Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsaki torek, četrtek in soboto.
Naiočnina za avstro-ogreke kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, ja četrt leta 3-50 K, meieino 1*20 K; za Nemčijo za pol leta 7 90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 950 K za četrt leta 4'80 K.
PoMMtsna itnllka IH v>
Reklamacija io poitnUi« prut«. Nefrankirana plaus u ki »pr*-itMija. Eokoplul •• a* miaja, uumtL Baaitopaa pitit-nstica (iiriaa 81 m) ca lakrtt 10 vi*., Ttikrat pa dagatara.
29. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 8. aprila 1909.
Leto XII.
Prvi majnik je delavski praznik!
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora®, Ljubljana. — Za denarne pošiljatev, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnižtvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca marca, da jo zopet obnove. Pri tem naj se ozirajo na to, da je naročnina od 1. aprila 1.1. naprej nekoliko povišana z ozirom na to, da
izhaja od 1. aprila naprej
„Rdeči Prapor" trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto
ter bo veljal:
Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto	14-—	kron
za pol leta	7-—
za četrt leta 3*50 na mesec	1*20
Za Nemčijo: za pol leta	K	7*90
za četrt leta	„	4*—
Za Ameriko: za pol leta	K	9*50
za četrt leta	„	4*80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora“.
i*
ii
ii
Dolžnost in nlindnost.
Med Avstrijo in Srbijo je brezpogodbeno stanje. Trgovinska pogodba je pretekla dne 31. marca in doslej Se ni obnovljena. Seveda se tudi ne obnovi kar v osmih ali štirinajstih dneh. Ko je dobil baron Aehrenthal zadnjo kapitulacijsko noto od srbskega poslanika na Dunaju, je poslal po grofu Forgachu odgovor, da jemlje Avstrija srbsko izjavo z zadovoljstvom na znanje in da se lahko takoj začno pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Ta pogajanja se bodo seveda vlekla in preden dozori iz njih podpisana, zapečatena in potrjena pogodba preteče lep čas. Za sedaj pa je kupčijsko razmerje med Avstrijo in Srbijo tako kakor med sovražnimi državami.
Ali more biti avstrijskim narodom vseeno, če je položaj tak ali pa drugačen.
Oglejmo si položaj najprej čisto z materialne »trani.
Po zadnji pogodbi je Srbija imela pravico, vpeljati neko omejeno množino mesa čez avstrijsko m®jo. Zdaj p« je to ponehalo* Ne pol kile mesa oe more Srbija prodati v Avstrijo. Pa tudi »kozi Avstro-Ogrsko ne more izvažati svojih pridelkov n* kg, kajti prevozna carina je tako visoka, da presega vse transportne stroške. Za srbsko kme-
t'jstvs>, ki je od Avstrija že mnogo prebilo, je to nov, hud udarec. Vsa pota proii severa in zapadu so Srbiji zaprta, gledati mora, da si ohrani ne preveliko turško prijaznost in si čez njeno ozemlje reši vsaj nekaj izvoza. Ščuvanje in oboroževanje v teku zadnjih šestih mesecev je tudi iz srbskega ljudstva izsesalo ogromne svote denarja in kriza, ki grozi deželi na gospodarskem polju, postane lahko katastrofalna.
Pri nas je stvar ta. Avstrijski trg izgubi meso in poljedelske pridelke, ki so zdaj prihajali iz Srbije. Konkurenca za naše domače agrarce se zmanjša in kdor pozna količkaj oderuško nagnenje te »patri-otične* gospode, ne more dvomiti niti hip, da bodo izrabili ugodni položaj čim najbolj v svoj prid. Pripravljeni moramo torej biti, da se draginja, ki je v Avstriji že stalen gost, še zviša.
Bati se je pa še druge posledice. Tudi za avstrijsko industrijo ne veljajo več določbe trgovinske pogodbe, ampak avtonomni srbski carinski tarif, ki otežčuje uvoz avstrijskega blaga v Srbijo. Naša industrija, ki še ni popolnoma okrevala od bolezni turškega bojkota, ima še za mesece računati z izgubo srbskega, jažo važnega trga. Vsak udarec industriji odškoduje v prvi vrsti delavce. Reduciranje dela in brezposelnost sta prvi posledici takih izpre-memb.
Izgled je toraj za delavstvo tak: Manj zaslužka, pa večja draginja. Za tako krasno oskrbovanje njegovih interesov se ima ljudstvo zahvaliti visoki avstrijski diplomaciji, pa meščanskim in agrarnim strankam.
Greh barona Aebrenthala smo že tolikokrat razložili, da nam na tem mestu ni treba ponavljati razlage. Ampak povedati je treba še kaj o meščanskih strankah, ki se delajo nedolžno ovčice, dasi pada nanje največji del krivice.
Da poteče trgovinska pogodba s Srbijo s koncem marca, ni bila skrivnost. Državni zbor je imel zadevo na razpravi in v prvi vrsti zadene odgovornost za sedanji položaj državnozborsko večino. Parlament ni mogel storiti nič drugega, kakor skleniti pooblastilni zakon, če je hotel sploh kaj napraviti. Ampak šlo je za to, kakšna pooblastila naj dobi vlada. Socialni demokratje so spoznali položBj in so v odseku predlagali, naj se vlada pooblasti, da sme podaljšati dosedanjo pogodbo do konca leta. Odsek je sprejel socialno-demokratični predlog in za poročevalca je bil izvoljen veleindustrijalec dr. Licht, mož, ki je bil, mimogrede rečeno, samo s pomočjo najhujših sleparij izvoljen v državni zbor. Socialno demokratični predlog je bil torej odsekov sklep in dr. Licht ga je imel v parlamentu zastopati.
Proti predlogu so pa v zbornici nastopili agrarci. To je umevno. Oni nimajo druge skrbi, kakor da podraže živino in moko. Torej so z ozirom na svoj globoki žep zahtevali, da se napravi Srbiji čim več težav. Vlada, naša dična Bie-nerthova vlada, je molčala. Namesto da bi bila agrarnim oderuhom jasno in glasno povedala, da ima tudi Avstrija dolžnosti do Srbije in da so mednarodni interesi važnejši, kakor pa nesramna agrarna lakomnost, je vlada molčala. Imenitni poročevalec, omenjeni dr. Licht, pa je pozabil na svojo nalogo, zatajil svojo dolžnost in namesto da hi bil zagovarjal odsekov predlog, se je brez
boja vdal predrzni agrarni zahtevi in — zagovarjal njihov predlog, meščanske stranke pa so glasovale z agrarci in jim tako pomagale do zmage proti interesom svojih volilcev, proti interesom mestnega prebivalstva in vseh siromašnih slojev.
Sedanji trgovinski minister je krščanski so-cialec, to se spozna takoj. Prva naloga drja. WeiO-kirchnerja je, pospeševati interese industrije in blagostanje prebivalstva. Agrarni požeruhi imajo svoje poljedelsko ministrstvo, ki je že itak bolj filialka agrarne organizacije. Povrh bi moral WeiB-kircliner imeti takorekoč tudi interese avstrijske države pred očmi, navadno se misli, da se sme to zahtevati od avstrijskih ministrov. Interesi te države pa zahtevajo, da se čimprej popravi naSe razmerje do Srbije in podaljšanje trgovinske pogodbe do sklenitve nove, ugodnejše, bi bilo vsaj nekoliko pomagalo v tem oziru.
Za Avstrijo pa to ni samo moralna dolžnost, ampak treba se je spomniti, da je naravnost zavezana pred celo Evropo, kateri je baron Aehrenthal obl|BblI, da nakloni Avstrija Srbiji gospodarskih koristi, čim se politično pobotate. Velesile in Srbija imajo pravico, zahtevati od Avstrije, da drži besedo. Prav vseeno je, v kakšni obliki je bila dana obljuba.
Začetek izpolnjevanja nam nikakor ne služi na čast Ze danes se zdi marsikomu v Evropi, da je Avstrija, ko je nastopilo brezpogodbeno stanje, snedla svojo besedo. In če nas smatrajo danes po svetu za hinavce, imamo zato poljubiti roko široko-ustnim meščanskim in agrarnim strankam, ki so vladi omogočile tako ravnanje, odnosno jo naravnost napeljale nanj.
Slava mirni
(Iz govora poslanca sodruga drja. Soukupa na seji državnega zbora dne 19. marca.)
Izza leta 1866, ko je Avstrija imela vojno s Prusijo, stojimo prvič zopet v središču evropskega zanimanja. Žal, da to ni zanimanje, za katero bi nam moral biti kdo nevoščljiv. Najstrašnejše pa je, da odločanje o usodi, o življenju in smrti, o bodočnosti Evrope ne leži
v rokah narodov.
Capitis deminutio (zmanjšanje časti) rimskega prava, odločevanje o smrti in življenju posameznika, tlačanstvo, je odpravila naraščajoča civilizacija; odločevanje o življenju in smrti milionov pa je ostalo v dvajsetem stoletju 5e v rokah avtokratov, ne glede na to, če so prišli po milosti božji, ali pa od morilčeve roke na prestol. (Odobravanje pri socialnih demokratih.)
Spričo možnosti svetovnega požara stojimo z neizrečnimi posledicami za vse človeštvo. Mobilizacija se izvršuje z največjo naglico. Tisoč in tisoč sinov našega naroda stoji ob srbski meji in vedno novi transporti se pošiljajo tja. V takem trenotku vprašuje delavno ljudstvo, kaj dela parlament, da prepreči najtežje posledice? V kratkih dneh, morda že v kratkih urah se razidemo, a nikakšne gotovosti nimamo o.tem, kaj se zgodi, kdaj se snidemo in če se sploh Se snidemo na nadaljevanje naših posvetovanj. Če se dajo mnogi poslanci in največje stranke ponižati, da igrajo vlogo pasivnih gledalcev: sod*
alni demokratje ne bodo dali iz sebe napraviti nemega orodja vojaške diktature in iz avstrijskega parlamentarizma ne bodo dali napraviti aportira-jočega psa za ministrstvo zunanjih zadev. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Kdo je pravzaprav suveren v tej državi ? Ali je parlament ali baron Aehrenthal? Čutiti imamo bojkot balkanskih držav v ustavljanju industri-alnih podjetij, v velikanski brezposelnosti. Kdo je povzročil vse to? Odgovor je strašna obtožba ne le proti sedanjemu predstavniku ministrstva za zunanje zadeve, ampak proti avstro-ogrskemu zi-stemu sploh. Kaj je Avstro-Ogrska storila napram balkanskim državam, da bi pridobila v bosensko-hercegovskem vprašanju ne le naslov sile, ampak tudi naslov moralnega prava?
Tukaj ne gre le za dve srbski pokrajini, temveč za evropski problem, za ključ na Balkanu. Kako je Avstro-Ogrska v teku tridesetih let izvrševala svoj okupacijski mandat v Bosni in Hercegovini? Vpeljala ni moderne uprave, temveč je smatrala svojo misijo le s stališča vojašnic in samostanov. Ti deželi nimata še ustave, dasi deluje v Turčiji konstitucija že davno. Nič se ni poskusilo za zemljiško odvezo, nič za osvoboditev kmetov. Zdaj se kažejo sadovi zlega dela. In gospodu drju. Gessmannu se je zdelo prav, obleči uniformo parlamentarlčnega feldcajgmojstra in zatrobiti v bojno pozavno. Takega vojnohuj-skajočega govora, kakršen je bil njegov, še ni bilo Slišati v tej zbornici. Ta govor je bil slavospev gromadnl moritvi na Balkanu. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih; ugovori pri krščanskih socialcih.) Še nikdar ni bil Kristus in njegov nauk tako omadeževan kakor tukaj od krščanske socialne stranke. Državno stranko se imenujejo krščanski socialci, pa so na poti, da razrušijo državo. Ali bi ta stranka rada pripravila staremu cesarju škandal v Evropi in ga zavlekla v svetovno vojno?
V	prvi vrsti so agrarični stebri v Avstriji, ki so zbudili v Srbiji sovraštvo do Avstrije in so ga hranili, oni so povzročili, da se je razvila velesrbska propaganda. Razven tega so v Srbiji vedno dinastični interesi ruvali ter razburjali javno življenje v deželi in tudi v sedanjem trenotku ne stoji dinastično vprašanje v zadnji vrsti. Čim odkritosrčnejše pozdravljajo avstrijski socialni demokratje razvoj in emancipacijski boj srbskega proletariata, v tem večji meri imajo dolžnost, če vidijo, da so srbski proletarični interesi v nevarnosti, varovati srbski proletariat, da ga nezaslišana gonja neodgovornih subjektov ne nažene v pogubo in v samomor. Tudi prevzetnost in
zločin na kraljevskih prestolih ima meje.
Bodočnost Srbije ne leži v vojni pustolovščini, temveč edino in izključno v mirnem kulturnem delu ter v solidarnosti z ostalimi kulturnimi narodi donavske federacije. Geslo boju srbskega naroda ne sme biti: Vojna z dinastijo na čelu! — temveč: Boj dinastiji 1 — dokler ima ta dinastija namen, pognati narod s svojim blaznim vedenjem V pogubo.
Srbska socialna demokracija je že začela s prosvetnim delom med srbskim narodom in avstrijska socialna demokracija se mora v tem trenotku spominjati
sodrugft Kaclerovila, ki je imel v najtežavnejših razmerah v srbski skupštini tak pogum, da je protestiral proti vojni z Avstrijo. (Burno odobravanje.) Avstrijski socialni demokratje pozdravljajo organizirani srbski proletariat in vedo, čeprav so ob Drini postavljeni avstrijski in srbski vojaki drugi proti drugim, da si podajajo čez bajonete teh vojakov avstrijski in srbski proletarci roke v skupnem stremljenju po ohranitvi miru in po odstranitvi tiranov s te in z one strani Drine. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Tudi na
obrežju Neve
sedi mednarodni hujskač, kateremu oČividno ni dovolj s hekatombami mrličev na mandžurskih poljanah in ki ima, kakor se kaže, namen, storiti nov zločin nad Evropo. Prav car je zadnji, ki bi bil poklican, napravljati mir in red med nerodi.
Napravi naj najprvo mir in red v Aziji, osvobodi naj narode v Rusiji strahovitega pritiska, pod katerim morajo zdaj propadati.
Če bi bila Avstrija v nevarnosti, da jo bar-barično napade tuja država, bi tudi avstrijski proletarci pograbili za orožje, da bi branili svoj dom in svojo last in storili bi vse, da bi odbili bar-barični napad. Za to pa zdaj nikakor ne gre. Aneksija Bosne in Hercegovine in vse, kar je z njo v zvezi, ni vredno nobene vojne. Avstrijski proletariat ne bo poginil in ne more poginiti, pač pa bi lahko poginilo nekaj druzega. Zakaj tako čvrsto niso temelji evropskih tronov, kakor si predstavljajo gospodje na krščansko-socialni strani. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.)
Nikar ne pozabite, da se lahko v tistem trenotku, ko poči prvi strel, razširi po vsej državi razburjenje, katerega posledic ne bi mogel nihče oceniti. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Konca vojne ne more dandanes nihče določiti, zakaj velike kulturne pridobitve, ki so jih dosegli narodi v Evropi izza zadnje nemško-francoske vojne, niso šle niti mimo vojašnic brez sledu; tudi misli naših vojakov hodijo dandanes po drugih potih kakor pred pol stoletja. Socialni demokratje ne žugajo, temveč
konstatirajo dejstva.
Vsa dejstva pa svare državo in odgovorne politike, svare vso Evropo.
Če stojimo pred vprašanjem:
ali mednarodno vojno ali pa med* narodno konferenco, tedaj ne more biti odgovor težak. (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih.)
Avstro-Ogrska mora biti pionir miru, blagostanja in svobode za balkanske narode. Še verujemo, da se bo vpošteval naš klic po miru in da bo Avstro-Ogrska izpolnila svojo dolžnost kakor tudi srbska vlada. Zato zaključujem s klicem:
Slava mlrul
(Burno odobravanje pri socialnih demokratih.)
DELAVCI!
Pripravite se, da dostojno praznujete prvi majnik!
Politični odsevi.
* Priznala je anekiijo Bolne in Hercegovine Anglija, odnoino je izjavila, da jo prizna. Med velesilami se je bil namreč sklenil dogovor, da bo Avstrija naznanila signatarnim državam berlinskega ugovora, da je izpremenila okupacijo Bosne in Hercegovine v aneksijo in da bodo signatarne države na to odgovorile, s Čemer se reši vprašanje. Zdaj je Anglija odgovorila, da prizna aneksijo, da pa zahteva obenem izpremembo članka 29. berlinskega ugovora, s katerim se je bilo uredilo razmerje med Avstrijo in Črno goro. Glede na to vprašanje se pogajajo države in se upa, da se stvar kmalu povoljno resi.
* Crnogorako vpraiaoje se ima rešiti, kakor se poroča z Dunaja, v zmislu sledečih določb: «Luka Bar z ozemljem je združeno s Črno goro pod naslednimi pogoji: 1. Ozemlje južno od barskega primorja do Bojane se vrne Turčiji. 2. Občina Spič se vtelesi Dalmaciji. 3. Črna gora ima popolno svobodo plovitbe po Bojani. Ob tej reki se ne smejo napraviti nikakršne utrdbe, izvzemši tiste, ki so potrebne za lokalno obrambo v Skadru, ki se pa ne smejo raztezati dalje, kakor šest kilometrov okrog mesta. Banka luka in vse vode na črnogorskem teritoriju so zaprte bojnim ladjam vseh narodov.* Izpremeniti pa bi se imele sledeče določbe članka 29: »Črna gora ne sme imeti bojnih ladij in vojne zastave. Trdnjave, ki so na črnogorskem ozemlju med skadrskim jezerom in morsko obalo, se morajo opustiti in na tem teritoriju se ne smejo zidati nove. Pomorsko in sanitarno policijo v Baru in ob črnogorski obali izvršuje Avstro-Ogrska lahko z obrežnimi barkami. Črna gora mora sprejeti pomorske zakone, ki veljajo za Dalmacijo, Avstrija se pa zaveže, dajati svoje konzularno varstvo črnogorski trgovski zastavi. Črna gora se mora sporazumeti z Avstro-Ogrsko glede na pravico, da napravi cesto ali železnico preko novega črnogorskega ozemlja. Na teh cestah se garantira popolna svoboda prometa.
* Tnrfekl parlament je v pondeljek odobril pogodbo z Avstro-Ogrsko glede na aneksijo Bosne in Hercegovine, katero smo pred kratkim objavili. Pogodba se je sprejela z veliko večino, toda po ostrem boju. Seja se je pričela ob nenavadni nervoznosti. Zbornica je bila polna in dasi se je vedelo, da bo seja tajna, so bile vendar galerije in časnikarske ložo natlačene. Najprvo je zbornica re-
šila neke domače zadeve ter je sprejela interpelacijo, ki vprašuje velikega vezirja, zakaj se še ni pričela notranja organizacija. Ko je še trajala ta razprava, je vstopil veliki vezir z ministroma za trgovino in za poljedelstvo. Predsednik je naznanil, da se preide na razpravo o zapisniku pogodbe z Avstrijo. Vpisanih je bilo več kakor šestdeset govornikov, med njimi okrog štirideset opozicionalcev. Navzoč je bil tudi minister za zunanje zadeve Rifaat paša. Predsednik je naznanil, da se je z dveh strani vložilo vprašanje, zakaj je seja tajna; eno je bilo podpisano od petnajstih, drugo od tridesetih poslancev. Predsedništvo je povedalo, da želi tudi vlada, da se izvrši razprava na tajni seji. Pri glasovanju je zbornica z večino glasov sklenila tajnost seje in na to so izpraznili galerije. Tajna seja je bila zelo živahna in je imela nekatere naravnost duamatične momente. Nekateri opozicionalci so z najkrepkejšimi izrazi napadali vlado ter so v pravem pomenu bessdu — s solzami v očeh — ob-jokavali izgubo Bosne in Hercegovine. Dvanajst albanaških poslancev je vložilo krepak protest. Opozicionalni govorniki so napravili velik vtis in večkrat so morali posredovati veliki vezir in drugi ministri, da so izbrisali učinek. Veliki vezir je dejal, da nima parlament druge izbere, kakor priznanje aneksije, ali pa nastop z orožjem. Neki albanaški poslanec je predlagal, naj se vsaj razprava odloži na poznejši čas, če ne drugače vsaj za en dan. Zopet se je oglasil Rifaat paša, ki je naglašal, da se mora razprava brez pretrganja izvršiti do konca, da se more še tisti večer glasovati. V zbornici se je opažalo malo nagnenja za to zahtevo. Tedaj je povzel besedo zopet veliki vezir Hilmi paša ter stavil vprašanje zaupanja; dejal je, da je priznanje pogodbe neizogibno potrebno; če bi hotel parlament nastopiti drugo pot, mu vlada ne bi mogla slediti in bi morala odstopiti. Ta izjava je napravila velikanski, deloma mučen vtisk, odločila je pa usodo vprašanja. Razprava se je še nekaj časa nadaljevala, končno se je pogodba odobrila s 136 glasovi proti 46; glasovanja se je vzdržalo 18 poslancev.
* V Pariza je bil za načelnika občinskega sveta izvoljen socialist G ha ust e.
* V Turčiji imajo vojaške homatije. Sirski zuavski »bataljon s turbanom* vJildicuseje uprl. Vojašnico upornikov sta obkolila dva pehotna, en kavalerijski polk, dva lovska bataljona, nakar so se uporniki udali. Poleg zuavcev se je uprlo še pet drugih polkov. V Tripolis so pregnali 57 voditeljev.
—	V kosovskem, monastirskem in epirskem vilajetu se pojavljajo bulgarske vstaške čete.
* Položaj v Perziji je od dne do dne nevarnejši. Diplomatje so se pritožili zaradi napadov ša-hovih vojakov na poslaniška zemljišča. Angleški poslanik zahteva, naj odpošljejo vojne ladje v Perzijski zaliv. Turški poslanik je zahteval, naj pošlje Turčija v Teheran v obrambo svojih podanikov vojake in eno vojno ladjo v Bendev Busir. Dalje se poroča, da je tudi guverner pokrajine Luri-stan prestopil k ustašem in ž njim več kakor tisoč mož šahovih vojakov. V Busud-žirdu so ustaši ustanovili svojo vlado.
V	Aserbejdžamu so sklenili naprositi ruskega poslanika v Teheranu, da bi Rusija napravila red v deželi. Turčija je poslala 420 makedonskih lovcev za varstvo turškega poslanika v Teheranu.
Strokovni pregled.
™ Iz krogov kovinarskih delavcev v Ljubljani se nam piše: «2alostno je v naši stroki v Ljubljani. Delavci se premalo brigamo zato, da bi si svoj položaj izboljšali. Imamo tovarne Tdnnies, Žabkar in Samassa, ki bi bili lahko tudi za delavce vzorni zavodi. Konjunktura za te delavce — če sodimo po delu — je ugodna. Prav tako je tudi pri drugih manjših mojstrih naše stroke. Zal le, da je naša organizacija prešibka. Prosil bi za to tem potom tovariše kovinarje, naj malo bolj premislijo svoj položaj ter naj agitatorično bolj nastopajo za organizacijo. Ge bomo složni, bo delo lahko. Razmere se bodo brez dvombe korenito izpremenile. Da je to potrebno, o tem ni dvoma.* — Tudi mi se pridružujemo želji, naj bi se ljubljanski kovinarski delavci bolj pobrigali. Organizacija ljubljanskih kovinarjev bi bila lahko ena prvih v Ljubljani. Na delo —- sodrugi, za blagor sebe in sotrpinov.
_ čevljarskim pomočnikom na znanje! V erarični čevljarski delavnici v Gradcu so delavci predložili svoje zahteve, radi tega se prosi, naj čevljarji ne hodijo tjakaj iskat dela.
—	Zveza tolarjev v Avstriji je priredila v mesecu marcu agitacijske shode po Češkem, Moravskem, Nižjeavstrijskem ter po alpskih deželah. Namen teh shodov je bil v prvi vrsti pridobivanje članov v Zvezi tesarjev, v drugi trsti pa, da so se informirali agitatorji Zveze (ki se imenujejo «gauleiter») povsod na licu mesta o mezdnih razmerah v tesarski stroki. Vspeh shodov je povoljen, —• Tudi pri nas v Avstriji bo potreba, da se organizacija tesarjev še vse bolj oživi ter da bodo od prvega do zadnjega vsi tesarji v organizaciji.
=« Zveza pekovikih pomočnikov je štela konec 1. 1908 — 6652 članov, konec leta 1902 je bilo združenih v Zvezi komaj 2095 pekovskih delavcev I Kakor videti, res lep napredek. L. 1902 je imela Zreza 113.643 kron dohodkov, leta 1908 pa
245.388 kron. Samo za brezposelno člane pa je Zveza v letu 1908 izdalo 57,583 kron 59 vin. Bolniške podpore je izplačala 25.111 kron 50 vin. potne pa 3.987 kron 60 vin. Te številke jasno pričajo o prekoristnem delu zveze pekovskih pomočnikov za svoje člane.
Domače vesti.
— Za ljnbljanske občinah# volitve je liberalna stranka imenovala svoje kandidate in sicer: V tretjem razredu Fran Bergant, Ivan Pavšek in Ferdo Primožič; v drugem razredu Jaroslav Hanuš, Karol Mayer in Ivan Šubic; v prvem razredu pa Ivan Knez, dr. Ivan Oražen, dr. Josip Pipenbacher, dr. Anton Švigelj in Matija Rčthl. Zanimivo je pri teh kandidaturah, da ni v liberalni stranki nič tako nepotrebno kakor disciplina. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je v Ljubljani Karol Mayer nastopil proti oficielnemu kandidatu liberalne stranke Turku. Mayerjevi letaki so takrat proklamirali, da »si ne damo vsiliti vsakega Pepeta". Ves svet bi to smatral za neodpustljivo kršitev strankine discipline. Pri liberalcih pa to nič ne de. Zdaj je Karel Mayer oficielni kandidat stranke in bo nadalje sedel v enem klubu z »vsakim Pepetom". Kaj bi bilo torej čudno, da se sme liberalec odreči liberalizmu pa ostati član liberalne stranke, ali pa da sme načelnik liberalne stranke podpisovati klerikalne programatične izjave.
V	idrijsko-vipavskem okraju je bil za naslednika pokojnega Lavrenčiča izvoljen klerikalni kandidat Perhavc, ki je dobil 795 glasov proti neodvisnemu, reete liberalnemu kandidatu Grudnu, ki jih je dobil 119. Razcepljenih je bilo 19 glasov, neveljavnih 9. Da bo klerikalec izvoljen, ni bilo dvomiti, po precej veliki agitaciji liberalcev in po strastnem nastopanju klerikalne stranke je bilo pa pričakovati, da dobi, Gruden vendar nekaj več glasov.
— Vremensko signalno postajo napravi Ljubljana na Gradu. Ljubljančani bodo torej lahko vedeli, kaj ugiba centralni meteoroški zavod o vremenu za bližnjih 24 ur. Toda za to bo treba nekoliko študij. Omenjeni zavod za meteorološko opažanje razpošilja namreč po vsej državi vremenske brzojave, ki so pa šifrirani. Človek mora poznati dotična znamenja, potem pa razume telegram in ve, kakšno vreme se pričakuje. Posebne tabele tolmačijo ta znamenja. Kranjska deželna vlada je predložila mestnemu magistratu, naj si napravi nekoliko takih tabel in mestni svet je sklenil, da jih kupi devet, ter jih razda mestnim ljudskim šolam in dekliškemu liceju, ena se namesti na vremenski hi ici, ena pa na magistialu. Na Gradu se pa napravi vremenska signalna postaja, ki bo na stolpu kazala 1 meter visoke šifre, da so bodo videle od vseh strani. Opazovalci se bodo gotovo kmalu naučili znamenj s tabel in jih bodo razumeli, kadar se bodo na Gradu pokazali. Kadar se bodo znanci shajali, ne bodo morda več začenjali zabave z besedami i Danes imamo slabo vreme, — ampak bodo dejali i Jutri bo pa lepo vreme.
— Nov park se nasadi ob severni strani Lat-termauovega drevoreda; tako je sklenil ljubljanski občinski svet v petek po dolgi debati. Po načrtu, ki ga je izdelal mestni vrtnar Hejnic, bo v sredi večji zaokrožen prostor s paviljonom za godbo, ob straneh se pa zasade platani. Novi park bi tako zakril Jakopičev umetniški paviljon, da bi se videl samo vhod, proti graščini pa bi bila med drevjem skrita javna stranišča. Iz vodometa bi se voda speljala v levi jarek tik vodovoda. Geste v parku se napravijo tako široke, da bo mogoče odvažanje sena. — Na seji je bila o stvari velika debata, ker je več občinskih svetovalcev nasprotovala iz finan-cialnih razlogov. Dr. Oražen je računal, da bi naprava veljala 3000 kron, občina bi izgubila 600 kron na leto za seno in nastaviti bi se moral še en vrtnarski pomočnik z najmanj 90 K na mesec. To se mu zdi preveč. Ljubljanska občina ima gotovo dosti povoda, varčevati, ampak nekateri gospodje bi res najrajši varčevali na nepravem mestu. Ljubljana ni najvzornejše bivališče zdravja in vse, kar more koristiti sanitarnim razmeram, je pozdraviti. Dotlej je mesto še razmeroma malo in njegov razvoj se lahko uravna po najboljših izkušnjah Kar je velikim mestom z ogromnim kupom hiš že nemogoče brez velikanskih stroškov, se y Ljubljani lahko pripravi; tukaj je še mogoče, da se mesto razvije med vrtovi in v tem zmislu bi se moralo sploh delovati. Nasadi so pljuča mest in čim več je zelenja med hišami, tem zdravejše je. Zato je park koristen.
— Nesreča prt delu. Ko je v četrtek dopoldne zidarski polir Anton Količ nadzoroval pri predoru na Martinovi cesti delo, se je odtrgala večja plast zemlje ter ga skoraj popolnoma pod-sula. Ko so ga odkopali, so zaznali, da ima ponesrečenec raznih poškodb po telesu, tudi zlomljeno desno nogo. Bil je prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
. ~ Umoril )e z nožem 11 letno šolarico M. Hribernik v Modriču blizo Oplotnice iz zavisti, ker je dobila neko dedščino, neki 30 letni fant in na to zbežal v Pohorje.
—	Noro postajališče 7. imenom Vreme, se ustanovi v najkrajšem času med postajami Divača in Gor. Ležeče.
— Zopot neireča i orožjem. Na javnem vrtu v
Trstu sta se igrala 2 dečka s starim samokresom, nevede, da je nabasan. Samokres se je nakrat sprožil, krogla je zadela 14 letnega Karla Madriha v trebuh in ga nevarno ranila.
— Porotna obravnava zoper kočijaia Kalana, rojenega v Ljubljani in obtoženega pri tržaškem sodišču radi uboja, se je preložila, da se preišče njegovo zdravstveno in duševno stanje, ker je baje vsled padca od 12 leta duševno nepopolno razvit in je cela rodbina več ali manj abnormalna.
— Samomor. Dne 22. .m m. so našli delavci ka-menoloma tvrdke Frauneder v Brucku ob Muri svojega sodelavca Janeza Gašpariča iz Janžovec pri Ptuju obešenega. Samomorilec je baje bolehal na jetiki že dalj časa in je obupal.
— Zaradi snemanja nemikihnapisov lanskega septembra se začne dne 19. aprila glavna razprava proti 23 obtožencem v porotni dvorani ljubljanskega deželnega sodišča. Obtoženi so zločina javnega nasilstva po § 98 k. z., za kateri določa § 100 kazen težke ječe od 1 do 6 mesecev.
— Napad. Te dni je bil napaden od neznanega človeka 30-letni delavec v podgorski papirnici Ermenegild Peterin. Napadec je Peterina ranil na levi roki tako, da je ranjenec moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici.
— Ustrelil je v nedeljo zvečer ob 9. vojak na straži pri vojaški bolnišnici v Celju fanta Drobne, ki je metal vanj kamenje, ker se niti z dvakratnim strelom ni dal oplašiti, da ne bi nadaljeval svojega izzivanja. Drobne se je pripeljal z Dunaja domov k materi, ki stanuje v Studenški ulici, najbrže radi nabora. Pripeljali so ga v mrtvašnico.
— Ponesrečil se je v nedeljo ob pol dveh zjutraj na Pragerskem 31-letni železniški delavec Anton H oj n ik pri premikanju vlaka. Prišel je pod voz, pri čemer mu je pri kolenih odrezalo obe nogi in prst na levi roki. Ponesrečenca so z brzo-vlakom odpeljali v Maribor.
— Ustreliti se je hotela v Trstu vdova bivšega državnozborskega poslanca Base vi j a, ker se je je vsled moževe smrti polastil obup. Rauila se je težko, toda zdravniki upajo, da jo rešijo.
— Nesreča na morja. Minulo nedeljo popoldne je stopilo pet delavcev v čolnič, da se iz Lošinja odpeljejo domu. Ker niso bili v veslanju dovolj izvežbani, se je čolnič blizo Ravenske prevrnil; kljub hitri pomoči sta dva delavca utonila.
— Proti podraženjn kruha namerava stalni odbor mesta Reke nastopiti s tem, da ustanovi lastno mestno pekarno na zadružni podlagi. Ta pekarna bi potem pekla kruh tudi za mestno bolnišnico in ubožnico.
Umetnost in književnost.
: »Naši Zapiski*, dvojna številka (3. in 4.) izidejo jutri. Prinašajo sledečo vsebino: Junij: PorazP — Etbin Kristan: Herzeg - Bosna. — R. L.: Anarhizem. (Dalje.) -r Dr. H. Tuma: Po osemdesetletnici Leva Nikolajeviča Tolstega. (Konec.)
—	Dr. Dragotin Lončar: Iz politične korespondence dr. Janeza Bleivveisa. (Dalje.) — Dr. Boris Zarnik: In memoriam Charles Damin. (Konec.) — Dr. Ivan Prijatelj: Donesek k jezikovni in socialni zgodovini slovenski. — Dr. Edvard Serko: Duhovnost in klerikalizem. — Pregled: Narodno gospodarstvo. — Biologija. — Strokovni pregled. — Zadružništvo. — Literatura. — Šolstvo. — Politika. — Oton Zupančič: Epigrami.
: Sonnenthal umrl. V Pragi, kjer je imel gostovati, je v nedeljo zvečer nenadoma vsled kapi umrl slavni član dunajskega dvornega gledališča Adolf Sonnenthal v 75. letu.
Zadnje vesti.*
Črnogorsko vprašanje. Rim 7. aprila. Italijanski poslanik na Cetinju je črnogorski vladi vročil predlog italijanske vlade, kako naj bi se rešile zadeve med Avstrijo in črno goro. Na to je črnogorska vlada odgovorila tako, da se tudi črnogorsko vprašanje lahko smatra za rešeno. Črnogorska vlada izjavlja, da ohrani Bar značaj trgovinska luke; cetinjska vlada ima najboljši namen, imeti z Avstro-Ogrsko prijateljske razmere in ima popolno zaupanje vanje; kar se tiče članka 25 berlinske pogodbe (o okupaciji Bosne in Hercegovine), bo črnogorska vlada sprejela odločbo velesil. Prepis te črnogorske note se je danes vročil zastopnikom vseh signatarnih držav.
Spopad črnogoriko patruljo a avstrijsko. Dne 21. marca je pri Velatrojci streljal manjši črnogorski oddelek na avstrijsko patruljo, ne da bi bil koga zadel. Avstrijski vojaki niso streljali. Črnogorci so odpeljali dva avstrijska vojaka na Cetinje, kjer trdijo, da se je dogodek odigral na črnogorskih tleh. Komisija, v kateri bodo zastopniki obeh držav, bo preiskala komisija.
Avitrljiki rezervisti. Dunaj, 8. aprila. Po veliki noči se začno rezervisti vračati od meje domov. Tisti, ki so bili prvi poklicani, bodo prvi odpuščeni. Do srede maja bo vojno stanje znižano na normalno število.
Črna gora. Rim, 7. aprila. Črnogorska vlada je izjavila, da sprejme predlog Italije o § 29. berolinske pogodbe.
Narodni aoclalcl na Češkem. Praga, 7. aprila. Policija je izvršila pri vseh organizacijah narodno-socialne stranke zaradi protimilitaristične agitacije hišne preiskave ter je zaplenila mnogo spisov. Vlada je razpustila vse imenovane organizacije.
Spopad ob arbiki mejL Dunaj, 7. aprila. Uradno se poroča: S srbske strani so v pondeljek pri Bujatloviču Potoku ob Drini 3 srbski jezdeci streljali na avstrijsko patruljo, ki je odgovorila na napad s streli. Konj enega srbskega jezdeca je bil ustreljen. Srbi so bežali proti Rogatici. Avstrijski vojak ni noben ranjen.
Kazenska ovadba proti princu Jurju. Dunaj, 7. aprila. Iz Belega grada se poroča, da je brat pokojnega komornega sluge Kolakoviča vložil proti princu Jurju na državnem pravdništvu v Belem gradu kazensko ovadbo radi umora.
čaatniki V Srbiji. Bel gr a d, 7. aprila. Ukaz vojnega ministra prepoveduje vsem častnikom, prirejati politične shode in pošiljati udanostne depu-tacije in brzojave drugim članom dinastije kakor kralju in prestolonasledniku, — Premoženje srbske banke, državna in vojna blagajna se je iz Niša zopet prenesla v Belgrad.
Atentat na Turškem. Carigrad, 7. aprila. Danes opoldne je neki častnik na galatskem mostu streljal na glavnega urednika liberalnega lista «Serbesti», Hasan Femija ter je s peterimi streli ubil njegovega spremljevalca uradnika Ša-kirja, Femija pa je težko raniL Dasi je bila straža na obeh koncih mostu, je napadalec pobegnil. Atentat je povzročil velikansko senzacijo; sodi se, da je izvršen sporazumno z mladoturškim komitejem, katerega je list »Serbesti* večkrat napadal. Popoldne je več kakor 1000 visokošolcev priredilo protesten shod. Zbornica je sklenila, da se veliki vezir interpelira zaradi tega umora, dasi so nekateri mladoturški poslanci ugovarjali.
Reforme na Ruikem. Peterburg, 9. aprila. Po Veliki noči je pričakovati obširno pomiloščenje političnih zločincev. Tudi se pričakuje liberalna organizacija policije.
Sičinjiki pred poroto. Lvov, 7. aprila. Nova, že tretja obravnava proti Sičinjskemu, morilcu gališkega namestnika grofa Potockega se prične pred novo izžrebano poroto dne 15. L m.
Portugalska mtnietrike kriza. Lisabon, 7. aprila. Beirao je definitivno odklonil sestavitev novega ministerstva. Kralj je povabil Tel les a, naj sestavi novo vlado, ki naj bi bila koncentracijska.
Bivši predsednik Castro. Amsterdam, 7. aprila. Nekdanjemu venezuelskemu predsedniku Castrotu so angleške oblasti zabranile, izkrcati se na Trinidadu. Castro se je postavil pod varstvo Zedinjenih držav, na kar pa vlada v Vvashing-tonu še ni odgovorila.
Iz stranke.
o Tržaški politični odbor je imel v nedeljo popoldne sejo, katere se je udeležil tudi sodrug Etbin Kristan kot načelnik izvrševalnega odbora stranke. Rešile so se nekatere notranje zadeve ter se je napravil jasen pregled sedanje situacije v Trstu.
Raznoterosti.
t Pred tržaškimi porotniki se je imel zagovarjati bivši pisar Foedransper g, kije bil obtožen, da je dne 26. julija 1.1. v svojem stanovanju z roparskim namenom umoril pevko Lucieno Fabry. Obtožen je bil tudi, da je hotel z lažnjivimi povestmi ogoljufati škofovega tajnika Flega za večjo svoto. Prvemu zločinu so prišli tako na sled: Dne 27. julija je zapazil v Trstu dninar Viktorin Lakovič na dnu morja pri pomolu sv. Karla precej debel zavitek. Groza ga je stresla, ko je videl, da curlja iz zavitka kri. Opozoril je na najdbo redarja. Zhvoj so potegnili iz vode in našli v obrisačo zavito in z žico prerezano človeško glavo, potopljeno s pritrjenim kamnom. Bila je glava francoske pevke iz Cafe chantanta Gambrinus v Trstu, Luciane Fabry. Obrisača je bila zavita v papir z na-stovom:. J. R. von Foedransperg, Trst, Rojan 273.
—	V preiskavi je obdolženec dosledno tajil, na razpravi je pa priznal umor, toda je trdil, da ga ni izvršil namenoma, ampak slučajno v prepiru in v pretepu, ki se je razvil iz prepira. To priznanje je obudilo veliko senzacijo.
t Droga obravnava proti VUdlmir|a Sičim-skemu, morilcu gališkega namestnika grofa Potockega, se je pričela dne 1. aprila pred lvovsko poroto. Sičinskega zagovornik, državni poslanec dr. Levickij, je takoj začetkoma razprave stavil predlog, naj se proces odgodi, ker so bili porotniki izžrebani za mesec marec, ne pa za april. Državni pravdnik je protestiral proti predlogu. Vkljub temu je sodišče zagovornikovi zahtevi ugodilo ter odgo-dilo obravnavo na nedoločen čas.
t Zrakoplov grofa Zeppelina. Grof' Zeppelin je s svojin na novozgrajenim zrakoplovu ostal 12 ur v zraku. Zrakoplov se je dvignil v Monako-vem in se je po viharni vožnji preko Landshuta, Ravensburga in Biberaha spustil na zemljo pri Din-golflngu, ne da bi se zgodila najmanjša nesreča.
Modni salon
M. Sedej-Strnad
Ljubljana u-u
Prešernove ulice št. 3 (v palači »Mestne hranilnice")
priporoča cenjenim damam svojo bogato zalogo klobukov najnovejžih fason in najfinejtega okusa.
Trgovina s papirjem
(N
O
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 se toplo priporoča.
Katinka Widmayer
trgovina pri ,SoInoa‘ za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	46—8
perila za dime, gospode In otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, L t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Danski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
Celollold - ovratniki, prsa ln manšeto.
Nizke cene.
3V. Jax $ ji«
= LJUBLJANA =
Dunajska cesta št. 17
priporočata'* vojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino ln obrt.
Pisalni stroji , ADLER*.
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko. 24—11
Nova stavba
v Rožni dolini štev. 215
se iz proste roke proda.
8—2
Istotam se oddajo
stanovanja
za majev termin.
Ernest Sko£
i: j": ih: inhVihh t;jJhhh,h;)hh:hUM.
Kavarna
,Union8f v Trstu
ulica Caserma In Torre Blanca ^
se priporoča. |
Zahtevajte po vieb gostilnah, kavarnah in v brivnicah S*®" M
i Mf
Nizke cene! Velika suknena zaloga!
Krasno
pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dame, priporoča:
Ljnbljana Mestni trg štev. 19.
104—50
I
I
S
m
i
p.
i
Priporočljiva slovenska trgovina za moško in žensko blago pri	52—	21
sv. Cirilu in Metodu
ljnbljana, ElngatjeVe nll« i.
| Gostilna pri„Panju“|
Vegove ulice
1
m
Naznanjam slav. občinstvu, da točim izvrstno
namizno vino
po sledečih najnižjih cenah:
'K
m
*
*
pol lifra 28 hel. »	»	28	»
>	»	32	»
»	>	32	»
»	»	36	»
»	»	40	»
»	»	40	«
»	80	»
»	80	.
Vi", belo » črno Istrsko rfjU	Rebula
JIH	Rizling, goriški
Muškatelec AA	Dolenjec
Jz j	Maršala
^	Pelinkovec	(Wermouth)
Od 25 litrov naprej io cenej«.
Za pristnost vina se jamči.
Za obilen obisk se priporoča	10—8
Leonardo Galante
gostilničar pri «panju».
Dobi se tudi tu- in inozemska vina v steklenicah ^	po	najnižjih	cenah.
£&aini/tč tr vfarufHMo
Materi iurlijo	po	Cini
rame&tjiiMrvernam
rSimon^Miietetcm
JQfubQani Jfaločvorak*
Be
J j? letni velik JJsscs uspeh!
^	52-20
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
ge doseže, ako se uporablja mno-===== gokrat odlikovano =====
želodčno tinkturo
lekarna Plooollja
Ljubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.
■Jr=i^=ir=ir=tr=^r=ir=^C=^[==iI==i^r=^^L
GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
24-13
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode ln - dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice, —ima—
J. Grobelnik:, Iv j ubij ana
Ker sem oddal trgovino na debelo, uljudno sporočam, da sem znatno povečal
svojo manufakturno trgovino na drobno, pred Škofijo Stev. 1«
Lepe novosti za damske obleke in bluze. Schrollovi Sifoni.
čisto platno.
Namizno perilo in
robci.	10—6
Nakupil sem osebno na Dunaju, Brnu po brezkonkurenčnih cenah ' •okno za molke obleke in po-vrinike
že od K 2 — naprej do najfinejših vrst.
Velika zaloga preprog, zaves, garnitur in odej.
Predno nakupite letnega blaga, blagovolite ai ogledati mojo veliko, na novo zaloieno zalogo ln pa zahtevajte nzorce. — Prepričali se bosto, da kupite ceno in dobro!
Tel«fon štev. 108.
družba združenih plvovaren!
v Cjubljani
priperoča svoje
Izborno pivo v sodcih ln steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Telefon itev. 108*
Majatelj la edfevorai tuadaik Fraa Milit
Itaka Iv, Pr, Lampret v Kranja.