284. številka. Ljubljana, soboto 12. decembra. VI!. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke Iti dneve po praznikih, ter velja po posti pr*»jeman, zn avatro-ogcrske dežele za celo leto 16 gold., za po! leta 8 gold. •* četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 golu., za četrt leta 3 goitl. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dou* se računa 10 kraje, za nioaec, 30 kr. s:a četrt ieta. — Za tuje dežele za Mlo letO 20 gold., za pol leta 10 golđ. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah Is sk dijake voija znižana cena is sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemali za četrt ieta 3 gid. - Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vr»te 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. M se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ao izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O \. r * v n i š t v o, oa katero saj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. .idmiiii.irrativue reči, ie v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Stremayr in Slovani.
Slovanski poslanci, dr. Vošnjak, dr. Vitez: ć, dr. Me /m k itd. so v zadnjih dneb možato in energično svoj glas povzdignili proti vsiljenemu jerobstvu, s katerim nanj vlada in Nemci svoj ntinški jez.k usiljujejo, kakor kramar slabo robo, in naš Biovanski jezik iz naših šol in uradov iztiskajo. Govorili so zastopniki raznih plemen, a vsi bo govorili za vse, vsi za slovanski jezik, slovansko narodnost, da Slovanom se v Avstriji krivica godi. To je velike pomtnibe, ker kaže, da ima državni osrednji parlament vendar za nas to vrednost, da se tu vsi avstrijski Slovani zedinijo v pol.tiki in enkrat še ono večino in ono kompaktnost dobodo, katera jim gre po njihovem številu. — Da bo se letos Slovenci, Čeki, Istrani in Dalmatinci Slovane čutili, zapazil je tudi S treni a v r, ter tudi on, ki je prej vselej govoril o Slovencih, Cchib, Kusinik itd., letos izkušal po svoje dokazovati, da se Slovanom v Avstriji krivica ne godi. S tem, da so nas začeli Slovane skupno jemati, smo uže mnogo pridobili, ker v najvišjih krogib se budo ven dar s časom domislili, da beseda Slovani pomeni v državi ltf milijonov ljudij.
Minister Stremayr je potem, ko se je izvijal kakor jegulja iz rok onih svojih prijateljev, kateri so ga bičali, da v koufesijo-naluo-političnih rečeh nij ptič ue miš, da bi rad kožuh pral pa se ga boji zmočiti, — glede slovanskega jezikovega vprašanja tako le jezuitovsko govoril: „Od desne strani se je stara pesem o ravnanji z dru zimi ua-rodnoBtimi ponavljala. Vlada tem tožbam nasproti nema gluhih nšes, nego ona je dolžna tem tožbam na dno pogledati in po mogočnosti pomoči. Jaz priznam prizadevanje, narodnosti kolikor mogoče razviti m priznam navdušenje, s katero se to prizadevanje kaže; a le predostokrat to navdušenje ne pozna resničnosti razmer, s katerimi je račuuiti. Vlada stoji na stališči, da je materini jezik podloga prve odgoje, prvega izobraženja. Če se je res kje zane-marjenje materinega jezika v ljudskih šolah pokazalo, nij vlada kriva, kajti določba, kateri jezik je učni jezik, določi na predlog občine deželni šolski svet." Ako se je govorilo o slovanski univerzi, kaže Nemec Stre iiiuvi- na razliko narečij in dalje pravi: „Meni se zdi, da vedne tožbe o zauemar-jenju slovanskega jezika uijso opravičene. Mi imamo enkrat eno državo in smo tako srečni, da je na čelu vladarska familija z nemškim maternim jezikom iu nemškim rodom. Nasproti bi bilo škodovanje Slovanov, ko bi se jim mnogo prilike ne dajalo, prisvojiti si nemški jezik. Prizadevanje nČne uprave gre na to, da vsak rod dobi v
svojem materinem jeziku potrebni razvite k. Kar se slovanskih srednjih šol tiče, stoti vlada svojo dolžnost (! ! Ur.)u Potem še bolj jezuitsko Stremavr končuje: „Jaz priznam blaga prizadevanja, ki so odločilna glede učenja pri raznih narodnostih. Naj dub sprave boj med narodnostimi prepodi.u
Kakor bralci vidijo je Stremayr nakopičil zopet tovor za nas žaljivih nemških fraz, žaljivih, ker iz vsega gleda zopet ona, za nas neznosna usiljiv« st in jerobstvo Nem-štva nad Slovani, katero je v generalni debati Čeh Meznik izvrstno pa še premalo ostro odbil rekoč: „mi Slovani smo polnoletni in ne trebamo vašega nemškega varuh stva". — Ako je Strcmayr, katerega naši poslanci poznajo kot osobnega in posebnega protivnika S lo ve n ce v (kot ljutemu zeleno-Štajercu nij mu prav, da Slovenstvo sega v sredo Stajerja), prisiljen bil, to in ono „priznati", zatrjevati, da vlada nij proti materinemu jeziku v šoli, da svojo dolžnost stori kar se srednjih šol tiče (v očigled tega kar vidimo!), — bil je prisiljen iz obzirov na višje kroge, ker ti menda vendar uijso tako kratkovidni, da bi iz dosedanjega tlačenja Slovanov izrastala korist zanje. Vse te besede so bile govorjene nskozi okno ven" na višje, da se prikupi. Izgovarjati se na šolske svete, potem ko je vendar znano, da se vse stori (v kranjskem in goriškem zboru se jej je dokazovalo, da se je v ta namen celo ustava prelomila), da pri dejo v šolske svete možje, ki so prijatelji vlade in germanizacije — to je vendar preveč.
Velika breztaktnost pak je, če minister celo cesarjevo rodovino vleče v debato in v boj proti Slovanom, ter nam, ki za nemčenje slovanskega naroda kratko ni malo nečemo, hoče to nemčenje z opominom osladiti, da je tudi naš cesar Nemec. Mi Slovani smo svojo lojalnost na bojiščih dokazali, — Slovanje so 1. 1848 cesarjevo dinastijo rešili. A bili so vajeni v cesarji videti vladarja nad strankami. Minister Stremayer gotovo slabo skrbi za obranjenje tega patrijotizma iu te lojalnosti mej Slovani, kakor tudi gotovo vladarski familiji slabo nslugo stori, ako se predrzue vzvišeno cesarsko rodovino v niejnarodnostne boje privleči in porabiti za ščit proti nam Slovanom.
Živinska kuga v naši Istri.
Kakor smo uže v zadujem listu na kratko in brzo povedali, žuga slovenskim gospodarjem na Notranjskem velika nevarnost in naši sosedje in bratje, ubogi isterski Slovani so uže v sredi grozne gospodarske nesreče — Živinsko kugo imajo in če se najbolj  in  najstrožje  ne pazi, razširila se
bode tudi iz Istre ven in napravljal a pogubo.
Popolnem okužene so vasi v Bosedni Istri: Jelšane, Dolenje, Rupa, Lipa, Skalnica, Klana, Lisec itd. V teb krajih je uže 200 govejih glav cerknilo in predno to bralcem v roke pride, pravi naše poročilo, morda j a cerknilo uže še 200 glav in kako daleč je strašna pošast goveje kuge uže razširjena tudi v drugo Istro, to se uiti ne ve v tem trenotku. Kajti, da se je mogla tako razširiti, temu je vlada sama kriva, respeetive krivi so vladni nevedni in nesposobni organi v Istri. Iz Kranjske strani se jo uže septembra meseca konstatiralo, da je v Liscu goveja kuga, a isterske gosposke so mižale in nič storile. Tudi v ^Slovenskem Narodu" jc dopisnik iz ilirske Bistrice opozoroval na nevarnost in port čal, da je kuga v Istri in se je treba čuvati.
Ali bog si ga vedi kake ljudi je vlada nastavila v Istri za strokovnjake, ker leti so jej vedno poročali, da bolezen mej živino v Istri nij kuga, nego le griža. Živina je crkala, isterski vladni Živinski zdravnik je prihajal h kmetom a nij niti v hleve šel, niti prav pogledal, temuč, kakor zdaj uuenrečeui posestniki pripovedujejo, le od daleč s palico pokazal in rekel, da nij nič in šel. Najbrž je mož čutil, da je v zdravniških rečeh sam vol, zato se je bal sam nalesti volovske kuge in iz strahu nij blizu prišel. Kranjski vladni organi so opozoro-vali in op. minjali, ali iz Istre so vedno rekli oni, ki so poklicani za ljudstvo skrbeti, in da „nij nič, samo navadna griža". Živina je crkala in se razširilo tiho tako, da se zdaj še ne ve kako. Notranjci so sami iz svoje inicijative kordon ob meji postavili in se dozdaj še obvarovali večje nesreče, ali vprašanje je, če bode mogoče zabraniti razširjenje kuge tudi v prihodnje.
Iz skrbnosti za svoj okraj, ki je v nevarnosti, da se tudi okuži in videč strašno malomarnost v sosednji Istri, je torej šel c. kr. okrajni zdravnik dr. Hazpet iz Postojne zadnjo nedeljo v Istro in tam našel stanje kakor Brno ga prej opisali. Seciral je sam okuženo goved in preparate poslal v Ljubljano, ob enem pak poslal necega podžupana v Trst k namestniku baronu P i no, ter mu pismeno razložil stanje stvari. — To je vendar pomagalo. Takoj drug dan je dobil deželni živinski zdravnik kranjski dr. Scliindler telegralični nalog iz Trsta naj ide nemudoma v Istro preiskavat. Kakor čujemo je uže poročal, da je kuga zares žalostno razširjenje zadobila. Zdaj se bode moralo vse storiti, da se zabrani kolikor je v Človeških močeh, ali kdo bode plačal strašno škodo, ki se je vsled nevednosti in nemarnosti   isterskih  vladnih organov zgo-
dlla. Vlada, ki je s svojimi nesposobnimi organi zakrivila, da je knga tako veliko razdaljo dobila, je gotovo dolžna odlkodo-vati posestnike, katerim je živina pocrkala.
Kes nas Slovence obiskuje gorje. Pritiskajo nas sovražniki na političnem in narodnem polji, potem pa pride še nesreča za nesrečo. Iu mej temi zadnji čas živinska knga pridno izpodkopava še ono mrvico ma-terijalnega blagostanja, kar ga naš kmet ima. Lani je obiskala Dolenjske kraje, ki še zdaj nijso strahu prosti, zdaj žuga No-tranjcem, Goričanom, tržaškim okoličanom, katere vse opominjamo: pozor in poslnšanje vladnih ukazov, ker druzega pomočka tu žalibog nij, nego zabramba razširjenja.
Politični razgled.
V Lvjubljani 14. decembra.
MMršavni *i>of je 10. dec. končal po daljši debati posvetovanje o srednjih šolali. — Minister Stremayr je zopet vstal in še enkrat o b 1 j u b i 1, d a b o d e država celo z žrtvami na slovanski jezik v šolah bolj oziraja se. No, da vidimo! — Ciencialaiz Slczije je pri oddelku „ljudske šole" govoril v tem Bmislu, da vlada nič ne stori za slovanske šole v Šleziji. Bilo je še 14 govornikov vpisanih, a ko je bil sprejet konec debate govorita le PflUgel in lla.ise.
Ogvrski zbor je sprejel postavo o indeniniteti za prvo četrtletje 1875 z 230 glasovi proti 128.
v »* t* n Je it r **.
Z novim *rhskim ministarstvom M*-gjari nijso prav zadovoljni, kar je dobro znamenje.
i*ttfi£ki občinski zbor je sestavljen iz 69 republikancev in le 11 protivnikov republike.
Obtožno pismo proti i a-tti mn obsega posebno, kar je poglavitno, da je zatoženec mnogo aktov, ki ho veliko važnosti g led o politike in razmćr nemške vlade k vnajnim vzel iz pariškega poslaniškega arhiva. Omenjeni akti spadajo v tri vrste: 1. one, katere je Arnim nevednma vzel soboj, na posebno zahtevanje pak pozneje vrnil. 2. tiste, ki je vedoma vzel soboj a pozneje vsled razpora 8 li-markom, ker njega zadevajo, nij hotel izročiti. 8. pak take, o katerih Arnimu nij nič znano. — Dalje om uja z-itožba, da jc Arnim bil v dotiki s žurmlisti in Žurnali, posebno s dunajsko „Presse" in brtiseljškem „Echodu Parbment", v katerih je objavljal one akte največ proti kanclerju Hismirku. zaradi tega se Arnim obt žuje, nepoštene in nepostavne prisvojbine, njemu uradno izničenih aktov od 1872. 1. — 1874. 1. (Prestopek pruskega kaz. zak. čl. 348, 350 74.) Arnim pravi pri obravnavi prvega duć: da je žurnale in akte v arhivu pariškega poslaništva tako redko videl, da mu nij moč o tem kaj poročati. — Prihodnja seja obrav nave je bila 10. t. m.
Dopisi.
Iz INMldiii^4- na Vipavskem 10. dec. |Izv. dop.j Gotovo dosta čestitih bral cev narodnega Časopisja, uže za trdno misli, da je naša čitalnica z mnogimi drugimi šla v „vefno spanje" spat. Ne! Nij ravno se mogla bahati s sijajnimi veselicami, katerih tudi zadnja leta nič imela nij, vendar pa je vedno se skrbelo s pomočjo zunanjih podpirat«! jev, da je obstala in lehko ponosno reče: ujen obstanek pri tako enakomislečib udih — je gotov!
Preteklo nedeljo imela je čitalnica svoj redni občni zbor. Ko so se vse točke, razeu
zadnje: „posamezni predlogi 6. udov" harmonično razvile, prost besede g. Cotič iz Vipave. V njegovi zgovorni besedi, začne razvijati ustanovljenje čitalnice in priporoča udom, da bi moža, ustanovitelja naše čitalnice, kateremu nij narodnost molzna krava, pač pa narobe; moža, kateri je vse narodu posvetil ln zanj trpi — za Častnega uda izvolila. Ko govornik izgovori: gos. doktor Lavriča! — s kako radostjo, kako gin jeni so možu nuje v znamnje velicega spoštovanja vstali in predlog z burnimi „ž vio" sprejeli!
Brž se je dogovorilo, da se mu takoj poroča i diploma preskrbi.
Udje upajo, da bode, od žnjim mislečih, njegovih častilcev to zaslnženo darilce sprejel.
Iz   Anuorju  na Savi [Izv. dopis.]
— P. M. — V sosednjih Trebovljah, kjer ee privažajo »črni diaminti" na svitlo, godoval je ondotui rudnik sv. Burbaro, ker ona je „pomočnica" rudokopu. Uže rano, ko je jedva jutranja /arija porudečila nebo, jeli so grmeti možnarji i rudniška kapela je svi raje obhodila Trebovlje. Ob osmih zbrali so se rudniški uradniki, rudokopi, vsi v sijajnej uniformi, in povabljeni goBtje v cerkvi, kjer se je vršila slovesna služba božja. Po maši je bil v krasno z rudniškimi emblemi dekorirani dvorani skupni obed, ki je trajal malo da ne 4 ure. Napivalo se je mnogo zdravic Mej druzimi naj omenjam ono, s katero jo g. vodja rudniški nazdravil navzoČ-ii i ni gostom in kateri je bilo geslo: Edinost krepi ! Dalje ono, s katero se je nazdravilo g. inšpektorju Eichhalterju, kojemu smo čestitali kot najstarejšemu rudarju v okolici,
— g. Trebovljskega plebana, ki je pesuikove besede: „Ehret die Fiauen" napil navznčnim damam, in g. dr. Erženovo, ki je nazdravil rudniškej prialovici : „Glllck auf!" Govor je sledil govoru; vmes pa so pokali možnarji in h vir.. I a je godba, mej druzimi komadi tudi naš slovenski potpouri, koji zvuki so bili z gromovitimi dobro-klici i burnim ploskanjem sprejeti.
Na večer podala se je vsa družba v rudniško restavracijo, ki je bila krasno osvitlcna z beugaliČnim ognjem. Takoj se je pričel ples, ki je trajal do mladega dne. Izvrstna je bila pijača in vsa postrežba. En-icega dne nij valjda še bilo v Trcbovljah akopram Čestokrat nsprsvljajo zibave. In vsem uradnikom zlasti vrlemu g. vodji izrekam za gostoljubnost in zabavo najtoplejšo hvalo  in kličem:  Ž'vel rudnik Trebovljski!
Domače stvari.
— (Iz Dunaja) se nam pi4e : 8. dec. so bili p.' danci grof Ilobenvvart, dr. Vošnjak in grof Barbo pri mnistru za trgovino g. Ilauhansu pritožit se o nepostavnosti in samovolji, ki se godi od strani vladne volilne komisije za kranjsko trgovinsko zbornico, r. .n lian s je obljubil, da bode takoj v Ljubljano pisal in ukazal preuaredbo. B imo videli.
— (O raspu9čeni kranjski trgovinski zbornici) pravi uradna „Liibacher Zeitung" od 9. dec, da nij glede pošiljanja shoda avstrijskih trgovinskih zbornic nobe-uega odgovora dala. To nij res. V tretji seji druzega dneva trgovinskega shoda 24. novembra je tedanji delegiranec V. C. Supau
vsled protokola, ki ga imamo pred soboj, to-le v plenuma zbora izjavil: „'Trgovinska in obrtaijska zbornica v Ljubljani mi je naložila, povedati, da se bode skupnega posvetovanja rada udeležila, a se ne more opuščati v druge stroške, nego v one, ki so z ade-leženjem zastopa zedinjene". — Sicer ratvi-dimo iz onega protokola predloge, katere je kranjska trgovinska zbornica v interesu prospeha narodno - gospodarstvenih stvari j pripravljajočemu odboru onega shoda stavila. Protokol konstatira, da nobena trg. zbornica nij toliko (deset) nasvetov stavila kakor zdaj razpuščena kranjska, tista zbornica, na katero zdaj BLaib. Tgbl.u laja kakor pinč na mesec. Mi bodemo sicer na drugi strani našega lista dokazali, da je bivša zbornica ne le narodno-gospodarstvene interese svojega okraja dobro varovala, nego tudi interese c-le drŽave s temeljito preudar-jenostjo, in v državnem zboru so (Neiuvirtb, Menger) 5. dec. t. 1. tisto konstatirali, da je resnično prišlo, kar nt i kranjska zbornica in njen predsednik prorokovala uže 13. sept. 1866 leta.
— (V ljubljanski red u t i) bode jutri velika dobiodelna beseda za revne šolarje.   Program jutri.
— (Izgubil seje) — kakor se nam iz Polja pri Ljubljani pi?o — pred enim tednom Anton Trkov iz Dobrunj, delavec v tamošnji papirnici, oženjen, iu še do denes (10. dec.) nij duba ne sluha o njem. Sploh se tukaj misli, da je najbrž padel v vodo in utonil.
— (Vipavska čitalnica) vabi k občnemu zboru, ki bode dne 13. decembra. Na dnevnem redu bode poročilo tajnikovo, blagajnikovo, volitev odbora in nasveti posameznih udov. K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
— (Velicega medveda), ki vaga 2 centa in 70 funt., so včeraj v Ljubljano pripeljali. Ustrelil ga je Auerspergov lovec pri Igu.
— (Po volčjem lova.) Piše se nam od tod 9. dec: Dencs sta dva iz Zeljimelj došla kmeta ustreljenega volka sem pripeljala, da bi zanj taljijo dobila. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bile posebne okolnosti. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani jo namreč n-povedalo, da naj so volkovi brez ozira preganjajo in postre'ć, kolikor je mogoče; ali gospod fajmošter v Željimljih o t m nič nijso vedeti hoteli, češ, kaj bo „kmet" streljal, saj smo mi gospodje zato. Občno razglasenje je tudi zaostalo, pa vendar so se kmetje nad to vzvisili in so lov na volke prosto iu samovoljno n i redili. Oai so zvedeli, da v neki dolini, kjer neka m li .viti v leži, se volkovi shajajo; takoj so to dolino obkrožili in flamo enega izmej kakih sedmerih volkov zasačili. Tega prineso, kakor gori rečeno, na pregled k c kr. okrajnemu glavarstvu. Pa Iu so bile zavoljo tega volka take razširnosti, da bi ga ne bila kmeta zavoljo teh 20 gld. pripeljala, Če bi bila to vedela. Pred, ko se je en lovec kot strokovnjak znašal, da je potrdil, da je ta volk res volk in ne maček, preteklo je celi pop* ludan in potem so še le volčji gobec s sekiro tako razmesardi, da drago cenjeni iu iskani zobje za nobeno rabo več nijso. So čudni ti c. kr. u.aduiki, ki na svojih predpisih jahajo brez ozira na uićvreduoBt iu izgubo časa. Omenjena kmeta sta tožila, da sta toliko časa izgubila.
— (Germanizacija.) Pripoveduje se po ljutomerski okolici — tako se nam od ondod piše, — da sta naš glavar in pa inšpektor Bauer na novo sklenila, naj bi se v Ljutomera in tudi po drugih šolah nekoliko nemščine nčilo, in pa še v nemškem jezika pri telovadbi komandiralo. To je par čudno, pa Čujemo, da je ta sklep le zaradi tega mogoč bil, ker dveh narodnjakov, K. in M. pri dotični seji bilo nij. Kako je pa to, da naš glavar, kit predsednik okrajnega šolskega sveta še zdaj ne imenuje učitelja, ki je menda iz It. kompetiral? Zakaj pusti prvi deški razred brez učitelja? Ali bodo staro samo zavoljo ene ure šolske otroke po 1—2 ure daleč v Ljutomer pošiljali ? To nam ne kaže, da bi bil glavar res tako vnet za šolo, kakor sem o njem uže r tal
— m —.
— (Hrvatje in Slovenci.) Hrvatski ^Primorac" ima dopis iz Beča, v katerem pravi: nNa večer se sastade „Velebit" (brv. društvo). Pošto je sinoćni sastanak bio oglašen kao glavna skupština, osvanuše u njem prvi put i Slovenci. Predsjednik „Velebita", govoreč iz srdea svih Članova, pozdravi Slovence i predstavi je družtvu, ne kao go-stove, već kao braću Hrvata, kojim su vrata „Velebita" uviek otvorena. Od njih primljen je tuj izraz veoma radoBtno s izjavom, da će rado pustiti svoje drnžtvo „Sloveniju" i s Hrvati kao s bradom u jedno družtvo stupiti. U obćo mi se Čini, da se je otvorenjem hrvatskoga sveučilišta od simpatija, što su ih modjusobno Hrkati i Slovenci gojili storio nov vez, vez najsrdačnije bratinske ljubavi, što će danns sjutra i po Slovence i po Hrvate spasonosno djelovati. A kada se je i mladež počela ovako srdačno susretati, nadati se je svemu dobru. — Dne 12. t. m. daju Slovenc koncert v slavu P*eširuovu. U tom konceitu sudjelovati Če i Hrvati, a medju njinii mali Krežma sa svojom sestrom. Opet novi dokaz, kako se 8 jedne i s druge strane za jednim ciljem teži, za ciljem davno zelenoga ujedinjenja. Da je pako to ujedinjenje po nas nužduo i koristno, imadosmo prilike ovih se dana osvjedočiti. Bili su najme izbori v odbor akademičko Leschalle, a jedino slogi Hrvata i Slovenaca imamo se zahvaliti, što je slavenski živalj u tom odboru dostojno zastupan, prem sn se Njemci već unapred grozili, da nećs birati barbara od god. 1848, nu sloga je dokazala, što valja taj : nećemo.
— (N o v a i u s t a r a d e v i c a M a r i j a.) Piše se nam iz spodnjega Roža na Koroškem: Denes 5. t. m. zjutraj ob 6. uri so pripeljali /andarji devet ženskih kot cerkvene upornice ali puntarice iz Smarjcte v Borov-Ije. Sest teh žensk so še ta dan v Celovec odpeljali. Iz malenkosti zraste veliko. Prepo-božne mamice »Smarjetske omislijo mater božjo z novo obleko okinčati, ne da bi g. fa j mostni denar na razpolaganje izročile. Zarad tega so mati božja in pobožne naše mamice neodpustl jivo sovraštvo naredilo. Sklene namreč g. župnik mater božjo iz stranskega altarja odpraviti, kar pobožne tako ostrali, da so iz cele fare privrele In g. Sapnika prosile, da bi svetej materi božji prizanesli, a zastonj. Mežnar kakor Milhns klofutne po enoj ž-nski. Kot blisk ga zgrabijo druge za la-*e in hajdi ven ž njim. Ko pridejo nazaj, se j^ bil g. župnik uže zaklenil v sobi. A ženske zmage pijane, mu kar duri podero in udero v sobo. Župnika
sicer nijio lasale, ali regljale so kakor žabe in mnogokatero bridko je moral požreti. Farani pa od tistega časa v takej razprtiji žive, da menda v Babilonu nij bilo take. — Cela -tvar je zdaj prišla pred kriminalno sodnijo, kjer bode skoraj toliko ljudij zaslišanih, kakor pri „sv. Tončka". Bomo videli kakov bo izid.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 2. dec. Matija Likovec, vulgo Hrastov, 18 let star, hlapec iz Iške-Loke je 20. septembra ls74 okolo četrte ure zjutraj pred hišo vdove Mice Tancik v gornjem Igu Janeza Ruperta, sicer ne z namenom, ga usmrtiti, a vendar z drugim hudobnim namenom z žepnim nožem enkrat v trebuh, in sicer pod želodec tako sunil, da mu je l'/a" dolgo rano pri-zadjal, katera je v 20 urah smrt ranjenega pouzroČila.
V soboto 19. sept. t. 1. namreč okoli 9. ure zvečer zbralo se je na poda vdove Mice Tancik iz gornjega Iga več fantov in tudi nekaj deklet, da bi proso meli. Ko so okolo polunoči svoje delo dokončali, Šli so na povabilo gospodinje vsi v njeno izbo, kjer so dobili nekaj jesti in 3 poliča žganja. Ti in tudi domači ljudje Marije Tancik — več ko 12 osob — so se zabavali raznotero, tu poslcdnjio napravili so ples, kateri je trajal do štirih zjutraj (20. sept. nedelj«*). Ob tem času je zapustil prvi Janez Rupert *obo iu koj za njim Janez Maček, rekši, da se bo zvun^j malo ohladil. Ko je tu Janez linpert Jaueza Mačka naprosil, naj Matijo Likovca iz izbe pokliče, ker bi z njim rad nekaj govoril, je stopil Janez Maček k odprtemu oknu, poklical Matijo Likovca i j šel potem zopet v hišo, Matija Likovec pa k Janezu Ropertu iz hiše. Tu se je vnel mej njima besedni prepir, iz katerega je kmalu t?pež nastal, ker je Janez Rupert prvi Matijo Likovca s samo roko po glavi udaril, ta pa takoj nož iz žepa potcguil in ga svojemu nasprotniku v trehnh porinil. — V tem hipu prideta iz hiše Matija Likovec vulgo Jurčkov, proti kateremu se je poprej Janez Rupert izustil, da bo še denes Matijo Likovca natepel, in Matevž Grmek sploh Pav-linov, ker sta se bala, da bi se kaj hudega ne pripetilo — in vidita, da se Matija Likovec in Janez Rupert držita. Matija Likovec sploh Jurčkov, vpraša Janeza Kuperta, kaj da hoče Likovcu, na kar Rupert odgovori, da ga je ta tako v trebuh ubodel, da mu čreva ven visijo. — Matija Likovec sploh Hrustov je šel potem proti domu, ranjenega Ruperta so pa najpoprej v hišo Marije Tancik, potem pa v hišo Janeza Likovca pripeljali, kjer je potem, ko ga je bila sodnijska komisija pod prisego zaslišala, še tisti dan okolo polunoči umrl.
Zatoženec se je pred porotniki zagovarjal, da ne ve ali ga je on v trebuh sunil ali se je umrli na nož nataknil. — Priča Janez Maček pravi, da je Likovca iz hiše k Rnpertu poklical. Ko kmala potem prva Matija Likovec sploh Jurčkov in Matevž Grmek, in za njima vsi drugi iz hišo pridejo, toži jim ranjenec, da ga je Likovec v trebuh zabodli. L'kovec sploh Hrustov, pa je dejal proti okolo stoječim „ne smete zameriti, kaj sem naredil, jaz se nijsem mogel drugače braniti."
Dr. Kapler izpovć: Ta rana sama na sebi nij bila smrtna, ker nobena važna posoda nij bila poškodovana. Če bi se bil zdravnk o pravem času poklical, bi rano brez nevarnosti nekaj večjo naredil in ven viseča v rano vščipnena čreva reponiral in rano zašil. Ker se pa to nij zgodilo, je črni prisad Rupertovo smrt ponzročil.
Potem so se stavila ta vprašanja :
I. glavno vprašanje: Ali je zatoženec Matija Likovec kriv, da je 20. sept. 1874 zjutraj pred hišo Marije Tancik v gornjem Igu Janeza Ruperta sicer ne z namenom ga usmrtiti, pa vendar z drugim sovražnim namenom z žepnim nožem enkrat v trebuh tako zabodel, da mu je s tem rano prizadjal, katera je v 20. urah ranjencevo smrt pouzroČila?
II. dodatno vprašanje za slučaj, ako bi se na I. vprašanje odgovorilo „da" : Ali se je zatoženec poslužil samo potrebne brambe, da bi odgnal od sebe krivičen napad za življenje?
III. eventualno vprašanje za slučaj, ako bi se na II. vprašanje odgovorilo nne": Ali je zatoženec pri svojem dejanji vedeti mogel, da meje potrebne brambe prestopi in skozi to nepotrebno nevarnost za življenje Ruperta napravi.
Odgovor na 1. vprašanje: 1 glas „da", 11 glasov „ne". — S tem odpadeti II. in III. vprašanje in zatoženec je bil — ne krivega spoznan.
Porotniki so bili gg.: KrisperVal., Pelikan Vdjem, Vičič Miroslav, M kuS Loreuc, Killer Viljem, Sevnik Josip, Pobi Albert, M žgur Ant., Jerlan Ant., RabiČ Seb., VVillmann Andr., Ganboldi Ant. II. v.
t »tirii v IJiitvIJmsl
od 8. do 10. dec.: Jut. Flankarjova. kočijažova hči, 6 '/| na pljučnici. Vikt. SoriČova, dete c. kr. stotnika, 4 I., na vnetici grla. Ant. Omahnova, revidentova soproga, 3K 1,, na vročnici. Fr. Padar, delavec, 'J4 1., na oslabljenji.
Deželno gledališče v Ljubljani.
V soboto 12. decembra 1874.
Prvikrat.
Jedina hči.
Vesela igra v 2 dejanjih,   poljski spisal Urof Aleks. Fredro, poslovenil V. Krzen.
Osobe:
Ssumbalinski, posestnik -
Pavlina, njegova lici — — Matej flomirto — — — Agata, njegova soproga —
Kazimir RatatuMki--
I mi za, njegova soproga —
Kamila — — — — — —
Avgust Parsinski — — — Henrik Marccki   — — —
Baltazar, SzumbaHnskdjev
— — gospod SuSterSif.
— — gdč. Naniretova.
— — gospod Jekovec.
— — gdč. Gorili kova.
— — gospod Dubskl
— -   gdč. TiOdurjeva.
— — gdč. Podkrajikova.
— — gđč. Ihanova.
— — gospod Eržen.
— — gospod Scfimtdt sluga gospod P. Kajzel.
Potem prvikrat :
Roža Saint Flourska.
Komična opereta v i dejanji od .1. Ofienbaolia, poslovenil J. <' i m p e rni a a.
Osobe:
Pieretta, krčmarica — — — gdč. p|. Neiigvliaucrjeva. Mareaclni, kovač — -        — gospod .1. Nolli. ( liapaillons, čevljar — — — gospod Meden.
Kasa se odpre ob ','..7. uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. Prihodnja ftlor. predstava bo v nedelja 90* đec, 1874.
Hiša na prodaj
v Radovljici.
Prostovoljno se v niestii ležeča, prostorna. Ono nadstropje visoku hiša, v katerej se jo do sedaj barvanja sukna in platnu delala in je poselim« /a kakega rokodelca ali kupca sposobna, proda. Plačilni pogoji bodejo vsakemu všeč. (88fl—2)
Kaj več o tem se izve v Radovljiški kavami
Zoper  .mili   duh iz ust in lehko krvim-ro zobno mrso.
Ker som nibila HiinlluTin<»t t» ii-tno
votlo, (»i gospoda c. k dvornega zohozd rav-
nika «lr. l*o|»|»u in zgu In !a hudi duli in »e JO tudi rahlo, lehko krvaveč' zobno ne-o okoli) /.nI) trdno stisnilo in NI zgubila po tem trgajoči« bolečine, no morem več storiti, nego jo najbolje priporočati.
Na D u it a j i.
Ana Karner, mesto, štev. 768.
Sn dobiva: (66—4)
v i. j u i»«j ii u i  pri Potričič in Pirkor-ji
— J o a. K a r i n g o r - j i — A. K r i 8 p e r - j i — Eduard Mahr-ti -- F e r. M o 1 h. S c h in i t tu
— E. U i r s c h i t z - u, 1 o k a r j i; — v Kranj i pri L, Krispor-ji — Sob. S c h a u n i g - u , lok ar j i; — v Pliberg-u p ri llerbst-u, lekarji;— v Varaždinu pri Halter-ji, lekarji i
— v Kudolfoveiu pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji
— Josof llergman-11; — v Krškem pri F o d. liiimclies-n, lek.; —v Kamniku pri J a h n-u, lekarji;  v  Gorici  pri   P on t on i-j i, lekarji
— J. Kollor-ji; — v VVartonlierg-u pri F. Gadi er-j i; — v Vipavi pri Anton. 6epe* r i 8-u, lek.; —^Postojni pri K u p fo r s e h m i d t-u lekarji;— v Skofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — v Kočevji pri J. U ran no-tu, lekarji;
— v Iliriji, c. k. rudarska lekarniea; — v Liliji pri  K.  M U h 1 w o n zo 1-j i, lekarji; — v Ha-
doljiei pri Zalokar-jevi vdovi.
Vsem bolnim mor in zdravje brez leka in I rez stroškov po izvrstni
Revalesciere i Barry
28 let uže jo nij lmlezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrasčenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, neprebavljeni e, zaprtje, prehlajenje, nespiinje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slaboBti in blevanjc pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujSiuije, bledičico in pre-blajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkiiz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Bcncka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cnmpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, gradnje Castle-stuart, Markize de Brchan a mnogo druzih imenitnih osoli, se razpošiljava na posebno zalite vanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 šprice valov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. ini 1852.
Kevalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih, a t. d. pri kumuju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Kevalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočani. James Sli ore lan d, rauocelnik, 'JU. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, G. maja 185G.
Ponavljajo izrekam glede Kevalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 s t e i n , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921.
O b e rg i m p e rn , (Budeusko;, 28. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal H tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, j° vsled rabe Vaše Kevalescičre du liarry po-polnama zdrav.
Viljem li u rk u rt, rauocelnik.
M o n t o n a, Istra. Ičinki Kevalescičre du Kuriv so izvrstni.
Por d* Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. £>t. 80.416.   Gosji. P, V. IJeiieke, pravi prolesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v
-Berliner K l i n i b c h e W o o h e n a o nri rt" od 8. aprila 1H72 to le: „Nikdar no zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Uevalenta Ara-,bicau (Kevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nij so bila v stanu odpraviti; toda Kevalescičre gaje Ozdravila popolnoma v G tednih.
St. G4.210. Markizu de Krehan, bolehajo sedem let, n«.' nespanji, tresliei na vseh udih, sliujsanji in hipohondriji.
St. 7D.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dilssoldorf, i'a dolgoletnem btdelianji glave it1, davljenji
St. 75.877. Flor. Kollerja, e. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji duŠnika, omotici i tiščanji v prsih.
St G5.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10letno hramote na rokah in nogah i t. d.
Št. 7fi.'.'7i>. (iospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejui prsni bolečini in pretresu čutnic.
Kevalescičre je 4 krat tečnej a, nego meso, ter se pri odrasčenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehaatih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr. L fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 golu. 50 kr., 5 fun ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 88 goliL — Kevalesciore-Biacuiten v pušicah k 2 gobi. 50 kr n 4 gold. 50 kr. — Rovaleaciere-Chocolateo v pral n
in v ploščicah aa 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 golđ. 50 kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za  120 taa
0 gold., za 28S taa 20 gold., — aa 576 taa 3*> gold. Prodaje: Barry du fclarrv A (J o m p. na Da<
>.*jl, Wall.'1eeliMiaa»c rit.  8,  v LJubljani Ed.
lakr, v Urade! bratje O beranzmey r, v lun-
fToJkn Dioootl & P/auk, v <'olovci P. Birn-'" " r , v Lonci Lndvig Mliller, v Maribora tf. Morič, v tleraiin J. B 'l^iokhioiiiin, v /ii^n'lui v lekarnici usmiljenih sester, v «T'er-iioticuli pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v l-i-mltu pri bratih Oberranz-meyr, v l< nusvmii pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v VuraŽ-«linii pri lekarju dr. A. Ilalterju, kakor v vseh mernik pri do i rib lootrjih in ape^erijakih trgu vedi; tudi razpošilja dua*.j«ka hiša na vso kraje po poštnih 'lakaznioah ah povzetjih.
o
p- —• 3-
3 • 9
"" 0
c 5 tj
S Z P ■
f ** t o
B  <£ m 0
r
1 i i
<£ c: N
p
f9
I si
m*
z*?
K 2. ■
t) 5'
5»-
O    1 <0
r o:
S" Bil
™ c.
0 O
11»
1 F<\
L i £>
s ri
o »
s= S 5 <*j
o cr
N ■-, MM p
3 td» o b
ta n
b 3 2?
?h:b
» v p
ca i    5' Pi o
iT s* r*
< & "T3 "T 2. v 3.3. pr w
1 ti Pil i||
N* Ai CT
181
• I«
8?
p. o* p »
m Sla K    c B o
o = p fr r
I I
■ J?    I 1
m, ft> c-. OS
0 o,
b
p* H •-t
1 F
Si
9l cd
b 5" a a
B S
Mg
EP
9 M
-a g*
... o
1 r
B4
t-1
V 9
■ B S 5 o
f
po- c c
»II
c • r
p. c..
p. -.
as ax,
■< ■<
II -i Pr
p p <
5 P
i,
.   3   a   3   a   s   a   „ —
—i m. oc c cn i -ioo^
C *- t ;> o i   o O O
Okrožnica
ta,
Dovoljujemo si naslednje opozornjevati na naš prav po ceni jesenski cenik, ter se bodcnio vedno, kot dosedaj trudili v vsacem ogledu s solidnim in poštenim blagom našim odjemnlkoin ustrezati.
Ker smo v zvezi z največjimi tovarnami na kontinentu, se Vašemu Klago-rodji ponuja ugodna prilika, s potrebnim blagom se preskrbeti po tovarniških cenah. —
Izdelki in blago naše je najbolje, ki ga razdeljujemo v tri različne vrste cen; prva vrsta obsega 2 sorte, druga vrsta 1 sorto in tretja vrsta cene, je tiajtineja vrsta robe.
Na posebno zahtevanje Vam pošiljamo kompletne cenike in vzorke franco in brezplačno. Kazpošilja se s poštnim povzetjem. S posebnim spoštovanjem
Dunajska tisko-tovarniška zaloga katuna, siikk. Rnproehl■plati Nr. 3.
(291—H)
Cenik.
1 kos HO vatlov bel, moder, nieliran ali barvan baicbant 4/4 7, 8 in D gld. 1 kos .'JO vatlov bel, moder, nieliran ali liurvan barchant      a 10, 11 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali pikč-baichanta '/s ft 8, *J in 10 gld. 1 kos žnorast. ali pike-liarchanta Ve R 1». 10 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali pike-barebanta 9/s a
10, 12 in 15 gld. 1 vatel najfinijega pavolnatega liarchanta a 40 kr.
Damska-pikč-krila, eno 2.50, ii.50 in 4.50 kr.
Otroške-pikč-odeje, bele ali pobarvane, ena 1 gld., 1.20 in 1.50 kr.
kos
Tiskana roba.
Kastni izdelki,  pcrcalin roba  za srajce,
vatel po 20, 88 in 25 kr. Kosmonoški izdelek, pcrcalin roba, vatel
po 25, 'M in 35 kr. Mcbelj-pcrcal in mebelj-kreton, vatel po
30, 35 in 40 kr. Kosmonoško umije za danisko, in otroško
obleko, vatel po 40, 42 in 45 kr. Svitli kosmonoški in francoski briljantin,
vatel po <10, JJ5 in 40 kr.
(iladka bela pavolnata roba.
Sifon in širting  za srajce, vatel po 20,
25 in .'10 kr. Beli briljantin in atlasgrad, vatel po 25,
ilO in U5 kr. */„ franc. pik rta vseh barv, vatel po 45,
50 in GO kr.
*jA rumenega nankinga, vatel po 20, 25 in m kr.
*/« šamoi in belega nankinga,  vatel po ao, 35 in 40 kr^____
Roba za rutice.
1 tueat otroških batist-robeev, z barve-nim okrajem a 80, 1)0 kr., 1 gld.
1 tueat damskih batist - robcev, obrobljeni z barvenimi okraji u 1 gld. 1.20, in 1.40 kr.
1 tueat damskih žakonet-robcev a 1.G0, 2.50 in 3 gld.
1 tueat robcev za gospode, obrobljeni z barvenimi okraji a 2.50, 3 in 3i5U kr.
1 tueat belih robcev ruinburškcga platna a 2, ii in 4 gld.
1 tueat belih robcev irskega platna a 5, G in 7 gld.
1 tueat belili robcev batistnih ali bel-laških a 8, 9 in 10 gld.
1 tueat bolniških platnenih robcev, z barvenimi okraji ii 5, G in 7 gld.
1 tueat foulard- ali katun-robcev, za na glavo, lastni izdelek si 2, 2.50 in 3 gld.
1 tueat foulard- ali katun-robcev, za na glavo, kosmonoški izdelek ii 3, ii.50 in I gld.
1 tueat barvanji) žepnih robcev a 2, 2.50 in a gld.
1 svilnata - foulard-žepna-rutica za gospode z bananino okraji, najnovejše ii 80 kr., 1.20 i u 1.50 kr.
Angleška, gladka volnata roba.
Črni in gladko-barveni orlean, vatel po
40, 50 in G0 kr. Urni in gladko-barveni deini-lUster, vatel vpo 70, 80 in DO kr. Črni in gladko-barveni svilnati-luster,
vatel po 1, gld.. 1.20 in 1.60 kr. Črni aksamit, vatel po 80 kr., 1 gld. in
1.20 kr.
Črni aksamit za silk-oblcke, vatel po 1.G0, 1.80 kr. in 2 yld.
Biirvuni progast aksamit za obleke, najnovije, za danisko in otroško obleko, vatel po 1.50 kr.
Barchant-roba.
1 kos aO vatlov bel, moder, nieliran ali barvan barchant '/B ii G, 7 in b gld.
Pri naročilih naj se blagovoli udati, če se zahteva 2., 1, ali najihicje vrste roba. — Ako je odjema in nakupovanje veliko se povoluje znižana cena. —
Adreso prosimo natanjko zapomniti: Suuio Kuju i tli 1 «.|>laiAir. a, rMck'"Srfe dT Ruprechtskirclic, vis-a-vis dem Eingang uer Sacristel.
Gladka platnena roba.
*ji aO vatlov cvirnastega platna, 1
G, 7 in 8 gld. P/H ao vatlov cvirnastega plutna, 1 kos
8, 9 in 10 gld. 4/4 ao vatlov opranega kreasplatna za
na mizo 1 kos 7, 8 in 10 gld. •/g aO vatlov opranega kreasplatna za
na mizo 1 kos 8, 10 in 12 gld. e/u 50 vatlov bclfaška tkanina 1 kos 12,
15 in 18 gld. "/e 50 vatlov holandška tkanina 1 ko»
IG, 20 in 25 gld. % 54 vatlov rmnburška tkanina za gospodske srajce, 20, 25 in JiO gld. "/g 54 vatlov ruinburška tkanina za damske srajce, ao, 35 in 40 gld. •/g 54 vatlov ruinburška tkanina za gospodske srajce, 40, 50 in GO gld. Tkanina je izključljivo le izdelek iirmo M u j A HolleUl.
Platnene rjuhe brez šiva ii 3, a.50 iu 4 gld._
Damaska roba:
Pele garniture, iz polplatneuega damaška. G os.       12 os.       18 os.      24 os.
4 gi. ~7gi. lo~gi: T4 gl. Bele garniture iz prav platnenega
jaguarda. G os.       12 os.      18 os.      24 os. 6 gl      9gl.      11 gi.    20 gl.
Bele garniture iz čisto platnenega
damaška. G os.       12 os.      18 os.      24 os. "7 gl.       Ta gl.        18 gl.       24 gl. 1 tueat barv. deseit-servijetov 2, 8, 4 gl.
„    belih    „ „       2, a, 4 „
Damaska obrisala vatel jio 2o, 30, 86 kr. Obrisala iz čistega platna tueat 4, G, 7 gl. Servijcti iz čistega platmi, tueat 1, G, 7 gl. 1 kos hU barv. kav. platna JSO kr. Prti iz čistega platna "u "A 2.60, 8. n n »    "/4 ?!        6. „
„  „    „       n     ,8/* 4> 7.50 „
„ „  „   , „  ;uu«, s.   10. „
Garniture barv. iz čistega platna. G os. 12 os.
4 gl. 8 gl.
1 garnitura prtov, 2 postelj, in 1 miz. prti ii 10, 12, 16 gld.
gl-
Izdattlj in za uredništvo odgovoren: Maks \rra16.
(•asinina in tiuk „Naioune tiMkuiue".