tETO XIV., ŠTEV. 74
SLOVENSKI
Direktori Kudi Jannuba — uasovuroi aretuaikt Sergej Vodnjak — Tuka os kanta »Slovenskega poročevalca«
-“ Uredništvo: Ljubljana, TamSiCeva ulica I telefon IMS do 23-82* — Uprava: Ljubljana, Čopova ni. SO-III., telefon 22-S7S tn 12-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica «, telefon 21-89«. ta Ljubljanske n» ročnike 20-463. ta zunanje 21-832 — Postni predal 21 —
Tek. račun NB 601—T.-163 — Mesečna naročnina MO din
Cena 6 did
Odločna zahteva železničarskih delovnih kolektivov
Zakon o delavskem
samoupravljanju mora veljati
tudi za železničarje
Administrativno centralistično vodenje naših železnic prihaja Iz dneva v dan v večje nasprot. je z demokratičnimi pridobitvami našega delovnega človeka, v nasprotje, ki postaja popolnoma nevzdržno in ki je na današnji stopnji našega družbenega razvoja nemogoče. Vprašujemo se, ali so res nepremostljive objektivne težave za spro. vedbo delavskega samoupravljanja na železnicah? Menda ne, kajti ravno glavni nosilci želez. niško-eksploatacijske službe, kur. jači, strojevodje po kurilnicah, delavci po železniških delavnicah, na progah, osebje na postajah in še mnogi drugi — ne mi. slijo tako. Z letošnjih sindikalnih občnih zborov so mnogi poslali svoje želje in zahteve na centralni odbor sindikata železničarjev Jugoslavije, na glavno direkcijo železnic v Beogradu, republiškemu odboru sindikata železničarjev Slovenije, zveznemu izvršnemu svetu in drugim državnim in sindikalnim organom.
Na železnici so na pritisk sindikatov izvolili že septembra 1951. leta posvetovalne delavske svete. Ti delavski sveti so dali veliko dobrih predlogov ob raznih pri'i’ ^ in s tem dokazan da so sposobni ali bolje rečeno, da bi bili sposobni upravljati z železnicami, pa čeprav so bili njihovi predlogi le malokdaj upoštevani in uresničeni. Po drugi strani pa ti posvetovalni delavski sveti niso imeli v rokah onih elementov kot jih ima de'avsko upravljanje v industriji, z drugimi besedami, ti delavski sveti železničarjev ni-maio materialne osnove in v tej obliki ne morejo odigrati danes prav nikake bistvene vloge. Vsa vrra5ania na železnicah se namreč še vedno rešujejo birokratsko rentraiistPno in to na način ki mu menda ni enakeea v vs-m ostalem našem gospodarstvu.
P'arilni sistem, prevedbe upokojencev in vrs*a drugih perečih vnra'ani se rešuj» na način, ki zadeva na os+ro kritiko železničarjev. Tarifna vorašania ž» več let niso tako urejena, kakor s0 v drugih gospodarskih panogah.
Prvotni načrt uredbe o plačah železniškega osebja je bil dan v razpravo vsem kolektivom in so ti dali predloge republiškemu odboru sindikatov. Republiški odbor pa je dal konkretne predloge centralnemu odboru železničarjev Jugoslavije za ureditev posameznih plačilnih postavk. Te pripombe je sprejel tudi plenum centralnega odbora. Vendar pa je čez nekaj dni izšla druga uredba, ki omenjenih pripomb ni upoštevala niti ni imela nobene zveze z načrtom, ki je bil dan kolektivom v razpravo.
Na osnovi te uredbe Je nastalo še več nepravilnosti in zmešnjav. Tako so na primer vsi uslužbenci od 23. do 12. plačilnega razreda bili prevedeni na nižje prejemke. Zavirači, pre. mikači in kretniki, kurjači itd., ki delajo v vsakem vremenu, imajo po tej uredbi osnovne plače le od 5000 din naprej do največ 6400 din. Strojevodja, ki je visoko kvalificiran delavec, ima začetno plačo 6400 din. Najvišja plača, ki jo lahko doseže po vseh opravljenih izpitih in v zadnjih letih službe pa je 8600 dinarjev. Ce bi primerjali strojevodjo. kot visoko kvalificiranega delavca z enako kvalificiranem delavcem v industriji,, bi videli, da je strojevodja v močno neenakem, slabšem položaju.
Se večje krivice je povzročil pravilnik o de'avcih v eksploa. tarifi. Pravilnik je izšel aprila 1952. Glavni direktor jugoslovanskih železnic je bil tedaj pooblaščen. da določi, katerim delovnim mestom pripada poseben dodatek za težke in "druge Izredne delovne pogoje. Ta odred, ba na Je bila izdana šele septembra. Izplačilo dodatkov pa nai bi se no tej odredbi pričelo izplačevati s 1. septembrom. S tem so bili đe'avci oškodovani za 5 mesecev. Bazen tena je ta odredba iznusti'a kakih 3ncr, j» lavrev, med niimi tudi tiste, ki deiaJn na naitežiih delih. Be-puhipki odbor sindikata žel»z. ničarjev je zaradi tega posredo.
val na Glavni direkciji v Beogradu potom centralnega odbora sindikata železničarjev. To vprašanje je bilo naknadno rešeno in sicer tako, da se omenjenim 30«U delavcev izplačuje dodatek od 1. I. 1953, kar je seveda povsem nezakonito.
Sindikalne podružnice so poslale konkretne primere in dokaze o nesorazmerju v nagrajevanju na železnicah in drugod v gospodarstvu. Sef postaje na kamniški progi ima na primer isto plačo kakor vratar v bližnji tovarni. Na drugem kraju se šef postaje poteguje za odpust iz službe, ker bo dobil mesto delavca v podjetju, kjer bo imel dvojno dosedanjo plačo itd.
Se težji so primeri na osnovi uredbe o prevedbi upokojencev. Po tej uredbi pride na primer strojevodja v večini primerov v 15. pokojninski razred. Ima 35 let službe, celo vrsto izpitov itd., pri pokojnini pa ni izenačen niti s polkvalificiranim delavcem. Zavirači, premikači, sprevodniki, kretniki in še nekateri pa pri pokojnini niso izenačeni niti s hišnimi pomočnicami, čeprav jih lahko postavimo v vrsto najmanj polkvali-ficiranih delavcev. Vendar ne gre samo za nagrajevanje. Prav v vseh stvareh pri sprejemanju plana, sprejemanju raznih uredb itd. prav povsod se izrazito jasno kaže, da so se na direkcijah zbirokratizirali in da nočejo upoštevati nikakih sugestij in predlogov od spodaj. V našem glasilu »Transporta pravijo železničarji, so se razpisali samo ljudje iz glavne direkcije. Pri tem se poslužujejo celo neresničnih argumentov, samo da bi prepričali ne vem koga, da je delavsko samoupravljanje na železnicah nemogoče.
železničarji pa so si danes edini v tem, da vseh teh in še vrste drugih vprašanj ne bo mogoče rešiti brez delavskega upravljanja na železnici, železnica prav tako ustvarja vrednost kakor industrija, ker dodaja s transportom produktu
novo vrednost. Zato ima v gospodarstvu enako mesto kakor industrija in jo je treba glede na to mesto z industrijo izenačiti.
Iz predlogov, ki so jih poslale sindikalne podružnice železničarjev, se vidi, da bi ponekod lahko takoj uvedli delavsko samo. upravljanje, drugod pa bi bilo treba stvari še dodobra proučiti. Tako bi lahko takoj začeli s samoupravljanjem v delavnicah, sekcijah, kurilnicah in povsod tam, kjer imajo že merilo dela. Težje pa bi bilo v prometno transportni službi, čeprav so že tudi tam izdelali nekatere dobre predloge. Da se do sedaj ta vprašanja niso premaknila z mrtve točke, Je kriva predvsem mlačnost glavne direkcije v Beogradu do teh vprašanj, ter premajhna odločnost sindikatov. Pa tudi na samem terenu, odkoder bi moralo priti največ predlogov — ne za rešitev posameznih drobnih stvari, ampak za rešitev principieinih vprašanj delavskega upravljanja, ki so tisti člen v verigi, ki zagotavlja rešitev vseh ostalih vprašanj — Je bilo še premalo študija In poglobitve. Cas je, da se železničar.!! in odgovorni organi resno zavzamejo, da bodo dobili tudi železničarji, kar Jim po zakonu in pridobitvah naše revolucije pripada — delavsko samoupravljanje svojih podjetij. R. D.
Pred poslopjem sedeža OZN v New Vorku: zastave včlanjenih držav
GENERALNA SKUPŠČINA OZN
Sovjetske obtožbe in priče na) pridejo pred nepristransko komisijo
Delavski svet železniške delavnice v Mariboru bodo morali ponovno voliti
Sindikalna organizacija je uporabila to pot za zaščito zakonitosti pri
volitvah	,	.	, .
Pri tem seveda ni pomislil, da je
r	Maribor, 28. marca
Med mariborskimi delavci, ki so v glavnem že povsod končali volitve v delavske svete, je povzročila veliko presenečenje vest, da je sindikalna podružnica delavnice železniških vozil poslala okrajnemu sodišču predlog, naj razveljavi volitve, ki so jih imeli v kolektivu 25. t. m.. To je crvi primer v zgodovini delavskega upravljanja v Mariboru, da bodo volitve razveljavili. Sindikalna podružnica je bila k temu ukrepu primorana zaradi nepravilnega postopka glavne volivne komisije. Ta je v namenu, da bi prikazala popolnejšo zmago posameznih kandidatov ravnala v nasprotju s demokratičnimi vo-livnimi načeli. Desetim volivnim komisijam po oddelkih je izdala navodilo, naj smatrajo za neveljavno vsako glasovnico, na kateri ni označenih vsaj 60 izmed 123 predlaganih kandidatov. Glasovnice, ki bi imele vsaj 60 izvoljenih pa naj sami člani komisije dopolnijo, tako da bo na vseh glasovnicah po 90 izvoljenih. Na nekaterih voliščih so temu navodilu sledili in izvolili 200 do 300 kandidatov, posamezna volišča pa so se uprla, ker so videla v tem postopku protizakonito in nedemokratično potvarjanje volivnih rezultatov. Posebno žalostno je. da ie izdal ta navodila pravni referent podjetja.
Prva turbina za iablaniško hidroelektrarno
Ljubljana, 28. marca. V tovarni »Litostroj« v Ljubljani so preizkusili prvo turbino za jablanisko hidroelektrarno. Turbina ima 30.G00 konjskih moči in je težka 380 ton. Te dni jo bodo poslali na gradbišče Jablanico. Tovarna »Litostroj« bo izdelala za jablanisko hidroelektrarno s e 4 take turbine, od katerih bo prva gotova septembra letos.
bolje, ako zmagajo kandidati z manjšim številom glasov kakor pa, da dobe pooblastilo upravnega organa podjetja ljudje, katerim delavci niso izkazali svojega zaupanja. Sindikat, ki je predlagal razveljavljenje volitev, je storil svojo dolžnost v boju za demokratizacijo delavskega upravljanja. Sodišče bo njegov predlog brez dvoma sprejelo. Ko bo predlagala ponovno kandidat-
no listo, bo imela sindikalna podružnica odgovorno nalogo — boljšo politično pripravo volivcev, da bodo imeli pri volitvah pred očmi interese celotnega kolektiva.
New York, 28. marca (AFP). Na novem sestanku Varnostnega sveta se je včeraj izkazalo, da se ne morejo sporazumeti, kdo naj bi bil novi generalni tajnik OZN. Varnostni svet je zaradi tega pozval Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Francijo in Kitajsko, naj se med seboj o tem posvetujejo ter skušajo doseči sporazum. Sele potem bi se
Sprejem britanskega veleposlanika
Beograd, 28. marca. Podpredsednik zveznega izvršilnega sveta Edvard Kardelj je sprejel danes ob 13. uri veleposlanika Vel. Britanije v Jugoslaviji g. sira Yva Malleta.
Varnostni svet spet sešel, da bi proučil vprašanje naslednika Trygve Lieja, o katerem 'e vedno ni znano, če bo sploh hotel še eno leto ostati na svojem mestu, kakor so želeli ra prejšnjem sestanku Varnostnega sveta delegati petih včlanjenih držav.
Na seji političnega odbora je ameriški delegat Grcss predlagal, naj določi Generalna skupščina anketno komisijo petih članov, da bi proučila, kaj je na sovjetskih obtožbah bakteriološkega vojskovanja ameriških čet in enot Združenega poveljstva na korejskih bojiščih. Ko je bil sovjetski predlog, kakor že znano, zavrnjen, je ameriški delegat Gross predlagal, naj kitaj-
Indijska delegacija nima novih pred logov za rešitev korejskea^i problema — Razprava o imenovanju novega generalnega tajnika OZX odložena
ske in severnokorejske oblasti dovolijo, da bodo prišli vsi tisti ameriški vojaki, ki so baje pričali o bakteriološkem vojskova. nju, v kako nevtralno državo, da bi bili tam še enkrat zaslišani od popolnoma nepristranske komisije.
»Indija nima sedaj novih
JUGOSLOVANSKA NOTA MADŽARSKI
Mejni izgredi so sestavni del sovražne politike madžarske vlade
Primorci pozdravljajo maršala Tita ob vrnitvi v domovino
Neva Gorica, 28. marca. Občinski odbor Socialistične zveze delovnega Ljudstva v Novi Gorici je sklical za danes popoldne na trgu Jožeta Srebrniča manifesta-cijsko zborovanje v pozdrav predsedniku republike maršalu Titu ob njegovi vrnitvi iz Velike Britanije v domovino. Mesto so za to priložnost okrasili s cvetjem in zastavami. Zborovanja se je udeležilo večje .število ljudi iz mesta in okolice ter delovnega kolektiva železničarjev in tovarne pohištva »Edvard Kardelj«.
Naši zastopniki na mednarodnem kongresu univerzitetnih profesorjev
Zagreb, 28. marca. Na sedmem mednarodnem kongresu univerzitetnih profesorjev, ki bo od 6. do 11. aprila v Amsterdamu, bodo Jugoslavijo zastopali rektor zagrebškega vseučilišča dr. Teodor Varičak, redni profesor beograjske univerze dr. Radivoje Uvalič in rektor sarajevske univerze dr. Vašo Butozan. Zastopniki visokih šol evropskih držav bodo razpravljali na tem kongresu o znanstvenih raziskavah, o položaju in medsebojni povezanosti univerz ter o pouku na visokih šolah.
V
Beograd, 28. marca (Tanjug). Drž. sekretariat za zunanje zadeve FLRJ je poslal madžarskemu poslaništvu v Beogradu noto zaradi številnih mejnih izgredov, ki so jih povzročili madžarski obmejni organi na jugoslovansko-madžarski meji od 1. do 28. fer bruarja t. I. Madžarski obmejni organi so v tem času povzročili 101 obmejni incident oziroma kr-
Ameriški bombniki za Jugoslavijo
Med svojim obiskom v ameriški armadi je generalni polkovnik Peko Dapčevič obšel tudi tovarno letal v Farmingdeilu v državi New Vork, ki izdeluje napadalne bombnike »F-84«. Le-ti ponavadi nosijo naslov »Tanderjet«. To vrsto vrsto napadalnih bombnikov že prevzemajo armade 9 držav, ki dobivajo ameriško vojno pomoč. Kakor je razvidno iz ameriških časopisnih poročil, bo Jugoslovanska Ljudska armada kmalu dobila prvo pošiljko teli letal.
Letalski promet med Ljubljano in Beogradom se začne i. aprila
S 1. aprilom se zopel začne letalski promet na liniji Ljnbljana— Zagreb—Beograd. Letalo odhaja iz Ljubljane v ponedeljkih, torkih in četrtkih ob 6.30 zjutraj in pride v Zagreb ob ? nri, iz Zagreba odleti ob “.15 in pride v Beograd ob 9 uri. Iz Beograda odhaja letalo v Ljubljano vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 15 nri s prihodom v Ljub-ljftno ob 12.50. Omenjeni vozni red velja do 18. aprila, nakar bo vzpostavljen redni dnevni promet.
šitev jugoslovanskega zračnega prostora. Madžarska vlada, je rečeno v noti, nosi odgovornost za sovražno ravnanje madžarskih oboroženih organov proti Jugoslaviji. Madžarska vlada navzlic svo ječasni zahtevi državnega sekretariata za zunanje zadeve FLRJ ni ničesar storila, da bi preprečila nadalnjo agresivno delavnost madžarskih organov.
Nota poudarja, da so najnovejši izgredi na jugoslovansko-madžarski meji odraz in sestavni del sovražne politike madžarske vlade do FLRJ.
Noti je dodana priloga, v kateri so na drobno opisani vsi izgredi, ki so jih povzročili madžarski organi na jiugoslovansko-madžarski meji od 1. do 28. februarja. Iz priloge je jasno razvidna sistematična delavnost madžarskih organov pri obmejnih izgredih. Madžarski vojaki so vzdolž jugoslovanske meje posamezno ali v skupinah streljali na jugoslovanske stražarje in jugoslovanske karaule, zažigali rakete ali hoteli spustiti na jugoslovansko ozemlje padala s
V Ameriki bomo nabavili še 6y.ooo ton pšenice
Uprava za vzajemno varnost je odobrila naši državi nabavo na-dailjnih 65.000 ton pšenice za zagotovitev jugoslovanskih potreb po žitu. Pšenico bomo nabavili v Ameriki. Vrednost te nabave znaša 7 milijonov dolarjev in je odobrena jz ameriškega dela tristranske pomoči za gospodarsko L 1952-53.
Nabavljena pšenica bo prišla y našo državo v prvih dneh maja
protijugoslovanskim propagandnim gradivom Najtežji incident se je pripetil 23. februarja, ko sta dve madžarski letali sovjetske izdelave Mig-15 preleteli jugoslovansko-madžarsko mejo in kršili jugoslovanski zračni prostor v globini 13 km. Ko sta leteli nad nekaterimi jugoslovanskimi vasmi, sta se letali vrnili na Madžarsko.
Brzojavka grškega zunanjega ministra državnemu sekretarju Popoviču
Atene, 28. marca (Tanjug). — Grški minister za zunar.je zadeve Stefanopulos je poslal danes državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču naslednjo brzojavko:
»Ekscelenca! Zelo so me ganile Vaše tople želje, ki ste jih izvolili poslati za naš državni praznik. Izražam Vam iskreno hvaležnost. Pri tej priložnosti t» rad ponovil izraze mojega globokega prepričanja, da so prijateljske vezi, ki družijo naši državi, čvrst temelj za čedalje večje sodelovanje v skupno korist naših narodov in zagotovilo za njirni razvoj, srečo in blaginjo.«
predlogov za rešitev korejskega spora«, je izjavila v imenu indijske delegacije v OZN ga. Ne-hru-Lakšmi kanadskemu radiu. Dejala je, da je zavrnitev znane indijske resolucije za rešitev korejskega vprašanja od ZSSR in Kitajske povročila veliko za. skrbljenost v Indiji, ki je imela najboljše namene.
Indijski tisk toplo pozdravlja sklep Burme, da bo od OZN zahtevala primerne ukrepe proti kuomintanškim četam, ki so v Burmi. Indijska glasila izražajo upanje, da bo Varnostni svet našel pot za rešitev tega problema in za preprečitev kršitve mednarodnega prava.
Brzojavka grškega kralja predsedniku republike maršalu Titu
Beograd, 28. marca. Grški kralj Pavle je poslal predsedniku republike Josipu Brozu Titu naslednjo brzojavko:
»Zelo so me ganile ljubeznive želje, ki mi jih je Vaša ekscelenca poslala ob našem državnem prazniku. Prosim Vas, da sprejmete mojo najlepšo zahvalo. — Pavle.«
Iredentistična vzajemnost v tržaškem občinskem svetu
Združeni fašisti, krščanski demokrati in kominformovci so prekričali zastopnika Italijansko-slovenske ljudske fronte in grozili
Trst, 28. marca (Tanjug). Na sinočnji s Ji tržaškega občinskega sveta, na kateri so se krščanski demokrati, fašistični, kominformovski in drugi iredentistični občinski svetniki na razne načine solidarizirali s pripadniki veronske in padovske organizacije italijanskega socialnega gibanja, ki jih je zavezniško vojaško sodišče obsodilo zaradi neredov 8. marca, je zastopnik Slovensko-italijanske ljudske fronte dr. Jože Dekleva ostro obsodil fašistične izgrede. Dr. Dekleva je odločno protestiral proti ravnanju v tistih, ki podpirajo in omogočajo delovanje fašistov, ter proti vsem poskusom iredentistov, da bi
opravičili fašistične skvadriste, ki jih je italijansko socialno gibanje nalašč posulo v Trst, da bi izzivali in razgrajali.
»Pravična je vsaka obsodba fašistov«, je dejal dr. Dekleva, »ki so človeštvu, zlasti pa prebivalstvu našega ozemlja napravili toliko zlega. Zato zavračamo proteste proti obsodbi tistih, ki so bili poslani v Trst, ki napadajo mirno prebivalstvo, prelivajo kri in nagovarjajo k nestrpnosti med narodi«.
Zastopnik Italijansko-slovenske ljudske fronte ni mogel končati svoje izjave, ker so združeni fašisti, krščanski demokrati, kominformovci in ostali aneksionisti povzročili tak ne-
red, da se ni moglo slišati ničesar.
Zastopnik tržaške organizacije italijanskega socialnega gibanja Moreli je strupeno, kakor je značilno za italijanske fašiste, poudaril:	»Naši znajo metati
bombe in, če bo treba, jih bodo spet metali«.
V naprednih krogih Trsta poudarjajo, da je demonstrativno solidariziranje iredentistov vseh barv s fašističnimi izgredi posledica dogodkov v italijanskem senatu in skupščini, kjer so soglasno napadli zavezniško vojaško sodišče zaradi obsodbe pripadnikov italijanskega socialnega gibanja. V Trstu ne dvomijo, da je sinočnja seja občinskega sveta izzivanje, ki naj bi izsililo končno priključitev cone »A« STO Italiji. Zlasti obsojajo stališče zastopnika tržaškib socialnih demokratov, ki je bil tudi na strani fašistov.
Plavajoča konferenca
S tem bržčas dvoumnim naslovom označujejo nekateri poroče-valci sedanje razgovore med francoskimi in ameriškimi državniki na Eisenbowerjevi jahti »Williamsburg* Program teh razgovorov je obširen, saj zajema pregled celotnega položaja na svetu: od Evrope do Daljnega vzhoda, cd »evropske vojske* do razmer v Moskvi, od angleškega stališča do evropskih vprašanj do tržaškega problema ... Vendar bi lahko rekli, da je težišče teh razgovorov osredotočeno na razmere v Franciji in •e s posebnim ozirom na njen odnos do Zahodne Nemčije — v glavnem se sučejo razgovori okrog Posarja in evropske obrambne skupnosti — in na razmere o /Indokini.
Ni zgolj naključje, če so nekateri ameriški listi tik pred prihodom Mayerja in Bidaulta v Washington razmeroma ostro napadli francosko politiko in njeno vedno bolj izrazito kolebanje v odnosu do skupne »evropske vojske*. Čeprav francoski ministrski predsednik še vedno odločno zagovarja mnenje, da je treba pogodbo o osnovanju evropske obrambne skupnosti ratificirati čim prej, vendar se tudi v francoskih vladnih krogih opažajo posledice razkola, ki je v sedanjem trenutku tako zelo tipičen za francosko politiko: baje francoski zunanji minister Bidault m najgorečnejši privrženec * poroke* z Zahodno Nemčijo in ima glede »evropske vojske* približno podobne pomisleke kot britanska vlada. Znano je, da je konservativna vlada v Veliki Britaniji zavrnila svojo udeležbo bodisi v evropski skupnosti za premog in jeklo bodisi v snujoči se evropski obrambni skupnosti, davna utemeljitev za to zavrnitev sloni na ideji, da Velika Britanija m zgolj evropska sila, temveč da ima svoje interese raztresene po vsem svetu — predvsem v svojem Commonwealthu. Tega stališča so se sedaj oprijeli tudi nekateri francoski politiki, ki poudarjajo, da ima Francija svoje interese predvsem v ohranitvi »Francoske unije*, kakor se po novem imenujejo francoske čezmorske posesti. Do tega stališča so francoski »konservativni* politiki prišli po izrazitih neuspehih, ki jih je pariška politika doživela v Severni Afriki (Tunizija, Maroko, Alžir) in tudi v Indokini.
V svoji težnji po ohranitvi svojih kolonialnih položajev francoska vlada ni naletela na simpatije ne v arabskem svetu ne v ZDA. Washingtonska vlada ni hotela podpreti samovoljnih dejanj pariške vlade v Severni Afriki bržkone zato, ker bi s tem postavila na tehtnico svoj prestiž v arabskih, deželah, predvsem na Srednjem vzhodu, ki je v sedanji strateško-politični koncepciji zelo važen, obenem pa tudi zelo šibka točka predvsem zato, ker so se britanske pozicije v tem delu sveta hudo omajale (Perzija, Egipt, Irak!). Če hočejo ZDA ohraniti svoj videz >vzvišenega razsodnika* na tem področju, potem seveda ne morejo — in ne smejo — podpirati zastarele in okorne kolonialne francoske politike v T uniziji in Maroku. S tem pa se je znašla francoska vlada »osamljena* pri svojih kolonialnih posegih, kar seveda močno vpliva na njeno stabilnost v »Francoski uniji* in seveda tudi doma. Zategadelj je francoskim državnikom veliko do tega, da dosežejo nekak »kompromis*, ki bi utrdd njihove omajane položaje v čez-
morskih posestih, skratka, tak kom. promts na podlagi starega reka »dam, če daš*, se prqvi, da bi bili pripravljeni odločneje podpreti snovanje »evropske obrambne skupnosti* in s tem podpreti napore generala Ridgwaya, če Američani v zameno podprejo Francoze v njihovih akcijah za »utrditev* položaja v francoskih kolonijah ...
To je nekako »prvi pogoj*. Drugi pogoj se nanaša na vojno v Indokini. Francozi stalno dokazujejo »mednarodni pomen* bojev v Vietnamu, bržkone ne toliko, ker bi hoteli »internacionalizirati* Indokino v smislu Koreje, pač pa bolj zato, da bi dosegli večjo denarno pomoč za finansiranje vietnamske vojne. Vsi dosedanji napori francoske vlade, da bi kakor koli — bodisi strateško, bodisi politično — utrdili svoj položaj v Vietnamu, niso rodili posebnih uspehov, čeprav na drugi strani vojna v Indokini izčrpuje i finančne i vojaške sile francoske republike. Izdatna pomoč, ki bi jo naj dobila Francija od ZDA za vojno v Indokini, naj bi šele omogočila Francozom, da se začnejo resno ukvarjati s problemom »evropske vojske*, kajti pariška vlada je mnenja, da Indokina v tolikšni meri izčrpuje francoski vojaški potencial, da Francija nikakor ne bi bila enakovreden partner nemški vojski, ki naj bi se osnovala v sklopu »evropske armade*. Bojazen, da bi Francija igrala v Zahodni Evropi bolj ali manj podrejeno vlogo, glede na možnosti, ki jih ima Zahodna Nemčija (gospodarske in vojaške!), je menda glavna ovira, da se Francozi nikako* ne morejo odločiti za resno sodelovanje z bonnsko vlado.
London, 28. marca. V britan. ski spodnji zbornici je bil te dni s 304 proti 260 glasovi sprejet od vlade predloženi načrt, po katerem naj bi se združile v federacijo Severna in Južna Rodezija in Njasa. Južna Rodezija, ki ima nekaj nad 2,100.000 prebivalcev, ima že od leta 1923 notranjo avtonomijo, medtem ko sta Severna Rodezija z 1,900.000 prebivalci in Nj.asa z 2,300.000 prebivalci protektorata. Dežela Njasa je angleški protektorat že od leta 1891.
Britanski minister za kolonije Lyttelton je utemeljeval predlog vlade za ustanovitev te federacije s poudarkom, da bo prišlo v osrednji Afriki do do. brega sodelovanja in tudi koristnega gospodarskega tekmovanja med domačini in priseljenci. Po njegovem mnenju so neutemeljeni pomisleki, da bi mogla neznatna manjšina priseljencev in drugih kolonistov iz. koriščati domače prebivalstvo. Urad britanske vlade za Afriko bo sploh vso zakonodajo v federaciji združenih vlad kontroliral ter o pravem času preprečil tiste zakonske osnutke, ki bi utegnili škodovati domačemu afriškemu prebivalstvu. Na področju vseh treh dežel je samo okoli 170.000 priseljencev iz Evrope.
Spremembe na vodstvu v Sovjetski zvezi so še bolj podprle že tako ali tako »defetistični* položaj nekaterih francoskih politikov. Neugodni odmev obiska Mayerja in Bidaulta pri sovjetskih državnikih je hotela pariška vlada paralizirati z obiskom svojega veleposlanika v Moskvi pri Molotovu. T oda vse to spada med obrobne dogodke, kajti sovjetska agentura v Franciji hoče na vsak način izkoristiti »zmedo* in okrepiti svojo dejavnost. V ta namen napovedujejo skorajšnji povratek Maurice a Thoreza iz Moskve, kjer je bil že dve leti na zdravljenju, v Pariz. Ni sicer povsem znano, kakšno je zdravstveno stanje Thoreza in ali ni njegov povratek v domovino zgolj »predpogrebni izlet*, vendar pa naj bi Thorez le — kolikor je pač še mogoče — uredil razrvane vrste francoskih komin-formovcev in jih pripravil na nove akcije. Kominformovska agentura v Franciji je trenutno namreč v takšnem razsulu, da francoska policija po mili volji lahko harangira med njihovimi vrstami, ne da bi naletela na kakršen koli resnejši odpor pri francoskem proletariatu . , .
Vsekakor lahko ocenimo sedanje »plavajoče razgovore* med Eisenhowerjem in Dullesom ter Mayerjem in Bidaultom za pomembne. Posledice se bodo bržkone kmalu pokazale predvsem v tem, ali bo položaj Francije še naprej tako »plavajoč* kot doslej, ali pa bodo iz teh razgovorov nastali sklepi, ki naj dokončno izpeljejo iz zagate vrsto vprašanj, za katere se zanimajo tako v Zahodni Evropi in morda — seveda z drugega stališča — tudi v Moskvi.
— sie
kluba laburistične stranke odklonil načrt federacije, ker je prepričan, da bi se na ta način razlike med plemeni v Afriki še poglobile in zaostrile.
Charles E. Bohlen
Veleposlanik ZDA v Moskvi
Washington, 28. marca (AFP). Ameriški senat je včeraj potrdil s 74 proti 13 glasovom imenovanje Charlesa E. Bohlena za ameriškega veleposlanika v Moskvi. Ta večina je bila dosežena navzlic naporom skupine desničarskih senatorjev, ki so si prizadevali več tednov, da ne bi Bohlen postal diplomatski zastopnik ZDA v ZSSR. Politični krogi sodijo, da je
Nekdanji minister za kolonije ta odločitev senata zmaga predsed-V laburistični vladi Griffith s nika Eisenhowerja in zunanjega to utemeljitvijo ni bil zadovo- ministra Dullesa nad desno strujo ljen ter je v imenu poslanskega republikanskih senatorjev.
Načrt federacije v osrednji Afriki
Pomoč Argentine Turčiji
Buenos Aires, 28. marca (AFP). Argentina je sklenila poslati Turčiji posebno misijo za pomoč ponesrečencem od potresa v Turčiji. Misija, ki se bo odpeljala jutri z letalom v Turčijo, bo razdelila ponesrečencem v Carigradu in Smirni zdravila in obleko.
Potovanje izraelskega ministra v Ameriko
Tel Aviv, 28. marca (AFP). — Izraelski zunanji minister Moše Šaret bo 2. aprila odpotoval v ZDA, zatem pa bo obiskal tudi države Latinske Amerike. Izraelski časopis »Jediot Ahronot« piše, da se bo Šaret med svojim obiskom v ZDA sešel s predsednikom Eisenhowerjem. Hkrati bo kušal zvedeti od ameriške vlade, kakšno politiko namerava izvajati nasproti Izraelu in drugim državam Srednjega vzhoda.
Belgijski socialisti v boju za obstoj socialnih ustanov
Bruselj, 28. marca. Ce ne bo prišlo do kompromisa med belgijsko vlado in socialistično opozicijo glede reforme bolniških blagajn, bo v Belgiji izbruhnila velika stavka v socialistični strokovni zvezi organiziranih delavcev in nameščencev.
Vlada krščanskih socialistov je brez sodelovanja predstavni, kov prizadetih socialnih ustanov napravila načrt za reformo bolniških blagajn. Bolniške blagajne so v Belgiji že od nekdaj zasebne ustanove socialistov in krščanskih socialistov. Do konca lanskega leta so bile bolniške
blagajne obeh strank pod nadzorstvom državnega zavoda za socialno zavarovanje, ki je denarna sredstva vseh bolniških blagajn uporabljal za kritje izdatkov zavarovanja za primer bolezni in invalidnosti v vsej državi. Po novem načrtu vlade pa bi morale bolniške blagajne same kriti vse stroške zavarovanja. Socialistične bolniške blagajne bi bile na ta način hudo prizadete, ker imajo le malo prihrankov. V“ teh bolniških blagajnah so organizirani po večini delavci, ki plačujejo razmeroma nizke prispevke, medtem ko so
Pregled pomoči ZDA tujini
Washington, 28. marca. Ameriška pomoč inzemstvu je znašala lani, kakor je bilo nedavno objavljeno, nekaj čez 5 in pol miiljarde dolarjev. Ta pomoč je bila vojaška in gospodarska in je bila v zadnjem četrtletju lanskega leta prva nekoliko večja od druge. V primerjavi s prejšnjimi leti se je vojaška pomoč lani skoraj podvojila. V zadnjih letih so ZDA dobile od svojih dolžnikov povrnjenih okoli 500 milijonov dolarjev in se je tako proračun za inozemsko pomoč dejansko znižal na okoli 5 milijard dolarjev.
Sedaj so objavili tudi n-asled. nje podatke o razdeljevanju pomoči. Vsa pomoč v lanskem letu je znašala 5.57 milijarde dolarjev, od tega pa 2.73 milijarde vojaške in 2.84 milijarde gospodarske pomoči, medtem ko je leta 1951 znašala vojaška pomoč 1.48 milijarde, gospodarska pomoč pa 3.59 milijarde. Od skupne pomoči so dobile evropske
Sovjetska kontrola češkoslovaške vojske
Dunaj, 28. marca (Tanjug). Iz Prage poročajo, da se je pred kratkim mudila v Češkoslovaški neka sovjetska vojaška delegacija, ki je med razgovori s češkoslovaškim obrambnim ministrom Cepičko in drugimi funkoionarji obrambnega ministrstva hkrati poverjala častniški kader v češkoslovaški vojski. Sovjetski oficirji so med temi razgovori zahtevali, naj bi do konca aprila letos postali partijski funkcionarji v češkoslovaških vojaških enotah poverjeni ofifcifjii. Pričakujejo tudi, da bo prSfo do personalnih'sprememb v '-samem obrambnem ministrstvu.
ZSSR — Argentina
Moskva, 28. marca AFP). — Argentinski veleposlanik v Moskvi Bravo je sinoči obiskal sovjetskega zunanjega ministra Molotova in mu sporočil, da bo v kratkem prispela v Moskvo argentinska trgovinska delegacija, da bi se pogajala s sovjetsko vlado o sklenitvi trgovinskega sporazuma med obema državama. Predstavnik argentinskega veleposlaništva je po sestanku izjavil, da so razgovori med Molotovom in Bravom potekali v prijateljskem vzdušju in da sta ob tej priložnosti načela tudi druga vprašanja, ki zanimajo obe državi.
države 4.25 milijarde dolarjev, Azija 876 milijonov, Južna Amerika 179 milijonov. Bližnji vzhod in Afrika 187 milijonov, pri čemer sta imeli največji delež Grčija in Turčija, Kanada 6 mili. jonov, vsi ostali deležniki pod-pod pa 81 milijonov dolarjev.
Od vse Evropi naklonjene pomoči pride na vojaško pomoč
2.25 milijarde, na gospodarsko pomoč pra 1.99 milijarde dolar, jev. Leta 1951 so dobile evropske države 1.09 vojaške in 2.62 milijarde dolarjev gospodarske pomoči. Zahodnonemška zvezna republika je dobila od ZDA 155 milijonov, vrnila pa je doslej že 51 in pol milijona dolarjev.
OgromnQ delo ustanov UNICEF v Aziji in Afriki
New York, 28. marca. Na seji izvršilnega odbora Mednarodne pomožne organizacije za otroke (UNICEF) sta poročala tudi generalna ravnatelja te organizacije OZN za Azijo in Afriko. Dr. M. Keeny je v svojem po. ročilu o delovanju UNICEF v Aziji navedel, da na postajah in v ustanovah te organizacije pregledajo in zdravijo na dan okoli 400 tisoč ljudi. V 2000 domovih za matere in otroke je vsak dan oskrbovanih okoli 100 tisoč mater in nad 50 tisoč otrok. V oddaljenih krajih imajo postaje UNICEF na skrbi poleg tega še nad 60 tisoč mater in otrok. Vsaka ambulanta za pobijanje jetike pregleda na dan po 2500 pacientov, medtem ko potujoče ambulante preiščejo 75 tisoč ljudi in cepijo nad 25 tisoč otrok. Vsak dan razkužijo po 12 tisoč hiš ter obiskujejo zdravniki in njihovi pomočniki tudi kraje v katerih še ni bilo nobenega turista. Pri pobijanju malarije So postaje UNICEF dosegle največje uspehe v Pakistanu, kjer so ozdravile že nad milijon ljudi in se bo to število letos zelo povečalo. Do konca letošnjega leta bodo stalne in potujoče ambulante preiskale okoli 60 milijonov ljudi v krajih, kjer sta bili doslej jetika in malarija zelo raz-
Novo protiletalsko orožje
Washington, 28. marca (AFP).
Ameriško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da bodo letos vse protiletalske enote za zaščito ameriških mest opremljene z novimi radijsko upravijanimi izstrelki imenovanimi »Nicke«. Sporočilo pripominja, da bodo vzeli iz prometa protiletalske topove klasičnega tipa in uvedli nov tip, ki bo s pomočjo radarja avtomatično metal radijsko upravljane izstrelke za uničevanje letal pri vsaki hitrosti in vsaki višini.
širjeni. Samo v Delhiju je zdaj 80 postaj, ki pregledajo in zdravijo na dan po 50 tisoč ljudi.
Vodja UNICEF programa v Afriki dr. Charles Egger je v svojem poročilu poudaril, da so zelo velike težave pri transportih zdravil in živil v Centralni Afriki. Kljub temu pa je bilo v zadnjem letu v Francoski Afriki in v Belgijskem Kongu oskrbovanih nad 40 tisoč otrok. Pri pobijanju malarije so bili doseženi največji uspehi v Liberiji.
v bolniških blagajnah krščanskih socialcev organizirani nameščenci, ki lahko plačujejo višje prispevke. Ce bi morale socialistične bolniške blagajne kriti vse stroške zavarovanja, bi imele velike primanjkljaje, medtem ko imajo bolniške blagajne krščanskih socialcev baje že zdaj okoli 700 milijonov belgijskih frankov prihranka. Ves ta prihranek bi tem bolniškim blagajnam po novem ostal, medtem ko bi morale socialistične bolniške blagajne zvišati članske prispevke.
Predsedstvo socialistične strokovne zveze je že februarja predlagalo vladi sporazum na ta način, naj bi država s svojo subvencijo krila 16°/o vseh izdat, kov zavarovanja za primere bolezni in invalidnosti ter naj bi vsaj letos, kakor doslej, upora, bili tudi vse prihranke dobro situiranih bolniških blagajn za kritje skupnih stroškov. Pred nekaj dnevi je vlada ta predlog brez vsake utemeljitve zavrnila.
Tako ravnanje vlade označujejo v socialističnem tisku za napad na socialistične socialne ustanove. Zdaj so na vrsti sicer samo bolniške blagajne, lahko pa se pričakuje, da bo vlada na podobne načine uničila tudi druge socialne ustanove, ki jih je organizirala socialistična opozicija. Nekatere socialistične sindikalne zveze so na svojih konferencah že sklenile, da bodo razglasile stavko, če vlada do konca tega meseca ne umakne ali pa ne spremeni svojega krivičnega načrta o reformi bolniških blagajn. O tem so bile obveščene tudi zveze delodajalcev, katerim predstavniki sindikalnih organizacij priporočajo, naj posredujejo pri vladi, da ne bo s svojo pristransko reformo izzvala stavke, ki bi bila v veliko škodo belgijskemu gospodarstvu.
Zdaj pa na dan s patriotičnimi čustvi!
0
t
*
0
*
0
*
o
*
NA VELIKO!
Tek st» jl-O b u t e v
NA VELIKO!
Ljubljana, Nazorjeva ulic«
VELIKA
TEKSTILNEGA BLAGA, KONFEKCIJE, TRIKOTAŽE IN PLETENIN.
4 (preje frandSkanska 4>
IZBIRA
VSE VRSTE VOLNENIH TKANIN, SVILE IN BOMBAŽNIH IZDELKOV.
NA VELIKO!
MODERNO ZA SPOMLADANSKE PLAŠČE.
Dobava: Franko železniška postaja kupca.
NA VELIKO!
Uporniki so bili povsod poraženi; brez rezerv tačas niso mogli misliti na nove boje. Na republikanskem nebu pa so zablestela imena Lister, Kleber, Lukas; imena bataljonov »Thäll-mannt, »Garibaldi«, »Dimitrov«. Vlada bi sedaj lahko zatrla vstajo, če bi imela širok načrt in se rešila navduševanja nad drobnimi epizodami posamičnega herojstva. Anarhisti in sindikalisti so se posmehovali potrebi po izšolanih častnikih, meneč, da zadostuje silna vera v napredno stvar in pogifm delavskega razreda. Zaman se trudi s temi lahkomiselnimi razbijači sloge radikalni Largo Caballero, levi socialist, ki po padcu Iruna sestavi novo vlado, pa ga že po uničenju baskovske Guernice, sredi maja 1937, zamenja zmernejši socialist Pietro Negrin. Anarhisti so za Negrina začeli s hudimi nemiri, zasedli konec maja mesto Barbastro v Aragoniji in celo oklicali lastno »svobodno republiko«.
Po katastrofah na Jarrami in Guadarrami je bil v Berlinu
1,1	Gen. Giacomo Zanussi, »Guerra e catastrofe d’ltalia, Casa Editr. Libr. Corso, Roma 1946, str. 140.
in Rimu nov preplah; Franca je bilo treba za vsako ceno spet rešiti. Ostanke štirih uničenih divizij in petnajstih posebnih formacij so Italijani naglo združili v dve diviziji, »Littorio« in »Črne plamene«, ter Raggruppamento XXIII Maržo, ki je imel še šest oddelkov. Izkušnje pred Madridom so Nemcem in Italijanom pokazale, da so njihova letala zastarela. Iz Italije in Nemčije so v vsej naglici poslali novo zračno armado izpopolnjenih »Savoia«, »Fiat« in zlasti nemških »He 111« in »Do 17« ter lovcev »Me 109«.
S temi silami je poveljnik nemške legije »Condor«, general Sperrle, zamislil nenavaden poizkus: iz zraka izbojevati zmago nad pehoto, ker ni več zaupal v moč Francovih upornikov. Trideset navarskih bataljonov generala Mole, ki je v teh bojih sam poginil, je konec marca ob podpori 22 topniških baterij za ne-prodirnimi zavesami ognja in železa izpod neba začelo prodirati na Bilbao na severnem bojišču. Z belimi krpami za razpoznavanje na hrbtu je Francova pehota pravzaprav le obveščala nacistično letalsko legijo in ji z belimi puščicami na tleh narekovala smeri napadanja. Ko pa se poslabša vreme, da Nemci ne morejo vzleteti, Francovi falangisti zopet beže. Toda brez pravega orožja zoper sovražnika v zraku branilcem Bilbaa ne pomaga junaštvo Baskov in asturskih »dinamiteros«. Po več kot dveh mesecih in pol šele pade ob klicih »eviva lltalia!« Röattovih »črnih puščic« ponosno glavno mesto mlade baskovske avtonomije. Vlada z meščani se pred vpadniki umakne v Santander.
General Franco pa pošlje plameneče pozdrave Hitlerju, kralju Emanuelu in Mussoliniju.
V prvi polovici julija je sposobni republikanski general Miaja prebil pri Madridu Francove položaje. Še preden so se Maročani in falangisti znašli, se je divizija Lister kot hudournik čez porušene jezove razlila v širokem četverokotu čez Bruneto. Usoda Francovega upora je bila zopet na kocki, tokrat bolj kot kdaj koli prej.
Že drugi dan leti čez Guadarramo k Madridu vsa nemško-laška zračna armada, ki se je bila na severu pravkar razvrstila za napad na Santander. S severnega bojišča drve kakor v tekmi s smrtjo nemške oklepne, topniške in protiletalske sile ter nekaj najboljših navarskih bataljonov. Pri Bruneti se je razplamtela najstrašnejša bitka, kar jih je videla španska državljanska vojna. Šele po treh tednih se je z nadčloveškimi napori, ki jih je general Sperrle izsilil od orožja in ljudi z vso nemško brezobzirnostjo, nazadnje Hitlerjevi vojski le posrečilo, z aviacijo in topništvom prestreči nevarni udarec, namenjen Francu. »Ljudje na letališčih so padali od prenaporov«, priznava nemški poročevalec Beumelburg.11 Italijani pa pravijo: »Y teku teh bojev so bili najhuje prizadeti Maročani, katerih izvrstna in pogumna vojska je bila vedno tam, kjer je bila bitka najhujša«.1*
11	W. Beumelburg, n. n. m., str. 130.
u Gen. F. Belforte, n. n. m., III, str. 171.
ŠTEV. 74 / M. MARCA 1953 f StoVCfU'St pOfOŽgBalcg 7 rit. 9
Edvard Kardelj:
O nekaterih problemih naše politike na vasi
Ni dvoma, da glede razvoja proizvajalnih sil v našem kmetijstvu znatno zaostajamo za ostalim gospodarstvom. To velja tako za neposredno gospodarsko, materialno stran tega vprašanja, kakor tudi glede afirmacije novih odnosov v gospodarstvu, ki so sicer značilni za sedanje obdobje naše socialistične graditve in ki so nam dali razen v kmetijstvu tako sijajne uspehe na drugih področjih gospodarstva. Deloma je to stanje posledica dejstva, da smo bili prisiljeni v prvem obdobju našega povojnega razvoja posvetiti daleč največjo skrb industrializaciji naše države in ker smo morali s tem v zvezi tudi materialna sredstva predvsem osredotočiti na ključne objekte industrijske graditve. Vzroki te vrste bodo v znatni meri odstranjeni s tekočim gospodarskim planom, ki določa znatna materialna sredstva za napredek kmetijstva. Da pa bi lahko ta materialna sredstva zares u'inkovito izkoristili, je potrebno, da smo na čistem tudi glede drugih vzrokov za naše zaostajanje v kmetijstvu, se pravi, tistih, ki izhajajo iz naše kmetijske politike, iz naših administrativnih in drugih posegov na vasi. Tu so napake in pomanjkljivosti, ki pomenijo danes največjo zavoro za nagli razvoj proizvajalnih sil us področju kmetijstva in ki jih moramo brezpogojno odstraniti, če ho emo omogočiti nagel tempo razvoja na tem področju.
Tu gre predvsem za kmetijsko zadružništvo. Ce danes govorimo o tem vprašanju, se nam ni treba več opirati samo na splošne teoretične postavke in tuje izkušnje, imamo svoje lastne izkušnje in iz njih moramo brez predsodkov napraviti jasne sklepe ter na tej podlagi določiti pot za našo nadaljnjo borbo za socialistično preobrazbo kmetijske proizvodnje. V okviru tega članka bi hotel navesti samo nekoliko misli o teh problemih kot prispevek k diskusiji, ki se danes razvija okrog teh vprašanj.
Naše kmetijsko zadružništvo je v zadnjih letih doseglo vse-kskor precejšnje ekonomske uspehe. To velja tudi za delovne zadruge oziroma za precejšen del le-teh. Pri nekaterih so uspehi tako solidni, da so premagane vse notranje težave in da so zares r.a dobri poti, da bodo postale zdravo in solidno veli ko socialistično podjetje.
Vzlic temu pa ne moremo zanikati, da kmetijsko zadružništvo, predvsem pa zadružništvo tipa kmečkih delovnih zadrug, preživlja zelo resne notranje težave, ki se odražajo predvsem v omahovanju znatnega dela članov delovnih zadrug. Suša, ki je bila to ekonomsko leto zelo močna, pa je resno povečala vse te razloge, ki so povzročili omahovanje. Ta proces se kaže že nekaj zadnjih let, njegove po-s'edice pa se odražajo tudi na ekonomskem področju, se pravi, v preveč počasnem napredku proizvodnih sposobnosti delovnih zadruer, v nezadostno učinkovitem izkoriščanju materialnih sredstev, ki so jim bila dana na razpolago, v počasnem dviganju delovne storilnosti, včasih pa celo v nazadovanju itd. Ne trdim, da velja to za vse delovne zadruge, v vsakem primeru pa za precej velik del le-teh.
Tem procesom smo postavili nasproti razna sredstva. Uporabljeni so bili tudi administrativni ukrepi, ki otežkočajo izstop iz zadrug, v pričakovamiju, da bo kriza medtem s pomo'-jo takih sredstev kot so nove oblike organizacije, uvedba gospodarskega računa, materialna pomoč, nove delovne metode itd., premagana in se bodo zadruge utrdMe. Vsi ti ukrepi so sicer dosegli nekaj pozitivnih uspehov, notranjih težav pa niso odstranili oziroma premagali. Korist od teh ukrepov je bila predvsem v tem, da so tudi našemu najširšemu političnemu aktivu odprle jasnejši pogled v bistvo stvari in ga prepričale, da se dajo taka vprašanja reševati samo z ekonomskimi sredstvi, nikakor pa ne z administrativnimi.
Tu pa je pravi vozel tega vprašanja. Notranje težave našega zadružništva ne izvirajo toliko iz take ali drugačne organizacijske napake kot iz njegovega družbeno-ekonomskega bistva, se pravi iz dejstva, da je le-to v svojih sedanjih oblikah — zlasti velja to za delovne zadruge — v protislovju s splošnimi ekonomskimi pogoji, v katerih delujejo danes naše zadruge. Da je stvar zares taka, govori že samo dejstvo, da se je omahovanje v delovnih zadrugah pojavilo takoj, ko smo se lotili sprememb v našem gospodarskem sistemu, t. J. brž ko so bili o-’pravljeni odkup in drugi upravno-prisilni kmetijski ukrepi in brž ko se je pojavilo svobodno tržišče s svobodnim tekmovanjem gospodarskih sil.
To je tudi razumljivo. Delovna zadruga mora, če se hoče v takih pogotih svobodnega ekonomskega tekmovanja obdržati tn napredovati, izpolnjevati dva pomoja: razpolagati mora z ne-o-ibtio tehnično bazo in mora biti grajena ne le na načelu
brezpogojne prostovljnosti, pač pa tudi na visoki zavesti njenih članov, zavesti, ki bo sposobna prilagojevati oblike organizacije in dela zadruge njenemu lastnemu tehničnemu napredku in splošnim ekonomskim pogojem, v katerih zadruga živi. Ce ji bo državni ali kateri koli drugi aparat predpisoval te oblike, ne bo prišla daleč v svojem razvoju. Potemtakem, kjer koli manjka teh pogojev, postane delovna zadruga ekonomsko nesposobna, s tem pa tudi podvržena stalni bolezni kolebanja in razpadanja. Dajanje ekonomskih privilegijev takim zadrugam — kar razglašajo nekateri naši tovariši za odrešilno zdravilo v takih primerih — deluje nasprotno. Ekonomski privilegiji vzgajajo ljudi v parazitizmu in izpodkopavajo vsako borbo za povečanje storilnosti dela in ekonomsko konsolidacijo zadruge.
Oblike delovnih zadrug, ki danes pri nas prevladujejo, so proizvod popolnoma drugih ekonomskih pogojev kot so današnji. To je bil čas, ko so državni monopol, revolucionarna administrativna sredstva, pa tudi birokratično centralistične oblike popolnoma dominirale v gospodarstvu in ko so bili vsi naši napori osredotočeni na osnovne naloge petletnega plana. S temi napori zvezan je bil tudi sistem odkupa in raznih drugih ukrepov administrativne intervencije v kmetijstvu. Takemu položaju je najbolj ustrezal tip delovnih zadrug, zato so bile v tem obdobju uspešne.
Danes se večkrat sliši mnenje, da so biie mnoge delovne zadruge zgrajene prisilno in da prav te zadruge danes preživljajo krizo. Mislim, da taka mnenja precenjujejo vlogo siljenja prav zaradi tega, ker ne razumejo pravega, ekonomskega bistva sedanjih težav v delovnih zadrugah. Res, da je bila tu in tam kaka stvar prisilna, toda v tistem času to vendar ni imelo odločilne vloge. Tedanji ekonomski odnosi so bili primerni za ustanavljanje delovnih zadrug. Le-te so večkrat naslajale kot zaščita kmeta pred obveznostmi, s katerimi je morala biti tedaj obremenjena kmetijska proizvodnja. Na drugi strani je bilo za vse druge vrste kmetijskega zadružništva prostega tako malo mesta v našem gospodarskem življenju, da se sploh niso mogle razviti. In tako se je dogajalo, da se nam splošno kmetijsko zadružništvo, na katerega smo v perspektivi polagali težišče, ni razvijalo im da so se daleč hitreje razvijale delovne zadruge, ki smo jih imeli samo za najvišji proizvod razvoja zadružništva, nikakor pa ne za glavno sredstvo socialistične preobrazbe kmetijstva. Imeli smo torej nasprotni proces kot sedaj, ko se naši kadri na terenu trudijo, da bi na vsak način obdržali popolne delovne zadruge, zanemarjajo pa druge oblike kmetijskega zadružništva in socialističnega kmetijstva, pa vendar se prav te druge oblike spontano razvijajo, mmoge delovne zadruge pa preživljajo krizo.
Bistvo je v spremenjenih ekonomskih odnosih. Velik del delovnih zadrug sploh ni imel pogojev, da bi se razvil v veliko in moderno socialistično gospodarstvo. Kakor z mehaničnim spajanjem več čevljarskih delavnic ne moremo dobiti moderne tovarne čevljev, tako z mehaničnim sestavljanjem plugov in konj ne dobimo modernega kmetijskega gospodarstva. Taka navadna kooperacija sicer lahko da pozitivne rezultate pri visoko zavednih ljudeh, ki imajo pred seboj določeno perspektivo in so sposobni zanjo tudi nekaj žrtvovati, ne more pa biti splošni ekonomski zakon. Te napake naših delovnih zadrug so bile v pogojih državnega monopolizma in administrativne delitve družbenega proizvoda prikrite, ker mi moglo delovati tako važno merilo kot je storilnost dela. Velik del kmetov je vstopil v delovne zadruge, da bi več dobil od družbe oziroma da bi ji manj dajal, ne pa, da bi več in bolje proizvajal in s tem zboljšal svoj življenjski standard. V novih ekonomskih pogojih pa so morale priti vse te napake in protislovja v delovnih zadrugah do izraza. Merilo storilnosti dela se je ponovno pojavilo kot družbeni činitelj in kjer koli se je individualno delo na individualnem gospodarstvu Dokazalo za uspešneje od zadružnega, se pravi, kjer se je pokazalo, da pogoji za moderno socialistično gospodarstvo še niso dozoreli, tam so se pojavile težave. Več zadrug je zašlo v krizo.
Prva reakcija naših kadrov Je bila spontana, t. J. administrativna. Začeli so po administrativni poti ovirati razpadanje delovnih zadrug, se pravi, preprečevati proces, ki ima svoje globoke korenine. Sele tedaj se Je pravzaprav pojavil administrativni pritisk v pravem smislu te besede kot glavno sredstvo za ohranitev kompletnih delovnih zadrug. Seveda ni mogel imeti zaželenega uspeha. Dosegel je prav naspro-
ten učinek. Zavrl je razvoj, s tem pa hkrati tudi razčiščevanje položaja, kar bi omogočilo vsaj tistim delovnim zadrugam, ki so se sposobne obdržati bodisi v celoti ali deloma, da bi svojo delavnost oprle na bolj zdravo podlago. Tako prečiščevanje bi naše kadre močneje usmerilo na tiste vrste kmetijskega zadružništva, ki se danes lahko razvijajo, in na mnoge druge oblike socialistične preobrazbe našega kmetijstva, ki so prav tako važne, so pa zapostavljene. In tako so vsi ukrepi za preprečevanje normalnega svobodnega razvoja v zadružništvu na eni strani poglobili krizo v delovnih zadrugah, na drugi strani pa škodovali našemu kmetijstvu nasploh.
Z drugimi besedami: napaka ni bila v tem, ker smo svoj čas organizirali delovne zadruge, marveč je napaka, ker se danes administrativno zavirajo procesi v teh zadrugah. S takšnimi metodami se edino onemogoča naravni ekonomski razvoj, kmetijskemu zadružništvu pa se preprečuje, oziroma otežkoča, da bi se znašel v novih prilikah in pogojih, t. j. da bi se le-tem prilagodil, tako ekonomsko kakor organizacijsko s svojimi metodami dela. Tisto, kar je treba v gospodarstvu vzdrževati prisilno ali umetno, že po zakonu ni sposobno življenja. Na drugi strani je prav tako Jasno, da mora vsako umetno, administrativno vzdrževanje zastarelih, ali celo izmišljenih oblik dovesti gospodarsko življenje do protislovij med težnjami razvoja proizvodnih sil ter med umetnimi ali prisilno vzdrževanimi ekonomskimi odnosi. Takšna protislovja pa porajajo negativne ekonomske, kakor tudi politične posledice.
V tem Je po mojem mišljenju vzrok krize, ki jo preživlja sedaj naše kmetijsko zadružništvo. Dejstvo je, da je vse naše ostalo gospodarstvo postavljeno v pogoje svobodnega tekmovanja ekonomskih sil, ki se razumljivo odvija na splošni osnovi druzoe-ne lastnine nad proizvodnimi sredstvi. Medtem pa je kmetijstvo in zlasti velik del kmetijskega zadružništva, še vedno vklenjeno v veliki meri v administrativno kontrolo ter v razne umetne oblike, ki se lahko ob-drže izključno le zaradi tega, ker jih podpirajo administrativni ukrepi.
Potemtakem je prvo načelo, ki ga moramo po mojem mišljenju osvojiti brez rezerve v naši kmetijski politiki, da moramo tudi naše kmetijstvo osvoboditi elementov administrativnega upravljanja ter nasloniti tudi kmetijstvo in njegov razvoj na svobodno tekmovanje ekonomskih sil. Temu načelu moramo zagotoviti nemoteno uveljavljanje.
Takšno stališče pa seveda še ne pomeni, da prepuščamo vaško kmetijsko proizvodnjo spontanemu gibanju, neodvisnemu od socialističnega sektorja našega gospodarstva, oziroma, da izgubljamo izpred oči perspektive njene socialistične preobrazbe. Ne, niti za trenutek ne smemo pozabiti, da Je prav na tem področju našega gospodarskega življenja ne-obhodno potrebna zavestna aktivnost socialističnih družbenih sil. Mi tudi danes enako dobro vemo, kakor smo vedeli včeraj, da bi spontano gibanje drobne blagovne proizvodnje — v pogojih svobodnega tržišča in brez aktivnega ekonomskega posega socialističnega gospodarskega sektorja — neizogibno in neprestano reproduciralo kapitalistične odnose na vasi. Zoper takšne procese pa smo se mi borili ne samo kot borci za socializem in kot oblast delovnega ljudstva, temveč tudi zato, ker vodijo v našem političnem sistemu takšni procesi nujno do krepitve birokratizma ter v končni liniji zopet k administrativni intervenciji na področju kmetijstva.
Toda vprašanje se sploh ne postavlja tako, ali naj prepustimo ali naj ne prepustimo gibanje v kmetijstvu spontanemu razvoju. Sleherno družbeno gibanje je spontano, kakor tudi zavestno. Tako kapitalistična banka kakor vaški bogataši stare Jugoslavije so izkoriščali objektivne možnosti v svojo korist; izkoriščali in zapostavljali so delovnega kmeta zavestno in sistematično. Nad našim delovnim kmetom pa danes ne stoje več kapitalistične banke in tudi moč vaških bogatašev je danes bistveno manjša. Razen teh dejstev pa je tu močan socialistični gospodarski sektor, ki nima izkoriščevalskega odnosa nasproti privatnemu kmetu, marveč mu lahko in mu tudi mora pomagati pod določenimi pogoji. V teh odnosih mora predvsem priti do izraza zavestna akcija socialističnih sil. Potemtakem se razume samo ob sebi, da morajo imeti socialistična družba, oziroma vodilne sile socialistične družbe pred seboj jasno perspektivo socialistične preobrazbe kmetijstva in da se tej perspektivi ne smejo odreči v nobenem primeru. Toda pri tem se postavlja vprašanje, ali mi lahko zagotovimo to socialistično perspektivo z dosedanjimi meto.
(Po „Borbi“)
dami administrativne intervencije v kmetijstvu, ali tega ne moremo. Na to vprašanje je treba dati razumljivo negativen odgovor. Mi moramo naše kmetijstvo na sploh ter še posebej naše kmetijsko zadružništvo osvoboditi administrativnih spon in pritiska ter dati ekonomskim silam v kmetijstvu svobodno pot. Na tej osnovi moramo mi nato vzpostaviti ustrezajoče ekonomske odnose med socialistic, nim sektorjem ter med privatno kmetijsko proizvodnjo, ki bo zaradi naravne neizbežnosti razvijala in vse bolj krepila socialistične elemente in oblike socialističnega kmetijskega go. spodarstva na vasi.
Ali ima naša družba moč in sredstva za ustvaritev takšne naloge? Nedvomno jih ima! Opozoril bom samo na nekatere izmed njih:
1.	predvsem ne smemo pozabiti, da ima absolutno nadmoč v našem gospodarstvu socialistični gospodarski sektor. To nam omogoča, da s pomočjo družbenega plana relativno točno določamo položaj individualnega blagovnega proizvajalca, torej tudi kmeta. Ze s tem — pod pogojem, da smo zagotovili svobodno tekmovanje ekonomskih sil na področju kmetijstva, odrejajo socialistične sile tudi naglico razvoja v kmetijstvu in lahko vplivajo tudi na smer njegovega razvoja.
2.	Z družbenim planom določa naša družba proporce, s katerimi odreja globalno tudi kupno moč kmečkega prebivalstva in splošni nivo cen, s tem pa tudi mesto individualnega kmetijskega proizvajalca na tržišču.
3.	Politika cen je prav tako važen inštrument za zagotovitev napredovanja kmetijstva in njegove socialistične preobrazbe. To ne pomeni, da se bomo poslužili metod administrativnega odrejanja cen. Toda socialistična družba razpolaga z zadostnimi sredstvi, da lahko odločujoče vpliva na njihovo ekonomsko formiranje.
4.	Davčna politika je v naših prilikah predvsem inštrument določene socialne, oziroma razredne politike.
5.	Posebno važno vlogo pri vplivu socialističnega gospodarskega sektorja na razvoj Individualne kmetijske proizvodnje bo imela politika kreditiranja in kmetijskih investicij. Pod pogojem vzdrževanja kmetijskih cen na gospodarsko zdravi ravni, kakor tudi pod pogojem svobodnega formiranja medsebojnih odnosov med temi cenami, bo kredit glavna oblika financiranja kmetiiskih investicij, kar bo omogočilo najboljšo uporabo sredstev ter obenem tudi tesnejše povezovanje individualne blagovne proizvodnje s so. cialističnim sektorjem proizvodnje. Ker s<* bodo krediti dod». lievall predvsem preko kmetijskega zadružništva, se bo kre. pilo tudi to zadružništvo kot na'važnetši element novezovania individualne kmetijske proizvodnje s socialističnim gospodarstvom.
(Konec Jutri)
Predor z avtomobilske ceste ob Jadranu, ki so ga pred kratkim prebili pri Podgori nedaleč od Makarske. Kakor smo poročali, bo ta cesta na našem Jadranu dolga okoli 700 km. Medtem ko Je na nekaterih odsekih že zgrajena, bodo letos nadaljevali z gradnjo ceste med Splitom in Omišem ter med Novim in Senjem,
Tudi v poštni službi
decentralizacija
V dneh 26. do 28. marca t. 1. je bila na direkciji pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani delovna konferenca upravnikov okrajnih pošt iz Slovenije. Na konferenci so predvsem razpravljali o vprašanju decentralizacije poštno-telegrafske dejavnosti in o tem, naj preide direkcija na popolno samostojno poslovanje kot gospodarsko podjetje.
Direktor ljubljanske poštne direkcije tov. Jože Gerbec, ki je konferenci predsedoval, je sporočil rezultate posvetovanja vseh direktorjev poštnih direkcij in načelnikov poštno -. telegrafskih eksploatacij iz vse države, ki je bilo v začetku tega meseca pri glavni poštni direkciji v Beogra-
du. Ta konferenca je potrdila enotno voljo in stališče glavne poštne direkcije kot tudi republiških poštnih direkcij glede tega vprašanja- Ob tej priliki je poudaril, da je poštno-telegrafska služba, ki posluje po gospodarskem računu že od leta 1949 v svojem razvoju ustvarila vse pogoje za decentralizacijo. Ljubljanska poštna direkcija se je zelo trudila, da bi se strokovno Izpopolnili poštni kadri, od katerih jih je veliko število prišlo iz vrst borcev NOB. Nadalje je vložila velika sredstva za investicije, kakor tudi temeljito prouče-
Zakaj primanjkuje jedilnega olja?
Naša industrija olja krije 63 odstotkov potreb po oljnih maščobah. Tudi proizvodnja oljnih semen je nezadostna. Zato moramo nekaj olja Ln semen skoraj vsako leto uvoziti.
Lani so kmetje pridelali zaradi suše 6.000 vagonov sončničnih semen manj kakor ob ostalih povprečnih letinah. Vrh tega pa so bila semena, ki smo jih pridelali v Sloveniji, slaba — imela so zelo drobna jedra. Odkup semen se je tako zmanjšal v naši republiki za polovico. Zaradi tega je naša industrija do*dej predelala že vsa semena, ki jih je imela na zalogi.
Sekretariat za gospodarstvo pri izvršnemu svetu FLRJ je glede na pomanjkanje oljnih semen, sklenil uvoziti določeno količino semen in olja. Kakor smo zvedeli, je ladja, ki je natovorjena s semeni, že na peti. Kaže, da jih bodo dobile oljne tovarne sredi aprila. Skupaj jih bomo uvozili tisoč vagonov.
Del semen (okoli 170 vagonov) bodo prejele tudi »Oljarne« v Ljubljani. Kolektiv tega podjetja pravi, da btnlo pričeli semena takoj nato, ko jih bodo prejeli, predelovati.
Delovni kolektiv »Oljarne« si prizadeva, da bi kmetje posejali kar največ oljnih semen. V ta namen jim je tudi zvišal odkupne cene. Pridelovalci lahko dobe za sto kg sončnic 13 ^ kg olja, za enako količino bučnic 18 kg olja in za enako količino oljne repice 16 kg olja.'Tisti kmetje, ki bodo sadili oljna’ semena, bodo lahko nakupili pri »Oljarni« tropine (močno krmilo) za svojo živino. Kolektiv se med drugim
zavzema za to, da bi kmetje sejali »besarabsko« vrsto sončnic, ki je boljša kot bela ali črna. Zadnji dve vrsti imata namreč prevelike luskine, medtem ko ima »besarabska« manjšo rast in boljše jedro (ima tudi več maščobe). Seme za to vrsto sončnjc lahko kupno kmetje pri kmetijskih zadrugah, če jih le-te nimajo, si jih
vala poštno službo kot gospodarsko dejavnost. Vse to je po.pol noma usposobilo tudi ljubljansko direkcijo, da postane samostojno gospodarsko podjetje in da v doglednem času napravi še korak naprej k večji gospodarski samostojnosti okrajnih pošt. To potrjuje s tem, da bodo okrajne pošte že sedaj sestavljale plane same in jih bo direkcija samo usklajevala.
Po sprejemu zaključnega računa, ki bo v kratkem, bodo razpisane nove volitve v delavski svet, ki je bil izvoljen leta 1950.
Z osamosvojitvijo poštnih direkcij kot samostojnih gospodarskih podjetij bo dobilo tudi delavsko upravljanje v naši poštni službi še globljo vsebino in naši kolektivi bodo lahko preko svojih organov delavskega upravljanja ne samo izboljšali svoj položaj, temveč tudi uveljavili mnogo boljše pogoje za koristnika poštno-telegrafskih uslug.
naj nabavijo Ljubljani.
podjetjn .Oljarne« -ač-
Jugosio-uvaja od
Radovljici in okolici je vodovod potreben kakor kruh
Kakor io malodane v vseh krajih v Sloveniji odslužili pred već desetletji zgrajeni vodovodi, tudi radovljiški vodovod, zgrajen pred ! 42 leti, ne zadošča več za oskrbovanje z vodo mesta Radovljice in 22 okoliških vasi. Lani so v Radovljici na pobudo okrajnega ljudskega odbora ustanovili vodno skupnost, ki si je zadala nalogo, povečati zmogljivost sedanjega vodovoda, čigar cevovodi merijo okoli SO km. Odbor te radovljiške vodne skupnosti je krepko zagrabil za delo in namerava letos urediti novo zajetje vode v Dragi pri Begunjah, ki bo dajalo 20 l vode v sekundi. Stari dve zajetji vode, iz katerih se napaja stari radovljiški vodovod, imata približno enkrat manjšo zmogljivost.
Vodstvo tovarne »Verigar v Lescah je dalo na razpolago 1 milijon dinarjev za obnovo in povečanje zmogljivosti radovljiškega vodovoda. Okrajni ljudski odbor v Radovljici je odobril za obnovo in ureditev vodovoda 10 milijonov dinarjev, vodna skupnost pa ima zbranih še iz lanskega leta poldrug milijon dinarjev. T a sredstva so še vedno premajhna in hi bilo prav, da bi večja podjetja posnemala zgled tovarne »Verigar. Denar za
Na Hrvatskem bodo gradili veliko hidrocentralo
Sredi t. 1. bodo začeli graditi hidrocentralo Gojak na reki Dobri pri Ogulinu, ki bo poleg hidrocentral »Tito« in »Vinodol« največja na Hrvatskem. Na leto bo dajala 205 milijonov kWh električne energije. Hidrocentralo Gojak bodo gradili 4 leta.
ureditev vodovoda naj bi prispevala v obliki večje vodarine, ali kako drugače. Stroški za ureditev vodovoda bodo znašali okoli 14 milijonov din, za obnovo vodovoda si vasi Ljubno pa okoli S milijone dinarjev.
M. S.
Znižane tarife na mednarodnih progah JAT
Beograd, 28. marca, van&ki aero-transport 1. aprila na vseh svojih mednarodnih letalskih progah tako imenovani turistični razred, ki je v primeri s sedanjimi cenami letalskih kart za okrog 15% cenejši. Turistični razred bodo od L aprila uvedle tudii vse letalske družbe evropskih držav.
Nova tarifa na mednarodnih progah Jugoslovanskega aerotransporta bo zlasti dobrodošla inozemskim turistom, ki bodo imeli na ta način možnost pripeljati se v naša letovišča po najhitrejši poti in po ugodnih cenah.
Posvetovanji o zadružnih problemih v Zagrebu
V petek je bil v Zagrebu sestanek upravnega in nadzornega odbora Glavne zadružne zveze s predsedniki okr. zadružnih zvez. Na sestanku so govorili o perečih zadružnih problemih, predvsem o bodoči organizaciji zadružne delavnosti glede na bli. žajočo se reorganizacijo kmečkih delovnih zadrug. Velik del sestanka je bil posvečen razpravi o zboljšanju kmetijstva, vlogi okrajnih zvez, kmetijskih zadrug, zadružnih podjetij, specializiranih zadrug itd.
Dobili	bom
Vremenski podatki nam kažejo, da se izredna spomladanska suša, ki je zajela vso Zahodno in Srodnjo Evropo in traja že nad mesec in pol, naglo bliža končki Prvi val hladnega zraka, ki je prečkal Slovenijo v noči med 27. in 28. marcem, je povzročil sicer izdatne padavine v Severni in deloma v Srednji Evropi, pri nas pa nam je dal le nekoliko oblačno vreme z neznatnimi padavinami v vzhodnih krajih Slovenije. Vzrok, da nismo dobili večjih padavin, je v tem, da je še vedno nad Zahodno Evropo dokaj močno področje visokega zračnega pritiska, ki je dovajalo doslej v naše kraje suh, topel zrak. Le-ta je povzročaj čez dan sorazmerno visoke temperature.
Vremensko stanje na dan 28. marca <*b 7. uri zjutraj kaže, da se omenjeni visok zračni pritisk naglo razkraja in pomika proti jugovzhodu. Pri Islandu pa se takisto poglablja in pomika proti jugu močno ciklo-
nalno središče, ki s svojimi frontalnimi motnjami že zajema severno škotsko, kjer so imeli včeraj zjutraj zelo močne padavine in ohladitve. Predvidoma bo zajel omenjeni val že danes severno Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo. Prav tako se dokaj naglog poglablja novo središče nizkega zračnega pritiska na osrednjem Atlantiku, ki ima smer proti vzhodu;^ torej se naglo pomika proti Evropi in s tem povzroča poglobitev že tako globoke doline nizkega zračnega pritiska, ki sega od Skandinavije do Azorov.
pomočjo teh oodatkov, na podlagi nižinske vremenske karte in glede na višinsko situacijo bo v prvih dneh prihodnjega tedna (konec tega meseca) nastopil preobrat vremena, ki nam bo prinesel dež. Le-ta bo nadoknadil že storjeno škodo pri naši spomladanski vegetaciji.
prof. Pnčnik
GOSPODARSKE VESTI
Po sedanjih cenitvah bo znašala svetovna proizvodnja sladkorja v letošnjem gospodarskem letu 35 milijonov 653 tisoč ton nasproti 37,07 milijon too v predlanskem letu. Evropska proizvodnja sladkorja bo po teh cenitvah za okoli 570 tisoč ton manjša kakor predlanskim.
Pridelek žitaric v Turčiji je znašal lani 12 milijonov 291 tisoč ton, predlanskim pa le 10 milijo-
so pridelali 6,5 milijonov ton. Skupna površina posejana z žitaricami je znašala lani dobrih 9,9 milijonov ha ali nad 1 milijon ha več kakor predlanskim.
ZDA so izvozile med 1. julijem lani in 31. januarjem letos okoli 7,6 milijonov ton žitaric, in sicer skoraj polovico v evropske države. Predlanskim v istem razdobju je zmašal izvoz okoli 9,5 milli-
nov 679 tisoč tog. Samo pšenice jonov toa žitaric.
Izvršni svet LRS zagotovil obstoj gostinske šole
Gostinskazbornica LRS obve. šča javnost, starše učencev gostinske šole ter učence in predavatelje gostinske šole, da 3 e Izvršni svet Ljudske skupščine LRS dodelil za vzdrževanje gostinske šole v Ljubljani primerno dotacijo, s čemer je zagotovljeno nadaljnje delo gostinski šoli in njen nemoten obstoj. S tem je odpadla tudi vsaka bojazen, da bi učenci gostinske šole morali iskati drugo zaposlitev ali da bi gostinska podjetja bila v nevarnosti za nadaljnjo vzgojo mladega strokovnega gostinskega kadra.
Gostinska zbornica LRS obve. ža Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS svojo zahvalo in zagotavlja, da bo tudi nadalje z enako vnemo in požrtvovalnostjo skrbela za razvoj in pospeševanje gostinstva in turizma.
Podaljšana prepoved uvoza nekaterih predmetov
Beograd, 28. marca. Državni sekretar za narodno gospodar, stvo je podaljšal do 1. septembra veljavnost odredbe o začasni prepovedi uvoza nekaterih proizvodov. Odredbo je izdal oktobra 1952 Gospodarski svet zvezne vlade zaradi lanske suše in njenih posledic. Z njo je bil začasno prepovedan uvoz neka. terih izdelkov, kot so železne tračnice, pribor za tračnice, razne sanitarne naprave, dalje uvoz vagonetov, avtobusov, potniških avtomobilov, trolejbusov, dvo- in trokoles, raznega kmetijskega, gradbenega, zidarskega in rudarskega orodja, otroških igrač in vozičkov, opreme za bolnišnice in še nekaterih izdelkov.
Ali v Sloveniji
res nimamo nobenega
kmetijskega lista?
Pet urednikov jugoslovanskih kmetijskih časopisov bo odšlo v prvih dneh aprila na šest-tedenski obisk v Ameriko, kjer bodo proučevali delo ameriških kmetijskih časopisov. Potovanje je organizirala ameriška uprava za vzajemno varnost.
V delegaciji sodelujejo: Bogoljub Jovanovič, urednik gospodarske in kmetijske rubrike novosadskega »Dnevnika«; Velke P. Kocev, urednik kmetijskega lista »Narodna zadruga« iz Skoplja; Aleksandar Nenado-vič, kmetijski sodelavec beograjske »Politike«; Ante Petri-čič, urednik zagrebškega kmetijskega časopisa »Seljačka sloga«; in Melita Singer, kmetijski sodelavec zagrebškega »Vjesnika«.
Ne razumemo, kako da v delegaciji ni zastopana Slovenija, čeprav menimo, da po številu kmetijskih listov naša republika ni zadnja v državi!
jL rfr. / SlovensTel poročevalec / štev. 74 / 29. marca 195s
Več zanimanja in več odločnosti za rehabilitacijo invalidov!
Gradnja xavoda xa usposabljanje invalidov xa delo je nujno potrebna
Vpraiarjje rehabilitacije vojaških vojnih invalidov kakor tudi invalidov dela in invalidne mladine s pomočjo ortopediranja na osnovi najmodernejših znanstvenih dognanj, pri nas že dolgo časa obravnavamo kot zelo per. če vprašanje. Pri tem pa doslej nismo dosegli nikakih vidnejših uspehov. Namen ortopediranja invalidov namreč ni le v tem, da dob: invalid brez enega ali drugega uda primerno protezo ali s pokvarjenimi udi primerno orto-pedićno napravo, ki mu omogoča gibanje, marveč moramo pri tem misliti predvsem na rehabilitacijo invalidov. Seveda ni medicinske rehabilitacije mogoče ločiti od vprašanja ortopediranja. Invalid je rehabilitiran šele takrat, ko je opremljen z vsemi ortopedičnimi pripomočki za delo, za opravljanje svojega prejšnjega poklica. Vse pa zavisi od tesnega sodelovanja zdravnikov-ortopsdov s strokovnjaki za izdelavo orto-pedičnih pripomočkov. To koordinacijo dela oziroma stremljenje po popolni rehabilitaciji invalidov opravljajo rehabilitacijska središča, kakršno je ustanovljeno in tudi že uspešno deluje v Beogradu, snujejo ga pa tudi v Zagrebu in Sarajevu, v Ljubljani pa se z istim ciljem ustanavlja zavod za Usposabljanje invalidov za delo.
Ker sta medicinska rehabilitacija in ortopediranje invalida neposredno povezana, zato si oglejmo najprej stanje v ortopedskem podjetju »Soča«, ki je edino te vrste v Sloveniji. Ze po prvi sve-
rilnica za ženske je od moške ločena le z zaveso. Ali je potem čudno, če to podjetje v glavnem izdeluje enake proteze kot pred vojno. Kje naj tudi dobi prostore, v katere bi namestilo strokovnjake, ki bi izdelovali prototipe novih protez in ortopedičnih naprav, ko nimajo niti zadostnih prostorov za izdelovanje tekočih naročil in je tudi v tem v zaostanku. Invalidi morajo mesece in mesece čakati na svoje proteze in ortopedične naprave. Razmere v tem podjetju so take, da je inšpekcija dela zagrozila ustaviti delo, če se delovni in higienski pogoji ne bodo zboljšali.
Vsa ta dejstva so bila v glavnem nakazana že na prvem zasedanju Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, ki je bilo lani marca. Takrat je bilo sklenjeno, da se začne s pripravami za ustanovitev rehabilitacijskega središča, ki naj bi se skupno z ortopedskim podjetjem »Soča« vselil v sedanje prostore »Lek«, ki da se bo v najkrajšem času preselilo v nove zgradbe v Mengšu.
Ko tri mesece sploh nihče ni poskrbel za uresničitev sklepa Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, je bila na pobudo glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije sestavljena posebna komisija, ki je ugotovila, da na preselitev v prostore »Leka« ni misliti, ker se to podjetje ne more seliti, kajti zgradbe v Mengšu še niso gotove in zgradbe za laboratorije
»ploh še ne gradijo ter je vprašanje, če Jo bodo sploh gradili. Zato bo podjetje »Lek« verjetno ostalo še dolgo v dosedanjih prostorih.
Da bi vprašanje zavoda za usposabljanje invalidov za delo oziroma rehabilitacijskega središča ne ostalo na mrtvi točki, je odbor za invalidske zadeve, sporazumno z ortopedskim podjetjem »Soča« sklenil preurediti prostore, ki so bili določeni za prenočevanje invalidov, ko prihajajo v Ljubljano iz podeželja, skupno s sindikalno dvorano podjetja, v nekak zametek tega zavoda. Ko so bili odobreni krediti za to predelavo, ni bilo nikogar, ki bi skrbel za adaptacijo. Svet za ljudsko zdravstvo niti takrat in tudi še danes ni poveril nikogar, da bi vodil dela in poskrbel za notranjo opremo zavoda za usposabljanje invalidov za delo. Načrt je sicer izdelalo podjetje »Soča«, toda ustanovitev in graditev rehabilitacijskega središča ni stvar ortopedskega podjetja.
Na temelju teh ugotovitev je odbor za invalidske zadeve pri Svetu za ljudsko zdravstvo ir» socialno politiko prišel do zaključka, da je treba z ozirom na bodoči razvoj rehabilitacije invalidov, misliti na graditev posebnega poslopja. Zato je bilo zaprošeno ortopedsko podjetje »Soča«, da izdela idejni osnutek za zgradbo, v kateri bi bilo prostora, tako za zavod za usposabljanje invalidov za delo, kakor tudi za ortopedsko podjetje.
Ko so bili idejni osnutki izdelani in tudi imenovana posebna komisija pri Svetu za zdravstvo
tovni vojni je bil ustanovljen ortopedski zavod, ki je imel svoje prostore v šempeterski vojašnici. Toda takrat je ta zavod oskrboval le vojaške vojne invalide. Teh je bilo leta 1941, torej tik pred vojno 2300, a ob osvoboditvi le 1900. Takrat je ta zavod zaposlje-val 27 ljudi in so bile delavnice v desetih pritličnih prostorih desnega krila šempeterske vojašnice.
Po osvoboditvi se je položaj zelo spremenil. Razne zasebne ortopedske delavnice so prenehale delati. 2e leta 1947 se je število oskrbovanih vojaških vojnih invalidov dvignilo na 2200. a poleg t=h je prejemalo ortopedske pripomočke tudi 785 civilnih invalidov. V letu 1950 je to število narastlo na 3871 vojaških vojnih invalidov in 3331 civilnih invalidov, med njimi je bilo 1400 in-: validne mladine. To število iz leta v leto narašča, kar dokazuje današnje stanje. Ortopedsko podjetje »Soča« oskrbuje z najrazličnejšimi protezami in ortopedičnimi pripomočki sedaj že 4019 vojaških vojnih invalidov in 4560 civilnih invalidov, predvsem invalidov dela.
Res je sicer, da je podjetje pridobilo po vojni še nadaljnjih 12 prostorov in je danes v njih 87 delavcev in-uslužbencev. Medtem pa, ko smo prostore povečali za okrog 100 odstotkov, se je povečalo število delavcev za 300 odstotkov — število oskrbovanih invalidov pa celo za 450 odstotkov. 2e same te številke nam povedo zelo mnogo. Leta 1948 je posebna komisija takratnega ministrstva za socialno skrbstvo ugotovila, da prostori podjetja »Soča« ne ustrezajo smotrnosti obratovanja, ker nimajo potrebnih sanitetnih naprav. In ker je razširitev v prostorih, v katerih je to podjetje še danes, bila že takrat nemogoča, zato je predlagala komisija zgraditev novega poslopja. Toda do graditve ni prišlo in ortopedsko podjetje »Soča« je še danes v šempetrski vojašnici, stisnjeno v neprimernih jn nehigienskih prostorih.
V podjetju »Soča« pa se mora delo nadaljevati. Od uspehov delovnega kolektiva tega podjetja je odvisno 8500 invalidov, z ozirom na hiter porast industrije in prometa pri nas, pa se njihovo število iz dneva v dan veča. Toda delovni pogoji v podjetju so nevzdržni. Delavci so stisnjeni v prostorih, natrpanih s stroji, ki so razmeščeni tudi po hodnikih. Invalidi, ki prihajajo v podjetie, morajo čakati na hodniku. Me-
Pomoč delovnih kolektivov partizanski Kočevski
Za obnovo v vojni močno prizadetega kočevskega okraja in proslavo 10. obletnice prvega za. sedanja zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943, so med drugimi prispevali tudi delovni kolektivi mesta Ljubljane. Tako je prejšnji teden 17 kolektivov mesta Ljubljane sporočilo pripravljalnemu odboru za proslavo v Kočevju, da bodo prispevali svoj delež, ki bo znašal skupno 4.650.000 din. Zlasti so pokazali veliko ra. zumevanja delovni kolektivi v Mostah. Predstavniki »Pletenine« so sporočili, da bo njihov delovni kolektiv prispeval najmanj pol milijona za proslavo in obnovo Kočevske. Za približno enak znesek bo »Izolirka« poslala raznega gradbenega ma. teriala. Tudi »Gradis« ne bo zaostajal za temi kolektivi. Prav tako so se že odzvali tovarna »Saturnus«, tovarna kleja in druge kemične tovarne, med njimi celo majhno vulkanizer, sko podjetje na Zaloški cesti, ki bo prispevalo 3000 din.
Med prvimi je sporočilo podjetje »Žito« iz Tomove ulice, da bo za proslavne in obnovitvene namene ter za gradnjo spome-
nika padlim borcem okraja Kočevje pomagalo s 500.000 din. Na prošnje pripravljalnega od. bora so se z razumevanjem odzvali še »Izolirka«, »Inteks«, »Jugopetrol«, »Transjug«, seme. narna, »Slovenija-vino«, mestno kleparstvo, špedicija, »Lanenka«, »Tkanina«, tovarna »Zmaj« in drugi, ki so sporočili, da bodo o višini denarnega prispevka še razpravljali. Delovni kolektiv Mestne klavnice je določil znesek najmanj 200.000 din, »Elektro Ljubljana-okolica« pa 250 tisoč din.
To so lepi primeri pravilnega odnosa do izmučenih, porušenih in zaostalih partizanskih krajev, ki se še danes nahajajo v velikih težavah. Prepričani smo, da bodo temu zgledu sledili še drugi, zlasti večji delovni kolektivi mesta Ljubljane in ostalih krajev Slovenije, da bi se tako oddolžili prizadetim partizanskim krajem in prispevali za proslavo 10. obletnice kočevskega zbora. Denarne prispevke v te namene naj pošljejo na pripravljalni odbor za proslavo 10. obletnice prvega zbora odposlancev slovenskega naroda, Kočevje, Narodna banka Kočevje 617-T-201.
Letalski center v Celju
Čeprav se je Aeroklub v Celju pri svojem delu v glavnem omejil le na področje mesta Ce. Ija, je v letih po osvoboditvi dosegel že lepe uspehe: tu se Je izšolalo večje število jadralcev, padalcev, modelarjev itd. Toda glede na to, da v sosednjih okrajih nimajo takih možnosti za razvoj športnega letalstva, ker jim v prvi vrsti primanjkuje tudi letališč in jadralnih ter motornih letal, je bil v četrtek popoldne na celjskem letališču sestanek predstavnikov Letalske zveze Slovenije ter zastopnikov oblasti in političnih organizacij iz Celja mesta in okolice. So. štanja ter Trbovelj. Sestanek je vodil predsednik Letalske zveze Slovenije Branko Ivanuša. Poleg ostalih gostov so bili tu na. vzoči še sekretar MK ZKS za Celje Olga Vrabičeva, podpredsednik MLO Celje Fedor Gradišnik, sekretar OK ZKS za Ce-Ije-okolico Vinko Sumrada,
predsednik OLO Celje-okolica Miran Cvenk, predsednik OLO Trbovlje Gosak, sekretar OK ZKS Šoštanj Jakob Zen ter predsednik Aerokluba Celje inž. Jeras.
V precej živahnem razgovoru so sklenili, naj bi se v Celju osnoval letalski center za vse te okraje. Medtem ko bi letalski krožki in aeroklubi še nadalje skrbeli za začetno šolanje ljubiteljev letalstva ter padalstva, bi tečajniki nato na rednih tedenskih ali štirinajstdnevnih treningih v Celju preizkušali in izpopolnjevali svoje zna. nje. Za to delo naj bi skrbel koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov aeroklubov iz Celja Šoštanja ter Trbovelj. V razgovoru je padel tudi predlog, naj bi celjski Aeroklub skrbel za morebitne nujne prevoze bolnikov, predstavnikov razniih delovnih kolektivov itd.
M. B.
z nalogo, da skrbi za uresničitev sklepa o ustanovitvi rehabilitacijskega središča, so bili ti načrti za zgradbo, ki bi veljala približno 100 milijonov dinarjev, predloženi tej komisiji. Toda namesto razprave o predloženih' načrtih, je bilo govora le o tem, da bi vendar kazalo počakati, da tovarna »Lek« v Ljubljani izprazni svoje prostore in se preseli v Mengeš. Ob upoštevanju ugotovitev posebne komisije, da še dolgo ni mogoče pričakovati iapraznitve teh prostorov, se moramo vprašati: ali naj čakamo še dve leti in morda tudi več, in končno le ugotovimo, da je vendarle treba začeti z gradnjo novega poslopja zavoda za usposabljanje invalidov za delo, ali naj ortopedsko podjetje še več let dela pod navedenimi pogoji, im končno ali naj mvalidi še leta in leta čakajo na izboljšanje ortopedskih pripomočkov?
Mišljenja smo: če sklep obstoja in če vemo, da je njegova izvedba neobhodno potrebna, ga je treba tudi uresničiti. Da je načrt izvedljiv, nam dokazujejo tile pogoji: zveza vojaških vojnih invalidov, Zavod za socialno zavarovanje in delno tudi Zveza sindikatov so brez dvoma zainteresirani na zboljšanju ortopedira-n.ja in omogočenja popolne rehabilitacije invalidov. In če je temu tako, ali se ne bi dalo s pomočjo teh treh načeti in morda tudi v celoti izvesti gradbeni načrt? Ali ne bi bila dolžnost navedene komisije, da se resneje zavzame za izvedbo tega programa, prouči vse možnosti njegove uresničitve, skliče vse prizadete in skuša dobiti potrebna sredstva? Zveza vojaških vojnih invalidov, ki razpolaga z gotovimi sredstvi od svojih podjetij, je pripravljena del teh sredstev dati na razpolago za izboljšanje ortopediranja invalidov. To izboljšanje pa je mogoče samo, če so dani pogoji. Prav uresničitvi teh pogojev bi služil zavod za usposabljanje invalidov za delo, ki bi v novih in zadostnih prostorih proučeval vse možnosti popolne rehabilitacije invalidov, ortopedsko podjetje pa bi se ob popolnem izboljšanju delovnih pogojev moglo v veliko večji meri kakor doslej nasloniti na najnovejše izsledke in skrbeti za izboljšanje izdelave raznih protez, naprav in drugih ortopedičnih pripomočkov. Ce bi še zavod za socialno zavarovanje in morda tudi Zveza sindikatov^ prispevala po svojih močeh, bi se prav gotovo dal načrt v celoti izvesti.
Ob obletnici sklepa, da se preskrbijo novi prostori za ortopedsko podjetje »Soča« in tudi potrebni prostori za rehabilitacijsko središče, moramo ugotoviti le to, da visi nad ortopedskim podjetjem »Soča« kot Damoklejev meč sklep inšpekcije dela, da bo prepovedala nadaljnje delo v podjetju. Vse leto se stvar ni zganila z mrtve točke. Tisti, ki pri Svetu za zdravstvo odgovarjajo za to vprašanje, ne kažejo za izboljšanje položaja prave odločnosti in zanimanja za izvedbo sklepa prvega sestanka Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Ali more bodoči Zavod za usposabljanje invalidov za delo v treh prostorih, ki morejo služiti kvečjemu za pisarne, služiti zboljšanju pogojev za rehabilitacijo invalidov; ali more sploh začeti z delom, če doslej nihče ni poskrbel niti za opremo teh prostorov in če končno ni sploh nihče določen, da bi skrbel za razvoj tega tako važnega zavoda.
Samo z zgraditvijo novega zavoda za usposabljanje invalidov za delo, v katerem bi bilo dovolj prostora tudi za ortopedsko podjetje, bomo lahko začeli pravilno reševati vprašanje rehabilitacije Invalidov. Edino na ta način bodo lahko invalidi dobivali dobre In za način dela ustrezajoče ortopedične pripomočke in samo na ta način bodo lahko tudi pravočasno prejemali svoje proteze in ortopedične pripomočke. Da bomo pa to dosegli, je vsekakor treba več zanimanja in več odločnosti s strani odgovornih či-niteljev pri Svetu za zdravstvo.
Franc Krese-Coban.
Spomnimo se
Bele krajine!
Pravkar ustanavljajo v Ljubljani društvo prijateljev Bele krajine ter vabijo k sodelovanju vsakogar, ki mu je kaj do te lepe deželice onstran Gorjancev.
PrUateljev Bdi krajini ne manjka. Z e pred vojno je veljala Bela krajina za idilično deželico, polno starinskih običajev, belih oblačil, ki so se obdržala kljub prodirajoči civilizaciji, lepih vezenin na domačem platnu ter pisanic z ljubkimi ornamenti. Poznali smo belokranjske vinograde in njihova lahka vina. 2? v šoli so nas učili, da se j« tamkaj rodil največji sodobni slovenski pesnik Oton Zupančič, ki je svojim rojstnim krajem posvetil tudi nekaj znanih pesmi. 2e takrat, pred vojno, je dobila Bela krajina posebno !n-f—n-o m°.sto med slovenskimi po-k^atfnarai. Kljub temu, da je žd-ve’a svoie posebno, tiho življenje, 'n revno, tako da jte mcv-raN s*a'no oddajati svoj prirastek v tu.jVio.
Ta revna belokranjska idila je presekana z okupacijo. Na rakovih B"le krajine, po Gorjancih 'n v R'vm so se začeli že polet.1 1941	.p» uticani, ki so
v be^kronjskem ljudstvu od vsega začetka zveste prtjat»tje
in podpornike. Revni kmetiči so radevolje odstopali partizanom s trudom pridobljene pridelke ter jih gostili v svojih skromnih zidanicah. Okupator se je sicer vse-del v večje kraje, kjer je naše* svoje pomočnike po farovžih in med nekdanjimi veljaki, z velikim trudom so farovži skrpali nekaj klavrnih belogardističnih postojank. ki pa so morale moštvo in poveljnike dobiti večinoma od drugod. Ljudstvo se je dTžalo daleč od izdajalske gospode.
Leta 1942 je Belo krajino zajel val osvobodilne borbe v najširšem obsegu. Na vseh robovih deželice so nastala osvobojena ozemlja. 2umberak, onstran Suhorja in Metlike, so obvladovali hrvaški partizani, Gorjance ter kočevsko pogOTje vse doli do Kolpe pa slovenske partizanske čete. Velika ofenziva v poletju 1942 Je sicer pustila za seboj številna pogorišča tudi v Beli krajini, toda ljudskega razpoloženja ni omajala. Sovražni poskusi, da W obvladali B?lo krajino s pomoč to belogardističnih utrjenih poatoj&nk, so doživeli zadnji «Jarec z uničenjem popadke na Suharja. To Je bilo
orinaftw	gPNpin taft
očiten znak naraščajoče partizanske moči, ki je stotera okupatorska premoč nil mogla uničiti.
Tako Je Bela krajina, predana osvobodilni borbi, učakala konec italijanske okupacije. Tisti dan,
8.	septembra, je bil na Maverlenu velik miting, na katerega so prišli ljudje iz vseh koncev Bele krajine. Pod nami je ležala v soncu vsa ta lepa dežela s Črnomljem v sredini. V bunkerjih ob progi »o še čepeli italijanski vojaki in peščica belogardistov je skušala preprečevati ljudem odhod v vinograde, ki so bili v partizanskih rokah. Partizanski shod se je razvid v splošno veselje, kateremu so prispevali italijanski topničarji iz Črnomlja z nekaj granatami, ki so Jih poslali v goščo nad Maver-len. To je bilo zadnje vojno dejanje italijanske garnizije, kajti nekaj ur za tem je zvedela za veliko novico, da je Italija kapitulirala. Znova so začele pokati bombe in puške — tokrat od veselja, da je za Italijane vojne konec. Italijanska okupacija se je prav tako operetno končala, kakor &e je začela. Toda med tem začetkom in koncem je bilo poltretje leto težkih zločinov, požganih domačij, izumrlih taborišč — pa tudi poltretje leto strahu In trepeta pred maščevalno partizansko pu$ko, bito so dolge noči brez spanca, bilo je skrajno neprijetno v tej divji »Balkanci«, ki se Je požvižgala na »rimski mir«.
Od tega dne naprej, od 8. septembre, 1M3 Jo feite Bola krajin*
popolnoma svobodna dežela, če izvzamemo nekaj dni nemške ofenzive v začetku novembra. Tedaj je postala središče svobodne Slovenije, od koder so vodile poti do vseh naših meja in kamor so se stekali partizani In politični delavci z vseh koncev slovenskega ozemlja. Medtem, ko so meje ostalega svobodnega ozemlja neprestano nihale ter se upogibale pod sovražnikovimi ofenzivami, je ostala Bela krajina skrbno zavarovana, čeprav večkrat z najtežjimi žrtvami. V začetku leta 1944 je doživel Črnomelj poseben zgodovinski dogodek: tamkaj se je sestal na svoje prvo zasedanje v Kočevju izvoljeni slovenski parlament, Slovenski narodno osvobodilni svet. V Beli krajini so se naselile raznovrstne^ partizanske ustanove. Tod je bival Glavni štab, kjer je ob težki nesreči izgubil življenje komandant Stane Rozman. Vsa Bela krajina se je zgrnila na njegov pogreb. Gb Glavnem štabu so se naselile zavezniške vojaške misile, oficirska šoila, Intendanca itd. Pri Podzemlju je bilo organizirano letališče, kamor so prihajala zavezniška letala z materialom, odvažala pa so ranjence na zdravljenje v Južno Italijo. V Črnomlju je začela delovati partizanska radijska postaja, tu Je blio gledališče, banka Itd. Na Kanižarici Je delovala javna bolnišnica. Razen tega so bile po vsej Beli krajini organizirane vsakovrstne obrtne In Industrijske del »voice, ki so oskrbovale vojsko
Kaj moramo vedeti o popisu prebivalstva?
KDO SE POPISE?
Namen popisa je> da se zberejo popolni in natančni podatki o prebivalstvu naše države. Tato se mora popisati vsaka oseba v FLRJ, ne glede na to, ali je naš ali tuj državljan. Popisati se morajo tudi državljani FLRJ, ki so ob času popisa službeno ali privatno v inozemstvu in imajo veljaven potni list. Te osebe se seveda popišejo doma pri nas.
Izjemoma se pa ne popišejo člani tujih diplomatskih, konzularnih in vojaških predstavnikov pri nas ter člani njihovih družin.
KJE SE PREBIVALCI POPIŠEJO?
V načelu se vsakdo popiše tam, kjer ima svoje redno stalno bivališče. Ce se kdo v času popisa nahaja v svojem rednem bivališču, je za njega popis eno-
Od Iniciativnega odbora društva »Svobode«, ki je bil ustanovljen lanske jeseni, je prišlo na Ravnah prejšnji mesec tudi do ustanovnega zbora delavskega kulturnega društva. S kakšnim zanimanjem so delavci na Ravnah pričakovali ustanovitev svojega tradicionalnega revolucionarnega kulturnega društva, nam najzgovorneje govori nad 400 ljudi na občnem zboru. Ravneski železarji so se spomnili, kako živahna je bila kulturna dejavnost v Ravnah in kako lepo je bilo, ko so si sami kljub vsem težavam, ki jim jih je delal takratni režim, krojili kulturo.
Star Svobodaš, nekdanji predsednik »Svobode« strugar Godec z velikim veseljem in z nasmehom na ustnih pripoveduje, kako lepo je bilo v letih po prvi svetovni vojni, ko so delavci dali vse od sebe, tudi po več »šihtov«, samo da je lahko njihova »Svoboda« delovala. Kako živahna je bila takrat kultuna dejavnost v Ravnah!
Sedanji predsednik »Svobode« ielezar Mežnar, ki je rudi leta 1920 vodil na Ravnah ro društvo, se naj rad spominja nazaj na tiste dni, ko sta skupaj s Prežihovim Vorancom delala za napredek kulture med ravenskimi železarji. Vo-ranc si je leta 1919 zalo prizadeval za ustanovitev »Svobode« in je bil tudi pozneje vsa leta njen duhovni vodja. Društvo je takrat delovalo v zelo težkih pogojih stalnega policijskega nadzorstva in preganjanja. Toda kulturno društvo je bilo delavcem vse. Sami so skrbeli, tudi če je bilo treba kupiti 100 telovadnih oblek za nastopajočo mladino, so delavci prispevali svoj delež. Bolj ko so se morali boriti za obstoj »Svobode«, živahnejša je bila njena dejavnost.
Po tej poti bodo delavci na Ravnah vodili tudi novoustanovljeno »Svobodo«, ki ima že 400 članov.
staven; popiše se v tem kraju kot trajno prisotna oseba. Drugačna je stvar, če kakšna oseba v času popisa ni v kraju svojega rednega bivališča.
Pri tem moramo razlikovati odsotnost po tem, če gre ob času popisa samo za izvrševanje neke službene dolžnosti in je taka oseba odsotna v trenutku popisa iz razloga, ki povzroči njeno odsotnost samo prav kratek čas. Zato se n. pr. železni, carji ali delavci na nočnem delu smatrajo kot trajno prisotni doma. Prav tako tudi osebe, ki se iz drugega kraja, kjer so zaposleni, dnevno aii v prav kratkih razdobjih vozijo redno domov, kjer imajo svoje redno bivališče. Ce pa se je zaposlena oseba že naselila v kraju svojega dela, ki je različen od bivališča njenega gospodinjstva, se pa smatra kot trajno prisotna v kraju dela, kjer stanuje m ne hodi dnevno domov.
V	njo so se vključile posamezne sekcije SKUD »Prežihov Varane«. To sindikalno kulturno-umetniško društvo je doseglo velik uspeh in pokazalo v zadnjih letih lep napredek, saj so bile posamezne sekcije znane po vsej Sloveniji. Iz poročila predsednika tega društva, na v naglici nekoliko površno pripravljenem občnem zboru »Svobode«, pa je razvidno tudi samo-priznanje, da je društvo zadnji čas preredko odpiralo kulturne duri, da je bilo »preozko« in da je tu in tam nosilo v sebi tudi malo malomeščanstva.
Glavna pomanjkljivost tega kulturnega društva je bila, da je bilo premalo delavsko. Samo če pogledamo sestav odbora društva, bomo v njem zastonj iskali delavca. V njem so bili le uslužbenci in nameščenci ter še kak obtrnik, pa zapik.
V	pevskem zboru SKUD so se zasidrale celo cerkveni pevci. V društvu je bilo nekaj ljudi, ki nimajo nič skupnega z našo stvarnostjo. In ti bi naj krojili kulturo delavcem, delavskemu razredu, na katerem leži zgodovinska misija tvorca socialistične kulture!
V novem odboru »Svobode« pa so večinoma delavci. Zaradi tega so se tudi po Ravnah razširili glasovi, da so sedaj, ko so delavci prevzeli vse v svoje roke, uslužbenci zapostavljeni. Ne bi se spuščal podrobno v ta besedičenja, pač pa bi nanje odgovoril le z besedami tov. Regenta, ki je na ustanovnem kongresu »Svobod« dejal: »Človeštvo se brez delavstva ne more osvoboditi. To bi morali vsi vedno upoštevati in pomagati delavstvu graditi pogoje za splošno osvobojence. To je za socializem.«
Ministrstvo za kmetijstvo ZDA računa, da bo letošnja proizvodnja cigaret še presegla lanskoletno, ko so v ZDA izdelali okoli
435,5	milijard kosov cigaret.
Posebne določbe veljajo z« osebe pri vojakih (kadrovci ;a rezervisti na orožnih vajah) ter za zapornike. Za vse te se srna. tra, da so trajno prisotni doma, t. j. v kraju, kjer so redno bivali pred odhodom k vojakom itd. Naši državljani, ki se mude ob času popisa v inozemstvu, se prav tako popišejo kot trajno prisotni doma, ker bi jih sicer popis ne zajel.
Osebe, ki stalno žive po do. movih, internatih itd. in nimajo nikjer drugje svojega gospodinjstva, so trajno prisotne V tistem domu, internatu itd.
KDO SO ZAČASNO
ODSOTNE OSEBE?
V razliko napram prej navedenim osebam, ki jih ob času popisa sicer ni v kraju stalnega bivališča, pa se kljub temu po. pišejo tam kot trajno prisotne, imamo posebno skupino oseb, ki jih moramo popisati doma, kjer jih ob času popisa sicer ni, in pa tam, kjer se ob času popisa dejansko nahajajo. Take osebe, ki so od doma začasno odsotne, se torej popišejo dvakrat, namreč doma (kot začasno odsotne) in v kraju, kjer se ob popisu začasno nahajajo (začasno pri. šotni).
Po tem načinu se popišejo osebe, ki so v času popisa na kakšnem daljšem potovanju ali letnem dopustu, na obisku itd. izven kraja svojega rednega bivališča; sem spadajo osebe, ki so začasno po bolnišnicah, sanatorijih, okrevališčih itd. Poseben predpis velja za dijake vseh šol, ki se šolajo izven kraja, kjer so doma. V kraju šolanja so začasno prisotni, doma so pa začasno odsotni. Med dijake pa ne prištevamo vajencev po vajeniških šolah.
Posebni predpisi glede prisot. nosti veljajo tudi za osebe na sezonskih delih (na gradnjah m podobno). Ce so odsotne od doma nad eno leto, so trajno prisotne v kraju dela, če so pa odsotne od doma manj kot eno leto, se popišejo v kraju dela kot začasno prisotne in doma kot začasno odsotne.
Iz navedenega je vidno, da je zelo važno za ugotovitev pravilnega števila prebivalstva, da so trajno prisotne osebe popisane samo enkrat, začasno odsotne pa dvakrat; če bi bila trajno prisotna oseba pomotoma nekje drugje popisana kot za. časno odsotna, kar se more zgoditi zlasti pri zaposlenih v drugih krajih, bi bila nepravilno šteta dvakrat. Obratno pa se more zgoditi n. pr. pri dijakih, da bi jih doma popisali kot trajno prisotne, v kraju šolanja pa spet kot trajno prisotne.
Ker je vprašanje prisotnosti bistvene važnosti za ugotovitev pravilnega števila prebivalstva, so popisovalci dolžni, da se pov. sod dobro informirajo o prisot. nosti popisanih oseb in nato pravilno vpišejo; prebivalstvo jim mora pa dajati pravilne podatke.
(Nadaljevanje jutri).
Delavec na Ravnali si bo krojil kulturo sam!
V začetku maja bo izšla enajsta izpopolnjena In pomnožena izdaja knjige: Fellclta Kaliniek
Slccensfca (cuharica
Dejstvo, da je bila 10. izdaja tega priljubljenega gospodinjskega priročnika v glavnem razprodana že v dveh mesecih, je najboljše priporočilo za to najboljšo in najobširnejšo slovensko knjigo o kuhanju.
Nova izdaja bo ustrezala vsem dejanskim potrebam, pa naj gre za pripravo preprostih, a okusnih jedi v družini ali za jedilnike v hotelih z mednarodnimi gosti. Vsaki že izurjeni kuharici in gospodinji bo dragocena svetovalka, začetnicam pa nepogrešljiv in zanesljiv učbenik za strokovno izobrazbo. Ker je pričakovati, da bo tudi nova 11. izdaja kmaln razprodana, je prav, da sl jo zagotovite z naročilom vnaprej.
Cena v platno vezani knjigi je din 900. Zunanji naročniki doplačajo še 30 din za poštnino. Prednaročnikom nudimo ugodnost plačila v dveh obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo ob oddaji naročila, z nakazilom druge polovice kupnine z dodatkom za poštnino jim je knjiga zagotovljena in jo prejmejo takoj po izidu. S plačilom v naprej si prihranite višje stroške za pošiljatev s povzetjem. Denar nakažite na naš tekoči račun pri Narodni banki FLRJ — podružnica za Slovenijo — štev. 604-T-68. Navedite na zadnji strani položnice — ki jo dobite pri vsakem poštnem uradu — da se nanaša plačilo na 11. izdajo »Slovenske kuharice«.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD LJUBLJANA, poštni predal 163.
In civilno prebivalstvo. Iz vsako« vrstne živahne dejavnosti je nastala tudi prva partizanska obrtna razstava, ki je razkrila vsestransko aktivnost deželice, ki je zmogla kljub skromnim sredstvom streči naj raznovrstne jšim potrebam vojske in civilnega prebivalstva. V Črnomlju se je razvijala tudi umetnost, v Semiču pa smo Imeli prvo partizansko umetniško razstavo. Tudi gimnazija j« delovala, dokler je niso požgali domobranci ob nenadnem vpadu jeseni 1944.
Ne smemo pozabiti velike humanitarne vloge, ki jo je vršilo belokranjsko ljudstvo s pomočjo stradajočemu prebivalstvu Gorskega Kotarja. V Belo krajino so prihajale dolge kolone otrok in žena po hrano ter se vračale z natovorjenimi vrečami. Bela krajina je tudi prehranila množico partizanskih sirot iz sosedne Hrvaške. Se danes se moramo čuditi, kje je našel belokranjski Človek sredstva, ki jih j« odtrgal od svojih ust, da je lahko prehranjeval partizane, aktiviste, begunce in sirote s Hrvaške.
S koncem vojne se je življenje v Beli krajini na mah spremenilo. Prej živahna deželica, ki Je vrvela od življenja, prihajajočega iz vseh slovenskih pokrajin, je naenkrat postala spet zapuščena in tiha. S partizani so odšli v Ljubljano in v druge pokrajine tudi mnogi do-*4 ljudje Je Beto krajine« in taka
Je bila ta partizanska dežela obsojena na skromno životarjenje.
Po vojni je Bela krajin sicer doživela nekaj napredka. Oživel je rudnik, postavljeni sta bili dve novi tovarni ter vrsta raznih obrtnih delavnic. Marsikaj je bilo obnovljenega v Črnomlju in v drugih krajih, vendar se sledovi vojne še danes hudo poznajo. Bela krajina žal nima pogojev za poseben industrijski razvoj, kar bi edino lahko učinkovito povzdignilo tamošnje gospodarstvo in življenjski standard. Pač pa je mogoče najti dosti možnosti za manjšo industrijo, Id mora najti pot tudi v to danes žal obrobno deželo. Izdatne -oomoči potrebuje kmetijstvo, zlasti vinogradništvo, ki ga je treba dvigniti iz sedanje primitivnosti.
Ugodne pogoie Ima Bela krajina za razvoj turizma. Kolpa, vinogradi, Gorjanci in Mirna gora vabijo obiskovalce s svojo lepoto, toda manjka jim tuj skop r ©m etn ih naprav. Tako bi lahko našteval še neštete možnosti razvoja Bele krajine, toda za vsako stvar Je treba najti najprej materialne predpogoje. In dostikrat tudi tl niso najpotrebnejši, amroak bi zadostovala pametna iniciativa, koristen nasvet ter zavzetost ljudi za Izvršitev neke naloge.
Vsi imamo radi Belo krajino In njene ljudi. V sleherni vasi so naši znane! in prijatelji. Mnogim se toži po tistih časih, ki so bili sa Bete krajino najtežji« obenem
pa najživahnejši in v resnici veliki. Vsi imamo nek dolg do te lep« dežele in njenih dobrih ljudi in bilo bi zelo narobe, če bi se oddolžili samo z gojitvijo lepih spominov. Spet je treba med te ljudi, ki se razvesele slehernega spomina starih partizanskih znancev. Treba jim je pomagati z nasveti in iniciativo. Treba jim je poslati sposobnih ljudi na vsa področja javnega življenja. Slovenska republika je imela vsa leta po vojni do Bele krajine posebne obzire. Upoštevala je njeno zaostalost in njene vojne žrtve, davki in odkupi niso bili pretežki, marsikaj je bilo Investiranega. Toda vse to ni moglo zadovoljivo reševati Bele krajine. Potrebno je več aktivne pomoči, potrebni so sposobni ljudje, ki bodo znali možnosti, ki se odpirajo, kar najučinkoviteje spraviti v življenje.
Letošnje leto namerava tudi Bela krajina na obsežnejši način praznovati obletnico svojega osvobojenja in drugih znamenitih dogodkov izpred desetih let. Takrat bomo partizani znova obiskali te kraje. Do takrat se mora v izdatnejši meri pokazati tudi zanimanje vseh tistih, ki kar ke!l dolgujejo Bell krajini. Da bi se to zanimanje spodbudilo in tudi rodilo koristne sadove, se zdaj usta. navija društvo prijateljev Bele krajine. Pozdravljamo ga In mu želimo uspehov, predvsem pa želimo lepega razvoja naši Beli kra» Jini,	Töne Fajfar« ,
ULTURNI RAZGL EDI
JUBILEJM PKED8TATA	knjige
A. 7.	Linhart.VESELI »A V A El MATIČEK SE ZEVI
Sodim, da bi si SNG za svoj jubilej ne moglo dati lepšega in primernejšega veziva, kakor je Linhartov »Matiček«. Saj pomeni Linhartova komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« v bistvu rojstvo slovenske Tali-je, čeprav je bila morda uprizorjena šele pol stoletja po svojem izidu. Linhartovemu slovenskemu odrskemu prvencu »Zupanova Micka« se še preveč pozna nemška podloga. Matiček pa je ves zakoreninjen v domačih tleh, diha in srka domači zrak, misli, čustvuje in se izraža v duhu, slogu in možnostih neke soeUlno še zelo nediferencirane, ozke, zaostale, kulturno periferne evropske province. Toda ta »province« je hodila po svojih najbolj razsvetljenih prero-diteljskih duhovih morda bolj vštric s sodobnimi evropskimi
tokovi, kakor stopamo danes mi. Bila je evropska in ljudska hkrati. Ko se je oplajala in zajemala iz najboljših sodobnih svetskih stvaritev, je hkrati ljubosumno čuvala značilne po. sefcnosti in možnosti domačega življenja in okolja, domačega duha in domačo kri. Prav v tem vidim najvišjo odliko te Linhartove komedije, da gledalec ali bralec te vesele dogodivščine skoraj niti za trenutek ne pomisli na izvirnik, ki ga je napisal razpašni francoski »burje-vestnik« Beaumarchais s svojim Figarom, to prvo plamenico prihajajoče francoske revolucije. Linhart je tega francoskega ostro jezičnega, duhovitega, iznajdljivega, zvitega fanta tako korenito prikrojil, ponašil, po-domačil in skratka »pomatičil«, da te morda samo vsebina, torej komaj kosti in obisti, spominjajo na to, da je komedija »obdelana po ti francoski: La folle journee, ou le mariage de Figaro par M. de Beaumarchais«, kakor avtor sam pošteno priznava v svoji izdaji 1. 1790.
Ne, Linhartov Matiček ni brat Figara, ni še znanilec revolucije, pač pa je njen sodobnik, kakor je razvidno iz besed, ki mu privrö iz užaljene jeze, ko govori:	»Bogi možje! Vsi
roge nosite, vsi! Razloček je sam ta, da eni vedo, ti drugi pak ne. Skoraj bi jih bla meni tudi stavila: inu s kom? Z ba. ronam! Per moji duši, ta mi je prenevumen. — Raji službo popustim, raji grem še nocoj med cigane! Z baronam! Al je kej bolši koker jest? — Vzemimo dnarje, žlahto, ime, potegnimo doli to prazno odejo inu postavi ga kje, koker je človek sam na sebi, tok ne bo vreden, da bi on meni služil«. Besede,
Na letni skupščini okrajne Ljudske prosvete v Črnomlju se je v začetku tega meseca zbrala komaj četrtina povabljenih delegatov. Vzrok, da je bil odziv tako slab, je bila vsekakor nedelavnost odbora, ki je bil več ko pol leta brez pravega
firedsednika in tajnika in tako vse eto ni bila sklicana niti ena seja odbora. Če je tu krivda nekaterih ljudi, ki so bili le formalno vrinjeni v odbor, ali v prestavitvi nekate. rih članov izven okraja, ali kje drugje, za sedaj ni vredno razpravljati, dejstvo je, da bi nadrejeni morali malo budneje paziti na to važno organizacijo, ki naj bi dajala smernice in pobude vsemu kulturno-prosvetnemu delu v Beli krajini.
Kljub temu, da je vodstvo odpovedalo, pa so posamezna ljudsko-rosvetna društva in skupine v obeh elokranjskih mestih in po vaseh razvile živahno delo. To so pričala bogata poročila Metlike in Gradaca, pa tudi Črnomlja, Semiča, Dragatu-sa in drugih krajev. Ziasti so bile živahne dramatske skupine, nekateri pevski zbori, zlasti v Črnomlju, medtem ko se v Metliki kljub bogatemu pevskemu materialu zbori ne morejo prav razviti. Zato pa so v teni mestu delavni godalni orkester in obe godbi na pihala, t. j. starejših godbenikov in mladincev, ki obe vodi kapelnik Silvo Mihelčič. Isti kapelnik :e začel jeseni poučevati tudi mladince v Črnomlju, ki jim je letos okraj priskrbel nove instrumente. V Beli krajini obstoja tudi več tamburaških družin oz. se snujejo nov*.
ki so v tistih poh' -'ih časih fevdalne Avstrije gotovo morale učinkovati nadvse krivoversko in prevratno in ki so znamenje Linhartovega naprednega antifevdalnega stališča. Vendar pa je v primeri z žgočo in strupeno satiro, ironijo in sarkazmom Figara Linhartov Matiček precej krotkejše zvrsti, bolj dete slovenskega rokokoja, tega prikupnega, ljubeznivega in igravega življenskega stila, kakor pa napovedovalec oli-kih in. usodnih socialnih pretresov. In še kot tak se zaradi svoje — po n: 'ih "Ia-našnjih pojmih — blage in rahle satire ni mogel ali ni smel igrati pri nas vse tja do revolucijskega leta 1848! T ko ta v bistvu tako slovenska igra ob svojem času ni mogla izpolniti svojega ođrs’- -a poslan-
stva, dasi bi ir-gla in morala tvoriti sijajen začetek naše gledališke in dramske umetnosti. Tudi izid dela samega ni izzval večje dejavnosti na tem področju. Morda je šele Prešeren pravilno doumel njegov daljnosežni pomen in njega tragično brezodzivnost v še neformira-nem narodu. Toda tudi poslej so slovenski odri z redkimi izjemami precej zanemarjali to slovensko komedijo, ki bi bila morala že davno postati živa last vsega slovenskega ljudstva.
Saj pokaže odrska upodobitev, kakor nam jo je dalo SNG
10.	marca t. leta v inscenaciji in režiji arh. V. Molke ter v tvegani in težavni govorno-jezikovni obdelavi dr. A. Bajca in prof. M. Mahniča, kako živa in polna je ta ljubka stvarca še dandanes. Linhartova starinska radoljščina, ki sta jo obdelovalca raztegnila tam od Kranja pa tja noter v Bohinjski kot, ima na sebi nekaj mikavnega in očarljivo domačnostne-ga. Zvenela je vsaj v ustih nosilcev glavnih vlog — kar resnično, naravno in neprisiljeno. Tudi dejanje, preplete-o s prisrčnim humorjem i i domiselnimi satiričnimi bodicami, se je razvijalo naravno, nevsiljivo in neizumetničeno. Edini prizor, ki je šepal, je bil morda prizor pred sodiščem.
Scena je bila primerno stilizirana, kakor je stiliziran realizem komedije. Glasba, ki jo je po motivih Linhartovega sodobnika J. B. Novaka napisal in priredil B. Adamič, je prijetno podčrtavala lahkotni, igrivi, operetni značaj dela.
Matičkov protagonist je baron Naletel. Tale baronček se mi zdi v vsem tem I.inhartovem delu najbolj zanimiva figura, celö
V sklop Ijudsko-prosvetnega dela spadajo seveda tudi številne knjižnice. ki pa jih bo treba nekatere združiti, potujoči kino, lutkovno gledališče v Gradacu, belokranjska radio postaja v Črnomlju, Belokranjski muzej v Metliki, predavanja Ljudskih univerz in še nekateri drugi tečaji, ki jih je bilo to zimo “55 ia so imeli čez 400 udeležencev. Pozabiti pa seveda ne smemo folklornih skupin, od katerih se je izkazala zlasti metliška, ki je lani spomladi sodelovala pri snemanju Badjurovega dokumentarnega filma »Pomlad v Beli krajini«.
Že na skupščini je bil izdelan načrt za delo v letošnji spomladanski pa tudi jesenski sezoni, ko naj bi bilo vse ljudsko - prosvetno delo usmerjeno na posiavo desetletnice prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki je zasedal P), in 20. februarja 1044 v dvorani bivšega Sokolskega doma v Črnomlju Ta dom. ki je proglašen za spomenik narodnoosvobodilne borbe, bodo letos menda vendarle dokončno preuredili in dosrradili. da bo tako po več letih počitka sposoben, da spet postane žarišče Ijudsko-prosvetnega dela v Črnomlju.
K veliki vse-slovenski proslavi 10. obletnice prvega zasedanja SNOS, ki bo spomladi 1954, pa bo tudi Bela krajina dala svoj kulturni delež, za kar naj bi bil porok novi odbor črnomaljske Okrajne zveze ljudsko-prosvetnih društev, ki mu je bil za
redsednika izvoljen prof. Karel
trbenk.
bolj kakor Matiček, ki je pač vsaj daljea slovenski' Figarov dvojnik, če že ni brat. Ta baronček pa — kje neki ga je Linhart vzel? Ali so tudi takile aristokratiči živeli kdaj med nami? Saj to še malo ni »viso-korodni«, domišljavo omejeni, ženskarsko kapriciozni nasilni-ški velearistokrat grof Almavi-va izvirnika. Ne, to je v gospo, da preoblečen bogat slovenski kmetič, malo napihnjen, precej omejen, a v bistvu r’-’-ričina in tista »sveta« preprostost, ki jo je tako lahko pretentati. Ker bi se rad malo poigral z Matičkovo brhko in odrezavo nevesto Nežko, »hišno dekelco« svoje žene, mu jo seveda pošteno zagodejo. — Barona je igral S. Sever, in kako igral! To, bogme, že ni bi! več igra, ampak resnično stvaritev. Bil je cel in resničen od te na do peta. Nisem vedel, da ima S. Sever tudi kake strune v svojem igralskem registru. Kot enakovredna partnerica mu je stala ob strani njegova žena Rozala A. Levarjeve, le da je bilo v nji čutiti bolj resnično gospo kot pa v njenem možu resničnega barona. Radostno pa je presenetila s svojim naravnim zdravjem, s svojo iskreno preprostosjo in verodostojnostjo, s svojo neigrano igro Vika Grilova kot Matičkova nevesta Nežka. Saj je kar vrelo in kipelo iz nje, tako je bila živa
14. in 15. marca sta se vršili v ljubljanski operi premiera in prva repriza Puccinijeve opere »Madame Butterfly«. Obe pred. stavi sta bili revija zelo lepih, še mladih glasov našega odra. Težko bomo danes našli kulturno središče velikega, kaj šele malega naroda, ki bi se moglo ponašati s podobnim glasovnim bogastvom v istih vlogah. Pri. srčne in dolgotrajne ovacije občinstva, ki je obakrat izven abonmaja do kraja napolnilo avditorij, nam živo pričajo, da imamo vsaj na opernem polju že širši krog ljubiteljev, ki so mu umetniške storitve našega zmožnega ansambla zelo pri srcu.
Operna glasba zadnjih deset, letij prejšnjega stoletja je odmaknila težišče od idejne zasnove in ga primaknila čutni. S tem se je izneverila vzorom od Beethovna do Wagnerja. Prav tako pa so ji tuja stremljenja nacionalnih del, prežeta z izrazitim folklorom, kot jih najdemo uresničena pri nemškem Webru, češkem Smetani, ruskem Musorgskem in drugih. Narodna pesem s svojim naivnim duhovnim izrazom in preprosto melodiko naturalističnemu verizmu ni dala dovolj pripravnega materiala za slikanje pogubnih človeških strasti, ki jih gledamo neposredno na odru. Le kot vrivke najdemo tu pa tam naslon na narodno pesem, kot na. pr. znano gavoto v Massenetovi »Manon Lescaut«, pesem Lole v Mascagnijevi »Ca-valleriji rusticani« i. p. Rajši si verizem v Srednji in Zahodni Evropi pomaga z eksotiko v snovi in glasbi in skuša na ta način povečati senzacijo v dejanju, sceni in glasbi. Tako je Puccini sam posegel na divji zapad (Deklica z zlatega zapada), v skrivnostno kitajsko pravljičnost (Turandot) in na Japonsko (Madame Butterfly), ki je prav takrat javnost zanimala. Oklenil se je zgodbe o japonskem dekletu, ki se poroči z ameriškim mornariškim oficirjem po tedanji japonski šegi. Njej gre zares, ker ga je vzljubila. On pa se nato poroči z Američanko in ob obisku na Japonskem spozna tragedijo, ki jo je s svojo lahkoživostjo povzročil. Gre mu le še za otroka iz svojega japonskega zakona. Obupana in bedi prepuščena Butterfly mu ga odstopi in se rajši ubije, kot da bi se prodala nezaželenemu snubcu. Dočim zna Puccini v Tosci dvigniti naš odpor in upor proti nasil-stvu in zadene krivca kljub tragičnemu izidu kazen, se je v operi Madame Butterfly z libretistom vred lotil takšnega prikaza, ki v nas vzbuja solzavo sočutje ter uspava naše ogorčenje nad brezpravnostjo na eni, brezdušnostjo na drugi strani. Mehkobna glasba, ki ji ves kulturni svet priznava močen in neposreden učinek na poslušalca, ima pri tem nemalo zaslugo. Spreten libreto ji daje polno možnosti, da razprede svoje omamne glasbene prijeme. Nekatere značilnosti orientalske glasbe gotovo niso tipične za japonski folklor, vendar so dobrodošle začimbe, s katerimi daje Puccini mestoma svoji glasbi manj vsakdanje draži, kot smo jih vajeni pri njegovih sodobnikih.
Režiser C. Debevec, ki je opero že svoj čas postavil na deske, dobro pozna vse njene značilnosti, o čemer živo govori tudi njegov režijski pogovor v najnovejšem Gledališkem listu. Zaveda se, đa bi bilo vsako VßaiaAjo sli podčrtavanja
in pristna. Presenetil je slednjič tudi Stane Cesnik s svojim Matičkom, čeprav bi mu morda kdo kaj očital. Postavil je figuro izcela, jo opremil z vso živahnostjo in igrivostjo, res da predvsem usmerjeno v komedijo in ne v satiro, za ar tudi pri Linhartu, ki je močno zabrisal satirične osti, nima tolikšne opore, a vendar verjetno in živo tako v akciji kakor v govorici, dasi idejno ne povsem v duhu Linhartove zamisli. Kajti Linhartov Matiček nima nič tepčkastega na sebi. Ce Se prenareja in preneveda, je to samo samoobramba in v bistvu superiornost nad vsemi, ki ga obdajajo. Vsekakor si Cesnik lahko to svojo vlogo šteje kot resničen uspeh. Obrobne figure so morda manj izrazite in so bile različno odigrane. Pubertetno zaljubljenost študenta Tončka, ki je bolj arabeska kakor izdelan nujen lik, je temperamentno podal D. Skedl. Advokata Zmešnjavo je ustrezno igral A. Valič, a bi bil lahko v sodnem prizoru izrazitejši. Močno pa je motila neprirojena gorenj-ščina graščinskega kanclista Žužka, ki ga je igral M. Skrbinšek, pri čemer je nujno trpela tudi igra. Budalo, njegov pisar, je bil J. Zupan. Prikupna je bila županova hči D. Počkajeva, zelo izrazit pa delavec
novih idejnih zamisli jalovo po. četje. »Cim več eksotičnega okolja, pravljičnega občutja, pomladnega cvetnega diha ...«, pravi v njem. Pa žive pevce, ne lutke! Z Vilmo Bukovčevo v naslovni vlogi je pridobil Butterfly, ki brez trenutnih medlosti in spodrsljajev zvonko zmore napor te izredno dolge vloge in ki si prepričevalno prizadeva, izluščiti iz nje kontrast med zaljubljeno in vseh nad polno punčko, pa razočarano mlado ženo — materjo. Obširna pevska in igralska par. tija, pa tudi zadržanost japonske žene zahtevata ogromno drobnih nians in stopnjevanj v kretnjah in glasu. Ker stavljamo pri naši priljubljeni nosilki največjega števila naslovnih vlog najvišje merilo za presojanje vsakokratne umetniške zmogljivosti, se nadejamo od V. Bukovčeve pri reprizah več tiste kulture, s katero je doslej kot Julija v Suttermeistrovi operi dosegla svoj višek. Vanda Gerlovičeva je v isti vlogi pokazala tako viden napredek v oblikovanju tona in glasbene fraze, da smemo vlogo Butterfly šteti za njeno najboljšo dosedanjo pevsko partijo. Pravilno dinamično odtehtavanje glasu, pa širina in toplina njenega materiala ji dopuščajo, da vanj vlaga mnogo tistega izraza, ki ga morajo drugi pevci nadomeščati s kretnjo in mimiko. V igri je skromna in prisrčno intimna, kar je prišlo prepričevalno do izraza v drugem dejanju, dočim nas je ljubka gracioznost Vilme Bukovčeve prav v prvem dejanju najbolj ogrela.
R. Franci je trenutno prav posebno pri glasu. Spada pa tudi med tiste odrske pevce, ki z živim pogledom, prirojeno okretnostjo in sproščeno držo napolnijo oder in priklenejo gledalca brez mnogo naučenih gest. S Pinkertonom je dosegel svoje najboljše dosedanje kreacije. M. Brajnika je v isti vlo. gi ovirala rahla glasovna in-dispozicija. Zato bržkone tudi v igri ni bil posebno sugestiven in dovolj živahno razigran v prvem dejanju. Ker ga imamo še od prej v prijetnem spominu in je med tem znatno napredoval, ni dvoma v njegov nadaljnji uspeh kot Pinkerton. Zelo prijeten v maski, drži in petju je konzul Sama Smerkolja. Polnovredno je nadomestil že dalj časa odsotnega V. Janka, ki si ga ponovno želimo v tej vlogi. Spletična nesrečne Butterfly, Suzuki, je prva vidnejša vloga S. Draksierjeve. Njen mehki, polni in čutno pobarvani mezzosopran dviga posebno duet drugega dejanja do izrednega blagoglasja. Nedvom. no se je spretno podredila režiserjevim zahtevam. Večja odrska izkušenost in intenziv-
Gašper, ki mu je dal svojske črte S. Potokar.
Vesela, prisrčna igrica, ki je izdihavala toliko toplote domačnosti, je žela pri občinstvu živahno odobravanje in resnično priznanje, ne samo dolžno spoštovanje. Pokazala je hkrati, da naše dramsko in gledališko prizadevanje ne izvira od včeraj.
Da, nad sto šestdeset le’ je minilo,, kar je ta igra izšla, ter šestdeset let in pol, kar je bila odprta hiša, ki je poslej postala dom slovenske ’dali-ške prizadevnosti in umetnosti. Torej takorekoč dvojen jubilej! Naše gledališče je obhajalo ta jubilej s pristno slovensko skromnostjo, nekam čistalniško skromno, dejal bi, preskromno. Pred predstavo je bil na odru zbran dramski ansanbel z najstarejšima zastopnicama naših igralskih pionirjev, go. A. Danilovo in go. Slavčevo v ospred. ju, godba je zaigrala himno, B. Kreft je imel krajši slavnostni govor. Izšla je še nekoliko razširjena, zgodovini in delu posvečena številka Gledališkega lista in to je bilo vse. Ali je to sramežljivost in tista skromnost, ki meji na pohlevnost? Saj Gledališče verjetno ne misli, da je tak praznik samo stvar ožjega domačega kroga, ne pa slovenske javnosti in navsezadnje tudi vse jugoslovanske kulturne javnosti?
Fran Albreht
nejše doživljanje ji bosta dala tisto neposrednost v izrazu, ki ji doslej še manjka. Z zanimanjem pričakujemo od nje samostojnejše vloge. Zelo posre-
čena sta bila S. Štrukelj kot pretkani Goro in A. Andrejev kot ponosni snubec Yamadori; nov pa basist Z. Kovač kot komisar s svojim še okornim, toda močnim in obsežnim basom. Zelo učinkovit, a nekoliko pretiran je bil kot Bonec Fr. Lupša; prijetna pa E. Neubergerje-va kot K. Pinkerton. Dirigent Rado Simonitti je vodil premiero z velikim poletom. Bila pa je prebučna in zato nekoliko enolična. Široka fraza Vande Gerlovičeve je pripomogla dru.
Vrsti slovenskih slikarjev, kate« rih sedemdesetletnico rojstva smo v zadmjem času slavili, se letos
30.	marca pridružuje tudi sedemdesetletni jubilej slikarja Maksa Koželja iz Kamnika. Čeprav s svo-jim delom ni stal v ospredju raz. voja slovenskega modernega slikarstva, si je vendar z njim pridobil ne samo mnogo prijateljev, ampak tudi častno mesto v našem krajinarstvu posebno kot slikar planin in gorskih panoram.
Ze slikarska delavnica očeta Matija, znanega cerkvenega slikarja in freskanta nazarenske smeri, je mlademu Maksu, podobno kot ne. kaj let starejšemu bratu Antonu, vcepila veselje do barv in čopiča, gore, ki bdijo nad njegovim rodnim mestom Kamnikom, pa so ga s svojo lepoto že zgodaj pritegnile ter mu postale nenehen vir slikarskih pobud. Po domači ljudski šoli se je pripravljal na Ijubljam. ski umetno-obrtni šoli pod vodstvom prof. Vesela za vstop na dunajsko akademijo, kjer je 1. 1900 postal učenec profesorjev Griepen. ’ kerla in Deluga; zaradi bolezni se je moral po petih semestrih študija vrniti domov, kjer je pomagal očetu pri delu ter se pri tem izuril v freskantstvu. Leta 1906 se je študijsko izpopolnjeval še v Pragi in Miinchnu, nato pa se Je za stalno naselil v Kamniku, kjer svojih moči ni posvetil samo slikarskemu opevanju rodne okolice, rtnpak tudi organizacijskemu delu
V e's a K v one sin :
S A JO IN NJENA BOBRA
Prevedel P. Holeček. Knjižnica Sinjega galeba It. 6. Urejuje Ivan Minatti. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1953. Strani 119 + (9), 8'.
Povest, ki slika življenje v Junaški divjini, kjer velja hrabro srce bistro oko in zanesljiva roka več kot vsako spričevalo, tako življe. nje bo mladega človeka vedno najbolj zanimalo in najbolj mikalo Prav zato ni težko veTjeti. da se bosta hrabra mala Saj o in njen junaški brat močno vtisnila v spomin vsem čitateljem te lepe povesti ki se godi v notranjost severnoameriških gozdov. — To je zgodba o dveh indijanskih otrocih in o njunih dveh bobrih.mladičih. ki sta Jima bila prijatelja. V velikih severnih gozdovih in v tujem mestu so doživljaji pustolovščine, nevarnosti in veselje. Potovanje obeh indijanskih otrok v civilizirane kraje, da odkupite enega izmed njunih bobrov iz živalskega vrta kjer je ločen od svobodnih gozdov in od človeških prijateljev, je prepleteno z vrsto nenavadnih zapletov in obratov. Končno se vse lepo uredi — mlada Indijanca in bobra se srečno vrnejo v svojo domovino. Romantika svobodnega življenja, daljna čarobna severna dežela .kjer šume velike reke in se leskečejo tiha. čista jezera kjer buče temni gozdovi in žive nenavadne živali ki govore in delajo — to je mikavno prizorišče te zgodbe, M Jo je z ilustracijami opremil akad. slikar France Slana.
Pearl S. Buck:
ZMAJEVO SEME.
Založil Ljubljanski dnevnik 1952. Strani 309,8'.
Film ki so ga naši ljudje videli. Je vzbudil veliko zanimanje, tudi za predlogo, po kateri je bil po. snet. Tako se pogosto dogaja v
gi večer na mnogih. mestih do potrebne umirjenosti, ki je sproščala tudi intimnejše muziciranje. Dirigent se z vsem svojim bogatim zanosom posveča
pevcem in zboru na odru, ki znajo ceniti to njegovo zanesljivo pozornost. Naj bi orkestru posvečal isto pozornost in enak smisel za njegove umetniške zmogljivosti! Inscenator ing. Franz je zaslužen pri izdelavi prve scene z njeno slikovitostjo in pri mikavnosti druge scene, ki kljub številnim slikarskim in arhitektskim detajlom deluje prostorno, pa ne betežno.
Puccinijeva Madame Butterfly bo imela še mnoga leta ob dobrih pevcih polne hiše!
P. Sivic
pri Čitalnici in podružnici Sloven, skega planinskega društva, ki ji je bil tudi dolgoletni tajnik.
Po svojem umetnostnem izrazu je Maks Koželj svojevrsten vzporednik 'Umetnikov iz kroga Vesna-nov (Gvido Birolla, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Saša Šantel itd.), saj jim je vrstnik tako po letih, kakor po slikarskem programu in izrazu, čeprav sam ni izšel iz njihove skupnosti. Vesnani so si prizadevali doseči v svoji umetnosti tipično slovenski izraz; hoteli so z njo poveličati preprostega slovenskega človeka, njegovo življenj«, običaje in izročilo, Koželj pa je želel zajeti slovensko zemljo v njeni topili domačnosti, polno jasnih, veselih barv. Impresionistična gesla ga niso zamikala, čeprav je bil v stikih tudi s slovenskimi impresionisti. Njegov vzor namreč ni bila razdrobljena optična vizija, ampak krepka, idealna realistična — ne naturalistična — forma slikarskega objekta. Njegov kolorit, ki mu je najbrž botrinila že očetova paleta, skladno uglaša lokalne in optično pogojene barve, katere mu je impresionizem opio. dil le z razodetjem sončne luči in poigravanja mavričnih senc. Njegov slikarski izraz ni slikovit, ampak plastičen. Intimno okolje podeželskega mesteca, pobarvano z romantičnim izročilom je vlilo tudi Koželjevemu čopiču tisti romantični pridih, ki spominja na krajinarje slovenske romantike, n. pr. Marka Pernharta in Antona Karingerja, ter je Koželja pribli. žalo preprostemu človeku. Močneje kot Impresionizem je delovala na Koželja secesijska struja, po kateri je zakrmarila tudi skupina Vesmanov v idilična zatišja domačnosti.
Kdor bo hotel pravično uokazati razvoj slovenskega krajinarstva, posebno pa gorskih slikarskih me. tivov, ne bo smel mimo Maksa Koželja, kakor ne sme mimo Pem* harta ali Hodnika. Gore. oblite s soncem, ki jim podarja rožnate sence so stalna dominanta njego, vih krajin. V njih ni elementarne grozotnosti In viharne dinamike — vrhovi skale, snegovi, zelene pianine. pastirske koče. vode drevesa. rože vabilo človeka kot dobr' prijatelji. Koželju gora ni n a suro t. nik. ki ga je treba šele premagati ampak vabljivo doživetje sproščenega sožitja človeka z naravo. Kr-željeve slike nas spominjajo na l«(P nedeljski dan: polne so miru
dobi filma, da široke plasti spb* znajo najprej filmsko verzijo literarnega dela in se šele potem se. znanijo z ront.com itd. V našem primeru je znameniti reman Pearl
S.	Buckove izhajal najprej kot tekoči podlistek v Ljubljanskem dnevniku. Pisateljica Nobelova nagrajenka, je pri nas znana že po nekaterih drugih delih (romana »Dobra zemlja« in »Mati«, zbir. ka kratke nroz* »Prva žena«) tako dia uživa njeno pripovedovan j e tudi v slovenskih čitateljskih vrstah zaslužen ugled. »Zmajevo se. me» je tip priljubljenega romana, kakršne bodo vedno iskali bralci napetih, fabulistično bogatih in umetniško zrelih del zato bo v ponatisu, ki ga je izdalo uredništvo Ljubljanskega dnevnika, brez dvoma ravno tako bran kot je bil že v podlistku. To leipo literarno delo o boju podjarmljenega naroda za svobodo vsekakor zasluži, da ga spozna čim več bralcev.
Anton Polenec:
IZ ŽIVLJENJA PAJKOV.
Ilustriral Ljubo Ravnikar. Knjižnica Priroda in ljudje. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1952. Strani 158 + (2). 8'. Naklada 3C-00 izvodov.
Knjig iz življenja živali pri nas ni mnogo, še manj pa je takih, ki bi govorile o posameznih vrstah s potrebno poljudnostjo širino in strokovnostjo. Mladinska knjiga je v svoji zbirki Priroda in ljudje pokazala resno voljo, da temu pomanjkanju po svojih močeh odpo-more. V zadnjem času je izdala knjigo iz ribjega sveta (M. Zel), življenje žuželk pa nam je s pri. jetrnim opisom prikazal prof. Anton Polenec. Njegova najnovejša knjiga, ki je pred nami nam ob obilnem ilustrativnem gradivu (114 slik in šg posebej 12 celostranskih barvnih prilog) predstavi malo znani svet pajkov, o katerih krožijo med ljudmi zeio nasprotujoča si mnenja (celo srečo in ne. srečo naj bi naznanjali!). Kdor bo prebral to knjižico bo vedel o pajkih, o njihovi zunanjosti in. notranjem ustroju, o raznih nji-hvih vrstah itd. kar precej. Prof. Polenec nam mimo tega odgovarja na vprašanje, ali so pajki strupeni govori o njihovih čutilih, bivališčih. o njihovih mnogokrat čudovito spletenih mrežah ter o ka. nibalskih navadah pajkovih nevest. Tu izvemo, ikako pajki skrbijo za zarod, kako so zelo »nedru« žabni« seznanimo se z njihovimi sorodniki in na koncu nam avtor v posebnem poglavju pojasni, kako so se pajki razvijali vse od prapajkov do danes. Avtorjevo prizadevanje tako toplo in sočno da bo bržkone napravilo konec marsikakemu predsodku, vkoreni. njenem v čitatelju; le’ta bo spre. videl da so tudi pajki del lepe narave, ki je polna redk h zanimivosti in svojevrstnega bogastva.
SODOBNA ŠVICARSKA GRAFIKA FN RISBA.
Razstavni katalog. Izdala Moderna galerija v Ljubljani
1953.	Strani 26 + 18 strani reprodukcij. 8*.
Za otvoritev razstave sodobne švicarske grafike }.n risbe, ki je bila 4. marca, je izdala Moderna galerija katalog, ki ga je uredil Karel Dobida. Uvod v katalog je napisal švicarski umetnostni kritik Albert Gerste r iz Wimterthura. Gradivo za to razstavo je zbral in organiziraj g. Albert Graf-Bourquin. Razstava sicer ne prikazuje do kraja popolnega prereza sodobnega grafičnega ustvarjanja v Švici, vendai je td prerez dokaj bogat, saj obsega izvirne in tiskane grafične liste 29 švicarskih umetnikov, ki jih z njihovimi podatki navaja pričujoči kataiog» Skupaj z reproduce jami predstavlja ta katalog lepo razstavno publikacijo. ki bo imela svojo vrednost še tudi po zaključku te razstave.
in tihega veselja, čeprav so gore ttia njih krepke in močne, kakor iz večnosti za večnost zgrajene, brez nestalnosti trenutnih razpolo. žemj. V njih je nekaj klasičnega, kar spominja na lepo golo telo v polni osvetljavi. Portretno verno, čeprav lahno idealizirano, preliva Koželj krajinske izreze v svoje sli* ke, ki se včasih razpletajo v cele panorame (Razgled z Mokrice). Kot lepi varuhi bde gore nad polji in vasmi nižine, nad kozolci in kmečkimi domovi in mestom. Nekateri motivi slikarja vedno zno. va vabijo: Iverje, Kamniška Bistrica, Velika planina, znamenje v Koncu, Mekinje ... Tudi med vrhove Julijcev je segel Koželjev čopič, toda njegova prv3 in največja ljubezen velja Grintovcem h katerim se še danes nenehno povrača, saj pozna v njih obrazu sleherno škrbino in zadnjo raz. poko.
Koželj si ni nikdar prizadeval, da bi bil za vsako ceno moderen, vedno pa se je trudil, da bi bil zvest domači zemlji. Gotovo je, da mu vseh slik ne smemo presojati z istim, strogim merilom. Vendar so Koželjeve slike marsikomu razodele več kot mnoge hvaJjme umetnine — zaka-j? — ker znajo Človeka potolažiti in mu vliti novo veselje. Kako so se ljudem priljubile, nam priča že to, da so raztresene ne le po vsej domovini, ampak tudi drugod po Evropi in celo po Ameriki. Gledalec ob njih ne išče novih, revolucionarnih sl*, karskih prejemov, pač pa dobri utrip domače zemlje in gora.
Figuralno slikarstvo Koželja ni pritegnilo čeprav je ustvaril tudi nekaj portretov. Tehnično je Koželj, vsaj kar zadeva olja, v marsičem zasidran v solidnem izročilu očetove delavnice. V akvarela je dosegel veliko snretnost in lahkotnost v zadnjih letih pa je dognal celo posebno	1 cipatičasto
akvareVno tehniko, ki učinkuje ne. navadno sočno. — Večkrat se je uspešno uveljavil tudi v pastelu in tem,perl.
Jubilant Je razstavljal v glavnem v Zagrebu in Ljubljani. Prav letos smo videli manjšo razstavo njegovih akvarelov v prostorih Umetniške zadruge v Ljubljani, ki je dokazala da osivelemu mojstru roka še ni omahnila, da mu barve še pojo %i da «e še z isto zvestobo kot nekdal sklanja k zemlji, ki ji je na svojih slikah tolikokrat za« pel sončno hvalnico.	C« »
M. Koželj: Kocolf*
Ančka Levarjeva kot Rozala, Stane Sever kot baron Naletel,
Ifjiidskoprosvetno delo v Beli krajini
Velik uspeh Puccinijeve opere
„Madame Butterfly“
Puccini: »Madame Butterfly«. Vilma Bukovčeva v naslovni vlogi» Sonja Drakslerjeva kot Suzuki.
SLIKAR MAKS KOŽELJ
sedemdesetletnik
Konjiška občina za svoj napredek
OBVESTILA
Te dni so bili po vseh volilnih enotah konjiške občine zbori volivcev, na katmh so razpravljali o predlogu občinskega proračuna in drugih gospodarskih zadevah.
Predlog proračuna za letošnje leto izkazuje 3,621.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov, vračunane pa niso investicije. Od
Trikrat več tujih gostov kot lani v hotelu Union
Hotel »Union« v Ljubljani je za letošnjo sezono sklenil že 18 pogodb z raznimi tujimi potovalnimi družbami za prihod in sprejem tujih turistov, ki bodo prišli v Jugoslavijo in se za kratek čas ustavili v Ljuoljani. Največ tujih gostov bo poslala družba »Tigges Farthen« iz Wuppertals, Kölna in Düsseldorfs, ki bodo iz Ljubljane nadaljevali pot na Rab in Crikvenico, dalje angleška agencija .»The Wayfarers Travel agency«. Gosti te agencije bodo iz Ljubljane šli na krožna potovanja po Jugoslaviji ter nekaj dni prebivali v Dubrovniku. Med ostalimi bodo letos * hotelu »Union« tudi gostje belgijske potovalne družbe »Gene-ralear« 5/ Bruxelles in številnih avstrijskih potovalnih družb, med katerimi je številčno najbolj močna »Reisebüro Capri« iz Dunaja. P<> dosedaj sklenjenih pogodbah bo letos v hotel »Unionu« v Ljubljani 7.275 tujcev V tem številu niso vštet; tisti, ki bodo nenapovedani prišli v Ljubljano in želeli prenočišča v »Unionu«. Razen tega pa bo let<» ▼ »Unionu« kar pet kongresov 7 ■ajmanj ’000 udeleženci, ki bodo prav tako «tanovali v tem hotelu
Delovni kolektiv hotela »Union« predvideva da bo imel trikrat več tujcev kakor preteklo leto Zato »e tudi zavedajo, da bo tudi več dela in se že zdaj pripravljajo na prihod tujcev.
Ob tem moramo omeniti vhod v kino »Union«, ki je istočasno vhod v unionsko restavracijo Ali ne bt mogli kino podjetje kakor tudi odgovorni ljudje na MLO Ljubljana odrediti, da bi bil vhod v kino Union iz Nazorjeve ulice. Res je, da je vhod v hotelsko recepcijo ločen, vendar gneča obiskovalcev kina. posebno v večernih urah. močno ovira goste, ko prihajajo na večerjo. Ta sprememba vhoda v kino bi se dala lahko urediti brez posebnih težav M. Ć.
Na zborih volivcev so razpravljali o novih investicijah in ustanovitvi novih občinskih podjetij
celotnega zneska je namenjena slaba tretjina za prosveto, saj so v občini 4 osnovne šole in nižja gimnazija. Za socialne podpore je namenjenih 540.000 dir., kar je spričo precejšnjega števila podpirancev (okoli 70) vstkakor premalo. Zanje je ljudski odbor zaprosil pomoč pri OLO, pa ni uspel. Tudi zneska za komunalne potrebe (200.000 din) in za vzdrževanje občinskih cest (90 tisoč din) sta mnogo prenizka, da bi krila le del potreb. Javna razsvetljava, kanalizacija in vzdrževanje javnih naprav so ena izmed osnovnih r.alog, občinske ceste, ki jih je precej, pa niso potrebne samo nujnega popravila, ampak popolne obnove, saj so nekatere ob slabem vremenu neprevozne. Določeni znesek bi zadostoval le za nekaj voz gramoza Umesfen je predlog naj bi k popravljanju cest prispevale nekaj svojih sredstev splošne kmetijske zadruge, saj bi to precej koristilo njihovim članom, ki iih največ uporabljajo.
Investicije naj bi se predvsem uporabile za regulacijo trškega jarka, razširjenje vodovodnega omrežja, popravilo nekaterih manjših mostov in podobno.
Pričakovati je, da bodo nekatera konjiška podjetja, posebno večja, dala v ta namen del svojih sredstev za prosto razpolaganje. Za prvo silo bo potrebnih okoli 4 do 5 milijonov din.
Volivci so predlagali, naj bi ustanovili še nekatera občinska podjetja, med drugim transportno podjetje, sodarsko delavnico in kovaško delavnico v Zrečah. — V najkrajšem času bodo ustanovili občinsko gradbeno podjetje, govorili pa so tudi o tem, da bi občinski ljudski odbor prevzel državni mlin, ki je sedaj pod upravo mlinov v Celju. S tem: podjetji bi se gospodarstvo občine precej utrdilo.	—L.
Osem gospodarskih poslopij je pogorelo
Dae ZS. marca je zgodaj popoldne nastal ob vasi Kladie pri Blanci v kozolcu požar. Ker je veter pihal proti vasi. se je ogenj razširil tudi na druga poslopja, ki so krita s slamo. Kljub požrtvovalnemu gašenju raznih gasilskih čet požara niso mogli dovolj naglo omejiti in Je zgorelo S gospodarskih poslopij. Skoda Je precej občutna.
Kolikor so ugotovili. Je požar nastal tako, da je z gorišča. kjer so požigali ograbke s travnikov, priletela najprej iskra na kozolec, odkoder se je ogenj razširil zaradi vetra dalje.
r
Naše naročnike prosimo, da pri nakazilu naročnine za mesec april upoštevajo na novo določeno naročnino, ki znaša od 1. aprila dalje din 200.—.
UPRAVA SLOVENSKEGA POROČEVALCA

Kaj zavira razvoj smučarskega športa?
Vedno več je tistih, ki se vpra-šujejo. kaj je z našim smučar>kim športom, ki je nekoč v svetu nekaj pomeuil, Jan es pa zelo malo. «aj se z redkimi i/jemami (Kordež, Mulej, Polda) nimamo s kom postaviti ua tekmovanjih večjega merila. Kljub temu. da so naš; smučarji začeli trenirati že poleti, kar prej niso delali, ne moremo prebiti skorje k vrhu niti v srednjeevropskem merilu. Vzroke za to je treba iskati že v sezoni 195U ko je šla na svetovno prvenstvo v Ameriko le maloštevilna ekipa Tu je nastala vrzel, ki jo je še poglobila lanska oliinpiada, kjer smo bili za-topam le z omejenim številom naših smučarjev, tekačev pa sploh nismo poslali tja. V teh dveh sezonah se je med nami Id ostalimi toliko spremenilo, da so nas Avstrijci ki v tekih nikdar niso bili resen nasprotnik, krepko >na-kresali« na domačih terenin v Planici. Tudi po tem porazu odgovorni ljudje niso ničesar storili, da bi na. pako popravili in nadoknadili zamujeno, temveč se je krivda zvra čala v Ljubljani na Beograd, v Beogradu pa na Ljubljano
Nekateri listi posebno »Narodni šport« in »Sport«, so mnogokrat objavljali preostro nestrokovno kritiko na račun smučarjev, namesto da bi prisluhnili njihovemu mnenju in upo stevali upravičene opombe. O nogometu. košarki, odbojki, streljanju in še o tem in onem športu leto na široko pišejo, malokdo pa «e pred zimo spomni na smučanje, a še ta že v naprej oredvideva le povprečen uspeh. Ali je to psihološka priprava smučarjev na sezono? .Ali tako rav
Hajduk v Ljubljani
Vodstvo nogometnega kluba Železničar na* je obvestilo, da se je spo razumelo s splitskim Hajdukom za odigranje prijateljice tekme v sredo ob 16 na stadionu v šiški Hajdukovo moštvo bo nastopilo s svojo najboljšo enajstorico. ki bo nato igrala v Zahodni Nemčiji. V predtekmi za prvenstvo mladincev bosta nastopila Železničar in Ilirija.
nanje ne ubije volje še tako vztrajnemu »garaču«?
Nihče ne vprašuje, kaj smučarji delajo če/ poletje, kako živijo, kako so s prehrano in stanovanjem? Ko pride zima nimajo opreme, maž itd., vendar vsakdo pričakuje od njih rezultate. Poglejmo naše sosede Itali jane m Fraucoze! V dveh letih so naredili takšen vzpon, da se lahko kosajo s severnjaki, stalne priprave pori strokovnim vodstvom na suhem m na snegu ter tekme nedeljo za nedeljo so pripeljale te ljudi do naravnost presenetljivih -uspphov. Tudi pri nas imamo sredstva za pripravo najboljših na mednarodna tekmovanja in iih moramo čimprej pravilno uporabiti, da ne bomo hodili v tujino zapravljat renome, ki so si ga z velikimi žrtvami priborili naši predbodn ki Praček. Smolej, Žerova in drugi. Nikar ne mislite, da je tekmovalcu prijetno pri srcu, ko ves znojen Kol j trpi na progi kot prvoplasirani čeprav že v naprej ve.
da je obsojen na slabše mesto, ker niti s požrtvovalnostjo niti s svojo nacionalno zavestjo ne bo dosegel
prot-djeni zave-
dajo tjoti, ki pišejo poročila o tekmovanjih pa bodo gotovo drugačna.
Ali ni dovolj, da Kordež, Hlebanja, Knific m še nešteto drugih žrtvujejo tudi svoj zaslužek, da gredo tekmovat? Ali ni malo težko 10 mesecev v letu trenirati, opustiti skoraj vso zabave- in misliti le na zimo, poleg tega pa trdo delati kot vsi ostalu Tekmovalci gotovo žrtvujemo dovolj, zato \e vrsta na drugih, da storijo potrebno za dvig smučarskega športa.
Janez Pavčič
•
Op. ar.: Gornji dopis objavljamo z željo, da bi pripomogel k napredku našega smučarskega športa, čeprav se z nekaterimi izvajanji avtorja ne strinjamo.
! SEKTORSKE PISARNE ZA POPIS PREBIVALSTVA Obveščamo vse prebivalstvo, podjetja, urade in ustanove na območju mesta Ljubljane ter popisovalce, Ki so bili določeni za popis prebival stva, da dobijo vse informacije v zvezi s popisom prebivalstva, ki se bo vršil v dneh od 30. marca do
3. aprila, v sektorskih pisarnah. Te pisarne poslujejo do 29. aprila dnevno oa 9 do 12 ure, od 30. marca dalje pa dnevno od 7 do 19 ure.
Sektorske pisarne poslujejo na sledečih mestih:
Sektorska pisarna št. t v prostorih Delavskega doma. Gosposvetska cesta 17. tel. 22-641;
Sektorska pisarna št. 2 v prostorih III. gimnazije za Bežigradom. Peričeva 12. tel 23-315;
Sektorska pisarna št. 3 v prostorih Magistrata, pritličje, levi vhod. Mestni trg 27. tel 22-121 do 29. Od 14 ure dalje samo 22-122. Sektorska pisarna št. 4 je v prostorih podjetja Sadje-Zelenjava, Karlovška cesta 19. na dvorišču, tel. 21-04;
Sektorska pisarna št. 5 ie * sindikalni dvorani E. C. i Celovška Cesta 160, tel 23-046:
Sektorska pisarna št 6 je v sindikalni dvorani tovarne »Ilirija«, Tržaška 40. tel. 20-409;
Sektorska pisarna št. 7 je v prostorih podjetja Slovenija-vino. Franko-panska 11 tel. 20-171 in 21-583; Sektorska pisarna št 8 je v prostorih terenskega odbora OF Trnovo, Karunova 14, tel. 20-349 Ta pisarna posluje od 30 marca; Sektorska pisarna št 9 je v prostorih Rajonskega komiteja /.KS, Ob Ljubi ranici 29/1.. soba 20. 21, tel. 23-270	23-241. Ta pisarna
posluje od 30. marca V dneh popisa od 30 marca do
4.	aprila bo Mestna popisna komisija imela sledeče direktne telefonske številke: 23-590. za sektor I in II., 22-778 za sektor III in IV.. 20 833, za sektor V in VII., 23 079. za sektor VI., VIII in IX. 7.a splošne informacije bo telefon 21-657 Tajni. Štvo Mestne popisne komisije pa bo imelo tel. 22-266; na ta telefon naj se obračajo «amo občinske popisnp komisije Polje in $t. Vid
Mestna komisiia za popis prebivalstva pri MLO Ljubljana
POZIV POTNIKOM. DIJAKOM IN OSTALIM ZAČASNO ODSOTNIM OSEBAM
Pozivamo vse osebe, ki bodo v dneh popisa prebivalstva (od 31. maroa do 3. aprila 1953) začasno odsotne z doma — ritnike dopustnike dijake visokošolee. sezonske delavce in druge, naj izpolnijo pomožno Dopisnico (obr. PS-la).
Osebe ki bodo šle z doma tik pred popisom (potniki), nafl izpolnilo pomožno popisnico in 1o .pustijo domačim.
J Dijaki, visokošold. sezonski delavci in druge začasno odsotne osebe naj izpolnilo pomožno po-« pisnico ter jo pošljejo domačim v pismu s pavša.lizirano poštnino.
/4
Pomožne popisnice ter pisma s / pavšaliremo poštnino dobite na * mestnih m občinskih ljudskih odborih.
Izpolnjene pomožne roolsnlce bodo znatno izboljšale kakovost odgovorov v podpisnicah zato jih uporabite.
Republiška komisija za popis prebivalstva
SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Harangozo med osmorico
Tradicionalna tekma veslaških Osmercev na Temzi med Cambrid-geom in Oxfordom «e je končala z zmago Cambridgea za 7 dolžin čolna. 6.Sl? m dolgo progo so Drevozili 19 minutah in 4 «ekundan.
ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Partizan : Zagreb 2:1 (1:1)
PARTIZANA
V	Radovljici so ustanovili okrajni odbor
Pred dnevi je bila v Radovljici ustanovna skupščina okrajnega od bora Partizan, ki se je je udeležilo nad 30 delegatov iz 18 društev. Zborovalci so med drugim ugotovili, da je v okraju še vedno premalo članstva, saj število 3200 za industrijsko tako razvit predel nikakor ne ustreza zahtevam. Med poglavitne de. lovne naloge so sprejeli vzgojo vaditeljev,. ureditev domov in telovadnic ter tesno sodelovanje s šolo in množičnimi organizacijami na terenu. S slednjimi je bil doslej Ie slab stik, kar se vidi tudi iz tega, da se n jihovi zastopniki niso odzvali povabilu na ustanovno skupščino.
V	novi odbor so bili izvoljeni marljivi in delavoljni tovariši s predsednikom tov. Nagličem.
Okrajni odbor tudi v Trbovljah
Prejšnji četrtek so se delegati telovadnih društev okraja zbrali na ustanovni skupščini okrajnega odbora, čigar poglavitna naloga bo koordinirati delo telovadnih društev v okraju. Po podrobni obravnavi vseh aktualnih vprašanj so «oglasno spre. jeli delovni načrt okrajnega telovadnega odbora, ki je dokaj obširen. ;n ki so ga takoj začeli izvajati. Preteklo nedeljo so imeli celodnevni seminar za vodnike in vodnice telovadnih društev v okraju, kjer so predelovali vaje. ob zaključku pa imeli še delovni posvet. Vseh 4« udeležencev »e izrazilo žlejo, da bi podobni «eminarji bili še večkrat.
Za predsednika ^krajnega tel^vad-Beira ndb'Ta ie bi! izvoljen predsed-mik OLO Trbovlje tov. Martin
Bukareštva, 28. marca. Na včerajš.
njih tekmah za prvenstvo posameznikov «e je Jugoslovan Harangozo r zmago nad romunskim prvakom Reuterjem 3:0 uvrstil v četrtfinale, kjer «e bodo srečali Koc/.ian : Tokar. Harangozo : Andreadis, Sido : Ro othoft in Tereba : Štipek
Dolinar je potem, ko je premagal večkratnega svetovnega prvaka Vanjo 3;0 izgubil s Francozom Rnolhoftom 0:3, I ji tiskov s Kocziannm (1:3). ki je premagal tudi našega reprezentanta Gabriča 3:0. Pötöfi z Andrea-di«om 0:3. Popescu s Sidom 0:3 in Flisberg s Terebo 0:3,
Naša igralca Harangozo in Dolinar sta v konkurenci moških parov premagala nemški par Vos«bein Hberg
V Cerknem so športniki zelo živahni
Komaj so shranili smuči, že je zavladalo mladostno razpoloženje cerkljanske mladine na igriščih. Za-aimanje za telesno vzgojo kaže šolska in vojaška mladina. Že sedaj «e pripravljajo oa mladinski festival v Tolminu Preteklo nedeljo je gostp-yala v Cerknem mladina rudarske šole Idrije »n «e pomerila z gojenci elektrogospodarske šole. Ob velikem zanimanju domačinov so v odbojki zmagali mladinci EGš 3:0. v košarki 70 14. v šahu pa 4:2. Idrijčani so zmagali samo v namiznem teni«u 4:2.
3:0 m francoski par Roothoft-Lanskov 3:2. Gabrič in Vogrinc sta izgubila z dvojico Andreadis Vanj^ 0:3. V mešanih parih je Dolinar z Wertlovo premagal Romuna Gantnerja in Grün-waldovo 3:1 ter češkoslovaško dvojico Štipek-Krajc 3:1. Harangozo io Pritzijeva -ta izgubila z aDgleškim parom Kennedy-Best 0:3.
£ A H
Turnir v Mar del Plati
XI kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Mar del Plati se je odlikovalo po lepih partijah. Eli«ka«es je izgubil z Najdorfom, Lethelier je premagal Rurgalata. Pilnik Maderno, Rossetto pa Carvalha. Remizirala sta: Julio Bolbochan in Guimard. Prekinjene so partije Wexler-Ojanen, Stemer-Shociron, Gacharna Medina, Trifunovič-Jacobo Bolbochan in Gli-gorič Jauregui v ugodnejši poziciji za prvega.
V XII. kolu se srečata Najdorf in
Gligorić.
•
Belgijo bo na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo od 3. do 23. julija v Kopenhagenu, zastopal Joseph Boey iz Anversa.
Šahisti tovarne »Impol« iz Sloven ske Bistrice so v povratnem srečanju premagali moštvo celjske cinkarne 6 in pol *	3 in pol, s čimer so
osvojili pokal
Prodamo
3t tovorni avto
»OPEL - BLITZ«, v voznem stanju.
Trgovsko podjetje »RO ZN I K«, PTUJ.
Prodamo cca 500 kg prvovrstnega KISLEGA ZELJA po ugodnih dnevnih cenah.
Trgovsko podjetje »IZBIRA«, BLED.
Komercialni dnevi 9. in 10. aprila.
300 razstavljalcev lz vse države, poleg inozemskih razstavljalcev iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Italije.
gospodarsko - komercialni
00 4. 00 12. APRILA 1953
Obiščite najvažnejši dogodek severnega področja države.
Zahtevajte z dopisnico točen popis razstavljalcev, ki vam ga pošljemo brezplačno. Istočasno: VINARSKA, FILATELISTIČNA IN KULINARIČNA RAZSTAVA.
50% popust na železnici.
Informacije:	SAJAM OSIJEK, telefon 31-42
ali najbližja poslovalnica Putnik.
Prodamo
«sm^rWalee, J j
izdelek tvrdke Siemens & Schuckert, za izmenični tok, 220 Volt, 58,7 A,
50 Hz in enosmerno napetost 115 Volt, 100 Amp.
BLASNIKOVA TISKARNA. LJUBLJANA.
Sveže kvarglje |
i
iz prvovrstnih surovin, nudi
»VINOCET«, Ljubljana.

J üraabenega inženirja
sprejmemo takoj v službo. Kraj službovanja je Šoštanj.
Gradbenega tehnika
z nekaj prakse, iščemo za Ljubljano. Ponudbe pošljite na ELEKTRO-PROJEKT, Ljubljana,
Parmova ulica 33
„RUDI CAJEVAC“
Podjetje precizne mehanike Banja Luka sprejme:
NEKAJ ROČNIH ORODJARJEV, visoko kvalificiranih za izdelavo kombiniranih prebijal (štanc) in orodja za bakelitne in kovinaste odtiske;
ENEGA LIČARJA z daljšo prakso pri dein z laki za segrevanje, po možnosti, da je že delal v precizni industriji;
ENEGA VISOKO KVALIFICIRANEGA KALILCA.
Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanja za samce preskrbljena v domu podjetja, a za poročene komfortna stanovanja. Tovarna in stanovanja so v centru mesta. Ponudbe z obširnim opisom dosedanjega strokovnega dela in življenjepisom je poslati na gornji naslov.
M PÜ0MET AIKOHOUIIH PIJAČ
(PREJE MARIN VILKO)
(M® ©©(LlRlglKlIlN)..,
Poverjeniki »Prešernove družbe« mesta Ljubljane, dvignite poverilnice in navodila do 1. apTila 1953 pri Iniciativnem odboru na Resljevi cesti štev. 9.
POIZVEDBA
Naprošamo borce XV. in XVIII. divizije NOV in ostale, ki so se nahajali v februarju in marcu 1944 na sektorju Grosuplje, Škofljica, Zdenska vas. naj spo roče Glavnemu odboru Zveze borcev Ljubljana, Erjavčeva 16 vse, kar jim je znanega o kurirju, starem približno 18 let, ki je bil ujet 27. februarja 1944 v Sp. Zagradcu pod gradom Bo&tanj. O njem je znano samo to. da je bil ujet na poti v Slivnico, kjer se je nahajal Dolen jsiki odred in je bil nato prepeljan v grosupeljske zapore skupaj z Vidmar Leopoldom iz Muljave. V zaporih so b*T-i skupno z Vidmarjem še Plamtan Albin. Cesar Jane« in Zugna Marcello. Verjetno je eden od teh iskani kurir. Po dosedanjih podatkih gre najbolj verjetno za Planten Albina. za katerega se ne ve, od kje je doma niti nriso znani njegovi sorodnici
Kupimo	a
osebni avto ]
štirisedežnl. — Ugodni i plačilni pogoji.	\
»ST O L«, tovarna ^ upognjenega pohištva, t
VAM NUDI PO KONKURENČNIH CENAH: NARAVNI
BRINOVEC „M1RENČAN“ 45 %
(FRUCTIS JUNIPERI) v 0.5, 0.7, 11 STEKLENICAH NARAVNO
SADNO ŽGANJE 45 %
NARAVNI DOMAČI, PRIZNANI
PELINKOVEC „DOLENJO11
(VERMUTH ITD.)
PREPRIČAJTE SE O KAKOVOSTI NAŠIH PRODUKTOV ZAHTEVAJTE PONUDBE!
Trgovsko podjetje UMETNINA LJUBLJANA
RESLJEVA CESTA 16,
PRIPRAVLJA VEČJO ZALOGO ANTIKVARlCNIH IN UMETNOSTNIH PREDMETOV V PORCELANU, KOVINI, STEKLU IN LESU.
Cenjene stranke vabimo, da prinašajo od 1. TV. dalje v komisijsko prodajo v te svrhe predvsem sledeče predmete:
Jedilne, čajne, kavne servise vseh znamk (Cohbolt, Meissen, Angarten, Rosenthal), kitajske in japonske izdelke, dalje tudi lepo izdelani češki porcelan, razne like (figure) v porcelanu in Hunumel keramike,
v steklu: kristalne servise vseh vrst, kristalne vaze in pepelnike, posamezne krožnike in doze (Bieikristai, češki kristal in Sv. Križ), v kovini: razne namizne garniture: orientalske kavne, pisalne i. dr. umetniško izdelane kipe, portrete znanih pisateljev in pesnikov, razne podstavke in dr.,
v lesu: lesoreze, gobelin slike z okusnimi okviri, podstavke in druge antikva-rične in umetnostne izdelke,
prav tako vse dragocenosti v zlatu in dragih kamnih.
DRUGE PREDMETE SPREJEMAMO KOT OBIČAJNO.
BLAGO SE SPREJEMA PO DNEVNIH CENAH. — NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE»
BLAGO SPREJEMA »SPREJEMALIŠČE«, Mestni trg 7.
Zadružni (ci kmetovale t /
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
CERKNICA PRI RAKEKU,
nujno rabi
mizarje in pleskarje
Plača po tarifnem pravilniku. Prednost imajo samcL
Nakupujemo vsake količine
jelenovih in srnlakov«h rogov
po najvišjih dnevnih cenah.
Prevzema in takoj plačuje:
1.	»IKI«, MARIBOR, Cesta zmage 13,
2.	»PANONIJA«, MURSKA SOBOTA, Titova 13,
3.	C. Zupan, Ljubljana, Zupančičeva 10,
4.	Šušteršič Slavko, Radovljica, Dolenjska c. 23.
»IK I«, industrija kovinskih izdelkov,
MARIBOR, Cesta zmage 13.
Ali že veste, kje lahko nabavite vse potrebne stroje: traktorje »Ansalde«, mlatilnice J. V. 1.070, mlatilnice J. V. 660, mlatilnice »Elita«, Diesel motorje, mline kladivarje, škropilnice vseh vrst, sadjarske in vinogradniške, slamoreznice, hidravlične stiskalnice, navadne stiskalnice vseh vrst, gnojnične črpalke, sejalnike za žitarice, razsipače umetnih gnojil, vprežne grablje, pluge, brane, osipalnike, trijerje, selektorje ter vse nadomestne dele?
Vse navedene kmetijske stroje lahko nabavite v
predaha ni
TOVARNE POLJEDELSKIH STROJEV
V MURSKI SOBOTI, Ivanociieva 7
ZASTOPAMO VSA PODJETJA IN TOVARNE POLJEDELSKIH STROTEV NA
PODROČJU FLRJ.	J
SPREJEMAMO PISMENA IN USTMENA NAROČILA IZ VSE SLOVENIJE! CENE ZMERNE!	POSTREŽBA SOLIDNA!
«
mali oglasi
ZAPOSLITEV
GOSPODINJSKO POMOČNICO na deželi sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	4958-1
DEKLE za pomoč v gospodinjstvu sprejme manjša lekarniška družina. Dobra plača, stanovanje in hrana. Ponudbe na Balač Jovanka, Ruma, Pavlovačka 25.	4985 1
DEKLE 32 let išče mesto gospod’nje. Vajena vseh kmečkih in kuhinjskih del. Naslov v podr. lista Ptuj 4*85-1
PREDZIDARJE, zidarje, delavce in vajenca sprejme Bevčar. Le-podvorska 26.
ADMINISTRATORKA želi zaposlitve v okolici Kranja. Naslov v podružnici SP, Kranj. 5054-1 PISARNIŠKA MOC z večletno prakso, z znanjem vodenja samostojne administracije, strojepisja. knjigovodstva, fakturiranja. nemščine in srbohrvaščine iščem zaposlitve kjerkoli, tudi izven Slovenije — sem samska. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Novo mesto. 5063-1 DEKLE s Štiriletno admin'strativ-no službo želi mesto kuhinjske pomočnice v večjem podjetju 5065-1
SLU2BO NATAKARICE iščem kjerkoli. Naslov SP Celje. 5068-1 FOTOAMATER, k; ima veselje do fotografije dobi stalno službo. Ponudbe na SP Celje »Donosno«.
5071-1
ZAKONSKI PAR brez otrok išče zaposlitve. mož kot upravnik gost '.ne ž**na kot kuharica ali pos'.ovodkin;a v zadružno ali krajevno eosii.no na deželi. Križanec, Budina 9. Ptuj	5081-1
MESTO OSKRBNIKA na Kamniškem sedlu razp.suje p.a.i:nsko društvo Kamnik. Prijave je ; o-slati do 10. aprila 1953. Prednost imajo poročeni.«	5090-1
ZAKONSKI PAR — upokojenca, sc sprejme na posestvo pr; Kranju. Ponudbe na ogl. odd. pod »Upokojenca«.	5083-1
SPREJMEM takoj pleskarske in slikarske pomočnike Rebernik. Komenskega 22.	5091-1
SAMSKO NATAKARICO, veščo vseh gostinskih poslov sprejmemo. Stanovanje in hrana preskrbljena. Plača po tarifnem pravičniku. Nastop takoj v gostilni »Rogovile«, Črnuče. 5094-1 TRGOVINSKEGA POSLOVODJO sprejme takoj »Kmetijska zadruga St. Danijel, p. Prevalje, pismene ponudbe na zgoraj navedeni naslov.	4993-1
PLESKARSKE pomočnike sprejmem. Mam. pleskarstvo. Dolenjska cesta 2.	5000-1
GREM K OTROKU ali bolniku v dopoldanskih urah. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Ljubiteljica otrok«	5016-1
KOMERCIALISTA. — sposobnega, išče izvozno podjetje. Ponudbe pod šifro »Izvoz« na oglasni oddelek.	5021-1
SPREJMEMO TAKOJ glavnega knjigovodjo, knjigovodjo in enega kalkulanta v .ndustrijsko podjetje. Šolska izobrazba, trg. tennikum. Plača po dogovoru — Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja nasloviti na V. P. 4972, Nevtrke, pošta Košana. —
» _	.	- 5030-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — . starejše, sprejmem. Za' delo dobf stanovanje in vrt. Blažič. Brdo, Vič. Preval 1.	5032-1
UPOKOJENKO za hišna dela sprejmem. Dam stanovanje in hrano Naslov v ogl. odd. 5036-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO Z znanjem kuhe sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku
5239-1
AVTOBUSNEGA ŠOFERJA D kategorije. po možnisti izučenega mehanične oorti s stanovanjem v Ljubljani sprtjme avtobusno podjetje v Ljubljani^ Plača po tarifnem pravilo ku. Naslov v ogl. oddelku.
4976-1
ZA NAŠE RAJONE v Savinjski dolini. Celju z okolico in za področje' Rogaške Slatine sprejmemo v službo večje število kvalificiranih elektroinstalaterjev:	samostoj-
nih z daljšo ali krajšo dobo prakse in nekaj izučenih začetnikov. Interesenti naj se javijo pri naši Tehniški izpostavi v Celju, Mariborska 2, Šempetru v Sav. dolini in v Rogaški Slatini. — Elektro-Celje.	5064-1
DOBREGA GATERISTA za polno-jarmenik »Linck« sprejmemo. Plača po uredbi, stanovanje v podjetju. Ponudbe na Lesno industrijo »Zora», Črnomelj.	4837-1
SPREJMEMO TAKOJ: za Projektivni biro: gradbenega inženirja za nizke in visoke gradnje v glavnem za statične račune enostavnih armiranih betonskih konstrukcij in gradbenega tehnika za projektiranje. terenska snemanja obstoječih objektov *ter izdelavo predračunov. Za ekojiomko-plan-kr.sektor enega ekonomista z daljšo prakso. Ponudbe poslati na OLO — Postojna.
4605-1
SKLADIŠČNEGA DELAVCA, veščega v železninarski stroki, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe s podrobnim opisom dosedanjega službovanja poslati na ogl. oddelek pod »Železninar«.	5243-1
KLEPARSKEGA POMOČNIKA v stalno zaposlitev sprejmem. Plača po dogovoru. Hrastnik. Celovška 93.
5245-1
AVTOLIČARJA, avtokaroseriste in strojnega ključavničarja sprejmemo takoj na delo. Javiti se je pri »Meprom«, Savska cesta. 5221-1 DEKLE s podeželja sprejmem. Ponudbe pod »Gospodinjstvo« na ogl. oddelek.	5227-1
ORODNEGA KLJUČAVNIČARJA, samostojnega specialista za štance, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Dobra plača«. 5285-1 IZLOŽBENEGA ARANŽERJA takoj sprejmemo. Trgovsko podjetje »Izbira«, Ljubljana, Wolfova I/I.
5276-1
SPREJMEMO TAKOJ v službo dobre, ga kvalificiranega mizarja za izdelavo raznih modelov in šablon. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Oglasiti se na: Lesno predelovalno industrijo Podpeč, p. Preserje, tel. 20-020.	5261-1
KVALIFICIRANA KUHARICA z dol. goletno prakso išče stalno službo v menzi-restavraciji. Ponudbe poslati na podr Slov Poročevalca Trbovlje pod »Kuharica«. 5262-1 SPREJMEMO TRGOVSKEGA PO MOČNIKA veščega v železnini, ter, da ima vpogled pri kmetijskih strojih zaščitnih ter reprodukcijskih sredstvih m bi prevzel samo. stojno trgovino kmetijskega ma-
gazina Trgovskega podjetja OZZ »ra^ograd. — Nudimo službeno mesto obratovodje mlekarne v mlekarskem obratu Sloven jgradec. Strokovna izobrazba:	mlekar in
sirar t**r samostojno vodenje obrata in organizacijske sposobnosti. Ponudbe z življenjepisom je za oba oglasa poslati na naslov O7.7. Dravograd	5265-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z veseljem do kuhe se sprejme v stalno službo Naslov v oe! odd. 5311-1 TRGOVSKI NAMEŠČENEC sprejme mesto trgovskega pomočnika ali poslovodje, eventualno kot knjigovodja za trgovino. Ponudbe na oddelek za oglase pod »Bližina »dravilišča«.	5302-1
VEČJE TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani potrebuje za takojšen nastop trgovske pomočnike v usnjarski stroki, trgovske pomočnike v gumi stroki. V poštev pride tudi iz druge stroke, ako ima veselje do usnjarske in gumarske stroke. Prednost imajo mlajši moški trgovski pomočniki vojaščine prosti. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sposoben«	5314-1
TRGOVSKA POMOČNICA z večletno prakso išče službo v Mariboru. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Vestna«.	5301-1
SPREJMEMO TAKOJ v delo več avtokleparjev in avtomehanikov z dobrim strokovnim znanjem. Nadalje sprejmemo enega navadnega delavca za čiščenje delavniških prostorov. V mesecu juniju sprejmemo dva pralca avtomobilov. Plača po dogovoru. Ponudbe na »Avtoservis« Ljubljana, Prešernova 52.	5293-1
SPREJMEM TAKOJ izvežbano delavko pri pokladanju testenin. — Naslov v otrl. oddelku. 5216-1 PODJETJE AGROOBNOVA, Ljubljana. Črtomirova ulica 4, sprejme takoj v službo: 1 projektanta za zemeljska dela, 1 geometra, 1 geo. deškega risarja.	5995-1
GOSPODIN IŠKO POMOČNICO takoj sprejmem Naslov v ogl. oddelku.
5187-1
DELAVCE za stalno zaposlitev sprejme v službo Metalurški inštitut v Ljubljani. Jamova 5.	5145-1
ŠOFER KA mehaničarka, razred B, išče zaposlitve v potniškem avtomobilu Naslov v ori odd. 5146-1 SLUŽBO DOBI DEKLE, vajeno kmečkih del. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Zupan, Bled, Zagorice 14.	5153-1
MEDICINSKA VISOKA ŠOLA — oto-rinolaringološka klinika v Ljubljani sprejme za takojšen nastop starejšo, izvežbano medicinsko sestro za vodstvo oddelka klinike. Pismene ponudbe je poslati na personalni oddelek Medicinske visoke šole. Ljubljana, Zaloška c. 2.
5166 1
ŠIMI |<7 O POMOČNICO sprejmem, samo l-'bro moć. šmartinska 24/1.
5167-1
ABI I URIENTKA išče službo. Ponudbe pod »Začetnica« poslati na ogl. oddelek	5179-1
šOFERJA-MEHANTKA. veščega popravljanja šivalnih strojev, sprej. me Vojno podjetje, Ljubljana, Masarvkova 34. Nastop 1. aprila t. 1.	'	5085-1
IŠČEMO KAPELNIKA za vodstvo godbe na pihala s takojšnjo namestitvijo Prednost ima upokojenec, ki obvlada godalne instrumente. Plača oz. honorar po dogovoru. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod »Kapelnik«.	4929-1
SPREJMEMO s takojšnjim nastopom kvalificiranega mizarja, kvalificiranega avtokleparja, kvalificiranega avtokolarja ali kolarja in kvalificiranega strojnega ključavničarja Plača po tarifnem pravilniku. Naslov v ogl. oddelku 5058-1 OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM Šoštanj sprejme 2 zdravnika, 3 medicinske sestre. 1 laboranta. Plača po uredbi s pripadajočimi dodatki.
4904-1
LITOSTROJ sprejme več kvalificiranih in visokokvalificd.ranih modelnih mizarjev. strojnih ključavničarjev, modelnih ključavničarjev. livarjev, strugarjev, retzkarjev. skoblariev. 1 strojnega kovača. tehnika. kemika. strojne inženirje in tehnfce s prakso.	5238-4
STROJEPISJA se hitro naučite po desetprstni metodi. Ponudbe na ogl. odd. pod »Hitrost«.	5158-2
PRIKROJEVALNI in šivalni tečaj nudi salon »Kucler«, Tomšičeva štev. 4.	5048—2
KMEČKI MLADENIČ, priden, pošten. vajen konj in kmečkega dela išče zaposlitve. Kerne Jože, Dob run j e.	5027-2
SOLIDNO IZDELUJEMO, čistimo iu sprejemamo v shrambo vse vrste krzna. Kože sprejemamo ▼ krznarsko strojenje Berič Viktor, krznar, Komenskega 36 Ljubljana. 530S-2 POSTREŽNTCO 3-krat na teden iščem. Mirje 29.	5175-2
POSTREŽNTCO srednjih let za gospodinjstvo iščem za čez dan. Naslov v ogl. oddelku.	5176-2
STAREJŠO ŽENO ali upokojenko sprejmem od 7.—14. ure. Plača in hrana po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku,	51S4-2
VAJENCI
VAJENCA za kle-parsko obrt sprejme Hrastnik, Celovška 93.
5244-3
VAJENKO za pletiljo sprejme Og_rL n ec, Aleševčeva 33.	5307-3
VEČ VAJENCEV za avtomehanično, avtokleparsko, avtoličarsko in tapetniško stroko sprejmemo s 1. julijem. Samo pismene ponudbe na »Avto-servis« Ljubljana, Prešernova cesta 52.	5292-3
TAPETNIŠKEGA VAJENCA sprej, memo. Naslov v ogl. odd. 5249-3 FRIZERSKO VAJENKO sprejmem.-— »Merlak«. Trubarjeva 76.	5215-3
FRIZERSKO VAJENKO sprejme salon »Ivanka«, Ljubljana. Titova 15. Pogoj: 3 razredi gimnazije. 5139-3
PRODAM
TOPOLINO, registriran 1953 naprodaj. Stane Medved. Ljubljana-Polje.	-4
RADIO — baterijski »Phillips«, odličen, zadnji model, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	4854-4
MOŠKO KOLO, rabljeno, prodam. Medvešček. Na Jami 6. šiška
4869-4
MOTOR DKW 200 cem, dobro ohranjeno, prodam. Sotošek Vlado, Kozje.	4879-4
SADJARJI! Pritlična jabolka in hruške ter breskve dobite v Trnovem, Korunova 10.	4893-4
ŠIVALNI STROJ Adler, popolnoma nov. prodam ali zamenjam za dober pianino. Oblak. Škofja Loka, Kolodvorska 12.	4932-4
INVALIDSKI TRICIKEL prodam. — Kod rova 75.	4926-4
AVTO, športni, štirisedežni, dvotaktni, ni/ek. takoj uporaben, prodam. Ponudbe pod »Aero« na ogl. oddelek.	4937-4
OTROŠKI VOZIČEK, avtomodel, naprodaj. Izop, Zaloška cesta 14
4940-4
OSEBNI AVTO DKW limuzina, jeklena karoserija, brezhiben, pro. da Slokan Franjo. Krapinska 17, Zagreb	4986-4
OSEBNI AVTO Adler-junior limuzi. no v brezhibnem stanju prodam. Naslov v ogl. oddelku. 4949-4 ŠTIRISEDEŽNI OSEBNI AVTO ▼ brezhibnem stanju takoj prodam. Naslov v og! oddelku.	4957-4
DVE CISTERNI, ena 22.000 litrov, ena 3.000 litrov za bencin ali nafto prodamo. — Grosistično trgovsko podjetje Šmartno ob Paki. 4990-4 ŠPORTNI VOZIČEK s strehico, prešit in košek, kompleten z žimnico, odejo, blazino in etaminasto prevleko prodam. Puhar, Frankopan-«ka 24/TII.	4964-4
DVE DVIGALI — hidravlični na olje. od 10—12 ton prodam. Hribar Jože. Zg. Hrušica 50.	4971-4
ŠIVALNI STROJ Singer in otroško posteljo prodam. Vodovodna 1 /III.
4973-4
1500 kg APNENEGA DUŠIKA dobite pri Avšič Jakob, Sneberje 9 — Polje.	4947-4
PRODAM tračno žago — nožni po-
Sin brus. Koderman, C. Mestni 77.	4942-4
« motorno kolo v razdrtem stanju poceni prodam. Tržaška c. 11 dvorišče.	4982-4
PRODAM posteljo m omaro za obleko. Naslov v ogl. odd. 4963-4 KRASEN SVETILNIK modro steklo »MURANO« na osem žarnic, primeren za sejno dvorano ali jedilnico din 18.000 in nov otroški avto »ToDolino« prodam za 16.000 din. Naslov: Vodopivec — Šempeter pri Gorici 50	4969-4
MOTORNO KOLO BMW 350 v odličnem stanju prodam, šepetavec, Vodice 139 nad Ljubljano. 4979-4 KREDENCO, dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	5035-4
PSI — nemški ovčarji, 7 tednov stari, naprodaj. Ptujska štev. 9, Ljubljana.	5034-4
SAMSKO POHIŠTVO, lepo, skoraj novo, prodam. Ogled pri mizarju. Tržaška c. 2.	5023-4
PRODAM otroški športni voziček Vzamem v najem klavir — pianino. Golob, Kebetova, 4. stopnišče, III, levo.	5015-4
KOPALNO BANJO, emajl., zelo dobro ohranjeno, prodam. Cena ugodna. Naslov v ogl. odd. 5013-4 ŠPORTNI VOZIČEK poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 5011-4 MOŠKO KOLO. 2 fotoaparata, d-e-rico, zrcalo, pisalni stroj portabel prodamo. Naslov v oglasnem oddelku.	5111-4
MOTORNO KOLO. nekompletno, prodam najboljšemu ponudniku. Krivenko. Tabor 5	5010-4
OBLEKCE. skoraj nove. predvojna kvaliteta (etamin, organdd. svile, volna) za 14 do 20 letne, prodam. Ogled od 12—16. Naslov v ogl. odd.	5007-4
SEME. srenadin. rdeči, dvoletni, polnjeni, in begonje semperflo-rens sadike, močne, nudi vrtnarija Flere. Kamnik.
KUHINJSKO OMARO prodam. — Ogled v nedeljo, v ponedeljek, torek pa od 16 dalje. Postojnska štev 4.	4995-4
ROČNI VITELJ vleka 5 ton znamke »Jelšioigrad«, za elektromotor-ski pogon izdelan 1949. leta, prodamo. Kopitarna Sevnica. 4992-4 KRMILNO PESO prodam. Ježica, Kleče 9	5101-4
SOLIDNO ZENSKO KOLO »Peugeot« z razsvetljavo naprodaj. Rakovniška 59, pritličje. 5098-4 GASILSKI VOZ s prikolico za cevi ugodno naprodaj. Gasilsko društvo Stanežiče, Šentvid, Ljubljana.	5092-4
SINGER šivalni stroj, pogrezljiv. prodam. Ogled do 15. ure. Naslov v oglasnem odd.	5086-4
MOTORNO KOLO znamke »Ilo« 125 ccm v brezhibnem stanju z rezervno ojnico in drugimi deli, prodam Vinkler Ivan. Brstje 31, Ptuj.	5080-4
POLTOVORNI avto »Fiat«, zaprt, primeren za razvažanje kruha ali mesa, v brezhibnem stanju prodam. Avsec, Maribor, Vita K ra j gh er ja 16	5078-4
SLOV. NARODNO NOŠO. moško, prodam. Naslov SP Celje. 5075-4 ŠIVALNI STROJ »Anker« prodam ali zamenjam za motorno kolo. Naslov SP Celje.	5072-4
Železni vitelj (giepeij) dobro ohranjen, prodam. Naslov SP Celje.	5070-4
MOTORNO KOLO znamke »Puch« 200 ccm v dobrem stanju proda Seme Ivan, Sv. Lenart nad Laškim.	5066-4
PRODAM razne kose kuhinjskega in sobnega pohištva. 80 literski kotel, stensko uro Ogled: Novo mesto, Kosova 4.	5062-4
ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, po-grezljiv, prodam. Naslov v ogl. odd '	5061-4
. SOBNO • VITRNO» 4?rd' les, - v -odlič---nem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd.	5109-4
OTROŠKO POSTELJO z žimnico, krem, veliko moderno, skoraj novo. dva predala, prodam. — Bleiweisova 48-HI, levo. 5110-4 BRZOPARILNIK. nov, bakren. — 200 L prodam. V. Indihar, Tržič 5102-4
PRODAM MOTOR-GENERATOR 16 kW, 220 V, 1180 obratov, 70 A, is to smerni tok. Ponudbe pod »Primorsko« na ogl. odd. 5103-4 SIJAJNA POSTOJANKA za Weckend na Gorenjskem 865 nadmorske višine (prej rimski grad) prodam. Naslov v podr. Slov. poročevalca, Kranj.	5058-4
MOŠKO KOLO in vejalnik prodam. Kopač, Kokrica — Kranj, ska).
ELEKTRIČNI MLIN. dvostranski, za kavo, orehe in drugo v dobrem stanju prodam. Zagorc, Radov 1 j ica.	5052-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, ročno delo, prodam Kavčičeva 57 (bivša Ljubljanska)	5051-4
ŠIVALNI STROJ »Verritas« prodam v Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku.	5050-4
OTROŠKO POSTELJO, bedo, prodam. Gregorič, Staničeva ulica štev. 13.	5049-4
SPREJMEMO TAKOJ več mlajših sodarskih pomočnikov, sodarska zadruga »Tacen-Ljubijana«.
5233-4
VAJENCE sprejme pleskarstvo in soboslikarstvo »I. maj« Ljubljana, Stari trg 3.	' 5222-3
. KOLO -moško športno, kompletno', prodam Sadnik, 2abjek 12*
5242-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, na električni pogon, šiva in entla, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5223-4
POLTOVORNI AVTO »Steyer«, nosilnosti 0,7 ton z rezervnim motorjem in diferencialom, ugodno naprodaj. Vse v brezhibnem stanju. Vprašati v upravi zdravilišča Laško.	4839-4
PRODAMO KABINO ZA AVTO. Tovarna Zlatorog. Maribor.
4991-4
POKOJNIM izvrši na pokopališču po pokopu obnovitev in postavitev spomenika, gravira in prenovi napise, obnovi in sestavi robnike, dobavi novi spomenik, ploščo, robnik ali okvir. Kamnosek Kunovar Franjo. Tomačevska cesta 7 (Za levim vogalom pokopališča) Sv. Križ — Ljubljana.	4505-4
FIAT 1 tonski poltovami avto v zelo dobrem stanju naprodaj. Ponudbe poslati pod »Fiat« na oglasni oddelek.	5139-4
OSEBNI AVTO. krasen BMW, 4 sedežni v odličnem stanju, prodam. Garaža »Union«. 5042-4 PRODAM B troenpeto. italijansko volino. PHILIPS Tadio 4 cevni. Beethovnove Sonate klavir - violina. Ravnikarjeva 4-1. srednja vrata	5014-4
POLTOVORNI AVTO »Steyer«, nosilnosti 1000 kg po ugodni ceni prodam. Hvastija. Male vas 73. Ježica	5012-4
KAUČ. rjavo politiran, z žičnim vložkom in trodelno žimnico, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5289-4
\fEYER-KONVERSATTONSLEKSIKON 20 knjig prodam. Ponudbe na n?!, odd pod »Lexikon«	5300-4
SLAŠČIČARSKI STEPALNI STROJ (Schlagmaschine) se proda. Detela Tože Tesenice.	5310-4
STREŠNE EX07AREZNE OPEKE 1000 kom. nove in 800 stare prodam. Naslov v ogl. odd. 5315-4 AVTO poltovorni. nosilnost 1500 kg v dobrem sfnnjn prodam. Jesenice, Gosposvetska 24.	5513-4
PRODAMO večjo količino spiralnih svedrov SS in WS od dimenzije 0.4 mm do 20 mm po zmernih cenah. »Avto-servis« Ljubi }ana, Prešernova 52 (bivša Bleiweisova) telefon 21-703.	5291-4
ŽENSKO KOLO prodam. Gnezda Avion, C$st* t Rož. dpi. 20. 5304-4
DVE FINEJŠI dekliški dolgi beli oblekici za starost 8—14 let in bele dobro ohranjene nubub čeveljčke št. 31 prodam. Vel. čolnarska 15. MLINARJI! Odda se v najem nov električni kompletni mlin. Mlinarji! Proda se luščilni in čistilni stroj. Par mlinskih kamnov za koruzo. Električni motor 14 KS 950 obr. znamke AEG. Naslov v oglasnem oddelku.	5298-4
ODLIČNO LEICO — Elmar z vde-lanim daljinomerom, stativ in ru* menico prodam. Ponudbe z navedbo cene pod »Foto« na ogl. odd. 5299-4 BILJARD in IZLOŽBO, zastekleno, z vrati in dvema rolojema, prodam. Knezova 19.	5303-4
TROBENTO Bb novo prodam. Poljanska 15/11. stop.	5305-4
PRODAM hladilnik za led, pulte in kredenco. Uporabi se lahko za delikateso in gostilno. Naslov v oglasnem oddleku.	5306-4
ČEVLJARSKO DELAVNICO na prometni točki takoj prodam. Naslov v ogl. odd.	5287-4
ZLATO ZA ZOBE prodam. Sterle Zofka, Ljubljana, Zarnikova ulica 3/11-38.	5249-4
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ »Singer« (Cilinderca) v dobrem stanju ter stiskalnico za limanje podplatov prodam. Kaplan Katarina, Krško številka 2.	5297-4
OSEBNI AVTO »Fiat« 1100 v doto reim in brezhibnem stanju prodam. Ogled v Kolodvorski ul. 12, Ljubljana.	5152-4
MIZARJI POZOR! Kombiniran univerzalni stroj znamke »Dör-ner (Leipzig), s 3 motorji, tračno žago iste znamke prodam najvišjemu ponudniku Cukoc Stanko, Zagreb. Slovenska ul.
12.	tel. 32287.	5196-4
PIANINO dunajske znamke dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5197-4
MOŠKO KOLO, skoraj novo prodam. Za Gradom, 11.	5209-4
REZ KALNI STROJ z motorjem, rada prodam. Armani, Breg 2. Ljubljana.	5210-4
KRAVO dobro mlekarico prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
5211-4
TOVORNI AVTOMOBIL 1.5 tone, novejši, dobro ohranjen, zamenjam za osebnega ali pa prodam. Delavnica Jegličeva 15, Ljubljana.	5212-4
1 VOZ DOBRE OTAVE prodam.
Trnovski pristan 20.	5213-4
»PRODAM dobro ohranjeno samsko spalnico. Ogled od pondeflj-ka dalje, Staničeva ulica 8.«
5150-4
PRODAMO večje število kompletnih dobro ohranjenih oknic (pol-ken) vel 140 X 120.	125 X 115.
Ogled dnevno. Naslov v oglasnem oddelku.	5206-4
»CINDAP« motorno kolo 200 KB odLčno ohranjen prodam. G ran* dovec, mizar Dobre polje Cesta 40.	5173-4
OSEBNI AVTOMOBIL prodam.
Tavčarjeva 11-1.	5172-4
SINGER ŠIVALNI STROJ, šiva lepo. ugodno prodam. Vilharjeva 21. Lombar.	5168-4
2ELEZNO STRUŽNICO za les pTOdam Kregar Karel, Šentvid 105.	5218-4
12 g. ZOBNEGA ZLATA v ploščici prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5162-4
POLTOVORNI AVTO 1 V* t. zamenjam za osebnega ali prodam. Kozjek, Šmartinska 24, Ljubljana.	5217-4
RADIJSKI APARAT, prvovrstne znamke prodam; Bethovnova 15. pritličje desno	5004-4
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ, levoročni Singer, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 5188-4 DKW MOTOR za avto (690 cm3) k omipleten. brezh ib en .prod am Ogled: Tobačna ul. 14.	5159-4
MOTORNO KOLO »Benelli« 250 ccm. Tovarniški lak, federacija, prodam. Cankarjevo nabrežje „ 7/II.	■ ur- *• • •: •	; 515^-4-
MLADE PAPIGE" za učit .prodam,..
Krekov trg 10.	5156-4
BREZHIBNO - MOTORNO ... KOLO. znamke »Biarniki« 500 cm prodam Celovška 94.	5190-4
OSEBNI'AVTO »Skoda« 1100 v dobrem stanju s štirimi rez. gumami prodam. Pirnat Albert, Slovenjegradec.	5154-4
MASIVEN ELEKTROMOTOR 7 V* ks, brezhibno obratovanje prodam, Ponudbe 60.000 din. Oglasni oddelek.	5116-4
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno poemi prodam. Miklošičeva 34/II levo	5114-4
KRASNI PERZIJSKI PREPROGI »Ispahan« 220 X 150 in »Ferahan«. 350 X 240 ugodno naprodaj. Trubarjeva c. 33 dvorišče, Trebar Slavko	5113-4
KUPIM URARSKO STRU2NICO.
Pristotnik, Svetje. 45, Medvode. KUPIM antično posteljo in jedilni seirvis za 12 oseb. Naslov na oglasni oddelek.	5117-4
KLAVIR dobro ohranjen prodam.
Naslov v oglasnem oddelku.. KOLO ZA DEKLICO Od 10—14 let prodam aili zamenjam za moško. Prevec, Večna pot 37. (Pod Rožnikom.)	5142-4
HARMONIKO — kromatično, 80-basno prodam za 35.000 ddn. Vprašati: K. D., Črnuče 133. MOTORNO KOLO 200 cm v brezhibnem stanju prodam. Ogled od ponedeljka dalje Poljanska' c. 46. PRODAM moško kolo. globok otroški voziček, štedilnik za vzi-davo. Lampe F. Črnuče št. 2.
4.	CEVNI RADIO prodam. Hrenova ul. 15. Geršak.	5125r4.
PRODAM otroški športni kombiniran temno moder prešit voziček. Zg. Hrušica št. 48.	5120-4
PLETILNI STROJ za nogavice Rekord poceni prodam. Ogled od 15. ure Vidovdanska 24/n soba 9.	5119-4
KOLO — žensko, italijanske znamke. dobro ohranjeno, prodam. — Guštin Streliška 24/1.	5230-4
KRATEK KLAVIR dobro ohranjen, prodam. Mestni trg 6, I. nad. levo.
5046-4
RADIO 5-cevni prodam. — Anžel, Emonska 4/1.	5232-4
PRODAM AVTO DKW ali zamenjam za motor. Krščaj, mehanik. Kolodvorska 12.	:	’ 5235-4
PESO in REPO prodam. Ljubljana, Kamnoseška cesta 13, Stepanja vas.
5236-4
KRZNEN PLAŠČ, skoraj nov, rjave barve, za srednjo postavo se proda. Naslov v ogl. odd.	5274-4
DIATONIČNO HARMONIKO 3 vrstno poceni prodam. Petrič, Polje 29, * pri Ljubljani.	5273-4
2	OKNI, trodelni 140 X 115 za rolete prodam. Kozarje 33,	5271-4
ŠIVALNI STROJ — dober, prodam.
Sv. Petra c. 83.	5282-4
SADJARJI — Sadjarski odsek kmetijske zadruge Cerklje ima napro. daj breskve za ljubljanski okoliš
F»ri Rozmanu, Šentvid nad Ljub-jano.	5281-4
DOBRO MOŠKO KOLO prodam.
Tržaška 27. II. nad.	5277-4
TRANSMISIJSKO OS, 3 cm in 2Vs m s 4 stropnimi ležaji in litoželezno stojalo za 6 šivalnih strojev prodam. Mohor. Savski breg 3. — Kranj.	5258-4
VRTALNI' STROJ, ročni AEG 13 mm močan prodam. Mohor, Savski breg 3. — Kranj.	5259-4
MOTORNO KOLO 500 kub., zamenjam 'za lažjega ali prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Trbovlje.	5263-4
AVTO — osebni »Ford Eifel« v zelo dobrem stanju proda Trgovsko podjetje »Usnje«. Ljubljana, Wolfova l/II.	5191-4
LAŽJE TROKOLO v dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. 5192-4 KLAVIR prodam Scopolijeva 26 — šiška	5193-4
OSEBNI AVTO Steier Buldog v dobrem stanju prodam. Ogled dopoldne ob delavnikih v črtomirovi ulici 4.	5194-4
BELO SAMSKO SPALNICO, divan, omare in pisalno mizo prodam. — Naslov v ogl. oddelku.	5183-4
PRODAM enoosno novo prikolico za osebni avto ali težji motor z nosilnostjo 200—300 kg. Flerin, Črnuče 25.	5180-4
PRODAM malo rabljen električni štedilnik s pekačem^ in tricikelj. Ogled pri Zidarju, Napoleonov trg št 7	5178-4
POČENI PRODAM dve železni postelji brez mreže in otroško šolsko klop. Naslov v ogl. oddelku. 5177-4 BELO OBLEKO za 10-letno deklico, pedale za motor, vse novo, proda Grčar. Ljubljana, Titova 58/1.
KU
•mm
PSA VOLČJAKA. 4 mesece starega in radio poceni proda Erjavec Milan, Stična.	5237-4
CIZO z lestvicami novo, prodam. — Tržaška cesta 111.	5240-4
MOTORNO KOLO DKW 200 ccm, motorno kolo Harley Davison 500 ccm, moško kolo prodamo. — Poizve se na Karlovški 19.	5241-4
SPOMLADANSKA PLAŠČA zelo dobro ohranjena za 12 ih 18 letno dekle poceni prodam. Mira Skrabar, Ko. lodvorska 26 (lokal).	5246-4
PLANINSKI VESTNIK — Slovenčevo knjižnico kompletno prodam. Naslov v ogl. odd.	5253-4
GRAMOFON s ploščami in jedilni pribor za šest oseb prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5252-4
MOŠKO KOLO z dinamo svetilko prodam. Poljanski nasip 32. 5251-4 SPALNICO sanisko in deško kolo prodam. Poljanski nasip 32. 5250-4 PRODAMO pisalne mize in razni drugi inventar. »Usnje«, — Celje.	5254-4
PRODAM KRATEK KLAVIR v Celju. (Deloma tudi na obroke.) Naslov SP Celje.	'	5256-4
KUHINJSKO OPREMO, lep model poceni prodam. Lončarič Pavel Draga 31 Koseze.	5268-4
GLOBOK OJRQSKl VOZIČEK z žim nico- prodam 6.000 din, Škerl Franc, šiška blok 18. 4. stop. I. 5224-4 ŽENSKO KOI O prodam. Medvedova cesta !9a Šiška, priti, desno. 5226-4 ŽELEZEN ŠTEDILNIK prostostoie?
prodam Društvena ni. 4.	5228-4
KUHINJSKO KREDENCO ugodno prodam. Podlimbarikega 42.	5229-4
DOR RO OHRANJENE VINSKE SODE od 500—800 litrov prodamo pn ugodnih cenah. Rudnik Zagorje Del. tt*l. restavracij*. 4618-4
STROJ ZA LOŠČENJE PARKETOV kupimo. Naslov v ogl. odd. 4978-5 MOTORNO KOLO 200—350 kupim in ‘dobro plačan. Ponudbe s točnim opisom in ceno na naslov Beneko, Trbovlje II. št. 7.	4868-5
KOLO v dobrem stanju kupim. — Pungeršek Jakob, mizar. bt-ražiŠČe 77 pri Kranju.	4922-5
KOSILNICO. A u^iiiu, Janez Zavašpik, Dolnice 13, Ljubljana.	4924-5
PISALNI STROJ, dobra znamka, lahko tudi rabljen, kupim. Ponud be na ogi. odd. pod »Rabljen«.
4S38-5
KUPIMO 2 TRtGIKLA ▼ dobrem stanju, po možnosti nova. Ponudbe poslati na Trg. pod. »Kočna«, Kamnik.	4891-5
KOLO — moško in žensko »Bianchi« ali »Puch« nova. kupim. Naslov v ogl. oddelku.	4948*5
MOTORNO KOLO kupim. Ponudbe pod »250« na ogl. oddelek. 4950-5 . ZIMSKI MOŠKI , PLAŠČ, dobro ohranjen, srednje velikosti, lahko tudi usnjen, kupim za zmerno cerio. Ponudbe pod »Zmerno«
. na ogl. odd.	510J-5
STROJ za izdteflo^renje- sladoleda,
' ekspres aparat za kuhanje črne kave kupimo. Ponudbe s kratkim omsoert poslati na upravo Instituta za' tuberkulozo. Golnik.
5059-5
TOVORNI AVTO od 3 do 4 tone, Diesel boljše znamke, kupim takoj z gotovino. Ponudbe na SP Celje nod »Gotovina«. 5067-5 ZA RAZVA2ANJE KRUHA kupimo pripri e fen zaprt ali odprt to-vomii * avtomobil " Nosilnost 750 ,/do 150ff kg. Ponudbe z natanč*-. nimi tehničnimi 'nodatkT poslati -na »Pekama1«, Kreog.	5082-5^
CILINDRSKE GLAVE in : razne1 diruge dele za motorno kolo »Indian 1200« model 1942 kupim. Istenič Franc, Rudnik 37. 5095-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	5099-5
KUPIM MIZO za namizni tenis. Ponudbe poslati pod »Dobro oh ranjena« na ogl. odd. 4999-5 KOMPLETNO POSTELJO z žimnico in mrežo kupim. Naslov:
> m. R., Aleševčeva 40. Šiška. 5017-5 •RADIO, zvočnik, sode od 200—500 litrov ter vrtne stole kupim Po-. nudbe pod »Kosmaj« na oglasni oddelek.	5024-5
KUPIM ogrodje moškega kolesa ali zamenjam /a nov kuhalnik na 2 plošči ali za verigo motornega kolesa 5/8. Naslov v ogl. odd. 5309-5 ŠIVALNI STROJ »Singer« z okroglim čolničkom.v dobrem stanju kupim. Lokar Ivan, Brezje 68.	5312-5
KUPIM novejše italijansko moško in žensko dvokolo. Dežan. Vodovodna številka 1.	5288-5
20 g ZLATA 22 kar v ploščicah za zobe kupimo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod »zlato«.	5127-5
PIANINO"/ dobro ohranjen, kupim ali dam" tudi dobro harmoniko. Ponudbe z navedbo firme dostaviti ogl. oddelku pod »Pianino«. 4936-5 ČEBELE * odkupuje »Čebelama« _ — Ljubljana, Miklošičeva 28.	5137-5
MED. — VOSEK odkupuje »Čebelar-na«, Miklošičeva 28, po na j višjih dnevnih cenah.	5138-5
DRVA — bukova 15—20 m8 kupim. Ponudbe poslati Lavrih, steklarstvo. Ljubljana, Celovška 91.
5006-5
TRICIKELJ, dobro ohranjen, kupi pekarna »Piramida«, Maribor — Grajski trg 6.	4987-5
KINO-STOLE, nove ali dobro ohranjene, kupi kino Brežice. Ponudbe z nave.dbo cene in dobavnih pogojev na upravo podjetja. 4984-5 STROJ za. stiskanje gumbov kupim. Ponudbe pod šifro »Kompleten« podružnici Maribor.	# 5260-5
KUPIM inozemske modne journaie letnik 1953. Bazar. Vouge, Gardin,
• Donria. Femina etc. Mira Škabar, Kolodvorska 26 (lokal). 5247-5 PRIKOLICO eno ali dvoosno 1 do 2 toni za tovorni avto kupimo. Opekarna Loče pri Poljčanah. 5264-5 ŽELEZNO ROLETO/ .2X2 m in 2.5X1 meter kupi takoj Trgovsko pod. Mengeš.	5135-5
REGISTRIRNO BLAGAJNO in avtomatsko tehtnico do 20 kg kupimo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Plačamo dobro«.	. .	5186-5
CVIŠNE kupim: Grebenc. Miklošičeva cesta 7/11/	. ,	-	5160-5
t—2 VOZA1 HLEVSKEGA GNOJA kupim. Cunder. Savlje 85.	5169-5
KARTOTEČNO OMARICO, kovinsko, za kn jigovodstvo. kupim. Budau. Ljubljana^ Krojaška 5.	5170 5
MANJŠE KMEČKO POSESTVO v bližini Brezovice pri Ljubljani prodam. Muhač, Križevnifika 7-1, Ljubljana.	5028-7
ČETRT VEČJE STANOVANJSKE HIŠE prodam v sredini mesta. Naslov v ogl. oddelku. 5106-7 DVOSTANOVANJSKA mansardna hiša v središču industrije v Celju, prtneirija za manjšo obrt, naprodaj. Naslov SP Celje. 5077-7 PRODAM HIŠO z lepim vrtom v Ljubljani. Poizve se: H. S. Logar, Ljubljana, Pred škofijo 15.
5112-7
HIŠO. parcelo adi etažno stanovanje v Mariboru na Reki kupi-m. Tudi polovico hiše ali z dosmrtno oskrbo. — Ponudbe na upravo Slov. poročevalca. Maribor pod »Trgovina«.	5079-7
MANJŠE POSESTVO v Trzinu, blizu žed. postaje, naprodaj. Naslov v oglasnem odd.	5089-J
HlSO, stairo z vrtom za Bežigradom prodam. — Naslov v ogl. oddelku.	5093-7
ZAZIDLJIVO PARCELO do 1000 kv. metrov kupimo Prednost za Bežigradom. Ponudbe na oglasni odd. pod »Bežigrad«. 5025-7 ZEMLJIŠČE! . Ugodno prodam 7 . hektarjev parceliranega zemljišča. leži ob cesti Brežice—Bizeljsko. ugodno za gospodarstvo in gradnjo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Brežice«. 5029-7 PRODAM več stanovanjsko hišo,
Erimerno tudi za obri v okolici jubljane. Prometna točka. Naslov y oglasnem oddelku.	5283-7
POSREDOVALNA PISARNA z nepremičninami in premičninami v Ljub. ljani, Titova 17, tel. 21-011 kupuje in prodaja hiše, vile, »dealne deleže hiš, stanovanja, posestva, stavbne parcele, zemljišča, kakor avtomo-Dile, razne večje stroje itd. Ako nameravate kupiti ali prodati kakršnokoli nepremičnino ali premičnino. se obrnite na to pisarno ali na njene zastopnike za Gorenjsko: Kuralt Drago, Radovljica Gorenjska 33, za Štajersko Pukl Filip, Celje, Ložnica 38. — Razpolagamo z dvo in večstanovanjskimi hišami, vilami, idealnimi deli hiš, vil, stanovanji, stavbnimi parcelami, zemljišči, posestvi z vinogradi gozdovi itd. v vseh predelih Ljubljane in v raznih krajih Gorenjske, Štajerske in Dolenjske, v Bovcu, Bakrii, ob jadranski obali, Jajcu v Bosni, Beogradu dve enodružinski hiši (event, zamenjava). V bližini Kamnika v lepem kraju hišo z vsem gostilniškim inventarjem. — Potrebujemo:	večje število eno-
družinskih hiš v Ljubljani ali naj. bližji okolici, eno-dvodružinske vile v Ljubljani, - hiše- v Kamniku, Kranju, Litiji, Vrhniki. Medvodah _in ostalih krajjh. — Vse infroma-cije' dajemo brezplačno. Uradne ure vsak dan od 7—14 in od 16— 18 ure.	3272-7
- ENOSTANOVANJSKO HIŠO, ali trisobno stanovanje.v Ljubljani kupim. Nariov v ogl. odd.	5275-7
ZAMENJAM malo posestvo z vsem inventarjem za enodružinsko hišo eventualno prodam. Naslov SP Cćlje.	5257-7
; ZAZIDLJIVO PARCELO v Dravljah 2.400 m? prodam. Tomažič, Požar-ska 12. Dravlje.	5121-7
ENO ALI DVODRUŽINSKO HIŠO v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Ponudbe poslati na ogl. oddelek pod »Takojšna gotovina«.
5122-7
VILO, HIšO, eno ali dvostanovanjsko v Ljubljani ali predmestju ku.
tim ali pa tudi stavbno parcelo.
onudbe na ogf odä. pod »Gotovina«.	5185-7
ENOSOBNO STANOVANJE, vezano z lokalom, prodamo za Bežigradom. Naslov v ogl. oddelku.	5151-7
PARCELO 4.000 m2 prodam. Cena zelo nizka. Ponudbe na ogl. odd. pod »Polje«,	5165-7
ZAMENJAM
PLETILNI STROJ 8/50 zamenjam od 70/ dalje št. 10. Naslov v ogl. oddelku.	4959-6
P0SEST
DVOSTANOVANJSKO HIŠO, velik vrt, v Mariboru zamenjam za Ljubljano Naslov v ogl. oddelku.
4989-7
UGODNO PRODAM opoiščono ročno oipekamo. stoječe poslopje. 'peč. 2 ha zemlje. Poglaivec Marija, Doilnja Straža 13, Novo mesto.	5069-7
PRODAM novo hišo z Vrtom v Žalcu. Ribič Anton 2alec. 5073-7 HIŠA, enonadstropna, z gospodarskim poslopjem in vrtom, primemo za večjo obrt ob cesti Celje—Maribor. 4 km iz mesta, ugodno prodam. Naslov SP Ce-£•»	5074-7
VZAMEM -V NAJEM frižider za • sladoled. Mesečno plačam 12000 denarjev. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Frižider«. 5044-8 KMEČKO POSESTVO, 5 ha zemlje, dam v najem v bližini Kranja. Ponudbe na odd. oddelek , pod »Ugodno«.	5084-8
VRTIČKARJI! Oddam zemljo blizu Piulske šole,- Trdinova 7, vrata 15;
5214-8
STANOVANJE
ZAMENJAM dvosobno stanovanje za enosobno. Ponudbe na ogl. odd. pod >vis. priti, ali 1. nadstr.«.
4919-9
SOBO, najraje starejši ženski, nu-diiim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem odd. 5041-9 ZAMENJAM lepo suho, zračno 1-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami blizu tramvaja v Sp. Šiški za dvosobno komfortno ali 1-sobno s kabinetom v centru mesta. Ponudbe pod »Koledar« na ogl. odid.	5108-9
OPREMLJENO STANOVANJE nudim na Jesenicah za pomoč pri kmečkem . dedu. Ponudbe s popisom . članov na podružnico SP Jesenice.	5045-9
ZAMENJAM večsobno stanovanje za podobno v Ljubljani. Informacije — Kranj, Prešernova 17-1 tel. 351 vsak dan od pol 1 do pol 2.	5053-9
ENOSOBNO stanovanje v Radovljici. zamenjam za enako v Kranju. Naslov v podružnici »Slov. poročevalca«,. Kranj.	5056-9
GARSONJERO (v bližini pivovarna Union), zamenjam za večje enosobno stanovanje. . Naslov v oglasnem odd-eilfcu.	5100-9
KLAVIR nudim za vežbanje tistemu, ki mi preskrbi večje enosobno komfortno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek pod Center«.	50801-9
SOBO. opremljeno, Iščem kjerkoli. Plačam dobro. NasJov v oglasnem oddelku. ^	5002-9
SOBO 3x5, prazno ali delno opremljeno, blizu mesta, zame-menjam za večjo kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek pod: »Zakonca«.	5009-9
2ELEZNI CARJI! Zamenjani enosobno stanovanje fondove hiše za dvosobno privatno. Zglasiti se: vozovni uradnik, Ljubljana.
5031-9
MAGISTRA išče prazno ali mebli-rano' sobo pri boljših obiteljih. — Nudim brezplačne čez poletje sobo v vili na morju. Ponudbe pod »Magistra« na ogl. odd. 5286-9 STANOVANJE, dve sobi prodam za nekaj let ali stalno. Ponudbe pod »Moste« na ogl, oddelek. 5220-9 ZAMENJAM veliko dvosobno stanovanje za manjše. Anžel, Emonska cesta 4/1.	5231-9
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje v rdeči hiši ali v nebotičniku za dvo ali dvo in pol sobno v vili z vrtom. Selitev plačam. Ponudbe pod >R. H. N.< na ogl. oddelek.	5225-9
ZA SOBO bi v popoldanskih urah pomagala v gospodinjstvu ali s strežbo bolniku, ronudbe na ogl. odd. pod »Izšolana bolniška sestra«	5144-9
DVOSOBNO stanovanje, zamenjam za trisobno. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sončno«.	5284-9
DVOSOBNO ali trisobno komfortno stanovanje v širšem Centru mesta prodam. Ponudbe pod »Ugodno« na oglasni odd.	5280-9
DVOSOBNO KOMFORTNO stanovanje iščem. Dam nagrado. Ponudbe na oglasni oddelek pod >Po dogovoru«.	5269-9
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje s teraso v centru Beograda za trisobno ali dvosobno stanovanje s kabinetom v Ljubljani. Informacije Ljubljana, Vrtača 13, pritličje.	5124-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje • pritiklinami pri Tobačni tovarni za dvosobno komfortno v Ljubljani. Nariov v ogl. oddelku. 5126-9 MANJŠO SOBO s posehnim vhodom zamenjam za večjo. Ponudbe pod »Center« na ogl. oddelek. 5199-9 STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za stanovanje v Savinjski dolini. Ponudbe na ogl. odd. pod »Čebelar«.	5202-9
ŠTIRISOBNO stanovanje, udobno, veliko in sončno, zamenjamo za dva manjša. Prešernova 3/II. levo.
5208-9
DVOSOBNO komfortno stanovanje s kabinetom pri bežigrajski gimnaziji zamen ram za večje ali manjše v centru. Naslov v ogl. odd. 5232-9 INTELEKTUALCA, zakonca v srednjih let. zamenjata lepo manjše stanovanje v Kamniku za enosobno v Ljubljani z uporabo kopajnice — eventualno tudi kot podnajemnika. Uporaba kuhinje ni neobhodna. — Ponudbe pod »Lepo posestvo« na ogl. oddelek.	5145-9
KOMFORTNO stanovanje, enosobno s kabinetom dam tistemu, ki preskrbi sobo v centru ali blizu univerze in plača selitev na deželo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sončno«.
5155-9
. ŠTIRISOBNO komfortno stanovanje s kabinetom, strogi center, zamenjam za dvoje po enosobno, isto komfortno. Ponudbe na ogl odd. pod »Julij«.	5161-9
INŽENIR, asistent univerze, išče opremljeni? sobo. Ima lastno perilo. Plača dobro. Ponudbe pod »Inženir« na ogl. oddelek. 5163-9
mmmm
REZERVNO KOLO z gumo Dunlop 11X20 je bilo izgubljeno v noči od 26. do 27. marca t. 1. na cesti Ptuj—Cfnpče. Najditelja prosim za obvestila za nagrado v denarju
10.000	din. Vino-Bled.	504Ö-10
moško KOLO št. 1508816, najdeno v Trbojah. Lastnik ga dobi pri Jenko, Trboje 39, p. Smodnik.	* 5057-11
INVALIDI NEMŠKE VOJSKE! Za priznanje invalidnine je treba dostaviti neanšktmu konzulatu podatke od vseh invalidov, ki naj obsegajo:	rorstne podatke,
bivališče, okraj datum vstopa v nemško vojsko in točen opis poškodbe. Te podatke pošljite na naslov: Invalidi nemške vojske, Braslovče in priložite kole& za 60 din. Skrajni rok dostavitve je 10. aipri-l 1953.	5076-11
ODDAM OTROKA v oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku. 5097-11 POZOR GRADITELJI -Hiš! Posodim . denar ali izdelam stanovanje tistemu. ki mi'jamči vselitev. Ponudbe pod »Ljubljana« la ogl. odd. 5296-11
V	CELJU IZGUBLJENO ročno uro (Masarvkovo nabrežje) vrniti proti nagradi v podr. SP Celje. 5255-11
POZIVAMO KUPCA, ki je pred 3 meseci pozabil v Narodnem magazinu Zagreb. Ilica 4, kovček s kupljenimi stvarmi, da se javi pri poslovodji Narodnega magazina Zagreb. Ilica Številka 4.	5266-11
ZATEKEL SE JE lovski terijer brez znamke. Dobi se ga Prešernova 15, Breda Rus.	5118-11
UPOKOJENEC išče celo oskrbo pri upokojenki ali posestnici. Pomoč v malem gospodarstvu. Ponudbe pod »Soliden« na ogl. odd. 5141-11
a
V	OGLASNEM ODDELKU dvignite -sledeče ponudbe: April 4774, Bife 1769, .Bežigrad 2897, Boljši 3926, Center Čisto, Center 4151. Čista in poštena, čisto center 2265, Dobro ohranjen 4777, Dom 4200, Direktor 416, Dobro plačam 487, Dobra plača, Dobro motorno kolo. Etaža 2165, Februar 1879, Grosist. Gotovina takoj 4286, Gorenjka 3S01. Gospodinja 2401, Hiša z Zemljo 4553, Inozemski radio 4702. Izseljenec nujno. Inštruktorja, 1945, Knjigar 3729, Klavir 2877, Knjižničar, Kopalnica 4795, Kapelnik 4928, Ljubljana 3180. Ljubljana 4414. Lasten stroj, Miren, Mlajša 3824, Marec 3455, Motorno kolo, Možna selitev, Mala poraba bencina, Mirna samska oseba. Mesto 700. Nujno rabim, Nastop takoj. Nakup ali zamenjava, Opekarne 1976, Omara 561, Opis ia cena 2545. Ohranjene, Obrestujem 3249, Odličen, Pošten in trezen, Ploščice 5505, Poštenost 4788, Pomlad 4157, Pridnost in snaga. Prodam 4675. Poštena in sposobna, 4653, Poštenje in čistoča 4739, Prevodi 4111, Pisalni 4424. Resna oseba 4595, Radiotehnik 4450, Starinsko 4584, Sekretar, Stalna služba 3641. Strokovnjak 4601. Seštevalni 4512, Servis 4504, Slavonija, špedicija, Takoj 4524. Torbar 4492, Ugodna prilika 4646. Ugodno 4187, Usluga 4914, Visoka nagrada 4725, Vesten uslužbenec 3^0, Zidar, Zanesljiva, Zaposlitev po želji. Zamenjava april, 200.000.
Računske struje i
za vse štiri operacije kn- q kor tudi s kontrolnim f trakom, pisalne stroje z h navadnim in dolgim v a- j Ijem, dobite pri	A.
V. KTJČERA, ZAGREB, } Ilica 34.	'j
Plačljivo z virmanom. J
HIDROELEKTRARNA
VUZENICA
potrebuje za obratovanje:
elektrotehnike s prakso na hidroelektrarnah za mesto vodje izmen in stikalničarjev, absolvente delovodske šole elektro in strojne stroke za mesto stikalničarjev, strojnikov, obratnih električarjev in strojnih ključavničarjev.
Prošnje z opisom kvalifikacije in dosedanjega službovanja poslati na naslov: HE VUZENICA v izgradnji, MARIBOR, Heroja Tomšiča 2/II.
ŠTEV. 74 / 29. MAECA 1953

Maršal Tito sprejel na »Galebu* admirala lorda Mountbattena
Na »Galebu«, 28. marca (Ra. diogram Tanjuga). Po dvodnevni ugodni vožnji po mirnem morju vzdolž afriške obale je »Galeb« danes dopoldne prispel na področje Malte. Predsednik republike maršal Tito je sprejel na ladji vrhovnega poveljnika britanskega sredozemskega ladjevja in glavnega poveljnika pomorskih sil Atlantskega pakta v Sredozemlju admirala lorda Mountbattena ter njemu na čast priredil kosilo.
Rušilec »Chequers«, s katerim se je lord Mountbatten pripeljal nasproti predsedniku Titu, ter rušilca »Daring« in »Chevron« v njegovem spremstvu so s posadkami, postrojenim: za pozdrav, defilirali mimo »Galeba«. Predsednik Tito in lord Mountbatten sta se ob mimohodu ladij pozdravila, stoječ na poveljniških mostovih. Admiral lord Mountbatten je prišel nato z motornim čolnom na ladjo »Galeb«, kjer je ostal nekaj časa v prisrčnem razgovoru s pred-«ednikom Titom, državnim sekretarjem Kočo Popovičem, državnim podsekretarjem dr. Beblerjem. admiralom Cernijem in drugimi, nato pa je bil gost na kosilu, ki ga je priredil pred. sednik republike.
Medtem je 5 britanskih rušilcev spremljalo ladjo. Okrog poldne sta se pripeljala »Galebu« nasproti tudi jugoslovanska rušilca »Durmitor« ih »Triglav« ter prevzela spremstvo »Galeba« od britanskih mornarjev.
Po kosilu je lord Mountbatten izjavil jugoslovanskim novinar-
Na Dunaju š? ni sporazuma
Dunaj, 28. marca. Delegaciji ljudske in socialnodemokratske stranke sta danes nadaljevali pogajanja za sestavo nove vlade. Tiskovna urada obeh strank poročata, da je skupna seja trajala tri ure, nakar je bila prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek Tuje agencije javljajo, da sporazum ni bil dosežen.
jem na ladji, da je zelo zadovoljen, da je ponovno lahko videl maršala Tita, da mu je zelo všeč »Galeb« ter način, kako sta jugoslovanska rušilca zavzela svoje mesto v spremstvu ladje.
Ko se je okrog 14. ure poslovil od lorda Mountbattena in članov njegovega spremstva, je maršal Tito izjavil, da je nadvse zadovoljen s potovanjem ter izrazil hvaležnost poveljstvu britanske vojne mornarice, kec je njemu in njegovim sodelavcem omogočilo ugodno potovanje. Izrazil je upanje, da bo prihodnjič srečal lorda Mountbattena v Jugoslaviji.
Washington, 28. marca. Fran-cosko-ameriški razgovori so bili danes končani. Zaključni sestanek je bil v Beli hiši in je trajal 55 minut. Prisostvovali so mu predsednik Eisenhower in zunanji minister Dulles, s francoske strani pa francoski ministri s predsednikom Mayerjem na čelu. Po sestanku je izjavil Mayer, daje zadovoljen z izidom
Zastopniki zahodno-nemških sindikatov v Beogradu
Beograd, 28. marca. Danes je prispela v Beograd delegacija sindikatov javnih služb, transporta in prometa Zahodne Nemčije. Delegacijo vodi znani sindikalni funkcionar Adolf Kum-memus. Na letališču v Zemunu je zastopnike zahodnonemškega sindikata sprejel predsednik sindikata državnih uslužbencev Jugoslavije Marijan Vivoda. Vodja delegacije Adolf Kummernus je izjavil, da je namen njihovega obiska, da bi pobliže spoznali delavnost jugoslovanskih sindikatov in proučili možnost za tesnejše sodelovanje z njimi.
Lord Mountbatten se je nato s svojim spremstvom vrnil na rušilec »Chequers«, nakar je vseh 5 britanskih rušilcev s posadkami, postrojenimi v pozdrav, drug za drugim defiliralo mimo »Galeba«, s katerega so odzdravljali predsednik republike, njegovo spremstvo in posadka.
Takoj po odhodu britanskih rušilcev je dal predsednik Tito nalog, naj se v njegovem imenu zahvalijo predsedniku vlade Velike Britanije in admiraliteti za pomorsko spremstvo, ki ga je navdušilo od prvega srečanja do pozdrava ob slovesu pri Malti.
razgovorov. Med francosko in ameriško vlado obstoji popolna podobnost stališč glede vseh važnejših vprašanj, zlasti glede ohranitve miru v Evropi in glede Daljnega vzhoda. Ameriške agencije poročajo, da glede vprašanja Posarja in Indokine še ni bil dosežen popoln sporazum. Tudi zunanji minister Dulles je Izjavil, da bo treba nekaj vprašanj rešiti pozneje. Minister za Indokino Le Turneau bo ostal še nekaj dni v Washingtons da nadaljuje razgovore glede vojne v Indokini. Agencije javljajo, da služi kot osnova razgovorom francoski predlog, ki računa, da bi bila vojna v Indokini končana v dveh do treh letih, toda le z ameriško pomočjo.
Skupni uradni komunike o razgovorih pravi med drugim, da sta se obe strani zedinili, da naj dobi Posarje evropski statut. Potrebno je, da pride glede Posarja čim preje do sporazuma med francosko in zahodnonem-ško vlado. Glede ameriške gospodarske pomoči Franciji se bodo nadaljevali razgovori ob priliki zasedanja Atlantskega pakta v Parizu, ki se prične 23. aprila.
Dogovor ameriških in francoskih državnikov
Postojnsko gledališče je dobilo darilo V. Dedijera
Trgovinski sporazum Grčije in Zahodne Nemčije
Atene, 28. marca. Med Zahodno Nemčijo in Grčijo je bil podpisan trgovinski sporazum, ki predvideva v enem letu izmenjavo blaga v vrednosti 36 milijonov dolarjev z vsake strani. Grčija bo dobavila Zahodni Nemčiji nad 14.000 ton tobaka.
ŠPORT
Štefe zmagal v smuku na Jahorini
Sarajevo, 28. marca. Drugi daD tekmovanja »mučarjev za Jahorinski poka! je bil na sporedu smuk na 2400 m dolgi progi. Tudi v te?j disci plini je zmagal Janko Stefe v času 1:40.3. Drugo mesto je osvojil avstrijski mladinski prvak Toni Mark s časom 1:44 2. tretji je bil Peter Križaj s časom 1:47.0, četrti Zdravko Križaj 150.2, peti pa Šoberl 1:54,8. Mulej je pri padcu zlomil smučko in odstop;!.
Harangozo izločen
Bukarešta, 2S. marca. Razen Žarka Dolinarja, ki «e je z Avstrijko VVertlovo plasiral v polfinale mešanih parov po zmagi nad dvojico Leach-Diana Row. na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu ne sodeluje več noben naš igralec. Harangoza je v četrtfinalu izločil Andreadis, naša dvojica Harangozo-Dolinar pa je izgubila proti angleškemu parit Berg* man-Leach 24:22. 15:21. 2t:H, 21:7.
V	četrtfinalu moških je Koczian premaga! Tokar ja 5:2, Sido Roothofta 5:2. štipek pa Terebo 5:2. V polfinalu bodo igrali Koczian-Andreadis in Sido-štipek.
V	tolažilnem tekmovanju sta bila danes izločena tudi Vogrinc in Gabrič. Oba je porazil Romun Nau-mescu, prvega 2:0. drugega pa 2:t.
•
Košarkarji BSK so v Solunu premagali kombinirano moštvo Paok-Aris 50:45, na povratku domov pa v Skopiju Rabotničkega 86:46.
Postojna, 28. marca. Nocoj je bila v postojnskem gledališču slovesna izročitev darila tovariša Vladimirja Dedijerja, ki ga je namenil Narodnemu gledališču za Slovensko Primorje v Postojni. Darilo je izročil član izvršnega sveta LRS tovariš Boris Ziherl. Ob tem za vse primorsko ljudstvo pomembnem dogodku so člani Narodnega gledališča uprizorili Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«.
Slavnostni ^predstavi so prisostvovali med drugim član Izvršnega sveta LRS Boris Ziherl, državni sekretar Franc Kimo-vec-Ziga, predsednik Sveta za kulturo in prosveto prof. dr. Anton Melik, rektor Akademije za igralsko umetnost Franc Kobler, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani
Bled, 28. marca. Danes se je v Ribnem pri Bledu končalo dvodnevno posvetovanje zastopnikov elektroenergetskih sistemov iz vseh ljudskih republik, na katerem so sodelovali tudi predstavniki projektantskih organizacij ter inštitutov za električno gospodarstvo. Na posvetovanju so med drugim izvolili iniciativni odbor, zaenkrat še tako imenovane zveze elektro. energetskih sistemov Jugosla-
Juš Kozak, zastopnica Društva dramskih umetnikov Slovenije Mira Danilova, direktor Mestnega gledališča v Ljubljani Jože Tiran, organizacijski sekretar za Goriško Martin Greif ter zastop--niki okrajnih komitejev Zveze komunistov Slovenije iz vse Primorske. Nadalje so bili navzoči predstavniki številnih ljudskih odborov in množičnih organizacij.
Udeleženci proslave, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička so se z navdušenim ploskanjem zahvalili za velikodušno darilo, nad 4, lOO.OOOdin, ki ga je Vladimir Dedijer poklonil postojnskemu gledališču od svojega honorarja za knjigo »Josip Broz Tito. Prispevki za biografijo«.
vije. Potreba po enotnem združenju vseh organizacij, podjetij in ustanov, ki se bavijo z našim električnim gospodarstvom, se je pokazala za posebno nujno v zadnjem času po ustanovitvi mednarodne študijske komisije, ki ima nalogo proučiti vse možnosti izkoriščanja vodnih sil v naši državi ter izvoza električne energije v Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Italijo.
Združenje elektroenergetskih sistemov Jugoslavije
I Dnevne vesti I
KOLEDAR
Nedelj«, 2fl. marca.; Ciril, Alana Ponedeljek* 30. marca: Branimir, Janez
SPOMINSKI DNEVI
29.	IH. 1874. — Rojen v Kamniku pesnik general Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora in Koroške.
29. IH. 1944. — Čete Vzhodnokono-škaga odreda uničijo tovarno papirja v Prevaljah, ki je delala za nemško vojsko.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA
LJUBLJANA:	za nujne primere
— Poliklinika, Miklošičeva cesta štev. 20, tel. 23-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6 zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
CELJE: dr. Maksim Sevšek, Ljubljanska c. 36 — od sobot« opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
a
Švicarska grafična razstava se
danes zapre. — Modema galerija.
Odvetnik dr. Krevel Leon je odprl svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Titova 31-n (bivša pisarna dr. Krevla Josipa).
Ne-uropsiihiatrična sekcija SZD bo imela svoj redni sestanek 1. aprila 1953 ob 17 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. 1. volitve novega odbora, 2. Raznoterosti.
V ponedeljek, dne 30. t. m. bo v
fizikalni predavalnici Univerze (vhod z Gosposke ulice) ob 20 prikazan film v najnovejšem načinu obločnega varjenja v plinu argonu (Argonarc). Vabimo člane in ostale interesente. Vstop prost. — Društvo za varilno tehniko, Ljubljana.	1985-n
Ribiči, pozor! Vse ribiče, člane bivše Ribarske zadruge z o. j. v Ljubljani opozarjamo, da najkasneje do 15. aprila t. 1. prijavijo svoj pristop k novo ustanovljenemu Ribiškemu društvu, Ljubljana.
Klub izložbenih aranžerjev mesta Ljubljane in okolice bo imel svoj I. letni občni zbor v nedeljo, 12. aprila ob 9 uri zjutraj v stekleni dvorani hotela Union. 1992-n Oddelek za komunalne zadeve MLO Ljubljana je poklonil združenju slepih v Ljubljani namesto venca na grob pokojni Erbežnik Adeli 1520 din. Najlepša hvala!
Zahvala. Za uspelo težko operacijo moje žene Se naj pri srčneje zahvaljujem g prof. dr. Breclju Bogdanu, asistentoma dr. Debevcu in dr. Havlimi ter ostalemu osebju ortopedske klinike za vso pomoč. Kosem Ljubo.
Javna zahvala. — Iskreno se zahvaljujemo celotnemu osebju porodniškega oddelka. Zlasti pa se zahvaljujemo dr. Sernečivi in vsem negovalkam starije za novorojenčke za vso nego in skrb najinega otroka. — Družina Sepec.
Kolektiv podjetja »Drogerija«, Ljubljana, obvešča svoje odjemalce, da od sobote, 28. marca naprej zopet redpo poslujejo novo preurejene drogerije »MOJCA« v Šiški (Celovška 61) in »DANICA« na Ajdovščini (Titova 20.). Pridite in oglejte si lepo urejene trgovine ter bogato in lepo sortirano zalogo. — Kolektiv se za ceneni obisk toplo priporoča.
Alpinisti PD Ljubljana - matica
imajo zdravniški pregled od 26. marca do 1. aprila in sicer vsak dan ob 17. uri. V nasprotnem slučaju ne bodo zavarovani. Informacije prejmete v društveni pisarni.
Smučarji, izkoristite ugodno pomladansko smuko na Komni in pri Triglavskih jezerih. Nizke penzijske cene Vam omogočajo daljše bivanje v Domu na Komni in v Koči pri Triglavskih jezerih. Dnevni penzion v Domu na Komni s 60 °/o popustom, na objavo za uživanje ugodnosti bivanje v gostinskih obratih za časa izrabe letnega dopusta že od din 120.— do din 184.—. Te cene veljajo še do konca meseca junija. Primerjajte jih s cmami na Jadranu. — Planinsko društvo Ljubi j.-matica.
Vojvodjanska agencija, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 3 telefon 21-639 ali 20-392 posreduje zelo ugodno pri preskrbi s pšenično slamo po din 5.—, ječmenovo in ovseno po 6 din, svinje za rejo in za zakol, strojno in ročno zidno o neko. strešno opeko bobrovec, za-rezno opeko »Bon ali Kikinda« ra-b’mo elektro drogove, tesane trame, krompir, taninski les. pragove in vse druge vrste lesa.
Opozorilo! Predmo naročite žalne vence drugod, se oglasite še pri »Flora«. Zidovska 5.
Ali poznate kremo POUR VOUS? Vse Vam pojasni listič. ki je priložen h kremi. Uporabljajte 1o za nego lica, sončenje in šport!
Nedelja, 29. marca ob 20: Linhart; Matiček se ženi. Izven in za pode. želje
Ponedeljek, 30. marca: Zaprto, OPERA
Nedelja, 29. marca ob 20:^ Verdi; Traviata. Izven in za podeželje.
Ponedeljek, 30. marca ob 20:Lhotka-Mlakar:	Vrag na vasi. Izven (in
abonma red A.).
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Nedelja. 29. marca ob 15: D. Gervais. Karolina Reška. Izven, ob 20: A Roussin: Otroci prihajajo. Izven.
Torek, 31. marca ob 20: N. Krasna: Draga Ruth. laven.
Plesno pantomimo »Kitajski slavček« bodo na splošno željo po-novile gojetnke Srednje vzgojiteljske šole v nedeljo, dne 5. aprila ob 10. uri v Mestnem gledališču. Predprodaja vstopnic od torka,’
31.	marca dalje.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Mestni dom Nedelja, 29. marca ob 20. uri: H&šek-Reiman: »Dobri vojak Švejk«.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov trg (Šentjakobski) Nedelja 29. marca ob 11:	Malik
»2ogica Marogica«. — Prodaja vstopnic pol ure pred predstavo.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 29, marca ob 14.30 Ogrize vič:	Hasanaginica. Zveza z
vlaki ugodna.
UPRAVA MESTNEGA GLEDALIŠČA V CELJU
obvešča abonente in ostalo občinstvo, da ostane gledališče od sobote 28. marca do nadaljnjega zaprto zaradi oboledosti v ansamblu.
KONCERTI
Mirko Do-rner in Ivo Maček, na-grajenea s 1. nagrado mednarodnega tekmovanja v Ver celil ju, koncertirata 3. aprila v Filharmoniji. Spored obsega Brahmsovo. Debussyjevo itn Chopinovo sonato za violončelo In klaviir.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V torek, dne 31. marca bo ob 20. uri v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva c. predaval tovariš Stanko Vilhar »BALKANSKI SPORAZUM IN NJEGOVA VLOGA PRI KREPITVI MIROLJUBNIH SIL NA SVETU«.
*
GOSPODINJE! — V ponedeljek, dne 30. marca bo ob 19.30 v dvorani Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva c. 30 tretje predavanje iz ciklusa »Kako sodobna tehnika olajšuje delo v gospodinjstvu«. Predava znanstveni sodelavec ing. Hofier Henrik: »SODOBNI ELEKTRIČNI APARATI V GOSPODINJSTVU« (projekcije in ogled aparatov).
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije vabi člane in ostal€ na predavanje prof. inženirja Turka: »Zanimivosti o razvoju ameriškega kmetijstva«, ki bo v ponedeljek. 30. marca ob 17 v predavalnici Agronomske fakultet© v Ljubljani, Krekov trg 1-H.
OBVESTILA
PEVSKI ZBORI — ODRASLI,
MLADINSKI, PIONIRSKI
Centralna ljudska univerza v Ljubljani je založila 14 novih zborovskih pesmi, primerne za proslave naših narodnih praznikov. Avtorji skladb so:	Gobec
Radovan, Mihelčič Slavko in Simoniti Rado. Partiture so opremljene s klavirsko spremljavo. Pravtako lahko naročite posamezne pevske glasove in orkestralni material za simfonični ali pihalni sestav. Cene notnemu materialu so nizke. — Naročila sprejema — Centralna ljudska univerza Ljubljana, Resljeva 9.
OBVESTILO
Zaradi likvidacije podjetja prodamo večjo množino novih, okovanih bukovih samokolnic, kompletnih, s kolesi, po t.100 din komad, franko vagon Ljubljana. — Pri odvzemu nad 500 komadov 10°/o popust. — Železniško gradbeno podjetje št. 14 v likvidaciji Ljubljana. Domžalska c. 20 (poštni predal 270) telefon; 23-421-25, interno 415.
RAZPIS USLUZBENSKIH
DELOVNIH MEST
Okrajni ljudski odbor Tolmin razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta v administraciji ljudskega odbora in ustanovah svojega področja:
2 prosvetna inšpektorja za osnovne šole. Družinska stanovanja na razpolago brezplačno do eventu elmih ugodn ej š i h spr ememb predpisov o nagrajevanju prosvetnih inšpektorjev, 1 ekonomista za ekonomsko planski odsek tajništva za gospodarstvo, 1 agronoma za kmetijskega referenta v tajništvu za gospodarstvo, 1 veterinarja za okrajnega veterinarja ali eksponiranega veterinarja v Cerk-
nem.	1 delavskega inšpektorja za okrajno inšpekcijo dela, 1 kmetij, skega tehnika živinorejske stroke,
1	gradbenega tehnika za nizke gradnje za upravo za ceste, 1 zo-botehnika za zobno ambulanto v Kobaridu, 1 administrativnega in-šipektorja za okrajno administrativno inšpekcijo (po zvanju pristav ali referent z nekajletno prakso v administraciji ljudskih odborov),
2	farmacevta za lekarni v Cerknem in Mostu na Soči, 4 babice. Pogoji za sprejem so: odgovarjajoča strokovna izobrazba in drugi pogoji po zakonu o drž. uslužbencih. — Ponudbe poslati na tajništvo OLO Tolmin.
MARIBOR	^
Dežurna, lekarna
Nedelja, 29. marca: Lekarna »Melje«, Meljska c. 2.
Ponedeljek, 30. marca:	Lekarna
»Planmika«, Glavni trg 20.
Slovensko narodno gledališč«
Nedelja, 29. marca ob 14.30: Hašek-Gorinšek »Dobri vojak Svejk«. Izven
Ob 19.30: Zajc »Nikola Subic-Zrinjski«. Izven.
Kino Maribor
PARTIZAN:	(29. fa 30. tn&TOa)
francoski film »Panika«. UDARNIK:	29. marca slovenski
» film »Jara gospoda«; 30. marca angleški film »Hoffmanove pripovedke«.
POBRE2JE: francosiki film »Ljubimca iz Verone«
STUDENCI: angleški fttiim »Dolina orlov«.
Radio Maribor
Nedelja, 29. marca: od 6 do 12 prenos sporede Radia Ljubljana; ob 12 oddaja v madžarščini; od 12.20 do 23 prenos sporeda Radia
Ljubljana.
Ponedeljek, 30. marca: od 12 do 16 prenos sporeda Radia Ljubljana; ob 16 igra orkester Radia Maribor p. v Filipa Bernarda; ob
16.30	poslušajte domača poročiHa; ob 16.40 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; od 17 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana.
PTUJ
MESTNI KINO: (29. In 30. marca) angleški barvni film »Knjiga o džungli«.
RADIO
SPORED ZA NEDELJO
Poročila ob 7.00, 12.30, 15.00 in
22.00.
6.30	Pregled tiska. 8.00 O športu in športnikih — Pred začetkom nogomete« sezone. 8J5 Zabavni zvoki. 9.00 Literarno glasbena oddaja — Iz prevodne delavnice Jožeta Udoviča. 9.40 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 Od pravljice do pravljice — Pavel Kogoj: Povest o Marjetici in čudežni rožici. 12.00 Oddaja za Beneške Slovence. 12.15 Zabavna glasba. 12.45 Želeli ste — poslušajte! 15.30—15.45 Za naše kmetovalce — Prof. Vlado Rojc: Prestavljanje in druga pomladanska dela v čebelnjaku.
16.30	Janko Kersnik: Jara gospoda — Radijska igra. 17.30 Igra orkester Radia Ljubljana p. v. Mate Skoblarja. 18.00 Zvone Kržišnik: Pomlad na Vipavskem — radijska reportaža. 18.15 Želeli ste — poslušajte! 19.45 Zabavna glasba.
20.00	Arthur Honegger:	Devica
Orleanska na grmadi — kantata za soliste, zbor in orkester. — 21.15 Valčke Johana Straussa Igrajo veliki simfonični orkestri. 22.15 do 23.00 V veselem razpočoženju.
UMRLI
Zapustila nas Je po dolgi in težki bolezni moja mama IVANKA VRATARIC, roj. ŠINKOVEC. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 29. marca 1953 ob 14.30 z Zal — Jožefove mrliške vežice. — Žalujoča hčerka Ema, por Perov-šek in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Idrija.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je v 87. letu starosti umrla naša draga teta MARIJA PECAR, upokojenka Tobačne tovarne. Pogreb bo v ponedeljek, 30. marca 1953 ob 15 z 2al — Krištofove mrliške vežice. — Pečarjevi.
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl stric in svak FRANC KOSIR, bi®e«romaš-nik. bivši župnik na Ježici. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek ob 10 na Ježici. — Žalujoče sorodstvo.
Umrl je naš ljubi mož. papa, stari papa. brat. stric in tast. Dr. KARL ŠKAPIN, bivši odvetnik. Pogreb bo 29. maTca ob 15 na pokopaTšču na Pobrežju v Mariboru. 2alujoči:	žena, sinova,
hčerka, snahi, vnuka in ostalo sorodstvo.
Za vedno me Je zapustil moj
dragi nepozabni mož. brat. svak in stric JAKOB UDIR, Poljane 23. Pokopali ga bomo v nedeljo ob
15.30	na pokopališče St. Vid. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo.
Umrl je na? lnihlienj ata, stari ata in stric IVAN SITAR bivši restavrator v Dol Toplicah v 91. letu starosti. Pogreb ho v prniedeliek iz domače hiše v Toplicah. Žalujoči: sinova, hčere in ostali sorodniki.
Vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem sporočamo, da je po težki nesreči v soboto dotrpela naša ljuba stara mati, mati, sestra, teta in tašča ANKA MERčUN, roj. VONČINA. Pokopali jo bomo v ponedeljek,
30.	marca ob 15. uri na pobreškem pokopališču. — Globoko užaloščeni: nčerka Sonja, vnukinja Biserka, zet inž. Pavle,-družine Vončina, Zupančič in Jagodič.
ki so ji nudili pomoč v bolezni, spremili na zadnji poti in ji da vali cvetje. Posebno se zahvaljuje pevcem iz Rimskih Toplic in Je nie, kakor tudi zastopnikom iz I ribora. — Tomaž Ulaga in otroc Vsem, ki ste našo preblago strično in nečakinjo HELEN LIKOZAR obsuli s cvetjem, spremili na njeni zadnji poti na kak drug način počastili n spomin, naša prisrčna hvala»' Žalujoče sestrične, stric in b tranci.
KINO
»UNION«: mehik. film: »En dan življenja«. Tednik »Bivanje maršala Tita v Londonu.« — Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10 maitimeja istega ftlma.
»KOMUNA«: &xner. barvni films »Na otoku s teboj«. Tednik: »Bivanje maršala Tita v Londonu«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma.
»SLOGA«: nem. film: »Glas drugega«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. — Prodaja vstopnic v vseh treh kinema. tografih od 9—11 ter od 14 dalje.
»SOCA«:	amer. barvni film:
»Na otoku s teboj«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Pro. daja vstopnic od 9—11 ter cd 15 dalje.
»TRIGLAV«:	slov, filme »Ke-
kec«. Tednik. Predstave oh 18 18 in 20. Prodaja vstopnic ocf 9—11 ter od 15 dalje.
»SISKA«: mehik. film: »En dan življenja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 ter ob 15 dalje.
»LITOSTROJ«: švedski film »Ko cvetejo livade«. Predstave db
19.30.	Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
CELJE UNION: franc, film »Mesečnik Bon faci j«.
CELJE DOM:	amer. film »As-
faltne džungla«.
KAMNIK: amer. film »Veliki vaL ček«.
DOMŽALE: ameriški barvni film: »Zlomljena pušč:ca«.
VEVČE: amer. film »Tarzan med lovci«.
BRE2ICE: avstr, film »Kogar bogovi ljubijo«.
ZADOBROVA: angl. film »Obala«.
BLED: amer. fiim »Človek z divjega zapada«.
ROGAŠKA SLATINA: amer. film »Lady Hamilton«.
ŽALEC: amer. film »Iz 1001 noči«.
KRANJ — STOR2IC:	avstrijski
film »Kogar bogovi ljubijo«. — Predstave ob 14.30. 16.45. 19 :n 21. Dopoldne matineja ob 8 »Kogar bogovi ljubijo« ob 10 Cheyenne.
KRANJ — SVOBODA:	emerški
fiilcn »Cheyp-nne« Predstave ob 15 in 17. Dopoldne matineja ob
8.30	»Cheyenne«, ob 10 »Kogar bogovi ljubijo«.
KRANJ — ZADRU2NIK:	amer.
f:lm »Zmajevo s?me I. del«. — Predstave ob 15. 17 in 19.
JESENICE — »RADIO«: francoski film »V Monte Carlo«. Podstave ob 16. 18 in 20. Dopoldne ob 10 matineja.
JESENICE — PLAV2:	ameriški
film »Dolina orlov«. Predstava ob 16, 18 In 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo ljubo mamo, babico in prababico MARIJO LOBE, roj. KADUNC sprsimiL na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in vsem, ki ste z nam: sočustvovali. Lepo se zahvaljujemo tudi tov. Švajgerjevi za iskrene in lepe poslovilne besede. 2alujoče družne: Lobe, Medič, Potočnik in Habjan.
Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše ljubljene mame, stare mame. sestre, tašče, svakinje in tete FRANJE VEBER, vdov. KEMPERLE, raj. BOGATAJ ter jo spremili na njeni zadnj: poti. Posebej se zahvaljujemo za dolgotrajno požrtvovalno pomoč dr. Stmadovi ter štev’Inim darovalcem vencev. Žalujoče družin0: Kemperle. Bračko, Prevc, Bogataj in Veber.
Iskrena zahvala vsem, ki ste opremili našega očeta FRANCA DRAŠLERJA na zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru in namest. niku župnika — Žalujoči; žena Marjana, sinova Frenk in Anton, hčere Meri, Franja, Angela. Ivanka. Helena in Julijana. — Borovnica, Komenda, Prevalje. Logatec, Maribor, Clesteriand USA.	194c:-a
Ob smrti našega nepozabnega moža, očeta, brata, starriga očeta in stnea AVGUSTA OKORNA se vsem, ki ste ga spremili v tako lepem števiCu na njegovi zadnji poti, toplo zahvaljujem, rrav posebno pa duhovščini iz Most. — Žalujoča žena Franč:ška in ostalo sorodstvo.
Ob prezgodnii smrti našega predragega brata MRGILA KUTNARJA
se najiskreneje zahvaljujemo za v<e izkazano sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti prijateljem in znancem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin. Mira, sestra; Ivan. brat.	1Q4"-a
Ob izgubi naše drace mame, stare mame. tašče MARIJE NUČIČ, roj. SNOJ se najlocše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo spremili na niemi zadnji poti. Naalep^e s-* zahvaljujemo pevskemu zboru ter tov. zdravniku Ko soju Slavkotu za niegov trud. Enako se zahvaljujemo upravi »Zavoda za ra^-:ekavo materiala in konstrukrij LRS L^ubHaTia« za niihovo udeležbo. Žalujoči: mož, snovi, hčere in ostalo sorodstvo.
VREME
NAPOVED ZA NEDELJO: Lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperatura ponoči do —3° C, podnevi do 18* C. V Primorju ponoči nekaj nad 0° C. podnevi do 20° C. Prevladoval bo miren jugozahodnik.
Dr. Josip Edgar Lcopold-Lavov	42
KARTUZIJA PLETERJE
v IN PARTIZANI Z SPOMINI
Dali smo jim večerjo, na kateri sva bila tudi jaz in prokurator, da bi kaj slišala in izvedela. Slišala pa sva samo razne izjave o zanesljivi nemški zmagi, čeprav se je takrat ruska fronta za Nemce že silno majala. Pozneje je prišel tudi polkovni zdravnik, ki je dobro govoril hrvaško. Bil je Nemec iz Bačke, ki se je ob nastanku stare Jugoslavije preselil na Dunaj. Ostali, kakor tudi polkovnik sam, so bili Nemci iz Rajha.
Po tej večerji se nismo hoteli več srečati z njimi.
V našem sadovnjaku pri kapeli sv. Jožefa so postavili topove, namerjene proti Gorjancem.
Bilo je že hladno, vendar so se vojaki, ki so bili nastanjeni v samostanu, podnevi sončili. Tu smo opazili tipe, ki niso bili nemški. Vprašal sem, kdo so, pa so nam rekli, da so to ruski vojni ujetniki, ki so se prostovoljno javili v nemško vojsko. To se nam je zdelo čudno. Zato sem se za stvar malo zanimal. Izvedel sem, da so Nemci te vojne ujetnike tako dolgo mučili z lakoto, da so že popolnoma onemogli. Hkrati so jim obljubljali, da se jim bo godilo dobro, če vstopijo v nemško vojsko, kjer bodo popolnoma enakopravni z nemškimi vojaki. Da bi ne umrli od lakote, so se mnogi res prijavili za vstop v nemško vojsko. Ti tu so bili po večini iz Turkestana.
Polkovni štab je 06tal v Pleterju do 24. oktobra opoldne.
Bila je nedelja. Komandant polka se je pismeno poslovil, nakar so vsi odšli. Ostalo je samo moštvo radijske postaje. Pa tudi ti so okrog 4. ure popoldne zapustili zamostan. Nemška vojska pa je vse te dni odhajala na položaje proti partizanom. Prisilili so ljudi, da so morali voziti municijo in druge vojaške potrebščine proti Gorjancem. Tudi naš kočijaž Matos je moral voziti municijo in je iž silnega obstreljevanja s strani partizanov komaj prinesel celo glavo nazaj.
Odkar so Nemci odšli, je bilo v samostanu spet mirno. Odšel sem na sprehod po samostanskem parku. Ko se je začelo mračiti, sem se vračal v svojo celico. Tedaj sem opazil dva nemška oficirja pri glavnem vhodu, kjer sta govorila s prokuratorjem. Eden teh dveh častnikov je bil oficir za zvezo med divizijo in polkom, drugi pa komandant mesta na Brezovici. Ko sem pristopil, mi je oficir za zvezo rekel, da je prišel po mene, ker sem jim potreben na diviziji zaradi nekih informacij o partizanih, češ da jih dobro poznam. Vprašal sem, kdaj bo treba iti.
»Takoj!«, mi je odvrnil in dodal: »Če bi ne bilo tako pozno, bi vas še danes pripeljal nazaj, tako vas bom pa jutri zjutraj«. Komanda divizije je bila v Rajhenburgu v bivšem trapistovskem samostanu.
»Pripravite se čini prej, da gremo!« me je priganjal, »ker je že pozno.«
»Kaj pa, če grem v gozdove?« sem se pošalil.
»Ne delajte komedij!« me je osorno zavrnil.
Nič hudega sluteč sem se hitro pripravil. Vzel sem s seboj samo aktovko, legitimacijo, brevir in košček čokolade, prepričan, da bom jutri že ij^j, ka^or mi je z^trje^ Qfjcy\ Y§«yi SQ3p s«
v avtomobil. Komaj smo se peljali nekai sto metrov, ko je šest vojakov ustavilo avtomobil rekoč, da ga nujno potrebujejo, ker morajo nekemu kapitanu sporočiti važno vest. Zapeljali smo se nazaj v samostan in avto so prevzeli vojaki. Razgovarjal sem se se na porti s prokuratorjem in Stefanciozom, ki je s svojo družino prebival v samostanu, ko se je avtomobil spet vrnil. Rekli so, da so vojaki srečali neki kamion in ga vzeli. Tako je bil sedaj avtomobil spet prost.
Poslovil sem se od obeh, sedel v avto in še zaklical: »Na svidenje!«
»Kogar vzamejo Nemci, ta se ne vrne tako hitro!« je pripomnil prokurator.
Peljali smo se do Brezovice. Tu je oficir za zvezo rekel, da ga je polkovni zdravnik povabil na večerjo ter da naj grem z njim. Vstopili smo v Jordanovo hišo. Električne luči ni bilo. Gorela je samo nekaka sveča. Takoj sem opazil, da so do mene zelo nezaupljivi, zlasti polkovni zdravnik, ki je bil še predvčerajšnjim v Pleterju tako prijazen. Oficir za zvezo je dobil večerjo. Sedel sem tam kakor obtoženec in se nisem prav nič dobro počutil. Šepetali so si na ušesa, prihajali in odhajali. Zdravnik mi je ponudil čašico novega vina, pa sem odklonil. Naposled so me odpeljali.
V Rajhenfourg smo prispeli že dokaj pozno. Odvedli so me v sobo, v kateri je bilo več nemških oficirjev, pred njimi pa zemljevidi ter nekaj strojepiscev. Poročali so na višjo instanco napredek ofenzive proti partizanom. Če je pri narekovanju prišlo ime kakega kraja, ga je oficir zašepetal strojepiscu na uho, da bj jaz ne slišal in tako kaj izvedel o poteku ofenzive,	j