Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvi! „Novic". Sedanji politični položaj in Slovenci. svojega pristaša vrinili v ministerstvo íq so zatorej tudi z vtemi močmi ovirali vstop levičarjev v sedanjo vlado. IX. Zjedinjena levica ;e poslednje mesece vedno tiščala v grofa Taaiieja. da bi poklical, kacega njenih pristašev pomoči in sicer od Mladočehov. v ministerstvo. Po nemško-liberalnih glasilih so se tudi vedno čitale jednake želje. Po malem se je pretilo, še tako_hjt£&, JknJji levica ne bila dobila nove državnem zboru sta da se je ne bodo popirali vlade, če se jim da ne izroči kak mini- znatno Posebno dr. Gregr jo sterski sedež. Večkrat so se širile po listih novice, da govoril tako, da tako ne sme govoriti noben avstrijski odstopi ta ali oni minister in se nadomesti s tem ali patrijot. Hujskal je Čehe proti državi s tem, da je z onim levičarjem, ali pa da se imenuje še jeden minister umetnim sestavljanjem številk dokazoval, da Češka raz- brez portfelja. S tem so pa le opominjali grofa Taaiieja, meroma k davkom, katere plačuje, veliko premalo dobi kaj naj stori, jlepa za vse te želje od države. Kdor njegov govor bil čital, in mu ni vjadna preqoemba luha. GçofJTaaffe je iiie^a^J^tU^da ili—v^a znano, kako se dajo številke zavijati, bil mislil > da vladjxemu stemu. 81- 86 vse druge avstrijske kronovine žive od milosti ma- Češke, onete^ temveč bi močno je bilo tembolj bati, še.L y ministerstvu samem ster Gautsch po svojem livali vladanje. Tega vsa somišljenike. Ta*o se mini- povedal, žalil i loči od Plenerja, in da je Češka zares že do skrajnosti izmolzena. v stri j- je čisto naravno. vladajočo rodbino, pripovedujoč, da Cehi gotovo ne bili izvolili Hibsburžanov za svoje pa tudi dva druga ministra pri vsaki priložnosti kaj rada kralje, ko bi bili vedeli, kako se bode jim pozneje go- poke žeta svoje nemško srce. Velika ovira uresničenj dilo. Tako kakor je govoril dr. Gregr še Košut ni nikdar levičarskih želja bili po pa Poljaki, ki so odločilen lak- govoril. parlamenta, tor v našem parlamenta ži Poljski posla nikakor prav ne zaupajo levičarjem. Boje se tudi, da bi, Najhujše ko bi levica se utrdila, popolnoma nepotrebni ne postali, mož, ki bi bil dr. Gregra odločno zavrnil. Dr. Herold je Kot dobri politiki namreč vedo dobro preračuniti, da je res skušal popraviti, kar je dr. Gregr spridil, ali jako še vedno levičarska večina mogoča, samo tega je treba, nesrečno. Ko bil moral odločno izreči, da njegova da levica vodi volitve in se nemško-liberalna in nemško- stranka obsoja dr. Gregra izjave, je pa le skušal jih nacijcnalna stranka zjedinita in okrog sebe zbereta še nekaj jednakomislečih drugih elementov. tem oziru je nekako blažje raztolmačiti. Res je naglašal patrijotizem češkega naroda, ali njegove besede niso mogle napraviti pomenljivo, kar je nedavno govoril v državnem zboru nobenega utiša ko se ni odločno izrekel da iadočeška upokojeni dvorni svetnik Lienbacher. Priporočal je osnovo velike nemške stranke proti Slovanom in dal razumeti, stranka ne odobrava Gregrovih besed, in sploh neče več hoditi ž njim. Nam se dozdeva, da je dr. Herold s svo- da bi se pridružil taki stranki on s svojimi somišljeniki, jim govorom več pokvaril nego koristil. Saj je marsikdo Torej celo nekaj nemških konservativcev je pripravljeno prečitavši njegov govor celo mislil, da dr. Herold v srcu ravno tako misli, kakor dr. Gregr, samo ne upa se tako prestopiti v levičarski tabor, če le zjedinjeni levici zopet zašije 8olnce sreče. Poljaki bi pa tudi radi še kakega naravnost povedati. Ce so Mladočehi hoteli popraviti 408 Gregra govora slabi utis in preprečiti slabe posledice, ki shodu razvil program, ki je ravno nasproten programu bi jih utegnil ta govor imeti izključiti dr. Gregra in njegovih ožjih somišljenikov. Mislimo pa, Posebno je pa žalostno to, da dr. da se z Masařykom strinjajo vsi tako imenovani realisti. Gregru pnnajaio s Češkega zaupnice kar kaže da se Pa tudi možje, so bili nekdaj v staročeškem češki narod še ni dosti streznil. Mi sicer vemo zaupnicam ni pripisovati prevelikega pomena, e se, koliko oseb tiči za takimi zaupnicami fck u je J n_ p oitye J e par. agitatorjev. klubu, gotovo ne odobravajo politike čeških radiKalcev. Ti elementi pa imajo večino v mladočeškem klubu, treba je le, da se ohrabrijo, in odločno pokažejo, da nočejo več ho- diti za Vašatyjem in Gregrom. Ce se poslednja dva moža pa^slovauskim nasprotnikom, kajti kričali bodo sedaj, da ne bodeta hotela upogniti mnenju večine, naj je pa iz ves češki narod misli jednako kakor dr. Gregr in črnili ključijo iz kluba. Nadejamo se, da je baš s svojim go vorom dr. Gregr daljši razvoj stvari pospešil. Vsaj xaniWL Vašatyjev, posebno pa Gregrov govor, bila sta voda na nemško-liberalui mlin. govori se, da so že sedaj bili v mladočeškem klubu Najbrž pa pri tem ne bode ostalo, vsaj burni razgovori. že čast zahteva od zmernejših elementov, da odvale od sebe vso odgovornost za Gregrove in Vašatyjeve izjave. Qlfigr. Levičarji porabili so to priložnost in napeli vse sile, da vrinejo v ministerstvo vsaj jednega svojih pri- stašev. o -oipkati, čine javno prizna Ôç seto ko je videl, da je vedno manj upanja, da se Mladočehi nasprotne posledi spametujejo. i ieden ima oduo odločitev o bodoči notranji avstrijski Mladočeški listi tiki mladočeški klub v rokah e nastopi pravo pot še seveda oporekajo, da bi bili Mladočehi to zakrivili, češ, vse lahko popravi, kar je dosedaj zakrivil. Ali dolgo ne pogajanja mej levico in Taaffejem so se že prej vršila, bodo več razmere tako ugodne. Ce levica dobi zopet roke bode se ji dala z lepo izviti Zato Skušnja pa nas uči, da mladočeška glasila niso posebna moč v svoje resnicoljubna. Mi ne trdimo, da tudi poprej mej levičarji naj Mladočehi še o pravem času popravijo svoje napake in vlado ni bilo nikakih posvetovanj. Ali vsa prejšnja da ne T)óde prepozno narod posvetovanja bila so brez uspeha, kar se je jasno videlo jreldinjal » o go iz velke potrtosti, ki se je videla v levičarskih glasilih. Ravno tako bi tudi sedaj levičarji še morali čakati, bi dr. Gregr jim pomoč. oďšívtr, ne bil ko s svojim govorom prihitel na Vlad Tà in pa levičarska glasila zatrjujejo, da vstop jednega levičarja brez portfelja v ministerstvo ne bode imel nobeneg pliva da se s tem Ljudske šole. Govor poslanca Franja Šukljeja v državnem zboru. Častita gospoda! Pred kratkimi urami se mi še sanjalo ni, da bodem liberalne stranke. Glasilo štajerskih liberalcev je tudi že govoril v tej debati, najmanj pa *ot generalni govornik odkritosrčno povedalo, da s tem levica ne bode zadovoljna. mi smo že omenili korak k levič ne strinjamo. sodil, da se bode levica s tem zadovoljila, olitiki. Kdor ne pozna v imenu mnogih vpisanih govornikov. Da so baš sodiščih in pa jezikovne naredbe o rabi slovenšči Zelje graškega lista se seveda ne bodo pri pol- mene izbrali, kar je vsekako nenavadna čast za-me, je morda nekaj več nego samo naključba, in velik list, prvo glasilo levičarjev, je danes morda prav imel, da nile takoj," ali polagoma je pa vse mogoče, če se položaj jaz mej s /ojimi narodnimi sotovariši v parlamentu gledé zopet ne preobrne. Kmalu bodemo videli, da bodo vladni narodnosti • • gojim najzmernejše nazore. (Prav res t na ki se ukazi in naredbe dobile nekako levičarsko barvo bode vedno bolj videla. Prevrat se ne bode hitro vršil, desnici.) Ravno zaradi tega so me morda izbrali, da vzlic temu mišljenju (Odobravanje na desnici,) vzlic temveč polagoma tako da niti prav vedeli ne bodemo, zmernosti (Živahno odobravanje na kdaj se je nehala sedanja vladna sistema in stopila vičarska v velj ^enagljenostjo vo. Levica je preveč prekanj vse pokvarila. da bi s Miado- de8nici) v imenu razžaljene narodnosti (Ponovljeno živahno odobravanje na desnici) in v imenu našega svetega pravnega prepričanja odgovorim na besede, katere smo včeraj slišali z vladne klopi, na besede, o katerih lahko rečem, da jih Slovenci nismo pričakovali 5 tem manj pa še od te vlade znanje menti sedaj nimajo še dovolj odločnosti, Jedini Masaryk je zaslužili. (Odobravanje na desnici.) Gospoda moja! Prizadeval si bodem, biti kolikor že nekajkrat z vso odločnostjo povedal, da je on za mogoče miren, prizadeval si bodem tembolj, ker je včeraj drugačno politiko. Nedavno je ta mož na nekem volilnem gospod minister govoril z veliko in ne utemeljeno, rekel 409 bi, strastno razdraženostjo (Prav res !), kar k sreči nismo morda za koroške Slovence zahteval kdo vajeni slišati s tacega mesta vsak da d. ve koliko stvarnem oziru ne bodem obširno govoril velikih šol in akademij znanostij ii t » pa to Ne, on ni druzega hotel imeti, da tudi za koroške m moja krivda Gospod učni minister je jako malo Slovence vsaj v področju ljudske šole obvelja člen 19. da se v ljudski šoli ne stvarnega povedal. (Prav res! na desnici.) Dejansko je državnih osnovnih zakonov prezrl važne stvari, katerih v tej debati ni manjkalo, prezira materinščina, temveč uvede za učni jezik Opozorim na velevažna vprašanja, katera je sprožil Jaz sem šolnik ponašam se s tem, da sem in častiti gospod Kohler, in na polemiko, katero je začel priznati moram, da bi se sramoval baš pred seboj iu . Kraus. (Tako je ! na desnici ) Ti temeljni svojo pedagogično zavestjo, ko bi moral v tako odličnem poslane dr problemi mu bili mari » bi bil v tej debati govoril govoril je včeraj tako, kakor zboru dokazovati, da je vspešen pouk mogoč na jedini govornik ljubljanskih podlagi materinščine. Učni smoter ljudskih šol posta kmečkih občin, in tudi tu moram reči, da je postopal z vili smo tako visoko, da se doseči more neko povsem čudno izbirčnostjo tedaj če se poučuje na podlagi onega jezika, v katerem se Gosp. menil posl. Klun je v svojem govoru marsikaj o- vlJa Pojmovanje učencev. O tem torej ne bodem dalje » čemur se stvarni značaj odrekati ne da. (Tako govoril je! na desnici.) In komaj jedno stvar je minister omenil. Kar se tiče državnopravnega vprašanje m ni Opozorim le na ono točko Klunovega govora, ki se tiče treba ničesa govoriti. Vprašam gospoda učnega ministr y ljudskih šol v Trstu. To vprašanje je moral avstrijski učni mu Je znan tretji odstavek člena 19. državuih osnovnih minister razmotravati tudi z državnega stališča. Gospod zakonov. Jaz vsaj mislim, da mu je znan. posl. Klun je povedal, da mnogo tisoč Slovencev v Trstu Tu se pravi (čita) » deželah, v katerih živi nima nobene javne ljudske šole. Nad 1400 starišev je več narodov, morajo se javne učilnice tako vravnati, prosilo za slovensko ljudsko šolo. Potreba take šole je da dobiva vsak teh narodov potrebna sredstva za izo- braženje v svojem jeziku, ne da bi se silil učiti še že s tem dokazana da ima zasebna šola, se pred malo leti iz naših pičlih sredstev osnovala v Trstu, po druzega deželnega jezika u tem kratkem času že štiri razrede in nad 400 učencev! Preidem stvarnim argumentom, katere je navel (Čujte! na desnici.) Gospod učni minister o tem niti be- gospod naučni minister, le žal mi je, da o tem ne morem sedice ni črhnil. svojih olimpskih visočinah se tudi več govoriti kajti učni minister je jako malo stvar ni dal motiti s premišljevanjem, je li v avstrijskem in- ne£a P°vedal teresu, če se slovenski narod na jadranskih obalih v svojem trdem boju za obstanek brez pomoči vtopi v ita lijan8ki povodnji. (Prav res je! na desnici.) Gospod poslanec Klun je s konkretnimi podatki y kako z gradivom iz aktov in s številkami pojasnil, ljudsko šolstvo na Koroškem. Povedal je kako poman- je Govorilo se je o pritožbi šentjakobske občine v Rožni dolini. Kdor me bolje pozna, vé, da nisem sentimentalne nravi. Reči pa moram odkritosrčno, da me razburilo, ko sem poslušal, s kakimi težavami se ta občina že trinajst Čudno let bori za ustavno zagotovljeno kljivo je izobraženje učiteljev in pa da učitelji na šolah, Slovencem namenjenih, še materinega jezika otrok dovolj ne znajo. Gospod minister se ni potrudil, pravo za liberalne veljati je pa, da so nekateri gospodje, ki hočejo y pr da bil od- govoril na te točne podatke. Kaj je pa prav za prav povedal ? Gospoda moja! če analizujete ves ta govor, vidite, da se tretjina tiče le postranskih stvarij, katere je omenil posl. Klun, in in so le olepšane z malovrednimi dovtipi, potem so pa občni izreki, ki nekateri ničesa ne povedo, drugi so pa razžaljivi za avstrijske nenemške narode (Živahno odobravanje na desnici) in ostanek, bore ostanek, so pa stvari, o katerih bi šolnik le zmajal z ramami, politik bi se pa moral čuditi, da v pravni državi, kakoršna je Avstrija (Klici : Kakoršna bi morala biti!), katera ima v svoji ustavi zagotovljeno jednakopravnost vseh narodov, more vladni zastopnik razvijati nazore, ki žalijo pravni čut avstrijskih narodov. (Živahno odobravanje na desnici,) Gospoda moja, kaj je pač gospod Klun tacega tem naredili neslane dovtipe. Gospod minister je ostal hladen in miren, ko se je popisovalo, da se občina poganja že trinajst let za to, kar je gre po ustavi. Da celo malo pošalil seje in posrečilo se mu je vzbuditi živahno zadovoljnost gospoda posl. Svobode. (Veselost na desnici.) Pri tej priložnosti je rabil besedo, ki se mora vsakemu jako čudna zdeti, če se pomisli, da se občina ež 13 let poganja za pravico, da je nastopila zakonito pot in napela vse sile in vender vsled nerazumljivih in neverjetnih zvijač in spletk učna uprava ni prišla do tega, da bi odločila v tem slučaju. Pri tacih ra zmerah je mislil gospod minister, da je opravičen očitati poslancu ljubljanskih kmečkih občin, ki je o tej stvari govoril, in ga zavrniti, „da je tem organom ali tem oblastvom kar tako očital pristransko postopanje v šolskih zadevah". (Smeh na desnici.) Besede sem navedel doslovno. Torej kar tako! povedal y da tako razburilo njega ekcelenco? Je Gospoda moja ? Vajen sem videti v avstrijskem morda gospod Klun kaj neizmernega zahteval ministru varuha zakona. To gre za očitno rušenje za- ) Je kona in njega ekscelenca je kar poslanca zavrnil s * 410 tem » daje oblastvom kar tje v en dan očital pristransko da se potegujemo za pravice naše narodnosti, postopamo in delujemo v zmislu ustave, one ustave, na katero je šentja- prisegel njega ekscelenca, o kateri smo pa malo čutili v njegovem včerajšnjem govoru. (Odobravanje s strani postopanje v šolskih zadevah. Ostalo pa ni jedino pri tej občini, kobska občina v Rožni dolini, temveč tudi občina Blače in Tolsti Vrh, ki je tudi se pritožila, tukaj ne pride somišljenikov.) v poštev. Pa njega ekscelenca rekel je nekaj, za kar Gospoda moja! Kmalu bodem pri koncu z izbi- sem mu jako hvaležen s svojega stališča. Tolikokrat ranjein. Rekel bi: cinki se kmalu poberó s slabe juhe. (Veselost na desnici.) Izpregovoriti moram še o vodilni misli, ki se je slišim staro pesem, in bojim se, da častiti gospod generalni govornik pro, gospod tovariš s Koroškega, zopet ne bode opustil prilike, da ne bi prepovedoval, kako omenjala v končni opazki. To vodilo je precej splošno je koroško slovensko prebivalstvo veselo sedanjih razmer. (Veselost na desnici.) Njega ekscelenca je pa včeraj pravo vrednost. priznaua resnica če se nekoliko omeji in zozi na navel nasproten dokaz, kajti omenil je, da je došlo 33 pritožb od slovenskih občin. Čudn obliki, kakor jo je včeraj navel gospod učni o pa se mi je minister, je sevéda pretiranje. Minister je govoril o zdelo, da ni nič povedal o vsebini teh pritožb, temveč onem znanju nemščine, ki je za vsakegu omikanca v je neko stransko stvar poudarjal. (Prav res! na Avstriji neobhodno potrebno. desnici.) Povedal je, da jé teh 33 občin poiskalo zbi ralnico za te prošnje in da je katoliško-politično gospodarsko društvo prevzelo to zbiranje. in Jaz sem pripravljen, v tem obsegu to tudi priznati. Jaz, moj i Su mišljeniki in moji rojaki stojimo na tem stališču. Mi nismo sovražniki nemščine, mi celó To se je nalašč povedalo, kajti njega ekscelenca hočemo, da s>e more vsak omikanec v nemščini ustno <9 _ je posebno naglašal besedo „gospodarsko". Toda jaz in pismeno izraziti. (Tako je! s strani somišljenikov.) Toda gospoda moja, kaj pa ima to opraviti z organizacijo ljudskih šol na Koroškem? Morda gospod utemeljene (Odobravanje na desnici), če dotični občinski učni minister zastopa stališče, da vsakdo, ki je dovršil sklepi prihajajo od kompetentnih faktorjev in so se na koroško ljudsko šolo, mora biti dobro vešč nemščini mislim, da je ta stvar gospoda učnega ministra jako malo brigala. Njem mora biti na tem. so li pritožbe ? pravi način sklenili. Kdo je izročil prošnje, to je po- morda mjsijf da kmet, ki daleč v planinah svojo zemljo stranska stvar, to je nekaj, kar stvari nič ne premeni, obdeluje, ne bode mogel shajati brez onih nemških Je li prošnje izročilo kako politično društvo — v katerega kak poslanec, kak delokrog spadajo take stvari zasebnik, ali pa dotična občina rešitev brez vsega pomena. (Tako je! na desnici.) Njega sama, to je za pravno ekscelenca je temu pristavil nekaj besed i katerih smisel pa ni bil prav jasen. Rekel je v svojem govoru (čita): „Morda bi vprašanje ne bilo baš neumestno, kako da je katoliško politično in gospodarsko društvo v Celovcu bila zbiralnica za te prošnje 33. občin ? Tega vprašanja ne bodem stavil. Zdi se mi, da bodo to vprašanje stavili drugje mrvic, ki so mu jih v glavo vtepli v šoli? Zdi se mi, da gospod učni minister prezira pravo nalogo ljudske šole. Tako važno v šolo, kjer se uči le jezik. (Tako je! s strani govor-nikovih somišljenikov.) On pozablja, kako vzvižena napravo hoče ponižati naloga je ljudski šoli predpisana v 1 ljudskega šolskega zakona, naloga, ki se dá s tem povedati, da ima šola namen, versko-nravno vzgojevati otroke, 1Z- ( (Čujte ? čujte, na desnici), kjer ne bodo na to dali le pravega odgovora, temveč bodo tudi primerno ukrenili". (Klici na desnici: Policija!) Smisel teh besed ni prav jasen. Če imajo besede kaj smisla, so prav navadno pretenje. Njega ekscelenco pa lahko zagotovim, da s pretenjami in nasilnimi na-redbami nas ne bode ostrašil v našem delovanju. (Ži-vahno odobravanje in ploskanje od strani govornikovih somišljenikov.) Njegova ekscelenca je pa rabil še drugo besedo, in ta je jedina, kateri pritrjujem. Grovoril je o premi- 5 kako je to šljenem postopanju z naše strani. V tem oziru mu po polnoma pritrjujem. našem razmerju našim soro- jakom na Koroškem bodemo vsi brez razločke premišljeno postopali. (Dobro! Dobro! na desnici.) obraževati jih, okrepčevati njih versko innravno zavest razvijati njih duševne zmožnosti, z jedno besedo, mladino izrejati v ljudi in dobre državljane. Če na vse to pomislim, vprašam mogoče doseči v jeziku, ki je otrokom tuj, od katerega besed otrok nima druzega, kakor zvok, ki mu bije na ušesa, ne da bi s tem mogel združiti kak pojem, kako jasno predstavo. Želel bi bil, da bi njega ekscelenca bil ta argument prepustil čestitemu gospodu poslancu s Koroškega, ki bode govoril za manoj. Jako mi je bilo zoperno, da je načelnik učne uprave, kateremu je avstrijsko prebivalstvo zaupalo svoje učilnice, take motive vplel v debato. (Živahno odobravanje na desnici.) nemnogimi stvarnimi opazkami sem pri kraju, dovolite mi še kratek političen pregled. Neka posebna osoda je s to Avstrijo i in mi Slovenci sedai čutimo Ni naša krivda, temveč krivda onih je, kateri vplivanje njeno. Ko so se letos spomladi odprli prostori odrekajo koroškim Slovencem njih pravice, če smo v te zbornice, je nas cesar in gospod pozdravil z govorom » tem vprašanju jednih misiij, če nas druži zavest, v katerem nas je pozval, da pustimo vsakoršne sepa 411 ratistične težnje in posvetimo svoje sile velikim skupnim nalogam. dati ki smo se obrabili v službi za ta sistem (Ve- selost) in so tla nam od včerajšnega govora preveč se vičen, jim Slovenski poslanci so se tega ne bo odrekel nikio, kdor je pra- razgrela pod nogami? postavili na to stališče, in v brezpogojni domovinski udanosti udali se tukaj Skromne terjatve koroških Slovencev, katere je včeraj razvil gospod poslanec Klun, so njega željam cesarjevim. Čudno tihi smo bili poslednji čas. ekscelenco, gospoda učnega ministra tako razburile; Jaz ne vém, kako je z nočnim pokojem gosp. mini- kaj bode začel, če bodo nasi nasledniki s teh klopi} sterskega predsednika, nadejam se pa, da dobro; pri- stavili zahteve, ki se bodo opirale na program jugo- znali pa bodete, da mu Slovencev nadlegovanje po- slovanskega prava? (Ugovarjanje na levici. — Klici ^ • ' • t • " ji- slednje mesece ni motilo dosti ur spanja. (Prav dobro! na desnici: že še pride!) Mi tega ne bodemo storili, o na desnici.) tem ste lahko prepričani, ali za nami prišli bodo drugi, Mi nismo z lahkim srcem molčali, kajti mi smo ki bodo to storili. v težkem boju. Gospodu naučnému ministru morda ni In gospoda moja ? našemu narodu se ne bode znaQO, da mi igramo našo bolj zdržljivo, bolj pasivno moglo zameriti, če bode po včeiajšnem govoru se v vlogo v tej zbornici na troške svoje popularnosti bijemo neizrečeno trd boj proti javnemu mnenju y da ki vseh naših krogih razlegalo : Kaj imate še iskati na strani vlade? Zakaj se ne postavite na stališče, na vedno z večjo odločnostjo zahteva, da prestopimo v katerem bi naše težnje lahko vse diugače in mnogo tabor Mladočehov. (Prav pritrjevanje določneje razvili? Sedanji položaj je za nas, zame po- na desnici.) sebno mučen, jaz imam jedno tolažbo, da ga nn Dosedaj smo se branili proti vsem tem napadom, nismo zakrivili. tem oziru ne kličem vso zbornico na pričo, vsaj Naše postopanje to dokazuje. In sedaj zaslišimo včeraj w • . ^ mT tak govor z ministerske klopi. Ta govor dal je naravnost kajti pričevanje levičarjev bi bilo malo objektivno * * '«v- pravo onemu pritiskanju in delovanju, od katerega mo- po izjavah listov soditi, ki so včerajšnji govor njega ramo toliko trpeti zadnji čas, trditvam, da od sedanje ekscelence vsprejeli s tako ljubeznjivostjo in navduše- vlade nimamo ničesar pričakovati (Tako je! na de- nostjo. Obračam se pa do naših starih zaveznikov na sniei) in da Slovenci ne smejo drugje sedeti, nego na desnici. Pri tej priložnosti naj opozorim na besede, strani skrajne brezpogojne opozicije katere je pred malo meseci izustil odličen član poljske Njega ekscelenca gospod učni minister — nadejam delegacije, gospod dr. pl. Madejski. Častiti gospod pose, da bode dobil životopisca (Jako dobro in veselost slanec mi bode že dovolil, da navedem nekatere besede na desnici) in zdi se mi, da ta životopisec ne bode njegove. Bil je tako prijazen, da se pregledal neke okolnosti pečal z mojo ima poleg drugih aslug > malenkostjo in našimi zadevami. Rekel je (čita) katere mu rad priznam, tudi zaslugo, na katero jaz zadoščenjem sem poslušal, ko je pregovoril zastopnik posebno opozarjam, to je zasluga, da zna skrajne stranke Jugoslovanov, Gospod profesor stoji, kakor ni bilo dru-čudovito pospeševati iu oživljati. (Prav dobro iu ve- gače pričakovati od njega, na stališču popolnega zau- selost na desnici.) Poglejmo le, kako so se stvari raz- panja Poljakom. Prav ima : Simpatije in antipatije mej vile na Češkem. Gospodje s Češkega mi ne bodo za- narodi neso toliko podlaga za politična prijateljstva, merili, kajti meni so jako ljubi tovariši. Jaz jako cenim kakor oziri na politiko samo in zlasti na državne ko- obilnost njih izrednih talentov, posebno čudovito de- risti. Po našem mnenji je v interesu avstrijske države lavnost, katero kaže ta atranka; ali prikrivati pa ne da je bivanje za južne Slovane v tej državi zadovoljivo, morem, da se s to stranko ne strinjam, da njenih na- to je tako, da jih veže na to državo." zorov ne odobravam. Vender moram nekaj naglašati Zadovoljujem se s tem, da te državniške besede ta stvar se ne $me jimi močnimi impulsi, in včasih malo osornim tako soditi, ta stranka s svo- jednega najvelj&vnejših članov te zbornice postavim nasproti besedam, katere smo včeraj slišali z vladne ima korenine v javnem mnenju naroda in vlada daaes javno mnenje. (Odobravanje s strani Mladočehov.) i. In Vi t moja, sem pri koncu. da mi teh izjav ne moremo samo na Kako pa je prišlo do tega, gospoda moja ? Kdor «nanje vzeti, ne da bi izvajali posledice. Posledice se je pazno sledil, kako 30 se stvari razvijale na Češkem y - * a 1 ■ f ^ . v mi ne bode mogel odrekati, da se staročeške stranke propad začenja z onim nesrečnim dislokacijskim ukazom. bodo izvajale v tem ali drugem zmislu. Brez vspeha govor ne bode. Mi ne vemo, v koliko je vlada nazore gospoda naučnega ministra braniti « V W Y . / k ^ MM . ™ W . Nevolja, ki jo je vzbudila ta naredba, vzgojila je s svojo avtoriteto. Hogoče je pa, da se nam boj vsili i p « • Ai 4 ' v v češkem narodu mišljenje, katerega posledica so mla- in mi se ga ne bodemo ustrašili. (Dobro 1 Dobro! na dočeške volitve njega ekscelenco učnega mi- desnici.) Začeli bodemo boj brez lahkomišljenosti y pa nistra, ali mu ta sicer nezaželeni vspeh še ne zadošča, tudi brez vsacega strahu in malodušnosti. (Odobravanje hoče dočehov imeti še vsekako poleg nepovoljnih mu « na desnici.) Domislil sem se besede, katero je velik še Mladoslovence namesto nas slovenskih poslancev zmernejših španjski pesnik Calderon položil jednemu svojih junakov obžalujem da to moram pove- v usta, beseda, katera mora biti vodilo posameznikom 412 t in celim narodom. Glasi se: „Čast je svetost ;duše, in u Koroškem i T « Pri j orskem. Okrajna glavarstvo v Beljaku duši gospod je Bog." Dobro, gospoda moja, slovenski je pri shodu podružnice Ciril in Metodove družbe, ki bi poslanci bodemo tako delali in ves naš narod bode se bil imel vršiti dne 11. oktobra za nami delali bodemo tako, kakor nam veleva narodna čast. Drago pustimo Bogu, ki ne bode pustil, I • prepovedalo nedolžni nadejam se, da bi naše vrlo ljudstvo poginilo. (Burno, prisiljeno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje na desnici.) točki, kakor podučno*predavanje in deklamacije. To prepoved je seveda okr. glavarstvo utemeljevalo, toda jako se nač smemo. Kdo skrbi na Ko- roškem nemir, jaz mislim, da v * » Politični pregled. i % .% i « Domače dežele. Poslauska zbornica najmanjši meri tudi politični organi. Tako postopanje nas ne more pre- pričati, da vlada vestno izpolnjuje zakone, temveč do- našo w ^ r/ Ciril-Metodovo družbo in pa nemški „Schulverein." K slednjega shodom vaja nas do nasprotnega mnenm. Primerjajmo Pri 4 % glavni razpravi o ■ » rm : ■ 7f xT\ f7~_- < k j n , u w j r 9 me oficijalne osobe ib jih pozdravljajo vimenu vlade,< k našemu društvu pa pridejd žándarmi. Jednako krivično postopala je vlada tiidi prot; Gregr, on je izjav'l y imenu Mladočehov, da bodo' pro a slovenskim telovadnim društvom v Prvačini in Ajdovščini! državnem proračunu dne 16. t. m. je prvi govoril dr državnem proračunu ker ne zaupajo vladi Te dve društvi napravili ste pravila po drugih jednakih Poudarjal da Čehom sedanja vlada sicer bolj fiuega že obstoječih društvih na Primorskem, katere je celo obnašanja nasproti ministerskému predsedn dobrega naredil, pač nego prejšnja, očital pa da ui za uarod je nič » prejšuji slovenski nasprotnik Pretiš potrdil. Sedanjemu pa veliko hudega. Govornik ! raz- namestniku, i a m so ga imamo za bolj pravičnega, pa ta pra- po giidU in dobil • je izgovorov v izobilici * . motrava denarne in gospodarske razmere češke, naglaša, in; odbil je prošnjo zá potrienie. Tako početje mora vsa da Češka plačuje 185 milijonov se pa z pripada danes c gld davka, od katerih Češko potrosi le 67, drugih 118 milijonov pa skupno državo in pravi, da bi" bila Češka kega še tako dobro mislečega človeka privesti do prepričanja, da nas je vlada z imenovanjem novega namest- nika v Trstu postavila le iz dežja najvišji stopinji gmotnega in kulturnega raz- stične uprave po slovenskih pod kap. ;^Glede -ju- moram odločno voj a, ko bi še tretjina tega preostalega -davka zavračati dr: Í » » rab lip v češke namene. Ker pa temu r-ja;, ki se ;je pri neki priliki «c tako, zato je izjavil, da slovensko ljudstvo ne mara slovenskih rešitev. narod češki nezadovoljen s to državno upravo in si želi To je nezmisel, kar on trdi. Sicer pà smo mi zastopniki kmalu rešitve iz vičnost. sovražtvo teh neznosnih mržnjo do vsega y _ m Očita vladi ilepra- slovenskega ljudstva in ne on in mi vemo, kaj nase žuga z neprijetnimi nasledki, ki iahko nastanejo priporoča liudstvo hoče in želi. Kar se tiče naučne uprave, le 'H^-Al 1fta 1 " Jmt' * % BBH 'L [ l.F" » jB *J -r^ -^JSK želim-,' *;a bi naučni minister enkráť vender uslišal opra na) svojem interesu tému nežno- vičene prošnje Korošcev in j ter prosim snemu stanju stori kmalu konec. Govor jo bil vseskozi naučnega ministra, da člen 19 osni zakonov • - • J / • i V* ti prav jako oster in poln napadov na vlado je bil Lienbaeher državo, zato tolmači in ga ne uporablja le poklican tudi k redu t . * • » Poslanec govornik, je v kratkem naša Nemcev. To, pravi i gotovo dobro zavrača Gregra, pa prav nesrečno I t t zagovarja germanizacijo in Celo trdi, da se država in pasivna, toda,; potegovali se bomo-iá flfl Z - * 1 # i r > * odločno na to delali, da postane aktivna. Daije govornik nego germanizuje, česar mu seveda ■ noben naglaša enake težnje Slovencev jin Čehov in le želi, ldá trezen poznalec sedanjih razmer ni verjel in' mu tudi bi ta dva naroda že kmalu jela vzajemno postopati, -1 verjeti ne more. Zatem govoril je naš poslanec*'dr.'Fer- mu se jančič 5 • » % v Avstriji zdi še govora Gregrevega ne mogoče. Tudi se govornik pohvalno izreče in je poživljal vlado, da itna pri izpolnjevanji zakonov v* pravičnosti konservativnih Nemcev - ter naposled iz* vedno to pred očmi, ker le tako jé mogoč mir. Govoril ja, da je dosedaj še edino da je o politični upravi na Kranjskem ter je grajal njetiti ostanejo v tej parlamentarni zvezi kot. so bili in da'bi pristransko skrb glede jezikovne ravnopravnosti in po- vsaka ' prememba v tej zadevi v narodu slo1 da okrajni glavarji rešujejo1 > vloge venskèmti. t • . f : u ; * .1 t » • * * t i-., * «• T da ni slovenskih ' urad nemški. Če grof Taaife pravi, nikov, je v tej zadevi treba njemu pojasnila in mu le Posl. Rolsberg govori ná kratko b novih i • . i in t m Dr. . ! svetovati, da naj tujcev in plemičev v deželo vse dosedanje vladne zisteťne in njih ddbro opisuje ravnanje in naj domačinom tako zagotovi prihodnjost- in kmalu nasproti Slovanom in ponosno'poudarja naraščajočo soli bo imel dosti slovenskih polit, uradnikov. tie da darnost slovansko, katero tudi še zanaprej ne bo ne znajo jezika, oni ne poznajo tudi naroda in nikdo uničiti. Tudi Taaffe, pravi govornik, ne bode do-njegovih teženj in navad in nimajo nobenega srca za segel tega, da bi Slovani odjenjali od svetih svojih pravic ljudstvo, katerega vladati so poklicani. Po drugih de- Govorniku zdi se zelo čudno, kako so mogli levičarji želah je pa stvar še slabša. Posebno nepravično obnašajo zadnje leta Taaffea tako napadati, ker je vender skrbel se politična oblastva nasproti slovenskim društvom na za to, da se uiti las ni skrivil na nobenega Nemca glavi 9 4 413 CĚ8 « « • 4 _ Pretísa v Trstú . predsednika radi napadov z italijanske strani na Hrvate mar le iredenta, omenja jezikovno rav- in Slovence v okraji: poreškem. Nato predsednik vošči nopraVnost nasproti nemški manjšini na Kranjskem graja nejednako postopanje proti slovenski manjšini na Koroškem in Štajarskem. Opisuje samooblastno postopanje okr. glavarjev v Novem mestu, v Poreču in Celju in prav živo opisuje nemško nestrpnost, s katero se je rošcev Vftem vesele praznike. Prihodnja seja bo najbrže dne januvarja prihodnjega leta. Slovenske šole na Koroškem Učni minister baron Gautsch se je č vender usmilil ubogih Ko odlikovala a . stranka povod, cesarjevega bivanja v šoli v St. Jakobu v Rožui dolini njih- priziv odločil, da ima biti na ljudskih Cel ji. Prav pošteno prijel je tudi štajarskega deželneg v Tolstem Vrhu slo gla venščiua obvezni va rja bhalstvo ■ m* j m ^ • • —1 Vurmbranda, kojemu je mar le nemško pre- roški se nad tem odlokom jezik. Nemški listi, posebno slovensko mu je pa deveta briga V » Ko- • V* * grozno jeze, govore celo v .T _ 7 T7---------je u^ixi itucuaucuusii najraje vstopil v žlici vode. Govornik konečno tudi jako bežni do Slovencev neki iznenađenosti ki jih je zadela > tožijo o vladni lju o zavrača panslavistična očitanja, s sumničijo Slovenci katerimi se mislijo pa jednakih, nesmislih po in vladi le priporoča na] ^ w vencem s tako méřo meri kakor Nemcem in videla Slo f bo dolžnost da je to storiti bila naučne uprave sveta ^ • . • » . T V da so Slovienci naj z veste ji in najzadovoljnejši državljani W t"4. - i » A» J J S je Gregra sklenili rr '' * Zaupni možje poslancev češke narodne • % - i ; T » te dni izjavo, v kateri odločno obsojajo ? ga svaril kot vse nepatrijotične pojave, ki so á • I češki zastopnik pred napetostjo rekoč, da bo češki narod šljenosti izrodek zle lahkpmi • r poudarjajo prezvesto udanost 1 i, svoje opravičene zahteve le tedaj dosegel, ako bo mirno naroda vladarski I • v • hiši vsega češkega trezno jih zahteval, nasprotno pa, da bo ob • t * ako vso veljavo bo dal duška takim pretiranostim, kakor jih i • * - . -v kateri edini vidijo poroštvo blagor in srečo, češki napredek Sploh t p malo iz jemo je • • J vse časopisje jako i. 7 danes slišati. • • seji dne 17. t. m. grajal * je Penerstorfer policijsko preoblasťno postopanje nasproti društvom in njih shodom tér nasproti delavskemft časopisju. Na to finančni vdanost do cesarske hiše . it •• * « i ; nepovoljno izraža v zadnjem Gregrevem govoru ia ga odločno obsoja. Nemška levica i i. pa. se v pest smeje in porablja Gregrov govor v to, li 111 6 b g fli u o á r o (i še "oolj odrekati patrijotičnost da » » C rniniste'r dr. Steinbach «r 1 •• 1 * V »•' : ; Gregru # • % da njegove trditve v davkih češke, moravske 4 • šle^ijske K položaju. Vse se bavi poslednje dni . w < 'r V . V dežele niso istinite vejšo I proti da s takimi govori hoče selehujskati sterstvo. Če tudi vsi oficijozni listi • . « . . 0 % + - »? . • pravi minister, da it ' 1 A v '< i 1 i fT • ' . ^ , - , deželi, pokrajino proti pokrajini * "5 • ; & vi Vît « ..... hii':- . z najno- da bo eden levičarjev poklican v i mini- * c • •. da to Dalje - • vladine ne bode premenilo • . • ■ . mini stvom in bogato industrijo ni ižmeta citrona • -. ' • * • • . :•'••** i »I?;.* : . . I- . * s svojim vzglednim poljedel- sterstvo poklican bolj zmeren, levičar, vender moramo m . , * « . _ • # '. ' Vi ... • v > • - •• ' ! . ' • 9 . i 1 1 ! . ^ 80 < reči ? da zagovarja v imenu vlade češki je, to velik vspeh narod kot čutil - • » S; in navdan dinastiških imenuje se « Widmann. Kdor bivši de' . i s predsednik y - i* V « * '7 i * kandidat baron pravi e*.«, ďa, on nima pravice češki narod tako álabr luč. Post Zurkan govori v višji pozna more • • • • ; •• : \(\t ;' f 1Á \ • v w«^ % ^ zmeren liberalec. . ! sodišča svetnik v Lincu in državni on dež . « razmotrava Staročehi dolže Gregra O koraka, Mladočehi v. I \ \ \ kriv .tega minister % • . pa . . «. r » « nepotrebnem govoriči, da r % \ î - t V i ; ••• J Gosposka zbornica imela je přetečené dni dve . " . ' ' . v 'J ♦ - î.u.f . • ' • ' več pravic u > i: nego !• » ^ r • r\i« * ^4 • «# 4 ' • « a V.'-;:/. seji in sicer v soboto in . i. . i . sobotni seji « • dr. Herold skuša dokazati * /r j • 'î . ^ % îr I if î- .-.t * t • . . • f • : ' ' i * • h 'v * • i za spravo na sprejel se je mej drugim zakon o bratovskih skladnicah • • 4 : . 'm « +J . * * • J. • - - • I « - .----- ---v. w V» Vâ « d R govor ni bil hepatrijotičen' in , da/se morajo nekateri • i*'-j-isU;.: • w .' i.xfrï-jxï.: .. • .' i n::• ■■>■ . kakor so se tolmačili t i*. • \ v ' . *• ' * • , • t i Si * alf • At k'.. ' \ * - Ali posrečilo se izvrstnemu J v seji, kije bila pa v ponedeljek, posvetovala se je mej drugim o državnem proračunu in finančnem zakonu za leto 1892 in je ista tudi brez de^aťé erega h % 1 1 « k • ni slabi utis mm . -P - ---— T • • 'w ^ V A y gOVOr i^Zhx ka • - ^ i S-.. v* f svoje * • '-i* f » s *. "'i i • • '"i« .-y ' I .. i 1 s ' »•II « m k «» » j žávrača Vsakega, ki bi nelojalnost in ■ ali oni v' . ^ v1 : Atf U •• . i v- ^ % 1 iu z vso • i « i r «"; - y è ' -i / • » ■ ■ Ugron Fejervaryju w & i H •'. razžaijivo o deželnobranfeenem • • ' ? i 6 1 ř i# "t ^ r * * ••à i i I J 9 » • ki » ■ % . è. narodu očitati Ako se kdo izreče v tej ? » ako ta ali « • » in % \ f t je bil primoran Te enem f% f 7 - iskati v i L! » ÍL * se jer tudi vršil, pri katerem sta bila oba le lahko : ' ona državna v naprava ňi všečen isto graja, to se ne pravi biti ne- pàtnjoticen in 2. branji Plener zavrača H finančni .zason sprejme v draginjske přiklade Finančno ministerstvo sklenilo i » j- » ^ « i ' , . - ^i, ^ 1 uradnikom zadnjih treh činovnih 0. mestih, ki imajo nad 40.000 •• f li S'k ' r po 100 gld •V I . « N T • r' \ • » • V C • - - . » • • večerni seji izvoli se Robič v odsek za vinske pogodbe trgo Vnanje države. i finančni zakon se vzprejme v tretjem branji. Posl. Spinčič in tovariši interpeljujejo ministerskega Nemškega državnega kanclerja Caprivija imenoval je nemški cesar grofom. Povod temu dale 414 SO trgovske pogodbe, ki so se po prizadevanji Capri- dotni import naše soli že nad en milijon znašal 5 vyem v državnem zboru sprejele z ogromno večino. Mej Francijo in Bolgarijo še vedno vre zaradi že znanega iztiranja nekega francoskega novinarja iz Bolgarije. Listi so različnih mislij o tej zadevi, večina pa obsoja hitri korak francoske vlade. Nek ruski list previ, da je ta korak Francije na škodo Rusiji. pa se ta množina dobiva iz Nemčije ! Tudi v Levante bi bližj kakor pa lehko našo sol izvažali, ker smo Angleška, ki ondot. svojo sol razprodaja. Mnogo se mora očitati sploh glede dobave soli (kuhinjske), toliko bolj pa se mora obžalovati, da država ^B* I ne izkoristke ogromne zaklade gnojilnih soli, tako zva- nih kalijevih soli. katerih se neizmerne množine nahajajo na Gališkem. TaKO trdi poljski geolog, prof. Sajncha, Narodno gospodarstvo. se nahaja „kainit to je kalijeva sol v da množini od w , 10 do 12 metrov na debelo, in cele ure na dolgo Sol. (Konec.) do Masfurtu na Saksonskem se od države na leto milijona te gnojilne soli dobiva ; poleg te dobave pa še osem privatnih podvzetij 1,884.000 meterskih Nikakor ne more kmetijski odbor zamolčati, da bi centov te soli izkoplje, ter jo ondotni poljedelci v ve- po njegovem mnenju bilo najumestnejše, da se odpravi korist svojih zemljišč rabijo. Pa tudi 1.758.000 met. sploh solni monopol. Priznava pa, da za sedaj naše držav- centov te gnojilne soli se razproda v druge države, za ne finančne razmere ne dopuščajo tega koraka, vender pa fcar Saksonska blizo 5 milijonov gld. na leto doki. mora že iz tolikih peticij najodličnejših gospodarskih kor- nam v Avstrijo pa od ogromne množine te gnojilne soli le soditi, da ljudstvo z vso odločnostjo 7406 m. cen. na leto prihaja i In kako bi je potrebovali več poracij in družb zahteva da —— M I se odpravijo ostrine solnega monopola, da za Da§a opešana zemljišča ! Iz državnega proračuna razvi se vlada tedaj odloči da se zniža cena soli sploh ter deti jei da 8e bo prihodnje leto 20.000 m. centov kalijeve vpelje živinska sol. To pa tem odločnejše zahtevamo, 80ij v Kalusu izdelalo, kaj je to proti oni ogromni svoti ker smo prepričani, da država ne bo na zgubi, ker po- v Masfurtu na Saksonskem ! Koliko bi se naši poljedelci I \ « • I , * r ' ^ • * , a ' ' * 'i ' ' ž , 0 . * a •• • X T • • i rabilo se bo več kuhinjske soli in osobito pa živinske pr# na barju, pa tudi po deteljiščih in senožetih opo- ln gnojilne soli, ter bo s to večjo porabo državi na ». * mogli r ako imeli kalij soli po nizki ceni na raz videzni odpadek nadomeščen. Državna uprava pa naj pazi tudi na to, da ne bo polaganje Naj izdelava ali se tedaj državna uprava z vso odločoostjo dobava soli tako draga, ker pri nas v poprijela izkoristenja teh prebogatih kalijevih zakladov* Avstriji je nje dobava najdražja nah na Nem v svesti 81 more biti da bo našla novih neverjetoo škem velja dobava met. centa soli 40 do 90 soldov, pri zdatnih virov in dohodkov, tako da ji bo mogoče znižati nas v Galiciji pa državnega proračuna, da gld ima Sploh je posneti iz cen0 soli sploh, poljedelcem pa dajati za njih zemljišča za živinorejo pa tako država za napravo toliko hasljivo gnojilno sol in 2,495.000 met. centov soli in 689.850 met. centov obrtne prepotrebno živinsko sol po primernih nizkih cenah soli (sol za strojbar8tva, za milo in druge obrtne iz- Za sedaj naj državna vlada saj s živinsko soljo po delke) 3,009.640 gld. stroškov. Tu bi zamogla država več 8kU8i jQ 8 znižanjem cene vstreže želji poljedelcev, kate stotisoč goldinarjev prihraniti. Pa tudi glede množine, Tim naj 500.000 meterskih centov soli razdeli po gld ki se porabi v Avstriji, smo na slabem ter razdelitev napravi po številu glav govede posamçzuih Na Angleškem porabijo na leto 26,873.000 m. centov soli. živinorejcev Po Statistiki nabaja se okroglo v naši državi „ Ruskem „ Francoskem v Nemčiji v Avstri i pa w « M ff n » n n n » » n 9,651552 7,840.000 8,629.000 H.200.000 n r» » n V) ff ff n 11 milijonov glav živine, in ako računamo 4*8 kilogr. soli na eno žival in leto, razvidi se, da bi treba bilo 528.000 met. centov živinske soli. Kmetijski odbor za » n v na torej odpade na posameznega človeka na leto na An hteva tedaj od vlade, da poleg preračunane svote w1 > 0 rli a T H^JB^ » v vadne soli še 500*000 met. centov primerno pripravljen* gleškem 80 kilo » na Francoskem 18, v Nemčiji 17 kilo, živinske soli izdela, katero naj po 5 gld. cei*t razdeli pri nas kilo soli. količkaj pozna geologiško, zemljepisno med živinorejce Res odide državi s tem morda kak veći Kdor lastnost naše Avstrijske zemlje, ta mora pritrditi, da ne kmalo katera druga država ima toliko bogatih solnih za- É kladov, kakor naša država. Le v Galiciji je kvad. milj zemlje, polne soli dohodek, a istina je, da za to množino bo država vender nje oe stane dobava tudi saj nad umom izkoristiti in našla bo država prav v teh bogatih solinah neverjetnih novih zakladov Omenjati treba še da se velik dobiček dobila, kr. kilo in kmetijski odbor predlaga, da se po 5 kr. kilo te soli razprodaja. Prav tako je verjetno, da se bo pa toliko več soli porabilo, ako bo nje cena eu-krat splošno znižana. To nam skušnje t drugih državah spričujejo. Na Francoskem so ob času revolucije popoU rad visoke cene tudi noma odpravili solni monopol in takrat je znašala po Ta zaklad treba z raz se precej soli vtihotaplja> osobito iz Nemčije. Koliko pa lehko soli izprodalo deloma v Rusijo, ker je on raba soli na človeka in na leto 10 kilo o 1806. veljalo kilo soli 20 centimov in nasledek temu je bil ? da je 415 parila solna poraba na 6 klgr. na človeka in leto. Ko so • d «i pozneje podvojili ceno soli na 40 cent., padla je poraba * ( » f p&l l ca 3Vfi kilogr. in ko so leta 1848. zopet na Francoskem « i ^fl f ' • znižali ceno soli na 10 cent, poskočila je solna poraba zopet na 9 kilogramov. Da je cela zbornica soglasno pritrdila predlogu kmetijskega odbora, je dobro znamenje. Morda se vender naša državna finančna uprava odloči za toliko potrebno živinsko sol ter da bo resno pretresala celo vprašanje znižanja cene soli ter tudi postala podvzetna in izke- < ristila neizmerne zaklade kajievih soli, katere bodo v veliko pomoč našim pešajočim zemljiščem. Temu pristavimo še konečno, kar smo čitali iz obravnav, ki so se v državni zbornici te dni vršile glede draginje govejega mesa v velikem Dunaju, ter so poslanci Dunajski zahtevali, da se zopet odpre vhod Ru-iminski živini, ker Dunaj hoče imet! meso od pitanih volov ; takih pa avstrijski živinorejci premalo izrede. Naj bi tedaj državna vlada, - če ji je resno na tem, da se zboljša naša govedoreja, da bo res zamogla zadostovati zahtevam, katere osobito velika mesta in posebno pa inozemstvo n. pr. Nemčija od klavne živine zahtevajo, — vse storila, da se pitanje govede pri nas vendno bolje razvija, k temu pa je redno pokladanje soli neobhodno potrebro, ker neverjetno pospešuje sol prebavanje, « tem pa odebelenje ali pitanje govede. Pouène stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. # Kinovci po andskih gozdih. Povest kinovega lubja v zdravilstvu. (Konec.) Prav zato, ker so jezuviti kinov prašek širili in priporočali, ustajali 80 protestantski zdravniki proti njemu, ali kmalu so morali umolkniti. Glas o novem leku je šel po vseh pokrajinah, in 1658.1. je bilo kinovega lubja že na trgu Antverpskem. Kmalu potem seje toliko lubja v Evropo navozilo, da so 1664. 1. udarili v Lionu col 3 novčičev na funt lubja. Celo stoletje je prešlo, odkar se je kinovo lubje v Evropi udomačilo, a znanstveni svet ni znal, ka-košno je drevo, ki nam ta dragoceni lek poklanja. Se le francoski matematik La Condamine, ki je v Ameriki bival z znanstveno ekspedicijo za merjenje geografskih širin, popisal nam je prvi kinovce. Za njim so ustajali potniki, kateri so več in več novih kinovcev našli ter jih tudi popisali, na pr. Jussieu, Bonpland St. Hilaire in Weddell. Kakor se doigo ni vedelo, od kakošne rastline je to lekovito lubje, tako se tudi ni vedelo, kako telo se nahaja v lubju, katero nam mrzlico preganja Še le 1820. 1. sta odkrila Pelletier in Caventon, da se v kinovem lubju nahajate dve telesi, kateri mrzlico preganjate, eno sta nazvala „kinin", eno „cinhoninu. Zasledila sta, da se kinin in cinhouin nahajata v lubju vsakega kinovca, samo da je množina enega in drugega telesa različna, * •— ■ i i • « j ., > ,^ i« . . i. kakor je drevo staro, ali katere vrste je. Znanstvena iz- t/ . • - > r • • / * * » • , • • • Í8kovanja so pokazala nadalje, da kinin in cinhonin preganjata mrzlico, ali da je delovanje mnogo kinina močnejše in gotovejše, in od slej so začeli v trgovini in v • JL ' S - iV * * -r i. ' prometu najbolje ceniti tisto lubje, v katerem je več m ■ m kinina. Od slej niso več mrzlice preganjali s samim lubjem, nego so iz lubja jemali kinin. Kakor smo že omenili, kinovcev je do 19 vrst. Ta drevesa najraje posamezna stoje po gozdu mej drugimi 4 drevesi, redkokje jih je po več skup dobiti. Vedno zeleni gozdi, po katerih kinovci stoje, vlečejo se po Venezueli, Novej Granadi, Ekvadoru, Peruvanskem in Boliviji. Ta pas, po katerem so kinovci razsuti, vleče se 700 milj daleč. V sredi je ta pas najširji, proti koncema se pa zelo zožuje. V gošči nevešče oko težko zadene kinovca, ali delavci, kateri sekajo kinovce, umejo po nenavadnem a^KMl t J rudečka8tem svetlikanju Krošnje najti v najgostejšem gozdu dragoceno drevo. Kedar drevo najdejo, posekajo je delavci tik korenin, in potem oklestijo. Ko deblo in veje malo poléže, ogulijo jih. Lubje z vej se suši na solncu, dokler se ne zvije. Široke kosove od debla suše samo malo časa na solncu, potem jih zlože na kupe in • . ; i * y . v ** oblože s kamenjem, da jih veter suši. Posušeno lubje znosijo v mesto, kjer je po dobroti in boji razdele, zamotajo v živalske kože, ali zlože v lesene škrinje, in L ^ • . m JKĚ ^k » ■ pošljejo na trg. V mnogih krajih ne suše več lubja na solncu, nego je spravijo koj pod streho, da se cd vetra posuši. To ravnanje je dosta boljše, ker se kinin v lubju na žgočem solncu lahko nztvarja. — Belo-modro-rudeca je bila vedno barva dežele kranjske od najstarejih časov do današnjega dne. Pač je cesar Friderik IV. dne 12. jan. 1463 1. grb kranjskih deželnih stanov „popravil". Zamenjal je namreč v njem belo barvo z rumeno ali zlato („was der von Perl istW4 naj bo „von Golde", pravi izvirna pergamentna listina, ki leži v deželnem arhivu). Ali to je veljalo le deželnim Btanovom (vnserer gemainen Lanndschaft in Krain). De-želno barve so ostale prvotne. To dokazujejo pa nekatere druge listine v arhivu (n. pr. dve od cesarja Mak-8imilijaua iz 1. 1494, 8 katerima so se potrdile Kranjcem dane svoboščine). Motvozi, ki nosije pečate, so pri teh listinah iz belo-modro-rudeče svile. Znano je, da se barva teh motvozov ni izbirala svojevoljno, ampak oziralo se je, posebno ob tem času, na deželne barve. Ravno te prvotne kranjske barve je potrdil cesar Ferdinand I. z odlokom dvorne pisarne od dne 31. oktobra 1836. še bolj določno pa govori razglas ministerstva notranjih zadev z dne 23. sept. 1848 (Laib. Zeitung od 1. 1848., str. 599), ki določuje, da naj ostanejo za Kranjsko stare deželne barve (belo-modro - rudeča), ne pa barve deželnih stanov (zlato-modro-rudeča). Deželni stanovi (katerih pa danes več nimamo) se smejo za se — pravi ta razglas — tudi v prihodnje posluževati še zgoraj omenjene svoboščine, če že ravno hočejo imeti nekaj svojega in ne ê 416 »rajo ozirati se Da pravo patrijotično čuvstvo ter v 14. od Studenca do Pluske, dne 15. od tod do Št. Lo edinosti z deželo posluževati se narodnih barv Razne reći. n Presse renca, dne 16. od tod do Zidanega Mosta in dne 18. ja-nuvarija do Dolenjega Podboršta v občini Trebno. Lepo božično in novoletno darilo. Gospod P.M. u poroča, da je presvitli cesar uže Schmitt, trgovec in gospodar v Ljubljani, čegar sinček podpisal dopustno pismo ali koncesijo za zgradbo je srečno ozdravil po hudi bolezni, je izročil magistratu Dolenjskih železnic in da se bode ta koncesija, o tem povodu petdeset goldinarjev s prošnjo, da je ta dana knezu Auerspergu in ekscelenci baronu znesek razdeliti za praznike težkobolnim ubožčekom tu- ji kajšnjim. Magistrat je takoj ustregel temu pozivu in nekaj najrevnejših revežev bode zatorej imelo res „vesele Sehwegel-nu, kmalu razglasila Prihodnja številka Novic bode prva letnika 1892. in sicer predrugačenega po vsebini in obliki. Kakor praznike*. smo v „Vabilu na naročbc" objavili, prinašale bodo „Novice" od slej naprej skrbno uredovano listnico uredništva, nedeljo dne 27. decembra t. Nova železnica iz Celja v Velenje utvori se v v kateri bode dajalo uredništvo točne in poučne odgo Na Savskem mostu v Litiji uvedla se je raz- vore na razna vprašanja tikajočih se raznih ved, zna- svetljava, ki je prav lepa in močna in se oskrbuje s nosti. obrti i. t Da moremo uže s prihod številko hidrokarbonoljem. s tem pričeti, prosimo č. naročnike nam prijaviti vpra Dobrova dne 20. decembra Včeraj šanja na katera Presvitli pretila je radi imeli odgovo vasi Hruševo velika nevarnost. Pri kuhanji brinj cesar podaril je krajnému šolskemu vnel se je ta s tako silo, da je bila sušilnica in še svetu v Dolu pri Ljubljani 200 gld. podpore za zgradbo druga poleg nje naenkrat vsa v ognji. Ker je bilo na šole obeh spravljeno veliko suhih butaric in ko seme- burja ogenj preko vrtov pihala, vpepeljena ne bila bila vsa niš£u pri sv. Apolinářů v Rimu stolico staroslovenskega hruševska vas. jezika nunzio. in menoval predavateljem profesorj Velik požar uničil je přetečeno nedeljo v Ra- oče je ustanovil vatikanski kitniku pri Slavini 26 mesto skriptorja za slovanske jezike in imenoval posestnikom skrip- nikom pa se gospodarska poslopj hiše, Tudi 16 posest ekaj živin t orjem že imenovanega profesorja. je v ognju poginilo Škoda ceni se nad 32.000 gl Beda Imenovanje. Ministerijalni koncipist dr. Vla- dimir Je elika, kdor more naj revežem pomaga. Gospod Globočnik pl. Sorodolski, sin našega državnega deželni predsednik izdal je oklic, v katerem se obrača poslanca Ant. pl. Globočnika, imenovan je podtajnikom do prebivalstva na Kranjskem za mile darove, katere pri finančnem miuisterstvu. RÍ .«{'.S1. * . IK^ V j£k •» / ; j Častnim občanom izvolil sprejemajo mestni magistrat v Ljubljani in vsa okrajna zastop Kresniške glavarstva. občine okr. glavarja v Litiji, g. M. Grilla. Dne 16. t. m. Družbe sv. Cirila in Metoda so se spominjali izročila se mu je častna diploma. zadnji čas z blagohotnimi darovi: Vrle gospe in go- Neizprosna smrt pobrala je v soboto po noči spodičine iz Litije in Šmartna, ki so poslale družbi vrlega, za vse dobro vnetega rodoljuba, Vojte ha Valento, 10 gld. 35 kr., da se s tem odkupijo mejsebojnih iio-me8tnega blagajnika ljubljanskega. Pokojnik bil jex vseh voletnih voščil; pokojna M. Hribar, posestnica v Ar- krogih-jako pr i ljuMjej], in delal je, dokler je mogel, z tižji Vasi pri Zatičinini » ki je volila gld J veseljem v narodnih društvih in glasbe. Blag mu spomin ! > posebno v pro8peh petja Andrej Vole. kurat v Olševku, ki doposlal v neki družbi nabi gld i in za vse dobro in lepo naudu Poljedelsko ministersvo je odredilo, da se opusti šeni slovenski in hrvatski vsenčiliščniki na Dunaj i ki gozdarski inšpektorat v Litiji in se ziedinita politična so ji vročili kratke dobe že svoj osmi in sicer okraja Litija in Krško z gozdarskim inšpektoratom v znatni dar 20 gld. 30 kr. Ljubljani. Za vse darove, ki kažejo da Dolenjske železnice. C. prodrlo zanimanje za našo družbo v vse sloje deželna vlada raz- slovenskega naroda izreka najsrčnejšo zahvalo. glaša, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo naročilo po- Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. 4 J 1 1 V I » ,__. I I litični obhod proge Dolenjskih železnic od Grosuplega — Francosk zgodovinar v Ljubljani. Minuli tedtn do Trebnega in s tem vred zvršitev razlastitvenih ob- se je mudil v Ljubljani gospod Raoul Chélardiz ravnav in ustanovitev ognjevarnih naprav. Podrobni na- Pariza in nabiral je v deželnem muzeju zgodovinskih črti te proge in načrti za odkup dotičnih zemljišč, kakor podatkov o Slovencih in deželi kranjski za večje delo tudi izdelki za ognjevarne naprave so razgrneni na vpo gled pri občinah, v katerih železnična proga leži misijska opravila se bodo, začenš; vsakokrat ob dopoludne o j-» 5 vršila po tej vrsti: dne 11. januvarija Ko- . uri 1892 od Grosuplega do Velike Žaljne, dne 12. od tod do Sta-rega Trga, dne 13. od tod do Studenca pri Zatičini. dne Avstriji," v katerem bode v treh zvezkih natančna popisal krajepisne, zgodovinske in narodno-gospodarske razmere naše države (Cislajtanije.) Pisatelj je med Francozi na dobrem glasu in knjiga bode gotovo te- meljita > ker se že več let peča s temi študijami nepri stransko. Nadejamo se, da bodo tudi v naših razmerah 41? dobili Francozi pravo sodbo iz njegovega peresa, kakor nego 6000 piščal, 90 registrov in 4 klavijature in tako so pohvalno sprejeli njegovo enako delo „o Ogerski katero coskem. u 1 težo ? da jih na staro galerijo, kjer so bile prejšnje so si naročile vse šolske knjižnice po Fran- orgije, niso upali postaviti, temveč so jo podrli ter novo zgradili. Meh vleče plinovjmotor, ki ima moč štirih konj in se je radi varnosti proti ognju postavil v mali stranski stolp. Podčastniško društvo ustanovili so z dovoljen- skega ministerstva. Na Kranjskem se je dokazalo, jem svojega polkovnika gosp. viteza Gariboldiia podčast-da je trtna uš v naslednjih občinah in je tedaj izvoz trt niki domačega pešpolka baron prepovedan. Trtna uš. O razširjanji trtne uši po vinogradih v Avstriji do 1890. 1. hočemo v naslednjem podati kratek pregled, katerega smo posneli iz poročila c. kr. poljedel- Kuhu št. 17. društvu u*tancviti posebno knjižnico Naloga tako z bran- oj >M © 05 K/2 S3 cC a c3 © o3 O O H H a> V okolišu okrajnega glavarstva jem podučljivih knjig pospeševati izobraženje podčast- vinogra- nikov m jib tatto zabavati v prostih urah. Vrlim do- V občinah dih, ki me- mačim podčastnikom moramo na tem koraku čestitati, njo ha a r> 1884 1884 1886 1886 1885 1885 1887 1887 1889 1890 Krškega Velika Dolina . . Križ Jernej Kostanjevica Cerklje Krško Studenec Škocij Raka Boštanj . 228 iSkup 377 290 242 218 2762 1887 1888 1888 1888 Novo meškega Bela Cerkev . Brusnice . . • • Sv. Peter . . . Šmibel-Stopiče Skupai 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 1887 1887 1887 1887 1888 1888 1888 1888 1888 1888 1889 1889 rnomelj- skega Drašiče . Radovica Lokvica . Semič . . ešnjevec Božjakovo Telčji Vrh Tribuče. . Petrova vas Dobliče . . Suhor. . . Metlika . . Skupai 27 28 29 30 1888 1888 1888 1888 Postonj 8kega Št. Vid . Vrabče . Podraga Erzelj. . 1237 224 200 153 279 92 25 139 67 54 187 85 33 1546 192 58 118 109 97 77 56 38 82 87 72 49 6 86 80 94 24 51 15 29 Skupaj 478 v Od vseh vinogradov, ki merijo v okr. glavarstvih : Krško 4474 ha, Rudolfovo 2972 ha, Črnomelj 1961 ha, Postojna 1202 ha, skupaj 10.609 ha je bilo konec 1890 okuže nih, oziroma kuge-sumnih v Krškem 2.762*07 ha, v Novomeškem, 1.237*19 ha, v Črnomeljskem 1.546*24 ha in v Postonjskem okraju 478*00 ha, tedaj vkup 6.023*50 ha. Orgije na plinov motor. Gotovo največe in najkrasneje orgije celega sveta so v stolni cerkvi v Antverpen-u. Orgije so ravno nove in nimajo nič manj prijatelje naših vojakov pa prosimo, da po možnosti podpirajo to vrlo podjetje s podaritvijo knjig. Budimpeštanske tržne cene z dne 22. decembra 1891. Pšenica gld. 10 27 do 1129. rž gld. 10*40 do 10.60, ječmen gld. 6.50 do 6.65, oves (novi) gld. 6*41 do 6.43, Kurzi na Dunajski borzi dne 23. decembra Papirna renta Srebrna gld 7Î 7? 77 Mareijeva renta . Napoleondori (20 frankov) C. kr. cekini . » » n Nemške marke 9260. 92-20. 109. 102.15. 9-35. 5-61. 57.95. 'STA Z- ; »TU L A ♦ kaplj ice za i i 5 < > izgotovljene v lekarni k „angelu varhu" Kromerižu (Moravsko) i ► ► 311 znano so staro, zanesljivo zdravilo ter so budilno in kre- pilno sredstvo za želodec prebavilne dela. in (ž) Samo prave so z zravenstoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenica 40 kr. dvojna steklenica 70 kr. Schutzmarke. lodec Vsebina naznanjena. r 1' ilarijaceljske kapljice za že- prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek, Svoboda; v Postojni: iek. Fr. Baccarich; v Škofji Loki: lek. Karl Fabiani; v Radovljici: iek. Âlex. Koblek; vNoveimnestu: lek. Dom. Rizzoli in Hc. Bergmann ; v Kamniku : lek. J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. 4 i ► M a na Naistai slovenski nosom g národa. Novice „Novice" svojo preteklost stopij letom 1892 vsikdar nami strokah napredku národna podjetja na danjih hitro bežečih časih, v katerih Novice u ledino narodu __^ po- posvečena napredku slovenskega jih je iskati izvor vsakemu odevajo m v iz katere sedaj rasto in i zato se je mnogo spremenilo ponosni Avstriji. Dolga je doba polstoletja v se je nujna potreba i da se razmeram. Podlaga „Novicam" je it Novice preustroje primerno predrugačenim danes drugačna, kajti minuli so časi, ko so bile one še ? slovenski list in nastala je cela vrsta politiških in strokovnih listov ted r/_;— ------------------ " v zadnjem času niso Novic" zasnovano delo 5 ki na edin sirsi podlagi nadaljuje Priznamo, da vsled tega „Novice več zadostile, zato se Je s edaj združilo lepo število za národ velezasluženih in v raznih strokah vede, obrti in gospodarstva izku- " ono veljavo v vrstah zasluženega slovenskega šenih mož časopisja i ki imajo trdno voljo pridobiti „Novicam katero so enkrat zavzemale. novim letom stopijo „Novice po/oblik i i in po vsebini predrugačene v svet, z namenom tatelje obveščevati o politiških dogodjajih, pospeševati obrt motriti politiška vprašanja in kupčijo, koja naloga jim bode sedaj prva, širiti napredno kmetijstvo, podajati poučno zabavno berilo ter prinašati novice iz domačih in ptujih pokrajin in političnem predelu azpravljale rašaniih ter se bodo Novice" domače zadeve delale bodo V prepričanju, da prosti razvoj národnosti Slovencem národa nasa narodnost celo v nevarnosti, ščitile bodo „Novice j ... / 77 še m zajamčen, da je v mnogi bojazni nase svete pravice z vso odločnostj m a v o m i zato no držale iresla ..svoji k svojim" krinko. Delati hočejo vsikdar za okrepljenje slovenskega te v posebnem oddelku pečale se bodo Novice r-------— ----...v. ^v^.v, „1W»I primerne članke, obveščevale slovenske obrtnike o novi! prav obrtjo, donašale bodo iznajdbah, dajale jim navode ter prinašale v vsaki številki razne krajše koristne sestavke in recepte za porabo v posameznih obrtih izbirati poučno in Tudi kmetijske članke bodo imele „Novice", kakor m skrb bode edništvu zanimivo tvarino poučnem in zabavnem predelu prinašale bodo „Novice v vsaki vrstnejšo in najzanimivejšo berilo ter zlasti prijavile v vsaki številki krajšo povest v S tevilki najrazno vice Uredništvo se bode potrudilo podajati čitateljem po možnosti vse domače in ptuje no-najvažnejša tržna poročila ter bode prijavljalo skrbno uredovano listnico, ki ima postati posebnost „Novic". V tej listnici dajale bodo poučne odgovoi jala od občinstva in sicer iz vsih strok človeške vede, znanosti in obrti na vprašanja ki mu bodo doha pi To svojo obširno nalogo bodo pa „Novice" le tedaj mogle častno zvrševati, ako najdejo y -------- —" slavnem občinstvu potrebne podj i in sicer s tem da jim ostanej i stari naročniki zvesti, ob enem pa pridobe obilo novih naročnikov. Piodpkafte^mJjiiMvo in založništvo pa javlja, da se hoče v svojem listu kakor doslej, tako tudi nadalje držati gesl n Novice", ki bodo kakor doslej tudi v prihodnjem vero, dom, cesarja po pošti prejemane za celo leto v tiskarni izhajale vsak petčřpstoje : 4 gld. kr. a 3 11 50 1 za pol leta 2 gld. kr. i za četrt leta 1 gld. a a a a a 75 11 11 11 11 90 kr. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto poštnih nakaznicah pošilja „Blasnikovi tiskarni v Ljubljani". 40 ki Naročnina naj se po Ljubljani, 15. decern Uredništvo založništvo Novic. u Odgovorni ureduik Gustav Pire. založba : Blasnikovi nasledniki.