Leto m. V 0«Ui, da* 2& MfUalmi L 1893. Štev. 27. DOMOVINA 1'fcaf* »., 15 In «6 dan vnakejra mesera Dopisi n*i ae in volijo potillati ure.'m>ivu in sicer f-^nkiraao. — &ok«;riai M ne vračajo. — Za Imnll se plačuje vsakokrat po 10 kr. od (annond-vraU ToJJa aa trlo leto * gM. n pol leta 1 gld u flstrt leta jo kr Vavodaloa naj so p. .»IIj« Upravni* v-» .Domovin«" v Olji Nov politiiki položaj ▼ Avstriji Avstrija, nafta staroslavna domovina, ae čudno razvija Skoro v vsakem desetletji je mogoče opazovati, da korakamo v razvijanji notranje politike en korak naprej en korak nazaj. Od leta 1848. dalje, ko ae je Avstrija prerodila. je mogoče zasledovati to razvijanje. Komaj se je bila I. 1848. uitava. (konštitucija) obljubila, komaj so bili njeni jutranji žarki obsijali avstrijske narode, že so bili oblaki te ustavne jutranje žarke zakrili za dobro desetletje. 1-eta 1860 nam je z oktoberakim diplomom res prineslo v državnem zboru praktično izvedenje ustave, a kaj ko se velika polovica logerska) nafte države te ustave, tega državnega zbora ni hotela udeležiti, kar je delalo Avstriji novih neprilik. Nafta državna polovica je sicer dobila s februarskim patentom ' 1861. deželne zbore. S tem bi bila vlada vsaj svojo zvestejfto državno polovico do dobrega potolažila, ako bi ne bili v volilnem redu teh pre-važnih postavodajnih faktorjev nekateri stanovi in kraji privilegovani. in ako bi se ne bilo s to razdelitvijo privilegij pokazalo, da se hoče tudi narodom prednost dajati pred narodom. Po nesrečnem I. 1866. priftlo je I. 1867. do duali/.uia: Av-s*rija se je na dve državni polovici razkrojila. Ogerska je dobila toliko pravic, kakor jih menila nikoli ni imela, ker je bila. od kar je Avstriji pridružena, absolutno vladana. če je rastla za-dovoljnost onkraj Litave — a rastla je le pri Madjarih. pri drugih narodih ne. ker ao koj od početka čutili krutost vladajočega madjarskega naroda — pokazala se je nasprotno velika nezadovoljnost med Čehi, ki so terjali za-se, opi-ravfti se na svoje zgodovinske pravice, skoro enake ustavne pravic, kakor so bile tigrom podeljene. Dobili smo sicer za nafto državno polovico lepe osnovne državne zakone, za katere nas sme zavidati marsikatera država, a jeden najimenitnejših avstrijskih narodov, vrli čeftki narod, ni hotel sodelovati, ko je državni zbor o njih skle-paL To je bilo drugo zlo. Nič manj je pa na Čehe in druge Slovane neugodno upljivalo to, da se od državnih temeljnih zakonov n. jvažnejfte določilo, glaaoviti S 19. ni takoj izpeljal, da se niti dan danes, po preteku 20 let ni nvel tako v dejansko življenje, kakor so se uveli in uporabljali vsi drugi naših temeljnih zakonov. Čehi so se tudi tej ustavi s svojega d Javnopravnega stališča — imeli so namreč z Ogri in Hrvati vred v srednjem veku svojo državo — upirali tako, da jih je ministerstvo krotiti moralo z izjemnim stanjtm, .to je, s proglasom, da nekatere določbe naftih svobodnih temeljnih državnih ^zaRonoi za nje niso imele v. 'jave. Bilo je to I. 1868. In kar je bik) takratno ministerstvo, imenovano meščanst vo, (ker so v njem sedeli možje neplemenit-ga stanu, n. pr. Giskra. Herbst in dr.), to je ukrenilo v tem mesecu sedanje ministerstvo Taalle-jevo — čez 25 let. Kako je do tega priftlo? Prod 2.1 in 22 leti so bili Čehi ven.lar v veliki milosti pod ininisterstvom Hohemvartovem. To jim je hotelo nakloniti več pravic, katere so imenovali Čehi temeljne postave, .fundamental-artikelne". Ali predno je moglo Hohemvartovo ministerstvo to izpeljati, kar je nameravalo na korist Čehom in Slovanom; moralo je odstopiti, in na njegovo mesto je priftlo Auerspergovo mi- nisterstvo. ki ni bilo prijazno Slovanom. Čehi so se takrat in prej še. ogibali državnega zbora Taaffejevo ministerstvo pa je obečslo biti vsem narodom enako pravično in je posebno to obljubilo. da ne bode pustilo, da bi se .Slovani na steno pritiskali." To je privabilo tudi Čehe v državni zbor, ko je čeftki rojak Pražak bil ministrom imenovan. V državnem zboru ao bili dokaj časa edini Čehi, Poljaki in konservativni Ncmri s Slovenci vred, in državni voz je dokaj mirno tekel, ne na ftkodo Slovanov, pa tudi ne na kvar ali v posebno korist Nemcev. Ali le s težavo je TaafTejevo ministerstvo vladalo. ker se ni hotelo odločno okleniti prave avstrijske večine. Slovanov in konservativnih Nemcev. Lilieralni in nacijonalni Nemci so postali pa v aporazumljenji z vlado ali brez tega zopet močnejfti in vlada ae je začela tudi na nje opirati. Čehi. ti sajboljfti Slovani pa niso hoteli v isti voz vpreženi biti in stopili so. osobito Mla-dočehi v nasprotstvo s sedanjo vlado, ko ae je seftel sedanji državni zbor, \ katerem (in prej ftr i so Nemci terjali, da se vlada na Čeftkem s Čehi in Nemci tako pogodi, da bodo Nemci čisto za se, in njih uradniki brez znanja čeftkega jezika nastavljeni. Zoper to nameravano pogodbo i .punii-tacije"). ki bi bila nekaka predpravica za čeftk-Nemce, uprla ae je odločna čeftka stranka (Mla-dočehil. V tem uporu se je pa večkrat morda pregrešila zoper obstoječe postave in priftlo je do izgredov, da je vlada ostre naredbe vpeljala. — Mi Slovenci žalostno gledamo te dogodke, ker bodo tndi slovenski poslanci utegnili drugo taktikto \peljati, ko vidijo, da pifte nasproti Slovanom tako mrzla sapa. .Zdrave sem jih ostavil." .Bogu hvala* — A kaj nam dela gospodin vladika?" .Dobro je!" .K to mi je milo čnti — A zakaj niste drveli tudi vspe svoje, da tudi ona vidi frmnico?" — vpraša on dalje. .Niso za njo ovi poti. Težavno je i meni ali jaz sem se že privadil. — potikajoč se po svetu * .DA. d.i. tako je. Ovi kamen je samo za nas divje Črnogorce in za nafte mučenice." .Daj, jedno kupo v.na! — Utrudil si se"1 poprime domačin nalivfti čafto z vinom. — .V zdravje vafte. gospodine nadzorniče Tla vam H»g naplati vaše trude. ki jih imate v nas učitel|ih in o naftih ftolah. Dokler je črn" Gore. pričat če ae za vas" ,Mor>la: ali jedni k-po. a drugi grdo." pristavi nadzornik. .Ne. v istino Jaz menim, nije ni jedmv t Črnogorca, kteri bi mogel reči samo i jedi. ■ proti vam." .Bo«le i takih. Tako je to v svetu povsodi Jedni I »do rekli: Ala me vera. ter je iloftel oni človek m*«l nas! A drugi, posebno oni. kteri «•• obračajo za drugimi, kakor plaftč za vetrom, p. reko: ,Oni skitač iz belega sveta, pa je doft I saoči. pa vleče plačo veliko kakor i vladika i nafti dedovi. A mi srno prelivali krv zahman in LISTEK Šolska obiskava v Črni Gori. VrSil jo in popisal Milan Kostič, glavni nadzornik. | (Dalje.) .Kvo dofel sem preje, nego mi dojdete v ftolo, da se viilim z vami in da doznam. o kterem času pridete k nam. Rad bi. da vas dočakam ivsprejmemi." odgovori pop Jovan in sede poleg ognja. .Lepo! A kako na domu?" .Bogu hvala, dobro. Domačica mi ni doma. poslal sem jo, da se ir-či (zdravi), pa sem .vdovec"". .A so li deoa zdrava v ft«>li?" .Vsa Bogu hvala. Vesele se. da liodo vas videli" .Pa mi je milo. To so gotovo dobro pripravljeni. ker se vesele mene." .Rekel bi po moji pameti da so. ali za vas bojim se. ne bodo. A čuli so z Rjeke. kako lepo prašate in kako z de«-o prijazno govorite, kajti so mislili. odo vsi piginoli, kedar pride glavni nadzornik." . .Mar ste me tako raznesli?" .Ne jaz! Nego čujejo deca. kako ste strogi na učitelje. |>a menijo, kaj ftele bode z učenci? — No ko so sedaj čuli za izpit na Rjeki. vsi so "ako veseli, kakor da pojdejo v boj." — .Lepo! lepo! Odmah jutri o zori pridem v I Gluhidol v ftolo." .Ali jaz bi rad bil. da bi do&li k meni v hifto." .A si li blizu ftole?" .Raft nisem. Jedno malo uro." ,E. tedaj ne morem." ,A zakaj ? — Da to bi raje nego Bog zna kaj." .NV-mam kedaj. Kajti jaz sem odločil tako. da v vsaki prebodem 3—1 ure. Dokler ni dospem tja. dokler ne izpitam. bode že poldne, a pozneje moram iti dalje v Sotonidje." .Ali ne smete iti brez obeda." .Idi. pusti i-eremonijo! Malo sira. kteri jajce in kavo, pa imaš obeda." .A ne! Raje bi propal v zemljo, nego da mi ostane črn obraz. — Vi ste me pogostili vsekdar. kedar sein bil na fetinju. ali z rakijo ali ste me zadržali na olied, — a vi sedaj. eva zatem pesmo o Mahmut-padi bušatliji I (zasednikui. kako je besno in zorno prišel na ' Črno Goro. a sramotno poginol. Črnogorci, kakor i Hercegovci, pevsjo narodne pesme po vae dragim napevom, nago 11 v Srbiji in po naših (ogersko srbskih) krajih, brzo ia živo. Kedar odpevajo jeden povečji odeek. zagodejo v gosle razne varijacije. Ima jih v tam i dobrih veščakov. Tako je pop Zinovtf s Grahova aa glasu, da svita dobro aa .gnala*. Zvečine zna vsak Črnogorec po nekoliko avirati aa gosle. Gosle ao prva in najstareja šola črnogorska Že od zibeli priljubil si je Črnogorec gosle in pesme, ki jih peva ob gosle. Zapeva li kdo ob gosle n. pr. v krčmi, to se takoj zbere okolo njega svet iz celega sosedstva Vsak sedi mirno in spremlja goslaijeve besede a povečjo pomnjo in patnjo. Z goelaijevih usten preliva se eseatija in aroma nArodnih pesem v srca, v krv mladih Crnop>roev. Pesma slavi in hvali uzoijunake in njihova vrta dela vznosi jih in predaje jih za spomin i najdaljemu potomku; ona obsojuje in preklinja neljudi in nedela njihova in atavljajih na ogled kakor atrašita tudi po/nejemu pomtadku. — To je .moralna poveatnica" Crnogorčeva. Goale in pesma ob gosle, to so najatareji črnogorski pedagogi! Bila je akoro prešla polnoč, kedar je legel glavni nadzornik v čisto pisano poateljo. — ker tudi navlaki so od pisane volnene robe. Kedar vstane o zori in ide. čutil je on. kako , ga litks bole. vse se tresejo. To je bilo od mno- j gega pešačenja vz brdo ia s brda No mak) po mak), ko as ugrejejo noge. prešel Je i ta tod. Ia peti in šesti dan pešačil Ja tudi oa poleg Črnogorcev, kakor da ae je rodil v Črni Gori. Kedar tedni se Js šs tadi proto Ptamenac, kteri je šel ž njim po vseh cnnniških šolah, aa-šalil govoreč: .Bre, da si še močen v nogah in prsih, kakor ai dolg ostali bi mi za teboj in ne bi te došli do Cetinja!' Ko smo se spustili do potoka, čakal Js tu dečko z mezgom. Glavni nadzornik poalovivši ae s učiteljem popom Savom, dene nogo v vrr, a ktero aa inače vela roba, kedar aa ne jaha aa mezga, ia sede »a eedlo - rešpektive aa .eamar". kajti mezgi mao tako .nobl". pa ne trpe goapodakega aedla. pa pusti mezga, naj izbira sebi pota, koder zna Mezeg izbere vsekdar najtaglji pot za-nj in ide varneje po takih lomnih potih, nego li konj On ne posklizne lnhko; pa tudi ako izpoddrkn-ne pade dalje do na kolena. AU Jahač mora zopet paziti, koder ga on nosi. knjti često ga zavleče v kako sotesko, kjer treba dobro čuvati noge. da mu ne ostane Skoren (ali malo tudi mesai na kamenu. A posebno je moral pazko imeti naš glavni nadzornik a avojimi dolgimi nogami, s kterimi je — na malem mezgu — skoro segal do zemlje, t j. do kamena: knjti malo se tam hodi po zemlji: Mnogokrat je moral p« ker m to ni posrečilo. podali eo ogledo, U J* nekje pri oknu oetro pazila na nas. In glej! neka nedolžns teljiva pesen Jo Js tako privzdignila, da Je kar zletela t bližnjo goetilno ter nas tam nesramno in lažnjivo obrakovala, Cel, da nas bodo navzoči Slatinčani popolnoma pohiteli No — s mirno vsstjo lahko rečemo, da ss od nsrzočih ni as eden pohujial, pač pa so ss prav od srca amejali žaljivim, pa poltenim po pevkam. Pomilovalni nasmeh so nam privabile naustnice ssmooblsstn« besede snsaeca nemšku-tarja: .Drugokret ti Slatinčaai ne smejo več v Kostrivnico«' Oj, sirota, od kod pa hočeš dobiti oblast ter nam ubraniti, da vabimo na svoje veselice nate vrle ia poltene slovsosks sosede?! Kaj mislil, da stoji Kostrivaica kje tam doli na Turlksm, kjsr smejo aamoblastni ljudje zapovs do vati, kakor ss njim zjjubi?! Ha! kn! is te moke ne bo kruha! L Odkar Je v nali ■u gospodarstvu ter Js napočila aova doba, ss prejteje slabe razmer« vidno vzboljšujejo, v zlasti v narodnem osiru. Prej Js brssobsirao vladala U blatena nesslčina, a sedaj spona vsjo te vedno bolj todi nali slovenski kmetje, da i toli zaničevana slovenlčina nekaj velja, da ona na Slovenskem zavzema isto veljavno mesto, kakor nemtčina v nemlkih krsjih In tako Je edino prav. Ako smo Slovenci, mo-ramo svoj jezik, katerega nas js ljuba mamica učila, todi spoštovati, a ne samo spoštovati, moramo ga i ljubiti kakor najdraty> svetinjo, katero smo poleg sv. vere prejeli od nje; za mili svoj slovenski matemi jezik ss moramo povsod potegovati, da mu priborimo ono veljavo, katera mu je zagotovljena po temeljnih zakonih nate države. Odkar vodi Krčevino slovenski kmet kot župan, pitejo ss zapisniki občinskih sej sloveajaki, kakor se todi sploh slovenski uraduje morda sedaj prvikrat v nali občini, ker smo te od nekdaj imeli ljudi za župane, ki niso bili ne krop ne voda. Ali ta doba Je preila; todi mi Krče vinarji hočemo ss pokazati pred svetom kot vrli, iskreni in navdoteni Slovenci, kakoriai hočemo todi ostati, nsj nss te tako hodo pritiskajo od vseh »tranij Posebno dolgo pritiskali so nas ti bras-značajni nemlkutarji, ki so pri lanskih volitvah tako slavno pogoreli. Pogoreli so ia to gotovo sa vedno, kajti Krčevina v bodoče ne bo trpela več sramote, da bi Jo ostali slovenski svet imenoval nsmlkutareko občino. Ne, to zgoditi ss ne sme! Nemlkutarji sicer povzdigujejo svoje glave, toda morajo ss kmalu sopst ponižati. Tako js nal g. Hintze želel popolnoma ravno cesto do svojega posestva; uravnavo te oeste pa bi morala občina plačati K(job temo, da ao bdi radi ceste komisijoni. js vsadar propadel, ksjti slavni okrajni zastop poslal js dva veščaka namreč sosedna župana gg. VrabU in Maleka, ki sta razsodila, da js stara cesta popolnoma dobra Seveda, ako je toliko let veljala, zakaj te ae bi za naprej. b tega lahko razvidite, slovenski kmetje, da ti nemškutarski gospodje, ki silijo k vsm is mesta, nimajo srca za vas nego vss povsod sku-tejo le opehariti ter tako sebi samemu koristiti. Ha! kakšni ljudje so vam U nesrtkotaiji! Prej ao ss vam dostikrat dobri kali po slovenski, dokler ste bili v manjlini, sedaj pa ko je pravica zmagala in je Slovenec gospodar, sedaj nočejo več razumeti slovenski. Taki so vam vsi ti nem Ikutarski Ptujčani; na jedni strani se nam sladkajo, na drugi pa nas stiskajo in zaničujejo. No če bi ne bilo kmetov in če ne bi bili tako malo odločni in razsodni glede na nate prepotrebno ravnilo .Svoji k svojim' bi ti trgovci in kaj te so, tako morali gladu počepati. To sicer sami priznavajo, vendar pa zategadelj ne spoltujejo ia ne ljubijo naa Slovencev, ki smo jim krušni očetje, kar so pokazali te brezštovilnokrat vzlssti pa o priliki pevske slavnosti v Mariboru. No prej ali slej bo te prišel in mora priti čas, ko bo sleherni Slovenec, posebno pa kmet razumel klic .Svoji k svojim" ali Slovenec kupuj le pri Slovencu. vsaj nam je vendar bližji nal slovenski brat. nego nemški ali nemškutarski nasprotnik. II koncu te le želimo, nsj Krčevina odslej vedno bolj napreduje, kskor v gospodarskem, tako i posebno v narodnem oziru. Vrli naš župan g. Toplak pa nq se ne ustraši truda in znoja, najmanj pa kakih nemčurskih kričačev. nego naj v bodoče te odločnejše in neustrateasjte postopa, kjer gre za pravice nate ljub« slovsašCias, kakor sploh sa pravice natega naroda Če js tadi v začetku mnogo težav, vzlasU pri uradovanju, kaj to tistemu, ki dela is vesstya do svojega milega naroda, kateremu moramo vss svoje moči posvetiti in ss zanj radi žrtvovati, da bo ostal «1 in krepak Bodimo in ostanimo Krčevlnarji verni ia iskreni Slovenci, tedaj bo vsak rodoljub s ponosom pokazal na nate občino, rekoč: Krčevina je najbolj narodna občina pred vratni ptujskega gnezda, U ss vestno rai nem geslu: Vas sa vero, domovino ia ossaijal Mtf. Zgubili smo natega apoštovsnsga, ljubljsnegs prijatelja; sgobili pravičnega te todi strogega sodnika. Zapustil nas js v potek c. kr. okr. sodnik g. Anton Klobučar, da zassds novo svoj« mesto v Trsbasm na Dolenjskem. Kako Js bil gosp. sodnik priljubljen v narodnih krogih, pokazala je odhodaica. katero so m priredili narodnjaki v .Narodnem Domu' v Ptqji. Zbralo ss Js v tetrtok na večer okrog 50 stav-Ijsacev v dvorani .Narodnega Dom", da te slednjič prebijejo nekaj ar poleg svojsga ljubljenca. Da govorov in nnpitaic ai manjkalo M razum«, todi slavni kvartet pel j« U vsčsr. tako milo, tako v src« segajote, da ss js lahko is glasov posaslo, da i pesem le tolaži notranjo bol — Na dan odhoda zbrali smo ss te enkrat na kolodvoru, da zadnjokrat stisnemo roko vrlemu moto, kateri zapušča najbolje spomine tako pri aestjanu, kakor pri kmstu. Došli so na kolodvor k slovesu todi c. kr. okr. glavar t uradniki politič uradov, sodnik s sodniškimi i.radniki ia te mnogo drug« gospod«, kar j« dokaz, da so vedeli i nasprotniki ceniti vrlega moža — uradnika — Kranjcem pa prav od arca — posebno Trebenčaoom — čestitamo, ca so dobili tako uglednega sodnika ia tako dobrega prijatelja ia svetovalca. S istlllrsgn 20. septembra. Val oeajeai list pri nas kaj radi prebiramo in mislimo, da ni na celem Goriškem nobene čitalnic« ali bralnega draitva, ki bi ss ns štela med anročaike vrle štajerske .Domovina' Jako dobro ugsjsjo nam dopisi puščavnikov, ki is svojih brlogov tako zvesto pazijo na osljsks nsaačmjs, da jim ne uide njih nsjmsnjl« pregrešno dejaaje. Takega puščavnika bi psč tadi pri nss sa Goriškem potrebovali in ako bi U s kakega visokega hriba svoj daJjaogM nastavil in nate mesta ia trgs malo .prešpagal", našel bi pač aaogo čudnih reči, da bi ss človeka kar laaje jsžih pri njih baraaao pri aas sploh ia s odkritosrčnim n pozdravimo vsak, todi najmaajši t štajerskih bratov. 84 narodne poti ravno tako s trnjem posute, kakor nate, asj js njih narodno stališč« ravno tako tsžavno kakor naša, samo s to ras-Uko, da ss jim js bojevati aasso proti enem sovražniku, — proti n—ačurj«n, med Um, ko imamo mi pred seboj dva sovražnika: oemčurje in lahoaa. Da pa slsdap svoj« nsssčorske zavez nike v predrznosti ia assramaosti vaaj za polovico presegajo, to meada pač ni aezaaao ttajerskfca Slovencem. Narodno zavedanj« in odločno gibanj« goriških Slovencev dela našim laboaom mnogo preglsvice in svoji slepi jezi dajejo duška s tem, da grdijo in črnijo v svojih po .polsati" dišečih listih mirne ia poštsas Slovence, daje obrekty«jo uaojal pisati resnico o nslih .polsataijlh'! Br dvorano sspads bres vse milosti oblasti < pravdni ka Tako js bils nate vrta .Soča", štej« na Gorišksni najvsč aaročaikov, v zadaj mssco — nič več in nič manj, — ko trikrat zsplrajaaa. Ako pomislite, da ish^n .Soča" štirikrat, torej pač lahko prešUjsU, smo jo brali v prvi isd^f Misfaso, da nas < zagrebški .Obsor" ia .Hrvstska' as morata vidati. Za to. da vladsjo pri osa .hrvatski oi šsji" V zadnji številki vašaga ce^saags I bilo js todi čitati nskaj o goriških pnsnjilnir tsr ss ossesik), da posojilnica v Cirkasm uraduje ia da tadi Tohnted teM, da bi < Tako čitamo ia slišimo akoro vsak dsa v napadih Slovencev na odlične in mirne Lahe ia napad aa solkanski cesti, s kojim ss kasaaska sodnija te bavi čez roesc dai, hočejo po vsej sili vriniti Stovsacem v krivdo ia daa na daa navajajo ss pošteni Slovenci pred preiskovalnega sodnika, da-si Js javna tajnost, da so ta napad povzročili Lahi sami s tem. da so ss v pijanosti msd seboj sami skavsali in ko so potem prišli s razbitimi nosovi v Gorico, raztrosili grdo in nesramno laž, da so bili od Slovencev napadeni, da ss Isglje ognejo državnega pravdnika. Kaj ne. da so naši lahoni zares gospoda? A Bog varuj, da bi jim kdo kaj slabega očital ali resnico v zobe povedal! Ta se jim ne sme vet na svetlo pokazati. Ia gorje lietu. ki bi si Pri poizrsikusajl povedalo ss asm js, jilnka v Tolminu te teorsj pol Iste da Js ta posojilnim pravi .oaiknm" ■ slovanskimi posnjHsio—i Tohnkci .dr. Stetetevo posojilnico", ktsio iras si pa popolnoma zasluži. S^jedr. Stanič ssm ob « ravnatelj. Msgsjniš, odbornik in rateaskl | V Tolminu vrtijo ss ts dal volitvs, ker Je bila zadz^s volite sprotna kandidata sta si gMP- Oskar ia gosp. Ljad. Cazafura, koji slednji ja baje vi prijatelj .poleataijev*. Nsjbrž izvoljen bode aledsji 0 izidu to volitvs poročal Vam bod prihodnji«. _ Knpisvnoii '.) Navod, I js mogoč« vkljob trta i oM s trtorejo i baviti. Po najnovejših skušnjah spisal I vsa Bele. učitelj na vinorejaki šoti v Maribora. Tiskal in saložil Dragotin Hribar v Celji. Csm 40 kr, po pošti & kr. vsč. — 0 tej, i vsšni knjižici prinesli bod«tno prihodnjič n oceno. (Jalte » Carigrad"). Spisal A Alkerc Ponatis iz .Storeoekegn Naroda". V Ljubljeni 1998. Tisk .Narodne tiskam«". Ceaa SO kr, s pošto S5. (Z naslovno podobo po skad alikarju Ljud«vitu Grilcu). Kdor ni čital nte v .SL Nar." .Izlet v Carigrad', mg ai naroči to knjižico. Naš pemuk ss js to prvikrat občinstvu predstavil s vsftm spisom v prosi, v tem ko poznssso mi msnjte prossjične spise nte od pred. Todi .Visaac* ocenjuje .Izlet v Carigrad' >ko laskavo. (■rfshtesraiu ašsvai,) iadsa na troAe rajnega kaenoškofa Ijubipnsksga Aatoaa Alojzija Wolfa. uredil M. Pleteršnik Sesti sešitek Str. 401 do 480; prinaša slovarsko gradivo od tesed« klalsa do kroh. s4 Ia Oa||a smM OiiiJI Brsovtak ob 1. ari 97 m. ponoči in aa L ari 46 aa. popolodae; poStai vlak ob 6. nri 24 m. popolodne in ob * uri 10 m ponoči ; vlak ob 8 uri 96 m ajutraj , metani vlak ob 5 nri 4» m. dopotodne. «4 ia Oat|s greti Tiata. Braorlak oktarifla popoludne i« ob 4 ari 18 m ajutraj: poštni vlak ob H), ari tO m dopoludne ia ob 1. ari 61 h. ajutraj; lokalni vlak ob S. uri SO m. ajutraj ia ob t. nri aveier do Zidanega mosta: metani vlak ob 6 . ari 40 m. aveter. " rite** aa »asli Braorlak ob a ari 1» m. lokalni vlak ob 6 nri 96 m. ajutraj » ob ■u. un « m. dop. ter ob S. nri SO m. popolodae. Otete is fH|iidii|i prMi PtaJi ite. Brsovlsk ob S. nri 90 m ponoči: oeelmi vlak ob t. uri 37 m. dopoladne in ob S ari 10 SL »večer; metani vlak ob 9 ari 96 ol popolodne Otead ia Ca|fa v Valite*- "etaoi r lak ob S. ari 66 sl ajutraj m S ari SO ■ popoludne 04ted ia Velenja * Celje, kešaai vlak ob 6. ari SO m. ajatraj ia Z. nri 96 m. popolodae. Otete ia ZiSa«i» mmf v Zagret Oebni vlak ob & ari 19 m. ajutraj in 1. ari 9H m. tsr ob 6. ari 10 m. popoludne (MM ia Nte v g—Jtae ob 10. ari 96 m. dopoladne in ob 4. ari 10 m. popoludne Otete ia ImJm v MIhi ob a ari 90 m. sjntraj in I. uri 10 aa. popoludaa Šivilja za ženske obleke dobro izvežbaoa ae takoj sprejme pri Kamin Rosssner-jo, Kolodvorske ulica St 1, II. nadstropje. (tri) j-i Prod* m dU! V hiši obet< o i la vef let g<»tAna. trgovina a meiaaim blagom, prodata duhana (tol«kal. kakor tadi tgaaja. Hifta stoji ravno pri brni rarkvi na lepem prostora. — Natančneje a« isve pri upravniitvu ,J>.moriDe" v Olji- (tan> 9-2 Hitela ima ti sob. 1 cesti v \ ___ JaltliC t Vojnlku Žlahtno drevje a vlioko krono, doraifitno in vkoronlnjoM« unarllkc trt« prodaja podpisani za jesensko in pomladno na-sajenje. kakor: Vel. laika trdika: zim pannena: št. mašanca: rožmarinka; oberdikova in herber-tova rineta i. t. d. — potem trte riparije vkoren. najboljših amer. vrst. — Tndi se dobe šibe žlahtn. drevja mnogih plemen. — Drevesnica in trsnica ste krvne in trtn* uši popolno proste. St. Jnrij ob j. železnici, i itii 4 Tomo Grah. Hogo Eckert A Comp.,žitec(Siiž)fati. PomioTulM 4rfOfiw štajerskega hmelja popre« I (Janii Sc Eoksrti priponka se gospodom prldslovsteljem hmelja aa |«>-sredovalno prodajo z zagotovilom najl-olje pr-taje Štajerskega brnel*_"' Po vsaki oen.il Radi opustitve obrti prodajam po vsaki coni obrasrs za dežne plaMa, j*k«te a eniin. brez ali veCimi ovratniki, tako |k»lloženo in navadne, kak r tudi s fino k'Juh'-vino obSit" jopU'e in ogrinjala Kadmlntell, na ramne cvratnik« in je«en«ke volnene povrinik«. UKOl MCUKIK, Kolodvorske ulice. 1. II. nsdstr Po vaaki ceni 1 i ■> * Velik Izbor" brnikeg* In anoleikeja blaga U najbolj si- • vitih tovarn Vvliko narotllo P°P"kl*ce*|n"" Jot. Botevftr krojaški mojster Celje. Oraška esat št. 1» priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo storjene obleke za gospode in dečke, plašče in svršmke po najnovejšem, elegan-nem kroju. i«. Za obila naročila se prosi. % s- č g g <• g g g g g g g g g g g g g Solit Id Bolilit« ks][je !( pouktn popnsl. DRAGOTIN HRIBAR trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Celji veliko zalogo vsakovrstnega papirja sa piiarne. pisma, risanje In zavijanje. razno-vritno barvanega, svilnatega n cvdlicv . sa vezan-e knjig itd.. zalogo runih Naiiderakih zveskov. Hardtmuthovih svinčnikov in angleških peres po originalnih cenah tovaraiUrih; dalje priporoča zavitke za pisma raznih velikosti In barv, peresnike, črnilu, tablice, črtalnike, brisalke, krede, gobice, puilce In ikatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trguvake knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah. Najbolje strune u cltre, gosli lo klUrt. Velik Izber albamov za iotograiije in spomenice, map za pisma in papirje, tir.tnikov, okvirov >a totog.-ahja, listnic itd. po nlsklh censh. Blizo Ge|ja občim Železne pri Galiciji itvo S hiše, Dpe-g- .spodnrskiin pošlo-■—.gradov |-h1 ugod- pjem. 21. oralov njiv. nimi pogoji za prodati V lnSi je 1 . ...... rija mešanega l-iaga in M t>> posebno ugajalo ia kako šiviljo ali krojafa. sploh vea.-eira, ki bi se hotel . " peSati. — NatanCneje pogoje pove c. kr. notar L> ban v Celji._(114) 8 „THE GRESHAM" zavarovalna družba za življenje v Londonu. FlljJiU u Avstrijsko: Filijala u Ogtrsko: /».«-«;. /.. »;;»/...t.-*.* /.. fv»»r»-J«.<>/« r .lr-ihtm hiii. I,-.j i-«., r .Imil.m Mi. Aktiva drotl« -In* 81. dec. 1«« frk. 126,.106,161.-Letni savan-valni dohodki s obrestmi d.- 81. decembra 1W« . 22,M10ivi re-li o«trežcm po pred- njimi postreletn po lanih cenah. #n»kem jeziku zohtevBii.io brezplnčno. Ravnokar ld*lo: P. Pajkove, Zbrani spiri, I. zvezek, broširano 1— gl.! elegantno vezano.....130 J. Vošnjakovi, /brani spisi, II. zvezek. Cena 30 i: Dragotin Hribar v feljl. Strune citre, gosli in kita-e trgovina D. HRIBAR v Celji. ladsj.it. I .n no«i. k Drajoiin i libar. - 1 sk I tnttvene Os1 ari..- I) ll jbar v • . , Priloga «Domovini* St 27., dne 25. septembra 1893. Martinak, Porekar (Foregger). Valentini«, Vidic, Mulej. Pistor. Potoc, Bezdek, Žnrbi, Seretka, Vo-kaven. LibiS ,prvak" Rakuž, Janota. Dzimaki, StepiSnik, CernovSek in vincarjov Kovačič. Nemftkih in židovskih imen je v dopisa samo 10, ki so se priklatili ali brzojavili iz vseh kot.iv Avstrije. — Bil sem ravno 2. septembra v nekem letoviSču v nemSkem kraju, kjer je bilo kakih HO tu:c*v. sami pravi Nemci in med njimi blizo <10 iz Bavsrije. %ksonije in drugih nemških detel, tndi iz Berolina so bili nekateri, pa za se-danski dan se Se zmenili niso. PraSam vas torej ali so letos tudi praznovali sedanski dan na Rakuževem griču vaSi Germani Rakuii, Arabro-ftiči in Kovačiči. kakor l»nakn leto? (In Ptaja.) Slučajno priSla so mi v rok«) neka pisma naSega okrajnega zastopa, kjer sem strme čital: N. pr. spS. občinski urad v Stadtberg. mesto v Mestnem vrhu Drugod naletel s**m na Orehovo vaa. mesto OreSje. kar je pisec najbrže slepo po nemSkem Nussdorf prevedel. To sta samo dva slučaja, ki pa pričata, da je enakih nerednoetij mnogo. Slovenska pisma naS«ga po večini slovenskega okrajnega zastopa so hlapčevski prevod nemSkega originala polna napak Kc je .Domovina" pozimi enkrat v temeljitem uvodnem članku korenito pojasnila naše žakvno stanje v narodnem oziru pri Narodnem domu. kakor tudi pri okrajnem zastopa, nisem skoro mogel verjeti, da je tako. A sedaj prepričal sem se dovolj, da je dopisnik pisal živo resnico, ki pa more pravega nesebičnega rodoljuba v srce boleti. Zato pa se predrznem tukaj javno vprašati: kdo je kriv. da se pri okrajnem zaitopu, kterega načelnik je profeaor Zelenik in v kterem sedi tudi rodoljubni gospod Gregorič in cela vrsta še drugih odličnih Slovenoev. tako slovenščina mrcvari in tako lep (!?) vzgled daje našim županom. od katerih se vedno zahteva slovensko uradovanje?? iPremembs pri atiteljstva) Nadučitelji * postali gg.: J. B renče, učitelj na Hajdini. pri sv. Vidu pri Ptuji, K. Maršič, učitelj v št Pavlu, pri sv. Lovrencu v Slov. gor., J. Svetlin, pod-učitelj v Kamci, v Makolah, A. Seidler, učitelj v Konjicah, na ondotni novi nemški šoli. — Učitelji so imenovani gg.: A. Krenner iz Dola pri sv. Tomaži pri Ormoži, Fr. Repič v Stranicah za Novooerkev, J. Pirh v Konjicah za ondotno slovensko učiteljico. Podočiteljica. gospica Emilija Pirnat v Ormoži. pride za nčiteljico v Konjice. — C. g. J. Verže je imenovan katehetom na deški meščanski Soli v Mariboru Učiteljska kandidatinja gospica MOkusch (I) pride za su-plentinjo v Rajhenburg. (T stari fari pri Vidma) je v nedeljo, dne 17. t m. dopoludne gorelo. Ogenj je nastal v zadnji hiši krčmarja Radeja. kjer je imel vse polno poljskih pridelkov, ki so bili pravo netilo hitro razširja jočem u se plamenu. Naenkrat sta ss vneli Se sosedni hiši, ena vdove Koritnikove in ena hiša župana Mohorčiča ter m kaj svinjakov. Največ škode ima obrtnik Radej. morebiti blizu 3000 gld. kajti zavarovan je bil le za 900 gld Največjega pomilovanja je vredna vdova Ko ritnik. ki ni bila zavarovana, pa jej je vse zgorelo. Kako je ogenj nastal, se ne ve. (T Brežicah) je umrl voditelj okrajnega glavarstva vladni tajnik Adolf Rotundi di Arailza 40 let star. (Omsft) Pri občnem zboru okrajnega za stopa ormoškega so bili minoli četrtek izvoljeni sledeči gospodje v novi okr. šolski svet: 6. g. župnik Ivan Bohanc iz Svetinj, g. c. kr. notar dr. Ivan Gršak. g. notarski kandidat Vekoalav Kranjc. g. odvetnik dr. Ivan Omulec vsi trije is Ormoža in trgovec g. Makso Robič iz Središča. Vsi so bili blizu enoglasno izvoljeni. Vai /voljeni ao pametni in skušeni možje ter odločeni in značajni narodnjaki, ki bodo soglasno reftevali važne naloge v tem častnim poslu v korist našej šoli i Jabolka< se tukaj prodajajo od 9--13 gld.. slive od 7—10 gld štrtinjak Ormožka graščina je dobila nad 100 fttrtinjakov sliv, drugi posestniki od 2—20 Strtinjakov. Grozdje lepo in mehko dozoreva v toplih dneh. (V Raiab) iščejo do 15 oktobra orgljavca in ccrkvenika. ki l>ode imel stanovanje (4 sobe) in vseh dohodkov v skupni vrednosti 400 gld. na leto in Stertinjak cerkvenega vina. (T lalgsai) se domači in okoliški Slovenci vedno bolj zavedajo in potegujejo ,a svojo narodnost. Ko je nedavno mestna godba očitno igrala .nemško pesem", oglasili so se z veliko nevoljo navzoči narodnjaki. Graška brblja imenuje to ,windiacher Anstand" — mi pa jej po vemo, da bode .slovenischer Aufstand" vselej, kedar se bodo na slovenski zemlji pele nemške, in na avstrijski zemlji protiavstrijske pesmi. (Isvaftaajs breskev,) ki so letos posebno veliko na videmski postaji, v.-ak dan skozi 10 do 14 dni je Sel železniški voz z breskvami na Dunaj in od tod še naprej na Nemško. (Kasštrjonje šol) l.judska šola v Trebovljah pri Marenbergu se bode razširila na 2 razreda ona pri sv. i/ovrencu na Dravskem polji na 3 razrede. Za ljudsko šolo v Cezanjevcih pri Ljutomeru. razširjena na 3 razrede, dovolilo se je nastaviti učiteljsko moč. — Na ljudski šoli v Mozirji se bode otvoril kmetijski nadaljevalni tečaj. (Letina) se vendar vedflo na boljše obrača, kolikor bolj se približujemo jeseni. Nedostatek senčnega pridelka poleti je otava nekoliko nadomestila. Zdaj na jesen smo dobili še dovolj krompirja in fižola. S sadnimi pridelki smo po sebno zadovoljni; bilo je posebno veliko sliv in breskev, ki so se iz vinorodnih krajev izvažale v velika mesta. H ruše k je bilo tudi nekaj, in izvleči nogo iz .stremena" pa jo vzdigniti v vis da ne pokusi ž njo. je li trd kamen. Pa zopet je vrnivši se na Cetinje moral dati naglaviti Skorne. kteri so bili skoro novi. ko je krenil v obisk! Pot je vodil tu s početka malo prek ravnice, a pozneje se je dvigalo vse na više. Bil je baš tedaj zgrajen iz nova. Dotle je vod da todi samo priprosta vratolomna steza. Knez Nikola izdal je baš to leto naredho na vse kapetane. da takoj rane pomladi, napravijo pote. In Črnogorci so prolomili pote, ali — naravno — ne po našem Stilu. Kot sinovi prirode niso ni odstopili daleč od nje! No. vendar je ta pot bil i.godneji in bolji od prejšnega vsaj v HO postotkov. — Nisi naletel, kakor preje, na strašne strmine in velike ploče, kjer sirota živina mora baš dobro zbrati vso svojo .logiko", sko ne bi rada da se polomi in ide. .kjer muh ni!" Na nekterih mestih je gledal kamen ogelj in glavni nadzornik je stopil tam z mezga in opazoval te ogljevite sloje (nasade). Pripovedali so mu v Gluhem dolu. da so poskušali užgati ta kamen in vele, da gori kedar se ogreje dosta lepo , samo da smrdi kakor zlodej! Pot ae je zavijal izpod planine in se krivil sedaj tja sedaj sem. Z desne strani vidi ae ravnina — crmniškega polja in celo .Vir-pazar"; a z leve se vzdigujejo dosta visoke planine, htere se sočeljavajo z granico avstrijsko pri Paštrovičih. Položaj je tu jako lep. Izgleda cela planina kakor vrt. Tu so sraokve in drugo sadje; tu je okolo mej vinska trta in njivice s pšenico, ržjo. in koruzo. A vse njive in zgradbe so kakor na terase t. j. omejena je s kamenjem vsaka; in vsaka druga njiva leži niže za dve tri stopinje od one gornje. — Je tudi njivic, ktere niso večje, nego dobre dvorane ali sobe! Na nekterih je samo po 20 do 40 kupčkov krompirja ali zeli. 1*8 tudi to njivico je Črnogorec otel od prirode. Razl.mil je. zdrobil je kamen, naredil suho mejo in nanosil je zemlje! In še se naši ljudje v Bana tu. Bački in Sremu tožijo, da težko žive! Oh! pridite aemkaj pa pogledajte tega mučmika tega večnega borca za slobcdo — Črnogorca in njegovo mučenico črnogorko, pa bodete rekli, da živite — v rnate-rijalnen. pogledu — prema njim kakor gospoda. — In kedar pridete in vidite to kamenito morje; kedar čujete. kaj je vse znosil in kaj znaša Srbin — Črnogorec za srbsko slobodo, - tedaj bodeš šele znal ceniti — koliko je Srbinu mila sloboda! Iz srbščine poslovenil Andrej Fekonja jabolk bodo dovolj. Koruza ajda ia drugo vss dobro kaže Živina ima tndi še pašo. Še dokaj lepi jesenski dnsvi pospešujejo zoritev grozdja kjer ni t rt na uš že vse pokončala in kjer svojega raadirajočega dela s peronosporo vred as nadaljuje. Kjer imajo le nove ameriške vinograde, so posebno zadovoljni. Droge slovenske novice. (Za IjabVaask* Asaska IHiljllli) ee jo oglasilo 121 novih pripravnic. To šolo z moško preparandijo vred utegne še dalje voditi profesor — Linhart. rimpeiamasr ipimislh) Pisateljsko društvo naročilo je pri dičnem našem kiparju g. G angin nagrobni spomenik za pokojnega Josipa Cimpermaaa in sicer pločo -z Varamkega marmorja. iz kstere bo g Gsagl bklessl v reliefn glnvo 1'irapermanovo. (Dolenjska šilisalisi na Kočevje ss bods otvorila 27 t, m. K otvoritvi bode prišel sam kupčijski minister in veliki vodja avstrijskih železnic Bilinski. Vozilo se bode po 3 krat aa daa na tej progi na obe strani. •Kranjska draitvai Na Kranjskem je bilo lani 374 društev (toda brez rokodelskih m denar nih zadrug), ki so bila po politiških okrajih tako razdeljena: Ljubljansko mesto 91. ljubljanska okolica 33. Postojina 37. Kočevje 30. Krško 17. Kranj 34. Litija 14, Ix>gatec 39. Radovljica 22. Rudolfovo 19, Kamnik 19 in Črnomelj 19. (»friasks reši.) G. Pečnsks. znanega starinoslovca iz Krškega, ki pomaga raznim slovenskim in nemškim učenjakom, starinske reči izkopavati za razne muzeje in zbirke, povabljen je bil te dni v Mirnopeč pri Novemmestu, kjer je odkril veliko prezanimivih grobov iz stsrodavne dobe (najmanj 300 ali več stoletij pred Kr.) V grobih je našel prezanimive urno (piskre). po katerih je sklepal, da so ležali bogati ljudje v njih. Našel je cM tukaj, kakor pred leti na Čatežu, klobuk iz usnja, ki je bil morebiti kacih 81)0 let pred Kr. narejen. Ker ni prišla ne mokrota ne zrak do njega, ohranil se je toraj kacih 2ii00 let (Proasovsaje goveja živine) bode letos na Kranjskem: v Kostanjevici (12. okt.). v Do brepolji <14. okt.). v Starem trgu pri I,oia (16 okt). (Is ftkedjoaa pri Tarjaka) na Dolenjskem. V vasi Podlog te fare je bil rojen velik kranjski bogatin Martin Hočevar, prvotno Slovencem naklonjen (bil je ustanovnih .Matice Slovenske"), pozneje velik naaprotnik naših težeoj. V spomin na njegovo rojstno faro in vas je njegova vdova ukazala na svoje stroške ondotno šolsko poslopje prenoviti in popraviti, kar je stalo blizo 2000 gld Da ostane ta hvalevredni čin v spominu, vzidala se je na šolskem pročelji mramomata plošča z napisom: Hsec dortrina* sede« auxiliia Jam mortoi scholannn Maerenatia hooorati domini Martini Hotsrhevar P udi.-gena ia anno HDCCCZCn Renovata e»t. (Zakaj pa ae slovenski napis?) (Is Št Jerneja) na Dolenjskem se nam o zadnji dirki in konjskem premovsaji poroča da je bila skoro preslaba udeležba Konjereja tuli tako zekS več ne napreduje, ker nimajo skozi ia skozi lepih žreboev, ia ker mora kmet s svojo živino ah prehudo delali sli ps lepo žival prehitro prodati, ker je v vodnih denarnih stiskah. (T Krškem) je umrl bivši trgovec g Pr Auman. oče sedanjega trgovca istega imena. (Mimiki Ms ss aa paši mmMrjmM sie-voaokim otrokom > V krškem okraji — tako se nam poroča — je že več dvo- ia trorszredaih šol. Nadaijeni učenci iz teh učilnic bi radi Ui. kedar dokončajo domačo šolo, v Krško Ali tn tudi najboljšega učenca čist) slovenskih šol ne sprejme, ako nemSko brati in pisati ne zna. Ali ni to trdo, da niso pri nas učilnice, katere slovenski kmet vzdržuje, tako osnovane, da bi jih mogli obiskovati vs^ nadaijeni slovenski otroci, če tudi šs ne znajo nemščine?! (Ma Mapa) pri Vipavi sa js ustanovila nova slovenska poscgilnica (Issijjiaifl prihajajo is Amerike aazaj. kakor se nam s krškega polja poroča, kajti v A me- riki ni več pravega zaslužka: več tovarn in rudnikov je zaprtih. Kali ljudje ao baje ondi brez dela in brez — kruha Mnogim ni bilo tega treba, pa ao ftli brez potrebe a trebuhom za kruhom. (Ia Idrije) se nam poroča, da bode mesto dobilo električno razsvetljavo s pomočjo rudnika, katemu bode lehko vpeljati po tovarnah in ce-aarskih hišah to luč. ki so mu vodne sile na razpolaganje. — V začetku Šolskega leta čuti maraikateri Idrijčan pomanjkanje višje Sole v Idriji, kajti maraikateri mladenič bi rad vstopil v kako srednjo strokovno šolo. ali povsodi ga zavrnejo, da za vstop v tako Solo ne zadostuje samo ljudska ">ola. da je treba imeti nižje razrede srednje Sole ali vsaj vse razrede meščanskih učilnic Toda nihče se ne gane. da bi Idrija tako šolo uobila. i Dr. Joaip Meeener r.) Iz Velikovca prihaja nam žalostna vest. da je po dolgi b dežni v 42. letu svoje dobe umrl tatm-šoji odvetnik g. dr. Joiip Messner. Pokojnik bil je naše gore list in akoravno se aktivao ni udeleževal političnega boja je vender stal odločno na naSi strani ter spoštoval in branil pravice našega jezika v tuž-nem Gorotanu Zapuitil je udovo in štiri otroke. Lahka mu zemlja! (Grof Alfred Coroninii bil je voljen v Tolminu poslancem v deželni zbor goriški na mesto pokojnega notarja Ivančiča. Druge avstrijske novice. i K velikim vojaškim vajam) na Ogerskem pri Kiseku je bil priSel tudi nemški cesar, saksonski kralj, bavarski kraljevič in druga visoka gospoda. •Državni sbor,i ki se anide mest ca oktobra, se utegne posvetovati o pretui-mbi brambovske postave, o premembi postave, kako snovati sodišča (z ozirom na češke razmere), o Plenerjevem predlogu radi uradnega jezik«. Mladočehov naj-brže ne bode v*č v ta zbor, ali jo pa bodo domu popihali, kakor hitro zbir potrdi vladi izjemno stanje. Kaj bi li tudi ondi iskali:- Kaj iščejo tu drugi pravi Slovani? (Madjarski jsriki je z cdločnostjo Mad;arov postal tudi pri vojništvu uradni jezik. Dolgo se je vojništvo temu upiralo, a zdaj tudi vi-jaški uradi madjarsko uradujejo. Zakaj bi torej pri nas vsaj nevojaški uradi slovensko ne pisali?! Ter-jsjmo. kar nam gre. in branimo se na nepotrebnih mestih in ob nepotr. bnih časih tuje nemSčine, kar nam moč. (Na Roki) bodo poskušali madjaričino uvesti kot uradni jezik mesto italjanSčine. č.-inur se bodo Rečani upirali. Ali bati ae je, da bodo podlegli. Zakaj ae akupno a Hrvati ne poteguj-jo Rečani zoper madjarsko gospodoželjnost ? Saj so Rečani večinoma hrvatskega rodil in krvi? (Južni Tirnici) bodo v posebnih deputacijah, prosili cesarja ko bode prišel k deželni razstavi v Inomost, da jim nakloni več samouprave. (Na Češkem) kljubu izjemnemu stsnju precej vre. Bog ve. kako se bode nesrečni položaj raz motal. Da bi se le Čehom, Slovanom in sploh Avstriji v korist! Ogled po širokem svetu. (V švidi so imeli shod. Iger so se posvetovali o tem, kako zabranjevati razširjenje slabih in pohnjšljivih knjig. Hvalevredno podjetje, posebno glede na literaturo večjih narodov. (Kaka hudo jo na Nemškem) ljudem za kruh in živež, kaži to, da se celi slojevi človeške družbe pristopili k socijalistom, da imajo oeltf mlada dekleta socijalistne družbe. Vse to kaže bistveno le to. da je ljudstvo skozi in skozi nezadovoljno s sedanjim društvenim in državnim redom. (Svetovno znano trpoviUo v Nižnem Nov-gorodui na Ruskem namerava ruska vlada znatno povzdigniti. (Novo vojno pristanišče) je ukazal ruski car ustanoviti v Libavu v baltiškem morji, kjer morje nikdar ne zmrzne. Dopisi. iuarje pri Jelkah. (Posojilnica in hranilnica.) Kuinaj osem mesecev deluje naša .Posojilnica in hranilnici" in že se je pokazalo, kako prepotreben je ta zavod za Smarski okraj. Še 1 tako živo upanje, stavljeno v vspešno delovanje te nove ustanovitve, preseže za prihodnji izvanredni občni zbor napravljen računski pregled. Vsakdor. ki pozna gospodarstvene razmere našega okraja, čudil se bo, ko zve, da je imela posojilnica do 1. t. m. 17.583 gl. 50 kr. prometa in aicjr je ».122 gl. .">8 kr. v dohodkih — med ! teini 791 gl. v deležih — in 8.460 gl. 92 kr. v j troški i. Že pred 21 leti nameravali ao takratni vo-i ditelji tega okraja ustanoviti mu posojilnico. A I pričeto delo je ostalo nedovršeno, ker je duša ; podjetju, g. dr. Jože Vošnjak. trikrat tukajšni l zdravnik, oatavil šinarje. Med tein, ko so si v naslednej dobi povsod na Slovenskem posebno pa na južnem šiajarskein ustanovljali posojilnice, 1 in tako od tujega kapitala ločivši se vstvarjali lastno poinoč v prid posameznim pomoči potreb-| niin in vrednim, v ohranitev in pomnožitev na-i rodnega premoženja, zibalo se je Šmarje v ornam-j ljivem narodno-gospoJarst venern spanji, ter tako ! povzročilo, da se je k dtugimi k varljivimi posle-| dicam te brezbrižnosti pridružilo najhuje oderuštvo. I I >a imamo v vsaki vasi. v trgu pijavke. A prišli so j buditelji! Toliko škode rodeče spanje je preminulo in če tudi ni vse vedro, ne bedi, vendar dremlje, | ne spi več. Posojilnico imamo in če prav naj-I mlajšo na slovenskem Štajerskem mesto najstarejše, nič n« de V dobrih stvareh je boljše enkrat, j kakor nikdar. i Za gornjo Invlnaka dolino. (Nemški j hujskaču. Iz .Robanovega kota" nad Ojstrico dalo ; je nemško planinsko društvo napraviti neko stezo, I katero bodo dne 23—26. aept. .Nemci" iz Celja in iz Gradca baje slovesno otvorili ali odprli. To samo na sebi še ni nič napačnega in nič hudega. Ali nesramno je. kar piše graSka .Tagespošta" z ozirom na to nemško slavnost v naših sloven-! skih planinah. V tem nemškem časniku poziva I tisto nemško planinsko društvo Nemce, naj se obilno vdelcžijo slavnosti v .Robanovem kotu" pri Solčavi zato, pravi, da bodo v naše planine ' zanesli nemški jezik, nemško kulturo in nemške ( šege in da bodo s tem zaustavili .slovensko po-' voden)*- Nemce namreč sila jezi, da smo si tudi mi sami us' -.novili svoje planinsko društvo, ki zaznamuje poti po planinah in postavlja slovenske table in kažipote po Solčavskih planinah. To delovanje naSega slovenskega društva že imenujejo .napad" na nemško posestvo, kakor bi Savinske planine bile nemške in ne slovenske! Kolika nesramnost in smešna nadutost! Naše vrle planince si ti .kulturtregerji" (omikonosci) predstavljajo kot na pol divje ljudi, katere bodo Se le oni Nemci dne 23. sep. naučili slovenskih Seg; ti norci mialijo menda, da po naših planinah ljudje menda dozdaj še govoriti ni80 znali, nego so samo lajali, ker piše .Tagespošta" da bodo dne 23. aept. prinesli planincem našim svoj nemški jezik. Nam j«, čisto prav, če nam prinašajo v planino polne vreče srebri\jakov, mi jih bomo vselej prijazno vsprejeli, samo zapomnijo naj si naši ljubi Nemci, da so Savinske planine naše slovenske, kjer imamo mi prvo besedo! Velika milost je že to, da jim pustimo, da si smejo tudi Nemci svoje nemške napise napravljati. Svojo kulturo naj nosijo raji na Gornješta-jersko. ali. če je imajo že preveč, makari tja doli v Afriko v Kamerun. Zasramovati se mi od nemških hribolazcev ne damo. Nesramno hujskanje. kakeršno smo brali v graški .Tsgespošti" zavračamo z vso odločnostjo tja nazaj, odkoder je prišlo! Bog živi naše slovenske planine in naše vrle planince' Slovenski planinec. Siča Dolgo aem čakal, da bi se drugi oglasil in poročal o veliki slavnosti v Žičah. Ker pa tega ni storil nihče, poročam jaz v preljubi .Domovini" o tej slavnosti. da svet tudi kaj lepega zve o našem kraju; zakaj do aedaj je .Domovina" le slabe reči poročala o njem. Pa k predmetu! Dne 30. avgusta vršil se je v Žičah praznik, kakor še pri nas ni bilo jednakega odkar fara obstoji, čast, gosp. GaSpar ZabukovSek že 36 let izvrsten duSni pastir Žičanov, je pel ta dan avojo zlato mašo. Z velikim veaeljem ao ljudje priča kovali ta dan. ter na vae načine ai prizadevali, da ga alavno praznujejo Že v aoboto popoldne in zvečer so pokali topiči in oznanjali slovesni dan. Pred cerkvijo, župniščem in na vasi so se stavili mlaji, pletli venci in sestavljali napisi. Trobojnice so kinčale mlaj in zvonik. Vae je dobivalo velepraznično lice, zakaj takega'praznika še ni bilo v Žičah. Zvečer ao goreli na hribih kresi, fantje so napravili umetni ogenj, godba je svirala pred farovžem — vsa vas je bila na nogah. Nedeljsko jutro je obetalo lep dan ter privabilo obilo ljudstva iz sosednih krajev. Duhovnikov se je zbralo mnogo. Pred župniščem pričakovala so belo oblečena dekleta g. zlatomašnika da ga pozdravno in" v cerkev spremijo. Vseh cerkvenih opravil se nisem namenil opisati ker so itak znane večini čitateljev. • »menim le Se sledeče: Domači pevci peli ao pri slavnostnem opravilu, dnevu pripiavno pesem, ktero je zložil naš vrli uč.telj gosp. Rad. Jurko in ktero je uglasbil gospod Kberl, nadučitelj aoaedne fare. V obče: Ta dan je bil za nas praznik, katerega ne bomo pozabili. Bog daj. da bi gospod jubilant učakal res .V sdravju vesolju mm-j/aja Ae leta." ter da bi pri nas še pel svojo biserno mašo! Na zdar! Za Kontrlvnloe. Gospod urednik! Gotovo se bodete čudili, da Vam pišem izpod visokega Boča — morebiti bote celo na zemljevid pogledali ter iskali skriti naš okraj. Res, skriti smo. skriti — skoraj bi rekel, da smo bore puščavniki na vznožju našega .ateka" Boča. Pa naj ai bo — da le živimo ter se zavedamo slovenske svoje krvi. Veste Vi, gospod urednik, pred nekaj leti bila je Kostrivnica še velika nemškutarska trdnjava v kateri je zapovedoval mogočen paša. Imel je neki veliko trobento, v katero je vselej pihnil, kedar so bile kakošne volitve in pohlevni Kostrivničani so kar straha pred njim klečeplazili ter plesali, kakor je on godel. Pa kmalo se je začela ta trdnjava podirati, dokler je ni bralno društvo, ki se je pred tremi leti ustanovilo, popolnoma prevrglo. Naš paša je sedaj skoraj brez vojakov — le tu pa tam še koraca kateri za njim, pa vidi se mu. da mu je minolo pravo veselje. še nadalje pljuvati v lastno skledo ter biti podlaga tujčevi peti. Kostrivnica vstaja iz narodnega spanja ter se zaveda, da stoji na slovenski zemlji. Tukajšno bralno društvo obhajalo je dne 17. aept. t 1. v gostilni občeepoStovanega g. Lindiča svojo drugo letošnjo veselico. Nikar pa ne mislite, gospod urednik, da Vam tega nisem naznanil — pa dozdeva se mi. da Vas moje pismo ni našlo; morebiti še potuje kje križem sveta — saj veste, da se na Slovenskem kaj takega rado prigodi — ali pa je že našlo pot vsega minljivega. Pa naj si bo temu. kakor hoče — saj še imam nekaj papirja in črnila in tudi 15 kraje ujev, da Vara pošljem novo pismo. No — veselica se nam je prav dobro obnesla — velika množica zbranega naroda je pričala da se naš kraj vedno bolj izvija iz nemčurskih krempljev. Zelo smo se razveselili, da nas je s svojim obiskom počastilo lepo število odličnih Šmarjjčanov. med njimi velezaslužni in blagi gospod dr. Jurtela. Pa tudi vrli naši sosedi Sla-tinčani in Križevljani niso pozabili na nas; prisrčna hvala njim bodi. da so z zbranim svojim petjem razveseljevali vso družbo. Splošna bila je želja, da bi bralno društvo le večkrat priredilo taktno veselk-o. Te želje aeveda nima par naših nemškutarčkov, kateri a strahom opazujejo. kako se z urnimi koraki bliža trenotek, ko jim bo za vselej odklenkalo v naši občini. Kolika jeza jih je lomila vidi se Že iz tega da je U dan zjutraj *den izmed njih po vasi grede hotel Slovence zasmehovati s tem. da je krulil pesen .Slovenec sem." No — vsak pameten Kostriv-ničan je mignil z ramo ter pomilovaje nadaljeval svojo pot. Posebno jih je razkačilo, da so nas priUi obiskat vrli Slatinčani s izvrstnimi svojimi pevci. Gotovo bi bili radi videli, da bi se bil kateri izmed naših opijanil ter znabiti potem razsajal — pa ta up jim je splaval po vodi. Nekdo nam je hotel po vsej sili na vrat obesiti človeka ki se je Bog ve kje opijanil —