IM Udi Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik ln Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 600 din ozir. S ameriške dolarje. — Tekoči račnn pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-1B-Z-24 £*ev. 7 (361) Leto VIII. NOVO MESTO, 14. FEBRUARJA 1957 Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Tone GoSnik. Naslov uredništva inupravai Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 PoŠt predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva m upravet It 127, Rokopisov na vračamo. Tiska Casoplsno-r-aloiniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel ZA NOVE USPEHE OBČINE ČRNOMELJ Ob četrtem praznovanju občinskega praznika Črnomlja Občani Črnomlja praznuje- sijevali skupno le okoli 80 de-jo 19. februarja četrtič svoj lavcev, kar ni predstavljalo ni-občinski praznik. Ta dan nas * ti en odstotek prebivalstva. Da - »... Včasih smo Slovenci sami sebe imenovali narod — hlapcev. Osvobodilna borba nas je preoblikovala v narod — borcev. V sedanjem razdobju osvobodilnega boja rastemo hkrati kot — državni narod, ki gradi svojo ožjo slovensko in skupno jugoslovansko narodno oblast v nerazdružljivi povezanosti z enako državnimi narodi — federativne, bratske in prav zato močne Jugoslavije. To poslednje dejstvo se je kar najpristneje zrcalilo na prvem zasedanju — prvega slovenskega parlamenta.« BORIS KIDRIČ 19. januarja 1944 na I. zasedanju SNOS v Črnomlju. Spominu velikega Prešerna Sto in osmo obletnico smrti Velikega pesnika fn genija slovenskega naroda dr. Franceta Prešerna smo počastili na Dolenjskem s številnimi proslavami v vseh šolah. Svobode in prosvetna društva so priredila vrsto akademij in proslav, na katerih so govorniki slavili spomin moža, katerega svoboden duh in v viwka uvietnost prelita slovenska beseda sta navduševala naše prednike, nas in vse. ki bodo ta nami gradili našo kulturo. V Novem mestu je PD Dušan Jereb priredilo v počastitev pesnikovega spomina v sredo 6. /ebni«rja fnstrumeiitalno-vokolni koncert. Udeležili so se ga predsUax>n>ki OLO in ObLO Novo mesto, člani OK in Obč. komiteja ZKS, okrajnega in občinskega odbora SZDL, predstavniki gam'zijc JLA, številnih, javnih nstanon in delovnih kolektivov polen lepega števila meščanov in mladine. V uvodu, je govoril o Prešernu, vcVkanu slovenske misli, naprednjaku in umetniku, slavist prof. Milan Dodič in v klenem govoru prikazal genija, njegov čas in umetniško ustvarjanje, ki bo imelo neminljiv pomen za VREME ZA ČAS OD 15. DO 24. FEBR. Prevladovalo bo »ulv>, večinoma jasno vreme, le ob koncu tejra alj v začetku prihodnjega tedna manjše padavine. Temperatura bo padla. slovensko kulturo. Moški pevski zbor društva je nato pod vodstvom Toneta Marklja zelo ubrano z#pel šest pesmi, med njimi pet novo naštudiranili, orkester, pomnožen z nekaterimi godbeniki vojaške godbe, je pa pod taktirko Ive Mitaka zaigral odlomke iz treh del. Studijska knjiini-ca Mirana Jarca v Novem mestu je 6. februarja odprla v avli svoje stavbe izbor Prešerniane z nadvse zanimivimi starimi >n novimi tiski Prešernovih del; razstava, katere ogled toplo priporočamo, bo odprta do vključno 17. februarja. Hkrati je bila v veH Studijske knjižnice odprta razstava del <'/>«-domskega slikai ja Vladimirja Lamuta, julija. ki bo odprt«, do 1. Izdatna mednarodna pomoč RK Okrajni odbor RK je prek Glavnega odbora RKS prejel znatne količine živil za šolske mlečne kuhinje. Skupno je letos prejel že pet vagonov hrane-mleka v prahu, masla, sira, riža, koruzne moke,sedaj pa pričakuje še vagon bele moke. Pred dnevi je dobil okrajni odbor RK obvestilo, da je za socialno ogrožene osebe v našem okraju dodeljenih 985 Carre paketov. Okrajni odbor RK bo pakete porazdelil upravičencem prek občinskih in krajevnih odborov RK. Dobili jih bodo naj-potrefonejšil socialno ogroženi vojaški vojni invalidi, starši, vdove in otroci padlih borcev, gluhi, slepi in tuberkulozni bolniki, družine z večjim številom otrok in posamezniki. Krajevni in občinski odbori RK morajo poslati okrajnemu odboru poimensko sezname takih upravičencev po navodilih, ki so j'h prejeli. V*a ta živila prejema RK cd mednarodne pomoči RK. Okraj- ni odbor RK ponovno prosi za pomoč vse občinske organe, da bodo hrano dobili res socialno najbolj ogroženi, ki so upravičena do teh paketov, prav tako pi tudi da podjetja, zadruge in organizacije pomagajo pri dostavi teh paketov upravičencem, ker je to združeno z znatnimi stroški, za katerih kritje pa RK nima potrebnega denarja. Jutri bo 11. seja 0L0 Novo mesto 11. redna skupna seja obeh zbo-rov OLO Novo mesto je sklicana z,a jaitri, 15. februar dopoldne ob 9.30 uri v dvorani Doma ljudske prosvete. Na dnevnem redu so poročili a sveta ža šolstvo, sveta za kulturo in prosveto, sveta za telesno vzgojo, komisije za gospodarstvo, komisije za prošnje in pritožbe, komisije za predpise in organizacijska vprašanja ter komisije za volitve in Imenovanja. spominja na L zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bilo leta 1944 v Črnomlju v sedanjem Prosvetnem domu. V gospodarskem pogledu izrazito zaostala Bela krajina, katere pretežni del področja zajema črnomaljska občina, je bila v času NOB večji del osvobojeno ozemlje slovenskih partizanskih enot in sleherna še ne povsem porušena streha je nudila zittočišče in hrano slehernemu junaku — partizanu. In iz te junaške borbe na življenje in smrt je izila Bela krajina močno porušena in izčrpana. Naši ljudje^ pa s krvavo pri-dobljenp svopodo niso prenehali z borbo. Z nezmanjšano silo so se spoprijeli na drugem bojišču — & gospodarsko in kulturno-pro?vetno zaostalostjo. Ta borba je že obrodila bogale sadove ln je vsestransko, deloma ; večji, deloma v manjši meri, preoblikovala Belo krajino n»i vseh področjih naše dejavnosti. Skop pregled gospodarskega razvoja in dejavnosti v občini Črnomelj nam pokaže naslednjo sliko: Na šora*' p^ono obsežnem področju Šaj spada črnomaljska občina s svojo skupno površino 29.314 hektarov med srednje velike občine — se bavi prebivalstvo pretežno s poljedelstvom (65 odstotkov). Na eno kmečko gospodarstvo odpade nekako 13 hektarov skupne površine in od tega 2,8 hektara obdelovalne zemlje ali na enega kmečkega prebivalca 0,73 hektara, pri čemer so upoštevane njive, vrtovi, sadovnjaki, travniki in vinogradi. Iz tega je razvidno, da je zemlja zelo razdrobljena in da na malih površinah živi sorazmerno veliko število ljudi. Posledica tega je, da kmetijstvo proizvaja bore malo za trg. Ljudska oblast je v precejšnji meri poskrbela za dvig iz nekdanje zaostalosti. Zgrajeni so bili novi vodnjaki im kmetje so prejeli izdatno pomoč za razne male sanacije. 'Bistveno spremembo pa zaznamujemo glede razvoja industrije. Pred vojno sta bili na področju občine Črnomelj le dve podjetji industrijskega značaja: Rudnik Kanižarica in Belokranjska železolivarna. Obe podjetji sta delali v skromnem obsegu Ln sta zapo- nes je na območju občine sedem industrijskih podjetij, od katerih so skoraj vsa še v izgradnji in zato še ne dajejo skupnosti tistega dohodka, ki se ga pričakuje po dogradnji ter razvitju polne kapacitete. Vsa industrija zaposluje že okoli 1.050 delavcev in uslužbencev, kar znaša nad 8 [ odstotkov vsega prebivalstva občine. Največje industrijsko podjetje v občini je še vedno Rudnik rjavega premoga Kanižarica, ki iz leta v leto dviga svojo proizvodnjo. Od najvišje predvojne proizvodnje 14-900 ton, ki je bila dosežena leta 1940, se je ta dvignila le-ta 1956 na 32.270 ton. Zaradi bogatih rezerv ima rudnik u-godno perspektivo za povečanje kapacitete proizvodnje ln se obeta, da se bo v prihodnjem letu proizvodnja premoga podvojila. Zelo lepo se je razvila tudi Belokranjska železolivarna, M (Nadaljevanje na 3. strani) Moč in pomoč Socialistične zveze delovnega ljudstva na vasi in v mestu je predvsem odvisna od delavnosti in pobud odborov in vsega članstva Popravimo zamujeno! Letos bo III. kongres Zveze borcev NOV. Datum kongresa še ni določen, toda organizacije ZB eo sprejele velike naloge, ki jih bodo izvršile v pripravah na kongres. Te priprave so zelo razgibale delo v vseh organizacijah, in lahko trdimo, da je ZB med najdejavnejšimi o-ganizaci-Jami. 2068 padlih borcev, 2276 žrtev nasilja Ena osnovnih nalog organizacij ZB je točen pregled nad vsemi otroki padlih borcev in žrtev fašističnega nas-ilja. skvb za te otroke, dalje ugotovitev, koliko borcev je dalo življenja in koliko ljudi je pobil okupator s pomočjo domačih izdajalcev in pomočnikov, ter pregled, kako žive družine borcev. Druga naloga ZB je pa zbiranje zgodovinskega gradiva, skrb za postavitev spomenikov in podobne naloge. V predkongresnem delu »o organizacije prevzele še nalogo, da bodo zaključile s sprejemom članstva- Občinske organizacije ZB so ■ pomočjo krajevnih organizacij abrale podatke o žrtvah v NOB. Tako je iz našega okraja 2.068 partizanskih borcev dalo življenje v borbi z okupatorjem ln domačimi izdajalci, žrtev, faši-ftičnega nasilja pa je bilo 2.276. Tekmovanje organizacij Zveze borcev je Se bolj razgibalo že tako delavne vrste nekdanjih partizanov, aktivistov in graditeljev naše države iz lei NOB Skupno je torej naš okraj dal za našo svobodo in neodvisnost 4.344 človeških življenji Kdo bo dobil nagrado okrajnega odbora Zveze borcev? Na posvetovanju predstavnikov občinskih odborov ZB in okrajnega odbora ZB v Novem mestu go prejšnji mesec sprejeli napoved občinskega odbora ZB Trebnje na tekmovanje v uresničitvi gornjih nalog. Okrajna odbor ZB je za najboljše tri or/jnaniizacije *r«.zpisial nagrade: 60.000 din. 40.000 din in 20.000 din. Naloge, kj jih bodo opravil' v času tekmovanja, so: Do 15. februarja morajo biti končani občni zbori krajevnih organizacij, do 15. marca pa občni zbori občinskih organizacij. Na teh bodo volili tudi delegate za kongres — vsaka občina enega delegata, le v občini Črnomelj volijo dva. v občini Novo mesto pa 6 delegatov. Do 15. marca bodo tudi zaključili sprejem članov. Pravkar končdjejo organizacije tudi življenjepise partizanskih družin. To je veliko delo. Razen v no- vomeški občini so s pisanjem življenjepisov že končali ln samo še preverjajo posamezne primere. . V tem času bodo organizacije izpolnile kartoteko otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter kartoteko članov. Pravkar popisujejo socialno ogrožene partizanske družine. Organizacije delajo tudi pregled, v katerih organih družbenega upravljanja In drug h organizacijah delajo člani ZB in koliko jih dela. Prav tako bodo napravili sezname po letu 1950 umrlih članov. Podatki, ki bod0 vneseni v kartoteke otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, bodo zelo obširni in natančni, prav tako vsi ostali podatki, ki jih sedaj zbirajo. Vsi, ki imajo pogoje, naj bodo v ZB! Vprašanje vključevanja v organizacijo ZB vseh, ki imajo za to pogoje, je stvar, ki se vleče že dolga leta. S tem je treba res že končati. Pri tem moramo poudariti, da smo bili v našem okraju glede sprejemanja in ocenjevanja posameznikov, ali spada ali ne spada v organiza-C mnogo prestrogi in preozki. To poudarjajo tudi na okrajnem odboru ZB. Ce pogledamo sam0 Belo krajino ali vasi pod Gorjanci in drugod, bi pravzaprav težko našli družino, ki ni sodelovala s partizani ali jim pomagala tako ali drugače. Sedaj je še čas. da te stvari popravimo in vključimo v vrste ZB vse, za narodnoosvobodilni boj zaslužne ljudi. Smatramo, da je zato sklep, da bodo v tem času sprejeli v vrste ZB vse ljudi, zelo važna. V občini Črnomelj menijo, da bodo vključili še 1.500 članov, v občini Metlika nad 500. dokaj pa tudi v nekaterih drugih občinah. Po vseh teh nalogah tekmujejo občinski odbori ZB v okraju. V tekmovanje spada tudi redno poročanje do določenega roka, ker mora okrajni odbor prav tako poročati Glavnemu odboru. Kd0 bo prvi v tem tekmovanju, je težko reči. Najboljše upe imajo sedaj občine Trebnje, Črnomelj. Metlika in Žužemberk, a tudi drugod so krepko prijeli za delo, zla siti v občini Kostanjevica-Podbočje. V znamenju priprav na kongres bodo tako organizacije ZB opravile veliko in odgovorno delo. zp.t0 zaslužijo pri tem vso pomoč ostalih organizacij, zlasti ZK in Socialistične zvest. Sredi najživahnejših priprav in predvolilnih zborovanj osnovnih kot občinskih organizacij SZDL v okraju je kratek pogled na doslej opravljeno delo in ugotovitve zelo zanimiv barometer razpoloženja in pripravljenosti za delo v našt naj-množičnejši organizaciji. Medtem ko so n. pr. v Črnomlju že imeli letni občni zbor SZDL, (na katerem bo razpravljali predvsem o gospodarskih in komuna-nih vprašanjih mesta in bližnje okolice, o obč. proračunu, vodovodu ln pod.) je celotna novomeška občine zadnje dni še stopnjevala predvolilno delo. Od predvidenih 3000 novih članov so v oD-čini do zadnje sobote na novo vključili v SZDL že 1600 ljudi, računajo pa, da bodo predvideno število celo presegli. Zlasti so se postavi.i z dobrim delom novomeški IV. teren, Mtr-na peč z okolico. Doli, Otocec z okolico in Smarjeta. Predvolilni sestanki so zelo živahni; ne 'le. da de udeležba na njih pribl. 80- odstotna, tudi vsebinsko kažejo napredek. Zlasti se člani SZDL zanimajo za letošnja komunalna dela: za asa-nacije, e.ektrifikacijo. popravljanje potov in cest ter pod. Marsikje so upravičeno grajali dosedanj« nedelavne odbore, posamezne poverjenike in blagajnike, ki ponekod »ploh ne poznajo članstva SZDL ln z njim seveda tudi nimajo potrebnih stikov. Da zato nI vseeno, kdo bo v novih vaških odborih SZDL, je ljudem zdaj precej jasno. Predvolilni sestanki so bili prav zato ponekod kar ostri, ko so ljudje spoznali, da prav zaradi nedelav-nega odbora SZDL njihov kraj v zadnjih letih n» šel naprej. Ma..o slabše teko priprave v Brusnicah, Koroški vasi ln Ga-brju. kjer bi morali člani SZDL poleg stalnih zahtev pokazati tudi sami več pripravljenosti za delo. Dobre odbore, več članstva, vsestranski delovni načrt — to so glavni »klept večine predvolilnih zborovanj organizacij SZDL v novomeški občini. Priprave za volitve novih odborov SZDL so razgibale tudi vse vasi v obftinl Miru*. Sestanki so dobro obiskani in le- po potekajo. S.asti so se postavili člani SZDL v Slovenski vasi, kjer Je vaški 0dbor z upravičeno samozavestjo napovedal tekmovanje ostalim vaškim odborom v občini, saj je bil Že doslej med najdelavnejšimt. Vaške organizacije SZDL so pravilno spoznale, da na sestankih lahko obravnavajo poleg političnih tudi pereča gospodarska vprašanja. Zato delajo organizacije SZDL z roko v roki s kmetijsko zadrugo. V vrste Socialistične »veze bodo povabili še nove člane in sestavili enoletni delovni načrt. V mmkronoški obftini vaški odbori SZDL temelj Ho pripravljajo občne zbore in volitve. Poročila za zbore In načrti, ki bodo predloženi zborom ea bodoče delo, morajo biti skrbno sestavljeni. Zajeli bodo vse, kar zadeva gospodarski iti kulturni napredek vasi. Volitve bodo raki jiučl.i do 17. februarja. V Semiču so se posvetovanja o volitvah udeležili poleg članov obč. odbora SZDL tudi sekretarji t osnovnih organizacij SZDL. Volitve bodo zaključili do 24. februarja, člani obč. odbora bodo pa pomagali vodstvom osnovnih organizacij pri sestavljanju poročil in delovnih načrtov za 1857. Posebno so podcrtah, da je v občini potrebno tesnejše sodelovanje med društvi "'n ostalimi organizacijami ter Socialistično zvezo. Precej so razpravljali tudi o pionirski organizaciji in važnem pomenu dela z mladino, ki ga 'le preradi zapostavljamo. V žnžemberški občini so na skoraj vseh dosedanjih predvolilnih zborovanjih ugotovil!, da so pozabili na vključevanje mladine v vrste SZDL. Sploh ae je odbor vprašanju razširitve članstva premalo posvetil; posledica —- le 27 odstotkov volilnih upravičencev v občini v vrstah SZDL. V vasi Reber so imeli pred leti nad 100 članov, danea 1« te 13. Tudi v Budga-nji vasi so *e precej ohladili od časa, ko jim je skupnost pomagala napeljati elektriko. Na sestankih so .Judje razpravljali zlasti o komunalnih delih, čeprav mnogi fte vedno pričakujejo od vsake orga«iieaciij«. le materialu« pomoči, vse premalo pa oenijo moč in pomoč, ki bi jo lahko dobra organizacija nudila svojemu članstvu. Lz vrst Socialistične zveze naj prihajajo pobude za zdrav napredek ln vsestransko gospodarsko In osta-lo dviganje še vedno nerazvitih krajev! Mladina je SZDL v tej obči* ni ponekod že prehitela. Tako so na Rebri pred kratkem usta* novili m.adinski aktiv, ki ja sam organiziral obisk kmetijsk© gospodarske šole v Žužemberku in pridno dela tudi v gasilski organizaciji. Tu naj Črpa SZDL svoje člane, tu naj kaže mladini pravo pot k napredku! —pa kasnejt ne bo očitkov, da mia,«. dina ne ve. kaj in kako bi de* lala. V metMAkl občini so ne zad«* nji skupni seji obč. komiteja ZKS in odbora SZDL temeldito pretresli dosedanje de.o obeh organizacij. Ugotovili so, da osnovne organizacije SZDL S9 niso zadosti razgibale ljudi V mestu in na vasi, da so j'm da« jale premalo pobude in zato niso znale dovolj koristno im uspešno povezati njihovega dela. Le prerado se zgodi, da «a| člani LMS, gasilci, razna društ« va, Zveza žena pa tudi ZB pre« puščeni sam j sebi, dobri volji ali delavnosti posameznika, nt pa Čutiti skrbne roke organiza« cije, ki bi vse to usmerda.a, pomagala in združevala. Manjkal tudi resnosti, saj n. pr. na Bo-žakoveim niso imelj niti spiska članstva SZDL, članarine pa seveda še manj. Izmed lđ osnovnih organizacij LMS }«J delavnih le 10, ostalih šest p« spi. Nj seveda povsod tako, sajj so na Grabrovou, Lokvici, v Tr-novcu in drugod zlasti lani ime* 11 na desetine in desetine va* ških sestankov, ki bi pa poleg sklepov o prostovo.jnem delU za vodovod in pod. lahko dobili vse globjo vsebino. Zato so v Metliki sklenili, da bodo povečali vrste SZDL v me« stu in v vaseh. V odbore bodo izvolili tovariše in tovarišice( ki niso preveč zaposleni z drugim delom, da se bodo lahke) posvetili naioSam v Socialistični zvezi. Na vseh sestankih razpravljajo tudi o gospodarski« vprašanjih vasi, najbolje pa teko priprave za volitve v Dn-bravicah. Tudi v Metliki bodo volitve v nedeljo 24. februarja. Učenci kmetijsko-gospodarske iole v Stoplčah; dekleta so prejšnji teden žc zaključila gospodinjski dal pouka, e čemer preberite kaj več na 5. itrani d analu-* &UvUke Stran i »DOLENJSKI LIST« Stav. 7 (361) Kako si uredim kmetijo Pri postavljanju gnojilnega načrta moramo ugotoviti obstoječo količino humusa v zemlji; kot smo že omenili, znaša potrebna količina od 4 do 6 odstotka. Nadalje ugotovimo skupno površino njiv, ki jih obdelujemo (v našem primeru- je to 5 hektarov, od tega odštejemo površine pod deteljami — 1 hektar, ostane torej 4 hektare). K temu prištejemo površino pod vrtom (zelenjadni vrtovi in nesadavnjaki) in vinogradi, ki jih pomnožimo z 1,5. Torej 0,4 X 1,5 = 0,60 ha. V tretje pomnožimo površine pod travniki i 0,4 in jih prištejemo k prvima dvema. V našem računu znese tako: 2,4 X 0,4 =0,9« ha. V kolikor u-porabljamo za gnojenje travnikov kompost, kar zelo priporočamo, površine gnojene s kompostom pomnožimo s 3 in odbijemo od površine travni- Ing. Rado Linzner: kov, ki jih pomnožimo z 0,4. Površino pod sadovnjakom množimo z 0.7. Mišljen je travniški nasad, — plantažni nasad — ki ga obdelujemo in gnojimo s hlevskim gnojem z 1,5, v kolikor uporabljamo tehniko zastiranja tal, pa z 1. V našem primeru gre z« travniški nased, zato pomnožimo našo površino, to je 1,2 ha z 0,7 in dobimo 0,84 ha. Potreba gnoja znaša na našem posestvu, fe vzamemo za primer, da prevladuje na posestvu ilovnatopeščena zemlja kot sledi: njive 5 ha, detelje — 1 ha, ostane 4 ha X 130 q ~ 520 q; vinograd: 0,4 ha X 15 — 0.60 ha X130 —78q; travniki: 2,4 ha X 0,4 —0,96 ha X 130 q =124 q; sadovnjak: 1,20 ha X 0.7 — 0.R4 X 130 = 109 q. Skupna potreba gnoja je torej 831 q. Predavanje o plačnem sistemu V petek popoldne 8. februarja Je predaval v dvorani doma TLA v Novem mestu o delitvi dobička Ln pilaftnem sistemu v podjet- ilh profesor Inženir Dular lz ..1u.bt.1ane. Na predavanje so bili ^vabljeni predstavniki podjetij ljudskih odborov iz vsega okr»ja, ki so napolnil! prostorno dvorano. Predavatelj je v uvodu razložil, kaj pojmujemo pod Imenom dohodek, na kaj in kako »e deli. Nato se je dotaknil sedanjega plačnega sistema ln njegovih pomanjkljivosti. Po njegovih izvajanjih bi moral biti nov plačni sistem bistveno drugačen. Predvsem b! morali imrti kolektivi več pravic pri odloča-n1u « porabi dohodka. Izhodišče za določanje družbenih obveznost bi moralo biti enako za vsa fiedjetj« z nekimi pogoji. Ko-ektlv maj sam povsem prosto določa tarifne postavke za posamezna delovna m»sta po strokovni ugotovitvi potreb delovnih mest. Kolektivu bi moralo biti prav tako prepuščeno razpolaganje z amortizacijskimi in drugi- Zanimanje za zbore volivcev v Novem mestu Pretekli teden m beli] za prebivale« Novega mesta sklicani zbori volivcev, na katerih ■o odborniki ObLO poročali o Hevilmh vpra#anj;h a področja »tainoiVEnijstke gradiftve v mestu, o mednem vodovodu in načrtih za komunalna dela v 1957. Razen n* S. terenu, kjer so zbor preložil;, je bila drugod udeležba zelo velika, zaintmanije z« poročila pa prav živahno. Volivci so podprli zamisli ln pu-bude ObLO z dobromi predlogi, « katerih bomo prihodnjič ob-lirneje poročali. mi skladi. Družbene obveznosti bi morale biti znane vnaprej, predpisi pa v veljavi delj časa in ne samo za eno leto. Predavatelj Je zlasti poudaril, da mora biti plačni sistem tak, da ga razume vsak delavec. Osnovno merilo za nagrajevanje mora biti storilnost. V celotnem gospodarstvu Je treba pustiti delovanje ekonomskih zakonov. Skratka, nov sistem mora dati več ekonomskih pravic delovnemu kolektivu ln pri gospodarjenju v podjetjih zmanjšati pravice centralnih administrativnih organov ter prenesli te pravice na organe delavskega samoupravljanja v podjetjih. Potreba po gnoju odloča razmerje med živalsko in rastlinsko proizvodnjo V kolikor imamo površine kjer prevladujejo različne vrste zemlje, lahko računamo za vsako vrsto zemlje in rastlino posebej potrebo po gnoju, kar ni prav nič težko po že napisani ta/beli. Na osnovi potrebe po gnoju, kar nam zopet zravnava količine humusa, določimo številčno stanje živine, upoštevajoč dve izredno važni pravili, da je količin* gnoja odvisna: 1. t)d prehrane živine in 2. od količine razpoložljive štetje. Usodna napaka naših kmetij je, da rede živino samo zaradi gnoja Gospodarsko je, da redimo samo dobro molzno ali plovno živino, ki da mnogo mleka ali hitro prirašča — le takšna živina krmo dobro izkorišča. Na glavo odraslega goveda, 500 kilogramov težkega, lahko pridelamo 80 do 180 q gnoja. To je odvisno samo cd stelje in požrle krme, ker se okrog 40 odstotkov celokupne požrte suhe snovi vrača v gnoj. Torej lahko z manjšim številom živali pridelamo gnoja kolikor potrebujemo. Izračunali smo, da potrebujemo n« našem posestvu 831 q gnoja. Ce vzamemo, da pridobimo na 1 odraslo živinče (500 kilogramov) 100 q gnoj«, bomo potrebovali torej 8 od- raslih goved, da bo gnoja na posestvu dovolj. *Ta gnoj je namenjen vsem površinam, tudi travnikom. Količino gnoja, ki ga bomo pridelali, lahko izračunamo tudi po formuli j( X kg suhe snovi -I- kg stelje) .4| X 0,7. To formulo si raztolmačimo tako: v gnoj se povrne 40 odstotkov suhe snovi; to je v formuli označeno z »X kg suhe snovi«. Kadar govedu damo 10 kilogramov sena, to je okoli 8,5 kg. suhe snovi, gre 40 odstotkov od tega v gnoj — to je okrog 3,4 kilograma, kar opišemo v formuli. Temu prištejemo količino stelje in oboje pomnožimo s 4. (1 kg slame ima 85 odstokov suhe snovi, ki vpije okrog 10 odstotkov suhe snovi gnojnice, to je 1 kg slame da l kg suhe snovi v gno-* ju. Zaradi vlage se teža štirikrat poveča, zato množimo s 4). Da pridemo do skoraj točne količine gnoja, pomnožimo še vse z 0,7. Tako dobimo dnevno količino gnoja, ki jo moramo pridelati. Lovski ples, prijetna družabna prireditev V soboto zvečer »o priredi1!i novomeški lovci v vseh prostorih Doma JLA lovski ples, ki je odlično uspel. Udeležilo ae ga je kakšnih 400 ltjudi; med njimi smo opazili tudi dr. Jožeta Benigerja predsednika repu-bliske Lovske zveze LRS. predsednika okr. odbore SZDL Jožeta Borštnarja in predsednika OLO Novo mesto Franca pir-koviča a soprogama, urednika »Lovca« Ceneta Kranjca, več drugih funkcionarjev Lovske zveza iti množico zadovoljnih Novome-ščamov. Treba je pohvaliti organizacijske sposobnosti naših lovcev, ki so <» tokrat pokazali, da nimajo ostrega pogleda samo na lovu! Izredno okusno dekoracijo glavne dvorane in ostalih prostorov so poživljale/ ipredvisem nagačene d'\-je živali im trofeje uplenjenih parklarjev. Za ples, srečo-lov. nageiljčke in ostalo rjP bilo poskrbljeno; navdušeni plesale; so ceio ugotovili, da je dajal mali orkester v baru ognevitoj-ia glasbo kot v zgornji dvorani. Bodi kakorkoli, prva večila družabna prireditev v tej zimi je lepo uspeta. Pomlad se bliža — jajca po 15... 2ivahni živilski trg v Novem mestu 11. februarja in precej zelenjave, ki jo je b lil o dobiti, kaže. da se zima umika prihaja'! oči pomladi. Tudj cene so bile temu primerne: jajca »o bita že po 15 d-.narjev, križnik regrata, mobo-vilca ali radiča 20 din. jabolka po 35 do 40 din kilogram, sko- Sindikatu ne, cirkusu pa... »KOVINAR« »vtoraehanični in ključavničarska delavnica ČRNOMELJ Zadružna cesta 18, izvršuje motornih tovornih motorjev vsa popravila vozil: osebnih, in specialnih in gasilskih motorjev in gasilskih avtomobilov, stabilnih brlzgaln, vsa strojno ključavničarska dela, kompresorje, drobile«, mline in drugo. — Izdeluje gumi - vozove različnih nosilnosti, zazidljive štedilnike, stopniščne in balkonske ograje ter vsa v to stroko spadajoča popravila. C>ne konkurenčne. Za občinski praznik čestitamo vsem prebivalcem črnomaljske občine! Menda je malokdo na Dolenjskem, ki n« pozna nekdanje kočevarske vasi Crmošmjic nad Semičem. Po*e.bno% partizanom je biLa ta vaa dobro poiznana, saj je bila za časa NOB zelo pomembna točka za partizane. Tukaj so delovale mnoge partizanske delavnice, osnovano Je bilo Lutkovno gledališče in nekaj časa je imel tu sedež Glavni stab NOV in POS ter več odsekov tega štaba. Toda. kakor dobro je tno iz Novega mesta se nas ne usmili več. Zadnjo predstavo pri na« je imel junija lani. M'is-U'mo pa, da bi zaslužili, da bi nas obiskal vsaj vsak mesec enkrat,* kot nekatere druge bolj oddaljene kraje. Glede kulturnih prireditev smo ore-pusčeni sam-'1 sebi. Imamo tudi oder v gasilskem domu. drugih stvari za izvajanje kulturnih prireditev pa ne, Kl.jub temu M člani tukajšnjega kulturro - prosvetnega društva in člani aindikata trudilo, da bi1 vsaj za večje praznike prirejali kulturne prireditve. Za novo leto Je sind'k«:;-na podružnica. krnetij.skega posestva pripravil« kratek spored, I katerim bi razveselili ljudi fi» Silveutrovo, Prireditev naj bi bila v gasilskem domu. ker n* drugje prostora, .poveljnik gasilskega društva tov. Li.p-ar pa je to prepreči. — ni hotel dat* ključev in je celo grozil i prijavo na LM in drugimi ukrepi., če bi se kdo drznil it> v dom. Kljub temu je bilo .silvestrovanje, toda siporeda nismo mogli hzvestri. Vprašamo se, če je potujoči cirkus, ki je lahko gostoval v gasilskem domu, več vreden kot domača sindikalna podružnaca, katere č!fcin» so večinoma tuoi gasilci. Vemo tudi. da gasilsko društvo vsaj v ipretek-em letu mi 'bilo tako delavno, da bi ■lan-ko poveljn'k s takim nastopom poudarjal svoj položaj. Nekate- ri Člani gasilskega društva ©o izjavili, da bodo iKtopi'-Hj, i« druištva. fcodg to ne bi b-lo prav. Morali pa b* na občnem zboru izvoliti takšen odbor, ki bo srpo-»oben in voljan opravljati svo-je de.o tako. kot je prfnverao današrtJi družbi. Sindikalna podružnica. Kmet. posestva Crmofinjvc« delica smetane 50 din, kolobar masla 140 din, krožnik klal« repe in zelja 20 din. Tudi t«'oba in miačic je bilo precej — 10 din »o zahtevali za šoroek. Kaze, da se okrasnih predmetov v Novem mestu precej proda, ker so ■prodajalci le-teh začeli etad.no hoditi n« n ovome škii trg. Cene mesa so neizipremenjene: svinjina 280 din, teletina 2SO din, govedina pa 180 in 230 din za kilogram . VEC KUPCEV — VIŠJE CENE Na živinski semenj so v ponedeljek ipriipeiljaii kmetje 520 prašičkov, starih od li do 12 tednov. Prodali so jđti 432. cene so pa poskočil« — repi so šli v denar po 400O do 5500 dinarjev, prav lepi plementa'M tudi Po 8 tisočakov. Kupcev je bito tokrat precej več taaikor zadnje tedne. Predvsem so prtili e kočevske strani, z Notratrnjs^ke im tamošnje okoftica. Ra Pisma uredništva illlllMIIIIIIIIIIPli™^ Mar res ni delavcev? Tovariš urednik! Zadnje dni beremo v dnevnem časopisju poročila o belokranjskem marmorju in o hvalevredni samislt tepa Plemenitega kamna pod okriljem podjetja KREMEN. Bela krajina ima precej raznovrstnega kamenja za najrazličnejšo uporabo. Prvi spomenik žrtvi prve svetovne vojne, kovaču Zvanu Kramarju, ki so ga ustregli na ljubljanskem vojaškem strelišču, je izdelal domači gluhi kamnosek Jerman iz rodinskega kamna. Spomenik Še klubuje vsem vremensk'm neprilikam na pokopališču v Vojni vasi. Nekako leta 1935 ali 1936 je bival v Gradcu nekaj mesecev nabrežinski kamenar — primorski begunec in je v tamošnji okolici odkril prvovrstni marmor. Pokojni metliški kamnosek Foršek je razstavil na H. gospodarski razstavi v Črnomlju leta 1949 krasno obdelani pradaški mar-mnr, ki je vzbujal vn razstavi splošno zanimanje. Zadnja poročila pa pravijo, da so odkrili pri Adlešičih velike sklade še lepšega marmorja, k* ga bnrfo 2ačeli lomiti v velikih blokih. J*kt Ta kamen je celo za evropske razmere odličen, Žalostno je pa dejstvo* da podjetje KREMEN ne more dobiti domačih delavcev, čeprav so tu ljudje zaslužka potrebni. Ce bodo prišli tuji delavci, bo spet godrnjanje, češ, da jim odjedajo zaslužek. AH ne bi mogle množične organizacije razpravljati o tej važni Gospodarski zadevi in pripo- ročati čimveč jo zaposlitev domače delmrne sile? Prav gotovo je, da se bo industrija »Kremena« razširila in da bo treba misliti na mehanizacijo dela. Moške mladine je dovolj in prav bi bilo, da posvetimo temu važnemu gospodarskemu vprašanju vso pozornost. Zelo bi nam bilo žal, če hi morali reči po nekaj mesecih cincanja s strani domačih delavcev: »Prošlu je baba s kolači« . Kume Razočarani smo UREDNIŠTVU DOLENJSKEGA USTA Avtobusno podjetje »PUTNIK« Je v zadnjih mesecih na zeljo potnikov vpeljalo nove avtobusno progo LJubljana — Zagreh. z velikim veseljem In odobravanjem smo to prepotrehno progo sprejeli predvsem potniki lz krajev ob novi progi, ki do sedaj nismo Imeli nobene možnosti vračali se popoldne lz LJubljane, oziroma Novega mesta domov. Zal smo se prezgodaj veselili. Avtobus namreč nI namenjen onim najpotrebnejšim, ki živimo odmaknjeni od prometnih središ«, temveč je na razpolago najprej potnikom, ki potujejo lz Ljubljane v Zagreb ln obratno, za kar Imajo že tako na razpolago osebne vlake In brzovlake. Razumljivo Je, da ae podjetju bolj izplačajo vožnje, žalostno pa Je, da potniki iz Šentjerneja, Ko-itanjevlc« In Cerkelj, ki so navezani edino na to zvezo, nima- jo pravice plaćati rezervacijo sedeža, tudi fe bi se oglasili kot prvi Lntereacntl. Ponižno morajo čakati ob avtobusu, če bo ostal kak prazen prostor tudi zanje. V torek 5. februarja, dan pred prlcetkom šolskega pouka, je Čakalo v Novem mestu S ali «potnikov na Putnlkov Ekspres, ki prlvoal v Novo mesto ob 17.11. Večinoma so bili učitelji, ki ao morali biti naslednje jutro v slutiti. Med potniki je bila bo-lehna starejša oseba In neka noseča lena i. malim otrokom. Avtobus Je pripeljal v Novo mesto t. zasedenimi sedeži, zato vse proftnje niso pomagale ln vsi potniki so ostali na cesti. NI Jim bilo dovoljeno 17 km poti atatl med s*de*l! Sprašujemo se, ee je tako ravnanje pravilno in humano, fe so Putnikovi predpisi glede sedežev socialni. In žal nam je, da nas Je Putnik z novo avtobusno progo tako razočaral. V. Milan Regvat, predsednik okrajnega sodišča v Novem mestu: Pregled dela okrajnega sodišča v Novem mestu od leto 1946 do konca leta 1955 In posebej v letu 1956 V stvarno pristojnost okrajnega sodišča spadajo tudi lažji pr> meri takozvanega gospodarskega kriminala, ko storilci v raznih oblikah in načinih • svojimi dejanji Škodujejo našemu sociali-fti*n«mu gospodarstvu. To vrsto krisminalne dejavnosti odkrivajo or*and"TNZ, tržni inšpektorji in revizorska služba. Poudarjam pe, da je bilo v letu 1956 obrav navanih teh kaznivih dejanj manj kot prejšnja leta. Pred okrajnim sodiAčemn to bili obravnavani primeri lažjih poneverb, neupravičene uporabe družbene imovine, nevegtnega gospodarskega poslovanja, že omenjena nedovoljena trgovina in drugo. Kljub vnemi varnostnih in inšpekcijskih organov pri -odkrivanju tega kriminala, pa je družbena kontrola po kolektivih »amih ** vedno pomanjkljiva, zato slede odkritja navadno potno- ko se kriminal Ž* razbohoti. Bili so tudi primeri posredovanja vodilnih oseb goipodarakih f,r«an:zac'j. da se a storilcem mile'še postora. ker je nenado-■nestlliv V podlc'1'i ln podobno IfiMMfti le b'lo orimerov. ko nI bilo mogoče odkriti storilca, ki •j je prilaščal družbeno imovino. V takih primerih odgovarjajo odgovorne osebe zaradi svojega nevestnega gospodarskega poslovanja, ker so s avojim nemarnim opravljanjem poslov in zaradi svaje nebudnosti povzročile, da je naitala na družbeni imovini škoda. Kazni so za taka dejanja milejše, kot na primer za poneverbo, kjer gre za prilaščanj« siplošnega ljudskega premoženja po neki določeni osebi, dočim gre pri brezvestriem gospodarskem poslovanju le za odgovornost nastale škode po neki drugi, neznani osebi. Po končanem procesu Izreče sodišče navadno v obsodiln.l sodbi tudi to, da je obsojenec dolžan povrniti škodo, ki jo .Je povzročil a kaznivim dejanjem. Svoječasno nekatera podjetja niso dovolj poskrbela za hitro izterjevanje odškodnine. Z intervencijo okrajnega javnega pravobranistva, ki ae je redno ude'eževalo kazenskih obravnav v teh stvareh, pa ao oškodovana podieMa hitr^'e poslovala pr' prijavljanju škode v samem procesu in izterjevanju odškodninskih zahtevkov. Iz statističnih podatkov povze- MIlan Regvat, predsednik novomeškega okrajnega sodišča mam da mladinska kriminaliteta pada. V letu 1985 je lodišče sprejelo 1" predmetov kaznivih dejanj mladoletnikov, v letu 1DVS pa !• 7. Po kazenskem zakoniku so mladoletniki oseb« od izpolnjenega 14. do 18. leta starosti-Mladoletnik, kj Je dopolnil 14, pa še ne 16 let. je mlajši mladoletnik. Ko pa je izpolnil 16 let starosti, je starejši mladoletnik. Sodišče je imelo opravka le s starejšimi mladoletniki. V teh primerih Sq sedeli na zatožni klopi mladoletniki, ki so poskusili pobegniti čez državno mejo. Premotilo jih je pripovedovanje o dozdevno boljšem življenju v zamejst-fu. OstaLj mladoletniki j»n se zagovarjali zarad) imovinskih deliktov in zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Moralnih deliktov ni bilo. Gre za mladoletnike.ki so zabredli v kriminal zaradi pomanjkl.':ve-ga nadzorstva in vzgoje. Nezainteresiranost roditeljev, kvarni vpliv ceste in slaba družba so pogosti vzroki mladinske kriminalitete. Mladinske organizacije bi morale vprašanju vzgoje mladin« posvetiti še več pozornosti. Opaziti pa je že bilo uspehe politično vzgojnega dela med mladino v mestu in večjih gospodarskih središčih, ko se mladina rajši vključuj« v razne športne organizacije in svoj prosti čas poaveti zdravemu razvedrilu, kakor pa uživanju alkoholnih pijač, ki so pogosto vzrok mladinskega kriminala. Sodišče je obravnalo ** raznovrstna druga kazniva dejanja, od katerih j« omeniti delikt« gozdnih tatvin, ki Jih j« bilo največ v območju občine Kostanjevica —j Podbočje. Dalj« je sodišče obravnavalo kazniva dejanja zaradi neplačevanja preživnine osebi, ki jo je kdo dolžan preživljati na podlagi pravnomočne odločbe. Najpogostejši po primeri izmikanja plačevanja preživnine p0 očetih nezakonskih otrok. Kdor zanemarja to doiž.nost. kljub temu da bi to lahko storil, je kazniv po 197. čl. kazenskega zakonika. V letu 1956 je bilo 18 takih primerov. Delo civilnega oddelka sodišča je po avoji strukturi najbolj pestro, saj je treba reševati raznovrstne bolj ali manj zapletene atvari v sporih glede premičnin in nepremičnin, odškodninskih odgovornosti, zaradi motenja posesti, zaradi služnostnih pravic, delovnega razmerja, preživljanja, ugotavljanja očetovstva itd. Spori o ugotavljanju očetovstva so bili najtrši oreh za razpravljajoči senat, ko domnevni nezakonski očetje ne Izbirajo sredstev pri zanikanju. Spričo važnoStd teh statusnih pravd sodišče izčrpno obravnava jn izvede vse dokaze, tako predlagane, kakor tudi tiste, ki jih pribavi po uradni dolžnosti, vse zaradi ugotovitve »tvarne resnice. V preteklem letu je bilo vloženih veliko zahtevkov na zvišanj« preživnin nezakonskim otrokom. V* ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Razmišljanje Mednarodni položaj zmeraj nudi dovolj hrane za razmišljanje, to je za takšno razglabljanje, ki skuša čim bolj široko zajeti neko obdobje v razvoju mednarodnih odnosa je v, hkrati pa morda nakazati njegov potek v prihodnosti. Slaba stran takega razmišljanja je, da lahko zabrede v svet osebnih želja in nagnjenj, ki imajo prav malo zveze z resničnostjo, dobra stran pa, da omogoči pregled nad dogajanjem in njegov pomen. Suez in Madžarska sta v nekem smislu za nami, čeprav njunih posledic: niti ne moremo izmeriti in jih še dober čas ne bomo mogli. Toda če rečemo, da sta Suez in Madžarska za nami, hočemo reči, da so se glave le toliko ohladile, da lahko trezneje presojajo. Ponekod se je takrat uveljavilo prepričanje, da je mednarodnega sodelovanja konec, da so Rusi »pokazali zobe in sneli naličje«, da so »kolonialisti pokazali, da hočejo po starem reševati svoj imperij«, iid. Položaj ob koncu leta ni bil rožnat in tudi danes še ni. Toda mednarodnega sodelovanja ni bilo konec. Stališča so sicer postala še bolj toga, izrazoslovje, ki ga uporabljajo propagandni stroji obeh »blokov«, je nekoliko zadišalo po hladni vojni, vsaka stran je začela bolj vneto hvaliii svoje prednosti in tolči po nasprotniku, doživeli smo nekaj miselnih in ideoloških kozolcev (posebno glede uradnega tolmačenja madžarskih dogodkov), — toda vse to ne more zabrisati dejstva, da smo v letu 1957 in ne 1947. Kljub padcu temperature se pogajanja o razorožitvi nadaljujejo, Bulganin še naprej pošilja svoje poslanice poglavarjem drugih držav (najnovejšo je poslal Ade-nauerju), sovjetski obrambni minister Zukov potuje po Indiji in Burmi, Ču En Laj je pravkar končal menda najdaljšo turnejo v svoji karieri, ameriška zunanja politika je doživela oziroma doživlja globoke spremembe, v katerih za gospoda Dullesa kmalu ne bo več mesta, Britanci so menda uvideli, da so ga pri Suezu močno polomili ln so se iz tega nekaj naučili (čeprav o Francozih Človek tega še ne bi mogel trditi), v Nemčiji previdno iščejo nova pota, svet pa se vrača spet v »normalno stanje«, to se pravi, vrača se k edinemu možnemu načinu utrjevanja miru — medsebojnemu sporazumevanju ln krpanju hudo omajanega zaupanja. Svetovna javnost je seveda večkrat po pravici neučakana. Poglejmo samo vprašanje razorožitve. Koliko pogajanj, koliko poslanic, koliko načrtov, prikrojenih, prilagojenih in spet in spet spremenjenih, da bi prišlo do nekakšnega sporazuma in da bi bil mir nekoliko bolj trden. Na teh pogajanjih se je dogajalo, da so Američani zastopali neko stališče, da pa so ga opustili, ko so se zanj ogreli Rusi, in obratno. Ivoliko razočaranj jn tavanja. Toda to je edina pot. To je pot dolgih, mučnih in pogostokrat brezuspešnih pogajanj, ki pa le pomenijo edino rešitev za človeštvo. Ce mora nekdo priti na vrh hriba, bo moral včasih tudi plezati, včasih bo obtičal v steni, toda vse to Je bolje kot skok v prepad. Zelo lahko je namreč uničiti nekaj, zelo težko pa nekaj ustvarjati. Svet se torej ni podrl, toda lahko se še podre. V prebuditvi Azije, Afrike in drugih doslej zapostavljenih področij sveta leži marsikatera uganka in nevarnost za človekovo politično in idejno udejstvovanje, a tudi priložnost. V odkritju atomske energije leži njegova največja uganka ln nevarnost, a tudi rešitev in up. Pravzaprav lahko človek vse na svetu uporabi v dvojnem smislu — v svojo Škodo ali korist. Saj navsezadnje lahko meč. ki so ga ustvarile človeške roke za pokončevanjc ljudi, reže ljudem tudi kruh. • predsednice ZDA Eiisen-hovver in predsednik britanske vlade Mac MMian se bosta sestala na Benmudih od 21. do 24. marca. Od 26. do 27. marca Pa se bo Eisen-hower sestal v VVashingtonu s predsednikom francoske vlade Guyem Molletom. • Francija in Sovjetska zveza «ta sklenili dolgoročni sporazum o trgovinski zamenjavi v vrednosti 200 mi'li-jard frankov. V prihodniih treh letih naj bi se trgovinska zamenjava trikrat povečala. • Vladi FLRJ ln Velike Britanije sta sklenili sporazum, po katerem smeta Jugoslovanski aerotransport (JAT) ln družba British Eu-ropean Atnvavs (BEA) v letu 1957 opravljati letalski promet med Londonom in Beogradom. • V Moskvi, se nadaljuje zasedanje Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Vrhinvnt sovjet je med drugim sprejel zakonski načrt o razširitvi pravic zveznih republik ter ukaz, po katerem se bodo arn*li nekateri narodi, ki so jih bili med zadnjo voljno preselili drugam, vrm'ti v ©voija prvotna prebivališča. Omenjena preseljevanja narodov v letih 1943 in 1944 so na zasedanju Vrhovnega sovjeta označili kot »surovo krši'tev lenimskih načel«. • Z velikim zanimanje m pričakujejo sestanek poglavarjev štirih arabskih držav v Kairu: Egipta, Jordana, Saudov« Arabije ln Sirije. Na tem sestanku bo Ibn Saud poročaj o svo:j.:h razgovorih z Eisenhowerjem. Ker se je Saud že nekoliko-krait ugodno izrazil o Eisen-howerje\'em načrtu za Srednji vzhod, domnevajo, da oe dobiil ugodna zagotovila od ameriškega predsednika glede pomoči arabskim državam. • Britanska vlada je dobila zagotovila od egiptovske vlade po Združenih narodih, da bodo britanske ladje lahko plule ikozi Sueški prekop. Prav iiaiko se obnavljajo trgovinski sAki med obema državama in v«e kaže, da sta obe državi željni obnoviti normalne odno-Šaje. RAZPIS NATEČAJA ZA PROGRAM PREVENTIVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje natečaj za izdelavo programa za preventivno zdravstveno službo v letu 1957 na teritoriju OLO Novo mesto. Finančna sredstva, ki so pri OZSZ določena za preventivno zdravstveno dejavnost, bodo v letu 1957 znašala približno 5,924.000 din. V programu naj bi poleg lastnih zapažanj potrebe delovanja na področju preventive upoštevali tudi izdatke za« a) statistično obdelavo obolenj ln nesreč, za posamezne vrste bolezni ln nesrpr, za posamezno gospodarsko dejavnost, skupino zaposlenih oseb: moški, ženske, mladi delavci ln delavke, vajenci Itd., po najboljših metodah, da bi se omogočilo nacrtno preventivno delo; *) organizacijo tečajev, seminarjev ta HTZ, predavanja po gospodarskih organizacijah o higieni dela, o vzrokih nastajanja boleriil itd.; c> serijske preglede clel.vvrev in u«lu*bftncev po po«amežnih gospodarskih organizacijah ali po-samPT.nlh oddelkih zaradi proučevanja holeani in nesreC, proučevanja vplivov okolice aH delovnih pogojev na zdravstveno stanje delavcev; d) opremo zdravstvenih zavo-dov, da bi se omogočila vefja preventivna dejavnost ali proučevanju posamer.nih nnlog s področja preventivnega varstva; e) proučevanje posameznih anket zdravstvenega In tehničnega varstva pri delu. proučevanje delovnega časa, prehrane, odmora Itd.; f) okrevanje predšolske In šolske mladine, mladih delavev In delavk, vajencev; g) skupno okrevanje zavarovancev tn nith svojcev v naravnih Tdrsivlllsčlh, oslabeli delavci, na-meščenci, upokojenci ln njih svojci; h) organizacijo tečajev r. zdravstvenimi delavci, kjer bi se seznanili t nalogami preventivnega zdravstvenega varstva ln načini preventivnega dela na vseh področjih zdravstvene Bluftbe; I) štipendiranje zdravstvenega osebja za izpopolnjevanje v posebnih nalogah preventivnega dela; Štipendiranj* na medicinskih visokih Šolali % pogojem, da se obvežejo po končanem ftudlju delati v zdravstvenem zavodu, ki dela na preventivnem varstvu; j> ekskurzije vzornih preventivnih zavodov, higlensko-tehnlčnih naprav itd.; k) tisk: časopisi, poučne knjige, brošure, letaki za vzgojo zavarovancev, nabava filmov, prikazovanje filmov Itd. K posameznim točkam uporabe finančnih sredstev ,1* določiti tudi znesek z utemeljitvijo, v katere namene naj bi bil uporabljen. Program ho ocenila posebna komisija; najboljši bo nagrajen 1 zneskom in.oofl din, 5 programov pa ho odkupljenih po 3.000 din. Program« je treba poslati Okrajnemu zavodu M socialno zavarovanje v Novom mestu najpozneje do 25. II. 1057 z lastnoročnim, čitljivim podpisom ln točnim naslovom. Vabimo vse zdravstvene delavce, zlasti pa zdravnike splošnih ambulant ln bolniSnic, k sodelovanju za Izdelavo programa preventivne zdravstvene službe v letu 1957. Direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje: MIUA POCRVINA ČIGAVA SO VRATA Mi/arsko podjetje v Gotnl vasi nas Je v soboto 9. februarja dopoldne obvestilo, da je pred Štirimi dnevi neki kamion pripeljal pred obrat njihovega podjetja M vrat. To je bilo zjutraj okoli t. ure. Vrata so zložili na tla razkladale!, ki so bili na kamionu, potem pa odfili, ne da bi povedali, za koga so pripeljali vrata. Nočni čuvaj si je samo zapisal Številko kamiona (S 3587), drugega ne ve nič. Po Štirih dneh se Se nt nihče oglasil glede teh vrat In v podjetju ne vedo, kal nai z njimi počno. Da bt vsaj vedeli, čigava so. Obrnili so s« na ustrezno me«to, da bi zvedeli, čigav je kamion, pa so jim odvrnil', da ie treba vložiti proinje z utemeljitvijo, zakaj potrebuj«« Jo Ime lastnika vozila. Stev. 8 (360) •DOLENJSKI LIST- Stran 3 ZA NOVE USPEHE OBČINE ČRNOMELJ ica in njeni rudarji »Da bi se vsa) stopnic reiili...« želijo prizadevni kanižarski rudarji (Prenos s 1. strani) S€ je združila z bivšo Tovarno učil v novo podjetje BELT (Belokranjska železolivarna in kovinska tovarna). Tov.u na obratuje že v novih objektih, ki pa so še v gradnji ter neopremljeni s strojnim parkom. To zelo otežkoča normalno razvijanje podjetja v ekonomskem pogledu, čeprav si tovarna s svojimi vedno novimi ln kvalitetnimi izdelki utrjuje položaj rta trgu. v izredno hude finančne težave, deloma zaradi objektivnih razlogov, deloma pa zaradi subjektivnih razlogov. Med tem, ko je delavsko samou-pihljanje v ostalih črnomaljskih podjetjih sorazmerno na višini, je delovni kolektiv BELSAD s svojimi organi samoupravljanja povsem zatajil. Sanacijo tovarne je prevzelo podjetje SLOVENIJA — VINO, ki bo usposobilo tovarno, da bo odigrala v Beli krajini Pred vhodom v kanižarski rudnik, kjer se začne 1200 stopnic ln klinov na lestvah, ki jih mora prehoditi vsak dan na stotine rudarjev. Ob vedno lepših uspehih, ki jih dosegajo navzlic težkim delovnim pogojem, se kanižarski rudarji pridružujejo čestitkam ob občinskem prazniku Črnomlja z rudarskim SREČNO! Prva oo vojni zgrajena tovarna BELSAD, ki se je zadnja leta komaj razvila ter začela vplivati na razvijanje kmetijstva v Beli krajini, je v preteklem letu močno razočarala. Tovarna je namreč zašla moaoodOOOO nr>noooc«c>fx-noroo!>Tooocxxxx30tx^ F0T0TEHNIKA Novo mesto i/.deluje reklamo za kino (črno-bele ,in barvne diapozitive). Po želji izdela tudi osnutek in skico za tako reklamo. POSLUŽUJTE SE NAJSODOBNEJŠE KINOREKLAME1 Sprejema naročila za razglednice vseh vrst. čx>JOOOOOOOOOC OCOOOCOOCCOOCCKJC OOOOOGCOOOG tisto vlogo, ki ji jo je namenila skupnost. Z osnovnimi težavami glede povečanja kapacitete proizvodnje in s tem rentabilnosti poslovanja se bore tudi ostala industrijska podjetja, kajti niti občinski niti okrajni ljudski odbor ne razpolaga s potrebnimi investicijskimi sredstvi. Ob koncu preteklega leta je bilo ustanovljeno novo podjetje za trikotažne izdelke »Belokranjka«, ki naj bi nadomestilo v Metliko preseljeno tovarno BETI. Nova tovar-na, ki se ugodno razvija in je že začela obratovati, bo zaposlila večje Število razpoložljive ženske delovne sile. Precejšen korak je bil napravljen tudi v pogledu razvijanja obrti in trgovine ter gostinsva. Deloma so bile že ustanovljene obrtne delavnice, predvsem za uslužnostne obrti na področju cele občine. Pri tem pa je treba poudariti, da stanje še ni povsem zadovoljivo, zlasti ne, ker se poraja pereč problem vajenskega kadra, kajti nekaterim strokam grozi, da jih v bodoče ne bo več. Tega stanja je precej krivo sorazmerno razvito sušni arstvo po vsej občimi. V trgovski mreži se je povečala izbira in izboljšala preskrba. Seveda pa bo potrebno še precej naporov, da se bo trgovina približala potrošniku, kar bo v pretežni meri odvisno od kolektivov samih. Pri tem ugotavljamo, da družbena kontrola lahko mnogo pripomore s potrošniškimi aveti, ki pa naj bi morali biti seveda aktivni. V trgovini zadružnega sektorja bo treba izboljšati organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov in v zvezi s tem uataliti ceno, nato pa jo začeti postopoma zniževati. Tudi v bodoče bo občina posvetila vso skrb in pažnjo vasem, kjer so še vedno pereče vprašanje male cuMttftotje in občinske ceste. Letos nameravamo nadaljevati z gradnjo črnomaljskega vodovoda, da bi Črnomelj z Okolico čimprej dobil zdravo pitno vodo. Termin izgradnje je .seveda odvisen od visine in roka dodeljenih investicijskih sredstev. Občina je načela tudi smotamo reševati vprašanja stanovanjske izgradnje. Iz sredstev občinskega stanovanjskega sklada je bil v preteklem letu dograjen stanovanjski četvorček, letos pa bodo pripravljene za vselitev stanovanjske stavbe podjetij BELT, BELSADA in Rudnika Kanlžairice. V soglasju ■ sprejetim urbanističnim načrtom bo začel občinski odbor Se letos graditi 8-stano-vanjsko stavbo, rudnik pa 6-stanovanjsko stavbo v Kaniža-rici. Glede razvijanja obrti ima občinsfld odbor v načrtu, da odpre nekaj novih obrtnih delavnic in tako usmeri vajenski kader v stroke, ki so najbolj pereče. Ing. Branko FeternelJ Sto let je letos, od kar so pričeli v Kanižarici pri Črnomlju kopati rjavi premog. Čeprav izkoriščanje ni bjlo obsežno, so se V teh sto letih zarili globoko v zemljo. Plasti premoga segajo v glob no in rudarji gredo za njimi. Pot v globine pa je naporna in utrudljiva, danes bolj kot prej, ker je daljša iz leta v leto. To pa pomeni, da je iz leta v lajte več stopnic in klinov, po kaieriih lezejo rudarji, da pridejo cio delovnega mesta in nazaj n« površje. • Ta težavna pot rudarjev v jamo in nazaj in prešibke izvozne naprave za premog, sta največji oviri večjega pridobivanja premoga v KaniiAarioi. Zato je povsem razumljivo zadovoljstvo rudarjev Kaniižurice že samo upanje, da bodo ti dve oviri odpravili v stotem letu obratovanja. Ce pa bo to doseženo do rudarskega praznilka, to je do 3. julija, pot«n bo zadovoljstvo še večje in na površje bo prišlo veliko več premoga. Na natečaju odobrena sredstva z>a dograditev vpadnika bodo zadostovala za odpravo teh dveh ovir, če pogoji za izkoriščanje kredila ne bodo nesprejemljivi. Dograditev vpad-ivtka, po katerem bi potem izvažali iz jaime premog ter prevažali rudarje na delo in z dela, je prvi del prenovitve celotnega rudnika, Idi naj bi bila končana do konca leta 1959. Navzlic tem težavam in oviram, kanižarski rudarji neprestano povečujejo proizvodnjo. Lani naj bi dnevno nakopali 94 ton, dali pa so povprečno 133 ton premoga. Ker so lani s pridnim ln požrtvovalnim prizadevanjem tfcko presegali obveznosti, imajo letos še večje obvez.no.sti, to Je 107 ton na d,an. Ža januar \% znašal njihov plan 2.670 ton, nakopali so pa 3.170 ton! To pomeni, da so dali našemu gospodarstvu v enem mesecu 500 ton premoga več, kot so bili zadolženi. Vsako drugačno nagrajevanje kot po storilnosti, je za take delavce krivično, Vsakdo bi mislil, da podjetje, kjer tako presegajo obveznosti, ustvarja velik dobiček. Pa ni tako. Večji del dobička pobere drag prevoz premoga do postaje. Medtem ko je cema premoga ista, kot je bla ob koncu leta 1954, so se cene raznega materiala znatno vnih delov za kamione, ki so prav tako izredno visoke. Zaradi vsega tega Je delavski svet razpravljal, da bodo morale veljati prodaja* cene premoga na rudniku in ne na postaji v Crnoni- Stara separacija v Kanižarici grozi, da se bo vsak čas sesula. Uradno ji je komisija podaljšala življenje samo ie do 30. junija. podražile. Taiko je cena jamskega lesa v tem tasu porasla za 54 odstotkov, razstreliva za 7 odstotkov, vžigalnih kapic za 16 odstotkov, krajnikov r.a 193 odstotkov, avto gume za tovorni avtomobil za 106 odstotkov itd. da ne govorimo o cenah rezer- lju, kot je bilo do sedaj. Za premog za široiko potrošnjo to n» bo veljalo. Ce bodo letos dogradili vpadni k, kot je to v načrtu, pravijo, da bodo takoj povečali proizvodnjo za 100 odstotkov. Seveda bi za to zaposlili nove delavce, katerih ni težko dobiti. Poleg vpadnika je pa resno vprašanje takojšnja gradnja nove jeparacije. Stara je tako slaba, cH j* gradbena inšpekcija postavila lok 30. junij 1957, do knierpgi je treba zgraditi novo separacije. Občinski praznik bodo kanižarski rudarji praznovali v znamenju skrajnih naporov, da dajs gospodarstvu čimveč premoga IA z željo, da bi vsaj v stotem letu obstoja, rudnika pričeli z resnejšim odpravljanjem primitivnosti ter dočakali vsaj to, da ne W bilo treba dnevno prehoditi 1.2110 stopnic v jamo in toliko nazaj in da bi lahko iz Jame izvozih toliko premoga, kot ga lahko r.akopljejo. Hkrati pa tudi žele, oa bi za svoje re* naporno in težavno delo dobili pravilno priznanj s. Stanovanja za rudarje Pri rudniku rjavega premoga v Kaniiarici bodo letos dokonča'i štiristanovanjski blok za rudarje. Hkrati bodo pričeli gradit; se en šestsfcanovanjski blok. Z ozirom na predvideno povečanje pridobivanja premoga po odobrenem načrtu bo rudnik potreboval tudi več strokovnjakov in delavcev. Iz tega razloga je gradnja stanovanj več kot nujna, nih mukah Partizanov, ki je spremljala halt!!« in že so počih streb. kolono voz, je korakala ob Oba sta obležala v krvi sredi njej: trudni in izčrpani od ceste. Tineta je sklelelo v ra-dolge poti, so se fantje oprl- mi in nogi. Z roko je segel za ne lepote, se je pomikala po veš. tako me ima rada...« cesti dolga kolona natovorje- Nekje je zaregljala strojni- nih vozil; peljali so hrano bri- ca svojo smrtno pesem in spet gadi, ki se je borila nekje v je bilo vse tilio. bližini Adlešič. Klici voznikov Z Janezom sta odšla v iz- in enolično Škripanje voz so vidnico, da jih ne bi presene- z vodo in začelo se je 2nova. Tine ni spregovoril... »Hudičevo trdi so ti ljudje* je pomislil oficir in odšel. Komaj je odnesel pete, so »Mati, Anka.,.« so šepetale ustntve, »Ne bodita žalostni, saj bom umrl zato, da bosta tudi vidne nekoč bolje živeli... O, Anka... spomni se še name, saj sem te imel tako rad«. Za hip je zaprl oči. »Mati ne jokajte se za mano, saj kot razdraženi levi v arene nisem sam. ki je moral umre-motilt tlimo mladega dneva m tih z zasedo. Komaj pa sta se planili na Tineta trije ustaši, ti mlad, koliko nas je... vsi S kopiti pušk so udarjali po njem in stkali vanj, toda Tine so pričale o presta in nasilju. Materine solze na njegovem obrazu so se biserno svetile kot drobne kapljice jutranje rose. Veja cvetoče hruške je v rahlem vetru udarila ob okno in se spet hitro * dvignila, da ne bi motila svečane " ine v sobi. »Vidiš šal Janez mladega, zagorelega I kakšnega so ml naredili«, je fanta, ki je korakal poleg i 2aječala starka proti meni, ko njega, me je zagledala; dvoje solznih Tine »f je popravil brzo-oči izpod črne rute se je s strelko, si pomaknil titovko trpečim pogledom ozrlo va- nazaj in se nasmehnil, da so jemali voz in počasi premikali pas po bombo, toda strahovita trudne noge. »Kaj misliš-, Tine. bo kmalu konec vsemu temu?« je vpra- je molčal in le še bolj stiskal zobe, da so zaškripali v divjem srdu. Obraz mu je bil ves črn od udarcev in po čelu se mu je pocedil curek vroče bolečina v rami m?.t je vrela še zadnje upanje in obležal je poleg mrtvega tovariša. Ko se je Tine prebudil Ut se pač ne moremo vrniti... Ne bodite žalostni...« Zavihteli so razmesarjeno truplo in ga vrgli v vodo; visoko je pljtisknilo in reka je pogoltnila žrtev. Kmalu se je truplo pokazalo na površini; voda ga, je dvignila, kot bi ne hotela pokopati na dnu tega mladega telesa, še pred nedavnim polnega sladkih upov in sanj. Za trenutek je še odprl oči in ustnice so se zganile, kot »Tudi za vas bo prišel čas ... saj ne boste utekli plačilu, dokler bo kje bilo partizansko srce... In vi ste mislili, da nam boste krojiti usodo nezavesti "je ležal z -vezanimi Pod čmirn »hakenkrajcem«, vi rokami in nogami. Narahlo je odpadniki... hudiči...!!!« je bi 00(PiP $e nekaj povedati., odprl oči in s zastrmel v strop zatulil Tine, ko ga je eden iz- Cez nekaj dni so našli nje-nad seboj. Sam je leial na med njih brcnil v ranjene ra- goWo truplo na produ in ga me. »Ha, odpadniki, a!« je 0lekli **J*rtni^P™tt je padel sa 8robodo. Dolpa vrsta ras je — od on!h, ki so skednju na kupu slame. V ra- me ... Sklonila se je nadenj se pokazali zdravi beli zobje in mu z roko gladila goste »Nič se ne boj, Janez. Tudi mi ga je močno skelelo; sti-črne lase; solze, ki so ji pol- Nemce bo*vrag vzel, kot \e snil je zobe in se skušal prežele po zgubanem licu, so pa- Italijane... Saj zato se bije- makniti. Slama je. zašumela in dale na njegov obraz, kot bi rno, zato sva danes tu... In privabila Nemce izpred sked-hotele izprati z njega temne ko bo konec... in ko se bom nja. lise... vrnil, bom spet čisto narahlo Majhno, drobno človeče v Kolpi, ki je tekla v bližini »Martin, Tine...!« se ji je potrkal na Ankino okno, kot nemški uniformi, z brazgotino Med potjo se je prebudil. Ne-iztrgalo iz hropečih prsi. Klic včasih... Ha, to bo pogleda- na čelu, je z majhnimi očmi ^aj časa so ga pustili ležati v rosni travi in se posvetovali. Reka pod njim je lahno va-lovdla. Vrbe na bregu so se je Tine že toliko slišal. S stis- sklanjale nad njo in trepetale njenimi zobmi je zaničljivo v vetru. Visoki topoli so za-2rl nanj... Šumeli, kot bi se zgrozili nad »Govori, če ne ti ra2biiem irtvija. Nekje više je šumni gobec!« se je zadri vanj Tal- stop in rdelo, se je. da s sro-mač je prevnjal... V naslad- jim enoličnim hučanjem poje je do kosti pretresel vse osta- la, kaj misliš...?« je prevzet zrlo vanj skozi zlate naočni-le, stoječe ob postelji. Uboga govoril Tine med tem ko je ke. Pričelo se je ' starka se je zgrudila in odnesli so jo iz sobe.., V zgodnjem pomladnem jutru, ki iV v tej deželfei med gozdnatimi Gorjanci in zeleno Kolpo tako Čudovito, polno j tajinsfvenega miru in prelest- pobiral po žepih tobak in ga divjih zvijal v zmečkani košček papirja. »Takrat, Janez, se bo začelo novo življenje... Težko nama je bilo z materjo, ko je očeta zasulo v Vestfaliji . .. Sama sva ostala, težko je bi- zasliše7?anj eno tistih o katrrih doživeli tragedijo v Gorenjih Lnzah, preko talcev in številnih, ki so končali v kremato-rijih, in še in še... Borili ste se in umirali zato, da postaja vse tisto, o čemer ste takrat le sanjali, danes resnica Vsa majhna in drobna poseda stara mati spet na Ho-mVi pred h^o in suče začme-lo preslico Včasih pride Anka lo... in vendar bo nekoč lep- njem trenutku ga' je omamil pogrebno pesem, mlin ob njem i% takrat govorita o tebi dol- še. Pripeljal ji bom Anko; udarec v obrt.,. Polili *o ga je brizgal srebrne bisere go, dolgo... Janez Kramarič Prof. Andrej Petek, ravnatelj črnomaljske gimnazije liki večini nadaljujejo študij na univerzi in drugih visokih fcolah. Kmalu se bodo začeli vračatj v domačo deželico kol strokovnjaki in ji pomagali iz njene zaostalosti. V podjetjih pa ž« delajo tehnični strokovnjaki, v šolah učitelji in v raznih ustanovah administrativni uslužbenci, ki &o izšli iz črnomaljske gimnazije. Gimnazija je postala kulturno središče Bele krajine. Dijaki, ki sodelujejo v raznih kulturnih skupinah, pri športu in telovadbi, v folklornih grupah in krožkih, prenašajo pridobljeno znanje na tovariše v domaČih vaseh, Zlastj lepe uspehe so dosegli črnomaljski dijaki v športu, z vseh delovnih akcij pa $•> prihajali domov odlikovani in pohvaljeni, V začetku je popolna gimnazija naletela v svojem razvoju pri ljudeh na nerazumevanje, danes pa si Belokranjci težko predstavljajo, kako bi bilo brez take šole; prav tako »i ne morejo misliti, da bj jo kdaj mogli izgubiti. Zdaj se zavedajo njenega pomena in ji pomagajo prj razvoju. Dijaki, ki študirajo na gimnaziji U* ki nadaljujejo .študije na raznih visokih šolah, So dokazali, da so vredn; žrtev, ki jih nudi skupnost- za njihov razvoj. Poleg svojega kulturnega poslanstva vzgaja šola mladino tudi idejno-politično in skrbi, da bodo iz nje zrasli zavestni graditelji socializma. Mladina >e zaveda ugodnosti, ki jih uživa in ve, da je ustanovitev popolnih gimnazij na nekdanjem izrazitem podeželju odpravila zapostavljanje prej odrinjenih, zaostalih področij. Zaveda se, da gimnazija ni več privilegij »izvoljenih« ljudi, pač pa last vsega delovnega ljudstva. VESELI PLANŠARJ1 pridejo v Novo mesto Vsak četrtek in v nedeljah popoldne Jih slišite po radiu, ko nam prepevajo tn igrajo naše narodne pesmi. To so Veseli planšarjl — Branka Stergarjeva, Božo Grošeij, Tone Kozlevfcar, Avgust Stanko in Janez Roha" ček. V nedeljo. 17. februarja ob pol tretji nr\ popoldne pa nam bodo pripravili svoj koncert v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Vstopnice gj lahko preskr-bite že v predprodaji v Četrtek, petek in sobot0 popoldne od IS. do 16. ure v Domu ljudske prosvete. Torej ne pozabite; v nedelj« nas bodo razveselili veseli plan* Sarjl. ' I itran DOLENJSKI LIST Stev. 7 (361) A. T. LINHART: TRETJA PREMIERA V NOVOMEŠKEM GLEDALIŠČU Veseli dan ali Matiček se ženi Dvestoletnico rojstva A. T. Linharta j* novomeško Gledališče počastilo z uprizoritvijo njegov«? komedije v petih dejanjih: »Veseli dan ali Matiček se. ženi«. Tremiera je bila v petek. 8. februarja, in je s tem delom Gledališče sodelovalo v Prešernovem tednu. Pesnik, začetnik nase novejše dramatike in gledališča, dramatik ln zgodovinar Linhart (1756—1795), Je živel v času, ko so se iz Francije Sirile ideje, ki so v temeljih pretresale fevdalno - aristokratski red. Linhart Je naš najznamenitejši razsvetljenec, napredna razsvetljenska osebnost, pisec petih dramskih del, zelo razgledan, lahko rečemo: najnaprednejši duh pred Prešernom ln revolucionarno kritični mislec. Svojo napredno miselnost je izpovedal v Za-penovi Micki in v Matičku, kjer brani našega preprostejša Človeka, naše ljudstvo, in je že slutiti, da opozarja na pravice, ki temu ljudstvu gredo. To je naS prvi dramatik - klasik ln v zgodovinopisju naš prvi napredni znanstvenik. Dosledno Je razbijal vse, kar je bilo vzrok zaostalosti in pospeševat tisto, kar vodi k napredku. Pomagal je deželi k napredku kot toliki nadzornik, borec za boljšo Izobrazbo učiteljev in za ustanavljanje šol, javnih knjižnic itd. Njegove idejne globine je pivi ugotovil pokojni dr. F. Kidrič ln mu dal pravo mesto v zgodovini slovenskega gledališča. Matiček je slovenska umetnina, čeprav se je Linhart pri predelavi Beaumarchaisove komedije *Figaro* naslonil na njen razplet. V njem pokaže socialne razlike med stanovoma: gosposko ln preprostimi ljudmi. Moralna zmaga preprostega človeka nad gosposkim Je napredna ost le komedije s temperamentom. Pošteno mu vsi zagodejo, vendar se izkaže, da je kljub temu v bistvu dobričina — v gospoda preoblečen naš bogati slovenski kmetić. V scenah, kjer so ga tako lahko pretentali, j« pokazal svojo igralsko •Fposobnoiat. Njegova •oJgrailkS Mira Knbetova je bila In za tedanji reakcionarni čas simpatična gospa, kj je z do-zelo drsna. Posebno v S. dejanju to jasno pokaže, ko pogumno napade tedanje pravosodje. Besede, ki jih je tu Linhart položil v Ma-tickova usta, kažejo, da je bil napreden mislec. Pisal je v ljudskem duhu in za ljudstvo, toda noče samo zabavati. Matiček je zakoreninjen na domačih tleh, diha na» domači zrak; Linhart ga delanimi kretnjami ln mimiko dokazala, da se zna vživeiti v aristokrati njo in zaživi na odru polno življenje. Osrednja figura je bil kajpak Matiček, ki ga je Rril Julij Kobe. Živahen, poln humorja m vedrine ter Je ponaSH, samo vsebina Je fran- zdravja, prebrisanec, je bil kos Prva električna centrala na sončni pogon Sonce je vsekakor največji vir mu tekstu je režiser pazil, da coska: »La folle journee, ou le mariage de Figaro«, ki je bila eden prvih znakov bližajoče se francoske revolucije. Matiček je dete slovenskega rokokoja. Njegove Ideje so v fevdalni Avstriji učinkovale prevratno, zato nI smel na oder vse do revolucijskega leta lfits. prvič so ga uprizorili dne 6. januarja 1848 novomeikl Igralci v Kazini. Dejanje je prepleteno s prisrčnim humorjem In domiselnimi ter včasih satiričnimi bodicami. Vesela Igra daje dosti domačnosti, toplote in prisrčnosti. Da. Matiček govori v imenu tisi ih, ki jih mogočni teptajo in prav tem mogočnlkom pošteno trka na vest. Ljubko komedijo, ki je tako živa in polna še danes, je reži-ral Jože Zamljen. Seveda bi drugače zvenela, če bi uporabili Linhartov jezik. Klub okorne- energije, in najcenejši Zat0 se učenjaki vztrajno prizadevajo, kako praktično uporabiti sončno toploto za pogonsko sredstvo. Doseglj so že lepe uspehe. Po načrtih sovjetske Akademije snanosti bod0 sedaj na ararat- eo bir.e vse. glavne vloge zaigrane naravno, neprimljeno in čutiti je bilo fcteti čar domačnosti, ki diha iz vseh Linhartovih del. Prav niič ni bilo izumetničenega, pač pa pristen humor, še dokaj domislic in tudi satiričnih OVtn, spletkam svojega protagonista barona. Njegov Matiček je bil nas, zaživel je na odru, pristen in domač, in je takoj osvojili publiko. Preproste kretnje, nič prisiljenega, »izrazit In moduliran glaa, vs-Jikoii prepričljiv nastop — vse to so eiemen'i te osrednje osebe. Njegova nevesta, hišna Nežika. je bdita Maja Segedinova. Prvič je bila na odru, pa je presenetila s preprosto igro, zanesljivim nastopom in preceijšnjo živahnostjo. Prvič so biiii na odru še M. KlementMčeva v vlogi pubertet-niika in zaljubljenca Tončka, dijaka na počitnicah; F. Avsec kot advokat na deželi Zmešnjava; D. Rupnlkova kot Jerica; L. Saje kot grajski kancelir Žužek; J. Bojane kot služabnik Jaka in T. Hren kot biuič. Posebno ust>re>zen tip je bil Žužek. Posrečen lik delavca Gašperja je upodobil režiser sam, pisar Budalo pa je zaživel polno življenje v osebi S. Gregorčiča. Petkova premiera Matička Je uspeila. Isti dan je druga skupina igralcev uprizorila v Metliki MoMerovo »Solo za žene«. — Upravni odbor Gledališča je dal na repertoar kot 4. premiero mladinsko igro »Mogočni prstAn« (režija P. Cigler) Ln kot 5. pre-miero sezone dramo O' Netila »Ana Chriistie« (režiya podpisani). Naj Izdam še skcivnosit? Upravni odbor je sklenil, da bo na povabilo republiškega Sveta Svobod in prosvetnih društev gostovalo naše gledališče na Koroškem s KreflovimL »Krajn-skiml komedijanti«. Prof. Tono Trdan. (Opomba uredništva: Vodstvo gledališča prosimo v imenu ohlsknvalrev. da bi znova uprljalo nbičiij, ki ga je pred leti na hvalo že Imelo — da namreč nekdo lz društvenega predsedstva aH kdo Izmed tovarišev kulturno prosvetnih delavcev pred gledališko predstavo seznani obiskovalce z delom ln njegovim avtorjem. Tako približana bo umetnina na odru ljudem dostopnejša, razum IJlve Takoietrebas Pred dnevi se je sestal šolski mh tn neupravičenih v mladine obiskal vse do- Odtoomiki so Po poročilu ras- ijuucm nusLii|]i'i-j*a, razum-___,.i;„i. ..... Jša tudi v glohlnah. kratka Povijali tud. 0 posameznih razlaga zgodovinskih, nacionalnih, učencih, ki živijo v neurejenih umetniških ln ostalih člnlteljev, družinskih razmerah o niiho-kl vplivajo na delo in njegov po- ,^^„ , » '. . man Ca narodovo kulturo, bo pa v°m Rmo+nem položaja! m o povedno hvaležno sprejela. Tokrat sledicah, ki se kažejo pri takih move otrok v najoddaljenejših vaseh šolskega okoliša. Ustvarjanje javnega mnenja in, če je potrebno, tudi javna obsodba, je najboljše zdravilo za tiste, ki nezadostno skrbijo za vzgojo svojih otrok. Je bila dvorana v ni.P nabito poltia hvaležnih poslušalcev, ki bi vsi pozdravili kratko razlago o Linhartu in njegovem delu; prev gotovo bi po takem uvodu tudi laže razumeli bistvo »Matička«, ki prav gotovo ni delo.) Zdravstveno stanje šolske miiadine ni zadovoljivo. Tu ne »adostuje samo zdravniški pregled in ugotovitve zdravnika eki planoti v Armeniiji zgradili katere je režiser poudaril. Pro- prvo sončno električno centralo blem prostora je dobro rešili t na svetu. Araratsko planoto so učinkovito sceno, kj je bila v izbrali tato, ker to področje gle- stihi slovenskega rokokcijia, in de trajanja sončnih dni in moč- jo de posodil Prosvetni servis iz nega sončnega, sija prekaša vse Ljubljane. Scena je bdfta namreč druge pokrajine Sovjetske zveze. V sredini kroga, ki bo imel kilometer premera in bo obsajen z drevjem, da bodo zrcala zavarovana pred prahom, bo zgra- narejena za gostovanje velenjske Svobode v Nemčilji. Pazil jr> na soi'gm vseh sodelujočih in tudi vsebinska interpretacija je ustrezala. Vse skorpaij je Izzve- jen 40 metrov visok stolp. Na nelo kot nekaj naš?ga, doma- atolpu bo 1293 zcal. ki bodo av- čega, prustno slovenskega — aH tomatično lovila sončne žarke in če hočete kranjskega. Sicer je- jih usmerjala na stene boi.ler.ja. bil tu i« tam prepočasen tem- V boilerju se bo voda, segrela P-> igranja zaradi nekaterih vspo- do vrelišča, para bo pa po po- drsljajev pri tekstu, vendar «o sebnem sistemu cevi speljana do igralci m rttbf&r storili vse, da električnega generatorja in bo je Matiček zaživel pred nami v gonila turbine, ki bodo dajale vsetj svoji pestrost^ in batrvito- 1200 kW električne energije, sti. Afeotp se bo obračal, oziroma ga bodo avtomatske naprave spra- Barončka Naletela je igral R. Urh. Napihnjenega aristo- vile v pogon, ko bodn ob »onč- kratica, ki zalezuje brhke, Neži- nem vzhodu posijali žarki na fo-♦o celica. ko — »htfno dekeloo« svo.ie OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK so pregledale svoje delo v minulem letu in si izvolile sekretarje Ln sekretariate. * GASILCI IZ MOKRONOGA so imeli v nedeljo širši sestanek, ki so se ga udeležili tudj predstavnik: političnih organizacij. Razpravljali so o občnem zboru, ki bo prihodnjo nedeljo, ter pripravljali predloge za nov0 vodstvo društva. V kratkem dobi društvo avtomobil, kj je bil v popravilu, Tudi s starimi trenji in očitki so dokončno obračunali in kaže, da bo društvo spet zaživelo in urejeno delovalo v prid skupnosti. Čudno se nam zdi, da naš; trški posestniki, kj bi morali imeti naj- učencih tudi v šoli jn Izven nje. Ugotovili so, da se je odnos staršev do šole v zadnjih letih vidno izboljšal. Na šoli ni niti •amT"iabavno" «n*ga primera renitemce, po- ampak "zdravljenje Priporočila vprecm šolska obisk se je dvig- travnika se ne izvajajo, ker starši dostikrat nimajo denarnih sredstev za zdravljenje. Na zadnji seji je občinski ljudski odbor »prejel odlok o brezplačnem zdravljenju šolske mladine in upamo, da se bo stanje zacijo gasilskega društva, še meznih šolah izvolil, odbore, ki ^boljšalo. vedno ne marajo uvideti, da bi bodo ta dela vodili. organizacije delujejo morali tudi on, pomagati. SVET ZA ŠOLSTVO bo v uspešno. Uspehe svojih krožkov NA ZADNJI SEJI OBCl\- kratkem sklical šolske odbore bo pionirska organizacija pri-SKEGA LJUDSKEGA ODBORA iz vseh občin, da bo « njimi kaziaha na razstav, ob zaključ- razpravljal o najbolj kritičnih ku šolskega leta. Precejšnjo vprašanjih šolstva, predvsem o pomoč nudi šoli 'udi društvo obisku, uspehih na Šolah in prijateljev mladine, zlasti ob raznih materialnih vprašanjih, praznovanju Novoletne jelke, ki jih bo treba letos rešiti. Članice DPM so z uspešno Novice iz Mokronoga gospe, jc upodobil g rutino in več zanimanja za dobro organi- Mladina v Drašičih ne spi »Pri nas bomo Igrali; storili V aktivu so združeni šahisti, smo to in ono«, beremo v naših športniki, član; Počitniške zv«-časopisi'h, o dragic ki mladini pa ze in kulturna skuipina. ■ nikoli nič ne piše. Mar m i suite, da smo tu zaspanci? Ne! Tud* draSička mladina ne drži križem rok. V mladinskem aktivu so vključeni vs"p, ki imajo voljo do dela. Na sestankih pregledujejo uspehe svojega dela in se pogovarjajo o dogodkih, ki jih zanimajo. Na zadnji konferenc'" so izvolibi nov sekretariat jn ai napravili načrt za bodoče delo. Skoraj vsi mladinci se zanimajo za šport, ®.astl "za odbojko. Zbrali so denar kn si kupih žogo. Do spomladi bodo kupili še mrežo in izkoriščali prostš čas z igranjem odbojke, V Počitniški zvez« Je vključenih 10 mladincev in mladink, k' bi si rad» ogledali naš Jadran. Večti-na mladine je tudi v gasilskem drujštvu, vsi Pa sodelujejo v kulturni skupini. Čeprav mroa- Koncert ljubljanskih umetnikov v Šentjerneju V nedeljo, 10. februarja, »o ljubljanska umeil.niki nudiili Šent-jernejčanom lep umetniški užitek. Obiskaili so nas operni pevci: sopranistka Vilma Bukovce-va, basist Vladko Korošec, tenorist Janez LiipuSček ter profesorja Glasbene akademije violin i'Sit Kairio Rupel in planisit Ciril Cvetko. Dopoldne so priredili matineijo za šolsko mladino. Opoldne so biili umetniki; gostije pleterskega samostana, popoldne pa je bili koncert za občimsitvo. Dvorana je bila že nekaj dnil pred koncertom popolnoma ra'zprodana. V program so pevci uvrstili pesmi in operne »rije, violinist je pa Izvajal Mendelsohnov koncert in i« nekaj drugih prekrasnih koncertnih skladb. Čudovit glas svetovno znane pevke Vid me Bukovčeve, Po rodu Dolenjke, ter virtuozno lzvaijande profesorja Rupla sta očarala poslušalce. Z navdušenjem so bile sprejerte resne in vedre pesmi ter operne art|je Vladka Korošca in Janeza Llpuščka. Duet iz »Prodane neveste« sta morala pevca ponavljati. Vse izvajajoče je dovršeno spremljal pitani«* profesor Cvetko. Ob konou koncerta se je za lepi glasbeni užiiteik v Lmenu KUD Braita Prrkovič zahvalil domačin Marjan Močivnlk in predal lumietnJiikom orugiimailraa, z& Šentjernej značilna darila: prašička-odojka, že pripravljenega za raženj, domačo slivov k o ln majolke v obliki šerrtjernej-•kega petelina. V itmenu umetnikov se je zahvalil prof. Rupel ln poudarili, da so aa radi od-avaTii povabilu in obiskali Dolenjsko. Naroćajte in berite IX)LENJStjXJ L1STJ Hvaležni smo umetnikom za koncert in upamo, da so se med nami dobro počutili in da nas bodo še obiskali! V. jo primernega prostora, so zaigrali lani spevoigro »Svoje-glavček<, še prej pa »Zupanovo Mioko«. Z obema so gostovali v bližnjih krajih ln povtsod doživela uspeh. Največja težavo za drašičko mladino je neprimeren prostor, zato mladina vzpodbuja vaščane, da bi zgradili1 nov dom. K uspešnemu delu v organizacijah pripomore sposobno vodstvo, kar se je tudi v Drašičih izkazalo. Pohval Hi moramo zl-sidti predsednii'kia aktiva Alojzija Pluta, ki je 9 svojo vestnostjo mnogo doprViesel k u>spehom v organizaciji. To potrjuje pohvala občinskega mladinskega korrviteia. ki jo Je pre-jf|l 'dnašičktf eiktiv v nedello" 27. januarja na letni občinski konlferenci v Metliki. Ivan Klobčar So poročali o svojem delu vsi sveti ljudskega odbora in krajevni odbori. Iz poročil je bila razvidna vneta delavnost sveta za kmetijstvo, ki je v povezav; s KZ storil v teku leta precej za preobrazbo kmetijstva. Zadnje čase je izvršil veliko akcijo za nabavo umetnih gnojil in prepričal kmetovalce, da bodo uporabljali znatne količine gnojil. Svet za šolstvo je reševal problematiko obiska pouka šoloobveznih otrok in razna materialna vprašanja šol. Svet za socialno varstvo je imel največ sej in je zaradi premajhnih finančnih sredstev težko reševal vprašanja socialne in zdravstvene politike. Krajevni odbori eo tarnali, da niso imeli nobenih sredstev za razne komunalne dejavnosti. PRED KRATKIM JE BIL PRI akcijo napolnile sanj Dedku Mrazu z raznim; dobrotami za šolsko in predšolsko mladino. V dvorani so otroci prav veselo plioskalj zadnjemu dejanju »Sne-guljčice«, k0 so zunaj dvorane zacingljali zvončki in napovedali prihod Dedka Mraza. Lep odnos do svoje šole so prebivalci pokazali prj obnovj šolske stavbe. Z denarjem, ki je bil od OLO Novo mesto namenjen predvsem z» ureditev podkletja šole, kjer je bila stalno voda. in še za nekatera naj--nujnejša dela, resnično ne bi mogl; v celoti obnoviti šole, č« prebivalstvo ne bi krepko sodelovalo. Ko je Šolski odbor uvi-del, da bo denarnih sredstev primanjkovalo, s« je odločil za akcijo prostovoljnega dela. V sporazumu z OLO je organiziral zbore volilcev po vseh vaseh in prikazal potrebe šole. Volilcj so z vsem razumevanjem prevzel] obveznost, da bodo pripravili gradbeni material brezplačno. Obveznosti so tudi v ce» loti izpolnili, saj So opravili preko 180 voženj v času. ko so imel, tudi nujno delo na polju. Šolski odbor smatra, da bo tudi v bodoče treba obdržati povezavo šole z domom preko roditeljskih sestankov in obiskov na domovih, šoln samo pa oskrbeti z nujnim; učili, ki Jih potrebuje za uspešen pouk. —č Počastitev Janka Lebana Pedagoško društvo v Novem mestu bo 18. februarja 1957 (prihodnji ponedeijek) počast'-lo spomin pisatelja, glasbenika, in šolnika Janka Lebana., o katerem smo v našem listu lani ntjvembra obširneje poročali. Ob pol 10. uri dopoldne bo v čitalnici 5t7/dij.s/ce knjižnice Mirana Jarca odprta razstava Lebanovih del, rokopisov in fotografij, ob 11. uri bo pa ialna svečanost ob novem nagrobniku na pokopališču v Smihelu. K udeležbi vabi Pedagoško društvo v Novem mestu. m ono iz TurlstiČno-olepševalno društvo v Metliki je 3. februarja priredilo v Domu Partizana veliko predpustno veselico, na kateri so igrali »Veseli planšarji« plesne godbe Doma LM iz Ljublja- zemtjo. Nad najvišjo točko kleti bo nasutih pet metrov zemlje, vendar bo pa letos, ker verjetno ne bo dovolj denarnih sredstev na razpolago, zaščitnj zemeljski nasip debel na vrhu ne. Novost za Metliko je bilo samo en meter. Vsekakor bo tudi nagradno šaljivo tekmovanje, za katero so darovala razna praktična darila metliška podjetja: Tovarna pletenin BETI, Splošno trgovsko podjetje, treba premetali ogromne količine zemlje,'da bo vsa, 1"9 metrov dolga vinska klet pravilno zavarovana pred zunanjimi temperaturnimi spremembami. V kmetijska zadruga in Mesarija kleti som; bo treba urediti še tlak, kanalizacijo. zafugirati opečne stene, napeljati elektrlč- ter Gospodinjsko-kmetijska šo OBLO izvoljen odbor za asana- ]a na Vinomoru. Družabna pri cijska dela pri -šolah. V načrtu reditev, a katero so MetričanL ni tok in urediti klimatske na ima ureditev najnujnejših sani- začeli svoja predpu«tna in pust- prave torno-higienskih naprav prj šn- na praznovanja, je prav lepo lah: vodnjake, kapnice, uredi- uspela, tev stranišč, šolskih vrtov, • opreme šolskih kuhinj i. p. Na glavnem objektu vinske store. Ce bodo Ljudje bodo za ta dela dalj tu- kleti v Metliki, ki je bil v su- trebna sredstva, d; prostovoljne ure m vsestran- rovem dograjen lansko leto, je sko pomoč. Da bo delo ste- v splošnem izvršena izolacija in klo v redu, bodo še pri posa- so klet že začeli zasipavati z Sedaj izdeluje Slovenija-pro-jekt načrte za predelovalnico grozdja in za poslovne pro-doblli po-bo prede-lovalnica pred zimo V surovem stanju že pod streho. Treba pa bo dobiti še kredit za nabavo notranje opreme v kleti, ki bo deloma domačega izvora, deloma pa uvožena. Ce bo šlo torej vse po sreči, je upati, da bo nova vinska klet v Metliki v jeseni 1958 že sprejela prve litre belokranjskega vina. * Prešernova proslava v Metliki, pri katerj so letos sodelovali le dijaki nižje gimnazije in, učenci osnovne šole in so jo pripravili nekateri učitelj1 in profesorji, je bila prav zanimivo izvedena. Proslavo jc zlasti poživila gimnazijska folklorna skupina. Istega dne — 8. februarja zvečer *** je v proslavo Prešernovega praznika gostovalo v Metliki novomeško gledališč* PD Dušan Jereb z Moličrcvo komedijo »Sola za žene«. Rutinirani igralci so pri občinstvu poželi mnogo priznanja. -ar KAKO DELAJO NASA GASILSKA DRUŠTVA s Krvavijega vrha KAJ JE NOVEGA V SEMIČU Prejšnji teden je upravni odbor združenj« rezervu, oficirjev pripravil tridnevni seminar za rezervne oficirje. Predaval je tovariš iz novomeške gernizije JLA. Rez. oficirji so si na tečaju osvežili in poglobili znanje, ki so si ga pridobilj v rasnih vojaških šolah in tečajih. Predvajali so jim tudi trj vojaške filme. Nedavno Je hila občinska mladinska konferenca, na'kateri je zelo dobro poročala o delu mladinskih organizacij predsednica obč. komiteja LMS Dani Crnlč. Sekretar okr. odbora SZDL Martin Zugelj Je sezna- nil mladino z najvažnejšimi domačimi in zunanjimi dogodki zadnjih mesecev. Pomenili «o se o delu. le mladina sama bi morala biti malo bolj živahna, dati bi morala več vzpodbud za različne oblike dela, ki jo veselijo. Prešernov dan so počastili semlški pionirji z lepo in uspelo akademijo, na kateri so deklamirali Prešernove pesmi, poslušali dvospev o Zelezn; cesti in posebno ploskali učenki 8. razreda Tončki Suštaršičevi. Za zaključek je deklamirala tudi triletna Verica. M. P. Krvavčji vrh stoji na prijaznem gričku, sredj poti med Se-iničem in Metliko, na precej prometnem kraju, vendar pride zelo malo novic iz našega kraja v Dolenjski list. Naj napišem nekaj o gasilskem društvu, ki je pri nas zelo delavno. Ustanovljeno je bilo leta 1930. Člani &o sami zgradili leseno barako in kupili rečno brizgal-no, kljub temu pa ni društvo v predvojnih letih doseglo takih uspehov kot v zadnjih letih. V društvo so pritegnili mlajše člane, zato se je dejavnost poživila. Seveda pa ima gasilsko društvo na Krvavčjem vrhu tudi ivofje težave. Najhuje je seveda z vodo, saj je vedno primanjkuje. Leta 1954 je ljudska oblast, skupno s CHZ in Rdečim križem dala sredstva za zgraditev 150 kub. m velikega vodnega bazena. Člani gasilskega društva so se z ostalimi vaščani požrtvovalno lotili dela in bazen zgradili. Druga stvar, ki je težila društvo vse do sedaj, je bil neprimeren prostor, na katerem stoji orodjarna ter prostor za prireditve in vaje. Lanj pa je bilo tudi to urejeno. Društvo je kupilo sredi vasi primerno stavbo in prostor za vaje in prireditve, vse preuredilo in sedaj ponosno stoji novi dom na vasi. Društvo šteje 35 aktivnih članov in članic ter 6 podpornih članov. Preko 2000 delovnih ur so član; dali sami in z živino za zgraditev doma, rbrali so les In drug gradbeni material v vrednosti preko 300 tisoč dinarjev. S prispevki so jim priskočili na pomoč tudi vaščani s Sodjega vrha. Gradnika, Praproč in ostalih vasi, katerim bo društvo pomagalo v primeru požara. Vsem tem se društvo za prispevke najtopleje zahvaljuje. Omeniti pa moramo, da imata za opravljeno delo največ zaslug predsednik društva Jakob Ogulin in poveljnik Jože Plut. Na zadnjem občnem zboru je društvo sklenilo, da bo v zim- skem času priredilo leča j za izprašane gasilce ter tako' dvignilo strokovno raven svojega članstva. Na spomlad mislijo postaviti k novemu domu tudi stolp za sušenje cevi in novo orodjarno. Upajo Pa na pomoč okrajne gasilske zveze za na» bavo potrebnega materiala in .strokovnih delavcev Potrebujejo tudi gasilske obleke za člane in članice, ker bo z dobro opremo lahko društvo veliko uspešneje priskočilo v nesreči na pomoč. —ko Brez mladisie ne bo šlo Občinsko gasilska zveza v Novem mestu je položila račune Iz Žužemberka nam pišejo Prešernov dan smo letos proslavili le po razredih v šoli, javna proslava bo pa v nedeljo 17. februarja. Dramatska skupina bo v počastitev Prešernovega in Linhartovega spomina zaigrala »Zupanovo Micko«; delo režira France Mrvar. Igra bo združena, s slavnostno akademijo, na kateri bodo pel1, recitirali in govorili o Prešernu. Za R. marec, Mednarodni dan žeua, bomo v Žužemberku igrali dramo v 4 dejanjih »Sveti plamen«. Na proslavi bo sodelovala tudi šolska mladina. Kmetijsko - gospodarsko Solo obiskuje redno 28 učencev. Trajala bo predvidoma Se mesec dni, vmes in po končanem praktičnem pouku bodo P* učenci tudi praktično delali, predvsem v sadovnjakih in pri živini. Telovadni dom v Žužemberku je pod streho, Domačemu Partizanu je republiška zveza že predlanskim dodelila sredstva za začetne gradnje telovadnega doma, dela so Se pa zavlekla. Čiščenje porušenega nekdanjega sokolskega doma je opravilo domače gradb. podjetje Remont. Tako je ena izmed žužember-ških TUševin dobila streho, žu-žemberškl telovadci pa upanje, da se bodo kdaj preselili iz neprimernih prostorov dvorane v lepo telovadnico novega doma. Upamo, da se bodo spomladj spet masla sredstva, da bodo šla dela naprej. M. K. Koncert KD Tine Rožanc v Novem mestu 2. februarja zvečer je imelo v Novem mestu koncert KD »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Spored je obsegal nastop mešanega pevskega zbora, ki je zapel več narodnih in umetnih pesmi, nastop folklorne skupine in koncert hannonikarakega okteta. Pester spored je navdušil udeležence koncerta, zlasti še nastop gibčne folklorne skupine v narodnih nošah, ki je izvajala več narodnih plesov. Za novomeško občinstvo je bil prijetno doživetje nastop harmonikašev. Ljubljančani so 3. februarja priredili koncert z istim sporedom ie v Bršljinu in Straži. Kakšno Jc delo gasilske organizacije in kako se trudijo gasilci posameznih drušiev, da bi čimbolj usposobili članstvo za reSe-vanje ln preprečevanje nesreč? O tem smo marsikaj zanimivega slišali iz poročil in razprav na občnem zboru občinske gasilske zveze v Novem mestu. Poleg dc-legatov in ostalih zastopnikov or-ganizacij iti DOZ so bili navzoči Se predsednik KG Z tov. Matevž Hace, predsednik OOZ tov. Aleji Mlrtlč, zastopnik ObLO Novo mesto tov. Tone Valentinčlč in referent za gasilstvo pri TNZ OLO Novo mrsto lov. Stane Arko. i/, poroti! upravnega odbora Jc bilo razvidno, da -Je zveza vse-■tranako pomagala društvom pri njihovem delu in Jim nudila po svoji moči finančno In materialno pomoč. V letu l»57 bo polrnbno še bolj usposobiti rasllske vrste za vse primere reševanja, kakor tudi za pravilno vodenje poslovnih ln finančnih knjig. Društva vodijo knjige nepravilno, kar se je ugotovilo iz. razprave ln poročil. Posebno je treba omeniti, da Jc blagajniiko-flnanf no poslovali io pri večini nepravilno Ln Je premalo čuta odgovornosti za sredstva, ki so lasi skupnosti. Naloga občinske gasilske jjvezp pa je, da neposredno pomaga druš- tvom in mora biti vedno v poslovni zvezi z njimi. Tov. Matevž Mace je po lasu jeva! delegatom in ostalim pomen gasilstva in grajal delo posameznih referentov, kot na pr. relejema za mladino in žene. Priznati moramo, da je v gasilskih vrstah veliko vključpne mladine, toda vse to Se ni zadovoljivo. V posameznih primerih je krivo tO, da nI mogoče pritegniti zadostno število mladine, ker so starejši Člani preveč ozkosrfni In ne dopuščajo mlajšim članom, da bi prevzeli tudi odgovornejše naloge. V taksnih društvih ne vlada Iskrenost in delo postaja dvostransko, mladina se čuti zapostavljena. Udeležuje se lahko samo vaj In pomaga pri požarih, od vsega ostalega društvenega življenja je pa odrinjena. Ravno tako je pri razdeljevanju paradnih oblek, ker jih nosijo le starejši člani, ki pa se udejstvule.lo aktivno v gasilskih vrstah. S tako tgreSenlm ravnanjem In delom morajo gasilska društva prenehati in pokazati svojim članom, da so vsi enakovredni. Tudi žena Jc premalo vključenih v gasilstvo, kar priča, d.i Jih gasilske organizacije ne znajo pritegniti. Veliko manj hI bilo nesreč, če bi bile tudi naše žene seznanjene z raznimi pnžarnovar- nostnimi predpisi. Sklep občnega zbora je, da se bo pridobilo več žena v gasilsko organizacijo. Pravilnost dela občinsko gasilske zveze je potrjena s tem, da so zopet iz.volili celotni stari odbor 7. riiM.ilininii spremembami v posameznih referatih. Zveza je sedaj v tretjem letu poslovan la, /ato Je bilo delo v začetku negativno ln zve/.a ni imela niti pravega pregleda o svojem delu. Delo bo moralo potekati tako, da bo zveza postala žarišče gasilske organizacije nase občine ln pomagala vsakemu društvu pri njegovem razvoju ln vzgoji. Zveza bo organizirala letos seminar za tajnike ln blagajnike druStev ln Jih tako poučila o pravilnem poslovanju In vodenju društvenih knjig. Sprejet je bil tudi proračun zveze, ki pa,je glede na neopremljen 6tt društev in tudi same zveze, minimalen. Novost v letošnjem družbenem planu je, da se Je ustanovil fond za gasilstvo pri OLO. V ta fond se stekajo sredstva dohodnine in pobranih premij zavarovanja, zato bodo druS-tva bolj zainteresirana, kako so posamezni objekti zavarovani. S prenizkim zavarovanjem bo prikrajšan tudi sklad in z neplačanimi davki bo prikrajšano tudi gasilstvo. D. Z. Stev. 7 (361) DOLENJSKI LIST Stran 0 Spopad z neznanjem MirailčME MT I • V * *"**"" S flB 34-371/55) in člena 90. Uredbe o ISčcm gospodinjsko pomofni ' «**—________ii__. i.. ,,.t,.-,; .» ....»-, i..... I. nhr. • a i.iiihlinnn Brez znanja se ne bomo otresli taostalostt. Ta pa je naijbolj očitna na vasi, tako v pojmovanju kot v načinu pridobivanja dobrin. In značilno je, da sodobnejši, to je boljši način življenja hitro prodira tudi v najbolj oddaljene vasi, sodobnejši način pridobivanja dobrin, katerih je treba za boljše življenje mnogo več, pa stalno zadeva ob razne cvira. Ena glavnih je neznanja neprosvetljenost. kulturna zaostalost. Je pač tako v naravi, da 6e človek prej nauči uporabljati *lico kot kladivo. Misel o izobraževanju kmečke mladine je bila že večkrat sprožena. Končno se je je lansko jesen oprijel občinski ljudski odbor Novo mesto. Najpreg je o tem razpravljal svet za kmetijstvo, potem ObLO in končno še zbori volivcev. Ti so v večini primerov sprejeli sklep o ustanovitvi zimskih nadaljevalnih kmetijsko-gospodarskih šol. Ker je občinski ljudski odbor priskrbel tudi sredstva, prositore in predavatelje, so šole takoj prijele delati. V novo ustanovljene kmetijske šole v Novem mestu, Birčni vasi. Stopičah, Brusnicah, Smarjeti, Otočcu in Mirni peči se je vpisalo blizu 270 bodočih kmečkih gospodarjev in gospodinj v starosti od 16 do 18 let, pridružili so se pa tudi starejši. V Stopicali se pripravljamo na volitve v SZDL SZDL se v našem sektorju ni dovolj borila za izvajanje gospodarskih problemov. Prav zato tudi nismo vi detli v njej potrebne vodilne sile, mnogi sploh niso poznali nalog organizacije. Da bo v bodoče bolje, moramo to napako temeljito popraviti. Zato se prav resno pripravljamo na ve lit ve SZDL. Sklicujemo sestanke vreli političnih in množičnih organizacij, kjer pretresamo članstvo in delamo načrte za vključevanje ljudi, ki iz kateregakoli vzroka Se stojijo ob strani. Posebno poglavje je naša mladima. Zeli dobro vodstvo in prosi v svojo sredo učitelja, ki bi jih znal vključiti v delo, da bi znali kako in kie začeti. Sestankov nimajo, čeprav so ob volitvah sklenili, da bodo sestanki mesečno. Menijo, da bi njihove sestanke Igranje z razstrelivom Letos januarja sta bila med drugimi v zidanici Ivana Trie-pa pri Svetini blizu Dobmiča Alojz Pekolj iz Svetinj itn Ivan Strmec, delavec pri PTT, sekcija Ljubljana. Sled roji se je poba h al z dvema zažigal.nima kapicama. Pod vplivom alkohio'a in lz objestno^U je eno kapico zažgal in vrgel kar v zidanico. Pekol;j je hotel menda preprečiti razpok kapice v prostoru in je stopil na gorečo vrvico, da bi jo po ga stil. Ker s« mu to ni posrečilo, (je kapico vzel v roke. V tem trenutku je počila ln Pekolj je samo po naključju odnesel le lažje poškodbe. Kolikokrat smo že pisali v našem listu o posledicah igrač-kan'a z razstrelivom, vendar to ne izpametuje lij udi! Navadno ao dobili tako sttvar v roke otroci, tu pa gre za odrasle ljudi, ki se seveda pod vplivom alkohola lahkomiselno igrajo s ekra.jno nevarnim predmetom, kar bi lahko itnek> hude posledice. Primer pa tudi kaže, kakšen pregled !n nadzor imajo Podjetij a oz. kupci nad razstrelivom, da to lahko pride v roke delavcem, ki potem lahko poče-n.ia;io taka neodgovorna dejanja. OBVESTILO Kmetijska šola na Grmn pr) Novem mestu ima tudi letos na zalogi večje število mladih sadnih dreves in trsnlh cepljenk. Interesente vabimo, da čimprej posijelo naročila. obiskovali starejši člani SZDL in jim vsaj z nasveti pomagali pri njihovem delu. Njihove želje bomo uresničili in vse mladince stare 18 let vključili v SZDL. Vse to bo urejeno do 13. februarja, ko bomo sklicali množični predvolilni sestanek, kjer se bomo pogovorili, o kandidatih, o tehnični izvedbi samih volitev, o zunanji in notranji politiki, o smernicah družbenega piana 7a leto 1957, o komunalnih delih, o šolstvu in prosveti in o perečih krajevnih p i ob letnih. Ne bo prezgodaj? Komaj je toplo sonce pobralo sneg po pobočjih, že so se vinogradniki lotili dela v vinogradih. V Semiški gori in tudi drugod so že sredi prejšnjega tedna pričeli rezati in- celo ko-liti. Vreme je bilo zares lepo in kmetje Izkoristijo vsak lep dan, samo da bo delo prej opravljeno. Ce ne bo več hudega mraza, je v redu, če pa pri-lisne hujši mraz, kar se v februarju še rado zgodi, ima prezgodnje rezanje trtja lahko posledice. Med učenci v Stopičah Mraz je popustil in sonce kar greje na prisojnih straneh, čeprav je šele 1. fabruar. Sneg na cesti se je spremenil v neprijetno brozgo, da avto s težavo premaguje klance. Stopiče so p re preže ne z jarkom za vodovod. Končno ima tudi ta vas, ki je najbližja zajetju novomeškega vodovoda, tekočo vodo. Po vasi zasipavajo jarke, v šoli pa že teče voda. V ne še povsem dograjeni Soli je živo, čeprav je popoldan. V razredu je 17 fantov iz raznih vasi. To so učenci kmetijske šole. Niiti eden ne manjka. Dekleta pa imajo danes drugo, zelo važno- rekel bi svečano opravilo. Pripravljajo zaključek gospodinjskega tečaja, ki so ga imele v okviru kmetijske šole. Deklet je 22. Osemdeset ur Jih je učila raznih stvari, ki jih gospodinja mora znati, strokovna učiteljica gospodinjskega centra lz Novega mesta, tovariši ca Štefka Kolarjeva. Ker je bilo deklet preveč za en tečaj, sc ga imele v dveh skupinah. Pri tem je pomagala Kolarjevi Se absolventka kmetijsko gospodinjske šole na Mali Loki, tova-risica Štefka Vidmarjeva Iz Sel pri Batežu. Dekleta so skoraj v zadregi, ko jih obiščemo skupno z ravnateljico nižje gimnazije tovari-šlco Novakovo. Toliko dela imajo s pripravami za zaključek tečaja, na katerem hočejo pokazati, kaj so se naučile. Samo bežen pogled in seveda tudi vonj po-knžeita, da je seme znanja padlo na plodna tla. Vsi, ki so dekleta poučevali, jih pohvalijo. Tudi temu tečaju je šola dala v kleti kar primerne prostore za teoretični in praktični pouk. V razredu pa 17 fantov odgovarja na vprašanja predavateljev. Odgovarjajo tovarišu Ma-lasku, kaj so se naučili iz kmetijstva, in tovarišu Kapšu, kaj že znajo iz sadjarstva in vlno-gradni>itva. Mladi fantje so živahni in kar dobro odgovarjajo. Z zanimanjem slede razlagam. Ker vedo, da jim je znanje zelo potrebno, disciplinirano prihajajo v šolo, prav tako kot dekleta iz oddaljenih vasi po snegu :n v ostrem mrazu. Prijeten večer Po končanem pouku fantje na gredo domov, kot običajno, zadržale so jih dekleta in povabile na zakusko, kakor tudi svoje mamice, predavatelje in predstavnike oblasbi. Zadovoljstvo in ponos je na obrazih mater, ko vidijo hčerk«, kako se znajo sukati in kaj so napravile in pripravile. Pridobljeno znanje jim bo najboljša dota za živlenje. Da si ga pridobe, za to skrbi današnja družba. Ce tej skrbi dodajo še svojo pridnost, uspeh ne more izostati. V Stopičah Je to dvoje na Slo polno sožitje. Zaključna prireditev tečaja se spremeni v prijeten večer. Zdaj fant, ki obiskuje glasbeno šolo v Novem mestu, zdaj pomožna preda vatel jaca ali katero drugo dekle prime za harmoniko in razpoloženje je še veselejše. D5 se tudi malo zavrte, je povsem naravno. Lopa slovenska pesem, ki spremlja našega človeka prav povsod, se glasi tudi tukaj. Zapojo jo tudi Izgarane žene, matere deklet, z glasovi, ki jih redko kje dobimo tako čiste. Va'. so zadovoljni, ker je praktični i-pit tečaja tako uspešno opravljen. * Tako in podobno kot v Stopičah, je v teh dneh tudi v drugih krajih, kjer so organizirali izobraževanje mladine. Znanje Je osnova napredka tudi v kmetijstvu, in prvi korak v to osnovo smo napravili z organizacijo teh kmetijskih šol. Začel se Je spopad z največjo oviro nažega napredka v kmetijstvu z neznanjem. V tem spopadu mora zmagati prepričanje, da je znanje kmečkemu proizvajalcu najmanj tako potrebno kot industrijskemu in obrtnemu proizvajalcu, p. Romanič Vesti iz Črnomlja V Črnomlju smo si ogledali igr0 »Kadar se odtrga oblak«, ki jo je uprizorila igralska družina g&silskega društva iz Črnomlja. Igra je bila skrbno pripravljena ln je uspela, čeprav so bili nekateri igralci prvič na odru. Vsi so pokazali spretnost* zlasti pa Franc Kolbezen, ki je igro tudi režiral. S ploskanjem je občinstvo nagradilo požrtvovalne igralce. Dvorana kulturnopro-sveinega doma Je bila polna gledalcev, ki so z zanimanjem sledili dogajanjem na odru. Takih prireditev si CrnomaljčBnl še želijo. Tudi v Črnomlju bomo imeli umetn0 osemenjevalnico. Svet za kmetijstvo pri ObLO je na zadnji seji sklenil, da bomo tudi pri nas z?.čeli z umetnim osemenjevanjem krav. Pobudo za to je dal tukajšnji veterinar tov.-Klemene. Kmetijska zadruga bo za osemenjevalnico prispevala del finančnih sredstev. Osemenjevanje bn vodil za zdaj domači veterinar. S tem bomo lahko dosegli znaten napredek v živinoreji. Krave,- bodo tudi pregledane zaradi jalovosti in jih bodo zdravili, kadar bo potrebno. Odkup in drobna prodaja mleka Tudi v Črnomlju bodo začeli odkupovati mleko. Na posvetovanju predstavnikov kmeitiijskih zadrug in občinskih ljudskih odborov s področja Bel? krajine, predstavnikov OZZ Novo mesto. Glavne zadružne zve« ln Agroroooiske fakultete je bil sprejet sklep, da se V Črnomlju ustanovi zbiralnica mleka, ki naj jo organialra KZ Crmomelr). Mleko bodo odkupovale tudi ostale zadruge na območju občine in ga potšttljflfflie'' v zbiralnico, ki bo mleko prodajala tudi na drobno. Tako bodo prebivalci mesta preskrbljeni z mlekom, kmetovalci pa bodo lahko prodali v*e presežne količine mleka po ugodnih cenah. Mleko bo odkupovala Zadružna mlekarna v Novem mestu. J. S. DROBNE Z MIRNE Kmetijska zadruga na Mirni posveča posebno skrb zaščiti-sadnega drevja, kar je za naš, na sadju izredno bogat okoliš zelo pomembno. Dve ekipi škropi lcev sta stalno na delu in bosta le komaj opravili svojo nalogo. Danes med nami ■* skoro ni več sadjerejca in kmeta, ki še ne bi sprevidel, da brez zaščitnih ukrepov ne more računati na zdrav, bogat in kvaliteten pridelek. « t Dramska sekcija Partizana na Mirni je postala zelo aktivna. Dvakrat so zaigrali doma ko- PORT IN TELESNA VZG03A Uspehi pionirjev na smučarskih tečajih . Društvo prijateljev mladine v "ovem mestu Je tudi letos omogočilo našim najmlajšim med počitnicami smučarske tečaje. M Vsak dan se je zbralo na smu-ctSčiih v bližini tovarne Novoles nad štlrtdeset otrok; dvajsetim izmed njih je Društvo prijateljev mladine' posodilo smuči. Skupno so bili trije tečaji, vsak pa se Je zaključil s tekmovanjem v teku, slalomu in smuku. Smučarski vaditelji, ki so bili rnladini ves čas na razpolago, so Smučarski skoki v Metliki ta okraj-o tekmovanje v smučarskih skokih, Icl Je bilo v ne-dello 3. februarla v Črnomlju, je sprva bila določena Metlika, ki Je v ta namen tudi pripravila svojo novo skakalnico. Tekmova-nje Pa je bil dan prej odpovedano in je zalo TVD Partizan v Metliki to nedeljo dopoldan iz-vqdel tekmovanje samo za svoja člane. Vsega je nastopilo 15 tekmovalcev, od katerih pa ni Imel nihče skakalnih smučI ln fr> bili zato skoki precej krajši, kot bi bili sicer. Prva mesta so zasedli: mladinec Peter Guštin z 72 točkami (skoki 9, 10.5, 7 m), mladinec Jože Plrkovič z 71 točkami (10, 9.5, 10.8 m) in pionirja Otmar Sturm s «4 točkami (io.5, 10, K>5 m) ter Jože Prosenik s 65.5 točke (9, 11, 10.5 m). Napredek je dosecel tudi ciciban devetletni jožek Matkovič, o katerem smo pisali že zadnjič, ki jo Izven konkurence tokrat brez padca pristal pri šestih metrih in nato srečno Izvozil. Okrajnega tekmovanja v skokih v Črnomlju pa se je lz Metlike udeležil član Jože Gerbec ln v skupnem plasmaju zasedel It sto mesto. -ar imeli precej dela z začetniki, ki so Jih morali navajati na osnovne vaje na smučeh. Vrste boljših smučarjev so se že naučile vožnje skozi postavljena vratca. Nekate/i so bili ob koncu tečaja že prav spretni, med njimi precej predšolskih otrok. Na prvem tečaju so bili najboljši v teku Kovic, Svetličič in Linzer. V slalomu: Tesar, Svetličič in Guncle. Med pionirkami sta se v slalomu Izkazali Turko-va ln Kozinova. Na naslednjem tečaju so v smuku zmagali Hodnik, Smodcj In Berger, v slalomu pa Kaste-llc, Berger in Svetličič. Pri zaključnem tečaju pa so bili najboljši v teku Žagar, Pire )n Vojnovlč, v smuku Berger, SmocleJ ln Isler. V slalomu so bili zmagovalci Smodej, Berger in Sober. Velika udeležba mladine na tečaju In veselje do tekmovanj Je pokazalo, da je smučanje zelo priljubljeno med mladino ln lahko smatramo ta šport za enega najbolj množičnih športnih panog. 2al 1e Se precej takih otrok, katerim starši ne marajo kupiti smuči, Čeprav bt se tako ' radi •vozili z njimi. Društvo prijateljev mladine jih ima na razpolago le 20 parov in prav težko je zadovolUti z njimi trikrat toliko prlčakujočlh otroških oči. Morda bi ustanove ali podjetja lahko prispevala za nekaj parov smučI ln s tem razveselila naše najmlajše športnike. J. G. medijo »Skupno stanovanje«, v polno zadovoljstvo številnega občinstva, zdaj pa bodo z njo gostovali v Sentrupertu in Mokronogu. Slišimo, da Je tudi novo dramsko delo že v pripravi in zarei se veselimo vztrajnosti in podjetnosti naših igralcev, ki marljivo delajo v zelo težkih razmerah. Sentruperčan] so te dn| prejeli kim.aparaturu, ki so jo Že tako dolgo čakali. Zdaj bodo uredili samo še potrebne formalnosti in platno bo zaživelo. Bližnja ln daljna okolica bo imela teden za tednom pouk in zabavo. Vreme nam je temeljito zagodlo ob pripravah za veleslalom na Debencu. Snega ni več, po blatu pa ta reč ne grel No, ko-rajžni smučarji, pokal in lepa darila, ki ste jih gledali na Mirni v izložbi, pa vam ne bodo ušla. Upajmo, da bo še kaj belega in takrat si Jih boste razdelili po doseženem uspehu. MAMIZMO-TENIŠKA LIGA NOVEGA MESTA Da Ln se povečalo zanimanje za namizni tenis, ki Je bil pred leti v Novem mestu precej popularen, Jo nemlzno-trnlški klub ELAN sklenil organizirati namiznoteni-Sko lino Novega mesta, v kateri bi nastopale ekipe novomeških podjetij ln ustanov, tzvon konkurence pa še ekipi-- gimnazijcev ln Študentskega kluba. Zn tekmovanje, ki je vzbudilo veliko zanimanje, se Je prijavilo nič manj kol H ekip. Preteklo nedeljo so se pričeli prvi dvoboji. V gimnazijski telovadnici (med tednom bodo posamezna srečanji v Domu JLA), se jo zbralo B ekio, vsaka je pa imela po tri srečanja. Dvoboji prvega dne so se končali takole: Študentje : ObLO I. 3:1, Študentje : Gimnazija II. 3:1: Študentje : Gozdar I. 3:0, Študentje : ObLO II. 3:0; ObLO I. : ObLO TT. 3:0, ObLO I. : Gimnazija I. 3:1, ObLO L Študentje 1:3; Gimnazija I. : Gimnazija II. 3:0, Gimnazija I. : Motomontaža 3:1, Gimnazija I. : ObLO 1. 1:3; Novoleks : Gozdar I. 3:0, Novo-teks : ObLO II. 3:1, Novoteks : Gimnazija II. 0:3!: Motomontaža : Gozdar I. 8:0, Motomontaža : Gimnazija L 1:3; Ekipe OLO Krka. Gozdar II., Narodna banka, PTOflVeta, Bolnica ln Pionir še niso tekmovale. Vrstni red po prvih kolib lige Je naslednji: Studentski klub 4 zmage, 0 porazov (12:1), ObLO I. (Pučko-Krlžanec) 2 zmagi, 1 poraz (7:4), Gimnazija I. (Goleš - Uhl) 2 zrna, i>\, 1 pora/. (7:4), Novoteks (Kozina - Doki) 2 zmagi, 1 poraz (8:4), Motomontaža (Avsec - Zure) l zmaga, 1 poraz (4:3), Gimnazija II. (Plaveč - Jakše) 1 zmaga, 2 poraza (3:6), ObLO II. 3 porazi (1:0), Gozdar I. 3 porazi (0:9) itd. Turnir se nadaljuje vsak ponedeljek v gimnazijski telovadnici (od 10. do 21. uro) in vsak torek In potok v Domu JLA (Od 18. do 21. ure). F. M. KZ Dragatuš med prvimi Vse kaže, da bo škropljenje ln čiščenje sadnega drevja v Draga tušu uspeflio. O vseim tem govore številne priprave. Olant upravnega odbora kmetijske zadruge *o sklicali po vaseh sestanke in se pogovorili s kmetovalci, kako je treba začeti z delom. Za škropljenje so po vaseh ustanovili Škropilne ekipe. Člani upravnega odbora kmetiljske zadruge so upoštevali, da iimaijo ljudje pri škropljenju opnavi'hi z nevarnimi strupi. Vedo tudi, da škropljenje uaipe le. če je temeljito an pod strokovnim vodstvom. Ekipe so sestavljene iz sposobnih ljudi, ki bodo to delo vestno opraviili. zadruga pa jiim je dala na razpolago potrebne zaščitne obleke. Preskrbela je, da so vse škropilnice uporabne ln da bo dovolj škropiva. J. 9. PREKLIC Podpisana Marija Zevnik lz Gor, Vrhpolja izjavljam, da ni res, kar sem govorila o Jožetu Zupančiču iz Cerovega loga 23 ln Antonu Plavcu Iz Gor. Vrhpolja, ter st-jima zahv! I njem, da sta odstopila od tožbe. Marija Zevnik, Gor. Vrhpolje II. [\ždmslAMeuait[ Četrtek, 14. februarja — Valentin Petek, 15. rebruarja — Jordan Sobota, 16. februarja — Danilo Nedelja, 17. februarja — Silvln Ponedeljek, :8. febr. — Dragoslava Torek, 19. februarja — Miro Sreda, 20. februarja — Leon Gihanje lune: 14. februarja ob 17.38 polna luna. 34-371/55) in člena 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti (Uradni Ust FLR.T št. 51-484,53) mesto poslovođi« Čevljarskega podjetja Mokronog Pogoji: opravljeni mojstrski izpit z najmanj 5 let prakse v čevljarski stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prošnjo s kratkim življenjepisom in dokaznimi listinami naj pošljejo občinskemu ltuds'iemu odboru Mokronog — Komisiji za razpis tnesta poslovodjo Čevljarskega podjetla, do 28. februarja 1957. »Krka« - Novo mesto od 15. do 18. februarja ameriški barvasti film »Pekel pod ničlo«. Od 19. do 21. februarja ameriški film »Dar na vrvici«. Dom JLA - Novo mesto: Od 15. do 18. februarja Italijanski film »Kruh, ljubezen ln fantazlla« I. del. Od 19. do 21. februarja ameriški film »Upornik«. Črnomelj: 16. in 17. februarja smeriškl film »Abot ln Costello v tujski legiji«. 19. in 20. febr. mehiški film »Mladi Juarez«. Mrtlika: 16. in 17. febr. indijski barvasti film »Mangala, hči Indije«. 20. febr. ameriški film »Klic divjine«. Kostanjevica: 17. febr. francoski film »Sužnji«. Dol. Toplice: 16. ln 17. febr. ameriški barvasti film »Hčerka Belle star«. Trebnje: 16. in 17. februarja ameriški film »14 ur«. Predstava v nedeljo ob 14. ln 16. uri. Šentjernej: 16 in 17. februarja italijanski film »Vrag vzemi slavo«. Mokronog: lfi. ln 17. febr. angleški film »Berlinska povest«. Straža: 16. ln 17. febr. francoskd-mehlškl film »Oholi«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja japonski film »V gozdu«: v soboto, 16. febr. ob 18. url v Mirni peči; v nedeljo, 17. februarja ob 15. url v Skocjanu in ob 18. url v Smarjeti. 4. februarja sem našel v Bučni vasi sivo Jopico. Lastnik Jo dobi pri Jožetu Gerdencu v Gor. Kai-teljevem. Iščem gospodinjsko pomočnico: z znanjem kuhe za Ljubljano. — Nastop službe takoj. Ponudbe na Dolenjski list pod št. 31-57. . Hišo, skoraj novo, z dvema sobama, kuhinjo In vrtom, ob glav« ni cesti poleg avtobusne postaje, zamenjam za enako (3 do 6 a) kjerkoli na Dolenjskem, Štajerskem aH Gorenjskem blizu šole, ali prodam. Naslov v upravi lista (30-57). Prodam enostanovanjsko novo hišo v Dol. Straži, 20 minut od postaje. Naslov v upravi lista <29"57)- -> . « 4 Stavbne parcele prodam pri sejmišču v Novem mestu: Franjo Grobovšek, Cesta herojev 49 — Novo mesto. Turistični biro PUTNIK Novo mesto organizira 10. marca izlet v Planico. Tradicionalni poleti na 130-metrski skakalnici. Izredna mednarodna udeležba! Prijava sprejemamo do 6. marca. NOVO MESTO Nedelja, 17. februarja, ob 10. in 11. url: »Rdeča kapica«. Vstopnina znižana. GOSTOVANJE V ČRNOMLJU Nedelja, 17. februarja ob 11. url: »Janko In Metka« s predigro »Opeharjeni Nemec«. NOVO MESTO V času od 2. do 11. februarja Je bilo rojenih 13 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Franc Uar, uslilž benec lz Stranske vasi, In Karo-lina Košmrlj, tkalka iz Gor. Jarš; Janez Gregorič, krojaški pomočnik, ln Martina Jerman, šivilja, oba lz Vel. Slatnika; Janez Bar-borlč, sin kmetovalke iz Sentjo-šta, in Ana Turk, hči kmetovalke z Verduna; Jože Franko, sin kmetovalca iz Gabrja, in Ana Saftek, h.l kmetovalca s Pangerč grma; Anton Modic. mlinarski pomočnik iz Gabrja, ln Frančiška Sašek, hči kmetovalca s Pangerč fjrrn«; Karel Gačnlk. ključavničar I/. Borlčevega. tn Štefanija Medic, uslužbenka Iz Blrčne vasi; Janez Petan, kmetovalec z Vrha pri Ljubnem, In Terezija Kastellc, hči kmetovalca iz Jurne vasi; Jože Zlrc, kmetovalec it Dol. Vrhovega, ln Rozallja Vldlc. hčt kmetovalca iz Boršta; Jože Cvar. pleskar iz Novega mesta, in Julija Lobe iz Lopate; Karel Brglez, študent, ln Štefka Kocijan. uslužbenka tz Novega mesta. Umrli so: Marija Rogelj, socialna podpiranka. 64 let, iz Štefana pri Trebnjem; Emilija Glo-bevnik gospodinja, 80 let, lz Novega mesta; Ivan Tome, kmetovalec, 86 let, lz Osilnice. GOTNA VAS Umrla ata: Janez Rodlč, užitkar tz Stranske vasi, 79 let, in Franc Jerman, kmetovalec, 66 let, s Krke. Mali iz Novesa mesta — dečka, Marija Novotnik iz Kostanjevice — deklico, Ana Beč s Cilpaha — deklico. Terezija Sever Iz Za-boršta — deklico, Marija Roje iz Trebniega — dečka, Verica Ne-manič iz Mladice — dečka, Martina Karadjaj iz Novega mesta — deklico, Ana Lunder iz Gor. Za-b ukovja — dečka. Jelka KrušiČ iz Dol. Toplic - deklico. Slava Kaplan Iz Kloštra — dečka, Amalija Dim iz Hudenja — deklico, Alojzija Tršinar lz Tržišča — dečka, Jožefa Jevšek Iz Novega mesta — dečka, Frančiška Kastellc z Brezove rebri — dečka, S:e-faniia Senica tz Dol. golja — dečka, Ana Smaldek s Potoka — deklico. Travdl Sračnjek s Stražnjega vrha — dečka, Jožefa Pav-šlč lz Crešnjlc — dečka, Slavka Volk lz Mirne peči — deklico. KRONI RAZPIS Komisija za razpis poslovodje za Čevljarsko podjetje Mokronog pri Občinskem ljudskem odboru Mokronog, razpisuje na podlagi člena 10 Zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. Pretekli teden- 80 v novomeški porodnišnici rodile: Marija MlkllČ z Gor. Kamene —• dečka, Ana Derganc iz Cešče vast — deklico, Jožefa Mohorčlč iz Praproč — deklico, Marija Božič lz Gaberja — deklico, Ela Sotlar z Roj — deklico, Antonija Skala z Osojnika — deklico, Metoda Jeras lz Novega mesta — deklico, Olga Zlbert lz Zabukovja — deklico, Štefka Re-žen s Polja — deklico, Cvetka Pretekli teden so »e ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Anton Zupančič, mlinar lz Podturna, je padel in si poškodoval desno roko. Jože Uhan, sin posestnika iz Gradišča, Je padel pod voz in si poškodoval obe roki, prsni koš in obraz. Jože Stine, sin posestnlce z Uršnih sel, si Je s smodnikom poškodoval levo roko. Ivan Rački, delavec lz Novega mesta, si Je pri delu poškodoval desno nogo. Ciril Maver, sin posestnlce z Vrtače, Je pri smučanju padel in si poškodoval levo nogo. Karel Stušek, rudar lz Krmelja. se je s sekiro usekal v levo roko. Alojz Kovač, elektromonter iz Curll, je padel s kolesa in si poškodoval obraz. Ivan Strbenc, posestnik Iz Gor. Stare vasi. Je padel In si poškodoval desno nogo. Jožeta Gorca, voznika iz Kočevja, je stisnil voz In mu poškodoval hrbtenico in levi bok. Branko Košir, sin posestnika z Gor. Laz, je pri smu-čanlu padel in si poškodoval desno nogo. Anica Progar, hel zavirača s Cemš, Je padla in si poškodovala glavo. ^a VSEM PREBIVALCEM ČRNOMALJSKE OBČINE ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU Z ŽELJO, DA BI SE DALJE VLAGALI VSE SILE ZA GOSPODARSKI IN KULTURNI NAPREDEK NASE OBČINE. 0 B CIN S K LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR REZERVNIH OFICIRJEV OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINSKI ODBOR LMS ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO BELT - ČRNOMELJ RUDNIK KANIZARICA »BELSAD« Gostinsko podjetje Splošno trgovsko podjetje »Potrošnik« ZORA, žaga in valjčni mlin Gradbeno podjetje »Begrad« Opekarna Kanižarica Čevljarsko podjetje »Planina« Kmetijska zadruga Mesarsko podjetje Mizarska zadruga Restavracija Kanižarica ( 6 itran DOLENJSKI LIST Stev. 7 (36i; MOR f Ko so leta 1891 trije Angleži, Gross, Bevan ki Biddle, odkrili metodo za pridobivanje viskoze, gotovo niso pomislili, da so predhodniki velikega boja, k'» *e bo zanetil med umetnim tekstilom in naravno vo.no, bombažem in svilo. Zaradi napred. ka tehnike jn čedalje večjih potreb po tekstilnih surovinah je ta boj "dalje hujlSk Včasih «o naravne eorovine zadostovale, v sodobnem svetu se je pa pokazalo, da jih je premalo in j'h je treba nadomestiti* z umetnimi, ki pa po svojih lastnostih in kvaliteti ne smejo zaostajat* za naravnimi. Letos je f>U let, kar so v malem začeli izdelovati umetni tekstil. V tem razdobju je umetna teksten a 'industrija izredno napredovala Jr> tako zvani »plastični materiali« ali »plastiki'« osvajajo svet. Slučajno odkritje in umetna svila Pred 70 leti je francoski klinik Chardonnet delal v svojem laboratoriju neke fotografske poskuse. Pri tem mu je padla lz rok epruveta s kolo-dijern in se razbila na mizi. Ko se je drugo jutro vrnil v laboratorij in hote. odstraniti z m ~ ali nekaj o umetnem tekstilu »Danes teče prva kri...« pritiskom ekonomske krize so začele tovarne umetne svile misliti, kako bi i"z teh umetnih vlaken izdelale nov tekstilni material, da bj z njim prodrle na tržišča, kjer je dotlej vladal bombaž. Dosedanjim vlaknom za umetno svl.o je bilo tretoa odvzeti .svilnati sijaj in jih sploh toliko predrugačitP, da bodo čimbolj podobna naravnemu bombažu. Tako se je rodil sintetski bombaž, ki so mu da-i ime Fibran, umetni svili pa Rayon. Ta umetni bombaž pa n! dosegel največjega uspeha v tekstilni industriji, temveč v industrij'! gume. kjer so ,ga uporabili kot nadomestek bombaža pri proizvodnji avtomobilskih gum. Na tpm področju se je Fibran obdržal vse do danes. Zmagoslavje Nvlona Nogavice »z nylon.a — »naj-lonce« danes ženski svet kar splošno nosi. In vendar je ameriška firma »Dupont de Nemours« šele i.eta 1940 izdelala prve ženske nogavice mz tega novega sintetičnega v-akna. Ze v dveh mesecih je bilo treba r.graditl novo tovarno in do kraja leta so Američanke noku- Se omenili, pa so začeli Nyion industrijsko proizvajati. V javnosti je Nylon dosegel izredno popularnost. Najprej /. »najloncami«, ki so finej-e, trajnejše in trpežnejše kot svilene noSavlce in tudi cenejše. Kasneje je Nylon začel osvajati še nova pod-iočja; iz njega so začel; izdelovati srajce, vrvi, •ribidke mreže, ščetke z>a zobe tn lase nn še marsikaj drugega. Ni čudno, kajti Nylon je 15 krat fJoU čvrst kot bombaž in M krat bolj kot volna. Bazen dobrih .astnosti ima Nylon tu>di (pomanjkljivosti. Vlage ne vsrkava, voda po njem samo »zdrsne«, to pa zmanjšuje izhlapevanje potu, pod takim perilom se ustvarja preveč toplote l-n podobno. Je pa tudi hitro vnetljiv in je celo kajenje nevarno v njegovi bližini. Drugi sintetični plastiki Se do nedavna je bi. Nywin edini sintetični tekstflni material, znan široki javnosti. Danes je teh Imen že cel kup, vendar se množično uporablju-jo in industrijsko proizvajajo razen Nvlona samo še "tirj« sintetični tekstilni materiali: Rilsan, Rhovyl, Dacron in Orlon.. Perlon, Tergal, Terylen, Crylon, Diolen itd. so ^e razni komercialni nazivi v raznih državah za omenjene štiri tekstilne plastike. Rilsan. njegova osnovna surovina jc. ricinus, je po svojih lastnostih podoben Nyl'onu. Rh«vyM, Dacron 1n Orlon se niso udomačil* v oblačilni industriji, temveč imajo vsestransko uporabo v produkciji1 tekstila za industrijo in v industriji pohištva. Ilhovyl je "zredno odporen proti kis.i-nam, in lužinam in proti sončnim žarkom, zato je izvrsten material za laboratorijske fin delovne obleke, za izdelavo industrijskih filtrov, zaves in sončnikov; ker nI vnetljiv izdelujejo iz njega tapete za kino-dvorane in ladje. Orlon največ uporabljajo v industriji pohištva in kot Industrijski' tekstil, vendar je precej pomemben tudi za oblačilno industrijo, ker je na zunaj si.no podoben volni. Dacron je doslej 'malone edini sintetični tekstil za moške obleke, ki zadovolji potrošnike. Vendar je blago iz Dacro-na mešanica Dacrona in naravnih vlaken- Iz njega Izdelujejo tudi zelo k val Metne moške nogavice, boljše kot iz Orlona. Sintetične tekstilne tkantne se od naravnih ne ločijo samo po tnpežnost.i in čvrstini, ampak še po nekaterih drugih lastnostih. Ena od teh Je njihova popo.na odpornost proti mečkanju. Hlače, na pr. ki so enkrat zlikane pri višji temperaturi, nikoli več ne zgubijo svoje »fazone« in jih n« treba likati. Druga njihova dragocena lastnost je, da ostanejo stalno enake, tako glede debeline kot dolžine. To pomeni, da se obleke, puloverji, suknjiči1 itd. iz sintetičnih vlaken nikdar nc skrčijo, kar t naravnimi tekstilnimi vlakni doslej nl bi.o mogoče doseči. (Prihodnjič: Proizvodnja umetnih vlaken v Jugoslaviji) Tako nam je po telefonu sporočil dr. Uroš Tr-šan v soboto 26. januarja in nas povabil, da si ogledamo prvo dajanje krvi v novo ustanovljeni transfuzijski postaji novomeške bolnišnice. Seveda smo bili čez pet minut že v spodnjih prostorih kirurško-ginekološkega oddelka, kjer je vodstvo bolnišnice pripravilo lep in praktično urejen oddelek za oddajanje krvi. Krvodajalstvo, ki je na Dolenjskem zlasti lani zabeležilo prav lepe uspehe — spomnimo se samo množične udeležbe ljudstva na odlično pripravljenih akcijah v Metliki, Kostanjevici, Novem mestu in dr.! — je z ustanovitvijo transfuzijske postaje veliko pridobilo. Zlasti bodo to občutili pacient; novomeške bolnišnice, kamor prihajajo po zdravje ljudje iz vseh koncev našega okraja. Poraba krvi v zdravstvu je iz leta v Ludvik Recko, bolničar novomeške bolnišnice in referent za krvodajalstvo pri okr. odboru Rdečega križa. Je že devetkrat dal kri za bolmke in ponesrečence Televizijski minaret vStuttgarfu Tudi v svet moške mode uspešno prodirajo umelna vlakna. Na aliki: kratke moške nogavice iz umetnih vlaken na »fiksiranju« v zagrebški tovarni »Jadran«. «e madež od kolodija, je opazil, da se ta masa vleče ko testo ki v tanke, svili podobne niU. Začel je delati poskuse s ko'"-dijem in 1881 izdal razpravo z naslovom: »O umetni tekstilu k materiji, ki spominja na svilo«. Se isto leto je to vlakno patentiral in. na mednarodni izložbi v Parizu leta 1889 je »Chardon-netova svila* zbudila izredno e-a mirna nje. Zgradil je tiud.i tovarno za blago ''/. tega umetnega vlakna. Ker je pa bila ta umetna svila v bistvu nitroee-luloza (snov. ki je silno vnetljiva), se je pokazalo, da Je hudo nevarno nosit; obleke iz »Char-donnetove sv'.e« in francoska vlada je prepovedala prodajo. Pohod umetne svil* Neuspeh kemika Churdonneia pa ni preplašil drugih iznajdi-teljev, ki:, so poskušali izdelati umetna tekstilna vlakna, kaj ti pokazalo se jc, da bi umetni tekstil lahko izdelovali v neomejenih količinah, ker je njegova osnovna sur'oviina — celuloza — neizčrpna. Bilo je le vprašanje, kako celulozo ločiti od lesnih vlaken in spremeniti v brezkončno vlakno. Po dolg:h poskusih se je kemiik'om "n tehnikom posrečilo tudi to. Dobili 60 želatinasto snov oranžne barve in jo nazvali »viskoza«. To snov so potiiskali skozi sita x zelo .majhnimi luknjicami. Ta-k-% ao 'nastajala tanki v.akna, k/, so se v kiselimasti kopeli takoj strdila. To je bi'.a umerna svila, ki se je le malo razlikovala od naravne, bila je pa že takoj .spočetka tudi cenejša. Najprej sb iz nje začeli .Izdelovati1 ženske nogavice, nato pa šale. perilo in ce.o obleke. Pod pile četrt mMijona nylonskih nogavic Odkritje Nylona pa spada v leto 1935. Več kot 1200 kemikov imenovane firme Je delalo posfeuie za nova vlakna, ki bi jih lahko uporabila tekstilna industrija. Res so izuni!-'A neko novo vlakno z izredno razteznnstjo in ga nazvali Ny-Oon (najlon). T0 Je bilo februarja 1935. Leta 1940, kot smo Na svetu Je precej visokih zgradb, tako ima Fmpire State Building v New Y0rku 380 m višine, Eiffelov stolp v Parizu 300 metrov itd. Najnovejša taka zgradba, televizijski stolp v Stuttgartu, je sicer visoka »samo« 211 metrov, vendar spada s svojo drzno tehnično izvedbo med pravcata čuda moderne tehnike. To je vitek, minaretu podoben stolp, ki ima na višini 150 m štirinadstropno kabino, nad njo pa železni stol oddajne postaje, vse skupaj pa se zdi, kakor da j« naravnost vsajeno v zemljo, ker ni nobenega vidnega temelja. Temelj je namreč 8 m globoko v zemlji in tako daje 3000 ion zemlje, ki pritiska Čudovite skrivnosti majhnega sveta Sodobna znanost uči, da je materija (snov), ki tvori svet in vse stvari na njem, pravzaprav praznina, oziroma je tako gosta in polna (naprimer kos železa, kamen itd.) le za naše možnosti vida in občutka. Ce bi Človeško oko moglo opazovati velikosti (pravzaprav majhnosti), ki bi bile mllijonkrat manjše od milijoni nke centimetra, bi vse stvari, ki< nas obdajajo, videli povsem drugače. Vsaka snov, tudi na.jgostejša, bi se nam odkrila taka kot je — votla in prazna. Namesto čvrste gmota bi V 45 urah okrog sveta Moderno letalstvo je doseglo nov uspeh, ki zveni kar neverjetno, kot jutrovska pravljica. Ameriško letalsko ministrstvo je namreč sporočilo, da je skupina teh supertrdnjav B-52 na raketni pogon v nepretrganem letu obletela svet. in to v pičlih 45 urah. V tem času so letala preletela blizu 40.000 kilometrov. Ker niso mogla vzeti s seboj toliko goriva, so ga dobila kar spotoma v zraku od posebnih stratotankerjev. Tudi eno od čud moderne tehnike opazili neštete drobce, atomska jedra, okrog katerih krožijo na velikih razdaljah še bolj drobceni delci. — elektroni, kakor planeti okrog sonca. In videli bi, da je velikanski prostor med atomskimi jedri in elektroni povsem prazen. Ce bi mogli atom toliko povečali, da bi njegovo jedro imelo velikost teniške žogice, bi elektroni tega atoma krožili 2 kilometra daleč od jedra. To je slišati strašansko fantastično in neverjetno, je pa resnično, kajti prav na podlagi teh ugotovitev so odkrili atomsko energiji in naredili tudi atomsko bombo. Poznavajoč te lastnosti snovi, so znastveniki izračunali, da bi bil 1 kubični centimeter atomskih jeder, torej »čiste« snov'- težak — 20 milijonov ton, namesto 1 grama, kolikor na primer tenta kubični centimet ;r vode. In koliko bi tehtal človek, ca gospa mama pripeljala svojega sina. Naj mojster sliši, kako dečko dobro igra! Zaje je potrpežljivo poslu.šat dečka, ki je imel velikansko frizuro. »Kaj mi svetujete, mojster? Kaj naj storim s sinom?« »Veste milostljiva, peljitega k frizvju,« je odgovoril skladatelj. MED RAZBOJNIKI »Saj dovolite, — jaz sem ga prvf ugledal!«