IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik V. 1895. Sešitek 4.
Cerkev in samostan v Stičini.
Spisal Konrad Črnologar.
Približno 37 km ocl Ljubljane in 2 km severno od velike ceste Ljubljana-Novomesto in postaje dolenjske železnice stoji v ozki dolini stiski grad, do 1. 1784. samostan cistercijencev, sedaj pa last verskega zaklada. Po svoji razširjenosti je to gotovo največje poslopje na Kranjskem. Od ceste je videti kakor malo mesto. Se sedaj ga od treh stranij meje stolpi in močno ozidje, katero je nekdaj branilo samostan ljutega Turka. Le na vzhodni strani so zid odpravili. Mal potok «Sticnica» obtoka grad od treh stranij. Potok goni velik grajski mlin, v starih časih pa jo napolnjaval tudi grajske jarke. Okoli gradil je precej hiš nekdanjih samostanskih pod-ložnikov, izmed katerih jo znamenita ona nad samostanom na griču, kjer je sedaj gostilna Poličanski . Prvotno je bil tu le šostoglati stol]), morebiti stražni stol]), ker se od ondod daljo vidi, kot iz samostana, pozneje pa je neki to bilo letovišče pre-latov.1 Obzidje obdaja tudi velik samostanski vrt. Drug vrt s sedaj opuščenim parkom in senčnatimi drevesi pa je na južni strani zunaj obzidja. Ondi so stala še za Valvasorja gospodarska poslopja, katera so pozneje prestavili na polje niže proti veliki cesti. Sedaj je to last l'Yidranspei'gov (< Marof»), Okrajna cesta drži '"1 gradu na j od no stran do velike ci sto, na drugo pa čez Vir, kjer je bilo velikansko prazgodovinsko gradišče,
1 llliitter aus Krain, 18dl, str. l'Jd.
do znanih gomil pri Grižah. Najbrž je tu nekje stala rimska postaja Acervo.3 Zanimivo je ime nizkega griča pri Hudem, kjer se križajo okrajne ceste z veliko. Imenuje se Ivančna Gorica. Na križišču stoji okrogel steber z štirivoglatim, s piramido pokritim nastavkom. Okrogli del je nedvombeno rimski miljnik.3 V nastavku so bile na ploščevino slikane podobe svetnikov: sv. Vida, sv. Kozme in Damijana, Matere Božje in svetega Egidija kot zavetnikov bližnjih farä in samostana.* Napis je latinsk, deloma nemšk. Med drugim stoji tudi pisano: «hoc christiani nominis et antiquae pietatis | monvmcntvm vt acccdentibvs reccdentibvs et | hic praeterevntibus servatoris svi memoriam j refricaret e vivo lapidc poni cvravit lavrentius, abbas sithicensis, anno virgi: part. mdlxxxIII». (1583.) — Puzel pravi, da je bil samostan zidan s prva ondi, kjer stoji ta kamen.11 Ne vem, da bi bilo ta napis tako umeti. Znamenito pa je, da je prvi nam imenoma znani altar bil sv. Janeza, griču poleg spomenika pa se pravi Ivančna Gorica. Da je bila samostanska cerkev M. B. posvečena, vemo za gotovo še-le iz 13. stoletja.«
Znana je pravljica, da so prvotno drugje zidali samostan, da je pa neka nevidna moč podirala po noči to, kar so po dnevu postavili, dokler se ni ondi, kjer je sedaj grad, prikazal ptič, pojoč: <Sit-hic>. Na tem mestu so potem samostan zidali brez zadržka. Zato ima samostan ptiča v grbu.7
Ni sicer neverjetno, da so sprva menili samostan postaviti kje drugje, morebiti na širnih posestvih šentvidske cerkve, ki so bila neposrednje oglejskih očakov, a iskali so pripravnega stavišča. Zato je očak lVregrin zamenjal nekaj posestva šentvidske cerkve zbrati Henrikom, Ditrihom in Majnhalntotn
■' Müllner, lünona, 1 Ibid.
4 Ostala je le še slika sv. Vida; pred 20. leti so bile še vse. ' Milkowicz, Kleister in Krain, str. 41. " Ibid., str. 40.
7 Valv. VIII., str. b')4., Milkowicz, Klöster, str. 21».
za posestvo «Sitik» 1. 1136. ter poklical menihe iz runskega samostana (Rcun) pri Gradcu.0 Pravljica o ptiču pa je gotovo izmišljena. Omenjenega Majnhalma nahajamo 1.1152. kot posestnika gradu Višnjagora.9 Njegov sin Albert grof Višnjegorski se imenuje 1. 1177. zavetnik (advocatus) samostana.10 Ta in njegova hči Zofija sta šteta med ustanovitelje in poslednja izrecno svoje stariše kot take imenuje. Ni dvomiti, da so Višnjegorski storili še največ dobrot samostanu. Ako bi ne bili ti glavni ustanovniki, bi ne bili imeli zavetništva.11 Pozneje pa so v samostanu Višnjcgorskc pozabili in vse zasluge glede ustanove pripisovali očaku Pcregrinu, morda zato, ker je rodbina Višnjegorskih izmrla, ali pa ni več toliko dobrot delila; nekaj pa tudi zato, ker cistercijcnci niso imeli advokatov, ampak defensorje.la
Stičina je bila prvotno ustanovljena kot benediktinska opatija. Proti koncu 12. stoletja pa je postala cistercijenski samostan. Ce cerkev ni bila že prej posvečena Mariji, storilo se je to tedaj, ker vse samostanske cerkve cistercijenccv so brez izjeme posvečene Materi Božji.
Sčasoma je postala Stičina z darovi, dedščinami in raznimi privilegiji najbogatejši in najimenitnejši samostan v naši deželi. Po vsem Dolenjskem in tudi drugod je imel posestva, podložnike in desetine. Koliko žita so deloma sami pridelali, večinoma pa  kot  desetino dobili, kaže nam velikanska tri-
oadstropna žitnica. Vtelešenih18 ji; bilo samostanu 35 farä,
katere so dajali: tudi obilo dohodkov. Tem je bil opat toliko kot škof, bil je njih naddijakon, neposrednje podrejen oglejski cerkvi. Dokler ni bila ustanovljena ljubljanska škofija ( L463), je bil on prvi prelat v deželi, nosil je mitro, smel je svo-
" Schumi, UrU. u. Rgl). I., str. ss.
" Ibid., str. 104, 11 Ibid., str. 1J7. " Milkowicz, Kloster, str. 114. " Ibid., str. .19.
1:1 Primeri Catal. ("leri, patnuiate. Po Milkowiczu :>s kuracij. (str. 192).
I o*
jim novincem podeljevati nižje rcdove, od 1. 1412. posvečevati krizmo in altarjc v podložnih cerkvah in tudi zvonove.14 Podložni duhovniki so hodili v Stičino na sinodo.
V svetnem oziru je bil opat neposrednje podložen deželnemu knezu. Svoje podložnikc je smel soditi celo na smrt. Za trdnim ozidjem se je lehko branil sovražnikov, saj je imel celo topove.16 Mnogo je trpel samostan v turških vojskah. L. 1471. so ga Turki požgali, le opat in nekaj bratov je ubc-žalo. ostale pa so vlekli v sužnost, ali pa pobili.1' Opat Os-vald je samostan zopet pozidal, opat Janez Glavič pa je napravil močno obzidje in malo trdnjavico na južni strani. L. 1529. so Turki, vrnivši se od obloge Dunaja, samostan zopet oropali in požgali, a menihi so se jih v oni trdnjavici ubranili. Kak«) je bil samostan zavarovan, vidimo na slikah v Valvasorju.17 |Izmed stolpov jo le še pel ohranjenih, med njimi vzhodni stol]), skozi katerega sc gre k cerkvi. V njem so jako znameniti iz mavca narejeni relief) iz 1. 1620., ki predstavljajo Kristusovo trpljenje, poslednjo sodbo, latinsko cerkvene očete i. t. d.]
Po 648letnem obstanku je bil samostan z dekretom dne 6. oktobra odpravljen in 25. oktobra so ga menihi zapustili.18 Posestvo in premoženje je postalo last verskega zaklada, pozneje pa je posestva užival ljubljanski nadškof Brigido; sedaj je zopet gospodar verski zaklad.1"
V gradu jo sodiij c. kr. okrajno sodišče z davkarijo, poŠto, župnim uradom in šolo, v ostalem poslopju so zasebna stanovanja.
Poslopja so i/, raznih dob in nepravilno zidana, brez skupnega črtoža, brez simetrije, po večem dvonadstropna,
" Klöster in Krain. Napisi na dveh zvonovih.
'* 1548 je kupil opat Janet 6 topov. Mutter aus Krain 1801, str. 'jo.
" Vulvusor, VIII., str. 700.
" VIII., str. 703; XI., str. 530.
'" Klöster, str. 201,
" V šentvidskein farnem urhivu.
deloma pa samo jednonadstropna. Poleg cerkve in jcdnc kapele, ki sta iz romanske dobe, je najstarejši zgodnjc-gotski križni hodnik, potem pa jugozahodno krilo. Jugovzhodni del je najmlajši.
V tem spisu se bomo pečali le S cerkvijo in križnim hodnikom, ki sta za zgodovino stavbarstva najznameniteja.
Kakšen je bil sprva stiski samostan, ne vemo, ker je bil tolikokrat prezidan. Cerkev je gotovo, če že ne prva, vsaj iz prve dobe samostana. Ne mnogo mlajši je križni hodnik. Ohranilo pa se je poročilo, da so prvotni samostan zidali zidarji, ki so prišli iz daljnih krajev, brž ko ne s Francoskega Ime jednega, Mihaela, se je ohranilo v neki listini.20
O stiski cerkvi so pisali že Valvasor, samostanski kronist Puzel, J. L. (Jean Lavrent)," A. D(imitz)," Hicinger-3 in Milkowicz. Puzel, k I., in A. 1). trdijo, da je opat Jakob Rein-preeht cerkev z novega sezidal I. lliringer isto trdi, le da
se nahajajo na njej romanske oblike, Milkowicz pa, da je ta opat cerkev popravil in večinoma z novega sezidal.-1 Toda to ni res. Pač je cerkev videti zunaj in znotraj barokna, a ni bila zidana kot taka, le prenaredili so jo. Pod streho je ohranjeno še vse svetlobno nadstropje romanske ravnostropne bazilike. Puzel cerkev nevedoma opatu Keinpreehtu pripisuje; ako bi bil kdaj pod streho, videli bi bil moral IS oken srednje in prečne ladije in dve od stranske ladije, ki so odločno romanska. Kdo bo neki zastonj nad svodi pod streho okna narejal in stene belili Morebiti so koga motih" besede v Valvasorju: <l)ieser (opat Jakob) hat die Abtey und Kloster, wie noch jetzo zu sehen, erbauet.--6
■'' Klöster in Krain, str. .'!". •' lllyr. Blatt, IHM.
Blätter aus Krain, L861. •' Njegov koledar, spis Virida,
" Klöster, str. 76.
■" Valvasor VIII., str. 701,
Kakšna in kolika je bila romanska cerkev, ni težko določiti, težje je pa to, so li imeli prezbiterij in kapeli poleg njega (Nebenchöre) apside, ali ne. Zvonika cerkev ni imela, razun nadstrešnega stolpiča. Cerkve cistcrcijcncev so bile ravno završene, brez apsid in zvonika in sploh jako priproste. Taka je bila tudi stiska cerkev. Cerkve benediktincev pa so bile bogatejše in so imele zvonike. Kaj mogoče je, da so sedanjo zidali menihi že kot cistercijenci. Ce je bila konec kornega štirikota apsida, čemu bi neki v gotski dobi zidali ondi mnogostrani završek ?
Cerkev stoji na severni strani gradu. K njej se pride čez gornji most skozi stari vhodni Stolp. Na južni strani je cerkvi prizidan križni hodnik (Kreuzgang) in dve grajski krili, na severni strani pa cerkveni dvor s staro prelaturo, mlinom in drugimi manjšimi poslopji. Prezbiterij sega na veliki dvor. Od zunaj cerkev ni nikakor lepa. Nizke stene stranskih ladij, neprimerno visoka in široka streha in neukusna, jednako široka in visoka okna brez vseh olepšav delajo, če bi zvonika ne imela, da bi bila bolj podobna velikemu skladišču, nego cerkvi. Veliki vhod je proti zahodu. Sedaj ima cerkev tri podolžne in prečno Indijo; prezbiterij je završen s tremi stranmi osmokota; na severni strani sta dve, na južni jedna kapela in jedna shramba poleg prezbiterija. Pevski kor zavzema zahodno tretjino srednje ladije in mali del stranskih ladij. Slopi, ki ločijo ladije, so štiiivoglati, svodi polukrožni, banjasti in križasti. Okna so vidika in završena s segmentnim lokom. Tlak je v ladijah iz opeke, v svetišču in kapelah iz raznobarvenega kamena. Prečna ladija je za 1, kapela za 3 in prezbiterij za 4 prage vzvišen nad tlakom podolžnih ladij. V svetlobi je dolga 6()T> m, široka je v podolžnih ladijah 1<S m, v prečni ladiji in čez prezbiterij 26 m. Visoka je v prezbiteriju, prečni in srednji ladiji 135 i/t, v stranskih 6-5 m. Vsa cerkev pokriva nad 1300 niK Zvonik je nad krizališčem do strehe 31*6 nt visok in 9 nt širok. Vse je pod jedilo streho, Izvzemaj prečno ladijo in završek prezbiterija. Krite SO strehe s strešniki, barokna zvonikova streha pa s ploščevino.
Že po tehniki se stari deli ločijo od poznejih. Cerkev je bila večinoma zidana iz lahkega kamna, osobito vsi oni zidovi, ki so se kazali na zunaj. Kvadri niso bili ometani, vsi so primerno jednakc velikosti in zgornji pokriva vedno polovici spodnjih dveh, navpični skladi se toraj menjajo. Za-vr.šek polukrožnih rom. oken je vedno zložen iz zagozdasto prirezanih kvadrov. Kjer pa ni kvadrov, je zid iz zmerno velikih, bolj ali manj štirivoglati obdelanih kamnov. Z malto so zamazani le skladi, in po teh je s keljo v malto potegnjena črta. To je značilno. Tako je na primer oni del zunanjščine svetlobnega nadstropja, ki je bil pod jednostrano streho stranske ladije iz lomljencga kamna, kolikor pa ga je bilo nad streho, je po večem iz kvadrov. Opeke ni niti cele niti razbite v starih zidovih. V poznejših zidovih pa je večje in manjše neobdelano lomljeno kamenje, cela in razbita opeka in lahki kamen, vse nepravilno mešano.
Romanska bazilika je bila zidana v podobi latinskega križa, kakor se kaže še sedaj. 36"5 m dolge podolžne ladije je ločilo 6 štirivoglatih 12 in IT) ;// debelih slopov, obrnjenih s širjo stranjo proti ladij am. 6 po 45 m Širokih polukrožnih lokov je slonelo na teh slopih in nosilo svetlobno nadstropje srednje ladije, nad vsakim lokom je po jedno, v svetlobi 0*6 ni široko in 2 m visoko, na obe strani razširjeno polukrožno završeno romansko okno, po 6 /// narazen. Teh je bilo toraj 12. Srednja ladija je široka 7'25 m, stranski po 4-2 ///. Stranski ladiji sta imeli po (i oken iste obliko, le da so okna samo 0-3 m široka in 1 '6 m visoka. V jednako, kakor stranske ladije, narejenih kapelah poleg kornega kvadrata, ki nista nič druzega, kakor podaljški stranskih ladij čez prečno (Nebenchöre), sta bili v zunanjem zidu po dve taki okni. ()<1 teh sta samo dve na severni kapeli ohranjeni, če tudi nekoliko zazidani. l'o jedno tako okno je bilo tudi na zah. koncu stranskih ladij, in, če ni bilo pri omenjenih kapelah apsid, tudi v vzhodni steni. Stranski ladiji sta bili visoki 7 u/, srednja in pičena ladija ter komi štirikot pa II m.   Prečna ladija je
26 /// dolga in 7"25 /// široka. Jeden velik in dva manjša polu-krožna loka sta vezala jo na jedno stran s podolžnimi ladi-jami, na drugo stran s prezbiterijem in omenjenimi kapelami. Prečna ladija je toraj segala, kakor še sedaj, čez podolžne ladije. Z dvema oprogama je bila ločena v dve po 8"2 ;// dolgi krili in križališče. V vsakem krilu so bila 3 okna prav pod stropom, jednaka onim v srednji ladiji, v vsaki steni jedno, skupaj toraj 6. Ta okna so 2•'! ni visoka in 0'8 ;// široka. Od teh sta dve popolno, štiri so pa v gornjem delu ohranjena, spodnjo polovico pa zakriva svod. Severna stena prečne ladije je imela, kakor še sedaj, spodaj vrata, nad temi pa dve polukrožni okni drugačne oblike, kakor ostala, nad tema pa je bilo okno svetlobnega nadstropja. Taka je bila tudi zahodna stran srednje ladije. V južni steni prečne ladije pa je bilo le gornje okno, spodnji dve pa menda ne, ker je ondi prizidano samostansko krilo, v katerem je bila menda že sprva zakristija. Pri oknih omenim, da ni gotovo, je li bilo dno istih na obe ali le na jedno stran nagnjeno. Stara okna imajo izdolbene štirivoglate luknje za palice, ki so držale šipe.
Korni kvadrat ni imel oken svetlobnega nadstropja, bil je gotovo SVOden. Razsvetljevala so ga okna vzhodne stene ali pa apsidc, če je sploh bila. Ostala cerkev je imela ravne strope. Notranjščina je bila ometann in pobeljena, sila pri-prosta, niti ne vemo, če so imeli Stolpi podstavke in naklade,
ali ne. (V so jih imeli, bili so jako priprosti. Strešni zidec
na severni kapeli se je ohranil; obstoji iz četrtinke palice in plošče nad njo. Taki zidci so bili gotovo tudi drugje. Srednja in prečna ladija sta imeli dvOStrani, stranski pa jednostrani strehi, vrhu poslednjih je bilo svetlobno nadstropje. Ker kor ni imel nadstropja, je bil s kapelami vred pod jedno Streho. V zahodnem čelu je pod streho veliko romansko okno.
Ne vemo tudi, če je bil na zunanjšeini podstav. Skoro gotovo je bil, ,i jo zasut. Ni verjetno, da bi bili cerkev tako nizko stavili; sedaj je skoraj 1 /// nižja od dvorišča.
Neumljive so štiri po O-9 m široke, štiri voglate, dimnikom podobne luknje v zahodni steni stranskih ladij, po dve na vsaki strani, pod streho. Jedna je popolno, dve pa večinoma z razbito strešno opeko zasuti, jedna pa je še sedaj tako globoka (meril sem jo z motozom), da sega pod tlak ladij. Kaj pa, ko bi bila tu kdaj kripta, katera se je skoz te luknje zračila? Težko je umeti, čemu bi sicer bile luknje.
Čudno arhajične oblike je imela cerkev in zidana je vendar v dobi razvitega rom. sloga. Premoženja menihom vendar ni manjkalo in izvežbanih delavcev bi se bilo tudi dobilo. Ce bi prvega ne bilo, bi menda ne zidali tolike cerkve.
Od cerkvene oprave se iz romanske dobe ni ohranilo čisto nič.
V gotski dobi prizidali so konec kornega štirikota, pet stranij osmokota s podporniki. Da so kor pozneje prizidali, vidi se pod streho. Kaj je dalo povod, da so to prezidali, ne vemo, če je bila apsida tam, ni bilo dosti m en j prostora. Morebiti so to zato storili, ker je bilo premalo svetlobe, ker so ozka okna apside ali zadnje stene dajala premalo svetlobe. Od tega so ostale samo stene in podporniki. Kak je bil svod, ne vemo.
Omenil sem že, da cistercijenci niso smeli imeti pravih zvonikov. Ko so sedanjega stavili, zidali so ga v podobi nad-strešnega stolpa nad kri žal išče. S tem niso ničesar Zakrivili proti redovnim pravilom. Zid zvonika je nad tlakom 'M'6 m visok. Samo nad zidovi srednje ladije ga je 17*6///. Širok je zifnaj 9 m. Pač je bilo drzno, staviti tako težo na to višino in na slope, v jedru le 1'20/// močne. Toda stavitelj si je vedel pomoči. Ker je videl, da so slopi sicer dovolj močni, da nosijo navpično težo, in na strani dovolj podprti, oproge [Gurten) križališča pa le toliko močne, da nosijo sebe in leseni strop, razpel je nad njimi štiri šilastoločne optoge iz močnih v zagozdo sekanih kvadrov lahkega kamena, vrhu katerega je zidal štirivoglati in pri vrhu osmovoglati del zvonika. V zvo-tliŠČU je bilo ,X šilastih, 5 /// visokih in l'5w širokih lin, na
13S
vsaki strani jedna. To je bilo vzrok, da jc nastalo nekaj razpok, a sesedlo se je, kar se jc mislilo že zdavnej. Kakšna je bila streha, tudi ne vemo.
Kdaj sta bila sezidana završek prezbiterija in zvonik je možno le približno soditi. Gotovo še pred turškimi vojskami, ker za časa teh je bilo druzih skrbij dovolj, pozneje bi bili pa zidali gotovo že v preporodnem slogu, saj je opat Wolfgang Ncff (1549 —1566) že v tem slogu zidal.3"
(Dalje pride.)
Cesta od Šmarijine Gore v Kokro.
Spisal V. Leveč.
kdaj je nastala prva cesta od broda pod Šmarijino Goro v kokrsko dolino in po tej dalje na Koroško, to se da sedaj seveda težko določiti; najbrž so tu imeli že Rimljani svojo pot. Gotovo pa je, kakor je to dokazal dr. Elze (Mitth. d. hist.Ver. f. Krain 1864, str. 89),1 da so poslanci kranjske dežele na skupnem zboru avstrijskih dednih dežel v l.incu I. 1541. namreč Erazem baron Thum, stotnik metliški, Nikolaj baron Thum starejši, deželni oskrbnik Andrej pl. I.amberg, Žiga Višnjegorski in Janez W'eilhamer, župan ljubljanski predložili kralju Ferdinandu prošnjo, naj da napraviti cesto skozi Kokro. Namen tej prošnji je bil, trgovino iz Nemčije v Italijo, ki je šla skozi Benetke, kjer so morali plačevati trgovci velike pristojbine, napeljati na avstrijske dežele in provzročati, da bi trgovci po tej novi poti vozili svoje blago čez Kranjsko v Italijo. Ferdinand takrat zaradi slabega gmotnega stanja svojih grajščin ni mogel prevzeti tega zidanja, in zato se je ponudila dežela, da prevzame delo, če se ji dovoli pobirati določeno mitnino. Vsled te prošnje je nastala cesta po ko-krski dolini, ki je pa izgubila precej  veljave,   ko je nad-
*" Napis na vhodu jugozahodnega krila. 1 Primeri Dimitz, Gesch. Kr. IL, -">:i
vojvoda Karol s pomočjo dežele kranjske in koroške dal napraviti ljubeljsko cesto (1560 — 1575).2 Po tej cesti se je zdaj večinoma obrnil promet in kokrska cesta, precej zapuščena, jc začela propadati in umevno je, da ni bila dobra, kakor sploh takrat marsikod niso bile ceste najboljše.
Ko je 1. 1721. zasedel prestol rimskega cesarja Karol VI., ki je bil na vso moč vnet za razvoj in povzdigo trgovine v svojih dednih deželah avstrijskih, bila jc ena njegovih prvih in največjih skrbij, da so ljudje povsodi začeli popravljati ceste in zidati mostove. Na Kranjskem se je začelo to delovanje 1. 1720. V smlejskem grajskem arhivu se nahaja iz onega časa nekaj aktov, ki se tičejo popravljanja že omenjene ceste; iz teh sem posnel naslednje črtice. L. 1721. so stanovi izročili popravo ceste Frančišku Benediktu Dinzl-u, a ta se tega dela ni mogel lotiti. Bil jc namreč izvoljen za poslanca (Verordneter) deželnih stanov in je tO svojo službo tudi nastopil, zategadelj pa ni mogel voditi in nadzorovati zidanja ceste. Nato so stanovi izročili to delo s patentom z dne 6. avgusta 1721.1. Ivanu Adamu baronu Flödnigu," in sicer naj bi bil izvel cesto od broda pod Šmarijino Goro do Lokve (tako se zove pravilno vas Voklo |IIiilben|, v patentu Loquo; primeri Iz.v. IL, str. 151.). Tlako pri tem zidanju naj bi bdi delali pred vsem podložniki iz smlejske, šmartinske in vo-diške tare ter podložniki körnende sv. Petra, in sicer od broda pri Tacnu do smlojskega gradu oni iz vasij: Smlednik, Dra-gočajn, Trboje, llraše, Zapoje, Zgornje Pirniče, Spodnje Pir-niČc in Tacen; od smlojskega gradu v Kokro pa oni iz vasij: Dragočajn, Trboje, Luže, ( Mšovek, Tupaličo, llotemažo, Srednja Vas, Visoko, Vogljo, Šenčur, I hast je, Prebačevo in Lokev.4
' Primeri Dimitsa IIb, 224. in l/.v. lil., 218. seq. ;' (ilij prilogo I.
1 Imena teli vasij kažejo, da je misliti tu na ono cesto, ki se pri Trhojah odcepi od ceste iz. Smlednika v Kranj, in pelje potem skozi Lokev, Šenčur, Visoko, HotcmaJe, Tupaličo. in se pri Preddvoru združi s cesto, ki vodi iz Kranja.
Baron Flödnig se je ze hotel lotiti dela in je že prosil stanove, naj mu pošljejo posebnega sla (Landsohaffts Porten), da bode napovedal tlako, in asistenta ali pomočnika, da bode tlako nadziral in vodil v odsotnosti baronovi. Zahteval je tudi osem krampov, dvanajst lopat, deset motik, dvoje velikih kladiv, in sto goldinarjev za najnujnejše potrebščine, kakor se je to dovolilo tudi drugim potnim komisarjem (Weegs Commissarien). A dela tudi baron Flödnig ni začel, zakaj deželni stanovi so mu z odlokom od 28. avgusta 1721.1.* zapovedali, naj neha s pripravami in naj tlačane, kateri so bili namenjeni za zidanje ceste, nemudoma pošlje k glavni cesti, katera se mora prej popraviti nego Stranska proga.
Stvar je potem mirovala 45 let. L. 1766.se je zidanje zopet začelo, a kmalu nehalo. 1.. 1786. je z odlokom od 9. julija okrožni urad zopet zapovedal delo. Delalo se je potem štiri leta, a 1. 1790. je vse zaspalo. Slaba zveza z glavnim mestom zaradi nepopravljone ceste seveda ni ugajala grajščini smlejski, ki je posredovala, da se je zidanje zopet začelo vsled ukaza okrožnega urada z dne IX. julija 1792.1. Vendar delovanje gotovo ni bilo posebno živahno, ker je moral okrožni urad 15. aprila 1795. 1. SVOJO zapoved ponoviti. V naslednjih letih ni bilo mogoče mnogo delati, ker je bilo treba v takratnih vojskinih časih skrbeti za priprego, a zato je bilo zidanje 1. 179X. po dovoljenju okrožnega urada z dne 24. aprila tembolj živo in vstrajno. Popolnoma prenehalo pa jc 1. 1799., in sicer zopet zaradi vojske in priprege. I.. 1800. je zahtevala grajščina smlejska iznova, da se delo nadaljuje, kar je okrožni urad dne 28. aprila tudi dovolil. Nato se je cesta polagoma dovršila. Tli naj sledita dve listini, vzeti iz omenjenih aktov v imlejskem grajskem arhivu.
' Glej prilogo II.
I.
1 'alten t.
Wir Hernachbenandte Johann Casper des Hl. Rom. Reichfs Graff von Cobenzl Freyh. zum Prossegg, Mossau, Luegg, Leuttenburg, Neu Prossegg vnd St. Daniel, Obrist-Erb-Mundschenkh in Crain, vnd der Windischen March, wie auch Obrist-Frb-Landttrukhsass, vnd Obrist-Erb - Landtfalkhenmaisster der fürstl. Grafisch a ff t Görz, der Rom. Kay. May. Wtirkhlicher Gehaimber Rath, Gämmrer, vnd Landtshaubtman in Crain. Vnd N. Einer Löbl: Landtschafft difses Hörzogthumbs alda Praesident vnd Verordnete. Fliegen allen vnd jeden Geist: vnd Weltlichen Ohrigkheiten, Landtgerichts vnd Purkh-fridtS Inhabern, Verwaltern, Administrator!!, Vertrettern, Pfandt, Satz- vnd Bestandt Inhabern, wafs Staudts, würde oder Weesens die seindt, neben Frbiettung Vnfser Freindt gucttwilligen Dienst vnd gruesses hiemit zu vernemben, welliehergestallt noch hiebeuorn Crafft des an dafs ()her-( 'rainerische Viertl Erlassenen Patent dem K<11 Gestrengen Herrn franz. Benedictes Dinzl von Angerburg die reparation der Strassen zwischen <ler Vberfuhr vnter dem Grofs Kallenberg durch dem Pleilnigkher Waldt bifs auf das Mutlding Aniht Kankher haltendt, aufgetragen auch denen in bedeuten Distiiet Vnterthannen haheiulen 1 lerrschaffien vnd Grundt-obrigkheiten die Landt Robbalh zu sollichem Ende zu verschaffen anbeuolchen worden. Dagegen vnd weihen Jeder manigkhlich be-khandtermassen Herr franz. Benedict Dinzl zu einem Verordenten
in Ritter Staudt von denen Löblichen Landtstanden nicht allein Frwollel, sondern auch sein Amhl würkhlich angetretteil, Demnach Frdcuter reparation nicht abwartten Khan: ansonst aber die vn-vnibgangliehe noth in das honum publicum seihst Frfordere, das mit sollicher Strassen reparation vngesaumbt fortgefahren werden solle, auch zu Mehr l'.rmeller reparation der Strassen das Verthrauen in dein Wollgebohninen Herrn, Herrn Johann Adainben von 1' 1 e d n i k h Freiherr gcsczl, Vnd Ihme Herrn dun h Verordnung aufgetragen wurden solliche reparation von Grofs Kallenberg an durch den I' ledniklier Waldt bifs auf das Dorff Loquo vngesaumbt vorzunemhen. Alfs ist in ihr Rom. Kay. May. Vnfseres aller-gnedigisteii Herrn vnd Erb I .andlslüislens Nambell, dan vrni I.andts-
liaupiniaiiseliatii in Crain, wie auch difser Einer Löblichen Landt-
schafft alda tragenden Praesident vnd Verordenten Ambstwegen, an Alle und Jede sonderlich aber an die hierunt Specificirten Pfarren begriffene (Seist: vnd weltliche grundtherrschafften vnd ohrigkheiten wie auch Nachberschafften vnd Vnterthannen Vnfser nachmählig ganz Krnstlicher Beuelich hiemit, Ihme Herrn von Plednigkh Freyherrn oder den anordnenden Fandschafft Fuess Pölten zu Ober-wendter Strassen reparation mit der benöthigt, vnd von Ihme he-gehrunden Fandt-Robhath vnweigerlich vnd also gewiss an die Hanilt zu gehen alfs in widrigen wider die renitenten niht allein mit der citation ex officio vnd woll Empfindlicher Bestraffung verfahren, sondern auch auf deren aignen Ynkhossten die nöttige reparation vorgekehrt, auch die rebonification des aufslegenden Vnkhosstens durch Schärfte executions Mitl gesueeht werden. Darnach dieselben sich zurichten vnd vor obgehört - vnnachlasslicher Straff zuhietten wissen werden. Datum Faybach den (3. Augusty anno 17 LH.
Von Grofs Kallenberg an  bifs auf dafs dorff Fo([iio haben Fandt Kohbath nachvollgende Pfarren zu verrichten: Die Pfarr llednikh.
Pfarr St. Mörthen Vnter Grofs Kallenberg. Pfarr liodiz.
Comenda St. Petter mit allen darinen Ligenden Vnterthannen vnd welliche von Frsagter Comenda gegen llednikh vnd dasselb-stiger Strassen Ligen.
(Velik pečat grofa Kohenclja z napisom: Joh Casp. Coni. Cohenzl Capitaneus Carnioliae in pet manjših pečatov z nerazločnimi grbi. Original je pisan na papirju in se nahaja v smlcjskcm grajskem arhivu.)
11.
Vnfsem dienst vnd (Jenaigten Willen zuuor, Wollgehohrner l'rey-herr, Lieber Herr vnd l'rcindt.
Eis ist Fach Herrn Vnter 6. Augusti Instehenden 1721. Jahrs die Strassen reparation von (Jrofs Khallenherg an bifs in dafs Dorff Loquo filrzuneinben verordnet worden. Weihen aber wur vorleiffig die Haiibt Strassen zu reparieren vor nottig befunden, zu gleicher /eil hingegen wegen abgang der Kohbath heyde Strassen niht repariert werden Khonnen, Alfs ist in ilifser Finer Löblichen
Landtschafft in Crain Namben, dan von tragenden Praesident vndt Verordneten ambtswegen, Vnfser Beuelch hieinit, dafs Ihr Herr mit der Puch Herrn auffgetragenen Strassen reparation Innenhalten, vndt die Puch in der Flödnikher vndt St. Mürthen vnter Grofs Khallenberg auch Wodizer Pfarr zuegetheilte Kohbath zur Haubt-strassen vnhinderlich verabvollgen Lassen sollet. Dan hieran Be-schicht obwollgedachter Loblichen Landtschafft aigentlicher willen vnd Mainung, Datum Laybach den 28. Augusti anno 1721
N. Einer Lohlichen Landtschafft des Horzogthumbs Crain Praesident vnd Verordnete.
(Original na papirju v smlejskem grajskem arhivu)
Kranjske cerkvene dragocenosti 1.1526.
Spisal Anton Koblar.
(Dalje.)
5. Selško sodišče polhograjsko (Billichgrätz).
Inventiral je polhograjsko grajščinstvo Urh Stosser, protipisar kranjskega vicedomskega urada, /. vrhniškim selškim sodnikom Jurijem Gallom in ondotnim vikarjem dne 24. nov. 1526.
1. ) Farna cerkev Malere božje v J'olhovem Gradcu (Billichgrätz) 4 srebrne kelihe (2 sta se pustila cerkvi), 1 srebrno mon-strančico, 1 srebrn križec, 5 og. gld. v zlatu in 4 f. vin. v penezih.
Ondotna bratovščina sv. K. 'P. nekaj og gld. v zlatu.
2. ) C. sv. Elizabete (Podreber, f. Polh. Gradec) 1 bakren kelih s paleno, 4 og. gld. v zlatu, v penezih 1 f. vin. 20 kr.
3. ) C. sv. Nikolaja v Dvoru (zu Hoff) (f. Polh. Gradec) i bakren kelih s pateno, 2 og. gld v zlatu in 7 f. vin. v penezih.
4. ) C. sv. t etra v Ihwru (zu der Newstitft) (f. Polh. Gradec) 1 srebrn kelih
5. ) C. S7*. Urha v Zaklancu (vnderm Klantz) (f. Horjul) 1 mal srebrn kelih, 1 bakren kelih s pateno se je pustil, 5 og. gold. v zlatu, v pen. 3 f. vin. in 20 kr.
6. ) C. sv. Marjete  v   Horjulu   (zu Coriawlp  (sedaj farna),
1 bakren kelih  s pateno se je pustil cerkvi,   1  mal srebrn kelih,
2 og. gld. v zlatu, v pen. 2 f. vin. in 48 kr.
7. ) C. sv. Kanajana v Vrxdencu (Schönbrunn) (f. Horjul) 2 bakrena keliha s patenama (i kelih so pustili ondi), 7 og gld. v zlatu in v penezih 5 f. vin. 40 kr.
8. ) C. si'. Urha v Smrečju (hei der Tannen) (f. Sv. Jost) i bakren kelih s pateno, 8 og. gld. v zlatu in 4 f. vin.
9. ) C. sv. Jošta (sedaj farna) 1 srebrn kelih.
10.) C. sv. Andreja na Planini (auf der Alben) (f. Sv Jost) 1 bakren kelih s pateno, 2 og. gld. v zlatu in v penezih 6 f. vin. 40 kr.
1 1.1 C. sv. Ane v Butajnovi (liethania) (f. Sv. Jost) 1 mal srebrn kelih in 7 f. vin. v penezih.
12. ) C. sv. Leonarda v Črnem Vrhu (Schwartzenperg) (sedaj farna) 1 srebrn kelih.
13. ) C. SV. Jedrti na Selit (tU Seile) (f. Polh. Gradec) 1 bakren kelih s pateno, v penezih 3 f. vin. in 40 kr.
14. ) C. sr. Uršule na Selnici (na Sentze) (f. Polh. Gradec) 1 bakren kelih s pateno.
15. ) C. sv. Lovrenca na Hribu iSniolniku) (auffn Perg) (f. Polh. Gtadeo) 1 srebrn kelih.
16. ) C. sv. Jurija v Praprečah (zu Praprotisch) (f. Polh. Gradec) i mal srebrn kelih,
17. ) C. sv. Martina v Setniku (Setnikhe) (f. Polh. Gradec1) 1 kelih z bakr. stojalom in pateno in (> f. vin.
18. ) C. sv Mihaela v Samotorici (Samatoritz) (f. Horjul) jeden bakren kelih s pateno in 1 og. gld. v zlatu.
19. ) C sv Mohorja na Korenu (auff den Koren) (f. Polh. Gradec) 1 bakren kelih s pateno, 5 og. gld. v zlatu in v penezih
X, f. vin.
20. ) C. sv. Treh kraljev v Briiah (zu Hrisch) (f. Polh. Gradec) i bakren kelih s pateno in v pen. 4 f. vin. in 20 kr.
Iz tega sodišča je tedaj prišlo: 12 kelihov in 12 paten, 1 mala mostranca in 1 mal križec (13 mark, 13 lotov), 7 kelihov z bakr. stojali in 7 bakr. paten; v penezih 58 ren. gld. in 48 kr. in 47 og. gld v zlatu
6. Selško sodišče kamniško (Oberstain).
Inventirali so:   selški  sodnik Krištof Sann,  mestni sodnik Mihael Paytler in Melhijor Hasiber.  Dale so:
1. ) Farna cerkev sv. Jurija v Nevljah 3 ren. gld. 32 kr., i srebrno monstranco z bakrenim stojalom (381/i lota), 1 kelih (18 Vj lota) in 1 kelih so pustili cerkvi.
2. ) C. si'. Benedikta v Stranjah (zw Strainah) (sedaj farna) 9 ren. gld. in 1 kelih (i38'4 lota).
3. ) C. sv. Leonarda za Kalom (Sa Kalam) (f. Stranje) je imela le 1 bakren kelih, ki se je pustil cerkvi.
4. ) C. sv. Primoža nad Kamnikom (ob dem Perg bey Stain) (f. Kamnik) ni imela denarja.
5. ) C. sv. Ane v gozdu (am Wald) (sedaj farna) 5 ren. gld. in 1 kelih (14 lotov).
6. ) C. sv. Ahca pri gozdu (am Wald) (v Kališčah, f. Gozd)
1 bakren kelih, a so ga pustili.
7. ) C. sv. Urha v Vranji Peli (Rahenstain) (sedaj farna); ključarja nista hotela dati ničesar.
8. ) C. sv. Osvalda v Volčjem Potoku (Wolffspach) (f. Kamnik) 4 ren. gld., keliha niso hoteli dati.
9. ) C. sv. Katarine   na   Novih   (zw   Raw)   (sedaj farna)
2 cekina v zlatu, 11 ren. gld., 1 kelih (i9:i/4 lota); pustili so ondi  1 bakren kelih.
10.) C. sv. Marjete v Radomljah (zw Radaml) (f. Kamnik) 15 ren. gld.; pri cerkvi so pustili 2 bakrena keliha.
1. ) Farna cerkev Matere božje v Cerkljah (zu Chkhle) 9 cekinov v zlatu in 23 ren. gld. 52 kr., 1 srebrno pozlačeno monstranco (60 lotov), 1 srebrn križ (30 lotov), 4 kelihe (83 lotov);
3 kelihe so pusti 1 i cerkvi, bratovščina M. H je dala 4 cekine in 1 ren. gld. Ivan Turjaški in Krazem liraunbart sla bila pa dolžna farni cerkvi in podružnicam 62 ren. gld. 32 kr.
2. ) C. sv. Vrbana (sedaj sv. Simona in Jude) na Spodnjem Brniku (zw Vnnder Vernikh) (f. Cerklje) 6 cekinov v zlatu, 13 ren. gld. 20 kr. in 1 kelih (13 lotov), Julijana s Peč (v, 1'elschach) je bila dolžna 20 ren. gld
Irvctlja iiiu/cj»kruit tlrullva fa Kranjsko. I. V  »c* 4. 11
3. ) C. sv. Janeza na Zgornjem Brniku (zu über Vernikh) (f. Cerklje) 16 cekinov v zlatu in 21 ren. gld. 30 kr.; 1 kelih so pustili cerkvi.
4. ) C. sv. Duha v Cešnjevku (zw Kherstetten) (f. Cerklje) i kelih (iq1/» lota).
5. ) C. sv. Nikolaja v Dvorjah (zw Duoryach) (f. Cerklje) 20 ren. gld. 40 kr.; 1 bakren kelih so pustili cerkvi.
6. ) C. sv. Helene tzu Arassem> (menda v Gradu, f. Cerklje)
1 cekin v zlatu, 10 ren. gld., 272 laških grošičev in 2 keliha (36 V, lota).
7. ) C. sv. Urha na St. Urški Gori (zw Sandt Vlrichsperg) (sedaj farna) 1 ren. gld. 40 kr.; 1 bakren kelih so pustili ondi.
8. ) C. sv. Leonarda na Rebri (na Rebri) (f. Šenturška Gora) 15 ren. gld. 30 kr. in 1 bakren kelih so pustili.
9. ) C. sv. Križa v Stiski  Vasi (zu Stischkha) (f. Cerklje)
2 cekina v zlatu, 3 ren. gld. 37 kr.; 1 bakren kelih so pustili.
10.) C. sv. Ambroža (auf Sandt Anihrosnperg) (f. Cerklje) je imela le  1 bakren kelih, katerega so pustili.
i i.) C. sv. Štefana (auf Sandt Stefansperg) (f. Cerklje) 13 cekinov v elatU, 6 ren. gld. 27 kr. in 1 kelih lota); 1 bakren kelih so pustili ondi.
12.) C. na Možjaniei (auf Moysesperg) (f. Cerklje) 1 bakren kelih, katerega so pustili.
/  komtndski /ari sta bi/i cerkvi:
1. ) C. sv. Križa v Mostah (hey 1'rukhe) i cekin v zlatu in i kelih (19'/« ^oUi).
2. ) C. sv. Ane v Tujnicah (in der Taynitz) (sedaj farna) 2 cekina v zlatu; t kelih so pustili ondi
1. ) Barna cerkev sv. Jurija (v Šenčurju) 1 srebrno monstranco (46 lotov), 1 srebrn križec (8 lotov), 3 kelihe (60 lotov). Ivan Turjaški in Kra/.ein iiraunhart sta bila dolžna cerkvam 74 gld. 8 kr. Jurij z Hrda (von Kgkh) pa 50 ren. gld.
2. ) C. sv. Jerneja v Vok/i i/.w der Vlben) (f Šenčur) 1 ren. gld. 20 kr in 1 kelih (24 lotov) in ondotna bratovščina sv. Martina i ren. gld. 20 kr.
3. ) C. sv. Simona (in Jude) v log/juh (zw Winklern) (f. Šenčur) 1 kelih (12 l/, lota).
4. ) C. sv. Vida na Visokem (zw Waysach) ff. Šenčur) i kelih (25 ]/j lota) in velesovski samostan je bil dolžan 20 og. gld.
5. ) C. sv. Urha v Hotemožah (zw Kothemasch) (f. Šenčur) je imela laških grošičev za 7 funtov vin črnega denarja, 2 keliha (24'/j -\- 11 lotov) in velesovski samostan je bil dolžan 3 2 Ys f. vin. črnega denarja.
6. ) C. sv. Radegunde v Srednji Vasi (in Mitterdarff) (f. Šenčur) 2 keliha (17 -j- 18 lotov)
7. ) C sv. Mihaela v O/ševku (zw Volschewikh) (f. Šenčur) 2 keliha (14 -\- 16 lotov); velesovski samostan je bil dolžan i 2 ren. gld.
8. ) C. sv. Mateja v //rastju (zw Chrast) (f. Šenčur) laških grošičev za 12 f. vin. in 1 kelih (14 l/\ 1).
9. ) C. sv. Kriza na Prebačevem (zw Prewatsch) (f. Šenčur) i kelih (14 k).
10. ) C. sv. Klemena v Tupaličah (zw Tupalitsch vor Oefflen) (f. Preddvor) 1 bakren kelih, katerega so pustili ondi.
11. ) C. Matere božje na /Vimskovem (zw Prinskaw) (f. Kranj)
1 kelih (14 L).
1. ) Farna cerkev sv. Mihaela v Mengšu (zw Manspurg) 5 ren gld. 50 kr., 1 srebrno monstranco (88 1), 2 srebrna pozlačena križca (22 1.), 6 kelihov' (127 l.i; cerkvi so pustili i srebrn kelih in 2 bakrena; David G all je bil dolžan cerkvi 46 gld. — Bratovščina sv. Sebastijana je dala 1 ren gld
2. ) C. sv. Pavla pri Dragom/ju (bei Drageml) (f. Št. Jakob pri Savi) 1 ren. gld. 20 kr., 2 keliha (17 -)- 18 1.) in bratovščina sv. Urha 2 ren. gld. 10 kr.
3. ) C. sv. Mohorja (in Fortunata) v Grob/jah (zw Groblach) (f. Mengeš) 2 ren. gld. 27 kr., 1 kelih (21 1) in bratovščina 2 ren. gld.;  David Galt je bil pa dolžan 20 cekinov.
4. ) C. Matere božje na Goričici (zw Goritschitsch) (f. Mengeš) 12 ren. gld., 3 kelihe (21 -j- 21 -\- 13 1.) in bratovščina sv. Katarine 7 ren. gld.   Pustili so cerkvi  1  bakren kelih.
5. ) C. sv. Simona in Jude na Črnučah (zu Tschernutseh) (sedaj farna) 1 kelih (iil/a 1>, denarja ni imela.
6. ) C. sv.  F/orijana  v   Trzinu   (zu  Tersain)   (f. Mengeš)
2 keliha (19 -j- 18 1). Cerkev ima bratovščini sv. llorijana in sv. Leonarda.
7. ) C. sv. Primoža (in Felicijana) v Loki (bei Lagkh) (f. Mengeš) i kelih (18 Va L)-
8. ) C. sv. Križa na Rašici (zw Rainschitz) (f. Mengeš) i i cekinov v zlatu in 8 ren. gld. 40 kr; i bakren kelih so pustili cerkvi.
9. ) C. Matere božje na Holmcu (zw Klain Kollenperg) (sedaj farna) 2 keliha (18 -\- 23 1.) in bratovščina M. H. 1 ren. gld. 45 kr.
10. ) C. sv. Mavricija (f. Holmec) 2 cekina v zlatu in 1 kelih (i 2 lotov).
11. ) C. sv. Nikolaja v Podgorju (zw Podgorie) (f. Kamnik) 28 cekinov v zlatu, 66 ren. gld. in 2 keliha (31 -j- 19 '/» L).
12. ) C. sv. Petra na Pešati (zw  Pawschaitt)  (f. St. Jakob)
1 cekin v zlatu, 1 kelih (25 1.); 1 bakren kelih so pustili cerkvi.
13. ) C. sv. Jakoba pri Setvi (zw Sandt Jacob hei der Saw) (sedaj farna) 2 keliha (17 -j- 16 k); pustili so cerkvi 1 bakren kelih.
14. ) C. sv. Janeza v Nddgorici (zw Nadgoritz) (f. Črnuče) 7 cekinov v zlatu; 1 bakren kelih so pustili cerkvi.
1. ) Parna cerkev sv. Marjete v Dolu (Fustall) 1 kelih ('7 V« 1 bakren kelih so pa pustih ondi, in bratovščina sv. Andreja je dala 1 ren. gld.
2. ) C. si*. Katarine v Dolu (im Lustall) (f. Dol) 8 ren. gld. in 1 kelih (19 lL k).
3. ) C. sv Agate (f. Sv. Helena) je imela le 1 bakren kelih, katerega so pusti 1 i.
4. ) C. sv. Helene (sand Allena) (sedaj farna) z bratovščino vred 8 ren. gld. 38 kr.;  1 bakren kelih so pustili cerkvi.
5. ) C. Matere božje v l'inah (im Weintall) (f. Sv. Helena)
2 ren. gld. 50 kr.;  1 bakren kelih so pustili.
6. ) C sv. Križa na ficričevem (zw Vertschach) (f. Dol) je imela le 1 bakren kelih, katerega niso vzeli.
1. ) Parna cerkeii sv. Jurija v Ihanu (zw Jawchen) 2 ren. gld., i srebrno monstranco (76 k), 1 kelih (14k); bratovščina sv. R Telesa 6 ren. gld.
2. ) C. sv. Nikolaja (na (Joropeči, f. Ihan) 1 bakren kelih, katerega so pustili pri cerkvi.
3. ) C. sii Kunigunde (na Tahru, f. Ihan) je imela tudi le 1  bakren kelih
1. ) Farna cerkev sv. Martina v Dobu (zw Aich) i srebrno monstranco (S61/,, L), srebrn pozlačen križ (3 ^ k). 1 kelih (29 k); i srebrn in 2 bakrena keliha so pustili ondi.
2. ) C. sv. Leonarda v Cemšeniku (zw Schernpuchl) (prav za prav na Krtini, f. Dob) 6 ren. gld. 50 kr., 2 keliha (po 2i*/j L); i kelih so pustili.
3. ) C. sv. Kancijana (v Brezju, f. Dob) 1 kelih (iiVj k); i bakren kelih so pustili.
4. ) C. sv. Lukeža v Praprečah (zw Prawatsch) (f. Brdo), pušico in kelihe je vzel Matijaž Sawrer
5. ) C. Matere božje na Brdu (zw Pgkh) (sedaj farna), je vse vzel Ivan Heritsch.
6. ) C. sv. Vida (zw sandt Veytt) (f. Brdo) 1 kelih (131/, I.) in i kelih z bakrenim stojalom (18 k).
7. ) C. sv. Marije Magdalene v Zlatem Polju (zw fluiden Veld) (sedaj farna) je imela le 2 bakrena keliha, katera so pustili.
1. ) Parna cerkev sv. Martina v Moravčah (zw Morawtsch)
1 srebrno pozlačeno monstranco (32'/, k), 1 srebrn križ (20 'A k),
2 keliha (24 -j- 19 k). Dva bakrena keliha so pustili cerkvi in Krištof (lall je vzel srebrn kelih, katerega so bili dali napraviti njegovi starši. — Ondotni bratovščini sv. Sebastijana je bil David (lall dolžan 44 gld.
2. ) C. sv. Andreja v Moravčah 4 ren gld. 40 kr. - Jernej Stettner je bil cerkvi dolžan 40 gld.
3. ) C. sv. Mihaela v Kandršah (zu Kandresch) (f. Peče) ■ I ren gld. 12 kr.;  1  bakren kelih so pustili.
4. ) C. s;1. Kriza <vndcrm Perg» (T. Moravče) 2 cekina v zlatu in 3 ren. gld ; pustili so 1  bakren kelih.
5. ) C. sv Nikolaja na Gori (am Perg) (f. Moravče) 11 ren. gld. 30 kr. in 1 kelih (15'/a '•)■
6. ) C. sv. Jerneja v Pečah (zw Petseh) (sedaj farna) 2 cekina v zlatu in 8 ren. gld.;  1 bakren kelih so pustili.
7. ) C. sv. Petra v Vrhpo/ju izw Oberfeld) (f. Moravče) 7 ren gld. 30 kr.;  1  bakren kelih so pustili.
8. ) C. sv. Mohorja pri Rožeku (bey Rudolfseck) (f Moravče 1 2 cekina in 3 ren. gld. 40 kr.; pustili so  1 bakren kelih.
9. ) C. sv. Štefana v Kosezah (zu Kasses) (f. Moravče) 1 2 ren. gld 40 kr. in 1 bakren kelih so pustili
io.) C. Matere božje v Drtiji pri lielniku (in der Dritay zw Wildnegkh) (f. Moravče); je tudi Saurer vse vzel.
h.) C. sv. Marjete v Gradišču (zu Gradiseh) (f. Moravče); ključarja nista hotela ničesar dati.
12. ) C. sv. Gotharda   (zw  Sandt  Gotthardt)   (sedaj farna)
1 kelih (15 k).
13. ) C. sv. Mohorja (zw Sandt Mochor) (1'od Zidom, t. Št. Got-bard) 1 bakren kelih, a so ga pustili.
1. ) C. sv. Osvalda v krašenjski /ari (in krachsner pharr) (sedaj farna) 9 cekinov v zlatu, 1 kelih (22 k), in 1 bakren kelih so pustili ondi.
2. ) C. sv. Petra v stolpu v Blagovici (zu Glogowitz bei sanndt l'eter im Thum) (sedaj farna) 4 ren. gld., 1 kelih (17 1/> 1.) in bratovščina sv. Nikolaja 3 gld. 30 kr.
3. ) C. sv. Neže (na Golčaju, f. Blagovica) 6 ren. gld., 1 kelih (161.) in 2 srebrni čaši (i9l/j L).
4. ) C. Matere božje na Cešnjicah (tU Kherstettn) (sedaj farna) 3 ren. gld.; 1 bakren kelih so pustili.
5. ) C. S7>. Leonarda v Pešanoviei (zu l'ischanohitz) (f. Češ-njice) 10 cekinov v zlatu in tO ren. gld.; zato so pa pustili ondi
2 keliha i/, bakra.
1. ) Parna cerkev Matere božje v (/.g.) Tuhinju (zu Tuchein) i srebrno monstranco (64 1.) in 5 kelihov (97 1).
2. ) C. sv Vida ondi if. Zg. Tuhinj) 2 ren. gld.
i ) Parna cerkei> sv. Martina V (Sp.) 'Tuhinju (in Tucheini 10 ren. gld. 40 kr., 2 keliha (25 -f- i41/t L);   1 kelih so pustili.
2. ) C. sv. Doroteje v Kostanju (in Khestendartf) (f. Sp Tuhinj) i kelih (17'/» 1); 1 bakren kelih so pustili.
3. ) C. sv. Nikolaja na Gori lani 1'erg) (f. Sp. Tuhinj) 16 ren gld. in 1 bakren kelih so pustili cerkvi.
4. ) C. sv. Antona v Spitalifu (zu Spitallel) (sedaj lama cerkev) 1 kelih 1 1 5 1), 1 kelih je vzel Spiess in 1 bakren kelih so pustili ondi.
5. ) C. sv. Tomaža na Lokah Na l.akaeh) if. Sp Tuhinj 1 5 ren. gld. in 1 kelih (9'/i '•)
6. ) C. sv. Neže Ina Selili, sedaj farna) je imela samo 1 bakren krhli, katerega so pustili
Iz kamniškega sodišča (Oberstain) je prišlo v Ljubljano: 75 kelihov in 75 paten, 8 monstranc, 6 križev in 2 čaši (135 mark 8 lotov); starih grošičev za 2 marki in 13 lotov, 417 ren. gld. 40 kr. v penezih in  130 og. gld. v zlatu.
Razun tega je pa dal še:
1 ) Frančiškanski samostan v Kamniku (Parfiisser Kloster zu Stain), kjer so bili pri inventuri dne l.dec. 1526 navzočni: Krištof Sann, kamniški namestnik in selški sodnik (Stathalter vnd Landrichter zu Oberstain), Ludovik 1 lahenwarter, mestni sodnik Mihael l'cwtler, Ivan Kramer, Jakob Marawtscher in Melhijor Hasiber, nastopno: 1 srebrno monstranco (5 mark 151/a k), 4 kelihe (100 lotov), 2 pacifikalna križa (151/a 1); mali križ, ki je imel v biserno matico vrezano podobo Matere božje. 1'ustili so ondi 1 pacifikalni križ in 3 kelihe, 1 kelih je pa imel samostan v zastavi.
2. ) Dne 5. dec. 1526 so inventirali farno cerkev Matere božje v Kamniku in našli: 1 srebrno in pozlačeno monstranco (5 dunajskih funtov težko), 1 srebrn pozlačen križ s 16 kamni (32 lotov), i pozlačen križec s 4 kamni (7 ]/a '•)> 3 kelihe (27 -\-22 -j- 21 '/j 1.). — V tej cerkvi so dale bratovščine: sv. Janeza: 1 srebrno monstranco 391/» '■)> sv. Nikolaja: 1 monstranco (56 k), SV, Mihaela: 1 srebrn križ (12 1.) in sv. Mar. Magdalene 1 srebrn križ.
3. ) C. sv. Primoža pri Kamniku (f. Kamnik) 1 monstranco (60 1), 1 srebrno roko (28 1.) in 3 kelihe C55 '/a k).
4. ) V mekinskem samostanu (zu Minkhendorff) 3 kelihe (74 k); ondi so pa pustili 1 srebrno monstranco in 1 križ, ker so rekle nune, da sta njih zasebna lastnina in posebno križ njih iprawt krewtz».
5. ) C. sv. Urha na Vranji Peči (zw Rubenstain) 1 kelih (17 '/» 1.) in 2 ren. gld. ter bratovščina 20 kr.; 1 bakren kelih so pustili cerkvi.
6. ) C. sv. Marjete v Gradišču (zw (jradisch) (f. Moravče) 1 kelih (18 k).
Skupaj tedaj: 1 srebrno pozlačeno monstranco, 4 srebrne inonslrance, 3 križe, 15 kelihov in 15 paten, 2 pacein (15 mark 8 lotov) ter 2 ren gld. 19 kr.
7. Selško sodišče lebeško (Lubegkh.)
Inventira] je Konstantin Gall pri nastopnih cerkvah:
1. ) Cerkev na lačah* (Watsch) 4 kelihe s patenami (4 marke). Peti bakreni kelih so pustili pri cerkvi, kakor tudi 1 kelih pri kapelaniji Pamhergerjev s Črnelega (Rattenpuehb in 6 ren. gld.
2. ) C. sv. Leonada v Kandršah (zu Kandresch) (f. Vače) 1 kelih (*/| hinta) in 6 ren. gld.
3. ) C. v Kolovratu (zu Kolourat) (sedaj farna), 1 kelih 11/, funta).
4. ) C. sv. Mohorja v Podlipovici (zu der Linden) (£ Kolovrat) i kelih (1 f.).
5. ) C. sv. Radigundc v Strmi .Xjivi i/.u Stermytz (f. Kolovrat) i kelih (i funt).
6. ) C. sv. Primoža v Tirni (pey Sand Preymos zu Tiemaeh) (f. Sv. Gora) 1 bakren kelih 1funta).
7. ) C. sv. Jakoba v Borj) (zu Warije) (f. Kolovrat) 1 kelih z bakrenim stojalom   1 , funta 1.
8. ) C. sv. Katarine (sedaj sv. Ane) v Šumniku (tU Schum-nigkh) (f. Sv. Gora) 1 kelih ('/, f.) 2 V, ren. gld.
9. ) C Matere božje na Prišah (zu Werischech) (f. Kolovrat) 1 srebrn kelih <l/t f) >n 3 ren. gld
10. ) C. Matere božje na (Sveti) Gori (auff dem perg) (sedaj farna) 2 keliha (1 f.) in 6 ren. gld.
11. ) C. sv. Aeže na S/ivui izu Sliueni (f. Vače) 1 bakren kelih ('/j f.) in 3 funte vin.
12. ) C. sv. /'etra na GtUitah (zu Golitsch) (f. Sv. Gora) i srebrn kelih il/s f.) in 3 f. (a 60 kr) in 26 kr.
13. ) C. sv. Nikolaja na Savi (an der Sawi (sedaj farna 1 i srebrn kelih <'/i0 0 ren. gld. Pokojni Tilcn Wernekher je cerkvi ostal dolžan 36 og. gld. in jej je zato zastavil kmetijico.
14. ) C. sv. Marjete v Široki Seli t zu Grasscnrcut, sedaj nemški lireitensaat) (f. Vače) 1 na pol srebrn kelih 11 2 f.i in 60 kr.
15) C sv. Duha (zum heiligen Geist) (v /avšeniku, f. Št. Lambert) 1 kelih (*/, £) in 3 ren gold.
* Ljudje pravijo tudi na Vaču. Nekdaj so najbrze rekli na llaču kar jc isto kot tbfeči (naravni vodnjak ali jezero). Vas stoji v kotlini iu okoli nje se dobi obilo polžkovih lupin.
16. ) C. v Žvdruljah (zu Schwariulie) (f. Kolovrat; i na pol srebrn kelih (}/t f.) in 2 ren. gld.
17. ) C. sv. Lamberta (Sand Lamprecht) (sedaj farna) 1 na pol srebrn kelih C/, f.) in 2 ren gld
Skupaj je dalo to sodišče: 7 srebrnih kelihov in 1 1 paten (7 mark 13 lotov) in 4 kelihe z bakrenimi stojali, in 6 na pol bakrenih kelihov so vrnili kmetom, da so prinesli za-nje 18 og. gld. Gotovine v penezih se je pa nabralo 43 ren. gld in 32 kr.
Kranjski lišaji (Lichenes).
Spisal S. Robič. (Konec.)
75. Anaptychia Körb.
200. A. ciliaris (L.) Körb. - Lieh, ciliaris Scop. Na listnatih drevesih v okolici olševški in proddvorski; v kokriški dolini, na čcšpljevih drevesih na Šenturški Gori; na listnatih drevesih v idrijski okolici. Gl.
76. Parmelia Ach.
201. P. obscura Ehrh. y cycloselis (Ach.) Körb. Na konglomeratu na južni strani Čudne Gore. Gl.
202. P. caesia (Hoffm.) Körb. Isozn. Physcia caes. [HotTm.] Fr.). Na konglomeratu poleg Dol. Gl.
'.'i'.'t. P. stcllaris L. 1 aipolia (Ehrh.) Lieh, stellaris Scop. (sozn. Physciastrll. |L.| Th. Fr.). Na raznih drevesih v okolici olševški in proddvorski, na Šenturški Gori in drugod; na raznih drevesih v idrijski okolici. Gl. ■( adscendens (Fw.) Körb. Lieh, tcnellus Scop. (sozn Physc. ten.; Parm. ten.). Na vejah čcšpljevih dreves na Šenturški Gori; na raznih sadnih drevesih v idrijski okolici. (jI.
77. Imbricaria Khrh.
'jn.|. I. diffusa t Web.) Körb. Na borili na Vojskem. G|. '..'Ii.. I. couspt-rsa i Khrh. 1 Köib. isuzn. Parinelia consp. [Ehrh | Ach.). Na peščencu vrh Cev. Gl.
206, I. Horrcri Schär, (sozn. Parin. Borreri Turn.). Na lesovju in drevesnih deblih v okolici olševški.
207. I. capernta (DIH.) Körb.-Lieh, caperatus Scop. 1 sozn Parm. cap. I Dill. I Ach.). Na listnatih drevesih v okolici olševški in preddvorski, na Šenturški Gori in drugod, na listnatih drevesih v idrijski okolici. Gl.
20S. I. conspersa (Ehrh.) Körb. (sozn. Parm. consp. j Ehrh. j Ach.). Na peščencu vrh Cev. Gl.
209. I. fuliginosa (Dub.) Nyl. (sozn. Parm. olivacea [L.| Ach.). Na lubju javorov in jesenov v okolici olševški in preddvorski; na javoru na Vojskem; na mecesnih v Kobalovi Planini in v Mrzli Rupi. Gl.
210. I. acetabulum (Neck.) Körb. (sozn. Parm. acet. [Neck.] Duby.) Na raznih drevesih na Čudni Gori, v Mrzli Rupi in Dolih. Gl.
211. I. physodes (L.) Körb.-Lich. physodes Scop. (sozn. Parm. phys. [L.J Ach.). Na gozdnih drevesih, zlasti na smrekah, v okolici olševški in preddvorski; v kokriški dolini, na Šenturški Gori in drugod; potem na raznih drevesih na Čudni Gori, v Mrzli Kupi in Dolih. Gl.
212. I. demissa Tw. (sozn. Parm.). Na porfiru v kokriški dolini, v Leskovcu.
213. I. saxatilis (L.) Körb.-Lich. sax. Scop. (sozn. Parm. sax. [L.] Ach.). Na raznih drevesih v okolici olševški in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori; na raznih drevesih na Čudni Gori, v Mrzli Kupi in Dolih. Gl.
214. I. tiliacea (Ehrh.) Körb. (sozn. Parm. til. [HofTm.] Ach.). Na raznih drevesih v okolici olševški in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori in drugod; na Čudni Gori, na Vojskem, v Jeličinem Vrhu in Dolih. Gl.
215. I. perlata (L.) Nyl.-Lieh, glaucus Scop. (sozn. Parm. peri. [L.) Ach.). Na črešnjevih drevesih na Vojskem. Gl.
216. I. olivetorum (Ach.i Kmph. (sozn. Parm. oliv. [Ach.| Nyl. Na črešnjevih drevesih v okolici olševški; istotako na Vojskem. Gl.
Poddružina II. Stic t ei.
78. Ricasolia De Not.
217. R. amplissima (Scop.) Rabh. (sozn. Sticta ampl. Scop.). Na hrastovem deblu na Šenturški Gori; na bukvah na Vojskem. Gl.
79. Sticta Schrei).
21 H. St. piilnii mal'.i i L.) Schür.-Lieh, pulmonal Uih Scop. Na raznih gozdnih drevesih, zlasti na bukvah, v okolici olševški in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori, v Kamniški Bistrici, na raznih drevesih v idrijski okolici. GL
219. St. herbacea (Huds.) Körb. Na jelkah v Kamniški llistrici, na desni strani Bistrice blizu Predaselj; potem na bukvah in jelkah na Brusovi Gori. Gl.
220. St. Hcrobiculata (Scop.) Körb. Na dnu starih jelk na Pše-niku. Gl.
Družina IV. Peltigerei.
80. Solarina Ach.
221. S. saccata (L.) Ach.-Lieh, saccatus Scop. Na apnenku, pokritem s prstjo, v okolici olševški in preddvorski, na dolomitu v kokriški dolini, na apnenku v Kamniški Bistrici, v Korošici; na apnenku in dolomitu v idrijski okolici, na Črni Prsti v Bohinju. Gl.
81. Peltigera Willd.
222. P. venosa (L.) HofTm. Na ilovičasti zemlji med mahovi na Šenturški Gori.
223. P. aphthosa (L.) HofTm.-Lieh, aphthosus Scop. Med mahovi in drugimi rastlinami po ložah na Šenturški Gori obilo; na apnenkastih tleh na Zelenem Vrhu. Gl.
224. P. horizontalis ("L.) HofTm. Po tleh v bukovi loži poleg Olševicc.
225. P. liinbata Delise, var. propagulifera Fw. Körb. V okolici (ilševški.
226. P. canina (L.) HofTm.-L caninus Scop. Na osojnih krajih po tleh na Šenturški Gori, v okolici olševški in preddvorski; potem na Cavnu, Čudni Gori, Pšeniku. Gl.
227. P. pusilla (Dill.) Körb. Med mahovjem na Šenturški Gori.
82. Nephroma Ach.
22S. N. tormentosum (HofTm.)  Körb. (sozn. N. resupinatum Ach.).
Na bukvah na Vojskem. Gl.
229. papyraci-um (Hoffm.) Th. Fr. Na hrastovem deblu v okolici olševški; na meklenu na južni strani Čudne Gore. Gl.
Družina V. Cetrariei.
83. Cetraria Ach.
2.10. C. sepicola i Ehrh.) var ulophylla Ach. Na smrekah v okolici olševški; potem na smrekah v Idrijskem Logu. Gl.
231. C. glauca (L.) Ach. Na raznih drevesih v okolici olševški in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori; potem na raznih drevesih na Vojskem, za Bukovim Vrhom, na Čudni Gori. Gl.
282. C. Laurcri Krmph. (sozn. C. complicata Laur.j. Na siničkah v idrijski okolici. Gl,
233, C. pinastri (Scop.) Fr. Na borih in smrekah v okolici olševški in preddvorski; na borih in mecesnih na Vojskem, Čudni Gori, v JeliiMnein Vrhu proti Brusovi Grapi. Gl.
234. C. nivalis (L.) Ach. Na Mangartu. Gl.
235. C. islandica (L.) Ach.-L. islandicus Scop. Med eretjem in rušjem (Pinus Mughus) na Kriški Planini, Mokrici, Grebenu, v Kranjski Gori povsod obilo, celö na Šenturški Gori; na Jelenku in v Zelenem Robu. Gl.
Družina VI. Ramalinei.
84. Evcrnia Ach.
236. E. furfuracea (L.) Mann. Na mecesnih, smrekah, borih v okolici olševški in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori in drugod; na borih, mecesnih na Čudni Gori, Vojskem, v Zagodovem Vrhu. Gl.
237. E. prunastri (L.) Ach. Jako škodljiv lišaj čcšpljcvim in drugim sadnim drevesom; na Šenturški Gori, v okolici olševški in preddvorski; na raznih drevesih v idrijski okolici. Gl
23S. E divaricata (L.) Ach. Na smrekah na Kriški Planini in na Šenturški Gori; na starih smrekah /a bukovim Vrhom. Gl
85. Ramalina Ach.
239. R. farinacea (L.) Ach. Na jelkah na Vojskem. Gl.
240. R. calycaris (L.) Fr.-Lich. rostratus Scop. Na bukvah na Šenturški Gori; na listnatih drevesih na Vojskem, Čudni Gori, Jeličiuem Vrhu in Dolih. Gl.
241. R. fraxinea (L.) Ach.-L. fraxineus Scop. Na raznih listnatih drevesih na Šenturški Gori v okolici olševški in preddvorski; potem na listnatih drevesih na Čudni Gori in Vojskem. Gl. Var. fastigiata (Pcrs) Fr. Na starih listnatih drevesih na Šenturški (iori. Var. latissima Ach. Na starih hrastih in na drugih listnatih drevesih na Šenturški Gori.
Družina VII. Silphulei.
86. Thamnolia Ach.
242. Th. vermicularis (L.) Ach. Po peščenih tleh na GrintOVCU, Grebenu, Mokrici; na (""mi Prsti v Bohinju. Gl.
Družina VIII. Usnci.
87. Alectoria Ach.
243. A. sarmentosa Ach. Na starih smrekah na Kriški Planini.
88. Bryopogon I.k.
244. B. juhalum I.. var. prolixum Ach. f. iniplexum (Fr.) Korb.-Lieh, jubatus Scop. Na raznih dievesih v okolici olševški in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški (iori in drugod; na raznih drevesih v idrijski okolici. Gl.
89. Usnea Dill.
245. U. longissima Ach. Na smrekah v okolici šenčurski poleg Klanja prav obilo.
246. U. ceratina Ach. Na smrekah in jelkah v okolici olševški in preddvorski in na Šenturški Gori; na starih jelkah na Vojskem. Gl.
247. U. plicata (L.) Hoffm. Na smrekah na Vojskem. Gl.
24S. U. barbata (L.) Fr. aflorida (L.) Körb.-Lich. floridus Scop. Na bukvah, smrekah, jelkah v okolici olševški in preddvorski, v kokriški dolini, na Šenturški Gori in drugod; na bukvah in iglo-listnih drevesih v idrijski okolici. Gl. Var. pendula Schär. Na starih smrekah na Vi-žencah; na smrekah gorskih gozdov v okolici idrijski. Gl. Var. dasypoga Ach. Na smrekah v okolici olševški in preddvorski, na Šenturški Gori-na starih smrekah za Bukovim Vrhom v idrijski okolici. Gl.
Podetiocarpi. Družina I. Baeomicei
90. Baeomyces Pers.
249. B. roseus (L.) Pers.-Lieh, ericetorum Scop. Po tleh na pustih krajih, po ložah, gričih, oh potih v okolici olševški, na Šenturški Gori in drugod; na ilovičasti zemlji med vivsjcm v dolini Kanomli in na Golovcu poleg Ljubljane. Gl.
91. Sphvridium F\v.
250. Sph. bysoides (L.) Th. Fr.-Lich. fungiformis Scop. Na porfiru v kokriški dolini v Lcskovcu; na vlažnih, osojnih krajih na ilovičasti zemlji po škrilih v idrijski okolici in na Golovcu poleg Ljubljane. Gl.
Družina 11. Cladoniei.
92. Cladonia I lili.
251. C. papillaria (Ehrh.) Hoffm. Na pustih krajih po tleh na Šenturški Gori; na lehkem kamnu na Vojskem, obilo na peščenih tleh na Golovcu poleg Ljubljane. Gl.
252. C. cndiviaefolia (Dicks) Fr. Na bolj pustem kraju poleg studenca pod Potočami v župniji preddvorski.
253. C. foliacca (Schreb.) Hoffm. (sozn. C. alcicomis Körb.). Med mahovjem po ložah na Šenturški (iori.
254. C. pixidata (L.) Fr. Nahaja se v raznih oblikah po tleh in na porobkih v okolici olševški in preddvorski, na Šenturški Gori in drugod; po gozdih v idrijski okolici. (jI. Oblika ncglccta Flk. Na ne-
katerih krajih v okolici olševški in na Šenturški Gori. 01)1. Pocillum Rabenh. Ima bolj čvrste stelkine luske in večje čašice kakor tipična. Nahaja se med vresjem na Šenturški Gori.
255. C. cariosa (Ach.) Flk. Na nekoliko vlažnih tleh v okolici olševški in preddvorski.
256. C. fimbriata (L.) Hoffm. Na preperelih in trohnelih štorih v okolici olševški in preddvorski, na Šenturški Gori; na hrastovih po-robkih na Antonovi Gori in v Zagodovcm Vrhu. Gl.
257. C. cornuta (L.) Fries. Na vlažnih tleh ob potu poleg Poženika. Var. aclirochlora Flk. Na suhih, pustih krajih po ložah na Šenturški Gori.
258. C. gracilis (L.) Hoflm. Med mahovi na Zaplati. Var. macro-ceros Flk. Kakor prejšnja.
259. C. cervicornis (Ach.) Schär, (sozn. C. verticillata Flk.). Med vresjem (Calluna) okrog porobkov v okolici olševški in na Mlaki poleg Tunjic.
260. C. degenerans Flk. Na pustih krajih in med vresjem po gozdih v okolici olševški.
261. C. macilenta (Ehrh.) Hoffm. Na raznih porobkih In po tleh v okolici olševški in preddvorski, na Šenturški (iori in drugod. Var. po-lydactila Flk. Na Vojskem. Gl. Var. [\ filiformis (Reih.) Körb. Med cretjem in ruš jem na Črni Prsti v Bohinju. Gl.
262. C. cornucopioides (L ) Fr. Na dnu starih dreves v okolici olševški; na dnu starih borov na južni strani Čudne Gore. Gl.
263. C. digitata (L.) Hoffm. Na trohnelih smrekovih štoreh na Šenturški (iori; na trohnelih jelkinih štoreh na Vojskem. Gl.
264. C. deformis (L.) Hoffm. Po tleli po ložah na Šenturški (iori.
265. C squamosa Hoffm. (sozn. C. ventricosa (Huds.| Schär, i. Med mahovi in na starih porobkih po ložah v okolici olševški in na Šenturški Gori.
266. C. parasitica Hoffm. (sozn. C. squam. var. delicata K (Srb.). Na raznih starih porobkih v okolici olševški in preddvorski, na Šenturški (iori in na Njivici poleg Poženika.
267. C. caespiticia (Pers.) Flk. Po tleh po ložah, ob gozdnih polih v olševški okolici in na Šenturški Gori.
268. C. furcata (Huds.) HofTm. Po tleh med mahovi in drugimi rastlinami po ložah v okolici olševški in na Šenturški Gori. Var. rece-mosa Flk. Na Šenturški Gori; potem pod grmovjem na Vojskem in v Zelenem Robu. Gl.
260. C. rangiloi miš d. i Hoffm. Na Silil tal n u na Noti.injskem.
270. C. rangiferina (L.) Nyl. Med mahovi in drugimi rastlinami po ložah in gričih na Šenturški Gori; na Vojskem in v Zelenem Robu. Gl. Var. alpestris L. Na Kriški Planini, Krvavcu, v Korošici.
271. C. sylvatica (L.) Hoffm. Po gozdih na Šenturški Gori.
Družina 111. Stereocaulei.
93. Stcreocaulon Schreb.
272. St. coralloides Fr. (sozn. Sphaerophorus corall. [Pers.) Körb. Na tleh pri kamnih v Jagodičevem Robu na Vižencah; na starih smrekovih deblih v cerkovni meji na Vojskem za Bukovim Vrhom. Gl.
Dodatek k Vossovi  Micologia Carniolica».
Spisal S. Robič.
I okojni prof. V. Voss je nameraval, kakor mi je pismeno naznanil, priobčiti dodatek svojemu spisu «Mycologia Carniolica», katerega je objavil v Mittheilungen des Musealvereines für Krain > 1. 1.SN9 LS(JL;. Žal, da ga je prerana smrt prehitela in mu zabranila to delo. Naj torej jaz tu priobčim, kar sem od leta 1889. do sedaj novega nabral v naši kranjski glivični flori.
Vspored B. Phycomycetes De Bary.
Družina Chytridiaceae De Bary. Synchytrium De Bary & Woronin.
1. S. anomalum Schröter. Na listih pižemce (Adoxa Moschatellina L.). Na Šenturški (iori.
2. S aurcum Schröter. Na listih zvončnice (Campanula caespitosa Scop.) Na Kriški Planini.
JI. S. alpinum Thomas. Na listih runienorvetne vijolice (Viola billora L.). V grabnu med Vižensko in Kriško Planino.
Družina Peronosporeae De Bary.
al PI a s m o p a r a S e h r ö t c r. Pl. nivca Schr.-Pcronospora nivea De  bary.   Na listih jelenovca (Lascrpitium latilolium I..). V Rebru poleg sv. Lenarta cerkve, na Šenturški (iori.
<V Peronospora Cord a.
P. Chrysosplenii Fuckel. Na listih solzno-zelca (Chrysosplenium alternifolium L.). Pod grmovjem na Šenturški Gori.
Vspored C. Basidiomycetes De Bary. Družina Uredineae Tulasne.
Uromiccs Link.
1. U. Phytheumatum De C.-Puccinia Unger. Na spodnji strani listov repušca (Phyteuma orbiculare L); na zgornji strani teh listov pa znameniti Aecidium Phyteumatis Unger. Dobiva se neredkoma v Koro-šici v Kamniški Bistrici. Jednako zanimiv Aecidium, namreč Scrophu-lariae De C, spadajoč k Uromyces Scrophulariae Berkeley & Broome, sc nahaja na zgornji strani črnobine iScrophularia nodosa L). Dobiva se ob vrhu Strmca na Šenturški (iori.
2. U. Primulae (De C.) Greville. = U. Primulae integrifoliac Niessl. z Aecidium Primulae De C. Živi na listih jegliča (Primula Wulfeniana Schott, — P. calycina Duby. — P. integrifolia Jacq). Nahaja se mnogoštevilno ob potu iz Viženske Planine proti Kriški, potem na planini Korenu v znožju /.voha, vendar Aecidium obilnejše, ko Tcleutosporen.
Puccinia Pcrsoon.
1. P. Tcnkrii Kuck. Na zgornji strani listov urhovca, htičenice (Teucrium Scorodonia L.), ki raste na raznih krajih Šenturške Gore.
2. P. Anemones virginianae Schweiniz. Na listih srobovitlcc I Atra-gene alpina L.). Ob potu poleg grabna med Vižensko in Kriško Planino. Jako zanimiva glivica.
I!. P. Arenariae iSchum.) Schröter. Na listih zvezdnice (Stellaria nemorum L.).  Na Šenturški Gori prav obilno.
4. P. Asperulae Kuck. Na listih dišeče perle (Asperula odorata L.). V Kamniški Bistrici in poleg Osredka. Potem Aecidium Asperulae De C, spadajoč k Pucc. Asp. Na stebelcih in listkih perle (Asperula cynan-chica L.). Poleg ( »sredka.
5. P. Chrysosplenii Smith. Uicdo in Tclcntosporcn na listih solznega zclca (Chrysosplenium alternifolium I..). Pod grmovjem na Šenturški (iori.
(>. P. conglomerata Kuck. Na listih k i vomc ičnice (ücranium phacum L.). Na Šenturški Gori. Aecidium gentianae Winter, spadajoč k Pucc. Gentianae Link. Na zgornji strani listov svišča (Cicntiana eru-ciata L.). Soscbno zanimiv Aecidium. Dobil sem ga najpred na svojcih župnijskem vrtu, potem pa tudi v bližnji okolici.
Skupina Phragmldiei Schröter.
Triphragmium Isopyri Leveille. Na listih polžarke (Isopyrum thalictroides L.). Na Šenturški Gori.
Skupina Melampsorei Schröter.
Coleosporium Sonchi (Pers.) LeV. Na listih ovratnika (Carpesium cernuum L.). Oh potu s Šenturške Gore v Cerklje in v Strmcu.
Chrysomixa pyrolatum Körnicke. Na listih hrušice (Pyrula rotun-difolia L.). Na Šenturški Gori.
Urcdo Cacoma in Accidia.
U. Rosae Pers. Na listih planinskega sipka (Rosa alpina L.). V Korošici.
C. Poterii Schlechtd. Na listih strašnice (Poterium Sanguisorba L.). Na viženskih košenicah.
1. Aecidium Leucanthemi De C. Na steblih in listih velike kresnice (Chrysanthemum montanum L.). V lirczovcu na košenicah Križje Gore.
2. Ae. Rhamni Gmel. Na listih krhlikc plazeče (Rhamnus pu-mila L.). Na apnenih skalah v Dolgem Robu.
Ae. quadrifidum De C. Na listih konopnice (Anemone nemo-rosa L.) in konopnice zlatičastc (Anem.ranunculoides L.). Na Št. Urški Gori.
4. Ae. Robičii Voss n. sp. Na listih velikega in kranjskega ma-ternika (Astrantia major L. & A. carniolica Wulf.). Ta na Kriški Planini, oni na viženskih košenicah.
,r>. Ae. Urticae Schumacher. Na listih velike koprive (Urtica dioica L.). V Koprivnici pri pastirski koči.
Družina H y m e n o m y c e t e s Fries Exobasidium Woronin.
Ii. Schinzianum Mag. Na listih kamnokreca (Saxifraga rotundifolia L.).  V grabnu med Viženško in Kriško Planino.
Družina Pyrenomycetes Fries. Skupina Eryslpheae Tulasne.
aj Sphaerotheca Leveille.
1. Sph. Epilobii (Link) Saccardo.   Na listih   in   steblih vrbovea
Kpilobium alpin Um L.). Vrh Koprivnice, v znožju Krvavca pri pastirski koci.
t/vrilju intl/rjtkruu tllllllvu M Klunjuko, I.. V., »cA. 4. 1 j
2. Sph. Castagnei Lev. Na listih judovske črcšnjc (Physalis Al-kekengi L.). Na Šenturški Gori na listih ščeticc (Dipsacus silvestris L.) poleg Vrhovja in na listih kompora (Scrophularia verna L.), v Reškem Jarku poleg Cerkelj.
bi Erysiphe (Hedw.) De C.
1. E. Graminis De C. Na listih pasje trave (Dactylis glomerata L). V Vašcku, na listih glistniee (Bromus mollis L.) na Šenturški Gori.
2. E. Martii Lev. Na listih krvnega zelja (Hypericum perforatum L.) na Vlžencah; na listih čistnika (Xathyrus pratensis L.) v Dolgem Robu, na listih graha (Pisum sativum L.) in na listih oslada (Spirea Ulmaria L.) na Šenturški Gori.
3. E. Cichoriacearum De C. Na listih trpotca (Plantago major). Na Šenturški Gori.
Skupina Nectrieae Tulasne.
Polystigma rubrum (Pers) De C. Na listih cestnina (Berberis vulgaris L.). Na Šenturški Gori.
Skupina Schaeriaceae Fries Sphaerella Česati & Notaris.
1. Sph. Primulae Winter. Na mrtvih listih in steblih oklepa lAndrosace Cham.iejasme Wulf l. Na Grintovcu.
2. Sph. Alni De C. Na listih olše (Alnus viridis De C). Na Šenturški Gori.
.'!. Spil. Stellariae Rabenhorst. Na listih smiljke (Ccrastium triviale L.). Na Šenturški Gori.
4. Sph. Dryadis Aucrswald. Na zvenclih in mrtvih listih velesa ali metlice (Dryas octopetala L.). N.i veliki Planini kamniški in v Korošici.
.'i. Sph. Gentianae Nivsl. Na mrtvih listih svišča (Gcntiana asclc-piadca L.). Na Šenturški Gori.
I .acstadia Auerswald.
L. Vossii Abc Brcsadola n. sp. Na mrtvih iglah in stebelcih pe-ščenicc (Alsinc laricifolia Wahl.-Sabulina laricif. Rcichcnbach). Na tnc-linah pod Planjavo proti vasi Slev v stranjski župniji. Prvi našel pisec, počcščcn ž njo Voss.
Leptosphaoria Česati iS; Notaris.
1. L. hclvctica Sacc. N.i zaspancu i Salaginclla spinulosa A. Braun-Licopoihum scl.igmoid :s L i. Na Višiču, med Piisankom in Mojstroko poleg Kranjske Gore.
2. L. Khemiana Voss n. sp. Na mrtvih iglah ovada (Drypis spi-nosa L). Na mclinah po dolomitnem pesku in kamenju v Znožju gore Grohota poleg Stranj. Prvi našel pisec, počeščen ž njo pa Rhem.
Pleospora Rabenhorst.
P. vulgaris Niesl. Na zvenelih steblih in listih klinčka (Dianthus monspessulanus L.). Na Šenturški Gori.
Družina Hyphomicetae Fries.
Cercosporclla Saccardo.
C. hungarica Bauml. Na listih zlatega jabolka iLilium Mar-tagon L.). Na Šenturški Gori.
Ramularia Unger.
1. R. Uredinis (Voss) Unger. Na listih ovratnika iCarpesium cernuum L.). V Strmcu na Šenturški (iori.
2. R. oreophila Sacc. Na listih maternika kranjskega (Astrantia carniolica Wulf.). Na Kriški Planini in v Korošici.
.'!. R. farinosa (Boni Sacc. Na listih kozje noge (!) (Aegapodium Podagraria L.).  Na Šenturški (iori.
Vspored Myxomycetes Wallroth. Družina Calcareae Rostaf.
Spumaria Persoon.
Sp. alba Dr C. Na listih ovratnika f Carpesium cernuum L.). V Strmin ua Šenturški Gori.
.\ I,-1 1 i zapiski.
Glagolu.! na Kranjskem. Linhartovo mnenje, da so Slovenci na Kranjskem pred Trubarjem poznali iu rabili glagolico, navzlic Kopitarjevemu protidokazovanju ni še ovrženo. Ko je Kopitai pobijal omenjeno trditev, sta mu bila samo znana dva lista, pisana z glagolico, hranjena v Zoisovi zbirki. < )d tedaj se je nabralo takih ostankov po župniš ih in po gradovih precejšnje število. V ljubljanskem knezoškolijskem arhivu se nahaja par starih zapisnikov vezanih z obrezki glagolskega misala. (Koblai , Zgod. sorske fare, 14). Jednako so vplatniVne stare mrtvaške knjige v Sori (I.e.). Pri sv. Petru v Ljubljani sem našel leta is"i>. dva urbarja z glagolskimi platnicami ter jih izro.'il prof. J. Marini, Pri reVni cerkvi se hranijo tri matice: Liber Haptizatorum
1659 — 1667 , L. Baptiz. 1683 — 1692 in L. Copulatorum 1677 — 1715 s kožcničastimi, z glagolico popisanimi platnicami. Nekaj takšnega glagol-skega blaga so našli tudi pri sv. Jakobu v Ljubljani. Nakelska krstna knjiga z. 1. 1673 — 1690 in «Urbarium parochiae Naclensis» z. 1. 1676. kažeta na koženičasti zunanjščini glagolsko pisavo (Zgod. nakelske fare, 20). Matice, vezane v koženico, popisano z glagolico sc nahajajo v selškem župnem arhivu (dr. Kos v Kresu 1884, 218). V Slavini je kakih šest cerkvenih urbarjev, katerim se poznajo na platnicah ista staroslo-venska pismena. G. župnik Sajovic jih jc bil poslal na ogled pokojnemu Levstiku, ki jc dognal, da so to ostanki staroslovenskih bogoslužbenih knjig (ustno poročilo g. Fr. Podkrajška dne 22. nov. 1888). Predlanskim so prišli na sled dvema koženičastima platnicama v Rudniku pri Ljubljani. Bivši župnik pri D. M. pred mostom glagoljaš g. o. Kalist Medic jima jc razluščil glagolsko lupino ter našel v nji odlomek dnevnic o Marijinem vnebovzetju. Došli sta v dar Rudolfišču. Glagolsko masne in obredne knjige so rabili v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V poročilu tržaškega škofa Antona Marencija 1. 1650. sc navaja imenovana župa med onimi, v katerih se opravlja sv. maša s sv. zakramenti vred v (ilirskem ali glagolskem jeziku« (Dr. Volarič, Slav. jezik u liturgiji u Istri, 42). V kamen vrezan glagolski napis se nahaja na nekdanji kapeli sv. Nikolaja v Vinici pri Metliki. To svetišče rabi sedaj za pivnico (Lopašič, Karlo-vac 109). V gradu na Turjaku ima neki urbar glagolske platnice. Tako zunanjo opravo nosi star urbar tudi v grajščini na Turnu pri Preddvoru. Našel ga je prof. Valjavcc 1. 1856 (Kres V., 480). Drja Glascrja Zgodovina si o v. slo vst va I, ki nam s hvale vredno natančnostjo opisuje rabo glagolice na Primorskem, jo prezira na Kranjskem. Njeni sledovi se ne nahajajo samo po Istri, na Goriškem in po Tržaškem, kakor meni dr. Glaser na 44 str. svoje knjige, ampak tudi po Kranjskem. Pisala sta jo velikaša Herbert Turjaški in Jurij Siegersdorfer še tedaj, ko ji' uvajal Truber Slovencem novo pisavo. Njijina dopisa, hranjena v Rudolfišču, so prinesla «Izvcstja» 1. 1893. na platnicah. Da je glagolica do-movala na Kranjskem, to jc dokazoval prof. J. Mam že pred 28. leti v Jezičniku V. in pozneje zopet v XXVI. letniku istega zbornika.
/. Vrhovnih*
Znamenje presv. Trojice pred staro ljubljansko deželno bolnico, na t Ajdovščini«, kjer se stekata celovška in dunajska cesta, je zadnji potres poškodoval in mu nalotnil debeli kaineiiiti steber, da ga je moral mestni magistrat dati pi >dret i. Znamenje ima precej Zgodovine. Na njegi »vem mestu je do leta 1600. stala krčma. Pivci so s svojim vpitjem motili menihe v sosednjem samostanu bosonogih avgust incev, stanujoče v istem poslopju, katero se sedaj imenuje stara bolnica. Zato so menihi I. 1090. kupili zoprno jim hišico od ljubljanskega magistrata za soo gld.
in jo podrli, magistrat si je pa pridržal lastninsko pravico do sveta, kjer je stala ta hišica, namreč ob deželni cesti pred samostanskimi vrati, in je zato prostovoljno dal samostanu 5000 opek. L. 1693. je pa deželni maršal H er bar t grof pl. Turjaški v zahvalo, da je bila Ljubljana rešena kuge, podaril avguštincem 500 gld. z namenom, da naj na tem svetu postavijo steber v čast presv. Trojici. Avguštinci so prosili magistrat dovoljenja, da bi smeli ondi postaviti znamenje s stebrom. Z omenjenim darom so dali napraviti lesen kip in so sc dne 30. septembra 1693 magistratu zavezali, da prostor ostane mesten. L. 1721. je bil leseni kip presv. Trojice že trohnel. Herbartova vdova, Marija Kon-štancija grofinja Turjaška roj. grofinja Trautmannsdorf, je tedaj naročila ljubljanskemu meščanu in znamenitemu kamnoseku Luki Mislcju, da naj ob njenih stroških napravi kamenit steber in kip presv. Trojice za novo znamenje. Mislej je izklesal kip in svetovno oblo in kip Marije Device iz belo poliranega genovskega marmorja, dalje je podobo sv. Duha naredil iz bakra in posrcbril v ognju, 4 piramide na voglih iz rudečega marmorja, kapitelj iz belega genovskega, steber iz črnega, in podstavek iz belega poliranega marmorja, spodaj je pa napravil iz črnega marmorja tri stopnice in ograjo, kakeršno je imelo jezuvitsko znamenje. Naredil je tudi 4 male in 12 velikih marmornatih plošč za napise. Grofinja je dala les za oder in umetniku Misleju za delo 1000 gld. in 200 mernikov žita. Izdelalo se je znamenje 1. 1722. v teku petih mesecev, a morali so avguštinci Misleju doplačati še 400 gld. Na plošče so bili vrezani nastopni napisi: Prva plošča, obrnjena proti mestu, je nosila Turjaški in Trautmannsdorfov grb in napis : VIrtVs honor et gl.orla. sol.I Vid a(' irlno oMnlpotentl I)eo : CVI so faMILIa AVer-
sperglana   total.Iter   sVbDIt et prostcrnlt. .....       Napis   na   plošči proti
Šiški je slovel : Inslgne hoC pletatls opVs perpetVae Veneratlonls CaVsa e.Xtans pVbLICo obtVLIt CVI.tVI Cona tan tla AVerapcrglana nata TraVthMonstorfflana. - Proti sv. Krištofu se je bral napis: Ter sanfte DeVs et san("tlsslMa Vlrgo retrlbVlte posterltat 1. Na cesto proti samostanu je bil pa napis: KX Voto DeVotl (I.lentis ConstrVCta haeC Trinitatis statVa trlglnta Integrls annls stet It e.\ I.lgno, nVn<' eX LapIDe stabil aeternltatl. Toda na svetu je vse spremenljivo in tudi kamen ne traja večno. Dne 14. aprila 17S4 je cesar Jožef odpravil avguštinee (diskalceate), ki so dotlej oskrbovali znamenje presv. Trojice. Iz samostana je cesar dne 19. junija 1786 napravil mestno bolnico in jo izročil usmiljenim bratom. Sosednji hišni posestnik Jakob Sever in posestnica Helena Štepanja Smole sta se po odhodu avgušlincev zavezala 4. julija 170«., da bodeta vedno vzdrževala znamenje, kar se je vknjižilo na njuni hiši. Oprostiti sta se.pa hoteli hiši tega bremena 1.1834. z 200 gld., za katere je mesto kupilo neko stezo, in skrb za ohranji nje
znamenja presv. Trojice je bil prevzel mestni magistrat. Dasiravno se jc znamenje zopet začelo rušiti, ga vendar magistrat ni dal popraviti, ker se izknjiženje onega servituta še ni bilo zvršilo (vknjižba na treh sosednjih hišah je šc dandanes veljavna), sam pa najbrže tudi ni imel denarja. Na pomoč mu je prišel meščan in trgovec Ignacij Bernbacher, ki jc 1. 1841. nabral za popravo znamenja med Ljubljančani 813 gld. 40 kr. prostovoljnih doneskov. Nameravali so dobrotniki znamenje prestaviti na Marijin trg pred frančiškansko cerkev. Vendar so to misel opustili in sklenili, da naj se post roj i na starem mestu pred cerkvijo sv. Križa, ki je tačas postala podružnica frančiškanske farc. Poseben odbor mož iz te farc jc pod načelništvom svojega župnika o. Kalls ta Omejca in v zvezi z magistratom pogodil se 1. 1843. s kamnoseškim mojstrom Ignacijem Tomanom, da bode znamenje za 1050 gld. temeljito popravil. Toman je po predloženem načrtu naredil vse znamenje na novo iz rudečega lesnobrdskega marmorja, le kameniti kip presv. Trojice je ostal stari. V nedeljo dne 8. oktobra 1. 1843. je župnik o. Kalist vpričo obilne množice z veliko slovesnostjo blagoslovil predelano znamenje. Bokali so topiči in po opravljenem obredu se je sprevod vrnil v frančiškansko cerkev, kjer so zapeli zahvalno pesem. Stari napisi na znamenju so se zavrgli in vreza! se je nov trivrstni kronostihon :
TrlaDIS sanCtao VIrglnisqVe plae In honoreM CIVes ConstrVXerVnt. Strašna kuga je vdihnila Ljubljančanom misel, da so prvič postavili to znamenje. Ker je bila  Ljubljana o letošnjem potresu obvarovana najhujše nesreče, bodi to povod, da se znamenje presv. Trojice kmalu dostojno poplavi. [Viri za ta spis: Diskalceatska kronika v muz. arhivu, akti ljublj. mestnega magistrata, Novice 1843., str. 64.)
.1. liotilnr.
Lakota na Kranjskem 1. 1817. V cerkvici sv. Petra blizu šent-peterskega gradu (Schrottenthurnl v šinartinski fari pri Kranju sc jc ohranil .spomenik na hudo lakoto, ki je trla prebivalce po Kranjskem 1. 181". Letnica nad vrati kaže, da je bila cerkvica sezidana, ali še bolj gotovo pozidana, I. 1645. Nad letnico je nekak v kamen vsekan grb z letečim ptiVni. Znotraj ima cerkev ve'1 znamenitosti}! lep renesanški altarček, katerega je ljubljanski škof Pctazz.i posvetil I. I7i>s., s čedno sliko sv. Petra in dvema grboma, dalje raven, lesen strop in dvoje starih podob, visečih ob steni na evangeljski strani. Prva, zelo stara podoba predstavlja Mater božjo in nosi podpis: «Monstra Te Kssc Matični, Mater Misericordiae!• Zraven visi večja podoba z napisom: Typus Templi 1 lierosoloniyt.ini in spodaj ima letnico: Ml K'XV. Zraven te podobe pa visi na zidu zgodovinsko najznamenilcji predmet te cer-
kvice, namreč kositren korec in pod njim deska, na kateri slovensk in nemšk napis pove, kako so s tem korcem 1. 1817. delili «rumfortarsko» juho stradalcem. Slovenski napis slöve: «V lejtu 1816 jc bila semla toko nerodovitna, de fo reuni ludje v' lejtu 1817 toko ftradali, de fo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli; Od kcrfhanfke lubesni ushgani fo fc v letej fofefki dobrotniki sncfhli, kir fo s' letim korzam pjeddefetim nar bol potrebnim v' Strashifhi toko imenvano romfor-torsko shupo dejliti puftili, in fo jih toko v' nar huifhimu zhafu pre-shiveli. Prcz po tej hudi lejtni pa jc bog scmli tako rodovitnoft dal, de je shitu na tak dober kup perfhlu, koker pokashc sdolej sapifana Shitna zena, V letu i s 17 pred shetujo: l Mirnek Ufhenizc 6 fl. — kr. 1 Mirnek Ershi 4 fl. 30 kr. 1 Mirnek Jezhmena 3 11. 10 kr. 1 Mirnek Profa 3 II. 15 kr. 1 Mirnek Turfhzc 4 11. — kr. 1 Mirnek Ajde 7 fl. — kr. 1 Mirnek Oufa 2 fl. — kr. — Shitna zena v lejtu 1818 pred shetujo: 1 Mirnek Ufhcnizc 1 fl. 40 kr. 1 Mirnek Ershi 1 fl. 18 kr. 1 Mirnek Jezhmena - II. 54 kr. 1 Mirnek Profa 1 11. 30 kr. 1 Mirnek Turfhzc 1 fl. — kr. 1 Mirnek Ajde 1 fl. — kr. 1 Mirnek Oufsa — fl. 40 kr. — H' vezhnimu Spominu boshje prauize in boshiga ufmilenja naj ta korz tukej veli. Den ,'lOsteu Juni 181 S. . Posestnica gradu in cerkve SV. Petra je sedaj blaga gospa Avgusta pl. Vest. A.Kohlar.
Koliko je štela Ljubljana pred g3. leti rokodelcev, obrtnikov in trgovcev? L. 1802. je izšla v Ljubljani pri L. Eger-ju zanimiva knjiga z naslovom: Instanz-Schematismus für das Hcrzogthum Krain. 1802. Knjiga ima do str. 33. pod zaglävjem : «Kaiserl. Königl. vereinigte Hofstelle» vse različne c. kr. urade dunajske z imeni uradnikov, ulic in hišnih številk, v katerih so stanovali. Od str. 33. na dalje pa do str. 125. našteva vse urade na Kranjskem z imeni vseh uradnikov. Za tem pa navaja deka-nije in farc kranjske z imeni tedanjih duhovnikov in (str. 158 do 165) de-kanije in farc, ležeče na Kranjskem, ki spadajo pod tržaško in (str. 166 do 167) dekanije in farc, ki spadajo pod goriško škofijo. Potem omenja še vse kranjske samostane, vojaške in druge urade i. dr. Slednjič pa navaja še v abecednem redu pod imenom «Bürgerliche Gewerbe» vse ljubljanske rokodelce, obrtnike in trgovce po imenu in pristavi pri vsakem, v kateri ulici in hiši stanuje. Iz tega povzamemo, da je imela Ljubljana omenjenega leta nastopno število rokodelcev, obrtnikov in trgovcev: 4 lekarje, 18 pekov, I zidarskega mojstra, 1 izdelovalca postelj, 2 rezbarja, 7 sodarjev, 6 pivovarjev, 4 knjigovez.ee, 3 tiskarje, 3 knjigotržce, 2 puškarja, 4 kavarnarje, 3 strugarje, 5 barvarjev, 2 pi-larja, 1 mesarja z 1 uradnikom, 3 sekači, 4 hlapci in 8 pomagači, 3 steklarje, 1 zvonarja, 4 zlatarje in srebrarje, t graverja, 3 pasarje, 2 lončarja, 20 trgovcev, I iokovič.uje, 7 kovaVv, 5 klobučarjev, 1 slikarja kart, 5 krznarjev, 3 kleparje, 1 klavirarja, 1 kotlarja, 2 strdarja (lectarja),
7 slikarjev, 6 nožarjcv in jeklarjev, 3 iglarje, 1 orgljarja, 5 vlasularjev, 5 pozamentirarjev, 2 dimnikarja, 6 jermenarjev, 3 kožarje, 4 sedlarje, 7 ključarjev, 30 krojačev, 27 črevljarjev, 1 svilarja, 3 milarje, 4 vrvarje, 13 mizarjev, 5 suknarjev in gunjarjev, 5 urarjev. 3 kolarje, 12 tkalcev, 121 krčmarjev, 4 jirharjc, 8 ranocelnikov, 1 sobarja, 3 cinarje. (Prim. tudi: Hoff, Gemälde v. Kr. L, 123.) J.šaiclj.
Zanimiv napis. V podružnici M. B. na Žežlju, v viniški fari v Beli Krajini, katero je sedanji župnik č. g. J. König zadnja leta večinoma s prostovoljnimi doneski iz Amerike vso prenovil, stoji v zakristiji stara omara za cerkveno obleko in perilo. Nad omaro jc nastavek s predali za cerkveno posodje in nad njim na posebni deski ta-le zanimivi napis z letnico 1736, ki opominja mašnika, s kakimi mislimi naj pristopa k altarju darovat sv. mašo:
Sptculiim sacerJotum.
Tu, quicunque veliš missam cantarc sacerdo«, Fundilus esto incmor rectaque menic revolve, l.lualia sit Chrislus pro tc tertamina passus, Vdalo capile titii i i sum signal amiclu«, Linon vcslc nota, QUA sil dtUuMI in alha, Vincla rcprcscnlant sna dagulft, stola, maniplu«, In casula noscas, qua purpura  .:.;n;ti v: . Calvariac memorarr locum dum pcrnis ail aram Kt recolas Christum ilum pcrncret ad moriendum,
llaci: sie Clinda pie memorando: pcclitra runde. 'Jf. Šaiiclj.
Slovenska prisega iz 1. 1791. Dne II. aprila 1701. 1. je bil pri nekem pretepu v hiši Mine Sukličevke v Zaženi pri Mlinein («zu Aser an Seebach») grajski veliki hlapec Urban Geiger tako težko ranjen, da je umrl tri dni pozneje. Ko je bila 18. aprila i. 1. pri obravnavi na blejski grajščini zaslišana Sokličevka, morala je priseči v slovenskem jeziku takö: «Jest Mina Shokclska perseshem eno zisto ino pravo Persego: de jest moje Prizhvaine aufrihtig ino BpOStenO dol poloshile ozhem, kakor je ti 11,11 zisteshe Pravize glih: toku guishen meni Bug poinagci!» Našel je podpisanec prisego med spisi bivšega blejskega arhiva, katere je dobil 1. 1802. pri posestniku g. Žumru v Spodnjih Gorjah. r./.<•»•<•<.
«Patriarchsdorff.» V letošnjem 3. sešitku «Izveslij» na str. 116. je bilo rečeno, da je «Patriarchsdorff» najlaže sedanji Smartin pod .Šmarno Goro. Gosp. V. I.evee nam je pisal, (laso toPodreče v malčiški (ari, kar dokazujejo urbarji in akti v sinlejskein grajskem arhivu. Bodreče so /.miraj spadale pod smlejsko gosposko. Zanimivo je, da je bil patron podreške cerkve I. I.r>26. sv, Primož, danes je pa sv. Kancijan.
Irdaje in /ala^a «Mll/rjski» diuilvn /.i Ktalljskn*. '1 iskala ta. pl. Klriniuayi   in   l'Vd. Hamberg  v Ljubljani.