51. številka.
Maribor, düe 28. junija 1915.
Letnik TIT.
Naročnina listu : —
'Celo leto	.	.	K12’—
Pol leta	.	.	„	6-—
Četrt leta	.	.	„	3'—
Mesečno	.	.	,,	P -
Zttttaj Avstrije : ===== Celo leto .	. K 17-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inseratl ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-d vij ek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica S. = Telefon št. 1)3.
2 uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
ItalijaD§ki torpedo potopljen.
Vsi italijanski napadi odbiti. — V Galiciji se Rusi izhodno od Lvova zopet umaknili. — Ob Dnjestru hudi boji. — Nemiri na Ruskem. — Konrad Hötzendorf postal generalni polkovnik. — Betkmann-Hoihveg na Dunaju.
„Lega nazionale”.
Vlada je razpustila italijansko šolsko društvo: JLega nazionale. Bilo bi hinavstvo, ako bi odkrito ne priznali, da smo Slovenci to vladno odredbo sprejeli z velikim zadovoljstvom. Iz slovensko-närddinih in av-«trijsko-patriotičnih razlogov.
Do leta 1890 so imeli v Avstriji živeči Italijani •društvo Società scholastica Patria. Dne 10. julija i-stoga leta ga je vlada razpustila, ker je glavna skupščina v Tridentu sklenila, da, se odpošlje društvu Dante Alighieri v Rimu in njegovemu predsedniku Bonghiju izraz popolne udanosti in najodkritosrčnej-■še čestitke. To je bdi za vlado le zadnji povod, ka.it? •bilo ji je znano, da ima društvo s kraljevino najtesnejše zveze.
Že leta 1891 so si ustanovili Italijani društvo Lega nazionale namesto razpuščene Patrie. Po pravilih je imela sicer le namen, pospeševati narodnostno vzgojo, v istini pa je bilo njeno delovanje naperjeno proti Slovencem in Avstriji. Hiotela je z obilnim denarjem iz Italije poitalijančiti našo jadransko obal ter zrelo jabolko izročiti Italiji. Svoje delovanje je Lega nazionale raztezala na vseh pet „neodrešenih“ pokrajin: Trentin, Trst, Istra, Furlanija in Dalmacija.
Vodilno glasilo trenti,nskih Italijanov „Alto A-dige“ je pfsalo o ciljih Liege nazionale: „Sicer še je z a žel je na obal daleč, ladja Italijanov v Avstriji vozi po viharnem, nemirnem morju. Toda te številke nam dajejo upanje na združenje z n a -š i m i brati! Sole, šolski vrtci, knjižnice, na tisoče predavanj, vse budi to zavest in vzbuja krasno misel:	Ce tudi po gorojvju in morju ločeni, mi
Italijani spadamo vsi s k u p la j. Navdušenje in zaupanje na oni dan, to je namen Lege nazionale.“
In list „„Trentino“ je pisal leta 1907 z ozirom na delovanje Lege nazionale: („iln kjakjor uživajo Nemci iz NemčJje dalekoidočo prostost, da prepotujejo na -dolgo in široko Trentin z namenom, da najdejo provide za idejo Velike Nemčije (velikanski moloh, kolega fanatični svečeniki sanjarijo o žrtvah v celih hekatombahj, tako nam lahko in nam morajo še z večjo pravico naši bratje iz kraljevine stati ob strani v trdnem defenzivnem boju, ki ga bijemo, da var ujemo stare meje Italij e.“
Lega nazionale je gojila jako živahne zveze s kraljevino in z ondotnimi iredentističnimi krogi. Kako ljubo, in dobrodošlo je bilo to društvo Italiji, je pač najbolj razvidno iz tega, daje italijanska %r I |a d a i z di a 1 a n a r e d b o, s katero se poziva, naj Italijani podpirajo Lego nazionale ! Kadarkoli so kraljevinski iredentisti imeli javne prireditve, nikdar ni manjkalo pri njih zastopnikov Lege nazionale iz Avstrije. Leta 1907 se je vršil v Veroni kongres Associazione pro Trento^Trieste, na katerem so bili tudi Logini zastopniki navzoči. Veronski župan je govoril o „teahkapčenih in teptanih Italijanih v Avstriji“ in rekel, da ie ,„ruska knuta“ mnogo prijetnejša nego „avstrijska, palica.“ Obžaloval je nazadnje, da vsled svojega dostojanstva ne more še bolj jasno govoriti o tem, „kako se iv »deželah, katere spadajo k Italiji, (italijanska) trobojnica še vedno nahaja v krempljih dvoglavega orla.“ Italijanka iz Tri-
denta je govorila o „trpljenju fratellov irredentov“ in končala svoj govor z besedami: ,„Aiuta, Italia, aiuta!“ (Pomagaj, Italija, pomagaj!)
Leta 1913 je priredila Legina skupina v P. j lesni venček. Plakati, vabila in dvorana^ v-se je bilo v italijanskih barvah. Venček se je otvoril z italijansko kraljevinsko himno in v dvorano je prikorakala skupina 16 dam, ki jih je vodila „Italija“ kot sedemnajsta. Onih 16 dam bi naj predstavljajo 16 italijanskih pokrajin. Dame so obstopile govornika, ki je obiskovalcem plesnegh venčka razjasnil, da je prišla „Italija“, da bi prinesla trpečim bratom v Avstriji tolažbo, sočustvovanje, pogum in zaupanj e.
Ti podatki dovolj jasno osvetljujejo tendenco Lege nazionale glede njenegia razmerja do Avstrije, in avstrijskega patriotizma. Toda ravno s takim srdom kakor proti Avstriji so bili Legini prifstaši napolnjeni nasproti slovenskemu in hrvatskomu narodu. Posebno v Istri in Trstu je Lega delovala z vsem parom, da bi zajezila naraven razvoj hrvatskoga in slovenskega naroda ter njegov naraščaj odtujila rtar rodu in Avstriji. Naši prvaki ob jadranski obali so z naporom vseh sil morali delovati nasproti tako iju-temu sovražniku.
Sedaj je Lega nazionale razpuščena. Zadela jo je kazen, ki jo je že davno zaslužila. Slovenci in Hrvat? smo rešeni s tem sovražnika, ki nam je z izdajalskim denarjem iz kraljevine hotel skopati grob in nas položiti vanj. Nalogia naša je sedaj, da tam, koder se je vršilo antiavstrijsko in antislovensko Legi-r,o delovanje, popravimo napravljeno škodo in da se za to z vso vnemo oprimemo našega poštenega narodnoobrambnega društjva Slovenske Straže ter mu ne odrekamo tudi v sedanjih težJdh časih svoje izdatne podpore.
Italijanska vojska in papež.
Dunajski knezonadškof kardinal dr. P i f f 1 je imel dne 24. junija zvečer v cerkVi sv. Stefana ob priliki nočnih molitev pred Najsvetejšim na mnogoštevilno zbrane može nagovor, iz katerega povzamemo njegova zanimiva izvajanja o Italiji in papežu. O tem predmetu je namreč kardinal dr. Piffl, ki je zaslovel po celi Avstrfji po svoji dušeskrbni vnemi, in odločni, brezpogojni neustrašenosti, govoril sledeče :
Katoliški možje! Mi vsi poznamo vzroke grdega italijanskega verolomstvfa, kakoršnega svetovna, Zgodovina skoro ne pozna. Niso bile samo „{narodne aspiracije“, po domače povedano nevoščljivosti zavoljo zemlje in gladno hrepenenje po moči, ki so vodile Italijo v to vojsko ; zakaj pravi povzročitelji sedanje vojske niso ne italijanski narod, ne njegova vlada, ampak oni framasonski in prekucušiđ krogi v Italiji, ki so hoteli v veliki vojski v kalnem ribaciti. Na eni strani hočejo ti ljudje strmoglaviti v Italiji kraljestvo, na drugi strani pa so hoteli zadati z vojsko smrtni zabodljaj v srce katoliške Avstrije. Italijanski prostozidarji celo javno izpovedajo, da sovražijo Avstrijo ter jo hočejo uničiti, ker je po njih mnenju ravno Avstrija zadnji steber katoliške Cerkve. Radi tega so italijanski prostozidarji že leto dni hujskali na vojsko. Za nas katoličane je ravno to vir zaupanja, » da bo Bog tudi v tem vsiljenem boju stal na strani naše pravice in nam bo pomagal, da bomo vse načrte in napade sovražnikov uničili in jih osramotili.
Katoliški možje! Vojska sz Italijo je postatila našo požrtvovalnost na novo preskušnjo. Nedvomno
je, da je ta vojska kriva, da je mir, katerega celi svet tako iskreno želi, zopet preprečen za( delj časa-Radi tega je ob izbruhu sedapje vojske navdal vse domoljube nekak svet srd, kateri pa žal katoličanom nasprotni kjrogi zlorabljajo z namenom, da bi pri n as avstrijskih katoličanih izzvali sovražnost ali pa vsaj nezaupanje proti sv. Očetu v Rimu. Cele tedne so že ti prostozidarski hujskači na delu, da bi sv. O-četa osumili, češ, da je prelomil nevtraliteto v korist Italiji. Ta nizkotna sumničenja in neumne izmišljotine se pojavljajo po gotovem načrtu.
Katoliški možje! Vi poznate delovanje papeža Benedikta lXV. že od prvih dni njegovega niastopa vlade, ki se je zgodil skoro istočasno kakor izbruh sedanje vojske. Na stol sv. Petra je prišel sedanji papež kot pravi mož Previdnosti božje. Komaj je zasedel ta stol, je bila njegova prva želja, katero je izrazil v svoji okrožnici, opomin vladam vojskujočih se držav, naj poskrbijo, da bo narode kmalu zopet osrečil ljubi mir. Ko je njegova očetovska in prijateljska želja ostala neizpeljiva, se je trudil neumorno proseč in opominjajoč, da bi vsaj \(ojnim ujetnikom vojskujočih se držav izposloval olajšanje njihove bridke u-sode. Ko je grozila vojska z Italijo, tedaj so vsa njegova prizadevanja neprestano merila na to, da bi se ohranil mir. DA se sv. Očetu ni posrečilo doseči, da bi obmolknili framasonski vojni hujskači, ni njegova krivda. Ko se pa je izvršilo verolomstvo ter je izbruhnila vpjska z našim nekdanjim zaveznikom, je edin njegov trud, da kot oče vseh vernikov celega sveta, kot pastir in učitelj vseli narodov vsem, ki se udeležujejo vojske, naklanja svojo pastirsko skrb. Vs? dosedanji poizkusi italijanskih vladnih krogqv, da bi papeža iztrgali iz dosedanje njegove nevtralitete, so bili dosedaj zaman, in zato framjaisoni sv. Očeta že razkričujejo kot „(Sovražnika domovine.“'- Bolj kakor kedaj poprej je sedaj usoda našega sv. Očeta v božjih rokah.
Katoliški možje! Kot škof, slovesno protestiram proti gonji to hujskanji, ki se vrši po haičrtu in hoče nepristranost sv. Očeta osumiti kot dvomljivo. Ali tem hujskačem ne zadostuje, da je plačana poulična sodrga v Rimu prirejala kričeče in hujskajoče demonstracije pred Vatikanskimi vrati? Ali naj mi v katoliški Avstriji te žalostne čine italijanskega frama-sonstva prekosimo s prostaškim sumničenjem in razširjenjem neresničnih vesti zoper sv. Očeta?
Katoliški možje! Pri puhloglavcih in ljudeh, ki niso dobre volje, mogoče taka sumničenja padejo na rodovitna tla. Misleči katoliki pa taka sumničenja s sožaljem do takih razširjevalcev odklanjajo. Nepozaben na)m ostane današnji dan, ob katerem slavimo največji, čin našega orožja in nlajše junaške armade. Veselja, so razvneta naša srca zavoljo velike zmage. Z globoko ponižnostjo se zahvaljujemo Bogu za to in mu izkažujemo vso čast. Z nAširn vladarjem, ki je prestal že toliko preizkušenj in kateremu je danes Dunaj veselo izkazal svojo udanost, zaupamo še tudi nadalje na Vsemogočnega, da bo naklonil našemu o-rožju konečno zmago!“
Hrvaški sabor
Iz Zagreba se dne 24. junija uradno poroča:
. Zakonski načrt o podaljšanju nagodb z Ogrsko za eno leto se je v tretjem bfpamju sprejel. Nato se prične razprava o proračunskem provizoriju.
Poslanec Cezar Akačič prebere v imenu Starče-vičeve stranke izjavo, k? se med drugim glasi: Z o-zirom na veliko evropsko vojno starčevičeva stranka ne smatra za primerno, da bi se v omejenem obsegu obravnavala politična in državnopravna vprašanja o razmerju s kraljevino Ogrsko in z drugimi deželami Njegovega Veličanstva in izjavljam, da se za to ne bo udeleževala debate. Indemniteto stranka odklanja.
Ko sta Še posl. Stjepan Radič (kmečka stran-
ka) in Novak (v imenu Frankove stranke) izjavila^ da bodo glasovali proti todemniteti, se je razprava prekinila. Prihodnja seja jutri; na dnevnem redu nadaljevanje razprave o indemnitetni predlogi.
Dne 25. junija je sabor nadaljeval svojo razpravo o indemnitetni predlogi.. Poslanec Stjepan Zagorac od Staröeviöeve stranice je izjavil, da bo kljub izjavi njegove stranke, da se ista ne udeleži te razprave, govoril, ker je prepričan, da mora hrvaški narod priti do besede. Na Ogrskem je tudi opozicija prišla do besede, zakaj bi torej ravno Hrvatje pe smeli govoriti. Govornik zahteva samostojno hrvaško državo v oicrilju habsburške monarhije:	ta država
naj bo popolnoma enakopravna z Ogrsko. Indemnite-to pa govornik popolnoma odklanja, to je, vladi ne daje oprostila ali absolutorija.
Ko je sabor vzel vladni odgovor na nekatere interpelacije na znanje, se je seja prekinila in ob 7. uri zopet nadaljevala.
Smotreno delo.
„(Information“ prinaša pod gorenjim naslovom politično zanimiv člančič, ki je očividno inspiriran od krogov, ki stoje pl. Koerberju precej blizu. Člančič slove: „Nad Bosno in Hercegovino je zasvetila nova zvezda. Politična nervoznost, ki je svoj čas organizem priklopljenih dežel pretresla, je minila in napravila prostor splošnemu pomirjenju. Spoznanje, da se mora ljudstvo prevzgojiti, je prešinilo vse kroge. Močna uprava je napravila koneo opasnim političnim razkrojem in raztrgom. Narodi so prišli eto prepričanja, da je smotreno delo in zvestoba do države, v koji tvorijo čislan in pospeševan član, prvi predpogoj za njihov in za blagor njihove dežele. Sedaj ko so se v dobi dr. pl. Koerberju spravile razmere v priklopljenih deželah končno vendar enkrat na) pravi tir, se je s tem eden naših najvažnejših državnih problemov. približal svoji končnavelja.Vni in srečni rešitvi in mi se nahajamo na potu, ki vodi đo dobrega cilja. Mirnodušnost in sigurni pogled dr. pl. Kk>-erberja nam najboljše jamčita za nadaljno bodočnost. Ravno v tej vojski silijo izkušnje, da se v polnem obsegu uvažuje dalekovidno in smotreno delo dr. plem. Koerberja. Svoj čas se je veliko in kakor sedaj vidimo, krivično napadalo Koerberjevo državnozborsko volilno politiko. Vojaške kroge bi se moralo sedaj y-prašati, kako velikanske važnosti je železnica čez Ture in kako težko se sedaj občuti, da se veliki nar črti glede gradnje kanalov niso izpeljali. Koerberjev kanalski načrt se bo moral, in to bo sedaj praktična posledica sedanje vojne, po končani vojski nemudoma izvršiti.“
Pred ofsarjem v Senbrunu.
Po zmagoslavnih bitkah mesca maja in Junija sa naše čete dne 22, junija zavzele glavno mesto Gm licije. Po vsej širni Avstriji je zavladalo velikansko veselje in nepopisno navdušenje, da je Lvov, ki je bil že čez 10 mescev v ruski oblasti, zopet naiš. Vsi narodi Avstrije so tekmovali medi sabo, kako bi se kar najiskreneje zahvaljevjali .Gospodu vojskinto trum, ki je podelil našemu orožju zmago, in kajco bi dajali svojemu sivolasemu vladarju dokaze svoje u-danosti in globokega spoštovanja. Zlasti cesarski Dunaj je izrazil svojo globoko zvestobo in udanost do prestola na sijajen način. Ko je došla na Dunaj vesela vest, da je Lvov zopet naš, je bilo naenkrat vse mesto v zastavah. Stotisočera množica je vrvela po mestnih ulicah, pevajoč domoljubne pesmi (in r afe n e mnogoštevilne godbe so igrale vesele komade. Zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno in slovesnega obhoda ni bilo ne konca ne kraja- Po vseh cerkvah so zvonili zvonovi in naznanjali Dunajčanom veselo vest, da je Lvov zopet naš.
Za drugi dan je pa bila ob 9. uri predpoldne določena slovesnhj zahvalna služba božja v cerkvi sv. Stefana, katero je daroval 'dunajski kardinal-knezo-nadškof dr. Piffl. Velikanska cerkev je bila natlačeno polna vernih Dunajčanov. Cesarja je zastopal prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef. Od cesarske hiše so še bili nadalje navzoči:	nadvojvoda
Leopold Salvator, nadvojvodinja in soproga prestolonaslednika Cita, nadvojvodinje Marija Terezija, Marija Annunciata, Marija Jožefa, Blanka, Izabela, soproga vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika in še več drugih, dunajjski župan dr. Weisskirchner s podžupani, skoraj vsi mestni svetovalci in odborniki, veliko ministrov in drugih vojaških in državnih visokih dostojanstvenikov.
Po -Končani službi božji se je pomikala stotisočera množica proti Senbrunu, da se pokloni sivolasemu vladarju. Že veliko prej, kakor se je napovedala slavnost poklonitve cesarju, je bilo 1 na velikanskem prostoru pred gradom to na vrtu zbranih več stoti-soč ljudi. Množica je čakala, da pride vladar na balkon in da sprojme poklonitev prebivalstva. Pred velikim balkonom so se zbrali pred 11, uro člani velikega dunajskega moškega pevskega društva. Zbrali so se tudi službe prosti rekonvalescenti in veliko nar ših in nemških ranjenih častnikov in vojakov z vojnimi znaiki. Giani cesarške hiše, visoki 'dostojanstveniki in zastopniki dunajske občine so došli okoli tri četrt na 11. uro v Šenbrun. Točno ob 11, uri je prišel cesar na veliko verando grajskega parka, sledil
mu je prestolonaslednik nadvojvoda Karoi Franc Jožef z nadvojvodinjo Cito, ki je. imela najstarejšega sinčka, bodočega vladarja Avstrije, v narečju, in vsi ostali člani cesarske hiše..
Cesar nagovori nuiožieo.
Na nagovor župana dr. Weisskirchnerja je odgovoril cesar:
„iSprejmite Mojo prisrčno zahvalo za Vaše besede, narekovane po zvesti vdanosti in prisrčni ljubezni do domovine, 'ki so Me tem veselejše zadele, ker vsebujejo odmev navdušenih manifestacij, s katerimi je prebivalstvo Mojega ljubljenega državnega, glavnega in prestolnega mesta Dunaja pozdravilo to srečno poročilo o zopetni osvojitvi Lvova. Ne le z veseljem, tudi z upravičenim ponosom lajhke prebivalci Dunaja gledajo na to važno dejanje orožja, katerega so se že v prejšnjih bojih slavno izkazani stoovi tudi bistveno udeležili, S hvaležnim priznanjem se ob tej priliki iznova spominjam nesebične požrtvovalnosti, s katero v glavnem mestu ostali del prebivalstva prenaša skrbi in težave tega težkega časa in izkuša celiti po vojski zadane rane, Prepričap sem, da bo dunajsko prebivalstvo vstrajalo tako; domoljubno, da napoči dan, ko z božjo pomočjo zmagovit in časten mir Mo j toi narodom trajno zajamči tisto blagostanje, katero pospeševati tvori niajlepšo nalogo Mojega življenja,“
Velikanske ovacije so sledile cesarjevemu govoru, ki so se šele končale, ko jo cesar odšel.
Na Ruskem se pripravlja nevihta.
Predznaki revolucije.
Berolinska „Vossische Zeitung“ poroča iz Petrograda:
Predznaki notranjega prevrata v Rusiji se vsak dan bolj množijo. Ob priliki zadnjega carjevega potovanja se je carju namignilo, da se pripravljalo nemiri vedno bolj in bolj. Na carjevo vprašanje je nato izjavil sedaj odstavljeni ruski minister zia| notranje zadeve Maklakov, da on jamči za mir. A kmalu nato so izbruhnili veliki nemiri v Moskvi. Da je Maklakov vedel za te nemire, ni nobenega dvoma. Tajni svetnik Bruth, ki je bil podrejen Maklakovemu ministrstvu, je izjajvil, da se mora za patriotlčne prireditve v Moskvi poskrbeti za varstvo. Pri pouličnem mobu so se našli sezpami Nemcev in judov, proti katerim so se prvotno obračali vsi izgredi in nemiri. Te listine so bile deloma pisane na papir moskovskega društva „Ohrana.“
Posebno značilno dejstvo pa je, da je veliki knez Nikolaj Nikolajevič pozval moskovskega policijskega predsednika, naj mu o patriotičnih prireditvah v Moskvi obširno poroča. Dvorna stranka je to priliko porabila, da strmoglavi mtoistra Majklakova in tako zada tudi velikemu knezu Nikolajevičh močan udarec.
Neki moskovski zaupnik poroča, da so pri nemirih v Moskvi bili tudi nastopi zoper častnike. Ko so nekateri častniki klicaji „,'Živijo generalisimus Nikolajevič!“, je množica odgovorila s klici „Krvavi roparji.“ V Moskvi so bili za časa nemirov zbrani zastopniki kmetov, poleg teh je bilo y Moskvi še tudi 180 zastopnikov raznih mest. Seje teh zastopnikov so vse tajne. Časniki ne smejo o teh sejah ničesar poročati. V palači ruske dume vlada živfejhno gibanje, čeravno je sedaj duma zaprta.
Dogodil se je pred kratkim tudi nek drug zelo značilen dogodek. Dva dni po moskovski revoluciji je brzojavil veliki knez Nikolaj Nikolajevič carju, da namerava v nekaterih dneh priti v Carskoje selo, da se v neki važni zadev? pogovori s carjem. Skoro gotovo je hotel veliki knez nastopiti zoper tiste, ki so ga pri carju tožili. Car je nato odgovoril, da se boji, da na bojišču velikega kneza ne bodo mogli pogrešati. Ta carjefv odklonilni odgovor je sedaj v petrograjs-kih družbah in političnih krogih predmet raznih govoric.
Revolucija v Odesi.
„(Journal de Geneve“ javlja na podlagi brzojavk svojega bukareškega dopšsnika, da so se v 0-desi vršile revolucijonarne demonstracije, katere pa je vojaštvo zatrlo. Podrobnosti o teh dogodkih pa še manjkajo. Tuje državljhtne so, kakor poroča švicarski konzul, spravili na varno.
V Moskvi vedno večji nemiri.
List „Tidende“ v Kodanju poroča:	Odi srede
prejšnjega tedna ne izhaja v Mosikivi noben časnik vieS. Nemiri so oVl dne do dne večji. Po noči se ti nemiri razvijajo v plenjenje in požiganje. Vojaštvo mora vsa javna poslopja noč in dan stražiti. Zasebno brzojavljenje iz Moskve je ustavljeno.
Revolucija na Ruskem v letošnjem poletju?
^Korrespondenz Norden“ v Haagu prerokuje, da bo v letošnjem poletju izbruhnila -v Rusiji revolucija, ki bo glede razširjenosti in srditosti ono iz leta 1904 daleč presegala.
Revolucijonarni in socijalistični odbori delujejo.
„iTägliche Rundschau“ poroča iz Stockholma: Vzbudila se je podzemska Rusija, t. j. razne, tajne revolucijonarne organizacije. To se je zgodilo tako naglo, 'da je cela Rusija razburjena in preplašena. Zaupanje vredne osebe, ki so došlo iz Finske v Stockholm, poročajo, da revolucionarno gibanje ne grozi samo v obeh ruskih glavnih mestih (Petrogradu in Moskvi), ampak postaja tudi v južni Rusiji dan za 'dnevom bolj nevarno. V mestih Charkow, Kiew in v Kazanu razvijajo reyolucijonarm„in socijalistični odbori mrzlično delavnost, 'da so v slučaju popolnega poraza ruske armade pripravljeni za boj zoper carizem. Politične aretacije 'dijakov in delavcev so sedaj na dnevnem redh. Te aretacije pa še le bolj podžigajo ljudske množice.
Nemški kancelar na Dunaju.
Nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg in državni tajnik Jagow sta prišla na obisk k našemu zunanjemu ministru baronu Burianu. Bethmann-Holl-wega je v soboto naš cesar sprejel v posebni* avdi-jenci.
Nova pogajanja med Rumunijo in Rusijo.
Kakor javlja „Kölnische Ztg.“, poroča milanski „Secolo“, da so pogajanja med Rumunijo in Rpsijo stopila v nov stadij. Prva pogodba iz minulega mesca septembra je dovolila Rumuniji zasedenje avstrijskih pokrajin z rumunskim prebivalstvom. Po vstopu Italije v vojno je poslala Romunija Rusiji noto, v kata, ri zahteva ogrski Bahat od Donave do Tise, kakor tudi Bukovino do Pruta. Minister Sasonov je nato o_ požar j al na narodne interese Srbije v zapadnem delu Banata in na interese Rusov' v gotovih delih Bukovine ter predlagal druge meje. V Bukarešti so smatrali te ruske predloge za nezadostne. Izjavili so, da morajo smatrati ruske predloge kot nesprejemljive, ker morajo imett sigurne meje. V Banatu je okrog 700.000 Rumunov in samo 200,000 razstreseno stanujočih Srbov, 'Od žalitev glede Bukovine pa da Rpmunija ne more na noben način odstopiti. — V Petrogradu so dali na to Rjumuniji obsežnejše obljube. Pred enim, tednom so se pričela zopet pogajanja, ki so dolgo časa mirovala, na podlagi mnogo ugodnejših ponudb za Rumunijo.
Berolinski list „Vossische Zeitung“ poroča, (% je rumunska meja ob Rusiji popolnoma zaprta.
Na Grškem.
Prejšnji minister Rallis je s svojimi pristaši izstopil iz Venizelosove stranke. S tem je postalo zelo dvomljivo, ali še ima Venizelos večino ali ne.
Da raste napetost na BiaJkanu, nam dokazuje o-kolnost, da je grški vojni minister odredil delno mobilizacijo.
Avstrijska uradna poročila.
Uradno, se razglaša:
Dne 25. junija.
Med mestoma Halics in Zuravno se nadaljujejo boji na severnem bregu Dnjestra; ruski protinapadi so bili odbiti. Naš napad napreduje. Prodirajoč čez Zydaezcv, smo včeraj zavzeli Chodorov. Sicer je pa položaj ob reki Dnjestr nizdol Halicsa, potem izhodno od Lvova, pri Ravjaruski in ob iTanevu popolnoma nespremenjen.
Južni breg Sana je prost od sovražnika.
Na Poljskem zasledujejo zavezniške čete Ruse, ki se umikajo proti Zawihostu, Ozarowu in Sienu.
* *
Chodorow leži 15 km izhodno od Zydaezowa ob . nekem pritoku reke Dnjestr. Zawihost leži na zahodnem bregu Visle, severno od izliva Sana. 18 km se-
verno-zahodiio pa leži Ozarow in uadaljnih 25 km se-verno-zahodno leži Sieno.
Dne 26. junija.
Izhodna skupina armade generala Pflanzerja je med rekama Dnjestr in Prut vnovič odbila naval ruskih čet, ki so bile mnogo številnejše, kakor naše. V teku teh bojev se je sovražniku posrečilo predreti na enem mestu našo bojno črto. Sovražnik je ponoči korakal v več vrstah proti našim postojankam, in prednja ruska vrsta je prišla do naših postojank na ta način, ker so ruski vojaki držali roke kvišku kot znamenje, da se udajo, in ker tudi niso bdi prav nič oboroženi in naši vsled tega niso streljali na nje. A ko je ruska vrsta prišla neposredno do naših postoj jauk, so začeli Rusi metati ročne granate, katere so imeli skrite v žepih, proti našim strelskim jatrkom, nakar so napravili ruski vojaki, ki so se nahajali še zadaj za prvo vrsto, naskok na naše postojanke.. Ko so dobile naše čete novih ojačen j, so po hudem boju zopet zapodile sovražnika iz naših postojank ter ujele več sto Rusov. Ves dan in tudi danes po noči je sovražniki napravil na več mestih naše bojne črte naskoke na naše postojanke. Vsi ti ruski sunki so bili odbiti, pri čemur je imel sovražnik težke izgube.
Naša bojna črta se ni prav nič spremenila. — Honvedni huzarski polk štev. 6 in hrvaški domobranci so se v teh bojih posebno odlikovali. Na ostali bojni črti armade generala Pflanzerja [vlada mir.
Na višinah severno-izhodno od -Ziurawna in pri Chodorown se boji nadaljujejo. Zavezniške čete so zavzele z naskokom več krajev in so odbile vse ruske napade.
Na ostali gališki bojni črti je pa položaj popolnoma nespremenjen.
Na Rusko-Poljskem in sicer na črti Zawichost-Siena-Ilza se bijejo boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršal
Nsmika uradna poročila.
Dne 25. junija.
Cete generalnega polkovnika pl. Woyrsöha so
V	svojem zasledovanju prekoračile gozdnato ozemlje južno od Ilze.
Položaj pri atrmadah leldmaršala Mackensen je
V	bistvu nespremenjen.
S e v>er no-z aho d n o od Halicsa so se morali deli armade generala pl. Linsingen pred številnejšim sovražnim napadom pri Martinowu umakniti na južni breg Dnjestra; dalje ob reki navzgor napreduje naš napad. Levo krilo armade se nabjaja pri Chodorowu.
Dne 26. junija.
Na severnem bregu Dnjesthai napredujejo napadi armade generala pl. Linsingen. Pri Balioso še drži sovražnik desni bre,g reke Dnjestr.
Od pričetka napadov čez to reko dne 23. junija je ujela armada generala pl. Linsingen 3500 Rusov.
Med Dnjestrom in na ozemlju izhodno od Lvova se nadaljuje zasledovanje.
*
* *
General Hecendorf — generalni polkovnik.
Načelnik našjeiga generalnega štaba, general baron Konrad pl. Hecendorf je imenovan za generalnega polkovnika.
Štirje ruski polki uničeni.
Vojni poročevalec rumunskega lista „Moldava“ poroča, da so Rusi v boju pri mestu Brzostek (ob Vi-Bloki) imeli naravnost ogromne izgube, MošKrvo celih.
4 ruskih polkov je obležalo na bojišču, 'Ko so Rušil pri svojem begu prekoračili reko, so prišli v grozen moriini ogenj naše artilerije. Ruski vojaki so se v tako velikih množinah udali našim, da je vojaško vodstvo komaj in komaj premagalo težave pri pošiljanju ujetnikov nazaj na ironto. Na bojišču je obležalo na tisoče ruskih pušk in drugega orožja.
Usoda Besarabije.
Bukareštanski list „Moldova“ piše o padcu mesta Lvov:
Padec Lvova je za Rumunijo izvanredno velike važnosti. Ko so svoj čas zasedli Rusi Lvov, je to dalo prvi povod za gibanje, 'da se vrže Rumunija na, stran trosporazuma. Rumuniji je v čast, da je ostala mirno in trezno misleča in da jo to gibanje ni moglo spraviti iz pravega tira. Mi nikdar nismo smatrali u-mikanje Avstrijcev od Sana za kbnčno-veljavno. Toda dejstvo je, da se je takrat, ko je Rusija zasedla Lvov, začela ruska agitacija ter da se je takrat reklo,- Češ, Avstrija je izgubljena, Takrat so se Okrepile vse tajne želje in takrat se je v resnici tudi začela agitacija, katero je povzročil Filipescu. Mi ne moremo verjeti — tako se konča dotični članek, da bi sedaj ljudstvo, ko so se izkazale vse domišljije kot brezkoristne, ne uvidevalo, da je sedaj odbila ura za — Besarabijo.
Dogodki na italijanskem
bojišča.
Uradno se razglaša :
Dne 25. junija.
Na mejah Tirolske in Koroške večkratni topovski boji. Na primorskem obmejnem ozemlju sta bila ob jutranjih urajh izhodno od Ronehija odbita dva sovražna napada. Na mostno utrdbo pri Gorici in na višinsko obrobje gorske planote pri Komnu je namerjen hud sovražni ogenj.
•*
« *
Ronchi se nahaja v sodnem okraju Tržič ob železniški progi Nabrežina—Kormons in Tržič—Cer-vinjan, 4 km severno-zahodno od Nabrežine. Gorska planota Komen se razprostira med spodnjim tokom reke Soče in črto Divača—Trst, je kraški svet, kjer je le malo vode in drevja, le tupatam nekoliko grmičevja, iz katerega štrlijo gole skale. Na severo-zalio-dnem delu se dviga okrog 150 m nad morsko površino, ha južnoizhodnem delu pa narašča do višine 300 m in pada zelo strmo proti morju. Le v bližini Trsta se nahaja gričevje, ki ni tako strmo. Ta del Krasa je gol, le na nekaterih mestih pogozden, med hribovjem se pa razprostirajo ozke dolinice. Kamenite o-graje in gosto grmovje zelo otežujejo hojo na tem o-zemlju. Številne naravne steze so zelo kamenite. Zahodno od črte Trst—Komen je ozemlje pičlo obljude-ns, na izhodu te črte pa se nahaja nekaj večjih krajev in naselbin. Prebivalstvo dobiva vodo iz cistern, v katere napeljuje dežni co. V poletju nastane pogostokrat veliko pomanjkanje pitne vode.
Dne 26. junija.
Sovražni artilerijski ogenj na, bojni črti ob Soči se nadaljuje. Več sovražnih napadov na našo mostno utrdbo pri Gorici je bilo zopet odbitšh, pri čemur so imeli Italijani velike izgube.
Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se ni pripetilo nič bistvenega.
Namestnik načelnika generalnega Slaba:	pl. Boter,
podmaršal.
*
m	m
Junaška vožnja našega oklopnega vlaka.
Dunajski „Abend“ poroča, da se je zagnal neki naš oklopni vlak pri Plavah v italijansko bojno Črto ter sipal pravo točo svojih krogel na presenečene in preplašene Italijane, ki so v prvem strahu bežali na vse strani. Oklopni vlak je prijel s svtojim streljanjem Italijane od strani in jim je prizadjal velike izgube. Pozneje ga je začela italijanska artilerija obstreljevati in že je izgledalo, dai bodo Italijani naš oklopni vlak, ki je zavozil predaleč, odrezali. A kljub temu je sipal oklopni vlas svoj moriini ogenj kar naprej. Z veliko pozornostjo in razburjenostjo pa smo zasledovali, tako poročajo očividci, razvoj boja,-V tem hipu pa je prešla naša pehota od leve in desna k naskoku ter italijanske vrste talko zmešiala, da je mogel vlak nepoškodovan priti nazaj. Italijani so izgubili vsled tega junaškega čina kakih 600 vojakov. Vožnja našega oklepnega vlajk|a je bila, eden naijlep-ših vojnih činov pri Plavah.
Velik italijanski zrakoplov.
Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Veliko pozornost vzbuja v kraškem ozemlju velikanski italijanski zrakoplov, s katerim se ne da v dosedanji vojski nobena zračna ladja primerjali. To je d voler ovni zrakoplov, približno dvakrat talco velik, kot so zrakoplovi oblike „Albatros.“ Zrakoplov Ima, kakor se je z daljnogledom dognalo, posadko 5 mož. Zrakoplov meče bombe,- ki imajo premer 12 cm. A k sreči pluje ta zrakoplov zelo slabo. Uspeh je brez kake vrednosti, čeravno se domneva, da so Italijani hoteli s tem zrakoplovom pripraviti nam zelo nevarno presenečenje. Avstrijci navajdnq z veliko pozornostjo zasledujejo polete tega sovražnega zračnega velikana. Upati je, da ga bo kmalu doletela ista usoda kot zračno ladjo „,Citta di Ferrara.“
Kobaridski dekan ni bil ustreljen.
Civilni komisar v Kobaridu je pisal vikarju v Gragliji, da je kobaridski župnik *n dekan, o katerem le vse italijansko časopisje pisalo, da je bil kot vohun ustreljen, sicer star, a da je zelo zdrav in da ni bil y celem okraju noben župnik ustreljen.
Črnogorci v Skadruógt §
Rimski list „Giornale d’Italia“ poroča dne 24. junija iz Skfedra: Črnogorski general Vukotič je do-Šel dne 22. junija na čelu črnogorskih čet pred izhodna vrata mesta Skadar ter je pozval mestnega župana pred sebe. Vukotič je županu naznanil, da se morajo oni albanski rodovi, ki! so Crnogorcem sovrar žni ter so se v pristanišču v Medni udeležili ropanja, kaznovati. Črnogorska majhna ladja „Pisnik“ je te dni V meduinskem pristanišču zaplenila avstrijsko prevozno ladjo, na kateri je bèlo 4000 dvojnih meter-skih stotov premoga, ter ftve blagovni ladji, ki sta
last avstrijsikega Lloyda ter jih je odpeljala s seboj.
Kakor poroča „Journal“, so Srbi vkorakali v-Drač in so mesto v imenu kraljevine srbske vzeli v posest. Kar se dostaja Črnogorskega prodiranja, Izjavlja črnogorski list „Viestnik“, da Crnogorci karakar jb v Albanijo iz strategičnih in političnih razlogov. Njihov namen je, da si zasigurajo dovoz po Bojani ter tudi zasedejo kraje, katere jim je priznal berolin-ski kongres; sicer pa tudi druge države zasejdajö druge kraje v Albaniji.
Raznoterosti.
Obletnica smrti Franc Ferdinanda. Danes je ravno leto dni, kar je v bosanskem glavnem m(estu mlad nahujskan človek z morilnim orožjem uničil življenje dvieh blagih, nam Slovanom naklonjenih sre, Od časa, ko sta pod moriino kroglo mladega Srba padli kot žjrtev protiavštrijske organizacije, prestolonaslednik in njegova soproga vojvodinja Sofija, se je začela v evropski zgodovini nova doba. Nastala sta. dva velika tabora: eni, t. j. Avstrija in Nemčija, sta nastopili z orožjem proti brezvestnim morilcem, Rusija, Francija, Anglija, Srbija, Crnagora in končno tudi Italija pa so se zavzele za morilce,. Dosedaj je bila. vojna sreča na strani Avstrije in Nemčije, dasira-vfcio so nas zahrbtni in nepošteni sovražniki napadli na vseh straneh.. Vsemogočnega Boga prosimo, da bo tu.di končna zmaga pri nas.
Sinova rajnega prestolonaslednika Franc Ferdinanda, princa IMaks in 'Ernst, staj na Škotski (benediktinski) gimnaziji na Dunajju napravila skušnjo, in sicer prvi čez 3. gimnazijski razred, drugi pa vs-prejemni izpit za 1, razred.. Oba sta napravila skuši-njo z najboljšim uspehom.
f Pavel Rath. Dne 26. junija je umrl v bolniši-nici v Slovenj grjadcu obče priljubljeni in spoštovani Pavel Rath, župnik v St., liju nad Turjakom. Rajni je bil rojen dne 27. majnika 1855 v Kočah pri Mariboru. V mašnikla je bil posvečen 22. julija 1880 in je služboval kot kaplan v Kozjem in v iStaremtrgu, kot provizor pri Smiklavžu, kot župnik istotam do leta 1895, ko je bil imenovan za župnika pri St. liju nad Turjakom. Njegov pogreb se vrši danes, dne 28. junija popoldne. Blagemu in vzornemu duhovniku sver tila večna luč!
f Župnik Matija Eferl. Pri Gornji Sv. Kungoti je v soboto dne 26. junija zjutraj ob 4. uri naglo-ma umrl tamošnji župnik č. g. Matija Eferl. C. g. Franc Špindler, župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, je umirajočemu še podelil sv., zakramente. Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 28. junija ob 9. uri dopoldne. Rajni je bil rojen dne 29. avgusta 1871 pri Sv. Ani na Krembergu, V duhovnika je bil posvečen dne 25. julija 1897. Kaplanova! je pri Sv, Rupertu nad Laškim, na Rečici ob Savinji, pri Veliki Nedelji, na Ponikvi ob, južni železnici in pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Od 1. decembra 1907 je rajni bil župnik pri Gornji Sv. Kungoti, C. g, Eferl je bil vzgleden dušni pastir in vstrajen in požrtvovalen narodni delavec na ogroženi jezikovni meji. Svetila vrlemu rodoljubu večna luč !
Sv. birma v ptujski dekaniji se bo vršila po sledečem redu: na Hajdinu dne 3. julija, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. dne 4. julija, pri Sv. Marjeti 5 julija in pri Sv. Marku dne 6. julija.
Novi vojni kurat. C. g. Jožef Vrečko, kaplan na Remšniku, je poklician kot vojaiški kurat v Gra-deo v bolnišnico. Iz Remšnika je odšel v, soboto, dne 26. junija.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Letno poročilo pod naslovom „Kraljestvo božje na izhodu“ je bito že pripravljeno za tisk, a se je za enkrat odložilo, cer ni bilo upanja, da bi se moglo pravočasno razposlati. Izšlo bo v jeseni. Sicer pa noj se povsod, ejer je Apostolstvo vpelfano, tudi letos pobirajo prispevki kakor prejšnja leta. Priva nedelja mesca julija naj bo posvečena Apostolstvu sv. Cirila in Metoda. iTudi letos veljajo vse dotične naredbe knezoškjo-fijskega ordinariata. Apostolstvo je gotovo ena, naših najvažnejših cerkvenih bratovščin in bo po vojski še večjega pomena, kakor je bilo doslej.
Splitski „Dan“ prinaša velezanimiv članek: „Monarhija i Hrvati“, v katerem navdušuje za skupno Aivstrijo, Končne besede so:	,„Voditelji naroda!
Zasučite rokave, vsak po svojem na posel, ker vas v sedanjem času čaka vrlo važna zadaća. Prokletstvo tisočev bo ležalo na vas, ako pustite, da bo radi vaše nesloge ali nemarnosti junaška hrvatska kri tudi ;opot zaman prelita. Kazen božja in osveta narodovla ne bo šla mimo vas ! “
Koprski in piranski občinski zastop — razpuščena. Namestnik v Prstu in. na Primorskem je razpustil koprski in piranski občinski zastop ter sporazumno z istrskim deželnim odborom poveril vpdstvo občinskih poslov v obeh občinah političnim uradni-com. Za občinskega gerenta v Kopru je bol določen okrajni komisar Leon vitez Klodič-Sabladolski, za občinskega gerenta- v Piranu pa okrajni komisar Pavel di Gaspero.
Podpisovanje za drugo vojno posojilo se bode vršilo do dne 5. julija. Dosedaj se je v avstrijski državni polovici podpisalo 2400 milijonov kron.
Nov ruski vojni minister. Car je o-pustil nar meravano potovanje na bojno črto ter se je vrnil v Oarskoje Selo, kamor je tudi prišel ministrski predsednik, Mesto Suchomlinowa je za ruskega vojnega ministra imenovan general Kuropatkjin, ki pia ni istoveten z onim Kuropatkinom, ki je bil vojskovodja v rusko-japonski vojski.
Za avstrijsko zastavo je napravil Italijan Clerici ustanovo 50.000 lir. Tlo svoto dobijo za plašilo tisti vojaki, ki bodo zaplenili prvo avstrijsko zajstavo. Načelnik italijanskega generalnega štaba se je v jar vnem pismu zahvalil za to patrijotično vzpodbudo.
Bolezen turškega sultana. Profesor Israel je dne 24. junija dopoldne v navzočnosti nekaterih drugih zdravnikov operiral turškega suitama. (Odvzel mu je 'dva kamenčka iz mehurja* Operacija je trajala tri-četrt ure in se je v vsakem oziru dobro posrečila. Sultanovo zdravstveno stanje je ugodno. Po opjeraci-ji je sultan sprejel svojega prvega komornika Te vlile bega, in mu naročil, naj sporoči veselo vest o dobro uspeli operaciji ministrom. Ta veseta vest se je hitro razširila po Carigradu, ki je popoldne bil ves v zastavah.
Amerikanske katoliške žene za vdove in sirote v Avstriji :n Nemčiji. Katoliška ženska zveza v; Filadelfiji je med svojimi članicami napravila zbirko za vdove in sirote sedanje vojske v Avstriji in na Nemškem. Zbirko, ki je znašala 600 dolarjev, so Amerikanke poslale predsedniiftvu katoliške ženske zveze v Nemčiji s prošnjo, da se to svoto v treh enakih delih razdeli med vdove in sirote v pokrajini Ren, na Bavarskem in v Avstriji. Del, ki pripade na Avstrijo (1260 K) je bil poslan na predisednišitvo državne zveze katoliških žen v Avstriji. Zveza je označeno svoto odstopila „fondu za podporo vdov in sirot za ce’ lo avstrijsko oboroženo silo“. Svota sicer ni velika, a •organizacija, ki jo je zbrala, bo gotovo vesela, ako ■se bo ž njo vsaj ena solza bridkosti zbrisala,
* Oprostitev 43 do SOletiiih črnovojnikov od vojaške službe. Domobransko ministrstvo je odredilo:	Ce tudi se bo prebiranje črnovojnikov, ki so
nekdaj aktivno služili v a r m a d i, in sicer letnikov 1865—1872, oairoma letnikov 1. (1873 in 1874, v kolikor so ti bili zavoljo ugasnitve njihove čr-novojnaške dolžnosti predčasno izločeni in $o še le sedaj zopet nastopili črno voj niško dolžnost, najbrž vršilo skupno s tistimi, ki niso nikdar vojaško služili, vendar se prošnje za oprostitev tistih, ki so nekdaj aktivno služili, lahko vlagajo sedaj, in sicer, če mogoče, najdalje do 5. julija t. 1. Od črnovoi'niške službe (od aktivne) se bodo oprostili glasom točke 63 čr-novojniških organizacijskih predpisov samo tisti črno-vojniki, ki so svoj čas aktivno služili in kateri so radi1 oskrbovanja kake javne službe ali koristi v svojem poklicu neobbodno potrebni, 'Osebne razmere črno voj niškega zavezanca {niso tiikaka utemeljitev za oprostitev od črnovojniške službe. Prošnje za oprostitev ne more vložiti črnovojniški zavezanec sam, ampak jih naj predložijo edino podjetja, zavodi ali odbori, kateri smatrajo kot nujno potrebno, da se dotični črnovojnik oprosti vojaške službe. Prošnje za oprost tev se morajo brezpogojno vlagata pri c. kr. a-krajnih glavarstvih, oziroma pri mestnih uradih mest, ki imajo lastno upravo, kjer dotični črnovojnik stanuje ah je zaposlen. Ponovno pa se še omenja, da se dosedaj smejo vlagati prošnje zta oprostitev samo za one črnovojnike, ki so svoj čas že aktivno služili v armadi.
Prebiranje 43- do Stoletnih. O prebiranju 43— 50 let starih črnovojnikih krožijo zadnji čias različne vesti po listih. Dne .26. junija se o tem uradno poroča z Dunaja, da pridejo črnovojnifci, ki so nekdaj že služili v armadi, z onimi vred, ki niso (bili nikdar še vojaki k prebiranju. Uradni civilni zdravniki se pa k prebiranju ne bodo pritegnili. Komisijam je naročeno, da se pri prebiranju posebno ozirajo na zdravstveno stanje starejših letnikov. Vsi, ki bodo spoznani za sposobne, bodo pri vpoklicanju še enkrat zdravniško preiskani po poveljniku nadomestnega oddelka in vojaškem zdravniku. Izobrazba črndvojnkov se bo vršila, na isti način kot' pri mlajšdh letnikih. Za izvežbanje se bodo vporabili,' kolikor bo mogoče, starejši podčastniki. Oni črno,ojniki, ki so svoj čas služili v armadi, lahko vložijo prošnje za oprostitev že pred prebiranjem in sicer če le mogoče do 15. julija. Pri prošnjah za oprostitev od črnovojniške službe, kjer se gre za gospodarske ozire, predlaga okrajno glavarstvo, ali se prošnja ugodno reši ali ne. Tudi zavodi, odbori itd., ki p ros?,o za oprostitev svojih na-stavljencev ali članov, se morajo obračati na okrajna glavarstva,
Dve umestni prepovedi. C. kr. štajerska name-stnija ha,m naznanja: Na podlagi uredbe glede uporabe žita je prepovedano uporabljati žitno klasje za kinč na klobukih, za suhe cvetlične šopke itd. — Po drugi odredbi pa je prepovedala nepotrebna hoja in pohajkovanje po njivah in rezanje ali ruvanje žitnega klasja ter rastlin vseh vrst. Deželni zakonik je proglasil take čine kot najvadno zlobno poljsko poškodovanje. Prestopki se kaznujejo z zaporom. Radi važnosti letošnje žetve je c. kr. štajerska, namestni-ja ]»odrejenim oblastim namočila, naj se na take poljske škodljivce strogo pazi in izroči oblasti, da se primerno kaznujejo.
Strojne zadruge, pozor! Letos se nam obeta prav obilna žitna letina, a v mnogih krajih vlada ho. jaafen, da ne bo mogoče vsled manjkajočih delavskih moči mlatitve izvršiti. Naša organizacija je v 1. 1912 in 1913 razvila po celem Sp. Štajerskem agitacijo za
ustanovitev strojnih zadrug, ker je že v mirnih časih primanjkovalo mlatičev in ker se delo s stroji hitrejše, boljše in cenejše izvrši. Danes seveda v mnogih okrajih obžalujejo, da se niso odzvali našemu pozivu. Edino v ptujskem okraju je našel naš poziv odmev, tam so se ustanovile 4 strojne zadruge, ki prav izvrstno delujejo. Žalibog pa so morali njih strojniki k vojakom. Da se izuči novi strojnik,, priredi Zadružna Zveza v Ljubljani tečaj za strojnike v St. Vjidu nad Ljubljano (železniška postaja Vižmarje), ki se začne v sredo 30. t. m, V tem tečaju se bodo udeležieiaci naučili vseh del pri strojih, stroji se bodo vzeli tudi narazen, da bo mogoče spoznati posamezne dele in v slučaju, da stroji kaj nagajajo, ovire odstraniti. Tečaj bo trajal 6 dni, za ceno hrano in stanovanje je preskrbljeno. Vsaka zadruga naj pošlje vsaj enega udeležioj ica, ki se naj oglasi pri županstvu v St., Vidu pri Ljubljani. Vsaj£ udeleženec si naj oskrbi pri občini izkaznico in gre s to na glavarstvo po „Passierschein“, brez katerega ne more potovati v Ljubljano,
Maribor. V mariborski rezervni bolnišnici je dne 26. junijiaj ob 11. url dopoldne umrl Viktor Kos, pešec 47. pešpolka, doma od Sv. Jakoba v Slov., goricah. Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 28. junija, popoldne.
* Maribor. Na malem vojaškem vežbališču se bo postavilo nekaj vojaških barak.
Studenci pri Mariboru. Posestniki gozdov: v naši občini naznanjajo v „Marburger, Zeitung“, daje odslej prepovedano v gozdovih zbirati dračje, iskati gobe in trgati jagode. Prepovedano je hoditi v gozdu drugod kot po zaznamovanih potih.
Lajteršberg. Avtomobil je v četrtek popoldne blizu Pesnice poškodoval nekega otroka. Zlomljeno i-ma levo roko.
Celje. Prejšnji teden je bilo šolsko leto na nem-ško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju zaključeno. Početkom leta je štela naga slovenska ginina’ zija 193 učencev in 2 učenki; ria, koncu šolskega leta je ostalo še 167 učencev in 2 učenki. Učni uspeh je navzlic močnemu skrajšanju šolskega leta in 'težavi pri poučevanju (pouk se je vršil vedno le popoldne, od učiteljskega zbora) so šli 4 gospodje k vojakom) prav povoljen; z odliko je izdelalo 26 učencev in 1 učenka, nesposobnih je 26, ponavljalni izpit so dobili 4 učenci in neizprašana sta ostala 2 učenca.
Celje. Celjan stotnik Henrik Stiimpfl, ki je pri-deljen generalnemu štabu, je bil od nemškega cesarja odlikovan z železnim križcem 2. vrste, Cesar Franj Jožef mu je dovolil, da sme nositi to visoko odlikovanje. 'Odlikovanec je sin vpokojenega nadzornika južne železnice Henrika StiimpSla.
Zadnja poročila došla 0 pondeljeit dne Zg. junija.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša dne 27. junija:
Rusko bojišče.
Po porazu pri Lvovu in južno od Lvova so se umaknili Rusi s svojimi glavnimi četami v smeri proti izhodu in so se s številnimi četami vnovič postavili v bran na višinah izhodno od Dawidowke, izhodno od Miklaszowa in pri Jariczewstaryu. Na tej boj-
ni črti so naše Čete v dvadnevnem boju zavzele prednje sovražne postojanke in so se prerile do glavni sovražne postojanke ter so koinčno udrle v njo na ve è mestih; zlasti na ozemlju pri Bobrki in južno od Bo-brke je bil sovražnik vržen iz enega dela svoje bojne črte.
Od danes naprej se Rusi zopet u-mikajo na celi bojni črti.
Tudi severno od Zolkiewa in severno od R,awa-ruske se sovražnik umika pred zasledujočimi zavezniškimi četami.
Db gornjem toku Dnjestra se nadaljujejo boji.
Nemške Čete so po bodem bojh z naskokom zavzele višine pri mestu Bukaczowce. Dalje ob reki navzdol :'in ob besarabski meji vlada v obče mir.
V bojih v zadnjih dneh je armada Böhm-Ermolli-ja v času od 21. do 25i. junija ujela 7 1 ruskih č-astnikov in 1410 0 mož ter zaplenila 2 6 strojnih pušk.
Italijansko bojišče.
Ob kanalu pri Tržiču, m sicer južno od Zagrada, je bil včeraj odbit sovražni napad.
Sicer so se pa vršili ob Soči in na ostali bojni črti le samo arti lerijski, boji.
Namestnik načelnika generalnega! štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
Italijanski podmorski čoln se potopil.
Uradno se dne 27., junija popoldne razglaša:
Naš podmorski Čoln j e d n ei 26. junija v s e v e r n i A d r i j i potopil italijansko t o r p e d o v k o.
Najnovejše nemško uradno
poročilo.
Berolin, 27. junija.
Nemške čete so po srditem boju z naskokom vzele višino na severnem Dinjestrovembre-g u med mestecem Bukaczowee Oseverozahodno od Ha-liosa) in Chodorow, Pri zasledovanju Rusov so nemške čete dosegle okolico mesta Hrehorow (leži na sredini peta Zurawino—R-öhaty(n).
Sovražne postojanke na severozahodni strani strani Ravaruske so zasedle čete iz Hanovera. Ujetih je bilo 3300 Rusov, uplenjenih pa več strojnih pušk.
Tudi pri tej priliki so Rusi po svoji stari navadi nemške čete vajbili k sebi; s tem, da so jim kimali z belimi robci, da bi jih mogli potem postreljati. Dotične ruske čete so bile unjčene.
Cenjenim naročnikom pondeljkove „Straže“, katerim je potekla naročnina, smo danes priložili položnice ter jih ob enem opozorili z modrimi križi na o-vitku, da naj plačajo list naprej. Naj torej nemudoma pošljejo zopet naročnino, ida ne bo treba lista ustaviti !
„Domača knjižnica.“ Prihodnji zvezki „Poma-če knjižnice“ izidejo šele po pojni, ker je odšel založnik k vojakom. Denar se nikomur ne povrne, ker je poskrbljeno, da se delo nadaljuje v vsakem slučaju.
®
®
®
®
®
®
®
Na Najvisje dovolilo Njegovega ces. ia kralj, apostolskega Veličanstva
31 c. kr. državna loterija
za skupne vojaško-dobrodelne namene.
Ta Solarija n denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
v
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
15. Jul. 1915. Cena srečk« 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne 1 terije na Dnnajn, III., Vordere Zollamts-Strasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzo javnih in Železn ikih nradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
88 dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
®
®
®
®
®
®
®
®
®
Izdaiateli In založnik: Konsorcii „Straža.*
Odgovorni urednik: Franio gebot.
Tlak tiskarne sv. Cirila v Mariboru.