Leto LXVIL, št. rjb četrtek 6. decembra Cena lanaja rsa* dan popoldne. lrvzemai nedelje m praznika. _ Inseraa do 80 petit vrat 4 DiD 2.-. do 100 rrst A Din 2..'SO. od 100 do 300 vrat 4 Din S.-, večji lnserauj petit vrata Din popust po dogovoru, tnseratru davek posebej. — > Slovenski Narod« reua mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Of PPRA VXlfiTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica it. 5 Telefon: 3022, S123, S124. 3125 ka 3126 Podružnice: MARIBOR. Smetanova 44/L _ NOVO MESTO, LjuDljanata oaata. telefon St 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasinaver}«^* ulica t, telci od 65. podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. teJefOD it. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. RAZPRAVA 0 NAŠI PRITOŽBI bo še na tem zasedanju sveta Društva narodov in se bo najbrže pričela že v petek Ženeva, 6. decembra, r. Včeraj popoldne se je sestal svet Društva narodov k svoji prvi seJL Na tajni seji je bfl določen dnevni red tega zasedanja ter je bil soglasno sprejet sklep, da se pritožba Jugoslavije zoper Madžarsko stavi na dnevni red tega zasedanja. Pri tej priliki & dr. Beneš, ki je predsedstvo sveta Društva narodov .za dobo razprave o jugoslovenski pritožbi odstopil portugalskemu delegatu Vascoo-zeJosu, odločno protestiral proti postopanju madžarskega delegata T y bora Eckharta, ki je docela neumestno zahteval n egov odstop kot predsednika sveta Društva narodov. Beneševemu protestu so se pridružili Lavat, Litvi-nov m Ruždf bej, ki so izrazili dr. Be~ nešu popolno zaupanje. Na javni se9 je nato svet Društva narodov začel razpravo o Posaarju. Razprava o jugoslovenski pritožbi se bo pričela po vsej priliki v petek. Prvi bo govoril jugoslovenski zunanji mmrster .Jevtič, ki bo pojasnil pomen ju-goslovenske pritožbe fn zahteve Higo-slovenske vlade. Nato bodo govorili še dr. Bene«. Tftulescu, Lava! in angleški delegat Eden, nakar bo najbrže načelna razprava zaključena z izvolitvijo posebneea odbora, ki naj podrobno prouči niJToslovensko prHožbo ter do Ja- nuarskega zasedanja sveta Društva narodov sestavi predloge glede sanke S proti krivcem- Nobenega slepomišenja! Pariz, 6. decembra. AA. Govorec o jugoslovenski pritožbi pred Društvom narodov proti Madžarski pise >Ordre<: Treba je želeti, da se v tej aferi pokaže široki duh pomirljivosti. Pri vsem tem se vendar mora dati Jugoslaviji na ta ali oni način zadoščenje. V tem primeru je dolžnost našega zunanjega ministra, da odbije vse one manevre, ki streme za tem. da se ustvari nezaupanje med Francijo in njenimi zavezniki ter na ta način Francija loči od svojih zaveznikov, v ostalem mislimo da bi bila splošna konvencija o borbi proti terorizmu povsem dobra stvar, ne sme se pa dopustiti, da bi ta konvencija služila samo kot sredstvo za slepomišenje. Važno je, da se ne smatra kot zadostno sprejeti v proučevanje tak načrt ter misliti, da je že samo s tem nekaj storjenega, in da se to proučevanje podaljšuje v brez-končnost. Nasprotno je neobhodno potrebno, da se to proučevanje pospeši in najde kot rezultat nagel prehod na področje uresničenja. Važno je nadalje tudi to, da ne bodo ukrepi, sprejeti v to konvencijo samo nekakšna slepila, temveč da bodo zares energični ter učinkoviti. Nikakor se ne sme dopustiti, da ne bi strašna raarsejska lekcija prinesla nobenih stvarnih pobud. Dolžnost Društva narodov Varšava, 6. decembra. AA. Eden izmed voditeljev narodnodemokratske stranke, poslanec Stanislav Stronski, je objavil v listu >ABC< članek, pod naslovom >Obtož-ba Jugoslavije«. V tem članku obravnava celotne dokumentacijo jugoslovenske spomenice in ugotavlja, da je obtožba zelo dokumentirana in solidna, tako da je ne bo mogoče zavrniti, članek dalje poudarja odgovornost Madžarske zaradi zaščite teroristov na njenih tleh, teroristov, ki so delali zoper neko drugo državo. Zato je dolžnost Društva narodov, da v bodoče onemogoči vsako teroristično akcijo. Madžarov nI mogoče zagovarjati Varšava, 6. decembra. AA. List >Ku-rier Lodzski« prinaša članek pod naslovom >Madžarska pred ženevskim sodiščem« V tem članku trdi pisec. da se madžarsko stališče ne v moralnem, ne v političnem pogledu ne da zagovarjati, zato bo njen poraz toliko strašnejši. Dalje naglašajo, da Madžarske tudi njeni naj-bližnji prijatelji ne morejo ubraniti pred jugoslovensko obtožbo, ki je v ženevi napravila ogromen vtis. Madžarska diplomacija se je v svoji obrambi posluževala slabe taktike, ko je hotela v mednarodni skandal, ki pra je sama vp rizo rila, zaplesti še druge države. Hitler pose ti Pariz? Osebno hoče stopiti v stike doseči s francoskimi državniki in Pariz, 6. decembra. AA. »Intransi-geant« poroča iz Berlina, da je imel Ribbentrop takoj po povratku v Berlin dolg razgovor z državnim kan cel ar jem Hitlerjem, kateremu je poročaj o svojih pariških razgovorih z La valom ter zastopniki bivših francoskih bojevnikov. Obenem poroča »Intransigeant«, da govore v okolici državnega kance-larja, da bo Hitler takoj po posaarskem plebiscitu za-počel veliko diplomatsko ofenzivo z namenom, da bi dokazal vsemu svetu, da si žeti Nemčija miru. List beleži celo glasove, ki se po njegovih trditvah širijo v gotovih berlinskih krogih m po katerih Hitler žeH osebno razgovarjati se s Flandmom o zaključitvi francosko-nemškega sporazuma. List objavlja to poročilo pod naslovom »V BerKnu govore o možnosti Hitlerjevega obiska v Parizu v prihodnjem letu*« Ženske v Turčiji dobile volilno pravico Ankara, 6. decembra, r. Turška velika narodna skupščina je včeraj soglasno sprejela zakon, ki uvaja žensko volilno pravico. Po tem zakonu imajo odslej v Turčiji volilno pravico vsi državljani obeh spolov, ki so stari 22 let, izvoljeni pa so za poslance lahko državljani obojega spola, ko so stari najmanj 30 let. Zakon določa ob enem, da se število poslancev poviša od 317 na 360. Po sprejetju tega zakona je bil parlament razpuščen in se bodo v roku dveh mesecev vršile nove volitve, pri katerih bodo prvič volile tudi ženske. Kratek proces v Moskvi Izredno sodišče je 66 izmed 71 obtoženih teroristov obsodilo na smrt in jih dalo takoj ustreliti Moskva, 6. decembra, r. Zaradi atentata na tajnika komunistične stranke Ki rov a, ki je po mnenju oblasti postal žrtev taine zarote proti sovjetskemu režimu, je sovjetska vlada sklenila, da se uvede za vse teroriste izreden kratek postopek. V to svrho je bil z dekretom vlade izpremenjen kazenski zakon in dopolaien tako, da se mora preiskava zoper take zločince izvesti v najkraj-šem času. Sodbo Izreče posebno sodišče. Proti tej sodbi ni priziva in je takoj izvršna. Tudi vsaka pomilostitev }e izklničena. Na podlagi teli novih določb se je včeraj vršil v Moskvi proces proti are-tirancem, ki so Hff prijeti v zvezi z atentatom na Kirova, Od 73 aretiran-cev jih je b8o 71 postavljen ih pred iz- redno sodišče. Po kratki razpravi, Id je trajala vsega dve uri, Je sodišče 66 obtožencev obsodilo na smrt. Obsojence so takoj po razglasitvi sodbe od* vedli na dvorišče sodnega poslopja, jih postavni k zidu in brez nadaljnjih ceremonij ustrelili še predno je bila obsodba objavljena v javnost). Pariz, 6. decembra. AA. Iz Moskve poročajo: Zaradi umora Kirova so doslej v Lj-eningTachi ustrelili 37 oseb, v Moskvi pa 29. Obsodbe je izrekel vojaški odsek vrhovnega sodišča, češ, da so obtoženci storili ali pripravljali te-rorist;čne atentate zoper zastopnik« sovjetskih oblasti. Po uradnem poročita je sodišče ugotovilo, da je večina obtožencev prišla v Sovjetsko "Rusijo s finskega m z ietonskega ozemlja. Gospodarska diktatura tudi v Švici? Švicarski zvezni svet zahteva pooblastila za določevanje cen in urejanje produkcije Bera, 6. decembra, d. Zvezni svet je no stališče, poudarjajo pa, da bi se z sklenil uvesti neke vrste diktaturo v novo gospodarsko pofitiko n*akor ne švicarskem gospodarskem življenju. Na smela obremeniti švicarska agrarna osnovi ugotovitev, da je treba produk- produkcija, cijo spraviti v sklad z interesi konzu-mentov ter jo prilagoditi zahtevam izvoznih tržišč, je poveril gospodarskemu ministrstvu nalogo, da sestavi načrt, po katerem naj bi dal zvezni zbor zveznemu svetu potrebna pooblastila, da bi lahko določeval cene poedinim vrstam blaga in tarife, ki bi bile v skladu z novo gospodarsko politiko v Švici Pri sestavi tega načrta bodo sodelovali tudi zastopniki vseh gospodarskih organizacij in korporacH. K tej nameri vlade so merodainJ politični krogi zavzeli ngod- Nesreca prekomorskega letalca Ulma San FrmneiMO, 6. decembra, d. Znani letalec Ulm, ki j« odletel čez Tihi ocean, je po radiu s po roči L da je moral blizu Havajskih otokov zasilno pristati na morju ter da mu je pomoč nujno potrebna. Z njegove«* letala prihajajo vedno znova klici na pomoč. Loalej ga se niso našlL Tudi Furtvvangler gre med emigrante? Berlin, 6. decembra, d. Sloviti nemški komponist in dirigent dr. VVilhelm Furt-wangler je podal ostavko na vse državne funkcije. Dosedaj je bil podpredsednik državne glasbene zbornice, vodja berlinskega filharmoničnega orkestra in ravnatelj berlinske državne opere. Ostavka je bila sprejeta. Kakor poročajo, namerava dr. Furtvvangler odpotovati iz Nemčije. Njegova ostavka je vzbudila v nemški javnosti znatno pozornost, ker širšim krogom ni bilo znano ozadje konflikta, ki je nastal med Furtvvangler jem in režimom. Furtvvangler se je pred kratkim v nekem članku, ki ga je objavila »Deutsche Allgemei-ne Zeitung«, zavzel za nemškega emigranta komponista Hindemitha, ki so ga narodno socialistični politični krogi zavračali, češ, da je kulturni boljševik. Spor se je še bolj zaostril, ko je pred dnevi Furt-wangler dirigiral neki koncert in so bila na repertoarju tudi dela iz Nemčije izgnanih komponistov. Dobro poučeni krogi sodijo, da je dr. Furtvvangler dobil poziv, naj poda ostavko in zapusti Nemčijo. Razširili so se tudi glasovi, da misli Erick Klei-ber, šef orkestra berlinske opere, iz solidarnosti v kratkem odstopiti in slediti dr. Furtwanglerju Dunaj, 6. decembra. AA. Tukaj govore, da bo profesor Furtwangler najbrž prevzel ravnateljstvo dunajske državne opere in postal prvi dirigent dunajskega filharmoničnega orkestra. Dveletni vojašil rok v CSR Praga, 6. decembra. AA. CTK poroča.: Parlament je včeraj sprejel zakon o obnovi dveletnega vojaškega roka. Doslej je vojaški rok znašal 14 mesecev. Proti zakonu so glasovali komunisti in nemški opozicijonalci. Podaljšanje obsednega stanja na Španskem Madrid. 6. decembra. AA. Predsednik vlade Lerroux je izjavil, da bo obsedno stanje, ki jutri poteče, podaljšano za mesec dni. Znamenit polarni raziskovalec umrl Bruselj. 6. decembra. AA. Umrl je znani raziskovalec polarnih krajev baron Ger-laeh de Gommerv. Delo hvali svojega mojstra Kaj vse vidimo na zanimivi obrtniški razstavi v Dro-fenikovi trgovski hiši na Mestnem trgu Ljubljana, 6. decembra. Obrtniškemu tednu, ki je namenjen predvsem propagandi za obrtniške izdelke, daje najmočnejši povdarek obrtniška razstava v Drofenikovi trgovski hiši na Mestnem trgu. Vsak dan hodimo mimo izdelkov naših obrtnikov in se nam nudi prilika, da lahko primerjamo med domačini in tujim blagom, vendar smo slepi za to, da delo naših skromnih in solidnih obrtnih podjetij Češee prekaša tuje izdelke. Ne zavedamo se tudi dovolj težkega položaja našega obrtništva in ne, da je vse gospodarstvo tesno povezano z obrtno proizvodnjo ter, da se odraža kritično stanje obrtništva v vsem gospodarstvu tako. da trpimo vsi, če trpi obrtnik. Namen obrtniške razstave je, da nam vse to predoči, odnosno zbudi vest. Predvsem moramo naglasiti, da tu ne gre za nekakšno reklamno razstavo, na kakršnih se zgolj nudi blago v nakup: tu razstavljeno blago izpričuje, da so izdelki naših rok in predvsem obrtnih izdelkov po kvaliteti visoko nad tujim in industrijskim blagom, ter dokazuje, da smo delavni, sposobni proizvajalci, da ima naša obrt lepo tradicijo. Skratka, na našega obrtnika suid lahko ponosni in smemo pričakovati, da bo zaradi svoje visoke stopnje prebolel tudi najhujše čase. Že prvi vtis, ko stopiš na razstavo, je, da si v pravi razstavni palači, kjer je razstavljeno vse z okusom in ljubeznijo ter kjer je le izvrstno blago. Lahko zapišemo, da tako skrbno prirejene razstave še nismo videli. 2e to, splošen vtis, ki ga napravi razstava, ti vzbudi spoštovanje do dela naših obrtnikov ter si še s tem večjim zanimanjem ogledaš blago. Obrtniški razstavi je namenjena vsa hiša, razstava je v štirih etažah, v podstrešni etaži je pa dvoranica za propagandne in druge skioptične slike, za nekakšne kino predstave. V pritličju je zastopana lesna obrt, predvsem mizarji, škafar razstavlja pisarniško opremo; za izdelovanje te opreme se je specijalizira!, da imamo zdaj v Ljubljani podjetje, ki lahko ustreza s svojimi izdelki zahtevam najmodernejših lokalov. Razstava to dokazuje. Miiller razstavlja kuhinjsko opremo — lepo, ustrezajočo, solidno in ceneno. Go3podinie opozarjamo na njo. Fajfar iz Trnovega, ki izdeluje avtomobilske karoserije, razstavlja smuči, ki so nad njimi navdušeni tudi strokovnjaki. Izdelovalci smuči, zlasti tako dobrih, imajo pri nas bodočnost. Tapetnika Jagra poznamo že z velesejma po njegovih elegantnih tapetniških izdelkih, vendar se moramo ustaviti tudi tu z občudovanjem pred njegovimi izdelki. Tudi sedlarji preživljajo hude čase, zlasti še zato, ker je čedalje manj konj, ki jih izpodrivajo motorna vozila. Sedlarji so morah" presedlati ter se je zaradi tega bolj razmahnilo jermenarstvo in torbarstvo. Na razstavi je zastopano Združenje sedlarjev, jermenarjev in torbarjev v Ljubljani z izvrstnimi izdelki. Tudi tu delo hvali svojega mojstra. Mizarska mojstra iz Zgornje Šiške Černe in Kurnik razstavljata najlepše moderno pohištvo, kakršnega si more želeti meščan, toda tudi tako ceneno, da ni le luksus ter ne le za razstavljanje, saj stane spalnica iz orehove korenine le 12.500 Din; imitacija orehove korenine pri drugi spalnici je pa tako spretna, da jo težko opazi celo strokovnjak. To pohištvo stane le 5.500 Din 12 kosov. Tvrdka Repše razstavlja patentne lestve, kakršnih prejšnja leta niso še izdelovali nikjer v državi, ima še razstavljeno krasno jedilnico, ki opozori vsakogar nase. V pritličju ima še mesarski mojster Javornik prijeten lokal, ki je nekakšen veselični prostor razstavne palače. Kaj pa >razstavljajo< tam, vedo obiskovalci prav dobro. V L nadstropju je še mnogo več razstavnega prostora in zato tudi več razstavi jal-cev. Tudi tu učinkuje razstavljeno blago enotno. Tapernik Sajovic razstavlja solidne moderne izdelke, kakršnih v udobnem stanovanju težko pogrešaš. Knjigoveški mojster Zupan z Mestnega trga razstavlja tako lepe knjigoveške izdelke, zlasti mape in albume, da se lahko kosajo z vsakim tujim blagom. Zato bi si jih morali ogledati predvsem trgovci, ki še vedno naročajo tuje blago. Podjetje >Julijana< iz Ljubljane še ni staro, a njegove vezenine in druga okusna ženska ročna dela že slove. Znano je tudi, da so zelo poceni. Primer, kakšni morajo biti solidni gorski in smuški čevlji, nudita tvrdki Zalokar z Mestnega trga in Kaiser A Porenta. Posebno zanimanje vzbujajo smuški čevlji, podloženi z impregnirano kosmato telečjo kožo. Višek modernega ter praktičnega in hkrati, seve, lepega pohištva je pa nedvomno spalnica iz orehovine, ki jo -> »▼Ma] Rok Berlič po načrtu mladega nadarjenega arhitekta Brenčiča, ki je tudi sam izučen mizarski pomočnik. Pilar Iv. Figar razstavlja izvrstne pile, ki bi si jih tudi morah* ogledati naši podjetniki, ki še vedno naročajo tuje izdelke. Poleg razstavlja klučavničarski mojster Doborovoljc z Vrhnike stroj za pakovanje in zelo lepe druge klučavničarske izdelke. Dolinarievih klekljanih čipk s Poljan nad Skofjo Loko dame ne morejo prezreti! Razstavljeno blago je kaj pestro. Poleg RepiČevih sodov razstavlja Samoljov praktične in tako lepe denarnice, da si jib zaželiš, čeprav nimaš česa vtakniti vanje. Tudi damske torbice so damam zelo všeč. Brivski mojster M. PodkrajSek je pravi mojster za gledališke lasulje. Nekaj izrednega pa je kraljeva sli- ka, stkana iz las, ki jo je naredil brivski mojster V. Burger. Domačih finih vezenin imamo že dovolj za najbolj izbirčne dame, kar nam pričajo izdelki tvrdke Matek A Mikeš. Nase damsko krojaštvo je na višku, kar mora priznati vsak ob pogledu na damske plašče, izdelke tvrdke Mihaliček in A. Pučnik. Hatjelovi izdelki, otroški vozički in igrače, zavzemajo na razstavi najvidne^o m tudi častno mesto. Posebna obrt je izdelovanje steznikov, ki jo zastopa R. Stuzzi. Razstavljen je tudi steznik iz prejšnje«:» stoletja; napredek tudi v tem pogledu. Damskemu krojaštvu dela čast tudi tvrdka P. Rozman. Sladkosti in umetnine hkrati so izdelki Krbavčiča s Sv. Petra ceste. Miklavž jih je z veseljem kupoval. Med posebne dobrote moramo tudi prištevati Urba-sove kranjske klobase, ki so razstavljene tu*i* v estetskem pogledu neoporečno. Redka umetna obrt pri nas so drobni kamnoseški izdelki, kakršne razstavlja renomirano podjetje Vodnik; pisalne potrebščine rz oniksa spadajo na moderno pisalno mizo. Te izdelke izdelujejo po načrtih naših umetnikov. Dame posvečajo največ upravičenega zanimanja klobukom modistke Stegnar. Mladi tapetniški mojster Zakraj-šek je dokazal, da njegovi izdelki w> w»-ostajajo za izdelki starejših podjetij. Največ razstavljalcev je v I. nadstropju, v II. jih je nekaj manj, a tudi tu je pestro blago. Začudiš se, da izdelujemo doma tudi že najrazličnejše letve za okvirje, (tvrdka Obersnel) in električna telesa najelegant-nejših oblik (Bergodac & Co). Združenj* krojačev in krojaČic je razstavilo odlične izdelke naslednjih tvrdk: Fr. Iglic, krojaški mojster, S. Cesar, krojaški mojster, F. Gorjup in T. Sega, damsko krojaštvo. M>ed umetno obrtne izdelke, ki vzbujajo največ občudovanja, moramo prišteti brušena stekla in zrcala z gravurami, izdelke tvrdke M. Miškec. ščetarsko obrt zastopa A Šimenc. Ta obrt je preživljala zadnje čase. posebno hudo krizo, ker je bil prost izvor, ščetin. Inozemski verižniki so pok upi h ščetine v naši državi, da so lahko navili cene. Zato je bil našim ščetarjem izredno otežkočen konkurenčni boj. Mizarski mojster S. Zupan iz Rožne doline se je speci-jaliziral na izdelovanje pohištva v starih slogih, odnosno na renoviranje ter imitiranje starinskega pohištva. Nedvomno nima tekmeca. Prav tako pa lahko rečemo o ugledni tvrdki Pristou & Bricelj, da je n* more nihče prekositi v črkoslikarstvu, o čemer priča že razstavno gradivo. Speletič, slikarski mojster, je razstavil lepe Tzore« pleskanje, ki dokazujejo solidnost tvrdke. Tudi tu dame občudujejo >Šik< klobučke (modistka O. Fatur Japelj). Edino naše podjetje, ki se bavi z umetnimi strugarski-mi izdelki ter z žganim slikanjem v lesu je Horvat z Jesenic. T. Kune je naša visoka šola za krojenje oblek ter je seveda tudi zastopana na razstavi. Tapetništvo v tem nadstropju dobro zastopa D. Puc, čevljarstvo pa M. Peternel, ki razstavlja vprav bogato zbirko krasnih damskih čevljev. Umetno obrtna razstava, ki je v m. nadstropju in ki sta jo posrečeno aranžirala arh. Strenar in stavbnik Karlovšek, je prirejena predvsem v namenu vzbuditi obrtniku tisto ljubezen do umetno obrtnega ustvarjanja, ki je prejšnja stoletja tako obogatila našo obrt in ji vtisnila tako globok značaj. Dandanes v dobi standardizacije, ko se povsod uveljavlja tovarniški kalup, čedalje bolj otopeva čut in smisel za individualen izdelek, ki mu vtisne obrtnik značaj duševnega ali čustvenega — doživ-ljenega — ustvarjanja, pri obrtnikih samih kot pri občinstvu. Prireditelji žele, da bi zopet začela cveteti umetna obrt ter da M postal obrtnik samostojnejši tudi v ustvarjanju. Razstava prikazuje razvoj umetne obrti in izdelkov nadarjenih samoukov, ki jih je zlasti med Slovenci še zdaj mnogo. Na nji so pa tudi zbrane umetnine, ki so prišle največ iz obrtnikovih rok v prejšnjem stoletju. Vendar je razstavljenih tudi precej umetno obrtnih izdelkov, ki so značilni za na?o dol>o, n. pr. vgravirano steklo, fotografija, keramika, nekatere vezenine itd. Največ starinskih predmetov je Sadniksr-jevih. Umetno obrtna razstava napravi močan vtis in upamo, da bo dosegla svoj namen. V splošnem je pa ta obrtniška razstava prirejena s taksno ljubeznijo do domačega dela, kakršno pozna le naš obrtnik, in /. idealizmom, da ji mora vsak želeti čim več uspeha. Javnost bi morala pokazati za razstavo mnogo več zanimanja kot ga je doslej, kar zaslužijo obrtniki in razstava sama na sebi. _ LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2313.18—232434, Berlin 1372.36—1383.16. Bruselj 797.13— 803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 168 92—170.52 Newyork 3393.00—3421J6, Pariz 225.35—236.47. Praga 142.63—143.49, Trst 291.01—293.41 (premija 263%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10— 8-20. INOZEMSKE BORZE Curih; Pariz 20.3325. London 15-275, New York 308.07, Bruselj 72-10, MIlan 26.30, Madrid 42.10, Aniaterdam 208.70, Berlin 124, Dunaj 57, Praga 12875, Varšava 58-85, Bukarešta 3.05. stran 2. >SLOVENSEl NAROD«, dne 6. decembra 1934 JUTRI OB Vi 10 ZVECEB SVEČANA PREMIERA TARZAN N NJEGOVA DRUŽICA ELITNI KINO MATICA Telefon Sl-M Telefon SI-M Glasbena Matica v Bolgariji Glasbena Matica Je zdaj za vsakega Slovenca v Bolgariji jamstvo za najprisrčnejši sprejem Pljcveo, 2. decembra. Ako vezm opišem le včerajšn}: dan, boste prarv gotovo rekli, da taužem ali vsaj pretiravam. Toda. ravno nasprotno je res: nimam besed, da bi vam mogel vse tako živo opisati, kakor to sami v man ci doživljamo. Na kolodvoru se je trlo ljudi. Godba. vojaška seveda, pozdravi župana, predstavnikov pevske zveze, oblasti itd., itd. Cvetje, petje, hura. krik, vik, sole. meščan -atvo od kolodvore do sredine me«ta. Vojak' vozijo našo prtljago, meščani so si porazdelili naše pevce po svojih domovih, obsipavajo nas s križan te m ama, goste nas. stiskajo nam roke. tekmujejo v ljubeznivost^ med seboj. Koncert že davno pred našim prihodom razprodan. Stot ne ljudi odhajajo ali stoje na ulici, ker ni prostora. Prišli so iz ure in ure oddaljenih vasi. Velika koncertna dvorana je tako polna, da bi nit mis ne na£U mesta z*se. Kakor grozd visi mladina iz balkona in pravi čudež je. da se ni nihče ponesre&il. Koncertni program raste, z njim navdušenj«. Višek do-seza z mojo balado. In to povsod. Ce nisem imel nikdar srečne roke pri izberi tekstov, to pot sem jo imel. Uži-£3jo prav posebno rudi obedve živali: »»tele« in »miška«1 Pla vse narodn«. Poslušalci nočetk> fz dvorane. Niti ne ganejo Pe ob koncu. Posluša»l: bi do jutra. Pohč mora nameravati, dodajati, brez pardona. Poj ali pogrni! Nato večerja in spM! Do poslednjega dne se niti eden, pa naj bo to mjobčuftlji-vejša nasa »frajliica«, n; priložil glede či-stote svoje postelje. Pregledavala je nam namenjena stanovanja posebna zdravn ška komisija Le količkaj dvomljiva postelja ni našla milosti v njenih očeh. Križ pa je s klozeti. To }e posebno tragikomično poglavje zase. Ako vam povem, da je neka naša, ne baš zeio razvajena pevka rekla, da so bo od sedaj dalje vsakokrat pred svojim domačim klozetom do pasu priklon la, je s tem vse povedeno. Toda, ni je stvari, ki bi nas mogla spraviti le za h/rp ob dobro voljo. Vs*k dan »e praznik, je veselica, sedem dni, trinajst dni po vrsti. V Ruse ponosnem mestu ob Dunavu, ka nam je prinesel pozdrave iz domovine, vse isto kot v Sumencu, a na kvadrat potencirano. Na kolodvoru tisoč g lava množica. Združeni mest. pevski zbori. Pet jih je! Otroški zbor, 300 pevčkov! Tem se je geografija malo zmešala. Zapeli so nam v po-rdTav tudi slovaško himno. No, pa tudi nad Tarro se bi ska! Slovinci,, Slovenci. 52avoneri! Nekoliko težko nas je ločiti! Zdaj pa nas že dobro, dobro poznajo. Ime '»Glasbena Matica« je sedaj za vsakega Slovenca v Bolgariji priporoč/lo, garancija ta najprisrčnejši sprejem, Aladinov »Sezam, odpri se!« Tudi v Ruse špalir do mestnega gledališča. Krasna, nova koncertne dvorana. Last katedrale. N*š koncert šele drugi v nji. Kajpada, zopet zvrhana. Sijajna publtika. Navdušenja m konca, ni traja. Po koncertu banket ▼ oficirskem domu. Hišni domocui. general, načelnik garnizona govori. In kako govori! Preteklost je zbrisana. Ena sama skupna, bratska bodočnost bodi naša. Bratstvo, z&dinie-nje. skvvanstvo ie dominantna nota vseh govorov. In če gledate tem zdravim, junaškim bratom v oč-i. morate verjeli njihovim besedami. Mislim, da laži hinavstva niso »nožni. Kdo je tore5 bfL ki je zažgal usodni ogenj med nami? In ta, ki je vrgel zk> snora med nas, te kriv, da «e bolgarski narod noč in dan topi v solzah. Pripravljen ie doorines-ti nove žrtve za bratsko sožatje, to smo slišali in ne enkrat rz oficijelnih ust Mi pol;t'kov ne moremo ;n nočemo razumeti. Oirtimo pa na vsakem koraku našega potovanja, da smo en narod, ena duša. eno srce rn tudi nam in vsem Slovanom mora biti sveta deviza vaeh bolgarskih pevcev: »Rodna p jesen j nas na v jek ni srvrzva«. Prekrasna, klena, kakor grom mogočna prisega. Pevci pa so v*sto slovenščino pa vendar, hvatabogu, sHSijo v naših govorih in od prve do zadnje besede jo razumejo. Iz Ruse, ali Ruščuk«, kakor so mu rekli Turki, smo se odpeljali v slavni Pljeve«. Pet urr brzovlaka. Prvi december. TopeL solnčni dan. Na križišču Orjakovica vse črno ljudi na kolodvoru, pevci, godba. Iz časopisov so zvedeli, da se peljemo tod mimo. Spontano 9e je zbrala iz vsega okraja silna množica ljaid;, nas obsula s cvetjem, nas pozdravljala. Na vseh postajah do Pije vena šolski otroci krzanteme. pozdravi, petje. Deputacija iz Pljevena nam je prišlfl eno uro vožnje nasproti. Pljeven! Osvobodilna vojna. Leto 1877! Skoro bti rekel, da nas tu niso nič manj sdavnostno sprejeli, kakor svoje ruske osvoboditelje tak rat Nepregledna množica, godbe, pev-oi, morjo cvetja govori of cijelne oblasti, vojaštvo, duhovščina, bolgarski »Junaki« šole. Triumfalen sprevod do spomenika osvobojenja. ob 9 un koncert, gledališče prenatrpano. Deset koncert tn vendar po-jo naši pevci, kakor prvi dan: ne. milejše, lepše, sigurnejše. Neskončni aplavz, žareči obrazi, radost in veselje. Po koncertu smo bili s posebnimi, na ime glasečimi se vabili povabljeni na skupno večerjo v »lo-zarsko učtlišče«. Vroč december se je na-gbal h koncu. Predsednik Pečenko pa je za mogel zadržati minevajoči naš narodni praznik ter se je v lepem, zanositem govoru spomnil našega pokojnega vladarja, poudarjal naše uedin jen je. pevci pa so v pobožni zatopljenosti zapeli našo državno himno. Danes zjutraj ob pol 11. j« bil zadnji enajsti koncert za diiaštvo. V dvorani zopet glava pri glavi. Dirigent Polic solista Verbič-Strukljeva in Petrovčič. zbor, vsi na odlični, tradicionalni, »matični« višini. Po obedu ogled slavnih spomenikov .V mavzoleju *Sv. Jurija Zmago-nosca« je moški zbor Matičarjev zapel na-grobnice in se tako poklonil svrtlemu spominu za bolgarsko osvobojen je padlih ruskih herojev. Kakor je pokazalo glasovanje večine zbora, se bo naš prihod v Ljubljano zakasnil. Mesto zjutraj, pridemo domov šele zvečer. Zlasti mladina hoče videti na svojem povratku domov še Sofijo, to pot v solncu. Po prvotnem načrtu bi se ustavili v Sofiji nazaj grede le menda 10 minut, tako pa od jutra do večera. Stneži smo po-gore-li na celi črti Danes, 2. decembra bo v dvorani vinogradne šole slavnostni banket, ob 2. ponoči pa se bomo poslovlL Sokolski oder v Rimskih Topli Rimrke TopHce, 5. decembra. V nedeljo 2. t. m. je sokolsko društvo Rimske Toplice - Smarjeta otvorilo gledališko sezono z uspelo dramo v treh dejan lih — »Spavaj moja deklica .. .* Predstava je bila prav dobra, ca kar gre zasluga g. Mari PetrlČevi, ki je z veščo roko In strokovnim manjem pripomogla, da smo z užitkom m zanimanjem sledili drami do zadnjega prizora. Glavno vlogo Kostrinskega je igral br. Lev Ti čar dovršeno; bil je vseskozi naraven, neizprosen ki odločen v boju sa ljubljeno mu Aso. Vendar pa je bil za svojo vlogo nekoliko premlad, kir se je posebno opazilo ob snidenju z odraslima sinovoma. — Azi (s. Rihtarjevi) se pozna, da še ni doma na oderskih tleh. a je vendar zadovoljivo Igrala težko vlofpo mlade rene. poročene z vdovcem. Vseeno pa je premalo pokazala notranje borbe v prizoru, ko omahuje med možem-starcem ki ljubeznijo njegovega sina. Pač pa je ob mrtvaškem odru svoje sestre pokazala resnično žalost, obup In bol In zlila iz sebe vsa svoja Čustva, ko je spoznala, da je vsemu kriva le sama, — Njena sestra (s. Mara Petričeva), nesrečno dekle, ki žaluje za svojim mrtvim ženinom m ki živi bolj v sanjah in v pravljičnem svetu, kakor pa v realnem življenju, je vlila v to vlogo vso dušo, vsa čustva ki hotenje ter izoblikovala v gledavcu vtis. kot da gleda resnično prikazen z drugega sveta — Njen partner Alvijan (br. Logar Ivo) j« zelo naravno In živo predstavljal pohabljene-fa, od sveta zavrženega, nesrečnega mla- deniča, ki išče sam v sebi novo, vsem drugim tuje življenje. — Oleg (br. Svečnik), tekmec svojega očeta za njegovo drugo ženo, je nastopil odkrito in ponosno, vendar se ni dovolj energično oval javljal v samoiaupanju, da bi njegov nastop izzvenel še močnejše. Lahko bi bil ie učinkovitejši. Scen eri ja je bila lepa, dasi preprosta m oderako praktična Tudi razsvetljava je ustrezala svojemu namenu; le blisk je bil premočan. V splošnem je bila drama v podajanju izvrstna, nje tempo pravilen, razpletljaj pa neprisiljen in logičen. Zdravo! M. C. Skrb za litijske otroke Litija, 5. decembra. Gospodarska kriza, Id ne prizanaša nikomur, kale svoje grabežljive kremplje ie tudi na naši mladini Z lic izginja otrokom zdrava barva, deca trpi na pomanjkanju hrane. Mladina, nsS up — hiral Zato je otežkočen tudi pouk, saj vemo: prazen želodček je sovražnik napredka in uspehov... Da se pomaga naši mladini, je po krenilo društvo »Šola in dom« nabiralno akcijo. Uspeh je bil selo razveseljiv. Zdaj imamo ie toliko, da je zasigurana preskrba 50 najbolj potrebnih otrok skozi dvs meseca. Vsi ti iolarčki bodo dobivali skozi dva meseca redno vsak dan skodelico toplega mleka v glavnem odmora ob 10. dopoldne. Pri pomožni akciji bode sodelovale nase prijazne gospe in gospodične, ki so se rsde volje odzvale povabilu »Sole ki doma«. V ponedeljek dopoldne se je že zvrstilo 50 naših otrok pred »sjetnimi lonci, is katerih se je prav zapeljivo kadilo toplo mleko. Kot dežurni gospodinji sta delili ta dan mleko soproga sreskega načelnika ga Marija Podbojevs in gospa Jenkova. Pomagali pa so seveda tudi učitelji s šolskim upraviteljem g. Rostoharjem, ki je tudi marljiv predsednik »£ole in doma«. Dežurne gospodinje se bodo menjavale dnevno. Zanimanje za akcijo narašča od dne do dne. Javljajo se ie tudi abonentje, deca premožnejših staršev, ki dobivsjo četrt litra mleka za 50 p. Z mlečno akcijo pa bo pomagano tudi našemu kmetu, ker ga bo zdaj lažje prodal. Res posrečena misel, ssj koristi i naši deci i našemu kmetu. —nč. Naše Gledališče DRAMA * Začetek ob 20. uri Četrtek 6. decembra: Velika noe. Red Četrtek. Petek 7. decembra: Žalujoči ostali. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Sobota 8. decembra ob 15. uri: Hlapci. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Waterloo. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol Nedelja 0. deeembra ob *20. uri: Bratje Ka-ramazovi. Izven. Cene od 20 Din navdol. * >Matiček se ženi« je naslov prihodnje premiere, ki se vrši v soboto dne 15. t. m. in ki je prva predstava ciklusa ^Revija slovenske dramatike od prvih početkov do danes«. To Linhartovo delo režira najbolj renomirani jugoslovenski režiser g. dr. Gavella kot gost. OPERA Začetek ob 20. url Četrtek 6. decembra ob 15 uri: Od bajke do bajke. Balet. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. Ob 20. uri: Mignon. Red C. Petek 7. decembra: Hovanščina. Red A. ^obota 8. decembra ob 15 uri: Tičar. opereta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Hoffmanove pripovedke. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. Nedelja 9. decembra ob 15. uri: Od bajke do bajke Balet. Izven. Ob 20. uri: Izgubljeni valček. Izven. Znižane cene. Opozarjamo mladino in odrasle, da se vrši danes popoldne ob 15. uri premiera Nedbalovega očarljivega pravljičnega baleta »Od bajke do bajke« kjer se bo pojavil tudi Sv. Miklavž, ki bo obdaroval pridno mladino. Gospodična Manca Romanova bo pripovedovala v okviru baleta pravljice, tako da bodo imeli vsi tisti, ki jo poznajo samo iz radia, priliko jo spoznati tudi na odru. Nadvse ljubki balet v izvrstni koreografiji g. Golovina s solo plesalkama gdč. Erno Moharjevo in gdč. Smrkoljevo, g. Golovinom, ter mnogoštevilnimi sodelujočimi otroci bo dogodek, ki bo še dolgo ostal v spominu gledalcev. Napad v Soteski Se ni pojasnjen Ljubljana, 6. decembra. V preiskavi glede roparskega napada na Josipino Kalanovo je nastal nov moment: policija je namreč aretirala še dva mladeniča, oba znani firmi, ki sta bila usodnega večera tudi v Soteski oziroma v neki bližnji gostilni in sta osumljena sodelovanja pri ropu. Oba sta bila že zaslišana in dočim eden prizna, da je bil res v soboto zvečer v bližnji gostilni, drugi to sanika. Za nadaljno preiskavo bo mogoče tudi odločilne važnosti, da eden aretiran-cev po opisu prav tako sliči napadalcu kakor pred dnevi prijeti mladenič. V nečem se morda njegov opis še bolj ujema: fant je namreč še bolj plavolas, poleg tega tudi srednje postave in tudi oblečen v sivo obleko. Preiskava je zaradi tega nekoliko bolj zamotana, upati pa je, da se bo policiji posrečilo zagonetko rešiti. Za zdaj je gotovo samo to. da so bili vsi trije usodnega večera skupaj in da sta oba naknadno aretirana mladeniča naslednjega dne popivala. Zdaj policija poizveduje 5e za Francljem, ki je četrti član te družbe, če ni nastal v fantaziji prvega aretirane a. V zvezi z drznim roparskim napadom je policija zadnje dni zaslišala okrog 20 mladeničev, ki so bolj na slabem glasu in katerih opis bi se tudi nekoliko ujemal z napadalcem. Vsi ti so pa dokazali alibi in so bili takoj izpuščeni. Divji lovec streljal divjega kozla Kranj, 5. decembra-Prejšnji petek sta pregledala lovska dovaja Alojzij Ponikvar s Spodnjega Je-serskega in Anton Trtek iz Zgornje Kokre lovski revir družbe Jezersko v Dolu pod Malim Javornikom. Okrog pol 10. sta. naenkrat zaslišala dva zaporedna strela; takoj sta vedela, da je na delu divji lovec. Res je našel Ponikvar mesto, kjer je bil ustreljen divji kozel. Našla sta tudi stopinje divjega lovca, dlako divjega lovca in krvavo sled, ki je vodila sporedno s 1 ovce vlmi stopinjami. Po sledi so prišli preko Malega Javornika do Loma, Tržiški orožniki in omenjena lovska Čuvaja so ugotovili, da je prinesel še tisti večer 17 letni Janez Meglic domov ustreljenega divjega kozla, ki ga Je izročil očetu. Ko so zaslišan vso družino, so vsi Meglicevi trdili, da ni nihče prinesel v hišo divjačine. Pri hišni preiskavi pa so orožniki takoj odkrili, da kuha domača hči v loncu meso divjega kozla, v shrambi pa so našli kaka dva kg svežih kozi ovih reber. Pozneje so odkrili tudi koso ki pa jo je morda nosila kaka druga divja koza, kakor ae more sklepati po poškodbi na koži in na mesu. Tudi čevlje. Id jih je nosil Janez usodnega dna so našli a pomočjo sledov njegovih stopinj. Gospodar Meglic Je končno le priznal, da je sin Janez ren prinesel žival z Malega Javornika Trdil pa Je. da ga je ustrelil on saa kot lovski čuvaj v svojem lovskem revirju to zanika tatvino. Potem Je ; poslal mlajšega sina po žival: sam m utegnil, ker so prav tista dni klali prašiče doma Ostalo kozlovo meso Je baje po- , delal v klobase, ki se te suše v dimniku. Mlajši sin Janez pa je priznal, da so se doma dogovorili, da bo Sei starejši brat Jožef na divji lov in da bo odnesel divjačino pod določeno smreko v Malem Ja-vorniku, odkoder jo bo odnesel Janez potem domov. Janez je res našel Se Istega dne divjega kozla, pokritega z vejevjem pod smreko, ga odnesel domov In izročil očetu. Pravi, da sam ni vedel za tatvino, ker je odšel brat Jožef tako zgodaj na lov, ko je še Janez spal. Jožef odločno tatvino zanika; trdi, da je bil ves dan v domačem gozdu za hišo, kjer je pripravljal drva. Janez pa je povedal resnico, da Je Šel Jožef streljat z očetovo puško. Orožniki so vse tri aretirali. Družba Jezersko iz Zgornje Kokre ima nad 2000 Din škode. Danes MOJA ŽENA, TVOJA ŽENA Lilian Harwey Willy Frltsch ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4-, 7. in 9.15 uri Konec pravde o lisičjem repu Kamnik, v. decembra. Pred kratkim smo poročali o zamotani in dolgi pravdi zaradi lisičjega repa. Dvignilo jo je kamniško lovsko društvo proti g. §ko-ficu ml., češ, da je pred tremi leti ustrelil lisico na ozemlju, ki spada že v revir lovskega društva. S to pravdo je imela kamniška javnost obilo zabave, posebno ker je stopilo v ospredje važno vprašanje, kje je prav za prav meja obeh revirjev. Dokler točno ne ugotovijo meje. ne morejo z razpravo naprej In tako se je nadaljeval boj. Pred sodnikom so defilirale nove priče, prihajali so novi izvedenci in strokovnjaki, da bi točno ugotovili domovinsko pravico ustreljene lisice. V teku razprave se je tudi pokazalo, da včasih pri lovih postavijo stojišča v tuj revir, kakor pač zahteva teren. V lovski praksi se menda to ne šteje nikomur v greh. Informirah smo se pri znanem ljubljanskem lovskem strokovnjaku, če smejo pri lovih v težavnem terenu brakirji tudi preko meje, pa nam je pojasnil, da se samo tam lahko direktno trdi o lovski tatvini, kjer je meja revirja v terenu točno zaznamovana. Nekatere priče na razpravi so celo trdile, da je v lovski praksi dopustno, da lovec stoji v tujem revirju, vendar pa mora streljati v svoj revir. Po izčrpnih debatah o geografskih posebnosti terena je morala končno lisica §e osebno priti na razpravo, kjer si jo je ogledal izvedenec in izjavil, da je »Škart - roba«. Će bi pred tremi leti ustreljena lisica vedela, da bomo tako slabo ocenili njen kožuh, bi se prav gotovo ne nastavila pred puško, čeprav jo je doletela Čast. da smo ji posvetili izredno veliko pozornost in vodili o njej Izčrpno in dolgo debato, da. mnogo večjo kakor pa o preteči brezposelnosti in drugih težkih problemih, ki tišče danes malega človeka. Seveda pa s tem, da je bil na sodišču razpoložen lisičji kožuh na ogled ni bilo vse opravljeno, ker je bilo zdaj treba ugotoviti, če je to res tista lisica Veselili smo se že. kako bodo juristi tudi to dokazali, vendar pa je sodnik napravil konec tej veseloigri In oprostil obtoženca. Zabava se bo zdaj nadaljevala v Ljubljani, ker bo zadeva z lisičjem repom romala še na drugo instanco. Smrtna nesreča Kranj, 5. decembra. V torek je bila pri organistu Slatnar-ju v Smledniku pevska vaja, ki se je je udeležila tudi 14 letna Kimovčeva Pepca. Pred pevsko vajo je šla Še v gornje prostore, ko pa se je vračala, je padla po stopnicah tri metre globoko in udarila z glavo ob zid. Organist Slatnar, ki je šel pred njo, Jo je takoj pobral in jo vprašal, če se je hudo udarila. Odgovorila mu je, da ni hudega. Sama Je šla v kuhinjo in nI tožila o nikakih bolečinah. Za petje pa ni bila razpoložena in se je vrnila domov ter povedala staršem, da je padla po 3topni-vah in da jo boli leva stran glave. Potem je §e večerjala in legla. Glava jo je pa bolela vedno bolj; končno Je od hudih bolečin umrla. StarSi niso niti poklicali zdravnika ker so bili prepričani, da ni nič hudega. Dva vloma in napad Rimske Toplice, 5. decembra. V noči od ponedeljka na torek so neznani zJ kovci vlomili v trgovino Marice Tičar v Smarjeti pri Rimskih Toplicah in odnesli večjo količino Špecerije in manufakture. Vlom Je bil izvršen Šele po polnoč. Vlomilci so se prirJfcotapili k h«ši od zadnje strani, raztrgali vrtno ograjo, skozi katero so imeli lahek dostop do hiše z dvorišča ter b li tako dobro zavarovani pred iznenađenjem. S seboj so prinesli približno 4 m dolgo, precej debelo bruno, katero jim je služHo kot orodje pri tatinskem poslu. S konicasrhn predmetom so dvignili oJcovano zunanje okno s tečajev, iste zjlonrili, nato pa s težkim in debelim brunom po vzvodu izruvali tz zidu Železno okensko pregrado, nakar so zvlekli s tečajev le notranje okno in tako naSli prosto pot do skladišči, odkoder se jim je posrečilo priti v trgovino -^ajno. Kakor ie razvidno po odprtih predal h, »o vlomrfci iskali tudi denar, katerega p« »o našli samo v zotovini 300 Din. nato so pa najbrže iznenađeni nad slabim plenom, segli i*) drug« predmetih, zlasti živilih ter znatnih količinah raznovrstnega blaga nakar so brez sledu izginiH. Vlom so domači opazili šele zjutraj, ko so odprli trgovino. Vlomilci so odnesli blaza v vrednosti 6000 Dm. OrožniStvo v Laškem in Zidanem mostu je bilo o vlomu takoj obveščeno in uoati ie. da to pot drzni nočni tostje ne bodo tršli roki pravice Saj je bfl to ie tretj vlom v zadnnTi leth v to trgovino, na se orožniStvu Se ni posrečilo izslediti zlikovce v. Po izpovedbah bližnjih sosedov so vlomilci imeli ) sebo: voz > konjsko vprego. Zasledovanje se nadaljuje. V isti noči, ko so viorn:! neznani tatovi v trgovino Marice Tiča»r, so vdrli tudi v stanovanje Polančevih na Brstcnici pri Rimskih Toplicah ter pokradli nekaj perila in denarja v vrednosti 400 Din. Orožnistvo jih zasleduje. V ponedeljek, ko se Je ponoči vračal domov železniški upokojenec Ljubej Franc iz Rimskih Toplic ga Je doh tel s koiesom neznanec, katerega Liubej ni mogel dobro poznati. Stopil je s kolesa in ea na samotnem kraju neusmiljeno pretepel. Če5. da je sedaj čas, da obračunata. L:ubeJ je doejil znatne poškodbe in tciko jovorL Storilcu §e niso na sJedu. KOLEDAR Danes: Četrtek. 6. decembra katoličan r: Nikolaj. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matic*: Kadar žen« ljubi Kino Ideal: Moja žena. Tvoj« žena K no Dvor: Alahov zakon Kino Šiška: Pncanrni DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Ustar, SeJenburgova ulica 7. dr. Kmet, Tvrševa cesta 41. Tmkoczv-ja ded.. Mestni tre 4. Usmrtitev dveh bratov V Pančevu sta bila včeraj zjutraj obešena brata Marko in Nikola Draksin. morilca zdravnika dr. Milenka Lazića. Žju traj so bili pri obsojencih svojci. Marko je sedel v eni. Nikola pa v drugi celici Proti jutru sta postala oba nemirna :n začela sta se tresti. Na vprašanje novinarjev, zakaj sta umorila dr. Laziča. je Nikola odgovoril, da ni vse tako, kakor *ta govorila, toda tipala sta. da se bosta tako lažje zagovarjala. Če bi bila povedala resnico, bi morda ne bilo prišlo tako daleč. Približala se je zadnja urs. Na dvori 5ču je že stal krvnik Hart s svojim pomočnikom. Policija je morala delati pred sodnim poslopjem red. da niso radovedne ži vdrli na dvorišče. Ob 5. so prignali vkljenenega Marka Draksina. Poljubil je križ in se obrnil k občinstvu, rekoč: »Kriv sem, oprostite mi!« Hotel je Se nekaj povedati, pa so ga hitro odvedli pod vesala. Stopil je na pručico, se sam naslonil nt vešala tn prosil, naj mu slečejo suknjič. Krvnik mu ga je slekel, a v naslednjem hipu mu je že zadrgnil zanjko okrog vratu in hitro opravil svoj posel. Smrt je nastopila čez 15 minut. Marku je sledil brat Nikola. Stopil je na pručico pod veSali in se ozrl na levo. da bi videl svojega brata Markovo truplo so bili pa takoj zakrili z deskami, da ga ni mogel videti Energično je stopil krv nik k njemu in mu zadrgnil zanjko okroc vratu. Smrt je nastopila čez 12 minut. Zc med obešenfem prvega morilca je postalo dvema gledalcema slnbo. nekaj se jih ie pa umaknilo, ker niso mogli gledati muč nega prizora Svojci obeh obsoiencev «o stali ves čas pred sodnim poslopjem Po usmrtitvi so prosili. < la bi smeli še enkrat videti Marka tn Nil slo, kar iim ie bilo dovoljeno, toda Sele potem, ko so trupli sneli t vešal in položili v krsti Svojci ni so hoteli odpeljati trupel domov in zato so morilca pokopali v Pančevu. Požar v Olševku Kranj, 5. decembra. V nedeljo ponoči okrog pol 23. je Izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Šimenca v OlSevku. Pogorela sta dva poda. precej klaje za živino in poljsko orodje v skupni vrednosti 30.000 Din. Vse to je bilo zavarovano za 100.000 Din. Goreti je začela reaanica na podu; potem se je vnelo seno, tako se je razširil požar na vsem podu Na strehi je začela pokati opeka, ogenj je končno zajel in tmi-čll leseno gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Luž, Predvora, in Velesovega; s pomočjo domačinov so omejili požar. Od domačih je bila doma samo dekla Angela Koetrunova. Gospodar je šeJ po opravkih v Zalog ln Luže. kjer je srečal brata Ludvika, ki je odšel ie pred njim domov. Ludvika so osumili, da je zažgal. ker ne more dokazati, kje je hodil vea večer in se izgovarja, da se Je vračal iz Luž domov po stranskih potih. Najbrže je hotel s požarom reSiti bratovo zadolženo a visoko zavarovano posestvo že letos poleti je bii kaznovan z 10 meseci strogega zapora, ker Je zažgal hišo. ki je do tal pogorela. . 13.30: Predavanje Zbornice TOI. 18.00: SmuŠkt ur* ljublj zimskošportpod-saveza. 18 30: Radijski orkester: Lehv: Skrjančkov gaj. fantazija. Lampe: Salonitna vizija 19.00: Srbohrvaščina (dr Mirko Rupel). 19 30: Nacionalna ura: Dubrovnik (dr. Jovan Radonjić). 19.55: Cas, ledični list, program za petek. 30.00: Pravna ura (dr. Vladimir Knaflič). 30.20 Radijski orkester. 22.00: Cas. poročila. 22.30: Operne fantazije na ploščah. Petek, 7. decembra. 11.00: šolska ura: Kako iščemo rude; pogovor z vrtalnim mojstrom (Josip 2ab-kar). 12.15: Dvorak: Slovanski plesi (plošče). 1250: Poročila 13.00: Cas. podoknice na ploščah. 13.20: Predavanje Zbornice TOI. 18.00: Literarna ura: Rudolf Kresal čita iz svojih del. 18.20: Radijski orkester. 18.40: Sokolstvo v teoriji tn praktičnem življenju. 19.00: Ridijski orkester 19.30: Nacionalna ura: Zmai Jovan Jovanovič (prof Milan Sevič) 19 55* Cas iedilnt list, program za soboto 20 00: Prenos iz Zagreba. 22 00: Cas. poročila 2115: Radijski orkester. ŠPORT — SS Dlrtja (Smučarska sekcija). Zaradi obolelosti vodje gimnastlčnega tečaja odpade danes gimnastika Načelnik. »SLOVENSKI N A R O D«, dne 6. decembra 1934 Stran 3. DANES VELIKA PREMIERA BRIGITA HELM WIUT FRITSGH Največji film, ki nam odkrije delovanje špijonov leta 1916, Kadar žena ljubi Predstavo danes ob 4., 7J.5 In 9.15 uri FIlm ljubezni strasti in boja ELITNI KINO MATICA Predprodaja od 1L—H13. DNEVNE VESTI JPosetite^brtnlšk^ — Vse one naročnike v Ljubljani, ld so x naročnino v zaostanka, opozarjamo, da jim bomo 10. decembra brezpogojno list ostavili, ako dotlej ne bi poravnali svojih obveznosti. ★ — Pred glavno skupščino Zveze mest Poročali smo že, da bo v Kragujevcu glavna skupščina Zveze mest, za katero je pripravljeno obširno roročilo o delu Zveze v preteklem letu. Poročilo omenja v prvi vrst tragično smrt kralja mučenika, ki je zastavil vse sile, da bi naš narod čim prej prebrodil težke čase. Poročilo naglasa, da smo dobili letos nov zakon o mestih, k; nam je prinesel izredne izpremembe v organizacij mestne uprave in poslovanju sp'ošne uprave. Novi zakon ni povsem zadovoljil naših mest zlasti v pogledu finančnega poslovanja, ki je sedaj pod zelo strogim nadzorstvom državnih oblasti, vendar pa mesta pozdravljajo ta zakon. Potreben bi bil zakon o samoupravnih financah. Treba bo pa tudi unificirati razne predpise poedinifc občin na polju zdravstva, kmetijstva, gradbenih poslov, vodnega prava, polic le itd. Zveza mest zbira podatke o izpre-memfci zakona o zavarovanju delavcev, da bi se ustanovili posebni mestni fondi za zavarovanje uslužbencev in delavcev. Zdaj se zbirajo podatki za finančno statistiko mest Kongres slovanskih me-t bodo vsaki dve ali tri leta; prvi bo v Pragi Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčlce, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Unija za zaščito dece. L redna skupščine Jugoslov. Zveze za varsrtvo otrok se bo vršrk v Beogradu v nedeljo 16. decembra 1934 ob 9. uri dopoldne v dvorani Rdečega križa. Si mina ulica 19 z dnevnim redom, kakor ga določa čL 17 pravil. Prometno ministrstvo je z odlokom B. zak. br. 1977 z dne 19. novembra 1934 dovolilo polovično vožnjo ne državnih železnicah delegatom ki se udeieže te skupSč ne. Znižana vožnja velja od 14. do 18. dec. t. L DANES RAZKOŠJE ORLTENTA ALAHOV ZAKON Harem, ljubezen, petje in godba ZVOČNI KENO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din — Koliko je športnikov v Jugoslaviji. Strokovni odsek ministrstva za fizično vzgojo naroda je izdelal statistični pregled vseh športnih organiranih udružen j, ki spadajo v njegov delokrog. Po podatkih do 30. novembra t 1. je v Jugoslaviji 279.616 moških in 65.400 ženskih športnikov, ki se vežbajo v 7121 edinicah. V naši državi Je nadalje 2060 športnih prostorov ali vežbaliSČ, ki zavzemajo prostor okoli 7,144.000 kvadratnih metrov, 1115 društvenih domov, 8496 prednjakov in trenerjev ter 1420 društvenih zdravnikov. Od posameznih organizacij žteje SKJ 259 319 članov in 925 društev, Streljački savez 59.445 članov s 1614 strelskimi družinami. Savez športnih savezov 13 samostojnih savezov, 38 podsavezov in 965 klubov b 41.605 aktivnimi športniki, od tega 4047 žensk, 529 igrišč. Savez skavtov ima 10 *up, 88 stegov in 4 klube ter 5557 moških in 1937 ženskih članov, Savez planinskih društev ima 11 društev s 115 podružnicami in 25.253 člani ter 112 planinskimi domovi, Gasilski savez šteje 66.227 izvršu-jočih in 56.479 podpornih članov, ki se tidejstvujejo v 9 zajednicah, 105 župah in 2220 gasilskih četah. Savez ima 109,500.000 Din Imovine. V Savezu športnih društev 30 včlanjeni nogometni savez s 22.679 igralci. 629 klubi in 361 igrišči, veslački savez 927 veslačev, 21 klubov, plavalni savez 852 plavacev tn 23 klubov, teniški savez 1106 igralcev in 45 klubov, sablja-škl savez 163 sabljačev in 11 klubov, zimsko športni savez 8890 smučarjev in 110 klubov, lahkoatletski savez 1208 članov in 19 klubov, težkoatletski savez 259 atletov in 9 klubov, boksarski savez 118 boksarjev In 7 klubov, kolesarski savez 618 kolesarjev in 24 klubov, motosavez 265 dirkačev in 16 klubov, table tenis savez 473 Igralcev in 23 klubov, savez Ženskih športov 413 Igralk in 28 klubov. — Prikrojevalne tečaje za krojače in Šivilje v Ljubljani nrrredi kraljevska banska uprava pod vodstvom obrtnega učitelja g Knafli« v začetku novega leta Interesenti naj pri glase svoio udeležbo do 5 januarja 1935 pri referatu za pospeševanje obrta v Kneflievi ulici št 9 soba 22 levo. kjer se dobe rudi no-drobne n formacije. •— Vreme Vremenska napoved pravi da bo megleno deloma ob'ačno, spremenljivo vreme Vaiv^ia temperatura je znata la včeraj v Zagrebu in Skopiru 14. v Splitu 13 v Mfl-:Koru H) R'-^šk* 5U*tin 12 v LftfbUen! 10.1. v Sarajevu 5. v Beogradu 3 Dav: ie kazal barometer v Ljubljeni 765.7. temperatu« je znašala 3.8. — Z drvečega vlaka je skočil. V koča na Košuti je v torek orožnik Vajdiš aretiral Huga Gerbla. pristojnega v Jugoslavijo, ki so ga zasledovali zaradi raznih tatvin. Med vožnjo na vlaku proti Celovcu mu je orožnik snel okove, da je lahko jede-L Po jed je odiel Gerbel na stranišče in neopazen o skoči] skozi okno drvečega vlaka ter obležal težko poškodovan ob progi. Prepeljali so ga v celovško bolnico. — Moža zastrupila, da bi mogla živeti z nečakom. Etelka Jabionski jz Cente je 16. maja zastrupila z arzenom svojega moža, da bi mogla nemoteno živeti s svojim nečakom .Mihajlom Husagom- Ko so jo aretirali, je odkrito priznala, da Je moža zastrupila, ker je imela že dolgo ljubavno razmerje s svojim nečakom, katerega je ljubila ko ji je bilo šele 14 let 2e takrat sta hnela ljubavno razmerje. — Samomor zagrebškega magferratne-ga uradnika. Včeraj popoldne se je obesil v gozdu blizu Zagreba vpokoleni magistrat-ni uradnik Vekoslav Vudi. Zapustil ie več pisem, ki se v nfifa poslavlja od svojcev. V smrt so ga pognale težke gmotne razmere. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIfiKl. — Telefon 33-87 Na splošno željo predvajamo danes ob 7. in 9. nepreklicno zadnjikrat glasbeni velefilm PAGANINI Rezervirajte vstopnice. Telef. 33-87 PRIDE! PRIDE! »PRINCESA TN TENOR« Iz Ljubljane —lj Nas včerajšnji članek o smučeh, ki jih ni *reba mazati, je vzbudil zlasti med smučarji veliko zan manje. Ni bolj neprijetnega občutka za smučarja, kakor če se prijemlje sneg smuči. Zato je razumljivo, da »i bo vsak smučar zaželel smuči, ki bi jih ne bilo treba mazati Take smuči so razstavljene v izložbenem oknu tvrdke A Goreč na Tvrsevi cesti, ki «ma tudi izključno pravico prodaje Smučarji jih poželjivo ogledujejo in zanima jih seveda, koliko stanejo. Drage so. tako drage da iih bo pretežna večing smučarjev lahko samo ogledovala. Stanejo namreč 800 Din. So * pa menda samo za dobro izvežbane smučarje, ker so izredno gladke m bi začetnik z njimi sploh ne prišel več na noge. čim bi položil svojega rojstva kosti v «neg. —lj Pripravlja se skromna božičniea. Mestna občina bo tudi letos navzlic skromnim sredstvom pripravila revnm otrokom skromno božićnico. Obdarovan ih bo nekaj nad 400 otrok in sicer v glavnem z oblek-oami. čevlji in stičnimi potrebščinami Mestna občna je žrtvovala v ta namen nad 70.000 Din. —I j Plin na Mir ju. Na Mir ju doslej še ni bilo razpredeno plinsko omrežje, čeprav bi tu bilo precej porabn kov plina, kar so vile po večini nove. Letos so pa začeli polagati plinovod v mnogih ulicah. Te dni delajo v Langusovi ulici. V Marmontovi uli-c' so že končali delo Tra so položili cevi po Lepem potu od Tr/aŽke ceste. —Ij okioptieno predavanje, solo petje in deklamacije so na programu Zamenhofove-g» večera, ki ga bo prired-1 »Klub esperan-tisrtov v Ljubi ianiff v petek 7. dec. t 1. v salonu hotela .-Metropol« (MfktiČ). Začetek ob 20.30. brez vstopnine! Esperantisti in javnost vabi jeni. —1 j »Hčerk? njene ekscele-nce«. zabavno m duhovito veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču v petak 7 in na praznik v soboto 8. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla pri obeh dosedanjih uprizoritvah izreden uspeh Občfn>stvo, ki je narx)m*i1o dvorano do zadnjega kot čka se ie izvrstno zabavalo. Pri predstavi sodeluje ves Ansambel odrr. . V nedeljo °. t. m. popoldne ob 15. na se uprizore n^nreklcrm zadnjič v sezoni »RokovnjačiV Ker so bile vse predstave po-polnorna raarprodan-e, naj kuni občinstvo vstopnice že v predprodari. ki bo od p«?tka dalje. *• —Ij Izredno lene razstava jaslic bo otvor-iena 8. t. m. v JakoTvc^vem paviljonu. —11 8okoWto društvo LtnHIfana-diftka naznanja, da se vrši naknadna priseg* članstva v petek, dne 7. In 14. decembra 1934. Prisega se vrši obakrat ob 19. uri v društveni pisarni v Sokolskem domu v Šiški. Uprava. —11 Zve*a gospodinj priredi v okvirn Obrtniškesra tedna 6. t. m. ob 4. uri popoldne v svojih prostorih na Breeu St. 8. predavanje o važnosti obrtniškega stanu. Predaval bo zbornični tajnik g. dr. Jure Koce. Vabimo vse naše gospodinje, da se tega predavanja udeleže. —lj Rezervni častniki in vsi obvezniki, ki bodo prisegli Nj. Vel. kralju Petru H. v vojašnici vojvode Mišica, se obveščajo, da je dohod v vojaSnico izključno le pri glavnem vhodn v Metelkovi ulici, kjer naj vsakdo odda poziv, odnosno prlglasnico. sicer se bo smatralo, da ni bil navzoč. —lj Miklavževanje v plesno-sportnem klnbn v Kazini bo fntri ob pol 9. zvečer, riani in gostje vabljeni. —lj Trgovski obrati bodo v soboto in nedeljo, kakor je bilo že svoječasno objavljeno, ves dan zaprti Članstvo te prosi, da se drži sklepov uprave. Združenje trgovcev. —lj Dan obrtne mladine, v »Obrtniškem tednu < bo v LJubljani obrtništvo posvetilo en dan svojemu obrtniškemu naraščaju, in sicer 8. december. Na ta dM se bo vršila v Obrtniškem vajeniškem domu v Lipičevi ulici posebna proslava s predavanji za vajence o obrtniškem pokretu, o namenu akcije obrtniškega tedna ter' o vzgoji vajenca v dobrega mojstra in državljana. Med našim naraščajem imamo mnogo siromašnih vajencev tn vajenk katere starti le s težavo preživljajo, dokler se ne priborijo do samostojnega kruha. Zato se bo dan obrtne mladine proslavi] najdostoj-nejse na ta način, če bomo obdarovali te revne naraščajnlke z najpotrebnejšimi oblačni. V delno kritje teh izdatkov se bo vršila v petek 7. t. m. popoldne in prihodnji dan na praznik dopoldne nabiralna akcija po Ljubljani. Vajenci tn vajenke bodo sami nabirali prostovoljne darove za svoje siromašne druge. Zato apeliramo na vso javnost, posebno pa na obrtnike in trgovce da se prošnji naših malih odzovejo ter darujejo m al znesek namenu, ki ima edino socijalen cilj. Vsak najmanjši dar bo-demo hvaležno sprejeli. —lj Vlasta Bnrian se nam jutri pokaže v svojem filmu »Carjev adjutant«. Ta film ne zaostaja za filmom »švejk«, mogoče ga še prekaša. Glede zabave ln smeha je gotovo, da bo VI as ta Burian dosegel poln ospeh. Priznati mora vsakdo, da je »Carjev sdjntant« najboljši Bnrtanov film. ki prekaša »Lažneea feldmaršala«. Film bo jutri na sporedu ZKD. Na zamudite prilike in nasmejte se tako, da bo kar veselje. Predstava točno ob četrt na 3. ter za praznike ob 11. dopoldne. —lj »Tarzan in njegova družica« je film o katerem govori svet. Na Dunaju, v Berlinu, Parizu. Londonu in v Ameriki je vzbudil ogromno zanimanja In občudovanja. Kritika pravi, da je ta film že zaradi same Weissmtillerjeve igre prava svetovna senzacija, ki more zanimati vsakogar Staro in mlado. Intellgent kakor priprost človek najdeta v tem filmu nešteto zanimivosti, življenje v džungli še nikdar ni bilo tako dobro posneto kakor baš v tem filmu. Z Jesenic _ Veliko obrtniško zborovanje. Predstavniki obrtniških organizacij na Jesenicah so na svoji skupni seji 4. t. m. sklenili sklicati glede na obrtniški teden v soboto 8. t- m. zborovanje obrtnikov združeno s prosto zabavo v prostorih tovarniške restavracije. Vse obrtništvo tn obrtništvu naklonjeno občinstvo, se vabi, da se tega večera poinoštevilno udeleži. — Jeseničani se poklonijo manom kralja mučenika, Zbor predstavnikov obrtniških organizacij je sklenil, da se bo gorenjsko obrtništvo poklonilo na grobu Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja na Oplencu, do katerega je obrtništvo gojilo največjo ljubezen in spoštovanje. Obrtništvo bo v kratkem začelo zbirati prijave za poklonitev, ki bo spomladi. Pričakuje se tako velika udeležba obrtnikov in ostalega občinstva, da bo vozil z Jesenic poseben vlak do Mladenovca. Obrtništvo bo položilo lep venec na grob pokojnega vladarja. Iz Trbovelf — Narodno-obrambna akademija. Združena tt^rodno-obrambna društva CCiril-Metodova družba. Jadranska straža. Klub koroških Slovencev, Legija koroških borcev, Organizac ja jugoslovenskih emigrantov in Sokol s svojim narodno-obratrfnim odsekom) prirede v soboto, 8 t m-, ob 20. uri, v dvorani Sokolskega doma veliko narod no-obr a mbno akademijo. Na sporedu večera bo predavanje o življenju in trpljenju naših rojakov, ki ječe pod tujim jarmom. Termi bo sledila rev:ja »Klic naše zemlje«, ki je poskus združitve godbe, petia, recitacije in telovadbe v harmonično celoto, kar se vse Še spremlja z učinkovitimi skiofp-tičnimi slkami. Vsekakor pomeni ta vrsta odrske umetnosti za Trbovlje novost. Toda ne glede na to, da bo spored te akademije po svoji pestrosti vsakogar povsem zadovoljil, nam veleva tudi naša narodna dolžnost, da se te važne narodno-obrambne prireditve "baš v današnjih žalostnih in težkih čas h v največjem številu udeležimo, s čemer bomo pokazati, da Jugor>ravilu krene povorka nazaj pred rudniško restavracijo, kier bo razhod. — TrfiH dan. Včeraršnj živilski trg je bH dobro založen Zlasti mnogo je bilo branjevk. ki so imele stojnice obilno ob-'oženr z raznimi darili za Miklavža. Toda rudi živlski trg je bil dobro založen in tudi kupcev ni manjkalo. Jajca Imajo staro ceno 1 Din komad. Jabolka ni«o predraga, saj se prodajajo lepa in žlahtna po 2.50 do 3 Din. Posebno živo pa le zanimanje za svinje, ki iih kmetje pridno dovažajo vsak tržn dan na trg. Danes so pripeljali več vozov mladih pujskov, pa tudi debelih prašičev. Puiske so prodajali po 80 do 120 Din, d očim so prodaiali pitane prašiče po 7.— za k* žive teže. Radi usodne cene gredo prašiči v denar, kot že dolgo ne, prčakovati pa ie, da bo kupčija še ugodnejša, kar pa je odvisno tudi od zime Iz Polfčan — Otvoritev gledališke sezone sokolskega odra. V nedeljo je dramatski odsek Sokola otvoril po daljšem presledku igranja igralsko sezono z igro »Scampolo«. ki je prav dobro uspela. Naslovno vlogo je igrala sestra Čerčkova tako živo in prepričevalno, da je pritegnila s svojo igro slehernega gledalca. Ob pripovedovanju njene žalostne zgodbe so se iskrile ljudem Ljubljana, 6. decembra. Kakor je prišel, tako je tudi odšel. Miklavž namreč. Ostale so nam samo njegove dobrote in pa nekaj njegove brade, ki se je davi, kakor megla vlačila po ulicah. Ali pa je bila zares megla?! V imenu Miklavža je oživela trgovina ter začela teči zlata reka, razbohotil se je optimizem in zbudil se je celo socijalni čut Človek bi mislil, da so se začeli goditi čudeži, toda zgodilo se ni nič drugega, kot da smo vsi začeli izgovarjati čudodelno besedo Miklavž in da smo se malo pootročili kot se pač spodobi za takšno sezono. Društva prirejajo Miklavževe večere (udomačil se je tudi izraz, da prirejajo Miklavža), inicijativnost, socijalnost in sama nežna čustva se zdaj bude kot na povelje. Ljudje so postali dobri, dovzetni celo za bedo otrok in zdi se, da se vprav kosajo med seboj, kdo bo ublažil več bede ter kdo bo postal čim večji dobrotnik v očeh javnosti. Vendar naj nihče ne misli, da je v tem pogledu dobrota sirota v obrnjenem smislu! Saj dobrotniki hočejo ostati anonimni, samo o njihovi dobroti bi se naj govorilo nekoliko glasneje. Nekaj mora predvsem veseliti Miklavževe zastopnike, ki so storili te dni toliko dobrega, namreč, da je toliko prilike za socijalno udejstvovanje, da so vseeno revni otroci na svetu, čeprav na bedo druge sezone nihče ne misli. Kaj bi bilo, če bi ne mogli delati otrokom pristnega veselja, če bi ne bilo revnih otrok! Miklavž ima torej dovolj široko polje udej-stvovanja. Zato pa mu moramo šteti v zlo, da nas obišče le enkrat na leto in da ima tako strogo določen delokrog. Med Miklavži in Miklavži je namreč precejšnja razlika. Nekateri so društveni ter imajo v evidenci samo društvene potrebe. Toda delokrog zasebnih Miklavžev je še ožji ter se njihovi zapiski nanašajo samo na nekaj ali samo na enega izvoljenca. Izven teh neštetih Miklavževih področij je pa še dovolj širokega polja, kamor nikdar ne stopi Miklavž in kjer mora pač gospodariti parkelj. Toda k sreči se o tistem širokem polju ne govori, dočim je prigodno miklavževsko veselje tako veliko, da nihče ne misli na to, da bi se Mi- Iz Celja —c Dve zborovanji. Združenje učitelj-stva meščanskih šol kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino, priredi v soboto & t m. ob 11. dopoldne zborovanje v deški meščanski šoli v Celju. Podružnica Društva jugosl. obrtnikov v Celju bo priredila v nedeljo 9. t m. ob 9. dopoldne obrtniško zborovanje v mali dvorani Narodnega doma Na zborovanju bodo razpravljali o vprašanju Okrožnih odborov in o obrtno-gospodarskih zadevah. —c Usoden padec. V ponedeljek se je peljal 32 letni sodar Martin Vučer iz Žaleča z motornim kolesom po cesti. Med vožnjo je nenadoma izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu je dobil poškodbe po vsem telesu. Sedaj se zdravi v celjski bolnici. —c Umrla je v sredo v celjski bolnici 64 letna dninarica Helena Polutnikova od Sv. Radegunde pri Mozirju. Slovenci v Ameriki V dveh dneh, 7. in 8. novembra, so av-tomobib do smrti povoziii 12 iiud% med katerimi Je bila tudi 36letna Marija S a Makova. Ko se j« z večjo družbo vračala v avtomobiln z brme, je šofer zaradi prevelike brzine in spolzkih ta! izgubil oblast nad vo'anom m ie voz z vso silo treščil v štabe* postajališča cestne železnice Avtomobil se je r>opolnoma razbil, Sa-bljakova si je pa prebla lobanjo in le pozneie v bolnici umrla. — Žrtev avtomob:lskke nesreče je postala tnd-i Ivanka Zakrajškova, ki jo je na prometni ce>ti v Gfeveianda ner. Rc?.ral jc igre Ritonja in mu gre za usneh vse priznanje. V skladu z igro jc bila tudi nežna melodija, izvajana po *al. CKfctVni ped vodstvom dr. Hronovskcga. Z* Stcianovo se pripravlja igra »Marjeti ca« v režiji br. Detička. ki—. klavž lahko udejstvoval še kje drugje. Sprijazntii se pa moramo s tem, da tudi Miklavž, najsi je se tako na dobrem glasu, ne more delati čudežev, vsaj takšnih ne, da bi mu drugo leto ne bilo treba zopet priti in da bi še ne prepustil kaj dela božičku in komurkoli že. Ljudje zahtevajo vedno mnogo preveč, zato ti pač rudi Žele. da bi jih Miklavž obiskal vsaj vsak teden. Sicer je itak dovolj znano, da od Miklavža pričakujemo vedno mnogo več kot nam more nuditi, ter da smo vedno kolikor toliko razočarani nad njim. Po tem. kaj vse so kupovali ljudje te dni. lahko sodimo, da je Miklavž podpornik proizvodnje najrazličnejše robe, kar menda v teh časih največ pomeni. Se globlji pomen je pa v tem, ker nam kaie, da so ljudje zadovoljni tudi z najmanjšim ter srečni že, če jih pozdravlja parkelj. Lahko si misilte, da je sreča ljudi te dni in zlasti danes popolna. To je pa tudi glavno, kar smo nameravali povedati. Na Miklavževem r-ejmu je bilo sinoči živahno do poznih večernih ur. Na vseh 70 stojnicah so bili Miklavži v osebah prodajalcev in prodajalk zgovorni in radodarni kar se je le dalo. Miklavži ob stojnicah spet so hiteli spravljati nakupljeno domov, da pride slednjič zjutraj pred oči onim, ki so jim bili darovi namenjeni. Malčkom namreč. Po sredi promenade se je prelival izmenični tok živahne tn podjetne mladine, ki pride v znamenju Miklavža do Živahnih razgovorov in prijaznih namigavanj. Vse prehudo preklpe-vanje čustev pa so krotile neštete male tn velike šibe. ki oo se pozibavale med množico. Letošnje Miklavževanje v mestu ni bilo brez živahnosti. Na sebi je Imelo nekaj Cara, takorekoč časov iz davnine. Ne toliko zaradi obilice in dragocenosti darov, kakor po zunanjem obeležju. Pomislita, na račun je prišlo celo nekaj avtotaksijev. ki so vozili že ob mraku po mestu preosrj Miklavžev s spremstvom. TI so ae pa razdelili po vseh okrajih, obredli hifle in zlasti gostilniške lokale. Važno vlogo pri n^ h ovih pohodih je Igral zlasti sv. Anton ■ puščico, ki je pobiral, dočim je Mlklav* dajal. Peklenščki različnih Sarž pa so bfll letos nekam skromni in jim spričo splošno ponižnosti ni bilo potreba stopati ▼ akcijo. ni Lovto Nagode, doma z V«rbtriodelova! na mednarodnem šahovskem turnirju, ki bo januarja v Moskvi. Na turnirju bo igrala elita svetovnih mojstrov, med niimi Flohr. Lilienthal. Lasker, Canab'anca Stahrberg "m drugi ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Prigodnica po Miklavžu Od Miklavža pričakujemo vedno mnogo več kot nam more nuditi ^tran 4. SLOVENSKI NAROD« cme 6. decembra 1034 Sicrivncst °1 V zvezi s tem moram omeniti še eno okolnost, ki se da potrditi z vpogledom v oporoko, deponirano zdaj pri zapuščinskem sodišču. Hnlda podeduje znaten del premoženja Abigail Doornove, brez kakršnekoli rodbinske omejitve, samo kot legalna hči Abigail Doornove, kakor je v resnici. Njeno sorodniško aLi krvno razmerje nikakor ne more vplivati na to, kar ji ;e bJlo z oporoko določeno. Ne da se torej razlagati moja molčečnost v tej mučni zgodbi s sebičnimi in koristoljubnimi nameni, kakor bi se mi mo^Io očitati v tem primeru, če bi bila huldina dedna pravica odvisna od tega, aJi je res v krvnem sorodstvu s pokojne Abigail Doornovo. E!Iery Oueen tudi pravilno dorrme-va, da sta se Abigail Doornova in Sara Fullerjeva neprestano prepirali zaradi skrivnosti ftuldinega rojstva. V dnevniku je izrecno rečeno, da je Sara pozneje obžalovala, da se je odrekla svojemu otroku in da ie Doornovi neprestano grozila, da bo javno izdala svoje materinstvo, če ji hčerke ne vrne. Abigail Doornova je sčasoma vzljubila Huldo s pravo materinsko Lvue nekaj zamrmral in se nasmehnil. To je bilo dobro znamenje. 2e dolgo ni videl svojega sina tako dobre volje. Telefon je zapel baš v trenutku, ko se je vrnil inspektor domov po brezuspešnem delu, ki mu je bil posvetil vse dopoldne. Na obrazu se mu je poznalo, da je potrt. Čim je pa zaslišal iz spalnice Ellervjev glas, se mu je obraz takoj zjasnil. Bil je razburjen in obenem svež glas. S takim glasom je govoril Ellery le redko. Inspektor je tiho zaprl zunanja vrata in napeto prisluhnil. — Pete! Ali ste vi? Imenitno. Sijajno, Pete! V Connecticut pravite? To sem tudi pričakoval... Mnogo dela da je bilo s tem? No. nič ne de, vi ste fant od fare. Čuvajte to, kakor da gre za vaše življenje. Imate dotični dokument? To je sijano! Ne, ne, napravite posnetek in izročite mi ga, čim se vrnete v New York. — pa naj bo tudi ob treh zjutraj, če bi drugače ne šlo. Čakal vas bom. Dobro... in podvizajte se! Inspektor je slišal, kako je Ellery odložil slušalko in zaklicali — Džuno! Je že vse urejeno! — Kaj je urejeno? — je vprašal stan', ko se je EIlery vrnil v salon. Pustolovsko življenje lepe Eskiittke Desetkrat omožena — Njen deseti mož je ameriški letalec Bili Storr Pustolovščin je na svetu mnogo, celo v krajih večnega snega in ledu jih ne manjka. O tem priča tudi burno življenje eskimske lepotice Kile, morda najbolj privlačne ženske sveta. Nan. si je težko misliti, da bi živele v krajin večnega sne^a in ledu ženske eksotičnih čarov, po svojih izrednih uspehih pri moških najbolj občudovane ženske sveta. Nepremagljiva privlačnost lepe Eskimke Kile je civiliziranemu svetu znana s pustolovskega poleta Američana Billa Storra, ki se je napotil nedavno z letalom proti arktični obali Kanade. To je bil prvi polet v te kraje, iz katerih ni bilo več povratka, kajti pogumni letalec se je na prvj pogled zagledal v lepo Eskimko, zaljubil se je v njo in sklenil ostati v polarnih krajih. Kila je bila rojena leta 1901. v snežni koči v Kanadi in postala je sirota že s tremi leti. Poglavar njenega plemena jo je vzgojil in ko ji je bilo 14 let, jo je podaril za ženo Eskimu Aivallijaku. Zakon pa ni bil srečen. Premlada žena je kmalu zapustila svojega moža in se vrnila k svojemu dobrotniku. Zag'edala se je v drugega Eskima Tikpaka in se z njim kmalu poročila. Njena izredna lepota je očarala in premotila nekega oženj enega Eskima, da jo je hotel ugrabiti Tikpaku, kar je dalo povod za ločitev zakona, čeprav Kila baje ni bila sporazumna z ugrabiteljem. Tretji mož lepe Kile je bil lovec Tadjuk, ki jo je odpeljai daleč k ustju Mackenzie. Ta zakon se je zdel v začetku srečen. Kila je rodila sina in dru-žinica je živela zadovoljno. Nekega dne se je pa Tadjuk na lovu smrtno ponesrečil. Kot vdova se je Kila vrnila k svojemu plemenu, kjer so jo pa sprejeli zelo hladno. Tri nesrečne zakone so smatrali za dokaz, da je Kila obsedena. Zato so se je hoteli odkrižati. Kila je preživljala težke čase, toda njeno trpljenje ni trajalo dolgo. V polarne kraje je prispel Američan William Bezon, zagledal se je v lepo ženo, zvedel je, da ima sani in pse in takoj je sklenil vzeti jo za ženo. Kila je privolila v zakon in zopet se ji je nasmejala sreča. Mož se je kmalu naučil loviti divjačino in bil je tako spreten, da je s prodajo kožuhovine zaslužil lepo premoženje. Toda v polarnih krajih ni rabil toliko denarja. V Kili se je naenkrat oglasilo hrepenenje po toplejših krajin, zlasti odkar ji je mož tako lepo opisal življenje v Chicagu. In zakonca sta se napotila proti jugu, v Chicago. Kila je spoznala evropske obleke, ples, zabave, skratka življenje da-* me v velikem mestu. In ogrela se je za to življenje. Njen mož je špekuliral na rx>rzi, obogatel je in zakonca sta živela v razkošju, dokler ni prišel padec dolarja. Ta je pahnil Bezonovo družino v bedo in obup. Toda zakonca nista izgubila veselja do življenja. Odločila sta se zopet za polarne kraje, za nastavljanje pasti, da oi zopet prišla do denarja. Nekaj sta ga še imela in s tem sta kupila jadrnico, s katero sta odplula v deželo večnega snega in ledu. Komaj sta pa dosegla svoj cilj, je mož zbolel in umrl. Tako je stala lepa Kila pred uničeno srečo, siromašna med svojimi rojaki, ki se je bilo njih nezaupanje spremenilo v sovraštvo. Kilo so proglasili za čarovnico. Njen obupni položaj je izrabil zločinec Ikalukpiad in jo zasnubil. Morala je privoliti, če je sploh hotela živeti. Cez nekaj mesecev ji je .udi ta mož umrl. Njene lepote ni mogla uničiti niti strašna usoda in bila je njeno edino premoženje, njena ed.na nada. Dva Eskima sta se po vrsti poročila z njo, pa sta jo morala zapustiti, ker bi jo bili rojaki sicer ubili. Osmi Kilin mož je bil Rus, ki je spoznal lepo ženo na študijskem potovanju. Bil je pa sam preveč energičen, da bi mogel živeti s tako energično ženo. Nekaj mesecev sta se prepirala, potem jo je pa zapustil. Kila se je seznanila z drugim Rusom in tudi z njim se je poročila. Nekega dne so ga pa našli po silnem snežnem metežu napol zmrznjenega in kot verski fanatik je položil zaobljubo ter se preselil na samotni otok. Končno je priletel v polarne kraje Bili Storr in se zagledal v lepo Kilo. Tudi on nastavlja zdaj zverem pasti in išče zlato, doma pa vzgaja lepa Kila malega potomca. Bil Storr je zadovoljen, da je deseti mož lepe Ekim-ke. Na njeno preteklost ni ljubosumen, pa tudi bodočnosti se ne boji, ker ni prazno veren, kakor so Eskimi. Samomor ginekologa TauiSerja Znani madžarski ginekolog prof. dr. Viljem Tauffer, čigar ime je šlo daleč čez madžarske meje, si je v torek končal življenje iz strahu pred operacijo. Bilo mu je 84 let. Mučila ga je težka črevesna bolezen in v torek dopoldne so ga hoteli operirati. Kolegi so ga komaj pregovorili, da ie pristal na operacijo. Opetovano je izjavil, da bi sam pod nobenim pogojem ne legel na operacijsko mizo, čeprav je v 60 letih svoje zdravniške prakse operiral nešteto bolnikov. Ker je vedel, da se dajo njegove bolečine odstraniti samo z operacijo, a te se je bal, se je nekaj minut pred njo ustrelil in bil je takoj mrtev. Prof. Tauifer je bil že z 29 leti redni profesor ginekologije in skoraj vsi ginekologi, ki so študirali na univerzi v Budimpešti, so bili njegovi učenci. Napisal je mnogo znanstvenih del, ki so bila prevedena tudi v tuje jezike. Pred 14 leti je bil vpokojen in imenovan za vladnega komisarja za porodništvo. Polkovnik Bilgeri umrl V torek se je smrtno ponesrečil eden najbolj znanih avstrijskih smučarjev, polkovnik v pokoju Georg Bilgeri, star 62 let. Bilgeri je bil navzlic precejšnji starosti še vedno navdušen smučar in je vodil na Patscherkoflu pri Innsbru-cku smučarski tečaj. Svojim učencem je ravno kazal smel smuški skok, ki se mu je pa ponesrečil in je padel. Zaradi notranje krvavitve se mu je najbrž pretrgala žila, da je bruhnil kri. Ko je prišla zdravniška pomoč, je bil že mrtev. Njegovo truplo so v gorskem hotelu Patscherkofel položili na mrtvaški oder, nato pa prepeljali v Innsbruck, kjer ga bodo danes pokopali z vojaškimi častmi. Bilgeri je bil poleg znanega Zdar-skega eden tistih, ki so po njem imenovana stremena, ki so dolgo veb'ala Narodna tiskarna LJUBLJANA Bufet s točilnico, cLeKJcateso in suhomesnatim blagom na prometni ulici zagrebškega središča z inventarjem za 12.000 Din naprodaj. Nizka najemnina. Pojasnila daje Pavlekovioa Zagreb, Ilica 144. prizemno, levo. Kontroliran med vseh vrat — tudi ajdov m*d za potice nudi Društvena čebelama, Ljubljana, PTažakova 13, telefon 35-45. 3589 Trencboati usnjeni suknjici ite najbolj* nalrap pri PRESKERJU. l*fV BL»I A N A. Sv Petra c 14 VSEM brezobvezen ogled raznih predmetov. Prilika, Kersnikova 7, dohod iz Gosposvet-ske ceste. 3551 NAJCENEJŠI ZAJTRK in večerjo dobite v Mlekarni »NAKLO«, nasproti dramskega gledališča. 3527 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert 67/T Ročni voziček š tirikol esni (.d I rco) p ro dam. Društvena 27, Moste. 3592 Bolja djevojka se traži za sobaricu, koja zna-de i šivati, kod otmene fotograf jom. I. Derertač, Beograd. Bttoljska id. 20. PRODAJA MLINA! Dva motorna mlina, moderno opremljena, 1 vagon dnevne kapacitete, v Vojvodini ugodno in poceni naprodaj. Resni kupci naj se obrnejo, če možno v nemškem jeziku, na Brača Rieger .mlin. Vršac. za najboljša, kar jih je bilo in so se šeie nekaj let po vojni morala umakniti mnogo boljšim norveškim. Za časa svetovne vojne je bil vodja vojaškega smučarskega tečaja na Tirolskem in je njegova zasluga, da so se v Avstriji ustanovili alpinski polki. Zanimivo ie, da se je Bilgeri ponudil pred leti za smuškega učitelja v Jugoslavija, vendar do pogodbe ni prišlo. Bilgeri je zadnje čase bolehal in so mu zdravniki odsvetovali vsak večji napor, on pa nasveta ni poslušal, češ, da se počuti popolnoma zdravega. Iz sočutja zastrupila sina Pred poroto v angleškem mestu Leadsu je stala te dni 62Ietna skrušena Mey Brownhillova, obtožena, da je ubila svojega od rojstva slaboumnega in za življenje nesposobnega sina. Polnih 30iet je nesrečna mati noč in dan z globoko ljubeznijo stregla svojemu otroku, ki je bil bolj podoben nememu bitju, kakor človeku. Kar je skrbna mati težko zbolela. Zdravnik je izjavil, da je operacija neobhodno potrebna in s tem je izrekel dvojno obsodbo, nad njo in nad njenim ubogim otrokom. Mati več noči ni zatisnila oči od strahu in skrbi, kaj bo z njenim nesrečnim si-n*)m, ko bo morala v bolnico in kaj bi bilo z njim, če bi podlegla operaciji. Dolgo je molila, da bi Bog rešil nesrečnega fanta trpljenja in siromaštva. Končno se je pa odločila za korak, ki ga pisani zakoni ne dovoljujejo, čeprav je živ dokaz globoke l.ubezni in sočutja. Slaboumnega fanta so našli nekega jutra mrtvega in mati je priznala, da ga je najprej omamila z uspavalnim praškom, potem pa zastrupila s plinom, da je umrl brez vsakih bolečin. Nesreč-nica se je morala podvreči operaciji, ki se je pa iztekla srečno. Potem je morala pred poroto in vsem porotnikom so zalile solze oči, ko je uboga starka opisovala svojo Kalvarijo. Globoko je bil ganjen tudi sodnik, vendar je bila pa izrečena smrtna obsodba. Po preči-tanju obsodbe je sodnik izjavil: »Prepričan sem, da pride dan, ko bodo angleški zakoni priznali, da je delo usmiljenja prikrajšati življenje ubogemu idiotu.« Sodišče je obsodilo nesrečno mater na vešala, toda priporočilo jo je pravosodnemu ministru v pomilostitev. Ljubljanski sadjarji in vrtnarji Občni zbor ljubljanske podružnice SVD, ki deluje zelo marljivo in uspešno Ljubljana, 6. decembra. Občnega zbora ljubljanske podružnice SVD se je v prostornem salonu SlamiČe-ve restavracije udeležilo takorekoč vse, kar v Ljubljani v tej stroki kaj pomeni, od načelnika kmetijskega oddelka banske uprave g. ing. Zidanška in referenta za sadjarstvo g. F1 e g a, predsednika glavnega odbora SVD in popularnega prvoboritelja za sadjarstvo in vrtnarstvo g. H u m k a in blagajnika g. prof. V e r -biča, viš. vin. nadzornika g. G o m b a -č a, dvornega svetnika g. R u s t i j e, ravnatelja mestnih nasadov g. Lapa, ki so seveda vsi tudi člani podružnice, pa do začetnikov, vnetih za olepšan je Ljubljane s cvetjem in vrtovi. Edino zaslužnega po-družničinega predsednika, nadzornika g. Štreklja, ni bilo, ki je šele sedaj na zimo, ko je pospravil svoj vrt in mnogim drugim vse pripravil za pomlad, ujel nekaj dni za počitek na Jadranu, odkoder bo pa gotovo spet prinesel kako za vse koristno idejo ali novost. Zborovanje je vodil podpredsednik g. prof. Lovše, ki je predvsem prečital opravičimo pismo župana g. dr. Puca, nato se je pa v svojem poročilu spominjal umrlih članov, zlasti se pa zahvalil za vsestransko podporo krušni materi podružnice mestni občini z županom g. d r. Dinko Pucem in njegovim pomočnikom mag. direktorjem g. Jančigajem na čelu, prav tako pa tudi rektorju g. dr. Ramovšu, N" i k i t i n u ter Kmetijski družbi za gostoljubnost in naklonjenost, ki jo podružnici izkazujejo s prepustitvijo prostorov za predavanja in seje, končno pa je predsednik izrekel še prav posebno pohvalo tudi časopisju, predvsem našemu listu, ker ob vsaki priliki razpravlja o kmetu in meščanu koristnih vprašanjih sadjarstva in vrtnarstva. Predsednik glavnega odbora SVD g. H u m e k je povdarjal. da ljubljanska podružnica prednjači v vseh pogledih vsem drugim nad 200 podružnicam in je njeno delo tekom 12 let vsestransko pripomoglo k velikim uspehom SVD po vsej Sloveniji in s tem tudi k ogromnemu napredku sadjarstva in vrtnarstva, da je v tem pogledu naša banovina za zgled vsej državi. Iz obširnega poročila tajnika Gabra posnemamo, da se je zaradi vplivov gospodarske krize odbor predvsem posvetil iskanju novih virov, da s poukom pomaga kmetu, ki je od njegovega blagostanja odvisen tudi napredek mest, da prideta meščan in kmet vsaj do malih dohodkov, ki jih obetajo sedaj zanemarjene ali pri nas neznane stroke sadjarstva in vrtnarstva. S predsednikom g. Strelci j cm na Čelu so odborniki z živo besedo, poukom po vrtovih in objavljanjem člankov propagirali predvsem sajenje špargljev, ki ima zanje podružnica vzoren nasad na Prulah in je o njih pridelovanju g. Štre-kelj napisal tudi brošuro, ki jto je poklonil podružnici, da jo v kratkem izda, nadalje saditev vinske trte takih vrst, da bomo imeli zgodnje namizno grozdje, kar se je tudi v Ljubljani odlično obneslo, ko je dozorelo letošnje poletje grozdje »Biser iz Csabe« že meseca julija, razen tega se je pa podružnica zavzemala tudi, da so na deželi nastali veliki nasadi špargljev in veliki vzorni sadovnjaki, ki bodo gotovo najučinkovitejša propaganda med kmeti. Na pobudo podružnice bo v kratkem pričel pri osrednjem društvu poslovati vrtnarski odsek, ki bodo v njem zbrani največji strokovnjaki, nadalje je pa podružnica dosegla uspehe tudi glede zakona za varstvo koristnih ptic, se zavzemala za prireditev velike pomološke razstave v Ljubljani, ki naj bo koristna konzumentu in producentu, seveda tudi za nastavitev potovalnih učiteljev za sadjarstvo in vrtnarstvo, ki se nam že obetajo, a glavno skrb je podružnica posvečala povečanju konzuma sadja z vpeljavo obligatnega serviranja sadja po mestih in letoviščih, da bo moralo biti po gostilnah sadje na vsaki mizi, kakor sedaj kruh, obenem pa priloženo tudi vsakemu obedu, ne da bi bilo vračunjeno, kar je že navada po drugih državah n. pr. za kruh ali vino. sadje i. dr. V tej smeri se bo gibala tudi vsebina letošnjih predavanj, ki je podružnica zanje pridobila najodličnejše zastopnike raznih strok ra stanov, končno naj pa posebna anketa vso snov predela in predlo- ži oblastim, saj bi z obligatnim serviranjem koristil meščan predvsem svojemu zdravju, prav izdatno pa pomagal tudi kmetu. — Podružnica ima tudi odsek ljubiteljev dalij, ki pod vodstvom načelnika g. Plevčaka prav koristno deluje. Špargljev nasad je že s prvim pridelkom dokazal izredno visoko rentabilnost takih nasadov. Podružnica bo skušala pritegniti tudi arhitekte k vrtnarstvu, zlasti jo pa veseli, da je tudi nekaj naših mladih dam odšlo na vrtnarske šole v inozemstvu, med temi tudi hčerka ugledne članice. Zaradi izredne naklonjenosti univerze so predavanja zopet oživela in bodo spet redna z najboljšimi predavatelji. Obširno je tajnik opisal materinsko skrb mestne občine za podružnico, ki ji je mestna občina tudi vzor pri delu, da se je pusta dolga vas iz-premenila v cvetočo Ljubljano. Boljši časi se podružnici obetajo tudi z banske uprave, ki naj bi ji spet omogočila prireditev tritedenskega tečaja. Člani podružnice so se prav pridno posluževali podruž-ničinega nastavljenca, ki je Škropil vrtove proti škodljivcem. Čeprav sta v našem mestu nastali še dve podružnici, vendar je članstvo naraslo za 22 članov na 330 oseb. Podružnica je seveda po marsejski katastrofi izrazila rudi sožalje na žalni seji, s sožalno brzojavko fn ob drugih prilikah, prav tako pa tudi na občnem zboru s klici »Slava« kralju Aleksandru in »Živio« Nj. Vel. Petru II. Tajniško poročilo in poročilo blagajnika g. D r e n i g a, kakor tudi absolutorij so bili sprejeti soglasno brez debate, prav tako je bil pa tudi pri volitvah soglasno izvoljen za predsednika g. Josip Strekelj, v odbor pa kap. Drenig prof Viktor Fa-bian, ban. refemt Flego, Gaber, viš. nadzornik Gombač, univ. prof. dr. Horvatić. ravnatelj Lap. prof. LovŠe. vrtnar Ložar. mestni svetnik Olup, dvorni svetnik Ru stia in dr. Spiller-Muvs, za preglednika pa gg. Lunder in Sušteršič, da se odbor žr tretje leto skoraj nič ni izpremenil, kar najlepše dokazuje zaupanje članstva v odbor. I* Maribora — Komemoracija Podmladka RR. V spomin manom našega največjega narodnega svetnika blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja priredi mariborski Podmladek Rdečega križa veličastno komemoracijo. Spominska, slavnost se bo vršila v nedeljo 16. decembra ob 3. uri popoldne. Eno glavnih točk bodo pač imeli mali mariborski harmonikarji Podmladka Rdečega križa. Jeze^-šek - Za uoravc m maemta* de-" bata: Oton Canstot — V« v Ljubljani. >