List 20. Tečaj XXXV. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 16. maja 1877. O b s e g : Razglas zadevajoč oglase za doli imenovane državne podpore na Kranjskem. Kako odpraviti bradovice po životu goveje živine. tine v našem cesarstvu Kakošen je zdaj stan letošnje le-Pneumatični sistem za izprazno- vanje straniščnih jam v Gorici. (Konec.) Vesela spomlad na hribih. — Deželni zbori Kako se pri izbiranji očál ravnati ljudém , ki očál potrebujejo Ango (Dal.) Naši dop Novičar Gospodarske stvari. Razglas zadevajoč oglase za doli imenovane državne podpore na Kranjskem. kmetijske podružnice, vložiti podpisanemu giav-nemu odboru c. kr. družbe kmetijske že do 1. julija (mal. *srpana) t. teh prošnjah morajo: natanko dokazati p o- trebo vode za živino in morebiti tudi za ljudi in zato , katere zadevajo v tem oziru njihov vse razmere kraj ) na drobno popisati ) popisati natanko > kje SI. ministerstvo kmetijstva je za letošnje leto družbi kako in v koliki velikosti mislijo napraviti vodnjak kmetijski Kranjski zagotovilo državno podporo za sad- po umnem nacrtu tako, da bode stanovitno vstrezal na- jerejo, za čebelarstvo, za ovčjerejo in za vod- menu; — 3) morajo proračun stroškov, ki jih bo n j a k e. uiguu j - tr j Luui aj v ^ i u i a v u u o i i v/orvvj Vj *\i j ±11 uu naprava vodnjaka prizadela, na drobno v številkah raz- delila : Družba kmetijska bode to podporo tako-le raz- ložen le-sem predložiti; v tem proračunu pa ne sme Za sadjerejo bo dala 10 premij po 10 gold., in zapopadena biti tlaka delavcev in pa vožnja. Občine, ki so že katerikrat take podpore prosile, pa sicer v prvi vrsti takim ljudskim šolam, katere do- je ne dobile, smejo zdaj zopet za njo prositi po pred- kažejo ) da je njih šolski vrt s sadnim drevjem in div- pisih gori naznanjenih. jaki že tako zasajen, da so drevesa pripravna za šolski Grlavni odbor družbe kmetijske Kranjske poduk ; ta podpora se mora porabiti za dobro ohran- jenje drevesnice ? to podporo pa v drugi vrsti mo- rejo dobiti tudi taki sadjerejci, ki so v preteklih v Ljubljani 10. maja 1877. Karol baron Wurzbach, letih najveČ cepljenib dreves zasadili. Prošnje za to predsednik. podporo morajo za šolske vrte vložiti krajni šolski sveti, sicer pa vrtni posestniki sami. Prošnje obeh morajo pa potrditi farnaduhovščina in pa predstojniki dotičnih kmetijskih podružnic. . Za čebelarstvo bo kmetijska družba dala premij po 10 gold., in sicer takim čebelorejcem, kateri čebelarijo z no vi m i panjovi s premakljivimi satniki in Dr. Jan. Bleiweis tajnik. 9 Kakošen je zdaj stan letošnje cesarstvu. letine našem Dunajsko ministerstvo kmetijstva je po izvedbah k naj mani 10 4- akih panjev čez zimo obdržijo. Prošnje za to podporo morajo potrditi farna duhov- vidno, da do april iz različnih dežei razglasilo poročilo, iz katereg m je polj in vse raz- drugo ščina in pa predstojnik dotične podružnice. Iz državne podpore za ovčjerejo dobijo tišti skoro povsod obetalo prav veselo letino; mraz in sneg gam pa sta sem ter precejšnjo škodo gospodarji ovna in ovco brezplačno, ki dokažejo, da že naredila, vendar ne tako silne, kakor se je bilo bati redijo več o vac in da je njihov kraj za ovčjerejo res Ministersko poročilo pripraven. Tudi ti morajo to spričati s potrdilom fame se tako-le 9 gl koncem april 9 glasi duhovščine in pa predstojnika dotične kmetijske podružnice. Pšenico, izvzemši nekatere kraje Šlezije 9 Galicije in Ogerske, hvalijo povsod, čeravno jej je sem ter Prošnje za vse te tri podpore se morajo podpisa- tje mraz osine nekoliko osmodil. Tudi rž je večidel nemu odboru vložiti do 15. julija (mal. srpana) t. malo trpela. Jaro žito Je tako malo oškodovano, da 4. Dalje je si. ministerstvo kmetijstva občinam v se pri ugodnem vremenu utegne do dobrega popraviti. pripomoć za napravo vodnjakov (kali) v takih krajih, De telj e stojé večidel prav lepo, vzlasti v planinskih kateri pomanjkanja vode trpé, družbi kmetijski za raz- deželah (Tirolskem, Stajarskem, Koroškem, Kranjskem) delitev v letošnjem letu obljubilo 1200 gold, državne in na Ogerskem ; tudi s en ožet i obetajo obilo košnjo. podpore. Vino je v doljni Avstriji nekoliko škode trpelo ; na Vsled tega se tedaj pozivljajo občine (soseske), ka- Moravském je pa trta zeló otrpnila ; na Stajarskem je tere nimajo zdrave vode in podpore za napravo kali skoro vse mladje zarujevelo, vendar se utegne trta še potrebujejo, svoje prošnje, katere morajo potrjene biti dobro popraviti tam, kjer je mraz popovje le malo po fami duhovščini in predstojniku dotične osmodil; na Kranjskem je v nekaterih krajih trta hudo 154 trpěla v nekaterih pa malo ? v južnem Tirolu in Dalmaciji ni skoro nic škode zapaziti in posebno v Dalmaciji se nadejajo obilega vina; na Goriškem v obče trta lepo kaže , v nekaterih krajih vendar se kaže bolezen (plesnina) in nogradom blizo gorá je mraz nekoliko škodoval ; na Ogerskem večidel pričakujejo dobre vinske letine. Sadje večidel še ni cvélo aprilski mraz ko v» j o ^ A*. oje ' ) J- vvujp ťwot .jvuu, ťUUaU je češnje, razen v Dalmaciji in juž- nekaj pojasnil in odbiti neke napade. Iz dotične knji- bil ki Pneumatični sistem za izpraznovanje straniščnih jam v Gorici. (Konec.) Ker je zadela nova naprava na mnogo nasprotni-kov, bilo je društvo Covacig & Comp. prisiljeno, podati X XXOXV1 LU 1 Ck£J y XV A. J \J vO U J j X CAUVj JLL V C* i XAX C4 V/i J i X LI J iU VUl nem Tirolu, večidel posmodil ; pri Gorici in v mnogih žice naj posnamem še nekaj reci. Pletla se nova goratih krajih Ogerskega so češplje (slive) zeló trpele. pneumatična ustanova od leta 1874. (21. dec.) do teko- Orehov ne bo skoro nikjer nič. V Dalmaciji je mraz čega leta. Letos še le 1. marca je municipij priobčil že sušca meseca popolnem pokončal mandelj ne so ondi poglavitni pridelek. O 1 j k a slabo kaže zato, da bi ki ) a ne pravila pneumatičnega izpraznovanja smradotokov, ka- bolj smrdé, nego roba, o terih pravil določbe nekaterim avitui pi i uuiV/ rv • \y i j i\ a oiauu naxiU y c* xjlo ^imtu uvivuuv uuiíuv^aiuí uvij ouí jo bil mraz pokončal, ampak zato, ker so kateri pravila govoré. Edini privilegij lani přidělali posebno veliko olja. Na Primorskem je šinstvo podělilo društvu C. ) ki C. ga je stare- ) murva hudo trpěla, v južnem Tirolu in Dalmaciji pa pustilo 100 veder vode na dan iz vodotoka je ta, da mu je pre- 7 nič; zato se v teh dveh deželah svilni črviči veselo ki puunivy a w ▼ vuvi t vyuv> jLAc* uau xu v uuutuao ni JG S p Q" ljan iz StraČic v Gorico, in vso robo iz vseh stranišč razvijaj o > na Primorskem pa je njihov stan žalostneji. po javnih mestnih poslopjih. Hiš šteje Gorica Tako stojimo zdaj. Kaj e, to vé sam On, ki svetu ,,veliko pratiko Živinozdravilskc stvari. nam prinese prihodnje predmestji) 900 gospojskih in 300 kmečkih. Okoli 700 hiš ima že zdaj primerno narejene stranišcne jame; z majhnimi stroški se dajo narediti na pokrovih luknje za sesalko: v 2 letih bodo lahko vsi pokrovi preuravnani, pise razen kakih 350 kmečkih hiš — dalje od mesta se tudi se silo nič ne opravi kjer Leta 1876. je došlo Kako odpraviti bradovice po životu goveje municipiju (vsled zapovedi od 4. julija in 14. septembra 1874.) 1866 nápovědi za3tran izpranitve stranišč. živme. Kedor hoće namreč stranišče dati izprazniti, mora tišti dan prej oglasiti se pri magistratu in plačati 25 soldov y » Gospodar J. D. iz Zaspega na Gorenakem prosi namenjenih za to, da pošlje magistrat svojega čuvaja „Novice" za svèt, kako bi odpravil zeló velike brado- ki jamo disinficira in pazi na izvrševanje zdravstvenih vice, ki jih njegova krava ima že dolgo časa po ži- pravil. Kmetje pa in hišniki votu. Ker se ta bolezen pogostoma nahaja, odgovorimo sitnih zapovedi ne držé. Na število izpraznitev v přena to vprašanje očitno v našem listu, da zvedó to po- teklem letu (na blizo 2000) opira društvo Cov. & Comp. če morejo se teh moč tudi drugi. svojo špekulacijo. Bradovice se včasi le sèm ter tjè nahajajo na tem ali stema, ali Nasprotniki pneumatičnega si- prav za prav ne sistema samega na sebi, am- unem mestu života, rade so tudi na vimenu; včasi jih pak po si Ine ga njega vp elj an ja in privilegij ev je pa vse polno po životu nasutih. Tudi njih podoba kakor trdijo — podeljenih društvu Cov. & Comp. ie zeló različna: včasi so maihne in visiio kakor na 8e spotikajo sosebno na teh-le točkah: li J J 1 i 1 • • 1 • i • ^ da receljnu, včasih so velike in pri dnu široke. Odpravljajo se tedaj za tega del tudi različno. hišni gospodarji prenarediti straniščnejame morajo oziroma izlušiti Če so maj hne, se dadó prav lahko z nohtom društvu ll/2 njih pokrove; gold. da morajo plačevati za izpraznovanje jam in po- icxuoxn, — če so tanke kakor na receljnu viseče, -šiljati potem po svojo robo v društveno na se podvežej o s čveterno močno in ovoščeno nitjo pravo, po tem, ko so popřed robo za lep denar ki se pri dnu bradovice zadrgne ; če je brado- naravnost kmetu prodajali. Najboij pa ae hudu- v malo dneh* jej° tišti gospodarji, kateri imajo njive ali vrte blizo (dreto) f vica tako močno če podvezati ne spodvezana bila, otrpne ne, se iznova zadrgne, da umrje; Če se bradovic c* dadó, ker so pri dnu široke, tedaj se mo- hiše, na katere so prej kar naravnost zdaj pa ga morajo še » lajben u vozili 7 po ovinkih iz društvene na- rajo z oštrim nožem od kože spodrezati m sicer prave nazaj domu prevažati. Sicer pa je društvo pri- da je celó nič ne. ostane, ker sicer rada iznova pravljeno, takim gospodarjem materijo tudi naravnost raste. Ko je bradovica tako čisto iz kože izpraskana v njihovo njivo speljati, če — magistrat v to do- tako ali izrezana »i. naj se korenina njena z majhnim okrogla- ---. t t|m žare čim (rdeče razbeljenim) železom požge. bližnjih njivah polivati. Ce pa so bradovice na takem mestu , da se ne spodrezati ne žgati ne dadó, požgó se s razjednimi zdra- vo 1 i » sebe sum imelo > da se sme smrdljiva roba v mestnih vrtih in Da bi odvrnilo društvo od da bode res kedo zna kak dobiček ponuja vso svojo 7 ces > ali da je „privilegirano" 7 vili, kakor je tako imenovani peklenski kamen novo napravo municipiju ali kamor koli na prodaj. (Hollenstein) ali pa s hudičevim oljem (Vitriolôl) katerega se pa varno 7 toliko na bradovico kane da Gorici. Tako je s pneumaticnim straniščnim sistemom v ne razjeda bližnjih delov. Tako se delà vsak dan Dobro pomaga pri ki 7 enkrat, da je bradovice konec, majhnih bradovicah tudi tista znana oštra rastlina se mleček imenuje in povsod raste; bradovica se po prej malo izpraska, potem pa mleko mlečka na-njo kane in to tudi vsak dan ponavlja. Tako si more vsak gospodar sam pomagati. Zdravniške stvari. Kako se pri izbiranji oeál ravnati ljudém, oéál potrebujejo. To uči nemška knjižica , ki jo je pod naslovom ,,die Brille" na svitlo dal Maksimilian Rexinger, preskušeni optik v Ljubljani. Gosp. Rexinger , pri katerem se dobijo raznovrstna očala, se pri svoji kup-čiji ravná po znanstvenih načelih in zdravniških skuš- njah; on natanko izprašuje vsacega 7 ki njemu pride f 155 po vseh stvaréb, ki vplivajo na njegovo oko in vid, in 1. Ker vprašanje, kako bi se norišnica pod samo- še le potem nasvetuje kupcu primerna očala. Okó je stojnim zdravstvenim in upravnim vodstvom spravila^na dragocen zaklad člověku; kdor tedaj, bodi-si daljno-, Studenec, ostane prihranjeno sklepu prihodnjega dežel- kratko- ali slaboviden, si kupuje potrebnih mu očál, nega zbora, al ker je blaznom nujno treba nekoliko pazi naj dobro, da si kupi pravih, a uc , ua« «uviu»auj, a«^« o« ▼ mçovu. muiu»« v*««^ še bolj pokvarijo vid. Tudi blago, ki se dobiva v op- vršiti, naj že leta 1877. in 1878. bodo v stanovanje pri- a ne tacih ki mu novih zdelovanj, katera se v mestni bolnici ne dadé iz- tični prodajalnici R e xi n ge r j e vi, je izborno, cene pravljeni ti-le oddelki na Studenci: a) obe postati ne- niso visoke ; z dobro vestjo tedaj moremo priporočati mirnih bolnikov optično kupčijo Rexingerjevo. ? obe postati besnivib bláznov ? Vesela spomlad na hribih. Na Šeot Urški gori 10. maja Zjutraj ob pol peti uri skočivši s postelje odprem vodnják; d) vodotočje, kolikor ga ta zdelovanja potřebuj ej o ; e) toplonósna kurjava in ventilacija zgoraj imenovanih postátij; f) dovod potrebne vode tem zdelovanj em. tega delà naj se oddá po javni kon- 2. Zvrševanj kurenci. Da se bode mogla plaćati stavbarina, kolikor je okno svoje spalnice in kmalu napolnjeno je stanovanje prizadene to zdelovanje , ter bodo mogle pribaviti vse moje z dišavo na vrtu cvetečega drevja in cvetlic. Veje stvari, kolikor jih bo v opravo treba, pooblašča se de-cveteČega črešnjevega in hruševega drevesa, rastoČih želni odbor, da iz stavbinskega zaklada bláznice same tikoma župnijskega poslopja mi gledajo skozi okna ter in iz založne imovine deželne za nekaj časa javnih obrne osipljajo sè snežno-belimi listiki, katere so ž njimi ligacij zastavi toliko, za kolikor se dobode na posodo Ako se mo- iilV, VOI^IJMJ ' ov ou^uv 7 ~ "J.™ -"©---J ---------------, «V, — «w - igrajoče sapice od cvetnih venčkov odtrgale. Pred seboj v gotovini do 100.000 gold., a ne več. imam z raznim drevjem obraščena rebra in jarke St. rebiti obligacije stavbinskega zaklada bláznice same dale Urške gore , ki pred malo časa skorej vsi goli se zdaj dobro prodati jako svatovsko ohlačijo v zeleno in pisano obleko spo- obligacij. mladno. Je jutro megleno, pokriva siva megla kakor } naj se najprvo potroši iztržilo iz teh Temu nasproti je, po baronu Apfaltrernu zasto-veliko morje obširno raván od Zaloga ^pod Ljubljano pana manj šina nasvetovala, naj se zidanje norišnice v noter do Kranja in še dalje, iz katere Šmarna gora in Studencu še opusti, in postavi naj se le na sedan j o bližnji hribci in holmci enako otokom molé; je pa jutro norišnico v bolnišnici Ljubljanski drugo nadatropje; brez megle, se pa razgrinja člověku pred očmi lepo za to sme deželni odbor porabiti do 60.000 gold. polje Cerkljansko, Vodiško, Mengiško in Dobsko s svo- Razgovor o tej stvari je bil živahen, zlasti je baron jimi plodními njivami. Po gorah, dvigajočih se druga Apfaltrern hvalil korist svojega predloga in z dr. katere zelenemu pasu enako objemajo ob- Schreyem vred narodni stranki po znanem strastnem zorje, štejem mnogo cerkev, bliščečih se v žarkih vsha- načinu ocital nevarčnost. Nasproti pa je dr. Bleiweis Čez drugo , jajocega solnca. Krásen, nepopisljiv prizor 1 dokazal, da je stavba nove norišnice neobhodno po- UVIU VU« 1 MUV J A-l V V » W 1J A r « -------/ — ,) ^ * " — v ' v ^ * . -v t v/ v v v ^ " v v» v ^ V ln kako veselo žuborenje raznih tičic mi doni na trebna iz zdravstvenih ozirov, a tudi koristna iz uho, katere okoli pohištev in v bližnjem logu neprene-homa popevajo ! Kako mogočno in veličastno se raz-lega glas kosa in cikovta v zelenem gaji, kako razlicno finančnega stališča; dokazal je po številkab silno se o liberalni A • eri od leta do leta množi kako število 7 ljudi katerim se pamet meša rekši lega gias j&usa iu uinuvia v geieueui gaji, naiso razuono »««i iu oc paiuct ixico» , icttei, da pred kakimi drobijo vmes druge pevke svoje milepesmice! Dozdeva 10 leti znašal je navadni dnevni stan blaznih v norišnici se člověku, da imajo velik praznik, u<* u u li »jaju íiuemmu —, av*aj —j-i^ , — xu ua apiam ci opravilo; dozdeva se mi, kakor da bi enoglasno tudi predlog bi deželi naklonil veliko veče stroške zato da obhajajo imenitno 40 50 zdaj je 110 115 m da Apfaltrernov prosile: ,,o člověk! dona nobis pacem, daj nam mir in ne preganjaj nas, ker te ne le razveseljujemo, marveč še tako mnogo ti koristimo!" Res, veselo, rajskoprijetno je živeti v taki dobi na ker v nova norišnica hoté ali nehoté morala bi se vendar malo letih zidati in denar za začasno Apfaltrernovo stavbo bil bi ves zavržen brez ozira na to, da po Apfal- trernovem predlogu dobili bi v Ljubljanski bolnišnici takem mestu. Neko očvrsteno čutstvo se razliva člověku jetnišnico za nesrečne blazne, ne pa zdravilnice. Ko po žilah. Zrak čist, studenci bistri, ucuu jasuu ««»mi* UťiMm«iuc>, ko ribje oko; prvi žarki jutranjega solnca mi posijejo po svojem predlogu zapravljati hoče tako veliko svoto, na okno; travniki posejani z mnogoterimi cvetlicami, pričela se je specijalna debata, v kateri je dr. Blei- katere pisani metuljčki poljubujejo; planine, prebogate weis nasvetoval še nekoliko naprav, katerih je v na- nebo sinje jasno je se poročevalec dr. Žarni k zavrnil Apfaltrerna ki na znamenitih žužkih in druzih stvareh, tako blizo česa bi mi bilo še treba na svetu? ali črtu pogrešal. Potem se je glasovalo o tem predlog većine odsekove obveljá ali pa manj šine naj Zapusti torej , prašno in v goste megle vedno za- Apfaltrernove. Za predlog većine z dodatkom Blei- vito mestno zidovje in podaj se na kmetička prici* vrh planin Nižave sin! sela, in weisovim so glasovali: grof Barbo, dr. Bleiweis, Dež-man, Grasselli, Horak, vitez dr. Kaltenegger , Kotník, Kozler, Kramar, Kramarič, M. Lavrenčič, Murnik Obreza, Pakiž, dr. Poklukar, Robič, Rudež, Schaffer Tavčar, Toman in dr. Zarnik. Deželni zbori. Deželni zbor Kranjski. Zoper predlog i \ ve- (Dalje.) Druga točka obravn čine toraj za Apfaltrerna pa so glasovali: baron Apfaltrern, grof Blagay, Braune, vitez Langer, grof Margheri, dr. vitez Savinšek, dr. Schrey, baron Tauf-ferer, grof Thurn in vitez Vesteneck. Dalje seje potrdil proračun norišno-stavbe- ročilo finančneg nice v Stude odseka o večerne seje bilo je po- nega zaklada za leto 1878 tavbi deželne s potrebščino 131.911 no ris- gold. 16 kr., zaklado 3747 gold., in s primanjkljejem 128.163 gold. 69 kr.), kateri je pokriti s tem, da se Predlagana sta bila dva naaveta, namreč nasvèt zadevni del obligacij iz norišno stavbenega ter iz dežel- večine in manjšine finančnega odseka. Večina odsekova zastopana po poročevalcu dr. V. Z ar ni ku nasvetovala je sledece predloge: nega zaklada zastavi, slučajno prodá. seja 21. aprila. imenu finančnega odseka je poročal poslanec Murnik o sledečih občinskih za- * 156 - devah in aklenilo se je: Občini Moravski v dav-karskem okraji Litijskem inMirnski v davkarskem okraji Trebanskem se dovoli pobiranje 44% přiklade od vseh direktnih davkov s tretjinsko prikiado v ietib 1877., 1878., 1879. in 1880. v vseh v šolsko občino sv. Križa poleg Turna všolanih vaséh. — Deželni odbor se pooblastuje, občini Polšnjik v davkarskem okraji Litijskem dovoliti pobiranje 44% přiklade od vseh direktnih davkov s tretjinsko prikiado vred v letih 1877., 1878., 1879. in 1880. v vasi Brezovo, katera je všolana v šolsko občino sv. Križa poleg Turna, kedar se bode dotična utemeljena prošnja vložila. — Dalje se je po- oblastii deželni odbor, da dovoli potem pobiranje 44% přiklade na zemljišni hišno-razredni davek leta 1877. po vseh krajih v šolsko občino Zagorsko všolanih občin Zagorje, Kotredež in Režiše za poravnanje stroškov za zidanje šole v Zagorji, ko se prepriča, da so občinski odbori imenovanih treh občin pobiranje te přiklade pravnoveljavno sklenili in razglasili, ter da zoper ta sklep ni bilo nobene utemeljene pritožbe. — Občini Kropi se je za poravnanje 1299 gold. 13V2 kr. dolgá za stavbě farovškega gospodarskega poslopja dovolilo skozi eno leto pobiranje tedenskih doneskov, in sicer od vsacega hišnega posestnika po 15 krajc., od vsakega po3estnika žebljarnice brez laatne hiše po 10 krajc., od vsakega gostača z družino po 6 krajc., in od vsakega samskega gostača po 3 krajc., deželnemu odboru pa dal nalog, da zadobi Najviše potrjenje temu sklepu. Potem se je pričela razprava gledé poročila o deželn o-odbornem delovanji. Grof Margheri v imenu dotičnega odseka pred-laga: 1. C. k. vlada naj se naprosí, da bi zemljiški davek vsled preobložeoja kmetijstva z davkom odpi-savala v vseh okrajih enakomerno po dejanskih raz-merah. — 2. Vlada naj se naprosi, da se iztirjavajo davki o takem času, v katerem ljudje najlože plaču-jejo. — 3. Deželni odbor naj vloži tožbo pri državnem sodišču zarad doplačila letnih 1293 gold. 60 kr. v normalno-šolski zaklad, katerega naučno ministerstvo plaćati noče. — 4. Deželni zbor v varstvo nedotakljivih svojih pravic naj po deželnem odboru vladi izreče upanje, da mu bode prihodnjič dovoljen zadosten čas za zbo-r ovan je, po katerem mu bode mogoče, temeljito po-svetovati se in sklepati o deželnih političnih, upravnih in denarstvenih zadevah. — 5. Okraj ne blagajnice naj ostanejo tudi še za leto 1878. — 6. Poročilo o de-želno-odbornem delovanji lanskega leta se vzame zadovoljno na znanje. Poslanec dr. Poklukar vimenu dotičnega odseka poroča o imenovanji dr. Mrhala za uda c. k. deželnega šolskega sveta in predlagat 1. Deželni zbor ponavlja svoje pravno prepričanje, da ima §. 35. postave o šolskem nadzorstvu od 25. svečana 1870. leta ta pomen, da mora minister za nauk in bogoČastje o predlogu za imenovanje uda iz vrste učiteljev za dež. šolski svèt se sporazumeti s Kranjskim deželnim odborom, — 2. deželnemu odboru se naroča, v primerljeji takega žalenja deželne pravice na podlagi §. 3. lit. f državne postave od dne 22. oktobra 1. 1876. drž. zak. št. XIII. v prave m času pri úpravném sodišci vložiti pritožbo. Dr. pl. Schrey v imenu finančnega odseka pred-laga: Deželni odbor naj vnovič vloží pritožbo pri c. k. finančnem ministerstvu, da deželi ne bode treba najem-nikom užitninskega davka povračila dajati za pobiranje deželnih přiklad. Vitez Gariboldi v imenu gospodarskega odseka naznanja, da mu ni mogoče poročati o deželno-odbornem delovanji gledé deželno-kulturnih, zdravstvenih in cestnih zadev, naj se toraj o teh rečéh obrav-nava v prihod nj em zborovanji. V splošni debati se prvi oglasi vitez Vesteneck. On po svoji dveletni navadi zopet strastno napada po večini národ ni deželni odbor in njegovo poročilo, in ker druge prilike ni imel, kakor je grof Margheri sarkastično rekel, kazati svoj ,.Rednertalent" (vitez V. ni bil namreč v noben odsek izbran in tedaj tudi ni imel o ničemur poročati). Zato je sam za-se ali kot organ nekaterih svojih tovarišev s trte zvijal surove napade na narodno večino ali posamesne zastopnike njene, v vsem kazaje, da nima pojma o tem, kar je prvi pogoj parlamentarne spodobnosti. Dr. Bleiweis zato izreka začudenje, da ,,mladi" Vesteneck kar naenkrat se drzne učenik biti skušenim deželnim odbornikom, ki vedó, da imajo dolžnosti, a tudi to vedó dobro, da niso to, kar je kak kancelist nasproti okrajnemu glavarju. Deželni odborniki so poslanci voljeni od ljudstva in sedijo tudi kot poslanci v deželnem odboru, ki se ne dadó vtakniti v birokra-ticni regiment. Od kodi pa strastna Vesteneckova kritika deželnega odbora (to je, većine njegove) izvira, to je jasno le tistemu, kdor vé, da je deželni odbor pre-križal neki hokus pokus Vesteneckov o Sent-Vidski šoli na Dolenskem. Ce deželno-odborno poročilo, katero vitezu Vestenecku nikakor ni po godu, poroča, da se slovensko srbsko-hrvaški besednjak tudi zato ni izdal, ker se še celó slovenski jezik vedno bolj iz-podriva iz srednjih šol, je to istina, katera se ne dá zatajiti. Mar smo res že tako daleč prišli, da ne smemo očitno povedati, da je ravnopravnost slovenskega jezika le zgolj beseda? Poslanec dr. Zar nik v daijšem govoru prav objektivno razlaga zgodovino imenovanja dr. Mrhala v deželni šolski svèt in navaja vzrok, zakaj vlada od deželnega odbora nasvetovanega profesorja g. Suklje-a ni potrdila, pa ga je vrh tega še kaznovala, da ga je přestavila iz Ljubljane; zato govornik vlado oštro šiba zarad postopanja v tej zadevi, konečno pa izjavi, da nobena stvar ne traja večno, in da bode tudi ta vlada, ki se ne drži tega, kar bi po ustavi morala in kar je izrekla oficielno, šla enkrat ,,ad patres conscriptos". C. kr. deželni predsednik vitez Widmann je v dolgem govoru skušal, vlado zagovarjati ter jo opra-vicevati, zakaj da premladega profesorja Suklje a ni potrdila; prizadeval si je zbor prepričati, da je vlada postopala postavno in nepristransko in da ni stala na političnem stališču; konečno je zašel tako dalec, da je poslanca dr. Zarnika, ki je le vladno sistemo kritikoval, napadel osobno, povdarjaje, da niti sedanja niti kaka prihodnja vlada se ne bode brigala za pohvalo dr. V. Zarnikovo. Dr. Bleiweis pravi, datu gre za važni princip, za varstvo ustave, za katero bojevati se je poslancem dolžnost. Te metode, da vlada, če ji prvi nasvet ni všeč , kar naravnost druzega imenuje, ni bilo dosih-mal; če poprej vlada ni bila zadovoljna z odborovim, zahtevala je druzega, tretjega. Rekel je gosp. deželni predsednik, da je bil dr. Mrhal imenovan tudi zato, ker je dr. Wretschko inšpektor za Stajarsko in Ko-roško in kot strokovnjak realistični ne more se redno udeleževati sej šolskega sveta Ljubljanskega. Po takem — pravi dr. Bleiweis — je dr. Mrhal le bolj s u plent dr. Wretschkov. Da vlada v poslednjih letih ni stala zmirom na postavnem stališči, to kaže zgodovina in-špektorja dr. Wretschkota. Ko se je ustanovil deželni šolski svèt, smo imeli v Ljubljani dva nadzornika, enega za humanistične, druzega za realistične predmete. To se je kazalo čisto nepotrebno in je prizadevalo le državi stroškov. Zato je dež. šolski svet sam predlagat 157 ministerstvu, naj se odpravi drugi šolski nadzornik. Ko Pri glasovanji se je dr. S eh r eye v predlog ovrgel je nastopilo ministerstvo Hohenwartovo, se je hi- potem so obveijali vsi gori navedeni prediogi različnih porna ta želja izpolnila; ko pa je Hohenwart odsto- odsekov. pil > brž je bil zopet Wretschko tukaj, ki je večidel Poročevalec Murnik po tej borbi poroča o mno přišel takrat v sejo, ko je bilo treba kak nar o den goterih peticijah. prošnji B. Martina v Kočevji predlog podreti. Zato vprašam: Ali ni stala vlada tù za podporo k plaćam treh učiteljev za različna izdelo- zgolj na političnem stališči? Vprašam pa tudi, zakaj vanja lesene robe se je deželnemu odboru dal nálog pa je knezoškof, ki je za svoja dva cerkvena zastopnika naj prošnjo prav toplo priporoča pri c. kr. ministerstvu kupčijstva z dostavkom , da se v navedeni namen dala zmirom tudi samo 2 nasvetoval, bil zmirom tako srečen da ju je vlada brez ugovora sprejela? Gospod je vladi bode tudi iz deželnega zaklada primerna podpora. vselej take duhovnike nasvetoval, ki so jej bili po volji. Dalje je gosp. Murnik v imenu finančnega odseka po- Bodimo tedaj odkritosrčni: vlada ima svojo po- > ki ter litiko, mi pa svojo. Prava pa je le taka politika spoštuje ústavo! Dr. Z arnik deželnega predsednika zavrača, se skličuje na to, kako je poprejšnji predsednik baron Conrad vse drugače in pravo tolmačil to postavo. Gospod deželni predsednik je sicer rekel, da bi bili zdav- ročal o prošnji kmetijske podružnice Novomeške zarad odpisa davkov vsled pozebline leta 1876. in predlagal ) vladi ) kar obveljá. naj se prošnja ta s priporočilom izročí Prošnja kmetijske podruž- nice Novomeške za ustanovitev poskuševalnega vinograda se vsled predloga g. Murnik a kot poro- nej cas imeli , predlagati dodatek, kako naj se za-devna postava tolmači.. Ali to bi bilo od naše straní pač prazno slamo mlatiti ; treba čevalca finančnega odseka vrne centralnemu odboru kmetijske družbe z dostavkom , da je zdaj ni mogoče rešiti definitivno. — Sledeče prošnje za podporo, o ka- bilo da ravno se niso * * vlada našemu predlogu pritrdila in ga priporočala v Najvišo potrditev. Gosp. predsednik je tudi rekel, da vlada tu na stranke ni ozira jemala. Al vpliven člen sedanje vlade, minister Unger, je izjavil v državnem zboru: ,,Wir sind eine Parteiregierung und halten die Partei.'- terih je zopet gosp. Murnik ustno poročal, oo U 1 O < vslišale: namrec Stefana Cvitkoviča v Crnomlji y Karola Lesarj a 7 dijaka na Dunaji ) podpiralnega dru- štva „A8y 1 vere in" in podpiralnega društva za pra- voslovce na Dunaji. Frančišku Engelspergerju, učencu živinozdravniške šole v Ljubljani, se je enkrat za vselej dovolilo 50 gld. podpore. prošnji č e b e- larskega društva je poročevalec Murnik v imenu Poslanců Deschmanu je bila zdaj prilika dana, finančnega odseka predlagal, naj se prošnja izročí vladi, javno pobratiti se z vitezom Vesteneckom , ki je po ta pa naj se ozira na-njo pri podelitvi podpor, katere bričih vodil volitve za zbornico kupčijsko. Zahvalovaje 80 dovoljene v pospešitev kmetijstva. Dr. Bleiweis razloživši važnost čebelarstva za deželo Kranjsko in potrebščine marljivega društva, nasvetuje, naj se čebe- se Vestenecku za njegove surove napade, prav gin-ljivo obžaluje skoraj s solzami v océh, da se tako ,,iz- i vrstna moč", kakor je Vesteneck, ni volila v noben larskemu društvu takoj dovoli 200 gold, podpore iz deželnega zaklada; ta nasvet je obveljal pri glasovanji. Poslanec Robič je v imenu finančnega odseka po- odsek. Deželni glavar vitez Kaltenegger zavrne Ve- steneckove napade , ter konstatira, da se poročiio o ročal o prošnji deželnih uradnikov za zbolj- deželno-odbornem delovanji sestavlja vedno po sklepih šanje plač z nasvetom , prošinj ne uslišati f kar deželnega odbora, po mnenji kakega uradnika. toraj ne, kakor Vesteneck trdi, tudi obveljalo. 3e Prošnja občanov iz Maledule za- • • y • I 1 v 1 li" Konečno je še grof Margheri, sicer poslanec poro-ter > ustavoverne stranke v tej zadevi izvoljen glavni čevalec, oštro oštel puhlost viteza Vestenecka dokazal, da je odsek storil, kar mu je bilo mogoče; da pa tudi cele foliante predlogov nasvetoval, vendar ne bi bila za Vestenecka dana bolj prilika, pokazati bil izvrstni svoj govorniški talent", kakor ko se zbor kmalu bode razšel. d o tej pozni uri, volj neke obligacije se je izročila deželnemu odboru v obravnavo ; prošnja Ljubljanskih branjevcev za odpravo prepovedi predkupa deželni vladi, — prošnja krajnega šolskega sveta v Šturi ji gledé pre-membe ponavljalnih šol pa deželnemu šolskemu svetu. tem so bile obravnave letošnjega zbora končane. Potem je deželni glavar v daljem govoru jemal slovo od deželnega zbora, ki je danes sklenil dobo letno, v kateri se je deželni zbor sešel 7krat. Govornik specijalni debati skušal je dr. Schrey prodreti odsekov predlog gledé Mrhalovega imenovanja ter prav po čudnem načinu, kakor so advokati že vajeni večkrat stvar tako ali tako sukati, tolmačil dotično po opominja na 3 dogodjaje presvitle naše cesarske hiše namreč na slovesnost 251etnega vladanja presvitlega ce- sarja Franca Jožefa ) katero je tudi dežela naša 7 naj se o tem predlogu stavo in naposled nasvetoval preide na dnevni red. Al dr. Žarnik ga zavrne izrekši, da je velika netaktnost, če se od nasprotne stranke vedno krona na pomoč kliče v debati. Ne krona, ampak ministri, praznovala po ustanovitvi Franc Jožefove ustanove za obrtnijske šole — potem pa na dva žalostna dogodjaja: smrt preljubljenega cesarja Ferdinanda in cesarice matere Kar o i ine Avguste. — V teku te dobe umrlo poslancev: grof Aleks. Auersperg, dr. Costa 7 Irkič, Jugovic, Koren, Pintar, baron Rastem kontrasignirajo imenovanje, so za to odg Dr. Po kluk ar zavrača Dežmana, ki je govoril o odpovedali so se in Franc Rudež. Virilni glas je po odpovědi knezo-škofa Widmerja nastopil knezoškof Pogačar. Poslanstvu dr. Suppan, Svetec, V. C. neki „Faulniss", ki vlada v zboru in se skliceval na Župan in dr. Raz la g. Zdaj govornik našteva postave volitve v odseke. Mislim pravi govornik da ima od deželnega zbora sklenjene ter jih loči ozirom na ma- naša stranka toliko ozira pri volitvi v odseke , kakor terijalne in duševne koristi, potem navaja, kaj je deželni nasprotna nikjer ne. Sklicujem se na mestni zastop zastop učinil v gospodarstvenem oziru, kako da je skr- Ljubljanski, kjer se národna stranka skoraj popolnoma bel za povzdigo deželne kulture. Pri vsem tem se de- prezira. Ce Dežman toži, da neke osobe nismo hoteli želne přiklade niso povikšale, deželno premoženje ni voliti v odseke, izrekam naravnost, da taka osoba > ka- se zmanjšalo , temvec če se zaostanki v poštev vzemó, tera ^ kakor vladni uradnik, postavo tako malo spo- še nekoliko povikšalo; premoženje ustanov se je jako dozdeva popolno nesposobna za čast pomnožilo. Zraven tega je dežela dobila mnogo pravd Potem se deželni glavar za- se nam štuj^e, prištevati se kakemu odseku. pri državnem sodišču. 158 hvaluje cesarski vladi vzlasti tudi deželnemu předšed- je predloži! veliko prošinj ; nekaj jih je zbor izpolnil niku ter končá svoj govor i s trikratnimi „slava"-klici nekaj ne. Cestni odbor Goriški je dosegel 1000 Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju in ve3 zbor na- gold, za popravo neke ceste v Brdih; 5 učiteljskim vdušeno zakliče třikrát „ slava" ! kandidatom v Kopru je zbor dovolil vsakemu 50 gld. Potem ko je deželni predsednik vitez Widmann Cestn. odboru Komenskemu je dovoljenih 1000 odzdravil ogovor glavarjev, poprime zadnji besedo dr. J. gold. za cesto skoz Železná vrata. Loka in Kron- B1 eiweis rekši: Končana je šestletna naša dôba. Lo- berg sta dobila 500 gold, za popravo ondašnje ceste. Za posušitev močvirja Kobariskega je zbor čili se bomo na desno in levo, kakor smo v zbornici sedeli na desni in levi. Vibarna je bila marsikatera dovolil 2000 gold, podpore in dež. odboru naročil ločili da vzame še 4800 gold, v isti namen na posodo , pa proti debata in hudo je včasi vršelo' v tej dvorani se bomo danes vsaj edinih misli o tem , da , ko je bilo temu, da dotičniki poslednji znesek povrnejo z obrestmi letošnjemu zborovanju žalibog dana „gebundene Marsch- vred. — Cestn. odboru Cervin janskému je do-route", smo težavno nalogo mogli izvršiti le s tem, da voljenih 2000 gold.; Tominskemu pa 2500 gold, za smo imeli moža na strani, ki je s svojimi dobrimi sveti skladovni cesti v Idrijski in Bački dolini, in svojim neumornim delovanjem pospeševal naše delo. točka dnevnega reda je bila volitev deželnih odbor- Zadnja naš predsednik gosp. deželni glavar, nikov, o kateri In to je prečastiti kateremu smo dolžni iskreno priznanje in topio zahvalo. (Splošna pohvala in dobro-klici.) Deželni glavar se za- hvaluje ginjeno za to priznanje ter zatvori zborovanje ob y2l ure čez polnoči. sije so „Novice" že poročale. kakor tudi o sklenitvi letošnje se- Politične stvari. Deželni zbor Goriski. Rusko-turški boj in pa Angleži. Ako bi v Avstriji in na Ogerskem tako, kakor po ▼ u v u v i UVJI y i M vi MI^ I uu wv/ ww v v ^ ^ ma » A a t u li j UM \/ ^ui u twiav y m v i r ravnavale na dalje tele reči: Advokatovska zbornica je drugih parlamentarnih državah, mnenje većine ljudskih (Dalje in konec.) šesti seji (v petek 20. aprila dop.) so se ob- bila predložila peticijo, da bi se ustanovila za Goriško zastopov in časnikov bilo tudi v resnici javno mnenje okolico (slovensko) posebna okrajna sodnija ljudstva, davno že bi morala vsa naša armada biti na dokler se to ne zgodi, naj bi se pri sedanji po- potu proti Moskvi. Besede : „prosto brodarstvo m družnici okrožne sodnije (pri preturi) osebje pomnožilo, na Donavi je v nevarnosti", ki so nedavno zvonele To prošnjo (ki jo je mojstersko sestavil adv. dr. Frap- v Avstrijskem in Ogerskem zboru in katere je cela porti) je deželni zbor izročii deželnemu odboru ? da naj tropa Turkom prijaznih časnikov potem zagnaia J° sodje. posije ministerstvu za pravo- svetu, bile so netilo ki po bilo v vsaki drugi krepko podprto Izmed mnogih prošinj raznih občin in privatni- državi diplomatični sod strelnega prahů razgnalo. Al v kov je zbor nekatere zavrnil, nekatere pogojno uslišal, Avstriji so padle v mrzlo vodo, in po pravici je ljud- kaj je nekaterim pa ustregel. Gre pa v teh peticijah za cestne stvo ostalo mirno. Udkat^iiUi p ci uou^g^u VjI i u jl; ci t i^u jj nui | a u ua vuovuu ovyo vgvutivr uju uu. kj 16 D3 p ci kâZ6^ d à t)01 ] 6 V6 ^ j ju in druge občinske zadeve, pri zasebnikih pa po večem državi koristno, kaj škodljivo, kakor većina njegovih u čas- za podpore. Sedmim dijakom na pr. se je dovolilo po zastopnikov v državnem zboru ali „javno mnenje 50 gold, podpore , enemu gozdnarstvenemu dijaku pa nisko. Smejajo se časnikom, ki za dober denar sku- 100 gold. Društvu podpornému Dunajskih pravoslovcev šajo vnemati ljudstvo za Turka — proti Rusom; obje dovoljenih 25 gold. Prošnjo asistenta kmet. šole Kur alta, ima po deželno-zbornem sklepu od 1871. > rešiti deželni odbor. okt. Sedma (poslednja) seja žalujejo pa, da za takimi časniki krožijo tudi nekateri zastopniki narodov. Res da Avstrija trpi škodo po tem, kar se godi ob je bila 20. aprila ob 5. uri popoldne. Cerkljanskemu žu- spodnji Donavi. Oba brega njena sta zasedena in za- ~~ stavljena, eden po Rusih, drugi po Turkih. Po vodi so Ena naj- panstvu se dovoli razdelitev nekih zemljišč. važniših zadev v tej seji je bilo napeijanje Sočke nastavljeni ladijam strašni „torpedi". Turki jemljó tr- vode po Tržiškem (Monfalkonskem) polji ? govinske ladije ne prašaje , čegave so > da je kaj stvar, katero je že tudi državni zbor Dunajski razprav- vrednega na njih ; vzeli so tudi že več z žitom oblože ljal. Gre pa za to-le: Državni zaklad bi p os odi l dru- nih Avstrijskih. Al ob času vojská tudi druge dežele štvu za namákanje Tržiškega polja 140.000 gold, stem trpé tako ali tako, ker job vojnem času se ne dá vbra- pogojem, da deželni zbor (deželni zalog) prevzame niti vse, kar ni prav. Skoda pa, ki jo trpi Avstrijsko garancijo za po vračanje omenjenega posojila ; de- trgovinstvo — piše Dunajski list „Fin. Fragmente žela pa naj ima pravico regresa društvu nasproti. se dá stoterno povrniti brž, ko bodo Rusi prestopili na Pravica regresa naj se zagotovi deželnemu zalogu v po- desni breg Donave. Gotovo je, da potem, ko bodo Ru- stavni obliki od dež. zbora pot rj en i. Tako se ske armade bojevale se na desnem bregu, bo těžko jih glasi odsekov predlog. Cesarski namestnik baron Pino oskrbovati z živežem in marsičem drugim z Rusije. Av- stavi nasvet, da naj bi se zarad nujnosti izpustiie be- strijska in Ogerska postali boste potem trga, iz katerih sede „od deželnega zbora potrjeni." Zagovarjali so se bo dala Ruska vojna bolje, lože in ceneje preskrbo- ta popravek poslanci Dottori, Deperis in Winkler proti vati z vsem, česar bo potřebovala. Saj zdaj že ne manjka njemu pa sta govorila Gorjup in Tonkli. Sprejet je špekulantov, ki so 3e ponudili Ruski vladi za taka delà, predlog odsekov in je v manjšini ostal popravni na- Ko bodo Rusi prestopili Donavo, potem bo gotovo vožnja svèt Pino-tov. v eni prejšnjih sej predlogu Kovačičevem podaném po Donavi zopet odprta. zastran poprave Koroške ceste (skozi Sočko dolino) je sklenii zbor da ZàKJVJI y ua DćlJ 86 uau y xvVJ ju x jl u ^ i u o r* <» i^igaici y u« mjlkj^jkj vgtun u v> - ko seje razprav- traîna, bili kakor s kropom poparjeni. Dunajsko Čas- dan Dunajski, Magjarski in vsi drugi „Turčini" so uni ko je Angles ka izrekla , da hoče ostati n e u predloži ta reč vladi. priliki i ljala prošnja nekih Kraških vaši, ki bi se rade ločile od Komenske županije (poroč. Winkler), sklenilo se je, í nikarstvo že blizo dve leti malikuje Angleškega ,,leo- da ima Ruskému „medvedu" polomiti krem-Al glej ! Angleški „leopard" stisne rep med ^oge parda' pije. y češ > da naj si deželni odbor prizadene doseći od vlade nacrt postave (za prihodnjo sesijo), po kateri bi se imele in splazi se v kot. Kako pa bi tudi An g i eš ka mogla X) « 4. * 1 « a/1 ûû Irtfif,' a c\ ro li lr analrA R li a i i a t A r» ce 1 a a k a rfisnieno 159 časnik „Fin. Fragmente" ne bo se spustila z pèse nobeno Evropsko močjo v boj; za to manjka jej glavne Lazarjevič. Ali-beg je molčal in bežal iz sobane, ni ga zadržal • • t stvari a r m a d e. Anglež se usti le tako dolgo y do- 99 Uže je prepozno!" — kriknil je >> ne priđeš več kler trajajo diplomati čne razprave na papirji; ko svojim janičarjem; mestna vrata so zaprta i bedasti pa poči puška, brž se skrije za denarne škrinje in za derviš je raznetil ljud, da zdaj kriči: ubijmo krivoverca žaklje z volno in vojske se vdeležuje k večemu o tem, sultana, ki zasmehuje proroka!" da daje bojevalcem denarja na oderuške odstotke ) blaga in vojne potrebe za dobro plačo. Vsaka država v Evropi, ki bi se v s voj i politiki zanašala na orožno zvezo Ali beg se vstavi, vprašajoče je očí vprl v sultana. „Utrpí nekoliko svojih zakladov, jasni moj gospod!" ogovoril ga je zopet Timurtaš a z Angleško, hudo bi se vrezala ; to priča zdaj Turčija klečali pred tvojimi nogami in molili tvojo slavo; najjasneje. Angleški John Bull v tej zadevi ne pozna znam jaz ta divji pustinski zárod in njegovo lakoto." a to trenotje bodo po- nobene mednarodne , pa tudi ne zavezne pogodbe. s čim bi sladil svoj bodoči život?" vojski pa se ne potrebujejo samo Ijudje, treba tudi de- šal je tiho samega sebe sultan in pověsil glavo. narja. Ničesa pa Angleški bogatini ne dadó, ako bi ne! nikedar!" povpra- ,,Ne, morali žrtvovati več ko nekaj stotin ubogih Hindov (iz- točnih Indijanov), za katere jim tako nic ni. vskriknil je srdito in zopet vsklonil Zato ne glavo, jazeta kdo se sme bahati, da je sè svojo močjo Ba- ze prisili! na kaj? (i Zopet je glušeč hrup razlegnil se po sobanah bo se čuditi, ako nekega dne prinese telegraf novico, da je Rusija za vojsko veliko denarja dobila na po- planil je v sobano nekov sodo od Angležev. Albijonovi sinovi živé o kupciji; je bil s krvjo in držal je v roči prelomljen jatagan 9 a aga seraljeve straže, okropljen njim je eno in isto barantati s Turčijo, z Rusijo ali s » Skrij se ) komur koli m a r j i j da Je kaj 99 kšefta" so in druzega nié, vesti nimajo dobička. Kra-nobene. jasni moj gospod!" vskriknil je tvoje straže se ne mogó več vstavljati napadom in (( Sedanja vojska bo tedaj ostala vojska med Tur- zagna Ni bil še dogovoril, že je kinžal, ki je Bajazet bil ga j prodrl mu prsi, da je mrtev zgrudil se na kom in Rusom , če ne bo Avstrija zasedla Bosne in tla, in njegova kri je rudila dragocene šarenice. Hercegovine. Da bi se to zgodilo, tega si mora želeti v To je na hvalo tvojemu nasvetu ) da se jaz vsak Avstrijski Slovan. Od Rusije so Bosnjaki in Her- skrival svojim sužnjikom a opomnil je sultan hladno ©egovinci neki res že tudi dobili svèt, naj se obrnejo do iskrile so se mu oči, iz katerih je plala notranja bura Avstrijskega cesarja s prošnjo, da bi poslal svojo vojno oziral se je okrog sebe tako, da so vsi celó Timurtaš ? m î > bali se njegovega pogleda, ter tresli se, samo Lazarjevič v ti deželi. Ce je to res, potem bomo kmalu v Bosni in Hercegovini. Vážen o tej zadevi je glas iz Berlina je očitajoč pogledaval Bajazeta, Topličanin pa je stopil v a Pester Lloydu" , po katerem je obséda Bosne po umorjencu, zagledal se va-nj, obrnil v sultana, kate- Avstrijski vladi gotova. Avstrijska obséda Bosne rega je bila zmogla vsteklost, da je molčeč gledal svojo pravi Berlinec — ni treba, da bi Turčijo pre- žrtvo; Milan je povprašal: „Ali tako plačuješ svoje y in ne strašila TTurško srce! kaj hočeš več? da bi s tem seRusiji pretilo", verne, sultan?" „Da, da" „to so bisurmanske dike , notja Oh! a , — odgovoril je sam sebi, „despotom" kratkočasna tre- do vzdignil je in vdaril se po čelu Zabavno berflo. céla se je pogreznil v misii, kakor svojo bil v kaj sem učinil?!" premišljal Andora. davno minulost Zaničljiv smeh je preletel Bajazetu ustna. kavrin to, ki miluje človesko živenje 7) o > • • Saj je Zgodovinski - romantičen obraz. (Dalje.) Zopet se je divji křič razlegnil po sobanah ,,Allah-il-Allah ! a Bajazet je versk zasmehovavec !" slišali so dosti dobro; podoba je kazala, da so upor-niki že polastili se prvega dvora v seralji. »Strebite njega in njegove sužnje sè zemskega po- i 9 a 8Ï1- vrsja t" oglasil se je zopet hrup 9 ze si slišal 9 kako Miejse kbliže , nego popřeje : ali so bile uporne jate prodrle ali pa je bila povećala se njih rnnožina. Ali čuješ, sultan?" — povprašal je Stepán in obrnil &se v padišaha, zábil je bil o tem kriči na trpke Topli- šal si tisoč grl grožnjo V • V 1 • 1 J . 4É w w 1 i i 1 1 • 1 rv mm đk % m m i % * v^ je brenketalo orožje; kako so bubali kiji, pa zakaj ne? sàj so uporniki že poskušali, kako bi razbili drugega dvora vrata v seralji. sli- njegovi zakladi nam bodo na povračilo i£ cčaninove besede 9i ali bodeš še dalje obotavljal se?" fctelo Sultan je vstal do céla, gorela so mu lica 99 Ali si čul, padišah? a mu UJU je , laotc* oiauua icuttuvfl^uuoi, nou» uciuuu salitopoBt, ki je še pred nekolikimi trenotki mračila oko , plam- tista sladna lehkovážnost, tista nemoč povprašal je Timurtaš in obrnil se va-nj, kar tresla so se mu ustna. 99 Allah kerim !" přistavil je vezir Mehmed „ura se mine, pa ne bode več padišah a poobesil Dinjegov obraz in njegovega oka lesek, zapustila ga je, je glavo na prsi o najveći pokornosti in skesano opom- „Allah je edin Bog, Mohamed pa njegov prorok sstal je poveljniški, kakor dveh svetov gospod, nezmagan V V • 1 I i • • • 1 1 I « sse, njegovo oko 9 €čalo je nov život, nov up v emire. s katerim se je oziral okrog sebe, pn- nil: ,, nihče ne ubeži svoji osodi!" Bajazet je zaničljivo smijal se, Stepán in Topliča- 9) Jaz Ilderim bi sè zlatom kupil si čast in posluš- nin pa sta kazala uporno odlocnost. nnost svojih sužnjikov!" — zakrical je nevoljen kkerim ! ta sramota ne zadene še mojega imena!" Allah- 99 Zakaj moji ljudjé niso taki 9 kakoršna sta le-ta?" „.c* kaj UČinis?" — puvpaođi je uaxiaijCYiu, $8e je, ker je bil tako naglo spremenil se Bajazet. povprašal je Lazarjevič čudil povprašal se je šepetajoč Bajazet, zaničljivo je po- gleda! svoje emire in mogotce 9 čudi! pa se obema 9 Srboma. Ali-beg!" „iui-^i — rekel je enemu izmed emirov, — — v^unuu — „^«u o^ «x«^, moškemu, skoro še mladostnemu, čegar oči so ognjeno ter ukrotí upornike, te pse, ki njih šČeket nemilo pro- Obetam mu, da ga povzdignem Nu! a vskliknil je glasno kdo se drzne y ti %boj ^plamtele, kakor zberi goré levje oči, kedar razdražen besi v dira janičarje, te moje , da i ne bode ni jednega več, dosti nas bode še, da udušimo na višino nedozírno skoro vsem, ki živé po moji daleki carjevini, osipa! ga bodem z bogastvom ; a najveće ži- ^ U V U V v* V UA I VVAUV^U T iTimurja, tega paglavca." votno razkošje a dejal je in pokazal devo 9 ki je z drugimi vred bojažljivo skrita bila v najposlednejšem 160 kotu, — „ta Širaska roža-, kateri bi se ni prorok ne branil počivati v objetji, — le-ta bode njegova imovina ; prisezam to na sveto Kaabo !" (Dalje prihodnjič.) Mnogovrstne novice, .È , ' y * Ce se Avstrijska armada pripravi za vojsko, se bodo tudi civilni zdravniki vzeli v vojaško službo za čas vojske, in kakor Dunajski časnik ,,Medic. Wochen-schrift" pise, vstopijo doktorji medicine in kirurgije v to službo z naslovom polkovnih zdravnikov in nadzdrav-nikov, kirurgi pa z naslovom asistentnih zdravnikov, ki dobivajo vojaškim zdravnikom odločeno plačo in prosto stanovanje, doktorji namreč po 8 gold., kirurgi po 5 gold, na dan, vrh tega pa pri vstopu v službo dobodo doktorji 300 gold., kirurgi pa 100 gold, vstopnine; če se rabijo zunaj svojega stanovanja, se jim povrnejo potni stroški. Naši dopisi. Iz Zagreba 13. maja. — Moje peró je preslabo in Vaš pojutrajšnji list premajhen, da bi mogel opisati svečanosti, s katerimi je sprejel 9. dne t. m. došlega nadvojvodo Albrechta narod Hrvaški po vseh potih, kjer je potoval slavni vojskovodja, branitelj starodavne Avstrij e, ljubljenec Slovanov. Sprejem povsod je bil ravno tako veličasten in sijajin kakor prisrčen. Ne zahtevajte zato od mene popisa posamesnih ovacij, ki jih je narod naš napravljal svetlemu gostu ; ne zahtevajte popisa osvečav, bakljad, popevanja, vencev in vsega druzega, s čim je hotel narod naš slavnému gostu odkriti svoje srce; al bodite uverjeni, da na milijone živio- in slava-klicev bilo je izraz globokega spoštovanja, katero navdaja srce vsacega pravega Avstrijana. Ce pa je vsako mesto in vsako mestice skušalo, najbolje raz-odeti ljubljenemu nadvojvodi svoje čustvo, presegel je, se ve da naš Zagreb, glava trojedne kraljevine, vsa druga. Popisi „Obzora" in „Primorca" dadó Vam labko znati, kako je narod naš čestital svetlemu nadvojvodi. Potoval je sicer v svojem poslu, al v tem slavili smo ga mi kot representanta velike ideje, ki sedaj prešinja srca vseh Jugoslovanov in tudi vas Slovencev, ki ste le od daleč čuli živio-klicev bratov svojih Hr-vatov, katerih klici bili so ob enem glasilo iskrene želje : „daj mili Bog, da se Jugoslavenski narodi oslo-bodijo Turškega jarma!" In kako milo, kako ljubez-njivo se je o vsem in proti vsacemu obnašal visoki gospod ! Oni gospici, ki mu je v združbi druzih pri prihodu poklonila venec v spomin, zahvalil se je ves gin-jen celó s slovansko besedo: „zahvalujem se Vam." Da take ljubeznjivosti nikdar ne zabi Habsburški rodovini in presvitlemu cesarju vedno verni narod , to nam pač na samo besedo verjeti more svet, ki je videl, kje stoji v burnih časih Jugoslovan Avstrij3ki. Zato se morajo vsacemu le gnjusiti ekspektoracije Magjarske, ki se čitajo v Peštanskih časnikih o sprejemu nadvojvode Albrechta na Hrvaškem in v Slavoniji. Al kdor se je že tako s pametjo skregal kakor fanatični Turčini na Ogerskem , takemu ne bilo bi častno odgovarjati. V Albrechtu slavili smo mi Hrvati svitlo Habsbursko dinastijo, — kaj pa Magjar s svojimi smešnimi demonstracijami s o ft a m namerava, zato imamo že paralelo iz leta 1848. in 1849. In prihodnost zopet bo kazala, v katerem taboru je Avstrija: ali v slovanském ali magjar s ke m? V liorio.î 18. mai». — Vianbp. crnat.A anrm imftli nrA- Viiheim ogledat artiljerijo, par dni potem pa pod maršal baron Kuhn, vpričo katerega je bila parada n Rójicah. Z gospod nadvojvodo je došel tudi ces. na mestnik baron Pino in je predsedoval v redni seji de želnega šolskega svèt a. Ta seja je bila važn zato, ker sta se je udeležila tudi deželna zastop nika. Dve leti in še dalje ni hotel deželni zbor il odbor nič vedeti o deželnem šolskem svetu — od ti stega časa namreč, ko je bil sedež nadzornikov in ad ministrativnega poročevavca prenesen v Trst in ko s< bili še druge premembe vpeljali v šolskem svetu. Nov letošnji zbor pa je imel nejavno sejo, v kateri so po slanci izrekli svoje menjenje zastran šolskega svetoval stva, češ, da nimajo nič proti temu, da novi dež. odbo; svoja (2) zastopnika v šolski svèt posije. Tako je teda deželni odbor izvolil gg. Go r j u pa in Gas se r-j a za svoja zastopnika. Da bi bila — stopivsa v šolski svèl — kaj protestovala — ni mi znano, in tudi ne vem, ali se je deželni odbor kakor si bodi zavároval. Na vsak način pa je dobro, da sta deželna zastopnika pri zeleni mizi, da bosta vsaj vedela, kaj se v šolskem svetu godi, — Važna je bila sinočna seja našega mestnega sta-rešinstva. — Čez — ne vem, koliko — let imame spet mestnega— tajnika. Obče znani Karol Favetti je za to službo z 21 (vsemi) glasovi imenovan. Předla-gal ga je župan sam in med drugimi priporočili bral tudi eno točko v F.-ievi prošnji, v kateri prosivec zatr-juje, da se bode obnašal kakor lojalen avstrijski držav lj an pa držal se prisege, katere zapopadek mu je — pravi — dobro znan. — Menim , da je na podlagi te točke in obljube vlada svoj nekdanji protest zoper imenovanje gosp. Favetti-ja umaknila. Zdaj ima tedaj naše mesto zmožnega in dostojnega župana in zmožnega tajnika *), kateremu mestna opravila tako gladko tekó, da malo komu tako. Cesar mi želimo, je to, da „Piazza grande" — bila bi zadnja izjava nekih namér. Iz Koroškega 18. maja. — Ce hočete vedeti, kako gré našim kmetom, vzemite „Vaterland" v roke, pa berite. Istina je, kar se mu piše iz naše dežele. Češnje nam je mraz 2. in 3. dne t. m. posmodil, drugemu sadju je le malo škodoval. Žito v obče lepo stoji, naj bi ostalo tudi tako do žetve. Obilih pridelkov pač željno pričakujemo, kajti toliko nadlog, ki jih dandanes imamo, ne pomnimo že dolgo ne. Kmetje, ki so druga leta zmirom za eno leto naprej žito imeli, imajo zdaj kašte popolnem prazne in si morajo vsakdanji kruh kupovati. Živina nima krme in shujšana se klati že zdaj po pašnikih še malo travnih. Vrh tega pa denarja nič in sicer tako nič, da v marsikaki vasi ne dobia goldinarja. Následek tega pa je, da kmet v svojem gozdu zadnje deblo poseka , njivo za njivo in iz hleva rep za repom prodá, kolikor mu kdo za njo dá; kei pa potem nastane še veča revščina, obupani kmet isče tolažbe v ,,šnopsu". Tako gre kmetiški stan pod zlo in na mesto njegovo stopajo berači. Menda ni veliko bolje tudi v drugih deželah. To so žalostna znamenja hvali-sanega liberalizma in brezverstva. Nabrežilia 12. maja. — Koncert Goriškega pevskega društva „Slavec" se je izvršil jako lepo. Sprejem pev-cev slovesen, — obeinstvo obilo, pohvala navdušena, ki jo je vrlo društvo z izvrstnim svojim pevovodjo tudi res zaslužilo. To kratko pa častno poročilo naj bralcem „Novic" zadostuje namesti veliko besed. S Horjula 7. maja. (Javna zahvala.) V dolžnost si štejem, v imenu tukajšnjega krajnega šolskega sveta ----- - - — - - - - - - _. - —- *) Gosp. Favetti je opravljal že 4 leta tajniška opravila . t.nHa. If» lrnf r»ptn.lr dinrniet • nln^ha in nisloa niPírrtVíi. ni očitno zahvalo izreči si. odboru kmetijske družbe, da je občinski pisarnici razdelil 150 gold, kot čisti donesek za našo šolskodrevesnico iz državne subvencije dobrodejnega „Sokolskega" večera v čitalnici Ljubljan podělil lepo svoto 70 gold., katera se je za napravo ski maja nove lesene ograje in nakup divjakov obrnila. Marši- jelo 11 posestnikov in med pogorelce na Viču. Dařila je spre- posli. imenu obdarovanih Kaiero arevesce do po ucencin , ki so ga poziannili, iz in v imenu občínsfe lepo obdelanega šolskega vrta romalo v okolico Horjul- kolu toplo zahvalo, sko ter med njeno mladino vnemalo veselje do sadje-reje, ki se te stroke gospodarstva tako rada poprijema; in v imenu občinskega zastopa izrekam si. društvu So- Anton Knez ; župan samo buditi jo je treba. Žalibog ) da imajo drevesca v šolskem vrtu nevarnega škodljivca, namreč ličinko na-vadnega hrošca. Ker so gredice plevela čisto oplete ogrci, ker nimajo travnib koreninic, objedajo korenine mlajših drevesc toliko časa, da začnó drevesca hirati, in Ljubljane. — Njegova ces. visokost nadvojvoda maršal Albrecht se je v pondeljek dopoldne, iz Reke přišedši, peljal po železnici preko Ljubljane, kjer se ni nič mudii. Tudi Ljubljana bila rada slavnému ; gospodu čestitala in razodela, da tudi slovenski narod navdajajo ona y srčna čutila, ki mu jih je narod Hrvaški se sčasoma posušijo. Prav to je vzrok, da moramo div- jakov vsako leto drugej nakupiti, ker nam sadike iz pešek izrejene vselej crv spodjeda. Tu so nekateri te da orehi, ki na severni strani drevesnico obda-mnogo pripomorejo , da se črv v zemlji zaredi poslednji teden tako sijajno kazal. Podali so se 11. dne t. m. za tega del narodni mestni odborniki pod , prosit ? > misli jajo, zato ker se hrošči na orehe vsedajo, in potem na bližnje gredice popadajo, ter v njih svoja jajcica puščajo. To ' " bliže vodstvom gosp. Potočnika k mestnemu županu ga, naj bi potrebno ukrenil, da bi se ljubljenemu princu pripravil slovesen sprejem. Gosp. župan je deputaciji obljubil, se o tej zadevi posvetovati s c. kr. deželnim predsednikom in brž potem jej poročati kako in kaj. skiepajo iz tega, ker prav tista drevesca orehov najboij 8podjedena. > ki 80 Novice" ste našim UlCiiUV } O \J O^VUj^UVliMi IJUU * i\J\J Olv UCtOl ULI gospodarjem že marsikak dober svet dale; morebiti da tudi nam kak pripomoček zoper to nadlogo nasvetujete kako ter nas podučite, ve8nih koreninic pokončati. bilo mogoče ogrce okoli dre- Drugi dan je gosp. Potočnik dobil pismo od gosp. žu pana, v katerem mu naznanja, da po pismu, ki ga je dobil tukajšnji gosp. c. k. podmaršal, se svetli nadvojvoda ne bode celó nič mudil v Ljubljani. In tako ie 1 • ! • 1 T n Ju $ w tudi bilo. Nam tedaj ne ostaja druzega, nego to . ; da da je Ivan Pokorn učitelj. a » » u i u a u i u , uuicij, Odgovor vredniàtva. Iz srca bi radi svetovali, da bi kaj vedeli. Priroda hrošca, kakor tudi sami dobro veste, je taka, da meseca maja delajo listju in cvetju pošiljamo Hrvaškemu narodu prisrčno zahvalo on tako velečastno sprejemal svetlega gosta in da v njegovih navdušenih živioklicih odmevajo tudi isto tako navdušeni klici naroda slovenskega. (Iz seje dež. odbora 12. maja.) Predlogu kraj- na d zemljo škodo, potem pa leta pod zemljo v podobi ogrcev, ki se redijo s koreninami. Ce več h r o š-č e v pokončamo, manj bo ogrcev, če pa bi pokončali vse, celo nobenega ogrca ne bo. Naj bi tedaj vsi Hor-julci, kedar je kebrovo leto, vojsko napovedali hroščem t da se nega in okrajnega šolskega sveta se je pritrdilo učitelj Franc Ce tel na ljudski šoli v Sent-Petru pri Novem mestu definitivno v službi potrdi. — Razširjenju JUi^l, ivcuai J^ a^ww^v, ^^rv^cvn "iVO^Ui, UCltelJ OUU gOlCl., da pokončajo hrošče, ker sicer ni mogoče, po zem- gold, letne plače. ljudske šole vSent-Vidu pri Zatičini na 3 razrede je deželni odbor pritrdil z dostavkom, da dobiva učitelj 500 gold. učiteij 450 gold, in 3. učitelj 400 lji il J1" 1 VI- c. kr. centralna komi- poKoncaii dit i zapodili Turke in jim en cel tabor (batalijon) nih odborov še le zadnje dni moglo ustanoviti, podalj Ja obrok za oglase do 25. maja 1877. leta. Od trgovske in obrtnijske zbornice v Ljubljani kot podružnega odbora za razstavo v Parizu 1878. Dunajska „N. Fr. Presse", najbrže zato, ker Turku tako slabo gre, hoče zvezo proti Rusiji, vendar mora ori tej zvezi biti tudi Nemčija. Dobro srečo! Žitna cena Predsednik: A. Dreo. Tajnik: Murnik. v Ljubljani 12. maja 1877. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaČe 12 fl. 30. — bana*ka Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Državni zbor je volil svoje poslance v regnikolarno deputacijo; odzbornice go- 12 a. 94. jeèmena 4. tnršice 6 fl. 20. soršice 7 fl. 77. rži 7 fl. 50. fl. 20 pros 4 fl. 70 aide 6 fl. 50 ovsa 3 fl« Krompir 6 fl. 43 kr. 100 kilogramov Kursi na Dunaji 14. maja spôske SO izbrani V to deputacijo: vitez Arneth, vitez Unirani državni dolg 58 fl. 5 kr. Ažijo srebra 113 fl. 50 kr. Hasner, dr. Plener, baron Winterstein, grof Wrbna, od zbornice poslancev pa: dr. Demel, baron Naredno posojilo 62 fl. 90 kr. Napolendori 10 fl. 38 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jozef Blaznikovih dedićev v Ljubljani.