POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto 11.	Štev. 48
Celoletna naročnina	. 230 Lir
Polletna	„	120 „
Posamezna številka	•	5	„
Za Jugoslavijo . , .	.	3 Din
Gorica, sobota 30. novembra MG
Rojstni dan nove Jugoslavije
Izvršni odbor Sli) 11 pozdravlja vse napore,
ki stremile za tem, da se vsa sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo rešijo na res demokratičen način v korist obeh držav in njunih narodov
v smisla razgovora Tito-Togliatti
Predaprilska Jugoslavija je bila verna slika borbe širokih ljudskih množic proti peščici zločinskih izkoriščevalcev, ki so se z vsemi sredstvi, s centralisfično in diktatorsko ustavo, s proti-Ijudsko zakonodajo, tujo pomočjo, z ječami in umori nasilno držali na oblasti. Dogodki aprila 1941. so do kraja razkrili vsa težka nasprotja in poglobili prepad med peščico bivših gospodarjev in nepregledno množico trpečih in izkoriščanih. Zato jc vodila pot večine starih »politikov« v izdajstvo, v podpihovali je državljanske vojne in v najtesnejše povezovanje z medna rodno reakcijo. Aprila 1941. so postale množice zrelejše, bile so bogatejše za mnogo izkušenj in zato tudi dovzetnejše za naloge in cilje, kakršne je postavilo narodno osvobodilno gibanje. Toda delo politične izgradnje naših narodov ni predstavljalo naen-kratnega uspeha. Nasprotno, to je dolga pot spoznanj, izkušenj, trpljenja, krvi, pogorišč in smrti, Na tej poti so nešteti odločilni mejniki, so skupščine in zasedanja predstavnikov naših narodov, ki kažejo stalen razmah ljudskega političnega gibanja, porast zdrave zavesti in porast moči osnovnih ljudskih sil.
Zasedanje v Bihaču 26. novembra 1942. predstavlja tak mejnik. Že lahko govorimo o politični zavesji množic, toda ne še o politični moči. Na istem zasedanju je opisal rojstvo AV-NOJ-a tov. maršal Tito ter dejal: »Težka je naša naloga. Imamo samo orožje, ki smo si ga osvojili s krvjo naših najboljših borcev. Toda mi imamo tudi ne-porušljivo vero trpečega ljudstva v končno zmago«. Dva dogodka na bojnem polju sta ustvarila na zasedanju v Bihaču še posebno vzdušje zaupanja, vere in borbene odločnosti. Objavljena je bila vest o porazu Nemcev pred Stalingradom in vest o osvoboditvi Jajca. Stalingrad bo vedno simbol sile Rdeče armade, Jajce pa izraz politične sile in zrelosti naših narodov. Postavitev AVNOJ-a je prvi dokaz nove poti v urejevanju narodnostnega vprašanja, ki ima svoje korenine v samem osvobodilnem "boju, je predvsem prvi veliki uspeh »neporušljive vere trpečega ljudstva v končno zmago«.
Veliki polet narodno osvobodilnega gibanja in zlom Italije v letu 1943., vse to nam je omogočilo, da se je še v istem letu vršil zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ki predstavlja nekakšen uvod v mogočno manifestacijo narodne moči narodov Jugoslavije, kakršna je bila pokazana dva meseca kasneje na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu — 29. novembra 1943.
Odlok o vrhovnem zakonodajnem in izvršnem narodnem predstavništvu, o nacionalnem komiteju, o odvzemu pravic pobegli vladi v inozemstvu, prepoved vrnitve kralju Petru, odlok o zgraditvi Jugoslavije na Federativnem načelu, ki bo zagotovila enakopravnost vsem narodom Jugoslavije, odlok o priznanju in zahvali v’ojski, o priključitvi naše Primorske, vse to so posledice neporušene vere trpečega ljudstva v končno zmago, vsi ti odloki predstavljajo po eni strani temeljit obračun z vsem lažnim iz težke narodne preteklosti, po drugi strani pa visoko
Izvršni odbor SIAU za julijsko krajino in Trst je na svoji seji dne 26. novembra 1946. razpravljal o političnem položaju v Julijski krajini in Trstu s posebnim ozirom na pojačano klevet-niško kampanjo v svetu in zlasti v Italiji, ki je naperjena proti demokratičnemu reševanju vprašanja italijansko - jugoslovanske meje in Trsta.
Izvršni odbor pozdravlja vse napore demokratičnih sil Italije, ki teže za tem, da odtrgajo Ita lijo od imperialističnega voza in jo pripeljejo na pel t^snk.ne demokracije in nacionalne neod visnosti.
Posebej moramo poudarit'' v zvezi s tem težnje in napore nove Jugoslavije, ki je vedno Ve dila naj doslednejšo in najodloč-nejšo borbo za demokracijo, pri čemer se ni nikoli ozira'a na žrtve. Ne smemo pozabiti in posebej podčrtati, da je voditelj jugoslovanskih narodov maršal Tito najiskrenejši in najodločnejš! pobornik demokracije, pravic naših narodov in iskrenega bratstva med narodi ter pravd zagovornik vseh pravic italijanskih in slovenskih -d: me-kratičnin množic Trsta.
Anglo - ameriške imperialisti čne sile izkoriščajo današnje sta nje v Julijski krajini in Trstu ■/ svoje imperialistične interese, pod pretvezo »obrambe italijan-stva pred invazijo slovanstva« bi hotele napraviti iz Trsta pre-grajo proti novim demokratičnim državam v Evropi, gospodarsko bazo, iz katere bi hoteli prodreti proti vzhodu in s svojimi gospodarskimi pozicijami ogražati neodvisnost in svobo-
državniško zavest pravih ljudskih predstavnikov.
Kdor razume vero v zdrave ljudske sile, je tudi takoj razumel ukrepe, oziroma zakone, ki jih je sprejelo lil. zasedanje AVNOJ-a, oziroma začasne na rodne skupščine. Zakoni so slika novega človeka, so dokaz preobrazbe našega človeka. Vstal je nov, resnično ljudski tip državljana. Vsi zakoni Ul. zasedanja so izraz naše borbe. Višek vsega je vsekakor konstiiuanta, ki dokončno določa obliko naše države, ki vsebuje delo AVNOJ-a v preteklosti in ki predstavlja začetek mirne dobe v izgradnji države, dobe prave ljudske demokraije brez vs.A-'s-ga strahu pred nepotrebnimi posegi sovražnikov v našo svobodo, v naše notranje življenje.
V teku teh kratkih let, oso-bito pa v času dobrega leta je mlada Jugoslavija pokazala takšen razmah in podvig, da ga komaj katera druga država v Evropi pozna. Tesno naslon jena na bratske slovanske narode in v prvi vrsti na Sovjetsko zvezo, brani v mednarodnem svetu pridobitve Osvobodilne borbe. V notranjosti države ureja politično, gospodarsko in kulturno življenje. S tajnimi in svobodnimi volitvami so si narodi Jugoslavije izvolili svoje poslance, ki so v vseh republikah Jugoslavije
den razvoj balkanskih narodov, Italije in narodov E v/op e sploh. Hoteli bi napraviti iz Trsta postojanko mednarodnega imperializma proti resnično demokratičnim silam Evrope. Iz Trsta bi hoteli napraviti nov Hong-Kong, vojaško izhodišče za uvajanje kolonialnih sistemov vladanja in zasužnjevanja, kakor so nekoč imperialisti prodirali v Azijo. Taki so temni načrti za-sužnjevalcev, vojnih hujskačev tipa Churchill.
Največji zagovornik take politike v Italiji je voditelj demokristjanov De Gasperi, zvesti hlapec imperializma ter vredni naslednik in zagovornik stare italijanske Mussolinijeve imperialistične politike. De Gaspen, voditelj italijanske reakcije, pobudnik klevet in obrekovanj proti novi Jugoslaviji, vara italijanski narod; s svojo ekspanzio-nistično politiko nastopa proti neposrednim pogajanjem med Italijo in Jugoslavijo, ki jih hoče prikazati kot umazano »barantanje« in s tem dejansko- izroča Trst imperialistom, v katedh neposredni službi je vsa današnja italijanska reakcija. De Ca-speri ni zamudil nobene prilike, da bi preprečil in oviral povratek italijanskih vojnih ujetnikov, samo da bi netil med italijanskim ljudstvom mržnjo proti Jugoslaviji na ljubo svojim strankarskim reakcionarnim interesom. Prav tako mu je ljubši Trst v rokah anglo-ameriškegr. jmpe-Vializma kot pa resnično demokratičen Trst, samo da bi obranil pozicije italijanskega imperializma.
Izvršni odbor ugotavlja vsa
prvič v svoji zgodovini izvolili svoj parlament, ki zrcali voljo in moč ljudskih množic Jugoslavije. Tudi naša Primorska je bila povabljena, čeravno zaenkrat samo s posvetovalnim glasom, na prvo zasedanje slovenskega parlamenta.
Trdno smo prepričani, da ni več daleč čas, ko bo tudi primorsko ljudstvo potom svobodnih volitev poslalo v belo Ljubljano svoje poslance. Takrat bo tudi Primorska čutila, da žrtve, ki so padle za našo osvoboditev niòo bile zaman, marveč da so obrodile bogate sadove. To bo zadnja in obenem najsveilejša stran zgodovine primorskega ljudstva.
Vsa Goriška je praznovala to veliko obletnico. Zastave so za-vihrale po mestih, irgih in vaseh. Na množičnih sestankih so ljudski govorniki obujali spomine na zgodovinske sklepe vseh treh zasedanj in na vse naslednje pridobitve, ki so jih narodi Jugoslavije v težki borbi in poznejši obnovi ter zgraditvi doprinesli za srečnejšo bodočnost FLRJ.
Borba goriških Slovencev še ni dokončana. Nobenega dvoma pa ni, da se bo enotnosti in odločnosti ljudstva Goriške posrečilo, da bo doseglo vse cilje, za katere je šlo v boj proti okupatorju in katere danes neustrašno brani proti vsem domačim in tajim sovražnikom.
ta dejstva in odobrava kar naj-demokratičnejši način reševanja spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo z neposredi hni razgovori. Ob tem mora poudariti, da vztraja glede meja na načelu etnične t. j. narodnostne razmejitve, kajti prepričan je, da lahko edino taka rešitev vprašanja Julijske krajine pripomom k polaganju trajnih temeljev demokratičnega miru med obema narodoma v svetu. Prav tako vztraja Izvršni odbor na tem, da je treba slovenskemu narodu v skladu z njegovimi iiajo-nn.vrej-šimi pravicami dati izhod na u orje.
V gospodarskem oz - jc mogoče rešiti vprašanje samo z go spodarsko povezavo Trsta z nje govim zaledjem, brez katciega bi bil Trst obsojen na hiranje m popolni propad.
Izvršni odbor zahteva, da sc vpošteva volja ogromne večine prebivalstva Tržiča in okolice, ki se je vedno vztrajno borilo proti fašizmu in proti ločitvi od svojega naravnega slovanskega gospodarskega zaledja, brez katerega je Tržič obsojen na propadanje. Zatorej naj se taci; to vprašanje reši v demokrat čnem duhu, kar naj zagotovi tamkajšnjemu prebivalstvu mir, svobodo- in blaginjo.
Izvršni odbor odločno odklanja vse imperialistične poizkuse z raznimi umetnimi mejami odtrgati kakršen koli del Istre od narodne skupnosti, kateri pripada.
Izvršni odbor ostro obsoja razmere, ki so nastale v Gorici, razmere ki se v ničemer ne razlikujejo od osovraženega nacifa-šističnega strahovanja. Anglo -ameriške okupacijske sile odvzemajo antifašističnemu ljudstvu sedeže njegovih organizacij in jih poskušajo dodeliti profaši-stičnim organizacijam, katerih voditelji, kolaboracionisti naci-
fašizma ali celo -vojni zločinci, bi morali pred sodišče. Pod zaščito anglo-ameriške vojske požigajo nemški ujetniki, nacistični zločinci, slovenske knjige, skrunijo zastave in slike naj doslednejših borcev za demokracijo in jih mečejo na občinsko smetišče. To je demokracija, ki bi jo hotele imperialistične sile vsiliti ljudstvu, ki se je vedno borilo proti fašizmu. Neofašistično divjanje v Gorici je najjasnejši dokaz, kam vodi ustvarjanje takšnih nenaravnih in tako skrajno krivičnih mej, kot jih predlaga francoska črta za Gorico. Rešitev, ki bi bila podobna predlagani francoski črti pomeni, kot dokazujejo nedavni dogodki, načrtno ustvarjanje pogojev za ponoven razmah fašističnih zločinstev sredi Evrope.
Izvršni odbor obsoja takšno početje, ki prekaša vse dosedanje sovražne izpade anglo-ame-riških okupacijskih sil proti italijanskemu in slovenskemu antifašističnemu ljudstvu in obenem zahteva, da se preprečijo vsi poizkusi, odtrgati Gorico in kakršen koli del slovenske zemlje od kompaktno slovenskega teritorija kot n. pr. Slovensko Benečijo in Kanalsko dolino.
Ko v New Yorku razpravljajo o usodi naše zemlje, poziva Izvršni odbor SIAU vse resnično demokratične sile, ne glede na narodno in strankarsko pripadnost, da se strnejo v enotno demokratično fronto, ki lahko edina zaščiti interese najširših ljudskih množic v borbi proti imperializmu in omogoči resnično demokratično rešitev vprašanja Julijske krajine in Trsta, kar je neobhoden pogoj za politični, kulturni in gospodarski razvoj ljudstva tega ozemlja.
Trst, dne 26. novembra 1946.
Izvršni odbor SIAU za Julijsko krajino in Trd
POLITICHI PREGLED
Suet štirih zaseda o popolni tajnosti
V New Yorku imajo štirje zunanji ministri razgovore na zasebnih sestankih. Do sklepa o tajnosti sej je prišlo po sestanku med Molotovom, Byrnesom in Bevinom. Prej se je tako d> godilo le v Londonu, septembra 1945, ko je imel Svet štirih taine seje na otvoritvenem zasedanju.
Jugoslovansko - italijanska pogajanja ne napredujejo. Poročajo, da je italijanska vlada odbila jugoslovanske predloge o priključitvi Gorice in Tržiča h Jugoslaviji. Jugoslovanski zunanji minister Simič pa se je upri italijanskemu predlogu, da bi sprejeli francosko črto kot osnovo za pogajanja med Italijo in Jugoslavijo.
Vprašanje Julijske krajine pred ekonomsko komisijo Sueta zonanjih ministro»
Te dni so v New Yorku pred ekonoinsko komjisijo Sveta ministrov za zunanje zadeve razpravljali o vprašanjih gospodarskega značaja V zvezi z odstopom ozemelj, ki so pred vojno pripadala Italiji. To je v prv; vr str ozemlje Julijske krajine, kr prihaja sedaj na podlagi sklepa Sveta ministrov pod suverenost Jugoslavije.
Jugoslovanski predstavnik dr. Milan Bartoš je razložil pred
komisijo Sveta ministrov stališče Jugoslavije glede teh vprašanj Ozemlje, ki se vrača Jugoslaviji — tako je povedal dr. Bartoš — je del njenega nacionalnega teritorija, del Julijske krajine, ki je bila in je jugoslovanska. To pomeni, da je ta odstop samo ukinitev ene izmed zgodovinskih krivic. Italiji ni bilo odvzeto njeno ozemlje, ki bi ga odstopila drugi državi, ampak nasprotno. gre za nacionalno c/em-
Ije, ki je bilo pod tujo državo in ki se sedaj pridružuje svoji državi. V zgodovini se je vedno razlikovala navadna pr ključitev od ponovne vzpostavitve lastnega nacionalnega ozemlja. Kadar so nacionalna ozemlja vrnili kaki državi, se je to v zgodovini smatralo kot osvoboditev teh narodov. Kadar osvobajamo nek narod, ga ne kaznujemo z novim zasužnjenjem, ampak mu dajemo vsako možnost živeti svobodno, bolje, kakor je živel prt; pod staro oblastjo. Zato se v t ikih primerih področja, ki se vračajo državi, kateri dejansko pripadajo, vračajo z vsemi svojim' sredstvi z vsemi gospodarskimi viri, tako da se osvoboditev prt bivalstva manifestira kot pozitiven zgodovinski pojav, kot zboljšanje in ne poslabšanje živ-Ijenskih pogojev tega prebivalstva.
Da bi bila osvoboditev ljudstva na odstopljenih delih Julijske krajine popolnoma pozitivna, moramo osvobojenemu prebivalstvu omogočiti tudi njegov gospodarski razvoj. Izročiti Julijsko krajino brez celokupnega inventarja, ki ji pripada in služi, bi bilo posebno nepravično glede na izkoriščanje Julijske krajine, ki ga je izvajala Italija v vsem času svojega gospostva.
Zgodilo se je, da je brezobzir-
na fašistična politika raznarodovanja in nasilij pred vojno in med vojno ter pretirano italijansko izkoriščanje Juiijske krajine bistveno zmanjšalo gozdno in rudno bogastvo tega področja. Italija je razlastila vrsto podjetij in posestev, ki so pripadali slovanskemu prebivalstvu, prepuščajoč jih italijanskim naseljencem. Okoli 100.000 Jugoslovanov, ki so vse izgubili zaradi italijanskega gospostva, je bilo izgnanih iz svojih domov. Tako so bili prisiljeni k emigraciji.
V zadnji vojni je Italija povzročila Julijski krajini ogromno škodo. Med represalijami proti Narodno osvobodilni vojski Jugoslavije in prebivalstvu so požigali vasi, odnašali industrijske naprave in uničevali komunikacije, ker se je slovensko prebivalstvo tega ozemlja skupno z naprednimi silami italijanskega prebivalstva borilo za svojo svobodo in za cilje Združenih narodov. Borilo se je proti fašizmu že od njegovega rojstva. Zaradi junaškega, protifašističnega odpora ljudstva Julijske krajine v okviru Združenih narodov ne smemo zanemariti pri sprejemu sklepov finančnega in ekonomskega značaja interesov v teh krajih, kajti to bi bil izraz težnje, za katero Združeni nanaV. ne smejo prevzeti odgovornosti. Ta težnja ima namen, da bi s
Zadnja poročila o borbah Grčiji so prišla iz Turčije. Grški monarhofašisti so namreč razkričali, da partizanska borba ni naperjena proti grški vladi, marveč proti Dardanelam in turško reakcionarno časopisje je to takoj izkoristilo v svoji gonji proti Sovjetski zvezi. Boji so se torej vneii razen v Peloponezu in v Tesali ji tudi v Traki ji, zato se sedaj govori o Dardanelah (Trakija je blizu turške meje.)
Na tej točki se je grško partizansko gibanje direktno povezalo z drugim središčem osvobodilnih bojev, ki se pričenja takoj nekaj kilometrov severno od Soluna. Boji, ki se vršijo tudi v teh krajih so dali grški reakciji povod, da zvrne s sebe odgovornost za položaj v Grčiji. Zato stavi j a grška vlada svoje zadnje upanje v ojačeno tujo intervencijo. Rada bi dobila tudi ameriško pomoč.
»»«'••♦«••»•»•>> >•>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦****************** * * ********
Partizanska borba o firciji
pomočjo določb vzela pravice prebivalstvu, ki se je borilo pod težkimi pogoji med vojno kot zvest zaveznik. Kljub vsemu noče jugoslovanska delegacija pod-vzeti kakršnih koli reprevvnih ukrepov proti italijanskim dobrohotnim priseljencem na tem ozemlju glede njihove privatne lastnine. Nasprotno želi, da hi bile njihove zakonito pridobljene koristi in pravice popolnoma zaščitene, bodisi da ostanejo na tem ozemlju, ali pa se izselijo, in sicer povsem prostovoljno.
V zvezi s temi vprašanji imajo jugoslovanski predlogi v načrtu mirovne pogodbe z Italijo edini namen, da bi na našem ozemlju odstranili ovire ekonomskega življenja, ki je že itak resno ogroženo zaradi italijanskega gospostva. Jugoslavija zahteva, naj ji vrnejo gospodarska, proizvodna in prevozna sredstva, ki so jih nezakonito odpeljali s tega področja. Odstopljenemu ozemlju se mora izročiti ves njegov ekonomski inventar, vključno ladje, železniški park in industrijske naprave, ki so jih rned vojno odpeljali :z Julijske krajine v Italijo. To zahteva Jugoslavija zato, da bi bi le določbe mirovne pogodbe e Italijo o teh vprašanjih sestavljene v korist tamkajšnjega prebivalstva.
Grško ljudstvo jc potrpežljivo prenašalo teror vlade in zunanjih pokroviteljev. Končno pa se je prepričalo, da nameravajo sedanji okupatorji postaviti v Grčiji okrutno fašistično diktaturo-. Zato se je dvignilo v obrambo svojih pravic. -
Grški partizani so v zadnjih dveh dneh zavzeli okoii sto vasi v zahodni Trakiji.
RESNICA O GORICI
Zgodoginslia, zemljepisna in narodopisna dejstva, ki jih ni mogoče prevpili
potekajo te meje približno tako, kakor jih navaja La Guida de! Friuli (Gorizia con la Vallate dellTsonzo e del Vipacco), Udine 1930 na str. 67: »Črta, ki od Dolenjega poteka ob levi obali Idrijce čez Rutarje in Trus do Bračana in ki odtod krene malone v pravem kotu proti vzhodu in gre po višinah zadnjega gričevja Brd do Soče pri Gorici.. « Mejo med Gorico in Jadranskim morjem pa odreja ista knjiga na isti Strani v istem stavku takole: »... odtod teče meja ob Soči ob železniški progi Gorica - Tržič do Zagraja, kjer preide tamošnji kraški steber in zapusti med tem krajem in Foljanom furlansko
pokrajino«. Frol. Lorenzoni, ki to priznava, dostavlja: Tako je začrtana jezikoslovna meja med Slovenci in Furlani na Goriškem.
To pomeni, da leži Gorica v docela strnjenem slovenskem ozemlju in da je vezana italijanska manjšina v tem mestu še dandanes s furlansko zemljo edinole z nekaj metri širokim civilnim mostom pri Ločniku.
Na zapadu Gorice so strnjena slovenska Brda, Podgora je slovenska, Solkan, Št. Peter, Štan-drež, Sovodnje, Gradišče pri Ločniku je slovensko. Kako pa je z zgodovinskim nastankom samega mesta?
„Villa dime vocatur Coriza"
Imamo listino iz 1. IODI, kjer daruje Oton lii. grofu Verihenu »castrum Silicanurn« in pa mesto Gorico. Iz iste Guide navajamo na str. 101. Ta darila se nanašajo na Solkan in pa na kraj »villa quae sclavoniea lingua vocatur Goriza«. Nemški fevdalni m drugi gospodje so prišli v deželo in gradili gradove. Na goriškem gradu in neposredno na njegovem pobočju je nastajalo mesto s tujimi uradniki in trgovci. Slovenci smo se narodnostno vzdramili šele v 19. stoletju, a mestece se je širilo z gradu dol na ravnico. In kdo je bival na ravnici, na kateri leži danes goriško mesto? Poglejmo zopet italijansko knjigo, ki nam bo dala najver-nejšo sliko o rasti goriškega mesta z gradu v ravnino. Prot. Er nesto Massi je objavil i. 1933. v Gorici geopolitično študijo, ki se ji mora priznali v mnogih predelih in poglavjih resno znanstveno višino in preudarnost. Na str. 119 piše pod zaglavjem »Razvoj mestnega središča in njegove zemljepisne značilnosti: »Leta 1556. (8. maja) se je mesto na osnovi Ferdinandovega odloka razširilo s hišami in s trgom Travnika (onkraj Raštelskih vrat), ki so — kakor navaja Della Bona — obstajala že od začetka tega stoletja (kot izhaja iz ur-
barskih knjig od 1. 1500 dalje«. Če se je tedaj ta trg imenoval Travnik, je dokaz, da so tod tedaj prebivali slovenski kmetje. Isti pisec navaja nato, kako se je mesto 1. 1708 raztegnilo na Staro Brajdo (okrog današnje Kapele, Sv. Antonija itd.). Nato piše, kako se je mesto v prvi polovici 18. stoletja razširilo na Studence (današnja ul. Diaz, protestanska cerkev, bolnica usmiljenih bratov v isti ulici). Vse na isti strani. Toponomastična priznanja, ki so v našem primeru odločilnega pomena. Če so vsa toponomastična imena slovenska, je znamenje, da je tod tedaj prebival slovenski rod. Iz krstnih knjig pa vemo, da so tod živeli pretežno oz. samo Slovenci in da navajajo krstne knjige le italijanska imena priseljenih grofov, uradnikov, trgovcev in obrtnikov. In ker se je slovenski človek zavedel svoje narodnosti šele v 19 stoletju, je razumljivo, da se je v mestnem življenju raznarodoval in da je tej okolnosti pripisati, če sta dobri dve tretjini italijanske manjšine v središču Gorice, danes trgovci, obrtniki, uradniki, po svojih prednikih, po krvi in imenu slovenski.
Naravno, od česa pa je živelo mesto? Kako to, da se je bolj in bolj širilo?
Kdo je ustvaril Gorico? Goriška dežela, ker je že tisoč let njen upravni in zemljepisni center
Velikodušna ponudba maršala Tita, ki jo je posl. Togliatti sporočil italijanskemu narodu in za katero se v bistvu skriva možnost trajne prijateljske sprave med italijanskim in jugoslovanskimi narodi, ni našla v naših lokalnih italijanskih zagovornikih tistega razumevanja, ki ga v resnici in po svojem zgodovin-
Ko so naši pradedi obljudili in zasedli te najzapadnejše krije jugoslovanskega narodnostnega
skem pomenu zasluži.
Posl. Togliatti je hkratu naznanil svojemu narodu, da imajo v rimskem zunanjem ministrstvu točne podatke, da je večina prebivalstva goriškega mesta slovenska. Proti tej trditvi ravno pa seje vzdignil prašen odpor ravno v lokalnih italijanskih zagovornikih, ki morajo in ki gotovo kot
Najprej zgodovinska dejstva
domačini in očividci dobro vedo, da je Togliatti govoril resnico. Pa jim hočemo mi priklicati v spomin nekaj dejstev, zgodovinskih, zemljepisnih in narodnosr-nih, iz katerih izhaja, da ne kaže pretiravati v tej stvari in zapirati vrat za rešitev, ki bi utegnila prinesti obema prizadetima narodoma neizmerne koristi.
!e kakih 1.400 let domaiega neiz-

teritorija, bilo je proti koncu o.	-
in v začetku 7. stoletja, so prišli premenjene. Če se omejimo na približno do mej, ki so nato osta- današnjo Goriško, vidimo, da
Na to vprašanje in v odgovor pa bi morali sedaj citirati celo že navedeno Massijevo knjigo. Kajti ta knjiga dokazuje od njene prve do zadnje strani, kako je Gorica prometno, zemljepisno, upravno.in gospodarsko središče Goriške dežele, predvsem pa njene Soške in Vipavske doline. Na str. 19 povzema takorekoč vse svoje kasnejše dokazovanje v stavek, v katerem pribija: »Gorica je nastala v funkciji svojega položaja in radi važnosti svojih dolin; razumljivo je to-

POBOJ NA LOKVAH
(Nekaj spominov na zverinsko početje okupatorja)
25. novembra je minilo leto, ko je Gorica na najveličastnejši način počastila svoje padle borce. Na goriškem Travniku je bilo prenešenih čez sto krst naših padlih partizanov in talcev, kjer jih je pričakala tridesettisočgla-va množica slovenskega in italijanskega antifašistične ga ljudstva. Ob asistenci dveh drugih duhovnikov je sedaj pokojni monsinjor Valentinčič blagoslovil zemeljske ostanke naših nepozabnih borcev za svobodo. Krste so bile ovite v slovenske in italijanske zastave z rdečo zvezdo.
Na stotine vencev in cvetja je bilo v dolgem, nepreglednem špalirju. Brez dvoma je, da Gorica ni še videla tako velikega in mogočnega sprevoda.
Med stotino krst zemeljskih ostankov tovarišev, ki so dokončno dobili zadnii in trajni počitek na domači zemlji, so bile tudi krste 19 talcev, ki jih je okupator zverinsko pobi! dne 4. aprila na Lokvah.
Iz pripovedovanja edinega preostalega tov. Urbančiča Mirka iz Starega sela, ki se mu je tik pred usrtirtitvijo posrečilo pobegniti posnemamo naslednje vrste.
Bilo je 4. aprila 1945. Ze več mesecev sem čepel v zaporu v Gorici, v sobi, ki je služila svoj čas za šolo, kjer so se ujetnice učile šivatj. Skupno z drugimi tovariši sem čakal na usodo, ki mi bo dodeljena. Nekako okrog poldne se odpro vrata in v celico stopi stražnik ter me pokliče po imenu. Istočasno zakliče še imeni nekega Škubina Jožeta iz Drežence in nekega podoficirja finance. Naročil nam je, naj se pripravimo z vso prtljago. V veliki negotovosti smo spravili skupaj naše stvari ter odšli na hodnik. Kmalu se nas je zbralo 10 trpinov. Oddidemo v pruii-čje, kjer nas je že čakalo še nu-daljnih deset tovarišev. Uvrstijo nas po dva in dva, pregledajo nam prtljago ter nam odvzamejo odejo, lonec in žlico. Pov Jj-
nik SS-ovcev nas odpelje na ulico, kjer nas jc uvrstil po štiri. Odpeljejo nas na sedež komande SD pod stražo vojakov oboroženih z mitrami.
Tu sta strahovala in vladala nad življenjem in smrtjo naših ljudi nemška podčastnika SD zloglasna Buesch in Danger. Na stotine in stotine naših najboljših mož in žena, fantov in deklet je preizkusilo nasilnost teh dveh Tevtonov. Zidovi SD palače bi znali marsikaj povedati, če bi znali govoriti. Jok in stok, po-lomjene kosti in poboji so bili na dnevnem redu.
Iz dvorišča, kamor so nas pripeljali smo odšli ponovno na cesto in tu nas je že čakal težak avto s prikolico. Nas so naložili na prikolico, medtem ko so Vojaki z naperjenimi brzostrelkami zavzeli prostore v kamionu. In že smo odbrzeli čez Katarini-jev trg proti Kanalu. Toda motili smo se. Za Solkanom obrne avto proti Sv. Gori. Sedaj nam je bilo vsem jasno: na morišče nas peljejo. Neka mrzlota in praznota je planila v naša srca, obrazi so nam postali še blede j-ši Pri gostilni poti Sv. Goro se avto ustavi, komandant se obrne
k nam v nemškem jeziku: »Kdor misli zbežati, bo mrtev!« Počasi se pomikamo proti Krnici in še dalje. V vasi Trnovo je bita nastanjena esesovska postojanka. Poveljnik ponovno izstopi, gre v cerkev, kjer se je nahajal štab dotične ediniee. Kmalu se vrne z novo četo dvajsetih mož in enim oficirjem. Vsi se spravijo na kamion, obrnejo brzostrelke in puške proti nam in že odbrzimo' dalje. Cesta je postajala bolj položna. Vodila nas je skozi Trnovski gozd. Tu pa tam opazimo porušene hiše, toda nobenega živega bitja ni bilo opaziti. Končno dospemo do neke porušene vasi, avto se ustavi. Poveljnik se spusti v razgovor z vojaki, ki so bili tam nastanjeni. (Tovariš, ki nam to pripoveduje bržkone takrat ni vedel, da se vas imenuje Lokve. Op. uredn.) Vojaki so bili Italijani in v službi esesovcev. Z nami so brili norce ter se nam rogali. »Aha, Titova vojska« in žugali so nam. Poslana je bila izvidnica, ki naj bi se prepričala, če je vse varno. Ko sc patrulja vrne, napravi ! a-mion še par sto metrov in se ustavi zraven podrte hiše oh cesti, ki pelje na »Male Lažne« tu
rej, kako se je moralo obljudeno središče zavzemati za svoje hribovje in svojega gričevja, ki predstavljajo prvi razlog njenega razmaha. Zgodovina Gorice je torej združena z zgodovino svoje gorate dežele. Kot prometno središče največjega pomena, je mesto izžarevalo po teh cestah promet in trgovino, ki sta bila v vseh časih sila aktivna. Dalje omenja pisec Brda, Gore in Kras, kraje, ki jih je goriško mesto opremljalo z vsemi potrebščinami, po drugi strani pa
iiiilrv	■» —«»J
krenemo na kolovoz izven ceste ter se končno ustavimo na travniku, ki se imenuje »Poncale«. Ura je bila 3. pop.
Povesili smo* glave, groza nas je spreletela. Prepričani smo bili, da so naše ure štete. Ne ure, minute. Naduti in surovi poveljnik izstopi ter zavpije, naj tudi mi izstopimo. Okoli jras so raz-. postavili strojnice. Zastražili so tudi prostor višje od nas, prav tam odkoder smo takoj za tem vlačili živalske kože. Tu je bilo bivše partizansko taborišče in večje število kož je bilo tam na-gromadenih. Čez dve uri smo spravljali in nosili težke kože na kamion. Mislili smo si:	nikoli
več še ne vrnemo! Kože bodo odpeljali, nas pa bodo pustili tu, a ne žive! Komandant nas zopet preste j e, postavi nas v vrste. Med tem časom, ki se nam je zdel cela večnost, so se oficirji glasno razgovarjali. Kadili so cigarete, nam pa je strašna, groza stiskala srca. Sedeli so na veliki smreki, ki je bila položena po tleh. Ko so bile kože naložene so nas postavili ponovno v vrsto po dva in dva. V prvi deseto-rici sem bil jaz. Napravili smo še nekaj korakov ter sc ustavili
qJIIìMcid jeoanje
V GORICI Nc pozabite, ljube goriške matere, da vaši otroci že nestrpno čakajo in sanjajo, kaj vse jim bo prinesel letošnji Miklavž. Mogoče bo terjal svoje tudi črnordeči parkelj. Naj bo že karkoli, a na nekaj vas že danes opozarjamo : oba si bosta dala sestanek dne 6. decembra v gledališču 'Verdi. 'Zato vas že sedaj vabimo na ta večer.
Darove lahko oddaste v vseh mestnih četrtih.
od njih prejemalo prirodne pridelke na svoje tržišče in jih odtod prodajalo dalje.
V Gorici so rastla upravna po slopja za goriško, slovensko de-
Tudi v tem vprašanju se nasprotni pisci, kaj radi sklicujejo na to ali ono redko listino, ki da je bila v srednjem veku pisana v italijanščini. Res je, a dandanes ne odloča o pripadnosti zemlje in ljudi ta ali ona davčna listina, ki je bila vrhu tega v pretežni večini pisana v nemščini in latinščini, marveč prebivalstvo dotične pokrajine, njegova naseljenost, volja tega ljudstva, da si samo kroji svojo usodo in svojo državno pripadnost. Po listinah sodeč bi morala vsa Evropa ali dober njen del biti nemška ali kdove čegava. Prav tako pa akademična razprava in načela, ki danes urejajo državne meje, ne priznavajo ne »naravnih« ne »strateških« mej, ki so še 1914. vodila Italijo v pohod v to našo slovensko Gorico in v Goriško deželo sploh.
Toda v drugi polovici 19. stoletja se je goriško ljudstvo vzdramilo in v pičlih desetletjih
In kakšen je položaj s statistiko. Tu je posl. Togliatti še prav posebno zadel v živo naše domače nasprotnike. Razumemo njihove želje in so lahko resnične, čeprav zmotne, živo občutene, čeprav napačne. Moč našega stališča pa je baš v resnici in ne v zavijanju dejstev. Sator, Popolazioni della Venezia Giulia, s predgovorom grofa Sforze (Rim, Darsena 1945) navaja na str. 58 za Gorico 1.	1910 z vojaštvom
vred (avstrijsko, zadnje relativno nepristransko ljudsko štetje) 17.516 Italijanov, Slovencev' pa 24.311, Srbohrvatov zraven še 92.
La Venezia Giulia, terra d’Italia, publikacija Istrske družbe za zgodovino in starinošlovje, Benetke 1946 pa priznava, da je Gorica tisto leto štela brez vojaščine Italijanov' — avstrijskih
Gorica
Tiskarji v sindikalnem tednu
Goriški tiskarji, ki so skoro stoodstotno miru ženi v Enotnih sindikatih, so v tekmovalnem tednu dosegli naslednje uspehe: S prostovoljnimi prispevki m s 40 urnim delom so- izgotovili 560 zvezkov »za letošnjega Miklavža«;
želo, ki je ustvarila Gorico tako gospodarsko, kakor prometno. Tu je bil postavljen sedež goriške škofije, tu se je bohotila trgovina in obrt, tu osrednja šolska poslopja itd.
ustvarilo ne le po deželi omrežje čitalnic, pevskih društev, hranilnic, zadrug, telovadnic, knjižnic, temveč v Gorici sami pravi kulturni center. Na razpolago so statistični podatki ne le z goriške gimnazije iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja do prve svetovne vojne p številu dijakov slovenske narodnosti, temveč tudi o vseh mogočih društvih, ki so tu imela svoj sedež in daleč prekašala društva italijanske narodnosti. Goriški Slovenci so imeli v Gorici tiskarne in liste, ki so po svoji tiraži brez vsake primere prekašali tista dva, tri sporadična laška tednika. Največje goriške tiskarne so bile v slovenskih rokah (še danes presega šte vilo lino tipov ostale tiskarne).
V 16. stoletju je slovenski protestantizem preplavil Goriško. Na Stolnem trgu je še sedaj viden balkon, raz katerega je pridigal Primož Trubar slovensko.
podanikov 17.424, italijanskih podanikov 1.488, Slovencev pa 23.340, Hrvatov 77. Po Satorju je italijanska statistika naštela obratno število 1. 1921: V Gorici 24.272 Italijanov' in 17.133 Slovencev. Kje je še vedno mogoče govoriti o Gorici »italianissimi«?
Bodimo trezni, lahko hodimo svoja pota, toda resnice in dejstev pa nikar ne spreobračajmo!
Verjamemo, da gledajo trezni Italijani, kakor je posl. Togliatti in mnogi enake poštenosti, na vse te stvari, na vsa ta dejstva in številke s primerno objektivnostjo. Gorice pač ni mogoče odtrgati od zemlje in ljudstva, čigar gospodarska, prometno in tudi kulturno središče je bilo in je že nad tisoč let in še več. Pojdite k prof. Massiju, da vam te stvari pojasni!	A.
zbrali so 1663 lir za albanske poplavljence;
za nakup društvene zastave pa 763 lir.
Člani sindikata se udeležujejo ob nedeljah udarniškega dela ter se udejstvujejo na vseh poljih socialnega skrbstva.
Solkan
Prireditev
Dramski odsek prosvetnega društva »Jože Srebrnič« je priredil dramo v treh dejanjih in 7 slikah »Krivoprisežnik«.
Pred otvoritvijo je nastopil tov. Igor Franko, ki je prikazal pomen in važnost Rdečega križa s posebnim ozirom na naše primorsko ljudstvo.
Igra sama je bila v glavnem dobro podana. Pri nekaterih se je opazilo, da so prvič na odru. Mimika ni vedno odgovarjala in tudi petje ni bilo ravno brezhibno. Kakor pa rečeno, je mladina na pravi poti. Z vajami in večkratnimi nastopi bodo sčasoma izginili nedostatki, ki smo jih videli pri tej predstavi.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je nagradilo mlade igralce in igralke s hvaležnim aplavzom.
Šempeter pri Gorici
Goričani, obiščite nas!
Za to nedeljo so vam pripravili naši pionirčki raznovrstno razvedrilo. Igrali bodo in peli. Niti v telovadbi nočejo zaostati. Pridite jih obiskat! Začetek prireditve ob 4. uri popoldne.
Da pa ne bomo v ponedeljek prodajali zijal po goriških ulicah, je prosvetno društvo »Prešeren« naštudiralo veseloigro »Dve nevesti«, ki jo je spisal naš priznani pisatelj Cvetko Golar. Na odru boste z bučnim smehom zasledovali potek te igre, ki je polna kmečkega humorja. Popelje vas v lepe, stare čase, ko so še barantali za ženine in neveste.
Če se hočete od srca nasmejati, pridite nas obiskat! Ne bo vam žal.
Pevma
Miklavž in še marsikaj
V	teku dvomesečnega tekmovanja se posebno odlikujejo naše žene. Udarniško so na delu, pridno prirejajo sestanke in sedaj se že pridno pripravljajo na »Miklavža«.
V	soboto priredi krajevni NOO ples, v nedeljo pa bo miting s plesom, za katerega bodo preskrbele vrle žene naše vasi. Točila se bo izvrstna domača kapljica, za sladkosnedeže pa bodo na razpolago štruklji. Čisti dobiček bo šel v dobrodelne namene.
Št. Maver
Poroka
Odlična delavca v naših organizacijah tov. Valentina Pintar in tov. Anton Lavrenčič sta se
poročila. Tovarišica Pintar je v času nemške okupacije učila naše najmlajše v materinem jeziku in je bila splošno priljubljena. Tov. Lavrenčič pa je bil ves čas v partizanskih vrstah. Vsi mladinci in vaščani so izkazali mlademu paru hvaležnost s tem, da so napravili krasen slavolok, na katerem je vihrala jugoslovanska zastava z zvezdo. Pod isto zastavo, ki jih je vodila v osvobodilno borbo, so sedaj stopili v dobo miru in obnove. Želimo jima, da bi pod vedno istim simbolom dočakali še mnogo srečnih in koristnih let!
Vrhovlje v Brdih
Naši neutrudljivi partizani
Partizanska sekcija naše vasi je priskočila na pomoč Bizjakovi družini, ki je izgubila dva sina v narodno osvobodilni borbi. Vsled pomanjkanja delovnih moči ji je zaostalo delo na polju, Naši partizani so to videli. Zbrali so se in med prepevanjem svoje najljubše pesmi »Le naprej brez miru« se jih je 15 podalo na delo ter ga izvršilo v veliko veselje Bizjakove matere.
Po končanem delu so se prostovoljni delavci zbrali pri družini dveh padlih borcev, kjer so obujali spomine na leta naše borbe. V razgovoru s partizansko materjo je bilo čutiti prisrčno povezanost, ki vlada med družino partizanov. Člani partizanske skupine se smatrajo sinovi vseh mater, ki so izgubile sinove za naše osvobojenje. Radi tega so vedno pripravljeni pomagati vsem partizanskim družinam, ki so potrebne pomoči.
Biljana
Pionirska prireditev
V nedeljo so naši najmlajši skupno z mladimi tovariši iz Šmartnega in Fojane imeli svojo prireditev, ki je privabila ske-ro 1000 ljudi Sodelovala je godbena skupina iz naše vasi. Čisti dobiček je bil poklonjen »Dijaški matici«.
Vse pionirske igralske skupine se pripravljajo na tekmovalno prireditev in miklavdevanje.
Iz Brd
Pionirji na plan!
Kje drugje kot v Brdih se najbolj glasno sLišfc tekmovalni vzklik: »S Titom do zmage!« In kdo je najbolj korajžen, če ne ravno naši najmlajši? Posebno so se tokrat izkazali pionirji iz Števerjana, ki so nabrali 1.180 lir prostovoljnih prispevkov in 7 kg pelina. Priredili so tudi dobro uspelo kulturno prireditev, na kateri je nastopilo 28 mladib pevcev, dramska skupina pa se nam je predstavila s 13 člani.
Poleg tega so napravili 594 delovnih ur udarniškega dela. Skupno z mladino so popravljali ceste, uredili stenčas ter pridno pobirali prostovoljne prispevke.
Anhovo
Fizkultura
Mladina si je v svojem načrtu zadala nalogo, da bo dokončala športno igrišče v Desklah, ki je last tovarne. S pomočjo zavednega delavstva iz tovarne se je že pričelo z delom. Obširneje bomo poročali ob prvi priliki.
Kanal
Proslava S. Gregorčiča
Ker ljudskim organizacijam v trgu nikakor ni mogoče dobiti od ZVU dvorane Križnič, kjer so se skozi desetletja grirejale predstave in plesi, se je morala S. Gregorčičeva proslava vršiti v skromnem Mladinskem domu.
Kljub temu nedostatku je proslava lepo izpadla. Po kratkem uvodu, kjer je bil podan življenjepis našega »goriškega slavčka«, so sledile deklamacije in petje, ki so žele burno odobravanje hvaležnega občinstva. Z veseljem smo opazili, da je pri tej prireditvi aktivno sodelovalo tudi naše zavedno učiteljstvo.
Proslava se je vršila pod okriljem prosvetnega društva »Soča«, ki je naslednjega dne — v nedeljo popoldne — gostovalo v cementni tovarni v Anhovem z velikim uspehom.
Kamno pri Kobaridu Meščani pred goriškim sodiščem
Ko to pišemo, se razprava v Gorici še nadaljuje. Tov. Jože Ivančič je bil oproščen, ker ni bilo proti njemu nobenega dokaza. Proti ostalim se proces še nadaljuje. Obremenilne priče so večkrat negotove v svojih pričevanjih. Nadejamo se, da se bo ta na dolgo in široko inscenirana razprava zaključila koncem tedna.
Srpenica
Smrt v Ameriki
V Buenos Airesu (Argentini-ja) je preminul naš rojak tov. Trebše Franc. Zapušča mlado ženo in mladoletnega sina.
Pokojni tovariš je bil silno požrtvovalen delavec na prosvetnem polju. Vodil je dva pevska zbora ter je izučil celo generacijo dobrih pevcev. Domačini, ki so se vrnili, so se s ponosom spominjali preminulega Franca, ki se je neumorno trudil, da se je celo- v daljni Ameriki glasila naša lepa slovenska pesem. Lahka mu zemljica!

pred oficirji, ki so sedeli na oni smreki. Mimo nas so peljali še ostalo drugo desetorico. Težak mitraljez so postavili v naši bližini, vojaki in oficirji pa so rav-notako bili oboroženi do zob. Velijo nam sesti in izprazniti vse, kar smo še imeli po žepih. Vsakemu od nas je bilo sedaj jasno, kaj nas čaka. Od velikega strahu smo skoraj otrpli, vsa kri nam je izginila iz lic.
Prav živo imam še pred očmi italijanskega tovariša, ki je pade! na kolena in prosil usmiljenja. »Verfluchte Banditen !« (prokleti razbojniki!) je bil odgovor. Takrat sem se tudi jaz pripravil, da prosim milosti in obenem sem se obrnil do tovarišev naj sc pripravijo, da tudi oni skočijo v tek — v svobodo; toda vsi so bili tako prevzeti strahu, da se nihče ni ganil. V trenutku se dvignem, planem čez smreko in že tečem proti gn/ilu. Bil sem oddaljen kakih 20 do 25 metrov, ko zaslišim za seboj besedo »Fcuer« (ogenj.) Zraven mene in mimo mene so švigale krogle in že sem bil v gozdu. Več ali manj so me varovala gosta drevesa smrek in bukev. Nekaj me zaskeli, vidim kri, ki mi curlja izza rokava a tečem, tečem...
Spotaknem se ob korenino in padem. Šele sedaj sem se zavedel v kakšnem položaju se nahajam. Sto misli mi začne šumeti po glavi. Mislil sem si: sedaj tečejo za menoj, me ulovijo ter mc pobijejo na tla, kakor steklega psa. Moči so me začele zapuščati, neka nerazumljiva praznota, neko posebno čustvo me prevzame. Toda hitro sem se zavedel. Pred menoj sem videl rešitev. Domača hiša, vsi moji najdražji so mi jadrno stopili pred oči. Poženem se še kakih 50 metrov v hrib in sedaj sem zaslišal nekako že precej daleč spodaj nov rafal in posamezne strele. Ustavil sem se in zajel sapo. Slečem jopič ter ovijem krvavečo rano. Takoj nato prešine zrak nov rafal, ki je najbrže pokončal še ostalo desetorico. Strašen človeški krik me presune, še nekaj posameznih strelov sem slišal nato pa je zavladal mir. Prisluhnil sem, če se mi še kdo bliža, a nič sc ni ganilo. Le drevesa so nalahko pošumevala in pela svojo večno pesem naših gozdov. Kako sem bil hvaležen tem košatim drevesom, temu m'ogoène-rnu gozdu, ki me je sprejel pod svoje varno okrilje. Ozrl sem se nazaj a ničesar nisem več videl
kakor samo temno goščavo. Pač pa sem slutil kako je smrt sprejela vse moje tovariše - trpine. Opotekajoč se pomikam dalje in pridem do vrh hriba, kjer se vidi cesto, ki pelje na Trnovo. Razločim kamione, ki se pomikajo proti Gorici. Okupator je opravil svoje peklensko delo; 19 dobrih, ljubih tovarišev je pokončal. Jaz pa sem stopal, kakor so mi moje moči to dovolile, dalje in dalje, dokler nisem prišel do naših ljudi in do naših partizanov.
To pretresljivo pripovedovanje tov. Urbančiča moramo še izpolniti s podatki, za katere smo zvedeli pozneje. Tov. Stro-ser Ivan iz vasi Nemci pri Lokvah št. 5, ki se je čez 14 dni vrnil v rojstno vas na dopust, je videl še razmetana trupla v< gozdu tako, kakor soi jih Nemci postreljali. Najbrže je tudi ostalih devet talcev poskusilo svojo srečo z begom, a bili so vsi več ali manj smrtno zadeti. Videti je bilo, da so nekaterim še s puškinim kopitom razbili lobanje. Vsi pa so bili zadeti od zadaj in to kaže, da so se v zadnjem hipu opogumili ter poskusili uteči, kakor je napravil njih bolj srečni tovariš Urbančič.
Partizansko brigado je o tem pokolju obvestila Kolenc Amalija iz Lokev št. 64, ki je vse usmrčene tovariše dostojno pokopala dne 18. aprila 1945.
Ne smemo pozabiti velike požrtvovalnosti italijanskega tovariša Gallidabino Karla iz Somma Lombardo (Varese), ki je ob tem strašnem pokolju izgubil edinega sina in ki je prostovoljno odkopal vsee žrtve ter jih pomagal položiti v krste. 25. novembra 1945. so vse matere in očetje, žene in otroci sprejeli zemeljske ostanke teh padlih borcev za svobodo ter jih svečano pripeljali na svoja domača po kopališča.
Slovenski in italijanski borci za našo lepšo bodočnost so se znašli združeni v smrti. Svojo usodo so zapečatili z nedolžno krvjo. Nam vsem, ki smo ostali, so pustili oporoko, da nadaljujemo pot, ki so jo oni z žrtvijo nakazali in ki nam je že prineda toliko zaželjeno svobodo v novi Jugoslaviji. Naš zapadni del Primorske pa še ni deležen te svobode. Vse naše sile so usmerjene v to, da bo tudi nam v najkrajšem času zasijalo sonce svobode.
Čigr«v kultur»! center je bila Gorica?
Najnovejše italijanske statistike
GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE
Bovec
Ljndstvo časti svojega pesnika
Preteklo soboto je prosvetno društvo »Golobar« iz našega trga priredilo vokalni koncert, ki je bil združen s S. Gregorčičevo proslavo. Pevski zbor prosv. društva »Golobar« in pevski zbor
Vojna vihra je skupno z okupacijo pustila za seboj opustošenje, pomanjkanje in izčrpanost po vseh krajih naše zemlje. Kakšna je bila dežela Bosna pred vojno in kakšna je sedaj! Tudi če potuješ ure in ure, da celo dne,ve in dneve, ne najdeš ene hiše, ki bi bila nepoškodovana. Povsod sama pogorišča in vse polno ruševin. Nemško - italijanski okupator je skupno s četni-škimi in ustaškimi zločinci pokril vsa polja, jarke in gozdove Bosne, Krajine, Like, Banije, Gorskega Kotora in Damacije z umorjenimi otroki in ženami. To ljudstvo je raje šlo v smrt, nego v suženjstvo. Medtem pa je okupator rušil hiše lepe Bosne, požigal vasi ter ropal živino. A ljudstvo je navzlic temu vzdržalo s hrabro in uporno borbo.
Tam, kjer danes štrle v zrak goli, črni zidovi, sta bili nekdaj mesteci Korenica in Udbina. Drvar, slaven po svoji vstaji, je prenesel najhujše sovražnikove ofenzive. Bombardirali so ga neštetokrat, požigali in rušili ter počenjali nemogoče stvari, a popolnoma zmrcvariti ga niso mogli, kajti znova in znova je vstajal iz pogorišča. Njegovi goli zidovi govore še danes o slavi in junaštvu Drvarja, njegovi borci nosijo še danes širom Jugoslavije slavo Krajine in njenega ljudstva.
Sredi 1942. leta so Nemci samo iz Kozare odvedli 70.000 ljudi v ustaška koncentracijska taborišča smrti. Veliki dogodki, ki so se odigrali v Kozari in Podgrme-ču bodo ostali zapisani v zgodovini jugoslovanskih narodov, še pozni rodovi bodo strmeli nad junaštvom Drvarja in ga imeli za zgled požrtvovalnosti.
»Sedem let bo ostal smrad 'r . Kozari!« Tako so vpili pijani ustasi medtem ko so posiljevali ujete mladenke.
»Sedem sto let slave Kozare!« je zavpila mlada Nena Kok a nova, ko je ubežala ustašem in skočila v reko.
3 leta in pol je bila Dalmacija v krempljih okupatorja. Danes je Dalmacija svobodna. Osvobodili so jo njeni sinovi, borci VIII. dalmatinskega korpusa. Sovražnik je rušil, požigal in streljal. Na desetine tisočev rodoljubov je umiralo po koncentracijskih taboriščih. Trideset tisoč žen, otrok in starcev se je moralo izseliti preko meje.
Vnela se je borba za svobodo. 20.000 sinov Dalmacije je danes v narodno osvobodilni vojski. Dalmatinski mornarji in ribiči so nam priborili svobodo morja.
Srbski borci so se borili skupne» z mladimi Krajinci, Črnogorci, Hrvati in Ličani širom Jugoslavije. Sovražnik nas je hotel na vso mogoče načine uničiti. Borba je bila težka in krvava. Vse ljudstvo je podpiralo svojo armado. Opustošena Lika sc je sredi četrte sovražne ofenzive odrekla hrani za en dan, in jo poslala na fronto. Tako je ljudstvo dalo zadnjo skorjo kruha in poslednjo ovco.
iz Čezsoče sta prednašala lepe domorodne in partizanske pesmi, ki so žele polno odobravanja občinstva. Na sporedu je bilo tudi več deklamacij našega velikega pesnika, o katerem je uvodoma podal izčrpen življenjepis tov. Breginc.
Kakor so sinovi Srbije padali v bojih po Bosni in Hercegovini, po kršni Črni gori, Dalmaciji. Liki in Kordunu, tako so tudi sinovi teh krajev jurišali in osvobajali sleherno ped srbske zemlje in končno prišli v slavni Beograd. Osvobodili so Beograd in zmagovito šli naprej izganjat okupatorja iz naše zemlje.
Tekom let težke borbe se je stvorilo bratstvo in ljubezen med jugoslovanskimi narodi.
In tudi mnogo trpljenja je bilo. Vsak Srb in Srbkinja se še spominja na mlade vojake iz Krajine, ki so prehodili po sne gu, bosi, na desetine in desetine kilometrov. Na rame so si naložili ranjene junake Srbije in jih ponesli na varno.
V polni enakopravnosti z ostalimi narodi Jugoslavije, ki imajo vsi enake pravice in dolžnosti, čuti srbski narod, da je sedaj potrebno pomagati krajem, ki so največ žrtvovali v narodno osvobodilni vojni. Pmisliti je treba, da so krajinski kraji tako opu-stošeni, da nimajo še tega, kar je za življenje neobhodno potrebno. Ni še dovolj kruha in obleke. Brez bratske pomoči bi jim ostale njive nepoorane in ne-posejane.
In Srbija bo to storila za one, ki so dali vse za svobodo.
To je najlepša manifestacija bratstva in edinstva naših narodov.
Slavka Parente.
OBČNI ZBOR Slov. planinskega društva
Slov. planinsko društvo v Gorici sklicuje za nedeljo dne 8. decembra 1946 ob 9V2 uri v dvorani gostilne »PRI ZVEZDI« — Trg sv. Antona št. 3 — svoj prvi redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo odbora.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Samostojni predlogi in raznoterosti.
Odbor vabi vse člane, posebno mladince, da se tega zborovanja gotovo udeleže.
Podporno društvo za Goriško
(bivši Rdeči križ)
izda letos stenski koledar. Ker je mogoče kdo prezrl prvo tozadevno naznanilo, ponavljamo vest na tem mestu. Prepričani smo, da si nabavijo naš stenski koledar vsi naši prijatelji. S tem ustrežejo sebi in društvu. Pomena stenskega koledarja ni treba podrobneje razlagati. Zato ne zamudite prilike in preskrbite si
ga!	........
OBVESTILA
Avtobusno podjetje ing. F. Ribi in C. sporoča, da se od 1. decembra dalje lahko rezervirajo prostori tudi na avtobusih na progi Gorica - Trst in Gradež -Trst.
Sedeži se rezervirajo pri blagajni za izdajo voznih listov v Gorici ter pri podružnicah v Trstu in Gradežu in sicer proti nadplačilu od 5 lir.
Neizpremenjena ostane odredba za rezerviranje sedežev iz Gorice v Benetke, Padovo, Bologno, Milan, Montecatini in Rim.
* * *
Ker se do sedaj še ni doseglo zahtevane omejitve pri uporabi elektrike, poziva mestno županstvo v Gorici vse meščane, naj se strogo drže vseh tozadevnih predpisov.
Omejiti je treba zlasti potrošnjo elektrike za kuhinjsko rabo.
Uporabo elektrike za gretje z električnimi pečmi je treba popolnoma prekiniti.
Pojasnjuje se, da se uradi, trgovine ter industrijske, rokodelske in trgovske tvrdke in podjetja ne smejo posluževati elektrike za nobeno rabo od 17.30 ure do 7. ure. Ukaz ZvTJ št. 120 dovoljuje le trgovinam, da držijo v notranjosti, za varnost, razsvetljavo, ki ne presega napetosti 40 watt za vsako okno.
Kršilci bodo naznanjeni zavez niškemu vojaškemu sodišču. Določene so stroge kazni, z globo in zaporom.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
PRIJAVI PRIDELANE KORUZE
Okrožno kmetijsko nadzorni-štvo opozarja kmetovalce, če tega niso še storili, naj se zglasijo v najkrajšem času pri Statistično gospodarskem kmetijskem uradu občine v kateri prebivajo, da prijavijo pridelano koruzo in jih vabi, naj izročijo čimprej ljudskim žitnicam tisto množino, ki jo bodo morali oddati. To je njihova dolžnost ne samo z ozirom na odredbe, ki jih je izdala glede nabiranja žita Zavezniška vojaška uprava, marveč tudi njihova moralna dolžnost, da tako zagotovijo preskrbo občinstva, ki ne prideluje.
Proti kršiteljem obstoji splošna odredba št. 61, ki predvideva njihovo ovadbo sodišču Zavezniške vojaške uprave.
Razdeljevanje mila
Trgovska zbornica sporoča, da se je od četrtka, 28. t. m. dalje začelo razdeljevati milo za pranje znamke »il faro« iz Genove.
Na vsako osebo pride 200 gramov mila. Dobite ga v trgovini, kjer jemljete drugo blago na živilske nakaznice. Za milo velja odrezek št. 3 na nakaznici. Razdeljevalo sc bo do K), decembra.
Milo je v kosih po 200 gramov. Njegova cena je 170 lir za kilogram. 200 gramov stane 34 lir.
Drobne novice
*	V Brnu se je začel proces proti znanima nacistoma Oskarju Judeku in Viljemu Černiju, predsedniku in podpredsedniku mestne občine med okupacijo. Odgovorna sta za aretacijo 273 meščanov, od katerih je 19 izgubilo življenje, za razne poneverbe in druge zločine.
*	Ker stavka v Ameriki 500.000 delavcev, je Trumova vlada izdala naredbo o strogem omejevanju uporabe električne energije in plina. Iz Reuterjevega poročila povzamemo, da bo od ponedeljka dalje ukinjeno 165 potniških vlakov.
*	V prvi polovici novembra je prišlo v Slovaško 13 transportov Slovakov iz Madžarske. Te dni pričakujejo prihod nadaljnih sedmih transportov.
*	V obmejnih predelih Češke in Moravske je do sedaj naseljenih 2,200.000 cehov. Industrijska proizvodnja v teh krajih stal-so narašča.
*	Kakor poročajo iz Poljske, so prišli varnostni organi na sled tolpi 15 oseb, ki so izvršili v noči med 21. in 22. novembrom tega leta roparski napad na državno centralo za trgovino v Kli-mentovu, v kateri so izropali blago v vrednosti 3 in pol milijona zlotov. Preiskava je ugotovila, da je napad organiziral član okrajnega odbora poljske kmečke stranke.
*	Agencija France Presse poroča, da je bila zaključena nogometna tekma med moštvoma češkoslovaške armade in angleškim moštvom z zmago ČSR z rezultatom 5:1.
*	V Genovi (Italija) je bila odkrita zarota, ki je imela namen, da naj bi se kralj Viktor Emanuel vrnil v Italijo, nakar bi se izzval drugi referendum. V zaroto so vmešani številni oficirji italijanske vojske.
*	V kraju Trani blizu Barija je skupina četnikov vdrla v sedež sekcije komunistične partije Italije ter napadla osebe, ki so se nahajale v prostorih. Sekretar sekcije in še dva člana so bili ranjeni s kamnom. Demokratične politične stranke so poslale vladi oster protest z zahtevo, da se četniki nemudoma odstranijo iz Tranija.
*	V Rimu se vrši proces proti nacističnima generaloma Maelt-nerju in Mackensenu, ki sta obtožena zaradi pokolja 355 Italijanov v Ardeatinskih jamah marca 1944.
*	Maršal Tito je sprejel francoskega pisatelja Jeana Richarda Blocha ter se zadržal z njim v daljšem prisrčnem razgovoru.
*	Na vseslovanski kongres, ki bo od 8. do 12. decembra t. 1. v Beogradu, pride iz’Češkoslovaške 20 delegatov in 22 gostov.
*	Oborožena akcija španskih partizanov proti Francovim silam se nadaljuje. V Madridu — v četrti ministrstev — je prišlo do streljanja med španskimi partizani in policijskimi oddelki.
*	Te dni sta bila v Ljubljani poljska pisateljica Sofija Nalkow-ska in poljski pisatelj Aleksander Wat. V nedeljo sta obiskala Bled ter grobove talcev v Begunjah in v Dragi. Bila sta tudi v rojstnem kraju pesnika Prešerna v Vrbi. Po obisku v Ljubljani sta se vrnila v Beograd.
*	V Banjaluki so pričeli graditi otroško bolnišnico, ki bo imela 160 postelj. Imela bo potrebno število, klinik za vse vrste otroških bolezni. Stroški bodo znašali 4 milijone lir.
*	V krasni in zgodovinski palači Colloredo-Manusfeld v Pragi je bila v teh dneh odprta razstava ameriške knjige. Razstava prikazuje obiskovalcu nazoren pregled ameriške literature.
*	Svetovnoznani ekspresionistični slikar Oskar Kokoschka, ki je v času vojne živel v Londonu, je v teh dneh prispel v Prago.
*	Zaradi splošne stavke ameriških rudarjev je bilo proglašeno izredno stanje v državi in mestu New York.
5000 mož
bo šteia jogoslooansba armada
v TRSTU
Iz New Yorka prihajajo vesti, iz katerih je razvidno, da so se štirje zunanji ministri sporazumeli o glavnih točkah tržaškega statuta.
Število čet v Trstu bo po podpisu mirovne pogodbe omejeno na 500J Američanov, 5000 Britancev in 5900 Jugoslovanov. Varnostni svet pa bo po predhodnem posvetovanju z Jugoslavijo in Italijo imenoval tržaškega guvernerja. Ta bo po 3 mesecih odredil, ali je še potrebna prisotnost ameriških, angleških in jugoslovanskih čet v Trstu zaradi reda in varnosti.
Zavezniška vojaška uprava bo izvrševala svojo oblast do podpisa mirovne pogodbe, nato bo prevzel te dolžnosti guverner. Imenoval ho začasno vlado v Trstu iz vrst krajevnega prebi-stva po posvetovanju z jugoslovansko in italijansko vlado. Volitve pa bodo v roku štirih mesecev od dneva, ko bo guverner prevzel oblast. Razpisal jih bo po posvetovanju z začasno vlado.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: ,Primorski dnevnik*
TRGOVINA ČEVLJEV
pri „SV. KKISPINU"
GORICA - Raštel štev. 35 Velika izbira čevljev soiidneoa domačep izdelka
JUGOSLOVANSKI NARODI
V NARODNO OSVOBODILNI BORBI
BARVARNA
Krzneni plašči po ugodnih cenah, od 6000 lir naprel
CO MENSE
Vodja: Liano Aldo
GORICA - Pred skotijo, T
KRZNA ZA OPREME IN OBŠIVE_ Prvovrstno barvanje usnjenih plaščev
KRZNARSTVO
Uvaža - Izvaža živalske kaže