Leto 1903.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIV. — Izdan in razposlan dne 19. februarja 1903.
Vsebina: Št. 32. Dopustilnica za lokalno železnico od Cvikova v Jablonne.
:*3.
Dopustilnica z dne 9. februarja 1903. L
za lokalno železnico od Cvikova v Jablonne.
Na podstavi Najvišega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi družbi c. kr. priv. češke severne železnice po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od družbene postaje Gvikov čez Kunratice k postaji Nemške Jablonne družbe c. kr. priv. železnice Ustje-Toplice, ležeči blizu mesta Jablonne:
§• I-
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa družba v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti in je družba oproščena vseh obveznosti, navedenih v členu II omenjenega zakona.
§• 2.
Družba je dolžna, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih, računaje od
današnjega dne, ter izročiti dokončano železnico javnemu prometu in vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala zgorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj da družba na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala z goranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§■ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je podeliti družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§• *■
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, ki jih postavi ministrstvo za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic
(SloviMiIsch.)
21
z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851.1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dado morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in obratni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, | kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§• 5.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se -za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil ter za dotacijo glavnične reserve, katero določi državna uprava, res uporabijo in prav izkažejo, prištevši in-terkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakoršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo prišteti dofični stroški k napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bo trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Ako bi družba izdala za lokalno železnico, ki je predmet te dopustilnice, prednostne obligacije, potrebuje tako nominalni znesek kakor tudi njih obrazci posebnega odobrila državne uprave.
§• «•
Gledé prevažanja vojakov in drugih storitev za vojno upravo je uporabljati določila, veljajoča vsak čas na ostalih progah družbe c. kr. priv. češke severne železnice, tudi za sedaj dopuščeno lokalno železnico toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olaj-šila, vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Družba je dolžna, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§- 7.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
§• 8.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obrana zoper napravo novih železnic se določa na čas do 7. dne januarja 1963. 1., ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 9.
Družba nima pravice, oddajati obrat dopuščene železnice tretjim osebam, razen če državna uprava to izrečno dovoli.
§• 10.
Družba ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakikral dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v dtžavncm obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§• H-
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obral oddana, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih:
1.	Odškodnina, ki jo je plačati, ako se odkupi železnica, bodi v tem, da plača država v gotovini ali državnih zadolžnicah znesek v višini napravne glavnice železnice (§. 5), v resnici potrošene z odobrilom državne uprave, kolikor v času odkupa še računsko ni poplačana po razdolžnem črtežu, ki ga je postaviti na podstavi v §. 8 ustanovljene dopustilne dobe in 4odstotnega obrestovanja s stalno ostajajočo letnino.
Državne zadolžnice je računati pri tem po tistem kurzu, kateri se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, ki so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
2.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, ko izplača odškodnino, predpisano v št. 1, brez daljnje odplate v last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, nabavljene na dolg napravne glavnice lokalne železnice, kake dovlačnice, ki so morda last družbe, in postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile te že uporabljene namenu primernu z odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, ki se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se priobči železniškemu podjetju v obliki izjave najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi: a) čas, od katerega se opravi odkup;
h) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki morajo bodisi kot pritiklina železniškega podjetja, ali v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov hkratu preiti na državo;
c) znesek odkupnine, ki jo plača država železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene, katero je ovedeti začasno (št. 1), s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državna uprava si pridržuje pravica, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki mora paziti na to, da se stan imo-virie od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave privolitve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenitev.
5.	Družba je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja prevzeti fizično posest oznamenjenih imovinskih predmetov.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so poslej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Cisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora poravnati samo vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
6.	Država si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 3) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna dati državni upravi, ako to zahteva, na razpolago pravne listine, ki bi bile morda v to potrebne ž nje strani.
§- 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, nabavljene na dolg napravne glavnice lokalne železnice, kake dovlačnice, ki so last družbe in postranska opravila, in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v obsegu, povedanem v §. 11, odstavku 2.
Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se železnica odkupi (§. 11), obdrži družba last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi
last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je sezidala ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§• 13.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih narejena namenu primerno in trdno, in ukazati, da se odvrnejo ali pa odpravijo *kake napake na to stran.
Državna uprava ima tudi pravico, po cesarskem komisarju, postavljenem pri družbi, pregledo-
vati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, po-šiljanih ob stroških družbe, kakorkoli se ji bo zdeio primerno, paziti na to, da se gradnja izvaja po projektu in pogodbi.
§■ U.
Državni upravi se pridržuje tudi pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ah v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.