VRNILA SE JE SLOVENSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V JUŽNOAMERIŠKE ANDE V četrtek, 22. oktobra, se je vrnila v domovino 6-članska alpinistična odprava, ki je pred štirimi meseci in pol odpotovala v Južno Ameriko. Slovenski alpinisti so se povzpeli na 32 vrhov v Andih, med drugim tudi na Illampu, visok 6362 m. Na« ši alpinisti so »krstili« tri gore v Andih, ki doslej še niso imele imen. Na geografske karte bodo zdaj zapisali imena Pico Jugoslavija, Pico Slovenija in Pico Reya. Poslednja gora bo nosila ime slovenskega alpinista, ki se je predleti ponesrečil v Kamniških planinah. Član odprave dr. Ivo Valič je za Pa-noramos proti pisal popotne vtise naše ekspedicije, ki je dosegla tako lepe uspehe S popotnimi vtisi v današnji številki na 2. strani zaključujemo. V zadnjem pismu nam med drugim piše tudi tole: »Sam osebno in tudi ostali člani naše odprave vas prosimo, da bi v vašem časopisu objavili javno zahvalo gorenjskim podjetjem, ki so kakorkoli sodelovali pri naši odpravi. To so: SAVA Kranj, ELAN Begunje, PEKO Tržič, ALMIRA Radovljica, GORENJKA Lesce, ALPINA žiri in ŠOLSKI CENTER 7A OEV-JARSKO STROKO Žiri« • • • • < Kranj 24. oktobra 1964 7^&$<&$$&Drugič reci: ,Da bi j^ozemci pojedli čimveč telečjih zrezkov in da bi dosti deviz vrgli, saj za naše ljudi je že pogret golaž dosti /Oober!' če boš tako govoril, noben mesar ti ne bo zameril, še kaka jetrca ti bo pod pultom pri-šparal!« Tako so ga poučili mesarji, jetre pa mu ni prihranil nobeden nič le tiste klobase je dobil od njih, ki so se Polsocialističnemu Martinu že poznale od prekelj in je Polsocialistični Martin potiskal predrti svoj moped. Že se je pokazala gostilna, iz stranišča je zaudarja-lo, gostje so čakali, na vratih je slonela štimana natakarica. »Holaj, Polsocialistični Martin, kako novico mi prinašaš?« Je Polsocialistični Martin odgovoril: »Mati so rekli, rekli, naj vas lepo pozdravim in rečem, rečem, da bi inozemci pojedli čimveč telečjih zrezkov in da bi dosti deviz vrgli, saj za naše ljudi je že pogret golaž dober!« Se je zasmejala natakarica: »Ha, ha, ha! Ali res? Pelji se domov fant, pa pelji se po stezi domov, na cesti bi te miličnik zapisal, ker ob tej uri ni dovoljeno oslom na glavno cesto! In povej svoji materi, da nobena naša žemlja ni tako trda kot tvoja buča!« Ko je prišel Polsocialistični Martiin domov, ga je vprašala mati: »No sinek Martinek, kakšne žemlje nama bodo prihranili v gostilni?« Pa je dejal. Polsocialistični Martin: »Prijazna je bila natakarica v gostilni, nič ni mopeda po tleh metala, nič ni bunkala, nič ni imela preklje in je rekla, da nobena njihova zemlja m trda.« »Prav, prav!« je rekla mati, in je sklenila: »Kadar mi bodo priznali priznavalnino in si bom lahko privoščila dve žemlji za zajtrk, nikamor drugam ne bom poslala ponje, kot v gostilno.« si sam izbiram paprike, jabolka, paradajs, pek mi zavija kruh že v časopisni papir, omogčoena mi je telefonska rezervacija kart za vse kulturne prireditve in to vse samo zaradi tega, ker sem postal lastnik — žiro računa. Povem vam, da je žiro račun pravi užitek za vsakega državljana. Prednost žiro računa je v tem, da ni treba voditi nikakršnih računov med letom, kje in koliko si zaslužil, ker to skrb vodi sedaj banka. Tako je banka postala moja legitimna zakonska družica in kot taka ima seveda vso polno pravico, da mi kontrolira dohodek. Poleg tega pa si za vsak spisek posebej zaračuna 100 dinarjev postrežnine ne glede na to, kolikšen je honorar. Priznam, da se mi je sedaj, ko sem postal lastnik žiro računa, povečal čut radovednosti, postal sem tekač na kratke, srednje in dolge proge in to vsied tega, ker stalno tekam od upnika do banke z vprašanjem: Oprostite, ali ste že nakazali honorar, ozir. ali je nakazani honorar že knjižen? Ali ga lahko takoj dvignem? in tako dalje. Žiro računa ne moremo smatrati kot ene vrste" radarja, kljub temu pa ima to lastnost, da točno in vsestransko registrira dohodke, kateri pritekajo po raznih honorarnih kanalih v žepe posameznikov. Pri tem pa moram seveda pripomniti, da zaenkrat žiro račun ne registrira milijonskih zaslužkov, pa tudi ne najmanjših, kakor na primer: honorar za pretočke pri pijači, ne registrira dinarje blagajničark, katere nimajo drobiža pri menjavanju, kakor tudi ne onih, kateri privagajo na tehtnicah, ali pa 90 cm blaga prodajo za meter itd. To se pravi, kdor ima nekako srednjo velikost honorarja, ta mora imeti žiro račun. Ko postaneš lastnik žiro računa, zgubiš svoje rojstno krstno ime in postaneš le številka žiro računa, kajti ljudje, podjetja, uredništva ne prašujejo več po tvoji adresi, želijo pa le še tvojo številko žiro — računa. Da, ni še dolgo časa niti še ni dolgo od tega, ko je veljal še star pregovor, da je enkrat sladak vsak dinar, ki ga zaslužiš na pošten način, da je dvakrat slajši vsak dinar, ki na skrivaj kot rr.ož pri kriješ svoji ženi, da je najbolj sladak tisti dinar, katerega kot obrtnik utajiš pred davčno upravo in vso to preklemansko sladko sladkost ti naenkrat uniči — žiro račun. Občinski hec referent « ^^+/622064B M^^$+^%$/+%+/+%%$%/$%^ 999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999961599999914 Ali je res tako lepo BITI LEP? I GLORIA MACKL JE ČEDNO, PLAVOLASO ŠPORTNO DEKLE. I LJUDJE OB VRBSKEM JEZERU SO JO PREDVSEM POZNALI I KOT ZELO DOBRO SMUČARKO NA VODI, KI JE DOSEGLA V [ TEM ŠPORTU ŽE LEPE USPEHE. DOLETELA PA JO JE ŠE ENA 1 ČAST — POSTALA JE MISS AVSTRIJE. S TEM SI JE POLEG I DARIL IN ŽENITBENIH PONUDB PRIDOBILA TUDI LETALSKO I KARTO DO MIEMI BEACHA — AMERIŠKEGA SONČNEGA PA-I RADIŽA NA FLORIDI. ZNANO JE, DA JE V TEM LETOVIŠČU 1 VSAKO LETO VOLITEV NAJLEPŠEGA DEKLETA NA SVETU. Dekleta na lepotnem tekmovanju v Mianii Beachu v narodnih nošah »Letos smo se zbrale 104 dekleta z vseh koncev sveta. Lahko si mislite, da je imel organizacijski odbor dosti dela s tolikimi po slavi hle-pečimi dekleti. Marsikatera je poskrbela za škandal, spet druga se je onesvestila od razburjenja ali pretesne obleke. Letos je za prvo veselo zgodbico poskrbela plavolasa miss škotske. Kar po nekaj dnevih se je zaročila s šoferjem, ki nas je prevažal. Hitro sta se odločila in podjetna Škotinja je odšla k direktorju priprav in mu dejala: »Ljubezen je pač važnejša od vašega tekmovanja. Odstopam, ker se bom poročila.« Res, vzela sta se. Venadr, kakšen je bil ženin! Izgledal je kot kak apostol. Rdeče-rjavi lasje so mu segali do ramen in obraz je krasila mogočna brada. Telo je imel neznatno in šibko — vendar mlado Ško-tinjo po vsej verjetnosti osrečuje. V dneh priprav so nas fotoreporter j i marljivo fotografirali. Seveda nismo pozabile nadeti veselega in srečnega smehljaja, čeprav nam verjetno ni šlo vedno na smeh. Televizija je prenašala oddajo, zato smo že nekaj dni prej vadili. Vse je moralo biti lepo naštudirano in pripravljeno. Veliki večer se je približeval. Sprva smo prišle na oder v narodnih nošah, nato v večernih oblekah in končno v kopalnih oblačilih. Pred komisijo smo morale vedno postati. Občutek sem imela, da sem nekakšna plemenska živina, mešetarji me pa ocenjujejo. Na prvem večeru mi ni šlo najbolje od rok. Nekaj minut pred mojim nastopom sem se še enkrat pozorno ogledovala v velikem ogledalu. Naenkrat sem opazila, da mi po licu teče debela solza. Ali sem razburjena? Zakaj vendar jokam? Nisem našlax odgovora, vendar so me solze dobesedno oblivale. Razmazala sem si ves tako skrbno urejen make-up. Ko sem primarširala v avstrijski narodni noši na oder, sem bila v obraz rdeča in oči sem imela objokane. Tudi drugi večer mi ni bil naklonjen. Vsaka je morala zaplesati ljudski ples. Meni so določili neki ples, katerega pa kot dekle nikoli nisem plesala. Sedaj, pred ocenjevalno komisijo, sem se morala prestopati, kakor sem pač vedela in znala. Prva je bila Miss Grčije. Bila je izvoljena upravičeno, saj je res zelo lepa ženska. Angležinja je bila druga, vendar meni ni všeč. Sledile so še: Izraelka, švedinja, Kitajka, Italijanka, Norvežanka in osma sem bila jaz — Avstrijka. Med člani ocenjevalne komisije sem spoznala nekdanjega švedskega boksarskega prvaka — Ingmarja Johanssona. Pri kosilu sem izrabila priložnost in pristopila k njegovi mizi. »Dragi gospod Johansson, ali vas smem nekaj vprašati v angleščini?« »Seveda«, mi je odgovoril. »Vi ste pravzaprav boksar in športnik, kako da ste v tej komisiji?« Odgovoril je: »Ja, ocenjujemo vas po. . . no, ja, ampak jaz ne znam dovolj dobro angleško, da bi vam to obrazložil. Znam francosko in švedsko.« Seveda sem takoj izrabila mojo šolsko francoščino in vprašanje ponovila. Tudi tedaj mi je odgovoril, da njegova francoščina ni dovolj dobra. Na pomoč sem poklicala miss švedske — Siv Aberg ir/jo prosila, če mi prevede vprašanje. Tedaj je bil g. Johansson v precej veliki zadregi. Skušal se je izmotati in je jecljal: »Ne, to pa ne moremo povedati, ljudje tega ne smejo vedeti.« Po zaključenem tekmovanju smo se oddahnile. Bila sem naveličana večnega smehljanja, močnega -šminkanja in radovednih ocenjevajo-čih pogledov. Vendar, proste še nismo bile. Zvečer je bil slavnosten ples — kronanje lepotne kraljice. Obljubili so nam, da bodo vsaki dodelili šar-mantnega plesalca, ki nas bo zabaval in nam dvoril. Vendar, zopet smola! Moj partner je bil še pravcati deček. Seveda, nisem hotela pokazati razočaranja, vendar sem že ob pol polnoči popihala v svojo sobo v hotelu. Hotela sem biti sama in se čimprej vrniti domov.« — NENAVADNE USODE KUPLJENIH ŽENA— NENAVADNE USODE KUPLJENIH ŽENA — NENAVADT m Asen Gašf prikazuje organom tajništva za notranje zadeve, kako ga je Šefćet Prenku zvezal in obesil na tram 2ena mu je umrla in mu zapustila majhnega otroka. Spet je bila Asenu potrebna žena: da skrbi za otroka in da zanj, ko se utrujen vrne iz rudnika, najde lepo besedo. Šefćet Prenku je pristal. Smehljal se je: zanj je bila malenkost, najti drugemu ženo; seveda, če dobro plača. Asen se je vrnil domov, Šefćet se dolgo sploh ni javil; Asen je že mislil, da ne bo nič. Nekega dne je slučajno odšel k Šefćetu in na dvorišču je opazil nov obraz. Obraz lepe in mlade ženske. ASENU SE JE NASMEJALA SREČA Šefćet je opazil, da Asen z velikim zanimanjem opazuje žensko, dokler ni izginila v hiši. Pojasnil mu je: — To je L'atifa Salkić .. . Pripeljal sem jo iz okolice 1 rpljeitj Ljatife seveda nihče ni nič vprašal. Bilo je dovolj, da sta se moža dogovorila, in ona je bila zdaj Asenova. RAZBIT VRČ Mesec dni je živel Asen Gaši v Šefćetovi hiši, v posebni sobi. Soba je bila napol prazna, toda v njej je bila Ljatifa. Z njo še je Asen hitro spoprijateljil, zanj ni bila samo kupljena ženska, postala mu je prijateljica. Tudi Ljatifin odnos do Asena ni bil samo odnos sužnje do gospodarja. V tem mesečni Je Asen pridno pomagal šefćetu pri vseh delih. Šefćet se je obnašal tako, kot bi mu bil Asen sluga. Toda Asen je potrpel, vedel je, da ga Šefćet lahko enostavno spodi in zadrži Ljatifo pri sebi, če bi se mu upiral. Nekajkrat je Asen poskušal, da bi se pogovoril o svoji ženitvi, o tem, kdaj bo čas, da bo lahko popeljal Ljatifo domov in koliko bo mora! plačati zanjo, šefćet mu je vedno odgovoril, da je prezgodaj, da bi na to mislil. Ob takih prilikah je vprašal Asena: — Morda ti Ljatifa ne ugaja? — Seveda mi ugaja! je hitre odgovoril Asen. zaradi lepo Ljatife Asen Gaši in Šefćet Prenku sta prvič skupaj potovala v Bosno že leta 1957. Takrat je bi i Asen mladenič, ki bi se rad oženil, ni pa imel dovolj denarja, da bi za ženo plačal toliko, kolikor so zahtevali za svoje hčerke očetje iz vasi v okolici Prištine, šefćet Prenku pa je bil že tedaj znan po svojih dobrih zvezah v Bosni, od koder je dobival žene. s katerimi je trgoval. Bilo je to dolgo potovanje, toda Asen je verjel, da ne bo zaman, ker je v oko- lici Rogatice našel dekle, ki je pristala da se poroči z njim. Asen je bil vesel in zadovoljen, šefćet Prenku pa je, razen potnih stroškov, zaslužil kot posrednik še dvajset tisočakov. Vsota sicer ni bila pretirano velika, toda za siromašnega Asena je bil to kar precejšen izdatek. Toda, vse je bilo v redu, samo da je končno našel dekle, s katero se bo poročil. Tri leta pozneje je Asen spet potrkal na Šefćetova vrata — postal je vdovec. NOVA ZGODBA O SKUPINI POHLEPNIH IN BREZOBZIRNIH LJUDI IZ VASI V OKOLICI PRIŠTINE, KI SO — IZKORIŠČAJOČ ZAOSTALOST IN STARE OBIČAJE — PRODAJALI ŽENE BREZ NJIHOVE VEDNOSTI IN PRIVOLITVE IN NA TA NAČIN SLUŽILI VELIKE VSOTE DENARJA Višegrada pred mesecem dni. Asen je vedel za dve šef-ećtove žene: za Fazlijo, starejšo, s katero je imel otroka, in za Nuro, ki jo je pred kratkim pripeljal iz Bosne. Tako, si je mislil, premalo sta mu dve, pa je pripeljal še tretjo, jaz pa nimam nobene ... Kot da bere njegove misli, je Šefćet vprašal: — Ti je všeč ta Ljatifa? Bi jo vzel? Asen je bil presenečen. Že je mislil, da nikoli več ne bo imel žene, zdaj pa mu jo Šefćet ponuja. Srce mu je zaigralo — končno ne bo več sam. Vedel bo, za koga dela. Zimske noči ne bodo več dolge in dolgočasne. Toda Asen je dotlej že dobro spoznal Šefćeta in tudi od drugih ljudi je že slišal o njegovi brezobzirnosti in o njegovih sleparijah. Zato mu je nekako uspelo, da je kljub veselju osta! miren in je rekel; — Pa, ^zel bi jo, šefćet. Toda, koijko zahtevaš? — Ti samo pridi sem, mu je odgovoril šefćet po krajšem razmišljanju, tu živi z, njo, pomagaj mi pri delu in potem se bova že pogovorila. Dovolj časa je. Zate ne bo drago. — Če ti ne, kar reci, brez skrbi! je nadaljeval Šefćet. Če jo nočeš ti, jo bom dal nekomu drugemu . . . Asen se je bal že samo misli, da bi jo izgubil. Spet je delal vsa najtežja dela, vse od jutra do noči in nestrpno čakal večera, ko je ostal sam z ženo. Ljatifi je Asen pripovedoval o svoji hiši, kamor jo bo odpeljal; pogosto sta se pogovarjala o tem, kako bosta živela, ko bosta postala samostojna. Asen ji je pripovedoval, da je siromašen, da pa se ne boji dela in da bo v hiši vedno vse, kar bodo potrebovali. Nekega dne je Asen zjutraj odšel v Vučitrg, da kupi nekaj stvari, ki jih bo potreboval doma, ko bosta odšla z ženo na njegov dom. Pozdravil je Ljatifo in se ni več ozrl, da bi jo še enkrat videl. To sebi potem dolgo ni moael oprostiti. Ko se je iz Vrčitrga vrnil v Šefćetovo hišo, je bil Šefćet zelo hud: — Kam si odšel, Asen? ga je vprašal: Asen je pokazal, kaj je kupil, vrč, petrolejko itd., in rekel: — šel sem kupit nekaj stvari za dom, Šefćet;; potreboval jih bom, ko se bo /.'i^tifa prese'.tla k meni. — Kako si smel iti, ne da bi me vprašal? je zavpil Šefćet in z nogo brcnil v vrč na tleh, da se je razbil. — Samostojen človek sem! se je opogumil Asen, ki je bil mesec dni skoraj suženj. Asen je takoj razumel, da ni naredil prav. Medtem ko je odhajal, je momljal o Ljatifi, češ naj gre tudi ona z njim. — Ljatifa ni tvoja in tudi ne bo! mu je zagrozil Šefćet. Asen je odšel brez žene. »ROKE GOR!« Toda že naslednjega dne se je Ansen Gaši, ki je odšel k svojemu bratu, razveselil: Šefćet mu je sporočil, naj pride po ženo. Hitro je odšel — z upanjem, da bo Ljatifa končno le njegova. — Zdravo, šefćet! je pozdravil Asen, ko je stopil v hišo. — Roke gor! je zavpil šefćet. Asen je videl, da Šefćet nima v roki nobenega orožja, toda kljub temu ga je poslušal, kajti to je bila Šefćetova hiša, besedo gospodarja pa je treba spoštovati. Razen tega je bila nekje v hiši Ljatifa in vsako upiranje bi lahko pomenilo, da jo ne bi nikoli več videl. S tem pa se ni' mogel sprijazniti. Navadil se je nanjo, potreboval jo je, želel je, da ostane za vedno njegova. Asen je bil pripravljen, da zanjo stori vse, zato je dvig-nil roke. Šefćet je stopil k njemu in mu zvezal rohe. Asen je molčal. Potem je Šefćet obesil Asa-na za roke na tram na stropu. Asan je še vedno molčal. In ko je Setćet potem z ročko od sekire začel Asana udarjati po hrbtu in potem po vsem telesu, je razumel, da mu ne bi prav nič pomagalo, tudi če bi kaj rekel. Brez jnilosti ga je udarjal Šefćet; bil je besen, ker se mu je suženj postavil po robu in ker je brez njegovega dovoljenja odšel v mesto. Ljatife ni bilo nikjer, obe Šef će tove žene pa so v dele, kaj mož počne z njim. — Ubil te bom! je vpil Šefćet. Njegova mlajša žena Nura je tedaj prekršila običaj, da morajo žene samo poslušati. Pogumno je stopila k Šefćetu in nekako ji je uspelo, da ga je pomirila. Aseh je še dalje visel. Potem ga je Šefćet snel s trama in ga — golega — spet začel udarjati. Ko se je utrudil, je sedel, pokadil cigareto in razmišljal, potem pa ga je, spočit, spet začel tolči. To je trajalo od poldneva do devete ure zvečer. Potem je šefćet Asenu razvezal roke in ga zagnal iz hiše. Skoraj nezavesten se je Asen plazil po snegu, ki mu je hladil rane in odtekline; komaj je vspel, da je prišel do bratove hiše. Po (Nadaljevanje) |s| Za troje ur vedo povedati izroč.la, pi-HH smena in ustna, da jih je imel doktor HI Prešeren v Kranju. Te so mer.ie čas, ki je bil zanj »rabelj hudi«, te so se za na-^= šega pesnika le prehitro iztekle ... =s Glede prve, zlate žepne ure, ki jo je === Prešeren nosil vedno pri sebi, dolgih dvaj-set let, je pokojni slovstveni zgodovinar |s| dr. France Kidrič v letu 1939 zap sal: »Vse HI prešernovske relikvije so nam mile in == drage, pa najsi jim pripada za komentl-gg ranje pesnikovega življenja in dela velika ali manjša vloga. Izsleditev njegove žepne ure pa bi še posebej pozdrav.li, ker se = nanašajo nanjo pomembne vesti o pesni-^= ku in njegovih nazorih.« Kako je torej s to Prešernovo uro? ;==§ Zanesljivi podatki, še iz časa pesnikovih |g dunajskih let, trdijo, da je France to :h= zlato žepno uro dobil od starega grofa Dubskega, z Lysic pri Brnu, kot nekako = nagrado ali zahvalo za uspešno poučeva-|H nje njegovega sina V pravnih predmetih -= v teku leta 1827. Tedaj je bil Prešeren -=== tudi za dalj časa povabljen v Lvsice na s= graščino Dubskih. Obema, svojemu sinu HI in njegovemu inštruktorju, našemu prav -2§| takrat diplomiranemu pravniku Prešernu, tj§j je dala, stara grofica sešiti popolnoma H enaki obleki, točno po tedanji modi. V letu 1828 se je mladi doktor vrnil v H domovino. Poleg zlate žecne ure, za ka-j= tero je grof Dubski dal 40 gold narjev, je išš prinašal naš France v srcu še spomin na |H judovsko dekle, ki ga je na Moravskem š| spoznal in morda tudi vzljubil. . . Zlato žepno uro je Prešeren stalno no-sil pri sebi, prav do smrti. In še to -šf so vedeli povedati sodobniki, da je to uro nosil kar tako, v telovnikovem žepku, == brez sleherne verižice, čestokrat je to svojo navado sam pojasnil, češ da »svo-::lp§ boden mož ne nosi verig«. Res, tudi kakih III okov si ni natikal, na njegovih rokah ni bilo najti prstanov ... Ob smrti je bila dragocena zlata ura edi-:§= na materialna vrednota, ki jo je pesnik še j|p posedoval. Ob sklepu ustne oporoke, ki =p jo je že popolnoma oslabeli Prešeren na-g|£ rekoval dva dni pred smrtjo, 6. februarja, Šel leta 1849 ob 8. uri zjutraj, v navzočnosti ==F prič, treh kranjskih meščanov, je zapisa-=== no: »Tudi zlato žepno uro naj dobita otroka.« (To je, Ernestina in Francelj). V zapisniku o zapuščini je bila ura ocenjena le na 12 goldinarjev. Začasno jo je hranil uradni varuh obeh mladoletnih otrok, ljubljanski advokat dr. Anton Ru-dolph. Ker pa je materi Ani Jelovškovi začela že kmalu kaj trda presti, zlasti po sinkovi smrti (17. avgusta 1855), je predlagala dr. Rudolphu, da uro proda in ji izkupiček izroči za preživljanje Ernestine. Res jc advokat uro prodal svojemu pisarju za 20 goldinarjev! To je bilo ob koncu leta 1855. Odtlej od te ure ni bilo več slišati. Izgubila se je za njo sleherna sled. Pa bi morda le še kazalo iskati in pogledati, če katera od starinskih zlatih žepnih ur, ki se vendar kot dragocenosti same po sebi ne morejo kar tako izgubiti in zavreči, ni bila Prešernova! Torej zlata žepna ura, z rimsko številčnico, s poklopcem, verjetno celo z vgraviranim posvetilom ali vsaj monogramom — le v čigavi posesti je dar.es? Seveda Prešernovi žiahti ni bilo po volji, da je njihov France uro oporočno izročil svojima otrokoma. Uro je namreč hotel imeti šentruperški žurnik Jurij Prešeren v spomin na brata. Katra naj bi mu jo po Francetovi smrti prinesla na Koroško! Pravični dr. Rudolph pa je vestno poskrbel, da se je glede ure natanko izpolnila peir..kova poslednja volja. Tako je nastal med Ribiči i.n Jelovškovo še globlji prepad, kot je že itak bil. Trdosrč-ni gruntarski Prešernovi sorodniki niso' nikoli več povprašali, kako žive nedolžni otročiči njihovega brata. Boj za obstanek je morala Ana Jelovškova biti sama... Druga ura, o kateri prav tako zatrdno vemo, da je še ob pesnikovi smrti tiktakala, je bila velika ura-nhalka. Ta je po ugotovitvah Prešernovega daljnega sorodnika pisatelja Frana Šaleškega Finž-garja visela v pesnikovi advokatski pisar-nici v Kranju. Tamkaj zdaj zopet visi in kaže natanko čas Prešernove smrti. — Do ureditve spominskega muzeja v Kranju je ura visela v kamri pesnikove rojstne hiše v Vrbi. Tjakaj so jo pripeljali iz Mošenj, kamor so jo kmalu po Francetovi smrti poslali z balo k Pestotniku. In še na tretjo Prešernovo uro je ohranjen pretresljiv spomn. To je bila namizna ura, stala pa je na predalniku v pesnikovi stanovanjski sobi. Ta lepa ura, vsa bleščeča v medenini in steklu, z ala-bastrskimi stebriči, je bila neki posebno všeč Prešernovemu nadebudnemu sinku Franclju, ko je ob koncu leta 1848, z mamo Ano in sestrico Ernestino, posled-njikrat obiskal smrtno bolnega očeta v Kranju. Za tega fantiča, edinega moškega potomca Prešernovega, ki pa je moral, žal, že kot otrok od pomanjkanja umreti, je oče njegov naročal Ani, naj njegovega sina ne da študirati za duhovna ali svetnega izobraženca: »Moj sin naj bo rajši rokodelec ali pa vojak. Pri vojakih se pride lože j naprej.« če ob koncu pripovedi o Prešernovih urah pomislimo, kolikokrat so se zazrle vanje pesnikove mile oči, nam taka ura ne more pomeniti zgolj mrtvega predmeta, pač pa živ odsev Francetovih bežečih dni v temo, v nepovrat. V teh urah je še odblesk Prešernovih strmečih oči, ki "so se venomer spraševale, kam, kdo ve, čemu? Kako so te ure hitele biti, prehitro in prekruto!'Komaj dobrih 48 let... Ko smo že o pesnikovih treh urah omenili vse, kar vedo ohranjena sporočila, je prav, če h koncu sestavka povemo še par besed o Prešernovem sodobniku, izdelovalcu stolpnih ur, samouku Juriju tilHimiH^MlllllliHilin llllHUlllllNl!!IMIfl!!timil!iy!!lll!llitilik;fi!li!!!!ii{i^ —'" ■-■"**.-:"»mrm . ■ •..... ■ W' KJE JE LJATIFA? Ljatifa salkić pa kljub temu ni ostala v hiši Šefćeta Prenka — njena vrednost je bila prevelika, da bi jo ta spretni in okrutni trgovec z belim blagom obdržal zase. Potem, ko jo je dal Asenu Gašiju, je Šefćet Ljatifo pro- dal nekemu harmonikašu iz Drenice, seveda za denar. Pozneje jo je ponovno prodal nekomu iz vasi Gradiča, potem spet drugemu iz kraja Komorand; znano je tudi, da jo je prodal nekemu Fonu Sadiku. Toda vedno jo je šefćet Prenku zahteval na- zaj in ponovno prodal. Nihče se mu ni smel zoperstavi-ti; vračah so mu Ljatifo, ka-dar je zahteval. Sled za njo se potem Izgubi. Znano je samo, da zdaj živi v neki zakotni vasi v Kosmetu, prodana kdo ve kolikokrat že. ./ , fi Ura s stebriči na Prešernovem predalniku Pircu iz Krope. Poslušajmo, kaj pravijo o njem »Novice« leta 1845: »Letsšnjo pomlad so Ljubljanske kosar. ne pri s. Petru z novo uro olepšali; ktere v teh novicah tim beržejši opomniti hitimo, ker jo je prost "človek izdelal, ki se nikjer ni učil ur delati, temveč s svojim bistrim umom si je sam pot k tej umetnosti nadelal in tako poterdil, kar sloveč kranjski pevec, Gospod Vodnik od Kranjca poje: »Za uk si prebrisane glave, pa čedne in terdne postave.« »Ta samouk je vojak ali soldat, Juri Pire iz Krope, ki je že več let na urlaubu in svojim rojakom par soldatih je to uro v spomin narediti namenil, da bi jih dolžnosti opominjale.« »Nad velike kosarne vrata so jo postavili in razun ur in četertink ali ferteljcev tudi dnove mesca kaže, med katerimi so tisti dnovi še posebno rudeče napisani, kadar soldatje plačilo dobivajo. Nad uro, v sredi ktere dva, pet čevljev velika tesarja ali cimpermana v regimentni obleki iz kostanja izrezane s svojimi sekerami bijeta. Eden, na desni strani bije četertin-ke na manjši; drugi, na levi strani, pa ure na večji zvonec. K pohvali te ure ne moremo nič več reči, kako da vedno natanko gre in de imenovaniga Jurja Pirca k vsakmu taki-mu delu na cerkvah ali na grajširah dobro priporoča.« Sestavek je tiskan še v bohoričici, ki so jo »Novice« opustile šele leta 1846, ko so uvedle gajico. Pod informacijo je podpisan M. (Malavašič). Da bijeta ure prav »tesarja v reg ment-ni obleki« je razumij.vo, saj je bil Jur j Pire sprva sam tesar. Res se je njegovo urarstvo tako razmahnilo, da je iz skromne samoukove dejavnosti nastala sčasoma kar prava tovarna stolpnih ur. »N. Pogačnik, popred Jurij Pire, Kropa na Gorenjskem, Kranjska«. Tak je napis na uri pri nekem zasebniku v Begunjah. Letnica je 1865. — še prej, preden jo je prevzel Pogačnik, je skromno podjetje dičila ponosna firma »Gebrudcr Pirz, Thurnuhrer-zeuger, Kropp, Krain«. Za Jurijem je vodil delavnico sin njegov Franc, za njim pa kar dva Simona po vrsti. Vsi ti in še njihovi vnuki in pravnuki so se izkazali Za nadarjene mehanike. Zanimiva Pirčeva ura s šempetrske vojašnice v. kot posebna domača tehnična znamenitost danes shranjena v ljubljanskem Narodnem muzeju. Če še pomislimo, da so bile v tistih časih ure, meseci in leta vojaške službe zares dolga, je bila taka ura kar prava uteha soldatom. Vedeti je namreč treba, da so nezakonski sinovi in sinovi bajtarjev morali služiti cesarja tudi po 14-let in več. Tako se nam je iznenada odkril delček tehniške zgodovine na Gorenjskem, ki nikakor ne sme utoniti v pozabi. Tem maj, ker se prav v Lipn-ici, na pragu Krope, tradicija izdelave ur nekako kar organsko nadaljuje. Pred dobrim desetletjem je Iipniška, bivša Pirčeva tovarna, tedaj pod firmo »TULIP«, začela izdelovati mehanične stenske ure, zdaj nadaljuje z izdelavo električnih. ČRTOMIR ZOREČ (Nadaljevanje prhodni č) Stenska ura-nihalka v Prešernovi pisarni«! 880740074539 Kdo so sploh beduini? Bedu ali ibu el'arab je arabski nomad ali polnomad, ki živi v šotoru in pripada enemu izmed plemen. Plemena v Centralni Arabiji gojijo kamele — ti predstavljajo plemstvo, druga plemena ob robu puščave redijo predvsem ovce in se bavijo s poljedet stvom. Pleme beduinov šteje tudi do tisoč prebivalcev, le redkokdaj pa je pleme popolno združeno. Navadno potujejo samo večje družine naokoli, saj mali pašniki in zelo redki izvirki vode v puščavi omogočajo le omejenemu številu živali življenje. Vsako pleme vodi »emir«, manjše skupine pa »šeh«. Beseda »šeh« pomeni »stari«, častni naziv, ki se podeduje. Šeh je teoretično enak med enakimi, vendar je le najmočnejši, saj so v njegovi posesti največje črede. Za ženo je treba plačati Vskupnosti beduinov vlada odločni patriar-hat. Vse odločitve so samo v moških rokah. 2ena je pravzaprav le objekt, tako v krogu družine kot pozneje v šotoru svojega moža. Kljub temu pa ni popolnoma brez pravic in zaščite, čeprav je odvisna ali od volje svojega očeta ali moža. Da je oče res družinski poglavar, se pokaže najjasneje v času sklenitve poroke. Beduin ne more tako enostavno poročiti tistega dekleta, ki ga ljubi. Najprej mora spraviti skupaj »mahr« ali nevestin denar. Ko je le nahranil zadosti denarja (kar je za večino največja težava v življenju), pošlje k izvoljenkinemu očetu snubca. Ta se v dolgotrajnih pogovorih z očetom dogovori za nevestino ceno (mešetarjenje za ženo je, podobno mešetarjenju za kamelo). Po poroki je žena podložna možu, vendar ta mora upoštevati določene ženske pravice. Tako ne sme moški, ki ima več žena, nobeni izkazati izjemnih časti in pozornosti. 2ena, ki mu prva podari sina, sme uživati nekatere privilegije. Ce se kateri le godi krivica, lahko zapusti šotor svojega moža in gre nazaj k svoji dru lini. Mnogoženstvo v Izraelu — prepovedano Z* e pred nekaj leti je bilo mnogoženstvo v Izraelu prepovedano, vendar si lastnik večjih čred živine še vzdržujejo harem. Res pa je, da mnogoženstvo izumira. Ce zboli beduinova žena, se zgodi, da beduin premišljuje: »Se bolj izplača, da si kupim novo ženo ali da omogočim bolni ženi zdravljenje?« Z zakonom o prepovedanem mnogoženstvu je upanje, da se bo stanje beduinove žene v črnem šotoru izboljšalo. Selitev od pašnika do pašnika Zw e tisočletja dolgo potujejo plemena od pašnika do pašnika, od studenca do studenca. Ne zaradi romantične želje po potepanju, ampak zaradi tega, da izkoristijo borne ruše stepe. Selijo se načrtno in ne brezciljno, vedno v določenem polmeru in po letnih časih predpisanem ritmu. Zgodi se tudi, da pričakovani dež ne pade, da na pašnikih ni dovolj hrane za živino niti ne vode. Prisiljeni so, da se odselijo v področje drugega plemena ali se pridružijo plemenom — poljedelcem. Lahko si mislimo, da pri podobnih doseljevanjih pride do napetosti med predstavniki posameznih plemen. Včasih pride celo do ubojev. Seveda sledi krvna osveta in tako se začnejo boji in celo vojna med plemeni. Beduinom v Centralni Aziji je kamela ena glavnih ekonomskih osnov. Kamela je bila vedno dobro plačano okrilje karavanam. Zelo denosen je bil tudi »gnacu« (napad na tuje karavane), ki je igral v gospodarskem življenju beduinov pomembno vlogo. Ti faktorji puščavske ekonomije so se pričeli po prvi svetovni vojni majati. Avto in avicn nadomeščata karavane kamel. Vedno večja moč državi z mendarodni-mi mejami pa odvzema nomadom pravico svobodne selitve. Šolstvo, zdravstvo in beduin — državljan Vdržavi Izrael so se Beduini še najbolj približali življenju stalno naseljenih prebivalcev. Ti uvidevajo, da je tako življenje dosti udobnejše in bogatejše. Država jim po svojih močeh pomaga. Beduinom-poljedelcem svetujejo poljedelski strokovnjaki, na razpolago dobijo stroje in skušajo uvajati namakalne sisteme. Prav tako se skrbi za zdravstveno stanje beduinov in za šolsko izobrazbo. Zdravnik obiskuje naselje beduinov, zdravi, cepi in težje bolnike napoti v bolnico. v -m Učitelji ne poučujejo sedaj samo otrok šehoV ali emirov, temveč tudi otroke ^preprostih beduinov. Danes zna pisati že 5 odstotkov beduinov (samo moški). Deklice ne hodijo v šolo, čeprav tudi za njih teoretično velja šolska obveznost. Beduine v Izraelu skušajo prepričati, da niso samo pripandiki nekega plemena, ampak državljani. Dobili so volilno pravico in so dolžni plačevati davek. Beduinova miselnost je v svojih globinah bolj ali manj ostala nedotaknjena, četudi on zna danes že uporabiti traktor ali magnetofon in je pripravljen prodati svojo dušo za avtomatično puško. Njegova gostoljubnost je ostala nespremenjena. Rad se laže, kot se je lagal njegov praded — vendar ne zato, da bi nameraval koga ogoljufati. Nespremenjena je ostala njegova nezanesljivost in globoka zvestoba do prijatelja. Kljub puščavski policiji v beduinu živi krvna osveta, kot je živela pred stoletji. »Marhabah« Beduin pozdravi znanca s klicem »marhabah!«, kar pomeni »prostranost naj te obdaja!« Znanec mu zakliče: »marhabaten!« (dvojna prostranost. ..) V tem pozdravu je izraženo vse, kar določi življenje arabskemu nomadu: njegova sreča in njegova tragika. Pustinja z umetnimi posegi postaja rodovitna, puščava se razkosuje v državna področja z ljubosumno čuvanimi mejami. Vse to oži beduinov polmer preseljevanja in s tem se zmanjšujejo njihovi življenjski pogoji. V njihovem pozdravu še danes leži trepet in tragično vprašanje bodočnosti. Priredila MOJCA GORJANC Iščemo. povprečnega alea I Sem ljubitelj filmske umetnosti in kot tak pogosto nezadovoljen s filmi, ki nam jih prinaša program. Dostikrat misel na umetniško dober film, ki naj bi prišel na spored vsaj vsak teden, ostane le pobožna želja. Takrat preklinjam »nedomiselnost« distribucije in »neuvidevnost« kinematografskega podjetja. Ob tem preklinjanju je človek vedno prepričan, da je njegovo mnenje, mnenje vseh, (to je menda povsem razumljivo, saj sem o filmu razpravljal le s tistimi, ki imajo do filma približno enak odnos, kot jaz) in popolnoma upravičeno. Ne jaz, niti moj krog, še manj pa neki filmski kritik, pa ne pomislimo, da je program odvisen predvsem od najširšega kroga potrošnikov. Tak bi bil lahko še slabši, kot je sedaj. Vas zanima, kakšen bi bil, oziroma, kdo ga tako pestri? Mene je tudi, zato sem šel iskat povprečnega gledalca in njegov »program«. Kino Center, dvanajstega oktobra, od sedemnajste do dvajsete ure. Na sporedu je francoski film Trije mušketirji. Obisk, kjub enotedenskemu predvajanju, zadovoljiv. Pripravljenih imam deset ne najbolj inteligentnih vprašanj, in nanje sem dobil sedemnajst odgovorov, približno enake kvalitete s častno izjemo člana filmskega kluba. Iz gradiva, ki sem ga nabral, bom poizkušal sestaviti mozaik povprečnega gledalca. Izbral sem odgovore dvajsetletne delavke, triindvajsetletne-ga ključavničarja, petnajstletne pripravnice v kuharski stroki, osemnajstletni dijak tehnične šole in dvaindvajsetletni študent strojne fakultete. (Odgovori slede po označenem vrstnem redu anketirancev.) # Hodiš dosti v kino? 1. Gledam skoro vse filme, ker v prostem času ni druge zabave. 2. Da. Predvsem tebiram dobre filme. Sicer pa drugam mladina itak ne more iti. 3. Vidim skoraj vse filme. 4. Dosti hodim v kino. 5. V kino zahajam bolj malo in še takrat raje gledam lažje žanre. # Kaj je zate film? 1. Zabava 2. Zabava — film kot umetnost odklanjam. 3. Zabava — bolj zahtevni filmi utrujajo. 4. Zame je film samo umetnost. 5. Kot razvedrilo in dodatek k splošni kulturi. # Ali ločiš filme po zvrsteh? 1. Ne, vsaj docela ne. 2. Brez odgovora. 3. Ne. 4. Ali hočeš primere ... 5. Vem, kaj je vestem ali spektakel. # Tvoja najljubša kinematografija? 1. Francozi so mojstri filmske ljubezni, Angleži imajo dobre kriminalke in Američani vesterne. *2. Francoski film. . - ' i'-- . _ \ 3. Angleški in nemški, ker imajo toliko pevcev. 4. Nov; val in free cinema (angleška nova smer). 5. Francoske in angleške kriminalke. # Kaj imaš raje: film, knjigo ali gledališče? 1. Gledaliških del vidimo malo, o literaturi pa nimam pojma. 2. V gledališče hodim malo, berem največ kriminalke. 3. Zanimiva je primerjava (opomba pisca — primerjala ni). 4. Film je samosvoja umetnost, čeprav združuje vse ostale in mi je kot ljubitelju najbolj pri srcu. 5. Film je zame vizuelna podoba literarnih del, v skrajšanem času prikazana na platnu. # Kaj bi spremenil na programu? 1. Več novih filmov in manj repriz že izrabljenih filmov. 2. Program bi popestril, kajti nekateri filmi, kar je. že skoraj običaj, se predolgo mude po naših dvoranah. 3. Dala bi same zabavne filme s pevci in kriminalke. 4. k/eč umetniških filmov, ki bi jih zadržal primerno dolgo na programu, ne glede na število obiskovalcev. 5. Preveč je vojne tematike. Dal bi več resnih filmov. Dragi bralci in obiskovalci filmov, nikar ne mislite, da nam je tiskarski škrat zmedel odgovore. Zmedeni so bili že ob svojem nastanku. Ni slučaj, da človek najprej izjavi, da ima rad lahke filme (kriminalke), potem pa se zavzema za Miodrag Petrovič-ČI:aIja resnost pri programu. Namreč po vprašanju, kot je ta, se v študentu prebudi skrb za kulturno raven kinematografije, čeprav je on 'ne »potrebuje«. Nisem bil edini, ki se je razočaral nad odgovori naše vrle publike, saj je bilo izvedenih že nešteto anket, ki so jasno pokazale, da jc povprečen gledalec na ravni štirinajstletnega pu-bertetnika, ki si žeii predvsem akcije in zabave. Moja skromna anketa pa mi vsiljuje mnenje, da ima Kranj imeniten vzorčni primer za zgoraj navedeno definicijo. »Vneti oblikovalec programa« — vrli povprečni gledalec — strah in trepet cineastov, bi lahko najprej mislil nase, se poizkušal spremeniti in z njim se bo spremenil tudi program. Ni lahko možem iz kinopodjetja, ki morajo krojiti program. Plačo morajo imeti. Dvorano morajo vzdrževati. Prispevke morajo plačevati, ob terri pa naj bi bili prvi razvijalci filmske kulture, če naj kinematograf širi filmsko kulturo kot del splošne, potem v današnjem začaranem krogu gledalec — potrošnik, podjete — prodajalec, ne moremo pričakovati f bistvenega zboljšanja Po mojem mnenju naj bi bil kinematograf kulturna ustanova, ker bi le takrat in na tak način lahko razvijal filmsko kulturo. D raco Višič ki bodo na sporedu LEV je ameriški barvni cinemascope film režiserja Jacka Cardiffa, ki je verna adaptacija istoimenskega romana. Dober komercialni film z vsemi odlikami filmov te vrste: Privlačna in »apeta zgodba, lepi posnetki iz živalskega sveta itd. itd., ki pa nima nobenih umetniških pro-ienzij. POT OKOLI SVETAvje jugoslovanska komedija s čkaljo v naslovni vlogi. Mogoči in nemogoči zapleti, ki botrujejo filmu, mu dajejo osnovno karakteristiko: Vedno smo Jugoslovani. j-p »Torej ste mojo brzojavko prejeli?* je vprašal Wemburyja, ko ga je zagledal. »Žal mi je, da sem moral prekiniti vaš dopust, toda rad bi, da bi takoj odšli v Deptford in prevzeli svoje posle, da bi se čimprej seznanili z nalogami v svojem no\em okraju.« »Je čarovnik spet tu, sir?« Komisar je prikimal. »Zakaj je prišel nazaj In kje tiči, tega ne vem. Neposrednega poročila o njem nimamo xi zato samo domnevamo, da se je vrnil.« »Jaz pa sem mislil.. .« Komisar je vzel iz košare na svoji mizi dolg kabelogram. »čarovnik ima ženo. Le malo ljudi ve to,« je dejal. »Poročil se je z njo pred dvema letoma v Kanadi. Ko je izginul on, je tudi ona zapustila deželo in sledili so ji v Avstralijo. To je moglo pomeniti samo eno: Čarovnik je bil v Avstraliji. Zdaj pa je Avstralijo prav tako nenadoma zapustila. Jutri zjutraj pride v London.« Alan je prik ma!. »Razumem. To pomeni torej, da je Čarovnik ali na poti v Anglijo ali pa je že tu.« »Saj niste -z nikomur govorili o tem? Pozabil sem vas opozoriti na to,« je dejal komisar. »Ali niste rekli, da je bil tudi Meister v Lenlev-Courtu? Mu niste n;č povedali?«- »Ne, sir,« je odvrnil Alan in njegove ustnice so se stisnile. »Ko sem sedel v vlaku, sem mislil, da je škoda, ker mu ne smem povedati take prijetne novice. Zelo radoveden sem, kako bi vplivalo nanj.« Alan je pač moral razumeti, da bo vest o Čarovnikovi vrnitvi vznemirila golobnjake v 5 Whitehallu, pa vendar se je začudil resnemu obrazu polkovnika Walforda. »Odkrito vam moram priznati, Wembury, da bi tistega dne, ko bomo morali to vest objaviti, raje bral svoje ime na seznamu upokojencev kot pa sedel na tem-Ie stolu v Scotland Yardu.« Alan ga je začudeno gledal, toda komisar se cd šalil. »Čarovnik je najbolj priljubljeno strašilo Londona,« je nadaljeval .polkovnik Walford, »in samo migljaj, da se je vrnil v Anglijo, bo zadostoval, da se mi bodo prilepili na pete vsi »časopisniki« s Fleet-Streeta! Nikoli ne pozabite, Wembury, da je to ubijalec, ki se ne boji nevarnosti! On je bil vzrok več našim spodrsljajem kot vsak drug zločinec v naših seznamih. Vest, da se svobodno giblje po Londonu, bo vzbudila strašen vihar ogorčenja, ki se ga moram bati tudi jaz.« »Ali mislite, da bo preseglo tudi moje moči?« se je smehljal Alan. »Ne,« je v njegovo presenečenje odgovoril Walford. »Mnogo upov sem stavil na vas — na vas in na dr. Lomonda. Sicer pa, ali ste se že seznanili z dr. Lomondom?« Alan je začuden strmel vanj. »Ne! Kdo pa je to?« Polko\nik VValford je segel po knjigi^ ki je ležala na mizi in jo ponudil Alanu. »Eden redkih detektivov-amaterjev je, ki jih cenim,« je rekel. »Pred štirinajstimi leti je spisal o zločinih edino knjigo, ki jo je vredno prebrati. Dolga leta je bil v Indiji in Tibetu ih mislim, da ministrski tajnik lahko govori o sreči, ker se mu je posrečilo pregovoriti ga, da je prevzel mesto.« »Kakšno mesto, sir?« »Mesto policijskega zdravnika okraja »R« — torej vašega okraja. Oba se bosta hkrati seznanila z Deptfordom« Alan je listal po knjigi z drobnim tasksn »Saj je pravzaprav preveč pomemben mol u tako podrejeno mesto,* je dejal in Walford se je zasmejal. »Svoj živ dan ni počel drugega." Ali bi ga radi spoznali?« Pozvonil je in dal vstopivšemu službujočemu navodila. »Dr. Lomcnd je tako rekoč značaj. Škot od glave do peta, nekoliko ciničen, še nekoliko bolj neokreten.« »Ali nam bo pomagal zgrabiti čarovnika?« je smehljaje vprašal Alan in se začudil, ko je polkovnik pritrdil. »čutim, da bo,« je dejal kratko. Vrata so se v tem odprla in v sobo se je primajala visoka, nekoliko sloka postava. Alan ga je cenil na nekaj nad petdeset. Imel je osivele lase, majhni brki so mu viseli na usta in dvoje živahnih, modrih oči je prijazno gledalo Alana. Obleka je visela na njem in klobuk je gotovo uporabljal že njegov ded. »Ali vas smem seznaniti z inšpektorjem Alanom Wemburyjem, predstojnikom vašega okraja,« je dejal polkovnik Walford in prišlec je krepko stisnil Alanu roko." »Ali ni v Depfordu nekaj zanimivih primerov, inšpektor?« je vprašal dr. Lomond v najčistejšem škotskem dialektu. »Rad bi namreč izmeril nekaj zanimivih glav.« Alan se je zasmejal na vse grlo. »V Deptfordu sem prav tako malo znan, kot vi,« je dejal. »Ze od začetka vojne nisem bil tam.« Zdravnik se je popraskal po bradi, medtem ko so bile njegove ostre oči uprte v Alana. »Primeri prav gotovo ne bodo tako zanimivi kot sem jih imel pri rodu Lelos. Človek, to vam je čudovita rasa! Tako izredne rasti glave in loga. Ko je korakal po Westmi-nstrškem mostu, si je še enkrat poklical v spomin tisti mnogo prekratki razgovor z Mary. Kako lepa je bila! In kako nedosegljiva! Skušal je misliti samo nanjo, toda vedno znova se je v njegove lepe sanje vrivala temna senca — Johnny Lenlev... Zakaj, za vraga, pa naj bi — in vendar — Lenlevjevi so bili uničeni. . . Mary je v skrbeh omenila sumljive ljudi, s katerimi je občeval Johnnv. Pa še nekaj je dejala, kar je zvenelo zelo neprijetno. Pač, ali ni Mary ponosno povedala, da je Johnnv »zaslužil denar«? Toda, kako? »Bedarije!« je mislil Alan sam pri sebi, ko se mu je vsiljevala grda misel. »Bedarije!« Ideja je bila preveč nesmiselna, da bi jo mogel verovati človek z zdravim razumom. Drugo jutro je oddal akte v zadevi biserov inšpektorju Burtonu in zapustil Scotland Yard nekam lažjega srca. Bilo mu je, kakor da se je otresel temnega oblaka, ki mu je zakrival jasno nebo njegovih sanj. Naslednji teden je bil Alan zelo zaposlen, kajti o Deptfordu in njegovih znamenitostih je vedel le zelo malo. Sposobnega sivolasega škotskega zdravnika, s smejočimi se očmi in polnega suhotnega škotskega humorja je videl le kratke hipe. Tudi cn je imel polne roke dela, zato nista imela časa, da bi se bila kaj več pogovorila o Čarovniku. Marv mu ni pisala, dasiravno je pričakoval sporočila. Zato ni niti vedel, ali je že v Londonu, dokler mu ni nekega dne, ko je koračil po Le-vvisham-High-Road, pomahal nekdo iz mimo vozečega taksija. Ko se je ozrl za vozom, je opazil v njem Mary. Takoj je naročil enemu svojih tarovni tako svojevrstno oblikovane temenice, ne najdete nikjer več ...« Kadar je zašel na -polje svoje najljubše snovi, je govoril naglo in z velikim- navdušenjem. Medtem ko je zdravnik razlagal svoje na-ziranje o izvoru nekega neznanega rodu v Tibetu, je Alan tiho izginil iz sobe. V razpoloženju, v kakršnem je bil, se mu ni dalo poslušati razprave iz antropologije. Uro nato, ko je hotel zapustiti Scotland Yard, je srečal VValforda, ki je ravno stopil iz svoje sobe in odšel z njim na obrežje. »Da — srečno sem se otresel doktorja,« je smeje dejal polkovnik." »Prepameten je, da bi ga človek lahko imenoval dolgočasneža, toda od njegovega predavanja me boli glava.« Potem pa je naglo nadaljeval: »Izročite zadevo z biseri Burtonu — mislim namreč bisere Ladv Darnleigh. Saj niste medtem našli nič novega, kaj?« »Ne, sir,« je odvrnil lian. Pozabil je že skoro, da je kdaj obravnaval kako tako zadevo. Komisar je namrščil čelo. »Potem ko ste že odpotovali, sem mislil namreč na čuden slučaj, ker ste se peljali ravno v Lenley-Court. Mladi Lenlev je bil vendar tisti večer, ko se je zgodila tatvina, na plesu Lady Darnleigh,« — opazil je, kako se je spremenil obraz njegovega uradnika — in naglo povzel: »S tem seveda nikakor nočem reči, da je o tem kaj vedel, vendar pa je to čuden slučaj. Vsekakor bi rad, da bi to za-devico čimprej srečno opravili, kajti Lady Darnleigh ima v VVhitehallu več prijateljev kot mi je ljubo in vsak drugi dan prejmem od ministra za notranje zadeve pismo, v katerem me sprašuje, če je v zadevi biserov kaj novega.« Težke misli šo rojile Alanu po glavi, ko je šel svojo pot dalje. Vedel je, da je bil Johnny oni večer ropa na plesu, vendar mu ni nikoli prišlo na misel, da bi spravljal brata svoje mladostne prijateljice v zvezo z ropom biserov. Odločno si je zatrjeval, da za to ni nobenega raz- usiužber.cev, naj ugotovi, kje stanujeta ena in Jchnnv in zvedel, da sta se naselila v bližini Malpas-Road, v moderni hiši, kjer so večinoma stanovalj, boljš. deiavci. »Danes zjutraj sem pa videl tvojega polipa,« je dejal Johnny razpoloženo. Vrnil se je h kosilu in Mary se je zdelo, da ga že dolgo ni videla tako dobre volje, kot je bil danes. Debelo ga je pogledala. »Mojega polipa?« je vprašala začudeno. »Wemburyja,« je pojasnil Johnny. »Mi imenujemo te ljudi tudi »šmiro« in res ne vem, komu bi to ime bolj pristojalo,« se je režal. »Zdaj boš pa seveda vprašala, kaj pomeni »šmira,« kajne? Tako imenujejo tatovi kriminalne uradnike« Zadovoljno se je režal in ni opazil, kako se je njen obraz spremenil. »Mi, jih imenujemo?« je ponovila. »Reči hočeš — se imenujejo — ne, Johnny? Kazalo je, da ga njen odpor veseli, kajti, ko je sedel za mizo, ji je smeje dejal: »Mary, vidiš, zdaj pa res pošteno cepiš dlako! Med »mi« in »se« pač nd nobene posebne razlike! Po mojem najglobljem prepričanju smo pravzaprav vsi tatovi, pa naj bo to potem trgovec s svojim elegantnim avtom ali pa delavec, vsi smo tatovi. Na srečo je preslišala njegovo pretirano posploševanje. »Kje pa si videl Alana?« je vprašala »Zakaj, vraga, ga imenuješ vedno pri njegovem krstnem imenu!« je vzkipel. »Ta človek je vendar čisto navaden policist, ti pa ravnaš z njim, kot da je s teboj na isti družbeni stopnji.« Mary se je morala smejati tej opazki. Mirno je rezala kruh in pripomnila: »Mož poleg nas je ključavničar, ljudje nad nami so železniški delavci — šest jih je, med njimi so štiri dekleta!« RADIJSKI SPORED VELJA OD 24. DO 30. OKTOBRA 1964 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. SOBOTA — 24. oktobra 8.05 Slovenski oktet poje pesmi raznih narodov — 825 Melodije za razvedrilo — 855 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Koncert za violino in godalni orkester — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš' prednosti — 12.05 Radijska kmečKa univerza — 12.15 Opoldanski domači pele-mele — 12.30 Po stezicah slovenske glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz baletov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.10 Posnetki z revije pevskih zborov iz rudarskih krajev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Prizori iz Črnih mask — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Prenos slavnostnega koncerta ob dnevu združenih narodov — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna NEDELJA — 25. decembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.30 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci' čestitajo in pozdravljajo — L 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi srbskih partizanov — 10.40 Dopoldanski koncert lahke glasbe — 12.00 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 1350 Pred domačo Hpo — 14.00 Nedeljski operni koncert — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 1830 Spored solistične glasbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 2130 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni komorni koncert PONEDELJEK — 27.okt. 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 855 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in zapojmo — 925 Iz narodne zakladnice — 9.45-Jgrajo vam pihalne godbe — 10.15 Pisan orkestralni spored — 1035 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Brez besed — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S poti po Skandinaviji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zborovske skladbe bratov Ipavcev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 20.45 Koncert ansambla violinistov velikega gledališča iz Moskve — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo TOREK — 27. oktobra 8.05 Igrajo in pojo vam Veseli planšarji — 835 Pester spored lahke glasbe — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Dvospevi iz francoskih oper — 9.45 Zvočne miniature — 10.15 Glasbeni sejem — 1100 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Tenorist Ludvik Ličar poje slovenske narodne — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Recital flavtista Borisa Čampe — 2020 Radijska igra — 21.20 Serenadni večer — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni simfonični koncert SREDA — 28. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 855 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Poje zbor Slava Klavora iz Maribora — 9.25 Nekaj domačih za prijetno dopoldne — 9.45 Komorna glasba iz otroškega sveta — 10.15 Zabavni zvoki — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki peči — 1230 Iz opernega sveta za sopra-nistke — 13.15 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1435 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Slovenske narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Shakespeare in glasba — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zbor Slovenske filharmonije poje skladbe — 2020 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 20.40 Radijska priredba opere — 22.10 Nočni akordi — 23.05, Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč ČETRTEK — 29. oktobra 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbeni akordi — 9.45 Petnajst minut za ljubitelje narodno zabavnih melodij — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Čez hrib in dol — 12.30 Dve simfonični pesnitvi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši pevci v vlogah iz tujih oper — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pihalna godba Ljudske milice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — IS.15 O'.kočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 G'asbene razglednice — 29.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Ura stare glasbe PETEK — 30. oktobra 8.05 Dobro jutro ... — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 925 Igra pihalna godba mornarice — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Poje Komorni zbor Radia Ljubljana — 10.35 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nhpaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domači pele-mele — 12.30 Za ljubitelje opernih melodij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Listi iz ansambelske glasbe — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Pesmi iz Poljske in Šle-zije — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Arena za virtuoze — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Kako aranžiramo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazža — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz sodobne madžarske simfonične literature KINO Kranj »CENTER« 24. oktobra nemški film ZALJUBLJENA DETEKTIVA ob 15.30, amer. barv. film VOHUN NA POVELJE ob 17.30 in 20. uri, premiera angleškega barvnega filma LEV ob 22.30 25. oktobra ameriški barvni film POJMO V DEŽJU ob 10. uri, angleški barvni W film LEV ob 13. uri, amer. barv VV film VOHUN NA POVELJE ob 15., 1730 in 20. uri 26. oktobra angl. barv. CS film LEV ob 15. uri, amer. barv. CS film NAVARON-SKA TOPOVA ob 17. in 19.30 27. oktobra domači barvni film POT OKOLI SVETA ob 16., 18. in 20. uri 28. oktobra ameriški barv. CS film SALAMON IN KRALJICA IZ SABE ob 15.30, 18. in 2030 29. oktobra angleški barvni CS film LEV ob 16., 18. in 20. uri 30. oktobra angleški barvni CS film LEV ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 24. oktobra nemški film ZALJUBLJENA DETEKTIVA ob 18. uri, franc. barv. CS film LJUBIMCA IZ TERUE-LA ob 20. uri, premiera domačega filma POT OKOLI SVETA ob 22. uri 25. oktobra slov. barv. film SREČNO KEKEC ob lO.uri, nemški film ZALJUBLJENA DETEKTIVA ob 16. uri, franc. barv. CS film LJUBIMCA IZ TERUELA ob 18. uri. 27. oktobra angl. barv. CS film LEV ob 15. uri, amer. barv. CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 17. in 19.50. 28. oktobra angl. barv. CS film LEV ob 15. uri, amer. barv. CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 17. in 19 50. 30. oktobra domači barv. film POT OKOLI SVETA ob 16., 18. in 20. uri. Stražišče »SVOBODA« 25. oktobra premiera angl. barv. CS filma LEV ob 21. uri 27. oktobra amer. barv. CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 18.30 Cerklje »KRVAVEC« 24. oktobra amer. barv. CS film VRNITEV V MESTECE PEYTON ob 19. uri 25. oktobra amer. barv. CS film VRNITEV v MESTECE PEYTON ob 16. in 19. uri Kropa 25. oktobra amer. barv. W film KONJENIKI ob 16 in 19.30 Podnart 24. oktobra amer. barv. CS film POT V SREDIŠČE ZEMLJE ob 19. uri 25. oktobra amer. barv. CS film POT V SREDIŠČE ZEMLJE ob 16. in 19. uri 29. oktobra amer. barv. CS film JUŽNI PACIFIK ob 19. uri Ljubno 24. oktobra amer. barv. film NUNA ob 19. uri 25. oktobra amer. barv. film NUNA ob 18. uri Duplica 24. oktobra mehiški film NEVIHTA NAD MEHIKO ob 19. uri 25. oktobra mehiški film NEVIHTA NAD MEHIKO ob 15., 17. in 19. uri 27. oktobra nem. barv. film POLNOČNA REVIJA ob 19. uri 28. oktobra nem. barv. film POLNOČNA REVIJA ob 17. uri Jesenice »RADIO« 24. do 25. oktobra amer. barv. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI' 26. oktobra amer. barv. CS film DREVO ŽIVLJENJA 27. do 28. oktobra amer. angl. VV film KRIK STRAHU 29. do 30. oktobra jug. nemški film ČLOVEK IN ZVER Jesenice »PLAVŽ« 24. do 25. oktobra amer. angl. VV film KRIK STRAhu 26. do 27. oktobra amer. barv. CS film ŠEPETANJE na BLAZINI 29. do 30. oktobra amer. ban. VV film PAST ZA STARŠE Žirovnica 24.- oktobra angl. film nePOZABNA NOČ 25. oktobra mehiški barv. film NEVIHTA NAD MEHIko 28. oktobra amer. barv. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI Dovje-Mojstrana 24. oktobra mehiški barv. film NEVIHTA NAD MEHIko 25. oktobra angleški film NEPOZABNA NOČ 29. oktobra amer. barv. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI Koroška Bela 24. oktobra amer. barv. film PAST Iza STARŠE 25. oktobra amer. barv. CS film VELIĆASTVENIH SEDEM 26. oktobra amer. angl. film KRIK STRAHU Kranjska gora 24. oktobra amer. barv. CS flim VELIČASTVENIH SEDEM 25. oktobra amer. barv. VV film PAST ZA STARŠE 29. oktobra amer. angL film KRIK STRAHU 30. oktobra arher. barv. CS film ŠEPETANJE na BLAZINI , Radovljica 24. oktobra nem. barv. film PESEM O PISANEM BALOnu ob 20. uri 24. oktobra amer. barv. CS film POT V SREDIŠČE ZEMLJE ob 17.30 25. oktobra nem. barv. film PESEM O PISANEM BALONU ob 16. in 20. uri 25. oktobra jug. film NORO Poletje ob 18 in 10. uri dopoldne 27. oktobra sovjetski film 49 DNI ob 20. uri 28. oktobra amer. barv. film JUŽNI PACIFIK -ob 19 30 29. oktobra amer. film PSIHO ob 18. uri 30. oktobra amer. barv. CS film JUŽNI PACIFIK ob 19.30 31. oktobra amer. film PSIHO ob 18. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V Kranju NEDELJA, 25. oktobra ob 10. un URA PRAVLJIC — drugi program, ob 16. uri za IZVEN Anny Tichy — KAKOR V RAJU SREDA, 28. oktobra ob 16. uri red DIJAŠKI I. B. Kreft: KREATURE ob 19.30 red KOLEKTIVI B. Kreft: KREATURE — Gostuje Mest-no gledališče ljubljansko. Dva telefona DIREKTOR V SLUŽBENI TELEFON: »Kdo kliče? Predsednik občinske skupščine? Da, tovariš predsednik, poročilo o deficitu našega gostinskega podjetja »Pri ocvrtem mačku« je pripravljeno! Skrbno smo analizirali vse objektivne vzroke izgube in lahko vam zagotovim, da bo naš vodilni kader iz letošnjega poslovanja izluščil dragocene zaključke, ki mu bodo v prihodnji sezoni v neznansko korist. Verjemite mi, da se kaj takega ne bo več ponovilo in da nam lahko še za eno sezono zaupate vodstvo podjetja . ..« DIREKTOR V PRIVATNI TELEFON: »Halo, ženka! Dobro me poslušaj: če se med mojo odsotnostjo vrne poba iz mesta, mu kar takoj povej, naj v prihodnjem letu ne računa več na mojo finančno pomoč pri študiju! Dosti ga je letos lomil in če se bo skušal izgovarjati, mu kar reci, naj si zatakne svoje izgovore za klobuk. Dosti je star, da se lahko zaveda osebne odgovornosti za neuspeh, ne pa, da zvrača krivdo za polomije na prerazne in prazne vzroke ...« DIREKTOR V SLUŽBENI TELEFON: »Redakcija .Glasu vpijočega v puščavi'? Radi bi zvedeli, zakaj nam uhajajo natakarice? Prvič, dragi tovariš, nam natakarice sploh ne uhajajo, temveč le fluktuirajo v druge službe, kakor se temu reče. Drugič, mi smo pri tem brez moči, kajti po sredi je toliko raznovrstnih čini tel j ev, kakor se temu reče, da je odgovor preveč kompleksen, kakor se temu reče, da bi ga vaše beroče občinstvo znalo razumeti v vsej njegovi problematiki, kakor se temu reče. ..« DIREKTOR V PRIVATNI TELEFON: »Halo, spet ti, ženka? Kaj, gospodinjska pomočnica je odpovedala? In ti se še čudiš? Ali ti nisem že neštetokrat rekel, da bi ji morala nuditi malo več prostega časa in ji za kakega jurja povečati plačo? Nora bi bila, če ne bi ušla v tovarno, kjer dela le osem ur za iste denarje! Preprosta stvar, toda ve ženske si tega ne daste dopovedati...« DIREKTOR V SLUŽBENI TELEFON: »Ne, tovariš, Čr-ninoht, moja odločitev o razporedu dela za prihodnjo nedeljo je nepreklicna! Nihče ne more biti prost, kajti farni svetnik ima god in v našem obratu se bo trlo romarjev. Osebje se pritožuje zavoljo premalo plačanega nadurnega dela? Vi vsakemu nergaču kar povejte, naj se pride k meni razburjat, jaz mu bom že dal vetra . . .« DIREKTOR V PRIVATNI TELEFON: »Halo, kolikokrat pa me boš še danes klicala, ženka? Kaj, v nedeljo naj bi tvojemu bratu pomagal postaviti televizijsko anteno? Drugega osla naj si dobi, jaz v nedeljo počivam, si slišala!? človek cel teden gara kot črna živina, potem naj se pa še v nedeljo žene! Ne in stokrat ne, me razumeš!? Kaj takega ...« DIREKTOR V SLUŽBENI TELEFON: »Halo, je tam ,Bo!ha hotel'? Torej kaj je s tisto skupino Angležev? Nezadovoljni s postrežbo? Kaj jim niste znali reči, da je za malo denarja malo muzike? Poleg tega pa ima naša dežela v turizmu še tako mlado prakso, da nam res ne bi smeli očitati dlake v jajcu in vihati nosu nad vsako malenkostjo ...« DIREKTOR V PRIVATNI TELEFON: »Halo, ženka, tokrat pa jaz kličem! Veš, spomnil sem se, da me bo jutri obiskal poslovni part- ner iz Nemčije! Le glej, da boš pripravila vse za perfektno postrežbo, kajti od vtisa, ki ga bo dobil o meni, je marsikaj odvisno! Nič se ne izgovarjaj, da nimaš izkušenj v takih rečeh, vse mora biti tip-top, pa basta! Da mi ne pozabiš na najmanjšo malenkost in nikar mi ne govori, da nimaš dovolj denarja! Vsak dinar trikrat obrni, pa ne bo naš gost ničesar pogrešal.. .« DIREKTOR V SLUŽBENI TELEFON: »Predsednik delavskega sveta? Halo, slabo vas slišim! Kaj česnate, da je kolektiv nezadovoljen z notranjo politiko v podjetju? Da nam očitajo samovoljo? človek božji, kaj vam nisem že tisočkrat rekel, da so izkušnje naših delovnih ljudi" še tako nebogljene in njihova strokovna razgledanost tako omejena, da morajo zaenkrat slepo zaupati svojemu vodstvu, ki je edino usposobljeno, da vodi tako kočljive posle kot sta turizem in gostinstvo . . .« DIREKTOR V PRIVVT tt TELEFON: »Halo, ž:nka, še nekaj sem se spomnil! Le glej, da ne bosta s hčerko sami kupovali ncv'h zaves za dnevno sobo! Hočem biti zraven. Vem, vem, da se n3 tako reč ne spoznam dosti, toda živimo vendar v času ko ima vsakdo pravico pove dati svoje mnenje in dobit nanj vsaj resen in zadovo ljiv odgovor, če ga že ni mo goče upoštevati! Torej drži: izbirali bomo skupaj in n" kakor mi ničesar ne napravita po svoji glavi, saj s* žena človeka, ki je visoko na družbeni lojtrci in torej lahko veš, da zapiranju v ozek krog in odločanju le redkih posameznikov v naši družbi ni mesta ...« ČUK V TRANZISTORJU Telefon s tipkami V razvojnih laboratorijih podjetja »Iskra« — Zavodu za avtomatizacijo so te dni doknčali osnovno konstrukcijo novega avtomatskega telefonskega aparata, ki nima za klicanje telefonskih naročnikov več izbirne rotacijske številčnice, temveč tipke z ustreznimi številkami od 1 do 0. Princip delovanja sloni na uporabi dvojnih frekvenc, ki jih proizvaja v podnožju aparata vdelani transisto-rizirani oscilator. Posebni dodatni sprejemnik v avtomatski centrali spremeni po liniji sprejete tonske signale v enosmerne impulze, ki ustrezajo pritisnjeni številki. Razlika med dosedanjimi aparati s številčniki in novimi s tastaturami je precejšnja. Predvsem se bo za polovico zmanjšala hitrost izbiranja naročnika, le-ta dosega sedaj tudi eno sekundo za posamezno številko (odvisno od položaja številke na številčnici). Tastatura je udobnejša od rotacijskega številčnika, zlasti pomembno da je dejstvo, da bo zaradi uporabe novih telefonov manjša zasedenost organov v avtomatskih telefonsk h centralah oz. povečana zmogljivost teh central. Nova konstrukcija — prva te vrste v državi in ena izmed najmodernejših v svetovnem merilu — je plod intenzivnega in samostojnega študija mladega inženirja Mihe Unka iz oddelka za elektronsko telefonsko centralo v državi in tretjo v Evropi nasploh). Telefonski aparat s tastaturo ima predvidene vse domače sestavne dele. Nekaj teh sestaMnih delov »Iskra« sicer še ne proizvaja velikoserijsko, vendar gradi prav za nekatere od teh sestavnih delov novi tovarni v Trbovljah oz. v Šiški v Ljubljani. Cena novega telefonskega aparata, ki ga bo seveda možno izdelati v različnih variantah, ne bo dosti večja od sedanje za klasični aparat in telefonski naročniki bodo v bodoče lahko izbirali med novim ali starim sistemom aparata. Skoraj gotovo pa je, da bo novi sistem že v nekaj letih popolnoma izrinil sedaj uporabljeni tip aparata s številčnico. Prva centrala, rta katero bo mogoče priključiti eni ali drugi sistem telefonskega aparata, bo nova avtomatska telefonska centrala v Kranju, ki jo »Iskra« sedaj mcntira in bo predvidoma v obratovanju v začetku naslednjega leta. Telefonski aparat s tipkami »Iskra« praktično de-monstr"ra na seimu elektronike v Ljubljani. **ar;"an Kralj Televizija SOBOTA — 24. oktobra * Intervizija 14.20 Nogomet Jugoslavija : Madžarska — RTV Ljubljana 16.00 Magne-toskopski posnetek olimpiade iz Tokia, 17.45 Lutkovni film — RTV Zagreb 18.05 Glasbeni odmevi — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Zagreb 18.45 Vrabček — mladinska igra — RTV Ljubljana 19.30 Kaj bo prihodnji N.teden na sporedu — RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 2030 Sprehod skozi čas — Evrovizija 21.00 2 p!us ena — humoristična oddaja, 21.50 Koncert ob dnevu združenih narodov — RTV Ljubljana 22.35 Olimpiada v Tokiu NEDELJA — 25. oktobra Intervizija 9.30 Otroški zbor madžarske RTV — RTV Ljubljana 10.30 Gozdni čuvaji — film za otroke — RTV Zagreb 11.00 Kmetijska oddaja — RTV Beograd 14.20 športno popoldne — RTV Ljubljana 1630 Magneto-skopski posnetek olimpiade v Tokiu — RTV Zag*eb 18.00 Mladinski TV klub — RTV Ljubljana 19.00 87. policijska posta i a — film — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 20.45 Da ali ne — quiz, 21.45 Poročila >. PONEDELJEK 26. okt. RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli. 15.20 Ponovitev šolske ure, 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Angleščina na TV, RTV Beograd 17.40 Friacozi pri vas doma, 18.10 Risanke — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik, 18.45 Halo, tukaj Veselovi — TV praktikum — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Moments musicus, 20.40 Vsi sami prevaranti — TV adaptacija predstave, 21.40 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 21.45 Naš teleobjektiv, 22.00 TV obzornik. TOREK — 27. oktobra Ni sporeda! SREDA — 28. oktobra RTV Zagreb 17.10 Učimo se anglešline — RTV Ljubljana 17.40 Film za otroke — RTV. Beograd lč.90 Siiks sveta — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik, 18.45 S kamero po Afriki — RTV Zagreb 19.15 Jazz v zvoku in gibanju — RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Lirika, 20.40 Deset zadetkov, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 TV akcija, 21.45 Kulturna tribuna, 22.15 T V obzornik. ČETRTEK — 29. oktobra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Angleščina na TV — RTV Zagreb 17.40 Mendov spored — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 13.-15 R:par£aža, 19.15 Melo- dija za eno kamero, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik, 2030 Narodna glasba — RTV Zagreb 2130 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 21.55 Zanimivosti, 21.10 TV obzornik PETEK — 30. oktobra RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine, 17.40 TV v šoli, 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — RTV Ljubljana 1835 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Rdeči signal — RTV Ljubljana 19.15 Narodna glasba, 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja, 2033 Pustolovec pred vrati — RTt Beograd 22.05 Poročila. ^0^^^29167379726