PdštniM plaćana T gotOTtnL Leto LXX« št. 1S5 L]«U]aaa, sotota 14* avgasta 1917 CnaDiit- Izhaja vaak dan popolctae. tzvzemsl nedelje ln praznike. — Inseratt do 80 petit VTst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst ft Din S, većji Inserati petit vrsta Din 4w—. Popuat po dogovoru, Inaeratnl davek poaebej. — „Slovenski Narod" velja meseCno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisl se ne vraftajo. UREDNIŠTVO Dl ĐJgRAVNISTVO LJUBLJANA, giMJ^jnia alta St. & Telefon: 31-22, 31-23. Sl-M, 31-23 ta 31-26 Podmlniee: MARIBOR, Stiosmajerjeva Sb — NOVO MRSTO, I^utolJuMka c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: StKoeamajrerjeva unoa 1, telefon JC 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JE8ENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranllnlca v Ljubljani it. 10.361 Amerika in Nemaja: Ameriski rašilci proti nemšfci ekspanziji Zakaj ponujajo Zedinjene države svojim jninoanieriifcijn •osedom na pesodo svoje vojne ladje TTashington, 14. avgusta. k. Sporazum med vladama v NVashingtonu in Rio de Janeiru, po k-aterem posodijo Zedinjene države Brazil:ji nekaj svojih manjših vojnih ladij, je izzval v vsejz ameriaki javnosti izredno pozornost. Spočetka so splošno tr-dtli, da se ta najnovejša akcija, osnovana na Monroejevi doktrini, naperjena posredno proti Japoncem spričo njihov;fo najno-vej*.ih vojnih podvigov na Daljnem v/hodu. Japonci so si dejanski po svojih številnih nascljencih in s svojimi ponovnimi 'zvoz-nimi kampanjami v posameznih ju?r.a-ame-riških državah pridobili moćan gospodarski vpliv, k; bi ga lahko sedaj izrabljali za svoje politične namerc na Kitajskem. Kmalu pa se je izkazalo, da tiči za temi obramb-nimi ukrepi ameriških držav, ki so na drugi Strani spet rešip prestiž Zedinjenih državna ameriškem kontinentu, nemška gospodarska penetracija v Brazilijo. Spekulacije % brazilskimi sirovinami Dejansko so najprej brazilski, nato pa še severno-ameriski listi opozorili javnost na veliko prizadevanje nemških industrijskih krngov, da bi se dokopali do odločilnega vpliva na lažna brazilska in druga juf.no-emeriška rudniška in vobče industrijska podjetja. Povsem v okviru Goringovega gospodarskega nacrta za prihodnja stiri leta naj b; si Nemčija zagotovila dobavo velikih množin sirovin za kritje svojih lastnih potreb. hkratu pa tuđi za predelavo v nove industrijske izdelke, s katerimi bi povećala svoj izvoz in si tako preskrbela potrebnih sredstev za svoj nada1jnj; gospodarski razvoj. Nevarnost nemške gospodarske penetracije v južno-ameriške države je postala toliko boJj nevarna. ker se je spomladanska akcija nern^ke dialomacije za ponovno pri-dobitev nekdanjih koionij na podlagi eventualne nove razdelitve mandafov Društva narodov popolnoma izjalovila rn ker so si znaši Angleži baš pred kratk;m izposlovati od generala Franca jamstva, da bodo lahko tuđi v bodoCe ne glede na izid ipanske dr-/avljansek vojne v glavnem eksploatirali španske rudnike, na katere so Nemci gradili vse svoje španske račune. Argentinski protest? Strah pred nemškim gospodarskim vdo-rom v Južno Ameriko je očividno prodrl tuđi v druge južno-ameriške države. Vče-raj so se razorile vesti, da se pripravljajo slični sporazumi kakor z Brazilijo tuđi še z drugimi državami na ameriskem jugu. Le v Argentini gledajo z zavistjo na to naj-novejšo akcijo Zedinjenih držav, v kateri vid'jo predvsem novo ojačenje njihove he-gemonistične politike na ameriškem kontinentu. V Buenos Airesu so ćelo že pripravili posebno protestno noto, v kateri na-meravajo washington»kemu državnomu tajništvu za zunanje zadeve predočiti, da bi posojanje severno-amerišk;h vojnih Iadij južno-ameriškim državam nikakor ne koristilo nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnošajev med ameriškim narodi in da bi lahko povzročilo samo novo tekmovanje v pomorskem oboroževanju tuđi v zapadnem svetu. Po mnenju dobro poučenih američkih krogov pa i»e skr-'vajo za tem argentinskim protes-tom le spekulacije na neke politične in gospodarske koncesije, ki naj bi jim jiii priznale Zedinjene države. Reakcija v Berlinu Berlin, 14. avgu»ta. k. Najnovjša kampanja iiineriškpffa tiska prot.j Nmčiji j? izzva-la v BerHnu veliko \-znemirjenje. Re*iaknja ki je nadala proti njej v nemskem tisku, je ei-cer odlična, veivdar &e lisrt-i ne B|m&\*i-jo z amerišk^m tisikfKm v nikako vehementne j.ro polemiko, da ne hi naikopali Nemčtji onstran O<*eana novih sovražn'ikov. katenili število je v zadnjem fae«i taT;o fr> priza-devanju neinških židovskih emi^antov kakor tn,li zaradi nem-ške^-a viiie.^avanja v španeiko državijao»ko vojno že prehtido naraslo. »Berldnesr Bi>reen Zeitiiog< u^otavlju v daljšem članku, da se je pričei v Amerikl po prizadevanju Zedinjenih držav ustvarjati veliki TSeameriSki nevtralnostni blok, toda priporoćilo državne^a tajnika Hulla, 8 ka-terim Je predlagat američke mu kongresu, da bi dala BrazUiji na posoilo nekaj sever-no-ameri^cih mšil«*ev, je treba z vso odloć-noetjo odkloniti. Huli je nanireč u temelji I svoj predio* 8 tem, da je treba Brazilijo podpreti r njeni borbi proti nekim država m, ki se skti^ajo spričo pomanjkanja su-rovin gospodarsko rgnezAUl v bogatih bra- zilskih deželah. Dejansko je v zadnjem času znatno narustel hla^ovti; promet med Nemčijo in nekaterimi južno-ameriškimi državami, spričo Česar je vsakomur takoj jasno, da je Huli mislil predvsem na Nemčijo. I/Kt zamotavljii. da NVniMja nikoli ni imela t^tkih n»iJiienov, in po*jila»rja. da hi sleherno t;uko tolmačeivje najnovej.V1 akrt-je Zedin)eniii držav mo^to 1p škfhdnti došle] dobrim alnošajeni med Nemčijo i u posa-meznimi državauii. NVnirij;i se oiicvr poite-?uje za JMŽno-anieriške sirovine. vend;ir pri tem Tlima niknkih «*krrt.ih izo^po l-ar^kih ali jx>!itH'ii:h namer. Tu-ii ^Deutsche All^rem**i-ne Zeitiifi/r* na pnovej-5omu pcy-letu ruskih letalcev Levane\^eiia in K«-9anejeva prekci severnega tečaja v Aljasko. Rusi so se sed^ij po prvih uspel'.h poskusih 1 vso vnemo lotili organizacije redne !e-talske zveze. ki naj bi se preko tcJ\aia v/po-stavila meil evropskrn rn američkim kontinentom. Že prihodnjo leto rvaj bi se pri-čefti redni poleti med MosJcvo in enim \t-med vočjih severr.oameri^kih most Lcvantvski in Kas^najev sta se dvignili 9 svo'im ictaKnn »N 20°« z letal;šCa Sol-kova pri Moskvi po moskovskem času vče-raj nekaj minut po polnoči. S »eboj sta v/ela tndi nekaj bla^a ja polarno meteorološko postajo, ki jima je takoj »početka por^iljala porobila o vremenskih ra/rnerah v arkti^nih krajih. VTčeraj oicrofi poldneva sta srtvno preletela Severni tečai in od tam kljub vih;irjem nadalje vala pot. Zaradi ncu^txlncga vremena s.tn se morala dv;gniti precej visoko, da sta se tako izo^nila olhla-kom v vi-šmi kakišaiih 3.000 m. Po vesteh. ki so prispele ponoći iz Daw-8ona v kanadski pokrajini Yukonu, se ie letalo sno^i približalo že na 2.000 km amc-rišk'. cei ini Udelef encetn slrapščine CMD v Ko^evju ITdelt»ženci jutrišnje glavne skupštine v Kočevju naj. se poslužijo na železnlci nedeljskih izletnlSkih vozovnic. Voina na Daljnem vzhodti sanghaj vnovič v ognju japonskih topov Iz ozadja kitajsko-japonskega spora — Nesprejemljiv japonski ultimatum London, 14. avgusta- br. Dogodki na Daljnem vziiodu se razvijajo z vso naglico. V Tokiu je sedaj že popolnoma zmagala vo-jaška stranka, ki jo dejansko vodi general Dojhara. ki ima že od 1. 1931. dalje v svojih mkah vse japonske kont:nentalne politike in je zrna! Japonsko tuđi sedaj speljati v novi vojni vrtinec na kitajskih tleh. Politika japonskih industrijcev, da bi se po trgovsfcih poteh polastili k:taj«kega boga-6tva, je bila kljub zmagi na parlamentarnem terenu potisnjena v ozadje in tuđi nacrti za dograditev japonske vojne mornarice, ki naj bi že v doglednem času zagospodarila po širnem Tihem oceanu in za katero so bili Še v novem državnem proračunu pred-v;deni milijardni krediti, so morali v arhive mornariškega ministrstva spričo ne-nadnega razpleta v ostalem nevzdržnega položaja, v katerem so se znašli japonsko-kitajski odnošaji. Za generala Dojharo pa sta bila odlocilna predvsem dva momenta: nevarno prodiranje ruskega vpliva iz Zu-nanjc Mongolije in kitajskega Turkestana proti jugu in vzhodu ter pol:tični zapletljaji v Evropi, zaradi katerih se Angliji kljub njenim pomembnim interesom na Kitajskem vsaj trenutno ne bo mo^oče angažirati na Daljnem vzhodu. Pa tuđi notranja konsolidacija nacionalne Kitajske je že toliko napredovala, da b- vsak njen nadaljnji korak lahko zaustavil sleherno japonslco ekspanzijo na kontinentalna tla. Vojna med Kitajsko in Japo-nsko sicer fce zmerom ni napovedana, toda spor, ki je nastat med obema državama zaradi režima v vzhodnem Hopeju in Čaharju in zaradi katerega so Japonci končno zasedli Pekmg in Tienc^, je prekrižal vse morebitne diplomatske posredovalne račune m dejansko pomentl pričetek borb, ki se bodo to-krat. kakor vse kaže, zavlekle v nedogled. Kocka je padla v Sanghaju Ne glede oa \ise borbe in spopade, do katerih je prišlo v poslednjih dneh severno in južno od Pekinga ter jugovzhodno od Tiencina in ki so se razvijali ob menjajoči se sreč; obeh nasprotnikov, pa je kocka, kakor vse kaže, tuđi tokrat padla v Sang-baju. Po znanem incidentu v blizini šang-hajskega letališča. v katerem sta bila ubita neki japon&ki častnik in njegov spremlje-valec ter po kitaHki zasedbi severne šang-haj^ce postaje, ki je po japonsko-kitajskem sporazumu iz 1. 1932. spadala v demMitari-zirano podroČjc, je jap(m<;ka vojska, ki se je medtem iz-krcala v bližnjem Vusungu, stavila poveljstvu šangha>skih miličnikov ultimatum, v katerem je zahtevala takoj- j šnji umik miličnikov \/. Sanghaja. predvsem z meje japonske naselbine, ki ie bMa v poslednjih dneh vedno bolj ogrožena. ter raz-dejanje \-seh utrdb, ki so si jih Kitajci zgjradUi okrog mednarodnih koncesij ter med ^anghajem in Vusungoin. Kitajci so ultimat, k; je žanje pomenil nož na vrat, odbili in ćelo zahtevali, naj se Japonci ne-mudoma umaknejo s kitajskrh tal. Na to so Japonci odgovorili s topovi. Japonci telraično v premoći Prvi boji okrog šanghaja so se pričeli ie predvčerajšnjiro, ko je nek; j^ponski rušiilec razdejal veliki moderni pomol blizu Vusunga. Včeraj opoldne pa se je razvnela Z9 prva huda bitka v blizini japonske koncesije. StevilČno so Kitajci v Sang-haju sicer v znatni premoći, saj jih je okrog 20.000 — in njih oddelkdi ses proti izpopol-njujejo z novimi ojačenji — nasproti 9.0lX) Japoncem. vendar niti zdaleka nišo tako s:jajno o-boroženi kakor njih nasprotniki, ki se poleg tega opirajo >e na svojih 33 vojnih Iadij, kolikor se jih je razmcst'lo te dni od Vusunga do Š v teh bojih ubitih mnogo Maročanov. pa tuđi na drugi strani so imeli veliko i/gub. Poleg drugih je tedaj padlo 18 italijanskih prostovoljcev. V boju proti uponrkom je sodelovalo rudi več letaL Skoraj istočasno so izbruhnUi v raznih krajih okrog Granade trije kmečki punti. Ljudstvo se je uprlo zaradi vojaških rekvi-zicij kmečkrh prde4Jcov in zaradi prisilne uvedbe novih bankovcev v promet. Vsi trije upori so bili takoj zatrti. V rudarskih revirjih Rio Tmta pA se že nekaj dni vršijo konrtslci boji med tamkaJATijimi rudarji in nacionaJističnimi miličniki. Knpnjte domatc Majo! Italifanski manevri Z Brennerja na Sicilijo Odlo£itev o deflritivtten zl»fiian}n m Angll^o bo padla prihodnii teden v Palernm Pariz, 14. avgusta. k. Potovanje Musso-linija po Siciliji in vel'kc vojne vaje ita-Iijanske vojske, vojne mornarice in letal-stva na zapadnem delu tega otoka so iz-zvale v franeoskih političnih krogih velMco pozornost. V'obče sodtjo, da je hotel (talijanski ministrski predsednik kljub zbliza-nju z Anglijo — ali pa baš zaradi njega — poudariti, da so sredoremsku \rprmanja i'prai' sedaj g?a\-ni problemi italijunske mednarodne politike in da morajo v* lon-donskem Foreign Officeu do kruja spoznati, da se Italija tuđi na prijateljski način ne bo dala speljati od $\*ojih sredozemskih za-snov na Kuko drugo pot. S tega vidika je zanimiv članek, ki ga je o politiCnem po-menu sicilskih manevrov objavila pari-ska »Epoque«. Težišče ifalijanslcega mednarodno-pol:tič-nega sistema, pravi list, se je v poslednjih letih v etapah premaknilo z Brennerja, kjer se je I 1935. že povsem ustalilo, proti jugu, 2e lani so ga baš v času najhujše nevar-nosti, ki so jo sankcije predstavljale za Ita-lijo, prestavil; v Avellino. v sredo države, kjer so se vršile lanske velike vojne vaje, da bi tako svetu in Italijanom jasno pokazali pripravljeno«* italijanslce vojske, da brani domovino, če bi jo tedanji abe^mski pr;jatelji skušali napasti. Tcdanja kriza pa je vsaj zaenkrat Že premagana ki Italija »i lahko leto« spet privo^či novih »unanjepo-liti'čnfch afirmacij. Zato je bito tetos telitčc italijanske politike premak njeno le dtdf* proti jugu, na Sicilijo, k operacijski bazi za bod oče itafifansKe tmperialne podvige v Sredozemskem bazenu. Pri tem ji more biti sedanje /bližanje t Anfllij© trcnumo le v korist. Vsekakor bi to zblfžanje lahko dejunsko dovedlo do mJroIjutvnega sodelo-vanja vseh prizaJetfh narodov Sredozemlja. KonĆna odločlte\' pa bo padla iele v Polermu, kjer bo imel Mussotini 20. t. m. svoj napo\'edani zurtan Je-politični ^jovor, v kr.terem bo ornačil vsaj najhtlžfe cif Je italijanske srcdoicmske politike. Glede na to je pričukovati, da bo v nfem podal tuđi \*$a moralna Jamstva, da Italija v Sredozemlju res nima nikakih drugih namenov kakor le braniti rvoje sedanje carstvo. PrKetefc slcil*klh voftdh vaj Palermo, 14. avgusta. k. Velike vojne vaje na Siciliji so se pričelc vćeraj ob zori. Agencija Stefani pravi v svojem poro^ilu o teh manevr'h, da ffta jim takoj od vsega pričetka prisotvovala ftalijanski kralj in prestolonaslednik. Vojne vaje se bodo zaključile 20. t. m. v Palerrmi i veliko voiaiSko parado. Abesinija - Sredozemlje Sporazum AngKje in Francije glede sikttpnega postopanja v obeh vprašanjiltf da se doaeiejo itafijanske piotMuMKCilje Pariz, 14. avgusta. b. Iz zaneslji-vega vira se doznava, da sta se franco-ska in angleška vlada v vseh podrobnost ih ie sporazumeli glede vpra&anja morebitnega priznanja italijanske osvo-jitve Abesini je v zvezi z bližnjim jesenskim zasedanjem DAT, prav tako pa tuđi glede skupnih ciljev obeh driav v Sredozemlju. Prvo vprašanje bo rešeno na ta način, da bo Abesinija na pređlog kake države crtana iz članstva DN kot država, ki je dejansko prenehala obsto-jati. S tem bo odstranjena glavna ovi-ra za morebitno nadaljevanje razgovorov med Italijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani. Kakor znano, je italtjansko časopisje v svojih komentarjih o zbliževalni akciji med Rimom in Londonom samo izrazilo mnenje, da bo k sredozemskim pokajanjem pritegnjena tuđi Francija. V poučenih krogih smatrajo, da je ta iz-prememba Oalijanskega stališča glede Francije posledica sporazuma, ki sta ga sklenifi angleška in franeoska vla-da, da bosta v vseh sredozemskih vprašanjih nastopeii skupno, tako da bodo istočasno zavarovani interesi ene in druge države. Osnova angleško-francoskega sredo-zemskega sodelovanja v morebitnih razgovorih z Italijo je sporaoum o temf kaj naj obt državi zahtevata kot protikoncesije od Italije de jure za pri-znanje njenegu imperija, ki bi tvorilo od ženevskega sklepa o Crtanju Abesi-nije iz članstva DN povsem neodvisen mednarodni akt. Franciji gre predvsem za to, da bi ji Italija zajamčila, da se ne bo nrkdar poshiževala Bale-arskega otočja za pomorsko in letal-sko oporfSče, ki bi lahko močno ogro-žalo franeosko posest v severni Afriki, Anglija pa bi zahtevala jamstva predvsem glede ustavitve utrjevanja Dode-kaneza ▼ vzhodnem ter otoka Pan-tellerie v srednjem Sredozemlju. Kita}*! HnanSnl mlnister v Avstrifl taiai 13. ovgu^tA br Kita>^d fhifLnć-ni minlstcr <*. KuDfr, kl ae te dnfi mu« t N«mMJ, bo v nedeUo prtapeA ▼ Sateburg, kjer 9fe bo seotal ■ kancm đr. 9cbi»schnipgotn Skladfcovtfkl v Farhtt Pariš, 14. avgusta. AA. Pređaedntk poljske vlade Sklađkovskl je prtopel v Pariz. Sorzna poročila. 16.3425, Newyoft 4B5.5O .Bm»Hj 78.40, Mi-lan 22.9Kk Ameterčtm 340.10, Berlin 175.90 Donaj 81, Pr^ liOt, Tarfbra mM> B»- Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 14. avgusta 19S7. Stev. !85 Novinar)! opozarjajo na svojo ok rožnico, ki ao jo pred teini poslali v$em većjim utstanovem in podjet-jem v Sloveniji taraci prve razatave ulo-venekega novinarftva. ki bo v okviru ijub-Ijanfvkega velesrjma otvorjena dne 1. septembra. V tej okroinici >o navedli, da l>o ta razstava prva prireditev te vrste v v^ej drtavi f>od oa^tnim prrltsedfctv^m gp. no-tranjega ministra dr. Antona Korošca ter bivših ministrov dr. Alherta Kramerja hi dr. Frana Kulovca, ki «o vfi trije redni članj novinarske atanovske organizacije, in 60 s skupnim irrogrlatsoni ie opoiorili vso javnost na jiomrn raištave kot važ*v* kulturne manifestacije ob 1-IOIetnici nrvega sJo\ en^kejra fca.-K>p**a. V oblik i ka*:il«^a in \o»iiea po razstavi bo ix<«ia okro«* &>o mani o> »eegajoča knjijra o ziro^tovini. razvoju in SG'lanji'-in stanju slovennkega ča*»opUjrt. V nkrožnici je bilo navedeno, da je Uov*»tno ?;i u-tanove in po-ljctja. če ee v t°j knjiiri trajne kulturo in znanstveno vrednoti 7a-beieiijo g evojiini oglasi, izraziti* pa je bila tud: želja, naj bi u«?anovo in [»odjetja oli tej priložnosti izkazali priznanje novi-narjoni. k: poirt\ ovalno delujojo v službi javnost; in po#*e1»no vp^rran-kn rHwlpiraj'> stremljenja slovenskoga gosiK^damtva.. a fami ne zmorejo velikih stro^kov, ki so 7.ve-Tani s priredit vijo ve'ike razni-rive in izdajo tako pomemHne knjiue. Okrožn;ca jo imela &V-*r lep odztv. ri v rwVitn:£ki doi>i ;e vendarle rrmotro pricako-va-nih o4erovorov izostalo. Zaradi tena se v listih obračajo novinarji še enterat do vfeh, ki 6o okrožnico prejeli, a na ujo %& niao odgovorili, s protajo, oaj pošijigo evoje oglase, priepevke ali odgovore v nskaj dneh, najpomeje pa do 18. t. m., ker je •potmn-sk* knjiga že v trnku. Od mnogih strani so btii tloVenski nov ina*ji deiežni pritekovane-ga odziva že ▼ nekaj dneh in bo vei ti opla->i ie v tiska, pnspela pa to tuđi pfema palfetaikov, ki i&raiajo željo, da bi se radi posvet ovali o Mfttavi in oblik« ogUtov. ozinn& tuđi razpravijal- o ceni. Naslovi okrožnke ^o labko prepričani, da bodo no-vinarji njihove o*rUse na najbolja način eefrtavilj in uvrstili, pvosimo pa jih tuđi, naj pri odsrovoru na poalano akroživico ne izeuttjo \% vida poudarka, da to ©glaaeva-i)je ne epa>la poil merilo običajnih o^laK>v dnevn^a oasopi^, marveč, da je v prvi vrsti izraz cen-kve novinar»keara dela in važne e-poninske knjige slovenskih novi-narjev. Novinarji «ita\ijajo %*e ?voje sile na ra&i>o>lago interesom v«eh btaoov. v prvi vrst; ?laverLkeiimi pokliču, ure-ine-ljenemii na altruizmu in anonimnosti. Novinarji ne pišejo ra«1.; za ne^e in >topajo rtlaj prt'il javnost samo zaradi sloven.skega vdeva-žnesra knlturnepa jubileja. Odbor ljubljanske sekcije Jupo«lovpfi*ke-pa novinarskejra združen.ia in pripravljalni odbor I. ra7-«tave elovens-kega novina»»tva. Veliki monumentalni film iz junaških bojev rusko-japonake vojne v režiji NIKOLE FARKASA V g\. vlogah: Adolf Woh!bruck, Karin Ilardt, Renc Deltgen, Paul Hartmann V KINU SLOG! Pori flrlur od danes dalje zopet redne predstave ob delavnikih ob 19.15 in 21.15 uri, ob nedeljah ob 17., 19. in 21. uri. Jutri dirka na Ljubelj Medna rodna motociklistična priredite v M. K« Ilirije Lšjubljana, 14. avgusta Ce si se vćeraj j>eljal proti Tržiču in od Tržiča napre»j, si že med petjo moraJ opaziiti, da je na cesti izredno živahrn promet. Ćele kolone motocikli.^+ov vozijo proti Ljubelju Pri Ankeletu se že razjasni, kaj bo; v nedeljo bo veli kn mo toči kliska dirka na Ljubeli in tu se ztxrajo oni, ki jim gre za s-kunde Po govori-ci sode^. kolikor je slišiš iz ropota mo-t.orjev, so raznih narodnosti. EKorišče re-fttavracije Ankele so pavtvorili v pravo delavnico Vsak se tnvd1. z orožje>m ekrog avojega motorja. ia bi mu bolje deloval in se pii tom ne straži zlesti prav pod njega. Povsod ropoče. da t[ brni prav skozd užesa. Piinkcionajrji na« opozarjajo, da je treba počasi voziti, ker je mnogo dirknčev na progi. Nad Sv Ano je prostor za par-kiranje in tu lahko opasujemo trening rao-toolklistoA' Cim dalje greš po lepi dolini, tem bolj odmara ropot Vsak zavoj pose-bej se ućirjo ter z uro kontrolirajo ćase za posamezne odseke proge. ne zadostuje pa poznati samo o-vinka. temveč je treba poznati vse njegove zahrbtnojti Ko g-le-dam, s kakšno brzino dr\Te po strmi cesti navzgor, se mi nehote vsiii mi»el. kaj bi rekli k temu stani *fijakarji Ja vte kadilo. Ko sum to »paiili, Je Frosinck takol Spnftil motw in sam *M1»I me4 |h*t tocik|isti n»pr«|. Gledali smo *a njim in videU smo, da je vrh klanca zopet prijel za motor, ki ga je potegnll prav do vrha, nakar so izginili za ovinkom proti Velikomu Slatntku. Gospod G-, ce se bodo take-le stvari do-gajale v našem kolesarskem sportu, pot««« je najboljSe, ce se vse neha. Na tak naWn lahko vsakdo dirka, ie laija pa zmagft. Proitmo Vas. da to zadevo javit« Koturaškomu savezu kraljevine Jugoslavije, kaj-ti na ta na$n Slovenci ne pridemo nika* moF, ker smo vedno ogoljufani- Po na-sejn mnenju naj v bodoče Ie nred pirkati vozi avtomobil, za njimi pa tovorni z ambulanto, a med dirkac"! ne srne biti r»obe-nega avtomobilista, ne motocikHsta. To v vednost in ravnanje S sportnim pozdravom S. S « Tako torej ta podeiejtki kolew»Ffki k\\\* ki mu radi verjamemo Pismo je seveda ljubljanska podzveza z energičnim prote- { stom vred poslala savezu v Zagreb in se-daj priiskuje odgovora nanj. Prav rado-vedni smo, kaj se bo ii tega izcirailo. Za-htevamo, da upravni odbor saveza stvar temeljito preisče in razčisti, te note, da v bodoče Slovenci na kolesarskih dirkah ne borno već* sodelovali. Takih zahrbtnih mi-hinacij in grobega kršenja pravi] mora biti enkrat za vselej konec. Na ta način se sport ubija, ne pa pospeiuje. H koncu moramo tuđi grajati nesportno počet je Prosineka in Grgca, ki sta objeta pri vozila na cilj, češ, saj sva oba prvaka. Eden je ciamreč amater, drugi pa profesijonalec. Sport je plemenita borba do zad nje sekunde ne pa načelo kompromi&ov. Zato je tuđi Sterilno občinstvo na cilju po n jun em prihodu dalo duika svojemu ne-KidovoHstvu e glasnim! protesti, a nasprot no je naslednjo skupino, ki je v ostrem spurtu privozila na cilj, nagradilo z aplav-zom. Sicer pa borno videli v nedeljo 29. t. m. naie in hrvaške dirkače ra Herme-sovem dirkplišču in takrat bo prilika za res pošteno borbo — brez motorjev. Iz Maribora _ Mednaroilni nogomet v Mariboru. Jutri po pol dne bo n:x Tliipilovein ijrrišcu ivap lanimivn noirometn-r t»»km« merl VSV ix Beljaka in SK Rapilom iz Maril»or;». — Konje kradejo- DosVi *e n tr^lefioni dtorilci so v noči na četrtek vloaiili v l.lcv fvosF^f nilnika v 7,zomt] Ra-pli in ukradli >lvu kor»ia 7. opremo, takova jp n:i1 P.000 din:«rjov >koiio Uto no-"5 ^o vio-milci oipelJKli Fer!:nan^M P>ri!>e:niku nov dvovpre/Tii voz. vreden "«^0 *:n — Vedno manj rib na niarihorskera trgu. V 7^dnjem čn&u ]r- ob jarkih na iiariUir-skem frjru non.ivadno malo r?b Tako fo vfpraj prolaialj !e sU-otnhre. >~* pravoslavni PoSUi in moravsko-^lp^k' ppiskofv Gor^7.^. Po fiprejemu bo v cpljski prav**s!nviii c^rkvi lifuTCriin v tV*4cem jeziku Tp^ki o ob 14.5P. Vprniki «*e po/ivon. dn 8o ndplpže ?veranp^ra ^p^pjpma v O-^ljii. — ViomilH stratio. \Tp<] tPtn ko so ljud-je delali na poliu. ie neznan vloniileo vdrl v ?^anovqnjp posp^n'k:! Frarica Vrhovnika ra ^fj^kPni vrhu. PolgorniFtnr? \r o*Inp?pl ve^jo vr^otn dpnarja. mnaio rubleke in po-ril«. tako da imn no?fstm!; ct\^n}- 7)Onn ^in šUode. Za vlomilcom manjk.-i veaka sled. I7 Lintofiiera — Nov grob. V maribon&ki gplošni bolnici je umrla v ne-.leljo vos^'^tnira iz S^are va^i ga. Ivanka Znidarič na tuberkulozi, ^tara j« bila 40 let in 7.apuš*";i še nep-re-sjkrbljene otrokp. ^alujooim na^e ««v/alje. __ Napredovanje. V višjo skupino 'o 11a- predoval ^. Maks Pognije<*. sreski tajnik v Ljuto meni. — Osebne vesti. Iz Križevcev je preme-scena učiteljica sra. Mil-ka Sa-Vw.linova v Radjrono. Milnn Kocuvan, učitcl) iz Dobja v Radiono. Bogdana Mak-uc ii Stojrovcev v Staro lipo pri ČrncmJju. Mavrio Karei, •sol. upravitelj v Ra-l^roni je raz.reJen po-slov Sol. upnivitelja. — Ponarejeni lOdinar&ki kovanei. Pona-rejen lOdinarski kovanec je hotela zame-n,iati na poSti v Ra:lsroni neka stranka. Kovanec je nekoliko lažji in temnejiU. v »-- tom pa je. — Proslava 150 letnice rojstTa Vuka Ka-radžića. Na Vidov dan se ie \ r«;la v Beojrradu konferencA za*tApniknv prosvetnih dniS^ev. 7A katftro je dala pobudo Srpska kraljevska aikjjvic^mija in na kateri je bilo sklenjeno. da bodo 8. novembra svefino proflavili 1501e»tnico rojstva Vuka Stefinovič.a Kara-d?ića. Tedaj je bi4o izvuljenih več posebnih odborov 7 2-lnvnim odlvtroin kot oen-t^ralo. Za predenlinika ffl'ivneca prireditve-nega oiit¥>ra je bil izvoljpn pred>pdnik ?,rp-&ke kralj©v«ke akademije dr. A1pk?ander Delić. Taodlvvr jp «w*da: ijdal propk*. v ka-terem poriva v*a kultarrnn dniMva. «la v«a-ko na uvojetn poAroftjn prireli pro^a\° I.VMetnice Karadžićeveira rf>j^tva. V tvorivu napovednje a^or ustanovitev Vukovp u«tnanove, h. ka-t^re *» bodo ra^dcljevale nasrrade xa «na.m^TwtP«j^ dHa na na.e-iona.l-nem. kultiimfin in utnetno-tnom podrn^ju. /VOĆNI KINO SOKOLSKI 1X>M v 8»kt — Telefon 9S-WI »CRNE ROŽE« Simfonija Ijubezni, plesa in muzike. WWy Btr^el, Lilian Harvey,, WHly Fritsdi Predstave v soboto ob 20.30. nedeljo efe 5., 7. in 9., ponedeljek ob «0.80. torek: AttKNA KBVI W*iace Beer>- Llobezetuka tragedija pri Sv, Narfctl •*> PeMid Maribor, U. avguita V bliimi Zuamanoveaa kriia pri Sv. AUrjeU ob Peeniei «0 moći okro^ 19.30 od-jeknili »treli U lovek« puike. Ka Žucma-nmri doma&ji io podali pozorni in so od-hittli proti kraju, odkod^r so se streli ^u-li. Tam ao naili wa očkropljena 6 krvjo 261etnejja brezposelne^a Emila Čuša iz Maribora in njegov liubit-o. Oba sta bila mrtva. Glavi g)a bili skoraj odtrffani od trupel. Kakor vi»a kalet je CuS odlai najprej etr«l \i Wvgkp puSke proti deklatu, neto fm Se samemu sebi v^el življenje. Obe tnipli ao prepeljali v mrtvačnico pri Sv. Marjeti. Cuž in njegovo dekle sta zapuati-la poslovilni pism] naelovljani na sorodni-ke. ćuš ie Sele pretj mesecem dni iz Maribora prispel k ?v. Marjeti, kjer se je zadnje ?ase mudil pri svojih sorodnikin. Cu* $• iin (pafikantk« Culov» »a Euiki ce-rti v Mariboru. Zemljovid lio polcazal kje l]nd]e največ čita jo Izubijana, 14. avjusU Vfttaaejnaki pa\-ljonl so ie povsem prazni; Dikjmr to ni sledu, da bo v njih te £es 14 crni velika razs^ava aloveoskega tlak«, ražen v dveh posebnih deUvnicah. v eni riSejo dia^rame. v drugi pa iadelujejo «•-mljevid«. če vprašad priredi te! je, ali se te nič ne mudi in če bodo lahko opremili v 14 dneh vse paviljon«, #e suno pomenljivo nasmehnejo. Baje so reieni te vsi problemi velike prireditve. Kako ao r«*eni. je ae skrivnoat; prireditelji «amo napoveđujejo, kaj v«e nameravajo pokaziti in dovolijo tuđi pogledati v ateljeja na vel«se}mid£u. kjer pa seveda lahko samo slutite, kaj bo nudila novinarska razstava. Kakor lahko sodimo po kartah, diagra-mih in plastičnih zemljevidih, boclo na tej razstavi že diagrami izredna posebnost. Na sleherni sliki ao suhoparna »Lavilke po-. nazorjene tako duhovito, kakor doslej pri aiagramih še nismo imeli pnlike opaziti, da bo že ogled diagramov pravi užitek. Pred tednom smo omenili. kako izredno učinkovito ter živo je slikarsko delo R. Šu-bica, okrog 40 m dol|f friz. sedaj pa moramo še pripomniti, da bo ta slikanica po-ročevalstva vseh dob Sp izpopolnjena k ne-katerimi zanimivimi prikazi iz naše zgo-dovine. Geografski oddelek, ki ga vodi na3 znani kartograf O. Delkin. pripravlja posebna presenečenja. če si osrledamo samo nekoliko gradivo, ki ga imajo pripravljenega za ponazoritev ziirtimivih statističnih upo-tovitev v obeh delavnicah, vidimo, da bo statistično gradivo pravo odkritje ćelo za strokovnjake in da bo v njem najle-pže izražen pomeji našega tista kot kultunnega in gospodarskega činitelja. Posebno zanimiv je zlasti plastični zem-Ijevid dravske banovine; pokazal bo po srezih, koliko ljudje čitajo slovenske liste. Na prvi pogrlrd je oČifHvT, da je konzum časopis ja največji v ^fspotlarsko. industrijsko ra^vitih okraiih. Zato je pač na prvem mestu Lzubljana, medtem ko je v srezu T^iubliana okolica mali konzuin 1i-stov. Na prvem mesto med industrijskim! srezi je Laski: pomisliti je treba, da spada jo pod srez L.aško rudarski revirji. Sledi Radovljica, ker obsega ta okraj industrijsko visoko razvite kraje. predvsem Jese-nice. Prečoj visoko ie tuđi srez Maribor levi breg. Najmanj Citateljev je v iarazlto kmeGkth sr«alh, n. pr. v konjiakem. »obo-akeRL, novomeSkem itd. Drugi plastični zemljevid bo prikaza 1 vse atovenako ozemlje in razvojno stopnio tiska v bivših deželaJi, kranjski, primorski, štajerski, Be«eški Sloveniji na Koro-šk«n ki v Prckmurju. Ta zemljevid bo selo velik, «aj obfte^a 8 m*. Obtekovalci razstave se bodo raakj: med inozemskimi stroko\"njaki su si prire-ditelji pridobili tuđi naklonjenost univ. prof. dr. d' Eaterja, d^rektorja novuioznan-»kefr« zavoda na T^on«ko%*^ki imiveni. Poslal iim ie že mnogo izredno znnimivegi gradiva. Posebr.o pozornost bo zas!u?il r.% razstavi oddelek beograjskega Ccntralnega pre^biroja. k! bo ttidi sicer sodeloval s prl-redilelji pri posebnih akcijah. Tako bo n. pr. oddajal u?tne novine za naSe izsel^en^e in po&Ijal bo poročila t ra?;stavi v ?irnl svet. Tesno bodo tuđi sodelovali z ljubljansko tidiisko postajo, ki bo imela na razstavl svoj oddelek, in obiskovalci box1o inieli priliko na razstavišču videti tuđi studio med oidajami. Postaja bo posnela na gramofonske pložče moritate in narodne p*"-smi, ki jih bo na razstavi pel oktet -Aka-demskega peA^l:epra zbora in znani solist 2upec. Na razstavi se vam bo nudilo razvedrilo po isbiri. V paviljonu K bo montirana dvojna zvočna kino appr^taira in lahko boste gicnlali do mMe volje roportaž-ne in pouftie filme ves dan. Med Stevilnimi posebniml odt v!«eh strani in že po tem, knr so do^lej zbrali, lahko sodimo, da bo novinarskn rnz-etava v resnicl Izmed vseh dosedanjth na-Sih strokovnih razstav največja in nn.tpo-polnejSa. KOLEDAR Danes: Sobota, 14. avgusta katoličani: Evzebij. Jutri: Nedelja, 15. avgusta katoltčani: Vel. šmaren. DANAŠNJE PKIKKO1TVE Kino Matica: Nasmeh sreče. Kino Itleal: Obala grozo. Kino Moste: Ivje in Shirley — Angel aerodroma. Kino §iSka: Crne rože. Kino Sif>|fa: Port Artur. PRIREDITI7!: V NEDEL4O Kino Matica: Zavržena žeaia. Ostali kinematografi isti spoređ. D E ). I K N K I, K K A K N B Danes in jutri: Mr. Suteik, Marijin trgr 5, Kuralt. Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31. KINO IDEAL MIRIAM HOPKINS v velefilmu Obala groze Danes oh 16., 19. in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. Neznosna vožnja z vlakom L#jubljana, 14. avgusta Pregovor pravi: potovanje je trpljenj*. To sem »posial« v ponedeljek, ko se«m s« s prvim jrtrnjkn vlakoan vođrila a tovari-šico v ZagTeb. Do Zidane ga moata je So vse lepo in amo vai prav udotmo sedeii itd. Od Zidanegra mosta do Zagreba je bil pa pravi pekel. VroSe. najtrfrtual vagoni, da smo morali ve£inoma stati ves Jsbls na hodniku Tu «e so gnetle matere z otro-ki v naffočju, prekupčevalke s avojlmi košanuni, istletuiki s svojima kovćegi, ld so se vračali domov v pone-i3«lj©k, ko je še v vel javi snažan* vozjiina, dalje redovnice, težaki itd. Kot sardele v sodu smo biti stisnieni. Ubogi sprevodnik §e do nas ni mogel, da bi pregledal vozne listke. Reve*, koliko Jili je moral preslikati na rafrun teleznie«, da ima toliko malo uvide vnosti. ko \-^H. da pripelje natrpan vlak te iz MaTibotm^ d* ne pr&!>uftijo nekaij vagonov na Zidanem mostu. Saj smo ven-dar ljudje in ne živina! S tcvariSico sva te v letih, noge naju komaj 5e noc*)ot pa »toj in stoj vso pet, da nama je kar slabo prirtajalo. Z* v Ljubljani sva v vagronu nalMeli na dve slepi revca; en& > potovala dale* v Srbijo (iz zavode, za stepoe doenov 1 k starsecn. na po*4tntee. druga na oo*đ«xo klmUco v Zagreb. TtwM ti dve im it»k n»-»refrni, sta morali dolgo «tatt. Z velikim trudom amo jima pireskrbeh malo meata. da sta sck> »Ijubezcn« do bližnjega. Enako >» tuđi, če sprejme tovnr-nar \* stuibn dela\*ca, ki fma $ otrok. ?m 15 din na dan. Prmrijo, da J* nikdnr ni bilo toliko »sociifne Ijubezni*, nn svetu kakor dandemes, \'endar ie drtifa \Tsta Ifubeznf manj važna od pr\"e. Ba§ zdaf na poletje pa prva vrsta Ijubezni silno cvete v vseh ođtenkih, čeprav doseie baje ettetičen in tudt dejanvki W-Sek v maju P&tebno priprm-na v tem pogledu sto različnn božfa pot a tn izleti v prosto narm*o. Lepota nara\*e in čuv*t\*t se tu 7druf.ita. Bistri potočhi, vinje nebo, zo-^ reče Uto. zdito s solnčnimi žarki, polje, preko katertga pthlja sn-et vefrič, koami-časti obtački in vrhovi gora, v»e to da ftu-beznl romantičen nadih in pa \-ečii čar Tn \medo ljubitelji te cvetke prav dobro in te tako si moremo raz\a%ati silno zanimanje mladine Ja »nčtra\*o«. Posebno značilna poteza fluhezni, ki nujno sledi iz njenega bi* stva, pa je, da hoće biti — sama. To velj* v splosnem. l.jvbezen ne mara niknkih prič, nobenih nepovhbljenih oči. Zgodi .«e pa včasih, da te nroti s\'ofi volji r;t?odene ra-dnvednim cčem in tedaj se pokaže v vse) s\*oj> neposrednosti ali bolje rečeno: njeni $\'ečenik" ne pokalejo v v*ef s\'nfi nepo-sredtutsti. Kajti- Da je I juhe 26 n neka i lepezu, je znanu in temu nihče ne ugm'aria, saj je menda danu od boga. Cujv su tuđi, da *c tefesna in duševna Ijubezen izpopolnjujeta tn *«? idru-iujata, da torej ne rruureta hiti drii#a brci druge. Dobro, tuđi proti temu mmamo po* mittekov. So pa »ljubitelji* nara^, ki gen<$ viudj na Slovenskem uradovala v sloven«kem ie/:ku tn te ne bodo v b&gosttrvnicah predmett, kteri se do zdai nemiki predavalo, odilej Mlovenski rarla&ali. 3. Dokler ne bodo Ifudtke inle čisto tlo-\*enske tn v srednjih učni feiik slovenski. (Kemški jezik ostane učni predmet) 4. Dok fer se ne zdruzijo Slovenci v *•• dinjeno Slovensko 2 narodno uprtn**. 5. Dokler se ne bodo ii deielne%a im* klada itajerskega v raimeri stevitn 5/oven* cev in njihovih prineskov napravili, pc*dpl* rali in vzdrievtAi slovenski zavodi na pri-mer 5/ov. realke, Gošpodtštske lole. 6. Ehkler ne bodo dodane temu § tzvrHitne postave in djansko vpetjane in dokler sa na hoda posamemim dcšaimm dala več a samovprmvnM obtmat. Stev. 185 >SLOVBN8K1 ftARODc aobota. 14. ****** lftn. Stran 3 Stara Ljubljana pada L0at)dUW I* a*g«rta Stara Ljubljana pada. Hfc vseh toomctt in krajni zneata roftrfro te pođferajo letos razne zgradbe In pofltopđa* kl o»vira>> naravni razvoj nadoga roeofaa to. ki tuđi lova rijo njegovo estetsko sttĐ. Kat prvti >ar-tev« na*pređka. fei znođeKsflBBBcOe LJattfjaae je padla Letos obara Ttgmiiljjunt hifta v Wolfovi ulici, ltjar ai bo *etetrgurec I. C Mayer 3gra*M nawo palačo, podom je prt^ SLa na vrsto atatca jaheUnSca. na HletoPBta>-vi cesti, adaj pa podtasjo hotel a<3k»c, svorjećaflno eno n*jnrmBm*mtftnJML atevt» ▼ Ljubljani, te Banka SJavfrja.« zgracfila, avmju palačo. Nacrti, fci jifa je izđeterf ini, art £ Ivo Medved, so že gotovi žn ^e računati, da bodo aredi septembra aB najkasaeje v oktobru na atavbiSčJu žfc1- zapele flopate TncJi PVaiiča&kanaka. u!lca, Idi Je predBtav-ljaJa del paArijajrhalne Ljirbljane, se je 7 zadnjih drven letlh temeljito moderiiEzkra-la. Najprej »o oo. fr&nčiškaiii 2^TađLH modom konvilct, letošnjo epomlad je bilo pa poništeno aamoertansJto zađovje in p° na.-^rtih inž. Ladoslajva. KZh&aua ^grajenih. devet sveitlili in tBđdhnih trgavcftdh lokalav. Gradnja tega. objekta ae btiža. fte svojemu kom ki bodo v neptetnfcru ali oktobru trgovtae te odprte. Od netoritađ ponoonega hotrta >Skm«, U so ga, začeti pobrati pred 14 đ»ev4, je da-n€8 -videu flacno Se kup raft&vin im pođrtgj. ki pa bodr> pnev tako 6ee nekaj dni tajgini-te, še veđoo pa stojita otoa stranaka trakta, kar $e raajvvVio iz na*e fotografije. Kađror amo, bodo za&eJI graditi novi hotel najprcrj ob TyrSevi cefltt m čim bo do-građen, b«*> puruđB, de ootala dva trakp^ig* nMMiji« fltka nam kaže haAico na I Efenoratci cesti, kl m Jt> Sa«e3i podiratl pired tremi cfctervi, kerr je v napotje in ovi-ra promet med Aškerčevo in CJojaovo cesto. 2e pritoćorp. teden o tej stavbi ne bo v>eč stada Po njenem svetu bo tekla cesta, ki bo tveosala Cojao»vo in Ađkeančevo cesto ta na ta način bo vsipo^tavljena direktna zv^osl Tržaške in Z>olenjake ceste, obeti nefifii najpsometnejSih žH. Zadnji ostanld ljubljanskega »Slona« K nufir jenju AdkerČeve ceste Na obisku pri Veri Majdičevi VeHki tsspeM slovenske pevlce v tujini Na svojem doirra v Kranju se modi na počitnicah operna pevka primadona gdč. Vera Majdičeva, ki se je vrnila iz tujine kot pevka širokih kvaiitet tn odličnih zrno-žnostL Pohitel sem k njej, člzn sem zvedel za njeno bivanje v Kranju. Sprejela me je v malem salonu prostorne Majdideve niše, odkoder je prelep razg-led na urejeni Maj-diee\' otok in na Smarjetno goro. Ustregia je moji želji in pripovedovala o svojem delu, uspehih in napredku ^ zadnjih letih ter o umetnižkem življenju v Nemčiji po-sebej, kjer je nastopala v največjih gieda-MščMi in od blizu opazjvala nadašnjo nem-ško gledali^so umetnost in njene glavne predstavitelje in voditelje. Raasgovor z gpdč. Majdičevo me je zanimal tem boij, ker je na domaćih odersJrih deskah an konoertnih nastopih že dolgo časa nismo videli, čeprav bi s s\rojijn svežim pojavom in odlično pev-sko interpretacijo g-ledališki in pivski ansambl moćno, če ne četo nenadomestljivo poži\-ila. Po 41etn€m asxgražnrta.ju v ljubljanski operi, je g"d£. Vera Majda — pod tem imenom je nastopala v tnjini — odšla na Dunaj, kjer se je 3 leta aolala pri znameniti učiteljici ge. Ftado-I>ajiielli (pri njej ao ae učili tuđi Mezetova, Dermota, Oo^tlft Jn dru^i). obenera pa je koncertirala in na-stopala v opemili gledaliSčih D* Donaja in Gradcu. V tej soli je vsestransko pridobila toliko kl se tako neverjeino visoko razvila in izpopolnila, da je prodrht eelo v Nemčijo. kjer je drue:ač3 tujlm mtietjukom dostop zelo otežkočen. Le prvorazredtoe tuje umetnike sprejeTnajo dan.es Nemd, zaradi česar (pomenijo že samo nastopi gdč. Vere Majde v Nemčiji, ne aziraje se posebej na jako ugodno kritiko, zzajo laskavo priznanje. V sezoni 1. 1935^36 je bila ang-ažirana na državni operi v Kassln, odkoder so jo večkrat po^z\*ali na grostova- nja drukam, v letošnji sezoni pa je stalno živela v Berlinu, kjer je pela v vseh opernih g-ledali&čih, gostovala pa je skoro po vseh nemžkih večjih mestih (N^iirnberjar, Kiel. Halle, Koln. Ch.-mnit7.. Breslau. Kas-sel). Njene plavne do najmajijše podrobnosti naštudirane pevske partije so: Turan dot. Tosca. Aida. Senta. V teh je natso-pala najvećkrat in žela ogrromne uspehe in pohvalo. Poleg navedenih glavnih vlog pa ima gdč. Vera Majda naštudiran ogromen repertoar 58 oper in 10 operet. Meseca maja 1936 je na pr. pela v Niirnbergn >Aido«> skupno s slovitim najboljšim nemškim te-norjem Helge Rosv/aenge-jem (Radames), ki te dni nastopa v Salzburgu. Vsi nuin-berški glasbeni kritiki so zelo pohvalno in s poudarkom omenili njan i2a~edno blesteč sopran, ki se ravno v visini tako popolno in z lahkoto ter vztrajno razvije, lep pia-no, pa tuđi njeno težki vlogi popolnoma odgrovarjajočo lahkotno, samostojno igro, pohao doživetja in občutja. K pevskim in igralskiin uspebom je doprinesla svoj delež tuđi njena markantna pojava in profinjen okus za kostumiranje. Glede na velik, naravraost presenetljiv naipredek v pevskem kot ig-ralskesna pogie- du, ki je gdč. Veri Majdi prinesel tako od-ličsie uspehe v Nemčiji, bi bilo želeti, da bi to vsestransko sposobno in porabno operno moČ pridobilo eno izmed domaćih g-ledališč (Ljubljana, Zagreb, Beograd), da se tako obdrži doma čim več iM^orazrednih pevk tn pevcev, da pa se jim po drugi strani tuđi doma omogoči vsesrtranaki napredek in razvoj. —e— Streli na urednika Matošiča Zagreb, 14. avgirela V zelo na-pe>ti atmosferi se je v6eraj nada] j evala razprava po ti^kovnem zakonu prori uredniku Matošić.u in Dra^potirtu Po-sleku. ki pra j«o x;tkomi o tisku toži trgo-vec Ivan Penč. Joe Matošić. c^raT in»e je postalo posebno znano zadnje caee za.radi njegovih napađov na *&■ Ma^.ka v >Danioi«, je obt4>žen 7.0^*11 žaljenja trgovca Peiiica. Kazrwava je potekla burno z neštetimi incidenti me«ii branik-n, primami in oi>toženc»i. Po zaključku ra-zprave se je dogodil težak incident aa stopniJČu pred eodno palačo. Ko je Matoštf &topil na prosto, se mu je približal neJvi neznanec in jra udaji] močno po p-iavi s kosom zelena. Maitosia se je opo-tekel hi hrž potegnil iz žepa samokre« ter dvakrat ustrelil na napadato. Kroenjii je naipaniaiec pobe^ndl. Maiošfi6u je napada-lec z udarcem prizadeJ rano na frlavi. Te/-ko ranjene«Ta uradnika Li^oo so takoj od-peljali 7. rešilnim avtomohilom na kliniko. Ko je Ma-tošiĆ ustreli] na napadalca, je *\eik v bfeini krojač Mataja Kovač, ki ee je še pravočas-TK) skkmčl in ga dn^ra fcrofrla iz MatošH5eve^ra revolver ja ni zadela. Ko je ranjeni urednik »Danice« Mafrošić eeilel v avtomobil v s-prematvu svoje žene in neke-pa znanca, je pa krojač Kovač petkrat za-poredoma ustrelil H svojega revolverja pro-td Mato^ćii. V?e krople eo ToprešSe cHj. Strainiki eo takoj navalili na Kovača in ga ■ aretirali. PRI ZDRAVNIKU — Gospod doktor, — pravi bogat botnik, — podagra me muci. Kakđno sredstvo mi priporoćate proti tej boienii? — Uredite si življenje tako, da ne boste zapravili dnevno nad 50 din in zaalužite aami ta denar. Nacionalni Javnosti Jutri b* v Kofevj« sk^tfma nafo Cirifamtodove dražbe ter javna prii*A» tev Sokolakega društva v Kočevju. Pod-pisane nackmalne organizacije porirajo nacionalno javnost, predvsem fvoje članstvo, da ae adeleži v eno ve^jem ite-vilu obeh prireditev in hrrazi s tem svoje priznanje in svojo zahvalo nacional-nemu delti, ki ga opravljata CMD in Sokol na kočevskem ozemljn. Brmn-i-bor, osrednje điulivo Družba ww. Cirila in Metoda Jadranska Straia, oblastni odbor JarosL nac. akad. klnb »Edinstvo« Jarosl. napr. akad. društvo »Jadran« Legija koroških borcev Narodna Odbrana, oblastni odbor Savez dobrovoljaca, sreska or|^anix. Saves Juffosl. emigrantskih admienj Strelsko okrožje Udruženje četni kov. pododbor Udruženje res. oficirjev, pododbor tJdrni. vojnih invalidov, obi. odbor Jubilej gasilske čete na Primskovem Kranj, 13. avgiosta To vojni se je tuđi Prianslcoivo, popreje nezna/tJLa vasica, pri Kranju, zapeto lepo razvirjati. V 10. letih je iz km»ečke vasice nastala prava industrijska e^etrt a tovar-nami in številiiimi delavskimi hišicajni. L,ani je bik> Priraskovo prikljaičeno Kranju Ta. napredni okraj Kranja. je imel že pred 15 leti svojo gasilsko ćeto, ki je ena naj-agilnejših organizacij, saj >? morala ara. ii ttKii kuituimo ledi2K>, kajtj diTig^ih dru-štev ni bdio tara. ćjeta sd je 1. 193O zgradila lep in moderen Gasilski dam ob Jezerski cestj s proatornim odrem za gledali&ke predstave. Popoinoana dogTajen in opremljen je bil dom L 1932 ob priliki proslave društvene lOletnice. Tuđi v zadnjih letih so bila gasUci na Primakovem zelo agilni, aaj so imeli okrog 70 nastojK>v in pcrL reditev. RazveseljLvo je, da se je organizacije zlasti okleniia mladina, ki je prej_ šnje ča^e le preveo rada zanajala v go-^tUne. Da se je društvo tako letpo razvilo, je pač najviačja zasluga gimnazijskega ravnatelja v p. g. Ivana Košnika in upo_ kogenega nadiućitelja g. Franca Ltuznarja^ Sčasoma so si prknskov^ki gasilcj nabavili potrebno orodje, letos ob proslavi loletnice, ki bo v nedeljo 15. avgusta, pa bodo biagoalov-Ji tmii novo motonio bri&-galao, delo domaće tvrdke »Liv« iz št. Vida. nad Ljubljano. I*roslava bo združena z važkim. ž-gnanjeim. in veliko veseli, co, ki bo gotovo piivabila na Primskovo vse prijatelje te agilne organizacije, ki šteje 60 rednih, 10 podpornih in 2 Cast-na ć^lana^ na-Seluje ji pa g, Franc Sa.je-vic iz Gorenj. Prireditev bo pod pokroviteljstvom, čast-nega ćlana, nadučitlja g. Luznarja, ku_ mica in k\im proslave besta ga Slavka Božić-eva, soproga tovarnarja in. tovarnar g. Adolf Prah Ob proslavi bo spregovotril upokojeni ravnatelj g. Ivan Kcšnik. V nedeljo dopoldne bo najprej sla\Tiostna masa, slovesna bLagoslo^itev motorke in va-ško žegnanje pa bo popoidne. Hnda nesreća motornega vozača Zagorje, 13. avgusta Pal trojaiitikim klancem 6^ je danee okrOfr pol^nnske ure pripettla težka nesreća. Kiemen Ivan. .-edlai^ki pomoćnik iz Šmartna pri Tiihinju. urar 26 let. je ravno prevozil z motornim vozilom po trojanskem kbu>cru zadnji ovinek navTsdo!, ko mu je prf^el nas proti avtomobil ta^rovca jlt. Mi-heloioa iz ToplV-. VsJe] hude^ra ovrnka in ozke e-eerte &e je Klemenovo vozilo aaletel^ v avto. Kiemen je dobi I hiule po^kodhe na giavi ki je tudii motorno kolo raztbiL, tiooLm Re je na avtn zdrobila eamo sipa. Med tem se je pripeljaJa pn cesti fra. Alojzija Grden, ka je za, sii> obvezaJa ponesreoene^ra Kle-metta, t«r naprosfla ravno đoalejra pošt-ne-ga voznika, da je ranjeoCa naložil na voz in ga odpeljal k niiravDikfu dr. Gramu v Zagorje. Na njegovo odredbo bo nato po-nesre5ej>e^t odpedjali v ljubijaoeko bolmoo. Z Jcscnic Fofeo^ibtaki z^vod za naaned6erK» v L jubijtand zada na Jesenicaii veliko stano-vanJEtko h!ido. Poelop^e, kl bo đtak> spo-Jtodno z me^ftaiieteo Solo ali Proovetrri cesti, bo eno največrjih ta impoasantnerjaih na Jeeemcati. V biši bo šest dvoeohnfli, šest trosotiOi An troje dtanovanj s kabinetama. Zazkiama. F»io«k©v meri 5SO m^. Celotui stnaški za fltavibo ao prorafturkam na 1,650 tisoč ^narjev. StavbiSCe je dala brezplaC-no na razpola^o KXD H@o bo po dovrSit-vi vzeLa v upiravo KTT>, ki be oddajala stanovanja po sfvoji ©dločatvi. Z gradnjo bide 9O že prtteii. Vaa atavbna. dela isvr-šuje stavboo podjetje >SlogT?ad«. Sokolsko drufttvo Koroftka Bela-Javor-nik Una jirtri oft> 1S- na svojem lefcnem te-lovaidid&u 3vo»J javen nastop. pii katerem bodo sodelovada sosedna bratska društva. Pred nastopam bo spravod s sokcaakimd prajpari in z jeseniSKo »okolsko gođbo na delu akoen Javorafik na KoroSIko Beio in nazaj pred Sokolska dom. , * \~ ** % *. • lcpogia. voduuja. Vdik »vtomoMtaki promet Sprićo mto ugodne h?tvtviS&xivk& aconoe, ki jo ima zgorn je aavolca tn bottcnjBka dottna, je avtamotodlaki proanet po naAfih ceatati sililo živahan. Skoro neprestano brze drug za dnefen avtomdbffi proti En&jM gori, planici te mejfc, aH proti Ljubijaiđ, Bledu In Đotanija. Itopgjte da—Ite >!•«•! Smrtna žrtev artomobilske nesreće Izubijana, 14. avgusta ▼ ljubljanski betoici je umrli suoči ofaoR 23. vsled noStodb, ki ji jih je priza- fli^er-m dan otišla proti več?ru na spreliod v dnđbi svojega sopioga čez travnfte v ^me-ri proti Savi. Tako sla se e isopro^Dtn tu-dl v^eraj kmalu po 18. odpraviLa tz me-rta, kjer stanujeta na VidovdanakJ ce^ti, in zavila na steže. Ustavila sta ae tn pa tani, govorila z znanci m »e vraČaia nazaj proti nieistu približno ob pol 20. Pm^vl-i po stezi do časte v blizini ^ostihae >Pri kroni' tik nad Kranjeni, je soprog nekoliko zaostal na travuiko, dofim je bila gospa že na cesti. Tišti hip je pridrvel izza ovinka neki inozemski avto, baje iz Nonifi- je. doier je dal svariino auim^nje • bopo ž? fllBo^o tik pred ujo. Gospa je od fltratra popoioonia odireveaeia in se &ploh ni molila ganiti z me*ta, askar je sUviila nesreća. ^p*o se je nasledoji trenutak zaietal v sjospo, jo |odri in jo pahnH dakx* naprej po eaeti. Nesre^-ni«1« ie oMHMa neza«vestna, poloHena po \i*em wo4u in po jrlarL &e-fer je avto takoj ustaril in so ponesrefceo-ki pohiteii nm pamoS 1 Julije z v>«eh atrani. Talčoj so bili pozvani tiirJi kranjski reAe-\-ai«i, ki so ponetroieoo crospo nalofih m& avto te jo v v»ej nagfiri prepeljali v ljubljansko botnjeo, kjar so \o oddali im ki-ruršketn od^tlo in je knwrta po 3& po*kodT»«m potMejfla. Za ne*re*no poteojnko, ki je tila v Km-njn zelo priljubljena, iahije vf* Krar»j m pofnstvTijeio vsi s težko prizadetim sopro- Konjske dirke na za-odo\inskem Krškem polja 2'Z. av^unta Spored I. dirka.: enovprežna za 2 tn 3 letne konje. Proga 1800 m. n Zagreoška jabalna gralopna pna. dirka z 2a-prekaini. Proga 2700 m Po kon^amiih konjskih dirkali s^ vrše kotesarake dtLrke: 1. športna z dirkatmmd kolesi, 2. kmet-sta s torpeto kolessa, 3, polžea'a dirka. Prijave za dftrke je poslati najpozneje do 19. aivgnsta, 1937 na naslov; Anton <»H-ha» Krškof Prijavnina za vsakeg^a konja. 20 din. Za eventuelne nesreče na dirkali-dču ne ptre*vzame odbor nikake odgrovor-nosti. Po končani dirki se vrši velika ljudska veselica, na Krškem polju naJašć za to postarvljenih, razavetljenih pa\iljonih. 2ia okusila jedila, dobro prijatno, vsestrausko razvediilo in točno poetnžbo je poskrb-ljeno. Sotieluje Icrška. g^asilska godba. \'ozovi( avtoboisi ju avtotaksi vczijo ta dan na Kr-ško polje po izjcdnno nizkih cenah »DirkaJno in jahalno društvo« v Krskem. SOKOL Razstava sokolskega tiska na jesenskem velesejmu Po skJepu savezne uprave SKJ se ude-leži tiskovne razstave ob priEiki jes ruUce-ga velesejma v Ljubljani, ki bo otvarjen 1. septembira t 1. tucjti naše sokolstvo s svojini tiskom. Pozivamo vse bratske župe dravske banovine, da v svojem pod-roćju pozovejo vse edini'oe, ki izdajajo lcak sokolski tehnićni ali prosvetni list, da ga dajo na razpolago za sokolsko tiskovno razstavo. Bratek« župe naj raz-stavni matea-ijal takoj zberejo m g^i poš-ljejo do 20. avgusta t 1. na naslo\-: Br. Lojze Kovač, Ljubljana, Narodni dom, BleiweLsova cesta. Ker je čas zelo kratek, prcsdjao bratske župne uprave, da prič-nejo takoj z zbdranjam materijala, ki naj ga do doolćenefra roka po&ljejo na gornji naslov. Zdma/vo! Raz^ta\ni odsek Saveza SKJ. Sokolske tekme t prostih panogah. \ ^o botto in nedeljo, 21. in 22. t. m. bodo na t-elovadišču Ljubi janske^a Sokola žmpne tekme članstva in naraišcaja v prostih panogah. Clani imajo ofin>eroboj in peteroboj (»kok v v-išino, s4uj»k v daJjino, tek 100 m, krog'io, kopje; o^meroboj pole?" te^a se i*kok ob palici, tek 1.500 m in diek), moški na-ra^čaj ima enak peteroboj kakor Slani, ola-nice in nairaščajnic^ pei se bodo me-rile v 6etverotx>ju (skok v visino, skok v daljino, tek 60 m, kroprla; naraačajnice bodo metale namesto kro^rle žogico). Oemeroboj se ia5ne v eoboto 21. t m. ob 16.30, osital^ tekine pa v nedeljo 21 u m. oi> 6. Za tefcmo je (prijavijenih Hn vrst (po Miri blatne z enkn do dverna nan^e^tni-koma.) z veega polmočja ljubljjjiiHike aup*i. Kaže, da bo to doelej največja tekma te vmte v župL Tekroovadi bo o\) \^akem vremenu. Sokolska ž-upa Ljubljana. Sokolska &ta Lavrica vabi na, javen te-lovaniai nafitop, ki bo 15. t in. ob T).3O na letnem tedovadi^u na Lavrici in sicer ob v»akem vremenu. Po tek>vadne»m nartopu pro&ta. zalbava s pleeom. Pn**im*> brarte in sestre i« v»e nacionalno občinetvo, da nas ta dan posefi v čim večjem števila. Ne za- mudite ugrodne prilike, napraviti le-[i ixr«t v ljusWjanrs.ko okolico združen s poeeto Voljo. Oena posamesaii Stenraici floano 50 per. Prvo Mio sotooiake Petrov« peUt4lPB. Na tetoinji 6. septembar, rojstmi dan Nj. Vei. toralja Petra n. pade tetoCasno tadl z^ETjoček »okotekega. đeia v prvesn letu nrte petletke. Nade sofartrtvo bo ta dan gotovo prhnerno pro«lav4io. VseJcakor Ja potrtfooo, đa vflalea edurica ta dan prere-*et« 8fO!je v petletki to gotovi, če Je t potai meci fann*ila »vo*> Sokotokl slet v Dobrovnlko odgođen. Zletni odbor v Dobro»vnflEu je sklenfl, đa ae rfet JodrvnkSi sokoiakih župt ki je ba doioGen za nedeijo 22. t. m. prelodBI na me-aac »viriMt pK&odt&e* l«*a~ Rarfogl z& odgodktev 3teta. Irf b* rte*r uapei v v«a-kcan pogleda, to aaroo ▼ UtađSki neanoi-no»ti, đa t* tOo rfetSSCe gotovo do doio-čen^s. roka> C»mt\4šmf 'voatt, |d trdifo Cene živil Ljitbljana. 14. avgusta Trg- je že sedaj tako dobro založen s sa-djem, povrtnino in nekaterimi pojjakimi prkieHti kakor sredi jeaenL Kaže, da bo Ae vecji navai na trg prinodnji mesec, ko bo tuđi kupčija cvetela bolj, ker se bodo vr-nili s poditnic mnogri TneA&ani. Prejćnja leta je bil živilski trg: prtn>bloAen z ž±vili le ob izjemnin prilikah. zdaj pa so zasedeni v«i prostori vsak tržni dan. Ker je trg- talco dot>rx> založen, so cene živil zmerne. ražen perutnine in jaje Jajca še niao bila nikdar po vojni tako draga na našem živilskem trgn kakor letos. Ce pojde tako na.prej, jih bodo o božicu pro-dajali že po 2 E>tn komad. Tuđi perutnina je predraga, Pidfeeta prodajajo od 12 Din naprej komad ali v sptaSnenn po 24 do 28 Din par. To so pa cene za siabAe blago. Prav tepe penitnine ni nikdar na izbiro na trgu. Cene aelenjave in ao^ivja v spio&nem več ne patiajo. Letos 90 đražjl paradiiniki, kakor so bili lani osorej, in sJcer so po 3 Din kg, dočim so bili lani po 2 Dtn. Draž je je tuđi zgodnje zelje, đrobne glave po di-narjti naprej. TiKli ohrmiia ni tr>!tko na Iz-biro kakor lani. Strcrf^ji fižol je matno ce-nejži kakor lani. ko so g& prodajali v spJoS-nem po 2 do 2.5 Din k^r, saj dobite že naj-lepšegra po 1—1 50 Din kg. Kumare pro-dajajo po istih cenah kakir lani, a trp: jf» z njimi letos Se bolje založen. Za vladanje so kumare že po 5 Din 100 komadov. Orah je tuđi v splošmvm letos na prodaj po istfh cenah kakor lani in sicer po 3 do 3.50 Din kg. Krom$>Ir je že najlepSi po Jinarju, pri nakupu ve^je količine r>a gra dotHte fte nekoliko ceneje. Sladko papriko prodajajo kakor Lani po 4 do komadov za dinar. Sađje je letos v splođnem oenejSt« kakor lani, ražen breskev, ki so po 14 do 16 Dtn kp. Groadje ae je nutnje ftase pocenilo na 6 in 8 Din kgr. Danea je bfl na prodaj rwti že lep hamburger in ricer po 14 Din kp. Najlepća jabolka, ki zasražljo aznačbo X)at ^lku*žj<> in 'peulel taJco nesrwčDo, da mu je poćila J<»-b;inja, tor je dobil t**fi tetžke po^MNttie na desne ni li**u. vraUu ki ievtjm kolonu. I*re-ptJjaH 6i> ga. v celjsko boinioo, kjer je v petek ob 5. zjuuuj lutihnjL —c Na drž. realni gimnaziji v Cel|« bo do popravni rzj*iii z« I. »io Nin. ra/,r«Nl od •26. d*> 2S. t. m., poijJtravni nižji in \T**ji tečajni iz.(jiti na, 30. in 31. t- na. PV«trotmi razpored bo na Srni 'lefifci. Vpinovafije fi> zaoetiku šolsđte^a leta U> za I. nured 1. Reip^;., ts. n. do \'III. razred 2. septembra in •L3l nćaoee z dj-ugih iavov 3. ftaptanihna, vsakokrait ui 8. do 11. dofKildnc. Ravnateljstvo more vj^ati ^anm uč.enc<\ ki jci-nttftejo k vpasu /-a^lnjje &ođ*»ko i-zifjri^evaJo m potrdflo o davkih za. odmero šolnine. Otv<>riiTv«na sLuSvi boij« \*> v torek 14. t>e]»T*«]il»ra. —c LTt»rla je v petek v meetnem zaveti-š&i v MerTh*«ru 73fle«txiva. j —e MecAmestni lahko&tlet»ki dvoboj re-prerKentanc f^Hja in M:iiri*K>ra sr U> y>ri«Ticl v n+yi**Jj(> 15. t~ ni. točno o4i 9. lopoVln«* na rJlasiji. .VaFtojnli bodo naj'lolu^i lah'ko-»rlf^ti olt^i mest. Prirediitev bo veek;Jtor zek) zanimiva in napela. —c 2rtev napadale«. Na TrSki pnoti pri RoGTa'U-u je Frano Atxa+*ej iz fcahenbenra pri Rop;ii>(Xi napswiel SrSetnepa (irMnarja .Ta-Uo-ba Rftrčfka iz Zahonherca ter jra z udarci t d^bek) paVico moćno po^ko*k>vril pf> hr1»t-u, re^M^h in tokah. Izreka bo oddali v ce'.ificn hninkvi. —c Nesreća ne poćka. V ftetttek okrn? 21.710 »e je vra«fta] 5f*etni rWj«ki odvetni-k dr. Anton Oerize-k s svojega p*^rt«t.va pri S»v. £jnu pri Pr»**«iva z motornim kolegom v Oerje, V Oj»r>ki pri fttorah jv dohitel neki vr, fcl ni imel h*čl I>r. Op™ek jb d*l *i-smai, v^ndar pa s^ voznik ni pravoć;i8no miCml. y&r* koJo jie s*e j*^ z\TTiilo n.inj in mu !zJrwr^j4<> levo no^rt ^tfui kalenOjn. V «reck> je Hi;mi «i4o po giavi, da mu je probik> Će-k>r> ko«t. Pon*«fre^enci *e »đrm-vi)d v ceđJKki bolmct. —« Noćno MumilSko »liižbo itna od «^-NHe 14. Um, dn vštetna petk;j 20. t. m, lo-karna *Pri kritžoz« na KraJja Petm «eMi. Iz TrbovelJ Obisk sojeneer intenđmntske lole. V fe- trtek je prispela v Trbovlje većja skupina gojencev nižje intendantske iole iz Beograda pod vodstvom svojih profesorjev-oficirjev ter si v apreiratvu domaćih inže-njerjev ogledati rudnifke naprave. Gojen-ci intendantske Sole, ki so na ttudijskem potovanju, so prispeli iz Karlovca ter so zvećer polnl pohvale o modernib oapravah Stran 4 »8LOV1N8K1 NAROD«, sobot* U. tvfutU 1WT. fS'tev. 1*r DNEVNE VESTI — li >SlnIbenega ltetac >Službenl list kr. banske uprave đravskj banovine« St. 65, z daš 14. t. m. objavila ukat o pre-imenovanju ob&ne Zidani most v Loka pii Zidanean mostu, uredbo s zakonsko močjo, ■ katero se uveljavljata sakonik o eodnem po&topku v civilnih pravdah in uvodni zakon za zakonik o sodi>em postopku v civilnih pravdah v obmoiju vellkega sOdišCa v Podflorici, nredbo o državni intervenciji na pieniČnem tr#u v gospodarskem letu 1997-38, poslovnik o poslovanju posvMoval-nega odhora za svilarstvo in ustanovitev ka ta? trske uprave za erez Skofja Lok« a sedežem v Škofji Lok i. — OdveiniSke vesti. Dr. Fran Kloar, od-vetnik v Kozjem, preseli svojo pisarno 8 15. avgustom v Celje. Za prevzamnika njegove pisarne t Krajem je imenovan odvetnik v Mariboru Gojmir Jelene, za prevaemnika pisarne advokata Jelene« pa je bil imenovan Vladimir Kukovec, advokat v Mariboru. Odvatnik v Ormožu £. dr. Ciril Kocmur preseli s 15. avgustora svojo pikamo v Mursko Soboto. Ža prevzemnika njegove pisarne ee imenuje sr. dr. Milan Šijanec, advokat v Ormo*«. — Pravilnik za rudarske st rok ovne iz-plte, »Službene novine« so objavile pravilnik 2a polaganje državnih strokovnih iz-pitov v rudarskem resoru ministrstva za gozdove in rudnike ter pravilnik o stro-kovnem odboru za sadje in zelenjavo, ki se je ustanovil pri zavodu za pospeSevanje runanje trgovine. — Navodila sa zdravstvene zadruge. »Službene novine« so objavile navodila mi nistrstva za socialno politiko in narodno zdravje glede izvajanja določb točke 15. § 87 finančnega zakona za 1. 1937/S8, ki se nanašajo na zdravstvene zadruge in zdravstvene občine. — Nova zadružna zveza. Glede na odredbe novega zadružnega zakona je bila v Zagrebu ustanovljena nova revizijska zadružna zveza, ki se bo bavila z revizijski-mi posli poleg že obstoječega »Gospodar-skega đru5tva«. V zvezo se je takoj včlani-lo okrog 350 zadrug. Samo Se danes! Sijajna veseloigra s klasičnim ljubavnim parom Llllian Harvey — Willy Fritsch Paul Kemp NASMEH SREĆE (GlttclnkJnder) Veliki špijonaJtni film iz junačkih bojev rusko-Japonske vojne PORT ARTUR Adolf Wohlbriiek — Rene Deltgen Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri, < jutri ob 17., 19. in 21. uri. — Kmetljska vzorna in kontrolna postaja v Splitu. Namestnik kmetijskega ministrstva Djura Jankovič, minister za go-»dove in rudnike, je izdal odlok o podelit-vi podpore 100.000 Din banski upravi v Splitu za nakup stavbišča za kmetijsko vzorno in kontrolno postajo v Splitu, ki se bo predvsem bavila s proučevanjem in zboljšanjem južnih kultur ter zgodnje po-vrtnine. Ražen tega je v nacrtu nakup več-Jega kompleksa zemlje, kjer bodo gojili južne kulture Namen vsega tega je ome-jitev uvoza zgodnje povrtnine. — Iz državne službe. V vi£jo skupino sta napredovala Čeh Vinko, policijski atrent, in Fefur Franr, policijski stražnik, oba pri upravi policije v Ljubljani. Po ^lužb?ni po-trobi ie bila premeWena zvanicnira II. Po-lož. skupine Kranjc Marica od predstotni-Stva m^stn-e policije v Mari bon? k želez-niJkemu in obmejnemu policijskomu ko-misarijatu v Mariboru. — Masa pri Tamarju v pl&nlcl. Podružnica SPD v Ratečah-Planici nam javlja, da bo jutri v nedeljo ob 10. sv. maJa v kapelici pri Tamarju v Planici. ZOBOZDRAVNIK Dr. VERČON ZOPET REDNO ORDINIRA — Z letalom iz Ljubljane v Celovec. Po- eluzite >e potovanja z letalom n Ljubljane v Celovec! 20 minut traju vožnja, ki vas dvipne vi&oko nad našo -zemljo in va* čez Karavanke potpelje k VrK^vkemju jezeru. Moderno trimotorno Junkersr-vo letalo družbe OELAG vozi veak torek, četrtek in bo-bato. Ob 15. uri »e dvi^ne v Ljubljani in prUpe v Celovec že ob 15.25 uri. Vožnja na tej progi velja le 200 din. Družba ">owl) uživa ^0°/0i ob pa 30". o popu-uta o»l vozne cene. Će se v:^ zbere ft, ne lahko peljete v Celovec že ;a 14(> din. — Edira>tvpni so }KxpIedi z vi sin? na Karavan-ko. na Gorenjsko in na Koro.^ko z njenimi ptrelepimi jezeri. Ne iamu«podarakili podjet-jđh, odvetnikih notarjih, trgovcih i. t_ d. Ifipričevala shižijo kot Izkaz đovrieoe va-jeoiške dobe in polu rjiha lofil dela težave. Zato knjižico toplo pripo-rofamo. — »Slovenski miekarftki list« St. 8 }e glede na mednarodni kongres za mlekar-stvo, ki se vrSi od 22. do 29. t. m. v Berlinu, pasvečen mlekarstvu po svetu. Pri-na&a prav zanlmive članke o mlekarstvu na Ceškem, v Svlci, v Italitji, prav l^pe thistriraiie članke o Danski i-i Holandski, ki so jih prispevali domači stroko\-njaki. Nadalje prinaša orlgtnalen članak o tem-Skem mlekarstvu, kl ga je za »Slovenski mlekai^ki list« napdsal g Waiter Claues, generalni tajnik mednarodnega mlekar-skeg-a kon^rreea ter ocigrinalen članek o mlckarstvu v Avstriji, ki ga je napisa! tajnik avstrijsikrga mlekarttkega zdruie-nja. Kratek, a jedrnat uvodnik zaključuje z željo, da bd tuđi naAa država pri čela mlek-arstvo taJco pospaievati kat to dela-jo drugre države. V celoti je ta. Atervllka ^ Slove n»kega mlekarskega luta« zelo po-oTećen pxri»pev€fc k \-praAangu organizacije mlekarstva. >Sloveneki mlekn^aki liatc izdaja Zveza mlekjtrskih sadtrug v Ljubljani, delenburgova 7/n. ter »tane za ćelo leto 18 ita ima značaj pomočni^ke^ra feprtčevaJa zaro-kodeUki <>Im*t rzdelovanja frJa.stoU. —lj Pevrtto đmitvo »14- Zvon« apreje-me nove pevke in pevc#. Vpiaovanj« te đftnes od 19. đo 21. ure v društvenih pro-»toiih v Mntniii domu, deaoo I. nađvtr. —lj Pertki sbor GWi»t*M Matice imapo-poldne ob pol 16. eeetanek vse^ra članstva v Flubadovi pevgki dvorani. Odbor. —lj Cenjeno občin^vo oposarjpmo n* atrije« Rudoifa Zalokcrja bo v pocttđe-ljek 16. t. xn. ob pol 8. v župni cerkvi na Viču. —lj MMi lađoiiilcft sa pokojnoga inđu-ponovno otvorttev IdiM »Sloge«. — lj Namesto venem na krsto pokojnegm Buđolfa Zalokerja je rodbina Starte dmro-akademskega pođpornega društva v Ljub-vala 100.— Din v korist Jugoslovenakega ljani, ki ta znesek po svojem pooblaftfiencu lahko đvigne v nali upravi. Plemenltemu darovatelju najlepia hvala! —y lalet v Tvmtla&a0m £"** *■ k °*" Piwi^i dne 5 »tpbmuk—* Posclmi vlak. Ođhod Is Ifrufa* 6b T.10, pCKtdtak v L^HUjaiko oD 33 VflaaJn* tojpttMojDto* SiMatie. PrtJ^v^ &pnv)tflia. Sftđmgti •*«•• ntMBtt ura 11.S0 in od 16.30 do 17^0 —lj popravni bpiti, V ponccleljek bo otvovjcd na ttt drž. gimnaziji na Poljan-ski ce«tt pos-beo tečaj at (Ujake, kl M> se za popravni teptt pripravljaM doma. Namen tećaga je, da fl e vsa tvarina de enkrat temeljito ponovi in morebftt&l ne-doejttki popratjo. InfoCfnadje pri gfenna-zrjskem ftolskem slugi g. Bomteeu. —lj Med na ljabtjh« nikla ■Mcaa. V«*raj opokkie je »©I po delfltibunravi ulici tu-jec. letoviSćar, ki je n nekaj dni obukal Ljubljano, letuj« p« na Bleđu. Ko *e je na ozkeon pločniku umafciul peAou, je siopil na ceeto — v kup kanaVskega blata. Pri nas je namreć navada, da Clstijo ce^tne požiraboike podnevi, ko je naJveCJi promet na oestah. Blata ne mečejo spfoll na vozove, temveft ga. odi a gr«.jo v kuplh na cesti Dokler ne prlde voa, m gnoj kvasi na ce*U in ljudje m poattefcn u*ftkoin vdi. hAvajo ter vohajo prijetne diSave. Tujec je bil tako navtfciien nad t«m isracito ljubljanskim obiCajeaa, da je fotogTarir«! gnoj v »rediAcu naie pre*tolnice. Kdove, mortia bo ta slika is Ljubljane §e «eio dobro slutila propagaokn za nade mesto v tujinl! —lj Ukradena ielesna h'**»*■* aajdeaa. Dne 12. junij* je bil iivršan v tnano Ve-rovHcovo trgovino i £e4e»niivo drten vlom. Poleji nekaterih dni(rih predmetov je vlo-milec odneeel tuđi ielezno ročno blagajno, v kateri je bilo bliiu 1000 din drobiža, in i«ffinil br*a vsake«a sledu. Policija »e je sicer trudila, da izsledi nevarnega sve-drovca, kajti vlomi «o *e tWe dni ponavljali kar po vrati, vendar je ostal trud za-man. Sele te dni so našli blatrajno, seveda prazno, in sicer v tivolskem fft-iu in prijavil zadevo policijski upravi. £e-lezna blagajna je bila odprta tamo na robu, kjer je zlofinec privilial rob, da jo je lahko iz.praznil. Pokvarjeno blagajno *o vmili 1a«tniku, vlomilra pa 5e is^ejo. —lj Kaj vse kradejo. Tatovom priđe vse prav in odna^ajo vfasih tuđi predmete, s katarimi prav za prav ne vedo. ne kod ne kam. Predv?orai>niim je nc»ki!o ukradel s čolna na LjuMjanici Alfonzu Habetu rro-naste vilice za 5oln. vredne 50 din. V Gub-rrvi ulici 37 na je neznan zmikavt odne^el na §kodo niestne ob?ine 400 din vrsdno mrežo za pokrivanje jaJka \x litejra železa. —lj Mora r barako Slograda. Te dni je bil pono?i izvrSen v barako gradbeneca podjetia Slojrrada, ki izvrčuje restna dela v blizini remiza na Celov$ki ce^ti, drzen viom. Delavci ?o zjutraj Uijotovili, da je zmanikal iz barake 6000 din vredon nastavak za hidrant iz medi. Kastavek je hil vieK>k nad en moter in so ea uporabi Uli pri ^kropljenju cwte. Ukradeni na^tavek is bil last m€"stne obline in si £a ie srrad-beno podjetje lele nedavno izposodilo. Kam je tat apravil plen. je ^edaj 5e popolnoma neznano. —lj Revanžno tekmovanje balinčarjev med »Levom« in »Rožno^l^i^em^ \yo jutri ob pol 0. dopoklne v restavraoiji pri ^>Ka-terci« v Rožni dolini. Kibici in dnikarji dobrolo^li. Za dobro okieipčjlo bo«ita poskr-bela Ka terca in Tone Primožič. lj— Letoralci Jadranske fttraže ee vrnejo iz ohmorftke koloaiije v Kraljevici v torek 17. t. m. oh 13.18 v Ljubi ja no. Starši n-aj dečke počakajo na plavnem kolodvoru. —lj Licitacija- gnoja. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja posestnike, po-ljeđelce in vrtnairjc, da bo vojaika uprava 16. avgusta db 11. dapoldne prodaoa'a gnoj, k± je deponiran v velikih kupda na Ljubljanskeni polju v blizini hiScUnic riža pri Sv. Kri4u Spomladi In jeseni je vseko leto veliko povpraSevanje po gnoju in se zato vabljo interesenti, naj se prodaje udeieže. Tatovi v mreži Ljubljana, 14. avgusta »To bo preklinjal, ko bo zvedel, da sem mu ukradel obleko in jo proda!. . .«, j« pisal med drugim snanl zmikavt Tone Pav-116 svojemu znancu Z. na Sušak po tem, ko Je vlomil v neko aobo v goitllni Novi svet na Gosposvetski cesti Jn pobral cbleko Ivanu Mag-ordu ter ukradel trgovskemu potniku štefanu Oblaku rjavo aktovko z raznimi prospekti ter orodjem za popravljanje rmdioaparatov. Na nesrećo je prilJa dopiAiica, ki jo je pisal Ton« prijatelju, v roke policiji, ki je tatu brž iztaknlla in ga vtaknila v zapor. Zadnje dneve ima policija sploh zopet već posla z vlomilci in tatovi, ki so se priklatni nazaj v mesto« odkoder so am prtd dMoflfc lunAknill, k«r pik je bilo strah preoej pofotftih noij. Na Vodnikovi cesti j# ^tražnuc prijel snod 48-leOMgm đeUvoa Anđrvja Uja«*, po rodu z Bučke, ki je tovoril kakih S0 kg starega svleza in bakrea« sic«. Uja« je žico In staro Slco nekje »naAel«. &% jo je na6el na B«ki novi stavbi, je povedal s«le kasne-je, ko so ga nekoliko omeheali na policijski a trajnici. V roke pravice je prisel snoci tuđi dr-zni rlomilec £mil Omersa, ki velja sa naj-nevarnejfto »podatreSno pod^ano«. Detektiv ga je opaail, ko je stopeJ po parku na Taboru. Sumljiv se mu je jcazdel, ker je bil obut v popolnoma nove gojzeiice, v katerih je skuSal pred možem postave tuđi po-begniti, Cim ga je malo ostreje pogledal. Namen se mu ni posrečil in je moral Omeras> na »trainico, kjer je brez obo-Uvijanja iaporvdal, da se je v eni proteklih noći nsjti nenadoma v podstreAju ene Lsmed novih hli na Tvrtevi cesti in temeljito pospravll, kur »e je dalo. Ko je koacal s to vgodbo. je moral prtćet) drmni Emil novo. PovedaU je moral le. kako je odnaial baker in staro If'eto ia skladliča mehanika Kristina na Tyrievi cesti poleg Llnhartove ulice in kako je pred dne vi po-begnil strmaniku. kl ga j? aalotli, ko ?e robo kar ■ vosićkom pripeljal k nakupo-vmlcu starega ieleaa Miroslavu 9Kr*u, kl posluje na dvoriicti Ooepoevetske ceste It. 16. Osvetili so mu nadalje spomin. da je kradel tudl v Verovlkovi ulici, kjer je od-nesel v dniftbi a nekimi tovariti nekaj cei ih kandelabrov na Škodo Matije Terlepa in blago prodal sa smeAno nisko cetio tudl pri Skoku na Goeposvetski cesti. Policija je nadalje aretlrala ludi M-let-nega tatu Ivana Zadravca. stanujočefra v Pokopa Uski ulici, ki si je enako pomagal s tatvinami starega telesa in ga prodajal sumljivim trgovcem. Kradel Je okrog po novih stavbah in iakupiček sapljal v družbi veselih deklet. SPORT M. K. »Ilirija«. Pozivanih v^e tovari Se mo-tocfkH5»te. naj se poln^^pvili^> udHržp po-jrrei>a našega trap^no premimileira iir»Uro-lotneira la^luinesra pre^fee^infka *r. Rudolfa Zalokerja. ki ho ^nc^ c*» W. izpr«^1 hi*e ž.alaKti na TVfački ce^ti. Motodklfstlcna diH^a na Ljuhetj. Upravni o*W»i>r M. K. »Ilirije« jo \w tragični ne-sreči svojega dolfrolt^^tfa i«^i«»ednikA isklical iarediio ?ejo. na kateri >4 r^kienil, Hj>ka dirka. doe4o na Ljubel^. Sportni d*»l pr>-reditve *e ix> tor«*j i?,vrMl. poiw>ln<»n»e. pa oVpade eportna isbava po mz^lelitvi nafirrad. I>anoB p<>|M>Kliie lx> ofrcielni trpniiic preki-njen, ker ee vs»i tekmovaki u*leležik> po-£rrf4iet. Tehrtk'tie priprave na ljube!jeki »*e-sfi *«o v polnem teku. Mnoflfi so si n^havili irume Bara. ki je ra'/.pinala za najMj^e vozače na njonih jrumah dve 'lenairni naLrra-di: T. 2CHXi din. II. 1000 din. Prov tako je tvrjka >taTvlartl ra^pi^aUi ilenarno nnOTa- do /a iiajlM>ljšP«ra na Stamlair! motorjo. Avtomobi!;i>:e in motocikli.^tc opoiarjamo, da. s-e -l'irkalna proga wipre to&io o4> 10. Pozne)e d<)«*tr>:» ilo avtoparka pri Sv. Ani. ki jra je dal iz ljiibeBnivoim aa ra*poWi vofi mgar vrgla 2^75 oziroma 26.25 m, senior Mazek pa le 24.40 m. Met kopja je prinesel pri seniorjih zna-go Eltrinu s 34.05 m, pri juniorjih pa Mo-rišku a 30 m. Plava«! mrlje na Eeki. Plavalna sekcija Ilirije je v četrtek »veCer gostovala na Reki in zmagmla nasprotni Fiumani s 55:54 tockami, cetudi je nastopila bres Wilfana in Wernerjeve. Na tekml sta bila dosežena dva nova rekorda in sicer je Cerer (Ilirija) postavil na 10 m prsno nov jugoslavenski rekord 1:13.8, Reč&nka Piza&ulova pa na isti proći italijanski rekord 1:35.2. Do-mači MO bili boljfti v ženskih, gottje pa v moških točkah. Dubrovnik brex najboljSUi. V petek zve-čer je bil xadnji rok prljav ta seniorsko plavalno prvenstvo Jugoslavije v Dubrovniku Od 21. do 22. t. m. Tekmovanje naj bi bilo obenem izbirno sa sestavo državne representance nasprotl £e£koslova£ki. Oi vodilnlh klubov Vlktorija, Jadran In Ilirija prijav« nišo priapele, ker so »avzell itali- ifie, da )• tetancrranje aa 3a<3raaskl pokal dalo plavalnstnu savesu do vol j prilike, da se prvfnič* o formi posAmeJBitt tskmoval-cev, ki priđe jo v poStev ia repreaentanco in bi bila libirn* tekzns v Dubrovniku 1« nepotreben strodek. ^araui neuJeUibe teh klubov je savezni tehnični referent ▼ oe-prilikah, ker vCtraja savuz na tem, da bodo reprezentanco ^««iavlj&Ii le utielelenoi izbirne tekme, kar bi pa pomenilo sigurno lzgubo dvoboja s čeSkosfovaSko. SK SvOfeod*. J\*trt ob 10.30 strogo ob^ veaec članski scetant^c v D«iavflki «br»r-m-ci. Juti4: ob 15. naj bo L nw#tvo v naSl gairđerolH Zemljak cAgtsmo! 8 fotografskim aparatom na dopust L]ubl]anA, 12. avgupta Ce prešivil »roj dopont r fjportkh ali ob tnor|u. ni tako bt«rr«tio ▼•ino, !fajv#fc ljudi ostane ma. Važno fn ot!Wttloo )e, da Imn^ n« do|ni*tit *1o*»ti prm»to^g fcwa, nar») ob to*% ko si ffirpr v pi««rni nit d«*tavni*H. VWel bo*, koliko novepa bo* odkril. N© fK>w»bi pa domn aparata in »momi vne mnimivosti. VAa^ih p© »e^fi, da puitl flovek axwrat doma, karter potuje, k^r ima doMi drugih utvari 9 p^bojj. T»4t iahkomip^ln^Ž t*e ve«duio potr»m bri Kk H»r ni ie p*okr?i1 preizkuKil. Vsekakor v«f»mi s »♦'♦hitJ sarUv»t-no rpvM-vo fibnov. N© po«»hi (Vuna proti-son^ne zaslrmk«, ritntsnire In vrnitnega »tetiva: tšb to ti vptidar zaviame tako m«lo prostora, pa ti mnoj^o korieti. 7*Wo pripo-ro^ljiv je rumeno-ieleni filtar, ki ga latiko uporat4ja^ pri orto- in panfcw5iaati^Ti«in m»-teri.ilu. Bre* dvoma |e najpn'lcla«feiei§i ma-terial zviti film. Ako imaJ aparat uji pio-£**?. pa lahko pomladfl ■ lnhs«4o sa zvit' film. S tako prpnovljeno kamaro lahko *<* vfdno narav*uava6 oštrino po mesnici, hkra ti pa ti nudi vse prednoi=1i k*irM*re» ea -/m-ti film. Posnetki ix vlaka s© 1« redko iapla^aja {'■e pa že slikaS, ne snimaj p^*aw>kotno na «Mi\er vožnja, tf*ttyveP v o«tr«in kotu. $\&*r dobiS ?.abrif»ane ponn«tke klfrvh prttTiini tia-stavitvi in kljun dv^ntntinirl, * k«t«ro M osvetili. lm«*j* p« prtpravljem »parat, karl«r pHpMje vlak na knko malo poMa^e*, hi lahko ulovte m«mikak san'mrr mottr. 7. osvrtu trljo si o« dHaj prmot *krh\. Vp*1no raje prereč nec?o premalo. Movf*rni film i prenespk) prerH*T!)» T>*'WF:vHHtv%. Vpndar si lajpommi «lwd*^o pr«"i«ku£e»no ta-l^k>, f>» ti n# bo treh« B#aivi«*atL Tabela se nftslnnja na d«Jflt*o, da rieimorna m*- maš pri sontm, b petde»«ttalso ©o4rmi4f» in t materifllom 1R d«»ef1nk eiopAnjl EHn: 1. [>ri va^Io blifrijUi preR nbvotttti. V vi-Jini nad 2000 m v*e*rri samo pok»rioo toliko osvetlitveneffB ?asa ksJkv v dolini. Cim bliŽJi je motfv, tein boij ftro je slika. Slikal samo to, kar Je umiTntvo ?«ve-da \ potujf^. vemdar n4 treba, da io lnia.4 na vsaki filiki. Kadar pa jo rttkat naj *« prilagodi okolju, kjeT floeaniiB. W treba, da M stali IJudje na sfiki, Vakor deeetina vo>a-kov. ki jjim kaplar pr©j?iedu^e Sevlfe. Ako tšlika^ *kupine ali nlltnje motivs, nastavi onffiTio na 4 m In vsemi isaslonho 9; slika bo gotovo u»pola. Tu«11 pri itde-lavi poenetkov n© e-k«»D*rimontiraj. Ce ne razvijaj sam, hrani offveftMene flkn« in jUl daj v delo domaf*cr«i tefccraftt, na kate-rega se tanenHI. Na potovanju ?»e v©doo spoanai i norirai obrazi. Ako oMJubis hi Jeo, kl si gfa foto-^rrafiral, »liko. mu jo poilji. To i« tvoja čitftna dolinost. ?etiv11 ffa morda ne bol nikdar več videl. Čitajte in Sirite »Slovenski Narod«! MifcalI ZoMenko: Nemški izdelek Pri mojih znancih Gmejevih je stanova! Ndmec iz Berlina. Iinel je na je to »obo StAoovaJ je pri njih ffleoraj dva mececa>. In ni bil to noben Finec sfti droga manj* ša narodnost, temve^ distofeiven Ne meo iz Berlina. Z Gu*jevimi se je »potra-etmievsi 2 rokami hi glavo. Ta Nemec se je pa feveda elegantno ofalaCil. Pertlo je imel či«to in hlače vedno pelikane. Na sebi ni iooel nič nepotreb-nega. Bil je uaravnoet kakor lu^ka. In ko je ta Nemec odipotovaL, je pustih mnogo stvari pri Gusjevih. Cei ku»p inc«em6kih izdelkov. Vaakojabe etekleni^i<*, ovratnike in akaitlk«. Ražen tega pa dva para spodnjih hlač. In še dokaj dobro obranjen sviter. In še mnogo drugih drobnarij, dobrodošlih tako mofcu kakor ženi. V«e to je bilo na kupu v kotu pri umi-valnfku. Gospodin ja Guftjeva, poštena daina, na katero se je mogel človek v takih zedevah saneftti, je omenila Nemea tik pred njegovim ođnodom: drsjri moj, bitte-dritte. sli izvolite poatki te stvari tu? Nemec k prikimal. kakor da bo^e re64: Draga moja, bftte-drrtte, kar vzemite jih, saj ni vredno. da bi povorft o njih. Tedaj eo pa Gusjevi planRi na Nemčeve stvari. Gusjev je ćelo napravi podroben popis njegovih svari, ^amo po sebi *e razume, da je takoj oblokel svitec in vzel frpodnje hlače. Potem je 5tirinajwt dni hodil s *iK>dnjimi hlačami na rokah. Vsakomur jih je poka-aal, bil je toedno ponose n in hvalil je nemJLo trpežnoet. Ceprav eo bile & tvari v resnica ie moćno obnošene, tako rekoč tik pred raz^a-lanjeiui, vewiar »o bili to pravi inoiemski izdelki. Med odloženimi etvarmi je bila tuđi pio-S&aita steklenira ali bolje rečeno plo&eat* po«oda s praškom. PraAek je bil fin in rdečkaste barve. Tuđi disal je »iokaj pri-jetno. Po iprvih dneh radosti in navdugenja «> jeli Gusjevi raz,niišl}a{i, kakšen prašek '}& to. Zdaj «0 g-& povobadi, zdaj pokudili, zdaj xof)et potresli na žerjavico, pa vendar nieo mofrli dognati, kakiti prasek je to. Mnogi so trdili, da je to puder, drugi zopet so meniM, da je to fina nemška moka za posipa van je dojenčkov. Guejev je dejal: — Fine nem^ka moke ne potrebujem. Nobenega dojenolt« nifiiam. Naj bo to tore j puder. Se bom vsaj po vsakem britju nepiidral. Naj vsaj enkrast v življenju živim kot kulturen človek. JfA ee je briti m pudrati. Po vsakem britju je hoiil ves nleeikast in dišal je kakor roža. Vsi 60 mu to za viđali in ga vpraSevaU. odfcod mu ta prijeten duh in ta lepa ban.-a obraza. V tem primeru je Gitfjev re§ poiprl nem$ko proizvotlnjo. Strastno je hvaJil neraSko bla^o. — Koliko let, — je dejal, — eem a mii- <:x*val kožo 1 ra/Jiimi nawsni. rumkjmi 1*-delki, dokler nisem konćno doiakaJ tega. <>ikair pa rabim ta puder, sam ne vftm, kaj boro poĆeL ko mi poM«. Mora4 ga bom naročiti iz Nemčije. To je res edinetvena roba. Oez me»e<- iaks«t njegov inanefl LntelitretDt. Zve^er e-t« »edela pri ftaju in zn&nec je prerttal napi* «a po«odi. lika-xalo se je, da je brl t»o n«mflti wdeiek bs pokonMvanje bolh. Seved«, vsak drujp, Žfvi jenja mai»j veseleći se 6k>vek. bi bil ob tei»i odkritju skrušen. Možno je ćelo, da hi se pri taJteni ćlo-veku po-kril obraz z izpuSfaji in I>m4a tako fiudno. Ve§ mesec, odkar se pudram. ni«em ujel niti ene bolh«. doćim W bile mojo *eno skoraj izgrizle. In twii moji einovi ee ve- dan čehljajo. Jax pa hodim kakor da bolhe *e nikoki n»em vjleL Cepmv je to saino mrče«, vendar pa ftutL kaj ee fra vi dober n> del©k. To je zaree ... Gtiajevu je »daj praftea zmanjcaio. Na> brž 9a boifae z«pat pin#i. Stev. 185 »SLOVENSKI H1SOD«, aakate. 14. ■>■!■ 1M7. 5vPWI v Moč sovjetske armade V primam vojn« lahfco pMtavl Rodi« pod aroi}« tfaaet milQ«a«T mol ForofcVov To je bilo mogo6e eamo tako, da se bov-jerska vlada ni UBtavila pred nobeoimi de-narnimi žrtvarni in ve« sistem evojega đr-žavn^pra g-ospodaretva, je resili samo iz vidika obrambe ruske zemlje. Gospodarske peflotke. kolektivizacija kmetijstva, vele-IMoizvodnja traktorjev, avtomobilov in drugih modernih prometnih erectetev prav tako kakor zgraditev ogTomnih industrijskih posjet ij in celih meet v zaura.ieM oblasti, zjrraditev velikih prekopov, ceet in želez-nie, vse to je delala Rusija edino ix voja--•♦kih ozirov. Istodasno so pa napravili i/, armade ne jetIp(I<' na komunisti6ne in Lenimne nauke po.šehri. kxi£to. većino ir.Horno .'»rftukbljeno, vedno pri vileirirano, posebno ka.r se tiče rafitni^keiia zbora. Ne flmemo po^abiti. da sovjetski časrnik ni samo dobro plačan, tem već da la.hko živj točeno od evoje družine v tako zvanih ča^tniSkih -iomovih ali tioniovih cnidiha in eicer brezplaćno. Ti donio vj so loreni za nižje in višje časnike. Med đopiwr<»rn ima vsak eovjeteki dastnik pravico do hrpzplaen«'£la prevoza tvoje rodbino po vsnh želoznicah SSSR do katere-jrakoli kraja. Ze to raiostuje, da spoznamo, kako velike pred no« ti ima eovejtski četnik v primeri 7 vsemi drusrimi etanovi. Organizacija sovjetske armade je bila zlarti v za-injih letih zelo temeljita in i-iHiovaiiu na znanstveni Un-nosti. Tako »o vojaški strokovnjaki kar istrnieli nad ii'ivim načinom bojne taktike, ko je uved-la ItiiHjn {»osobne čete v okviru svojega Utaistva. letttfjfefno lahko vrže nitsko leta!-htvo suvra/.niku za hibet eele polke voja-kov, ki po>kačtljo iz lotal. Najj-rej so vo-ja>ki stnikovnjaki dvomili o tem načinu l'oja. z laj t>a vi«linv>, da sa jeli tuđi v Fraiu'iji. Nemčiji in Ancrliji uet.-inavlja-ti ta-ke vojaške e«linico, In pomislimo, da tra-j.i >!-:oraj lero dni, prodno izberejo i7.med joonn prišlašpnih vojakov nekaj tieofc ta-k-h. ki jiin dovolijo skakati « padali. Vež-bajo .*e i»o na)iuodt>mpjših znanstvenih in psihotnhn'pnih metodah. To je treUa ome-niti h karakterir.a-MJi sovjetske armade. prHnn na>*ej^mo ne-ka.i tehnienih po^lat-knv. ki nam lv>dn jasneje poka/ali moč jiOvi^vko arin.ido Stanje aktivne vojske Aktivna »u v jote U j vojaka Meje zdaj nad OVUMV) umi. v resnici pa laliko cenimo njeno -ieviltno moč v niirnem času na mili-jon 3m( 1.000 muž. Vojaški aisteni razločuje dva tipa vojski, O«i cc'.olnepa Stevila odpa-deta dve Ireljini na stalno armado z dve* letuo voia.^ko službo izvzeniai mornarice in posebne vr»te orožja, ena tretjina je pa tnilii-a. ki |o jx)kli?ejo pod oroŽ|e samo v cotovih .ra7.ilob.jih. Prav za ;>rav moramo prištevati k armadi w»» Uomunistično orijentirane riuke kmete in delave«. pa tuđi intelektu.ilee, k«r eK» ne £ilede nd ohv^mo voja^ko sluibo voiaško izv.-*ib«ni in jih Uh-ko vlal-i po potrebi vsak ?a* pokliče poii orož;*v Vojaška dolžnost -e pričanja z 10. U>treljeni maršal Tuha*ev^k« Je Uni v itvr^nem otrboru SSSR iijavil, da je sovjetska annada med veemi amiadami na svetu oajboije pripravljen* za vojjio od-no>no za tiete bojiie naonene, ki bi jih do-loči'a vlada. Xae zanima 2>iaj ne eamo »tanje iovjeteke armade. temveč tuđi njena oboro/itev. Sovjetska aj-mada je v prvi vt-*ti arma-ia sovejteke ali Če hoče>te komu-niatične države, ka* pomeni države delav-vev in kmetov. Navzlic temu razred ne mu značaju se je pa poere&lo ecvjetski vlali 2 energično roko in temeljito orjraniza-eijo list variti iz armade telo, ki je danee važen in lahko rečemo odJočilen činitelj v kon-rertu vele>?il na. evropBkih tleh in izredno važen činitelj v raivoju vse svetovne politike. letom. Do 24. leta je vsak zdrav mo*ki ▼ prvem pozivu, od 24. do M. leta v reiersi I. vrste, od 35. do 45 leta pa v rezervi II. vrsta. šteje »daj okrog 100 pehotnih in 90 koaje-niških divizij, 160 artiljerijskih pol kov in odgovarjajoče iteviio ženijakih, prometnih, protiplinskih in druizih speoialnih edinie. V primeru vojne lahko postavi Rusija pod oroije okro^ 10 milijooov mož. Predvoja-Ška vztfoja v nađeni poman u be*ede je po-verjena v liusiji organizaciji komunistićne omladine, tako zvanemu Komsornolu in Oe-soviahimu, ki ima posebno velik interes na vojni v waku in 5 pomocjo kemičnih sred-stev. Zdaj žteje Ossoriahim blizu 500 klu-bovf ki vzgajajo mladino in jo navduSuje->o za latal?tvo. Nad milijon mladeničev in deklet je v teh khibih že napravilo izpit v skakanju e padalom in približno toliko jih ima tuđi $oferi*ki izpit. Nemei cenijo Itevilo orcaniziranih flanov Oe*K>viabitna na 13,000 000. Bojna sposobnost in oborožitev O bojni sposobnosti sovjetske armade in njeni oboro£itv: je pisal neko? >N^wyork A.merican<, da je sovjetska vojska najv«»Č-ja bojna mašinerija, kar jih je kdaj videl svet Leta 1932 je imela rdeča armada 350 taskov, ob hmtm mtlaaafcaga Mi iJOO^ ob koBoi lMMirtca leU pa ie w>Jm| •MOl Lahkih etroimic iva »^000, teUh UJKO, lopov proti tankom 14001 Uhtth t^nv m*b> majsj 7.500, teikžli pm »aimanj UOOi Sav. jetaka armada »topa ukij palaf ttal|aaalk» na (Mm prisaderanja itaiia BMiart—aija Jm motoroehanizarije vojika, aaj iaia aa^aaaj 10.000 bojnih motornih vozil, 150.000 trak* torjev in nad 100.000 drugih motoriziranih sovjetske armade in vojni fcomiaar la saai lahko karakteriziral nekoŽ prt—drranie bojnih pr:pomo%ov. V orosilo* kat aurtel plede molorizacije sovjetske vojrt* takav d* so konjeniiki ^astniki prav wm prav pNaad-lali v Unke, pehotni čaotniki ao pa paatali letak-i in vsa armada, po^Uvljena aa ata*a temelje bivša carske armade, je bila na-orpanizirana v najnv*dernejSo armado •"••• ta. To se dobro vidi tuđi na ruskih ftlmifc, prikazujočih moč rdeče armade, to ao pa pokazali tuđi njeai manevri. Seveda pa v armadi ni odloiilaa sama njena tehnična oprema, i«mve{ tud! duh. Misli in ideje mednarodnosti, revolucionar-stva in svetovnega razkroja bi na bile aa-net>ljiv temelj bojnega duha nobane armada na svetu. Zato vidimo vedno voSje pci-zadevanje, da *e izloči iz rdeče armade čisto revolueionaren in komunieti^en duh in da stopi na njegovo mesto ljubezen do domovine, do ruske zemlja, ki jo to treba prej ali slej braniti, saj ima okrog sebe vse polno so\*rainikov, ilasti na Dalinem vzJio-du, odkoder Japonci že od nekdaj praže in hlepe po nji. Toda Rusija jih ja prehi-tela in ruska armada jim je postala tako trd oreh, da R> zadnje ča«e aploh nehali rožljati s sabljo. Rueijo so pustili Japonci pri miru in zaguali so se v Kita^ako, za katero pa zopet stoji, po vseh znakih so-deč, Rusija s svojo mog očno vojtfto. Milijon Američanov stanuje v avtomobilih V Amerlki je veđne večje pvvpraševanje po staaovanj- skih vozi«kih Zrak, eolnc« in vokxet za bivanje v prost.i naravi dnigačno lice. Namestu htšic prihaja-jo. v modo 8tanovanjski vozički. ki jih priklapljajo k avtomobilom. V njih se lahko vozijo ljudje iz kraja v kraj in tabore, kjer se jim zJLoče. To je modernizirano cigansko življenje, romantično dovolj, da je obenem privlačno. V veakem čioveku epi nekaj hrepene-»ja po potovanju in zato ni čuda, da se v Aineriki ljudje tako navdušujejo za vozic-ke, v katerih prebivajo in potujejo. Po et-atisMJci je y Araerlki že blizu 250.000 ta-kih vozidkov, a v letožnjem poletju je po-vprasevanje po njih tako veliko, da &o jih morali izdelati še 40.000, pa Se vedno nišo mojrli u^treci vsem ljudem, K prebivanju v etanovanjekih vozlčkih je pa eeve*ia pripomogla tu^ii «ospodar«ka atieka. Mnogim Ijudem je cenejse «Unovati v vozičku, nego v dračem stanovanju v meetu. Stanova n jek i vozicek se dobi že za 100 dolarjev. najlepM in najra.zkofeej;e opremljeni s0 pa tuđi po 12.000 dolarjev. Toda tuđi najskroninejši eo opremljeni tako, da se počuti človek v njih ka-kor doma. V vozičku je električna n apel java. ki se da priključiti na električno omrežje tam. kjer človek talxxri. Na elektriko se v vo/ič-kih tuđi kuha. Vsak voz,iček ima kopalnieo in čim se ustavi, priključi jo cev na voJo-vod, da imalo ljudje v vozičku na razpo-lago tuđi tekočo vođo. Prispevek za parkiranje v skupnem tabori^du znaža najveČ iva dolar ja, letoviAfiarji 6e pa lahko 6 §vo-iimi vozički naeelijo tu«li v mnoprih krajih brezplacno. Mnojra me?ta so napravila na periferiji posebna taborima za etanovanj->ke avtomo.»ile in jih priključili na električni vod in vodovod. Taborišča imajo tgdi kinematografe in ple^išča. Me*vta skušajo pri vabiti v svojo neposredno blizino čim več etanovanjekih vo-zičkov, ker imajo o.l tejra veliko korist, saj hodijo ljutlje v mesto nakupovat živ-lionjske potrebVine. Proti temu pa prote-stirajo hote'irji, ker so tu.«ke sobe ivatne. Zlasrj v Kaliforntjj Jn na Floridi je mno^o avtomohilpki!) tabori*č. \T mMem podnebju feh krnjev U!»ko Ijudjo e^anujejo v vozič-kih (t-kozi vsp leto. Tip ti. ki prežive poletje v krajih s hladnejšim podnebjem, »e pa pripeljejo čez zimo v Kplifornijo in na Flo- Nekaferi ljudje prežive v vO'zičkih eamo j>o6itniet». većini so pa vozički stalno blvali^če. Ameriški stirisriki so izračunali. «|a a ta nuje v tak ih vo^ičkih že nad en mi-iijou Aoieri6«nov. To 60 ljudje. iiveči v _!.tM«»m o»i rent in pokojnin ter bre^po-t>Hni in taki, ki jim poklič dovoljuje po- tovati poća^i od me^ta do mest a. Pretežna većina vo«zičkarjev pa tabori većino na, i*-tem kraju pri naeelbinah. kjer imajo ljudje stalne |»oklice. 10 frankov za hčerko V Montpellieru v Franciji živi 55 let stara potepinka Marie Warnerjeva. Ima pa mlađega prijatelja, ki deli z njo potepuško življenje pod mostovi, v beznicah in «a-poru. Skupaj tuđi popivata, kadar n&be-račita ali nakradeta nekaj den&rja. War-nerjeva je imela 13-letno hčerko, ki j« morala beračiti in noeiti materi vse. kar je naberaćila. Nekega dne ji je znanka ponudila za hčerko 10 frankov, kos platna in hlebec kruha. Wanerjeva je bila takoj zadovoljna s kupčijo, sklenili so jo in zalili z žgranjem. In uboga deklica se je preselila v razpadajoćo barako materine oian-ke Wintersteinove, kjer je stanovala, njena nova mati z dvema sinovima in 17-letno hčerko. Deklica je bila vajena brez ugovora uboga ti in ni si upa^ nasprotovati, ko se je izkazalo, da so za vse v baraki samo tri postelje, čeprav ata sinova Wintersteinove že odrasla. Vzdržala je pri VVintersteino-vih leto dni. oni dan je pa izginila. Win-terateinova je zahtevala od VVernerjeve dt-I nar nazaj in tako je zvedela za kupci jo policija. Obe ženi in stareišegra sina Win-tersteinove so za pri i mlajši je pa pravo-časno odnesel pete. Raj nezadovoljnih zalconcev Nikjer v Aineriki ni loćitev zakon* tako lahka, kakor v San Rerru, ražen v <*r-tavi Karolini, kjer ločitev »j>loh ne po-znajo. In vendar mora človek čakati tuđi v San Renu šeat f}efra zakona. Zaenkrat pridno igra golf In udoježuje se tuđi vseh đnižAbnih pri-re*fi bi se bila izpre-manila v ka'aitrofc. Skoraj na vrh.i Ler.i-novega SČita v v:?lni 7.000 m se je odtr-gala skala in z^rmelj, po strmetn pobcf>Ju. Odbila se je in zaae.a Lipkinovo ieifa^o, kl je baS letelo tik t»> atnr.i sitni. Sk.Ua je razbila propeier. Pilot je pa ohranil mirno kri. brž ;e ra ra\Tial letalo I'.: se *t bile ?& z^giigalc in. nagnilo nad glohokimi bre^dni. Spretr.o se je spustil proti manj strmemu pobo^iu in srečno je otetal z letalom v vi§in< 5.100 m na snegru. To je pač edinatven primer v zgodovinl letalstva. da je letalo izgubilo propeler in sicer tako \i?oko v gorah, pa se vendar ni razbilo. Ljudje v letalu so ostali nopodfcodarani In tuđi letalu se nt ugodilo ni«. Toda đrignttl se sev«đa ni moglo već, bdio Je t ujetnistvu strmih »kal. R*diobnK)javna ahjiba ekspedicije je takoj tfBporottla v najbllzje mesto. kaj se je zgodilo in kmaki je drugo letalo pripeljalo rezervni propeler v Alajsko dolino. Lipkinovo letalo potegnejo na zgornji del Leni-novegu ledenika, od koder se bo lahko »o-pet dvignilo v zračne visave. Po«adka letala je dobila zvezo s skupino plezalcev. ki so ta cas priplezali na zg°rnjo frianoio. kamor se je letalo sfmstilo in kjer poetavijajo ađaj flotore. Na vrvi privezani plezak-1 so morali p ležat i po strmih ledenih stenah in Ćez globoke razpoke. Planotica je priklaiina za ustanovitev taborišča. Ple-zalcem mnogo pomagajo letalci. kl jim do-vazajo živila in razne potrebdćine. V tabo-rifl^u ¥ vjšini 5.100 m imajo sedaj zalogo živil za 14 dni. To je važno, kajti prvo dni avgrista so nastali silni snežni meteži tako da ekspedicija ni mogla naprej. čim nastoo! ugodno \Teme. m^kočilo po^nmnl plezalci 7127 m visoki Leninov Sčit. Pes povzročil locitev zakona Vzroki ločirve zakona so najrazličnejši. Ni se pa menda še zgodilo, da bi zaVrvil ločitev ukopa pes. Tako ločitev zakon* so imeli oni dan v Chicatfu. Zakonca Ma-reček sta se vrnila nekega dne pozno ponoči domoT 7, veselice. Psiček ju je že nestrpno 6akal in radostno je zalaja!. ko sta se vrnila. Potem je pa odh-tel in pri-ncsel v gobčku copate. kakor ie bi1 naučen. Nauci! ffa ie bil tega gospodar sam in sicer taito, da je moral najprej prinesti co-pate njemu, pofem pa njegovi ženi. Na-enkrat je pa psiček z^menjal gos-podarja z gospodin jo in prinesel je copate najprej nji. To je Marečka tako razjezilo, da je po-grabM psička in i?a jel daviti. Žena ie p« pahnila moža stran, vzela mu je psička ia in ga odnesla v naroćju k sosedovim, po-tem je pa vložila tožbo za loCitev zakona. Sodiaiče je njeni zahtev! ugodilo in obso-di'o moža na plačevanje alimentov. Psićek je bil najbrže vese!, saj bo odslej nos;l capa te samo svoji skrbni zaščitnici. Nov ogromen ]ez Prostovoljna delo^Tia služba v Ameriki je začela s kvalificiranimi delavci graditi drugi največji ameriSki jez na severnem rokavu reke Platte v drža\-i Nebraska. Ogallala, nekoć skromno mesto za zbira-nje klavne živine na srednjem zapax1u, je postala naenkrat središće mogoćnega tehničnega đela, ki bo ustvarilo 11 km od mesta umetno jezero s površino 14.000 ha. Tu nastane važno gospodarsko središte, čeprav je bil ta del Nebraske došlej zapu-ščen in po prirodi pičlo obdaro\-an. Pred 100 leti so bili tu še redki naseljene! in nič ni kazalo, da bodo ti kraji kdaj gostejše naseljeni. Toda Amerika že čuti pomanjkanje zemlje. Na drugi strani ima pa pre-v©fi dellg bo 3.2 km, visok pa 48 m. Union Pacific Railroad je zgradila do Ogallale , posebno železnico, ker bo treba prepeljati tja 7.000 vagonov kamenja iz Wyominga in Colorada, 235 vagonov jeklenih ploSfc in mnogo vagonov gradbenega jekla, nosfl-cev '•*.(}. Že iz teg"a je razvidno, kako ogTO-mer, bo je«. Že ađaj delajo nn stavHft^u ogrnmni bagri, ki dvignejo naenkrat 3 m§ ■ zemlje. Mov važen izum v letaistvs* IzfK>polintev letala v tem smislu, da bi S3 mo^lo (ivijfniti navpifno in tuđi navpi?-no »pustiti na tla. je že dolgo vroča Želia weh konstrukterjev. Samo ta izpoj>olnitev je še [K>trelma in pa nov izum, s katerim bi bile izkljiifen^' nesrrr^ tuđi ce oove v zraku n>otor, pa bi **e odprio letalstvu široko ;>olje in letalo hi [»ostalo najbolj priljublieno prometno sredstvo. Toda haš ta dva najvažnej^a problema >e ni^ta resjna in najl>rz še dol^o ne bosia, iasi se vefkrat sliši, da «c* »♦» konstrukterjem posrećilo it-delati nov m niojlo navpično dviijati in sputati nazaj na lem-lio. Tz Amerike prihaja zop^t ve*t o tak^m izumu. Kon^trukterju Herrkku v Newyorku »ie je l»ajf» potrefilo izumiti nov tip latala, ki 2a ie izumitelj nazvRl >Vertaptanr. \\pt-rirkovo lutalo *e je dvicrnilo 1.500 T'evljev visoko kakor običajno. V tej vtfini pa j« pilot oo*V\\>*. a nar« Anx*an4y: 64 Frincesa Symianooa — AH ni ta nekejo Ljubks Mar!:ovnaV Staš^ se je sdrsnila. -™- Ti jo poz;naj|? — Xe, toda neka plesajfca ml je dejala včeraj, v Sebašniku: Će se sestanete 5 princeso Symeano-vo, ji povejte, da se vrača Ljubka M^rkovna od on^ot in da ji prina&i novice. Stasa je planlla pokonci. — Ifl ti mi tega n« pove«! ^^*^*.**-Vroča nada jo je prešlnila: — Rober*... Ce je Anuška svobodna, bom svq-bo4na tu4i }**- PotfHai U je V oči. — In kaj stortS potem? Začudila se je temu vp«mš«nju. Potem je pa takoj spoznala, da ji ^je moifenost wt4rf me4 nje^ nim ciljem In njeno Ijubeznljo. In vrgla se mu je na prsi. -^ Kake mer** kaj lakega vpraiatt« Ko sem te 7:opet našla, kaj p°menJ vse dnigo zame? Položila je glavo na njegovo ratno, da bi jt ae bilo tre-ba misliti na niađa namrženih obrvi in napeto prisluškuješ T noćno tiiiao. — Žđaj je pa o« tu* Vrata so začkripaOa in potem se je s&tolo, ka. ko voai avto po peefeij, S^afa je oftitel* na tera-ao in vpraSala nefa j loferja. Atof*n je qđp«1 vrat-ca avtoznobila, *P l|at«egA > ilB«qpcla ntoda sa* na, oWe5ena 9&Q eJe^antnOr Sklonila fe je in spofitljhro polj^Oa St^i rok& Z drhtečifn glasom je Slaia ^rafcfta: ...AmiSka? : Elegantna tena je pereafla ael Slala je sa- drhtela po vsern tetesu. — Ujeta? Dama je povela glavo. **aša je odskočila in od groš« «0 se ji razguilG •■: l — Mrtva? — Da. ^ Ustrerfj«ui? •^* Ne 1 fflm&BNm&. Staaa je peveafla glavo in pouovlU * ^ro^ : — (jflao9VVBB> • • • KnmvHafloga srca je Rdb+rt vpraiad: ~ Kaj pooneni to? Stasa a« je đtvje miimjniii: — G4»A>vka? .. To je tlato, kar fanfaiujete vi ftatovna ataa^a. ZaJcria si je obraz x rx4tasni. Ko je lopot ^vi^oila ^avo, ao bife njene potese kakor okanneie. — larofii loir naprej, IMtik* Marttovna, — je Oejrfa, Vreli «> »e v bufecr. Jrjer je S aia prijma — FwnJ nama, kar vei. Ib )mr > a^ele eJeg^ntao oblečana ieaa avoje jwi|x>fwlanje v načini, jo je Stasa naglo tw- — 0^Wt francoald. tR I4**a Maarkovna je Jeta irlpo»f«iovati. Anu-9km Ji W% prispela v NovoroalJBk i la*ntrn pot-nim ttstom, napisanmi v CarigTadu. Xz Novorosij- ** j* pHapeU v Stavroooi in ij^oiniU svoj« po-lan***, vetem mt> jb pm takoj mrttirmiL Gotom* so ji sledUi že iz Carigrada ki GPU je samo čakala na cidj njenega potovanja. Rubije je imela pri sebi. Na poveflje GPU so jo prlpeljali v Mo«kvo. Na zaslišanju je odfctaunjala vsak odgovor. Potetn so Jo zaprli v sajnotno celico v Rutyrki Poira žena je takoj spoznala, da bodo z njeno pomočjo drž£ii v 6ahu njemo gospo. Ko* globoko udBJia in pognjiuia slućkinja je dobro ved gi«vo. Kakor vse rrjl podobne se je btla tu-dl oma naumila bori m Saitanelca. Toda vihtrav* State se je takoj omefecala, da Jo je ofcjeta In nHkno pdjul^a. — Oprosti mi, Uboga druifeca v nearefii, totte boie^ dela čioveka krivićnega. Ta nežno^t je ubogo daHe Ia balj abagada ka. feor 0MBPV. Iztrg&foi se % je fz objema, afioittjfeo Vm*^9^BD^V^b 29GBHK a^OHBD1 9Q 9HiHI^WvHl^p* Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, tefcoU, 14. avfusta 1987. Stev. 185 Praktičen pomen psihofpafologiie za življenje Veliki ttspehi slovenskoga peiBo^rafologa F* T, V svojem več kot desetletnem teoretič-nem in praktičnem ukvarjanju z grafolo-gijo na popolnoma znanstvenih temeljiti je zbral naš psihografolog g. F. T. Karmah toliko izkuženj, uspehov in zahval. da je zbudil pozornost tuđi daleč izven mej na-Se ožje domovine in države. Danes je njegovo Ime in delo znano po vsej srednji Evropi in po Balkanu, pa tuđi že v zahod-ni Evropi, kjer se je, kakor so listi že po-ročali, letos več časa mudil. V najnovej-Šem času se zanima za njegovo delo in ne-navadne uspehe tuđi Amerika, kamor je povabljen in bo odšel najbrž 5e letos na daljšo turnejo. Tako ceni tujina našega odličnega psiho-grafologa gotovo mnogo bolj kakor ožja domovina Slovenija. Vzrok za to so morda predsodki, ki izvirajo iz napaČnega mišljenja, da je grafologija neke vrste vedeže-vanje. kar vsekakor ni. Danes je v rokah nadarjenih strokovnjakov obče priznana veda, ki jo cenijo prav tako psihologi in I pedagogi kakor zdravniki, juristi in poslovni ljudje. V raznih evropskih državah imamo danes sodišča, zdravilišča, vzgoje-vališča in podjetja, ki uporabljajo stalno nasvete velikih, priznanih psihografologov v Nemčiji in Avstriji n pr. Rafaela Scher-manna. Tuđi naš strokovnjak g. F T. Karmah je bil deležen že prav visokih in Častnih pozivov ter je vselej rešil zadane mu naloge na začudenje zbujajoč način. Tako poznamo ćelo vrsto podjeti}, ki ne namestijo nobenega uslužbenca, dokler ne dobe od g. F. T. Karmaha analize značaja na podlagi rokopisa. S tem se obvarujejo pred mnogimi razočaranji, ki bi jih sicer lahko dozive! i. Prav tako poznamo ljudi, ki se stalno obračajo nanj v vseh mogočih življenjskih vprašanjih. G. F. T. Karmah Je grafolog In psiholog, obdarjen s posebno fino intuicijo, ki mu omogoča, da ne razbere iz rokopisa samo značaja pisca, ampak tuđi njegova nagnje-nja, bolezni, sposobnosti in na njih pod-lagi preteklost in izglede za bodočnost Znani so primeri ko je napovedal na videz popolnoma zdravim ljudemt da se jim bli-žajo bolezni ter jim nasvetoval čim prej-Snje konzultiranje zdravnika. Nemalokrat je napovedal sorodnikom smrt bolnikov, ki so se vedno upali, da bodo okrevali. Ne-Šteto ljudi je rešil težkih obdolžitev in po-kazal prave sledove, in nepregledno je ste-vilo mladih moških in žensk, ki jih je ob-varoval zakonskih zvez, ki bi pomenile ne-srečo in morda ćelo katastrofo. In koliko je ljudi, ki so jim Karmahovi poklicni na-sveti zagotovili eksistenco Kako blagoslovljeno je njegovo delo za bližnjega, pri-Čajo najbolj pač zahvalna pisma, ki jih je prejel in jih vedno znova prejema iz domovine in tuj ine, ćelo z onstran oceana. G. P. T. Karmahu je dovolj, ce rokopis pogleda, pa Se ve s kom ima opravka, v podrobni analizi pa se mu odkrijejo stvari, o katerih človek skoraj ne bi verjel, da jih je mogoce razbrati iz pisave. Pred njim vstaja celotna pojava pisca z vsem njegovim zamotanim značajem in temperamentom, ki je piscu samemu cesto le malo znan. Koliko je ljudi, ki imajo o sebi docela n&pačno mnenje in dolžijo za vse svoje neuspehe druge, le sebe ne, čeprav so sami glavni krivci. Karmahove psiho-grafolo'ke analize rokopisov in podpisov pa ne puSčajo nobenih dvomov, vsaj v ogromni večini primerov ne. Z njegovo analizo dobi človek skoraj bi rekli najtoč-nejšo fotografijo svojega značaja, njegovih dobrih in slabih, koristnih in pogubnih lastnosti in na njihovi podlagi drago-cenih navodil za bodočnost. Dolga 1e vrsta ljudi, ki so z močjo svoje volje in v strahu pred pogubo, ki bi sicer neizogibno sledila, premagali kvarne uplive svojih karakternih slabosti in slabosti same ter uravnali svoje življenje na trdna pota k uspehu in zadovoljstvu. Zaradi tega je g. F. T. Karmah v nekem svojem interwiewu s popolno upraviče-nostjo dejal: »Ako bi vsak človek poznal svoj značaj in temperament, svoje dobre in slabe strani kakor jih odkriva psihološka ansliza pisave, bi bilo življenje dosti lepše in srečnejše, kakor je sedaj. Bilo bi dosti manj nesrečnih zakonov, neuspehov v pokliču, bolezni, zločinov itd Zato sem prepričan, da bo moderna znanstvena psi-hografologija postala kmalu posebna disciplina fakultetnega pouka.« Se preden odpotuje na svojo ameriško turnejo, bo pa g. F. T. Karmah izdal svoje delo o vseh kulturnih, resnih in neresnih zadevah, ki bo vzbudilo gotovo veliko zanimanje po vsej naši državi. Knjiga bo iz-šla bogato ilustrirana in z učnimi uvodi v grafologijo, hiromantijo, astrologijo, fre-nologijo itd. Posebno poglavje bo posve-čeno tuđi fiziognomiki, o kateri pravi ćelo veliki predsednik T. G. Masaryk, da mu je bogato služila pri spoznavanju ljudi in delu za svoj narod. Kdor se zanima za Karmahove analize za njegovo knjigo, naj se oglasi na naslov: »F. T. Karmah, uprava, Žalec«. Knjiga bo stala 60 Din., ražen tega pa bo prejel vsak naročnik tuđi brez-plačno svojo karakterizacijo. Pri jelo se ju je zlato ♦. • Oko sta pa vrgla na meso — Razburljiv dogodek v Smarci Tončka je hodila v cerkve krast Ljubljana, 13. avgusta V vaši žmarci, ki leži ob banovinski ce-sti od Domžal proti Kamniku, so doživeli vasrani 10. maja razburljiv dogodek. Koli-kor je bilo žensk doma, so pričele proti poMnevu rafcburjeno vpiti, naj primejo ln tov?. Kmetje so pritekli s polja in prieel ee je divji lov za dvojico mladih fantov, od katerih jo je eden hitrih krač ubi ral proti bližnjemu gozdu, drugi pa je za njim Šepa je zaostajal. S sledtnjim vaŠčani nieo imeli velikega truda, ker so ga kmalu do-hiteli in se je br?z večjega odpora vdal njihovi premoći, teije pa je bilo z njegovim tovariJem. Vendar se je nekemu va-IČanu posrećilo, da ga je dohitel, moral pa se j? ustaviti par kora kov od njega, ker je v vsaki njegovi roki opazil noz. Poda preganjalec je dobil pomoćnika, ki je tuđi prihitei s polja na lov za mladeničem z niotiko v roki. Zasledovanenm se je ne-opazno približal od zadaj, m ko je opazil, da je pripravljen zasl?dovanec svojo $vo-bodo vsekakor braniti z nozi, ga je od zadaj najprej klestnil v dveh zamahih po obeh rokah, ker pa še to ni zadostovalo, ga je udaril že po glavi s tako silo, da se je motika prelomila, a trdna butici« še ni omahnila, da ga je moral drugi pograbiti Še za la»3, padel pa je sele, ko je nekdo tavozil vaaij 6 kolesoni. Po tei divii borbi, ko so va^Čani imeli že otoln?m priaaanju oripo-vedoval. kako uta korakala z novini zn?n-iftn po cesti ie ookaj laf na. V onir»n;.-»ni vaši pa sta lajledrla *?kozi okno '*ikanove shrambe svinjino, ki sta io požv^lijvo ogl?-dovala. Medtem ko ie njegom !ovari§ š^ .i-Čal v hlevu, ie nn ro^ku^al vdr»M v »li^o. Skozi pod»»trp5|e rJeva ie do^oel v h šno sobo in tam v taki naglici tlacil v cunjo, kar tnu je prtilo pod rok**, da po oprav'je-nem poslu niti ni vedel, kaj ja nabral in stisnil v žep. Na vprašanje, zakaj je pobr.il druge €tvari nameeto mesnine, ki sta si jo poželela, je odgovoril, da ni mogel v shram bo, ker je bila zaklenjena. A sodnik mu ja na to po^rGdal svojo domnevo, kl se mu Je zdela bolj prepričevalna, da mu je bil nam-reč denar več vreden ka-kor meso. Za pr-v?ga vedno lahko dobi drugo, obratno pa ni vedno tako lahko mogoČe. Tuđi Prebeg je potoiil vodnikom, da so mu vaščani že takoj potem, ko so ga revno krevsajoSega ulovili, fiodili s evojimi ljudskim i peetmi prav nemilo. Poleg tega, kar eo našli pri Tijeefovern tovarižu in v njegovero lastn^m žepu, kjer se je v naglici izročanja tuđi nekaj zlatega izgubilo, pa so v tovariSevem svežnju zaplenili tuđi njegove vetriha; ni* manj kot dvanaist fih je bilo. Rekei pa je, da so slučajno brez posebnih namenov prišli v njegovo last Po krajSem poevetovanju je prede ?*iik senata otjavi] obtožencema zdaj drugo ob-«odbov potem ko sta oprejela prvo kar brez formalnosti ođ raiburjeoih vaManov. Sod-ba, ki sieer ni bila od obtoieneev, p«č pa ođ oMinstva, v katerem •• h nahajalo neka} njihovih sunčev, sprejeta s teScim VKiihom proenečenta, se je glasila a Av-piča na eno leto robije in Sletao tigobo ^astnih đrlavijanekib pravic, ra Pre&ega pa na 8 moseeev »troseca sapora in 21etno izffubo čatetnih pravic Oba pa morata oiko-dovancem povmiti preostalo ^kodo v ine^hu 300 din za »tvari, ki šo se izgubile med pobegom in pri ruvanju. Obema je Ini vžtet v kazen preiskovalni zapor okrog 3 maee-cev. Sodbo je predsednik utemeljil s tem, da jima ni dati vere, da bi ee bila res sele tietega dne spoznala, temvrf je gotovo, da ata šl-a akupaj na pot z namenotn, da tosta kradla, kjer ee jima bo ponudila prilika. Sluzkinja Tonfka Kuharjeva je že več-krat gostovala v zaporih, ker ji je bila tu-ja imovina zelo «že6. 7adnj** časa oa ie pod krinko poboinega dekleta pricela zana-jati v ljubljanske cerkve, peveda predvsem v tište. Vi so močno obiskovane. Saj moliti ifak ni mislila. ra?una!a pa je s tem, da bodo <1niii.? tako pocrlobljene v molitev, da nic ne bodo opa2ovale in tedaj se bo posvetila tistemu, kar jo je v rerkev prav za prav privleklo. In to so bile torbice in aktovke boljŠih vemic, v katerih ie bilo pri-?akovati kaj denarja. Toncka ee j? selila iz franfiskanske v stolno in od tam 5e v križevnL5ko cerkev, krožila je prav za prav sem in tja. kakor je bolje kazalo njenemu pos-lu. Kon5no pa se je vjela v past. kajti med verniki so bili pom?5ani tuđi opa//> valci, ki se i im je njeno nič kaj zbra no obnašanje zdelo sumljivo. Kar ji je bilo mogoče dokazati, je vodnikom vse priznala, ne da bi bila kaj zavijala in polep^eva-la. Tega je tilo šest primerov tatvin, ki so ji vrgl? okrog 600 din notovine. pa še čedno zbirko aktovk, torbic in denarnif- sa name?ek. ki je s tem pađel v *atino;ko mal-ho, ne da bi se po>pbno zanimala zanj, pa 5e nekaj do>z za puder, n^kaj zrt*a!c in čop stanovanjskih klučev. Za svojevrstr.o cer-kveno vneto*t so sodniki nnložili Tonrki 7 m?secev strožega zapora. ki jih ie vdano eprejela na evoja spokorniska ramena. Iz Metlike Žeananje pri Treh farah pri Metliki. Prvo nedeljo po sv. Jerneju. letos 29. avgusta je pri Treh farah pri Metliki veliko pro-ščenje. Zbere se na tisoče romarjev iz vse bližnje in daljne.^pkolice. Ćelo od onstran Karlovca in Novega mesta prihite na ta dan številni romarji, da se poklonijo Ču-dodelni Mariji sedmih žalosti. Proščenje se začne že v soboto zvečer z litanijami, nato pa romarji prepevajo razne pesmi. Seveda je preskrbljeno tuđi za telesni bla-gor pobožnih romarjev. Ćela čreda jagenč-kov in tuđi marsikateri pujsek se vrti na ražnju priznanih strokovnjakov Vivodin-cev. Pri številnih gostilničarjih se dobe seveda tuđi druga jedila in priznana metli-ška kapljica, da se z njo zalivajo te dobrote. Naslednji dan so v vseh treh cerk-vah maše in cerkveni govori na prostem radi Številnih množic ljudstva. Na tem žegnanju se vidijo slikovite narodne nose iz bližnje in daljne okolice. Kdor še ni vi-del proščenja pri Treh farah, naj si ga priđe ogledat in ne bo mu žal. Posebno Ljubljančani imajo ugodno železniško zve- ao i Izlet vlakom ki odhaja iz Ljubljane ob 5.25 ter so ob 10. zvečer ie dozna. Kolonija UabUaaake oMiae v MctllkL Mestna oWina ljubljanska je v začetku tega meseca poslala že drugo kolonijo učen cev ljubljanskih ljudskih in mešćanskih Sol na letovanje v Metliko. Od 4. do 28. ju-liia je bilo na leto van ju 64 dekllc, sedaj pa v polni meri uživa počitnice prav toliko število dečkov. Kolonija je nastanjena v mestu, v gradu, v prostorih bivšega sre-skega načelstva. Spalnice so velike in zračne, v pritličju pa je velika kuhinja, ki skrbi za vedno lačne želodčke. Tu gospo-dinji ga. Maričeva od soc. oddelka mestne občine ljubljanske. Deklice so teh par ted-nih pridobile na teži od 1% do 7 kg, vračale se iepo okrogle in zagorele. Vodstvo kolonije je v skrbnih in spretnih rokah učiteljice gdč. AhČinove. Otroci so skoro ves dan na Kolpi. Zjutraj ob pol 7 vsta-nejo nato se na grajskem vrtu pretegnejo pri prostih vajah, nakar je zajtrk. Ob 9. odidejo na Kolpo. odkoder se vrnejo sele h kosilu. Nato počiva jo do 15 in gredo zo-pet h kopanju kjer dobe tuđi malico. Po večerji ob 19. — kosijo in večerjrjo na pro stem na grajskem vrtu — še malo posede oziroma se pretečejo in igrajo z žogo, v mraku pa v posteljo. Dvodnevni tečaj za cepljenjc v Metliki. Pod vodstvom strokovnjaka kmetijskega referenta v Črnomlju g. Ambroza bo v Metliki v ponedeljek in torek dne 16. in 17. t. m. v Metliki tečaj za razne vrste cepljenja sadnega drevja. Glede na zanimanje, ki ga zadnja leta kaže naš kmet za sadjerejo. upamo na veliko število udele-žencev Tečaj bo praktičen v ban. dreve-snid, v slučaju slabega vremena pa bodo pr3kt. demonstracije v Soli. Iz Zagorja — Ni res. Spoštovahi gospod urednik. V Vašem listu z ćne 12. t. m. ste pod rub riko ^Iz Zagorja* priobfcili dopes. ki ne odgpovarja resnici. zlasti v kolikoc se tiče napadov na tukajšr.je meaarje, V tem članku pravi dopisnik med dragim: >Ne-kateri so prijavljali živino za veliko manj-šo t^-žo in tuđi nižji nakupni znesek. To je povzrc^ilo revizijo, kl bo nedostatke odpravilo ^ res, da tega mesarji nišo delaK. Res je. da so mesarji pod strogo kontrolo, ki .'o iz\-ršuje ŽJvinozdrarvnik. ki zna prec^ni ti tako težo, kakor tuđi vre-dnost za zakol določene žCvine. Re« je tuđi, da so tu-kajSnji mrsarji klali le nailaijo in naj-cenejšo živino, da so s tem omogočili mesno prehrano najrevnajšim slojem prebi-valstva. Dalje je res, da so v celam li-tijakem srezu cece m^su ^^Sje, da se gl^>-Ijejo med 12 in 14 din za kg, zaradi te^a se tam kolje boljša živina, ki se more kmetu tuđi dražje plakati. Dopisnik pa tuđi sam piiznava, da s? prodaja meso slalaće vrste. Razumljivo je torej, da se slabša in laž ja živina tuđi manj plaća. Dalje ni res, da bi mesarji povzročil; kak-šno revizijo, katero vrši šef davčne uprave, pač pa gesp. šef kontrolira vse v dav-čno stroko spadajoče stvari in obrate vsa- ke v«t», ki m> miiiid ?tm&*rmU đavek. TV> je moralo -poč&mann udndtađ« ugoto-vitt đa ne bi im. podlaci t*kJh ner«mXt> Bih đopUov prlila javno* do n*pa£n*ga preprićanja to mogoce ćelo do kakAnih sunMĐČcti^ kAkor fih unrodoena pođUKa <*»-pianOc. Zalrv-aljuio^ se vam ta objavo tega pvan>«n: Zđrutenje memjjev tn kloba»lCar>ev za litijaki aodni are« Zagorje o/S 8: Radijski orkeeter. — 9: f"as, porofeila, »pored. — 9.15: Radijski orkester. — 9.4& Verski govor (g. prior Val. Uiak). — 10: Preno* cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Havajeke pe^mi (pk^fe). — 11.30: Otro^ka ura: T?ta MariČka kramlja in prepeva. — 12: M. Ravel: Bolero (plo^ta). - 1*2.1.%: Mo-ž-ki zbor >Zarja< iz Trl>ovelj. — 1S: fa*. vreme, porobila, šporod, olAf*tila. — IH. 15: Kar želite, to dobite (plo^e). - 17: Kmel. ura: \tlekarstvo in tuj^ki promet (ff. Ivan Bemko). — 17.30: Pren<*s iz Ro^a^ke Slatine: Plesna glr**l»a: Adami^*v jazz. — 19: Cas, vrejne, porobila, spored, obvestila. — 19,30: Nac. ura; Mespfni kulturni prejzleđ. — 19.50: Rakijski orkester. Lahka ghu*ba. — *20.3O: I'rpnojs iz Uojn.ike Slatine; v opor(Ni. — Ko-n*c ob 23. uri. PonfdHj^k. 16. avgu^ta 12: Kora?tiice slavnih skla lateliov (plo^e). — 12.45: Vreme, porobila. — Vi: C"as, spo-red. olnestila. — 13.1."S: Luporeil. — 22.1 ii: Radij^kj orkester. — Konec ob 23. uri. Torek. 17. avfcusttt 12: Slavni te>nork*ti (iMo^Č-f). — 12.45: Vr^-nie, porobila. — 13: f'as. *porM, ohv^tila. — IH.15: Radiiski orko>ter. — 19: Ca«, vreme, porocilti. ti!>ored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — lO.'u): 10 minut r.arave. — 20: Po domaf*- tplo^iV). — 20.10: Sorialna zaštita žene in otrok ig. Ru'iolf Smersu). — 20.30: Koncert pevsketra zbora >Cankar< Zbor vodi g. Kristo Perko. — 21.15: <>r-^'^lske točke tplo^Te). — 21.30: Radijski orkester. — 22: C*a**, vreme. porociLa, p»ix>-red. — 22.1 ~t: Radijski orkestor. — Konec ob 23. uri. Sreda. 1S. a\fu^ta 12: Baletna uflasba (plo^re). — 12.4"): Vre-im\ poroci la. — IH: Časv, spored obvrstila. _ 13.15: Mozaik (plo^e>. — 19: ^a*». vreme, poroci!a, oporni, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Žene v naših narodnih ple«ih. — 19.r>0: San. — 20: Koro>ke pesmire (plo-^e). — 20.10: Mlad. ura: Ljudske ifire na KoroJke.m (p. prof. Viko KurM). — 20.S0: Vokalni w>listi^ni konrert lt. Murjana Ku-?a s spremljevanjern ra^lij-'keija orkestra: Pr?lover-Bernard: narodne pesmi., vrn^s radijaki orkeeter. — 22: Cas, vreme, poro-čila, spored. — 22.15: Sestro Stritar — narodne pesmi. — Konec ob 23. uri. MALI OGLASI Beseda 50 par. đavelc poaebej PreKilci. izjave Deseda Dls U—> daveh poeebe] 2a pismene odgovore glede mallf) oglaaov je treba prlloiiU snamlco- — Popuatov za male oglase ne priznajmo- Beseda 50 par. davek poaebej. Najmanji znesek 8 Din NOVOSTI perila. obleke, pumparice itd. nudi ceneno: P R E S K E R Sv. Petra c. št. 24 KAMENINASTE CEVI BETONSKE CEVI PERRAZZO MATERIAL BRUSILNE KAMNE ima veliko zalogo JOS. CIHLAR, LJUBLJANA. 50 PAR ENTLANJB aiuriranfe. vezenje Mves. peri la monoeramov. sumbnif- VelU ka zaloga perja Po £.75 Dio ••luliisu*«- Go£j)OJi3Vf»tska 1*2 . LBTOV1&CE IN KOPALIArB oriporo^a: IVO ŠORU. Gorenja va*> — Po)iaruska dolina NOVOST ZA DAME! i rajno ondularjjo lzvršujemo na oajnovejćem ter na nailažjem iparatu. kar jib ie do daos# naredila moderna tehnika Uspeb ca veake tase garantiramo Pre, oribajte ee io bo^te preeene-een. FritereUi «alnn >RAKAK<. ^reftemova ulica 9 dvoriAče. nasnroU «!aičifarne RoSak. Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjSi znesek n Din STANOVANJE eno ali dvosobno isče snažna in mirna uradniška stranka (dve osebi) za oktobar ali no-vember. Plaćam ev. za tri me-sece naprej. Ponudbe z naved-bo cene na upravo >Slov. Naroda« pod >Oktober ali novem-berc. 1913 Beaeđa 50 par. đavek poaebej. Najmanjsl zneaek 8 Dio NAPRODAJ po neverjetno n'zki ceni Chevrolet limuzina^ malo rabljen. tovorni avto Steyr 1 in pol tonski- Amilcar najnovejži model, 2-sedežni. prevozni trioi-keli, več rabljenih kolea. Kar-lovška c- 4. Ljubljana. 1807 Nafti vozićkl so na patentiranih kro^ličnib ležiščih. i. Kiflu h im GOSPOSVETSKA C. 13 VINA f*EZ ULICO \amizno belo 1 7 din Srbsko Prokupa^ 1 7 din Cvirek 1 9 din Rizling 1 9 din Jabolčnik 1 4 din Hni^evec 1 5 din Zdanje: Tropinovec 1 22 din Slivovka 1 24 din Brinjevec 1 32 din Borovničar 1 40 din ter razne vrste pristnega žfja-nja, likerjev, konjaka, dezert-nih vin vam nudi po konku-renenih esnah Buffet J. .lerfij, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 1930 Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 15 Din 2000 kub. inetrov prima bukovih drv, suhih, od enega ali več dobaviteljev za sukcesivno dobavo kupim. Ta-kojšnje najnižje ponuTočno plačilo« na upravo lista. 1937 Beaeda 50 par. davek posebe). NaJmanjSi zrieseH S Din RAJONSKE ZASTOPN1KE za lahko razpt*?avanje prvoraz-redinih Jlager-predmetov iWa-mo. ~)()rf ziislužka. Vzorre raz-požiljamo po želji proti naka-zilu 6 din v znamkah. Rudolf Gauss, Pa^irevo. 1928 Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjsl zneaek S Din 2ELEZNICAR v Ljubi jami. 2<3leten, izobraien, premožen do»flič, poroci gosjKv di^no brez dote do 24 let Ptaro Iepo razvi to, z veseljem do ro-spodinjstva. Pogoj: neprepirljiv značaj. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda< pod šifro >5r*-ča ta išče<. 1929 OtrosJd voztćkj O v o u. o i e • a, div * i a -Dftjoovejllb motorjt, stioj I m o d e » o % t rlol k 1)1 pogresljtvl PO £ELO N1ZKJ CENI — CEN1KJ tTHAMLO I „TRIBUNA" F. BATJEI LJUBLJANA, KarlovAka cesta 4 — Podrutnlca MARUBOK, Aleksandrova cesta 26 NAZNANILO! Naznanjam svojim cenj. odjemalcem, kakor tuđi ostalemu obćinstvu, da sem preselil svojo delavnico z* umetno in stavbno kljućavnlčarstvo iz AleSevčeve ceste — v lastno poslopje NA ALJA2EVO 8 Cenj. občinstvu se vljudno priporočam STANE CIRMAN. Makulaturni papir proda uprava „Sloventkega Naroda44 Livbljanaf KaaDjeva tallca itev. s Ur^Mt Josip fhpmftg — 2a ^Nuodno tUkmno* Fesn Jccma — fm. npcmvo tn Insermtsi del Usta Otoo GbzistoC, — Vsl v I^ob^aaL