138 številka. Ljubljana, v četrtek 18. junija 1896. XXIX. leto. jahaj (84*00 a vsak dan avH&er, izimEi nedelje, i u prasni ke, ter velja po pofiti prejernan za a vstr o-og ki r s k e debele za vie leto 16 gld., ra pol JpU S ^1»1. -a četrt leta 4 glđ., za jcden 0 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld 30 kr., za jedon nw«»c 1 gul. 10 ki. Z* po3iljanje na dora računa ue po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt let&. — Za tuje dežel.- toliko vvrč, kolikor poštnina Mala, Za oznanila plaCnje ac od stiristopne petit-vrste po 8 kr., če se oznanilo jodenkrar tiska, po 6 kr., co Be dvakrat, ta po 4 kr . če ae trikrat ali vn*'kr;tt tiuka. Dopisi naj se iz*ol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednif.tvo in npravniBtvo ;e na Kongresnem trgu st. 12. Opravnifttva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adzniuiatrauvnt stvari, -• Po državnozborskem zasedanju. H. Poleg volilne reforme je najvažnejše delo, katero ee je dognalo v zadnjem zastdanji, — davčna reforma. Zbornica ee je ž njo bavila že več let, a je ni mogla dognati; dele zdaj je vlada dosegla, da so navidezno še vedno opozicijonelne stranke, katere so la časa koalicije sknšafe z obstrukcijo preprečiti to reformo, zadovoljile se s tem, da so zaradi do alednesti streljale na davčno reformo s slepimi patrona mi. Sklenjene reformo največja prednost je, da uvede oaeboo dohodnino. Pro ti le-tej opirajo se parlamenti držav, kateri imajo, kakor na pr. na Francoskem, celo demokratičen značaj. V/lic takemu zastopstvu ima vender kapitalizem toliko silo, da ne dopušča obdariti dohodkov iz mobilnega kapitala, naj so še tolikšni. Koliko bedo vrgla esebna dohodnina, to se ne da zanesljivo preračuuiti; cenijo se dohodki iz nje na IG—24 milijonov, a lahko je, da bodo znašali tndi več in to vsled tega — bodi na videz paradoksna trditev — ker so nastavki nizki in je progresija zmerna. Višji nastavki in večja progresija bi uteguila vzlic kazenskim določilom po ▼zročiti krivo ftsije in uspeh bi bil potem ravno nasproten. Druga dobra stran davčne reforme je ta, da se z dohodki iz dthodnine znižajo zemljiški, hišni in obrtni davek, ter da se deželam zato, ker se odpovedo nakladu m k osebni dohodnini odkaža iz njenih dohodkov primerna svota. Vzlic tem dobrotam pa sf> tsom trdtti, da davčna reforma ni pravična. Princip progresivnosti pri obdavčevanju se ni uveijavd dosledno, ter se je pri tem zopet oziralo ua koristi velikega kapitala v škodo masi pre bivalstva, kar se je zlasti opazovalo pri osebni dohodnini, pri rentnem in pri zemljiškem davku. Splošnega in važnrga pomena je tudi dokončanje novega civilno pravdnega reda. V minolem zasedanju je zbornica vzprejela novi ikaekucijski red in uvodni zakon ter je s tem dognala po modernih načelih zasnovano koristno oVo. Upravičenim željam uradnikov so je ngoddo v toliko, da se je predložil in vzprejel novi p»n.*.ijski zakon. Uradnikom in zlasti uredničkim vdovam se je s tem Zhknnom zagotovila vsaj Človeška kai-stencija; vendar tudi ta zakon ni docela pravičen, ker protežira urednike in vdove uradnikov visokih činovnih razredov na stroške nižjih uradnikov in njih vdov. Velevažen in koristen je tudi m daj sklenjeni zakon o reviziji zemljiško davčnega katastra. S tem se ima znižati sveta zemljiškega davka za 2*/a milijona in v- led tega se odpišejo tudi slovenskim de* želam znatni zneski. Oa se spominjamo tudi zakoua o odpisu zemljiškega davka zaradi elementarnih nezgod, navedli smo nekoliko olajšav, katere pridejo tudi kmetskemu stanu v korist. Nadalje je zbornica sklenila zakon zasiran davka na sladkor, o katerem načrtu smo nedavno pisali, zakon o rudniških nBdzornikih in tndaiskih zadtugah, in zakon o lokalnih železnicah, katere je ugotoviti 1. 1896. Prav s tem zakonom je vlada slovenskim željam zelo ustregla, ker je zagotovila zgradbo preg od Ljubljane do Vrhnike in od Gorice do Ajdovščine. Obe žeteznici sedaj niste popolni a upati je, in glede zadnje je v'ada že to obljubila, da se popolnita in da 8 tema žel<-zn;cama, kakor tudi z neizegibno drugo zvezo do Trsta dobe niši kraji dokaj gostejšo železniško omrežje. Omenjati nam je konetno cadalnje državne podpore za Kranjsko vsled lanskega potresa in na-glašati s hvaležnostjo, da so vse stranke državnega zbora brez ngovora pritrdile rej pomožni akciji in dokazale svojo nakloujenost osobito za Ljubljana, kateri te podporo izdatno pripomorejo, da se sčasoma premeni v U po prestolnico slovenskega naroda. Avstrijska delegacija. Predvčerajšnjim je imela avstrijska delegacija javno sejo, v kateri se je razpravljalo o unanji po litiki in končno seveda odobril proračun minister-Btva uiiiinjili del. Debato je z nt kateri mi primernimi frazami otvoril poročevalec Dumba. Mladočeh dr. Kramar jo trdil, da je av strjska polit ka na Balkana naredila najpopolnejši tiasko. Minister je lloer ostro govoril o Turčiji, pa to ne bo imelo uspeha, ošabni način, kakor je govoril o Srbiji, pa nam ne dobi simpatij te države. Minister je inoral priznati, da nam trozveza na Balkanu čisto nič ne pomaga. Kar je govoril o podpori tre zveze no more zadostovati niti najnaiv-nejčemu optimistu. Vsa evropska politika je postala svetovna polit.ka in največja nevarnost za mir sta Kitajska in Japonska, k* r se njiju industrija mogočno razvija. Ker ne gre več samo za interese v Evropi, rogo za svetovne gesprdarske interese, je trosveza izgubila skoro ve3 pomen. Alzocija in Bolgarska nis'a v*odločilni, s tem je pa tudi izginila nevarnost, da pride do h<»ja z Rusijo in s Francijo. NfcPa monarhija ni interesovana pri svetovni politiki in more prav zaiaili te«.a posredovati v korist nirn. V to pa tr*ba dobrih ednošajev z Rusijo in dobrih domačih razmer, katere se pa ne d< sežejo, dokler ee ne reši Češko vprašanje. Doslej se v to svrho ae nič storilo ni, a d ki. r so to no zgodi, ne morejo češki zastopniki odobriti prorocima. Lfvčnr gr< f Wurmbrand je prav nerodno polemizoval s Krarnt.fvm. Prottsfmit dr. Cirossmann je imenoval delegacijo stroj, kateri nima mkakega ugleda in na-svttoval nekaj resolucij glede uradnikov pri mini« stmtvu unanjih det, Nac'jor ah e dr Barenther je po\ori! o kvt t», o ra tire nju Nt u cev na Madjarakem f*r je polemizoval s Kramarom. Qo?orilo je le več- drugih poslancev, a njih izvajanj ni vredno omeniti. Proračun se je pfvfda odobril. V VOerajlnji seji je delegacija razpravljala o proračunu vojnega ministerstva. IfladoČefa Janda je govoril o velikanskih stroških za vojsko in se izrekel z vro odločnostjo zoper militarizem. Klerikahc Turnher jo isto tako tožil otroških za vojsko in zahteva', naj se vsaj vojaško službovanje zniža na 9 leti, zajedno pa naj se re-iigijoznoti bol 8 goji, nego doslej. Laški delegat Salvadori jo govoril o ravnanji z vojaki ino postopanju častnikov ter zahteval, naj M \oj.«kom hrana gboljfia. Y Črni gori. (Potni spomini in vtisi. Spisala Torezina dr. Jenkova.) IV. Kočijaž je hitro pognal konje in voz jo drČal naglo po gladki cesti. Bliže in bliže smo bili glavnemu mestu Črne gore. Ža od dsieč mi je zelo ugajalo. Bete hiše, sicer male, pa lične, se prav dobro ločijo na temnozeleni ravnini. Slednjič doj-demo v Cetioje. Po Široki Čedni nlici se pripeljemo pred visoko hišo, pred hotel „Vuletič". Hotel je kaj eleganten, opremljen z vsem komfortom. Občevalni jezik je tamo srbski, roški in francoski. Postrežba je izborna, cene ne visoke. Odkazana mi je bila okusna soba z razgledom na nlico. Naj sedaj nekoliko natančnejše opišem mesto samo, kakor sem si je bila ogledala za časa bivanja svojega v njem. Prebivalcev štejejo Cttinje kacih 1500. Po narodnosti svoji so skoro sami Srbi, po veri pravoslavni. Mej hišami je le nekaj večjih poslopij na „boulevardu" in „komu", kjer se nahajajo tudi ia- stopstva nekaterih vnanjih držav. Na levo „hotela Vuletiča* stoji „devoji'čki institut carice Marije*. O zavodu pozneje več. Bliso instituti, toda na nasprotno etran ceste se razprostira velik prostor, glavni trg. Na južni strani trga so dviguje krasna palača — knežev dvor. Pre 1 vhodom poslopja visi velikanski grb Orne gore. V grbu jo dvoglav orel, sredi tega lev na z»leuem polji, krog pa trobojnica: rdeča modra bola. Palačo obdaja lepo vrejen vrt. V pritličju je na jedni strani velika zbornica, kjer senatorji ukrepajo o vseh važnih stvareh črne gore, na nanprotni strani pa imajo posli svoja stanovanja. V prvem nadstropju stanuje njegova visokost knez sam z rodbino, in tukaj je tudi dvorana za avdijencije, Če gremo od knežjega dvora dalje, dospemo do starega dvora. Stara palača, prejšuje bivališče knezov -- sedaujo je dal sezidati šele kuez Danilo, prednik sedanjega vladarja — je veliko, čvetero-kotno zidovje, bolj podobuo trdnjavi nego knežji palači. Ne vem, vsled kacega nagiba pravijo tej start palači tudi „biljar*, /d ima četvero velicib vrat in dve ogromni dvorišči, kjer si lahko ogledaš stare zarjavele topove, katere je junaški Črnogorec v bitkah v/, d mozleminu. V stranskem traktu sem videla tudi državno tiskarno. Tukaj izhaja „UIas Crnogorca*4,*) politični tednik, 2e petindvajseto leto ter je izborno urejevan. Tiska so v toj tiskarni tudi „Luča", beletristični in znanstveni list. Črnogorcem jo .Luča" kar nam „Ljublj. Zvon", Zadaj za .biljarom* stoji samostan ali, kakor pravi Srb, mcuastir. Posveča n je prečisti Bogorodici in že na zunaj kaže, da je to dom, kjer kraljuje blaženi mir. Do leta 18.">1, torej do nastopa Danila I., je bila kntžja oblast združena s cerkveno v vladiki črnogorskem, ki je stanoval na CetiBJjtl v ,mona-atiru*. Ta naredba je imela svej izvor v času knoza Jurija, ki jo bil oženjen s hčerjo B nečana Antona KriEza. Ker ie vedno bival v Benetkah, prepustil je vlado v črni gori I. 15IG vladiki ca Cetinju. Odslej so bili vladike ne le cerkveni, ampak tudi posvetni glavarji črnogorskega ljudstva. To se je ohranilo dolgo časa, dokler ni Danilo I. na svojo roko in na narodovo željo prevzel le tosvetno oblast s priimkom „knez44. Cerkveno oblast ima sedaj metropolit, s katerim som tudi imela čast govoriti. *) Ker Slovenci tako muN> poznamo Orno goro, bilo bi prftv, da si naroflujejo -1*180 Mriunoi'uau seveda se morajo seznaniti s cirilice, če je So no znajo), ('ena mu je sa leto 8 gld., pol leta B gld . eolrt leta 1 gld. 60 kr. Naročnina in rokopisi so nnj puA Ijnjo pod naslov oni: „Administracija ,tGlasa Črnogorcu" ua Cclinju". Levičar Domel je zahieval, naj se pri dajatvah za vojsko jemlje večji ozir na obrtnike. Nacijonalec Steinvvender ae je potegoval za preraembo vojaškega kazenskega zakona. Jednake želje so izrazili tadi ostali govorniki. Vojni minister Krieghammer je odgovarjal obširno na vsa izvajanja. Odklanjal je vse zahteve, zlasti zahtevo, naj se uvede dveletno službovanje pri vojakih Važuo je za nas Slovence zlasti, kar je rekel minister glede naših železnic. Dejal je: „Vojno minislerstvo ne ugovarja sploh zgradbi železnica čez Predel, z vojaškega slališča pa zahteva v prvi vrsti progo od Celovca do Gorice skozi Bo hinjsko dolino." Proti predelski železuici se je minister izrekel zla ti zategadelj, ker bi tokla preblizu laški meji. Razprave se jo potem pretrgala. V 1 JulkAJlllll, 18. junija. Nuncij Agliardi 1« pojde z Dunaja. Dvombe ni nohtne, da je k temu pripomogla precej pritožba og*rsko vlade proti njemu Nuuej je bil za dolgo na Dunaju neinogo"-. Samo preoej ga odpuklicati uiso hoteli, da bi si no vitlolo, da je zmag da Ogeraka vlada. Sedaj bode imenovan kardinalom in pojde potom z Dunaja. Ca nuncij rad ostavi Dunaj, je dvomljivo. 8 tem, da je vlado in giliške skoie z vsemi silami podpiral proti Stojalovskemu, je očitno pokazal, da bi bil rad v cislitvanski vladi dobd oporo proti Madjaiom, a se mu ni posrečilo. A, trijska vlada se no mara spuščati v tako kočljiva uprašanja. Pogajanja mej Avs'rijo in Ogersko sa le počasi nadaljujejo in je Se gotovo, da letos ne bodo koučana. Ogerska kvitaa d legaeija se je te dni pos.a to.ala o odgovoru :.vs!rijske k.otne dihgaoi.o. V meritoričnoae ni epnloala, temveč jo sklenila, da bode šele je-eni n tančoo odgovorila avstrijski kvotni delegaciji. Selaj ee. le naznani avstrijski kvotni de-legaoiji, dx tjo b do pog Janja višda š- le jeseni, da ae pa ogeraka kvotna deputacija nadeja, da sa av-stri aka delegacija prepriča, da so ogrski predlogi pravični. Ustaja v Makedoniji V vefi krajih v Makedoniji so 8ebbMrki7.il«: nj-ia^o.? • ; ;t ške četo. Kor sta Bolgarija m Turčiji rdoriii odločne naredbe in ustau iz Bolgarije, k> r je meja dobro z iprta, ne dole nobene pomo3t, o s; bij« it raikropili. Vsaj v Carigrada tako s.d;o. Obravnava i>roti generalu Biratieriju jo pokazala, d« je on bil veduo prvi v boji in te je šttle sadnji umaknil. Pač bb je pa pckaza'o, da ta geu-1.1l ne i^utuc vo«liti čt.t in zlasti ni aoal voditi umikanja. D kasati se ni moglo, da, bi bil s >-vražnik napal iz kacih družin, kakoc vojaških po-v lov, Zwo pa geierala niso mogli obiuditi Vse graja je pa vredno, da su pos'ali v Afriko tako navadnega voj>k vodjo Jezujitski zakon V praikam državnem zboru se je te dni zop it raspravljalo o tem, da se dovoli josojitom p »vrniti .^e v Nemčijo. Temu se vedno u,dra vlada. Sedaj se nadejajo katoliki, da bode vlada privoli'a, da so povrnejo jesajitja, ker potrebuje „Mon^stir" ima precej krvavo zgodovino za seboj. Bil je priča n številnih b >jev s Turki. Samostan je vtemeljil prvega črnogorskega kneza Štefana Cmojuviča sin, Ivan, oče preje imunovaueja Jurija. Ta Jh proti Loncu petnajstega stoletja sezidal samostan ter poklic d škofi ali vladiko ter peliudvujset redovnikov, da bi iaobraaili ljudstvo. Seveda časi za to niso bili ugodni — Turek je razsajal iu divjal. Miad.na iu roditelji morili so stati veduo na straži, te ne v boju. Samostan je ob jeduem odgojiln-ca za učitelje in b gojlovce; tam so nadarjeni mladeniči na državna stroške, odgijajo BS svoj poklic. Pa ne le v vedi, tudi v orožju in telovadbi poučujejo redovniki svoje gojence. Seveda kraj in okoliščine zahtevajo to. Prav tik samostana stoji cerkev s precej širokim itioglatim zvonikom. Co stopiš od cerkve naprej, prideš do stolpa žalostnega spomina — do takozvano „kule*. .Kula' stoji pjpolnoma ločeua od drugih poslopij. To vam jo nenavadna sta.ba bila in je še, — tu sj natikali glavo padlih Tur-činov. Groza in strah te strese, če pomisliš, koliko kru je že preteklo na teh tleh — le za vero iu dom. Na vzhodnem koncu so nahaja tovarna za patronu in menda za drugo strelivo, nekoliko bolj proti jugu pa jotnišuica. Šd jeduo poslopje moram katoliške glasove pri sklepanju novega državljanskega zakona. Ustaja na Kubi. Španski vojaki 2e več mesecev niso dobili plače. Španska vlada bi rada, da bi Kuba sama vse stroške za vojsko plačevala, a kubanske blagajnica so popolnoma prazne. Vojaki, ki ne dobivajo plače, se pa ne marajo več v oje vati. Bati se je, da bi prestopili nekateri oddelki k ustašom. Španski generali so zatorej sklenili, naj se vojevanje preneha do jeseni. Ta čas tudi za vojevanje ni ugoden, ker je tropičuo deževje. Za usttšo je prenehanje vojevanja jako ugodno. Pripravili se bodo do j'■-■oni dobro za boj. Španski povel|iiik Weyler sam ve, da bode jeseni hujši boj, nego je bil dosoJaj, zato pa zahteva, naj mu pošljejo znova GO 000 vojakov. Drugače se ne upu Ugnati ustašev. Dopisi. Iz Novega, mosta, 14. junija. V št. 131. „Slovenca" je poslal dc. Marinko vso, kar jih jo mogel dobiti v boj zoper vaše d op snike, ki so „Slov. Narodu" resnično žalostni n i.sto p v kalmi proti delavcem le v večjih potezah popisali. Groap.de. Marinka je zdaj že obžalovati Če bi si bil 31. maj v ohranil m rno kri, če bi bil svojo slavohUpnost malo premagal, če bi bil mislil ua svoje opravilo kot učitelj veronauka na gimnaziji, pomislil, da ima mlado rokodelske pomočnike voditi k vočji omiki ter da oskrbuje dijaško kuhinjo, če bi bil z roko delci, ki so udje našega kut. rokodelskega društva, šol zjutraj kam daleč ven in bi bil dal na tihem kaplanu Krajcu v Sraihelu nalog, naj po-ikuu de lavski shod razgnati, bi to sicer uu bilo šlo gladko, ali ako bi bil dr. Marinko tako postopal, ne bilo bi mu zdaj to i ko trpkih ur prebiti. Nastopil je z nesrečnim popravkom v nSlov. Narodu", tam priznal marsikatero stvar in kot neresnično ozoačil le to, kar ga je najbolj bolelo. Skliceval se je v tem „ Poslanem" tudi na pričo, katero je imenoval in ta prida jo javno v „Slov. Narodu" izpovedala, da dr. Marinko ui resnice pisal, ko je trdil, da jo tedaj, ko je okrajni glavar dal vse razjrajaice iz sobane spraviti, sedel na vrtu gostil ae in n n v sobani. Vsak človek in celo duhovnik mora v takem slučaju sodišče poklicati na pomoč iu mora tožiti zaradi žaljenja o* iti. Dr. Marinko tega ni storil, pač pa kaj druzega. G. Ape, pekarski mojster v Kaudiji, je šel s pilo okulo ljudi j. naj na isto zapišejo svoja imena. Rekel j-j, da iih dr. Marinko prosi, naj se podpišejo. Jeden tistih, ki je to polo podpisal, je bral le to na isti, da lju tje niso no^v zunaj imeli, ko so se dtdaveem rotili, To je mogel podpisati, tega tudi nihče ni trdil; ivivno isti pa je potem bral „Poslanoa v „Slovencu", v katerem več ljudij iz Kandijo, Žabjovasi, Gotnevasl, Šnvh-la in nekaj iz mesti, mej njimi tudi on potrjuje, da js vse laž, kar je „Slov. Narod" o tej *d>ri pisal — in rekel je, da tega in kar se druzega v „Posla nem" v „Slovencu" potrjuje, ni biio na poli zapisanega, ko jo ou dil svoj podpis. Imenujmo ga. To je g. Peter Gorupič, kovaški mojster v Kami ji. To se je tudi drugim pravilo, ki ni*o ziali brati. Iu v „Poslanom" v „Slovencu" se bore slodeče: „Podpisani javno potrjujemo nasproti nesramnim do pisem iz „Novegi mesta" v „Slov. Narodu", da je Oudi pisano sploh vse ziagino. Bdi smo sami na vzoči, torej resnico lahko spričujemo. Laž je itd." Izmej t stih, ki se to polo podpisali, — niso bdi. kolikor smo v naglici mogli zvedeti, na shodu : Gg. Matija Ausenik, Mkolič, Dorini, Pavčič, Golež. — Gosp. Gorupio prišel je iz radovednosti tj«, ko omeniti, namreč novo bolnico, ki stoji nekoliko oddaljena od mesta, na malem grčku. Kazali so mi tudi spominek junakom, padiim I. 18G2 v bitki pri Kremenici iu v soteski Dugi, kjer je slavni Nikola 1. do dobrega potolkel Osmane. Drugih krajevnih zanimivostij Cetinje nima, zato ju pa tem bolj zanimiv in zanimanja vreden narod sain — bodisi priprosti sinovi, bodisi izobraženci. Sploh sem pa opazila, da je ljudstvo raz meroma jako izobraženo, da dobro pozna zgodi.viuo svojo, srbsko, pa tudi rusko, in da mu tudi slov stvo ni tuje, neznano. Prepričala sem se pozneje, da so mu znani tudi naš Proširen, Jurčič, Stritar. Za šolstvo in izobrazbo je skrbljeno vrlo dobro. Mladina napreduje v mestu in na deželi. Zlasti si je veliko zaslug stekel, kakor povsod, tako tudi na tem polji sedanji knez Nikola I. Izdal je v letu 1870 in 1878 posebne „predpise", ki natančno določajo, da je v kneževini črnogorski obisk šole obligaten. Otroci zahajajo v šolo od 7. do vštetega 13. leta, ob nedeljah in praznikih pa morajo skupno prisostvovati službi božji. Na Cd inju je seveda tudi poštni in brzojavni urad, kjer opravljajo službo z večine sami mladi dečki. Sploh pa vidiš povsod neznano pridnost in kar je zelo pomenljivo, narod sa strogu ravna po reku „svoji k svojim", zato imajo vse službe do* je bilo „ljudstvo" že iz sobane spravljeno. M orda še več teh podpisancev ni bilo na shodu, pa dosti je, da jih toliko ni bilo, ki so pa vender skozi zi-dovje več hiš gledali v Brunorjevo sobano in zamo. rejo biti priče g. dr. Marin ku! — Kot kurijozum naj dalje navedemo, da žensk in otrok niso zapisali kot priče in da so podpisani tudi taki, ki so najhujše razgrajali. Gosp. doktor Marinko! Imenujemo vam te može privatno, če želite, oni so ubogi za-peljanci, ki ne dobe dobre fare, če se jim kaj nev-šečnega zgodi. Na izjavi so podpisani tudi pomočniki kat. rok. društva, to so tisti, katerim ste v nedeljo 31. maja v zbirališču njihovem na tablo zapisali: „Fantje" itd. in ki so menda polnoštevilno prišli k Brnnerju. Tako perejo naši Gospodje svoje perilo. „Slovenca" seveda malo ljudi b ire, isti pa, ki ga bero in so bili na Rhodu le kot radovedneži, ali pa slučajno navzočni, potrjujejo, da je vse rm, kar so je v „Slov. Nirodu" poročalo o tem shodu in še več, in vse zdaj iz ust, teb ve, kje in kako se je pilo, vemo tudi, kako so ss sedli dr. Marinko, kaplan Krajec iu nekaj mojstrov kat. rok. društva in isti, katerega so hoteli za prodsdnika izvoliti, da je dr. Marinko v tem pogovoru zihteval, da bo on prvi govoril, in da si jo ta ponudba zavrgla ter uklonilo, zbor truščanjem onemogočiti in razgoati. T11J1 to se je videlo, kako je množica razgrajalcev (tudi žensko ter otroci), za sklicatelji shoda po ulicah drvila in upila, da so te sklicatelje orožniki iu redarji morali varovati in da je to ljubeznivo spremstvo orožniški stražraešter g. B;rlec nazaj zapodil. Veliko prič, pa no takih, ki skoz zirlovje vidijo, verodostojnih prič lahko navedemo, ki so videli, ko je imenovani g. Bsrlec kaplana Krajca za rame prijel in ga iz sobo porinil — in priče ho, ki so slišale, ko se je jeden najhujših razgrajalcev bahat, da bi noži peli, če bi tako ne šlo, d)čim so neumni fantje na trgu dopoludne govorili: „Popoluđne so bomo pa klali." In dr. Marinko je vso razsodnost zgubil in so da opirati s tako, recimo nerodnim „Poslanom", kakeršno je objavil v „Sloveucu". Lagati je greh, na srečo pa se dobi zauj od veza, ali kjo jo uiož d03t! ? Milujemo vas g. doktor! Z laj ste so tndi še osmeši'«. Ali šn danes na veste da pred sodišči la tisto priče kaj veljajo, ki kaj pozitivnega povedati vedo, no pa take, ki niso nič videle, ki sploh niso navzoče bile, ali take, ki so bile kolevodje razgrajalcev ter so samo najhujšo razgrajale. Milujemo vas g. dr. Mirinko, pa takih nastopov ne smemo trpeti, če uečarao, da planejo zapeljani ljudje is mostna okobco in udje rokodelskega društva čez m-iščane. Svetujemo Vam prav odkritosrčno, — in to je jedioa pot, ki Vas zamore opati, — tožite „Slov. Narod" zaradi ža-I je uja časti! — Saj inute toliko prič, najboljši Va^i prijatelji, privrženci, so mej njimi, na pr naš pOiiobar g Ivušlan Kaj so boste pravdo bali, če je vse laž, kar se je pisalo! — Ne kaplan Krajec, ne dr. Marinko ne bosta tožda, ona si napravita sama satisfakcijo. V omenjenem „Poslanem" sta dokasala v „Sbv. Narodu" priobčene „laži" in s to satisfakcijo sta zadovoljna ! Dnevne vesti V Ljubljani, 18 junija. — (Volitev Klunovega naslednika v delegacijo.) Čitatelji „Slov. Naroda" se še spominjajo, kako se je letos vršila prva volitev v delegacije in da so se poslanci narodne stranke, ker so bili v j.duakem številu s klerikalnimi, zdržali volitve, da no bi odločal žreb. Na nasprotni strani je zopet jeden član (Klun) odpadel in — glejte! vkljub temu niačini v rekah. O ko bi se pri nas ljudstvo tega zavedalo 1 Črna gora do letos ni imela stalne vojske, vrejene po vzgledu drugih držav, tega pa tudi ni treba bilo, zakaj ves narod je jedna hrabra in neustrašena bojna vrsta, knez pa vrhovni poveljnik. Vender se je tudi v tem nekaj premenilo. Takozvani „C ah x Danilo", izdan I. 1855, veleva občno vojaško dolžnost, ne pa, kakor je bilo preje, da je i v vojaštvu veljalo nasledstvo. Letos so osnovali tudi vojno šolo. Ž dezoice ni še nobene v deželi, pač pa obilo novih ccet in potov, ki te vodijo is kraja v kraj. Prebivalcev šteje Črna gora nad 160.000 in ti so večinoma grško-pravoslavnega obreda; le blizu 15.000 je mohamodanetiv in 5000 rimskih katoličanov. Cela dežela je razdeljena v 8 večjih krajev, ki se zopet dele v „plemena". Uprava je do kraja demokratična. V upravnem oziru je deželo uredil knez Danilo, izdavši že preje omenjeni „codex". Nekateri zakoni, posebno oni, ki se tikajo tatvine, so zelo strogi. Kogar v drugo zalote, da krade, obsodijo ga na smrt. Da vlada mej ljudstvom stroga morala, ni potreba omenjati posebej. V verskem ozirn vlada največja pobožnost. Duhovščina kolikor mogoče skrbi sa blagor ljudstva in tndi glede na posvetne reči, ker je sama navdušena sa svoj dom. diktiral je Hobenvvart a svojim, tako silno decirai-ranim kranjskim spremstvom tuli sedaj kranjskega delegata, kar j« proti vsej aritmetiki. Pri novi molitvi je bilo oddanih sedem glasovnic. Poslanci dr. Ferjančič, Koblar in Kusar so glasovali za dra. Ferjančiča, poslanci Hohenvvart, Pfeifer, Povse in ViSnikar pa za Višnikarja, tako da je bil le-ta z večino jednega glasu izvoljen. Iz tega je razvidno, da je bil dr. Ferjančič kandidat narodne, a g. Viš-nikar kandidat nasprotne stranke. Gosp. Višnikar poprej pri prvi volitvi delegata ni hotel glasovati za kandidata nasprotne stranko, to je za Kluna, niti za to ceno ne, da ga je ista stranka proti njegovi volji volila Klunovim namestnikom, ampak po«d. Višnikar je aolidarno postopal z drugimi narodnimi pcslanci. Sedaj pa je liotel sam delegat postati, iu ker ga niso hoteli voliti narodni poslanci, šol jo po glasove h klerikalcem. Ker je poslanec Višnikar v permanentnem odseku za civilni proces, v katerem se ima te dni še rešiti ravno od slovenske strani izhajajoči jezikovni predlog in Čegnr seje kolidirajo z onimi delegacij v Posti ter so ravno za 15. t. m. bile oznanjane soje tu in tam, zdelo ae j»» narodnim poslancem potrebno, da demonstrirajo proti takemu p stopanju poslanca Višukarja in 80 šli volit proti njemu. Isti poslanci se potem volitve za namestnika niso hoteli udeležiti, ampak so nasprotniki suni izvolili posl. Kusarja. To podrobnost i«ino zabeležili, da izrazimo svojo začudenje in nevoljo nad takim pridobivanjem in kupičenjem mandatov. — (Deželni predsednik baron Hein) se je danes s soprego vrnil iz Italije, kjet se je mudil nekaj tednov, in je zopet prevzel vodstvo deželne vlado, — (Električna razsvetljava v Ljubljani.) Kakor smo Se včeraj poročali, določil je občinski svot ljubljanski v predvčsrajsni seji cono električni lini, oziroma oddaji električnoga toka. Tok za raz svetljavo z računal so bodo po dejanski uporabi ali pa pavšalno. Sprejelo pa fe je načelo, da so cene lim nižjo, čim večji jo kotttum. Za žarnico, ki ima svetljivost 10 normalnih s»eč, stane jedna ura svet-Lenja pri povprečni Jetni uporabi do 500 ur IGO kr., do 800 ur 1 45 kr , do 1000 ur 1 40 kr., do 1500 nr 1 20 kr., do 2000 ur 1 10 kr., do 2500 ur 1 04 kr. iti. Žarnice, ki imajo večjo svetljivost, uporabljajo v re^merjn tudi več električnega toka, t daj bc stroški za jedno uro svetljenja v istem razmerji povečajo. Slabejše žarnice in sicer tako, ki imajo svetljivo.T: 5 normalnih sveč, morejo so le po tri oh Jsdosm uporabljati. Množina uporabljenega električnega toka so določuje praviloma po elektrcsdevoh. Pri malih konsumentih, pri katerih se čas, v ki.terem so rabi luč, da z lahka ceniti, utegne so osna za uporabo električnega toka pavšalirati. Z* Samice v prostorih, Slutečih izključno .'e kot a t a n o v a 1 i š č a, katere svetijo s svetljivostjo 10 normalnih sveč vsaka povprečno 500 ur na leto, «o plačuje za up rabo toka DS leto 7 goldinarjev; v prodajalnicah iu pisarnah, kjer svetijo po 1500 ur na leto, 14 goldinarjev; v gostilnah, kavarnah, na stopniščih itd , kjer sretijo po 2500 ur ua leto, O ntši sera nekaj b-sed že govorila. Pripomniti je še, da nosijo Crnogorci pokončno črno čepico, na kateri je všit v živordečo duo polmesec in začetnico knezovega imena, v cirilskem piamu soveda. Kadar se posebno praznično oblečejo, ogrnejo še bel kaftan, ki je pri bogatih svilnat, pri revuejih volnen. Višji dostojanstveniki nosijo pri posebnih prilikah še po vrhu svilnat španski plašč, kar je vsekakor impozantno. Žonske nimajo tako pisane obleke. Navadno nosijo črno krilo, zgornji život pa oblačijo v belo jopico, ki je po možnosti bogato tkana in obšita. Na glavi imajo starejše čru zavoj, deklic.un pa je dovoljeno nositi narodno čepico, kar jih tvori divne, osobito Če se jim črn pajčolan vije po hrbtu. Kot obuvalo uporabljajo moški in ženske trdne opanke. Kak izraz kažejo moški, sem že omenila. Ženske so vredne vrstnice moškega spola. Videla sem nekaj krasnih devojk, izrazovitega in finega obraza. Istina pa je, da ženska tam več trpi nego meški. Moški se ne morejo kar stalno nastaniti doma, ker jih kar nagloma pozove vojna tromba v boj, vslsd tega prepuščajo vsa opravila ženskam v vojskinem in tudi v mirovnem času. Da bi jih pa moški zaničevali — kakor pišejo nekateri — ni istina; kajti Črnogorec je zvest svoji družici in jo spoštuje, kar mu tudi oua vrača v ljubezni in ■ odanosti. 21 goldinarjev. Kakor jer zvilao, so cene za električno luč znatno nižj^, kakor ono za plinovo luč. Naznačene pavšalno znoske za toko je plačevati v mesečnih naknadnih obrokih. Električna naprava oddajala bodo tok skozi celo leto po no5i in po dneva. Inštalacije se izvršujejo izključno po organih električne naprave in s car na stroške naročnikove. Oglasila je treba nasloviti izključno le ua mastni magistrat. — Kakor čujemo, se bodo z gradnjo električne centrale v kratkem pričelo. Voditeljem zgradbe je imenovan go»jp. Schlauf, dosedaj iu-žener tvrdke Siemens čć Ha'ske. — („Glasbena Matica") jo dobila iz Z'greha naslednjo brzojavko: Tugu bratskoga sloveuakoga naroda nad odrom si lvnoga kompozitora Antuna Neclvčla najiskrenijim saučesc itn dijeli — uprava „Kola". — (Spominska knjiga nNarodnega doma" ) Svoj fas jo siu knjigovezi g. Bniiči razstavil pri g. Kollmannu več jako lepih kojigoveSkih dal, katera so obujala občno pozornost. Zlasti krasna je bila „Spomineka knjigu", pravi knjigovefiki umotvor, iiatero je vsakdo občudoval, kdor jo je videl. To dragoceno knjigo sta g. Iv. Bonač in njegov sin g. Fr. BonaČpodelita „ Narodnemu domu*, v namen, tla so v njej zapišejo važni dogo Iti is zgodovine ,Narodnega d nia", imena tistih, ki ho si pridobili za „Narodni dom" posebnih Baslug in imena odličnih gost»v. — (Obrtniško bioikliŠko društvo) Sinoči se je Vtfiilc v Hafnerjevi pivovarni zborovanje in se je sklenilo, osnovati obrtniško bicikliško društ/o. Volil se je osnovalni odbor, kat^n imi nalogo, so Staviti pravila in np'oh poskrbeti vse, kar treba, da se društvo ustanovi na narod si podlagi. Uloležba pri sinočnem shodu je bila j*k> Številna i i jj pričan, da ho vsi obrtniki b c ki isti — katerih je v Ljubljani j tko mnogo — močno zanimajo za utvar. Oglasilo ae je že precejšnjo Število udov. Pristopi lahko vsakdo, kdor se podredi pravilom. Ni :.'uoro-vanje so prišli tuli g »spod,-; člani bicik iŠkega kluba „Ljubljana"1__ — (Iz Radovljice) so nam nise dno 15 JU nija. Naše mesto vidno napreduje, Komaj amo danes otvorili mostno hranilnico že se je zojset položil temelj za druijo dobro stvar. Na povabilo našega vrlega someščana Ot na H mana aešlo u». je lepo število odličnih meščanov ter tudi uradnikov. Sklenilo se jo načeloma, da je ustanoviti v RidoV* Ijici oh-p^evaino diuštvo, kateremu naj bo namen poleg olepšave kraja in okolica tudi privabiti tujce v nnše za letoviščarje kaj ugodne kraje. — Zi pri-atop v društvo, v katero so bodo vsprejemale tuli dame, oglasilo so je precej pri tem o navalnom zborovanju 29 rednih in 1 podporni Član, t>n* 3 ustanovniki. Druitvo pridne svoje delovanje t ik<>j po odobrit vi pravil, za katerih testtvo mo s-1 -zvoli'.i gg. : okrajni glavar vitez Kaltenegger, Oton Hoinan, iu pan Roblek, davkar Subic in c. kr. gozdarski oskrbnik Solmajer. — (V Savi utonil) je v nedeljo dne li. t. m. dopoludue ob 11. uri konepj nt advokata dr. arturja Kavčids v Sevnici E nest Krombuber, Ne srečnik, ki je prejšnjo noč prebil v več gostilnah, odložil je na Kranjskem bi. gu Save, v B -dni, svojo vrlino obleko in jo dal 101« tuemu fantiču, nnj mu jo uese po mostn na lo ; bn g. Sam je šel v vodo, češ, da hoče preplavati Savo. Priplaval je do srede, a tu ga jo vzela Sava seboj in ni mu bilo več mo-go2o pomngatt si Iz valov. Plavajočega sta sagledala orožnika štražmešter Pušuik iu vodnik Požimel, Li sta bila v alužbi na Kranjski Strani. Spoznavši nevarnost hitela st* Krmnim'erju takoj na pomoč. Mej potjo sta odltžila opremo in obleko. Požarni, ki je plavat od Stajfrska nt rani KrumhuberjU naproti, ga jo dohitel, ga prijel za lase in privlekel ga na bit g, a vse prizadevanje obuditi pomerečenca k življenju, ni nič pomagalo. Za kake pol ure je prišel okrožni zdravnik h Sevnios pa je mogel samo konstatovati, da je Kruuihuher mrtev. Truplo se je spravilo v mrtvašnico v Sevnici. — (Iz Vač) se nam piše: Dne 15. t. m zjutraj ob 7. uri slišali so so strt li iz toploSV, in ob 1 ,8. uri brala se jo slovesna sv. inssv zi srečen i2iti, ta dan pričete preložitve okrajne ceste \L t»č Vače, kar smo žo željno pričakovali, kar jo za naš kraj velikega pomena. Kdor se je vozil po tej slabo izpeljani cesti, nas je obžaloval, akoravno je bila vedno dobro vzdržana in posuta, a vsaka vremenska nezgoda jo je udrla in poškodovala, tako da smo imeli delo in zopet delo in zamudo, da se je cesta zopet v po prejšnji stan spravila Pred štirimi leti napravili smo prošnjo ua osotsi odbor za preložitev omenjene ceste, pa zadeli bi bili kmalu še tam na odpor, d 1 ni bilo znano nekaterim udom posebno pa gospedu c stoemu načelniku, da je naša prošnja upravičena, in prelo žitev omenjene cesto neizogibno potrebna, tako da bs je dala naši cesti prednost pred cestami, kar se jih še namerava v našem kraju preložiti, in za kar smo mu gotovo hv.-dežui. Kmalo po tem je gosp. načelnik cestnega odbora izposloval pri dož. odboru, deželnega tehnika gospoda Čadoža, kateri je napravil načrt. Gospod cfstni načelnik izposloval jo pri dež. zboru in odboru primerno podporo za zgradbo ceste, delo je pa prevzel domači podjetnik g Koprivnikar iz Litiji in unamo, od njega da delo dobro izvrši. — (Umor.) V vasi Bašelj občine Predvor je 16. t. m. zvečer ustrelil posestnika Matijo Platišo njegov hlapno. Platiša je bil takoj mrtev. M rilca ao orožniki še tiito noč aretoval. — (Nesreča na slovenjebistriski postaji) Žrtve velike nesrečo, katera ao jo primerila na slo-venjebistriški postaji, so sami slovenski fantje: Vin-cencij Matkovič iz Buzeta (je takoj umrl) Alojzij Kobal od Sv. Florjana pri Podgori (umrl mej transportom), Jožef Dragonja iz Šempasa (umrl po amputaciji obeh nog v bolnici). Janez Kavčič iz Dorn-borga je amputacijo preživel. * (Strašen potres) se je primeril predvčerajšnjim na Japonskem, iu s'cer v nekaterih severnih provimijah. Mesto Kamaishi je bdo popolnoma razrušeno, več sto liudij jo bilo ubitih, ranjenih pa na t'fioče. Tfkom 20 ur jo bilo 125 sunkov. Skoda, katero ja naredil potres, jo ogromna. Potres jo bil Vttlkanione narav.1. * (Silna podivjanost) V Tourooingu v v Belgiji js 700 delavcev napadlo neko procesijo. Razgnali so ljudi in pretepali duhovnike, kateri so komaj ubežali. Več sto oseb je bilo nevarno ranjenih. Delavci so bili socijalisti. Kakor poročajo listi, so napadli procesijo, ker so dotični duhovniki vodno v cerkvi in s priinioe Ščuvali proti njim in a svojo politično agitacijo razdvojili vs-- pivbivalotvo iu na-bujskali stanove proti s' inovom. * (Potovanje okoli sveta v štirih minu tali) Profesor na vseučilišči v GHasgOVU lord Kelvin je te dni prazuoval petdesetletnico SVOJega u'itelje-va uja. Glasgovski njegovi prijatelji so mu svoje čestitke sporočili brzo a no 111 so dotični brzojav poslali okoiu sveta. Ia (J asgova ^e je naredila neposredna z voza okolu sveta m tako je bito mogoče, da je br.-.ojavka v sedin h minul ih napravila to precej dolgo pot. L*)td Kelvin se je istotakn brro-javno zahvalil in jo njor . > b . ; ivka potrebovala celo san.o štiri minute, da je prišla okoli sveta. Budimpešta 18. junija, V današnji siji avstrijsko delegacije |e detogit ViŠnika>r pri razpravi o proračunu vojuega ministerstvi nujno zahteval, m\ se vojaško Bkladišče. v Ljubljani premesti na kak drug kraj in se vo-j iški upravi toplo zahvalil /a nje pomoč pri pomožni jiltciji o potresu. Budimpešta 18. juniji. Vojni ministar Krieghamtner je na Višnikarjeva izvajanja od-voril, de vojn;', uprava lavsema glede skladišča napram Ljubljeni dobrohotne stališče, da je pa ugodna rešitev tega vprašanja odvisna največ od finance« ga erarja. Vojaška uprava želi sama, da se ikladiŠCe s sedanjega mesta premesti kam drugam. Budimpešta 18. junija Ljubljanski in pan Hribar ie dospel sem in bil danes pri cesarju v avdijendji ter se je zahvalil za potrditev županom. Budimpešta 18, junija. V slovanskih krogih je naredilo jako neugoden nt is, da se je hrvatski delegat Jagid v ogertki delegaoiji pri raspravi »> proračunu Bosne In Hercegovine navduši no poganjal za imenovanje „bosanski jezik", SS kar se mu je Madjar Mallav javno zahvalil. Dunaj 18. junija. Nadvojvoda Oton prevsame vsa častna mesta, katera je zav/emal nadvojvoda Karol Ludovik in tiste reprezenta-cijske dolžnosti, katere je izvrševal umrli prestolonaslednik 1 Indolf. Dunaj 18. junija. Protisemitski Isti de-nientujejo vest, da pride Luegcr na uhod ma-djarske ljudske stranke v Gattendorf, zaradi katere vesti so inadjarski listi že več dnij kričali. Dunaj 18. junija. Pred porotnim sodiščem se je danes začela obravnava o senzaci-jonelni aferi nsalon Tuschl". Mej obtoženci je tudi upokojeni major Hosetti. Brno 18. junija. Dr. Srom se je odpovedal vodstvu moravsko češke stranke. Rim 18. junija. Listi javljajo, da se ldaratieri po disciplinarni preiskavi degradira in izbacne iz laške vojske. London 18. junija. „Times" javlja is Kima, da se vrše skrivaj pogajanja mej Italijo in Francijo glede nove trgoviuske pogodbe, sploh pa da bi Uudini prav rad opustil prijateljstvo z Angleško, če bi mesto nje mogel dobiti naklonjenost Francije. Umrli so v ¥,?u*>!f »ni: Dne 1"». jnnija : Terezija Svete, Šolskega sluge žena, 3g let, i'oljske ulice, Šolsko poslopje, jetika. - Marija Ša-Hgaj, URmiljena nos'nt, 27 let, Kravja dolina St. 11, jetika. Hnc 1«'». junija: Anton Nedvt-d. o. kr. glasbeni učitelj, 8 Ljubljansko srečke......... 88 Rudolfove srečke po 10 gld......23 Akcije anglo-avntr. banke po 2mniij«iii iirihuj >hii iti oilliHJahii č:ni or.iinconl itn i iri'iln |«'« \ lops 'i . III i'IIMII. , IVOO-138) Oillio«! r« I.} nl»J |ui«e (Jot. kol.). Ob 13. uri r> min p« ri'y tlial v Aiiiinpn, lučili. (Imiimlrm, BolnOgmt, Lomi Oaate n, /■ ' n ••■ "i. [nornoat, Stejrr, l.iii«, Dunaj »i» Amatettcn. — Ol. li uri I "i min. ijutrnj nini-iin vlnk t Kdcpvjp, NOTO Malto — Ob 7. url O) min. OKlbni vliik v Trbiž, 1'oiiItIh'I, lirljuk, Cclovoci, Fran-zeimfnntc, T.jubno, Himni 6m Roltlhal v Kultinur-ul, Styyr, l.'nc, BltđŠJSTtoS, 1'lat'iij, Munjinu vnrn, llob, Krnii*nv* »:-vju, Novo iripitu. — Ob 11. uri f>0 min. ilii|iiiliulnn uiiihin vlak v Trbti, 1 '<1111.. 1><-l, U.-lj.-l;, Colovpe, Krni/ •t'.f.- I.', l.julmo, Sel/.Oiul, OuimI. — Ob 4. uri Dopolnilno omilmi vlnk r ' I *»1. • A. K.-ljAk, Celovec. Ljubno, oe« 8nl«-tli:il v Hnliiofrrnd. Lsad-Ositoto, '/■••'■l n« jc>r.i>ru, Iiioimi.t, Ilromino, Cnnli, (irnero, 1'ari/, Sti>;. r, I.iui', Oiimii.lcn, I n o L1, Ilinlpju vii'.1, 1'lrpiij, Marijine vurr, 1 t«jh, FrKiirov.' uri", Kirlnve v:ir», l'n>t(«, I.ipako, lMm:.J vi» Ani-■tettrn. — OU 0. uri 30 miri. ITfdfl mc»»iii vlak v Kočevje, >'o»o rneitn. — Ob 7. uri 44 min. «voči-r oiobni vlnk v I.uine-Hlfl — Vrhu ton* ob f>. url 31) min. j)0]><>hiilnc vsnku nnliljo in iir«*niW v l.cHOfl-ltloil. 1'rlliti«! v i. j u!.' j uho juž. k. I \ Ob B. uri t-2 min. zjulruj osiibni vlnk * Dunafa via Amstetten, Solnncraila, Ilri<|(t>iii-a, Inorimiitn, /.i-lbi na Jiircru, I.enil-Oatteina, l.iuca, Slnvr.i. iir 'in.l. ni, N.i, Aninivi, I.iiiI.iir, C-lovrn, lieljaka, Franieiia-fe»t«', Trbiž*. — Ob H. uri zjutraj oaobul vlak ii l.vic-I.r> min. popolutltll i-mlnii vlak | Ouiiujn, l.jubtia, SrUOmla, Ueljaka, (VImtci, Frauzriiafeiito, i'imUMi, l'rl.iia — Ob 8 uri 3r> min. zvo^cr rueia.nl vlak iz Koče*.);!, rfOTOgU muiti — Oh !>. uri 4 min gvui-er ■ ■dobni vlak t Dunaja preko Antltettajua, iz LIptU«, Pratft, Franeovih varor, K n. \i!i \ ii . ilili i, Mariiuiili v.rov, Tlzuja, Uuileju vie, Ktiliio^r.nla, I.iubiia, Tteljakn, Colove«, l'un'.ubli, Trblim. — Vrhu tega ob 10. uri U6 min. zvi'ci r ^diUn nci.'ljo ifi pr - n'. i/ I. .••o-llletl«. 0<1li4»a t« f.Jiiltl 14114- (drt. kol.j v Kamnik. Ob 7. uri 18 min. ajuiraj, oh 2. uri a min. popotattiM, uli 0 ur) BO mfti /».'iit, ob 1". uri 10 nun. /.vnii. (l'oak'ilnji \\\k le ob tit'', ob I uri I f> mi it .!••;>. »Iti ln». ob U uri 2ii min. zvei-er, ob U. uri rttln. .vi-ocr. (POf)l#iinJI vlak lu ob ue.leljab m ]iraamkih.l Najcenejša amoniza posojila na graščine« hl&v in tovarite za krajšo in daljfto dobo — do ,J 3 i f. kiivn« osnilns vred i. osti — |ionujii t' fino in kiilnntuo (1(495—4) Budimpešta, * i-jUsva ulici 70. N a j n i z j e cene 5 i o-- >w dJlS dO q 7i »Aj G (yj (i\ 14—12) Mladenič vefic slovenskega, nemfikega, italijanskega in hrvatskega ■«>-zika, ki je popoli oma izvežbnn v stroki mirodilničai'ja (dro-(,'uist o in ki je v iste j stroki prestal skušnjo, iell vstopiti kot komi v kako mlrodllnloo »U kot koroa pondont v malo tvrdko. — Več pove npravniStvo Si., vonskpjM Narodu". (2542—3) Komi in učenec VZprejmeta 8e v trgovino z mešanim blagom na. deželi. — Ponudbe p> d naslovom: „TrflOV8C" vzpre-jema upravu A( vo ^Slovenskega Naroda". (2577—1). Notarski kandidat ~ vzprejme se v piRarni podpisanega, v Rogarec na Štajerskem premeščenega c. kr. notarja. Dopisi nuj ae pošljejo do dne 30. t. m. v Tržič, pozneje v Rogatec. Notar Franc Strafeila. (2fuH —t) Ljubljana, Latterman-ov drevored, Hetrtlropf-a. veliki muzej. Velikanska razstava za umetnost in naravoznanstvene preparate, mehanične umotvore s parno silo, bogat anatomičen muzej. 0«lj>rt oiuk ilnn o«l 0. ure *) u t nt) 4i0 O. ure ivecer. Zabavt polno uro obetajoč, vabita k prnv ohileinu obisku _.r)71 — 1) Ludovik Kraus ta nik. W. Hartkopf im delpr in mehanik. 9^* 4 U 11 I j »J Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Doktor pl. Trnkbczy-jeva tinktura za fcurj a očesa. OolOVO i»r«*il*l% 4> pritli Ulii|liu «»«•*"..>■■■ in proti n l r-j(-ri|ii Ko/*- ii» noj|l« Ima veliko prednost, da sb samo s Coi»ićem namata na bolni del 1 steUtnifilea z savodilom, kako se rabi. in 8 čopičem vred 40 kr., dvanajstoi it-a .'{ gld. 50 kr. Dobiva so (8500—1) v lekarni Trnk6czy-jevi poteg mestne hiše v Ljubljani. Raz. «•>'•! I ja !>e \s;tk dan s posto. (\4ft\ Lekarna Trnk6ozy v Gradcu sporna razprodaj manufakturnega blaga W9 pri V^sr v Špitalskih ulicah. • ^t-i \ ! Veliko pod tovarniško ceno !! !"^SaUl r Važnu za kolesarje!^1 1' ojain si na/.uaniti, da som svojo ran ela.e>.3a.lč:no ciolci."-r.! c - sedaj undil tudi z. _____^11" I i i 1 I II Damske bluze najnovejše fa