- ceno 10 fid
irro XV., štev. sos
SLOVENSKI
Izdaja Casoplsno-založnišbo podjetje SZDL .Nal tisk« — Direktor: Rodi Jauhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vofinjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo! Ljubija« na, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-52C — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-S2S — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica S, telefon 21-89«, za ljubljanske naročnike 20-4S3, za zunanje 21-832	— Poštni
predal 23 — Tekoči račun Narodne banke 601-«T«-lfl — Me« sečna naročnina 248 din
po in z zaupanjem gremo v bodočnost
Naše uredništvo je naprosilo predsednika Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, tovariša Miho Marinka, da nam za novoletno številko našega lista pove nekaj misli o perspektivah gospodarskega razvoja in družbenega standarda v novem letu, kakor tudi o nalogah naših organizacij v tej zvezi ter zunanjepolitičnih uspehih v preteklem letu.
ončujemo 1954. leto z nadaljnjimi pomembnimi uspehi, tako na področju našega gospodarstva, kakor tudi v pogledu razvijanja, socialistične demokratične misli, utrjevanja oblik družbenega upravljanja in usposabljanja naših političnih organizacij za njihove naloge, privajanja množic, da se usposabljajo in uveljavljajo v družbenem upravljanju. Posamezne pomanjkljivosti našega gospodarskega sistema, zlasti pa prekomerne težnje za nadaljnjo industrializacijo, pa so rodile tudi senčno stran tem uspehom — povzročile so trenutno poslabšanje življenjske ravni delovnemu človeku, ki živi od svoje plače.
Ta senčna plat in te pomanjkljivosti so bile v zadnjih dveh mesecih predmet podrobnih razprav v širokem krogu odgovornih ljudi in v naših političnih družbenih organizacijah. Rezultat tega
so nekatere bistvene korekture v predlogu gospodarskega plana za prihodnje leto. Zlasti pa so novi ukrepi v sistemu nagrajevanja dela velika vzpodbuda vsem našim delovnim kolektivom, s katerimi stopamo v novo leto. Opravičuje jo prepričanje, da se v bodoče življenjska raven delavca ne bo slabšala, marveč zboljševala. S temi zakonskimi ukrepi se izdatno približujemo bistvenemu socialističnemu načelu — nagrajevanje po zaslugi, — ki daje spodbudo in možnost slehernemu, da s svojo vnemo pri delu zvišuje svoj zaslužek. Ti ukrepi so usmerjeni na to, da omogočijo večjo kupno moč na realni podlagi in večjo produktivnost dela. Stvar je vseh naših družbenih organizacij, proizvodnih, sindikalnih, oblastvenih in političnih, da z izdelavo smotrnih tarifnih pravilnikov, pravilnikov o normah, zagotovijo materialno osnovo večji kupni moči, to je da bo višja nagrada za delo samo rezultat povečane količine ustvarjene vrednosti — produkta. Gre za ustvarjanje pogojev za realen dvig standarda, za odpravljanje pomanjkljivosti, ki so povzročale anomalije v gospodarskem življenju, ki so motile pravilno vzgojo naših kadrov y organih upravljanja in samih neposrednih proizvajalcev.
Da bi ti ukrepi služili pravemu namenu je dolžnost vseh nas, ki imamo socialistične smotre jasno pred očmi, da budno spremljamo uresničevanje teh načel v praksi tega zboljšanega sistema nagrajevanja.	_	_	v
Pred nami je tudi uresničevanje zamisli in oblik popolnejše komunalne skupnosti, ki so se izoblikovale v večmesečnih obširnih razpravah preteklega leta. Delo,' ki so ga naše organizacije Socialistične zveze na tem področju v glavnem dobro vršile doslej, bo v bodoče še odgovornejše v tem smislu, da s prepričevanjem onemogočijo uveljavljanje raznih socializmu tujih pogledov v našem demokratičnem življenju družbenega upravljanja.
S tem bo dano jamstvo, da se bodo socialistični odnosi v naši družbi še hitreje razvijali, spopolnjevali in utrjevali.
Obenem bo to tudi najučinkovitejša opora uspešni zunanji politiki, ki jo vodi naše državno vodstvo in najizdatnejša pomoč za nadaljnjo afirmacijo socialistične Jugoslavije na delu utrjevanja miru.
Upravičeno torej lahko, na pragu Novega leta, vedro in z zaupanjem gledamo v bodočnost.
Leto plodne dejavnosti
Spet je minilo leto. Ce so nas dosedanja leta vedno bolj grozeče opozarjala na nevarnost vojne, potem ob letošnjem zaključku lahko napravimo bolj razveseljivo bilanco. Razveseljivo za vse tiste, ki si resnično žele miru v svetu ter sodelovanja med naredi in državami. Bilo je leto popuščanja mednarodne napetosti, leto mirnega sporazumnega reševanja dolgoletnih sporov, ki so razdvajali narode in države ter se ponekod, kakor v Indokini, razvijali v oboroženem spopadn. Upravičeno lahko rečemo, da so v letu 1S54 slavile zmago miroljubne sile na svetn in da so se metode hladne vojne morale začeti umikati naporom držav za konstruktivno mednarodno sodelovanje.
Se posebno uspešno pa je bilo minulo leto za našo državo. Naši napori za ohranitev neodvisnosti, nedotakljivosti naših meja, za normalizacijo razmer in odnosov z našimi sosedi ter za utrditev miru v tem delu sveta so bili kronani z razveseljivimi rezultati. Leto 1954 bo dobilo v zgodovini nove Jugoslavije posebno mesto, kakor je dejal državni podsekretar dr. Bebler, ko je pred zvezno skupščino dajal pregled naše zunanjepolitične dejavnosti v preteklem letu.
Najvažnejši uspehi naše zunanje politike v preteklem leta so bili sklenitev trojne zveze na Bledu, izboljšanje naših odnosov z našo največjo sosedo Italijo ter normalizacija naših odnosov s Sovjetsko zvezo in z vzhodnoevropskimi državami.
Pri nadaljnjem razvijanju naših zvez med članicami ankarskega sporazuma so brez dvoma imeli važno vlogo osebni stiki med voditelji treh držav, tako ob obisku predsednika Tita v Turčiji in Grčiji, kakor tudi pri obisku predsednika republike Turčije Bayara pri nas. Ob teh stikih so bili v razgovorih med visokimi državniki vseh treh držav sprejeti važni sklepi, ki so privedli do rezultatov zgodovinskega pomena, kakršen je bil sklenitev trojne zveze na Bledu in sklep o ustanovitvi balkanske posvetovalne skupščine. S podpisom pogodbe o političnem sodelovanju, medsebojni pomoči in zvezi je bil le formalno potr jen razvoj, ki ga je doseglo trojno sodelovanje nä“ osnovi ankarskega sporazuma. Hkrati pa se je med tremi balkanskimi državami razvijalo sodelovanje tudi na vseh ostalih področjih, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem itd.
Razvoj trojnega sodelovanja balkanskih držav jo imel ne samo ugoden učinek na ustalitev miru na Balkanu in v Evropi, ampak je bil v mnogočem tudi za zgled ostalim evropskim državam. Pri tem je zlasti važno dejstvo, da gre pri Balkanski zvezi za sodelovanje med državami z različno notranjo družbeno ureditvijo. Zato je razvoj tega sodelovanja tndi očividen dokas, da je možno ne samo mirno sožitje, pač pa tudi uspešno sodelovanje med državami z različno družbeno ureditvijo.
V skladu z osnovnim načelom naše zunanje politike — mirnim reševanjem sporov med narodi, smo v preteklem letu sklenili in podpisali v Londonu sporazum o Tržaškem ozemlju, ki je pomemben predvsem zaradi tega, ker je omogočil izboljšanje naših odnosov z Italijo, katere je spor okrog tržaškega problema leta in leta zastrupljal. Doseženi sporazum z našega gledišča sicer ni bil popolnoma zadovoljiv, ker je morala dati Jugoslavija resne teritorialne žrtve, te žrtve pa je sprejela le v zavesti, da bo rešitev tržaškega vprašanja ne samo omogočila normalizacijo odnosov z Italijo in razyijanje sodelovanja v obojestransko korist, ampak bo to tudi pomemben prispevek za ureditev razmer in zagotovitev miru v tem delu Evrope. Razvoj odnosov po sklenitvi tega sporazuma, zlasti pa začetek pogajanj o širokem gospodarskem in tehničnem sodelovanju, je pokazal, da se je resnično začela nova doba v jugoslovansko-italijanskih odnosih, ki bo v veliko korist za obe sosedni državi in za stvar miru. Vsekakor pa je sklenitev tega sporazuma močno dvignila ugled Jugoslavije v svetu, kajti vsem je bilo znano, da se je naša država že dolgo zavzemala za mirno rešitev tega vprašanja na osnovi sporazuma med obema najbolj zainteresiranima državama.
Poleg normalizacije odnosov z Italijo, ki je sledila tržaškemu sporazumu, so se v preteklem letu izboljšali tudi naši odnosi s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami. Delno se je normalizacija odnosov z nekaterimi teh držav začela že v lanskem letu, vendar so bili glavni uspehi zabeleženi letos, ko so izmenjavi diplomatskih predstavnikov sledili v omenjenih deželah tudi nekateri ukrepi, brez katerih bi bila normalizacija nemogoča. Prenehali so obmejni incidenti, v kolikor pa se še dogajajo, jih rešujejo mešane komisije, ustanovljene na osnovi sporazumov naše države z Madžarsko, Romnnijo, Albanijo in Bolgarijo. V drugi polovici tega leta je bila v vzhodnoevropskih državah ustavljena protijugoslovanska propaganda, ki so jo polnih šest let izvajali po tisku in radijskih oddajah, ustavljeno je bilo izhajanje emigrantskih protijugoslovanskih listov, same emigrantske organizacije pa so bile razpuščene. Jugoslovanskim predstavništvom v teh deželah pa so tudi sporočili, da bodo umaknjene iz prometa vse protijugoslovanske publikacije.
Po ponudbi za normalizacijo diplomatskih odnosov so se v preteklem letu vzhodnoevropske države tndi prvič po leto 1948 odrekle politiki ekonomske blokade proti Jugoslaviji ter dale
ZVEZNI IZVRŠNI SVET PREDSEDNIKU REPUBLIKE
Dragi tovariš Tito! Ker nimamo možnosti, da Ti kakor ob koncu vsakega leta osebno podamo roko in poželimo polno zdravja in uspeha v prihodnjem, Ti pošiljamo po tej poti prisrčne čestitke in najboljše želje za leto 1955. V preteklem leto 1954 so naši narodi priborili nove velike zmage v graditvi socialističnih odnosov v naši državi ter v bojn za enakopravno sodelovanje med državami in suverenimi narodi.
Za te uspehe pripadajo velike zasluge Tebi osebno. Izrazi iskrenega prijateljstva in priznanja, s katerimi Te ljndje po daljnem svetu sprejemajo na Tvoji poti, kjer zastopaš narodo Jugoslavije in našo voljo za mir in enakopravno sodelovanja med narodi, potrjujejo, da smo v svojem delu na pravi poti.
Za zvezni izvršni svet EDVARD KARDELJ
ČESTITKA LJUDSKIH POSLANCEV ZVEZNE SKUPŠČINE PREDSEDNIKU TITU
V imenu zvezne ljudske skupščine je predsednik skupščine Moša Pijade poslal predsedniku republike Josipu Brozu Titu naslednjo novoletno čestitko:
Dragi predsednik, ljubljeni naš tovariš Tito!
Ljudski poslanci zvezne ljudske skupščine, z njimi pa tudi vsi državljani naše socialistične države, Ti pošiljajo za novo leto prisrčne, toplo čestitke.
Samo izreden uspeh Tvojega potovanja v daljno Indijo, s katerim sl Jugoslavijo povezal s pristnimi zvezami prijateljstva in bratstva z velikim delom za zagotovitev miru in konstruktivno mednarodno sodelovanje v mirni koeksistenci, in samo toplota ter prisrčnost, ki so jo narodi in vlada Indije pokazali do Tebe, so mogli povzročiti, da manj težko občutimo Tvojo odsotnost v naši sredi. Z globokim čustvovanjem radosti in ponosa Te spremljajo milijoni Jugoslovanov iz dneva v dan na tej slavni poti, katere zgodovinski' pomen je zato velik, ker je odkril svetn ne samo enaka čustvovanja in težnje oddaljenih narodov, temveč tudi velike možnosti zbližanja in sodelovanja med vsemi narodi po načelih, ki so bila izražena v sknpni izjavi Tvoji in mnogo cenjenega, predsednika vlade Indije in ki so izzvala navdušen odmev v naših dveh državah ter po vsem svetu. Vaš skupni prispevek k stvari miru in sodelovanja med narodi srečno zaključnje to leto in odpira svetle perspektive za bodočnost. Prepričani smo, da Te tudi v prijateljski Burmi pričakuje isti srečal rezultat.
Tvoje novo pomembno delo bo vsem nam nov močan vir, iz katerega bomo črpali moč za velike naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letn tako v nadaljnji graditvi socialistične družbe v naši državi, kakor tudi v razvijanju njenih mednarodnih odnošajev. Vedi, da so vse naše misli s Teboj in da Ti želimo srečno Novo leto polni brezmejne ljubezni do Tebe in občudovanja Tvojih del.
ČESTITKA MIHE MARINKA
Predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko je poslal predsedniku republike Titu naslednjo čestitko za novo leto:
Dragi tovariš Tito!
V imenu LR Slovenije in v svojem osebnem Tl pošiljam tople pozdrave in najlepše želje za leto 1955.
Čeprav sl daleč od naše domovine, občuti vse naše ljudstvo in mi, povezani z ljubeznijo in spoštovanjem s Teboj in Tvojim delom, kakor da si v naši sredi. Ponosni smo na prisrčni sprejem in gostoljubje, ki so Ti ga na Tvoji poti izkazali in izkazujejo narodi in voditelji prijateljske Indije, ter na simpatije, s katerimi spremljajo poborniki miru v mednarodni javnosti Tvojo pot. V tem vidimo priznanje miroljubni mednarodni politiki naše države in uspehom, ki smo jih pod Tvojim vodstvom dosegli v graditvi svobodne, neodvisne in socialistične Jugoslavije. To nas vzpodbuja, da bomo tudi v bodoče zastavljali vse svoje moči za zgraditev socializma v naši državi, za zmago politike sodelovanja in mirne koeksistence po svetu,
naše zunanje politike
pobudo za obnavljanje gospodarskih odnosov z našo državo. Med podjetji in trgovinskimi zbornicami so bili sklenjeni kompenzacijski trgovinski sporazumi z Madžarsko, Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo in Bolgarijo, razgovore za obnovitev trgovinskih zvez pa sta predlagali tudi Romunija in Poljska. Sovjetska zveza in druge vzhodnoevropske države pa so izrazile tudi željo, da bi v nastopajočem letu 1955 pričeli razgovore za sklenitev meddržavnih trgovinskih in plačilnih sporazumov.
Jugoslavija je sprejela ponudbo teh držav za normalizacijo odnosov, dosledna politiki miru in miroljubnega sodelovanja po načelih enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in v skladu s svojo večkrat poudarjeno pripravljenostjo sodelovati z vsemi državami ne glede na njihovo notranjo ureditev.
Normalizacija naših odnosov z vzhodnoevropskimi državami pa razumljivo ni v ničemer spremenila naših zvez in odnosov s zahodnimi državami. Tako so se še nadalje ugodno razvijale naše zveze z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, ki so nam tudi v preteklem letu nudile gospodarsko pomoč. Vlada ZDA je pred kratkim ponovno pokazala razumevanje za naše gospodarske težave, v. katere-smo zašli »cradi suše in zapadlosti posojil, ki smo jih morali najemati ob u'ugodnih pogojih. Velika Britanija nam je pomagala zlasti v pogleda odložitve izplačil na račun naših dolgov in dajanja nadaljnje gospodarske pomoči. Prav tako so se tudi s Francijo naši odnosi razvijali ugodno in vse kaže, da se bodo lahko še poglobili.
Z Zahodno Nemčijo so naši odnosi v preteklem letu potekali v skladu z željo obeh vlad, da bi ustvarili ugodnejše pogoje za medsebojno razumevanje in sodelovanje. Ti odnosi temelje na našem načelnem stališču, da ni mogoče trajno držati neko državo v neenakopravnem in podrejenem položaju. Zato smo tudi vedno zagovarjali pravico nemškega naroda do združitve in pridobitve suverenosti.
V	preteklem letu pa smo navezali ali izboljšali stike tndi z vrsto drugih evropskih držav, zlasti z Belgijo, Nizozemsko, Luxemburgom, Švico iu skandinavskimi državami. K zbližanju s temi državami je prispeval predvsem obisk tovarišev Kardelja in Bakariča, kar je ponovno potrdilo pomembnost osebnih stikov pri zbliževanju med narodi in državami.
Kar se tiče evropskega sodelovanja, smo podpirali ideje in konkretne načrte, hkrati pa opozarjali na tiste njihove pomanjkljivosti, ki bi lahko otežkočale njihovo uresničenje ali zmanjšale njihovo učinkovitost. Pri tem nas je vodilo načelo, da poskušamo kolikor je v obstoječih mednarodnih pogojih mogoče, prispevati k vsebinski in prostorski razširitvi evropskega sodelovanja.
Naše sodelovanje z drugimi državami pa ni bilo omejena samo na Evropo. Zelo pomembno mesto v naših meddržavnih zvezah zavzemata Indija in Burma. Odnosi s tema dvema državama, ki so bili že preje zelo dobri, zlasti zaradi podobnih načel v mednarodni politiki, kakor tudi zaradi podobnega razvoja in borbe za neodvisnost, so dosegli svojo najmočnejšo manifestacijo ob obisku predsednika Tita v Indiji, predvsem pa v skupni izjavi, ki sta jo podpisala predsednik Tito in Nehru. Zaradi svoje neodvisne politike, politike mirnega sodelovanja med narodi, politike proti razdelitvi sveta v bloke, uživa Jugoslavija v teh deželah izreden ngled. Obisk predsednika Tita v teh državah pa ne bo samo izboljšal naših odnosov z njimi, ampak bo že po sedanjih nspehih sodeč veliko prispeval tndi k mednarodni pomiritvi in miroljubnemu sodelovanju med državami.
V	preteklem letu so se poglobili naši odnosi tudi z drugimi azijskimi, afriškimi in južnoameriškimi državami. Omeniti je treba predvsem obisk etiopskega cesarja Seiassija v naši državi, ki pomeni začetek novega razvoja tesnih in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Etiopijo; željo egiptovske vlade po razširitvi sodelovanja z našo državo; uradno sporočilo Cu En Laja, da želi LR Kitajska navezave diplomatskih stikov z našo državo, itd.
Največjo svojo mednarodno dejavnost pa je naša država tudi v preteklem letu pokazala v okviru OZN. Ocenjujoč ugodnejše pogoje in ozračje, v katerem je potekalo letošnje zasedanje Generalne skupščine, je jugoslovanska delegacija razvila živahno dejavnost, da bi prispevala k vsemu, kar je konstruktivno in omogočila zboljšanje ozračja in ugodne sklepe v posameznih vprašanjih, nastopala pa je proti vsema, kar bi lahko zaostrilo odnose v okviru OZN in kar ne bi bilo v skladu s težnjami po nadaljnji pomiritvi.
Jugoslavija se je zelo aktivno udejstvovala tudi v mednarodnih ekonomskih organizacijah in se je posebno vztrajno zavzemala za tehnično pomoč nerazvitim deželam in ustanovitev posebnega sklada ZN za pomoč tem državam.
Ob koncu leta 1954 lahko upravičeno rečemo, da je bila v tem letu politika naše države na mednarodnem področju izredno dejavna in plodna. Ponovno smo doprinesli velik delež k utrjevanju miru na svetn in znova dali lep zgled mednarodnega sodelovanja. Zato se je še bolj povečal ugled naše države v svetu.
Čestitka Zveze sindikatov delovnim kolektivom
Vsem delovnim kolektivom, delavcem, uslužbencem in inteligenci naše države pošilja centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije svoje tople čestitke in želje, da bi novo leto rodilo nove plodove in novo radost.
Za nami je ostala še ena etapa na poti našega vzpona, še eno leto pomembnih dejanj in odločnega obvladovanja težkoč. Uspehi, ki smo jih dosegli, nam dajejo pravico, da pričakujemo novo leto z dvignjenim čelom, z novimi npi, kajti vanj stopimo kakor vsako leto doslej čvrsti in močni, z novimi zamislimi in z novim poletom, vedno korak bliže k uresničenju onih idealov, ki so bili delavskemu razredu naše države kazalo in svetilnik skozi vse viharje in težave.
w Naj vam bo srečno in plodno novo leto 1955.
r 2 jtx. j SLOVENSKI POKOCEVILEC ] st. 3cs - sl decembra 1954 -1. in 2. jantarja 1955
Zasedanje zvezne ljudske skupščine končano
Zadnji dan zasedanja so na skupni seji obeh zborov podali porodila državni sekretar za notranje zadeve Svetisiav Stefanovič, državni sekretar za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Bošnjak in državni podsekretar za zunanje zadeve dr. files Bebler
Iz ekspozeja državnega sekretarja za notranje zadeve
V začetku svojega ekspozeja je državni sekretar Svetisiav Stefanovič poudaril, da je t>:l predračun izdatkov zveznega državnega sekretariata_ za notranje zadeve za 1. 1Ö55 izdelan na podlagi stvarnih in ne-obhcdnih potreb službe.
Predlagani izdatki znašajo
3493.610.000	dinarjev. V primerjavi z izdatki v letu 1954, ki so znašali z naknadno vnesenimi dopolnilnimi plačami
3.480.450.000	dinarjev, so večji za 78,160-000 dinarjev.
To povečanje je nastalo predvsem zaradi novih postavk za vzdrževanje in nabavo opreme, kakor tudi za obmejna poverjeništva notranjih zadev. Ta služba kontrole prometa čez mejo je biia doslej vključena v izdatke posameznih republik, sedaj pa jo bo prevzel državni sekretariat za notranje zadeve zaradi njenega poenotenja.
Čeprav so reakcija in in-formbirojski elementi politično popolnoma zatrti in ne predstavljajo nobene politične moči ter nevarnosti, izvajajo vendarle posamezni reakcionarji iz bivših meščanskih strank, informbirojci in razni drugi sovražni elementi cd časa do časa na razne načine sovražno agitacijo in propagando. Letos je bilo zaradi in-formbirojske delavnosti poslanih 28 ljudi na bivanje v določenem kraju, 109 pa jih je bilo obsojenih pred sediščem.
Po zaslugi vztrajnega dela organov za notranje zadeve so bili doseženi veliki uspehi. Od leta 1949 pa do 24. decembra 1954 -e bilo poslanih na bivanje v določenem kraju 11.639 ljudi, izmed teh ji je bilo do
24.	decembra izpuščenih na svobodo 11.356, ltur pomeni, da jih je ostalo še 283. Ako upoštevamo, da je bilo izmed 11.365 izpuščenih samo 98 ponovno poslanih na bivanje v določenem kraju, se vidi, da so ukrepi za prevzgojo dosegli svoj namen. To je obenem znamenje da se v naši državi uporablja človeška in demokratična politika prevzgajanja in možnost, da se kaznovani vrnejo v družbo kot koristni člani. Poleg 283 informbiroj-cev, ki so na družbeno-ko-ristnem delu, imamo še 1.863 pred sediščem obsojenih, ki prestajajo kazen v kazensko-poboljševalnih zavodih
Kakor prejšnja leta se je tudi letos pobijala sovražna in vohunska dejavnost, ki so jo razvijali proti naši državi iz raznih emigrantskih središč v tujini in iz krajev nekaterih zahodnih obveščevalnih služb. Letos je bilo odkrito 173 vohunov in agentov, kar priča o obsegu in resnosti njihovega delovanja.
Čeprav se je letos v nekaterih ozirih subverzivna dejavnost ij vzhodnih držav proti naši državi znatno zmanjšala, je pošiljanje agentov in vohunov ostalo skoro na isti višini kakor v prejšnjem letu. Organi javne varnosti so odkrili in prijeli 91 poslanih agentov, medtem ko so jih v prejšnjem letu prijeli 113. Izmed omenjenih 91 jih je bilo 10 poslanih od avgusta do decembra. Te številke govore o znatnih uspehih organov za notranje zadeve.
Delavnost organov za notranje zadeve v področju državne varnosti pa je samo ena stran njihovega vsakdanjega dela. Na drugi strani se bore za preprečevanje navadnega kriminala. Organi za notranje zadeve so letos v prvih deve-
varjati za 304 kazniva dejanja. To so bili izolirani posamezniki, ne pa organizirane skupine.
Ako se primerjajo kazniva dejanja s pedatki za isto dobo v prejšnjem letu, se vidi, da ostajajo kazniva dejanja proti lastnini na isti višini in da so kazniva dejanja v gospodarstvu znatno porasla, celo za 15%. Ta odstotek ne predstavlja dejanskega povečanja števila kaznivih dejanj, čeprav tudi to delno drži, pač pa je v glavnem posledica zboljšane službe organov za notranje zadeve pri odkrivanju krivcev, kakor tudi aktivnega sodelo-
vanja organov družbenega samoupravljanja in drugih organizacij v tej smeri.
Zakonski kriterij za pripor se strogo spoštuje in se ta ukrep izvaja v najbolj nujnih primerili. Organi notranje uprave so letos pozaprli okoli 12% skupnega števila krivcev, izmed katerih jih je bilo nekaj več kakor polovico v priporu samo do 3 dni, manjše število pa nadalje po pristanku sodišča
Nadalje je državni sekretar Stefanovič omenil sodelovanje naših organov za notranja zadeve z organi javne varnosti drugih držav ob posredovanju državnega sekretariata za notranje zadeve FLRJ. V prvih 11 mesecih letos je bilo zabeleženih 629 primerov takega sodelovanja, ki je omogočilo, da so se dovedle na kazensko odgovornost osebe, ki so se skušale v drugih državah skriti pod pretvezo političnih preganjancev.
Tudi kontrola nad prehodom čez mejo, kretanjem v obmejnem pasu, nadzorstvo nad prometom in dovoljevanje orožja, izdajanje osebnih legitimacij, potnih listov za inozemstvo in podobno zaposluje v veliki meri uslužbence za notranje zadeve. Letos je bil zlasti živahen promet med inozem-
stvom in našo državo. L. 1954 se je mudilo v naši državi 289.739 inozemcev. Med temi je bilo 145.924 turistov, 118.420 zasebnih obiskovalcev, ostali pa so bili trgovci, strokovnjaki, športniki, novinarji, mornarji in razne delegacije. V istem času je potovalo čez našo državo 70.195 potnikov, med njimi privatno 33.295„ službeno 23. 562, turistov 1Ö-285, izselilo pa se jih je 3.053.
Zatem je državni sekretar Stefanovič govoril o gasilski službi, za katero skrbe lokalni organi oblasti. Opozoril je na nezadostno tehnično opremo in še na nekatere probleme, ki so s tem v zvezi. Kljuib vsemu se more ugotoviti znaten napredek.
V zvezi s konsolidacijo razmer v naši državi in zboljšanjem aparata za notranje zadeve se je število miličnikov zmanjšalo na 25.000, znatno pa je bilo tudi zmanjšanje števila uslužbencev v upravi državne varnosti.
Z nadaljnjim razvojem socializma in socialistične demokracije, kakor z bližnjo organizacijo komun, nastaja potreba, da se z vsem tem vskla-di tudi služba za notranje zadeve. Ker je notranja varnost enotna in se ne more smatrati kot izključna zadeva lokalne skupnosti, bo treba zagotoviti to enotno službo tudi v nadaljnjem razvoju samoupravnosti lokalnih organov oblasti.
Razgovor z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS ing. Tepino
Gospodarska redakcija »Slovenskega poročevalca« je zaprosila državnega sekretarja za gospodarstvo ing. Marjana Tepino za intervju, kateremu se je rad odzval in nam odgovoril na naslednja vprašanja:
Večina Industrije v naši republiki se organsko razvija iz obstoječih kapacitet — ki so bile ponekod pomembnejše, marsikje pa
Iz ekspozeja državnega sekretarja za narodno obrambo
Predlog predračuna izdatkov državnega sekretariata za posle narodne obrambe za 1955. leto je kakor tudi prejšnja leta vsklajen z ekonomskimi možnostmi države. Skupni predračun izdatkov znaša 175 milijard 800 milijonov din, kar v primeri z predvidenim nacionalnim dohodkom predstavlja 15%. Letošnje leto je predračun tega sekretariata znašal 18.8% v primeri s planiranim nacionalnim dohodkom. Čeprav se v svojem absolutnem znesku ne zmanjšujS v primeri z letošnjim letom, so vendarle izdatki za narodno obrambo v primeri z narodnim dohodkom, ki iz leta v leto raste, znatno manjši. To zmanjšanje v 1955. lafu v primeri s planiranim narodnim dohodkom v letošnjem letu predstavlja 3.8%. Naj spomnim, da so izdatki za narodno obrambo v letu 1952 znašali 22% v primeri z narodnim dohodkom v tem letu. To so bili nasploh največji izdatki za narodno obrambo, ki pa jth je povzročil znani položaj na naših vzhodnih mejah.
Spremenjeni mednarodni položaj, zlasti pa spremenjeni vojnc<politični položaj naše države nam dovoljuje, da že letos narodni dohodek obremenimo z manjšim odstotkom, Kakor pa v preteklih letih Vendarle pa menimo, da =e absolutni znesek izdatkov v tem letu še ne more zmanjšati, ker so naše potrebe za narod-no obrambo še vedno velike, spremembe pa, ki so nastale v svetu, čeprav so znatne> vendarle še niso tako velike in sigurne, da bi se že sedaj lahko za to odločili. Pri izdelav4 tega predračuna smo upoštevali potrebe narodne obrambe, mednarodni položaj, predvsem pa položaj naše države in to. da bi vse izdatke vskladili z našimi ekonomskimi možnostmi, da izdatki za narodno obrambo ne bi preveč pritiskali na razvoj našega gospodarstva in na družbeni standard naših narodov.
Po rodovih vojske je razpored izdatkov naslednji: na suhezemno vojsko odpade 123 milijard 808 milijonov in 2S0 tisoč ali 70.43%. Na vojno letalstvo 23 milijard 807 milijonov in 120.000 ali 13.58%. Na vojno mornarico 23 milijard 883 milijonov in 590.000 aii 13.59%. Proračunski dohodki, ki gredo v zvezne dohodke, so planirani na eno milijardo.
Pri podrobnejši razčlenitvi posameznih izdatkov je tov. Gc-šnjak omenil med drugim,
tih mesecih imeli 40.934 preis- da je iz izdatkov za inženirsko
kav proti 54 927 osumljencem, v istem času pa so kot preiskovalni organi vodili po pooblastilu preiskovalnih sodnikov še 802 preiskavi proti 1.553 obdolžencem. Največ kazenskih dejanj je bilo proti družbeni in zasebni lastnini, ki jih je bilo v tem času 22.124 ali 54% vseh kriminalnih dejanj. Nadalje slede kazniva dejania proti življenju, ki jih je bilo 4.955 ali 12%, proti narodnemu gospodarstvu 4.793 ali 11%, proti službeni dolžnosti 3.265 ali 8%, medtem ko odpadejo ostala na manjše število raznih kaznivih dejanj.
V prvih šestih mesecih letos so vodili sodni organi in pooblaščeni organi za notranje zadeve kazenski posfbp&k proti 302 osebam za kazniva dejanja na področju političnega kriminala, kar predstavlja približno tretjino takih dejanj v istem času prejšnjega leta. Te 302 osebi sta se morali zago-
tehnično službo planirano za izgradnjo cest 6 milijard 500 milijonov din, kar je za 500 milijonov več, kakor v letošnjem letu. Od te vsote boäo ljudske republike v svoji režiji porabile 3 milijarde 700 milijonov dinarjev in to v Srbiji: milijardo 500 milijonov, v Hrvatski milijardo 400 milijonov, v Makedoniji 500 milijonov, v Sloveniji 200 milijonov, ter v Bosni in Hercegovini 100 milijonov din.
V gradbenem planu za 1955. leto so predvidene investicije v znesku 28.5 milijard din Največje postavke so predvidene za zgraditev stanovanjskih zgradb, skladišč, kasarn letališč, sanitetnih objektov in remontnih delavnic. Med drugim je tov. Gošnjak omenil, da bomo konec 1955. leta razpolagali z večjim številom sodobnih aerodromov za reaktivna letala, seveda pa bomo morali taka letališča graditi še v bodoče.
Ko je govoril o izdatkih za vojno letalstvo je med drugim omenil, da so predvidena sredstva določena tudi za nabavo določenega števila avionov. Poudaril je tudi, da doma še nismo začeli s proizvodnjo reaktivnih avionov, ker še nismo nabavili v inozemstvu potrebne licence. To pa je.0na od najvažnejših nalog. Tri je pred nami v zelo pomembnem področju armije. Osnovni in edini problem predstavlja finansiranje, ki bi ga morali rešiti prihodnje leto, ker je proizvodnja navadnih vojnih letal, ki so zastarela, popolnoma neprimerna.
V prihodnjem letu so predvidene investicije za vojno gospodarstvo v znesku 10,5 milijard din. Pri zagotovitvi teh sredstev sodeluje sekretariat za narodno obrambo s sredstvi iz svojega proračuna v znesku 4 milijarde in 300 milijonov din, medtem ko 6 milijard in 200 milijonov din zagotavlja podjetjem vojnega gospodarstva Narodna banka z investicijskimi krediti. Znesek, ki se v ta namen predvideva za investicije iz proračuna je manjši za milijardo in 700 milijonov din v primeri s preteklim letom. Podjetja vojne industrije so v največji meri popolnoma dograjena; sedaj grade še dve podjetji, v nekaj podjetjih pa izvršujejo manjše drobne rekonstrukcije in gradnje. Družbeni standard predstavlja v velikem številu podjetij tudi naprej velik problem. Doslej je bilo po podjetjih zgrajeno skupno 5.700 stanovanj ter samskih zgradb in hotelov s skupno 5.500 ležišči. V prihodnjem letu predvidevajo nova sredstva za izgradnjo družbenega standarda v novih podjetjih v nerazvitih krajih, kjer ni mogoče dobiti kvalificirane delovne sile in najnujnejših strokovnjakov brez zagotovitve stanovanja.
Podjetja vojne industrije proizvajajo tudi za izvoz. Doslej je skupno dogovorjenih »off shor« naročil v vrednosti 14 milijonov 677.000 dolarjev, od česar bo letošnje leto dobavljeno za 4 milijone 367.000 dolarjev. Prihodnje leto naj bi se po doslej sklenjenih pogodbah dobavilo za 6,706.000 dolarjev, ostanek pa v letu 1956 Razen tega je vojna industrija izvozila letos v vrednosti
5,500.000	dolarjev. Obstojajo pa možnosti za nadaljnji izvoz.
Prihodnje leto bo šlo okrog 12% planirane proizvodnje podjetij vojne industrije na civilno težišče. Poleg dohodkov od ustanov in enot JLA bode dala tudi podjetja vojne industrije v letu 1955 družbeni skupnosti prispevek v dohodkih v znesku 16 milijard 500 milijonov din.
Razen tega kar bomo letošnje leto vložili v narodno obrambo, pričakujemo, da bomo tudi prihodnje leto. kakor sploh zadnja leta dobili določeno količino vojnega materiala od ZDA. Pomoč, ki jo prejemamo s te strani, je prilično velika, s čimer so olajšani napori pri oskrbovanju armije. Dobave planiranega materiala od pomoči razen nekaterih izjem, dotekajo normalno. posebno za suhozem-sko vojsko. Kar se tiče pomoč; za našo vojno mornarico, se na žalost odnos v zadnjem letu ni spremenil V primeri s celotno vojno pomočjo odpade na vojno mornarico vsega 8%, kar je zelo malo.
Z vsemi temi sredstvi, ki jih bomo vložili prihodnje leto za našo armado in obrambo države, se bo še v večji meri povečala bojna pripravljenost naše države. Daleč smo še od tega, da bi bile potrebe naše armade zadovoljene, ker so potrebe mnogo večje, toda naša ekonomika ne bi mogla brez večjih preiresljajev prenesti večjih izdatkov za našo obrambo. Zato moramo izdatke za armijo razporediti na daljše obdobje, da bi bili za naše gospodarstvo znosnejši. To smo že storili v predračunu za leto 1955.
zeio skromne — in deloma tudi s sredstvi, ki jih te kapacitete neposredno ustvarjajo s svojo proizvodnjo. Kaj mislite, tovariš sekretar, kakšne so v Sloveniji objektivne možnosti za nadaljnjo tako rast industrije?
Najprej bi želel pripomniti, da ne moremo omenjenega razvoja industrije obravnavati kot neko posebnost naše republike. Ce je govora o organskem razvoju naših kapacitet, tedaj se nedvomno vprašujemo po nekih objektivnih ekonomskih pogojih in donekle samodejavnih ekonomskih zakonih, zaradi katerih se neka industrija hitreje ali počasneje kvalitativno ali kvantitativno razvija. Seveda ne morejo v tem pogledu za našo republiko veljati neki posebni, pa tudi ne neki vscveljavni ekonomski zakoni. Omenjeno nastajanje in razvoj industrijskih kapacitet sta kajpak odvisna tudi od tehnične razvitosti področja, na katerem se kapaciteta nahaja. Kakor Jugoslavija ima tudi Slovenija svoja razvita in nerazvita področja.
Zato je pravilneje govoriti o specifičnih ekonomskih pogojih tega ali onega geografsko ekonomskega področja, ki enkrat pomagajo razvijati proizvajalne kapacitete, drugič pa morajo subjektivne sile ravno te posebne pogoje premagati, da bi mogla tam nastati in se razviti industrijska proizvodnja. Nekih vseveljavnih pravil tu ni; zdaj bolj odločajo objektivni ekonomski pogoji, drugič zopet vpliv subjektivnih sil. Zdi se mi, da v svojih gospodarskih diskusijah često zanemarjamo vpliv in veliko moč subjektivnega faktorja.
Izkušnje uče, da je zelo prirođen in uspešen tak nastanek In razvoj industrijskih kapacitet, da
r
Slovenski javnosti
Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije in Glavni odbor Zveze Svobod sta dosegla pri slovenskih založbah .občuten popust za nakup knjig za vse ljudske in šolske knjižnice. Popust velja za knjige, ki so izšle do konca leta 1954, in znaša 20 do 50 % pri knjigi .in bo veljaven tri mesece, to je do 31. marca 1955. Spisek vseh knjig z osnovnimi in znižanimi cenami bo objavljen prve dni meseca januarja 1955 v listu »Ljudska prosveta«; prav tako tudi vsa navodila za naročanje, ki bodo objavljena tudi v dnevnem časopisju in po radiu.
Namen popusta je pripomoči ljudskim in šolskim knjižni-. cam ceneje do kniig; z akcijo za ljudske knjižnice želimo opozoriti vso slovensko javnost, da je bila skrb zanje doslej mnogokje premajhna in v večini primerov le priložnostna.
Skrb za knjižnice pa ne more biti samo priložnostna in samo zadeva prosvetnih društev. Dolžnosti do knjižnic imajo tudi ljudski odbori, podjetja, kmetijske zadruge in sploh vsi družbeni činitelji, ki razpolagajo s sredstvi, a tudi politične in družbene organizacije — vsaka seveda predvsem za knjižnice v svojem kraju oziroma okolišu. Društva namreč nimajo dovolj sredstev za nabavo knjig, knjižnice pa so na uporabo vsem občanom. Zato bi bilo prav, da bi tudi posamezniki prispevali po svojih možnostih.
Menimo, da so knjižnice naši družbi neogibno potrebne za izobrazbo in kulturno vzgojo mladine in odraslih, da so poleg šo! in prosvetnih ustanov prve, ki so potrebne povsod, tako da bodo dostopne slehernemu državljanu. Skrb za ljudske knjižnice mora .postati stalna, sai bodo le tako mogle ustrezati svojemu namenu. Misel o stalni skrbi raznih družbenih činiteljev za ljudske knjižnice bo dobila potrdilo tudi v Zakonu o ljudskih knjižnicah, ki ga ie Ljudska prosveta Slovenije pred kratkim ponovno predložila Ljudski skupščini LRS po nasvetu Izvršnega sveta v obravnavo in odobritev. Osnutek Zakona poudarja družbeno upravljanje ljudskih knjižnic in s tem seveda tudi moralne in gmotne dolžnosti do njih.
Menimo, da je prav letos, pred 10. obletnico osvoboditve, primerno, da se naši ljudski odbori, ustanove, družbene organizacije in tudi posamezniki izkažejo s kulturnimi dejanji, ki po svojem učinku pomagajo utrjevati in razvijati našo socialistično ureditev. Ta dejanja naj bodo letos namenjena predvsem ljudskim knjižnicam: ustanavljanju teh knjižnic, kjer jih še ni, oziroma predvsem ureditvi in obogatitvi obstoječih.
Tako je dan tudi poudarek letošnjemu Prešernovemu tednu in Prešernovemu dnevu. Naš kulturni praznik naj bo namenjen letos predvsem obdaritvi naših knjižnic in čitalnic. Naj ne bo ta teden proslave, na kateri ne bi povedali in poudarili, kaj se je storilo za napredek ljudskih knjižnic, zlasti še za napredek ljudskih knjižnic v domačem kraju.
Čev je naši družbi kai potrebno, ji ie potrebno znanje. Ce hočemo, da bo naša kultura socialistična, da bodo kulturne pridobitve preteklosti in sedanjosti postajale vse bolj last vsakega člana naše družbe, če želimo, da bo naša kultura pomembnejša od kulture prednjih, razrednih družb, nam morajo biti Šola, izobrazba, dobra knjiga in zato tudi knjižnice nad vse drage vrednote. Skrb zanje mora postati naposled nenapisan zakon, saj^ ie izobrazba in prosveti lenost državljanov temeljna, življenjska potreba naše družbe in pogoj za njeno rast in zdravje.
Zato pozivamo vse nase družbene činitelje, da po svorih možnostih storijo čim več, da bodo v času akcije za ljudske knjižnice, a tudi poslej te knjižnice deležne tiste skrbi in naklonjenosti, ki jim gre po niihovem pomenu.
Za SZDL Slo vehi je: Stane Kavčič — Za Svet za prosveto in kulturo LRS: Dolfe Vogelnik — Za Ljudsko prosveto Slovenije: France Bevk — Za Zvezo Svobo-d: Ivan Regent
—	Za Prešernovo družbo: Boris Ziherl — Za Zvezo sindikatov Slovenije: Janko Rudolf — Ža RZKZ: Viktor Avbelj
—	Za Zvezo ženskih društev Slovenije: Angela Ocepek — Za Društvo prijateljev mladine: Ada Krivic — Za CK LMS: Franček Mirtič — Za Medzaložniškj odbor: Ivan Bratko.
V Ljubljani, 1. januarja 1955.
se del že obstoječe kapacitete odtrga od svoje matice in začne svoj samostojni razvoji. Tak primer najdemo v Strojnih tovarnah v
Trbovljah, ki so nastale iz bivšah režijskih delavnic trboveljskega rudnika in obetajo postati pomembna industrija za proizvodnjo rudarskih in gradbenih strojev.
Ni slučajno, da naš pravni sistem tako gibanje v gospodarstvu močno podpira s tem, da daje z neznatnimi omejitvami pravico slehernemu obratu, da se lahko po svoji iniciativi ali iniciativi okrajnega ljudskega odbora osamosvoji in organizira v podjetje.
Poznamo tudi primere, kjer se je združilo več manjših delavnic v eno podjetje, ki se je poslej začelo razvijati v pomembno industrijo. Tako je nastala moderna čevljarna »Alpina« v Žireh, tako je nastal tudi Litostroj. Iz manjših delavnic obrtniškega značaja so nastale Tovarna pisalnih strojev, Tovarna kovanega orodja v Zrečah, zdaj na j več j a te vrste v Jugoslaviji. Tovarna optičnih in ste-klopihaških izdelkov je prav tako nastala s pomočjo nekaj prizadevnih ljudi iz manjše delavnice. Navadno je pri takem rojstv/i industrijskih kapacitet odločilna iniciativa in sposobnost glavnega organizatorja.
Zelo poučen je razvoj Inštituta za elektroveze in kapacitet, ki so zrasle iz njega. Inštitut ima svoj začetek v partizanskih časih, v delavnicah Glavnega štaba Slovenije, znanih pod šifro 93 d. Nahajale so se v Starih žagah v dolini med Semičem in Dolenjskimi Toplicami. Glavni delavci teh delavnic tvorijo še danes jedro Inštituta za elektroveze, iz katerih je izšlo podjetje Telekomunikacije s svojimi obrati v Sežani, Semiču
je to redna skrb naših znanstvenih institucij, ali je ta problem prepuščen tehničnemu kadru po podjetjih? Ali je bil na tem področju storjen kakšen bistven napredek?
Posebnih načrtov za to seveda zdaj ni več. če ne upoštevamo posameznih instrumentov in določil družbenih pianov, ki posredno
vplivajo na programe inštitutov in zavodov. Poizkusi s planiranjem na področju pospeševanja proizvodnje so se pokazali kot izrazito administrativna, zato nezadostna in malo uspešna metoda. Tudi na tem področju so se več ali manj uveljavili zakoni svobodne tekme med podjetji in ifištituti. Ves naš gospodarski sistem je uglašen tako, da sili podjetja k večjemu interesu za organizacijo proizvodnje, izboljšavo tehnološkega procesa, uvajanje novosti in podobno. Nobena druga metoda tudi tu ne bi mogla opraviti več kot sproščeni zakon ponudbe in povpraševanja, ki je osnoven za naš gospodarski sistem.
Prav uveljavitev tega zakona je imela za posledico, da lahko govorimo o bistvenem napredi^ "a tem področju. Inštitutom m zavodom je bila v novem gospodarskem sistemu naložena dolžnost, da preidejo na samostojno finansiranje. S tem so bili primorani opustiti nekaj svojega akademskega značaja tudi inštituti na Univerzi in pri Akademiji znanosti in umetnosti, kolikor niso to storila njihova vodstva že iz svoje l2stne iniciative, in se neposredne.! e povezati z industrijskimi podjetji, inštituti in podjetja so se znašli v skupnih interesih. Taka zveza je pokazala že vrsto lepih rezultatov.
Tudi tu velja omeniti Inštitut za elektroveze, ki prav zdaj prehaja v podjetje. Kolektiv tega Inštituta s tem zaključuje svojo dobo plodnega raziskovalnega dela. Zaradi svojega, vpliva na razvoj naše industrije telekomunikacij za-
VSEM NSilM BHS8IM S0DELIWEM, HSR0C-NIK0M IN 'BRULCEM ŽELIMO ¥ NOVEM LETU KUR KRIVEČ USPEHI, E2EEE IM ZÄBÖVÖUSTVR!
UBE3NÜTV0 IM UPHÄVI »SL0VEHSKEGÄ F0EGČEVILCI«
in St. Jerneju. Razvoj tega podjetja zgovorno priča o tem, kako morejo razvita podjetja odigrati pomembno vlogo v dviganju nerazvitih področij s tem, da prenašajo dele svojih kapacitet in svoje izkušnje v nerazvita področja. Take možnosti nima samo podjetje Telekomunikacije.
Zelo bi bilo koristno in poučno, če bi se zgodovina naših podjetij bolj zapisovala in popularizirala, kajti njihove izkušnje morejo mnogo pomagati novim iniciativnim organizatorjem v gospodarstvu in vzbuditi iniciativo, kjer je primanjkuje.
Vse organizatorje preje naštetih kapacitet je vodilo zeio preprosto, a resnično pravilo — iz malega rase veliko. Ta napotek je vedno vsakomur na razpolago» pa tudi objektivne možnosti>za tak nastanek in razvoj industrijske proizvodnje so neizčrpne.
vzema ta Inštitut brez dvoma najvidnejše mesto na področju razvijanja novih industrijskih panog v našem gospodarstvu. Inštitut za elektroveze ima svoj pomemben delež pri rasti naše elektroindustrije, ki je v letu IS53 dosegla 40 kratno povečanje obsegu te industrije v letu 1939.
V Sloveniji seno doslej v naj večji meri spremenili strukturo našega prebivalstva v korist industrijskega. Kakšni bistveni gospodarski problemi pri tem nastajajo tako v mestih kot na vasi? Ali so ob nadaljnjem menjanju te strukture podane možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje in v katere industrijske panoge naj se predvsem kanalizira z vasi odhajajoča delovna sila?
Trditev je tečna in jo potrjujeta . popisa prebivalstva iz leta 1948 ih iz leta 1953. Teh dveh po-
^	^	.	...	, pisov zaradi različne metoue sicer
1	v'^9™ na moremo primerjati med seboj,
iceiedu	vendar najdemo obakrat podatka
pogledu podjetjem obstoječi .oziroma predvideni planski instrumenti?
Nobenega dvoma ni o tem. da bo naloga planskih instrumentov, utesniti investicijske možnosti in usmeriti te možnosti v tako strukturo investicij, ki bo ustvarila boljše pogoje za dvig življenjske ravni našega delovnega človeka.
Taka vloga planskih instrumentov ne preprečuje nadaljnjega razvoja in rasti industrijskih kapacitet v preje obravnavanem smislu. Ravno restriktivna vloga planskih instrumentov bo silila iniciativo po ustanavljanju novih industrijskih kapacitet v metodo postopnega, a bolj premišljenega razvijanja kapacitet. Silila jih bo k iskanju novih, še ne dovolj izkoriščenih možnosti. Ena takih neizkoriščenih možnosti je določilo Uredbe o združevanju gospodarskih organizacij, po katerem se smejo podjetja pogodbeno zvezati med seboj v svrho opravljanja skupnih gospodarskih nalog, med katere spadajo tudi skupno investiranje in skupno ustanavljanje novih podjetij, raziskovalnih ustanov, prodajnih organizacij in podobno.
Znano je, da je izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti naše industrije še razmeroma nizko. Ali bi lahko povedali, kakšno je bilo to izkoriščanje v letošnjem letu? In kakšne so možnosti dvigniti zmogljivosti z minimalnimi investicijami?
Vprašanje se glasi tako, kot da je nepolno izkoriščanje kapacitet apriorno negativen pojav v gospodarstvu. Vendar je včasih potrebno, v korist ravnotežja v gospodarstvu, omejiti izkoriščanje nekaterih proizvodnih kapacitet. Znano je, da v cilju zaščite naših gozdov prav zdaj administrativno omejujemo izkoriščanje kapacitet v žagarski industriji in jih bomo v letu 1955 omejili za 22%.
Tudi se vprašanje glasi tako, da želi odgovor v številkah. Nekaj številk o izkoriščanju kapacitet pa riam malo zanesljivega pove, posebno, če se ne bi vnaprej dogovorili glede metode. Izbira take metode pa je spričo najrazličnejših osnovnih pogojev, ki vplivajo na obseg posameznih kapacitet, zelo težavna,- zato tudi naša statistika ne daje podatkov o izkoriščanju proizvodnih kapacitet. Kapacitete niso nikjer registrirane, prav tako se ,nc vodi evidenca o njihovih spremembah.
Na splošno lahko rečemo, da je v januarju in februarju preteklega leta pomanjkanje električne energije občutno vplivalo na Izkoriščanje proizvodnih kapacitet, saj le v» januarju in februarju naša Industrijska proizvodnja nj dosegla povprečja leta 1953. medtem ko se od marca dalje giblje nad povprečjem leta 1953 in doseže v oktobru indeks 124. o dobrem izkoriščanju kapacitet lahko govorimo v rudarstvu, črni metalurgiji,, proizvodnji kovin, papirni in tek-* stilni industriji, medtem ko so bile zaradi pomanjkanja surovin neizkoriščene tehnične ksuaritete v kovinski, lesni, usnjarski in živilski industriji. Nekatere kapa-citete so bile neizkoriščene zaradi nedograjenosti, na primer v industriji nafte in v kemični industriji, druge zaradi dotrajanosti, na primer v proizvodnji termoelektrane energije» tretje zaradi Pomanjkanja strokomie delovne sile, kot na pr. v strojegradnji.
Kakšne so možnosti dvigniti kapacitete z malimi investicijami, je seveda odvisno od posameznega primera.
Ali se -pri nas načrtno skrbi za organizacijo proizvodnje, za Izboljšavo njenega tehnološkega procesa, uvajanje novosti itd. Ali
za pitmerjavo obravnavanih razmerij med. posameznimi republikami ali FLRJ na eni in LK Slovenijo na drugi strani. Popis iz leta 1S48 pove, tia ima FLRJ ‘<0,S°7o kmečkega prebivalstva, vse republike, razen LR Hrvatske in LK Slovenije, ki ga ima 4S%, pa več. Pcpis iz leta 1S53 pove, da ima FLRJ 59.3% kmečkega prebivalstva, Lit Slovenija pa 41,3%.
Vendar moram opozoriri, da bi bilo tudi tokrat nesmiselno na osnovi ene suhe formule iskati in proglašati nove. Saj Slovenija vendar ni gospodarski prostor z enim samim, in enotnim značajem. V Sloveniji da s mu v največji meri spremenili strukturo prebivalstva v korist industrijskega? Če nam gre za stat'stični podatek, je to točno, če pa hočemo govoriti o kvalitetnih spremembah v prebivalstvu, se moramo vprašati, kaj pomeni tak zaključek za Suho krajino, za Kras, Brkine, Edo krajino, za dolino Kolpe, za Notranjsko, za Haloze?
No, in če se nočemo na te posebnosti raznih področij nič ozirati in ci hoteli obravnavati neko posplošeno problematiko prehajanja kmečkega prebivalstva v industrijo, tedaj se moramo dotakniti treh očitnih problemov, ki se povezujejo in prepletajo med seboj — pomanjkanja stanovanj v industrijskih središčih, nezadostnosti in nesposobnost: transportnih zvez med središči in deželo, vprašanja prevzgoje in strokovnega šolanja polkmečkih delavcev. Ni slučaj, da se j s diskusija o družbenem planu toliko zadržala ob stanovanjskem vprašanju. Cul sem v eni izmed takih diskusij formulo — stanovanjsko vprašanje je rešljivo samo z gradnjo stanovanj, vse drugo je prazno govoričenje. Tudi na prvi pogled tako nedvoumno pravilo zasluži premislek in proučitev konkretnih pogojev: Kaj je boljše v določenem času — ali seliti delavce in stanovanja k industriji, ali industrijo k bodočim delavcem? Kaj jo v danih okoliščinah bolje? Sekti kmečko prebivalstvo v industrijska. središča ali povezati okolico središč ?. modernimi transportnimi sredstvi?
Mislim, da nam bo uresničena ideja komun ustrezala in odgovorila na urnega od takih vprašanj, ki smo jih ob tej ali oni priliki načeli-in pustili brez pravega odgovora. Zlasti pa nas bo stvarnost komun odvrnila cd iskanja in priznavanja mnogih preveč enostavnih formul za reševanje gospodarskih problemov, kar je v svojem bistvu birokratsko. V ideji komun prihaja končno do izraza ze’o vplivni pogoj za družbeni razvoj, ki smo ga doslej često zanemarjali in povzročili v posameznih pr.'me-rih tudi te^ke ncsiedice, to je geografsko ekonomski pogoj. ” Stvarnost komun bo «aroa po sebi priznala ta važni ekonomski moment fn mu bo dola ustrezno veljavo. Rele tedaj bomo mogli govoriti o ekonomskem profilu teritorialne enote — komune ali skunimsbi komun In bomo mnogo laže odgovarjali na vprašanje, kakšni so objektivni oegoji za rast, industrije, kako se je menjala struktura pre-bivalriva, kakšne probleme povzročalo te spremembe v komunalni skunnosti. Zaradi demokratične vsebine komunalne u-editve, zaradi svole najbolj prepričevalno oblike ljudskega samoupravljanja, bo tedai tudi subjektivni faktor v. gospodarstvu zaigral svojo mnogokrat vsemogočno vlogo.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Ker je na 17. strani pomotoma izpadel podpis, pripominjamo, da Je ujest avtor A. S. Pirc.
TITO V INDIJI
Razgovor i Indijsko mladin«
Obisk predsednika FLRJ Tita t> Indiji je prvi obisk poglavarja evropske države v tej državi, ki si je šele nedavno tega priborila svojo neodvisnost in ki se trudoma prebija iz stbletne zaostalosti. Ni čuda, da je Titov obisk vzbudil tolikšno pozornost in zanimanje ne samo pri državnih voditeljih Indije, ki temu obisku pripisujejo zelo velik pomen, marveč tudi pri najširših plasteh indijskega ljudstva.
Znano je, s kakšno prisrčnosjo in navdušenjem so prebivalci Indije sprejeli predsednika Tita na svojih tleh in kako si ves čas Titovega bivanja v tej deželi prizadevajo, da bi njemu in njegovemu spremstvu izkazali svoje tople simpatije, hkrati pa tudi simpatije do- nove socialistične Jugoslavije, ki jo prav z Indijo veže toliko sorodnih vprašanj in skupnih stališč v mednarodnem življenju.
Prisrčna čustva, ki jih indijsko ljudstvo goji do maršala Tita in do socialistične Jugoslavije, so našla svoj izraz tudi v neštetih pismih, ki jih predsednik Tito prejema med svojim bivanjem v Indiji. Pišejo mu najrazličnejši ljudje, od preprostih ljudi v indijskih vaseh do najpomembnejših izobražencev v mestih. Ta pisma so dokumenti, ki pričajo o tem, kako je indijsko ljudstvo sprejelo predsednika Tita, v katerem gleda voditelja prijateljske države, daljne dežele, s katero bo Indija v prihodnje še bolj povezana s tisočerimi čustvenimi vezmi. Le-te pa veljajo včasih še bolj od državniških pogodb, sklenjenih med posameznimi državami...
Naj spregovorijo samo nekateri izmed dopisnikov, ki so čisto preprosto »predsedniku Titu« ali »maršalu Titu« poslali pisma, med katerimi so nekatera napisana z okorno, preprosto roko, da jih je komaj mogoče prebrati...
»VAS VSPEH, DRAGI TOVARIŠ, KAZE POT VSEM DEŽELAM SVETA«
Skupina delavcev v industriji svile v Misori je poslala predsedniku Titu eno izmed najtoplejših pisem:
»Dragi tovariš, predvsem Vam želimo čestitati k uspehu, ki ste ga dosegli pri obnovi dežele, ki je preživela vse strahote brutalne vojne... Vaš uspeh pri ustvarjanju demokratične socialistične skupnosti kaže pot vsem deželam sveta. Vemo za ovire in težave, kakršne imate na svoji poti, toda iskreno upamo, da jih boste premagali in nadaljevali svojo pot k cilju — demokratičnemu socializmu. Dragi tovariš, upamo, da boste kot eden izmed najsposobnejših socialističnih voditeljev v svetu tudi nam izrekli svojo besedo. Nestrpno pričakujemo Vaš odgovor v upanju, da ne bomo razočarani.«
Pristaniški delavci iz Bombaja so med drugim napisali v svojem pismu predsedniku Titu tudi te besede: »Dragi tovariš, v Vas gledamo enega izmed nas. Tudi Vi ste nekdaj delali v pristanišču in ste do kraja ostali zvesti smotrom, za katere ste se borili že od začetka svojega življenja.«
Izobraženec iz New Delhija je pisal jugoslovanskemu poslaništvu v Indiji med drugim: »Kot vnet opazovalec mednarodnih dogodkov, ki je trdno prepričan v indijsko-jugoslovansko prijateljstvo, sem srečen, da je maršal Tito prišel na obisk v Indijo. Bil bi zelo počaščen, če bi bili tako prijazni in mi omogočili, da se vsaj za nekaj minut srečam s predsednikom Titom.« Besede »vsaj za nekaj minut« je pisec krepko podčrtal.
»Z ZAHODA PRINAŠATE POSLANICO MIRU!«
Kmet iz države Bombaj, ki pa se rad izobražuje z branjem knjig ter pozorno spremlja politično dogajanje v svoji deželi in v svetu, je v pismu predsedniku Titu poleg drugega napisal tudi tole:
»Zelo sem srečen, da Vas lahko pozdravim v tej prastari deželi. Vaš obisk ne samo povezuje dve sodobni državi, marveč prinaša hkrati Vzhodu poslanico miru z Zahoda. To je za Vaio deželo in za Vas osebno velika čast. Vaš obisk bo v zgodovini Indije zapisan kot praznik... Kot mali človek, kmet, ki se znoji na polju, Vam pošiljam svoje najtoplejše pozdrave in iskreno upam, da boste takšne pozdrave sporočili tudi mojim sotovarišem kmetom v Vaši deželi. Morda mi boste kljub silno obsežnemu programu Vašega obiska potrdili prejem tega pisma, za kar Vam bom, vselej hvaležen.«
Študenti slavne indijske univerze v Benaresu so Titu pisali: »Zvedeli smo, da boste med svojim obiskom v Indiji prišli tudi v Benares. Skromno Vas prosimo, da najdete čas in ob nacionalnem prazniku Mednarodne študentske organizacije kot častni gost obiščete tudi študente hindujske univerze.«
Med svojim bivanjem v Indiji je predsednik Tito dobil na stotine takih in podobnih pisem. Vsa pisma so polna navdušenja, topline in upanja, da bodo njihovi pisci lahko osebno videli maršala Tita in čuli njegove besede. Iz teh pisem zveni velikansko zanimanje za življenje in delo predsednika Tita, za razmere v naši deželi i-n socialistično graditev pri nas ter za perspektive nadaljnjega poglabljanja prijateljskih vezi med obema republikama. Ta pisma poleg vsega drugega dokazujejo, da sta si Indija in Jugoslavija kljub velikanski zemljepisni razdalji, ki ju loči, nenavadno blizu in da se bodo njune medsebojne vezi v prihodnosti še bolj utrdile.
£ -a
14
Nehru — Tito
Rdeča trdnjava v Delhiju
Indija, stara dežela na - novih poteh
/5
M
TRETJI DEL POTOVANJA PREDSEDNIKA TITI PO UDUI
PREDSEDNIKI VLAD SOSEDNIH DRŽAV
Miroljubnega sodelovanja velikih In malih držav ne hi smelo ničesar
O možnostih mirnega sožitja med državami
Predsednik Tito v središča največje države indijske unije — Njegove izjave državnim predstavnikom in novinarjem — V Kaikuii bo danes zaključen tretji del njegovega potovanja po Indiji — Ponovno srečanje predsednika Tita s predsednikom
indijske vlade Nehrujem
ovirati v leto 1955
Laknou, 30. dec. (Tanjug). Predsednik Tito je danes izrazil prepričanje, da je uspeh njegovih razgovorov z Nehrujem dokazal svetu, da je mogoče miroljubno sodelovanje med velikimi in malimi državami, ne glede na njihov družbeni sistem.
»Spremljal sem mednarodne komentarje o našem obisku v Indiji«, je dejal predsednik Tito, »in mislim, da smo mnogo dosegli s tem, ker smo dokazali, da majhna država, kot je Jugoslavija, ta velika država, kot je Indija, lahko tesno sodelujeta ne glede na razlike v sistemu, ker ni prav ničesar, kar bi oviralo njuno medsebojno sodelovanje«.
Predsednik Tito je dal to izjavo davi v Laknou, glavnem mestu države Utar Pradeš, kjer so ga sprejeli predsednik te največje indijske države Sri Sampurnanand s člani svoje vlade, predsednik pokrajinske skupščine in visoki funkcionarji tega kraja.
V Laknou je predsednik ostal samo tri ure. V vladni palači so priredili njemu na čast slavnostno zakusko, na kateri so bili poleg vseh članov vlade in uglednih članov pokrajinske skupščine tudi mnogi vojaški in civilni funkcionarji države Utar Pradeš.
Agra in Banaras
' «%Jtf
I
i	, , -j
Po zakuski je predsednik Tito obiskal univerzo in se posebno zanimal za delo paleo-botaničnega in medicinskega inštituta.
»Jaz in moji sodelavci smo zelo srečni«, je dejal na postaji v Laknou predsednik Tito zbranim novinarjem, »ker smo videli Indijo in njen narod«. Ko je pripomnil, da so ga prisrčno in prijateljsko sprejeli povsod v Indiji, je Tito izrazil svoje vtise o razvoju industrijske baze Indije. »Prepričan sem, da je Indija že tako daleč, da je položila prve temelje za svojo industrializacijo in da bo njen nadaljnji razvoj uspešen. Brez industrializacije ni mogoče doseči določene stopnje življenjske ravni, česar se prav dobro zavedajo tudi vodilni ljudje Indige pod vodstvom g. Nehruja«.
Kalkuta, 50. — (Tanjug) Jutri popoldne ob 4.30 bo prispel v Kalkuto na tridnevni cbisk predsednik FLRJ Josip Broz Tiito. Davišnji časopisi so označili ta obisk kot tretji, zaključni del 18 dnevnega bivanja jgoslovanskega predsednika in njegovih sodelavcev v
Indiji. Prvi del bivanje v Delhiju, je bil v glavnem izpolnjen s političnimi razgovori s presednikosn Nehrujem in se je končal s skupno izjavo. Drugi del je bil namenjen, predvsem proučevanju razvoja indijske vasi. kulturnih in znanstvenih ustanov, v tretjem delu pa bo predsednik obiskal nekatere industrijske naprave in enega izmed naj-večjh industrijskih in» trgovskih središč na svetu Kalkuto, ki ima okoli 5 milijonov prebivalcev. Tu se bo predsednik vnovič srečal z Nehrujem na Novo leto, ko se bo indijski predsednik vrnil s konference v Bogoru.
Taj Mahal v Agri
AGRA, prastaro, znamenito mesto Indije oh reki Jumna (Yamuna), jugovzhodno od New Delhija, je danes po razsežnosti in številu -prebivalstva približno enako Zagrebu. Moderni del mesta se razvija na temelj h industrije kože in rečnega ladjedelstva, sicer pa slovi Agra po svoji starodavni obrti zlatarstva in srebrarstva, obdelave m armor a ter domače izdelave preprog.
Agra lena danes znamenite redkosti stare muslimanske arhitekture iz debe Meglilo v, dobe muslimanskega zavejevanja Indije, In po njih je znana vsemu svetu. Akbar je bil prvi muslimanski imperator, ki je Agro povzdignil v svojo glavno mesto. Mesto je obdal z	ki Je še danes
nema priča muslimanske dinasti; j e. Njegov sin Jahangir ni hotel živeti v Agri, toda njegov vnuk se jo vrnil v Agre m ji dal po svojem staremu očetu lene Akbaraba i To je bil Shan Jahan, ki je v Agri zgradil velik del trdnjave ln mnogo drugih zgradb, ki so danes znroioncost mesta.
Taj Mahal (Tadž 3Iahal) velja za prvo znamenitost Agre. To je mavzolej, ki ga je zgradi-l Shah Jahan za svojo kraljico Arjcran-do Banu, imenovano Mumtaz Mahal »Biser palač e j, ki je bila po izročilih najlerša žena tiste dobe. Tujci, ki prihajajo v Agro, si ogledujejo to znamenitost po večkrat in v raznem času, ko se njena lepota izraža v raznih barvah.
V	lunanesn svitu je mavzolej ko‘ privid iz bajke. Mavzolej je bil grajen v lotih 1535—1643.
Trdnjava Akbar, ali samo »Trdnjava«, je posebni del in prostor Agre na desnem bregu reke. Obdana je z obzidjem iz rdečega kamenja v visino skoraj 20 metrov, kar daje kempleksu izreden barvni v£'s. Na prostoru »Trdnjave« znotraj obzidja je nekaj poslopij, ki so se še do danes ohranila. To je predvsem Jahangir Mahal, Ja-hangiirov mavzolej, ki je ves grajen iz rdečega kamna, potem Šaman E-iurj, stolp s krasno omari antaci je iz dragega kameni?, in slovita »Biserna mošeja« (Moti Masjid). grajena prav tako Iz belega m arm era.
Na levi štreni reke je med dru-grul spomeniki grob Itknad-ud-daula. To Je mavzolej, ki ga je zgradila ciogulska vladarica Nut Jahan za svojega očeta. Grob zav-Zjuia prostor v kvadratu. V koteb i'*na štiri osmerosiranske stolpe. Paviljon, terasa, stolpi, vse je iz marsnora bele barve, v katerega s<y vloženi c mrene uti drugih barv. F? teh pur S-ikri Je pa dragocen, svojevrsten sromenlk. To staro, nogiüsko mesto, kakih 40 kilometrov daleč od Agre, radi obiskujejo vsi tujci, ker je edino popolnoma ohranjeno cnesto iz mogUTSkega zavojevan ja Indije.
BANARAS je Meka Indije, naj-svetejše mesto Hindusov, prvo od sedmih njihovih svet.5h mest. Mesto je staro nad 3.0D0 let in naj bi bilo po izreč:!ih najstarejše mesto na svetu sploh. Po kitajskih virih je bil Banaras že polnih šest stoletij pred našim štetjem najvažnejše mesto na svetu, mesto znanosti in filozofije. Prvikrat je mesto zgodovinsko spisano v knj:.g2h »Mahabharat*« in »Ramajani« 5CD let pred našim štetjem.
Ime Banaras izhaja iz imena Varanasi, kakor se je to mesto nekdaj imenovalo. Staro ime Varanasi je spojenka dveh imen: reke Varuna (danes na geografskih kartah Earna) in reke Asi na severu in na jugu mesta. Baranas leži na levem bregu reke Ganga, ki je sveta reka od samega izvira pod grebeni Mimalajev do krajnega izliva v zaliv Bengalije.
V	Banaras se vsako leto zgrinja do milijon romarjev iz Indije in ostalega sveta. Iz vseh palač v mestu vodijo storpnice v reko. Tu se bo predsednik Tito vozil z bro-dičem po reki Ganga, da sl bo ogledal templje, vrata in stopnice na obali reke.
Glavne znamenitosti Ban a rasa so poJeg velikega števila zgodovin-sadh budističnih svetišč tempelj DtiiTga stari observatorij in »Zlati tempelj*. Tempelj Durga n! v središču mesta, kakor večina drugih, temveč nekoliko izven mesta. na poti v univerzitetsko četrt. Na tej
poti bo tujec kmalu opazil figure, fci jih opisuje vsaka knjiga, To
je prvo, kar se opazi od tega templja, ki ga Evropejci često imenujejo »Opičji tempelj« zaradi mnogih o>pic, ki žive v njem. Centralni portal templja podpira 12 čudovito izrezanih stebrov, a okvir portala je obit z medenino. Tempelj je# zgrad.l sredi 18. stoletja Bengalec Rani Bhavani.
Stari observatorij ali Jai Sing-h’sev observatorij je bil zgrajen v istem času kakor observatoriji v še štirih drugih mestih: Delhiju, Mufctri, Jaipuru in Ujjainu. Vse je ustanovil Raja Sawai Jai Singh, utemeljitelj mesta Jaipur a. Starinske znamenitosti observatorija so podrobno opisane v muzejskem vodiču ki ga dobi obiskovalec. »Zlati tempelj« velja za najsvetejše mesto v Ban ar asu. Pogled vanj je najlepši z galerije.
Banaras je tudi rojstno mesto umetne obrti izdelovanja omara en tirane medeninaste posode. Ta posoda, razni emblemi, figurice itd. slovijo daleč po vsem svetu, izdelujejo pa jih na veliko v delavnicah okoli »Zlatega terapija«. Druga atrakcija Baranasa za tujca'pa je brokat umetno vezena svila z zlatom ali srebrom.
Pet kilometrov severno od Ba-narasa je paTk Sarnath, kjer so razvaline samostanov, ki so bili zgrajeni pred 1.500 leti. To so: Dhamekh Stupa, »Dhannarajika Stupa« in »Glavni oltar«. »Glaimi oltar« je bil v starih časih glavni tempelj z imenom »Mulagandha-kuti«, 60 m visok z zlatim nad-strešnikom. Danes je namesto njega zgrajeno novo poslopje pod imenom »Mulagandhakuti Vikara« (sfco*p). V Samathu je prav tako sloviti stolu Asoka iz poliranega peščenega kamna z levjo glavo na vrhu, ki je v državnem grbu nove Indije. Važen je tudi muzej v Sarnathu, urejen kot budistični samostan, z znamenitimi redkostmi stare hlnduske umetnosti. — Banaras ima danes 355.000 prebivalcev.
Utendes-France dobil važno zaupnico
Opozorilo parlamentu: Zahodno Nemčijo bodo oborožili brez Francije, kakor tudi Sovjetska zveza oborožuje Vzhodno Nemčijo — Pri drugem glasovanju za sprejem Zahodne Nemčije v Iti antski pakt je dobila vlada večino 31 glasov, pri glasovanju o sprejemu v zahodnoevropsko zvezo pa 15 glasov
Pariz, 30. dec. (r.) Po poročila agencije AFP, Je po nenradnih podatkih dobila vlada Mendes-Francea pri glasovanju o zaupnici glede sprejema Zahodne Nemčije v Zahodnoevropsko zvezo večino približno 15 glasov. — Glasovanje o sprejetja celotnih pariških sporazumov bo kasneje.
Pariz, 30- dec. (Reuter) Predsednik francoske vlade Men-dos-France je imel po debati o ratifikaciji pariških sporazumov govor, v katerem je zadnjič pozval poslance, naj glasujejo za ratifikacijo.
»Logično bi bilo, da bi sporazumi po nedavnem glasovanju v korist sprejema Nemčije v Atlantski pakt dobili veliko večino,« je dejal Mendes-Franče. Francija ne bi razumela odklonilnega glasovanja. Gotovo je, da je večina Francozov zaskrbljena ob predlogu, da bi dali Nemcem orožje deset let po okupaciji. Toda kakšne bi bile posledice odklonitve tega? Štirinajst francoskih zaveznikov v organizaciji severnoatlantskega pakta ne bi privolilo na obnovitev pogajanj. Mar mislite, da so pripravljeni še naprej gledati, kako se oborožuje Nemčija? Zahodno Nemčijo bodo oborožili brez nas, prav tak kot tudi Vzhodno Nemčijo že oborožuje Sovjetska zveza. Že štiri leta go-
vorimo o tem vprašanju. Od uas ne zahtevajo prenagljenega sklepa. V teh štirih letih Sovjetska zveza ni dala nika-ke pobude, ki bi utegnila opravičiti odložitev oborožitve Nemčije. Potemtakem ni nobenega povoda, da bi odklanjali ratifikacijo sporazumov, ki bi dali evropskim narodom močnejši položaj, in ki v nasprotju z nekaterimi trditvami nimajo nikakega napadalnega namena- Francija ni kriva, če je prisiljena k obrambnim ukrepom Ce ratificiramo sporazume, bo Francija lahko imela ob sodelovanju s svojimi zavezniki na bodoči četverni konferenci odločilno vlogo«, je zaključil Mendes-Fran_ ce.
BONN, 30. dec. Socialni demokrati menijo, da rezultat glasovanja v francoskem parlamenta ni dobro znamenje za uspešno politiko zahodnih držav. Predvsem opozarjajo na dejstvo, da je francoski parlament potrdil sprejem Zahodne Nemčije v Atlantski pakt z zelo š'bko večino navzlic ostremu pritisku iz Velike Britanije in 1CDA.
URADNO SPOROČILO 0 KONFERENCI V BOGORU
Na azijsko-afriško -reneo novahliemfh 25 držav
Bogor, 30. dec. (AFP) V posebnem sporočilu, objavljenem včeraj v Bogoru, so predsedniki vlad Indije, Pakistana, Indonezije, Burme in Ceylona izjavili, da bodo na azijsko-afriški konferenci, ki bo apri-
Sesitmek med italijanskim zunanjim ministrom in jugoslovanskim veleposlanikom
Rim, 30. dec. (Tanjug). Minister za zunanje zadeve dr. Martino je sprejel sinoči v palači Chigi jugoslovanskega veleposlanika v Rimu dr. Pavla Gregoriča. Po teh razgovorih poudarjajo danes v uradnih krogih, da Je bil razgovor med njima v zvezi z ugodnim potekom dela raznih mešanih italijansko-jugoslovanskih komisij, ki naj bi dokončno uredile obmejni promet med bivšo cono A in cono B, ter več drugih vprašanj, izvirajočih iz gospodarskih ta dragih zvez med obema državama.
Vladni »Messaggero« piše davi glede na včerajšnji sestanek, da se je razmerje med Jugoslavijo itn Italijo po podpisu londonskega sporazuma zelo popravil«. To dejstvo omogoča navezavo čedalje tesnejših. stikov med obema državama celo na političnem področju. Zato ni izključeno, da se bo italijanska vlada v bližnji prihodnosti izjavila za sestanek visokih predstavnikov Jugoslavije in Italije.
la v Indoneziji, med drugim obravnavali naslednja vprašanja:
1. Problem proizvodnje in uporabe atomske bombe, 2. gospodarsko sodelovanje in 3. ukrepi za zmanjšanje napetosti na svetu.
Predsedniki vlad petih držav Južne Azije so izrazili v sporočilu upanje, da bodo vse države na konferenci v Indoneziji zastopali ministri za zunanje zadeve.
V uradnem sporočilu so predsedniki vlad izjavili, da so poleg držav Colombo konference povabili 25 držav na konferenco drugo leto. Med temi so LR Kitajska, Japonska, Afganistan, Kambodža, federacije Centralne Afrike, Egipt; Etiopija, Zlata Obala, Perzija, Irak, Jordan, Laos, Libanon, Liberija, Libija, Nepal, Filipini, Saudova Arabija, Sudan, Sirija, Siam, Turčija, Severni in Južni Vietnam in Jemen. Izrael in kuomintan-ška Kitajska nista povabljeni.
Presenečenje je povzročil sklep, da so povabljene Turčija, štiri indonezijske države in države federacije Centralne Afrike. Za Kitajsko in Japonsko se je vedelo že prej, da bosta povabljeni. Uradno sporočilo so podpisali predsedniki vlad Indije, Indonezije, Burme, Pakistana in Ceylona.
Washington, 30. dec. (AFP). Sporočilo predsednikov vlad držav Colombo konference doslej ni povzročilo komentar-
jev uradnih washingtonskih krogov. Neuradni krogi izražajo dvom v uspeh te konference, češ da bo poskušala v določenem smislu konkurirati Združenim narodom. Menijo tudi, da ne bo dosegla glavnega namena — utrditve miru, ker na njej ne bodo sodelovali zastopniki kuomintanške Kitajske, Formoze in Izraela. Poleg tega bodo po mnenju teh krogov nekatere vlade, kot je n. pr. filipinska vlada, odklonile udeležbo na konferenci, ker je povabljena tudi LR Kitajska.
Obljubljena poročila o razgovorih v Pekingu
New York, 30. dee. (AFP). Na sedežu Združenih narodov so sinoči sporočili, da bodo med razgovori, ki jih bosta imela v Pekingu kitajski predsednik vlade Ču En Laj in generalni sekretar OZN Dag Hammerskjoeld, objavljali skupna sporočila, da bo javnost poučena o poteku razgovorov. Član Hammerskjoeldove-ga spremstva bo poleg tega pošiljal občasna poročila na sedež Združenih narodov, ki ni bodo politična, temveč bodo le opisovala ozračje, ki bo vladalo na razgovorih. — HammerskjoeJda ne bodo spremljali novinarji, ker se generalnemu tajniku OZN ni zdelo umestno, da bi prosil kitajske oblasti za dovoljenje, da ga smejo spremljati tudi zastopniki tiska.
BEOGRAD, 30. dec. Tiskovna agencija »Jugopres« se Je za Novo leto obrnila na predsednike vlad Avstrije, Bolgarije, Grčije, Italije, Madžarske, Romunije in Turčije s naslednjim vprašanjem:
»Kako ocenjujete sedanji mednarodni položaj, in kakšne so po Vašem mnenja možnosti za mirno sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo, s tem pa tudi za mir na svetu?« Objavljamo odgovore, ki jih je agencija doslej prejela:
Napoved stavke britanskih železničarjev
London, 30. dec. (Reuter). Na množičnem sestanku v Londonu so britanski železničarji sklenili, da bo 9. januarja začelo stavkati 400 tisoč članov njihovega sindikata. Kakor pričakujejo, bo stavka ohromila promet v Veliki Britaniji. V resoluciji, ki so jo sprejeli na zborovanju, so železničarji pozvali vse sindikalne člane, zlasti transportne delavce, naj izrazijo soglasje z železniškimi delavci.
Avstrijski zvezni kancler ing. JULIUS SAAB
»Odločilno merilo za ocenjevanje sedanjega mednarodnega položaja, je izjavil avstrijski kancler, je absolutna želja vsega človeštva po miru. Niti en državnik danes ne sme delovati proti tej želji. Zato bodo tudi velesile prihodnje mesece morale začeti nove razgovore. Zdi se mi, da je velik napredek že samo dejstvo, da se vsepovsod bolj in bolj prebija težnja po reševanju nesoglasij s pogajanji, torej z miroljubnimi sredstvi.«
Ko je dejal, da je avstrijski problem zavzel prvo mesto med evropskimi vprašanji, je ing. Ra ab izrazil prepričanje, da se da sporazum o tem vprašanju sorazmerno lahko doseči.
»V ozračju zaupanja, ki bi na ta način nastalo, bi se mogli lotiti tudi reševanja težjih vprašanj, je dejal nato avstrijski kancler. Ker je pripravljenost nedvomno na vseh straneh, računam, da se bo polagoma utrdil svetovni mir.«
Predsednik grške vlade maršal PAPASQS
»Fluidnost mednarodnega položaja zahteva budno pozornost in sistematično akcijo svobodnih držav za ustvaritev trdnih pogojev, da bi se mogle upreti mednarodni nevarnosti. Vsako popuščanje v mednarodnem položaju, je nadaljeval, bi bilo prehodno, če nerešeni evropski problemi ne bodo urejeni na podlagi pravičnosti in enakopravnosti in če ne bo prevladal duh spoštovanja pogodb in poglavitnih pravic narodov.«
Maršal Papagos je nato izrazil prepričanje, da razlike v družbenih sistemih ne smejo biti ovira za mimo sožitje med državami. Vsak narod, je dejal, ima pravico svobodno- si izbrati sistem, ki, si ga želi.
»Mir na svetu, je pripomnil predsednik grške vlade, ni avtomatično ogrožen glede na obstoj različnih političnih in družbenih sistemov. Kar je v tem primeru važno, so mednarodne težnje držav in njihovo ravnanje v mednarodnih odnošajih.«
Po besedah grškega predsednika nasprotni družbeni sistemi ne bodo ogrožali mirnega sožitja med narodi, če ne bo prišlo do nezakonitega vmešavanja, čs se bodo države ogibale nepravičnega pritiska na naj slabše in če bodo spoštovale svobodo in pravice tretjega.
»Upam, je zaključil maršal Papagos, da bodo temeljna načela končno zmagala in da se bo utrdila misel miru, ki bo služila resndčnim koristim vseh narodov, ne glede na družbene sisteme.«
Predsednik madžar. vlade . IMRE NAG?
»V letu 1955 se utegne mednarodni položaj dalje razviti v smeri mirnega sožitja med državami z različno družbeno ureditvijo, lahko pa bi prišlo tudi do nevarne prelomnice, ki bi povečala možnost bodoče vojne. Nikakega dvoma ni, da rešitev nemškega vprašanja predvsem vpliva na razvoj mednarodnega položaja.«
Ko je poudaril, da je miroljubno človeštvo od druge svetovne vojne podvojilo svoje na-
pore za utrditev miru in mirnega sožitja, je g. Nagy izrazil mnenje, da tudi število odgovornih državnikov, ki so vzlic različnosti svojih pojmovanj pripravljeni pridružiti se temu, čedalje bolj narašča.
Madžarski predsednik je nato izrazil mnenje, da je bistvo mnogih izjav, ki so bile dane v zadnjem času, v tem, da je mimo sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo mogoče in potrebno.
»Načelo mirnega sožitja, je pripomnil, je našlo v zadnjih letih svoje potrdilo v praksi z rešitvijo številnih vprašanj, kot so bila na primer končanje vojne na Koreji in v Indokini, z razširitvijo diplomatskih, gospodarskih, kulturnih in športnih zvez med državami z različno družbeno ureditvijo.
Po mnenju g. Nagyja, ki je dejal, da ponovna oborožitev Zahodne Nemčije povečuje nevarnost vojne, se mir in mirno sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo lahko utrdita na vsem svetu po poti, ki jo je pokazala moskovska konferenca,
»Prepričan sem, je dejal na koncu predsednik madžarske vlade, da so interesi narodov in vlad sosednih držav — Federativne ljudske republike Jugoslavije in LR Madžarske — v najvažnejših vprašanjih obrambe miru in mirnega sožitja, sorodni. Takšno mimo sožitje pomeni pomembno naraščanje sil miru.«
Predsednik romunske vlade GEQRGHE GEG3G3IU DEJ
V začetku svoje izjave je predsednik romunske vlade dejal, da so bili v minulem letu storjeni koraki za popuščanje napetosti v mednarodnih zvezah zaradi vztrajnih naporov miroljubnih držav, posebno pa zato, ker je bilo kmalu za Korejo odstranjeno žarišče vojne v Indokini.
Predsednik romunske vlade se je izrazil proti obnovi revanši-stičnega nemškega militarizma v kakršnikoli obliki. Dalje je poudaril, da zgodovinske izkušnje dokazujejo, da države z različno družbeno ureditvijo lahko žive mimo druga ob drugi.
Ko je omenil skupno deklaracijo o načelih mirnega sožitja, ki sta jo v letu 1954 sprejela predsednik vlade ZR Kitajske Ču En Laj in predsednik vlade Indije Džavaharlal Nehru, deklaracijo, ki sta jo sprejela v tem letu tudi Ču En Laj in predsednik burmanske vlade U Nu, ter skupno deklaracijo, ki sta jo pred kratkim izdala tudi predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz-Tito in predsednik indijske vlade Nehru, je g. Georghiu Dej dejal, da bo izvajanje načel spoštovanja suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti sleherne države, načela nenapa-dalnosti, enakosti in nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih držav, resnično omogočilo mimo sožitje«.
Predsednik romunske vlade je pripomnil, da tisti krogi na Zahodu, ki nasprotujejo kolektivni varnosti in miroljubnim pogajanjem s svojo »politiko moči« delujejo proti možnostim za mimo sožitje. Po njegovih besedah se vlada Romunske ljudske republike v svoji zunanji politiki ravna po želji, da bi
OB IZJÄVAH GG. DJILÄSÄ IN DE3UERÄ INOZEMSKEMU TISKU
Dvopartijski sistem v izdaji New Terk Timesa in Timesa
dala dejavni prispevek k obrambi miru, razvila in utrdila vezi prijateljstva in sodelovanja z vsemi narodi in državami, ki so naklonjene miru. Zaključujoč svojo izjavo, je g. Dej med drugim dejal:
»Izkoriščam to priložnost za izjavo, da romunski narod z zadovoljstvom sprejema zboljšanje v odnošajih med Romunsko ljudsko republiko in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Trajno zboljšanje zvez med Jugoslavijo in Romunijo ustreza koristim in težnjam naših narodov in ima namen pomembno prispevati k ustalitvi miru v Evropi.
Iz vsega srca želimo prijateljskim jugoslovanskim narodom uspeha v delu za napredek njihove domovine in izpolnitev miroljubnih teženj naših narodov in vseh narodov na svetu«.
Predsednik turške vlada ÄDKAN MEHDERES
»čeprav nas že deset let loči
04.	največje katastrofe, ki jo je kdaj doživel svet z zaskrbljenostjo ugotavljamo na pragu 1.1S55, da svet še ni stopil v obdobje trdnega miru.« Po besedah turškega predsednika je bridka resnica, da živi danes človeštvo namesto v resničnem miru v obdobju premirja, to pa zato, ker miroljubni narodi še vedno slutijo veliko nevarnost zaradi zdaj prikrite zdaj odkrite delavnosti tistih, ki hlepe po premoči, narodi sami pa čutijo, da se je treba temu upreti.
»Pred kratkim, je pripomnil g. Menderes, je bilo rečeno, da ja mogoče ugotoviti določeno zmanjšanje mednarodne napetosti. Če je to res, potem je to edino posledica dejstva, da se ie svobodnim narodom ob znatnih naporih za utrditev obrambe posrečilo doseči določeno ravnovesje sil.«
G.	Menderes je nato poudaril, da se Turčija, Jugoslavija ia Grčija zavedajo te resnice in so odločene ohraniti svojo neodvisnost, sklenile med seboj zvezo, ki naj ščiti varnost njihovih področij. Tej zvezi so pripravljene dati še večjo učinkovitost.
»Države z različno družbeno ureditvijo, je dejal g. Menderes, lahko žive v miru in medsebojnem prijateljstvu, lahko iskreno sodelujejo in postanejo zaveznice. Ankarski sporazum in Blejska zveza sta najboljši dokaz za to. Turki smo ponosni, da smo vaši zavezniki. Odkritosrčno sodelovanje v smislu teh sporazumov je dokazalo, da narodi, ki znajo spoštovati svojo svobodo in medsebojno neodvisnost ter neodvisnost dragih, kar so dokazali z dejanji, lahko žive skupno kot prijatelji, ne glede na to, kakšni so njihovi režimi.
»Najiskrenejša želja vseh nas, je zaključil predsednik turške vlade, je, da bi videli, kako izginjajo vzroki bojazni, ki muči svet, in da bi človeštvo spet našlo resnični mir. Ne smemo pa pozabiti, da je izpolnitev tega smotra odvisna od dejanj in ne od besed«.
Predsednik bolgarske vlada VLK0 ČMVENE0V
G. Viko Črvenkov, ki je v uvodnem delu svojega odgovora omenil remilitarizacije Zahodne Nemčije in glede tega izrazil isto mnenje, kakor predsednika madžarske in romunske vlade, je dejal, da je po njegovem mnenju mirna koeksistenca med državami z različnimi družbenimi ureditvami ne samo možna, temveč tudi nujna. Vsak poskus vsiliti en ali drug družbeni sistem ali »način življenja« pomeni ne samo grobo vmešavanje v notranje zadeve druge države, temveč tudi brezizgled-no avanturo.
»Razlike v družbenih sistemih posameznih držav« — je poudaril gospod Červenkov — »niso ovira, da te države žive v miru, da druga drugo ne napadajo, da ne pristopajo k vojaškim in drugim blokom, ki so naperjeni proti eni ali drugi državi, da zavarujejo svojo varnost.«
Po besedah bolgarskega predsednika razlike v družbenih ureditvah držav, ki so sodelovale v protihitlerjevski koaliciji med drugo svetovno vojno, niso ovirale teh držav, da se združijo in da zadajo smrtni udarec napadalcu.
Kar se tiče naših narodov — je izjavil na koncu gospod Červenkov — to je jugoslovanskih narodov in bolgarskega naroda in njihovih vlad, so oni po mojem mnenju življenjsko zainteresirani na borbi za mir, za mirno koeksistenco, za vse tesnejše sodelovanje, za vse boljše življenje in za splošni napredek. Izkoriščam priliko« — je zaključil bolgarski predsednik — »da izrazim jugoslovanskim narodom prisrčne pozdrave in želje za napredek ob nastopajočem novem letu 1955.«
VREME
Napoved za petek: Sprva precej oblačno in v nižinah zamegleno vretne, pozneje razjasnitve. Jutranje temperature med —5 in 0, opoldanske pa med 0 in 8 stopinj.
V naslednjih dneh bo suho. nekoliko hladneje ln spremenljivo oblačno vreme.
Samo
dobre
volje
je treba...
Nekaj bežnih vtisov s potovanja po Koroškem
Sele, eno začetnih žarišč partizanske borbe na Koroškem
JLeto uspehov a tudi bojev
V preteklem letu se je na Koroškem v vrsti primerov vedno znova potrjevalo pravilno spoznanje, da je skupna akcija demokratičnih množic ne glede na narodnost najboljše zagotovilo za mirno in tolerantno sožitje prav tako kot za nenehno jačanje demokratičnih sil v deželi. Ta razvoj seveda ni šei v račun šovinističnim in reakcionarnim krogom, ki so zaradi tega iz dneva v dan izgubljali na meči in pomenu. V tem pa so tudi razlogi zakaj skušajo M krogi, ki živijo od nacionalistične nestrpnosti, s strupeno gonjo, s klevetanjem in potvarjanjem dejstev prikazati demokratične koroške Slovence kot eksponente zunanjih, neavstrijskih ali celo avstrijski republiki sovražnih teženj, vse tiste Avstrijce, ki se z njimi družijo ali demokratičnih koroških Slovencev ne bojkotirajo pa politično onemogočiti z zlohotno trditvijo, da so «zavezniki« in »podporniki« »protidršavnih« eksponentov in teženj. Takim ciljem služi tudi vik in krik proti grozeči »infiltraciji« in celo »slovenizaciji« Koroške, skratka skušajo zavestno sprostiti v deželi najnižje šovinistične instinkte.
Skoraj odveč je poudariti, da je to prizadevanje koroških šovinistov jalovo in vnaprej obsojeno na neuspeh. Vsa praksa in dejstva iz vsakodnevnega življenja demokratičnih koroških Slovencev zgovorno pričajo, da so demokratični koroški Slovese! in njihova gibanja močan faktor v avstrijskem javnem življenju, da so prav zaradi svojega stremljenja po zagotovitvi demokratičnih principov, v vrstah avstrijskih delovnih ljudi, ki se borijo za neodvisno in demokratično Avstrijo ih proti poizkusom reakcionarnih sil, da s propagiranjem tez »o nevidnih mejah« med Nemčijo in Avstrijo, poveličevanjem hitlerjevskih vojaških zvez in poudarjanjem fiktivne gospodarske odvisnosti Avstrije od Nemčije, rušijo med avstrijskim ljudstvom zavest nacionalne samobitnosti in s tem dejansko iz-zvajajo nacionalno izdajstvo in podpora raznim »anšlusovskim« tezam v njihovih pogojih. Demokratični koroški Slovenci zaradi tega vedo, da so ustvarjalni in pozitivni elementi demokratičnih avstrijskih družbenih sil, ki stremijo k napredku in nhdaijnjemn razvoju družbenih odnosov v Avstriji in to ne nek tuj, »infiltrirani« element, temveč domač, avtohton, ki ve da si bo z zagotovitvijo demokratičnih in socialističnih družbenih odnosov v skupni borbi z avstrijskimi delovnimi ljudmi zagotovil tudi svoj narodnostni obstoj in dejansko nacionalno enakopravnost.
Koroškim šovinistom bo zaradi tega težko uspelo (pa čeprav se poslužujejo terorja, klevetanja in celo razprav pred sodišči) demokratične koroške Slovence izolirati in potisniti na pozicije namišljene iredente ali nacionalizma. Njihov šovinistični pritisk lahko sicer začasno zavre razvoj demokratičnih sil, lahko začasno zamegli jasno presojo In principialncst posameznikov in tudi posameznih krogov v socialističnem gibanju, ne more pa tega razvoja ustaviti aii preprečiti. Preveč otipljivi so bili dosedanji uspehi demokratičnih sil, predvsem na dvojezičnem in slovenskem predelu Koroške in to kljub klevetam, obtožbam, podtikanjem in podobnim manevrom koroških šovinistov. Preveč otipljiva je tudi zlaganost in demagoška prikrojenest raznih šovinističnih parol o infiltraciji (govori se celo o idejni infiltraciji!), nacionalizmu, slovenizaciji in celo o nacionalni prevzetnosti Slovencev. Ljudje, ki so jim namenjene te fraze, živijo vendar na Koroškem, koroški Slovenci pa so njihovi sosedje, sodelavci!
Šovinističnim krogom pa je trn v peti tudi kultumo-pro-svetna in gospodarska dejavnost koroških Slovencev. Ne morejo
rod3. Tudi zadružna dejavnost
koroških Slovencev jih moti. Seveda pa ne uspevajo v prizadevanju, da bi iz kulturne in prosvetne povezave Slovencev tod in onstran Karavank skonstruirati tudi politično odvisnost koroških Slovencev.
To delovno področje Je slej ko prej bistvene važnosti za ohranitev slovenskega ljudstva na Koroškem. Kulturnaprosvetna in gospodarska dejavnost Slovencev na Koroškem ustvarja pogoje za nacionalno samozavest in bi prav zaradi tega lahko v bodoče še bolj družila ne glede na svetovno nazorsko, ideološko in politično opredelitev vse tiste iskrene, tolerantne in demokratične koroške prosvetne delavce in skupine, ki sta jim slovenska kultura in beseda in s tem obstoj slovenskih ljudi na Koroškem dejansko poglavitni smoter. V vprašanjih, ki zadevajo življenske koristi koroških Slovencev kot so problemi šolstva, enakopravnosti na gospodarskem, jezikoslovnem in drugih področjih, bi se lahko še poglobila skupna akcija vseh aktivnih, demokratičnih slovenskih faktorjev proti šovinističnim naklepom. Koroški Slovenci so v preteklosti prestali še težje napade šovinističnih hujskačev. Toliko laže bodo premagali tudi sedanje naklepe šovinistov in reakcionarjev, saj imajo poleg močnih prosvetnih in gospodarskih organizacij ter množice tudi politično razgledanih posameznikov, ki vedo, katere družbene sile so lahko zaveznik borbe za narodnostno enakopravnost, tudi v svetu spoštovano in ugledno socialistično Jugoslavijo, ki budno spremlja razvoj dogodkov v slovenskem zamejstvu.	(bi)
Kmečki fant iz boliše družine doi>i zaposlitev na večjem posestvu v Švici. Naslov v upravi časopisa.«
Takšni in podobni oglasi dnevno polnijo strani koroških časopisov in so mi že prvi dan bivanja na Koroškem padli v oči. Ne toliko zaradi njihove vsebine, pač pa zaradi njihove množine. Videti je, da je postala Švica »obljubljena dežela« koroške kmečke mladine obeh spolov. Ta pojav ima svoje globoke vzroke v današnjem stanju kmetijstva na Koroškem, kar je še posebno važno za slovenski živelj.
Priznati je sicer treba, da je dosegla Avstrija prav na področju kmetijstva v zadnjih letih pomembne uspehe. Kmetijska proizvodnja se je na splošno v Avstriji precej dvignila. Kljub temu pa je stanje za srednjega in majhnega kmeta razmeroma težko. Teh je na Koroškem večina, saj je čez 70 odstotkov kmetij, ki so manjše od 20 ha. Predvsem pa spadajo med manjše posestnike slovenski kmetje.
2e pred drugo svetovno vojno so ta posestva razmeroma slabo stala. V času nacizma pa se je gospodarski ekspanzionizem veleposestev še povečal. Nemci so potrebovali hrano in so favorizirali takoimenovane »Lieferbetriebe«, ki so se gospodarsko zelo okrepili, predvsem pa so se oskrbeli s stroji.
Po vojni se je tehnika v kmetijstvu še razširila. Politika vlade je šla namreč za tem, da zadovolji predvsem velike kmetije, od
katerih je pričakovala največje
donose. To je bilo s stališča vlade deloma tudi razumljivo. Na drugi strani pa so se seveda manjši kmetje znašli v položaju, da ne morejo tekmovati z velikimi, tehnično dobro opremljenimi kmečkimi obrati. Da bi se nekako rešil iz tega položaja, danes tudi mali kmet na veliko kupuje stroje. Seka les, to svoje edino bogastvo, za katerega vlada trenutno konjunktura in ga spreminja v traktorje in druge stroje. Pri tem pa pozablja, da se mu stroj na majhnem posestvu !e slabo rentlra. Posledica ie pomanjkanje denarja, beg z zemlje v industrijo in izseljevanje. Kako velik obseg je zavzel ta beg v zadnjem času nam kažejo statistični podatki, ki pravijo, da je bilo pred petdesetimi let: zaposlenih v kmetijstvu na Koroškem še 56 odstotkov prebivalstva, po zadnjem štetju pa je zaposlenih v kmetijstvu le še 18 odstotkov, med tem ko živi od kmetijstva 26 odstotkov.
Tako gre ■ tudi na Koroškem razvoj svojo pot, pa naj si bo to med slovensko ali nemško govorečim prebivalstvom. Zato švicarski frank vleče in dan za dnem odhaja mladina v tujino. Eni samo za nekai let, drugi za vedno.
Mogoče bodo temu stanju lahko precej odpomogle strojne postaje. Strojne postaje so samostojna ustanova, ki dobiva dotacije od deželne vlade. Pogovarjal sem se o njih s socialističnim županom - Slovencem Jnbstom v Ma-
Pogied z Napoleonove ceste na Kontovelski p «rtič
riji na Žili. Dejal je, da bi jih bilo mogoče ustanoviti v vsaki občini, odvisno pa je to seveda od župana in sploh od prebivalcev, če pokažejo dovolj inicijative. Jasno pa s* rodi pri njih kažejo politična nasprotja, predvsem med socialisti in ÖVP. ÖVP je na tihem proti njim, ker so pač socialisti prišli prvi na to misel.
Je pa mogoče opazit! prav v tem pogledu precejšnjo enotnost med kmeti. Tako Slovenci, kot Nemci so glede strojnih postaj enotni. St>!oh je mogoče opaziti na Koroškem v zadnjem času precej boljše sožitje med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom. Res, tu so še vedno nesoglasja, tudi precej šovinizma je še, predvsem med nacističnimi elementi, ki so se ponekod vrinili tudi med socijaliste.
Drugače pa ie bila preleoa pokra iina ob Vrbskem, Hodoškem in Baškem iezeru v teh jesenskih dneh zasaniana in polna neke tihe otožnosti. Letoviški kraii ob Vrbskem iezeru so prazni in zapuščeni, tudi celovški »lintvar«, ki še vedno čuva svoie mesto, gle. da nekam žalostno v svet. Ulice so čez dan sic»r tudi v teh mrzlih dneh polne avtomobilov in motorjev, v trgovinah ie blaga sicer dovoli, toda kupcev Je bolj malo. Tudi kavarne in gostilne so boli prazne, le tu in tam se ob citrah zbere maniša družba, ki se ii celo posreči postati ob pivu malo bolj glasna. Sicer pa me ie Celovec mani zanimal in sem se ob večerih raie popeljal s predstavnikom Slovenske kmečke zveze na kmerijska predavanja kam na deželo ali pa na pevske vaie.
Mnogo zanimivega lahko doživi človek na takšnem potovanju. Na kmečkem posvetovanju v Bil-čovsu so ljudje z vso resnostjo razpravljali o komasaciji zem-liišč, brez katere ie strojna obdelava zemlje takorekoč nemogoča. V Sent Janžu smo se zbrali v nedelio popoldne pri Florijanu Lapušu. Posedili smo v kuhinü, pofcramliali in se nasmeiali in zvedel sem, da so z učitelji v dvoiezični šoli popolnoma zadovoljni. Pač pa mi ie desetletni sinek zavedne slovenske Janšeie-ve družine v Škofičah zajokal pred mikrofonom, ker mu je šla slovenska beseda le težko z Jezika. Ko sem s pevovodio Pavlom Kemjakom obiskal pevsko vaio v Kotmari vas! me ie presenetilo,' ko sem videl, da ima hkrati in v istem posionm pevsko vaio tudi nemški nevski zbor.
Da, so še nerešena vprašanja na Koroškem, toda ni iih več toliko in tako težkih, da bi iih z dobro volio ne bilo mogoče rešiti. Videti ie, da gre sedanii razvoj to pot. In to ie dobro.
Zvone Zorko.
Solina
Pogoji skupnega dela so dani
Sporazum o tržaškem ozemlju med Jugoslavija in Italijo je poleg normalizacije meddržavnih odnosov na tem področju z doatatkom, ki govori o pravicah manjšin, ustvaril tržaškim Slovencem pogoje, da se tudi v bodoče uspešno borijo za ohranitev svoje nacionalne enakopravnosti. Manjšinski statut, ki je glede na navedeni sporazum za italijanske oblasti obvezen, natančno precizira pravice, ki so slovenski manjšini na tem področju zagotovljene, tako na kulturnem, šolskem, gospodarskem in jezikovnem področju. Brez dvoma je ta statut zaraai svoje preciznosti izredno pomemben instrument manjšinske zaščite, zaradi česar zantevajo v zadnjih tednih tudi druge evropske nacionalne manjšine — tako na primer Južni Tirolci — da se tudi v njihovem primeru uredi in 'nadomesti dosedanja nepopolna nacionalna zaščita z novimi sporazumi, ki bi jim naj služil prav manjšinski statut, sklenjen med Italijo in Jugoslavijo, kot vzor. Z navedeno pravno zaščito so tržaški Slovenci dosegli največ, kar se je v danih okoliščinah dalo doseči. Osnova za zakonito upravičenost njihovih nacionalnih pravic je podana. Izvajanje in nadaljnje poglabljanje dejanske enakopravnosti slovenskega življa na tem področju pa je seveda v glavnem odvisno od trdnosti in preudarnosti tržaških Slovencev samih. Od moči in delavnosti slovenskih kulturno-prosvetnih društev in njihove centralne organizacije, od gospodarskih organizacij in ustanov ter drugih elementov slovenskega nacionalnega obstoja na Tržaškem je predvsem odvisna stopnja uveljavljanja slo-
Tako živijo naši ljudje ob Trstu
b
Hi
ako živijo naši ljudje v 'vaseh tržaške okolice od .Mačkovelj prek Doline, Bazovice in Opčin, zadaj v Zgoniku, do Nabrežine pa tja do skrajnega Stivana? Kaj delajo, od česa se preživljajo, kaj snujejo, kakšen je mladi rod, ki bo jutri v določeni meri dal barvo tem prelepim in dragocenim krajem? Zanimiva vprašanja, ki bi terjala točnejšega in izčrp-nejšega odgovora, toda zadovoljimo se z nekaterimi splošnimi ugotovitvami.
V dobi kočij in parizarjev so bile vasi tržaške zgornje okolice veliko bolj oddaljene od mesta, kakor prav toliko oddaljene okoliške vasi drugih mest. Strmi breg, ki zapira Trst s treh strani, jih je tako ločil. Železnica in openski tramvaj sta jih zvečine približala, danes pa je že gosta mreža avtobusnih zvez potisnila vso tržaško okolico na prag samega mesta.
Skok čez prag je kaj preprosta zadeva — in prav tako preprosto je, ko prihajajo dan za dnem iz okolice v Trst delavci v tovarne, zidarji, težaki, vajenci, kmetice z mlekom, »rožari-ce« in dijaki.
Tako živijo tudi ti naši ljudje skoro izključni «d mesta. Skopa kraška zemlja ni od pamtiveka preživela vseh, -ki jih je rodila, danes jih redi neprimerno manj. Tudi tistih redkih, ki jih še lahko, -kmalu ne bo več redila. Mladi ljudje, ki vidijo, kako se njihovi starši ubijajo, silijo v najrazličnejše poklice v mesto, v Trst, v skrajnem zahodnem delu pa v Tržič.
Zapuščajo mar povsem zemljo in domači kraj in silijo v mesto? Danes tega primera ni in je težko, da bi bilo v bodočnosti drugače, razen tistih primerov, ko si vsi otroci ne morejo urediti življenja pod domačo streho. Izseljevanje ni potrebno zaradi dobrih zvez z mestom, ni mogoče zaradi pomanjkanja stanovanj v mestu in se ne izplača, ker zemlja da iz sebe
sta samega, če bo za to zadosti gospodarskih vzrokov. Ta razvoj dajejo slutiti razna nova naselja, na Opčinah, na Proseku, v Križu in projektirano veliko delavsko naselje pri Eicmanjih ob industrijskem pristanišču; nato nove in goste avtobusne zveze, trolejbusi in — naše vasi bodo v mestu.
Tudi to bo vzrok, da ne bodo odšli v mesto, se ne bo-do urbanizirali vmestu. temveč jih bo urbanizacija zajela doma.
Že danes so zelo jasno vidni znaki te urbanizacije, ne samo na zunaj, da teh ljudi ne moreš v mestu spoznati niti po govorici -niti po oblačenju, da niso iz mesta, da se tudi doma tako
nirala njen način življenja. Denar hrani za odplačevanje obrokov, potem se vozi iz vasi v vas, v mesto, na daljše izlete, tu preizkuša svoje sposobnosti in uprizarja bravure.
No, v mestu ne delajo prav vsi. Poleg redkih, ki izključno ali pretežno obdelujejo zemljo, delajo domačini v Nabrežinskih in R enskih kamnolomih, pri javnih delih v domačih občinah, na proseški postaji. Toda razen v gostinstvu, ki se po naših vaseh zgornje okolice v zadnjih letih zadovoljivo razvija in ima zaradi majhnega teritorija še velike možnosti za razvoj, ni drugega pomembnega gospodarskega snovanja.
— zaenkrat samo na papirju — zagotovila v londonskem sporazumu glede pravic Slovencev in slov. jezika. Vseh teh pridobitev, izbojevanih po težkih mukah in borbah, v času, ko je spodnja okolica spreminjala svoj značaj, ni bilo.
Zato je važno, kakšne naloge si je zadala na novo ustanovljena Slovenska gospodarsko-kul-tuma zveza, ki združuje gospodarske in kulturne organizacije in ustanove, za učinkovito obrambo slovenskih interesov in samega slovenskega življa pred asimilacijo. Poleg vskladitve delovanja omenjenih organizacij je važna naloga iskanja poti za gospodarsko uveljavljanje Sl-o-
Vrbsko Jezero, v ozadju Loga vas In Škofiče z Gurami
se sprijazniti z dejstvom, da se toliko, da izravnava družinsko bi-
Slovenci na Koroškem slej ko prej intenzivno izživljajo v raznih panogah kulturnega udejstvovanja in da se pri tem poslužujejo kulturno-prosvetnih stvaritev svojega matičnega na-
lanco. Ne bi bilo prav, če bi jih prištevali med polkmete, so veliko manj, desetinski ali večerni in nedeljski kmetje.
Skoraj ne more biti dvoma, da bodo jutri ti kraji del me-
oblačijo in švigajo Lambrete po najožjih vaških ulicah. Ti znaki so globlji; živeti začenjajo povsem mestno življenje. Pripadniki srednje generacije, ki izhajajo iz družin z mnogoštevilnimi otroci, imajo enega, največ dva otroka. Mladina redno obiskuje kino. Ce ga ni v vasi, gredo v bližnjo vas ali v mesto. Mladina ne popiva, ker ni več gostilna edino mesto za zabavo, preisku-ševalnica sposobnosti in pozornica bravur. Zanima se za šport, bolj pasivno kot aktivno, je motorizirana in se zanima za tehniko. Motorizacija je zrevolueio-
Ob takem gospodarskem stanju in ob upoštevanju, kaj bo prinesla nadaljnja povezava z mestom, se človek sprašuje, ali bodo ti kraji ostali kar so, ali bodo šli po poti nekdanjih slovenskih naselij v spodnji okolici Rojana, Grete, Kolonije, Štorklje, Vrdelce, Sv. Ivana, Rocola, Sv. Jakoba, Sv. Ane, Skednja in Kolonkovca, ki sta jih urbanizacij ski valjar in nasilje pregnetla in jim vtisnila povsem novo obličje, krajem in ljudem.
Danes je slovenska šola, so prosvetna društva, slovenski tisk, gledališče, radio in končno
vencev in Intenzivnejše delovanje ljudske prosvete, če bo gospodarska pomembnost Slovence osamosvojila in jim vlila ponos, jih bo množična aktivna udeležba v prosvetnem življenju napravila odpornejše.
Gospodarsko-kulturna zveza je dala pobudo, naj se prosvetno življenje, tudi v najpreprostejši obliki, razvije v sleherni vasi, od Štivana do Doline, kajti v novih razmerah bodo morala prosvetna društva prevzeti vsakodnevno borbo za slovensko šolo in pravice slovenskega jezika.
Razveseljivo je, da je med mladino začelo vreti. Nastop dijaške dramske skupine 19. decembra v Opčinah, rastoče zanimanje za druge nastope in za splošne probleme dokazuje, da se hoče uveljaviti.
V splošnem prebujanje ljud-sko-presvetnega življenja v tržaški okolici bo prav ta mladina odigrala odločilno vlogo, kajti čuti, da prihaja njen čas. V preteklih letih je bilo mnogo očitkov na račun mladine in iz marsikatere strani so še danes. Opravičeni in ne. Morda so jo težili kompleksi, ker so si monopol v javnem delovanju prisvajali starejši. Današnji mladi rod ni zadovoljen s stanjem kakršen je — in to je zakonita osnovna poteza mladine — zato razvija delovanje tudi sama in si bo izbojevala tudi pripadajoče mesto v javnem delu.
To je danes najpozitivnejša ugotovitev, kajti bodočnost ne bo nikoli tako težka, če bo prevzela, vajeti mladina, ki je že po naravi borbena in trmasta.
Da ni bodočnost slovenskega življa v tržaškem podeželju in v Trstu samem brezizgledna, je končno še zelo važen činitelj, ki danes še ni otipljiv, toda se poraja in bo kaj kmalu moral zaradi zdravih idejnih in političnih temeljev, na katerih stoji, globoko poseči v politično življenje Trsta v celoti in Slovencev še posebej. Ta novi činitelj je snujoče se socialistično gibanje, ki bo v borbi za demokracijo in za pravice delovnih ljudi zajelo slovenske in italijanske delovne in napredne ljudi, ki se bodo v Italiji ip v Trstu ramo ob rami borili za iste cilje in, kar nas posebej zadeva, tudi za pravice Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Benečiji.
Tako' približno živijo naši ljudje ob Trstu, tako jim razvoj kroji in ljudje želijo krojiti življenje, toda Slovenci vedo, da razvoj ni nekaj popolnoma nad močjo človeka in da se da tudi delo krojilcev spremeniti, zato se borijo, snujejo In delajo in to je poglavitno jamstvo za obstoj.
venskega ljudstva. Zaradi tega je prav kulturno-prosvetna in gespodarska dejavnost primerna za enotno vztrajno akcijo vseh zavednih demokratičnih slovenskih skupin in organizacij, ki jim je obstoj slovenskega naroda na tem področju več kot vnašanje strankarskih dogem.
Ob navedenem manjšinskem statutu, ki je veljaven za tržaške Slovence pa nastaja v pogojih italijanske administracije neenakopraven položaj, predvsem za goriške in Beneške Slovence, ki živijo v bistveno drugačnih pogojih. Pravice, ki so si jih tržaški Slovenci že priborili, so za goriške in Beneške Slovence še vedno predmet neprestanih zahtev, na žalost doslej brezuspešnih. Tako so goriški Slovenci še vedno brez uzakonjenih slovenskih šol, brez primernih dvoran za ksl-turno-prosvetno izživljanje, slovenski jezik od cbl3sti ni priznan kot enakopraven itd., medtem ko se morajo Beneški Slovenci boriti celo za to, da jim tudi legalno priznanja, da dejansko obstajajo. V takih pogojih neenakega položaja treh delov slovenskega naroda pod italijansko administracijo je seveda razumljiva težnja goriških in Beneških Slovencev, da se manjšinska zaščita, ki so jo deležni tržaški Slovenci, razširi tudi na. njihovo področje. Skupna borba vseh resnično demokratičnih, kuiturno-prosvetnih in gospodarskih krogov Slovencev pod italijansko upravo bo brez dvoma slej aii prei uspela zagotoviti slovenski nacicn ini manjšini v Italiji pogoje za neoviran narodnostni obstoj.
Sporazum o tržaškem ozemlju med Italijo in Jugoslavijo pa je poieg navedenih pravic, ki jih daje manjšinam, ustvaril tudi pogoje za hitrejši razvoj naprednih demokratičnih in so-cialističnh sil v Italiji. Medtem ko so oh nerešenem tržaškem problemu mogli italijanski šovinistični krogi vedno znova netiti šovinistično mržnjo in odpor do socialistične Jugoslavije, so danes, ob pogiabijsnju dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo kot eno od posledic tega sporazuma, prisiljeni posvečati večjo pozornost dejanskim italijanskim problemom, kot so vprašanja gospodarskega razvoja, zaštita delovnih ljudi, brezposelnost itd. S tem so nastali bistveno ugodnejši pogoji z3 razvoj miroljubnih in socialističnih sil v Italiji, s tem pa tudi pogoji za nadaljnje poglabljanje demokratičnih družbenih odnosov v sosedni republiki. To je prav gotovo izredno pomemben rezultat navedenega razvoja na tem področju, ki je seveda enake važnosti tudi za slovensko manjšino v Italiji. Naši ljudje namreč vedo, da bodo imeli tudi sami toliko več demokratičnih pravic, kolikor močnejše in pomembnejše bodo v Italiji napredne in socialistične sile. Zato vedo, da so tudi sami življenjsko zainteresirani na krep-ljenju demokratičnih sii in da je borba za demokratične družbene odnose in socializem tudi za njih kot nacionalno manjšino bistvene važnosti. Zato demokratični Slovenci pod italijansko upravo v svojem vsakdanjem političnem delu ne nasedajo raznim nacionalističnim poizkusom, temveč so sestavni element demokratičnega socialističnega gibanja, ki ne glede na narodnost zahteva uveljavljanje demokratičnih družbenih odnosov in s tem zagotovitev takih življenjskih pogojev, ki bodo tudi slovenskemu ljudstvu v Italiji zajamčili svobeden in neoviran narodnostni razvoj.
Tako demokratične in njihovim nacionalnim interesom ustrezajoče orientacije ne morejo Slovencem v Italiji zamegliti niti razni poizkusi kemin-formovskih in slovenskih reakcionarnih krogov, ki prav v zadnjem času zaman poizkušajo med našo manjšino v Rafiji sejati razdor in malodušnost.
KAJ SO PISALI O HAS 11955
JUGOSLAVIJA VZBUJA VELIKO POZORNOST V SVETU — VES SVETOVNI TISK REDNO OBJAVLJA POROČILA IN KOMENTARJE NE SAMO O DOGAJANJIH PR| NAS DOMA, MORDA ŠE BOLJ O MEDNARODNI DEJAVNOSTI NAŠE DRŽAVE — NEKAJ MNENJ TUJEGA TISKA O NAS IN NAŠI POLITIČNI DEJAVNOSTI BOSTE NAŠU NA TEJ STRANI NAŠEGA USTA
S POTI
¥ JUGOSLAVIJO
MANCHESTER GUARDIAN
Loudon
». . . Jngoslavija se razlikuje od vseh drugih evropskih držav, s katerimi imamo danes zveze. Nekdaj je bila pod železno zaveso in je še zmeraj komunistična dežela. Tito pa je edini človek, ki se je ruskemu pritisku uprl ter ostal živ, da lahko pove, kako je bilo nekdaj. — Tudi v primeru, če ne bi bilo sodobnih političnih in socioloških interesov, bi bila Jngoslavija ena od za odmor in razvedrilo najbolj privlačnih dežel. — Naš denar ima tam veliko veljavo. Za funt se dobi 840 dinarjev, steklenica povprečnega šampanjca pa stane na primer 30 šilingov, steklenica zelo dobre žilavke, belega hercegovskega vina pa samo 5 šilingov. V Jugoslaviji pa je tudi to. kar na počitnicah najbolj cenimo— toplo sonce. ljubeznivost in gostoljubje, med katerim ni ničesar komercialnega. Natakarji niso suženjsko uslužni, (iost bo pred odhodom redko doživel, da mu nekdo ponudi roko, pričakujoč napitnino, hrana je zdrava in dobra, hotelske sobe pa so snažne. Da boste čim bolje izkoristili vaš obisk v Jugoslaviji, vam priporočam, da se seznanite z zgodovino njenih vojnih naporov. Tega se ljudje v tej državi zelo zavedajo. Ce pomislimo na njihove ogromne žrtve in trpljenje, mora človek, če hoče ali noče, resnično občudovati njihove zmožnosti, ki so jim omogočile, da so ostali živi in nedotaknjeni tako moralno, kakor tudi kot narod.«
(9. IX. 1954)
IL TEMPO
Rim
>. . . Od nocoj se pričenja nova avantura. Vlak zapušča zadnjo postajo na meji STO, policaj, ki ima nalogo pobirati potne liste, jih drži v levi roki samo pet ali šest. To je vlak, ki govori mračni jezik samote in nam pripoveduje o puščavi dežele, ki ni od nikogar, ki onemogoča, da bi se pogovarjala dva naroda med seboj. To je vlak, ki potrebuje 6 ur. da bi prevozil 100 km od Trsta do Ljubljane, kjer se pregled vrši podrobno in dokumente pregledujejo s pedantno počasnostjo graničarjev predvsem jugoslovanskih, to je vlak, ki stoji že 1 uro, postaja pa je v polmraku. To je počasni vlak z nekoliko potnikov, ki se zvečer na jugoslovanski postaji ne pogovarjajo in ki bi pri onem, ki se je odpravil na težko pot do Beograda, lahko izzval melanholijo . . .<
. 9. IX. 1954)
__________ULTIHISSJMA	___....
IL GIORNALE D'ITALIA
Rim
f>... Foicvanje v Jugoslavijo je bilo zame zelo zanimivo Na meji so bile formalnosti, kakršne so tudi na Zahodu, funkcionarji pa so bili zelo ljubeznivi. »O, italijanski novinar!« — so dejali, prtljage in listnice pa sploh niso pogledali. V vlaku ni nihče zahteval potnega lista; povsod prisrčnost in priložnost za razgovore. Vsi so videli srečni in zadovoljni zaradi rešitve tržaškega spora. »Naposled o tem sploh ne bomo več govorili« — to ie bil največkrat ves komentar. Vsi želijo razširitev turizma in gospodarskih zvez v obeh smereh. Lahko rečem, da sem bil v deželi, kjer se iskreno razgovorjajo z vsakim, ki jih obišče ...« (5. xi. 1954)
ZUNANJA
TRGOVINA
THE OBSERVER
louJon Njntl*) January i 19^4
London
>. . . Jugoslovani želijo predvsem, da bi povečali izvoz svojih pridelkov. Pred vojno je ia izvoz obsegal y največji meri žito, zlasti pšenico in koruzo. Po vojni Jugoslavija ne izvaža več pšenice in mora celo uvažati povprečno po 100.0(H) ton na leto, koruzo^ pa izvaža samo, kadar je dobra žetev. Največji in najuspešnejši poskus leta 1953 je bil izvoz svežega sadja v Veliko Britanijo. Sveže sadje so izvažali v vagonih s hladilnimi napravami, razmišljali pa so tudi o transportu z letali. Vendar pa se od izvoznikov obeh držav slišijo včasih še pritožbe. Jugoslovani, na
C rimer, se tožijo na počasnost dobav ritanskih izvoznikov, in na te, da se ne držijo dogovorjenih rokov, Britanci pa se pritožujejo, da od nekaterih io"o«lovanskih rmimtr^tov n~
morejo dobiti dovolj naglih odločitev. Prav tako se tožijo ua neenakost kvalitete, včasih pa na primitivno pakiranje, v nekaterih primerih pa tudi, da blago ne ustreza britanskemu tržišču — na primer, pošiljajo se slive, ki dišijo po dimu. ker so sušene v dimu in ne na soncu, ali pa prihaja preveč mastna slanina, ker imajo Jugoslovani raje takšno vrsto. Jugoslovanski izvozniki sedaj ukrepajo, da bi prilagodili svoje proizvode britanskemu tržišču . . .«
(26. II. 1954)
GOSPODARSTVO
The Economist
London
»... Najnaprednejša od vseh jugoslovanskih republik je Slovenija, medtem ko imala Hrvatska in Srbija naprednejše in zaostale oblasti, vendar v ceioti vzeto, prve prevladujejo. Bosna, Crna gora in Makedonija so veliko bolj revne in nerazvite, tako ekonomsko, kakor tudi kulturno. Ves čas po vojni je bila politika vlade pomagati razvoj teh treh nerazvitih republik. Največ je bilo storjeno v Bosni. Velik pa je tudi napredek Makedonije. Pred 1941. letom so beograjski politiki zanikali obstoj Makedonije — trdili so, da so tamkaj le »Južnosrbijanci«, ki govorijo nek dialekt srbskega jezika. Danes pa je njihova posebna nacionalnost ločena v enaki meri od nekdanjega srbskega in bolgarskega vpliva ter je v šolah in v vsem kulturnem prizadevanju prišla makedonščina do popolne veljave. Poleg makedonščine pa so enakopravni v makedonskih šolah tudi jezikj narodnih manjšin. V Makedoniji industrializacija ni tako napredovala kakor v Bosni, vendar je bilo leta 1953 industrijske delovne sile trikrat več kakor 1939. Razmere v nerazvitih jugoslovanskih republikah so bile zboljšane z žrtvami naprednejših dežel — Slovenije, Hrvatske Slavonije in osrednje Srbije. Tujemu obiskovalcu, ki se spominja stare Jugoslavije se politika vlade v tem pogledu zdi v resnici državniška ...«
(26. VI. 1934)
Le Populaire
Pariz
».. . Zvezna ljudska skupščina Jugoslavije je sprejela družbeni plan in zvezni državni proračun. Med parlamentarno debato, ki je bila zelo živahna, so izčrpno razpravljali o nalogah in pomenu sveta proizvajalcev kot drugega doma parlamenta. Izgraditev velikih objektov, ki so bili v načrtu povojne industrializacije, bo kmalu končana in v te objekte je bilo po neuradni cenitvi investiranih okoli 300 milijard dinarjev. Sedaj se začenja doba intenziviranja kmetijske proizvodnje. V novem državnem proračuna so izražene vse velike spremembe, ki so nastale v jugoslovanskem gospodarstvu . . .€
(24. IV. 1954)
LAURORE
Pariz
»... Ali bo smela Italija sabotirati veliko delo Grčije, Turčije in Jugoslavije? Ali bo smela vložiti svoj protipravni veto proti spremembi Balkanskega pakta v vojaško zvezo, edino sredstvo, ki lahko zadrži eventualni napad ZSSR in njenih vazalov? Tega se je treba na žalost bati, kajti hkrati, ko sta Tito in Sfefano-pulos včeraj v Atenah sestavljala besedilo, ki bi ga moral predsednik turške vlade podpisati, ko bo v soboto potoval čez grško prestolnico, je bila objavljena angloameriška intervencija. London in Washington priporočata zainteresiranim vladam največjo previdnost. Samo premislite! Zelo važno je, da se v Rimu ne povzroči žalosti. Da se razumemo: tržaški problem je v palači Chigi služil kot izgovor, da je spravila na noge For-reign in States departement.«
(4. IV. 1954)
DÜMYA p
wwiž«u«im	is h ; .vI__
Istambul
>. . . V dobi francoske revolucije so bili prepričani, da režimi, ki izhajajo iz narodne suverenosti, ne morejo eksistirati vzporedno s starimi monarhijami. V začetku tega stoletja pa so menili, da se socializem ne more obdržati vzporedno z liberalizmom in kapitalizmom. Danes vidimo, da različni režimi lahko uspevajo drug poleg drugega. Maršal Tito je odkritosrčno ponudil roko vsem, ki sc bojujejo za svetovni mir brez ozira na njihovo družbeno ureditev . . .«
(13. IV. 1954)
H3»t, CJ44*,;; t«; ort «TufT-vfrii;{>nu» m;	E! tw i«li
ts
EAEUOEPOI AOrOI 6
i Sdeto3atm<S S
---*«■ Wien
Dunaj
»... Navzlic slabi letošnji žetvi bo Jugoslavija izboljšala svojo plačilno bilanco. Jugoslavija bo, kakor vse kaže, premagala vse težave, kajti tudi po objavljenem poročilu Evropske ekonomske komisije se je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji v primerjavi s prvim in drugim četrtletjem 1954 zvišala za 21 odstotkov. Na ta način je Jugoslavija na prvem mestu med petnajstimi deželami tostran železne zavese, Avstrija pa s svojimi 16 odstotki zvišane industrijske proizvodnje zavzema drugo mesto ...«
(23. XI. 1954)
BALKANSKA
ZVEZA
IL POPOLO
Rim
>. . . Balkanski pakt je neučinkovit brez pogodbe z Italijo, ki je vedno predstavljala osnovne sile politične konstrukcije in vsake politične zveze na Balkanu in Sredozemlju . . .«
(16. IV. tnr.-O
Atene
». .. Vzrok italijanskega nezadovoljstva je treba iskati v dejstvu, ker so tri balkanske dežele prevzele politično in diplomatično iniciativo za ureditev vprašanj na polotoku brez neposrednega in aktivnega udeleževanja Italije. To potrjuje tudi okoliščina, da nekateri politični krogi v Rimu še niso popolnoma pozabili naukov Mussolinija o »dominantnem« položaju Italije na Sredozemlju. Ti politični faktorji, ki so v vrstah monarhistov in starih fašistov in ki izza kulis večkrat vplivajo na italijansko vlado, pač ne morejo pozabiti na italijanski strateški, politični in ekonomski položaj na Baikann .. .«
(1. VI. 1954)
ČORRIEREDELLA SERA
Milano
». . . Naši nameni za izboljšanje odnošajev z Jugoslavijo, so jasni ter ustrezajo interesom Italije za mirno sodelovanje ob meji, ki je bila tako natančno določena. Ni pa še gotovo, če nam ustreza pristop k Balkanski zvezi in če bomo, kar se doslej še ni zagotovilo, v to zvezo povabljeni. Stališče Jugoslavije sedaj še ni popolnoma jasno . . .«
(17. XI. 1954)
mm -y • -	•
tsteri
'tobhna

i
področju ter uravnati svojo notranjo situacijo z. zboljšanjem življenjske ravni svojega ljudstva in s povečanjem politične svobode. Jugoslavija pa tudi ne želi, da bi bla satelit Zahoda. Najidealnejša situacija za Jugoslavijo bi bila miroljubna koeksistenca med Zahodom in Vzhodom, ki bi omogočala sodelovanje držav in narodov Vzhoda in Zahoda. Jugoslavija je prepričana, da je razdelitev sveta v bloke škodljiva...«
(22. XI. 1954)
TRŽAŠKI
SPORAZUM
NeuePresse
■n—-— gkncTai*A»Ki<xr ■
Frankfurt
.. Sporazum o Trstu bo zelo pomemben, če bodo izpolnjeni naslednji trije pogoji: če bo ta sporazum temelj dobrega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo tudi na področjih, ki jih sporazum ne obravnava, če bodo v tržaški luki pravilno upoštevani tudi interesi drugih držav, in, če bo Italija popravila razne napake iz svoje preteklosti in če bo skrbela za napredek gospodarstva tržaškega področja in njegovega prebivalstva...«
(7. X. 1954)
THE
TIMES
London
«... V zadnjem času se kaže določena sovjetska želja po pomiritvi v sovjetsko-jugoslovanskih odnosih. Sovjetske pobude za normalizacijo z Jugoslavijo so se pokazale šele potem, ko Je Jugoslavija storila dejanje, za katerega bi lahko pričakovali, da bo vzbudilo sovjetsko Jezo, se pravi, potem ko je Jugoslavija
9.	avgusta podpisala Balkansko zvezo v kateri je združena z Grčijo in Turčijo. ZSSR je, kot kaže, sprejela ureditev tržaškega vprašanja — ki bi jo še pred nekaj meseci odločno napadla kot kršitev italijanske mirovne pogodbe — z utemeljitvijo, da je ta ureditev pripomogla k zmanjšanju napetosti. Verjetno je, da Je ta gesta samo začetek sovjetske kampanje, ki naj »omehča« bivšega tovariša ...« (is. X. 1934)
•nam
Moskva
»...Interesi mira ln sporazumevanja med narodi so diktirali Sovjetski zvezi, da sprejme pogodbo med Italijansko in jugoslovansko vlado o rešitvi tržaškega vprašanja. To popolnoma ustreza Interesom miru v Evropi in tudi sovjetskemu načrtu o- kolektivni varnosti...«
(30. X. 1954)
IlSfranc-llrew*
Rim
». .. Italijansko stališče glede predloga o Balkanski zvezi je popolnoma znano. Italija ni načelni nasprotnik tega projekta, meni pa, da bi bilo treba prej rešiti tržaški problem, ki ovira atmosfero njenih odnošajev z Jugoslavijo. Zaradi tega bi bilo oportuno, da bi bila, kljub nestrpnosti določenih strani, ankarskega sporazuma v vojaško zvC^o odložena za nekaj časa... .<
(12.1.1934)
Pari*
»•.. Sporazum glede Trsta je treba v prvi vrsti pripisati razumevanju in žrtvam Jugoslavije. Jugoslavija je za tržaško ozemlje mnogo žrtvo-vala v vseh letih po drugi svetovni vojni in tudi njena stališča, ki jih je zastopala glede Trsta in vsega tržaškega ozemlja, so bila vedno taka, da jih je moral odobravati ves svobodoljubni svet.. .< (8. X. 1954)
NORMALIZACIJA Z VZHODOM
9lartottat-3rifun8
Prebivalstvo turških «nest in vasi je povsod * velikim navdušenjem pozdravljalo Tita, ko je letos v aprilu obiskal Turčijo
predsednika
je prišlo do rusko-jugoslovanskega spora v veliiki meri zaradi osebnih nasprotij med Stalinom in Titom. Vzrok spora bi bil po tem mnenju torej v glavnem odpravljen po smrti ruskega diktatorja. Take domneve pa so se izkazale kot neosnovane, čeprav je res, da je po Stalinovi smrti prišlo do popuščanja napetosti med ZSSR in Jugoslavijo . . .*
(8. II. 1954)
THE OBSERVER
a	Vjr*u> unuify I. (9^4
London
>... Jugoslovani skušajo z vsemi sredstvi razviti gospodarske odnose z Italijo. Kažejo več in ne manj zanimanja za prijateljstvo z zahodnimi, kakor tudi z azijskimi socialnimi demokrati, b ponosom poudarjajo nove značilnosti jugoslovanskega gospodarskega in socialnega sistema in svojo kritiko sovjetskega sistema kot dokaz, da ne more biti nobene vrnitve v sovjetski tabor- — V tem stališču, ki je rezultat grenkih izkušenj, uživajo jugoslovanski voditelji podporo tako partijcev, kakor ljudstva. Vendar pa je v Partiji še nekaj drugega; globoko zanimanje za dejanske vzroke spremembe sovjetske taktike in upanje, da bodo tiste sile, ki so povzročile spremembo, morda dovedle do reformacije samega sovjetskega sistema. Znaki decentralizacije v sovjetskem gospodarskem načrtovanju, opuščanje politike čistk, zmanjšane direktne in podrobne kontrole nad sovjetskimi sateliti, so tu mnogo živahnejši predmet razpravljanja, kakor direktne poteze proti Jugoslaviji. Kaj bo, če bo celo sama Rusija postala titoistična.«
(12. XII. 1954)
Jugoslavija je vključena v Balkanski zvezi in Tito je že večkrat izjavil, da bi se njegov režim lahko pridružil tudi zahodni skupnosti. Politika, k; jo vodi Tito že več let, je politika proti napetosti med narodi in za koeksistenco med Vzhodom in Zahodom. Ce v Moskvi danes to razumejo, potem je to v resnici dobro znamenje ...«
(6. IX. 1954)
evropsko silo. Prvi Je rešitev tržaškega problema, pri kateri ja Jugoslavija prispevala k splošnemu miru. drugi pa Balkanski pakt, ki je važen činrtelj za utrditev miru na življenjsko važnem področju Evrope. Nori položaj na Balkanu, ki je sad prizadevanja državnikov, kot je predsednik Tito, je zgled, ki lahko koristi tudi drugim državam na svetu —«
(1. XII. 1954)
Statesman
gnpflBflfl
Moskva
.... Okrepitev prijateljstva in sodelovanja med ZSSR in Jugoslavijo prisipeva trudi okrepitvi miru v svetu in predvsem v Evropi. Sovjetska vlada in jugoslovanska vlada sta mnenja, da morajo medsebojni odnosi med njima sloneti na enakopravnosti in na načelu medsebojnega nevmešavanja v notranje zadeve. Obe vladi sta tudi mnenja, da je zaželeno sodelovanje z drugimi državami, ne glede na njihov politični režim, da se prepreči vojna in okrepi mir v Evropi...«
(29. XI. 1954) s o o ^ «st*
(Mgeipff
Graz
>... Beograd bo brez dvoma rad sprejel ponujeno roko Sovjetske zveze, ker bo s tem odstranjen pritisk, ki je od leta 1948 prisiljeval jugoslovansko vlado k oborožitvi v takem obsegu in s tako naglico, da je bil državni proračun preveč obremenjen, medtem ko je življenjski standard ljudstva zaostajal. Normalizacijo odnošajev z deželami vzhodnega bloka je pozdravilo tudi ljudstvo, zlasti pa prebivalstvo obmejnih krajev na severu in vzhodu, ki je živelo zaradi neprestanih izgredov v obrambni pripravljenosti. Zaradi vsega tega je razumljivo, da sam fj* .	N£W^»YORK	maršal Tito in drugi predstavniki
Bietatb zmms olnbuue države izražajo zadovoljstvo zaradi -	--—.	novega razvoja. ..«
(12. XI. 1934)
PRIZADEVANJA ZA UTRDITEV MIRU
Atene
»... Jugoslovanska zunanja politika ima dve važni značilnosti. Prva je ta, da je Jugoslavija komunistična dežela, druga pa, da ta dežela noče biti satelit Rusije. Jugoslavija želi samo ohraniti mir na svojem
Mešana jugoslovansko-britansko-ameriška komisija je po podpisu tržaškega sporazuma določila mejo med obema področjema Tržaškega ozemlja ________________________________________
Basel
»... Ko se na Zahod« boje, nekateri pa morda žele, da bi zaradi tržaškega spora moglo priti do pomiritve med Jugoslavijo in vzhodnim blokom, je to samo dokaz, da še vedno ne razumejo smisla in pomena razdora med Beogradom in Moskvo. Ta razdor Da ima elementarne vzroke, na katere ne morejo vplivati razne politične konstelacije. Napačno je tudi misliti, da so odnošaji Jugoslavije do Zahoda in odnošaji Jugoslavije do Vzhoda takšni, da bi se zboljšali na eni strani v primeru poslabšanja na drngi strani. Res je, da je približanje Jugoslavije Zahodu prišlo v časovno kratkem razdobju po razdoru med Jugoslavijo in Vzhodom, toda vzročna zveza med tema dvema dogodkoma je v najboljšem primeru lahko le v tem, da je Jugoslavija s svojim razdorom z Moskvo ponovno prišla do popolne svobode svojih akcij in je zaradi tega svoje odnose z zunanjim svetom lahko ustvarjala tako, kakor najbolje ustreza njenim interesom. Domnevanje, da je Jugoslavija 1948 iskala varstvo in pomoč pri zahodnih silah, ker je zgubila pomoč Sovjetske zveze, je prav tako zmotno kot domnevanje, da bi Jugoslavija danes prosila varstvo in pomoč pri Rusih, če bi se ji zdelo, da je od zahodnih sil zapostavljena glede tržaškega .vprašanja ...«
jPACEVS IYYHETER.
Stockholm
»... Odnošaji med ZSSR in Jugoslavijo so bili po Stalinovi smrti predmet posebne pozornosti. Zlasti so o teh odnošajih razpravljali potem, ko je sam predsednik Tito pred oarlamentom poudarjal, da se zbolj-Šujejo odnošaji med Jugoslavijo in državami vzhodnega bloka. V nekaterih političnih krogih no trdili, da
New York
» ... Pet let po prekinitvi stikov z ruskimi informbirojskimi voditelji je Tito spet vzpostavil diplomatske od-nošaje s Sovjetsko zvezo. Med zahodnimi političnimi opazovalci je to izzvalo domnevanje, da se Tito namerava vrniti v krog sovjetskih satelitov. V svojem govorn, ki je^ bil v enaki meri namenjen Sovjetski zvezi in zahodnim državam, pa je Tito odločno poudaril, da se Jugoslavija ne namerava vrniti v položaj, v katerem je bila leta 1948. — Ce bo Jugoslavija nadaljevala sistem koeksistence s Sovjetsko zvezo na eni strani, na drugi strani pa z Zahodom, je upanje, da bosta mogla naposled tudi oba velika nasprotna svetovna tabora živeti v miru .. .c
(6. XI . 1954)
La Giustizia
JranljurlcLAlIgcmcine \
Rim
i,Jugoslavija je komunistična država, ki je bila leta 1948^ izključena iz sovjetskega bloka. Njene vrnitve na prejšnje normalne^ odnose tfc bi bilo mogoče razumeti izven okvirov prisilne predaje Tita ali njego-govih kominformovskih naslednikov. Canossa je v Moskvi in ne v Beograd«. Sedanja normalizacija pa se je zgodila v nasprotju z vsemi pričakovanji. ker je prišla iniciativa iz Moskve. Ce je prišlo do kesanja, podobnega Canossi, potem vloge Henrika IV. na vsak način ni imel Tito. Priznanje jugoslovanskega režima kot zakonite vlade in Titove partije kot komunistične partije, potem, ko sta jih Zdanov in Stalin obmetavala z najbolj žaljivimi izrazi, je zelo pomembno. Glede na to, da Titu ni treba ničesar spreminjati v svoji državi, je to v popolno moralno korist jugoslovanskega režima, ki lahko, kakor kaže, doseže nepričakovan uspeh v komunističnem svetu. Sovjetska zveza je s tem dejansko
{»riznala, da se je zmotila. Nezmot-jivost političnega vodstva ZSSR je bila s tem v komunističnem svetu popolnoma omajana. In to je dejstvo, ki mu v zgodovini komunističnih režimov od začetka Stalinove diktature ni primera ...«
(22. XII. 1934)
TUuefDortoätfö
Hannover
» ... Ni še jasno, če sovjetski politiki upajo, da se bo Tito spet znašel pod njihovim vplivom. Ce kaj takega upajo, potem s« vdajajo iluzijam.
DDY
New Delhi
» ... Končni smoter jugoslovanske politike je, da bi se vse človeštvo zbralo okrog Združenih narodov...«
(26. X. 1954)
©je Simts^woflübia
Bonn
>.. . Naša doba je prepolna zzpo-noT, pri katerih človeku zastaja dih. Vendar pa je tu še nekaj drugega in ne samo osebni vzpon maršala Tita. ki danes prihaja v Indijo in ki s tem svojim obiskom prvič uvaja svojo državo v svetovno politiko. Do nedavna sta Jugoslavija in Indija spadali v dva svetova, ki se nista nikdar dotikala. Bili sta ena za dru* go državi, ki sta duhovno, kakor prostorno enako oddaljeni. To pa se je spremenilo. Danes sta Indija in Jugoslavija, Tito in Neh.ru zelo blizu, kakor je bilo to poudarjeno v mnogih izjavah pred tem državnim obiskom. Napetost, ki je v mednarodni skupnosti nastala med velesilami, ogroža vse narode, celo one, ki hoče-jo ostati ob strani. Zato je popolnoma naravno, da se med onimi redkimi, res neodvisnimi duhovi naše dobe, pojavlja občutek bližine. Ti ne sodijo med tiste, ki znajo misliti samo pod zornim kotom nasprotuosti dveh taborov ,..«
(16. XII. 1934)
New Delhi
»... Včeraj je bila podpisana izjava, ki se od zveze razlikuje samo po imenu. »Tito in Nehru sta skovala zvezo za dosego mirnega sožitja. Potrjena je bila pravilnost zunanje politike obeh držav, posledica tega pa je sodelovanje med evropsko komunistično državo in azijsko demokratično državo. Sporazumu med Beogradom in Delhijem daje poseben pomen dejstvo, da so se istovetni pogledi na mednarodne probleme v korist obeh držav razvili ne kot posledica posvetovanja, pač pa izkušenj obeh držav, ki sta se razvijali neodvisno druga od druge. Stališči obeh držav izvirajo predvsem iz spoznanja, da je mogoče mir na svetu in s tem pogoje za obstoj doseči samo na način, ki ga opisuje izjava. Predsednika Tita, piša »Times of India«, je Indija pozdravila kot genialno in močno osebnost, zagovornika neodvisne politike in prijatelja Indije. Sporazum, sklenjen med obema državama, pa nam narekuje, da ga pozdravimo tudi kot blestečega in poštenega zaveznika v boju za miru.. .♦
(24. XII. 1954)
gjatatlfSHjitanžari)
New Delhi
» ... Ko se bosta predsednik Tito in predsednik Nehru po novem letu ponovno sestala v Kalkuti, bo Nehru gotovo izkoristil priložnost, da bo jugoslovanskega predsednika seznanil s potekom dogodkov v azijskih, državah in oni obrazložil svoje stališče do rezultatov konference v Bogom in njihov zunanjepolitični pomen. — Obisk jugoslovanskega predsednika neodvisnim azijskim državam ie d3l močno oporo pravični borbi za mir v svetu. Napori za utrditev miru in sodelovanja, ki so sestavni del in nujni predpogoj za izgradnjo in napredek teh gospodarsko nezadostno razvitih dežel so v frriznanjih, ki jih je predsednik Tito dal dosedanjim gospodarskim uspehom Indije dobil novo vzpodb - do ...«
THE NEW LIGHT OF BURMA
Rangun
»>.. Življenjska sposobnost prijateljstva med Jugoslavijo in Burmo so dokazala minula leta, v katerih smo se spoznali in se med seboj posvetovali. Jugoslovani so izrazčli pripravljenost, da bodo poučevala naše mlade študente in tehnike, v kratkem pa nas ho obiskal tudi predsednik Tito. Kulturne in diplomatske zveze so utrjene, prisrčne zveze med nasitna državam a pa imajo povsod trdne temelje v želji po sodelovanju in miru. Jugoslavija in Burma dajeta velikanske prispevke za ohranitev miru in gradita temelje za novo razmerje med Azijo in Evropo.
Dva dogodka sta prelomnica k
navoj« Jugoslavije v pomembno
Rangun
» ... Predsednika Tita bodo v Burmi toplo sprejeli kot predstavnika države, ki ima v svoji zunanji politiki podobne cilje kot Burma, ter kot predstavnika države, ki je ob vsaki priložnosti nudila Burmi prijateljsko pomoč. Eurma in Jugoslavija sta bili večkrat v ospredju spopadov dveh blokov, a sta vedno storili vse za ohranitev svoje neodvisnosti. Trudeč se za okrepitev neodvisne politike v Evropi, je Jugoslavija pomagala, da je postala politika neodvisnih azijskih držav učinkovitejša, in moralno pomoč je dajala vsem azijskim država*, ki so bile v težavah. V prihodnosti bodo omogočene še točnejše definicije tega sodelovanja in Jugoslavija bo imela pomembno mesto v zgodovini neodvisne Burme... (25. decembra 1954jh
MORDA BO PA LE
SLIČICE IZ ITALIJANSKIH MEST
V katerikoli bar v katerem
koli italijanskem mestu boste prišli v soboto zve-Žer, povsod boste našli ljudi, ki mrzlično izpolnjujejo stavne lističe za »Totocalcio« (športno stavo). Izpolnjujejo jih vsi, tisti, ki se spoznajo na nogomet, pa tudi stare ženske, ki morda nikdar v svojem življenju niso videle nogometne tekme, ki nimajo niti pojma, katero od moštev je boljše. Vse je odvisno od sreče, saj milijone zadeneš le tedaj, kadar moštva ne igrajo tako, kakor bi bilo pričakovati; ob normalni igri so dobitki nizki.
Igranje »Totocalcia« in loterije ;e v Italiji prava bolezen, ki se širi z neverjetno naglico. Težko boš našel med revnejšim in srednjim slojem človeka, ki vsak teden ne vloži vsaj IDO lir v »Totocalcio«. Sicer pa ni čudno. Saj v vsakem ponedeljskem časopisu najdeš dolge članke o novah milijonarjih, njihove slike, njihove načrte itd. Če ima srečnež hčere za možitev, boš lahko bral tudi o številnih ženitnih ponudbah, ki jih dobivajo, bržko so njihovi starši postali bogati. Ni čuda, da so take zgodbe nalezljive za ljudii, ki žive svoje enolično vsakdanje življenje od rok v usta, ki v podstrešnih ali kletnih sobicah sanjajo o lepih stanovanjih, o počitnicah ob morju za svoje otroke, o lepih oblekah, Lgmbretah in avtomobilih.
»Ko bomo zadeli na Totocal-eto, potem ...«
V nedeljo zvečer spet stoje pred bari, kjer so z velikimi svetlečimi številkami na posebnih steklenih tablah rezultati tekem, ali pa ob radijskih sprejemnikih čakajo na zadnja športna poročila^ ki jih radijske postaje oddajajo sproti 'med ostalim programom.
Potem pa spet teče življenje dalje_ »i£ ponedeljka do sobote. Možje /%e vsako jutro z avtobusi aE jam vaji vozijo na delo, in z zavestjo ogledujejo avtomobile, ki/Švigajo mimo njih ...
*
Sto avtomobilov in deset avtobusov zdrvi mimo tebe v treh minutah, če stojiš na pločniku katere koli izmed glavnih rimskih ulic in potrpežljivo čakaš, da se bo na semaforu prižgala zelena lučka ter v mahu zavrla valečo se črno reko motornih vozil in boš končno lahko prečkal cesto. Ko boš na drugi strani sl boš oddahnil. Izgubil si pet minut, da si prišel čez cesto. Naredil boš petdeset do sto korakov in spet se boš znašel pred reko avtomobilov. Spet boš čaka! na zeleno lučko ali pa na odrešilni zamah stražnikove roke.
Promet po rimskih ulicah je danes eno izmed vprašanj, s katerim se dnevno bavi jo vsi rimski časopisi in seveda tudi oblasti. Na nekaterih važnejših in prometnejših križiščih že grade podzemeljske prehode, da bodo pešci lahko varneje in hitreje prišli na drugo stran ceste, vendar s tem ne bodo rešili glavnega problema. Delno so ga skušali rešiti s tem, da so skoro vse glavne ceste enosmerne. Toda tudi to ni dosti zaleglo. Po Rimu vozi dnevno okrog šest sto tisoč avtomobilov, avtobusov in motornih vozil, ulice pa so ozke, ker je mesto staro in neprimerno Za novodobni promet. Med načrti, ki jih proučujejo je tudi gradnja podzemske železnice, ven. dar ima ta načrt precej nasprotnikov, predvsem med ljubitelji starih spomenikov rimske kulture. S podzemsko železnico bi namreč rešili !e problem mestne-

prišel ponedeljek...
kosilo ali večerjo kar stoje za pultom. Že pripravljena hrana je razstavljena na prodajalni mizi in tu si izbereš kar želiš. V opoldanskih urah, zlasti med 13. in
14.	uro so ti lokali nabito polni. Tu najdeš ljudi vseh slojev; od navadnih delavcev, tesarjev, mizarjev, šiviljskih vajenk in pomočnic, do dam v kožuhovina-stih plaščih. Ti lokali pa so zelo ugodni rudi za žene, ki so zaposlene in nimajo časa za kuho. Ko se vračajo opoldne iz službe si tu kupijo že pečeno meso in kuhano zelenjavo, tako da doma lahko v nekaj minutah pripravijo kosilo. Največja prednost pa je seveda v ceni. Medtem ko v restavraciji plačaš za še tako skromno kosilo najmanj 600 do 700 lir, se v takem bifeju lahko dobro naješ že za 300 do 400 lir. V restavraciji moraš namreč plačati od 60 do 200 lir samo zato, da lahko sediš pri pogrnjeni mizi in dobiš poleg krožnika in pribora še prtič iz blaga.
Ko smo že pri restavracijah, poglejmo še gostilne. Teh v Rimu ni veliko in še te kar jih je so nekoliko drugačne od naših. Ne po notranji ureditvi, razlika je v gostih. V vsem času, ko sem bila v Rimu, nisem srečala pijanca. Tu se v gostilnah ljudje hranijo, popivajo pa ne, čenrav je vino razmeroma poceni. Deiali so mi, da je to posledica učinkovite povojne protialkoholne kampanje. Verjetno pa so vzroki še drugi. *
Zunanji blišč, to je ena italijanskih značilnosti. In tega blišča so se nalezli tudi mali ljudje. Zato tudi preprosti ljudje ne razsipajo denarja za pijačo. Glavno je obleka. Za hrano pa vsak dan krožnik »mineštre« ali »pa-
ftešute«. Stanovanja imajo zanemarjena, toda kadar se pojavijo na ulici, tedaj ne sme biti prevelike razlike med njimi in tistimi, ki so polni denarja. Obleke sicer ne kupujejo v razkošnih trgovinah ali v modnih salonih španskega trga v Rimu, v predmestnih trgovinah kupujejo cenene tkanine, zato pa morajo pogosto uporabljati likalnik.
Zlasti važno je to za mlada dekleta, saj ne dobe niti službe, če niso čedno oblečena. »Bella presenza« (čedna zunanjost), to je pogoj, ki ga mora izpolniti vsaka, ki hoče dobiti službo. In ko hodiš od trgovine do trgovine, od bara do bara, se ti počasi zazdi, .kakor bi bil na prireditvi, kjer volijo lepotice.
Na »dekoracijo« sploh zelo mnogo gledajo, ne samo v trgovini, pač pa celo v vladnih uradih. Ko sem prestopila vrata parlamenta, se je pred menoj pojavi! moški v brezhibnem fraku. Nehote sem pogledala na okrog, če se nisem morda zmotila in stopila v napačno palačo. Ne, bila sem v Montecitorio. in moški v fraku, ki je stal pred menoj ter me ljubeznivo spraševal kaj želim, ie bil čisto navadni parlamentarni sluga. Ko sem mu povedala svojo željo, namreč s kom bi rada govorila, mi je pojasnil, da sem res prišla pri napačnem vhodu, vendar pri drugem vhodu nisem naletela na nič drugačen prizor, le da je bilo tu še več mož v frakih, ki so zbirali prijavnice od ljudi, ki so želeli govoriti s tem ali onim poslancem. Ko sem kasneje prisostvovala debati v poslanski zbornici, sem ugotovila, da so pravzaprav ri možje v frakih, z debelimi, kardinalskim podobnimi verižica-
mi okrog vratu, tisti, o katerih sem preje tolikokrat brala, kako mirijo poslance, kadar se preveč razgrejejo in preidejo od besedne bitke k dejanski. Kar nisem si mogla predstavljati kako v tej neprikladni obleki opravljajo svoj skoraj policijski posel. »Kaj hočete, zaslužek ni slab in potem človek' še prenese, da takole našemljen teka ves dan okrog zato, da je v dekoracijo parlamentu« mi je kasneje v pogovoru dejal eden od njih.
Končno so ti sluge le na boljšem kot tisti državni uradnik, katerega zgodbo so mi pripovedovali v Rimu. Kljub bednemu življenju je prihajal vsako jutro v urad v temni obleki in beli srajci, oblečen kakor je pristojalo njegovemu položaju. Nekoč pa se mu je zgodila nesreča, utrgala se mu ie vrvica, ki je spajala z a,cestnike z ovratnikom ((srajce sploh ni imel) in skrivnost njegove »elegance« je bila razkrita.
*
Kategorija državnih uradnikov je sploh poglavje zase. Opozicijski listi so vedno polni karikatur na račun njihovega težkega položaja in borbe -za zvišanje plač. Prav tedaj, ko sem bila v Rimu je parlament razpravljal o slovitem zakonu o pooblastilih, v okviru katerega spada tudi zvišanje plač državnim uradnikom. Opozicija je dosegla, da so jim zvišali plače za 5.000 lir mesečno, toda breme tega zvišanja je padlo nanje nazaj. Ker v državnem proračunu niso' imeli sredstev za kritje tega zvišanja, so zvišali nekatere posredne davke; na tobak, prireditve itd. Ukrep je izzval veliko nezadovoljstvo
Rim, spomenik neznanemu vojaku, v ozadju na levi Kolosej
med ljudmi in poznavalci političnega položaja so mi dejali, da je vlada s tem izgubila vsaj okrog
300.000	glasov. Mnogi dosedanji volivci vladnih strank so odkrito izjavljali, da bodo pri prihodnjih volitvah glasovali za opozicijo.
»Vlada vedno rešuje finančne težave z zvišanjem posrednih davkov in jemlje tam, kjer je žs tako malo, namesto, da bi posegla v blagajne latifundistov in industrijskih mogotcev«, pravijo ljudje.
Toda kljub temu, da karikaturisti rišejo državne uradnike, kako jih sestradane vsaka jesenska sapica dvigne v zrak, je v Italiji še na milijone ljudi, ki žive slabše od njih.
*
Poleg teh ljudi pa živi plast gornjih desettisoč. Ilustrirane revije objavljajo slike teh princev in princes, industrijskih mogotcev in druge aristokracije, ki se zabavajo po znanih letoviščih, nočnih lokalih in luksuznih vilah, prirejajo sprejeme, kakršni so v navadi v diplomaciji, obiskujejo
gledališča ne zato, da bi videli kako pomembno delo, pač pa, ker se morajo pokazati v javnosti in da bi njihove soproge lahko pokazale svoje najnovejše toalete. Zato pa tudi ne obiskujejo navadnih gledaliških predstav, na katere prihajajo ljudje v vsakodnevnih oblekah, ampak samo velike premiere. Mimogrede: gledališča so zelo slabe obiskovana. Za navadne ljudi o predraga, saj celo za vstopnic na galeriji plačaš od 700 do *000 lir, bogataši pa se ob dramah in komedijah. ne zabavajo. Za nje pride vpoštev le opera in revijsko gledališče.
Največji dogodek za to mon-densko publiko je vsakoletna otvoritvena predstava y milanski »Scali«. Za italijansko aristokracijo to ni samo kulturna prireditev, ampak še mnogo bolj revija mode in dragocenih starinskih draguljev. Žene italijanskih aristokratskih družin obesijo ob tej priložnosti nase družinske dragulje, ki jih hranijo samo za redke priložnosti, kakršna je vsakoletna otvoritev sezone v »Scali«. —
Italijanski delavec v vsem letu ne zasluži toliko, kolikor izdajo »dame« iz visoke družbe samo za obleko, ki jo oblečejo ta večer. Letos je neka žene iz visoke milanske družbe, ki je plačala za toaleto, v kateri je nameravali iti na to prireditev 700.000 lir, omedlela, ker mož nikakor ni mogel dobiti vstopnic.
•
Medtem ko vrhnja plast italijanske družbe, sita vseh poštenih zabav ne ve več kako bi se izživljala in se vdaja sumljivim zabavam, o katerih dovolj zgovorno govore škandali Montesi in Sotgiu, pa mali ljudje ne vidijo izhoda iz svoje bede. Zato se zatekajo k praznoverju ifl vražam, zato igrajo loterije in »Totocalcio«, saj vedo, da vsaj za sedaj nimajo nobenega upanja, da bi na drug način prišli do boljšega življenja. In tako od tedna do tedna žive v upanju, da bo le prišel enkrat ponedeljek, ko se bo tudi njihova slika pojavila v časopisih pod naslovom »Novi milijonar«.
ACA STANOVNIK
; Un Bravi
T araskonec med T araskonci
£ ca 1 I im
f is & t z o p i s is i s	a	i si isa)
sem naletel na dva delavca in ne bi bil novinar, če si ne bi takoj zapisal, da sta izjavila, da je življenjsko stanje delavstva pri njih še vedno zelo težko. Še posebej sta mi omenila, da imajo po zakonu uradniške družine doklade za otroke, ki študirajo, do 16. leta starosti, delavske pa samo do dvanajstega. Milano se je od takrat, ko sem ga zadnjič videl, povečal za dobrih sto tisoč prebivalcev in med njimi je čisto —gotovo veliko revežev, kajti sicer se že čudež v Milanu ne bi mogel pripetiti prav v Milanu, a vendar, ko sem kolovratil po njegovih šumnih cestah, so prene-kajkrat mimo mene zafrfotala krila sodobnih Pepe&k, sedečih za kraljevičem v zamaščenem delavskem pajacu na drveči Vespi. Sicer pa je prav v sredi velemestnega vrveža izredno prikladno mesto, kjer lahko mimo sedeš in obeduješ iz svoje, popotne torbe, široka marmorna ploščad na Piazza Duomo, ki hkrati služi tudi kot podstavek za spomenik Viktorju Emanuelu z vihrajočo perjanico. Mimo tega je ta prostor skoro nasproti stolnice s čipkastimi stolpiči, v katero pa, če si ženska, ne moreš vstopiti s kratkimi rokavi in kjer milanski patron Karl Boromejski, čeprav je svetnik in je že umrl, še vedno zbira žvenketajoče lire na laz-prostrtem baržunu. Nedaleč je menjen v Pariz preko Marseillea, tudi Scala z gledališkim muzejem.
O*-
r/i
meja vendar prižla prezgodaj, bi se tistim, ki je imel bolj štrleče brčice, že sporazumela- za podaljšanje svojega bivanja v Italiji, deželi ljubezni.
Seveda pa. pardon, v kolikor se za ta naslov ne poteguje dežela trikolore In velike revolucije, ld se ž' dišečimi nasadi nageljnov in mimoze, razkošnimi hoteli sredi palm ln ažurnim morjem začenja onstran Mei>tona. Jaz sem sicer od obeh —■ revolucije In razkošnega turizma — imel precej malo, čeprav seA bil tudi. sam takoreicoč 'revolucionarni turist. Saj sem v Monte Carlu potem, ko sem obletal igralnico, muzeje, monacovsko knežjo pala-
fM n tako sem bil v Taras-conu.
Prišel sem pa do n je »a pravzaprav čisto po taraskonsko. Ker so že službena potovanja v tujino na široko razvita, sem se tudi sam tokrat v času dopusta neslužbeno odpravil na pot. Zato seveda tudi brez dnevnic in deviz in kot Tartarin pred odhodom v Afriko obložen s kovčki s prehrano. In ker sem bil na-
nazaj pa sem hotel prek Nemčije, Putnik pa mora varčevati z deviznim kritjem tudi za vozne listke, so ugotovili, da je to ovinek, zaradi česar moram potovati v Pariz bolj naravnost, to je preko Tarascona in Toulou-
sea, se pravi nekaj sto kilometrov _______ ____________
delj in porabiti nekaj tisoč de- lljanskemu grbu sicer izbili lik-
torski sekiri in krono, a nedaleč
kjer lahko vidiš predmete, ki jih je imel Verdi na svoji mizi v trenutku smrti, potipaš sabljo, ki jo je dal ganjeni Napoleon pevki Giovanni Pasqua, ali v dnevniku Eleonore Duse prebereš vrstice:
»To, kar Je življenje v meni nagrmadilo, mi ne dopušča, da bi se v svoji umetnosti ustavila«.
Pod stekleno kupolo trgovskih galerij so v mozaičnem tlaku ita- gamašami, šele pred kolodvor-... .------ —*--- -■---skim skladiščem našel tudi vod-
H-lša Julije v Veroni čo ln operetne vojake z belimi
K Ovnu se bo nasmejala »sreča«
ga avtobusnega in tramvajskega prometa, ne bi pa uredili avtomobilskega prometa. Vsi glavni starodavni rimski trgi so danes spremenjeni v avtoparke: kakor domine so razvrščeni avtemobili danjem položaju prometa, pa kljub neviidezno nagli vožnji nikamor ne prideš in nek Rimljan mi je dejal, da se bodo morali drug ob drugem To niso več trgi, lahko bi jih imel za razstavišča avtomobilske industrije. Zato se ljubitelji spomenikov zavzemajo za zgraditev podzemeljskih cest, po katerih naj bi se razvijal ves motoriziran promet, ceste in trgi pa naj bi ostali na razpolago pešcem in starodavnim kočijam, v katerih se še dandanes tako radi prevažajo tuji turisti.
Naglica je ena glavnih značilnosti tega velikega mesta. Pri seka,! kmalu odločiti za pešačenje, če bodo šle stvari tako naprej. •
Naglica in delno seveda tudi cene so vzrok temu, da so restavracije v Rimu na po! prazne. Ljudie se hranijo v neke vrste bifejih, ki jih imenujejo »tavole calde« ali »resricerie«, kjer poješ
viz vec.
A vendar, ko sem se odpravil, sem vzel s seboj obleko, ki sem jo šele komaj dobil od krojača, zaradi česar ni čudno, če se je v vlaku od Trsta naprej debelu-šasti italijanski commendattore zelo ljubeznivo spustil z mano v razgovor. Povprašal je, če je Ljubljani še vedno pod Avstrijo, ko pa je zvedel, da ne, ga je seveda zanimalo, če je pod sedanjim režimom kaj hudo, hkrati pa se je pozanimal za ceno kubičnega metra lesa. Še preden pa sem izstopil na svoji prvi postaji, na novo zgrajenem kolodvoru v Veroni, sta se v oddelek prerinili dve črnooki dekletci in v pojoči sicilijanščini pojasnili, da gresta v Cremono, kjer ju šola teta, zato ker ju starši doma v Palermu vzdrževati ne morejo.
Čeprav sem se odločil ogledovat značilnosti, v Veroni nisem podlegel zapeljevanju vinskih gonič, ki so povzdignile sloves veronskega vina, ampak sem se kot ljudomil človek predvsem odločil, da se oddolžim spominu zaljubljencev lz Verone. Pred obokanim vhodom v hiši številka 23 v Via del Capello, ki vodi na kamnito dvorišče z majhnim balkonč-kom, je res vklesan napis, govoreč. da je bila tod »palača Ca-pulle-tov In da Je v njej živela ln umrla Julija, ki so jo tako objokovali poeti ln dobri ljudje.« Pa vendar so Julijin grob, oziroma vsaj okolico samostana, kjer naj bi bila njena grobnica, med vojno precej razdejale bombe ameriških bombnikov ln danes starinsko dvorišče s prispevki tisočerih turistov, zlasti ameriških. Šole spet počasi obnavljajo. Sicer pa sem v Veroni naletel tudi na zanimive sledove italijanskega poguma. Pri tem ne mislim toliko niti na ploščo nad kavarnico pred starodavno Areno, češ da Je z nje leta 1678 Garibaldi razglasil svoj borbeni program »Rim ali smrt!«, ampak na napis v stebriščni lopi palače ScaUgeraklh knezov, ki je opozarjal, da je tod po avstrijskem odhodu pod Viktorjem Emanuelom n. glasovalo za priključitev k Italiji 88.000 oseb — pet glasov pa Je bilo oddanih proti.
V lokalnem vlaku proti Milanu
zraven v novi palači trgovske hiše »Rinascente« še vedno prodajajo mrtve vrabce po 32 lir za komad.
Med Milanom In Genovo teče proga v dveh, treh galerijah, skozi soteske ln predore ln čez množico mostov. To Je pogovor z Italijanskim sopotnikom seve kot nalašč napeljalo na problem o vzpostavljanju novih mostov med Jugoslavijo in Italijo. In sopotnik ml je z vso toplino zatrdil, da so za to najboljši izgledi. Genova sama Ima menda najlepše pokopališče na svetu, hkrati pa menda tudi najbolj razpadajoče hiše za žive ljudi. A vendar še dolgo so se vrstila ob sivem Li-gurskem morju sredi bornih čolnarn in barak lesena ln platnena kopališča vseh barv z napisi »Raj na zemlji«, »Smehljaj« ali vsaj »Morska zvezda«. Mešana marsejska Italijanka, od katere se je teta skrbno poslovila v Genovi in zaradi moralne varnosti vprašala, če je poleg mene še kak drug potnik v oddelku, je med tem časom že spletala čudovito mrežo ljubosumja med dvema karabinjerjema — »pane, amore et fantasia« — in če ne bi francoska
njak, iz katerega je tekla voda tudi zastonj in nad katerim sem potem, ko sem se napil, bral tablico z napisom: »Postavilo Društvo prijateljev živali v kneževini Monaco.«
V Nici sem zaman iskal župana, ki nas je pred leti. ko smo prišli tjakaj v uradni delegaciji, sprejel med igranjem salonskega orkestra in z belo oblečenimi lepoticami na bliskajočem se parketu vile Massena; baje je bil tisti dan grozno zaseden ln, trkajoč od enih vrat do drugih, sem končal pri podreferentu za turizem. ki mi Je z iskrenimi željami prijazno stisnil roko. Takemu turističnemu stisku pa se nisem mogel ustavljati in kljub pozni jeseni sem moral poizkusiti kopanje v njihovem morju, ki je ne da bi mu dodajali modro galico, čudovito ažurne barve vse do same obale. Sicer pa na galico, kot je videti, res niti ne mislijo, saj se Je še po železnih stebrih opuščene kopallščne skakalnice plazila plesen In rja. Ne le to, ampak tudi razgovori so ml potrdili, da turizem, ki je tod ustvaril na stotine hotelov in od česar žive deset in desetiiso-či, danes počasi peša. Morda prav zaradi zmanj-
šane kupne moči domačinov sem tudi v tako imenovani mondeni Nici videl manj mode kot drugje in v trgovinah razprodaje blaga po nižjih cenah kot kjer koli drugod.
Preko pristaniškega Marseillea in Arlesa, kjer na starih rimskih spomenikih živi in raste sončna Provansa in od koder Je nekoč tudi mojster njenih barv in svetlobe Cčsanne z dobrimi sto franki na mesec krenil v Pariz, sem tudi sam na poti v Pariz prišel do Tarascona.
In tako sem bil v Tarasconu.
Sama postaja še ni bila nič posebnega, razen morda tega, da sem moral čakati skoro pol ure, da je vlak s tira odpeljal — kajti prek vagonov nisem hotel lesti, ker bi bilo to preveč po ljubljansko —, ker so menda neki postajenačelnikovi znanci prišli na kolodvor prepozno. In medtem ko sem povsod drugod moral plačevati za shrambo svojih kovčkov dosti visoke pristojbine, so mi tu v prvi kavarnici kovčke ljubeznivo vyeli v shrambo in družbo nekdanja graščina knezov Montmorancy. Med Renejevimi zidovi m miniaturnim slavolokom mi še zraven ponudili — seveda to pa proti plačilu — razglednico s Tartarinovo sliko. »Veste, četudi Tartarin ni živel, pa je vendar naš junak in po njem nas pozna ves svet« — so pripovedovali. Še več: dodali so, da v vsakem Taraskoncu živi nekaj Tartarina, kajti Daudet je njegovo podobo naslikal prav opazujoč tamkajšnje ljudi. In še danes je Tartarin med njimi tako živ, da prirejajo v spomin nanj festivale, da tu pa tam šofer tovornega avtomobila obesi na svojo kabino njegovo sliko, da se kak šegavi domačin preobleče v Tartarina; nedavno pa so tudi snemali dokumentarni film o Tartarian.
Po širokem bulvarju — širokem zato, ker je bilo na obeh straneh hiš bolj malo ali so bile še vedno delno porušene izza vojnega časa — je štrlelo ob robu nekaj vegastih dreves, na spodnjem koncu pa so dozidavah menda eno izmed redkih novih modernih palač v mestu. V krajevnem občinskem uradu so mi postregli ne le z rokami in navedbami, da so bili na solunski fronti, ampak so mi pokazali tudi železno Tarasko, pravljično pošast iz Rona, ki je žrla mla-
denke vse dotlej, da jo je premagala sv. Marta. Prav tod zraven ždi ob sami reki mogočni starinski grad kralja Reneja Anžu-vinskega iz 14. stoletja, ki mu na drugi strani širokega Rona, prek katerega drži več kot sto metrov dolg viseč most, dela Condamin, skozi katerega je leta 1379 zmagovito vkorakal - zviti Franc I., je nagnetena kopica hišic z malimi trgd in kamenitim tlakom po ulicah ter smrdljivimi kanali za odtok ob straneh, nesorazmerno velikim gledališčem ter nekaj tisoči dobrodušnih prebivalcev, ki vsem skupaj pravijo Tarascon.
Menda so se ml taraskonski trgi zdeli še manjši, ker so bili mnogi med njimi visoko obloženi z zabojčki svežih provansalskih paradižnikov, ki so jih po 6 frankov za kilogram nakladali za industrijsko predelavo. Ne bom tajil, da sem bil tako iz finančnih kot ,iz političnih razlogov počaščen, ko so mi v enem izmed skladišč na vprašanje, če ml prodajo en kilogram, ljubeznivo nasuli v torbo zastonj dober ducat lepo napetih rdečih sadežev s pripombo, češ da so bili ti namenjeni za Posarje, da jih pa zelo veseli, če jih bo jedel Jugoslovan.
Že ob mestnem robu zadaj za mehanično delavnico in Bvrrhovo
Pogled z letala na Jureževino Monaco
Milanska stolnica s čipkastimi stolpiči
kričečo reklamo leži v samoti vila Tartarin, hiša, kjer je živel oziroma bolje, kjer naj bi živel Tartarin. Z visoko kamenito ograjo obdana stavbica z zelenimi polknicami in murvami ter bori po majhnem vrtiču. A kot ta njihov muzejček živi kljub času, siceršnje življenje Taraskon-cev. teče naprej kot v stoterih drugih malih francoskih podeželskih mestecih. Na nekdanjih temeljih starinske bazilike ropota nekaj pletilnih strojev, pred izložbenim oknom ob starem magistratu so Taraskonke ogledovale več mesecev star pariški modni žumal, kot kjer koli v Evropi, mimo je na škripajočem biciklu 'privozil beli menih, za vogalom pa sem naletel na kopico lepakov KPF, o grozeči nemški nevarnosti in proti EOS s citati, od Duclosa do De Gaullea, Jou-ina in Herriota. Rdečkasto sonce ie že začelo toniti nad tovarniškimi dimniki Tarascona, ko me je vlak ponesel spet naprej preko ure in ure segajočih vinogradov, živih mej temnih cipres, mkno pozabljenih provansalskih vozičkov na enem kolesu in kamenitih hiš s korčasto streho.
Povsod sem, kot Tartarin leva v Afriki, iskal značilnosti kraja. V sosodnem Montpelieru sem že zaradi vinogradov, ki sem jih gledal skozi okno vlaka, poleg
znamenite univerze, zlasti stare pravne fakultete, ki pa sem jo odkril na zakotnem ozkem klancu, vstopil v eno izmed delavskih gostilnic in dobil za 240 frankov, to ie točno za 1 % takrat zakonsko zajamčene najnižje delavske -plače v Franciji, obilno večerjo, sestoječo iz juhe, predjedi, dveh glavnih jedi, kruha in poliča dobrega vina.
V Toulouseu sem občudoval gotska rebra v stari dominikanski cerkvi, meril dolžino korenja na obilnem 'zelenjadnem trgu in se razgovarjal s Španci, ki jih nekaj desettisoč živi tostran Pi-renejev. Značilnost južnjaškega brezdelja pa se mi je vsilila kar sama po sebi skozi okence mnogih ' železniških informacijskih uradov na vsej poti od Marseillea do Toulousea. Ko sem jih zaman spraševal za možnost nekega odcepa in doplačila, me je informator v Toulouseu odpravil z naravnost klasično formulo za reševanje problemov repa čakajočih strank: »Ampak, gospod, kako naj bi vam dal informacijo, poglejte vendar, saj za vami prav tako še čakajo na informacije!«
Tako sem prešel prek svojega južnega ovinka in visoko nekje zgoraj v Evropi obiskal še Pariz in potem München. O Parizu pač ne bi pisal, saj je mnogim, zlasti pa tistim, ki še niso bili tam, o njem tako že vse znano: enim le to najlepše mesto sveta, drugim pa poosebljena Sodoma dekadence. V resnici ie vendar samo njuna čudovita zmes. Razen tega bi morda tudi v nekaj dnevih res težko našel kaj posebno novega, kot to, da je Commčdie franjaise kot svojo zadnjo novost dala osemstoto predstavo Molič-rovega »Žlahtnega meščana«; da Eifflov stolp še stoji — čeprav razlog, zakaj se je prav tedaj, ko sem bil pod njim, mlada študentka hotela vreči z njega, kljub intervenciji policajev in gasilcev ni bil povsem znan; ali o tem, da se je nekoč umetnik freske v Herkulovi dvorani v Versaillesu po sedmih letih dela ubil iz obupa, ker je smatral, da ni dosegel dovolj veLike umetnine, medtem ko na Montmartru brez te skrbi slikajo platna že cele generacije.
In kot sem v Parizu seveda moral v Louvre, tako je razumljivo, da sem v Nemčiji s pomočjo münchenskega znanca moral kupiti vsai en izdelek nemškega razganjajočega industrijskega potenciala, ki ograža mir na svetu — pločevinasti lonec za vkuha-vanje sadja. Na končni etapi skozi hladno lepoto bavarskih in tirolskih Alp smo v oddelku, kjer smo skupaj sedeli dva Slovenca, ena Hrvatica in njen mož Nemec ter en Holandec z ženo Rusinjo, sporazumno ustanovili Združeno Evropo. Kljub temu Pa ie bil moj münchenski lonec deležen carinske pristojbine v šestkratni višini svoje kupne vrednosti in s trpkostjo v sren sem pripeljal prazne kovčke domov: »Daleč je še Evropa, če se konča v loncu za vkuhavan jel«
In tako sem bil Tarasconu.
Sicer pa, kaj bi hotili v Tarascon, m to Je po. ovinkih, ko imamo vendar — če že ne Lou-vrea in loncev za vkuhavan ie — pa vsaj taraskonske paradižnike tudi doma! Bogdan Pogačnik j
Obrnilo $e je leto...
— Tista je višja, čeprav se zaradi tega, ker je v ozadju, dozdeva obratno.
— Res, sijajna kreacija, tale H-linija!
— Le s pomočjo rikše lahko pridemo odtod, tank pa za te ceste res ni:
K010= NI741NI'
kmjtikM
posvetil
•*_ HO Sl Minh
— Ta bo pa dobro upogibal. Ne bo spustil in se poskušal postaviti pa lastne noge!
JANUAR — Novo leto 1954 je prineslo narodom Evrope in vsega, sveta precej upanja, da l*o napetost med Vzhodom in Zahodom naposled le pojpastila; za Novo leto so namreč tri zahodne velesile, ki so se bile po svojih najvišjih predstavnikih že na sestanku na Bermudih zedinile glede četverne konference, sporočile sovjetski vladi svoj pristanek"za sklicanje konference »štirih*. Popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih je bil torej zunanji okvir konference, na kateri naj bi razpravljali o vznemirjujočih mednarodnih političnih vprašanjih, predvsem pa o zedinjenju Nemčije in mirovni pogndžri v Avstrijo. Dne 25. januarja se je v Berlinu konferenca dejansko začela.
Čeprav berlinska konferenca, ki se je zaključila 19. februarja, ni v celoti dosegla svojega namena, je vendarle pomembna, ker so se prvikrat po dolgih letih hladne vojne spet sestali predstavniki nasprotujočih si sil in ker so na njej sprejeli sklep, da bo namreč konec aprila v Ženevi tako imenovana »azijska konferenca*.
*
FEBRUAR — Po drugi svetovni vojni so se
v mnogih delih sveta, zlasti \pa v Aziji in Afriki, kjer je zahodna civilizacija dolgo gradila in utrjevala svoje politične, gospodarske in vojaške baze, razvile močne težnje po osamosvojitvi od tujine ter se tako okrepila gibanja proti najrazličnejšim oblikam imperializma, pa najsi ima le-ta čisto kolonizatorski ali pa zgolj >pokroviteljski* značaj. Ta upor proti ureditvi, ki je dolgo nemoteno vladala v teh deželah, je zajel tudi dežele Srednjega Vzhoda; njihovi narodi čedalje bolj teže po popolni neodvisnosti in enakopravnosti.
V Egiptu, ki je bil že v letu 1953 precej nemirno področje, je predsednik republike general Mohamed Nagib, ki je bil hkrati tudi predsednik revolucionarnega sveta in predsednik vlade, dne
25.	februarja odstopil z vseh položajev; predsednik vlade in revolucionarnega sveta je postal dotedanji podpredsednik Gemal Abdel Naser. Čez nekaj dni pa je bil Nagibu povrnjen položaj predsednika republike, medtem ko je Naser ostal predsednik vlade. Vendar je bilo mogoče že tedaj naslutiti, da Nagib ne bo dolgo zavzemal vodilnega mesta v državi.
*
MAREC — Veliko vznemirjenost po vsem svetu sta v marcu povzročili dve poskusni eksploziji najmodernejšega orožja naše dobe, vodikove bombe. Eksplozija, ki je bila na otokih Bikinih 1. marca, je bila doslej najmočnejša eksplozija vodikove bombe; toda vest o tem velikem m za vse človeštvo vaznem poskusu je ameriška komisija za atomsko energijo sporočila javnosti šele
13.	marca. Svetovno javnost so zlasti vznemirile žalostne posledice, ki jih je imela ta eksplozija pri japonskih ribičih; le-te je celo več tisoč kilometrov daleč od kraja eksplozije zajel radioaktivni prah in jim prizadel strašne poškodbe.
Poskusi z doslej najstrašnejšim orožjem so pri narodih še bolj utrdili mnenje, da bi morala Organizacija združenih narodov uporabo atomskega orožja prepovedati, kar bi bil eden izmed pomembnih uspehov, ki bi jih morala uresničiti razo-rožitvena komisija OZN. Vse človeštvo se prav tako zaveda, da bi atomsko energijo lahko uporabljali kot izredno učinkovito pogonsko silo in kot nov vir za dvig blaginje človeštva.
*
APRIL — Dne 26. aprila se je v Ženevi začela tako imenovana »azijska konferenca*, ki naj bi razpravljala o perečih problemih Daljnega vzhoda. Poseben pečat tej konferenci je dalo dejstvo, da je poleg zastopnikov zahodnih velesil, predstavnikov obeh delov Koreje, kakor tudi držav, ki so se na strani OZN bile udeležile vojne na Koreji, ter mnogih opazovalcev sodelovala na konferenci tudi kitajska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Ču En Laja.
Konferenca se je začela z zelo žolčno razpravo in je zlasti glede korejskega vprašanja že takoj v začetku zašla na slepi tir. Tudi vprašanje Indokine je zaradi zelo različnih stališč povzročalo mnogo težav. Ameriški zunanji minister je že kmalu po začetku konference odšel iz Ženeve, medtem ko sta si angleški zunanji minister Eden in indijski zastopnik Krišna Menon zelo prizadevala, da bi >posredovala* in zbližala nasprotujoče si stranke.
Po neštetih javnih in tajnih sejah, posvetovanjih med posameznimi delegacijami in zastopniki ter zaupnimi sestanki med vodji delegacij pa je ženevska konferenca vendarle rodila uspeh, čeprav se je zaključila šele v juliju. Vprašanje združitve Koreje je sicer ostalo še dalje odprto in prepuščeno OZN, ki naj bi o njem razpravljala na prihodnjem zasedanju; toda v Ženevi so sklenili ustavitev sovražnosti v Vietnamu in njegovo razdelitev na dva dela pod mednarodnim nadzorstvom posebne komisije ter umik vseh tujih čet iz Laosa in Kambodže.
«
MAJ — Tudi mesec maj je bil še močno pod vtisom ženevske konference. Toda osrednji dogodek, ki je vzbudil zanimanje vse svetovne javnosti, je bil nedvomno padec francoske trdnjave Dien Bien Tuja v severnem Vietnamu, kar je Vietminu omogočilo nadaljnje vojaške uspehe.
Veliki vojaški in politični neuspeh Francije v Aziji je utrdil v Parizu prepričanje, da se bodo morali Francozi iz Indokine umaknili in da bo morala vsa francoska zunanja politika zavzeti glede svojih postojank v kolonialnih deželah pametnejše, treznejše stališče, ne le v Indokini, marveč tudi v Francoski severni Afriki. Padec Dien Bien Fuja pa je bil resen opomin vsemu svetu, da ni mogoče preprečiti čedalje večjega uveljavljanja teženj kolonialnih narodov po neodvisnosti In svobodi ter da politika nasilja lahko škoduje predvsem tistim državam, ki pri narodih Azije in Afrike ne upoštevajo naraščajočih gibanj za osvoboditev izpod tujega vpliva.
*
JUNIJ — Miroljubne narode je 8. junija zelo vznemirila vest, da je bilo v južnoameriški državi Guatemali, ki je polovico manjša od Jugoslavije in ima vsega komaj tri milijone prebivalcev, proglašeno obsedno stanje in da so že naslednji dan »uporniki* zrušili legalno vlado predsednika Ar-benza. Arbenzova vlada je l. 1953 začela izvajati obsežen program agrarne reforme, saj je 76 odstotkov prebivalcev imelo v rokah komaj 10 odstotkov zemlje. »Uporniki*, ki so imeli osnovno opor rišče v sosednem Hondurasu, so ob podpori velike zemljiške družbe »United Fruits*, za katero stop ameriški kapital, napadli demokratično vlado predsednika Arkenza, češ da ima zveze s »komunisti* in da dobiva orožje iz vzhodnoevropskih komunističnih držav.
Vojaška hunta, ki jo je vodil polkovnik Armas, je zmagala v »revoluciji*, ker je imela za seboj podporo določenih krogov v ZDA, in je takoj pokazala svoje pravo lice: razpustila je ustavno izvoljeni parlament, ustavila izvajanje agrarne reforme, postavila komunistično stranko izven zakona ter na veliko začela zapirati voditelje delavskih sindikatov in kmečkega gibanja, žalostno pri usodi Guatemale je, da niti posredovanje Varnostnega sveta, na katerega se je guatemalska demokratična vlada obrnila z apelom na pomol, ni preprečilo nasilne intervencije.
JULIJ — Bridka izkušnja v Indokini je Francijo poučila, da mora v svoji kolonialni politiki stopiti na novo pot. To je spoznal zlasti novi francoski ministrski predsednik Mendes-France, ki je v svojem realističnem gledanju prišel do prepričanja, da je treba doseči tudi v Tuniziji pomirjuje-
Dne 30. julija je francoski ministrski predsednik predložil francoski vladi načrt za celo vrsto reform v Tuniziji, v francoskem protektoratu, kjer je bil položaj že več let zelo resen in kjer je Franciji pretila nevarnost, da izgubi še tiste postojanke, ki jih je v njem imela. Mendh-Franceov načrt je seveda naletel na veliko nasprotovanje zastopnikov kolonializma v francoskem parlamen-stvu, zato pa na ugoden odmev pri tuniškem prebivalstvu.
Podobno pomirjevalno politiko kakor v Tuniziji je nova francoska vlada začela izvajati tudi v Maroku. Nova francoska politika v tem delu sveta je bila prvi znak spoznanja, da teh vprašanj ni mogoče reševati s staro kolonialno politiko.
•
AVGUST — Francija, katere nova vlada je kazala voljo urediti tunizijsko vprašanje, je bila v avgustu v ospredju svetovnega zanimanja, zlasti ker je bila postavljena pred vprašanje, ali bo ratificirala ali zavrnila pogodbo o ustanovitvi Evropske obrambne skupnosti. Predsednik francoske vlade je s svojimi predlogi odšel na konferenco šestih evropskih držav, ki naj b\i bile članice Evropske obrambne skupnosti: ZDA, Velike Britanije, Italije, Nizozemske, Belgije, Luksemburga in Francije; konferenca je bila od 18. do 22. avgusta v Bruslju.
Na konferenci je Mendh-France predložil spre-tninjevalne predloge, ki pa so pri zastopnikih ostalih držav, ki naj bi tvorile EOS, naleteli na preč K; ugovorov. Francoski ministrski predsednik s svojimi predlogi ni uspel in se je konferenca končala neuspešno.
»Evropska vojska*, ki naj bi bila jedro EOS, je bila dokončno pokapana v francoskem parlamentu, ki je 30. avgusta odklonil ratifikacijo EOS. Mendes-France je po glasovanju sicer izjavil, da Francija ostaja zvesta Severnoatlantski zvezi in da bo treba pač najti drugačno rešitev za okrepitev zahodnoevropske obrambe, toda izid glasovanja v francoskem parlamentu je jasno pokazal, da obstoje v zahodnoevropskem obrambnem sistemu nasprotja, ki jih lahko odpravi samo treznejša politika na osnovi evropskega sodelovanja, zlasti pa pravilna ureditev odnosov med starima evropskima rivaloma — Francijo in Zahodno Nemčijo.
*
SEPTEMBER — Deveto zasedanje Generalne skupščine Orgnizacije združenih narodov, na katerem so sodelovali zastopniki 60 držav z vseh koncev sveta, je vsekakor dogodek, ki je bil osrednja os mednarodnega političnega življenja v septembru; zasedanje se je začelo 21. sept. v New Yorku, končalo pa je v drugi polovici decembra.
Med celo vrsto vprašanj, ki naj bi jih obravnavala in reševala Generalna skupščina, sta bili na prvem mestu vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN in vprašanje splošne razorožitve v zvezi z uporabo atomske energije v miroljubne namene. Jugoslovanska delegacija, ki jo je na zasedanju vodil naš sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in drugi jugoslovanski delegati v raznih ode borih Generalne skupščine, so si močno prizadevali, da bi na zasedanju prevladalo konstruktivno vzdušje 'm težnja po skupnem sodelovanju članic OZN na vseh področjih.
Deveto zasedanje Generalne skupščine rti sicer bilo vseskozi uspešno, vendar pa je velikega pomena prav v tem, ker se je odvijalo v pomirlji-vejšem vzdušju, kakor zasedanja prejšnjih let, in ker je bil na njem soglasno sprejet sklep o miroljubni uporabi atomske energije ter dosežen napredek glede ustanovitve posebnega sklada za razvoj zaostalih in nerazvitih držav.
*
OKTOBER — Konferenca zunanjih ministrov štirih držav, ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, ki je bila v dneh 21. do 23. oktobra v Parizu, naj Hi razpravljala predvsem o prenehanju okupacijskega statusa v Zah. Nemčiji.
Po mnogih mučnih posvetovanjih so štirje zunanji ministri podpisali v francoskem zunanjem ministrstvu tako imenovane »pariške sporazume*, ki vsebujejo »evropeizacijo* Posarja, odpravo okupacijskega režima v Zahodni Nemčiji in s tem vrnitev suverenosti tej državi, sprejem Zahodne Nemčije in Italije v razširjeni bruseljski pakt (Zahodnoevropsko zvezo) ter sprejem Zahodne Nemčije v Severnoatlantski pakt.
Pariški sporazumi pa so povzročili zlasti v francoskem parlamentu zelo burno razpravljanje in težave, še posebej zaradi remilitarizacije Zahodne Nemčije in njenega sprejema v Severnoatlantski pakt; kakor se je pozneje pokazalo, pa »jabolka spora* med Francijo in Zahodno Nemčijo nikakor niso mogli odpraviti.
*
NOVEMBER — Dogodek, ki mu ne gre odrekati mednarodnega pomena, so bile tako imenovane vmesne volitve v ZDA dne 2. decembra. Ameriški volivci so ta dan izvolili ves predstavniški dom (432 članov), 37 novih senatorjev in 33 novih guvernerjev držav. Te volitve so bile važne še posebej zategadelj, ker so pokazale, da se je javno mnenje v ZDA krepko nagnilo v korist demokratske stranke, saj so demokrati dobili v predstavniškem domu in v senatu večino.
Čeprav volitve niso bistveno zaokrenile ameriške zunanje politike, pa bodo nedvomno vplivale na marsikateri njen korak, zlasti pa na reševanje mnogih perečih notranjih vprašanj ZDA, predvsem na gospodarskem področju.
Rezultati teh volitev so važni tudi za prihodnje predsedniške volitve, ki bodo leta 1956, čeprav zmaga demokratov še ne daje trdnih prognoz. Vsekakor pa republikanci, razen predsednika Ei-senhowerja, ki uživa med ameriškimi volivci precejšnjo popularnost, nimajo nikogar, ki bi mogel na prihodnjih predsedniških volitvah_ dovolj uspešno konkurirati demokratskemu kandidatu.
•
DECEMBER V tem mesecu je SZ sprožila pravi plaz diplomatskih not nekaterim evropskim vladam, s katerimi je poskušala preprečiti ratifikacijo pariških sporazumov. Posebno grožnjo je sovjetska vlada sporočila francoski vladi, češ da bo odpovedala francosko-sovjetsko pogodbo o prijateljstvu.
Ni sicer mogoče reči, da so bile te note glavni vzrok vsem tistim burnim razpravam in dramatičnim glasovanjem v panskem parlamentu, ki jih je svetovna javnost z napetostjo spremljala zadnje, dni decembra, čeprav določenega vpliva tem notam le ne gre odrekati. Razprava in glasovanje v francoskem parlamentu pa sta ponovno pokazala, da nasprotij v Zahodni Evropi ne bo mogoče rešiti zgolj z vključitvijo Zahodne Nemčije v nameravam zahodni vojaški sistem.
Ilustracije: M. Bregar ln B. Km
— Da, da, madame! Zrasli so in le še v rokavicah je mogoče z njimi!
—	Zakaj le ne gre? Saj ima vendar nemški motor!
—	Ze, že. Toda tudi francoske zavore.
pmD Za /mirne. fawn/Muz* ^ jpJidfyjnriM la, tmcm.
— Odkar upoštevajo ta lokal, imajo vsak (lan več manire.
— Daj no, pridrži to puško, zdlse mi, da rada udari nazaj!

— Tako udarja na te note, da nam utegne razglasiti še harmonij!
§ > y
5 * K
* 'i
L
To je bilo takrat, ko nisem ha več otrok, a sem še trgal hlače na šolokUi klopeh. Bil sem tak pategnjenec, da so mi bili prekratki rokavi in hlačnice. Prijel sem že za vsako delo, o počitnicah so me tu pa tam najemali celo sosedje. Vodil sem vole, znašal snope v kct>ice, koscem sem nosil vode in stresal redanice.
To mi je dajalo posebno veljavo, čutil sem se že odraslega. Po vsej pravici sem nosil kurje pero na klobuku.
Najlepše je bilo ob košnji. 'Bil sem visoko v hribu, z razgledom na gore in doline. Vse samo zelenje in sonce, orli so
se tehtali na jasnini. Bal sem se le ’trnja in modrasov, zakaj poleti sem vedno nosil tiste čevlje, ki sem jih prinesel že s seboj na sveit- A ta strah je bil malenkost proti užitkom, ki so se mi ponujali v senožeti. Ob grobljah rdeče jagode, ob grmovju maline, a v senci drevja borovnice. Vse. kakor v pravljici: »Mizica, pogrni se!«
Nekoč me je soseda, Lukova Micka, ki je najela kosce, naprosila za vodonosca. Ce bi tega ne bila storila, bi ne bilo te zgodbe.
Senožet je visela v bregu pod Slemenom. Bila je strma, tla peščena, trava nizka, jagod in malin pa nič koliko. Tu pa tam so se mi že ponujale prve robidnice.
Tekal sem k oddaljenemu studencu in nazaj, zakaj kosci so bili žejni in voda se je kmalu ogrela. Vmes sem z leskovo palico raztresal travo, da se je sušila. In še je bilo časa, da sem se pasel na jagodah in malinah.
Sonce se je komaj dotaknilo grebena Obloškega hriba, ko je bila trava že pokošena. Kosci
so posedli po trati, da si spočijejo; prižgali so si polpe. Možje kratke pipice, podobne polžjim kajžicam; nič posebnega. Le Jože, mlad, vesel fant, ki mi je rad nagajal, je kadil veliko porcelanasto pipo z dolgim ustnikom.
Ta pipa me je živo zanimala. Ne zato, ker je bila tako velika in skoraj nova. Privlačevala me je pisana podoba na nji. Rdečelična Tirolka z zeleno rutico okoli vratu in rdečim slamničkom na svetlih laseh.
Tiste Tirolke se kar nisem mogel nagledati. Tako prikupno se mi je smehljala, da se mi je zdela kot živa. Pisane podo-
be sem kaj rad gledal. Tiste čase še ni bilo knjig s podobami, da bi se jih bil do sita
nazijal.
Sonce je zfišlot Tirolka je pobledela, pođtal sem pozoren na kadilca.
Paf, paf, paf! Jože je puhal dim kot lokomotiva. Paf, paf, paf! Oblački dima so mu ovijali glavo, skoznje so se mu šegavo svetile oči. Paf, paf, paf! Pri item se je držal tako sladko, kakor da- Ijže smetano,
»Ali je dobro?« sem ga vprašal.
»Mjate te zamomljal «koz* zobe.
»Res?«
»Res. Poskusi!« mi je ponudil pipo-
»Rajši ne,« sem rekel.
In vendar me je mikalo.
Saj sem že kdaj kadil. Ne cigaret. Bog vari! Oče bi mi navil uro, če bi za to zvedel. Prižigal sem srobot ali zvitke papirja starih šolskih zvezkov. Dečki, ki so se hoteli posebno ponesti, so kadili 'tudi orehovo listje. A to ni bil ni kak užitek. Dim je dražil na kašelj in iz-
rabljal solze v oči. V ustih je bil grenak okus •.. Pram tobak — to mora biti nekaj drugega.
Morda bi se ne bil odločil, a me je Jože tako gledal, da me je dražilo. Posmehoval se mi
te.
»Pa daj!« sem rekel.
»Boš? Na! Le dobro potegni!«
Dal mi je pipo.
Ze s tem, da sem tako veliko, lepo pipo držal v ustih, mi je zrastla veljava. Paf, paf, paf! Vlekel sem dim in ga spuščal kot lokomotiva. Prav tako kot Jože. Paf, paf, paf! Peklo me je v ustih in v grlu, tudi v oči me je ščemelo, kot takrat, ko sem kadil srobot. Le še hujše. Pričakovanega užitka ni bilo. Nič takega, kar bi bilo vredno omeniti.
»Saj to vi nič!« sem rekel. »Kaj pa je to?«
»Le daj! Le daj!«
Fant se mi je škodoželjno režal. Kakor da pričakuje, da se bo kdo ve kaj zgodilo.
»To res ni nič!« sem ponavljal.
Paf, paf, paf!
Nenadoma so se mi začele v ustih nabirati goste sline. Obšla me je vrtoglavica. Obenem mi je bilo, kakor da mi je nekdo trdo pest ‘pritisnil pod želodec. Mraz in vročina hkrati sta mi spreletela ude. Bilo mi je čudno, tako čudno — obhajala me je slabost.
Stisnilo me je za srce. To je bila sramota. To je bil poraz. Da bi ušel posmehu, ga nisem hotel priznati. Puhal sem dalje, a bolj kot sem puhal, gostejše znojne kaplje so mi stopale na čelo.
»Ali bo dosti?« me je vprašal Jože.
Bržkone sem bil pobledel kat stena.
»Dosti«, sem dahnil in ppa mi je sama od sebe zletela iz rok.
Opotekavih nog sem se potegnil za bližnji grm. Sveit se mi je zibal in vrtel, žila mi je razbijala v sencih. Za menoj je prišel Jožetov smeh. Ni me več bolel. Tedaj mi je bilo vseeno, če se mi tudi ves svtit smeje ...
Ne vem, kako sem prišel domov. Tega najbrž tudi takrat nisem vedel. Hodil sem zadnji, da bi kdo ne opazil moje sla-bo.'iii. Kot da sem pijan, sem se lovil v mraiku in se kopal v Znoju. Bilo mn je, kakor da mi sto škratov rogovili po glavi in mi jo hoče raznesti.
Na mizi nas je pričakala večerja. Pšenični mlinci, ki so se utapljali v maslu. A komaj sem zgrabil za žlico, že mi je roka omahnila na mizo. Tekel sem iz hiše, k studencu, ki je po lesenem žlebu v velikem curku tekel v korito.
Pil sem in pil, da mi je voda tekla po bradi in na vrat za srajco. Čutil sem strašno žejo.
Mislil sem, da bi mi je nobena reka ne mogla pogasiti.
Nato sem legel z obraaSom na trato poleg studenca. Hlad, ki je vel iz zemlje, mi je dobro del. Sušil mi je Znoj in mi gasil žejo. A le za kratko. Zopet so me oblile kaplje potu. V glavi mi je kljuvalo. A želodec — kakor da se ostudne žabe premetavajo v njem. Od gnusa mi je jezik visel iz ust.
»Oh, umrl bom!« sem tiho Stokal. »Umrl bom!«
Saj nisem resno mislil na smrt. Le zaradi težav, mi je ušla taka misel. Zdelo se mi je, da tudi smrt ne more biti hujša.
Zopet sem se napil vode in legel. Nekoliko mi je odleglo. Prisluhnil sem v glasove, ki so prihajali skozi odprta okna. Kosci so že povečerjali, tedaj so govorili in se mi smejati. Bil sem prepričan, da se meni hahljajo. Jože gotovo ni molčal. Izblebetal je, da mi je slabo, ker sem kadil njegovo pipo.
Ko so odhajali, sem pridržal stokanje in se potuhnil, da bi me ne opazili. S počasnimi koraki so odšli po klancu. Le Jože se je še motovilil okoli hiše. Zdelo se je, da me išče.
Našel me je in se spustil k meni na trato. Iz ust mu je zopett visela pipa s Tirolko, puhal je kot lokomotiva.
Čez čas je tiho zapel:
»Lisica, lisjak, sta pila tobak...«
»Bodi tiho!« sem zaitokal.
»Ali bi še nekoliko potegnil?« me je vprašal.
»Pojdi — ti in tvoja pipa!«
®ire o
FRANCE BEVK IN BEZGOV GRMIČ ?
Malo je na Slovenskem mož, ki bi bilj tako vestni in v vsem tako zanesljivi kot pisatelj France Bevk. Kdor ga pozna, mi bo to nedvomno iz vsega srca potrdil. Nekoč sem ga glede te njegove lastnosti na ves glas občudoval (zlasti če je sam nimaš!), Bevk me pogleda in mi resno reče: »Tak sem že od mladih nog. Naj ti povem neko štorijo, ki je čisto resnična- Bil sem seveda brž za to. In Bevk začne: »V prvem razredu šole nam je učitelj govoril o zdravilni moči bezga. Ce bi vi fantje in dekleta, je rekel učitelj, vedeli, koliko dobrega je ta bezeg že storil človeštvu, bi se vsakokrat, ko greste mimo njega, odkrili in se mu poklonili. In res. Na poti od mojega doma v šolo je rasel tak bezgov grmič, ki ga dotlej nifti para j tal nisem. Po takih učiteljevih besedah, ki jih nisem nikoli pozabil, pa sem se mu, ko sem stopal mimo njega, vsakokrat odkril in se mu spoštljivo poklonil.« M. S,
Potem te Uo đolcio ttfeo. : Minila ata ga meh In narte- / vanje. Bržkone tem «a mu' zasmilil.
Saj sva «* bila prijatelja. Se iz dni, ko se je pri mojem očetu učil za čevljarja. Bil je starejši od mene, a sva imela med seboj nekatero skrivnost, ki naju je zbliževala.
»Pojdi domov!« mi je rekel sočutno. »Če ne moreš, U bom pomagal.«
»Bom že sam.«
Zopet sem se ruddkal vode in se s fantom odmajal po klancu.
Doma so bili še na nogah.
»Kaj pa ti je?« se je zavzela
mati. »Saj si zelen kot kuščar•«
Nobene nisem odgovoril. Opotekel sem se h klopi, da bi sedel.
»Saj je pijan,« je dejala babica. »Stavim, da so mu dali žganja in se ga je navlekel.«
To je bilo preveč. Zadelo me je naravnost v srce kat očitna krivica.
»Nisem pil žganja.« sem zategnil v joku. »Le pipo — sem
kadil •..«
Nekaj trenutkov so bili «si tiho. Nato so se zasmejati.
»Aha!« je rekel oče.
Odšel sem na izbo in legel. Na pol v spanju sem se premetaval po ležišču. Mučila me je žeja. Žabe so se mi prekopico-vale v želodcu. Skrati so mi vrtali v glavi. Bilo mi je, kakor da me je zgrabila Tirolka in me vrtela, da se mi je delala omoitica... Potem se mi je zdelo, da je prišla mati z laterno, obstala ob meni in me gledala. Bala se je zame. Ker se nisem zganil, je zopett tiho odšla. Nato je bilo vse mirno, tudi škrati mi niso več razgrajali v glavi. Bil sem zaspal in se nisem prebudil do jutra...
Pipe pa nisem mogel več niti vohati, nikar da bi jo vzel v usta. Se danes je ne maram» Niti take s Tirolko.
avtorfn
FRANCE BEVK NE LJUBI BANKETOV
To se je zgodilo pred nekaj leti. Takrat so bili banketi zelo v modi- In v Ljubljano pride avstrijski pisatelj Fontana, ki so ga naši pisatelji prav lepo sprejeli Nazadnje so mu priredili tudi manjši banket, na katerem je sedel France Bevk kot predsednik Društva književnikov na sredi med avstrijskim gostom hi njegovo ženo. Dolgo časa je bilo vse v redu. Po polnoči pa se je predsednikov obraz močno spremenil. Jel se je dolgočasiti in bi najrajši čimprej odšel domov. Ampak to ni bilo tako lahko. Gost je pač gost in treba je potrpeti. Bevk je torej trpel in trpel, vsi drugi pa so se kar imenitno zabavali. Bevk ni rekel sicer nič, njegov obraz pa je dokaj jasno izražal vse tisto, kar ga je mučilo- In nenadoma se obme Filip Kalan k njemu in mu na ves glas reče: »Ti se pa držiš kot kak buldog, ki so mu prestavili pasjo hišico.«	M. Š.
-	•	-■si-.tv -- e -
Zgornja In spodnja slika prikazujeta dve lepi arhitektonski podrobnosti. Brez dvoma jih je malo med vami, ki bi ju bili že sami opazili, čeprav sta vsem na očeh. Da ne boste preveč ugibali, naj vam povemo, da sta oba z ljubljanskega muzeja. Prva kaže značilen in stilno lep okrasek, povezan s podstrešnim oknom, druga pa je posneta s strehe same in odpira pogled na Muzejski trg
ROK ARIH:
FiLMSKfl
PRRVLJICR
Potem, ko je mladi Ahacij spravil med ljudi glas, da se je njegova mlajša sestra premedla,1 je Mojca odšla iz vasi. Brat jo je izplačal s tako majhno vsoto, da bi bila v sramoto celo bajtarju. Imel je že toliko sitnosti, so rekali nekateri. Drugi so pomilovali dekle. Večina je domislila takole: drugače niti ni mogel storiti! Mladi Ahacelj ne more naprtiti hiši tolikega bremena, najmanj pa še zaradi slaboumne sestre. Ni on kriv, da je tako z njo, temveč ljubi bog.
Mojca se je oglasila na domu še enkrat. Vrnila se je in rodila v dekelski čumnati temnolasega pobčka. Nihče se ob tem ni spotikal. Vsi so poznali njeno zgodbo. Dekle je na nekem semnju preveč pogledalo v kozarec. Prvikrat, enkrat samenkrat, edinkrat!
In otrok, so rekali ljudje, je bil narejen — pod mizo. Takšna je pač dandanašnja mladina! Nobene mere nima! Prerada raja, se smeje in zato se zgode stvari, ki jim pa tako ni mogoče pobegniti.
Očetov naj bi bilo, po vaških govoricah, več. Kasneje pa Je po dečkovi podobi kazalo, da bi bil lahko oče tisti mladi Lah, ki je »barabva!«3 pred letom po krajih, kjer so med križem kražem razmetanimi njivami že od zdavnaj ždele tudi take domačije, kot je bil Mojčin dom.
Le nečesa niso. ljudje nikoli izvedeli!
V noči, ko je zavekal prvič Mojčin sinko, so se tajinstveno odprla vrata njene čumnate. K na pol omedleli materi in pravkar rojenemu je pristopilo nekaj takih žena, kot so jih poznali že stari Grki. Pri nas jim pravimo rojenice ali sojenice.
Moica je ženske gledala skozi megleno kopreno polegajočih se bolečin. Fant se je drl huje, kakor kasneje, ko so . mu skušali soliti (ob krstu) pamet gospod fajmošter.
Koliko jih je bilo?
Kaj vse so govorile?
Mojca je dogodek še dolgo pomnila. Ves čas se ji je dozdevalo,
da je žene nekje že srečala.
Prva jo je spomnila na veselo ženo upokojenega železničarja Zefe, ki še na stara leta ni nikdar zamudila niti enega reja.*
Druga Je bila podobna prodajalki (sošolki) pri trgovcu iz Podgrada. Ljudje so Jo klicali Almira, ker se jim je prikupila, kot istoimena igralka v igri o Zalem dekletu.
Tretja je bila za las različna od sosedove Trezike (tudi Mojčine vrstnice), najboljše cerkvene pevke, ki je znala zapeti celo Ave Marijo, in to tako lepo, da bi človek lahko zdržal tudi ure in ure v mrzli cerkvi.
Četrta jo je spominjala na Nanki iz Podkraja, ki je bila sedaj v službi na pošti. Tista Nanki se je tako mazala s šminko, da so jo
1 znorela.
*	delal na cestL
*	rej = ples.
BOK ARIH — FILMSKA PRAVLJICA JB
vrgli celo gospod fajmošter čez »kanci«; še to so dodali, da je slikarstvo božji dar.
Peta je imela obraz najmlajše nune iz kloštra, ki je znala rezljati celo bogce iz lesa. Oh, in kako lepa je bila ta mlada sestra! Kakor devica Marija na oltarju v farni cerkvi. Mojca je že večkrat premišljevala, kaj je sestro nagnalo, da se je zatekla v samostan.
Šesta! (Mojci je bilo poslej tako lepo, mehko pri srcu. Odleglo ji Je. Ni več čutila bolečin. Pozabljeno je bilo v tistih trenutkih vse, kar je morala preslišati, v zadnjih mesecih, na račun pankrta, ki ga bo rodila.) — Šesta je bila podobna babici.
Nekdaj, ko je bila Mojca še otrok, so ji babca pripovedovali čudovite pravljice. Babca so imeli prijazen obraz. Soba se je kar bleščala. Čeprav so že zdavnaj umrli, so se ji nasmehnili, pokimali in rekli:
»Zdrav je!«
V tem je Mojco premotila sedma. Ta je bila zakrita do oči. V sobo je splavala. Mojca skoraj ni mogla odtegniti pogleda od nje. Zdaj je objemala s pogledom njeno postavo, zdaj zopet le njene čudovite lepe oči. Mojca ni mogla najti primere.
Sedma se je zdela najmlajša in je rekla, da želi sinka sama zase. In čudo! Mojca je opazila, da se je dojenček popolnoma umiril; zdelo se ji je, da je novega zemeljskega prebivalca v celoti prevzelo neznano ugodje. Mojca je bila neodločna. Sest žena je sedmi ugovarjalo. V tistem trenutku je otrok zavekal, kakor da bi ga v trebuščku nenadoma nekaj vščipnilo.
Nato so žene skrivnostno odšle.
ROK ARIH — FILMSKA PRAVLJICA 3
Mojca je bila, kljub temu, da jo je lastni brat proglašal za pre-medeno, (le zaradi denarja), bistro dekle. Vse bi bilo dobro, le nekaj ji je težilo srce. Občutila je, da se žene niso dodobra pogovorile. Vesela je bila, pa naj bi že sinku podarile karkoli, bodisi lahke noge za rej, dar posnemanja drugih: (igre), srebrn glas za petje ali kar koli so nameravale. Le tega, da bi ob prepiru dečko bil prikrajšan, si ni želela. V takih mislih je zaspala.
In pomislite, kako so ljudje dobrega srca!
Naslednji dan, že za dobro jutro, ji je žena železničarja Zefe poslala rdečega vina in sporočila, da je ta pijača koristna za kri.
Sošolka - prodajalka ji je poslala za novorojenčka prelepo pisano, vezeno srajčko (oblekel jo bo lahko šele mnogo kasneje; takrat mu bodo rekali: tak je kot Jurček v lutkovnem gledališču).
Sosedova Trezika se je oglasila kar sama in zapela temu, baje ničvrednemu pankrtu (kot je rekel brat) s svojim zvonkim glasom prvo uspavanko. V zibelko mu je položila piščal, ki jo je izrezal sosedov pastir, kajti bila je pomlad, ko so za tako stvar vrbe najbolj pripravne.
Nekdanja učiteljica, mlada nuna, Ji je poslala za malčka nenavadnega možica, ki ga je sama izrezljala iz lesa.
Na poti iz pošte jo je obiskala celo še poštarica; prinesla ji je v dar sveže izpečeno pogačo, v katero je najbrže sama vrisala zibelko.
Ko je našminkana poštarica klepetala, je omenila, da bo Janč v Podgradu odprl kino!
»Ali boš šla kmalu naprej?« je še vprašala.
»Koj, ko bom zmogla,« je rekla Mojca in se zahvalila za pozornost.
Proti večeru se je oglasil še stric, ki ji je vsilil nekaj denarja. Prinesel je še neke stare bukve. Te, da so bile babcina last. 2e kdaj prej jih je nameraval izročiti.
»Le, da je zčDav!« je vzdihnil stric.
Dober mož sc to, je mislila porodnica.
»In preden boš šla naprej, se boš še oglasila,« je rekel, ko se Je poslovil.
Mojca je bila srečna. Ure In ure si Je ogledovala sinka. Zdel se ji
8 Je lep. Imel je prelepe plave oči in velike. Kmalu bodo te oči krasile še dolge trepalnice, je pomislila mati.
Ze po tednu dni je Mojca vstala in naprosila ženo upokojenca Zefe, da je vzela sinka v rejo; pri Zefinlh ni bilo otrok. Ona, Mojca, da bo vsak mesec pošiljala za Lipeja, otroka, ki so mu dali ime po stricu. Ta se je edini od vse žlahte pozanimal za Mojco ü* otroka.
Zefina žena mu bo nadomestila mamo. Mojca jo Je klicala za botro. Denar bo redno pošiljala, pa če bi morala stradati.
In še istega dne je Ahacijev hlapec zapeljal v Podkraj zibelko. V njo je Mojca vložila darila, ki jih je prejela ob otrokovem rojstvu: piščalko, srajco, možica - igračko, babcine bukve, nedotaknjeni kolač in steklenico rdečega vina.
Mojca je stopala za vozom ln nesla sinka. Z bratom se nista poslovila. Ko je odhajala od sinka, ga je zalila s solzami Od takrat se je oglašala z denarjem, botra pa ji je kdaj kdaj napisala, da se je že začel igrati z možicem, da je zapiskal že na piščal, da se mu isi smejejo, ker je tako smešen v pisanem oblačilcu.
Nekega dne, ob mesecu, pa poštar Pomota ni prinesel Mojčinega denarja. Koj zatem so na občino sporočili, da je mati umrla v neki bolnišnici
(
Sedel sem v senci okroglega
paviljona Mena House hotela in brat aleksandrijske Actualite. Zagledal sem naslov Bog daj srečo pijancem, 'm ker je hU že naslov tako imeniten, sem prebral tudi tisto, kar je bilo pod njim. Kratek interview novinarja z dečkom, hi ga je v neki točilnici poprosil za piaster. Ves pogovor je tekel nekako takole:
—	Čemu ne delaš?
—	Poišči mi delo. Dokler pa čakam, hočem ravno tako jesti.
—	Kako ipa si jedel včeraj?
—	Na račun nekoga, ki je bil darežljiv kakor ti.
—	In predvčerajšnjimf
—	Ravno tako na račun človeške darežljivosti.
—	Koliko nabereš dnevno?
—	Do dvajset piastrov.
—	Koliko si dobil največ, kar pomniš?
—	Petdeset piastrov od nekoga, ki je bil pijan.
—	In kakšna je bila najbolj posmehljiva miloščina?
—	Dva milima* od nekega bogatina.
—	In kaj misliš?
—	Lahko bi postal tat, pa si ne upam. Najboljše ljudi srečujem po točilnicah. Naj bog da srečo tistim, ki se vdajajo pijači!
Tako sem bral in medtem je sedel k sosedni mizi starejši mož v snežnobeli srajci z odprtim ovratnikom. Imel je temne kodraste Lase, ki so mu jih že precej na gosto prepredale srebrne niti. Naročil je limonado in razgrnil časopis. Ko je bral, sem na zadnji strani lista opazil sliko egiptovske plesalke in lepotice Gasva-her, ki je ravno tiste dni prišla gostovat iz Beiruta in je povzročala škandal za škandalom.
Potem sem spet 'bral o tem, zakaj demokrati v Združenih državah Amerike podpirajo Izraelce, pismo urednika študentu, ki ga je prosil za nasvet, kako naj naredi samomor, zaradi nesrečne ljubezni seveda, in potem še o stalnih epidemijah (če so potem sploh še epidemije) tifusa in kolere, o komunalnih problemih Aleksandrije in še o umikanju Angležev s področja Sueza.
Tako sem bral, pil mrzlo limonado in včasih sem pogledal tudi na cesto. Na razbeljeno prašno cesto, kjer so v vrstah negibno stale pisano nadarjene kamele, namenjene turistom, ki jih očitno ni bilo. Na drugo stran so se med palmami na vrtu lepo videle piramide, in če sem se ozrl vanje, se mi je zdelo, da je nekoliko manj vroče.
Tedaj sem zaslišal, kako je sosed zganil časopis in spregovoril: — Vroče, kaj?
—	Pekel.
Vstal je in se predstavil. Priimka nisem razumel, ime pa mu je bilo Roland. Gospod Roland.
—	Govoriva pa lahko, je pristavil in sedel k moii mizi, angleško, francosko, italijansko, nemško, arabsko, turško, abesinsko ..
—	Hvala, sem rekel, saj nisem leksikon.
* EgiptovsM funt Ima 100 plastmv ali 1000 millmov.
—	No, se je nasmehnil, potem lahko nadaljujem francosko. Zdaj je res vroče, ampak jutra so tu prijetna, hladna in osvežujoča.
—	Da, jutra, sem rekel. Zjutraj sem odpotoval iz Aleksandrije.
—	Zjutraj prihajam sem na sprehod. V mestu je pasja vročina. Kaj hočete, avgust.
—	Najbrž je res hudo. faz se šele zdaj odpravljam v mesto, pa se ne morem dvigniti iz sence. Ali vam ni to sprehajališče nekoliko od rek?
—	Ni. Saj se moram tako ali tako malo razgibati. Starcu to dobro dene.
—	No, sem rekel, ni vam še sile.
In res je bil še čvrst in mladosten.
—Ko sem vas zagledal, sem mislil, da ste gost v temle hotelu.
—	Ne, ne, je rekel, tu ni prijetno. Jeseni že, zdaj pa hvala lepa.
—	Najbrž res ni prijetno.
—	Sem pride polet: kvečjemu kak civiliziran romantik, ki ga tišči denar.
—	Malo prej sem govoril z nekim režiserjem, Nemcem, enim tistih, ki filmajo Dolino kraljev.
—	Ah, da, je rekel, to bo nekakšna faraonizirana kovbojka. Od kje ste, če smem vprašati?
—	Iz Jugoslavije.
—	Res? Me veseli. Poznam vašo deželo. Pred vojno sem bil v Opatiji in v Dubrovniku. Da, tam imate obale za kopanje. Tista voda — pil bi jo človek, če ne bi bila preveč slana. Kako pa, da vas, boljševike, pustijo k nam?
—	Ali smo tako strašni?
—	Ne, ne, oprostite, nisem tako mislil. Rekel sem le zato, ker mene ne pustijo k vam.
—	Čudno, sem rekel. Tisoči turistov prihajajo vsako leto in...
—	Nisem tako mislil, je popravil. Naše oblasti me ne puste.
—	To boste morali pač z vašimi oblastmi urediti, ne?
—	Ne smem jim delati krivice, se je nasmehnil. Pustijo me že, samo denarja ne puste ven. Samo sto dvajset funtov, ker imam že sedemdeset let. Če jih ne bi imel sedemdeset, pa samo šestdeset.
—	Oho, sem rekel. Če bi jaz imel sto dvajset funtov, bi .prišel vsaj na Japonsko ali na Honolulu, če sem skoraj brez njih p/i-šel do vas.
—	Ne vem kako, je v zadregi rekel, ampak jaz sem po navadi poleti krenil za nekaj mesecev v Švico ali v Francijo ali vsa; na Ciper.
—	Seveda, sem rekel, potem je sto dvajset funtov premalo.
— Zal res.
Potem je naročil še eno limonado in jaz še eno. Pila sva in na cesti so še vedno s povešenimi glavami stale mrtve kamele in še vedno je bilo petdeset stopinj Celzija.
—	Zdaj bi bilo lepo kje v ciprskih planinah, kje pod T roSdo-som. Ali tudi kje drugje. Lau sänne. Pariz. Tako pa hodim vsak dan v El Gizeh in tu modrujem s faraoni in s skr")-. — ■
—	To niti ni tako slabo.
—	Ni, je rekel, še kar gre. V Kairu je tudi ponoči in zjutraj strašno soparno.
—	Se mi zdi.
—	Ali nameravate zdaj v mesto?
— Čimprej.
—	Lepo. Lahko greva skupaj in vam spotoma še kaj pokažem.
Plačala sva in sedla v tramvaj, v prvi razred, z okni brez stekel in z usnjenimi sedeži. Tramvaj je poskočil kakor konj in že smo od-ropotali po ravni tlakovani cesti, med vrstami zelenih, debeloglavih dreves z velikimi rdečimi cvetovi.
—	Le,po je tu, je rekel gospod Roland.
Res je bilo lepo. Zeleni vrtovi, palme, rože, tam malo dalje, kjer se zemljišče dvigne morebiti samo za ped, pa že žgoči mrtvi pesek. In piramide, ki so se obračale, kakor se je obračal tramvaj.
Na koncu El Gizeh sva prestopila na mestni tramvaj in smo spet ropotali naprej. Gospod Roland mi je spotoma pokazal letno Earukovo vilo, vilo, v kateri je prebival za časa vojne »naš< Peter II. in še nekaj podobnih znamenitosti.
Navsezadnje sva izstopila, da bi počakala avtobus, ki naj bi naju potegnil v sredo mesta. Preden sva ga dočakala, sva še spila pri stojnici vsak po eno domačo Pepsi-Colo. Navsezadnje je avtobus prisopihal, gospod Roland je spretno odprl zadnja vrata in me s kretnjo starega kavalirja povabil, rtaj vstqtim. Hotel sem že vstopiti, ko sem opazil, da je hkrati nameraval vstopiti tudi visok, suh Čr-
nec v progastem humusu in Z otrokom v naročju (takšno črno kodrasto jagnje z velikimi bleščečimi očmi). Hitro sem se umaknil in mu namignil, naj le vstopi. Ampak v tistem trenutku se je umaknil tudi Črnec in mi pokazal, naj le vstopim prvi. Znova sem hotel vstopiti, ko sem zaslišal gospoda Rolanda, kako je zadaj nekaj nejevoljno zagodrnjal: češ, naj le vstopim, kaj vraga se obotavljam. T o je moral slišati tudi Črnec, ker ga je pisano pogledal. Ko sem to opazil, sem se nehote znova umaknil, tako da je konec koncev le vstotpil prvi Črnec.
V vozu je bilo še nekaj sedežev prostih in sva lahko sedla, ampak Črnec nama je sedel ravno nasproti. Komaj je sedel, je položil dete na kolena in obsul gospoda Rolanda s ploho razburjenih in nerazumljivih besed. Gospod Roland se je vznemiril, rahlo spremenil barvo in samo nekaj zamrmral, češ, nehaj že, trapa, ali nekaj podobnega. To je Črnca še bolj razvnelo. Kričal je s tako nepričakovano ihto in naglico, da so ljudje začeli vstajati in gledati, kaj neki se je pripetilo. Navsezadnje se je razkuril še gospod Roland in zabrusil Črncu nekaj kratkih, ostrih besed, tako da je za trenutek brez sape utihnil. Medtem je prišel še sprevodnik, gospod Roland mu je nekaj kratko pojasnil, in potem je sprevodnik pomirljivo spregovoril s Črncem. T a se je navsezadnje le umiril. vzel otroka v roke in ga začel ujčkati.
—	Pameten dečko, mi je rekel gospod Roland in pokazal za sprevodnikom. Vsak dan se vozim z njim. Kopt je kakor jaz.
—	Čemu se je Črnec tako jezil?
—	Čemu? Zato, ker nisem dal prednosti pri vratih njemu, ki ima dete.
—	Zanimivo, sem rekel in se nehote nasmehnil.
—	Kaj se vam zdi smešno?
—	Ne, sem rekel. Amjpak nikoli še nisem srečal tako samozavestnega Črnca.
—	To ni samozavest, je hitro rekel gospod Roland, ampak nesramnost.
—	Poglejte, je rekel čez čas, peljemo se čez Nil.
—	Res smo drveli po mostu, pod katerim so se valile prstene Nilove vode.
—	Zdaj smo mimo aristokratskega predela. Tu čez so univerzitetna poslopja. Tam doli lahko vidite zasidraspo Earukovo jahto.
Trenutek nato sva že bila sredi prazničnega velemestnega trušča. Bil je prvi dan bajrama in nihče ni delal. Ko sva izstopila, mi je gospod Roland rekel:
—	Priporočam vam, da vzamete taksi in se potegnete na Cita-delo, do alabastme mošeje Mohameda Alija. Od tam je prekrasen razgled na vse strani. Jaz moram zdaj domov. Kdaj potujete? Aha, pridem vas pozdrava na postajo.
Pomahal mi je z roko in preden sem se znašel, je že izginil v avtobusu, ki se je bil ustavil ravno pred nama.
Na postajo sem prišel dobre pol ure pred odhodom vlaka in si izbral prostor pri oknu. Lepo urejen voz drugega razreda. Potem sem gledal, kako so se v vozove tretjega razreda vkrcavali kar skozi okna. Najprej so metali skoznje cule in zavitke, za njimi so se poganjali •še sami, v pisanih bumusih, in sploh je bila taka božanska zmešnjava, vpitje, smeh, prerivanje, preklinjanje, da mi ie šlo nehote na smeh Nekomu je menda priletel kovček na glavo in se je potem ves besen prikazal na oknu in vihtel v rokah prazno steklenico od oranžade.
Potem sem sedel in vzel v roke časopis, pa sem opazil, da ni moj, ampak gospoda Rolanda. Nekje sva ju morala zamenjati. In ker sem že prej videl sliko tiste spotakljive Gatvaher, sem začel brati interview z njo. Ves pogovor je tekel nekako takole:
—	Zakaj ste zapustili prvega moža?
—	Pravzaprav samo zato, ker je imel same odlične navade in me ni nikoli tepel. Rada imam moža, ki me pretepe zjutraj in zvečer.
—	In drugega?
—	Drugega sem zapustila zato, ker sem ga varala in mi vest ni dala, da bi varala moža še tistega, ki sem ga Ljubila.
—	Ali ste za zvestobo enemu samemu moškemu?
—	Zvestoba je v ljubezni nujno potrebna, ampak s tem ne mislim zvestobe enemu samemu moškemu.
Potem je še povedala, da je nekoč v nekem baru naletela na moža, ki je do krvi pretepel svoje dekle. V tistem trenutku je začutila neizmerno ljubezen do te divje zveri v človeški podobi. Zapustila je moža, da bi lahko šla 2
tißm, lai pa tt Je izkazalo, da Je
možakar gangster.
Tako sem bral in »etn se spomnil Stendhalove Lenore in cirkuškega jahača Mayrala. Čisto sem pozabil na gospoda Rolanda, čigar list sem prebiral, in tudi nisem verjel, da me bo res prišel pozdravit. Čemu neki? Ampak, ko sem se lotil članka o Colette, se je gospod Roland od zunaj naslonil na okno in si ves zasopihan obrisal znojno čelo. Tu so tiri namreč pol metra globoko in to je za poslavljanje sila pripravno.
—	Niso me pustili na peron, ker nimam vozne karte. Moral sem k šefu postaje, da mi je napisal dovolilnico. Bal sem se že, da zamudim. Nate! To je za po poti in za spomin. Nič posebnega. Kandirani dateljni. Domača specialiteta prirejena po posebnem receptu: dateljni, sladkor, oranže, limone, vanilija, rum in ne vem še kaj. Jaz jih imam zelo rad.
Pomolil mi je zavitek in nato si je spet obrisal pot, ki se mu je v svetlih kapljicah nabiral na temnem čelu.
—	Vaš časopis sem pomotoma vzel, sem rekel.
—	Nič, nič, le berite. Jaz sem že vsega prebral. A, Gawaher, le berite! Ljubka živalca, kaj?
—	Ljubka, sem rekel, njeni nazori ...
—	Ah, kaj, se je nasmejal, ženski nazori!
Znova si je obrisal čelo in nadaljeval:
—	Ko pridete v Aleksandrijo, le vzemite taksi. Nikar ne hodite peš v pristanišče.
—	Bom, sem rekel.
T edaj je vlak že zapiskal in sprevodniki so loputali z vrati.
—	Dobro se vozite, je rekel gospod Roland in mi dal roko. Nato se je odmaknil od voza in zaklical:
—	In sploh dobro potujte, vi, boljševik!
Vlak se je sunkoma premaknil in nato zavozil. Naslonil sem se na okno. Gospod Roland je še zmeraj stal na peronu in mi mahal z belim robčkom. Potem smo bili hitro zunaj, nekje ob Nilu, in
Pogled skozi
Okupacija in Karline mačke
V okupirani Ljubljani konec v 1942. Vsega začenja primanjkovati, obroki na živilske nakaznice so zmerom manjši, mestu grozi lakota. Ljudje hodijo bledi in shujšani po ulicah, okupatorjev teror se stopnjuje in zmerom več borcev odhaja v partizane.
Pisatelj Vladimir Bartol pride h Karli in Ivanu Mraku na obisk. V svoje začudenje malone grozo, vidi na tleh in po štedilniku celo gručo mačk, ki prijetno dremljejo.
»Koliko mačk imata?« vpraša svoja prijatelja, ko sta ga privedla v sobo.
»Dvanajst. Tri so nam na žalost X zadnjih dveh tednih umrle,« pojasni Karla.
»In kako vam uspe, da redita v teh dnevih lakote toliko mačk?« se čudi obiskovalec.
Ivan Mrak, ki drži stoječ
sploh ves čas med bohotnim zelenjem. Gledal sem, kako je padala noč na to rodovitno ravan, in ko se je spustila in so se prikazale prve zvezde, sem spet vzel v roke časopis gospoda Rolanda in začel brati članek z naslovom: Sidonie Gabriclle Colette avait debate dans le monde comme danseuse (demi-nue) de music hall.
In ko sem ga prebral do kraja,
sem pomislil, da bi moralo biti naravnost naključje, da bi še kdaj srečal gospoda Rolanda. Začel sem jesti njegove dateljne, v resnici so bili odlični, vendar se mi je zdelo, da so čisto na koncu za spoznanje grenki.
Beno Zupančič
ključavnico...
sredi sobe, mačko na rokah In
ji govori iz oči v oči, kakor bi govoril s človekom, odvrne:
»Že nekako. Človek se mora pač omejiti in midva se omejujeva, kolikor se moreva.«
»Ampak to vama rečem,« pravi Bartol, »da bodo prišli še tako hudi časi, da bosta morala te svoje mačke končno pojesti, če bosta hotela ostati pri življenju.«
Mrak, ki stoji še vedno sredi sobe z mačko v rekah, se ob teh besedah sunkovito zdrzne, kakor da bi šel skozenj električni tok. Mačko pritisne na srce, kakor bi jo hotel zavarovati pred krvoločno zverjo, in ustreli v nesrečnega Bartola enega od svojih značilnih grozovitih pogledov.
Kariica, ki sedi čisto mimo na okroglem stolčku in vleče dim cigarete skozi leseni in že močno ožgani ustnik, pravi s stoičnim mirom, ki ne dopušča nobenega dvema o njeni veri v lastne besede:
»Bova prej tebe pojedla, Bartol.«	VI. B.
EOK ARIH — FILMSKA PRAVLJICA 4
Nekdo je pripomnil ie nekaj takega, za kar so ga ozmerjale ženske.
* • •
Lipej je takrat že dorasel za pastirja. Ob botri se je razvijal v Bistrega, krepkega dečka. Nekega dne, ko je že opravil s šolo, se je botra dogovorila z mojstrom Mihalom. mizarjem. Mož ga je vzel v uk.
rojstvu.
Vse to se ni zgodilo že zdavnaj, nekoč, nekdaj, temveč pravkar pretekle dni. Niti se to ni dogodilo za devetimi gorami in sedmimi griči, temveč le v vaseh izpod Gradčence, v vaseh deželice, tako majhne, da Krpan ne bi imel kaj pregmiti s svojim žepnim robcem, če ga je sploh imel.
Ko je Lipej odšel med vajence, k mojstru Mihalu — je Greta Garbo že veljala za najbolj davno filmsko zvezdo! Glas o njej je prodrl celo v naše zabregane vasi. To pa je nespoštljivo, kajti kraje lahko vštejemo v področje srednje Evrope.
Levi breg fužinskega jarka, s krševitim! skalami, s starimi usedlinami proda, s plastmi peščene zemlje, poraščen z grmičevjem, ruševjem in z nizkimi borovci bi lahko bil, vsaj začasno nadomestilo, za deške sanje.
Kraj je bil podoben Kanjonu, da, takšnemu, kot «o jih teden za
KOK ARIH — FILMSKA PRAVLJICA S
tednom prikazovali v serijskih filmih o divjem zahodu. Skratka, DIVJI ZAHOD — na slovenskem zahodu.
Torej je imel prednost pred Greto, v tem času, v vajenčevem življenju — Tom Mix (s svojimi prijatelji in sovražniki vred).
Nedelje so bile Lipejev prosti rfan, posebej še popoldnevi. Petnajstletnik se je redno znašel v prvi vrsti Jančevega kinematografa. Tu se je spoznal z Jančevim hlapcem Tevžejem.
Z njim vred je trepetal, z njim vred je pojezdil v prerijo, z njim je samozavestno vstopil skozi lopute vrat v kateri koli bar (leseno barako). In tako brezbrižen je bil, komaj, da se je zanimal za ponujajočo se dečvo in ta je bila povsem drugačna, kakor na primer mojstrova hčerka, ki je hodila v gospodinjsko šolo v St. Petru.
Morda je bila podobna nekoliko novi frizerki z rdečimi lasmi, sicer pa je bil Lipej do žensk popolnoma brezbrižen, še bolj kot glavni junak filma.
In tako sta' drvela Lipej In Tevžej nedeljske popoldneve za popoldnevi skozi prerije. Jezdila sta stoje, na desni ali na levi strani konja. Skakala sta z drvečih konj, vlaka in kočij. Zdaj sta preganjala, zdaj so ju zopet preganjali. Tu in tam sta vdirala v banke, ali pa sta preprečila zadnji trenutek gangsterjem, da niso mogli pobegniti z denarjem. Zdaj sta bila šerifa, zdaj zopet gangsterja.
(Žive slike na platnu so spremljali marši iz gramofona z velikim trompeti podobnim ozvočenjem.)
Ko sta tako zazrta pozabila, da se je pravkar nekaj končalo, sta iz daljave zaslišala Jančev glas:
»No, kaj pa vidva? Ali mislita kar tukaj prespati?«
»Oh, ta Janč Je dober človek,« je rekel Lipej svojemu prijatelju. »In kako se zna ponorčevati iz ljudi! Res je pravi kralj norcev!«
To je gostilničar in lastnik kinematografa, debeli Janč tudi bil.
Svojo vlado je prevzel vsakega leta, v Podgorjanskl vasi, tiste dni, od sobote do torka, takrat, ko so ljudje vsikdar navesill nase različno šaro.
Na obraze so si ljudje ob tej priložnosti nataknili nosove raznovrstnih oblik, z brki ali brez n*ih. Glave so si pokrili s pisanimi pokrivali. Ljudje so se pod JSnčevo vlado objemali, pili, rajali in vzklikali: Vsi smo šeme! Veselje, ki je v teh dneh kipelo iz njih, so imenovali »šemarijo«. In Janč — je bil njih kralj.
V ostalih dneh je Janč stregel gostom, v sobotah ln nedeljah pa vrtel filme Izlizane kakovosti, ki so se večkrat pretrgali.
Tako je Janč hote ali nehote (prav gotovo pa hote, ker Je sam prodajal vstopnice in nato vrtel film) bil v vaseh pod Gradčenco nekakšen zavod za kulturo; in še dlje je segala njegova veljavnost, kajti v kino so zahajali celo öni izpod Suhega vrha.
Janč je bil tudi posestnik kljuseta - Seka.
Žival je bila posuta z rjavimi pegami. Janč je bil invalid Iz prve svetovne vojne, tudi Sek je bil veteran. Gospodar Je kljuse pridobil za mal denar od vračajočih se »Žolnirjev«.4 Možje so kljuse že obsodili na smrt, takrat se je zavzel zanj Janč. Zaradi težkega življenja je bil Sek žival muhaste nravi. Kdo pa ne bi Izgubil živcev?/Razen tega, da je stopal počasi, da je rad strigel z ušesi, kadar se je najedel in da ni trpel, če se mu je kdorkoli zahrbtno približal, ni imel nekih posebnosti. Njegova služba je bila podobna Tevžejevi. Oba skupaj sta za gospodarja prevažala razne stvari: sodčke piva, steklenice, polne In prazne, filmski trak in vsakega predpoldne pošto Iz Fužin v Po 'grad.
4	vojakov
BOK ARIH — FILMSKA PRAVLJICA <&
Gospodar je bil z obema dober in mil. Nekoliko prednosti, nekoliko več simpatij, je užival Sek, ksr je bil prav tako kot Janč veteran iz velike vojne; v zadnjici je imel vtisnjen celo žig z dvoglavim cesarskim orlom.
Lipej in Tevžej sta sicer poskušala jezditi Seka, kadar je hlapček gnal kljuse na kopanje, toda žival žal ni gledala z njima filmskih predstav in ni imela smisla za ježo.
Fanta sta si nadomestila to izgubo s sprehodi v kanjon, v fužinski jarek.
Lipej se je kmalu Izkazal tudi v mizarstvu. Učenec je v marsičem, kakor se to po navadi zgodi, nadkrilil mojstra. Odslej ga je Mihal uporabljal le za fina dela. Iz tankih, raznobarvnih furnirjev je fant zmogel zlepiti katero koli podobo. Mojster je oskrboval ljudi • darili za različne domače praznike. Lipej je izumetničil vrsto skrinjic in cigaretnih doz; na gornji vidni strani je vložil lovca na preži za gamsom (primemo za lovce), ameriškega kravjega pastirja na konju (za mladeniče), Greto Garbo (za dekleta), farno cerkev (za svetuijke) in pač kar koli bi si poželelo odjemalčevo srce.
Vajenec se je v obrti sčasoma tako izpopolnil, da je »konkuriral« že svojemu mojstru. Skrivaj je sprejemal naročila, bil je celo cenejši.
Dokler je živela še botra v Podkraju, je Lipej zahajal k njej in spotoma še k stricu, ki je bil gospodar v isti vasi. Ta ga je naučil tudi vleči »mehe«. Fant se je kasneje zlahka priučil še klarinetu; poizkusil je končno še najprej pozavno in ko je uspel, se je loti! še bolj zahtevnih pihal; trompete in tiste amerikanske novotarije, ki ji dolgo nihče v vaseh ni vedel imena; pihalo je imelo podobnost s fajfo.
Tako je Lipej skoraj na mah postal zaželen godec na neštetih in raznovrstnih slavjih po naših vaseh.
Toda zdelo se je, da fant nekaj nosi v sebi, s čimer še ne želi priti na dan.
Po botrini smrti se je popolnoma preselil k mojstru. Ta se je fanta navadil.
»Le tisto muziciranje in tista kina me skrbi,« so radi pripominjali Mihal, kadar je nanesla beseda na Lipeja. »S furnirji pa zna, ni kaj reči,« so po navadi potolažili sebe in druge.
Lipej je užival veliko mojstrovo naklonjenost.
»Veš Tevžej,« je razlagal hlapčku. »Mojster so kupili radio in kadar jih ni, si nadenem slušalke in poslušam. Toda kaj ti razumeš o teh stvareh!«
»Na mehe lepo godeš,« je pripomnil skromno hlapec.
»Ali kaj čitaš Tevžej?« Lipej je vedel, da sovrstnik ne s«vs brati.
Tevžej je molčal.
Lipej pa je izvlekel drobno knjižico, na njeni platnici je bila podoba nekega prizora (kakor iz filma). »Veš, kdo je to?«
»Ne bi vedel,« je v zadregi rekel Tevžej.
»El Kayote.«
Tevžej je modro prikimal In zinil bojazljivo: »Ekjote.«
»El Kayote,« je popravil Lipej.
»In ko bi ti vedel, kako je ta znaL Ze so ga zajeli ln obkolili, on pa?«
»Aj,« je vprašal Tevžej.
-On pa je rekel: .Moment, gospodje. Obrisal si bom le nos’. In Je segel v žep, po robec.«
»Dro, po robec,« Je nezaupljivo zinil Tevžej.
Lipej ga je pomilovalno pogleda]: »Skozi žep je ustrelil tistega policaja. Kaj si pa žinjal. a?«	*	*	*

«I/ *■ -*	/7::£'
BIL JE LITERAT
Eil je literat in je razmišljal. Razmišljanje ne škoduje, zlasti če je povsem privatne narave.
»Pri nas, hvala bogu, ni niti realistov niti modernistov in zatorej vlada lepa sloga. Le slikarji in skladatelji med umetniki poizkušajo nekaj takega, ampak to ni škodljivo.
V	našem kulturnem hramu je večinoma zelo mimo in spokojno. Naš kulturni hram je tudi zelo ubogljiv in marljiv.
V	njem vladajo znosno poetični odnosi. Zgodi se le, da nekoliko opravljamo drug drugega, toda kaj takega nikakor ni nečedna stvar, ker vedno pristavimo: prosim te, ne povej tega nikomur. In če tisti ne pove nikomur tega, kar si mu ti povedal, potem postane to, kar si ti povedal, povsem neškodljivo, kaj šele, da bi bilo
žaljivo ali nečedno. In zato je v glavnem mir. Le včasih se kdo obregne javno ob drugega, pred sodišče pa so prišli po enkrat slikarji in komponisti. No, pa ni bilo nič hudega.
Toda motil bi se tisti, ki bi mislil, da je naša kultura brez posebnosti zategadelj, ker ne pozna niti realistov niti modernistov. Nasprotno. Mi imamo namreč velike in male umetnike. Velik umetnik postaneš, če ne zboliš, če ne umreš in če dolgo živiš. Sicer te nekaj časa odklanjajo, potem te pa le naposled morajo priznati, ker si trdoživ, oni pa že močno utrujeni. Ce pa se zgodi narobe, potem je v vseh pogledih s teboj končano in nihče ne bo nikdar več vedel o tebi. Hvala bogu, da je zdaj manj jetike, sicer bi vsi mi mladi literati najbrže že umr-
li.	Takšna razdelitev na velike in male umetnike, je nedvomno zelo pravična. Predvsem omogoča velikim umetnikom precejšnjo nedotakljivost, zlasti če pišejo o njih veliki kritiki, ne pa mali, kakršnih je pri nas ogromno preveč.
Toda zdaj pa nastopa tragični momenti Kljub temu, da imamo pri nas samo velike glasbenike, pisatelje, slikarje, kritike, v glavnem narašča samo potrošnja vina in je zategadelj kultura v zelo slabem položaju. In tako narod največkrat Sploh ne opazi velikih umetnikov, a to je zelo nepravično. Morda kdo misli, da ni poti iz tega težavnega položaja. Vsekakor je. Zdi se mi, katera je. Treba je samo najti genialnega kemika, ki bi iznašel postopek, kako predelati umetnost v alkohol. Poglejte, kako lepo bi bilo potem na Slovenskem. Sel bi v gostilno in bi zahteval dva litra Miška Kranjca, pol litra Ivana Potr-
ča, dva decilitra Cirila Kosmača, en brizganec sodobne poezije in podobno. Kdo utegne
zračunati, koliko bi prodali v takem stanju knjig in koliko založb bi imeli na Slovenskem. Njihovo število bi poraslo kljub temu, da tudi tistih pet ali šest, ki jih zdaj imamo, še niso odkrile pravega smisla
AUjD
svojega poslanstva. Tudi to bi dosegli, da bi »Šiška vino« zelo hitro propadlo. In poglejte, koliko pisateljev bi bilo po-
Fogled na značilno arhitekturo in ornamentiko v letnem gledal išču pri Križankah, ki ga
ustvar ja mojster Plečnik.
trebnSh, da bi s svojim delom
potešili žejo Kranjcev. Ce bi se kak Kranjec napil in bi torej postal pijan, ne bi vriskal in razgrajal, kot to dela zdaj, temveč bi recitiral stavke tega ali onega pisatelja ali pesnika, ki jih je malo prej popil predelane v vino. Prav je imel Aškerc, ko je dejal: »Napredek in prosveta to naša bo osveta.« Samo revež ni vedel, da pri Kranjcih to ni mogoče doseči s knjigo, ampak z vinom.
In kaj bi bilo, če bi predelovali tudi slike v vino. Takole bi popil kakega modernega slikarja in bi potem postal v trenutku popolnoma štirioglat ali povsem črtast ali pa tako zverižeoi, da bi te takoj zapustila tvoja ljubioa, če ne bi tudi sama poprej popila kakega modernista. In pomislite, kaj bi bilo, če bi kdo popil kak ženski akt, to bi Kranjci zardevala Jaz mislim, da bi samo še akte pili in zahtevali. In potem seveda zbogom naša tisočletna čednosti In če bi popil kdo tihožitjev bi spots tal sam rastlinski okras svoje delovne sobe. In menim, da bi zahtevali, da slikarji rišejo samo kaktuse in potem bi bodli, bodli, bodli.
In kaj bi bilo, če bi predelovali tudi simfonične skladbe v vino. Kako bi Kranjci doneli kot simfonični orkestri po ljubljanskih ulicah in pravim, da bi Ljubljana postala po nekaj urah fantastično mesto glasbenikov, v primeri s katerim je Salzburg nepopisna revščina, čeprav o njem sanjajo organizatorji deževnih ljubljanskih festivalov. Da, kulturo je treba posredovati narodu. In menim, da bf tako likvidirali razliko med vrhunsko in navadno kulturo. Ljudsko prosvetna dejavnost bi bila seveda predelana v cockto, malinovec in druge brezalkoholne pijače. Literarne revije pa bi spremenili v sode.
Torej, kje je genialni kemik, kajti samo tod je izhod iz težavne situacije. Nepopisno umetniško lepo bi postalo na Slovenskem. Nekdaj smo govorili, da moramo v Ljubljani vzpostaviti in ustanoviti druge Atene. Mislim, če bi uveljavili postopek, o katerem sem zgoraj govoril, bi takoj dobili Atene. Seveda, izgledale bi nekoliko pijane, toda Atene bi le bile. Sončne Atene v megleni Ljubljani In če za hip verujem, da so že Atene v Ljubljani, potem je pogled na letošnjo umetniško produkcijo prelesten. Koliko bogastva, koliko umotvorov, koliko lepote in užitka.
Tam vidim alejo pesnikov.
Tudi pesnike vidim. Nasmejani so, graciozno se gibljejo v lahnih svilenih tunikah. Lovorjev! venci krase njihove plemenito oblikovane glave. Hetere jih pozdravljajo In v
njihovih očeh j« žarek ta me-
diteranejski ogenj strasti. Toda oni so ponosni, komaj da jih vidijo. Tristo pesniških zbirk so izdali letos in od spomladi do zime je tekla mogočna reka tisočev in sto-tisočev verzov.
In spet sem se znašel sredi druge aleje. To je aleja dramatikov. Obkroženi sredi gledalcev zapuščajo amfiteatre in se zmagovito smehljajo in od-zdravljajo. In narod jih pozdravlja, kajti spet so bili zaradi njih dramatikov združeni s samim nebom in bogovi na Olimpu.
In vse mesto je ogromno
gradbišče in v tisočerih templjih, kopališčih, stanovanjskih zgradbah vidim slikarje, kiparje, arhitekte. Nihče od njih se ne meni za počitek. Vesoljne Atene grade in njihov čopič, dleto in ravnilo postajajo družbeno koristni. Čudoviti prizori.
In ko se vrnem v n eaten! zi-rano Ljubljano, sem žalosten. Brez težav nosim v levici vse pesniške zbirke in romane in v glavi imam vse stavke iz dveh ali treh originalnih dram oziroma komedij. In vidim kako arhitekti postajajo pred nedokončanimi stavbami. A slikarji pravkar prihajajo iz poslopja sodišča. Žalostna slika. A ta zahteva, da ustvarimo takoj Atene.«
Tako je premišljeval ln bil je literat, ki je spoznal, da z realizmom brez fantazije ne pride daleč.	xyz
WÄ*.
i 1
Slika na desni je detabteßi posnetek dekorativne plastike na strehi Iptbljasukt-ga mažejo. Najbolj nenavadna m presenetljiva p* je vsekakor slika s krilatim omajem in nebotičnikom v ozadja. Tudi ta je z muzejske strehe. Z vsemi temi posnetki pa hočemo opozoriti naše bralce na skrite in tako rekoč neznane poglede ter arhitektonske lepote Ljubljane, mimo katerih hodimo vse preveč brezbrižno
Da se bolje spoznamn...
Fran Milčinski in njegova »šiba«
Pokojni pisatelj Fran Milčinski je imel zadnja leta svojega življenja kaj lepo in vzpodbudno navado, da se je pri ■pogostih sprehodih po mestu držal svoje žene pod roko. To je bilo marsikomu, zlasti pa ženskam, ki same kaj podobnega niso doživljale, nadvse všeč. No, in tako pride neka taka ženska na obisk k srečni pisateljevi ženi in ji pohvali lepo m ljubeznivo obnašanje njenega moža. Zvečer žena omeni možu to pohvalo, ta pa ji hitro odvrne: >Povej ti tisti svoji prijateljici, da je ta reč taka: drugi možje hodijo na sprehod s palico, jaz pa s — šibo.*	A. P.
Najkrajša po!
Književniki, ki so preživeli svoje počitnice na Bledu, so se domenili, da bodo naredili krajši izlet. Okoli jezera do Zasipa in nato mimo §p. Gorij domov.
Kratki dve urici hoda in tako so tudi storili. Pot je bila čudovito lepa. Vse je šlo v redu. Le nekoliko vroče je bilo in žeja vedno hujša. Malo pred Bledom so se — nazaj grede kajpak — ustavili pri neki gostilni in posedeli do mraka. Takrat pa se je oglasil Fran Albreht (resnici na ljubo: negodoval je že vso pot): »Ta dolgi ovinek do sem pa je bil res popolnoma odveč. Drugič jo bomo mahriili kar po najkrajši poti.*	M. Š.
Etijko Slapernik pripoveduje dovtipe
živahno umetniško-boemsko omizje v predvojni »Emoni«. Na vrsto pridejo dovtipi. Hitler s severa in Mussolini z zahoda ogrožata naše meje. Grozničav srh gre po naših hrbtih. Vsak dovtip na oba diktatorja je zaželen, vsak »vic« nanju sproščuje v človeku nakopičene napetosti.
Slikar Rajko Slapernik z užitkom pripoveduje dovtipe. Danes ve najnovejši »vic« o diktatorjih, kar o obeh hkrati. Začne ga pripovedovati. Napeto prisluhnemo. Slapernik pripoveduje slikovito in se malce po ovinkih približuje cilja. Zraven se ves čas smehlja, kot da že vnaprej uživa v duhovitosti končnice. »Vic« je zares nov, nihče ga še ne pozna. Vsi smo cd napetega pričakovanja kakor na trnju. Slapernik pripoveduje in pripoveduje in sam uživa in se smeje ob svojem pripovedovanju. Končno preneha in se navdušeno grohoče.
Nihče se ne smeji z njim.
»In poanta?« vpraša nekdo cd navzočih.
Slapernik pogleda tistega, ki ga je vprašal, nabere čelo v gube in se zamisli. Nato se popraska za ušesom in pravi v zadregi:
»Ja, poanto, to sem pa pozabil.«	VL B.
ROK ARIH — FILMSKA PRAVLJICA «
Nedeljske in sobotne žive »like na platnu so vse bolj živo objemale
Lipeja.
Iz prihrankov sl je nabavil kvadratasto volneno srajco, velik
klobuk, kakor so jih nosili kravji pastirji in hlače s pisanimi resami. Sam si je izdelal še pas in lz lesa izreljal leseno pištolo. Tak se je postavil v kanjon. Obraz si je namazal z oljem. Stopil je na skalo, ki štrli v hudournik in ljubček rdečelase frizerke, nekakšen fotograf, mu
je izdelal še posnetek.
Nekoč, je sanjaril Lipej, bom tudi še Jaz kam prišel! Prav lahko
se to zgodi!
Kaj bi delal skrinjice in doze za mojstra Mihala. Naj Jih dela
sam, če jih zna!
V vaseh so izvedeli za Llpejevo početje. Tevžej mu je zavidal.
Slike, je izjavil naposled Lipej, namerava poslati — kam? Tja pač, kjer ljudje niso tako trapasti, kakor pri nas in kjer se za take stvari zanimajo — v Holivod!
»Kaj pa je spet to,« je pobaral Tevžej.
»To je filmsko mesto. Greš z menoj?«
Tevžej se ni mogel koj odločiti; končno je pristal.
Lipej bi kljub takšnim načrtom sčasom postal ugleden mizar, če »e ne bi stvari nenadoma zasukale prav narobe.
Krivci za tak potek naj bi bili izven Lipeja. Menda je bü kriv spor sedmih žena ob njegovem rojstvu?
Lipej je med ljudi že raznesel novico, da mu je odpisala sama Greta Garbo. Napisala da je, naj kar pride, da je njegov portre zelo lep, primeren! Zaubern, da je, in da bo že poskrbela zanj, ko pride! Torej bi lahko bila kriva Greta Garbo?
Kako oditi v daljni svet in se nikoli ne vrniti med vse te ljudi, ki se mu posmehujejo in nikakor ne razumejo, da ima lahko človek še tudi drugačne želje, kakor so jih vajeni, je razmišljal v tistih časih, s hobličem v roki, Lipej.
Vrniti bi se hotel le na platnu s širokokrajnim klobukom, na konju, kot šerif, ki preganja razbojnike. Le tako bi se rad vrnil v domači kraj. Takrat ne bi bil več Ahaci jev pankrt Lipej, temveč morda kak — Tom Pik, ali kaj podobnega. Ljudje b jasami uganili. Spraševali bi se: Poslušajte ali ni to naš Lipej, ta Tom Pik?
Časopisi bi prinesli njegovo sliko (še prosili bi ga zanjo). Na plakatu bi bilo zapisano z velikimi debelimi črkami in za domače kraje še posebej:
OGLEJTE SI TA FILM DEZELANI! Tako se je povzpel znameniti sin naše dežele TOM PIK, preje Ahacljev Lipej. (Na pankrta se nihče še sam zase ne bi upal spomniti.)
Le kako oditi in se približati čarovniji? Kje vzeti denar? Ah, ta Tevžej, počasen Je, pa vendar. Ah, se je domislil Lipej, pošto prevaža in denar. DENAR, da denar, za ves mesec. In tisti stari Pomota, ta bi naj že šel v pokoj. Toda zakaj. Bolje je tako.
Lipej se je zdrznil ob drznih mislih, kar vroče mu je postalo. »Kaj je s tabo,« je rekel mojster, ki se mu je zdelo, da je fant nenavadno nemiren.
»Nič mi ni,« je odmahnil z roko Lipej.
Lipej še kasneje ni mogel točno razumeti, kako se je vse, kar se je dogodilo, zakotalilo samo od sebe, kakor skala po bregu — vedno
hitreje.
i mladeniča gledala pretekli teden poleg filma Gang-še Pacifik ekspres in Zaklad teksaške banke. In ▼
V nesrečo si sterjeva ljubica
ROK ARIH — FILMSKA PRAVLJICA 8
vaseh bi rekli, da j« z napetim petelinom na puški, kaj lahko, tudi
nehote, ustreliti.
Bil%,je sončna pomlad, ki je mladeniča nista zapažala. Tevžej Je onega jutra gnal kljuse s tako silo navkreber, da se je nekdo lz Fužin obregnil ob zverino, ki tako surovo goni in pretepa žival.
Sek je bil besen na svojega priganjača.
Lipeja ni bilo na delo in mojster Mihal se Je močno razjezil nanj. na tisto fajfo, s katero gode, na kino in na ves »veti
Bil je prvoaprilski dan, ker je bil prvi so vsi željno pričakovali poštarja Pomoto. Tudi poštar je bil dobre volje, kajti tak dan »o ga vsi sprejemali z veseljem. Marsikdo mu bo še napili Takega dne se je Pomota veselil prav tako, kot lepega lovskega uspeha.
Vse proste ure je stari poštar rad pohajal po loviščih pod Grad-čenco. Res so ga nekateri lovski tovariši dolžili, da jim Je nevoščljiv za dober strel, toda to je prav tako lahko veljalo za tiste, ki »o tako klevetali, je pomislil Pomota. Drugače Je rad posedel z njimi in ko je zaživel z opisom, kako je podiral gamsa, je znal pokazati tako nazorno, da je bilo vsem v zabavo. Kar na sredo taberne je položil svojo poštarsko malho, naslonil nanjo svojo palico in pomeril: tljas, tljas, pa sem ga. Bil je, to vam je bil, kozel prve kategorije. Merim, pomerim, naslonim, še enkrat pogledam... Toda prvega v mesecu se je veselil prav tako kot lovskega uspeha.
Pomota je prevzel polno vrečo z izplačili za vsa podjetja. Ta Tevžej, lenuh, komaj da mu pomaga. Janč je dolžan, da vozi ln da njegov hlapec pomaga.
Tevžej pa, kakor kočijaž v filmu Zaklad teksaške banke, brezbrižno, malomarno se je fant naslonil na voz ln čakaL
Pomota je odšel le še za trenutek v poslopje. Ves čas s« je zavedal, da je vreča na vozu. Koj zatem, ko sta že vozila, Je začutil, da nekaj ni v redu, da nekaj manjkal
Ali je to prvi april? Kdo bi to storil?
Se pred nekaj trenutki je videl tistega Lipeja, tistega muhlna, M samo v kinu tiči, gode, pije in pisari celo v Ameriko, se je posvetilo nenadoma v Pomoti.
In tudi ta Tevžej Je nekam čuden!
Pomota je skočil z voza.
Tevžej je drvel naprej.
Pomota je vpil:
»Hilfe! Na pomoč! Raubmord! Monatsgeld!« Roparji in to tik pred penzijo. Kakšna smola! Smrkavca!
Pritekel je šef: »Kaj vpijete? Pazili niste!« — »Telefon, telefon«, Je hropel Pomota...
• * •
Tom Pik (po domače Ahacljev Lipej) Je v edinem trenutku ob ravnodušni asistenci pajdaša - voznika zgrabil poštno vrečo z denarjem in se pognal s kolesom po klancu.
Oba gangsterja sta se sešla v naslednjih četrt ure. Kolo je vrgel Lipej kraj ceste, Seka je privezal Tevž za telegrafski drog. (Prav tako so delali gangsterji v filmu, kaj jim mar konj, kočija ali kar koli.) »Prekleta mrha, toliko, da me ni,« se je razjezil Lipej, ki se je Seku približal od zadaj. Se tega je manjkalo, da bi zdajle šepali
Bodoča holivodska človeka sta z naglimi koraki pohitela h kanjonu (fužinskemu). Denarja ne bosta štela. Hiteti je treba, za Kanjonom ln Gradčenco se dviga gorski rob Karavank in tam nekje je meja.
V teh trenutkih se jima je zdelo vse življenje smešno. Začela sta
deset metrov nižje izza skale pomislil Lipej); Tom Pik je pomislil, da je brez orožja. Tevžej se je plašno stisnil za skalo.
Lipej si je pomel oči, toda puška je bila resnična, kajti glasni poveljujoči: »Hände hoch, Stehen bleiben!«, ga je vrnil v resničnost. Nista torej v Texasu. To je Dörflmger, žandar. To je šerif, je pomislil Lipej.
Debeli ambiciozni šerif Iz naših vasi je ta dan storil vse, da se izkaže. S kolesom je prehitel »gangsterja« in je tako zaprl pot bodočima filmskima zvezdnikoma; zaprl jima je pot s svojo debelo mesnato postavo. Morda zaradi napredovanja v službi, ali pa zaradi tega, ker je pač bil roka 'ravice? Dörflinger ni nič dal na rojenice!
In kako naj bi se spoznali sodniki za mladostne prekrške? Mojčine skrivnosti niso poznali, če bi tudi vedeli zanjo, da je Lipeju botrovala že muza sedme umetnosti!
Kriv ni mogel biti le film, kajti ml poznamo spor nenavadnih obiskovalk. Sest devic šestih umetnosti dečka ni hotelo povsem prepustiti sedmi. — In v tem je vir nesreče!
Sedma zaščitnica pa je bila prav gotovo podobna tistim dekletom ▼ naših vaseh, ki so prepričana, da so ljudje ob njih spregledali filmsko zvezdo.
z velikimi dejanji in ta bodo odločilna zanju. Holivod se jima je približal na streljaj.
Ce bi ju zasledili orožniki? Nemogoče!
Spuščala sta se po grušču navzdol. Tom Pik je še potegnil izpod korenin svojo uniformo kravjega pastirja. In, ko se je obrnil, je nekaj
Profesor «Jr. Bogdan Brecelj:
Ko govorimo o pridobitvah tnoder,,e medicine in o novih dognanjih, ki jih je medicinska uporaba radijskih izotopov
Rehabilitacija v načrtih in v praksi
MPjni m je nate zdravstvo znašlo pred skoraj nerešljivo nem življenju. Tu mislimo v gospodarstvu, ki jo mora kriti nalogo, kako oskrbeti tolikšno
znanost odkrila v zadnjih letih, diagnostične in terapeutične na- prvi vrsti na rehabilitacijo v davkoplačevalec.
število vojnih invalidov, ob po-
mislimo predvsem na tista pod- mene, uspehi mikrobiologije v njenem najširšem pomenu be- V državi pa, k! Je v celoti manjkanju prav tistih ustanov, rocja, kjer so izsledki medici- borbi proti raznim virusnim foi sede	-	.... m	ui'- --;—*----------
ne že izpopolnili naše zdrav- drugim obolenjem itd. K tem stvo, tn kjer so uspehi vidni v in številnim drugim pridobit-
spremenila svojo družbeno ki naj bi bile urejene in oprem-strukturo in gradi na novih ljene za zdravljenje in ponov-
. . _	_	____________ „__________________ Pojem rehabilitacije je danes temeljih socialistične družbene no usposabljanje invalidov vseh
naši vsakodnevni praksi. Večini	vam medicinske znanosti pa le	vsesplošno poznan, manj znana	odnose, kot je	naša, ne more-	vrst. Žalostna dediščina., ki smo
je dobro poznan razvoj, ki ga	malokateri prišteva tiste veje	Pa -e prava vsebina tega poj-	mg gledati na	problem rehabi—	jo prevzeli od stare Jugoslavije doživela medicina po odkrit-	medicine, ki si v našem zdrav-	ma, še celo Pa so pomanjkljive	litacije zgolj z	vidika gospodar-	je n» lem področju zdravstva
ju antibiotikov, znan je ogro-	stvu še niso priborile ustreza-	predstave o tem, kje je mesto	s tv a, marveč	ga moramo pri-	je _aa vsakem koraku hromila
men napredek splošne in še posebej plastične kirurgije po uvedbi novodobne
Oddelek za protetiko v Ljubljani: Vaje z amputirane!
jočega mesta in uspešnost ka-	rehabilitaciji v	sodobnem zdrav-	kazati kot eminentno družbeni	naša prizadevanja.	Ob pamanj-
terih — vsaj pri nas — še ne	stvu in kakšne	so njene osnov-	problem, kot vprašanje odnosa	kanju primernih	ustanov, še	pora	doka;j o polni	upraviče-
družbe do posameznika, ki je,	^ Pa zaradi	pomanjkanja	nosti	do resignacije	in kapitu-
bodisi v vojni, bodisi pri delu,
anestezije, moremo ocenjevati v vsakodnev- ne naloge.
Pomen in naloge rehabilitacije v sodobnem zdravstvu
ustrezajočih medicinskih kadrov, postal invalid' in do 'katerega smo bili primorani vojne žrtvčT ima družba ne le ekonomski trpati v tskoimenovane imvalid-
Pomenu in nalogam rehabili-	no defektne, katerih se je drui-	delu, bodisi zaradi obolenj, ki	interes zaradi Izgube delovne	ske domove, kjer so bili invalidi
taeije se bomo najhitreje pri-	ba v preteklosti znebila na ta	si ga še tako ekonomsko viso-	sile, marveč predvsem moralno	sicer pod streho, nikakor pa ne	^
bližali, če razdelimo zdravstva-	način, da jih je izločila iz svo-	ko razvita država ne more pri-	obveznost, da ga ponovno uspo-	P°d strokovnim nadzorstvom,	izpad!o fikcijo ^ —J dolžna
lacije. Nikakega dvoma ne more biti o tem, da je naša socialistična družba dolžna dati invalidu mnogo več kot le denarno odškodnino za izgubljeni ud
no dejavnost v tri faze: prva je srede in prepustila počasne-faza je preventivni del medici- mu hiranju in umiranju, ne, to je preprečevanje obolenj Po prvi in predvsem po drain zaščita človeka pred ka- gi svetovni vojni je problem kršnimi koli drugimi okvarami, rehabilitacije invalidov s pove-Druga faza je zdravljenje sa- čano silo stopil v ospredje in mo (kurauva) in predstavlja statistike Svetovne zdravstvene pravzaprav medicino v starem, organizacije nam prikazujejo, klasičnem pomenu besede, Ta da je celo v razvitih deželah faza obsega celotno konserva- do 25 odstotkov prebivalstva tivno in operativno zdravljenje na kakršen koli način, v večji in njen ciij je anatomsko ozdrav- ali manjši meri, fizično inva-ljeaje. Tretja faza pričenja te- Iidnega.
daj, ko preminejo klinični zna- Principi moderne rehabilita-ki obolenja, ko je proces kot cije slonijo na dejstvu, da raz-tak končan, ko odvzamemo bol- polaga človek z ogromno ener-niku šive ali mu snamemo mav- gijo in velikimi rezervami sil čevo obvezo. Bolnik po probo- in sposobnosti. Fizične in psi-leli pljučnici, po operaciji na hične sposobnosti, ki jih ima želodcu ali slepem črevesu, po posameznik, od kraja niso vid-zaceijeni rani ali po pravilno ne, pogosto ostajajo spričo eno-zzxasiem prelomu je sicer ana- stranske zaposlitve ter številnih tomsko zdrav, vendar v celoti vplivov okolja neodkrite in neoslabljen zaradi bolezenskega izrabljene in se jih človek ne
Infekts, operacije ali samega zaveda. Sodobna rehabilitacija	_	,	...	.....
ležanja. Potreben je funkeio- je v nasprotju s preteklostjo škov zdravljenja _ je škoda, ki tivno življenje, naine restitucije, to je splošne odvrnila pogled od fizičnega jo predstavlja pri posamezniku
še manj pa ustrezajoče rehabilitirani.
mu je omogočiti in ugladiti povratek v življenje. Vojnim in-Za svoja Izgubljene ude in validom so se v povojnih letih okvarjeno zdravstveno stanje pridružili invalidi dela, kar je so naši invalidi prejemali in razumljivo spričo hitrega tempa prejemajo še danes denarno industrializacije naše države, odškodnino — Invalidnino — in Število poškodb pri delu je pr« so s tem gmotno oskrbljeni. Tak nas izredno visoko, kar je način oskrbe in odškodovanja spričo neizkušenosti In neiz-vojnih žrtev je bil takrat za vežbanosti do neke mere opra-našo državo edin! izhod v sili, vidljivo, nesorazmerno visok pa ker zdravstvo ni razpolagalo je odstotek invalidnosti. Kakor niti z ustanovami, niti z orga- je po eni strani jasno, da so n Izbrano službo rehabilitacije. nam težke povojne prilike in Spoznanje, da denarna od- druge objektivne težave onemo-škodnina ni in ne more biti gočile pravočasno organizacijo adekvatno nadomestilo za iz- službe rehabilitacije, tako si gubljene dele telesa in okvar- po drugi strani ne smemo pri-jene funkcije, je prav toliko krivati dejstva, da je ta vrzel staro, kot je star pojem reha- v naši zdravstveni službi po-bilitacije. Poleg utemeljenega vzročila ne le občutno mate-predšolsko Invalidno mladino v Stari gori: Gimnastika občutka manjvrednosti pomeni rislno škodo, marveč v prvi spastikov v vodi	prejemanje podpore v obliki vrsti težke, pa tudi nepoprav-
voščštt Poleg dejanskih stro- sobi za samostojno in produk- invalidnine v psihološkem oziru ljive posledice na posamezniku.
—w	Posamezne rehabilitacijske
Dom
okrepitve, da zadobi ponovno defekta in ga usmerila na člo- izguba njegove produkoivnosu, kondicijo in se vrne v življe- veka kot celoto. Amputiranec veliko breme za skupnost in nje in k svojemu delu.	ali ohromijenec ne živita nam- negativna postavka v narodnem
Vemo pa, da končni rezultat reč od trenutka amputacije ali	—————
zdravljenja ni vselej tak, kot ohromitve dalje le s takim ali /ce bi vprašali pred dvajseti-opisaii. Pone- drugim fizičnim defektom, mar- mi leti> da ne sežemo še bolj
v preteklost, nosečnico, kakšne so njene priprave za porod, koliko ve in zna o sebi, o dogajanjih v svojem organizmu, o negi svojega telesa, o samem porodu in o opravkih okoli nebogljenega bitja, ki ga pričakuje, bi nam skoraj vsaka odgovorila: a Vem to, kar mi je povedala mati.« In kaj je vedela mati? Tako se vleče veri-
neke vrste kapitulacijo pešajo	meznika pred defektom, vzdr-	ustanove, kot so: Dom invalid-
Služba	rehabilitacije	je pTi	žu3« v Wem stalen občutek	ne mladine v Kamniku, Dom
nas šele	v svojih	prvih začet-	nemoči hi navezanosti na tujo	predšolske invalidne mladine v
kih. Neposredno	po	končani	P«®04, obenem pa je taka pod-	stari gori ter nekdanji Inva-
lidski dom v Ljubljani, so predstavljale le kapljo v morju potreb, ki jih ima naša republika na tem področju zdravstva in socialnega skrbstva. Prvi odločni korak v tej smeri je fcil napravljen šele lani, ko je bil na pobudo Zavoda za socialno zavarovanje LRS, Organizacije vojnih invalidov ter Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko sprejet sklep, da se zgradi Zavod za rehabilitacijo invalidov kot osrednja in vodilna ustanova za vso republiko, ki naj omogoči medicinsko in poklicno usposabljanje invalidov in njihov povratek v samostojno življenje. Zavod se nahaja danes v gradnji in v interesu skupnosti je, da se dograditev pospeši in s tem to, kar smo zamudili, vsaj deloma popravi. Kot prvi zametek bodočega Zavoda delujeta danes Oddelek za protetiko v prostorih Ortopedskega podjetja »Soče«, ki rešuje vsakodnevna in neodložljiva vprašanja v zvezi z opremljanjem invalidov s protezami in aparati, in pa Zdravilišče Laško, ks se preureja v moderno ustanovo za Fizioterapijo, in kamor že sedaj pošiljamo bolnike po težkih operacijah in nezdravljenih poškodbah.
smo ga prav
srečenec, ki mu je bila ampu- več istočasno tudi z vsemi pretirana noga, ali ki je zaradi ostalimi zdravimi organi, z vse-zloma hrbtenice postal hrom, mi še neizčrpanimi rezervnimi bolnik, kateremu je bilo zaradi silami in prikritimi sposobnost-tuberkuloznega vnetja potrebno mi, katerih se sama ne zave-zatrditi sklep, ali otrok, ki je data. Znano je dejstvo, da lah-po poškodbi pri porodu ali za- ko živimo z eno samo ledvico, radi vnetja možgan ali možgan- z enim samim krilom pljuč, skih open zgubi skladnost kre- brez želodca, s presajenimi tenj — vsi ti stopajo v 3. fazo tkivi, s katerimi smo izpolnili zdravljenja v povsem drugačnih nastale defekte in podobno, pogojih kot prej omenjeni bol- Varnostni faktor, ki ga poznaniku Amputiranec je sicer fi- mo iz tehnike, je torej pri člo-
WatetCf
SKRB ZA VAS JE VELIKA!
Zena lahko danes rodi brez skrbi za svoje in otrokovo življenje
Delovna terapija v domu invalidne mladine v Kamniku
žično zdrav, rana je zaceljena veškem organizmu izredno viha km mu je dobro gibljiv, sok in z njim računa sodobna vendar končni rezultat njego- rehabilitacija, ki se pri svojih vega zdravljenja ne bo popol- metodah dela opira na realna, ni povratek zmogljivosti, mar- fiziološko globoko pogojena več fizični defekt. Poškcdova- dejstva.
nec s prelomom hrbtenice, pa- Ze po teh kratkih pripombah raplegik s popolno ohromitvijo je jasno, da je fizična restav-nog nima najmanjšega upanja, racija bolnika le en del njego-da bi se mogel povrniti k svo- ve rehabilitacije in takorekoč jemu prejšnjemu poklicu. Pred šele pogoj za njegovo ponovno oči le-teh stopa z vso neizpros- in celotno usposobitev za sa-nostjo vprašanje njihove na- mostojno življenje. S fizično daljnja usode, bodočega načina restavracijo je zaključen šele življenja, vprašanje zaposlitve medicinski del njegove rehabi-in preživljanja. Pred takimi litacije, za tem pa pričenja bolniki je zevala praznina ne- kompleksen proces njegovega znanih razsežnosti, saj jih je usposabljanja za n-ovo življenje oficialna medicina smatrala za in eventualno za nov poklic trajno onesposobljene in jih (profesionalna rehabilitacija), azilirzla v domovih za onemo- V teh kratkih besedah seveda gle. To praznimo, to vrzel, ki ni mogoče prikazati pamemb-je do nedavna zevala v medi- nosti neštetih metod in načinov cini, izpolnjuje danes rehabili- dela, ki se danes praktično tacija. Tretja faza — rehabili- uporabljajo v času profesional-tacija — je postala eminenten ne rehabilitacije invalidnih probiem sodobnega zdravstva, oseb. Pot do končne rehabilita-ki presega meje posameznih cije je od primera do primera držav in ki je med prvimi, ka- različna in zahteva individual-terim je Svetovna zdravstvena no izdelan načrt, ki mora upo-organizacija posvetila posebno števati poleg fizičnega defekta skrb.	in izpadlih funkcij predvsem
Cilj rehabilitacije je potemta- prilagodljivost posameznika na kem: doseči maksimalno povr- te defekte, njegove duševne in nitev zmogljivosti in prilagodi- telesne sposobnosti. Pri takem tev posameznika ter ga telesno, načrtovanju sodeluje vrsta stro-daševno, družbeno in poklicno kovnjakov, kot so:	psiholog,
usposobiti za samostojno življe- poklicni svetovalec, socialni de-nje, upoštevajoč pri tem nje- lavec, delovni terapeut, prote-gove sposobnosti in defekte. Po tik, zdravnik-specialist v raz-današnjem pojmovanju je reha- nih strokah itd. bilitacija prekoračila ozek me- V industrijsko razvitih drža-dicinski okvir iij postala kom- vah je problem rehabilitacije pleksna družbena dejavnost:	invalidov dela v ospredju nji-
medicinskim metodam v pomoč hove zdravstvene politike. Dol-90 priskočile psihološke, vzjoj- goletne izkušnje so pokazale, ne in socialne metode dela, s da rehabilitacija invalidov ni ciljem, kako pripomoči fizično izključno zdravstveni in social-In val kini osebi do tiste stopnje ni problem, marveč da živo za-samostojnosti, ki je še možna deva v celotno gospodarstvo spričo težine poškodbe. Za vse- države. Ekonomski račun poka-lej je premagano nemedicinsko zuje ogromen izpad delovne la nesocialno gledanje na fizto- sile, bodisi zaradi poškodb pri'
jega razvoja. Nujno se vsiljuje ni vsaka noseča Ljubljančanka zmogljivost naše porodniške vprašanje, zakaj potem določen pregledana pred porodom. Lah- klinike in velik naval porodnic odstotek mater in otrok pri ko trdimo, da so naše žene do- (saj le redka rodi doma) ne porodu le umre? Odgovor je kot končno spoznale, kaj jim po- dopuščata, da bi otročnica od-na dlani: žena v nosečnosti ni svetovalnice lahko nudijo. Mo- ležala v vsej oskrbi predpisano iro,	„„rimo Holi na bila ali pa je bila premalo ramo pa resnici na ljubo pove- število dni. Da bi naredile pro-
ga. ne ,.	. '	zdravstveno zaščitena! In tako dati, da prihajajo 'žene v po- štor; drugim, otročnice odpu-
zaj, po po neznanja in praz-	smQ pri jedru. Naše predhamke	svetovalnice običajno v petem	ščajo	prezgodaj. Tu nastopa
n°iuT"J** i Ht +rd,m d	niso uživale predporodne zašči-	ali šestem mesecu nosečnosti,	tretji	člen v sklenjeni verigi
,,,	“T? t ,°’	, ^ to »zato so zaznamovale porod- kar je seveda prepozno, če zaščite naše matere, to je te-
a ta neve nos jz ve s ra-	njan|ce mnogo, mnogo yečjd od-	upoštevamo tisto, kar smo zgo-	renska patronažna babica,
n upiavi ena. o os a ve a	st0tek umrljivosti ob porodih	raj napisali. Naše žene morajo	V	najnevarnejših dneh za
se n pozn a vse mes oga-	danes.	dokončno spoznati in sprejeti mater in najnežnejših dneh za
^so^buTše mato v°srf=i’ Nosečnica ali otročnica naše- novo aačelo: obiskati je treba novorojenčka skrbi za oba stro-spreminlanja v nosečnosti se 4353 si°er res skrajno zdravnika enkrat kot zdrav člo- kovna moc na samem domu pravi, da so tudi strokovnjaki obremenjena, saj opravlja dvoj- y®k> ^a,ga ne, ^ t*eba deSsU stročnice. Terenska babica je vedeli za naše pojme premalo, no delo: kot delavka ali usluž-	kot bolnik. Zato naj pri- dolžna narediti pet obiskov pri
In če niso vedeli oni kako bi benka ter kot mati in gospodi- dW° zene v posvetovalnice za vsaki otrocmci na domu, ce je Soglt vse to Sasnul žet” ki nja. To vprašanje fizične pre- nosečnice čim zanosijo.	potrebno pa tudi več. Prene,kaj-
ie te spremembe doživliaia obremenitve naših žena še ni Posvetovalnica za nosečnice, krat opravijo nase babice, ki Pruga važna postavka v neved- dokončno rešeno. Do popolnosti v katerI dela ginekolog, sprem- so vse organizacijsko in sfero-nosti naših prednamk je dej- Pa 3« “rejena zdravstvena in «a ženo z vsemi neštetimi na- kovno vezane na Dispanzer za stvo. da nosečnice nihče ni sku- Pr*™a ^ćita, ki pa se je na-	» katere prej n. velela, žene tudi po dvajset m vec
šal poučiti ali ii Doiasniti kaj «e žene v popolnosti žal niti z vs° zdravstveno oskrbo, ki je obiskov pri eni otrocnici m se tnio dogaja, d? ie noseč- “e zavedajo.	potrebna, varno do poroda. Te njenem novorojenčku. Tako sta
J	,	--	.,	.	,__ __,	- ustanove, ki predstavljajo or- mati in otrok zaščitena nepo-
nost sicer nekaj naravnega, da Vso skrb nad ženami pred _	.	l , ... J J	,	,	.	, „
pa potrebuje telo nosečnice go- porodom »n daleč po njem je	podaljšane roke sredno po porodu, ko je za oba
tov ih prilagoditev vsakdanjemu prevzel ginekološki dispanzer D!spanZerJa 2a Žene> Predstav- nujno, da mirno počivata. Le življenju. Ni bilo posvetoval- za mesto Ljubljano, ki je bil nie, kjer bi se žena lahko po- ustanovljen kot enotno telo šele govorila s strokovnjakom, niti letos, in nosi zdaj ime: Dispan» ni bilo mesta, kjer bi nosečni- zer za žene. Poglejmo, kako ca potožila svoje vsakdanje te- deluje skrb za naše žene v tej žave in kjer bi lahko dobila novi ustanovi in v njenih de-odgovore na neštevilna vpra- lovnih enotah.
šanja, ki so se ji kot ''odoči PosvetOVdlniCO
materi sproti porajala: Ali sem	_____. .___
zdrava, ali se moj otrok pra- ^ IK)S8C!UC0 vilno razvija, ali ima pravilno Cim zanosi, ima bodoča malega, kakšen bo porod, ali bo mica pravico in dolžnost po-težak ali normalen in kakšne iskati vse strokovne zdravstve-bodo težave po porodu — tiso- ne nasvete v posvetovalnici za čera vprašanja, na katera žena nosečnice. Vseh posvetovalnic prejšnjih časov ni dobila od- ;rna Ljubljana šest. Letos je govora, ker ni bilo nikogar, ki bila za Teden matere in otroka, bi ji bil pripravljen nanje od- Po dolgoletni borbi, odprta pregovarjati.	potrebna posvetovalnica za sek-
Ce je noseča žena prišla k tor Vič m v novih prostorih zdravniku morda le enkrat v Babiške šole posvetovalnica za
vseh devetih mesecih nosečno- sektor Bežigrad.	___ _
sti, ji je ta ugotovil lego otro-	Marsikatera mlada žena bo, poV predporodne zaščite naših ščiti do popolnosti. Marsikdaj
ka, za vse ostalo ni bilo časa sledeč stari miselnosti, morda mater.	babica ne more niti ne sme
niti dovolj razumevanja. S tem oporekala, češ, zakaj je potre-	i__,__________ prevzeti odgovornosti za težjo
Nosečnica dobiva v posvetovalnici strokovne nasvete, da bo sama zdrava in da bo rodila zdravega otroka
Ijajo prvi člen v verigi ukre- nekaj nam manjka pri tej za-
Materinski dom
komplikacijo v otroški postelji.
je bila opravljena vsa predpo- ben pregled takoj v prvih me-rodna zaščita. In če je žena secih nosečnosti, ko se vendar	Drugi člen predstavlja Mate- Na koga naj se obrne? Žena še
imela težave po porodu, kdo počuti zdravo. Poznamo nešteto rinski dom na Viču. Sest tednov ne sme, niti ne more iz poste-se je zanjo posebej menil! Ko obolenj, ki privedejo mlado pred porodom sprejema noseč- lje, sektorskega zdravnika pa so bile težave nevzdržne, je mater ob porodu lahko v kri- nice, oddaljene od porodnišni- je težko dobiti. Nujno bi bila prišla, morda že v skrajno za- ličen položaj in celo v smrtno Ce, ki imajo slabe stanovanjske potrebna specialistična gineko-nemarjenem stanju, k zdravni- nevarnost, če niso bila pravo- ali družinske prilike, ali tiste, loška ob iško valna služba, ka-ku na pregled. Starejše, še ži- časno odkrita in zdravljena. Ce ki so zdravstveno oškodovane kršno že imajo pediatri. Kljub veče mamice mi bodo priznale, se ta obolenja ugotove dosti in potrebujejo stalno zdravni- pomanjkanju ginekologov upada govorim iz njihovih bridkih zgodaj in seveda po vseh mo- ško nadzorstvo. V devetih letih mo, da jo bomo vsaj za najnuj-izkušenj in mi bodo dale prav. dernih načrtih tudi zdravijo, je obstoja je Materinski dom kljub nejše primere lahko v kratkem
ItanAc Ifihlrn rnriitn »An« taka 26113 lahk° brez' skrt>i' svoji začasni zasilnosti opravil organizirali.
ucnes HU1K0 roaijo žene kajti strokovnjak, ki dela v hvalevredno pionirsko delo.	_____..	._______
brez skrbi	predporodni zaščiti, jo bo pri- Dom je bil ustanovljen po ori-	OmmaClja 16 VISte
In danes? Da je odstotek	peljal do srečnega poroda. Vča-	ginalni zamisli očeta povojnega	^ dlŽCVl
umrljivosti naših porodnic v	sih stanje nekaterih težjih	slovenskega porodništva profe-	V okviru Dispanzerja za	že-
slovenskih porodnišnicah skraj- obolenj tudi ne dopušča noseč- sorja dr. Pavla Lunačka. Mar- ne je bila letos vpeljana gine-no nizek in da se lahko ponos- nosti. Ce žena v takem primeru sikatera žena se s hvaležnostjo kološka ordinacija za žene po no primerja vsaki statistiki zanosi, moramo seveda noseč- spominja prijetnih uric, ki jih porodu. To je prva ordinacija katere koli evropske ali ame- nost umetno prekiniti. To Pa je pred velikim dogodkom var- te vrste v državi in je svoje-riške porodnišnice, je splošno	smemo, brez škode za ženin	no preživela v tem domu.	vrstna zato, ker se ukvarja
znano. Naše žene rodijo tako-	organizem, le v prvih treh me-	Redne obiskovalke	posveto-	izključno z bogato problemati-
rekoč brez skrbi za svoje in seoih nosečnosti. Iz tega sled», valnic za nosečnice in oskrbo- ko zdrave to bolne žene po otrokovo življenje, Z drugimi da mora žena na pregled v vanke Materinskega doma gre- porodu.
besedami, naša porodniška ve-	posvetovalnico vsaj takrat, ko	do mirno na porodniško klini-	Ce upoštevamo, da je več	kot
da se je povzpela v svojem ji je perilo ie dvakrat izostalo, ko, kjer se bo porod končal 30 odstotkov žena po porodu razvoju tako visoko, da ni več V razvoju delovanja naših srečno in od-koder bodo s sme- bolnih ali bolezensko ogrože-noben problem, brea nevarno- posvetovalnic je bil storjen v hom na ustnicah ter novim nih, potem je bil zadnji čas, da sti opraviti cesarski prerez, petih letih, odkar je bila usta- potomcem v naročju zdrave in je takšna ordinacija začela po-ideščnl porod, preprečiti izkr-	novljena v Ljubljani prva po-	srečne odhajale.	slovati in je ustanovitev ena-
vavitev itd., se pravi, operativ-	svetovalnica, velik napredek.	kih, v drugih večjih krajih naše
no porodništvo je na višku svo-	Povprečno žtirikrgt je bila la-	Kaj pa po porodu?	Majhna	države, nujno potrebna.
Cim je mlada mati po porodu sposobna zapustiti dom, mora čimprej opraviti dvoje prepotrebnih obiskov. Obiskati mora posvetovalnico za otroke, kjer bo dobila vsa potrebna navodila za svojega malčka, in omenjeno ginekološko ordinacijo za žene po porodu, kjer bodo ugotovili, ali je porod prenesla brez posledic za svoje zdravje ati ne. Se tako uspešno voden in dokončan porod ima lahko za mlado mater dalekosežne posledice. So obolenja in nevšečnosti, ki jih žena sploh ne občuti, saj se počuti zdravo, čeprav natančen ginekološki pregled ugotovi nasprotno. Do nedavna so žene prihajale k zdravniku, ko so se posledice poroda pokazale že v vsej jasnosti in ko brez zdravnikove pomoči niso mogle več vzdržati. Prav je, da tudi v tem smislu naše žene sledijo zdravstveno naprednejše in pridejo na pregled takoj po porodu, ne glede na njihovo osebno počutje. Recimo na kontrolni pregled! V tej ordinaciji bo žena deležna vse pozornosti, dobila bo vse potrebne nasvete in odgovore na vprašanja, ki jih ima nešteto, zdravila se bo takoj, če bo potrebno, in se tako izognila marsikateremu težkemu obolenju v poznejših letih, tudi raku! Ostala bo pod nadzorstvom strokovnjaka leto dni po porodu in bo tako brez skrbi za svoje zdravje in delovno sposobnost. PTav posebno velja to za naše žene, katerih večina nima možnosti dolgega poležavanja po porodu in morajo kaj hitro prijeti za domače delo, po preteku porodnega dopusta pa v pisarno ati za stroj, pre-nekaterikrat k mnogo pretežkemu delu! Naj ne bo našim ženam nerodno, kot se še dogaja, če ji zdravnik izjavi, da je zdrava. Vesela naj bo, da je izključena od tistega visokega odstotka obolelih po porodu, ki znaša okrog 30 odstotkov, saj je med redkimi.
Ce žena nima doma urejenih prilik, se po porodu lahko mirno zateče v Dečji dom, kjer dobita oskrbo oba, novorojenček in mlada mati.
Brezplačna zaščita
S tem zadnjim členom je veriga zaključena. Ce si prikličemo v spomin vse postaje, ki skrbijo za zdravje naše žene pred, med in po porodu, so to naslednje: posvetovalnica za nosečnice, materinski dom, porodniška klinika, obisk patronažnih babic, Dečji dom ter ginekološka ordinacija za žene po porodu. Ce povemo še to, da je vsa ta zaščita naših mater od začetka do konca brezplačna, smo povedali dovolj!
Žene, bodoče matere! Vprašajte svoje babice in matere, kakšna je bila skrb zanje v času, ko so pod srcem nosile novo bitje, in kakšna takrat, ko so izmučene prišla iz porodnišnice! Primerjajte tisto skrb z današnjo in priznale boste, da je za vas storjeno stokrat več, da je skrb za vas resnično strokovna, da je človečanska, vi pravem pomenu te besede.
DR. BOGDAN TEKAVČIČi
flladv&e koxhtne mimatuxe
V LJUBLJANSKI ČETRTI ZNANOSTI IN TEHNIKE, MEM LINOLEJEM IN MARMOROM
Zgolj z načrti novih elektrarn V rokah gradbeniki ne morejo v vodo. Njeni tokovi in učinki na vodne zgradbe so jim še nemim. Modemi preizkusi morajo izpopolniti statične račune. Miniature bodočih vodnih zgrado so nadvse koristne. Hidroelektrarna Vuhred bo stala na priliko okoli 7 milijard dinarjev, modelne preiskave v laboratoriju prod. M. Gol j e vseka pa največ en promil ali 7 milijonov. Tolikšna izguba nastane na gradbišču že »ob vsakem vdoru vode čez zagatne stene v gradbeno jamo.
Bilo je že zdavnaj na Mariborskem otoku. Iz Vodogradbe-nega laboratorija Tehniške visoke sole v Ljubljani so sporočili na prošnjo graditeljev, da bo Drava zalila gradbeno jamo šeie tedaj, ko bo znašal njen pretok v sekundi 1900 kubikov. Peneča Drava je nevarno razburjala graditelje, delo pa se je mimo odvijalo naprej. Ce bi se Ustrašili prvih valov? Koliko stane nagla selitev iz rečnega dna nazaj na breg, pa zopet nazaj v jamo! Ostali so in dosežen je bil velik prihranek! Znanstvenik si je pridobil zaupanje. Pomota! Ne znanstvenik, v tem laboratoriju se drže načel-a, da je vsak uspeh posameznika uspeh kolektiva.
Poskusi v veliki dvorani modelov, kjer smo lahko videli v miniaturi bodoče elektrarne Vuhred, Gojak, Jarugo, pa Moste ter ostanke Jablanice in še kaj, dajo eksakten odgovor, kako bodo zgrajene vodne zgradbe in njihovi detajli kljubovali učinkom in tokovom vode. Zato je med Vodogradbenim laboratorijem ter graditelji ln mariborsko »Metalno« tako tesno sodelovanje. Modelni preizkusi hidromehanske opreme: zapornic, dvižnih mehanizmov in drugih naprav, so že skoraj stoodstotni prezkusi dokončnih Izdelkov te vrste in njihovega delovanja v naravi. Letos so v laboratoriju preizkusili med drugim vso hidromehansko opremo, ki jo je izdelala Metalna za orjaško bosansko-her-cegovsko elektrarno v Jablanici. To je bila imenitna diploma za domačo znanost in prakso. Petstotonski deli so se po poprejšnjih preizkusih v miniaturi dobro obnesli tudi v naravi.
Konstrukcijskemu biroju »Wagner« z Dunaja pa se je pripetila nezgoda, in to prav na Jablanici. Stvar se je seveda iztekla, kakor bi jo prijemali z rckavio.mi. Wagnerjev biro je namreč izdelal statistično rešitev razcepov do turbin pri obeh tlačnih cevovodih jabla-niške elektrarne tako, kakor mu je bilo najbolj prav. Jablaniška elektrarna ima dva tlačna cevovoda: od vsakega vodijo trije odcepi do 3 turbin. Odcepi! Z njimi je imel letos kolektiv laboratorija izredno mnogo deia. Temu so kajpada sledile izkušnje, bogata praktična in teoretična spoznanja, prihranki milijonov kilovatnih ur, ki bi jih sicer izgubili. Na to mino znanja je zadel dunajski »Wagner« biro. Hidravliki ljubljanskega laboratorija so predložili izvedbo odcepov v kvalitetnejši zvončasti obliki. Na ta način nastanejo manjše izgube vodnega padca. Pri vsakem cevovodu — zaenkrat je v pogonu samo eden — so prihranili s to svojo intervencijo letno 3 milijone kilovatnih ur. Za Jugoslavijo ni več vse dobro! Ce bi ne imeli hidrotehnične znanosti na tej višini, kakor jo imamo, ne bi prišlo do tako ugodnega kompromisa med hidrotehniko In statiko v našo korist.
V nekem cevovodu v sklopu vinodolske elektrarne je začelo ropotati, kakor da bi z vodo vred drveli po cevovodu in udarjali ob njegove stene debeli kamni. Voda — kladivo! Zopet preoster cdcep. Voda se je odbijala od robu, nastal je vakuum. Zaradi podtlaka je začela voda vreti že pri nižji temperaturi. Usodni pojav ks-vitacije je povzročil pritisk do 100 atmosfer in s to ogromno silo je voda tudi do tristokrat na sekundo udarjala ob stene cevovoda, ki je bil na tem mestu kaj kmalu gobasto razžrt in je bil po demontaži podoben gobasti žlindri. Niti najbolj kvalitetno legirano jeklo ne bi preneslo takšnih sil. Na modelih so hitro in natančno našli mesto preteče nevarnosti. To je bilo letos, ko so za modelne poskuse cevovodov uporabili prvič zrak namesto vode. Poskusi z zrakom, ki jih opravljajo seveda le v zaprtih sistemih — v cevovodih, so trikrat cenejši in za polovico hitrejši. Uvrstil: so jih med stalne metode dela!
Razen ljubljanskega imamo že enak iaboratorji »Ing. Jaroslava Cernija« na Avali pri Beogradu, omeniti pa je treba še zametek takšnega laboratorija pri zagrebškem »Elektro-projektu«. Ti laboratoriji skupno dostojno reprezentirajo jugoslovansko hidrotehnično zna-
nost tudi pred mednarodnim forumom. Iz teh laboratorijev ne prihajajo samo najbolj koristni podatki za prakso, jz njih ne dobimo samo vsakdanjega kruha, ampak tudi mnogo namazanega, to je teoretičnih izsledkov, ki vzbujajo pozornost v svetu. Jugoslovanski hidrotehniki so imeli po osvoboditvi že tri posvetovanja. Zadnji je bil na Bledu v prvi polovici oktobra in je služil kot priprava za nastop naših znanstvenikov pred mednarodnim forumom hidrotehnikov v Delftu na Holandskem, Tam bodo jugoslovanski hidrotehniki nastopili prihodnje leto s številnimi originalnimi referati. Hidrotehnikam iz Jugoslavije zaradi ogromnih investicijskih del ni treba hoditi pred zbore najimenitnejših znanstvenikov z
'•'Mw
m
ve)JLe razdalje, kakršne srečavamo na podeželju in v bolj odmaknjenih krajih. Nič manj zanimive niso stvari, ki nam jih je povedal Ing. Höfler.
Vrednost električnih strojev: agregatov, transformatorjev, stikal in drugih naprav, ki jih ščiti olje, gre v milijarde. Toda ta olja, ki varujejo dragocene naprave, imajo popolnoma enako značilnost, kakor jo imajo ljudje — starajo se: spreminjajo svoje fizikalne in kemijske Ustnosti. Zato so tako zelo potrebne redne kemijske analize vzorcev teh olj. Te nam omogočajo pravočasno zamenjavo in preprečitev ugodnih nezgod v napravah. V sklopu inštituta posveča temu problemu vso skrb laboratorij, ki se ukvarja s takoimenovano energetsko kemijo. S kemijsko regeneracijo olj je mogoče njihove Ustnosti tako popraviti in izboljšati, da so ponovno uporabne. Na ta način prihranimo pri eni sami Kaplanovi turbini letno okoli 5 milijonov dinarjev. Ta laboratorij ima veliko bodočnost, saj bo razširil preiskave tud» na trdna izolacijska sredstva in analizo vode za elektro obrate.
Miniatura bo v veliko korist tuda v tem inštitutu. Čudovita je soba omrežnega analizatorja, morda prav zaradi kombinacije zapletenih naprav in marmora, ki ima namen preprečiti praženje. Instrumenti so tukaj prav posebno zahtevni. Naä analizator, ki naj bi začel s poskusnim delom sredi prihodnjega leta, bo zgTajen v pretežni meri z domačim materia-
lom. Uvozili so le nekatere specialne merilne instrumente in material, ki ga še ne izdelujemo doma. Včasih nam taka miniatura, na kateni je mogoče električno ponazoriti v zmanjšanem merilu poljubno električno omrežje, ni bila potrebna, danes pa je za čim bolj racionalno in ekonomično obratovanje močno povečanega elektroenergetskega sistema nepogrešljiva. Z njo bo med drugim mogoče določiti obratovalne pogoje prt defektih, najpri-kiadnejši položaj in velikost novih elektrarn, transformatorskih postaj in daljnovodov in še mnogo, mnogo drugega. To veliko pridobitev uresničuje skupina ing. B. 'Vajde.
V elektroindustriji so se zadnji čas zgodile velike reči. Po-javiile so se domače naprave, ki obratujejo pri napetosti 110 tisoč voltov, laboratorij za visoke napetosti, ki je v programu tega inštituta, pa je nekoliko v zaostanku. Praksa pritiska na teorijo. Zdaj izdelujejo preizkusni transformator za 200.000 voltov v lastnih delavnicah, kjer ustvarjajo še marsikaj drugega. Z domačo napravo bodo možne napetostne preizkušnje na izolatorjih »n drugih visokonapetostnih napravah za obratovalne napetosti do 110 tisoč voltov. Ta laboratorij bi moral biti deležen večje pomoči! To se bo zgodilo, samo vse naenkrat ne gre. Republiški Izvršni svet je pripravljen postopoma v nekaj letih izpopolniti v naši četrti znanosti vse
tisto» kar še manjka po prvotnih načrtih.
Vstop
najstrože prepovedani
Ko stopiš v Fizikalni inštitut »Jožefa Stefana«, se ne moreš znebiti vtisa, da je arhitekt z razkošno notranjo opremo, z obilno uporabo marmora in linoleja, hotel nekako odraziti v notranji arhitekturi te hiše vse bodoče dogajanje v njej: prodiranje v svet atomov. Kakšno silno nasprotje je balo poslušati in gledati enega izmed znanstvenikov, ki tudi dela v tej četrti znanosti in tehnike, ko je potegnil iz žepa baterijo in prosil, naj bi napisali o pomanjkljivi razsvetljavi v tem lepem delu mesta in kontrastni zunanji ureditvi okolice inštitutov!
Nazaj v »atomski inštitut«! Koliko fantazije je že vzbudil v nas, in še sedaj jo draži! Prideš v moderno zgradbo, pa se z očmi takoj zaletiš v napis, da ne sprejemajo vsak dan. To je razumljivo! Potem hočeš prijeti za kljuko, toda vrata lahko odpre samo vratar z one strani. Vstopiš torej s primernim spoštovanjem ...
No, glavna novic® tz tega Inštituta bi bila pač ta, da so njegovi sodelavci mobilizirali že dokaj lastnih sil in tudi sil pomočnikov, takofimenovtanih energijskih pospeševalnikov, H jim bodo pomagali pri raziskavah možnosti za koristno uporabo žarkov in najmanjših delcev. Iz inštituta »Jožefa Stefa-
Ali ni skromen na pogled betatron z velikim energijskim potencialom: 31 milijonov elektronskih vo ltov
na«, ki ga vodi prof. A. Peterlin, lahko ob koncu leta sporočimo veselo novico, da je montiran in v poskusnem pogonu betatron za 31 milijonov elektronskih voltov. V bližnjih prostorih so pripravljeni na sprejem sodelavcev medicinske fakultete, ki se bodo tukaj skušali spoprijeti z rakom in tumorji. Kakšno moč ima betatron, nam pove že podatek, da je z njim mogoče presvetliti do 40 centimetrov debel kos železa in ugotoviti morebitne napake v litju. Ta pospeževainik velike energije je bil uvožen iz Švice in kupljen pri tvrdki »Brown-Boveri«. Dva druga ne dosti manj važna pospeševalnika: Van de Graafov za 2 milijona elektronskih voltov in nevtronski generator za 140.000 elektronskih voltov za izdelavo izotopov, pa so izdelali sodelavci
tega inštituta; ta veliki uspeh je povezan z imeni ing. E. Cilenška, dr. F. Havlička in fizika V. Ramšaka.
Napis: »Vstop najstrože prepovedan!« (mar to ne draži zopet naše fantazije?), ki smo ga prebrali na vratih v dvorano, kjer je postavljen betatron — za laika je to popolnoma nezanimiva naprava, saj pričakuje, če nič drugega, nekaj mogočnejšega tudi na pogled — se nam je zdel nepotreben, ker nas ni niti za trenutek zadržal pred vrati. Toda, ali n? pomeni ta napis lahko' tudi nekakšno tiho opozorilo, da bomo iz Fizikalnega inštituta »Jožef Stefan« slišali v kratkem kaj več o stvareh, ki bodo za javnost znabitl zanimivejše: o izotopih, ki jih nameravajo izdelovati, o zdravljenju, pa o rezultatih obstreljevanja atomskih jeder?
J.	K.
Kjer govorijo številko
Van de Graafov pospeševalntk za energijo dva milijona elektronskih
voltov je pa domače delo!
vseh kontinentov, da bd bili tam le kot opazovalci in poslušalci. Nabrali so si veliko izkušenj!
»Tudi če bi bilo samo dvajsetinka.. .a
Spričo slovenskih tradicij v elektrifikaciji ni čudno, da je naša prakttčna znanost dosegla na tem področju največje uspehe. Iz hiše slovenskih elektrotehnikov, pravzaprav iz njenega prvega nadstropja, iz Inštituta za elektriško gospodarstvo, je prišlo zadnji čas med drugim zanimivo opozorilo o zablodah v dosedanji praktični gradnji daljnovodov. Gre za prof. M. Vidmarjevo idejo o vodnikih iz čistega aluminija, ki so mnogo ekonom ičnejši, kakor vodniki iz aluminija z jekleno dušo. Ob večjem upoštevanju energijskih izgub obetajo aluminijasti vodniki do 20 odstotkov energijskega in materialnega prihranka, kar je ogromno. Zahodna Evropa ima v glavnem že zgrajeno mrežo daljnovodov z vodniki iz aluminija la jekleno dušo. Jugoslavija takšne povezave še nima, nima torej zvezanih rok in še lahko izkoristi to tehnično pridobitev in novost. V naši državi bomo gradili še najmanj
10.000	km daljnovodov za 110 tisoč, 220.000 in morda celo 380 tisoč voltov. Denimo, da velja 1 km daljnovoda 10 milijonov dinarjev, 10.000 km naj bi stalo potemtakem 100 milijard dinarjev. Pri 20 odstotkih prihranka nanese to velikansko vsoto: 20 milijard. Toda že v primeru, če b» ta prihranek znašal samo dvajsetinko tega, torej 1 milijardo, bodo s prakično uporabo tega dognanja v omenjenem obsegu poravnani stroški za gradnjo lepega in prepotrebnega Inštituta za elektriško gospodarstvo.
Po novi ideji gradimo 24 km dolgi daljnovod za 110 kilovol-tov od Maribora do Kidričevega. V zvezi s prvo uporabo čistih aluminijastih vodnikov v naši državi, je za začetek februarja prihodnje leto sklicana v Mariboru vsedržavna konferenca strokovnjakov, k» bodo razpravljali o tej elektrotehniški noviteti, s katero elektrificiramo prav tako pospešeno in racionalno, kakor v primeru, ko gradimo elektrarne šele po opravljenih modelnih preiskavah. Kolektiv tega inštituta rešuje med drugim probleme, ki se pojavljajo v zvezi z nameravanim izvozom elektrike iz Jugoslavije, probleme prenosne napetosti med posameznimi ljudskimi republikami, probleme elektrifikacije podeželja, kjer je spet napetost ena izmed mnogih neznank, saj zaradi izgub ni vseeno, pod kakšno napetostjo prenašamo tok na tako
2e marsikdo, ki se je z ljubljanskega gradu oziral proti staremu delu mesta okrog Zabjaka in Hrenove ulioe, kjer moli lz okolja nizkih hiš velika, še neometana stavba, mi je dejal: Kako so le mogli postaviti tja v tisto tesnobo tako lepo stavbo? Kaj res ni bilo v vsej Ljubljani primernejšega prostora, kjer bi prišla stavba do svojega izraza?
Po tem opisu tipam, da ne boste zgrešili poti, če bi kdaj imeli kakšen opravek na Zavodu za statistiko in evidenco LRS. V omenjeni stavbi je namreč ta zavod in morda je kar simbolično zanj okolje, v katerem dela; stran od hrupa prometnih delov ljubljanskega »velemesta« obdeluje tu nekaj nad 130 ljudi iz dneva v dan številke, same številke...
Krotek historfot
Referat za statistiko je imela pred vojno že bivša banska uprava. Razen tega so vodili statistike za svoje potrebe tudi posamezni banski resorji, tako kmetijski, šolski itd. Nova Jugoslavija je izdala prve predpise o organizaciji statistične službe že leta 1944 na Visu. Ta služba se je uredila v Beogradu, nato pa v vseh republiških središčih in tudi po okrajih takoj po osvoboditvi. Tako je začel v Ljubljani prve dni maja leta 1945 poslovati pri takratnem predsedstvu vlade LRS statistični urad, ki se je po nekaterih reorganizacijah leta 1951 dokončno preosnoval v Zavod za statistiko in evidenco LRS. Danes posluje ta zavod kot samostojen republiški organ.
Kaj je statistika?
Ce vprašate odgovorne uslužbence Zavoda, kaj je statistika, boste zelo verjetno naleteli na prikrit nasmešek. Odgovor namreč ni tako preprost. ..Pravijo, da imajo za statistiko celo vrsto definicij. Predvsem vam bodo povedali, da se ne morejo zadovoljiti s pavšalnimi odgovori kakor so mnogo, malo, več, dobro, slabo itd., temveč da jim gre v glavnem za količinsko ugotavljanje. V Zavodu obdelujejo samo pa obenem vse tisto družbeno in gospodarsko dogajanje, ki ga je moči izraziti v številkah. Svoje delo uravnavajo po definiciji, če že hočete, da je statistika strokovni aparat, ki daje podatke in opravlja svoje raziskave zato, da naredi družba svoje sklepe. Pri tem pridejo v poštev seveda le množični pojavi.
Stro), ki opravi delo 45 uslužbencev
Metode dela so kajpada zelo različne. Tu so razni časovno redni popisi, ki jih vsi državljani že dobro poznamo (prebivalstva, živine, zemljiških površin, obrti itd.), ankete, ki omogočajo znanstveno dokaj natančna preračunavanja glede na celoto anketiranega predmeta, redne službe, kakor so na primer cene na drobno in debelo, ter vzorčenje. Slednja metoda dela je novejšega datuma, njeno bistvo pa je v tem, da zajame po posebni metodi manjše število enot, kd pa imajo po sfclepaaju veljavnost za celoto.
Vsega tega dela seveda ni mogoče opraviti ročno, bolje rečeno z glavo; ne glede na to, da je od že omenjenih 130 uslužbencev Zavoda 51 z višjo šolo, oziroma fakultetno izobrazbo. Samo »z glavo« ne bi prišli daleč. Zato jim pomagajo stroji, glede katerih so na sodobni višini.
Tu ne mislim govoriti o navadnih računskih strojih, niti ne o strojih za razmnoževanje. Omeniti pa je treba najmodernejši pisalni stroj, ki ima 10 vrst različnih izmenljivih črik, moderne računske stroje, ki zmorejo vse statistiki potrebne računske operacije (tudi višje vrste), in stroje, kd so pravo avtomatsko čudo; med njimi so tudi elektronski. Opisati te stroje je težko; treba jih je videti! Začne se s tem, da se podatki s statističnih listov (recimo popisa prebivalstva) prenesejo na kartice. Vsakemu podatku na popisnem listu ustreza luknjica na določenem mestu kvadrasto razdeljenega polja kartice. Statistiki to že vedo! Nič lažjega, kakor zbrati nato kartice, recimo po okrajih aS po spolu, ali po starosti itd. popisanega prebivalstva. Kartice daste v stroj in že vam jih sortira po teh raznih vidikih v ustrezne predalčke. Da, presenetljivo, če opazujete kot laik, pa vendar zelo preprosto glede na načelo, na katerem je stroj zgrajen. Nobenih težav tudi ni, če je treba luknjice zopet spremeniti v razumljivo obliko številk ali v pisavo. Kartice daste v drug stroj in že vam tolče ustrezne številke na papir, ki teče čez njegov val. Se več, te številke vam tudi sešteje po-dolž in počez. Najmodernejši stroj te vrste, kd ga imajo v Zavodu, opravlja delo 45 perfektnih uslužbencev (računarjev in strojepisk).
Enotnost statistične službe v državi
Organizacija statistične službe je v naši državi enotna. Če ne bi bilo tako, bi lahko nekdo recimo v Makedoniji ali Črni gori razumel neko določeno zadevo tako, nekdo v Sloveniji ali v Hrvatski pa drugače. Zato je, da tako rečemo, vertikalna povezava med zveznim zavodom za statistiko in evidenco in republiškimi zavodi ter med temi in okrajnimi oziroma mestnimi uradi za statistiko in evidenco. Drugo: Česa se sme lotiti recimo naš republiški zavod, česa nek okrajni urad itd. — Ne vsega, kar mu »pade v glavo«, ali bolje, vsega, če dobi »vizo«, kakor pravimo ” nadrejenega, torej zveznega, oziroma republiškega zavoda. Jasno je namreč, da pridejo do kakšne dobre zamisli recimo v republiškem In zveznem zavodu istočasno: možno je tudi, da ima zvezni zavod namen, izvesti nek popis ali enketo ali vzorčenje za vso državo v istem času, ko se na enak »podvig« pripravlja morda tudi neki republiški zavod. Ce tu ne bi bilo neke koordinacije dela, bi prišlo lahko do strašanske zmede. Zato potrebujejo republiški zavodi za izvedbo svojih »podvigov« vizo zveznega zavoda in okrajni (mestni) uradi vizo pristojnega republiškega zavoda. Z drugimi,
nekoliko učenimi besedami: zvezni zavod je metodološki center za zvezne zadeve, republiški pa so metodološki centri za republiške zadeve. Iz tega izhaja, da je zaradi potrebe po enotnosti v metodologiji statistike vse to delo centralizirano v toliko, da ga ne sme opravljati nihče, to se pravi ne ustanova, ne združenje itd., če si predhodno ne preskrbi soglasja pristojnega zavoda za statistiko in evidenco.
Zveze z drugimi državami
Gledano z mednarodnega vidika, naša statistika na visi v zraku. Povezana je s statističnimi organizacijami mnogih držav in OZN. Lani in letos so bili trije
ki dajejo podatke, ve samo zaupni uslužbenec Zavoda, kar zagotavlja, da so podatki do skrajne možnosti nepristranski in prav zato statistično in znanstveno uporabni. Mnogo je rednih služb, kd zajemajo mesečne podatke s področja gospodarske in družbene evidence (blagovni promet, proizvodnjo v industriji, gradbeništvo, rojstva, smrti, sklenitve zakonske zveze itd.).
V 11 mesecih 208 publikacij
Resnično presenetljiva je založniška dejavnost zavoda. Samo lani (do začetka decembra) je izdal zavod 208 publikacij na skupno 9950 straneh; če raču-
Najmodernejša elektronska tabellrka. Ta stro] avtomatično piše in sestavlja tabele da preluknjanih kartic. Opravi delo 45 uslužbencev (računarjev ln strojepisk).
uslužbenci Zavoda iz Hrenove ul. kot štipendisti OZN v ZDA In Angliji, statistiki Jugoslavije pa se udeležujejo tudi tujih nacionalnih kongresov statistikov. Tako so bili naši statistiki zadnja leta na kongresih v Zahodni Nemčiji, Indiji in Italiji tuji statistiki pa so prisostvovali našim kongresom. Prvi ustanovni kongres je bil pri nas lani, letos oktobra v Beogradu pa drugi, ki so mu prisostvovali tudi statistiki Indije, Francije, Turčije, Zahodne Nemčije in UNESCO (specializirane agencije OZN za prosveto In kulturo).
Večje akcije v zadnjem času
Zgoraj smo omenili metode dela, ki se jih poslužuje Zavod, Med večjimi .akcijami, ki jih je izvedel zadnji čas, naj omenimo anketo o elektrifikaciji (lani), anketo o rudnikih {prav tako lani), vsakoletni popis vseh šol ob začetku in koncu šolskega leta, stalno anketo o življenju kmečkih gospodarstev, ki obsega 330 .družin, ln takšno anketo o življenjskih stroških delavcev In nameščencev (ta zajema 250 družin). Slednji anketi sta seveda anonimni. Za družine,
namo po en Izvod od vsake. Del publikacij je mogoče kupiti po knjigarnah, del pa gre zaradi omejene naklade po določenem razdelilniku raznim organom državne oblasti, ustanovam, združenjem in pod. Vsak teden izide torej v založbi Zavoda do pet publikacij. S področja industrije jih je izdal Zavod letos 17, s področja kmetijstva in gozdarstva 27, iz gradbeništva 12, iz prometa 6, iz trgovine, gostinstva in turizma, 27 iz financ in cen 85 (v to število so všteti tudi tedenski bilteni cen na drobno), iz dela in življenja stroškov 11, iz demografije 6, iz Javne uprave (volitve, upravna razdelitev) 4, iz družbene statistike 8, iz sodstva (arbitražni spori in pod.) 2, en statistični letopis in mesečno po 1 statistični pregled, kd obsega vsakokrat okrog 65 stranL To založniško dejavnost bo Zavod letos še povečal. Poleg nekaterih že zgoraj omenjenih in tudi že izdanih publikacij bo izdal statistični koledar, razne analize in študije, statistično gradivo, ki bo obsegalo samo številke v tabelah, metodološko gradivo, periodične statistične zanimivosti v popularni obliki,
ki bodo poleg krajšega besedila obsegale grafikone in slike, ter razne knjige in priročnike.
Nekaj primerov
Da bi • dobili vsaj približen pojem o značaju dosedanjih publikacij, naj omenimo nekaj naslovov (v oklepaju je letnica izdaje): Krajevni leksikon LRS (1954), Uvod v kmetijstvo (1S54), Demografska statistika (1952), Šolanje doraščajoče ženske mladine v	LES	(1852),	Skrb za
otroke in mladino v LRS (1952), Kmetijstvo v luči statistike
(1953)	, Splošno izobraževalne šole ob koncu šolskega leta 1952-53 (1954), Diplomiranci univerze v Ljubljani od ustanovitve do 30. 9.1953, Rudarstvo v LRS 1953
(1954)	, Letni pregled financ L
1953 (1954), O izkoriščanju lesa za kurivo in	o	potrebi raziskovalnega	dela	(1954).	Rezultati
ankete o življenju kmetov od 1. 6. 1952 do 30. 5. 1953 (1954), Komunalne naprave in delavnosti mest in mestnih občin s posebnimi pravicami v LRS po stanju dne 31. 12. 1952 (1954), Volitve v zbore proizvajalcev okrajnih	in	mestnih	ljudskih
odborov novembra 1953 (1954), itd.
Delo zavoda omogoča raznim organom pravočasno ukrepanje
Zgornji trije odstavki so morda nekoliko suhoparni, vendar nam zelo jasno prikazujejo živo dejavnost Zavoda. Še več! Iz njih sklepamo, kolikšen je lahko pomen te dejavnosti, če pravilno uporabljajo njene Izsledke vsi tisti, ki so jim zlasti namenjeni in ki jim lahko ne samo zelo pomagajo pri njihovem delu, temveč ga pogosto celo sploh šele omogočajo. V nasprotju z morebitnim pričakovanjem nekoga, ki je v statistiki laik, dejavnost Zavoda glede na naš novi gospodarski sistem, ki ga karakterizirata delavsko samoupravljanje in decentralizacija državne oblasti, namreč ni usmerjena v to, da bi bil nekakšna podaljšana roka gospodarske operative. Zavod samostojno opravlja svoje posle in daje raznim organom številčno dokumentacijo, na osnovi katere imajo ti možnost po potrebi ukrepati. Naj navedemo en sam primer: načelno ni nujno, da bi se Zavod, ki izdaja reden tedenski bilten cen na drobno, zanimal, čemu so cene v nekaterih krajih takšne (recimo dosledno višje), v drugih drugačne (recimo nižje). Njegovo delo je opravljeno, ko po daljši ali krajši opazovalni dobi s Itevil-kami ugotovi, da je tako, čeprav seveda lahko tudi analizira vzroke. Nikakor pa ni njegova naloga, da predlaga ukrepe ah celo sam ukrepa v namenu, da se odpravijo neutemeljena nesorazmerja.
Tako smo v teh nekaj vrsticah danes poskusih seznaniti naše bralce z delom Zavoda za statistiko in evidenco in s pomenom, ki ga ima ta Zavod v našem javnem življenju. Ce nam je uspelo prepričati bralce, da je delo tega Zavoda družbeno ne samo koristno, temveč življenjsko potrebno in da je na solidni sodobni višini, tedaj imajo te vrstice prav gotovo svoje opravičilo.	F. M.
To in ono iz razprav okoli
Ijubljan^sihii komun
Pravijo, da mo o ljubljanskih bom med nhm mrka je jest!) te-iborib 'volivcev, na katerih so, ku, de bu zdej 0J5 % Luhlaruta-meščani razpravljali o bodočih nov lučka ublast...*
komunah, bol) malo pisali ali do-maicga nič, čeprav morda ni rav-no tako in bi se o tem dalo se govoriti. A vsega res nismo pisali, v pozabo pa le ni utonilo. In tudi ne sme.
Zbor volivcev v enoti štev. 99: >Kaj bi nek menaval. Pod Marijo Terezijo smo mel Lublančan ena sama občina, usak u nej je bil štotkind. Tud Franc lože j se ni Na zboru volivcev volilne eno- zmislu deb jh več naredu, u ta te štev. 92 je nek vnet zagovor-	Jugoslavij sma bli tud z
nik novega ustroja naše oblasti rna £r zaduvolen, med vojno pa takole razlagal potrebo, ki nare- Rlt-ynik še ene mi mogu krott. kuje ustanavljanje komun:	jeft gm jega mnejna, de je ena
>]a tuvarši, mi zdej nisma občina kr zadost, pa nej tud za ublast, kajti ublast izhaja iz luc- naprej bo, že zarad svetuga spo-tva vn in hod nazaj k luctvu, a mina na vse gune,^ k sa Lub.an ne? (Človk, zavedej se, de si prah pusti ena sama občina ...* in de se u prah povrneš —!)	•
MLO je pa tku deli od hectva stran, de se skor ne more več
CZ.7
Iz neobjavljenega stenograma
Tretja
urgenca!
Na zboru volivcev v 87. volilni enoti je bilo vsem vse prav, samo nekoga je skrbelo:
jemte.
vmt nazaj.*
*
Neki odbornik je pa »zopet*
takole besedoval:
>Tuvarši, kukr za gutov veste, sma mi družba. Komune sa tud družba in družba sa komune.
Er.a sama komuna še ni družba, družba je več komun skp. 7.atu pa mi uvajama komune, ne pa tam ena komuna. Lublančan sa kapitalistična kategorija, komune su pa socialistična kategorija, takšna, kukr mora bt. Zatu mt nisma Lublančan, Lublana pa tud ni več družba, saj taka ne, kukr bi morala bt, in zatu tud mi noč-ma bt malpurgarska lublanska družba. Zatu boema bt zdej Ši-škarji, Bežigrajci, Mostarji in teku naprej, de borna lehkn družba in de borna lehku mel komune.*
•
Na zboru volivcev 83. volilne
enote:
Zdej mama en Mcleo, ta Meleo ma 60 odbornkov. Tu pa'za gutov ni lučka ublast, k je u tem Meleo velik premal luctva. Mi pa boema bt lučka ublast. De b mel ta prava backa ublast, mor-ma met več odboru, deb mel vec lučke ublasti, kokr nam po usej pravic gre.
U osmh komunah se bo lučka c'ovjU. Torej:	ceno elektrike
ublast hedu povečala, kukr prav- bomo izenačili — ne podražili! ja, ud 60 na 320 udbornkov (pa — dočim imamo pri nas za sta-■---------------------------------novanja že svojo komercialno
CTO? sto ib rsun ceno, <3amo p« nas|) ki pa ie
OsU JB uunvi ne bomo izenačili s ceno v dra-
Bilo je še poleti, ko je dobila ribniška Kmetijska zadruga o4 ljubljanskega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ljubezniv »Ja, kdu ho pa potlej skrbu dopis: za neonska razsvetliva in še za	,Prosimo Vas, da nam pošljete
druge take •afaires*. Je že bin za tovariša Tega in tega iz.pi- ___________________ ____________________
po ta starem bi fajn, le men ver- Sek iz delovne knjižice, kje je bil hitevamo, je že vse tako na-
zaposlen v času od takrat do ta-
Zelo pomanjkljivo smo pisali o raznih konferencah, kd jih je bilo tudi letos precej. Da je bilo naše poročanje res pomanjkljivo, dokazuje dejstvo, da je naš stenograf, ki ga na take stvari pošiljamo za vsak slučaj, prinesel zmeraj debel šop popisanih listov, pa smo le malo tega uporabili. Moramo pa vas, dragi bralci, potolažiti, da zaradi tega niste bili kdo ve kaj prikrajšani. Le kako bi izglodal časopis, če bi ga delali po dobesednem stenogramu?
Lahko si mislite, koliko vsega je povedanega v kakih šestih urah (kolikor najmanj traja konferenca), če je referat »izčrpen« in diskusija »plodna«. In če je toliko povedanega, kam bi pa prišli, če bi bilo vse pametno! Saj bi sami sebe prehitevali in bi to pomenilo, da ne upoštevamo realnih možnosti za naš razvoj. Ker pa mi te možnosti upoštevamo in se ne pre-
POĐRSŽITEV (DVIGANJE CEN) ALI IZENAČENJE CEN?
Pri nas imamo svojstveno terminologijo. Ce cena nekemu proizvodu pade za nekaj dinarjev, imenujemo to pocenitev. Ce se kmalu nato dvigne za znatno več, kakor kdajkoli pade, pišemo o nekolikšnem dviganju cen. O podražitvi nikoli ne govorimo. Ne, to pa ne! Kvečjemu že kdaj kaj Izenačimo.
Kar zadeva na primer elektriko, bomo njeno ceno pri nas zdaj izenačili s ceno v dragih republikah. Tako bomo dobili enotno ceno, ki pa bo sicer nekoliko višja od dosedanje. Tud: komercialna cena je pri nas ze-
krat.*
Ribniška zadruga je odgovorila:
»V prilogi Vam pošiljamo zahtevane podatke, oziroma izpisek iz delovne knjižice za tovariša Tega in tega, kjer je bil zaposlen v času od takrat do takrat.*
S tem bi naj 'kila zadeva rešena.
Pa ni bila.
Prispel je čez nekaj časa nov dopis.
»Prosimo Vas, da nam čimprsj pojasnite, zakaj ste nam poslali izpisek iz delovne knjižice za tovariša Tega in tega, kje je bil zaposlen v času od takrat do takrat .. .*
In ker so Ribničani vljudni in ljubeznivi ljudje, so ijubeznivo in vljudno odgovorili:
‘Na Vaše vjprašanje Vam sporočamo, da smo Vam izpisek
rejeno, da je pametnega ravno prav za naše realne možnosti. O tem pametnem smo navadno poročali — vsaj tako mislimo, čeprav tudi ni bilo vse pametno, kar smo mi povedali — drugo smo pa pustili v stenogramu.
Ob koncu leta vam samo to
mive in razburljive so konference menda samo za diskutante, dokler sami ne diskutirajo, potem pa tudi zanje izgube vsako privlačnost. So pa konference lep dokaz vzdržljivosti naših ljudi in tudi dokaz bogatih izkušenj, ki so si jih na konferencah nabrali. Ze po prvih besedah govornika večina udeležencev ugotovi, ali se splača poslušati ali ne. Ce se splača, potem poslušajo in* tudi zapišejo si celo kaj, če pa ne, se pa brezbrižno zleknejo v svoj sedež in se prepuste toku svojih misli. Na koncu morda le še malo popleskajo. Iz vljudnosti.
Prav gotovo si ne prizadevajo slediti govorniku, ki začne takole: »Tovariši in tovarišice! Jaz bi se v glavnem dotaknil enega problema, ki je ključni problem in ki ga ne smemo nikoli pustiti izpred oči. Ta problem je ta in ta. Seveda, tovariši, pa bi se zelo varali, če bi mislili, da lahko druge probleme puščamo ob strani, kot na
primer problem ta in ta. Tudi ta problem je eden glavnih problemov. Predvsem, tovariši in tovarišice, pa bi rad poudaril en problem in ta je, da se zadnje čase zelo zapostavlja ta in ta problem...«
Zelo težko je tudi s takimi, ki nimajo občutka za razpoloženje publike. Tako se zgodi, kot se je letos na neki konferenci. Šesta ura trajanja je že minila, referat je bil izčrpen« in diskusija »plodna« In je od vseh plati osvetlila vse »probleme« z raznih vidikov ter jih podkrepila in utemeljila. Stoli so škripali, ljudje so se presedali in komaj čakali konca. Bil pa je med njimi nekdo, ki vsega tega ni opazil, ker je že sedmo uro tuhtal tisto, kar se že dve leti pripravlja povedat, samo da dobi priliko. In je začel: »Tovariši in tovarišice! Ker čas poteka, (v dvorani olajšanje, češ, ne bo hudega, samo nekaj malega ima pri srcu), bi se pa še vseeno dotaknil dveh, treh problemov, ki so pereči na našem terenu...«
In — konec konference se je spet odmaknil v nedogled...
stalno mesto, takorekoč domovinsko pravico, v našem izrazo-
lc- priljubljen izraz in Ima tudi . 12 delovne knjižice za tovariša
Tega in tega poslali na Vašo zahtevo, na podlagi Vašega dopisa številka ta in ta z dne tega in tega.*
To pojasnilo bi vsakomur zadostovalo. Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje
„Tovariško Vas vabimo na ogled naše kleti..
V Ljubljani so se sestali neki strokovnjaki. O tem smo že pisali? kar so takrat razpravljali, zato to pot ne bomo ponavljali. Tistikrat pa le nismo napisali, da so na tej konferenci adi skupščini, ali kar je že bilo, na vso moč kritizirali vinsko klet podjetja »Vino-Ljubljana«.
»Klet sploh ni primerno grajena«, so ugotavljali.
»Klet za Ljubljano, ki nd središče vinorodnih krajev, splob ni potrebna. Taka klet v Ljubljani — to je oslarija.«
Tako in podobno so besedovali.
In zdaj — ne vemo prav točno, kako je že bilo, da so pri »Vinu-Ljubljana« to zvedeli. Tako je pač, da ni nič tako skrito, da bi ne postalo očito, kar so vedeli že naši davni predniki. A pri »Vino-Ljublja-
»Vino-Ljubljana«, tega, oprostite, ne bomo zapisali. Nemara pa zdaj pogled na klet ni več tako strahovito neprimeren v njihovih očeh, nemara imajo zdaj o kleti in o podjetju celo blagohotno mnenje???
Tovariš Snežnik menjava mnenje
Ni še prav dolgo od tega, kar sta se srečala: tovariš Snežnik izpod Masima, ki je naš štabni sodelavec in naš novinar Ferenc. Vesela sta bila tega srečanja in malone vsa solzna od ginjenosti, ker se že dokaj dolgo nista videla. Stiskala sta si roki in se prijateljsko trepljala po ramah.
‘Kje si zdaj ti?* je bil radoveden mašunski Snežnik. ‘A, tako, pri Poročevalcu? Ja, ja, vesel sem, da te slišim. Prav vesel. Soliden list je ta vaš Poročevalec, ni kaj reči. Meni vedno vse članke, ki jih pošljem, pošteno objavlja. Veš, fant, če bi mi rekel, da si pri Pravici, bi pa niti govoril ne s teboj. Tako. ti povem in lahko mi verjameš. S tistimi tam nočem imeti nobenega opravka. Poročevalec, no, ta pa že gre.. .*
Oh a sta bila zadovoljna drug z drugim. Snežnik je poslal čez nekaj dni zopet dolg članek. Takoj smo ga objavili.
Ni minilo dolgo od tega srečanja, ko sta se našla tovariša Snežnik in Janez, novinar tistega konkurenčnega lista. Tudi zdaj sta bila oba vesela in ginjena nad srečanjem, zakaj že dolgo se nista videla. Pa je Snežnika spet zanimalo:
‘Ja, slišiš, kje pa si zdaj ti? A, pri Pravici? Fejst lisi je Pravica, bogami. Edini spodoben list med to našo časopisno šaro. Veš, primojdxnaj, če bi mi rekel, da si pri Poročevalcu, bi te pa kar mahnil. Poročevaliarjev pa res ne prenesem in lista tudi ne. Ze nekaj let mi tičijo v želodcu, ker mi ne objavljajo nobenega članka. Čista resnica! Pravica}
No, ta pa že, ta ...*
DVE S PODBOČJA
avtomobilske
koprodukcije
Imamo več sort koprodukcije. Najbolj znana je filmska koprodukcija, ki je pri nas dobila prav zadnje čase zelo hvaležno in donosno torišče (čeprav bi utegnili morda sami tudi še kaj
povemo, da so konference na Ljubljana sploh za večino ljudi najtežja _	__ ________________ menda ni. Po-sLali so ribniški za- preizkušnja, posebno težke pa
TA VB 7H MBtiP ffirMIfR«	trih'krstih nai ftomoton» ker	drugi nov dopis, to pot že je-	so za novinarje in stenografe,	na« so pravi gadje	in. so vedeli,	pametnega	»skup	spraviti«,	ce
1U Ja £& Mihah UUFlUa«	|ito^aHlrie dragto rfWitL	seni	Delegati imajo vsaj to možnost,	kako se	taki reči	streže. Prav	nejšega morda in	tudi boljšega.
Beli dan je zagledala odredba,	'	»Tretja urgenca (trikrat pod- da so lahko vsaj duhovno od- nič se niso jezili In ničesar ni- kakor je bila na primer »Irena
da je začasno zabranjen vsak iz-	Človek se mora na to zamo-	črtano z rdečim svinčnikom). —	šotni in da porabijo tisto sede-	so vzeli	za zlo. Strokovnjakom	v zadregi«	— da	človek ni	ve-
voz premoga iz države. To je bi-	tano izrazoslovje pač spoznati,	NAROČAMO Vam, da nam	nje za razmišljanje o stvareh,
io spet nekaj za naše carinike, ki	čeprav drži, da je močno zaple-	TAKOJ pošljete izpisek iz de-	ki jih sicer ne morejo do kraja
slovijo po tem, da se vseh pred-	teno. Zato je razumljivo^ samo	lovne knjižice za tovarna Tega	razmisliti. Novinar in stenograf
in tega, za dobo od takrat do	pa morata — hočeš nočeš — po-
tdkrat, za kar smo Vas prosili	slušati vse in pri tem še dobro
že pred nekaj meseci.. .*	napenjati svoje možgane, da pri
Kaj bi odgovorili Vi, dragi kopici besed ravno tistih »ta bralci?	pametnih« ne preslišita. Zani-
zelo odprtim glavam, kakor so to naši gospodarski novinarji. O teh stvareh pa vseeno ln čeprav so bile nekaterim' jasne, nismo pisali.
„Dinar, dinar..." in oglasi
O vseh zadevah res ne gre pl- mel roke, češ to pa bo ‘kšeft*. vmes. Ali, — oprostite zaujpne-sati. Verjemite mi, da ne. Ljudje Večji oglas je bil na vidiku, nam- mu vprašanju — imate morda te-
reč, takole za eno stran približ- žave z banko? No, potem.. .* no. No, in Moric je šel po oglas,
so, veste, strašansko zamerljivi in občutljivi — to že kar bolestno —
pisane na njih račun, pa če so še tako resnične, zlepa ne pozabijo. Take zamere so nas že drago stale, čista resnica.
Se spominjate tistega lepega članka z naslovom ‘Dinar, dinar, ptsov držijo strogo po paragrafih kako so te ponižali*. Ni se dolgo in še bolj. Naj vam povem, kako	kar^ smo ga dali na svetlo
je bilo:	in 'eF° ie *il napisan, priznajte.
,,	■	• _ • _ , „ .___ j... Mene, veste, še danes gane, če po-
Na mejo je prispel vagon lepe- . ..’	.	P •, e
_ ,	___;• V	- ...	mislim na tisto, malone krvavo
ga lesnega oglja. 1 o je bilo res
in nekaterih stvari, ki so bile na- kakor je 'bilo zgovorjeno, žal, še-
le potem, ko je bil ‘dinar že ponižan*.
‘Zal, tovariš dragi, z oglasom ne bo nič. Položaj se je popolnoma spremenil. Ne moremo, res ne. Oprostite, da ste morali napraviti to pot zastonj. Res nam je žal.*
‘Kako vendar,* se naš Moric ni dal odgnati (po tej lastnosti
»Ne, niti ne. Z banko je vse v redu in po starem. T u ne bi bilo nobenega vprašanja, nobeije ovire. No, in če Vam moramo že naravnost povedati: oglas bi že bil, če bi pri vas malo drugače pisali o nas. Tako pa, če že morate obešati na veliki zvon vsako malenkost, kakor je bil nakup tistega avtomobila, potem seveda ni nič in ne bo nič. Saj veste, tisti članek ‘Dinar, dinar...*,
lepo, pravo oglje, namenjeno nekam onstran meje, kjer ga je kupec že težko čakal. Carina ga je ustavila. Stop! Nikamor naprej. Niti za milimeter. Tu je odredba, moji dragi!
Pošilijalec se je razburil in urgirah
borbo za tiste čudovite uvožene in od carine zaplenjene limuzine. Članek pa je imel veliko in grobo napako: resničen je bil. Ljudje pa so včasih sila čudni in resnice ne prenesejo. Zanje smo novinarji prava nadloga, družbene zajedav-ke, stenice, skratka ‘šiba božja*. Vtikamo nosove povsod, kjer
namreč slovi), ‘saj je bilo že vse nam je močno škodoval na ugle-
dogovorjeno. Pomeniti se moramo le še o tekstu*.
‘Ne, nič se ne bomo menili. — Sploh ne bo nič. Mj žalost! Namreč, ne moremo .. .*
»Pa kaj, za vraga, je prtilo
du. Zato lista, ki nas tako podlo in krivično napada, pač ne more-
so poslali vljudno in ljubeznivo pisemce:
»Tovariško vas vabimo na ogled naše kleti...«
Odmev? Strokovnjaki temu prijaznemu vabilu niso mogli odoleti. Sprejeli so ga z gromovitim ploskanjem.
Kako je bilo potem in kaj vse se je dogajalo v tistem spo-
rno ,podpirati. To je nepreklicen taMjivem »kevdru« podjetja sklep našega kolektiva in nam je žal. Pozdravljeni!.. .*
Brez komentarja.
del, kdo je bil bolj v zadregi, ali tista, ki je zadrego igrala ali tisti, ki jo je gledal —). A koprodukcija je pač moderna stvar v današnjem kulturnem svetu ln mi ne smemo hoditi za modo. In ker je koprodukcija moderna zadeva, jo poskušamo tudi na drugih področjih. Tako poznamo tudi že avtomobilsko koprodukcijo, za katero pa še ne moremo reči, da se je pri nas kaj prida obnesla ali uveljavila, ker je šla — še dojenček — že na oni svet, čeprav smo imeli s to vrsto proizvodnje najboljše namene.
Pravijo, da je naše Novo mesto — mesto šoferjev. In ker so šoferji že pri roki, zaksj bi ne postavili tja še avtomobilske tovarne, ki bi delala v koprodukciji z neko tujo tvrdko. Naši bi dali delo, oni pa dele. Vse Je že kazalo, da bomo res dobili spet novo koprodukcijo, če ne bi tam, kjer potrjujejo pogodbe s tujimi tvrdkami, dejali:
»Nak, iz te moke, ljubčki, ne bo kruha. Mesto šoferjev! To ni noben vzrok, da bi dobili še tovarno. Tako mesto lahko ustvarimo še tudi kje drugje in zgradimo tovarno. Vi imate
»Slišite, pa to je vendar neza- rtom nič mar ne gre. In ljudje, slišano. Kupec čaka in pošiljka taki in tisti, ki nikoli ne pozoblje vezana na rok. Mastne penale jo, postanejo maščevalni in nam bom plačal, če boste vagon zadr- obljubljajo pogubljenje in uniče-ievali. Pustite oglje čez mejo!*
‘Prav žal nam je, tovariš. Taka je odredba .. .*
‘Toda uredba prepoveduje izvoz premoga! A oglje vendar ni premog. Še podobno mu ni m niti najmanj st nista v žlahti.
Za oglje odredba vendar ne more veljati. Ali mar velja? Mar res nočete razumeti, da oglje nima ničesar skupnega s premogom in s to vašo preklicano odredbo?*
In odgovor?
»Na žalost, druže. Sve što je emo, to je za mene čnmur i ja već znam šta radim. Da izvinete... Sa poštovanjem!*
Fa se jno od deviz
bes smo šovinisti...
To je bilo takrat, ko je gospodarski odbor razpravljal o imobilizaciji denarnih sredstev in odložil nekatere zvezne investicije, med temi tudi gradnjo av- nje. Listu in nam strežejo po živ-toceste Ljubljana—Zagreb.	Ijenjskem obstoju. Naš akviziter
Ko sta se pa nekega dne po Moric v takih primerih največ-tisti razpravi srečala dva stara krat nasanka. Nedavno je prav dobra znanca — Beograjčan in tako in pošteno.
Slovenec, je prvi dejal:	Eno izmed podjetij je še pred
»To ste mi Slovenci šovinisti, tistim nesrečnim »dinarskim po-Nočete graditi ceste »Bratstva in nižanjem* naročilo m obljubilo enotnosti« ...	oglas. Moric si je it zadovoljno
Pred kratkim je prišlo neko naše izvozno-uvozno podjetje pred »sodišče«. Vsa zadeva je bila resna in napeta in podjetje je bilo obtoženo neodpustljivih grehov.
Za svoje poslovanje je potrebovalo devize. Narodna banka z njimi ni preveč darežljiva, kar niti ni skrivnost. Zato se je podjetje poslužilo neke tuje banke, ki je naši državi zelo naklonjena. Tako je podjetje dobilo potrebne kredit,e in trgovalo s tujimi devizami. Pri poslih pa, ki jih je opravilo, je zaslužilo našemu deviznemu fondu mastna devizna sredstva. Tako je uvažalo dobičke, kredite pa pošteno vračalo banki.
Nekaj časa je vse to šlo gladko in kakor po maslu, vse dokler ni zaropotalo, da se je do »fondamenta« zamajalo vse, kar ni bilo iz želpzobetona. In zdaj Je nastopil visoki tribunal, ki je naštel grešnikom za en ro-ženkranc grehov vse do prababice nazaj. In kaj vse niso prerešetali! Kako visok In neodpustljiv greh pa je storilo obtoženo podjetje, se je zvedelo šele tedaj, ko so visoki sodniki
pred tribunalom takole razsodili:
»To naj bo torej izvozno -uvozno podjetje? Ha, smešno! To je prava ironija! Saj se vendar poslužuje tujih deviz in ne domačih. To je konkurenca domačemu deviznemu gospodarstvu. Podjetje sploh ni izvozno, ker ne izvaža naših deviz! Samo uvozno je, ta grešni kozel, ker uvaža s tujimi devizami pridobljene dobičke. To je neodpustljiv devizni prekršek in zasluži tako poslovanje ostro grajo In izdatno kazen.«
»Oprostite«, so se branili obtoženci, temno zardeli od sramu nad svojimi grehi. »Mar je to škodljivo? Saj vendar nismo nikomur niti najmanj škodovali, našemu gospodarstvu pa le koristih.«
»To ni važno«, so jih ostro zavrnili, »če je to škodljivo ali ne. V vašem primeru res ni škodljivo. Za nas je važno samo to, da nam poveste, kdo vam je svetoval in dovolil tako poslovanje. To in samo to je važno!!! Povejte, da posredujemo izkušnje drugim.«
Ne vemo, če so to zvedeli. Zato o tem tudi nismo pisali.
Peter: »Dober je tale »Moulln«, kaj, Lojzek?«
Alojzij: »Pojdi, no! To je kvečjemu za stare. Imam pa ie raje Salomonovo Visoko pesem...
že tako dovolj za izvoz in ni nikjer rečeno, da naj bi še delo izvažali.«
No, tako je šla ta koprodukcija rakom žvižgat. (Skoda, da ni šla raje kaka filmska!)
*	71
Imamo tudi TAM (Tovarno avtomobilov Maribor), ki je že naša renomirana tovarna te vrste, edina, ki proizvaja kompletne avtomobile. Zgodilo se je, da so Tamovci pripravili ugodno pogodbo za odkup licence za Mercedesove tovornjake, za katere gre po svetu glas, da so eni najsodobnejših. Pa so spet tam kakor prej svoje pripomnili, oziroma, tako vsaj kaže, da so pripomnili.
»Kaj bo vam licenca. Saj vi delate že »Pionirje«. Licenca bomo dali tistim, ki še nič ne znajo, da se bodo kaj naučili...« (pa čeprav bodo samo montirali ali še celo samo gledali montažo uvoženih avtomobilskih delov).
»NOBENIH P03ITIC0V, TOVARIŠ!...«
Naš novinar je oni dan obiskal gradbišče na odseku neke nove ceste, ki jo gradi neko gradbeno podjetje.
»Prišel sem, da bi mi povedali, kako napreduje gradnja vaše ceste. Slišal sem, da ste že pri koncu z delom in da bo cesta kmalu odprta. Povejte mi, prosim, kaj o tem.«
»O, lejte ga no! Podatke bi radi? O cesti bi pisali? ... Ne bo, nič, ljubček. Pa drugič ...«
???
»Ne, prav nič ne boste pisali o našem delu. Ne dovolimo! Nismo nič častiželjni, da bi nas zanimali vaši slavospevi. Bes ne! Ne razumete? Nobenih podatkov vam ne bomo dali«, se je nekdo drugi še ostreje razburil.
»Kako vendar, tovariši? Cesta je važna za izboljšanje našega prometa in končno, tudi naši ljudje imajo pravico vedeti, kako gradnja napreduje. To morate vendar razumeti, mar ne?«, je bil naš nadležen in se ni dal odgnati.
»Da, da, saj razumemo. Vse to je res in lepo in prav in kakor še hočete. A podatkov vseeno ne damo. Ne damo! Pika. Ze vemo, zakaj.«
»Pa mi vsaj povejte, ta svoj »zakaj«. Razložite te vzroke, ki vam nalagajo tako molčečnost in skrivnost.«
»No, tako je s stvarjo, če smo odkriti. Če vam povemo in boste napisali, da bo cesta kmalu gotova (čeprav bo res), nam bodo na lepem pobrali vso mehanizacijo. In če boste napisah, da gradnja v splošnem dobro napreduje, bodo mislili: »Aha, preveč kreditov imajo«, pa bomo še ob to. Zdaj veste! In zato: nobenih podatkov, tovariš, nobene besede o našem gradbišču.«
Zato — o cesti nismo pisali...
Ponos Mežiške doline
Kdaj in kako je zrasel ta lepi dom? Kdo je dal zanj pobudo? Te žal ne moremo pripisati nobenemu društvu ali organizaciji, saj so jo dali vsi prebivalci te ozke dolinice Narekovala jo je živa potreba, Saj doslej v Žerjavu de-layec ni imel drugega razvedela kot gostilno.
Kulturno-umetniško društvo v Žerjavu je že leta 1950 začelo akcijo za gradnjo delavskega kulturnega doma. Kmalu nato je začela rasti stavba lz temeljev in letos 1. maja je bil dom dograjen. V njem imajo domačini lepo dvorano z odrom za 250 ljudi- Imajo prostore za vaje, shrambo za odrske predmete in še druge pritikline. V pritličju doma je tudi kuhinja in restavracija. V I. nadstropju pa velika konferenčna soba šahovska
Za bolnišnice jim ni bilo žal denarja
Ob Rudarski cesti Je v Trbovljah splošna bolnišnica. 2e pred vojno jo je zgradila Bratovska 6kladnica za trboveljske rudarje. Danes pa služi vsem ljudem iz industrijsko zelo razvitih posavskih dolin Zagorja, Hrastnika in Radeč. Nad 50.000 prebivalcev ji pripada. Zato pa je z vsakim dnem bolj tesna. Pred nekaj meseci so imeli zdravniki še velike sitnosti pri operacijah v temnih, stisnjenih prostorih.
Zato so začeli graditi nov kirurški oddelek bolnišnice. Načrt je izdelal ing. Platnar. Gradilo pa ga je mlado gradbeno podjetje »Zasavje«. Danes je kirurška dvorana novega oddelka najmodernejše opremljena. X temu so pripomogla številna večja podjetja v 'okraju.
Janko Koprivec
soba (v Žerjavu je šah sila priljubljen) in knjižnica s čitalnico.
Tako so vse sekcije »Svobode« dobile v novem domu osnovo za uspešno delo in razvoj — primerne in lepe prostore. Ob Dnevu republike so imeli v domu že prvi
nastop. Poleg tega pa so v njem že tudi gostovale razne kulturne skupine iz drugih krajev, Maribora in celo invalidski pevski zbor iz Ljubljane. Rudarjem nudi nov dom mnogo razvedrila in prosvete.
Jelka Peštaj
Najlepši na Tolminskem
Več let so imeli mali Tren-tarji pouk v nekdanji gost um. Februarja 1952 pa je še sneg
Taka je bila stara šola na Slapa
Na temeljih stare — nove šola
Minula vojna tudi šoli v Sovod-nji ni prizanesla. Podivjani okupatorjevi vojaki so jo skoraj povsem porušili. V minulem letu so Sovodenjci zgradili na starih temeljih skoraj popolnoma novo. Vsi so pri tem pridno pomagali.
Sola je lepa in sodobna. Občani so nanjo na moč ponosni. V nej si nabira znanje nad 100 pionirjev, ki se pridno udejstvujejo tudi v kulturno-prosvetnem delu.	Drago Gregorc
opravil svoje. Kmalu nato so začeli v Trenti gradili novo enooddelčno šolo, ob njej pa še stanovanje za učitelja. V letu 1954 so šolo dogradili in tako se lahko danes ponašajo ljudje v enem naših najbolj odmaknjenih krajev z najlepšo in najmodernejšo šolo na Tolminskem. Kdor ne verjame, pa lahko v tem prelepem gorskem kraju poleti izkoristi svoj dopust in se o tem sam prepriča.
Tudi na Slapu ob Idrijci so
si zgradili lepo novo enonadstropno šolo. Postavili so jo na temelje nekdanje italijanske kasarne. Sami vaščani so dali za to pobudo. Smilili so se jim

Ob novem letu pač radi pogledamo nazaj, na vseh 365 dni. Kaj so nam prinesli? Kaj smo v tem času storili? Zakaj vse smo letos na boljšem? Takoj lahko odgovorimo, da je bilanca minulega leta razveseljiva. Naj od večjih stvari omenimo samo tovarno aluminija v Kidričevem, nove tovarne v Sežani, naš prvi elektroplavž v Štorah in še več velikih gradenj, za katere smo žrtvovah mnogo, mnogo. Toda na številnih vaseh so v minulem letu zrasle nove šole, kulturni in zdravstveni domovi, nekje so si vaščani zgradili moderen vodovod, drugod speljali po blatnem kolovozu belo cesto, si zgradili vaški vodnjak ali celo kopališče. Male so sicer te stvari, toda pomembne in zato velike. Kdor ve samo za prvi aluminij v Kidričevem, pa ne pozna tudi tega drugega, ne ve, kaj vse so s pridnimi rokami in nesluteno iznajdljivostjo ustvarili naši ljudje, ta si tudi ne more predstavljati, kaj vse smo letos zgradili. O tem so nam pred novim letom pisali naši dopisniki z vseh koncev domovine.
Svetieße in iephe je po toiminb&ih vct&efi
Zvedel sem, da ljudje po tolminskih hribih vse bolj prižigajo električno luč. Zato sem o tem vprašal na okraj-
Dedek Mraz je prinesel nov otroški vrtec
O belih snežinkah, o žogici
Nogici in o dedku Mrazu od- mi P4 T®c’ „ iat° PS m«««. čehHainrn ■nesem, malč- vrednost vseh opravljenih del
nem ljudskem odboru v Tolminu in zvedel, da so od vseh let po osvoboditvi prav letos največ storili za elektrifikacijo hribovskih vasi. Okrog 30 milijonov dinarjev je prispeval okrajni 'ljudski odbor v Tolminu, podjetje »Elektro Tolmin«, občine in ljudje sa-Tako znaša
Stanovanja,
stanovanja...
Ha Senenem so na boljšem
Kt> me Je vodila pot skozi Senovo, je vzbudila mojo pozornost lepa dvonadstropna stavba. Napis na njej mi je povedal, da j* to občinski dom, zamisel in večletne želje ljudskega poslanca in predsednika občine Karla Ster-bana.
Graditi so ga začeli že v začetku leta 1953 po načrtih ing. arh. JenŠterleta iz Ljubljane, danes pa je že dograjen in že tudJ «luži svojemu namenu.
Dom ima centralno gretje. V kletnih prostorih so stanovanje za hišnika in razne shrambe. Pritličje so namenili zobni ambulanti in njenemu laboratoriju, poštnemu uradu ter bodoči senov-Iki lekarni. V prvem nadstropju ima svoje prostore občinski ljudski odbor. Tu je tudi matična pi-
Poskrbeli so za dobro kapljico
Sedem ni velik kraj, vendar živijo tu napredni ljudje. Ponašajo se še z električno lučjo in drugimi sodobnimi pridobitvami. Lani so se z vso vnemo lotili gradnje modernega vodnjaka, pralnice in napajališča za živino. Tudi zgradili so si vse to. Tako se že lahko ponašajo z dobro kapljico — zdravo pitno vodo, ki so je bili na moč potrebni. Prav vsi vaščani so pridno pomagali pri gradnji novega vodnjaka, zato moramo tudi vse pohvaliti, še posebej pa njihovega vaščana in člana občinskega ljudskega odbora v Senovem Franca-Kranjca.
Boris Kostanjšek
sama, poročna soha in sejna dvorana. Drago nadstropje bo za politične organizacije in knjižnico.
Tak je eden prvih občinskih domov v Sloveniji, ki bo tudi dostojen sedež morebitne senovške komune.	D. T.
Tako pa zgleda nova
otroci, ki so se dolga leta stiskali v tesni in temni učilnici nad vaško mlekarno. Nova šola ima dve svetli učilnici, štiri sobe za stanovanja učiteljev in druge potrebne prostore. Najlepša stavba je v vasi.
—še
Vem, da je v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih silna težava s stanovanji. Toda na baljšem nismo v sajasti dolini Mežice. Stanovanja, stanovanja! 400 prošenj delavcev leži na stanovanjskem uradu. Najhuje je z družinami. ki stanujejo sredi topilnice in ki se že na vseh, od starejših do otrok kažejo zastrupitve s svincem. Za te moramo najprej dobiti stanovanja. Toda kje naj jih staknemo? Mežica ni mesto in Crna nima palač, Prevalje pa so le dolga vas! Torej nam ne preostane drugega, kot da še z vsemi silami zagrizemo v svoje načrte in odločno geslo delavcev: graditi, graditi’ nova stanovanja-
To po svojih močeh že delamo več let. In uspeh? V teh nekaj letih smo zgradili že 113 družinskih stanovanj, letos pa 21 stanovanj. Vse to so sodobna stanovanja s kopalnicami. shrambami, parketom, tako da se v njih naš delavec res udobno počuti.
Poleg tega pa smo zgradili v letn 1954 še 8 štiristano-
Povefiali so škofjeloško
vanjskih stavb v Crni, precej ličnih hišic pa si gTadijo mežiški topilci in rudarji sami.
V	Mežici je tako zraslo že pravo veliko naselje rudarjev.
V	Črni pa skoraj za celo vas svetlih, lepo urejenih stavb. Morali pa bomo še mnogo graditi.
Ivan Miklavžina,
meva čebljajoča pesem malčkov skozi sveže prepleskana okna novega trboveljskega otroškega vrtca. Drobni, okrogli obrazki se nenehno ozirajo skozi okno, če niso morda spet prišli tički oprezovat za dedka Mrazka, »kako se obnaša mladina«. Pred dedkom Mrazom pa imajo malčki zagorskih rudarjev veliko spoštovanje. Saj ima vsak v svojem drobnem srčku mnogos krivnih želja. Dedek Mraz pa jih bo te dni obiskal v njihovem novem lepem vrtcu. Pravzaprav jim ga je prav on *prinesel«.
V novembru so prvič stopili v svetal prenovljen vrtec. Preureditev je stala 1 milijon in je ta denar posodila dedku Mrazu mestna občina v Zagorju. Sedaj pa tu preživi dan ob igri in učenju 84 zagorskih otrok, 77 pa dobi vsak dan tudi priboljšek v mlečni kuhinji. Vsi pa so nadvse hvaležni da sta jim preskrbela za tako dedku Mrazu in mestni občini, prijeten »drugi dom«.
M. Lipovšek
okrog 75 milijonov dinarjev. Elektrificirali so Tolminske Ravne, Sela nad Podmelcem, Novake, Srednjo Kanomljo, Grudnico in druge hribovske — partizanske vasi- Radi so pomagali tem krajem, ki so tudi sami mnogo naredili za elektrifikacijo. Prav zaradi tega ni nič čudnega, da so povsod vedrih obrazov in z nestrpnostjo pričakovali trenutek, ko jim je v vasi prvič zasvetila električna luč. Izredno zadovoljni so z njo in že kujejo načrte, kako jo bodo uporabili za olajšanje svojih vsakdanjih bpravil.
Tako je letos elektrifikacija v okraju v glavnem zaključena, Brez elektrike je ostalo le še nekaj manjših vasi in zaselkov, na redko posejanih med hribih. Toda tudi tem bodo, čim bo mogoče, preskrbeli električno luč-
-še

Podirali so, da so gradili
Tam, kjer je bila pred Štirimi meseci Se lesena baraka, stoji danes lepo zidano poslopje — dom »Svobode« na Dobrni v Trbovljah. Človek skoraj ne bi mogel verjeti, da je v pičlih treh mesecih zraslo iz tal tako lepo poslopje. In vendar je vse to res. Gradbeni odbor je leto dni zbiral gradivo. Podirali so stare hiše in porabili vse, kar je bilo še uporabno. Les so dali tudi kmetje iz
Ta pa je za poštarje
Na idealnih smučiščih pod Uršljo goro so si letos poštarji slovenjegraškega okraja dogradili lep planinski dom. Pod streho so ga spravili brez vsake denarne po-
Nov zdravstveni doen v Škofji Loki
Že 3.000 gostov v novem
Nič več ni treba zbežati
zvečer iz Nove Gorice
Nova Gorica se vedno bolj uveljavlja tudi kot turističen kraj, pa tudi poslovnih ljudi zanese pot mnogo v to našo odrezano primorsko mesto. Toda vsa leta so turisti in ostali potniki na večer bežala iz Gorice. Nikjer niso mogli stakniti prenočišča. Nekateri so se vozili prenočevat celo v Opatijo! Letos pa so v Solkanu uredili 'rotel »Sabotin«. V njem najdeš ves komfort. Tovarna pohištva iz Nove Gorice je opremila
Ribniškemu županu danes ne bo več treba tožiti . ..
Takole pred tremi leti in pol
«mo imeli prepir s takratnim ribniškim županom. Prepir — po pismeni poti. Res smo se zelo pregrešili. Naš novinar se je namreč v nekem članku zelo predrzno spotaknil ob občinsko komunalno politiko, zlasti ob mačehovsko gledanje takratnega ribniškega krajevnega odbora na ribniške ceste. Tiste ceste — je takrat pisal naš novinar — so za ribniški trg pravi škandal in so za krajevni odbor le »glas vpijočega v puščavi«. 2aIostno stanje cest je naš novinar takrat zelo ganljivo ln plastično opisal, zato ni čudno, da je dregnil v sršenje gnezdo in krepko vznemiril ribniške duhove. Posebno razburjen je bil takrat zaradi tega oče župan. In ker je bil oče župan zelo energične narave, je v ostrem dopisu zahteval od našega uredništva odgovor predvsem pa je hotel vedeti, kdo je predrzni pisec. Da ga bo zaradi obrekovanja tožil, je zagrozil (čeprav je prav dobro vedel, kdo Je »predrznež«, saj je prav tisti vedno vsega kriv, kar le napisanega o Ribniški dolini, c« ima vmes svoje prste ali ne...)
Tako se Je razjezil oče župan Mi pa »mo mu takrat odgovorili na zelo dokumentaren način. Objavili smo fotografijo, — dobili smo Jo od nekoga, ki se je s člankom v celoti strinjal — ki je našim bralcem nazorno pokazala, kako «e «redi ceste, oo kateri se odvija na J večji promet, ob deževju kopljejo trške race ln gosi. Potem je vse utihnilo in tožba ni ▼eč prišla na program.
Minila so leta ln kolo časa «e le trikrat obrnilo. V ribniški dolini se je od tistikrat marsikaj spremenilo in tudi oče župan je že odstopil svoje mesto drugemu, mlajšemu. Pod vodstvom le-tega le ribniški trg končno začel dohvati prijaznejšo sliko. Ribniška
Bistrica teče danes po očiščeni in regulirani strugi in je bistra, kakor ni bila že dolga leta. Tudi hiše so prijaznejše, pobeljene, pozidane in lepe. In še marsikaj je storjenega. Trg je prav z njimi dobil čisto, moderno sliko. Se stranskih cest niso pozabili. Pravijo, da bodo tudi le-te prenovili in asfaltirali.
Toda o tem smo že precej pisali. Ob vstopu v Novo leto pa smo vendar dolžni Ribničanom priznanje za njihovo prizadevanje, občinskim možem pa iskrene čestitke za uspešno delo v minulem letu. Tisto »obrekovanje« je zdaj utonilo v pozabo in današnji ribniški župan nas to pot zaradi obrekovanja ne bo tožil ...
-v5.
Zdravstveni dom v Zagorju
s svojimi izdelki 15 sob. V hotelu je tudi centralna kurjava in kopalnice s toplo in hladno vodo.
Okolica hotela je lepo urejena. Na dvorišču je vodomet, na vrtu pa lepo plesišče.
Februarja je začel hotel poslovati, pa ga je obiskalo letos že 3.150 domačih in tujih gostov. Se več bi jih bilo, pa jih morajo odklanjati, premalo je še prostora. Zato nameravajo hotel še povečati.
Just Perat
Izpolnjena je dolgoletna želja
Izpolnjena Je dolgoletna želja dijakov Bele krajine. Z vseh koncev so se morali vsak dan voziti ln tudt po več ur daleč pešačiti do gimnazije. Nedavno pa so odprli v Črnomlju velik svetal, dobro opremljen dijaški dom. 150 sinovom ln hčeram belokranjskega kmeta so tako omogočili nemoten študij na črnomaljski gimnaziji.	Jože Kenda, dijak
Za 9 km bližje svetu
iS
Silno daleč so bili doslej od sveta Zdolanl. Dobrih 13 km so imeli do železniške postaje, občine in okraja. Zato je bila njihova stara želja, da bi si zgradili cesto iz Vidma pri Krškem na Zdole. Trasirali so Jo že pred vojno ln jo tudi začeli graditi. Gradnjo pa so nadaljevali leta 1952. Celo mladinska delovna brigada z brežiške gimnazije, razne organizacije z Vidma in kmetje iz okoliških vasi so ji pomagali. Precej denarja so pridala še podjetja v okraju, letos Je tudi okraj primaknil 2 milijona. Tako bodo vaščani v nekaj dneh že končali s temeljnimi deli in s tem cesto tudi usposobili za promet. Velika pridobitev bo to za Zdole. Saj bo ljudem skrajšana pot do železnice, občine in okraja od 13 na 4 km.
Zadnja leta je brila Se pretesna za ukai el j no mladež. Da bi jim pomagal iz zagate, je v začetku letošnjega leta ljudski odbor mestne občine dogradil poseben prizidek g sedmimi učilnicami. Tako lahko danes obiskuje gimnazijo v Škofji Loki že <75 dijakov.
Moderen hlev za dobre mlekarice
Na sliki vidite nov hlev na Grmačah pri Litiji. V njem je prostora za 50 glav goveje živine. Zgradili so ga po načrtih arhitekta Egona Misona ln pravijo, da Je eden najmodernejših pri nas. V njem bodo namestili predvsem rodovniške krave-mlekarice. Nekatere med njimi dajejo tudi po 4000 litrov mleka na leto, in sl že zato zaslužijo moderno bivališče. Na grmaškem posestvu pravijo, da bodo zaenkrat oskrbovali z mlekom Litijo in Šmartno, ko bodo povečali proizvodnjo, pa tudi Ljubljano.
Jože Župančič
Retja. Cement je dala Cementarna, prispevali pa so tudi drugi. Tako so uspeli, čeprav so začeli brez dinarja. V delu so bili nadvse iznajdljivi, povsod so vtikali svej nos ter tu in tam našli kaj, kar jim je prišlo pTav.
Delovna sila je bila vsa prostovoljna. Vrednost vsega opravljenega dela pa znaša okrog štiri in pol milijone dinarjev. To niti ni veliko, saj je Dom »Svobode« na Dobrni velik. Ima o-bsežen oder — na njem bodo lahko igrali raznovrstne igre. Pred odrom je tudi poglobljeni prostor za godbo. V dvorani je prostora za 230 ljudi. V domu so tudi sobe za vaje, garderoba, klubske sobe, knjižnica in še marsikaj.	S. S.
Tudi pod Cemšeniško planino nov vodovod
Pod Cemšeniško planino se letos ponašajo s pomembno pridobitvijo — novim vodovodom in hidrantom. Vodovoda so zlasti vesele gospodinje, hidranta pa se veselijo prav vsi, ker jim predstavlja učinkovito sredstvo proti požarom. Vodovod so zgradili po vseh higienskih predpisih na pre-
Nova tovarna za predelavo mleka v Murski Soboti
Kot gobe po dežju
Šele po nekaj letih me je pot te dni spet privedla v prekmursko metropolo. Ko sem se malo razgledal po njej, sem se na moč začudil njenemu napredku- Skoraj vso o-kolico so spremenili v same viiske četrti, kjer rastejo iz meseca v mesec nove hiše soboških delavcev in uslužbencev skoraj tako hitTO, kot gobe po dežju. Samo v zadnjem letu si je zgradilo svoje hiše 62 družin. Skupnost jim je priskočila na pomoč s 23 milijoni dinarjev posojila,
moči, le s svojo pridnostjo, požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo. Letos so dobili nekaj denarja, pa so dom dokončali in zdaj že lahko v njem uživajo prijeten oddih.
Adolf Ankon
Nova higienska skladišča
Kmetje v Prekmurju so v zadnjem leta resno začeli z asana-cijami po svojih vaseh in domovih. Zlasti se zavzemajo za gradnjo vzornih gnojnlčnih jam in gnojišč. Samo v Murski Soboti in bližnjih vaseh so porabili za ta dela 18 ton cementa, ki so ga dobili po polovični ceni. Vidna Je bila tudi pomoč samih kmetov in talko so pokazali računi, da stane vzorno gnojišče za 10 glav živine le 40.000 din, medtem ko Je njegova dejanska vrednost ocenjena na 133.000 din. Vsekakor lep uspeh!
Med asanacije spada tudi gradnja vzornih vodnjakov, ki jih doslej v Prekmurju skoraj ni bUo. Takih so zgradili več. Centralni higienski zavod v Ljubljani je prispeval zanje pol milijona dinarjev, kmetje sami pa približno dvakrat toliko.	H,
cej visokem kraju in Ima vedno___________________ _________,
dovolj vode. Prav vsi Cemšeni-	„ou' „„ c,/ rfru-Ul; «am-:
čani so po svojih močeh prispe- T5«5 ostalo Pa, SoGOdali sareu vali k obema pridobitvama.	in	ni malo, Če pomislimo
Marjan Lipovšek koliko stane danes lepa hiša.
40 let so sl ga srčne želeli
Na strehi Bele krajine
Osem le! so ga gradili
Zamisel zagorskih prvoborcev — moderna bolnišnica — Je bila njihova dolgoletna želja. Uresničevali so jo dolgih osem let, kajti vso to dobo so sl gradili velik zdravstveni dom. Samo v zadnjih dveh letih so vložili vanj 4« mili on ov din. Prav vsi so ga pridno gradili in tudi dogradili ob letošnjem občinskem prazniku. Sedaj ga opremljajo še z novim, sodobnim pohištvom. Kakor vidite na sliki, je dom res veliko poslopje. V njem Je dovolj prostora za vse zdravstvene ustanove, med najpomembnejšimi pa Je vsekakor bolniški oddelek, kjer se bodo lahko ždravili vsi, ki bodo tega potrebni. Pomembnejša pridobitev v domu Je še šolska poliklinika, ki Je doslej v Zagorju ni bilo.	Marjan Lipovšek
Ste že bili na Mirni gori? Po-vzpnite se enkrat, ne bo vam žal. Z železniške postaje v Semiču jo mahnete po položni poti do Planine, ki leži tik pod Mirno goro. Od tu naprej pa Je še dobre pol
Bes lep kolodvor
Poljčane so pomembno železniško križišče, toda doslej človek tega po njihovem kolodvoru ne bi sodil. Letos pa so poljčansko postajno poslopje uredili v res moderen in lep kolodvor. Potnika preseneti že zunanji videz belega kolodvora s širokimi okni in pokritim peronom. Tudi vso notranjost so preuredili, talko da izgleda kolodvor kqt bi bil popolnoma novo zgrajen. V njem je sedaj velika čakalnica, ki je tudi okusno opremljena. Tudi prostor pred blagajno so preuredili. V vseh prostorih je neonska razsvetljava. Po stenah v pritličju so velike slike.
Res, da je ureditev kolodvora trajala precej časa in so vanjo vložili okrog 8 milijonov, zato pa imajo danes Poljčane kolodvor, s katerim se res lahko ponašajo.
ure po strmi planinski stezi do vrha Mirne gore — 1.048 m visoko. Tu se vam odpre čudovit pogled. Vsa Bela krajina leži pred vami; od Gorjancev do Črnomlja, na drugi strani pa do vijugaste Krke. Ob sončnem dnevu lahko vidite celo Zagreb in Karlovec. Čudoviti užitek doživi planinec. Na Mirni gori pa je sedaj zanj tudi
Planinski dom na Mirni gori
lepo poskrbljeno v velikem, prikupnem novem planinskem domu.
Letos sredi toplega Julija so ga zgradili člani planinskega društva Črnomelj. Za začetek gradnje je že lani nekaj prispevala Planinska zveza Slovenije, letos pa je okrajni odbor Črnomelj dal še 2 milijona za dograditev doma. Veliko delo pa so opravili s svojimi pridnimi rokami planinci sami.
Kakšen dom so zgradili namesto med vojno požganega, pa vam pove fotografija.	t. K,
Tako sem slišal oni dan očanca v Mojstrani. Klobuk je potisnil nazaj za zatilnlk, privzdignil brke in pritaknil usta pod pipo ter se napil vode — toda ne navadne vode, tiste, ki teče po Bistrici In si v njej namaka perje gosjad, napaja živina ln Mojstrančanke perejo perilo, ki so jo morali piti vse doslej, temveč — dobre vode Iz novega vodovoda.
Dobrih 49 let bo že od tega, ko so se začeli Mojstrančani pomenkovati o vodovodu. Toda vse je ostalo le pri besedi. Lanske pomladi pa so sprejeli možat sklep: »zgradimo ■ si vodovod«. In letos so ga zgradili. Zajeli so močan Vabšev studenec, k! daje 6 litrov odldčne vode na sekundo. Od studenca do rezervoarja na Gran-čiščn so položili 5 km debelih vo-.
Dravograjčani bodo imeli dovolj kruha
Med komunalnimi problemi Dravograda je najbolj pereča preskrba s kruhom. Stara »štajerska peč« ne zmore vseh potreb in hodijo ljudje po kruh v Prevalje ali v Slovenj Gradec, kar pa je Dravograjčanom predaleč.
%
Zato so že lani začeli v trgu graditi novo, sodobno parno pekarno. ki bo zagotovila prebivalstvu dovolj dobrega kruha, saj je preračunana njena zmogljivost na 3000 kg kruha v osmih urah-
Nova pekarna ni le najlepša stavba v ixgu, temveč je tudi najbolj sodobno urejena daleč na okoli. Smotrno razporejeni delpvni prostori s pritiklinami, kot so garderobe in kopalnice, ter skladišča in lepa prodajalna, povsem ustrezajo estetskim in higienskim zahtevam. Za Dravograd predstavlja pomembno pridobitev tudi zato, ker bo zadoščala za več let vnaprej.
ÜP)
dovodnih cevi. Tu ho zhrane dovolj vode za 140 hiš. Skopati pa • so morali še 30 km globokih jarkov za vodovodne vode do posameznih kmetij. Sedaj imajo vodo že v 80 hišah, v ostale pa pritie v kratkem.
Kraj spomenikov
Cerkno! Skoraj ga ni Primorca« ki ne bi poznal tega .prijaznega kraja pod Poreznom — kraja, ki je zapisan v zgodovini naše borbe z zlatimi Črkami. Tu Človek
Nova pekama v Dravograda
V Cerknem so postavili padlim borcem lep spomenik
skoraj na vsakem koraka opazi lično ploščico z napisom: »Tu je bil ustanovljen..»Tu je zasedal ..»Tu je padel...« in slično. Kraj, ki je dobesedno muzej, je dobil v lexošnjem letu še lep spomenik. Orkljani so ga postavili v spomin vsem tistim, ki so dali svoje življenje za domovino«
Kopalnica na kmetih
»V Ciginju sl gradijo pralnico ln kopalnico«, sem slišal v Tolminu. Kmetje ln kopalnica! Sprva tej novici skoraj nisem mogel verjeti. Se tako» malo imamo tega pri nas. Toda kmetje v Ciginju si gradijo pravo kopalnico.
Kar peš sem jo mahnil iz Tolmina v to prikupno vasico. Ob Potoku, v grapi na konen vasi sem opazil novo, manjšo zgradbo. Vstopil sem v pralnico in kopalnico, ki bo že kmalu povsem urejena. V prvem, večjem prostora, je betonsko korito, kjer boljo čiginjske gospodinje lahko prale svoje perilo tndi s toplo vodo. Od tod pa vodi d-—*ie vrat v dva ločena prostora, kje- bodo v kratkem namestili prhe in vse. kas je potrebno za kopel. Ne bo tega veliko, vendar zadosti, da se bod« lahko vsi Ciginjci dobro skopali pod streho, poleti in pozimi.
•••••••«•M» porogali pred sto leti
Sto let ni dolga doba v zgodovini narodov, v zgodovini človeštva pa je samo trenutek. Jn vendar je slovenski narod doživel — v zadnjih sto letih tak vzpon, kakršnega niso sanjali v prejšnjih stoletjih niti njegovi najboljši razumniki. V zadnjih sto letih je postalo slovensko ljudstvo, ki je stoletja prej tlačanilo nemškim graščakom in drugim tujcem, svoboden narod, ki si je ustvaril z lastnimi močmi svojo kulturo in ki uspešno tekmuje v napredku z drugimi evropskimi narodi, čeprav so se razvijali v mnogo bolj ugodnih okoliščinah. Narod brezpravnih siromakov, izkoriščan skoro tisoč let, si je v zadnjih sto letih priboril popolno svo-
bodo, ustvaril si je skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi svobodno državo delovnih ljudi, v kateri odloča sam o svoji boljši bodočnosti. Boril se je za vsak korak naprej, svoj višek pa je dosegel ta boj v narodnoosvobodilni vojni l. 1941—1945.
Pred sto leti so se komaj začele pojavljati prve slovenske osnovne šole, slovenskih gimnazij do prve svetovne vojne skoro nikjer ni bilo, popolno slovensko univerzo pa smo si ustanovili šele po tej vojni. In danes?
Pred sto leti skoro ni bilo govora o kakem delavskem gibanju v Sloveniji, ki je bila razcepljena na kakih osem de-
žel, pojavljati se je začelo to
gibanje šele proti koncu prejšnjega stoletja. Slovenski kmet je bil zaničevana, uboga para in vendar kljub vsemu...
Le preradi pozabljamo na prejšnje čase, mnogim se povsem neutemeljeno celo še t6-ži po njih, ker ne pomislijo, kaj in kako je res bilö.
Da bi pokazali samo površno sliko, kako so živeli in mislili Slovenci pred sto leti, navajamo v naslednjem nekaj podatkov o tem, kaj so takrat pisali naši maloštevilni listi v Sloveniji, v času slabih prometnih zvez, ko so šele nastajale prve železnice pri nas, ko so prenašale pisma o‘d vasi do vasi in v mesta še potovke v svojih cekarjih.
rxr- ~*iw	V *
gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari)
(Štfrnajstl teč^j 1856).
Prvim smehljajem svobode ob marčni družbeni eksploziji 1848 in še nekaj časa zatem je prilila dunajska reakcija grenke, trpke kapljice: nad Avstrijo je mrknilo. Mračni tesnobni Bachov absolutizem je zagrnil deželo Habsburgovcev. Bachovi huzarji so korenito zagrenili življenje avstrijskih slovanskih narodov. Davki rastejo, zaslužki padajo. Bach mrcvari svobodoljubna avstrijska ljudstva tudi pobožno. Za geslo si je porogljivo izbral izrek; In cruce spes mea. (V križu je moje upanje). Zares je visela tedaj svoboda pribita na križu. Trdina piše, kako" se je nasilnik Bach peljal vsak dan k maši, včasih je bil celo pri treh mašah. Leta 1855 je sklenil z Vatikanom konkor-dat, ki je bridko, pekoče oplazil pravice predvsem slovanskih narodov.
V	tem zoprnem ozračju nenehnih kovarstev in zločestih navdihov je vedril in šaril na slovenskem voditeljskem piedestalu starina Janez Bleiweis. Najrajši bi samega sebe vtihotapil v tabernakelj. Od L 1843 sem je na svoj način solil Slovencem politično pamet. Tedaj v idili marčnega podnebja je tu pa tam malce porogovilil, sicer previdno in dvoumno, v Bachovi eri pa je umoknil ko mutec. Ne izpraskaš iz No vičnih stolpcev lastnega političnega drobca ali zrnca. Junačenje iz L 1848 je že izdavna splahnelo. Krotke, pohlevne in ponižne so »Novice« v bachov-skem vzdušju. Tudi za Jeranovo »Zgodnjo Danico« ne more biti sodba drugačna. Kako bi si sicer oba časnika, edina na Slovenskem, mogla podaljšati svoje življenje čez prag 20. stoletja?
LETA 1854 IN 1855
Odgrnimo le v preblisku to življenje, ki leži zakopano v stoletnih stolpcih Bleiweisovih »Novic« in L. Jeranove ultra-katoliške »Zgodnje Danice«.
PADLA JE TLAKA IN
DESETINA
V	uvodniku prve številke z naslovom »Naprej kmetovav-ci!« pihajo »Novice« na dušo slovenskemu kmetu: »Odkupljena desetina in tlaka, zaostali dolgovi na nji od več let in povikšani davki so naložili kmetom plačila, ktere stiskajo kmeta, da sedaj še ne more čutiti gotove dobrote, ki jim ga bo vprihodnje donašalo oprostenje zemljiš. Železnice na druzih krajih so vzele in bojo vzele veliko zaslužka ljudem pri cestah; treba bo — in zares le v prid kmetijstvu in družbinskemu zboljšanju — se krepkeje prijeti poljodelstva In rokodelstva in ravnati vse to tako, da bo več neslo in da ne bomo zaostali za drugimi narodi. »Novice« napovedujejo potrebo, ravnati se po kmetijstvu drugod, kjer so že izdavna »na vikši stopnji kmetijske vednosti, — nemarnosti tistih, da le to je dobro, kar je po naši glavi, bo treba slovo dati, in pripraven bo mogel biti vsak kmotovavec in rokodelec biti za sprejem dobrih naukov ln dobrih izgledov.
OD 50 ŠKOFOV NI NOBEDEN SLOVENSKI ZNAL
Liberalno misleči slovenski duhovniki, med njimi predvsem dr. Muršec in Dav. Trstenjak, so ostro napadali razmere v sekovski (graški) škofiji zaradi krivičnega ravnanja s slovenskimi verniki na Srednjem In Spodnjem Štajerskem, ki so bili pred 100 leti še podrejeni graškemu škofu. »Novice« so podrezale tudi v to zadevo. »Od 50 škofov« — tako poročajo — »kteri so pastirsko palico po sekovski škofiji nosili, torej od začetka sekovski h škofov do zadnjega v Dunaj za nadškofa prestavljenega (piš. op.: mišljen je Rauscher), ni nobeden slovenski znal in v nobenih cerkvenih bukvah ne nahajamo zapisano, da M kdaj kteri škof po Slovenskem slovenskemu ljudstvu
stojncsti so se zmiraj slišale Iz ust naroda slovenskega in duhovništva slovenskega, in večkrat se je že začenjalo pogovarjati o vredjenju škofije.«
TOTO SEM JAZ PRIPUVAL
Iz vinorodnih Haloz so poročali: »Kadar je dobra letina in prirase velikö vina, pravi Haložan: »Toto sem jaz pri-puval — pridelal —; kadar ga pa je malo in slabo reče: »Kakor je bog dal.« Imajo navado, da se v kletih za sode skrivajo, in eden druzega sprašujejo, na primer: Halča (Mihael) še me vidiš? »Vidim, še te vidim«, odgovori prašan, pa bog daj, da bi te drugo leto še manj vidil. »S tem želi, da bi priraslo prihodnjič še več vina.«
DA BI LJUDEM KRI SPOD NOHTOV CUZALA
Prekupčevalci so bili tudi pred 100 leti huda nadloga. »To tudi zamoremo z izgledom skazati blizo nas, kjer sta dva prekupca hotla en dan vse žito od tukajnih tergovcov pokupiti, in, se vć, da potem ga sama prodajati, da bi ljudem kri spod nohtov cuzala.«
TEŽAVNO BO ZLASTI TERMASTE GLAVE POD EN KLOBUK SPRAVITI
Arondacijo kmetijskih posestev napovedujejo »Novice«, ko poročajo o ukazu c. k. »mi-nisterstva notrajnih oprav«. Opozarjajo, da bi vsak kmetovalec »zamogel svoje posestvo bolj vkup spraviti po zameni kakšnih daleč od njegovega posestva ležečih delov z drugimi, ki so tikama ali blizo njegovega zemljiša.« Zavzemajo se za to, da bi se »grunti lepo vkup zložili«, izražajo pa pomislek: »Al težavno bo o tem pravo zadeti in zlasti ter-maste glave pod en klobuk spraviti.«
GOSTINČARJI NE VEDO, KJE JIM GLAVA STOJI, TAKO POLNE SO KRČME
Iz Vinice na Dolenjskem sporoča »Novicam« dopisnik Jure Berkopec, da je hrana vini-ških kmetov slaba, »posebno poleti ob času nar večega ter-pljenja, ker slanine (ki je pozimi pokuhana bila) večidel pri nobeni gospodinji ne griza več ni. Za slabo hrano o delavnikih se kmet v nedeljo v Burgi s pečenko pokrepča; naj proda od hiše kar koli more, pečenka mora biti, od ktere jih pa veliko zboli, ker jo mesarji večkrat kervavo prodajajo. Kerčme so ob nedeljah večkrat tako polne, da včasih gcstinearij ne vedo, kje jim glava stoji.«
JE VENDAR SLEPARJEV VSAKE BAZE NA SVETU Precej kriminala se je nakopičilo v Novičnih stolpcih. Tako piše Lepstanski »Iz Dolenskega«, da ni »davnej, kar so žandarji v Kostanjevškem kantonu zasačili nekega škric-mana, ki je od kmetov, djavši, da je »Einnehmer« (pobiralec — op.), gruntno odškodnino pobiral. Prä nekterih je bil zadovoljin, da so mu le polovico ali tudi manj plačali. Pri vsem tem si je bil nabral ne-
kakih 100 gold. Je vendar sleparjev vsake baze na svetu.«
STRELJANJE Z GRADU S CESARJEVIM DOVOLJENJEM
O cesarju Francu Jožefu je znano, da se je vtikal v najdrobnejše reči. »Novice« pišejo iz Ljubljane, da je šla na Dunaj posebna prošnja mestnega odbora, naj bi »Njih veličastvo presvitli cesar ob ognju spet dovolili streljanje na gradu«.
100 LET PRED KANADSKIMI PETORCKI— ZAGREBŠKI PETERCIKI
»Novice« butnejo v slovenski svet s senzacijo: »Pomina vredno je, da neka kmetica blizo Zagreba je 25. dec. 1. 1* je bila obdarovana s peter-čiki, ki po pedi dolgi so prišli vsi meri vi na svet.«
V	ISTRI LAKOTA, V TRSTU PUSTNO NORlSCE,
V	LJUBLJANI KORZO
Po Istri se širi lakota. Po Tržaškem pobirajo milodare za tužno, lačno Istro. Oglaša se tržaški dopisnik »Novic«, ki tako-le pomodruje: »Za uboge Istriane se je nabralo milo-darov čez 41.000 fL in nekaj žita. Reči moramo, da so Ter-žačanl milodarni, in da bi se jim bilo letos že lepši podalo, ako bi bili še tistih sto in sto forintov, ki so jih pometali in poteptali po tleh pustnega no-rišča, naklonili izstradanim bratom v Istrii. Slišali smo, da tudi Ljubljančani ste imeli letos »korso«. De te plentaj! »Bleiweds pristavlja po svoji stari navadi pod črto: De! Auch wir sind in Arcadien geboten!« Ne le v Istri tudi v »Švajcl v kantonu Bernu je taka lakota, da sicer pošteni ljudje kradejo in se pri tatvini vjeti dajo, da Imajo ▼ zaporu saj kaj živeti«
BERAČEV JE SEDAJ VEC KO ZVEZD NA NEBU
Menite, da sta se pred 100 leti cedila po Slovenskem med in mleko? To bi bila huda zabloda. Poslušajmo, kaj pravi dopisnik Miroslav iz Senožeč. Upa sicer na dobro letino. »Do tistihmal nam bo pa le up še štiri grenke mesce preživeti pomagal. Beračev je sedaj več kot zvezd na nebu. Čeravno krog in krog milosti ne manjka, je vender vsa milost glede revšine komaj le kapljica v veliko morje.«
POSLEDICE STRAHOTNE REVŠČINE IN LAKOTE
Posledica tedanje velike revščine in lakote so bde tudi govorice o kandbalščini v nekaterih krajih Avstro-ogrske, ki so jim ljudje prav zaradi razmer, v katerih so živeli, verjeli in so zaradi tega zašle tudi v lista Tako povzemajo »Novice« po Lvovskem časniku, da je v Veglovki v Galiciji 17-letna Barbara Levča-kova grozovito umorila svojo starejšo sestro, jo »mertvo kuhati in peči dala in jo potem s svojima mlajšima bratoma snedla.« To je storila zaradi sovraštva do svoje sestre 14 dni po »smerti matere svoje, ki je konjederka bila in sebe in svoje otroke redila z me-
som oerknjene mertae, šeravno ■oer ni ubožaa Mia.« — Tudi »Zgodnja Danica« poroča e dveh primerih krute kanibal-ščine. Neka ciganka, tudi v Galiciji doma, je v Mužimi zaklala svojo petletno hčerko in s svojim »7 let starim sinam vred ubogo dete snedla. Kosti je steria In sežgala.« V neki vasi »Zaslovskiga okrožja« so živeli 16-letaa deklica, 14-letni deček ter mlajša sestrica od miloščine sosedov. »Ko milostnih darov več ne dobe, se v svoji koči zaprejo in manjši sestra v peč zleze ter v nji zaspi. Komaj to stareji sestra zapazi, peč zapre in pod ognji-šem zakuri.« Sestra in brat sta ostala gluha za p>retresljivi jok iz peči. Starejša sestra odpre peč, ko umolkne glas mlajše sestrice. Nato s pomoč-jo svojega brata — »oh groza! z nožem glavo, roke in druge ude odreže, v lonec verze in k ognju pristavi. Komaj začne vreti, se že obedva k obedu spravita.«
kaj pravi Železnica v naših straneh?
Tako se sprašuje vrhniški dopisnik »Novic«, ko poroča o pripravljalnih delih pri gradnji velikega borovniškega mostu in še dveh večjih mostov v Dolih pred Borovnico in v Blatnem dolu čez staro cesto nad Vrhniko. »Med tem je tudi drugo temeljno delo za železnico od Žalostne gore do Borovnice, in od Borovnice do Logatca že bolj ali manj do konca dognano.«
100 LET »SLONOVEGA«
KOPALIŠČA
Ljubljanski dopisnik s pronosom opozarja, kako se od leta do leta bolj »pomikuje Ljubljana v versto večjih mest. Omeniti Imamo tiste potrebne nove naprave, ktera se ne pogrešuje v nobenem večjem mestu, in ktero tudi je v Ljubljani gosp. Zalar, posestnik gostivnlce pri »slonu« ali po domače pri »Mokarju« lani osnoval, letos pa popolnoma ustanovil, iznova popravil In olepšal — menimo namreč ko-pve, ki so v Zalarjevi hiši. So
pa te kop ve trojne aort* Ene ae toplice (gorke kopre v kadeh), drage ao merdiee (kalte
Tuschbäder), tretje sapamioe ali rusovske kopve (Dampf-und russische Bäder).«
PRVI BRZI VLAK DUNAJ
— LJUBLJANA
29. julija 1854 so natisnile »Novice« vest, da pojde prihodnji torek berzovoz (Eilzug) iz Dunaja v Ljubljano po železnici, Iz Ljubljane v Trst pa s kurirjem. Iz Dunaja bo odpeljal vsak dan ob 7.10, v Ljubljano bo prispel zvečer ob 20.13. »Na železnico do Ljubljane se bojo jemali popotni le v 1. in 2. klas, vozovi z blagom se ne bojo vozili z ber-zovozom.«
(Sedaj odhaja brzi vlak Iz Ljubljane ob 7.20 in pride na Dunaj ob 17.15. — O. u.)
NA KRIMU SE KOSATI
ANGLEŠKI VOJAK V
KOŽUHU KRANJSKEGA
KMETA	'
V	tem času grmijo topovi n® Krimu. Na Dunaju - izdelujejo lesene kolibe za angleško vojsko na Krimu. »Novice« navajajo, da so pokupili na Dunaju, pa tudi v Kranju in Ljubljani vse kožuhe, ki jih bodo prepeljali v Trst in od tod na Krim za angleško vojsko. Sprašujejo se: »Kdo bi bil ka-daj mislil, da se bo v kožuhu krajnskega kmeta kadaj angleški vojak v Krimu košatil!«
PRAVLJICA O LETEČIH
KROŽNIKIH JE STARA
NAJMANJ 100 LET
V	rubriki »Iz natoroznanstva« beremo o »ognjenih kroglah« (danes bi jim dejali s precizno tehnizirano označbo »leteči krožniki«), ki se utegnejo vsak »čas v zraku pokazati«. Tako se je 26. maja 1751 pri Hračini blizo Zagreba pri jasnem nebu ognjena krogla pokazala.« Mar niso tudi letos ljudje strmeli, ko so švigali pri »jasnem nebu« po nebesnem svodu leteči krožniki? »Novice« pišejo dalje iz Pešte z dne 9. januarja 1855: »Ob osmih zvečer sem vidil preču-
LjublJansM živilski trg J« b n dolga leta pred magistratom* Tamkaj so sl ženice izmenjavale tudi najnovejše novice, predvsem seveda iz ljubljanskih družin. Te novice so najbolj širile kršence (krščenice), kakor so takrat še Imenovali služkinje ali gospodinjske pomočnice. Ska ndalov ni manjkalo, zlasti no v nemških gospodkih družinah, ki so imele v svojih rokah skoro vso trgovino v Ljubljani, pre dvsem na Mestnem trgu. Živilski trg se je preselil šele nekaj let po potresu 1. 1895 na sedanji prostor za Vodnikovim spomenikom, kjer je stala ljubljanska gimnazija, svoječasno frančiškanski samostan, potem ko so zgra. dili poslopje za klasično gimnazijo v Tomanovi ulici za Narodnim domom (Ime »krščeni ca« izvira še iz poganskih časov, ko so bili Slovanom za sužnje le krščeni ljudje, ujeti v bojih* Opomba urednj
den prikažete. Skoraj nad glavo se pokaže ognjena krogla. Velika Je bila kot luna. Na vse kraje so žarki iz nje leteli. Potem se ji pa naredita dva repa.« Morebiti so se tudi našim »letečim krožnikom naredili repi, le tega videli nismo. 15. Januarja 1855 so tudi ca Dunaju videli ognjeno kroglo, ki se Je pokazala na nebu. Skoraj na sredi pota se Je razpočila. Postalo Je več manjših koscov, ki so se svetili kakor Danica ali Venera. Naj veči kos je naprej letel. Dopisnik
BESEDNI!
Kratkočasen in podučen list za slovensko
ljudstvo.
Pogled na Ljubljano v Preše rnovlh časih Izpod Golovca. V ospredju Gruberjev kanal z mostom, ki vodi v Stepanj o vas,
(nflfmL Tožbe čez te nedo- __ zadaj Poljane, na desni nekdanja Sempeterska vojašnica,
Ustavna »svoboda« v Avstroogrski
Pa poglejmo, kaj je pisal »Besednik — Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo«, kakor je zapisano na njegovi naslovni strani, ki je izhajal v Celovcu dvakrat na mesec, takrat, ko je minila najhujša doba absolutizma v avstroogrski monarhiji, ko je cesarskokralje-va država že dobdla svojo ustavo in so tudi Slovenci že pošiljali svoje poslance v dunajski parlament, čeprav na podlagi posrednih volitev. Takole piše v svoji 4. številki od 18. marca 1. 1869 (prvo leto Izhajanja) pod naslovom »Ogled po svetu«, kjer je objavljal politične vesti:
»V Pragi vlada še vedno izjemni stan; vredniki se še vedno zapirajo in češkim listom tako visoko dnarno globo prisojajo, kakor menda v nobenej drngej državi; 14 v rednikov je zdaj v ječi. Ali se moremo na-djati sprav pri tacih okoliščinah? — Pri obravnavi o proračunu za naučno ministrstvo se oglasi poslanec Svetec za ravnopravnost v slov. šolab in izreka pričakovanje, da bo vlada št. 19 (§ 19. ustave, kd je jamčil narodnostno enakopravnost - o. u.) kmalo djansko izpeljala. Minister Hasner se je vendar ustavil Svetčevim tirjatvam kot nepravičnim! Tudi zbornica ni pritrdila Svetčevim željam! — Loterija je jako škodljiva in nevarna igra; marsikoga je že pripravila na beraško palico. Več poslancev je vzdignilo glas za odpravo te igre. Poslanec Roser Je naravnost rekel, da država, ki hoče svojo finančno mizerijo odpraviti s škodljivo loterijo, ne zasluži več imena pravne države. Za Slovane se je razkrila v odborovem sporočilu žalostna istina, da se ta pogubna igra posebno množi in širi v slovanskih deželah na Češkem, Moravskem, Gališkem, ▼ Primorju in Dalmaaiji, vendar je tudi dr. Toman še našel razlogov loterijo zagovarjati, češ, da dohodkov iz loterije ni drugače nadomestiti. V načelu je bilo vse proti njej, vendar se je pri glasovanju sklenilo, da ostane vse, kakor je bilo.«
Za Zedinjeno Slovenijo
O zasedanjih tedanjih deželnih zborov v Avstriji J« list poročal:
»Glede slovenskih zadev zvonec nosijo slovenski poslanci v deželnem zboru štajerskem! Oni so moško stopili na oder z govorom o zedinbi Slovencev, postavili vladi več važnih Interpelacij, in da je narod ž njimi, kažejo telegrami, ki jim dohajajo od vseh strani. Tudi po druzih zborih, kakor y Ljublja-
V CELOVCU 1869.
Izdajateljica: Karolina Janežič Tiskarja: 'J. In Fr. Leon.
ni in Gorici, je bila na vrsti domača reč. Ni ravno kaj novega vmes, pa saj moramo staro gosti, dokler se ne vresni-čijo stare pravične želje. Nek-teri se sicer zelo repenčijo, da mali narodček slovenski si upa gobezdati in širokoustiti se. Posebno v graškem zboru možaki silnega glasu v čudnej bliščobi kažejo visokonemško omiko glede narodnih razmer; ali kdo more za to, da smo na svetu in hočemo živeti in tudi kaj veljati!«
•
Tabor v Ormužu. 8. avgusta
so bili, kakor smo že zadnjič naznanili, štajerski Slovenci napravili tabor pri Ormužu. Zbranih je bilo 9000 ljudi, med njimi več sto Hrvatov, ktere so Slovenci z velikim navdušenjem sprejeli. Enoglasno in navdušeno so bili spet sprejeti sklepi e zedinbi Slovencev, o upeljavi slovenskega jezika v šolo in urad ter o napravi slovenskega vseučilišča. Govorniki so bili gg. dr. Razlag, dr. Zamik, B. Raič, Tomšič 1. dr. G. Raič je izvrstno govoril o iz reji slovenske mladine...
Vstaja v Krivošijl
O tedanji vstaji v Krlvoiiji nad Boko Kotorsko, kjer so se hoteli združiti s črno goro, je list poročal 21. oktobra In 4. novembra 1869:
»V kotorskem okraji t Dalmaciji je npor. Iz Pulja, Trsta, Gradca itd. morajo vojaki tje, da se spet mir naredi.
Vnel se je punt, kakor znano, zato, ker bi prebiralci kotorskega okraja po novej postavi morali med brambovce, do zdaj pa so bili prosti vojaščine. Vlada mora če dalje več vojakov tje pošiljati, potem ge le, kedar jih bo obilnlše število, morejo zadušiti npor. Vedeti pa Je, da je boj z uporniki težaven, ker so doli čudni kraji, podobni Krasa, kjer ni obilnosti hrane vojakom, ni stanovališč. Uporniki so razen tega čvrst narod, ki je vajen orožja in blezo da je v zvezi s Črnogorci, od kterih dohaja pomoč.«
In potem v naslednji številki;
»Z bojišča v Dalmaciji še vedno ni nič prida novic. Najzad-nja vest se celo glasi, da je general Auersperg ustavil daljše premikanje proti KrlvoščiR ter armado posadil na Pobrežje kotorsko. Dalje se bere v taistem sporočilni »Vojska se trudi zastonj in je nemogoče vse njeno delo.«
Za realko v Ljubljani
Hranilnica kranjska. Hranilnica v Ljubljani Je v občnem zboru sklenila, da bode v spomin M letnega svojega obstoja prihodnje leto iz lastnega premoženja zidala veliko novo p oris®j* za realno
šolo. Odločila Je v ta namen 100.000 do 12U.OOO gld. Hiša ostane hranilnici v last, prepustiti pa jo hoče deželi in mestu brez plačila za šolsko rabo. Slava takemu sklepu! (Nekdanja Kranjska hranilnica je kasneje zajadrala povsem v nemške vode in je služila nemškemu kapitalu za raznarodovalne namene. — Kot protiutež je bila svoj čas ustanovljena Mestna hranilnica ljubljanska. V poslopju bivše realke, v Vegovi ulici, kjer je bil pouk povsem nemški in katere učenec je bil tudi Ivan Cankar, Je sedaj L gimnazija. — O. u.)
Brzonog
Isti list prinaša v eni izmed naslednjih številk med »Raznimi novicami« naslednjo vest • takratni iznajdbi:
Velociped ali brzonog. NI sicer
potrebno, pa vendar morebiti vredno, da posebno preprostim čitateljem enkrat v misel Jemljemo, kaj je velociped, ki bi se po domače morda krstil brzonog ali enako. Volocipedi so spretni voeički z dvema ali s tremi kolesi. Spretnlši so oni z dvema kolesoma, ker urnejše dirjajo. Kdor zahaja v mesta, videl je je tudi že v naših mestih, kamor Je zadnje leto priromala brzonqga šega. Ker v naš list ne moremo devati slik, naj prav na kratko opišemo, kakošen je oni voziček. Ima tedaj dvoje koles, ki pa nista vštric, ampak v enej vrsti drug za drugim. Vmes zgoraj Je sedlo, da nanj seda človek, ki se hoče samotež voziti. Pri sprednjem kolesu na vsakej strani j« kljuka, da z nogami goniš celo reč, zgoraj pa je držalo za roke, da voziček napeljuješ, kakor tl drago. Prašaš morebiti, ali se ne prevrne? V začetku velocipe-d ist je dokaj kozolcev prekucnejo, pa kmalo se navadijo in potem prav umo drdrajo. Ali je pa velociped potrebna reč? Ml menimo da ne. Rabiti jo moreš le na ravnem, v breg ne moreš t njim, tudi navzdol težko.
In še »Nekaj pregovorov in vodil za življenje«
Dekla, če hoče pošteno živeti,—
Nič ne sme dati, še manj pa nzetll
•
Komur predobro gr*
Ta naj oženi gel •
Ce kdo krivico vso trpi,
Bi kmalo drugo naloži.
•
Ne sedi človeka po tem, kar ne ve, ampak po tem, kar ve in kako da vol
iz Horjula se oglaša v »Novicah« s podobno novico: »Videli smo lepo belo kroglo. Bila jo viditi tako debela, kot precej debelo jabelko. Zdelo se nam je kot spušana raketa. Blei-weis dodaja pod črto; »Tudi v Ljubljani smo vidili to prikazen, o kteri so ravno poslednji listi »Novic« več povedali.«
JOŽEF KRANJSKI
Duhovnik Luka Jeran, ured* nik »Zgodnje Danice«, se ja tista leta mudil v Afriki, kjer je menda proučeval možnosti, kako bi se mogla med črnci razširiti katoliška vera. Odtod je pripeljal na Kranjsko zamorčka, ki so ga krstiM za Jožefa Kranjskega. Začela se ja velika agitacija med vernimi dušami za reševanje zamorčkov, ki je trajala potem še dolga leta in ki je napeljala v Rim neštete krajcarje lahkovernih ženic po Sloveniji.
»Zgodnja Danica« je poročala pred sto leti:	"*■
»Po »Banici« smo viani še posebej pobirali za odkuplje-nje zamurčika, kteri naj bi se imenoval »Jožef Krajnski« Tudi na to vižo se je toliko nabralo, de bi že s tem lahko več zamurčikov odkupili. »Danica« je že zadnjič poved zla, da so gospod L. Jeran zamurčika seboj pripeljali, in mislijo, de bi ravno ta bil »Jožef Krajnski.«
NEČEDNO PISARSTVO
Tudi po literaturi je brkljala »Zgodnja Danica« na svoj način: »Pisavec s posvetnim duham okužen, osmojen s poze-ljivostjo in mesno ljubeznijo» hote ali nehote tega nečistega duha v svoje spise vgnjezdi, povsod! se gnjus za njim cedi, kakor za gnojnim vozam. In tako 8 svojo nesnago tudi druge okuži.« Zatem nadaljuj el »Tako smo prisiljeni, vse gospode duhovne, učenike* starše in prednike opomniti, de naj ne dajejo mladosti v roke, in ne priporočajo jo nobenih novih bukev, dokler niso od njih neškodljivega zapopadka popolnoma prepričani.« Kako bi se neki godilo naši sodobni literaturi, če bi nanjo legla mračna senca Luke Jerana in njegovih mrcvarskih nazorov o književnosti?
Orjaški napredek časniškega tiska
Ob sklepu pomislimo še n« stanje ljubljanskega časniškega tiska pred 100 leti in danes. Tukaj lahko izluščimo spoznanje o orjaškem napredku. Naklada Bleiweisovih »Novic« je imela že v prvem letu 1005 izvodov. Potem je rasla in se vzpela že L 1848 na 1800 izvodov. Med naročniki je bilo največ duhovnikov, t. j. 603. Sledi 149 kmetov, 55 obrtnikov, 31 državnih in deželnih uradnikov, 30 učiteljev, 24 graščakov, 15 graščinskih oskrbnikov, 14 študentov, 12 poštarjev, 11 zdravnikov, 9 cerkovnikov in organistov ter 7 tovarnarjev. Družbena struktura naročnikov: podeželski konser» vatizem.
»Zgodnja Danica« pa je štela pred 100 leti 650 naročnikov. Cez 400 jih je bilo na Kranjskem. Skoraj četrtina, t* j. 150 je bilo neduhovnikov.
Sedaj pa bežna primerjava, ki preseneča: Pred 100 leti sta Izhajala v Ljubljani dva časnika »Novice« ter »Zgodnja Danica« v skupni nakladi 2450 Izvodov. Danes imamo v Ljubljani 39 časnikov in 89 časopisov, skupno 128 periodičnih tiskov. Samo naklada tedniku »TT« pa je približno 50 krat večja, nego je bila nakla* obeh slovenskih tednikov pw4 1* Uti.	vaf*.J
Konec koledarskega leta Je rezko preseka] zvonjenje ta vrisk goničev po gričih in grapah, lovski’ rog ne naznanja več početka in konca pogonov. Večina divjadi ima odslej lovopust. Nič več se ne grejejo lovci ob plapolajočem ognju in vaški »birt« zaman čaka, da bi pri zadnjem pogonu odtajal premrznjene lovce in gonjače z dobro jedačo in rujno kapljico.
Zajec si Je oddahnil in le še roparica ga zalezuje. V globok sen se je pogreznila narava. Le ob vodah še hodijo lovci in iščejo s ptičarjem jate divjih rac in gosi, ki jih je zmrzal pregnala s severa na toplejši jug. Med severnimi gosti je marsikak redek ptič. Rdeči rokomavh lisjak se v toplem kožuhu plazi ob potokih in išče plen. Mir se Je vlegel na zasneženo pokrajino in samo lačen vran kraka z golega drevesa. Divjad se je zatekla v gosto grmičje, jelenjad in sme redno obiskujejo krmišča ali pa obirajo robide ln suho listje sladkega krompirja, topinamburja. Fazanom in jerebicam stresajo zrnje med plevami, da se brskajoč ogrejejo. Kragulj in kanja sta na preži. Medved, jazbec in polh dremajo v toplih brlogih.
Lovca ne da nemima kri počitka. Prepričata se hoče, kako prezimuje njegova divjad. Zato je buden in njegov strel uniči marsikaterega sovražnika. Zdaj je čas, da spravi stalež roparic na znosno mero, da se posveti preganjanju volkov, ki so se kar preveč nakotili. Cim zmrzne snežna odeja, so sivi roparji podnevi in ponoči na pohodu, redko se ustavijo, in bedni ostanki raztrgane divjadi pričajo o njihovih požrtijah. Lahko ujamejo srnjad, ki ne more uspevati tam, kjer strašijo sivi demoni. Naši lovci jih preganjajo vse leto, spomladi iščejo njihova legla, poleti Jih kličejo pred cev posnemajoč njihovo tuljenje, pozimi pa Jih uničujejo z vsemi sredstvi, brezobzirno. Vendar uspeh še vedno ni zadovoljiv ...
Zdaj, na pragu novega leta se lovci radi spominjajo pestrih doživetij v loviščih, radi vzbujajo spomine na razburljive trenutke in delajo bilanco nad stalež eni divjadi, ki so ga skrbno prigospodarili v prid skupnosti. Sneg Je knjiga, v kateri čitaj o.
DIVJAD V STISKI
Vsem nam so Se v svežem spominu nenadni snežni zameti, kš so pred leti zahtevali od na-Se divjadi toliko nepotrebnih žrtev. Kdo.bi jih bSl na pragu pomladi pričakoval? Na srečo niso bile te žrtve brez dobrih posledic. Lovci od takrat s povečano skrbjo gledajo na preskrbo svoje divjadi v zimskem času. Povsod tam, kjer je pričakovati veliko snega, so postavili krmišča, ki naj bd omilila neusmiljeno stisko svobod-
nje, pod vaškimi kozolci pa čakajo lisice, psi zaplotniki, mačke in zanke. Ce zajci oglodajo sadno drevje, zaženejo sadjarji krik, ne da bi zavarovali svojih dragocenih dreves.
Najtežje od vse divjadi prenaša trde zime srnjad, vrtka gazela naših lovišč. Koničasti parkeljčkl se vdirajo v ledeno skorjo in. oster rob jih rani do krvi. Lisice zavohajo kri in nehajo oblegovati samotne kmetije, kajti v gozdu najdejo dovolj izmučene divjadi, ki, iskajoč
Medi črnimi mati
Zima je prišla v goste. Vrhovi planin so zaviti v sive megle in na zmrznjeno podlago sneži. Kakor bele zvezdice padajo snežinke na skale ln goličave. Nato zapiska sever in divje preganja megle, ki se obešalo po vrhovih, grebenih in pobočjih. Sonce vzhaja škrlatnordeče in obseva ledene kristale, ki se lesketajo v vseh barvah mavrice. Nad bele planine Je legel veličasten mir.
Vendar ta mir ne traja dolgo. Zopet sneži in kar nehati noče. Gamsi se stiskajo v prisojna rebra, kjer še travnati snopi niso zameteni. Tudi trdo ruševje jim tolaži želodec. Starih kozlov, ki so čez poletje samotarili po težko pristopnih policah, krnicah in kotanjah, se je lotil nemir. Kri jim Je začela valovati in zaželeli so si druščine. Svatovsko oblačilo gamsovega kozla je črno, poškropljeno s srebrno roso. Borba bo za neveste. Koze se zbirajo v krdela, ki štejejo po 20 in več glav. Tudi mladina je med njimi. Na skalah razpostavijo straže, stare koze, ki nadzorujejo okolico in preizkušajo veter. Vsaka stvar jim je sumljiva in rezek žvižg spravi vso druščino na noge in v beg.
Na skali iznad tropa se prikaže ■tar kozel. Z dolgim, srebrno ob-
Z UHARICO
Poleg določenih pravic Ima lovec tudi veliko dolžnosti, med katerimi Je važna zaščita pernate divjadi pred letečim« sovražniki. Odstrel kragulja, najhujšega med njimi, ne zadostuje, ker Je ropar previden in se skriva v gozdovih. Njegov napad Je bliskovit in že Je izginil s plenom. Treba ga Je torej zasledovati z drugimi sredstvi, njega im vse leteče sovražnike fazanov, Jerebic, prepelic ln ptic pevk.
Tako so sl lovci že v davnih časih izmislili lov z uharico, id so jo, privezano na palico postavili na vidno mesto blizu gozdpv, da bi privabila ptice. Vsi ptiči brez Tazlike sovražijo kraljico noči. velifko uharico. Ce jo kje zagledajo podnevi, se besno zaganjajo vanjo, da bi jo pregnali v temne gozdove ln pečine, odkoder je prišla. To prirojeno sovraštvo

Ma mrhovišoi
Ni hujšega sovražnika lovišč toplih brlogih, še pred mrakom od volka. Ne samo da uničuje je bil Jernej na mestu in kmalu divjad od zajca do jelena, neva- je polna luna risala pošastne ren je poleti in posebno v zim- sence na majhno _ jaso. Hladno je skem času drobnici, loti pa se tudi pihalo in od m: 'jovišča se je sigov ed in konjev na pašniku, Za- ril sladkobni vonj po razpadlini. to se naši lovci trudijo na vse Okrog polnoči^ je pridirjala načine zatreti tega škodljivca, ki lačna lisica. S šapico^ je_ segala ga zaradi njegovega nemirnega medi bruna, toda izvleči ni mogla življenja redko najdejo v pogonih, ničesar. Takoj nato je odskočila. Strup vzame le v sili in kje naj bi mu ga nastavili, ko nima rednih stečin. V trdi zimi rad prihaja na mrhovišča, pripravljena nalašč zanj, oskrbovana pa že v zgodnji jeseni.
Tako mrhovišče so uredili na Kočevskem, nedaleč zamočvirjene luže. Lovec Jernej ga je nadzo-
izkoriSčajo lovci v svoje namena
Uharica, razstavljena na daleč vidnem kraju privabi s svojo pristojnostjo vse ptiče daleč okrog. Ker »e ta način lova naj bolt uporablja spomladi in jeseni, ob času ptičjih selitev, pridejo nad uharico vse tiste ujede, ki se v tem času selijo z Juga na sever in obratno, posebno ujede sokoljega nPdu. V strelni daljavi sl lovec zgradi zgoraj pokrito zaklonišče, iz katerega strelja. Poglejmo sl tak lov.
Uharica sedi na palici ln se navidez niti malo ne zmeni za svojo okolico. Tedad se na robu gozda oglasijo šoje. Vrane se nemirno preletavajo nad drevjem, dokler se ena ne ojunači in napade sovo. Kmalu je vse čmo nad nočnim strahom. Besno se zaganja črna drhal, vendar ostane v varni razdalji od ostrih kremplejv. Ko Jih je pravkar nekaj nad uharico, poči puška, enkrat, drugič. Kar ni paidio. odleti, toda čez minuto dve so vrane zopet tu ln nagajajo uharici brez presledka. Toda velika nočna sova prezira črno drhal.
Namah pa obrača glavo ln pozorno gleda v višave, kjer se je pojavila črna pika, ki naglo raste. Uharica je trenuto spremenila svoje obnašanje. Skoči s palice ln že leži na hrbtu, ostre kremplje pripravljene na obrambo. Kragulj jo je uzrl in se v brezmejnem sovraštvu spustil nad njo. Toda lovec je na oprezu. Se preden je kragulj dosegel sovo, ga vrže dobro merjeni strel na travo. Tako prihajajo drug za drugim, orel, kragulj in po vreti razne dnevne
gtnll v sosedni grapi. Brez dvoma bo tam nadaljeval rajanje, saj Je zdaj čas za svatovanje, v trdi zimi, med zasneženimi planinami.
Dolgi Franc pa se je z lovskim
n ih živali gozdov in poljan v pičlo krmo, omaguje. Kar pa ro^. $e prej poslano je ne-klenelimi očmi kozel. Rahlo sta času pomanjkanja. Gladu se ostane lisicam, opravijo podi v-božala čop, oškropljen s srebrno navadno pridružita mraz in led, jani psi, ki zvečer, spuščeni z roso...	ki onemogočata svobodno giba- verige, vso noč vznemirjajo lo-
višča. Mrtva divjad ne privlači
Mali vitez naših
gozdov
Ko se jame Ima, belo obrobljena ovratnica gozdnega jereba napihovati, pod rjastim perjem kuha strast, okrog oči pa se blešči krvavordeč obroček, takrat za- ___ __________ ^	^___
pleše pred občudujočo nevesto	j^oJj/ki "hodijo 'po titi
svoj najlepst svatovski ples. Ko je potl. Med njimi se razvne boj, ne s perutmi pometal po gozdnih krvav, boj z arijo, pesmico: »Cii tleh in se izvoljenki globoko pri- _ ri;> ^ ci> CMtU, jQ pesmico klanjal, zleti na bližnjo vejo* jereba posnema lovec-jerebar in
cej lovske krvi. Z jutre j se vrnejo domov in presp.jo dan, zvečer pa jih lovska strast pore kje kakšna neoddana nevesti- novno žene v lovišče. Veliko caf Navadno je ni, pač pa tek-
kega dne opazil, da je bil nekdo tam in da je hudo gospodaril. Debela bruna so bila dvignjena in razmetana, okrog jame pa so ležale kosti in glava kljuseta. Neslišno je lovec zlezel v zaklon ki ga je prerasla trava in čakal, marsikaterem je zaradi lahko- ne	ki kaj spremenil. Trda bo
mišijenosto lastnikov lovcev pre- nocoj, kajti že zvečer je mraz silil v kosti. Minila je polnoč, ko se mu je v ugašajoči mesečini ustavil pogled na zvitorepki, ki se je bila potuhnjena približala in
krvoločnih psov, k» hočejo loviti, goniti, daviti, moriti. V
grehov takih zaplotnikov gre na rovaš lisic in volkov.
Krmišča naj pomagajo divjadi čez najboljši zimski čas. Saj so končno
vneto obirala štrleča rebra. Brez glasu se je prevrnila, ko je počilo. Bil je star lisjak• vendar v krasnem kožuhu.
Dalje Jernej ni maral čakati.
neje je zapadel debel sneg in zima je Pritisnila. Jernej ni pozabil na mrhovišče. Stečine so kazale križem kražem lisičje sledi, enkrat pa so bile vidne tudi volčje stopinje. Medvedje so že dremali v
_____ _________ _____ _____ v posredno korist Hitro je še popravil škodo, ki jo
piska, poje »Cii — cit, cti, ci,	'nekateri so	pravi umetniki v tem.	kmetom, ker	sita divjad ne	je	povzročil	medved	z	razkopava-
cuui!» Nato hrupno zapre peruti,	£>r«gi T^kij0 sušijo,	pUs kokoške,	gloda mladih	sadnih dreves,	njem	mrhovišča.	le nekaj	dni	kas-
ces, »to sem jaz, kdo je kakor včasih tudi z uspehom.	Zato uvidevni kmetje radi po
ariji, tZkT'LižgJ^e^ph&aLje’, Kolikokrat sem hodil za lepim darl3° šop striie detelje ali čudovito mehko z nežnim nagla-	Ptičem, ne	da bi	ga videl. In	ovsa, pa tuda	košaro Pese za
som, prilagojenem trenutnemu po-	sam° *>.	sem	«nel, čeprav	divjad, ki ji je trda rima naj-
ložaju, starosti in spolu. Ljubezen sem	puško. Kolikokrat sem večja preizkušnja.
gozdnega jereba traja pol leta, pnpükal vse lesčevje na pobočju,
kjer so jerebi doma, a nobeden se m odzval Drugi dan pa jih je bilo povsod dovolj. Menjal sem mesta, se plazil po zaraščenih poteh, vse zaman. Ko pa sem stopil na osojno reber in prvič zapiskal, skrit za tmuljo, je med rakitami zaŠuštelo. Mir! Spet je zašumelo in vnovič sem slišal značilno capljanje. Potem je bilo vsaj tri mi-
Za njo se je pojavila %enca, ogromna v luninem svitu. Volk! Nekje blizu je strašila uharica »buhu, buhu!» Morda je tudi zavohala večerjo. Trebalo je naglo ukrepati. Čim volk zasluti človeka, gre...
Da bi bil medved, nemogoče, previtka je bila tista senca. Jernej je pomeril in užgal. Brez glasu se je tam nekaj prevrnilo, nastopila je mrtva tišina. Cigareto, in — pretegniti premrle ude. Če bi bil slabo zadel, bi mrcina odskočila. Šele» ko je pokadil, je stopil tja. Za grmom je ležal volk, strel je dobil v glavo in prsi. Debele šibre so storile svoje.
Jernej ni več čutil mraza. Njegova radost je bila tem večja, ker je uničil volkuljo, z njo pa gotovo nekoliko rodov sivih roparjev.
njegova zvestciba samo trenutek.
_ «v«?
5uinjei v pogona
Malo dobrega slišimo o divjih prašičih, posebno na kmetih. Premočno so »e razmnožili,
nute vse tiho Nisem s, upal po- črnuhi p0ŽrešnL Posevfci v bllT novu, khca. Teda, pa ,e previdno žiaj gozdav nho varnl pTed nji-m vendar pogrnnnoprmop’xd hovimi Ä1; zakopano peso, mah «tez dbstal obračal glavico	j zvohajo In od-
m desno. Čopek se mu je ,	,. .	.. ,.
postavil pokonci, medtem ko je kopl^°’ *	kozolc*
oprezal na vse strani m nadaljeval P^rijejo «a, Ucode je povsod
dovodju In malo haska. Saj je
Jr t	.,	. .	.	, meso divjega prašiča slastno,
Nobenega giba sedaj, jerebovo .	,,	.,
oko je ostro. Ker ne najde na	l\e]edk° prld? “ *?
tleh tekmeca, skoči na bližnjo ve- PodeŽelski lova j“	pr“
■jo. Od tod ima boljši razgled.. re^° P°g°n,e’ 3* 6aka*> na Samo glavico obrača. Ni mu jas- pTf\ ob mlakuzah, koruznih no, zakaj ne more najti tekmeca, "JIVail’ toda VSG	premalo.
ti ga je malo prej izzival. Končno Svln*a Je P*00113 Č9 bl volk začne klicati sam. Nežno, poltiho ne desetkal pujsev, bd jih bilo mu odgovorim. Dvoboj teče pol ae ve^ko ved- To ie menda edi-rrinute. Potem pa utihne — ptič. na korist vol«ie zalege. Dobro Spoznal je prevaro 'm se tiho po- zasnovani pogoni prinesejo še slovit. Ni potrebno» da se lovski največ uspehov, vendar le po-izlet vselej konča s smrtjo. Srečna znmd, ko so gozdovi svetli ln t» pot, hrabri, mali vitez naših debeli sneg pokriva planjave. gozdov!	Kmetje so zjutraj ugotovili
trop svinj, ki se je verjetno istega jutra premaknil v zaraščeno globel. Sledi so kazale merjasca, svinjo in tri mladiče. Ker ni bil delavnik, so bili vaški lovci in nekaj gostov kma-
Se pred poldnevom so loved zasedli dohodne poti in jase ob globeli in takoj izpustila pse. Ze čez nekaj minut so> braki zavriskali in pognali. Divji lajež je kazal, da so našli trop.
lu na okupu. Hitro so lezli v hrib proti grapi, oddaljeni uro hoda od vasi. Na razpolago so bili trije lovski psi, istrijancl in »svinjar«, križanec, vendar pa preizkušen na divje svinje.
robljenim šopom na hrbtu se poigrava veter ln ga češe zdaj sem zdaj tja. Nekaj časa se kozel razgleduje ln se nato gibkih korakov bliža tropu. Mlajše kozle vrže njegova prikazen z ležišč. Stari Jih Je že opazil ln se vrže proti njim. Kdo bi počakal napad neugnanega gospodarja tropa? Mladiča, od katerih Je eden že prekoračil 4 leta, iščeta v brezglavem begu rešitve. Stari paša ju ne zasleduje, kajti drug Je njegov namen. Pridruži se kozam ln Jih preganja, dokler ne najde med njimi primerne neveste.
Tako gre vse dni, bodisi v sončnem vremenu in tudi v snežnem metežu, dokler ni prišel dolgi Franc in pripeljal odličnega gosta v planine. Rahlo Je snežilo in komaj dva centimetra pršiča je nametalo na zmrznjen srež. Na krp-ijah sta se približala lovca do strelne daljave. Rahel piš je vel od tropa proti njima ln jima prinašal vonj po divjadi. Za obpot-no skalo sta se ustavila ln z užitkom opazovala živahno rajanje tam doli. Pravkar je bil paša pregnal novega tekmeca, ki si je upal bMže k tropu s sosednjega pobočja. Nagnal ga Je, da se je kadilo za njim. Potem Je skočil na polico, oddaljeno od lovcev nekaj nad 100 metrov. Tu Je motril okolico v vsej svoji divji lepoti. Lovski gost je dvignil rlsanlco. Bezek pok Je za hip prekinu veličastno tišino zasneženih vrhov. Keeel se Je vzpel ln Iskal opore, po*em pa zgrmel med prestrašene sv atov alee. Toda le minuto Je trajala zmeda, ki jo je povzročila puška in žvižg stare koze čuvajte. Trop se Je jadrno umaknil ln v lahnem diru lz-
Spomladi trna jerebova pesem povsem drugo barvo kot v jeseni, ko listje pada. Gozdni jereb poje, kliče» izraža svojo ljubezen, vpije na zbor, opozarja, skozi vse leto, neutrudno. Njegova pesem druži samčka m samico, staro in mlado z ganljivo privrženostjo. V pozni jeseni se mladina odseli, ne predaleč, spomladi pa osnuje novo
družino.	Jelenjad na pomoč človeka, lov-
Jerebarjev čas st prične, ko so se Lovec se zaveda svojih dolž-L .j . ji ‘ _ _• .L,,. nosti do divjadi, ki ji mora po-kure trdno usedle na rjavkasta tn-agati v zimskem pomanjkanju.
Zato uživa vse leto ob napredku v lovišču. Višek njegovega lovskega udejstvovanja in obenem zaiključelk Je odstrel kosa, ki je prekoračil plodno starost ali ga
RUKANJE
Skozi gozdove dlvnega Snežnika sopiha kamion. Krmo vozi za jelenjad, okras naših gozdov. Pravzaprav je divji kostanj in želod samo priboljšek, ki aa ga nabrali za divjad. Kadar zima pritisne ln pokrije gozd in travnik z mrtvaškim prtom, je navezana
jajca. Petelinčki so svojo dolžnost opravili, dolgčas jim je. Zato se začno potepati in iščejo v soseski novih poznanstev. Morda je
je bilo treba odstraniti iz gojitvenih razlogov.
Jeleni so rukali. Spočetka so se previdno oglašali, čez teden dni pa mi je čuvaj sooročil, naj pridem. Do Iga in pod pobočja krimskih hribov naju je s tovarišem potegnil avto, popoldne pa sva se pela do samotne bajte, kjer sva premočila. Navsezgodaj ie treba biti tam, kjer se jelenjad ženi. Nemirno obkroža Jelen tropič košut, ki si ga je zgnal skuipaj, vedno pripravljen, odbiti vsiljivega tekmeca. Vso noč je na oprezu, ne pase se in nima drugih skrbi razen skrbi za ple-menitev.
Se je bila popolna tema. oblaki so pokrivali kaipo starine Krima, ko se je oglasil prvi jelen: »Aoeh, eh.« Daleč je to, vsaj kilometer Kako je že povedal čuvaj? Na vrtiu grape, kjer prehaja v gozd: midva pa sva stala nad sosednjim jarkom, ki je bil prazen. Morala sva više ln sicer po ovinkih. Jelen je rukal v presledkih, 'ek-meca ni bilo, da bi mu odgov«r-
jal. Tedaj se Je oglasil za najinim hrbtom drugi jelen. Po globokem basu je moral biti starina. Obstala sva. Vso pozornost sva obrnila nanj, ki se je počasi bližal gospodarju tropa. Nisva ga videla, vendar, pa sva ga pričakovala vsak čas. dobro skrita za bukovjem. Zopet se je oglašal, vendar se nama je zdelo, da ima njegov glas kovlnasti prizvok, ki ga še nisva slišala od jelena. Kaj pa,
če____Uganka se je še prehitro
razvozlala, »rukač« je bil lovški tovariš iz Ljubljane, ki je Izzival jelena pri tropu. Ne morda Iz zavisti, pač pa zaradi gobezdavo-stl jih le moral pozneje slišati čuvaj.
Potlej smo se s treh strani bližali troipu. Jelen Je molčal ln ko smo dosegli vrh grape, ni bilo tropa nikjer. 2e drugi dan je jelen rukal nad Iškim Vintgarjem. Trdili so, da Je isti. Naj doživi še veliko plodnih jeseni, kajti po glasu sodeč bl mu privoščil Se lepo bodočnost.
Vendar pa je lovo vodja pogrešil, ko je prepozno zamašil spodnjo vrzei. Tam je svinja z mladiči ušla in dosegi a gozd, psi pa so se upehani vračali drug za drugim. O merjascu ni bilo sledu. Ni se mogel izmuzniti in tudi v tropu je manjkala njegova sled.
»Išči, išči!« Psi vohljajo, solijo v isto smer, pod hrast, kjer je zemlja razrita. Tu je merjasec ril in ne more biti daleč. Blizu leži jelka, ko jo je veter prevrnil. Gole korenine strle v vi s, vsa je zasuta s snegom. Ko so psi ob nji, se zakadi izpod zameta črna gmota, merjasec! Z ostrimi čekani seka levo, desno, da se obrani naskakujočih psov. Ne zadene, kajti previdni so. S krvavo zalitimi očmi jih opazuje, pripravljen na nov napad.
Tedaj poči. Merjasec je prejel kroglo. Nemočno se sesede, vendar pa je v hipu spet pokonci, v gobcu krvave pene. Psi bevskajo, režč. Krčevito hropenje pa naznanja, da je moč orjaka v pojemanju. Lovec stoji komaj deset korakov ob strani z dvignjeno puško, toda krogla bi mogla zadeti enega od psov. Zdaj šine »svinjar« naprej in se divje zagrize v uhelj merjasca. Psi odskočijo, kar je dovolj za milostni strel. Končano. Takoj so psi nad mrcino. Nekolikp trenutkov naj se maščujejo za pretrpljeni strah, potem zažvižga bič: proč, stran!
Borbenemu merjascu zadnji grižljaj med čekane, ki se svetijo ko slonova kost. Drugo vejico lovcu za klobuk. Dober pogledi
ujede, vrneš pa vranja drhst. Na primernem kradu jih lovec z lahkoto sklati ducat in še več in tako reši svoje varovance, malo poljsko in goadino divjad, njenih zakletih sovraiantikov.
Na rdečega srnjaka
»V Osojah se vsako Jutro pase srna, srnjaka pa ni zraven,« mi je povedal Podbregar, ki tod hodi na gozdno delo. Lovska družina mi je dovolila odstrel srnjaka, kaj mi bo srna? Prve dni julija je prsk na višku. Zato ni verjetno, da bl bila sama. Sklenil sem pogledati v Osoje. Hitro sva s Podbregarjem zmenjena, ki obljubi molk. Ko sem se v soboto popoldne oglasil pri njem, ml je pomežiknil, češ, še je tam. in dodal, da ni več sama. Z globokim bavkanjem ga je pozdravil srnjak, ko je davi šel mimo.
Se pred mrakom sem bil v logu. Vreme ni moglo biti lepše, suho, brez komarjev. 2e ob prvem mraku je izstopila srna. Mimo je obirala sočno listje ob kraški luži. Tu in tam se Je ozrla, kakor da pričakuje nekoga. Aha! V gostem mladju torej tiči — on. Četrt ure nepremičnega čakanja za rogovilo bukve, ki jo je razcepil blisk pred leti. Tiho je in mrak lega na zemljo. Smo vlflfen le še nejasno, čeprav je blizu. Ce je srnjak tam nekje, mora kmalu priti, sicer bo noč. Tedaj opazim temno senco, ki Je prej tam ni bilo. Počasi dvigam cev, iščem v optiki, prepozno. Zadel bi, brez dvoma, toda raje odstavim in se previdno potegnem nazaj. Dvajset korakov in gozd me skrije.
Podbregar me vprašujoč gleda. Ne, prepozno je bilo. Zjutraj zarana! 2e ob dveh sem pokonci, ob treh pa za bukvijo. Ptički se bude. žgole. Samo da se ne bi spreletavale šoje, gozdna policija. Meglice se dvigajo Iz grape, veter je ugoden, vendar sme nikjer. Kmalu se bo sonce rodilo. Toda kaj je to? Ali sem zadremal? Na trati stoji srna, mirno kakor da nihče ne streže po življenju njenemu ljubčku. Se je sama, vendar čutim, da današnje jutro ne bo prazno. Puška leži na kolenih, z daljnogledom pa opazujem mejo. Rdeča lisa? Srnjak je. v svatovski obleki, kakšni roglji! Samo glavo in prsa vidim. Previdno se ozira, dolgih pet minut. Puška je pri licu. Se dva koraka naprej in zgodilo se bo. Spodaj v dolini hrešči vrana. Seničke so utihnile.
Tedaj zalaja strel v tišino. Srnjaka vrže naprej in tik pred nevesto klecne, pada. Se se ni vznemirila, radovedno stopi k mrtvemu in ga ovohava. Ko pa čuti dah sveže krvi. jadrno dvigne glavo in v dveh skokih zgine za zeleno zaveso. -Pokadim cigareto, živci mi Igrajo, roka se trese. Deset minut kasneje stojim «pred njim, sežem v Jagodičasto temno roglje s slonokoščenimi vršički. Ali je zadnji ta moj srnjak, ki s steklenimi očznd gleda v vzhajajoče sonce?
3**
(RNI
KAPLJICI
Trdnjavski jetnik
Prvi, ki jo je zagledal, je bil čmrlj.
Dvakrat je letel tik nad njo, v tretje pa se je spustil na cvet sosednjega zajčka in si jo tako od biizu kar se da natančno ogledal. Sedela je čisto na kraju drobnega ci-klaminega lističa, lepo okrogla in nasmejana, kot so pač
Začela se Je. prva svetovna vojna. Tedaj je bil Josip Broz že eno leto vojak. Ko je bil dovolj star, je moral tudi on obleči vojaško snknjo. Služil je pri nekem hrvatskem domobranskem polku.
To ni bilo lahko zanj, ki je
Vera Albreht
Vesela
abeceda
olodvor je poln ljudi, ki se jim na vlak mudi
on ec padel je na tla, počen res nič ne velja.
K| it v šivanko je vtaknila * ‘ mama in mi gumb prisila.

v c- ua.j se pridno pase, da ji gosta volna zrase.
ljubil svobodo !n je težko prenesel žalitve. V vojašnici je' moral prestati nekatero ponižanje. In ni mn bilo dobro pri duši, ker je moral služiti vojake v Avstriji, ki je zatirala svoje narode.
Posebno težko mu je bilo med vojno. Avstrija je bila napadla malo Srbijo in preganjala vse, kar je bilo srbskega. Josip Broz, ki je imei čuteče srce za vse ponižane in preganjane, je z nejevoljo gledal tako početje. Stežka se je krotil, da ni vzkipel od ogorčenja.
Nekoč se ni mogel premagati.
Bilo je v začetku vojne. Josipa Broza, ki je bil že napredoval za vodnika, je bil poslal polk po nekem opravku v Pe-trovaradin.
Prenočeval je v hiši neke branjevke. Zenska je bila iz Novega Sada, po rodu Srbkinja. V njeni hiši se je mudilo tudi nekaj čmovojnikov iz Like. Vodil jih je narednik, ki je bil že starejši človek.
Branjevka jim je postregla s čajem. Beseda je dala besedo, razvil se je razgovor.
Srbkinja ni mogla zamolčati, kar ji je bilo na srcu. Pripovedovala je, da je v petrovara-dinski trdnjavi zaprtih mnogo Srbov, njenih rojakov. Dolžili so jih vohunstva in izdaje. Zasliševali so jih dan za dnem, jih mučili in pretepali. Nekatere izmed njih so bili že postrelili.
Branjevki je od žalosti in ogorčenja trepetal glas. Med pripovedovanjem so ji solze pritekle na lica.
Josip Broz jo je poslušal in sprva trdo molčal. Pripovedovanje mn je živo šlo do srca. Saj je že slišal o tem, da zapirajo in mučijo ljudi, ki ničesar niso zakrivili. Skoraj ni mogel verjeti. A po besedah preproste branjevke mu je bilo kot na dlani. Njene solze so ga žgale v dušo.
»To je sramota!« je nenadoma ogorčeno vzkliknil. »Preganjati koga samo zaradi tega, ker je Srb ...«
Narednik ni bil teh misli. Nemiren se je presedal na klopi.
»Umorili so našega prestolonaslednika,« je menil.
»Ti, ki jih zdaj mučijo, so ga prav tako malo umorili kot vi
ali pa jaz,« je rekel Josip Broz. »Saj je človeka sram, da nosi to suknjo.«
»Kaj si rekel?« je vprašal narednik in poblisknil z očmi.
»To, kar ste slišali. Ne bom ponavljal.«
»Ti si puntar!« je vzkliknil narednik.
»Nisem puntar, socialist sem,« se je Josip Broz udaril po prsih. »To sem, če hočete vedeti. Sem proti vojni. Se posebno proti taki vojni. Naš polk bo kmalu premeščen v Galicijo, pravijo. Niti enkrat ne bom ustrelil. K Kusom Jo bom popihal ...«
Vodnika Broza je bilo ogorčenje nekoliko zaneslo. A ni mn bilo žal. Naj vedo, kako misli.
Crnovojniki so mu pritrjevali s pogledi. Le narednik je zagorel kot slama. Ukazal je vojakom, naj ga razorožijo in zvežejo. Hoteli ali ne, črnovojnikl so morali ubogati.
Josip Broz se jim ni mogel upirati. Bilo jih je preveč proti enemu.
Odgnali so ga v trdnjavo. Tam so ga pahnili v vlažno, temno luknjo brez okna.
Josip Broz je v temi kot slep tipal okoli sebe. Nič kot mokre stene in trdi tlak pod negami.
»Pridi sem, pridi sem!« se je po nemško ogiarffo is kota.
Josip Broz je razumel. Ko je hodil za delom po nemških deželah, se je dokaj gladko naučil nemščine. Pritipal se je do nekoga, ki je sedel na tleh. Spustil se je na slamo poleg njega.
Začela sta pomenek. Josip Broz je povedal svoje ime.
»Delavec sem,« je pristavil.
»Tudi jaz sem delavec,« Je rekel Nemec. »Nekaj sem zinil proti tej neumni vojni, pa so me vtaknili v to luknjo. In ti?«
Josip Broz mu je povedal, zakaj so ga zaprli.
»Vidim, da sva Istih misli,« M je Nemec zasmejal.
»Istih,« je rekel Broz. »Koliko časa si že tu?«
»Dva tedna. Se nihče me ni zaslišal. Včasih mislim, da so name pozabili.«
A kazalo je, da ga niso popolnoma pozabili. Enkrat na dan so se odprla vrata, da je med stena planilo nekaj svetlobe. Stražar je prinesel Nemcu po-
ZANIMIVOST! IZ ŽIVALSKEGA SVETA
k. a vri ca se v loku vije,
* * če med dežjem sonce sije
đColibrif
f
Ptiči kolibriji so mične živalce. Hranijo se s sladkimi sokovi, ki so v cvetih. Zato so si za svoje bivališče izbrali tople kraje, kjer je večna pomlad in večno cvetenje. A živijo samo v Ameriki. Največ jih ima Srednja Amerika, in tu zopet največ Mehika.
Prinesli so jih tudi že v Evropo. V živalskem vrtu v Köben-havnu smo kolibrije opazovali čisto od blizu. Ti ptički so prava mojstrovina:	majhni so, vitki,
lahki, ljubki in spretni in zraven še bogato okrašeni. Njihova oblekica se blešči od same lepote. Kovinska barva peres se venomer preliva. Zdi se, da se ti gizdallnč-ki prav radi preoblačijo: Zdaj je ptiček zelen, kmalu nato vijoličast. Zlate iskrice prešinjajo perje hrbta in peruti. Ko zleti, zažari repek rdeče ko kri ali pa rumeno ko zlato. A tudi lepotičijo se. Kar oglej si Jih: Eden si je omislil na glavici pisano perjanico, drugi na obeh straneh vratu puhaste šopke. Oni večji ima dvoje čudovitih peres v repku. Eden pa si je nadel celo snežnobel mufek na vsako nožico, prav' gotovo ne zaradi mraza, ki ga v njegovi domovini ni, ampak res iz gole gi-zdavosti.
Telesce najmanjšega kolibrija v ‘Kobenhavnu je imelo komaj velikost čmrlja. Zvedeli smo, da ne tehta niti dva gTama. Kljub tej majhnosti pa ima močne kosti, čvrste mišice in odporno srce. Tako je izvrstno ustvarjen za letanje po zraku. Z očmi smo mu komaj sledili, ko se je podil skozi rastlinje v veliki, topli in svetli steklenjači. Na moč težko smo ga opazovali, ni nam pomagalo ne oko ne uho. Vedno nas je presenetil. Na mah se je pokazal, kjer ga nismo pričakovan, in nam izginil izpred oči, preden smo se zavedali. Vse drugače se giblje v zraku kakor drugi ptiči.
Kakor puščica Je švignil navpično proti stropu in radensko zbrzel proti tlom. Naenkrat pa se je zavrtel v zraku kakor vrtavka. A v zraku je tudi obvisel, ne da bi se česarkoli oprijel ali se podpri, obvisel tik pred cve- f toni, iz katerega je hotel sesati med. Pa ne smeš misliti, da tako lahko visi po cele ure! O ne, samo nekaj sekund, a že to je umetnost, ki Je ti ne zmoreš. Zdelo se nam je, da visi popolnoma mirno. A ko smo bolje pogledali, smo opazili, da peruti neznansko hitro utripajo, morda tudi stokrat na sekundo. Repek pa jc ptiček pahljačasto razprostrl in malce spodvit podse. Tako se Je razgledoval, potem pa je sunkoma vtaknil kljun v cvet. Kakor je ptiček tudi majhen, ima vendar dolg, malce upognjen kljun in v njem še daljši jezik. Z jezičkom srka hrano, Ce Je cvet velik, se prav nič ni treba čuditi,
lovlco porcije redke juhe in kos krnha. Za Josipa Broza pa nič. Vrata so se zopet zaprla.
Nemec je bil dobra duša. Z Brozom je vsak dan po bratovsko delil svoj obrok hrane.
To je bilo za oba mnogo premalo. Ce pojde tako dalje, je razmišljal Broz, bosta eba izbirala. Tudi mn ni nič dišalo, da bi cele tedne prečepel v Ječi. Zaslišijo naj ga In obsodijo, če je res kaj zakrivil. Ali pa naj ga izpustijo.
Dotipal se je do vrat In nanje nabijal s pestmi.
Prišel Je stražar.
»Mir!« je zarenčal. »Kaj pomeni ta ropot?«
»Peljite me k poveljniku!« Je zahteval Josip Broz. »K poveljniku!«
Stražar mn nič ni odgovoril. Odšel je in ga ni bilo več nazaj.
Bum, bum, bum! Novi udarci
na vrata.
»K poveljniku trdnjave! K poveljniku ...«
Četrti dan, j ko ni nehal razgrajati, so Broza res odpeljali k poveljniku.
»Vodnik,« mn je rekel ta, »narednik vas obtožuje, da ste govorili proti vojni in hujskali vojake k npom.«
Josip Broz je vse tajil. BIH so trdi časi, priznanje bl ga lahko stalo glavo.
»Narednik laže,« je rekel. »Ali pa je bil pijan in je napak sU-šal. Saj so še druge priče.«
»Kdo?«
»Branjevka.«
Poveljnik je bil starejši človek, ki je ljubil red in bi bil rad dognal resnico. Kdo laže — vodnik ali narednik? Poklical je branjevko za pričo.
»A!i ni ta vodnik, ki Je bil oni večer v vaši hiši, govoril proti vojni in hujskal vojake?« jo je vprašal. »Govorite resnice!«
Srbkinja Je bila bistra ženska. Takoj je razumela, za kaj gre. Tudi je mrzila Avstrijce, ki so zapirali, mučili in pobijali njene rojake. Hotela je pomagati vojaku, ki se je tako goreče zavzel za nesrečnike.
»Nič takega ni govoril,« Je dejala s trdnim glasom. »To in ono smo govorili, a kaj takega ni rekel. Saj bi bila slišala, ker sem bila ves čas poleg ... «
Poveljnik je pogledal žensko, nato Broza In se za hip zamislil.
»Pojdite!« Je rekel.
Josip Broz je bil oproščen. S hvaležno mislijo na Srbkinjo je stopi! iz trdnjave — v sonce in v svobodo.
(Poglavje iz »Knjige o Tl tu»
za pionirje).
Napisal France Bevk
Novoletne
želje
Staro leto napodili bomo v zimski mraz, novo bomo naprosili, da obišče nas.
Pa ne prazno! Obloženo stopi naj čez prag, saj v resnici ni vsesno, kaj naj prejme vsak.
Tončku naj v butico prazno ščepec da soli, saj je v šoli letos kazno, da spet obsedi.
Janezku naj se izkaže z leskovo mastjo, da ga mama z njo namaže, če poreden bo.
Tinček pa, ki vse potare, ništrc naj dobi!
Kakor oreh naj ga stare, če ima kaj moči!
Kar ostane, naj bo naše: smeha zvrhan hram!
Potlej pa naj spet odjaše ga delit drugam.
Napisala Vera Albreht
ijico na ciklaminem lističu ?c
Toda zajček je že sladko spal.
»Oh, ti zaspanec,« je razočarano zagodrnjal čmrlj. »Saj je sonce komaj dobro zašlo.«
In ko je to zinil, je še sam nenadoma začutil, kako hudo se mu dremlje. Vrgel je še en zaspan pogled na črno ros-
ne kapljice, ki pogledajo pr vič v svet. Čmrlj jih je v svojem dolgem življenju že dosti videl in si že v marsikateri opral svoje od cvetnega prahu zamazane nožice, toda take in tudi ne podobne ni srečal še nikoli.

Najprej naj vam prav iz srca voščim srečno in veselo Novo leto! Želim vam zdravja in zadovoljstva, uspehov pri učenju, radosti pri igri in vsega, kar spada zraven. Posebej upam, da bomo ostali prijatelji, kakor smo bili doslej. Najlepše še zahvaljujem tudi vsem, ki so se z voščili spomnili mene — preveč jih je, da bi odgovarjal vsakomur posebej.
Na kratko o pismih:
Rožica Kragelj tudi tokrat ni pozabila na nas. S pisemcem je poslala lepo risbico dediča Mraza. Moram reči, da me bo iskreno veselilo, če bo v novem letu ostala prav taka zvesta dopisovalka Najdihojce.
Micika Jurač je sporočila, da je z Najdihojco zadovoljna, pripisala pa je še to in ono ljubeznivo besedo. Zahvaljujem se ji in ji vračam pozdrave. Tudi upam, da je bila zadovoljna z objavo svoje risbe.
Vladimir Dolar se mi je predstavil kot dober slovničar. Prepričan sem, da mu zatorej ne bo težko napisati zgodbice za Najdihojco, katero obljublja. Doma je iz Šempetra v
okrogle	in	nasmejane	vse	ros-	no	kapljico, nato pa je	brenne	kani rice,	ki	nngledain	nr-	če	oiiirtel preko jase k	mladi
brezi, kjer se je nameni!, da bo prespal to noč. Komaj pa je dobro zlezel pod brezov list, ko se je veja pod njim močno povesila.
»Dober večer, sosed, sosed,« je zaslišal tik nad glavo. Bi-ja	je veverica, njegova	dobra
in	med vsemi najbolj	rado-
vedna znanka. »Si se prestrašil, kaj? Videla sem te, kako si jo urno popihal z zajčka-Kaj pa je bilo takega, takega?«
Čmrlj je bil preveč zaspan, da bi se lahko še ujezil. »Sama poglej,« je zamomljal, »Črna...«
In je zaspal.
Veverica je še nekaj trenutkov čakala na čmrljev odgovor, nato pa je stekia po deblu navzdol in odskakljala po jasi proti zajčku. Njeni skoki so biii vedno krajši. Nazadnje jc obstala in sama sebi očitala rekoč: »Ni pametno. Ni pametno. Čmrlj je rekel, da je črna, črna. Kaj vse je lahko črno. Skočim še po koga, da bova dva .. • dva.«
Tako si je rekla veverica in se obrnila nazaj z gozd. S hrasta je skočila na bukev, s te pa*na staro, mogočno jelko, od koder je imela prav posebno lep razgled. Mrak je bil še tenak in ves prozoren. Ne bo ji treba dolgo oprezati. Ob takem času prihaja v ta del m-aria srna, s katero je že nekajkrat prav zabavno poklepetala.
Veverica se je stisnila k debla in napeto prisluhnila. Nekje daleč je pačila suha
_____________________________ veja. V listja pod jelko je
komaj slišno zašumelo. S so-Savinjski dolini, kjer so arhe- sednje bukve pa je mahoma olegi odkrili dragocene izko- vzletela šoja in tolikanj gias-panine iz rimskih časov. Tudi no prhnila mimo nje. da ji je o tem bi lahko Vladimir napi- od strahu zastalo srce. sal kaj zanimivega za naše »No, no lahko bi bili malo bralce.	bolj spodobu:,« je veverica
Janez Prešeren se je oglasil hip nato, ko se je malo opo-4 prvim pismom, ki ga je na- mogla, užaljeno zaklicala šo-pisal sam. Priložil je tudi svo- ji, ki je prav tako nepriča-
Rosna kapljica na ciklaminem lističu je bila namreč črna, bolj črna kot noč sama.
»To ne more biti res,« je pomislil čmrlj in si prestrašeno pomel oči. »Vid mi peša.«
Potem pa je nagnil glavico nad cvet pod seboj in tiho vprašal:
»Poslušaj, dragi zajček! Saj še ne spiš? Si videl rosno kap-
;/
jo risbo. Vesel sem, da se je s svojim prvim samostojnim pismom spomnil prav mene.
Aleksander Anžič pravi, da je bil v minulem letu »zelo, zelo zadovoljen« z našim listom. Za tako mnenje se mu iskreno zahvaljujem, enako vesel pa sem bil tudi poslane pesmice o dedku Mrazu.
Med dopisniki moram še omeniti Urško Schrnit, ki je sestavila tri magične kvadrate, in Alenko Švigelj z Brega pri Borovnici, ki je sestavila številčnico.
Nazadnje naj vas, dragi bralci, opozorim še na naslednje:	za reševalce križanke
»Dedek Mraz«, ki jo objavljamo v današnji številki, bomo izžrebali pet knjižnih nagrad. Torej le na delo!
Vse vas lepo pozdravlja
Urednik
kovano, kot je vzletela, spet sedla v krošnjo bližnjega hrasta.
»Spodobna?« je rekla ta in Se hripavo zasmejala. »Zakaj pa naj bi bila spodobna? Meni ni treba biti spodobna. Malo ste se prestrašili, kaj ne?«
Veverica je ukrivila rep in

ÖÖ
i etelinčes orebudi tega, kdor predolgo spi.
(Se nadaljuje)
TOVARNA
Kamen na kamen to bo tovarna, prava livarna!
Dimnik se dviga, stroj pa že puha dim iz trebuha.
•
Tisoč kolesc složno ropoče.
Je mar mogoče?
Vse je resnica, vse je mogoče, kadar kdo hoče.
če Izgineta v njem s kljunčkom vređ često tudi glava In rep. Ko odleti, je kolibrij podoben mlinarju. Mlinar Je bel od moke, kolibrij pa rumen od cvetnega prahu. Namesto čebel prenaša cvetni prah na druge cvete. Tako je ta mali,, kratkotrajni lepotec tudi za čuda koristen.
Pevci pa kolibriji niso. Kdor pa ni pevec, je večkTat zagrenjen ln zadirčen. Tako tudi kolibri] samec. Jezav Je ln napadljlv. a to samo v času, ko se ženi ln ko samica gradi gnezdo. Gnezdece Ima obliko In velikost orehove lupine. Samica ga zlepi Iz naj-rinejšili dlačic in mehkega mahu. Postavi ga na vilasto vejico ln ga s slino pritrdi. Nato zleže vanj dvoje jajčec in jih štirinajst dni vali. Ko v gnezdu začivkajo mladiči, Je tudi samček zopet miren, prijazen ln zaupljiv.
Napisala Angela Piskernik
VODORAVNO:
1. Ime grške črke,
5. kaj bo prinesel dedek Mraz,
7.	majhen oreh,
8.	preplah, zmešnjava,
9.	cvetica,
10. pod,
1L veznik,
12. oklopno vozilo,
14. sozvok; dogovor (dvojina),
18.	temni del dneva,
19.	gora bllzn Triglava,
23.	kar,
24.	strupen, zastrupljen (srbo-hrv.),
25.	osebni zaimek,
26.	osebni zaimek,
27.	žensko ime,
28.	koralni otok,
29.	ocet.
NAVPIČNO:
1.	Shramba za avtomobile,
2.	prizorišče v cirkusu,
3.	glodale!,
4.	pesniško Ime Josipa Murna,
5.	zgodnji del dneva,
6.	desni pritok Volge,
9. skrajni konee suhe zemlje,
11.	dvojica,
12.	natančen,
13.	ker, zakaj,
15.	del voza,
16.	životi, prebivati.
17. prekop, preliv, vodotok,
20.	100 m2
21.	pripadnik oborožene sile,
22.	gora blizu Postojne.
REŠITEV KRIŽANKE »DEKLICA Z VOZIČKOM« Vodoravno:	2. SP, 4. sto,
8. LO, 7. boks, 8. belo, 10. osat, 11, pes, 12. nenaravno, 17. ateu, 19. divan, 20. Ana, 21. krilo, 22. anekdota, 21. mo.
Navpično:	L postave, 2.
slepar, 3. poleti, 4. soseda, 3. tkanina, 7. bon, 9. osel, 13. rak, 14. Andi, 15. nato, 16. ona, 18. ko, 23. on.
REŠITEV SO POSLALI Peter Drofenik, Mija in Nataška Poljanec, Ivan Loštrek, Alenka Švigelj, Darja tn Joži Jan, Erika Vogel, Jožica Kahne, Vladimir Bašovič, Matevž Zadravec, Anka Švigelj, Rožica Kragelj, Franja Krajnc Nataša Peternel, Tonci Malnarič, Marija Pavšič, Ureka Jerman, Franoi Debelak, Cirila Gregorc, Albina Krašnja, Rožica Muhič, Uršika Schmit, Andrej Milharčič, Melita Zemljič, Maja Ger-želj, Maksi Habinc, Ivo Miklavzik, Tatjana Vodnik. Nataša Zbontar, Jaka Kunstelj, Dimitrij Brezov-šček, Nada Udovič, Helena Marolt, Jelka Plesničar, Marjanca Božič, Jerica Lindental, Borut Rebolj, Igor Hasaj, Meta Cirman, Boris Šuligoj, Jelka Kavčič, Marija Avsec, Flora Kovač, Metka Cukala, Rudi Regancin, Alenka Kolman, Joško Navale, Jože Sti-van, Marinka Jagodič, Irena Gračner, Dušan Sretenovič Marija in Ivanka ter Francka Zorman. Petra Cuk, Heda Solar, Zinka Strmljan, Vladimir Dolar, Mija Dermastja, Franci Lekše, Julijana Karlovšek, Valter Rebernak. Marija Fakin, Stanislava Marn, Vlado Rajkovič, Lučka Korče, Franjo Jurman, Tatjana Jenko, Peter Hudobivnik, Janez Kožar, Vlado Korošec, Marko Kožar. Maja Jeran, Franci Drča, Branka Stražar, Darinka Zu-
si z njim, kot bi komn požugala, pomahala pred očmi. »Prestrašila, prestrašila? Kaj pa še!« Nato je utihnila, pomirljivo stegnila po veji rep in se prijazno nasmehnila. »Ne vem, čemu ta prepir,« je rekla. »Nisem vas hotela užaliti, užaliti. Ce pridete nekoliko bliže, vam bom nekaj zaupala .. •«
Šoja je malce pomislila, potem pa razprla peruti in glasno odšumela na vejo k veverici. »No... kaj posebnega?«
Veverica ji je povedala vse in še malo več, kar je slišala od čmrlja.
»To je lahko marsikaj,« je menila s hripavim glasom šoja. »Crno je marsikaj. Vsekakor bo treba na jaso, da si bomo o tem črnem na jasnem. Pojdiva.«
Tisti trenutek sta zagledali srno.
»V treh bo bolj zanimivo, zanimivo,« je vzkiiknila veverica. »Pokličiva jo-«
Ko se je srna ustavila, sta vsaka po svoje odhiteli k njej in ji povedali vse in še malo več, kar je zvedela veverica od čmrlja, šoja pa od veverice.
»Res, črno je lahko marsi-
~v,ko K™c'- Aleksander kaj,« je dejala resno in Ijnb-Anžic, Helenca Kušar, Liubica	,	,,	.	.«n
Saksida, Marija Homan, PTicnož tj50 srna in na^O dolgo lil ijub-Rueh, Zofka Virant, Andrej Hri- :ko razmišljala O tem. kai naj bemik, Marica Verčič, Saša Mer- j bi bilo čisto črno, kar je ta-
ßtmoti jMß11Bidwe^Nevenka *° preplašilo drobnega čmrlja. Rode, Janez Brilej. .Karli Kač. ,Ko se tega nikakor ni mogla Marica Sikošek. Silvo Inkret, Ma- ’domisliti, ie dvignila glavo in tjaž Kranjc, RIJ a Planinšek, Aleš - -	“	—	-
Saje, Stojan Pate, Janko Kremžar, Natalija Lahovec, Marija Amf, Katja Megušar ln Branko Planinc.
Za nagrado je bila izžrebana Jožica Kahne iz Višnje gore. Naj «poroči, katero knjigo «d žeUl
rekla: »Že vidim, da bomo morale res na jaso in si od blizu ogledati to črno stvar. Pojdi« |mo.«
j ln so šle.	j
I	Milan Sega j
Ali zares želite prijateljem in znancem 365 srečnih dni? — Tudi besedo »sreča« je treba previdno uporabljati!
ZDAJ - KO	NOVO	JE' - SPOČET©, . . i ]
: Sl	ZA L A. ».	M !p PoGj^Ei v OBRAZ J,
•'+r'i ‘4 1' l't* rv—		'' a « -Sr J » »vv »V v * v — -I-»., —- »c- - »— ... ,s«r^
Vsako leto ga želimo znancem In prijateljem. To je nekakšna formalnost, ali če hočete, stvar dobre vzgoje. Toda — ste že kdaj pomislili, kaj pravzaprav želite svojemu prijatelju ali znancu, ko mu svečano stiskate roko in bolj ali manj avtomatično, morda že stotič na dan, izrekate »Srečno novo leto!«? Ste kdaj pomislili, da ima leto 365 dni in da ste torej svojemu znancu ali prijatelju želeli nič manj kot 365 srečnih dni? Lahko je želeti vesel praznik; to ni
CD KOD PRÄZNGV&NJE K0V2GÄ LETÄ?
Nastop novega leta so ob tem Času siaviii že stari Rimljani, bi se je njiiiov koledar z mesečnimi imeni vred obranil deloma vse do na^ln dni in ki bo osial najbrž večna lastnina človeštva. V starem Rima je bilo Novo leto pomemben praznik; slavila ga je država, pa tudi ljudstvo je z njim družilo svoje Šege in navade.
Rimljani so biii prepričani, da je prvi dan novega leta odločilen za vse leto. Zato so noč pred Novim letos (danes Silvestrovo) |>re-živcid v veselju in rajanju, v uživanju dobrin jedač in pijač ter drugUi dobrot. Pijančevanje in Še drugačno uživanje je veljalo zdravju, češ: če boš ta dan zdrav, ti ne bo vse leto prišla bolezen v liišo. Na Novega leta dan so se tudi obdarovali z raznimi darili.
Krščanstvo se je spočetka izrekalo zoper praznovanje Novega leta. češ da je to združeno z razuzdanimi navadami in poganskimi nazori, ki so se okleipali tega praznika. Duhovščina je na raoc pobijala novoletni praznik, odrejala poste in podobne reči ter žugala z vsemi kaznimi »onega« sveta; toda že močno ukoreninjeni običaj se je počasi razširil po vsem svetu.
Vera v »srečno in veselo novo leto« se je še do danes ohranila v obliki silvestrovskega »krokanja« in pijančevanja, ostanka poganskih navad. Davni običaj je ostal tudi nam, otrokom dvajsetega stoletja. A le malokdo se zaveda, da z novoletnimi voščili in vesrili vzdržuje prastaro praznoverje, ki najbrž nikdar ne bo izkoreninjeno.
tako tvegano. Toda »srečno no- novo leto«. Namesto »srečnega« vo leto«...	uporabljajo morda previdnejši
In vendar gre vsako leto te in razsodne j ši »uspeha polno
Tako bi še marsikdo med nami uradoval tudi na Silvestrovo!
dni skozi poštne urade na milijone lepo pisanih razglednic z novoletnimi voščili; prijatelji in znanci si več dni zapovrstjo stiskajo roke in &i voščijo »srečno
leto«; toda vedno gre za 365 ali
celo za 366 dni.
Ko je nekoč velikemu italijanskemu pesniku Giacomu ILeo-
r
V premišljevanje na Novega leta dan
Največje naključje v naravi je človek.
Poguma človek ne kače v umiranju, temveč v življenju. Človek nat bi bil, ne pa 'šele 'postal pameten.
Življenje je treba uživati kakor plemenito vino, požirek za požirkom; tudi najboljše vino izgubi svoj okus, če Se z njim nalivamo kakor z vodo.
Da bi prikrili svoje slabosti, razgaljajo ljudje slabosti svojih bližnjih.
Kakor v simfoniji, se nam pravo življenje razkrije šele
v finalu.
Kolikor manj boš mislil nase, toliko srečnejši boš. Izmed vseh cvetic na svetu, potrebuje človeška največ
sonca in nege.
Čednost je šibkost človeka, da bi te upiral vsaki
skušnjavi.
Nevoščljiv človek zavida po navadi druge za stvari,
s katerimi sam ne bi vedel kaj početi.
Zavist sledi kakor senca uspehu našega bližnjega in gre pogostoma tudi pred njim.
Neumnost je sama sebi tolažnica.
Sredi človeškega srca cvete vedno zeleno drevo; ime mu je ljubezen. Dokler cvete, si mlad; ko umre, si star.
Preden ljudje ljubijo, so kakor sveče, ki niso bile
prižgane.
Vsakdo misli, da zna ljubiti; v resnici pa je malo ljudi, ki se naučijo te umetnosti; se manj pa je tistih, ki
jo obvladajo.
V viharju življenja izgubi ženska pogostoma glavo, toda frizuro si vselej ohrani.
Samo nerodna ženska »učaka* trideset let.
Pri naključjih, pri sreči in pri ženskah je tisto, kar se zdi popolnoma nemogoče, včasih mogoče.
— Obljubil sem ženi, da ga na Silvestrovo ne bom popil vefi
kot kozarec...
Ha trgu
• \ *. I 1. 11 |,1
r-	'*
Novoletni optimist
—	Denar sem!
—	Ta je pa dobra! Malo prej mi je isto dejal natakar v barn!
Neka vdova je Izjavila, da bi se rada spet poročila.
»To je pa prava norost,« JI Je dejal izkušen možak. »Na vašem mestu ne bi storil tega. Saj je vendar velika prednost nositi Jene moža, ki ne more več skakati čez plot.«
*
Slaven slikar je dvajset let zapored vsak večer prebil pri neki pevki. Ko mu je umrla žena, so vsi, mislili, da se bo z njo poročil.
»Ali ste znoreli?« Je dejal, ko so ga vprašali o tem. »Kje pa naj potem prebijem svoje večere?«
#
Na Silvestrovo obljnbl mož ženi, da se bo za trdno vrnil domov pred polnočjo, da bosta skupaj dočakala Novo leto. Toda mož najde v kavarni veselo družbo, pozabi ob kozarcu vina na obljubo in se vrne domov šele zjutraj.
»Kje pa si bil do zdaj, Janez?« ga vpraša žena. »Vso noč nisem zatisnila očesa.«
Mož Jo sočutno pogleda in reče:
»Jaz, siromak, tudi ne!«
pardiju neki potujoči prodajalec novoletnih almanahov prižel voščit srečno novo leto, mu je Leopardi odgovoril:
»Mi lahko zagotovite, da bo srečnejše od preteklega?«
»Se razume,« je odgovoril prodajalec, ki je mislil samo na to, da bi tudi Leopardiju prodal Izvod novega almanaha.
»Srečno kakor katero izmed preteklih?« ja dalje spraševal Leopardi.
»Mnogo bolj,« se je glasil odgovor.
»Torej niste doživeli v preteklosti nobenega leta, ki bi ga hoteli vnovič doživeti?«
»Ne bi tega dejal,« Je odvrnil prodajalec.
»Kako ml morete torej obljubiti, da bo novo leto srečno, če v preteklosti ne najdete niti enega, ki bi bilo zares srečno?«
Toda Leopardi, ki je bil tedaj že hudo bolan, je vseeno kupil almanah z voščilom. Nemara je hotel svojega obiskovalca opozoriti le na to, da je »sreča« ena izmed tistih besed, ki Jih je treba zelo previdno uporabljati, in morda misliti pri tem, ko voščimo »srečno novo leto«, tudi na to, da ima leto celih 365 dni ...
Cftne/idofe
Francoski pesnik in kritik Boi-leau je vselej prišel prvi, kadar je bil povabljen kam na večerno zabavo ali pojedino. Ko so ga nekoč vprašali za vzrok njegove točnosti, je odvrnil:
»Tako počenjam pač Iz same previdnosti, ker vem, da izrabijo gosti, ki čakajo na zamudnika, vsak trenutek za to, da se zabavajo ob njegovih napakah in slabostih.«
•
Mark Twain je v kavarni naročil kozarec vina. Vino je bilo tako kislo, da ga ni mogel piti, zato je poklical natakarja in mu rekel:
»To vino je tako kislo, da ga
ne morem spiti.«
»To ni nič hudega,« odgovori natakar. »Zaprite oči in ga te-pijte!«
Twain ne odvrne ničesar. Izpije vino, potem pa pokliče natakarja, da bi plačal.
»To je premalo!« se razburi natakar.
»Nikar se n« razburjaj zato,« mu odgovori Maric Twain. »Zaprl oči in spusti cent v žep!«
Francoski kralj Henrik IV. je obiskal jetnišnico in se z jetniki pogovarjal o vzrokih, ki so jih privedli v Ječo. Vsi so mu zatrjevali svojo nedolžnost; en sam jetnik je priznal «vojo krivdo, da je kazen zaslužil.
»Izpustite ga nemudoma te ječe!« je dejal kralj upravitelju jetnišnice. »Lahko bi okužil • svojo miselnostjo vse te nedolžne ovčice, ki so zaprte skupaj z njim.«
•
Angleškega humorista Swift« je nekdo vprašal, kaj misli o plemičih. Swift je odgovoril:
»Tisti, ki nimajo druge vrednosti razen odlik svojih prednikov, so podobni krompirju, katerega najboljši del je pod zemljo.«
»iiiiiimnramm:mrammi!!!iinimmnras
—	Kaj pa čakate?
—	Da padejo še cene.
Pri nekem pesniku, vnetem prijatelja žlahtne kapljice, so zdravniki ugotovili vodenico.
»Nemogoče!« Je vzkliknil pesnik. »Svoj živ dan nisem imel v ustih niti kaplje vođe.«
»Čudno! Kaj niste na Silvestrovo pili vino iz šišenskih vinogradov?«
(Qtevefc

m e
'Kaj je čas? Čas, ki venomer niha nad namii
Po navadi mislimo, da smo ga doumeli, če ga opazujemo v zaporedni vrsti, ki jo delimo na tri
Bazgovor po Silvestrovem
zovanja beležiti v desetinkah sekunde. Sedanji hip bi bilo torej mogoče pravilneje izraziti, če bi si namesto cele sekunde predstavljali le njeno desetinko.
Desetinke sekunde pa so precej dolgi intervali; kadar mora astronomija nek pojav izmeriti časovno do pičice natančno, na primer pri določanju lastnega gibanja zvezd, mora uporabljati stotinke sekunde.
Lahko bi rekli, da je sedanjost pravzaprav le desetinka sekunde; vendar pa moramo priznati, da je to merilo odvisno zgolj od na-
šega merjenja, od sposobnosti net* ših možganov. Čeprav je ta doba stokrat krajša kakor sekunda, je vendar sama na sebi precej dolga. Neizmerno drobna bitja — mikrobi -— žive včasih le stotinko sekunde, ki pa pomeni zanje stoletje; v tem času se rode, zrastejo, se razmnože in postarajo. V eni stotinki sekunde na. pravi svetloba tri tisoč kilometrov, približno toliko, kolikor je od-nas do Severnega tečaja.
Pravilneje je torej, če rečemo, da je sedanjost nemara le -.učinka sekunde; lahko bi jo merili tudi s tisočinkami, ki jih uporab-
—	Veš, da sem imela na Silvestrovo kar deset moških na en prst?
—	Že mogoče — toda niti enega v roki.
dele: sedanjost, preteklost in prihodnost.
Preteklosti ni več in prihodnost se še ni začela. Samo sedanjost učinkuje na nas s svojo živo resničnostjo.
V čem je pravzaprav sedanjostf Če spremljamo trajanje sekunde v kratkem trenutku, ki leži med dvema tiktakoma nihala, jo lahko v mislih razdelimo na deset enakih delov, kot je to v navadi pri znanstvenem opazovanju. Če hočejo astronomi ugotoviti pot neke zvezde na pajčevinasto tankih nitih daljnogleda ali natanko določiti mrk kake zvezde, ki prihaja v senco meseca ali v razdaljo med zvezdama od zahoda proti vzhodu, morajo svoja opa-
Opozorilo novoletnim šoferjem
—	In koliko st« vozili na nro?
—	Kako pa naj vem, ko smo si vendar pri podjetju nabavili avto šele pred dvajsetimi minutami?
Na umetniški razstavi
— Ce ti vendar pravim, da mn nisem bila kal me je po spominu...
model! Našli-
Zdr
N.
M. ZoŠčenko:
a vilo zoper birokratizem
— Ali mi nisi pravkar rekel, da prihaja z dimnikarjem
edavno je moj spoštovani tovariš Fedor Aleksejevič' Kulikov iznašel sredstvo zoper birokratizem. Ta človek je prava državniška glaval Sredstvo, ki ga je odkril, pa je tako uspešno in hkrati tako ceneno, da bi ga bilo treba patentirati tudi v tujini. — Toda na svojo veliko žalost tovariš Fedor Kulikov trenutno ne more v tujino; moj srčni prijatelj mora namreč zaradi svojega poskusa, da bi odpravil birokratizem, odsedeti štirinajst dni. Resnično, nihče ne more biti prerok v svoji domovini...
Sredstvo, ki ga je Kulikov tako bistroumno iznašel za birokra-tizem, pa je bilo takšnole:
I Kulikov je v neki svoji zadevi E (najbrž v stanovanjskil) zelo rad E hodil v neki vsega spoštovanja S vredni urad. Hodil je tja kak = mesec, mogoče tudi dva, vsak = dan, toda brezmpešno; to se pra-= vi, birokrati so se delali, kakor i da ga sploh ne vidijo. Bilo je = naravnost strašno. Njegove akte = so bili nekam založili in njegove = zadeve seveda niso rešiti. Pošiljati % so ga le po raznih nadstropjih in I ga odpravljati, češ, da naj pride = jutri.
I Seveda, tudi njihova služba ni I prijetna. K njim, birokratom, pri-I hoja vsak dan sto in sto ljudi
Mi Mfc M m «M M( MO
umno vprašanje, človek postane grob že iz nervoznosti...
Kulikov pa se iz določenih razlogov nikakor ni mogel ozirati na intimno psihologijo birokratov; sicer pa se je bil čakanja že temeljito naveličal. Takole si je mislil: »Če danes ne uredim svoje zadeve, potem bo zares hudo, saj smo že v pran zimi. Potem se bo zadeva vlekla še nekaj mesecev. Privoščil si bom katerega koti v tem prekletem uradu in mu primazal klofuto. Morda se bodo potem dobrohotno spomnili name. Na vsak način morajo mojo zadevo resno vzeti v roke.*
Fedor Kulikov je šel torej v urad, in sicer najprej v pritličje; za vsak primer — si je mislil — če me vržejo skozi okno, se pač ne bi rad preveč poškodoval. V pritličju je šel od sobe do sob*, potem pa je nenadoma uzrl silno razburljiv prizor. Na lepem stolu je sedel birokrat srednjih let, s čistim ovratnikom m z leipo kravato. Sedel je tam čisto brez dela, še več, sedel je udobno naslonjen na stol, premikal ustnice, imel prekrižane noge m si jih ujčkal.
To je spravilo Fedorja Kulikova čisto ob pamet. »Takof* s; je mislil. »Tu je javno poslop-K MKffli mtd» « «o» «Mm *
ke naših velikih državnikov, tu to knjige, akti, mize, obložene z delom, tale pa se ujčka in si požvižgava ... Ne, to ne gre, to je kratko malo žaljivo!*
Kulikov si je natančno ogledal birokrata. Potem pa je pobesnel; stopil je k možakarju in mu je prisotil klofuto. Z vso silo, seveda. Birokrat — drugega ni mogel storiti — je padel s stola. Seveda si je tudi prenehal ujčkati nogo; zato pa je pričel divje rjoveti.	■'
Z vseh strani so prihiteli birokrati in zgrabili Kulikova, da jo
ne bi popihaL Mož, ki je bil dobil klofuto, pa je rekel: »Prišel sem v važni zadevi in sedim tu že od ranega jutra. Toda, če mi dajete klofute že na tešče, tedaj nočem imeti z državnim uradi več nobenega opravka.* c Mikov h je zelo čudil, »Ret-
Ijajo znanstveniki v fizikalni ve-di. Toda omejimo se na mero, ki jo lahko dojamemo: v desetinki sekunde lahko slišimo deset udarcev ali opazujemo njihovo sled. Deseti del te desetinke ali stotinko si lahko predstavimo zgolj v mislih; tisočinke pa niti naši možgani ne morejo več dojeti. — Tudi stotinka sekunde je samo trenutek, točka.
T o je sedanjost. Tfenutka, ki je bil pred tem, ni več. Sedan jost izginja prav tako naglo, kakor se je pojavila. To so odprta vrata med preteklostjo in prihodnostjo; skozi ta vrata pa nenehoma vdira prihodnost in se vrača preteklost ...
Skota Je poslala žena v trgovino, da hi kupil mišclovlto. Trgovec je Skotu pokazal že cei ducat raznih mišolovk, toda Škotu so ss zdele vse predrage.
»Toda, to je najceneiša mižolov-ka, kar jih je mogoče dohiti v našem enestu,« je naposled vznejevoljen rekel trgovec. »Kaj hi pa še hoteli?«
»Kaj bi hotel? Da bi tnlšolovka ne bila predraga. Kaj nimate cni-šolovke, ki bi ubila miš, še preden bi pojedla slanino?«
IIMIimmimiimmniutf-
nično, tovariši,* je rekel, »nisem vedel, da ta človek n: uslužbenec, ampak prosilec. Mislil sem si pač: vidiš, tu sedi neki prekleti birokrat. Tovariša v trpljenju vendar ne bom pretepal!* Birokrati so se strašno razburili in začeli vpiti: »Kje pa so akti tega Kulikova? Hitro, da vidimo, kaj sploh išče tul*
Mož s klofuto pa je protestiral: »Oprostite, zakaj pa bi imel prednost človek, ki. pretepa sv.oje bližnje? Prosim, poiščite tudi moje akte! Moje ime je Obreskin.* »Prinesite tudi Obresklnove akte!* so vpili birokrati.
Mož s klofuto je stisnil Kuli-kovu roko in se mu prisrčno zahvalil. »Obraz*, je rekel, »se mi bo že pozdravil. T oda do smrti vam ostanem hvaležen, ker ote mi pomagali v boju zoper birokrate.*
Ko so se pomiriti, so napraviti zapisnik. Medtem so Kulikovi akti le prišli na dan in vse je šlo po postavi. Možu s klofuto pa so dejali: »Vi, mladi mož, pa niste prišli v pravi urad. Iti m*»» rate tja in tja.*
Mož s klofuto je rekel: »Brez zamere, tovariši, zakaj pa sem dobil to klofuto? Napravite mi o tem vsaj potrdilo! Tega in tega dne je Obreskin dobil tu in tu resnično klofuto.*
Tega potrdila mu seveda niso dali. Obreskin se je potem razjezil in skočil nad Kulikova.. Milo za drago, si je pač mislil. Toda zgrabili sp ga in vrgli na cesto. Njegova zadeva pa še vedno počiva.
Kulikov je šel za štirinajst dni sedet; vendar pa je bila njegova zadev* hitro in uspešno rešena.
Sr
SWBC V HOVO LOT!
r5F
(Foto Vlastja)
vodsta Save...
Verjetno ste prepričani, da poznate svojo domovino. Seveda, bili ste osemkrat na šolskem izletu, petkrat s sindikatom in tudi po »privatni« liniji ste jo kdaj mahnili s kolesom ali celo z avtomobilom. Da, spoznali ste naše kraje s ceste ali z železnice. Toda koliko lepot vam je ostalo še skritih, če si še niste ogledali narave z »vodne perspektive«, čarobni svet modernega povodnega moža, deviško opojnost šumečih valov, svečani molk vodne struge, razkošje prelivajočih se senc sjsozi veje obrežnih dreves, kristalno čisto in ozonizirano ozračje nad vodno gladino?
Vse to lahko doživite s čolnom, zlasti pa s kajakom in s kanujem. Za oboje gre zasluga »primitivnim narodom«. S kajakom so se namreč vozili Eskimi: izdelan je bil iz koščenega ogrodja, okoli katerega je bila napeta koža. Kanu (canoe) je služil kanadskim Indijancem za vožnjo po divjih vodah in ga zato še danes ponekod imenujejo »kanadljec«. V Evropo so prvi kajak pripeljali Nemci, prvi kann pa Francozi in še danes so Nemci med najboljšimi kajakaši, Francozi pa med najboljšimi kanu j isti.
V Jugoslaviji se je kajakaštvo uveljavilo Se pred 30 leti, toda tedaj le v Ljubljani in Zagrebu. Prva pionirja sta bila ing. Pogačnik in Bdfner. Pred vojno je zrasla nova generacija pogumnih fantov: ing. Malahovshy, Br. Droventk in Cveto Močnik, ki je kasneje padel v NOB. In tudi tretji današnji rod kajakašev ni manj slaven: M. Zadel, Ulja Svet, Stoviček, to niso le naši državni prvaki na divjih vodah, ampak so tudi na svetovnih prvenstvih dosegali
SVETOVNO PB7SM3TV0 S KfiJÄKI V TACNU
najboljša mesta ln dvignili ugled jugoslovanskega športa. Danes je kajakaštvo razširjeno že po vsej državi in šteje že kakakih 3000 pristašev.
Morda so prav zaradi njihovih uspehov Jugoslaviji za-uoali častno in odgovorno nalogo, da izvede v prihodnjem poletju v Tacnu pri Ljubljani svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Tekmovanje bo potelako od 29. do 31. Julija. Program obsega naslednje točke: F-I (zložljiv kajak — enosed), C-I (kanu — enosed) in C-n (kanu — dvosed). Vsaka posadka bo startala dvakrat in bo ocenjena za boljšo vožnjo od obeh. Jugoslavija bo nastopila v F-l, kjer bomo lahko posegli v borbo za najvišja mesta, če ne celo za zlato kolajno, in morda tudi v C-K. V kajakaških disciplinah so glavni favoriti srednjeevropske države: Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška in Jugoslavija. V kanuju bodo pa verietno odločali predvsem Francozi in Švicarji. Velika neznanka so tudi Američani, ki se bodo letos prvič udeležili svetovnega Drvenstva. Letošnja prireditev v Tacnu bo prvič res »svetovna«, kajti doslej so se praktično borile med seboj le evropske države.
Proga v Tacnu je postala pri nas že neko tradicionalno
prizorišče kajakaškega slaloma, zlasti ker so bila že tri leta po vrsti pomembna mednarodna srečanja. Dolga je 500 metrov — od zatvornice tacenske elektrarne do mostu. Prvi del ima četrto težavnostno stopnjo (težka, zahteva dovršeno . obvladanje), zadnja polovica pa ima drugo stopnjo (lahka, živ tok).
Slalom na divji vodi zahteva od kajakaša Izreden pogum, borbenost, dovršeno tehniko, poznavanje vode, hladnokrvnost, odločnost in prisotnost duha. Mirne vode so za oravega kajakaša le »marmelada«. Od trideset držav, ki so članice Mednarodne kajakaške zveze, računamo na udeležbo vsaj 29 reprezentanc. Nedvomno bo torej to svetovno prvenstvo največji športni dogodek pri nas, ki bo upravičeno usmeril pozornost vseh športnikov, zlasti tistih, ki ljubdjo napete in borbene dogodke.
Vse priprave za to svetovno prvenstvo vodi Brodarska zveza Slovenije. 2e sedaj imajo razni pododbori polne roke dela, Brodarska zveza Jugoslavije pa denar...
M. H.
same ^S£zm
Leto 1954 ni Imelo nobenega olimpijskega prizvoka, pa bo prav tako Izpolnilo marsikatero ■vetlo stran v zgodovini sodobnega športa z dobrimi zapiski za zanamce, najsi bo glede vedno večje razširjenosti in priljubljenosti te človeške dejavnosti med narodi sveta, kakor tudi glede novih vrhunskih storitev mnogih posameznikov v raznih športnih panogah, ki še vedno niso dale odgovora na vprašanje, kako daleč pravzaprav gredo zmogljivosti človeških sposobnosti.
Prav gotovo v teh nekaj vrsticah, ki naj nas za trenutek ustavijo, preden prestopimo prag novega športnega leta, v mislih na najpomembnejše športne dogodke — predvsem doma — v minulem letu, ne moremo tega opraviti bolj, kakor samo do skrajnosti zgoščeno. Cele knjige bodo izšle (ali pa so že) o tem, ne samo o dogajanjih, katerih odmev je prišel po naših udeležencih ali opazovalcih tudi do nas, marveč tudi o mnogih drugih, ki so prav tako pretresala milijone športa željnih ljudi po vseh celinah, ne da bi bili imeli najneznatnejši pomen za razvoj športnega gibanja kot etične vrednote za vsakogar. Res je pač, da je šport (opredeljevati ga na tem mestu ne bi hoteli, ker bi zašli na področje, kjer je vsaj za zdaj še vse močno nejasno, razvija pa se tako, da se bo slednjič vendarle treba spoprijeti s problemom, kdo naj ga vzdržuje in kdo naj vzdržuje tiste, ki ga mislijo gojiti še za druge), postal potreba človeka našega veka in ima zato pred seboj nesluteno široko in tudi vedno zložnejšo pot.
Pri nas doma pregledov in obračunov po gornjih vidikih in glede na svetovne lestvice in težnje ne bomo delali. Sport pri nas ni samemu sebi namen, naš šport je sestavni del ljudske vzgoje in ni niti privilegij niti zabava samo posameznikom, temveč je neogibna potreba vsakega državljana, ki hoče v procesu graditve socializma sodelovati čim aktivneje. Delo v tej smeri še davno ni opravljeno, vendar pa stalno in dobro obetajoče napreduje.
Mimo tega pa je ob taki priložnosti vsaj v glavnem le kazno obnoviti spomin na nekatere močnejše športne utrinke iz pretekle sezone.
Ce začnemo pri najpooulamejšl zvrsti (seveda boste dejali:	že
spet ta žoga!),
TO JE NOGOMETU,
ki tako ali tako le zbira okrog sebe največ ljubiteljev, moramo biti z njim nasploh zadovoljni. Čeprav nam je skuhal nekaj zelo trpkih razočaranj, so naši nogometaši le obdržali svoj dosedanji sloves. Kar soomnite se tekem za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo, uspeh proti Angležem v Beogradu, zmage nad Francijo ln Brazilijo v Švici, jeseni r»a še nad Wallesom, Posarjem, Turčijo. .. krepak remi na Dunaju — to je v redu. Pri nas doma se kakovost vse pisane nogometne srenje nikakor ne more spraviti v sklad s količino. S križi in težavami pohajkujemo v zadnjih vrstah velike nogometne vojske in tudi v bližnji bodočnosti naši na1 mlajši ne bodo krepki in prebrisani dovolj, da bi obrnili kaj na bolje. Nič ne de; če bi le visoko držali v čislih red in disci-
plino, vse ostalo jim bo nekoč Se navrženo...
Kraljica športa,
LAHKA ATLETIKA,
Je imela dovolj plodno leto. Bernska revija evropske elite je očitno razgibala tudi naša tekališča; nastop na švicarski prireditvi nam sicer ni vrgel kdo ve kakih lovorik, bila pa je nedvomno velikega propagandnega pomena in bo še dajala obresti. Poleg ostalih naših atletskih središč mislimo tu predvsem na Celje, kjer si Je kolektiv AK Kladi vari a zgradil izredno močno postojanko, kakršne pri nas za to športno panogo še nismo imeli nikoli. Njegovi atleti tn atletinje so lani že posegali pod vrhove jugoslovanskih znamk ln prepričani smo, da njihov vzpon ne bo obstal niti v novi sezoni. Tudi ljubljanska in mariborska društva so letos krepko stopila po poti, da bi tej panogi slednjič le pomagala do prave veljave. Balkanske igre so bile lani naša naj večja nriredltev in so se končale z našo zmago.
Za širok razmah
PLAVALNEGA SPORTA
so potrebni dragi objekti — poleti in posebno pozimi. Brez zimskih bazenov in odvisni (kakor v starih časih) od dragega sonca in muhavih planin slovenski (ln vsi. drugi, razen oh Jadranu) plavalci niso mogli delati čudežev. Storili so, kar so mogli, največ v pretekli sezoni v našem Kamniku (kakor nalašč prav pod Grintavcem), kjer je zrasla majhna četica vodnih »kosov«, ki smo jih bili nekajkrat veseli še prav posebej. Tudi Ljubljana (ta nekda-
nji pionir s športnim kopališčem na celini in nekdanji državni prvak s kopnega) si je po zaslugi po njej imenovanega društva nekoliko popravila omajan glas — če ne Štejemo skakalcev v vodo za samosvoje, ki razen v Zagre-
bu sploh nimajo nasprotnikov v državi. Torino nam je dal dobre nauke — podobno kakor Bern atletom. Brsti je mnogo, volje dovolj, prvi napredki vlečejo, menimo, da letos vsaj slabše ne bo ...
Pionirji, kakor v plavanju zunaj morja, smo bili Slovenci
TUDI V SMUČANJU,
toda tudi to prvenstvo nam je s časom nekoliko zadremalo. Ne
bi v tej zvezi govorili o raznih objektivnih težavah, ki jih je nad smučarje prinesla vojna s svojimi posledicami, res pa je, da tudi relativno ta lepa športna panoga, za katero (razen za skoke) ni treba nobenih naprav, marveč samo prosto naravo in belega snega po njej, še zdaleč ni zajela vseh, ki bi šli radi k njej. Kolikor so po tej strani »potegnili«
dobro... samo že danes nas ja premalo, kaj pa tisti dan. ko bo treba na starte od Ljubljane tja do Planice, Innsbrucka, Cortine itd., itd.? (Da bi se vsaj še n e sporekli, kakor smo se ob podobni priložnosti lani — Fallun in A are sta v slabem spominu.)
In še ln še bi lahko pisali iz sezone, ki je za nami. Pristaši ostalih panog, kje pa ste vi? Predolgo bi se zavleklo, če bi vas hoteli našteti vse. Kolesarje, ki so se potili »po Hrvatski in Sloveniji«, motocikliste in avtomobiliste, ki so se spet pognali na svoj Ljubelj, košarkarje in odbojkarje, posebno prve. ki so se to leto s trojno zasedbo prekopali v zvezno ligo, kegljače in balinarje, od katerih so si slednji že tudi odprli pot na svetovno pr-
B«(im ŽETEV P« ŠAHOVSKIH
era uspehov Jugoslovanskega in slovenskega šaha je bila lani prav pestra. Boginja Chais-sa nam je bila v glavnem naklonjena In še vedno je Jugoslavija na svetovni pozornici šahovska velesila ln k bilanci so prispevali tudi slovenski mojstri, mojstrski kandidati in drugi močnejši igralci, med njimi v državnem in mednarodnem merilu pa gotovo največ velemojster
VASJA PIRC IN MLADA LTJSKOVA ČETA
Sele s trobojem med Pircem, Rabarjem in Fud&rerjem se je lani končalo 9. državno prvenstvo. Rezultat je znan: naslov Je romal v Ljubljano za leto dni. Toda čas beži in že se bodo L februarja pomerili v Novem Sadu naši najboljši mojstri, da v plemenitem boju odločijo, kdo izmed njih bo do 11. šampionata FLRJ (v Ljubljani) nosil najvišjo šahovsko la-voriko. Našega velemojstra čaka brez dvoma težka naloga, kako se bo ohranil »atake« starih tekmecev Gligoriča, dr. Trifunoviča in Rabarja na eni in mladinske garde na drugi strani.
Na bližnjem državnem prvenstvu bosta zastopala naše barve še Puc ln Vospernik, ki sta si to pravico priborila na zveznih polfinalih. Puc se lahko pohvali, da je doslej sodeloval na vseh povojnih Saimpionatih, manj z uspem v zadnjih letih. Toda delitev prvega mesta na slovenskem prvenstvu v Ljubljani in na polfinalu v Skopi]u kaže, da je edini aktivni slovenski mednarodni mojster
VENDARLE PREBOLEL
večletno krizo.
Slovenski šahisti bi lahko v prihodnje igrali še vidnejšo vlogo v zveznem merilu, če bi se k aktivnejšemu sodelovanju vrnila mojstra Ing. Vidmar ln Germek. Pa tudi mladi nadarjeni igralci Trampuž, Krivec, Guzel, Z. Gabrovšek, Crepinjšek, Bajec, Kržišnik, Grosek in drugi imajo vse pogoje, da posežejo po višjih mestih tudi na državnih tekmovanjih.
Na prvenstvu I. lige Je ektna ljubljanskih študentov zabeležila povsem nepričakovan uspeti, ko Je za Partizanom in Mladostjo med 8 nastopajočimi moštvi zasluženo
POŽELA TRETJE MESTO ln s tem doslej svoj najvidnejši usoeh.
Nasprotno pa Je LSK, dolgoletni član I. lige, zdrsnil zaradi odsotnosti močnejših članov ln neizenačenosti ekipe v XL ligo, od
tam pa pred nekaj meseci še za eno stopnjo nazaj.
Med tem pa si Je utrl pot v I. ligo mariborski Železničar, ne navsezadnje po zaslugi mlajših članov moštva. Z izpopolnitvijo nekaterih šibkih mest bi moral Železničar še nadalje ostati v tej konkurenci, LUSK pa bo sedaj, ko ga je na prvi deski okrepil velemojster Pirc, morebiti laže očuval tretje mesto.
Tako se igra — lahko rečemo 19-letnemu Črepinj šku, članu Železničarja iz Maribora, na mladinskem prvenstvu FLRJ. kjer bi po vseh pravilih moral biti prvi. Od kompromisne rešitve — plenum SSJ se je odločil za dvoboj — si obetamo, da bo
Crepinjšek tis n, ki bo v Jeseni primemo branil čast Jugoslovanskega šaha na 3. svetovnem mladinskem prvenstvu v Belgiji.
V ženskem šahu nismo kdo ve kaj napredovali. Res Je Osterčeva na državnem prvenstvu osvojila sedmo mesto in je rahel razvoj vl<Jen, toda v zveznem merilu pomenijo slovenske igralke za zdaj še prav malo.
Moški conski tumiT v Miinche-nu nam je izpolnil le dve tretjini upov, kajti Pirc Je za tradicionalno polovico točke zamudil vstop na medeonski turnir. Tam bosta za naše barve nastopila Fuderer in Rabar.
Na olimpiadi v Amsterdamu smo bili v boju za drugo mesto z Argentinci — kot v Helsinkih — spet prekratki za pol točke. Pirc Je na najodgovornejšem mestu prispeval dragocene točke v skupni koš, vendaT pa vrsta za njim (razen izjem) ni preveč zanesljivo delovala.
Slednjo ugotovitev krepi prodoren uspeh
NAŠIH MLADIH MOJSTROV
Matanoviča, Ivkova in Djuraševi-ča na mednarodnem turnirju v Beogradu, ki sicer v odločilnem trenutku niso znali zapreti Bron-steinu pot do naslova zmagovalca. Upajmo, da bo tudi ljubljanski mednarodni turnir v„.~poletju 1955 dal ihožnost našim nšiSolj-šim slovenskim mojstrom ln kandidatom, da pokažejo svoje znanje in sposobnosti.
Res, prostor nam žal ne dopušča, da bi povedali kaj več o nastopih posameznih mojstrov in državne reprezentance v tujini (Zah. Nemčijo smo z 12’/i : 7‘/i le ugnali v kozji rog), o dvoboju na 109 deskah med Hrvatsko in Slovenijo, kjer so tudi tokrat imeli gostje od onstran Sotle in Gorjancev glavno besedo (57:43) in o brezštevilnih večjih in manjših prireditvah piri nas doma.
D. B.
Štajerci in delno še Primorci, toliko so hkrati popustili Gorenjci skupno z Dolenjci, ki po svojih gričih tako nikoli niso dohajali Grčijo in Jugoslavijo. Dosegli so ostalih. Ves bohinjski In gornjesavski kot sta nekoč mrgolela »dilc« In junakov na njih. Najlepši alpski in predalpski svet je zdaj v zimskih mesecih malone prazen. Tu bo treba še pomagati,
tu bo treba pognati zares____
Naši smučarski tekmovalci so opravili svoje dolžnostne nastope doma in na tujem, toda majhna je bila izbira med njimi, redka so imena, ki bi ne bila že nalahno obledela pri tem. Spored, ki se prav te dni pričenja, je po koledarju več ko navdušujoč; upajmo, da bo tudi stekel, kakor bi radi. Mnoga znamenja kažejo
venstvo, teniške Igralce, ki so slavili več domačih jubilejev, veslače in kajakaše, ki so prav tako pridno prenašali svoje rekvizite po Bledu, Soteski, Tacnu in celo Amsterdamu, namiznoteniške igralce, ki so si za konec sezone privoščili silno zanimive goste z Japoncem Ggimuro na čelu, množice strelcev, ki so na jesen odpotovali na največjo svetovno prireditev v Venezuelo itd.
Vrsta še ni sklenjena — naj ne zamerijo vsi številni, ki niso omenjeni ali niso navedeni tako, kakor bi sami želeli, kajti te vrstice niso bilanca, niso pregled, to je samo bežen zbir utrinkov iz lanskega leta. da ne bomo stopili brez spominov nanje v sezono, ki je pred nami.
SMinp ]g OiffP BOR!...
Prijetno razpoložen sem se on dan vračal z obiska pri aših partizanskih društvih v postojnskem okraju. Kako tudi ne! V desetih dneh sem spoznal desetine vaditeljev, tistih neumornih vzgojiteljev v naših t&lesnovzgojnih društvih, ki ves svoj prosti čas posvečajo vzgoji mladih telovadcev.
Ce imaš krepke in zdrave noge (samo to in nič drugega), ki bd znale vešče preganjati okroglo usnje proti nasprotnikovim vratom, bi vam začeli kaj kma lu od vsepovsod dvoriti »zaljubUemi« obrazi in dotlej pobožne želje po ne-slutendh dragocenih dobrinah bd se začele kar čez noč uresničevati — celo čez mero. V takem »neprijetnem« položaju se je znašel neki nogometni seli vee, živeč zdaj ob izteku Save v Donavo, ko so ga razni obo-ževatelji v kratkem času zasuli z nič manj kakor sedmimi popolnoma novimi garniturami po-
KRATKA TODA RESNIČNA
hištva (franco dom). V stiski za prostor se Je žena tega umetnika z žogo (ki je medtem že leto dni na prisilnem »odmoru«) nazadnje že zgrozila in Jela rotiti postreščke, naj vendar že prenehajo nositi ta »drva« ... »Težko« je biti — neamaterl
Mnogi prihajajo že zgodaj popoldne v telovadnice in začnejo z vadbo najmlajših. Vedno nasmejani, vedri in mirni vadijo ta »drobiž«, pomagajo, učijo in vzgajajo. Ure tečejo, novi oddelki prihajajo in odhajajo, vse do poznega večera. Brez večerje, s težko glavo odhajajo kot zadnji. In tako delajo tedne, mesece in leta. Ne da se vse to opisati z besedo, če je še tako lepo izbrana. Nekateri med njimi so v desetletjih vzgojili že cele rodove.
Eden med njimi me je na cesti opozoril na možakarja pred nama in dejal: »Glej, tale je telovadil pri meni, ko je bil še otrok. Zdaj pa že njegovega sina učim.« Ali si lahko mislite, kako je pri srcu takšnemu vaditelju, ko se ob srečanju s takimi učenci vrača v svoja mlada leta. ko je prvič stopil pred oddelek? Komaj, komaj, kajti vse to je treba doživeti.
In to delo niti ni lahko, kakor bi si mislili na prvi pogled. Treba je biti izkušen, treba je biti iznajdljiv, imeti je treba dar za učenje in učenci ti morajo zaupati. Imeti moraš torej vrline, ki niso dane vsakomur in zato nam danes vaditeljev tako primanjkuje. Ha ne samo to! Biti moraš tudi potrpežljiv in odločen hkrati, predvsem pa nikoli ne smeš zanemarjati svojega lastnega izpopolnjevanja. To pa včasih tudi ni lahko. Partizan prireja sicer različne nadaljevalne tečaje za vaditelje, vendar se jih vsi ne morejo udeležiti. In vendar je za njihovo delo nenehno izpopolnjevanje neogibno potrebno . . .
Da temu le nekoliko odpomo-rejo, se vaditelji sestajajo na svo-
jih sestankih, kjer pod strokovnim vodstvom načelnikov ali najboljših vodnikov predelujejo gradivo za redno vadbo in tekme.
Zato je veselje obiskati taka društva, kjer vaditelji težijo za čim večjim znanjem in kar najbolje izkoriščajo kratko odmerjeni čas. In takih vaditeljev sem spoznal precej v vseh partizanskih društvih po postojnskem okraju.
Večidel so to mladi fantje, ki so nekateri vaditelji šele nekaj mesecev, toda volja in hotenje za napredkom sta neomajni pri njih. Ne motijo jih mrzla telovadnica, dolga pot do tja in še vse mogoče drug-o, saj je treba včasih delati ves dan, pa tudi v nedeljo. Takšni so na Rakeku, takšni so v Planini ali v Postojni ali Pivki...
Ce ne bi bil opozorjen, bi sploh ne bil opazil, da so po poklicih in zanimanju močno različni med seboj. Student, delavec, učitelj, vsi so tu zbrani, kakor enaki z enakim.
Vsem je telovadnica drugi dom in vedno jih najdeš tamkaj. In prav zato se je v zadnjem l=tu partizanska organizacija v tem delu Slovenije tako okrepila. Največ zaslug gre pač vaditeljem in načelnikom društev, hvalevredna pa so bila tudi prizadevanja okrajne zveze s tov. Jurco na čelu, ki je ob pomoči okrajnega načelnika in načelnice premislil in izrab'1 vse poti, da bi bila organizacija čimbolj dognana in uspešna. Načrtov imajo resda še vedno več kot uspehov, toda s takšno voljo in požrtvovalnostjo, kakršno kažejo postojnski terenski delavci v Partizanu, Jih bodo kmalu uresničili vse. B. K.
BLo je decembra 1926. Tiste čase sem bil hudo važna oseba. Tako sem vsaj mislil. Mladost! Če bi mi nekdo takrat ponudil n. pr. kraljevo krono in žezlo, bi mu bil lepo odgovoril, da ne utegnem. Res ne bi utegnil, tiste dni pa še celo ne, ker smo se odpravljali nekam na Tirolsko na smučarski tečaj.
Študentje smo takrat stanovali v dveh velikih in udobno urejenih barakah’v Grunewaldu pri Berlinu. Po prvi svetovni vojni so služile angleškim oficirjem, potem pa študentom.
BUo je torej decembra, ko je visoke borovce, severne palme, kakor pravijo, zagrnil prvi sneg. Vsako jutro sem vprašaje gledal v obraz pismonoše, da bi razbral, če mi je prinesel denar. Bil sem brez čevljev. No, imel sem jih za telovadbo, za atletiko, nogomet, tenis, drsanje ln boks, toda kot kandidat za smučarski tečaj sem bil kljub vsemu bos. Pismonoše so čudoviti ljudje, ki znajo brati z obrazov: »Jutri, mladi mod, Jutri pa prav gotovo!«
Znani tirolski reprezentant Friedl Pfeifer, nam Je predaval
sem bil tokrat prvič slišal in predavatelj se mi je zdel vse prej kot zanimiv. Potem smo morali do samega dr. Diema, ki na3 je čakal v knjižnici.
PRISEGA
IN PRVE STOPINJE
Dr. Diem nas je pregledal s svojimi svetlimi očmi in spregovoril nekako takole:
»Vi ste športniki. Delo, ki vas čaka na tritedenskem smučarskem tečaju, ne bo za zabavo. To bo trening. Kaj se pravi trenirati že veste... .Kurz und gut’ (kratkomalo) tole boste podpisali.«
Razdelili so nam nekake izjave, da bomo v tečaju disciplinirani in da se podvržemo stoodstotni abstinenci glede nikotina in alkohola. Podpisali smo, segli spoštljivo visokemu možu v roko in se razkropili. Bil je dan pred prazniki. Doma na mizi me je čakal ček za »Darm-stStterbank« in še nekaj druge potite iz domovine.
Spet sem Ul goapod ln pol. flteVoi sem po gozdu do bližnje postaje podzemske železnice ln se odpadal v mesto nakupovat.
som si vrsto trgovin,
nih rok, ko se je zmračilo. Glede oblačila sem bil brez skrbi, volnena trenirka bo za smučanje zadostovala. Toda brez čevljev ne gre In tud! ne brez smuči, stremen, palic. Nazadnje sem staknil trgovino, kjer so razprodajali.'Pošteno sem se oddahnil, ko sem jo mahal natovorjen z vsem potrebnim po Friedrich-strasse proti železnici. In celo Umane smuči, iz treh plasti lesa sestavljene sem kupil. Novost, o kateri so takrat menili, da se ne bo obnesla.
Nataknil sem si smuči in krenil proti domu. To so bile moje prve stopinje, če ne upoštevam tistega, kar smo počenjali kot otroci na dogah. Z velikanskega radijskega stolpa v Charlotten-burgu je v enakomernih sledkih žarela svetloba in kazala pot.
SMUČARSKI TEČAJ
V BERWANGU
Berwang leži na Tirolskem, nekako onkraj Zugspitze (2966 metrov). Potovanje iz Berlina Je trajalo vso noč in še dobrega pol dneva. Poleg Nemcev je bilo tudi nekaj inozemskih študentov. Mimogrede smo sl ogle-Oanatoch-Parteaktrcben,
kjer so bile deset let pozneje četrte zimske olimpijske igre. Takrat še ni bilo tam niti skakalnic niti stadiona.
Hoja do Berwanga, gorske vasi na višini 1336 m, se ml je zdela izredno dolga. V tistih časih smo si pod telesno vzgojo predstavljali artistiko na telovadnem orodju, cenili smo samo »veletoče« na drogu in »stoje« na bradlji, na potrebe planinstva ali teka čez dm ln stm pa nas ni nikdo opozarjal. Hodili smo in hodili, sneg Je bil mehak. Vrh vsega še novi, ne-kovani čevlji. V dalji sem zagledal nekaj luči. Ze dolgo smo hodili brez besede. Ze davno je minil čas za večerjo. Na tihem sem preklinjal doktorja Diema. Sli smo mimo tistih luči in še naprej. Ko si končno dobil ležišče pri kmetu in celo v zakurjeni sobi. Je bik) spet vm dobro.
Jutro. Orjaška Zugspitze * svojimi štirimi grebeni se svetlika v soncu. Snežna odeja Je
globoka okrog dva metra. Kdo si upa v sneg? S prvega nadstropja skačemo kar brez srajce, nekateri celo v kopalkah. Malo več kričanja kakor pri navadnem umivanju, pa tudi malo več smeha! Toda treba je pohiteti, naš vodja tečaja nima razumevanja za zamude. Po klancu se spuščamo na zborno mesto. Nekateri na smučeh, drugi po. zadnjici. Smešni prizori, kajti med študenti je tudi nekaj olimpijcev, tudi Sepp Herber-ger je med njimi( današnji trener nemške nogometne reprezentance), ki pa so na smučeh pravi dojenčki.
Razvrščamo se v oddelke. Želel sem sl v vrsto Franza Ka-mitza, kar mi je tudi uspelo. Mož mi Je ugajal, ker se je nenehno zanimal za jugoslovanske narodne pesmi in plese. Potem se je začelo: hoja, smuk, vzpon, pluženje. V tistih časih je imela Schneiderjeva ali tako imenovana arlberška šola smučanja neGpomo veljavo. Učitelji smu-
pre-
mi
» • <*-	, .«»SJjvKi-.V'1
Čanja so imeli lahko nalogo, saj je držala arlberška doktrina plužnih kristijanij skoraj deset let.
Razloga dovolj, da bi bil človek zvečer vesel v slovenskem stilu, ob čaši dobrega vinca, toda Diemu smo bil dali častno besedo. Dejansko je bila to trda šola, toda za športnike edino pravilna. Tudi naše silvestrovanje je bilo precej nenavadno. Ko so sestavljali zabavni program so me vprašali, če znam kak jugoslovanski ljudski ples. Odgovoril sem pritrdilno in bil postavljen pred dejstvo, da nastopim. K sreči sem bil nekaj let telovadec pri Pinu Mlakarju, ki nas je naučil tudi nekaterih plesnih prvin. Nastopil sem gol, v hlačah do kolen, s smuškim šalom okrog pasu, s turbanom in lesenimi noži. Bilo je nekaj divjega in enkratnega, kar mi ni nikoli več uspelo. Kamitz je bil ponosen name, tem prej, ker se ga je na skrivaj nacukal. Bil je izjema med profesorji nekak umetnik in hohem, imel je kot tak izjemne pravice.
Na naši novoletni proslavi se !e zbrala domala vsa vas. Godba na pihala je bila kar dobra, zlasti zanimivi pa godci sami v narodni noši:	bele nogavice,
kratke hlače, rumen telovnik s rebrnimi gumbi, modra suknja, lUinder. Zdaj so igrali, zdaj oeli in Jodlali, pili pa razme--oma malo. Ob enajstih so že šli spat. Tudi dr. Diem je odšel =pat. Krasen človek, pustil nas je, da smo ostali pri gramofoni -
Minevali so dnevi radosti na snegu. Preden smo se naveličali pluženja, je začel naš profesor z elegantnimi telemarki. Kakor baletka se je spuščal po pršiču navzdol — in m; za njim, kakor je kdo mogel. Nekoč smo začeli z gradnjo skakalnice iz snega. Doživeli smo miniaturne skoke, vendar je bil vsakdo ponosen na vsak metrček letenja po zraku. Naš Kamitz pa je bil sploh mojster, saj je tudi tekmoval in že potegnil na 40 metrov!
Tisto, česar smo se naučili na smučarskem tečaju v Berwangu je bil začetek. Menda je prav v tem čar tega športa, da se moraš nenehno učiti, da je podoben knjigi, ki nima konca.
Ko sem bil četrt stoletja pozneje v Davosu na mednarodnem tečaju smučarskih učiteljev, sem zagledal med udeleženci postaranega moža. Bil je Kamitz, moj prvi učitelj. Nekega večera je prinesel Milan Hodalič na mizo veliko steklenico stare Badlove slivovke. Strokovnjaki so okušali in hvalili dobro kapljico. Franz Kamitz še prav posebno. Potem je • vzel kitaro v roke in zapel sevdalinko, kakor da bi jo poslušal kje v Sarajevu.
»Poješ, kakor da si naš človek«, sem mu rekel.
»Bil sem pri vas v ujetništvu v Safocu, zdaj znam pesmi in plese.«
»Da, medtem je bila velika, strašna vojna. Za hip sva umolknila.	>4
njegovega ppoznovonjs
Marsikdo, ki je prijetno prebil današnjo noč in veselo dočakal Novo leto, doživel kakšno mikavno ali matij mikavno zgodbo, ustregel z voščili svojcem, prijateljem in znancem za 1955 pravilom sodobne vljudnosti ter oskrbel vse potrebno za novoletno jelko, ne ve, da izvirajo ti običaji iz starega izročila in da pomenijo zgolj preoblikovano nadaljevanje v praznovanju 1. januarja, ki ga je kaj neskromno slavil že antični svet.
In marsikdo, ki je bil rojen
29.	februarja, pa ima nevšečnosti pri obhajanju svojega rojstnega dne, kadar ni prestopno leto, prav kakor marsikdo, ki leto za
letom kuje okrog 1. januarja Spel in spet načrte za življenje v naslednjih 365 ali 366 dneh, ne ve, da ima štetje let in določitev začetka leta zelo neenotno zgodovino in da je preteklo šele nekaj stoletij, odkar štejemo m začenjamo leta povsem tako kakor danes.
Če je bralec pri volji, če namreč ni preburno učakal novoletnega jutra, če nima zdaj preveč rodbinskih dolžnosti, če se ni odpravil s smučni ali pa peš kam — kot pravimo — v naravo in če ga ta vprašanja dovolj zanimajo, je zbranih zanj o tem v spodnjih vrstah nekaj poglavit-nejših podatkov.
1.
Zašstek leta In 1. januar
Novo leto pomeni v koledar* * ■kem pogledu zarezo v vrsti dni oziroma mesecev, ki tvori podlago za štetje let. Vendar pa ni to povsod uveljavljen običaj. Poznamo primitivna ljudstva, ki razločujejo mesece, ni jim pa znano hkrati tudi novo leto. Celo med kulturnimi ljudstvi kot so bili
n.	pr. stari Grki, je imelo novo leto le boren pomen.
Novo leto more nastati na različne načine. — Ce obstoji določeno število mesecev (12 ali 13), mora imeti njihovo štetje svoj začetek, tako da lahko nastane običaj, ko se prične štetje mesecev po določenem vrstnem redu in je prvi dan prvega meseca za-
memben. To je Ml preprosto dan, ko so se zamenjavali uradniki.
V nekaterih koledarjih je padel grški novoletni dan na prvi mlaj po začetku enega letnih časov ali vsaj v njegovo bližino. Tako se je začelo atiško leto po poletnem senčnem obratu (22. junija), delij-sko po zimskem sončnem obrata /21. decembra), beocijsko pa pred tem.
Stari Rkn — svetilka, ki Je svetila mestu in lokostrelec, ki Jo
je razbil
četni dan v letu. — Začetek leta pa se more razviti tudi iz praznična h navad. Nekatera ljudstva slave praznik žetve, ko se uničujejo •tara oblačila, zaloge ipd., ko se poravnavajo stari dolgovi in se sklepajo kupčije ter se ob tem življenje tako rekoč znova načenja. V tem primeru gre sicer v bistvu za zaključno praznovanje poljedelskega leta, ki pa pomeni obenem začetni praznik novega leta. (Te vrste je bilo staroiarael-6ko novo leto.)
Egipšcni
so imeli svoje letoštetje urejeno po tako imenovanih sončnih letih, se pravi po obdobjih, ki v njih zemlja konča svojo pot okrog sonca. Egipčani so šteli leta samo v celih dneh. Imeli so 12 mesecev po 30 dni, ki Jim je sledilo še pet dopolnilnih dni. — Zaradi nezadostne natančnosti pri določitvi svojega nadrobnega časovnega obsega je bilo egipčansko leto nekaj manj kot četrt dneva krajše od naravnega leta.
Druga s Sara kulturna
ljudstva
so poznala tako imenovano lunar-
no-sončno leto. Meseci so se začeli z mlajem. Pri tem pa je bilo treba vskladiti leto s soncem, saj Ima 12 mesecev približno 355 dni, 13 mesecev pa 384. Leta so dobila potemtakem izmenoma 12 in 13 mesecev, oziroma včasih prestopni mesec. V tem so se spočetka ravnali po izkušnjah. Imena mesecev so izvirala navadno iz letnih časov in poljedelskih opravil ter so bili meseci po svojih nazivih navezani na letne čase. Kadar je prišlo ob tem do razločkov in se čas mesecev ni ujemal z njihovimi imeni, so se vstavljali prestopni meseci (n. pr. pri Babiloncih in Judih do pokrščan-ske dobe).
Babilonci so Sele 747 pred n. St.
določili svoj novoletni dan s prvim mlajem po pomladnem enakonočju. — Babilonsko leto se je začelo tudi pred tem spomladi In so ga praznično obhajali.
Grki
■o prevzeli ureditev svojega ln-
narno-sonCnega leta iz Orienta, ne pa tudi novoletnega dne, ki je bil pri njih, kot rečeno, le malo po-
Riraski koledar
se je prvotno začel i marcem, v skladu s pričetkom tamkajšnje pomladi. — Sprva novoletnega dne v Rimu niso znatneje praznovali, kar je razvidno tudi Iz tega, da je 1. marec, t. j. prvotni novoletni dan, zamenjal pozneje 1. januar, ko so pred 153 pred n. št. nastopali službo najvišji uradniki, ki so se z njihovimi imeni označevala leta. Kajti ko je proti konca 154 pred n. št. izbruhnil v Španiji upor, so ga hoteli Rimljani zatreti, ne da bi morali pri tem menjati vodstvo podjetja. Zato sta konzula iz 154 uradovala samo 10 mesecev in ne celo leto, naslednja konzula pa sta nastopila že s 1. januarjem 153. Ta dan je potlej obveljaj pri Rimljanih kot prvi dan v letu.
46 pred n. št. se je na Cezarjevo prizadevanje sestavil tako imenovani julijanski koledar. Z njim se je določilo število dni v posameznih mesecih in se Je utemeljil štiriletni ciklus treh navadnih in enega prestopnega leta. Ob vsakem četrtem letu se je vstavil prestopni dan. Ta je bil v starem Rimu 24. februar, ki se Je štel v prestopnem letu dvakrat, ne pa 29. februar.
Čeprav se je zunanja podoba julijanskega koledarja v poznejših stoletjih spremenila zaradi krščanskega koledarja praznikov in svetniških imen, pa je vendar v načelu obdržal — s popravo papeža Gregorja XIII. 1582 — svojo veljavo vse do današnjih dni. — Letna napaka Julijanskega koledarja, ki je znašala nekaj več kot 11 minut in ki je od 45 pred n. št., ko je bil vpeljan julijanski koledar, do 1582 nanesla 12 in pol dni, je bila odpravljena z gregorijansko reformo v 16. stoletju.
Rimska imena naših mesecev Jasno odsevajo izvor novodobnega koledarja iz rimskega izročila.
Srednji in novi vek
sta z julijanskim koledarjem sledila sicer njegovi razdelitvi let in mesecev, medtem ko sta začenjala leta z drugimi dnevi kot Rimljani. Cerkveno nasprotstvo zoper starorimski novoletni dan, ki Jo bil 9pričo svojega veselega obhajanja pravcati ljudski praznik, jo namreč sčasoma premaknilo prej ustaljeni začetni dan v letu. Kajti no\’oletni dan naj bi bil — po cerkvenih vidikih — dan, ki Je pomemben za krščanstvo. Pri tem
pa ni bilo enotnosti, tako da so se potem začenjala leta namesto s 1. januarjem z božičem, 25. marcem ali pa z veliko nočjo (kar Je bilo zaradi menjajočega se datuma še posebej neprikadno). Sele gregorijanski koledar je spet in dokončno zagotovil 1. januarju privilegij prvega dne v letu.
Tako se Je s 1. januarjem začelo novo leto v Nemčiji, Franciji. Španiji in Švici v 16. stoletju, v Rusiji in Angliji pa uradno komaj v 18. stoletju.
2
Izročilo novoletnega praznovanja
V	evropskem kulturnem krogu poteka običaj novoletnega praznovanja (1. januarja) iz Rima. — To so bile tako imenovane januarske kalende, kakor so rekli Rimljani prvim dnem v mesecu. Praznovale se niso samo januarske kalende, temveč sploh vsi začetki mesecev. Ob teh priložnostih so darovali Rimljani Janu, bogu začetka, kolače, Junoni, Jupitrovi ženi, pa jagnjeta ali svinje ter so krasili domača ognjišča in si privoščili boljše jedi. — Iz starejše dobe nimamo poročil o po-sebnejšem javnem praznovanju 1. januarja, ne glede na nastop konzulov in drugih uradnikov. Pač pa je postai ta dan v cesarski dobi, po Avgustu (31 pred n. št. — 14 po n. št.), zlasti v poznejših razdobjih, prav razposajeno obhajan ljudski praznik.
Pomen rimskega novoletnega dne
se je izvajal predvsem iz verovanja o tehtnosti začetka leta glede na njegov dozdevni odsev za vse prihodnje leto. Hotenja ali doživetja na novoletni dan naj bi bila ogledala za potek usode v vsem letu. Zaradi tega je imel senat ta dan redno svojo sejo. Rimljani so si izmenjavali voščila in darila, zlasti šparovčke in stare kovance.
Velika pomembnost rimskega novoletnega dne pa je izvirala tudi iz prerokovanja po zvezdah, ki je dobivalo po n. št. vse večji razmah in ki je imelo 1. januar za rojstni dan novega leta, ko se je sestavljal letni horoskop.
Priljubljenost novoletnega praznovanja se je iz stoletja v stoletje bolj in bolj .poglabljala, tako da je postal v pozni cesarski dobi 1. januar najvneteje in najrazkoš-neje obhajan praznik, ko je bilo na mizah največ jedil in pijač ter ko je bilo izmenjanih največ daril.
Cerkev se je temu praznovanju zaradii njegovega poganskega izvora in značaja upirala, vendar pa ga zaradi trdnega uradnega in ljudskega izročila ni mogla odpraviti, tako da se je na zahodu prav kakor na vzhodu rimskega cesarstva ohranilo vse v srednji vek. Takrat so resda skušali izkoreniniti obhajanje novega leta s tem, da so proglasili 1. januar za postni dan, kar pa se ni moglo izvesti.
Podoba rimskega novega leta
je bila takale: novi uradniki so se odpravili na Kapitol, grič, ki je bil kultno središče starega Rima, in darovalk Senat je imel — kot povedano — krajšo sejo in vsak se je po malem polotil svojega dela. Drug drugemu so Rimljani voščili srečo v novem letu, si pošiljali palmove vejice, fige in med, zlasti pa denar, stare novce.
V	poznejši cesarski dobi se je praznovanje — pojedine in pitje — začelo že na staro leto zvečer. Ulice so bile polne veselega vrveža, ki je bilo podobno današnjemu silvestrskemu razpoloženju. — Na novoletni dan so se okrasile hiše z lovorjevimi vejicami in z girlandami iz zelenega listia.
Prav tako so cesarji ta dan delili in anrejemali darila. Cesarska palača je bila na Novo leta slavnostno okrašena za sprejem, ki je bil zjutraj. — Avgust
je porabil denar, ki ga je prejel, za nakup kipov, ki jih je postavil po mestnih okrajih. Tiberij (14 do 37 po n. št.) je na začetku svojega vladanja štirikratno vračal vsako sprejeto darilo. Ker pa so ga zato skozi ves januar nadlegovali vsi tisti, ki niso mogli priti na novoletni dan do njega, je pozneje opustil svoia obdarovanja in je poslej na Novo leto rajši odhajal Iz Rima. Prav tako je omejil izmenjavo novoletnih daril na prvi dan v letu. Caligula (37—41 po n. št.) pa je rad osebno sprejema! darila, v pred-vežju cesarske palače.
Praznovanje pa se ta dan še ni končalo. 2. januarja se je veseljačenje nadaljevalo z gostijami in s kockanjem. Pa tudi 3. in de. loma še 4. in 5. januar so se še prištevali k novoletnemu prazniku.
Ves način rimskega obhajanja novoletnega dne odsvita onodobno verovanje, da pomeni ta dan predznak za blaginjo ali bornost v naslednjem letu. Zaradi tega so se obdarovali predvsem z denarjem — poleg šparovčkov, fig, medu in svetilk (ki so bile po navadi opremljene s podobami boginje zmage Viktorije in boginje sreče Fortune, kakršne so bile na novcih). Pozno in redko so znani drugačni darovi. V iste namene so se prirejale takisto bogate pojedine in razne veselice. — Prav tako je bil rudi za prerokovanje iz zvezd 1. januar pomemben, ko so se sestavljali vsakoletni horoskopi.
Vplivi tega rimskega praznika, ki je bil zaradi svojega tudi uradnega značaja razširjen po vsej državi, na novejše običaje so po medsebojnih primerjavah nemalo številni.
V	dopolnilo gornjih navedb velja podati še
Ovidov opis 1. januarja v Birna
V	svojih pesnitvah Fasti je upodobil Ovid (43 pred n, št. — okrog 18 po n. št.) koledar rimskih praznikov, med drugimi rudi novoletni dan.
Tako ga opisuje: vsi si izrekajo takrat najboljše želje in se izogibajo slehernemu sporu. Oblečeni so v slavnostna oblačila. — V pogovoru z bogom Janom razlaga Ovid rimsko novo leto. Na-namesto nekdanjega začetka leta spomladi se praznuje 1. januar zato, ker se s pričetkom zime obnavlja sonce in njegova moč, s tem pa tudi leto. Novoletni dan
Antična grška, tragična maska
ne sme miniti brez dela, saj bi bil sicer le slab vzor za ostalo leto. Razen darovanja kadila in vina so si izrekali voščila zaradi tega, ker »vsak začetek kaže sled poteka«. Obdarovanja z dateljni, figami in medom naj bi v prispodobi pomenila sladkosti v prihodnjem življenju. Denarni darovi pa so bili v navadi zato, ker je denar »slajši kot med«. Nekoč so bili v rabi kovanci, ki pa so jih zamenjavali zlatniki,
'Haqxadna novoCetfna fatlanfka
Tudi lotos smo vam za novo leto pripravili Veliko nagradno križanko; hkrati s Čestitkami za srečno novo leto vam želim*;, da bi vam žreb prisodil katero izmed nagrad, ki smo ftih razpisati.
1	2	3	<4	s-	n	1	3	LJ	Š	3	m t	n/ !		<2	M	13	1*4	-6	16
17					■	3	18	•		/		U	10		v	j			
22					□	23					5							9	
25			m	o	26					• 1 —.... 1	rp							2fl	
29			D	30					S		r					O	32		
35	u	'O'					■	3	i® f	f'					a	36			
		37					H	38		1				9	39				
	<iO					s	M		LH				D	62	i				
*3		m							I J ■ i									9	W~	
*i6						BI	68	/■					n	<<9			50		r.
51					□	S2		a/				□	i53					B	56
55				□	56			i			b	57			—		Ü	58	
S3			□	to				i :			□	|6f					H	62		
63		a	66				! i		Ö	65					9	66			
		t>7					. F" / /	□	66					O	69				
7o	71							72					9	73					
fr				n	75	r	r ;!					n	76							
																			
VODORAVNO:	j. revolver, S.
nenadna srčna slabost, 13. neposreden dotik, 17. geometrijski lik,
IS.	okrnjen kip, nedokončano delo, 20. planjava, ravan, 22. m enak, šibek, 23. silovit vibar, 24. znamenit nemški astronom, ki je postavil zakone o gibanju planetov (1571—1630), 25. židovsko moško ime,
26.	šunka, 27. preslikan, prevzet,
26.	ploskovna mera, 20. kos ce-lote, 30. talen, 31. telovnik, 32. doživljaji v spanju, 33. kem. znak za aktinij, 34 dedni najemnik posestva (zlasti v Italiji), 35. izobilje, velika množina (v stalni trazi), 36. potem, 37. cvetni prali, 38. divja ovijalka (oblika, ki se rabi poleg pravopisne), 39. azijska in afriška zver iz rodu psov (tndi pri nas na polotoku Pelješcu in na Korčuli), 40. trohijiv, 41. močno razstrelivo, 42. stolpci v časniku, razpredelki, 43. kem. znak za molibden, 44. voščilo uredništva in uprave Slovenskega poročevalca vsem reševalcem križanke, 45. slovenski tednik za razvedrilo, 46. prebivalec rimskega mesta na tleh današnje Ljubljane, 48. dohitim, ujamem, 49. Ime za kravo z velikimi rogovi, si. rudarsko mesto v Istri, 52. starem, razbijem, 53. šolska vaja, diktat, 55. tesen,
droben, 56. bolezenska rdečica kože zaradi vročine ali mraza, 57. odprto sobno ognjišče, 58. oranje, 59. izraz naklonjenosti, poklon, 54. mitološki kralj vil i naslov Webrove opere), 6L sovražim, 62. predsednik burmanske vlade, ki ga bo predsednik naše republike obiskal v letošnjem januarju, 63. trgovska kratica za »račun«, 64. prašiček (srbohrv.), 65. voditelj, zmagovalec v športu, 66, brez vida, 67. podam se na pot, premaknem se, 68. industrijsko mesto na Gorenjskem, 69. podnebje, 74. široka, močna sekira, 72. krušljivi, drobljivi, 73. tikajoč se dela telesa, 74. koralni otok, 75. maščoba, 76. noht na živalski taci.
NAVPIČNO: 1. gladujem, 2. prebivalec največjega polotoka na Zemlji, s. oblika moškega imena,
4.	pod očni zob pri merjascih, slonih, 5. priostren kos okroglega lesa, r>. skrajni konec celine, 7. sprijet, otrdel, 8. računski »™»v,
9.	kratica svetovne politične organizacije, 10. italijanski člen, 1L blažja oblika za »preklet«, 12. del dihal, 13. prisad, smod (na rastlinah), 14. del proge, 15. veznik, 14. vnta športnega avtomobila, 19. človek z velikimi očmi. 21. vlačenje, poteg, 23. krajevni prislov,
24. telesna poškodba, 26. grič nad Ljubljano, 27. spremenim zaužito hrano v snovi, ki jih more telo absorbirati, 28. zveza držav, 30. tečajen, 3L popravim, izboljšam,
32.	suknjič, 34. slovenski realistični pisatelj (»Jara gospođa«), 35. latinsko ime za zaimek v slovnici, 36. otovorjen, obremenjen, 37. grška črka, Ludolfovo število, 38. zareza na drevesu, iz katere se cedi smola, 39. taborim, prebivam na planem, 44. prevlečen s kako snovjo, 41. razveljavim, odpravim, 42. umetni lončar, 43. spevoigra, igrokaz s pevskimi vložki, 47. pripadnik izumrlega tatarskega plemena, 50 dva enaka soglasnika, 52. spitano, debelo. 53. krajevni prislov, 54. kraj zahodno od Valjeva z rudnikom antimona, 5S. trd kavčuk, 57. rabelj, 58. brez glasu, 60. prostor v gledališču. 61. prehod med dnevom in nočjo, 62. izdelane v kalupu, 64. stara ploskovna mera, 65. naprava v kopalnici, 66. vodni skok, 67. nekdanja kratica za osnovno teritorialno enoto, 68. močno skrčenje mišice. 69. konec ladje, 71. arabski žrebec, 72. začetnici slovenskega literarnega zgodovinarja in Zbiratelja narodnih pesmi, 73. osebni zaimek.
ZA SREČNE REŠEVALCE, KI JIH BO DOLOČIL ŽREB, SMO PRIPRAVILI NASLEDNJE NAGRADE:
1.	nagrada: din 30.000.	j ,
2.	nagrada: din 15.000.	/
3.	nagrada: din 10.009.
4.	nagrada: din 5.000.
5.	—14. nagrada: 10. celoletnih l naročnin na dnevnik »Slovenski poročevalec«.
15.—29. nagrada: 15 polletnih naročnin na dnevnik »Slovenski poročevalec«.
30.—39. nagrada: 10 knjižnih shirk založbe »Nad tisk« po din 1000.
40.—49. nagrada: 10 knjižnih zbirk založbe »Naš tisk« po din 855.
59.	—59. nagrada: 10 knjižnih zbirk založbe »Naš tisk« po din 835.
60.	—69. nagrada: 10 knjižnih zbirk založbe »Naš tisk« po din 610.
70.—90. nagrada: 21 četrtletnih naročnin na Ust »Slovenski poročevalec«.
91.—100. nagrada: 10 knjižnih zbirk založbe »Naš tisk« po din 570.
Reševalce novoletne križanke opozarjamo na sledeče:
1. ReSitev krtfemke je treba poslati, v zaprti kuverti na naslov: Uprava »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Tomšičeva 5-n. Rešitev naj bo napisana na izrezku križanke iz »Slovenskega poročevalca«.
2.	Naslov rešitelja naj bo ko oddajo kuverte z rešitvami priložen rešitvi križanke v ku- osebno pri vratsrju tiskarne vertl; reševalci naj ne pišejo »Slovenskega poročevalca«, Tom-svojega naslova na kuverto! šičeva 5.
3.	Rešitve skupaj z naslovom 4. Ce kdo pošlje več rešitev je treba dostaviti Upravi »Slo- hkrati, naj bo vsaka rešitev v venskega poročevalca« najka- svoji kuverti. Opozarjamo pa sneje do vključno 15. januarja reševalce, naj rešitvam ne pri-1955. Reševalci Iz Ljubljane lah- lagajo drugih dopisov.
vendar pa so ri o Novem lew dajali stare kovance. »Dasi hvalimo prednike, se le prilagajamo svojemu času, saj terjata oba običaja enako spoštovanje.«
•
Na rimsko praznovanje novoletnega dne so vplivali tudi orien. talni in drugi običaji. Tako poznamo n. pr. iz antične Antiohije novoletna ponočevanja in norčije, iz Občmomoria pa razne zadevne šaljive predstave. Prav tako so po svojem izvoru tuje živalske šeme, ki so se pojavljale ob rimskem novoletnem praznovanju v poznejši dobi in ki se izvajajo iz keltskega izročila.
Iz rimske tradicije pa so v marsičem obogatile novoletni praznik
Satnraalije
Bile so dan Saturna, boga žetve in poljedelstva, ter so se praznovale spočetka 17. decembra, pozneje pa po več, tudi po 7 dni. Ob tej priliki so žrtvovali pred Saturnovim templjem, medtem ko so na državne stroške priredili vseobčo pojedino. Sodišča, šole, pa tudi sužnji niso tedaj opravljali svojega dela, sčasoma celo do 5 dni ne. Saturnov karneval se je praznoval po ulicah, trgih in hišah. Posebno značilne so bile zanj svoboščine, ki so jih bili v tem času deležni sužnji. Ti so smeli tistikrat svoje gospodarje tudi zasmehovati in se opijaniti prav kakor oni, sedeti z njimi za isto mizo ter so ponekod gospo-
darji gostili svoje sužnje. Ob sa-turnalijah so se Rimljani prav tako obdarovali. Otroci so dobivali navadno razne lutke, odrasli pa sveče, ki so s svojo lučjo sim. bolično upodabljale življenje. — Satumalije izražajo posnemanje družbenega stanja v dobi boga Saturna, ki je po rimskem izročilu v davnini združil raztreseno prebivalstvo v Italiji, ga učil poljedelstva, mn dal zakone in omogočil mirno življenje v blagostanju, ko so imeli ljudje vse skupno.
V poznejšem razvoju se je spojilo praznovanje saturnalij z obhajanjem Novega leta, ki je postalo tako dvojno utemeljeni ljudski praznik Rimljanov.
Angelos Baš.
»MMHII I I !!■■ ■ I I IIILWlULimUIUMUBUB—Will lili« lili
To so njegovi spomini! Plesalke iz »Folies Bergere«, ki so po svoji točki cepetljaje prihrumele za kulise, se spotikale ob dolge vlečke in pridušeno preklinjale ... Debussy, ki je hlastno goltal čokoladne kolačke z glazuro in vmes brbljal o svojih dogodivščinah v Rusiji. Zimmerman, ki se je ob petih zjutraj
vadil v razsežnem, praznem »Velodromu________« Potlej pa ob
šestih zjutraj brž s kočijo k Peru Cotellu, kjer si je čez frak pripasal moder predpasnik in se lotil nove litografske plošče ... Maurice, ki je zmajeval z glavo: »Tako ne bo šlo dolgo, Henri: ali delaj ali pa se zabavaj, samo za božjo voljo ne misli, da se bo brez škode dalo oboje hkrati...« Madame Loubet, ki ga je rotila, naj že vendar leže spat... Pa zopet večerje pri Missiji... In sobotni izleti v njeno podeželsko vilo... Povratek po dirkah v Longchampsu v Pariz v četverovprežni ekvipaži... Veličastna jedilnica pri madame de Gortzikoff in lakaji v kozaških uniformah ... Večer z waleskim princem v »Jardin de Paris«...
In vrh tega kaj še? »L’Hopital de la Pitič« in Tanguy, ki umira za rakom ter ga gleda z globoko udrtimi, od bolečine osteklenelimi očmi, in se muči, da bi spregovoril... Kosilo z Mauriceom pri Dreyfusovih, nekaj mesecev pred izbruhom škandala .. .* La Goulue in Aicha, ki sta se srečali opolnoči na mostu nad Montmartrskim pokopališčem ter si skočili v lase, se brcali, praskali in grizli In čez nekaj dni obisk La Gaulue v njegovem studiu, kjer ga vsa skrušena, premagana, s črnim, oteklim očesom in opraskanim obrazom milo prosi, naj ji po-
* Alfred Dreyfus (1859—1935), francoski oficir židovskega rodu, Je bil leta 1895 aretiran zaradi suma špijonaže ln je bil dolga leta v ječi. V njegovo obrambo je odločno nastopil pisatelj Emile Zola. Leta 1906
je bil Dreyfus rehabilitiran ln odlikovan z redom Legije časti. Dreyfusova afera je vzbudila veliko pozornost po vsem svetu; naposled se je Izkazalo, da je bil Dreyfus le žrtev podlih političnih intrig. — Op. prev.
slika velike sobne zastore njenega paviljona na »Foire de Trdne«.’
Potlej smrt »tetke« Armandine... Dva meseca kasneje sta romala z mamo v Celeyran na dedkov pogreb. Prostorna hiša, v kateri je bil včasih doma smeh, je bila sedaj spokojna in ko izumrla... Nekatere hiše umr6 hkrati s svojimi gospodarji...
In potem? London... Amsterdam_________V drugo London, tokrat
z Mauriceom. Na hitro roko narisan portret Whistlerja v njegovem studiu v četrti Chelsea in večerja z njim v »Chriterio-nu«. Oscar Wilde, ki, mlahavo zavaljen v naslanjač, strmi v preprogo pred seboj in pričakuje, kdaj bodo prišli in ga aretirali... Nato veselo križarjenje po morju in pristanek v Lizboni... Lepa sopotnica na krovu, ki je potovala v Dakar k možu... Madrid in njegove ceste, po katerih je kljub drugi uri zjutraj kar vrelo ljudi... Toledo in čudovite El Grecove slike. Odkritje nekega deklet» iz bivšega »Le Perroqueta« v zakotnem barcelonskem bordelu...
Naposled vrnitev v Pariz. In vnovič stara pesem, le da je bilo to pot še več plesnih lokalov, še več točilnic, še več: »Pst, cocher!«
Na neki zabavi, ki so jo bili priredili Natansonovi, je v jopiču iz pisanih vzorcev igral vlogo točaja; namesto telovnika je imel ovito okoli života angleško zastavo. Iznašel je tudi novo vrsto koktajla, imenovano »Potres«; bil je na moč ponosen na svoje točajske sposobnosti. Gostom je pri svojih večerjah večkrat postregel z opičjim mesom. Na mizo je dal postaviti velike posode z vodo, v katerih so švigale in razveseljevale goste — zlate ribice...
Izmislil si je še več takšnih in podobnih čudaštev. In ker
• Te zastore je pozneje La Goulue prodala nekemu nestrokovnja-škemu trgovcu z umetninami, ki Jih je razrezal na kose. Več let o njih ni bilo sledu. Leta 1929 je uprava Louvra po dolgem Iskanju le iztaknila manjkajoče delce ter jih skrbno restavrirala. — Op. pis.
je bil osamljen in zagrenjen, se je vse bolj gnal, tako v delu kakor v zabavi, ter se je vedno bolj vdajal alkoholu. Da bi opozoril nase ljudi, si je omislil rokavice rožnate barve, ko kri rdečo srajco in zelen suknjič, ukrojen iz kosa blaga, s kakršnim se pokriva miza za biljard.
To pa je tudi bilo približno vse... Za pet let pač ni imel prav veliko pokazati. Celi tedni, celi meseci so potekli brez kakega pomembnega dogodka, ki bi zarezal v njem globljo sled. Ze dolgo pred telesno smrtjo jamemo odmirati sami sebi...
In zdaj? Njegovo življenje se ni kaj dosti spremenilo. Prodal je bil kočijo in svoje shetlandske ponije. Nič več ne hodi okrog oblečen kot kak cirkuški klovn; vendar pa ta sprememba ni nastala iz kakega globljega vzroka, temveč zgolj zato, ker je preveč utrujen, da bi še dalje uganjal burke. Se naprej straši po gledaliških garderobah in cafčs-concerts. Ak temu ga priganja večidel zgolj še stara navada; nima pač drugega, s čimer bi preganjal dolgčas. Se vedno se vozari sem in tja, obiskuje različne lokale in spi v najetih kočijah. In še vedno je čisto sam...
Jasno se zaveda, da ga nobeno žensko bitje nikoli ne bo vzljubilo in da vsi ti prelepi ženski nasmeški niso namenjeni njemu kot osebi temveč njegovi umetniški slavi Komaj dvaintrideset let ima, a po videzu bi mu jih prav lahko prisodili petinštirideset. Zdravje mu peša; ne more več delati niti polovico toliko, kakor včasih. Kadar zvrača vase kozarčke, se mu roka tolikanj trese, da sl jo mora podpirati z drugo. Razen .tega mu alkohol tudi ne lajša več bolečin v nogah; le-te ga sem in tja tako satansko bolč, da mu na vre j o solze v oči
Koliko časa bo vse to še trajalo? Tega pač ne ve in ga tudi ne zanima , „
illl=im=1!ll=!lit=MI

jiifejgiHrct

OKRAJNI SINDIKALNI SVET —
KRANJ
'sem delovnim ljudem čestitamo k’Novemu letu z željo, da tudi v letu 1955 prispevajo svoj delež k skopnim naporom za boljše in srečnejše življenje naših narodov
TRGOVSKO PODJETJE
»ŽELEZNINA«
RADOVLJICA
želi vsem odjemalcem ta trgovskim kolektivom srečno
NOVO LETO 1955
HOTEL »LOVEC« — BLED
želi svojim gostom SREČNO NOVO LETO 1955

H=J!iI=l!ii=il
!!i!=ejH:=5hH=W!

PREDILNICA VOLNE
NAKLO PRI KRANJU
ZELI MNOGO USPEHOV V LETU 19551
PODJETJE° .ZELENJAVA*
KRANJ
ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955
IZVRŠILNI ODBOR
»PARTIZANA SLOVENIJE«
ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO
čestita vsem svojim enotam in članstvu ter jim želi SREČNO in USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955
•Partizan Slovenije« — Zveza za telesno vzgojo
Srečno Novo leto 1955 telimo vsem strankam in se priporočamo
•KROJ« — Jesenice
Delovnim ljudem želimo polno uspehov v letu 1955 Trgovsko podjetje TOBAK — KRANJ
TRGOVSKO PODJETJE
»0 P R E M A« - K R A N J
specialna trgovina z gospodinjsko opremo, športnimi potrebščinami, kolesi, kolesnimi deli in trgovina s steklom, porcelanom in keramiko, kar vse lahko dobite v naši poslovalnici »Steklo«
SREČNO NOVO LETO VAM ZELI NAS KOLEKTIV
TRGOVSKO PODJETJE
•TOBAK« — RADOVLJICA
želi vsem svojim maloprodajalcem in odjemalcem SREČNO NOVO LETO 1955
Mnogo sreče in zadovoljstva v Novem letu želi vsem
ALBIN POGAČNIK grafična delavnica KRANJ, Labore 15
TRGOVSKO PODJETJE
»ŠPECERIJA« - RADOVLJICA
ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO 1955
KNJIGARNA
SIMON JENKO
V KRANJU
ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE VELIKO USPEHOV V LETU 1955
Svojim odjemalcem nudi: Izbrana dela svetovnih klasikov, znanstvene, leposlovne, strokovne knjige in inozemske revije. — Šolske knjige, učila in ostale potrebščine. — Prepričajte se o naši solidni postrežbi!
KMETIJSKA ZADRUGA DOVJE-MOJSTRANA
ZELI SREČNO NOVO LETO
VSEM ODJEMALCEM, POSLOVNIM SODELAVCEM, USTANOVAM IN PODJETJEM
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
KRANJ
želi ob Novem letu vsem kolektivom, zadrugam in ustanovam, vsemu prebivalstvu in občinskim ljudskim odborom še nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma
Vsem zadružnim trgovskim kolektivom ln poslovnim dobaviteljem želi srečno
NOVO LETO 1955
ZADRUŽNO
TRGOVSKO
PODJETJE
.Zadružnik*
RADOVLJICA
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
, fT IR ATA"
ŠKOFJA
LOKA
zeli vsem
ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955
HOTEL - ..KRIM“ -
KOLEKTIV
99
ZELI
DOMAČIM IN INOZEMSKIM GOSTOM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM IN KOLEKTIVOM SREČNO NOVO LETO 1955 OBIŠČITE NAS — VLJUDNO BOSTE POSTRE2ENI!
m
ŽELEZARNE
JESENICE
LR SLOVENIJA
VSEM ABONENTOM IN OBISKOVALCEM DRAME IN OPERE ČESTITA ZA NOVO LETO
OPRAVA SNS V LJUBLJANI

PREBIVALCEM MESTA KRANJA IN VSEM DELOVNIM LJUDEM FLR JUGOSLAVIJE ŽELIMO, DA BI BILI V LETU 1955 ZDRAVI IN ZADOVOLJNI TER TUDI V BODOČE VLAGALI VSE SILE ZA DOGRADITEV NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI!

LJUDSKI ODBOR
\A
MESTNE OBČINE - KRANJ
SiECNO
NOVO LETO 49S3
DELOVNI
KOLEKTIV
TOVARNE
IN PRODAJNO OSEBJE NJENIH 87 INDUSTRIJSKIH PRODAJALN ZF.T.T SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM VELIKO POSLOVNIH USPEHO'
V NOVEM LETU 1955
TRGOVSKO PODJETJE ZA PROMET NA VELIKO UVOZ IN IZVOZ METALNIH IN TEHNIČNIH PROIZVODOV
TELEFONI: 29-111 DO 115	TELEGRAMI: TEHNOPKOMET
BEOGRAD • NUilĆEVA 6
TELEPRINTER: 01-130
POSTNI PREDAL: 239
SPREDSTAVNIŠTVI V FLRJ: V ZAGREBU. NA REKI.
V	LJUBLJANI IN MARIBORU,
V	SARAJEVU, NOVEM SADU IN SKOPUU
ČESTITA POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA NOVO LETO 1 955!

srečno in uspehov polno

Delovni kolektiv
tovorne želi
kolektivom
in delovnim
ljudem širom po naši domovini srečno in uspehov polno NOVO LETO
Slika J te v. 1 prikazuje pogled na tekstilno tovarno ▼ Ajdovščini, ki Je bila dograjena že pred vojno, a so jo okupatorji med vojno opustošili. V Ajdovščini se je tekstilna industrija začela razvijati že pred 130 leti, a je prenehala z delom, ko so Italijani med vojno postopoma odpeljali vse stroje v Italijo. Po vojni je na željo Ajdovcev izdala LRS odločbo direkciji tekstilne industrije LRS v Ljubljani, za obnovitev boljšega dela tovarne za tkalnico tako, da so leta 1949 stekli prvi stroji.' Sedaj zaposluje tovarna 252 ljudi, večina žensk. V tovarni dela 240 statev. Letos je Izdelala tovarna 2,860.000 m surovih bombažnih tkanin in stanične volne. Tovarna izvaža preko 50% izdelkov v razne zapadne dežele, največ v Francijo, kjer njihovo blago zelo cenijo. Tovarna ima tudi lastno pripravljalnico. V kratkem bo stekla v tovarni nova lastna barvarna, ki je opremljena z najmodernejšimi inozemskimi avtomatičnimi stroji znamke »BENINGER«. Tovarna ima tudi aparaturo za barvanje križa-stih navitkov in snovalnih valjev znamke »THIES« g tem se bo tovarna osamosvojila, ker bo izdelovala pisane in enobarvne tkanine, kot je predvideval plan, sestavljen leta 1948 na glavni direkciji tekstilne industrije LRS.

Slika Itev. 2 predstavlja avtomatske žige znamke »IEGER«. Ta stroj bo omogočil tovarni samostojno In neodvisno delo tudi pri tiskanju, ker jim ne bo treba več pošiljati tiskati blago v MTT, »Tiskanico« Kranj in v Prebold. Poleg vseh modemih strojev je vsa tovarna čista In je delovni kolektiv tovarne ter tovarna za vzgled vsem kolektivom na Pri, morskem in v Sloveniji sploh.
Tovarna ie ni zaključila s svojo širitvijo. Predvidela je širitev tkalnice in ostalih pomožnih obratov ter gradnjo nove predilnice. Maketa prikazuje nove predvidene objekte. Le ti bodo dograjeni vzporedno s sedanjim upravnim poslopjem. Dolgi bodo' 210 metrov in široki 42 metrov. T njih bo nameščenih 22.000 vreten, ki bodo proizvedla letno 1.100.000 kg preje. Tovarna, kakršna je predvidena, bo najmodernejša v Jugoslaviji. Sedanje prostore tkalnice bodo uporabili za druge potrebe tovarne, tkalnici pa zgradili novo večje poslopje, dolgo bo 100 m In 82 m široko, v njej bo 480 statev, namesto sedanjih 240. Oba nova objekta bosta grajena po sodobnih modernih metodah. Novi del tovarne bo začel obratovati 1957 leta, ki bo takrat proizvajal 7,616.000 m raznih modnih finih in pol finih tkanin, kot: popelin, velur, zefir Itd., namesto sedanjih
2,860.000	m surovih bombažnih tkanin. Tovarna bo takrat nudila zaposlitev okrog 700 ljudem. — Tekstilna tovarna v Ajdovščini se cenjenim odjemalcem priporoča in ob« ljnblja, da bo gledala tudi v bodoče na hitro dostavo in napredek svoje tovarne.
\
	r Vr ^	hAd 1 hAd	1 hAd j WOOL'S*	r-«jr Vr ^ aAdaArfaA*	hAd	r ^ 5A.	r > hAd	hAd hAd	hAd WAd	r ^ hAd	r •A«!
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij
Ljubljana Dimičeva 12
Želi srečno in uspehov polno NOVO LETO 1955 vsem gradbenim in industrijskim podjetjem ter vsem našim sodelavcem!
DELOVNI KOLEKTIV
GEODETSKI
ZAVOD LRS
L3U5UAN »
V %0n
BORBENE POZDRAVE IN ISKRENE 2ELJE OB NOVEM LETU POŠILJAJO VSE3I DELOVNIM LJUDEM
0L0 TOLMIN
OKRAJNI ODBOR ZKS TOLMIN in OKRAJNI ODBOR SZDL TOLMIN
TRGOVSKO PODJETJE 011 PTUJ
čestita svojim odjemalcem . in dobaviteljem ob NOVEM LETU 1955!
&
Opravljamo vse nizke In visoke gradnje. Izdelujemo stavbeno in pohištveno, mizarstvo ter cementne izdelke. Izdelki so kvalitetni In po konkurenčnih cenah. Vsem dobaviteljem In odjemalcem želimo mnogo uspehov v letu 1955!
DELOVNI KOLEKTIV
^ Splošno gradbenega podjetja, Ljutomer
v
OZDNO OS IPO» AR ST VO
MOST NA SOČI
2ELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN LJUDSTVU SIROM PO NAŠI DOMOVINI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19551
DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA
GRADITELJ“
Ljubljana Smartinska c. 64. b
želi vsem delovnim ljudem IRC C uspehov polno Novo leto |SluU
33

99
Uprava in delovni kolektiv Trg. podjetja
IZBIRA“, IDRIJA
podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov, Ljubljana. Titova cesta la/SI
želi vsem poslovnim prijateljem uspehov polno NOVO LETO 1955.
Izdelnjemo kornere: krnpone, vratov. In «tranico kakor tndi razne eeplence. Poslnžnjte se naših prodajaln: LJUTOMER, GORNJA RADGONA in PTUJ.
Tsem delovnim kolektivom Selimo uspešno in srečno NOVO LETO 1955!
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE USNJA LJUTOMER
Trgovski dom »ZARJA«, Ljutomer
Delovni kolektiv želi vsem potrošnikom veselo Novo leto 1955!
Poslnžnjte se naše trgovine, kjer boste solidno in knltnrno postreženi c vsem tekstilnim, kolonialnim in galanterijskim blagom. Prepričajte sel
»NADA-—
trgovina z živili in gosp. potrebščinami, LJUTOMER
želi vsem odjemalcem in dobaviteljem veselo Novo leto 1955!
Gospodinje! Nudimo vam vse vrste živil po solidnih cenah.
KMET. ZADRUGA KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
želi vsem članom veselo Novo leto 1955! ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE POLJSKB PRIDELKE, LES, ŽIVINO ITD.
Kolektiv VINARSKE ZADRUGE GORNJA RADGONA
Seli veselo in srečno Novo leto 19551
Poslnžnjte se naših kvalitetnih sortnih vin.
USPEŠNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NASE DOMOVINE
SITARSKA IN ŽIMARSK A ZADRUG A
STRAŽIŠČE PRI KRANJU
ŽIMOPREJA
STRAŽIŠČE PRI KRANJU
SE PRIDRUŽUJE S ČESTITKAMI ZA NOVO LETO 1955!
Vsemu delovnemu ljudstvu, odjemalcem in dobaviteljem čestitamo za Novo leto 1955 z iskreno željo- da bo to doba novih uspehov in delovnih zmag pri graditvi naše socialistične domovine!
DELOVNI
KOLEKTIV
IZVOZNEGA
PODJETJA
mir
P T U 3
Kolektiv »MESNINE« PTUJ
S SVOJIMI PRODAJALNAMI
Celi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem uspehov polno in srečno NOVO LETO 1955!
Obiščite naše mesarske poslovalnice, kjer so boste prepričali o kvalitetni in solidni postrežbi.
GOSTINSKI OBRAT
ŽUPANČIČ z bulfetom no kolodvora - PTUJ
čestita gostom In delovnim kolektivom k Novemu letu 19551
TOVARNA
^7	^7
Vsem, našim cenjenim odjemalcem in aelovmm kolektivom želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1955.
Uspešno
poslovno
LETO
1955
seli vsem trgovskim prijateljem in
odjemalcem
Trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo, Ljubljana, Lepi pot 6,
Izdelujemo strešnike, zidake in vse votlake.
Vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem želimo uspešno Novo leto 1955!
DELOVNI KOLEKTIV
OKBAJNE OPEKARNE LJUTOMER
Opravljamo vsa gradbena, vodoinstalaterska in kovaška dela.
Srečno Novo leto želimo vsem našim investitorjem, dobaviteljem ter vsemn delovnemu ljudstvu.
REMONTNO PODJETJE
»GRADITELJ«
CERKNO
Sporočamo, da se naše podjetje preimenuje s 1. januarjem 1955 v trgovsko pedjetje
»BISTRA«
MOST NA SOČI
Obenem želimo odjemalcem srečno Novo leto! KOLEKTIV TRG. PODJETJA
MOST NA SOČI
SPLOŠNO MIZARSTVO IN ŽAGA
PTUJ NA PRISTANU
želi vsem delovnim ljudem Jugoslavije uspehov polno leto 1955!
UPRAVA IN DELOVNI KOLEKTIV
»PLANIKE«, TOLMIN
želi veselo In srečno Nevo leto 1955!
PODJETJE PROIZVAJA SIR IN MASLO TER PRESKRBUJE POTROŠNIKE Z MLEKOM.
r^jr^ rv!r^ r^»r^jr^:r^ir^,rxir^’r^:rvir
»Ad I aAd j fcAd i aAd tN j fcAtf I hAd • aA.	| aA^ f aAd :	i WAd | tA* I : sa* i t v
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
Kanal
ŽELI VSEM SVOJIM OBČANOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO NOVO LETO!

TRGOVSKO PODJETJE
FOTOMATERIAL
LJUBLJANA, Cankarjeva c. 7, Titova c. 20
POSTNI PREDAL 420, TELEFON 22-321 22-509
želi
vsem svojim odjemalcem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO Tudi za bodoče se toplo priporoča za nakup vse vrste fotografskega materiala in potrebščin, kakor tudi za zaupanje vse vrste amaterskih del
IZDELUJEMO: ročne šivalne igle, igle za šivalni stroj, igle za sedlarje, čevljarje, krznarje, čovanke, i. t. d.
OB NOVEM LETU POZDRAVLJA DELOVNE KOLEKTIVE TER ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO SREČE
TOVARNA IQEL KOBARID
UPRAVA IN KOLEKTIV
it
SDP „PRIMORJE
AJDOVŠČINA
m ČESTITA VSEM SVOJIM S- ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM IN JIM ZELI SREČNO NOVO LETO
OPRAVLJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE IN VSA OBRTNIŠKA DELA
„V1N0-G0RICA”
Solkan
NUDI RAZNA VINA IN VINA V STEKLENICAH PO ZMERNIH CENAH. — POZDRAVE IN SREČNO NOVO LETO 1955 VSEM ODJEMALCEM IN DELOVNIM LJUDEM
n
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
KURiVOPRODAJA
Ljubljana, Celovška cesta 34
//
2ELI VSEM POTROŠNIKOM IN SVOJIM DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
MIREN PRI GORICI
čestita in želi delovnim ljudem v Novem letu 1955 še več uspehov.
Vsem delovnim ljudem želi srečno Novo leto
»ŽIVIN OPROMET«
GORICA
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE
UNITAS
LJUBLJANA
želi
vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspešno Novo leto 19551
VSEM OBČANOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ZELI
SREČNO
NOVO
LETO!
Kolektiv
gradbenega podjetja
TRNOVO
Ljubljana, Kolezijska 4, tel. 22-393 želi
delovnim kolektivom srečno in uspešno Novo leto 1955.
Kmetijska zadruga
SOLKAN
želi
srečno Novo leto!
DELOVNI KOLEKTIV
Cinq L* ta
TOVARNA PLETENIN
LJUBLJANA
Emonska cesta 2
želi vsem kolektivom in ostalim delovnim ljudem srečno in uspešno NOVO LETO 1955
TOVARNA PLETENIN— LJUBLJANA
KOS ANTON
mizarstvo
KRANJ- KLANC
želi vsem svojim naročnikom in prijateljem srečno in uspehov polno Novo leto 1955!
TRGOVSKO PODJETJE
RADIO-CENTER
NA DROBNO IN DEBELO LJUBLJANA — CANKARJEVA CESTA 3
ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM, kakor tudi vsem DELOVNIM LJUDEM SREČNO in USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955
SREČNO
IN
USPEHOV POLNO NOVO LETO '|	ZELI
Kolektiv podjetja
KtMEH
u
LJUBLJANA, Kolodvorska uL 32
želi vsem svojim odjemalcem in ostalim kolektivom
srečno Novo leto 1955.
MIZARSTVO / j STOK MIREN PRI GORICI
ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM. — IZDELUJEMO RAZNOVRSTNO POHIŠTVO. CENE ZMERNE, KVALITETA ZAJAMČENA.
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
AL
LJUBLJANA - STRITARJEVA 6
s poslovalnicami: STRITARJEVA ULICA 6 TRŽAŠKA CESTA 6
ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SIROM PO NASI DOMOVINI MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1955
TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, GASILSKE OPREME TER HLADILNIH NAPRAV
//
MOTOR”-Škofja Loka
^ ,,//M
ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM TER VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955
Kolektiv
H
želi vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno Novo leto 1955.
NUDIMO
NAJRAZNOVRSTNEJ-SE BLAGO DETAJLI-STICNIM PODJETJEM S HITRO DOSTAVO.
SREČNO NOVO LETO VSEM DELOVNIM LJUDEM!
((
99
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE TRAKOV
TOTRA
Ljubljana, Zg. Hrušica 14
Zeli vsem poslovnim
PRIJATELJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1955.
Srečno in uspehov polno Novo leto 1955 želi vsem cenjenim naročnikom delovni kolektiv
VRHNIKA
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
INDOS
INDUSTRIJA OBDELOVALNIH STROJEV
LJUBLJANA — DOLENJSKA C. 76
ZELI
VSEM DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1955.
DELOVNI KOLEKTIV
ßektotefona*
TRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM NA DEBELO IN DROBNO MARIBOR — PARTIZANSKA CESTA 34
zeli vsem cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in ostalim delovnim LJUDEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955
Prodajamo vse vrste železa, pločevine in jekla, (plemenito kovino in drugo tehnično železnino).
Občinski ljudski odbor Most na Soči
Ob Novem letu 1955 zaključujemo naš triletni plan, ki smo ga ugodno realizirali. Obnovili smo razne šole, ceste, vodovode, elektrificirali več vasi in dogradili nekaj novih objektov v naši občini.
Veseli nad uspehi pozdravljamo ob Novem letu občane in jim želimo mnogo sreče.
VSEM DELOVNIM LJUDEM OB NOVEM LETU ISKRENE ČESTITKE IN TOPLE POZDRAVE
VSE SILE
ZA ČIM VEČ JO PROIZVODNJO!
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
LIPA
Ajdovščina
DKW
Sonderklasse 3-6 - 34 KS - 125 km/h - 8,5 1/100 km Limuzina — Universal — dostavni — ambulanta
DKW/30 - 30 KS - 95 km/h - 850 kg - 9 1/100 km Tovorni - dostavni - Kombi - Avtobus - Ambulanta
Motocikli - Roller Hobby - RT 125 - RT 175 - RT 250 RT 350
VELIKO USPEHOV V LETU 1955 ŽELI GENERALNO ZASTOPSTVO
„MOTO — UNION
9#
LJUBLJANA — IGRIŠKA ULICA 14
KOLEKTIV PODJETJA
ELEKTRO
LJUBLJANA
OKOLICA
LJUBLJANA, PARMOVA ULICA 33-5
z obrati: DOMŽALE, GROSUPLJE, NOTRANJSKO, RTP KLEČE-ČRNUČE, ŠTEVČNE DELAVNICE JEŽICA IN ELEKTRO-KONSTRUKCIJSKE DELAVNICE TACEN
želi srečno in uspehov polno Novo leto 1955! Kolektiv Gradbenega podjetja
«ZIDGRAD-'
IDRIJA
VELIKO USPEHOV V NOVEM LETI ŽELI PODJETJE
AVTOTEHNA
LJUBLJANA, Celovška cesta 38 - BEOGRAD, Brankova m. 13
ter Istočasno obvešča cenjene stranke, da ima v svojih konsignacijskih skladiščih stalno na zalogi veliko Izbiro nadoestnih za vozila tovarn:
GENERAL MOTORS: Opel, Chevrolet, Pontiac. Oldsmobille. Buick, Cadillac, GMC, Vauchall in Bedford.
OM: OM-Super Orione, OM-Onone, OM-Snper Taurus, OM- Taurus, OM- Leoncino ter ves avto-elektro in Diesel material koncerna BOSCH.
Poslužite se naših najmodernejših servisov GM, OS in BOSCH v LJUBLJANI, Celovška cesta 38 ih BOSCH servisa v BEOGRADU, Karadjordjeva 63.
°o°
priporoča
S svojimi izdelki se
»PETI«
tovarna lesenih pet, sadn* embalaže in kameno-le« lignit
RADEČE pri Zid. mostu
Srečno Novo leto 1955 želi vsem delov, kolektivom!
Vse kvalitetno gradnje naročajte pri podjetju »ZIDGRAD«, Idrija In zadovoljni boste.
°o°
Mizarska dela za tovarne in stanovanjske stavbe prevzema
MIZARSKO PODJETJE DOBOVA
ter želi vsem delovnim kolektivom srečno Novo leto!
želi vsem cenjenim naročnikom in poslovnim prijateljem srečno Novo leto 195F!
VELETRGOVINA Z ŽITARICAMI
A
MARIBOR

želi vsem cenjenim odjemalcem dobaviteljem in ostalim delovnim ljudem mnogo uspehov v Novem letu 1955!
Pripi aročamo se še nadalje vsem poslovnim prijateljem in sporočamo, da se bomo tudi v bodečem ietu potrudili, da bomo naše poslovne posle opravili strokovno in hitro.
Delovni kolektiv
"ELEKTOSIGNAL'i
MONTAŽNO - TEHNIČNEGA PODJETJA Ljubljana, Parmova ulica št. 33-IV
želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem mnogo poslovnih uspehov v ietu 19551
•	li»«« !#••••	••••«'
Trgovsko podjetje
„KURIVO"
LJUBLJANA, Masarykova 15
želi vsem dobaviteljem in odjemalcem srečno in uspehov polno Novo leto 1955 ter se priporoča še za nadaljnjo naklonjenost.

TOVARNA LESNE GALANTERIJE
RIMSKE TOPLICE — Jugoslavija
Proizvajamo: ležalne stole, vrtne stole, sedeže za W. C., pralnice, toporišča za sekire m držala za kladiva, vse vrste obešalnikov in ostale galanterijske izdelke po naročilu in željah kupcev. — Kvalitetna izdelava — cene konkurenčne! — Delovni kolektiv želi vsem odjemalcem In dobaviteljem srečno in uspehov polno NOVO LETO 1955!
Trgovsko podjetje
KOLEKTIV
GRADBENEGA
MIZARSKEGA
PODJETJA
»S L 0 G A«
ILIRSKA BISTRICA
želi ob Novem letu 1955 vsem delovnim kolektivom obilo nspehov in se , priporoča.
»Slovenijasport«
Ljubljana, Titova c. 18
$
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno in nspehov polno Novo leto 1955!
••mGmGmGmGm#* •••••• «Gm«. •*•••• *•■••• *••*•»«•••••	•••••»#• »•—
Delovni kolektiv trgovskega podjetja
= VINO =-
LJUBLJANA - OKOLICA
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ln dobaviteljem srečno in uspehov polno Novo leto 1955. — V naših vinskih kleteh V LJUBLJANI, DOMŽALAH, NA VRHNIKI, V LOGATCU, LITIJI in NA PSATI nudimo pristna kensumna vina ln vse ostale alkoholne in brezalkoholne pijače. — V naših gostinskih obratih »PRI KEBRU« V DOMŽALAH, V »KOROŠICI« V KAMNIKU, V RESTAVRACIJI NA DUPLICI in v »DOMU KOMENDA« ste vedno solidno postreženi. — OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE!
METALURŠKO - KEMIČNA INDUSTRIJA
eij(K8Wa-e€L3e
čestita vsem delovnim ljudem k Novemu letu 1955 in želi mnogo uspehov!
Obenem priporoča svoje proizvode:
*
Surovi cink — min. 97,80% Zn Cinkov prah — 97,0% Zn total Rafinirani cink — min. 98,70% Zn Fini cink — min. 99,75% Zn Redestilirani cink — min. 99,85*/» Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov
Cinkovi protektorj I za kotle Cinkove pralnice valovite Avtotipijske plošče Ofsset plošče 2veplena kislina 60* Bč Cinkovo belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat
Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid — surovi Natrijev sulfid — čisti Cinksulfat.
Natrijev silikofluorid
Barij ev sulfid
Zelena galica
Litopon
Ultramarin
Svinčeni minij 30%
Svinčeni minij 32%
Svinčena glajenka čista
Superfosfat
Modra galica
Metalit
V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer in srebre
(Lk3_y bljanaII
GRADBENO PODJETJE	-----9 VOŠNJAKOVA UL. 8a
mi VSEM SVOJIM INVESTITORJEM, SODELAVCEM IN DELOVNIM LJUDEM USPEŠNO NOVO LETO 1955!
Delovni kolektiv

n
IVKA
u
PIVKA
z obrati: Pivka, Ilirska Bistrica, Prestranek, Bač in poslovalnicami: Ljubljana, Zagreb, Beograd želi vsem delovnim ljudem socialistične domovine uspehov polno Novo leto 19551
°s°
IZDELUJEMO In nudimo: vse vrste vezanih in mizarskih plošč, plemenite vrhnje in slepe furnirje z veliko izbiro kot: orehova korenina, razni mazarji, javor, ptičar, rebraš itd., rezan les iglavcev in listavcev - lahko embalažo iz furnirja in vezanih plošč - stolice In drugo lesno galanterijo.
KUPUJEMO: vse vrste hlodovine za furnir, luščenje in žago.


DELOVNI KOLEKTIV
^^IHI
ZDRAVILIŠČE IN EKSPLOATACIJA MINERALNE VODE želi vsemu delovnemu ljudstvu uspehov polno leto 1955 in se priporoča cenjenim gostom za obisk zdravilišča, c ljubiteljem »RADENSKE« za poslovne stike.
DELOVNI KOLEKTIV
Tovarne mesnih
»	1	11	LJUBLJANA,
17flPI KOV MESARSKA IZ/U^IIiVJ v 9 ulica štev. i
želi vsem svojim odjemalcem bi poslovnim tovarišem srečno in uspehov polno Novo leto 1955!
Vsem cenj. odjemalcem SREČNO NOVO LETO 1955!
Priporočamo se z našo solidno postrežbo.
ft
PODJETJE
»MESNINA«
IDRIJA
Ob vstopn v Novo leto želi vsem svojim članom obrtnikom mnogo sreče in napredka!
ft
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA KRŠKO
INDUSTRIJA KOVINSKIH
IZDELKOV
MARIBOR
želi vsem odjemalcem, dobaviteljem in ostalim državljanom FLRJ srečno in uspeha polno NOVO LETO 19551
Ljudski odbor mestne občine Jesenice
želi vsem svojim občanom v NOVEM LETU 1955 čim več uspehov pri graditvi naše socialistične domovine 1
TRGOVSKO PODJETJE ZA GORENJSKO NA VELIKO
KRANJ
nudi trgovski mreži po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno in galanterijsko blago. — Vsem našim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem želimo mnogo uspehov v letu 19551
fStandatd*
Tovarna usnia, KRANJ
želi vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno NOVO LETO 19551
OBRTNO PODJETJE
»SLIKAR«
MARIBOR
želi vsem državljanom veselo in srečno NOVO LETO 1955!
GOSTINSKO PODJETJE VRHNIKA
DELOVNI
KOLEKTIV
Bombažne predilnice in tUalnice
Tržič

ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO
IN NOVIH DELOVNIH USPEHOV BOGATO LETO
1
Z NOVIM DELOVNIM POLETOM — V NOVO LETOr
Vse vrste tobačnih Izdelkov najboljših kakovosti nudi cenj. odjemalcem
TRGOVSKO PODJETJE
»TOBAK«
CELJE
ter jim želi srečno NOVO LSTO!
DELOVNI KOLEKTIV
ZADRUGE
„SLIKOPLESK”
LJUBLJANA
Gosposvetska e. 16 — TeL 32-341
želi vsem naročnikom in dobaviteljem srečno NOVO LETO 1955!
DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRO-DELAVNICE
želi vsem
svojim cenjenim strankam srečno in uspehov polno NOVO LETO 19551
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINE BEGUNJE PRI LESCAH
želi občanom in delovnim kolektivom srečno Novo leto!
iell vsem svojim gostom srečno in zadovoljno leto 1955!
TRGOVSKO PODJETJE
»IZBIRA« NOVO MESTO
se priporoča s svojimi trgovinami cenj. odjemalcem tudi za prihodnje leto in se jim obenem zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost.
Srečno In uspešno Novo leto!
KOLEKTIV ' TRG. PODJETJA
»R O 2 C A« JESENICE
želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno Novo leto 1955!
ft
Priporo ča too se za nadaljnji nakup pri našem podjetju.
Zeli vsem srečno NOTO LETO 1955!
NUDI VAM STROKOVNA AVTOMEHANIČNA POPRAVILA, TOVORNE IN OSEBNE PREVOZE!
TELEFON: BLED 295
KOLEKTIV ,
ZADRUŽNE MLEKARNE na VRHNIKI
želi vsem potrošnikom in ostalim kolektivom srečno Novo leto 1955!
OBRTNO
GRADBENO PODJETJE	^
i: »SKUPNOST«	♦
MARIBOR	#
Koroška cesta 23	^
*	%
želi vsem delovnim lju-	^
dem mnogo uspehov V letu 1955!
ft
Opravljamo vsa gradbena in obrtna dela.
Se priporoča del. kolektiv.
j:	TRGOVINA S KURIVOM
JESENICE
želi srečno Novo leto 1955 vsem svojim odjemalcem In dobaviteljem.
TRGOVSKO PODJETJE OZZ
PRIPOROČA POTROŠNIKOM, KMETIJSKIM ZADRUGAM IN DRŽAVNIM KMETIJSKIM POSESTVOM SVOJE ARTIKLE:
KRANJ
(j'
ft
kmetijske pridelke, umetna gnojila, zaščitna sredstva, kmetijske stroje, semena, gradbeni mate- -rial, gozdne in lesne Sortimente.
ŽELIMO, DA BI BILO LETO 1955 POLNO PLODNEGA DEU IN USPEHOV.
Obilo uspehov, sreče in mnogo zadovoljstva v Novem letu 1955 želi svojim odjemalcem
99
D E JA
99
ŠKOFJA LOKA
g
■
E
p
§
ELEKTRIFIKACIJO PODEŽELJA OPRAVLJA POD UGODNIMI POGOJI TER SE PRIPOROČA
»ELEKTRO - KRŠKO«
VIDEM-KRŠKO
IN OBENEM ŽELI VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
DOBOVA
ŽELI SVOJIM DELOVNIM LJUDEM 'REČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO!
»VELETRGOVINA« SARAJEVO
Skladišča: BANJA LUKA, TUZLA. MOSTAR. NOVI SAD, BEOGRAD, ZAGREB,
LJUBLJANA, Parmova ulica 33*11, telefon 32-703 Skladišča: Rimska c. 16, telefon 22-979 Dolenjska c. 6, telefon 22-840
želi vsemu delovnemu ljudstva Srečno in uspehov polno NOVO LETO 1955!
DELOVNI
KOLEKTIV
»zieNieA»
LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA ŠT. 69
želi ▼ <eta 1955 vsem kupcem in dobaviteljem obilo gospodarskih uspehov!
PLETI LNICA DOBOVA
nudi vse vrste pletenin najnovejših vzorcev po ugodnih cenah trgovski mreži ter želi vsem svojim poslovnim prijateljem mnogo sreče Ir napredka v Novem letu 1955!
Mnogo sreče in delovnih zmag v Novem Ietn 1955 želi vsema delovnemu ljudstva kolektiv
T0VÄBHE
„<Zeot”
LJUBLJANA
ŽELEZARNA ŠTORI
IWIWWHillRlIM^
kÜ-iüiiiiJiiiiiiiillM
Železniška postaja Štore, industrijski tir Štore, telefon 21-08 Celje ali Štore 1, teleprinter 03818
ŠTORE pri
CELJU
i
proizvaja in nudi svojim cenjenim odjemalcem
•	VALJANE PROIZVODE
•	ODLITKE SIVE LITINE
•	VSE VRSTE VALJEV IZ TRDE LITINE
•	0GNJE0DP0RNE IZDELKE
S ZAHTEVAJTE KATALOG NAŠIH IZDELKOV.
•	# ^ # #
Vsem dobaviteljem in odjemalcem in vsem delovnim kolektivom srečno in uspehov polno NOVO LETO 1955!
Delovni kolektiv trgovine s pohištvom
POHIŠTVO-
LJUBLJANA VOLFOVA 6
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem In dobaviteljem mnogo uspehov v leto 1955.

Nudimo vam prvovrstno sobno in kuhinjsko pohištvo po najnižjih cenah.
Vse vrste visokih in nizkih gradenj opravlja solidno ter se priporoča GRADBENO PODJETJE
99
SAW A«4
VIDEM • KRŠKO
= >
Delovni kolektiv .želi mnogo napredka v Novem leta vsem svojim Investitorjem tn ostalim delovnim kolektivom.
KOLEKTIV
OPEKARNE
LJUBEČNA -BUKOVŽLAK
'k
Seli vsem svojim cenjenim odjemalcem uspešno poslovno leto 1955 tn se priporoča s svojim bogatim asortimentom kvalitetnih opek — navadnih In specialnih, predvsem s radialno opeko visoke nosilnosti.
UPRAVA
SLOV. P0B0CEVALCA
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem mnogo uspehov v letn 1955!
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE
»ŽELEZNIČAR«
LJUBLJANA _
Prešernova 35
1 želi vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem srečno Novo lete 1955!
Dll!Ua!!I!Nlllll!ni!llllllUi!l!lll!
©JELOVINU! KOLlEECTflV
0 INDUSTRIJ SE ET A LIN 0 H
HM
želi vsem delovnim ljudem, odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspehov polno Novo lete
i>dß@%nFDö
Rb4 toOdOsüöw
*HC ^ M 1^3 0 GC*
V KAMNIKU
želi vsem delovnim ljudem srečno in uspehov
polno Novo leto 1955
Delovni kolektiv
Tovarne za bombažno industrijo
..tiiiitmiinmttHvtmimmmtiHiiNmiuiiiHiiiHi
ZAGREB ^ Cankarjeva 19
čestita vsem svojim prijateljem in sodelavcem le Novemu letu ISOD
vsem svojim poslovnim prijateljem
in delovnim kolekti vompo domovini
Jugotanin Sevnica
i
i
i
j
ON
l
i
\
CENJENIM ODJEMALCEM NUDIMO MKASTOV IN KOSTANJEV EKSTRAKT
Uspehov polno NOVO LETO I960







Srečno in uspešno novo leto želi vsem delovnim ljudem

tovarna farmacevtskih in kemičnih oroizvodov
LJUBLJANA. CELOVŠKA CESTA 135

•	Coffalgol
•	Phenaigol in
•	kina-vino
so proizvodi tovarne
£eC LJUBLJANA
H
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE
BLED
želi vsem svojim občanom srečno in uspehov polno Novo leto 1955
LESNO GALANTERIJSKI OBRAT
JESENICE
želi vsem svojim poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno Novo leto 1955 ter se priporoča za nadaljnje sodelovanje
Kolektiv
LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE
LAŠKO
čestita vsem svojim občanom in delovnim kolektivom in jim želi uspešno Novo leto 1955
„ŽELEZNINA
TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN GRADBENIM MATERIALOM
JESENICE
Kolektiv
ZAVODA ZA REHABILITACIJO INVALIDOV
ZDRAVILIŠČA LAŠKO
želi vsem svojim pacientom in zdravstvenim delavcem po domovini srečno in uspehov polno NOVO LETO 1955!
ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1955.
OBRTNO MESARSKO PODJETJE »R O G« J E S EN I C E
želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955
•#
Trgovsko podietie za uvoz in izvoz
LJUBLJANA - Beethovnova 14-1
Telefon: 23-915 Teleprinter: 03-190 Bančni račun: 601-T-4S9
ŽELI
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU
DELOVNI KOLEKTIV
Kartonažna
tovarna
LJUBLJANA Čufarjeva 16
POZDRAVLJA OB VSTOPU V LETO 1955 IN ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU FLR JUGOSLAVIJE
Srečno in uspehov polno novo leto 1955
želi zadružno trgovsko podjetje
BREZICE
VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE ŽELIMO SREČO IN POPOLN USPEH PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA GOSPODARSTVA V LETU 1955
Delovni kolektiv TOVORNEGA IN AVTOBUSNEGA PROMETA
g® •	Ul
„yoifanet
Novo mesto
Oil TOLMIN
s podjetii:
»PLANIKA« - Tolmin »AGROPROMET« - Tolmir »KLAVNICA« - Tolmin »EDINOST« - Tolmin »KOOPERATIVA« - Idrija ZADRUŽNI AVTOPROMEi - Idrija

ŽELIJO SREČNO NOVO LETO VSEM ZADRUŽNIKOM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN KMETIJSKIM ZADRUGAM
VSEM KOLEKTIVOM, ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM ŽELI USPEŠNO NOVO LETO
KOPITARNA-SEVNICA
Delovni kolektiv
GOZDNEGA
GOSPODARSTVA
CELJE
želi vsem mnogo uspehov v Novem letu 1955!
Dober, svež kruh dobite vedno v
PEKARNI
LAŠKO
Kolektiv pekarne želi vsem ljudem Laškega srečno Novo leto I955t
USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM
„Slovenija Žmnopromet"
IZVOZ
goveje Živine in Živalskih proizvodov LJUBLJANA — JUGOSLAVIJA
Dalmatinova 1/1, poštni predal 222 in Baza PRESTRANEK
Tovarna dušika
MUSE
pri Mariboru
ŽELI
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955
Trgovsko podietie s tekstilom na veliko
„TEKSTIL
-OBUTEV“
LJUBLJANA, Nazorjeva 4
ČESTITA
K NOVEMU LETU VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN OSTALIM POSLOVNIM PRIJATELJEM
Tovarna
gumijevih
izdelkov
Sam. Kranj
ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ŠIROM PO NAŠI DOMOVINI TER JIM ŽELIMO MNOGO USPEHOV V LETU 1955
DELOVNI KOLEKTIV
»KAROSERIJE«
TOVARNE JEKLENIH IN AVTOBUSNIH KAROSERIJ
LJUBLJANA - Kamniška 25
ZELI
VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 19551

DELOVNI KOLEKTIV
MESTNEGA PODJETJA
STIČNA
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE ZAMAŠKOV

»•m«m«* ••••«• • •••«• ••••*• •On»
želi vsem cenj. odjemalcem, dobaviteljem ter vsem delovnim kolektivom uspehov polno Novo leto 1955 ter se za nadaljnja naročila priporoča!
LJUBLJANA, Celovška cesta 32
želi vsem svoijim odjemalcem in dobaviteljem srečno Novo leto 19551
ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ
S»
FRUCTOS
KOPER. tel. 74 in 155
«4
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1S55
DELOVNI KOLEKTIV
FDTDKOMERC“
99
o
c
prej „Fotoamater“
SPECIALNO TRGOVSKO PODJETJE ZA PROMET S FOTGMATERIALOM IN PRIBOROM NA VELIKO IN MALO
ZAGREB
ILICA 29-111, TELEFON 35-696 PROLAZ BALKAN 1, TELEFON 34-124
Razpolagamo s iolomaterialom in priborom domačega in tujega porekla
Prevzemamo ves fotografski material in pribor v komisijo
Malotrgovski mreži dajemo ugoden rabat
Zastopstvo Ljubljana, Wolfova 4, telefon 22-715, Gosposka ulica 3, tel. 21-823 In Hribarjevo nabr. 9
Želi vsem svojim odjemalcem uspehov polno Novo leto 19551
TRGOVSKO PODJETJE
»ŽELEZNINA«
NOVO MESTO
želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem uspehov polno in srečno Novo leto 1955!
Svojim odjemalcem nudimo po najnižjih dnevnih cenah železnino vseh vrst, gradbeni material, usnje, čevljarske potrebščine ter lovsko municijo. Oglejte si našo zalogo!
Srečno in uspehov polno Novo leto 1955 želi vsem svojim odjemalcem in vsem delovnim kolektivom
9«
ROG
TRGOVSKO PODJETJE ENGROS
NOVO MESTO
99
TOVARNA
3>
lete
J*
//
PREJ „BOSTON“
BEOGRAD
BULEVAR REVOLUCIJE 174
želi vsem svojim odjemalcem in sodelavcem
srečno Novo leto 19551
V Novem letu bomo Izdelovali še kvalitetnejšo in v mnogo večjem sortimentu moško, žensko
in otroško obutev
„WEtAEMA“
TOVARNA KONSTRUKCIJ IN STROJNIH NAPRAV
MARIBOR
m|i •«•••• •••••• »••••« •»•••• ••••«•••••••	••••#• «•*••• ••••#♦•*• •*♦••••#•
USTANOVLJENA LETA 1920
M«. ••••••	•••»•« •
Tel.: 20-57, 25-63, 31-76, 31-77 / Telegr.: Metalna Maribor / Teleprinter: 03315
Projektiramo - izdelujemo - montiramo - vse vrste jeklenih konstrukcij v zakovani In zavarjeni izvedbi in kompletne naprave za razne industrije in rudnike
Mostove, hale, perone, hangerje, stebre, rezervoarje, cisterne, bunkerje, silose, industrijske peči in naprave, cevovode, plinovode, žerjave vseh vrst, okret-nice, prenosnice, trans«?'' ’"rje, osebne in tovorne žičnice, konstrukcije za vodne zgradbe, reč ‘slike rešetk, zapornice vseh tip, stiskane izde. ake, zakovice, spojnice itd.
MNOGO SREČE IN USPEHOV V LETU 1955 VAM ŽELI — DELOVNI KOLEKTIV.
Zbornica za kmetijstvo in gozdari vo LR Slovenije |
ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM, KMETIJSKIM IN GOZDNIM GOSPODARSTVOM IN VSEM KMETIJSKIM ORGANIZACIJAM TEK DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHI/ POLNO NOVO LETO 1955!
DELOVNI KOLEKTIV
RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA
■**»*»*
k. a; V* iw;** v ,4

IDRIJA
želi ob Novem letu 1955 vsem kolektivom Širom po naši domovini obilo uspehov pri graditvi socializma.
VSEM SVOJIM STRANKAM IN DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955

■HHHHnnnni
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Poslovalnica: LJUBLJANA
Poltni predal 291 / LJUBLJANA, Trg Revolucije štev. 2/1 Telegram: TRANSJUG LJUBLJANA. Telefon: 22-433,22-434, Teleprint: 03-191
Kmetijska zadruga
z o. J.
N O VALJ A, otok Pag
želi SREČNO NOVO LETO 1955
vsem svojim poslovnim prijateljem in gostom Novaije

Tovarna čevljev Maribor
ždi vsem odjemalcem, dobaviteljem in ostalim delovnim ljudem veselo in uspehov polno NOVO LETO 1955!
★
Priporočamo lastno prodajalno v Mariboru, Gosposka ulica 13 in Jurčičev» ulica 4, kjer imamo bogato izbiro kvalitetnih čevljev vseh vrst po konkurenčnih cenah! — DELOVNI KOLEKTIV.
I
Grosistično trgovsko podjetje s tehnično železninos kovinskimi izdelki in kemikalijami
KOVINAR“ - Pivka
s skladiščem V SOLKANU
ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM V LETU 1955 OBILO USPEHOV!
mali oglasi
ZAPOSLITEV
KNJIGOVOÖKINJA, samostojna, s popoLno srednjo Šolo in 9 let prakse, vešća industrijskega knjigovodstva, zamenja službo. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Z. r. 1964«.	l-l
INSTITUT ZA ELEKTRO VEZE. Ljubljana, Linhartova 35 sprejme: 2 absolventa elektrotehnike (jaki tole) za konstrukcijo in vzdrževanje textnoelektriänlh naprav ter za obratno tehniško kontrolo in elektrotehnika (jaki tok) ter 2 f biomehanika.	7-1
SLUŽBO DOBIJO: dva skladiščnika z najmanj dvoletno prakso, dva mezdna knjigovodja z ali brez prakse, dva materialna knjigovodja, administrator z večletno prakso in po možnosti z znanjem stenografije, več gradbenih tehnikov s prakso ali brez prakse: več gradbenih delovodij z ali brez prakse na visokih - nizkih in industrijskih zgradbah; več gradbenih inženirjev s prakso ali brez prakse, kalkulant z najmanj petletno prakso, zagotovljeno komfortno stanovanje, vseljivo v januarju in analitik z najmanj petletno prakso, ki mu Je zagotovljeno stanovanje. Pismene ponudbe poslati na naslov: Splošno gradbeno podjetje •Primorje« Ajdovščina.	20933-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO od 30 do 40 let z dobrim spričevalom sprejmem v stalno dobro službo. Ponudbe pod »Cista« v oglasni oddelek.	1:213-1
MEDICINSKA SESTRA, «tarejSa,
dobi službo. Pismene ponudbe do 10. Januarja 1955 na študentsko naselje, Ljubljana.	3-1
DAM STANOVANJE IN HRANO ženski, ki bi v dopoldanskih urah pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogL oddelku. 21242-1 KMETIJSKA ZADRUGA v Mozirju razpisuje mesto upravnika zadruge. Pogoji: nižja kmetijska šola z najmanj 3-letno prakso v kmetijstvu ter usposobljenost za strokovno in komercialno vodstvo zadruge, ali praktična usposobljenost za organizacijo in vodstvo kmetijske proizvodnje, predvsem živinoreje, sadjarstva, poljedelstva in gozdarstva ter za strokovno in komercialno vodstvo zadruge, pridobljeno z vsaj 5-letno prakso v teh poslih in vsi ostali splošni pogoji, ki so predpisani za državno ali zadružno službo 21023-1
KLEPARSKEGA POMOČNIKA -sprejmem takoj ali pozneje. Puc Gustav, klepar in vodov.. Tržaška cesta 9.	21024-1
SPREJMEMO takoj dva perfektna livarja. Plača po tarifnem pravilniku, odnosno po dogovoru. Ponudbe:	»Avto«, splošno
avtoprevozništvo. Kočevje.
21096-1
rSCEMO mojstra strojno-ključav-ničarske stroke z daljšo prakso za vodstvo režijskih delavnic Plača po tarifnem pravilniku Nastop takoj ali po sporazumu Javiti se na Tovarno farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK«. Ljubljana. Celovška cesta 135.	21194-1
TRGOVSKO PODJETJE
LES-LJUBLJANA
LJUBLJANA, PARMOVA ULICA 37-1
VAM S SVOJIMI POSLOVALNICAMI NUDI:
POHIŠTVO VSEH VRST, LESONIT, PARKET, GALANTERIJO, LESNO VOLNO, REZAN IN TESAN LES itd.
OPREMLJAMO HOTELE, ŠOLE, INŠTITUTE, BOLNIŠNICE, GLEDALIŠČA, KINO DVORANE, DOMOVE itd.
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM LESNE STROKE, ZADRUGAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM OSTALIM LJUDEM
ŽELIMO
MNOGO SREČE, ZADOVOLJSTVA IN NOVIH GOSPODARSKIH USPEHOV V LEJU
L3UBIOS.KA
ll
S
5
.•«..••••••••••m	•••••
»••• «•«••• *«•••• • •*■•» •«*<

DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
LJUBLJANA — Frankopanska ulica 11 skupno s poslovalnicami LJUBLJANA, Cankarjeva št. 6, LOGATEC, TRBOVLJE, .ORMOŽ, REKA in odkupna postaja SVET0ZAREV0
ŽELI VSEM KOI.EKTIVOM NASE DOMOVINE, ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN C ŠPEHOV POLNO NOVO LETO!
KNJIGOVODJO (finančno-mate-rialnega) po možnosti z večletno prakso sprejmemo takoj v službo. Interesenti naj se zglasijo pri podjetju Avtoobnova, Ljubljana, Bežigrad 11.	21198-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — išče družina zdravnice. Konja-jev. Gosposka 9-1IL	21248-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zdravo in samostojno, za vsa hišna dela sprejmem takoj ali kasneje. Plača po dogovoru. — Trgovina .Pajk*. Ljubljana, Trubarjeva 38 (Sv. Petra). 21210-1 ZAVOD MESTNA KANALIZACIJA sprejme v stalno službo dva gradbena tehnika s prakso ali začetnika, ki imata veselje do dela na nizkih gradnjah. Sprejme tudi dva delovodja z delovodsko šolo ali večletno prakso. — Področje dela: Vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in nove nizke gradnje. Plača po dogovoru, oziroma predpisih. — Nastop službe takoj ali po dogovoru.	21258-1
KOVINSKA INDUSTRIJA IG pri LJUBLJANI razpisuje sledeča službena mesta: mesto knjigo-vodje(-kinje) veščega Industrijskega knjigovodstva s potrebno šolsko izobrazbo in prakso in mesto skladiščnika kovinske stroke s prakso in mesto sekretar j a<-ko) s prakso v gospodarski ali državni administraciji. Nastop službe takoj. Z Ljubljano ugodna avtobusna zveza: Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 49 min., prihod v Ljubljano ob
14.	uri 30 min. Tudi stanovanje na razpolago na Igu. 21199-1 PRIDNO DEKLE (upokojenko), tudi z otrokom, sprejmemo na majhno posestvo v ljubljanski okolici. — Ponudbe na ogl. odd. pod »Dobra plača«.	21238-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA dobi službo pri Falandačič, Titova 34.	21213-1
IŠČEMO dve perici za pranje dijaškega perila. Nastop služb? 1. I. 1955. Plača po uredbi — in dobrega vrtnarja. Nastop službe 1. II. 1955. Plača po uredbi. — Dom gradbene srednje šole, Ljubljana, Gerbičeva 51/a. 21230-1 IZURJENO ADMINISTRATORKO z nekaj računovodske prakse sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Zdravstveni zavod — Ljubljana« v ogl. odd.	21249-1
TRGOVSKI POMOČNIK, mešana trgovine s 5-letno prakso Išče službo v trgovini v Ljubljani in okolici. Službo nastopi v mesecu Januarju ali po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov: Žalec Matija, Linji vrh 28, p. Vinica pri Črnomlju.	21245-1
GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE sprejme v službo 2 gozdarska Inženirja z ali brez prakse, 3 absolvente gozdarskega teh-nlkuma ali absolvente Nižjih ... goadar. iol morajo Imeti vsaj.5-gozdarskih morajo imeti vsaj 5-letno prakso. Delovno mesto za gozdarskega inženirja Je v Celju, za absolvente Tehnikuma ali Gozdarske šole pa na območju Gozdnih obratov. Sprejmemo v službo šoferja za 5-ton-skl tovorni avto. Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje za neporočene terenske nameščence zagotovljeno.	21224-1
m
PRODAM
BILJARD na luknje In karambol prodam, obnavljam v vseh krajih vse vrste biljardov, na zalogi imam ves pribor. Žnuderl, izdelovanje modernih biljardov. Maribor .Pipuševa 3.	4-4
UGODNO PRODAM vinograd, sadovnjak in podkleteno hišo z vsem inventarjem s skupno površino zemlje 1 ha v okolici Pi-šec pri Brežicah. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Prijeten dom«.	8-7
NOV RADIO, majhen, ugodno prodam." Miklošičeva cestna št. 8, dvorišče.	21175-4
lil
lltlll
!!!!!
GRADBENO PODJETJE
„OBNOVA“	,
LJUBLJANA, ŠMARTINSKA CEST* 21	||
==e:	iiiuimiiiiiiitiiiiitfiiutiittmiiiiiiitiiiimiiitiiiiiitiiiimiiiiiiiuiiiiiiiimiimiMmmuiii	IH
——	£====
IB	H
§§§ želi svojim investitorjem, dobaviteljem ter ostalim poslovnim prijateljem in	ig
vsem delovnim ljudem srečno in uspešno leto 1955!	M
INTELEKTUALCU, fcl bi odstopil dvosobno ali trosobno komfortno stanovanje v Ljubljani, preskrbim v kateremkoli drugem mestu enakovredno stanovanje ln ustrezno službo. Cenjene ponudbe pod »Visoka nagrada plus seHtev«.	6-9
KLAVIR, zelo dobro ohranjen, starejše dunajske znamke, z le-p.m glasom, prodam Naslov v oglasnem oddelku.	212)* 4
PERZIJANER PLASC, večji, ugodno prodam. Makarovič. Ogrinče-va štev. 21	21238-4
STROJ ZA KAVO (ekspres) iD kavarniško opremo, vse v dobrem stanju, prodam Informacije: Malus. Koper, Čevljarska štev. 7.	21228-4
MOTOR »Sachs 98« prodam. Njegoševa 29-11.	21150-4
STEKLEN BENEŠKI LESTENEC na 6 žarnic in Biedermayer garnituro: zofa, 4 stoli, velika miza in mala pisalna miza, vse v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 21209-4 PISALNI STROJ »Remington portable«, v odličnem stanju ugodno prodam. Bida Zvone, Glinška 3/II.	21254-4
RADIO prodam ali zamenjam za dobro žensko kolo. Kardon, Gradišče 14, dvorišče.	21252-4
MREŽE za dve postelji, dvojna žica (bakrena), prodam. Cilen-škova 18 — (za šolo v Jaršah).	21142-4
ROČNO PRESITE ODEJE, nove, ln globok otroški voziček prodam. Galjot, Žabjek 14.	21210-4
ZENSKO IN MOŠKO italijansko kolo, radio »Kapsch« 5+1, magično oko, fotoaparat z reflektorjem prodam ali zamenjam za motorno vozilo 0,5 do 11; ostalo po dogovoru. Ogled popoldne. Naslov:	Vrhovčeva 12 pri Taboru, dvorišče levo..	21216-4
VENTILATOR, nov s priključenim elektromotorjem,, ki sesa in odvaja prah, žaganje ter zrak prodam. — Hudovernik Franc, Bled.	21154-4
ELEKTRIČNI SPAJALNI APARAT za tračne žage zamenjam za omaro ali prodam. Naslov v ogl. odd.	21221-6
PRODAM vseljivo hišo, štirisobno, kleti, hlevi, vrt, dvorišče, Doljne Jesenice pri Mokricah. Lastnica: Glogovšek, Zagreb, Opatovina 29.	21244-7
KVPJM
VESPO, LAAIBRETTO kupim takoj. ing. Kos, Levstikova 14.
5-5
KUPIMO več elektromotorjev za poliranje v galvanizaciji, jakost 5 kw, 220-388 V m z 2880 obrati ter stroj za šivanje kartonov, električni ali nožni, — Tovarna . kovinske. galanterije, Ljubljana, Mariborska 4.	21251-8
SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini, kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška štev. 6.	19875-5
KNJIGE, revije ln vse ostale redke tiske v vseh jezikih kupuje v vsaki količini — Antikvariat Mladinske knjige — Ljubljana, Nazorjeva 3.	19670-5
STARE PLINSKE MASKE kupimo. Kovinska industrija Ig pri Ljubljani.	21190-5
BETONSKO ZELEZO zamenjam za suhe smrekove deske ali prodam. Makarovič, Ogrinčeva štev. 21.	21237-6
SMREKOVE DESKE (suhe) zamenjam za betonsko železo od 12 do 15 mm Košnik, Kranj, Primskovo 153.	21225-8
NUJNO POTREBUJEM poročila I. državne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1914/15 ln 1915/16. Plača vsako sprejemljivo ceno. Ponudbe: Černe, Zagreb, Baško-vičeva 19.	20937-5
DVE KOPALNI KADI, belo emajlirano in pločevinasto za sedežne kopeli kupim. Naslov v ogl. odd.	21218-5
PISALNE STANDARD STROJE rabljene, kupujemo. Naslov v OgL odd.	21044-5
P0SEST
POSESTVO z vsem gospodarskim poslopjem prodam. Naslov v podružnici SP Novo mesto. 21227-7 HIŠO ali vilo. eno- ali dvostanovanjsko. vseljivo, v centru ali bližnji okolici kupim. Ponudbe pod »Sončno« v ogl. odd. 21232-7 DVOSTANOVANJSKO VILO ali slično, tudi samo eno stanovanje, z vsem komfortom, takoj kupim ln plačam. Ponudbe pod »Novo leto 1955« v oglasni oddelek SP.	21208-7
ARONDIRANO POSESTVO, 15 km od Ljubljane, 4 ha, hiša, hlev, njiva, travnik, gozd za 1,500.000 prodam. Ugodni plačilni pogoji. Vorašatl Rožna ulica 9.	21255-7
PRODAM, travnik v Dragomljah pri Domžalah. Naslov: vižmarje 10 pod Klancem.	21152-7
STAMÄIJE
ENOSOBNO STANOVANJE, 15 minut od tramvaja, takoj oddam za tri leta. Ponudbe pod »Garancija« v ogl. odd. v 21211-9 SOBO. prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, Iščem. Plačam vsako najemnino in dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	21234-9
GARSONJERO, sobo s kopalnico ali slično iščem. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd. 21248-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dve sobi. Ponudbe pod »Ločeni« v ogl. odd.	21247-9
DVOSOBNO STANOVANJE v Kamniku zamenjam za enakega ali enosobnega (večjega) v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 21233-9 ENOSOBNO STANOVANJE na Kalvariji zamenjam za enako v Novem mestu. Klančar. Kalvarija 75, Kranj.	21226-9
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, po možnosti v centru mesta ali kje v bližni iščem za takoj. Souporaba kopalnice zaželena. Plačam dobro — po dogovoru Ponudbe na telefon štev. 22-975 od 8.—13. ure. 21204-9
KHOSHI
ZENA SREDNJIH LET želi poznanstva z značajnim inteligen-tom. Ponudbe pod »Sporazum« v ogl. oddelek.	21212-11
BATIČ RAFAEL, stanujoč v Fie-sl štev. 358 pri Piranu preklicujem vse, kar sem žaljivega izrekel o Veber Marjeti roj. Grom, bivši upravnici vile Aliegra v Fiesu ln se ji zahvaljujem, da je odstopila od zasebne tožbe. — Batič Rafael.	21243-11
NAJLEPŽE se zahvaljujem doktorju Završniku, dr. primariju Flajsu iz celjske bolnišnice za uspešno zdravljenje. — Kerin Franc.	21223-11
NAJDITELJA ženske zlate ure, izgubljene 28. decembra na Kvedrovem trgu, Ptuj, naprošam, da Jo vrne za nagrado 25.060 din. Popella. Kidričevo 1.	21222-11
V OSKRBO sprejmem otroke nad 2 leti. — Naslov: Vrhovčeva 12 (pri Taboru) dvorišče, levo.
21215-11
TOVARIŠICA s fakultetno izobrazbo želi spoznati plemenitega tovariša z enako izobrazbo. Po-ponudbe pod »Življenje« v podružnico SP Maribor. 21091-11 DOBRO SITUIRANA 37-letna obrtnica s kopletavm pohištvom želi spoznati dobrodušnega resnega tovariša njenih let zaradi ženitve. Ponudbe na SP Celje pod »Dober značaj«	2-11
SPOZNATI ŽELIM Inteligentno gospodično od 20—28 let. Cenjene ponudbe pod »Srčna kultura« v ogl. odd.	21250-11
?
1 Vsem svojim' dobaviteljem, odjemalcem ln poslovnim i prijateljem želi srečno ter uspehov polno Novo leto
! MLIN- KOVAČIČ, Novo mesto
•	•»ftiOHOMOM«. •«>••• ••«•»
•	••••MOMtMO»»#«
••••«• •••*••»••••• •••••> ••»•••
:	PROJEKTIVNI ATELJE, CELJE, Mariborska cesta 71
j	telefon 24-85
:
t se cenjenim strankam priporoča ter jim želi srečno •	Novo leto 1955!
•••• »•-••• •»••••«•••#• ••»■•» »•»•••

Mestna hranilnica ljubljanska
želi svojim komitentom in vsem prebivalcem mesta Ljubljane srečno in uspešno Novo leto 1955!
•««•••••••••I» «•»••• »••»•• •••••• •*•••• »••«•••••••• •«••••	••••••


Trgovsko podjetje
»VOHAM«
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7
želi vsem svojim odjemalcem srečno in uspehov polno Novo leto 19551
ie* •••••«	»e»ine» •••« •••	••*«••••• •<
SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM!
»FRANJO GORJUP«
TOVARNA OBUTVE IN POGONSKEGA JERMENJA ZAGREB - Nova Ves 11
~-4 KUPIM zazidljivo parcelo okrog =	1000 m2 ob Celovški ali Dunajski
g= cesti, ponudbe pod »Gotovina — 1000 m2« v ogl. odd.	21214-7
Vsa elektro - Inštalacijska dela opravlja soPdno in po zmernih cenah
VEZJAK CIRIL, LAŠKO
m
ter želi cenjenim strankam srečno Novo leto!
TITOVI
ZAVODI
LJUBLJANA
želi vsem delovnim ljudem uspehov polno novo leto 1955
Poslovalnica Lovske zadruge LOVEC
Titova cesta 31 ne obratuje za stranke zaradi inventure od 3. do 5. januarja. Srečno ln zdravo novo leto!
MLINSKA INDUSTRIJA
LJUBLJANA
PARMOVA 37 - m. trakt
Telefon 30-528, 31-573
Z OBRATI: Beričevo, Bistra, Fužine, Gameljne, Logatec, Vič, Vrhnika
želi vsemu delovnemu ljudstvu zadovoljno in uspehov polno Novo leto 1955 Svojim odjemalcem se nadalje priporoča DELOVNI KOLEKTIVI

©Mt/SJIMO
yy©§K0
RADOVLJICA
z vsemi množičnimi organizacijami okraja želi delovnim ljudem širom po domovini
srečno novo leto
H
dimi prijat
Po zgodbi Vlada FlrrnaRiše Miki Muster
			
46.
Vitka se je okrenila in se namerila na tolsto grahovko. Nerodna in zbegana putka se ji ni mogla izmakniti in obležala je s pregrizenim vratom. Lisička se je krvoločno obliznila in si začela izbirati novo žrtev. Prava divjost jo je popadla. Toda perjad se je medtem večidel že poskrila. Zagledala je piščančka — tedaj pa jo je zadela na glavo trda sršata metla.
47.
48.
Za njo je s krikom in razmršenih las, brez Za njo se je še dolgo razlegal krik in vik. V rute, ki jo je spotoma izgubila, kakor vihra pri- gozdu se je Vitka ustavila, da si oddahne od divjala gospodinja. Lisička je komaj še utegnila prestanega strahu. Kljub buški, ki jo je dobila, zgrabiti grahasto kokoš, svoj edini plen, in že so je bila vesela in zadovoljna. Nosila je s seboj priletele vanjo grablje, da ji je tisoč zelenih zajetno kokoš, ki ji je obetala slastno pojedino, iskric zaplesalo pred očmi. Napela je vse moči Malo je obliznila svojo žrtev, potem pa jo je za-in smuknila za hlev, od tam pa se je hitro iz- čela skubsti. Tako bo lahko doma brez odlašanja
gubila v goščavje.
sedla k večerji.
ZAHVALA
Podpisana Radi Alojzija, Maribor, Radvanjska cesta 68 se zahvaljujem upravi »Slovenskega poročevalca« za izplačilo
30.000 din
iz NEZGODNEGA ZAVAROVANJA po mojem pokojnem možu Radi Antonu.
RADI ALOJZIJA
KOLEDAR
Petek, 31. decembra: Silvester
Sobota, l. januarja: Zivana
Nedelja, 2. januarja: Makarij *
Na današnji dan leta 1941 so partizani vdrli v Škofjo LrOko in re-fiili iz okupatori e vib ječ talce.
1.	januarja 1942 so bile objavljene temeljne točke OF.
Sr
2.	I. 1942 je bil na Koželjku ustanovljen bataljon Ljuba Šercerja.
ZDRAVNIŠKA DE2URNA
SLUŽBA
Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva cesta 20, tel. 23-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16 do ponedeljka do 6 zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
Celje — 1. in 2. jan.: dr. Maks Bitenc, Cankarjeva ulica 11.
♦
Na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral za inženirja elektrotehnike Novak Josip.
Čestitamo!
Na zagrebški univerzi je diplomirala za inženirja agronomije Maja Černetova iz Litije. — Prisrčno čestitamo!
Za doktorja znanosti je bil promoviran na pravni fakulteti ljubljanske univerze diplomirani pravnik in filozof Borut Režek iz Ljubljane. — Čestitamo!
Na Tehniški visoki šoli je 28. t. m. diplomiral za eleiktroinže-nirja Ahačič Janez iz Ljubljane. Mlademu inženirju čestitajo starši in prijatelji.
Na agronomski gozd. fak. je diplomirala za ing. agronomije tov. Gorišek Jožefa iz Stične. — Čestitamo!
Na plastičnem oddelku Kirurgič-ne klinike v Ljubljani bodo ambulantni pregledi od 1. I. 1955 dalje vsak ponedeljek in petek od 3.30 do 11. ure. Ambulantni pregledi ob sredah popoldne so ukinjeni.
Med. univ. dr. A. Grahor, spec. derm atove nerolog se je vrnil z dopusta. Sprejema od 11 do 14, Levstikova ulica 2 (za Mladiko).
Mestna hranilnica ljubljanska obvešča svoje komitente, da v ponedeljek, 3. januarja 1955 zaradi letnega zaključka za stranke ne posluje.
Toplo se zahvaljujem vsem, ki
so me ob moji 89-letnici počastili s čestitkam-; in darili! — Terezija Okrožnik, Javornik.
Avgust KALANDER Iz Clevelanda želi vsem svojim znancem srečno in veselo Novo leto!
Ribiči pozor! Obveščamo vse članstvo ribiške družine Vevče, da bo pričela družina pobirati članarino in ostale prispevke za leto 1955. Članarina se pobira v sindikalni pisarni papirnice Vevče, začenši 2. januarja 1955 od 8—11, od 3. do 8. januarja od 16—18 in 9 .januarja od 8—lil. — Po tem roku prijav več ne sprejemamo. — Dober prijem! — Odbor.
Ce vam ugajajo oddaje Modnega kotička, lahko dobite nasvete, •kice za večerne in dnevne obleke v Modni posvetovalnici »EVA«, Beethovnova 16,
MARIBOR
ZAHVALA
Vsem zdravnikom celjske bolnišnice na internem oddelku vsa čast in zahvala, posebno zdravniku J. Rajšpu in medicinski sestri Marici, ki so me pozdravili na srcu, živcih in drugih boleznih. — Hvaležna H. Senica, ki sem ležala na internem oddelku v sobi štev. 4, na drugi postelji.
Izdala bom zbirko pesmi »Utrip življenja«. Elizabeta Špes — v samozaložbi. Toplo se priporočam vsemu ljudstvu širom po domovini, starim in mladim za pred-naročnike. Cena knjigi brez poštnine v platno vezani 479 din. Vplačilo Mestni hranilnici Maribor, čekovni račun 640-305-1 M H 331. Izid knjige bo javljen v dnevnem časopisu.
Obiščite razstavo »STANOVANJA 1950 — 1954 V LRS«, ki j O
priireja Društvo arhitektov Slovenije v prostorih Male galerije.
Uprava za ceste LRS sporoča, da se cesta i/io Logatec—Kalce—Grča-revec—Planina odpre dne 31- XIL 1954 ob 7. uri zjutraj za ves promet. Pri vožnjah je upoštevati navodila organov cestno - vzdrževalne službe, predvsem prometne znake.
»KEMOSERVIS«, Uvoz in trgovsko podjetje z laboratorijskim materialom, Ljubljana, Trg revolucije št. 15, vljudno obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da bosta zaradi redne letne inventure, trgovina na Trgu revolucije št. 15 !n skladišče na Trgu revolucije št. 2 od vključno 3. januarja 1955 do vključno 6. januarja 1955 zaprta!
Kadar kupujete kamilice, kum-
no, janež, lovor vedno zahtevajte originalne zavitke z znamko »Go-sad«!
Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanta. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
Od pamtiveka so poznane lepotilne maske. Danes dobiš prvovrsten proizvod TEINT BELL V vseh drogerijah.
Gosipodinja, tvoj najboljši pomočnik v kuhinji je
ki nikjer ne odpove
NI SOBOTNIH VESELIC, ni
nedeljskih izletov brez pristnega jajčnega konjaka ali izbornega coffee cocktail a »MARKIC-SPLIT« in njegovih priznanih sadnih sokov. Zahtevajte jih povsod! Telefon 22-155.
Nov začetniški tečaj »Centralne plesne šole za družabni ples« (poleg Zmajskega mosta) se prične v četrtek. 6. januarja ob 20.30. uri. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. Poučuje Jenko.
Bujne trepalnice, Izrazite oči — HOLLYWOOD krema — se v vseh drogerijah dobi.
Proti bolečinam vseh vrst (glavobolu, zobobolu, revmatičnim bolečinam, neuralgije itd.). Zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico tablet COFFALGOL ali tablete s še močnejšim učinkom PHENALGOL. — Izdeluje »LEK«, tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov v Ljubljani.
Za šport in lepoto samo
Ponedeljek:, 3. Jan. Zaprto.
Torek, 4. jan. ob 20: Rostand: Cyrano de Eergeran. Abonma — red D.
Sreda, 5. Jan. ob 20:	B. Shaw:
Candida. Abonma red E.
OPERA
Petek, 31. dec. ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammermoorska. Izven ln za podeželje.
Sobota, 1. jan. 1955 ob 19.30: De-libee: Cop>pelia. Balet. Gostovanje Veronike Mlakarjeve. Izven In za podeželje.
Nedelja, 2. jan. ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammermoorska. Izven in
za podeželje.
Ponedeljek, 3. jan. Zaprto.
Torek, 4. jan. Zaprto.
Sreda, 5. jan. ob 19.30: Musorg-ski: Soročinski sejem. Abonma red G.
Četrtek, 6. Jan. ob 19.30: Donizetti: Lucia Lammermoorska. Abonma red A.
Petek. 7. Jan. ob 19.30:	Verdi:
Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francla. Abonma red K.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Petek, 31. dec. ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Izven.
Sobota, 1. jan. ob 20: Norman Krasna, John v zadiregi. Izven.
Veseli slovenski napevi. 13.00 Družinski pogovori. 18.10 Operetne melodije. 18.20 Pod prekmurskimi strehami. 18.40 Mali ansambli v plesnenm ritmu. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave. 20.00 Javni veseli večer Radia Ljubljana (magnetofonski posnetki prireditve 26. dec. 1954 v Mariboru). 22.15—24.00 Z dobro voljo v Novo leto. 24.00—02.00 Srečno Novo leto. 02.00 Zaključek oddaje.
DNEVNI SPORED ZA 1. JANUARJA 1955 Poročila: T.OO, 12.30, 15.00, 19.00 ln 22.00. — 6.00—8.00 Veselo Novo leto (pester glasbeni spored) — vmes ob 8.00 Novoletna čestitka. 8.05 Pisan spored veselih narodnih pesmi. 9.00 Za pionirje — Vida Brest:	Rojenica pod gorami.
9.30 Lepe melodije. 10.00 Od hladne vojne k mirnemu sožitju. 10.15 Delovni kolektivi čestitajo. 11.30 Leto dni nove skupščine. 11.50 Lahek opoldanski glasbeni spored. 12.45 Lahka glasba. 13.00 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabavne melodije. 15.30 Andre Mau-rods: Dežela 36.000 žeija (priredil Lojze Krakar). 16.10 V valčkovem ritmu. 16.30 Zabavno novoletno popoldne. 18.00 Prikaz gospodarske graditve 1954. 18.30 Promenadni koncert. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba. 20.00
Nedelja, 2. jan. ob 15: K. Bren- Hej oblaki preko polja — Kam?
n (1	e vJ n TrrxrOrt Art	e rti	*91 Art
kova. Najlepša roža. Izven.
Ob 20: Christopher Fry, Gospa ne bo zgorela. Izven.
Šentjakobsko GLEDALIŠČE MESTNI DOM LJUBLJANA
Petek, 31. dec. ob 20: Streicher — Kosmač: »Kam lz zadreg«, veseloigra z godbo ln petjem, izven.
Sobota, 1. jan. ob 16: Spicar — Piši: »Naj bo stara al pa mlada«, spevoigra, (Lučka — Grumova, Cilka — Simončičeva, Polonca — Bevčeva, Nejce — Drašler).
Scbota, 1. jan. ob 20: Žižek: »Mi-klova Zala«, ljudska Igra z godbo, petjem in plesom (Zala — Z. Bevčeva, Almira — B. Rotter-jeva).
Nedelja, 2. Jan. ob 16: Splcair — Piši: »Naj bo stara al pa mlada«, spevoigra, trideseta predstava
20.40 Orkestralna glasba. 21.00 »Glasba ne pozna meja« — reprodukcija VII. oddaje mednarodnega glasbenega festivala severozahodnega nemškega radia »Sestanek v študiu 8 Radia Köln« — Sodelujejo:	Rita Roza, Rasms
Ducat, Jack Dleval, Helmuth Zacharias, Chris Howland, Bob A sto r, Gerhard Jussenhoven In Roger Bourdtn. 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu »27.1 m. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 527.1 m (prenos Iz Zagreba).
DNEVNI SPORED ZA NEDELJO, 2. JANUARJA 1955 Poročila: 6.05, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00. — 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) — vmes ob 7.15 do 7.30 Reklame. 7.30—7.35 Radijski koledar In prireditve dneva.
(Lučka — Ravnikarjeva, Cilka 8.00 Sport v letu 1954. 9.00 Operet-
---------- -------- ------- na jjj lajjjja gjagjja. lO.OO Boris
Kraigher: O delu Izvršnega sveta v preteklem letu. 10.10 Dopoidan-ski simfonični koncert. Ivan Mane Jamovič:	Suita v A-duru.
Friderik Chopin: Koncert za klavir ln orkester št. 1 v e-molu.
11.00	Oddaja za beneške Slovence. 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Pol ure za našo vas. 13.30 Zdeli ste — poslušajte! 15.15 Lahka glasba. 15.30 Po naši lepi deželi — Zvone Kržišnik: Drobne beležke s poti od Reke do Zadra. 16.00 Večer na vasi. 17 00 Slovenska orkestralna glasba. 17.30 Radijska igra — Ivo Vojnovič: Ekvinokcij (prva izvedba). 18.20 Od Indije do Burme (komentirana glasbena oddaja).
19.00	Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave. 20.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 20.15 Solisti, ki so nas obiskali v preteklem letu.
21.00	Kulturna kronika. 21.15 v
— Simončičeva, Polonca — Bevčeva, Nejče — Drašler. — Popoldanska predstava.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
ROČNE LUTKE, Resljeva c. 28
Petek, 31. dec. ob 8: Gostovanje
v Lukovici.
Ob 10.30: Gostovanje v Dolu pri
Ljubljani.
Ob 12: Gostovanje v Dolskem.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota, 1. Jan. 1955 oh 20: Saroyan, Sartre: »Glejte, Amerika«.
Lisa — Nada Bavdaževa. Izven.
Mladini prepovedano!
Nedelja, 2. Jan. 1955 ob 12.30: Oscar Wüehner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Zaključena predstava za tovarno Pletenina v Kranju. Prihod Dedka Mraza!
Ob 16: Oscar Wüehner: »Pastirček Peter ln kralj Briljantin«.
Izven ln za nodeželje.	.___ .. L-----------—	---- •
Sreda, 5. januarja ob 16: Oscar plesnem ritmu — sodeluje Plesni Wüehner — »Pastirček Peter in orkester Radia Ljubljana. 22.15 do kralj Briljantin«. Izven.	z3-°°. Nočnl simfonični koncert
Četrtek, 6. jan. ob 16:	Oscar sodobne glasbe. Arthur Honegger:
Wüehner — »Pastirček Peter in Monopartita. Bela Bartok: Drugi
kralj Briljantin«. Red C In izven. „S™*“ *äavir 111 OTkestef-Sobota, 8. jan. ob 20:	Saroyan, Ü?'1.?-j?3:0? .UKV program. 23.00 do
Sartre — »Glejte Amerika« —
Lisa — Jelica Siardova. Izven.
Nedelja, 9. jan. ob 16:	Oscar
Wüehner — »Pastirček Peter In kralj Briljantin«. Izven ln za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE
CELJE
Ponedeljek, 3- Jan. 1955 ob 15:
Hoffmann Hämisch:	Admiral
Bobby — Izven abonmaja.
Sreda, 5. jan. ob 20: John van Druten: Grlice glas — premierski abonma in izven.
Obveščamo abonente II. šolskega abonmaja, da predstava »John ljubi Mary« dne 31. dec. 1954
24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba).
POZOR ŠOFERJI!
Obveščamo vse voznike amaterje, ki še niso podaljšali vozniških dovoljenj za leto 1955, naj to takoj storijo, najkasneje pa do 10. januarja 1955, sicer vozniška dovoljenja zapadejo, ker Jih kasneje ne bomo podaljšali.
Člani avto-moto društev naj svoja dovoljenja brez prošenj in taks oddajo društvu, katero jih bo od-ob 15. uri odpade. Abonente dala tajništvu za notranje zadeve
bomo pravočasno obvestili po časopisju, kdaj bo predstava.
Dežurna lekarna:
▼ petek: samo nočno .»Melje«, Meljska cesta štev. 2.
V soboto: »Center«, Gosposka 12, v nedeljo: »Center«. Gosposka 12. Radio Maribor:
petek: 5.00 prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 domača poročila ln objave; 8.10 pojo tri Polonce, s harmoniko spremlja Vinko Drčar; 11.00 prenos sporeda Radia Ljubljana do 23.00 — V soboto ln nedeljo prenos sporeda Radia Ljubljana od 6.00 do 23.00.
Kino Maribor
Partizan: ameriški ölm »Henriet Cralg«.
Udarnik: angleški film: »Počasi dbmi ključ«.
MURSKA SOBOTA
italijanski film.»Rim.
NARTA
DNEVNI SPORED ZA PETEK, 31. DECEMBRA 1954 Poročila: 5.05,	6.00, 7.00,	12.30,
15.00, 19.00 In 22.00. — 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pe-kozmetični Izdelki. — Nepozablte ster glasbeni spored) — vmes ob
6.30	Pregled tiska. 6 35 Poskočne napeve Izvajajo Štirje fantje in Vaški trio. 7.10 Jutranji orkestralni spored. 7.30 Gospodinjski nasveti. 7.40—8.00 Zabavna glasba — vmes reklame. 11.00 Radijski koledar. 11.05 Glasbena medigra. 11.15 Cicibanom — dober dan!
11.30	Orkestralni spored — A. Lajovic: Caprice — R. Staruss: Burleska v d-molu za klavir In orkester. 12.00 Kmetijska univerza — Inž. J. Spanzing: Dobro seme — dober pridelek. 12.15 Slovenske narodne pesmi. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Na straži: Zanje ne bo silvestrovanja. 13.15 Delovni kolektivi čestitajo. 14.20 Za ljubitelje opernih melodij. 15.15 Oddajamo za otroški praznik novoletne jelke. (15.30 Javno zabavno otroško popoldne ln 16.40 radijska Igrica Fr. Feld:
]|Q BläkQVO	VI-K
v Ljutomeru, odnosno na izpostavi TNZ v Gornji Radgoni, ki bo podaljšalo veljavnost in dovoljenja takoj vrnilo.
Ostali, ki pa niso člani društev, pa naj se zglasijo pri tajništvu v Ljutomeru odnosno v Gornji Radgoni.
Tisti, M ob zamenjavi vozniških dovoljenj niso priložili za to predpisanega zdravniškega spričevala, ga morajo predložiti pri podaljšanju. Enako velja tudi za tiste, ki so umsko ali fizično postali nesposobni za opravljanje vozli. — Iz pisarne tajništva za notranje zadeve Ljutomer.
RAZPISI
DRAMA — LJUBLJANA
Petek. 31. dec. ob 15.30: I Shaw: Dobri ljudje. Abonma red Petek H. popoldanski.
Sobota, L Jan. ob 20: Shakespeare; Romeo ln Julija. Izven. (Julija — Majda Potokarjeva, Romeo — Andrej Kurent, Mercutlo — Vladimir Skrbinšek).
Nedelja, 2. Januarja ob 15: Shakespeare: Romeo ln Julija. Izven In za podeželje (Julija — Mihaela Novakova, Romeo — ' rej Kurent, Mercutlo — Vla-
OBJAVA
Podjetje SAP — Ljubljana mora zaradi strožjega Izvajanja predpisa o dopustni obremenitvi avtobusov omejiti izdajanje vozovnic na nekaterih avtobusnih progah, ki so bile dosedaj preobremenjene. Predpis o dopustni zasedbi samo sedežev in stojišč v avtobusih se izvaja s prometno-vamostnih razlogov, zato prosimo potnike, da vzamejo ta ukrep uprave podjetja z razumevanjem na znanje.
Avtobusna postaja v Ljubljani, prav tako pa avtobusni sprevodniki bodo izdajali vozovnice prvenstveno potnikom, ki bodo potovali z avtobusi na daljših relacijah, oziroma do svojih dokončnih postaj.
Na lokalnih progah Ljubljana —Poihov Gradec, Horjul, Dobrava in Ljubljana — Ig bodo s 1. L 1955 odprte dodatne vožnje in prosimo potnike, da se poslužujejo za prihod v službo in odhod domov tudi teh dodatnih voženj.
Na nekaterih avtobusnih progah, kjer podjetje ne more uvesti dodatnih voženj pa bo s X. I. 1955 zmanjšano izdajanje mesečnih in ostalih ugednostnih vozovnic.
Vsa vozila, ki jih ima podjetje v obratu so stara in iztrošena in je pri preobremenitvi voza resno ogrožena varnost potnikov. Za izvajanje predpisov o dopustni obremenitvi avtobusov je dobilo avtobusno osebje in osebje na avtobusni postaji v Ljubljani navodila, ki jih mora točno izpolnjevati. Prosimo potnike, da eventualne pripombe in reklamacije sporočajo upravi podjetja.
S A P — LJUBLJANA
PROGRAM ZA PETEK »UNION«: amer. barvna risanka »Pepelka«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 teT od 15 dalje. Ob
10	in 13 pa je Isti film po znižani ceni 30 din.
V	soboto, dne 1. jan. 1955 ob 22 se predvaja premiera amer. filma »Kapetan Kidd«, v glavni vlogi: Barbara Britton in Charles Laughton.
»KOMUNA«: švedski film »Margit«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje. V glavnih vlogah:	Inge Landgre in
Peter Lingren.
Ob 9 je matineja amer. risanke »Pepelka« po znižani ceni 30 din. Prodaja vstopnic uto pred pričetkom predstave.
•SLOGA«; ameriški barvni film »Moulin Rouge«, brez tednika. — Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. — Ob 10 Je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje, za popoldanske predstave, za matinejo pa od 9—10.
V	glavnih vlogah: Jose Ferrer, Colette Marchand in ZSA-ZSA Gabor.
»SOCA«: angl. film »Zadnji Tren-tov slučaj«. Tednik. Predstavi ob 18 In 20.
Prodaja vstopnic od 10—ll ter od 17 dalje.
V	glavnih vlogah:	Margaret
Lockwood In Michael Wilfing.
»SISKA«: argentinski film »Kalne vode« In tednik, ob 16, 18 In 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: avstrijski Ulm »Srce lažno bije« m tednik, ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. V glavni vlogi O. W. Fischer in Ruth Leuwertk ln Karl Wery.
»LITOSTROJ«: angl. barvni film »Jassy«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uto pred pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«:	ameriški
barvni film »Viharni zaliv«, ob 17 in 19.
ZADOBROVA:	ameriški barvni
film »Trobente in bobni«. VEVČE:	ameriški barvni fikn
»Divji sever«.
DOMŽALE: angleški film »Kapitanov raj«, ob 20.
JARŠE »INDUPLATI«: francoski film »Gospod Hipna«.
BLED:	ameriški barvni film
»Afriška kraljica«, ob 20.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »V vrtincu«, ob 15. KRANJ »STORŽIČ«: amer. film »Sestrična Rahela«, ob 18 ln 18. Ob 21 ameriški barvni film »Melba«.
KRANJ »SVOBODA«:	ameriški
barvni film »Melba«, ob 16 ln 18.
PROGRAM ZA SOBOTO
»UNION«: ameriški barvni film »Pepelka«. Tednik. Predstave ob 18, 18 ln 20. Ob 10 in 13 je po znižani ceni 30 din.
Prodaja vstopnic za redne predstave od 9—11 ter od 15 dalje, za predstave po znižani ceni pa uro pred pričetkom predstave. Ob 22 je premiera amer. filma »Kapetan Kldd«. V glavnih vlogah: Barbara Britton ln Charles Laughton.
»KOMUNA«: švedski film »Margit«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah: Inge Langre In Peter Lindgren.
Ob 10.30 je matineja amer. risanke »Pepelka«.
»SLOGA«: premiera franc, filma »Afera Maurizius«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
Ob 10 je matineja istega filma.
V	glavnih vlogah: Eleonore Rossi Drago, Charles Vanel ln .Daniel Gelin.
Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9—11 ter od ?4 dalje, za matinejo pa od 8 dalje. »SOCA«: Nastop dresiranih živali. Predstavi ob 17 In 19. Prodaja vstopnic pri blagajni kina Soča. »SISKA«: argentinski film »Kalne vode« ln tednik, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: avstrijski film »Srce lažno bije« in tednik, ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 10 do
11	in od is dalje. »LITOSTROJ«: angl. barvni film
»Jassy«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«:	ameriški
barvni film »Viharni zaliv«, ob 15 in 17.
ZADOBROVA:	ameriški barvni
film »Trobente in bobni«, ob 20.
VEVČE:	ameriški barvni film
»Divji sever«.
DOMŽALE: angleški film »Kapitanov raj«, ob 18 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »V vrtincu«, ob 15 in 19.30.
KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »Sestrična Rahela«, ob 15, 17, 19 ln 21.
KRANJ »SVOBODA«:	ameriški
film »Veliki valček«, ob 15. Ob 17 in 19 danski film »NI še prepozno«.
PROGRAM ZA NEDELJO
»UNION«:	amer. film »Kapetan
Kidd«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — V glavnih vlogah: Barbara Britton in Charles Laughton. — Ob 10 je matineja amer. barvnega filma »Pepelka«, po znižanih cenah 30 din.
»KOMUNA«:	švedski film »Mar-
git«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah: Inge Langre in Peter Lindgren. — Ob 10.30 Je matineja ameriškega barv. filma — risanka »Pepelka« po znižani ceni 30 din.
»SLOGA«: franc, film »Afera Maurizius«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 je matineja Istega filma.
V glavnih vlogah:	Eleonore
Hossi-Drago, Charles Vanel in Daniel Gelin. — Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 ter od 14 dalje, za matineje pa od 8 dalje.
»SOCA«: Nastop dresiranih živali. Predstavi ob 17 in 19. — Prodaja vstopnic pri blagajni kina Soča.
»ŠIŠKA«: argentinski film »Kalne vode« in tednik, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
»TRIGLAV«: avstrijski film »Srce lažno bije in tednik, ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi O. W. Fischer, Ruth Leuwerik in Kail Wexy. Danes zadnjikrat!
»LITOSTROJ«: angl. barvni film »Jassy«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«:	ameriški
barvni film »Viharni zaliv«, ob 15 in 17.
VEVČE:	ameriški barvni film
»Divji sever«.
DOMŽALE: angleški film »Kapitanov raj«, ob 16, 17 ln 19.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »V vrtincu«. Brez tednika. Ob 16 ln 19.30.
KRANJ »STORŽIČ«: ob 18 ln 13 ruski barvni film »Kameniti cvet«. Ob 15, 17 In 19 ameriški film »Sestrična Rahela«. Ob 21 ameriški film »Veliki valček«.
KRANJ »SVOBODA«: Ob 9 ln 15 ruski barvni film »Kameniti cvet«. Ob 17 in 19 danski film »Ni še prepozno«.
Vsem, M ste našo nepozabno, ljubo ženo in mamo
UNO MATKO
spremili na zadnji poti, jo obsuli s cvetjem ln nam ustno ali pismeno Izrazili sožalje — prisrčna hvala. Posebno zahvalo smo dolžni gdč. Regini Okornovi, ki nam Je v teh hudih dneh ves čas zvesto ln požrtvovalno stala ob strani.
Radeče, Tržič, dne 31. XII. 1954.
Žalujoči ostaäi
Ob nepričakovan! !n nenadomestljivi izgubi našega ljubeg3 moža, sina, brata in strica
FRANCA KRANJEC
mehanika v Šentvidu nad Ljubljano
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala PGD Cerkno ln Sp. šiška, tov. Lajevcu za njegov v srce segajoči poslovilni govor, prosvetnemu društvu in Avloprevozništvu v Cerknem, pevcem Iz šiške, vsem darovalcem vencev in cvetja, prijateljetn in znancem, tov. Kregarju za njegovo požrtvovalno delo ter vsem, ki ste ga počastili v tako velikem številu.
Globoko žalujoča žena Farsi, družine Kranjec, družina Obid in ostalo sorodstvo.
Cerkno, Ljubljana, Ajdovščina, Gorica, dne 28. decembra 1954.
Po kratki bolezni je preminula naša predraga
TONČKA GRČAR
Pokopali jo bomo danes, dna 31. decembra v Dobu pri Domžalah. — Žalujoči mož, otroci, starši, bratje, sestre in ostali sorodniki.
Sporočamo vsem, da Je po mučni bolezni dne 29. XII. 1954 tragično preminul naš dolgoletni predsednik in častni član
PAVEL BOZOVICAR
čevljarski mojster
Pogreb dragega po-kojnika bo v petek, dne 31. decembra 1954. ob 16. uri iz Spodnjega Trga št. 23 na pokopališče v Škofji Loki.
Zaslužnega člana bomo ohranili v trajnem spominu!
Prostovoljno gasilsko društvo * Škofja Loka.
Vsem, ki so ob nenadni smrti moža ln očeta
JOŽETA LUNAR
ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo prostovoljnemu gas. društvu Bled—Rečica, ter železničarjem žel. postaje Bled Jezero.
Bled, dne 29. decembra 1954.
Žalujoča družina Lunairjeva
Ob smrti moje drage žene MARIJE SEMRAJC se zahvaljujem vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja, zdravniku gospodu dr. Arku za pomoč v bolezni, duhovščini ln domačim pevcem za ganljivo petje.
Šentvid, 28. XH. 1954.
Žalujoči mož
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla naša ljuba mama, stara mama
KAROLINA LESJAK
Pogreb bo v petek na pokopališču v Jurkloštru.
Žalujoči otroci: Franc, Marija, Terezija, Draga, Anica, Karel, Ivan, vnuki ln vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Jurklošter, Ljubljana, Celje.
V globoki žalosti sporočamo, da Je po dolgi bolezni preminul
IGNAC ORAZEM
čevljarski mojster
Pogreb dragega pokoinika bo v petek, dne 31. XII. 1S54. ob 15.30 uri lz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoča žena Marjana in družine: Oražem, Marolt, Pezdirc.
Vsem prijateljem sporočamo, da je umrl v 56. letu starosti naš dragi mož, skrbni oče in stari oče
PAVLE B0Z8VIČAB
čevljarski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 31. decembra 1954 ob 16. uri v Škofji Loki, Spodnji trg 23.
2alujoči: žena Minka, hčeri Anči por. Kenjalo in Marica por. Grgantov, zeta Branko in Jože, vnuki ih ostalo sorodstvo.
Škofja Loka, Vrhnika, Zagreb, 29. dec. 1954.
Tovarna avtomobilov Maribor sprejme: več strojnih inženirjev ln tehnikov, Inženirja in tehnika-metalurga, verziranega saldkonti-sta s prakso, referenta z dobrim poznavanjem poslov zunanje trgovine In znanjem tujih jezikov, predvsem nemščine, lesno-indu-strijskega tehnika s končno srednjo šolo lesne stroke in prakso pri manipulaciji z rezanim lesom, spedaliste-oblikovalce in mojstra-oblikovalca za sivo litino, več strugarjev, rezkarjev, kovtno-flnobrusačev, kleparjev ln at voli Carjev. — pismene ponudbe sprejema Tovarna avtomobilov Maribor, ____________
UPRAVA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA ELEKTRO MARIBOR -OKOLICA V MARIBORU sporočata žalostno vest, da se je dne 30. XII. 1954 pri opravljanju službene dolžnosti smrtno ponesrečil tovariš
1N T 0 N BENEDIK
višji industrijski tehnik
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 2. januarja 1955 ob 10.30 na pokopališču v Slovenski Bistrici.
Odličnega strokovnjaka in iskrenega tovariša, ki je vse svoje sile posvetil napredku elektrifikacije, bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
Uprava in sindikalna podružnica podjetja Elektro Maribor - okolica