plačami
ŠTEV. 8.
gotovim.
V LJUBLJANI, sreda, 11. januarja 1928.
Posamezna številka Din 1--LRTO V.
99
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—.
Neoavisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Nepristna ogorčenost
Naši esdeesarski listi so zopet enkrat 'jgorčeni in sicer v čisto izjemni stvari. Ogorčeni so, ker se je našel novinar, ki je odkrito zapisal to, kar ve vsa nepozabljiva slovenska javnost, da bi namreč slovenska SDS hotela izkoristiti seljaoko demokracijo v svoje strankarske svrhe in pomnožiti število svojih pristašev na račun SKS. Ogorčenje esdeesarjev je bilo celo tako veliko, da se je dr. Kramer spozabil v tej smeri, da je kot s poslansko imeniteto zaščiten človek nazval novinarja, ki je o tem poročal, kot popolnoma pokvarjenega in podlega človeka, ki je očevidno od klerikalcev plačan, da obrekuje in kleveta politične nasprotnike.«
Ogorčenost je torej v resnici velikanska in vendar pravimo, da je nepristna. Zakaj bojazen, da bi mogla SDS izkoristiti obstoj seljačke demokracije v škodo SKS, je več ko utemeljena. Treba samo pogledati na odnošaje, kakoršni so vladali še pred kratkim med SDS in SKS. A zlasti še na metodo boja, kakor ga je vodila SDS proti SKS. Če je dr. Kramer na vse to pozabil, ga prav radi opomnimo na nekatere stvari.
Tako je bila v redakciji »Jutra: sfabri-cirana krilatica o zelenih generalih, ki delajo politiko za kavarniškimi mizami. Od pečetka do “konca je bilo vse to izmišljeno, ker ni obstojal ne naslov zelenih generalov in ni bila nobenih sej po kavarnah. Vse skupaj je bilo samo gladko izmišljeno, kot dokaz »lojalne« borbe, ki jo vodi SDS.
In v volivnem boju se je ta lojalnost še zlasti izkazala. Že samo stavek iz »Domovine«: »Pucelj, kmet in uš« pove knjige. Še več je povedal votiven boj saim.
Dan na dan je trobil esdeesarski tisk o potrebi skupne fronte naprednjakov, le prehitro »pa je praksa dokazala, kako si SDS predstavlja to skupno fronto. Za hrbtom vodstva SKS se je vodstvo SDS dogovarjalo z Taznimd uplivnimi člani SKS in jih skušalo odvrniti od nje. In tako smo redno doživljali še pri vsakih volitvah, da je imela SKS ob volitvah svoje odpadnike in sicer po zaslugi SDS. Enkrat je bil g. Drofenik, ki je šel po žerjavico za SDS, drugič je bil g. Urek in drugi. V resnici lojalna borba, ki jo zmore edinole slovenska SDS.
Pri občinskih volitvah ni bilo nič boljše. če je dosegla SKS kak uspeh, potem je pisal esdeesarski tisk le o napredni zmagi, če pa je imela SDS kak uspeh, potem je bila to vedno samo zmaga SDS.
Kadar je bila le prilika, je SDS udarila po SKS in. za časa PP režima ni SDS nikogar tako dosledno preganjala, ko pristaše SKS. Cele knjige bi se moglo o tem napisati.
Sedaj pa pride naikrat ista SDS in je ogorčena, Če kdo 'podvomi v njeno dobro voljo. Kdaj pa je ta slavna stranka vendar dokazala, da se mora v njeno iskrenost verjeti! Vsaj še podpisi njenih voditeljev nič ne veljajo, kakor je dokazala zgodba o ljubljanskem mandatu.
Zato je le prenaravno, da nepozabljivi pristaši SKS nočejo o sodelovanju s SDS v Sloveniji nič slišati. Seljačka demokra-(aja v Beogradu, kot jedro nekake pre-Čanske fronte, je mogoča, ker ta fronta pomeni kapitulacijo Pribičeviča pred Radičem. Da bi iz kapitulacije nastala čisto nemogoča kapitulaciji slovenske SKS pred slovensko SDS, pa se ne bo nikdar zgodilo in o tem se bodo ogorčeni gospodje že še prepričali.
To tem bolj, ker tudi SDS sicer ni nič storila, da bi svojo notranjo spreobrnitev dokazala. Niti ene afere še ni razčistila, niti enega krivca svojih slabozna-nih metod ni poklicala na odgovornost.
Prorafun vojnega ministrstva sprejet.
Beograd, 11. januarja. Včeraj ob pol 5. popoldne se je v finančnem odboru nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za vojsko in mornarico. Prvi je govoril Jurij Demetrovič. Kritiziral je ekspoze ministra za vojsko in naglašal, da obstojajo nedosatki zaradi finančnih nemož-nosti. Sam minister je priznal, da proračun za leto 1927/28 ni bil realen. Krivda leži na samem ministru za vojsko, ker je pristal na znižanje proračuna, ki ga je zahteval finančni minister in finančni odbor. Hrana v vojski ni zadovoljiva. Dotaknil se je nedavne razprave v zagrebškem mestnem zastopstvu. Žalostno je, da naši vojaki niso oskrbovani s tako hrano, kakor bi morali biti. Vse te težave zahtevajo, da o njih kar najbolj razmišljamo. Težave so tudi z vzdrževanjem tako velikega kadra in s toliko službeno dobo, kakor je pri nas. — Sistem vzdrževanja častniških konj, kakor so ga imeli v Avstriji, je bil mnogo boljši, kakor pa je sedanji sistem. — Sam minister je tudi krizna!, da nimamo dovolj sredstev za vzdrževanje bojne opreme. Tudi to je dejstvo, v katerega se moramo zamisliti. Treba je, da imamo dovolj skladišč za bojno opremo. Na drugi strani pa je bilo dovolj sredstev za zgradbo luksuzne palače generalnega štaba in luksuznih vojašnic. — Govornik se bavi z vojašnicami v bivši Avstrijk Poslopja za vojašnice so takrat gradile občine. Sedaj zahtevajo občine višjo najemnino, ker je rok najema potelcel. — Dalje govori o vojaških tovarnah in o posojilu, ki ga misli najeti vojni minister. Glede tega posojila ne smemo biti preveliki optimisti, ker se vojna posojila zelo težko dobe. — Potem govori o davku, ki ga plačajo tisti, kateri niso služili v vojski. Ta davek znaša pogosto tudi 50% do 100% od neposrednega davka. Konštiatira, da je število generalov, ki jih imamo 157, previsoko. Tukaj naj bi vlada izvajala varčevanje.
Poslanec Smodej govori nato v imenu SLS in pravi: Mi-srno istega mnenja, kakor smo bili preje. Vojni minister je ustregel naši želji, da služi sedaj več vojakov bližje svojega doma, kakor pa je bilo to v času, ko je vladala SDS. Svoj-čas v Sloveniji ni bilo nobene malarije, dokler je ni prinesla sem vojska. Govori proti temu, da bi se vojnuca pobirala za štiri leta nazaj. Glede števila generalov kaže, da se je to število tako pomnožilo za časa vlade samostojnih demokratov. Za zakon o ustrojstvu vojske so glasovali samostojni demokratje.
Nato je govoril Sekula Drljevič o dobri narodni obrambi. Za državo sta važni dve stvari: dobra ureditev države in hraber narod. Med nami so ljudje, za katere ta pojem ni isti: njim je domovina pekaj drugega kakor država. Tako je bilo v Avstro - Ogrski monarhiji in to je bil eden glavnih vzrokov, da je ta država propadla. ,
Za Drljevičem je minister vojske Hadžič odgovarjal na pripombe in kritiko opozicionalnih zagovornikov. Iz te kritike se vidi, pravi Hadžič, koliko lju-, bežni kdo goji do naše obrambe in do našega naroda.
Ostala je, kakršna je bila in samo »šla-gerje« je zamenjala.
To pa je mnogo premalo, da bi ji kdo v njeno iskrenost verjel in zato so pristaši SKS skeptični in zato je storil ljubljanski poročevalec samo svojo novinarsko dolžnost, ko je poročal o tej obstoječi skepsi in tem resničnem razpoloženju med pristaši SKS svojemu listu.
' Zato pa je tudi izjava novinarja dr. Kramerja tem bolj — nekorektna.
. Odgovarja najprej poslanec Košutič na njegova izvajanja glede znižanja preračuna. Mi nimamo nobenega bojnega razpoloženja, ker smo si svesti, kako potreben nam je mir. Delati pa moramo za to, da se zasigura naša obramba Ne smemo sedeti prekrižanih rok, temveč moramo delati na organizaciji naše narodne obrambo.
Minister se nato bavi z vprašanjem mornarice in podmornic. — Ker so se govorniki spodtikali nad orožništvom, na to ne more odgovarjati, ker orožni-štvo spada v resort notranjega ministra. Na kritiko Pavla Radiča pravi, da je glede moke sestavljena vojaška komisija, ki kontrolira delo mlinov. Vojska mora imeti svoje lastne pekarne. Glede tega se že vodijo pogajanja.
Zaradi letalcev je minister odredil, da jih morajo pred poletom pregledati ne samo komisija, temveč tudi zdravnik. Po statističnih podatkih se vidi, da is aeroplanskih nesreč pri nas mnogo manj, kakor v drugih državah.
Za gojence vojne akademije se sprejemajo pri nas vsi tisti, ki se javijo. Polovica akademičarjev je iz Srbije in Črne gore, vsi drugi pa so iz drugih kra-: jev. V pomorski akademiji v Dubrovniku je največ Slovencev, potem pridejo i Hrvatje, Srbi so pa samo trije.
:	Poslopje	za generalni štab je bilo po-
trebno.
Na koncu prosi minister odbor, da sprejme njegov proračun.
Po osebnem pojasnilu poslanca Dr-Ijeviča je bil proračun ministrstva za vojsko sprejet. — Naslednja seja je napovedana za danes ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Proračun ministrstva za javna dela.
VUKIČEVIČ V AVDIJENCI.
Beograd, 11. januarja. Predsednik vlade Velja Vukičevie je bil včeraj popoldne zopet sprejet v avdijenci pri kralju. Avdijenca je trajala tri četrt ure.
KUMANUDI ODPOTUJE DANES V ZAGREB IN LJUBLJANO.
Beograd, 11. januarja. Prosvetni minister dr. Kumanudi je nameraval med božičnimi prazniki priti v Zagreb in Ljubljano. Zaradi nekih ovir pa Kumanudi ni mogel še odpotovati. Kakor se dozna-va, pa odpotuje danes ali jutri. Z njim pride tudi načelnik splošnega oddelka Potovina. Kumanudi poseti Zagreb in Ljubljano, kjer bo imel konference z zastopniki univerze. Hkrati bo pregledal delovanje nekaterih prosvetnih ustanov.
NOV PREDLOG VLADE GLEDE SODNIŠKIH PLAČ.
Beograd', 11. januarja. Včeraj popoldne je bila sfeja sekcije zakonodajnega odbora za predlog zakona o sodnikih. Na seji je pravosodni minister prišel z novim predlogom o ureditvi sodniških plač. šlo bi za spremembo členov 61, 62, 63. 64, 70 in 74, ki govore o položaju sodnikov, o njihovih plačah in dokladah in o štetju službe za višje skupine. Ker je bil ta predlog nov, je bilo soglasno sklenjeno, da se seja preloži na danes popoldne.
GRČIJA NE BO SKLENILA PRIJATELJSKEGA PAKTA Z ITALIJO.
Atene, 11. januarja. Mihalokopulos je v nekem intervjuvu povdaril, da Grčija nikakor ne namerava opustiti prijateljskih zvez, ki obstoje med njo in Italijo. Do pakta o prijateljstvu pa ne bo prišlo. On je govoril v Rimu z Mussolinijem • o različnih vprašanjih, toda o paktu prijateljstva ni bilo nobenega govora.
Pred kongresom demokratske stranke
Beograd, 11. januarja. Parlamentarni krogi se bavijo posebno s prognozo o kongresu »Demokratske stranke«, ki se bo vršil 15. in 16. januarja v Beogradu. Sodi se, da bodo na kongresu podane jako važne izjave tako od poslancev kot od naroda, ki se bo udeležil razprave. Prijavljenih je že 20 govornikov iz naroda. V demokratskih vrstah trde, da bo najmanj 15 od njih govorilo proti današnji vladi. Demokratje trde dalje, da bo rezultat kongresa ta, da se bo zahtevalo razširjenje sedanje vladne koalicije, če ne celo koncentracijska vlada.
Beograd, 11. januarja. V četrtek, dne 12. t. m. ob 9. dopoldne bo v demokratskem meščanskem klubu konferenca glavnega odbora Demokratske stranke, na kateri se bodo obravnavala vsa vpra-■sanja, o katerih se bo na kongresu poročalo. Te konference se udeleže Davi-dovič, Marinkovič in Veljkovič. Mislijo,
; da se bo že tu lahko videlo, kako se bo '• razvijala debata na samem kongresu j stranke.
! »NOVOSTI« PIŠEJO, DA HOČE RADIČ VSTOPITI V VLADO.
! ” Beograd, 11. januarja. V teku včeraj-i šnjega dne je dopotovalo v Beograd večje število poslancev. — Opozicija po-l udarja potrebo po velikih in temeljitih spremembah v politiki. V prvi vrsti bi ) bilo treba izvršiti spremembe v vladi.
; Narod je proti vladi slabo razpoložen, j Preti nevarnost, da nastane lakota tudi ■: v tistih krajih, ki dosedaj zaradi tega j niso toliko trpeli. — Včeraj se je začelo ] govoriti o novih političnih kombinacijah. Posebno v zemljoradniških krogih se je pojavila kombinacija o vstopu SHS v vlado. »Novosti« prinašajo v prvi vrsti take informacije, ki povdarjajo, da je Radi6 že dal svoj pristanek na to, da stopi v Vukičevičevo vlado, v kateri bi bi radičevci dobili tri portfelje, in sicer: prosveto, šume in rudnike in agrarno reformo ali pa poljedelstvo. Ta kombinacija bi imela za posledico rasbitje kmečko-demokratske koalicije, za to samostojni demokratje te vesti najodloč-nejeje zanikajo in smatrajo, da so le poskus onemogočiti vsako močnejšo akcijo kmečko-demokratske koalicije.
Radikali posvečajo vsem tem verzijam posebno pažnjo. Večinoma izvirajo take vesti iz njihove sredine.
NEPOPUSTLJIVI MIHALOKOPULOS
APELIRA NA POPUSTLJIVOST JUGOSLAVIJE.
Atene, 11. jan. Zunanji minister Mihalokopulos je včeraj zvečer posetil Solim in jugoslovensko svobodno cono. Na pozdrav poveljnika'luke je minister odgovoril, da ima Jugoslavija na Jadranu velike luke. Grčija ni delala Jugoslaviji nobenih težav, toda Jugoslavija je zahtevala vedno več in več. Grčija ima dobro voljo, da Jugoslaviji kolikor mogoče ustreže glede njenega izvoza. Jugoslavija pa mora tudi s svoje strani biti bolj popustljiva.
PREDMESTJA BRATISLAVE POD VODO.
Bratislava, 11. januarja. Donava naglo narašča in nevarnost povodnji je vedno t večja. Zato je bilo vojno ministrstvo na-prošeno, da pošlje nadaljnje število vojaštva. Nadaljuje se z zgradbo obrambnih nasipov. Vsa predmestja so že pod vodo. Resna nevarnost je, da nasipi ne bodo vzdržali in da bo vsa Bratislava, pod vodo.
Stran 2.
»NARODNI DNEVNIK« 11. januarja 1928.
Štev. 8.
} Dr. Demcter Bteiwe>s-TrsteniSKi. j
Včeraj opoldne je končal v Ljubljani na tragičen način svoje življenje splošno znani in spoštovani ljubljanski zdravnik, specijalist za nosne in vratne bolezni dr. Demeter Blei-weis - Trs teniSki, šef - zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pokojnik je že, dalje časa bolehal na vnetju prsne mrene z eksudati na tuberkulozni podlagi. Obenem mu je eno oko ipopolnoma prerasla očesna mrena, dcčim se je na drugem očesu mrena šele pričela razvijati. Tudi vsak večji napor pri hoji, zlasti po stopnjicah, ga je močno utrujal in ga napravljal nesposobnega za njegovo zdravniško delo.
Vse to ga je močno potrlo in je tako vplivalo na njegove živce, da tega stanja ni mogel več prenašati. Zavest, da ne more več vršiti svojega poklica kot zdravnik - specija-list za vratne in nosne bolezni, temveč le kot zdravnik za splošno interno medicino, ga je privedla do usodnega sklepa, da je svetu nepotreben in da je izvršil svojo tragično namero.
Včeraj dopoldne je odšel, kakor navadno v mesto. Nekaj pred pol 12. uro se je vrnil na svoje stanovanje na Kongresnem trgu. Podal se je v svojo delavno sdbo, kjer je krajši čas nekaj .pisal na pisalni stroj. Naio je odšel v kopalnico, kjer se je nekaj časa zadržal. Naenkrat pa je zaslišala sobarica votel pok v smeri kopalniec. Takoj je o tem obvestila domače, ki so pohiteli h kopalnici in jo odprli. Nudil se jim je grozen prizor. Dr. Blei\veis je ležal za kopalno kadjo, brisača poleg njega je bila vsa krvava in v smeri glave se je potočila velika mlaka krvi. Poleg kadi je ležail mal revolver, browning sistema, in dve izstreljeni stročnici.
Takoj je bila o žalostnem dogodku obveščena policijska direkcija in nekateri zdravniki, pokojnikovi ožji .prijatelji. Kot prvi je prihitel na lice mesta v sosednji hiši stanujoči dr. .Dereani, ki je onesveščenemu dr. Bleiweisu nudil prvo zdravniško pomoč. Vendar je ostal ves njegov trud brezuspešen in je dr. Blei\veis v kratkem izdihnil, ne da bi se še zavedel.
Kmalu nato je iprispela tudi uradna policijska komisija, obstoječa iz policijskega zdravnika dr. P. Avramoviča in ok. nadzornika Podreberška avtomobil, ki je tudi prispel, se je moral prazen vrniti V Mestni dom.
Vest o tragični smrti obče znanega in priljubljenega dr. Bleiweisa se je kot blisk razširila po mestu in vzbudila med njegovimi znanci in prijatelji, pa tudi med širšim občinstvo najgloblje sočutje in obžalovanje.
Pokojnik je bil izredno blaga duša in se ga z iskreno hvaležnostjo spominja na stotine Slovencev, bivših avstrijskih vojakov v svetovni vojni, ki jih je dr. Bleiweis s svoji-
mi zdravniškimi izvidi rešil fronte in gotove smrti. Kar je bil za Slovence dr. Jamar v Judenburgu, to je bil dr. Bleiweis v Ljubljani.
Skozi vse. svoje življenje je bil dr. Blei-vveis kremenit in neomajen značaj, ki ni poznal nobenega kompromisarstva in je vedno z vso odločnostjo in s pošteno besedo zastopal svoje prepričanje. Bil je v pravem pomenu besede vzor-značaj.
Iz življenja dr. Bleivveisa.
Or. Bleiweis je bil rojen dne 3. aprila 1871 v Ljubljani. Študiral je medicino v Gradcu In se specijaliziral za interno medicino pri profesorju Krausu v Gradcu in za laringo-logijo pri prof. Chiariju na Dunaju. Od leta 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, od 1. 1913 do 1920 pa je bil sanitetni inšpektor in zdravstveni referent pri deželni vladi v Ljubljani. Leta 1920 je prevzel mesto šef-zdravnika pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in je vršil to svojo dolžnost do zadnjega. Poslednje tri mesece se je radi .bolezni nahajal na bolniškem dopustu.
Pokojnik je užival velik ugled v zdravniških krogih ne samo doma, nego tudi na tujem in je bil častni član Srpskega lekarske-ga društva, Zbora liječnika kraljevine Hrvat-ske i Slavonije in pravi član dunajske larin-gološke družbe. Mnogo je deloval na medicinsko - književnem polju in se je v svojih publikacijah zlasti pečal z interno - .medicinskimi vprašanji, predvsem z laringološkimi in s tuberkulozo. Njegove spise so objavljali: Cen-tralblatt fflr innere Medizin 1. 1900; Archiv ftir Larjmgologie, Berlin, 1. 1908; Oester-reichische Aerztezeitung, letnik VII,- štev. 11; poročilo I. kongresa srpskih lekara i pri-; rod. Beograd, 1. 1905; poročilo I. jugoslovanskega seslanka za operativno medicino v Beogradu 1. 1912; Liječniški vijesnik 1. 1912 in i Das (Ssterreichische Sanitats\vesen 1. 1914.
1 Bavil se je tudi popularno z nalezljivimi boleznimi in je izšla njegova knjiga »Nalezli ljive otroške bolezni v sliki in besedi« celo j v dveh izdajal: prvič 1. 1911, drugič pa 1. 1914. Po prevratu sta bili izdani dve njegovi socijalno - zdravstveni razpravi in sicer: O zdravstvenih nalogah socijalnega zavarovanja« in »Navodilo o ekonomičnem ordinira-nju zdravil«, obe 1. 1921 v Ljubljani. S podobnimi vprašanji se je bavil tudi v raznih . domačih listih in revijah, tako na pr. v listu »Delavec« 1. 1922, štev. 27, »Šport« 1. 1922, štev. 1 do 6 itd.
Blagemu pokojniku bodi ohranjen med našim ljudstvom trajen časten spomin, njegovi težko prizadeti rodbini pa izrekamo najiskrenejše sožalje.
Nemčija čisto pod vplivom težke industrije.
Arnold Rechberg, prijatelj Hindenburga in eden od magnatov nemške industrije, pojasnjuje v pariškem listu »L’Avenir«, kako je mogel pregovoriti nemške vodilne kroge, da so sklenil s Francozi razne industrijske kartele.
Nikdar ne bi tega uspeha dosegel, pravi Rechberg, če bi bil v kaki službi in če ne bi bil popolnoma neodvisen. V začetku je bila moja akcija zelo težavna, ker so bile politične stranke proti zbližanju s Francijo in deloma tudi veleindustrijski krogi proti tem kartelom. Pozneje pa se je slika popolnoma izpremenila, ker so postali veliki industrijami popolni gospodarji Nemčije.
Pred vojno so programe raznih nemških političnih strank določevale razne politične doktrine. Danes pa zastopajo nemške politične stranke samo čisto materialne interese velike industrije iu visoke finance. Politični programi strank imajo danes samo še ta namen, da skrijejo pred volivci to veliko iz-premembo. Velika industrija in visoke finance plačujejo za časa volivne borbe strankam agitacijske stroške.
Zlasti za časa devalorizacije marke so dobili industrijalski krogi odločilen upliv na dve tretjini nemškega tiska in danes so oni edino merodajni za nemško javno mnenje. Nemške stranke, zlasti desničarske, so abso-
lutno odvisne od velike industrije in to tem bolj, ker prispevki strankinih pristašev niso niti lako veliki, da bi mogle stranke krili svoje upravne stroške. Niti veliki niti mali posestniki .po vrhu tega nimajo denarja, da bi klili stroške za volivni boj.
Zato je postalo popolnoma nemogoče, da hi katerikoli nemški minister odpovedal svojo poslušnost veliki industriji iu visoki fiiianei. Če bi se to zgodilo in če bi minister pripadal kaki desničarski stranki, bi njegova stranka prenehala obstojati, ker upravitelji velike industrije ne bi dali več denarja in blagajna stranice, kateri bi pripadal neposlušni minister, bi se posušila. Pa t.udi minister od levičarske stranke bi bil skoraj gotovo v 24 urah vržen od tiska velike industrije, če bi se resno uprl njenim zahtevam. Zato je sigurno, da osehna mnenja nemških magnatov nimajo posebnega pomena, ker je upliv vsakega nemškega ministra silno omejen.
Reohberg pravi dalje, da veruje v zmago levičarskih strank pri prihodnjih volitvah in o vsled napake desničarskih strank, ki sejejo mržnjo med Francijo in Nemčijo, d očim je ogromna večina nemškega naroda za zbli-zanje med Nemčijo in Francijo. To duševno razpoloženje naroda so levičarske stranke razumele in zato bodo zmagale.
Imuniteta.
Naprošeni objavljamo:
V »Jutru« od 10. t. m. je dal objaviti nar. poslanec g. dr. A. Kramer izjavo o nekem poročilu v »Obzoru«, ki se tiče razmerja med SDS in SKS/ V svoji izjavi pravi dr. Kramer med drugim:
»Kolikor se slovenske samostojne demokrate v »Obzoru« dolži, da se nekaki pomagači tujih velekapitalističnih podjetij, da so v odvisnosti od tujega kapitala in nekateri celo zapleteni v kake še ne razčiščene afere, moram reči, da je to mogel napisati samo popolnoma pokvarjen in podel človek, ki je očividno od klerikalcev plačan, da obrekuje in kleveta politične nasprotnike.. .<
Ne vem, koga je mislil zadeti g. dr. K. z besedo »napisati«: ali poročevalca, ki svoje poročilo »napiše« na podlagi dobljenih informacij in ga pošlje svojemu listu (ki poročilo lahko objavi, isjpremeni ali pa vrže v koš), ali pa je hotel zadeti poročevalčeve in-
formatorje. Mogoče je eno ali drugo ali pa
oOaoje..
Ako je hotel g. dr. K. zadeti poročevalca, povem na kratko:
»Jaz se ne bom tako ponižal, da bi odgovarjal na napade pod varstvom imunitete stoječih poslancev na osebe, ki tega varstva ne uživajo.« —
Drugi pa naj kakor hočejo.
Jože Petrič,
poročevalec Obzora« in še nekaterih tujih listov.
Ljubljana, 11. januarja 192&
PRISPEVAJTE V FOND ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI.
Politične vesti.
— Finančni odbor o proračunu ministrstva za vojno in mornarico. Včeraj je finančni odbor zopet začel z delom in pričel z razpravo vojnega proračuna. Takoj po otvoritvi seje je podal vojni minister general Hadžič zanimiv ekspoze, iz katerega posnemamo: Vojni proračun je bil prvotno določen s skoraj štirimi milijardam^ dinarjev. Vsled težkega finančnega stanja pa je bil proračun reduciran do skrajnosti in dosežen je bil prihranek skoraj poldruge milijarde dinarjev in znaša sedaj preračun samo 2,428 in pol milijona dinarjev. Letošnji proračun pa je kljub temu za 79 milijonov dinarjev večji od lanskega, to pa vsled tega, ker znašajo izdatki za prehrano vojakov in krmo konj več, kakor pa je bilo pro-računjeno. Popolnoma nemogoče je še nadalje znižati proračun, ki je itak do skrajnosti reduciran. Število vojakov je ostalo neizprenie-njeno. Vseh redovov in kaplarov je 95.000, dalje 8854 podoficirjev in 5323 gfijencev vojaških šol. Vseh vojakov brez oficirjev je torej 109.575. Pripomniti pa je treba, da je velik del vojakov med službovanjem na dopustu, zlasti, kadar zahteva to delo na polju. Za prehrano enega vojaka se porabi na dan 7.60 dinarjev. Po ekspozeju vojnega ministra se je pričela debata, ki jo je otvoril radičevec Avgust Kcšutdč. Po njegovem mnenju je proračun vojnega ministrstva prevelik, ker je vse gospodarstvo v državi v težki krizi. Govorci ik» je zato za ustvaritev .balkanskega Lo-carna, ker bi se tako znatno zmanjšala potreba oboroževanja. Vendar pa je tudi govornik za dobro izpopolnitev naše obrambe in zahteva zlasti, da se izpopolnita mornarica in aviatika. Kakor Košut ič -tako je tudi naslednji govornik zemljoradnik Voja Lazič zahteval skrajšanje službenega roka. Ko je še govoril Pavle Radič je bila seja prekinjema in se je popoldne nadaljevala.
= Argentinija vstopi zopet v Zvezo narodov. Potrjuje se vest, da namerava Argentinija zopet vstopiti v Zvezo narodov. Argentinski poslanik v Rimu je izjavil, da bo poslala Argentinija na prihodnje zasedanje Zveze narodov dva svoja opazovalca, ki bosta stavila formelen predlog, da se sprejme Argentinija zopet v Zvezo narodov.
= Voditelji sovjetske opozicije — deponirani v Sibirijo. Ruska drfavna policija, naslednica zloglasne Čeke, je pričela z deportacijo izključenih opozicionalnih voditeljev. Tri-
deset najbolj vidnih voditeljev je dobilo ž*> povelje na odhod, a končna postaja jim še ni bila povedana. Po večini pa bodo vsi izgnani v najbolj puste, najmanj obljudene kraje, ki leže med Arhangelskom in vzhodno Sibirijo. Del obsojenih opozicioaalcev je tudi že deportiran. Med njimi so Trockij, Radek, Rakovski, Kamenjev, Zinovjev in Jevdoki-mov. Rakovski je izgnan v Vjatko, ki leži 500 kilometrov severno od Omska in železniške postaje. Vso zimo je Vjatka, čislo finsko mesto, odrezana vsled zamrznjene reke, od vsega sveta. V slične kraje pridejo tudi vsi drugi, pa čeprav imajo velikanske zasluge za sovjetsko vlado. Serebrjakov je ustvaril zvezo sovjetske vlade z Ameriko, danes je brezpraven izgnanec. Smi.lga, ki je tako odlično pripomogel. k olbnovi sovjetske industrije, je sedaj na istem položaju. Sovnovski, ki je užival največji ugled kot odličen in neustrašen sovjetski novinar, je sedaj deportiran v Sibirijo. Tako vsi drugi in med njimi tudi Belo-borodov, ki je izvršil justifikacijo carske rodbine. — Nobenega dvoma ni, da bo po deportaciji voditeljev opozicije krenil kurs sovjetske politike bolj na desno. Thermidor se bliža, oziroma se je že izvršil.
= Premirje na Kitajskem. Kakor poročajo »Times« iz Pekinga je izjavil ministrski predsednik pekinške vlade kitajskim novinarjem, da bo najbrže kmalu med severom in jugom Kitajske sklenjen mir. Da bi lažje prišlo do sporazuma v vseh političnih vprašanjih, je bilo še sklenjeno premirje. — Na drugi strani pa se poroča, da je izjavil Čangkajšek, sedanji vrhovni poveljnik južne armade, da je njegov edin cilj nadaljevati vojno proti severni Kitajski. Ko bo ta vojna dobojevana, se bo umaknil iz javnega življenja.
Kardinal — prinias Seredi je bil v nedeljo v Vatikanu z velikim pomipom posvečen za škofa. Slovensnosti so se udeležili tudi ma-djarski magnati ter nadvojvoda Albrecht.
Modus vivendi med Češkoslovaško in Vatikanom še ni bil podpisan, ker so se .baje pojavile nove težkoče.
Afganistranski kralj Ahman Ulah se mudi le dni v Rimu, kjer mu je priredil italijanski kralj svečan banket, na katerem so bile izmenjane ..zdravice za utrditev italijansko-afganistanskega prijateljstva.
Romunski princ Nikola je imenovan za zastopnika regentskega sveta v vseh vojaških stvareh.
Ivan Hribar:	3
MOJI SPOMINI.
Od 1853. do 1910. leta.
Tretji dogodek se mi je vtisnil v spomin iz. čisto j drugačnega razloga. Iz užaljenega samoljubja. Bilo je pa to tako-le: Oče je nekega večera pripeljal k nam j nekega Kočevarja, s katerim se je bil seznanil v go- | stilnici pri Tonhovih. Pobahal se mu je bil z mano, češ, da že nemški brati znam in povabil ga je, naj pri nas prenoči. Mati je krošnjarja sicer nekam pisano pogledala, ker se jej je zdel za naša preprosta ležišča ; s plevnicami pregosposki; vendar ni rekla ničesar, j Saj nikdar ni odganjala nikogar, ki je prišel preno- j čišča prosit, češ, da ga ni večjega reveža, ko je človek brez pristreška. Ker je bila ravno večerja na mizi, j povabila je celo pridošleca, naj z nami zajame; toda njemu »sok« (močnik) očividno ni bil nič kaj všeč. Odložil je namreč že po drugem zajetju leseno žlico. , kar se je meni, ki sem sok otepal, ko da gre za stavo, • zelo čudno zdelo. Koj ko po večerji odmolimo, mi reče oče, naj vzamem knjigo, da vidi »gospod«, kako že dobro nemški brati znam. Kdo rajše, ko jaz; saj sem , se doma naučil čitanja treb strani več, kakor smo v šoli vzeli. Na eni teh strani začnem čitati. Slovenske in nemške besede. Šlo je. Kočevar me je hvalil; oče^ je užival. Tako pridem do besede: slad-kor — der Zu-cker. NemSka beseda je bila seveda s švabahom natisnjena. Jaz zlogu jem: »slad-kor — der Zuc-ker.< Kočevar se oglasi, da to ni prav. Pogledam v knjigo in •Čitam še enkrat. Seveda ravno tako. »Cu-ker, cu-ker,« popravlja mi Kočevar .To mi je bilo pa že prehudo. Da bi čitati ne znal! Vselej so me še >SomaStet< pohvalili. Jamem sef: s Kočevarjem pričkati, da je ono prav za gotovo * nemški c, kar je • Koč ©var,. ne da bi ml bil znal stvar railožiti kakof potrtbfc; proglašal za k. Ko vidi; da* ser nef udaifi, pogladi me po
glavi, vzame iz krošnje pomarančo in mi jo da, češ, brati res znaš, pa boš že še izprevidel, da sem imel jaz prav. Meni, ko sem ime Ipomarančo v rokah, ni bilo več za moj prav; pač pa sem debelo gledal, ko nam je pozneje nekoč učitelj razlagal pisavo dvojnih nemških soglasnikov.
Četrti spomin iz Blejčkove hiše je pretresljive narave. Necega jutra pritečem ravno z vrta v vežo, ko je še ne popolnoma dve leti stara sestra Micika zlila po sebi vrel krop. Na ognjišču v veži se je kuhalo kosilo. Mati se je bila od ondot oddaljila, da nekaj iz lirama prinese. Tedaj pa pristopica sestrica k ognjišču, potegne lonec, v katerem je domnevala, da je mleko, nagne ga in krop se polije po njej. Z groznimi opek- j linami po vsem delu životka se je zvijala, ko jej je \ mati potem mehurje z laškim oljem mazala. Takrat | sem občutil takšno usmiljenje do sestrinega trpljenja, j da sem se milo razjokal: bilo-j e to prvo usmi- i I j e n j e, ki me je navdalo do bližnjega. 1
V Tobijezovi hiši v Mengšu smo ostali menda tri J leta. Oče je prodal namreč tudi to in kupil posestvo pri Koširjevih na Križu, popisna številka 27. Gospodarstvo je prevzela mati in temu je pripisati, da je posestvo še sedaj v rokah naše rodbine.
Ona je bila jako verna, neumorno delavna in skrbna žena. Pri odgoji otrok, katerih nas je bilo šest, je bila kakor večina kmetiških mater, v mnogem oziru pretesnosrčna. Tako nas na primer poleti nikdar ni pustila iti se kopat, ker bi se bili pri tem morali sleči, kar se jej je zdelo z ozirom na pohujšanje in potrebno sramežljivost nedopustno. — Skrb za posestvo in za deco jej je povzročala mnogo bridkih ur;* vendar je vedno zaupala v Božjo pomoč. TV) zaupanje jej je pripomoglo, da ni obupala. Nekoč je — kakor mi je pravila ~ bila že prav bliztt obupa! Stanovali srto takrart ria Tobijezovetn in pritiskali ari upniki, ki so- jo 8«riit*Hj6 zalagfcH, d* je' iridgto’ meni paSilja«
kedaj kaiko pomoč. Tedaj se je zatekla v goreči molitvi k Materi Božji. In glej: še tisto noč so se jej sanjale tri številke. Koj jutro na to je šla te številke stavit na Trst. Kdo popiše njeno radostno iznenadenje, ko dobi nanje pri naslednjem žrebanju terno in potegne zanjo nekaj če/. 400 goldinarjev! — Ona je bila tudi
.
silno mehkega ' srca. Nekoč smo prihajali s polja. Peljala je z eno roko mene, z eno mojo najstarejšo sestro Rezo. Ko prestopimo vrtno ograjo in stopamo proti hiši, spomnim se neke slike in pravim jej v otroški obrazovalnosti: »Mama, kakor angeljčka Mater Božjo, tako neseva midva vas v naša nebesa.« Kakošna sreča jo je po teh besedah obšla, je težko opisati. V§a blažena naju je jela pritiskati k sebi in globoko je zajemala sapo. — Naravno je, da si je, ko sem se podajal v Ljubljano v šolo, od srca želela, da postanem »gospod«. Zato mi je večkrat pripovedovala, kako veliko premore duhovniška molitev v nebesih in kakošna sreča je za vsako hišo, ki ima »gospoda« za priproš-rijika pri Bogu. Mor&biti «e je pri tem spominjala onih mojih otroških besedi na vrtu, ki «o jo navdajale s talm neizrekljivo blaženostjo.	(Dalje	prihodnjilV
Dnevne vesti.
BOŽIČNO DARILO NAŠE UPRAVE DRŽ.
UPOKOJENCEM.
Milo se je lahko vsakemu storilo, ko je v Pašnikih čital, kakšne lepe vsote so drugod, celo v premaganih državah, kakor v Avstriji in Nemčiji, za božič dobili uslužbenci in upokojenci, akcravno so v primeri z našimi naravnost sijajno plačani. Hkrati smo Stali, da bo v Avstriji zopet vsem, seveda tudi upokojencem, znatno zboljšan njih gmotni položaj. Tam vedno zboljšanje itak že jako visokih prejemkov — pri nas pa vedno zmanjšanje že po zakonu siromašnih dohodkov! A niti teh država ne plača, za vse mogoče in čisto nepotrebno brž najde denar, ne pa da bi nakazala že peto leto vsem dolžne razlike, in, kar je še večji škandal, da bi povrnila tistim ubogim žrtvam, ki jih je svojčas prikrajšala, po večletnem moledovanju zneske, na katere neizrecno težko čakajo — zneske, ki so jim že zdavnaj priznani, ki so jim bili sploh krivično pridržani!
Svojih najbistvenejših dolžnosti naša uprava noče poznati, očito pa samo tuhta, kje in kako bi mogla svojim uslužbencem in upokojencem zopet kaj vzeti — in na kakšne načine se to godi! Ko nas je leta 1926 presenetila z visokim odtegljajem za poplavljenje (!) in je nastal splošen vihar, je vlada, da se je polegel, ponovno slovesno zagotavljala, da bodo odtegljaji trajali samo tri mesece, pa so še danes in nič ne kaže, da bi 'prenehali! Nihče se za to ne zmeni, naj je med -prizadetimi še takšno ogorčenje, ki so bili medtem še »osrečeni« s takim podraženjem stanovanj, da je vsak revež, ki si ne more kako pomagati, pa naj je tudi »višji uradnike.
No, »skrbna' naša uprava je slepa in gluha za vse obupne klice ljudi, ki naj bi bili stebri države, le še bolj napenja lok, kakor da bi hotela, da poči. Za mesec december 1927 in januar 1928 so dobili vsi po sedanjem (novem) zakonu upokojeni naenkrat spet precej manj — brez vsakega pojasnila! Na tukajšnji delegaciji ministrstva financ se je re.klo, da je novi odbitek zaukazan od finančnega ministra, sicer pa utemeljen v čl. 86 finančnega zakona za leto 1927/28, po katerem morajo upokojenci plačati neposredni davek tudi na stanarino, vsled česar se zvišuje invalidski davek ter komorska doklada. Ta novi dobitek se ne bo računal samo odslej naprej, marveč do aprila 1927 tudi nazaj.
Pri tem novem odjemanju naših novcev se moramo že malo pomuditi, sicer bomo s časom, če gre tako naprej, vsi pomnožili kader nesrečnih staroupokojencev, namesto da bi se s tem aboljšal njih položaj. Ako je ta odbitek utemeljen v sedanjem finančnem zakonu, ki velja od 1. aprila 1927, zakaj je celokupna finančna uprava z ministrom vred šele po 8 mesecih prišla na to? Kako more ona obsoditi upokojence, da trpijo za njene napake in sedaj plačujejo še za nazaj? Oglejmo si, ali res sedanji finančni zakon kaj drugega določa kakor prejšnji ti zakoni, ko vsa leta teh odtegljajev ni bilo. Sedaj veli člen 86, <la plačujejo aktivni državni uslužbenci na osnovno in položajno plačo, ostala pa na pokojnino omenjeni davek, prej pa se je glasilo: ma osnovno, položajno ali skupno osnovno in položajno plačo ali pokojnino« — kar je menda popolnoma isto. Pri aktivnih se namreč govori o »plači«, pri upokojencih pa o >pdkojnini«, zato taka stilizacija, jasno, če prvi ne plačajo davka za stanarino, da ga tudi drugi ne, naprotno — je nesmisel, bila bi tudi velika krivica.
Baje je hbtelo finančno ministrstvo nekemu upokojencu, ko mu je umrla žena, znižati stanarino, ko pa tega po zakonu ni moglo, je izdalo to famozno odredbo. Ne glede na to, da tako postopanje nekam čudno izgleda, kakor maščevanje, najfineje je še to, da so celo tisti samski upokojenci enako zadeti, ki dobivajo itak le znižano stanarino — seveda kaj to, poglavitno je, da država ibogati na ubogih parah!
Pri prežalostnih izkušnjah, ki jih imamo, ne vemo,ali bo ta apel kaj koristil, vendar še enkrat vpijemo: »Vi vsi, ki ste poklicani, zlasti narodni poslanec, zganite se, da bo v Beogradu kaj zaleglo, da se že neha s temi nečuvenimi metodami! Dokler se take reči dogajajo, ni govoriti o zboljšanju razmer, pazite, pazite, da ne bo prepozno!«
Državni upokojenec.
— »Uradni list« št. 3 z dne 9. t. im. objavlja navodila za volitev delavskih in name-ščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva, poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov ter načrt za IV. amortizacijo loterijske 2 in pol procentne državne rente za vojno škodo, za proračunsko leto 1927-1928.
— Glupa italijanska propaganda v Dalmaciji. V zadnjem času dobivajo poedine osebe v Dalmaciji razna pisma informativnega ali pa poslovnega značaja, na čelu katerih je tiskana sledeča bedarija: »V imenu očeta, sina in svetega duha. Mi Dalmatinci prisegamo svečano na podlagi svojih starodavnih pravic in svoje volje, ki je starejša od vseh zakonov današnjih ,in prihodnjih pokolenj, pri svojih oltarjih, pri svoji deci, pri svetih grobovih naših očetov in pri svojem krščanstvu, da nočemo biti Jugoslovani.« Pismeni papir s tem napisom razpečava neki odbor za »ilirske« province v Milanu.
— Razpisane službe. Pri Osrednjem Uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu je razpisana služba uradnika pomožno-tehnične stroke in referenta lekarniške stroke. Prošnji je položiti najkasneje do dne 12. t. m. opoldne.
— Z ljubljanske unirerte. Profesor na
iuridični fakulteti ljubljanske univerze dr. ,eonid Pittteftic je pomAkiijen v 2. skupino
I.	kategorije državnih uradnikov.
— If Hnančne sluibe. Geometra Josip Mu-žen in Slavko Tt-oha sta bila *j*e|e»ta, vM*! bo pri finančnem ministrstvu.
— Iz prosvetne službe. Učitelj Alojz Peterlin je imenovan za okrajnega nadzornika za osnovne šole v kočevskem okraju.
— Iz zdravniške službe. Imenovana sta za okrožna zdravnika dr. Josip Muhvič za Faro pri .Kostelu in dr. Leopold Ukmar za Litij0-
— Novinar imenovan za muftijo. Ministrstvo ver je imenovalo bivšega novinarja in poslanca Sakiba Korkuta, ki je eden od ustanoviteljev Jugoslovanske muslimanske organizacije, za muftijo v Travniku.
— Iz Litije. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije se je v Litiji praznoval kar najsloves-nejše. Ob 8. uri zjutraj se je vršila slovesna služba božja, kateri so prisostvovali vladni svetnik Klobčič kot zastopnik srezkega poglavarja, dalje vsi tukajšnji državni uradniki in namešeonci, g. župan Lebinger z zastopniki občine, društvene korporacije, žandar-merija, zastopniki tukajšnje industrije in mnegobrojno občinstvo ter vsa šolska mladina z učiteljstvom na čelu. Po sveti maši se je odpela zahvalna pesem in državna himna. Raz državna in civilna poslopja vihrajo državne in slovenske zastave.
— Naši rojaki v Ameriki. Umrli so: V Clevelandu Henrik Mavec iz Iške vasi in ga. Karmen žužek, rojena Kregar, soproga advokata dr. Alojzija žužka iz Reke; v Detroitu Josip Kotar iz Poljšnjika pri Litiji; v De Kalbu France Kokalj iz Trate pri Škofji Loki; v Chicagu ga. Avgusta Meklin iz Krškega; v Kanzassu Margareta Žnidaršič iz Bučke na Dolenjskem; v Pueblu Anton Štupnik iz Zagorice pri Dobrepolju.
— Tujski promet v Opatiji. Po službenih statističnih podatkih je poselilo Opatijo zadnje leto 28.782 tujcev. Tu so vštete vse osebe, tudi take, ki so samo pol ure ure mudile v Opatiji. Poset tujcev je znatno padel. Leta 1923 je znašal poset 18.351 gostov, 1. 1924 32.159, 1. 1925 42.723,1. 1926 po 38.287.
— Za popolno prepoved priseljevanja v Ameriko. Poslanec Blanten iz Texasa je predložil parlamentu Združenih držav predlog, ki predvideva absolutno prepoved priseljevanja za sedem let. Izvzeti naj bi bili samo mehi-kanski in kanadski sezijski delavci. Razven tega naj bi se uvedlo registriranje vseh tujcev v Zedinjenih državah.
— Polet okoli sveta. Iz Londona poročajo: Dva bivša letalska oficirja Nevall in Vincurt sta startala dne 9. t. m. za polet okoli sveta.
V zrak sta se dvignila v Edgwaru. Poleteti nameravata preko Francije, Italije, Grške, Indije, Singapora, Kitajske in Rusije.
— Zanimiv protest moskovskih godbenikov. V moskovski operi je prišlo do spora med gledališko upravo in glasovitim opernim orkestrom. Člani orkestra so enodušno protestirali zoper uvedbo 10-urnega delavnika. Poslali so upravi predstavko, v kateri zahtevajo, da se jim delovni čas zniža. V znak proteste bo igral orkester, dokler uprava zahtevi ne ugodi, za pol tona nižje.
— Vojna ladja, ki stane 40 milijonov dolarjev. V Filadelfiji so spustili te dni v morje aeroplansko matično ladjo »Saratoga-:. , Zgradba ladje je veljala 40,000.000 dolarjev. Ladjo, ki je dolga 888 čevljev, je vleklo iz ladjedelnice v pristanišče 7 velikih remor-kerjev. Posadka nove ladje bo štela 20.000 mož. Ladja se prideli mornarici v Tihem oceanu.
— Toplo vreme v Mostaru. V Mostaru je zavladalo zadnje dni pravo poletno vreme. Postalo je tako toplo, da ne nosi nihče zimske suknje. Ljudje se izprehajajo kot sredi poletja.
— Sodni kanclist poneveril 200.000 Din. — Pri eksekucijskem oddelku okrajnega sodišča v Gornji Radgoni je bil nameščen kot kauc-list J. L. Vživai je spričo svojega korektnega obnašanja popolno zaupanje svojih predstojnikov. Nedavno je podal ostavko na državno službo ter se preselil s svojo rodbino vred v Avstrijo. Sedaj, po njegovem odhodu se je izkazalo, da je defravdiral za okoli 200.000 dinarjev vlog na posestva, ki so imlela priti na dražbo. Dotičme civilnosodne spise je uničil. Na krivo pot so ga speljale slabe gmotne razmere. Oblasti upajo, da ga bodo izsleidle. Koliko se bo našlo pri njem še denarja, se seveda ne ve.
— Krvav roparski umor. Na cesti med Ljubinjem in Trebinjem so našli te dni seljaka Mitarja Medana s prerezanim grlom mrtvega. Medan, imovit kmet, je prejel baš ta dan iz Amerike večjo vsoto denarja, ki mu jo je morilec ugrabil. Za morilcem ni sledu.
— Pijan izvošček povozil službujočega orožnika. Te dni je povozil v ulici Kralja Petra v Beogradu ko čep pijani izvešček Arsič prometnega orožnika Radojkoviča. Težko poškodovanega orožnika so prepeljali v bolnico.
— Otrok umrl od strahu. Neki posestnik in •Jegovv sin v Vodicah pri Šibeniku sta se predvčerajšnjim hudo skregala in stepla. Končno je navalil oče na sina z nožem. Sinu se je posrečilo pobegniti. Prizoru je prisostvoval trileten otrok, ki se je pri tem tako prestrašil, da je tekom noči umrl.
— Afera tenorista Rijavca. Zagrebški tenorist 'Rijavec ije sklenil s tvrdko Edison Bele Penkala pogodbo, v kateri se je zavezal, da bo za tvrdko leto dni v Berlinu pel. Medtem so pričele prihajati v Zagreb gramofonske plošče nekega drugega podjetja, za katerega je Rijavec v nasprotju z omenjeno .pogodbo pel. Tvrdka Edison Bele Penkala je vložila vsled tega zoper Rijavca tožbo ter predložila sodišču v svrho dokaza 15 inkriminiranih gramofonskih plošč. Posledica je bila, da so Rijavcu te dni vse pohištvo zarubili ter odpeljali v -sodno varstvo.
— Smrt starega očeta hajdučice Stoje Markovi. Te dni je umrl v Podgorici oče znanega hajduka dr. Vukašina Markoviča, Nikola Mijič Jokičin Markovič. Starec je bil ded tnane hajdučiee Stoje Matkovič, ki je kot taano, v kratkem iz nekega kazenskega za-voda v Zagrebu pobegnila.
—	bkgMiikft	nesreča	v	mri-'
ikem rudni ko. V premogovniku Wa»t«Franc-
fortu (Ileinois) se je pripetila te dni eksplozijska katastrofa. Sto rudarjev je bilo zasutih. Doslej so jih rešili okoli šestdeset. Štirinajst delavcev so našli mrtvih. Triindvajset ijh še pogrešajo. Eden od ponesrečencev je bil vsled eksplozije dobesedno pulferizi-ran. Reševalna dela so bila vsled dima in strupenih plinov zelo otežkočena. Ob vhodu v premogovnik čaka okoli 1500 oseb, večinoma rodbinskih članov ponesrečencev, ki čakajo na nadaljna poročila.
— Eksplozija v Grunnewaldu. Iz Berlina poročajo: Generalni konzul Robert Wein-g&rtner, v čegar vili se je pripetlia znana katastrofalna eksplozija, je bil radi pregrenka zoper varnost življenja in radi zločina po zakonu o razstreljivih aretiran.
— Demoliranie vasi na Krimu. Kot poročajo iz Moskve, bodo demolirali na Krimu več vasi, ki so pri zadnjem potresu močno trpele. Vasi se zgrade na drugih, varnejših krajih. Hiše bodo zgrajene take, da bodo zoper potres mnogo odpornejše. Predvsem gre za celo vrsto vasi ob izlivih rek v Črno morje.
— Množestvcno zastrupljenje z metilnim alkoholom. V Larache-u v Maroku so razkrili te dni množestveno zastrupljenje z metilnim alkoholom. Doslej je ugotovljenih 35 mrtvih in 25 težko obolelih. Oblasti domnevajo, da je fabricirala metilni alkohol kaka tajna destilacija. Večina zastrupljenih so domačini.
— Svoji ženi odgriznil jezik. V soboto ponoči se je odigrala v Budimpešti nenavadna zakonska tragedija. Čevljarski mojster Ladislav Soos je odgriznil svoji ženi na cesti jezik. Zakonca sta šla pred par dnevi narazen.
V soboto zvečer sta se srečala na ulici ter se pobotala. Po dolgo trajajočem poljubu je mož ženi odgriznil jezik. Žena se je zgrudila one-sveščena na cestni tlak. Mož je pobegnil. Slučajno mimoidoči policijski stražnik je avizi-ral rešilno postajo, nakar so prepeljali ženo v bolnico. Policijski stražnik je našel tudi odgriznjeni jezik. Nesel ga je kot »corpus delic-ti« na policijsko ravnateljstvo. Aretiran, je izjavil Soos, da se ga je lotila medtem, ko je svojo ženo poljuboval, taka ljubosumnost, da je odgriznil ženi pod vplivom neodoljive sile jezik. Obdržali so ga v preiskovalnem zaporu.
— Misteriozen umor. V bližini Bratislave so našli te dni razmrcvarjeno truplo mladega dekleta brez glave in brez rok. Obleka je bila raztresena ob železniškem nasipu. Kljub intenzivnemu poizvedovanju policija nima o storilcu doslej niti najmanjšega sledu.
— Oskrunjenje židovskega pokopališča na Rumunskem. Iz Bukarešte poročajo: V noči od 5. na 6. t. m. je udrlo več neznancev na židovsko pokopališče v Pietraneamen, kjer so uničili številne nagrobne spomenike in nagrobne napise ter oskrunili 59 grobov znanih in uglednih Židov. Preiskava je uvedena.
— Samomor v kinu. Med predstavo neke ameriške drame v enem od budimpeštan-kih kinov je odjeknil te dni baš v Trenutku, ko je ustrelil na platnu ljubosumen mož svojo ženo, revolverski strel. Med gledalci je izbruhnila panika. Izkazalo se je, da si je pognal mlad mož, 22-letni čevljarski pomočnik Ludvik Taborodki kroglo v srce. Ko se je kmalu nato za par minut zavedel, je izjavil, da je nameraval že dalje časa izvršiti 'radi nesrečne ljubezni samomor, da pa-mu je zmanjkalo vselej, kadarkoli je hotel svojo namero izvršiti, poguma, ko pa je prisostvoval filmskemu prevajanju, je uplivala igra nanj teko močno, da se je osokolil ter si pognal kroglo v srce.
— Rutk Elder in pastor. Znana letalka in igralka Rttth Elder se je mudila, kot znano, te dni v mestu Atlanti v državi Georgia. Ruth Elder je doživela v Atlanti prav neprijeten dogodek, šerif jo je na podlagi nekega zapornega povelja iz leta 1923 aretiral. Ruth Elder, ki je bila takrat soproga učitelja Claude-a Mccdy-a, je obdolžena, da je občevala s pastorjem Hubertom Jenkinsom na način, da je vzbujala javno pohujšanje. Šerif je Ruth Elder, ki se je medtem od svojega prvega so- . proga že davno ločila ter je -poročena z ne- ; kim gospodom Wornackom, končno proti kav- , ciji 50^0 dolarjev izpustil. Obravnava proti nji ' se vrši meseca februarja. Napram novinar- | jem je izjavila Ruth Elder, da je obdolaitev : -povseiiukrivična. Obiskala je takrat pastorja 1 Jenkinsa in njegovo soprogo. Pastor jo je povabil na izprehed v vozu. Peljala sta se v ; dkolico. Na nekem griču, raz katerega se je i nudil lep razgled, sta izstopila ter občudovala ! pokrajino/posledica tega je bila, da jo je dal šerif aretirati, Češ da se je s pastorjem nedostojno obnašala.
— Poroka v levji kletki. V Vezier.s-u na Francoskem se je vršila te dni nenavadna •poroka. Poročil se je sin nekega cirkuškega ravnatelja z eno od krotilk podjetja. No-voporočenca je spremila na civilno poročno oblast kavalkada cowboyev, ki je oddajala med potjo strele iz revolverjev. Cerkvena poroka se je vršila v levji kletki.
— Nesreča pri pogrebu v Trstu. Te dni se je pripetila v Trstu ob priliki pogreba invalida Rudolfa Girottija velika nesreča. Medtem ko je pasiral voz z duhovnikom tramvajske tračnice, je pridrvel tramvaj. Vsled silnega sunka se je voz popolnoma razbil. Duhovnik, njegov spremljevalec in voznik so obležali težko poškodovani. Prepeljali so jih v bolnico.
— Pri številnih ženskih boleznih zelo pomaga naravna »Franz Josefova« grenčica. — Spričevala klinike za ženske (bolezni potrjujejo, da uporabljajo blagodejno »Franz-Jose-fovo« grenčico s posebnim uspehom zlasti pri porodnicah.
Ljubljana.
-1— Trgovski ples. Tradicionalni Trgovski ples, ki ga prireja trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani, se vrši prihodnjo eo-bodo 14. januarja ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« Hoteč zadovoljiti vsestranske želje, je prireditveni odsek razposlal veliko število vabil in se je potratili držati se kolikor mogoče popolne in obsežne liste vabljencev. Qb najboljši volji pa je danes ob pomanjkanju dobrega in zanesljivega I adresarja skoro izključeno, da ne bi bil ta j ali oni prezrt, seveda brez slabega namena, t
kajti prireditelji imajo interes zadovoljiti občinstvo v vsakem pogledu. Kdor ne bi dobil vabila, prosimo, da javi svoj naslov društveni pisarni v Ljubljani, Gradišče 17/1. Pri pisanju vabil se je zgodila, kakor čujemo, pri nekaterih naslovih neljuba napaka v ekspediciji, pa prosi prireditveni odsek, da prizadeti eproste neljubo pogreško. Kdor je vabljen na svoje ime, pa ima soprogo ali rodbino, naj blagovoli vzeti vabilo zase in za rad-bino, odnosno zase in za soprogo. Zanimanje za to prireditev je jako veliko in je računati z obilno udeležbo te priljubljene vsakoletne prireditve.
— Koledovanje na predvečer Sv. treh kraljev se je prav lepo obneslo. Ljubljanski mestni C. M. podružnici -sta lahko zadovoljni lin vse govori za to, da se udomači v .Ljubljani vsaj ena prireditev v korist naši nacionalni ohrambeni družhi sv. Cirila -in Metoda. Koledovanja so se udeležili mnogi narodno zavedni domoljubi. Večer so počastili s svojo prisotnostjo gg.: veliki župan dr. Vodopivec s soprogo, general Kalafatovič s soprogo, general Vukčevič, mestni komisar dr. Mencinger, dvorni svetnik in starosta Sokola Gangl, veliko višjih uradnikov, zastopan je bal posebno lepo trgovski in obrtni stan. Mladina je prišla na svoj račun ob blagoglasnih zvokih vojaške godbe.
1— Ljulbjanski športni klub naznanja, da bo redni občni zbor za upravno leto 1927, dne 26. januarja t. 1. ob 20. uri v restavraciji »Činkole«. Dnevni red po § 15 društvenih pravil. V slučaju nesklepčnosti bo drugi občni zbor isti dan ob 20.30. — Odbor.
1— Ogenj v stanovanju. Starinarica Franja Bratovževa ima na Gallusovem nabrežju majhen lokalček, v katerem prodaja pohištvo -in razne druge stvari. Lokal služi obenem njej in njenemu sinu Ivanu kot stanovanje. Fant prihaja navadno pozno domov. Dokler ne pride, pušča njegova mati žaluzije oken le napol priprte. -Ko je Sel predvčerajšnjim zvečer nekdo mimo okna, je opazil, da se vali iz lokala dim. Obvestil je sosede. Prva je prihitela na pomoč služkinja Malka Žganjarjeva. Udrla je v lokal. Lokal je bil poln dima, v kotu pa je gorela postelja. Franja Bratovževa je tavala sredi sobe po dimu, precej omamljena okrog. Žganjarjeva jo je potegnila iz lokala. Ko je prišla stara žena nekoliko k sebi, je povedala, da se je vsled vročine in dima zbudila, na- . kar je s strahom opozila, da v lokalu gori. Hotela je pričeti gasiti, v omotici pa ni mogla najti vrča z vodo'ter bi se bila sigurno ponesrečila, da je ni rešila .pogumna in požrtvovalna služkinja. Ogenj je -nastal vsled tega, ker je pustila Bratovževa v pričakovanju svojega sina, na stolu poleg postelje svečo ter je medtem zaspala, nakar je sveča pogorela ter povzročila požar. Škoda znaša okoli 1000 Din.
MEDNARODNO DIJAŠKO ZBOROVANJE.
-Na drugi seji se-je nadaljevala diskusija o stanju študentovskih udraženj v posameznih državah. O razmerah v študentovskih udru-ženjih v naši državi je govoril beograjski delegat Ilija Živančevič, ki je naglašal, da sprejme naša akademska omladina v svojo nacionalno Unijo vse akademike na naših univerzah, tudi one akademike, ki niso naši- državljani.
Hrvatski vseučiliški krogi so poslali konfederaciji pismo, v katerem predlagajo, da naj bi se proučilo vprašanje, ali se naj Hrvatom priznava lastna narodnost, konfederacija bi bila po njihovem mnenju namreč šele popolna, če bi se postavila na stališče narodne, ne pa državljanske pripadnosti. Tej zahtevi ste se pridr;u|iila .takoj tudi onadjarski .in bolgarski delegat. Zahteva je bila kot interna zadeva jugoslovanske nacionalne unije zavrnjena, nakar je bila seja zaključena.
•Na tretji seji delegatov CIE se je razpravljalo o sprejemu npvih članov.
Končno so delegati konstatirali, da je konfederacija pod predsedstvom dr. Roberta Mal-tinija leipo napredovala ter da se zanimajo za njo tudi vse države, ki doslej v njej še niso zastopane.
Popoldne po tretji seji je priredil veliki župan na čast gostom five o chock thee, rve-čer pa je priredil SSLU v kazini plesni) soa-rejo.
Velikega indijskega ljudskega voditejja Ghandi-ja je zadela, med potovanjem v svrho (predavanj, kap. Njegovo stanje je resq»-
Velika S zbera:
Nogavice, rokavice, trikotaža za dame in gospode. — Srajce, ovratnike, kravate. Razne toaletne in kozmetične potrebščine. Za šport; nahrbtnike, palice, dokolenke, smučarske ovojke, Čepice, rokavice i. t. d. pri
JOSIP PETELINC, UUBUANA
blizu Prešernovega spomenika
Cene solidne.
Postrežba točna.
UUBUANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 . TEL. 2S52
Cariniko potrednifkl In Ipedlcljiki buroau
»GROM«
UUBUANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkami nOROM“.	Tslsfon 2454.
Podrulnlce: Maribor, Jesenica, Rakek.
Obavlja vso v to stroko spadajoča pošlo nalhitrsjs In pod kulantnlmi posoli. Zastopniki druibs spalnih vos S. O. C. sa aksprosns politiko.
1
!
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Brez posebnega obvestilo.
Moj preljubi mož, najboljši oče in stari oče
dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški
je danes, previden s svetimi zakramenti, preminul. Pogreb predragega rajnkega se vrši v četrtek, dne 12. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg 15 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1928.
R0SY BLEIWEIS-TRSTENIŠKA, soproga.
ING, FEDOR BLEIWBIS-TRSTENIŠKI	VIDA	BLEHVEIS-TRSTENIŠKA
»in.	sinaha.
VIDA MARIJA, vnukinja.
MALI OGLASI
Za viako besedo sa plata KO par. Za debel« tukane pa Din L—.
Stare kamenlte stopnicein vrata
proda Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani — Beethovnova ulica 10. — Informacije med uradnimi urami v zbornični pisarni. ::
Prodam
dve boljii 4 vrstni harmoniki, in sicer dvo- in triglasno firme Lubas. — Harmoniki imata lep is prijazen glas in sta dobro ohranjeni. Naprodaj sta pri Stefanu, 5. mestna hlSa na Kobaridski cesti, Bežigrad, Ljubljana
Koks - Čebin
WoMova 1/H. - Telet 2054
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d.10.1^
nalflnalil in nalofcusneiii namixni kis is vinskesa kisa.
taktovajts panoSbs. »-• Voloton Btov. 2SSS.
Taknttno tat hlglfonltno na|ntoclorno|o urejena kisam« v Jugoslaviji.
••k M. la, B. mMk r
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku'*.
Izdajatelj: Aleksander Zelesnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.
Ali veš?
II. 25. vprašanj.
1. Katera je najvišja gora v Evropi?
2. V katerem delu človeškega telesa je sedež čuta za ravnotežje?
3. Kaj je alonža?
4. Kaj pomeni kratica L. S.?
5. Kaj je element?
6. Koliko dinarjev približno je vreden angleški šterling?
7 Kateri zamorec je junak dveh italijanskih oper?
8. Kaj so parfumi?
9. Kaj je ibarutana*
10. Po .katerem tonu uglašamo godalne instrumente?
11. V kateri deželi je največja industrija vžigalic?
12. Kaj je terakota?
13. Kdaj se prične pri Židih dan?
14. Koliko metrov filma se približno razvije pri normalno dolgi predstavi?
15. Kaj je laryngolog,
16. Katere instrumente igramo z očema rokama in obema nogama?
17. Kako je v voznem redu označen čas odhoda vlaka, ki se odpelje 5 minut po polnoči?
18. Kedaj je bil otvorjen panamski prekop?
19. Katero je največje trištevilčno število?
20. Kaj je PopocatepetI?
21. Slovenska beseda za »Emaik:
22. Kaj je Kuks?
23. Kaj je manometer?
24. Kateri je bil prvi naturalistični roman med Slovenci?
25. Koliko let je imel Abraham, ko se mu je rodil sin Izak?
Prosveta.
Koncert Dane Golia-Koblarjeve. V obilici koncertov so pri nas klavirski koncerti vendarle bele vrane, kajti publika kaže zanje malo zanimanja in posečajo jih le prijatelji klavirske glasbe, predvsem konservatorijska mladine. Vendar pa je treba konstatirati, da je število teh stalno večje in to je dokazal tudi koncert gospe Dane Kobler - Golijeve. Za naše razmere je bil koncert dobro obiskan. S tem pa nočemo reči, da ne bi mogel biti boljši, kajti že to, da je bilo na programu toliko originalnih slovenskih skladb, je bil dosti velik vzrok, da vsaj od naših glasbenikov ne bi nihče manjkal. — Vse prizna nje in pohvalo zasluži koncertantka, da je dala na vzporedu prednost našim skladateljem Kogoju, Škerjancu, Premrlu in Ravniku. Redko redko se zgodi, da bi naši koncertni pianisti hoteli kumovati skladbam domačih avtorjev, ker se raje love za učinkom in izbirajo na zunanji uspeh preračunjene skladbe. Pa tudi izbera ostalih točk je dokazala kon-certantkin izvrsten ukus. Balakireva in Skr-jabina je prednašala z enako poglobitvijo in fineso kot skladbe naših ter znova dokazala, da je ena naših prvih umetnic. Hvaležni poslušalci so jo radi in z veseljem obdarili z glasnim priznanjem in odkritosrčen aplavz
se ni polegel, dokler ni nodala ga Dana Ko-bler-Golijeva še mogočno zvočno Rahmani-novo skladbo. Umetnici je bilo poklonjenih ■tudi več lepih šopkov.
Bil je lop koncertni večer, bi je zbral samo umetnost ljubečo publiko in zato je bil njegov »otmen« značaj tako viden.	—u.
PEVSKI ZBOR NA UNIVERZI.
Morda je naša univerza dala eden od najbolj prepričevalnih dokazov za aktivnost svojo, ko se je v lanskem študijskem letu zbrala družba njenih članov okrog našega fanta Franceta Marolta, da bi vsi skupaj služili Muziki, najlepši med lepimi. Tem fantom in do zabave in ugodnosti, vse to pozabljajo, pa se poleg vseh svojih študijskih skrbi in materialnih neprilik žrtvujejo za to delo. Da, petje danes ni več zabava, ni več luksus ali romantika, ono nam je in še. vedno bolj postaja — delo, delo kakor vsako drugo, študij kakor je študij na naših fakultetah! V njem rastemo in se čistimo: vemo, da brez njega ne bi bili, kakor smo; najgloblje doživljanje nam je v njem, ki nas gradii... Taki so pogledi teh ljudi na petje in ni čudno, če se ga oklepajo z vso mladostjo, če prihajajo k vajam kakor v svetišče.
Občinstvo pa naj sodi jutri zvečer, kje smo na tej poti, pa naj nas ogreje, naj nam da ozadje in nov pogon ravno tisti tre-notek, ko se hočemo postaviti pred goste z inozemstva in po svoje reči, kakšen je naš narod in kakšna je naša pesoin, naše vse!
BORZE dne 10. januarja 1927.
Deviz« in valute.
Ljubljana. Berlin 13.51 — 13.54 (13.525), Curih 1092.90 - 1095.90	(1094.4), Dunaj
8.0015 - 8.0315 (8.0165), London 276.5 do 277.3 (276.9), Ne\vyork 56.63 — 56.83 (36.73), Praga 168 — 168.8 (168.4), Trst 299.285 do 301.285 (300.25, 300.40).
Zagreb. Amsterdam 22.94 — 23, Dunaj
8.015 — 8.0315, Berlin 13.51 — 13.54, Budimpešta 9.92 — 9.95, Milan 299.76 — 301.76, London 276.5 — 277.3, Newyork 56.648 do 56.848, Pariz 222.93 — 224.93, Praga 168 do 168.8, Curih 1092.9 — 1095.9.
Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.575, New-york 519.05, London 25.2925, Pariz 20.3925, Milan 27.445, Praga 15.38, Budimpešta 3.215, Sofija 3.74, Varšava 58.20, Dunaj 73.225.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135, Kreditni zavod 160, Vevče 135 —0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0.
Blago:
Ljubljanska blagovna borza (dne 10. t. m.). Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 5 vagonov desk smreka* jelka, 18 mm, III., fco vag. meja, po 420 in 1 vagon suhih bukovih drv, fco vagon meja po 22. — Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Cena pšenici se je nekoliko dvignila. Zaključenih je bilo 5 vagonov pšenice in 1 vagon krompirja.
Charlie Chaplin.
Šel je tudi mimo ljudske kuhinje, kjer se je bil tolikokrat nastavljal s svojim bratom Sydneyem, da dobi lonček tople juhe.
In spomnil se je večerov, ki jih je preibil z bratom in materjo v revščini. Pozneje, ko je bil že zaslovel po vsem svetu, je napisal, o svoji materi sledeče:
»Stala je tako visoko, da jaz te višine ne bom mogel nikoli doseči. Bila je velika umetnica ... Nikoli nisem videl koga, ki ibi ji bil enak... Bila mi je neskončno dobra, ko sem bil otrok. Dajala mi je vse, kar je imela in nikoli ni ničesar zahtevala v zameno. Bila mi je kot dober tovariš.«
»Razen tega pa,« tako nadaljuje Charlie v svoji sinovski ljubezni,. »nisem nikoli videl koga, ki si bi ibil znal tako pomagati v življenju kot ona. V nekaj urah je znala najti stanovanje, si izposoditi šivalni stroj in vzeti na dolg blago. Še isti večer je ibilo delo gotovo in že prodano in imeli smo jesti... Ko pa je imela le par pennyjev odveč, je šla z nama na sprehod. Tega ne bom nikoli pozabil.«
In v istini Charlie ni ničesar pozabil. Danes je njegova iskreno ljubljena mamica dama šestdesetih let in ima že bele lase. Stanuje v udobni vili v okolici Hollywooda* in njen mlajši sin Charlie, ki jo iskreno ljubi, enako kot ona njega, ji je zasigural mirno in srečno starost... Kenningtonskih žalostnih dni ni več. Charlie se je maščeval nad svojo mladostjo.
* Mesto velikih filmskih tovarn pri Los Angelesu v Kaliforniji, ki je ena najlepših pokrajin sveta.
Vsa preteklost mu je naenkrat živo stopila . pred oči, ko se je po tolikih letih spet sprehajal po kenningtonskih ulicah. Našel je v parku veliko drevo, kjer se je nekdaj sestajal s svojo malo prijateljico Ketty. Danes se Charlie zaman melanholično ozira po tratah: danes Ketty ni in nikoli več je ne bo, kot on ne bo nikoli več mladenič osemnajstih let. Sedaj je samo Charlie Chaplin, »zvezda« vseh »zvezd«... Čas hiti naglo naprej. Prijatelji ga čakajo v Ritzu. Treba se je vrniti v hotel.
3.	poglavje.
Chaplinovi prvi nastopi.
Omenili smo že, da je ibila Chaplinova mati igralka in da jo smatra njen sin za veliko umetnico. Tudi njegov oče je bil splošno priznan igralec. Imel je pred vsem izboren glas in smisel za godbo in s svojimi nastopi je vedno izzval pri londonskem občinstvu veliko navdušenje.
Kako torej ne ‘bi 'bil Chaplin že po svojih stariših igralski talent, Ko je prvič nastopil na odru, seveda ni 'bilo o tem talentu še ničesar opaziti, to pa ne morda radi tega, ker je Ibil tedaj še neroden, temveč, ker je stopil na oder v najzgodnejši mladosti.
Njegovi stariši so nastopili v sketchu, v katerem je igral vlogo tudi otrok. Otroka seveda ni bilo težko najti. Vzela sta kar svojega malega Charlota s seboj.
Ko je bil star sedem let, in je še hodil v šolo, ga je mati začela učiti svoje umetnosti in bil je sprejet kot plesalec v neko gledališko družbo ter je nastopal v varieteju. Malo pozneje je igral v neki komediji vlogo služabnika in sicer z velikim uspehom. V starosti, v kateri drugi še sploh niti ne na- , stopajo, je bil mali Charlie v Londonu že zna-
na oseba. Ko je imel petnajst let, je že lahko upal, da mu ne bo treba več živeti v revščini: dobival je že honorar enega funta na teden. Znal je izborno .posnemati druge igralce. To je bila njegova specijaliteta, tako da so ga veSkrat poklicali, naj jih nadomešča v njih vlogah.
Od enajstega leta najprej, je ibil Charlie sam v Londonu s svojo materjo, kajti njegov starejši brat Sydney ju je bil zapustil ter se vkrcal za Južno Afriko, kot natakarski vajenec na velikem parobrodu. Sydney je imel tedaj šestnajst let. Prepotoval je vsa morja in ves svet, ter slednjič sklenil poiskati svojega mlajšega brata in oditi z njim v Ameriko.
Medtem je bil Charlie Chaplin postajal vedno bolj znamenit. Fred Karno ga je bil sprejel v svojo igralsko družbo in napravil je z njim turnejo po Angliji in Evropi. Na tem potovanju je prišel Charlie prvič v Francijo ■in nastopil v Folies Bergeres, najznamenitejšem pariškem varieteju. Od kratkega bivanja v Parizu Chaplin ni imel ničesar, kajti francoskega ni znal, podnevi je moral prisostvovati skušnjam, zvečer pa je igral.
Leta 1910 je imel Charlie dvajset let. Nastopa skupno na odru s svojim bratom Syd-neyem in čudno, kritika in občinstvo smatra njegovega brata za mnogo večjega umetnika kot njega. Pa kaj zato! Obadva si služita (pošteno svoj vsakdanji kruh in vsak daje polovico svojega zaslužka ljubljeni materi, ki od sedaj naprej ne trpi nobenega pomanjkanja več.
Fred Karno odide s svojo igralsko družbo v Ameriko. Prvič apozna Charlie deželo, ki mu 'bo dala pozneje svetovni sloves. V začetku zasluži sto dolarjev na teden. Skoraj
bogat je, nadalje vzdržuje z bratom mater in kar mu ostane, nalaga v banki. Upa namreč, da se bo kmalu rešil tega skital-skega življenja, ki ga preganja po vseh Zedinjenih državah, da igra neprestano iste pantemine, v katerih je s tolikim uspehom nastopal že po vsej Evropi. Igrati vsak večer komika, pijanca, ki se spotika in dobiva •brce... v škrice svoje suknje, to nazadnje začenja dolgočasiti mladega dvajsetletnega moža, ki misli bolj daleč in si hoče ustvariti, lepšo bodočnost katerekoli vrste.
Ravno ko je Fred Kamova družiba prišla v državo Texas, je zapazil Chaplin v nekem ta-mešnjem časopisu oglas, ki ga je nenavadno zanimal. Naprodaj je bila farma z rejo prašičev, popolnoma opremljena,. ki bi pridnemu posestniku nosila krasen dobiček in ga potom povečanja trgovine kmalu zelo obogatila. Charlie je imel petnajststo dolarjev prihrankov. Hotel je prekršiti pogodbo, ki jo je bil podpisal svojemu ravnatelju in kupiti farmo.
Kako velikega umetnika bi bil izgubil svet, če bi se bilo to zgodilo. Ne dvomimo, da bi bila Charliejeva prašičjereja dobro uspevala in da bi si bil pridobil lepih denarcev, toda danes bi ga razen ožjega kroga tamošnjih prebivalcev živ krst ne bil poznal. K sreči se to ni zgodilo. Ravnatelj in njegovi tovariši - igralci so ga vendarle pregovorili, da je ostal zvest svojemu poklicu.
Družba se je odpeljala nato v Kanado in slednjič nazaj v Evropo, toda že leta 1912 je šel Chaplin z isto družbo še enkrat v Zedinjene države. Tu je prvič navezal stike s kinom in sklenil posvetiti se novi nemi umet-josti.
(Dalje prih.!