'fl 1'Cr.' - ... i"(;,
r Iv
. IfrednUtvO': MttiwnWa.ll.iW. I.
4*1 Uuli u mpoiJliMt*llMf) Pf«j^ro«io >01« RIIAHA vlIkriM M'm/itni» (udi vn«4lov»Mk»u
IrUtM. •
'Ufe Mu Hiki MMMdTt^rtf
a. M* A* •• oioatlU*
•nkr»t n»(i»n«, X« ilvtkUf, I
13. JectMkra (8«I
Ll0t 50
Iihaja
petoki
NvoiuM * poitiihi*
<mIO M* t |fW.,.»f IfU f gold.
Nafolilna P'"** »•kJ»mi«ij« afj »f jjvM)*J° */»duillvu
LIST
kV..< tk irik'«l; 10 ki1«. V. Li r»»rt t*«« It «Mk trii M kr. m
p«wljiio aa primottko-dflžolnfl, pa tudi nploli slovensko zadev«.
Poaamni li«li •• prodajajo i dorir.i pri Wukvar)i f. A»b4/}i n« Tmuik« po * mM«.

iluMuu.i f;j
„ slovenski klobuk; ^
i JleklL saao r projšaiom: oddelka, daje h Aaonymua salisburgcpsis nasprotnik ,, Blovauakoga napredka ter srno vslod lagal njogšriia voatim, v k ter I h Slovenijo dva* kuU imenuj© m popisuje, posebno važnost prisodili. O-staja nam dolžnost apričati, karemo rekli in terdili.Tej dotdnpsti. pa hečenao v tem oddelka zadostiti, da poka« lame prcblagiiD čitatoljora, koliko je proraogol slovm-stetfKsfcivrPahontfi.i; r	ti
To smrti (L 79$).) Karolovega tasta, Gcrolda* jo bila Bavarija izročena grofu Avdnlfu, vbo oalalo deželo na od Anfžo (Enns) uO skljnčeno Donovo in do tje, lljet Drava r D0o«fo,- tečo,- ao dobile poscbefr avojega gospoda ali ^gxotfš«'!lo>itoJe^i»oK. sedet » Lavrcaku f„ Lorob nn TranngiMii^f-r^reček). Stanovitnega imena (naslov^) niso imele telivrcaškim grofom izročene deželo; kajti reklo se jim je zdaj oberske (ker so bile Okrom vzete), zdaj panonske (ker. je ttfrvcča mod nji-mi*.Pappal)a blla^ »daj, Vzhodna „krajina" (^ker na kraju, rpbu. cesarevine—tf oonflnium ,, Crenzland "L kakšonkrat tudi Slovenj ja (,,mituuter heisst es aucn. Sklavi uienberi i Jirečok ,, Entst, chr. It. " str. 198.)
Eden, teb lavreafikih grofov .(Anonymua ga ime* noje ~ comes confinii") jo ItadUot (I. 834.) K njemjije pnbolal knez Pribina, ki jo Btoloval v Nitri ter vladal od Karpatov doli do Douove Pregnal ga jc bil namreč tfpra,vgki knez Mojmlr. Pribina In njegov sin Kocol sta prerjola av. krst v, cerkvi sv. Martina („ loco Trelsma uuiiqupau>. J biizo Soinograda (Juvavo), pasta s pomočjo frankoVBKcga orožja nazaj prišla na svoj dom, kjer jim jo solnografiki nadškof Adalram cerkev posvetil za bo^o službo (1. 836.) Pribina so jo nokako Itadbodu zameril^ zato so ga Moravci zopet pregnali iz Nitre. Bežal je zdaj k Lolgofom, od njih v Pauonijo k llati-miru (knezu hrvaškemu??) in od tega čroz Savo k grofu Salaho-tu, kteri ga jo z Itadbotooi sprijaznil (beri: Anonjmusl). V kratkem jo dobil Pribina od frankov-skoga kralja Ludvika kos panonsko dožele ob roki Sah*.in ob Hlatnom, jezera v darjlp. Tu so jo m svojim sinom Koceloin in drugimi svojci vaedel. Kmalu jo za£elzidati grad („munimen" pravi Anonym.) v močvirju pri reki Sali, ki ga jo imenoval Blatui grad („urbs paludarum "—„ Mesoburch!').
Pribina je bil prav goreč kristjan, sezidal je veliko cerkev. Zato mu jo pobožni kralj Ludvik darilo v lastaiuo dal. Zdajoi je bil Pribina šo bolj vnet, za-aejaiija v malo IcL^i eprkvo po vsi dulanji Punoniji od roke Uab do Donove iu Drave; kajU vsa ta dežela jo postala njegova lastna kpcžcvjna. Po smrti Pribinc	kterega so Moravci ubili, po-
stane-jjjegor srn tfoeel- „ MataaaM«.	Triw a
bil sin vea podobe* ksMaan^kaaaa «yAetaT Ves alovoaski narod naj časti in slavi tega mota!
I lilo je leta BG7- tedaj leto« je tisoč let od tega — v spomladngm času, ko prideta Ciril in Mstod, dva učena misijonarja Iz Moruvskega^ kjer sta le Miri leta pjrlduo delala v Gospodovem vinogTad«. Naamnila sta ne v lUm k papežu Nikolajn 1. Vrli knea Kooei j« jo prav slovesno sprejel, nekaj zato, ker sta nesla ostaoko sv. Klemsnta, nekaj pa tudi ssto, ker jo pred njima šol glas, da h ta kakor naUšč ustvarjena tjl apostola slovenskemu narodu.
Od Kocela sta popotovala skozi slovenske dežela do Ilcnctok. Tam Bta imela nek učenoaten prepir z beneškimi duhovni. Iz Benetek pa v Itim. Y Rimu jo Ciril umrl, Metoda jo pa v Škota posvetil sam papek Hadrian. ter mu izročil Moravsko pa tudi Vanonslco defeio (bori ilvlf. av. Metoda gl. VIII., ker j« sam knea Kocol tako prosil.
Metod se vrne iz Rima kot škof za Moravijo, kjer jo itastlc vladal, in za Panonijo, kjer je bil knox Koccl. Nazaj gredč ao Metod k Kooolu obrno in, ker je v Moraviji bila atrašna vojaka, jo todi pri njem o-stal. Kuko veaol je bil Kocel Metoda imeti! Kmalu so so raalegall slovenski glasovi-po vseh cerkvah njegova knežovine. Metod je po dovoljenju papeževem ne le pri1 dlgal, ampak tudi av. mašo po slovenaki pel. Tako j« zapovedal delati tudi duhovnom svoje ikonje. — Ta za-poved je bila nekterim pretežka in so vzdignili močno nasprotovanje. Solnokraiki nadškofi, s kterimi jo Kooel vedno v nrijaznoati bil. k«r «a do Metedoregs prihoda vaa eorkvena škofom lastna opravila zvršcvali v njegovi kneževini, niso mogli prenesti tega, kar je novi od panoža poslani škof Metod v Panoniji delal. Zato so vzdignili tožbo in jo poslali frankovakemu kralju Ljud-viku, pod čigar oblastjo je bit tndi knez Kocol. Ta toiba je ravno tisti spisok „I)e converaiono 0'arsotano-rum ", kterega je sOBtavil tisti „ šnonjmn« salisburgen-kis " v letu 873. V tej tožbi, razklada „ Anonymus" prav na drobno vse praviee solnograških nadškofov do oerkvenih opravil ▼ Panonii in toži }>otom Metoda: I. zavoljo seganja vpravieo solnogr. nadškofov, 2. eavofjo nloor.nsk.uja jezika pri sri. mati in druzih o l/redi h. n Adalviniis " (soln. uadšk.) Itibhaldiirn eonatituit arohi-presh^tonun (Panoniiu; luferioris.) Uni mullum tempore ihj commoratus ca t- UHime dum (piidain graeeus (t. j. iz jutrovih dežel), mctliodiuB nomilio noviter inventia sr.lavinis U i ter in t hnguum lutinam doctrinamoue romanam atque IS teras auctoralea lalinas pbiloBopnice auper-dneona vllesccre fccit mr**a» et eoangelia eccUti<iš(icwn» >fue officicium illorum, r|ui hoclatine oelebravornnt. Quod ille (Itikbaldus) fcrro non valens Sedem repetivit luva-vensem."
Vidii tedaj, dragi bravec, da jo _ Anonymus" (t j. ^Bihbaldus) 'jknd nnsj>rotnik slovenskega napredka t Vendar ni mogel Motodiju očitati, da slovensko. maja vpeljuje v eerkve, kjor ni Slovencev. Torej je V Metodovi škofi! slovenski narod prebival. Tema pritrjuje tudi papei Joan VIII: „ Kar ao Učn^dovpm&egapiSniar--■elavinlcas literas — ga z vso pffTicor n£kvaj<lj)cmo( In dovolnjemo, da se—▼ slovenskojBr je*jo spirajo fn. maše, čitajo sv. evangeliji, i. t	CoJlex dipl.
Bočok ep. 247.)—	^ ffi •	t' {:;,
imena in priimki
(Sp. k. Mir^fcč.- Dalj«; «L 1L 33, 33, 37,3B, 40. 1«, 41, 48 in 4«) 8 taroalo venska Ia sploh slovanska Imcaa.
Sploh veUa tadi o slovanskih Imonih,1 kar smo slišali o nemških in aosobno o grških; tudi slovanska razpadajoč soslavljona in nesestavljena, toda jo uo-sostavljenih Veliko več,.,kot nemških.
Pri vBakem osebnem imouu jo troba Četvero reči razločiti:• rt) deblo, b) lcdnlnico, o) pomen debla in d) mi—l.'.imenodaj<ip&i»o,ko je to ali nno besedno deblo upotroboraL Srbsko matere n. p. dajaio svojim otrokom ia besede volk izpeljana imona, ker inislHo, da jih s tira Škodljivih eopernio obvArsjojo. Deblo slovanskih inen je lahko najti, lo^je jo pravi izvirni pomen debla vganiti; nar težje pa misel, ki je imonodsjavca vodila. Marsikako vganjko vganotno, čo bomo Bloven-ska imčna drugim, soBobno grškim in nemškim primerjali* ••	...........j- • • .......v
Kar se tiče končnic, jo treba vedeti, da njih pomen ni tako različen .in mnogovrsten, kakor pri splošnih imenih;— pri osebnih imenih imajo končnico vselej ravno tisti pomen: da se namreč oseba po tem.imenuje, kar korerttna'ali doblo kažo in poffloh£ Izvzeta je končnica iit'=ič\ a ktero se izpeljujejo patronymka (t. j. sinovo imč po očetu.).
Končnic v nesostavljeniu imenih sem naštel 86, ktero spadaia v dva razroda in vsak ima po več vrst. Naj navaAniša končnico so oj: Rado j; oje: Miloje, Ho: Badilo, Stanilo, an: Toman, Trojan, en: Milen, in: Bu-din, Marin, on: Kadon, 'u: SvaHn, janr Gorjaa, ta: Mladota; nar imonitniša in važniša pa i& alite. Ta končnica se pritika korenini ali pa ie izpeljanemu imenu (patro-in metronymika).
I.	V prvo vrsto, spadajo, t. j. iz korenino izpeljujejo se naslednja imena: Bogič, Božič, Budič, Vukič, Marič, Mili6. Pri dubrovniškili imenih elnži ta končnica ič tudi v to, da se izvirno laško ime v ilirsko (srbohrvaško) spremeni j p. iz Gondola postane Gundulič; iz Gahoga Kabuži^ iz Croce Krušič: iz Pozza Pučič.
II.	Patronymika z išf=ič izpeljana so bila iz prvega dominuliva (t j. maqjšavna Imena), tako je n. p, Boljeslavič = mali ali. mlajši Boleslav. Staroslovenska končnica i> (pologlasn.) odpade v takih primerih, ali pa so v ov spremeni, zato imamo iz Bogdani=Bogda-nlč in'Bogdanovič,. Radič Ja Badovič. Deblo teh pa-tronymikoV pa je ali Splošno, ali lastno imš, p. Baniš ali Alekšič.	(Dalje prih.)
206 -r-. .. .. ,,..................................-..........
slabost", igrali „Pouiovlninin" Čitatoljom io znani korenjaki pekleneki 'fantje Pekla prj Itiljonborgd); Iz „Kdo jo mar"? Stov. VI.; IV. Doklamatifoa (M Jo-vana", doki. gospodična Mozotič-eoa, ČitaluiČiuega gospodarja hči); 6. -Otok bloški", n. zb. V. Govor (go-|ori|,auk isoli^silski futtW|S. „ Budnloit", nap. Jiis., p. sborMf* V/ojjfta^hAiltaziii bilo je sosebno mikavnih m.Va^ifl'pH{^j.;lK>»M>l 'kj j» v nekakem ozira niest*" . on [jfesjrtoa^k^J^aPto, da so ae—ako me s po aun -jinp ]loljuto—y'Mw jna Slovenskem fantje h kmetov gledfščne Igre lotili; In drugič, do začoujajo io tudi našo gospodične po vaseh (iu pazi, tik mattnth tnrUf) t milim svojim glasom slovenščino na očitnem odra, slaviti. To bo nadležni tujšČuii gotovo nur močnuji . zapah. In to so pa čutili menda tudi poslušavoi, ko so s navdušonjm ploskanjem, in klicanjem pohvalo na znanje dajali.— V nadrobno pomsovunjo vsega, kur biuo videli in slišali, monim da ni truba so spuščati, samo naj šo povem, da vesolje inod večorjo jo tako vnkipa-lo, da malo kje pri naših vesolioah tako. Krepki miznl govori in uupitnico primerno osoljono ho plauion rodo-Ijubjn tako podpihnlo, da nI bilo težjo naloge, kol razbili, ko jo prišel čas ločitve, železni obroč po brati mije, ki je bil V vesoiih teb, pa prenaglo bitočih tlrieah srca vso družbe oklonil. Izmed vnanjth gostov, naj ;omenim dr. Lavrila, kterega no manjka nikjer, ker gre za na-rodno roč, iu pa vbrani pevski »i bor kanalski, ki sejo mod vočurjo v občno pohvalo IzkazovaL—Ako vsa Še enkrat premislim, smoin sklenili s pono^nO potrd-bo: da bosoda Prešornova v.Solkanu se,bode vsikdar kakor dauloa svetila na aahodnom narojlnom neba slovenskem. ) . i . . ,"• ■.' I' • • • j:	{ ■ t. .;!f;t r.!(. .'diii
Iz Solkan«.
dopisl
(Beeeda
spotnin fr. Preferna L— * (»Lopa Govor Slovenec,
*) SlarailovMukik črk takimici oimi.

Govor . i, ... predsednika čitalnice Rikenborike, preč- gosp. župnik* '■ Iv, Nep. Pir<ya 10. novembra .t. li:
Slavna gospod* I'^-"'S* 4 • Sprejmite prisrčni pozdrav in jtoslttššjtb nio' ' blagovdfjno! ' ,'Iti''" Dolgo je trdo in tiho spal v svoji prežalostni dre-moti narod naš slovenski, ni so zavedal svojih prihijčnlh mu pravic, niti mnogostrantkih razmer do druzih sosedinih narodov. Pozabljen je revež taval'v'gosti mejdf nezavednosti, tor ilnžil, rekel bi, kot poMevčh ljtiŽmlr pod težkim jarmom druzih bcflj omikanih nah)ddv: posebno V naših krajih primbreke kronovibo je zdihoral kot tlačena sirota pod stisko čelč Neprijaznih razmer,' Kakor narod naš, bilje todi mili slovenski jezik, kterega' nas je že pri zibeli lep)«; nčlla skrbna mati, malo čislan, akorsi nič obraitan. Šmmotivno Zasmehovan, in, če ne naravnost zaničeVan. vendar gotOvo ze-16 zatiran in oviran'v svojem rasvijanju. . v * '
Bili so za nas Slovence, Bogu,bodi potoženo, zares nevgodui in tako žalostni časi, da je moral človek sramovati In bati se, r milem matrnem jeziku kaj spre-govoriti. Oidda nam ni bila Še toliko milatie,da'ktim bil smel domači ježik ršblti, čištill, gladiti in piliti: uiatrSČlna so je v nemarnost pnščala, tnjščlna pa skrbno gleštala, ter košato vrivala v šole, nradnije in vsak: danje življenje. •
Nahajali ko bo sicer sem ter tie iskreni domorodci, možje bistre glavo, ki ao za omiko naroda slovenskega marljivo delali, in na slovanskem polji se trudili za blagor domovine, pa br^t izdatnega podpiranje hi potrebno pomoči jo os tajalo1. i$W>ro delovanje večidel brez zažoljonega V9peha, ia-dbrodovalo, komajpičlo kaj sadu. * s- • ''t,; ' ' ' •'• •"
Tako je bilo s Slbvofaci dolgo in mnogo let skoraj do naj novejših časov; Nastala je bila potom, ,hvala Bogu! mileja In vgounojša1 doba: Zč leta 1843 so bile preljube „Novioe' beli dan zagledale, mili žarki narodne zavesti, ljubezni in vneme za napredek sd' bili
j
20(7
flloioncoprpiiiplj; slovnici duh so jainp abnjMfc atrlti nni IP pilili domaČi jiuifc, i« likati uaručjo naje. n Novioo" prvi sloveli list. $lava m«, Ju ^lil jo bil n» noro spravil, al«(v».1*0,1 . Ubiajio mi: jq modelom l&ifl. lota.,?; nopozeb)jQu'p, v ftlejrafin Ho jo biU^iir^i pa/ in probudfia juiU . naša jirei|fffflwj < ---------ij,
'colji, l$woi,j
ao j« bilo vso prosilo gibali, sl^ofh^oii^^r^d/ai p prirojenih inu pravio, svobodna 'n: enakopravnost bila jo vsoiik državljanom zugolovljeua; .oij^i^jaladiiio, na podlagi motornega jozika s^. jo začela yp6ljavali v šolo, no malem ladi v ujitfdpijo in v dnmveno življenje. Prehodil iu prodrugačil sojo bil svet, prosta pol izobražena sojo odpirala, svoboda v razvijuuji duševnih močijo |>oatikU g^r«i«.edini uahioD nalili.aloronskih prvakov, prijal*\jqy , p«jroihf iu. d»iiiotiuii.
Osnovala ao so bila nujproj Slavonska društva v boli Ljubljani, bogatem Trstu, lu-ijasni Gorici. iu šo v dimih' sloVensklh	Wih"tfkl^A j«J Obu-
jati MlvY0"»ki Uuli, oteti materni jwik, ^u^leli^pin zatiranju, v njem fcratkočjusjp so ip p6fl\ouo rajivcpolova-li. tor pridobivati iha VolJaV^iisl'q'aakO 'difpzjm ,piuwafM iilni jezikom, invro pravico, klinu gredč pred Bogom io svetom. Odtab*rt so ao tyilo zafoln tudi sIoypiiii$p^ pn-' jaknpjo yra!4 odpjmi'n^ Io v Midsko,,^, iftarvo$ tu,^ di v pisarni« In pr junije. MflOjo jVLprifiya)o'rui^epO, sobico tndi prod i)rag. pašo domačo nišo, javno slo veri-'
filM!? ^'ftft W!>'fo f:
pOvaod, no le qa dgfeli, tbdi v mestih, da, .60 eelo pri ^ipikanl^.Vel lavni, pa za nifadnp opito in blAgpV^-,' mbvitiO tneti gosbpdi jo nadoj slovenski iozik moogo' tis^hih	vr^;;^v%/L9pa
'kiin Vrliru sinkom premih? inalorg Slavo, .dolgo dolgo
o meteper atafo ot^cJo- JTojT puli, jo jdotola noti tak« jakt*
jo In pojtiijil t ti bol; pioničo' jo pol si^U U.otnika noge. h« To jo ataino! V malo 4nah i«
m
•e* mv&f,
iiu.-.jrtH	,,■
I*.,«!**«. 10. t-m. —t— bM^ifloiipri^' na! Doaedaj niai imela io nobonoga dopisa iz Mirna; *), do»»li,<Uoa» »»kotiiS.taa-lo.miapi:,.!;.^ ,vn * ., Mi loTijaiji mironaki in drugi rokodclei ip »plob, rai UAio«JU županstvu podložni to prav l«po prosimo,, da bi nate željo a tT0jun ktopkim glaaom. podprla, d% bi m. nam . ta naproj prt županatvu po<*Unm*hi pisalo. Bram naa jo, da «0 nam ljndjopoamebujajoKdaao»am, ki amo vsi, kar naa jo domačib, od .prvega do rjulajo po italijanski pisari. Zdaj, ki»si .tvorno 00-Tog#- žapana volili pomagaj luun -OpmOTia»", da ao naaa naia želja iz|Mlni:2«b!iepoduka ia apodbodbo, ki IP jttf.Ji akajei, bomo potem ::i! aaiai powi:lutK> »»rodni fov^K aabijaii.,	t	, i
VESTI" " ' 1 1
c. .	-. "
V posladnjeialurfnoino^ijeai zahvalni pastir tki Uat nsitgv prevzv. kuoxa'UadŠk!ofa do duhovšoiao »e glasi tako-lo:	> •/: i	• ■
., .i ■'-r---črtillK
Si *) MrtA je ro!tL» 000 uro hdd* proti jugu od CoHa> teialki Mtb, pod lnwa, m ob »h tra^ovib lj>"»«. 0>t<)*i'iji •O Jako imeniliii in pr*vi<l«Tljo t c« gonili oJo»j » m jjufrik»ai lip imaio oni Monop«! t*r jim Je p*Mb<io tr% tfdkann.' Vr. ——M) V«IU— fc« »Hfaiaji ffhraOr-». m. ----Hs.
•••) SkoJ«, dr P0f+ J« t* dO pa. i, U tl«i|)l, ko (itM i« : I'ribodnJi6 V*r«J!	Vr.
- /...	namk^f UOfU+t t.	'.I
. I^apileljnu prvostolno cerkvo in Častiti itn^vJuhoV^ui fijuMki/lii", ftorišk^, pozdrav ii| bla-»
po.^o^ji in pv.	^edoža mjlosti
prtfMM........
•»ot4vl ..........-
..■M' 'M goslpv f -I Ta M a*Miifr«il«> pit** prcA. (i,iMj4iiila«g<*! kaaililjui i« .Mi«" /■ tluhorMiit«, » U^r»n» yi»vtlo( da 1.1» Je J*lu> «^i«IUor ko u> 'UUlij • jio«U)IJ»li ki lino'u> |M7»tdignifi ini lki>(jf, uiajsil. Duli po-nl* Jil,' "df rlilmo' UcrVm II olj«, r l.» le ni jild.nli; LtJr.-> tmb pokjonir. ^ t». ».pl. t. 1.'pr. *v«u<!tnu cSMrpi,'«* « kUrniti brtniifto pr.virtrt l.lK* o.rk»» T.l«lnib. . i.« "»ii'i N^ ki^M-ii. avuj»gf luU |.rA iuMMtnikt i* drvgi.{*,\ it« pri<rju^#^ n?m liotuin V Inir 1-------!----l_ "*" —
; trf«5l.)o,' Vir igi pd^/ij^io, ter |ion»»IJ«]o olj odrm polortfc.io,' HI jo vUharni olMfcl	Ikufu Ukrir* ho J K Wl v m.iulk. • prta.rfdani'1-
V nuioUfili atiakAk^.ki iik .dauiUilakuJi lrpa«o<: p*Uikalil* au inultio, nrgdnjji br«!^ iif dijoTi,, Iu, J* »I« od^lf urrkli, (U M« m«-na (iii|)oliiunia «i«m*Ui'i)i iu «le uii Jiuiuiriii. Ztrii, pra» .lolir« mi d«, ko tl.lfm,'«!■'	prW5nJrtB'v»Miiii; Iu ilno mi. Hafje, t "HJ.1
vaUi!«ii«lra p0hl4nj4nifcip<ij«»r»lla «« pHjinJi rululili. d» «i nnft 1« fi»-pr«j veti«!i, d« "m l»(lJo	t^tfl ubroitorall hi UMrkorali ue <ia
> V^ld*	tali ifoaiki.
K/llikor bolj palabrv* yomfi'.,,ki
■ r , . .. f 1 ln Mu'«!«, kikor
| aVrtha obUat centvi' poni|l»1i; loliio l<Wr.»iJ» mor* lihi mw) t. da-. hiii^mo liV^n.lMi fia Ilunid). Kajti »dr.if-na	kedar |{Ve ta
I *idno rti, imajo 't^iaj whk.> rmn ii« duha l|udi. V ijjleil 01J paaa bo-! d0;fM9 IJuvl«|(u,>,io Julu>r^jt» v prtil* aluleljili »» crriv«. čim liuj-ia aO bil« ,propDuia|a, tj« toCa jo bila (jaboien in t*»jernoort /ned njlinil J ' "'.
NJn orolj«, a kteriai ae bajujrroo. Jo duhtTn*, I« nar pno Jft —molilo*. Hodimo todaj gorerii t molilri! Mnlimo ta lial«, ki ao » »•-, a</V«U ^alf^j^.MuUab.ifaj^i J|hrpr«atila«iljiii (Ing bligoroljoo rtutolld i«7ia jpol ire^iij* apranl. Moluno u ar. Odota pip^ia, d« bi a po-vin^iTruiflofinrKa Boga arojo aorraLukn pr«maeal. klolito. brado ia ainori preljubi, ludi la-me, nnvradnrga aluiabnilta tJolJV(r». d« bi I mi llog iD.Uallji«o podelil modruai In krepost, da bi mp^el V" ™aa um, jda 'infl'i« aMr, tiadali. Iiro^io m> cortarv Ur pripeljal* J« v ««-
»•Uf ^^^ i!.. ■ .. •
Ulagoaiof, xa kUregi it« m« prosili, Vodi Vam preljubo«iji*o p»-* ! deljeni	' ' . ,
t na Dunaji, 2. dtcomlrra 1867.

Aik«(r«J kfr. ' nadškof.
— Pretekli petek 0. t. m. so prišli prevzv. nad-fkof t Lhrnaja.
t J* t ». J. f. Frmne VHmv, vllur na (boTllom )
Tnorem.	• _.:■:/. <
b.) ft<&hotSri ' " " "' "T'
Zastran železnice Cez EredAl (na Gorico in . »koz Dol na Trst) so prinesli časniki dni veselo novioo, da jo tehniČno-vojaŠka komisija, ki jo ni davno vso črto prehodila in v strategičnom oziru jiresodila; izrekla, da se . lahko izpelje i našla je še cclč nekaj zlajš-kov, po kierih se iuui slroski im nekoliko znižajo.— Iz Kobarida mislijo potegniti stransko Črto v Čividad in od tod se ima izpeljati ena veja na Karmin, druga na Vidom do sedanje južno žclozuico.
DEŽAVM ZBOR.
V 00. seji 10. L m. je začela obravnavati zbornica poslancev načrt denarna poravnava z Ogri, koliko namreč, da bodo jmeli plača vali za skupno državno potrobe Qrri In, koliko mi (t. j. tisto zadevo, o kteri ste se unhun deputaeiii dunajskega in ogerakoga zbo ra posvetovali b kterih sklepe jo potlo poseben odsek zbornico pOalaneev pretresal). Ogcrski zbor to reč tudi zdai pretresa in jo predlog zastrun svojega doucs ka od 30 odstotkov za skupne otroško žo sprejal; ču dno pa jo bilo to, da so se Ogri šo nekako kujali, ceš, da 30% je 4e*provo;ČIF Dunajako zburnieo odsek Be jo razeepil'na H stranki, veČino iu inanjiino. Večina na-svctuje: Udajoio so Ogrom ter prevzemimo naših • 70 jjfstotkpv; kaj nam ppjnaga v«t^v|jajj 80 V- Manjšina Lo& da bi naš donesek pa ogcrski bila pravičnej-rjona.
ogled1 po svetu.
Žtoneo prod vsotui politiffklmi no^bilol teden govor ministra Rouherj* (itrovarjrtt llu4 sisroodajaimmi 'iboru francoskeni. K* afaran f apel trnih zadev Je Iia'vaa infa-relMlV rftt1 $e Rima nikdar M pohabijo inpotuejo J« beaode »aillolil Lakot Kedar rotora Jim, je treba fazu-nMtt no drfelo, ki jo t>rw td<{f fa*el Te določne besede «0 m BVot ostipn|lb.— Tjatldjm pa (fiiltf) »Aje-odprl J ta I. parlament * FlorouoijJ ter aa odi aborui« Čine in vlauine atraul povdarja, da Italiji» mora imeti RiWi, toda sčaaotn in z lepa. Vellktl hoipatil bo,le zastran to zadava. Upanje zarad konfcrfluplje sloni ** slabi podlagi — Italijanski krajj je vse OArlbaldoroa, ki ao ao ani mesec na Riraskain bo jo vali pomiiostil.
Srbska politika dobiva nekako novo podobo,; Če je res, kar vladni Časnik trdi, da ftrbUe n Mami no. Ha«,, po kdo drugi ua vodi, marveč, da je In boja bi d narodna p« saasostalaa, in da, Ae bo treba km) poravnati, ie ona sama a Turčijo vso poravna, ter da tti {treba, da bi se ktora vnanja vlada v zadevo tolikega cesarstva vtikala.— JEtusoui prijazni in Turkom nepnvoljni minister Kistič ne aastopi menda službe.
— Tegctthof s truplom MaksimiUjofnovim dojdfl <fo 15. januarja v Trst, kjer bo delaj0 io veliko pripravo za sprejem.
V Sdboto 21. t. m. začne izhajati i LjabHaai „ 2W-glav". Do konca decembra 18G8 velja 6 gola. f do kUta-oa junija 18C8 2 g. 60 s-
„ Zgodnja Danica" bo izhajala po novem let* v-aak tedon (dobro!) in veljala po pošti'4 g. 20 kr.} pO* leta 2 g. 20 kr., '/« J. i g. 16 *r.
Italijanski državni poslatiel pa' Danajl^d te •družili T poseben klub. 'M^ttfc.lfi (triaikl pbfllaaeoj
Scrlnzi;* udje : Conli, TPajcr, Colombani, Prato, Leomtodi,„ Vidulič, Laponna, Vitturi,, Baiamonti - ia KnoŽcvič IgrSkoslovanski nezodinjoni fikof, kteremu ao to dipiak*-. čine kotarskib Bok nezaupnico poslale). Naloga temo klubu je: razvitek narodnosti italijanske ob bregu jadranskega morja. Narpopred pa mislijo ti zborniktfori državnem kancelarji na to delati, da bi se napravila v Gorici italijanska pravna akademija. Oaupuilo je to, da sta pristopila tudi Slovaia Knežovič pa vrdaliA. Klub da ima tuai Bvoja poBebua pravila. *)
,ZkftJr
■ __:_■ i ; ^ :«.. <
— DoSlo dam jc od polltiako gosposko to-le ijflt-' rilo, da naj je po «£>". razglasimo: Ko 80 jo prjjfejl delati v Egiptu sueški kanal, Jo hitelo mnogo flelavfcev tje iz vseh krajev, ter (udi li avstrijskih pouebjd fr dežel blizo jadranskega morja. Večidel delavcev je tokrat lahko dela dobilo; ali, zdaj te; smo drugače, in »e-10 nevarno jc so zdaj tjo podajati bJ zaslužka iak^ti. Delavcev so zdaj le malo potrebuje, kar z ori#c?»ft»it ma trtami delajo. Ne le da novi delavci ne la, marveč fle ti, ki bo žo tam, gtf &ifra(6._Tll< ao Bo žačelo razno bolezni, ktfcro EvfoMjdf.V zrika in življenja nevajeni, najhltfoje /iaj&i " naftajo bo pa vrb tega zarad r^vl/JIhO	.
in veča hudodelstva mod temi iz Vseh kptov avati' $ Ijciiiml ljudmi. Veliko tacilt, ki bo si lollko dotok hranili, da so mogli v Egipt na delo Iti,'je 10,''pri
Z« Ja. li ti*m»mo io nortoo (Vi pa t^V Odricl,k«» M'*!*^ tj6». di noric« aiupak pran« »Uricn) ad iw)laa: —, P« Pr«M*'^ od |l.». n. u klico I« <c!rulba kiub „ vi	dt
-iliiili-V Vrt .1 I _•■■ •■ » ■ ■' ;
' • ' fcMthik, izdajatelj-In odgov1/
take ftUdb;1*^, *C'Jih bolbhne io brcl jkriijearja nforall tfaJ ifrtavno »trOAlto nazaj peljati. To V^ Tb i*1. lito* gohl^rriftt' Vanijto so todaj ljudi, kteri bi vtt*: vabjli »wAUt	d^lat iti, ka^jtl čuka vna gdtUVA roW'
IčlUavid1^fczrftf; Skrbjtu tudi rvl. žujmul, da if/nailh
isaT1	list* naznanim, krtf jrt' k*ka'bb
naročiliM bi*. , \rr>.,: , :. „,
1,1-. .,i. . t n--- M
Kvle^ilosi. Oc-Jftij 1 v/;^ rrtliedrtJS«. Zadajata prav mojo miaak O^ J. A r D. VtdpinM ca ka Hat:
■ ■■-...1» ..... > .'•■•■<' i... i ■ . ■ ^
Vf«#'ttangi.ovo oljj«
vesa, za ohrAujonje li» llSpanjti IaB: v MboČktedib nical/ (flalkab),.tf»ečttt i<f v-jteklo vlifl^^otl^pl-
jotrjono
to*.	levo dtifiSe
za tl6p6*rim ;lu' tboIJ84W(a'pdltj, np ^ult zoper Vaa|cortlnb V kožno tf€sr)igrt { y iilpo nalnlh pbVe«fcih (pakeljčlh) no aoWo^ ' ', % Dr. n^r^jrttl«nr-iey d^Mtti < krotišfn 6\ (Kfoneiig«ut), žlabtnii voda ia dubWilb m'pmivr1! ktera ^oči življenja k/epfia in flhddbrt|tt j>',ori»jni
atfertfcah. b* r A 26	m
1 . PrbfeiPrj« 4r.	rMnstcd' jn-fSto
(SUngc-npouiadoJ^Btii^ da «e lkkjc tfft.bvi lijo, dk ao voIjnejSI, in ua, počesani, lepo trdtoL0 Woj
$ a.......
md"mrs
r. Hartasssf:«ova^fart(Mujka
jo lasje zopet čvrmo rastit i
Iflet-
;pl/.r</ T . <Jir.v|o u\Ti' ' Mdrf enih ate-
{6SBrifamt-il-lmajo- pettt < V
ttifll/1-''''" "J''-:'-!	Vr. UfjtfU Iktll »ftJ703''
* Dr. luln BdMltoM^^T« % di^ get pasUt m »obe) nar- naVadb^Sl Ib-j^tieiljfiViiJpoinp.
m ecoa; ček s* ebtf**vaojein čišččUi
■ 'DVV iirliikMfiH^ .
Mre*ta>; y4b& lubm Oioč in 'Jih' nlčlea l	a. a. r. ;
• DlfC Ha o H-ov o ber dbttiači1 ^omoček ^oper kalolj žen je; v^eriglnelnih itaUljleeh^i pmmE>. (na^kvaij^e zarad priznane dobroti tpdi' ^oJ:bs reči v «op|e| in aa 4l«elo aamo v lebirf« rijl) pri Fosst^safMl)-^ aamore^v Ražtela.
k«nismi	"II li i iiif nrfpff
it IuliJaSTTemSkcga i^kiptega za Gorioo la jajo^de^lo je > lakarnioi l^^ailNfi^a v
K. Sobar jeva bukvamfoj^r^oricl bi rad^^tt v alužbo enega raenaiavca, -^d^tilj let ataref% ki pa mofa znati slovenski,, italijanski iU uemikinUf' brati ta pisati Rakun primerne plača bo- -tmel't)rtfl{il«Čno tudi.^atoboviaaj^jhraiao in pogfrežj^1^.', '.; '"{C-
el ifaroM. Tiakar 8eit« v- Oortci«1 •;*