. 
28 Župan 1. 1536./37. Po vsem tem je verjetno, da je 
V. Polž umrl v drugi polovici 1. 1530. 20
 Čudno je, da se ves čas govori o »das hintere Gewelb« 
in »Gewelb«, kar pomenja obok ali prodajalno. Vendar 
gre tu za neko spalnico. Morda je ta bila zadaj v »oboku«. 30
 Vsak tovor je imel po 2 soda, kolikor je konj nesel, 
namreč po en sod z vsake strani. 31
 Cent je imel pač 100 funtov. 
Soliter mu bomo izročili v Samoboru, ne odgovarjamo 
pa za nezgode, nasilje, ogenj ali vodne valove 
(»wasserwellen«),32 vendar se priporočamo v varstvo 
in zaščito Našemu Gospodu in Izveličarju. Ta soliter 
stane v zlatih dukatih 148 in 20 krajcarjev. Od tega 
denarja je omenjeni gospod Jeronim plačal v goto 
vini 42 dukatov na račun — dukat računan po 80 
krajcarjev, ostanek 106 dukatov in 20 kr. naj izroči 
meni, Janezu VVassermanu ali pa mojemu služabniku 
s tem, da Prečastitemu vestno dostavim od jutri v 
osmih dneh, to je do 14. marca, omenjene tovore so 
litra v Samobor in jih izročim omenjenemu gospodu 
Jeronimu proti (plačilu) ostanka 106 dukatov in 20 kr. 
Če bi Prečastiti moral čakati name ali jaz nanj, mo 
rava drug drugemu plačati njegove stroške. V doka 
zilo sem jaz, Janez VVasserman, opremil to priznal-
nico ali kupni list s svojim lastnim pečatom ter pod 
pisal z lastno roko. Storjeno v Ljubljani 6. dan marca 
v 1537. letu. 
Moj, Janeza Wassermana, meščana v Beljaku, lastni 
podpis in pečat.« 
Drugo pismo zagrebškemu škofu je datirano iz 
Ljubljane 10. aprila 1537. Podpisani so »jerobi po 
rajn. V. Polžu«: Janez VVasserman, Janez Tischler in 
Erazem Naglic. V tem pismu ponuja VV. še 3 tovore 
solitra, ki ga je prejel te dni, po 16 dukatov. če ga 
škof namerava kupiti, kot je izrazil željo njegov ka 
plan, ko je v Ljubljani nedavno kupil prvo pošiljatev, 
in kot so škofovi služabniki pri prejemu te pošiljatve 
v Samoboru to prošnjo z vsem poudarkom ponovili, 
naj pošlje ponj v Ljubljano z denarjem. Polževi jerobi 
hočejo čakati 14 dni po odhodu pisma. Potem pa 
smejo soliter prodati drugam. 
V VVassermanovi računski knjigi je bilo zapisano, 
da je bil prvi soliter prodan po 13 dukatov. Sojeroba 
sta zato obdolžila VVassermana »goljufije«, ki jo je 
prizadel svojemu varovancu in svaku, in da ju je 
brez vednosti del v kupno pismo in z njima kril svojo 
prevaro. Proti temu ravnanju se na vso moč pritožita, 
ker sta prepobožna in tudi ne bi hotela doživeti ure, 
ko bi s svojim varovancem ravnala tako nezvesto in 
goljufivo.« 
Nato se prečita uradna izjava mestnega sodnika 
Mihaela Tisehlerja, da sta mu 27. avg. 1537. predložila 
oba jeroba VVassermanova pisma zagrebškemu škofu 
(ki se še enkrat navajajo v celoti) in izjavila, da sta 
postala jeroba na ukaz mestnega sveta ter po želji 
rajn. V. Polža in njegove žene Apolonije, enako kakor 
J. VVasserman, meščan iz Beljaka, v mnenju, da bodo 
ravnali zvesto po prisegi in delali točne račune. Ker 
pa ju je W. v svojem pismu zagreškemu škofu 
sam podpisal, se zavarujeta proti morebitnim drugim 
VVassermanovim ponaredbam in priznavata kot ve 
ljaven samo svoj lastnoročni podpis s pečatom. 
4. četrta obtožba. Ključ, ki odpira sobo, kjer je 
shranjena večina draguljev, Polževih spisov in dolžnih 
pisem, sta imela Tischler in Naglic vedno zapečaten. 
Naenkrat pa se je našel v izbi ključ, ki odpira isto 
sobo od znotraj. Kdo ga uporablja, jima ni znano. S 
to prijavo se zavarujeta proti primeru, da bi kaj 
zmanjkalo. 
32 Vozili so torej po Savi. 
(Konec prih.) 
99 
VOLBENK POLŽ, 
LJUBLJANSKI VELIKI TRGOVEC, DENARSTVENIK IN ŽUPAN V ZAČETKU 16. STOL. 
VLADISLAV FABJANČIČ (Konec.) 
5. Peta obtožba. W. se je predrznil in je pod Pol 
ževim imenom in njegovim znamenjem (»vnder sei-
nem des poschen Zavchen«) uvozil zase blago iz Trsta 
(Z\ven sam \vaydgarn von triest). To blago je bilo 
zacarinjeno na vodni33 mitnici in vpisano v carinsko 
knjigo kot Polževo poleg drugih dveh Polževih to 
vorov. Resničnost ovadbe je potrdil pred sodišče kli 
cani mitničar. W. se je na vse načine izvijal. Bilo pa 
je jasno, da je z goljufijo hotel uveljaviti tudi zase 
znižano carinsko tarifo, kakršna je pritikala dediču 
pok. Polža kot ljubljanskega meščana, ne pa Wasser-
manu, ki je v Ljubljani bil »tujec«. 
6. Končno izjavljata Jan. Tischler in Erazem Naglic, 
da nočeta na noben način še nadalje upravljati Polže 
vega skrbništva poleg Wassermana, ki mu je beljaški 
meščan Mihael Sprachler javno razžalil čast (»an sei-
ner Eern offentlich geschmecht«), za kar je sodišče 
naložilo Wassermanu »purgacijo«. W. pa se ni opral.31 
Zategadelj nočeta imeti z njim nobenega opravka več 
in prosita, da se razvežeta skrbništva. 
Wasserman je na vse te težke obdolžitve odgovarjal 
že na seji 11. avgusta 1537. (fol. 110). 
Tedaj je dejal, da mu je svak (»schwiger«) povedal, 
da leže njegovi spisi zoper mesto v neki postelji. Te 
naj uniči (po njegovi smrti). W. niti ni prav vedel, 
kje so. Kako more zdaj Naglic trditi, da mu je po 
vedal, da so tu ali tam? — Glede solitra je dejal, da 
ga je prodal po 13 dukatov; 1 dukat pri centu pa so 
mu dali, da spravi soliter na lastne stroške v Samo-
bor. Pri tej kupčiji sta bila zraven Blaž in Ravntaller 
kakor tudi Naglic. — O ključu ne ve ničesar. — Franc 
Reintaller je izpovedal: Ko sta z Beatriko, sestro 
Wassermanove ženess pospravljala sobico (stiiblin), 
je Beatrix našla pod omaro (»vnder alinar«) ključ, 
ki je odpiral gospodovo izbo. Nato je mestni svet 
sklenil, da W. ne sme prej zapustiti Ljubljane, dokler 
ne poda točnih računov. 
Na seji 5. oktobra — na kateri je bil navzoč vice-
dom ter delegati iz Kranja, Kamnika in z Vrhnike — 
33 Z Vrhnike se je blago dovažalo po Ljubljanici. 
34 Ta zadeva je popisana na seji v petek, 6. aprila 1537., 
(fol. 64.): »Janez Wasserman želi, da Miha Sprachler iz 
Beljaka javno poda svojo obdolžitev proti njemu.« M. 
Sprachler pravi, da ga ni drugače »zbodel«, kot je zapisano 
v sodni knjigi v Beljaku. Pri tem pa ostane. W. ga poziva, 
naj na glas pove, kar ve o njem. Tudi sodnik ga poziva, 
naj ponovi tisto, kar je danes že enkrat izjavil pred mest 
nim svetom. Nato je rekel Sprachler, da je Jurij Dobria-
cher žalil Wassermanovo čast, kot je zapisano v beljaški 
sodni knjigi. Tam se lahko poizve (o stvari). Tudi na po 
novno W.-ovo zahtevo se je Sprachler skliceval samo na 
beljaško sodno knjigo. Nato se sklene, da mora Wasserman 
v treh mesecih prinesti od sodišča v Beljaku verodostojno 
svedočbo, da je nekriv take obdolžitve. Če to stori ali ne, 
se bo dalje ukrenilo, kar je pravica. — 9. aprila sta Wasser-
man in Sprachler zahtevala in prejela vsak svojo sodno 
listino o tem sklepu. 
35 Beatrix, hči V. Polža, se je poročila z Janezom Dor-
nom, ki je bil pozneje večkrat ljubljanski sodnik in župan. 
je na vse obtožbe izjavil Wassermanov prokurator 
Suhor, naj vlože sojerobi sodno tožbo proti Wasser-
manu. Tedaj bo odgovarjal, prej pa ne. Sodišče pa je 
sklenilo: VVasserman mora sedaj odgovarjati, sicer 
se mu jerobstvo odvzame in izroči Janezu Dornu. To 
se je tudi zgodilo. 
W. je prijavil novo pritožbo na vicedoma. »Ker pa 
je gospod vicedom osebno navzoč, je sporočil VVasser-
manu: Ker je razpravo sam slišal z drugimi povab 
ljenci, mu ne pristoji več, da bi o tem dalje sklepal, 
marveč naj se \V. obrne na vlado.« 
Petek, 26. okt. 1537., fol. 130. Navodila mestnega 
sveta Polževim skrbnikom Tischler ju, Nagliču in 
Dornu: 
1. Naj Naglic in Dorn o vsem blagu, ki ga razpoši 
ljata, tudi o vseh prejemkih in izdatkih, vodita pra 
vilen račun. 
2. Naj vsi trije obračunajo z vsemi služabniki in 
zastopniki (»diener vnd factorn«) in vzamejo njihove 
račune, posebej tudi, da Dorn napravi pravilno in 
točno račun za pol leta, ko je za življenja svojega 
gospodarja in tasta kupčeval v (slovenski) marki (»in 
der Margkh«), naj prodajajo blago, izterjajo dolgove, 
izvedejo obe oporoki, Polževo in njegove žene ter 
nato denar v smislu testamenta izposojajo na obresti 
in ga (varno) nalagajo, sploh da drug brez drugega 
ničesar ne store. 
3. Svojega varovanca Janeza Krstnika (Zvvan Bap 
tista!) naj pošljejo v Videm (geen der Weyden) ali 
na kak drugi kraj, kjer se jim zdi najbolje, da se 
nauči laškega jezika, vzgoje in časti (»damit er die 
vvelliseh sprach, Auch Zucht vnnd Eer lern«). 
4. Naj obračunajo z učiteljem in z drugimi (»denn 
vnkhosten Mit dem schuellmavster vnnd anndern ab 
Zvvlegen«), naj preskrbe Reintallerja. Sploh naj z 
vso marljivostjo skrbe za korist svojega varovanca 
pri dolžnosti, ki jih veže.« 
Ta svoj jerobski red so varuhi dobili na zahtevo 
opremljen s sodnijskim pečatom (17. dec. 1537.). 
Wassermanu grozi ječa in mučilnica. 
Fol. 137, 27. okt. 1537.: »Ta dan naznani sodnik 
svetu, da je zalotil Janeza VVassermana, kako je 
Škofjeločanu Štefanu Prelublarju prodal vedrce olja 
in zaboj smokev (»ein lagl oll, ein paln veigen«), pri 
tem pa mu dal za šest funtov premalo, nakar je za 
goljufivo razglasil mestno tehtnico. Tudi je, preziraje 
prepoved mestnega sodnika, odjezdil (iz Ljubljane). 
Tedaj so ponovno prosili zanj gospod dekan, nje 
gova žena, doktor Jurij čavle, Aleks Laserin, Zvvan 
Baptista in Janez Dorn, da se mu izkaže usmiljenje 
in se mu sodi po meščanskem ne po malefičnem pravu 
(»Burgerlichs vnd nitt peindlichs Rechtens«). W. rad 
sprejme, katero koli meščansko kazen mu č. svet pri 
sodi. S tem se podvrže kazni na milost in nemilost. 
Obljubil je to »mit handt gelobten trevven«. 
131 
Na seji je bilo poleg župana in sodnika navzočih 
9 notranjih in 15 zunanjih svetnikov. Sklenili so, da 
vzame sodnik s seboj sedem »zaprisežencev iz sveta« 
in da zaslišijo Wassermana, ali prizna ponaredbo . . . 
W. ni hotel priznati, da je tehtal z napačno tehtnico, 
marveč (je trdil, da) je tehtal s Polževo tehtnico in 
je dal, kolikor je ta kazala. Ker se je olje prevažalo 
sem ter tja, je pač mogoče, da ga je kaj prešlo. Ko so 
tehtnici (njegovo in mestno) preizkušali, se je poka 
zala razlika. Tedaj je rekel, da nobena tehtnica ni 
pravilna. Kar se tiče prepovedi, je priznal, da mu je 
to sodnik zabranil, on pa mu je rekel, da mu sodnik 
nima ničesar prepovedovati; če mu kaj ni prav, se 
pritoži na č. svet.« V zapisniku sledi nato prazna cela 
stran, šest dni pozneje je zopet govor o stvari: 
Petek, 2. nov. 1537., fol. 132. Navzoči: župan, sodnik, 
8 notranjih in 6 zunanjih svetnikov. — »K VVasser-
manu se zopet pošljejo Stettnar, Gebhartt, Prewalder, 
Riegar, Clement Kernar, Schortz,36 Reringer. Pred 
temi je W. priznal, da mu je tehtanje izven mestne 
tehtnice prepovedano, da je Štefanu Prelubarju iz 
Loke stehtal z lastno roko, in tudi, da je prekršil 
sodnikovo prepoved (da ne sme oditi iz mesta). 
Isti dan so zopet prišli pred svet gospod Arnold, 
dekan, gospod Pavvlls VVienner,37 Aleks Lasarin s so 
rodstvom (»mit Iren freundschafft«) in so prosili za 
VVassermana, da ga ne sodijo po kriminalnem, mar 
več po meščanskem pravu. Nato so prednji (zopet 
imenoma našteti) ter doktor Jurij čavle, Zwan Bap 
tista Polž, Hans Dorn, dva Awerja in Anton Kasell s 
svojim služabnikom kakor tudi gori popisani mestni 
svetniki šli pred ječo, pred katero je W. svoje gori 
navedeno dejanje brez vsakega ugovarjanja priznal in 
zopet za milost prosil.« 
Petek, 9. nov. 1537., fol. 135. Janez Wasserman po 
dr. Juriju Čavlu (Jerg Zabule!), njegov svak Aleks 
Laserin in Poschinger so izrekli č. svetu vneto zahvalo 
(»flevssigen danckh«), da se bo proti njemu postopalo 
po meščansko, in za izkazano mu milost. 
V naslednji ohranjeni sodni knjigi (iz 1. 1541.) se 
poroča o že umrlem J. VVassermanu: 
Petek, 7. jan. 1541. V. Polževi jerobi poročajo, da 
je beljaški mestni svet razpisal razpravo glede zapu 
ščine rajn. J. Wassermana za 10. febr., ko naj vse 
prizadete stranke pridejo v Beljak. Ker pa se je bil 
W. zavezal, da bo o Polževem skrbništvu odgovarjal 
v Ljubljani, naj se Wass.-ovi dediči zastran teh je-
robskih računov za čez 6 tednov povabijo v Ljubljano. 
Določi se za to 18. februar. 
Drugi Polžev zet v Beljaku Viljem Moser. 
29. aprila 1541., fol. 60. Wilhalm Mosser iz Beljaka 
toži v imenu dedičev po pok. VVassermanu ljubljan 
skega meščana Marxa Stettnerja za neki dolg. Isti želi, 
da se inventira VVassermanova prodajalna (»gevvelb«) 
(v Ljubljani), kjer leži njegovo blago . . .« 
Ponedeljek, 23. maja 1541., fol. 72.: »Wilhalm Mo 
ser (po odvetniku Valent. Stotzingerju) naznanja: 
3fi Ta priimek se je, kot že omenjeno, prvotno pisal So-
retz, torej slov. Zoreč. w
 »L. 1547. je ljubljanski kanonik Pavel Wiener prešel 
v luteransko vero, za kar ga je škof Urban Textor zatožil 
pri deželnem knezu in je W. bil pregnan iz dežele.« (Klun, 
Archiv II, 39.) 
Rajnki Volbenk Polž je bil volil svoji hčeri, sedaj nje 
govi (Moserjevi) ženi, 1000 renskih gold. kot ženitno 
doto. Ta denar mora varno naložiti v kako posestvo 
in blago, da bi doto po njeni smrti, če ostane brez 
otrok (»leibs erben«), dobili nazaj njeni najbližji de 
diči. Iskal je v tej deželi kako primerno nepremičnino, 
pa je ni našel, zato bi želel naložiti denar na Koro 
škem. O tem se je pogajal z jerobi, ti pa so ga napotili 
na svet. Zatorej prosi svet, naj ukaže jerobom, da mu 
izroče teh 1000 gld. Sklep: Poteguje naj se za posestvo 
v tej deželi. Tedaj mu bodo jerobi plačali 1000 gld.« 
Isti Mosser poroča, da je od J. VVassermana odkupil 
vse njegove terjatve, o kateri zadevi je že odločil v 
zadnji instanci kraljevi odlok. 
Volbenkov sin Janez Krstnik Polž. 
L. 15U. Petek, 18. jan., fol. 4. Jan. Krst. Polž toži 
Janeza Weilhaimerja za 200 kron po zadolžnici. 
Petek, 21. marca, fol. 29. J. K. Polž toži Zweillerjeve 
jerobe kot poroke za neko Lufftovo zadolžnico. 
Petek, 31 okt., fol. 57. J. K. Polž toži Klemena 
Pegkha za neki dolg in zahteva (fol. 67.) zasego nje 
gove hiše. Nadalje toži Sebastiana de Berm (?) z Reke 
za 50 dukatov dolga z obrestmi za 5 let. 
L. 15i5. Petek, 23. okt., fol. 184. Na Polževo prošnjo 
se sklene naročiti Stettnerjevim in VVeilhaimerjevim 
dedičem in jerobom, da polože dolžni ostanek in da 
se Polž izplača. 
L. 1547. Jan. Krst. Polž je od sv. Jakoba 1. 1547. 
dalje zunanji svetnik. 
Petek, 28. jan., fol. 4. Vid Kisel, bivši večkratni in 
znameniti ljubljanski župan, je bil tast (Schwacher) 
Jan. Krst. Polžu. (Več o tem pri Kislovem življenje 
pisu.) 
Petek, 5. avg. fol. 27. »Janez Khisl in njegov svak 
(sein Schvvoger) Polž: (več pri Kislu). 
Petek, 18. febr., fol. 138. J. K. Polž javlja, da se je 
poravnal s svojo sestro in Viljemom Moserjem (iz 
Beljaka) zastran jerobskih računov rajn. svojega 
svaka (schvveger) Janeza VVassermana in njegove žene 
Marte, svoje, t. j. omenjenega Polža sestre. 
L. 1548. J. K. Polž je v prvi polovici 1. 1548. zu 
nanji svetnik (fol. 4.), na dan sv. Jakoba, 25. julija 
1548., pa je izvoljen za notranjega svetnika (fol. 53., 
zap. 1548/49). 
Petek, 18. maja, fol. 102. J. K. Polž in Toman Ro-
ringer sta določena za prejemalca davčnih zaostankov 
na Velikem trgu (»am Plaz«). Stanovala sta torej v 
območju Velikega trga. 
9. marca 1548., fol. 9., in petek, 16. marca 1548., 
fol. 13. (zap. I. 1548./49.) itd. J K. Polž toži »krepostno 
gospo Skolastiko, rajnkega Antona Khuechla zapu 
ščeno vdovo« (in dediče) kot lastnico Khuechlovega 
imetja, da proti vsakemu pravnemu naslovu drži v 
lasti pristavo (»einen Mairhof«) z dvema vrtovoma v 
mestnem pomirju pred špitalskimi vrati med vrto 
voma dedičev po rajnkem W. Riegerju in torbarja 
(»peitler«) Janeza Henigsteinerja .. . To pristavo in 
oba vrta je kupil rajn. (Polžev) oče od rajn. Lenarta 
Grueberja. Ker gospa školastika noče zlepa popustiti, 
jo je primoran tožiti.« 
J. K. Polž zapleten v tožbo za žaljenje časti z Ju 
rijem Tiffrerjem, poznejšim županom (več pri le-tem.) 
četrtek, 24. maja, fol. 103. Gospa Mascon z Mospa-
cherjem in Polžem toži Pristavva: Francisco Moscann 
132 
je letos prevzel zalaganje Trsta z mesom, ki ga je nato 
oddal (v najem) Pristavu. Ta pa sedaj, ko se čuti po 
manjkanje volov in mesa, trdi, da ne more več zma 
govati prevzete naloge. — Po daljši razpravi so se 
stranke sporazumele, da bo Pristav vršil nabavke kot 
doslej, dokler se ne vrne (odsotni) Moscan. 
Petek, 8. junija, fol. 112. J. K. Polž se po razpravi 
pobota z Gričarjem (Gritscher) iz Novega mesta, ka 
teremu je prodal doslej že več tovorov olja, enega to 
vora pa ne more izterjati od njega. Gričar je trdil, 
da to olje ni bilo »dobro trgovsko blago«, marveč 
»schmeghandt« in »stargkh«. 
L. 15b9. J. K. Polž je v prvi polovici leta notranji 
svetnik. 
Petek, 15. marca, fol. 130. J. K. Polž kupi od Matije 
Riegerja pristavo (Mairhof) pred špitalskim mostom 
sredi svojih vrtov. 
Petek, 19. julija, fol. 177.—178. J. K. Polž in njegova 
sestra Marta, žena beljaškega meščana Viljema Mos-
serja,ss vlagata štiri tožbe proti svojemu svaku go 
spodu Janezu Dornu,39 1. za vsak svoj delež ženitne 
dote umrle rodne sestre Beatrike, Domove žene, ki je 
umrla brez otrok, ker pripade po mestnem običaju v 
takem primeru njeno premoženje tja nazaj, od koder 
je prišlo. Ta dota znaša 500 dukatov (po 80 kraje). 
2. Preko tega še za 250 dukatov, ki jih je Dorn 
prejel namesto svoje žene Beatrike (Beatrix) in v nje 
nem imenu. 
3. Za 225 dukatov (po 80 kr.), ki jih je tožilčeva 
(Polževa) mati Apolonija v oporoki zapustila Bea-
triki in jih je v njenem imenu prejel Dorn, in 4. za 
vse Beatrikine dragulje, zlate in srebrne prstane, 
»guldene feutter Rogkh«, ženski nakit, srebrne kupe 
in drugo, kar ima Dorn. 
17. junija, fol. 160. Zastran Polževega surovega ve 
denja proti mestnemu pisarju, katero je zagrešil pre 
teklo soboto o polnoči v hiši gospoda sodnika, se ukaže 
obema strankama pri globi 100 ren. gld., da ne smeta 
do končne ureditve zadeve ničesar »v zlu podvzeti« 
drug proti drugemu, niti z besedami niti z dejanji. 
(Več pri županu Tiffrerju.) 
L. 1551. V poslovnem letu 1550./51. ni Jan. Krstnik 
Polž član mestnega sveta (vsaj na prezencnih listah 
ga ni). O sv. Jakobu l. 1551. pa je izvoljen za no 
tranjega svetnika (fol. 75.), o sv. Jakobu 1. 1552. pa 
ponovno izpade iz mestnega zastopstva (fol. 161.). 
Torek, 3. febr. 1551., fol. 19. Pri ediktnem dnevu po 
Juriju Pristouvu se omenja neki Matija Polž (Mathes 
Posch) kot zastopnik (diener) Ludvika Alta iz Salz-
burga, ki prijavlja v imenu svojega gospodarja tri 
zadolžnice v znesku 1361 ren. gld. 29 kr., ki jih terja 
iz Pristauove zapuščine. 
Fol. 71., 72. in 83. Polžev spor s svakom Dornom, 
ted. županom, in pravda z Jurijem Tiffrerjem za ža 
litve, ki jih je Polž izrekel v Stični in v hiši ljubljan. 
sodnika. (Več v življenjepisih župana Dorna in žu 
pana Tiffrerja.) 
L. 1552. Petek, 5. febr., fol. 112. Polž zahteva, da 
mora njegov svak, župan Dorn v osmih dneh položiti 
jerobske račune. Mestnemu svetu je očitno, da Polž 
Dorna šikanira. 
Marta Polž je bila najprej poročena z J. \Vassermanom. 
Tedanji ljubljanski župan. 
Ljubljana, V. Polževa, sedaj Breznikova hiša v Ribji 
ulici 6. Tu je nekoč stanoval Primož Trubar. 
Petek, 11. marca, fol. 126. Polž se na vse načine 
brani prevzema jerobstva po pok. Mihi Reicherju. Vda 
se šele, ko mu mestni svet zagrozi z globo 100 kron. 
(Več pri Reicherju.) 
Fol. 132. Med Polževim in komendskim svetom pri 
Št. Janžu je stala Reicherjeva pristava z vrtom. 
Petek, 6. maja, fol. 144. Notranji svetnik Polž toži 
odsotnega tržaškega meščana Janeza Borthosa. Dalje 
prijavlja svoje zahteve napram zapuščini pok. Jero-
nima Sch\varza in citira pred sodišče Schwarzova je-
roba, tržaškega meščana Bernardina Schwerdalota in 
radovljiškega meščana Valentina Khuechla. 
Petek, 27. maja, fol. 152. Pri ediktu za Miho Rei-
cherjem zastopa J. K. Polž vicedoma za terjatev 
29 gld. 5 kr. »kameralnega imetja«. 
Petek, 12. avg., fol. 165. Na Polževo zahtevo se sklene 
pozvati po tržaškem sodišču Janeza Barthosa, ki se 
doslej ni odzval nobenemu vabilu, da bi prišel v Ljub 
ljano urediti račun, ki ga ima s Polžem. — P. se po 
bota s pravnim zastopnikom Schwarzovih dedičev 
Sengsenschmidom. 
Ponedeljek, 10. okt., fol. 186. Polž na ediktnem 
dnevu za rajnkim županom Janezom Dornom, svojim 
svakom. (Več pri Dornu.) 
L. 7568.—7575. Ta leta ni nobenega Polža več v ob 
činskem svetu. Janez Krstnik Polž je bil že mrtev. 
133 
V zadevi Reicherjeve jerobščine se omenja kot 
»rajnki (sallig) J. K. Polž« (fol. 24., petek, 23. jan. 
1568.). Kdaj je umrl, se iz razpoložljivih virov ne 
more dognati. Najbrž pa okoli leta 1560. 
Pek Lenart Polž. 
V sodnih zapisnikih se poslej omenjajo še trije 
Polži. Eden med njimi je pek Lenart Polž (Liennhart 
Posch). O njem imamo te-Ie podatke: 
Petek, 26. nov. 1568., fol. 150. »Sklene se prijeti, kot 
se spodobi, peka Lenarta Polža, ki je prešuštvoval 
(»Eheprochen beganngen«) s svojo deklo.« 
Petek, 28. jan. 1569., fol. 167. »Peku Lenartu Polžu 
se ukaže, da ne sme imeti nobene skupnosti z drugimi 
peki in tudi ne svoje klopi za kruh med njimi, temveč 
zraven žensk.« 
L. 1570. Ponedeljek, 6. nov., fol. 165. »Leonhart 
Posch Pekh« nastopi kot priča v sporu med mešča 
noma L. Stegmanom in Roringerjem. Stegman se je 
namreč izrazil o enem izmed meščanov Scheittov, ki 
sta bila zaprta na starotrškem stolpu in ki ju je bil 
na dan Simona Jude obiskal v zaporu Roringer, da je 
tat, ki je njegovemu sorodniku ukral poldrag tovor 
kož. Roringer, pri katerem so pili v uti, se je zavzel 
za Scheitta in udaril Stegmana. Ta pa je potegnil 
izpod plašča bodalo. Le s težavo so ju ločili. 
Jernej in Janez Polž. 
Dočim se o peku Lenartu Polžu ne da prav nič reči, 
ali je bil kaj v sorodu z ljubljanskimi veletrgovci 
Polži, je zelo verjetno, da sta bila Jernej in Janez 
Polž, ki ju tudi omenjajo sodni zapisniki, brata, si 
nova Janeza Krstnika Polža. Podatki so tile: 
Petek, 9. jan. 1568., fol. 19. Prečita se odlok vice-
doma Jurija Hofferja zu Hoflein vnd Hasperg, s ka 
terim se potrjuje sodba mestnega sodišča v sporu med 
Jernejem Polžem in Jernejem Heupergerjem. Pred-
med pravde se ne omenja. 
Petek, 6. marca 1568. Marchs Stettner kot poobla 
ščenec Jerneja Polža »otvori« hišo pri št. Janžu, sto 
ječo med hišama Florijana Lampiča (Lampidtsch) in 
Luke VVarlla, mizarju Abrahamu Rosslu. 
Petek, 26. maja 1570., fol. 63. Deželni knez kot 
končna instanca je potrdil mestno sodbo v pravdi med 
Jernejem Polžem in Jernejem Heinpergerjem. Zmagal 
je Polž. Izkazal pa se je širokogrudnega in je na pri-
jateljsko posredovanje odpustil Heinpergerju stroške 
in celo 8 gld. zaseženega denarja. 
Ponedeljek, 5. marca 1571., fol. 52. Na ediktni raz 
pravi za Dionizijem Staudacherjem terja »gospod 
Polž« namesto gospoda Khysla, kot pooblaščenec Bal 
tazarja Rempfa, 70 gld. 
9. marca 1571., fol. 62. Miha Verbez in žena »Ma-
retl« »odpreta« (ni povedano komu?) svojo hišo v 
špitalski ulici med hišama Polževih dedičev in Khunt-
nerice. 
Petek, 23. marca 1571., fol. 78. Jernej Polž »odpre« 
namesto gospoda Khisla hišo na Velikem trgu Seba-
stijanu Raintischu v smislu pismenega pooblastila. — 
To hišo je bil Kisi kupil od Petra Reicherja (glej pri 
poslednjem). 
Dalje je gospod Polž namesto gospoda Khisla 
otvoril nadstropje (den Stockh) zadaj pri obzidju 
(hinten beim Zvringer) Martinu Bergantu (Wre-
gandt), Bergant pa mora podpisati revers, da bo pla 
čeval primeren prispevek za mestne izdatke (Reuers 
dem mitleidens halben). 
L. 7575. Torek, 5. marca, fol. 75. Ker se Jernej Polž 
ni odzval pozivu gospoda mestnega sodnika, da se za 
govarja zastran pregreška proti Florijanu Creinizu, 
se mu pošlje ponoven poziv za čez 14 dni. 
Petek, 15. apr., fol. 82. »Zastran gospoda Polža naj 
se v Kranjčevi zadevi piše na dvor.« 
Petek, 27. maja, fol. 99. »Na prošnjo Florijana 
Khreiniza se sklene: Ker se Jernej Polž ne zmeni za 
noben ukaz in poziv č. sveta, se naslovi zaradi nje 
govega prestopka (frauel) in nasilja proti Kranjcu 
pritožba Nj. knežji svetlosti. To naj Kranjec odpravi 
na svoje stroške.« 
Na dan sv. Ane, 26. jul., fol. 139. »Danes so (moji) 
gospodje sklenili pisati knežji svetlosti in se pritožiti 
zaradi Polževe nespodobnosti (vnfueg), da naj se po 
kliče pred svojo prvo instanco (ali je postal plemič? !). 
Pisar dostavlja pripombo »VVar gannz beschvvarlich«. 
Petek, 9. sept., fol. 171. Na prošnjo Janeza Bosa 
(»Hannsen Boschen«) za odpis odmerjenega davka 
se sklene: Gospod prosilec naj se opomni, da »so vsa 
tam omenjena zemljišča v času, ko se je zanja pred 
pisal davek, bila v lasti gospoda prosilca in njegovega 
brata. Zato se prošnja ne more uslišati in se davek 
mora plačati«. 
Poslej se v mestnih zapisnikih izgubi vsaka sled za 
Polži, oz. Poschi ali Boschi. 
134