lato xi„ a. s. AfflSTEGA« Srerfnfitve ta uprava: Ljubljana, $^i«Mibtrrgova ulica it. 6/1L V Uubllanl, 30. januarja 1924. V arprindll ia bmC» kaOkor nod — toliko pravico Dihaj* vaait četrtek. Staae awnu«na Stev. 1 Oba, utrniti* tN. f. »iotatna ® Dl* ** i*v«4 p. M paro. 't p« S#jS9i!»ra M tracldrsnt ApitrmijsnJ rganiiacij*. e vmCajo. m pcltrin« jat*. * c. Glasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GwSJ.) Znižanje upravnih sftrožkov v Okrožnem uradu v Ljubljani. Novi zakon a zavarovanju delavcev je združil bolniško in nezgodno panogo pod eno streho. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani se j. ukinila, njene posle je predel Okrožni urad. Nastane vprašanje: jje-li sta formal-» /družitev obeh zavarovalnih panog omogočila bistveno znižanje upravnih stroškov ? Obema panogama je v organizato-liftnein pogledu skupna sledeča delitev: zbiranje prispevkov in nakazovanje dajatev. Dočim se je po starem zakonu vršilo nezgodno zavarovanje kolektivno in predpisovali prispevki polletno, se vrši po novem zakonu predpisovanje prispevkov za nezgodno zavarovanje poimensko in mesečno. S tako izpremem-bo zakon ni znižal upravnih stroškov aparata. — Slejkoprej pa je ostalo nezgodnemu zavarovanju lastno, da so se prispevki za posamezna podjetja preračunavali po riziku, upoštevaje nevarnost posameznega obrata. Glede predpisovanja prispevkov je torej ostala razlika,, da se bolniški prispevki zaračunavajo po gospodurski dajatveui zmožnosti, ki se kaže v višini izplaee-vane mezde, nezgodni prispevki pa po večji ali manjši nevarnosti obrata. Taka temeljna diferencija v obeh panogah pa ne dovoljuje mehanizacije in ne ustvarja prihrankov na upravnih stroških. Obeina panogama pa je skupno: pri-glaševanje in odglaševanje obratov in zaposlenih' delavcev. — Pri tem vprašanju pa je nujno rešiti s tem zvezano vprašanje poslovalnic okrožnega urada. Zakaj je mogla poslovati bivša nezgodna zavarovalnica brez poslovalnic, zakaj je uspevala bivša okrajna bolniška blagajna v Ljubljani le ob najvest-■ejšem sodelovanju svojih poslovalnic? Ker so dajatve iz naslova nezgodnega zavarovanja relativno redke, ker je bolniška blagajua dolžna skozi tedne »a račun nezgodne pauoge izplačevati hranarino iu zdravniško pomoč. Dajatve bolniškega zavarovanja pa so pogoste, so nujne in položaj bolnika zahteva hitro reševanje. To pa je izvedljivo le takrat, če so organi zavarovanja lahko in brez večjih stroškov dosegljivi, da, celo razmišljati bo treba, da dobe ti lokalui organi pravieo odločanja v posameznih navidezno spornih slučajih. In če pogledamo še naše razmere, rečemo lahko, da bo okrožni urad uspeval brez poslovalnic takrat, kadar bi) imel vsak delavec, vsak obrtnik tiuto v hiši in bosta delavec in obrtnik pisati znala, pa najrazličnejša tiskovine izpolniti omela. Da je teinu tako, da Je tudi v interesu delodajalcev, da pdHldvaltuce ostanejo, kuže najbolj sledeče: Od leta 1508. dalje morajo voditi delodajalci mezdna zapiske. Toda še danes so kaj pogosti slučaji, da obstoja celo knjigovodstvo celo večjih delodajalcev v navadni mesarski knjižici, kamor tudi delodajalčev otrok »nametat kakega konjička ali pa svetnika. — Predpisovanje prispevkov se vrši na podlagi mezdnih razredov. Mezdni razredi bi imeli pomen le, če bi bile posamezne stopnje prilično široke. Ker pa so mezdni razredi po zakonu o zavarovanju delavcev oziri, zato pomenja to večje delo, delo, ki ga nalaga zakon, ne sv. Birokracij in ki ga zvišanje upravnih stroškov ne bo zadelo. Seveda, res je, da obstojajo v večini strok kolektivne pogodbe. Ko bi kolektivne pogodbe služile za podlago predpisovanju prispevkov in bi s tem postala kategorizacija mezd umestna, takrat bi se dalo govoriti o znižanju upravnih stroškov. To pa bi bilo izvedljivo zopet le, če hi delavec pri tem ne bil oškodovan in prikrajšan. Kavno tako pa ne omogoča zakon prihrane na upravnih stroških pri poslih, ki so zvezani z dajatvami iz naslova bolniškega in nezgodnega zavarova-uja. Res je, da bi se to delo lahko združilo v 011 oddelek. Toda, s tako združitvijo bi se upravni stroški niti za vinar ne znižali. — Ugotavljanja nezgod, zavezanost zavarovanja itd. tvori še tudi po novem zakonu velik del ualog, ki jih mora urad vršiti. Ker pač nezgodni zakon veže rento na predpogoje, da je zadela delavca nezgoda v zavarovanju zavezanem obratu itd., bolniška dajatev pa na gotovo dobo zavarovanja. Doslej so nastale cele knjige o raznih slučajih, če se je delavec na potu v delo ponesrečil, tega dela pa tudi novi zakon tli odpravil. — Ni odpravil, ker omejuje dajanje rent na obratne nezgode. Ko bi baziral zakon na načelu. da je vsakršno delauezniožnost, na-»topivšo iz kakršnega koli vzroka odškodovati, bi se upravni stroški -nižali. zvišali pa seveda prav pošteno prispevki. — To bi bilo seveda delavcem ljubo, ne bilo pa bi to po godu delodajalcem. — Zato ra or a poznati zakrni oni. ki »i lasti pravico, vihteti sekiro nad zavarovalnimi zavodi. Vedeti mora. da je novi zakon o /•varovanju delavcev sicer formelno, nikakor pa ne stvarno spojitev in združitev obeh panog. Zato je danes preuranjeno govoričiti o izdatne m znižanju upravnih stroškov. Da pa je do stvarne spojitve posamezni h zavarovalnih panog še daleč, jako daleč, priča svetovifa /.»kohodajh, 'ki iz-vzetsši dotama augtešfco, tudi še »i pristopit« k rešitvi tega problema. Na Vil. mednarodne« kongresu delavskega zavarovanja. ki te je vršil tet« tTW5 na Dunaju so že razpravljali in razglabljati « unifikaciji deJavslieg« zavarovanja. fbda doslej še ni noben« 'država rešita docela tega problem«. ■— Produktivne zadruge In delavski pokret. I. Zadnji čas se vodi med delavstvom od več strani živahna propagandi ZH ustanovitv novih produktivnih zadrug. Od več strani se nas povprašuje, kaj o tem mi mislimo. Od več strani se uam poroča, kaj o tem drugi mislijo. Tz vsega tega sklepamo, da bo koristno, če enkrat načelno povemo, kakšna je po našem mnenju vloga produktivnih za- podjetje, kakor vsako drugo, in ni seveda vkljub svojemu imenu z delavskim pokretom v nobeni nujni zvezi. To pa nam seveda še od daleč ne sme dajati povoda, da bi črez take zadruge zabavljali. Ce je postal kdo podjetnik, to v današnji družbi še ni greh. Če je postal kdo v tej obliki podjetnik, je i»hka to že mala zasluga. Zakaj, že dejstvo, da so si izbrali ustanovitelji produktivne zadruge ravno to družabno obliko, Cesto dokazuje, da žele ohraniti vkljub temu, da zapuščajo razred najemnih delavcev, mišljenje in čustvovanje, ki jim ga je dal ta razred in da ga žele moralno in gmotno podpirati v njegovi osvobodilni borbi. Seveda, to je le v tem slučaju zasluga, če odgovarjajo tej nameri tudi dejanja. Ul. Že pri privatnem podjetniku je mogoče, da ga vežejo ozke duševne vezi na mišljenje in čustvovanje delavskega pokreta. Delavski pokret se ima takim privatnikom za marsikaj zahvaliti. Marksovo življensko delo je postalo n. pr. samo zato mogoče, ker se je opiralo na gmotno oporo privatnega trgovca — Engelsa, Nesmiselno bi bilo tako oporo pod vsakim pogojem zavračati. Kar velja za privatno podjetje, to velja še bolj za zadružno: tudi tu ni zavračati pod vsakim pogojem moralne iu gmotne podpore, če jo zadruge nudijo, pač pa jim je oboje v dobro šteti. IV. Ko govorimo o kočljivem vprašanju moralne in gmotne podpore, moramo pripomniti, da je moralna podpora de- lavskemu pokretu v vsakem slučaju dobrodošla, gmotna pa le pod gotovimi pridržki. V čem je bistvo delavskega pokreta, tako strokovnega, kakor političnega? V tem, da zbira mase z duševnimi sredstvi za boj proti masam, ki so zbrane z denarjem. Vkljub temu se tudi v delavskem pokretu brez denarja ue da izhajati. Pri vsem tem pa se mora smatrati vsak poskus, da bi skušal kdo z denarjem misli kupovati in osvajati ua njega oprt, pozicije v pokretu, za sovražno dejanje, ue za dobrodošlo podporo. To je kapitalizem v lastnih vrstah, pa naj prihaja denar od koderkoli. Gmotna podpora je le to, kar se izroča zakonito izvoljenim odborom in predstavništvom delavstva. Vse drugo je kapitalistična agitacija v delavskem pokretu in navadno kupovanje glasov. Tu morajo biti pojmi docela jasni. Kdor tega ne uvidi, ta greši proti organizacijski misli socialističnega pokreta. V. Ali naj se izrečemo po vsem tem proti produktivnim zadrugam, ki imajo značaj privatnih podjetij, ali pa morda celo te značaj soudeležbe pri privatnih podjetjih? Tega ne bomo storili. V razmerah, kakoršne so, ne moremo nikomur braniti, da se osamosvoji. In če se dopušča, na vlaga delavstvo svoje prihranke v privatne banke, -— kako naj branimo, da se ugeležuje pri zadružnih podjetjih, pa naj si imajo tudi le značaj kapitalističnega družabnega obrata? (Dalje prihodnjič.) drug ▼ detavsfem in ttakihm j« zlasti njih razmerje do strokovnih organizacij. TI. Produktivna zadrug« je v svoji naj-primitivuejši obliki poskus večjega števila delavcev, postaviti se s skupnimi močmi na lastne noge. Produktivna zadruga, katere ne vodi nobena druga misel kakor ta, je Prvi Maj In Vsedelav-iki zlet v Ljubljani. Preteklo nedeljo so se sestale v prostorih Strokovne komisije v Ljubljani zastopniki raznih delavskih organizacij, ki imajo svoje podružnice v Ljubljani in predkrajih. Zastopanih je bito okoli SO podružnic raznih strokovnih, gospodarskih, kulturnih iu političnih organizacij socialističnega prave«. Zborovanje je imeto namen začeti s predpripravami za praznovanje 1. maj« in /.a prireditev III. Tsedetarsbega aletu v Ljubljani. Glad« p raz«« v nuja t. maja je bito odločeno, da se sestavi prireditveni odsek, ki ima do prihodnjega takega zbo-nrvauja sestavili podroben načrt o praznovanju. Gleda vprašanj«, ali bodo k praznovanju pritegnjene tudi organizacije moskovskega pravea, s« je pa odločilo počakati, kako bodo odločila o tem vprašanju vrhovna vodstva delavskih organizacij. Za slučaj, da bo praznovanje skupno, bomo pa strktno zahtevali garancij, da a« bodo »Nezavfsnlc to skupno proslavo zopet izrabili — kakor že večkrat — za blatenje naših organizacij. * IU. Vsedelavski zlet, ki se bo letos vršil v Ljubljani, bo imel tolfrat za delavski razred še vse večji pomen, kot druga leta. Letos ima Vsedelavski zlet nalogo pokazati v Ljubljani, kjer je središče slovenske buržuazije, da delavski razred kljub veliki reakciji ni strt. Pokazati ima, da delavstvo še vedrio vzhaja ua svoji zahtevi, da se ima tipo-staviti pravičnejši družabni red. Zato so zastopniki organizacij sklenili napeti vse sile, da bo Vsedelavski zlet čim najholjše organiziran. Vsedelavski zlet bo rajal letos dva dni in sicer 16. in 17. avgusta. Ker bo te dni odprt tudi IV. ljubljanski Vele-sejm, se je sklenilo izposlovati za ude-ležnike Vsedeiavskega zleta cenejšo vstopnino, da si bodo obenem lahko ogledali ludi to prireditev. Dalje se je sklenilo prirediti tudi lastno gospodarsko in kulturno razstavo, kjer naj razstavijo mnogobrojno delavske gospodarske organizacije svoje proizvode. V kulturnem oddelku razstavo naj pa razstavijo kulturne, strokovne in politično organizacije svoje arhive. Na ta dan bo pokazal« »Svoboda« svoje telovadne vrste, svoje pevske zbore, svoje godbe itd. Ob enem bo p* »Svoboda« pridobila tudi inozemske delavske telovadne enote, zlasti češka in avstrijske, da posetijo iti nastopijo n« naši slavnosti. U druženje Delavskih Rediteljev (UDR) bo isotako priredilo na ta dan revizijo vseh svojih čet v svojih ličnih krojih. UDR bo istotako povabila slična inozemske delavske bojna organizacije, kakor avstrijski »Schutzbnud«, čehoslo-vaške »Skaute« itd. Strokovne iu politične organizacija bodo pa na ta dnu postavile na ljubljanske ceste nepregledna množica svojih bojevnikov. Vsi zatirani, vsi, ki nočete biti večni sužnji, storite vse, da bosta 16. i» 17-avgust delavska dneva. Naj vidijo naši zatiralci, da smo še tukaj, da še vedno ti rja m o svojih pravic! v Pisarna 111. VSEDELAVSKEGA ZLETA v Ljubljani, Seluuburgova ul. 6/II. STRAN S. >D I L A V E C( Delavsko gibanje. X Strokovno gibanje fašistov. Gab-riello d' Annunzio, pesnik in narodni junak, je vodja italijanskih mornarjev. Ali eo ga mornarji tudi sami izvolili za svojega voditelja je drugo vprašanje. Vedno pa govori v njihovem imenu. Nedavno se je pripeljal v njegovo vilo ob Gardskem jezeru admiral Cagui, da sklene ž njim pogodbo. V pismu, ki ga je naslovil d Aimunzio v italijanskem časopisju na admirala je opozoril na uvaževanja vredno dejstvo, da je vso pogodbo spisal lastnoročno in izreče admiralu bratsko zaupanje. >Besedilo pogodbe še ni znano«, pravi končno časopisno poročilo, vendar bo pesnik in delavski voditelj, kakor pravi nadalje •dal svoja navodila in povelja končno svojim sodelavcem.« Brezposelnost v Nemčiji. Med člani oblačilne organizacije je bilo v Nemčiji brezposelnih v novembru t. 1. 51.7 odstotkov moških in 22.9 odstotkov ženskih brezposelnih, ostali so bili po večini le deloma zaposleni. Polno zaposlenih je bilo samo 11.9 odstotkov delavcev in 17.3 delavk. Brezposelnost. V zadnjem času je brezposelnost zopet narastla. V splošnem lahko rečemo, da velja to le za zimsko dobo, le v Nemčiji je število brezposelnih narast- lo do nenormalnosti/ Stanje brezposelnih daje sledečo sliko: Avstralija: v tretjem četrtletju leta <923 je bilo skupno 93.000 ali 7 in pol odstotkov vseh zaposlenih delavcev. 453 strokovnih organizacij s 380.256 člani je imelo v svojih vrstah 28.122 ali 7.4 odstotke brezposelnih članov. Socialna zaidita. = Vprašanje nesreč pri delu. V Zedinjenih državah je narastio število nesreč pri delu v raznih industrijah nad 30.000. Iz tega sledi, da znaša pri 1 milijonu delavnih ur število ponesrečenih delavcev, ki so zaposleni v podjetju več: nego 6 mesecev 37.1, 14.1 onih, ki so zaposleni od 3 do 5 let in 2.8 onih, ki so zaposleni od 5 do 10 let. Po nekem poročilu iz 1. 1921 od 4 velikih tvrdk se ravna število nesreč natančno po številu na novo nastavljenih delavcev. — Delovna sodišča. Češkoslovaško sodno ministrstvo pripravlja načrt, po katerem naj se obrtnim sodiščem odvzame del njihovega delokroga in naj se ustanovi nova sodišča, ki naj se imenujejo delovna sodišča. Ta sodišča naj bi reševala vse vrste sporov med delodajalci in delojemalci. Osnovala naj bi se po vseh krajih, kjer je to potrebno. Strokovna komisija. ■ IZJAVA. Z ozirom na sprejete pritožbe od nekaterih funkcionarjev strokovnih organizacij radi v »Napreju« objavljene >Opombe uredništva«; k mojemu odprtemu pismu v »Napreju« št. 5 z dne 17. januarja 1924 izjavljam, da opomba uredništva ni izšla izpod mojega peresa. Toliko v pojasnilo tistim, ki se z »Na-prejevo< opombo niso strinjali. — Al. Leskošek, strok, tajnik v Celju. Kemlfna stroka. Moste. Dne 17. januarja se je vršil pri nas ob točni polnoštevilni udeležbi občni zbor naše podružnice kemičnih delavcev s točnim poročilom dosedanjih podružničnih funkcionarjev. Dalje o organizaciji in nje smernicah, katero je razpravljal sodr. Rejc. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni v podružnični odbor sledeči sodrogi: Franc Jančič, predsednik, Miha Mehle, zapisnikar, Josip Bro-lich, blagajnik, Ivan Cof, Franc Gruden, nadzorstvo, Ivan Ložar, Ivan Bolta, Jože Sarnav, Ana Samar odborniki. Po izčrpanem dnevnem redu se jo sprejela glede tovarniških razmer protestna resolucija v točno izvršitev. Novemu odboru želimo obilo uspeha na strokovnem in kulturnem polju s pomočjo članstva Belgija: 3. novembra 1923 i« bilo 12.691 brezposelnih; v septembru 9.930. Število je torej na zimo naraščalo. Danska: Število brezposelnih je nu-rastlo. V oktobru je bilo 7.6 odstotkov, v novembru 11.4 odstotke vseh zaposlenih. V novembru leta 1922 je bilo 15.2 odstotka. 4. januarja t. 1. je bilo 49.000 brezposelnih, v decembru 33.832, v januarju 1923 pa je bilo 56.900 brezposelnih. število torej v zadnjem času narašča. Nemčija: število brezposelnosti je narastio do nenormalnosti. V nezasedenem ozemlju je bilo 1,450.000. Poleg tega jo še 1,830.000 delavcev, ki so le deloma zaposleni. V zasedenem ozemlju je bilo v novembru 2 milijona brezposelnih in približno pol milijona deloma zaposlenih. V oktobru je bilo 20 odstotkov članov strokovnih organizacij brezposelnih. Francoska: Uradno izkazanih brezposelnih je bilo 1. decembra 10.828. število je narastio do januarja t. 1. na 11.637. Podpira se jih v celi državi le štiristo. Angleška: Število brezposelnih se je zmanjšalo v letu 1923 za 300.000. Proti brezposelnosti je bilo zavarovanih 11.5 odstotkov. V decembru je bilo 1,137.000 brezposelnih 1. .januarja tega leta je uarastlo število zopet na 1,250.000. Holandska: 8. decembra je bilo 12.9 odstotkov popolnoma in 3.2 odstotka le deloma brezposelnih. Italija: V avgustu leta 1923 je bilo 178.612 brezposelnih. 1. januarja 1923 je bilo 381.968, v avgustu 1922 leta pa 317.986 brezposelnih. Vsako delovno sodišče bi sestojalo iz predsednika, njegovega namestnika (oba morata biti sodnika) in gotovega števila prisednikov, od katerih naj bo ena polovica delodajalcev, druga polovica pa delojemalcev. Sodišča bodo razsojala o vprašanjih mezd, priseljevanja, nadaljevanja ali ukinitve delovnega razmerja, nadalje o podpornih in pokojninskih napravah, o vprašanjih Jz-prtja itd. — Ceno življenskih potrebščin na Češkoslovaškem rastejo. Tako pravijo tržna poročila državnega statističnega urada na Češkoslovaškem. Cene so na-rastle v oktobru za 1.6%, v novembru je bilo zaznamovati znaten padec cen za 0.6%. V decembru so cene zopet na-rastle za 1.8%. Zanimivo je to, da so narastle cene inozemskega blaga, ki se ga uvaža le za 0.8, dočim so cene domačega blaga narastle za 2.2 %. Cene živil so narastle za 2.5 %. Kaj ko bi tudi našu država izdalo nekaj takih podatkov? Monopolska stroka. Tobačna tovarna v Ljubljani. Pred par dnevi mi pomoli nek naš delavec pod nos list »Pravico« z dne 17. januarja ter mi reče: Na, tukaj imaš »Pravico in v njej tudi odkrito besedo ljubljanskemu tobačnemu delavstvu. Hitro prečitain to odkrito besedo izpod peresa idealno krščanskega tajnika J. S. Z. V tej odkriti besedi je polno laži in samo eua resnica. Laž je, da je bilo tobačno delavstvo kdaj v vaši organizaciji enotno organizirano. Prosim, poglejte samo številke naše organizaccije v bivši dunajski centrali! Res je to, da je bila organizatorična moč in zavest to-Irttčnega delavstva v drugih deželah Avstrije veliko večja kot pri nas. A vse boljše organizacije so bile naše, ne vaše. Res, vi prenesete jako veliko pavovega perja! Največja laž pa je, da hr-vatsko tobačno delavstvo ni organizirano. Seveda v vaših organizacijah ne. pač pa je v Zagrebu vse tobačno delavstvo v našem Savezu monopolskih delavcev. Tako tudi v Novem Sadu. Bosansko tobačno delavstvo je tudi organizirano. Seveda pri nas, ne pri vas. Tako v Sarajevu, Mostarju, Travniku. Banjaluki itd. itd. V Srbiji imamo mi organizacije v Nišu, Vranji itd. Največ j« in najboljša organizacija je pa v Beogradu. Laž je, da je treba v Srbiji delavsko zavest šele buditi. Le to je res, da monopol ostane monopol, četudi dobite vi vašo namišljeno avtonomijo. Naš gospodar bo slej kot prej monopolna uprava v Beogradu. Za to izjavo smo vam prav hvaležni. — Kar se tiče enotne organizacije tobačnega delavstva v državi, jo bomo mi imeli prav kmalu, vi pa nikdar. —• Mohamedanci in pravoslavni ne bodo šli nikdar in pod nobenim pogojem pod vaš klerikalni klobuk. — Narodnost in vera morata iz strokovnega po-kreta ven, drugače ni mogoče organizacije v celi državi. — Ti dve stvari spadate na drugo polje in ne v strokovno organizacijo. Priznali ste tudi, da Gostinčar in Kremžar' zastonj plantata po Beogradu. Pri taki dvolični politiki kot jo vodi SLS pač ne more biti drugače. — Tobačni delavec. Razvrstitev monopolekeg« delavstva. Že več mesecev pripravljajo v upravi državnih monopolov razvrstitev in izenačenje delavstva monopolskih ustanov v državi. V to svrho so se vršile v Beogradu konleren-ee, na katerih so se s pomočjo upravnikov poedinih monopolskih ustanov v državi izdelali pravilniki, ki opredeljujejo enotno razmerje monopolskega delavstva napram državi kot lastniku monopolskih ustanov. Pri tej priliki so se v prvi vrsti upoštevale tobačne tovarne, ker tvorijo največji sestavni del monopolskih podjetij. Za ureditev delavskega razmerja v teh tovarnah so se izdelali sledeči pravilniki: 1. pravilnik za razdelitev dela v tovarnah: 2. pravilnik o delavskih kategorijah in o mezdnem sistemu v tobačnih tovarnah; S. pravilnik o mi-rovinah. O teh pravilnikih poročajo naslednje podrobnosti: pravilnik o razdelitvi dela je sestavljen v duhu starega srbskega pravilnika. Odlikuje se s strogo vojaško disciplino. Za najmanjši prestopek se odreja kazen odpusta brez predhodne preiskave. Pravilnik osvaja načelo osemurnega dela, ter se v tem oziru naslanja na zakon o zaščiti delavstva. Glede nadurnega dela pa daje pravilnik upravi državnih monopolov široko kompetenco. Nadalje prevzema pravilnik sistem delavskih zaupnikov. Za Hrvatsko in Slatmnijo velja nova odredba o vsakoletnem dopustu. Ta odredba je doslej veljala samo za Slovenijo. Pravilnik o delavskih kategorijah deli delavstvo tobačnih tovaren v štiri skupine. Prva skupina ima če tu podskupine in sicer: nadzorniki, kovinski delavci in ostali profeeionisti. V drugo skupino spadajo polkvalificirani delavci, ki nimajo spričeval o svoji kvalifikaciji. V tretjo skupino spadajo delavci pri sortiranju, v četrto po vsi ostali. — Mezdni sistem deli mezde na osnove, na osebni draginjski dodatek in bo družinski dodatek. Zadnji dodatek velja samo za delavce, ki imajo deco pod 14 leti, ter samo za tri otroke. Glasom pravilnika o mirovnini imajo pravico do mirovnine delavci in delavke šele po 15 službenih letih. Po tem roku in če izpolnijo še ostale zakonsko pvedpisane pogoje, prejemajo 50 odstotkov dnevne plače. Nato narašča mi-rovntna za vsako leto za 2 odstotka. Odredbe o ponovnem zdravniškem pregledu so uničene. Odpravnina se odpravlja. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, se poboljša gmotni položaj delavstva samo za par dinarjev dnevno. Pravilniki so že izdelani. Potrebno je samo še, da jih finančni minister odobri. S temi pravilniki prenehajo vse odredbe dosedanjih zakonov, ki so se nanašale na monopolno delavstvo v poedinih krajih. Oblačilna stroka. f Gašper Jagodič. De 22. januarja t. 1. smo »premili ob lepi udeležbi našega starega prijatelja, sodruga m člana Gašperja Jagodič-a k večnemu počitku. Ranjki sodrug je bil 26 let član dvoje stanovske organizacije in 8 let njen blagajnik, ki je zvesto opravljal svojo dolžnost. Obenem je bil s. Jagodič soustanovitelj Produktivne zadruge krojačev v Mariboru, v kateri je aktivno sodeloval do svoje smrti. Le 4 dni je trajala njegova mučna bolezen, kateri je podlegel. Ranjki je zapustil žalujočo ženo in mladoletno hčerko, ki hoče obupati iz žalosti za skrbnim očetom. Podružnica krojačev v Mariboru je v mesecu novembru 1923 imela mezdno gibanje. Dosegli so 10 odstotkov porišita. Tvrdka Starčke se je proti našim zahtevam uprla. Izbruhnila je stavka in smo več kakor 8 tednov vztrajali. To tvrdko bojkotiramo, dokler naše tarife ne pri pozna. Krojaški pomočniki v Mariboru »o imeli oktobra i. 1. mezdno gibanj** katero se je končalo z mimo rešitvijo; dobili so 10 odstotkov povišanja na celotne plače. Le tvrdka Starekel ni hotela na to pogodbo pristati in je že obstoječo pogodbo prelomila in hotela vpeljati delo na kos. Ker organizacija na to ni pristala, so sodrugi (6 po številu) 1. novembra stopili v stavko. Tvrdki pa s* je posrečilo pridobiti si izmed teh dva stavkolomca Ivan Slik (mutec) in Štel-eer Franc, kateri gode po gostilnah. — Opozarjamo vsa društva, da se njegovega goden ja izogibajo. Tvrdki so priskočili na pomoč tudi mali mojstri: Mihalič, Lešnik in Završnik. Ti bi najraje organizacijo razbili in • so za krumirstvo akoj pripravljeni. Sami nimajo dela in odjedajo delo še organizi ranim pomočnikom pri velikih tvrdkah. Naj noba-den organizirani sodrug ne išče dek pri teh krumirjih. Nadalje si je tvrdka pridobila za krumirje tudi nekega orožnika Antoliča, ki je zagrabil za stavko-lomstvo in pa konfekeionarja Ules-a. — Sodrugi, izogibajte se teh individujev in strnite svoje vrste tesno v vaši organizaciji, ker le v nji je vaša moč. — Odbor. Nameščenci. Izredni občni zbor Društva nameščencev avtonomnih socialnih zavodov za obvezno zavarovanje in zaščito delavstva v Ljubljani se bo vršil na zahtevo večine članstva dne 2. februarja t. 1. ob 9. uri v dvorani restavracije pri »Levu« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajni-lea; 4. likvidacija društva in pristop k »Savezu privatnih namještenika«; 5. Slučajnosti. Delegate s pooblastili ostalih članov na račun društvene blagajno pošljejo: Logatec-Vrhnika 1, Jeseniee-Tržič 1, Kranj 1, Kamnik 1, Novomeeto 1, Kočevje 1, Krško 1, M. Sobota-Gor. Radgona 1, Ptuj-Konjice 1, Soštanj-Slo-venjgradec 1, Maribor 1, Celje 1, Zagorje 1. Bližnjim članom se priporoča, d« se v kolikor mogoče velikem številu udeleže na lastne Btroške, ker je zadeva velevažna. Udeležba ljubljanskih Planov je obvezna. Po občnem zbora in likvidaciji gor. društva se bo vrši) takoj ustanovni občni zbor Sekeije nameščencev socialnega zavarovanja »Saveaa privatnih nameščencev« v Ljubljani. — odbor. Ustanovni občni zbor društva ‘Save/. privatnih namještenika. sekcija namještenika socialnih zavoda v Ljubljani, se bo vršil dne 2. februarja t 1. ob flori v dvorani restavracije pri »Levu« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odhorn; 2. volitev odbora; 3. slučajnosti. — Pripravljalni odbor. Živilska stroka. Podružnic« pekovskih pomočnik«r v Ljubljani ima svoj i^ni letni občni zbor v nedeljo dne 3. februarja t. L ob 9. uri dopoldne v prostorih restavracije pri »Zlatorogu«. Podružnica pivovarjev v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 27. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavskega doma na Ruški cesti 4. Maribor. Osrednje društvo živilskih delavcev, podružnica pekovskih pomočnikov v Mariboru sklicuje za dne 10. februarja 1924 ob 9. uri dopoldne, Bvoj redni letni občni zlx>r v društvenem lokalu pri »Zlatem konju«. Dolžnost vsakega člana ‘je, da se občnega zbora gotovo udeleži. — Odbor. Tekstilna stroka. Maribor. Mnogo je po vojni novlli tovarn tn človek bi mislil, da bi moralo biti zn delavce dovolj dela. Toda vse se je predrugačilo. Mesto moža je vstopila žena v tovarno in je delala od jutra do večera, mož pa se je vojskoval za ljubi kapitalizem. Ko je prišel mož domov, pa ni dobil dela, vkjub temu. da je vse obletal. Bil je brez posla. — V zadnjih letih so gradili v Mariboru dve precej veliki tkalnici in tovarno pramenov in trakov. V vseh tovarnah je zaposlenih do sedaj približno 900 delavk In 50 delavcev. To je mala pomoč za brezposelne ženske. Zaslužek v teh to- Nate organizacije. >D K fc A Y 1 Cc KMAM ». varnah pa je škandalozen. Ob nastop« imajo delavk« tako malo plačo, da imajo sploh premalo za hrano. Poznaj« pa ni nič boljše. Seveda je vse akord, »die Leute miissen was leisten, dann werden sie auch was verdieneu«, pravijo gospodje mojstri, ki prislužijo do 5000 Din mesečno samo zato, da naše ljudstvo šikanirajo. Najhujše je to pri »Metri«. Tam je neki mojsterček, čisto Ornega kalibra, iz Bavarskega doma. Popreje se je prilizoval pri delavcih in I« pravil, da je ou hud rdečkar in d« ne more trpeti, da bi se delavcu slabo godilo. Obljubil je, da bo tako dobro plačili, da bodo vsi zadovoljni. Tedaj je bil gospodič še čisto suh. Mislili smo. da ima jetiko. Samo da bi ga kdo videl koliko je od začetka pojedel, ko je prišel v Maribor. Po pol kg sira, klobaso za klobaso in še in še. Včasih je rekel: »Ihr miisst von uns essen lernen !< Kmalu je postal debelejši. Obraz se mu jo pričel svetiti, kakor kakemu fajmo-čtru. Tedaj je pa ob enem tudi obrnil oet proti delavcem. Plače niso bile več tako mastne kakor je obetal. Če je prosil kdo za povišanje je ia piček hudo nasprotoval in trdil, da ne gre, da bi delavec toliko zaslužil. Od kraja je mislil delavcem, ki so imeli na uro po Din 4 zaslužek reducirati na Din 1.25 na uro. Seveda tega ni mogel, ker so mu vsi stopili na noge. — Najbolj hud je ta ubogi mojsterček na zaupnike. Te bi rad spravil na cesto, pa jih ne more. Kljub temu, da jih hodi veduo k ravnatelju denuncirat. Večkrat se skoro vsak teden po dvakrat napije tako, da sploh hoditi ne more in se zaletava po tovarniškem dvorišču. Najbolj ga peče organizacija. Napravil jc že vse korake, da bi jo razbil. Predpisovati je mislil, kaj bi se lahko na shodih govorilo in kaj ne. Kljub temu se ga pa ne bomo ustrašili. Organizirali se bomo po naši moči in ustanovili močno organizacijo. Naša organizacija mora biti res organizacija, ki bo zmožna za boj. V njej bodo našli vsi delavci, brez razlike vere in političnega preprifiaja svoj prostor. Samo tega se morajo vsi člani zavedati, da so res delavci. ^elezniiarji. Kriza ▼ Udruženju jugoslovanskih im-leaničarj ©▼. Iz vrst dosedanjih pristašev Udruže-nja jugoslovanskih železničarjev dobivamo poročila, iz katerih posnemamo, da se nahajajo nekatere slovenske organizacije tega udruženja v popolnem razsulu. Po veliki železničarski stavki se priključil marsikak železničar, ki je prišel do prepričanja, da vodi Makuc-Zorgova taktika v vedno nove neuspehe, drugi skrajnosti in šel med narodne železničarje, ki bo zatrjevali takrat v enonter, da so tudi oni socialisti. Resnici na ljubo moramo priznati, da je bila takrat ta organizacija po nekod v resnici še dokaj prepojena s socialističnim duhom. Zdaj pa jo je zavila nenadoma v čisto druge vode. To se poskusa sicer tajiti, — utajiti pa se ne bo dalo. Gospod Deržič je stopil v ozko zvezo z radikalci in drugimi kapitalističnimi gospodi okrog >Narodnega Dnevnika«. On sicer zatrjuje, da je zato še vedno socialist. Mi pa pravimo: Lep socialist je to, ki hoče spraviti volka in ovco v lepi slogi v en hlev in pravimo, da bo tu eden gotovo prikrajšan, ker volk ni bil še nikdar sit. kosa pa cela. Še v ožjo bratovščino z direkcijami in ministrstvom saobračaja je stopilo glavno vodstvo Udruženja. In ni čuda, doli na jugu 90 tirali železničarje kakor ugnano čredo v naročje režimu in radikalni stranici. Ti izkoriščajo zase colo L druženje in ga vodijo tako, da ,ie vse zavedne železničarje sram. Zato je prišlo v Udruženju že do cele revolucije. Odstopiti je moralo vse centralno vodstvo. Nekateri mislijo, da 1)0 sedaj bolje, — mi pa smo drugega mnenja. Ogenj iti voda ne gresta skupaj- Mi rabimo eno socialistično strokovno orgauizacijo, ki mora biti velik«i in obsegati vse železničarje in nameščence in eno malo, v kateri bodo gospod mi- nister, njegovi direktorji in drugi priganjači. iu j« jasno ko oeja dan. Vsi, ki to cuate, ne obotavljajte se, napravite energičen korak, pomagajte, da uo tega pnde. Vi lunM; Uoizni nobenih ozirov nap ram nikomur, izdali so vas tisti, ki so vam obljubljali socializem, potem pa so vas prodali bankam iu vladi. 'laki izdajalci ne zaslužijo zvestobe. Maribor. (Oženje r delavnicah.j »Jugoslovanski Železničar* priporoča, naj bi se mariborske delavnic« temeljito prečistile, iz nje naj bi se izčistili, po njegovem, vsi dobri delavci, zato pa naj bi se zaposlili v njih sami zvezamki priganjači. Drugega pomena njegove večne tožbe v zapostavljanju zvezarjev ne morejo imeti. Mi, ki v delavnicah delamo, vemo, da je ravno narobe. Zve-zarji se kar po rokah nosijo, tudi, če nič ne znajo. Drugi pa se imamo boriti z večnimi šikanami. Le to nas še drži po koncu, da smo dobri delavci. Ker mora v sate o vodstvo delavnice računati, ne samo s čiščenjem, ampak tudi s tem, da se kaj producira, se ne more ravnati popolnoma po zvezarskem receptu. Od tod ta jeza. Ljubljana. (Delavnica Južne železnice.) Mi smo brez vsake organizacije. Politika radikalno-komunističnili fra-zerjev je pri nas docela skrahirala. Mi smo siti fraz do grla in si želimo solidne organizacije, leakor so si jo znale ohraniti druge stroke, predvsem kovinarji. Seveda »o zapustili prestani boji za seboj tako razsulo, da bo težko na novo začeti. Vendar se je zbralo nekaj mož, ki se bodo lotili te težke naloge. Celje. (Naši zvezarji v precepu.) — Naši zvezarji so se zvezali v Celju z demokrati in so dali celjskemu mestu podžupana v osebi dičnega gospoda Žabkarja, ki mu želimo vse dobro. Zato se nam naravnost smili, da ga je spravil Deržič v tak precep. Deržič se udeležuje vojske med demokrati in radikali v drugem taboru. Iz nekdanjih narodnih socialcev so postale pomožne čete kapitalističnih strank, ki se same proti sebi bori,jo. Vsako kraljestvo pa, ki je razklano in samo proti sebi v boju - bo razdejano. To se bo tudi celjskim zveza r jem zgodilo. V kratkem se še oglasimo in bomo kaj več povodali. ludjija. Vedno hujša reakcija odpira železničarjem tudi pri nas oči. Oni a« vračajo polagoma v svojo staro organizacijo, v svoj Savez. Stara sloga nam je veliko koristila, zato se med indjijskimi železničarji zopet oživlja stari duh bratstva in sloge. Odžagano Todstre. Svoj čas smo poročali, da je predalo vodstvo Udruženja ministrstvu resolucijo, v kateri se izreka g. ministru saobračaja zahvala za zasluge, ki si jih je dobil z železničarsko pragmatike. To je bil tudi železničarjem, ki so v tem Udruženju, prehud poper. Predsednik centralnega odbora gospod Svetozar Popovič in podpredsednik g. Mlhajlo Nikolič so podali ostavk« na svoji mesti, ker se nista strinjala z ostalimi člani »glede taktike in vodstva organizacije«. Nam se zdi prav, da je Udruženje svoje generale izgube vendarle enimiI odžagalo. Dvomimo pa, da bo prišlo, kaj boljšega za njimi. Začasni dolarski zbornici t Ljubija ni. Na skupščini podružnice Saveza v Mariboru, ki -se je vršila 5. jan. 1924 je osvojilo strojno osobje sledečo resolucijo, ki jo je poslala uprava Saveza preko delavske zbornice v Ljubljani na ta-mošnjo železniško direkcijo: 1. Strojno osobje konstatlra, da en del tega osobja še vedno ni dobil zimske obleke (kožuhov) in ker se nahajamo v teku največje zime, zahtevajo, da se potrebna obleka akoj izda. 2. Cest se dogaja, da se v mariborski kurilnici osobje ne izplačuje na prvega v mesecu, ali preje, temveč po nekoliko dni kasneje. Vsled tega ima tfSobje težave pri svojih upnikih, ki zahtevajo na prvega vsak svoje in apelira, da se vršijo izplačila redno na prvega ali pred prvim, aleo bi bila ta dan nedelja ali praznik. 3. Mašinsko osobje protestira proti neopravičenim iu visokim globam, ki se zadnji čas vedno bolj prakticirajo.. '4. Mašinsko osobje mariborske iju-rllnice trpi vsled tga, ker se mora \ypo- edinih turnusih takoj vračati z krajnih postaj, ter se tako lahko dogodi, da znaša njegova siučba tudi po Iti do 20 ur nepretrgoma. Zato prosijo, da se uvede zopet hišna rezerva, kakor je bila prej upeljana. o. Strojno osobje ponavlja svojo staro upravičeno zahtevo, da bi se turnusi ne sestavljala brez zaupnikov, ki bi imenovali v vsaki kurilnici samo osobje. Izkustvo je dokazalo, da so taki turnusi bili vedno aajbolji, ker so odgovarjali potrebam službe, kakor tudi željam vseh zalntersiranih. Die nachsten Aufgabcn. Nach der Belebung der Organisatioueu m den Hauptzentern, wird unser Augenwerk aui die nachste Umgebung zu riebten sein. Einst war der JEinilus* Maribors im ganzen Draugebiet zu spiiren. Meute vermissen vir in viclitigen Zentre der Umgebung die einst so rege organisa-orische Tatigkeit. Was macht Pragersko? Wir \vissen viele dortigen Uenos-sen zu sehiitzen und hoffen, dass wir bald werden berichtigen kttnnen, dass auch do rt die Organisation mit fris.heu Kriltten an die Arbeit geht. vestnik »Svobode**. Pripravljalni odbor za III. Vsede- larski zlet je pričel z delovanjem. Da bo pa mogel ta odbor res svoje delo prav izvršiti, mora imeti dovelj sredstev. Zato je centralni odbor >Svobode< sklenil, da mora vsaka podružnica najkasneje do konca marca prirediti kako prireditev, katere čisti dobiček pripade v korist zletnemu fondu. Vrste teh prireditev v ta namen je naznaniti tekom februarja v mesečnih izkazih centrali. Oficielno glasilo, dokler nimamo svojega glasila, je strokovni list »Delavec«! Dopisi. HRASTNIK. V nedeljo, dne 20. jan. so je vršil pri nas velik rudarski shod, ki je bil tako sijajno obiskan, kakor že dolga leta ne. Dvorana v Delavskem domu je bila nabito polna. Na shodu je poročal predsednik Strokovne komisije s. Svetek. Vsi smo imeli občutek, da gremo boljšim časom nasproti. Organizacije se zopet dvigajo. Vsi rudarji se zavedamo, da so prvi temelji za boljše čase zopet podani. Kričači, ki so nam obljubljali nebesa na zemlji, prinesli pa pekel, — so končno veljavno doigrali. STO RK PRI CELJU. Shod rudarjev tvrdke Rudnik & Plaž v Štorah se je vršil v nedeljo 27. t. m., ki ga je sklical načelnik 11. rudarske skupine Ivan Veigušt. Hlapčevski duh štorovskih rudarjev j« pa povzročil, da je bilo na shodu le nekaj m da rje v. Večina jih je pa ostala doma pri večernicah in pri kartah. Kot govornik je nastopil s. Leskovšek iz Celja, kateri je temeljito obrazložil položaj delavstva posebno pa rudarjev. Naglašal je, da so radarji v Tedenski pregled. Ljubljana, 28. januarja 1924. Morje je komunikacijsko sredstvo, ki v prvi vrsti služi mednarodnemu prometu, še davno ni bilo cest, ki so po morski gladini že križarili nekretni čolniči prvotnih narodov, nato spretne ladje Feničanov, ki so bili v starem veku znani kot najboljši mornarji, dalje Grki in Rimljani. Znana je silovita tekma med Rimom in severno afriško naselbino Kartagov, ki se je vršila izključno na morju in v stremljenju zagospodovati nad Sredozemskim morjem. Podlegla je Kartagina, ker ni bila toliko »moderna« kot Rim, ki pa je končno navzlic svoji civilizaciji tudi podlegel mladim »barbarskim« narodom keltskega plemena. Dokler torej sta bila Rim, oziroma njegova naslednica v novejši dobi zgodovine — Italija •— gospodovala nad vodami Sredozemskega morja, je bila faktična moč v njiju rokah. Kasneje pa sta nastopili tudi Anglija in Francija, da ne omenjamo nebogljenih državic, ki so se polagoma nakupičile okoli Sredozemskega morja. Anglija že izdavno trdna na morju, si je kratkomalo vzela Gibraltar in s tem zaprla vrata vsem zunanjim silam v Sredozemlje in Sredomorje. Na- zgodovjni delavskega gibanja najbolj pomembni, ker »o bili prvi, ki so si priborili Sumi delavnik in druge socialne pridobitve. Razlagal je potret>o organizacije, ker drugače ne bo zboljšanja položaja. Po končanem govoru j« pozval s. Vengušt rudarje, da se organizirajo; pokazala pa se je prava strahopetnost navzočih radovednežev, kateri so jo takoj odkurili. Delavci, ki n« pripadajo radarjem, so se zgražali, ko so ta prizor gledali in se med seboj pomenkovali, da so baš rudarji še najzvestejši in najponižnejši hlapci gosp. Hruškarja v Štorah. V njihovi pasji pokorščini in strahopetnosti se poslužujejo le svojih tradicij »Gltlck auf«. MOSTE. V zadnjem času so se razmere v naši kemični k varni nekolik > zboljšale, to pa le na odločen odpor nas samih na podlagi pi •testne u-s-cucije, katera je bila soglasno sprejeta na zadnjem občnem zboru. Po intervenciji zaupnikov naše organizacije in obrata izvršeni pri ravnateljstvu tovarne so sporna vprašanja ugodno rešena. Bolj razumljivo, da je teror, ki je v zadnjem času zavladal na voljo nekaterih gospodov in zlasti našega obratovodja ponehal. Za koliko časa, bomo videli. Mi delavci v tovarni pa ostanemo kot do sedaj pri svojem delu previdni, tožni, trezni in marljivi. In ne zaupajmo več našim gospodom, toliko manj pa še našemu obratovodju, ki potom svoje prvovrstne hinavščine še vedno čaka na svojo zaželjeno žrtev. Več ustmeno! GUŠTANJ. Letošnja zima pri nas n« Koroškem gotovo ni manj stroga kakor ona v Sibiriji. (Ta je pa prehuda. Ui\) Razlika je le v tem, da imajo v Sibiriji temu primerno zgrajene in kurjene hiše. V naši tovarni pa imamo strugamo, v kateri je sicer uiuogo dima, zato pa tem manj toplote. V sosednji kovačnici tako hranijo z ogljem, da nalagajo na ogenj drugo kurivo, ki povzroča silno veliko dima. In ta dim odhaja direktno v strugamo. V tem hudem mrazu pa v strugami ni mogoče odpreti oken in či-tatelji si bodo znali predstavljati, ko delamo cel dan v taki atmosferi. Povrh imamo pa v naši prostorni strugami 1« dve peči, ki grejeta komaj en meter na okoli, dočim delavci pri svojih strojih prezebajo, kakor psi. Zlasti v pondeljek, ko se preko nedelje delavnica popolnoma ohladi in ko se delavci nekoliko privadijo na gorkoto, ki jo zavžijejo od domače peči, je v strugami nevzdržno. Pred vojno je bila v strugami parnu kurjava, ali vojna je naučila tudi našo tovarno štediti in danes je ta parna kurjava neporabljiva. ker so skoro vm cevi popokale. Vprašanje pa nastaja, če se sme štediti na račun delavčevih ozeblin. G. ravnatelj naj nekoliko premisli naš položaj in naj potem »tori svojo — dolžnost. to so »e Italijani obrnili na zapad Afrike, v kolikor niso svojih ljudi pošiljali kot zidarje po Srednji Evropi, predvsem po ozemljih sedanje Jugoslavije. Tam jih usoda ni bila srečna, ker so jih Francozi > prijateljsko« vun vrgli. Na iztoku so Italijane nabili Abesinci; nato smo pa prišli mi uboga žrtev, ki se zovemo Jugoslovani in ki bomo menda izplača- li dan (v staro slovenščini se to pravi davek) za vse naše predhodnike, s katerimi je imela Italija opraviti. Italija bi pa rada še drugje kaj dobila. Najprimernejša tla zanjo so vsekakor v Južni Ameriki, ker so Zedinjene države zaposlene s homatijami ,v Mehiki in kjer bodo Italijani skušali obmažiti svoje nove »zaveznike« Špa»-ce. ki dele z Italijani isto ulogo v zgodovini, to je. da so v odkritem boju vw-dno tepeni. Da bo stvar izglodala čim pompozneje, odpotuje v Južno Ameriko italijanski prestolonaslednik. Ali bo kaj opravil, ali ne, bomo videli. Gotovo pa se bo čuval hoditi pot pokojnega, v Queretaru ustreljenega Maksimilijana. Pri svojih novih zaveznikih — Špancih se 'je Italija opekla takoj prvi pot. šlo je za Tanger v Severni Afriki. Italija je menila priti s špansko pomočjo tudi takole do kakšne interesne sferice, pa ji je Francija izpodnesla tla. Došlo Razgled po svetu. *ra*n i. *D I k A T 1 C< Delavska zakonodaja v nail državi. Halog* dekv&dh xaap&ikov jh vobfcs. delovati za gospodarskih* 60& alnih in kulturnih interesov pomožnega osobjja, katerega /.astopoiki «o 7JAHti ?* imajo delavski wu»i>mki prnvico <*>-deiovuti pri sktapftttju kolektivnih po godb med podjetniki (a delavci in 6fcr-beti m to, da sa delovne pogodbe, bodisi kolektivne, bodisi individualne točno izpolnjujejo, dalja posredovati v ali vobče v sporih, izvirajočih iz službenega razmerja, nadzorovati in paziti m to, da se zakoni in odredbe glede delovnega časa, zdravja, življjenja iw socialnega zavarovanj« delavstva strogo izvajajo, sporočati podjetniku želje in zahteve pomožnega osobja, paziti v podjetju na red in diseiplino ter končno obveščati in podpimti pristojno inšpekcijo dela o vseh zadevah, ki se ičejo uporabljanja zakonov in odredb o zaščiti delavcev. Delavski zaupniki s« vatijo z stepo-*iednjim, tajnim gtasovan|em po kandidatnih listah in v zmtelu navodil, ki (ib da^e minlslm z» »odalno politiko. Za, te volitve mieiniu ministrstvo ob Hren pravilnik, ki predpisuje najmanjše podrobnosti /& volitve. Pravilnik že ni objaviSeu in bi bilo najbolje, da se *ploh ue raaglesi. Vobče ue spada ta določba v zakon, h« manj pa $e potreben poseben pravilnik; oboje je uepo-trebno varištvo nad delavstvom, ki si je doslej volilo in si bo tud' v bodoč« na čisto enostaven način in brez posebnih stroskov najboljše može za svoj« zaupnike, ker je to v njega lastnem interesu. Za akivuo volivuo pravico predpisuje zakon 18 let starosti in zaposlen j« v podjetju ob času volitev, pasivno votivno pravico pa imajo vsi polnoletni Ln pismeni volivci obojnega spola, ki uživajo državljanske pravice in so zaposleni v podjetju. Mandat delavskih zaupnikov traja teto dui. a te vilo zaupnikov s« ravna po številu delavcev v dotičnem podjetju, in sicer voli: I, do 20 delavcev enega zaupnika: £. od 21 do 50 delavcev največ tri; S. od 31 do 101) delavcev največ Štiri: 4. od K)! do 150 delavcev največ pet; 5. od 151. do 450 delavcev največ šest; 6. ako j« več, uego 451 delavcev, roti vsakih nadaljnlh 50 delavcev po •nga zaupnika, toda skupaj ne smejo oikoti voliti več, nego 16 zaupnikov. Delavski zaupniki morajo poročati koncem vsakega tefa pristojni inšpekciji dela o svojem delovanju. Delodajalci ne smejo odpuščali niti preganjati zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja dolžnosti po odredbah zakonov. Delavske legitimacij«. Zakou o zaščiti delavcev odpravlja dosedanje >delavske knjižice« za pomožno osobje podjetij, za katere velja la zakon in uvaja m bsJuuaio >detavskt legitimaerje*. Za ostalo delavstvo, zlasti dninavje, veljajo š« nadalje statv clclav ik« knjižice; prav tako veljaj0 w» go-.-(podtt raiu* ia ijižne aii gospodiusk« po- 3« vedno > poKelsk« knjižice«. ki jib jvredpisujei oziralo in sodbo poiulilo. Kaj če bi vložil tožbo kak delavec in bi v njej zahteval vsy tisle odtegljaje, s kate-im> so si vojni ^.tkiilanti iiagromadili svoja ogromna premoženja v med in povojni djbi in ua ljudski lakoti graiui in večali -iv >ja posestva" Sodišče bi naj-brže radi slabo podprtih računov tožbo delavca zavrnilo. V Imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.; Izdajatelj: Prane Svetek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs. Tlaka tiskarna Makeo Hrovatin. Na Svečnico zvečer priredi UDR v Ljubljani družabni večer s plesom. Prireditev se vrSi v veliki dvorani MESTNEGA DOMA ob 19. url zvečer. Kdor hoče užiti par Vesčllh uric med našo proletarsko mladino, naj ne manjka 1 Kritika je potrebna, če je poštena iu ima dober namen. Iz hudobnosti pa ne more nikdar priti nič dobrega. Indllskl nasrobnl spomenik III. *•!, 31. |an. KINO TIVOLI 1 Usedelauski zlet v UuUjDni! Tvrdka Peter Capuder Ljubljana, Vidovdanska cesta 2 priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot ludl posamezne dale za U. O. R. — Vse telovadne potrebStfnet majce,, telovadne hlače, Celje, dalje za moški ] in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenikel Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R. Kino jLjiiMjnnsKi fluor". Kadar država nima denarja. 30. In 31. |an. Čftajte In razširjajte najboljši strokovni list »Delavec". Imaš ti solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce ? Uporabljaj Elza obrazno pomado! AH 2eliš Imeti lep vrat, obraz in roke? Uporabljaj E’za obrazno pomado! Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi in vetru? Uporabijo] Elza lillino-mlečno milo! Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto In zdravo? UporabUoJ Elza IHJJno-mlečco milo? Ali tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost? Uporabljaj Elza pomado za rast las? Ali želiš bujne mehke in lepe lase? UporabUoJ Elza pomado za rast ias! Ali hočeš biti In ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden ? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Pellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi: To Je ono pravo I Zena i milijoni. v 3 delih. Od 31. Jan do 10. febr. KINO MATICU 2 velika porcelanasta lončka Elza-obraz-ne pomade 25 dinar; 2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 dinar; 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 40 dinarjev. Različno : Lilijno mleko 10 Din ; brko-maz 4 dinarje; najfinejši Hega-puder Dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 25 Din; najfinejši zobni prašek »Hega« v patent-do-zah 15 Din; puder za dame v vrečicah 4 Din ; zobni prašek v škatljah 4 Din, v vrečicah po 3 Din ; sachet (dišava) za perilo 4 dinarje; šampon za lase 2 50 Din; rumenilo za obraz 12 pismov 20 Din; najfinejše Barfeme od 20 Din dalje; cvet za lase 25 lin; Elza-katranovo milo 6 Din. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebaj računa. Na te cene se računa še 5°/o doplatka. Naročilna pisma adresirati: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Elzatrg št. 334 Hrvatsko. % sprejmemo takoj v naši tovarni kovinskih izdelkov. — Ponudbe naj Interesenti pošiljajo z mezdnimi pogoji na HENRIKA ŠTOLZA Sinovi, NOVI SAD. '■» ♦rmnrmrv RAKCU Min HED TRHJEM se lahko smatra MILO .GAZELA* ki po svoji nedoseglji- vi kakovosti prekaša vse druge proizvode. Bellt tisti In varuje trpežnoef perila! i ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta Jtev. 5 sprejema hranilne vloge na tekoči račun In na knjilice: (»rasti po dogovoru. Bančne posla izvršuje najkulantneje. DelnlSkl kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska Številka 367.