s M JIV K N hI; ^ ^ImjJtL.A m y J H il I ^ ■ ^ Uredništvo v Seme- Kfe*- Političen list za slovenski narod. sstšrs ____________pol 6. uri popoldne. Štev. 147. V Ljubljani, v soboto 30. junija 1900. Letnik XXVIII. Gabilo na riaročbo. I-—-- SI- julijem se pričenja nova naložba, na katero uljudno vabimo p. n. dlfčinstvo. SLOVENEC" telja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. I Četrt leta . 5 kron. lol letalO „ | Jeden mesec 1K 70 h /a pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". Katoliški Slovenci! Minilo bo skoro osem let, odkar 3e jo v Ljubljani sefšel prvi slovenski katoli ški shod. Komuna slovenski zemlji ni znano, kako vajen, kako potreben, kako koristen je bil ta shod? V nejasnost tedanjih razmer je posvetil z lučjo neminljivih katoliških načel, boječim je vžgal pogum, neodločnim je pokazal pravo pot, in katoličane je združil s trdno vezjo. Veselo je vsklilo novo življenje pod vplivom prvega slovenskega katoliškega shoda. Požrtvovalni domoljubi so se z vnetim srcem posvetili delu katoliške omike. Vzcveteli so novi družabni organizmi v duševni in gmotni prospeh našega ljudstva. Pa nove nevarnosti kličejo k novemu delu. Koliko se je izpremenilo Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h od prvega slov. katol. shoda! Nevarnosti, ki smo jih prej slutili, stoje sedaj pred nami odkrito, jasno, izzivajoče nas na ponovljeno delo. Liberalstvo je stopilo iz megle nejasnosti in seje razvilo v radikalno protiversko stranko, ki v boju zoper cerkev ne išče več nobene krinke, ampak se druži očitno z vsemi, ki izpodkopujejo krščanstvo. Nasproti si stojita samo še katoliška cerkev in očitno brezverstvo. Kar je vmes, ne more ostati brez barve, stopiti mora na desno ali na levo. Ali ni protikatoliško gibanje privedlo do uničujočega boja med narodi, v katerem mora močnejši pokončati slabejšega, do boja, v katerem naš narod slovenski mora propasti, ako se ne požive večna načela pravičnosti, katerih poklicana varihinja je katoliška cerkev? Ali ni liberalizem med stanovi vnel onega brezobzirnega, neusmiljenega bojevanja za obstanek, v katerem je brez brambe gospodarsko slabejši, onega boja, v katerem mora shirati slovensko narodno gospodarstvo, ako se ob zadnji uri ne zatečemo k načelom krščanske pravičnosti in jim v javnosti pomoremo do zmage? Za to tako naporno kot zaslužno delovanje pa je treba združiti vse dobro misleče Slovence, utrditi naše bojne vrste, treba j e oživiti med nami složnega duha celokupnosti, kateri je vedno priklil iz katoliških idej, kadarkoli so prodrle v javnosti. Človeštvo ob koncu XIX. stoletja, ki jc tako bogato najrazličnejših iznajdb in izumov, ne more se veseliti svojega napredka, ako mu je razum otrovan z verskim dvomom, ako mu je srce omrzelo do najvišjih blagrov, ako propadajo celi slojevi, ako v javnosti večni zakoni pravice in ljubezni nimajo veljave. Veliki, bogati, nadarjeni narodi, stoječi na vrhuncu materijalne kulture, so propadli, ko so zabredli v oni tok brezverskega mišljenja, v katerega tira nas proti-katoliška agitacija. Neovirano gospodstvo materijalnih sil, svobodno nasilje nenravnih načel, očitno zaničevanje katoliških naukov — ti so vzroki, ki ovirajo naš napredek.Zato pa ljudstva povzdigujejo svoje poglede k luči resnice in pravice, ki jim sije iz neminljivih božanstvenih naukov katoliške vere. Katoliški Slovenci! V velikem, važnem času živimo. Zasijala je doba, ki hoče iz razvalin sezidati novo stavbo krščanske omike. Katoliška zavest se vzbuja, krepi in raste, in srečnejši narodi, nego smo mi, vidijo v njej poroštvo boljše bodočnosti. Tudi mi, katoliški Slovenci, ne smemo zaostati. Ona vera, ki jo je Odrešenik sveta prinesel na svet, ima zdravilo tudi za naše rane, ima moč, ki bo utrdila tudi našo slabost. Ob meji dveh stoletij, iz-učeni po bridkih izkušnjah, v slutnji prihodnjih viharjev, kličemo Vas torej, katoliški slovenski bratje, na drugi slovenski katoliški shod, kateri bo zboroval v Ljubljani drugi ! teden meseca kimovca tega leta. Natančnejša določila se v kratkem objavijo. LISTEK. Sodniki ministrov. Slavno uredništvo »Slov. Naroda« ! Hvaležnosti polnim srcem Vam pišem. Svet ne premore lista, ki bi dajal svojim Botrudnikom toliko ugodnosti, kakor Vaš. Ne samo, da lahko o nam liberalcem tako neljubih duhovnih pišemo, kar se nam ljubi, zdaj ste nas v četrtkovi številki postavili celo za sodnike ministrov. Priobčili ste namreč odlok ministra za poljedelstvo na deželno vlado, tičoč se gospodarske organizacije na Kranjskem. Ta odlok omenja Raiffeisenovih posojilnic, »Gospodarske zveze« in »Ljudsko posojilnice«, na katere naj se tudi naslanja nadaljna akcija v prospeh kmetskega stanu. Vi torej obetate, da bodete o tem odloku pisali, in nadaljujete: »pa tudi svoje sotrudnike prosimo, da naj nam objavijo slučajne pomisleke proti najnovejšemu reskriptu poljedelskega ministerstva, katero, kakor vso kaže, hoče našega kmeta s tistim kopitom izveli-Sati, s kojim ga že nekaj let tepe naš dr. »usteršič«. To pa to! Mi, solrudniki »Siov. Naroda«, bomo sodili odslej ministre, mi bomo se nad državnim sodiščem. Ali bo minister tako delal, kakor hočemo mi, ali ga bomo pa kar odstavili. Taka čast je, biti so-trudnik »blov. Naroda«. Tudi jaz sem doposlal Vašemu listu nekoč strašno zabavljanje proti našemu župniku, šteti se torej smem s ponosom med Vaše sotrudnike. Že to torej, da sem Vaš sotrudnik, mi daje po Vaših zame častnih nazorih spo sobnost, govoriti o gospodarski organizaciji. Toda poleg tega jaz še nikoli nisem bral kake knjige o socijalnem vprašanju, nikoli nisem od znotraj videl posojilnice ali druge zadruge, poznam pa iz Vašega lista glaso-viti govor dr. Tavčarja o žirovskem fižolu in pa Lenarčičev škorenj. Vsestranski sem torej usposobljen, govoriti v Vašem listu o naši gospodarski organizaciji in soditi ter seveda, po Vašem oklicu na sotrudnike danem navodilu, obsojati odlok ministra za poljedelstvo. Prečuditi pa se no morem, da ministerstvo ne pozna nazorov Vašega lista o teb rečeh, to jo neodpustljivo. Vsak minister moral bi koj pri zaju-treku študirati »Siov. Narod«, poten) bi tro- tovo ne zavozil. Je že križ, da ljudje povsodi drugod iščejo razsvitljenja in modrosti, samo tam ne, kjer teče vir modrosti neprestano. Ker se minister za poljedelstvo ne briga za Vaše nazore, zato naj ga zadene ostrost moje kritike. Opiram se na gorej omenjene vire moje narodno-gospodarske modrosti ter pravim: Minister bi moral dekretirati, da se deželni vladi nalaga, uničiti »Gospodarsko zvezo« z vsemi k njej spadajočimi zadrugami, pa tudi »Ljudsko posojilnico«. To bi bil nasvet po našem srcu in hvalo bi vedeli zanj ministru. Mi sotrudniki Vašega lista bi se gotovo ne branili, izvršiti takega ukaza, če bi nam izročiti hotela deželna vlada izvršitev, kar bi bilo najbolj praktično. To bi gledal naš kaplan, ko bi se ustopil jaz široko sredi njegove posojilnice in prebral ukaz, da je uradno zaključena. Cele noči presedi ta kaplan v posojilnici, da ohrani vse v redu, da vodi knjige, piše\pisma in sploh stori, kar je potrebno. Kolikokrat vidim pozno v noči iz krčme, kjer iščem počitka, luč v posojilnični pisarni, kjer sedi ta človek in dela, seveda po dnevi ima šolo, spovedi, obhajila in druge stanovske opravke. Zakaj no miruje, ali nas m^ra vedno it/.ivatvV Ravno včer;\i ' , a. Osrednji pripravljalni odb. je skoro I dovršil svoja dela. Sklepi, ki se bodo predložili katoliškemu shodu v potrjenje, obsegajo obširen lep program za složno skupno delovanje vseh slovenskih stanov. Razposlali se bodo naslednje dni v presojo krajevnim pripravljalnim odborom po vseh delih slovenske domovine. Učenjak in duhovnik, kmet in delavec, trgovec in obrtnik bodo na tem shodu videli, kako se da skupno in vspešno v lepi slogi delovati za ljudstvo v duhu katoliških načel. Ob tej slovesni priliki torej, ko se bo ves slovenski narod poklonil in posvetil Zveličarju sveta, ob tem kulturno važnem trenutku, ko si bomo sestavili navodila za delovanje in bojevanje dvajsetega stoletja, na ta odločilni dan prihite v belo Ljubljano zastopniki vseh slovenskih stanov inkrajev, da združeni pod vodstvom svojih škofov, zjedinjeni po načelih in po težnjah, zborujemo Bogu včast, narodu pa vprid in rast! Zastava svetega križa naj mogočna vsplapola nad nami! Ime Zve-ličarjevo naj glasno zaori po slovenski zemlji! Njegovo presveto Srce izlij nad naš narod duha rrrflosti, pravice in ljubezni! V L j u b lj a ni, na praznik presv. Srca Jezusovega 1. 1900. Za pripravljalni odbor: Janez FIIn, generalni vikarij ljubljanske škofije. na kojega posestvo, ki se je imelo še ta teden sodnijsko prodati, se je že tako veselil moj prijatelj, ker bi napravil lep dobiček. Ob ta dobiček ga je pripravil človekoljubni ta gospod. Ali tako ljubi svojega bližnjega? Proč torej s klerikalno gospodarsko organizacijo, poderimo jo! Kaj pa naj postavimo na nje mesto ? Tega še v Vašem listu nisem bral, pa tudi ne izvedel iz govorov naših liberalnih strokovnjakov. Razun dr. Tavčarjevega žirovskega fižola in škornja Lonarčičcvega ne vem, kaj bi zamogli mi liberalci postaviti na mesto to organizacije, če bi jo razdrli. No, saj so fižol in škornji tudi potrebni v gospodarstvu. Pravijo, da tajnik Pire od kmetijske družbe sedaj študira, kako bi izpeljal izvirno idejo, ustanoviti kmetijske zadruge. Toda na Kranjskem jih že imamo, seveda klerikalne, in jih napadamo. No, bomo že kako zlezli iz te zagate. In nas, ki smo tako izvedeni v narodnogospodarskih rečeh, minister ne praša za svet! I lud nasprotnik tega ministrovega odloka je torej Vaš l'rl-»ru v v loče J Minister in zadruge. »Slov. Narod« priobčuje v prevodu odlok ministerstva za poljedelstvo, tičoč se zadrug, kateri odlok »Narod« strašno jezi. Zato ga podajemo braveem po »Narodovem« besedilu: Ker je poljedelski svet ob svojem zadnjem zborovanju podal svoje mnenje o programu, kateri se je v pospeševanje poljedelskega zadružništva izdelal v tem uradu uvedlo je poljedelsko ministerstvo skoro v vseh deželah akcijo z namenom, da na podlagi tega mnenja in programa v velikem obsegu razvije in razširi poljedelsko zadružništvo. Ob jednem so mi vidi, da je prišel čas, da tudi za deželo Kranjsko storim potrebne korake in pošiljam Vaši ekscelenci priložena, v poljedelskem ministerstvu izdelana »Načela« in isto tako priloženi referat drja Štefana Lichta, kateremu je pritrdil tudi poljedelski svet. Načela imajo namen, da podajo posameznim deželnim oblastvom za propagando in poučevanje s strani političnih gosposk kratek pregled vseh onih zadružniških nalog, katere hoče poljedelsko ministerstvo kolikor mogoče med kmetskim prebivalstvom pospeševati. Da pa dvignem in pospešim poljedelsko zadružništvo posebno na Kranjskem, zde se mi sledeče priprave in naredbe potrebne: a) Na podlagi imenovanih »Načel« naj bi c. kr deželna vlada po okrajnih političnih gosposkah poljedelce poučevala o uspehih, ki se z gojenjem zadružništva dajo doseči na gospodarskem polju, jih nagovarjati k ustanovitvi takih zadrug, ter jih po svojih močeh pospeševati. Priporočam tudi, da si pri tej akciji po šolskih in cerkvenih gosposkah zagotovite sodelovanje učiteljevin duhovnikov, ki so že opetovano z uspehom poučili kmet-sko prebivalstvo o gospodarskem in nrav-nem pomenu poljedelskih zadrug in postali tako važni razširjevalci zadružnih naprav. b) Poleg kranjskega dežel, odbora naj b. se ob svojem času »c. kr. kmetijska družba« v Ljubljani«, oziroma deželni kulturni svet, ki naj se eventualno ustanovi, dalje »Gospodarska zveza« v Ljubljani in »Ljudska posojilnica, registovana zadruga z neomejeno zavezo« v Ljubljani obvestile o akciji, ki jo namerava poljedelsko ministerstvo na podlagi mnenja poljedelskega sveta, in se povabile, da sodelujejo pri pospeševanju kmetijskega zadružništva. Ob jednem naj se jim sporoče »načela« in pošlje nekaj izvodov imenovanega referata dr. Štefana Lichta. c) Kar pa se tiče poljedelskih kreditnih zadrug, tedaj vkljub temu, da obstoji že ne-broj Raiffeisenovih posojilnic, delujte še dalje na to, da se še bolj razširijo. »Gospodarska zveza« v Ljubljani more v tem pogledu storiti se mnogo koristnega s tem, da nastavi zadostno število uradnikov, ki bi ustanavljali in pregledovali Raifleisenove posojilnice, zlasti pastem, da upelje učne tečaje za blagajnike teh posojilnic in razpiše za udeležence ustanove, k čemur je poljedelsko ministrstvo kakor v drugih deželah pripravljeno prispevati s primernimi sredstvi. Ob priliki privzetja »Gospodarske zveze« k poljedelstvu in razširjenju kreditne zadružne organizacije pa bi bilo na vsak način potrebno, da se store priprave za primerno preosnovo te zveze in vseh njej prideljenih posameznih zadrug. d) Posebno pozornost pa morate v bodoče posvetiti vprašanju, katerega se je »Ljudska posojilnica« že lotila, vprašanju namreč o racionalnem osredotočenju kreditnih opravil. Kolikor časa Kranjska nima deželne hipotečne banke, ki bi mogla — kakor se to n. pr. godi ravno na Nižjem Avstrijskem — prevzeti vse knjigovodstvo in blagajniško poslovanje ljudske posojilnice, bode dobro, da stopi v zvezo z nižjeavstrij-sko deželno hipotečno banko, kakor je to n. pr. storila Predarlska centralna zveza, ter se izogne tako hipnemu pomanjkanju denarja, kakor tudi zadregi, kje ga naložiti. e) Jedno najvažnejših zadružnih opravil, katerega razsežno in racijonalno organizacijo vzemite na Kr*niskem_v prvi vrati v roko, alskoJministeratvo zavzema pri tem stališče, izraženo v »Načelih«, stališče namreč, da bi bilo priporočati, naj se nakupovanje združi s kreditnimi opravili Raiffeisenovih posojilnic ter potom centralizacije v centralni zvezi napravi jedno-stavno in se primerno razvije. Zato se more dejstvo, da jo »Gospodarska zveza« v Ljubljani vplivala na ž njo združene Raifleisenove posojilnice, naj spremene svoja pravila v tem smislu, da razširijo svoj delokrog tudi na nakupovanje, imenovati le namenu primerno. Da se pa ta organizacija dovrši, bode treba, da se »Gospodarska zveza« spremeni v re-gistrovano zadrugo, dajibode mogoče potem na podlagi jamstva urediti nakupovanje po trgovskem načinu. — Treba bode tudi proučiti vprašanje, bi li ne kazalo potem združiti ljudsko posojilnico z gospodarsko zvezo, da bi posamezne krnetske zadruge ne bile primorane v svrho izravnanja denarnega prometa in posredovanja blaga biti člani dveh osrednjih zavez. Nakupovalne in razprodajalne zadruge pa in kmetska kon-sumna društva, ki so danes združena v go-spodarskej zvezi, morejo tudi tedaj, če se nakupovalna opravila izroče deloma RaifT-eisenovim posojilnicam, pripadati novi osrednji zadrugi ter si po njej ne samo preskrbeti potrebnega kredita, nego tudi opraviti nakupovanja blaga. Kakor za kreditno organizacijo, tako velikega pomena je tudi za dobivanje poljedelskih potrebščin potom zadrug upeljava učnih tečajev zlasti za osobje, ki naj se izšola v kupčiji z gnojem in bilo bi torej »Gospodarski zvezi« oziroma osrednji zadrugi, ki naj se iz nje ustvari, obdržavanje takih tečajev priporočati. f) Med produktivnimi in razprodajalnimi zadrugami pa bodo na Kranjskem za na-dalj ni uspešni razvoj še posebno sposobne one zadruge, ki se pečajo z živinorejo in prodajo živine, dalje sadjerejske zadruge in zadruge za uporabo sočivja, posebno kislega zelja in planinskega maha, slednjič mlekarske in vinarske zadruge, in treba bi bilo po našem mnenju njih gojenje, zlasti pa razvoj v Ljubljani obstoječega vinogradniškega društva na podlagi združenja posameznih vinogradniških društev v jedni osrednji zvezi podpirati z vsemi mogočimi sredstvi. Žitnice bi mogle na Kranjskem vsaj za bližnjo bodočnost priti v poštev le izjemoma, da se odpravijo lokalne tržne neprilike. Kazalo bi morebiti ustanoviti po jedno skladišče za Gorenjsko in Dolenjsko, katerih zadnje naj bi se pečalo z zadružnim razprodajanjem pšenice in fižola. g) Za presojo vseh onih pogojev, ki pridejo v poštev pri ustanovitvi in upravi tistih zadrug, ki računajo na podporo javnih oblastev, naj bi se ustvaril, kakor naglašajo že »Načela«, presojevalni urad, ki naj deželi, kakor tudi poljedelskemu ministerstvu ob jednem služi kot krajna odobro-valna komisija pri dohajajočih prošnjah za podporo. Za Kranjsko bi bilo umestno, v smislu našega programa in oziroma Licht ovoga referata, ustanoviti jeden tak urad, in sicer za enkrat v zvezi z deželnim odborom pod predsedstvom deželnega glavarja. Ta komite naj bi se konstituiral kot odobravalna komisija za zadeve poljedelskega zadružništva. Razun iz deželnega glavarja sestajal bi še iz deželnega kulturnega referenta v deželnem odboru, jednega ali več zastopnikov c. kr. deželne vlade in po jednega zastopnika c. kr. kmetijske družbe, »Gospodarske zveze« in »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. Mnenja imenovanih komisij morala bi se, razun na temeljito preiskavo vprašanja o potrebi ter drugih, za prospevanje zadružnih podjetij in načrtov važnih momentov raztezati še posebno na natančne podatke o približnih stroških in njih pokritju. V mnenju bi se morala navesti svota, pokrita po trgovskih deležih in jamstveni obvezi, dalje prispevek dežele ali drugih javnih činiteljev, potem del onih stroškov, ki naj se po osrednji zavezi pokrijejo s preskrbljenim kreditom, končno bi se moral staviti določen predlog o državni podpori, bodisi subvenciji ali posojilu, ter imenovati zaveza, kateri pripada dotična zadruga. • Ce pa se enkrat ustanovi na Kranjskem def~ ^j^^i svet, bilo bi priporočati, da [j sejjta odobrovalna komisija privzame, kakor v drugih deželah, k deželnemu kulturnemu svetu kot specijalni komite stalnega odbora. Iz kmetijskega sveta. Piše poslanec Fr. Povše. VII. Sredstva v prospeh sadjarstva. (Dalje.) Posebno pa se priporoča ustanovitev institucije sadjerejskih čuvajev, ki bi pa imeli tudi skrbeti za praktični pouk o sadjereji sploh ter bi neveščemu kmetovalcu bili v navodilo pri zasajanju mladih drevesc, pri oskrbovanju istih, obrezovanju, gnojenju itd. Ne da se ugovarjati, da se za sadno drevje silno malo skrbi in stori. Redek je gospodar, ki bi mu privoščil kakega oskrbovanja, da mu oastrga staro skorjo, odreže suhe veje, vodene poganjke, še red-keji je pa gospodar, ki bi privoščil sadnemu vrtu kaj gnojilne moči. V tem oziru je Virtemberška veliko storila, ker nameščenih je v državici — ki šteje kroglo 2 milijona prebivalcev — 1260 sadnih vrtnarjev ali čuvajev! Kmetijski svet je konečno tudi naši vladi priporočal, da naj vsaj deli državne podpore v svrho vzdrževanja večtedenskih kurzov o sadjarstvu, da se omogoči vdeležba istih tudi manj premožnim sadjerejcem, ki bi potem doma v občini bili nekaki navoditelji za umno sadjerejo. Prav posebno pa bi bili taki sadjerejski čuvaji koristni tam, koder so okrajne in deželne ceste zasajene s sadnim drevjem. Zato priporoča kmetijski svet prav posebno, da s subvencijami podpira kmetijsko ministerstvo one občine in cestne odbore, ki bi ob cestah zasajali sadno drevje. Osobito pa izreka se želja, da bi državna uprava dala dober vzgled s tem, da bi ob državnih cestah, koder se v to razmere nahajajo, na-sajati dala sadno drevje. Na Bavarskem so 1. 1896. le ob državnih cestah nasadili 64.176 sadnih drevesc. V Mittelfranken-u nasadili so od 1. 1882 do 1891, torej v desetih letih 166.399 kilometrov državnih cest s sadnim drevjem. Pa tudi v Avstriji je nam v spodbudo posebno Češka, koder se ure hoda gre po cestah, zasajenih s sadnim drevjem, katero daje cesti lep kinč, pa občini tudi lepih dohodkov. So znane občine, katere iz sadja ob cestah toliko skupijo, da vse občinske potrebščine, (za šolstvo, za obč. pisarno, za občinske ubožce itd.) pokrijejo iz dohodkov od sadnih obcestnih nasadov. In pri nas? Žal da le tarnamo in tožimo o bedi, a pomagati si ne znamo ali res tudi nočemo. Slovenec občuduj vspeh drugod in idi ter isto stori! Najopasniši moment v sadjarstvu pa nastane v bogatih sadnih letinah, ko se za sadje še kupcev ne dobi. In prav to je marsikaterega kmetovalca ohladilo v ljubezni do sadjereje. Zato mora biti pospešiteljem sadje-reje posebna skrb za uravnavo vspešne prodaje sadja. V to pa je najboljše sredstvo snovanje sadjarskih zadrug, katere zamorejo tudi na večji trg nastopiti kot ponudnik in katere zamorejo z nabavo novih navodil in aparatov za pravilno sušenje sadja, ali za napravo sadnega mošta pripomoči, da se obilno sadje dobro speča v denar. Zato priporoča kmetijski svet prav posebno , da ministerstvo podpira kmetijske družbe, sadjarske zadruge pri naporu za vredbo rednega razpečavanja sadja, ker če se to posreči urediti, se bo za razširjenje sadjereje neizmerno veliko storilo. Sigurna prodaja sadja bo obudila izredno zanimanje kmetov za nasajanje sadnih drevesc. Seveda si ne moremo prikrivati izrednih težkoč osobito za skupno izpečavanje sadja, ker osobito pri finejem namiznem sadju je vrednost sadja enega in drugega gospodarja zelo različna. Toda že v tem je dokaj doseženega, če se ustanovi skupna prodaja navadnega sadja za mošt, ki ima približno enako vrednost. Vsaj sem pokazal, kolika razlika je v ceni za prevoz po železnicah za male pošiljatve ali za cele vagone. Prav tako bi zadružno delovanje bilo na mestu pri porabi sadja za mošt, pri sušenju sadja v vzglednih pravilnih sušilnicah, v katerih bi se sadje tako posušilo, da bi se lehko moglo prodati, ne pa, kakor se to godi navadno, da je sadje sušeno v din-kar mu odvzame vso vonjavo in dobri ok Pa tudi s tem je že dokaj storjene/3 ce se sadjarska zadruga v pravem času formira o razmerah stanja sadne let/, drugod p0 svetu, o stanju cen za sadje pozveduje za velike kupce, s kratka, da' L družno vodstvo omogoči zvezo velikih kupcf, in pridelovalcev sadja. Pu celo za fineiš« namizno sadje zamore tak, posredovanje služiti v veliko korist, ker st kupci z,fie. mjo za blago posameznikov, ki pa skuJno potem odpošljejo blago v vagonu kar 'jih dokaj manj stane, kaker če vsak za,0 svoje sadje odpošilja, kakor sem to nav»dbo različnosti tarifov dokazal. Prav tako bi bilo v korist sadje-ejcev prirejanje posebnih sadnih tržišč in bi tudi to bil delokrog za sadjarske zadruge in kn.e-tijske družbe, katere bi s prirejanjem trg^ za sadje znatno pospešile razpečavanje osn; bito lepšega sadja._(Dalje sledi.; Politični pregled. V Ljubljani, 30. junija. Slovesna izjava nadvojvode Frata Ferdinanda, katero je minuli četrtek v pričo cesarja in najvišjih dvornih dostojat-stvenikov potrdil s svečano prisego s pol«-žitvijo prstov na evangelijsko knjigo, kateo mu je podal kardinal dr. Gruscha, obsegi naslednje najvažneje točke: »Predno skle nemo zakonsko zvezo, čutimo potrebo določiti, sklicuje se na hišne zakone presvetle cesarske rodbine, katerih določbe z ozirom na sedanji naš zakon še prav posebno in v polnem obsegu priznavamo ter proglašamo kot obvezne, da naš zakon z grofico Zofijo Chotekovo ni enakoroden, marveč morgana-tičen in je kot tak smatrati sedaj in za vse čase, vsled česar ne pristojajo niti našej go-spej soprogi, niti po božjem blagoslovu iz tega zakona izišlim otrokom in njih potomcem one pravice, časti, naslovi, grbi in prednosti itd. in jih ne morejo in ne smejo zahtevati, ki pristojajo enakorodnim soprogam in iz enakorodnega zakona izišlim potomcem go-j spodov nadvojvod. Fosebno priznavamo inj izjavljamo še izrecno, da našim, iz zgoraj imenovanega zakona izišlim otrokom in njify potomcem, ker niso člani presvetle vladarskt rodbine, ne pristoja pravica prestolonasled-stva v kraljestvih in deželah, zastopanih \ državnem zboru, kakor tudi v deželah ogerske krone in so izključeni od prestolonasledstva; Zavezujemo se s svojo besedo, da pripozna-vamo pričujočo izjavo, katere važnost in obseg sta nam dobro znana, obvezno za vst čase i za nas kakor tudi za našo gospo so progo, naše otroke in njih potomce, in c)a nikdar ne bomo poskušali, to našo sedanjo izjavo preklicati, ali kaj poskusiti, kar li oslabilo ali odpravilo nje obvezno moč«. — Izjava velja torej za vse čase. Govori se, ca Ogri neki s tem niso posebno zadovoljni. O nemščini kot posredovalnemu jeziku pišejo sedaj tudi konservativne »ti-roler Stimmen«, ki naglašajo isto, kar je pred par dnevi pisal neznani dopisnik v dunajskem »Vaterlandu«. Potrebe nemškega posredovalnega jezika v državnem življenju ne zanikava noben pameten politik, piše ta list, kar se pa dosedaj še ni dokazalo, je potreba, da bi se nemški posredovalni jezik moral predpisati zakonitim potom. Misel je torej ista, kakor v »Vaterlandu«. Nemškim liberalcem to ni všeč in skušajo dokazati, da se z gotove strani tudi dosedanja prostovoljna navada hoče na vsak način odpraviti. Kajpada v resnici temu ni tako, ker zahteva se le, da se tudi slovanskim jezikom priznavajo iste pravice, kakor nemščini. Kdo bo nasledniki grofa Mura-wlewa? Kakor se kaže, ,se car Nikolaj še ni definitivno odločil za prihodnjega voditelja ruske zunanje politike. Mej kandidati je še vedno na vrhuncu grof Lamsdorff, ki je v novembru leta 1866 \stopil v minister- 5 stvo, ki je že dalj časa ljubljenec carjev in je najbolj poučen o vseh načrtih umrlega zunanjega ministra. Za njun se imenuje neki Murawiew, ki je tudi že ; dalj časa v ministerstvu. Sploh je pa v Kombinaciji še več mož, ki bi deloma sami radi prišli na važno mesto, deloma jih pa žele gotovi več ali manj vplivni krogi. Vprašanje glede naslednika torej še nikakor ni rešeno in je posebno sedanji čas zelo neugoden za njega ^ rešitev. Na carja bodo na jedni strani skušali vplivati možje, katerim ni bila posebno všeč Murawiewa politika, na drugi pa Angležem prijazna carinja. Kdo bo zmagal, se še ne ve. F Italijansko poslansko zbornico se je vselil v četrtek zopet že davno zaže-Ijeni mir, za koliko časa, se seveda ne ve. Vladni kandidat za predsednika poslanske zbornice mesto sedanjega ministra Gallo, poslanec Villa, je bil izvoljen z nad 300 glasovi in mu skrajna levica ni postavila nobenega protikandidata, oddala je le 79 belih glasovnic. Villa bo dosegel spravo mej parlamentarnimi strankami, kar se je že pokazalo v zadnji seji, ko je zbornica z 27G proti 74 glasovom odobrila proračunski provizorij ter sklenila, da pride v prihodnji seji taaoj na vrsto razprava o spremembi poslovnega reda. Iz vsega se pa kaže, da je vlada in nje večina morala kapitulirati pred opozicijo in ustreči vsem njenim zahtevam. Kapitulirati je morala pred njo. Dopisi. Iz D o b r e p o 1 j, dne 29. rožnika. Kakor vemo, dandanes človek nikdar ni varen pred različnimi časnikarskimi tolovaji, ki se potikajo kot dvomljive eksistence po raznih kotih nase dežele zlasti pogosto v no tarskih pisarnah. Seveda je brezvspešno pošiljati »Narodu« popravke, ker ta jih kratko malo ne priobči in prejem popravka utaji, ako ga treba, niti noče popraviti neresnic svojih poročevalcev, ako ti tudi zahtevajo, kar se je zgodilo ne ravno pred dolgim časom glede neke notice, ki se je tikala podpisanega. Druge poti nimamo, kakor pot javne brambe, katere se s tem tudi poslu žujemo. Izvedeli smo, da je »Slov. Narod, v štev. 142 z dne 23. t. m. prinesel pod za-glavjem »Iz klerikalnih konsumnih društev notico o neki zadevi, ki se tiče naše zadruge, katera notica je polna laži. V naši ztdrugi je služboval samo Klavs mlajši kot proda jalec, nikakor pa ne tudi njegov oče, kakor »Narod« namenoma laže. Toda Klavs mlajši je zašel v slabo tovaršijo in se je hotel odtegniti nadzorstvu starišev in biti prost. Zato hotel potegniti v Ameriko. Oče tega ni dovolil in mu ni hotel denarja dati in istotako je naročil upravništvu zadruge, v kateri je imel fant založen denar, izplačati mu kak krajcar. Tako je prišel fant na nesrečno misel, denar sam si izposoditi, in je res od dnevnega skupička skozi več mesecev prikril 175 gld. Ker je imel še prihranke od zadnjih mesecev, mogel se je podati na pot, ne da bi kateremu domačih povedal. Ko je oče izvedel, da se je sin napotil v Ameriko, brzojavil je takoj orožništvu, naj ga ustavijo, da se vidi, s čim potuje, ker sam mu ni dal denarja, upravništvo zadruge mu ga ni dalo, a takemu fantu bi menda noben norec ne posodil. II temu koraku je očeta silila lastna vest, ki mora skrbeti za otrokovo telo in dušo, dolžnost proti zadrugi in zadružnikom. Tega bi ne bil storil niti »Narodov« dopisnik, niti njegov županski oproda, niti ljudje njegove vrste. Fanta so prijeli na Rakeku in pred sodnikom je obstal, kakor smo izvedeli, da je prikril 175 gld., katere je že zadruga prejela, katera bi pa vendar ne bila trpela škode, ker ima fant založen denar v zadrugi in posojilnici. Naravno je, da se pri podjetjih, ki imajo velik promet, ne more vedno natančno kontrolirati in gledati pod prste prodajalcu, ker zato bi moral biti zopet nastavljen poseben človek. To bi moral vedeti tudi tak človek, ki sicer ni študiral na dobrepoljski univerzi, pač pa na drugih univerzj h in naposled na Žabjaku, odkoder ga je usoda vrgla v naš okraj. (listo naravno je, da vsak nered kake zadruge uporabijo nasprotniki v svoje uma-ane svrhe, naravno bi pa ne smelo biti posluževati se laži. Ne boli me čisto nič, da se drgne „Narod« v sleherni notici bodisi od rias ali iz okraja od mene, saj to se pripeti sakemu, ki neče ilapčevati njegovim gospodom, ker zasbuuje gotov namen. Sram bi me pa bilo, ako bi mogel šteti take moralne propalice za svoje prijatelje in somišljenike. ' V Dobrcpoljah dne 29. junija 1900. / Tedenski koledar. Nedelja, 1. julija: 4. pobinkoštna, Nicet šk., evang.: O velikem ribjem vlaku. Luk. 5. — Ponedeljek, 2. julija : Obisk Mar. Dev. — Torek, 3. julija : Helijodor šk. — S r e d a , 4. julija : Urh šk. — Č e -trte k, 5 julija: Anton Marija Zahar. — Petek, 6. julija: Izaija prerok. — Sobota, 7. julija: Ciril in Metod šk. — Solnce izide 5. julija ob 4. uri 21 min., zaide pa ob 7. uri 46 min. — Lunin spremi n: Prvi krajec 5. julija ob 1. uri 12 min. zjutraj. — Dan se skrči v juliju za 50 min —- Musica sacra v nedeljo, 1. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v C-dur zložil Ernest Broer, graduale Ant. Foerster, ofertorij dr. Fr. \Vitt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša oh 9. uri: Mašo »Stabat Mater« v F dur zl. Singenberger, graduale »Hic est, qui venit« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Calix benedicti-onis« zl. J. C. BischolT. se Dnevne noviee. V Ljubljani, 28. junija. Deželni predsednik baron Hein je včeraj zjutraj vrnil z Dunaja v Ljubljano. Imenovanja. Okrajni glavar Schu-ster je imenovan deželnovladnim svetnikom na Koroškem, okrajna glavarja F r i e d r i c h in dr. Ludovik Thomann pl. Montalmar pa sta postala deželnovladna svetnika na Kranjskem ter okr. glavar Ferdinand marki Gozani. Okr. glavar v Krškem baron Schonberger je kot referent poklican k dež. vladi, dr. pl. Cron, sedaj v Novem mestu, prevzame okr. glavarstvo v Kamniku, okr. nadkomisar Jos. Orešek v Črnomlju je imenovan okr. glavarjem v Krškem. Koncipista pri dež. vladi dr. Ma-thias in E. Grum sta imenovana okr. komisarjema. Vabilo na katoliški shod, katero je v ime vsega velikega odbora podpisal gosp. generalni vikarij F lis kot pooblaščenec ljubljanskega knezoškofa, se je razposlalo raznim listom po celi slovenski domovini. Da bi našlo povsod prijazen odmev! Natančnejša pojasnila se bodo takoj poslala škofijskim in krajevnim odborom. Za nje se je obrniti do odboro vega tajnika dr. Evg. Lampeta, semeniškega prefekta v Ljubljani. Občni zbor katoliškega političnega društva se vrši v četrtek, 5. julija, popoludne ob 5 uri v Katoliškem domu, na kar opetovano opozarjamo vse društvene člane. Osmina po pokojnem mestnem župniku Ivanu Tomažiču bo v sredo 4. julija ob pol 9. uri v Škof j i Loki. Stekli pop in zver v črni halji« iz Ribnega. Podpisani izjavljam: »Narodova« trditev z dne 28. junija, št. 146. da sem s prižnice naravnost preklel neko hišo, v kateri so na binkoštni ponedeljek plesali, je ostudna laž in podlo obrekovanje. Svojim faranom na čast izjavljam, da v Ribnem kar meni znano niso plesali imenovani dan v nobeni gostilni in tudi ne v nobeni privatni hiši. Ta ples si je izmislil »Narodov« dopisnik, da more udrihati po meni in po mojih Ribnjanih. Da je moja izjava istinita, kličem na pričo vse moje farane, ki redno obiskujejo službo božjo, pa tudi vse druge, ki hodijo ob nedeljah v ribnsko cerkev. Vsi ti so mi priča, da ob nedeljah in praznikih po binkoštih o plesu nisem spregovoril niti jedne besedice. Ako je bil tedaj »Narodov« dopisnik v zadnjem času kedaj med mojimi poslušalci, bil je v resnici »stekel«, in ako ni imel torbe na obrekovalnih ustih, je velika sreča za moje farane, da katerega izmed njih ta-toj v ccrkvi ni popadel. — To izjavljam, da svet zve, kako vnebovpijoče laži trosi »Narod« o duhovnih mej narod. Ali za tako časnikarsko lopovstvo res ni nobene oblasti ? — Ribno, dne 29. junija 1900. — Josip Pristov, župnik v zač. pokoju. — Ta iz java osvetli sama dovolj »Narodovo« podlo obrekovanje- Na katerega duhovnika se bode pa »Narod« sedaj spravil, ko je tudi pri g. Pri-stovu pogorel ? Iz Rima se nam poroča: Dne 27. t. m fin hjMra + pi/i tv,ty, q m Nadškof dr. Posilovič je potnike nagovoril v cerkvi sv. Jeronima. Vsprejem pri svetem očetu bode dne 2. julija. Župan Hribjlt odpotoval je danes za trf tettT5tf"V Pariz. V tej dobi bode ga v zadevah občinskega sveta nadomestoval podžupan dr. Karol vitez Bie i w e i s-T rs teniški, v uradnih zadevah pa magistratni ravnatelj Ivan Vončina. Rimski romarji pozor! Iz frančiškanskega samostana Sv. Marije od angeljev ali porcijunkule se naznanja, da je v kape lici smrti sv. Frančiška nekdo izmed ta-časnih slovenskih romarjev zgubil precejšno svoto italijanskih bankovcev. Kdor jih je zgubil, naj se v teku 14 dnij oglasi pri P. Konstantinu Luserju, provincijalu frančišk. reda v Ljubljani. Na tukajšnjem c. kr. učiteljišču se j e danes končalo šolsko leto. Slovesna sv. maša je bila ob 8. uri zjutraj v cerkvi presv. Srca Jezusovega. Pri sv. maši je pel mešani zbor obojnega učiteljišča z instrumentalnim spremljevanjem. Po končani sv. maši je bilo razdeljevanje šolskih spričeval. Ob jednem je končala šolsko leto tudi obojna c. kr. vadnica. Maturo prične moški oddelek v ponedeljek 2. julija, ženski oddelek pa v petek 6. julija. Najnovejše spričevalo učiteljske sposobnosti iznašel je »Slov. Narod.« Nad-učiteljem na Rakeku je namreč imenovan gospod, ki ni našel milosti v očeh »Narodovih« pristašev. In kaj mislite, da navaja »Narod« kot uzrok, da bi se bil moral nastaviti njemu ljub kandidat? > Napredni učitelj«, tako piše list za inteligenco, »ima tehtne vzroke za premestitev; ima namreč zelo vlažno in tesno stanovanje, da mu oprava gnije v njem.« Kdor ima vlažno in tesno stanovanje, je torej sposoben za nadučitelja. Izvrstno! To so napredni nazori o učiteljski sposobnosti. Na Šmarno Goro pojde v nedeljo 8. t m. krščansko-socijalno delavstvo iz Ljubljane, Vevč in Medvod. Pogreb f dr. Petra Bleiweisa v Naklem se je vršil včeraj popoludne ob 6. uri vkljub neugodnemu vremenu zelo lepo. Pokopal ga je v spremstvu mnogih sosednih duhovnikov domači župnik veleč. g. Jakob Mrak, mej številnimi spremljevalci od blizu in daleč smo pa opazili mnogo odličnih kranjskih rodbin, mej temi tudi župana g. Šavnika. Duhovno opravilo po pokojnem se je vršilo v Naklem danes zjutraj, v Mošnjah se pa vrši v torek, osmina bo pa v Naklem prihodnji četrtek. Blag mu spomin ! Iz Pol. Gradca se nam poroča: Tudi pri nas je vsled deževja Gradašica izstopila ter v kat. občini Babna gora po polji in se-nožetih naredila ogromno škodo. Izprva je jako lepo kazalo, a toča in povodenj sta posestnikom vzeli vse upanje. Naj bi se mero-dajni krogi usmilili revežev vsaj pri odpisu drž. posojila. — Dne 28. t. m. je šla 60 letna Liza Peklenk s srpom na njivo. Popoludne jo je gospodar našel mrtvo na njivi. Tožila je že preje večkrat o bolečinah. — Zaradi ošpic med šolsko mladino je bila šola od 12. do 25. junija zaprta. — Marijina družba šteje okoli 180 članov. Družbena hiša bode kmalu gotova. — Tudi pri nas smo opazovali mnoge kresove na čast presv. Srca J. Zreče, 28. junija. Včeraj sem poročal, kako da je naša reka iz svoje struge škodo-nosno izstopila vsled nalivov po Pohorji. Pa mi smo še srečni v primeri z nesrečami v sosednem trgu Vitanje. Tam je voda podirala poslopja, potopila dve osebi, videli so neko kravo valjati so proti Savinji, mosti proti Celju se porušeni, cesto je naredilo tako, da ne moreš poznati, da bi bila kedaj okrajna cesta. Pošta v Celje vozi skoz Stranice, kjer pride na državno cesto Konjice-Celje. Voda je pri nekaterih hišah silila že v sobe. Včeraj je onde bila komisija od strani c. kr. okrajnega sodišča iz Konjic. Poročil se je cand. lur. g. Vladislav Pegan z gospico Reziko Murko v o iz Celja. Naše najiskrenejše čestitke! štajersko šolstvo. Delinitivna učiteljica v Lembahu, okolica Maribor, je postala ondotna provizoricna učitejjica Marija G o- pride definitivna učiteljica Ida D a u t v Mariboru, iz Slov. Bistrice pa pride v Voits-berg kot učiteljica ročnih del Alojzija S i-k o r a. Boj proti — dimnikarju. Celjski nemškutarji so možje, ki uganejo toliko modrih, da ni skoro dneva, da ne bi prišlo v svet kako poročilo o kakem slavnem nemškem dejanju. Sedaj so se spravili na slovenskega dimnikarja v Celju. Najprej so proglasili, da sme v Celju opravljati dimnikarsko obrt samo Nemec, a ta sklep je bil tako gorostasen, da ni dobil vladnega potrdila. Sedaj so razdelili Celje v dva okraja, v katerih jednem sme samo pometati njihov Fuchs, v drugem pa njihov Wallentschagg, tako da za slovenskega dimnikarja ne ostane prostora. Namestništvo v Gradcu jetaskleppotrdilo! Magistratni sluga celjski leta s silnim veseljem od hiše do hiše in dostavlja ta sklep. Slovenski obrtnik torej v Celju nima nobene prostosti in celjski mestni očetje so vsegamogočni, kadar hočejo vzeti kakemu slovenskemu obrtniku kruh. Dobro službo v Celju preskrbi celjska narodna godba privatnemu uradniku, ki je zajedno godec na godala ali pihala. Pojasnila daje godbeni odsek čitalnice v Celju. Zrelostni izpiti. Na mariborski gimnaziji je delalo 29 dijakov zrelostne izpite. Trije so dobili poskušnjo čez počitnice, ostali so izdelali. — Na učiteljišču šolskih sester je delalo 22 učenk zrelostne izpite. Razven jedne, ki ima v dveh mesecih zopet poskušnjo, so vse napravile izpit z ugodnim vspehom. Štajerske novice. Papirnico v jurklo-sterski občini je popustil njen lastnik Karol Uhlich. Prav bi bilo, da bi kak štajarski list povedal, kaka je ta papirnica. Morda se dobi kupec zanjo. — G. Josip K o k 1, učitelj v Studencih, se je poročil s hčerko ondotnega nadučitelja gdč. Mino Majhenovo, g. Martin Ko j c, c. kr. davčni pristav v Ptuju, se je pa zaročil z gdč. Tiliko Čulek, hčerjo poštarja iz Središča. — Razpisana je učiteljska služba pri sv. Lovrencu na Dravskem polju do 7. julija t. 1. — Slomšekovo slavnost bode praznovalo učiteljsko društvo gornje-grajsko dne 5. julija v Mozirju. — Poštnega olicijala Wresniga iz Maribora, o katerega smrti smo poročali, je v kopališču Gradežu zadel mrtvoud v vodi. — V kopališče Dobrna pri Celju je prišlo 197 strank s 338 osebami. — a kako dvojno mero meri štajarski deželni odbor, pričata zopet ta-le dokaza: 100 nemških odtiskov zakona o uravnavi učiteljskih plač na Štajarskem velja 9 kron 86 vin., ako pa hoče kaka občina imeti take tudi slovenske tiskovine, mora plačati za 100 iztisov 25 kron 28 vin.! Mej novoime-novanimi uradniki pri štajerskem deželnem odboru ni nobenega Slovenca! — Društvo za šolske kuhinje hoče ustanoviti za celjski okraj okrajni glavar celjski grof Attems. Tako društvo bo storilo lahko mnogo dobrega, ako bode delovalo brez strankarstva. — Slomškova slavnost v Jarenini bode v nedeljo dne 8. julija. Sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov v Zagrebu. Hrvatski listi prinašajo vest, da se sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov vrši letos 27., 28. in 29. prihodnjega meseca v Zagrebu. O tem sestanku spregovorimo prihodnjič več, za danes prosimo slovenske in hrvatske liste, naj bodo s ponatisom oglasa oprezni. Okr. oestni odbori. V novi okrajni cestni odbor trebanjski je dež. odbor imenoval L. Koračina z Mirne in I. Kota r j a s Čateža. Načelnikom okr. cestnega odbora novomeškega je izvoljen J. Z ure iz Kandije, namestnikom Fr. Perko iz Novega mesta V Velesovem imajo v ponedeljek, praznik obiskanja Marijinega, shod dekliške Marijine družbe kamniške dekanije. Ob 8. uri se snidejo v podružni cerkvi sv. Marjete na Trati; odtod slovesen vhod v cerkev. Ako se pridružijo tudi kaki udje bližnjih družb dekanije kranjske, so nam dobro došli ! Notarijat v Slovenski Bistrici je razpisan do 15. julija. Treba je polnega znanja slovenščine. Vloge se na] pošiljajo _ . » . v... , Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja je koncem šol. leta včeraj napravila dijakom malo odhodnico ter jih pogostila z boljšim kosilom in pivom. V imenu dijakov se je zahvalil vsem dobrotnikom sedmošolec I. B a 1 a n t, načelnik A. D r e 1 s e je kratko odgovoril v imenu odbora. Odbor Be zahvaljuje Auerjevim dedičem in g. I. Koslerju za darovano pivo, vsem plemenitim damam in dobrotnikom sploh. Najnovejši velikovški častni meščan je — Johann Pinteritseh. Častno diplomo so mu že izročili Slovenski učiteljiščniki v Kopru. Iz Kopra poročajo: Dne 27. t. m. so slovenski učiliščniki na tuk. učiteljišču dovršili zrelostne izpite. Bdo je 14 maturantov. Od teh so naredili z dobrim vspehom izpit za slovenske ljudske šole sledeči gg.: Egidij Čeh iz Koča v Istri, Josip Eržetič iz Mernika v Brdah, Martin Furlan s Proseka. Alojzij Gorjup iz Vrha pri Kanalu, Adolf Ilarmel iz Idrije, Kari Kobaie iz Polčan na Štajerskem, Rafael Kossoven iz Kopra, Izidor Kock iz Pirana, R hard Orel iz Prvačine, Jakob Roje iz Cerknega, Ciril Valentič iz Opčin. Z odliko je položil izpit g. Pavel PlesniČar iz Otlice, g. Ferdo pl. Kleinmayr pa je položil izpit za slovenske in nemške ljudske šole. Mladim učiteljem mnogo sreče! Umrl je v Trstu v 70. letu svoje dobe župnik ondotne srbsko iztočne cerkve, g. Sa-vatije Kneževič. Stalno umirovljen je višji poštni ravnatelj Edvard Biringer v Trstu. V slogi je moč! Včerajšnja »Gorica« in »Prim. List« priobčujeta pod tem naslovom resolucije, ki so bile sprejete na zaupnem shodu odličnih svetnih in duhovniških goriških rodoljubov dne 14. maja. boglasno so bile sprejete naslednje resolucije: 1. V sedanjih prežalostnih razmerah na Goriškem je neobhodno potrebno, da se rodoljubi duhovskega in svetnega stanu združijo v skupno brambo proti nevarnostim, ki pret<5 narodu po razširjanju splošni blaginji nasprotujočih naukov in teženj. — 2. Najtrdnejša podlaga razvoju slovenskega naroda v duševnem in gmotnem oziru ter njegovem združevanju so poleg naravnega, od Stvarnika postavljenega zakona, nepre' menljiva katoliška načela, ki izražajo resnico in pravico za posameznika in za narode. — 3. Časopisa »Gorica« in »Primorski List« naj se združita pri svojem delu v politično, gospodarsko, duševno in narodno korist slovenskega ljudstva, skupna naj jima bodo temeljna načela, po katerih.se mora ravnati vse zasebno in javno življenje; a ta načela naj lista tudi izrecno zagovarjata in branita. Ujemata in podpirata naj se v vseh točkah domače politike, glede gospodarske in delavske organizacije, ter v vseh stvareh, ki neposredno zadevajo slovensko ljudstvo na Goriškem. — 4. V ta namen naj se poskrbi s sodelovanjem prizadetih činiteljev skupno uredništvo, skupna tiskarna in skupno upravništvo, v kolikor mogoče kratkem času. — 5. Izvršitev te naloge ter nadaljno skrb za omenjena lista v gmotnem in duševnem oziru naj prevzame v prvi vrsti »T iskovno društvo«, ki naj se takoj ustanovi. — 6. V gospodarskem oziru je rajnujnejša potreba, da se ustanovi za Goriško osrednji denarni zavod v smislu pravil na trgovskem sodišču že vpisane »Centralne posojilnice«, ter da se snujejo male posojilnice in gospodarske zadruge. — Kakor znano, je »Centralna posojilnica« pričela poslovati, »Gorica« in »Primorski List« sedaj naznanjata, da so tudi pravila za »I iskovno društvo« v Gorici že predložena vladi. Mi želimo temu nesebičnemu trudu goriških rodoljubov najboljšega vspeha proti sebičnemu rovaniu od nasprotne Btrani. Goriške novice. V Gorici so pokopali 4Gletno uršulinko sestro Matildo M a g a n j o. Doma je bila z Drežnice pri Kobaridu. _ Do sedaj so prodali na goriškem trgu 26811 kilogramov svilodov. Najnižja cena jim je bila 2 K 10 h, najvišja 3 K 20 h. — V Sežano napravi jutri izlet »Tržaški Sokol«. — Zena, katero je v Št. Andrežu ubila strela, se piše Katarina Devetak. Žena je delavca na kolodvoru. Strela jo je ubila, ko je pekla kruh. — Luigi Fogar, starašina iz Podgore, JI udaril po ustih J^nt. Kristjanw,a;cru., jc lahonsko zagrizenost je bil obsojen Fogar na 80 kron globe ter mora Kristjančiču plačati 102 kroni odškodnine. — V goriškem »Šolskem domu« bode v nedeljo dne 8. ju lija slavnostna veselica v proslavo 4001etnice združenja grofovine z Avstrijo. Sodelovale bodo gojenke višjih razredov. — Kakor smo že poročali v brzojavkah, je toča napravila sila škode na sadju in trtah okolu Kormina, kjer je padala debela kakor golobja jajca. V Brdih je napravila toča mnogo škode okolu Št. Ferjana in Kojskega. Nekateri deli so kar sesekani. V Kozani ob Soči so točo pregnali s streljanjem. Okolu Čiginja je bilo toče vse belo, pa tudi po Vipavskem je de bela toča naredila mnogo škode. — Do 25 t. m. se je izvozilo iz Gorice 18.435 kvint. črešenj, za katere se je prejelo 362.362 K. — Zdravniška zbornica goriška je sklenila poslati dež. odboru spomenico za ustanovitev bolnice za bolnike na pelagri. — V Pod-gori je za novim šolskim poslopjem zgorel hlev grofovega kmeta. V nevarnosti je bilo novo šolsko poslopje. — V neki vasi na Goriškem je krava izpila škaf modre galice. Zgodilo se ji ni čisto nič ! Ljubljanske novice Pogreba I. C. Juvančiča v soboto popoludne udeležilo se je veliko občinstva in gasilna društva iz Šiške, Viča, Ljubljane, dalje šolska mladina iz Šiške, občinski odbor, šišenska čitalnica, »Slavec«, »Ljubljana«, pa tudi ljubljanski »Sokol« je prišel s starejšo gardo, katero je vodil dr. Tavčar, in mlajšo četo, katero je vodil dr. Murnik. — Prešernovo slav nost, katera bi se morala vršiti v sredo v »Narodnem Domu«, so preložili na 8. dan oktobra, seve zopet na delavnik, d» bodo širšemu občinstvu zaprta vrata. — Zvita tica. Zabavnikovo hčer, katero je poslala mati kupit blaga za šiviljo, je srečalo na Dunajski cesti neznano dekle ter jo sladko vprašalo: »Kam pa greš, punčika?« Zabav nikova ji je povedala, neznanka pa je še slajše dejala: »Čakaj, punčika, grem pa jaz kupit, saj vem, kaj potrebuje šivilja.« Hčerka Zabavnikova je dala prijazni neznanki denar in jo čakala, da prinese nakupljenega blaga. Čakala je zaman. Neznanka je zginila z denarjem. Sleparici so na sledu. — Ponesrečil se je tukajšnji trgovec P e t r i č na Valvazorjevem trgu. Padel je v odprto klet. Ubil bi se bil, da se ni sredi stopnjic ujel. — V P a r i z sta šla tukajšnja trgovca Sarabon in Iv. Jebačin. G. Jebačin je na poti obolel. — Deserterja Zabavnika od 17. pešpolka še vedno niso dobili. — Vkradena je bila Magdaleni Cirnstein babici na sv. Petra nasipu štev. 35. glazurna podoba z nemškim napisom vredna 14 kron - Ogenj je zanetil na Martinovi cesti štev. 24 pod streho v cunje in slamo 8 let stari Fran Malinovsky. Ogenj so pravočasno opazili in pogasili. — A r e t o v a n je bil krojač Ludovik Zadnik radi razgrajanja v Cerkvenih ulicah in pretepanja svoje žene. Ljudje so šiloma vdrli v sobo, da so iztrgali ženo Zadniku, ki je imel v rokah nož. — Našel je Franc Avčan zlat prstan vreden 6 kron. — Zgubil je Ivan Čepon črno denarnico z vsebino 47 kron. Ponesrečil se je v Soudanu v Ameriki Slovenec Baltazar Gornik. Padel je v rudniku v 53 m globok rov. oproščen. V Budimpešti so porotniki oprostili Mihaela Nyulya, ki je napadel v pisarni odvetnika dr. Horvatta in ga ustrelil. Porotniki so morilca oprostili, ker je bil dr. Horvath kriv materijelnega propada obtoženca. — Policijo na konjih dobe v Zagrebu. — Pariško razstavo obišče povprečno 230.000 oseb na dan. — Bosa z Dunaja v Pariz nameravata potovati 19letni Karol Tomašek in 22Ietni Bruno Muller. Tudi denarja ne vzameta nič seboj, pač pa kopo razglednic, katere bodeta mej potom prodajala. Železnica na Montblank. Več znamenitih strokovnjakov je sestavilo načrt in dognalo razne podrobnosti, ki prihajajo v poštev pri tej velikanski planinski železnici. Izhodišče bode pri francoski občini Ouches, kateri pripada Montblank, najvišji vrh ev ropski. Tekla bode železnica početkom sko. velikanski predor navkreber kot vzpen jaČa Gonilna moč bode elektrika, za katero sa bode uporabljala ob montblanškem vznožju brzo tekoča reka Arve. Železnica bode 11 km dolga in bo imela dvanajst postaj, od katerih bode moči delati razne ture. Omogočila bode čudovit razgled po zahodnih Alpah. Zadnja postaja bode na »Petits Rochers Rouges« (4800 m) in bode imela posebne priprave, ki bodo potnike varovale neprijetnih vplivov nizkega zračnega tlaka in hu dega mraza. Železnica bode stala 21 mili jonov Irankov. ker je kraj zborovanja blizo naše dežele, želeti bi bilo, da se tega shoda udeleže tudi naši čebelarji. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo so nam poslali duhovniki vipavske dekanije, zbrani pri konferenci na Colu mesto venca na grob umrlega župnika J. Tomažiča 23 K. Dalje nam je poslal č. g. Josip Hartmann iz Šmihela 10 kron v spomin dragemu umrlemu P. Jakobu in svetniku Tomažiču. Sejmi po Slovenskem od 2 do 7. julija. Na Kranjskem: 2. v Novem mestu, Ljubljani, Trnovem, Št. Gothardu, Srednji vasi in Kočevski Reki ; 3. v Črnomlju ; 4. v Velikem gabru in Žireh ; 5. v Vidmu pri Krki. — Na slovenskem Štajerskem: 2. pri Novi Štifti, v Ple trovčah, na Tinskem, pri sv. Tilnu in v Vildonu; 4 v Ptujem, Mariboru, Vojniku, na Rečici in Sp. Kostrivnici. — Na Koroškem: 2. v Kapli. — Na Primorskem: 2. v Hrpeljah; 3. v Brezovici; 4. v Rifenbergu ; 5. v Gorici; 6. v Glemoni. Društva. Zgorel je v Budimpešti trgovec Rebesz, ko si je mazal s špiritom noge. Špirit se je pri drgnenju vnel in je imel trgovec tedaj, ko je pomoč prišla, že tolike rane, da je celo zdravnik ob pogledu na nje pal v nezavest. Od raznih strani. Državna železnica je sklenila izdajati povsod samo nemške vozne liste. Čast ravnopravnosti! — Ustrelil se je v bližini Grižnjana v Istri ljudski učitelj Pio Vascotti. Vzrok neznan. — Rusko ekspedicijo na severni tečaj namerava poslati ruska akademija znanosti. Ekspedicija bi raziskavala znanstveno otočje, ki se nahaja severno od Novo-sibirskih otokov, zlasti pa dosedaj malo znano Sanikovo deželo in Benetov otok. — Na Trsa t hočejo napraviti vspenjačo. — Na Reko pride 8. julija angleško sredozemsko brodovje, obstoječe iz 33 ladij. Od tod gre brodovje v Trst. — Kosci stavka j o v občini Kozma na Ogerskem. Nekega o^^^^^l^ic^ei^^^osredovati^^Bta^ (Občni zbor »G 1 a s b e ne Ma t i ce«) bode v četrtek dne 12. julija t. 1., ob osmi uri zvečer v pevski dvorani društvenega doma (Vegove ulice 3, II. nadstropje). — Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. slučajnosti; 5. volitev predsednika, 13 odbornikov in dveh pregledovalcev računov. Opomba: Predloge, ki jih namerava staviti kak društvenik, je prijaviti glasom § 7, od stavek 5. društvenih pravil tri dni pred občnim zborom društvenemu odboru. (Šolski izpiti v »Glasbeni Matici«) se bodo vršili letos po sledečem redu: V ponedeljek 2. julija: glasbena teorija, zborovo petje, harmonija in solopetje gojencev g. koncertnega vodje M. Hubada. Potem gosli in klavir g. učitelja J Vedrala. V torek 3. julija: klavir in vijolončel gojencev g. učitelja Jul. Juneka. Potem solopetje in klavir gojencev šolskega vodje Fr. Gerbiča. V sredo 4. julija: klavir gojencev gdč. učiteljice R. Praprotnikove in gojencev gdč. učiteljice P. Razingerjeve ter gojencev g. učitelja J. Prochaske. Začetek izpitov je vsak dan ob četrt na 6 popoludne v šolski dvorani »Glasbene Matice«. Stariši gojencev ali njih zastopniki ter prijatelji šole »Glas bene Matice« se prav uljudno vabijo k tem šolskim izpitom. Odbor »Glas. Maijce«. (Kamniški salonski orkester) priredi v dvorani zdravišča v nedeljo dne 1. julija t. I. koncert v korist revne šolske mladine v Nevljah. Vspored: 1. Koračnica. 2. Weber: Ouvertura k operi »Čarostrelec«. 3. Guardia : »V neapolitanskem zalivu«, valček. 4. Parma: »Slovanske cvetke«, potpouri. 5. Balfe: Divertissement iz oper »Ciganka«, za krilni rog. 6. Eilenberg: »V kovačnici«, idila. 7. J. F. \Vagner: »Aus meiner Vaterstadt«, potpouri dunajskih napevov. 8. Eilenberg: »Petrograjska vožnja na saneh«, galop. Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 60 vin. (Pevsko društvo »Ljubljana«) priredi v nedeljo dne 1. julija 1900 veliko ljudsko slavnost na Koslerjevem vrtu. — Godba sl. c. in kr. pešpolka št. 27. Petje vodi društveni pevovodja g. prof. J. Vedral. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 40 vin. za osebo. Čast. p. n. podporni člani prosti. — V slučaju neugodnega vremena preloži se veselica na dan 22. julija t. 1. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor (Čebelarski shod.) V Celovcu se bo v dneh od 12. do 17. avgusta t. 1. vršil čebelarski shod. Ker Be bo pri tem shodu Telefonska in brzojavna poročila. Bled, 30. junija. Shod »Katoliškega političnega društva" je včeraj sijajno vspel. Govorniki dosegli velike vspeho. Shod je mej drugim obsodil vsklik 1 -beralcev na leškern shodu „Avstrijanstva ne maramo" in je knezoškofu brzojavn > izrazil udanost. Celoveo, 30. junija. Delajo se velike priprave za Slomšekovo slavnost, ki bode dne 8. julija v KotmarivesL Koroški Slovenci, udeležite se je! Dunaj, 30. junija. (0. B.)'Cesar se je podal danes s spremstvom za dva meseca v Išl. Reiohstadt, 30. junija. (C. B.) Priprave za poroko so dovršene. Ženin in nevesta dospeta sem ob 3. uri 20 min. popoldne. Slovesen vsprejem je prepovedan, le veteranci bodo napravili špalir. Jutri izide cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se podeli grofici Zofiji Chotekovi naslov kneginje Hohen-berg s pridevkom knežja milost, in bo uvričena v prve vrste knežjih rodbin Potomci nadvojvode dobe knežji naslov, Dunaj, 30. junija. Vest, da bode car obiskal berolinski in dunajski dvor, se dementuje. Dunaj, 30. junija. Med Španijo Portugalsko in južnoameriškimi drža vami špansko portugalskega izvora s, pripravlja zveza. Rim, 30. junija. Zbornica je izvolila Villo svojim predsednikom in vspre-jela jednomesečni budgetni provizorij. Vojska na Kitajskem. Na Kitajskem v poslednjih urah ni bil posebnih dogodkov, vsaj novih poročil o njil ni došlo v Evropo. Vse se suče okolu srečnega osvobojenja angleškega admirala Sey moura in pa zunanjih poslanikov. Evropsk* čete, pred vsemi seveda Rusi, so dosegle i Kini sedaj že lepih vspehov. Vzele so Kitajcem Taku, osvobodile Tientsin in nekaj dnij pozneje Seymourovo armado in poslanike. Nemci so si poleg tega priborili še utrjen kitajski tabor pri Tongku. V rokah imajo sedaj ključ do kitajskega glavnega mesta in gotovo podlago za nadaljne operacije. Toda vkljub temu je še daleč čas, ko bo udušen upor na celi črti. Evropske velesile, izvzemši Rusijo, imajo na razpolago vse premalo moštva, da bi mogle vspešno prodirati dalje. Te stotine vojakov, kolikor jih je dosedaj na kitajskih tleh, bodo komaj varovale pred novimi napadi to, kar so si dosedaj priborile z mnogimi žrtvami. Najslabeje in najbolj nesposobne za vsako večjo akcijo na suhem so se pokazali zopet Angleži. Seymour je hotel rešiti poslaništva v Pekingu, a je sam prišel v tako zagato, da so ga morali rešiti Rusi. Rusija ima vsled ukaza carjevega z dne 23. t. m. mobilizovanih sedaj že 90.000 mož za Kitaj, in sicer 44.000 infanterije, 16.000 konjikov, 2600 topništva, 1400 častnikov, 3600 podčastnikov, 220 topov, potem pridejo še kozaki-rezervniki ter čete v K\vangsi in Madžuriji. Berolin. 30. junija. Nemški konzul v Gi-Fu poroča 28. t. m.: Seymour je osvobojen, ne poroča se pa, so li tudi poslaniki pri njem ali ne. Železniška zveza v Taku je še v nevarnosti. Streljanje na Tientsin od zahodne strani se nadaljuje, a kitajske kroglje slabo delujejo. Poročila o razdejanju angleških naselbin so pretirana. London, 30. junija. Keuterjev urad poroča iz zanesljivih virov: Vlada v P e k i n g u j e 19. t. m. izročila tujim poslanikom njih pove- London, 30. junija. „Daily Ex-press" poročajo iz Shanghaija 28. t. m.: Sinoči je bil objavljen cesarski razglas, ki naznanja, da so uporniki 16. t m. zažgali cesarsko palačo v Pekingu ter jo napadli. London, 30. junija. (C. B.) Admiral beymour brzojavlja: „Moja ekspedicija radi pomanjkanja železniške zveze ni mogla priti v Peking in se je morala vrniti v Tientsin, kamor sem dospel 2t>. t. m. Imel sem mnogo bojev z bokserji in kitajskimi četami, katerim sem provzročil velike izgube. Naša ekspedicija ima dz ubitih in 223 ranjenih, mej temi je jeden Avstrijec ubit in jeden ranjen. London, 30. junija. Iz Čifu se no-■roca, da je železnica do Pekinga razrušena in da so Kitajci trikrat napali »-evropsko armado, a bili odbiti. London, 30. junija. (0. B.) nDaily lelegraph'- poroča iz Pretorije 28. t. m.: Ze od nedelje je poskušal French na levem, Hamilton na desnem krilu in 11. divizija v centrumu obkoliti pozicijo Burov 15 milj vzhodno od Sylvertona.*Bi se je tridnevni boj, šele v torek zvečer so se Buri umaknili proti vzhodu ob Delagoa-železnici. Angleži so izgubili 150 mož. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje). Ko je izvedel, da je prišel naravnost s kmetov, poskušal je, če bi se mu posrečilo spra viti ga kar naravnost pod ključ, kjer bi najbolj varno prenočeval. A to mu je izpod-letelo, kakor smo videli. Ujel pa je njegovo ime, priimek in domovino in posnel po njegovem govoru še par vestij, katere je kar Ogorke nesel domov. Ko pride tedaj krčmar da bi naznanil svojega gosta, vedeli so oni tam že več nego on. Krčmar stopi v navadno izbo in ovadi, da je prišel k njemu tujec, ki noče povedati svojega imena. „S tem ste storili svojo dolžnost, da -ste ga nam ovadili", reče nato kazenski sodnik ter odloži pero. „A to že vemo." »Lepa reč!" misli si krčmar. „Tu je treba biti zvit kot lisica." „Tudi njegovo ime že vemo", pravi uradnik. „Za vraga! Kako so le to izvedeli?" premišljuje zopet krčmar. „A vi nam niste vsega odkritosrčno povedali", reče zopet resno uradnik. „Kaj naj še povem?" »Aj! Saj vemo dobro, da je oni človek prinesel v vašo gostilno precej ukradenega kruha, ukradenega s silo in zvijačo in na roparski način." »Ce pride kdo s kruhom v žepu k meni, jaz vendar ne morem vedeti, odkod ga ima. Ce bi se šlo tudi za glavo, ne morem več povedati, kakor da je imel samo jeden kos kruha." »Seveda, vedno se opravičujete. Če vas poslušam, mislil bi, da ste bogve kakov poštenjak. Kako morete dokazati, da je bil oni kruh po poštenem potu pridobljen?" „Kako naj to dokažem? To mene ne briga! Jaz sem krčmar!" „A tajiti ne morete, da je vaš gost posmehljivo govoril o naredbah in da je z nespodobnimi dejanji razžalil grb Njegove Svetlosti." »Kako morete trditi, gospod, da je on moj gost, če ga jaz prvič vidim ? Sam vrag ga je menda prinesel v mojo hišo! In če bi ga jaz bil poznal, to veste gospod, da bi mi ne bilo treba spraševati ga po imenu." „V vaši krčmi, v vaši prisotnosti so se govorile čudne stvari; predrzne in uporne besede, mrmralo se je, kričalo, razsajalo." „Kak6 naj vendar jaz pazim na vse, kar blebetajo taki kričači vsi ob jednem? Jaz moram kot ubožec in siromak gledati, da kaj skupim. K temu lahko veste, da ima navadno tudi trdo pest, kdor ima dolg jezik, posebno če jih je cela druhal skupaj in .." „Dobro, naj počno, kar hočejo; bodete videli, če jim jutri teh burk ne izbijemo iz glave! Kaj vendar mislite?" »Da bode ta sodrga gospodarila v Milanu ?" „0 kaj pa še!" „Bodete videli, videli. „Jaz že razumem; kralj ostane vedno kralj. Kdor išče, ta najde. In seveda družinski oče, kot sem jaz, ne išče ničesar. Visoke glave imajo oblast, te naj govore!' „Ali je še mnogo ljudij v krčmi?" „Precej." „Kaj dela oni vaš gost? Ali še razgraja, hujska ljudi in jih podžiga za jutri?" »To se pravi, gospod: oni tujec je šel spat!" „Torej še mnogo ljudij... Dovolj, skrbite, da vam ne uide!" »Ali naj bom jaz birič?" — misli si krčmar, a ne reče ne bev ne mev „Le pojdite domov in bodite pametni!" povzame zopet uradnik, „Jaz sem bil vedno pameten. Le povejte mi, kdaj ste imeli kaj z mano opraviti!" „Ali mislite, da ni več pravice na zemlji?" „Jaz? Za Boga! Jaz ne mislim ničesar. Imam dovolj posla z gostilno." „lsta pesen vedno. Ali ne veste nič druzega ?" »Kaj naj povem? Resnica ostane vendar vedno ista." „Dobro, za sedaj zadošča, kar ste povedali. Ako pozneje pride stvar pred sod, poveste bolj natanko, kar vas bodo povprašali." „Kaj naj povem? Jaz ničesar ne vem, Saj imam posla čez glavo." „Skrbite, da vam ne uide." Jaz mislim, da se bode gospod glavar spomnil, da sem storil svojo dolžnost. Priklanjam se vam, vaša milost!" Ko se zdani, smrčal je Renzo že skoro sedem ur, in je bil še vedno v najslajšem spanji, ko ga nekdo močno strese za roko; ob postelji pa sliši glas: »Lorenzo Trama-glino!" Prebudi se, potegne roke nazaj in s težavo odpre oči: Ob postelji opazi moža v črnem plašči, ob vzglavji pa dva orožnika, Renzo ostrmi; ker je bil še zelo zaspan in je imel od vina težko glavo kakor začaran obstane za trenotek. Ker misli, da sanja in mu ne ugaja ta sčn, strese se, kakor bi se hotel predramiti. »Hej! Ali ste slišali, Lorenzo Trama-glino ?" reče mož v črnem plašči, oni uradnik, ki ga poznamo od prejšnjega večera. „Vsta-nite in idite z nami!" „Lorenzo Tramaglino!" veli Renzo Tra-maglino. „Kaj to pomeni? Kaj želite od mene? Kdo vam je povedal moje ime?" „Ne blebetajte in brzo po konci!" reče mu jeden izmej biričev, ki sta stala na straneh, in ga z nova zgrabi za roko. Oho! To je vendar preveč!" kriči Renzo in potegne roko. „Krčmar! hej! krčmar!" »Ali naj ga v srajci potegnemo s sabo?" vpraša birič uradnika. „Ali ste umeli?" pravi ta. „Tako storimo, ako takoj na mestu ne vstanete in greste z nami." „In zakaj?" vpraša Renzo. „Pove vam to glavar straže." „Jaz? Jaz sem poštenjak in nisem ničesar zakrivil. Čudim se .. „Tem bolje za vas, tem bolje. Če je res, opravite z dvema besedama in lahko takoj potem greste po svojih opravkih." „Pustite me sedaj!" reče Renzo. ,.Jaz nimam ničesar tam opraviti." „Na noge! Konec tega!" reče birič. «Ali naj ga odneseva?" pravi drugi. »Lorenzo Tramaglino!" veli uradnik. „Kako veste moje ime, gospod?" „Storita svojo dolžnost!" ukaže uradnik biričema, ki takoj planeta na njega, da bi ga izvlekla iz postelje. „Ne dotaknita se poštenega človeka, ki...! Saj se znam sam obleči." »Torej oblačite se takoj!" reče uradnik. „Jaz se oblečem", odgovori Renzo ter začne zbirati obleko, ki je bila raztresena po postelji kakor ostanki zdrobljene ladije po bregu. Ko se oblači, besediči neprenehoma: „K glavarju straže pa ne grem. Jaz nimam ničesar pri njem opraviti: Ker pa že moram to prdtrpeti, peljite me k Ferreru! Tega poznam, ker je pošten mož in mi mora biti hvaležen." Zdravi zobje so mnogo dragoceneja dobrota, nego sejo ceni v vsakdanjem življenju. Redno prebavljanje, dobra hranitev, vsled tega delavna in življenska moč, vse to so faktorji, ki so večinoma zavisni od dobre kakovosti zob. Vsled tega naj se nikar ne zanemarja v nobenih okornostih hranitev zob in rabi naj se zjutraj, posebno pa še zvečer redno „K o s m i n", ker ta ustna in zobna voda s svojo desinfikujočo silo ohranja zobe zdrave in lepe dokler je le mogoče, kosmin - steklenico l gld., dolgo trajajočo, je dobiti v lekarnah, boljših drogerijah in parfum erijah. Olavna zaloga Anton Krlsper v Ljubljani. Umrli ho: V bolnišnici: 24, junija. Ana Orešnik, dninarjeva žena, S4 let trismus et tetanus traunaticus. — Antonia Čebul! delavčeva žena, 40 let, jetika. 25, junija. Matevž. Ločniškar, gostač 52 let Vi-tium cordis. 26, junija. Anton Strah, dninar, 80 let, Pleuritis eiudativa dextra. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm j Stanje Cas opa- baro-zovaaja metra i mm. Temperatura po Celzija VetroTi Nebo g S ► " i •2, e 28j S. zveč. | .34 ti [_18 6 ~ Yi. jvzti, | oblačno" 29 7. zjutr. 2. poool. 733:7 •33-6 29| 9 zvpVt. I 734 5 30 14 8 15 6 J7-4] 15-0 I 19.0 dež si. zah. j si. sever ! si. zah. |dei. jasno si sever. | megla 11.9 7. zjutr 17350 2. popol.| 734 01 19.0| sr. jug | jasno Srednja temperatura četrtka 18 3°, normale: 19 Srednja temperatura petka 14 8°, normale: 19 190 0°. 0°. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko od dne 24. do poročilo dne 30. junija. K j h Goveje meso 1. v. kg 1 28 > » II. » » 1 12 » III. » > -|96 Telečje meso > 1|2(> Prašičje » sveže > 1:40 » » prek. » 140 Koštrunovo meso > -180 Maslo . . . . > 2 _ Surovo maslo . . > 1 90 Mast prašičja . . > 1 40 Slanina sveža > 1 36 » prekajena » 1 44 Salo..... » 1 20 Jajce, jedno . . - 5 Mleko, liter . . , 1 -1 16 Smetana, sladka liter; 80 » kisla . « | _ 80 Med..... kg _ Piščanec . . . 1 20 Golob . , . . — j 40 Kaca..... , j 220 'I - K h PšenifnamokalOOkg 40 Koruzna > » > 17 _ Ajdova > > > 37 50 Fižol, liter . _ 16 Grah, » . _ 22 Leča, » . _ 24 Kaša, > . _ 22 Ričet, » . _ 22 Pšenica . . 100 kg 17 40 Kž ... > » U 40 Ječmen . . » > 14 _ Oves . . . > » 13 60 Ajda . . . » > |21 _ Proso, belo, > > 119 _ navadno > » 14 _ Koruza . . » > 14 80 Krompir > » 7 _ Drva, trda , m5 7 _ » mehka. > 5 _ Seno, 100 kg 4 20 Slama, » > 390 Stelja, » » • — Zahvala. 580 1-1 Podpisani se prav lepo zahvaljuje 2 prelepi sprevod pri pogrebu dragega, prezgodaj nam odmrlega gospoda bogoslovca Mihaela Kogovseka, v prvi vrsti gospodu kanoniku J. Sajovicu, dalje gospodom bogoslovcem - sošolcem in drugim gg. za lepe vence in prekrasno petje, ki je veličastno donelo po prostorni cerkvi, tudi vrlim Draveljčansm in Šentviščanom, ki so skazali svojemu rojaku poslednjo čast. Š t. Vid 29. junija 1900. Gr. Malovrh župnik. Zahvaljujem Vas vse blage pogrebne spremljevavce mojega dragega brata, c. kr. sodnega pristava dr. Peter Bleiweis~a. , Posebno hvalo izrekam v pokojnikovem imenu njegovim vzgojiteljem: veleblagorod-nemu gosp. ravnatelju Jos. Hubadu, bivšemu prefektu č. g. prof. dr. Fr. Pernetu in njego-j govemu prvemu skrbnemu učitelju g. .Josipu Travnu; dalje veleč, duhovščini, zlasti čast. g. župniku Ivanu Berlicu, štirim gg. redovnikom t Brezij, domačemu gospodu župipku Jakob-u Mrak, ki je vodil sprevod in pokojnika v bolezni tolažil. Tolažbo ao prinesli razun drugih sorodnikov iu prijateljev posebno velecenjene rodbine Sajovičeva, Šavni-kova in Marenčičeva iz Kranja. Zlasti zahvaljujem mnoge zveste pokojnikove znance in prijatelje, ki so kljub slabemu vremenu prihiteli v tako obilnem Številu i r. Kranja, Ljubljane in Istre — kakor n. pr. g sodn. pristav Maks Hrovatin — izkazal zadnjo ljubav svojemu prijatelju. j V Naklem, 29. junija 1900. j 581 1-1 Fr. Bleiweis. naravi alkalična kislina Je najboljša mi/jia in osvežu-v- joča pijani, 10 26 katera je preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varib. Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih 8peoeri)skih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassuik-u v Ljubljani Za šolska darila priporoča »Katoliška Bukvama« v Ljubljani naslednje povesti za mladino: „LJubite svoje sovražnike" — s podobami. „Marijina otroka' — s podobami. „Maron, krščanski deček z Libanona ' — s podobami. Cena broširanemu eksemplaru 40 h, kar-tonirano 60 h. — Dobe se tudi v finejših vezih po raznih cenah. Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča: Mlssale Romanam (v obliki male pole) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1 V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43 20 2. V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50"— Dobiti je U misal tudi v še linejšem vezenji. Mlssale Romanam (v četvorki) I. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obiezo K 36-— 2. V črnem usnii z zlato obrezo .... K 38-— 3. V rudečem šagiinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobili je tudi v še finejši izdaji. Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske, goiiške, krške, lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-brvatskih. Mlssae pro defanotis (v obliki male pole): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6 60 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 7-44 Missao pro defanotis (v četvorki): V črnem usnji z rudečo ob*ezo .... K 5'16 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 5 76 Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida smejo vedno maševati »de B e a t a« : Mlssale ad usum saoerdotum eaeoutienttum (v obliki male pole): V črnem u*nji z zlato obrezo .... K 19-20. ii SLOVENCI, pristopajte k „Naši straži"! ¥ Duhovski poslovnik, ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu ln za oskrbovanje oer-kvenega ln nadarblnskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis. Brožiran izvod knjige stane v ..Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone , trdo vezan v pol-šagrinu ali reloplalnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več. li&i fes /Kil i Zflr itt Toplice na Kranjskem, § postaja dolenjske železnice Straža. § ra /f«; Akrato-vrelec z vodo od 33 do gj 38° C. vročo. Se pije in koplje. Voda je izredno zdravilna zoper pro-tin,revmatizem, ishijas. nevral-§b g'j°> kožne in ženske bolezni, pt Veliki bazini za kopanje, posamne |$t( banje in barne kopeli Lepo urav-nane s>be za tujce, društvene dvoja^ rane in sobane za igre. Zdravo obnebje. Gozdi v okolici. |H — Dobre restavracije z nizkimi ce-F*j nami. — Kopališka doba od I. maja j&i do I. oktobra. Ha Vsa pojasnila daje brezplačno io9 g_4 topliško oskrhništvo. Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven o«i 1. Juniju li»00. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj- nemu času v Ljubljani za 2 minuli naprej. Odhod iz I^jubljane ijuž. kol.). Ob 12. uri 3 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthai v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genovo, Pariz; čez Kleiu-Reilling v Steyr, Line, na Uuuaj via Amstetten. Ob ti. ari 54 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri 17 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Seizthal v Solnograd; čez Rlem-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine ^ari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob li. ari 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthai. Dunaj. Ob 1. ari 5 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri O min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthai v Somugiad, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genovo, Pariz; čez Klem-Keitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzeuj, Marijine vare , Heb , Fruiu ove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 5. ari 41 nun. popoldne do Podnarta, samo ob nedeljah m praznikih. Ob ti. ari 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje iu v Novo Mesto. Ob 7. ari .«/ minut zvečer osebni vlak do Jesenic. Prihod v Ljubljano ijuž. kol.) 5. ari 15 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmun-dena, isehla, Ausseea, Pariza Geneve, Ouriha, Bregenca, liiomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob A. ari ''1 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri Iti min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. ari lii min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri :iS mm. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontaola. Ob 7. uri 45 minut zvečer osebni vlak z Jesenic. OO S. ari -40 nun. zvečer iz Podnarta, samo oo nedeijah ia praznikih. Ob S. ari 4S min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob S. ari ol mm, zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, r raneovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Lmca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontaola. Ob 5. Odhod iz Ljubljane drž. kol.) Ob 7. uri S min. zjutraj „ ^ 05 , popoldne n „ 50 „ zvečer » lO ; i 5 ;, (le on nedeijah in praznikih;. v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob «. uri 4!i min. zjutraj n 11. * 0(i „ dopoldne „ d. „ lO , zvečer (le ob nedeljah in praznikih). iz Kamnika. Otlhotl : Ob 7-15 zjutraj „ 1-55 popoldne „ 8 10 zvečer Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 7-30 zvečer. (rOipOd se sprejme na hrano in stanovanje. Več se izvt- Kolizej, vrata št. I. 579 1 —1 I Stanovanja so oddati! Za avgust: dvoje stanovanj po 1 sobo in kuhinjo; dvoje stanovanj po 2 8obt s kuhinjo. Takoj pa se odda jedno stanovanje z jedno sobo in kuhinjo. 5iy 6 Vse to na Poljanski cesti št. 00. Kontoarist, izvežban trgovski učenec z nekoliko prakso, išče Blužbe pod skromnimi zahtevami. Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«. 560 3_3 ANT. PRESKER krojač » Ljubljani, Sv. Petra cesta št.O se priporoča prrč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blagu po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. __170 30 &: iti m st: sv m sol, Franc Kupan, ^litMi&ljm? v Ljubljani, Falvazorjev trtj č t.. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. -• Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las Postrežba natančna. 49 48-4g Proda se zidana, z opeko krita, dobro ohranjena 54y 3_3 hiša v Novem mestu, ki je pripravna kot stanovanje za kakega vpokojenega č. g. duhovnka ali vpokojenega uradnika. — Več pov<> upravništvo »Slovenca"«. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „% in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju, III., Stelngasse 9, I. Stook, Th. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. 1000 i9 Harmoiiiuni, amerik sistema, s 5 spremeni, obsegajoč 5 oktav F—F. malo rabljen, 1. 1899 kupljen, se proda za 70 gld. z zabojem (Nov je stal 140 ffid 577 3-2 Kupci naj «e blagovolijo oglasiti pri organistu Silv. Sentjurc u v Ptuji. Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hiši gospe Wessnert-jeve 60 52-25 pe priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvorn v naročila za izvrševanje ^akovrsruih strogo iiinctiii.sko i/vr.šenib lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od kamena, rji psa ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega ma-terijala. Priznano umetniško dovršena delit 1 Vri run t n u pisma so na razpolago. ^zDomačaz^z tvrdka ! Styria-kolesa v raznih cenah vedno v zalogi! Ne samo najličneje in «j > I najdražje ampak tudi naj- M. M (J priprosteja in najceneje "■j"* se odlikuje po izvrstni konstrukciji, trpežni sestavi in lahkem teku. Tovarna za Styria~ kolesa Jan. Puch in dr., Gradec. -- Zastopnik: Fr. Čuden, trgovec s kolesi v Ljubljani. 198 20-14 J. SOKLIČ v Ijjubljaii!, l*od Trumo 1 priporoča osobito preč. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah. Redka priložnost za nakup pohištva. f Jan. Dogan-a mizarski pohištveni obrt Lak za šolske table, Z,0£ goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdk i BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 21 11—2 Vnanja naročila proti povzetju Poletna stanovanja s čedno opravo, ob lep h senčnatih vrtovih, so oddati v Medvodah. Več pove lastnik jir.iv ondi 570 3-2 Franc J are. 536 3 v I^jllt>ljaui na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanoga in politiranega pohištva gld. 5--, 7 50, 10-, I2 -, 14--. Garniture divane, madrace 7, 14 do 40 gld., madrace na peresih 8, 9 gld., dratene madrace 7 gid., pulte za masne knjige itd. itd. gld. 10--, 15 -, 17--. Naročila se točno Izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj iu franko. Redka priložnost za nakup pohištva. Služba organista in cerkvenika ki nai_ bi bil ob jednem kak rokodelec, se oddaja. Nastopi lahko takoj. f58 3.3 Župni urad Ajdovec, pošta Žužember*. Koverte s firmo in vizitnice priporoma , Katol. Tiskarna, Burska vojska knjižica s podobami. Cena 30 kr. (60 vin.); po pošti 5 kr. več. Narodna noša krasne barveDe razglednice nriporoča Blejsko .jezero * t^JS^^h * tifl^ves tilo. S tem naznanjam uljudno, da ne posluje u*osp. W#mm i \vi' za me. Odličnim spoštovanjem Ivan Corup. 671 3-3 (xlavna slovenska hranilnica li posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo Pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4'|2°|0 od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. ilranilnične knjižice sa sprejemajo kot gotovina, ne da^bi so obrestovanje pretrgalo. 4-4 Dr. M. Hudnik, predsednik. (T \ 1 gl m & - _ ^v M J^___^ X. zvezek. Uredil in zulor.il Frančišek Kralj ......\ Krasna mladinska knjižica! P, '', tumuiiiofla niijuiv,q{ ^ omladni Glasi Cs Z osmimi slikami. V Ljubljani igoo. /' posvečeni slovenski mladini. ^ Cene: brošir. 60 h, kart. 80 h, ccloplnt. 1 K 10 h, krasno vezani t K 80 h. — Dobivajo se: i> semenišču, katol. Bukvami, pri Ničmanu, Gionti'n(/u, Schtvcntnerjii in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen 1. in II. ^ Primerno darilo za Veliko noč! * M Ms * m ^ J r r v * "I j - 7 f ■ ■ P P 2:i)0BRA VARČNA KUHINJA.^ JtUlna zabela Maggri prekosi vse druge; vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, - le nekoliko kapljic je treba - Dobi se v izvirnih stekleničicah nn 50vln3fjevpo vseh prodapln.cah delikatfa, diiav, kolonijalnega iu Špecerijskega blaga. Izvirne steklenice se po ceni napolnujejo z novo juhlno zabiloKagfl-javo. 1«J 12-5 Ljudska posojilnica, / registrovana zadruga z neomejeno zavezo v H«jut>ljani. Račun bilance «■ ■* S« ■ ciecteiaaltpsa i-fl D vb«t gld. kr. Račun posojila .... » tekočih psojil . » tekoči naoženega denarja » menjic .... » efektov .... » nepremiinihe » pro divfrsi » inventara » posojilnh obresti > obresti ekočih posojil » efektnil obresti * blagajm 1,016.796 715.789 298.388 30.298 176.913 93.291 737 3.254 7.290 390 3.243 13.554 2,354.888 99 34 18 40 45 62 54 16 61 81 2,033.593 1,431 478 586.776 60.596 353.826 186.582 1.455 6.508 14.581 780 6.487 27.109 99 68 32 80 90 24 08 32 22 62 10'/,: 4,709.776 21 Kredit gld. kr. K Račun glavnih deležev » opravilnih deležev » hranilnih vlog : Stanje .... Kapitalizovane obresti . tekoči . posojilnih obresti obresti tekočih posojil meničnih obresti dividend ... rezervnega zaklada . razpoložnega zaklada posebne rezerve za zgube zgube in dobička 000 820 gld. 2,243.072-32, K 4,486.144-64 » 78.199-58, » 156 399 16 gld. 1249-15 K 2498 30 » 4651-71';, » 9303-43 > 4623-68 V, » 9247-37 2,321.271 6.955 5.974 983 309 30 10 524 018 90 13 40 64 96 bo 52 V, 4.000 3.640 4,642.543 13-910 11.948 1.967 619 60 21.049 10.037 80 26 80 28 92 10 05 2,354.888 101/, 4,709.776) 21 V Ljubljani, dne 20 junija 1900. Za načelstvo : Dr. Ivan Šusteršič 1 r., načelnik. Karol Kauschegg 1. r. Josip Šiška 1. r. Anton Belec 1. r. Dr. Andrej Karlin 1. r. Gregor Slibar 1. r. Josip Jarc I. Schweitzer I. r. Dr. Aleš Ušeničnik 1. r. Frančišek Birk 1. r. Ivan Kregar 1. r. Za nadzorstvo: Alfonz Levičnik 1. r. Dr. Josip Debevec 1. r. Rok Merčun 1. r. Alojzij Stroj 1. r. Ivan Dogan 1 Matija Kolar I r. Dr. Viljem 566 3-2 Naznanilo. Na_ c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) ae vrše spre- emne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1900/1901 dne 16. julija, počenši 'b 8. uri zjutraj. Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih na-nestnikov, oglase dne 15 julija mej 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s eboj prineso krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pri oglasitvi je treba plačati pristojbine ' K 60 h. Vnanii uženci se k sprejemnim izkušnjam tudi lahko oglase pismeno, ako pravo-asno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino. Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894. 1., štev. 2354, mejo se učenci, ki pov svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. krajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in ozemlju krajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, v ljubljanski imnaziji sprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le >o dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Tako dovoljenje si morajo stariši pravočasno priskrbeti neposredno pri c. kr. deželnem olskem svetu. V Ljubljani, dne 28. junija 1900. 582 3-1 Ravnateljstvo e. kr. velike gimnazije. .jagr Dobiva se povsod. 927 (36-26) Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob. mamJL»g* am za Kranjsko: Mihael Kastner dVlllfJ SVETOŠLAVNA. t . . . v Ljubljani. 296 52 20 KISIK yODt krepcevalna' pijača. Neprekošena zdravilna voda. 683 3—1 Na c. kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred, v soboto dne 14. julija od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v ponedeljek, dnč 16. julija od l/,9. ure zjutraj nadalje. ' Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 6 K 80 v., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila. Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno vposlati morajo krstni list. _ zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek dne 16. julija pred preskušnjo predstaviti osebno šolskemu ravnatelju. Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca ložefa državne gimnazije v Kranju. dne 29. junija 1900. O, kr. pnv. h ¥ b b b h f „Assicurazioni Generali" v Trstu. Ustanovna glavnica K 10,500.000, vplačano K 3,150 000 Poroštveni zaklad koncem 1. 1899 čez 162 milijonov kron. Družba zavaruje proti nizkim vsakokratnim razmeram primernim premijam premičnine, uštevši vsakovrstne denarne vrednosti proti tatinskemu vlomu in vsled tega nastalim poškodbam, i Posebno praktično uravnano je to zavarovanje za hišno opravo z ozirom na ; običajna potovanja mej poletno dobo i z ozirom na to, ker nihče ne biya v sta-T novanju, kakor tudi, ker se seboj jemljo razni efekti. — Zavarujejo sc tudi vrednostne t* stvari, nahajajoče se v cerkvah. — Pojasnila daje najradovoljneje Glavno zastopstvo v Ljubljani, Gradišče 4 , ~ 493 5-5 c. kr. priv. občna zavarovalnice „Assicurazioni Generali" v Trstu. Vsa luksus-piva izpodrine najbolje renomirano dvojno vležano in granatno pivo iz delniške pivovarne v Budjevicah ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago. Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a */, litra po konkurenčnih cenah. Dalje 335 20-20 glavno zastopstvo I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina Vinko Majdiča v Kranju. HfllOI ? LJiMj&ai Marije Terezije cesta št. 2. Telefon št. 109. f > Bogdan Oblak, nrar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali po- pravo starih stolpnih ur. Moje ure so iz najboljšega blaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-24 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. - Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravita. - Izdeluje rožno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk društev m potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpošteneišo postrežbo in najnižjo ceno. zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlienejšiui spoštovanjam se priporoča 502 52-5 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. it. \ v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po 61,12-6 413 odstotka t brez odbitka rentnega davka, katerega posojil-mea sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilnienega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. »v*^ 3 VINCENC CAMERNIK kamnoseški mojster w -------------------------------■ & ^ v Ljubljani, Sloiušekove ulice 17 (nasproti elektrarne). K * Izborna zaloga grobnih spomenikov © ^ iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov. ^ ^ Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del. * 35_ Stavbena, dela. 455 25-8 K ====: Priznana solidna dela, točna postrežba. Priložnostna darila! Josip Kastelic, krojaški mojster, v Ljubljani, Tednikov trg št. 4, 0 priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne 1» B Ii e 9 posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 22 Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. M "M $ Friderik Hoffmann, ur ar, 665 26-24 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst žepnih ur -m v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hudilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. W Poprave se dobro ln solidno izvršujejo. J 1 m p n o h a, « a >|H a -m >tn o Qi 3 a 0 o k Pozor, kolesarji! Vsled poletnega časa nabavil sem si velikansko^zalogo voznih koles (bicikljev). kakih 400 komadov Ij®® in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor: ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80-— naprej. Peugeot-kolesa po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140'— do 230-_. A. Putrich, M Iillihli»n» Tkmi uiu1/>> - 285 20-15 I> u n a j ska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 79 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.00< K Reservni zaklad nad 7,500.000 fc. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pariubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Osravi. I> n n a j & le a t> o r z a. One 28. junija. Skupni državni dolg v notah.....97-60 Skupni državni dolg v srebru......97-35 Avstrijska zlata renta 4°/0.......115-90 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97-60 Ogerska zlata renta 4"/„........115-60 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........91 20 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . , 1747 — Kreditne delnice, 160 gld................694-50 London vista ......... . 242-35 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj 118-R3 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini..........j Dne 28. junija. 3-2°/0 državne srečke 1. 185-4, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . 23-76 19 30 90-90 11-33 167-159- — 196-— 95 80 138-75 250 - Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » » južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/„ » » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... i"l0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ > 5 , Rudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld...... 106-50 94-20 409 ■— 316-50 119-15 99-50 392-— 335 — 41.75 20--12-50 63-50 Salmove srečke, 40 gld....... St. Gendis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Panirnih rtililinv inn , 175-: . 183'-. 178--, 47--'280 -'6310--777--. 118 . 158 . 182 . 420 1551 50 Nakup in prodaja TtX» vsakovrstnih državnih papirjev, srefik. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba E K C U 6* Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ST-Pojasnila-£XK v vseh gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. TEH