PRIMORSKI DNEVNIK D,““' 'ST - Cena 30 lir Abb postale I gruppo Leto XVI. - Št. 144 (4607) TRST, četrtek 16. junija 1960 Krvavi neredi v Tokiu pred Eisenhoiverjevim obiskom Juriš 10.000 študentov na parlament Štirje mrtvi in nad 500 hudo ranjenih Laže ranjenih je čez tisoč - Študentje so zažgali in prevrnili več policijskih tankov in oklepnih avtomobilov - 30.000 demonstrantov pred ameriškim veleposlaništvom - Protestna nota sovjetske vlade Japonski Eisenhoiver napada v Manili «komunistični imperializem» TOKIO, 15. — Protiameriške demonstracije, v pričakovanju Eisenhowerjevega obiska, so danes prav gotovo dosegle svoj višek. Poleg stavk, ki se jih je udeležilo nad 6 milijonov delavcev in nameščencev po vsej Japonski, je prišlo danes v Tokiu do krvavih neredov z rezultatom: štirje mrtvi študentje, čez 500 hudo ranjenih ter nad 1000 laže ranjenih. Po eni uri po polnoči (po japonskem času) je bil prizor pred japonskim parlamentom nadvse žalosten: pod dežjem, ki je padal tudi ves dan, je ležala cela vrsta prevrnjenih in zažganih policijskih tankov in oklepnih avtomobilov, iz katerih se je kadilo, med njimi pa je stokalo v bolečinah še precejšnje število ranjenih študentov, ki so jih bolničarski avtomobili odvažali v bolnišnice. Predsednik vlade Kisi je takoj Sklical izredno sejo vlade, da bi proučila položaj. Ni še znano, kake sklepe je vlada sprejela. Govori se, da je razpravljala tudi o možnosti razpustitve parlamenta. Potek demonstracij V velikih tovarnah je bila stavka popolna, drugod pa so delavci prenehali z delom za dve uri. V Tokiu je bilo zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 60.000 oseb, pred parlamentom in nato _ demonstracija pred ameriškim veleposlaništvom. Demonstranti so najprej izročili protestne resolucije proti sporazumu v parlamentu, nato pa so vzklikali pred veleposlaništvom ZDA «Ike naj ne pride», .Spomnite se Hirošime., .Odpravite ameriška oporišča*. Skupina pripadnikov velikojaponske stranke je poskušala demonstrante napasti in kričala .Živel Eisenhoiver*. Računa se. da je nastopilo pri vsem tem okrog 6000 policajev. V Hamacu je prišlo do spopadov mea železničarji in policijo. Stavkajoči *o namreč sedeli na železniških tračnicah. Nato je sledila pred parlamentom študentovska demonstracija. Študentje so vdrli do poslopja kljub policijskim kordonom, oklepnim avtomobilom in bodeči žici, "kakor tudi kljub dežju. Nekateri študentje so nosili celo lestve. Do hudih incidentov pa je prišlo, ko se je nenadoma pojavil oklepni avtomobil sredi skupine demonstrantov in nekatere ranil. Tedaj je predsednik študentovske organizacije »San-gakuren* zakričal: «čez barikade in čez moje truplo! Zavzemite korumpira-ni parlament!« Tedaj so šli študentje na juriš. Na policaje so metali kamenje in druge predmete in predrli kordon avtomobilov, tankov in bodeče žice ter vdrli čez ograjo pred parlamenL prišlo je do pravih borb med policaji in študenti, tako da je bilo mnogo ranjenih. Kaže, da je bila najprej ubita neka •niiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiM DANES Demonstracije, ki spremljajo potovanje predsednika ZDA Eisenhovverja po Daljnem Vzhodu, kažejo razpoloženje javnosti do ameriških oporišč v teh državah in proti izkoriščanju teh držav v vojaške namene v morebitnem spopadu. Ti protesti so istočasno izraz notranjega nezadovoljstva do nekaterih režimov na Daljnem Vzhodu, ki uživajo, ali pa so uživali ameriško podporo. Ni dvoma, da obisk Predsednika Eisenhovverja v teh državah v trenutku, ko so politični sistemi nekaterih držav zelo nestabilni, predstavlja dejansko podporo tem režimom. Taki vtisi se težko izbrišejo samo z izjavami, s katerimi ZDA svoje namene zanikajo. Škodoželjnost, ki Jo Je pokazal Peking v zvezi z neuspehom pariške konference v X a-rizu kaže, da stoje uradni krogi na Kitajskem na pustolovskih pozicijah. Poslabšanje mednarodnih odnosov želi lan-ko samo tisti, ki ima lastne težave ali pa so njegove težave prevelike, ki ne zaupa v lastne in v miroljubne sile v svetu. Razumljivo Je, da so stališča do mednarodnih vprašanj tesno povezana z n0,T“' njo politiko vsake države. Kitajska zunanja dejansko samo nadaljevanje notranje politike, ki si Je postavila za cilj, da Presk?^ etape, da se v rekordnem času Kitajska spremeni iz ene izmed najbolj zaostalih v najbolj razvito državo. Ta ga sili na uporabo skrajnih ukrepov, na ekstremistične Poglede na vseh področjtn ljudske dejavnosti. Razume se, da Je taka mobilizacija materialnih in moralnih sil družbe mogoča edino v pogojin napetiih mednarodnih odnosov. študentka. Takoj nato je sledila druga vest, da je ubit še en študent, 120 pa ranjenih. Ranjenih je bilo tudi veg policajev. Po policijskih poročilih, so imeli študentje namen mirno demonstrirati, toda nenadni napad desničarjev s palicami je povzročil incident. Desničarji so ranili okrog 10 študentov. To jih je tako razkačilo, da so jurišali na parlament. Najprej so zahtevali, da se umaknejo policijski avtomobili, nato pa so poskušali enega zažgati, nakar je policija reagirala z oblivanjem demonstrantov z vodo s pomočjo brizgalk. Toda zaman: študentje so na nekem mestu predrli kordon policije in porušili ograjo. Navzoč je bil tudi generalni tajnik socialistične stranke Sa-buro Eda, ki je študente miril, toda pretepli so ga študentje in policisti. Pred ameriškim veleposlaništvom pa je istočasno demonstriralo okrog 30.000 ljudi, moških in žensk iz vseh slojev. Po treh urah je bila policija v popolnem umiku, kajti študentje so vdrli v parlament skozi stranski vhod. Dejansko je okrog 10.000 študentov zasedlo skoraj vsa poslopja parlamenta. Medtem so se drugi tisoči študentov zbrali okrog poslopja, vendar pa niso mogli vdreti vanj. Na kraj demonstracij so prispeli številni rešilni avtomobili, ki so prevažali ranjence. DemonstrsAiti so prepevali internacionalo in ko je prišlo do trenutnega relativnega miru, so sprejeli resolucijo, v kateri se poudarja, «da se ne bodo umaknili niti za en korak s kraja, kjer je bila prelita kri žrtev zatiranja«. Resolucija zahteva «takojšnjo osvoboditev aretiranih študentov med demonstracijami proti J. Hagertyju» prejšnji teden. Glede dveh ubitih študentov Se je zvedelo, da je enega ubila policija, drugi pa je našel smrt v spopadu z desničarji. Prav vest o mrtvih je študente, ki so že nekoliko umirili, tako razburila, da so izvršili protinapad na policijo. Število hudo ranjenih se je kmalu dvignilo na 185, laže ranjenih pa je bilo okrog tisoč. Pozneje je okrog 3.000 sindikalistov odkorakalo proti a-meriškemu veleposlaništvu toda okrog 2.000 policajev jim je s tanki in oklepnimi avtomobili zaprlo pot. Demonstranti so silovito napadali tanke in poskušali policaje z njih odstraniti. V krogih socialistične stranke pa se trdi, da so bili ubiti štirje študentje ter da je zelo verjetno, da bo ranam podleglo še osem študentov. Pozno ponoči je vendarle policiji uspelo, da je izgna.a iz poslopja parlamenta 10.000 študentov, pri čemer je prišlo Sonovno do krvavih spopadov. Inogo študentov je ležalo pozno v noč ranjenih na dežju in čakalo, da jih prepeljejo v bolnišnico. Skupine študentov so ponoči še vedno demontirale v neposredni bližini parlamenta. Neka skupina ,e odkorakala pred policijo m protestirala proti pokolu demonstrantov. Druge skupine so napadle policijske avtomobi.e. Gre brez dvoma za najhujše krvave nerede, kajti med dosedanjimi demonstracijami nikoli ni bilo mrtvih in tudi število hudo ranjenih presega 500, laže ranjenih pa čez 1000 če ne več. Japonci so napeto spremljali demonstracije po radiu in po televiziji. Šele nenaj pred diugo uro ponoči (17. uro po srednjeevropskem času), je policiji uspelo popolnoma očistiti ulico okrog parlamenta in okrog sedeža predsedstva vlade. Okrog obeh poslopij so kordoni policijskih tankov in oklepnih avtomobilov. Ni izključeno, da bo jutrišnji dan prav tako nemiren kat današnji. Hkrati pa postaja vprašanje koristnosti Eisenhovverjeve-ga obiska vedno bolj pereče. močne, da bi mogle braniti svoje zaveznike s sistemom kolektivne varnosti in se braniti proti napadalnim grožnjam. Eisenhower je nato obedoval pri filipinskem predsednika, njegov načelnik tiskovnega rada Hagerty pa je izjavil, da je Eisenhoiver filipinskim voditeljem obrazložil podrobnosti neuspeha pariške konference in da sta oba predsednika obravnavala mednarodni položaj. Predpostavlja se, da je Ei-senhower predsedniku Filipi nov poudaril, da so Filipini ((popolnoma suverena država.« katere neodvisnost in varnost jamčijo ZDA, toda uradno poročilo o tem bo objavljeno ;e-le jutri. Predsednik Carlos Garcia, ki je govoril med obedom, je izjavil med drugim, da ima «novo orožje za posledico, da je nova vojna postala popolnoma absurdna« in da zaradi tega «ne sme biti nikakega omahovanja pri pogajanjih za dosego svetovnega miru.« Eisen-hower pa je v glavnem poudaril nujnost ohranitve diplomatskih stikov in pogajanj z drugimi deželami sveta. *V svetu, ki nenehno napreduje, pri proizvodnji vedno močnejšega orožja, je vojna popolnoma nemogoča kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov. Države, ki so združene v svobodi, bi morale biti pripravljene na sprejem vsake razumne ideje za ohranitev odprte poti do diplomatskih pogajanj* je poudaril Eisenho-wer. Nato je dejal, da bo v prihodnjih 20 letih — spričo napredka znanosti v zadnjih dvajsetih letih — prišlo do prav toliko sprememb v vseh AHen Dulles, šef CIA na obisku po Evropi LONDON, 15. — Glasnik a-meriške obveščevalne organizacije ((Central Intelligence A-gency» je izjavil, da se Al- len Dulles, šef CIA, nahaja v Londonu, ((delno na dopustu in delno po opravkih«. Dodal je, da bi Dulles utegnil ob- iskati tudi druge evropske dežele. Angleški dnevnik «Daily Mail« zatrjuje, da je Dullesov obisk v zvezi z reorganizacijo angleške obveščevalne službe, da bi ponovno vzpostavili zvezo med raznimi obveščevalnimi službami, ki je prenehala po sestrelitvi letala «U-2». S prekinitvijo poletov nad sovjetskim ozemljem je prenehal najpomembnejši vir informacij o vojaških in industrijskih napravah v SZ; naloga Dullesa je sedaj, kako nadoknaditi to iz- gubo in kako priti do novih obveščevalnih virov. državah. Izjavil je, da ni pesimist, temveč, »da moramo biti optimisti, 'čeprav optimizma nikakor ne bi smelo nadomestiti zadovoljstvo*. Sovjetska nota MOSKVA, 15. — Medtem ko je Eisenhower na obisku v Manili, glavnem mestu Filipinov, kjer je govoril pred filipinskim kongresom in vodil politične razgovore s predsednikom Carlosom Carcio, in medtem ko so trajale v Tokiu doslej najhujše demonstracije, je zunanji minister Gromiko izročil japonskemu veleposlaniku v Moskvi, Kadavakiju, noto sovjetske vlade, v kateri je med drugim rečeno: •Japonska vlada nadaljuje s politiko sile, ki hoče s sklenitvijo japonsko - ameriškega sporazuma spremeniti japonski ozemlje v neke vrste ščit za ZDA. Japonska bi v primeru napada, ki bi ga sprožili napadalni krogi, prejela prve udarce v odgovor. Te sile imajo namen preprečiti razvoj dobrih odnosov med Japonsko in ZSSR*. Nato sovjetska vlada pripominja, da japonska vlada še ni odgovorila na noto od 20. maja glede ameriških vojaških letal na japonskem ozemlju zaradi vohunskih akcij. • Ta zakasnitev — zaključuje nota — dokazuje, da japonska vlada očitno noče upoštevati resnosti in nevarnosti položaja, ki bi mogel nastati zaradi uporabe teh letal za napadalne naloge proti ZSSR*. V ponedeljek stavka 110 tisoč uslužbencev PTT Stavka državnih nameščencev bo prihodnjo sredo 22. t.m. Zbornica odobrila proračun ministrstva zunanje trgovine, senat pa proračun obrambnega ministrstva Vlada proučuje znižanje cen artiklov široke potrošnje - Grožnje s cenzuro so za Tupmija «nasvet» - Ustanovno zborovanje PMI (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Po zaključku diskusije o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino je danes v poslanski zbornici govoril minister za zunanjo trgovino Marti-nelli, ki je podčrtal, da se je trgovinska izmenjava z deželami evropske skupnosti znatno povečala; da so se izboljšali odnosi z deželami svobodne trgovinske cone in da se je povečal zlasti uvoz iz dežel Srednje in Vzhodne Evrope, v manjši meri izvoz v te dežele, in da je k temu razvoju prispevala pretežno trgovinska izmenjava s SZ. Deficit trgovinske bilance znaša 207 milijonov dolarjev (leta 1958, 92 milijonov), ki ga krijejo nevidne postavke (tujski promet, pošiljke izseljencev, brodarina, itd), ki so dosegle v lanskem letu 1037 mili. jonov dolarjev. V primeri z letom 1958 ( 406 milijonov dolarjev), je samo tujski promet v lanskem letu vrgel 437 milijonov dolarjev. Aktiva plačilne bilance je znašala v pr- vem letošnjem štirimesečju 95 milijonov dolarjev. Po govoru ministra Marti-nellija je zbornica odobrila proračun z 248 glasovi proti 210. Nato so odložili zasedanje na prihodnji ponedeljek, ko bosta na vrsti proračun ministrstva za turizem in prireditve ter proračun ministrstva za državne udeležbe. Na dnevnem redu bo tudi zakon o u-pravnih volitvah. V senatu je vladni poročevalec Jannuzzi zaključil splošno diskusijo o proračunu ministrstva za obrambo in odgovoril na kritike raznih govornikov, nakar je dobil besedo obrambni minister Andreotti, ki je dejal, da so stroški za vojsko v Italiji med najnižjimi, ker znašajo le 16,99 odst. celotnega državnega pro. računa. Y primerjavi z drugimi deželami, znašajo izdatki za vojsko 144.669 lir za prebivalca v ZDA, 46.810 lir v Franciji, 13.484 lir v Italiji in 75.090 v SZ. Po govoru ministra za o-brambo je senator Valenti (KPI) obrazložil stališče senatorjev KPII, ki bodo glasovali proti proračunu «v znak solidarnosti z japonskim narodom, ki se bori proti ameriškim oporiščem v svoji deželi«. Nato je senat odobril proračun obrambnega ministrstva. Senat se bo sestal prihodnji torek in začel z diskusijo o proračunu ministrstva za delo. V intervjuju, ki ga prinaša jutrišnja številka ilustriranega tednika «Settimana - INCOM«, sednik združenja filmskih producentov ANICA je Tupiniju poslal zelo kratko brzojavko: ((Odklanjamo Vaše pismo, ker ga smatramo za žaljivo. Zahtevamo avdijenco«. Na današnjem zasedanju zbornice je poslanec Scaron-cella (PSI) zastavil ministru Tupiniju vprašanje, če ne smatra za svojo dolžnost pojasniti razloge, ki so ga navedli, ja je poslal zgoraj omenjeno pismo, ki mora »nujno vzbuditi zaskrbljenost glede nadalime možnosti svobodnega izražanja filmske umetnosti«, in ker gre pri tem za ((nesprejemljiv ultimat, hkrati pa za slabo prikrito izsiljevanje proti tislim, ki svoje kulturne in umetniške dejavnosti nočejo podrediti vladnemu paternalizmu«. Pred to nepričakovano reair-cijo, se je Tupini previdno umaknil: jz ((pristojnega viri« Tambroni potrjuje, da Y'ada j je jjaj sporočiti, da to pismo X. * tMddnlinio vnl 7ti ti 1P * , iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiniiiiMimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Po zadnjem de Gaullovem govoru Ostre obsodbe borcev za Alžirijo V Parizu čakajo Abaso v odg o vor Bidault in ostali desničarji silovito napadajo de Gaulla Razgovori de Gaulle-Ben Gurion ALŽIR, 15. — Vojaško kolonialno sodišče v Alžiru je objavilo danes dopoldne razsodbo, ki jo je izreklo po sodni razpravi za zaprtimi vrati proti borcem za neodvisnost Alžirije in članom KP Alžirije. Obtoženi Ahmed Akaše in Motne ter Caballero so bili obsojem vsak na 20 let zapora, Catogni na 15 let zapora, slavni novinar in pisatelj Henri Alleg, bivši urednik časopisa «Alger Republi-oan» in avtor znamenite knjige o mučenju, «La Que-stion«, je bil obsojen na 10 let zapora in 3600 novih frankov globe, kar ustreza petim letom zapora. Edino Boillait in Tiffou sta bila izpuščena na svobodo. Vsi komentatorji so po objavi te razsodbe poudarili, da gre za izredno stroge kazni, ker je v zapor vključeno tudi prisilno delo. Kot smo že poročali, je bil začetek sodne razprave izredno buren, ker so odvetniki obrambe in tudi sami obtoženci odločno zahtevali, naj bo proces javen. Po večkratni prekinitvi in posvetovanju in po vlogi braniteljev na najvišjo sodno oblast v Alžiriji, je sedišče sklenilo, da se proces nadaljuje za zaprtimi vrati, ker se francoske kolonialne oblasti očitno bojijo, da ne bi prišla na dan imena oficirjev, ki so zapornike mučili in v zaporu morili, kot se je to zgodilo z univerzitetnim prof. Audinom, za katerega francoske oblasti trdijo, da je pobegnil, v resnici pa je zaradi mučenj umrl. Spričo tega sklepa vojaškega sodišča, so obtoženci in odvetniki njihove obrambe sklenili da pri tej komediji ne bodo sodelovali in zaržTdi tega tudi niso izrekli svojih obrambnih govorov. Zvedelo se je, da je zato govoril samo javni tožilec in da so bile zaslišane nekatere priče. Sodna razprava je imela o-giomen odmev v svetu, ker se je vršila prav tistega dne, ko je de Gaulle ponovno govoril o samoodločbi Alžircev. Vdova prof. Audina je sklenila, da bo vložila priziv na kasacij-sko sodišče, ker je niso hoteli zaslišati, čeprav je imela na to po zakonu pravico. Pariški uradni krogi pričakujejo po včerajšnjem de Gaullovem govoru sklepe začasne alžirske vlade, ki se je pod Abaso vim predsedstvom sestala v Tunisu. Ti krogi me- liiiiiiilliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiliilltliiillitiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiinitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiii Razorožitvena konferenca v Ženevi Tretji Mochov govor Na konferenci za jedrske poskuse je ameriški delegat napovedal kemično podzemeljsko eksplozijo ŽENEVA, 15. — Tudi današ-1 uvesti kontrolo izstrelišč, ki I voljna. Gre za skupno stališče Eisenhoiver v Manili Medtem je danes Eisenhoiver pred filipinskim kongresom izjavil, da ZDA niso im* perialistična država. Dejal je. da je kolonializem mrtev, ker pravi nacionalizem predstavlja močnejšo silo. Dodal je, da je od leta 1945 pa do danes 33 držav, ki so bile pod zahodno kontrolo, na miren način doseglo svojo ne-odvisno«t, «medtem ko je H držav sovjetskega bloka nasilno izgubilo neodvisnost« in da je to dejansko komunistični imperializem. Poudaril je, da morajo ostati ZDA nja seja razorožitvene konference ni bila preveč kratka: trajala je skoraj dve uri, ki sta bili izpolnjeni z govori francoskega delegata Mocha, češkoslovaškega delegata No-seka in ameriškega delegata Eatona. Današnji Mochov govor je bil že tretji daljši govor, odkar se konferenca nadaljuje. Odgovoril je na vprašanje sovjetskega delegata Zorina glede francoskega stališča do novih sovjetskih predlogov. Moch se je zadržal v prvi vrsti na uresničenju sistema kontrole in pri odstranitvi transportnih sredstev za atomsko orožje, odstranitvi, «ki mora obsegati satelite, izstrelke za velike in srednje razdalje, površinske plovne enote, podmornice in letala.« Uničenje teh sredstev naj bi se izvedlo «s spremenljivimi metodami, ki odgovarjajo posameznim sredstvom«. Moch je omenil stališče gen. de Gaulla in poudaril, da je taka kontrola možna in da se mora izvesti v «realistični obliki, postopoma in metodično.# 2e od vsega začetka je to uničenje lahko popolno glede satelitov, delno pa za izstrelke in letala ali ladje pomorske enote, ki bi bile uničene istočasno in vzporedno z vzpostavljanjem odgovarjajočih nadzorstev. Moch je nato predlagal, naj bi že takoj po začetku veljave razorožitvenega sporazuma začeli uporabljati vojaške satelite z.a miroljubne namene, za izstrelke pa bo potrebno bodo morala biti prijavljena pristojnim vladam. Hkrati pa bo potrebno iskati tiste kraje, ki niso bili prijavljeni in kjer se izstrelišča nahajajo, tako da bi kontrolo izvedli z letali. Kontrolo bo treba uvesti tudi nad tajnimi izstrelišči, nad »stocks« in nad tovarnami za izdelavo izstrelkov. Ameriški delegat Eaton \e izjavil, da sovjetski predlog, naj se najprej uničijo transportna sredstva za jedrska rožja ni v soglasju z načelom, da se postopno razoroževanje ne sme spremeniti v povečanje vojaške moči katere koli države ali skupine držav. Vzpore-dil je položaj NATO z Varšavskim paktom in poudaril razliko v zemljepisnem položaju članic obeh paktov. Takojšnja odstranitev v celoti atomskih sredstev in ameriških oporišč v Evropi bi očitno dala prednost — v primeru spopada — Sovjetski zvezi. Eaton je nato odločno odgovoril na sovjetsko trditev, da je SZ močnejša na področju izstrelkov, češ da «ta trditev nikogar ne prepriča.« Od vetih vzhodnih delegatov je govoril danes delegat ČSR, Nosek. Poudaril je, da bi zahodnjaki na tej konferenci rajši govorili samo o obrobnih, namesto o osnovnih vprašanjih. Sovjetski delegat Va-lerijan Zorin danes ni govoril. Komentatorji poudarjajo, da se je Moch z današnjim govorom precej približal ameriškemu in angleškemu stališču. Zaradi tega sta bila ta dva de. legata z govorom zelo zado- Zahoda, ki poudarja, da mora biti razorožitev postopna in kontrolirana. Danes je bila hkrati tudi 203. seja trojne konference za prekinitev jedrskih poskusov. Ameriški delegat Worlh je izjavil, da ga je njegova vlada pooblastila, naj povabi opazovalca Velike Britanije in Sovjetske zveze, da bodo navzoči med kemično podzemeljsko eksplozijo (500 ton eksploziva) ki bo 12 julija v Nevadi, v Yucca Flats. Namen eksplozije je miroljuben, ker se hoče z njim prispevati industrij, skemu razvoju. Poskus spada vraziskovalni program «Plow-shire«, ki ga izvaja komisija za atomsko energijo, in s katerim se hočejo ugotoviti mož. nosti, ki 3ih nudijo podzemeljske eksplozije za inženirska dela, za proizvodnjo izotopov in za pridobivanje prirodnih bogastev. Eksploziv bodo položili 40 metrov globoko Sovjetski delegat Carapkin je pripomnil, da bo na vabilo odgovoril pozneje, medtem, ko je angleški delegat vabilo takoj sprejel. Carapkin je vprašal, zakaj ZDA delajo poskuse, medtem Jco se še vedno v Ženevi razpravlja o programu znanstvenikov treh držav. Dodal je, naj ZDA ne pričakujejo podobnega vabila s sovjetske strani, ker ZSSR ne namerava delati ne kemičnih ne aomskih poskusov. A-meriški delekat je dejal, da je povabil opazovalce obeh držav, da bi dokazal, da eksplozija nima vojaškega pomena. nijo namreč, da se nudi sedaj »povsem konkretna možnost konca alžirske vojne, ki traja že šest let*. Po njihovem mnenju je možen sporazum med de Gaullovo in alžirsko vlado, tako glede vojaškega premirja, kakor glede referenduma in z njim združenih vprašanj. Med desničarji pa je bil de Gaullov govor zelo slabo sprejet. Nocojšnji «Le Monde* piše, da so integralisti tako silovite kot še nikoli napadli de Gaulla. Bidault je vihtel v rokah celo kazenski zakon, na podlagi katerega hoče predsednika republike spraviti takoj pred najvišje sodišče. Du-chet, Morice in Arrighi pa se zgražajo. Po njihovem mnenju se je de Gaulle včeraj še bolj oddaljil od »francoske Alžirije*. Soustelle pa je ironično izjavil, da povsem tem pomeni »Alžirija Alžircem* isto k, t odcepitev. Lacoste je v celoti odklonil de Gaullovo politiko. Poudarja, da »vse to zveni kot izzivanje, ker prekaša normalni ton opozicije*. »Ce bo prišlo do novega 13. maja, se bo to zgodilo v Parizu, ne pa v Alžiru*. piše list. V pariški narodni skupščini sporočeno, da sta govorila o mednarodnem položaju «s posebnim ozirom na vprašanja Srednjega vzhoda, francosko-izraelskega sodelovanja«. Prav tako sta govorila temeljito o alžirskem vprašanju in o zaskrbljenosti Izraela spričo naraščajoče napetosti med obema blokoma. Iz britanskih virov se je zvedelo, da namerava Francija prodati Izraelu o-krog 30 letal «Mirage IV«. Izrael je tudi zaskrbljen zaradi razbitega ravnotežja na Srednjem vzhodu, toda Couve de Murville ga je baje potolažil s svojim včerajšnjim govorom pred narodno skupščino, ko je izjavil, da Francija nasprotuje sleherni spremembi na tem področju. Jugosl. filmi za Benetke BEOGRAD, 15. — Na XI. mednarodnem festivalu dokumentarnih, kulturnih in zabavnih filmov, ki bo od 20. se nadaljuje razprava o zu- j do 31. julija v Benetkah, bo nanji politiki, ki jo je s svo- i Jugoslavija prikazala štiri fil-jim včerajšnjim govorom za- , me• Štirje filmi so bili izbra- čel zunanji minister Couve! n‘ tudi za XII. mednarodni | bližnjih upravnih volitvah. proučuje nadaljnjo znižanje cen artiklom široke potrošnje ir. pravi, da se je v prvih 20 dneh po znižanju cene potrošnja bencina zvišala za o-krog 30 odst. in da se zaradi tega ustrezni dohodki države niso bistveno zmanjšali. Na vprašanje, kaj misli o bližnjih upravnih volitvah, Tambroni pravi, da bodo morda poka-zale kakšno perspektivo za prihodnost, da pa bo politični položaj ostal vendarle v glavnem nespremenjen. Na vprašanje, če smatra, da sedanje stanje v parlamentu ne dopušča drugačnih rešitev, razen enobarvne vlade, odgovarja, da si on prvi želi drugačne rešitve, ker KD ni želela nikoli vladati sama, tudi ko je imela tako možnost; po njegovem mnenju pa v sedanjem položaju ni možnosti za drugačne rešitve Ko govori o programu svoje vlade, Tambroni pravi, da se bo držal roka 3L oktobra, da pa mora njegova vlada rešiti, razen o-dobritve proračunov, tudi druga vprašanja, kakor reformo strukture državnega proračuna, »zeleni načrt«, šolski načrt, zakon o disciplini trgovske konkurence in druge u-krepe, ki so bili že prej predloženi parlamentu. Pismo, ki ga je minister za turizem in prireditve Tupini naslovil predsedniku A NICA (združenju filmskih producentov) v zvezi z nekaterimi filmi, ki naj bi predstavljali napad na javno moralo, pri čemer je zagrozil, da bo poostril cenzuro in odklonil svoj podpis na dovoljenje za predvajanje filmov, ki bi po njegovem mnenju imeli tak značaj, tudi v primeru, da bi ustrezna komisija za cenzuro filmov tak film odobrila, je imelo velik odmev predvsem v zainteresiranih krogih pa tudi v širši javnosti, ker se ministrov korak smatra za ustavno nedopusten, hkrati pa za potezo, ki naj bi imela izrazito predvolilni značaj, s čimer naj bi si Tu-pinu skušal pridobiti naklonjenost cerkvenih krogov in njihovo posredno podporo na de Murville. Prijavljenih je 15 govornikov. Morda bo govoril tudi predsednik vlade Debre, toda šele ob zaključku razprave. Prav tako ni izključeno, da bo prišlo do glasovanja, toda v tem primeru ni nobenega dvoma, da bo vladi zajamčena večina V Parizu je na uradnem obisku predsednik izraelske vlade Ben Gurion. Včeraj je obiskal zunanjega ministra, r.ato pa je bil povabljen v E-lizejsko palačo na kosilo h gen. de Gaullu. Sledil je razgovor med obema državnikoma. Pozneje je obiskal Ben Gurion še predsednika vlade Debreja. Posebno važnost pripisujejo Ben Gurionovemu razgovoru z de Gaullom in poudarjajo, da seveda nihče ne ve, kaj sta v prvi vrsti obravnavala. Uradno je bilo prikaz otroških filmov. Odvetnik Monaco, ki je pred- in ni i mn intim ti m imun m n um taiiiiiiitiiiiiudiit iimimi m miianan a |||||||||||n„|||,| m,| m, IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllll lllllllllll lllll II BELGIJSKI KONGO Izjemno stanje v pokrajini Katanga ELIZABETH VILLE, 15. — Guverner pokrajine Katanga, Guy Schoeller, je izjavil, da so proglasili izjemno stanje na področju Katange, ker so bili obveščeni o načrtih, ki bi utegnili v kratkem povzročiti motnje javnega reda; dodal pa je, da razpolaga s potrebnimi sredstvi za hitro in učinkovito ukrepanje v takem primeru. Po vesteh iz Bruslja, gre za to, da se nevtralizirajo huda nasprotja med dvema afriškima političnima skupinama, ki se borita za oblast v bodoči pokrajinski vladi. S tem v zvezi je belgijska vlada Že predložila parlamentu popravek zakona, na osnovi katerega se «kvorum« v pokrajinskih skupščinah v Belgijskem Kongu zniža od prejšnjih dveh tretjin na navadno večino. Tako bo stranka «Co-nakat« mogla sama sestaviti RAZGOVORI TITO-NASER Oba državnika odpotujeta danes po Hrvaški in Sloveniji BRIONI, 15. — Na otoku Vanga so se danes dopoldne nadaljevali razgovori med predsednikoma Naserjem in Titom ter njunimi sodelavci. Na razgovorih so sodelovali z obeh strani vsi člani delegacije, razen Mijalka Todoroviča, ki se je vrnil v Beograd, da bi predsedoval seji zveznega izvršnega sveta. V današnjih razgovorih so izmenjali mišljenja o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Razgovori so po vesteh iz dobro obveščenih krogov potekali v ozračju prisrčnosti in polnega razumevanja in zaupanja in v znamenju maksimalne podobnosti pogledov o-beh predsednikov, tako o vprašanjih področja dvostranskih odnosov, kot o mednarodnih vprašanjih. Po razgovorih so bili Naser in njegovi sodelavci gostje na kosilu pri predsedniku Titu. Predsednika Tito in Naser odhajata jutri s svojimi sodelavci na tridnevni obisk v nekatere kraje Hrvaške in Slovenije. Med potom bosta oba predsednika nadaljevala s proučevanjem raznih vprašanj. Pričakuje se, da bo ob koncu razgovorov objavljeno skupno poročilo. skega politično-gospodarskega sistema, podčrtal vprašanje gospodarske razcepljenosti sveta in poudaril potrebo po enot. nem svetovnem gospodarstvu in svetovnem tržišču. Ko je govoril o odnosih med Italijo in Jugoslavijo, je Javorški dejal, da obstajajo največje možnosti za vzajemno gospodarsko sodelovanje med o-bema deželama in da 35 pogodb o sodelovanju med jugoslovanskimi podjetji in italijanskimi industrijami predstavlja najboljši dokaz za to trditev. - — «»----- Zamčevski pri Titu BEOGRAD, 15. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne na Brionih sovjetskega veleposlanika v Beogradu, Zamčevske-ga, ki je zaprosil za sprejem. Furlanski socialisti na Reki nima nobenega uradnega značaja, ampak da je zasebna listina, v kateri naj bi minister izrazil, v obliki nasve a, le svoje osebno mnenje o sedanjem stanju kinematografije, in da seveda ne gre za nikakršen ultimatum. Papir marsikaj prenese; toda v pismu minister Tupini dobesedno grozi, da bo od sedaj dalje uvedel najstrožji kriterij pri ocenjevanju filmske proizvodnje in da bo odklonil odobritev, če bo smatral, da je film »nemoralen«. Kako more tak način izražanja pomeniti le ((nasvet«, je — kakor v mnogih drugih primerih — demokrist-janska tajnost! 29. t. m. se bo v Rimu vršilo napovedano ustanovno zborovanje italijanskih monarhistov, n., katerem nameravajo ustanoviti Ualijansko monarhistično stramio (PMI). Zelo smo jo pogrešali! Sindikalni organizaciji CU1L in CISL sta proglasih stavko vseh državnih uslužbencev, ki bo ves dan v sredo 22. junija. Federacija državnih uslužbencev včlanjenih v CGIL je uradno sporočila: V zvezi s sporazumi sklenjenimi z drugimi sindikalnimi organizacijami proglasuje federacija stavko 22. junija. Takrat bodo stavkali tudi nekateri usluž-br.eci (državni moponoi, zaklad in služba za čiščenje pristanišč), ki so že napovedali stavko za 18. junija. Tajništvo federacije državnih uslužbencev CISL pa je v sporočilu poudarilo, da so dolgo časa čakali, da se bo vlada obvezala, da reši vrsto vprašanj. Gre za revizijo ju-ridičnega položaja mezdnih uslužbencev, vključno plačanih na dan in začasno zaposlenih, za ustanovitev nove kvalifikacije dodatnega seznama in raztegnitev olajšav pri napredovanju za stalno osebje. Ker vlada ni odgovorila na penovna vprašanja sindikata in je celo zanikala veljavnost načrtov, ki so bili zc pred časom potrjeni, je sindikalna organizacija proglasila stavko. Sindikalno gibanje bodo še zaostrili, v kolikor bo vlada vztrajala na svojem negativnem stališču. UIL še ni sprejela stališča glede stavke državnih uradnikov, je pa sporočila, da bodo v kratkem proučili položaj. Federacija uslužbencev PTT-CG1L potrjuje, da bo stavka od 6. zjutraj v ponedeljek 20. junija do 6. v torek. Federacija poudarja, da je CGIL preglasila stavko vseh 110 tisoč uslužbeneve PTT m to lokalnih uradov, agencij in telefonistov. Pris tavki sodeluje tudi CISL. Med stavko boco zagotovili telefonsko službo samo v toliko, da zagotove službo za »rešitev človeških življenj* in za nujne državne primere. Tudi vsedržavno tajništvo CISNAL je sklenilo, da bodo sode'ovali pri stavki uslužbencev PTT, vendar pa pozivajo ministra, da naj prouči zahteve pred pričetkom stavke. Kasno v noč se je izvedelo, da se bodo v petek sestali predstavniki sindikalnih organizacij uslužbencev PTT z ministrom za pošte in telekomunikacije Antoniom Mazijo. Na sestanku med predstavniki cementarjev in delodajalcev so ugotovili možnost, da se obnove pogajanja za obnovitev delovne pogodbe in so zato sklenili, da se ponovno sestanejo v ponedeljek Vsako stavkovno gibanje cementarjev je do takrat odloženo. A. P. Konferenca Javorškega v Bariju BARI, 15. — Danes je jugoslovanski veleposlanik Mihaj-lo Javorški, na pobudo uprave velesejma in trgovinske zbornice imel konferenco na temo: »FLRJ in sedanji mednarodni gospodarski problemi«. Javorški je obrazložil o- REKA, 15. — Predsednik ljudskega odbora reškega o-kraja, Franjo Sirola, je sprejel danes dopoldne delegacijo italijanske socialistične stranke iz Pordenona, ki jo vodi poslanec Mario Natoli. Delegacija vrača obisk delegaciji okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva reškega okraja, ki je nedavno obiskala Italijo. pokrajinsko vlado v Katangi. snovne elemente jugoslovan- RIM, 15. — V italijanski poslanski zbornici je bila ustanovljena italijansko-jugoslovan-ska skupina Internacionalne parlamentarne unije. Svetovalci SVP bojkotirajo deželni svet BOČEN, 15. — Vodstvo SVP (Suedtiroler Volkspartei) je poslalo tajništvom vseh strank, ki so zastopane v deželnem svetu naslednji telegram: «Spo. ročamo, da je odbor SVP sklenil, da bodo v petek 17. t. m. svetovalci SVP izjavili v deželnem svetu, da se ne bodo udeleževali zasedanj deželnega sveta in zakonodajnih komisij, dokler bo odv. Odo-rizzi ostal na svojem mestu, oziroma dokler ne bo podal ostavke. Poudarja se, da se je izvolitev odv. Odorizzija poslabšala z odločujočimi glasovi neofašistov. Podpisan; Sil-vius Magnago«. Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 27, najnižja 19.6, ob 19. ur; 21.8, zračni tlak 1019, narašča, vlage 59 odst., dežja 13.3 miTL nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 34.7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 16. Junija Telovo Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 0.14 in zatone ob 12.16. Jutri, PETEK, 17. junija Gorazd Tiskovna konferenca predsednika velesejma inž. Sospisia Rekordno število tujih držav Trinajst kolektivnih razstav Posebna razstava mesta Dunaja - Važna vsedržavna in mednarodna zasedanja Predsednik tržaškega mednarodnega velesejma inž. So-spisio je imel sinoči tradicionalno tiskovno konferenco pred pričetkom velesejma, katerega bodo svečano otvori-li v nedeljo ob 10. uri zjutraj. Inž. Sospisio je uvodo-na poudaril, da lahko gledamo na letošnji velesejem z optimizmom, ki ga potrjujejo nekatera dejstva. Tako je velesejemskd upravi uspelo zgraditi nov paviljon «F», v katerem bo na- meščena težka mehanika, razstava pohištva im navtika. Paviljon bo bistveno povečal razstavni prostor in bo omogočil, da bo Palača narodov služila edino svojemu namenu in da bodo v tej palači samo tuje razstave. Za velesejem je pomemben tudi finančni rezultat te gradnje, saj bodo vsako leto prihranili od 5 do 6 milijonov lir, ki so jih do sedaj porabili za najemanje zasilnega paviljona, Poleg tega pa računajo tudi z vgčjim dohodkom, ker se je povečal razstavni prostor. Končno bo velesejem tudi razpolagal z ustrezno sejno dvorano, v kateri bodo zasedanja in razne svečanosti. Se pomembnejše pa je dejstvo, da bo velesejem letos zabeležil rekordno udeležbo tujih držav, saj bo prisotnih 28 držav in med njimi 13 s kolektivnimi razstavami. Poleg tradioionalnih klientov, kot so: Avstrija, Jugoslavija, Nemčija, Libanon, Jordan, ZDA in Brazilija, bodo letos prvič na velesejmu: Urnik trgovin danes Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bo za praznik 16. junija po prefekturnem odloku sledeči umik: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn in ekarn, ki bodo odprte od rkarn, do 12. ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn, ki bodo odprte od I do 21.30, ribarnic, ki bodo odprte od I. do 12. ure in mesnic, ki bodo odprte od 6. do 11. ure. in univerze. Ob tej priliki bosta gosta v Trstu tudi švicarska znanstvenika Auguste in Jacques Piccard, ki sta v tržaških ladjedelnicah zgradila slavni batiskaf, ki je dosegel najnižjo globino morja od Filipinih. Inž. Sospisio je nato orisal razne druge razstave, ki bodo na velesejmu in tako o-menil obširno razstavo pohištva, razstavo motornih čolnov, električnih gospodinj- skih aparatov, razstavo obrtništva, razstavo Sicilije itd. Med velesejmom bo zelo mnogo različnih zasedanj in med njimi štiri zlasti pomembna: Na petem medna- rodnem dnevu lesa bodo razpravljali na temo: «S'kupno evropsko tržišče in eksotičen les». Na državnem zasedanju, ki ga je organiziral pokrajinski center za produktivnost, bodo govorili o novih tehnikah upravljanja podje- tij. Tretjemu mednarodnemu zasedanju o pohištvu bo predsedoval minister Colom-bo. Končno vzbuja vedno večje zanimanje državni festival televizijskih reklamnih filmov, ki bo letos zajel tudi reklamne filme, ki jih predvajajo v kinematografih. Oba ponedeljka bodo organizirali ne velesejmu predstave, na katerih bodo nastopili znani italijanski pevci in varietejski igralci ter igralke. Minister Jervolino župane jadranskih Ministru za trgovinsko mornarico bodo župani predložil zahteve, ki jih je sestavila študijska komisija Zveze jadranskih pristanišč iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiMiiitiiittiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiimntiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Po podatkih tržaške trgovinske zbornice Rekorden pomorski promet tržaškega pristanišča v maju Presežen je pomorski promet iz rekordnega leta 1957 ■ Železniški promet seje tudi povečal, vendar ni dosegel prometa iz leta 1957 Po podatkih tržaške trgovin-( dico vedno obsežnejšega pro-ske zbornice je dosegel celot-j meta s tovornimi avtomobili, ni pomorski promet tržaške- ki prevzemajo blago tudi pro- 2JSSR, Slonokoščena obala, Gabon, Kamenja, Malezija in Holandska. n.— , Rusija in tropske države »o prišle na velesejem zlasti v zvezi s tropskim in drugim lesom, ki bo razstavljen v okviru posebne razstave. Lesna tržišča so namreč vedno bolj živahna in vedno bolj istaja pomemben tropski C Med raznimi razstavami je predsednik omenil razstavo Dunaja, ki bo posvečena številnim aspektom delovanja dunajske občine, ki prednjači pri socialnem skrbstvu. Na otvoritvi te razstave bo prisoten dunajski, župan Franz Jonas. Zanimiva bo tudi razstava ZDA, ki bo posvečena morju in raziskovanju morskih globin. Razstavo je organizirala tržaška USIS, sodelovali pa so razni znanstveni inštituti ga pristanišča v maju rekordno raven, saj so skozi prista nišče prepeljali 458.752 ton blaga, od česar znašajo dovozi 356.660 ton in odvozi 102.092 ton. V primerjavi z aprilom ko je promet dosegel 418.289 ton, so zabeležili povečanje prometa zg 9 odst, medtem ko se je v primerjavi z majem lanskega leta (390.536 ton) promet povečal za 17,4 odstotka. Povečanje prometa je občutno, tako da je celotni promet prvih petih mesecev letos presegel rekordni promet ki ga je zabeležilo tržaško pristaniške 1957. leta. Letos je tako dosegel pomorski promet v razdobju januar - maj 2 milijona 165.974 ton, medtem ko je 19517. leta dosegel 2.152.699 ton in je letos višji za 0,6 odstotka. V primerjavi z razdobjem januar - maj lanskega leta (1.661.492 ton)-, pa je povečanje zelo občutno ,in znaša 24,3 odstotka. Tudi železniški promet se je okrepil, vendar ne v toliki meri kot pomorski. Maja so pripeljali 76.011 ton blaga in odpeljali 183.508 ton, tako da je železniški promet dosegel 259.519 ton, medtem ko je znašal aprila 179.162 ton. Promet prvih petih mesecev je znašal 1.121.921 ton, lani pa 732.122 ton. Primerjava z že omenjenim rekordnim letom pa ni tako ugodna, ker je takrat promet prvih petih mesecev dosegel 1.383.551 ton in torej železniški promet še ni dosegel tega rekordnega leta. Razlogi so dvojnega značaja. Delno gre za prirodno posle- MltimiMliitiiiimitiiilMmimifiiiiiliiiiMiimiiititmiiiMiiilimmiiiiiiimiliiliiiififtiiiMitiiMMll Včeraj na županstvu Sestanek Komisije načelnikov skupin Razpravljali so o sedanjem zasedanju občinskega sveta, ki bo trajalo do konca t. m. Včeraj se je pod županovim predsedstvom sestala na tržaškem županstvu komisija načelnikov skupin svetovalcev, da bi se domenila o zaključku zasedanja občinskega sveta, ki naj bi trajalo do konca junija. Sporazumeli so se, da bodo PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TMT-UL. MONTECCHI 6-IT. TELEFON 08-808 IN 04-688 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ullea 8 Pellico 1-IL -Tei. 33-83 UPRAVA TRST - UL. SV. FRANČIŠKA M. to - Tel št. 87-388 OGLASI Cen« oglasov: ZB veak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglMl 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna «0 lir, - Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, eeicletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur - FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 230 din — Nedeljetca letno 1440, polletno 720, četrt letno 360 din — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul 3-1., e je pred njim vozil 37-letni Alessandro Avez-zu iz Ul Romagna 28 Avezzu pa je zadel v zadnji del avtomobila, ki ga je vozi] pred njim 38-letni Romolo Pipolo iz Ul. S. Maurizio. Vsi avtomobili so nekoliko poškodovani šoferjem se m zgodilo nič hudega. Le Marija Crestanello se je pobila .n opraskala po čelu in kolenih, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se morala zdraviti 5 dni. bo -—« » — Deska ga je udarila in mu nalomila hrbtenico Dobre tri mesece se bo moral zdraviti 53-letm Emiliano Fasi] iz Ul. R. Manna 18, ki so ga včeraj dopoldne sprejeti na ortoped ki oddelek. Fasil, ki je lastnik podjetja »Trieste-legno«, je predvčerajšnjim prišel v lesno pristanišče pod Skednjem, da bi zbral in nakupil nekaj lesa za svoje podjetje. Hotel je stopiti na kup d?sk. pa je pri tem nerodno stopil na desko, ki je odskočila in ga udarila po hrbtu. Skraja si je Fasil mislil, da ne bo hudega, ponoči pa je čuti] vedno hujše bolečine 'n je včeraj zjutraj poklical rešilni avto, da ga je odpeljal v bolnišnico. Se pri prvem pre. lo temelji na sporočilih, ki so jih prejeli od ravnateljstva podjetja. Podaljšanje urnika prehodov skozi nekatere obmejne bloke Te dni so se jugoslovanski in italijanski obmejni organi dogovorili za podaljšanje urnika prehodov skozi nekatere obmejne bloke, preko katerih je dovoljen prehod z obmejno propustnico na podlagi videmskega sporazuma. Od junija do septembra do-do obmejni bloki pri Socerbu, Lipici, Repentabru in Gorjanskem odprti ob sobotah, nedeljah in praznikih do 23. ure; blok pri Lazaretu pa bo odprt do 1. ure popolnoči. Stavka uslužbencev ’ nad delom Kot v vsej Italiji bodo tuli v Trstu stavkali uslužbenci nadzorništva nad delom v ponedeljek 20. junija 24 ur, c d 27. do 28. junija pa 48 ur. Do te stavke bo prišlo, ker vlada ni sprejela zahtev, da se prizna uslužbencem posebna nagrada in ker zlasti noče povečati števila stalno zaposlenih uslužbencev. Gre za zelo pomemben ura-d, katerega dolžnost je nadzorovati izvajanje zakonov o zaščiti dela, pri čemer pa je seveda zadostno število potrebnih uslužbencev bistvene važnosti. Tajništvo Nove delavske zbornice - CGIL je včeraj poslalo avtonomnemu sindikatu prizadetih uslužbencev pismo, v katerem izraža solidarnost z njihovim stav/kovnim gibanjem in v katerem poudarjajo, da jim bodo nudili vso pomoč. Podaljšanje razstave o nacističnih taboriščih Razstava slik in dokumentov iz nacističnih taborišč je vzbudila med prebivalstvom zelo veliko zanimanje, tako da si jo je ogledala velika množica ljudi. Zaradi tega so sklenili, da bodo razstavo podaljšali in bo trajala še jutri. Danes bo odprta od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, jutri pa od 17. do 19. ure. Razstava se zaključi s predavanjem socialističnega senatorja Piera Caleffija, — «»— Avto zadel v kolesarja Včeraj popoldne je 26-lefti Aldo Frisan iz Ul. Pratello H pripeljal z avtom v bolnišnico 15-letnega Luciana Gvburiča i/ gledu so zdravn ki ugotovili,. Ul. Bonomea 183, ki so ga da si je Fasil nalomil hrbte- sprejeli na ortopedski oddelek nico. J in se bo moral zdraviti od r5 do 30 dni, ker se je pobil in ranil po obrazu in desni roki ter levi nogi, katero si je verjetno tudi nalomil. Frisan je dejal, da se je peljal z avtom po Ul. Mazzini proti Trgu Goldoni, ko pa je hotel kreniti v Ul. S. Cateri-na, je zadel z vozilom ob kolo, s katerim se je z nasprotne strani pripeljal Grburič. Ki je zlete] s kolesa in se poškodoval. IIIIIIIIMItllllllll.llltllHIIIIIIIMIItllMIIIIillllllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMKTJ IN FOHUKfc Dne 15. junija se Je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 11. POROČILI SO SE: uradnik Nereo MaUtai in prodajalka Giuseppina Sabadin, električar Mario Maier in delavka Silvana Baru-t, električar Sergio Bene-detti In prodajalka Livilla Pici-nich, uradnik Fedele Pastore in gospodinja Gilda Esposito, šofer Pietro Giachero i-n delavka Virginia Pahor, delavec Mario Cet-tul in frizerka Dina Ciacchi, mesar Sergio Rodmis in delavka Romana Zafred, težak Gan-fra-nco Ličen in gospodinja Ro-migia Mirussi, lo er Ferdinando Lo Cascio in frizerka Graziella Merlak, težak Riccardo Spazzali in gospodinja Aurelia Fracchio-nii, industrijec Silvano Zollia in učiteljica Maria Teresa Ciona. UMRLI SO: 46-letni Riccardo VVieser, 59-letnl Odorico Buca-vez, 69-lelni Andrej Kavrečič, 72-letmi Riocardo Linassi, 61-iet-na Santa Stanich por. Millce-vich. 83-letna Antonia Paulini vd. Canova, 50-letn! Francesco Bisiaochi, 46-letni Giovamri Cal-legairi. LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletto, Ul. Roma 16: Da-vanzo, Ul. Bernini 4; Godina E-uea, Ul. Glnnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Dr. Mia-ni, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. KINO Fenice 15.00 »Marines Salomonovih otokov«, Juliie Adams. Excelsior 15.00 «Divja Arktika« Walt Dism-eyev technicolor. Filodrammatico 15.00 »Kraljica Venera«, technicolor, Zsa Zsa Gabor. Grattacielo 15.00 «Rjovenje miši«, Jean Seberg Supercinema 14.30 «Jez™ mladeniči«, Richart Burton, Claire Bloon. Prepovedano mladoletnim. ArcObaleno 14.30 »Grm enje nad Timberlandom«, technicolor, A-lan Ladd in Jeanne Gram. Aurora 15.00 «Les draguers«. Alabarda 15.00 «Joselito» z mladim igralcem TV. Zadnje pred- Capitol 14.30 »Pariški okus«, Mi-chele Morgan in Charles Bo- jer. CnstaPo 15.00 »Indijanski vod- nik«, technicolor, Cl‘lnt Wal Garibaldi 14.00 »Izgubljeni sin«, eastmacolor, Lana Turner. Impero 14.30 »Meje na severozahodu«. Italia 15.30 »Nežni spol«, Jun« AMysom in Harry James, technicolor. Moderno 14.00 »Ponosen upor- nik«, Alan Ladd to Olivia De Havilland. Zadnja predstava. Massimo 15.00 »Psihoanalist za gospe«, Fernamdel, Sylva Kostima. Vittorio Veneto 15.15 »Veliki kapitan«, technicolor. Ideale 15.00 »Ljubezen v Rimu«, Antonio Oifariello, Claudio Viiilla. Marconi 15.00 »Meč in križ«, technicolor, Rossana Podesta, M. Serato. San Marco 16.00 «Zadnji dnevi Pompejev«, cinemascope, Steve Reeves. Cene normalne. Savona 15.00 »Upor gladiator- jev«, Giarma Maria Canale, cinemascope, technicolor. Odeon 15.00 «Dečki juke boxa», Adriano Celentamo, Tony Dal- lasa im vsi najiboljSi kričači. Astra 14.30 «1 vitellonl«. LETNI KINO Skedenj 20.15 «Kitty», techmlco-lor. Marconi 20.30 »Meč In križ«, techniioolor, Rossana Podesta, M. Serato. RAZNA OBVESTILA Ljudska knjižnica r Trstu v Ul. Roma 15 obvešča svoje bralce, da ne bo poslovala od 20. junija do 10. julija t.l. Razstava prof. Avgusta Černigoja, ki je že več časa v galeriji »Casaouova« v Ulici sv. Frančiška 22-1., se podaljša do sobote. DAROVI IN PRISPEVKI j V počastitev spornima ljube sestre Slave Pahor daruje 1000 lir za Dijaško Matico družina Pahor. KINO SKEDENJ predvaja danes 16. t. m. ob 19.45 in Ob 20.15 na prostem barvni film: «KITT I A. Igra ROMY SCHNEIDER ( OLEDAUSČA ) Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE NA PROSTEM NA DVORIŠČU GOSTILNE STEV. 76 V NABREŽINI Danes 16. t. m. ob 20.30 Danilo Gorinšek »SILNI BIC»; v soboto 18. t. m. ob 20.30 Goodrich-Hackett »DNEVNIK ANE FRANK«; v nedeljo 19. t. m. ob 20.30 Jurčič-Klemenčič »DESETI BRAT«. TEATRO NUOVO Danes 16. junija ob 21. uri ponovitev predstave «Leto kuge« Sergia Minussija z igralci »Stabilen im gojenci Gledališke šo-Rezervacije in prodaja vstopnic pri gledališki blagajni, le. ( ŠOLSKE RAZSTAVE N V 1IU PRIREDITVE J Industrijski strokovni tečaj na Opčinah priredi razstavo ročnih del in risb učencev im učenk, ki bo odiprta v soboto 18. in v nedeljo 19. tm. od 9. do 12. in od 15. do 20. ure v šolskem poslopju na Bazoviški cesti št. 7. C CIRKUS ORFEI Narodni cirkus «Orfei» — Mon-tebello. Danes, 16. junija, ob 16.15 prva in ob 21.15 druga predstava. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti (tel. 37-547 tn 36-372) in pri cirkuški blagajni (tel. 95-0601. MALI OGLASI BRUS1NI CARLO, Trst, Ul tla!-tisti 20. tel. 29041. n r o d a j a gospodinjske električne predmete — hladilnike FIAT, ATLANTIC in druge znamke Plačllivo tudi v 24 obrokih. PHALNE stroje. kovinsko kuhinjsko opremo. ISCEM PRIDNO slovensko dekle, od 22-26 let, ki bi bila pripravljena priti v Francijo in se tam poročiti. Pisati na upravo Lista pod šifro «Framcija». PRODAJAM ZEMLJIŠČE primerno za gradnjo pri univerzi (Ul. Fa-bio Severo) 2700 kv. metrov. Izredna prilika. Telefonirati na 91-512. ZIDARSKO in PLESKARSKO delo izvršim perfektno. Telefonirati 64-623. KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 16. t. m. ob 17. uri Globe film: ZELENI VRAGI IZ M0NTECASSINA («Diavoli verdi di Montecassino«) Danes v «ARC0BALEN0» ''' 17'AI A: AIAN nwi ,|ADD JEANNE TISOČ PUŠK PROTI DVEMA OSEBAMA G1LBEKT IPUND FRANICE JVALONl GRMENJE NAD TIMBERLANDOM LYL[ BETTGER BEERY Režija: Robert D. Weeb predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 16. uri in ob 20.30 prostem Metro cinemascope barvni film: 7/fi/ff« €• mo žiti hcebfoo (Come soosare uma figlia) 130HN SAX0N • SANDRA DEE ANGELA LANSBURy Režija Producent V. Minnelli — P. S. Berman CincmaScoPEJ Metrocolor Uns produuOnb AVON V velikih skladiščih Velika izbira poletnih oblek za moške, ženske in otroke cene Izredno ugodne TRST, Korzo Italija 25 14 OGROMNIH LETAL IN ŠTIRI VELIKE LADJE SO PRIPELJALE V ITALIJO n n im Dama predstava oe 21.15 (lirkus predstavi pokrajinski b! IM A L. - Vsak torek, četrtek, Soboto in 2 nnnf1q|(|yj ob 16.15 nedeljo in 21.15 Rezervacije in prodaja vstopnic v Pasaži Pi alti (tel. 38 547 in 36 372) ter pri cirkuški blupajniltel. 85-060) NARODNI CIRKUS «ORFE 1» s triumfalnega gostovanja po Srednjem vzhodu V TRSTU na Hontebelln 11 OGLED ZVERI OD 10. GRE DALJE Spomini na nekdanje koprsko učiteljišče Ob stoletnici rojstva prof. Viktorja Bežka 11. t. m. so mu v rodni Postojni odkrili spominsko ploščo Viktor Bežek, pedagog — šolnikom znana osebnost, ki je v našem šolstvu zarezala krepko in vidno brazdo. V času mojega letnika (1903 do 1907) je bilo njegovo službeno mesto na učiteljišču v Kopru, v tisti mrki odvratni stavbi nekdanjega samostana, tako nasproti svetli, sončni mladosti. Ne vem, če je to bilo po njegovi volji, ali ne. Sodim, da ni bilo. Niti ne vem, zakaj in čemu so tja posadili slovensko, hrvaško in italijansko učiteljišče. Ali mogoče zato, da so tudi tamkaj, na robu takrat še mogočne, a v svoji sredini že močno načete in trhle avstroogrske monarhije očitovali neminljivost dvoglavega orla? Verjetno pa je habsburška gospoda nameravala tudi, oziroma prav v tem gnezdu razgretih nacionalističnih čustev, uperjenih predvsem proti državljanom našega porekla, zaostriti borbo kakorkoli bilo — zgodovinski tok je to in tudi druge njene namere postopno preplavljal in končno le preplavil. Čimbolj so se profesorji tega zavedali in to občutili, tem več so med nami veljali. Kaznjenci so se med sabo razumeli, čeprav s skromnimi znaki. Kot takšen mi trajno lebdi v spominu pok. prof. Koš-tial, jezikoslovec in brusač slovenskega jezika. Kot smo mogli razbrati iz njegovih opazk n.ed jezikovnim poukom, je bil velik sovražnik cesarsko-kraljevega Dunaja. To ga je potisnilo v materialno in duhovno trohnobni Koper namesto na kakšno vseučilšče. Seveda se nismo z njim «v vsem» tazumeli, ker nam je kot slovničar in pravopisec izdelke temeljito rdečkal in nas v svoji nervoznosti pošiljal kot Janeze, Drejčete, Pepote... v različne težaške pastirske in slične poklice. Vse smo temu učenemu in skromnemu možu s številno družino oprostili, ker nam je jezikovno mnogo posredoval. Ko sva se v prvi svetovni vojni sešla v staležni pisarni 97. pešpolka v Radgoni in mi je povedal svoj življenjepis, sva enoglasno preklinjala avstroogr-ski imperializem in njegovo soldatesko, a hkrati skupno zbirala prekmurski besedni zaklad, ki je močno obogatil njegov ustrezni zvezek. Spomin je večkrat obtičal v koprski katorgi, ki nas je bila v mnogočem brutalno prikrajšala in to po načrtu takratne dunajske prestolnice: takrat, politično-družbeni red prežet z imperialističnimi težnjami, je za vsako ceno zahteval predano in pokorno ljudsko gmoto. Dober šolnik, a nič več! Nobenih resnično naprednih svobodoljubnih revolucionarnih teženj! Oba sva večkrat vzajemno preklela takšen Koper. V tej hčerki nekdanje «Se-renissime« utripajo danes novi življenjski sokovi za novo zgodovinsko nalogo, izza starih zadehlih sten nova svežina, ki briše ostanke njene nehumane vsebine. Zgodovina vodi v novo smer, k novim ciljem in neizprosno zahteva novo rast — nov podmladek z jako tvorno silo, družbeno zavestjo, prepojeno s čutom dolžnosti in odgovornosti nasproti delovnemu ljudstvu, že izza davnine oropanemu svojih pravic. Nekdaj prepoved — danes zapoved. Sedanji Ko-Per nudi naraščanju z navr-hano mero možnosti za njen harmonični razvoj. Zdi se mi. da se — vzeto z vzgojnega stališča — v tem večkrat celo pretirava. Zaradi tega se mladina ne more seznaniti s Polpreteklostjo, jo primerjati z novo stvarnostjo in izvajati primerne sklepe, zlasti ker se je zgodovinski prelom izvršil odsekano in skok v novo je bil nagel. Koliko več bi bili nekdanji koprski učiteljiščniki mogli posredovati ljudstvu, če hi se jim bili nudili današnji pogoji! Kar nam ni dala družba, smo v želji vsaj po skromnem tvornem izživljanju in skladno s težnjo za čimbolj učinkovitem udejstvovanju v poznejšem življenju motali sami črpati iz raznih virov. Na to je večkrat zlezla mi-•el, ko sem se po dobrih 40 latih (194fl—1950) znašel na Enoletni gospodarski šoli in jo vodil v istih prostorih, kjer so nas nekoč «peglali». Med še vedno starimi, a že močno «prezračenimi» nekoč »amostanskimi zidovi je spomin trčil na tega in onega «profoksa» in ga posadil na mesto dobrih ali slabih. Nikogar ni presedlal na drugo mesto, čeprav sem skušal zreti nanje z drugačnim merilom. Tako le sem si rekel: V Profesorskem zboru je bil (in je še) vsak po svoje dober in slab in bil pol angela in pol hudiča. Kateri od teh študentu bolj koristi? A naše nacionalno čustvo je znalo iztakniti in uvrstiti k slabičem one profesorje, ki so kot nemčurji oboževali habsburško krono in bili pro-tivni našim še tako skromnim težnjam. V tem so imeli svoje pobratime v vrstah meščanske in fevdalne posvetne in cerkvene gospode. Trojica takih (Sokoli — glasba, Schaffenhauer — risanje, in Spintde, rodom Kočevar — poljedelstvo in celo matematika), se je navidezno malo zanimala za naše izživljanje izven razredov, a smo imeli vtis, da je ta dobro vohljala. In stroga pojava našega takratnega ravnatelja in profesorja vzgojeslovja Viktorja Bežka, ki je vzbujala med nami različno občutje, vtise in mnenje? Drži ocena prof. Koš-liala: «Mož, ki mu ne moremo ničesar očitati.)) Slovenci, Hrvati in Italijani smo čutili v njem krepko osebnost z jačjim moralnim kovom in višjo vzgojno sposobnostjo. Iz njegovega predmeta (pedagogiko smo imeli skupno s Hrvati in Italijani) smo razbrali, da se globoko zaveda svoje vzgojno-učne naloge in skuša biti kot človek in vzgojitelj nepristranski, pravičen, objektiven. Za boljše odnose med njim in gojenci sta manjkala, se mi zdi, dva pogoja: od njegove strani primerna toplina z obzirno prepričeval-nostjo, od strani gojencev, — mladine brez zadostnih življenjskih izkustev — pa vživ-ljanje v njegovo psihozo in poznanje takratne politične stvarnosti. Ostal nam je v spominu kot dober in pravičen profesor, ki nam je posredoval pomembne vzgojne napotke in jih obogatil z raznimi prispodobami, citati, primeri — z vsem gradivom, ki naj bi bilo pokrepilo in pospešilo učinkovitost njegovih naukov, Sele kasneje smo mo- gli razumeti in morali priznati, da je bil pobornik bolj sodobne vzgoje: sproščenosti, didaktične temeljitosti in ne količine, čim večje učenčeve aktivnosti. Za takratne prilike dovolj bogat prispevek! Njegovo zanimanje za izven-šolsko delovanje svojih gojencev je pričalo, da mu ni bilo le za njihove uspehe med šolskimi stenami. Na one, ki so se s svojo aktivnostjo takrat in kasneje kakorkoli odlikovali, je bil zelo ponosen, saj je s svojo narodno in socialno zavestjo želel svojemu narodu večji vsestranski razmah. Kat takšen je spadal v progresivne vrste. Te dni slavimo stoletnico njegovega rojstva, 11. t. m. so temu klenemu Notranjcu na rojstni hiši v Postojni odkrili spominsko ploščo. Temu slavju se pridružujejo tudi njegovi bivši gojenci iz zamejstva. JANKO FURLAN — Si vidu, a, Jakec, pej su spet fašisti nastauli ano bombo pirati Slovencam. — Jo niso nastauli, so jo vrgli. Kamer je prletela u Jen zdej mi bojo nardili lepu proces. Gvišno bo tudi uan reku, de je nedaužen, čeprou je pobiu kej jest znam kolko meljonou Judov zid se pozna, ke je oškrblen. Jen pole ke jen bo reku, de je samo bugau komando. je padla na tla se poznajo ožgani kamenčki, ke je gorela tista — ku rečejo — miča. Ja, tu je forte komot. So ubivali, martrali, zažigali jen pole, kadar je treba Je bi o vse narjeno zares; samo je mogu plačat, so pej vsi nedoužni. Ma danes vi- bet kašen faler, de ni počla. — Morbet jo je vrgu kašen amerikan? Ke unani so u teh rečeh forte narodni. demo, de nista vsega kriva duče jen Hitler. Za tu ke danes nobeden ne sile bet fašist, ma vselih so. Jen dosti jeh je, ke jem Bejži, bejži, Mihec, kej čekoliraš! na tihem pomagajo. Ti, Mihec, kadar se je Sej vsi znamo, kadu je mogu bet. Faši- poročila tvoja konjada, kej ji je kej vošču stam ne gre u račun, de be ledje živeli u miri jen — se zna — nas Slovencou ne morejo videt. Jen taku so se teli namalo šfogirat. — De jeh ni morbet kej segrelo tisto, ke so tisti peuci od Gallusa taku forte fajn pojali tam u Vidmi? — Be znalo tudi bet. Sej so se ani vre prtožli na policijo, de tisti peuci mote jo nočni mir, zatu ke pojejo do desete ure. — Vddeš, Jakec, ke jest te zmiri pra- vem, de s peuskimi zbori je sama škoda jen zamera na vse kraje. Kej je treba ledi jezet še s peuskemi zbori! Ku de ne be bli vsi vre zadosti nervozi! papeš srečo? — Ma, Jakec, kaku moreš taku naumno prašat! Zastran nas bogeh ledi se an papeš ne bo šou dišturbirat. — A ne! Ma uni dan se je poročila ana hči od dučeta jen kadar ke je ceremonija končala je dehovnik prebrou voščila, ke jeh je poslou papeš. Jen niso miga bale, zatu ke tu je blo pisano u Pikoli. Jest rečem, de če se lahko tolko drugeh poroče brez voščil od papeža, be se lahko tudi hči od dučeta. — Jakec moj, nehaj! Bomo šli u dišpja-cerje zastran tvojga jezika. Dejmo rajše — Znaš, Mihec, ti si forte fejst fant, do- govort kej dobro od governa! Vidi, zdej je kler pestiš zbore pr miri. Ma kadar ke začneš taku, be te narrajše vrgu dol s tega odloču ane forte lepe reči za pržonirje. Ta prvo, de se ne bo reklo več pržon ma ^ j: /-1__A _ J_ v. V-1 -----------UjSo turna. Jen te povem tebe jen vsem, ke jeh Casa di Custodia, ke te blo po naše Hiša petje jezi, de glih bomo pojali. Za truc! Jen se bom vpisau še jest u tisti zbor od Grapca. Jen če bojo zastran tega komi o-tekla jetra, pej nej mi! — Videš, Jakec, ku si žleht! od varvanja. Jen de ne bojo jemeli več tiste obleke na štrike, jen de bojo jemeli več devertimentou jen radio jen televižjon. Jen de servizi sanitari de bojo bol moderni. Ce reč, de ne bojo jemeli več kible, ma Jest ja. Za prou, sm tudi žleht. Jen moderne kandote. Sej bo lepu u pržomi! * v — Videš, Mihec, bo lepu. Jen znaš za- __ __________ ...... ________________________ kej? Zatu ke ministri so vidli kaku so tisto dvorano u Rojani pr zaprli ministre na Turškem jen no Koreji. Jen so si misleli: dejmo kej pobuIšat pržo-ne, zatu ke se ne zna, kej nas lahko še toka. Bejži, bejži, zmiri mislejo samo za svoje dobro! jest be sturu vsem mišinam plačavat dou-gove od fašistou. Be jem sturu lepu zidat — denmo reč šocjah. — Ma kašen pej vselih plača. Vidi tist-ga Ajhmana. So ga šli Judje iskat vele u Argentino, ga pobasali jen pelali u Izrael. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Shizofrenija je pogosta duševna najbolj bolezen Tri oblike obolenja ■ Nove uspešne metode zdravljenja Shizofrenija je duševna bolezen, ki je najbolj pogosta pri mladih ljudeh, vendar pa tudi odrasli od nje niso izvzeti. Bolezen je prvi podrobno opisal znameniti nemški psihiater Kraepelin pod imenom «zgodna blaznost«, švicarski zdravnik za duševne bolezni Bleuler jo je pozneje preimenoval v shizofrenijo. Pod tem pojmom razumemo duševno razklanost, kateri sledi več ali manj popolno propadanje duševnosti. Shizofrenija je najbolj razširjeno duševno obolenje, saj prizadeva pri nas, kakor tudi drugod po svetu okrog 70 odstotkov vseh duševnih bolnikov. Znaki tega obolenja niso vedno enaki, ampak se kažejo v obliki različnih psihičnih motenj. Pri mladih ljudeh v starosti od 16 do 17 let se javljajo na primer tako, da postane tak mlad človek naenkrat zamišljen, nima volje do dela, nič ga ne zanima in je poleg tega nezaupen, Živi sam za- IIIMIMMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllinillttlllllllllllllllltllllllllllllllllMIIIIIItllllllllllllllllllllllMIllllllMIIMIIIIIIIHIIIfllllllllllllllMimillllllllMIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIflllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII Pismo Alekseja Nepoznanega in odgovor inž. Podvojskega Polemika o sputnikih v stolpcih «Komsomoiske pravde? MOSKVA, junija — V čašo- . . . i. zpvezhi j" mogoče1 že Aleksej trdi, da je zanimanje za vesolje prezgodnje, kov, v katerih kar' mrgoli'šte dokler obstajajo še «zemeljske skrbi in težave» vilk o izdatkih, ki so namenjeni za oboroževalno tekmo, o tem, koliko sredstev dajejo na Zapadu za najnovejše teh- nične dosežke v oboroževanju, ki Pa zopet hitro zastarevajo, BI ' : Sibirski kmetje si na neki moskovski znanstveni razstavi ogledujejo vsemirsk rakete o ogromnosti takih stroškov in o tem, kaj vse bi bilo mogoče narediti in zgraditi, če hi se prenehalo z brezsmiselnim in nekoristnim razmetavanjem sredstev. Pred dnevi pa se je v »Komsomolski Pravdi« prvič pojavil članek, v katerem je govora o pismu nekega čitatelja, ki je sploh nasproten vrhunskemu tehničnemu napredku, sputnikom, raketam in Luni, nasproten vsem drugim poslom, razen ((zemeljskim.« Uredništvo »Komsomolske Pravde« navaja, da je v zvezi s sovjetskimi znanstvenimi uspehi na tem področju prejelo na stotine tisočev pisem, v katerih ljudje opisujejo svoje navdušenje in ponos zaradi uspehov in da je to edino pismo, ki se ostro razlkuje od vseh ostalih. «V začetku smo pismo dali ob stran,« piše ((Komsomolska Pravda« in nadaljuje: »toliko prej, ker je njegov avtor v svoji «smelosti» zaželel na žalost ostati nepoznan. Nato pa smo si rekli: Zakaj mu ne bi javno odgovorili v časopisu! List je naprosil inženirja Podvojskega iz moskovskega zavoda »Srp in kladivo«, kateri je izdelal zastavo in grb, ki sta bila poslana na Luno, da odgovori Alekseju N. iz mesta Juškar-Ola Tako pismo kot odgovor sta kot posebna vrsta polemike dokaj zanimiva. Anonimni čitatelj »Komsomolske iiarUt* inteleviziin ___ Četrtek, 16. |unija 196« - Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Iz slo- venske pesmarice; 9.00; Oddaja za najmlajše: «Lena mravljica Clci»; 9.30: Spomini na Kalmana in VValdteufela; 12.: Miran Pawton: »Zgodovinski razvoj kinematografske tehnike«; 12.15: Za vsakogar ne- kaj; 13.00: Motivi za kitaro. 19.: Zabavne melodije; 19.30: Prenos RL; 22.15: Igra kvintet Hervey - Metronome; 22.35: Schuman: »Dunajski karneval«. Nacionalni program Slovenija 9.: Haendilove skladbe; 11.: Otvoritev VII, mednarodne razstave elektronike; 12.10: Znane pesmi; 12.25: Glasbeni harmoniko tn hammond org- album; 13.30: Prevedene pes- le; 13.30: Sodobni pevci m po- mi; 14.15: Pri klavirju A. Tro- pevke; 14.30: Mojstri sodobne- vajolii; 14.30: Poje O. Carbo- ga jazza; 15.00: Zolitan Koda- ni; 15.00: Filmska glasba; ly: Sonata za čelo; 15.25: V o- 15.45: Življenje in smrt Borisa kalni ansambli; 16.00: John Pasternaka; 16.15: Seviljski Ireland: ConcertJlno pastorale; brivec; 19.15: Iz filmskega 16.20: Plešite z nami; 17.00: sveta; 19 45: Športni pregled; «Noro zlato«, komedija v 20.00: Slavni tangi in valčki; dveh delih Silvia Giovanetti- 21.05: Simfonični koncert; ja; 18.20: Koncert flavtista 23.20: Orkester p. v. C. Espo- Poluzzija in harfistke Mar- sita. ohi; 19.00: Saša RiudOlf: »Plemeniti plini«; 19.30: Pesmi in It otoutom plesi; 20.00: Šport; 20.30: V vrtincu valčka; 21.00: Boris 9.00: Jutranje vesti; 10.00: W Mihalič: ((Nemški vdor na Pesmi z nasmehom; 11.: Pes- umetnike Dansko in Norveško«; 21.15: mi za praznični dan; 1345: Simfonični koncert orkestra «Severnica» - moda; 14.00: Od 8 06: Sipared zabavne glasbe; 8.35: Zbor KUD Džemo Krvavac iz Sarajeva; 8.55: Beg iz taborišča smrti; 9.25: Zvočna mavrica; 10.10; K. Ba-ranovič: Simfonietita; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Glasbene razglednice; 11.35: Violinist Ali Dermelj; 12.00: A. Haliecker: Od Splita do Dubrovnika; 12.15: Ing. Terčelj: Važnost proizvodnih kleti; 12.25: Odlomki iz velikih oper; 13.30: Narodne melodije; 13.50; Z ansamblom Franco Scarica; 14.05: M. Vodopivec: Pesmi moje domovine; 14.20: Šport In športniki; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: J Turina: Fantastična pesni- tev; 16.30: Popevke se vrstijo; 17.10: Pesmi Petra Liparja; 17.30: Plesni zvoki velikih mest; 18.00: Turistična odda- Spoznavajmo naše 18.45: Radijska u- nlverza; 20,00; Domače pesmi in napevi; 20.45: Zabavni or- Tržaške Filharmonije; 23.30: Hollywooda do Ciriecitta; 16.: kester RTV Ljubljana; 21.00: Llteraimi večer — Svetovi Pearl Buckove; 21.40: Komorni intermezzo; 22.15: Po svetu jazza; 23.10; Nočni kon- cert. Ital. televizija 11.00: Prenos otvoritve VII. mednarodne elektronske razstave; 16.20: Prenos športne prireditve; 18.30: TV-dnevnik; Do polnoči v ritmu in melo- Italijanske ljudske popevke; diji. 16.20: Pojč Cucchlara, Guidi, Latilla; 17.00: Len Mercer In Trst njegov orkester; 17.30: Kon- cert operne glasbe; 18.30: Ple-12.40: Dogodek tedna; 20.10: Site z nami- 20.35: »Arcidia- Pristaniška in trgovska kro- pason«; 22.15: Festival napoli- nika. tanske pesmi. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40: kirltura; 18.30: P. Hindemith, Kmetijski nasveti; 13.45: Kal- »Druga sonata«, R. Lupi: «12 ///. program 17.00: Skladbe Haydna tn „ Čajkovskega; 18.00: Angleška 18.45. »Srečni svet«; 19.35: Sedem motivov za sedem iz- __________ vajalcev; 20.30: TV-dnevnik; man Lendavay s svojim ci- kratkih skladb«- 19 OO" Pro- 21.00: »Campantie sera« z M. '■ ... Bobgiornom; 22.15: Prenos fe- stivala napolitanske pesmi; ob koncu TV-dnevnik. Jug. televizija Zagreb — 20.00; Prenos baleta iz Hrvaškega Narodnega kazaiišta. V odmoru oddaja o slikarju Jerollmu Miši. ganskim orkestrom; 14.: Glas- bieml cestnega prometa; ba po željah; 15.20: Zadovolj- 19.15: Vatikanska biblioteka; ni Kranjci; 15.40: Prenos RL; 19.45: Prejeli smo; 20.00: Vsa- 16.00: Otroški kotiček: »Nove kovečerni koncert: Mozart in znamke«; 16.30: Furlanske po- Viotti; 21.30: Za radio prlTe- pevke; 16.45: Orkestri R. Ri- jena »Koefora«; 22.30: Sklad- savy in H. Zacharlas; 17.25: be L. Janačka; 23.20: Mala Lahka glasba; 17.30: Iz oper- pesniška antologija; 23.30: nega sveta; 18.00; Prenos RL: Beethovnova »Sonata št. 14». Pravde« začenja svoje pismo s trditvijo, da še nikoli ni prijel za pero, da ničesar ni hvalil, da pa se tudi ni pritoževal tisku in -javnosti in niti iskal zaščite. Pravi pa, da se je ob čitanju in številnih razgovorih o spuščanju raket odločil, da pove svoje in ne samo svoje — mišljenje o vsem tem. Po njegovem je raketa dosegla Luno in se »ptitunila«, ker ni mogoče reči. da se je »pri-zemlfila« in to je v redu. Sedaj pa nadaljuje Aleksej N.: «Dogodek je vsekakor važen in hrupa okrog njega je precej. Toda dajte, da pogledamo kakor se pravi, tudi drugo stran medalje,« in postavlja naslednje vprašanje: «Kaj so dali ti sputniki in rakete navadnim smrtnikom, med katerimi tudi meni? Jaz sam sem na primer imel pred spustitvijo rakete 300 rubljev dolga in tudi danes imam ta dolg ne glede izstrelitev!« «Se vam mar ne zdi, da je navdušenje s temi sputniki in kozmosom nesodobno, točneje, prezgodnje? s tem hočem reči, da imamo še vedno do vratu zemeljskih poslov: primanjkuje stanovanj, jasli, blaga, cest. a ta raketa in o tem ne dvomin, gotovo žre toliko ,da bi vsi prav gotovo vzdihnili, ko bi zvedeli za njeno ceno.« Aleksej N. nato nadaljuje in pojasnjuje, da bi vsak delavec, ko bi mu bilo rečeno, da bo brez rakete neka vrsta tekstila dvakrat cenejša, da bo lahko kupil določeni električni a-parat in da bo več vrtov, dejal; «V imenu gospoda boga, ne spuščajte teh raket« in na koncu ugotavlja: «Raketa — komu je sedaj potrebna! K vragu z njo za sedaj in s to Luno .Dajte nam, da bomo imeli več na mizi in potem bomo lahko koketirali tudi z Luno!« «Ce boste objavili ali ne to moje pismo, je vaša stvar, toda dvomin ,da boste toliko tvegali. Do teh sputnikov in raket sem popolnoma ravnodušen Prezgodnji so in nekoristni!« Inž. podvojski odgovarja A-lekseju Nepoznanemu, da ga njegovo pismo ni samo presenetilo .ampak tudi užalilo. »Jaz, kot tudi vsak sovjetski človek, sem v zadnjih letih doživel mnogo takih stvari, ob katerih mi je bilo srce pol no iskrenega navdušenja in ponosa zaradi uspehov naših znanstvenikov osvajalcev vesolja. Ves svet imenuje danes morja :n kraterje na Luni tako kot so jih nazvait sovjetski znanstveniki. Sovjetska zastava in grb sta dosegla Luno.« Glede na Aleksejevo sklicevanje na delavce pravi inž. vek Aleksej Nepoznani, ki misli več na hrano in obleko kot pa na čast domovine. Inž. Podvojski tudi spominja Alekseja na številke, iz katerih je razvidno koliko v Sovjetski zvezi izdajajo za o-Podvojski, da se je razgovar- sebno potrošnjo in prosveto. jal z vsemi delavci večerne izmene v njegovem podjetju, da jim je prečital Aleksejevo pismo, ki da je izzvalo smeh in da so ga nekateri ocenili kot «zablodlega tovariša,« ki da je po mnenju večine egoist in da misli samo nase. Delavci so — kot piše inž. Podvojski — govorili o med-narodni avtoriteti Sovjetske -zveze, ki je po uspehih sputnikov in raket ogromno porasla. Zopet drugi, ki po se udeležili svetovne razstave v Bruslju ,so govorili o tem, kako je bil najbolj popularen predmet na razstavi model sputnika, drugi pa zopet o tem, kakšen je neki ta člo- da je raketna oborožitev omogočila zmanjšanje sovjetske armade za 1 milijon in 200 tisoč oseb in omogočila prihranek v ekonomiji države za okrog 10—17 milijard rubljev letno. Našteva tudi vse važne dosežke, do katerih je prišlo po zaslugi sputnikov in vprašuje Aiettseja, če ni o-pazil, da je vprav v letih znanstvenih uspehov, v teh poslednjih letih prišlo do izboljšanja življenjskega standarda in hitrejše izgradnje stanovanj. Končno navaja še nekaj drugih argumentov in daje Alekseju Nepoznanemu priporočilo, naj se «dobro zamisli nad temi dejstvi.« se, sumniči prijatelje in starše ter je brezbrižen za drugi spol. Tako začetno stanje se lahko zaustavi ali se pa spremeni na hujše. V takih hujših primerih začne bolnik sumničiti, da je v hrani strup in jo zaradi tega odklanja, ne upa si na cesto, češ da ga vse opazuje in povsod zasleduje. Prej zelo nadarjen mladenič naenkrat zaostane v študiju in ne zmaga več nobenih naporov. Drugi pridni, postanejo naenkrat delomržni, ne strpe v nobenem poslu, va-gabundirajo okrog ter morda tako tavajo vse življenje. Zelo pogosto so tudi halucinacije v obliki šumenja .ropota in grmenja ali pa so izražene kot glasovi in govorica. Tudi halucinacije vida so precej pogoste. Sem ter tja se pojavljajo tudi motnje spomina. Razvoj misli je sicer spočetka reden, postane pa pozneje preskakujoč in včasih celo brez vsake zveze. Bolnik se ne zmeni več za svojo okolico, samoposebi umevne stvari zanemarja pri govoru se ne ozre, na pozdrav ne odgovori. Pogosto je izražen tudi negativni bolnik se u-stavlja vsakemu povelju ter dela ravno obratno, povsem obmolkne ter odklanja hrano. Vsi našteti znaki, katerim se pridružuje še množica drugih, se ne javljajo v vseh primerih tako, da shizofrenija ne kaže vedno iste slike, ampak se da porazdeliti v posamezne skupine, ki se ne ločijo strogo med seboj ter kažejo polno prehodov. Znanstveniki razločujejo zato razne vrste obolenj. Tak poseben tip shizofrenije je na primer hebefrenija, ki nastopa večinoma pri mladih ljudeh. Za njo je značilno pomanjkanje vsakega interesa in volje za delo. Tak bolnik ne zmore najnavad-nejših nalog v življenju. Nekateri spet izražajo brezumne hipohondrične ali veli-činske blodnje. Druga oblika je katatona shizofrenija, kjer se družijo razburjanja z negativizmom. V začetku prevladujejo depresija, halucinacije in blodnje, potem pa se razvije stu-por (topoglavost), ki traja tedne, mesece ali celo leta: bolniki ne govorijo, na ničesar ne reagirajo ,cele dneve stojijo kot kipi ter mnogo- krat popolnoma odklanjajo vsako hrano. Tretja oblika je tako ime-novana paranoidna. Ta oblika se navadno razvije počasi, nastane tudi v poznejši dobi in se razvije pri ljudeh, ki so bili že od nekdaj čudaški. Bolniki ustvarjajo fantastične preganjalne ideje, pozneje pa tudi bohot-ne veličinske ideje. V zdravljenju shizofrenije poznamo več uspešnih metod. Najbolj znano je zdravljenje z insulinom ter elektrošokom in kardiazolom. Pri tem gre za zdravilne šoke, ki ugodno vplivajo na duševno bolezen. Včasih se zdravniki poslužujejo tudi kirurškega zdravljenja, tako imenovane levkotomije. V najnovejšem času se uporablja za zdravljenje tudi klor-promazin. V mnogih primerih se nam posreči bolezen ozdraviti, vendar se pa zelo rada por.ovi. Prognoza (napoved razvoja in konca) shizofrenije ni več tako neugodna, kot je bila nekoč, saj je le malo primerov — pri tem gre za zastarele — ki so neozdravljivi. Dr. S. B. Drobni nasveti Ce želite, da bodo vaše rabljene usnjene rokavice spet kot nove, jih namažite z raztopino 100 g prekuhane vode in 40 g lanenega olja. Rokavice bodo ohranile svež sijaj do naslednje sezone. # * * Kadar odpirate tesno zamašeno steklenico, ki vam polzi iz rok, jo zavijte v krpo, ker vam tako ne bo več drsela in ker se v primeru, da se vam pri odpiranju razbije, ne boste ranili. ■ IIM1111111IIIIIIIIMI lllllllll III lit) II11111 MII llltlllllllltl . Za vroče poletne mesece \ \\\°^Bikini ali kopalne obleke? Izbira je velika, važen je samo okus! Vročina je pritisnila in kopanje v hladni morski vodi je postalo tako rekoč vsakdanja potreba. Nič čudnega torej, če se zopet vračamo k problemu kopalnih oblek, ki so ga mnoge verjetno že rešile, marsikatera pa stoji še pred vprašanjem: bikini ali lepo kopalno obleko? Bikini so zelo praktični in letošnja moda jih toplo priporoča, kopalna obleka pa je lepša in ima razen tega še to prednost, da skrije marsikatero napako telesa, ki je bikini ne morejo prikriti. Naj vam povemo kar na kratko svoje mnenje o kopalnih oblekah: če bi se morale odločati za novo kopalno obleko ter bi upoštevale samo zdravstvene razloge, potem bi skoraj vsaki svetovale, naj si omisli dvodelno kopalno obleko, ki je lahko iz navadnega enobarvnega a-li pa tudi rožnatega platna ter ima kar dve prednosti — da se hitro posuši in dopušča, da sprejema telo čim več sončnih žarkov. Takšen bi bil torej naš nasvet, če... Seveda obstaja tudi če, in prav o tem bi hotele spregovoriti nekaj besed. Dvodelna kopalna obleka je lepa in praktična, toda samo za zelo vitke in predvsem mladostne postave. In ker je teh mnogo manj, kot pa bolj močnih postav, se dogaja, da moramo gledati v kopališčih kar precejšnje število kopalk v dvodelnih kopalnih oble- čisto nič ne navdušujejo. Verjetno bodo pozimi bolj zdrave od nas, ki smo bolj sssi S m l ep in praktičen kopalni plašč, ki nam bo lahko služil celo kot obleka. Takšni plašči in jopice so letos zelo v modi ter so lahko enobarvni, črtasti ali pa pisani kah, ki nas s svojo pojavo llltlllMIIIMIIMIMIIMIMIIIMIIIIIIIIIilllilllMIMIIIIillllllMIIMIIMIIMMIIIIMIIIMIIIMMIIIMMIMIIItllllirillllllMIIIIIMIMMIIIIIIIMIMIIMIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIII OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Naključje vam bo pomagalo, da boste dan krasno izpeljali. Vsestranski uspeh, tudi glede dobička. Neznatna čustvena senca. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nepričakovana vabila vas bodo potegnila iz vsakdanje monotonosti. V tem ne idite predaleč, posebno če niste vase gotovi. Glavobol. DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.) Z ljubljeno osebo ne bo tako, kot bi želeli. Zato bo med vama vladala precejšnja napetost. Potolažite se, vse se bo dobro končalo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Znašli se boste med dvema ognjema in se krasno izmazali. S tem st boste še bolj utrdili sloves sposobnega človeka Pazite na mero. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne bo šlo vse, kot ste priča- HOROSKOP JLA DANES. kovali. Posebno ne v čustvenih zadevah, To pa bo odtehtal velik gmotni uspeh, ki nikakor ne more biti daleč. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V poslovnih zadevah se ne boste mogli pritoževati, prav tako ne glede zdravja. In vendar ne boste povsem zadovoljni. Nervoza. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prišlo bo do nekih sprememb. Verjetno na bolje, toda ni še rečeno, da boste s tem zadovoljni. Prišlo bo tudi do nekega nesoglasja. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) Čutili boste neko ne-razpoloženje, za katero ne boste našli vzroka. Zaupajte se svojim najbližnjim, ki vam bodo v uteho. STRELEC (od 23. 11. do 22. 12.) Nepričakovano srečanje, ki bo v vaše zasebno življenje vneslo nemir. Brez strahu, kajti gre za trenutno nerazumevanje. KOZOROG (od 23. 12. do 20. 1.) Prišlo bo do na videz neznatnih sprememb, ki pa bi znale odločilno vplivati na nadaljnji potek dogodkov, ki za vas veliko pomenijo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pri delu vas čaka nekaj napornih dni, morda pa samo ur. Naj vas to ne preseneti, niti ne spravi v slabo voljo. Nerazpoloženje, RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Marsikateri vaš načrt po šel po gobe. Preveč na lahko ste vzeli naloge, ki ste jih bili prevzeli in esdaj se vam to krepko maščuje. samokritične in «sramežljive» — iin tudi revmatizem in artritis jih mogoče toliko ne bo mučil. Toda koliko lepše in bolj privlačne bi bile v lepi kopalni obleki iz lastexa ali druge podobne tkanine, ki bi jim postavo polepšala in jih napravila vitkejše. Kajti lepih kopalnih oblek je letos na izbiro. Lahko si izberemo kopalno obleko, ki je že toliko let v modi in ki ima ozke naramnice ter primerno globok hrbtni izrez. Takšno obleko bomo nosile še več let, ker ne bo šla tako kmalu iz mode. Lahko si pa izberemo tudi kopalno obleko novega kroja, ki ima zelo široke naramnice, ki tvorijo cesto kratek rokavček, njen izrez je pa ovalen, ali špi-čast, hrbtni izrez pa je vedno zelo globok. Takšnih oblek je letos v vseh trgovinah zelo bogata izbira, tako da je odvisno samo od nas, če si izberemo lepo enobarvno kopalno obleko s poljubnim izrezom, ali pa se odločimo za živopisano kopalno obleko, ki jo krasijo na spodnjem delu lepi naborki, ali pa kratko krilce. In ko smo se odločile za sebi primerno kopalno obleko, ne pozabimo še na kopalno kapo, ob eko za sončenje in na lep slamnik, ki je tako rekoč že obvezen del naše poletne gardt robe. Obleka za sonče 'je se pravzaprav dosti ne razlikuje od kopalne obleke. Krojena je večkrat prav enako. Razlika je le v tem, da je obleka za sončenje iz platna ali druge bombažne tkanine ter jo lahko še bolj obogatimo z raznimi naborki ali plisejem. Slamniki so praktični in večkrat tudi zelo lepi. V prodaji pa so leto« tudi take oblike slamnikov, ki bi jih našim čitateljicam ne svetovale. Res je na kopanju marsikaj dovoljeno in tudi pravila elegance niso tako stroga in resna. Vendar so nekateri slamniki tako smešnih oblik, da bi se marsikatera v njih prav slabo počutila. Ne pozabite še, da so letos v prodaji še razna olja in kreme, s katerimi ne samo čimprej lepo porjavimo, temveč nas napravijo lepo zagorele, ne da bi nam bilo treba sploh na sonce. Torej «o-borožimo« se vsaj z enim takšnim pomožnim sredstvom in poskrbimo, da bomo lepo zagorele, kar bo brez dvoma pripomoglo, da bomo videti bolj zdrave in tudi lepše. Iz umetnostnih galerij SABINO COLONI v baru Moncenisio V baru Moncenisio se ne« preslano vrše slikarske razstave. Pred dnevi je razstavljal mladi slikar Sergio Al' tieri svoja tihožitja - cvetje, v moderni tehniki, ki moč. no sliči nekim našim starim anonimnim ljudskim slikar, jem rož itd. na panjske koč-nice, na čelne stranice skrinj itd. Barvno skoro enotnim ploskvam odgovarjajo po* enostavljene oblike, ki so ta. ke, da ne dopuščajo prepoznavanja točne vrste cvetja. Z oljnimi slikami se menja' vajo rahlo reliefne, plastične, s približno tehniko ne-kakšnega slikanja na presno, «a frescos. Sedaj razstavlja Sabino Coloni, nekdanji član «zele-nih». Ostal je mojster borne, lepih živih, vendar bolj u-merjenih, temno modrih, globoko rdeče-karminaslih, vseh odtenkov rjavih do o-ranžno-kavnih, posebno vseh odtenkov violičnih. Po že dolgem prehodu je sedaj že skoro popolnoma abstrakten, vendar od daleč se kažejo oblike svoj izvor iz rastlin-skih motivov listov vinske trte, gabrovih ali kostanjevih suličastih listov itd. ali pa tudi oblike čolnov. Oblike nekakih predmetnosti prepregajo krožne oblike, često nalikujoče razprostrtim mrežam itd. Osnovne črte so začrtane z ogljem, ki pri nekaterih čisto prevlada nad barvastim gvašem, ki enotno zapolnjuje ploskve. To izvajanje abstraktnosti iz postopnega poenostavljanja o nekako tipizacijo, ki n. pr. še ohranja nekam od daleč celo videz realistične slike šopov trave v osnovi in li' stov na naslednji višji ploskvi — napravlja zelo prijeten učinek tudi na neuvede-nega gledalca. Celoten vtis je vtis nekake prosojnosti, močno dekorativen, nekake slike na tkanine. Lahkotnost risbe in barvnih kombinacijskih iger jt očitna; da le ne bi zavedla avtorja kdaj v maniro. Z. JELINČIČ Goriško-beneškf dnevnik Konec šolskega leta na osnovnih šolah Razstava r učencev soroden jske šole Na splošno željo staršev, naj bi se zaključne razstave priredile po vseh šolah Včeraj dopoldne se je s šolsko mašo zaključil pouk na esnovnih šolah. Učenci so se v spremstvu svojih učiteljev vrnili v razrede, kjer so prejeli spričevala, s tem pa še zadnje nauke svojih skrbnih vzgojiteljev, kako naj se vedejo med počitnicami. Predvsem so jim priporočali, naj vzamejo vsak dan knjigo v roke, čitajo naj in računajo, da čez počitnice ne bodo pozabili še tistega, kar so se čez leto naučili, V sovodenjski šoli so včeraj otvorili razstavo šolskih del. V pritličnem razredu takoj pcleg vhoda so v krogu ob stenah zvrstili šolske klopi, na katere so položili ročna dela deklic in dečkov. Prevladujejo dekliški izdelki. Po klopeh je vse polno vsakovrstnih prtov in prtičev, šalov, tudi kakšen okusno napravljen predpasnik je vmes. Vse skupaj je zelo pregledno postavljeno, tako da obisko-valoi lahko ugotovijo napredek, ki so ga deklice napravile v prejšnjem letu. Ročna dela dečkov so v glavnem iz lesa. Poleg jaslic, živali in sicilijanskega voza nahajamo več iz furnirja izrezljanih ša-tulj, košek s češnjami, grad, več hišic in holandski mlin na veter. Tudi ti izdelki kažejo, da imajo sovodenjski dečki zelo spretne roke. Vsa razstava je obenem zelo lepo spričevalo za učiteljski zbor, ki je pred zaključkom šolskega leta hotel tudi javnosti pokazati, česa vsega so zmožni sovodenjski šolarji- Starši po drugih vaseh, kjer takšne razstave niso priredili, želijo, da bi prihodnja leta posnemali ta zgled, predvsem pa zglede tržaških šol, kjer so zaključne šolske razstave postale zakoreninjen o-bičaj, ki je vzgojno pa tudi narodno pomemben. Otvoritvi so prisostvovale učiteljice skupno s svojimi u-čenci; občinsko upravo je zastopal podžupan Janko Cotič, prisotna pa sta bila tudi učitelj verouka Komac in predstavnik orožnikov. Včeraj si je razstavo ogledalo precej vaščanov. Odprta bo še da- Bamaba spet predsednik Zveze trgovcev Na sedežu zveze trgovcev je bila v torek zvečer redna skupščina članov, na kateri so si razdelil odgovorna mesta. Predsednik Gilberto Barnaba je najprej pozdravil o-krožnega predsednika organizacije Fellugo, ki je prišel na skupščino, potem pa je poročal o delovanju v zadnjih treh letih, odkar je prevzel mandat. Prisotni so poročilo soglasno odobrili. Spremenili so pravilnik in soglasno ponovno izvolili Barnabo za svojega predsednika. Za podpredsednika sta bila izvoljena Gaetano De Nicolo in Giuseppe Bramo; svetovalci pa so: Guido M&zzon, Guido de Braunizer, Luigi Fogar, Stefa-no Viatori, Arturo Primas, Guglielmo Ristits, Giovanni Orlando, Edvard Bavcon, E-gidio Zottar, Vittorio Span-gher. Za preglednike računov so izvolili Guida Primasa, Giovannija Cumarja in Feli-ceja Grassija. Izlet Dobcrdobcev v Kranjsko goro Prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba organizira v nedeljo 26. junija avtobusni izlet v Kranjsko goro. Izlet bi moral biti že prejšnjo nedeljo, vendar je odpadel zaradi tehničnih razlogov. Za prehod meje zadostuje propust-nica. Prijave sprejema krojač Jožef Gergolet v Doberdobu. Odhod iz vasi ob 5. uri. «»------ Avtobus na lokve Družba RIBI sporoča, da je vzpostavljena »d danes dalje avtobusna zveza z Lokvami. Avtobusi, ki bodo vozili samo ob praznikih, bodo odpeljali izpred avtobusne postaje Ribi ob 8. in 14.30. Z Lokev bodo odpeljali ob 12. in 18.30. Cena povratnega listka je 500 lir. Otroci do štirih let ne plačalo voznine, od 4 do 10 let pa polovico. Včeraj dve nevihti Včeraj sta prišli nad Goriško dve nevihti: ena nekaj pred poldnem, druga pa okoli 15. ure. Obakrat je po nekaterih krajih močno padalo. Padavin za sedaj ni treba, ker je zemlja še vedno precej namočena od dežja, ki je padal prejšnji teden, toda za nižinsko zemljo, ki je na peščeni podlagi, je vendarle prišel prav. Marsikaterega je zmotilo sredi dela. Zlasti ob r.epravem času je prišel za tiste, ki so že kakšna dva dneva zaposleni z žetvijo pšenice, ker so morali pustiti delo in se zateči pod streho. Na srečo nevihti nista bili tako silni, da bi žito poleglo. V nedeljo v Steverjanu tekmovanje slikarjev Kakor smo že poročali, bo v nedeljo 5. junija v Steverjanu tekmovanje slikarjev naše dežele. Organizira ga lastnik bara «Teatro» Edy De Ni-coI6 s sodelovanjem grofa dr. Formentinija. Pri organizaciji tega tekmovanja sodeluje tudi pokrajinska ustanova za turizem, da bi se popularizirale turistične vrednote v tej občini. Za najboljšo sliko bodo izplačali nagrado v znesku 100.000 lir, za ostale tri pa po 50.000 lir. Slikarji bodo razpostavili svoja stojala v Formentinije-vem parku za cerkvico, kjer bodo našli dovolj motivov, da bodo ob njih pokazali svo. jo umetnost. V razsodišču bodo predsednik Marcello Ma-scherini, Tonci Fantoni in Di-no Predonzani. Vsa dela bodo naslednji dan razstavili v kavarni «Teatro» v Gorici. Dr. Formentini, ki je dal pobudo za to originalno zamisel, bo gostom postregel s prigrizkom in vinom iz svoje kleti. Darovi za Dijaško Matico Dijaški Matici so darovali: Zora Mozetič 700 lir, Robert Terpin 1000 lir, Breda Budal 400 lir, Klanjšček Ciril iz Šte-verjana košaro češenj. Vsem darovalcem najlepša hvala. Ferrari Aggradi o tržaških ladjedelnicah Voditelji pokrajinskega sindikata UIL iz Tržiča so se včeraj sestali z ministrom za državne udeležbe Ferrarijem Aggradijem, kateremu so orisali naraščajočo zaskrbljenost zaradi stalnega večanja števila suspendiranih delavcev v tr-žiških ladjedelnicah. Zatem so razpravljali z ministrom o vprašanjih, ki So v zvezi z reorganizacijo ladjedelnic CR DA in v zvezi z novo industrijsko dejavnostjo na področju. Minister je potrdil, da ostane število delavcev nespremenjeno ter da tehnični organi proučujejo nove pobude. Zatem so se voditelji UIL sestali z ravnateljem Intersin-da, s katerim so govorili o nekaterih sindikalnih zadevah, kot so ohranitev sedanjega staleža delavcev v CRDA, prejemki suspendiranih delavcev, najemanje vajencev namesto upokojenih delavcev itd. «»------ Urnik trgovin s sadjem na debelo Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo podjetja na debelo, ki prodajajo povrtnino in sadje, v poletnih mesecih odprta samo v dopoldanskih urah, ker je delovanje v tem času omejeno. Ta umik velja do konca avgusta. Cena češenj Včeraj so na goriškem trgu na debelo prodajali zdrave češnje po 60, črvive pa po 30 lir kg. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII1IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII1IIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIUIIIIIIMIIIII11IIIIUIIIIIIIIIIIII iMiiiiiiiiiiiiiitaiiuiiiii Iz Nove Gorice Delo in problemi ribiških družin Na območju Zveze ribiških družin Gorica je pet ribiških družin, ki upravljajo okoli 497 ha ribolovnih voda. Večina teh vod je salmonidnega značaja in so vsi njihovi prebivalci večidel soške, potočne in amerikanske postrvi (ša-renke) ter lipani. Za pridobivanje plemenskih rib imajo 6 rezervatov, za vzrejo ribjega naraščaja pa 3 ribogojne obrate z zmogljivostjo okreg 1.100.000 iker. Ker je stalež rib kljub znatnemu izboljšanju v zadnjih letih še vedno pod zmogljivostjo njihovih voda, so si Zveza ribiških družin Gorica in njene družine postavile nalogo, da bodo vsako leto intenzivno vlagale ribji zarod in mladiče v svoje revirje. Tako imajo samo letos v načrtu vložek 620.000 zaroda ;n 106.000 mladic žlahtnih rib v vrednosti okrog 6 milijonov dinarjev ali za 27% več kakor lani. Večino zaroda in mladic potočne postrvi vzredijo v svojih obratih. Podmladek soške postrvi in lipana pg zaradi specifičnosti in težav pri odlovu plernenk nabavljajo v ribogojnic; Kobarid. Drugi ukrep za izboljšanje staleža pa je v tem, da so družine omejile članstvu število lovnih dni m dovoljeni dnevni plen. Letos so začeli vzrejati mladice v naravnih pogojih; izvaljeni postrvji zarod vlagajo v majhne gojitvene potočke. Ko pa bo dorastel zarod v mladice, ki so že sposobne samostojnega življenja, bodo mladice polovili z elektro-aparatom in jih vložili v večje vode. Pravijo, da je taka vzreja sicer nekoliko dražja, ker je treba potočke pred vlaganjem zaroda očistiti škodljivih rib, vendar pa je mnogo rentabilnejša. Za povečanje vzreje zaroda in mladic je ribiška družina »Soča* zgradila pri ribogojnici v Solkanu tri vzrejne bazene, ribiška družina Idrija pa bo še povečala zmogljivost svoje ribogojnice. V programu imajo tudi izgraditev cyprinidne-ba vališča pri ribiški družini Renče. Precejšnje ovire pri naporih primorskih ribiških organizacij za povečanje ribjega staleža povzročajo elektrarne, ki z odpiranjem in zapiranjem vode (nihanje) uničujejo zarod in mladice. Tudi regulacijska dela na posameznih vodah, ki se pogosto izvajajo brez vednosti in sodelovanja tamkajšnjih ribiških organizacij mnogo škodujejo ribištvu. S tem se namreč uničujejo na eni strani naravna drstišča rib, po drugi plati pa ne gradijo vodnih pragov, ki bi nudili ribjemu zarodu in odraslim ribam prepotrebno zaklonišče. Mnogo škode povzročijo pri ribah tudi industrijska podjetja s strupenimi odplakami. Ribiške organizacije pogosto ne najdejo razumevanja pri podjetjih, da bi zgradila čistilne naprave ali povrnila škodo, ki jo povzročijo na ribah z odplakami. Za pospeševanje sladkovodnega ribištva v soškem ribiškem rajonu, zlasti za načrtno povečevanje ribjega staleža v soškem ribiškem rajonu, kar je zelo pomembno za nadaljnji razvoj ribolovnega turizma v tem delu Slovenije, so ustanovili pri Zvezi ribiških družin Gorica okrajni ribiški sklad, ki ga upravlja upravni odbor sklada po posebnem pravilniku. Pred kratkim je imel odbor prvo sejo, na kateri se je konstituiral in sprejel predračun uporabljanja sklada za leto 196IJ. «»------- «TelescIczionc» v Tržiču in okolici Če bodo tržaški lastniki telefonov hoteli govoriti s Tržičem, odnosno z njegovo okolico, bodo od sobote 18. junija morali pred telefonsko številko, ki jo nameravajo klicati, postaviti še številko 7. Po novem ne bo treba več klicati «medkrajevne», ampak bodo to zvezo sami vzpostavili avtomatično s pomočjo sistema «te'.e-selezione*. ki ga Telve postopoma uvaja v naši deželi. Na takšen način bodo pričele v>-ljati številke naročnikov, ki so objavljene v seznamu. — «» — Padec po stopnicah Ob 17.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorico zidarja 66-letnega Giu-seppa Persolio iz Moše. Mož je nekaj minut prej vstal s postelje in se odpravil iz hiše. Na stopnicah pa ga je obšla tako močna slabost, da je popolnoma izgubil zavest. Prevrnil se je in se hudo potolkel po glavi. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo. Seja pokrajinskega odbora Na seji pokrajinskega odbora, ki je bila v torek pod predsedstvom dr. Polesija, so nadaljevali S proučevanjem stanja cestnega omrežja, zlasti pa tistih občinskih cest, ki bodo po nedavnem ministrskem dekretu postale pokrajinske. Odbornik Zaretti je poročal o pregledih na naslednjih cestah: Foljan - Pie-ris, Pieris - Tržič in Marian - Villesse. Za tem so razpravljali o pomoči nezakonskim otrokom in umobolnim ter o nekaterih popravilih v pokrajinskih poslopjih. Za popravilo karabinjerske vojašnice v Tržiču so poleg že odobrenih 360.000 lir odobrili nadaljnjih 220.000 lir. Glede javnih del pa so odobrili strošek za ureditev mizarske delavnice v tehničnem zavodu. Dr. Polesi je sporočil izid dražbe, ki je bila 13. junija, na kateri so dali v zakup ureditev licejskegi vrta v Tržiču. Dražbo so prisodili geometru Pastoruttiju, ki je o-snovno ceno 420.000 lir znižal za 5 odstotkov. Zadnji del seje so posvetili vprašanjem, o katerih bo pokrajinski svet razpravljal na svoji seji v soboto s pričetkom ob 16. uri. Kino v Gorici CORSO. 14.00: ((Orientalke*. Zgodba šestih žensk z Bližnjega in Daljnega vzhoda. VERDI. 15.30: «Krava in jetnik*, Fernandel. VITTOR1A. 15.00: »Francoski kralji*, D. Orfej, cinemasco-pe v barvah. CENTRALE. 15.00: «Crni lokostrelec*, G. Landri, F. Ran-chi, cinemascope v barvah. MODERNO. 15.00: »Pekel pod ničlo*, A. Ladd. « » - — DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24. V soboto 11. junija sta si na Stari gori pri Čedadu obljubila večno zvestob o VIDA ZAVADLAV in DANILO LUPIN Tako nevesta kot ženin sta iz zavednih in uglednih štandreških druiin. Znanci in prijatelji jima Želijo obilo sreče v zakonskem življenju. Njihovim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Razstavljeni predmeti sovodenjskih šolarjev Po slovenskih šolah v mestu Na pročeljih slovenskih šol ni nikjer niti enega napisa Kak zanemarjen napis večinoma iz lepenke se ponižno skriva le po hodnikih - Šolsko skrbništvo je dolžno poskrbeti za napise Šolsko Italijanski in slovenski napis na vratih nadzorništva urada Šolskega Te dni smo obiskali vse slovenske osnovne in srednje šole v Trstu, da vidimo in napišemo, kje imajo napise. Kdor že ne ve za točen naslov, bi zgubil precej časa in živcev, preden bi jih našel; kakor predsednik izpitne komisije, ki je iskal klasično in realno gimnazijo v Ulici Lazzaret. to vecchio. Našteli bomo kar po vrsti vse šole s točnimi podatki o napisih. Klasična in realna gimnazija v Ul. Lazzaretto vecchio 11 Na pročelju stavbe, ob vhodu, v veži, na stopnišču in r.a hodniku nikjer niti najmanjšega napisa. Trgovska akademija, učiteljišče, nižja trgovska strokovna šola in osnovna šola pri Sv. Ivanu Čeprav je nova zgradba, nikjer nobenega napisa za nobeno šolo. Nižja gimnazija in osnovna šola pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin 12 in 14) Na pročelju stavbe nobenega napisa, niti ob dveh vhodih. V veži na vratih napis na 't-penki: »Slovenske srednje šole*. Na vratih hodnika v I. nadstropju dva napisa na lepenki: «Scuola elementare* in «Slovenska osnovna šola*. Na stopnišču v II. nadstropju napis na lepenki: »Slovenska nižja srednja šola*. V I. nadstropju je tudi urad nadzorništva za vse slovenske osnovne šole na Tržaškem. Na uiiiiiiiiiiiiiiui ......................................................................................... minimum...................... Iz sodnih dvoran Prizivno sodišče potrdilo obsodbi zaradi namernega stečaja in tatvine Hotela se je kititi z neplačanimi oblekami • Polastil se je računskega stroja, ki mu je bil izročen v varstvo Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, sta se včeraj zagovarjala 42-letni Gregorio Tessaris iz Ul. Scala Santa 2 in 50-letni Renzo Ca-steletti iz Ul. Nardi 24. Tessaris je bil obtožen namernega in navadnega stečaja. 14. aprila 1954, tako je trdila obtožnica, nekaj dni po bankrotu podjetja naj bi se bil polastil šestih štedilnikov, v vrednosti 150.000 lir (ki jih med drugim ni niti prijavil) ter jih prepeljal v skladišče v Ul. Petronio 5, kjer jih je izročil Castelettiju. Slednjega so dolžili namernega odkupa stečajnega blaga. Sodišče prve stopnje je začetkom tega leta obsodilo Tes-sarisa na osem mesecev zapora. Kazen je bila pogojna in brez vpisa v kazenski list. Ca. stelettija pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo. # # * Pred istim sodiščem se je včeraj zagovarjala tudi 42-letna Luigia Boccd-Torelli z Ul. S. Marco 26, ki je bila obtožena, da je 10. julija 1958 ukradla 88-letni Noemi Cinot-ti-Angeli 27.000 lir. Kazensko sodišče je v marcu letošnjega leta spoznalo Boccijevo za krivo ter jo obsodilo na 3 mesece zapora in 6.000 lir globe. Prizivno sodišče je včeraj potrdilo prejšnjo razsodbo. Sedaj je skoraj že dve leti od tega, ko je stara Noemi Ci-notti šla k maši v cerkev Sv. Justa. Bilo je med osmo in deveto uro zjutraj, ko je starka zapustila za kratek čas klop, kjer je sedela ter se približala velikemu oltarju. Na klopi pa je pustila svojo torbico. Boccijeva je to opazila ter se polastila torbice. Ko je pa hotela iz cerkve, jo je ustavila neka ženska, ki ji je očitala tatvino. Boccijeva je medtem že pobrala iz torbice 27.000 lir. Jezno je zagna. la torbico na tla ter odšla. Po pričanju prisotnih oseb so policijski organi kmalu u-gotovili za koga gre. Prijavili so Boccijevo sodišču. V prvem trenutku je ženska tajila svojo krivdo, nato pa jo IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlillllllllllllllllllttllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII V ladjedelnici Sv. Marka Danes bodo splavili fregato «C. Bergamini» To je prva vojna ladja, zgrajena po vojni v Trstu za italijansko vojno mornarico - Skrbi zaposlenih delavcev Danes ob 11. uri bodo splavili v ladjedelnici Sv. Marka fregato «Carlo Bergamini*, ki so jo zgradili za italijansko vojno mornarico. Ne gre sicer za veliko plovno enoto, saj ima fregata komaj 1.400 ton, vendar pa je splavitev pomembna, saj gre za prvo vojno ladjo, ki jo grade po vojni v tržaških ladjedelnicah. V bistvu gre za psihološko vprašanje, saj ta splavitev dokazuje zaupanje v tržaške ladjedelnice, kar ima lahko nedvomno pozitiven odjek na svetovnih tržiščih. Ob tej priliki bo priplula v Trst vsa italijanska vojna mornarica in je skupina vojnih ladij priplula že v torek, ostale pa včeraj zvečer. V Trstu zgrajeno fregato bodo imenovali po admiralu Carlu Berga-miniju, ki je poveljeval oklop-nici «Roma», ki so jo prav tako pred vojno zgradili v Trstu. Admiral «e je potopil z oklop-nico 1943. leta, ko je vodil del italijanske vojne mornarice v ujetništvo na Malto in so Nem. ci oklopnico potopili z vodeno raketno bombo. Botrica nove ladje bo vdova preminulega admirala Valeria Batacchija. Na današnji svečanosti bo govoril admiral Mimbelli o oo-novi italijanske vojne mornarice in bo orisal perspektivni načrt novih gradenj, med katerimi bodo nekatere dodeljene tudi tržaškim ladjedelnicam. Govoril bo tudi opolno-močeni delegat CRDA inž. Do-menico Pacchiarini. V ladjedelnici je vedno svečano ozračje, ben delovni praznik. Tokrat skušajo oblasti svečanosti se okrepiti, za kar naj služijo kot okvir v pristanišču zbrane lepe in moderne vojne ladje. Vendar pa je treba tudi u-gotoviti, da vlada med uslužbenci ladjedelnice zaskrbljenost, ker še vedno niso pričeli z gradnjo obsežnih naročil, pa čeprav so te gradnje uradno zagotovljene. Zato pričakujejo, da bo opolnomočeni delegat CRDA med svejim govorom povedal točne roke pričetka gradenj in s tem razpršil vse dvome ter odstranil razloge «a skrb. je priznala. Na spet tajila vse. sodišču je Pred sodnikom Tavello se je včeraj zagovarjala 22-letna Maria Antonietta Peresson -Cherbancich iz Ul. dei vigneti 7, ki je bila obtožena, da je osleparila 59-letno Giovanno Grill-Moggi, ki je lastnica trgovine »Mode Gianna* v Ul. S. Spiridione 2. Sodnik jo je spoznal za krivo ter jo obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev zapora in 30.000 lir globe. Peressonova se je prikazala v Grillini trgovini že leta 1958. Predstavila se je kot žena nekega D’Osme, katerega je lastnica trgovine dobro poznala. Zaupala je novi kli-entki ter ji v obdobju od maja navedenega leta do februarja naslednjega prodala blaga v vrednosti 210.000 lir. Od te vsote je Peressonova plačala 127.000 lir, potem pa je izginila. Nekega dne je Grillova srečala D'Osma in od njega slučajno zvedela, da dolžnica ni njegova žena. Stanovala je sicer nekaj časa pri njem, toda kasneje se je preselila. Grillova je poslala neko svojo uslužbenko na anagrafski u-rad. kjer je zvedela za novi naslov Peressonove. Takoj nato je prijavila žensko policiji. Peressonova je sicer priznala svoj dolg, zanikala pa je, da bi se izdajala za D’Osmovo ženo. Pričevanje dveh Grilli-nih uslužbenk pa je dejansko potrdilo t’o okoliščino. • » » Sodnik Tavella je sodil včeraj tudi 41-letnemu Arturu Pa-michu, ki je svoj čas bival v Ul. Giuliani 25, a ki se je sedaj odselil iz Trsita. Pamich je bil obtožen, da se je polastil računskega stroja, ki je bil svoj čas njegova last, a ki je bil kasneje sodnijsko zaplenjen in njemu izročen v varstvo. Sodna zaplemba je bila Izvršena na zahtevo podjetja SACIE (S. A. costruzioni in-dustriali edilizie). 27. novembra 1959 so zamenjali varuha in ob tej priliki so ugotovili, da je računski stroj izginil. Sodnik je spoznal Pamlcha za krivega ter ga obsodil na 4 mesece zapora in 6.000 lir globe. Brazilski poslanik Edmundo Penna Barbosa da Silva, ki je bil te dni na obisku v Tr-stu, je včeraj opoldne odpotoval v Benetke. Včeraj ob 9.30 si je ogledal pristanišče in lesno pristanišče, kjer ga je sprejel predsednik lesnih . trgovcev Gunalachi. Dr. da ko splove neico .Silva si je namreč hotel o-ladje, saj pomeni to pomem-j gledati lesno pristanišče, ker namerava Brazilija napraviti v njem skladišče za les. S poslanikom je odpotoval tudi minister Sergio Correa da Costa, načelnik izseljenskega oddelka na brazilskem veleposlaništvu v Rimu. Slika nam kaže poslanika (v sredi) na predvčerajšnji tiskovni konferenci. vratih je tablica z napisom: ((Ispettorato scolastico*. Pod tablico je pritrjen 5 cm visok košček papirja z napisom «Šol sko nadzorništvo*. Razliko v dveh napisih dobro kaže slika ki jo tu objavljamo. Nižja industrijska strokovna strokovna šola in osnovna šola v Rojanu (Ul. Montorsino 8) Na pročelju stavbe in ob vhodu nobenega napisa. V veži ob začetku stopnišča je kovinska plošča z napisom »Državna nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom. 3. nadstropje*. Na hodniku v 3. nadstropju lepenka z enakim napisom. V II. nadstropju je osnovna šola, napisa pa ni nikjer nobenega. Osnovna šola v Ul. sv. Frančiška 42 Na pročelju, niti ob vhodu nobenega napisa. V veži je le penka z napisom: #Slovenska šola Scuola slovena*. Osnovna šola v Ul. Donadonl 28 Na pročelju stavbe velik napis «Scuola elementare Umber-to Gaspardis*. Nad prvim vhodom napis: «Sezione masehi-le», nad drugim pa «Sezione femminile*. Za slovensko šolo m na pročelju, niti ob vhodu nobenega napisa. Na hodniku je lepenka z napisom: «Slovenska šola Scuola slovena*. Osnovna šola v Barkovljah (Ulica Cerreto 19) Na pročelju velik napis «Scuola elementare Romeo Bat-tistig*. Za slovensko šolo ni na zunanji strani stavbe nikjer nobenega napisa. Nobenega napisa ni v veži, niti na hodniku, razen malega napisa na papirju na vratih pisarne: »Voditelj*. Osnovna šola pri Sv. Ani (Istrska ulica 142) Nikjer nobenega napisa. Edi. ni znak, da je nekje blizu šola, je prometni znak na cesti. Osnovna sola v Skednju Nikjer nobenega napisa, le na vratih ravnateljeve pisarne (na papirju): »Ravnateljstvo — Uradne ure 8-14 — Direzio-ne scuola slovena*. Osnovna šola na Katinari Nikjer nobenega napisa. Strokovni tečaj na Katinari Nikjer nobenega napisa. Cernu takšna skromnost glede slovenskih šol? Cemu to sramežljivo skrivanje? Mar mora biti slovenska šola nasproti italijanski uboga Pepel-ka? Res je po 15 letih njenega obstoja pod bivšo ZVV in italijansko upravo še niso uzakonili, vendar so njena spriče-vala popolnoma enakovredna spričevalom šol z italijanskim jezikom. Zato bi bil že skrajni čas, da bi Šolsko skrbništvo poskrbelo za slovenske napise na pročeljih in povsod, kjer so potrebni, kajti na vseh italijanskih šolah nahajamo napise. Živimo v pravni državi, kjer ni dopustno nobeno razlikovanje in kjer se. bodo VPRAŠANJA IN ODGOVORI Delovišča za brezposelne VPRAŠANJE: Bral sem, da bodo tudi v Trstu ustanovili delovišča za brezposelne, kakršna so v ostalih pokrajinah že mnogo let, medtem ko i-mamo tu SELAD. Kakšna je pravzaprav razlika med SE LAD in temi delovišči? ODGOVOR: Razlika med SE LAD in delovišči je v glavnem v tem, da dobivajo brezposelni delavci pri SELAD boljše prejemke kot delavci v deloviščih. Delovišča in SE LAD imajo namreč isto nalogo, to je, da pomagajo brezposelnim delavcem, ki sicer ne dobe drugje zaposlitve. So torej nekako nadomestilo brez-poselnostne podpore, ki je zelo nizka. Delavci delovišč in ustanove SELAD opravljajo v glavnem cestna, vrtnarska in podobna dela, pri katerih gre največ denarja za delovno silo in se le malo troši za material. Pri nas pa je kljub temu opravila SELAD mnogo koristnih del, ki bi sicer izostala. Kot smo dejali, je razlika v prejemkih delavcev. Pri SE LAD so v začetku dobivali okrog 1.000 lir na dan, kasneje pa so dosegli, da se njihovi prejemki ravnajo po delovni pogodbi za gradbeno stroko (težaki). V deloviščih pa dobivajo samski delavci samo 600 lir, poročeni pa 700 lir. Potemtakem bo torej po ustanovitvi delovišč tudi v Trstu med delavci SELAD in delavci delovišč razlika v prejemkih, medtem ko bodo o-pravljali več ali manj enako delo. Pri tem se bo vsakdo upravičeno vprašal, kaj je bilo torej treba ustanavljati pri nas delovišča. Razloge za to je pojasnil v občinskem svetu župan dr. Franzih V občini je namreč treba opraviti razna dela, vladni generalni komisariat pa noče nič slišati o tem, da bi zvišal kredite za SELAD in s tem število zaposlenih delavcev. Ze več let se namreč število delavcev SELAD stalno niža, ker je doseglo najvišjo raven za časa bivše Zavezniške vojaške uprave. Ker daje ministrstvo za delo za delovišča na razpolago določene kredite, bi bilo škoda, da bi se jim odrekli. Zato je dala občina pobudo za ustanovitev delovišč tudi v Trstu. Ministrstvo namreč poskrbi za plače delavcem, občina pa mora skrbeti za nakup materiala in podobne stroške za vzdrževanje delovišč. Za sedaj bodo ustanovili pri nas pet delovišč, in sicer tri za popravljanje cest pri Sv. M. M., na Pantalej-munu in pri Sv. Ivanu (na Ogradi), eno za negovanje mestnih vrtov in drevja, eno pa za pogozdovanje. Razlika med delovišči in SELAD je tudi v njihovem trajanju. Pri SELAD se vrstijo brezposelni delavci vsakih šest mesecev, v deloviščih pa traja zaposlitev, dokler ni določeno delo opravljeno. Zato bodo delavci v deloviščih tudi zaposleni za različno dobo. Končno naj še omenimo, da imajo delavci delovišč pravico do enega toplega obroka hrane ali pa do enakovredne količine suhih živil. Poleg »plače* dobijo po 50 lir za vsakega družinskega člana v breme. Kot vidimo, so mezdni pogoji v deloviščih res revni za 7 ur dela na dan, ki pa seveda ni tako produktivno morale vse pravice slovenske I kot v raznih podjetjih. Tudi manjšine uresničiti, razen če glede delovišč velja torej rek: se jim sami ne odpovemo. | »Bolje kakor nič*. ■iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiit Seznam dijakov državne nižje industrijske šole ki so uspešno končali šolsko leto V državni nižji industrijski šoli so uspešno zaključili šolsko leto naslednji dijaki: I. A RAZRED Miro Corossez, Edvard Cos-sutta, Fabij Milkovič, Josip O-bad, Bernard Peric, Boris Per-tot, Pavel Svevo, Stanislav Živec, Josip Zivic (odlično). 12 dijakov ima popravni izpit. I. B RAZRED Boris Križman, Radivoj Mo-setti, Alfred Sidari, Zoran Tau-ceri, Darij Zgur, Darij Skrem. 13 dijakov ima popravni izpit. I. C RAZRED Nadja Blasina, Sonja Cer-golj, Klara Cijan, Anastazija Clari, Onelija Corossez, Martina Franceschi, Elvira Milič, Lucijana Počkar, Ada Racman, Ida Stok, Nadja Stok, Vera Zecchini. 5 dijakinj ima popravni izpit, 5 je bilo odklonjenih. II. A RAZRED Josip Antonič, Bogdan Bogateč, Elvij Bondel, Vojko Bu-cavelli, Davorin Ciacchi, Emil Coretti, Marijan Cuk, Rado Danieli, Emi! Ferfoglia, Edvin Glavina (odlično), Simon Grilanc, Vojko Kobec, Ivan Kocman, Silvan Krašovec, Rado Nabergoj (odlično), Vojko Pahor, Aleksander Škerlj, Just Skrij, Edvard Terčič, Gvido Žerjal. 3 dijaki imajo popravni Izpit, en dijak je bil odklonjen. II. B RAZRED Edvin Gregori, Edvard Jerkič, Pavel Mahnič, Ivan Mi- cheli, Bruno Tomasetig, Bogdan Turchi, Bori* Turchl, Franko Volpi. 11 dijakov ima popravni izpit, štirje so bili odklonjeni. II. C RAZRED Emilija Cergolj, Marija Cetin, Cvetka Cettul, Rožica Gia-comini, Vojmira Gregori, Ana Marija Opara, Nada Poclen, Darija Poles, Loredana Posega, Valda Rizzotti, Modra Stefani, Nadja Žagar. 6 dijakinj ima popravni izpit, ena dijakinja je bila odklonjena. II. C RAZRED Sonja Božič, Miranda Bra-taševec, Alenka Cressi, Silvana Hrvatin, Nadja Kozina, Nadja Pichel, Lavra Pisani, Sonja Salvi, Davorina Švara, Nadja Trobec, Nadja Vodopivec, Cvetka Žerjal, Anica Žnidarčič (odlična). Sest dijakinj ima popravni Izpit. # # * K nižjemu tečajnemu izpi- tu je bilo pripuščenih: iz III.a razreda: 15 dijakov, iz III.b razreda: 15 dijakov, iz III.c razreda: 11 dijakinj. Nerodni padec na stopnišču Na stopnišču med Ul. rti-gutti in ul. Molin a vento je včeraj dopoldne nerodno padel 64-letni Luigi Zuliani iz Ulice Pozzo 12, ki se je pobil in ranil po čelu, zarad( cesar so fs bolnišnico, kjer so ga sprejeli z rešilnim avtom odpeljali g na I. kirurški oddelek Zulli-ni se bo moral zdraviti dobra dva tedna. Simpozij jugoslovanskih in italijanskih znanstvenikov Simp ozij je bil v okviru tržaške univerze in posvečen vprašanjem s področja delovnega prava Od 27. do 30. maja je bil na tržaški univerzi simpozij jugoslovanskih in italijanskih pravnih strokovnjakov, ki je vzbudil veliko zanimanje. O simpoziju smo ze podrobno poročali, sedaj pa objavljamo zanimiv članek načelnika jugoslovanske delegacije univ. prof. dr Lada Vavpetiča. Zaradi dolžine članka izpuščamo nekatere podrobnosti, ki smo jih v listu že med našimi poročili osvetlili. Iz več razlogov je bila hvaležna spodbuda znanega i-Jtbjanskega znanstvenika s Področja delovnega prava g. univ. prof. dr. Renata Balza-. rmija, ki jo je dal lansko leto ob priliki nekega svoje-Sa obiska v Ljubljani, da bi *®J jugoslovanski in italijan-*ki znanstveniki in strokovnjaki priredili v Trstu simpozij o vprašanjih s področ-la delovnega prava in o ti-uih vprašanjih, ki so s temi Pajtesneje povezanu. Ker je Prof. dr. Renato Balzamni ob-enem ravnatelj posebne šole ['•a stopnji podiplomskega siudija) za izpopolnjevanje m speeializacijo o delovnem pra-m o socialni varnosti na Univerzi v Trstu, je bilo do-enjeno, da bosta predvideni ,l>npozij SKUpno organizirala šola m Inštitut za javno Upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Glede na to, da je šlo za Prve stike med jugoslovanskimi znanstveniki in strokovnjaki na eni ter italijanskimi na drugi strani, smo bili mnenja. da je treba najprej izmenjati podrobne, pa čimbolj objektivne ter zaokrožene informacije o vseh pomembnejših Vprašanjih z omenjenega pod-tačja. Te informacije morajo °t>enem seveda biti tudi sistematične v tem smislu, da Velo popolnoma nepoučenemu Snanstveniku ali strokovnjaku ffiogočijo čimbolj temeljito spoznanje glavnih vprašanj z zadevnega področja in mu na to način odpirajo pot za nji-h°»o razumevanje. Ta nalo-0a je bila za nas tembolj težavna, ker nimamo dovolj literature, ki bi v svetovnih jezikih tolmačila našo družbeno problematiko. Zato smo tuorali računati s tem, da bodo italijanskim kolegom zadevni problemi novi. Seveaa je bilo treba paziti tudi na to, da bodo informacije vzbudile zanimanje tujih znanstvenikov, obenem pa tudi zaupanje v objektivnost danih podatkov, in na to, da b° njihova urednost pravilno Označena. Skrbeti smo mo-Tali. da bodo informacije po-Polnoma stvarne in da bomo 1 njimi opozarjali v prvi vrsti na tisto, kar zapadno o-sientiranemu znanstveniku in strokovnjaku pomeni neko navost, posebnost in nekaj, W je za njegovo pojmovanje izjemno. Treba je bilo našo ureditev, utemeljeno v tožnjah našega družbenega m državnega reda, predstaviti v jeziku, ki je domač teoreti-kom jn kritikom zapadnega !Veta in posebno še v jeziku. i1* se približuje značilnostim ttalijanske družbene in državne ureditve. Nismo smeli tudi prezreti. ^a bi na narodnostno tako fročih tleh in ob družbeno 'alco zapletenih razmerjih, ka-n°r so v Trstu, utegnilo priti dn pojavov, ki bi mogli med-*®bojnemu zbliževanju več shodit i, kakor pa koristiti. ^°i>nati smo morali previdna, obenem po vztrajno m [j0sIedno, kakor je treba pač džlat i vedno takrat, kadar j*1« človek občutek, da pre-led. Z veseljem pa lah-0 takoj poudarimo, da pri ^'af. dr. Balzariniju in nje-°°vih sodelavcih nismo nalezli na izraze nezaupanja. še ^anj pa morda omalovaževa-nji. Razumljivo je le, da so ndi oni moral i ravnati pre-?‘dno, da ne bi prišlo do "kšne škode v ravnokar o-^'njenem pogledu. kmalu po začetku raz-d°Vorov smo se odločili, da bi postala oblika simpo-^Ja stalna oblika medseboj-e8a sodelovanja za znan-^veno obravnavanje vprašanj j Področja javnih zadev. V *) *oezi smo slovenski znan-(,5'niJci tn strokovnjaki do-.i nalogo, da poračamo na "npaziju v Trstu o vpraša-ki se v naši družbeni ,n državni ureditvi pojuvlja- hier: področju delovnih raz- Pod 'j m na temu sorodnih ročji h. Italijanski znan- n« zvezi s temi poro-lahko zahtevali podrob- 0’j®a pojasnila in dopolnila t[ >a njih zanimivih vpraša-Seveda so tudi smeli da-^ k vsem izvajanjem svoje ' ‘Učne opombe in zavzemati r’°je stališče. Obratno pa bo lerje, ki bodo prišli tta-^tnjki znanstveniki tn stro-t)0(,njalci poročat na simpnzi Ljubljano. r "ukor je že iz povedanega dno, u Trstu zaenkrat ^ ni šlo za skupno obrav-f l’°nje in reševanje dolo-^n,h problemov, temveč le 1). obojestransko osvetljevali, ti vprašanj, ki se pojav-"Jo pn delu tako pri itn- 'Jt*nskih kakor tudi jugoslo- vanskih znanstvenikov in strokovnjakov. Glede na to, da smo v začetku sodelovanja, pomeni takšen način znanstvenega obravnavanja vprašanj, ki so po skupni sodbi zanimiva za vse udeležence, morda še bolj skromen, pa vendar že primerno težaven in gotovo najbolj trden temelj za bodoče sodelovanje. Glede vsebine referatov, ki naj bi bili predmet simpozija, smo bili mnenja, da je treba v prvi vrsti obrazložiti temeljne težnje in glavne značilnosti naše družbene in državne ureditve. Tu najdemo razloge, zakaj se morajo posa-.mzni družbeni pojavi m zadevne pravne institucije razvijati pri nas v določeno smer. Tu je tudi ključ za razumevanje marsikatere posebnosti, zvezane s tistimi vprašanji, s katerimi se želimo posebej ukvarjati. Tako smo obenem mogli gledišča zli obravnavanja za nas zanimivih vprašanj razširjati in smo lahko upoštevali poleg družbeno političnega in pravnega zlasti tudi ekonomsko in sociološko gledišče. Na ta način je bilo tudi omogočeno predstaviti posamezni družbeni pojav pri nas čim bolj v vsej njegovi celovitosti in sestavljenosti. Osrednje vprašanje, ki se naj obravnava na simpoziju, se je tikalo delovnih razmerij in delovnega prava Z njim je najtesneje povezano vprašanje nagrajevanja oseb v delovnem razmerju. Reševanje tega vprašanja v naši jugo slovanski družbeni in pravni ureditvi pomeni za italijanske znanstvenike in strokovnjake novost, saj je zvezano z našo težnjo, odpravljati iz delovnih razmerij sistem mezdne odvisnosti in je obenem dejstvo, ki nujno izhaja iz čimbolj doslednega u-veljavljanja delavskega samoupravljanja v gospodarstvu. Z omenjenima osrednjima vprašanjema je seveda tudi tesno povezano vprašanje, kako je zagotovljena pri nas socialna varnost in posebno še, kakšen je sistem socialnega zavarovanja. Za razvijanje delovnih razmerij v smeri uresničevanja za njih veljavnih temeljnih načel, ki izhajajo iz naše družbene in pravne ureditve, pa je pomembna pri nas vloga sindikatov, s tem pa obenem tudi njihova organizacijska ureditev. Simpozij je bil namenoma omejen na sorazmerno majh- no število znanstvenikov in strokovnjakov. Na to odločitev je deloma gotovo vplival ozir na nevarnosti, da izvirajo iz že omenjenih vročih tal v Trstu in ozir na okoliščino, da je šlo ob tej priliki in v tem mestu za prvo podobno prireditev. Vendar pa tudi stvarni razlogi narekujejo, da je treba pričeti razpravljati o tako pomembnih vprašanjih, ki se tičejo glavnih pojavov družbenega dogajanj a, in o katerih je treba razpravljati s tako raz-ničnih zornih kotov, predvsem med priznanimi znanstveniki in temeljito poučenimi strokovnjaki. Pri tako različnih glediščih, kakor rastejo na eni strani iz meščanske na drugi strani iz socialistične družbene ureditve, so, vsaj v začetku, predvsem ti zmožni zadevne pojave čimbolj objektivno vrednotiti ter primerno neprizadeto tudi nastopati. Ugotoviti moramo, da je simpozij v celoti v obojestransko zadovoljstvo resnično uspel. To je bilo razvidno predvsem iz popoldanskih razprav, ki so sledile referatom. Italijanski znanstveniki in strokovnjaki so se za popoldanske razprave očitno skrbno pripravljali ne samo s tem , da so dopoldne pazljivo sledili referatom, temveč tudi, da so pismene referate preštudirali. Očitno je bilo veliko zanimanje, saj so hoteli biti o posameznih vprašanjih kar najbolj podrobno informirani. Opozarjali so na vse, česar niso dobro razumeli, pa tudi na vsako domnevno nedoslednost. Vedno so želeli imeti objasnjeno tudi pravno plat, se pravi pravni izraz, ki ga pri nas dobi posamezna družbenopolitična težnja o kateri smo govorili, ali pa kakšna takšna naša zagotovitev. Nejasnosti so povečini izvirale iz tega, ker so hoteli italijanski kolegi imeti pojasnjene tudi pojave, ki so značilni za meščanski družbeni in pravni red. Hoteli so zvedeti za naše stališče o takšnih pojavih. Vsa vprašanja so bila postavljena resno in niso kazala nobene politične ali kakršnekoli druge osti. Kazale so resnični interes pravega znanstvenika in strokovnjaka, da bi bil čimbolj temeljito informiran in da bi čimbolj izpolnil svoje znanje. Nismo i-meli povoda, da bi dvomili v iskrenost pravkar omenjenih želja, nasprotno, lahko rečemo, da je bilo tudi na italijanski strani polno dobre volje, ki jo je še posebej izražal prof. dr. Bal-zarini. Razprave bodo objavljene v italijanskih strokovnih revijah. »Zapustila bom kino in se posvetila antikvariatu* je izjavila Brigitte Bardot pred nekaj dnevi. Kaj kmalu se je premislila in čez nekaj dni je že dejala: »Take izjave se reče, ko živci niso v redu». Na vsak način, tudi to je reklama, ki pa za BB skoro ni potrebna. Na sliki: BB s prijatelji V pristanišču Peari Harbour Na atomski podmor huda eksplozija Do eksplozije je prišlo, ko so nalagali vtekočinjeni kisik poročilo pravi, da ni nevarnosti žarčenja Uradno WASHINGTON, 15. - Ameriški oddelek za obrambo je sporočil, da je prišlo na a-tomski podmornici «bargo» do eksplozije m nato do požara Podmornica je bila v Pearl Harbouru. Poročilo pravi, da ne gre za atomsko eksplozijo in da ne obstaja nevarnost nuklearnega žarčeoija. Eden ali morda dva moža posadke sta izginila. Do eksplozije je prišlo, ko so prenašali na podmornico vtekočinjem kisik. Ogenj se je prenesel v oddelek za torpede, ki so ga morali delno napolniti z vodo, da so lahko požar pogasili. Ni znano, kakšna je škoda na ladji. «Sargo» bodo verjetno postavili v dok v Pearl Harbouru na popravijo. Do eksplozije je prišlo ob 17.30 po krajevni uri (kar u-streza 4.30 po italijanskem času) in so jo slišali po vsem velikem havajskem pristanišču. Videl se je ogenj in dim se je visoko dvigal. «Sargo» je prva atomska podmornica, ki služi v pacifiški ameriški floti in ima 2360 ton. Na podmornico bi se morala vkrcati kralj in kraljica Tailanda, ki sta vče- raj prispela v Honolulu na tridnevni obisk. V podmornico so gasilci načrpali na tisoče galonov vode, ki so jo morali nato zopet izčrpati, da je ladja pričela ponovno plavati. Oddelek za mornarico je zamikal vesti, da so bili na podmornici izstrelki z atomskimi naboji. Ameriška vojna mornarica ;je sporočila, da bodo zgradili še štiri podmornice na a-tomski pogon. Vseh zgrajenih podmornic, v gradnji ali z zagotovljenim finansiranjem, je torej sedaj skupno 37. lllfllllllltllllllllfllllllllllMIIIIIIIIItlllllllllllllltllillllltiniMlllllltlflllllllllilHMIIIIIIIMIllIlllin Povversu bodo sodili v prvih dneh julija MOSKVA, 16. — Proces proti Francisu Powersu, pilotu ameriškega letala »U-2«, ki so ga sovjetske edinice vodenih izstrelkov sestrelile v Sibiriji 1. maja, se bo vršil v Moskvi začetkom julija. Tako vsaj poročajo dobro obveščeni krogi sovjetske prestolnice, ki poudarjajo, da bodo povabljeni, da prisostvujejo razpravi, novinarji, diplomati in morda tudi turisti. Ne ve se pa še, koliko časa bo razprava tra-jala. Iz Milledgevilla poročajo, da je Francis Powers pisal svoji ženi iz moskovskega zapora pismo v katerem zatrjuje, da je mogoče, da ga bodo obsodili na dolgo zaporno kazen, ali pa celo na smrt, zato ker je z letalom letel čez Sovjetsko zvezo. Gospa Powers je seznanila novinarje s temi novicami na tiskovni konferenci. V pismu je rečeno med drugim, da se je Powers laže ranil po obrazu v trenutku, ko je s padalom pristal na sovjetskem ozemlju. Za praktično uporabo znanstvenih izsledkov v industriji Včeraj so odprli Rimu obsežno elektronsko in jedrsko razstavo Maketa reaktorja «RC-1» iz Vasaccija - Avtomobil na sončni pogon - Model ledolomilca Lenin, sinkrotrona in jedrskih central v sovjetskem paviljonu itIM, 15. — Danes zjutraj zemljišča, na katerem obseva- so otvorili VII. mednarodno elektronsko, jedrsko in tele-radiokinematografsko razstavo, uradno pa jo bo otvoril predsednik republike Giovanni Gronchi jutri ob 11.30. Razstava je že pritegnila pozornost številnih obiskovalcev, predvsem tistih, ki se zanimajo za praktično uporabo znanstvenih izsledkov na industrijskem področju. V paviljonu državnega odbora za jedrska raziskovanja so razstavljeni med drugim modeli iz plastike in makete, ki ponazarjajo nekatere pomembne tehnične dosežke. Tako n. pr. reaktor »KC-1« v Vasacci, ki je nedavno stopil v svojo «kritično» fazo (začel je namreč obratovati) in ki zaradi svojih posebnih značilnosti. dopušča možnost njegove uporabe več skupinam raziskovalcev hkrati. Nadalje »Folje gama«, namreč kakih šest tisoč kvadratnih metrov Dr. LADO VAVPETIČ '"""a".1,1................... m,,...... m,.. Nemčija je zahtevala izročitev zdravnika taborišča v Auschwitzu Zdravnik Joscf Mengele se skriva v Argentini in je bil menda povezan z Bormannom Protijudovska gesla v Buenos Airesu BUENOS AIRES, la. — U-radm viri so potrdili, da je Nemška zvezna republika zahtevala izročitev doktorja Jo-sefa Mengeleja, zdravstvenega častnika nacističnega koncentracijskega taborišča v O-stvientzinu (Auschwit/,). Nemška zahteva je bila argentinski vladi predložena v začetku letošnjega leta. Argentinski zunanji minister je izjavil, da bodo s časom objavljeni rezultati mihovih preiskav, nemško veleposlaništvo pa te potrdilo zahtevo po ekstradikcijl in pri tem dodalo, da skrivališče nemškega nacista ni znano. Tisk meni, da je dr Men-gele v pokrajini San Carlos de Bariloche v jugo/.ahodni Argentini, mnogi pa so prepričani, da se nacistični zločinec krije v Severni Ameriki. Med Argentino in Zahodno Nemčijo ni nobene pogodbe, ki bi urejala pogoje in način ekstradikcije Zato bodo v Buenos Airesu nemško zahtevo obravnavali v smislu domačih zakonov, ki so glede pogojev za izročitev zelo strogi. Argentinski generalni državni pravdnik Pedro Bide-gain se je izrazil, da je nemška zahteva nepopolna, ker da zahtevi niso priloženi overovljeni prepisi zakonskih norm, ki bi se dale uporabiti v breme bivšega nacističnega zdravstvenega častnika. Nemško veleposlaništvo bo zato moralo izpopolniti dokumentacijo, preden bo zadeva prišla pred argentinsko sodišče. Dr. Mengele naj bi imel zvezo z Bormannom, ki je menda pred dvema letoma u-mrl naravne smrti v Argen- tini in tudi z Eichmannom. Iz Buenos Airesa poročajo, da so se ponoči pojavila pro-tižidovska gesla po glavni u-lici. Napisi: «Smrt Zidom«, «Hočemo Eichmanna« in »Živel Peron« so se pojavili samo na enem področju in gre torej za manjšo skupino izoliranih elementov. Policija preiskuje v zvezi z dinamit-nim napadom, do katerega je prišlo včeraj proti sinagogi v Montevideu in proti drugim židovskim ustanovam. Teroristi so pripravljali druge atentate in med drugim proti izraelskemu veleposlaništvu Njihov »laboratorij« pa je zletel v zrak, pri čemer je razneslo 17-letnega mladeniča, dva druga fanta pa hudo ranilo Uradno so sporočili, da se bo sestal 22. junija Varnostni svet OZN in da bo proučil argentinski protest v zvezi s primerom Eichmann. Do sestanka bo prišlo na zahtevo argentinskega predstavnika. Ujeli so peronistične gverilce SAN MIGUEL DE TUCU-MAN (Argentina), 15. — V goiah pokrajine Tucuman, kakih 150(1 km severno on Buenos Airesa, so policijske patrulje ujele številne peronistične gverilce. Argentinske Rmdazzo je med nevihto stre-oblasti sicer niso povedale ko-, la ubila 53-letnega kmeta Gio-liko teh peronistovskih gveril-1 vanniia Lo Castra, »i je tr-cev so ujeli, vendar se ve, ] ga! sadje z drevesa. 14 letnega da sta med njimi tudi dva i dečka Luigia Sangrigona pa zeio nevarna elementa, ki no- je vrglo na tla, kjer je oble-sita ime Arabio in Jaitne. Vsi | žal z nekaj ranami ti gverilci pripadajo tolpi, ki jo je sestavil prosluli »poveljnik Uturunco«, ki so ga zajeli v pokrajini Santiago del Estero, v severni Argentini. Castrov nasprotnik obsojen na smrt SANTIAGO (Kuba) 15. — Eden najbolj znanih nasprotnikov predsednika kubanske vlade Fidela Castra, kapetan Manuei Beaton, je bil obsojen na smrt. Vojaško sodišče iz Saintiaga ga je spoznalo za krivega umora in podtalnega rovarjenja. Beatona so ujeli pred nekaj dnevi v Sierra Maestri, torej v gorovju vzhodne Kube, koder je Castrova osvobodilna vojska delovala pred osvoboditvijo Kube. Tudi brat kapetana Beatona in še neki drug poveljnik proticastrovih gverilcev sta bila obsojena na smrt. Med sodno razpravo je Bea-tor, zatrjeval, da orožje, ki so ga /.jeli njemu in njegovim borcem, ni bilo uperjeno proti vladi v Havani, pač pa da naj bi ga billi uporabili za napad na dominikansko r.- publiko. -.. C » Strela ubila kmeta CATANIA, 15. V naselju jo razne rastlinske vrste z žarki gama, ki povzročajo na rastlinah razne spremembe metaboličnega in genetičnega značaja, ki iih nato raziskovalci proučujejo; končno naprava za pridobivanje fiksij-skih materialov, ki omogoča selekcionirano črpanje zahtevanih elementov iz mešanice, ki izhaja iz jedrskega izgorevanja. Na svetovni zemljeoisni karti si more obiskovalec ogledati število in lokalizacijo jedrskih reaktorjev za pridobivanje električne energije, ki so že v obratovanju, in tistih, ki so v načrtu. Tako izvemo, da imamo na svetu že sedem takih jedrskih central, medtem ko je mnogo drugih, med temi tudi tri v Italiji, ki se že gradiio ali jih nameravajo graditi. Absolutna novost na razstavi je »avtomobil« na sončno energijo. Ima sicer predpotopno karoserijo, s čimer pa hočejo povedati, da gre za prototip nove avtomobilske dobe. Posebna tvarina, iz katere je izdelana streha, »lovi« sončne žarke, toda avtomobil, ki vozi za sedaj z maksimalno hitrostjo 35 km na uro, vozi tudi ob deževnem ali oblačnem vremenu, ker se sončna energija zbira v bateriji, ki poganja motor. Največji je sovjetski paviljon. Na njegovih stenah so napisi v cirilici, ki opisujejo medel sovjetskega ledolomilca «Lenin» v horizontalni sekciji; sinkrotron v Dubni, ki je bil do nedavnega najmočnejši Dospeševalec protonov na svetu, dokler ga ni prekosil sinkrotron evropskega odbora za jedrska raziskovanja, dalje, elektrojedrske centrale v gradnji na področju Uralov in Moskve. iiiiiiiHiiiiiii umnimi m n iHiiiiiiiiiiiiii uti miiiiiijiiiiiiiiiaii nul ni iiiiiiiiiiiiiiniitiiininnnim Izjava sovjetskega ministra za poljedelstvo Kmetijska proizvodnja SZ bo prekosila ameriško Svetlobni diagrami v francoskem paviljonu prikazujejo obiskovalcem francoski elek-trcjedrski program, od Mer-coulove baterije, do dveh central podjetja »Electricite de France« V francoskem paviljonu so dali poseben poudarek programu za proizvodnjo in uporabo izotopov, ki ga uresničujejo v sodelovanju z italijansko družbo »Sorin«. Okrog paviljona evropske skupnosti se nahajajo majhni samostojni paviljoni dežel »male Evrope«, posamezna podjetja pa razstavljajo modele plastike ter načrte jedrskih ali elektronskih naprav, ki so jih že izdelala ali ki so šele v načrtu Tako n. pr. aružba »Senn« razstavlja veliko plastiko centrale v Gariglianu, ki bo dokončana proti koncu 1962. leta. in bo proizvajala najmanj 150.000 kWh, hkrati z načrtom centrale v Trmo Vecellese, ki bo proizvajala 100.000 kWh. »Olivetti« razstavlja nove elektronske računske stroje, družba »Sorin« pa prikazuje reaktor za proizvajanje radioizotopov v Saluc-ci. Tudi druge industrijske in neindustrijske dežele so prisotne s svojimi paviljoni ali le akreditirane na razstavi, ker želijo proučiti izkušnje in dosežke ostalih dežel. To bodo dosegle tudi s tem, da se bodo udeležile kongresov, ki se bodo vršili v okviru te razstave. Razstava bo ostala odprta do 29. t.m. predsednikom ZAR Naserjem mine pa so na področju nekaj in predsednikom Titom. Egiptovski funkcionarji, ki so prispeli iz Asuana so povedali, da sovjetski tehniki ii strokovnjaki, ki jih je kakih 80 in ki od januarja delajo v gornji dolini Nila pri pripravljalnih delih za Asuanski jez, v ponedeljek niso odšli na delo, pač pa so ostali doma. Po nekaterih zaupnih izjavah, ki so prišle iz samih ruskih virov, naj bi to bilo v protest proti obnovljenim stikom med Naserjem in Titom. Iz drugih virov pa se je zvedelo, da so Rusi včeraj zapustili delo iz povsem drugih razlogov, torej iz razlogov, ki nimajo nikake zveze s politično polemiko. V kairskih uradnih krogih pa se glede tega izjavlja, da oni o vsem tem nimajo niti pojma. So Rusi prekinili delo na Asuanskem jezu? KAIRO, 15. — Sovjeti naj bi prekinili delo na Asuanskem jezu, in sicer v znak protesta proti srečanju med Iznašli so nov sistem preprečevanja erozije in spreminjanja opuslosene zemlje v rodovitno MOSKVA, 15. — Sovjetski mi/nister za poljedelstvo Vladimir Matskevič, ki je govoril 2000 poljedelskim strokovnjakom, je med drugim izjavil, da bo Sovjetska zveza prekosila Združene države v kmetijskih pridelkih, pa čeprav bo uporabila manj strojev, manj delovne sile in potrošila manj denarja. Sovjetski minister je govoril kmetijskim strokovnjakom iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Francije, ki so se zbrali v Kremlju na sovjetski kmetijski konferenci. Minister je rekel, da se je obdelovalna površina v SZ povečala od 157 milijonov ha v letu 1953 na 195 milijonov ha v lanskem letu. Po njegovih izvajanjih so sovjetski znanstveniki proučili sistem, ki preprečuje erozijo in ki spreminja od erozije opustošeno zemljo spet v rodovitno. Konferenci sta prisostvovala tudi dva podpredsednika vlade, in sicer Kosigin in Mi-kojan. Po referatu Matskevi-ča je povzel besedo minister sovhozov Kazakstana Aleksej Kozlov, ki je rekel med drugim, da bo Kazakstan tudi vnaprej eden glavnih pridelovalcev žitaric, predvsem pšenice. Kozlov je dodal, da predvidevajo perspektivni načrti letni pridelek med 29 in 30 milijoni ton žita in da bodo v prihodnjih letih spremenili najmanj 5 milijonov ha ledin v plodno polje. jc mina TRAPANl, 15. — V središču r.aselja Salemi je ob garaži Ignazia Palumba eksplodirala majhna mina, ki sicer ni povzročila človeških žrtev, ki pa je povzročila veliko materialno škodo na bližnjih stanovanjih. Eksplozija je razbila stekla na mnogih oknih, drobci desetin metrov preluknjali vrata številnih hiš. Policija je začela s preiskavo. Značilno je, da je Ignazio Palumbo, katerega garaža je bila minirana, tajnik krajevnega odbora krščanske demokracije. ««------ 4eonardo da Yinci» izročena GENOVA, 16. — Včeraj je diužba »Ansaldo« uradno izročila brodarski družbi »Italia« novo prekooceansko ladjo »Leonardo da Vinci«. Slovesnemu podpisu protokolov, ki se je vršil v salonu pivega razreda ladje, so prisostvovali predsednik družbe »Ansaldo« inž. Giannini, predsednik družbe »Italia« Zuccoli in druge osebnosti obeh družb. Geste je sprejel višji kapitan Pinelli, ki bo komandant na novi ladji. Po podpisu protokolov sta imela priložnostne govore inž. Giannini in Zuccoli. Takoj nato so vsi gostje odšli na palube, kjer so prisostvovali dviganju na glavni jambor zastave družbe »Italia«. »Leonardo da Vinci« bo odplula na svoje prvo potovanje v Severno Ameriko 30. t.m. V Benetkah so gledališče «La Perla» V palači Kazine je bilo odprto mestno gledališče »La Perla«. Navzoči so bili domači in tuji novinarji ter kritiki, ki so prispeli sem na beneško Bienalo. Goste je sprejel Jacopo Lazzi, predsednik družbe STILE. Družba, ki vzdržuje Kazino je pri stroških za novo gledališče dala 90 milijonov lir, enako vsoto je dala občinska uprava. Za slavnostno predstavo so izbrali »Spettacolo di ga-la» Corbuccija ir. Gn-maldija. Slovito pevko losephine Baker zaprli v Kanadi Včeraj je policija que-beške pokrajine aretirala slovito črnko Josephine Baker in jo nato spet izpustila na svobodo, ko je pevka položila jamščino 1.000 dolarjev. Črnski pevki očitajo, da je vnesla v Kanado predmete, do katerih je prišla na nezakonit način. Podrobnejših podatkih o zadevi še ni. Hkrati z znano pevko je bil aretiran tudi neki Števen Papich, ki je izjavil, da je imprezanj predstave, v kateri je Josephine Baker pred dvema dnevoma začela nastopati v nekem kanadskem nočnem lokalu. Policija se je začela z zadevo ukvarjati na pobudo sodnih oblasti, ki so jih k temu navedli zasebniki iz New Yorka. Josephine Baker je včeraj zvečer še nastopila s svojim programom, danes pa se bo pojavila pred sodiščem. Pevka in imprezarij sta bila pred sodiščem obdolžena, da sta prinesla s seboj v Kanado ukradene predmete in med njimi dragocen krznen plašč, gledališke obleke in partiture, vse skupaj vredno 10.000 dolarjev. Proces bo v petek. Prijavil ju je neki imprezanj iz New Yorka, katerega ime pa ni znanp., Rusi odkrili Antarktiko Tajnik komisije za Antarktiko SZ Vladimir Lebedejev je sporočil, da so našli v pomorskem arhivu dokumente, iz katerih izhaja, da sta dva ruska raziskovalca odkrila Antarktiko 28. januarja 1890. Do sedaj so to odkritje pripisovali angleškemu poročniku Edwardu Bransfiel-du, ki je dva dni kasneje, točno 30. januarja 1890, pristal na zahodno - severnem rtiču Gra-'namove zemlje. Iz odkritih dokumentov izhaja, da sta ruska raziskovalca vedela, da sta odkrila nov kontinent.. Stavka v tovarnah raket v ZDA »si V letalski tovarni »Convair« (San Diego - Kalifornija), v kateri med drugim grade med-kontinentalne rakete vrste »Atlasa, traja stavka že od 6. junija. Na sliki vidimo delavsko st ra/o, skozj katero se hoče prebiti z avtomobilom neka uradnica-stavkokazka ki ia brezobzirno zavozila v nekega stavkajočega delavca. Zenska s« je sicer ustavila, vendar delavec je bil ta ranjen Drugi dan regate za jadrnice «Star» v Kopru Premočna zmaga nad Tončevičevo «Vesno» Z medsebojno obtožbo sta Fafangel in Ninčevič dosegla, da so ju črtali iz vrstnega reda 1. dne tekmovanja - Nova pritožba Ninčeviča proti Fafangelu m Jadrnice v borbi za zmago v Koprskem zalivu Tudi drugi dan regat v Kopru, ki veljajo za državno prvenstvo jadrnice »Star«, se je kot se je pričakovalo, končal z zmago Fafangela. Tokrat je pustil za seboj svojega nevarnega tekmeca Tončeviča iz Trogira za nič manj kot 17 minut. Ob startu, ki je bil ob 11. uri, je bil veter precej šibek in jadralci so morali porabiti vse svoje znanje, da so naravnali jadra na čim boljši način. Komaj pa so zajadrali proti odprtemu morju, kjer je bila prva boja, jih je zajel vihar. To je bil najbolj dramatični trenutek včerajšnjega tekmovanja, ker se je upravičeno balo, da ne bi prišlo do tragedije. Veter je močno razsajal in jadrnice so tavale kot izgubljene v vrtincih. Najslabše je bilo, da se jih s pomola ni videlo, kakor se niti jadralci niso videli med seboj. Na srečo se je ve* ter kmalu polegel in je dovolil tekmovalcem, da so nemoteno, pa čeprav ne brez težkoč, nadaljevali vožnjo. Kasneje se je veter ponovno dvignil, toda jadralci so ponovno pokazali vso svojo sposobnost in so srečno pripeljali svoje čolne do cilja. Tekmovalci so morali včeraj prevoziti progo trikrat. Kot smo že uvodoma rekli, je bil Fafangel danes zdaleč najboljši in je premočno zmagal. Verjetno pa mu zmaga ne bo dosti koristila, ker mu v prvem dnevu tekmovanja ni pripadla niti točka, pa čeprav Koprčan zmagal. Kot smo vilki, je Ninčevič vložil proti Fafangelu pritožbo, češ da mu ni dal mesta ob startu. Fafangel je odgovoril z istim orožjem s posledico, da je prireditveni odbor diskvalificiral oba tekmovalca in ju zbrisal z vrstnega reda prvega dne. Po včerajšnji regati se je Fafangel znašel z novo pritožbo nad glavo. Tudi tokrat jo je vložil Ninčevič. Odbor je včeraj razpravljal o njej. vendar še m znana odločitev. Ce bo odbor tudi tokrat sprejel Ninčevičevo pritožbo, ne bi Fafangel, pa čeprav je pokazal, da je najboljši, prišel več v poštev za častni državni naslov. V drugem dnevu regate je predvsem presenetil razen Tončeviča seveda, ki je pripeljal jadrnico «Vesno» druge na cilj, tudi tržaški čoln <(Nababbo», ki ga v odsotnosti lastnika dr. Danelona u-pravlja Paulin. Tržaški posadki se je posrečilo priti na cilj takoj za Fafangelom in Tončevičem ter pred nevarno jadrnico «Vumir» s krmarjem Ninčevičem. Tudi Lui iz Pulja je presenetil s petim mestom, ki ga je odvzel Splitčanu Košano-viču. Za njim je privozil Ne- je - že pisali v naši včerajšnji šte- -HtMIHIUMmHHIt—*Ml—Milim»llWI1llllllllW«miHIIH»HHHM«IH«IIIIIIHH»IIHIIIIII»IIHlll»HIIH V nedeljo odbojka na stadionu «Prvf mar Zanimiv dvoboj Bor-Izola Nastopili bosta moški in ženski vrsti obeh športnih društev V nedeljo zjutraj bo na stadionu «Prvj maj» srečanje v odbojki med ženskima in moškima šestoricama Partizana iz Izole in Bora iz Trsta. Srečanji se bosta pričeli ob 10. uri. To bo pravzaprav povratno srečanje med odbojkarji obeh društev. Člani Bora so namreč pred desetimi dnevi nastopili na lepem športnem stadi> nu v Izoli, vendar je vse srečanje skvaril dež. Nastopili so namreč le moški in še ti so odigrali le set in Pol> nakir so morali zaradi hudega naliva, ki je preplavil vse igrišče odpotovati v Trst ne da bi srečanje dokončali. V ^ prvem setu so zmagali Tržačani in tudi ko je dež po treh prejšnjih prekinitvah dokončno onemogočil igro so bili v vodstvu. Zenske pa so morale oditi z igrišča ne da bi oddale en sam servis. Nedeljsko srečanje ne bo prvo med obema društvoma. Medtem ko so dekleta igrala proti Izolankam že na turnirju v Kopru, so se Borovci srečali z Izolani prav tako na turnirju v Sežani. Tržačankam je uspelo v Kopru svoje nasprot- nice premagati, v Sežani pa je moral Bor kloniti pred Izolo. V nedeljo se nam torej obetajo zanimiva in napeta srečanja. Bor bo nastopil pri moških s popolno postavo in zato lahko upamo, da bo maščeval svoj poraz iz Sežane. Prav tako bodo nastopile v popolni postavi tudi članice Bora in upajmo, da bodo tudi tokrat uspešno branile svoje barve. Moška šestorica Izole je razmeroma dobro moštvo, ki pa ni dovolj vigrano. Ima pa več dobrih tolkačev in tudi zrelih igralcev, katerim se pozna, da v tej panogi niso novinci. Dekleta predstavljajo ekipo, ni se pravzaprav šele gradi. Kljub temu pa ima ta šestorica nekaj zanesljivih igralk. Igralce in igralke Bora več ali manj poznamo. Upajmo, da bodo znali tudi v nedeljo zaigrati tako, kot smo jih v poslednjem času že večkrat videli. T. O. mec Berchtold, ki je pustil "a seboj Splitčana Zekana, Puljčana Budinjo in Koprčana Čoka. Marušičevo «Podgorko» pa je razsodišče diskvalificiralo. Po drugem dnevu regate je tržaška jadrnica »Nababbo* prva v splošni lestvici s 17 točkami pred Tončevičevo «Vesno» s 16. Na tretjem mestu je Nemec Berchtold s ccCherie« z 12 točkami. Rezuitat včerajšnje regate je sledeč: 1. *Cha cha» — Fafangel — Jadro (Koper) 2. »Vesna* — Tončevič — Mosor (Trogir) 3. «Nababbo» — Paulin — Trst 4. »Vumini — Ninčevič — Mosor (Trogir) 5. uPula* — Lui — Uljanik (Pulj) 6. «Goranka» — Košanovič — Mornar (Split) 7. »Cherie* — Berchtold — Nemčija 8. «Jadranka« — Zekan — Mornar (Split) 9. »Divič* — ButKnja — Ulja-nik (Pulj) 10. «Zala> — Cok — Jadro (Koper). R»------- KOT OSTALI DRŽAVLJANI Vsi nogometaši bodo služili vojaški rok RIM, 15. — Nogometaši bodo morali služiti vojaški rok kot vsi ostali državljani in v tem času ne bodo smeli igrati na prvenstvenih tekmah. Tako zahteva enakopravnost državljanov pred zakonom. Ce se bodo hoteli nogometaši, da si ohranijo formo, še nadalje športno udejstvovati v okviru oddelkov oboroženih sil, jih bodo brez nadaljnjega zadovoljili. Mednarodni lahkoatletski dvoboj Za 15 točk Anglija boljša od Italije Zmaga Radforda v teku na 100 in Berrutija na 200 m LONDON, 15. — Približno 4.000 gledalcev je prisostvovalo danes lahkoatletskemu dvoboju med Anglijo in Italijo. Srečanje se je končalo s 95:80 v korist Angležev MOTOCIKLIZEM DOUGLAS, 15. — Anglež John Hartle je z motorjem MV Agusta zmagal v kategoriji 350 ccm. Zmago v dirki, ki je veljala za «Tourist tro-phy», si je Anglež zagotovil v času 2 ur 20’28”8 s povprečno hitrostjo 155,62 km na uro. Drugo mesto je zasedel svetovni prvak John Surtees. »»------- Nov evropski rekord Kauffmana na 400 m KOELN, 15. — Med lahkoatletskim mitingom, ki je bil danes v Koelnu, je Nemec Kari Kauffman izboljšal lastni evropski rekord v teku na 400 m s časom 45’7. Prejšnji rekord, ki ga je isti tekmovalec dosegel lani v Koelnu, Je bil za desetinko slabši. Med istim mitingom je sprin. ter Hary izenačil evropski rekord v teku na 100 m z 10’*2. S tem pa ni bila končana serija rekordov. Francoz De-lecour je izenačil rekord v teku na 200 m s časom 20”8, Nemec Paul Schmidt je v teku na 800 m zabeležil letošnjo najboljšo znamko s časom 1 minute 46”5 (svetovni rekord 1'45”7 — Moens), medtem ko je Švicar Waegli dosegel na isti progi z 1’47”3 nov državni rekord. Najbolj pričakovan dvoboj med domačinom Radfordom in Italijanom Berrutijem v teku na 100 m se je zaključil z zmago prvega s časom 10”4, medtem ko je Italijan pritekel na cilj v 10”6, kar je zanj, ki je že zabeležil 10”2, povprečen rezultat. Berruti pa si je zagotovil zmago v teku na 200 metrov. Rezultati posameznih tekem so sledeči: 110 m zapreke: 1. Hildreth (A) 14”5, 2. Birrel (A) 14”6, S. Mazza (I) 14”6, 4. Švara (I) 14”7. 100 m: 1. Radford (A) 10”4, 2. Berruti (I) 10”6 3. Gianno-ne (I) 10”8, 4. Whitehead (A) 10”8. 10.000 m: 1. Eldon (A) 29’30”, 2. Knight (A) 30’25” 3. Anto-nelli (I) 30’40”, 4. Ambu (I) 34’28”8. 200 m: 1. Berruti fl) 21”1, 2. Jones (A) 21 ”6, 3. Bright-well (A) 21”8, 4. Sardi (I) 22”1. 400 m zapreke: 1. Farrel (A) 51” (novi angleški rekord), 2. Morale (I) 51”4, 3. Brjan (A) 52”3, 4. Martini (I) 53"4. 400 m: 1 Wrighton (A) 47"5, 2. Yardley (A) 47”7, 3. Fra-schini (I) 48”2, 4. Loddo (I) 48”6. Kopje: 1. Lievore (I) 73,73 m 2. Bonajuto (I) 67,20, 3. Smith (A) 65,76, 4. McSorley (A) 60,90. Skok s palico: 1. Baroncelli (I) 4,19 m, 2. Ward (A) 4,09, 3. Scaglia (I) 3,99, 4. Porter (A) 3,79. Troskok: 1. Gatti (1) 15,38 m 2. Alsop (A) 15,18, 3. Wilm-sh.urst (A) 14.89, 4. Cavalli (I) 14,70 Met kladiva: 1. Kili (A) 61,84 m, 2. Christin (I) 57,46, 3. Boschini (I) 55,16, 4. An-thony (A) 53,95. Krogla: 1. Rowe (A) 18,01 m. 2. Meconi (I) 17,66, 3. Lu-ckingg (A) 17,38, 4. Monci (I) 16,01. 1500 m: 1. Kent-Smith (A) 3’43”7, 2. Pirie (A) 3’45”6, 3. Haith (A) 3’46”8, 4. Rizzo (I) 3’47”2, 5. Baraldi (I) 3’48”7, 6. Gandini (I) 3’56”7. Višina: 1. Miller (A) 1,99 m, 2. Cordovani (I) 1,95, 3. Tauro (I) 1,95 4. Wilson (A) 1,90. Disk: 1. Consolini (I) 54,64 m, 2. Rado (I) 52,20, 3. Clea- eer (A) 50.35, 4. Hardy (A) 45,93. Daljina: 1. Bravi (I) 7,57 m, 2. Terenziani (I) 7,37, 3. Lissa-man (A) 6,82, 4. Whall (A) 6,80. Štafeta 4x100: 1. Anglija (P. Radford, D. Jones, A. Brea-cker, J. Whitehead) 40”3, 2. Italija (S. Giannone, F. Patel-li, A. Sardi, L. Berruti) 40”4. Štafeta 4x400 m: 1. Anglija (Woodland, Jackson, Bright-well, Whrighton) 3’10”4, 2. Italija (Lombardo, Fossati, Ma-naresi, Fraschini) 3’10”9. KOŠARKA TIK PRED DVOBOJEM Ortiz 62,287 Loi 63,420 kg SAN FRANCISCO, 15. — Sa. mo nekaj ur manjka do toliko pričakovanega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med sedanjim prvakom Ortizom :n izzivačem Loiem. Prognoze govorijo še vedno v prid Ortiza in tudi stave se nagibajo na stran Američana v razmerju 9:5. Ortiz in z njim njegovi navijači so prepričani v'zmago, ki jo sedanji prvak bahavo napoveduje. Nasprotno pa je Loi precej molčeč. Namesto njega je prokurator Ste-ve Klaus izrazil mnenje, da Loiu zmaga tokrat ne bo ušla. Gotov je namreč v Loieve zmožnosti in ker je njegov u-čenec v izredni formi, je prepričan, da mu bo uspelo premagati nevarnega in tudi mlajšega nasprotnika. Danes sta morala boksarja na tehtnico, ki je pokazala za Loia 63,420, za Ortiza pa 62.287 kg. Preden je Loi stopil na tehtnico je ugotovil, da je prekoračil določeno težo. Toda s sprehodom, ki je trajal 20 minut, je evropski prvak shujšal za 200 g, kar je zadosto- Ameriška lahka atletika pred olimpijskimi igrami 387 lahkoatletov preseglo minimalno olimpijsko normo Svetovni prvak v metu kopja in deseterobojec Johnson še nista dosegla kvalifikacijske norme SOFIJA, 15. — Na drugem balkanskem prvenstvu v košarki, ki se je danes pričelo I v Sofiji, je Jugoslavija prema- valo, da je dosegel težo za gala Turčijo z 62:51 (36:27). *welter junior kategorijo. NEW YORK, 15. — Tik pred prvim lahkoatletskim tekmovanjem za kvalifikacijo atletov za rimske olimpijske igre ima Amerika na seznamu že imena 387 atletov, ki so dosegli ali celo presegli minimalno normo. Na ta način bo lahko ZDA poslala v Rim več atletov za vsako panogo. Samo v teku na 10.000 m ni nobenega atleta, ki bi dosegel ali se približal normi. V ostalih 18 panogah pa imajo Američani težkočo le v izbiri. Zanimivo je, da je nič manj kot 95 atletov preteklo progo na 200 m ali na 220 yard s časom (ali celo boljšim) 21”3 n 21”4. Ray Norton je prvi v lestvici z 20”1 na 220 yand brez ovinka in 20”6 na isti progi z ovinkom. Za njim sta Charles Tidwell in Ron Harrison z 20”3 na progi brez ovinka. V teku na 100 m je Tidvvell dosegel z 10”1 najboljši svetovni čas pred Davidom Styronom 10”2 in Nortonom 10”3. Na 440 yard sta dosegla najboljši čas Ollan Cassel in Earl Young s 46”2. Na tej progi Mimiimiiiimiiliiiiiiiiiiiiiiiimi ■■imunimi ■mniiimuiiiininiiiiiiiiiiinniHniiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiii ...... Dokončno določen spored nogometnega turnirja Moštva Italije, Jugos CSR_ in Madžarske za srednjeevropski pokal Prvi dan turnirja bo 3., povratno kolo pa 10. julija DUNAJ, 15. — Ker je prireditveni odbor nogometnega turnirja za »Srednjeevropski pokal* dokončno dobil prijave moštev iz Italije, Jugoslavije, Madžarske, Avstrije in CSR, ki bodo sodelovala na tekmovanju, je določil razpored srečanj za prvo in povratno kolo. Med drugim je odbor že določil sodnike za posamezne tekme. Srečanja bodo sodili tudi trije jugoslovanski sodniki la sicer Damiani (Udinese - Au-stria), Lemešič (Ujpest Dozsa-Fiorentina) in Bajič (Spartak -Roma). Razpored obeh kol je sledeč: 3. julija (prvo kolo) Budimpešta: UJPEST - FIO-RENTINA Beograd: PARTIZAN - SLOVAN Dunaj: WIEN - VASAS Bologna: BOLOGNA . HAJDUK Praga: DUKLA - ŠPORT-KLUB Sarajevo: SARAJEVO - M. T. K. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitmntimil Za mednarodni wimbledonski teniški turnir Fraser in Bueno nosilca skupin Italijan Pietrangeli šele na petem mestu LONDON, 15. — V ponedeljek 20. junija se bo začel mednarodni wimbledonski teniški turnir z udeležbo najmočnejših igralcev sveta. Pripravljalni odbor je že določil nosilce serij. Med moškimi je ta čast pripadla Avstralcu Frn-serju, med ženskami pa Brazilijanki Mariji Bueno. Zanimivo je, da je edini predstavnik Evrope Italijan PietTangeii šele na petem mestu, medtem ko je na sedmem Krishnan (Indija). V igri parov sta Italijana Pietrangeli in Sirola na četrtem mestu. Pred njima sta dva avstralska in španski par. Nosilci serij so sledeči: MOŠKI (posamezniki) 1. Neale Fraser (Avstralija), 2. Barry Mackay (ZDA), 3. Rod Laver (Avstralija), 4. Louis Ayala (Cile), 5. Nicola Pietrangeli (Italija), 6. Roy Emerson (Avstralija), 7. Ra-manathan Krishnan (Indija), 8. Earl Buccholz (ZDA). ZENSKE (posameznice) 1. Maria Bueno (Braz.), 2. Darlene Hard (ZDA), 3. Chri-stine Truman (VB), 4. Ann Haydon (VB), 5. Angela Mor-timer (VB), 6. Zusi Kormoczy (Madž.), 7. Jan Lehane (Avstralija), 8. Sandra Reynolds (Juž. Afr.). MOŠKI PARI 1. Roy Emerson - Neale Fra- ser (Avstralija), 2. Rod Laver-Bob Mark (Avstralija), 3. Jose Luis Ariila - Andres Gimeno (Sp.), 4. Nicola Pietrangeli -Orlando Sirola (It.). ZENSKI PARI 1. Maria Bueno (Braz.) - Darlene Hard (ZDA), 2. Margaret Hellyer (Avstral.) - Yola Ra-mirez (Mehika), 3. Karent Hantze - Janet Hopps (ZDA), 4. Sandra Reynolds - Rene Schuurman (Juž. Afr.). MEŠANI PARI 1. Rod Laver (Avstralija) -Darlene Hard (ZDA), 2. Ron Howe (Avstralija) - Maria Bueno (Braz.), 3. Roy Emerson (Avstralija) Ann Hoydon (V. B.), 4. Robert Hewitt - Jan Le-han (Avstralija). Trnava: SPARTAK TRNAVA - ROMA Dunaj: WAC - VOJVODINA Tatabanya: TATABANYA -RUDA HVEZDA Videm: UDINESE - AU- STRIA Ostrava: BANIK-OFK BEOGRAD Palermo: PALERMO . DIO-SGYOER Linz: LINZ - SPARTAK (STALINGRAD) Mostar: VELEZ - ALESSAN-DRIA Budimpešta: HONVED - SIMMERING 10. julija (povratno kolo) Florenca: FIORENTINA - UJPEST Bratislava: SLOVAN - PARTIZAN Budimpešta: VASAS - WIEN Split: HAJDUK - BOLOGNA Dunaj: SPORTKLUB - DU-KLA Budimpešta: MTK - SARAJEVO Rim: ROMA - SPARTAK (TRNAVA) Novi Sad: VOJVODINA -WAC Bratislava: RUDA HVEZDA TATARANVA " Dunaj: AUSTRIA - UDINESE Beograd: OFK BEOGRAD -BANIK Diosgyoer: DIOSGYOER PALERMO Praga: SPARTAK (STALINGRAD) - LINZ Alessandria: ALESSANDRIA . VELEZ Simmering: SIMMERING - HONVED. ZA POKAL PRIJATELJSTVA Prihodnjo nedeljo tekme povratnega kola MILAN, 15. — Italijanska FIGC in francoska Ligue na-tional de footbal sta se domenili za sedeže in urnike nedeljskega povratnega kola turnirja za pokal francosko—barjanskega prijateljstva. V nedeljo bodo igrali le osem tekem in sicer nekaj v Italiji, nekaj pa v Franciji. Preostale tekme bodo igrali kasneje. Obe zvezi sta se tudi domenili za sodnike. Razpored tekem je sledeč: Toulou«^-Mil#n (Toulouse, Bolear ob 21). Sodnik: Livera-ni (Italija). Bari—Valencicnnes (Bari, občinski stadion ob 17). Sodnik: Tricot (Francija). Rouen—Lecco (Rouen, stade Robert Diochon ob 21). Sodnik Roversi (Italija). Marzotto—Red Star (Valda-gno, stadio del fiori ob 16,30). Sodnik: Deban (Francija). C°mo—Metz (Como, stadion Sinigallia ob 17,30). Sodnik: Miel (Francija). Montepellier—OZO Mantova (Montpellier — Pare des sports ob 18). Sodnik: Francescon (Italija). V NEDELJO 19. T. M, Prva srečanja za «Alpski pokah Prihodnjo nedeljo se bo začelo tudi tekmovanje med italijanskimi in švicarskimi enaj-storicami za »Alpski pokal*. V tem turnirju sodeluje tudi Triestina, ki bo v nedeljo gostovala v Luzernu. Povratna tekma pa bo 26. t. m. v Trstu. Razpored prvega dne turnirja je sledeč: Roms»—Young boys Bern (Rim, stadio Flaminio ob 21,30). Sodnik: Dienst (Švica). Bienne—Napoli (Bienne, stadion Gurzelin ob 17). Sodnik: Landini (Italija). Alessandria—La Chaux de fonds (Alessandria, stadion Moccagatta ob 21,15). Sodnik: Keller (Švica). Zuerich—Palermo (Zuerich, stadion Letizigrund ob 20). Sodnik: Grignani (Italija). Luzern — Triestina (Luzern, stadion Allmend ob 17). Sodnik: Ferrari (Italija). Fribourg—Catania (Fribourg, stade St. Leonard ob 17). Sodnik: Rebuffo (Italija). Verona—Young Fellow (Verona, stadion Bentegodi ob 17). Sodnik: Umberger (Švica). Cr.tanzaru—Bruehi St. Gallen (Catanzaro, vojaški stadion ob 17). Sodnik: Guinnard (Sv.j. NOGOMET Roma-Flamengo 4:2 RIM, 15. — v prijateljski nogometni tekmi, ki je bila nocoj v prisotnosti 30.000 gledalcev, je Roma premagala Flamengo 4:2. Prvi polčas se je končal z 2:0 v korist domačinov. Gole so dosegli v 3’ p.p. Orlando (R), v 12’ Schiaf-fino (R), v 5’ d.p. Orlando (R), v 15’ Henrique (F), v 35’ Guarnacci (R) iz enajst' je že 38 atletov doseglo minimalno olimpijsko normo n znani Gleen Davis je šele na 17. mestu lestvice. V teku na 880 yard je že devet kandidatov za olimpiado (najboljši je Ernie Ounliffe z 1’47”3), v 1500 m pet (najboljši čas v teku na miljo: 3’58” Jamesa Beattyja), medtem ko je Bill Dellingen v teku na 5.000 m prvi v lestvici treh favoritov za Rim s časom 13’43”4, ki ga je dosegel v teku na tri milje. Tudi v teku na 3.000 m z zaprekami imajo Američani tri odlične tekmovalce. Deacon Jones je s časom 8’47”7 prvi na seznamu pred Philom Colemanom in Tonom Oakleyem. V deseteroboju Rafer Johnson, ki se je lani poškodoval, še ni dosegel olimpijske norme. Do sedaj namreč še ni dosegel 6.750 točk, a predvidevajo, la jih bo s treningom z lahkoto tudi prekoračil. Do sedaj so že štirje atleti prekoračili normo in David Edstrom je dosegel celo 8.176 točk. V teku čez zapreke Ameriki ne manjka dobrih in odličnih elementov. Na 120 yard se je kvalificiralo 50 atletov s Cal-hounom na čelu z odličnim 13”5. Na drugem mestu je Ha yes Jones, ki je za isto progo rabil le 1 desetinko sekunde več. V teku na 440 yard sta na prvem mestu seznama 15 olimpijskih kandidatov Eddie Soutern in Gleen Davis s časom 51”. V skoku v višino je 14 kan- didatov. Na prvem mestu 1® seveda John Thomas, kateremu sledi Charles Dumas, v skoku s palico jih je celo prevladuje J. D. Martin s 4,< pred Gutowskim in Braggom’ ki sta dosegla 4,72. V skoku v daljino pa je med 20 izbranci brez dvoma najboljši Irva* Roberson s skokom 7.86. V metu krogle je Bill der s svojo presenetljivo znam* ko 19,99 m na čelu 22 eleine*£ tov, ki so dosegli in tudi PF, segli prepisanih 17 m. V disk si je Al Oerter z znamko 593 že zagotovil udeležbo na °}1 ' piadi, takoj za njim pa je metom 57,95 Jim Wade. Kiju številnim poskusom se sveto'* nemu prvaku v metu k°Pj. Alu Cantellu do sedaj še ‘‘ posrečilo doseči norme m* s tem pridružiti skupini šesti« ki so jo tudi prekoračili. Nfš boljšo znamko je letos doseg Bill Alley z metom 79,52. V kladivu in v troskoku 8 samo trije kandidati. Bill Sna pe je preskočil 15,97 m rold Connoly pa je vrgel kr divo 68,59 m daleč. Vsekakor ima Amerika dovolj atletov n_ razpolago za olimpiado. KerJ bodo imeli v ZDA tri iz®’. na tekmovanja, smemo še Pr * čakovati presenečenja tako dobrem kot v slabem pomen besede. _____ NOGOMET BEOGRAD, 15. — Komisi)8 za sestavo in pripravo repf^ zentanec, ki se bo udeleži* turnirja za evropski pokal.®* rodov v Parizu in Maršem * je določila igralce, ki bodo Pr' šli v poštev za moštvo. Ti so-šoškič, Videnič, Jurkovič, J®' sufi, Crnkovič, Žanetič, ^?be ’ Miladinovič, Perušič, Kne< Jerkovič, Šekularac, Galič, K stič, Mujič, Ankovič, Matus * Krstič. umnih mili ....................................lini'1"" Končan košarkarski turnir za pokal tržaške luke Moštvu Don Bosca prvo mesto Častno drugo mesto je pripadlo ekipi CRDA V torek je bil na škedenjskem igrišču zadnji dan košat’ karskega turnirja za pokal tržaške luke, ki ga je že drug’® priredil športni odsek društva pristaniških delavcev. Čeprav je tudi letos odneslo prvo nagrado moštvo Do® Bosco, je bila njegova zmaga večkrat v dvomu. Šele v zadnjem dnevu in celo v zadnjih sekundah igre je uspelo igr*1' cem Don Bosca ponoviti lanskoletni uspeh. Drugo mesto je zasluženo za- Parc des sports ob 21. uri). i metrovke in v 39’ Luiz Car-Sodnik: Rigato (Italija). los (F). Kotje 8:7 v korist Lens—Atalanta (Lens, stade I gostov. sedla ekipa CRDA in sicer z istim številom točk ostalih u-deležencev turnirja, to je ške-denjskega moštva in ENAL PC. škedenjci, ki so se morali lani zadovoljiti z zadnjim mestom, so v srečanju z moštvom ENAL začeli že v začetku pr.-tiskati na nasprotnike in so s hitro igro skušali popraviti pretekle negativne nastope. Rezultat ni izostal, ker so Ške-denjci prišli v vodstvo ter so ves čas igre krepko vodili. Ekipa Enal je bila vsaj v prvem poičasu skoraj enakovreden nasprotnik in je odgovarjala na vsak koš, vendar ni mogla doseči izenačenja, zaradi česar sta šli moštvi k počitku z rezultatom 26:21 v korist Skedenjcev. Po dmoru so škedenjci pomnožili in poostrili napade, s čimer so povečali razliko. Sicer so nasprotniki skušali na vse mogoče načine popraviti rezultat, vendar to jim ni uspelo, ker jih je končni žvižg ustavil pri 51:39. Bolj zanimiva in tudi ostra ter izenačena je bila tekma med ekipama Don Bosco in CRDA. Moštvo ladjedelnice je šlo takoj v napad in si je priborilo vodstvo, ki ga ni izpu- stilo iz rok skoraj do kon® ■ Šele nekaj minut pred je moštvo Don Bosco dohit® in celo prehitelo nasprotnik • V zadnjih dveh minutah igj> je rezultat nihal zdaj v kor> enega zdaj drugega. Don **.. sco je imel srečo, da je sJ nik ustavil igro, 'ko je bil r. zultat v njihovo korist. Za ®1 hovo zmago je tako zadost vala le ena točka razlike, k^ pa je bilo dovolj, da si je ®. štvo obdržalo naslov in si!EJ, borilo lep pokal. Igralci CRy. so tako izgubili odlično P.' ložnost za zmago, ki bi J1., prinesla zaradi boljšega ko n nika v koših tudi prvo H16..,.!’ Tako so se morali zadovolJ1 z drugim. O turnirju lahko trdimo, se je končal po prognozah, j? čeprav je malo manjkalo, ne bi CRDA pripravila Pr^je. nečenje. Brez dvoma so 1*®J delniški košarkarji dosegli * uspeh. Pozitiven je bil tudi ■ stop škedenjskega moštva. ^ se je letos povzpelo vise lestvici in ni obtičalo na o® čajnem zadnjem mestu. s Turnir se je tako končal zmago Don Bosca, ki si je ® bralo 6 točk. Na drugem J® stu je CRDA, na tretjem Sf^ volana, na zadnjem pa ENo PC 4. ______________MATEVŽ HACE-------------^ oc[ KOMISARJEVI ZAPISKI g II Prva knjiga g | vojni želim lepe konje...» | Sooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Tanki so se počasi premikali in streljali za nami v gozd, a previsoko, da bi nas zadeli. Pred Lazcem je iz neke samotne hiše pribežal bloški terenec Rafael-Kovačič. Na rami je nesel otroka, žena pa je vreščala in hitela z veliko pisano culo i» rami — z vsem svojim premoženjem. Otrok, ki ga je nosil Rar fael, je s prstom kazal v dolino in kričal: «Talki, talki.» Pri Podpreski smo srečali Florjana; šel je s ceto nasproti tankom; kmalu zatem so se tanki obrnili in odšli nazaj, v Cabar. Jezili smo se, ker nas komanda Zorkove čete m obvestila ko se je umaknila s položaja. Špelčin in Lavrič sta bila pa kljub temu vesela, češ, travnike in njive smo pa le razdelili. Od 95 agrarnih interesentov je tisti dan dobilo travnike in niive 42 kajžarjev in malih kmetov. Z razdeljevanjem travnikov pa smo nadaljevali 30. Junija in 2. julija. Takrat je bilo več prepirov zaradi površine in kakovosti. Tu in tam je spel-čin eodmial, da vedno ne more biti na odboru; tudi on ima travnike, ki jih mora pokositi. Midva z Lavričem pa nisva ho tela ukrepati mimo agrarne komisije in odbora NOO 2 julija se je oglasil na rajonskem komiteju moj partijski starešina Nace Voljč. Dejal Je: »Kar pripravi se, takoj gres z menoj v Sodražico na sejo okrožnega NOO.» šla sva čez senožeti in po gozdovih. Spotoma sem ga seznanjal o svojem delu, Voljč je pa govoril o težavah z rajonskimi aktivisti, ki da so svojeglavi. Nad Sodražico so pnbrnela letala in stresla bombice, nato pa mitraljirala senožeti nad vasjo. Stisnila sva se k nekemu .grmovju in čaka a, da so vsa štiri letala odletela proti Notranjski. Fnc je vzkliknil; «Ti hu- dvema točkama. Mnanmt ***»■«* -ri)f«7-Silf -»le-^-at-****■ ^ diči toliko letajo ned Notranjsko, ko da bi bila samo ona na vsem svetu ali pa vsaj v Evropi.« Na seji okrožnega odbora OF smo govorili, da se je treba bolj brigati za kmetijske pridelke in za shrambe in sklenili, da je treba takoj pričeti zidati sadne sušilnice; sadna letina je namreč lepo kazala. Sklenili smo, da moramo skrbeti, da bi kmetje pokosili čim več sena in napravili kopice v skritih prostorih v gozdovih ter da bi uredili suhe shrambe in skrivališča za krompir, žito, fižol in drugo. Nadalje, da je treba predelati čim več mleka v sir, ki ga je laže ohraniti; skratka, seja je bila posvečena prehrani in spravilu. Rajonski odbori morajo že sedaj misliti na jesensko setev, predvsem na setev ječmena in soržice ter tudi pšenice in rži. Nekateri so godrnjali, da vojska porabi preveč mesa; trije pa smo zagovarjali večjo porabo mesa za vojsko. Švajger in Levstik sta bila zelo dolga; Vojko Nemec je v imenu izvršnega odbora OF govoril, da je najvažnejša naloga pospeševanje kmetijstva in živinoreje, Levstik pa je govoril o ponovnem zidanju Sodražice. S Fricem sva se vračala po rebri navzgor proti Vagovki; zopet so priplula letala ir- mitraljirala okolico; Voljč je na tihem klel. Blizu Vagovke sva srečala kmeta, ki je peljal nabasan voz sena. Kmet je kadil viržinko, ustavil konja in vprašal, če se je res odprla druga fronta. Fric mu je odvrnil, da ne ve, da pa se bo, samo naj še počaka. Kmet je nekaj zamrmral in pognal konja. Njegova hčerka, oblečena je bila v kričavo rdečesivo obleko, Je visoko na senu prepevala: »Kmet pravico terja, ali je ne najde...» »Ej, težave so. Vsakemu bi moral razložiti, kdaj bo konec vojne.* Preden sva se ločila, je Voljč dejal: »Na notranjsko poverjeništvo grem, a se bom menda kmalu vrnil. Kakšno delo imaš, veš, onim v bataljonu pa povej, kar jim gre.» Pretegnil se Je in odšel. 8. julija sem se pripravljal na politično uro v bataljonu, naprosil me je Florjan. Tema naj bi bila: kmetje in zadolženost v stari Jugoslaviji. Partizani so se v razgovoru precej razvneli in obljubil sem jim, da bomo drugič govorili o tem, kako nastajajo krize. Veselilo me je, da jih take stvari zanimajo. Ko sem se razgovarjal s partizani iz Notranjske, me je presenečalo to, da so precej izpraševali, kako bo z agrarno reformo, ali bodo razdelili gozdove po Notranjskem in Kočevskem in kako jih bodo razdeljevali. Nekateri so si v domišljiji zidali nove hiše, drugi so govorili o lepih konjih, tretji pa o lepo urejenih gozdovih, ki bi jih dobili po končani vojni, če bi ostali živi. Da so se pri nekaterih borcih pojavljale take in podobne želje, je razumljivo, saj je bilo v poletju 1942 na Notranjskem dve tretjini partizanov, ki so bili doma s kmetov; kmetije pa so bile tudi več ali manj zadolžene. Ni bilo nič čudnega, da so stoteri borci hrepeneli tudi po razlastitvi nemških in domačih kapitalistov, knezov, grofov, duhovščine. Nekateri so bili zelo zaskrbljeni, ko so zvedeli, da tildi nekateri domači veleposestniki in kapitalisti podpirajo osvobodilno gibanje; precej jih je bilo, ki so govorili: »Kaj pa če bodo takim tičem vse pustili? Sklicevali se bodo, da so se borili, in oblast jim bo to štela v dobro.* Govoril sem jim, da bodo posamezne parcele in travnike delili po vojni, da bi pa razdeljevali obširne gozdne na stotine parcel in parcelic, tega pa partizan ni kar tako verjel. Nekoč je bil Tončkov Vinko užaljen, ni bil zadovoljen z odgovorom; dejal je: »Nič drugega nočem imeti po vojni kot lepe konje, da bom z njimi vozil deske na Rakek, da veš. Samo to si želim, Matevž.* Ko sem se vračal v Loški potok, sta pripluli dve letali in metali bombe na Mošnjevec. Nekatere ženske, ki so grabile seno na bližnjem travniku, so pokleknile in obračale oči proti nebu. Neka starejša ženska je naglas vpila: »Oh, ljubi svetniki, odvrnite od nas letala.* Naštevala je vse svetnike od Gabrijela do Andreja. Zaklical sem jim, naj se umaknejo pod smreke in pospravijo svoje pisane predpasnike in rute. Mlada ženska se je tresda kot šiba na vodi. »O jejzes, samo vojske ne, samo vojske ne, samo vojske ne.» Tolažil sem jih, kakor sem vedel in znal; ker nisem mogel drugače, sem prijel za grablje, one pa so se oprijele za grabljišče. Tako sem jih privedel v šegovo vas. Spotoma sem v Travniku obiskal mlinarja Levstika, ki je mimo in hladnokrvno nasipaval moko v vreče. Mali konjiček je bil pa pripravljen, da 'jo odnese v Petelinjek. Samo od časa do časa je po strani pogledal proti Mošnjevcu, kjer so neprestano brnela letala; nato je vzel pipo iz ust in dejal: »Veš, tako se mi zdi, ko se ozrem proti Mošnjevcu, da je tam stari oče, stari oče ...» 13. julija je prišel k meni mlad aktivist Janez Stanovnik Tine. Bil je mlad, vesel, razgiban fant, srednje velik, črnih I®5, Kar naprej in naprej je govoril. Prišel je naravnost s fakultete. Osvobodilni fronti je bil zelo predan, toda brez zl ljenjskih in praktičnih Izkušenj. Cim je prišel v Loški pot?®' sem ga seznanil s političnim in gospodarskim stanjem kraJ*; Dogovorila sva se, da bova skupaj odšla na večerne vaške s Stanke. Jaz naj bi govoril o vlogi partije in fronte v dol® vinski vojni ter o nalogah terenskih odborov ter o naši vojs*” Stanovnik pa naj bi imel referate o vlogi katoličanov v don1 vinski vojni, predvsem pa naj bi govoril o zunanjepolitič1*1 dogodkih. Ker je tiste čase vladala med partizani in civiin1 prebivalstvom psihoza, da se bo kmalu začela druga fronta da bomo že v novembru ali pa najkasneje v decembru v L j11 Ijand, se je Tine precej dobro pripravil. Seveda je bil v gov11^ ,v«- pred množico ljudi bolj okreten kot pa jaz, ki sem bil vaj podrobnega organizacijskega dela. Večkrat je doživel aP*f to ker je vsak govor zaključil z obljubo, da bo vojna še tisto 1® končana. Neke poletne noči sva se vračala z zborovanja v Travm*’ kjer je bilo navzočih 320 ljudi. Vprašal sem ga: »Dragi T1 pa si ti docela prepričan, da bo vojna letos zares končanš' Malo je pomislil, nato pa veselo odvrnil: »Cisto nisem P*, pričan, vendar tako kaže in tudi zgornji tako govore. Sicer V pri govoru mora tudi tudi učinek.* Veselo se je nasmejal, * kor študent, ki je dobil lepo spričevalo. Ker sem bil tisti večer bolj neroden v svojem referat ’ kajti govoril sem tudi o prihodnjih težavah, da so bili ti11 je zaskrbljeni, sem dejal Tinetu: »Veš, zdi se mi, da je bolje, , ljudje manj ploskajo, pa več konkretnega naredijo. Saj Vjj Nemci gredo še kar naprej v Rusijo, pa čeprav bodo ne?i> tekli nazaj. Zaveznikom na zapadu se pa nikamor ne muo^ Tine me je nezaupljivo pogledal. »Kaj si morda nevoscU če mi ploskajo?* ^ »Oh, prav nič nisem nevoščljiv; gre samo za to, da ne bodo ljudje pozneje prijemali, češ, prerokovali ste kod vojne, pa kje je še ta! Veš, dragi Tine, da ti odkrito reče1'' vedno sem bdi in tudi bom stvaren.* (tiuaaljevunie Mttd”