številka 9 • leto XXXIX • cena 25 din
Celje, 7. marca 1985
NGVI TEDNIK JE GlASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. SUMUUfE PM JELSAN IN ŽALECj
Osmomarčevsko darilo varuškam
v vrtcih so za dobre delavke, neglede na Izobrazbo
Tisti, ki pišejo zakone, so
taki kot sami zakoni, togi in
lahko bi rekli premalo živ-
ljenjski, človeški, fce hočete.
Kot bi bil zakon, ki prične ve-
ljati, najlepše darilo za tiste,
ki pridejo pod »udar«. Tako
so bili neprevidni tudi, ko so
se odločili, da bo ravno na
dan žena pričel veljati zakon
o tem, da morajo vse varuhi-
nje imeti ustrezno izobrazbo
za opravljanje tega poklica.
Posebna družbena pozornost
varuhinjam s strani naših za-
konodajalcev, ni kaj.
8. marca začne torej zakon
veljati in v Sloveniji bo ob
službo kakih 1000 varuhinj, ki
niso opravile pogojev. Na
našem območju je stanje dosti
boljše, čeprav bodo pri posa-
meznih primerih verjetno še
problemi. Navsezadnje vemo,
da je danes težko n^ti službo
in nič drugače ne bo za tistih
50 varuhinj z našega območja,
ki ne izpolnjujejo pogojev. Del
krivde je tudi na njih samih.
Zlasti, če gre za mlade delavke,
brez družine, kot na primer za
pet deklet iz Šentjurja. Te so
iniele srečo. Na razpis se je si-
cer prijavilo 20 kandidatk, ven-
dar brez ustreznih pogojev in
so tem petim podaljšali delo za
določen čas. Radi bi jih obdr-
^li, ker so dobre delavke in jih
bodo prepričali, da opravijo
šolo za varuhinje. Težje bo za
deset varuhinj v Velenju, kajti
že čaka nek^ deklet na ta
delovna mesta, ker imc^o
Ustrezno izobrazbo. V velenj-
skih vrtcih so se odločili, da
Jim podaljšajo delo do konca
šolskega leta. Kadrovska za-
jnenjava ned letom gotovo ne
bo dobro vplivala na otroke (to
f^i lahko vedeli tudi zakonoda-
.Jalci).
V Laškem je pet takih, ki ni-
so hotele opraviti šole za varu-
l^inje prej, tri se sedaj izobražu-
jejo, dve pa bosta zapustili to
delovno mesto in poiskaU delo
^ svojem poklicu. Po tihem
^P^o, da se na razpis ne bo
javil nihče, ki bi imel pogoje.
;^Podobno upajo za štiri varuhi-
nje v Mozirju, od katerih je ena
zaposlena s polnim delovnim
časom, tri so pa še čistilke
zraven.
Od okoli 100 varuhinj v celj-
skih vrtcih jih 31 nima ustrez-
ne izobrazbe, 25 je takih, ki bo-
do morale prepustiti delovno
mesto drugim, če se bodo pri-
javila dekleta z ustrezno izo-
brazbo. Zaenkrat pa pravijo na
skupnosti za zaposlovanje, da
teh kcmdidatk ni dovolj. Sest
varuhinj bodo premestili na
druga delovna nsta.
V Šmarju, Slovenskih Konji-
cah in Žalcu je uspelo v petih
letih, odkar so zvedeli, da bo
pričel veljati zakon, usposobiti
vse varuhinje.
V Celju, kot drugod, poudar-
jajo, da se bodo zavzemali za
dobre varuhinje, tudi če te ne
izpolnjujejo pogojev in bodo
zavestno kršili zakon, ker ve-
do, da je pri vzgoji otrok naj-
bolj pomemben odnos, srčna
kultura, ne pa zgolj potrdilo o
izobrazbi.
VIOLETA V. EINSPIELER
fani Slatina: Mladost ¥
okO¥lh
Pričetek nove, izvirne ljudske pove-
sti. Stran 17.
Svobodno odločanje o tolstvu otrok
Oploditev zunaj ženske je pogosto zadnja možnost za
srečo. Stran 12.
Prinesite zobe s sebol
Uspešna ponovna vsaditev zob v celjski garnizijski ambu-
lanti. Stran 24.
Rože za praznik?
Velik praznik za vse žen-
ske; matere, žene in dekleta,
8, marec, se nam obeta jutri.
Če je to sploh še praznik in
kdo vse ga pri nas še prizna-
va, pustimo tokrat ob stra-
ni. Poglejmo raje, kako gle-
dajo nekateri na ta praznik.
Najobičajnejši in vse-
splošno priznan način poča-
stitve 8. marca je še vedno
podarjen šopek, včasih vsaj
malo obogaten s prijaznim
nasmehom in iskreno željo,
da ta praznik ne bi bil le en
dan v letu. Sicer pa, kdo si
sploh še želi enega prazni-
čnega dne v letu, ki navse-
zadnje tudi ni vedno in za
vse prazničen ?
Pa se povrnimo spet k
cvetju, k podarjenim šop-
kom. Zima nam jo je letos
zagodla in vse kaže, da spo-
mladansko cvetje letos ne bo
krasilo naših domov. Otroš-
ko veselje ob nabiranju pr-
vih zvončkov, mačic, teloha,
trobentic in vijolic, bo tako
okrnjeno. S tem pa verjetno
tudi edina svetla plat poda-
rjenega cvetja.
Vsem, ki bodo želeli poda-
riti cvetje, bodo ostale le še
cvetličarne. In kar zajetno
denarnico bo potrebno poti-
sniti v žep, če boste želeli
svojo ženo, prijateljico ali pa
morda tudi sodelavko razve-
seliti s cvetjem. Vsem, ki bo-
ste kupovali cvetje za 8. ma-
rec, le nekaj cen v poduk.
Najcenejše rože, ki jih je tre-
nutno (v ponedeljek) moč
dobiti v Celju so nageljni,
narcise in (v zasebnem sek-
torju) tudi tulipani, po 80 di-
narjev. Za posamezno gerba-
ro ali iris bo potrebno odšteti
180 dinarjev, vrtnice so po
200 do 250 dinarjev, nekoliko
razkošnejše orhideje pa ko-
nec koncev s svojimi 200 do
350 dinarji zgubljajo nekda-
njo dragocenost. Skromen,
manjši šopek, ki pa je še ve-
dno lep, vas bo veljal od 600
do 1000 dinarjev, morda naj-
prisrčnejši pa ostajajo šopki
teloha po 60 do 70 dinarjev.
Za vse cene cvetja, tako v
Hmezadovih cvetličarnah
kot v cvetličarnah zasebnega
sektorja, je značilno, da so se
povišale od 40 do 50 od-
stotkov.
Še vedno mislite, da je naj-
primerneje kupiti šopek rož
in tako izkazati svojo pozor-
nost? Najprej pomislite, če
bodo ob teh cenah vaše
čestitke še vedno iskrene in
ne boste vzeli vsega skupaj
le kot dolžnost. Lahko na-
daljujete tudi z malo samo-
kritike in pomislite, koliko-
krat v letu podarite cvetje.
Če je to samo ob dnevu žena,
kakšni pomembni obletnici
in rojstnem dnevu, potem
rože tudi takrat ne pomenijo
veliko. In čisto za konec; ali
ne bi bilo bolje, da bi tudi vi
razmislili o pravem pomenu
in namenu tega praznika.
IVANA FIDLER
Leteče uredništvo na
Ponikvi pri Žalcu
v sredo, 13. marca bomo no-
vinarji Novega tednika in Ra-
dija Celje obiskali Ponikvo
pri Žalcu. Tam bomo ves dan,
ob 19.30 uri pa bo v dvorani
ustni časopis, na katerega so
vabljeni vsi krajani. Priprav-
ljamo tudi kulturno zabavni
program.
Stara drevesa padajo
Za drevesi na Šlandrovem trgu so tokrat na vrsti še
stari javori ob Vrunčevi ulici. Drevesa so se namreč že
začela počasi sušiti in predstavljajo nevarnost za pešce in
promet po tej ulici, zato so se odločili, da jih bodo podrli in
zasadili nov drevored. Gre za nujno poml^evanje, ki se mu
ni mogoče izogniti. Dela poteklo pod strokovnim nadzor-
stvom delavcev Vrtnarstva, v naslednjih dneh pa naj bi se
tudi odločili, ali bodo ob Vrunčevi ulici spet rastli javori, ali
pa bodo zasadih lipe.
Vsekakor ob tokratnem podiranju dreves ni bilo takšnega
razburjenja kot za drevesa na Šlandrovem trgu, ker je
okbčinska komunalna skupnost pravočasno obvestila
občane, da gre tudi v tem primeru samo za nujno pomlcOeva-
nje drevoreda. S Š -E M
Neplačani računi oliladili
radiatorje
Komunala Žalec je v ponedeljek uporabila tisti člen
samoupravnega sporazuma med njimi, izvajalci in hiš-
nimi sveti, ki dovoljujejo prekinitev dobave toplotne
energije vsem tistim, ki pravočasno ne poravnajo stroš-
kov ogrevanja. Tako so v ponedeljek odklopili ogreva-
nje 103 stanovanj v Kidričevi ulici 2, 3, 4. 5, 6, in 7, ker so
jim stanovalci dolgovali nekaj manj kot 500 tisoč din. Do
včeraj so hišni sveti sicer nakazali še sto tisoč dinarjev,
* vendar pri Komunali pravijo, da bodo vztrajali do konca
in pričeli ogrevati, ko bodo dobili ves denar. »
Pri Komunali Žalec so že dalj časa opozarjali na pro^
blem neplačevanja ogrevanja in so hišnim svetom že 31.
januarja poslali opozorilo, da bodo dolžnikom odklopili
ogrevanje. Nekateri hišni sveti so to opozorilo upošte-
vali, omenjeni pa ne. Žal so pri tem prizadeti predvsem
tisti, ki so kolikor toliko redno plačevali ogrevanje in
morajo zdaj biti na mrzlem. p p
2. STRAN - NOVI TEDNIK
7. MAREC 198J
Ženske ponovno za štedilnik?
Vsako leto je več žensk
brezposelnih. V primerjavi
z moškimi je delež žensk
med brezposelnimi od polo-
vice do tri četrtine v obči-
nah naše regije, podobno je
tudi v širšem slovenskem
prostoru. Temu botrujejo
objektivne okoliščine, kot
je struktura industrije, ki
zaposli več moških kot
žensk.
Toda srž problema tiči v
ne-preseženi miselnosti o de-
litvi poklicev na moške in
ženske. Naj je skrb naših
vzgojiteljic in nekaterih sta-
ršev, da se to miselnost pre-
seže še tako velika, ostaja
dejstvo, da večino del z otro-
ki opravljajo ženske.
Prišli smo v stanje, ko na
eni strani ženske ne dobijo
zaposlitev v neženskih pokli-
cih, ker imajo pri tem, hočeš
nočeš, prednost moški. Na
drugi strani je feminizacija
cele vrste poklicev, med ka-
terimi prevladujejo vzgojni,
svetovalni, negovalni in tako
naprej.
S tem seveda ne želimo
reči, da niso med zaposleni-
mi ženami tudi delavke v in-
dustriji, raziskovalke, znan-
stvenice na tehničnih in na-
ravoslovnih področjih, ven-
dar je še vedno njihovo števi-
lo premajhno v primerjavi z
moškimi kolegi.
Ker smo v nekaterih pokli-
cih nižjih usmeritev še ve-
dno deficitarni in so ti pokli-
ci pretežno moški, se dogaja,
da fantje prej zaključijo re-
dno izobraževanje na nižjih
stopnjah, kot dekleta. Ta pa
nadaljujejo šolanje, ponava-
di v ženskih poklicih in torej
lahko pričakujemo, da se bo
število čakajočih deklet na
zaposlitev na že tako sufici-
tarnih področjih še poveča-
lo. Že sed£u je višek čaka-
jočih na zaposlitev med tek-
stilnimi delavkami, kuhari-
cami, administratorkami,
pedagoginjami, andragogi-
njami, socialnimi in zdrav-
stvenimi delavkami ter fi-
nančnicami.
Tako bo ženska, kljub izo-
brazbi, vse težje dobila zapo-
slitev in bo ponovno našla
svoje mesto v družini ob
otroku m možu, postala bo
mati in gospodinja s tako in
tako izobrazbo. Družbenim
prizadevanjem, da bi bilo
drugače, navkljub.
VIOLETA V.EINSPIELER
Širjenje obzorja
Iz rednega programa
usposabljanja in izpopol-
njevanja aktivistov celjske
frontne organizacije je bil
prejšnjo sredo v dvorani
glasbene šole seminar za
vodje in člane koordinacij-
skih odborov za odnose z
verskimi skupnostmi.
Poslušali so predavanje
naslovnega škofa dr. Veko-
slava Grmiča o teologiji
osvoboditve, njenem nastan-
ku, razvoju in sedanjem sta-
nju v svetu ter o tem, kako se
njena vsebina in vpliv odra-
ža na miselne tokove v Evro-
pi in seveda tudi pri nas. Po
triurnem, izredno zanimi-
vem srečanju z dr. Grmičem,
je v drugem delu seminarja
govoril o najaktualnejših na-
logah SZDL na področju
odnosov z verskimi skup-
nostmi Primož Heinz, član
predsedstva RK SZDL. Se-
minar je zelo dobro uspel,
razpravljalci pa so poudarili,
da bi za tako zanimive teme
morali v prihodnje razširiti
avditorij.
Nikjer črnogledosti
Ocene s šmarskih pos¥etO¥anJ SZDL
Da so občani pripravljeni
sodelovati pri reševanju na-
log in problemov v krajev-
nih skupnostih in da kljub
razmeroma slabim časom
ne obupujejo, se je pokazalo
na dosedanjih posvetih z
vodstvi krajevnih organiza-
cij SZDL v občini Šmarje
pri Jelšah, ki jih pripravlja
predsedstvo občinske kon-
ference SZDL Šmarje pri
Jelšah.
Problemi, s katerimi se
srečujejo občani v krajevnih
skupnostih, so marsikje speci-
fični, veliko pa je enakih in
skupnih. V pripravah na voli-
tve leta 1986 je že danes jasno,
da bo v krajevnih skupnostih
težko zagotoviti sposobne lju-
di v vodstvu. Problem je v vse
manjši pripravljenosti prevze-
mati odgovorne funkcije.
Skupno je tudi vprašanje do-
micilnega principa oziroma
vračanje interesnega dinarja v
občino. Veliko občanov Šmar-
ja se namreč vsak dan vozi na
delo v sosednje in bližnje obči-
ne. Da bi se ljudje lahko zapo-
slovali v domačem kr^u in
ostajali na kmetijah je treba or-
ganizirati proizvodnjo, opušče-
ne stavbe spremeniti v indu-
strijske obrate, temeljne orga-
nizacije, so menili marsikje na
posvetih. Skupna je tudi PTT
problematika, marsikje niso
zadovoljni z založenostjo kra-
jevnih trgovin in z odpiralnimi
časi. Na kmetijskih območjih
niso povsod zadovoljni z de-
lom in organiziranostjo kmetij-
ske pospeševalne službe, zbi-
ralnice mleka niso povsod ure-
jene. V odročnih krajih kot sta
Vinski vrh in Osredek negodu-
jejo zaradi slabe povezave s
centrom, zaradi česar stežka
pridejo do zdravstvenih uslug.
Po drugi strani pa je bilo na
posvetih slišati veliko dobrih,
spodbudnih ocen. Ljudje so
skoraj povsod pripravljeni po-
magati drug drugemu, zlasti so
zavzeti pri reševanju socialnih
problemov. Povsod je tudi ve-
lika pripravljenost za odreka-
nje, sovlaganja in skupne ak-
cije.
MARJELA ANGREZ
Poračun pokojnin
Statistika trdi, da se je lani
zaustavilo padanje realnih
osebnih dohodkov, realna
vrednost pokojnin pa se je
tudi v preteklem letu še na-
dalje nižala. Razlog je ne-
pričakovana rast osebnih do-
hodkov, katerim pa zaradi
uveljavljenega sistema ni
moglo sproti slediti usklaje-
vanje pokojnin. Podlaga za
usklajevanje pokojnin je bila
namreč ocena pričakovane
rasti osebnih dohodkov, ta
pa je bila precej nižja od de-
janske.
Pri dokončnem poračunu
pokojnin za lani, bodo upoš-
tevani uradni podatki o de-
janski rasti osebnih dohod-
kov v 1984 letu, in dogovor,
da pokojnine rastejo za 50
odstotkov počasneje.
Lani so se pokojnine tri-
krat povečale. Vsa povišanja
so bila veljavna tudi za nazaj
odi. 1.1984 dalje. Glede na
ocene dejanske rasti osebnih
dohodkov pa je že jasno, da
bo treba pokojnine za lani še
povišati. To bodo opravili z
dokončnim poračunom v
mesecu aprilu.
Prav v zvezi s tem poraču-
nom pa je med upokojenci
precej nejasnosti, saj so bile
medtem pokojnine že po-
višane januarja letos za 15
odstotkov. Ker je bilo tudi to
povišanje preračunano na
ocene gibanj osebnih dohod-
kov v lanskem letu, bo skup-
nost pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja tudi ta
odstotek še popravila.
Strokovnjaki namreč oce-
njujejo, da bi moralo poviša-
nje pokojnin januarja letos
znašati 20,62 odstotka in ne
samo 15 odstotkov.      Z. S.
OGLAS V        'M
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
Vlak BIE oktobra
V Sloveniji so se že začele
priprave za organizacijo
vlaka Bratstva in enotno-
sti, ki bo v jubilejnem letu
svoboditve 11. oktobra od-
peljal iz Slovenije v Srbijo
v številne kraje, katerih do-
mačini so med vojno spreje-
li slovenske izgnance.
Na prvem sestanku koor-
dinacijskega odbora vlaka
BIE v Sloveniji pri Med-
občinskem svetu SZDL Ce-
lje (vodi ga njen predsednik
Jože Veber) so se delegati iz
vseh občin, ki sodelujejo pri
organizaciji vlaka, pogovori-
h o trasi, potnikih, progra-
mih in delegacijah.
V Srbiji so s pripravami za-
čeh že prej, saj so slovenski
izgnanci in tisti, ki so vezi
stkali kasneje, že dobili ob-
vestila za prijavo za sodelo-
vanje v letošnjem vlaku BIE.
11. oktobra bosta iz Mari-
bora in Jesenic odpeljali dve
kompoziciji, ki se bosta
združili v eno v Zidanem
mostu. V celotnem vlaku bo
850 mest za bivše izgnance in
njihove nz^ožje družinske
člane pa seveda za uradno
delegacijo Slovenije, delega.
cije občinskih skupščin (po 3
člani), vodstvo vlaka, zdrav,
stveno ekipo, novinarje
TV ekipo.
12. oktobra bo v Beogradu
centralni miting prijateljstva
s kulturno umetniškim pro.
gramom in pozdravnimi na-
govori obeh republiških de-
legacij, vmes pa bo sloven.
ska delegacija še položila ve-
nec na grob tovariša Tita,
Povratek vlaka se predvide-
va v torek, 15. oktobra ob 15.
uri. Dve kompoziciji iz Tito-
vih Užic in Kraljeva se bosta
združih v Topčiderju ter pri.
peljali v Slovenijo v jutranjih
urah 16. oktobra.
Glavni pokrovitelj letoš-
njega vlaka BIE je republiš.
ka konferenca SZDL Srbije,
sopokrovitelja pa DO Župa
iz Kruševca in SOZD Hme-
zad iz občine Žalec, ki je po-
bratena s Kruševcem.    TV
Pitna voda v
ospredju
Nobeno naključje ni, če v
Celju različni družbeni de-
javniki posvečajo pozor-
nost varovanju okolja,
čeprav kakovost tega varo-
vanja niha in ni odvisna sa-
mo od finančnih sredstev,
kolikor jih je skupnost pri-
pravljena zbrati.
Predvsem je skrb za oko-
lje odvisna tudi od človeka
kot subjekta in upravljalca
v konkretnem vsakodnev-
nem ravnanju. Da bi teme-
ljiteje pregledali stanje na
področju varstva okolja, bo
OK SZDL v Celju pripravi-
la 26. marca občinsko kon-
ferenco na to temo. Delov-
na skupina, ki konferenco
pripravlja, se je določila, da
bo tokrat iz tega širokega in
kompleksnega sklopa pro-
blematike izdvojila pro-
blem pitne vode, ki je za
celjsko občino še posebej
zahteven. Razprava naj bi
spodbudila hitrejše in
predvsem učinkovitejše
reševanje tega problema.
Kurirčkova pošta že na poti
Letošnja jubilejna kurir-
čkova pošta je tudi na
našem območju že krenila
po svoji poti. V ponedeljek
so jo prvi pionirji ponesli iz
Topolšice po velenjski obči-
ni, jutri pa jo bodo na Dobr-
ni prevzeli učenci celjskih
osnovnih šol.
Tokratna kurirčkova poš-
ta, ki je še posebej slovesna,
saj je letošnje leto v zname-
nju 40-letnice osvoboditve in
35-letnice začetkov samo-
upravljanja, je v ponedeljek
krenila na pot iz petih slo-
venskih krajev. Na našem
območju so kurirčkovo poš-
to koroške proge slovesno
pospremili na pot v ponede-
ljek. Pionirski odredi iz vse
velenjske občine so v ta na-
men oblikovali poseben
štab, ki je poskrbel za nemo-
tene priprave in izvedbo ce-
lotne akcije. Osrednjo slove-
snost so pripravili v Topolši-
ci, kjer je pred štiridesetimi
leti general Lohr podpisal
brezpogojno kapitulaciji
nemških oboroženih sil za
vso jugovzhodno Evropo. Na
slovesnosti je pionirjem pre-
dal kurirčkovo torbo komi-
sar XIV. divizije Ivan Del-
ničar, kije bil tudi slavnostni
govornik na prireditvi. Ve-
lenjski pionirji prenašajo ku-
rirčkovo torbo po skrivnih
poteh, obiskujejo nekdanje
javke in pripravljajo skupne
mitinge z borci in mladino
vse do jutri, ko bo torbica v
Razgorcah prešla v roke celj-
skim osnovnošolcem.
Po občini Celje bo letošnja
kurirčkova pošta potovala
teden dni. Celjski pionirji jo
bodo prevzeli jutri v Razgor-
cah, prenočila bo pri pionir-
jih osnovne šole XIV. divizi-
je na Dobrni, nato pa jo bodo
osnovnošolci iz Socke, Strm-
ca in Šmartnega ponesli do
Celja, kjer jo bodo učenci
sedm.ih celjskih osnovnih
šol v torek popoldne predali
pionirjem osnovne šole na
Svetini. Naprej bodo pionirji
ponesli kurirčl^ovo pošto
preko Kompol, Stor, Ljube-
čne in Hudinje v Vojnik, kjer
bo, še zadnjič v celjski obči-
ni, tudi prenočila. Predaja
kurirčkove torbice iz rok
celjskih pionirjev v roke
mladim Konjičanom pa bo
danes teden na Franko-
lovem.
V ostalih pet občin našega
območja bo kurirčkova poš-
ta prispela šele v prvih dneh
prihodnjega meseca, zato o
njeni poti več v prihodnjih
številkah.  IVANA FIDLEE
Cilj Gorenja ni le
poslovanje brez izgub
Dohoakovno povezovanfe z aobaviteljl
omogoča bolje poslovanje
Nad lanskimi poslovnimi
rezultati Gorenja je gotovo
največji dosežek, da nobena
izmed članic sozda ni poslo-
vala z izgubo. Pozitivno po-
slovanje pa ni končni cilj tega
velenjskega kolektiva, am-
pak je najpomembnejša te-
hnološka posodobitev, ki bo
zagotavljala nadaljnji razvoj
in konkurenčnost Gorenja na
tujih tržiščih. Tako je bila tu-
di na torkovi tiskovni konfe-
renci ena osrednjih tem sana-
cija Gorenja.
Gre namreč za to, da Gore-
njev predlog sanacije ni bil v
celoti osvojen. Odobrili so jim
triletni odlog za odplačevanje
glavnice, računali pa so na pet-
letni, in obrstne mere so mno-
go višje kot so pričakovali v
velenjskem kolektivu. Poleg
tega Jugobanka še ni v celoti
pokrila predlaganega deleža
deviznega dolga Gorenja.
Gre za 7 milijonov dolarjev,
ki povzročajo nove izgube. O
plačevanju obresti se je Ljub-
ljanska banka združena banka
še pripravljena pogovarjati
vendar le v primeru, če v Gore-
nju resnično ne bodo zmogli
plačevanja. Jugobanka pa ni
izpolnila svojih lanskih obvez-
nosti, ker je ena izmed članic
banke tudi novomeški IMV, ki
se otepa s precejšnjimi izgu-
bami.
Veliko besed je bilo izreče-
nih tudi o dohodkovnem pove-
zovanju Gorenja v reproverigi
Lani se je namreč nazorno po-
kazalo, da lahko v Gorenju iz-
boljšujejo kakovost izdelkov le
z boljšim delom dobaviteljev.
Zato v reproverigo tudi vse več
vlagajo, vendar kljub temu ni-
majo odločilnejšega vpliva na
oblikovanje cen vhodnih ma-
terialov. Ker so cene le-teh vse
višje morajo tudi v Gorenju
dražiti svoje izdelke, čeprav se
zavedajo, da samo z zviševa;
njem cen ne^ morejo izboljšati
poslovanja. Žal dobavitelji Go-
renja še ne razmišljajo tako in
dokler v njihovi miselnosti ne
bo bistvenih sprememb, lahko
v tem velenjskem kolektivu
delajo idealno, vendar ne bodo
dosegli mnogo boljših rezul-
tatov.
Kljub tem težavam načrtuje-
jo v Gorenju 20 odstotno po-
višanje izvoza od tega 125.OOO
dolarjev na konvertibilno pod-
ročje. Uvoz se bo predvidoma
povišal za 14 odstotkov, celot;
ni prihodek pa n^ bi bil višji
za 41 odstotkov v primerjavi 2
lanskim letom. Znašal naj b'
nek^ manj kot 140 milijard
Pri tem nameravajo povečat'
stopnjo zaposlovanja za 2 od-
stotka. Izboljšale pa so se tud'
plače, povprečni osebni doho-
dek v februarju je znašal že
preko 32.000 dinarjev.
vili einspielep
V Žalcu so za zmanjšanje
števila delegatskih mest
Pripravam na skupščin-
ske volitve namenjajo tudi
v žalski občini mnogo po-
zornosti in o tem so govorili
tudi na seji predsedstva
Občinske konference Socia-
listične zveze.
Ena izmed usmeritev je ta,
da zmanjšajo število delegat-
skih mest v posameznih sku-
pščinah. Izkazalo se je na-
mreč, da je iz tistih krajev
skupnosti, ki soim^ele v zbo-
ru krajevnih skupnosti tri
delegatska mesta, na seje
praviloma prihala le po en
delegat. Toliko torej kot iz
manjših krajevnih skup-
nosti, ki imajo le po eno dele-
gatsko mesto.
V samoupravnih interes-
nih skupnostih bo poudarek
na splošnih delegacijah.
Predvsem zaradi racionalno-
sti. V kakšnih večjih organi-
zacijah združenega dela seje
namreč dogajalo, da je bilo
angažiranih tudi po sto ljudi,
kar je pomenilo precejšnjo
izgubo delovnega časa, saj so
se delegacije sestajale med
delovnim časom, ker dru-
gače ni šlo zaradi večizmen-
skega dela in vozačev. Izka-
zalo se je tudi, da delegati
niso mogli obvladati vsega
gradiva za seje posameznih
skupščin, saj je na posamez-
ne skupščine prišel enkrat
eden, drugič kdo drug izmed
delegatov. Ob tem rhorda ob-
staja bojazen, da gre pri takš-
nih usmeritvah za korak na-
zaj k staremu odborniškemu
sistemu, vendar v Žalcu ta-
kšna razmišljanja odločno
odklanjajo.
V zvezi z evidentiranjem
možnih kandidatov za najod-
govornejše dolžnosti v obči-
ni so oblikovali načela in me-
rila za te nosilce. Tu seveda
čaka še odgovorno delo, saj
se mandati iztekajo skoraj
vsem nosilcem najodgovor-
nejših funkcij v delegatskih
skupščinah, to pa velja tudi
za družbenopolitične organi-
zacije.
JANEZ VEDENIK
O prostorskem razvoju
o razvrstitvi kmetijskih zemljišč in urbanističnemu redu v'
tem času razpravljajo po celjskih krajevnih skupnostih. Osnu-
tek teh dokumentov je razstavljen pred zgornjo stransko dvo-!
rano Narodnega doma. Ogledate si jih lahko do 15. marca.       '
MBPi
Malo za komunalno urejanje
Več kot tretjina podpisnikov samopravnega sporazuma za'
združevanje sredstev za komunalno urejanje stavbnih zem-|
Ijišč v žalski občini ne plačuje svojih obveznosti. Neporavna-'
nih obveznosti je za 40 milijonov dinarjev. V celoti imajo obvez-j
nosti poravnane le Gradnja ter Hmezadovi delovni organizaciji;
Export-Import in Strojna. Premalo je za zbiranje sredstev storila \
tudi samoupravna interesna skupnost. g
J. V.
Ze dve postaji RK
v torek so odprli postajo Rdečega križa v Novi vasi, v sredo pa
še na Ostrožnem. Gre za akcijo občinskega odbora in krajevnih
organizacij Rdečega križa, da bi imeli takšno postajo v vsaki
krajevni skupnosti v celjski občini. Na teh postajah bo skupina
zdravstveno in socialno usposobljenih delavcev enkrat na teden
pomagala občanom, ki so prišli v različne stiske, z nasveti, na
katero institucijo naj se obrnejo, lahko jim bodo izmerili krvni
pritisk ipd. S. Š.
7. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Veienjčani zaenkrat za samoprispevek
še naiboli vprašljiva kabelska televizila
Prvi zbori krajanov v ve-
lenjskih krajevnih skup-
nostih kažejo, da so krajani,
vsaj tisti, ki se zborov ude-
ležujejo, pripravljeni glaso-
vati za uvedbo samopri-
spevka. Izvršni svet pa je na
zadnji seji ugotovil, da je
referendum za uvedbo četr-
tega samoprispevka nujen,
ker je le tako možno končati
naloge iz prejšnjega samo-
prispevka.
Ob tem opozarjajo, da mo-
rajo posamezne krajevne
skupnosti pripraviti takšne
programe,, ki bodo uresnič-
ljivi. Uspeh referenduma je
namreč zaradi nenehnega
padanja standarda vprašljiv
in krajani bodo zagotavljali
rešitev najbolj perečih pro-
blemov v posameznih kra-
jevnih skupnostih.
Zato so se Velenjčani od-
ločili, da bodo v programe
uvrstili v glavnem tiste ob-
jekte, ki jih je možno financi-
rati samo s sredstvi samopri-
spevka. V preteklosti se je.
namreč pogosto dogajalo, da
so načrtovali tudi druge vire
financiranja, ki pa so odpadli
zaradi zakonskih in drugih
omejitev. Tako se je nazad-
nje zgodilo z Glasbeno šolo,
v kateri bo imela prostore tu-
di osnovna šola, ki ne bo
končana niti letos. Z novim
zakonom je namreč prepove-
dano financirati naložbe iz
prispevnih stopenj. Poleg
Glasbene šole je ostala nedo-
končana še cesta Florjan-Be-
le vode, cesta v krajevni
skupnosti Plešivec in vrtec v
Šmartnem ob Paki. Vrtec
bo, po zagotovilih izvajalca
in Skupnosti otroškega var-
stva, vseljiv že 1. aprila.
Velenjčani so se tudi od-
ločili, da bodo znižali stop-
njo samoprispevka za četrti-
no, tako bodo delavci, obrt-
niki in kmetje (od kataster-
skega dohodka zemljišča)
plačevali 1,5, upokojenci pa
0,75 odstotka od dohodka. V
zvezi s solidarnostjo s pri-
mestnimi krajevnimi skup-
nostmi pa so sklenili, da bo-
do solidarnostno pomoč do-
bile* le tiste primestne kra-
jevne skupnosti, ki bodo iz-
glasovale samoprispevek. Za
ureditev najbolj perečih ko-
munalnih in cestnih proble-
mov v teh krajevnih skup-
nostih naj bi namreč Vele-
njčani namenili 10 odstotkov
zbranih sredstev celotnega
samoprispevka. Gre za ure-
ditev vodooskrbe v krajev-
nih skupnostih Gorenje,
Šentilj in Šmartno ob Paki,
za kanalizacijo v krajevni
skupnosti Kavče-Podkraj in
za ureditev cest v Krajevnih
skupnostih Bele vode in Za-
vodnje.
Mestne krajevne skup-
nosti pa naj bi del zbranih
sredstev namenile tudi za
gradnjo nove osnovne šole,
obnovo krajevne skupnosti
Staro Velenje in za izgradnjo
primarnega omrežja za ka-
belsko televizijo. Za novo
osnovno šolo naj bi pol de-'
narja zbrali s samoprispev-
kom, pol pa naj bi prispevalo
velenjsko združeno delo. De-
nar v velenjskih kolektivih
mora zbrati izvršni svet, ki je
hkrati zadolžen tudi za us-
klajevanje komunalnih in
cestnih programov.
VILI EINSPIELER
Ugotavljanje slabosti
ničesar ne razreši
Francka Herga: »O proračunih lahko
oaiočaio samo aelavcl"
Na letni seji velenjskega
Občinskega sveta zveze sindi-
katov je večina razpravljal-
cev menila, da sindikat ne
more opraviti svoje vloge v
združenem delu, dokler bodo
na raznih sejah le ugotavljali
kaj ne gre in ničesar storili,
da bi stanje izboljšali. Tako je
na primer z nagrajevanjem po
delu, ki so se ga resno lotili le
v Gorenju. Zaskrbljujoče pa
je tudi, da posamezne osnov-
ne organizacije sindikata ne
čutijo potrebe, da bi na svoje
seje povabili tudi predstavni-
ke občinskega sveta.
V zvezi s tem je Emil Roje,
sekretar Medobčinskega sveta
zveze komunistov dejal, da je
velenjskemu združenemu delu
očitno bolj všeč, če predstavni-
kov občinskega sveta ne vidi-
jo, kar zahteva celovito oceno.
Večina osnovnih organizacij
sindikata tudi ne spoštuje do-
govorjenih rokov, zato so se na
letni seji dogovorili, da bodo
pripravili oceno delovanja
osnovnih organizacij sindikata
v združenem delu in vse, ki se
ne držijo dogovorjenega, ime-
novali z imeni in priimki.
Veliko besed je bilo izreče-
nih tudi o poračunih OD, ker
prihaja do precejšnjega razko-
raka med zneski, ki jih ob kon-
cu leta izplačujejo posamezni
kolektivi. Zaradi tega sta bili
lani tudi dve krajši prekinitvi
dela. Zato se je velenjski
občinski svet odločil za sprot-
no obračunavanje osebnih do-
hodkov v negospodarskih de-
javnostih. V razpravo o po-
računih se je vključila tudi
Francka Herga, podpredsedni-
ca republiškega sveta zveze
sindikatov, ki je dejala, da lah-
ko o izplačevanju poračunov
odločajo le delavci sami, ker je
to njihova pravica. Izvršni svet
lahko načrtuje le predvideno
rast dohodka v gospodarstvu
in z njo seznani delavce v druž-
benih dejavnostih, ki jo lahko
upoštevajo ah pa tudi ne.
Ker je bilo v razpravi govora
tudi o nenehnem zviševanju
cen, je Francka Herga poudari-
la, da je možno učinkovito ra-
zreševati problematiko cen le
znotraj organizacij združenega
dela, kjer le-te tudi nastajajo.
Poleg tega je po njenem mne-
nju nesprejemljivo, da v ve-
lenjski občini še niso sprejeli
resolucije. Nezadovoljni pa so
tudi z resolucijami, ki so jih v
ostalih občinah že sprejeli, ker
gre v večini primerov le za pre-
pisovanje repubhških
smernic.
VILI EINSPIELER
Za lačne v Afriki
Akcija »pomoč lačnim v
Afriki« je tudi v celjski
občini v polnem razmahu,
najbolj pa je zaživelo zbira-
nje denarne pomoči s pro-
dajo posebnih bonov, ki jih
je natisnil Rdeči križ.
V Afriki zaradi dolgotraj-
ne, 10-letne suše gladuje več
milijonov ljudi. Samo v Etio-
piji približno 7 milijonov,
skoraj milijon pa jih zaradi
lakote umira. Med njimi je
veliko otrok.
Zbiranje pomoči pri nas se
je začelo že v preteklem letu,
vse pa kaže, da bo najbolj
uspešna ravno akcija z boni.
Vsak, ki želi pomagati lač-
nim Afričanom lahko kupi
bon za 10, 20, 50, 100, 500 ali
1.000 dinarjev.
Občinski odbor Rdečega
križa, ki vodi akcijo v Celju,
je doslej razdelil že za več
kot 300.000 dinarjev bonov,
nekaj pa jih še imajo na za-
logi.
»Računamo, da bomo pro-
dali dvakrat več bonov, kot
je bilo sprva predvideno,«
meni tajnik občinskega od-
bora Toni Mastnak. »Doslej
so se najbolj izkazali v
osnovnih in srednjih šolah,
kjer so na ta način zbrali naj-
več denarja. Akcija dobro
poteka tudi v krajevnih
skupnostih, žal pa je odziv
delovnih organizacij za sedaj
še manjši, kot smo računali.
Prodajo bonov so zaenkrat
organizirali le v Metki in
Aeru.«
Vsi, ki bi želeli pomagati
lačnim v Afriki, lahko na-
kažete svoj prispevek na ži-
ro račun: 50101-678-51579 -
»pomoč Afriki«, bone pa
lahko kupite tudi na sedežu
občinskega odbora Rdečega
križa v Celju, Šlandrov trg
7^_
Člani Rdečega križa meni-
jo, da bi sedanja akcija zbira-
nja pomoči morala imeti tudi
vzgojni pomen; medtem ko
v Afriki gladujejo milijoni
ljudi, pa pri nas vsak dan
konča v smetnjakih na tone
kruha in druge hrane.
S. ŠROT
Novo
vodstvo IS
Zbori šentjurske občin-
ske skupščine so v pone-
deljek soglasno izvolili
Sergeja Šešerka za nove-
ga predsednika izvršnega
sveta. Nova člana pa sta
postala Mirjan Bevc in
Jože Štiglic.
Hmezad na Malti
Hmezadu se obeta, da bo na
Malti dobil v najem prostore
za proizvodnjo polietilenskih
cevi. Gre za prostore v veliko-
sti 1800 kvadratnih metrov,
za katere bi bilo treba plače-
vati le minimalno najemnino.
S tovarno polietilenskih cevi
bi imel Hmezad še druge kori-
sti. Malta je namreč priključe-
na evropski gospodarski skup-
nosti in je vse blago, ki prihaja
v to državo in prav tako ves
izvoz, brez carine. Malta je v
bližini afriškega tržišča in bi
lahko v projekt vključili tudi
Libijo, kamor bi lahko proda-
jali polietilenske cevi.
JANEZ VEDENIK
Mladi o sprejemu v ZSMS
o tem, kakšen naj bi bil sprejem sedmošolcev v
Zvezo socialistične mladine Slovenije, so v petek
razpravjali na posvetu z osnovnimi organizacijami
ZSMS in mentorji na osnovnih šolah v občini Šmarje
pri Jelšah. Posvet je organiziralo predsedstvo občin-
ske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah.
Lani je bil skupen sprejem v mladinsko organizacijo
v Trebčah, sedaj pa se mladi na šolah zavzemajo za
interne sprejeme v svojih osnovnih organizacijah, ki
naj bi za to priložnost pripravile program s primerno
vsebino. Mladim v šmarski občini tudi ni do tega, da bi
bil sprejem kampanjski, ampak bodo o kandidatih, na
predlog pionirskega odreda, razpravjali v osnovnih
organizacijah ZSMS na osnovnih šolah. V mladinske
vrste naj vstopijo le dobri pionirji, menijo v šmarski
mladinski organizaciji.
M. A.
Nova centrala sredi leta
Delavci Iskre iz Kranja in PTT Celja že nekaj časa monti-j
rajo novo avtomatsko telefonsko centralo s tri tisoč števil-
kami v Žalcu. Pred dnevi^ ko smo jih obiskali, so Igor Petek,
Zlatko Hlupič in Jože Stravs (na sUki) povedah, da je z
montažo takšne centrale veliko dela. Treba je zvezati na
tisoče in tisoče žic in jih seveda tudi pravilno priklopiti.
Centrala naj bi pričela poskusno obratovati konec julija ali v
začetku avgusta. TONE TAVČAR,
POGLED V SVET S Icovinotehno
Pretresi v trdnjavi apartiieida
Piše Jože SircelI
Dežela premore 93 odstotkov vsega
mangana »zunaj komunističnega sve-
ta«, kot se izražajo na Zahodu, 89 od-
stotkov platine in 84 odstotkov kroma,
da o diamantih sploh ne govorimo. Let-
no gospodarstvo proizvede za okoli sto
milijard dolarjev. V tej državi imajo
ZDA naloženih 14 milijard dolarjev, tod
deluje 350 ameriških podjetij, od tega
128 velikih koncernov.
To je Južna Afrika, uradno rečeno
Južnoafriška republika. Država najhu-
jšega rasnega razlikovanja in zapostav-
ljanja v sodobnem svetu, država apart-
heida, kar po bursko pomeni »ločeni
razvoj« belcev in drugih ras.
Nekako od konca lanskega leta je no-
vost v tem, da v Združenih državah na-
rašča in se razrašča odpor proti politiki
Reaganove vlade do rasistične Južne
Afrike. To politiko uradno imenujejo
»konstruktivni angažman«, v resnici pa
pomeni bolj ali manj blago prigovarja-
nje vladavini predsednika Bothe, naj
vendarle postopoma omili rasistično
politiko do črncev in nekoliko manj ra-
sistično politiko do rasno mešanih pre-
bivalcev in prebivalcev azijskega, pre-
težno indijskega rodu.
Položaj je bolj ali manj znan. Belcev
je pet milijonov in imajo vse politične
in gospodarske pa socialne pravice, de-
jansko edini besedo v državi. Črncev je
24 milijonov in ti sploh nimajo držav- \
Ijanskih pravic. Postanejo lahko držav-\
Ijani državic na papirju, ki so jih usta-]
novili na ozemlju Južne Afrike, tam, '•
kjer je zemlja najbolj skopa in drugih
naravnih bogastev najmanj ali sploh I
nič. Črnci morajo živeti bodisi v »drža-'
vicah« ali v primestnih naseljih, ki so v:
resnici po številu prebivalcev mesta /nI
velemesta. Najbolj znana sta Soweto\
pri Johannesburgu in Crossroads pri
Cape Townu. Tam so pred nedavnim
izbruhnile demonstracije črnskih prebi-
valcev, policija je ubila 18 črncev in ne-
kaj desetin ranila. Takoj zatem je areti-
rala osem črnskih politikov, ki vodijo
množično organizacijo Združeno demo-
kratično fronto. Potlej je Botha ponudil
črnskim voditeljem, ki so že leta in lea,
nekateri kar dve desetletji v ječi, pro-
stost, »če se javno odrečejo nasilju.« Ne-
kateri so privolili v tako izjavo, ne pa
tudi najslavnejši med njimi, 66-letni
Nelson Mandela, ki je že okoli 20 let
zaprt. Po svoji hčeri je iz ječe sporočil
Bothi: »Naj se on odreče nasilju. Odpra-
vi naj apartheid.«
Povrnimo s k ZDA, tradicionalno
glavnemu zavezniku režima v Južni
Afriki. V ZDA se od konca lanskega leta
vrstijo demonstracije proti apartheidu
in proti Reaganovi politiki do Južne
Afrike. Demonstracije so se razširile že
na dvajset mest in zaradi udeležbe pri
demonstracijah so aretirali blizu 2000
ljudi. Poglavitna zahteva je: umakniti
naložbe ameriškega kapitala iz rasisti-
čne države in tako režim v Pretorii pri-
siliti, da bo dal črncem politične in so-
cialne pravice. Nekateri manjši investi-
torji so že umaknili svoj denar: pet
zveznih držav prepoveduje naložbe jav-
nega denarja v podjetja, ki kupčujejo z
Južno Afriko, pa tudi naložbe v banke,
ki posojajo denar v to drža vo. Dva du-
cata mestnih uprav je storilo enako,
med njimi New York. Enako je storilo
na desetine cerkvenih organizacij in 38
univerz in drugih visokih šol. Tudi v
kongresu ZDA narašča število senator-
jev in kongresnikov, ki zahtevao večjo
zahtevnost pri odpravi rasnega razliko-
vanja.
Kar koli bo že prinesel val protirasi-
stičnih demonstracij in zahtev v ZDA,
kar je samo po sebi razveseljivo zname-
nje, vsekakor drži, da medtem brez-
pravna črnska večina v Južni Afriki ne
drži rok križem. Upira se, bojuje, noče
se ukloniti.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
7. MAREC 198S
»Mraz nagaja tistim, ici nič ne mislijo«
v naslovu izražena misel izraža pre-
pričanje Ivana Žagarja, direktorja Tekstil-
ne tovarne Prebold, gospodarstvenika in
Kraigherjevega nagrajenca. Mogoče pa je
to prepričanje razširiti z letošnjega prave-
ga zimskega mraza tudi na težje razmere
gospodarjenja, s katerimi se v Jugoslaviji
zlasti pod pezo zunanjih dolgov ubadamo
zadnja leta.
Poslovna podoba proizvodnje prebold-
skih tekstilcev je vsekakor podoba, v katero
je tudi naš sogovornik vtisnil neizbrisen
pečat in obratno: Ivan Žagar se je ves obli-
koval tudi zaradi tovarne in z njo, v kateri
danes vsakdanji kruh služi 1750 delavcev in
delavk.
Pogovarjati se z Ivanom Žagarjem pome-
ni najprej si vzeti čas, potem pa pretanjeno
prisluhniti ognjemetu življenjskih izkušenj
in prispodob, od katerih večina preseneča s
preprostostjo, s katero je mogoče izraziti
tudi zelo zapletena vprašanja gospodarje-
nja. Zame je bilo vedno najboljše tisto, da so
ljudje znali zapletene stvari povedati tudi
preprosto, razumljivo. Klen jezik, razumljiv
v pogovoru in sočen v prispodobah, takšen
je najprej Ivan Žagar. Ne verjamem, da je v
življenju vedno našel sozvočje z onim dru-
gim, praznim in napihnjenim jezikom, ki ga
je še vedno preveč v naših delegatskih sku-
pščinah in v politični operativi. Verjamem
pa, da so takšnemu jeziku lahko prisluhniU
preboldski tekstilci, ga razumeli, pa čeprav
se morda včasih niso z njim takoj strinjali,
še posebej, če je opozarjal na dolžnosti in
disciplino.
»Lenuhe pri nas lahko
izmerimo s promili«
Ali ste torej diktator, tovariš Žagar, je bilo
eno naših vprašanj »v živo«. Najprej je zma-
jal z glavo, potem pa pritrdil. »Sem, če gre
za diktaturo delovnih dolžnosti in discipli-
ne, kajti takšen sem tudi do sebe.«
In res je takšen, tudi kadar gre za čas
sestanka, dogovora. »Če skličemo kolegij za
ob 9.07 uri, potem je ob tej uri, ne pa ob 9.10
uri. Za kar se dogovorimo je treba na vsak
način spoštovati. Tudi ekipa sodelavcev ni
kar od Boga dana ali pa od sreče odvisna:
treba se je uglasiti na enotno partituro, po-
tem je sozvočje in so pravi poslovni akordi.
Le če se najbolj odgovorni team zlije v eno,
gredo stvari naprej. Seveda pa je treba z
ljudmi delati, veliko delati in jih spoštovati,
delež vsakega posameznika, kajti avtoriteta
mora biti obojestranska.
Disciplina se začenja pri majhnih stvareh.
Če bom sam svojim poslovnim prijateljem
in sodelavcem točil alkohol v direktorjevi
pisarni, kako naj potem zahtevam, da pijača
ni za proizvodni obrat,« je s plastičnim pri-
merom ponudil skoraj retorično vprašanje
in nas z njim prepričal.
»stabilizacija ni hrup besed«
»že vse življenje poslušam o prestrukturi-
ranju. Celo v časih, ko smo skušaH tekstilno
industrijo kar zbrisati z obličja zemlje pri
nas. Takrat sem govoril, pa ni bilo vedno
nekaterim všeč, da bomo tekstilno industri-
jo pač potrebovah tako dolgo, dokler se bo-
mo oblačili. Splošnega recepta za stabiliza-
cijo pač ni, vsak si ga mora sam poiskati, pri
tem pa uporabljati razsodnost, pamet. Po
Padec kupne moči se pozna tudi pri pre-
boldskih tekstilcih, če še ne toliko pri zalo-
gah, pa ob dejstvu, da morajo sedaj sami
iskati trgovce, medtem ko je bilo še pred
leti stanje obratno. Pa tudi za takšno sta-
nje pravijo vodilni v tovarni, da je nor-
malno, čeprav zahteva več truda, miselne-
ga in fizičnega.
Zavedajo se, da morajo nadaljevati s po-
sodabljanjem proizvodnje in tehnologije,
sicer si ne bodo mogli rezati kruha v med-
narodni menjavi. Zato so segli tudi po
dvomilijonskem dolarskem posojilu. Vsak
dolar bodo skušali najmanj dvakrat obrni-
ti, preden ga bodo porabili: verjetno spet
za nakup novih strojev, ki bi jih lahko v
prihodnje tudi elektronsko krmilili.
Le tako, da vsaj na daljavo sledijo tehno-
loškemu razvoju tekstilne stroke v svetu,
si obetajo dovolj ustreznega dohodka in
socialne varnosti za 1750 zaposlenih.
svoje je srečen tisti, ki misli, da vse ve,
ampak jaz se takih ljudi bojim. Pomembno
je predvsem znanje, sposobnosti, najhujša
pa je zame miselna lenoba, še posebno, če se
poveže z nesposobnostjo.«
»Pripravljati moramo delo za
generacijo, ki prihaja«
^ Gornjo misel še posebno rad poudari Ivan
Žagar, pa pri tem razloži, da misli predvsem
na takšna delovna mesta, kjer ne bo treba
toUko fizičnega dela, ampak bo treba proiz-
vodni proces uravnavati s pomočjo računal-
niškega krmiljenja in drugače. To tudi po-
meni nenehno skrbeti za izboljšanje ka-
drovske, izobrazbene sestave zaposlenih,
pri čemer papirnate kvahfikacije, diplome,
niso edino merilo. So vstopnica za kolektiv
in delovno mesto. Takšna vstopnica se mo-
ra nsgprej in predvsem potrditi v pruksi, pri
delu, v proizvodnji. Prestrukturiranje zanj v
bistvu pomeni nenehno iskanje koraka s
časom, hkrati pa ustvarjati razmere, pred-
vsem v gospodarskem sistemu, da. bo to
iskanje koraka s časom čim bolj uspešno,
čim bolj učinkovito.
To tudi pomeni postopno, hitrejše uve-
ljavljanje gospodarskih zakonitosti v indu-
strijski proizvodnji in poslovanju, da bodo
delavci dejansko odločali o dohodku, nalož-
bah in ustvarjenih devizah.
Žagar: »Če danes ugotavljamo, kdo vse so
krivi za napačne naložbe, potem je skoraj po
pravilu mogoče ugotoviti, če že krivcev ne,
da se je to zgodilo ponavadi tam, kjer v
naložbe niso vlagali svojega, lastnega denar-
ja in sami odločali, ampak je denar prišel
nekako od zunaj ali zgoraj, prav tako pa tudi
naložbene odločitve. Seveda pa je zlasti v
naložbeni politiki in odločitvah pomembna
razsodnost in gospodarska ter politična zre-
lost kolektiva, kajti večanje in delitev oseb-
nih dohodkov je bolj simpatična, čeprav
kratkotrajna odločitev, kot pa zategovanje
pasu in razporejanje dohodka za naložbe, za
delovna mesta, ki jih bodo potrebovale se-
danje in prihodnje mlade generacije.«
Tako razmišljajo v tekstilni tovarni, tako
razmišlja njihov direktor Ivan Žagar, zato
ne uporabljajo veliko besed, kadar dokazu-
jejo pripadnost delavcev svoji tovarni, ki
znajo udarniško poprijeti, kadar je treba, pa
naj gre za večji proizvodni ali izvozni uči-
nek, ali pa za prispevek za krajevne skup-
nosti v občini Žalec.
Res pa je še to, da za konkretno solidar-
nostno delo imajo posluh, manj pa za tisto,
kar se kot politično potrebno zazdi kdaj pa
kdaj političnim in drugim strukturam v
občini. Preboldski tekstilci so hitro za soli-
darnost, če gre za hribovske ceste v občini,
in še za marsikaj drugega, ni jim pa na pri-
mer všeč molzenje za kakšen objekt v dru-
gem kraju, pa čeprav je ta v občinskem
središču.
»Potrebni so nam misleči
ljudje«
»Mi imamo delovno storilnost v bazi, na
tej ravni, kjer znamo meriti, prav gotovo na
evropski ravni. Naši delavci ne delajo manj
kot zunaj, morda celo več. Naše tkalke, pre-
V tekstilni tovarni Prebold so zadovolj-
ni z lanskimi poslovnimi rezultati, saj so
fizični obseg proizvodnje povečali za peti-
no, zastojev v proizvodnji ni bilo, število
zaposlenih pa se je povečalo za pet odstot-
kov v primerjavi z letom poprej.
Po enostavnem izračunu bi lahko rekli,
da se je v tovarni fizična storilnost dvigni-
la za 15 odstotkov. Odpravili so nekaj oz-
kih grl v proizvodnji, tudi v novi predilni-
ci v Biogradu na moru, kjer so na primer
lani povečali proizvodnjo celo za 80 od-
stotkov, pri tem pa zadržali enako število
zaposlenih.
V tkalnici v Preboldu so namestili 64
novih tkalskih strojev, zamenjali za so-
dobnejše in bolj storilne tudi nekaj pletil-
nih, oskrba s surovinami in reprodukcij-
skimi materiali pa je bila neprimerno
boljša kot leto prej. »Privoščili« so si torej
nemoteno proizvodnjo in tudi danes ropo-
tajo stroji prebolskih tekstilcev noč in
dan.
dice in šivilje so boljše in naš delavski ra-
zred je boljši od onega zunaj. Toda naša
tehnološka zaostalost je neprimerno večja.
Tudi premalo inventivnosti je v nas, kajti
pridnosti imamo dovolj. Torej je treba ra-
zmišljati o pravi in večji motiviranosti.«
Če je januarski in februarski mraz pona-
gajal preboldskim tekstilcem, so ga ugnali
tudi na udarniški način. Če jim bo »gospo-
darski mraz« stalen boter še nekaj časa, ver-
jamemo, da ga bodo ugnaU na drugačen
način. Zato, ker znajo misliti; ker znajo mi-
sliti tudi na jutri in pojutrišnjem.^
In, če bo njihov direktor Ivan Žagar jutri
mislil tudi na včeraj, mu želimo, da bi še
močneje podiral slovensko povprečje pre-
branih knjig. V pogovoru z njim nas je v
marsikaj prepričal, verjeli smo mu. Le v eno
mu ne verjamemo: namreč, da mu ne bo
hudo, ko bo zapustil fabriko. Je preveč
zraščena z njim.
MITJA UMNIK
Cene ne lovijo več stroškov!
Ko so delavci pivovarne
Laško obravnavali zaključni
račun, so ob ugodnih lanskih
rezultatih več pozornosti na-
menili problemom, ki jih lah-
ko pričakujejo letos in spričo
teh nevarnosti, da bodo po-
slovno leto 1985 zaključili ko-
majda s pozitivno nulo, če se
ne bo sčasoma spremenila mi-
selnost tistih, ki jim z novimi
cenami surovin in repromate-
rialov nalagajo vse večje fi-
nančne obveznosti.
»Ne moremo si privoščiti po-
višanja cen v skladu z večjimi
stroški, ki nast^ajo z nabavo
surovin in repromaterialov,«
pravi direktor delovne organi-
zacije Tone Turnšek. »Že po
lanski podražitvi piva za 20 od-
stotkov smo opazili padec pro-
dne, ta trend se nadaljuje tudi
letos. Tržna situacija nas sili,
da držimo obstoječo ceno koli-
kor bomo zmogU, ne pa da jo
višamo sorazmerno z višjimi
cenami vhodnih surovin in re-
promaterialov. Pivo bomo mo-
rali podražiti, vendar več kot
za 10 do 20 odstotkov ne, k^ti
bojimo se, da ostanemo brez
kupcev.«
V povprečju so se cene suro-
vin za pivovarsko industrijo
povečale od 60 do 70 odstotkov
na začetku leta, kar bi samo po
sebi narekovalo tudi podraži-
tev piva za okoli 50 do 60 od-
stotkov. V to seveda v pivovar-
ni ne bodo šh, spričo takšnega
stanja pa so ogrožene investici-
je, ki pa so pogoj za razvoj Pi-
vovarne Laško. »Smo v fazi ve-
likih investicij,« pravi Tone
Turnšek. »Gradimo obrat va-
rilnice, silose, razširjamo obrat
družbene prehrane, imamo pa
še v načrtu nabavo osnovnih
sredstev za zamenjavo starih.«
VVfi
Referendum uspel v Žagarstvu
Delavci tozda Žagarstvo delovne organizacije Gorenje Glin
Nazarje so po več kot dveh letih omahovanj sprejeli temeljne
samoupravne splošne akte tozda in delovne organizacije.
Referendum so ponovili dobre tri mesece po zadnjem
neuspehu, potem ko so v tej temeljni organizaciji zamenjali pet
vodilnih delavcev. Za spremembe, ki predstavljajo uskladitev
obstoječih aktov z zakonskimi predpisi na eni, ter osnovo za
nadaljnji razvoj delovne organizacije na drugi strani, se je
odločilo skoraj 80 odstotkov zaposlenih. V času od zadnjega
neuspeha so se v tem tozdu izboljšali tudi medsebojni odnosi, v
Glinu pa so izboljšali tudi informiranost.
RP
Ena hranilna knjižica
je povsem dovolj
Skoraj ga ni med varčevalci, ki ne bi imel več hranil-s
nih knjižic zaradi različnih razlogov. Za nekatere lahko i
najdemo opravičljiv razlog, za druge pa ne, in če bij
varčevalca povprašali, zakaj ima več knjižic, niti pra-^
vega odgovora ne bi vedel. |
1
AH pa ste kdaj pomislili, da več hranilnih knjižic tudi.i
pomeni nepotreben strošek v banki, v kateri varčujete?^
Najbrž ne in zato vas na to spominjamo ter prosimo za^
sodelovanje.
Zaradi varčevalnih namenov lahko imate samo eno
hranilno knižico, morda poleg devizne, s tem pa zmanj-
šate stroške, ki jih dostikrat po nepotrebnem zaradi
velikega števila knjižic in majhnih vlog v njih »zaraču-
nava« tudi računalnik Ljubljanske banke.
Prav sedaj, ko vpisujete obresti v svoje hranilne knji-
žice, je prava priložnost, da se znebite odvečnih knjižic
in se odločite samo za eno, znesek hranilnih vlog pa
tudi vpišete samo v eno hranilno knjižico.
Z zmanjšanjem hranilnih knjižic boste pripomogli
tudi k cenejšemu in hitrejšemu bančnemu poslovanju,
ki naj bo v obojestransko zadovoljstvo: varčevalcev in
banke. S tem pa boste tudi sebi olajšali pregled nad
svojimi hranilnimi vlogami, banki omogočili manj
različnih evidenc, ki večinoma po nepotrebnem preo-
bremenjujejo računalniški spomin in na ta način pred-
vsem zrfianjšate stroške.
Ljubljanska banka, Splošna banka se vam zahva-
ljuje za zaupanje in sodelovanje ter priporoča.
7. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Obdaritev
najstarejšili
žensif
Kra^jevna organizacija
Rdečega križa Šoštanj se
vsako leto ob mednaro-
dnem dnevu žena spomni
tudi na žene, stare nad 80
let kakor tudi mlajše, ki so
zaradi bolezni priklenjene
na bplniško posteljo. Učen-
ci osnovne šole Karel De-
stovnik Kajuh in Biba
Roeck pravtako zelo uspeš-
no sodelujejo v tej vsako-
letni humani akciji. Pod
vodstvom skrbnih mento-
ric narišejo in napišejo lepe
čestitke in naberejo šopke
prvega pomladanskega
cvetja. Odborniki društva
bodo skupaj z mladimi čla-
ni RK obiskah na domovih
okrog 50 starejših in bolnih
žena ter jih obdarili.
VK
V mreži šol na Celjskem
bodo štirje oddelki manj
Do konca meseca še traja
vpis na srednje in višje ter
visoke šole. Programi in po-
goji so natančno opisani v
obeh dnevnikih, Delu in
Večeru, kjer zadnja leta ob-
javljajo enoten razpis za
vpis v nadaljne programe
izobraževanja.
Srednješolska mreža na
Celjskem je ostala enaka kot
lani, oddelek več je le na
zdravstveni usmeritvi, odde-
lek skrajšanega in srednjega
programa je manj na
metalurški usmeritvi, ravno
tako je oddelek manj na tek-
stilno mehanski usmeritvi in
oddelek kovinarstva manj v
dislociranem ^ oddelku te-
hniške šole v Žalcu.........
Celjani niso uspeli s pred-
logom, da bi bil prihodnje
šolsko leto oddelek pete
stopnje na tekstilno mehan-
ski usmeritvi in na srednji
šoli za gostinstvo in turizem.
Po številu prostih mest
ostaja razpis v približno ena-
kem obsegu kot lani, tako da
je dovolj mest za vse, ki želi-
jo nadaljevati šolanje.
Z ozirom na namere učen-
cev, ki so jih evidentirali na
službi za poklicno usmerja-
nje že jeseni, ugotavljajo, da
bo ponekod prevelik naval
učencev, izjemno veliko
učencev osmih razredov je
letos izkazalo namero, da se
vpišejo na tekstilno konfek-
cijsko usmeritev, preveč se
jih bo vpisalo verjetno tudi
na naravoslovno matemati-
čno, v program elektronike
in na poslovno finančno
usmeritev. Vendar pri sled-
njih upajo, da bodo v proce-
su preusmerjanja uskladili
število učencev s številom
razpisanih mest.
Da ne bi ponavljali vpisnih
postopkov, naj omenimo le
dve novosti. Po vpisnem ro-
ku, 26. marca, se bodo učen-
ci lahko vpisali na katerokoli
drugo srednjo šolo v prime-
ru, da se premislijo in ne sa-
mo v tiste usmeritve, kjer
bodo še prosta vpisna mesta,
kot je to veljalo do sedaj. Ta
podaljšani rok za vpis bo tra-
jal mesec dni, torej do 26.
aprila.
Druga novost pa je v zvezi
s sprejemnimi postopki
(sprejemnimi izpiti). Če šola
ugotovi, da ima preveč pri-
jav, lahko uvede sprejemne
izpite. Sedaj se bodo k tem
sprejemnim izpitom lahko
prijavili tudi učenci ne glede
na usmeritev, v katero so se
vpisali, če želijo opraviti
sprejemni izpit na neki drugi
usmeritvi. Prijaviti pa se mo-
rajo tri dni pred izvedbo
sprejemnega izpita.
VIOLETA V. EINSPIELER
Zadnja štiri leta opažajo
v regiji, da upada generacij-
ski priliv z osnovne šole na
srednje, ker se veliko otrok
(okoli 12 odstotkov v regiji)
odloči za delo po končani
osemletki. Tudi tisti, ki
ostajajo doma na kmetiji,
ne želijo v srednjo šolo. Ta
problem, ki je značilen za
vso Slovenijo, pa je izrazit v
občinah Šmarje pri Jelšah
in Šentjurju od lani tudi v
občini Laško.
Že poleti več vode v laškem
ZsradlU bodo tutll voaohram v Rečici
Prvi junij je rok, do kate-
rega morajo v Laškem pri-
ključiti novi vodovod na
obstoječi cevovod v Rečici.
V Laškem, Rečici in Marija-
gradcu bodo s tem pridobili
okoli 50 kubičnih metrov
vode na sekundo, kar je za
četrtino več kot sedaj. Ver-
jetno pa se bodo dela na no-
vem vodovodu zavlekla za-
radi vremenskih razmer.
Kljub temu bo novi vodo-
vod že v prvi fazi izgradnje
velika pridobitev za občane
in zlasti za pivovarno. Za-
dnja poletja so bila na obmo-
čju Laškega kritična z vodno
oskrbo. Večkrat so morali
zapreti dovod vode v pivo-
varni in je zato obstala proiz-
vodnja, višjeležeči predeli pa
so ostajali tudi več kot štiri-
najst dni brez vode.
Investicijo so pričeli načr-
tovati leta 1981 in je tako
našla svoje mesto v srednje-
ročnih planih občine, pivo-
varne in komunalne skup-
nosti Laško, ki je nosilec in-
vesticije. Po pridobitvi vseh
soglasij so dela na novem vo-
dovodu, odkoder bo pritekla
čista globinska voda, pričeli
lani jeseni, izvajalska dela pa
so zaupah Nivoju.
Celotna trasa novega vo-
dovoda je dolga deset kilo-
metrov, trenutno je zgrajena
tretjina vodovoda, od vrtin
do Hude jame. Preden so ga
pričeli graditi so potrebovali
tudi soglasja stotih krajanov,
ki so lastniki zemlje na tem
območju in kot pravijo na
komunalni skupnosti Laško,
s pridobivanjem soglasij ni-
so imeli nobenih problemov.
V začetku poletja naj bi
novi vodovod priključili na
cevovod v Rečici. Tega bodo
postopoma obnavljali, saj je
bil laški vodovod zgrajen že
leta 1927 in od takrat do da-
nes so ga le delno obnovili. V
Rečici bodo zgradil še vodo-
hram za okoli 1000 kubičnih
metrov vode.
Novi vodovod je grajen za
70 kubičnih metrov vode na
sekundo, kar je za polovico
več kot je vode sedaj. V na-
slednjih fazah bodo raziskali
še ostale vire vode v dolini
Rečice in tudi v samem ru-
dniku Huda jama. Vendar bo
pridobivanje te vode težje
izvedljivo, ker je padec vode
nizek in jo bodo morali črpa-
ti tudi do globine 93 metrov.
Investicija stane okoli 750
milijonov dinarjev. Sredstva
zanjo so pričeli zbirati z odlo-
kom 1982. leta in sicer tako,
da porabniki vode prispeva-
jo 100 odstotkov na ceno po-
rabljene vode za dobo petih
let. Samo pivovarna LAŠ-
KO, ki je največji porabnik
vode (od 60 do 70 odstotkov),
bo prispevala 80 odstotkov
sredstev, ostali porabniki
bodo zbrali skupaj okoli 120
milijonov, del sredstev pa
prispeva tudi območna in te-
meljna vodna skupnost Sa-
vinja - Sotla).
VIOLETA V. EINSPIELER
Zveza organizacij
za telinično kulturo
V Žalcu je bil v petek usta-
novni občni zbor Zveze or-
ganizacij za tehnično kultu-
ro. Pred leti, ko je bilo v
občini kar precej društev za
tehnično kulturo, so o usta-
novitvi zveze že razmišljali.
Pozneje je delavnost v druš-
tvih popustila, drugo za
drugim so razpadala, tako
jih je danes le še pet. Ta si-
cer delajo, vendar med nji-
mi ni prave povezave in tu-
di pogoji so dokaj slabi.
Na ustanovnem občnem
zboru so izvolili tudi prvi
izvršni odbor, nadzorni od-
bor i disciplinsko komisijo.
Prvi predsednik zveze je Er-
vin Košir iz Zarje, ki je o
programu dela povedal tako-
le: »Ustanovitev naše zveze
so narekovale potrebe in šte-
vilne naloge, ki bi jih bilo
nujno opraviti, pa doslej ni
bil zanje nihče zadolžen. Ker
so se dolgo nabirale, jih je še
več. Zavedamo se, da vsega
naenkrat ne bomo mogli po-
storiti, zato smo tudi plan de-
la sestavili tako, da je v okvi-
ru naših zmožnosti. Organi-
zirali bomo tekmovanja med
Ustanovili so lo v žaislii občini
osnovnimi šolami, občinska
in regijska tekmovanja. Skr-
beli bomo za čimboljšo po-
vezanost med društvi in za
kar najtesnejše povezovanje
z ZOTK Celje. Vzpodbujali
bomo ustanavljanje novih
društev na šolah, v DO in
KS. Pripravljali bomo tudi
predavanja, na primer o
traktorjih in kmetijski meha-
nizaciji, saj je prav tu število
nesreč zaradi neznanja za-
skrbljujoče, pa tudi o raču-
nalništvu in drugem.«
Upamo, da bo zveza zaži-
vela s polnim utripom, saj
lahko le tako uspe v nalogi,
ki si jo nalaga.
T. TAVČAR
Na Ločici ni
dovolj pitne vode
Med tistimi v žalski občini, ki imajo kar naprej
težave pri preskrbi s pitno vodo je tudi Ločica pri
Polzeli. Ločica je priključena na vodovod Žalec.
Zaradi visoke lege naselja so že normalni obrato-
valni pritiski izredno slabi. Vsak najmanjši padec
pritiska v omrežju pa stanje še poslabša.
Zaradi večanja porabe vode in slabšanja oskrboval-
nih razmer_ so že v letu 1982 izdelali načrt obnove
vodovoda Žalec, ki je najprej predvideval postopno
sanacijo kritičnih razmer. Načrtovana prva faza sana-
cije obsega zajem novega vodnega vira v Vrbju, zajem
manjših podtalnih virov v Matkah, izgradnjo prvega
dela rezervoarja na Plevnem ter izgradnjo nekaterih
primarnih cevovodov. Združevanje sredstev za prvo
fazo obnove ni potekalo tako kot so si predstavljali in
obnovitvena dela, ki bi jih morali opraviti v letu 1983
so prišla na vrsto šele lani. Povrhu vsega so bile slabe
tudi zimske razmere, primanjkovalo je materiala, pa še
podražitve materiala so bile večje kot je kdo pričako-
val. Tako so od načrtovanega obsega prve faze obnove
vodovoda Žalec opraviU le del nalog. Zgradili so nov
1000 kubični rezervoar na Plevni ter položili primarni
cevovod večjih profilov v dolžini 4 kilometre. Za
obnovo cevovoda iz rezervoarja Šešče do Roj so naba-
vih potrebni material. Za zajem novega vodnega vira v
Vrbju so izdelali dokumentacijo, ki je potrebna za
pridobitev vodno-gospodarskega dovoljenja, vendar
se je pojavilo nekaj težav pri določitvi lokacije vod-
njaka črpališča. Nov rezervoar na Plevni in vsi novo-
zgrajeni cevovodi že delujejo.
Pri rezervoarju Žalec ne gre prezreti še enega dej-
stva. Zajeti izviri v Libojah so znatno zmanjšali svojo
izdatnost. Upada tudi izdatnost vodnjaka v starem
črpahšču v Rojah, v katerem se nabira podtalna voda.
Da primanjkuje vode v Ločici, so krive tudi preskro-
mne dimenzije razdelilnih cevovodov in hišnih pri-
ključkov.
Vsekakor pa drži, da so se rzizmere v Ločici nekoliko
izboljšale zVezervoarjem na Plevni in z novimi primar-
nimi cevovodi.
JANEZ VEDENIK
fEDNiKOV INTERVJU
Trije obrazi
Siavice Pajenk
če kdo v Zdravstvenem
domu v Slovenskih Konji-
cah povpraša za Slavico Pa-
jenk, mu bodo vljudno po-
kazali pot do glavne sestre,
in če kdo zanjo sprašuje na
štabu Teritorialne obrambe
v domačem kraju, ga bodo
napotili do referentke sani-
tarne službe. V prvem pri-
meru boste naleteli na žen-
sko v beli halji, ki se je bila
svojemu poklicu zapisala z
ljubeznijo in ga s polno me-
ro topline in razumevanja
opravlja že več kot desetlet-
je in pol. In prav toliko časa
je minilo od tedaj, ko so v
Slovenskih Konjicah začeli
ustanavljati Teritorialno
obrambo, kjer so preko mla-
dinske organizacije povabi-
li k sodelovanju takratne
mladince. Medicinska se-
stra, s činom rezervnega vo-
dnika I, razreda je za svoji
dve hčerki samo ljubeča in
skrbna mama.
Ustaviva se najprej pri
vojaški uniformi. Kako
to, da ste se jo odločili
obleči, občasno seveda?
»Prišlo je spontano in ne
rečem, da ne tudi iz ponosa
in domače vzgoje. Oče, parti-
zan, mati, aktivistka, sta si
vedno želela imeti sina. V
njunem naprednem duhu
sem bila tudi vzgojena in ko
sem postala član zveze ko-
munistov in ko sem prvič
oblekla vojaško obleko, so
bili doma ponosni name.
Menda so v meni videli sina,
jaz pa se nisem počutila nič"
manjvredno zato, če sem
ženska. Pri Teritorialni
obrambi so rabili zdravstve-
nega delavca in kmalu sem
prevzela naloge in dolžnosti
bolničarke v štabu.«
Potem se je najbrž za-
čelo posebno usposab-
ljanje?
»Seveda, za naloge v mir-
nem času in za timsko štab-
no delo. En del štaba je nam-
reč zadolžen samo za zaledne
službe in v tem delu sem tu-
di jaz. Za bojno oskrbljenost
vseh enot Teritorialne
obrambe je organizirana
zdravstvena služba: začasne
sprejemne ambulante, triaža
obolelih...«
Pustiva   podrobnosti,
nekaj je vmes najbrž tu-
di vojne skrivnosti. Ima-
te čin rezervnega vodni-
ka I. razreda. Kako pride
ženska do čina?
»Enako kot moški! Z de-
lom, ki ga opraviš v enotah
Teritorialne obrambe.«
Torej lahko napreduje-
te do...
».. .zastavnika.«
Hodite tudi na uspo-
sabljanje rezervnih vo-
jaških starešin?
»Hodim, v ciklusih vsako
leto in na razna skupna
usposabljanja, kar me doleti
večkrat na leto. Dosegljiva
sem s pozivom in potem me
nekaj dni ni na mojem delov-
nem mestu,
Imate zavoljo tega pro-
bleme?
»Ne.«
Doma tudi ne?
»Imam razumevaj očega
moža, hčer, ki je stara 15 let
in ki lahko pomaga paziti na
svojo dveletno sestrico. Pa
še mama priskoči na pomoč,
če me za dlje časa vpo-
kličejo.«
Saj res! Kako se znaj-
dete na terenu, v moški
večini?
»Na srečo nisem mehkuž-
na   in   marsikateri   napor
znam celo bolje prenesti od
svojih moških tovarišev. Si-
cer pa med nami ni razlike:
moški - ženska; je samo glo-
boko in pristno tovarištvo,«
In vendar se je, se mi
zdi, na sivo olivno barvo
uniforme   treba   nava-
diti?
»Oh, samo toliko, kolikor
so v obratno smer obrnjene
gumbnice in zaporki na
hlačah!«
Iz vojaškega življenja
je vselej zanimivo pri-
sluhniti kakšni anekdo-
ti. Imate kakšno na za-
logi?
»Teh je veliko. Sotovariši
mi cesto zavidajo, da lahko
vsako prosto minuto na tere-
nu zaspim. To mi je prešlo v
navado iz poklica, iz dežur-
stev. Sredi vrveža si znam
potegniti kapo na glavo, se
stisniti v kot in zadremati,
medtem ko imajo drugi s
tem težave. Nič koliko sme-
ha je že bilo na ta, moj račun.
Sem pač prilagodljiva.«
Vedno pa najbrž ni lah-
ko, zlasti na kakšnih da-
ljših pohodih? Kriza je
čisto človeška slabost.
»Res je. Spominjam se ne-
kega daljšega pohoda, ko
smo bili že vsi silno utrujeni,
ožuljeni, nekateri so že raje
hodili bosi, pa čeprav je bilo
v novembru. Zavijala in
zdravila sem žulje, drug dru-
gega smo tovariško hrabrili
in vendar me je imelo, da bi
zajokala in šla domov. Vzdr-
žali smo in skupsg premagali
krizo. Ostal je samo lep
spomin.«
Poleg lekarne imate na
skrbi tudi orožje.
»Ravnanje z avtomatsko
puško ali pištolo mi ne dela
preglavic. Za to imamo
usposabljanja.«
Dobili ste več pri-
znanj, tako občinskih
kot s Pokrajine za vaše
dolgoletno vestno in po-
žrtvovalno delo pri Teri-
torialni obrambi, in ven-
dar še marsikdo misli,
da je to zgolj vaš ko-
njiček.
»To je moja starešinska
obveznost.«
Tudi .bela halja terja
od vas veliko obvezno-
sti. Kako jih najbolje
zmagujete?
»Ker imam svoje delo ra-
da. Vsa skrivnost je v vzpo-
stavitvi kontakta z ljudmi. In
bolni reagirajo drugače, tega
se moraš kot zdravstveni de-
lavec nenehno zavedati.«
Kako gredo skupaj: vo-
jaška suknja, bela halja
in predpasnik? Vloga go-
spodinje   vam   zaradi
obeh uniform najbrž ni
prizanešena?
»Na srečo smo kar sohdar-
nostna družina, čeprav je pr
del  gospodinjskih   opravil
vendarle na meni.«
Jutri je je osmi marec!
»Saj res! Čestitam!
Hvala, enako!
MATEJA PODJED
6. STRAN - NOVI TEDNIK
^JJAREC^198j
Nova oprema v
gasilskih
društvih
Opremljenost gasilskih
enot se je lani v občini
Šmarje pri Jelšah precej iz-
boljšala, ocenjujejo pri'
občinski interesni skup-
nosti za varstvo pred poža-
ri. Seveda pa stanje na tem
področju še vedno ni takš-
no, kot bi si ga v gasilskih
vrstah želeli.
Uspeli so kupiti dve novi
orodni gasilski vozili in rab-
ljeno avtocisterno. Orodni
vozili sta dobili gasilski
društvi v Stoj nem selu in
Virštanju, ki podobnih vozil
nista imeli, z nakupom avto-
cisterne pa se je ojačala
udarna moč gasilskega drii*^
tva Lesično, ki operativno
deluje na območju krajevnih
skupnosti Lesično in Vir-
štanj, večkrat pa priskoči na
pompč tudi stanovskim to-
varišem v krajevnih skup-
nostih Kozje, Virštanj in
Buče. Z avtocisterno so
hkrati delno reših tudi pro-
blem pitne vode v Lesičnem,
ki je bil še do nedavna dokaO
pereč.
Kljub temu, da se je z novo
opremo opremljenost neko-
liko izboljšala, pa v interesni
skupnosti ugotavljajo, da le-
ta še vedno ni zadovoljiva,
kajti čedalje večji problemi
nastajajo prav pri mobilnosti
gasilskih enot. Nujno bo tre-
ba zamenjati štiri popolno-
ma dotrajana orodna vozila,
za kar pa bo zelo težko zago-
toviti dovolj denarja. Sred-
stva, zbrana po stopnji 0,30
odstotka od bruto osebnih
dohodkov delavcev namreč
ne zadoščajo niti za redno
dejavnost. Kljub temu bo
potreben denar treba najti,
saj se v občini Šmarje pri
Jelšah zavedajo, da operativ-
na gasilska enota brez
ustreznega prevoznega sred-
stva ne more biti učinkovita.
M.A.
Čeprav je od takrat, ko smo na smučiščih v Zagradu ujeli v fotografski objektiv skupino
nasmejanih tečajnikov, ki so čakali na vlečnico, minilo le 14 dni, so sedaj pobočja
Kramarjevega hriba že skorajda zelena. Pa nič zato, tečajniki so bili z letošnjo smučarijo
zadovoljni in prav gotovo se jih bo prihodnjo zimo v smučinah preizkusilo še več.
Premalo športnih objektov
¥ TVD Partizan Pod gradom vedno bolj delavno
čeprav se zima sedaj ven-
darle dokončno poslavlja,
pa se je letos številnim otro-
kom na Celjskem ponudila
priložnost, da se naučijo
smučati. Tako je bilo tudi v
krajevni skupnosti Pod gra-
dom, kjer je TVD Partizan
pripravil številne smučar-
ske tečaje za mladež.
Organizatorji smučarskih
tečajev so pripravili za otro-
ke šestdnevno vadbo pod
nadzorom smučarskih učite-
ljev in vaditeljev, cena tečaja
pa je bila le 500 dinarjev. Po
besedah predsednika TVD
Partizan Pod gradom Alojza
Božiča je tako nizka cena
mogoča, ker so že lani kupili
dve vlečnici, letos pa so »še
po stari ceni« dokupili še
eno. Tako imajo sedaj v celj-
ski krajevni skupnosti Pod
gradom nekaj smučišč, kjer
pripravljajo tečaje za otroke.
Seveda pa je smučarija pri-
ljubljena tudi pri odrasUh, ki
so lahko s poldnevno
smučarsko karto za 50 dinar-
jev in celodnevno za 100 di-
narjev doživeli prijetno smu-
ko blizu doma.
V TVD Partizan Pod gra-
dom imajo poleg sučarske
sekcije organizirane še dru-
ge oblike dela. Tako imajo
štiri dni v tednu po tri ure na
voljo telovadnico osnovne
šole Frana Kranjca, kjer ima-
jo za svoje člane organizira-
no redno vadbo. V štirih le-
tih, kar deluje društvo, pa so
veliko zagnanosti pokazaU
tudi planinci, ki jih je v kraju
približno dvajset.
Seveda pa se v TVD Parti-
zan Pod gradom srečujejo
tudi s številnimi težavami.
Zadovoljni so z množičnost-
jo članstva in pripravljenost-
jo za prostovoljno delo, manj
pa s tem, da je v kraju še
vedno premalo igrišč in dru-
gih športnih objektov. Tako
si sedaj prizadevajo, da bi v
Košnici uredili športno
igrišče, vendar kot kaže sa-
mo s prostovoljnim delom in
prispevki krajanov ne bo šlo.
IVANA FIDLER
.        ^&tp: EDI MASN£C.
Modelarji organiziran
Na Polzeli deluje klub Lastovka
Na Polzeli so pred dnevi
ustanovili letalsko mode-
larski klub Lastovka, ki bo
združeval kar največ mode-
larjev iz občine Žalec. Na
skupščini se je zbralo okrog
20 pristašev modelarstva,
za prvega predsednika so
izvolili Rudija Korberja,
podpredsednik je Beno Ver-
dev in tehnični vodja Žan
Pižorn.
O novem klubu nam je Be-
no Verdev povedal takole:
»Na našem področju je pre-
cej modelarjev, ki se s tem
ukvarjajo že vrsto let. Pogoj,
da lahko sodeluješ na tek-
movanjih in da tudi napre-
duješ pa je, da si član kakega
kluba. Zaenkrat nas je pet-
najst članov, pričakujemo
pa, da se jih bo prijavilo, po-
tem ko bomo objavih razpis
za včlanjenje, znatno več.
Čeprav je v imenu našega
kluba povdarek na letalstvu,
bomo enako podpirah vse
veje. Zavedamo se namreč,
da je klub lahko uspešen le,
če vzgaja dober podmladek
in to na vseh področjih mo-
delarstva. Svoje prostore
imamo v Komendi, brez njih
sploh ne bi mogli začeti, pri-
čakujemo pa tudi vso podpci
ro občanov.« •
Na Polzeh so dobiu mladi
s tem klubom še eno prilož-
nost, da svoj prosti čas preži-
vijo koristno in gotovo tudi
zabavno, čeprav je modelar-
stvo resna zadeva, ki zahteva
mnogo potrpežljivosti,
vztrajnosti in natančnosti.
To pa so vrline, ki so v življe-
nju še kako koristne, zato je
prav, da jih začnemo zgodjg
negovati.
T. Tavčar
Dobra volja najbolja
¥ Konllcah uspešna šola v naravi
Pri Vzgojno izobraževal-
nem zavodu v Slovenskih
Konjicah z zadovoljstvom
ugotavljajo, da je šola v na-
ravi pognala v njihovi obči-
ni že globoke korenine. Le-
tos so jo organizirali deve-
tič zapored, kar pomeni, da
je cela generacija osnov-
nošlskih otrok že šla skozi
to obliko šolskega pro-
grama.
V konjiški občini se od
vsega začetka zavezemajo,
da bi bih šole v naravi delež-
ni prav vsi otroci iz občine,
ne glede na gmotni položaj
staršev. Zato pa je bilo po-
trebno tudi kaj narediti, kajti
vsi otroci še zdaleč nimajo
smučarske opreme in večini
staršev ni lahko odšteti de-
narja za enotedensko šolo na
morju ali pa na snegu.
Na klic v sili se je odzvalo
združeno delo v konjiški
občini. Unior je odstopil
počitniške zmogljivosti tako
na Rogli, v Savudriji in na
Ugljanu, ostale delovne or-
ganizacije pa so prav tako
pridale svoj delež in letos, na
primer, prispevale od 5 do
700 tisoč, kohkor je dal Ko-
nus. Tako bo šglo v naravi
lahko obiskalo vseh 350
otrok, ki obiskujejo četrti in
peti razred v šolah konjiške
občine. Financiranje je raz-
deljeno na tretjine: poleg
združenega dela prispeva
tretjino še Izobraževalna
skupnost, tretji del pa starši,
ki bodo, ne glede na podraži-
tve, ki se še obetajo, prispe-
vali za svojega otroka le 25O0
dinarjev. Za primerjavo gre
navesti, da velja pension na
Rogli, za en dan seveda, in
brez smučarske karte, 900 di-
narjev. Šola v naravi bo stala
letos 4 milijone 800 tisoč di-
narjev. Sleherni otrok, pa naj
si bo s Pohorja ali Dolge gore
ali iz mesta, je je deležen v
enaki obhki. Pri VIZ so po-
skrbeli tudi za opremo: Na
voljo imajo že 70 parov
smuči in čevljev, 20 parov te-
kaških smuči in 20 bund. Sa-
mo letos so dokupili za 150
tisoč dinarjev opreme.
»Samo skrb za denar,
opremo in organizacijo šole
v naravi bi bilo veliko pre-
malo, če ne bi nenehno skr-
beli tudi za strokovno izpo;
polnjevanje kadrov in vabili
v goste zunanje sodelavce,
kot so gozdarji, planinci in
drugi«, pravi Bojan Vonči-
na, ki skrbi za strokovno rast
vaditeljev in dela šole v nara-
vi, medtem ko se s finančni;
mi in drugimi vprašanji
uspešno spoprijema direktor
VIZ Filip Beškovnik.
S šolo v naravi so zadovolj-
ni vsi: pedagoški delavci,
starši in še posebej otroci.
Cilj takšnega pouka je, da se
otroci seznanijo z življenjern
v naravi, za kar s strokovni;
mi predavanji poskrbijo tudi
zunanji sodelavci, ki prihaja-
jo poučevat brezplačno. -
MATEJA PODJEP
Minuli teden so bili na
Rogli učenci iz osnovne šole
Boris Vinter iz Zreč, s svoji-
ma razredničarkama Mari-
jo Mastnak in Magdo Vogel;
sang. Z njimi pa je bila tudi
medicinska sestra Anica
Rečnik iz Zdravstvenega
doma v Slovenskih Konji-
cah, ki zadovoljna ugotav-
lja, da je odstotek poškodb
na snegu izredno majhen in
da letos, razen kakšnega
prehlada, drugih tegob ni
bilo. •
Voda v Šentjurju dražja
Sredi marca bodo v šentjurski občini začele veljati nove
cene vode in kanalščine.
Voda se bo podražila kar za 50 odstotkov, tako da bo za
kubični meter potrebno plačati 37,32 dinarjev, cena kanalščine,
ki se računa po kubičnem metru vode, pa je poskočila za 38
odstotkov. Komunalno obrtno podjetje je sicer predlagalo še
višje cene, ker ima zelo velike stroške pri oskrbi s pitno vodo.
Velik del je namreč kupijo v Šmarju in Celju, kjer se je že
podražila, zaradi prečrpavanja pa so tudi stroški za elektriko
visoki. Julija bo zato prišlo še do ene podražitve. Komunalno
obrtno podjetje pa naj bi izdelalo predlog dveh cen: ena bi
veljala za gospodinjstva, druga, precej višja, pa za gospodarstvo.
S tem bi tudi pokrili velike stroške pri oskrbi z vodo, delovne
organizacije pa prisilili, da bi v industrijske namene ne uporab-
ljale pitne vode.
V SPOMIN
Jože Ržek
Pred dnevi so številni
Radečani in predstavniki
občine Laško in regije izka-
zali poslednjo čast težki in
bogati življenjski poti Jože-
ta Ržeka, prvoborca in re-
volucionarja, člana Repu-
bliškega odbora ZZB NOV.
Rodil se je pred 65. leti v
delavski družini na Rake-
ku, se izučil za Žagarja in se
zaposlil v lesni tovarni na
Vrhniki. Že leta 1938, po
prvem letu dela na žagi pri
Windischgretzu, je bil med
organizatorji tritedenske
stavke, zato je izgubil služ-
bo ter občutil vse krivice
predaprilske Jugoslavije.
Pridružil se je akcijam zbi-
ranja »rdeče pomoči« in bil
leta 1939 izbran za delav-
skega zaupnika. Metež voj-
ne vihre ga je že v prvih
dneh odpora pognal v bor-
bene vrste OF, v ilegalne
trojke, v sabotažne akcije, v
zbirarije orožja za partizane
in v prvi »ognjeni krst« v
Dolomitih pri Polhovem
Gradcu. Bil je komandir
čete v VIII. brigadi in No-
tranjskem odredu, v zaščit-
ni četi Glavnega štaba ter
spremljevalec pri tovarišu
Kardelju. Kot obveščevalni
oficir je nadaljeval delo v
VII. korpusu ter sodeloval
v borbi za osvoboditev
Trsta.
Tako piše o tovarišu Jo-
žetu Ržeku kronika zgodo-
vine. Ta pa sama po sebi še
ne izpove globljih vzgibov
ustvarjalne osebnosti, ka-
kršna je bil. Njegov pre-
močrten odnos in razredni
čut za delavsko pravico, se
je potrjeval tudi pri povojni
graditvi, pri prevzemanju
bremen, ki mu jih je nala-
gala Zveza komunistov. Do
poslednjih moči je vestno
in predano opravljal razne
pomembne družbenopoli-
tične in oblastne funkcije
tako v nekdanjem okraju
Trbovlje kot v občinah
Hrastnik in Laško, kjer je
bil vrsto let predsednik
občinskega odbora ZZB
NOV.
V Radečah, kjer je živel
vsa povojna leta, bo ostal
nanj živ spomin kot na pre-
danega aktivista številnih
družbenopolitičnih organi-
zacij ter društev in zasluž-
nega krajana, vtkanega s
svojim delom v mnoge pri-
dobitve Radeč in širše
skupnosti.     EMIL ROJ C
Oblačila odslej tudi doma
¥ Podčetrtku nova prodajalna s tekstilnim blagom
v Podčetrtku bodo od pet-
ka 8. marca bogatejši za no-
vo trgovino s tekstilnim
blagom. S tem bodo ure-
sničene dolgoletne želje
tamkajšnih prebivalcev, ki
jim odslej ne bo treba več
nakupovati oblačil v bolj
oddaljenih krajih.
Ponudbo za to, da bi v tem
kraju odprli trgovino z
oblačili, je dala Tkanina
TOZD Maloprodaja, ki je tu-
di investitor objekta, zgraje-
nega s sodelovanjem Krajev-
ne skupnosti Podčetrtek. Tr-
govina bo imela svoje pro-
store v pritUčju stanovanj-
skega bloka v središču Pod-
četrtka in to 45 m^ prodajnih
in 25 m^ skladiščnih prosto-
rov. Za njihovo funkcional-
no uporabo je bilo potrebno
opraviti le manjša obrtniška
dela. Ta so bila zaupana DO
Ikom iz Šmarja in DO Alpos
iz Šentjurja, ki sta svojo na-
logo uspešno opravila in
končala vsa dela v pičlem
mesecu dni. Trgovina ima
zelo primerno lokacijo, saj je
blizu tudi trgovina z živili in
pošta. Zaradi tega se bo tudi
imenovala »Prodajalna pri
pošti.«
V njej bo možno kupiti
tekstilno, konfekcijsko in
galanterijsko blago, v bodo-
čnosti pa morda tudi belo te-
hniko in tehnične predmete.
Doslej so imeU v Podčetrtku
samo trgovino z živili, galan-
terijske artikle pa so lahko
kupovali le v kiosku. Vodja
prodaje DO Tkanina TOZD
Maloprodaja Marjan Senčar
je o tem dejal: »Nova Tkani-
nina poslovalnica v Podče-
trtku je odraz naše dolgoro-
čne usmeritve, da širimo
svojo dejavnost tudi v manj
razvita območja. Naše razi-
skave so pokazale, da tržišče
v teh krajih ni dovolj razvito
in da je glede na število in
naraščajoče -potrebe prebi-
valstva premalo takšnih tr-
govin. Podobno prodajalno
imamo že v Rogaški Slatini
in tako kot tam se bomo tudi
v Podčetrtku prilagajali pov-
praševanju domačih potroš-
nikov, v poletnih mesecih pa
tudi turistov.«
Temu primeren bo tudi de-
lovni čas, ki bo od začetka še
zimski, od 7.30 do 15. ure,
poleti pa bo delovni čas de-
ljen. V trgovini bosta zapo-
sleni dve prodajalki, če pa bo
potreba tudi tri. Vrednost ce-
lotne naložbe je bila okoli
miUjon dinarjev, pričakujejo
pa letni blagovni promet v
višini približno 12 milijonov
dinarjev.
ROBERT GORJANC
7. MAREC 1985
NO¥l TEDNIK - STRAN 7
Franc
Jezernik
Prebivalci Braslovč in
sosednjih vasi niso mogli
verjeti novici, da je umrl
njihov solirajan Franc Je-
zernili. Komaj 57 let je do-
polnil. Nema bolečina je
šc tolilio večja, pa ven-
darle v najtežjih trenut-
kih ostaja zavest, daje bil
to človek, katerega življe-
nje je bilo polno, plodno
in bogato.
Franc Jezernik je prišel
v Braslovče leta 1955. V
tem kraju si je ustvaril
družino, kmalu našel pri-
jatelje in se aktivno
vključil v delo krajevne
skupnosti. Bil je matičar,
tajnik krajevne skupnosti
in številnih društev, bil
član sveta krajevne skup-
nosti, član komiteja za
splošni ljudski odpor in
družbeno samozaščito,
ko pa se je odločil, da bo
postal avtoprevoznik, je
bil tudi aktivni član žal-
skega Združenja šoferjev
in avtomehanikov. Prav-
zaprav je ni bilo akcije v
kraju, kjer ne bi sodeloval
Franc Jezernik. Tudi on
ima precej zaslug za to, da
so v Braslovčah in okolici
zgradili mnoge objekte,
ceste... Njegova dosle-
dnost, vztrajnost in odlo-
čnost je v ljudeh vzbujala
zaupanje, zato so ga ce-
nili.
V spominu Braslovča-
nov bo Franc Jezernik še
dolgo. Ostaja pa grenko
spoznanje, da Franca ni
več med njimi. Odšel je
na višku svojih ustvarjal-
nih moči, zato ga bodo
pogrešali. j, j,
Upravnik in trener KK Celje Zmago Herman in oskrbnik Marjan Jeseničnik pripravljata
konja za trening. poto: Edi Masnec
Ni denarja za povečanje črede
Konjeniški klub z mladimi tekmovalci do novih uspehov
Letos mineva 40 let, kar
so v Celju ustanovili konje-
niški klub ter deset let, kar
se je klub iz Spodnje Hudi-
nje preselil v Škofjo vas,
kjer je dobil sodobne pro-
store za svoje delo. Tako
imajo kar tri jahalnice, ve-
liko travnato za tekmova-
nja, peščeno za dresuro ter
pokrito za vajo ob slabem
vremenu. Dobili so tudi nov
hlev v katerem je enajst
boksov za konje. Trenutno
imajo vse bokse polne, v
njih pa sta dva žrebca, štiri
kobile, pet konj in žrebička.
V zadnjih letih so pri ko-
njeniškem klubu Merx Celje
vzgojili tudi več lastnih žre-
bet, ki jih počasi pripravjajo
za preskakovanje ovir in kot
kažejo prvi rezultati delajo
dokaj uspešno. Vsako leto
organizirajo tudi po- dva
tečaja za nove člane od dva-
najstega leta dalje. Aktivna
je mladinska organizacija, ki
tesno sodeluje tudi z mladi-
mi v ŠkoQi vasi, sicer pa so
člani KK Merx poleg tekmo-
vanj prisotni tudi na drugih
prireditvah,   propagandnih
nastopih, pustnih karneva-
lih, otvoritvah sejmov, novo-
letnih prireditvah, SLO in
DS ter še kje.
V Celju je bilo veliko do-
brih športnikov konjenikov,
ki so nastopili celo na bal-
kanskih in evropskih prven-
stvih. Mnogi izmed njih na-
stopajo še danes, žal za dru-
ge konjeniške klube, kot Za-
vršnikova, Čik, Rančigaj,
Mesaric, pozabiti pa ne gre
še Špegliča, Baltrama, Bizja-
na ter v zadnjem času Boja-
na Hermana in Saše Do-
manjko. Žal sta se tudi za-
dnja dva poslovila, Bojan je
šel v JLA, Saša na težjo
operacijo.
Zdaj v klubu delajo v glav-
nem z novimi mladimi jahal-
ci in od njih šele čez čas pri-
čakujejo podobne uspehe.
To so Beno Kovač, Aleš Gri-
lec, Marjan Jeseničnik^ An-
drej in Aleš Kučer, Spela
Raznožnik, Barbara Lorber,
Natalija Črepinšek, Stanka
Kolarič, Marta Mlinaric in
Darja Pangerl, s svojimi ko-
nji pa nastopata za klub tudi
Tomaž    Šeško    in   Alojz
Zorman.
V jubilejnem letu bodo
člani KK Merx Celje nastopi-
li na sedemnajstih republiš-
kih in petih internih tekmo-
vanjih, v Celju pa bodo pri-
pravili dve tekmi - ob občin-
skem prazniku in za pokal
celjskega sejma. V celjski re-
giji bodo poskušali organizi-
rati več propagandnih nasto-
pov ter tako med ljudmi po-
večati zanimanje za njihovo
dejavnost.
»Kot povsod je tudi pri nas
problem denar,« meni trener
KK Merx Celje in velik prija-
telj konjeniškega športa
Zmago Herman. »Vsako leto
bi morali za obnovitev črede
kupiti konja ali dva. V treh
letih smo na tem področju
naredili bore malo. Bomo vi-
deli, morda se bo dalo kaj
zmeniti s pokroviteljem
SOZD Merx. Z vestnim de-
lom pa bi se radi čimprej
vsaj približali k tistim uspe-
hom, kot smo jih imeli pred
leti ter so nas uvrščali med
najboljše konjeniške klube v
Jugoslaviji.«
TONE VRABL
IVIartin Lupše
Pred dnevi se je na voj-
niškem pokopališču zbralo
veliko ^udi in stanovskih
tovarišev, ki so se prišli po-
sloviti od dobrega in dolgo-
letnega iskrenega prijatelja
Martina Lupšeta, duhovni-
ka in krajana Vojnika.
Nekako tiho so bili kraja-
ni Vojnika z mislijo vedno
pri njemu, da bo s svojo vo-
ljo in vztrajnostjo premagal
kruto in zahrbtno bolezen,
ki gaje spremljala in muči-
la že vrsto let. Toda bolezen
je bila močnejša in je zma-
gala. To je bila tudi edina
bitka, ki jo je v pestrem in
bogatem Življenju izgubil
pokojni Martin Lupše.
Rodil se je 4. novembra
1907 v Drenskem debru pri
Pilštajnu na Kozjanskem v
zavedni slovenski kmečki
družini. Osnovno šolo je
končal v domačem kraju.
Vse ostalo pa v Mariboru,
kjer je bil leta 1931 po-
svečen za duhovnika.
Služboval je po raznih
krajih Slovenije: v Skalah
pri Velenju, Celju in Jare-
nini. V Vojnik je prišel že
leta 1938. toda ne za dolgo,
kajti tudi njemu ni prizane-
sla vojna. Zaradi napredne
usmerjenosti, ljubezni do
slovenskega naroda in svo-
jih krajanov ter kot napre-
den in predan Slovenec ni
prenašal in trpel krivic
okupatorja, kije teptal slo-
venski narod. Prav zaradi
takšnih naprednih in člove-
koljubnih stališč ga je oku-
pator leta 1941 izselil na Hr-
vaško, kjer je ostal do leta
1945. Vsa ta leta je neumor-
no pomagal tamkajšnjih
ljudem kot človek in du-
hovnik, da so lažje prenaša-
li težave in osebne tragedi-
je kot izgnanci.
Takoj po vojni seje vrnil
v Vojnik in tam ostal do
smrti ali skupaj polnih 48
let. Vedno je bil pripravljen
pomagati krajanom in kra-
jevni samoupravi, prisoten
je bil v vsaki krajevni akci-
ji. Zaradi vseh njegovih vr-
lin bo ostal nanj in na nje-
govo delo stalen spomin.
V SPOMIN
OBČINSKA RAZISKOVALNA
SKUPNOST
CELJE
objavlja NAGRADNI RAZPIS
ZA RAZISKOVALNE NALOGE V
OKVIRU VISOKOŠOLSKEGA
ŠTUDIJA IN DRUGE
RAZISKOVALNE NALOGE
Sodelujejo lahko študenti višjih in visokih šol s svoji-
mi diplomskimi deli, strokovnjaki z magistrskimi deli
ali doktorskimi disertacijami ter drugi strokovnjaki s
svojimi strokovnimi deli.
Upoštevali bomo le naloge, ki imajo raziskovalni
značaj in obravnavajo problematiko občinskih OZD
ali širšo družbeno problematiko občine.
Raziskovalna dela bomo nagradili z nagradami
9.000-18.000 din.
V primeru velikega števila prijav bodo imela pred-
nost raziskovalna dela, ki se vključujejo v raziskoval-
ne programe OZD in ORS občine, raziskovalna dela
s tehničnih področij ter magistrska dela in doktorske
disertacije.
Rok za prijavo je 31. 8. 1985, upoštevali bomo raz-
iskovalne naloge, ki so bile izdelane v letu 1984 in do
roka prijave.
Prijavitelji morajo odstopiti elaborat o raziskovalnem
delu. Elaborate bomo shranili v posebnem oddelku
Knjižnice E. Kardelja v Celju.
Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost, Celje,
Gregorčičeva ulica št. 5/a.
OBČINSKA RAZISKOVALNA
SKUPNOST
CELJE
Objavlja
NAGRADNI RAZPIS
»MLADI ZA NAPREDEK CELJA«
Namen razpisa je spodbuditi mladino k ustvarjanju
inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu.
Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, dela
raziskovalnih krožkov in druga raziskovalna dela
mladih.
Na razpis se lahko prijavijo:
- učenci srednjih in osnovnih šol v občini Celje
- ostala mladina v občini Celje, organizirana v šolski
in izvenšolskt dejavnosti
- kmečka mladina.
Podelili bomo:
- prve nagrade v višini 9.000 din
- druge nagrade v višini 5.000 din
- tretje nagrade v višini 3.000 din.
Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načr-
tom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka.
Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni mo-
raj biti viri, strokovna pomoč in uporabljena literatu-
ra. Elaborate bomo shranili v posebnem oddelku
Knjižnice E. Kardelja v Celju.
Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in
koristnost, izvirnost in pogoji nastanka.
Rok za prijavo predlogov je 10. maj 1985; podelitev
nagrad bomo izvršili v okviru »Dnevov mladih raz-
iskovalcev«. Prijave sprejema Občinska raziskovalna
skupnost Celje, Skupne strokovne službe SIS Celje,
Gregorčičevi 5 a.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
CELJE
IN OBČINSKA RAZISKOVALNA
SKUPNOST CELJE
objavljata '
RAZPIS
O podelitvi nagrad in priznanj
»Inovator Celje 1984«
1.
Za nagi-ado »Inovator 1984« lahko kandidirajo delav-
ci v združenem delu in drugi delovni ljudje občine
Celje, ki so v letu 1984 uresničili dosežke inovacijske
in raziskovalne dejavnosti.
2.
Nagrade in priznanja podeljujemo:
- inovatorjem množične inventivne dejavnosti za
inovacijske dosežke
- strokovnim, vodstvenim in vodilnim delavcem za
pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih
tehnologij, novih izdelkov, nove opreme ali nove
organizacije v proizvodnjo in poslovanje
- razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnej-
ša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe organiza-
cij združenega dela občine Celje ali za potrebe obči-
ne kot družbenopolitične skupnosti.
3.
Kandidate za nagrado in priznanje lahko predlagajo:
- komisija za inventivno dejavnost
- delavski sveti in drugi samoupravni organi
- družbenopolitične organizacije
- društva
- posamezniki.
4. Prijava mora v pismeni obliki vsebovati:
- osebne in splošne podatke prijavitelja
- opis, elaborat ali drugače zadovoljivo predstavitev
inovacijskega dosežka ali raziskovalne naloge
- podatke za vrednotenje: korist in pomembnost,
uporabnost ter izvirnost.
5.
Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in pri-
znanj bo podeljeno največ:
- pet nagrad po 18.000 din s plaketami in 10 nagrad
po 9,000 din s priznanji inovatorjem množične inven-
tivne dejavnosti
- tri nagrade z diplomami po 18.000 din strokovnim,
vodstvenim in vodilnim delavcem za razvijanje in
uvajanje novosti v proizvodnjo in poslovanje
- tri nagrade po 18.000 din z diplomami razvojno
raziskovalnim delavcem za razvojno raziskovalna
dela.
6.
Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Celje -
Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti
občine Celje. Gregorčičeva 5 a, do 15. aprila 1985.
Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v
sredstvih javnega obveščanja.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko
dobite na Občinski raziskovalni skupnosti Celje.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
7, MAREC 198S
Nova slikarska kolonija v Lesičnem
otvoritev razstave likov-
nih del prve slikarske kolo-
nije likovnih pedagogov
Pilštanj 84 je bila sklepno
dejanje letošnjih 9. kozjan-
skih kulturnih dnevov. Raz-
stavo so odprli v soboto
zvečer v kulturnem domu v
Lesičnem in bo odprta še do
konca tedna.
,V sklopu kozjanskih kul-
turnih dnevov so v Lesi-
čnem začeli v lanskem letu,
točneje v mesecu avgustu, s
prvo kolonijo likovnih peda-
gogov in k sodelovanju pri-
tegnili Marjana Presička, li-
kovnega pedagoga iz steklar-
ske šole v Rogaški Slatini,
Slavka Koresa, nekdanjega
likovnega pedagoga na Pe-
dagoški akademiji v Maribo-
ru in Petra Krivca, prav ta-
ko akademskega shkarja in
pedagoga na mariborski Pe-
dagoški akademiji. Vsebin-
ska zasnova kolonije sloni
predvsem na dokumentira-
nju kulturne krajine, odsli-
kavanju objektov, ki so še
značilni za Kozjansko in ki
jih nesrečna stihijska grad-
nja po potresu 1974, ki je si-
cer do kraja uničila kulturno
krajino, še ni potisnila pov-
sem čez rob življenja in ob-
stoja. Takšen koncept pa se-
veda ne pomeni, da vsi likov-
niki, ki so doslej delali in ki
še bodo, ne bi mogli do po-
tankosti izraziti vseh svojiH
ustvarjalnih moči in ambicij.
Prva razstava je potrdila, da
je oboje povsem združljivo
in da se zasnova in izvedba
tesno povezujeta.
Marjan Presiček s svojimi
deli nazorno kaže prizore iz
domačijskega življenja in jih
veže v pejsaže pokrajine, ki
jo človek dobro pozna in mu
je trajno zapisana v spomi-
nu. Nekoliko živahna barvna
lestvica priča o tem, daje sli-
karju, ki si je podredil olje,
bila v središču pozornosti že
domala idealistično naznače-
na sporočilna poanta in je tu-
di barvni ton podredil reali-
zmu svojega likovnega roko-
pisa.
V Mariboru živeči aka-
demski slikar Slavko Kores,
se je lotil kozjanskega pro-
. štora na drugačen način. Že
njegova slikarska tehnika
(jajčna tempera), mu je omo-
gočila povsem svojstven plo-
skoven pristop. Totalni po-
snetki pejsažev kažejo na to,
da odlično obvlada kompozi-
cijski red pa tudi svobodno
in kreativno dodajanje last-
nega videnja. Ne izgublja se
v podrobnostih in išče le naj-
nujnejše, da bi bil sporočilno
prepričljiv.
Kozjanski domačin aka-
demski slikar Peter Krivec
je znan kot odličen risar in
grafik, skratka likovnik, ki
mu ni tuja nobena slikarska
tehnika. V risbi in akvarelu
je upodobil stare kozjanske
hrame oziroma kašče. V risbi
je ponovil svojo doslednost,
v dveh akvarelih pa pokazal
ponovno mojstrstvo, kjer je s
komaj pridihnjenimi barvni-
mi odtenki na eni strani in
na drugi z eksaktnostjo Črte
opredelil lirični značaj akva-
rela.
Likovna kolonija likovnih
pedagogov Pilštanj naj bi bi-
la vsaki dve leti. Od ustvarje-
nih del je vsak avtor po eno
zapustil kulturnemu društvu
na Pilštajnu, nastalo dedišči-
no pa bQdo organizatorji po
vsebnsk! plati vključevali v
celotno zasnovo spominske-
ga parka Kumrovec-Koz-
jansko.
Na sobotni otvoritvi raz-
stave pred nabito polno dvo-
rano so nastopili člani kul-
turnega društva z recitalom
v počastitev 40-letnice osvo-
boditve in Kozjanski oktet.
D. M.
Lutke prepuščene same sebi
Na občinskem srečanju lutkarjev so sodelovale le tri skupine
Občinsko srečanje lut-
kovnih skupin, ki je bilo
pred tednom dni v Pionir-
skem domu Cvetke Jerino-
ve v Celju, naj bi pokazalo,
kaj smo v letu dni dosegli v
tel gledališki zvrsti.
Zal nismo imeli priložno-
sti, da bi videli resnično vse,
kar so lutkarji ustvariU v
dvanajstih mesecih, kajti na
srečanju so sodelovale le tri
skupine. Skromen odziv je
verjetno odraz razdrobljene-
ga dela lutkovnih skupin, ki
delujejo vsaka zase, zunaj šol
in vzgojnovarstvenih organi-
zacij, v okviru katerih delajo,
pa o njih malo zvemo. Takš-
no oceno potrjuje tudi dej-
stvo, da zaradi premajhnega
zanimanja za sodelovanje, ni
zaživelo delo v aktivu, ki so
ga pri Združenih osnovnih
šolah ustanovili prav zaradi
povezovanja mentorjev lut-
kovnih krožkov in skupin.
Zakaj je tako, o tem na četrt-
kovem srečanju niso sprego-
vorili. Več pozornosti so lut-
karji namenili oceni strokov-
nega sodelavca Združenja
gledahških in lutkovnih sku-
pin pri ZKO Slovenije, Edija
Majarona, ki si je ogledal vse
tri popoldanske predstave:
»Papagaja in sinico«, v
izvedbi skupine iz OŠ Frana
Krajnca pod vodstvom Tat-
jane Oprešnik, »Maščevanje
malega Mihca«, ki so ga pod
mentorstvom Tatjane Vrabl
in Vike Koch pripravili lut-
karji Pionirskega doma in
»Dva zmerjavca«, s katero so
se pod vodstvom Alenke Ta-
col predstavih učenci Sred-
nje pedagoške šole Celje.
Nič čudnega, da je bil to za
vse ustvarjalce najbolj zani-
miv del srečanja, kajti v re-
snici imajo le msdo priložno-
sti, da bi prisluhnili tako
podrobnim strokovnim oce-
nam, ki bi jim nedvomno po-
magale pri razvoju njihovih
predstav. Nasploh smo lah-
ko na srečanju izvedeli, da so
mentorji lutkovnih krožkov
večinoma osamljeni, saj je
predstava - od zasnove do
izdelave lutk, od scenografi-
je do dramaturgije in režije -
največkrat delo enega same-
ga človeka. Še posebej pa
pogrešajo strokovno pomoč.
Pri Zvezi kulturnih organi-
zacij Celje, ki je organizator
vsakoletne revije lutkarjev,
kaj več od občasnih srečanj,
zaradi pomanjkanja denarja
in strokovnih sodelavcev, ne
morejo storiti. Sami prizna-
vajo, da je velika sreča za Ce-
lje, da je bil Pionirski dom
pripravljen tako na široko
odpreti vrata ljubiteljem
lutk - ustvarjalcem in gledal-
cem. Res, da zdaj v dvorano
Pionirskega doma prihajajo
le otroci v organiziranih sku-
pinah, razmišljajo pa, da bi
sčasoma pripravili tudi pred-
stave »za izven«.
Ob vsem tem se zdi, da v
Celju resnično kar preveč
križem rok stojimo ob strani
in čakamo, da bodo ustvar-
jalci lutkovnih predstav sa-
mi našli pot do gledalcev.
Teh pa ne manjka. Kajti za
slehernega otroka je svet
lutk nenavadno mikaven, je
nepozabno doživetje, prvi
stik z gledališčem. Pred-
vsem slednjega pa v Celju,
zibelki Naše besede, ne bi
smeli pozabiti.
NADA KUMER
Gosposka kmetija
z mladimi igralci
Igralci z Vranskega bodo tudi gostovali
Prosvetno društvo z Vran-
skega vsako leto pripravi
dramsko delo, s katerim go-
stuje tudi v drugih krajih
žalske občine in drugod.
Pred kratkim je bila pre-
miera stare slovenske igre
Gosposka domačija. Reži-
ser je bil tudi tokrat do-
mačin, Janez Kozmelj.
• Pred to igro ste se pred-
stavili z Razvalino življe-
nja, sedaj ste na oder znova
predstavili delo, ki slika
kmečko idiliko. Namerava-
te v bodoče posegati po so-
dobnejših temah?
Kozmelj: »Kar uvodoma
naj povem, da smo zbrani sa-
mi amaterji, samouki, in da
nimamo pomoči kakšnih
profesionalnih igralcev ali
režiserjev, čeprav bi radi v
bodoče ljudem predstavili
zares kakšno sodobno delo.
Upam, da nam bo to uspelo.
Vseeno pa moram reči, da so
naše predstave dobro obi-
skane in morda si ljudje v
teh dinamičnih časih spet že-
lijo videti nekaj stare idilike,
saj so z vsakodnevnimi teža-
vami in problemi zasvojeni
tako rekoč na vsakem ko-
raku.«
Kakšne pogoje imate za
gledališko dejavnost na
Vranskem?
Kozmelj: »Lahko rečem,
da dobre. Pomagajo nam tu-
di druga društva in organiza-
cije v kraju in celo gasilci z
Vranskega in okoUških kra-
jev nam priskočijo na pomoč
s prevozi, kadar gostujemo.
Pravzaprav z nami živi in de-
la vsa krajevna skupnost.
Fantje iz Limovc, denimo, so
nam priskočih na pomoč pri
pripravljanju scene.«
Omenili ste gostovanja.
Kje vse boste predstavili
zadnjo igro?
Kozmelj: »V soboto zvečer
smo gostovali v Braslovčah,
v nedeljo popoldne v domu
krajanov na Gomilskem, po-
tem bomo odšli v Motnik.
Mislim, da bo predstav še
več.«
Kdo so igralci?
Kozmelj: »Vesel sem, daje
med mladimi toliko zanima-
nja za sodelovanje. Tole
predstavo smo izpeljali s sa-
mimi debutanti, mladimi
ljudmi. Večina zatrjuje, da
bo pri prosvetnem društvu
ostala aktivna. In prav to, da
smo k sodelovanju pridobili
mladince, je veliko vredno,
hkrati pa je to dokaz, da so
mladi tudi na Vranskem ak-
tivni, čeprav včasih slišimo
očitke, da temu ni tako.«
JANEZ VEDENIK
Koncerti brez obiska
Pred dobrim tednom je
bil v celjskem Narodnem
domu četrti abonmajski
koncert (odličen zagrebški
»Godalni kvartet Klima«),
ki je za razliko od prejšnjih
ostal brez ocene v našem
časniku. O vzrokih ne bi
razpravljali, so pa verjetno
prav blizu že večkratnim
ugotovitvam, da za resne
ali bolje rečeno umetniške
koncerte v Celju ni pravega
zanimanja. Da je temu tako,
priča tudi obisk nekaterih
zadnjih koncertov, ki v
vseh primerih ni bil niti to-
likšen, kakršno je število
abonentov.
Celjski Narodni dom ima
izredno koncertno dvorano,
čudovit ambient, v katerem
pa ob koncertih samujejo
bolj ali manj prazni sedeži.
Na žalost organizatorja - Za-
voda za kulturne prireditve
in predvsem izvajalcev. Sa-
mevajo sedeži, ki so name-
njeni abonentom (plačani
vnaprej), celjskim glasbenim
pedagogom, mladim ljubite-
ljem glasbe, učencem glas-
bene šole (koncert naj bi bil
tudi sestavni del glasbenega
šolanja), številnim članom
mnogih celjskih amaterskih
glasbenih skupin in ne na-
zadnje vsem ljubiteljem kul-
ture in umetnosti. Koncert je
prav gotovo kulturni dogo-
dek enak gledahški predsta-
vi, Ukovni razstavi ali lepe-
mu umetniškemu filmu.
Vsaka taka prireditev naj bi
bila kulturni praznik,
čeprav ni vezana za 8. fe-
bruar. Obisk koncertnih pri-
reditev kaže, da se bomo mo-
rali kmalu odločiti kasno
glasbeno kulturo v Celju po-
trebujemo. Tudi glasbene
prireditve so v današnjih
časih   drage.   Nekoristnih
dragih naložb pa je tudi v
drugih vejah našega družbe-
nega življenja še vedno pre-
cej. Zato jih skušamo ukinja-
ti. Bomo to storili tudi v kul-
turi? Ali pa bomo skušali na-
ložbe v kulturne programe -
tudi glasbene - kar najbolj
izkoristiti? Ti dve vprašanji
naj bosta v premislek tistim,
ki dajejo svoj dinar za kultu-
ro pa istočasno mislijo, da je
vsa kultura na TV ekranih in
kasetah.
E.G.
Koncertnih abonentov je
pri ZKP 158, naslednji
abonmajski koncert (na vo-
ljo so tudi vstopnice po 150
din) pa bo v torek, 12. mar-
ca, ko bo nastopil svetovno
znani (sicer zagrebški)
čelist Valter Dešpalj.
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
9. 3. ob 19.30: SVETISLAV I MILEVA - Gostovanje
Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada. Izven.
Večnamenska dvorana Zreče
V okviru prireditev ob Dnevu žena, ki so jih v tem tednu
pripravili v Zrečah, si boste lahko danes ob 19.30 uri
ogledali nastop mažoretk iz Ljubljane, ki imajo v svojem
programu vse od narodnih do modernih plesov.
Jutri zvečer pa bo ob 19.30 uri kulturno zabavna priredi-
tev z naslovom Užgi, užgi ga Blaž... s katero se bodo
predstavili gostje iz Krapine. Posebna gostja večera pa bo
pevka Stanka Kovačič. Po končanih prireditvah, ki bodo v
večnamenski dvorani v Zrečah, pa se boste lahko zavrteli
ob glasbi ansambla Verige.
IVIala dvorana Golovec
v mali dvorani v Golovcu bosta danes dve plesni pred-
stavi plesnega ansambla Igen, Centra za klubsko dejav-
nost. Predstava nosi naslov Plesale so duše, mrtve duše,
ob 9. uri si jo bodo ogledali učenci Srednje ekonomske
šole, ob 11. uri pa bo predstava za Srednjo zdravstveno
šolo.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu bodo jutri zvečer ob 18. uri odprli
razstavo slik akademske shkarke Nives Kavurič Kurtovič,
ki se poleg slikarstva ukvarja tudi z ilustracijo.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu bodo v petek, torej jutri ob 19.30
uri odprli razstavo likovnih del AJice Javšnik. Ob otvoritvi
bo v kulturnem programu nastopil Ljubljanski oktet, raz-
stavo pa si boste lahko ogledali do 28. marca.
Razstavni salon Komenda
v Razstavnem salonu Komenda na Polzeli bodo danes
ob 17. uri odprli razstavo hkovnih del slikarke Vide Štem-
berger iz Kranja. Razstavo so pripravili v počastitev dneva
žena, ogledali pa si jo boste lahko do prihodnjega četrtka
vsak dan od 9. do 11. in od 15. do 17. ure.
Avla Razvojnega centra Celje
v avli Razvojnega centra je od včeraj odprta razstava
likovnih del Vande Besednjak, ki ustvarja na steklu in
akvarelov Franca Kopitarja. Razstava bo odprta do 15.
marca.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
v knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik je odprta
retrospektivna razstava Frana Klemenčiča. Razstavo si
lahko ogledate vsak dan med 10. in 18. uro, ob četrtkih in
sobotah pa med 10. in 13. uro, vse do 15. marca.
Pokrajinski muzej Celje
v stari grofiji Pokrajinskega muzeja je odprta razstava z
naslovom Japonski listi iz celjske zbirke starih grafik.
Razstavo si lahko ogledate do 1. maja.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v knjižnici Edvarda Kardelja bodo jutri ob 8. uri odprli
razstavo z naslovom Odsev celjskega področja v lepo-
slovju, ki sojo pripravili v počastitev dneva žena. Razstava
bo odprta do 24. aprila.
V dvorani Golovec bo v soboto,
23. marca ob 20. uri
TRETJI GASILSKI PLES.
Zabaval vas bo ansambel Savinjskih
sedem. Gost večera - presenečenje.
Vse ljubitelje tenisa obveščamo, da vam
Zavod Golovec omogoča igranje tenisa tu
pozimi, in sicer v glavni prireditveni dvora
vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. o
14. ure. Rezervacije igrišča pri varnostniku
dvorane Golovec tel. 33-098.
Ostanite zdravi in čili, obiščite bazen,
kegljišče, savno, ki so odprti: bazen od 8. dc
19. ure, kegljišče od 12. do 22. ure, savna oc
15. do 21. ure.
Avtosejem rabljenih avtomobilov vsako
soboto od 8. do 12. ure.
Vabljeni!
7. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Kope so privlačne
precel novosti na tem smučarsiiem središču, iijer radi
smučajo tudi prebivaici s Ceijsliega
Na smučiščih širšega ceijsliega območja so se na zimsko ]
sezono, ki se še ni iztekla, bolje pripravili kot lani. Kljub
pomanjkljivostim, ki jih je še vedno dovolj, lahko rečemo, i
da so bile proge bolje, če pa to ni bilo mogoče zaradi!
suhega snega, pa vsaj pravočasno vzdrževane. Takšen vtis j
smo dobili po obiskih vseh smučišč, ter pri anketah med
smučarji in obiskovalci. Letošnjo akcijo, ki bo v prihodnje
verjetno bolj  organizirana, saj  kanimo posameznim
smučiščem prilepiti tudi kakšno zvezdico ali črno piko,
bomo nadaljevali v novi sezoni, letošnjo pa smo pred
tremi tedni zaključili v centru na Kopah. Ta sicer ni na'
celjskem območju, ker s smučišči upravlja Merx, ki na
Slovenjegraško Pohorje vozi tudi veliko smučarjev iz
velenjske žalske in celjske občine, smo GTC Kope
vključili v našo akcijo. i
Ravno pravšnji dan so si
izbrali za športni dan na ne-
katerih celjskih šolah, saj so
bile Kope tisti četrtek, ko se
je februar prevesil v svojo
drugo polovico, obsijane s
soncem, tako da je bila smu-
ka kljub nizkim temperatu-
ram idealna. Prepričal sem
se, da je tudi to oddaljeno
smučišče za Celjane lahko
zelo privlačno, saj je bilo na
obeh parkiriščih iz Celja kar
devet avtobusov. Vrste ob
vlečnicah Pungart in Kaštiv-
nik so bile takšne, da so bila
usta žičničarjev raztegnjena
v nasmeh, usta smučarjev
pa... Saj ni treba ponavljati,
kaj je največja bolezen naših
smučišč.
Verjetno največja napaka
in zamera, ki smo jo tega dne
lahko očitali predvsem go-
stinskim delavcem na Ko-
pali je, da bife ob spodnji po-
staji vlečnice Pungart ni bil
odprt. Dolge vrste smučar-
jev in vsaj minus devet sto-
pinj, bi lahko med gostinci
vzbudile vsaj nekaj sočutja
in usmiljenja, če že ne tudi
kanček ekonomskega intere-
Ko sem o tem povprašal
Ota Kusa, sicer vodjo
smučišč, mi je dejal, da je
bife odprt le ob koncu tedna
in da pač niso pričakovali ta-
ko velikega obiska med te-
dnom, pristavil pa je, da bi
bilo sicer dobro, ko bi bil bi-
fe odprt, vendar je to stvar
gostincev. Ker vodje gostin-
stva tega dne ni bilo, zaradi
izkušenj v podobnih situaci-
jah odgovora nisem iskal
rned natakarji in kuharji, ter
sem raje nadaljeval pogovor
Marija Krbavčič
z vodjo smučišč, ki je samo-
kritično priznal, da so imeli v
preteklih dneh, ko je zapadel
nov sneg, precej pritožb
smučarjev na ureditev proge
Kaštivnik. Temu niso bili
krivi sami, saj so imeli zaradi
okvare teptalnega stroja pre-
cej težav z urejanjem proge.
»Zaradi suhega snega je bilo
letos sploh veliko težav pri
urejanju prog, saj se tak sneg
ne da teptati. Ob tem ga je
tudi premalo zapadlo, da bi
lahko vzpostavili povezavo
med vlečnicami Pungart,
Velika Kopa, Pahernik, Kop-
nik, Mala Kopa in Kaštiv-
nik,« je še dodal Oto Kus.
Razen te pomanjkljivosti so
proge na smučiščih dobro
urejene in redno vzdrževane
in ker je sicer redkost na
naših smučiščih, najde se tu-
di kakšen delavec, ki
smučarjem   podaja   sidra.
Čakanja v vrstah je zato
manj. Ob snežnih razmerah,
kakršne so bile tistega dne,
tudi ni bilo pretežko prema-
gati razdalje med Pungar-
tom in Kaštivnikom, čeprav
vlečnici na sredini povezave
nista obratovali. V to sem se
prepričal, ko me je po vsej
poti popeljal Slavko Lisec,
referent za šport in rekreaci-
jo, ki je povedal, da so letos
organizirali že precej tekmo-
vanj za učence srednjih šol
in delovnih organizacij in da
bodo do konca sezone pri-
pravili tudi precej tekmo-
vanj v republiškem merilu.
Vso pot sva prevozila ali pre-
hodila s tekaškimi smučmi,
iz razumljivih vzrokov pa se
s temi ozkimi dilcami nisva
Polde Cvelf
spustila po progi Kaštivnik,
ki leži ob eni najdaljših vle-
čnic v Evropi (1450 m). Res
drži, da so smučarske proge
na Kopah zelo lepe, vendar
si kot zelenec na tekaških
smučeh upam tudi bolj iz-
kušenim tekačem priporoča-
ti, da svoje užitke raje iščejo
na tekaških progah, ki vodi-
jo proti Ribniški koči.Razen
seveda (povem spet iz last-
nih izkušenj), če ne žele
vzbujati posebne pozornosti
tudi na alpskih progah in s
tem bogatiti izvenpenzion-
ske ponudbe na Kopah. Pa
še dovoljenje za sečnjo bi pri
tem potrebovali in torbico
prve pomoči. Slednje sicer
ne drži preveč, ker imajo
gorsko reševalno službo na
Kopah dobro urejeno, v kar
me je prepričal njen vodja
Ciril Križaj, ki sem ga srečal
med njegovim rednim pre-
gledom akija (reševalnega
čolna). Povedal je, da so ime-
li letošnjo sezono na
smučišču Pungart le en zlom
noge in eno lažjo odrgnino,
kar je v primerjavi z lani, ko
so jih zabeležili kar 33, vse-
kakor uspeh. Vzrok je sicer
tudi v tem, da je na suhem
snegu znatno manj takšnih
poškodb, morda pa tudi za-
radi bolj samozaščitnega ob-
našanja smučarjev na tere-
nu. Med pogostimi vzroki za
nesreče je namreč tudi utru-
jenost, saj smučarji vse pre-
radi precenijo svoje zmož-
nosti.
»Posebej za smučarje
skromnejšega znanja so ne-
katera smučišča na Kopah še
posebej primerna, pa tudi
proge so dobro urejene.
Sploh je v primerjavi z lani
tukaj dosti boljše, k tej oceni
pa veliko prispeva tudi nova
samopostrežna, kjer ni več
takšnega drena kot nekoč,«
je povedal Janko Zacerkov-
nik iz Šoštanja, prvi, ki sem
ga med obiskovalci pov-
prašal za mnenje o smuki na
Kopah. Marija Krbavčič iz
Buzeta je na vrhu tega dela
Pohorja prvič stopila na
smuči: »Zelo sem zadovoljna
in odslej bom, če bo to mo-
goče, med morjem in smuča-
njem vedno raje izbrala sled-
nje. Tudi z uslugami smo za-
dovoljni in res nimam pri-
pomb.« Da so smučišča pri-
merna za nezahtevne
smučarje in otroke je potrdil
tudi Mičo Mijač, eden učite-
ljev, ki so tega dne pripeljali
na športni dan 90 učencev
osnovne šole Veljka Vlaho-
viča iz Celja. Motile so ga le
dolge vrste in pa pestrost go-
stinske ponudbe. Mimogre-
de, tudi pasulja je v samopo-
strežni restavraciji zaradi
»nepričakovanega obiska«
prekmalu zmanjkalo.
»Sem smo že večkrat priš-
li, nazadnje pred dvema leto-
ma,« je povedal Polde Cvelf,
naš zamejski rojak iz Pliber-
ka in s tem potrdil, da je
smučanje pri nas zanimivo
tudi za bolj zahtevne goste iz
drugih držav. A tej zahtevno-
sti primerne so bile tudi pri-
pombe: »Boljše je, kot ta-
krat, ko smo bili tu nazadnje.
A ker kot Slovenec z druge
strani meje želim vašemu tu-
rizmu kar največ uspeha,
imam tudi sam nekaj dobro-
namernih pripomb. Mislim
namreč, da bi se s primernim
zavarovanjem in s postavi-
tvijo smučarskih prog Pa-
hernik in Kopnik dalo rešiti
to večno nevšečnost in da bi
bila s tem ustvarjena poveza-
va med smučišči. Kljub soli-
dni postrežbi pa imam tudi
pripombo za gostince, ki
preveč upoštevajo le goste,
ki tukaj tudi prespijo. Videl
sem namreč, da penzionski
gostje jedo prekmursko gi-
banico, ki pa je sam nisem
mogel dobiti, ker je baje sa-
mo zanje. Ko bodo gostinci
spoznali, da le ejp tak košček
peciva lahko zanje in za celo-
ten turizem veliko pomeni,
bodo lahko še bolje služili in
tudi gostje se bodo bolj pri-
jetno počutili.«
Kratka zgodba o gibanici
potrjuje tisto, kar sem zapi-
sal že v uvodu. Da smo na
naših smučiščih naredili pre-
cej novega, a da je k vsemu
temu potrebno dodati še ne-
kaj malega, v tem primeru
gibanice, v drugem nasmeh
ali prijazno besedo. SUši se
preprosto, a vendar gre za
velik korak, ki pomeni spre-
membo mišljenja, kaj turi-
zem sploh je. A tak korak bo
potrebno storiti povsod, ne
le v sozdu Merx, kjer so Ko-
pe prevzeli šele pred dvema
letoma in kjer bodo skušali
ponudbo izboljšati že poleti.
Z novimi bungalovi Kope
namreč preraščajo tudi v po-
memben visokogorski re-
kreacijski center, ki bo pri-
vabljal goste tudi poleti.
R. PANTELIČ
Dalmatinska
kuhinja
v hotelu Turška ma-
čka, ki sicer sodi k temelj-
ni organizaciji Gostinske-
ga podjetja Celje Na-Na
so tudi letos pripravili
tradicionalne dneve dal-
matinske kuhinje.
Od 1. do 10. marca bodo
pripravljali sveže morske
ribe, školjke in rake ter
ponujali pristna dalma-
tinska vina. Za pristnejšo
ponudbo bo poskrbela
tudi dalmatinska klapa
Maraska iz Zadra. V Turš-
ki mački so se za deset-
dnevno ponudbo dobro
pripravili in se povezali s
trgovskim_ podjetjem iz
Vodic pri Šibeniku, ki bo
poleg Delamarisa dobavi-
telj svežih rib, rakov in
školjk, od tega podjetja
pa so si za deset dni spo-
sodili tudi šefa kuhinje.
Po prijetnem prese-
nečenju, ki so ga pripravi-
li v Celei, se tudi v Turški
mački obeta deset boga-
tih kulinaričnih dni, ki so
jih po obisku sodeč, v Ce-
lju z veseljem sprejeli.
RP
Franc Štefanič pri vlečnici Pungart podaja smučarjem sidra ter skrbi, da ne pride do
nepotrebnih zastojev. Čakanja v vrstah je tako manj.
Oto Kus
Janko Zacerkovnik
1Q. STRAN - NOVI TEDNIK
7. MAREC 1985
Več usklalenosti med gozdarji in lesarli
y laški občim bodo več storili za pametno Izkoriščanje gozdov
Občina Laško z nekaj
manj kot 58 odstotki goz-
dnih površin sodi med nad-
povprečno gozdnate občine
v Sloveniji, žal pa do sedaj
te površine niso bile dovolj
izkoriščene, ugotavljajo
Laščani v analizi družbe-
noekonomskega razvoja
občine. Gozdne površine se
celo večajo kot posledica
premajhne usklajenosti
kmetijstva in gozdarstva,
predvsem na račun opušče-
nih kmetij.
Dodatne probleme ustvar-
ja neustrezna lastniška sesta-
va gozdov, saj je kar tri četr-
tine gozdov v rokah zasebni-
kov, pa še te površine so izre-
dno razdrobljene, slabo izko-
riščene, velika je obremenje-
nost z etatom, v primerjavi z
gozdovi iz družbenega sek-
torja, kar je nenazadnje po-
sledica slabe tehnične
opremljenosti lastnikov -
gozdnih posestnikov in tudi
še prisotnega procesa dea-
grarizacije.
Gozdarska proizvodnja v
občini Laško trenutno sicer
pokriva potrebe lesno-pre-
delovalne industrije oziroma
domačih porabnikov lesa,
toda zaradi omenjenih pro-
blemov  niso  dovolj   izko-
riščeni gozdovi tudi po t. i.
ostalih splošnih koristnih
funkcijah gozda. Tudi pove-
zava med lesno industrijo in
ostalo industrijo v občini ni
dovolj utrjena, zato se že po-
javljajo problemi pri zago-
tavljanju potrebnih količin
lesa zlasti za izvozno usmer-
jeno industrijo občine
Laško.
Med osnovne naloge za
boljše in večje izkoriščanje
gozdnih površin so si v smer-
nicah za naslednje srednje-
ročno obdobje v laški občini
zapisah, da bodo z zagotav-
ljanjem pogojev za racional-
nejšo sečnjo in z nadzorova-
nim posekom ustvarili pogo-
je za nego gozdov, ohranja-
nje in racionalno razvijanje
lesne mase ter večje povezo-
vanje gozdarstva z lesno in-
dustrijo. To povezovanje bo
temeljilo na dohodkovnih
osnovah in skupnih raz-
vojnih programih.
Z večjim vključevanjem
zasebnega sektorja v gospo-
darsko izkoriščanje gozdov
bo dosežena tudi boljša izko-
riščenost tega naravnega bo-
gastva. Na ta način bodo pre-
prečih propadanje lesa v
gozdovih in zagotovili
osnovno vzdrževanje
gozdov.
WE
Letos je leto
gozdov
Organizacija FAO,
mednarodna organizacija
za kmetijstvo oziroma
njen svet, ki šteje 156 dr-
žav, je leto 1985 proglasil
za leto gozdov. Razlogov
za to je več: propadanje
gozdov v kontinentalnem
pasu severne poloble je
zavzelo dramatične raz-
sežnosti (tudi pri nas kisli
dež že uničuje smrekove
in drugačne sestoje), v
Sredozemlju ognjeni zub-
lji uničijo več gozdov, kot
se jih na novo osnuje, v
obrobju puščav uničenje
zelene odeje ne pospešuje
samo širjenja peska, tem-
več z lakoto ogroža vedno
večje množice ljudi, naj-
bolj zaskrbljujoče pa je
letno uničenje približno
11 milijonov hektarov
gozdov v tropih.
Leto gozdov je torej tu-
di izziv za gozdarje, da
oživijo vsa tista robna
področja, kijih pojmujejo
kot popularizacijo gozda
in, da v akcijo pogozdova-
nja pritegnejo predvsem
mladino. Zal pa v GG Ce-
lje ugotavljajo, da se šole
na njihovo akcijo pogoz-
dovanja in za značko Po-
gozdovalec sploh ne odzi-
vajo, saj se na njihovo va-
bilo ni odzvala niti ena
šola.
UM
Šentjurčanke najboljše na kvizu o kmetijstvu
Olga Kolman, Jožica Blekač in Zinka Gračner, dijakinje četrtega letnika kmetijske
srednje šole, so sestavljale ekipo iz Šentjurja, ki je v soboto zvečer na regijskem kvizu
»Mladi in kmetijstvo« v Žalcu osvojila prvo mesto. Dekleta so zbrala največje možno število
točk, s tem, da so pravilno odgovorila na vsa vprašanja iz poljedelstva, živinoreje, kmetijsko
zemljiške politike in iz NOB-družbene teme.
Na kvizu so sodelovale še ekipe iz Slovenskih Konjic, Prevalj, Šmarja, Laškega, ki so si
delile drugo do peto mesto ter ekipe iz Slovenj Gradca, Mozirja, Titovega Velenja, Žalca in
Celja. Ekipe so pokazale zelo izenačeno pripravljenost, za kar je bilo potrebno kar precej
učenja. Zmagovalna ekipa bo 1§. marca v Sevnici nastopila na republiškem kvizu. Na sliki:
Ekipa Šentjurja, ki bo celjsko regijo zastopala na repubUškem kvizu.
TONE TAVČAR
Naložbe v šmarsko kmetijstvo
Ker je kmetijstvo v občini Šmarje pri Jelšah pred-
nostna gospodarska panoga, bodo letos vanj tudi pre-
cej investirali, tako v družbenem kot v za.sebnem sek-
torju. Goveja farma v Imenem, katere gradnja je še
vedno pod vprašajem (pa vseeno zajeta v predlogu
občinske resolucije za letos), bo stala 250 milijonov
dinarjev, nova kmetijska mehanizacija pa bo vredna 10
milijonov. Slabih 254 milijonov pa bodo stale naložbe
v zasebnem sektorju.
Največ sredstev je predvidenih za novogradnje in
obnove hlevov in melioracije, nekaj manj pa za sadjar-
stvo in vinogradništvo, svinjerejo, za razvoj kmečkega
turizma, kunčjerejo in za opremo zbiralnic mleka.
M. A.
Po sklepu sveta delovne skupnosti - komisije za
izobraževanje in kadrovske zadeve
KPD za mladoletnike in Zaporov
v Celju
objavljamo prosta dela in naloge:
1. Svetovalca Upravnika-
vodje službe za upravno-pravne
zadeve.
2. Vodje službe za
finančno-računovodske in
materialne zadeve.
Poleg splošnih pogojev po zakonu o sistemu držav-
ne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Sloveni-
je ter republiških upravnih organih (uradni list SRS
št 24/79) morajo kandidati izpolnjevati še naslednje
zahteve:
. Pod točko 1:
Kandidati morajo imeti končan program za pridobi-
tev visoke strokovne izobrazbe pravne smeri in 5 let
delovnih izkušenj.
Pod točko 2:
Kandidati morajo imeti končan program za pridobi-
tev visoke strokovne izobrazbe ekonomsko-komer-
cialne ali druge ustrezne smeri in pet let delovnih
izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Opravljanje del in nalog pod točko 1 se šteje v
zavarovalno dobo s povečanjem (12/16 mesecev).
Kandidati morajo predložiti pismena dokazila o iz-
polnjevanju pogojev (prošnja, življenjepis in potrdila
o končani izobrazbi) v roku 15 dni po objavi na
naslov KPD za mladoletnike in Zapori Celje, Linhar-
tova 3, Celje. Prav tako se morajo kandidati v tem
roku tudi zglasiti na osebni razgovor in sicer ob
torkih od 8.-10. ure in sredah od 8.-10. ure in od
13.-16. ure.
»KPD za mladoletnike
in Zapori Celje«
SOZD HMEZAD ŽALEC
Kmetijska zadruga
Savinjska dolina Žalec
Zadružni svet TZO Petrovče
razpisuje
dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa - upravnika TZO Petrovče
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
- da so državljani SFRJ in izpolnjujejo pogoje, do-
ločene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in druž-
benimi dogovori
- da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo
agronomske, ekonomske, pravne ali organizacijske
smeri oziroma z delom pridobljene ustrezne delovne
zmožnosti
- da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na
enakih ali podobnih delih in nalogah
- da imajo sposobnost vodenja in organiziranja
- da so družbeno in politično aktivni
.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na
naslov:
Hmezad-KZ Savinjska dolina Žalec, Žalskega tabora
1, 63310 Žalec (za razpisno komisijo).
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po
izbiri oziroma imenovanju.
7. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Poimenovanje
ulic v Šentjurju
25. januarja smo delegati
na skupni seji zborov občin-
ske skupščine v Šentjurju
dobili predlog odloka o na-
daljnjem poimenovanju ulic
v KS Šentjur-Center in oko-
lica. Predlog je bil dodatno
vključen na dnevni red z
obrazložitvijo potrebe, da se
odlok sprejme po hitrem po-
stopku. Delegati se temu ni-
smo upirali, zlasti ne večina
tistih, ki doslej niso bili an-
gažirani pri pripravah in kri-
terijih predhodnih poimeno-
vanj. Osebno sem pomišljal
šele po sprejetju pisnega gra-
diva.
Svoje mnenje da poimenu-
jejo nekatere ulice s priimki
pomembnih slovenskih kul-
turnih delavcev in le eno po
vidnem revolucionarju, pre-
prosto ne razumem, sem po-
sredoval na seji predsedniku
OK SZDL, občinskega od-
bora ZZB NOV in podpred-
sedniku skupščine občine.
Slednji me je zavrnil, češ da
so že ta predlog s težavo us-
kladili. Priimke domačinov
iz revolucije in nekaterih
drugih osebnosti naj bi po
njegovem mnenju uporabili
pri poimenovanju ulic v dru-
gih krajevnih središčih in tu-
di v Šentjurju. Sprašujem,
kdaj?
Po maratonskih uvodih
članov IS je tudi seja trajala
maratonsko dolgo. Zato mi
delovne dolžnosti niso dovo-
lile prisostvovati pri obrav-
navi te izredne točke in sem
bil med delegati, ki smo sejo
predhodno zapustili. Zbori
so bili nesklepčni, čeprav je
po objavi odloka v Uradnem
listu SRS (18. 2. 1985) razu-
meti, da je pravnomočno
sprejet. Prepričan sem, da
opravljeno poimenovanje
uUc ni vsebovalo potrebnega
širšega posvetovanja in da
ne obeležuje na primeren
način pomembnih osebno-
sti, katerih delo in življenje
je povezano z občino Šent-
jur, da so pretekli kriteriji za
poimenovanja postavili
občane v različen položaj
osebnega opredeljevanja in
še bi lahko našteval. Zato
sem s pismom opozoril na
svoje pomisleke predsedni-
ka občinske skupščine in
OK SZDL. Ne vem, če so
moje pomisleke obravnavali,
so pa naslednji: dr. Francu
Svetini v spomin je skupšči-
na v letih 1974 do 1978 skle-
nila   poimenovati  ulice  -
sklep do danes ni uresničen.
Iz kroga častnih občanov bi
morali obravnavati priimke:
Kardelj, Štante, Brilej, Jerin,
Fendre (družina blizu nase-
lja, ki je utrpela sedem žrtev
fašističnega nasilja). Iz kul-
turnih in znanstvenih vrst
razmišlja o Ripšlju in še ne-
katerih. Tudi krajinske in
gravitacijske značilnosti bi
lahko imele za posledico
drugačna poimenovanja
ulic.
O tem bi morah v širših
družbeno-političnih sredi-
nah v idejnem in strokov-
nem več razmišljati. Še pose-
bej, če so nam dogodki in
osebnosti iz revolucije, pred-
vojne in povojne zgodovine
v ponos. Poimenovanje ulic
je precej cenejše od spome-
nikov in spominskih plošč.
Sprašujem se, če bodo pri
poimenovanju ulic in objek-
tov uporabili vsaj nekatere
od omenjenih priimkov v
mestih in naseljih Pirana,
Kranja, Ljubljane, Tolmina
itd. In če smo uporabili pri-
imke Prešerna, Tartinija,
Gregorčiča, vrednost teh ve-
Ukanov slovenskega naroda
ne bo nič večja. Morda imajo
predlagatelji tega poimeno-
vanja občutek da bomo tako
bolj kulturni?
Najbrž mi ne bodo očitali
lokalističnih interesov, saj
med predlogi nisem navedel
priimkov iz svojega okolja
aU sorodstva. Predlogi so
pač odraz mojega razumeva-
nja, veličine osebnosti v pro-
storu šentjurske občine. Pi-
smo NT pa sem napisal, ker
na svoja vprašanja o pripravi
poimenovanja in postopkih
nisem dobil nobenega odgo-
vora
VINKO JAGODIC,
Ponikva
Nemarni
vrtjčl(arji
Lepa dolžnost krajevne
skupnosti, v našem primeru
KS Medlog, je da skrbi za
dobro počutje krajanov, ki
naj na stare dni živijo v koli-
kor mogoče urejenem oko-
lju. Naša KS si prizadeva, tu-
di z očiščevalnimi akcijami.
Uspeh pa je boren. Pri
očiščevalni akciji lani na pri-
mer, kontejnerjev KS sploh
ni dostavila vrtičkarjem med
Ljubljansko in Nazorjevo
ulico, ki so največji onesne-
ževalci okolja. Tako nekul-
turnega vhoda v ulico ni nik-
jer v Celju.
Sem najstarejši krajan v
Nazorjevi, eden prvih nase-
ljencev tu. Želel .sem, da bi
jesen življenja preživel v mi-
ru in v kolikor mogoče ureje-
nem okolju, v spoštovanju
moje osebnosti, ki sem ga za-
služil z enainštiridesetletnim
delom za razcvet moje do-
movine. Za delo sem prejel
tudi več priznanj, med dru-
gim sem Žagarjev nagraje-
nec, eden prvih v celjskem
okraju (1958).
Zdaj pa razočaranje! Če bi
pred 25. leti vedel kaj me
čaka na stare dni, bi si skro-
mnega doma nikoli ne bil
uredil tukaj. Ker sem star,
grem v 86. leto, ne morem
več izginiti iz tega nekultur-
nega okolja. V kotu med
Ljubljansko in Nazorjevo so
se kar divje naselili vrtičkar-
ji. O tem je decembra 1981
pisal tudi NT, ko je ugotav-
ljal, da vsak vrtičkar ne spa-
da na mestno zemljišče. Vrti-
čkarstvo gre svojo pot in iz-
korišča privilegiran položaj.
Okolje je zanemarjeno, cesta
uničena, razvija se barakar-
stvo, bankin sploh ni. Nekul-
turen barakar se ne sramuje
tik ob cesti skoro pred kraja-
nom spodkopati cesto in iz
odpadnega materiala posta-
viti neokusno barako. Na
prošnjo, naj tega ne dela, ker
mora gledati tudi na okolje
in upoštevati ljudi, ki tod ho-
dijo, pa še soseda, saj mu bo
gledal naravnost v lonec, raz-
graja in žaU. Ugotavlja, da
sem najbolj osovražen člo-
vek, ker sem za čisto okolje
in proti barakarstvu. Čez
ograjo letijo v moj vrt ku-
hinjski odpadki in drugo. Iz-
dana je bila odločba, da je
treba barako ostraniti. A to
je že povest za sebe. Baraka
še stoji, zakonski predpisi se
sploh ne upoštevajo.
Vem, da se ne bo glede
onesnaževanja okolja, uniče-
vanja ceste, nič spremenilo.
Zoprn kup odpadkov s ceste
sem znosil v svoj smetnjak
in posul cesto do Ljubljan-
ske s svojim peskom. Ko je
kup pononvo zrastel, sem
prosil vrtičkarja, naj tega ne
počne več na cesti, pa me je
odpravil z besedami, da naj
kar sam očistim in da če mi
kaj ni prav, lahko kar grem.
Imam občutek strašnega ne-
reda v družbi, polnega žalji-
vega obnašanja. Krajani ima-
mo za vzdrževanje čistega
okolja smetnjake, ustrezne
kompostne kupe, kontejner,
plačujemo davke, snago in
drugo. Vrtičkarji nič! Še
kontejnerja ni nihče upora-
bil, stranišče je sploh poglav-
je zase. Kam pa naj gre, ko je
treba? Za ograjo!
Mislim, da je zemljišče
med Nazorjevo in Ljubljan-
sko mesto in da vrtičkarji
vmes sploh ne spadajo. Če
pa so že tu, morajo obvezno
skrbeti za kulturno okolje.
Krajevna skupnost je dolžna
uporabniku točno odmeriti
in zaračunati zemljišče. S pi-
smenim dogovorom je treba
določiti pravice in dolžnosti
prevzemnika, katerega ob-
veznostjo tudi kulturno oko-
lje. Vsako barakarstvo je tre-
ba onemogočit, saj smo ven-
dar v mestu, ki je tudi turi-
stično.
Vrtičkar, ki si na mestnem
zemljišču postavi črno grad-
njo - barako in to na nekul-
turen in surov način brani,
ne more vrtnariti na mest-
nem zemljišču.
Upam, da bo slejkoprej
treba spoštovati zakone. Ti-
sti, ki so za to plačani, jih
bodo izvrševali, pošteni in
zavedni državljani pa se bo-
mo po njih ravnali.
Vsa čast pa kulturnemu
vrtičkarstvu. Kmečke hiše in
šole so od nekdaj s svojimi
vrtovi lepšale slovensko vas.
Jaz se lahko pohvalim, da
sem 1967 dobil drugo nagra-
do Turističnega društva za
izredno lepo okolje svoje
hiše. Prekle pa okolja ne le-
pšajo in visok fižol ne sodi
preblizu ceste.
SIMON GORIŠEK,
Cečje
Hvaležna
pacjentjca
Več kot 20 let meje mučila
žleza ščitnica, a za operacijo
se nisem mogla odločiti, tudi
zato, ker sem od raznih ljudi
slišala, da v celjski bolnišnici
slabo ravnajo z bolniki.
Po podrobnem pregledu
pri dr. Pavlu Knezu, ki mi je
svetoval operacijo, sva se do-
govorila in slednjič določila
dan za sprejem na kirurgični
oddelek. Čeprav sem skoraj
zatajila, sem le premagala
strah pred zdravnikovim no-
žem. Ob sprejemu na kirur-
gični oddelek sem opazila,
da stanje ne ustreza slabim
govoricam. Presenečena
sem bila ob pozornosti
zdravnikov in ostalega oseb-
ja do pacientov. Hitro so me
pripravili za operacijo, še za-
dnji posvet s primarijem
Jenšterlom in že nisem več
vedela zase, prepuščena sem
bila spretnim rokam in zna-
nju kirurgov. Po nekaj urah,
ko sem se zbudila, mi je bilo
jasno, da je vse v najlepšem
redu in da bom rešena na-
daljnjih muk.
Vsakemu lahko mirno po-
vem, da se zdravniki in osebje
kirurgičnega oddelka celj-
ske bolnišnice izjemno pri-
zadevajo za čim boljše
počutje svojih pacientov.
Celotnemu osebju oddelka
se za uspešen poseg in zdrav-
jenje najiskreneje zahva-
ljujem.
MARIJA JELEN,
Polzela
Žlebovi puščajo
Pred letom dni je naš list
pisal o težavah stanovalcev v
Aškerčevi 2 in 4 s preluknja-
nimi in neočiščenimi žlebo-
vi. Ko je bilo jeseni in sploh
v zadnjem času toliko pada-
vin in je še sneg napolnil že
tako neočiščene žlebove, so
postale te težave za stanoval-
ce neznosne in tudi nevarne.
Stanovalce ob vstopu ali iz-
stopu iz hiše oblivajo curki
mrzle vode, na njih pada
sneg iz žlebov, pogosto pa
tudi ledene sveče. Mokrota
že dalj časa premaka tudi fa-
sado, od katere odpada
omet. Stanovanjska skup-
nost se ne zaveda, da jo uteg-
ne zadeti odgovornost za te-
lesne in gmotne poškodbe
občanov. Neodložljivo je te
žlebove treba popraviti.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Kako čez cesto?
Ko sem v NT čital o ne-
sreči, ki se je zgodila 11. fe-
bruarja pri bencinski črpalki
v Mozirju, sem se odločil, da
odgovornim zastavim nekaj
vprašanj.
Zakaj se pri nas za varnost
pešcev ne poskrbi, preden
pride do smrtnih žrtev? Rad
bi vedel, kako naj pešec pri-
de iz Ljubije ali Lepe njive
po cestnih predpisih v Mo-
zirje? Ko pride na križišče,
ne sme čez cesto, ker ni ze-
bre, po desni strani ob cesti
pa pešec ne sme. Ne preosta-
ne mu drugega, kot da gre
čez travnik, da pride do Mo-
zirja in šele tam zavije v trg.
Ali je res tako težko potegni-
ti nekaj črt za prehod za
pešce?
Delavce postaje milice v
Mozirju bi rad vprašal, zakaj
žrtev nesreče tako dolgo ni
bila pokrita in zakaj pone-
srečenke tako dolgo niso od-
peljali s kraja nesreče?
Pa še eno vprašanje me za-
nima, ki ni v zvezi s to ne-
srečo. Zakaj v primeru prija-
ve požara ali tatvine delavce
postaje milice bolj zanimajo
podatki o osebi, ki jih o tem
obvesti, kot da bi po svoji
dolžnosti takoj ukrepali? Ra-
zumem, da so potrebni tudi
ti podatki, a naj bi bil za to
zadolžen eden, ostali pa naj
bi takoj ukrepali.
J. K., Mozirje
AVTO MOTO DRUŠTVO
ŠALEŠKA DOLINA
Prodajamo na javni dražbi:
1. Vikend hišico
na rekreacijskem centru na Trebeliškem.
Javna dražba bo 20. marca ob 16 uri.
2. Dajemo v najem gostinski objekt
(Veliki dom)
na rekreacijskem centru na Trebeliškem.
Vse informacije dobite v društveni pisarni na telefon
853-348 ali 855-200.
Jože Vufcer
KOZJANSK01944
Oris narodnoosvobodilnega boja in delovanja organov ljudske
oblasti na osvobojenem ozemlju KozjanskiBgay letu 1944
8
Novi okraji so imeli mnogo večje
število političnih delavcev kot prej.
Narodnoosvobodilno gibanje je dobilo
sedaj množičen značaj. Tudi okrožni
komite KPS Kozje si je pod vodstvom
sekretarjev Sergeja Kraigherja-Serge-
ja in Dušana Špindleija-Kovača priza-
deval odpraviti ozkost pri sprejemanju
aktivistov OF v partijo ter »sproti in
načrtno dvigati tiste aktiviste in člane
OF, ki danes v ogromnem številu ra-
stejo v vseh kregih in na vseh podro-
čjih dela in osvobodilnega gibanja kot
najbolj predani, discipUnirani in z
množicami najbolj povezani.« Sep-
tembra 1944 je imelo okrožje: na tere-
nu 95 partijcev, 32 kandidatov, 102
skojevca, v Kozjanskem odredu 81
partijcev, 32 kandidatov in 146 skojev-
cev, skupaj 176 partijcev, 69 kandida-
tov in 248 skojevcev, 7 partijskih celic
v odredu. Decembra 1944 pa je bilo v
okrožju 334 partijecev. 117 kandidatov
in 684 skojevcev v 35 partijskih ce-
hcah.
Okrožni odbor OF Kozje in okrožni
plenum OF Kozje so sestavjah člani
OK KPS Kozje, znani kozjanski aktivi-
sti OF ter člani okrajnih odborov KP
in OF. OO OF in okrožni plenum OF
sta štela 22 članov. OO OF in OP OF
Kozje:
sekretar: Dušan Spindler-Dušan,
odgovoren za politično delo in izgrad-
njo ljudske oblasti; člani: Ivan Agrež-
Brko, okrožni načelnik NZ; Miha Be-
rčič-Maks, agitprop; Ivan Luskar-
Dušan, gospodarstvo; Hinko Kamni-
kar-Rok, SKOJ, ZSM; Jože Preskar-
Ilija, OF; Marija Vidovič-Mica, SŠŽZ;
Janko Doberšek, pooblaščenec okrož-
ne komisije za upravo narodne imovi-
ne; Milan Garantini, okrožni vojaški
referent; Janko Regvart, načelnik pro-
svetnega oddelka; Kari Šterban, refe-
rent odseka za socialno varstvo, sekre-
tar okrožnega komiteja RK; Ivan Zdo-
Išek, okrožni referent za kmetijstvo;
Jože Godler, član OK Brežice; Vilko
Nemec, član OK Jurklošter; Alojz Ve-
čko, sek. OK Pilštanj; Mila Nunčič,
sekretar OK Planina; Ema Jagodic,
članica OK Planina; Rado Mikolavčič,
sekretar OK Rogatec; Fric Ivanuš,
član OK Rogatec; Lovrenc Breznik,
sekretar OK Senovo; Lojze Zupane,
član OK Senovo; Slavica Tacer, člani-
ca OK Šmarje
OO OF Kozje je svoje delo organizi-
ral v odsekih - referatih. Po predpisih
predsedstva SNOS-a in zakona o delo-
vanju NOO je bilo njegovo delo orga-
nizirano v 9 odsekih - referatih. Odse-
ki in komisije so bih kadrovsko nee-
notno zasedeni ker je strokovnih ka-
drov za vse odseke primanjkovalo. Od-
sek za izgradnjo narodne oblasti je
imel tri oddelke, oddelek za pravilno
izpeljavo volitev v NOO, oddelek za
kadre ter oddelek za politične šole in
razne tečaje. Odsek za notranje zadeve
je vodil NZ (Narodna zaščita). Okrož-
no načelstvo NZ, okrajna načelstva
NZ in krajevni poveljniki NZ so bili
izvršilni organi narodne oblasti. Odsek
za prosveto je skrbel za šolstvo in za
ljudsko umetnost in kulturo, postav-
ljal je okrožnega šolskega nadzornika.
Odsek za gospodarstvo so sestavljali
oddelki za kmetijstvo, veterino, obrt in
industrijo, trgovino, gozdarstvo in za
prehrano. Delo je bilo organizirano v
okrajnih gospodarskih komisijah in
gospodarskih referentih KNOO. Od-
sek za finance z finančnimi referenti,
odsek za obnovo, za zdravstvo, za so-
cialno skrbstvo, za informiranje in
propagando. Komisiji sta bili dve: ko-
misija za ugotavljanje zločinov okupa-
torjev in domačih izdajalcev in komisi-
ja za upravo narodne imovine.
Veselje, srečo, domačnost,
vam zagotavlja novo
opremljeno stanovanje.
Opremo si lahko ogledate in jo
seveda tudi kupite v LESNIMI v
Levcu ali v Čuprijski ulici v
Celju, kjer so na vaš obisk
zelo dobro pripravljeni.
Po jutru se dan pozna, po
izbiri pa LESNIMA!
12. SnUM - NOn TEDNK

Svobodno Odločanje o rojstvu otrok
Oploditev zunal ženske le pogosto zadnla možnost za steče. Imenovano »mol otrok''
Po zakonu o svobodnem odločanju o roj-
stvu otrok ima pri nas vsak državljan pra-
vico do vseh sredstev, lii zavirajo ali pa
vzpodbujajo rodnost. Pravica je dana
vsem enako - moškim in ženskam, vendar
vsa teža njenega uveljavljanja praviloma
leži na ženskih ramenih. Bremena sicer po
zakon.»kih določilih ni, a pomanjkanje
sredstev za uresničitev zapisanih ^pravic
ga pogosto krepko oteži.
Medicinske stroke za težave ne moremo
kriviti. Mreža zdravstvenega varstva žena je
v Sloveniji dobro razvita, saj deluje preko
100 dispanzerjev in posvetovalnic za zdrav-
stveno varstvo žena ter 13 bolnišničnih od-
delkov. Vsaka ženska ima ne le možnosti
zdravljenja, temveč tudi letnih preventivnih
pregledov ter najmanj pet do sedem pregle-
dov med nosečnostjo. Poleg tega imamo v
Ljubljani visoko strokovno ginekološko kh-
niko, kjer so tudi posegi, kot je oploditev
zunaj ženske, že nekaj vsakdanjega.
Kadar nI otrok
Ob vseh razpravah o preprečevanju zano-
sitve, ki segajo od moralnih do še vedno
neodkritega idealnega sredstva za prepreči-
tev zanositve in v zadnjem času celo po-
manjkanju kakršnih koU, običajno pozab-
ljamo na drugi (ali prvi) del uzakonjene pra-
vice o odločanju o rojstvu otrok - do pravice
do otroka. Pri tem pa je tudi pri nas 10 do 15
odstotkov parov, ki brez pomoči strokov-
njakov ne morejo imeti otrok. Razlogi so
enakomerno razdeljeni med moške in žen-
ske, zato tudi strokovnjaki vedno obravna-
vajo le pare. V nasprotju s preteklostjo ima-
jo pri tem v zadnjih desetletjih moški vse
manj zadržkov.
Preden ugotovijo vzroke, je običajno po-
trebnih kup preiskav. Pričnejo vedno z naj-
bolj preprostimi pri moških, nato po potrebi
nadaljujejo od enostavnih do zahtevnih
preiskav pri ženskah. Tako kot v drugih
večjih centrih, to uspešno delajo tudi v celj-
skem Zdravstvenem centru.
Med razlogi za sterilnost predojačijo ok-
vare JEgcevodov po vnetjih. Žal se številna
vnetja namesto pozdravijo le zazdravijo. Po-
gosto je temu razlog varčevanje na nepra-
vem mestu. Vsako vnetje namreč zahteva v
akutni fazi dovolj velike količine zdravil,
poleg tega pa še dovolj dolg počitek - do
šest tednov priporočajo. Profesorica dr. Li-
dija Andolšek pa dodaja: »Vse žene, ki še
Prvi otrok, spočet izven telesa, se je ro-
dil leta 1978. Že naslednje leto se jih je na
svetu rodilo 20, doslej že čez 1000, do kraja
tega leta pa jih pričakujejo že 10.000.
V Jugoslaviji se je prvi rodil oktobra
1983 v zagrebški ginekološki kliniki, kjer
se je kasneje rodil še eden.
niso rodile, bi po pomiritvi vnetja morale
nadaljevati z balneološkim zdravljenjem.
Žal dames zdravstvene skupnosti zdravijo-'
nje v zdraviliščih, kot je Dobrna, omogočajo
le ženskam, ki so že primarno sterilne, ko so
torej tu že vse posledice, ne pa tudi tistim,
kjer bi jih bilo še mogoče preprečiti. Želim,
da bi zdravstvene skupnosti poravnale vsaj
stroške zdravstvenih uslug. To bi bilo še
vedno ceneje od zdravljenja sterilnosti.«
Kadar zdravljenje vnetja ni bilo uspešno
in je pustilo posledice, je te včasih mogoče
odpraviti z odstrainitvijo zarastlin in mikro-
kirurško'vrniti prehodnost jajcevodov. Žal
Profesorica dr. Lidija Andolšeli-Jeras je
direlitorica ginekološke klinike v Ljublja-
ni in ugledna, svetovno priznana strokov-
njakinja. Za njo je plodno sodelovanje v
številnih komisijah Svetovne zdravstvene
organizacije. Prodor oploditve zunaj žen-
skega telesa pri nas je v veliki meri prav
njena zasluga. Z njo smo se pogovarjali v
Zdravilišču Dobrna, kjer je bilo prejšnji
teden tudi strokovno srečanje zdravnikov
in medicinskih sester iz celjskih in velenj-
skih zdravniških društev in društev medi-
cinskih sester o oploditvi zunaj ženskega
telesa v zdravljenju neplodnosti. V pogo-
voru, po katerem smo pripravili ta zapis,
sta sodelovala še prim. dr. Slavko Peter-
lin, vodja celjskega ginekološko-porodniš-
kega oddelka in dr. Kari Lipovec iz Zdra-
vilišča Dobrna.
to ni vedno mogoče in prav v teh primerih je
še kako pomembna umetna oploditev izven
ženskega telesa.
Vnetja niso edini razlog neplodnosti. Pri
ostalih je cesto mogoča pomoč že z zdravili,
hormoni, operacijo ali umetno osemeni-
tvijo.
Kdai in Icalco opioditev zunal
žensice
Oploditev zunaj ženske, ali kot običajno
pravimo - v epruveti, nikakor ni recept za
vse primere neplodnosti, temveč samo ena
izmed možnosti. Zanjo se odločamo pri že-
nah, ki nimajo jajcevodov ali so ti nepoprav-
ljivo okvarjeni. Tega je največ in tudi uspehi
so pri teh obhkah najboljši. V poštev pa
pride še pri nekaterih oblikah moške neplo-
dnosti in pri tako imenovani idiopatski ne-
plodnosti - to je takrat, ko pravega vzroka
neplodnosti ne pozn^o in je zdravljenje že
zaključeno.
Za oploditev zunaj ženske sta še dva
osnovna pogoja - ženska ne sme biti starej-
ša od 35 do 38 let (v Sloveniji) in vse druge
metode zdravljenja neplodnosti morajo biti
že izčrpane. Ugotovili so namreč, da je
uspeh pri starejših ženah slabši in skoraj
praviloma splavijo. Za poseg pa so potrebni
še nekateri čisto medicinski pogoji.
V Sloveniji sta se prva rodila dvojčka -
oktobra 1984. Doslej se je na ljubljanski
ginekološki kliniki rodilo že osem otrok,
od tega 5 dečkov in tri deklice. V kratkem
pričakujejo še dva poroda. Vsi doslej roje-
ni otroci, spočeti izven ženske, so povsem
zdravi. To je tudi eden izmed razlogov, za
vse večje zanimanje za takšno oploditev.
Na ljubljanski kliniki je prijavljenih že
preko 130 parov.
Predlog za poseg naredi lečeči ginekolog,
ki je tudi opravil vse potrebne predhodne
preiskave. Par, za katerega meni, daje edina
rešitev v oploditvi zunaj ženskinega telesa,
napoti na ginekološko kliniko v Ljubljani.
Tam vso dokumentacijo najprej pregleda
posebna skupina medicinskih strokovnja-
kov. Že pri tem odpade kar polovica prime-
Široke možnosti, ki jih daje oploditev
zunaj ženske, porajajo v svetu številna
moralno-etična vprašanja (posojanje jaj-
čec, semenčic ali maternic). Jugoslovanski
ginekologi so o tem razpravljali in odkla-
njajo vsako možnost, da bi bil dajalec živ-
ljenja nekdo tretji. Zavzemajo se torej za
biološko mater in očeta.
rov - zaenkrat pretežno zaradi nepopolne
priprave, ki je vlila tem parom neosnovano
upanje. Vendar tudi to že prihaja v običajno
delo ginekologov in lahko pričakujemo, da
bodo priprave v bodoče boljše. Tudi potem,
ko se na kliniki odločijo za oploditev zunaj
telesa, še ne pomeni, da bo uspel že prvi
poskus. A poskus lahko ponovijo, tako da
upanje še vedno obstaja.
Čeprav je oploditev zunaj ženske samo
ena izmed možnosti, samo ena izmed oblik
pomoči parom, ki iz takšnih ah drugačnih
razlogov ne morejo imeti otrok, pa je vendar
na široko odprla vrata, pred katerimi je že
prenekatera ženska ali moški obstala v one-
moglem, neuresničljivem hrepenenju. Za
nekatere so se odprla prepozno, za mnoge
pa je še čas, je še oprijemljivo upanje. Pri
strmem razvoju medicinske in drugih zna-
nosti pa lahko upravičeno pričakujemo, da
bo v prihodnosti lahko dana sreča in odgo-
vornost starševstva tudi tistim, za katere
sedanja oploditev zunaj ženske še ni prine-
sla rešitve. Takrat bomo lahko govorili o
resnično svobodnem odločanju o rojstvu
otrok.
MILENA B. POKLIC
Kralj šahovske llteral
Dimitrije BJelIca si J& s svojimi knjigami o šahu pridobil zaupani
Med dobrimi poznavalci šaha doma in po
svetu je med vodilnimi prav gotovo Dimitrije
Bjelica. Ne kot igralec, ampak kot šahovski
organizator, mojster peresa s šahovsko tema-
tiko, kritično oko, ki prav v najtanjše skriv-
nosti in podrobnosti pozna šah ter vse, kar je
z njim povezano. Že nekaj desetletij je začaran
z vsem, kar je povezano s 64 črno belimi polji.
Zapisal se je šahu. Je med redkimi, ki so mu
vrata odprta v vsak svet dobrega šahista ali
tistega, ki se z njim samo organizacijsko in
strokovno ukvarja.
Dimitrije Bjelica je ostal samo pri mojstru
FIDE. Kje so vzroki?
»Bolje je, da pišem dobre šahovske knjige,
kot da sem slab velemojster. Pravočasno sem
se odpovedal turnirskemu šahu. Winston
Churchill je nekoč za novinarstvo rekel, daje to
lepa stvar, vendar jo je treba pravočasno zapu-
stiti. Enako naj bi za mene veljalo v tekmoval-
nem šahu.«
V to njegovo trditev nismo najbolj prepriča-
ni, saj je znan kot izvrsten analizator partij
največjih šahovskih mojstrov sveta. V knjigi, ki
je izšla leta 1975, » Moj prijatelj Boby Fisher«,
je Bjelica v uvodu napisal »Bobyju z željo, da se
vrne šahu!« Ali je to sploh kdaj mogoče?
»Samo pet odstotkov možnosti še ostaja, da
se Boby vrne šahu. Tako sem ga razumel lani
februarja, ko sem ga obiskal v Pasadeni. Obi-
skal sem ga zaradi dopolnitve prve knjige o
njemu, ki bo zdaj imela naslov »Fischer, genij,
ki se ne vrača«. Tudi večina velemojstrov meni,
da je izgubljen za šah, edini, ki misli drugače, je
naš velemojster Ljubojevič.«
Fislier toži Bjelico
Sedemnajst let ste prijatelj z Bobyem...
»Midva nisva samo prijatelja, čeprav je I
vsako srečanje z njim v teh letih izredno le
Midva sva skupaj tudi napisala knjigo o šahi
skih srečanjih stoletja, posnela sva televizijs
serijo, skupaj sva bila na mnogih krajih, celo
sodišču sva bila skupaj... Boby je tožil »Pli
vjesnik«, ker je objavil, da Fisher PIŠE v res
ci pa bi moralo pisati, da Fisher GOVORI,
ker je tožil Plavi vjesnik, je tožil^tudi mene)
avtorja teksta. Rekel sem mu, da mu bom i
veliko denarja, če me bo tožil, ko pa je Ij
sodba izrečena, sem bil oproščen. No in ta t|
ba je veliko pomagala pri moji afirmaciji
svetu. Tako so Angleži napisali »Fisher y\
svojega najboljšega prijatelja«, prišel pa je c|
dopisnik iz New York Timesa in z mano gU
tega spora naredil intervju. Res veliko reklaj
mi je napravil Fisher s syojo tožbo.«
Bjelica veliko potuje. Kar po devetnajstkra
bil v Sovjetski zvezi in Španiji, da drugih dr
sploh ne omenjamo. Bilje na vseh šahovskih ol
piadah v zadnjih 25 letih. Prav zdaj bo izšla v R
rijegova najnovejša knjiga »Potujem in spn
jem.« Ob začetku šahovskega dvoboja za nas
svetovnega prvaka med Karpovom in Kasparoi
je bil kar štirideset dni v Moskvi. Napisal je knj
Kasparov proti Karpovu ter po nek^ izvodov p
začetkom izročil obema šahistoma. Karpov j<
komentiral z besedami »Ti si objavil, kakšne b
partije in rezultat in zato nima smisla, da se dvo
sploh igra!« Pa še koliko resnice je bilo v tem
lahko zd^ komentiramo brezmiselni maratoi
dvoboj, ki je bil na srečo prekinjen. BjelicJ
pohvah še z enim zanimivim podatkom, ki go
o njegovi šahovski veličini.
Udeleženci državnega mladinskega prvel^
poplavi v Celju pred nekdanjim mostom ^
Prvi z leve stoji Dimitrije Bjelica.
Dimitrije Bjelica
Rodil se je 8. novembra 1935 v Vrbici v Črni
gori. Je publicist, sicer pa po vsem svetu znan
pisec številnih šahovskih knjig, ki uživajo zara-
di svoje širine in strokovnosti velik ugled med
ljubitelji šaha. Ima naslov mojstra FIDE z lepim
številom rating točk 2390. O šahu je pripravil
vrsto oddaj, med drugim je tudi stalni član žirije
za podeljevanje šahovskega Oskarja« Dobil je
številne nagrade »Veselin Masleša« za publici-
stiko in novinarstvo.
Med drugim je odigral štiri zanimive simul-
tanke: dve v avionu na višini 10 tisoč metrov,
eno v poslovnem vlaku Sarajevo-Beograd in si-
multanko na 301 šahovnici, ki je trajala 10 ur!
Govori in piše poleg materinega jezika tudi
nemško, špansko, angleško in rusko, samo govo-
ri pa tudi italijansko.
Hišice za mamice
Mah bolniki oddelka za bolezni kože
v celjskem Zdravstvenem centru so te
dni seših že dvatisočpetstoto hišico za
mamico. Hiške delajo že nekaj časa,
tako da so zanje porabiU že 31.500 raz-
glednic. Poklanjali so jih svojim obi-
skovalcem - babicam, dedkom, star-
šem, sošolcem, pa tudi upokojencem
in drugim. S tem so jim pokazah, da
tudi v bolezni niso pozabili nanje, sebi
pa so skrajšali dolge ure, ko so ločeni
od svojih družin in prijateljev. Na bol-
nišnico bo tako vsem ostal prijeten
spomin, ki jih bo kasneje opozarjal, da
niso vsi otroci zdravi in kohko v dne-
vih osamljenosti pomeni že skromna
pozornost. Za življenje je to veliko
spoznanje.
K. G.

1085
NOVI TEDMK ~ STRAN 13
loja Marija
M.0e zjutraj mamica zbudi, seji
^ strašansko mudi. Resda me
J^pii postelji požgečka in reče:
Ufedek, vstati bo treba, ampak
^ vedno hiti, se v kopalnici
J^fl me kar naprej priganja, ker
službo mudi. Pred vrtcem si
r^ava v slovo, saj se celih
^ftr ne bova videli. Mamica
^yiidi zjutraj ni posebno dobre
P
|j/(upiii medvedkov me prva
tovarišica Marija, mi to-
j^aj natoči, me malo pocarta,
^0 še zaspana in sploh potola-
ži sem slabe volje. Zadnjič pa
t rekla, da mogoče ne bo več v
v vrtcu, ker Zakon pravi, da
truhinjo ni več dobra, ker ni-
ip/. Ja, tako je rekla in žalostno
^ala. Mene pa striček Zakon
r nič ne briga, dokler me moja
ija vsako jutro poboža, me v
)ije vzame in mi nosek obriše.
Mariji obljubila, da bom tega
t poiskala in tako uredila, da
iMi^rija ne bo več žalostna. Če
m jaz marsikaj pri svojih še-
letih razumeti, bo menda ja
striček uredil tako, da bo za
prav. Pa brez zamere, če sem
}reveč po otročje povedala.
URŠKA
Ni je med njimi jere, Icisie cmere
Znanje In tovarištvo se pri šoli v naravi skupaj kalita
Z vsakim dnem je šlo na bolje, so ugotavljali smučarski asi iz osnovne šole Boris Vinter.v Zrečah. Njihovi smučarski'
učitelji: Vera Pajenk, Zdenka Kolar, Drago Vrhovšek in Vili Klančnik, so njihovo poročilo potrdili. t
- Med vami menda ni ka-
kšne kisle cmere?
Smuči odločno postavijo,
na navpik in v enem glasu
zavpijejo: »Neeee!«
- Je danes kdo padel na
zadnjo plat? Tisti, ki ste pad-
li dvignite roke!
Tovariško in solidarno,
spet vsi hkrati: »Vsiii!«
- Kdo je najbolj korajžen?
In se spet odrežejo, kot bi
mignil: »Bojan, Rok, Jure,
Boris...«
- Vam je všeč takšna šola,
kjer se lahko smučate, igrate
in učite? »Trikrat hura za šo-
lo v naravi! Huura! Huuura!
Huura!
- Zd^ ste že pravi
smučarski asi: kakšna je
Rogla!
Aljoša, na mah in v eni sa-
pi oddrdra turistično propa-
gandne podatke: »Smučišča
urejena, naprave delajo, hra-
na dobra...«
- Kaj delate kadar ne
smučate? Takole, po veče-
rih, na primer? »Umivamo
se!«
- Zobe tudi!
»Včasih jih preskočimo.«
- Na 1517 metrih nadmor-
ske višine to ngjbrž ni pre-
hud greh. Radi pojete? Ima-
te svojo himno?
»Tatarsko narodno! Je ne
poznate? Ojej!
»Na saneh po trdem snegu
se veselo vozimo. Ko drčimo
dol po bregu, pesmi si prepe-
vamo. Lica nam od mraza
rdeča,-svetijo se do ušes...«
- OdUčna pesem, ena bolj-
ših. Smejete se tudi radi?
Kaj je bilo v teh dneh najbolj
smešno?
Vsi kričijo drug čez druge-
ga: »Ko je Roman pripove-
doval vic dve uri in ga ni do
konca povedal... Ko je Ma-
tej vprašal, k^ pomeni RTC,
Roman pa je odgovoril - Ra-
dio Televizija Curek... Ko se
zvečer obmetavamo z bri-
sačami ... Ko kdo pade s po-
stelje...«
- Preden boste odšli, bo-
ste tekmovali. Boste tudi na-
vijaU, kot za ta prave
smučarje?
»Hop, hop, hop, hop...«
- V soboto greste pa domov,
kcOne?
In kot bi odrezal, je bilo
konec temperamentnega
klepeta pred depandanso
Jelka.
»A že? Škooda!«
Potem so disciplinirano
pospravili smuči, odšli na
kosilo in si za tem nataknili
tekaške smuči. Pa tudi s sko-
ki si ne belijo več glave.
Le kdo tam prepeva? Kdo neki! Zreški petošolci se
vračajo z dopoldanske vadbe po smučiščih Rogle. Po
triurnem smučanju so že precej utrujeni, pa se spod-
bujajo:... dobra volja je najbolja... mile jere kisle
cmere, z nami v stric ne pojdejo...
Medtem ko je v dolini jug polizal še zadnje zaplate snega, ga je na Rogli še dovolj za
smučanje in za prostočasne aktivnosti otrok. Kepanje je ena tistih, ki se jim jih mladci
te od nekdaj ni mogla upreti.

ieh šahistov sveta
Srečanje z osmimi prvaici
»Imel sem srečo, da sem se srečal s kar osmimi
od dvanajstih svetovnih prvakov, ki so to bili v 99.
letih. Prvi trije so umrli, predno sem jaz začel
pisati, od osmih, ki sem jih poznal, pa sta Euwe in
Petrosjan že umrla. Prvi tekst s svetovnim prva-
kom sem napisal leta 1958 v Portorožu, kjer sem se
prvič srečal s Taljem in Fisherjem. Svetovnim
prvakom sem vedno posvečal posebno pozornost,
zato sem tudi napisal knjigo »Kralji šaha«, pri
kateri mi je bil v veliko pomoč Mihail Talj s svoji-
mi komentarji. O tem so pripravili televizijsko
S šahom je povezan tako, da je še ženo z i'
družino vred »žrtvoval«. »Raje ne sprašujte,<i
pravi žena, kajti »brez velikih žrtev tudi ni:
uspehov. In ker našega Dimitrije razumemo,
smo se pač sprijaznili, da tako mOi-a biti.«   i\
serijo, pred letom in pol pa so izdali ploščo, kjer so i
objavljeni pogovori z vsemi svetovnimi prvaki, i
Kot zanimivost je možno na tej plošči slišati tudi
Smislova, kako poje, T^manova z igranjem na
klavirju in tudi kako lepo poje naš Ghgorič.«
Bjelica je na svetu napisal doslej n^več knjig s
šahovsko tematiko, kar 21 jih je že (ter še dve
drugi), doživele pa so 65 izdaj doma in po svetu.
Kot ekstrem šahu je napisal tudi knjigo z razvpite-
ga področja »Velikanki nogometa«. »Sedaj sem
oddal v tisk dve knjigi - četrto izd^o »Velemojstri
od blizu« in »Bugojno 84«, kjer sem bil direktor
turnirja. Skupaj s sovjetskim velemojstrom pri-
pravljam knjigo o Kasparovu. S pisanjem nimam
t^žav, pa tudi z redakcijami imam dobre odnose.
Da ne pozabim, napisal sem tudi knjigo za n^-
n^lajše.« I
Dimitrije Bjelica
Bjelica v Celju
»Na Celje imam lepe spomine saj sem ga obiskal
že leta 1954, ko je bilo pri vas mladinsko državno
prvenstvo. Nastopil sem kot mladinski prvak Bo-
sne in Hercegovine. Spominjam se, da smo stano-
vali na stadionu AD Kladivarja, kjer pa z nastani-
tvijo nismo bili najbolj zadovoljni. (Tomo Studni-
čka, ki je skupaj z Zvonkom Drakslerjem iz Celja
igral na tem prvenstvu je povedal, da niso mogli
spati, ker jih je motilo jutranje startanje avtobu-
sov). Nastal je mah »štrajk« in preselili so nas v
hotel Evropa. Kot mesto pa je Celje zelo lepo in
imam nanj kljub »spalnim« težavam lepe spo-
mine.«
Srečali ste se domala z vsemi vodilnimi šahov-
skimi imeni na svetu. Kdo je na vas napravil naj-
močnejši vtis?
»To je bil brez dvoma Talj. Od leta 1958 dalje, ko
sem ga spoznal, sva bila skupc« na vseh velikih
mednarodnih turnijih. Izredno mi je pomagal,
skup^ sva pisala knjige. Ko sem pisal knjigo
»Kralj šaha«, mi je mnogo partij zanjo izbral prav
Talj, kije živa enciklopedija. Potreboval sem deset
partij, poklical Talja, ki mi jih je takoj na pamet
povedal in tudi vse poteze v teh peirtijah.
Bjelica, kdo bi danes zmagal, če bi se srečala
Karpov in Fisher?
»Danes bi zmagal Karpov, s^j Fisher ni igral
trin^st let. Če bi bil ta dvoboj leta 1975, bi bil
končni rezultat obraten.«
Še kakšna posebnost iz vašega resnično plodne-
ga in pestrega šahovskega življenja?
»Med lansko zimsko olimpiado v Sar^evu je bil
deset dni moj gost Anatolij Karpov. Odigral je
nek^ simultank, kjer so me ljudje podobno
spraševali, kdo bi zmagal? Odgovarjal sem jim, da
sem v knjigi o Fisherju menil da on, v knjigi o
Karpovu pa drugače. Ko je Karpov to slišal, je
rekel, da sem velik diplomat, ki se ne bi nobene-
mu rad zameril.«
In takšen resnični šahovski diplomat je Dimitri-
je Bjelica, kcOti drugače se ne bi mogel zn^ti v
šahovskem svetovnem kaosu, kjer je toliko na-
sprotij in spričkanih šahistov. Bjehci so odprta vsa
šahovska vrata.
_^............FRANCIPJEŠEC.TONE VRAJBLl
^.^954 od 1. do 10. oktobra nekaj mesecev po
^0 v iasu oddiha med enim in drugim kolom..
14. STRAN - NOVI TEDNIK
7. MAREC 1985
Kaj je sreča?
- kadar me mamica pohvali.
- da sem bil v drugem razredu
odličen.
- če se ti kaj posreči.
- da sem dobil petico.
- da imamo urejen kraj.
- da imamo kruh.
- če imamo dovolj denarja.
- da svobodno živimo.
- to je domovina.
- da se ne prepiramo.
- da mamica poje. ^
- da nas uči tovarišica Slava.
- če sem zdrav.
- če si srečen.
- da imamo vse, kar si želimo.
- da danes ne dežuje.
- da je v šoli dovolj prostora za
vse učence.
- da imamo mamico in ateka.
- da nisem padel pod traktor.
UČENCI 3. a
COŠ ZREČE
Utrgal sem drobno roži-
co z mislijo, na mamico,
babico, teto, tovarišica, ki
skrbijo in se trudijo zame.
Prav vsak dan se bom po-
trudil, da bom priden in
pozoren do njih.
ČESTITKI
OB DNEVU ŽENA
SE PRIDRUŽUJE
TUDI OTROŠKI
VRTILJAK
(Narisal: TOMI LAZNIK,
1. r, OŠ STRANICE)
Pionirji fotografirajo
v MALI ŠOLI FOTOGRAFIRANJA smo prejšni teden začeli
spoznavati fotoaparat. Rekli smo, da je na njem najvažnejši
del objektiv, preko katereg^a potuje svetloba določen čas na
film. Ce ne uporabljamo svetlomera, se moramo posluževati
tabel, ki jih običajno predpišejo in svetujejo proizvajalci
filma.
Največkrat uporabljamo 21 DlNski film, čas osvetlitve, kadar
snemamo zunaj, pa je 1/125 sek. Če bo vreme sončno in bo motiv
sredrye osvetljen, bo zaslonka 11. Če bo vreme oblačno, objekt
snemanja dobro viden, bo zaslonka 5,6 Manjšo kot imamo
zaslonko (5,6, 4, 3,5...) manjša bo globinska ostrina (ozadje). Če
torej hočemo, da bo objekt snemanja pa tudi ozadje čimbolj
ostro, se moramo prilagoditi zaslonki in jo naravnati na 11 ali 16.
To pa pomeni, da smo jo zelo zaprli iij bo moral biti čas osvetli-
tve daljši (1/30,1/15... sek). To pa spet pomeni, da mora biti tako
objekt kot vaš aparat čisto na miru, sicer bo posnetek »stresen«.
Pomagamo si s stativom, na katerega privijemo fotoaparat in je
malo možnosti, da stresemo. Če je svetlobe malo, se največkrat
poslužujemo tudi občutljivejših filmov (24, 27 DIN). DIN je
oznaka standarda za film, ki se pri nas največkrat uporablja in če
bomo sedaj vzeli film, ki je za tri DIN občutljivejši (24 DIN) se
nam bo vrednost zaslonke povečala na objeti\ai za eno enoto. Pri
sončnem vremenu in času 1/125 bo zaslonka 16. Če bomo vzeli
film vrednosti 27 DIN (za tri DIN več) bo zaslonka še za vrednost
večja (22).
V Fotolikovi prodajalni smo zasledili nekaj odličnih aparatov,
ki imajo vgrajene svetlomerje, naravnamo le vrednost vstavlje-
nega filma in z nekaj vaje lahko brez težav in tabel odčitamo
vrednost, ki nam jo pokaže svetiomer. Tako smo zasledili tri
različne Vashice, ki se med sabo bistveno ne razlikujejo, cene pa
so od 51470 do 76611 din. Za Practiko boste morali odšteti 42412
din, sovjetski ZENIT z nekoliko slabšim svetlomerjem 17078 in^
16543 din. Vsem lahko tudi menjamo objektive, o tem pa bomo"
pisali prihodnjič.
Veseli smo, da smo v našo družbo dobili še en foto krožek.
Svoje izdelke so nam poslali iz osnovne šole Gornji Grad,
posnetek pikapolonice pa je napravil Bernard Irmamčnik.
Bernard se je s svojim objektivom maksimalno približal pika-
polonici, precej je moral tudi odpreti zaslonko, moral pa je tudi
uporabiti vmesne obročke, ki se uporabljajo pri makro fotogra-
fiji. To pa so faktoiji, ki nam dajo zelo slabo globinsko ostrino,
lepo pa izrišejo predmet, na katerega smo nastavili ostrino (pika-
polonico). Običajno se lahko predmetu približamo 50 cm in več,
medtem ko se dobijo tudi boljši (in zelo dragi) objektivi, kjer pa
za makro posnetke ni potrebno vstavljati vmesnih obročkov.
Fotolik bo Bernarda nagradil z nagradnim kuponom, posne-
tek pa je tudi že pripravljen za zaključno razstavo.
Urednik fotografije
Osrečila sem
mamico
Sreča. Kaj pomeni ta beseda,
se sprašujem.
Srečni so lahko nosilci štafete,
srečni so lahko vedno lačni otro-
ci, ki nekega dne le dobijo skorji-
co kruha. Srečni smo lahko mi
vsi, ker živimo v miru in svobodi.
Tudi mamica je lahko srečna, ko
ji otrok za praznik podari šopek
rož, ki jih je nabral na travniku.
Moja mamica ima 15. aprila
rojstni dan. Sedim v svoji sobi in
gledam skozi okno. Že dolgo
časa premišljujem, kaj naj ji po-
darim. V hranilniku še imam ne-
kaj denarja, toda kaj naj ji ku-
pim? Ko tako premišljujem, se
spomnim: »Oh, saj je nedelja!«
Kaj sedaj? Kje n^ kupim darilo?
Ker ne vidim drugega izhoda,
grem na vrt in natrgam šopek
cvetja, ki je mamici tako všeč.
Šopek zavijem v bel papir. Nato
pomijem posodo in že zazvoni
zvonec. Mamica se je vrnila s se-
stanka. Podarim ji šopek in z lju-
beznijo v srcu rečem: »Mamica,
tako te imam rada!^- Objamem jo
in se tesno stisnem k njej. Mami-
ca me poljubi in s solzami v očeh
premaguje jok: »Oh, otrok moj!
Kako sem srečna!«
Tako lahko le majhen šopek
cvetja in pospravljena kuhinja
človeka gane in ga osreči bolj,
kot če bi imel pred seboj zaklad.
MAJA PAŠ, 8. c
OŠ Edvard Kardelj
ROGATEC
Moja prva tekma
Najraje se spomnim, kako sem
prvikrat tekmoval v veleslalomu.
Star sem bil pet let. Trener
nam je povedal, da bomo šli ko-
nec tedna tekmovat na Roglo. Že
dva dni prej sem slabo spal in bil
nervozen. Kar naprej sem jedel
čokolado, vendar ni nič poma-
galo.
In končno je prišla nedelja.
Zgodaj 2jutraj smo se odpeljali z
avtobusom na Roglo. Z menoj
sta bila tudi oče in mama. Ko
smo prispeli, je močno snežilo,
vendar je bila 'djub temu proga
že pripravljena. Razdelili so nam
štartne številke. Bilo je okrog 80
tekmovalcev. Jaz sem bil njo-
mlajši. In začelo se je zares.
Postavil sem se v vrsto za start.
Imel sem številko 34. Kar hitro
sem prišel na vrsto. Štarter pri
elektronski merilni napravi je
pričel šteti: »pet, štiri, tri, dva,
ena, start!« In že sem se spustil
po progi. Še zdaj se spomnim, da
nisem imel med vožnjo nič tre-
me. Sredi proge mi je z glave
padla kapa, tudi to me ni oviralo
in lepo sem odpeljal mimo vseh
vratic v cilj. V cilju so mi ploska-
li. Malo zato, ker sem bil najmlaj-
ši, malo zato, ker sem dobro vo-
zil. Dobil sem tudi diplomo, ki še
sedaj visi na steni v moji sobi in
kadar jo pogledam, se spomnim
svojega prvega smučarskega tek-
movanja.
GREGOR MARGUČ, 6.c
OŠ Ivan Kovačič - Efenka
CELJE
Ptička in jaz
Pred tedni je bila huda zima.
Tako mrzlo je bilo, da se mi ni
ljubilo niti smučat, čeprav je bilo
obilo snega in tidi počitnice so
se pričele.
Pred hišo je stari ata postavil
ptičjo krmilnico. Vanjo je natro-
sil zmleta koruzna zrna. Ptice so
opazile nastavljeno hrano in se
počasi približevale. Sedle so na
bližnje drevo in nejeverno opazo-
vale rumeno zrnje. Najprej so se
ojunačili vrabci. Kar v jatah so se
vsuli na hrano in jo kljuvali s
takšnim tekom, da je je pol padlo
na sneg. Priletela je premražena
sinička.
»Zakaj ne zletiš v krmilnico in
se ne naješ?« sem ji dejala.
>Kako pa naj se pridružim
vrabcem, ki me takoj naženejo?«
je žalostno odgovorila.
Šla sem h krmilnici: »Bežite,
objestni vrabci! Vse dni se skri-
vate za toplo streho naše hiše,
sinička pa išče hrano v našem
sadovnjaku.«
Ko so se vrabci razpršili, je pri-
letela sinička.
»Mmmm, kako dobro je to zr-
nje! Zd^ mi tudi huda zim.a ne
bo prišla do živega.«
»To je naše plačilo za tvoje delo
v sadovnjakih, ko vse leto z drev-
ja obiraš drevesne škodljivce.«
POLONA SKALE, 4. b
OŠ Frana Krajnca
CELJE
Divji prašič
V nedeljo sva z mamo šli s po-
kopališča. Nenadoma zaslišiva
glas preko potoka: »Prinesite
nam vrv, ustrelili smo divjega
prašiča!«
Z mamo sva stekli domov po
vrv in šli k potoku. Že od daleč
sva videli lepega divjega prašiča,
ki je ležal na tleh, poleg pa je stal
lovec z veselim obrazom. Mama
je en konec vrvi navezala na ozko
drvo in jo vrgla čez potok. Prvič
ji ni uspelo, drugič pa se ji je le
posrečilo. Lovec je prijel vrv in jo
privezal čez prašiča. Midve z ma-
mo in še ena soseda smo prašiča
potegnile čez vodo. Tam smo gle-
dali, kam ga je lovec ustrelil in
občudovali njegovo dlako. Čez
nekaj časa je prišel lovec in
prašiča smo odvlekli k cesti. Tam
mu je lovec prerezal kožo in iz
njega pobral drobovino. Kmalu
je bil gotov. Tačas je pripeljal av-
tobus. Lovec ga je ustavil in
vprašal, če lahko prašiča pelje v
Kozje.
In res: prašiča so vrgli v prtljaž-
nik in ga odpeljali.
ALENKA BREČKO, 7.r
OŠ Tončke Čeč
LESIČNO
Atifina zanica
PIKA IN G. A. KOVAČ
RADA BERETA. KATERA JE NJUNA NAJLJUBŠA
KNJIGA?
To boš ugotovil tako, da boš premešal črke njunih imen
in kratic imena. Na dopisnico pa napiši še ime in priimek
avtorice te knjige.
Naš naslov je NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000
CELJE, tvojo rešitev pa pričakujemo do torka, 12. marca
1985. Takrat bomo žrebali za nagrado AERA.
Če ste v prejšnji Atkini zanki ugotovih, da je ura 4 in 5
minut (ali 16.05), ste imeli prav. Nagrado pa dobi: Nataša
Žerjav, Slatina 15, 63201 Šmartno v Rožni dohni.
Delavski svet
TOZD NA-NA
in delavski svet
TOZD OJSTRICA
razpisuje
prosta dela in naloge
1. Vodjo računovodstva TOZD      ^
NA-NA ^
2. Vodjo računovodstva TOZD
OJSTRICA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih
z zakonom in pogojev v skladu z Družbenim dogovo-
rom o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje
pogoje;
pod 1. in 2.:
- višješolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti
delovnih izkušenj na delih in nalogah v računovod-
stvu
ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let
delovnih izkušenj na delih in nalogah v računovod-
stvu
- sposobnost organiziranja in vodenja dela
- da kandidat pri svojem delu uveljavlja načela sa-
moupravne in socialistične morale.
Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati poš-
ljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Gostinsko podjetje Celje, Splošno kadrovski sektor.
Ljubljanska cesta 5, Celje - z oznako »za razpisno
komisijo« in z oznako »TOZD iz razpisa«.
»ZCP, Cestno podjetje Celje - TOZD Vzdrže-
vanje in varstvo cest,
Celje, Lava št. 42,
razpisuje na podlagi določil zakona o pogojih za prodajo stano-
vanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. I. SRS št. 13/74)
in sklepa delavskega sveta TOZD Vzdrževanje in varstvo cest z
dne 28. 2. 1985
javno dražbo
naslednjih zasedenih cestarskih hiš: izklicna cena din
- v Celju, Mariborska cesta št. 37, stoječe na pare.
št. 1340 hiša. njiva in dvorišče v skupni izmeri
416 m^ vi. št. 739 k.o. Sp. Hudinja 1,237.714
- v Levcu št. 31, stoječe na pare. št. 1/2 stavbišču s
pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pare.
št. 114/2 travnik v izmeri 372 m^ vi. št. 200 k.o.
Leveč 2,067.470
- v Kaplji vasi št. 12, stoječe na pare. št. 332 stav-
bišču s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem
pare. št. 570/2 njiva v izimeri 1197m^ vi. št. 277
k.o. Ojstriška vas 2,024.494
- v Čepljah št. 4, stoječe na pare. št. 305 stavbišču -
cestarski hiši na pare. št. 306 stavbišču - gosp.
poslopju, s pripadajočim funkcionalnim zem-
ljiščem pare. št. 720 travniku v približni izmeri
1000 m^ vi. št. 412 k.o. Prekopa 1,195.974
- v Ločici št. 28, stoječe na pare. št. 151 stavbišču, s
pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pare.
št. 546/2 njiva v izmeri 367 m^, št. 546/3 travnik v
izmeri 58 m^ in št. 740 pašnik v izmeri 157 m^ v!.
št. 74 k.o. Ločiea 444.796
- v Tepanju št. 20, stoječe na pare. št. 5 stavbišču, s
pripadajočim  funkcionalnim  zemljiščem  pare.
št, 76 njiva in vrt, vi. št. 34 k.o. Tepanje 1,292,142
- v Križeveu št, 43, stoječe na pare. št, 32 stavbišču
s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pare.
št. 1 pašnik v izmeri 176 m^ in št. 2 vrt v izmeri
820 m^ vi. št, 39 k,o, Križevee 805.633
- v Loki pri Frankolovem št. 35, stoječe na pare.
št. 16/1 stavbišču z gospodarskim poslopjem, sto-
ječim na pare. št. 16/2 in zemljiščem pare. št, 369
travnik v izmeri 784 m^ in št, 370 njiva v izmeri
1083 m^ vi. št. 95 k.o. Loka 1,018.295
- v Šmarjeti št. 4, stoječe na paro. št. 143 stavbišču
z gospodarskim poslopjem, stoječim na pare.
št. 55:2, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem
pare. št. 53:3 njiva v izmeri 163 m^ vi. št. 201 k.o.
Skofja vas 991.266
Kupec mora pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v višini 5%
izklicne cene na št. žiro računa pri SDK Celje, št. 50700-601-
11971. Kavcija se kupcu, ki je uspel na dražbi, šteje v kupnino,
ostalim udeležencem pa se kavcija vrne brez obresti.
Cestarske hiše so zasedene, zato mora eventuelni tuji dražitelj
dosedanjemu stanovalcu preskrbeti druge primerne stanovanj-
ske prostore.
Kupec plača davek od prometa nepremičnin in druge stroške v
zvezi z knjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi.
Interesenti naj vložijo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi v
zaprtih kuvertah z oznako »javna dražba«, na naslov: Cestno
podjetje Celje - TOZD Vzdrževanje in varstvo cest, Celje, Lava
št. 42.
Vsi ponudniki se lahko udeležijo javne dražbe, ki bo v torek, dne
26. 3. 1985, ob 8, uri v prostorih Cestnega oodjetja Celje, Lava
št. 42, soba št. 11- pritličje.
7. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Roman S. iz Prešernove
ulice bo prihodnjič dvakrat
premislil, preden bo začel
razgrajati v svojem stanova-
nju. Prejšnji ponedeljek .seje
namreč pri takšnem početju
tako ranil po rokah, da je
moral ostati na zdravljenju v
bolnišnici.
• Tudi minuli teden si je
nekaj vročekrvnežev z raz-
grajanjem zagotovilo pre-
nočevanje pri miličnikih. Ta-
ko sta Husein Š. iz Ulice bra-
tov Vošnjakov in Radovir M.
iz Ribarjeve ulice prespala v
kletnih prostorih na Ljub-
ljanski cesti, ker sta razgraja-
la v kolodvorski restavraciji.
Dragan M. iz Celja si je brez-
plačno posteljo zaslužil z ra-
zbijanjem na Pigalu. Vsi trije
bodo morah tudi k sodniku
zf prekrške. Omera O., ki je
v restavraciji Na-na razbil le-
po količino steklovine pa bo-
do ovadili sodniku zaradi
kaznivega dejanja poškodo-
vanja tuje lastnine.
• Anton Ž. iz Ribarjeve 4
rad preizkuša moč svojih
mišic na znancih in prijate-
ljih. V sredo se je na avtobu-
sni postaji stepel s sosedom
Petrom D. v četrtek pa se je
v restavraciji Pošta spoprijel
s svojim večnim nasprotni-
kom Senadom E. Kdo je v
pretepih potegnil najkrajšo,
bo odmeril sodnik za pre-
krške.
• Za kaj nehvaležnega pa-
cienta se je izkazal Roban K.
iz Pletovarja. V četrtek se ga
je v Celju dodobra nalezel,
tako da je pristal na oddelku
za intenzivno nego v celjski
bolnišnici. Čim pa se je mal-
ce osvestil, je pričel razgraja-
ti. Na pomoč so prihiteli mi-
ličniki. Strpah so ga v rešilni
avtomobil, ki ga je odpeljal v
psihiatrično bolnišnico v
Vojnik.
• Barbari Š. iz Slovenj
Gradca je prve tri dni v hote-
lu Geleia kar dobro kazalo.
Denar za nočnino je namreč
prištedila tako, da je lezla iz
postelje v posteljo. Četrto
noč pa je odjemalcev za nje-
ne usluge zmanjkalo. To je
Barbaro tako prizadelo, da je
napol gola na ves glas prote-
stirala v avli hotela. Pre-
nočišče so ji nato ponudili
miličniki v svojih kletnih
prostorih.
N.K.
Več raziskanih liaznivili dejanj
Organi za notranje zadeve
na Celjskem so lani nameni-
li precej časa preprečeva-
nju kriminalitete, statistike
pa potrjujejo, da so bili na
tem področju tudi precej
uspešni, saj so obravnavali
5469 kaznivih dejanj oziro-
ma kar 12,6 odstotkov manj
kot leto poprej.
Poleg tega so povečali tudi
raziskanost kaznivih dejanj
za 1,4 odstotka - ob koncu
leta je ostalo neraziskano 42
odstotkov kriminalitete na
našem območju. Potrebno
pa je poudariti, da so raziska-
li večino tistih kaznivih de-
janj, ki predstavljajo večjo
družbeno nevarnost in, ki so
povzročila razburjenost med
ljudmi.
Najbolj se je zmanjšalo šte-
vilo kaznivih dejanj v šent-
jurski in laški občini, največ
kaznivih dejanj pa so mili-
čniki in kriminalisti obrav-
navali v Celju in Titovem Ve-
lenju. Skupna škoda, po-
vzročena s kaznivimi dejanji,
znaša 443 milijonov dinarjev.
Ni bil neprišteven
Višje sodišče v Celju je
potrdilo kazen Dušanu Zu-
pančiču, ki je bil obsojen na
enotno kazen 9 mesecev za-
pora, ker je marca leta 1983
poškodoval spomenik Slav-
ku Šlandru v Preboldu in
skupaj z drugimi izgredniki
naredil več škode na bližnji
šoli.
Senat Višjega sodišča pa je
delno ugodil pritožbi zago-
vornika, Bogdana Staniča.
Ker so menili, da je bil nje-
gov delež pri poškodovanju
spomenika nekoliko manjši,
so mu znižali enotno kazen s
sedmih na 5 mesecev zapora.
Obema obtožencema so v
izrečeno kazen všteli tudi
čas, prebit v priporu (od 12.
oziroma 13. marca do 23. ju-
nija leta 1983).
Prvostopenjsko sodišče je,
tudi na podlagi mnenja izve-
denca menilo, da je Dušan
Zupančič izvršil obe kaznivi
dejanji v bistveno zmanjšani
prištevnosti glede na popite
alkoholne pijače. Poleg tega
se je obtoženec na sojenju
spominjal le okoliščin, ki so
mu bile v prid, ne pa tistih,
ki so ga obremenjevale.
Da je bil Dušan Zupančič
tistega večera bistveno
zmanjšano prišteven, ne pa
neprišteven, je menilo tudi
Višje sodišče. Zato so pritož-
bo zagovornika zavrnili kot
neutemeljeno in Zupančiču
potrdili prej izrečeno kazen.
Pač pa je sodišče upošte-
valo, da Bogdan Stanič ni od
vsega začetka sodeloval pri
poškodovanju spomenika
Slavku Šlandru in da je nje-
gov delež pri tem kaznivem
dejanju nekoliko manjši.
Stanič je namreč prišel na
kraj kaznivega dejanja šele
potem, ko je Zupančič že
prevrnil kip s podstavka. Za-
to so mu za to kaznivo deja-
nje znižali kazen s šestih na 4
mesece zapora, potem pa
znižali za dva meseca zapora
tudi enotno kazen: s sedmih
na pet mesecev zapora.
S.Š.
Zimska služba še v pripravljenosti
Pri Komunah, Tozd CE-KA so za pluženje, posipanje
cest in odvoz snega v tej zimi porabili že 14,5 milijonov
dinarjev oziroma za približno 30 odstotkov več kot
lansko zimo, ki je bila po mnenju komunalcev - kar se
snega tiče - bolj neugodna kot letošnja.
Zimska služba je trenutno še vedno v pripravljenosti
zaradi morebitnega sneženja ali poledice, zato bodo
končni obračun porabljenih sredstev naredili kasneje.
Celjski komunalci oziroma delavci v zimski službi so
v tej zimi posuU po cestah in ulicah 820 ton soh in 450
kubičnih metrov peska. Večjih pripomb na njihovo
delo ni bilo, da je zimska služba dobro delala, pa so
ocenih tudi na štabu zimske službe v Celju. Pri CE-KA
so se tudi držah vseh, pred začetkom zime dogovorje-
nih varčevalnih ukrepov, poudarjajo pa, da je šlo
toliko več denarja za zimsko službo predvsem zaradi
skoka cen.
S.Š.
Trgovska delovna organizacija
NAMA LJUBLJANA
TOZD veleblagovnica ŽALEC
Objavlja
prosta dela in naloge
1. vodja veleblagovnice NAMA
Žalec
2. prodajalce živilske in tekstilne
stroke
za določen čas
3. kuharja
4. pomivalke
5. čistilke
Pogoji:
Pod 1
višja ali srednja šola ekonomske, komercialne ali
organizacijske smeri, 3 do 5 let delovnih izkušenj,
izpit iz varstva pri delu, poskusno delo 3 mesece.
Pod 2
Šola za prodajalce, delovne izkušnje zaželene, izpit
iz higienskega minimuma, poskusno delo 2 meseca.
Pod 3
Gostinska šola za kuharje^ 3 leta delovnih izkušenj,
izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo 2
meseca.
Pod 4 in 5
Dokončana oz. nedokončana osnovna šola, delovne
izkušnje zaželene, poskusno delo 1 mesec.
Delo v izmenah pod 2, 3, 4 in 5.
Pisne vloge s kratkim življenjepisom ter dokazilom o
izobrazbi in praksi sprejema TOZD veleblagovnica
NAMA Žalec, Titov trg 2, 15 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja
Tozd Gradbena operativa
objavlja
prosta dela in naloge
- KV zidar
10 delavcev
- KV tesar
2 delavca
- delavec brez poklica
5 delavcev
Poleg splošnih pogojev po zakonu morajo kandidati
za prevzem objavljenih del in nalog izpolnjevati še
naslednje pogoje:
pod 1 in 2
- da imajo poklicno šolo ali doseženo IV. stopnjo
zahtevnosti po programu srednjega usmerjenega
izobraževanja ustrezne smeri; zaželene so delovne
izkušnje
pod 3
- da imajo najmanj 6 razredov osnovne šole
Poskusno delo za vsa objavljena dela in naloge traja
3 mesece.
Kandidati podajo pismene prijave z dokazili v 15
dneh od objave na naslov GOP »OBNOVA« Celje.
O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po sklepanju pri-
stojnega organa.
S Petkovim mozaikom
na piknik v Logarsko dolino
Na prvo vprašanje za naš izlet in piknik v Logarski dolini
smo dobili nekaj več kot 100 kuponov, od tega je bilo 93
pravilnih. Med temi kuponi smo izžrebali FRANCA
PLASKANA iz Žalca, ki bo šel z nami na ta izlet.
TUDI MALO ALKOHOLA
Jf LAHKO PREVEČ
Zdraviienje aikoliolizma v
bolnišnici
Zdravljenje alkoholizma lahko poteka izvenbolniš-
nično (poskušali smo ga predstaviti v prejšnjem
sestavku) in seveda v bolnišnici.
Kadar bo prišlo do komphkacij alkoholizma, se bo
bolnik - alkoholik znašel bodisi na katerem od oddelkov
splošne bolnišnice (na primer pri okvari jeter) ali pa na
sprejemnem psihiatričnem oddelku (na primer pri alko-
holnem bledežu), kar pa v nobenem primeru še ni bilniš-
nično zdravljenje alkohohzma. Ko si bo bolnik opomo-
gel, da bo sposoben trezno razmišljati, pri tem pa bodo
imeli odločilno vlogo tudi svojci, bo lahko vključen v
socio-terapevtski program zdravljenja alkoholizma v
bolnišnici. Sem bo vključen prav tako, če se bo v času
obiskovanja ambulante za bolezni odvisnosti izkazalo,
da sam ni sposoben začeti abstinirat ozirOma ne izpol-
njuje drugih, za to potrebnih pogojev.
Tudi v bolnišnici je zdravljenje osnovano na načelih
skupinskega zdravljenja, družinske obravnave, pridobi-
vanja znanja iz teorije alkoholizma in seveda na načelih
terapevtske skupnosti, kot imenujemo skupnost vseh
zdravljencev in osebja na oddelku.
Bistveni cilji zdravljenja so zajeti v t. i. terapevtskem
dogovoru, ki se praktično ne razlikuje od tistcjga v izven-
bolnišničnem zdravljenju in smo ga že omenili.
Teorijo alkoholizma osvajajo zdravljenci preko pripo-
ročene literature, poslušajo predavanja in vse to utrju-
jejo na učnih urah.
Vsi zdravljenci so najprej vključeni v pripravljalno
Skupino, v kateri naj bi se ojačala začetna motivacija v
zvezi z zdravljenjem, pokazale pa naj bi se tudi sposob-
nosti in značilnosti zdravljencev. Ko zdravljenci in nji-
hovi svojci opravijo določene pogoje (kot na primer izpit
iz alkoholizma), so vključeni v t. i. intenzivno skupino,
obenem pa si pridobijo možnost izhodov iz bolnišnice.
Bivanje v intenzivni skupini je okvirno omejeno na dva
meseca, tako traja celotno zdavljenje približno tri
mesece. V tem času poskušajo zdravljenci pridobiti vpo-
gled v svojo odvisnost od alkohola, v vzroke in posle-
dice. S pomočjo skupine skušajo spoznati, kakšni so
bili, predvsem v odnosu do bližnjih in kaj bi morali na
tem področju spremeniti.
Da bi si zdravljenci sami ustvarili čim popolnejšo sliko
o sebi v času alkoholizma, sodelujejo v zdravljenju poleg
najbližnjih svojcev tudi predstavniki delovnih organiza-
cij - najbolje neposredno nadrejeni. Dejstvo, da si
človek, odvisen od alkohola ustvari celotno podobo o
sebi, je izrednega pomena za njegovo osveščenost in
vpogled, pa seveda za potek rehabihtacije.
Koliko je bil zdavljenec pri tem uspešen je razvidno iz
predstavitve. To je pripoved njegovega življenja, v
kateri se kritično in osveščeno, brez znanih obrambnih
mehanizmov, predstavi. Poudarek pa je na vpogledu v
lastno odvisnost od alkohola in na tem, kaj so ob njem
doživljali svojci.
V času zdravljenja naj bi se ljudje pripravili tudi na
stanja stisk in napetosti, ki se bodo vsekakor še pojav-
ljala, zraven pa ne bo alkohola, s katerim so jih doslej
blažili, odrivali. Vedeli naj bi, kakšni so še drugi mehani-
zmi sprostitve, pa tudi to, kje lahko iščejo pomoč.
Po končanem zdravljenju (bolnišničnem in izvenbol-
nišničnem) je nujna vključitev v klub zdravljenih alko-
holikov (KZA). Povezavo med zdravljenjem in KZA pa
predstavlja obisk terapevta ali predstavnika kluba
zdravljenih alkoholikov v skupini tik pred koncem
zdravljenja. Takrat bodoči član kluba pove, kaj je prido-
bil zase v času zdravljenja in kakšni so njegovi načrti za
bodočnost. Zdavljenje samo predstavlja torej le neko
osnovo, temelje, na katerih pa je treba za uspešno reha-
biltacijo še veliko zgraditi - in sicer s pomočjo kluba.
Poskušali smo prikazati sodoben pristop k zdravljenju
alkoholizma. Ostajali smo v okvirih zdravljenja, kakršno
se danes izvaja na oddelku in v dispanzerju za zdravlje-
nje alkoholizma Nevropsihiatrije Vojnik, je pa popol-
noma v skladu z napotki in stališči republiške komisije
za zdravljenje alkoholizma. •
DR. DARJA BOBEN-BARDUTZKY, psihiater
16. STRAN - NOVI TEDNIK
7. MAREC 198!i
Kam bo zietei plošček?
Hokejisti Cinkarne Celje so letošnje pr- j
venstvo končali na predzadnjem mestu v '
zvezni ligi, kar pomeni da se skupaj z za-
grebškim Medveščakom po nekaj letih se-
lijo v nižji rang tekmovanja. Sezono so
uradno zaključili s spominsko tekmo na
nekdanjega igralca Janeza Kokalja (Cin-
karna - Kranjska gora 6:6), zdaj pa bo
ostalo nekaj časa za trezen in stvaren pre-
mislek, kako v bodoče.
Situacija ni rožnata, vendar povsem brez-
izgledna tudi ne, kajti predstavniki Hrvaš-
ke so že pripravili predlog za bližnjo skup-
ščino Hokejske zveze Jugoslavije, kjer naj
bi zvezno ligo od sedanjih osem povečali na
deset članov. To utemeljujejo s tem, da mo-
rajo v interesu nadaljnjega razvoja hokeja v
njihovi republiki tudi v bodoče imeti pred-
stavnika v zvezni ligi. In če je temu tako
pomeni, da bi v ligi ostala tudi Cinkarna
Celje.
Seveda se na to ne gre zanašati, pa čeprav
vemo, da se sistemi v zvezni hokejski ligi
krojijo tako, kot nekomu odgovarja. Če bo-
do tokrat Hrvati uspeli, bosta Medveščak in
Cinkarna tudi v bodoče med zveznimi li-
gaši, kamor sta se sicer uvrstila Avtoprevoz
iz Maribora in Bosna iz Sarajeva.
Vendar stvari niso tako enostavne. Sara-
jevska Bosna že išče okrepitve po Kanadi
in Švedski (menda celo 8 igralcev), morda
bo vmes za lepe denarce še kakšen Slove-
nec, močno se naj bi okrepil tudi Avtopre-
voz in to med drugim z mladimi celjskimi
perspektivnimi hokejisti, Vojvodini pa
»diši« tudi Celjan Nace Filipovič... Trener
Tomaž Lepša ima delovno pogodbo s celj-
skimi hokejisti do 1. septembra.
Celjani bodo imeli od 10. marca do L.
maja prosto, ko bodo začeli s pripravami za
novo sezono, menda tudi na Cehoslovaš-
kem. Ker ni možnosti za nakup igralcev,
ostanejo samo mladi domači, pomoč pa sta
še vedno obljubila Silvo Poljanšek ter Ivo.
Jan. Celjani so res zaradi slabših finančnih \
razmer izgubili korak z ostalimi, vendar ni]
vzrok samo v tem. ,
JOŽE KUZMA
Hitri deifin Tanja Drezgič
Ambiciozni profesionalni trener plavalnega kluba j
Klima Neptun Celje Andrej Žnidaršič je peljal na
državno mladinsko in člansko prvenstvo v plavanju vj
Maribor številčno skromno četico štirih plavalk, ki pa :
so se iz najboljšega jugoslovanskega plavalnega cirkusa ;
vrnile s kar 16 medaljami. Med njimi je 8 zlatih ter po 4 1
srebrne in bronaste.
Laureat med vsemi je vsekakor vedno boljša (tudi v I
jugoslovanskem merilu) Tarija Drezgič, ki je bila trikrat <
zlata na 200, 400 in 800 m, s tem, da je na prvih dveh i
progah postavila tudi štiri državne in republiške rekorde
za različne starostne kategorije. Osvojila je tudi 2. mesto
na 400 m mešano. •
Mojca Anderle se razvija v odlično plavalko v disciplini, I
kjer je nekdaj slavna Djurdjica Bjedov osvojila kar dve ]
nepredvideni olimpijski medalji, to je na progah prsnega'
stila. Mojca je bila prva na 200 in druga na 100 m prsno.
Tri medalje, vse bronaste, je osvojila Saša Lavrič na 100 ;
in 200 m delfin ter na 400 m mešano. ]
Nataša Lavrič je tokrat ostala brez medalj, vendar je;
prišla dvakrat v finale - 5. na 200 m in 6. na 100 m prsno, i
Vse omenjene plavalke pa so bile 3. v štafeti 4 x 100 m i
mešano. Krasna bera s tako kvalitetnega tekmovanja, kjer i
ne gre več samo za dosežke v najnižjih kategorijah, pač oa i
že v članskih. T. VRABL ■
Mancliester drugi v Sioveniji
Partizan Žalec (nogometna sekcija) je odlično izpeljal prvo
finale v malem nogometu za pokal Slovenije, ki ga je uvedla
Nogometna zveza Slovenije. Iz predhodnih tekmovanj so se v
finale uvrstile štiri ekipe: Talci pokal Maribor - Vozila veterani
N. Gorica 3:2 in Manchester Žalec - Radomlje 4:1. V borbi za 3.
mesto je bila boljša ekipa iz N. Gorice, ki je po podaljških
premagala Radomlje 4:2 (redni čas 2:2), v borbi za 1. mesto pa so
bili boljši gostje iz Maribora proti domačemu Manchestru 4:2,
čeprav je slednji z gosti v polfinalu dvoboj gladko dobil. Končni
vrstni red: Talci pokal Maribor, Manchester Žalec, Vozila vete-
rcini N. Gorica, Radomlje. Zapisati je treba, da je Manchester
verjetno pod pezo odgovornosti igral veliko slabše kot zna, kajti
drugače bi bil rezultat lahko zanj ugodnejši.
Vse tekme sta dobro sodila sodnika iz Celja Rafko Kampuš in
Jože Janežič, delegat NZS pa je bil zvezni sodnik in predsednik
komisije za mali nogomet sicer Celjan, zdaj Ljubljančan Franc
Rupret: »Tekmovanje so domačini izvrstno pripravili pa tudi
vsa srečanja so bila na primerni kvalitetni ravni, kar velja tudi za
obnašanje igralcev.« V imenu TVD Partizan Žalec je na začetku
vse tekmovalce, goste in gledalce (na tribuni se jih je zbralo
okoli 300) pozdravil predsednik komisije za nogomet pri ZTKO
Žalec Božo Andolšek. ,
Pod icoši
1. B zvezna liga: Libela se
kolo pred koncem dokončno
poslavlja iz tega elitnega tek-
movanja.
V prejšnjem kolu je gostova-
la v Zagrebu, presenetljivo do-
bro zaigrala v 1. polčasu proti
Montingu, v 2. pa nerazumljivo
popustila in izgubila 109:92.
Na lestvici je zadnja z borimi
12. točkami iz 21. kol ob 6 zma-
gah, vse ostalo pa so porazi,
med njimi tudi mnogi s skro-
mno (a usodno) točko razlike.
V zadnjeni kolu igra Libela do-
ma proti Železničarju iz Sara-
jeva, ki je na 4.mestu. Zmaga
bi pomenila samo labodji spev
in morda do neke mere dokaz,
da si ekipa kljub težavam le
zasluži mesto v ligi, ki jo za-
pušča. Vodstvo celjskih košar-
karjev bo po preselitvi v repu-
bliško ligo v težki situaciji, kaj-
ti kako zadržati igralce prve
peterke (za mnoge je že skoraj
potrjeno, da zapuščajo celjsko
košarko) oz. nadomestiti z mla-
dimi njihov odhod ter se čim-
prej (po eni sezoni z osvojitvijo
naslova) vrniti tja, od koder
odhajajo.
Republiška liga moški:Co-
met je doma skoraj pripravil
presenečenje nad drugou-
vrščenim Slovanom, saj je iz-
gubil samo 83:85. Na lestvici je
osmi, v naslednjem kolu pa ga
čaka nova težka preizkušnja,
saj gostuje v Mariboru pri eki-
pi TIMA - MTT, ki jo vodi nek-
danji trener Celjanov Zmago
Sagadin.
Republiška liga ženske:
Metka je po nekaj porazih zno-
va zmagala doma nad Jeseni-
cami 54:35, na lestvici je šesta,
v 15. kolu pa gostuje v Žireh
pri Kladivaiju (5).
Marjan Fabjan Ima izpisnico
To, kar se dogaja v judo klu-
bu Ivo Reya v Celju, bo ver-
jetno imelo dolgotrajne posle-
dice. Da so odnosi nezdravi in
da poskušajo posamezniki iz-
siljevati, je znano že nekaj
mesecev, pri tem pa ni nobe-
nega, ki bi naredil red oziro-
ma bolje in natančneje pove-
dano, bili so, pa so obupali.
Marjan Fabjan, lani absolut-
no najboljši judoist v Jugosla-
viji (po oceni ljudi, ki strokov-
no spremljajo ta šport) in
športnik Celja, ima v rokah iz-
pisnico, da ni več član kluba
od nedelje, ko jo je dobil men-
da na lastno zahtevo iz rok v. d.
predsednika Danila Kralja:
»Razmere so resnično nevzdrž-
ne. Sam sem poskušal s tem,
da sem izpisnico zadrževal,
kajti upal sem, da se bo stvar
spremenila, seveda v korist
Fabjana. Ta se je po vrnitvi iz
tekmovanja v Bolgariji oglasil
pri meni in zahteval izpisnico,
ker da ima po tem vsega do-
volj, po prejetju izpisnice pa se
bo pritožil. Napisal sem jo in
mu jo izročil. Lahko rečem,
težko.«
Zakaj izpisnica, kje so vzro-
ki zanjo?
Danilo Kralj: »O tem bi se
lahko pogovarjali več ur. Tisti,
ki'so zahtevali, da gre Marjan
iz kluba, niso vedeli nič kaj
konkretnega povedati, razen
to, da pač ne bodo trenirali, če
bo še v klubu. Češ, da je zvez-
dniški, da so mu na treningih
samo sparing partnerji in po-
dobno. Nič konkretnega! Tudi
sami niso bili v prejšnji sezoni
nič boljši, saj nikoli nismo ve-
deli, kdo vse bo šel na potova-
nje oz. tekmovanje. Tudi tek-
movalcev nismo imeli dovolj
in smo že pred začetkom iz-
gubljali točke. Sami so celo
pripravili predlog za člane
upravnega odbora in se težko
sprijaznili z ostaUmi predlogi,
med katerimi so mnogi znani
delavci, ki bi nam lahko veliko
pomagah. Po vs^ tem pa se
bojim, da jih ne bo zraven. Ni-
mamo zaledja v kadru pa se
»bojijo« tistih štirideset mla-
dih, ki pod vodstvom Marjana
Fabjana vadijo na osnovni šoli
Frana Roša. Vsega tega res ne
razumem in v takšni sredini ne
bom več delal. To sem jim tudi
povedal. Ne bi rad, da bi bil
tarča podobnih situacij.«
Če lahko pokomentiramo
vso zadevo (pomoč je obljubila
tudi TKS pa je predstavnik
obupal, ko je bil med njimi) bi
morali v tem primeru dobiti iz-
pisnico vsi drugi, samo Marjan
Fabjan ne. Stvari bi se morale
rešiti drugače in v interesu
kluba ter nadaljnega razvoja
judo športa v Celju, ne pa sku-
pine posameznikov. Še je čas,
da pride do radikalne čistke,
saj obljubljajo občni zbor do
' 15. marca. Na takšen način
brez pravih vzrokov celjski
športniki ne smejo zapuščati
našega mesta. TONE VRABL
Ceijanke spet vodijo v I. ligi
Odlični ženski In moška keglfaška ekipa Ceh '
1. republiška liga ženske:
kljub zanesljivemu vodstvu
STC Ljubljana je prišlo do ne-
pričakovanega preokreta, kjer
je prva ekipa Celja znova dobi-
la realne možnosti, da osvoji
naslov republiških prvakinj v
kegljanju. Zadnjeuvrščeni Slo-
venj Gradec je doma povsem
nepričakovano vendar zasluže-
no premagal doslej vodeči
SCT. In ker je Celje I že med
tednom premagalo Celje II je
zaradi boljše razlike v kegljih
ob enakem številu točk po 8.
kolu znova prevzelo vodstvo
na lestvici. Boj za prvaka bo
torej odprt do konca, še pose-
bej zanimivo pa bo takrat, ko
bo v Celje prišla ekipa SCT iz
Ljubljane, ki je doma prema-
gala Celje I. In ker je celjsko
kegljišče enakovredno za vse
ekipe, se obeta težek dvoboj,
kjer pa upamo, da bo celjska
šesterka uspešnejša.
Obe celjski ekipi sta srečanji
9. kola odigrali že med tednom
proti ETI Kamnik (5. marca) in
Gradisu (7. marca) zaradi tega,
ker je danes (četrtek, 7. marca)
njihova članica Mira Grobel-
nik kot edina Slovenka v mla-
dinski državni reprezentanci
odpotovala na srečanje v
Frankfurt v ZRN, kjer bo od
26. do 30. maja mladinsko sve-
tovno prvenstvo.
V soboto, 9. marca, bo verjet-
no trojka Celjank Tončka
Pečovnik, Tanja Gobec in Jo-
žica Šeško zastopala reprezen-
tanco Slovenije na turnirju re-
publik v Varaždinu.
1. republiška liga moški:
Celjani so bili še pred tremi
koli predzadnji, zdaj pa so po
treh zaporednih zmagah že
drugi. Tokrat so v 8. kolu doma
prepričljivo premagali Tekstil-
no Ajdovščino 5209:5034. Ni-
hče izmed Celjanov ni podrl
več kot 900 kegljev, najboljša
pa sta bila Čagalj 888 in Urh
880. Hmezad je v Ljutomeru
proti Radenski iz Čarde zabe.
ležil osmi zaporedni poraz
5021:4778. Pri Hmezadu sta sa-
mo dva tekmovalca podrla vef
kot 800 kegljev - Rotar 852 in
Ramšak 823. Ekipa še ni zrela
za tako kvalitetno tekmovanje,
kot je republiška hga, saj ima
na žalost premalo kvalitetnih
igralcev. In še tisti, ki jih ima,
preveč nihajo v formi. V 9. ko-
lu bo Celje v soboto, 9. marca
ob 16. uri nastopilo doma proti
Tekstil Slovanu, Hmezad pa
proti predzadnjemu kranjske-
mu Triglavu.
2. republiška li^a ženske;
Branik - Hmezad Žalec 2301 -
2387 (zmaga Hmezada) in
2. republiška liga moški;
Rudar - Tekstilna Prebold
5091 - 5040 (poraz Tekstilne).
TV-JK
Mednarodni
prireditvi na Rogli
in Golteh
Zimsko športna centra
na Rogli in Golteh se ve-
dno bolj uveljavljata tudi
v mednarodnem športnem
merilu.
V nedeljo se je na Rogli
pomerilo na progi 15 km 72
tekmovalcev iz petih
evropskih držav za »Unior-
jev pokal«. Ekipno je zma-
gala Jugoslavija pred Švi-
co, ČSSR, Uniorjem Olim-
pijo, Španijo in Madžarsko.
Bolj kot tekmovalni dosež-
ki pa je organizator lahko
vesel pohval, ki so jih izre-
kli tekmovalci in vodje gle-
de  kvalitete  smučišč-
Včeraj pa so bile Golte
prizorišče Evropskega po-
kala smučarjev v slalomu.
Pomerilo se je okoli 120
tekmovalcev iz 15 evrop-
skih in izvenevropskih dr-
žav. Organizator tekmova-
nja je bil SK Velenje. Vozili
so na progi z Medvedjaka v
dolžini 550 m z višinsko ra-
zliko 120 metrov.
Zimsko
prvenstvo Ceija v
malem nogometu
v zimskem prvenstvu v ma-
lem nogometu so odigrali 7.
kolo. Zadnji rezultati niso
mnogo spremenili vrstnega
reda na lestvici.
I. liga: Gaberje 50 14 točk,
KUma-Skavti 12, Penal 11, Aš-
kerčeva 10, Aero 9, Vitezi in
Železar po 8, IGM Žalec 5, Me-
hanizacija, Kovinotehna in
Grofija po 2, Gaberje 39 1 to-
čka. Najboljši strelci: Macko-
všek 20, Medjo 16, Zukič 15,
Koren 14, Ivančevič 13.
II. liga: Zvezdaš 14, Črički
10, Sloboda 9, Izletnik, Tim
Laško, Aljažev hrib in Man-
chester po 8, Griček iri Lopata
6, Aero Grafika, EMO Šorpioni
in Cinkarna 5, Kristan vrh in
Lik Savinja po 2 točki. Strelci:
Zore 10, Lojen 9, Jockovič in
Kolar po 7.
III. liga: Umetniki 14, Tabor
12, Gadje in Obrtniki 10, Lisce
8, Dramlje in Istok 7, Podgorje
6, Teharje 4, Elektro 3, Cestno
podjetje 2 in Libela 1 točka.
Strelci: Vrbovšek 15, Nikodije-
vič 13, Petkovič 13, Pušnik 11,
Gaberšek 10, Peci 10.
V. liga: AD Salute 9, Začet-
niki 8, Železarna in NK Dravi-
nja po 7, Kompole in Pelikan
po 4, Meteor 3, Porše, Tratno in
IFA po 2 točki. Strelci: Grobel-
šek in Mastnak 11, Jovič 8, Do-
bovičnik 7, Jovič in Rizmal po
6.
VI. liga: Borac JLA, Dobrna,
Amaterji in GD Lokrovec 9,
Tovarna traktorjev in Urh 8,
Okroglarjeva 8, Vučko in Me-
stinje po 1 ter PC Hudinja brez
točke. Strelci: Lukovac 13,
Grujič 12, Jenič 10, Curi 8, Ve-
ternik po 7.
V IV. ligi niso igrali.
J. KUZMA
NA KRATKO
Naslov Kovinotelini
Končan je 1. del občinske sin-
dikalne hokejske lige Celje, kjer
nastopa šest ekip. Rezultati 5.
kola: Grofija - REK (TV) 7:4, Zla-
tarna- Železarna 15:0, Kovinote-
hna - Opekar 4:2. Po 5. kolih v
prvem delu -^odi brez poraza Ko-
vinotehna (10 točk) pred Zlatar-
no 8, Grofijo 6, Opekarjem 4,
REK 2 in Železarno, ki je še ve-
dno brez točk.
Smučarji Žalca v
Libojah
ŠŠD na osnovni šoli Peter
Šprajc Jur v Žalcu je pripravilo
šolsko prvenstvo v veleslalomu
na smučišču v Libojah, kjer je
nastopila kar tretjina vseh
učencev ali 266 tekmovalcev od
začetnikov do takšnih, ki se ra-
zvijajo v dobre smučarje. Rezul-
tati: ml. cicibanke Nina Marko-
vič, Polona Turk, Nataša Mezna-
rič, st. cicibanke Polona Me-
dvešček, Saša Fale, Lea Robič,
ml. cicibani Luka Kobale, Go-
razd Reberšak, Primož Kobale,
st. cicibani Grega Turk, Urban
Praprotnik, Grega Hodnik, ml.
pionirke Janja Hrovat, Jerneja
Hrovat, Barbara Vošnjak, ml.
pionirji Matjaž Cokan, Grega
Markovič, Stojan Plešnik, st. pio-
nirke Maruša Meznarič, Lada
Premik, Nataša Petre, st. pionirji
Matic Jošt, Milan Končnik, Boris
Faletič.
Kovačič rel(order
Na 35 metrski skakalnici v
Framu se je pomerilo 57 tekmo-
valcev iz 12 slovenskih društev.
Rekord skakalnice je s 35. metri
postavil Kovačič (SD Toper Ce-
lje). Zanimivo je, da kljub rekor-
du Kovačič v kategoriji ml. mla-
dincev ni zmagal, pač pa je bil
boljši Vidmar, njegov klubski to-
variš. ' Tretje mesto je osvojil
Bučar iz Lopate pri Celju. Med
člani je bil Kralj 2., med st. mla-
dinci Jager 1., st. pionirji Mogel
1., vsi Braslovče - Andraž.
Zmagala dva Roka
v Titovem Velenju so v Rdeči
dvorani pripravili tekmovanje
v tenisu za .Šaleški pokal, kjer
sta med okoli dvajsetimi dvoji-
cami presenetljivo, vendar za-
služeno zmagala člana teniške
sekcije HDK »Cinkarna Celje
Rok Vengust in Rok Veber.
Zlata puščica B.
Maicu
Na strelišču Kovinarja v Što-
rah je bilo regijsko prvenstvo z
zračno puško za »zlato puščico«,
kjer je nastopilo 40 tekmoval-
cev (7 občina Laško, 13 občina
Žalec, 20 občina Celje), ki so na
družinskih tekmovanjih izpol-
nili predpisano normo. Zmagal
je Branko Malec (SD Kovinar
Store) 554 ter tako osvojil regij-
sko »zlato puščico«. Na republiš-
kem prvenstvu v Ljubljani za
»zlato puščico« bo nastopilo 100
najboljših iz vse Slovenije, s tek-
movanja v Štorah pa imajo mož-
nost uvrstitve poleg Malca še (po
vrstnem redu) Ervin Seršen (Ce-
lje), Mladen Melanšek (Žalec)
Tone Jager, Jože Jeram (CE), Ru
di Kotnik (ŽA), Ivan Kočevai
(Štor^, Boris Gorišek (Z. most)
Jože Cesnik, (Štore), Franc Kot
nik, Justin Smrkolj (ŽA), Barba
ra Jager (CE), Vili Dečmai
(Štore).
X'
Za ženski praznik
SD Celjska četa je na strelišči
v Malih Brezah pripravila teli
movanje strelk v počastitev ju
trijšnjega praznika 8. marca
Nastopilo je 25 strelk z zračni
puško. Ekipe: Papirnica Radeče
D.Poženel Rečica, Celjska čet
Breze. Članice: Joža Kožar (Ra
deče) 179, Saša Videč (M. Breze
169, Marinka Kravogel (Radeče
168, Marina Pokleka (Pivovarni
Laško) 167, Zora Lavrinc (Reči
ca) ] 64 krogov itd. Mladinke: Ga
briela Jeram (Rečica) 177, Mojo
Oman (Radeče) 157, Leonidi
Gozdnikar (Rečica) 156, Darja Vi
dec in Marija Hrastnik (obe W
Breza) po 154 krogov.
'    VINKO LAVRIN(
Končana pionirska
strelska liga
Na strelišču v Žalcu so opravi
li zadnje kolo pionirske strelski
lige z zračnim orožjem. V za
dnjem kolu je zmagala ekipa SI
Žalec I z novim občinskim rekor
dom 490 krogov (prej 479), 2
Šempetej I, 3. Liboje I., 4. Žalei
II. in 5. Šempeter II. Posamezni
ki:-Mišo Drofenik (občinski re
kord 172 krogov), Boštjan Vid
majer (oba Žalec), Boštjan Bizjal
(Liboje), Ivan Džurakovič, Boru
Ribič (oba Šempeter) itd.
Zmagovalci celotne pionirski
lige: ekipno Žalec, Šempeter, Li
boje, posamezniki Mišo Drofe
nik, Boštjan Vidmajer (oba ŽS'
lec), Peter Džokič (Liboje), Radf
van Khan, Leon Tkavc (oba Šeffi
peter) itd.
Košarkarji Polzele
pred play otfom
v predzadnjem kolu II. rep«
bliske lige - vzhod so košarkar)
Polzele doma premagali Roga-'
ko 81:77 (41:36). Strelci za zmago
valce Polauder 27, M.Turnšel
19, S. Turnšek in Cizej po 10 itd
za Rogaško pa sta bila najuspei
nejša Benčan 26 in Unferdorbe'
18. Zagotovili so si drugo mesto
skupini, tako da bodo v play off'
igrali za uvrstitev v 1. republišli
moško ligo.
Mladi košarkarji na
Polzeli
Četrfinale republiškega V_
venstva za st. pionirje in pioni
ke v košarki bo v nedeljo od
ure dalje na Polzeli v telovadil
ci osnovne šole. Med pionirji V
do nastopili selekcije Savin
(občine Laško, Celje in Žalec
njej pa bo največ košarkarji
Polzele), Maribora in Trbov?'
med pionirkami pa Savinja, >
leska in Slovenska Bistrica.
MITJA TURNS»I
7. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Kadri in vzgoja, lahko pa tudi obratno
Ha skupščiniZTKOpredvsem o Izgredih In krčenju števila ekip vnalvlšjih tekmovanjih
Izredno zanimiva je bila za-
dnja 3. skupščina Zveze tele-
snokulturnih organizacij Ce-
lje, ki jo je v odsotnosti pred-
sednika in podpredsednika
Jožeta Geršaka ter Milana
Hohnjeca vodilo tričlansko
predsedstvo Tončka Pečov-
nik, Karel Jug in kot predse-
dujoči Stane Bizjak.
Navzoči so bili domala vsi
delegati, ki so se tudi tvorno
vključili v razpravo o lani
opravljenem delu, o finanč-
nem načrtu za leto, še zlasti pa
so bili zgovorni ob zadnjih ne-
prijetnih športnih primerih, ki
burijo zdrave športne duhove.
Veliko je bilo izrečenih besed
o premajhni skrbi za vzgojo
najmlajših, ki bi se naj preko
domače vzgoje in vzgoje v par-
tizanskih društvih raizvijali v
zdrave, klene športnike in sou-
stvarjalce naše družbe. Delega-
ti so tudi omenili, da smo v
Celju s preveliko žlico zagrabi-
h za vse športe in da bo treba
to glede na finančne možnosti
ter kvalitetni podmladek
zmanjšati. Ostati morata ena
ah največ dve panogi, ostalo pa
zgolj rekreacijsko. Seveda pa
ne gre zavirati tistih, ki bi po-
kazah znanje in sposobnost, da
se uvrstijo v evropski ali celo
svetovni vrh. V bodoče bo po-
trebna tudi večja skrb za vzgo-
jo strokovnega kadra, kajti le
ta kasneje skrbi tudi za vzgojo
mladih športnikov.
Na skupščini so
rekli:
Karel Jug je v uvodnem po-
ročilu menil, da je bila v pri-
merjavi s prejšnjimi leti večina
sprejetih nalog na področju te-
lesne kulture uspešno rešenih.
Zlasti je bilo dobro sodelova-
nje z občinskim sindikalnim
svetom na področju rekreacije.
Slabše jeijilo to sodelovanje s
partizanskimi društvi, ki jih je
v občini devet. Splošno rekrea-
cijo bi bilo treba okrepiti. Do-
bro je delala komisija za grad-
njo in vzdrževanje športnih ob-
jektov. Tega pa sicer ne bi bilo,
če ne bi krajani opravili na ti-
soče udarniških ur, da so dobi-
li nove objekte. Celjani smo pr-
vi v Sloveniji, ki smo uredili
sodelovanje med zdravstveno
službo in telesno kulturo.
Omenil je slabo delo s selekci-
jami in premajhno skrbjo za
podmladek, kar je pogoj za ka-
snejši vrh. Kljub dobrim pogo-
jem razen financiranja so lani
in letos nazadovali ekipni
športi (izjema kegljanje). Opo-
zoril je, da smo šli pred leti v
preveliko širino prioritetnih
panog glede na skromno
osnovo.
Drago Čuček, predsednik
Občinske strelske zveze Celje,
se je vprašcd, zak^ celjski kva-
litetni šport tako hitro nazadu-
je in zakaj se v klubih ne nare-
di red (rokomet), ker izpadi
mečejo slabo luč na celoten
celjski šport.
Stane Bizjak: »Premalo smo
naredili za vzgojo kadrov, ki bi
bili sposobni vzagajti vrhun-
ske športnike.«
Bojan Planinšek: »Na tem
občutljivem področju smo
izredno neelastični. Ne gre za
portoroške sklepe, ampak za
delo in vzgojo. Ce mi ne bomo
skrbeli za podmladek, tudi
nihče drug ne bo. Tu smo žal
izgubih vrsto let. In v Celju
imamo prevelike zahteve gle-
de na možnosti.«
Jože Bencina: »Škoda, da v
Celju sanjarimo o vrhunskem
športu, ker imamo preveč pa-
nog. Smo razdrobljeni in
prešibki v finančnem pogledu
kot strokovnosti. In narobe je,
če v klubu popuščaš športniku
pod pezo uspehov. To ni prav.
Večini ekip bi morali zagotovi-
ti nastopanje v republiških li-
gah, n^več dvema pa v višjih
tekmovalnih rangih.«
Jože Lubej je opozoril na
problem športnega občinstva,
kjer peščica ljudi vedno dela
neprijetnosti. Takšne »ljubite-
lje« športa bi morali klubi izo-
hrati, ne pa da so celo njihovi
ljubljenčki.
Drago Vračun, predsednik
PK Klima Neptun: »Pojavlja
se problem strokovnega kadra
v šolah, kjer so učitelji in pro-
fesorji telesne vzgoje pretežno
usmerjeni v favoriziranje ene
panoge, tako da izgubimo za
druge veliko talentov. Imamo
vrsto otrok, ki so »neaktivira-
ni«. Kadri so tudi preveč ne-
strpni, kar se kaže pri njihovih
kar pogostih izpadih, kar se
pozna tudi na tekmovalcih. Če
ni trener dober in discipliniran
potem...
T. VRABL
Turneja pomembna za mlade Igralce
s turneje po Franciji se je
vrnila ekipa rokometašev Ae-
ra. Na pot je odšla oslabljena
in z mnogimi mladimi, še ne
uveljavljenimi igralci, zato je
bil razumljiv pesimizem med
ljubitelji rokometa, kaj bo ta
ekipa uspela narediti.
Rokometaši pa so se vrnili z
odlično serijo, saj so od deve-
tih srečanj kar osemkrat zma-
gah in le enkrat izgubili proti
reprezentanci Normandije 21
proti 19. Premagali so Villfrans
22:11, Lehavre 18:16, Argentan
37:24, AC3B (Pariz) 26:21,
Vierzon 24:23, Klemensi 29:17,
Belfort 28:22 in Besancon
21:18. Dah so 224 golov in pre-
ieU 183. Na turneji so bih; To-
mič, Zupane, Anžič, Toplak,
Kvartič, Černila, Razgor (n^-
boljši igralec, ki je dal 48 go-
lov), Selčan, Mahnič, Bala, Ro-
bida, Ivezič, Markovič in Kleč.
Vodil jih je trener Slavko Bam-
bir. Igrali so pretežno mladi
igralci, kar jim je bilo vsekakor
v veliko korist pred začetkom
drugega dela prvenstva (23.
marca) v II. zvezni ligi, kjer se
bodo poskušali boriti za uvrsti-
tev v zgornjem delu lestvice.
Tuje ekipe verjetno niso bile
najbolj močne, kar pa je šlo v
prid mladi celjski ekipi, zlasti
pa trenerju, da je pripravil ta-
kšno ekipo, ki bo ponovno
sposobna igrati kvaliteten in
dopadijiv rokomet.
Žal pa je rokometaše Aera
ob povratku (na turneji so bili
od 21. februarja do 3. marca)
čakalo novo neprijetno prese-
nečenje, kajti ustrezna komisi-
ja jim ne dovoh igrati ponov-
ljene tekme z Istraturistom v
Ribnici, ker ni oddaljena 100
kilometrov zračne linije od Ce-
lja (po cesti okoli 116 km).
Znova se nekdo neprijetno
igra, pa kaj, ko mu nihče nič ne
more. Po besedah sekretarja
kluba Vlada Privška bo izvršni
odbor odločal o drugem kraju,
varianti pa sta dve - Ajdovšči-
na ali celo Čakovec. Le komu
je potrebno takšno dlakocep-
stvo?
TONE VRABL
HAKliJITRil
Na regilskem slabo
s Celjani
21 strelcev iz občin Laško, Ža-
lec in Celje se je na strelišču v
Žalcu pomerilo na regijskem
pionirskem prvenstvu z zračno
puško.
Med pionirkami • je zmagala
Saška Lamut (sd F.Šteklič
ŠkoQa vas), med pionirji ekipno
SD Žalec pred SD Liboje, sd
Šempeter, SD Alojz Kerše Pivo-
varna Laško in SD Stane Ro-
zman Laško, medtem ko so med
posamezniki bili nžgboljši Mišo
Drofenik, Boštjan Vidmajer (oba
Žalec) in Boštjan Bizjak (Liboje).
8 najboljših bo nastopilo na re-
publiškem prvenstvu v Murski
Soboti. Normo so izpolnili trije
strelci sd Žalec, Dejan Žerovnik
in Saška Lamut iz Škoije vasi,
dva strelca iz Liboj in edini pred-
stavnik Celja Matej Dobovičnik.
DRAGO GERŠAK
Nogometaši
Kladivarja ob morju
v pripravah na spomladanski
del v republiški ligi so nogome-
taši Kladivarja odpotovali na
nekajdnevne priprave v Izolo,
kjer so že odigrali tudi dve pri-
jateljski tekmi ter obe zmagali.
Premagali so Piran 5:2 (strelci
Marinček 2, Zukič, Bevc in Ko-
ren) ter Koper 4:3 (Koren 2, MA-
rinček, Bevc). Do konca turneje
se bodo srečali še z Dekani in
Izolo.
KJ
Vodi ŠtucI
Ker je zmagal tudi na februar-
skem hitropoteznem šahov-
skem turnirju v Celju Božo
Štucl vodi po dveh kolih z 12.
točkami, sledijo pa Podvršnik
10, Bervar 7, Črepan 4, Lesjak in
Mikac 3 itd.
Kovinotehna, ŽTO,
pn
Končan je spomladanski del
sindikalnega občinskega prven-
stva. V 1. ligi vodi Kovinotehna
pred Ingradom in Cinkarno, v 2.
ZTO pred Sodiščem in Zlatarno
ter v 3. PTT pred Upokojenci in
NT-RC. Drugi del bodo odigrali
jeseni.
JK
Dvoranski hokej v
Celju
Partizan Gaberje bo v nede-
ljo, 9. marca pripravil v hali Go-
lovec II. prvenstvo Slovenije v
dvoranskem hokeju, ki je v tuji-
ni že vrsto let izredno zanimivo.
Ekipa Partizana Gaberje je lani
osvojila 2. mesto. Letos bo v pe-
tih kohh nastopilo šest ekip: Po-
murje. Kamnik, Partizan Gaber-
je, PIC Maribor, Svoboda Ljub-
ljana in Murska Sobota.
METOD TREBIČNIK
Šatilsti invalidi v
Žalcu
Društvo invalidov Žalec bo v
nedeljo ob 10. uri pripravilo v
domu družbeno političnih orga-
nizacij v Žalcu regijsko prven-
stvo šahistov invalidov, kjer
bodo nastopile ekipe Mozirja,
Šentjurja, Laškega, Velenja,
Šmarja, Celja in Žalca. Prvi dve
ekipi se bosta uvrstili na repu-
bhško invahdsko prvenstvo.
JOŽE GROBELNIK
Špela Pere sedma
Na drža\'Tiern prvenstvu v
umetnostnem drsanju za pionir-
ke v Sarajevu je Špela Pere osvo-
jila 7., Petra Prodan pa 9. mesto,
obe članici drsalne sekcije HDK
Cinkarna.
FANI SVATINA
Mladost
v okovih
Vi
v Trstu, v delavski četrti, kjer so stanovali pristaniški
delavci, je živela tudi Debeljakova družina. Iz mešanega
zakona (žena Italijanka, mož Slovenec) se je rodilo troje
otrok. Ko je privekal na svet trepi sin, so ga krstili za
Ivana. Bil je slaboten otrok in ni kazal veliko volje do
življenja. Njegova brata se ga nista prav nič veselila.
Rada 'sta se že potepala po mestu, kjer se je vedno kaj
zanimivega dogajalo. Z Ivanovim rojstvom je bil njun
prosti čas omejen. Paziti sta morala malega kričača,
medtem ko je njuna mati prala in čistila pri bogatih
družinah. Ivan se je kasneje, ko je že živel na Kozjan-
skem, takole spominjal svojega otroštva:
»Bih smo povprečna družina, lahko bi rekel da kljub
težavam, ki so nas pestile iz dneva v dan, tudi malo
srečni.
Kadar je bil oče dobre volje, nam je pripovedoval o
svojem rojstnem kraju na Kozjanskem. Učil nas je govo-
riti in pisati slovenski jezik, kar pa materi ni bilo po volji
in sta se zaradi tega večkrat sprla. Jaz sem imel oba
enako rad in sem jokal, kadar je prišlo med njima do
prepira. Matije imela malo časa za nas otroke, več gaje
imel oče, ki je kot pristaniški delavec bil večkrat brez
dela.
Takih dni, ko je oče ostajal doma, sem se v svoji
otroški naivnosti vedno veselil. Kuhal nam je mineštro,
našo priljubljeno jed in nam pripovedoval zgodbice iz
svojih krajev. Pa sem ga nekoč vprašal, če je na Kozjan-
skem tudi morje?
Oče se je zasmejal: »Ne,« je dejal, »na Kozjanskem ni
^orja. Tam so prijazni grički in doline; tam so tudi bistri
potočki polni rib in rakov.«
Oče seje zamislil in nato znova začel:
»Zelo je lepo pri nas pozimi, ko zapade sneg. Hribi se
bleščijo, kot bi bili posuti z biseri. Iz dimnikov se suklja
^im, v kuhinjah pa diši po žgancih in zelju. Otroci in
tudi odrasli pa se s sanmi spuščajo po bregu in delajo
sneženega moža.«
Umolknil je; domotožje po domu je bilo premočno.
Pomagalo ga je. Bratje smo bili največkrat prepuščeni
sami sebi. Ko sem toliko odrastel, da sem lahko tekal za
bratoma, sem smel z njima na potep po pristanišču in
ponterosi. Povsod nas je bilo in vedno smo kaj ušpičili.
Če je nanesla prilika, smo tudi kaj izmaknih trgovcem,
da smo si potešili lakoto. Večkrat sem se med množico
izgubil ali od utrujenosti zaspal pod stojnicami. Najbolj
pa me je zabavalo, kadar seje pripodila burja in branjev-
cem razmetala razstavljeno blago. Vseh reči trgovci niso
nikoli dobiU nazaj; pobalini smo izkoristili zmedo, kije
nastala ob taki priliki, pobirali smo vse kar nam je prišlo
pod roke, potem smo jo odkurili vsak v svojo smer, da
nas niso mogli uloviti.
Starši se zaradi tega niso razburjali ali nas kaznovali,
zelo zadovoljni so bili, če smo prinesli domov kaj vre-
dnega blaga. Za obleko nam res ni bilo težko; za te stvari
je poskrbela burja; bila je naša zaveznica. Tudi rib
nismo stradali, če smo bili količkaj izn^dljivi; drag je
bil krompir in fižol, da o kruhu sploh ne govorim. Bratje
smo hodili v italijansko šolo; tako je želela mati, družili
pa smo se s Slovenci in z njihovimi otroki prijateljevali.
To so bili najlepši časi mojega otroštva,« je zaključil
Ivan.
Drobne gubice so prekrile njegovo čelo ter dale
vedeti, da nadaljnji dogodki, ki so se zvrstili v dobi
njegovega odraščanja, niso bili prijetni.
»Prišli so drugi časi,« je nadaljeval Ivan svojo pripo-
ved. »Moja brata sta zapustila šolske klopi in iskala
zaposlitev. Za delo pa je bilo težko. Kot pristaniška
delavca se nista hotela zaposliti. Tam je delal oče, in
vedela sta, kako garaško je to delo in denar krvavo
prislužen. Hotela sta najti bolje plačano delo. Trajalo pa
je vse leto, predno so se jima uresničile sanje. Vkrcala
sta se na prekooceanko. Postala sta mornarja na ladji
velikanki, kije plula po vseh svetovnih morjih.
Kako sem jima zavidal to srečo; tudi sam bi se rad
pridružil bratoma, a bil sem še slaboten fantič, nesposo-
ben za kakršno koli delo na ladji. Čakala pa me je tudi
šola. Ker sem bil telesno šibak, meje mati nameravala
poslati naprej v šole; moji učni uspehi so bili odlični, le
da mene ni mikalo nadaljevati šolanje; kot brata sem
tudi jaz sanjaril o morjih, želel sem potovati z ladjami in
videti veliko sveta.
Kmalu zatem je izbruhnila prva svetovna vojna. Vpo-
klicali so mojega očeta. Pospremil sem ga do kasarne. ^
Oče je videl, kako mi je pri srcu, objel meje za slovo in
mi naročeval: »Ivan,« je rekel vama bo z materjo
trda predla, odpotujta na Kozjansko, na moj dom. Tam
vama ne bo treba stradati, grunt je velik, zemlja bogato
rodi.«
Te besede so zvenele v mojih ušesih kot najlepša
melodija. Z materjo sva ostala sama. Za hrano je bilo
vedno težje; skromne obroke sva morala še skrčiti. S
fronte pa so prihajale slabe vesti; prihs{jali so že tudi prvi
transporti ranjencev. Ko so bile polne bolnice, so jih
namestili v šole in povsod, kjer je bilo kaj prostora. Na
soški fronti so grmeli topovi dan za dnem. Vojno je bilo
občutiti povsod, na vsakem koraku. Šola zdaj ni bila
važna, važno je bilo preživeti in nič drugega. Mater sem
nagovarjal, da bi odpotovala na Kozjansko. Želel sem si
ven iz Trsta, proč od strašnega grmenja, tja, kjer bi mine
bilo treba vsak dan gledati trpljenja ranjenih vojakov.
Toda mati je vztrajno molčala in za moje prošnje ni
imela posluha. Ko sem tako nekoč vztrajal pri želji, da
potujeva in ko je spoznala, da meje ta misel popolnoma
zasvojila, je pred mano razkrila svoje mladostne sanje,
ki jih je že davno pokopala in jih skrbno skrivala pred
sinovi. Žalostno me je pogledala, me objela in začela
svojo izpoved: »Ivan,« je dejala. »Nekoč, pred leti sem si
tudi jaz želela, da me tvoj oče popelje na svoj dom.
Želela sem spoznati njegove sorodnike, videti nove
kraje... Toda želja se mi ni izpolnila. Kot tujka, pri
njegovih ljudeh nisem bila zaželena. Niso me marali
videti - spoznati. To je bil udarec za mene, hud udarec.
Ko sva se s tvojim očetom poročila, nisva o tem premiš-
ljevala ...«
Zaihtelaje in me stisnila na prsi. »...ko boš odrastel,«
je rekla, »obišči te kraje in poišči svoje sorodnike,
morda ti bom tam všeč... in, če ti bo, lahko ostaneš.«
Poskušal sem si izbiti iz glave Slovenijo, da bi ustregel
materi, pa ni bilo lahko. V sanjah se mi je prikazovala
očetova rojstna hiša, polna raznih dobrot in me vabila...
Materi sem želel pripovedovati o svojih sanjah, pa si
nisem upal; bal sem se, da bi jo razžalostil
Vojna seje bližala koncu. Po mestu se je govorilo, da
bo Trst pripadal Italiji. Mati seje teh novic razveselila,
ne pa oče, ki seje zdravil v bolnici. Postal je ves živčen,
če je nanesel pogovor v to smer. »Prodani smo Itali-
janom, prekleto!« je večkrat dejal.
Res smo bili prodani in imel sem tiste dni kaj videti:
ljudje so jokali, se metali na tla, poljubljali zemljo...
Mnogo jih je čez noč zapustilo stanovanja; odšli so
neznanokam...
Oče se je vrnil domov ves spremenjen. Brazgotine
niso bile vidne tako na telesu, kot so se čutile na duši.
Tudi z novim režimom se ni mogel sprijazniti. Z materjo
sta se večkrat prepirala. Ker sem imel tudi očeta rad,
sem trpel duševne muke, ko sem opazil, da oče vse
večkrat izosti^ja od doma. Tudi do dela ni imel nobenega
veselja več.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
7. MAREC 1985
Odrešujoči »sicoraj«
Lani bi skoraj prišlo do katastrofe ob požaru pri
Petrolu.
Pred kratkim bi skoraj prišlo do podobnega ob
požaru pri Plinarni v Bukovžiaku.
Ob tem bi kdo pomislil, da v nekaterih delovnih
organizacijah ne poskrbijo za večjo varnost.
Skoraj nič!
Nazaj
Pralni stroji so že
tako dragi, da neka-
teri že pomišljajo, da
bi se pri pranju peri-
la povrnili nekaj let
nazaj. Spet naj bi za-
čeli prati v potokih.
Pa ne bo šlo!
Zaradi razno raz-
nih »čiščenj« so
naše vode umazane.
Veliko bolj, kot je
umazano naše pe-
rilo.
No, pa poskusimo še to, da bi pozdravili naše gospodarstvo!
H\Xra hoja
Zvedeli smo, da letos
še ne bodo uredili sani-
tarij ob sprehajališču ob
Savinji.
To pomeni, da bodo
nekateri hodili bolj hitro
in na drobno!
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
KAKO KO BI ENKRAT PRAZNIK ŽENSK
PROSLAVILI MALO MANJ MOŠKO!
Draginja
Delavci varnost-
nih organov opaža-
jo, da je bilo lani na
celjskem območju
manj kršitev javnega
reda in miru obča-
nov, ki so bili v vinje-
nem stanju.
Je ob stalnem dra-
ženju alkohola to še
kaj čudnega?
Kaj ie to:
POLNA SKLADIŠČA SLADKORJA PO
TOVARNAH SLADKORJA + PRAZNE POLICE
PO TRGOVINAH =?
Qpspodar
Laški grad je dobil no-
vega gospodarja.
K temu bodo ljudje ra-
je hodili na obisk, kot k
nekdanjim gospodarjem
gradov. In tudi raje bodo
kaj puščali pri njem!
So položaji, kjer še
varnostni pasovi nič
ne pomagajo, da ne bi
kdo zletel.
So pa tudi taki, kjer
so ljudje tudi brez ta-
kih pasov neodstran-
Ijivi!
Čudno
v Celju še vedno veli-
ko čiste pitne vode upo-
rabjamo v industrijske
namene.
A ni potem čudno, da
celjska industrija ni bolj
čista!
MLEKO SE JE PODRAŽILO.
MAR TO POMENI, DA SMO SE SPET ODMAKNILI OD LEPE PRIHO-
DNOSTI, KJER SE NAM BOSTA CEDILA MED IN MLEKO!
Hasilska društva v celjski občini
30
Piše: Franjo iViauer
industrijsko gasilsko
društvo Cinkarna Celje
Prve začetke delovanja gasilske službe v
Cinkarni zasledimo v letu 1936, ko je bila
po odloku banske uprave dolžna ustanoviti
gasilsko enoto.
V letu 1983 so v Cinkarni.že delovale
gasilske trojke. Vodja gasilske službe je bil
Viktor Tratnik.
Ob pričetku druge svetovne vojne je de-
lovala v Cinkarni že večja gasilska enota, ki
je tesno sodelovala z reševalno ekipo. V
Cinkarni, kot metalurški industriji, so mo-
rali po predpisih skrbeti razen za gasilsko,
tudi za reševalno službo.
Med okupacijo je v Cinkarni delovala ga-
silska enota. Člani so bili tisti delavci, ki so
bili po službeni dolžnosti zadolženi za gasil-
sko službo. Tudi iz gasilskih vrst je izšlo
lepo število borcev za svobodo.
Takoj po osvoboditvi je bilo v Cinkarni
ustaovljeno gasilsko društvo na prostovolj-
ni podlagi. V sosednih dveh tovarnah, to je
v Kemični tovarni in Tovarni organskih
barvil, sta bih ustanovljeni gasilski društvi,
ki sta tako kot v Cinkarni zelo aktivno dela-
li. Sodelovanje med gasilskimi društvi je
postalo pristno, medsebojna pomoč in
izmenjava izkušenj je bila vsem v korist.
Leta 1952, ko sta se združili Cinkarna
Celje in Kemična Celje, sta se združih tudi
gasilski društvi obeh tovarn. Pod imenom
Industrijsko prostovoljno gasilsko društvo
Cinkarne sta delovali do leta 1961.
Leta 1956 je društvo dobilo že prvo gasil-
sko vozilo, ki je nastalo iz odpisanega to-
vornjaka TAM. To vozilo je dolgo služilo
svojemu namenu. Gasilska orodišča so
imeli v obeh tovarnah.
IPGD Cinkarne je bilo zelo delavno. Po-
leg požarne varnosti v tovarni so sodelovah
tudi pri požarih v celjskem okr^u. Požare
so gasili v Celju, Žalcu, Preboldu, Mozirju
in Slov. Konjicah.
V letu 1961 je bila Cinkarni priključena še
Tovarna organskih barvil (TOB). Na izre-
dnem občnem zboru (4. 3.) je prišlo do zdru-
žitve obeh gasilskih društev. V TOB je bilo
gasilsko društvo, kije imelo moderno gasil-
sko opremo. Po priključitvi TOB je IGD
Cinkarne postalo tudi kadrovsko zelo mo-
čno, saj je štelo 77 aktivnih članov.
V skladu z razvojem Cinkarne je napre-
dovalo tudi društvo, predvsem od leta 1967
dalje. Tega leta je društvo prevzelo prvo
gasilsko vozilo TAM ter tri prikohce z bate-
rijo COo.
Gasilsko društvo je skrbelo tudi za stro-
kovno vzgojo svojega članstva. Rezultati
tega prizadevanja so se pokazali leta 1970
na medobčinskem gasilskem tekmovanju,
ko so člani zasedli prvo mesto.
Leta 1971 so gasilci dobih svoje prostore
- orodišče - ki ga uporabljamo še danes.
V letu 1973 so prevzeli novo gasilsko vo-
zilo. Sodobno orodje in oprema so za opera-
tivo zadovoljivi.
Mnogi gasilci, ki so aktivno delovali že od
osvoboditve, so se upokojiU. Mnogi od teh
želijo sodelovati v društvu še naprej, zato
so leta 1971 formirali desetino veteranov.
V letu 1976 se pridruži matičnemu gasil-
skemu društvu Cinkarna še IGD iz disloci-
ranega obrata Cinkarne v Mozirju.
Proslava 40-letnice društva je bila leta
1977. Ob tej priložnosti so razvili društveni
prapor.
Gasilsko društvo je vsa leta zelo dobro
sodelovalo z OGZ Celje. Prijateljske vezi je
navezalo tudi z vsemi terenskimi gasilski-
mi društvi, tako terenskimi in industrijski-
mi. Dobro sodelujejo tudi z gasilskimi
društvi izven celjske občine, predvsem pa z
IGD Saponija Osijek, Varteks Varaždin in
Peko Tržič.
V oktobru 1981 dobi gasilsko društvo nov
rešilni avtomobil, v letu 1982 pa tudi-novo
kombinirano orodno vozilo. K nakupu
opreme je pripomogla tudi občinska požar-
na skupnost.
Iz leta v leto se izboljšuje oprema za gaše-
nje in reševanje. V orodišču imajo toliko
kvalitetne opreme, da zagotavlja požarno
varnost tovarne. Tako im^o tri gasilska vo-
zila in 8 črpalk za različne namene. Poleg
cevnega materiala je v obratih preko 650
ročnih gasilnih aparatov, za gašenje začet-
nih požarov. Za obveščanje pri akcijah ima-
jo UKW zveze.
Poleg skrbi za nabavo nove opreme po-
svečajo vso skrb tudi za strokovno vzgojo
gasilskih kadrov. V društvu sta dva gasil-
ska častnika, 7 ni^ih častnikov, 36 gasilcev.
od tega je 14 gasilskih strojnikov in 5 šo-
ferjev.
Razveseljivo je, da 16 starejših gasilcev-
apokojencev še vedno sodeluje v društvu
in se udeležuje raznih tekmovanj in nasto-
pov. Med njimi sta dva višja gasilska časni-
ka in en častnik, ki so se izšolali v vrstah
cinkarniških gasilcev.
Od osvoboditve do danes se je moralo
gasilsko društvo neštetokrat spoprijazniti z
raznimi nesrečami. Vedno so pogumno do-
kazovali svojo neomajno pripadnost gasil-
Funkcionarji IGD Cinkarna Celje
Predsedniki: inž. Vladimir Mikuš
(1945-1952), Ivan Poznič (1953-1960),
Franc Poklšek (1961-1962), inž. Franc Ka-
pus (1963-1966), Janko Rebov (1967-).
Poveljniki: Viktor Tratnik (1945-1952),
Franc Podrepšek (1952-1958), Karel Ma-
cuh (1959-1960), Stanko Leskovšek
(1961-1984), Drago Cvrtila (1984-).
Tajniki: Slava Jereb (1953), Mira Bau-
man (1953-1958), Stanko Jagodic
(1959-1960), Ivan Bajec (1961-1974), Jože
Ljubic (1975-1976, 1980-), Milan Končan
(1977-1979).
ski ideji. V tej dobi so pogasili osem večjih
in preko 240 začetnih požarov. Nadvse po-
žrtvovalno so se izkazali ob veliki poplavi
leta 1954, ko so bile Cinkarna in obe pri-
ključeni tovarni popolnoma pod vodo.
Najhujši požar je bil 7. 7.1973 v novozgra-
jenem obratu titanovega belila. Cinkarniš-
kim gasilcem so priskočili na pomoč še
poklicni gasilci in vsa sosedna gasilska
društva. Združenim gasilcem je hitro uspe-
lo preprečiti večjo katastrofo. Lahko trdi-
mo, da je bila vrednost preprečene škode
večja, kot so znašala vsa sredstva, ki jih je
gasilsko društvo od osvoboditve do danes
namenilo za opremo in razvoj gasilske
službe. I
V društvu je 67 članov, od tega 5 članic.
(Nadaljevanje prihodnjič^
Proslava 40-letnice in razvitje gasilskega prapora IGD Cinkarne leta 1977.
7. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
7. MAREC 198S
iniiiTiKULtiHnii KoncEK
Vzgoja in negovanje solinili oi(rasnili rastlin
Bolezni in škodljivci (nadaljevanje
in konec).
Bele mušice: Krilate žuželke, komaj 1
do 2 mm velike, bele, trikotne oblike.
Najdemo jih na spodnji strani listov, od-
koder takoj odskočijo, ko se jih dota
knemo. Ličinke so zavarovane s tankimi
luskami.
Obramba: pogosto škropljenje z ma-
lathionom ali podobnim sredstvom.
Kaparji: Rjavkaste uši, videti kot maj-
hne školjkaste kapice. Prilepijo se v ne-
gibne kupčke na Uste in stebla ter iz njih
sesajo sok. Listi dobijo temne lise
plesni.
Obramba: Zalivanje s kombiniranim
insekticidom ali škropljenje s tekočim
malathionom.
Volnate ali mazave uši: Nadležne in
gibke žuželke, velike 2 do 3 mm, precej
podobne lasnim ušem. Telo je prevleče-
no s tankim ustjem iz voskastih izlo-
čkov. Največkrat jih opazite v listnih
pazduhah in na mladih listih, kjer se
hranijo z rastlinskim sokom.
Obramba: Poškropite z malathionom
ali podobnim sredstvom ali uporabite
kombiniran insekticid.
Pepelnica (Pepelnata plesen): Okro-
gle belkaste Use se pojavljajo na listju,
steblih, popkih in cvetju. Te lise se kma-
lu strnejo v sivkasto plast čez vso rast-
lino.
Obramba: Ustrezen fungicid, izdelan
na bazi bakra.
Siva plesen (botritis). Sivo dlakasta
prevleka se širi sprva samo po mrtvih
delih rastline, kmalu pa tudipo živih,
zlasti če je ozračje preveč vlažno, če so
rastline pregoste ali če ne dobijo dovolj
svetlobe in toplote.
Obramba: Odstranite in sežgite vse
napadene dele, zatem oprašite rastlino s
fungicidom.
Padavica (venenje mladih rastlin):
Bolezen lahko napade stebelca sejank in
podtaknjence, ki zato omahnejo.
Obramba: Ko režete potaknjence,
uporabite hormonski prašek, ki po-
spešuje rast korenin. Za seme pred se-
tvijo izberite kombinirano razkužilo. Za-
tem namočite zemljo ali škropite s te-
kočim kaptanom ali bakrovim fungici-
dom, namesto z navadno vodo. Lahko
uporabite tudi ortocid v prahu.
Še nekaj splošnih pripomb.
Ovenele Uste odstranjujte zmerom
sproti. Dajte rastinam oporo, če jo potre-
bujejo, a opora naj ne bo preveč na očeh.
Skrbno obi-ezujte in krajšajte poganjke,
ki poganjajo preveč bohotno, kolikor
rastlina pač prenese.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
#RALCI
SVETUJEJO
• Da se mleko pri kuhanju
ne prime posode in ne pri-
smodi, dajmo v posodo za
dve veliki žlici vode, ki naj
zavre, šele nato dolijemo
mleko.
• V poletnih mesecih se
mleko pri kuhanju ne skisa
(sesiri), če mu dodamo pred
kuhanjem eno malo žličko
sladkorja.
• Ko stresete kuhan pu-
ding v skodelice, ga potrosi-
te s sladkorjem in neprijetna
trda skorja na njem se ne bo
napravila.
• Mleko ne bo prekipelo,
če boste rob lonca namastili.
IVAN GRAH, Celje
Uredništvo:
Rubrika »Bralci svetuje-
jo« je že naletela na lep od-
ziv, kar nas izredno veseli.
Pozivamo še enkrat vse
bralce, da sodelujejo s ko-
ristnimi nasveti z vseh pod-
ročij. Nasvete honorlramo,
zato prosimo, da priložite
številko žiro računa.
Pomen svežega
zelja v prehrani
Sveže zelje v zimskem
času shranjujemo v zasipni-
cah ali kleteh. V svežem ze-
lju je od 8 do 10 odstotkov
suhe snovi, 3 do 4 odstotke
sladkorja, večinoma gluko-
ze, 0,5 odstotka pepela, 1 do
2 odstotka beljakovin, 0,5
do 0,8 odstotka celuloze,
5 mg jabolčne kisline, 20 do
40 mg vitamina C, 0,7 mg
karotina - to je provitami-
na A, 4 mg vitamina K ter
vitamine iz skupine B. Zelje
je bogato tudi z mineralni-
mi snovmi, zlasti s kalijem,
kalcijem, fosforjem, natri-
jem, železom in magne-
zijem.
Sveže zelje je dietna hrana,
saj pri kroničnem zaprtju po-
veča količino blata, ki posta-
ne bolj spolzko, kar olajša iz-
trebljanje. Ker vsebuje malo
ogljikovih hidratov, sveže
zelje priporočajo sladkornim
bolnikom, zaradi majhne ko-
ličine purinskih snovi in obi-
lice rudninskih soli, pa je
eno najpomembnejših jedi
za protinske, to je revmati-
čne bolnike.
Količina vitamina C se zla-
sti pri skladiščenju v preveč
tophh i suhih prostorih
zmanjšuje, zato sveže zelje
shranjujmo pri nizkih tem-
peraturah, ali pa ga čimprej
porabimo. Tudi predolgo ku-
hanje presnega zelja zato ni
priporočljivo, skuhajmo ga
čim bolj hitro, npr. v loncu
na pritisk, skuhanega pa ne
pogrevaj mo večkrat. Presno
zelje lahko stisnemo v sok,
primešamo ga drugim zele-
njavnim sokovom.
Še bolj kot presno zelje pa
priporočajo uživanje kislega
zelja, ki vsebuje še več snovi,
tako za čiščenje krvi kot tudi
za povečanje obrambne
moči organizma.
DR. MIHAELA ČERNE
RECEPT TEDNA
Solata iz grenivic
Potrebujemo eno grenivko, glavico solate, kiselkasto
jabolko in eno limono.
Grenivko operemo, posušimo in prerežemo na pol. Odstra-
nimo pečke ter s posebnim zaobljenim nožem izrežemo n^meh-
kejše Uste solate, jih operemo, odcedimo in zrežemo na manjše
kose. Jabolko olupimo, odstranimo peščišče ter ga narežemo na
tanke krhlje. Takoj jih pokapamo z limoninim sokom, da ne
potemnijo. Koščke sadja in solate zmešamo.v stekleni skledi za
solato in po želji poškropimo ž limoninim sokom.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Vih Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar. Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.175 dinarjev, polletna 587,50 dmarjev. Za tujino
je letna naročnina 2.350 dinarjev, za delovne organizacije pa
1.300 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
ZDRAVILNE RASTLINE
Jelka
Jelka je 30 do 50 metrov visoko drevo s piramida-
sto krošnjo in s sivim, gladkim lubjem. Korenine ne
segajo globoko v zemljo, pač pa daleč naokrog. Zato
raste tudi po skalnatem svetu. Deblo je navpično in
vitko ter se ne deli v več glavnih vej, ampak raste
naravnost kvišku do vrha piramidaste krošnje. Veje
so postavljene v vretenih. Listi - iglice - so ozke in
stoje v dveh redih. So ploščate, na koncu izrobljene
in na spodnji strani imajo po dve beli progi. Odpa-
dajo le polagoma in je zaradi tega jelka vedno zelena.
Prašni cveti so zbrani v mačicah, ki so sprva rdeče,
pozneje pa porumenijo. Pestični cvetovi sestavljajo
vrh vejic temnordeče storžkaste mačice, ki ostanejo
tudi pozneje, ko dozorijo, pokončne. Cveti v maju in
raste pri n^ povsod v mešanih in iglastih gozdovih.
Nabiramo spomladi mlade popke ter lubje in smolo
čez vse leto. Najvažnejša sestavina je smola in terpen-
tin, ki vsebuje do 30% hlapnega eteričnega olja, in
približno 70% čiste smole, pa še pinen, limonen, razne
rudninske soli itd. Mladi brsti, ki jih nabiramo spo-
mladi dišijo po balzamu in smoli in so grenkega, smol-
natega, rezkega okusa. Vsebujejo veliko vitamina C,
zato je čaj priprvljen iz teh vršičkov zelo zdravilen,
zlasti spomladi, ko se mora naše telo očistiti vseh
strupenih snovi, ki so se nabrale čez zimo.
Žličko svežih popkov poparimo s skodeUco vrele
vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Pijemo
nesladkan čaj in nam služi za čiščenje krvi, kot zdra-
vilo pri katarju dihal, pri revmi, kožnih spuščajih in
Ušajih. Iz njih si pripravljamo zdravilni sirup, tako da
damo v širok steklen kozarec plast vršičkov, nanj
damo plast sladkorja, nato zopet vršičke... zadnja
plast je sladkor. Dobro zapremo in damo na toplo ali
na sonce. Čez nekaj časa dobimo rumenkast sirup, ki
je odlično zdravilo pri raznih prehladnih obolenjih.
Terpentinovo olje je v majhnih količinah tudi zdra-
vilno, v večjih pa draži kožo in ledvica ter povzroči tudi
hudo vnetje. V malih količinah ga vdihavamo pri nad-
uhi, jetiki, pljučnem katarju, vnetju žrela, sapnika, pri
oslovskem kašlju. Pripravljamo si tudi inhalacije, tako
da damo v tri litre vrele vode po 10 kapljic čistega
terpentinovega olja, se pokrijemo in vdihavamo tople
pare pri zgoraj opisanih obolenjih.
S terpentinovim oljem se lahko tudi masiramo pri
revmi in protinu. To olje draži in povzroča rdečico in
pretok krvi se tukaj pospeši, lahko pa povzroči celo
vnetje in mehurje. Tudi pripravki za uživanje, ki vse-
bujejo terpentinovo olje, zboljšajo prekrvavljenost
želodčne in črevesne sluznice in zboljšajo delovanje
žolčnika in ledvic. Urin dobi zanimiv vonj, namreč diši
po vijolicah. Seveda s pretiranim uživanjem lahko
samo škodujemo samemu sebi. Prevelika koUčina
povzroči vnetje prebavil z bruhanjem, drisko, preneha-
njem delovanja ledvic, komo in smrt.
Zanimiva je uporaba iglic za kopeli. Vzamemo dve
pest igUc in jih poparimo, poparek pa dodamo kopeli.
To krepi živčni sistem, čisti kožo, pospešuje celjenje
ran, ki se počasi celijo, ker se pospeši prekrvavitev
celega telesa, se poveča telesna odpornost, presnova,
telesna zmogljivost in dobro počutje. KopeU tudi ola-
jšajo revmatične in-protinske težave.
BORIS JAGODIC
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1. WAR SONG - CULTURE CLUB
2. PURPLE RAIN - PRINCE
3. NINA - PLAMEN
4. ANDREJA - REGATA
5. WILD BOYS - DURAN DURAN
6. STEREO - MORE
7. SEKCRIME-EURVTHMICS
8. LIKE A VIRGINE - MADONNA
9. BORN IN U.S.A. - BRUCE SPRINGSTEENE
10. TINA I MARINA - DANIEL
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL - HENČEK
2. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
3. AH, TA TVOJ DEŽNIK - ŠTIRJE KOVAČI
4. ORLEK KRAŠKI - FRANC KORBER
5. DANES NA VASI - RŽ
6. MAMICA - MATIJA SLAK
7. SAVINJČANI ~ SAVINJSKIH 7
8. ŽELJA - FLERE
9. ČAS MLADOSTI - OGLARJI
10. ŽIVUENJE TEČE PO SVOJIH TIRIH - FANTJE TREH
DOLIN
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
Nagrajenca: Jolanda Ipšek, Zagrad 59, Celje
Mateja Mačkovšek, Zdraviliška cesta 1,
Laško
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 7. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila 9.05 Hortikul-
tura, 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00
Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Kronika, 17.00 V živo: O pripravah na volitve 1985, 18.00
Zakjuček sporeda.
PETEK, 8. 3.: 8.00 Poročila, &.05 Petkov mozaik, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.OO
Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, vmies Zabavni globus, 16.30 Šport ob koncu tedna,
17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda
SOBOTA, 9. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.OO
Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, vmes Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton 18.00
Zaključek sporeda.
NEDELJA, 10. 3.: 10.00 Poročila, 10.30 Onkraj srebrne
črte, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žveplometer. 11.30
Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna oddaja,
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, vmes
Zabavni globus, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 11. 3.: 8.00 Poročila. 8.05 Športno dopol-
dne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, lO.Od
Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00
Zaključek sporeda.
TOREK, 12. 3.; 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek, 15.0«
Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi. 16.30 Sreča
nje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.451
delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 13. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Pokličite in vprašajt«
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.35 Koleda
prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.1
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globui
16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovsK
glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.4
Aktualno, 18.00 Zaključek sporeda
7. MAREC 1985
mm TEDNIK - STRAN 21
SAJOVIC MATJAŽ
izdelovanje pogrebnih potrebščin in opravljanje
pogrebnih storitev, Gomilsko 85, tel: 701-010
Zaposlim
1. delavca
s polnim delovnim časom za opravljanje mizarskih
del in na terenu
Pogoji:
srednja izobrazba ali mizar
vsaj eno leto delovnih izkušenj
vozniška B kategorija (obvezna)
po možnosti na domu telefon
Zagotovljen osebni dohodek 4 stare milijone z do-
datki za terensko delo in dežurstva preko praznikov
ali nedelj (po dogovoru).
NASTOP DELA TAKOJ!
AERO
kemična, grafična in papirna
industrija
CEUE
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja
za čas počitniške sezone v počitniškem domu AERA
na VELEM LOŠINJU, to je predvidoma od 10. junija
do 10. septembra, naslednja prosta dela:"
- kuharica
za čas počitniške sezone na Velem Lošinju
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - kuhar in 12 mese-
cev ustreznih delovnih izkušenj. Zahteva se oprav-
ljen tečaj o higienskem minimumu.
- pomožna kuharica - 4x
za čas počitniške sezone na Velem Lošinju
Pogoji: III. stopnja zahtevnosti - kuharski pomočnik
ter 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Zahteva
se opravljen tečaj o higienskem minimumu.
Komisija za d^lovna razmerja TOZD
Kemija Celje
objavlja
naslednja dela in naloge:
- ključavničar II
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - vzdrževalec strojev
ter 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERA, Čuprijska 10, Celje
v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri.
DO »Zarja« industrija lesnih,
kovinskih in konfekcijskih proizvodov
ter storitvene dejavnosti v gradbeništvu
n.sol.o.
Petrovče
Komisija za delovna in stanovanjska razmerja
TOZD Modna konfekcija
objavlja
prosta dela in naloge
Vodja izmene
- 1 izvajalec
Pogoj:
Srednja šola - tekstilne oz. konfekcijske smeri
3 leta delovnih izkušenj
3 mes. poskusno delo
Kontrolor gotovih izdelkov na
terenu
- 1 izvajalec
Pogoj: KV konfekcionar
3 leta delovnih izkušenj
3 mesečno poskusno delo *
vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s
polnim delovnim časom.
Vsi interesenti naj pošljejo pisne prijave in dokazila o
izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov:
DO »Zarja« Petrovče - Splošno-kadrovska služba
63301 Petrovče.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po za-
ključnem zbiranju prijav.
REK Elektrostrojna oprema
Preloge,
n.sol.o., Preloge
p. Titovo Velenje
Elektrostrojna oprema smo mlada in ambiciozna
delovna organizacija, katere proizvodni program
zajema rudarsko opremo: samohodno hidravlično
podporje, transportne naprave, verižne transpor-
terje, tračne transporterje, drobilce in drugo opre-
mo za rudnike, termoenergetske objekte in luke.
Za realizacijo dolgoročno opredeljenih nalog,
komisija za delovna razmerja DSSS
v skladu z nepokritimi potrebami iz leta 1984 in
letnim planom kadrov v letu 1985
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1. konstruktor projektant strojnih
del
(2 delavca)
pogoji:
- višja ali visoka šola tehnične smeri
- znanje tujega jezika
- 2 leti delovnih izkušenj (za višjo šolo)
- uspešno opravljen pripravniški izpit (za visoko šo-
lo) na podobnih delih in nalogah
2. samostojni projektant strojnih
del
(2 delavca)
pogoji:
- visoka ali višja šola tehnične smeri
- 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in
nalogah
- aktivno znanje 1 svetovnega jezika
- zaželen strokovni izpit
3. organizator računalništva:
pogoji:
- višja oz. visoka tehnična šola ustrezne smeri
- aktivno znanje angleščine
- osnove programiranja
- 3 leta delovnih izkušenj na področju računalniških
obdelav in na organiziranju poslovnih procesov
4. vodja službe kontrole in kvalitete
pogoji:
- višja oz. visoka šola tehnične smeri oziroma orga-
nizacije dela
- 4 leta delovnih izkušenj
4a kopirničar in arhivar tehnične
dokumentacije
pogoji:
- poklicna šola tehnične smeri (teh. risar)
- zaželene predhodne izkušnje
5. samostojni referent za plan in
analizo
pogoji:
- dipl. oec, ekonomist
- uspešno opravljeno pripravništvo, 2 leti delovnih
izkušenj
6. strojepiska za enostavna dela
pogoji:
- KV administrator
- €aželene delovne izkušnje
7. vodja službe kooperacije
pogoji:
- višja ali visoka tehnična šola (strojni inž.)
- pasivno znanje nemškega in angleškega jezika
- 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
8. samostojni komercialist za
prodajo instalacij
pogoji:
- višja ali visoka teh. šola oz. komercialna
- znanje tujega jezika, poznavanje uzanc in pred-
pisov
- 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
9. referent za prodajo opreme in
storitev
pogoji:
- srednja ali višja komercialna oz. tehnična šola
- poznavanje uzanc in predpisov
- 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
S kandidati bomo sklenili' delovno razmerje za nedo-
ločen in poln delovni čas s poskusnim delom, do-
ločenim po pravilniku o delovnih razmerjih.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
Komisija za delovna razmerja
TOZD Strojni obrati,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. tehnolog - kalkulant
pogoji:
- višja šola tehnične smeri oz. organizacije dela
- 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
2. planer - terminer
pogoji:
- višja ali srednja šola tehnične smeri
- 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
3. vodenje operativne priprave dela
pogoji:
- višja ali visoka tehnična šola strojne smeri ali
organizacija dela
- 3 leta delovnih izkušenj
4. vodja priprave dela
pogoji:
- višja tehnična šola ali organizacijska
- poznavanje metod planiranja
- 5 let delovnih izkušenj
5. KV ključavničarjev (5)
KV rezkalcev (4)
KV strugarjev (4)
KV varilce (2)
Komisija za delovna razmerja
TOZD Elektro obrati
objavlja
prosta dela in naloge:
1. vodja avtomatske telefonske
centrale
pogoji:
- inž. oz. dipl. inž. elektro-smer telekomunikacije
- opravljen strokovni izpit
- 3 leta delovnih izkušenj
2. ključavničar za raznovrstna dela
pogoji:
- KV ključavničar
- 2 leti delovnih izkušenj
Komisija za delovna razmerja
TOZD Vodovodno-toplovodni obrati
objavlja^
prosta dela in naloge:
1. tehnolog postrojenj
pogoji:
- višja strojna šola energetske smeri
- poznavanje zakona o graditvi objektov
- predhodne izkušnje na specialnih področjih
. - poznavanje metod planiranja
- 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
2. KV vodovodnih instalaterjev (4)
KV monterjev klima naprav in
izolacij (4)
Komisija za delovna razmerja
TOZD Krovsko-ključavničarski
obrati
objavlja
prosta dela in naloge:
1. KV ključavničarjev (4)
KV strugar (1)
KV klepar (2)
KV rezkalec (1)
S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedo-
ločen in poln delovni čas s poskusnim delom do-
ločenim v pravilniku o delovnih razmerjih.    ^
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljite na naslov:
DO Elektrostrojna oprema Preloge, Kadrovska
služba
Preloge, b. št. p. 63320 Titovo Velenje.
Kandidati bodo v roku 30 dni po opravljeni izbiri o
njej pismeno obveščeni.
22. STRAN - NOVI TEONIK
7. MAREC
7. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
7. MAREC 1985
IZPRED PULTA
j>c: V banki prijaznih ljudi, ampak
v sosednji. Ljubljanski banki v Ce-
lju sem bila čisto po naključju in
nehote priča ljubkemu dogodku, ki
meje najprej hotel iztiriti, ker se mi
je neznansko mudilo, potem pa sem
postala pozorna nanj in mi je bilo
kar žal, da se je »zadeva« pravza-
prav tako hitro razpletla.
Bilo je pred nekaj dnevi. Morda
celo na plačilni dan, kajti vrste ob
okencih so bile precej dolge. Pred
menoj je bila starejša ženica, ki se ji
je na obrazu bralo, da v mestu nima
veliko opravkov, in z jezika, da
kmctuje nekje na Kozjanskem.
"Obreste bi mi vpisali?« se je poza-
nimala. "Seveda, zakaj pa ne«, se je
glasil prijazen odgovor bančne
uslužbenke. Potom pa se je začela
stvar zapletati in odplctati, kajti že-
nička ni vedela in ni razumela, ali je
boljc, če dvigne tudi vezano vsoto
na svoje »obreste« ali res samo
»obreste« ali naj morda počaka do
prihodnjega leta. »Kaj pa če prej
umrem?« jo je zaskrbelo in še in še.
Delavka izza pulta pa se ni dala
zmesti, čeprav so jo nekateri v vrsti
že prigaiijali in je prijazno, vljudno
in kar se da razumljivo razlagala za
ženico dokaj zapletene varčevalne
pogoje. Končno sta se sporazumeli:
ženica bo dvignila samo »obreste«.
» Več ko dvignem, več zapravim«, je
še pomodrovala. Potem je sledilo
pisanje lističa, zapletenih številk, ki
jim mamca spet ni bila kos. In po-
novno ji je brez nergar\ja pomagala
bančna delavka. Zapletu dogodka
izpred bančnega pulta je sledilo še
nekuj ponovnih odpletov, kajti ka-
sneje se je izkazalo, da ženica nima s
seboj osebne izkaznice. » V Šen^urji
me poznajo ko kruh, pa ne nosim s
seboj dokumentov.« Že je kazalo,
da ne bosta opravili posla, kajti do-
kument je pri dvigu vendarle potre-
ben, ko je ženički odleglo. Našla je
bila zdravstveno knjižico. Potarnala
je še nekaj o gneči in vrstah v
Zdravstvenem domu in končno je
lahko dvignila svoje »obreste«. Vi-
dno sije oddahnila. Moram reči, da
jaz tudi. Ves čas sem tiščala pesti,
da bi se vse dobro izteklo.
MATEJA PODJED
Prinesite zobe s seboj!
Uspešna zobozaravnlška pomoč y celjski garnlzIJskl
ambulanti
v celjski garnizijski ambulanti so
lanskega decembra uspešno vrnili iz-
padle zobe 26-letni delavki vojaškega
zdravlišča v Rimskih Toplicah. Kon-
trola po dveh mesecih je pokazala, da
so se zboje dobro prijeli, zobozdrav-
niku dr. Ljubi Lukovcu pa je to potr-
dilo, da prizadevanja niso bila
zaman.
Pavla Horjak si je ob padcu na delu
poškodovala mehka tkiva obraza, ust-
nic in dlesen. Izpadli' sta ji obe gornji
enici. To se je zgodilo že dopoldan,
okoli 19. ure zvečer pa je prišla v am-
bulanto celjske garnizije. S seboj je še
vedno nosila izpadle zobe in to je tudi
omogočilo ves nadaljni postopek, saj
so bili zobje le malo poškodovani. Zo-
be so vrnili na svoje mesto, z dobro
aseptično obdelavo in z antibiotično
zaščito pa so preprečili okužbo. Po
mesecu in pol, ko so ji sneh imobiliza-
cijo, so zobje že čvrsto stali tam kot
pred poškodbo.
Poseg, ki ga imenujemo replantaci-
ja, izvira že iz 16. stoletja, a v celoti le
redko uspe. Največ možnosti je takrat,
ko mine le kratek čas od izgube do
ponovne vrnitve zob - najbolje, če v
eni do dveh urah. Ker je bil pri Pavli
Horjak čas veliko daljši (več kot 7 ur),
so sprva dvomili v uspeh, sedaj pa dr.
Ljubo Lukovac meni, da se bodo njeni
zobje obdržali še pet do sedem let.
Vsem, ki bi jih doletela podobna ne-
sreča pa svetuje, da spravijo zobe in
takoj odidejo k najbližjemu zobo-
zdravniku ali pa kar k pralnemu ki-
rurgu.
MBP
dr. Ljubo Lukovac med delom
Jajce v jajcu
Tokrat ni bilo potrebno iskati dlake v j^jcu pa tudi dvom o
tem, kaj je bilo prej: jajce ah kokoš, je bil skoraj odveč. Na
kmetiji Jožeta Poholeta v Železnem pri Žalcu je namreč kokoš
znesla jajce v jajcu.
Narava se je tokrat poigrala na dok£y nenavaden način.
Domača kokoš, kije tudi sicer dobra nesnica in vsak dan znese
navadno 8 dekagramsko jajce, je tokrat znesla 20 dekagramov
težko JaJce. V zunanji mehki lupini se je poleg rumenjaka skri-
valo še navadno j^ce s trdo lupino, kakršnega bi našli tudi pri
drugih kokoših. Ob koncu pa le še drobno razmišljanje. V
takšnih primerih, ki so sami dovolj zgovorni, nihče ne išče dlake
v jajcu - dovolj je že to, da se kar tako, iznenada, pojavi jcOce v
jajcu!
IVANA FIDLER, foto: EDI MASNEC,
Obadji pilci
Tovariši, pustite nas pri miru, saj nam
gre dobro. Pomagajte nam, ko bomo v te-
žavah.
Objektivno mnogi subjekti še niso do-
rasli sistemu.
Nergal je pa so mu dali nagrado, da je
utihnil.
Nekateri bi bili delegati samo tam,
kjer se deli denar.
Mnogi delegati imajo iste probleme kot
prej odborniki.
OBAD
Polcaži, Icaico pišeš
in povem ti, ifdo si
Jure Šarlab odprl graf otoško pisarno.
Pisava vsakega človeka
razodeva marsikaj o njego-
vi osebnosti. To danes ni
nobena skrivnost več. Gra-
fologija - veda o tem, kaj se
skriva v pisavah - je našla
svoje mesto v sodobni di-
plomaciji, v obveščevalnih
službah in psihologiji. Prvi
dan v marcu smo v Celju, v
Cankarjevi 11 dobili grafo-
loško pisarno. To je prva ta-
kšna pisarna v Sloveniji,
odprl pa jo je Jure Šarlah,
slikar, pisatelj, humorist in
grafolog.
Jureta je ta, za marsikoga
skrivnostna veda, pritegnila
že v mladih letih.^ Ko se je
leta 1945 vrnil s Šercerjeve
brigade - takrat je imel 15 let
- in se vpisal na gimnazijo, je
začel z živim zanimanjem
prebirati znanega grafologa
Karmaha, potem pa še Freu-
da, Adlerja, Junga, velika
imena psihoanalize. Sprem-
ljal je tudi delo dr.Antona Tr-
stenjaka, priznanega sloven-
skega psihologa in strokov-
njaka>za grafologijo. Tako je
košček za koščkom odkrival
skrivnosti človekove oseb-
nosti in prikritega izražanja
njegovih lastnosti.
»Vsaka analiza osebnosti
je pridobitev za individualni
razvoj lastnega jaza, ki je po-
gojen s kvalitetno in teme]ji-
to analizo karakterja,« pravi
Jure Šarlah, ki je po mnogih
letih študija sklenil, da bo
svoje znanje pokazal najšir-
šemu krogu.
V svetu je danes grafologi-
ja zelo priznana. Predvsem
na zahodu, pa tudi v Sovjet-
ski zvezi. Jure Šarlah se spo-
minja, kako mu je nek nem-
ški tovarnar pripovedoval,
da ima v svoji tovarni poleg
dvajset tisoč delavcev zapo-
slena tudi psihologa in grafo-
loga.
»Cena moje analize je 2000
dinarjev. To je poceni. V
Ameriki zaračuna strokov-
njak za takšno delo 300 do
500 dolarjev.«
Za vsakogar je zanimivo,
da izve o sebi nekaj tistega,
kar je skrito v njegovi podza-
vesti, česar pogosto še sam
ne pozna, strokovnjak pa to
lahko razbere iz pisave. Še
posebej pa človeka že od
nekdaj mami, da bi vsaj del-
ček skrivnosti in neznanega
odgrnil s svoje prihodnosti.
»Tudi o človekovi priho-
dnosti lahko nekaj ugoto-
vim. Z analizo pisave ra«be
rem karakter in lastnosti
osebe, s tem pa že lahko del-
no napo vem, kako in kje se
bo človek uveljavil.«
Nič čudnega, da je odziv v
pisarni Jureta Šarlaha, ki j«
odprta vsak petek med 15. in
17. uro, že zdaj velik. Toda
Jure ne bo ostal samo pr'
tem, da bo opravljal analiz^
za stranke. Ker je človek, ki
nenehno išče nekaj novega
popolnejšega, se tudi tokrat
ni zadovoljil z znanjem, ki ga
ima, ampak se izpopolnjuje
Želi postati sodni izvedene*^
za grafologijo.
NADA KUMEB
»Odprtje moje grafološke
pisarne lahko deloma pri-
pišem tudi naključju. Ose-
mnajst let sem že v pokoju,
pokojnina je nizka, danes pa
je vse drago. Pa sem pomislil:
zakaj ne bi svojega znanja
vnovčil, hkrati pa ponudil
ljudem nekaj, kar jih zanima,
saj za grafološke analize do-
slej niso imeli možnosti.«   j
Žrebanje za 13. izlet 100 icmečicili žena na morje
Vse kaže, da številka 13 za 100 kmečkih žensk, ki bodo potovale na naš 13. izlet 22. in 23. marcav
Rovinj, ne pomeni nesrečne številke ampak vehko sreče. Žal pa tega ne moremo trditi za ostalih
1843 kmečkih žensk, ki so ostale v našem bobnu prijavnem žrebanju, ki smo ga že tretjič opravili
v našem uredništvu. Žreb je vodil predsednik komisije, predsednik zbora delavcev NT-RC Mitja
UMik ob njem pa še pet kmečkih žensk, ki smo jih povabili tudi preko žreba. Kupone za
posamezne občine je izvlekel Miha Matjaž in ni mu šlo v glavo (obiskuje malo šolo) da je vsaka
dopisnica vedno z začetno 13. To pomeni, da včasih je tudi ta številka srečna ne samo za tiste, ki
gredo letos z nami, ampak tudi za tistega, ki žreba. Srečnih 100 kmečkih žensk naj pričakuje
svojega poštarja sirom po celjskem območju, da jim bo v naslednjih dneh prinesel razvesehlno
pismo, o tem, da potuje z nami na izlet. Pod pokroviteljstvom poslovne skupnosti Hmezad-Merx
bo 100 srečnih potnic potovalo v dveh Izletnikovih avtobusih?
AMADEUS POROČA
Mleko, mleko, prepotrebna življenjska tekočina,
vse bolj se tvoja cena bliža ceni vina,
vse bolj ukrivljen postaja nam vprašaj
Mil vino ali mleko pil bo naš naraščaj!