Slovenci ljubilo svojega Skola
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožtnan je srejšnji tedeo praznoval svoj god i» 50 letui-o. To priliko so porabila Jtaloliška društva, a na posebno slovesen način poudarijo svojo leomajno zvestobo in vdanost katoliški Cerkvi n svojemu cerkvenemu vladiki. Škofov god je raznovala vsa ljubljanska škofija in vsi ver-iki. V soboto zvečer so po vseh farah ljubljan-ke škofije ubrano prltrkovali zvonovi, pri ne-leljskili mašah pa so se svojega škofa spo-ninjali vsi duhovni i pri cerkvenih govorih, rerniki pa v molitvah in pri svetem obhajilu.
V	soboto 11. marca dopoldne se je škofu za god poklonila ljubljanska duhovščina. V imenu stolnega kapitlja jo nagovoril knezoško« 'a generalni vikar Igu. Nadrah, ki je z lepo primero pokazal, k„!io naše ljudstvo spoštuje svoje dušne astirje. Ird.m vez spoštovanja in ljubezni pa druži tudi slovensko duhovščino š svojim škofom.
V	soboto zvečer so pevci glasbenega dru-Itva »Ljubljane« priredili škofu lepo podokni-». Zapeli so: »Bodi zdrava domovina«, koro-5ko »Kje so Uste stezice: in pesem »Na pla-line, na planine«. Med petjem zadnje pesmice je prišel Prevzvišeni med pevce in jim potem, ko so odpeli, nagovoril: »Prav prisrčna Vam hvala za pozornost in pevski pozdrav. Izbrali ste najlepše, s čemer ste me mogli razveseliti: poleg domoljubne in koroške pesmi tudi pesem o planinah. Planiue so zdaj, ko sem tu, le zgolj želja. Naj se izpolni, kar želite in kar ste peli v svoji.pesmi, namreč: Bog daj vse, kar naš narod potrebuje!« Škofa je navdušeno pozdravljala poleg pevcev tudi množica na dvorišču škofije.
Glavna slovesnost škofovega 50 letnega jubileja pa se izvršila v nedeljo, 12. marca v ljubljanski stolnici in potem v škofijskem dvorcu. Ob 10 dopoldne je daroval škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci vseh gg. kanonikov I slovesno pontifikalno mašo pri kateri je pel na koru pomnožen stolri pevski zbor, in je sode ovala tudi vojaška godba. Stolnica je bila natlačeno polna vernikov, ki so prihiteli tudi >z raznih krtjev dežele. Pred oltarjem so se zbrale ljubljanske Marijine družbe in kongre-gacije s svojimi zastavami, v ospredju cerkve je stal tudi polnoštevilen zbor naših katoliških ptaresin ter zastopnikov katoliškega dijaštva, i vsrn ostala cerkev pa je bila do zadnjega ko-( Ka »»Polnjena z ljubljanskimi verniki.
škofijskem dvor-
Po maši je bil sprejem . PrišP [ Katoliške
f tr.	----"m*'» ul.
v incencijevih konferenc, Marijinih družb, cer-
'	so zastopniki posameznih odborov
e akcije, mnogoštvevilne deputacije
k-, onih kongregacij, pa tudi-zastopniki drugih katoliških stanovskih, karitativnih, humanitarnih, kulturnih organizacij in ustanov. Najprej je škofu za god čestital v imenu škofijskega odbora K A predsednik dr. Miha Krek, potem pa mu je v imenu akademskih katoliških organizacij ler v imenu katoliških starešin izročil predsednik Akademske zveze, g. akademik Lo-žar lepo vezano knjigo s posvetilno spomenico ter s podpisi vseh katoliških starešin. Škofu so ob tej priliki izročili tudi več šopkov rdečih nageljnov. Škof se je v lepem govoru zahvalil vsem zbranim, poudarjajoč, da ga zlasti vesele duhovni darovi, ki jih je z vseh strani škofije za svoj god prejel od svojih vernikov. To vse seveda ne velja toliko njemu kot osebi, marveč -'sokemu poslanstvu Cerkve, ki je Utelešeno
v škofovi osebi, i udi za naprej naj verniki molijo za svojo Cerkev in posebej tudi za duhovnike. Molitev naj nas krepi in utrjuje v hudih časih, v bojih in viharjih, ki divjajo nad Cerkvijo in duhovniki. Prepričani bodimo, <!« se brez božje volje nič ne zgodi, da so tudi viharji potrebni, da očistijo deblo nevrednega sadja in suhih vej. Nato je škof vsem zbranim podelil svoj škofovski blagoslov. Sprejem v škofijskem dvorcu je trajal dobro uro ter je bil končan s tem, dt. jt množica zapela himno »Povsod Boga«. Škof se je z vsemi navzočnivni prijazno razgovarjal ter jih vzpodbujal k vztrajnemu boju za zmago katoliških idej.
Popoldne so se v ljubljanskih cerkvah, ki so bile prepolne vernikov, vršile pobožoosti z,a ljubljenega nadpastdrja Tudi po celi deželi so se verniki na najdostojnejši način spominjali svojega nadpasttrja.'
Velika naloga slovanskega kmeta
V »Koroškem Slovencu« smo čitali te dni zanimiv članek sledeče vsebine:
Pred desetletji veliki svet ni vedel, kam bi s kmetom in kmetijstvom. Liberalnemu svetu in njegovemu kapitalističnemu gospodarskemu načinu ni nikakor prijala svoje-vrstnost naivnega kmečkega ljudstva in posebnost njegovéga gospodarstva. Trgovec, obrtnik, uradnik in delavec so se priučili ra-čunarskega gledanja življenja in gospodarjenja, tovarna in trgovina sta se sprijaznili s posebnostmi novodobnega gospodarstva, ki je prineslo nove postave gledanja v številkah, statistiki in knjigovodstvu in si zastavilo cilj najvišjega profita pri najnižjih stroških. Zemlja in njeno ljudstvo sta se novemu gledanju življenja in gospodarjenja protivili in zoper-stavili. Nakar so izrekli zastopniki modernega kapitalističnega gospodarstva svojo kruto sodbo nad kmetijstvom : Kmetijstvo je oviro na-daljnemu modernemu napredku in zato nima več pravice do obstoja in državne zaščite. Ameriške in ruske žitne zakladnice bodo vršile nalogo prehranjevanja človeštva boljše in cenejše od teh borih kmetičev v posameznih državah. To je bilo v glavnem mnenje sveta pred par desetletji.
Prišlo pa je drugače kot si je človeštvo zasnovalo. Načrt je prekrižal zastoj modernega gospodarstva. Svet je zašel v slepo ulico in ne ve več izhoda. Počasi se začenjajo pogledi zopet obračati na nekoč tako preziranega in osmešenega kmeta, vedno bolj raste ugled držav in narodov, ki zbog večine kmečkega prebivalstva niso nekoč mogli slediti hitremu koraku modernega napredka. Zakaj?
Kriza je nekaka preizkušnja trpežnosti in solidnosti dosedanjega človeškega dela in človeških ustanov. V dobi gospodarske konjunkture rastejo podjetja — industrijska, trgovska ir. finančna — kot gobe po dežju. Ko pa nastopi gospodarska suša, začne hirati in propadati vse, kar nima v sebi dovolj odporne sile in dovolj življenjske zmožnosti. Danes propadajo številne banke, fabrike in trgovine, ker so bi i o postavljene na nesolidna tla. Razvoj bodočnosti se vidi: Vse, kar ni bilo zgra-jenn na večnih življenjskih in gospodarskih zakonih, bo propadlo. Kar je v svetu pristnega in zdravega, bo kljubovalo bolezni sodobnega nereda in mizerije. Proces razkroja se da sicer vzdrževati umetnim potom s carinskimi zidovi in državnimi podporami, bolečine sodobne bolezni se da ublažiti, kratkovidno pa bi bilo gledanje, da bodo hladila in obkladki ustavili notranjo krizo velikega organizma vsega človeštva.
Tudi kmetom danes ni dobro in treba je cele kmečke duše in vse njene odporne 3ile, da se vzdrži na površju in v zdravju. Večkratno zmanjšani dohodek, porast izdatkov i® javnih dajatev zahteva od kmeta preokret proč od modernega gledanja življenja in gospodarjenja nekmečkega ljudstva. Je prav, da so kmeta učili vrednotiti kmečko delo v denarju, še bolj prav pa jo, da si je ohranil svoje še neprimerno višje pojmovanje dela in njegove vrednosti. Da je videl v delu kos življenjskega cilja in smisla. Na dobri poti je oni gospodar, ki ue išče v svojem delu toliko profit kot pa življenjsko možnost. Prav jc, da se je učilo kmetiško ljudstvo i^računovali
vrednost kmečke posesti in zemljo v denarju, ve I .olj prav pa je, da si je gospodar ohrani) svoje ataro spoštovat)je do zemlje, ki radodarna plača vsak trud in vsako delo. Kmet,
j, i ira veže /. njegovo zemljo ueomajena zvestoba, /.more danes marsikako žrtev za svojo /eni I jo. Je prav, flit so krnela učili večje udobnosti življenju, a boljši je, da si je ohranil še staro svojo skromnost in preprostost, ki ia daues edini držita na površju.
Slika konzervativnega, v zemljo ukoreninjenega, iz tisočletne zgodovine porojenega kmeta, ki je ohranil v sebi dovolj odporne rite pioti sodobni bolezni! Slika slovanskega kmeta, ki je z nezaupanjem motril ves vstajajoči in razširjajoči se modernizem življenja in gospodarjenja v skriti bojazni za -voje lepše gledanje sveta! Nočem raniti zemlje, jo dejal bolgarski kmet in osla! raje pri svojem lesenem plugu v strahu, da bi sicer izgubil še svojo skromnost in pošteno gledanje. Hrvaški kmet se je krčevito oklepal svojega kmečke-
RAZGLE
ga sveta, miselnosti, pesmi in noše. V ruskem kmetu pa je nakopičenega toliko zdravja, da lahko prevzame nase tudi ^o bdj.šev zma m ga bo vedel nekoč obrniti v dobrobit človeštva Kot iiajsolidnejši se je izkazal poljski kmet, ki kljub neznosnim gospodarskim razmeram ni omagal. Gospodarska kriza na slovanskem vzhodu je neprimerno hujša, cene nižje, dohodki manjši, a slovanski kmet vztraja pogumno na svoji zemlji. Medtem ko se zahodnega kmeta vzdržuje kljub boljšim raz-meram le še umetnim potoni, ostaja slovanski vzhod (tudi brez državne zaščite in podpore) neupogljiv in življenjsko močan.
Kot pred dva tisoč leti: Množica je zrla v kraljeve palače in razkošna mesta ter odtod pričakovala Od.rešenika. On pa se je uarodil v skromnem hieven neznatnega kraja. Morda je tudi slovanskemu kmetu kos odrešeniške naloge, da nanese ubogemu človeštvu novega življenjskega veselja in poguma!
Zopet se zemlja irese
V	noči od Hi. na 11 marec 1033 je zadela južno Kaliforniji,, lepo ameriško deželo velika potresna nesreča. Potres je bil posebno •ile,i v Lougbeaeliu, kjer jo ostalo celih suino iur trdnih zgradil. Vse bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci. Operacije se težko v rše, ker se neprestano tresejo operacijske mize i d novih sunkov. Ljudje tekajo sem in kakor iz uma. Predsednik Roosevelt je .odi--di!, da inora vojaštvo in mornarica z vsemi močmi pomagati prizadetemu prebivalstvu.
V	bolnišnici v los Angelesu je tolikšen naval ranjencev, da jih pride na uro po 700. Več kot 6000 ranjencev niso moste sprejeti iii.lnišnice vsled prenapolnjeno.-!i.
V San I ■■tint se je podrla električna centrala, pri čeiner je izgubilo življenje preko dvesto oseb. Ogenj je «ije! tudi dva velika pe-I rclej.sk si Rv.enarja. Mesto I.ongheaeli je ta-i;or«'!<».i popolnoma porušeno. Od 6200 hiš je večina v razvalinah. Porušen« so tudi vse tr-•. »ko hišo v (.' mptpiiu in politehnična šola pri Sv. Ani. — V ranem jutru istega dne so opazili na obali Malte, otoka v Sredozemskem morju čuden pojav : mer je se je namreč tie-i-adoma odtrgalo od Oliale, tako da so je pre-. j daleč v morie |ir,kazalo za nekaj trenutkov morsko dno.
Zadnji dni so -e tudi drugod pojavljali močni potresni sunki.
Katoliška cerkev
s Zbirka za katoliško vseučilišče. V Italiji so leta 1932. zbrali za katoliško vseučilišče v Mil .um nad 3 milijone lir ali v ne: cm denarju »ad 10 milijonov dinarjev. Vzlic težki krizi je torij zbirka prinesla lepe uspehe in pokazala navdušenje italijanskih katoličanov .a svojo katoliško univerzo
Italija
s Drobiž. V Istri sc je vse preubi mio. Italijani so napravili popolnoma novo asfaltirano cesto z Reke v Trst, ki je 10 metrov široka. Iz Rečic do Sapjan gre po drugem terenu kot dozdaj. V Podgradu delajo tri velike vojašnice pod narodnim domom. V bližini so napravili tudi velik rezervoar. V Rečicah delajo skladišča. Na hruševski gmajni, v gozdu proti Poljanam so napravili celo vas (20 hiš), za vojaške zaloge. Iz Vodic proti Obrovu delaio velik vodovod, ki bo šel še dalje na Podgräd in menda celo do Klane. Iz Obrova bodo v kratkem pričeli graditi novo cesto na Pregarje in na cesto Trst—Bistrica. Obenem so žc napeljali elektriko iz Bistrice v Podgrad in jo napeljujejo v Obrovo. V kratkem začnejo graditi železnico tik ceste Šapjane-Herpelje. Ljudje :. veda dob-"o vedo, zakaj vse te naprave Na .'72 lir denarne kazni je bil obsojen Ivan Remec iz v.a-ujela na Krasu. Orožniki so našli pri njem 7 litrov žganja; ni pa imel za to potrebnega do-
smatrajo za -sveto madžarsko zemljo, ki so» zasedli kleti sovražniki. Ka šolskih izletff igrajo vojake in vojnt že osemletni otßw .Madžarska raz|«»!aKa z nad tiO.OOO vojaki. džarski železničarji so podrejeni vojaški oft sti. V nekaterih obmejnih mestih so zgraje« ogromne podzemske utrd.<e, v katerih je ^ vorjena velikanska množina streljiva. Madžar ska pripravlja vstajo ua Hivaškem. Hrvaški čejo odcepiti Jugoslaviji in tako izkazati uslticn italijanskemu fašizmu. Ko bi bila Jugoslavi razbita, bi Italija ne imela pr"ti sebi -ef sj|, ki jo sedaj zadržuje, da se ne vrže proti E ranciji! V razbitju Jugoslavije je bilo namenjeno hir-tcnberško orožje, \ isti namen je poslal.-. ^ na Madžarsko vojaška letala, ki so, kakor znano letela v višini 6000 m. Svoj članek je zaključil Narodi Evrope, bodite budni! Peklenski kotd madžarskih protirevolucionarjev ie ognjigt vojne v liviopi.
Grčija
voijcnja. Dominik Gorkič, star 30 . let, iz Sp. Vrtojbe, je našel granato in jo skušal odpreti, da bi potem prodal razstrelivo. Granata je nenadoma eksplodirala iu železni koščki so ga zadeli v obraz, izgubil bo po vsej verjenosti obe očesi - Te dni jc obiskal Gorico in Trst vojaški, škof Angelo Bartolomasi..- - Pri avtomobilski nesreči pri Razdrtem jc našla smrt 40 letna Terezija, iz .--t. Vida pri Vip.avi
ladjarska
s Kako se pripravljajo na vojno. Nek soci-jahstični pisatelj je priobčil v dunajski Arbeiterzeitung« zanimive vesti o pripravah Madžarske na vojno. Tam stoji: Smatram za dolžnost opozoriti evropsko- javnost na Rudiinpešto, ker je tam ognjišče nove evropske vojne. Ljudstvo «e po načrtu pripravlja na vojno. Otroci se v šoli uce peti samo o vojni. Cisto slovaške župnije
BANKA BARUCH
15 sta« itìÉaye?^ pam
Odprem IU denar v loaoslavit«
najin trejo ,n po najboljšem dnevtìen. I urzu
Vi-ši vse bančne ,iosle oajku.anlaeje. lJoštni uradi v Belgiji, iranciji. Uotandiji in Luksem i P'°iiln "" -- ^kivuerÄ: !
PÄÄ« !
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice.
s Mouarhist je sestavil vlado: Pri zadhjjh volitvah V grški parlament je propadal repu-blikanec Veniželos in je zmagala stranka na-rodilih rtioiiarliistóv. General Plastiras, ki mu monarhistična zmaga ni bila všeč, je poizkušal uvesti vojno diktaturo, vendar pn ni uspel, ker mu ni šla vojska, oziroma večina generalov na roko vpoštevajoč volje večine naroda. Vlado je sedaj sestavil monarhistični voditelj Caldani s pomočjo generala Kondilisa.
Ukrajina
s To in ono. Osrednja vlada holiševife države šteje 611 članov, od tega >«) Rusov. 62 Ukrajincev, 18 Belorusov in 16 Armena», Dočim pride en č!an vlade že na 300.000 Reso« dobi enega člana šele pol milijona Ukrajine«, kar gotovo ni pravično. — 2000 ukrajinskih •intelegentov so izgnali boljševiki v Sibirijo ta to samo enega mesta iz Kameneta Podoljšfega Koliko pa še od drugod! V pregnanstvo so morali zato, ker so bili zvesti sinovi svojejs ukrajinskega naroda. — Društvo ukrajinski učiteljev na Gornici v češkoslovaški republiki je vložilo ugovor na najvišje sodišče, kur češka vlada ui dovolila, da bi se njih stanovsko društvo imenovalo ukrajinsko. ;— Razstava ukrajinskih slikarjev, ki je bila pretekli mesec v Berlinu, je prav dobro uspela.
Poljska
s Dijaški nemiri se mencia vrse v u-ijauali manjšem obsegu po vsem svetu. Tako se upirajo poljski študenti proti nameravanemu zakonskemu predlogu, s katerim hoče vlada ukiniti avtonomijo visokih šol. Na vseh poljskih univerzah so začeli študentje šUajkali in prirejati pro testne obhode, pri katerih je prišlo do fo><® spopadov s policijo. Na varšavski politehniki so dijaH zazidali vsa vrata in so oblasti morale pot Mi zidarje, ki so zopet omogočile prestop v univerzitetno poslopje.
Amerika
s Neizbežnost socialnega preokrelJ- V zborovanju Zveze katoliške dijaške mladine v Združenih državah je bil zasnovan podroben načrt mladih križarjev za socijalne pravice v severnoameriških državah, kjer je pojm sod; jajjrost povsem tuj. Prva točka tega gibanja, » se naslanja na socijalne nauke papeževih okrožni r, nnsrlnša vzgojo delodajalca in delavca, j* icrc je treh i .--le prepričati, kako krivičeni je K*-pitalizem. To je treba tem bolj, ker amerišK"
Stev. 11.
(uiuigiior, pridat Tomo Zupan, starosta slovenske (duhovščine, jc obhajal (ine 14. marca «edemde set-fiiico mašnistva. Bog ohrani mil. gospoda želer.o-mašnika še mnogo let!
lljudstvo ni naklonjeno socijalnim vprašanjem: aj je vendar slehernega ameriškega delavca lideal - da postane kapitalist, kakor sc malone Ivsi dosedanji kapitalisti Združenih držav bili mekoč navadni delavci. Na tem velikem zborovanju je bilo zastopanih 47 katoliških univerz fin visokih šol iz držav vzhodno od reke Miš-tsissipi. Podobno zborovanje je bilo kesneje skli-icano za države, ki leže zapadno od Mississipija, jv Kaliforniji. A končno jc bilo sklicano zboro-! vanje v Washingtonu na katoliškem vseučilišču. j'?.a geslo je bil vzet eden od sedmih blagrov: tBlagor siromašnim. Na vse ljudstvo je bil poslan proglas, ki se takole končuje: Socijalni preokret je neizbežen potreben je in mora priti. Preprečimo, da ne bo nastopil v isti obliki kakor v Sovjetski Rusiji... .
Orodne novice
Pri volitvah v pruski deželni zbor je dobila nemška Hitlerjeva vluda od 430 poslancev 230.
Vse tuje novinarje je nemška vlada ob zadnjih volitvah izgnala.
382 milijonov neomoženih je na vsem svetu. Sovjeti pravijo, da bodo napram Nemčiji poostrili svojo politiko, če Hitler takoj ne preneha s preganjanjem komunistov.
Chikaški župan Černiak, ki ji bil zadet pri napadu mesto Roosevelta, je umrl.
Okrog 2 in pol milijarde mark znašajo obveznosti sovjetov za razna naročila.
10 ribičev je bilo taljenih v boju z 200 kg [težkim kitom blizu ital. Palerma.
83. rojstri dan je obhajal pretekli teden češkoslovaški državni predsednik Masaryk. Živijo!
20.000 ljudi so sežgali v praškem krema-toriju v zadnjih desetih letih.
Dva japonska dijaka sta izvršila karakiri
(samomor s prerezanjem trebuha) zaradi predolgega zavlačevanja izstopa Japonske iz Zveze narodov.
Velik potres je bil te dni v Kaliforniji.
Največje orgle sveta izgotavljajo za dvorano Gregorlja XIII. v Rimu.
35 uradnikov kmetijskega ministrstva so ruski boljševiki obsodili na smrt in >odbo takoj izvršili.
Razšel se jc avstrijski parlament; vlada je zabrenkala absolutistične strune.
Avtonomijo nemških dežel so razbili hitler-jevci, ki so zac. i s luuto gonjo proti vsem svojim nasprotnikom.
Romunski listi trdijo, da v Romuniji ni tako hudo, kot poroča inozemsko časopisje.
80 delavcev je bila ubitih, nad 100 pa težko ranjenih pri eksploziji v kitajskem Sau-gaju.
Strahovito neurje je divjalo 25. februarja nad vso Anglijo.
499.390 volivcev med njimi 282.727 žensk je v španskem Madridu.
Japonci so že zasedli nekatere kraje v kitajski pokrajini Džebol
3 milijarde frankov so doslej dobili brezposelni v Franciji.
Za esperanto sta se izjavila dva vodilna japonska državnika gg. Hidežiro Nagata, župan mesta Tokio in Jukio Ozaki, bivši japonski minister.
10% znižanje parlamentarnih dnevnic je
odobril — francoski senat.
Svetovna kriza ne bo rešena, dokler se ne doseže sodelovanje vseh narodov, je izja\il francoski predsednik vlade.
Zanimiv poskus
Iz kmetijsko-strokovnega lista »Der Pionier- posnemamo: Neka kmečka občina v nemškem Württembergu si je privoščila zanimiv triletni poizkus, da potom zadružne organizacije in skupnega sodelovanja vseli kmetov odpravi vse gospodarske težkoče, s katerimi se inora boriti posamezna kmetija. Kmetje te vasi sedaj skupno obdelujejo zemljo, meje poedinih parcel med ob« tavanjem odpadejo, zadruga si je nabavila traktor in obdeluje z njim vse polje. Posamezna poljska dela, katerih s traktorjem ni mogoče izvršiti, so izvedli gospodarji v raz- ' merju do velikosti svojega posestva. Način ob- i delave mora biti .-,evt enoten in izgleda takole: ; 1: okopavinc (Hackfrucht); krompir. 2. ozimina; i 3. poletno žito; 4 detelja; 5. ozimina; 6. poletno žito (oves). Žitna semena so izbirali enotno za vse polje in siccr tista, ki so bila kraju naibolj primerna. Vse kmetije so uvedle knjigovodstvo in na podlagi teh se je videlo ob koncu poizkusa, aa se ta način kmetijstva obnese tembolj, čim manj ima kmetija konjev. Na najboljšem je bil gospodar, ki je gospodaril samo s kravami in brez konja: traktor mu je odvzel težko konjsko delo, lažje dele pa je lahko izvršil s kravami. V tretjem letu tega zanimivega noizkusa so kmetje odprodali že 10 konjev. Vseh na poizkusu soudeleženih kmetij je bilo osem. Namesto konjev so si kmetije nabavile krave. Tudi vnovčenje kmetijskega pridelka se je izvedlo zadružnim potom. V poizkusu pa so zajeli še gospodinjsko delo: vas je dobila skupno pekarno, pralnico, napravo za konserviranje mesa, kopalnico itd. Nemški strokovni list pripominja, da se s tem poizkusom nikakor ni hotelo uvesti komunističnega kmetijskega načina, marveč pomagati kmetu in kmetici pri delu, izboljšati kmetijsko proizvodnjo, zvišati dohodke in olepšati kmečko življenje. Z dosedanjimi uspehi tega poizkusa so kmetje prav zadovoljni in nameravajo ohraniti zadružne naprave tudi po tem. — Kaj naj porečemo k temu poizkusu? Nedvomno kaže v malem velike dobrote zadružnega vzajemnega delovanja kmetov ene vasi in ene občine. Vprašanje je le, koliko kmetov bi | se našlo v drugih vaseh pripravljenih za enak poizkus

Za slovensko vseučilišče
Vidimo, da kulturna zgradba nobenega evropskega naroda ni popolna, dokler ili dosegel svoje univerze.
Vemo, da nam kraljevina Jugoslavija, ki nam je takoj po osvobojenju naklonila vseučilišče, v dobi svetovne gospodarske krize pri najboljši velji ne more prispevati za naše prosvetne zavode toliko, kolikor bi bilo potreba.
Pomnino, da sfno Slovenci pred svetovno vojno ustvarili in vzdrževali vse svoje najvažnejše in najdražje ustanove iz lastnih moči.
V	svesti smo si, da ta slovenski idealizem v današnjih časih ni upadel, in se zanašamo, da bo tuoi v bodoče čuval z enako vnemo vse, kar je razvil velikega invisokega. Z ničemer ne moremo lepše in dostojneje dokazati, da smo res narod duha, vreden bodočnosti, nego z dejansko ljubeznijo do svojih kulturnih institucij, katerih najvišja je in katerih najdražja nam bodi ljubljanska univerza kralja Aleksandra I.
Da se v vseh plasteh našega naroda učvrsti in ohrani misel na duševne vrednote, zavest o pomenu obstoja, razvoja in spopolnitve slovenske univerze v Ljubljani, ki jo okronaj ustanovitev Akdemije znanosti in umetnosti kot znamenje naše duševne zrelosti, naše žive kulturne volje, kot poroštvo za naš nepretrgani napredek, kot temelj našega narodnega ponosa, se ie ustanovil v Ljubljani vseučiliški odbor, naslednik nekdanjega vseučiliškega odseka.
Upamo, da bo narod sprejel njegova načela za svoja in z vsem razumevanjem in vso gorečnostjo podpiral njegovo delo za ohranitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 4. marca 1933.
Za vseučiliški odbor: (Sledi 44 podpisov.)
KAJ JE NOVEGA
Dr. Korošec in dr. Maček pred sodiščem
I/ Belgrad« jwiroéajo, da so pripeljali v preiskovalni zapor sodišču za varstvo države v Belgradu dr. Vladimira Mačka, voditelja bivše Hrvatske kmečke stranke. Oblože n je po čl. 3 ziik. o zaščiti države. Hidi /oper dr. Antona Korošca, ki prebiva
sedaj v Vin jaiki banji, se je priče o sodno
zasliševanje zaradi zločin-d va po cl. J zak. o zaščiti države. Ko jc bil dr. Korošec zaslišan. je preiskovalnemu - Miku >zja72-: da nn vprašanju, ki mu jili bo stavilo sodišče, sploh m' bo odgovarjal.
Osebne vesti
d Slovenci nn petu v Mitrovico. iz belgraj-»kega policijskega zapora so bili zvečer dne 6. marca 1033 z vlakom prepeljani v zapore kraljevega sodnega siola v Srenisko Mitrovico bivši narodni poslanec Janez Brodar, Jernej Vombergar, Franc Grilc, Vinko Kos, Josip Loboda. Tomaž Ogrin, Peter Cerar. Alojzij Ilija. župnik Matija Skerbec in Franc Gregorin.
d Gospod župnik Janko Barlo izjavlja. Ljubljanski škofijski list št. 2, z dne 2. marca 19311 objavlja naslednjo izjavo: »Podpisani Janko Harle, /.upnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, sein v svojem pismu na prevzvišenega guspoda l;m toškofa dr, Gregorija Rozmana osumil g. M-ilija fkerbca, župnika v Krai ju, da me je hot' 1 dne '22. maja 1932. lc .i v Šenčurju izpeljali na polje z namenom, du bi me fantje tam pobili. Prepričal sem se, da je ta moja obdolži lev popolnoma brez vsake podlage in jo zaradi lega preklicujem in obžalujem. V Ljubljani, dne 6. decembra 1932. Janko Barle, s. r.. župnik.«
d 70 letnico rojstva je praznoval g. Martin Sušnik, tesarski in krovski mojster v Ljubljani. Je mož močnih živcev , /.akaj še pred kratkem je razobesil zastavo na vrhu zvonika cerkve sv. Jakoba v Ljubljani. l!og ga živi!
d Za sodnika priiivncga sodišča v Ljubljani >ta imenovana gg. dr. Milko Kranjc in Leopold Vičar.
d Upokojeni so sledeči prolestirji klasične gimnazije v Ljubljani: dr. Kari Capuder, Andrej Prebil in Ernest Tome.
d Za ravnatelja meščauske šole na Jesenicah je imenovan g. La jo vir Albin, ravnatelj prav take šole v I ržiču.
Francelj: Joi! Kako ma skrbi ta denar! Janez: Zakaj pa?
Francelj: Doma ga imam. V strahu sem zanj. Janez: Naloži ga kot jaz pri posojilnici na Sutni.
Denar bo varen in še obrestonosen. Ako boš pa kai rabil, novo vlogo ti bodo tudi izplačali.
Domače novice
•d Okrog kmetskega tlema. Nadaljujemo s presajanjem drevja. Hruške in jabolka škropimo /. 10 arhorinom, čošjilie-. bre>k\( nt marelice pa ■ • do 8' . če je drevje pokril«, z lišaji. škropilno s Teolmklovo l»t»zjs Pri jju-j jenjti uporabljamo na 1"0 I gnojnicr I kg -u-I perfosfala. Pri mladih dn>.rsih gnejirno površino, kolikor jo olist i-a dre.x-na krona. Breskev ne gnojimo >: gnojnico. se lahk" p<>-suše. — Rez nadaljuje trn ' Z r-.mtim les in varčujemo. Vse pira, ,itc delt- nitri-:» ptr-'-bimo koreninic Rigolanje in grobanje dokončujemo. Pripravimo stroje in or.-idje. Pozor na mlada vina! Pretakanj.- -n pred I nslkem dovršili. Sedaj pretakamo kislejše ■. a Prazno posodo zažveplamo.-Vino zalivamo. — Ko se zemlja osuši, pričnemo z brananjem travnikov. Pograbimo jeseni raztresen gnoj. Za krompir in koruzo je že čas. da podorjetno hlevski gnoj. — Piščeta naj ne dobe 36 ur nobene hrane. Ne samo, da je ne potrebujejo, celo škoduje jim lahko. Prva dva dni je najvažnejše loploia. Začetna hrana naj bodo posušene kruhove drobtine, razmočene v vod' ali mleku. Piščeta naj imajo vedno čisto vodo. Da vode ne skalijo, jo damo v skled«, nad katero poveznemo lončen okrašen lonec, da piščeta lahko dobe vodo skozi okrašena mesta. Proti driski je dober kuhan, zdrobljen rix. Na en kg mehke brane 15 gramov soli. Dobro je, da dobe piščeta večkrat zdrobljeno lesno oglje. Mehko hrano pripravljamo sproti. Po
Kadi« gie i? «nirinan e fiotem mino te (onutie s'cvwska
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v llub'jani, nasproti glavnega kolodvora
zavaruje : požar, vlom. nettijodo. lamstvo, sleklo, avtomobile, zvonov.. življenja na vso možne načine inposmrtnin-ko zavarovanje .Karitas
Pojasnila dajejo zastopniki ki so v vsaki fari, ali elavna pisarna v Ljubljani. Miklošičeva cest» št. 19
Radio
od 16. do i;, marca 1933
Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne • esti _ 13.00 Cas, plošče, borza — 17.50 Salonski kvintet - 22.00 Cas. poročila -- četrtek. 16. marca: 18.30 Italijanščina — 19.00 Korist rastlinstva _ 19.30 Pogovor s poslušalci - 20.00 Prenos «ipere iz Ljubljane --- Petek, 17. marca: llra ,fl-W> Kino, časopis, otrok
—	18.30 Literarna ura — 19.00 Francoščina — 19.30 Usnovni pojmi geologije — 20.00 Prenos iz Varšave _ Sobota, 18. marca: 18.30 Angleščina _ 19.00 Bolezenske podpore — 19.30 lz zgodovine filozifije - 20.00 Prenos akademije maturantov tehn. srednje šole - 21.00 Samospev. gdč. Rudolfove _ 21.35 Salonski kvintet
—	Nedelja, 19. marca: 7.30 živinoreja - 8.00 Nasveti za lino'ovnW - r.,5 Gimnastika -
8.43 Poroči a - 9.00 V, i ,ko predavanje - 9.30 l nuios cerkvene glasbe 10.00 Energija in energijsko gospodarstvo 10.3(1 Moderne «ntcii reklame - U.oo Salonski kvitet - I'00 Cns piosce -15.15 Plošče - 16.00 Prcno koncerta gor. sokolske /upe iz Kranja - • 20.00 V gleda-
,o^eoiUxrj- priz"' - 20.45 Salonski kvintet
-	22.t» Piosce - Ponedeljek, 20. ninna: lato Esperanto - I'J.OO Srbohrvaščina - 19 30 Zdravstvena ura - 20.00 Prenos i/ Za gre b„ . Torek.
-	19.00 Polhov gradeč _ 19.30 lunnki dannš. njega casa - 20.00 Glasbeno predavanje -
SrSr°!l»a g'asba - ?'jil>»iki t iatet
varni ' V^J^* ~ ^	-
CUt/lfafMMljl
petih tednih piščance krmimo kot odrašča, kokoši. Dobro rejeno ptsče tehta pri 2 nto?e. cih 200, pri 3 mesecih ">00, pri 5 mesecih |n 1000 gramov. — Kaj pa češpljeve nasade? All smo jih že pregledali, očedili, razredčili, prekopali in poguojili? Ali smo kai ukrenili proli škodljivcem, zlasti kaparju, ki grozi, da nam uniči vse nuše siivse nasade? Zgani c se sadje-rejci vsaj ob 12. uri!
d Velike letališče nameravajo napravili na gmajni med Mostami in Devico Marijo v Po-ljti. Kmetje ,iosestniki so tatovo vneti za napredek, vendar bi bilo k> vii.no, če ne 9x>do dobili za svet primernih en. Najboljše bi S» bilo, da bi se jim dal drug enakovreden sv(| v zameno.
d Deset .'"t ie obstoja rusko zdravilišče» Vurbergti. T«topi ouietijene dobe si: je lu zdta-preko 2000 ljudi. N.t zavodu so sedaj siedi èi zdravniki: dr. Okolokulak. dr. Karpati» dr. Bauman, d Potovalna kmetijska ran tava iz lic-lgra-liti pojde sedaj na Hrvatsko, nato pa obišče tudi več, slovenskih ob železnici ležečih krajev. Vsa razstava je ntiiin-ščeua v železniških vozovih.
IGNACIJ NAROBE, TAIJETNIK,
GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (PRI LEVU|.
d Okrog 350.000 .Slovencev te je udeležilo v preteklem letu raznih prosvetnih prireditev, d Dekletom, ki prihajajo iskat v mest»
službo, svetujemo: Ce nimate stanov anja, ali pa ne veste, kje je, vprašajte, kje je kolodvorska misijonska poslaja. Te so skoraj na takem večjem kolodvoru. Kakor hitro pa ras začne ogovarjati kakšeu človek, pa naj ho fiw oblečen ali pa razcapan, mu priselite eno okoli ušes in j*>kli"ite stražnika.
d Pazite pri nakupu raznih potrebščin tudi na to, da Vam trgovec ne zavije blaga v papir, ki se Vam studi. Za pošteno plačilo se sme zahtevati ta obzirnost do stalnega odjctnala d Romanje na Trsat. Na mnoga vprašanja če bo tudi letos običajno romanje na Trsat, sporeda romarski odbor, da bo letos romanje zopet o Binkoštih, kakor prva leta, toda le, cc ü priglasi zadosti udeležencev. Binkoštno soboto bo vozil posebni romarski vlak nn Sušttk (Trsat) in v nedeljo zopet nazaj. Izkaznice za polovično voznino z vlakom in brezplačno vožnjo z ladjo po morju na otok Krk bodo po 40 Din. Da bo mogoče vse pravočasno urediti, naj se vsakdo, ki sc namerava romanja udeležiti, čimprej pojavi na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
d Prepovedan časopis. Minister za notranje zadeve je prepovedal uvažali v Jugoslavijo največji slovaški katoliški dnevnik »Slovak«, ki izhaja v Bratislavi.
d Dohto ponarejene srebrnike po 50 DI' so zasledili v Novem Sadu.
d Zločinec .Tože Lombar je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen v dosmrtno ječo.
Mati seveda tudi pride! Ce se oglasi nenadoma goni v hiši, kjer imajo numi zeliti» se ili 1 rel>a materi več opravičevati. Zdaj ni nam-I« ver 1(1, ,-il,. prem ncnnih rok in nobene po« V pralnici, ki se tako zoprno zaje v obleko » lu.se. Mati pust i ila N hichtov Uudion sani pere, lil mati tudi ve. da opiuvi obilica kisiko™ mehurčkov tlelo zanjo. Ti poskrbe. da je If' lilo ue samo belo kal.or sneg, ampak da je ct tudi tekoj v kotlu obeljeno — brez njene P»' moči. Tako se zdaj res lahko družini posveh -tudi kadni ima želite
Med brati Hrvati
d Poglobitev pristaniška na Babii. Prišla-
išče na Kabu bodo te dni popravili. Ravna-eljstvo morskega podjetja je namreč razpisalo ražbo za popravilo ir. bodo stroški znašal! oli 100.000 Din, ki so že zagotovljeni v pro-ačumi. Odstranjenih bo kakih 5 metrov luko-rana, dno luke pa poglobljeno, tako da bo ogel pristati v Rabu tudi novi veliki parnik Jugoslavija«.
d 10 milijonov iobfckovih rastlin bodo le-, -s zasadili v Hercegovini.
d Ostavko je bila podala splitska občinska uprava, a je na željo pristojnih oblasti odstop jreklicala.
d 300.000 Din primanjkljaja je imel lani )krožni urad za zavar. delavcev v Osjeku.
d Ko so se cigani izselili. V bližini Motta rja je stanovala v neki naravni votlini delj Basa večja družba ciganov. Te dni so se cigani Izselili iz votline in par minui zatem sé je velina zrušila.
d Slabo izgledate... To vpraianje je brez-Ivo.nuo alitai U vw»k izmed nas. Navadno taka praianja niso prijetna nikomur, ker vsakdo teli. Ja dobro izgleda. Vzroki so različni, kot skrbi, lalo.it, največkrat pa bolezen. Na dnevnem redu taka vpraianja posebno sedaj, ko bladno vreme
Eiovzroča razna praMajenja, hripo, rtv»» itd. Takih adležnih vpraianj in, kar i« i« varneje, tudi bo-»zni se pa lahko obvarujete, ako pravočasno vza-lete nekoliko Aspirin tablet Beyer«, ki vselej otovo pomagajo.
Iz naše prestolice
d Srbska kraljevska akademija mauosti je imela oni dan letni sestanek v Belgradu. Navzoč je bil tadi Ju-aijevski odposlanec g. general Ječmesič,
d V svrin, d^oefive eaeteoga be po Donavi m ae pričela v smisla pakta Male antante pegajn»»« m«d češkoslovaško, Bu-imunijo in Jii^štvijo Vsa tri države imajo 1810.512 ton rečnega brodovja in sicer Jugoslavija 356.927 ton, Romunija 196.279 ton In (CeškoslovaSka 78.80« ton.
d Kaj vse je pri «a« Se nwgeSe. ob-Jčinski stražniki v. Peč! so dobili te dni nalog, luaj «otSčejo deklico Šu^irijo Stsbanr^o, ki sr [je zdravila v tamkajši ii bolnišnici, pa je bilo Itreba plačati bolniške stroške. Dolgo časa so [jo iskali zastonj. Končno ho jo našli v neki napol podrti koči, sedečo pri ognju, poleg nje pa 70 letnega občinskega konjača, prav za prav čistilca stranišč, cigana Mustafa Safcana. Pri zasliševanju Je prišla na dan strašna tragedija mlade deklice, kl «vi sedaj v največji b », omožena z onemoglim in za vsako dolo sposobnim starcem. Pred dvema letoma, ko -v» bila Sučurlja stara 11 let, jO je njen oče pognal od hiSe, češ da preveč bodi po ulicah, Pomeje P je spet vzel nazaj, pa jo kmalu predal Mustafl ca ženo, Mustafa je plačal zanjo vse [»voje Imetje: eno kozo in 200 SI. Mustata je
svojo mlado ženo odpeljal v Peč in tam živel z njo v največji bedi. Šučurija pravi, da ]e morala iti z Mustafo, ker bi jo sicer njen oče ubil.
d Nav način mednarodne trgovine sc vedno bolj udomačuje v Evropi. Države si uvoženega blaga ne plačujejo več z denarjem, marveč z drugim blagom. V načrtu ju taka pogodba med Jugoslavijo iti Nemčijo. Jugoslavija bi izvažala poljske pridelke, živino, konopljo iu hmelj, zato pa dobavljala iz Nemčije industrijske izdelke, razne stroje itd.
d Uvedbo ženske policije v varstve nravnosti so zahtevale na zadnjem zborovanju v Belgradu tudi jugoslovanske žene.
d Zakonski načrt o pobijanju korupcije v javni službi je vložil senator Ilidžanovič. Prav tako bi bil potreben zakon o pobijanju draginje/
d Breipogodbeno trgovsko razmerje med Jugoslavijo in Nemčijo je nastalo, ker ni lio'.elo nemško odposlanstvo skleniti novega trgovskega sporazuma, dokler ne pokažejo nemške volitve, kakšna bo siner nemške trgovinske politike.
Dr. Fran Knifi«: Šmarniee Marije Pomočnice. Prazno je človekovo prizadevanje brez božjega blagoslova, brez božje pomoči, brez božjega sodelovanja. O tem je bil don Bosko sam docela prepričan, zato se je imenoval le orodje v rokah božjih. Njega se je liog po svoji deviški materi Mariji poslužil, ii a j;-- ?. njeno pomočjo ustvaril prav iz nič toliko naprav, da so se čudili celo njegovi najbližji. O tem Marijinem sodelovanju in prmnnogokrat prav čudežnem sodelovanju nam pripovedujejo žšmar-nice Marije Pomočnice«. Zanimive so že radi lega ker >ii v njili golih, ampak so te Šmarniee povite v v šopek živili zgledov in čudovite Marijine pomoči. Prepričani smo, da jih bo vsak z zanimanjem prebiral in se bo vnel v ljubezni do velike naše Pomočnico. To pomočnicc potrebujemo poecbno da-ko nastajajo tabo viharni časi za našo sveto varo. — Marija jo- bila skozi stoletja pomočnica kristjanov in tako nani i» tudi zdaj ob težki uri, ko se nam ne obeta nič dobrega. Sezite po knjigi, krepil» vas bo v veri in Muipainju do Marije Pomočnice. — Stanejo pa šmarniee Marije Pomočnico lepo broäirane samo 12 I)iu, lično vezane 18 Din. (Po poŠti 1 Din več.) — Knjiga ima 200 strani.
Nesreče
d Plen ognja so postal» Fondetova gospodarska poslopja v Britofu pri Kranju.
d Velik kesoSee je agturel pos. Antonu Ka-stelcu v Šmarju pri Ljubljaci
ä Poelof p fa T8» imetje j« gorelo posestniku Jožefu StoborUi v Spod Koreni pri Mariboru.
d Čoln st" jr. orevnui. V bližini Bos. Šain-I ca se je pfi oaeb hotel« prepeljati s čolnom « črez Savo. Sredi Veke je Bok* prevrnil Trije 11» se izsili, utonila pa sta «0 letni Marijan Ivaakoviö iE ujegvv 10 letni"sin Marico.
d S8 Hvali se morali pobiti. V Kruškovcu pri Gospiču je peB nekega posestnika stekel. Letal je po vari, skočil skoti okno v neki hlev ter ogrizel osem krav in volov, nato jo dalje
divjal po vasi in ogrizel vse, kar je dosegel z gobcem. Vsega Skupaj je r.a škodo revnih kmetov ogri zel 12 ki a v in volov, 2 kobili, 1 žrebe in 7 ovac. Vse živali so morali takoj pobiti.
d Pri spravljanj« lèsa v gozd« se je smrtno ponesrečil 75 letni posestnik Miklavž Burja iz vasi Znojile.
d Z vojaško puško je ustrelil v Vrhpoljah nad Škofjo Loko graničar Hadičkovič kaplara Radovanoviča, rod /m iz Požarevca. Radičkovič se je zabarikadiral, močan oddelek orožnikov iii|POgraničarjev ga je oblegaì. Gelo » strojnico so streljali nanj. Končno so našli Radičkoviča mrtvega.
d Okrog nečisti. Pri padcu raz avtomobil si je močno pretresel možgane 36 letni delavec Anton Pavšelj v Ljubljani. — Na cesti je padel in si zlomil nogo 85 letni Franc Seme iz Ljubljane. — Stroj je odrezal, kazalec desne roke 38 letnemu ključavničarja Antonu Zupnn-cu v Ljubljani, — Istobuu si je pri padcu zlomil roko 50lelni uradnik Anton GajŠek,— Ko mu je, padla deska na nogo, se je ta zlomila rudarju Glavaču Ivanu v Krtnelju. -- V Za-vrtačah pri Litiji si je zlomil nogo posestiSk Anton Župane. — V' Spodnjih Kosezah pri Kamniku si je zlomil roko 10 letni Mšarjev sin Ignacij Kos. —- Ko je padel z drevesa, si je zlomil nogo 49 letni posestnik Jože! Železuik iz Smartria pri Litiji.
Novi grobovi
V Zagrebu je umrl kanonik g. Ivan Mau-dič. — V Kranju je preminula 65 letna ga. Marija Podrekar roj. Kokalj. — V Ljubljani je odšel ,v večnost želez, upokojenec g. Jože fiaj-ner. — V Kamniku je zapustil solzno dolino želez, uradnik v pok. g. Franc Pregelj. — V Celju so pokopali dijaka g. Joška Zekarja. — Pri Sv. Križu v Ljubljani so djttli v gomilo učiteljico v pok. g. Marijo Svajgar roj. Arko. — V Ljubljani je zapeL mrtvaški zvon policijskemu nadzorniku g. Josipu Podreberšku. — V Ljubljani je umrl Inž. g. Zdenko Skalickv. -- V Zagrebu je preminul g. dr. Leo Lemež. — V Svečini je zapustil solzno dolino posestnik g. Jamšek Jožef. — Na Plujski gori je odšel v večnost 86 letni g. Oojkovič Anton. — V Cren-šovcih v Slov. krajini je umrl tamtfšnji župnik g. Jožef čačič. — V Kosezah pri Ljubljani je preminul posestnik g, Alojzij Zakotnik. — V Ljubljani jo mirno v Gospodu zaspal uradnik pivovarne Union g. Ivan Zore. —- V Ljubljani je odšla v večnost zasebnica ga. Alojzija Botai'. — V Ponikvi so pokopali go. Amalijo Šmi-govc roj. Vrečko, — V Brežicah je »apel mrtvaški zvoa g. Ljubi Upejevi roj. Lipoid, soprogi veletrgoveš. — V Ljubljani so položili v gomilo ga. Josipa Mayerja, biväega lekarnarja. — letoinra je preminul skladiščnik drž. železnice v pok. g. Ignacij Šramel. — Solzno dolino je zapustil 78 letni gostilničar g. Anton Urban-I 61« na Čatežu pod Ztpteeom. — V Mariboru
(P
k revoluciji a« Grške«, Vojaštvo je zaeedlo akademski trg » Alenali, kjer se je odigralo ■»'• Tolar!ia« \a «'ili -e vidi resina Škropilnica. iz katere «o brizgali rodo na vročekrvne delirante
(aldaris. aučelnik moBarhistidnc .;m„«f .j zmagala pri zadnjih volitvah "i poin.x-i',',''.'.3 rala Kondtlisa je « aldo ri* .: ■"■ j'.. !„,{„, M nizelosovrgi! prijatelja generala	i 1
po«t,il sam ministra i predse,Imi |
V-;,ka policijska racija » Berlina. \ Köslinski v. v Berlinu je 300 policijskih uradnikov zaprlo cel blok hiš. nakar eo napravili sistematane hišne P*'' *kave vseh hiš: pred vsem so iskali komuni*
ft a orožja. Tudi po ulici «o mimoidoče preiskavah
I' «'incaniti volitvah i Nemčiji, lako sliko Saj -e je tokrat udeležilo skoro 4ii milijon,, je b lo izredno veliko dela. tembolj v Pnniji
je nudi! 5. maree, zveò-r po vseh voliloicah Strt/ J:'-' br.alstva volitev. Radi tolikega Števila gteonk kjer so SP vršile volitve za državni in deželni ite
Li;ÄÄSÄ £ ÄpdTÄ w'eJelh,vp-101"»«
Je ostal pilot nepoškodovan.
AmtrikL Me solajc bonibe m ^^ ^ ^ ^ ^ dv.gnjtj 9vo.
DOMOUI.B . dne 10. marca 1f«X
|ic zaspal v Gospodu bivši vinski trgovec g. Josip V rabi. — Na Rudniku so pokopali g. Mirka Poljaka. — V Celju je odšla v večnost ga. Marija Urcb roj, Wippel. — V Novem mestu je zapel mrtvtški zvon trgovcu g. Juriju Pičim. — [Istotam je ..apustil solzno dolino g. Ivan Ko-
kljf. _v Ljubljani je odšel v večnost delavec
tobačne tovarne g. Anton Volč Nai počivajo v
I ni j ni!
Hazno
d Absolventom kmetijskih šol! Pripravljalni odbor »Zveze absolventov kmetijskih šol Dravske banovine« sporoča vsem tovarišem absolventom, da so pravila od kr. banske uprave potrjena, in se bo vršil ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 2. aprila 1933. ob 10. uri dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3.
Vabimo Vas, da vsi brez izjeme takoj pristopite kot člani k »Zvezi abs. kmet. šol,« s tein, da pošljete pristopno izjavo in če mogoče tudi članarino pripravljalnemu odboru Pristopna izjava naj vsebuje: ime in priimek, sedanji poklic, natančen naslov s pošto, src/, v kaleri šoli in katerga leta ste dovršili. Pristopno izjavo in članarino pošljite na naslov: Pripravljalni odbor Zveze absolventov kmetijskih šol Dravske banovine, Ljubljana, Tyrseva c. 29. !. Za prijavo zadostuje dopisnica članarino pa pošiljajte, prosimo, za letos potoni poštnih nakaznic, ker položnic še nimamo Članarina za leto 1933. znaša Din 20.
d Vrnil se je v zapore. I/, zaporov belgraj-| skega sodišča je pobegnil pred dnevi 20-letni j Marinko Babič. Bil je ob.ožen, da je v Vrniču j s svojim tovarišem ubil nekega Spasoja Kne-i ževiča. Preiskava ni dognala točno, da bi Spa-isoja on ubil, vendar pa je ugotovila, da Ma-Brinko prav točno ve, kdo ga je, samo da noče T tega povedati. Bil je obsojen na 20 let ječe, I vendar pa sodba še ni pravotnočna. Iz zapora [ je pobegnil naravnost na svoj dom. Čeprav so
G' orožniki ze iskali, vendar se mu je posrečilo, da se je sešel s svojo mlado ženo in s svojo materjo lei da je poljubil svojega otroka.
Nato se je sam vrnil v zapor, priznal svoj beg in povedal, zakaj je pobegnil.
d Poizvedovanje. V jeseni lanskega leta se je poslovil od svoje matere v gostilni Vrščaj v Otovcih pri Črnomlju njen sin Herman Kristan, doma iz občine St. Peter na Krasu, star okoli 20 let, ter se odpravil v svet za zaslužkom. Sedaj se baje nahaja v Sloveniji. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči to njegovi materi Ivani Kristan, ki je prišla iz Srbije in se nahaja sedaj v Ljubljani, Streliška ulica 2, Zavod sv. Marte.
d Trgovce in o liri nike vseh strok, ki iščejo vajence za svoje podjetje, prosimo, da se v slučaju potrebe obrnejo na naše društvo. Imamo namreč okoli 200 ukaželjnih dečkov od 15. do 17. leta eta-rosli, ki nas prosijo, da bi jih namestili v uk. Zlasti imamo veliko prosilcev za trgovino, mesarsko, mizarsko, mehanikarsko, ključavničarsko, fotografsko, hotetolio, krojaško (tudi za šivilje), čevljarsko, brivsko, čnkeslikareko, tesarsko in kolarsko obrt. Mojstri, ki žele vajence tu navedenih strok, zlasti oni, ki jih sprejmejo z vso oskrbo, bodo takoj postrežem. Ii.iamo pa prosta mesta za mlinar-sl;e, torbarske, kovaške, pekovske in dimnikarske vajence in pozivamo starše vajencev na ta mesta. Vse interesente pa prosimo, da prilože znamko za odgovor. - Pišite na naslov: llobrodelno drušivo i Varstvo--, Ljubljana, Tyrseva (Dunajska) cesta 17.
Pojasnilo. Uprava »Vigredi«. nas naproša, da objavimo v našem listu sledeče: Na mnoga došla vprašanja ne more uprava vsem pismeno odgovoriti, zato sporoča na tem mestu, da seveda rade volje dovoljuje tudi polletno plačevanje naročnine, vpoštevajoč sedanje težke čase. Zaradi take bojazni naj bi ne odstopila nobena naročnica! Na nmoga radovedn vprSSanja glede razvoja povesti pa seveda ne more drugega izdati, kakor da se povesti v svoji napetosti prav do konca leta stopnjujejo in, da je prav ta okolnost pridobila »Vigredi« v letoš. njem letu več s!o novih naročnic. Sporoča tudi, da se dobe tudi Se vse letošnje številke in se ni treba bati novim naročnicam, da ne bi imele celotnih
ftfehko ko cvet čisto ko cvet po vsakem pranju
Vedno z
GAZELAi
TERPENTINOMM MILOM
Pere res belo!
povesti. Glede Vigredine priloge pa sporoča, da se ta vsak mesec ravna prav po željah svojih naročnic, ki se s hvalevrednim zanimanjem obračajo na uredništvo in upravo s svojimi željami. Za prihodnji mesec prinese krojna priloga kroje za prvo-obhajaiike. — Vigred stane za vse leto 25 Din, s prilogo 50 Din in se naroča pri upravi, Masary-kova cesta 12, palača Vzajemne zavarovalnioe — Ljubljana.
RAZNO
Nevaren gost. »Times« poroča, da je neki ko-Jonijski uradnik v mestu Vintali na Cejlomi imel \ svojem stanovanju več povabljenih gostov. Med ki »s i lo m je soproga uradnik« ukazala slugi, naj prinese takoj skodelico z mlekom. Ta nalog je razburil vse navzoče, kajti vsi so vedeli, da se mora v sobi nahajati strupena kača. Mleko je za kače vaba, ki se ji ne morejo ustavljati. Vsi so ostali kakor oka-meneli. Ko je sluga postavil posodo z mlekom, je prilezla ogromno kačo klopotača. Ubili so jo takoj, soproga pn je omedlela. Klopotača je ; bila skrita poti stolom [gospodinje iti se je pri-Ičela ovijati okoli njene [noge. Hrabra ženska je ostala mirna iu si s čudovito prisotnostjo dulia rešila življenje.
Zmrznjena živila zaostajajo glede izdatnosti precej za vrednostjo svežih živil. Pregled takšnih živil je •nuiiireč ugotovil, do izginejo iz živil pri zmrznenjii nekatere njihove najvažnejše sestavine.

.ffPli n aditi
f Jerneja Andrejke
Mladostni spomini




Drugi dan zgodaj smo vaje nadaljevali preko Gard-skega jezera, skozi dolino I.edro proti dolini Judikariji. Za dobo teh vaj sein bil za stalno ordonanco pri stotniku Pfifferlingu. Ta služba je bila zelo naporna in težavna, ker je bilo treba hitro prenašati obvestila po visokem in strmem gorovju. Pljuča in srce sta lindo trpela, pri vsem tem pa si moral biti zelo korajžen, previden in odločen. — Nekega dne me pošlje s pismom k bataljonskemu poveljniku; ko se vračam, opazim, da nas hoče sovražnik od strani napasti in v naše. bojne vrste zanesti nered. To .sovražnikovo nakano sem brž sporočil stotniku, ki jo je še o pravem času zavrnil s tem, da je takoj odposlal potrebno moštvo in zamašil z njim nezasedeno, nevarno praznino. Za to obvestilo sem žel slot-nikovo priznanje. Tega priznanja pa se ni veselil naš Bahavnik. Čutil je, da se pojavlja tekmec njegovemu »firenku«, seveda za primer, ko bi bil tekmec ostal pri stotniji in ko bi se ne bil povrnil nazaj v šolo. Helal se je proti meni zelo prijaznega, ludi je govoril vse drugače o vojaških šolali, kakor pred nedavnim. Modroval je: Vojašlše šole niso nič manj potrebne kakor vaje zunaj vojašnice, oboje skupaj nam ustvarja odlične generale in vojskovodje.
Njegovo nadaljnjo modrovanje je ustavilo povelje za nov napad na sovražne postojanke. Zmagovito smo podili nasprotnika nazaj in dospeli do onih krajev, kjer so se borili naši planinski strelci leta 1866 proti četam Garibaldija ter jih po vročem boju na Monte Snello za-
podili nazaj v Benečijo. Opazovali smo posledice teh resničnih bojev, videli razstreljen omet na hišah, ki je bil podoben kozavemu človeku; videli grobove, kjer so sedaj prijatelji in sovražniki skupaj počivali; slišali pripovedovati, kako so se ljudje skrivali po kleteh in bežali v varne gozde in slednjič, kako so Garibaldinci bežali pred oddelki naših planinskih lovcev, ki so bili sestavljeni skoro iz samih mladoletnih fantov in študentov. Tem našim planinskim lovcem je priznalo pozneje avstrijsko ministrstvo tako zvano »vojno kolajno*.
Z njo se je prav moško postavljal (v šoli) Franc Demšar, moj zelo nadarjen sošolec v inomoški kadetnici, ki se je bil kot 15 letni študent udeležil boja na Monte Snello proti Garibaldincem. Skup sva dovršila kadetnico in postala pozneje častnika, a on je odšel že leta 1877 k večni armadi, pokosila ga je jetika, prav tako kakor njegovega brata, poročnika 17. pešpolka.
Ko smo si ogledali do dobra posledice bojev z Gari-baldijem izza leta 1866, smo nadaljevali pot v dolino Ledra in po večdnevnih pohodih dospeli do kraja, kjer se dolina Ledro združuje z dolino Bono. Tukaj in okoli vasi Caudino (beri: Katidlno), se je vnela glavna bitka, v kateri je bil nasprotnik poražen; ker ni smel prestopiti laške meje, se je obrnil na levo in se začel umikati skoz Judikanjo, proti severu. V okolišu Kandine smo en dan počivali ; zelo nam je bil potreben ta počitek, da smo spravili vsaj nekoliko v red obutev, ki je bila v skalah silno trpela. Bili smo prav blizu italijanske meje. Grom nuših topov je privabil tudi več Lahov od onstran meje v naš tabor. Povpraševali so s strahom, je-li morda res, da gremo zopet na nje. Ko srno jim to zanikali, so bili tukoj bolj korajžni, sicer pa so kmalu razumeli, da nam niso dobrodošli, zato so jo drug za drugim odkurlli.
Drugo jutro smo zasledili nasprotnika, ki nas je ie pričakoval v trdno zavarovanih postojankah. Dolgo čas«
Kako se sodi našim izseljencem v Franciji
(Poroči! ) očividca.)
Zanimajo vas podrobnosti o izseljencih ln njihovemu dejanju in nehanju. Kje bivajo, kako jim gre, kako je tam v cerkvenem oziru, ali imajo kaj lastnih društev in podobno.
Podal sem se kot dušni pastir med rojake v tujino, ne da bi količkaj vedel, kam pridem, kje natančno da bivajo naši ljudje, koliko jih je, kakšni so. Še manj mi je bilo znano, kakšni so tam domačini, kako postopajo z našimi, kakšnega značaja so, kakšen jezik govore, katere vere so. Zelo zanimivo je torej bilo pasti tako rekoč z vrha doli med naše izseljence in se med njimi uživeti.
Jesenskega popoldneva proti večeru ),. bilo; dež je narahlo naletaval. Nihče ni vedel za moj prihod in me zato tudi ni nihče pričakoval na kolodvoru. 2cleznica me izloži na mali železniški postaji. Hkrati z menoj se vsuje iz vlaka množica delavccv v delavski obleki ki jim je bilo takoj brati ie na obrazu, da niso domačini, pa tudi ne Jugoslovani, ampak priseljeni delavci; kd;> ve iz katerih držav in narodov. Tudi ni bilo težko ugotoviti, da opravljajo naporno delo, ki jih je že izmučilo in jim črpa življenjske moči. Ta in oni je po-kašljeval in tako potrjeval, da ga grabi za-vratna bolezen, ki se ji najbrž ne bo dolgo ustavljal in mu bodo prejkone izkopali v tujini hladen grob.
Vsi hitimo proti izhodu. Na trgu pred postajo se ustavim ter jamem motriti novi kraj in njegovo okolico,- kolikor je bilo pač še mogoče ob poznem času in neugodnem vremenu. Prvo, kar je obrnilo nase mojo pozornost, je bil slab, s premogovimi plini močno nasičen
zrak. Priča, da je to premogoke-pm krai. m sicer v velikem obsegu. Obiskal sem zc rud nike doma: v Zagorju, Trbovljah, Kočevju, pe kaj takega nisem doživel. Ubogi naši ljudje, mi jc prišlo precej na misel, in zlasti še uboga njihova deca, ki mora vdihavati tako nezdrav zraki
Okrog kolodvora stoji več hotelov, restavracij in preprostih gostiln, ki iz njih prihaja kričeča godba, šum, glasno govorjenje, petje, krik in ropot. Precej mi je bilo jasno: z godbo vabijo razvedrila potrebno delavstvo v svoje prostore in jim vlečejo iz žepa težko prislužene denarje, znabiti zadnje novce. 11 imajo prejkone od delavstva krasen dobiček kakor več ali mani povsod po delavskih krajih Sem se stekajo mnogi krvavi delavski žulji, gol'.vo tudi žulji mojih rojakov. Delavski žulji so sezidali te ponosne stavbe, sami delavci so pa najbrž ostali siromaki, ki mnogi nimajo toliko svojega, kamor bi glavo naslonili. Vsaj pri mnogih bo tako. V tujini so pri-
k&Sss Ha pomladno zdravljenje
uporabljajte
V»
OKS
in iniMiru
1
ki čisti in osvežuje k,i in tnko
obnavlja ves organ "«m. àkallja Din Ž0-— v tokarnah.
služili denar, v tujini ga puste, dasi bit često v domovini tako nujno potrebovali, ! ludi delavci sami, ria bi si mogli na stara V i postaviti skromen domek, kjer bi sc odpofjjj ! in uživali v iniru sad vojih težkih i. icv. T^ ! in podobne misli so me spreletavalc takra! ■ ' pozneje sem moral ugotoviti na svojo žalost da se nisem motil. Vsako leto mojega bivsn j tamkaj je zrastla v bližini kolodvora novi ' zgradba, palači podobna, v vsaki so otvorit novo gostilno, in vsi gostilničarji so p0. j našali, da shajajo prav dobro.
Obrnem sc proti levi, m pogled mi ihvis na kakih sto korakov oddaljeni veliki skupini začrnelih hiš, bolje hišic; vse so enake, kakr. novci iste vrednosti, vse zidane in z opek« krite, iz dimnikov se dviga gost črn dim. Vsi stavbe lepo v vrstah, vmes ravne ulice, zad;i za hišami mali vrtovi. Prvič sem sedaj -rti priliko videti veliko delavsko kolonijo, kje živi stotine, tisoče delavstva, vseh narodnosii in ver in prepričanj. Po vsem aoditi so vmei tudi naše družine. Pogledam proti demi; veliko ogromnih poslopij, kakor velikanska to-varna, cela skupina raznih z železnim nicstoo zvezanih stavb, med niimi pa vÌ3ok diamil ki se vali iz njega neprestano gost črn din. li se plazi po strehah in med hišami in jih barvi s pusto in neprijetno črno barvo. To bo pa rudnik, kjer so naši iu drugi dclavci zaposlen, sem lahko uganil.
Pozneje sem premo trii pokrajino šc m-tančneje. Je kakor na Dolenjskem al: delim; po Štajerskem. Gričevit svet, ki ga pokriva deloma polje, deloma je puščen v travnike i pa pokrit z gostimi, povečini smrekovimi go zdovi. Celoten vtis bi še ne bil tako neugoden. Skoro bi si ustvaril človek prevaro, kake i je v domovini. Po dolinah številne in nbki vasi. Tu v tej kotlini premogokop, povsod na okoli pa delavske kolonije in naselbine. Privi
Ü
je trajalo, da so ga naša stranska varstva, zalezujoč ga po težavnih gorskih stezicah, slednjič vendar obkolila in prisilila, da je moral svoje utrdbe zapustiti iu se umakniti proti Tridentu. Med manjšimi spopadi in praskami smo ga potem preganjali do vasi Vecaua (beri: Vekana). Pri tej vasici je dal general po trobaču prijetno znamenje, da so velike jesenske vaje za ietos končaue.
Kdo naj popiše veselje, posebno onih, ki jih je čakal trajen odpust po triletnem službovanju! Rudi bi bili zaukali tako silno, da bi se tresle tirolske gore, a bilo je takrat ukauje, meuda radi discipline, strogo prepovedano. Dne 11. septembra 1871 proti večeru, ko so rumeni solnčni žarki obsevali vrhove tirolskih ledenikov, smo se vračali z godbo ua čelu vsi izmučeni in prašni . v svojo garnizijo Trident. Naši fautje so bili sila veseli, da so zopet doma. V vojašnici so nekateri poljubovali svoje slamnjače z besedami: :0j, ti draga posteljica, sedaj sva pa zopet skup, ti mi boš zravnala zopet rebrca, ki mi jih je skrivilo kamenje, ti me boš oškodovala za vse, kar sem moral prestati!«
Ta ginljiv pozdrav in objem slamnjače po vojakih se zdi na prvi videz smešen. Ce se pa pomisli, da slamnica ni pernica, da torej ni nobeno posebno ležišče, pa so jo vojaki vseeno tako presrčno in gorko pozdravljali, da celo poljubovali, potem šele si more človek predstavljati, po kakšnih ležiščih, pod kakšnimi neugodnostmi smo morali taboriti pod miiim nebom.
Pa ne le te velike jesenske vaje, tudi med letom sploh so bile vse vaje po tirolskih hribih in gorah radi skrajno težavnega sveta zelo naporne. Kdor nI imel zdravih pljuč iu srca, kdor ni bil skoz in skoz zdrav, tega so tirolske gore spravile v prezgoden grob.
Polkovnik Neuber, sam «truden planinec, je pač nuuyo držal na to, da so bili vojaki njegovega polka cmoloi preplezati najviäjo gore v polni vojaSki opravi.
Napori, kakršne je ta polkovnik zahteval od »vojiii vojakov, so bili m marsikoga usodni. — Se leta potem, ko 17. pešpolka ni bilo več v Tirolah, se je govorile po kranjski deželi: ta in ta je umrl na posledicah bolezni, ki si jo je nakopal v tirolskih gorali, ali pa: ta in ta je postal žrtev polkovnika Neuberja. — Polk, ki je bival od leta 1866 do 1872 v Tridentu in Roteami, je v teh šestih letih vsled velikih naporov izgubil premnogo slovenskih fantov. Naj jim bo lahka tuja zemlja! ★
Po običajuih jesenskih velikih vajah se je kouču-vala vsako leto tudi triletna vojaška služba. Polkovni ukaz je velel, da naj vojaki očistijo zamazano obleko in zarjavelo orožje, dne 15. septembra 1871 pa naj se odpeljejo odpustniki v Ljubljano, od tam linj se poÄljojo na trajen dopust.
Ta dan, 15. septembra je bil tudi odločilen dan za mojo usodo. Z veseljem, v katero se je pa niella tudi velika slab, sem pričakoval dneva, ko so se odpeljali odpustniki v Ljubljano, hotel sem se jim pridružiti, da se podvizam izpitu čez četrti razred na ljubljanski gimnaziji, za katerega ; em se celo loto skrivaj pripravljal Pristopil sem torej poln zaupanja k raportu pred svojega poveljnika, stotnika Ghedino, ter ga prosil za 14 dnevni dopust v Ljubljano, kamor bi odšel v družbi z odpustniki. Stotnik, kateremu je bilo znano, kaj nameravam, p? me je hudo nahrulil: Ali Vam še vedno brenči la uažja gimnazija, ali se še niste otresli teh nespametnih mislil Povedal sem Vam vendar že svojčas, da je pot, po kateri sedaj stopate, prava in Vas bo najprej pripeljala do samostojnega in trajnega kruha. Preden gimnazijo dovršite, bi trajalo najmanj se pet let v tem času posta-5? Pn vojakih lahko So častnik. Dopusta v Ljubljano Vani ne dam, določeni ste za kadetno šolo v Innsbrucks • Vas Pharao 8 drugimi vred koncem tega meseca
Mikrofon iu zvičaik« p zdravniški službi, (e-škcslovaiki zdravnik dr iluttel je dal pred vhodom v svojo liiSo zgladiti mikrofon in zw-uik Obe napravi sta na-j mejijeni nočnim gosta, /aradi katerih jc mori' J zdravnik če*to vstajali Če kliče zdaj kdo * »lutila ponoči, ne lahko (►ogovori z zdrnvuikou kar s pomočjo mikrofona in zvočnika in stvar opravljena, ne <lo ™ bilo treba dr. Hütt!» vstajati iz postelje.
škoda vsake kaplji«-Na dvorišču neke?a «• ničarja je stalo več velikih brent z mosto» Paglavec, ki je hotel pogledati, kaj je v br» tuli, je splezfll na n»1 zaboj, spodrsnilo mu 1' in je padel v eno izm» polnili posod. Neki delavec je to opazil. pr«-kel je in rešil s™"?; lina, ki sc je res c«'! od sladkega seka »'; pa je hotel postaviti ni Fin, ko mu je vinKar» klical na ves gl«"'-,r°j čakaj, Štefan, pusti, ?a se najprvo vse «cedi brente !<
Molje »leer »'»»J'.t če se Jih mnto pro^T ni; zavre pa kriv njtt,» Hm davčni cenil« P»p i*vo ocenijo.
strijski kraj. Za oko la pač ni lep in m-n. Ta dolgočasna enoličnost! Videl si eno vsko hišico od zunaj in znotraj: pregledal lem vse. Nobene spremembe, nikake raz-Vmes umazane ulice, na njih kopa uma-lih otrok, ki se igrajo, pode sem in tja, pre-tajo in kolnejo in starše posnemajo in npo Vse; ulice, strehe, zidovi, vrtovi, prav Fje pokrilo s premogovim prahom in sajami.
umazano: hiše, cerkve, drevesa, zemlja ludi ljudje. Saj drugače biti ne more. Ko je vse ozračje nasičeno s to umazanijo, in ta i kakor megla na celo pokrajino in na vse, jv na ujej. in vse oblači v umazanost in ino. Gres po ulici. Pa se ti zazdi, da je IHslal hipoma nos nekoliko črn. Obrišeš se z MKcern in ugotoviš, da Ii je padla nanj iz zra HE;.ar cela mala sajasta krpica. Previdno se Mh;>ži, sicer se krpica razmaže in si umazan, 1 ne upaš dalje po ulici. Da bi bral na ;>ro-|m knjigo! Lahko, ako li ni mar, če se vsa naže Mimogrede padajo nanjo snežinke azanih saj. Grd si, da joj, ako sc venomer S umivaš in peres. Koliko dela daje gospo-

k j am ie snazenje
■ Cel dan nosim v roki
je pravila snažna žena. in brišem uma-Eiost s pohištva in oken. Perica nese perilo pit. Skrbno obrisa najprej z mokro cunjo vrv I žico, kamor bo perila razobesila. NTi ga še Ibro razprostrla po vrvi, potegne vetrič, in Krilo jc že zopet umazano od saj in prahu, jk z njim drugič v perilo. Le močan veter {asih ozračje vsaj za silo izčisti. Snega pade zimi malo, pa tudi ta le redko. Ni ležal dneva, pa jc že pokrit s črnimi pikami. |ii dež ne i/pere te umazanije s hiš in dre-Olroci gredo v gozd. Po dračje, ali se |at. Pa pridejo domov črni in zamazani, ka-dti so sami kovači ali dimnikarji.
vsako hišo Domoljuba!
PO NAPORIH
hitra pomoč
Takojšnje gretje, pomirjujoče učinkovanje SLOAN-OVEOA LINI-MENTA Vam da naglo zložnost in pomoč, Prodira v kožo brez utiranja. — Učinkuje naravnost na vzrok bolezni, na razburjeni, živce in ranjena mesta. Naglo po mài a bolečine.
Rabile SLOÄN-OVO mast proti revmatlzmu, bolečinam v križu, iSiasu, bolečinam v hrbtu, olslorzije in koniuseije in proti vaem vrstam bolezni v mišicah.
Dobiua se o oseh LEKARNAH in DROOERIJAH
SLOAN-ov LINIMENT
odpravi bolečine
tOdobreno od Ministrstva socijaltiepoliJlKein narodocgp zdravja : r<3cnjem S. br. f<6J od 15. mure» 11)32 «
Sftnitetsko odelcnj? z i

Smrtna kosa.
(Hochheide.)
Prvega marca smo spremili k večnemu počitku našega brata Jožeta Urbiča. Rajnki je bil ustanovni!; društva sv. Barbare in dolgoletni odbornik, zelo priljubljen in delaven. Bil je tudi dolgoletni naročnik »Domoljuba«, katerega je vsako nedeljo komaj čakal. Počivaj v miru! Njegovi žalujoči družini pa naše najsrčnejše sožalje!
t štetan .Grešak (Brunssum.)
Ono 25. lehr, je zaspal za vedno zvesti član društva Sv. Barbare, .Stefan Grešak rojen 25. decembra 1891 v Zngreben pri Celju. Pokojnik je bil vzoren družinski oče. Poleg soproge Agneze. jo zapustil še dvoje nepreskrbljenih otrok. Pogreb dne 28. febr. v Rumpenu je bil časten, i'rod stanovanjem pokojnika je zapel pevski zbor društva v slovo »Gozdič je že zelen«. Sprevoda se je udeležilo tudi mnogo ljudi drugih narodnosti. Društveniki so ga spremili v uniformi z zastavo in društveno godbo na čelu. Navzoč je bil naš g. pater Tlieotim, ker je bil naš g. Drago Oberža» tačas za nekaj dni v Nemčiji. Ob grobu mu je zapel pevski zbor
pesem »Vigredt. Društvena godba ma je ai-igrala mrtvaško koračnico. Zvezni predsednik Alojzij Krotiovšek je v slovo orisal pokojniku, vo življenje ter se zahvalil vsem, ki so sc ihm ležili pogreba. — Hribcišok.
Pismo iz Hoiaiidi.je (Nieuwciiliageii) Holandski Slovenci se skoraj >si 'hi>..»»> v jugoslovanskih društvih sv. flnrbaro. Naše razmere so se jako poslabšale. Tudi pri nas čutimo krizo. Počivamo približno vsak teden razen v nedeljo tudi v soboto. Na kulturnem polju pa, mislim, ne zaostajamo /. materjo domovino, posebno odkar je gospod Oberžnn med nami in gospodiqpa Ažmanova, ki ioko lepe uči naše male. Jaz se ne morem načuditi iej gospodični, ko v tako malciu času nauči našo male tako lepo pisati, citati in prepevati v materinem jeziku. — Tovariš Kronovšck pn nas je seznani), z le,po slovensko pesmijo, iako du se danes mogočno razlega slovenska pesem po Limburški pustinji. Hvala vsem, ki se trudijo za nas. Drngie se zopet kaj oglasimo.' Janez Žnidarič, Kerkstrot 55, Nicuweiihngen. Limburg, Holand.
iKazstava civilizacije v prizu. Intra n.sigeanlc Bročn, da je francoska feda •/ vso vnemo na ilu za prireditev veli-razfitave napredka, nuj bi se vršila v irizu 1. 1937. Razstava prikazovala mvpre-;k v dvajsetem stotin.
Iz zgodovine cigarete, uisko leto jc poteklo o let, odkar je prišla promet cigareta v svo-sedanji obliki. Pripombi jejo, da je cigareta islaln na ta način, da pri zavzetju Akke po lptskih četah vojaki, jim je primanjkovalo P za kajenje, začeli zati tobak in g« zavi-iti v papir ter ga ka-v- 11 vojaki so bili to-M prvi, ki so kadili ci-V'cte. Njih zgled j. «o vlekel, da je kmalu »o prišla cigareta v F'obi, pod katero jo pznanio ?e danes.
Indijanec John Ut-aster je bil v Huuto-«1 1 irkusu zaposlen hli 60 let. V tem času 'apel eno in isto »o-Vijak_dan p<> dva-
| Noben človek ni tako poslen, da bi včasih ne . malo fasa, da na-"vi kako napako.
Podpisati pa boste morali pred odhodom v to šolo še reverz (pismo), s katerim se zavežete, da boste za vsako, tudi samo začeto leto služili eno leto delj v aktivni ali dejanski službi pri polku...«
S to odločbo mi je nastavil nož na vrat; storiti sem moral, kar mi je ukazal, ako nisem hotel zgubiti še tega, kar sem si s trudom v enem letu pridobil v tej šoli. Mislil sem ta dan bolj kot kdaj prej na svojo dobro mamico, spomnil se, da mi je rekla s solzami V očeh, ko ,-'&m bil potrjen, »Jernej, zdaj pa ne boš gospod!« Godba veselo svira, spremlja odhajajoče rojake na kolodvor, okoli nje in za njo se vse veselo preriva in vriska, jaz pa slonim na grajskem oknu prežalosten in ves potrt, ker ne morem uresničiti svojih nad v beli Ljubljani.
V Ljubljano torej nisem smel, na trideutiuski, laški gimnaziji ni bilo mogoče dokazati znanja, ker ta jezik mi je bil takrat še tuj. Polagati izpit v Innsbrucku glede na reverz, ki sem ga moral podpisati, ni imelo več zmisla, ker ta reverz je pomenil naravnost odpoved nadaljnjim gimnazijskim študijam in pristanek, čeprav prisiljen, za učenje v vojaških šolah.
A vendar mi ni bilo žal, da sem v preteklem šolskem letu služil dvema gospodoma, vojaški iri privatni šoli. Izpričevala, pisanega črno ti i belo čez četrti ljubljanski gimnazijski razred nisem ime! v rokah, a v srcu sem ga nosil z zavestjo in globokim prepričanjem, da je moje znanje, ki sem si ga vsled privatnih študij pridobil, visoko presegalo snov spodnje gimnazije. Veselje do humanističnih predmetov me pO tej nezgodi ni minulo, vzel sem v;<- knjige s seboj v lnomost in jih tam v prostem času prebiral, zato sem mogel pozneje marsikaj pojasnili . vojima fantomi», ko sla študirala latinske šole.	1
Še dolgo časa po tej prisiljeni odločitvi za vojaški stan sem občutil neki notranji nemir, zdelo se mi je, da sem bil premalo odločen in bojevit. Ob teh neprijetnih občutkih sem se spomni) govora nekega jezuitskega duhovnika, ki je med drugim tudi rekel, da je Bog odločil človeku starše in njegov stan že od večnosti sem in da se človek tej že v naprej določeni usodi odtegniti ne more. Pod vplivom tega izreka sem se pola goma sprijaznil z vojaškim stanom, pozneje se je pomirila tudi moja mati.
Varljivo Kaldonaško jezero.
Po končanih jesenskih vajah smo ostali gojenci Iri-dentske vojaške šole še 14 dni v Tridenti! ter smo porabljali ta čas za znanstvene izlete tudi v tridentsko okolico. Obiskali smo med drugimi tudi dolino Valsu-gano, skoz katero teče reka Brenta, ki izvira v Italdo-naškem jezeru (Caldonazzo). To 1 km široko in 5 km dolgo jezero je zadobilo žalosten sloves baš v času mojega službovanja v Tridenti!. — V začetku meseca februarja 1871 leta se je podal naš brigadir, general Welsers-hoimb (beri; Velzershajmb) s svojim pobočnikoin nadzorovat bataljon tirolskih cesarskih strelcev v Pergine (Peržine). Da si okrajša pot, se pogumno odloči s pobočnikoin za hojo čez zamrzlo jezero. Sredi jezera pa se jima hipoma udere led pod nogami in oba častnika zgineta pod ledeno skorjo. Ljudje, ki so bili priča te strašne nesreče, jima niso mogli pomagati. Oba sta utonila! Z velikim trudom so slednjič vendarle našli mrtva trupla. Adjutanta so pokopali v Peržinah, generala pa so prepeljali v njegovp rojstno mesto na Dunaj. Njegovega mrtvaškega sprevoda se je udeležila vsa trident-ska posadka, vojaštvo iz bližnje okolice in tudi naia šola.
(OMOUUBe, dne 15. mar?-* 198d-
PO DOMOVINI
Smrt vzorne žene
(Cerkif pri Kranja.)
V ponedeljek, 6. marra, smo pokopali v C t:-ah Andrešnjekovo rnaier s Stefanje gore, Man; Bratikovit roj. Jago! ic. ki je umrla v pele«, 3. i. '
«tara 88 let Prav je. <ia se je spomni tedi tr mo! job s par vrstieami. Rojena je bila r Cerk!. .. » starodavni Petrovčevi hiši, pri kater; se je prej reklo pri Tomajnarju. V tej hiši je bil doma sta: > daven rod. ki j« igral veiiko vlogo v zgodovin, kljansk« fare in «Mice. Z očelom rajne mvtr Jurijem Jagodic. je U rod prenehal bit; lastn i !-. hiše in krasnega posestva : trgovski neuspehi, povzročeni po novih prometnih sredstvih tam v srci, prejšnjega stoletja, «o uniftii tudi »o h Wo. To je bil hod odaree. ki ga je rajna Marija psf najbolj občutila. Stara 18 let, se je morali t očetom in maler.-o preseliti iz najboljše hiše v vasi v skromno bajto za vasjo. Po rani smrti njene matere, ki je bil» iz znane Vombergarjeve hiše na Polici, je morala skrbeli za starega očeta in mlajše brate, ko je vodila v «kremnih razmerah gospodinjstvo na b*ff:-kjer se je odslej reklo pri Tomajnarju. V tem se je oglasa wobté Janez Brankov ič s ätefanje gor". Mož je bil krojač. Ker pa je le premalo zaslužil, družina pa se je množila, jo je začeto skrbeti, kako bo mogia preživeti številno družino. V tej stiski Ita j, priskočila na pomot žepni k Golobic in nadučitelj Vavken. ki sla jo oba čislala, ker je bila izvrstna cerkvena pevka z lepim altom. Pomagala «ta ji, da se je ih v Ljubljano uč;t babištva. Ko je dokončala učno lobo, je L.in določena za okrajno babeo za kraje lložjanira. 3:eiaaja gora. Hiška vas in Sv. Ambrai To sv jo službo ie vestno in natančno vršili dolga, dolge i»ta. Po t.-eh tistih hribih pod Krvavcem je vršila velika dela krščans e ljubezni. Ni fcdovekaj zaslužita, a vseeno je vršita to težko gorsko službo vestno in natančno, v mrazu hi vročini, v snegu in velikih zametih, v dežju in viharjih, ponoči ob vsak ari. vedno peš, v skrbeh za vsako ženo. bogato ali revno, vseeno. Pri vseh teh odgovornostih in skrbeh In trpljenju pa je v strahu božjem krščansko vzgojila devet zdravih • otiok. ki so vsi pr memo preskrbljeni. V primerni stara-ti sta z možem oddala posestvo s nu Janezu, ki pa je vsled bolezni, dobljeni v svetovni vojni, pred leti umri. Pustil je vdovo in kopico majhnih -otrok. Te otroke je nad vse prisrčno ljubila in hudo : bodo pogrešali staro mater. L'mrla je v visoki sta- : ro-ti po kratki bolezni. Ves čas, ko je ležala na j mrtvaškem odru in pri pozrebu se je videio. kako zelo je bila spoštovana. Bila je zares krščanska žena. zgled okolici in tari. Brez strahu je lahko stopila pred večnega Sodnika, tam so jo tudi čakali številni otročički. ki jih je toliko v sili kr-stiLi. in ti so bili njeni najboljši priprošnjiki. — Rajno je pokopal njen nečak Jože Jagodic, ravna, telj škef. pisarne v Ljubljani ob asi«tenei obeh cer-kljar-'iih kaplanov.
šolske novice, misijon in drugo (Metlika;
Prestavljen je bil dosedanji šolski upravitelj na Bežakovem. g. 3. Kus v št. Bupert. Začasno je prevzel Bežakovsko šolo g. Tuik učitelj metliške šole. Prestavljena je tudi gospo-diena Marija Canplov, 1 Ljubljano. - Misijon amo mieli v NfetbÉi. Ini s„ Eje(1„|j cxl yrl kar najbolj črno. Todi vse besedičenje je /e drugi dan misijona potihnilo in kar vsi jo zatulili resnico besed sv. Avguština: da je čio-veska duša po naravi krščanska. Za začetek misijona Je Marijina dntSba uprizorila .Slehernika.. .Meer je oder skromen, po je prireditev vendarle kar najlepše „s,«Ma in ie napravila glabok vtis m ugodno razpoloženj za misijon. — Odplaval je sneg po Kolpi, ki je ob talitvi ogromno narasla. Sonce se je smejalo na dan
«I miK'fnrou T.r,— l „ 1 „ !___ I
f France Lovšin
fSuüe pr. R,"baici) V V,-• ;;. .xa, je -iiar; po krajši, tili: bo-
leni meéejr*v oče. Fracc* Lovšin. Iz vseh strani
"i, »,'.» ■ 'i-----1 -Ai -tei i m acanti. Vsi so čutih.
Y- c z n:'ia prem ..ani i-«-;- -eajak. ki je vse ž •, ] '-[. -■ r.od.I "po «vs. -■.<■■ ■■" "e, pravičnosti ui ; Jj.iike ljubezni. Sy& ■	je bil dokaz
jšceg,-	k; ga ji fofeojalk užival,
duhovnik os .:. ve. »i iia«ž:..i liodsJva ga je spre«,k, na njegovi zadnji poti iz •tocviče hiše k t*- ti c rkvi.-.i Sv. Kri..' kjer je }*> ' "tižnižno -,,.,- b ir,ä!o vidi
lineai žabje ktillee?
'"«far
krti Baiti prstoirtdaroitivojei^o«. «»irii. snortk-i «sa «tobil b!««« bel« lobe, ri^V^N b ti «I kajenja roja »t te nelepi.OdaH m t.,,
nttrttr druge*«, kako» "Caforotk-ar. P. T - Uà,* Eistest u in urno pri«no Cttrvrodi«. lÀuT-l
Pi«tj U» rt-
opi.i-
Bil je lep p:
9»
tut
oče lo kj!o-
efii
mu. àkuto aha.
ni bito v S teži
ieta
„ -- —»j.«.	^ }K smejalo na dan
« mueencev Jez belokrajnske gorice in obe-talo kar najlepšo pomlad. Vinogradi so že oži-ptilJj V'nska k.tti'čija stoji na mrtvi točki. Pomlad pa prinaša še drugih skrbi. Najtežja
Kn^i^i v, T5 orek dobil senenskega npnftrnh tL h11811' Pridelek je Dopolnoma ReWn hfn, J kd°- ??.b",daI ljudem na vero? za vino	hi bi,° :n"K0Če zamenjati
•.-iužii. s-..rr; gk,t>,it<:<verea i. • tudi svojo druži:.: «-/gojil v V njegovi hiš: -, r,.tš< ! vse naV fe^ipise. tn«sl pr*. imi se> •»:	• bi s-.- !.. že:-..-. V
Bv bi iviInf Za dobro 'V.~ m.-insrj'-v: h'--.' nskoii • ško-i.; Zä 1 ž riva«, s?« hio?:>l.i - .. '-.'s za du'ov: .stan. Stare;»! gopod Fra; e je župnik ns Hak :n'3> p-t-spe-d Jože pa .'>n:' i s-. jjega p. st;i v.mja kot pr»-»er-ki	Trplje-
nie je biio me2.iörj<°e«iu ■: ria in ni-'g .i hiši v v. -. meri c-ii: • rjeno. i j v.. • .tov» si., poslala žr. . -vetov.ie vojne. !' . - ;e tezsa b->!eteo. prišle so g<-,. ? :.*-';e lei»ve. V; mi mež ni nikdar obupava1. Z ■ v.-- .. , ?. '.;jenja v trdnem zsup&s.'d. da »-r f ■ . -Ion. vse prav stori, četudi se nam prav ae zdi. Y-. udarri. ki so zadevali n.egj in družino, mu niso mogli vzeti ìivìjen-skega poguma. Kljub Lastnim težavam je imel rpjn. Lovšin globokočuteče srce za stisko drugih. Mordi je prav za:o. ker je sarn toliko trpel tako čutil z vsemi, ki trpijo. Da pomaga bližjemu v potrebi, mu ni bila nobena pot predolga, nobena žrtev pretežka. Malo prrd svojo zadnjo bolezaijo je še zb'rul darove za ubogega pogorelea. Z enako gorečnostjo se je žrtvovat za Marijino cerkev pri Novi Štifti, ki mu je bila nadvse pri srcu. Z veseljem te hodil tu sem k sveti maši. k svetim zakramentom Pr' Mariji je iskal pomoč1 v svoj:h težkih urah
V	>vet»m letu 1925 jt romal v Sin.. Saj je sveto Cerkev ljubil iz dn.» svoje verne duše. NHo pred druuim Svetim letom je zatisnil tu vedno svoje trudne oči. Nad vrlim možem se je uresničit pregovor: Kakršno življenje, taka smr: Njegov konec je bil res dragocen v božjih c^eh Ni predvečer smrti je še zapel: Zdaj smo delo dokonča*), da b' tudi sladko spali..- Domačim je še naroči-»Monte in oojteU Koliko življenjske korajže je v teh besedah. _ Mežnarjev oče! Počivaj v mi u po težkih trudih! Bog naj tol.-ži tvoje domače, nam [M naj da mnogo mož. ki bodo. kol si bil ti. ano.
sto katoliške akcije, polni žive vere. poštena "e!Ìh M Väe' k3r ie d0br°' le')0 in
40 letnica poroke.
(Sv. Andrej nad Škot jo Loko.)
V	naši vasi ima vsaki hiša katoliške časopise. - Težke sedanje case čutimo tudi pri nas, vendar upamo, da bo v doglednem času bolje - niekov ata. zaveden katoliški mož je praznoval te dni stiridesetletn-co porine. Živijo!
Ms Žalostno coro!
(Preserje.)
Line 7. aprila t. j. cveten petek, bo na Žalostni f £ lar°,va'llh äT maš. zato ne zamudimo nr Mnoeti, ki nam jo nudi stara božja prt Ob «!
.»sT1 Križem —
Evharisfična tridnevnic« in drugo (Bučkn na Dolenjskem)
Od 5. do 7 marea smo imeli Evharističn,, tndnevnieo v župniji. Vse je nnt„i j ' v ,''
redu in v splošno idovolj^osL Udeležba ver"
t : . ' . -- — — ------- r--™- -." *	ti. IjtjC/..^
laòlD-.n l- ia Dia IJ.-.ler urračijte Ml -ai^Jj
vsak dan je zvonilo umrlim, k) so »koui-■ zapadli pljučok-L Bilo je tudi par siaf^ na»le smrti. — Za petek 19. majnila v> napovedali »v. birmo v župniji, število birr^ cev bo za aa* kraj nenavadno nad 100. — Po vinskih goriruh zači. 1 iiidj' ugibajo, da !<■;•.. trta in drevje.
Reoiarski «M
(Oobrepolj-ki koti .,
Roniars&i sho>l bo na tih' |>o«-aprih t. 1. pri Sv Aniona ca Z-ier.--, brépoljski dolini. Stara aavada	...
pridejo romarji od blizu in : >>:-.' - >, v . lenega češčenje je v naših kraj* . > : rszš CHr.. njeni dan bo vsako uro pridiga. Vsakemu romarju bo .|»nj : t , opravi sv. zakramente za Veliko i,^ eiwik se bo zjutraj o<l 7 dalje do dvanajstih. Ti tj; j »r?i pri Sv. Antonu tudi velik sejem. Po natii pride po več tisoč ljudi. Kupc a je živ^hia. « veakdo kaj kupi za Veliko noč. Tudi kupčij > R vejo živino, konji. praš:či in ovcami je [o muj ta dan kaj izvršna. Zato se kupci in pr>-i \'i vat« kv Ja pridejo Ia dan :^<kat sreč,.- k Sv t~ s L'pajmo. da se ne bo<to prevarili, četuti je ktio.
Smrt cerkveaera ključarja
(Nemška vas.)
V Nemški vasi pri Ribnici je dne 5. mar ; a daljšam b-ilehanju od lei po večao plačilo dt'« j, okrog poznani 78 letni Mihael Tanko (Mik!o> li. ha), naročnik vDomotjuba: in dolgoletni ceri,« ključar Njegova hiša je bila ab rališče -, va«i orancev njegove -tsc-s' . s;.?r so pr:;ov«fe<!! mlajšim o prejšnjih boljših č*sib in doiivSj»jft# ma in v tajini. Tudi O klov Miha je preh Iii! svela. Bil je v Ameriki hodil v Senrf jo i rešeni delal v hrvatskih cvuzjovih. Znm je bil po ceti it lenjski. ker se je p- . pred 15 tet: z '.-nt.; njim je legla v <jreb ena tistih starih korenin, h-lerib V teh časih malo več dobiš Na, t« miru, preestalnu pa naše iskreno sožalj-
Jubilej
(Breznicj nad šktifjo |j,ki.
le tini obhaja letnico rojstva nai' "< ljubljena in |tožrtvoval»ia mamica Krano-,i Stanovnik. Z dobrim /c!r<li>m in gorečo ljubeznijo je /redila o«<>tit otrok V vojni je izrttHi'» tn«za. V trtidu in /nojn «e je trudila in delali td ranega jutra do pozneua Tečeta, tla «e imr^ kaj jesti. Vse sinove in hčere je zredila in ''I vzgojila V nrnvem duhu. zakar ji »re ndjrcric priznanje. Vaše m.ttere so res zaklatl in «n tf posnemanja iu naše ljubezni vredne He» /ni vse sltivettske ntntere. naša jnbilanOnjo na tuj Bog ohrani do «krainih mej člove-keea iivl"-"in. (er Jo let je že zvesta naročnica dkit"»-li'i*ia< in drtteih ča soni sov. — Pre<l kratkim n obhajal RO-letnico rojstva Valentin SuJaik Čestitamo'
Boži a pot sv. Primoža nad Kamnito«
tKamnikl
Meti bisere lepe •Kamniške okolice smer po pravici prištevati božjeponio cerkev svelr« Primoža in Felieiinna nn Planini. Velik sm naše lepe slovenske zemlje preeledn" '»I s telesnimi očmi. v thihu on ilrdnš s'oletia i"-zaj. ko ie je postavila donolnjevala in krn-i1« ta krasna stavba. Vi bi bila v prenovlicnf» staniti kros tudi največjemu me»tn. Veliko čaščenje mučencev sv. Prittf 'i in Felieiiana njunih svetinj, od kti'erih ie sednj <am» m?'' hen tlel sliranien v tej eerkvi v crohii ' le*"'" zotifnim baldahinom ie nn"iH»lo vernike. ^ so v U in t" stolrtiti preuredili in iznoeoM' to svetišče Dobrotnikom ie naklonila cerkven' oblast tudi cerkvene otlnustke. 7ob časa « e f sveti!če precej razjetlel. vendar se poskn-J stavba ohranjati, da ne razpade. V ta nsn*r» je banska uprava lansko leto podarila W00 I"'-1 , bo mogoče stavbo vzdržati, ie pred želeli, da bi se ia znameniti božja pot zor
Livih in dvignila. 'In bi romarji pri,'lajali ne u bližnjih ampak ludi vi oddaljenih fi-.,., i,,,i,,n- uckdiij, Leios I)'. «luiba božja si Primožu kakor prejšnja leta, lin tretjo, BLt(]'j„ peto nedeljo v postu in na drugo ne-■ij„ „o »«-liki	1 '«i'diilj.t po sv. Primožu
|MIdvojna služba božja. v soboto pred to Ud jo /.večer ludi govor iu litnnije. — Pridi It! planin. nižavo sin!
Sunt skrbnega družinskega očeta
(Kamnik)
\ soboto ti. marca je nenadoma umrl v ■idgnrju K rane Anžič, oče scdmili otrok, od iterili je najstarejši star 23 let, najmlajša Kcrkn pa 7 let. Kot odločen katoličan ter skrili ; D ljubezniv oče je vzgujai svojo družino strogo verskem dtihu, in zato vzgojo so mu Iroci hvaležni že seduj, livalužni mu pn bodo I,olj v bodočnosti, ko se bodo razkropili svetu. Dokler pu bodo doma, bodo posvečali »ojn ljubezen svoji skrbni in ljubeči materi, loliri »če naj uživa plačilo pri Boku !
Smrt vzorne /ene (Kok rn)
Itesno so nam H. inarca oznanili kokranjski iinnovi, da je Bog poklical k sebi Polajnar [arijo, posestnikovo ženo iz Zg. Kokte, 51. 11. iož.ivcla je komaj "7 let, Zapušča možu in pet i ne preskrbljenih otrok od I do 8 let. Postalu : /rlcv materinstva, pljučnica pa ji je pre-ri gla nit življenja ua zemlji ter jo popeljala večno življenje. Kol gospodinja in muti se nikdai ka/ala uittl svetom: ne v veselicah in abavuli, živela je snniu /a vero, < e.rkev. itoin, trnke in moža. četudi jc bila skromna /n se. riè« njena sinit in njen pogreli. 10. marcu, àko krščanski svet spoštuje in ceni Bogu vdano suo in mater. On bi bilo še mnogo takih mater!
Gasilci
(Zudobrova—Sneborjo) Naše gasilno društvo uuui pripravlja za edeljo 19. marca krasno predstav u. Tu dan se
0	prvič vprizorila na5a domača igra Strazili fiiji«, katero je pripravil za oder naš tovariš
1	vsem priljubljen igralec Podobnik Kurol. ov/ela je i/, povesti, ki jo je izdala Družba
Mohorja. Igra jo vseskozi pretresljiva. Kdor filai knjigo, la ne bo opustil prilike ter ho riše! v našo mirno ZndobroVo ter si bo od lizu oglodal trpljenje naših pradedov ob času Ilirih poplav pn nngi rodni zemlji.
Zanimivosti iz naših krajev (Sv. Miklavž pri Moravčah) Saj je naša lepit cerkvico tako na idiiem trnju, ilu jo tudi iz Ljubljane vidijo. toda v Domoljubni se pa né sliši o tein lepi.ni kraju likoli niò. Najprvo bi opozoril tiste. I i šc niso [ili nikoli na našem vrhu, da naj pridejo gori. la se naužijejo krasote sluteni Lega svetu. Saj ako daleč ni k naiu, kol se vidi iz Moravč, z postnje Jeviuea. je dobro uro, seveda kdor Ima pošten korak. Rosolino bodo prišli izletniki
na našem vrhu ua svoj račun na velikonočni ponedeljek, ko je ob 10 sv. inaia, pri kuteri pojejo moruvški fai,tic. — Letos se je po 30 letih vršilu v naši cerkvi poroku. Poročila sc je r runeka šoverkar iz Cor. Prekra, zvesta članica Marijine družbo v Moravčah, katero jc odpe-Ijul ženin v Moravsko dolino. Zanimivo jc, da je nevesto od fantov, ki so prišli k ženinu po nagrado zahtevala, dn ne bodo denarja ziioili, kot je splošno navada, temveč du ga pomnijo zu kaj bol j pumetnega. No pu so funt je dejali, da budo ubogali in šli na ta račun na Golico na iztet. Bravo!
I jiidstv» se zgrinja krog svojega Škota* (Moravče)
Kako (eni in ljubi ljudstvo tistega, ki mu kaže po i n silice, je'poka/.nln naša župnija. Nu en sani dan smo fantje nabrali /.a prevzviše-liega v miši župniji 2800 pozdravov. • kitk-rimi mu verniki, ob njegovi 50-leinici izrekajo vdanost in zvestobo. V nedeljo, na škofov god se je popoldne zbralo v naši cerkvi ljudi, da *e-vsi notri ni-o mogi i, ter so ob odprtih vratih prisostvovali proslavi. Po krušnem govoru g. dekana, smo slovesno ponovili obljubo vdanosti iu zvesto Cerkvi in škofu. Tako povrača ljudstvo ljubezen tistemu, ki sé ves -žrtvuje z« ljudstvo! — Katoliška akcija žalijo med našimi fanti lepe uspehe. Na tedenskih fantovskih sestankih je po sto fantov. Zadnji četrtek jih je prišlo celo 130. Gospod profesor Mnvricij Ber-gunt, je ustanovil zanje'tudi pevski zbor, kjer ? O'le I u je 30 fantov. Slovenski fantje, posnemajte Muiavčaite!	Prešli četrtek smo pozdravili
v miši sredi novega kaplana g. Ilutli Srcčkota, ki .je prišel k nam i/. Gori j pri Bledu, in si je lakoj osvojil nasu srca. Bog ga nam olirani d"!gi> casa!
Zadruga, (šinarl n<i pri litiji.)
V nepričakovano veliki udeležbi se je vršil cadi nžni občni zbor, ki je pokazal, da ima zadruga precej članov. ki se zavedajo pomena zadruge in jo znajo ceniti. V nad po! ure trajajočem jedrnatem govoru, katerega so (io koma vsi navzoči napeto posluSati, je dr. BasaJ poudarjal, da je "uspeli m-druge oilvis.-u ot zvestobe, discipline in prijateljstvu do zadruge. Poročilo načelstva in nadzorstva1 nani je pojasnilo, dn je zadruga v dobrih rokah, ila ss ugodno razvija, da je članom storila usluge, kjer iu kolikor je mogla, da je bila v cenah konkurenčna ia kar mogoče šla nizko. Blago je dajala na odpis in kredit, kolikor je dopuščala njena Blagajna. Več ugodnosti, kakor jih je nudila, ni mogla vaiati denarno krize, k.i je zlasti to leto hudo nastopila. <":lani so violi poročilu z odobruvanjcin na znanje. Soglasno so bile sprejete resolucije, ki poudarjajo potrebo zadruge, In nadalje člani Izjavljajo, dn Itočejo v bodoče zvestobo do žailrilge držati. Končno se je vršilo žrebanje, ki je v članih vzbudilo obilo zanimanje tn veselega razpoloženja. Žrebali so tri darila i prvo je prejel Janez Broziii-kar, drugo Jožef Kepa, tretje Anton Juiič. Zborovale! so «e vračali /. zborovanja zadovoljni Iu prepričani o koristi in potrebi zadruge in zadružne skiipnoMI. V : kupin -ti je moč!
Z ljubljanskega trga
Cene so večinoma ueispremenjena. Podražili o se prašiči, tako domači, kakor hrvaški, .-peharji n pršutarji. špeharjem se je cena dvignila za 30 ar, pršutarjem pa celo za 1 Din pri kilogramu, iazumljivo, da se je zaradi tega podražila tudi ihutina, in sicer z»> 1 J)in pri kilognuliu. - Nasprotno pa so se pocenile surove goveje kože, pri-ili/.no od 50 par do 1 Din pri kilogramu, — Dalje e omembe vredno, da se je v zadnjih dneh na jubljanski borei pocenila pšenici (od 2«) M0 na 3S0) ter koruza (otl 128.60- 130' na 115— ■'-'..'.nO). Znižanjo znaša tedaj pri pcepivi za JO ti" Din pri 100 kg, pri koruzi p: za približno 7 'm pri 100 kg. #
Cene goveji živini: voli i. vrste 1—1.50," voli 1. vrste 8—8.90. voli 111. vrste 2— 2.50; krave ■ vrste 8—8.50, II. vrste 2-2.50. III. vr te 1 1,30; «elice I. vrste 4, II. vrste 3, Ill.vrste 2: teleta L vrste 5—6, II. vrste 4—5 Din za kilogram žive cze. — Prašiči: domaČi gpèharji 10-10.50, hrva-Sln »peharji 10-10.60, pršutarji 9-10 Din r.a kg «ve teze, — Slanina: domača 14—15 Din. hrvaška 15—ie Din za
Žitu« ceno: (za lOil kg): ionica Wt—375.
ječmen 175 1K), rž 200- 210, oves 170—185, koruza 120. .135. fižol 2J0-325. - Menili Izdelki: (za 100 kg) : pšeničua moka 3TO-42Ó. korttaua moka 150 '- '■> Diu. '— Borzne cene žitu:- (frank« Vagon, pcs'avljcn v Slovenijo - z-i .10.1 kilogramov): pšenica, bnčk« 253-280. koruza 115 - 1225'), moka, bučka. iiuiar.ica 4SI- 155, moka. Iiniinlska,, liularie«. 405 Din.
Cene kruti I'.nt fza II» kg): séno tal Nt. .-i: ina fiO—70 Din. Lue •-•« t-'imv Iffcti Din zi UH kg,.
Drobni kmečki pridelki (< ne nn ž eni
I Irgli 11. inareff)': jajca v z. tini m UJ:,'a z.,;..et j nekoliko t», asltla. v jfenah': prtilnjajo ji i otl IV» ! do IW5 ;Dftt eno. TOroliiW-'prlde malo dii I'". I cene iieizprentetijeue: kokoši vu 3f Din «».«• pi-[* štanci 25 - 35 Din par. Krompir 1 Din, !,il-ijcar 2 Din kg. Krompir na debelo je eejvjši, prip; ljanega je bilo na trg 15 voz; ponujali s,, ga o I 80 do -00 .par, kupcev pa ni bilo prida, v .-bula ' 2 Din, kislo zelje 8 Din. kisla n pn 2 ''i.i kg. Radič In motovileč 1.50 Din rttiviea. Mli^ui
Za veliko noč. Lepa navada, da izražamo zn razue praznike iu godove svojim prijateljem in znancem svoja voščila, se je mnogokdie in mnogo-kje izprevrgla v grdo razvade, da ljud( segajo po raznih neokusnih in milo rečeno, ne lepili razglednicah. Sedanj i časi s svojimi mnogoterimi težavami in zlasti z občutnim pomanjkanjem gotovine seveda to navado in razvado zelo omejujejo. Kljub temu je Izdal ljubljanski Kolodvorski misijon širijo štirih razglednic, ki so zelo lepe iu uporabne prav za take godove in praznike, s tem. da nudi občinstvu nekaj resnlftio lepega, pa zasleduje tadi lastno korist v tem. da mu da vsaka razglednica mal prispevek za vzdrževanje njegovega itola t. i. za oskrbo in varstvo potujoiega ženslva, za vzdrževanje- piatirne in zavetišča, kjer neve-ča in brezno selua dekleta lahko prenočujejo. Spi'i to lega 4ei-stva si dovoljuje Kolodvorski inisljon- nntlopleje priporočati svoje razglednice vsem trgovcem, privatnikom in posameznikom. S tem. da lupijo te ražgfčanice pospešujejo sbcfalao delo Vite izmed najbolj razširjenih socialnih naprav, 1:1 pride lahko vsufccinu posamezniku prav tako v korist. Nuj bi p. n. občinstvo, za veliko noč prav pridno segpk» po teh razplednicah! Dojie .se. po trgovinah iu irnfiknli i- Ljuliljrui. Mariboru. Culju i. dr in ori ziiložiii-šlvii. Ljtibljtilia. V'/-aj^pi n a zavarovalnica.	—■
izdelki : luuilii 28 Din. sir 18 ?'l Din Kg, mleko i—2.50 Din lKer. — Jalfalka: za vsnkiMnjo ku-biälakji porabo ^ Din ,j.g, .liliji, jzbjjaua. na-, ntizan inV'lka: icebùliii'ji .ti' mHitbovci 4 5. vo-
jf«'iK(i ö Diu U-g. X' |hi'!i e i'j'e l ':;uo vo-.fenke, ki jiji je zelo malo ir' tr:-ii. M'evsbi .IrdeOti:
I i*i'n/>iii umvR'	rri" ' ' '. inolia' 5'Din
' r. '"'šil i o) fi Pia ìITÉf." i' è:-ì< ti (ì'e'jprenj) I med i - im 18 ?0 Din kg.
>>i fini:1 i I» il ■ » l-D n kg,
2	Din lite r f'i
« Vrtra In n i1 i-i, il	.....
z,»i|:- flt.-'-'t S Die fi:fi:. ',<■<•>■■' f. -li - -alca,
, -V I Din žlic; - ! -:: -1 50 D	grah
J( Di i liier.
■'r. Ina in vi/ito c.icv ■: .	e-'. : ' i V'O-
irijO, največ Ktdùe^ ■■'" ,, '!''■' ■	.- -tgfje.
losi,. I !;ollce. V -yiinlii je l.jiii 11:1 lijyi ■ salii v(;z smlnega drevja, n: -ver i l-i.'n e- ih iu hruško-l'ìli drevesc. Jabolka .so po i Din, lir ^Uo »o il Din
Listnica uredništva
V ZdofC: Če jc slika dobra in primerna, jc priobčitev brezplačna. - V St. Vid pri Stični: Imena dopisnika uredništvo običajno ne izdaja. Le če nas kdo namenoma potegne, so obračuni neizprosni — V. St. Vid nad Cerknico: Če je vse res kar pišete, ima dotičnega gotovo že orožništvo v rokah. Dobil bo zasluženo plačilo, čeprav misli, da lahko pod gotovini plaščem uganja kar hoče. — Dopisniku iz Vranskega se za lepe besede o miru in ljubezni, lepo za: hvaljujemo. Dopisa nismo priobčili, ker bi pri onih. ki jim je v glavnem namenjen, ne dosegel uspeha. '- V Podpeč na štajerskem: Dopisa, katerega resničnosti ste sami dvomili, ne moremo priobčiti.
NajboljSi šivalni stroji in kolesa
so edino ADLER-GRIIZNER za dom. industrllo In obrt v vseh opremah.
Ulotam ivicorikl pletlinl
•troi D UBI ED
'ouk v vezenju torezpio* 'en. - Nlyfc«» ewie
fosip PETEUC
LJUBLJANA
felelon 291T blizu Preiemovega spomenika (za vodo). Večletna garancijo Tudi na obroke
itiOTH v Krtin iu Trgovina Levičnlk
biano za spomlad
Vsem cenjenim odjemalcem in tudi onim, ki moje trgovine še niso posetili naznanjam, da bode m za spomlad in poletje prodajal vse vrsto manufakturno blago po globoko znižanih cenah. — Ne zamudite ugodnega nakupa. — Priporočam se
ilnton Sanniti, trgovec, Šholja Lofta
Mali oglasnik
............ ... ___„,-. „„li- ,a „nkrat Din 5. Naročniki «•Domoljuba« plačajo samn
poS|aoWco,r0akoa ÄotiS CÄli'Saiaio «o,e pndelke ali iščeio polv LrZl p	'	H	obrtnik, pomočnikov ah vaiencev m narobe.
Velika sbrinili za žito
ter komadi dobro ohranjenega čistega pohištva ugodno na prodaj. Pražakova ulica št. 10, pritličje, levo.
Brem za hlapca. z?e°n
vseh opravil. Naslov v upravi pod št. 2513.
Hiiirn 1 "'O1" na de" lliailiU želi vzamem s
1. aprilom v najem. —
F. Drmota, Besnica, p.
Hrušica pri Liubljani.
Kaien?;! sprejmem za IraJBlICU aevtjarsko
obrt od dobro vzgojenih staršev - Ivan Jamar, Bled, Grad 23.
Ilfanra poštenega niapiB iščem za vsa kmečka deia v bližini Liubliane. Zglasili se je osebno. — Naslov v upravi pod št. 2543.
Doglio domačo vä™eh'
za seme proda Franc liezlaj. Preska 26, p. Medvode.
Vaoliitib nudimo vsa-AflSlUZEH kemu I Pišite upravi Domoljuba pod «Delo domač št. 2809. Priložite znamke.
POStiätSO Bukovščica, Selca, 8 oralov, njiv in travnikov, z orodjem in pohištvom, dam . najem. Velik sadni vrt. rodovitno. Vprašati pismeno. Jos. Bertoncelj. Sv. Jurij ob južni žel.
zdravo in pridno se spronile za vsa kmečka dela Terezija Perko. Zg. Šiška 7.
Gabi» garantirane,ce-uSKIrc pine, rovnice, krampe, looate, motike. inacele, pile, kladiva, ža>e samice 60, žage z ameriliansk. zobmi 60, cugžage 25 Din za komad vsled ugodnega nakupa prodaja, dokler ta zaloga traja, po nepovi-šan h cenah. — Odon Koutny, trgovina z že-leznino. Ljubljana (Šiška), Medvedova 28
v k»«"»»«.....
^BliteVi «A 7*10
Posojilnica m hranilnici) v Poljanah m Skeliš Loko
izjavlja, da bode vse hranilne vloge, vložene po 1 jan 1933. na zahtevo takoj izplačevala. Obresti so iste kot od starih vlog. Ne pridejo pa tu v poštev prepisi iz ene na truüo knjižico.
NAZNANILO!
S prošnjo, da ohranite mojega soproga Antona v častnem spominu, naznanjam, da bom pod tvrdko
ANTON KAŠMAN, ŽELEZNINA, ŠKOFJA LOKA
neizpremenjeno poslovala dalje na svojo odgovornost in svoj račun.
Priporočam Vam svojo zalogo naifinejšega trboveljskega Portland cementa, umetnih gnojil, traverz, železa, gospodarskega orodja, kompletnih štedilnikov, email pečnic za štedilnike in peči, emajl posode, porcelana, stekla, suhih in oljnatih barv, lakov itd.
Uverjena sem. da boste kakor mojemu pokojnemu soprogu, tudi meni izkazovali svojo naklonjenost, zlasti še, ker bom skušala še nadalje trgovino v vsakem oziru izpopolniti in svoje p. n. odjemalce kolikor mogoče vsestransko zadovoljiti.
MARIJA KAŠMAN.
paghila Podp sani Leopold Kal š, posestnik v Sp r I Binili. Gameliujlj, preklicutem vse. kar sem v v torek popoldne mie 7 februarja 1033 v Sp Ua-meljnih govoril o gospodu Ivanu Zohcu. solastniku »livarne železa in kovin dr. z omejeno zavezo v Sr. Gameljnih št. 6«, ter se mu zahvaliuiem, da je odstopil od tožbe.	Leopold Kališ s, r.
Čitaj »Domoljub«!
Kmetovalci, pozor!
Vrtna in travna semena. zanesljiva, po zmernih cenah dobite pri ■luiiip Türk, Novo mesto.
Kermonihe dobro p°òl
znane tirine imam na /slogi. Velika izbira, izdelujem kromatične in klavirske, tudi po naročilu, sprejema m popravila. Pri meni se dobe vsi deli za harmonike. Franc Kurier, izdelovatelj harmonik postaja Drenov grič. p. Vrhnika. Jugoslavija.
Posojila podeljuj«
»Zadrug»'. Ljubljana pp 307 Sprejme poverjenike
Sprejme se mÄV
žini Ljubljane, kmelsko dekle za služkinjo, ki zna opravljati vsa gospodinjska dela - Ponudbe na upravo Domoljuba pod ■ Dobro vzgojena št. 2810.
Učenec ali učenka
se sprejme lakoj v trgovino z mešanim blagom. (Nemščine zmožni imajo prednost.) Ponudbe na upravo pod št. 2811,
Brzohlepainlh^
tisočkrat preizkušen! Popis pošilja zastonj Friderik Krat. .stia. žišče pri Kranju
Ifaiaara za vrtnarstvo, H0|BBb0 kr-pkemi i„ zdravega, iSBeui Hrana in stanovanje v hiši T. Šimenc, Selenburgo-va ulica t.
PnWKfiffi zemljišče, rosesi DU, deloma zaraščen gozd. okrog 23 io-hov. vse skupaj prodam. 1500 Din za joh. Naslov se izve pri upravi Donici iuba pod št. 2711
Ilfanra m mesar ku UtifilllB obrt.prstenega kmečkega fanta, oi.oli 15 let starega, iščem. Alojzij Kaplan, mesar. Velike Lašče 5, Do!
Naznanilo.
Najcenejše mrtvaške krste vsake velikosti ima vedno v zalogi staroznano mizarstvo. Se priporoča FHANC M URIM, Novo mesto
Zaloga krit Cesia na Žtiblo vas Preprifajle ie<
Da bo razumela. — »Podati hočete torej moj zet.« — »Ne, gospa, postal bi rad samo mož vaše hčere.«
Zahvala
Ker mi je »KARITAS« na zavarovanje moje umrle žene izplačala celo zavarovano vsoto, se ji tem potom iskreno zahvaljujem Vsem pa, ki Se niso zavarovani pri tei prekoristni in solidni zavarovalnici, priporočam, da takoj pristopijo.
Podvin, dne 12. marca 1933.
Vasle Alojz, posestnik 1. r. .*.*,>((„,■■■,,.,„>,.,,,......,, ,,,,.,,,,, ,..„„„„„„,........
»KARITAS« je vrnila vplačane premije (ker so zavarovanci umrli v čakalnem roku): Božnar Frančiški, Selo 11, p. Polhovgradec, Horvat Fran-cu^goatilničarju, Sv. Bolfenk v Slov. gor.
Nudimo	Kupujemo
brinie in fige w črno detel o
____Sever d Komp., Ljubljana
Draga stvar, »tončko hočeš vzeti? To bo pa draga stvar!« - »Zakaj?« »Ali si jo že ke-daj gledal, kako je?« - »Ze dostikrat!« -»Pa tudi takrat, Ito ona ni videla, da jo gledaš?«
„„	NALAGAJTE DENAR pri	----
HRANILNICI IN POSOJILNICI V KAMNIKU šotna as, „8lo,
______reemtrovam zadrugi > neomejen,, zavezo
v6dnoSli^kra,n ,TSek Vseh vl°S- ~ Dobr° obratovanje. _ Nove vtogo vedno plačljive. - Delokrpg neomejen. - Na razpolago poštne položnice.