67. številka. Ljubljana, v torek 24. marca XVIII. leto, 1885 Izhaja vsak dan evi < «m\ izim*i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z» jedei mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt letu .'» gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na »lom račun* s« p* 10 kr. za ineiec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželi; toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedeuknit tiska, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole i'rankovati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravnUtvo jo v Frana Kclmana hiši, ^Gledališka itolba". U pri* v niš t vu naj se blagovolijo pošiljati uaročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. —— Zaradi praznika izide prihodnji list v četrtek 26. marca 1885. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno Tabimo na novo ■aroftbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta. . . -..... 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upraimištvo ,fHlov. Naroda". Velikonemške skomine. —o,— Le kedaj bodo vladajoči avstrijski krogi prišli do spoznanja, da se pravi z ognjem igrati se, ako se mej nami ven in ven poudarja solidarnost interesov avstrijski h' i n nemških? Kdo, ki misli dobro za lepo našo avstrijsko domovino, more našega izveličanja iskati v tesni pobra-timiji avstrijski-nemški? Kdor takisto misli, smatra avstrijsko našo zemljo za ekspozituro Germanije, on ni več avstrijski patrijot, tako misli le nemška ir-ridenta! Toda komur je čast, blaginja, samostalnost Avstrije pri srci, tisti ima tudi živo prepričanje, da bi se našemu državnemu, duševnemu in gmotnemu življenju kopal sramotni grob, če bi se naglašena solidarnost avstrijskih in nemških teženj preložila v življenje in zapečatila z državno-pravniini pogodbami, ki jih ne razdere „ne moč neba, ne moč pekla". Kovač Bismarck preži s svojimi kleščami na Avstrijo in išče, kam bi jih zasadil. Pri tem ga je pa sam med in dobra misel za nas, tako da naj sami ne vemo, kako pijemo sladki strup. V dokaz, da brez nas živeti ne more, da marveč hoče z nami deliti vse diplomatsko veselje in trpljenje, sklene torej z nami iskreno bojno in odbojno zavezo in mi smo vsi srečni, da imamo tako dobrega soseda. On sovraži vse, kar je za Avstrijo slabo in nevarno, sovraži torej tudi veliko-nemško avstrijsko stranko in dvakrat ali trikrat jo udari s strelo svoje trde obsodbe. Da nam podpre domačo trgovino, tudi to je njegova skrb. V Trstu hoče učiniti nemško trgovsko pristanišče. Mi pravimo, da je to „polip", ki bode zadušil politično in narodnogospodarsko samostojnost življenja v Avstriji, a vsi si vender nesmo jednih misli v tem, — trgovski naš minister baron Pino je namreč v avstrijskem parlamentu izjavil, da se z nj< gove strani vse zgodi, kar treba, da v našo Tržaško trgovino posije žarek Bismarckove blago-naklonjenosti. Saj res, kdo bi bil tako naiven, da bi mislil na perfidijo pri takem sosedu, kakor je knez Bismarck! Tu pa tam res katero napravi, ki nam ni po volji, zlasti se malo pretrdo drži nemškega pregovora, da pri dobičku in denarji neha prijateljstvo. Na narodno-gospodarskem polj i nas leto za letom pritisne, kjerkoli more, zapira meje našemu uvozu in prevozu, tira za nas pogibeljno železniško politiko, konfiskuje naše železniške vozove, če se za-letijo na nemška tla, odobruje tendenčne takoime-novane „kuponske" pravde itd. Ali vse to so ma-losti, prednosti, ki jitv ima sleharni dobri sosed! Časih si sami pomagamo, n. pr. z arlsko železnico drugo pa potrpimo — zavoljo političnega prijateljstva, zavoljo solidarnosti avstrijskih in nemških interesov ! Toda bodimo resni nasproti neprijatelju, ki nam tako laskavo, tako dosledno streže po našem življenji! Knez Bismarck ga ne stori koraka, ki ga ni bil poprej dobro premislil, stori ga najrajši v samodelski temi, ki drugim dolgo brani opazovanje njegove hoje. Celo srednjo Evropo bode vsaki hip spremenil v carinsko, narodnogospodarsko bojišče — in na tem bojišči ima izkrvaveti politična samostalnost naše, avstrijske države! Pod pretvezo samoobrambe je carino povišal na glavni eksport Avstrijcev; on, naš čislani prijatelj, ki nam je še poprej rušil naše vnanjo trgovinske odnošaje, kjer je le koli mogel, on tudi sedaj ni najprvo poskusil, da-li se morebiti da po prijateljskem potu doseči primerna obramba trgovinskih interesov za obe strani, nego napovedal nam je boj. Dobro pripravljeni oglasili smo se mi nanj s carinsko novelo, ki je v „rajhu* vzbudila veliko tarnanja in jadikovanja. Narodno-gospodarski geniji nemški pa so koj poprijeli za tolažilo, rekši: Dajmo, da zginejo meje mej Avstrijo in Nemčijo, dajmo, da Avstrijo pripravno v carinsko unijo, do prag-matske, nerazrušne zveze z Nemčijo! Halo! Tudi Bsmarck je zraven! Predzadnjo soboto, kakor je znano, napovedal se je v nemškem parlamentu ta velikanski kankan. Najraznorodniši elementi kot so Bismarck, Riehter in Windthorst so jednodušno in jednoglasno izjavili, da je treba „za-celiti rano iz 18G6. leta", stopiti z Avstrijo v nerazrušno, z zakoni zatrjeno večno zvezo. Knez Bismarck ki je z jednakimi insinuvacijami 1879. L pri Andrassyji, in menda tudi 1H8M. leta v Solno-gradu pri Kalnokvji jako trdo naletel, spomnil se je tega in naravnost izpovedal, da bi ta stvar v avstro-ogerskih parlamentih ne mogla priti do zmage. Toda zvita buča ima vender nekoliko upanja! Še v tisti seji je Ogre nahujskal proti Avstriji, češ, da naj pač dopustijo povišanje žitne carine proti Rusiji in Rumuniji, a upro naj se takemu povišanju za nemško-avstrijsko mejo! Če bi se lokava ta želja spolnila, potem dobodemo v resnici za žito vsaj jeden nemški-avstrijski-ogerski carinski obor, — jeden tlel carinske unije. Tako misli, tako računa nemški državnik na propast avstrijske države. Da bi Avstrija prej ali slej v takej narodno gospodarski zvezi, nadalje v pragmatsko zatrjenem razmerji z Nemčijo Zgubila svoje državno vrhovnost, svojo nezavisnost, da bi tako pangernianizem dobil svoj temelj in svoje neopravdano področje, — o tem nihče ne dvoji, ne dvdjijo niti tisti, ki na avstrijski zemlji želijo za Avstrijo take bodočnosti. Sobotna seja v nemškem parlamentu je v tem oziru bila le korelat polubla-znim ekspektoracijam nemških nacijonalnih poslancev v avstrijski budgetni debati. „Von biiben und drliben" toliko jasnega programa, da Bi ga več želeti ne moremo! Mi sedaj v interesu staroslavne države naše upamo, da se bode spoznalo na mero-davnem mestu, odkod nam nevarnost preti in na koga se Avstrija zanašati smo in mora. Avstrijski Slovani smo vsi bili in smo jedne misli: „Potius mori" — nego da bi se dali iztrgati Izpod porut LISTEK. Pariz v Ameriki. Stat (Francoski spisal Runo Lefebvre. Poslovenil , nominis umbra.) Deveto poglavje. Kjer tudi resnica sliši svoje. Daljo) Jaz vidim, odvrnil sem, povsodi le pohujšanje, škandal, da se izrazim z blagorodnim gospodom. Celo podstavni stebri človeške družbe se pogrezujejo v tem sviži, ki ga vi ljudovlado zovete. Kaj pa vi spoštujete? Vero? No, dobro! Če pri vas duhovnik ne izpolni svoje dolžnosti, če se lahkomiselno ob-naSa, h kratu se bode dvajset časnikarjev jelo smijati, kot malovredni sin Noetov, ko bi vendar imeli pred ljudmi zakrivati slabost, katere sramota zadeva vso cerkev. Sramota, odvrnil je Truth, zadene le cerkev, ki s krivim potegne, ne zadene pa cerkve, ki okužen člen daleč od sebe odbacne. Ali ščedite pravosodju? Ravno včeraj je vaš časopis prav gnusno napal sodnika, ki se je v tre-notku slabe volje malo preostro zadri v nekega zrelega tiča. Kako hočete, da bodo spoštovali sodnika, če ni nezmotljiv? Pravica, sodnik, odvrnil je Truth, je zarad za-toženca, ne pa zatoženec zarad sodnika. Če jedenkrat, nadaljeval sem, niži uradnik prestopi svoje uradniške pravice, slučajno izpozabi zakon in po pomoti v zapor dene nedolžnega človeka: kar h kratu bode deset časopisov o samosil-stvu lajalo kot psi, ki nad luno revsajo. Razvneli bodo celo deželo zaradi najmalopridnejšega človečeta, kaj vem jaz ? zaradi kakega berača ali kakega tatu, katerega neso prav natanko po zapovedih zaprli. Po vsej pravici, odvrnil je Truth; svoboda najzadnjega nesrečneža zadeva se vseh državljanov. Ko hitro so žaljene zakonske določbe, ter je po krivici kateri državljan prišel v zapor, preti ista nevarnost vsem. Kdor tega ne vidi, ne ve kaj je svoboda. Ali ni časih treba zakriti podobo zakona in neoziraje se na napačno prisiljeno postavnost, oteti državo. Doktor, vi zmeraj vlečete s Pilatom. Tudi ta se ni ustavljal napačnemu pravnemu pomisleku; rajši je hotel obsoditi nedolžnega, nego so tvegal svoje službe. Bil je kaj spreten mož in jaz prav nič ne razumem, zakaj ga svet tako ostro sodi. A kam nas to dovodi V nadaljeval sem, bolj in bolj razdražen po hladnokrvnosti mojega nasprotnika. Dvanajst ali petnajst časopisov gospoduje potem javnemu mnenju in ljudovladi. Petnajst časopisov! rekel je Truth, kaj hočete s tem reči ? Tu jih imamo tri sto in to je malo za šeststotisoč duš. Boston jih ima sto za manj nego dve sto tisoč prebivalcev; se ve da v Bostonu, tem puritanskom mestu razumejo svobodo in naobraženost vse drugače, kot v Parizu. Tristo časopisov? vskliknil sem, oaupnen od tega strahovitega števila. Kdo pa vender vodi in napeljava javno mnenje? Prvi pritepenec se lahko brez poklica proglaša za proroka in zakonodajalca; vsak sanjač lahko govori, kar hoče, ter ljudstvu usiljuje svoje mnenje. To je pač najgrozofitejše samosilstvo! Dragi prijatelj, rekel je Truth z bolj tihim dvoglavatega avstrijskega orla! Kadar pa se hoče kjerkoli v avstrijskih naših razmerah kazati upliv ostrovida kneza Bismarcka, za vsaki slučaj kličemo sleharnemu izmej odgovornih čuvarjev premile Avstrije: „A porta inferi erue domine ani-mam ejus! „Slovenska Matica." Od Soče. Ker se bliža čas, ko bo imela Slovenska Matica zopet svoj občni zbor in ko bo treba v njen odbor voliti devet novih udov, ne bo odveč, ako opozorimo častite druStvenike na nekatere pomau-kljivosti glede sedanjega odbora. V njem je, kakor znano, 20 Ljubljanskih in 20 vnanjih odbornikov ter se deli v dva odseka, v gospodarski in književni. V gospodarskem odseku bilo je za 1. 1884. osem odbornikov, v književnem pa 18; skupaj tedaj 26 ali bolje rečeno '24 odbornikov, ker gospoda Klun in Tomšič bila sta v obeh odsekih. V katerem odseku so pa ostali gospodje? — Mej odborniki, posebno mej vnanjimi, nahaja se več mož, ki imajo sicer za slovenstvo mnogo zaslug, a za Matico našo skoraj nobenih. Matičini društveniki so jim gotovo hoteli skazati nekako čast in hvaležnost, ko so jih volili v odbor; a ker imajo dovolj druzega posla, ne morejo ob jednem delati tudi za Matico. Tako je tedaj razvoj prvega našega literarnega zavoda odvisen od delavnosti le nekaterih odbornikov. Treba pa je, da bi vsi njeni odborniki delali po svojih močeh v njen prospeh. Ako pa vidimo, da ni mogoče temu ali onemu dosedanjemu odborniku, ker ima preveč drugod opraviti, žrtvovati nekoliko svojih močij v Matičin prid, bilo bi najbolje, da izvolimo na njegovo mesto druzega moža, ki ima resno voljo, dovolj zmožnosti in več časa delati na korist Matice. Ako pregledujemo vrsto Matičinih odbornikov za 1. 1884., takoj lahko opazimo, da so nekatere znanostne stroke jako dobro zastopane, nekatere pa jako slabo ali še celo ne. Književni odsek je večkrat primoran dati ta ali oni spis v presojo kakemu neodborniku. Tudi se je že zgodilo, da je književni odsek izročil v presojevanje kak spis takemu odborniku, ki svoji nalogi ni bil kos in je prej ko ne k većemu popravil kako slovniško napako, glede vsebine pa se je zanesel na „temeljitost" dotičnoga pisatelja. Na ta način bilo je že več slabih spisov ponatisuenili in nasprotno se je morebiti že kak boljši spis zavrgel. Kaj tacega bi se najbrže ne bilo zgodilo, ko bi bil o dotičnom spisu izrekel svoje mnenje strokovnjak. Kal' se tiče sedanjih odbornikov v književnem odseku, zastopana sta jako dobro veronauk (5 odbornikov) in filologija (tudi 5 odbornikov); zgodovinarja sta dva, dalje jeden prirodopisec in jeden naravoslovec. Želeti pa bi bilo, da bi tudi druge stroke imele svoje zastopnike mej odborniki, kakor zemljcpisje (n. pr. g. Jesenko), potem aritmetika (gg. Lavtar in Celestina), indijska filologija (dr. Glaser). estetika (Franke), medicina, filozofija (dr. Križan), itd: Želeti bi bilo, da bi se pri vo-litvi novih odbornikov oziralo na naštete pomanjkljivosti. Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 22. marca. Dr. Foregger je tedaj še posebej interpeloval g. justičnega ministra zarail preiskave proti Rot-schedlu in Wagnerju v Šmarji. Gospod dru. Vošnjaku nasproti je že poprej bil trdil, da Rot-schedl in VVagner res ne znata tiste novoslovenščine, pa navadni slovenski jezik že znata. Zmiroin tiste kvante, kakor da bi za nemškega uradnika na srednjem Štajerskem zadostovalo, ko bi ne znal nove nemščine, ampak le tisti lajanju podobni dialekt okolu Lipnice. G. minister bo na interpelacijo pač lahko odgovoril in ne bi škodovalo, ko bi pokazal toliko energije, da bi interpelantu naznanil že dovršeno premeščenje obeh pristavor. Tudi znani dr. Heilsberg se je oglasil proti trditvi dr. V oš nj aka, da štajerska kmetijska družba državnih podpor ne razdeljuje jednakomerno po de želi in da je spodnji Štajer prikrajšan. Heilsberg trdi, da to ni res. Pa dr. Vošnjak mu je takoj dokazal, da je vse res, kar je trdil. V centralnem odboru kmetijske družbe ni nobenega Slovenca in v komisijah je spodnji Štajer zastopan le po — dru. ! Aussererji (!). Dunaj 23. marca. G. ministra Conrada ni več videti na njegovem sedeži v državnem zboru, v dokaz, da se pripravlja na odhod. In njegov naslednik! Čujte! čujte! ! Kdo se ponuja? Nikdo drugi, nego tisti — Wid-i man, kateri po lovorikah, nabranih na Kranjskem, ; zdaj na Tirolskem premišljuje, kako bi zopet prišel i na tako mesto, kjer bi mogel skazati Slovencem j svojo nagnenost. Pripeljal sa je te dni na Dunaj, ; da bi delal propagando za svojo osobo. Neverjetno je sicer, da bi mož, ki je o svojem času na znani , način na Kranjskem delal za nemško-liberalno I stranko, sedaj postni član ministerstva, katero je kot svoje gaslo proglašalo ravnopravnost narodov. Kajti tak naslednik Conradov bil bi tolik udarec v lice večini, zlasti pa Slovencem, da bi iz sedanje vladne večine potem prav lehko navstala manjšina, ker bi vsaj nobeden slovenskih poslancev niti tre notek ne mogel podpirati vlade, v kateri bi sedel mož, ki je sam prosil proč s Kranjskega, ker je vedel, da je storil Slovencem najhuje krivice in da je tam nemogoč postal. Včasi se pri nas res čudne stvari prigode, da pa bi dobili tacega naučnoga ministra, ne verjamemo, ker bi to pomenilo razpad večine in s tem konec cele TaafTejeve vlade. Danes so nadaljuje debata oseverni železnici. Kakor bq kaže, dobi vladni, oziroma odsekovi predlog večino, da si bode Liebtensteinov klub deloma proti glasoval. Govor državnega poslanca dra. Poklu-karja v seji dne 12. marca 1885. (Dalio.) Vkljub temu bodi mi dovoljeno, le z dvema besedama še to stvar pojasniti. Sam imam otroke in dva obiskujeta ljudsko šolo v Ljubljani. Moji otroci slovensko govore in obiskujejo one javne šole, kakor vsi drugi otroci, in kakor večji tlel otrok Ljubljanskega mesta, tako tudi moji otroci morejo le od onega poučevanja, katero se jim daje v slovenščini kaj vspeha imeti. glasom, da bi tudi mene pripravil bolj tiho govoriti, | ne začnite z nova b svojimi šalami; te kratkočasijo Humbuga, a meni store slabo. Kjer vsak lahko govori, ni nobenega poklicanega, nobenega proroka, nobenega pritepenca; tu je lc jedno pravo, katero ima vsak državljan, in katerega se poslužuje vsak državljan na svojo osobno korist ali pa na občno korist. Kdo bi bil kedaj mislil v svobodnem narodu voditi in napeljavati javno mnenje? Ali je Vankee, ki ne bi si sani uravnal svojega postopanja in ki ne bi sam, popolnem poznajoč razlogov in razmer, svobodno izbral si stranko in zastavo. Novinarstvo je le jek. ki ponavlja misli vsega naroda. Ti ne-številni časopisi imajo lc jedini namen: kupičiti dognane stvari, nauke in misli, pomnoževati in raz-Sirjevati svetlobo' Čim več jih je, temveč lahko vsak državljan čita, premišljuje in sam presojuje. Resnico vsakemu pojasniti, po tej časti hlepimo vsi j in ono časnikarsko samosilstvo, o katerem ste govorili, biva le v vašej domišljavosti. Mogoče bi bilo k večemu tam, kjer bi vlada, po slabi in napačni poti hodeč, iz novinarstva napravila si monopol zoper samo sebe, dovolila lc deset ali petnajst časopisov, ter s tem napotila proti sebi obrnjeno zjedi- njenje vseh strank, ki se po naravi rade le razhajajo in razgubljajo. A v Ameriki, kjer je dva ali tri tisoč časopisov in kjer se od dne do dne novi rmit'', je število samosilnikov uničilo samosilstvo. Naj bode: vi imate neko ustavo, o katerej se Aristotelu še sanjalo ni, papirno ali tiskovinsko ljudo-vlado. V tej srečni državi vlada vsak, le vlada ne. Vi časnikarji (in pri vas je že vsak časnikar) ste več nego cerkev, več nego pravosodje, več nego država! Kaj pa vender ste? Odgovor je kaj lehek, rekel je Truth; mi smo človeška družba. A če vlada družba, če vlada vse ljudstvo, kdo pač je vladar? Doktor, odvrnil je urednik smehljaje, kader se vi po ulici gibate, kdo pa je pač giban? Ali besedi na ljubo vi vsekakor morate biti v povodci? Kader vi brzdate svoje strasti (kar pa vselej ne storite), kdo pač je brzdan ? -le neka starost zrelosti za narode kot za posamičnike. Naj se Kitajsko stare v večnem detinstvu, jaz to obžalujem; a mi kristjani, državljani velike svobodne države, nesmo narod bedakov in slabounmežev; že dolgočasa smo doletni ter svoje zadeve sami opravljamo. Kaj neki Dejansko pa je, da je že za drugo poluletje prvega šolskega razreda nemščina upeljana kot učni predmet in se tudi poučuje. To naj bo gospodom zadosti, da se prepričajo, kako se v resnici preganja nemščina v Ljubljanskem mestu. Pri tej priliki sem pa prisiljen vrniti se k izjavam poslanca za Hebsko trgovinsko zbornico, katere je izjavil glede na razmere Nemcev na Kranjs kem in izrekoma glede šolstva in narodnosti Ljubljanskega me s ta. On je rekel pri šolski razpravi proračuna: „To, kar je vlada na Kranjskem storila, bil bi že popolnem zadosten uzrok, za zmiraj v nasprotovanje stopiti zoper sedanje ministerstvo, kar se v nobeni deželi opravičene koristi Nemcev od strani vlade tako ne odrivajo, kakor na Kranjskem". — On utemeljuje to očitanje s tem, da najprej trdi: „Ker dober Avstrijec si konečno po mojih razumih Avstrijske ne more misliti brez nemške kulture", in dulje trdi: „ako se gre danes v Ljubljano in se spominja, kaj je bila Ljubljana pred desetimi in več kot pred desetimi leti. Prej je bila nemško mesto, danes pa jesiloma poslovenjena." — Dalje trdi, da danes v Ljubljani, nekdaj nemškem mestu, ni več nemške ljudske šole, in konečno vladi očita, da tamošnji hranilnici ni privolila ustanovitve nemške ljudske šole. Ako se to dolženje in očitanje bere, moralo bi se misliti, da se Nemci uničujejo, ali da so bili v Ljubljani v teku zadnjih deset let pravcato pokon-čavani. Ako se o delovanji vlade na Kranjskem go vori, smem tukaj, in to v duhu onih gospodov, ki o prostosti govore, z zadostenjem pripoznati napredek, kateri imamo zabeležiti pod sedanjo vlado, namreč, da se je umaknila ona železna roka, katera si je prizadevala vse, celo deželo, njeno narodnost, odgojo in jezik v vse drugačni svitlobi kazati, kakor pa je dejansko. Ali bi bilo sicer mogoče, da bi danes tako odličen zastopnik od leve strani (zbornice) mogel trditi, da je v teku desetih let trdo nemško mesto poslovenjeno. Se Vam li zdi to mogoče ? Odgovoriti Vam samo morem: Ako je mogoče, da se Dunaj ponemči, tedaj je bilo mogoče, Ljubljano posloveniti. (Prav dobro! na desni.) Govorilo se je tudi o ljudskem številjenji in izreklo se je, da je ljudsko štev i ljenje pokazalo razmero 5000 Nemcev proti 18.000 Slovencev v Ljubljanskem mestu. To je vspeh preiskavanja o jeziku, v katerem se občuje. Ako pa postopanje pri ljudskem številjenji malo bolj na drobno preiščemo, videli bomo, da nam jezik občevanja, kakor je vspre-jet v statistične izkaze, ne podaja prave podobe (narodnosti). Resnično je Ljubljana mesto, v katerem velik oddelek prebivalstva nemško govori, pa priznali mi bodete gospodje, da ni vsak Nemec, kdor nemško govori. Poklicali so tedaj, da navedem samo jeden slučaj, saj je znano, kako se je pri ljudskem številjenji godilo, in znano je tudi, kako se je postopalo pri nas — poklicali so tedaj na pr. uradnega slugo. Ti se sprejemajo izmej vojaških nižjih šarž, so kmetski sinovi, ki so kratek čas obiskavali šolo, potem odslužili vojaštvo, dobili svojo službo in nekoliko nemščine lomijo. Taki so bili pri številjenji pozvani Dalje v prilogi. ""^Kff pomeni ljudstva vrbovnost, katero že devetdeset let naši ustavi na čelo stavimo, če ne razglašanje njegove polnoletnosti? Primere nič ne dokazujejo, odgovoril sem brez ovinkov. Kar velja o posamičniku, ne velja o narodu. Same prazne besede, doktor. Narod je pač neka vsota posamičnikov. Kar velja o deseterih, o dvajseterih, o tisočerih posamičnikib, velja tudi o milijonu. Pri katerem številu naj se pač začenja ona nezmožnost? Ne, rekel sem, ni res, da bi narod bil neka vsota posamičnikov; narod je vse kaj druzega. To se pač pravi, vsota pri seštevanji ni skupnost vseh seštevancev? Napačno! vzkliknil sem, sit razgovora s krat-koumnim človekom. Tukaj razloček bode v oči. Kaj je ona čarovna beseda, na katero se sklicujejo vsi državniki, ko hitro se hočejo otresti posamičnih ko-ristij? Občna korist. Kadar hočejo uničiti pravice in zahteve, ki vlado ovirajo, na kaj se pač sklicujejo? Na višo korist, na korist vse države, vse državne družbe. Občna korist je premo nasprotje, zanikanje posebnih pravic. Tako vsaj mislijo in ravnajo v vsakej naobraženej državi. Ko bi zadostovalo Priloga „Slovpnskemn Narodu" St. 67. 24. marca 1885. in vprašani: kateri občevalni jezik? Odgovoril je: „slovenski". — „Kako pa to?" — „Slovensko govorim, tako govorim z otroci, tako tudi z ljudmi zunaj govorim slovensko." — rTi pa govoriš z uradniki, s temi moraš govoriti nemško, tedaj je tvoj obče valni jezik nemški." Tako se je uvrštavalo. — Vsaj, se ve da, s tem ne zgubimo ne jednoga moža, ako se tudi 5000 Nemcev navede ali več, toda navesti sem hotel samo jeden vzgled, da se v malem zadobi podoba, kako se je sestavila ona številka. Vsaj je znano, da se je ravno lani, povodom ustanovitve nemške ljudske šole v Ljubljani deželnemu šolskemu svetu izročila prošnja, na kateri je bilo — mislim, da se v tem ne motim - 1-40 ali 142 podpisov očetov. Ako po mislite, kolika je ta podlaga, tedaj si morete napraviti podobo, ne o narodnosti, ker o tem bi podoba ne bila pravu temveč o onih stariših, kateri se morebiti zavedajo kot Nemci, kateri zahtevajo, da se njihovi otroci poučujejo nemško. Potem imate merilo, katero vsaj približno podobo podaja za razmere življenja v Ljubljanskem mestu; ker ako bi narodnost Ljubljanskega mesta potem hoteli soditi, kako se Vas na priliko v go-stilnicah nagovarja, ali kako se Vas nagovarja v prodajalnicah, ako hočete nakupovati, in se kažete tujce, bi to naravno ne bilo pravo merilo. Kar zadeva izrekoma nemško ljudsko šolo v Ljubljani, bo menda tudi gospodom znano, jaz hočem to stvar saino mimo grede omeniti, zgodovino ustanovitve te nemške ljudske šole v Ljubljani. Zastop mesta Ljubljanskega sklenil je ulogo podati deželnemu šolskemu svetu, v kateri se zahteva prememba dosedanjega ravnanja z nemščino v ljudskih šolah Ljubljanskih in to v takem smislu, da naj bi se slovenski otroci ne takoj v drugem poluletji prvega šolskega leta poučevali v nemščini, temveč še le v tretjem šolskem letu, potem ko si je učenec vsaj že pridobil malo podlago v druzih učnih predmetih. , Ta sklep vsprejel je deželni šolski svet. Na-učnemu miuisterstvu se je to naznanilo in rešitev se je glasila, da to se sme zgoditi, da se mora pa ob jednem za nemške šolarje v Ljubljani skrbeti. Sedaj bilo je stališče deželnega šolskega sveta in deželne vlade v Ljubljani prav tisto s stališčem mi-nisterstva, in izreči moram, da je bil večji del prebivalstva Ljubljanskega in slovenskega naroda s tem popolnem sporazumljeu. Občinski zastop Ljubljanski bil je deloma druzega mnenja. Najpred se je vprašanje to zavleklo, potem oglasil je ugovore rekoč, da potreba glede nemške ljudske šole v Ljubljani ni dokazana, tod a stvarno izrekel je občinski zastop že za naprej pripravljenost, takoj ustanoviti nemško ljudsko šolo v Ljubljani, kakor hitro bo potreba njena postavno dokazana. Po naročilu deželnega šolskega sveta sklenil je konečno mestni zastop, magistratu naročiti, da preskrbi ustanovitev nemške šole za prihodno jesen; — dalje po vseh slovenskih ljudskih šolah nemščino še le v tretjem letu upeljati kot zaukazan predmet. — Vprašam gospoda, je bil li povod dan za pritožbe zaradi postopanja Slovencev nasproti Nemcem? — Mi ne zahtevamo druzega, kakor jednako pravico z Nemci. izrečeno voljo večine poslušali ter koristi in želje vseh posamičnikov kar naravnost seštevati, vprašam vas, kaj bi bila politika: bila bi kramarija, opravilo katero bi lehko opravljal prvi pošteni pritepenec. Ali si mislite Caesarja, Iticbelieua, Cromvella, Ludvika XIV., ki slušajo glas kakega kmeta ali pa glasove nekaj tisoč državljanov ? Kaj bi bilo z državnimi sestavami, zavezami, vojskami, prisvojbami, z vsemi onimi sloveuhni dejanji; z ono igro na srečo, v katerej so junaki slavno zmagovali? Narod dova jati k zmagi in slavi, drhali ali množini naroda navdihniti misli, ki so jej popolnem tuje, storiti jo slugo častihlepnosti in namer, ki jej neso prav nič mari: to ravno je dejanje veleuma! To ravno čislajo na-rodje, zmerom spoštujejo in molijo tiste, ki jih z nogami teptajo. Prepustite te uboge ljudi samim sebi, mirni bodo sadili svoje zelje in njih letopisi bodo kot konec lepih basni obsegali dve vrstici: Živeli so dolgo, bili so srečni ter so imeli mnogo otrok. Kaj bi pri tej krasnej zistemi bilo z zgodovino? In b čim bi se naša mladina privajala govorništva? i hitijo prih.) Ako je gospod poslanec Hebske trgovinske zbornice izrekel, da se v nobeni deželi opravičene koristi Nemcev od strani vlade tako ne odrivajo, kakor na Kranjskem, dovolil bi si vender omeniti, da je bil deželni šolski svet kranjski opravičenim zahtevam nemštva zmiraj pravičen. Kar izrekoma naše srednje šole zadeva, zahtevamo mi, da je vsak učenec, ki gimnazijo zapusti in čegar prihodnji poklic mu kaže živeti mej slovenskim prebivalstvom, tako slovenščine kakor nemščine zmožen. Mislim tedaj, da se odrivanje nemščine na šolskem polji ne nahaja. Ako se pa drugo javno življenje ogleduje, vidi se pač nekako naravno odmikavanje nemščine; z onega mesta, na katerem so jo prejšnje vlade umetno in za unanjost, ne pa po potrebi gojile, kjer pa sedaj sama po sebi razpada, kakor hitro so se one nenaravne razmere odstranile. Kar izrekoma uradovanje zadeva, imel sem priliko kot ud občinskega zastopa na kmetih prepričati se, da se še danes mnogo dopisov v nemščini dopošilja in to občinskemu predstojništvu, katero ne razume nobene nemške besede. Je li to odrivanje nemštva? Kar zadeva nemško kulturo in pa drug uzrok gospoda poslanca Hebske trgovinske zbornice, da si dober Avstrijec po njegovem mnenji Avstrije ne more misliti brez nemške kulture, ste že iz tega, kar sem že govoril, lahko posneli, kako mi stojimo nasproti nemški kulturi. Ako mi razvoj in izobraževanje našega narodnega jezika zahtevamo, tedaj s tem nemščine ne odrivamo, temveč jo narobe — v neki gotovi meri vsprejemamo, kot potrebo, katero v vsem življenji čutimo in s katero moramo računati. Kar zadeva trditev gospoda poslanca Hebske trgovinske zbornice, da v Ljubljani ni nemške ljudske šole, so se gospodje že lahko prepričali, kako je v tej zadevi. To je gola neresnica. V Ljubljani nemarno, kar z vso mirnostjo lahko trdim, do sedaj nobene sloveuske ljudske šole (čujte na desni), da bi pa nobene nemške ljudske šole ne imeli, to je pretiranje, katerega ne razumem (Foregger vmes: Vsaj ste sami pravili, da se bo še le na jesen ustanovila). Da, pa mej tem imamo utrakvistične šole (vriš na levi). Prosim, stališče, na katerem deželni šolski svet in pa mestni zastop Ljubljanski stojita, je vender ono, -- mislim gospodje, da ste čuli, ker sem počasi in mirno govoril — da se ima še le prihodnjo jesen nemška šola ustanoviti, ter se sme še le tedaj slovensko poučevanje v družili šolah upeljati po ministerski naredbi in po sklepih deželnega šolskega sveta. Prosim tedaj teh stva-rij ne zavijati in si ne delati nemogočih posledic. (Pohvala na desni). (Daljo prih. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. marca. V tretjem razredu obrtnikov Oloiiiii.skc trgovske zbornice zmagali so Čehi. Sedaj broji zbornica 28 Nemcev in 8 Cehov. Že večkrat smo obžalovali, da razpor mej Poljaki in Kusini v Galiciji napravlja slovanstvu mnogo škode, daje našim nasprotnikom pogum in ovira slovanske težnje. To se je sedaj zopet pokazalo. V državnem zboru je nemški rogovilež dr. Knotz nesramno napadal vlado in desnico. Da bi svoje laži bolje pritrdil, omenjal je, kako zatirajo Poljaki Rusine Mi smo mislili, da nikdo ne bode odobraval surovosti tega Velikonemca, najmanj pa kdo iz Slovanov. Saj je vsakemu moralo biti jasno, da mu za Rusine ni bilo nič mari, a je le hotel priložiti zaušnico vladi in Slovanom. Pa žalibog mej Rusini se odobruje Knotzovo postopanje. Več rusinskih veljakov, uredništvi časnikov „Prolom" in „Slovo" in društvo „Rada Ruska" izrekli so mu zahvalo za njegovo moško (?) postopanje v zboru. — Ravno tako so vsa rusinska društva in uredništva izrekla zahvalo poslancu Kulaczkovskemu, ki je v državnem zboru zagovarjal pravice rusiuskega naroda in naslikal istiniti njegov položaj. Jugoslovanska akademija znanostij se je posvetovala, kako bi mogla sklicati shod jugoslovanskih pisateljev v Zagreb, če tudi ga je prepovedala hrvatska vlada. Sklenila jo jeseni sklicati slovesno sejo akademije in k tej povabiti jugoslovanske učenjake kot goste. Srbski minister Novaković in bivši minister Mijatovič sta že obljubila, da prideta. Kakor se govori, bode vlada tudi to slovesno sejo prepovedala. Vnaiue države. ICdsLciini državnemu sovetu se bode v kratkem predložil načrt upeljave splošne vojne službe na Kavkazu. Ta načrt izdelala jo posebna komisija, katerej je predsedoval načelnik civilno uprave na Kav- kazu, knez Dondukov-Korzakov. Dozdaj so Kavkazci bili prosti vojne službe, p......veni načrtu bodo pa morali služiti pri vojakih naj bodo mohumedansko ali kristijauske vere. Iz njih se bodo sestavile posebne družine pešcev in konjikov, prve iz mohame-dancev, poslednje i/, kristijanov. ('astnikov v kav-kažkih družinah bode polovica Rusov, polovica pa domačinov. — Nek nemški list ve povedati, da bi Rusija rada s Turčijo sklenila zvezo ter se že podaja o tem. Turčija bi privolila, da se izvede San-štefanski dogovor, Rusija bi se pa zavezala hraniti turško ozemlje. Odkar je končana poslednja rusko-turška vojna, se je že večkrat govorilo in pisalo o takoj zvezi, uresničila se pa le ni. Najbrž so vse te govorice le izmišljotine raznih časopisov. Kakor Standard poroča, se ruske vojske takt) le razdeljene v transkaspiškem kraji: V Mervu, Julatanu in Sari-Jazi je pod poveljstvom polkovnika Alikanova 3000 Rusov, I0OO turkomanskib jezdecev s 16 topovi. V Saraku 2000 vojakov. V PuM-Khatunu in Sulfikarji je po 150 Kozakov v vsakem kraji V Pul-i-Kišti 500 Sarak-Turkomancev. V Askabadu 40O0 mož s 24 topovi, a se bode tja poslalo še 11000 mož podkrepljenja iz Kavkaza. Posadka Morvška se bode pomnožila, doposlala Be jej bodo podkrepljenja iz Ki ve in Turkestana. Že nekaj mesecev se opazuje v Makedoniji neko gibanje. Tamošnji narod se je že naveličal i liriki li grozodejstev in hrepeni po svobodi. Naj-poprej so se začeli oglašati Bolgari, da je skrajni čas, da se zboljša njih žalostno stanje, poslednji čas pa tudi Srbi. Zanašali so se seveda največ na Rusijo. Kakor pa poslednja poročila javljajo, sedaj tudi ni dosti upanja, da bi se Rusija potegnila za zatirane Makedonce. Ruskemu konzulu v Sredci naročila je vlada, da naj objavi, da car ne odobrava makedonskih meetingov in agitacij, ker so brez koristi in utegnejo samo škodovati, ter prepovedala mu vspiejemati makedonske deputacije. To je dovolj jasno povedano, da od Rusije zatirani Makedonci nemajo pomoči pričakovati, Da se je pa Rusija tako odločno odrekla, pomoči svojim slovanskim bratom, uzrok so velike težave, katere bi napravilo rešenje makedonskega vprašanja. Makedonija ima mešano prebivalstvo, vsaka narodnost nasprotuje drugej. Gibanje Bolgarov vzbudilo je takoj proti-gibanje Srbov in Grkov. Narodne meje neso povsod trdno določene, mnogo krajev ima mešano prebivalstvo. Poleg tega pa še Grki, Srbi in Bolgari hrepene, da bi razširili svojo gospodstvo, kolikor jo moč po balkanskem poluotoku. Ko bi Rusija ustregla jednemu teh narodov, zamerila bi se druzemu in ta bi se utegnil obrniti do kake tretje države za pomoč. Poslednji čas so Grki in Srbi nekako posebno prijazni z Avstrijo. Naravno bi bilo, da bi se obrnili do to, ko bi Rusija njim ne hotela ali ne mogla pridobiti dovolj makedonskega ozemlja. Avstrija pa ima v Makedoniji še narodnogospodarske interese, tedaj ni nikakor neopravičen strah Rusov, da ne bi Avstrija porabila te prilike, da pomakne svoje meje proti Solunu. Tega se pa v Rusiji jako boje. Srbi se pa za svoje Oflvobojenje Rusiji kazali tudi premalo I hvaležnosti, da bi ta mogla imeti posebno veselje razširjati njih državo, kajti s tem bi podkopavala i le svoj upliv na Balkanu. Tako dolgo tedaj Makc-donc nemajo pričakovati osvobojenja, da se Avstrija in Rusija mirno .sporazumeta, kako naj se urede razmere na Balkanu, ali pa, da dogodki prisilijo sami Evropo baviti se z balkanskimi zadevami. To se pa bode prej ali slej zgodilo, kajti Turčija hitro propala, zlasti se jej približuje finančni polom, kateremu bodo sledil politični. Naravno je, da se sedaj zopet govori o balkanski zvezi. V Atenah izhajajoči „Conteder. Orient." zagovarja to zvezo, misleč, da drugače ni moč rešiti makedonskega vprašanja Kdor pa pomisli, kako nasprotje vlada mej Grki, Srbi in Bolgari, bode spoznal, da taka zveza skoro ni mogoča. — V Albaniji se je baje vse pomirilo. Prizren ni razrušen, ampak samo jedno predmestje je po-žgano. V okraji Kaza se je pa zbralo kakih 120 razbojnikov, kateri ropajo tamošnjim Bolgarom njih imetje in jih pobijajo. S turškimi vojaki imeli so že več prask. Francoski senat pritrdil je vsem spremembam budgeta, katere je sklenila zbornica, četudi je odsek priporočal, da naj jih še jedenkrat zavrže K temu je najbolj pripomogel govor ministerskega predsednika Ferrvja. Slednji je poudarjal, da on želi, da se obrani konkordat, a zbornici se ne more odrekati pravice, varčevati pri budgetu za bogo-častje. Zborničnim sklepom je pa treba pritrditi, da se reši budgct, da ne bode treba novega provizorija. — Zbornica poslancev vsprejela je v generalni debati listiuin štrutinij s 430 proti 77 glasom. S tem je vlada premagala jedno veliko težavo, in vprašanje, ki je pokopalo Gambettino ministerstvo, posrečilo so je Ferry-ju. Pred včeraj praznoval je nemški cesar svojo oseminosemdesetletnico. Pri tej priliki prišli so v Berolin princ VValeški, princ Albert Viktor in vojvoda Edinburški S tem obiskom poravnana so vsa nasprotja, ki so se poslednji čas bila pojavila mej Nemčijo in Anglijo. — Umrl je dr. Niegolevski, ki je bil delj časa predsednik, poljskega kluba državnih poslancev. Pokojnik bil je tesno zvezan z vsem političnim življenjem pruskih Poljakov. Udeleževal se je že poljskega gibanja v 184G in 1848. letu. Sedaj je bil spolnil b4. leto Danski kralj neče ustreči spotlnjej zbornici, da bi odpustil Ertrupovo ministerstvo. V odgovoru na adreso zbornice pravi, da v ministerstvu ne vidi nikake zavire, da bi se obe zbornici ne mogli sporazumeti zaradi budgeta. Tega so pa ne pusti za-povedati, da bi moral odpustiti ministerstvo. Ker sedaj spodnja zbornica ne bode dovolila budgeta, bode zgornja dovolila provizorij, ker ima to pravico po danskej ustavi. Tako se bode dalje na videzno ustavno, v resnici pa protiustavno vladalo. Kraljevi hčeri ruska carica in Waleška princezinja in zet princ Waleški so neki prosili kralja, da naj ne tira razpora z narodom do skrajne meje. pa vse je bilo zastonj. Angleški konservativci se že neso odločili, ali bi glasovali za ali proti egiptovske j konvenciji v parlamentu. Najbrž bodo proti. S konvencijo pa tudi neso zadovoljni radikalci, ker Angliji nalaga : preveliko odgovornost v Egiptu. Poslednje dni so pri Suakimu Angleži imeli več bojev s Sudaiiei. Poslednjih je baje bilo kakih j 40O0, pa so se morali pred Angleži umakniti proti | Tamaju. Angleži so imeli 9 mrtvih in 38 ranjenih, j Kolika je izguba sovražnikov, se ne ve, a je najbrž \ jako znatna. Po druzih poročilih pa izid teh bojev za Angleže nikakor ni bil tako ugoden, in so se Sudanci jako hrabro in spretno bojevali. Dopisi. Iz Bolea 19, marcija. (Žalostne naše razmere.) Devetnajsto stoletje se imenuje v obče stoletje napredka, stoletje razvoja narodne zavesti, stoletje, v kojem je postalo najimenitnejše vprašanje: narodno vprašanje. — Mi Slovenci sino spali več stoletij spanje mrtvih, kakor bi bili izginili z zemeljskega površja; še-le v drugej polovici sedanjega stoletja počeli smo se gibati na političnem polji. Borimo se z našimi sovragi na vse moči, zahtevamo ] si narodno ravnopravnost, zahtevamo le ono, kar i nam že naravni zakoni dovoljujejo, kar nam dovo- j ljuje celo §. XIX. osnovnih postav, in koliko smo si že priborili? Malo, silno malo, kar niti deloma ne zadostuje terjatvam narodne ravnopravnosti Marsikdaj moramo čutiti, kako nam naši narodni nasprotniki z nogami teptajo ono, kar nam je sveto, za kar smo pripravljeni žrtovati imetjo in — življenje. Narod naš je deloma že precej prebujen, zaveda se, da je tudi on ustvarjen za napredek, da mora tudi njemu prisijati solnce milejše prihodnosti. Vsako zlo po naših nasprotnikih peče ga hudo, in zapomni si vse dobro, da vse z obrestmi povrne, Tempora mutantur! Pride čas! i Če pa ti, dragi moj Slovenec, zapaziš, da si se prevaril o onih možeh, katerim si daroval svoje zaupanje, da bodo narodu pomagali, a če ravno ti možje nasprotujejo narodnim tvojim težnjam, kaj porečeš na tO? Te li ne zgrabi sveta jeza, da takemu človeku očitaš nehvaležno postopanje, da ga kritikuješ, da ga obsojaš? Glej! dragi mi Slovenec, tako se godi nam. Že nad šet let nam županuje tak korenjak. I/volili smo si ga. Pa kako? Comanda chi puo, e obedisce chi deve - rekel bi Lah. Glej! in po istem programu je bil naš župan voljen celo deželnim poslancem, da zastopa v deželnem zboru interese slovenskih trgov. Bridke nam tuge! Župan slovenskemu trgu, slovenskim trgom poslanec, — lepe, visoke časti! Če se pa tem častnim nalogam ustreza — to je drugo vprašanje. Kako naj bi se potezal za interese druzih trgov, ko je: in dem eigenen voli Schmiere!? Ko primanjkuje autoritete, ko pomanj-kujejo vse duševne zmožnosti!? Naš župan, slovenski deželni poslanec, toraj narodnjak, ima v svojej občinski pisarni tajnika, ki je na dno svoje germanske duše uverjen, da smo mi Bolčani poslovenjeni nekdanji Cimbri in Teutoni. Njemu samemu pa teče v žilah čista germanska kri, kar se spozna na njegovem cimbrotevtonskem nosu. Kdo se ne smije? Miha et consortes, nasledniki germanskih Gotov, pa so našemu slovenskemu deželnemu poslancu sami tajni svetovalci in ministri. Tu se »tajča" na vse pretega, le za tajč gori srce! — Teutonski naš občinski tajnik Coffou (Nomen est omen) bi rad kar vse Slovence pojedel, in že beseda „Slovence" mu čreva vije. Kot občinski tajnik, toraj služabnik našej občini, je vsemogočen. Celo v župana je večkrat kaj hudo zakričal, in molčal mu je, ker tajnik je učenjak, Županov Btudenee. Hie Rhodus, hic salta! — Kaj je pa naša narodna Čitalnica V Ničmanj kot: krivo-schianisches Loch! Deus meliora det! Iz občinske pisarnice se pošilja vse le v blaženem „tajč'1. Če pa morajo nekaterim pisati v ti • sti prokleti slovenski šprahi, zvijejo ti blago slo- ! ven&čino tako, da te obdaja strah in sveta jeza, ko 1 bereš. To ti je prav ona barbarska slovenščina, ki jo pišejo pravi nemčurji! - In slovenski polis Dtč podpisuje tako slovenščino? Sramota za nas! Občinski pečat je seveda le „tajču. Niti toliko narodne zavesti nema poslanec slovenskih trgov v GorlSkej, da bi si dal napraviti pečat v sloven--k'in jeziku. Slovenci! — ta mož je slovenski poslanec. O! Pilat, kako si prišel v „Gredo"! Kot župan naš je vsemogočen, uprav šahovski. Kar on reče, velja, ker večina občinskega starešinstva seda in ustaja, kadar župan to stori, pa naj bode še tako postavam nasprotno. Če se pa domislimo na rek: Non omne licitum honestum, — kako naj si mi naš položaj obsojamo? Vigi-lantibua leges sunt seriptae! Že pred desetimi leti so bile koze polagoma prepovedane in odpravljene, ker nemarno itak ni-kakih gozdov več. Ko je pa zašel prestol ta župan, dobile so ž njim tudi kozo svoje predpravice, kajti ,,Dokler bode ta nosu — in tu se vsakdar prav patetično potolče po njem — „ne bode druzega župana, in koz nam ne odpravijo!" Više oblastnije pa so imele oči zavezane! In on ni vsemogočen ?! Ker se pa s kozarstvom pečajo večinoma le ,,gospodovi" vazali, odposlal je g. Durijava prošnjo z več kakor 400 podpisi, da bi se koze odpravile. Prošnja se je uslišala, a naš ,.gospoda protestoval je menda že do najviše instancije, — in mislite si klofuto — tudi od tam so dobili razsodbo: s kozami proč! A naš gospod si misli: Etiam si om- nes —, ogo —--, in še zdaj ni razglasil one prepovedi. Deus meliora det!! Kmalu bodemo imeli znova občinske volitve, ker je gosp. Durijava pokazal, da nesmo v Perziji. V prvem razredu (toraj pri bogatejših, ki so od „nekoga11 neodvisni) je zmaga VSelej naša, a v drugem in tretjem (pri odvisnjakih, vazalih) vselej propademo. Žalostna zmaga, če je ljudstvo prisiljeno klicati iz svojih robskih prsij: Živio naš —! In vendar se ta možak še vedno sili, dasi dobro ve, da ni od nobene stranke priljubljen, kakor minister Conrad. Kar ste pred nekolikimi dnevi pisali o Conradu, to velja tudi o našem junaku! O! kje leže vsi naši rekurzi, da bi zamogli več prave resnice povedali. Naša vreča je polna, a ne mamo prilike, da bi jo izpraznili. Za javnost ni vse; bilo bi preveč! Da bi ga pa opazovali, kako se on vsakemu do tal priklanja in: „se priporoča" — smešno je gledati. Qui non potest dissimulare, non potest imperare! Deus meliora det!!! Zašel sem predaleč, a iiotel sem svetu vsaj nekoliko obznaniti, kaj nam teži srce. Žal, da veselih novic iz našega Bolca nikakor ne moremo poročati, ker govorili bi proti svojemu prepričanju. Da bi g. župan hotel, storil bi lehko veliko dobrega, postavil bi se lahko večen spomin v Bol-čanib. Popravite vsaj deloma, kar ste zamudili, in naša hvaležnost in hvala Vam ne izostane! Domare stvari — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi dopisa iz S m a r i j a pri Jelšah V tem do-pisir-kritikovalo se je uradovanje in postopanje znanih pristavov Itotschedla in VVagneija in razmere pri tamošnjej sodniji. — Današnjoj številki dodali smo prilogo. -- (Gospod Ilija Hranilović p), Cu-jetašin), vladika iztočnozjedinjene cerkve v Kri-ževcih, poslal je društvu „Narodni donr' dar 2 5 gld. z naslednjim pripisom: „Z veseljem polagam to malo zrnce na altar plemenite narodne stvari in obžalujem le, da mi ne dopuščajo okolnosti, da darujem v ta uzvišeni namen toliko, kolikor bi hotel in želel. Želim od vsega srca, da Božji blagoslov ovenča trude slavnega odbora z najboljšim uspehom ter ostajam polen iskrenega spoštovanja do slavnega odbora. Ilija Hranilović 1. r., biskup kii/.ovarki." — (III. popularno znanstveno predavanje.) Jutri dopoludne ob 11. uri predava v Čitalnični dvorani g, dr. Janko Babnik „U slovan-skej ženi". — (II. popularno znanstveno preda-v a n j e.) Predvčeraj predaval je g. prof. Senekovič „0 električni razsvetljavi". Občinstva bilo je jako veliko in vse je z velikim zanimanjem poslušalo popularno razlaganje o iej moderni razsvetljavi, katero je gospod piotVsor pojasnjeval z jako dobrimi poskusi. Žal, da je bilo prostora premalo in da se ni ozir jemal na dame, katerih veliko ni dobilo sedeža. — (Vabilo k društveni besedi), katero priredj narodna Čitalnica Ljubljanska dne 29. marca 1885. Spored: 1. Same zapreke. Gluma v jednem dejanji, preložil Ivan Kalan. 2. Weckl: „Pomladan-skau, polu-zbor. 3. Dvorak: „Zajeta", dvospev; spremljaje na glasovirji gospodičina Josipina Kha-mova, poje zbor gospodičin. (Nov.) 4. Nedved: „Na-zaj v planinski raj", mešan zbor. (Nov.) 5. Forster: „Njega ni", čveterospev; pojo gg. A. Razinger, Iv. Pribil, V. Valenta, Jos. Paternoster. G. a)Nardini: „Larghetto", b) Popper: „Maskenballscene", Violončeli o-solo; svira iz posebne prijaznosti gosp. Ph. Luka, spremljuje na glasovirji gospod vitez Ohm-Janušuvski. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Imenovanje.) G. Rajko Vidic, policijski nadkomisar v Trstu imenovan je policijskim svetnikom. — (Domači naš umeteljnik, akad. slikar gosp. Ludovik Grilc) odpotoval je te dni na Italijansko, da ondu dovrši svoje študije. — (Iz Trsta) se nam piše v 22. dan t. m.: Vaša vest v včerajšnji številki „Slov. Naroda" o kraj carskih družbah za nabiranje darov za „Narodni dom" pognala je že danes brstje v Trstu. Ustanovila se je družba s sledečimi določili: §. 1. Ime jej je „desetkeberska družba v Trstu" s sedežem v kavarni „Commereio"; namen ima nabirati prostovoljno doneske za „Narodni dom" v Ljubljani. §. 2. Družbenik plačuje po deset kebrov na mesec; več ne sme dajati. Kdor bi pa vender hotel plačevati po več, mora storiti to na drugo ime. Dolžnost vsacega uda „desetkeberske družbe" je nagovarjati svoje rodoljubne znance in prijatelje, naj pristopajo. Vsak ud ima jednake pravice in dolžnosti. Odbora ni treba. §. 3. Izbriše se iz družbe, kdor bi ne plačeval redno svojih 10 kebrov vsak mesec. (Iz P ulja) se nam piše v 22. dan t. m. Ker je pred jednim mesecem nek slovensk list prinesel neresnično vest, da je P. Herman Venedig postal pomorski kaplan, Vam naznanjam, da je gosp. Zupan Anton, dosedaj kaplan v Kočevski Reki, imenovan pomorskim kaplanom 2. reda — (Hafen-Admiralats-Befehl vom 22. 1. M. — Rang vom 1. April.) — (Naša presvetla cesarica) Elizabeta obiskovala je nepoznata (ineognito) pretekle dni razne prodajalnico v Amsterdamu. Tako pride tudi v neko štacuno za igrače, si izbere ondu krasno in velik i punčiko v švedskoj narodnej noši ter reče ljubko svojej spremljevalki; „To bo pa za mojo unuk in j o." Komi nevedoč, kdo stoji pred njim, pravi prav uljudno: Gospa, Vi se gotovo šalite, saj neste podobni stari materi." Cesarica mu sinijoč odvrne: „Sem, sem in še celo večkratna stara mati in da Vam to jasno dokažem, pridem prihodnje dni zopet semkaj, da izberem tudi drugim svojim unukom pripravnih igrač in daril, katera boste blagohotno sami poslali naravnost materi Gizeli princesinj i Bavarski v Monakovo." Sedaj odpro se komiju oči, da spozna visoko kupovalko in urno prosi cesarico odpuščanja na svojo drzovito opazko. A cesarica ga milostivo in dobrovoljno zavrne: „Saj ste bili le galantni, ne pa drzni!" — (Ljubljanska tabačna tovarna) bode se letos zopet razširila. Zaradi tega došel jo predvčeraj z Dunaja vrhovni vodja tabačnih tovarn v Ljubljano, da odredi, česar treba za nove stavbe. — (Domača o b r t n i j a.) Ravnateljstvo južne železnice naročilo je pri g. J. Matjanu, umetelj-nem mizarji na Dunajski cesti, vso hišno opravo za 112 sob v hotelu v Opatiji pri Reki. Dasi je naročilo izredno veliko, in treba mej drugim 139 postelj itd., bode vender vse do bodoče jeseni gotovo. — Deželni odbor kranjski oddal je vsa steklarska dela v novem muzeji Rudollinumu g. trgovcu P. Kaj-zelu, ki je prevzel tudi vsa steklarska dela za novo hranilnico na Reki, ki je trikrat tolika, kakor novo poslopje hranilnice kranjske. Ta naročila so gotovo častna za domačo obrtnijo. — (Občinski zastop v Gornjemgradu) volil je v svoji seji dne 21. t. m. jednoglasno gospoda Raimuuda VVolfa v priznanje mnogih njegovih zaslug častnim tržanom. — (Potno predavanje) imel bode tajnik c. kr. kmetijsko družbo Gustav Pire v sredo 25. t. m. v Radečah na Dolenjskem. Predavanje bode popoludne ob 3. uri v šoli. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) čestitalo je Bvojemu častnemu članu dvornemu svčtniku prof. dr. Hyrtl-u svetovno znanemu anatomu, brzojavnim potom o priliki 50 letnice, odkar je bil promoviran doktorjem medicine. — (Vreme.) Začetek spomladi je neprijeten. Mrzlo je in sneženi kosmi naletavajo, da so strehe že lahno pobeljene in da si marsikdo ponavlja Vodnikov stih: „Stara pratka se ne zlaže,— Sušeč ima rep zavit." — (Prememba posestva.) Hišo na Starem trgu št. 1 dosedaj lastnina gospe Venerande Supančičeve kupil je včeraj na javni dražbi pri deželni sodniji g. Fran Det ter, trgovec s šivalnimi Stroji, za 25.500 gld. — (Na Dunaj i) zaprli so v ponedeljek trgovca J. Wegschaider-ja iz Ptuja. Dva Dunajska trgovca obdolžila sta ga sleparije, ker je začetkom tega meseca za 1100 gld. blaga na upanje vzel, v 18. t. m pa plačila ustavil. — (Nepoboljšlivi tat), o katerem smo zadnjič poročali, ni kral salam pri g. Druškoviči, ampak pri g. Kuclerji na Tržaškej cesti. — (Obešenega) so našli včeraj zjutraj v logu, ki spada k občini Draga, blizu Višnje gore, 85 let starega prosjaka. Mož se je menda prosja-čenja naveličal. — (Nove slovenske knjižice.) Firma J. Giontini, ki jako marljivo skrbi za berilo na-šej mladini, založila in izdala je zopet 4 prav lične knjižice: 1. Cerkvica na skali, ali zveza s hudim. Pravljica. Za slovenski narod prosto predelal F. St. Plačilo sveta ali žalostna osoda umetelj-nika. Resnična prigodba. Slovenskemu ljudstvu zapisal S S. Brdski. — 2. Lažnjivi Kljukec, kako se mu je na morji, na kopnem in v vojski godilo. — 3. Narodne pripovedke za mladino. Spisal Dominicus. I. zvezek. — 4. Nemški Pavlih a v slovenski obleki. Vse te knjige priporočajo se po vsebini in po obliki za našo mladino, ki bode gotovo hitro segala po njih. — (Vabilo) k besedi, katero priredi „Slovenska Čitalnica v Gorici v sredo dne 25. marcija 1885. Pričetek točna ob 8. uri zvečer. Spored: 1. B. Trnovec: „Na boj", uglasbil A. Hajdrih, poje zbor. 2. „Večer na Savi", uglasbil Zajic; — svira na 3 citrah obitelj Omulec. 3. Dr. Fr. Preširen: „Strunam", uglasbil Dav. Jenko, moški čveterospev. 4. „Vdova in vdovec", vesela igra v jednem dejanji, svobodno poslovenil Dr. J. Bleivveis. 5. Gorazd: „Mi vstajamo", uglasbil Dr. Benj. Ipavec, poje moški zbor. 6. „Kitica slov. narodnih pesmi", sestavil Ant. Fbrster, poje mešani zbor. 7. „ Venec slovanskih melodij", svira na citrah obitelj Omulec 8. A. M. Slomšek „Vcčernica", uglasbil Dr. Benj. Ipavec, poje moški zbor. 0. „Damoklejev meč", gluma v jednem dejanji. 10. Tombola. — (Razpisana) je služba tretjega učitelja na ljudski šoli v Postojini. Plača 500 gld. — Dalje je razpisana služba učitelja v Dolenjem Zemonu. Plača 450 gold. — Prošnje do 24. aprila t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dubrovnik 24. marca. V deputaciji, ki je v Gravosi pozdravila prestolonaslednika, zastopana so bila vsa veroizpovedanja iz Hercegovine. Bili so vmes katoliški, pravoslavni in mohamedanski duhovniki in dostojanstveniki, kakor tudi uplivne osobe iz hercegovskega prebivalstva, mej njimi slavni pop Sinumić, brata Mihat in Pero Radovič. Slednji, poznat kot ustaški vodja, je nedavno svečano obljubilsvojo udanost, na kar ga je cesar pomilostil. Zupan Mostarski izražal je vse Hercegovine udanost in izrekel željo, da bi prestolonaslednika kmalu obiskala Hercegovino. Cesarjevic Rudolf zahva-ljevaje se za izraz udanosti obljubil je, da bode vse sporočil cesarju. Cesarjevic govoril je v narodnem jeziku z vsakim posamičnim članom. Z navdušenimi živioklici cesarju in cesarski hiši poslovila se je deputacija. Dunaj 23. marca. Namestnik Widmann s Tirolskega tukaj. Govori se, da bi rad postal naučni minister, Conrad pa namestnik na Tirolskem. Vsled tega velika nevolja na vsej desnici ter je taka sprememba neverjetna in nemogoča. Gravosa 23. marca. Cesarjevic Rudolf in Štefanija dospela semkaj ter vsprejela iz Mo- stara došlo deputacijo 150 osob. Odpeljala sta se ob deseti uri proti Hvaru, kamor dospeta zvečer. Jutri prihod v Split. Kotor 22. marca. Prestolonaslednika pripeljala sta se popoludne semkaj. Knez Nikita spremljal ja je do meje, princ Danilo do Kotora. Pri včerajšnjem dvornem obedu v Cetinji napil je knez avstrijskemu cesarju in cesarici, vsej cesarski hiši, posebno pa prestolonaslednikoma. Cesarjevic Rudolf napil je kne/u, kne-ginji, knežjej obitelji, Črnigori in hrabremu narodu. Razsvetljava v Cetinji in na gorskih višinah bila krasna. Visoka gosta gledala sta z balkona umeteljni ogenj in ko je knez zaklical na trg: Živela avstrijska prestolonaslednika! zaorili so več minut trajajoči živioklici. Danes zjutraj izlet v Prilip, od koder je krasen razgled na Skadersko jezero. Berolin 23. marca. Cesar, ki se včeraj ni popolnem dobro počutil, je jako dobro spal. Danes je popolnem zdrav. Spretna ranoceljska operacija. Ameriški poslanik na Dunaji, gospod Kasson, je pred kratkim sporočil svojej vladi zanimivo poročilo o čudovitej ranoceljskej operaciji, katero je nedavno poprej izvršil gospod profesor Billroth na Dunaji; to je bila neka čudovita sekcija želodca, pri katerej se je skoraj tretjina želodca odstraniti morala, in kar je še čudnejše, bolnik je zopet okreval, — slučaj, ki se še do sedaj ni nikdar pripetil. Bolezen, katera je zahtevala to operacijo, bil je rak v želodci, in spremljajo jo sledeči simptomi: Jedi nič več ne diše"; v želodci se čuti nek čuden, nepopisljiv in jako mučen čut, kateri je podoben nekej nedoločnej otrpnelosti; na zobeh se nabira, zlasti zjutraj, masten slez, ki zapušča jako neprijeten okus; uživanje jedij ne odpravi te čudne otrpnelosti. temveč jo še le povekša; oči upadejo in porumene; roke in noge postanejo mrzle in mastne, — kakor bi jih pokrival mrzel pot. Bolnik čuti zaspanost in spanje ga ne okrepča; Čez čas postane nervozen, razdražljiv in nevoljen; njegove misli nadlegujejo slabe slutnje; kadar ustane, se mu vrti po glavi in šumi mu po ušesih in mora se česa prijeti, da ne pade ; čreva se mu zapirajo, koža je pogostem suha in vroča, kri se strdi in zaostaja, tedaj ne kroži več redno. Pozneje bolnik izmetava hrano, katero použije, in čuti pri tem kisel ali pa tudi sladak okus; po gostem mu srce hudo tolče in misli, da boleha na srci; naposled pa ne ostane nobena hrana v njem, ker se čeva popolnem ali pa vsaj deloma zamaše. Kakor je tudi vznemirjajoča ta bolezen, vendar se onim ni treba bati, ki bolehajo na omenjenih simptomih, kajti v devetstoindevetindevetdesetih slučajih izmej tisoč ne bolehajo za rakom v želodci, ampak za dvspepsijo, katera bolezen se pa lahko ozdravi. Najboljše in najgntovejše sredstvo proti tej bolezni je „Shaker-ekstrakt", rastlinski preparat, ki se dobiva v vseh lekarnah. Ta ekstrakt zgrabi bolezen pri korenini in jo radikalno odpravi. Osobe, kojim se zapira, trebajo „Seigel-ovih omehčilnih pil" (Abfuhr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktom". Seigel-ove omehČilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 steklenici „Shiiker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovini omehčalnim pilani" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. VVHITE Limited, 21 Farringdon Road, E. C, v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec: JAM/, HARNA, lekar „Pri zlatem levu'*, Krenisier, .Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: IJiililJniia: J. pl. Trnkoc/.y. Idrija: \Varto. Metlika: F. Wacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbauiner. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aicbinger. Hermagor: J. Weth. Trbiž: J. Siegel. AVolfsberg: J. Iluth. Gradec: F. Ks. Gsehillav „pii sv. Ani". Maribor: W. Konig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Bruck na M.: Langer. (jleiclirn-berg: Dr. Ftlrst. Konjice: Pospišil. Kimlher-g: Pez-ledrer. Leibnitz: Russheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, FJiasch. Rottenmauii: F. Illingov naslednik. Stainz: V. Timouschek. Wei(z: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionović. Susak pri Reki: Wertheimstein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Androvič in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. Loterij m> srečko 21. marca: Na Dunaji: 77, 76, 53, 2, 51. V Gradci: 87, 7, 3, 40, 82. UkiiiBš so v JLjufrfljaiii: 17. umreti: JohstlU Tereek, mestnega roiiarja /ena, 87 let, Kolodvorsko ulice it. 80, M jetiko. 18. marca: Ernest Koz jek, deželnega rač. uradnika sin, 4 leta Kravja dolina it. 14, za vnetjem moijanov. — Marka Baje, delavec, 64 let, Rožne ulice it. 27, za srčno h bo. — Gabrijela Sterlekar, crkostavceva hrti, 7 dni, Poljske ulice it 11, za krčena v čeljusti. — Franc Erjavc, mi'.irjov sin, 2 meseca, Tržaška cesta It, 2fi, za boijastjo. — Jožef Petrove, gostac, 33 let, Ulice na Grad it. 12, za jetiko. Meteorologično poročilo. S Q Cas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi j Nebo Mo-krina v mm. 21. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728 94 m. 72770 mm. 727 16». - 30« C 130" (J 84«C si. >zh. si. jz. megla jas. d. jas. OOOu. 8 u 1 ?i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728 84«a. 733 51 mm. 734 99 h. 56" C 2 0'C 1-4*0 si. zah. z vzh. si. szh. obl. snež. obl. 610 m d. in sn. ct o E a vi iN 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 1 734'K3oig. 732r.6mii. 731 21 m«. 1 1-8"C 6 4 C 42uO si. svz. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. 2-30 u. snega. M« Srednja temperatura 6 1°, 8-01 in 4'1°, za 2*0' nad in in 04' pod normalom. ZD\xnajsfea "borza. dne 24. marca 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta ,,, ,........ 5'/» marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditno akcijo......... London ............ Napol. .......... C kr cekini .......... Nemške marke......... 4°/, državne srečke iz l 1854 250 gld Državno srečke iz 1 1861 100 gld 4'/„ avstr zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/,...... , 4«/....... „ papirna renta 5°/«...... 5*/, štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečko f)»/# . 100 gld Zemlj obč avstr 4'/i0/9 zlati zast listi . Prior oblig Eli/abetine zapad železnice Pnor oblig Ferdinandove iot. železnice Kreditne srečko.....100 gld Rudolfove srečke.....10 , Akcije anj?lo-a"Btr banke . 120 „ Trammway-društ velj. 170 gld a, v. . . Št. 4308. Razglas. 83 gld. 25 kr. 83 a 60 n 10S a 80 a 98 a 95 a Hii:» ■ — n 301 a 70 a 124 a 20 a 0 a 7*V. » B ■ 81 a 60 a 55 a 128 a 75 n 171 a 75 II 108 a 90 a 99 a a 50 » a 94 a 10 * 104 a — a 115 a — a 123 a 25 a 113 a 25 a 105 a 75 * 178 a — a 19 ■ 96 a 104 a 75 a 215 a 75 a (154 -3) Mestni magistrat išče in namerja v najem vzeti proitore, pripravne za otročje zabavišče, katero je po sklepu mestnega odbora otvoriti do 1. maja letos. Treba bi bilo dveh velikih, svetlih, suhih in : zračnih, najbolje pritličnih prostorov z vrtom ali j dvoriščem poleg, dalje jedne navadne sobo in ku« j binje; nahajalo pa naj bi se to stanišče ali v šolskem, ali v kolodvorskem, ali pa v dvornem mestnem delu. Ponudbe je, bodi si ustno, bodi si pismeno, do konca marca t. 1. izročiti pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, v 12. dan marca 1885. Župan: Grasselli. Učenec, star 13—10 let, ki zna slovensko in nemško, vsprejmo 80 takoj v Špecerijsko prndnjalnico. Več pri upravništvo „Slov Naroda-. (172—1) TrSuTarzeilstu galerta je najgotovejše, najhitrejši! in najcenejšo sredstvo za Cl« Htcnje in «boIjwimje vin« in j »me i se za iin|bol|tfl v* peli; dobiva hu pri (30—21) A. HARTMA1UHI-U, ■v IjjvLbljani, Tavčarjeva palača,. T NnvinJNki dolini un MiijerNkeiii, tik farno Cerkva stojoea, prip avna /,a vsakovrstno kupčijo ali obrt, da so pod prav Ugodnimi pogoji lia vee let v mijeni. — Ponudilo sprejema upravništvp ., Slovenskega Naroda" pod 5lfr . „M. št. 4". (165—2) 1000 vedrov bizeljskcga in sraieljskega vina, letnik 1888 in 1884, se proda. ~afrC (168-ij Leona; d dei Cott v Brežicah. V n nj em stavbenega lena ali drv, oziroma za tesallSle, s Šupo. Kaj več se izve pri posestnfci Preyer, roj. 3Pailc, TruuvHkl prUtau »t. 14. (19—3) A« KrsjoiT v Ljubi I ml. kongresni trg, na voglu gledališcne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst moderuili klobukov in kap;"W prejema tudi kožuhevino in zimske obleke črez poletje v shranjevanje. (112—6) r Izvrsten med (jfurautlrun pitance) • v plohastih ikatljah po s kil (kilo po 60 kr.), S tkatlja 30 kr., 9 se dobiva proti poštnemu povzetja ali pa proti go-S tovi plači pri S OROSLAVU DOLENCU, i svečarji v Ljubljani. (152—4) 1——— ! »•S 5 kilo poštne zavoje rndeeih Messinskih oranž, Bataneskih limon, mandeljnov, lešnikov, riža, kave, laškega olja, rozin, južnega sadja najhitreje preskrbi carine In vosnlne proato po pošt-nem povzetji (174—1) Alessandro G. Camerra v Trstu. i Umetno (138—5) t : zobe in zotoovja! ustav Ij a po naj nove j šeni a m e r i k a u b k e m načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plouihoviuija in vse /.olui«' operacije J zobozdravnik A. Paichel, ♦ •t poleg Hmdecke^a mostu, 1. nadstropje. $ Extrait de Noix du Dr. Thomion. Sredstvo, ki daje sivim lasem v 14 dneh prejšnjo barvo; ne barva niti kože, ne perila, temveč samo lase. Ako se hoče sive ali rude'e laae ali rujavo pobarvati, treba je samo Extrait de \<>i\ de Gnile. Cena lončku: Eztrait de Noix 3 gld, Eztrait de Noiz de Galle 2 gld. 50 kr. (7:0-5) Zaloga v Ljubljani pri Edvardu 11 it lir u. purfumerji. takuj mojega 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Kri čistilne krogljice ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so su že tisočkrat sijajno oBvedočile pri znbasanji Človeškega telesa, glavobolu, olrpnenih udih, skaže-nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr, — Razpošilja se le jeden zavoj. Planinski zeliščni sirup kranjski izboren zoper kašelj, hiipavost, vratobol, prsne in plućne bolečine. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Naročila I dežele izvršč se takoj „pri samorogu" v lekarni v ► > ► ► < .11 181 |>l I ItVBKM / \ i 1-r na Mestnem trgu v Ljubljani. (41—8) ^ imajoč večletno odvetniško in sodnijsko prakso, službe — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo venskega Naroda". (160 K 19. majom t.1. odda Ne t najem v zvezi s kavarno in tobakarno v prostorih društva „Edinost" v Ajdovščini, na najlepšem prostoru, na državni cesti, s piav ngodnjmi pogoji.— Ponudbe itd. sprejema lastnik Filip Poljšak v Sm.u i-jah pri Ajdovičinl. (171—1) Velika zaloga pravih iaMsffl slanikoT (antiki) okajenih in osoljenih, prve vrste, ki se tudi lahko surovi jedo. razpošilja vsako štovilo po sledečih nizkih cenah na vbc kraje in sprejema tudi domače pridelke v zameno. I. vrate velike ribe okajene . . . gld. 15.50) v sod,h II. - „ „ , .... 13-- \ P« M0 III. I ! ! „ • . . . 10.50 do 650 IV. „ ! „ J . ... 8.-J rib. Slaniki osoljeni v Bodčkih po 5 Ko.....gld. 2.— n , k n 10 , „ »-TO na kolodvoru Trst proti povzetju ali netto Cassa. (121—9) S BpoStovanjem EVSEN DOLINAH v TRSTU. Prodaja inecesnovih sadik. V c. kr. centralni drevesnici pod Rožnikom proda »e še 100.000 HNHHHHHHNHHHNHNMN»I JOSIP PETAVER, I BkW krojač, -^f ,j v ajiihl.jiini. Hy. Jakoba trg &t. 8, (167—2) »e priporoča za izdelovanje vsakovrstne obleke po li i i m ml h «• j s*mii in najrazličnejšem kroji ter zagotavlja najnižje cene in solidno delo. Dr. Spr,5injer.|eve kapljice za želodec. Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. 1'ohn, dr. Miiuning in mnoge drojn zdravniške avtoritete ho je preskusile in je za izvndno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolju, trebiihobiiljn, aaslizenjn, želodčne; kislini, vzdig.ivanju, omotici, koliku, škrofeljnoai itd., proti zlatej žili. zapreti u. Ililm in brez bole« in meče in povrnejo slast do jedi i. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospodn lekarji Svobodi, pri Zlu tem orlu. na l*reHirnovem trgu. YH; lili li Trsta v Nofi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Paruik „Te-u.ton.lsi". odhod okolu 25. dne marca 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (117—18) J.TEEZUILE, generalnega pasužnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro (Joraunalo, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Euilliauo d' Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trstu. po 2 gld. tisoč. Kateri žele kupiti, obrnejo naj se najpoznejše do konca tega meseca na c. kr, deželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani. (169-n Prva zaloga. 00 OJ' c za 5 kilo zavoj Snhi slaniki Sueckiluudern lososslaniki . . „ „ „ „ „ okajene jesrnljo „ ., „ „ „ jegulja mlada . . „ „ „ „ „ jegulje en delce . „ „ „ „ „ ribji rnlada . . „ „ „ „ „ kri*ninc sardine . „ „ „ ,, „ polni slaniki . . „ „ „ , „ kn\ijar, uralski Perl „ „ „ „ „ kavijar, „ „ „ 2'/, „ „ „ kavijar, „ „ „ l1/* n » •» Cene se razum-jo za prosto vo%n}lne.. (131—5) Carino za Avhtrijo plača prejemnik. gld. 1-80 kr. „ 2.10 „ „ 2.16 „ „ 6.30 „ „ 450 „ „ 3.72 „ „ 2.28 „ „ 1.68 „ „ 1.80 ., „ 8.10 „ „ 4.38 „ 2.40 „ Hamburg. --- i« Max Kreimeyer. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih hesedij, da se do-kitže njihova čudovita moč. Ve se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtnlovrat-nejŠe želodcev« bolesti. Prav izvrstno ustrezno zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah iti na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri žensk h mlečnih na