GOSPODARSTVO i KRONIKA Mos tudi letos bo! str. 5 Usodno trčenje s tovornjakom str. 14 TV SPORED -mikrofonom novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 24/ Leto 75 / 11. junij 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Adrenalinsko okrevanje Ker bomo dopustniške dni očitno večinoma preživljali v domačih krajih, bodo dobrodošle tudi nove adrenalinske pridobitve. Wake žičnica na Šmartinskem jezeru je pripravljena na prve vožnje obiskovalcev in tudi zipline na Celjski koči bo kmalu nared. Vse to naj bi v mesto pritegnilo tudi radovedneže od drugod in pomagalo turistični in gostinski dejavnosti k hitrejšemu okrevanju. str. 7, 12-13 Foto: SHERPA INTERVJU h Katja Mohar Bastar o digitalni (ne)pismenosti str. 26-27 i LAŠKO V parku z bogato preteklostjo str. 36-37 str. 48 Simonov zaliv k i П ГУ7/Р1ТП f*Y / A VI \ f i 1 11 1 / b \ / \ fc \\ vi M / _ \ -- Шии' 1 UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSEPOLETNESOBOTE! 2 AKTUALNO ZADETKI »Obljubljamo, da bo letošnji sejem vseh sejmov< upravičil svoj naziv.« Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma o Mosu »Obdobje karantene je bilo resnično pravi preizkus za Slovence, koliko smo v resnici digitalno pismeni.« Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijsko stičišča Slovenije »Številni ponudniki smo se povezovali že prej, zdaj bo povezovanje pomembno bolj kot kadarkoli.« Gašper Puhan, restavracija Galerija okusov »Zaradi koronavirusa nas dva meseca ni bilo na delu šolskega posestva. V tem času je narava pokazala, kako vsemogočna je. Ribniki so skoraj izginili, razbohotile so se trave, ki cvetijo.« Staška Buser, predavateljica v šolskem centru Šentjur »Imeli smo srečo, kajti >Rozi< je branil vse živo. Zelo si želimo osvojitve prvega mesta. Sam verjamem, da nam to letos lahko uspe.« Mitja Lotrič, napadalec Nogometnega kluba Celje ČETRTEK PETEK / 26 12 SOBOTA NEDELJA / 28 13 o C/5 CĆ. < 25 13 Spremenjene razmere tudi za praktično usposabljanje z delom Največ težav pri zaključnih letnikih Številni izobraževalni programi imajo kot svoj sestavni del vključeno tudi praktično usposabljanje z delom (PUD). Gre za tako imenovano prakso pri delodajalcih, ki jo predvidevajo programi srednjega poklicnega in srednjega strokovnega ter poklicno--tehniškega izobraževanja. Število ur je po programih različno, namen tovrstnega usposabljanja je, da dijaki poleg praktičnih znanj in spretnosti pridobijo tudi takšne, ki jih v šolskih delavnicah ni mogoče pridobiti. Šole pri tem tesno sodelujejo z delodajalci. A v času epidemije, ko so šole zaprle vrata in so tudi številna podjetja omejila delovanje, je bilo praktično izobraževanje pri delodajalcih prekinjeno. Kako so šole reševale to težavo, če je opravljena obveznost PUD pogoj za uspešen zaključek letnika? TATJANA CVIRN Kot je dejala Tina Klarič, svetovalka Centra RS za poklicno izobraževanje, ugotavlja center obseg sprememb in prilagoditev s posebno raziskavo, ki jo pripravlja v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Rezultati bodo znani konec poletja. Že zdaj je jasno, da je najlažje šolam, ki so praktično usposabljanje v podjetjih v celoti izvedle že pred časom izrednih razmer. »Glede na sklep MIZŠ, da se študenti in dijaki v času izrednih razmer izobražujejo na daljavo, je bil za šole največji izziv, kako usvajati tiste cilje izobraževalnih programov, ki so izrazito praktično naravnani in se jih praviloma usvaja v podjetjih, šolskih delavnicah ali medpodjetniških izobraževalnih centrih,« pravi Klari-čeva. »Večinoma so šole tudi za te študente in dijake izvajale izobraževanje na daljavo. Prilagoditve so potekale tako, da so šole določile cilje, ki jih je mogoče doseči na daljavo, in cilje, ki jih dijaki ne morejo doseči na daljavo in jih bodo (razen pri zaključnih letnikih) na različne načine dosegli v naslednjih letih. Dijaki zaključnih letnikov svojo poklicno usposobljenost izkazujejo ravno v teh dneh na zaključnih izpitih.« Tako ali drugače, opravili bodo V nekaterih celjskih srednjih šolah in v višji strokovni šoli smo preverili, kako so rešili težave s prakso. V Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC so se že v začetku maja v skladu z okrožnico MIZŠ odločili, da dijakov, ki bi morali v juniju za dva tedna na praktično usposabljanje k delodajalcem, tja ne bodo pošiljali. Ravnateljica Irena Posavec pravi, da so za te dijake podaljšali pouk na daljavo in dali možnosti za dodatno delo vsem, ki to potrebujejo. »Dijaki v programih oziroma poklicih, ki imajo daljše praktično usposabljanje (18 tednov), so ga opravili že v prvem polletju.« »Pri nas so oziroma bodo vsi dijaki opravili PUD na takšen ali drugačen način,« pravi Igor Lupše, ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC. »Največja težava je bila pri zaključnih letnikih. Naši učitelji prakse so dijake aprila in maja zaposlili na daljavo. Dijaki so izdelovali učila, opra- Znane najboljše restavracije z letošnjega izbora The Slovenia Restaurant Awards Zmagovalna Gostilna in pivnica Stari pisker Znani so rezultati letošnjega izbora najboljših restavracij v naši državi The Slovenia Restaurant Awards, ki ga pripravlja mednarodna založba The Slovenia. Za četrti zaporedni izbor najboljših, ta je kombinacija glasovanja strokovne javnosti (gastronomske akademije) in ostalega občinstva (glas ljudstva), je bilo oddanih največ glasov doslej, 34.150. Letos je strokovna komisija za ocenjevanje določila 140 restavracij. Med tistimi, ki se jim je uspelo uvrstiti med deset najboljših (Top 10) v posameznih kategorijah, je tudi nekaj restavracij s Celjskega. Gostilna in pivnica Stari pisker je zmagovalka v dveh kategorijah, Novinec in Glas ljudstva. ROBERT GORJANC Preglejmo še nekaj drugih vidnejših dosežkov restavracije iz naše regije. V »absolutni konkurenci« gostiln iz celotne Slovenije je deveto mesto osvojila restavracija Galerija okusov iz Novega Celja (prispevek z razmišljanjem lastnika lastnika in chefa restavracije Gašperja Puhana o posledicah pandemije za gostinstvo lahko preberete v Naši temi). Zmagovalke v tej kategoriji so sicer Gostilna pri Lojzetu - Dvorec Zemono, Hiša Franko in Vila Podvin. V kategoriji Termalno-pa-nonska Slovenija je Galerija okusov osvojila četrto mesto, na petem mestu ji sledi Pavus Marka Pavčnika iz Laškega, Gostilna in pivnica Stari pi-sker je bila v tej kategoriji šesta. V ocenjevanju z naslovom Alpska regija je Gostilna Grič iz Slovenskih Konjic osvojila sedmo mesto, Hiša Raduha iz Luč deseto, med hotelskimi restavracijami je Hotelu Ple-snik iz Logarske doline pripadlo peto mesto, v kategoriji 3 vljali servise, frizirali ... in vse to slikali, napisali poročila ali predstavili v živo. Drugi letniki so PUD v celoti opravili pred >korono<. Prvi letniki bi morali na PUD aprila in maja, a niso šli, ampak smo izvajali pouk na daljavo in imajo prakso ta mesec. Večina dijakov je na praksi pri delodajalcih (vsi frizerji, modni ustvarjalci in avtostroka), za nekatere smo praktični pouk organizirali v šoli (preoblikovalec te-kstilij - NPI).« Študenti še imajo čas do jeseni Tudi za študente višjih strokovnih šol je praktični del izobraževanja v podjetjih izredno pomemben. Kot pravi Alojz Razpet, ravnatelj Višje strokovne šole ŠCC, imajo študenti v programu kar 400 ur praktičnega izobraževanja v vsakem letniku. Pri študentih zaključnega letnika je na praktično izobraževanje vezana tudi priprava diplomskega dela. »V naši šoli so študenti prvih letnikov opravili praktično izobraževanje do 13. marca, medtem ko bi morali študenti drugega letnika oditi v podjetja 6. aprila, kar je bilo z odredbo vlade onemogočeno, kljub temu da so nekateri študenti in tudi podjetja to želeli. Z 18. majem se je izvajanje praktičnega izobraževanja sprostilo in večina študentov je že v podjetjih. V podjetjih, kjer je še veliko zaposlenih na čakanju zaradi krize oziroma nimajo dela, študentov ne sprejmejo na praktično izobraževanje, čeprav so podpisali pogodbo,« pravi Razpet in dodaja, da šola zaenkrat drugih rešitev ne išče, ker imajo študenti možnost opraviti vse manjkajoče študijske obveznosti do konca oktobra. Prav tako lahko zamenjajo delodajalca. »Če bodo pri posameznem študentu težave, imamo v šoli možnost obseg in izvedbo praktičnega izobraževanja prilagoditi ali ga izvesti v zavodu, in sicer v okviru medpodjetniškega izobraževalnega centra.« Foto: Pixabay Nabiranje izkušenj Domenn Kuder, dijak tretjega letnika računalništva v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC, ki je v teh dneh na praksi v naši medijski hiši: »Opraviti moram 152 ur praktičnega usposabljanja. Nekateri si prakso najdejo sami, drugim pomaga šola. Letos so imeli nekateri sošolci kar nekaj težav pri iskanju prakse. Delam različne stvari in o tem moram voditi dnevnik ter opisati najbolj zanimive izkušnje tedna. Sam jemljem vse to kot nabiranje novih znanj in spoznavanje delovanja podjetij, kar mi bo koristilo v prihodnje.« Glas ljudstva 1. GOSTILNA IN PIVNICA STARI PISKER 2. Hiša Franko 3. Gostilna Dvor Jezeršek *4..Vila Podvin 5. Gostilna pri Lojzetu - Dvorec Zemono * 6. Pavus 7. Galerija Okusov 8. Gostilna Krištof 9. Restavracija Strelec 10. Argentino Najboljše restavracije letošnjega izbora v kategoriji Glas ljudstva Gostilna pa je osmo mesto osvojila še Gostilna Grič iz Slovenskih Konjic. Ta je na četrtem mestu tudi med Top 10 novinci, s Celjskega ji dela družbo na desetem mestu Restavracija Amon. V kategoriji Glas ljudstva sta šesto oziroma sedmo mesto osvojila še Pavus in Galerija okusov. Strokovna komisija je pri izboru restavracij ocenjevala kakovost in raznovrstnost hrane in pijače, kakovost sestavin, skladnost okusov inovativnost ... ter kakovost gostinskih storitev (pozdrav, strežba, način priporočanja hrane in pijače, znanje strežnega osebja). Eden od kriterijev je tudi, da mora biti restavracija odprta najmanj leto dni. »Zanimanje za slovensko kulinariko je vedno večje. Ne le na domačih tleh, tudi na svetovnem parketu slovenske restavracije dosegajo mnoga priznanja in s tem širijo zanimanje za našo državo. Včasih imamo občutek, da nas tuji gostje bolj cenijo, a vendar smo letos pri izboru prejeli rekordno število glasov, kar pomeni, da smo tudi Slovenci postali pozorni na svoje kuharske mojstre in cenimo njihovo delo. V strokovnem delu smo tako prejeli 6.520 glasov, pri glasovanju splošne javnosti pa kar 27.630 glasov, skupaj tako 34.150 glasov,« so zapisali v založbi The Slovenia, ki bo na podlagi izbora tudi letos izdala knjigo, v kateri bodo zbrane najboljše slovenske restavracije. Foto: The Slovenia NE SPREGLEJTE V NAŠI TEMI: Kje je kulinarični turizem po covidu-19? str. 12-13 Začenja se restavracij Da se za restavracije po dolgotrajnem zaprtju zaradi epidemije koronavirusa vendarle obetajo lepši časi, napoveduje Teden restavracij, ki se bo začel jutri in bo trajal do 21. junija. Ta že dobro uveljavljen vseslovenski kulinarični projekt bi po programu moral biti že na začetku pomladi, od 20. do 29. marca, a je izvedbo ustavila epidemija. V tokratni nekoliko kasnejši izvedbi akcije bo sodelovala 101 restavracija. Že prvi dan sprejemanja rezervacij (1. junij) za Teden restavracij je pokazal veliko zanimanje dobrojedcev, ki so na novi spletni strani akcije (www.solaokusov.si) rezervirali 10 tisoč jedilnikov. »To je približno enako številu rezervacij, kot jih je bilo opravljenih marca ob prvem poskusu spomladanskega Tedna restavracij! Zanimanje za dobre jedi v najboljših gostilnah torej po pandemiji ni nič manjše, kot je bilo pred njo,« so zapisali na spletni strani Vivi šola okusov, kjer je mogoče najti vse podatke o akciji. Teden restavracij je akcija za promocijo vrhunske slovenske kulinarike, namenjena vsem dobrojedcem. V akciji sodelujejo najboljše slovenske restavracije, ki obiskovalcem Tedna restavracij ponujajo jedi po posebni ceni, ki je praviloma precej nižja od običajne cene v teh restavracijah. Osnova za izbiro sodelujočih restavracij so ocene pobudnika akcije v Sloveniji, Teden kulinaričnega kritika Uroša Mencingerja, na navedenem spletnem portalu, kjer si gostje tudi izberejo restavracijo ter rezervirajo jedilnik. Ponudba Tedna restavracij mora ustrezati kriterijem vrhunske kakovosti, predstavlja najboljše razmerje visoke kakovosti in žepu prijazne cene. Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo akcije je povsod ponudba posebnih jedilnikov po precej nižji ceni od običajne. Slovenski Teden restavracij je bil prvič leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. Akcija je leta 2013 postala vseslovenska in tradicionalna. Cena jedilnika je vnaprej določena in znaša 19 evrov. V to ceno ni vključena dodatna ponudba, ki jo lahko ponudi vsaka restavracija posebej, na primer vinska spremljava ali dodatni hodi, vendar se vsak gost sam odloči, ali bo dodatno naročil še kaj. Najbolje ocenjene restavracije (3 srčki in več) lahko k osnovni ceni jedilnika dodajo doplačilo za srčke, ki znaša 6 evrov, tako da je pri njih cena potem 25 evrov. RG 4 GOSPODARSTVO Brez dela do konca leta 137 ljudi, med njimi ne bo steklopihalcev in steklobrusilcev V Steklarni Rogaška vročili prve odpovedi Steklarna Rogaška je sredi minulega tedna prvi skupini zaposlenih že izročila odpovedi pogodb o zaposlitvi. Čeprav je vodstvo družbe sprva napovedovalo bistveno višje število presežnih delavcev, so ga z mehkimi metodami uspeli nekoliko zmanjšati. LEA KOMERICKI KOTNIK Med odpuščenimi delavci ne bo steklopihalcev in steklobrusilcev, zatrjujejo v vodstvu družbe Steklarna Rogaška. X V prvem paketu odpuščanj je odpovedi prejelo 81 zaposlenih, septembra bo podobna usoda doletela še 56 zaposlenih. 53 delavcev bo iz podjetja odšlo s pomočjo tako imenovanih mehkih metod, pojasnjujejo v podjetju, kjer so sicer že konec lanskega leta napovedali, da bo delo izgubilo do 200 zaposlenih. Zadnja številka je vendarle nekoliko nižja. »V času priprave programa in usklajevanja s socialnimi partnerji smo ves čas izvajali mehke metode za zniževanje števila zaposlenih, s čimer se je zmanjšalo število delavcev, ki jih je moral delodajalec umestiti na seznam presežnih delavcev,« so pojasnili v Steklarni Rogaška. Za vse, ki bodo podjetje morali zapustiti, bo steklarna organizirala delavnice, na katerih jim bodo pomagali z motivacijskimi delavnicami in individualnim svetovanjem. Vajeniški program in štipendije ostajajo Po navedbah podjetja, ki je od leta 2015 v lasti finske skupine Fiskars in v 30 državah zaposluje skupno približno 7.300 delavcev, je eden od ukrepov za omilitev negativnih posledic decembra lani napovedanega programa prestrukturiranja tudi izvedba internega razpisa novih delovnih mest, ki so nastala kot posledica prestrukturiranja. Vodstvo podjetja ponovno poudarja, da ne zmanjšuje števila steklopihalcev in ste-klobrusilcev, saj da so ti med najpomembnejšimi delovnimi mesti v steklarni. Poleg tega še vedno podpira vajeniški program in ponuja štipendije za ti dve področji. Steklarna Rogaška je predlani ustvarila 47,46 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je približno deset odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček se je več kot podvojil in je znašal 4,8 milijona evrov, je razvidno iz poročila o poslovanju, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa. Namen prestrukturiranja je, kot pojasnjujejo v družbi, izboljšati poslovno uspešnost in vzpostaviti pogoje za nadaljnji razvoj steklarne, ki zaposluje približno 830 delavcev. Cilj dveletnega programa preoblikovanja skupine je povečati učinkovitost in zmanjšati zapletenost znotraj skupine. »Poleg tega se je vedenje potrošnikov v zadnjih letih spremenilo, povpraševanje po naših izdelkih se je zmanjšalo, kar je ustvarilo presežek zmogljivosti v proizvodnih enotah. Gre za velike spremembe na trgu, ki zahtevajo prilagoditev. Da bi zaščitili in podprli jedro skupine ter ohranili ključna znanja in prožnost, smo začeli program prestrukturiranja,« so še pojasnili v steklarni. Foto: arhiv NT (SHERPA) Najboljša ekipa Lačen kot pes Minuli četrtek so v Podjetniškem centru Standard slavnostno zaključili že 5. Podjetniški trampolin. Gre za program Saša inkubatorja, ki ekipam omogoča razvoj od ideje do prodaje v šestih tednih. Na zaključni prireditvi se je pred potencialnimi investitorji in podjetniki predstavilo izbranih šest najboljših ekip. Prisotne je najbolj prepričala ekipa Urške Šilc iz Kavč, ki na trg vstopa z zdravimi dietnimi testeninami za pse in prihaja iz družinskega podjetja Šili testenine. Po nekaj letih dela pri očetu se je namreč odločila, da je čas za samostojno podjetniško pot, in z bratom sta vzpostavila proizvodnjo zdravih pasjih testenin. Poleg ustrezne podpore je mlada podjetnica tudi idejo za izdelek dobila v domačem okolju. Ko je njihova družinska psička Ajka zbo- lela zaradi uničenega prebavnega trakta, so iskali primerno hrano. Tako se je rodila ideja o razvoju zdravih pasjih testenin, ki jih je mlada ekipa razvila v sodelovanju z veterinarji. Po prejemu priznanja za najboljše zagonsko podjetje Saša regije 2020, o katerem je odločalo 10 investitorjev in 136 prisotnih gledalcev, je Urška Šilc dejala: »Celotna izkušnja Podjetniškega trampolina je bila zame izjemna. Dva meseca smo trdo delali, karantena za nas ni obstajala. Z zmago smo dobili naziv, ki za nas pomeni potrditev dobrega dela ter večjo kredibilnost in konkurenčnost na trgu. Zame pa je resnična zmaga ta, da sem imela priložnost naš projekt predstaviti investitorjem ter šest tednov delati s strokovnjaki z različnih podjetniških področij.« LKK Foto: Saša inkubator Ekipa Lačen kot pes je svoj izdelek razvila s pomočjo ene od družinskih psičk. www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev, obveščamo vas, da v začetku julija 2020 spreminjamo delovne čase pošt, in sicer s 1. julijem delovne čase nekaterih pogodbenih pošt, s 4. julijem pa na večini ostalih pošt. Novi delovni časi pošt bodo objavljeni na spletni strani www.posta.si in na vhodu posamezne pošte. Veselimo se vašega obiska. VQ7 Pošta Slovenije Počasno oživljanje in negotovost Gospodarstvo v Saša regiji se v času po zaustavitvi zaradi koronavirusa sooča s podobnimi težavami kot drugod po državi in Evropi. Večina podjetij se sooča s precejšnjim upadom naročil, a se med njimi najdejo tudi takšna, ki so zaradi epidemije povečala prodajo. A kot ugotavljajo predstavniki Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), gospodarstvo v prihodnjih tednih in mesecih čakajo številni izzivi. Vladimir Pogač, direktor Kluba podjetnikov Saša regije, podjetja Turna in predsednik ocenjuje, da so trenutne raz- mere med manjšimi in srednje velikimi podjetji precej resne, čeprav se posledice krize med panogami razlikujejo: »Skoraj vsi se soočamo z upadom prometa. Upali smo, da bomo lahko ta izpad dokaj hitro nadomestili, zdaj pa se kaže, da bo okrevanje relativno dolgotrajno. Predvsem se soočamo z veliko negotovostjo. Ne vemo, kaj bodo prinesli naslednji meseci.« Pogač sicer pravi, da trenutni ukrepi države delujejo, a so številni v skrbeh, kaj se bo zgodilo, ko na primer ukrepa za čakanje na delo ne bo več. Ob tem poudarja, da bi si gospodarstveniki želeli, da bi bili ukrepi, ki jih za blaženje koronakrize ponuja država ad- 5 GOSPODARSTVO Sejemski vrvež se v Celje vrača 16. septembra Mos tudi letos bo! Iz družbe Celjski sejem so sporočili, da razmere v državi in bližnji okolici vendarle omogočajo izpeljavo osrednjega sejemskega dogodka v Sloveniji. V teh dneh se tako v družbi pospešeno pripravljajo na organizacijo 53. Mosa. Ta bo v Celju med 16. in 20. septembrom. Koliko razstavljavcev se bo na sejmišču predstavilo in kako bodo zdravstvene razmere krojile potek sejma, za zdaj še ni mogoče napovedati, pravi izvršni direktor Robert Otorepec. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Slovenija se vrača v ustaljene tirnice življenja. Sejmi v situaciji, v kateri se je slovensko gospodarstvo znašlo, predstavljajo nenadomestljiv kanal za ponoven zagon poslovnih procesov in pridobivanje novih poslov,« meni izvršni direktor družbe Celjski sejem, ki je v času popolne prepovedi organizacije dogodkov beležila precejšnje finančne izgube. Čeprav vlada uradno še ni prižgala zelene luči za izvedbo večjih sejemskih prireditev, so v celjski družbi prejeli dovolj signalov, da bo jeseni vendarle možno organizirati največji mednarodni sejem ministrativno manj zapleteni. »Najraje bi imeli delo, da ni ne bi potrebovali nobene pomoči,« dodaja Pogač. Tomaž Korošec, predsednik SŠGZ, ki prihaja iz Gorenja, pravi, da so težave gospodarstva v dolini podobne kot drugod v Sloveniji: »Podjetja se soočajo z izpadom naročil, ki ga je treba nadomestiti. Spet je treba zagnati proizvodne in logistične procese. Precej izzivov nas čaka v preskrbovalni verigi in pri zagotavljanju likvidnosti.« V Gorenju so se, kot je še povedal, odločili za program presežnih delavcev z namenom, da bi obseg poslovanja prilagodili zmanjšanemu obsegu naročil. pri nas. »Celjski sejem je največje in najmodernejše sejmišče v Sloveniji ter omogoča številne prilagoditve, ki skrbijo za varno in uspešno predstavitev razstavljavcev obiskovalcem,« pojasnjuje Otorepec in dodaja, da ekipa s polnim tempom nadaljuje priprave na septembrski dogodek. »Veseli smo, da lahko končno spet delamo. Dela je veliko, časa malo. Nenazadnje moramo nadoknaditi tri mesece priprav.« Čeprav so se znašli pred zahtevno nalogo, Otorepec zatrjuje, da bo 53. Mos izveden po predhodno zastavljenem načrtu, saj infrastruktura V BSH bodo zaposlovali Podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij je eno redkih v regiji, ki jih epidemija ni ohromila. Kot je povedal Matija Petrin, direktor družbe, odgovoren za tehnično področje, so med epidemijo povsem izpraznili zaloge svojih izdelkov, poslovni rezultati pa kažejo, da predvideno uspešnost presegajo za pet odstotkov. Največji trg nazarskega podjetja ostaja Evropa, kjer prodajo 80 odstotkov vseh izdelkov. V luči dobrega poslovanja so že v začetku junija zaposlili 10 novih sodelavcev, v prihajajočih mesecih načrtu- in oprema omogočata varno izvedbo vseh dejavnosti. Vrata letošnjega Mosa bodo tako odprta med 16. in 20. septembrom. Prihajajo novi razstavljavci Glavnino prijav so v družni Celjski sejem sicer zbrali že do konca februarja, ko se je iztekel rok za predprijave. Ker je virus močno premešal karte na gospodarskem terenu, v Celju trenutno še ne vedo, koliko razstavljavcev jim bo letos resnično uspelo pripeljati v knežje mesto. »Za nekaj prijavljenih podjetij je že jasno, da jih ne bo, saj so njihove poslovne težave takšne, da si nastopa na sejmu preprosto ne morejo privoščiti. Ponekod je virus zarezal res globoko in lahko se zgodi, da bodo podjetja celo propadala,« pojasnjuje Otorepec, »a se pojavlja tudi nekaj takšnih podjetji, ki v preteklosti na Mosu niso sodelovala, saj so bila vezana pretežno na izvoz. Ker so se pri izvozu raz- jejo še od 100 do 120 novih zaposlitev. »Lahko rečemo, da smo za zadaj iz krize izšli, tudi zaradi novih izdelkov, ki jih bomo v tem letu ponudili trgu,« je dobre rezultate komentiral Petrin. V nazarskem podjetju letos obeležujejo tudi 50 let delovanja. Koronavirus je za zdaj odnesel nekaj predvidenih prireditev v počastitev jubileja. Glede na trenutne razmere ni ogrožena osrednja slovesnost, ki je predvidena za konec novembra. Takrat bodo tudi uradno odprli nov razvojni center za pripravo hrane v vrednosti treh milijonov evrov. LKK mere precej zaostrile, bodo ta podjetja na Mosu iskala nove poslovne priložnosti, nove kupce. Tudi domači trg postaja vedno pomembnejši, saj se tako skrajšujejo dobavne verige. Poleg tega nam je ta izredna situacija pokazala, kako nevarno je, če je podjetje odvisno zgolj od izvoza ali uvoza,« pravi Otorepec, ki meni, da bodo v podjetju konec junija že lahko ocenili, koliko razstavljavcev lahko jeseni pričakujemo v Celju. Organizacija Mosa bo po napovedih Otorepca nekako zagotovila preživetje družbe v tem letu, medtem ko natančnejših finančnih ocen v tem trenutku ni mogoče podati. V treh mesecih, ko se je sejemska dejavnost povsem ustavila, so v družbi zabeležili 750 tisoč evrov izgube. 80 strani navodil Kako in v kolikšni meri bodo sejemski vrvež krojili preventivni ukrepi za zaščito zdravja, organizatorji trenutno še ne morejo napovedati. Vse je namreč odvisno od takratne epidemiološke slike v državi. Nabor ukrepov, ki jih je pripravilo svetovno sejemsko združenje, je precej obsežen, obsega namreč kar 80 strani. »Pri nas imamo dovolj prostora in je mogoče marsikaj narediti. Kako bo treba na sejmišču ravnati, kakšni bodo razmiki med stojnicami, ali bosta zgolj en vhod in en izhod iz posamičen hale, ali se bo omejilo število obiskovalcev v posamezni hali, o vsem tem se bomo z državnimi službami in NIJZ odločili konec avgusta, ko bo veliko lažje oceniti tudi epidemiološko stanje v državi in širše,« pravi Otorepec in zagotavlja, da se v družbi zavedajo odgovornosti, ki jo sejem nosi za ponovni zagon gospodarstva. »Obljubljamo, da bo letošnji >sejem vseh sejmov< upravičil svoj naziv. Naredili bomo vse, da bomo poskrbeli za varnost razstavljavcev in obiskovalcev, ter se potrudili, da bo september postal prelomna točka v poslovanju vseh podjetij, ki se bodo predstavljala na Mosu.« Poleg Mosa le še Eroticland Leto 2020 je vsekakor zelo posebno, prelomno leto in v družbi Celjski sejem letos še toliko bolj vse moči usmerjajo v Mos, osrednji in največji dogodek, ki ga gostijo vsako leto septembra. Sejem Energetika, ki so ga najprej prestavili na jesenski čas, so že odpovedali, razstavljavce pa pozvali, naj se priključijo septembrskemu sejmu, kjer bodo letos, kot pravi izvršni direktor, več pozornosti namenili prav energetiki in lesnopredelovalnim strojem. Samostojni sejem Energetika bodo spet pripravili v letu 2022. Ni pa še povsem znana usoda sejam Eroti-cland, ki so ga samostojno in pod tem imenom prvič pripravili lani. »Za zdaj je organizacija sejma konec novembra v načrtu. Glede na to, da veliko sodelujočih prihaja iz tujine, se o možnostih in obliki še pogovarjamo. V mesecu dni bo verjetno že znano, ali ga bomo izpeljali ali ne.« Foto: arhiv NT (SHERPA) 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Po dveh mesecih od praznika občine Slavnostno podeljeni celjski grbi Zaradi epidemije koronovirusa je Mestna občina Celje slovesno podelitev celjskih grbov izvedla s skoraj dvomesečno zamudo in zaradi nekaterih še veljavnih ukrepov v drugačni obliki kot sicer. Na prireditvi z manjšim številom povabljencev in gostov je župan Bojan Šrot podelil naziv častnega občana arhitektu Janku Hartmanu, ki je pomembno zaznamoval podobo mesta, ob tem pa še zlati grb, tri srebrne in tri bronaste ter šest kristalnih celjskih grbov. ROBERT GORJANC Zlati celjski grb je pripadel gospodarstveniku Tomažu Benčini, srebrne grbe so prejeli mag. Marijana Kolenko, Ekonomska šola Celje in Nogometni klub Celje, bronaste grbe dr. Borut Batagelj, Lenart Horvatič in Območna obrtno- -podjetniška zbornica Celje. Kristalne celjske grbe so prejele odlične diplomantke Lucija Dežan, Hana Fideršek, Sara Jeromel, Lea Kukovičič, Nuša Ofentavšek in Hana Šrot. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v svojem nagovoru med drugim povedal, da je v minulih tednih epidemije koronavirusa šlo za obdobje, kot ga še nismo doživeli niti ga nismo pričakovali ali bili nanj pripravljeni, a smo se z njim po njegovi oceni zelo dobro soočili. »Vesel sem, da sem bil priča tolikšni solidarnosti in nesebičnosti, kot so ju poka- zali mnogi posamezniki, a tudi podjetja. Na srečo smo številne projekte lahko nemoteno izvajali, čeprav smo nekatera gradbišča za nekaj časa zaprli, ponekod so dela potekala celo hitreje, kot bi sicer. Zato se imamo kljub posledicam epidemije česa veseliti. Odličnost vsake skupnosti je pravzaprav odličnost ljudi, ki jo sestavljajo,« je poudaril Bojan Šrot in se prejemnikom grbov zahvalil za njihov prispevek pri ustvar- janju Celja kot edinstvenega mesta. Prireditev so pripravili režiser Kristian Koželj, avtor vide-oportretov Igor Pečoler, avtor karikatur Milan Alašević ter glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk. Posnetek celotne slovesnosti, ki bi sicer morala biti na dan občinskega praznika, 11. aprila, je predvajala Televizija Celje. Foto: GREGOR KATIC Milan Ninić, naj prostovoljec v javni upravi 2019 Naj prostovoljce za minulo leto je ob nedavnem nacionalnem tednu prostovoljstva razglasila tudi Slovenska filantropija. Za naj prostovoljca v javni upravi je priznanje prejel Milan Ninič, ustanovitelj humanitarnega društva Enostavno pomagam. Za svoje delo na področju prostovoljstva je že prej prejel nekaj priznanj na lokalni in državni ravni: naziv naj prostovoljca MOC (2012), bronasti grb MOC (2017) in priznanje RS za izjemno prostovoljno delo na področju socialne dejavnosti (2016). Milan Ninić je zaposlen na oddelku za onkologijo UKC Maribor kot diplomirani inženir radiologije v enoti za radioterapijo. Foto: arhiv NT (GrupA) Naj prostovoljci tokrat virtualno CELJE - Celjski mladinski center (MCC) je v okviru svoje Informcijske točke Europe Direct Savinjska tradicionalni Festival prostovoljstva, ki ga pripravlja z Mestno občino Celje (MOC), letos zaradi koronavirusa izvedel virtualno. Na dogodku, ki ga je MCC pripravil na Youtube kanalu in FB-strani ter Infopentlji, so razglasili deset letošnjih naj prostovoljcev v različnih starostnih kategorijah. Vsako leto je MCC Festival prostovoljstva v atriju mladinskega centra, letos so ga zaradi okoliščin, povezanih z omejevanjem števila udeležencev na javnih prireditvah, izpeljali virtualno. Dogodek je bilo mogoče spremljati na Youtube kanalu in Facebook strani Celjskega mladinskega centra in Infopentlje. Celjski mladinski center je natečaj za naj prostovoljca v letu 2019 tudi letos razpisal v petih staro- stnih kategorijah. Skupno so v MCC prejeli 31 prijav, med katerimi je komisija izbrala 10 prostovoljcev, ki so si s prizadevnim delom in z nesebično pomočjo prislužili omenjen naziv. Naziv naj prostovoljec leta 2019 so v različnih starostnih skupinah prejeli Lamija Berisalić in Živa Romih v kategoriji od 12 do 15 let, Brina Gaber in Špela Konda (od 16 do 19 let), Žan Žilavec in Anja Debeljak (od 20 do 29 let), Elvis Cvikl in Dijana Dević (od 30 do 60 let) in Zdenka Kosaber ter Amalija Lampret v kategoriji nad 60 let. Na virtualnem dogodku, ki ga je MCC okviru omenjenih kanalov predvajal v dveh delih, so objavili krajše intervjuje z izbranimi prostovoljci, prav tako so svoje poslanstvo in delovanje na področju pro-stovoljstva predstavili organizacije, društva in šole iz celjske regije. RG Foto: MCC Pogovor voditeljice Katje Kolenc z eno od naj prostovoljk Amalijo Lampret v kategoriji nad 60 let Ponovno z nazivom prostovoljstvu prijazno mesto LAŠKO - Slovenska filantropija vsako leto objavlja natečaj Prostovoljstvu prijazno mesto. S podelitvijo naziva izpostavlja občine, ki prepoznavajo pomen prostovoljnega dela občanov za življenje v lokalni skupnosti, cenijo njihovo delo, podpirajo prostovoljne organizacije in namenijo del občinskih sredstev za razvoj prostovoljstva v svoji občini. Občina Laško je ta naziv prejela že četrtič zapored. V občini zaradi epidemije koronavirusa letos niso izvedli javnega natečaja Naj prostovoljec Občine Laško, so se pa v zahvalo vsem prostovoljcem za prizadevno delo letos ponovno prijavili na razpis Slovenske filantropije. »V času epidemije koronavirusa so prostovoljci in razne organizacije odigrali zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja in varnosti ranljivih skupin v občini. Ob tej priložnosti čestitam in se zahvaljujem vsem prostovoljcem, posameznikom, društvom in drugim ustanovam na vseh ravneh delovanja v občini Laško za nesebično prostovoljno delo in požrtvovalnost, s katerima zagotavljajo boljšo kakovost življenja občanov,« je ob novem prejemu laskavega naziva povedal župan Občine Laško Franc Zdolšek. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Za ZPO čas koronavirusa zelo boleč Z bolj adrenalinsko ponudbo vrnitev v stare tirnice V času epidemije koronavirusa je poslovno precej težke čase preživljalo celjsko javno podjetje ZPO, ki upravlja s parkirišči, športnimi objekti, turističnore-kreacijskim centrom na Celjski koči in tudi z novimi adrenalinskimi zmogljivostmi na Šmartinskem jezeru. Zaradi ukrepov vlade so v ZPO morali zapreti večino objektov, ki jih imajo v upravljanju, razen parkirišč, pri katerih zaradi odločitve ustanoviteljice Mestne občine Celje (MOC), ki je tako hotela pomagati prebivalcem, v času epidemije niso zaračunavali parkirnine. Vse navedeno se zelo pozna pri prihodkih in poslovnem izidu. Sproščanje ukrepov je vendarle omogočilo, da bodo lahko v teh dneh uvedli tudi nove storitve, ki so jih pripravljali daljše obdobje. Gre za wake žičnico na Šmartinskem jezeru in zipline na Celjski koči. Ta konec tedna bo vrata odprl tudi celjski bazen. ROBERT GORJANC »Za začetek delovanja nove pridobitve na Šmartinskem jezeru je vse pripravljeno. Postavitev te adrenalinske naprave je bila končana že v začetku tega leta, a za obratovanje je bilo treba pridobili še veliko dovoljenj. Ves čas imamo tudi obiske inšpekcij, ki preverjajo varno uporabo naprav,« je povedal Ivan Pfeifer, direktor podjetja ZPO Celje, ki bo prve vožnje obiskovalcem omogočil ta konec tedna. Kot je še dodal, je skladno s predpisi zagotovljeno tudi reševanje iz vode. Ivan Pfeifer, direktor ZPO Celje, ocenjuje, da bo za zdaj poslovni izpad zaradi epidemije koronavirusa znašal vsaj 450 tisoč evrov, finančne posledice bodo namreč prišle še z zamikom. »Z županom Bojanom Šrotom smo se uspeli dogovoriti, da bo do jeseni občina odložila terjatve do našega podjetja, za takrat je tudi predviden rebalans občinskega proračuna. Zagotovo bo zaradi finančnih posledic koronavirusa nujna v večji meri kot v preteklih letih pomoč občine s subvencijami.« »Tako kot na snegu je tudi adrenalinski užitek na vodi nekaj posebnega, seveda bo uporabniška izkušnja odvisna tudi od predznanja uporabnika, na primer ali že ima izkušnje z deskanjem ... Pripravili smo tudi šolo za wake, naši obiskovalci bodo imeli tudi možnost vožnje z vodno tubo. V zadnjih tednih smo izvedli še več testiranj in lahko rečem, da smo dobro pripravljeni,« je povedal Aleš Jašarović, vodja wake žičnice. Novo napravo bo mogoče uporabljati med tednom popoldne in ob koncih tedna ves dan. Uporaba bo mogoča ob spoštovanju vseh veljavnih predpisov v času koronovi-rusa, kar med drugim tudi pomeni, da bo vso opremo, ki jo bo obiskovalec prejel pri skrbniku, treba razkužiti. Na mestu nekdanjega pomola Jezerske kraljice, kjer je stari objekt predviden za rušenje, bo ZPO sicer ponujal še druge storitve, kot je najem čolnov, kajakov, supov ... Kmalu po zipline progi Epidemija koronovirusa je zamaknila začetek delovanja še ene težko pričakovane adrenalinske storitve, zipline proge na Celjski koči. »Predvideno je bilo, da se bodo prvi uporabniki lahko po jeklenici s Celjske koče na Grmado zapeljali že za prvomajske praznike. Zdaj je tehnični pregled predviden za 18. junij, potem računamo, da bomo lahko začeli obratovati,« je pojasnil Ivan Pfeifer. Ekipa, ki skrbi za pustolovski park, bo izvajala tudi zipline. Celotna izvedba vožnje od štartnega stolpa na Celjski koči do Grmade in nazaj, in sicer s pripravo opreme, z vmesnim peš dostopom do točke povratne vožnje in vrnitvijo opreme bo trajala približno uro in pol. Seveda bodo tudi pri uporabi zipline proge veljali vsi zaščitni ukrepi (razkuževanje opreme ...). Na začetku bodo veljale promocijske cene vožnje, prvi teden 20 evrov, potem 25 in do konca sezone 30 evrov, kar je tudi usklajeno z ostalimi ponudniki v Sloveniji. S tema novima pridobitvama si v ZPO tudi obetajo, da bodo deloma lahko nadomestili poslovni izpad v času epidemije koronavirusa. »Na roko nam gredo ukrepi iz tretjega pro-tikoronskega paketa, v okviru vavčerjev za nastanitev z zajtrkom bomo omogočili tudi uporabo waka, ziplina, bobkarta in drugih storitev in verjamemo, da bo to zelo mikavno za naše goste,« je še poudaril direktor ZPO. Kaj čaka plavalce v letnem bazenu? Za ljubitelje plavanja bo zelo mikavno odprtje letnega bazena ob koncu tega tedna, še zlasti ob upoštevanju, da so bili zelo prikrajšani za rekreacijo v zimskem bazenu, saj je bil od razglasitve epidemije zaprt, zdaj pa ga uporabljajo samo klubi. A bo letošnja pla- Wake je nova adrenalinska zabava na Šmartinskem jezeru. h valna in kopalna sezona zaradi ukrepov in priporočil NIJZ za zaščito pred okužbo s koronavirusom nekoliko drugačna kot v preteklih letih. »Varovalni ukrepi vključujejo določitev posebnih poti za vhod in izhod z bazena, razdalja med plavalcema v bazenu bo morala biti najmanj dva metra, podoben razmik bo veljal med obiskovalci, ki se bodo sončili. Poskrbeti bo treba za stalno razkuževanje tušev in garderobe, prav tako tudi ležalnikov. Najem teh bomo letos zaradi večjih stroškov zaračunavali,« je še pojasnil Ivan Pfeifer. »Na nove okoliščine smo se dobro pripravili in upam, da bodo tudi obiskovalci z razumevanjem sprejeli ukrepe, saj je naša prva naloga, da poskrbimo za njihovo varnost in zdravje. Poskrbeli bomo za ustrezno obveščanje Г E « f j i . Z leve Ivan Pfeifer in Aleš Jašarović ter Matic Počivalnik in Tomaž Seničar, ki sta poskrbela za demonstracijo vožnje na wake žičnici. in ozaveščanje obiskovalcev, nenazadnje tudi za nekaj animacijskega program, tako da verjamemo, da bodo kljub drugačnim razmeram uživali na našem bazenu,« je povedal Aleš Jašarović, tudi dolgoletni vodja letnega bazena. Foto: SHERPA Adrenalinske pridobitve v številkah: 320 tisoč evrov je skupna vrednost postavitve skakalnic, wake žičnice in spremljajočih objektov ter opreme 22 tisoč evrov vrednost postavitve wake žičnice 171 tisoč evrov vrednost naložbe v zipline K . . ■ .-' Štartni stolp za zipline 8 IZ NAŠIH KRAJEV ROGAŠKA SLATINA - Občina za novogradnjo, stroka za obnovo Deljena mnenja o oskrbovanih stanovanjih Občina želi na mestu stare glasbene šole zgraditi oskrbovana stanovanja. 140 let staro poslopje, ki ga je občina za 300 tisoč evrov kupila leta 2014, naj bi bilo iz ekonomskih in praktičnih razlogov težko preurediti v stanovanja. Zato se občinska uprava nagiba k novogradnji. V celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) dajejo prednost obnovi. Razlog za to so med drugim pretekli in morebitni prihodnji predlogi za rušitve zgodovinskih stavb v Rogaški Slatini, ki so izoblikovale podobo kraja in zdravilišča. TINA STRMCNIK Občina se namerava prijaviti na javni razpis, ki ga bo za sofinanciranje gradnje oskrbovanih stanovanj predvidoma razpisal Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodelavci sklada so ocenili, da bi občina v obstoječi stavbi težko zagotovila ustrezno razporeditev stanovanj in skupnih prostorov. Obnova 140 let stare stavbe naj bi bila od novogradnje dražja za 30 do 40 odstotkov. Zato je občina pripravila predlog, da bi na mestu stare glasbene šole postavila novogradnjo s pritličjem, z dvema nadstropjema in mansardo. Načrtujejo od 15 do 20 oskrbovanih stanovanj različnih velikosti ter večnamenski dnevni prostor za stanovalce in ostale starejše občane. Projekt, ki ga je občina decembra predstavila nepremičninskemu skladu, zajema še ureditev parkirišč in zelenih površin. »Če bo nepremičninski sklad v nas prepoznal primernega partnerja, bomo sodelovali. Sicer bomo iskali drug način izvedbe projekta. Bistvenega pomena je že to, da imamo v svoji lasti privlačno zemljišče v središču mesta, ki ga lahko namenimo oskrbovanim stanovanjem,« je dejal slatinski župan mag. Branko Kidrič. Pojasnil je, da projektna dokumentacija še ni izdelana do te mere, da bi bili znani natančni stroški naložbe. Po ocenjenih vrednostih naj bi ta znašala približno 1,8 milijona evrov. Da bi se problematike lotili širše Opozicijska svetnica mag. Andrejka Flucher (SD) je na zadnji seji dejala, da je občina pozabila na spomeniško vrednost stavbe. Dodala je, da je treba razmisliti še o urejanju širše okolice, saj so v bližini še nekatere stare propadajoče stavbe. Predlagala je, naj občina izvede jav no zbiranje pobud gle- de celovite ureditve tega območja. »V Rogaški Slatini je ogromno ljudi, ki v velikih hišah živijo sami. Partner jim je umrl, otroci so odšli. Zakaj ne bi ugotovili, koliko je takšnih ljudi in na kakšen način bi jim lahko pomagali. V najem bi jim na primer lahko ponudili najemna stanovanja. Njihove nepremične bi lahko bile osnova za rento, ki bi jo plačevale mlade družine, ki so danes brez stanovanj.« Jože Erjavec (Nestrankarska lista za razvoj Rogaške in podeželja) je dodal, da bi bilo tovrstno namembnost prostora dobro razširiti na propadajoče stavbe v bližini. Župan je odgovoril, da je občinska uprava že večkrat razmišljala o Tako imenovana stara glasbena šola je bila zgrajena okoli leta 1880. V njej je bil do leta 1945 Gollov hotel. Bližnja vila na naslovu Strma cesta 2 je bila nekakšna depandansa hotela. Poleg nje je bilo poslopje, kjer so bivali zaposleni in verjetno tudi lastniki hotela. V 90. letih je v stavbi delovala glasbena šola. Občina je na zemljišču najprej nameravala zgraditi razgledni stolp. Zdaj se nagiba h gradnji oskrbovanih stanovanj. (Foto: ŠV) Branko Kidrič: »Mislim, da bi težko našli koga, ki bi želel obnavljati staro glasbeno šolo za namene oskrbovanih stanovanj. Morda pa bi metrski zidovi bili primerni za kakšno drugo vsebino. Stavba nima ustreznih temeljev, v kleti je velikokrat pol metra vode.« ureditvi širšega območja ob nekdanji stari glasbeni šoli. Ker bi bila za to potrebna velika vlaganja, občina v tem trenutku ni sposobna izvesti celotnega projekta. »Če bi želeli celovito obravnavo, v nekaj letih ne bomo imeli nič.« Na potrebe mladih družin po stanovanjih bo občina odgovorila z objavo novega razpisa za neprofitna stanovanja, kjer bo do poletja prihodnje leto na voljo 8 obnovljenih in 10 novih stanovanj. V letu dni naj bi bilo na voljo še 19 tržnih stanovanj, ki jih namerava zgraditi zasebni investitor, je pojasnil Kidrič. Obnova prednost pred rušenjem Kaj o rušenju stare stavbe, kjer je bil do leta 1945 Gollov hotel, menijo strokovnjaki iz celjske območne enote ZVKDS? Zavod je omenjeno stavbo leta 2018 na pobudo občana vpisal v register kulturne dediščine. Stavba je v omenjeni register vpisana kot »dediščina priporočilno«, kar pomeni, da ni varovana v prostorskih aktih Občine Rogaška Slatina. Lastnik zato pred morebitno odstranitvijo stavbe ne potrebuje kulturno-varstvenega soglasja oz. mnenja zavoda. Kot je pojasnila konserva-torka Lucija Čakš Orač, ima obnova po prepričanju zavoda sicer prednost pred ruši-tvijo in gradnjo nove stavbe, saj omenjena zgradba ni v slabem statičnem stanju. Dodala je, da bi se z obnovo ohranile tudi trajnostne, okoljske, kulturne, zgodovinske in druge vrednote. Po njenih besedah ima obnova prednost pred novogradnjo tudi zaradi preteklih in morebitnih prihodnjih predlogov za rušitve zgodovinskih stavb v Rogaški Slatini. »Lastniki bi morali z njimi ravnati posebej previdno in jih redno vzdrževati. Prav te stavbe so izoblikovale podobo kraja in zdravilišča, ki sta poleg zdravilne vode znana po svoji zgodovini in bogati arhitekturi.« Minister na teren po mnenja in izkušnje ŽALEC - Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj se je v petek mudil na delovnem obisku v Spodnji Savinjski in Šaleški dolini, da bi se seznanil z delom ustanov, ki sodijo pod pristojnosti ministrstva, ki ga vodi. Med drugim je obiskal in-špektoratzadelo v Celju, velenjski urad za delo in velenjsko enoto Centra za socialno delo Savinjsko-šaleške regije. Pri tem se je seznanil z glavnimi značilnostmi na trgu dela v regiji. »Ugotovil sem, da je slika na trgu dela resna, do neke mere tudi težavna. Ukrepi vlade, predlagani v prvem, drugem in tretjem protikorona paketu, so uspešni, podjetjem pomagajo, odzivi gospodarskih družb so pozitivni. S temi ukrepi smo namreč zelo omejili pritisk na evidenco brezposelnih. Naš cilj je, da brezposelni čim prej najdejo novo VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDENA PRAZNJENJA PO NASELJIH V LETU 2020 TRNOVLJE PRI CELJU PREKORJE BUKOVŽLAK DOBROVA TEHARJE LAHOVNA 2 Z D SLANCE LOKROVEC D ^ VRHE LOPATA ŠMARJETA PRI CELJU MEDLOG ŠKOFJA VAS GORICA PRI ŠMARTNEM GORICA PRI ŠMARTNEM BREZOVA SLATINA V ROŽNI DOLINI SMA RTNO V ROŽNI DOLINI 2 D LOČE ROŽNI VRH S3 RUNTOLE OTEMNA Janez Cigler Kralj si je z ekipo ogledal tudi nov prizidek Doma upokojencev Polzela. zaposlitev,« je dejal minister, ki se je dotaknil tudi aktualnih razmer v Gorenju. »Takoj ko se je v Gorenju pojavila napoved o odpuščanju, sva z ministrom Počivalškom obiskala Velenje in se sestala s predstavniki Gorenja, sindikalisti in z zaposlenimi. Delavci so izrazili predvsem željo po delu. Menim, da so bili pogovori uspešni. Naš glavni cilj je bil ohraniti čim več delovnih mest in lahko vidite, da je danes slika precej drugačna od prvih napovedi,« je od tem dejal Cigler Kralj. Povedal je še, da so že okrepili ekipo velenjskega zavoda za zaposlovanje, dodaten denar je ministrstvo namenilo tudi za program politik aktivnega zaposlovanja. »S tem bomo ljudem, ki so ostali brez dela, pomagali pri pridobivanju dodatnih znanj in veščin, ki jih bodo potrebovali pri iskanju novih zaposlitev.« Razpis za podelitev koncesij Minister je obiskal tudi več domov za starejše, kjer se je srečal s predstavniki vodstev, zaposlenimi in župani, aktualnih zadev glede domov za starej še pa ni želel komentirati. »V času koronakrize smo jim namenjali posebno pozornost in v veliki večini od naših 102 domov smo uspeli preprečiti vstop okužbe s koronaviru-som.« Poudaril je, da ministrstvo ves čas sodeluje s skupnostjo socialnih zavodov, trenutno pa posebna skupina v okviru resornega ministrstva pripravlja analizo obdobja epidemije in zbira izkušnje ter primere dobre prakse. Kot je dodal, bo omenjena skupina po končanem delu pripravila protokol in usmeritve za ravnanje v domovih za starejše v času morebitnega drugega vala epidemije. Ministrstvo bo do konca meseca objavilo razpis za podelitev koncesij. Predvidenih je 1.100 mest v domovih za starejše. Prav tako ministrstvo pripravlja podlage za dokončanje gradnje dveh domov in gradnjo petih novih domov za starejše. LKK, foto: TT - Utrip Savinjske doline Poletno varstvo CELJE - Že v preteklih letih je bilo veliko zanimanje za poletno počitniško varstvo šolarjev, ki ga organizirata mestna občina in I. osnovna šola Celje. Kako bo letos, bo odvisno od zadostnega števila prijav, ki jih zbirajo še do jutri, 12. junija. Prijavnica je na spletni strani šole. Varstvo naj bi šola organizirala že šesto leto, in sicer v svojih prostorih od 29. junija do 28. avgusta, ko bi učenci od 1. do 5. razreda lahko ob različnih dejavnostih preživljali čas med 6. uro in 16.30. Poskrbljeno bi bilo tudi za njihovo prehrano. Prejšnja leta se je v varstvo vključilo približno 200 otrok iz celjskih in drugih šol. Kar nekaj jih je prihajalo tudi iz precej bolj oddaljenih krajev. Ob delnem sofinanciranju Mestne občine Celje naj bi starši otrok, ki obiskujejo celjske šole, letos prispevali 14 evrov na dan, za otroke, ki obiskujejo osnovne šole izven občine, pa 16 evrov na dan. Ceneje bo za starše, ki bodo vključili več otrok. TC IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠALEŠKA DOLINA - Po študijah javne predstavitve Sosežig zgolj v šestici? Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) se je sestalo s predstavniki občin Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki. Seznanili so jih z razvojem projekta vpeljave sosežiga sekundarnega goriva SRF in predstavili izvlečke dosedanjih rezultatov ocene vplivov na okolje. Poročilo o vplivih na okolje bo predvidoma zaključeno in uradno vloženo v postopek spremembe okoljevarstvene-ga dovoljenja v naslednjih nekaj tednih. LEA KOMERICKI KOTNIK Generalni direktor Teša Viktor Vračar je zbranim predstavil možne količine in zahtevano kakovost oz. tehnične specifikacije sekundarnega goriva SRF, izračunane mejne vrednosti emisij po veljavni slovenski in evropski zakonodaji in dosedanje rezultate modeliranja vplivov na okolico ter primerjavo z obstoječimi mejnimi vrednostmi, ki veljajo za uporabo samo lignita kot primarnega goriva. Rimske Toplice na starih razglednicah LAŠKO - Na občinskem dvorišču je na ogled nova gostujoča razstava na prostem: Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah. Pripravila sta jo Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej Laško. Ob koncu 19. stoletja so se na tržišču pojavile prve razglednice. Rimske Toplice so imele srečo in privilegij, da so se ponašale z enim najpriljubljenejših zdravilišč v takratni monarhiji. Turisti, ki so prihajali na oddih ali so iskali rešitev za svoje zdravstvene tegobe, so se prijateljem in sorodnikom radi pohvalili, kje so bili in kaj so doživeli. In tako so razglednice s podobami zdravilišča potovale v svet. Razstava je na ogled do konca junija. RG Predstavniki Občine Šoštanj so na srečanju izrazili pomislek glede izvajanja sosežiga v bloku 5. Po njihovem mnenju bi bila za tovrstno dejavnost primernejša šestica, ki že ima vgrajene sodobnejše filtre in čistilne sisteme. Podobne pomisleke je že pred časom izrazilo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki je prav tako izpostavilo dejstvo, da je blok 6 sodoben objekt z najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Vodstvi Teša in HSE sta se zavezali, da bosta po dogovoru z lokalno skupnostjo in pristojnim ministrstvom preverili tehnične in druge izvedbene možnosti sosežiga zgolj v šestem bloku in se po možnosti lotili priprave le takšne projektne dokumentacije in poročila o vplivih na okolje. Velenjski podžupan Peter Dermol je na sestanku poudaril, da bodo v Velenju opredelitev do projekta sprejeli le na podlagi strokovnih analiz, preverjenih dejstev in večinskega mnenja občanov. »Ko bodo študije zaključene, pričakujemo javne predstavitve, na katerih bo možno aktivno sodelovanje zainteresirane javnosti, prav tako pa pričakujemo predstavitev na seji mestnega sveta,« je bil jasen Dermol in vnovič poudaril, da velenjska občina dodatnega onesnaževanja okolja ne bo dovolila. Darilo zdravstvenemu domu NAZARJE - Uspešna družba BSH Hišni aparati je darovala zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu sredstva za nakup opreme. Namenjena so oddelku medicine dela. Nova aparata omogočata med drugim različne preglede vida ter hitro diagnozo težav zaradi ravnotežja. Gre za napravo Optovist II. in ploščo za Rombergov test. Za zaposlene so lahko doslej preglede le delno izvajali v Nazarjah in v celoti so bili mogoči le v Velenju. Vzrok je bilo pomanjkanje primernih naprav. Donacija družbe BSH je vredna 20 tisoč evrov. »Zavedamo se, da ima vlaganje v zdravje - ki je naše največje bogastvo - dolgoročen vpliv tako na posameznika in delodajalca kot tudi na širšo lokalno skupnost,« je ob donaciji povedal Matija Petrin, direktor družbe. BJ Odstranjena drevesa nadomeščajo z novimi VELENJE - Zaradi urejanja kolesarskih poti so v Velenju že morali podreti nekaj dreves, v prihodnjih dneh bodo zaradi zagotavljanja varnosti in drevesnih bolezni podrli tudi javorjev drevored. A vsa padla drevesa bodo v najkrajšem možnem času nadomestili z novimi, zdravimi drevesi. 70 dreves bo ob 70-letnici prispevalo tudi Gorenje. Kot so sporočili iz Mestne občine Velenje (MOV), bodo morali v prihodnjih tednih za potrebe gradnje kolesarskih poti, a tudi zaradi obolelosti dreves odstranili še nekaj dodatnih dreves na Prešernovi cesti. A sočasno poudarjajo, da bodo vsa odstranjena drevesa nadomestili z novimi, ponekod so to že storili. »Zavedamo se pomena in naloge, ki jo ima mestna drevnina. Zdrava in negovana drevesa vplivajo na splošno kakovost bivanja, na zdravje človeka in okolja ter blažijo učinke podnebnih sprememb,« pravijo v velenjski občini in kot primer dobre prakse izpostavljajo Jenkovo cesto, kjer je novo zasajen drevored zelo hitro nadomestil starega. Javorjev drevored se bo poslovil Velenjsko občino čaka v prihodnjih tednih še en projekt gradnje kolesarske poti, ki bo speljana tik ob obstoječemu drevoredu javorjev ob vrtcu Najdihojca. Zato so v občini v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki preverili stanje drev-nine z vidika funkcionalnega stanja in prometne varnosti ter tudi možnosti ustrezne zaščite drevnine v času gradbenih del. »Ocena stanja drevninejepokazala,dajenaposame-znih drevesih pretežni del krošnje že odmrl, pri določenih se pojavljata odmiranje in lom debelejših vej, prisotna so tudi plodišča gliv. Ker obstoječi drevored vsebuje vsaj tri odmrla drevesa ter več takšnih, ki bi brez agresivnih posegov v krošnjo lahko ogrozila splošno varnost ljudi, smo se v skladu s priporočili stroke odločili za nadomestno zasaditev celotnega drevoreda,« so sporočili in dodali, da želijo v mestu zdrava, lepa in dolgoživa drevesa. Zato bodo pri novi zasaditvi posebno pozornost namenili izboru ustrezne vrste, zagotovitvi dobrih rastnih pogojev in negi v prihodnosti. LKK V. ■ ■ v v gaju novo igrišče MOZIRJE - V Mozirskem gaju je bilo v soboto odprtje novega, motoričnega otroškega igrišča. V parku je bilo manjše postavljeno že kar štiri desetletja. Po vseh teh desetletjih je bilo dotrajano. Novo igrišče je iz naravnih materialov, izjema je le tobogan. Urejeno je bilo s pomočjo donatorja, podjetja BSH Hišni aparati. Za 30 tisoč evrov vredno naložbo je darovalo kar polovico od tega zneska. Igrišče je namenjeno otrokom obiskovalcev ter tudi tistim, ki so ostali otroci po srcu. BJ, foto: SHERPA Začetek sanacije odlagališča nenevarnih odpadkov CELJE - Cinkarna Celje v teh dneh začenja celovito sanacijo zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov Bu-kovžlak. Dela bo v več delih izvedlo na razpisu izbrano podjetje Voc Celje s podi-zvajalci. Pogodbeni rok za zaključek del je konec leta 2021. Izbran izvajalec bo skladno z integralnim gradbenim dovoljenjem in zavezami Cinkarne Celje izvedel globoke drenaže, odvod zalednih vod, nepropustno plast na površini odlagališča in preu-smerjevalni nasip. Cilj sanacije je zagotoviti dolgoročno stabilnost pregradnega telesa in minimalizirati negativen vpliv na okolje, pojasnjujejo v podjetju. Dela naj bi bila predvidoma končana do konca prihodnjega leta. A bi se utegnil rok za končanje nekoliko podaljšati, saj je lahko izbran izvajalec zaradi epidemije novega koronavirusa začel delati kasneje, kot je bilo sprva predvideno, prav tako lahko na podaljšanje del vpliva vreme, opozarjajo v cinkarni. Sicer pa celovito sanacijo območja Bukovžlak oziroma Teharij načrtuje tudi država oziroma ministrstvo za okolje in prostor. Začetek del na območju, kjer so bili med letoma 2000 in 2006 nasipani materiali neidentificiranega porekla, je predviden za prihodnje leto. LKK Česa niste vedeli o sirih? Da je pri Francozih sir postal način življenja in je močan del kulture, se zavedamo vsi. A marsikdo ne ve, da naša majhna Slovenija ponuja prav najboljše, kar da narava. V svoji majhnosti skrivamo veliko znanja, izkušenj in tradicije. Ena teh je sirarstvo. Korenine slovenskega mlekarstva segajo daleč v zgodovino. Mlekarstvo je del našega vsakdana. Pa smo res prepričani, da o sirih vemo vse? Kako mleko postane sir? Mleko vsebuje dve pomembni sestavini: kazein in sirotko. In če ste se kdaj spraševali, zakaj mleko, ki mu je potekel rok, postane skisano ali sesirjeno, so odgovor izbrane mlečnokislinske bakterije. Za sirjenje ni kriva samo mlečna kislina, temveč v večji meri tudi sirišče oz. encim himo- zin, ki reagira z mlečnim pro-teinom kazeinom in oblikuje koagulum, kot mu rečejo strokovnjaki, oz. kazeinsko mrežo. S preprostimi besedami lahko rečemo, da so izbrane bakterije krive, da se mleko sesiri. Z nadaljnjimi postopki ga nato spremenimo v sir. Klasičen postopek pridelave sira se začne pri mleku. Mleko pripeljemo v mlekarno, kjer ga pripravimo tako, da ga najprej pasteriziramo, kar pomeni, da ga s pomočjo temperaturne obdelave naredimo varnega za potrošnika. Nato ga tipiziramo, da mu uravnamo želen odstotek maščobe, mu dodamo sirišče in tako je mleko pripravljeno za nadaljnjo predelavo. Sir s pomočjo kolutov oblikujemo v želeno obliko in s pomočjo stiskalnice iz njega izločimo sirotko. Glede na obliko koluta je odvisna tudi končna oblika sira. Sir nato potuje v slanico, od koder gre v zorilnico, kjer zori tudi do nekaj tednov, celo mesecev, odvisno od vrste. Se siri razlikujejo? Zanimivo je, da iz ene same sestavine, torej mleka, lahko naredimo različne vrste sira. Na svetu obstaja več kot tisoč različnih vrst. Na podlagi statistike Mlekarne Celeia, največje pridelovalke sira pri nas, ki pod blagovno znamko Zelene doline prideluje tradicionalne sire Edamec, Gauda in Tra-pist, avtohtone vrste Šmarski Rok, Dolinar in Dimar, ter posebne vrste, kot sta Seneni in Bio sir, sta med Slovenci najbolj priljubljena edamec in trapist. Edamec izvira z Nizozemske in zori do pet tednov. Njegova struktura je značilno mehka in elastična ter tako primerna za rezanje. Okus sira je blag in čist, kar so le eden od razlogov, zakaj je tako priljubljen. Izvor trapista sega v Francijo. Zoreti mora pet do dvanajst tednov. Po okusu je zelo podoben edamcu. Sami se odločite, katera vrsta sira vam je ljubša. Imamo Slovenci radi sir? Lahko bi sklepali, da je Slovencem všeč predvsem slastno življenje. Kaj damo vase, kako se gibamo in kako živimo, določa kakovost našega počutja. Česar pa ponavadi ne upoštevamo, je, da vsa hrana ni enako kakovostna. Hvaležni smo, da imamo veliko lokalnih pridelovalcev hrane. Slovenci imamo ta privilegij, da je mlekarstvo večinoma ljubiteljsko, lokalno ter posledično kakovostno in sveže. Zato radi pravimo, da domače zmaga. Promocijsko besedilo 10 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE - Evropski projekti za boljše upravljanje kulturne dediščine Od grajskih ruševin do novih vsebin Mestna občina je, zahvaljujoč sodelovanju v evropskih projektih RUINS in HICAPS, pridobila načrt upravljanja s kulturno dediščino za tri kulturne spomenike. Tak dokument je pripravila za Velenjski grad, grad Šalek in graščino Gorica. Načrt predvideva celostno obravnavo naštetih spomenikov ter kaže možnosti za njihov trajnostni razvoj. TINA STRMCNIK Med najbolj vidnimi rezultati sodelovanja v dveh evropskih projektih je prenova dela parka Velenjskega gradu, kjer ima svoj sedež in razstavne prostore Muzej Velenje. Grad gosti veliko prireditev. Obiskovalci, ki jih že nekaj mesecev privablja tudi obnovljen park, zdaj raje raziskujejo tamkajšnjo okolico. Velenjska občina je z vključenostjo v projekte dobila veliko dokumentacije, ki je pogoj in r -m аир, osnova, da bo lokalna skupnost v prihodnje deležna še kakšne obuditve kulturne dediščine. Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart je pojasnila, da ima velik potencial grad Šalek, ki je bil prvič omenjen leta 1287, okoli leta 1770 ga je uničil požar. O nekdanjem poslopju danes priča večnadstropni trioglati stolp, ki je edini te vrste na slovenskih tleh. Po razvalini tega gradu, ki je pomembna zaradi zgodovinske vloge in svoje lege, je ime dobila Šaleška dolina. »Najprej moramo poskrbeti za vse potrebne ukrepe, da bodo tako organizatorji morebitnih prireditev na šaleškem gradu kot njihovi obiskovalci varni. Vzpostaviti je treba režim ogledov in dogajanja. To je prvi pogoj, da bo grad lahko večkrat zaživel in da bo dostopen. Glede njegovega oživljanja smo sicer zbrali kar nekaj idej in primernih vsebin.« Od črne točke do uporabnih prostorov Načrt upravljanja je zdaj pripravljen tudi za graščino Gorica, ki je zadnja leta prazna, prej so bila v njej stanovanja. Stavba leži na položni vzpetini vzhodno od naselja Šalek. Najprej je služila kot pristava. V 16. stoletju so jo preuredili v graščino, i * * Vandali so se tokrat lotili gradu Šalek. Äll ' ' ' fi m ш i m ч:-': W: I Hs Čakajo grad Šalek, zahvaljujoč sodelovanju v evropskih projektih, lepši časi? v katero se je vselila gosposka iz gradu Ekenštajn. Dvor v dolini je bil plemičem udobnejši kot grad na vrhu strmih pobočij. Kasneje je graščina dobila značaj primestne vile, ki so jo kasneje še večkrat preuredili. Po besedah Ževartove je treba najprej poskrbeti za ohranitev stavbe in njene okolice. Oboje je namreč že precej načel zob časa. Med pomembnejšimi cilji je iskanje primerne vsebine za prostore. »Verjamem, da bomo našli vsebino, ki bo javnosti še vedno omogočala dostop do graščine, hkrati pa omogočila, da bo graščina zaživela v takšni podobi, kot si jo zasluži. Graščina je nenazadnje dala ime pomembnemu delu naše občine. Prav je, da jo ohranimo kot točko, ki ta prostor zaznamuje in mu prinaša neko dodano vrednost.« V izdelavi je dokumentacija, ki jo bo za pripravo smernic najprej potreboval zavod za varstvo kulturne dediščine, nova raba stavbe pa naj bi bila, kot je pojasnila direktorica Muzeja Velenje, znana v približno dveh letih. Podobno oživitev je pred časom doživela Vila Bianca, ki je bila vrsto let črna točka. Danes ima tam svoje prostore Zavod za turizem Šaleške doline. Poleg tega vila med drugim gosti srečanja, seminarje, sprejeme, razstave in poroke. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Porast vandalizma VELENJE - V zadnjih mesecih je v velenjski občini mogoče zaznati opazno več vandalizma. Potem ko so se nepridipravi pred dnevi znesli nad trim stezo, ograjami pri šolah, stekleno ograjo na promenadi in nad števcem kolesarjev, so sredi minulega tedna oskrunili še površine gradu Šalek. Vandali so na Šaleškem gradu s spreji porisali različne površine in tako povzročili veliko škodo na pomembnem kulturnem spomeniku, so sporočili iz velenjske občine. Vsako tovrstno dejanje občina prijavi policiji, ki je nekaj povzročiteljev škode že izsledila in tudi kaznovala. »V prihodnjih dneh bodo nadzori redarske službe in policistov še pogostejši, saj si želimo, da bi bilo naše mesto urejeno in čisto,« sporočajo iz velenjske občine, občane pa pozivajo, naj v primeru, če bodo priča podobnim dejanjem, to nemudoma sporočijo redarski službi ali prijavijo na policijo. LKK, foto: MOV Stekleno jabolko sredi krožišča KOZJE - Krožišče pri poslovno-obrtni coni je dobilo končno podobo. Krasi ga skulptura jabolka, ki jo je zasnoval Mitja Lukanc. Jabolko, ki je tudi zaradi prizadevanj javnega zavoda Kozjanski park prepoznavni znak tega območja, je med drugim izdelano iz stekla. Kozjansko je namreč v preteklosti slovelo tudi po »glažutarstvu«, ki je ljudem nekoč omogočalo preživetje. Krožišče pri poslovno-obrtni coni je Občina Kozje lani uredila v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo, ki je za naložbo zagotovila tudi večino denarja. Občina je krajevne skupnosti, društva in javne zavode pozvala, naj predlagajo pobude, kako bi lahko uredili krožišče. Ker predloga ni prejela, je k sodelovanju povabila strokovnjake s področij steklarstva, kiparstva in krajinske arhitekture. Dala jim je smernice, naj krožišče mimoidočim na preprost in moderen način sporoča o zgodovini in tradiciji občine, kamor sodijo »fužine«, »glažu-te«, steklarstvo in jabolka. Slednja za domačine predstavljajo več kot zgolj sadež, zadnja leta pa za promocijo jablan med drugim skrbi Kozjanski park, ki ohranja in neguje visokode-belne travniške sadovnjake. Idejno zasnovo in skulpturo, ki krasi krožišče, je zasnoval Mitja Lukanc iz Steklarstva Lukanc. Slednji si je na travnati podlagi zamislil kovinsko skulpturo v obliki jabolka. V sredini jo krasi še jabolko iz kristalnega stekla, barvano s kovinskimi oksidi. Še posebej izstopa ponoči, saj je osvetljeno z LED-svetili. TS, foto: Mojca Valenčak KULTURA 11 Delovanje Zgodovinskega arhiva Celje med epidemijo in po njej Iz »korone« v mednarodni arhivski teden V okviru aktualnega odzivanja na dogodke je arhiv na svojevrsten način na svoji spletni strani obeležil nedavni prvi zasebni let v vesolje, in sicer plovila Dragon, zasebnega ameriškega podjetja SpaceX, milijarderja Elona Muska. Objavil je arhivsko fotografijo izstrelitve rakete celjskih raketarjev, o katerih bodo v Zgodovinskem arhivu Celje kmalu izdali knjigo. »Čeprav smo morali nekatere dejavnosti zaradi epidemije koronavirusa začasno ustaviti in precej drugače organizirati delo, ocenjujem, da smo to težavno obdobje kar dobro premostili,« je delovanje Zgodovinskega arhiva Celje (ZAC) v minulih dveh mesecih strnil dr. Borut Batagelj, direktor te ustanove, sicer pa v minulem tednu tudi prejemnik bronastega celjskega grba. Zdaj v ZAC že bolj ali manj delujejo na ustaljen način, pripravljajo nove projekte, prav v tem tednu pa tudi obeležujejo mednarodni arhivski teden. ROBERT GORJANC Ob razglasitvi epidemije so v arhivu morali zapreti čitalnico za raziskovalce, niso izvajali izobraževanj ... Delo so organizirali tako, da je polovica zaposlenih delala od doma in se posvečala opravilom, za katera med letom ni pravega časa, polovica zaposlenih pa je prihajala na delovno mesto, saj so jim lahko uredili varno okolje za delo. »Kljub zaprtju arhiva za obiskovalce smo nemoteno reševali vloge, ki zadevajo upravne in sodne postopke, saj naročila praviloma sprejemamo po elektronski pošti, strankam pa potem dokumente v največji meri pošiljamo domov po klasični pošti,« je direktor arhiva še opisal delo v času »korone«. Obiskovalce arhiva so, potem ko je spet odprl vrata zanje, pričakale nekatere novosti, prilagojene zaščitnim ukrepom v koronačasu, v ka- Dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje in letošnji prejemnik bronastega celjskega grba terem živimo. Tako so čitalnico prilagodili tako, da lahko v njej delajo hkrati največ štirje raziskovalci, namestili so tudi pleksi steklo v vhodu arhiva, omogočili kartično plačevanje. Seveda tudi v arhivu velja- jo vsi že znani ukrepi, kot so na primer razkuževanje rok, varnostna razdalja ... Enako kot drugi kulturni zavodi so v ZAC del svoje dejavnosti in vsebine za obiskovalce preselili na nedavno prenovljeno spletno stran (pripravili so tudi različico spletne strani za ranljive skupine) in se na njej z različnimi vsebinami tudi odzivali na aktualno dogajanje v času epidemije koronavirusa (npr. vsebine o delovanju civilne zaščite v preteklosti). Tudi učencem, ki imajo v svojih učnih programih spoznavanje arhiva, so v času zaprtja šol na spletu omogočili dostop do ustreznih vsebin. Sodelovanje z arhivi iz EU Na pobudo Mednarodnega arhivskega sveta letos arhivi po vsem svetu med 8. in 14. junijem praznujejo mednarodni arhivski teden, s katerim želijo spomniti na pomen delovanja arhivov v družbi. Zgodovinski arhiv Celje in Arhiv mesta Ieper (Belgija) sta lani prvič sodelovala pri obeleževanju mednarodnega dneva arhivov, Prejšnji mesec so se začeli pogovori med obema arhivoma, kako tudi letos obeležiti praznik arhivov in ga nadgraditi v spontan mednarodni projekt. Dogovorila sta se o preprosti pobudi za medse- bojno objavo enega zanimivega dokumenta, ki je nastal pred natančno dvesto leti, torej leta 1820. Toda kmalu po potrditvi dogovora sta se oba pobudnika sodelovanja, dr. Rik Opsommer, direktor belgijskega ahriva, in Borut Batagelj strinjala, da bi lahko projekt z malo več truda dosegel še veliko boljši učinek. »Tako smo k projektu povabili še nekaj arhivov iz drugih držav, s katerimi imamo že vzpostavljeno sodelovanje. Da bi projekt nekoliko bolj utrdili na preprost in predvsem preglednejši način, smo se odločili, da k sodelovanju povabimo po en arhiv iz članic EU, ki opravljajo javno službo na različnih stopnjah, od držav- nih, regionalnih, mestnih do arhivov, ki delujejo kot oddelki drugih javnih služb. V projektu tako sodeluje 11 arhivov,« je pojasnil Borut Batagelj. Zgodovinski arhiv Celje je za ta projekt objavil oporoko podložnika Janeza Sušca, po domače Jegra, iz oktobra leta 1820. Foto: SHERPA C dl © S htipt//v*wx»ejiß020/C6fl)2/opo«fci-j*i«a-ajia-i820y O Najbolj obiskano в Prvi koraki & Google O VcuTube © Radio Celj« © O mi | Mteia PZA © Ptretje Savinje « iVeTransf« ©ZEMLJEVID ' /Uyt\ -Beyern I J j. 'H ti ivcf/c e i(T Jt Q, iti iti Ml* wc*r itn fa-тучл. i/ov^Wo f / 'bS Js fyw/t'i a (5> £ Q. I» ... © mataten ooavncsii * NVC Scroti Trte Map:... □ I l26.Poletje_v.Ce4uJ... ± »l\ □ ® r' rf-r p X« HAvjuno b$ X ^«ГЛi ZU -i" ^hvtfiOerpe Z4 rtLnty*rjj^mibvl Jenu ђеџпелпо [^i.1*& Xc mJL -OH /&у>л wa/f A ^rej^ti Љшгн (h«. unrfc+eSc (itcii hlai jff 'b'efein na Cft^-u/ ^ ^urje -f+öflt 'đnJm Mr'-yi ön wen i f: rrz f* r t " ^ffi"'*"* -tttirJ) tnc^e Sa 1« 11 .Jufy^V rtuü's Vti-u Ć / m <и -.вт. "^nfrtu j JurfAu^ m&j-t f jl cc a> Д' /fc/t/ußusm Сп v&uJfji Aemćje чЈ) L/ flu Mf AMI i» &>r'»f q»mJf UM«! natitrem tMtntfuf} murf Jat 'rtćhnt Јл)еЈј. Oporoka Janeza Sušca (1820) Äomwpowovwiiji i... maraton oraavnosu - «reei иеемар:... u iuoj'oietie_v_i.eiju_&.. evropsKj leaen «« AUA MpfT U- ЉД- ' M 'dJ ^ w // а.г з^л ^ ж fa J^g; «ли. 4r J. «иЛ . JU. gilyĆ Ositi-sr cđhjotflnv. a (Vir: Malo pred 17. XI. 1820, [Šalek] SI_ZAC/0556/002/00041 Krajevno sodišče gospoščine Šalek in Turn) Oporoka odsluženega vojaka Janeza Sušca. Ta že zaradi svoje vojaške kariere ni bil povsem običajen podložnik, saj je izviral iz razmeroma premožne družine, po vrnitvi iz vojske je prijateljeval s precej uglednimi ljudmi, v domači Šalek (danes del Velenja) pa je prinesel tudi za podeželje malo neobičajne predmete - žepno uro, denarnico (listnico), vojaški križ, uhane ... Na začetku je del imetja namenil cerkvi za opravljanje maš, zatem je omenil svoje upnike in dolgove, ki jih je bilo treba poplačati. Glavna dedinja je bila njegova mati, ostanek denarja je v enakih deležih namenil svojim trem bratom Tomažu, Jožefu in Martinu, ki so si morali razdeliti tudi njegovo obleko - razen uniforme, ki jo je bilo treba prodati. Sušec je umrl 17. novembra 1820. »Drive-in« galerija Lile Prap Zakaj se ne bi bilo mogoče tudi v galerijo pripeljati z avtom in si kar skozi okno vozila ogledati razstave? Podobno kot si lahko ponekod ogledajo filmsko predstavo. Lila Prap, v svetovnem merilu prepoznavna avtorica otroške literature in ilustracij, ustvarja v Škofji vasi, kjer ima tudi svojo galerijo. V času epidemije, ko obiski razstavišč niso bili mogoči, je izpeljala zamisel o »dri-ve-in« galeriji. Na oknih in vratih stavbe je ponudila na ogled svoje prepoznavne živalske in druge risbe. Posebne promocije za to, da bi privabila obiskovalce, ni imela, so si pa risbe ogledali številni odrasli in otroci, ki so se v dneh karantene sprehajali mimo. Prav to je bila dobra plat karantene, ocenjuje Lila Prap, saj so se otroci sprostili, želeli so ven, stran od računalnikov. Starši so končno imeli čas za pogovore in sprehode. »Vsi so začeli tudi kuhati in peči kruh, tudi jaz. Užitek je, ko gledaš, kako nastane nekaj užitnega,« pove avtorica, ki sicer v času karantene ni občutila spremembe pri svojem nači- Lila Prap pred svojo »drive-in« galerijo, ki je nastala v času karantene. nu življenja. »Ves čas živim enako, zame karantena ni bila nič drugačna. Ce ustvarjaš, si ves čas sam.« Lepo urejeni prostori, kjer nastajajo zgodbe, pesmi in ilustracije, ponujajo tudi številne možnosti za otroke, da lahko spoznajo like iz njenih knjig in sami ustvarijo kaj po svoji domišljiji. Občasno pride na obisk skupina šolarjev, a za več tovrstnega programa bo imela čas, ko bo v pokoju. Za zdaj ne kaže, da bi že odložila barvice, saj je še vedno zelo ustvarjalna. Jo pa moti omalovažujoč odnos oblasti do kulture. V času karantene je nastajala nova otroška knjiga, tokrat z zgodbo in živalskimi liki iz horoskopa, a Lila še ne ve, ali bo izdaja knjige zanimala kakšno založbo. Je morda v minulih tednih vendarle pogrešala občasno druženje v kakšnem lokalu? »Ne hodim ven, ker smo kadilci že nekaj let v karanteni. Ne epidemija, prepoved kajenja v lokalih je najbolj spremenila moje življenje.« Sicer pa opaža, da so očitno že prej vsi »neznansko pogrešali družbo«, kar se je videlo po tem, da so v lokalih sedeli skupaj, a so gledali vsak v svoj telefon ... TC, foto: SHERPA Spet Vstop prost V soboto dopoldne od 10. do 13. ure bo v središču Celja 21. izvedba festivala urbanih umetniških akcij Vstop prost/Admission Free. Gre za projekt članov Društva celjskih likovnih umetnikov z gosti. Festival vsa leta napolnjuje javni prostor Celja z različnimi umetniškimi intervencijami, akcijami, performansi in inštalacijami. Umetniška dela težijo h komunikaciji in k interakciji z mimoidočimi. Za letošnjo 21. izvedbo bodo umetniki pripravili skupno delo, katerega namen je povzeti aktualno dogajanje. Naslov letošnjega festivala in hkrati omenjene umetniške akcije je tako pomenljiv - Dezinsekcija. Ob lanski jubilejni izvedbi je Založba Sophia izdala posebno tematsko številko revije Borec, ob 20-letnici festivala urbanih umetniških akcij v Celju, ki jo je predstavila na novinarski konferenci, na kateri so organizatorji napovedali tudi letošnji festival. RG 12 NAŠA TEMA O vplivu koronavirusa pred letom Evropske prestolnice gastronomije 2021 Kje je kulinarični turizem po covidu-19? Odlika slovenske kulinarike je velika pestrost, ki jo lahko ponudijo raznolike pokrajine v naši državi. Gašper Puhan, Galerija okusov »Redni gostje se vračajo, a to bo premalo za zagon panoge« Gašper Puhan je eden najprodornejših mladih gostincev v Sloveniji, je predsednik uglednega združenja mladih gostincev JRE Slovenija in lastnik restavracije Galerija okusov v Novem Celju. Ta spada v krog tako imenovanih vrhunskih »fine dinning« restavracij, ki zagotavljajo izjemno kulinarično izkušnjo, okusno hrano odlične kakovosti v prijetnem, izbranem okolju. Seveda ima takšno izbrano, nadstandardno kulinaričo doživetje tudi primerno ceno, zato bi kot posledica covida-19 prav takšen tip restavracij lahko bil najbolj na udaru. »Veseli nas, da slovenska ga-stronomija počasi oživlja, da smo gostinci lahko ponovno poprijeli za delo, a hkrati je prisoten tudi določen strah. V restavracijah beležimo vračanje rednih gostov, a bo to premalo za resen zagon panoge,« opozarja Gašper Puhan. Združenje JRE v Evropi vključuje več kot 350 restavra- cij in premore 180 Michelinovih zvezdic. »Na nedavnem virtu-alnem srečanju z vsemi predsedniki JRE Evrope smo izmenjali izkušnje in ugotovili, da je situacija zelo različna. Naša severna soseda Avstrija je bolj optimistična, je tudi bolje seznanjena z vsemi ukrepi in nadaljnjim razvojem, v nekaterih državah pa so stvari še vedno O turističnih vavčerjih v gostinstvu Gašper Puhan: »Prvi interventni zakon je zagotovo ublažil negativne finančne vplive za našo panogo. Na ta način tudi pozdravljamo ta tretji paket, govorili smo tudi o zmanjšanem DDV, zmanjšanih subvencijah, razbremenitvi regresov ... Vse te pomoči so ključne za zagon panoge, ki je utrpela veliko izgubo in bo še naprej čutila velike posledice. Tudi vavčerji so za spodbudo širše potrošnje, ki je za našo vejo turizma ključna, zelo dobri. Moram priznati, da smo si ob napovedih vavčerjev, tisti, ki delamo na področju gastronomije, kulinarike, obetali, da jih bo možno uporabiti tudi v restavracijah, ampak očitno bodo veljali zgolj za nastanitve. V Sloveniji bo za oživljanje panoge pomemben ne samo večdnevni, ampak tudi enodnevni turizem, ko gre za domače goste. Upamo, da se bo tudi na tej ravni še zgodila kakšna prilagoditev in da bo mogoče uveljaviti kombinacijo med gastronomijo in nastanitvami.« Gastronomski turizem je bil v obdobju koronavirusa na veliki preizkušnji, preživljal je težke čase, enako kot celotna panoga turizma. Rahljanje ukrepov je v zadnjem času omogočilo ponovno odprtje restavracij v celoti, ne le teras, ampak to seveda še zdaleč ne pomeni, da sta se slovenska gastronomija oziroma gastronomski turizem že vrnila v stare tirnice. Posledice epidemije bodo razsežne, okrevanje bo zahtevno in dolgotrajno. ROBERT GORJANC Domači gastronomski turizem je sicer za letos - v prehodnem obdobju do leta 2021, ko bo Slovenija evropska ga-stronomska prestolnica - imel ambiciozne načrte. Med drugim je bila za drugo polovico marca predvidena razglasitev restavracij, prejemnic prestižnih Michelinovih zvezdic, v okviru enega najbolj uglednih gastronomskih vodnikov na svetu. Zaradi koronovirusa je bil ta težko pričakovan dogodek prestavljen in bo izveden v prihodnjem tednu, kar je tudi še eno od znamenj oživljanja gastronomije kot pomembne panoge turizma. O posledicah koronavirusa za slovensko gastronomijo, obetih za oživljanje, državni pomoči, »novi realnosti«, nujnosti povezovanja in drugih prihodnjih izzivih so ugledni sogovorniki z različnih področij turizma razpravljali na nedavnem tretjem spletnem srečanju (webinarju) slovenskega turizma s pomenljivim naslovom Gastronomija od trnja do zvezd. Dogodek je povezovala znana turistična novinarka Marjana Grčman. Srečanje je sodilo v okvir projekta Slovenski turizem med covidom-19 in po njem, ki je s tako imenovanimi webinarji in z udeležbo strokovnjakov s področja turizma osvetljeval različne vidike posledic epidemije za turizem in iskal rešitve za ponoven razcvet panoge. Ta je pred epidemijo slovenskemu bDp prispevala 12-odstotni delež. Kako bo v prihodnje, je seveda še velika neznanka. Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Trajnostni pristopi v gastronomiji še pomembnejši Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) mag. Maja Pak meni, da se velik vpliv krize v turizmu kot posledica epidemije koronavirusa pozna tudi v ga-stronomiji. »Nova realnost« od ponudnikov v gastrono-miji zahteva dobro pripravo za čas okrevanja, ko se bodo gostje postopoma vračali. Slovenija ima prednosti prav na področjih, h katerim stremijo uveljavljene globalne de-stinacije, kot sta trajnostna usmeritev in visoka raven kakovosti doživetij, ki jih omogoča tudi kulinarična raznolikost Slovenije. »Trajnostni pristopi v gastro-nomiji so zdaj še pomembnejši, zato bodo kriteriji Zelene sheme slovenskega turizma dopolnjeni z novimi kriteriji, ki se nanašajo na gastronomi-jo. Tako bodo znak Slovenia Green lahko pridobili tudi gastronomski ponudniki, kar je novost.« Maja Pak še poudarja, da se slovenska gastronomija ponaša z izredno visoko kakovostno ravnjo, katere ohranitev bo tudi naprej velikega pomena. Udeležencem webinarja je zaupala dolgo pričakovano novico, da bo 16. junija razglasitev rezultatov ocenjevanja uglednega mednarodnega kulinaričnega vodnika Michelin in podelitev prestižnih zvezdic. Spletni prenos razglasitve bo na novem portalu Taste Slovenia, ki ga je STO premi-erno predstavil v torek in želi ljubiteljem kulinaričnih doživetij našo deželo približati kot butično gastronomsko desti-nacijo. Maja Pak izpostavlja tudi vključenost gastronomije v številne promocijske dejav- Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) nosti STO na domačem in tujih trgih. Na primer, gre za globalno digitalno kampanjo, specializirane webinarje za britanski trg in kampanjo Moja Slovenija, s katero STO v sodelovanju s številnimi partnerji prebivalce naše dežele vabi k oddihu doma. »V slovenski gastronomiji moramo ohraniti identiteto, razumeti spremenjene navade gosta in zagotoviti varno izkušnjo,« je še poudarila. Gašper Puhan iz Galerije okusov je predsednik slovenskega združenja JRE. zelo nedorečene. >Fine dinning< je že na splošno finančno, traj-nostno zelo zahteven in težko vzdržen, zato se nas je že zdaj večina teh ponudnikov v Sloveniji ukvarjala z dodatnimi dejavnostmi, kot so catering, kongresni turizem, izobraževanje, poroke . V prihodnje bo treba te dejavnosti še dodatno okrepiti, pri čemer bomo morali biti še bolj inovativni in ustvarjalni. Ta del gastronomskega turizma bo namreč po naši oceni utrpel kar precejšen udarec.« Da bo leto 2020 prelomno za industrijo »fine dinninga«, je bilo znano že pred covidom. Zlasti za restavracije v velikih mestih je veljalo, da bodo postale bolj dostopne družinam in otrokom, ki naj bi v okviru teh restavracija spoznavali, kaj sta kakovostna sestavina in dobra hrana. »Ali lahko koncept »fine dinninga« brez kritične mase tujih turistov v Sloveniji sploh preživi in kakšne bodo prilagoditve?« je Gašperja Puhana v webinarju vprašala voditeljica Marjana Grčman. »Po našem mnenju težko. Že tako smo zelo odvisni od tujih gostov, nekateri naši člani bolj, nekateri manj. V prihodnjem obdobju bo ključen domači gost, tudi zaradi tega bodo prilagoditve potrebne. Nujno bo tudi nacionalno in strateško pametno povezovanje, slovenskega gosta in turista bomo morali priučiti in mu ponuditi nove oblike, nove priložnosti na vseh področjih, v poslovnem, družinskem in drugih oblikah turizma Povezovanje gostincev z manjšimi ponudniki nastanitev in oblikovanje skupnih produktov ter njihova promocija bodo ključni. »Številni ponudniki smo se povezovali že prej, zdaj bo povezovanje pomembno bolj kot kadarkoli. Kot že opažamo, je povezovanje po svoje tudi lažje, ker smo se v podobni situaciji znašli vsi udeleženci v poslu, zato se da- nes bolje razumemo in vemo, da bomo na tem področju zelo uspešni, saj bomo domačemu gostu morali prikazati rešitev za vsak konec tedna, za vsak oddih. In v Sloveniji imamo številne možnosti za to.« Glede sodelovanja z lokalnimi pridelovalci ocenjuje, da je že na začetku epidemije zavladala določena panika. »Številni dobavitelji so se začeli obračati na nas in spraševali, kakšna bo situacija naprej. Seveda teh odgovorov še danes nimamo. Ključno bo, da bomo namenili še večjo pozornost lokalnim dobaviteljem, da se bomo v Sloveniji znali povezati. Dobavitelji za naš tip restavracije praviloma ne spadajo v nobeno drugo nabavno verigo, zato nosimo neko odgovornost, da skupaj prebrodimo krizo in solidarnostno nastopimo na trgu,« je še prepričan Gašper Puhan. NAŠA TEMA 13 Kampanja Zdaj je čas. Moja Slovenija Tudi v pomoč gastronomskemu turizmu Slovenska turistična organizacija (STO) je pred kratkim začela izvajati vseslovensko motivacijsko kampanjo Zdaj je čas. Moja Slovenija, v sklopu katere prebivalce naše dežele vabi h krajšemu ali k daljšemu oddihu v Sloveniji, k odkrivanju doživetij in delitvi teh s ključnikom mojaslovenija. STO izvaja kampanjo v sode- be slovenske gastronomije, zdaj lovanju s številnimi partnerji: bomo še malo bolj dejavno na-turističnim gospodarstvom, stopili na domačem trgu, hkrati destinacijami, ključnimi ustanovami slovenskega turizma, pro-duktnimi združenji, ambasadorji in vplivnimi posamezniki, mediji itn, pridružili so se tudi vsa produktna združenja in vodilne destinacije. Eden od ciljev kampanje je vsekakor oživljanje gastronomskega turizma. »To je priložnost, da povabimo prebivalce naše države na preživljanje počitnic v Sloveniji, a tudi seveda k uživanju domače, lokalno pridelane hrane ter k obisku slovenskih gostinskih ponudnikov, od vrhunskih restavracij do turističnih kmetij. Ves čas od začetka krize smo komunicirali na prilagojen način, predstavljali odlične zgod- bomo seveda tudi nadaljevali dejavnosti na tujih trgih.« V STO so pripravili vso krea-tivo, vizuale, uvodni predstavi- tveni film, ki prikazuje bistvo zelene trajnostne Slovenije, kampanjo izvajajo v okviru digitalnih in drugih kanalov. Tudi gostinski ponudniki lahko sodelujejo na način, da na družbenih omrežjih delijo filme, vsebine kampanje, da uporabljajo promocijsko gradivo kampanje Zdaj je čas, Moja Slovenija, ter k temu dodajo svojo fotografijo, logotip, nagovor. »Tako dosegamo sinergi-jo, skupno komuniciranje, ustvarjamo enotno simpatično povabilo. Partnerji so nam pomagali z ambasadorji za posamezno destinacijo ali produkt, s prepoznavnimi obrazi slovenskega turizma, ki domače goste nagovarjajo k obisku s kratkim video-posnetkom,« je še povedala Maja Pak. Cilji kampanje Zdaj je čas. Moja Slovenija. 9 SLOVENIA Zdaj je čas zate, moja Slovenija V 16 1KB ogledov • 14. maj 2020 223 4' 5 Л SKUPNA RABA SHRANI »Webinarski premisleki« znanih turističnih delavcev Še več inovativnost, ustvarjalnosti, drznosti ... Na gastronomske webinarju STO in Akademije za trženje v turizmu so sodelovali znani turistični delavci, ki so z različnih zornih kotov in s svojih področij delovanja osvetlili trenutno stanje na področju gastronomskega turizma. Zbrali smo nekaj najbolj izstopajočih razmislekov in stališč. Iz njih lahko ugotovimo, da je položaj te veje turistične panoge res zahteven, a da rešitve so. Predvsem bo morala ponuditi še več inovativnost, ustvarjalnosti, drznosti, prilagajanja in povezovanja, kar je bilo gonilo razvoja na tem področju že doslej. 4 Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, je izpostavil, da gostilne zaenkrat še niso začele delovati z intenzivnostjo, kot so pričakovali. »Gostinci morajo najprej poskrbeti za varnost in s potencialnimi gosti komunicirati, da so gostilne varne. Odprtje gostiln za goste prinaša druženje, ki smo ga v karanteni pogrešali.« Poudaril je priložnost za okrepitev znamke Gostilna Slovenija, pri čemer bo pomembna sposobnost prilagajanja. »Najprej so slovenske gostilne nagovarjale predvsem domače goste, z odprtjem meja lahko zdaj tudi tuje. Pred krizo smo se zelo uspešno pripravljali na projekt ERG 2021, ki k predstavlja dodatno priložnost, da pritegnemo tuje goste.« t 1 t t 4 Mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, je izpostavila velik pomen tujih gostov za ga-stronomske ponudnike našega glavnega mesta. »S sproščanjem omejitev in možnostjo prehajanja meja, bo velik poudarek v promocijskih dejavnostih Turizma Ljubljana namenjen podpori kulinaričnim dogodkom, kot je Festival Gourmet Ljubljana. Gradili bomo na promociji gastronomskih posebnosti in inovativnosti, ki jih je v Ljubljani resnično veliko. Brez gastronomije v glavnem mestu ni življenja.« Izpostavila je tudi pomen povezovanja in sodelovanja z gostinskimi ponudniki, ki se je pokazalo kot zelo pozitiv- i Dada Jerovšek, direktorica marketinga, soustanoviteljica gostinskega podjetja Kaval Group, je poudarila, da gostinstvo ni samo zgodba vrhunske kulinarike. »To so tudi nasmehi in objemi, ki jih zelo pogrešamo, v gostinstvu pa ostajamo optimistični, a hkrati tudi zaskrbljeni.« Poudarila je pomen ambienta restavracij za do- bro počutje gosta in uvajanja novih ter inovativnih produktov. »Gostinstvo ima velik pomen za druge panoge, saj v primeru, da gostinci ne bodo imeli gostov, tudi ne bodo kupovali pridelkov, na primer vin. V kulinariki prihaja do spremembe vrednost, saj še večji pomen dobiva vrednota zdravja. Kakovost moramo ohraniti, gostu moramo vedno ponuditi samo najboljše, to mora biti naše . vodilo tudi v pri- 1 hodnje.« Bine Volčič, chef restavracije Monstera Bistro, je izpostavil ROBERT GORJANC OB ROBU Od zvezd do trnja, kdaj spet k zvezdam? Nedavni odmevni webinar Slovenske turistične organizacije in Akademije za trženje v turizmu, eden v nizu tistih, na katerih so turistični strokovnjaki z različnih področij v okviru projekta Slovenski turizem med covidom-19 in po njem ugotavljali stanje panoge, je imel pomenljiv naslov Gastronomija od trnja do zvezd. Glede na trenutno stanje ga-stronomskega turizma bi naslov veljalo nekoliko preoblikovati oziroma parafri-zirati, pravšnji naslov bi se najbrž lahko glasil Gastronomija od zvezd do trnja ali na trnovo pot. Pred covidom sta slovenska kulinarika in gastronomski turizem doživljala pravi razcvet: za tuje in domače turiste je bila odlična kulinarična izkušnja, ki jo lahko ponudijo posamezne regije in tamkajšnje bolj ali manj vrhunske restavracije, turistične kmetije in drugi ponudniki, pomemben motiv za uresničitev eno- ali večdnevnega obiska na določenem turističnem območju. Posebnosti slovenske kulinarike so odkrivali priznani turistični novinarji, reportaže in članki o vrhunskih slovenskih chefih in restavracijah so se pojavljali v uglednih mednarodnih in turističnih revijah. Ugledni tuji kulinaričnih vodniki so Sloveniji namenjali vedno več pozornosti, sredi marca (nekaj dni po razglasitvi epidemije) je bila napovedana objava dobitnikov uglednih Michelinovih zvezdic. Projekti, kot so Odprta kuhinja, Teden restavracij, Guštfest in podobni, so se dobro uveljavili in dokazali, da izbrano kulinarično doživetje ni le stvar prestiža, ampak je lahko tudi pop kultura. Poletnih in prazničnih decembrskih prireditev si ni bilo mogoče več zamisliti brez vključevanja kulinaričnih vsebin in sodelovanja domačih in tujih chefov. Naša država se je s STO vneto pripravljala na projekt Evropske gastronomske prestolnice 2021. Potem je udaril koronavirus ...Vladni ukrepi za zajezitev epidemije so najbolj prizadeli prav turizem oziroma gastronomski turizem. Restavracije so bile med prvimi, ki so morale zapreti svoja vrata za goste, kuharji, natakarji in drugo gostinsko osebje so v večini morali na čakanje na delo. Nekatere restavracije so stanje blažile s spletno prodajo in z dostavo hrane na dom, a to je seveda zanemarljivo v primerjavi z razsežnostjo posla, ki ga prinašajo odprte restavracije. Vrhunski gostinci kljub temu niso mirovali, dokazali so, da premorejo inovativnost tudi v najbolj kriznih časih. V okviru vseslovenskega projekta Chef care so kuhali za zdravstvene delavce, policijo, gasilce in druge, ki so bili najbolj izpostavljeni v boju z epidemijo koronavirusa. O eni takšnih odmevnih akcij na Celjskem, v kateri so sodelovali chefi in lastniki restavracij Miran Ojsteršek (Oštirka), Marko Pavč-nik (Pavus), Stane Žilnik (Stari pisker) in osrednji govornik v tokratni Naši temi Gašper Puhan (Galerija okusov), smo poročali tudi v našem časopisu. Verjamemo, da vsi imenovani in številni drugi dobri gostinci v regiji in Sloveniji med covidom niso pozabili dobro kuhati, ljubitelji dobre hrane pa prav tako niso pozabili na mikavna kulinarična doživetja. Nepozabna turistična izkušnja ob drugih radostih vendarle gre tudi skozi želodec, enako kot v ljubezni. Verjamemo, če ne bo še kakšnega drugega vala epidemije in ob nadaljnjem rahljanju ukrepov, da trnova pot našega gastro-nomskega turizma vendarle ne bo predolga ter preveč boleča in da bodo k temu pripomogli tudi opevani turistični vavčerji. pomen ponovnega odprtja restavracij za zagon, motivacijo in voljo do ustvarjanja v gostinstvu. »Majhnost restavracij lahko pomeni tudi možnost za večjo rentabilnost v gostinstvu, >nova realnost< za gostinstvo so tudi višji stroški obratovanja, cenovni pritisk gostov, zagotovitev varnostih ukrepov pa je ključnega pomena. Potrebna bosta strastna predanost in zategovanje pasu vseh vpletenih, novim razmeram se bodo s ponudbo morale prilagoditi tudi vrhunske restavracije. Vsi se trudimo preživeti za bogato ohranitev vrhunske gastronomske ponudbe v Sloveniji. Razmere bodo še dolgo časa »nenormalne* in temu se bomo morali prilagoditi vsi.« Janez Kodila, direktor družbe Kodila, je pozval gostince, naj situacijo, ki jo narekuje kriza, izkoristijo za razvoj ponudbe, kadrov in infrastrukture ter nov način komuniciranja z gosti. Poudaril je pomen prilagoditve pri stroških in ponudbi ter nujnost prestrukturiranja. »Sedenje in jamranje v teh časih ne rešuje ničesar: masovnega turizma v prihodnje v destinaciji ne bo, uspešni pa bodo tisti, ki bodo goste pritegnili s kakovostnejšo ponudbo in ne z zniževanjem cen. Še naprej ostaja pomembno sodelovanje z mladim kadrom in s šolami. Največ bodo izgubili tisti, ki so delovali na >hitri< ekonomiji in niso razvijali 5-zvezdične ponudbe,« je še dejal pomurski podjetnik, ki zaradi krize delavcev ne namerava odpuščati. 14 KRONIKA Nesreča na območju Ljubnega se je zgodila 3. junija popoldne. Usodno trčenje s tovornjakom V V" I V ■ I V1 nesreči umrla oce in hci Letos so na območju Policijske uprave Celje v prometnih nesrečah umrle tri osebe, lani v enakem obdobju jih je umrlo enajst. Ena oseba je sicer umrla maja na Koroškem, saj tudi to območje spada pod okrilje PU Celje, dve sta umrli pretekli teden v Radmirju na območju Ljubnega ob Savinji. V tragični prometni nesreči sta umrla oče in hči. SIMONA SOLINIC Nesreča na območju Ljubnega se je zgodila 3. junija popoldne. 54-letni moški je vozil osebno vozilo iz smeri Gornjega Grada proti Ljubnemu ob Savinji. V križišču, kjer je zavijal na prednostno cesto, je trčil v voznika tovornega vozila, ki je iz smeri Ljubnega pripeljal po prednostni cesti. Avtomobil se je v trčenju zagozdil pod tovornjak. Na kraju nesreče sta zaradi hudih posledic nesreče umrla 54-letni voznik in 23-letna sopotnica v avtomobilu. Na kraj je prispelo več kot 10 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, ki so pomagali pri reševanju ponesrečenih, a so bile njune poškodbe prehude, da bi nesrečo preživela. Lani najslabše v zadnjem desetletju Varnost v cestnem prometu je bila lani najslabša v zadnjih desetih letih. Kot kažejo podatki, je bilo skupno število vseh prometnih nesreč višje zgolj za približno tri odstotke, kar je glede na vsakoleten porast števila registriranih vozil in še bolj glede na vsakoletno rast prometa ugodno, pravijo na celjski policiji. Težava je, ker se je lani zgodilo bistveno več prometnih nesreč s smrtnim izidom, in to, da so se zgodile kar štiri nesreče, v katerih sta umrli po dve osebi. Lansko poročilo celjske policije tudi kaže, da se je nekoliko zmanjšalo število hudo poškodovanih, medtem ko je število lažje poškodovanih v nesrečah ostalo podobno kot v letu prej. Največ smrtnih prometnih nesreč se je lani zgodilo zara- di nepravilne strani oziroma smeri vožnje, sedem zaradi neprilagojene hitrosti. Med vsemi smrtnimi žrtvami je kar polovica voznikov avtomobilov. Glede na to, da je alkohol še vedno velik razlog za povzročitev prometnih nesreč, statistika kaže, da se je delež pijanih povzročiteljev smrtnih nesreč lani nekoliko znižal v primerjavi s preteklim obdobjem, a je kljub temu presegel 30 odstotkov, tako da so pijani vozniki povzročili tretjino vseh lanskih tragičnih nesreč. Se je pa na drugi strani strmo povečala povprečna stopnja alkoho-liziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom. Nenapovedani nadzori Za lansko leto je bilo tudi značilno, da so policisti izvedli več nenapovedanih nadzorov prometa. Lani je bilo tako največ kršitev ce-stnoprometnih predpisov v zadnjem desetletju! Poleg tega so poostrili tudi nadzor nad tovornimi vozili, saj se je v zadnjih letih povečalo število tovornjakov, ki skozi Slovenijo potujejo v druge države. »Še vedno ostajajo težave zaradi preobremenjene avtocestne povezave vzhod-zahod ob vsaki malo večji prometni nesreči, ko zastane prometni tok tako na avtocesti kot na vseh vzporednih državnih cestah. Zastoji trajajo tudi po več ur, kar predstavlja veliko prometno obremenitev, nastajata tudi gospodarska in okoljska škoda. Največje težave so bile v letu 2019 na avtocestnem priključku Žalec, kjer je prihajalo do zastojev zaradi širitve industrijske cone Ar-novski gozd, saj se je izredno povečal promet tovornih vozil, ki so zapuščala oz. se vključevala na avtocesto na tem priključku,« pravijo na celjski policiji. Foto: PUC V Slovenskih Konjicah se je v ponedeljek dopoldne zgodila huda prometna nesreča. Do nje je prišlo na prehodu za pešce v semaforiziranem križišču. 81-letni voznik avtomobila je pri zeleni luči na semaforju iz Usnjarske ulice zavijal na Liptovsko cesto, a pri tem ni omogočil varnega prečkanja 66-letni peški. Ta je cesto prečkala pravilno. Peška se je v trčenju hudo poškodovala. 81-letnega voznika bodo policisti kazensko ovadili. Te dni se je nesreča zgodila tudi v Stranicah, kjer je voznica osebnega vozila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljala s ceste. V Celju sta dve vozili zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo trčili v krožišču. V Šentjurju se je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo poškodoval mopedist. KRONIKA 15 Po odmevnih ropih pošt in črpalk Danes izrek sodbe za petnajst ropov Danes naj bi na celjskem okrožnem sodišču razglasili sodbo nekdanjemu celjskemu policistu Alešu Dovganu in Dejanu Kosu, ki ju obtožnica bremeni kar 15 ropov pošt in bencinskih črpalk. Oba sta krivdo priznala. Tožilstvo za Dovgana predlaga 13 let zapora, za Kosa 12. SIMONA SOLINIC Kot je znano, so kriminalisti oba prijeli sredi januarja, ko sta v večernih urah zamaskirana prišla do bencinskega servisa na Ljubljanski cesti v Celju. Prvi je prodajalko prisilil, da mu je izročila denar in večjo količino vinjet. Zatem sta s kraja pobegnila. Policisti so jima sledili, ju poskušali večkrat ustaviti. Pri tem sta roparja divjala po Celju, zapeljala na avtocesto proti Slovenskih Konjicah, kjer so ju policisti ustavili s prisilnim sredstvom. Čeprav sta nato Fotografija je simbolična. dar je bila žival zelo napadalna in je z nekontroliranim tekanjem po avtocesti ogrožal varnost v cestnem prometu in življenja voznikov. Zaradi nevarnosti povzročitve prometne nesreče in s tem hudih posledic je bil policist prisiljen bika ustreliti. Pri uporabi strelnega orožja ni bilo nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Jezernik nikakor ne nasprotuje policistovemu dejanju: »K sreči v bika ni trčil poskušala pobegniti peš, so ju prijeli in pridržali. Od takrat sta v priporu. V preiskavi so kriminalisti ugotovili, da imata na vesti med drugim tudi rop pošte na Vranskem lanskega marca, rop bencinskega servisa v Šempetru, rop pošte na Teharjah. Poleg teh ju sumijo še 12 ropov bencinskih servisov, med drugim naj bi ropala tudi v Ljubljani in Mariboru ter Velenju. Obtožnica jima očita, da sta se na rope dobro pripravila, si večkrat podrobno ogledala posamezne lokacije, pri izvršitvi ropov sta imela vlogi temeljito razdeljeni. Prvi naj bi skrbel za varnost, da ju nihče ni videl, drugi je zaposlenim grozil s pištolo. Vzorec ropov je bil takšen, da sta vedno ropala tik pred zaprtjem ali v času zapiranja enot. »Več oškodovank in oškodovancev je zaradi uporabe sile in groženj, izrečenih v ropih, doživelo hude strahove, mnogi so zaradi načina storitve ropov iskali zdravniško ali psihološko pomoč, bili v bolniškem staležu, nekateri so celo prenehali opravljati svoje delo,« so ob podani ovadbi razlagali kriminalisti. Primer Bolska: spremenjena obtožnica Na celjskem sodišču se je ta teden nadaljevala obravnava v primeru odgovornosti za smrtno nesrečo na Vranskem, v kateri sta umrli dve osebi. Nesreča se je zgodila ob neurju in narasli reki Bolski, ki je spodnesla most. Tožilka Simona Kuzman Razgoršek je nekoliko spremenila obtožnico. Gre le za del, ki se nanaša na to, da sta 30-letni voznik in 17-letna sopotnica nanj zapeljala, ko je bil že poplavljen. Tožilka je v kazenski spis vložila tudi nov dokazni predlog. Gre za pravilnik o vzdrževanju cest, ki ga mora obramba obdolženih zdaj proučiti. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden. V primeru so obtoženi nekdanji direktor komunalnega podjetja Energetika projekt Marko Krajnc, zastopnik podjetja Janko Drča in preglednik iz Energetike projekt Štefan Kuserbanj. Nihče od njih krivde za odgovornost pri nesreči ne priznava. Na sojenju so zaslišali strokovnjaka s področja poplavne varnosti, ki je ocenil, da je do poškodbe mostu prišlo zaradi večje količine vode in da most naj ne bi bil projektiran tako, da bi tako veliko količino vode zdržal. Most naj ne bi imel niti gradbenega dovoljenja, ker naj bi bil načrtovan kot začasna premostitev. Kaj je počel 750-kilogramski bik na avtocesti? »Bik je imel približno 750 kilogramov, ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi kdo pri hitrosti 130 kilometrov na uro trčil vanj. Edini je pobegnil od ostalih bikov, ki so se vrnili domov. Sreča v nesreči je ta, da se je to zgodilo pozno zvečer, ko prometa ni veliko na avtocesti,« pravi lastnik živali Jože Jezernik iz Celja. V torek približno ob 23. uri je namreč z njegove kmetije pobegnilo 20 bikov, enega je policist na avtocesti nato ustrelil. Vse se je zgodilo naenkrat, natančno še ni jasno, zakaj so biki iz ograde pobegnili. »Nekateri so hodili nato po zemljiščih in vrtovih sosedov, nihče se ni razburjal zaradi tega. Nato mi je nekaj sosedov tudi pomagalo, da smo naredili dve nasproti si stoječi vrsti, da so se biki vrnili domov. Eden pa je vmes pobegnil skozi luknjo v ograji, ki se proti gozdu ob avtocesti nadaljuje v protihrupno ograjo,« dodaja Jezernik. Pravi, da je bila luknja že dlje časa tam, nihče je ni popravil. Skoznjo naj bi prišli tudi nekateri psi. Dan po dogodku, luknje naj ne bi bilo več. Če je ne bi bilo, bik ne bi mogel na avtocesto, dodaja lastnik živali. Policija je nekaj minut čez 23. uro prejela več klicev voznikov, ki so sporočili, da bik na avtocesti ovira promet. »Policisti, ki so prišli na kraj, so poskušali najprej z vozili omejiti bikovo gibanje, ven- nihče.« Ob tem omenja, da njegovi biki sicer niso bili nikoli nevarni: »Nikoli niso storili ničesar takega, da bi kogarkoli ranili, pa so jih prišli gledat tudi otroci.« V noči na sredo je po streljanju trajalo več ur, da so bika spravili z avtoceste in da so kriminalisti končali ogled kraja dogodka. Preiskava pa še ni končana. »Zbiramo še obvestila o morebitni odgovornosti lastnika,« pravijo na policiji. SŠol, foto: splet Tuja krivda je izključena Sredi preteklega tedna je zagorelo v Velenju. Požar je izbruhnil v stanovanjski hiši ob glavni cesti Velenje-Celje. Po do zdaj znanih podatkih je zagorelo v sobi v prvem nadstropju, od koder so se ognjeni zublji razširili v mansardni del hiše in na ostrešje. Pri gašenju požara se je lažje poškodoval lastnik stanovanjske hiše. Tujo krivda za nastanek požara so policisti po ogledu kraja izključili. Požar je gasilo 30 gasilcev domačega in okoliških gasilskih društev. Brez dovoljenja in pijani Policisti so do streznitve pridržali voznika osebnega vozila, ki so ga ustavili v Preboldu. Alkotest je pokazal, da je moški imel 1,2 promila alkohola v krvi. V Ločah so zasegli neregistrirano osebno vozilo vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal, da je imel v krvi 1,3 promila alkohola. Voznik je imel na vozilu nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Omenjenega voznika so v Klokočovniku še dvakrat obravnavali zaradi kršitve javnega reda in miru. Ker ni prenehal kršiti predpise in je žalil občane ter jim grozil, so ga pridržali do streznitve. Tudi na Polzeli so vozniku zasegli neregistrirano kolo z motorjem vozniku, saj je moški vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. V Vojniku se je zgodilo enako, le da je moški poleg vsega imel na vozilu nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Ob tem je vozil tudi pijan, saj je alkotest pokazal, da je imel v krvi 1,5 promila alkohola. V petek okoli 22.30 se je na Mariborski ulici v Celju zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročila 24-letna voznica osebnega avtomobila. Ta je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola trčila v cestnoprometno signalizacijo. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imela voznica več kot promilo alkohola v krvi. 24-letnici so odvzeli vozniško dovoljenje, sledil bo obdolžilni predlog. V Rimskih Toplicah so policisti ta teden zasegli osebno vozilo vozniku, ki ima veljaven ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V ponedeljek je vozil še pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,56 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vlomil v mrliško vežico V Škalah na območju Velenja je neznanec v minulih dneh vlomil v cerkev in mrliško vežico. Ukradel ni ničesar. Je pa povzročil škodo s poškodovanjem vrat. V Pucovi ulici v Celju so policisti obravnavali drzno tatvino. Neznana ženska nižje in močnejše postave, črnih las, stara približno 40 let je stanovalcu stanovanjskega bloka hotela prodati kremo. Ko jo je ta zavrnil, ga je prosila, če ji lahko prinese kozarec vode. Medtem ko je odšel v kuhinjo, mu je ukradla denarnico z gotovino in dokumenti. Prav tako v Celju, v Stanetovi ulici, se je zgodila tatvina v trgovini. Neznan storilec je ukradel robotski sesalnik, mini dron in nekaj druge tehnične opreme. Zalotila sta ju med vlomom V Ulici Tončke Čečeve v Celju je pred dnevi neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo. Ukrasti ni uspel ničesar, saj ga je presenetil lastnik, ki se je ravno takrat vrnil domov. Storilec je star od 25 do 30 let, je vitek, visok približno 180 centimetrov, ima kratko postrižene lase. V času vloma je nosil svetlo oranžen nahrbtnik. S kraja se je odpeljal s kolesom. V Paški vasi je tatu v gospodarskem poslopju lastnik prav tako zalotil nepridiprava. Ta je poskušal ukrasti kolo z motorjem. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno p o n u d d o Nepogrešljive vgradne omare Spoznajte vrhunske vgradne? omare Akron, ki so že več kot tri desetletja oboževene medštevilnimi uporabniki. Privoščite si jo v tistem delu stanovanja, Uer vam bo najbolje služila in upravičila svoje odlič ne lastnosti, www.akro n.si Vgradna omara je kos pohištva, ki ga preprosto morate imeti. Vsaka je edinstvena in ustvarjena samo za vas. V vaš dom vnese red in doda pridih moderne estetike. Samo vrhunsko izdelane vgradne omare po meri lahko izpolnijo vaša pričakovanja in zadostijo vašim potrebam. Z vgradno omaro prostor povsem izkoristite Neomejene možnosti vgra-dnih omar prinašajo optimalen izkoristek prostora, izjemne rešitve za shranjevanje in popoln videz. Vgradne omare so lahko vgrajene od stene do stene in od tal do stropa, lahko so z drsnimi vrati ali brez. Estetsko dovršena vgradna omara popestri vašo spalnico Na prvi pogled se vgradne omare razlikujejo samo glede izbire vrat, a ko se z njihovo sestavo, izborom materialov, barv, dodelavo in detajli podrobneje seznanite, zažarijo v številnih različicah. Kakovostni lesni ma- teriali oddajajo občutek topline, v kombinaciji s steklom ali z ogledalom pa delujejo razkošno in elegantno. Za estetiko se skriva moderna tehnologija - aluminijasto okovje, drsna vrata z mehkim zapiranjem in neslišno zapiranje predalov. Vgradna omara sodi v vsak prostor Vgradne omare sodijo v vse prostore. Nepogrešljive so v spalnicah, predsobah, otroških sobah, mansardah in kabinetih, enako tudi v pisarnah in drugih poslovnih prostorih. Ker so vsi notranji elementi narejeni po vaši želji, je vgradna omara izjemno praktična. Vgradno omaro z drsnimi vrati lahko opremite z ogledalom in tako še bolj učinkovito izkoristite razpoložljiv prostor. Kako lahko izkoristite posebne prostore? Navidezno omejeni prostori in majhni kotički lahko hitro postanejo popolnoma uporabni in izkoriščeni. Ko vanje vgradite vgradne omare, se prelevijo v čudovite shranjevalne prostore, ШГШ / Ihrr ' НШ AKRON Pohištvo po meri 9 Mariborska 103a, Celje V. 031 72 0 657 Ж ceje@akron.si ® www.akron.si hkrati delujejo razkošno in elegantno. Pri Akronu iščemo najboljše rešitve in iz prostorskih težav ustvarjamo idealne pogoje za optimalno shranjevanje ter maksimalen izkoristek prostora. Braslovče 23,3314 Braslovče E naslov: kzbraslovce.kpj.i4iol.net Kmetijska zadruga Braslovče z.o.o. Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov 1 Do 24 obrokov L T: 03 70312 40 J ZAPOSLOVANJE 17 trgotur Prodajalec - skladiščnik m/ž (Luče) Od vas pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ipd. Prijave zbiramo do 2. 7. 2020. kZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnolog/inženir m/ž (Vojnik) Od kandidata pričakujemo: najmanj štiriletno srednješolsko izobrazbo tehnične/kovinarske/ strojne smeri (ali druge ustrezne tehnične smeri), 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije, dobro znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina), računalniška znanja MS Office paket (Word, Excel ...), tehnična znanja in branje načrtov. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. Šeško, ključavničarstvo in kovaštvo, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Odpremnik m/ž (Prebold) Pričakujemo: izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, usmerjenost v iskanje rešitev, vztraj- Mesar m/ž (Latkova vas) Obseg dela: svetovanje kupcem pri prodaji svežih izdelkov, strežba kupcem za pultom, priprava mesa za prodajo in priprava mesnih pripravkov. Jagros, d. o. o., Podplat - Laše 1B, 3241 PODPLAT. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pisec kreativnih marketinških vsebin / copywriter m/ž (Celje) Splošni pogoji: odlično znanje angleškega jezika, tehnično predznanje nadgrajeno z oblikovalskim ali novinarskim delom, vsaj 1 leto izkušenj na podobnem delovnem mestu.. EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 7. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Natakar m/ž za strežbo v Bistroju Jager (Mestinje) Od vas pričakujemo: izobrazbo gostinske smeri, ni pa nujna, voljo do dela, zagnanost in predanost, zaželene so delovne izkušnje pri strežbi pijač in hrane.. Jagros, d. o. o., Podplat - Laše 1B, 3241 Podplat. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik m/ž (Rogaška Slatina) V trgovinah Jager v našo ekipo vabimo sodelavko/sodelavca za delovno mesto skladiščnik. Jagros, d. o. o., Podplat - Laše 1B, 3241 Podplat. nost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe. Prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve, kandidati z 2 leti delovnih izkušenj na področju odpreme imajo prednost, pripravljenost za učenje na področju ograjnih sistemov ter odpreme in skladiščne logistike, izpit za upravljanje viličarja, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d.o.o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Poslovodja m/ž (Šoštanj) Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe poslovodske, kmetijske, trgovske ali ekonomske izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja poslovanja trgovine, pasivno znanje enega tujega jezika, računalniška znanja MS Office paketa, predvsem Word, izpit za vožnjo z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj. Prijave zbiramo do 18. 6. 2020. KZ Šaleška dolina. z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Čistilka m/ž (Prebold) Pričakujemo: vsaj zaključeno osnovnošolsko izobrazbo, urejeno, zaupanja vredno, natančno in zanesljivo osebo, doslednost, prijaznost, vestnost in pripadnost delodajalcu. Ponujamo vam: zaposlitev za krajši delovni čas, 4-ure dnevno, zaposlitev za določen čas, možnost zaposlitve za kandidate s statusom invalida. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik m/ž (Celje) Century 21 Slovenija svojim nepremičninskim posrednikom zagotavlja najboljše pogoje poslovanja. Pri nas svojega časa ne boste izgubljali z nepotrebnimi administrativnimi opravili. Za to bomo poskrbeli mi. Vi se boste lahko osredotočili izključno na nepremičninsko posredovanje. CSLO Regionalna, d. o. o., Ljubljanska ulica 87, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 7. 7. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuharski pomočnik/ pomivalec m/ž (Teharje) Iščemo kuharskega pomočni-ka/pomivalca m/ž, katerega delo bo obsegalo predvsem pomivanje posode in pomoč pri predpripravi surovin. Picikato, gostinstvo, trgovina storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 5. 7. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni inženir m/ž (Celje) Kot prodajni inženir boste odgovorni za: aktivno izvajanje prodajne funkcije, načrtovanje, usmerjanje in usklajevanje prodaje produktov in storitev ter organiziranje programov prodaje, zbiranje naročil in trženje izdelkov, samostojno vodenje projektnih nalog. Klima Celje, d. d., Delavska cesta 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir / konstrukter m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo: izrazito razvojno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, osredotočenost na rešitve, visoko motiviranost, natančnost, visoko ali univerzitetno izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri. Kandidati z delovnimi izkušnjami v proizvodnih podjetjih na področju razvoja izdelkov imajo prednost. Obvladovanje programskih orodij kot so AutoCAD, Solidworks ipd. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Prebold) Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika. Znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost. Od vas pričakujemo: poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B-kategorije, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje. Prednost imajo Pomožni delavec v proizvodnji m/ž (Prebold) Ponujamo vam: zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, možnost profesionalne in osebnostne rasti, stimulativno nagrajevanje, vezano na doseganje ciljev podjetja in individualne cilje. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Odpremnik m/ž (Prebold) Odgovorni boste za: zbiranje in zlaganje blaga v obsegu, skladnem s skladiščno dobavnico na način, primeren za varen in kvaliteten prevoz. Izpit za upravljanje viličarja. Stimulativno nagrajevanje, vezano na doseganje ciljev podjetja in individualne cilje. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 06. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec m/ž v Cash & Carry (Celje) Vaše delo bo zajemalo: prodajo blaga, svetovanje kupcem o prodajnih izdelkih in možnostih plačila, opravljanje blagajniškega poslovanja in vodenje blagajniške dokumentacije, zlaganje in sortiranje blaga ter pripravljanje blaga in prodajnega prostora za prodajo ... Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnik informacijskih tehnologij m/ž (Šoštanj) Ponujamo top ekipo »IT-jevcev«, gibljiv delovni čas, možnost razvo- kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami in imajo pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Lakirničar, upravljalec linije prašnega barvanja m/ž (Prebold) Pričakujemo: izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe. Prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve. Kandidati z dvema letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja imajo prednost. Pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Posluževalec CNC-strojev m/ž (Prebold) Od kandidata pričakujemo: poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, eno leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Kontrolor kakovosti m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B- ja, izpopolnjevanja, nadgradnje znanja. V zameno si želimo motivirano osebo, ki rada dela v timu, je komunikativna, uživa v delu z ljudmi, je kreativna in ima razvite organizacijske sposobnosti ter jo zanima delo tehnika informacijskih tehnologij (m/ž). Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-operater m/ž (Ljubno ob Savinji) Naloge in odgovornosti: strežba strojem in korekcije pri nastavitvah, pripravljanje strojev in naprav za zagon, posluževanje in nadzor nad delovanjem, nastavljanje in posluževanje CNC-strojev ... Redno plačilo, urejeno delovno okolje. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 25. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pralec vozil m/ž (Velenje) Opis dela: pranje vozil - ročno in s pralnimi avtomati, sprotno preverjanje pravilnosti delovanja avtomatske pralnice in drugih sredstev pri delu, notranje čiščenje vozila, opravljanje drugih sorodnih del. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 1. 7. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. JAVA razvijalec/ programer m/ž (Celje) Kakovost in zanesljivost programskih rešitev podjetja ter najsodobnejša informacijska tehnologija v podporo poslovnim procesom so naše vsakodnevne obveze - za -kategorije, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar. d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo: zaključeno vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Ponujamo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Manipulant v proizvodnji m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis del in nalog: opravlja interni transport med fazami tiskanja, izsekovanja, obtrgovanja, lepljenja in skladiščenja, opravlja transport blaga z viličarjem ali ostalimi transportnimi pripomočki (prerazporeja, nalaga, razlaga ...), prevzema blago in ga razporeja na za to določena mesta, sprejme liste zalog in kontrolira dejansko zalogo, če ni pravilna, obvesti nadrejenega. Delovno mesto je primerno tudi za kandidate z invalidskim staležem ali posebnimi omejitvami. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. brezskrbno poslovanje naših poslovnih partnerjev. Zato v podjetju Bass zahtevne sistemske rešitve obravnavamo tako kot partnerje -individualno, saj smo prepričani, da so samo celovite in personalizirane sistemske rešitve ključ do uspeha. Bass, d. o. o., Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec m/ž (Celje) Tvoje delo bo strokovno svetovanje kupcem, po potrebi sestavljanje športne opreme, priprava blaga in prodajnega prostora za prodajo in po potrebi delo pri blagajni. Intersport ISI, d.o.o., Cesta na Okroglo 3, Naklo 4202. Prijave zbiramo do 27. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Delavec m/ž pri montažni liniji (Nazarje) Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo v proizvodnji nove sodelavce m/ž na montažnih linijah. Naloge in odgovornosti: ročna sestava, sestava pri montažnih linijah, skrb za kakovost izdelkov, druga dela po navodilih nadrejenih. Pod-križnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 25. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prvi Spletni karierni sejem Mo-jeDelo.com: Podravska, Koroška in Pomurska regija. 18. junija od 10. do 18. ure boste spoznavali podjetja iz lokalnega okolja in se izobraževali na odličnih webinar-jih in v okviru kariernega svetovanja. Več na kariernisejem.com. 0 MojeDelo.com 18 ŠPORT O uspehih srednješolskega športa do prekinitve tekmovanj - Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje Pred 22 leti dobili svojo telovadnico Predstavljamo srednjo poklicno in strokovno šolo, ki izobražuje, vzgaja in ustvarja že 60 let. Ponosni so na bogato tradicijo, na desetletja vrhunskih uspehov v stroki. Veselijo jih uspehi njihovih zdajšnjih in nekdanjih dijakov, ki so ustvarili izjemne kariere. Športna dejavnost v šoli je doživela razmah leta 1998, ko so se preselili v Kosovelovo ulico 2 v Celju, kjer so prvič dobili svojo telovadnico. DEAN ŠUSTER Športne vadbe nimajo zgolj v telovadnici, ampak tudi v šolskem prostoru za fitnes in na šolskem zunanjem igrišču za košarko in atletiko. Šola je odprta in razumevajoča do vseh, ki imajo poleg svojih poklicnih ciljev tudi visoke cilje na športnem področju. Vsako leto omogočajo svojim dijakom, ki so registrirani športniki, da sklenejo pedagoško pogodbo ali jim določijo učne prilagoditve. Tako lahko po dogovoru pridobivajo ocene in opravičijo odsotnost od pouka zaradi obremenjenosti pri svojih športnih dejavnostih. V športnem aktivu Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT Celje) so Boža Bojović, Bojan Ovca in Domen Kurent, ki je vodja aktiva. Odbojkarji do četrtfinala Kljub temu da je šola po številu dijakov in dijakinj med manjšimi v Celju, se vsako leto s šolskimi športnimi ekipami in posamezniki udeležuje področnih tekmovanj v različnih športnih panogah, ki jih razpiše Športna zveza Celje. V zadnjih letih se jim je večkrat uspelo uvrstiti tudi na državna tekmovanja. Ekipa odbojkarjev SŠGT Celje je jeseni na področnem prvenstvu osvojila drugo mesto in se uvrstila v četr-tfinale državnega prvenstva. Februarja je četrtfinalni turnir gostila prav SŠGT Celje. Od prirediteljev sta bili boljši ekipi 3. Gimnazije Maribor in Šolskega centra Ravne na Koroškem. Odbojkarji na mivki iz SŠGT Celje so junija 2019 osvojili drugo mesto na šolskem področnem prvenstvu in se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Nogometaši nekdanji prvaki lige ŠKL Leta 2009 so v projekt ŠKL vključili še nogometno ekipo, ki je v prvi sezoni osvojila celo tretje mesto v ligi ŠKL in se v državnem prvenstvu v dvoranskem nogometu uvrstila v polfinale. Te dosežke so v drugi sezoni nastopanja v ligi ŠKL nadgradili z največjim športnim uspehom v zgodovini šole, z osvojitvijo naslova prvaka. V finalu so gladko, s 7:4, premagali Gimnazijo Ptuj. Nato so se še dve naslednji leti uvrščali v zaključne nogometne boje v ligi ŠKL in tri leta zapored na državna četrtfinalna tekmovanja v malem nogometu za dijake. Ekipo so leta 2011 sestavljali Tilen Prislan, Jaka Bizjak, Žiga Mrevlje, Žan Horvat, Sebastjan Učakar, Boštjan Bizjak, Tomaž Kidrič, Uroš Jug, Mitja Muškatevc, Jan Kramer, Aljoša Hrastnik in Kristijan Klančnik, trener in vodja ekipe je bil Domen Kurent. Od leta 2016 do 2020 so se odbojkarji na mivki vsako sezono uvrstili na polfinalni turnir državnega prvenstva. Žal jim je dvakrat le malo zmanjkalo za preboj na državno finalno tekmovanje. Za ekipo so v teh letih igrali Damjan Randl, Jernej Štojs, Jaka Udrih, Vladimir Tcaciuc Turcu, Žan Skočaj in Nik Matko. Vrhunec lansko tretje mesto Leta 2016 so se začeli uspehi šolske fantovske odbojkarske ekipe, ki se jev vseh štirih letih uvrstila na državno tekmovanje. Vrhunec uspehov so dvoranski odbojkarji dosegli v lanski sezoni (2018/19), ko so v finalu državnega prvenstva aprila 2019 v Ljubljani s porazom proti kasnejšim državnim prvakom, dijakom Gimnazije Šiška Ljubljana, in z zmago proti dijakom Gimnazije Bežigrad Ljubljana osvojili tretje mesto. Ekipa odbojkarjev je sodelovala na petih tekmovanjih, devetkrat zmagala in doživela le en poraz. V delo je vložila veliko truda in prostega časa ter prikazala kakovostno igro. V finalu so ekipo sestavljali kapetan Damjan Randl, Jernej Štojs, Jaka Udrih, Vladimir Tcaciuc Turcu, Žan Skočaj, Nik Matko in Vid Ian Cvenk. Trener ekipe je bil Bojan Ovca. Odlično nogometno moštvo SŠGT Celje Predlani v finalu košarke 3x3 Od leta 2005 do 2008 je bila SŠGT Celje vključena v projekt Šolska košarkarska liga (ŠKL) s košarkarsko ekipo dijakov. Vsako leto je sodelovala tudi v zaključnih bojih tega tekmovanja, kjer se je merila s celotnimi šolskimi centri. Šolska košarkarska ekipa dijakov se je zadnji dve leti uvrščala med najboljše štiri ekipe na področnem tekmovanju v košarki, v tekmovanju 3x3 pa je največji uspeh zabeležila leta 2018, ko se je s samimi zmagami na področnem tekmovanju uvrstila na finalni turnir državnega prvenstva v Novem mestu. Člani ekipe so bili Nejc Zmrzlak, Maj Drobne, Matevž Debeljak, Domen Pečovnik in Nicolas Vrček. Omeniti velja, da sta šolo obiskovala odlična košarkarja Sani Bečirović, ki zaradi obveznosti v klubih nikoli ni igral za šolo, in Saša Vujačić, ki je po 1. letniku odšel v Italijo. Odbojkarji, ki so se uvrstili na zaključni turnir državnega prvenstva. Jaka Udrih Tekmovalci v košarki 3x3 Borci, smučarja, atleti V SŠGT Celje so ponosni na svoje nekdanje dijake in dijakinje. Judoistka Vlora Beđeti je osvojila bronasti medalji na svetovnem in evropskem prvenstvu. Boksar Aljaž Venko je zdaj član nemškega kluba in se poteguje za nastop na olimpijskih igrah. Lori Škerl je najprej trenirala badminton, zdaj se ukvarja s crossmintonom in je bila svetovna mladinska podprvakinja. Na državnem šolskem prvenstvu v alpskem smučanju je stotinka sekunde ločila Simona Klemenška od naslova prvaka med starejšimi nekategoriziranimi dijaki v šolskem letu 2016/17. Z odmevnimi dosežki se lahko pohvalijo še smučar Nejc Naraločnik, tekvondist Primož Drevenšek in atleti Ana Krajnc Zagrušovcem, Marcel Senica, David Begić in Urban Gnidica. Foto: SŠGT Celje ŠPORT 19 srečo je >Rozi< Celjski nogometaši premagali velenjske v 86. lokalnem derbiju Mitja Lotrič: »Na branil vse živo« Po skoraj trimesečnem premoru - 8. marca so Celjani v Kranju odvrgli petardo, Velenjčani pa so klonili doma proti Sežancem - se je nadaljevalo tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi. Čeprav brez gledalcev, je bilo marsikje razburljivo, tudi na celjskem štadionu, kjer so gostitelji s pomočjo sreče in izvrstnega vratarja Matjaža Rozmana dobili 86. savinjsko-šaleški derbi (2:0). Celjani so se otresli Aluminija, za vodilno Olimpijo še naprej zaostajajo za pet točk, pred tretjim Mariborom imajo dve točki prednosti. Tik pred koncem tekme je zaigral Tom Kljun (levo od njega je Mitja Lotrič). S 16 leti, štirimi meseci in sedmimi dnevi starosti je bil najmlajši nogometaš Celja, ki je zaigral v 1. SNL. Prejšnji rekorder? Domen Beršnjak, ki je zdaj trener Rudarja. DEAN ŠUSTER Najboljša moštva (Olim-pija, Celje, Maribor) so bila v primežu ekip s spodnjega dela lestvice. Zmagala so tudi s pomočjo sodnikov in sreče. Liga je zanimiva zaradi izenačenosti ekip, v zadnjih desetih krogih se lahko zgodi marsikaj. Le izpad Rudarja je že zapečaten, čeprav jo bo -sodeč po petkovi predstavi -marsikomu pošteno zagodel. Osrednja branilca sta izkušena, a vse počasnejša. Gostje ne morejo pozabiti tretje minute, ko so se že veselili vodstva. Nihče izmed domačih nogometašev ni protestiral, nakar se je oglasil sodnik Sa-grković. Dosodil je igranje z roko podajalca Roberta Puša-verja. Žoga ga je zadela v komolec, ki ga je imel ob telesu. Zelo bi bili koristni sodniki v posebni sobi, ki bi Sagrko-viću vsaj prišepnili, kaj se je zgodilo, a sistema VAR v Sloveniji še ni in se o njem sploh še ne govori! Vodstvo gostov je branilec Josip Ćalušić preprečil pred golovo črto. Pritisk, a tudi samozavest Odsotnost lažje poškodovanega Žana Benedičiča se je Celju precej poznala. V ustvarjanju igre je bil spodoben nekdanji branilec Žan Zaletel, Jakob Novak pa precej neviden, toda spretno je začel akcijo za vodstvo. Mitja Lotrič je izjemno zaposlil Luko Kerina, ki sploh ni pogledal vratarja, preden je sprožil. Zato ga je nehote presenetil s strelom ob bližnji vratnici. Lotrič je v zadnjem delu tekme po naključju zatresel prečko, v 84. minuti pa je z odličnim volejem postavil končni izid: »Gostje so bili dobri, z novim trenerjem so napredovali. Mi smo imeli srečo, kajti Rozi je branil vse živo.« Se stopnjuje pritisk na moštvo, ki pogleduje proti naslovu prvaka? »Se, a obenem raste tudi naša samozavest. Videli bomo, kako bo eno vplivalo na drugo. Zelo si želimo osvojitve prvega mesta. Sam verjamem, da nam to letos lahko uspe,« je priznal »Lotra«. Odsotnost gledalcev po njegovem mnenju ni moteča, saj se jih tudi prej ni veliko zbiralo na celjskem štadionu. Seveda si želi sprostitve določenih ukrepov, kajti igralci so bili testirani in vsi izidi so bili negativni. Tudi Luka Kerin je poudaril: »Nismo pokazali tistega, kar znamo. V soboto moramo proti Olimpiji prikazati veliko več kot proti Rudarju. Stavimo na ekipni duh.« »Trpeli mi in oni« Za razliko od večine trenerjev Dušan Kosič ne more iz svoje kože, znova je izstopala njegova iskrenost: »Rudar ima spodoben igralski kader. Nas je reševal vratar z briljantno predstavo. Proti zgoščeni postavitvi gostov smo v drugem polčasu našli nekaj rešitev. Zmagali smo na pragmatičen način, kar so dostikrat govorile tudi veliko večje ekipe od naše. Nadejam se, da bo Rudar nadaljeval v tem slogu in bo marsikomu trn v peti. Upam, da se bodo gledalci čim prej vrnili na tribune.« V trenutnih razmerah je podvig zdržati 90 minut v visokem tekaškem ritmu. »Zdi se mi, da smo v zadnjem obdobju tekme trpeli mi in oni. Nekaj fantov sicer ni imelo težav, pri nekaterih je bilo drugače.« »Estetski vtis ne šteje« Velenjčani so navdušili v prvem polčasu, kljub temu je bil seveda razočaran trener Domen Beršnjak: »Ostali smo brez točk in smo seveda nezadovoljni. Tekma bi lahko šla v obe smeri.« Svoji oceni je dodal naslednje: »Fantje so zelo dobro pripravljeni, po nekaj tekmah bodo še boljši. Estetski vtis nam ne bo prinesel nič. Upam, da bomo že jutri proti Bravu točkovno uspešnejši. Na treningih ni opaziti, da smo v skoraj izgubljenem položaju.« Beršnjak zaupa izkušenemu vezistu, 32-letnemu Damjanu Trifkoviću, ki je odigral prvo Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 26 16 5 5 55:29 53 CEDE 26 13 9 4 55:25 48 MARIBOR 26 13 7 6 43:27 46 ALUMINIJ 26 13 6 7 45:27 45 MURA 26 1011 5 40:31 41 BRAV0 26 8 7 11 32:43 31 TABOR 26 8 5 13 29:40 29 TRIGLAV 26 8 3 15 32:60 27 DOMŽALE 26 7 5 14 35:49 26 RUDAR 26 0 10 16 23:58 10 Celje (4-2-3-1): Rozman - Marandici, Ćalušić, Sto-jinović, Kadušić - Zaletel, Novak - Kerin, Lotrič, Božič - Vizinger. Igrali so še Brecl, Plantak, Pungaršek, Koritnik, Kljun. Rudar (4-1-4-1): Radan -Krefl, Kašnik, Džinič, Puša-ver - Ćosić - Kuzmanović, Črnčič, Trifković, Jovanović - Radič. Igrali so še Lelič, Fi-lipovič, Koprivnik. letošnjo tekmo: »Prvi del je pripadel nam, v nadaljevanju smo bili preveč nedorečeni v napadu. Naši mladi fantje se bodo skušali dokazovati, kajti poiskali si bodo druge sredine. Vsi skupaj se bomo borili do konca, tudi zaradi spoštovanja do kluba. Gre za našo čast, moramo enkrat zmagati. In še nekaj: ko bomo tudi teoretično v izgubljenem položaju, bomo igrali na vso moč.« Tri-fković upa, da bo NZS razširila 1. SNL. Vratar Matej Radan je prepričan: »Kakšna roka, gol bi moral veljati. Bili smo boljši, več smo si zaslužili.« Bodo Celjski grofje v Stožicah pred štadionom, bodo njihovi ljubljenci kos zahtevni nalogi? Foto: SHERPA Na tribuni za posebne goste je bilo 16 ljudi, nad njimi je bilo devet novinarjev in dva uslužbenca kluba. NA KRATKO Najboljši večkrat v celjski steni Ljubljana: Komisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije je na letnem zboru potrdila spored tekmovanj v državnem prvenstvu. V težavnosti sta na koledarju državnega prvenstva dve tekmi, tudi v Celju 14. in 15. novembra, ko se bodo preizkusile vse generacije plezalcev, mlajše, srednje in starejše kategorije. Obetata se tudi dve preizkušnji v hitrostnem plezanju. Obe bo gostila hitrostna stena v Celju. Prva hitrostna postaja državnega prvenstva bo 12. septembra, druga 4. oktobra. Kajakaški dan bo 20. junija Celje: Kajak kanu klub Nivo Celje bo v soboto, 20. junija gostil Kajakaški dan na Špici. Dopoldne bo tekma za slovenski pokal za mlajše kategorije. Po 17. uri bo državno prvenstvo v sprintu in slovenski pokal v slalomu za člane. Finalne vožnje se bodo začele ob 20. uri. Najprej celjski, potem še konjiški Slovenske Konjice: Konjiški maraton bo osmič izveden v nedeljo, 27. septembra. Prireditelji na čelu s predsednikom organizacijskega odbora Konjiškega maratona Antonom No-nerjem so bili zelo veseli po sproščanju vladnih ukrepov. Tudi letos ne bo ultramaratona od Celja do Logarske doline. Toda Društvo maratoncev in pohodnikov Celje bo ohranilo tradicijo Maratona državnosti. Ta bo v četrtek, 25. junija. Štart (9.00) in cilj bosta pred dvorano Zlatorog. (DŠ) sport@nt-rc.si 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE VOZILA NISSAN almera 1,5, prva reg. v Sloveniji 2004, prevoženih 183.000 km, bencin, srebrne barve, prodam za 620 EUR. Telefon 031 885-698. 481 PRODAM STROJI MITSUBISHI space-star 1,6, letnik 2003, zvso elektro opremo in s klimo, zelo c hranjen, prodam za 850 EUR. Telefon 031 649203. 41(3 PRODAM TRIFAZNI cirkular, motor 2r2 kW, kovinska plošča, prodam za 120 EUR. Telefon 041 324-918. 461 narodnozabavna TV oddaja REŽISER VITO TAUFEffl RAD HODI PO ROBU BESEDA LAHKO MOČNEJE UDARI KOT PEST Dr. Božidar Slapšak: »OD MALEGA SEM OBKROŽEN Z IZJEMNIMI ŽENSKAMI« KO STRAH POSTANE MOČNEJŠI OD NAS ALERG! ko razvije tudi Q ložno pregrado ZE V PRODAJI! J Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije od ponedeljka do petka ob 18.30 m 22.15 SAMONAKLADALKO Sip 16, rabljeno na manjši kmetiji, v brezhibnem stanju, primerno za manjši traktor, prodam. Telefon 041 980-188. L 47 TRAKTOR Steyr, 18 KM, letnik 1957, v voznem in delovnem stanju, prodam. Telefon 041 455-176. 480 POSEST KMETIJSKO zemljišče v Podgradu nad Šentjurjem, 20 a, možna pozidava manjšega objekta, na hriboviti legi, prodam. Telefon 041 661-729. p TRAVNIK na Proseniškem, na ravni legi, v velikosti približno 60 arov, prodam. Telefon 041 763-195. 483 VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza PRODAM PRODAM telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 ZAZIDAI.NO paicelo (nadomestna gradnja,, vsi priključki, na lepi, uončni logi, lasten Telefon 0T1 892-0 44. 467 TESNICE, ojave, grahaste, črne, pred nosno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic TibaoO, telefon (02) 582-1401. n Ш ETI CINKARNA www.cinkarna.si .^Sredstvo Pepelin WG~se Uporablja ko^Mcid in ptgVentivni-kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih koščičarjih,.ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. Vi - • • 7Г-' ... \ / V \ ^ ^ f & !Wm , I « ' vj.^a Trsna kodravüst ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) Hmeljeva pepelovka Gidij vinske trte Pepelasta plesen jablan (Šphaerofheta humuli) (Uncinula necator) (Podosphaera leucotricha) NASVETI ZELENE DOLINE fß^5 ( BREZ 1 (Vili Kurnik) ! (Nande Osojnik) 17331302 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. (T. Kuntner) ZAHVALA V 83. letu se je poslovil od nas naš dragi mož, oči, tast in stari ata JOŽE KODELJA s Polul (2. 6. 1937 - 28. 5. 2020) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za moralno podporo v težkih trenutkih slovesa. Hvala vam za vso darovano cvetje in sveče, iskren stisk roke in tolažilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi OVNA, starega tri leta, za zakol ali razplod, prodam. Telefon 041 743-716. 452 BURSKO kozo in dve mladici za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 541-218. 458 TELIČKO simentalko, skotena je bila 18. 1. 2019, prodam. Telefon 031 510355, Jure. 470 TRI bikce pasma šarole, težke približno 150 kg, prodam (vse tri skupaj). Telefon 041 269-693. 476 TELICI, težki 300 in 600 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 486 PRAŠIČE, domača reja, težke od 80 do 100 kg, prodam. Telefon 031 854-042, Aljoš. 487 BIKCA in teličko simentalca, stara 10 in 12 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 375 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 Poroke Popravek V prejšnji številki smo na osnovi podatka Upravne enote Celje objavili napačno ime mladoporočenke. Pravilno je, da sta se poročila Ines LESKOVŠEK in Tomaž TERŠEK, oba iz Celja. Laško Poročila sta se: Anica VO-DIŠEK in Peter GRADIŠNIK, oba iz Javornika. Žalec Poročila so se: Tanja ĆI-RIĆ in Zdravko HLADE, oba iz Prebolda. Velenje Poročili so se: Doroteja OBU in Igor LEMEŽ, oba iz Andraža nad Polzelo, Maja VODIŠEK in Jan KOLAR, oba iz Velenja. 477 KMETIJ PRIDEL PRODAM vMm г mm jI radio cehe Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne obriše, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. Le komu naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj izlijem? V SPOMIN THOMASU CVIKLU (22. 1. 1976 - 7. 6. 2006) Minilo je težkih štirinajst let, kar nas je zapustil naš Tomi. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete kakšno svečo in podarite kakšen cvet. Tvoja mami PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO, težko od 200 do 300 kg, pasma ni pomembna, kupim. Telefon 041 431-026. PRODAM BELO vino, večjo količino po 1 EUR, manjšo količino po 1,20 EUR, prodam. Telefon 041 953-636. 463 MEŠANO belo ali sortno vino prodam. Telefon 041 902-023. 485 ODDAM TRAVO prve in druge košnje oddam v Trob-nem Dolu pri Šentrupertu. Telefon 041 627-802. 473 OSTALO SUHA bukova drva na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p ŽELEZNA kolesa Gorenje Muta, stiskalnico za sadje in hrastov sod, 100 ali 150 l, prodam. Telefon 070 993-922. 465 NEKAJ AŽ-panjev, 11 saterjev in nekaj kranji-čev prodam. Telefon 051 338-251. 469 novi tednik Le kdo ve, kaj je to življenje, sreča, ki vzdrži trpljenje? Drug drugega v oči poglejmo, ker lahko nas jutri več ne bo. (Eva Boto) ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi ljubega moža, atija, sina, brata, svaka, strica, soseda, dobrega prijatelja in sodelavca ŠTEFANA GRAČNERJA iz Šentruperta nad Laškim (21. 11. 1966 - 29. 5. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku gospodu Iztoku, KD Šentrupert, domačim pevcem, PGD Šentrupert in skupini Eros, ki so pripomogli k čutno opravljenemu obrednemu slovesu. Najlepša hvala tudi Saški T. Ocvirk za ganljive besede ter Janji Pajk in Marjanci Knafelc za nesebično pomoč med njegovo kratko, a hudo boleznijo. Hvala kolektivu Vrtca Tončke Čečeve Celje, OŠ Primoža Trubarja Laško in PŠ Šentrupert. Posebna zahvala je namenjena g. Antonu Šepetavcu, ravnatelju I. gimnazije v Celju, njegovi ženi Dragici ter ostalemu kolektivu za obisk na domu v času bolezni, darovane sveče in denarne prispevke. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, topel stisk roke, prijazno izrečeno besedo in denarno pomoč. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo ostali živi in večni. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Martina, hčerke vsi njegovi, ki ga bomo Veronika, Maja in Monika ter neizmerno pogrešali. sport@nt-rc.si KUPIM KAKRŠNOKOLI motorno kolo v kakršnem koli stanju (Tomos, APN, avtomatik ...), traktor in traktorski priključek v kakršnem koli stanju kupim. Telefon 031 783-047. 490 MMN VDOVEC sem že štiri leta in živim v hiši. Ne želim v dom, imam pokojnino in prihranke. Želim spoznati žensko srednjih let, ki bi me bila za lepo plačilo pripravljena vzeti v oskrbo. Sem v 84. letu, zdrav, imam avto in za tri leta podaljšano vozniško dovoljenje. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POMOČ. 460 NUDIM mulčenje strmih in zaraščenih terenov, Socka z okolico. Stanislav Kok, s. p., Socka 35a, 3203 Nova Cerkev, telefon 041 880-611. 439 Smrti Celje Umrli so: Jože KODELJA iz Celja, 83 let, Jakob KLADNIK z Ljubnega, 70 let, Štefanija GORIŠEK iz Prebolda, 85 let, Viljem BOŽNIK iz Dobrne, 81 let, Zofija ŠUMEJ iz Celja, 96 let, Janez REHERMAN iz Velenja, 56 let, Frančišek PEČOVNIK iz Podveže, 87 let, Zofija MOHORKO s Polzele, 84 let, Frančiška PETEK iz Celja, 72 let, Ana OŽIR iz Prebolda, 72 let, Štefan ŠTOR iz Celja, 89 let. Šentjur Umrl je: Martin JAVER-ŠEK iz Šentjurja, 78 let. Žalec Umrla sta: Frančiška RE-DNJAK iz Gotovelj, 92 let, Alojzij ZMRZLAK iz Latkove vasi, 84. Velenje Umrli so: Rajmunda Marija CVET iz Velenja, 79 let, Silvester VERHOVNIK iz Topolšice, 60 let. Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili... ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in brata VILJEMA BOŽNIKA (1939 - 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu župniku Milanu Strmšku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Usar in dr. Mušiču iz ZP Dobrna. Vsem, ki se ga boste spominjali in postali ob njegovem grobu, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Z boleznijo si se borila, da ozdravela bi, vendar je srce omagalo in mirno zaspala si. ZAHVALA Zapustila nas je MARIJA ČERENAK iz Vizor 20, Nova Cerkev (27. 1. 1950 - 28. 5. 2020) Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju travmatološke-ga oddelka celjske bolnišnice za požrtvovalnost, skrb in nego v času njenega zdravljenja. Zahvaljujemo se gospodu župniku Vicmanu za besede sožalja, molitve s cerkvenim obredom in s pogrebno mašo. Iskrena hvala vsem faranom, ki ste jo poznali, spremljali na njeni zadnji poti, izrazili besede sožalja ter darovali cvetje, sveče, svete maše in ostala darila. Žalujoči: vsi njeni Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš! V SPOMIN Minilo je sedem let, kar nas je za vedno zapustila draga mami JUSTINA GRIL z Brega pri Celju (25. 9. 1951 - 7. 6. 2013) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Hči Irena in sin Dušan MEDTEDNOM SAMRA 21.00 ARSNA V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA: T-2 193, TELEMACH 129, EON 700, TELEKOM 685, Al 371 22 OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE Erosi z božanskimi glasovi Dejan, Miha, Jože in Matej so kot družina, saj se družijo skoraj vsak dan. Če ne na vajah, jih združujejo nastopi. Delajo točno to, kar jih veseli, in to profesionalno. Pri njih ni prostora za napake in površnosti. Slovenska glasba jih spremlja od malih nog, igrajo pa tudi številna glasbila. Tako jih na koncertih včasih spremljajo tudi diatonična harmonika, klarinet, saksofon, tolkala ali kitare. V Jutranjem ritmu na Radiu Celje sta jih v torkovem jutru gostila voditelja Tanja Seme in Boštjan Oder. Vsem, ki dobro veste, da so Erosi bogovi z božanskimi glasovi, so v živo zapeli tudi del najnovejše izje- mno romantične pesmi z naslovom Slike pred očmi. Gre za skladbo, ki nekontrolirano povzroča mravljince in rosne oči, saj jo Erosi zapojejo, kot znajo le oni. Z občutkom, lahkotnostjo in ljubeznijo. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie vedi/к? г штј I ČETRTEK 19.30 Tu je bila Britt-Marie - komična drama PETEK 20.00 Tu je bila Britt-Marie - komična drama SOBOTA 17.00 Naprej - animirana komična pustolovščina 20.00 Žvižgači - komična drama NEDELJA 20.00 Tu je bila Britt-Marie - komična drama TOREK 19.30 Tu je bila Britt-Marie - komična drama SREDA 19.30 Žvižgači - komična drama NEDELJA 16.00 Pripovedke iz živalskega kraljestva - kratki animirani filmi brez teksta 20.00 Lov - akcijski triler, grozljivka PONEDELJEK 20.00 Tu je bila Britt-Marie - komična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 11. 6. 18.00 Terasa Galerije Velenje Galerijske slike: Urban in Katarina prepevanje za mimoidoče; vstop prost 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Od dvojnega prostora do Evrope Conamare. Izbor del iz stalne zbirke CSU ogled razstave 19.30 Gledališče Celje_ Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Narodni dom Celje Enkraten festival: Matjaž Stopinšek koncert tenorista ob spremljavi pianista Simona Dvoršaka PETEK, 12. 6. 19.30 Gledališče Zarja Celje Tone Partljič: Čaj za dve komedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje 20.00 Stari grad Celje_ Enkraten festival: Anja Gaberc in Irena Rovtar koncert harfistke in flavtistke; v primeru slabega vremena v Narodnem domu 21.00 Atrij Savinove hiše Žalec Dimek in Klarić: Z muziko o glasbi in vinu v primeru slabega vremena bo koncert v avli Doma II. slovenskega tabora; brezplačne vstopnice prevzamete v Ticu Žalec, število je omejeno SOBOTA, 13. 6. 10.00 Staro mestno jedro, »na zvezdi« Celje 21. festival Vstop prost/ Admission Free 2020 10.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Princeska na zrnu graha lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Gledališče Celje_ Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč abonma po posebnem razporedu in izven 21.00 Stari grad Celje_ Enkraten festival: Živela, vulva! namizni muzikal, režija: Primož Ekart; v primeru slabega vremena v Celjskem domu NEDELJA, 14. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 21.00 Stari grad Celje_ Enkraten festival: Heroj 2.0 predstava vseh predstav; v primeru slabega vremena v Celjskem domu PONEDELJEK, 15. 6. 20.20 Park za Gimnazijo Celje -Center GCC Pozdrav poletju akustični koncert zasedbe LPS in predstava letnega kina, francoska komedija Zvesti moški; v primeru slabega vremena odpade TOREK, 16. 6. 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Vokalna skupina Planike večeri v amfiteatru TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 11. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 12. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 13. junij 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 14. junij 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 15. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 16. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 17. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE 23 OSREDNJA jižnica Celje I DOGODKI OBVESTILA NE 1. nadstropje SPREGLEJTE Razstava MANDAL članic krožka Risanje mandal na Univerzi za tretje življenjsko obdobje NE Potopisno predavanje prof. Janje Simoniti SPREGLEJTE V dvoje okrog ekvatorja Oman Predavanje si je možno ogledati na youtube kanalu NE Virtualne literarne kavarne na youtube kanalu SPREGLEJTE Samantha Hadžič Žavski, Suzana Tratnik, Samo Rugelj, Kristian Novak in Branko Cestnik NE 18. junij ob 17.30 v lapidariju SPREGLEJTE Bralno pogovorna urica na prostem Vodi Silvo Pur 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Vitraji odprtje razstave Aleksandra Sušnika 20.20 Park za Gimnazijo Celje -Center GCC Pozdrav poletju vokalistka Lea Aram, saksofonist Anže Zaveršnik in pianist Aljaž Šumej, kino predstava, britanska drama Ritem udarcev 19.00 Celjski mladinski center MCC Stream špil: Kobra Rockshow serija spletnih koncertov TOREK, 16. 6. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripovedovala bo Romana Bonno SREDA, 17. 6. 19.30 Dom kulture Velenje Še smo tu! komedija, stand up: Uroš Kuzman, Perica Jerković, Aleš Novak, Tjaš Esih Ostale prireditve ČETRTEK, 11. 6. 16.00 Celjski mladinski center Predstavitev programa Erasmus za mlade podjetnike delavnica 19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Zaključek bralne značke za odrasle pogovor z igralko, pisateljico in pesnico Sašo Pavček bo vodila Andreja Ažber SREDA, 17. 6. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 19.19 Mestna knjižnica Velenje Vietnam potopisno predavanje Barbare Kelher PETEK, 12. 6. 18.00 Celjski mladinski center Spletna serija MMC vam pove serija podkastov z zanimivimi gosti o različnih mladinskih tematikah SOBOTA, 13. 6. 8.00 Cankarjeva ulica v središču Velenja Bolšji sejem prodaja različnih rabljenih stvari; vstop prost PONEDELJEK, 15. 6. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar Občasne razstave Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Prehajanje akademskega slikarja Andreja Pavliča; do 30. 6. Krekov trg Celje: Poklon Celju, razstava modnih fotografij Barbare Repinšek; do 30. 6. TIC v središču Celja Odprt je od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00 ter v soboto od 10.00 do 13.00. Muzeju novejše zgodovine Celje Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili za varen obisk. Drevesna hiška v Mestnem gozdu in Spominska hiša Alme Karlin Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša je odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti. Center sodobnih umetnosti Celje -js Trenutno ni nobene razstave. Od 12. junija bo na ogled razstava z deli iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje. LIKOVNI SALON CELJE Odpiralni čas: od torka do sobote od 11.00 do 18.00, v nedeljo in ponedeljek je galerija zaprta. Trenutno na ogled razstava Esz-ter Katalin: I Hold You and You Hold Me. Galerija Račka je trenutno zaprta, odprli jo bodo 20. junija na Poletno muzejsko noč s samo- stojno razstavo vizualne umetnice in performerke Olje Grubić. Stari grad Celje Stari grad Celje je v juniju, juliju in avgustu odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem gradu. Na gradu je odprto vse, razen VR- in AR-doživetja. Program Žive zgodovine se bo prišel 20. junija. Na gradu je lahko istočasno največ 100 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preseglo 100, bodo morali naslednji na obisk počaka- ti. Na gradu bosta do nadaljnjega dva informatorja v odpiralnem času, saj je potreben tudi nadzor gibanja obiskovalcev in upoštevanje ukrepov. Pokrajinski muzej Celje Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik od ponedeljka, 1. 6. 2020, v času uradnih ur (7.00-15.00) SPREJEMAMO SPET NA SEDEŽU PODJETJA (Prešernova ulica 19, Celje). ŠE VEDNO JIH LAHKO POŠILJATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do oktobra 2020) Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Občasne razstave: Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pa-leolitika Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NUZ (maska, socialna razdalja). Galerija Zgornji trg Šentjur (stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke: Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipavcev), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311-074 Slikarska retrospektivna razstava Moja pot, avtor: Dragan Podovac, ogled razstave je možen vsak dan do 15. junija od ponedeljka do petka med 9.00 in 16.00. Po predhodni najavi je zagotovljeno javno vodstvo avtorja razstave, te-lefon:(03) 749 25 23, 041 660 091. Galerija Velenje Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00, sobota od 10.00 do 13.00. Razstava kiparke Metke Kavčič z naslovom Simulakrum tradicije je na ogled vse do 13. junija. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE 17 X ALL INCLUSIVE * AVTOBUSNI PREVOZ+ANIMACIJSKI PROGRAM+PLESNA GLASBA+ RESORT CAVA WATERMAN MILNA 4* LOKACIJA: Milna na otoku Brač, 2 km od centra mesta Milna. PLAŽA: 150 m, betonirana in kamnita. BAZEN: dva zunanja bazena in otroški zunanji bazen ( ogrevan od 1.6. do 15.9.), notranji bazen. Brezplačni senčniki in ležalniki ob bazenu (do zasedbe mest) STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja, show cooking, pijača pri obrokih (lokalno vino, pivo, sokovi, gazirane pijače), all inclusive bar (od 10.00 do 23.00 ure, v juliju in avgustu od 10.00 ure do polnoči), popoldanska kava in prigrizki od 1530 do 17.00 ure, sladoledni bar od 10.00 ure do 18.00 ure, 3 x tedensko tematske večerje (hrvaška, mehiška, dalmatinska), 1 x na teden BBQ večerja (predhodne najave obvezne), 4 x dnevno prevoz do Milne (do zasedbe mest). KLIMATIZIRANO: da INTERNET:öa PARKIRIŠČE: proti doplačilu na mestu samem. TRAJEKT: Split/Supetar, 50 minut. Paketna cena 489 € vključuje: • prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video) • trajektni prevoz • pijačo dobrodošlice • 7 x ALL INCLUSIVE v resortu GAVA WATERMAN MILNA 4* v sobi 1/2 KWC B/T SAT TV S KL • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • Ogled Milne (sprehod do Milne in nazaj pod vodstvom domačina) in ogled mesta • IZLET Z LADJO DO BOLA IN RIBJI PIKNIK • nastop dalmatinske klape • MAJICO (spomin na skupne počitnice) • organizacijo in izvedbo programa POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 25% popusta. DOPLAČILA: za enoposteljno sobo 119 EUR. Za posredovanje 18 EUR na prijavnico (voucher). Za TT 1,65 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,83 EUR na dan. Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. www.relax.si CELJE Staneta/a 6,03 428 83 20 • CBJKrTYCENTCR: 03 428 83 40 r> ZCXOl Tednikove ■zaodbe Št. 24/ Leto 75 / Celje, 11 . junij 2020 Znova brcali po skoraj treh mesecih str. 43 тт г.лт-fli-l i J f J i v~ r i I J J I J ' III I I I J J * I 1 I I I I J .1 I ■"; ;_ -j: ; . . , Jl^ J i—* t j Л i f i i i i i i i < Iii i i_I_LI i I_I_I_I f f f r i 1 i i i i i r LJL X I I I I 1 I I I I I i. 70 let od mature str. 28 Kjer narava ustvarja Celje znova v cvetju ■ po svoje str. 34-35 str. 38-39 26 INTERVJU Koronavirus nas je veliko naučil tudi o digitalni (ne)pismenosti Digitalizacija je danes nuja, ne izbira Po tednih izolacije se naše življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. Dnevne video konference in virtualne klepete ponovno zamenjujejo srečanja v živo. Čeprav je pristen socialni stik nemogoče nadomestiti, smo v zadnjih tednih dodobra spoznali, da lahko delujemo in da tudi znamo delovati na daljavo. To nam omogoča sodobna digitalna tehnologija, ki jo že nekaj časa postopno spuščamo v svoje življenje. V obdobju, ko smo bili zaradi zdravstvenih razmer prisiljeni ostati doma, smo spoznali številne prednosti digitalizacije. Ves svet je deloval virtualno. Postavili so se novi temelji digitalnega tehnološkega razvoja. Danes je skoraj vsem jasno, da poti nazaj ni in da je digitalizacija nujna. Hkrati je zadnje obdobje razkrilo številne digitalne pomanjkljivosti, s katerimi se bo družba soočila. LEA KOMERICKI KOTNIK O pomenu in pasteh digitalizacije smo se pogovarjali z direktorico Digitalnega inovacijsko stičišča (Digital innovation hub - DIH) Slovenije Katjo Mohar Bastar. Kot pravi, je glavna naloga organizacije, ki jo vodi, digitalizacija gospodarstva in posredno tudi družbe. »Če družba ni digitalizirana, ne more uporabljati digitaliziranih storitev, ki jih gospodarstvo ponuja,« pravi in pojasni, da je delovanje stičišča usmerjeno predvsem k pomoči majhnim in srednjim podjetjem. »Med nalogami stičišča sta organizacija interaktivnih delavnic za razvoj digitalnih kompetenc in analiza digitalnih zrelosti, z različnimi strokovnimi izvajalci pripravljamo tudi številne programe za posamezne zaposlene v podjetjih.« V času krize, ko smo se bili prisiljeni posluževati več tehnologije, je DIH Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo izvedel anketo, pri kateri je sodelovalo 90 podjetij. S tem so dobili sliko, kaj podjetja pri nas trenutno potrebujejo. »Trenutno se ukvarjamo s prenovo katalogov vseh svetovalcev in izvajalcev, kar bo gospodarstvenikom in podjetnikom omogočilo, da bodo imeli na enem mestu zbrane vse infor- »Digitalizacija nam prihrani čas in denar, nudi določeno udobje iz domačega naslonjača, hkrati omogoča povezovanje s celim svetom z nižjim ogljičnim odtisom.« macije glede digitalizacije v Sloveniji. Naša naslednja naloga je dvig digitalnih kompe-tenc. Ravno v času koronakrize se je pokazalo, da so številni ljudje navajeni, da imajo v službi informatika oziroma človeka, ki >obvla-da<. Ko smo ostali v svojih domačih pisarnah, smo se morali znajti sami in pokazalo se je, da marsikdo nima dovolj znanja oziroma da mu manjka tehničnih kompetenc pri rokovanju s sodobno tehnologijo, pripomočki in z aplikacijami. V tem času so na primer številni starši imeli težave pri pomoči otrokom pri šolanju na daljavo. Tudi tisti, ki imajo potrebno opremo, velikokrat nimajo dovolj ustreznega znanja. Mislim, da je bilo obdobje karantene resnično pravi preizkus za Slovence, koliko smo v resnici digitalno pismeni, koliko smo se sposobni hitro prilagoditi spremembam,« pravi Katja Mohar Bastar. Na kateri stopnji digitalizacije smo trenutno v Sloveniji? Pred koronakrizo smo v svetu elektronskih telekomunikacij in digitalizacije za občutek, kako smo digitalizirani, sledili različnim indeksom. Med najpomembnejšimi je DESI-indeks, ki je Slovenijo uvrščal okoli 16. mesta med članicami evropske skupnosti. Nato je prišel petek, 13., dan streznitve. Prisiljeni smo bili ostati doma in postopno vsi nekako postali odvisni od tehnologije. Ne samo za delo in šolanje od doma, kar je bilo seveda glavno, ampak tudi za spletno nakupovanje, druženje na daljavo, virtualne oglede muzejev, koncerte od doma in še več takšnih stvari, ki so se dobesedno čez noč preselile na splet. Takrat se je za tiste, ki so za tovrstno tehnologijo bolj dojemljivi, zgodil hiter napredek - naši otroci so postali hitro digitalno precej usposobljeni - tisti, ki se predhodno s sodobno komunikacijsko tehnologijo niso veliko srečevali, so imeli v tem novem svetu precej več težav. To nam je pokazalo, da bomo morali družba kot celota, vsi posamezniki in še posebej gospodarstvo več vlagati v ustrezno izobraževanje. Ne zgolj za primer, da se bomo ponovno znašli v situacij, ko se bomo morali oddaljiti in ostati doma, temveč predvsem zato, ker so se sedaj postavili tehnološki temelji, na katerih bomo morali graditi. Pred koronakrizo je bila digitalizacija kot možnost, kot nekaj, kar je dobro imeti, danes je nekaj, kar je nujno imeti. Bolj kot bomo digitalno izobraženi, bolj bomo konkurenčni. Zdaj se je pokazalo, da so podjetja, ki so se znala hitro prilagoditi, ki so znala svoje storitve ponuditi na spletu, čas skoraj popolne ustavitve veliko lažje prešla. Na primer kmetje, ki so svoje pridelke ponudili na spletu, so to vez s strankami obdržali tudi po sproščenih ukrepih. Ugotovili so, da je lahko splet zelo dober prodajni kanal, ki bo v prihodnje verjetno postal nujen. Se stopnja digitalne pismenosti in digitalne opremljenosti v podjetjih razlikuje tudi glede na panogo? Katere so panoge, ki so za digitalizacijo bolj dovzetne? Kot že rečeno, menim, da so vse panoge primerne za digitalizacijo, kar se je nenazadnje pokazalo tudi v tej koro-nakrizi. Seveda so za to bolj dovzetna in na tem področju tudi prednjačijo tehnološka podjetja, povsem normalno in pričakovano je, da digitalno delujejo in poslujejo na primer telekomunikacijska podjetja, podobno velja za podjetja večjih mednarodnih korporacij. Resnici na ljubo je tudi v Sloveniji že precej podjetij, ki so že spoznala, da se da s pomočjo digitaliziranih procesov precej privarčevati, vendar je treba predhodno v spremembo vseh procesov, ki jo imenujemo digitalna transformacija, vložiti nekaj denarja in truda. Prav za omenjeno digitalno preobrazbo so malim in srednjim podjetjem na voljo spodbude in podpora v obliki vavčerjev. Komu so spodbude namenjene? Vavčerji za digitalizacijo so spodbuda za mikro, mala in srednja podjetja z možnostjo sofinanciranja ključnih področij digitalizacije, s čimer se bodo »Obdobje karantene je bilo resnično pravi preizkus za Slovence, koliko smo v resnici digitalno pismeni.« povečali njihova konkurenčnost, dodana vrednost oz. prihodki od prodaje. Javni poziv za vavčerje za digitalizacijo je objavil Slovenski podjetniški sklad. Razpisani so štirje vavčerji - na temo digitalnih kom-petenc, digitalnega marketinga, digitalne strategije ter kibernetske varnosti. Do zdaj smo obravnavali malo več kot 1.500 vavčerjev. Vavčer pomeni, da malo oziroma srednje veliko podjetje dobi storitev s prej omenjenih področij do 60 odstotkov ceneje. Zunanji izvajalci na primer za podjetje pripravijo digitalno strategijo, ki določi neke smernice in korake na poti digitalizacije, na področju digitalnega marketinga pa podjetje prejme končni izdelek (spletno stran, mobilno aplikacijo, spletno trgovino). Pri čemer velja, da je spletna stran danes res že nujna. Lahko rečemo, da vavčerski sistem mikro, malim in srednje velikim podjetjem omogoča bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih lahko krepijo konkurenčnost in ustrezno znanje. Ni pomembna zgolj digitalizacija procesov delovanja, temveč tudi izdelkov. Kako z digitalizacijo izdelkov doseči večjo prodajo? Digitalizacija izdelkov je ključna za odpiranje novih digitalnih prodajnih kanalov in uspešno poslovanje s partnerji iz tujine. Če želi podjetje doseči večjo prodajo s pomočjo digitalnih kanalov, mora posebno pozornost nameniti digitalizaciji izdelkov. Tako nastane tako imenovani digitalni dvojček, ki predstavlja digitalni in analogni izdelek - sobivanje dveh svetov. Digitalizacija izdelka je možna s pomočjo standardiziranih orodij, ko najprej ustvarimo natančen Katja Mohar Bastar od marca dalje kot direktorica vodi Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije: »Po več kot 15 letih dela na področju nadzora telekomunikacij, tako pri regulatorju kot pri operaterju, sem se odločila za nov izziv in širjenje obzorja - digitalizacijo. Telekomunikacije še vedno vidim kot del digitalizacije, njeno fizično infrastrukturo, ki omogoča, da se digitalizacija sploh lahko zgodi. DIH Slovenije mi pomeni področje, ki hkrati zahteva nenehno učenje in množico izzivov, pri katerih lahko sodelujem že precej v začetku in pomagam pri oblikovanju celotnega sistema.« INTERVJU 27 opis izdelka oziroma digitalni katalog izdelkov v določeni standardizirani obliki. Ko proizvodno ali prodajno podjetje izvede takšno prilagoditev, omogoči digitalizacija izdelka primerljivost z drugimi izdelki na spletu, poenostavljeno prevajanje v druge jezike, skupno klasifikacijo na trgu in podobno. Digitalizacija izdelka pomeni, da lahko podjetje konkurira na svetovnem spletu, torej na katerem koli trgu kjerkoli po svetu. Do zdaj sva govorili predvsem o digitalizaciji v poslovnem okolju. Kako smo Slovenci digitalno pismeni v vsakdanjem življenju? Digitalizacija in sodobna informacijska tehnologija sta že vstopili tudi v naše domove. Nenazadnje je naš skoraj najboljši prijatelj danes pametni telefon, zapestja nam krasijo pametne ure, doma nam pri gospodinjskih opravilih že pomagajo pametne naprave. Vedno več je primerov pametnih hiš, vedno pogosteje slišimo besedno zvezo pametna mesta. Kot povsod drugje v Evropi in svetu se tudi pri nas dogaja tehnološki napredek na vseh ravneh družbe. Nenazadnje nam ravno internet omogoča, da sledimo svetovnim smernicam, kultura mladih se vedno bolj usmerja na tisto, kar jim na družabnih omrežjih predlagajo vplivneži z vsega sveta. Hkrati stremimo k napredku, vedno večjemu udobju, prihranku časa in denarja. Vse to nam zagotavlja digitalizacija. To vodi v vedno večjo avtomatizacijo, robotizacijo osebnih predmetov, stanovanj, mest - temu pravimo tudi internet stvari. Majhni senzorji zbirajo podatke in jih pošiljajo v enote za obdelavo, ki se potem odločajo za posamezno dejanje. Tako na primer pametna hiša uravnava »Do kakšne mere se bomo digitalizirali, bo pokazal čas. Vendar je človek v svoji osnovi še vedno družabno bitje, v kolikšni meri, je odvisno tudi od našega okolja. Mislim, da bo ravno to narekovalo hitrost digitalizacije posamezne družbe. Temeljne vrednote bo težje digitalizirati - v Italiji >none< najbrž ne bodo naročale špagetov in pri nas bo goveja juha še vedno domena mame.« temperaturo stanovanja z dvigovanjem in s spuščanjem rolet, pametno mesto zmanjšuje onesnaženost zraka z uravnavanjem rdečih luči na semaforju ... S tem se počasi spreminja tudi človeško dojemanje sveta. Že skoraj vse generacije uporabljajo družabne medije, ki postavljajo standarde, njihov vpliv se meri s številom všečkov. Kakovost ni več kriterij za uspeh, zdaj je to postala »všečnost«. S tem se spreminja tudi vrednostni sistem sledilcev. Človek kot socialno bitje je vedno potreboval neko potrditev družbe okoli sebe. Zdaj je ta krog postal neobvladljivo širok in potencialna potrditev ali zavrnitev lahko dobi povsem nove razsežnosti. Digitalizacija vpliva na vse vidike naših življenj. Eden pomembnih vidikov digitalizacije, ki pri marsikom še vedno vzbuja vsaj kanček strahu ali nezaupanja, je varnost. Kako varni so v tem digitalnem svetu ali svetu v oblaku naši osebni podatki? Varnost na spletu je že dolgo aktualna tema, s katero se ukvarja več ustanov - Safe.si, Si-CERT, a tudi vsak ponudnik bodisi omrežja bodisi aplikacij mora poskrbeti za varnost svojih storitev. Pri varnosti - tako kot na vsakem področju življenja - lahko največ naredimo sami. Varnost na spletu, če se pri tem vprašanju osredotočim na podjetje, je del digitalizacije, ki je še vedno premalo prepoznan. Podjetja, dokler niso napadena, ne prepoznajo potrebe po tem, da bi pregledala svoje sisteme in poskrbela za ustrezno stopnjo varnosti pri sebi. V ta namen imamo tudi vavčer za kibernetsko varnost, katerega uporabo zagotovo priporočam. Že s pregledom podjetje najde svoje ranljive točke in jih lahko hitro odpravi brez večje povzročene škode, ki mu jo lahko povzroči kibernetski napad. Digitalizacija sveta in nenazadnje naših življenj je zagotovo neizbežna. A zdi se, da s tem posameznik vendarle izgublja dobršen del zasebnosti. Nadzor na tem področju sicer obstaja, a se med državami močno razlikuje. V Evropi je varovanje podatkov, ki jih o nas zbira veliki brat, še dokaj dobro zaščiteno, medtem ko se varnosti v Aziji in Združenih državah Amerike, državah, ki prednjačijo na tehnološkem področju, posveča precej manj pozornosti. Evropa je v preteklih letih predvsem zaradi močnega nadzora precej zaostala za hitro razvijajočimi se Azijo in ZDA. Vendar se je po drugi strani ravno nadzor, vsaj na področju osebnih podatkov, pokazal kot dobrodošla konkurenčna prednost. Pred uporabo posamezne aplikacije ali programa se mora uporabnik strinjati z navedenimi pogoji uporabe, kjer je ponavadi navedeno tudi, koliko podatkov bomo komu prepustili in v kakšne namene jih bo uporabljal. Vendar uporabniki sami nismo dovolj zavestni in natančni, da bi natančno prebrali, kaj piše v soglasju, in mnogokrat kar potrdimo, da lahko čim prej pridemo do uporabe. Ko na hitro obkljukamo »sprejmi in omogoči«, s ponudnikom storitve delimo številne svoje podatke. Čemu so namenjeni? Vsi podatki, ki jih zbirajo o nas, so pretežno namenjeni za ciljno oglaševanje. Ena glavnih prednosti zasledovanja našega brskanja so zagotovo ciljno usmerjeni oglasi. Tudi to nam je na nek način dobrodošlo, saj se naša pozornost usmerja na tisto, kar iščemo, a hkrati včasih deluje kar strašljivo, ko iskalnik točno ve, da želimo potovati v določeno mesto ali da kupujemo določen izdelek, ki nam ga zdaj kar naprej ponuja. »Potrošniki se morajo zavedati, da splet deluje na ravni celega sveta, vseh držav, ki imajo varstvo potrošnikov urejeno na povsem različne načine. Enotnih mehanizmov za zaščito uporabnikov ni. Globalnega mehanizma, ki bi nas zaščitil, ni. Odgovornost je predvsem na nas samih.« Telekomunikacije in bančništvo predstavljajo področji, kjer smo tudi v Sloveniji že pred časom povsem sprejeli digitalni način poslovanja. Čeprav se zdi, da del predvsem starejše populacije še vedno s precej nezaupanja spremlja to preobrazbo. Glede na to, da je informacijska tehnologija v zadnjih dveh desetletjih povsem spremenila nekatere utečene navade, je vprašanje, koliko ima mlajša generacija, ki je s temi tehnologijami odraščala, pravico od starejših zahtevati, da povsem »preklopijo«. Sodobnim bančnim tokovom številni upokojenci še vedno ne zaupajo najbolj. Na to kažejo tudi vrste pred bančnimi okenci. Pri digitalizaciji gre predvsem za tehnološki napredek. Starejšim in drugim skupinam, ki še niso prešle digitalne ločnice, lahko aktivno prebivalstvo predvsem pomaga pri pridobivanju znanj in opreme, a odločitev je kljub temu njihova. Digitalizacija do določene mere zagotovo zmanjša človeški dejavnik, ki je pri nekaterih storitvah spremljevalna ali dodana vrednost storitve. Hkrati je popolna digitalizacija vprašljiva tudi glede preobrazbe trga dela. V trenutnem času je morda digitalizacijo bolje sprejeti kot dopolnilo namesto čistega nadomestka. Strojno učenje in sklepanje na podlagi vzorcev morda nimata odgovorov na specifična vprašanja, ki se nam porajajo pri neki transakciji, zato bomo še vedno potrebovali osebni stik za individualizirano storitev. V času epidemije so zacvetele spletne trgovine. Tudi manj zaupljivi so v teh časih naročali s pomočjo spleta. Kakšen je nadzor pri spletnih nakupih? Je potrošnik pri tem dovolj zaščiten oziroma na kaj mora biti pozoren, da ne bo ostal brez denarja in izdelka? Načeloma nad transakcijami v Sloveniji še vedno bdi tržni inšpektorat, ravno tako se potrošniki lahko obrnejo na zvezo potrošnikov. Glede tujih ponudnikov je nujno predvsem zavedanje, da se podajamo v neznane vode. Odgovornost je predvsem na nas samih. Da pogledamo komentarje, zberemo informacije, uporabimo varen način plačila, ki po možnosti omogoča tudi zavarovanje v primeru neopravljene storitve. Pomembno je predvsem, da se ustvari zavedanje potrošnikov, s čim imajo opravka. Da splet deluje na ravni celega sveta, vseh držav, ki imajo varstvo potrošnikov urejeno na povsem različne načine, in da ni enotnih mehanizmov za zaščito uporabnikov. Globalnega mehanizma, ki bi nas zaščitil, ni. Zato je pregovor bolje preprečiti kot potem iskati rešitev še kako na mestu. Mnoge platforme gradijo zaupanje kupcev na način objav ocen dobaviteljev. Te gradijo tudi mehanizme nadzora, vendar še vedno niso popolni. Kljub vsemu je digitalizacija pomembna in dobra tako v poslovnem svetu kot v vsakdanjem življenju. Zakaj? Digitalizacija nam prihrani čas in denar, nudi določeno udobje iz domačega naslo- »Pred to koronakrizo je bila digitalizacija kot možnost, kot nekaj kar je dobro imeti, danes je nekaj kar je nujno imeti. Dejstvo je, da bolj kot bomo digitalno izobraženi, bolj bomo konkurenčni.« njača, hkrati omogoča povezovanje s celim svetom z nižjim ogljičnim odtisom - dobra je torej tudi za okolje. Če bi s tem lahko zmanjšali promet, predvsem z navodili za proizvodnjo po določenih patentih, ne bi bilo treba za vsak sestanek leteti v drugo državo ... Kje so pasti digitalizacije? Pasti so lahko v varnosti podatkov in varnosti podjetja na spletu. Slabo poznavanje principov spleta in razkritje preveč osebnih informacij. Zato je nujno, da si za digitalizacijo na začetku vzamemo čas in se o tem procesu dobro podučimo. Za konec morda še vprašanje, kakšno stopnjo digitalizacije si želimo in na katerih področjih. Menim, da stopnja digitalizacije ni odvisna od naše želje, ampak od poteka tehnološkega napredka in spodbujanja čisto enostavnih silnic ponudbe ter povpraševanja. Do kakšne mere se bomo digitalizirali, bo pokazal čas. Vendar je človek v svoji osnovi še vedno družabno bitje, v kolikšni meri, je odvisno tudi od našega okolja. Mislim, da bo ravno to narekovalo hitrost digitalizacije posamezne družbe. Kar nam je neka temeljna vrednota, se bo težje digitaliziralo - v Italiji »none« najbrž ne bodo naročale špagetov in pri nas bo goveja juha še vedno domena mame. Foto: Andraž Purg - GrupA 28 SPOMINI NA NEKDANJE ČASE 70 let po maturi Hrabri in uporni »Bili smo enotni, prilagodljivi in delavni ter po dogovoru pridni, včasih pa do nekaterih profesorjev tudi neznosni, morda po moji današnji oceni celo hudobni,« je v svojih Zgodbicah iz celjskih otroških in petrovških najstniških let zapisal Miroslav Mikeln, eden od povojnih maturantov celjske gimnazije. Pred dnevi je še z dvema nekdanjima sošolcema Milova-nom Zidarjem in Ernestom Blažonom ter s sošolko Sonjo Bratina obujal spomine na gimnazijska leta in na maturo pred 70 leti. TATJANA CVIRN Zdaj, ko so že bolj na tesnem s časom, kot je v šali dejal Mikeln, se nekdanji sošolci b-ra-zreda dobivajo dvakrat na leto. V razredu je bilo 30 fantov in pet deklet, ki po besedah Bra-tinove niso bila nič manj nagajiva kot fantje. Za letošnji visok jubilej so nekdanji dijaki medse povabili tudi ravnatelja I. gimnazije v Celju dr. Antona Šepetavca, da so skupaj nazdravili. Na srečanju pred petimi leti, ko so se zbrali maturanti vseh treh razredov, jim je razkazal šolo, ki je zadnja leta precej drugačna, lepa in sodobna. Tudi današnji dijaki niso več tisto, kar so bili njihovi predhodniki. Vra-golij, kakršne so si nekoč upali izpeljati, si danes ne privoščijo več, je priznal Šepetavc: »Ko sem bral zgodbe Miroslava Mikelna, sem se čudil, kako hrabri in in uporni ste bili.« Blažon mu je hitro odvrnil, da sicer ne bi več živeli, če ne bi bili takšni, in dodal: »Nikogar se nismo bali.« S trebuhom za kruhom Vsi štirje nekdanji maturanti so za svoja leta v odlični kondiciji, menda je to posledica tega, da so bili vsi športniki. Večinoma so se ukvarjali z atletiko, Zidar je bil alpinist. Sonja Bratina se je na srečanje pripeljala z avtom iz Kamnika, kjer živi že desetletja. Pravi, da jo pri močeh ohranja skrb za hišo in okolico, saj sama kosi strme zelenice. Kako je bilo nekoč z iskanjem službe, pove njen primer: »Po diplomi sem šla v Kamnik v prvo tovarno vprašat, če potre- bujejo kakšnega kemika in že naslednji dan sem lahko začela delati.« Več kot 30 let je tako delala v takoimenovani »pulferfabriki«, smodnišnici, ki je danes v žalostnem stanju. Miroslav Mikeln (njegov brat je znani literat Miloš) živi v Brestanici. Za diplomiranega veterinarja konec petdesetih let nikjer v Sloveniji ni bilo službe in tako se je za nekaj časa zaposlil v zavarovalnici v Krškem. Službo veterinarja je dobil nato v Brestanici. Da se zarečenega kruha naj- več poje, dokazuje tudi njegova zgodba. »V času študija sem se z vlakom vozil na fakulteto v Zagreb in v Brestanici je po- Miroslav Mikeln: »Naš razrednik Mlinar je bil čisto obupan nad nami. Ko bi morali pobirati koloradskega hrošča, tega nismo hoteli in smo dobili ukor pred izključitvijo. Bili smo najslabši razred na šoli. Ko nas je prosil, naj končno nekaj naredimo, da ne bomo zadnji na lestvici, smo se res potrudili in dokazali, da smo lahko tudi prvi.« navadi vstopil kolega, prav tako študent veterine. Spra- ševal sem ga, kako lahko živi v teh krajih, med hribi in vodo. Zatrjeval sem, da sam tega ne bi mogel.« Nazadnje je dobil službo prav tam in se z družino naselil v kraju, kjer živi še danes ter spoznal, da je življenje tudi v Brestanici lepo. Eden v politiki, drugi med karikaturami Zelo zanimivo kariero ima za seboj Milovan Zidar, ki pravi, da v tistih časih ni mogel veliko izbirati, »kar določili so nam, kam moramo«. Po študiju agronomije je delal najprej v Slovenskih Konjicah, bil rnato generalni direktor kasnejšega Hmezada in član Kavčičeve slovenske vlade, zadolžen za kmetijstvo. V Beogradu je opravljal pomembne naloge in se nazadnje preizkusil tudi v diplomaciji ter za svoje delo prejel številna priznanja in odlikovanja. Zdaj živi v Ljubljani, medtem ko je čas epidemije preživel v počitniški hišici v Lučah. »Družina me je marca >nagnala< iz Ljubljane v Luče in prav je imela,« prizna. Ernest Blažon, ki prav tako živi v Ljubljani, je še posebej hudomušen sogovornik. Na vprašanje, kaj je počel v življenju, pove, da je to že tako daleč nazaj, da je pozabil. Spomnil pa se je, da je v Celje prispel z avtom. »Za mladega človeka naših let to ni težav ... Ko bom enkrat imel 110 let, bo že težje,« se je smejal in dodal, da je modre krvi. »Moj stari ata je bil rojen na Teharjih in mi je povedal, da so Celjski grofje ponoči hodili tja k dekletom, torej so Teharčani, njihovi potomci, prav tako modre krvi ...« Da ni le duhovit sogovornik, pač pa tudi odličen karikaturist, so dokazovale risbe, ki jih je Mikeln prinesel v mapi z zapisi njihovih prejšnjih srečanj. »Včasih sem narisal vsak teden enega sošolca ali profesorja, nekatere kar v razredu,« se je spominjal Blažon. Ob njegovih karikaturah je bil pri druženju spomin na prigode in različne lumparije še bolj živ, zato tudi tokrat smeha ni manjkalo. Da bi se le lahko še dolgo tako srečevali! Foto: SHERPA Ob prazniku z županom Martinom Breclom »Življenje se vrača v okvire, ki smo jih bili vajeni« Območje Dobrne je tesno povezano s turizmom, ki trenutno ni ravno v najboljšem položaju. Za dobrn-sko občino je tolikšnega pomena, da je tudi daium njenega vbčinskejša praznika z njim kar najtesneje povezan. Občina praznuje 15. junija. Na ta dan se spominjal nekdanje širitve turističnih zmogljivosti in nekdanjega zaključka večjih prenovitvenih del. BRANEJERANKO In kako je ob letošnjem prazniku Dobrne? Otem smo se pogovarjali z županom Martinom Breclom. Kakšni so vaši občutki ob letošnjem prazniku Občine Dobrna0 Veseli smo, da je čas epidemije za nami io da se življenje vrača v okeire, k smo jih bili vajeni. Dobrna je turistična občina in o° zaprtju toMov, hoteloo in druge turistične pooudbe je bila - kljub vs ej pomladm in poletni idili, ki jo nudijo naše naravno okejje in cvetoči kostanji zdraviliškega parka - nenavadno tiha in prazna. Občutim, da se počasi vračamo v otare tirnice, teprav pravega turističnega usripa- koi si ga vsi želimo, še ni. Kaj je v dobrnski občini od lanskegapraznika boljše, na kaj ste osebno najbolj ponosni? Največje bogastvo so ljudje, ki jim je mar tudi za druge in za svet okoli njih. Življenju dajejo optimizem in duoo. Tudi čas krize j e pokazal povezanost in solidarnost naših liudi, na karsmo ponosni ter smo jim hvaležni. Ena večjih pridobitev tega leta je nova prometna ureditev - lerožišče pti Novem gradu, ki s svojo podobo vrelca pozdrvvi obiskovalce Dobrne in jim pove, da so prišli vs turistični kraj s tetmalno vodo. Krožiš°e umiri promet prod šolo, poveže Dobrnp in Loeovin ov urbano coloto in zaoksožuje urbanizacijo Debrno proti jugu. Na severu se oolpira prostor za predviden špoe tni park. In kaj rte si v občini za°ali za letos, kakšno nalogo? V času krize gradbišča v občininiso bila ustavljena. Za varno oekrbo z vodo v termah in naselju Dvbrna omo obnovili črpališče pri Škofleku ter vgradili ogljene filtre za čiščenje vode.Končani soprome-tna ureditev pri Novem gradu, kanalizacija in črpališče v Vrbi, sanirali smo plazoza Šubi č in Flis v Zavrhu, knnčali Oela v Zdraviliškem parku ter obnovili strehe stavben Loko-zina i2. Izvedeni sta tudi razširitev ceste Zavrh-Socka in Drage občanke, dragi občani! Vsi, kot skupnost in vsak posameznik, se sprašujemo, kaj v življenju je pomembno, kaj mu daje smisel, nas bogati in nam daje moči za naprej. Iskreno sem hvaležen za bogastvo izkušenj, za vse uspešno izvedene naloge in mnoge projekte, ki jih skupaj z vami, spoštovane občanke in občani, udejanjamo v občni za njen razvoj in blagostanje vseh. Moč, upanje in energijo za prihodnost dajejo ljudje, ki so vedno tudi sami del rešitve zase ali pa za skupnost, tudi v kriznih časih. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za to lepo sodelovanje in pomoč, naj nas tudi prihodnost tako povezuje za dobrobit naše skupnosti. Iskrene čestitke ob 15. juniju, prazniku občine Dobrna. Župan Martin Brecl, člani občinskega sveta in občinska uprava občine Dobrna Župan Dobrne Martin Brecl sprehajalna pot Krulec-Križ, prav tako je obnovljen odsek ceste mimo stavbe Dobrna 49. S sofinanciraojem ministrstva za okolje m prostor so povezani predvidrni sanaciji dveh °lazov in določena dela vi Zdraviliškem parier Koliko bodo vplivale posledice epidemije na delovanje vaše in drugih občin? Čas, ko sta se celotna država oziroma svet ukvarjala z epidemijo, je pri nas - zaradi po-drželskega okolla in možnotti številnih dejavnosti, gibanja in izkoriščanja proste°a časa - minil za ljudi nekoliko manj stresno. Po drugi stani pomeni epidemija za naše turistično gospodarstvo stoodstotni izpad dejavnosti in prihodkov, kar je pravi šok. Kljub povečanju dohodnine, ki jo je slovenskim občinam zaradi podhranjenosti v preteklosti dodelila sedanja vlada, je izpad prihodkov zaradi epidemije od povečanja skoraj dvakrat večji, predvsem iz naslova raznih pristojbin in taks. Plačilo turistične takse je zaradi zaprtja hotelov povsem izpadlo. Dobrnaje zelo prepoznavna po turizmu, ki ga je ko-ronakriza posebej prizadela. Koliko je ta nasploh pomemben za vašo občino ter njen proračun? Naši turističm delavc- so zap rtje eote°ov iz koristili za prenove is obnooe svojih turi- stičnih zmogSjivosti. Ena večjih pridobiten je noo apartmajski hotel a nekdanji upravni stavbi Term Dobrna, ki bo predan namenu 19. junija. Verjamom, da luo tur-zeim ki ga je apide-mija najbolj prizadela, kmalu ponovno zaživea Vrnilo se bo življenje, kot smo ga bilioajeni pred epidemijo. Vsi skupaj se bomo moruli nekako narnditi s tem virusom nivsati. Turizem je multiaplikativna dejavnost v provtoru, Oi na svoj način sooblikuje, in gpneriru rpaooj prosroral zate je za izrazito turistične občine izrednegga pomena. Turistična taOsa -kot izvirni prihodek občin - je v tem času povsem izpadla, stroški za dejavnosti, ki jčm je sicer namenjana, pa občinam ostajajo. Oetos je 200-letnica dobrn-skega Zdravijiškega parka. Kaj ta p omeni za občane in turiste Oee koliko si ebnina prizadeva za videz,ki si ga par0 zasluži? Na to izjemno naravno dediščino, na to darilo naših prednikom Dobrnčanom, turistom invsemobiskovalcemnašeob-čine smo v Dobrni izjemno ponosni. Park je velika obogatitev naše turistične ponudbe in v vročih poletnih dneh priljubljeno sprehajališče domačinov ter vseh obiskovalcev Dobrne. Občina mu že vrsto lei namenjar posebno pozornost. Že trikrat je bila vsa drevesna strukturapnrka arOoretumsko obdolanain oomlajena, dosp- diSi smo manjkajoč- kostanje, obnovili alejo od ZdravilišPe-ga doma do Hoiela Vita, obnovili oro javnorazvvetljave in utbano opremo, klopi in koše zo smeti. Terme Dobrna končujejo prenuoo nekdanje upraene shacbe vi Apart ooteh kas daje e ureditvijo rkolico-ki je del ^rr'ći'vrLliškega parka, celeinemu obmoeju lop in urejen vIPcz trr dodatno vsebinoo O stari slavi Dobrne pričajo različne zelo rtaue stavbe, Iti so delno vzelo rlabem stanju. Kako jo z njimi, koliko si občina prizadeva, da bi bilo daugače? Nekaj teh zadnje čečenobi-va lastnike, ki imajo čep o d-nos 0o kulturna aediščine. Ob vseh omejitvah držav- upam, de imajo tudi dovolj moči in drugih možnost- za ojihovo oživitev. Naj spomnim na Vilo Ružička. V zdraveliškem območju testnim siare stavbe obnaoljojo in jim dodajajo nave vsebine. Gro oa nokdn-njo upravno starbo, nekdanje garaže in nekdanjo »tišlarijo«. Žai je graščina Novi grad od leta 2007 praznain ševedno v lasti države, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Danes je to objekt kulturne dediščine Dobrne, ki bi ga radi imeli vsi, nihče pa si ga v resnici ne želi oziroma si ga ne more privoščiti. Zahteva namree izjemno veliko sredsnev za statično sa-narijo in renitalizacijo. Foto: arhiv občine Starodavni zdraviliški park, na katerega so v občini ponosni. Zlati grb bo podeljen Vojniča nu Najvišje letošnje priznanje Občine Dobrna, zlati grb, bo prejel Beno Podergajs. Tako je bil o odločeno na zadnji seji občinskega sveta, kjer so se svetniki odločili o letošnjih priznanjih. Podergajs je nekdanjivojniški župan, ki je že dolga leta vpet v utrip Dobrne. Letošnji prejemnik srebrnega grba je ženski pevski zbor Korona, ki praznuje 20-letnico delovanja. Za svoje delo je prejel že različna priznanja. Bronaste grba bosta podrljena mlademu podjetniku Juretu Dolerju ter Kvartetu Grče. Podjetnik Doler, ki deluje na področju digitalnega sporočanja, ga bo prejel za uspehe v podjetništvu. Za uspehe na glasbenem področju ter ohranjanje slovenske kulturne dediščine, bo dobi 1 bronastigrb Kvartet Grče. Podelitev letošnjih priznanj Občine Dobrna, ki jih redno podeljuje ob občinskem prazniku, je prestavljena (za nedoločen čas). 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Po vojniškem zlatem grbu še dobrnski Človek, ki venomer najde delo ali delo njega Letošnje najvišje priznanje Občine Dobrna, zlati grb, bo prejel Beno Podergajs iz Vojnika. Prejel ga bo za delovanje na območju Dobrne. »To je človek, ki venomer najde delo oziroma delo najde njega,« je med drugim zapisano v obrazložitvi predloga za priznanje Podergajsu. Pod predlog se je podpisalo pet predlagateljev, med njimi Gasilska zveza Vojnik-Dobrna, gasilsko društvo Dobrna, KUD Dobrna, dobrnski odbor SLS ter Planinsko društvo Dobrna. Beno Podergajs je pred petimi leti prejel tudi zlati grb Občine Vojnik. BRANEJERANKO Zanimivo, Podergajs je bil od leta 1994, ko je nastala Občina Vojnik, tudi župan Dobrne. Ta je bila namreč takrat vključena v vojniško občino, nato se je po štirih letih osamosvojila. »Prvo daljšo cesto smo asfaltirali prav na območju takratne Krajevne skupnosti Dobrna,« se spominja nekdanji župan. Kmalu, leta 1999, je postal predsednik Gasilske zveze Vojnik-Dobrna, ki jo vodi še danes. »Moje delo je tako z Občino Dobrna še vedno zelo povezano. Vse večje naložbe je treba usklajevati z njo in z njenim županom imava zelo dober odnos,« je povedal prejemnik letošnjega zlatega grba. Gasilska zveza povezuje pet društev iz vojniške ter eno iz dobrnske občine. Po- dergajs vodi zvezo predvsem po organizacijski plati. »Zame pomeni gasilstvo, da si z ljudmi, blizu drug drugega. Že moj oče je bil med vodilnimi delavci vojniškega gasilskega društva,« je povedal o svojem odnosu do gasilstva. Prejemnik zlatega grba Občine Dobrna je z njenimi kraji in ljudmi nasploh povezan. V Termah Dobrna je bil član nadzornega sveta, nekaj let je bil tudi član tamkajšnjega planinskega društva, z družino se rad odpravi v dobrnski Zdraviliški park ... V županski vlogi Najširša javnost pozna Bena Podergajsa kot nekdanjega vojniškega župana. Občino je vodil od leta 1994, in sicer več mandatov. »Moji Bena Podergajsa poznajo mnogi tudi kot planinca. Za gorski svet se je navdušil že med obiskovanjem verske gimnazije v Želimju. Prva dijakova osvojena gora je bil Storžič. Pozneje, med delom v Banki Celje, je bil predsednik njene planinske sekcije. Zaradi vodenja skupin se je usposobil za planinskega vodnika. »To so bili zlati časi planinstva. Na nekaterih pohodih se je zbralo na tisoče ljudi,« se spominja. Ponekod je deloval kot soorganizator ter tudi kot organizator. Podergajs je med drugim prehodil skoraj celotno Slovensko pot, od Maribora do Debelega rtiča. V knjižici mu manjkajo le še potrditve s položnejšega, primorskega dela te poti. Še vedno planinari s kakšno manjšo skupino ter dela predvsem z otroki iz Nove Cerkve. »Iščem zlasti najlepše točke slovenskih hribov. V letih obiskovanj slovenskega planinskega sveta sem spoznal nekaj izjemnih kotičkov, kjer se človek ne more načuditi, kakšne lepote Slovenija premore,« je spoznal izkušen planinec. Med njegovimi tremi najlepšimi točkami so Slemenova špica nad Vršičem, okolica Krnskega jezera ter Triglavska jezera. Beno Podergajs je bil soustanovitelj Planinskega društva Vojnik. Beno Podergajs, prejemnik zlatega grba Občine Dobrna spomini na županovanje so lepi. Za razvoj občine - na začetku tudi dobrnske - smo izkoristili veliko možnosti. Če jih ne bi, marsičesa danes ne bi imeli,« pravi nekdanji župan. Ko je bila zgrajena šola v Socki, je občina že imela pripravljen projekt prenove v dobrnski šoli ter je sodelovala pri načrtih obnove šole na Pa-škem Kozjaku, se spominja prejemnik zlatih grbov. Kot župan je doživljal številne lepe in tudi težke trenutke. Najtežji so bili v času poplav, v letih 1998 in 2008. Poplavljeni so bili številni domovi, med prvo poplavo je celo odneslo most. »Takšnega razdejanja in takšnih stisk ljudi ne moreš pozabiti. Do takrat, ko je bilo vse ponovno, kot mora biti, je trajalo več let,« se spominja. V županski vlogi mu je bilo najlepše ob vsakem odprtju, ki jih ni bilo malo. Med njegovim županova-njem se je torej osamosvojila Dobrna. »Če sem iskren, sem to najprej težko sprejel. S sodelavci smo ugotovili, da ne bomo izgubili velikega števila prebivalcev, po drugi strani pa, da bomo izgubili ozemlje, ki je po finančni plati zelo zahtevno,« je povedal nekdanji župan. Izid glasovanja na posvetovalnem referendumu za odcepitev Dobrne je bil zelo tesen. In kako je dandanes? »Opažam, da je opravila Občina Dobrna velik razvojni korak,« je dodal. Potem ko Podergajs za vojniškega župana ni več kandidiral, je ostal občinski svetnik. Ostaja predsednik občinskega nadzornega odbora. Oče Božičnega Vojnika Beno Podergajs je znan po delovanju na različnih področjih. V Vojniku je oče velike prireditve Božični Vojnik, Nekdanji vojniški župan je med drugim zelo dejaven v domači župniji. Tam deluje v pastoralnem svetu, saj je Katoliško kulturno društvo Ivana Šoparja z župnijo tesno povezano. Podergajs je prav tako organizator duhovnih vaj, predvsem za ministrante, ko so bili včasih povabljeni še z Dobrne. Gre za duhovne počitnice. V župniji je prav tako dolgoletni pevec pevskega zbora. Med županovanjem se je moral petju v cerkvenem zboru zaradi preštevilnih obveznosti odpovedati. V župnijskem zboru je več kot štirideset pevcev. Po upokojitvi je delal Beno Podergajs nekaj časa tudi kot katehet. ki je postala znana daleč po Sloveniji ter tudi v zamejstvu. Zamisel se mu je porodila po obisku razstave množice božičnih lučk v sosednji državi. »Želel sem, da ljudem pokažemo še več. Hotel sem, da poiščemo osnovno vsebino božiča, ki je v znamenju družine, svete družine,« se spominja. Nato se je začelo iskanje pravega mesta postavitve Božičnega Vojnika in to je bilo blizu. »Ljudje so pokazali toliko pripravljenosti za sodelovanje, da se temu čudim - skupaj s sodelavci - še danes,« poudarja pobudnik prireditve. Na njej sodelujejo tudi ateisti ter ljudje različnih veroizpovedi. Takšni, ki vedo, da je v evropski kulturi božič veliko več kot zgolj verski dogodek. Poleg vsega je nov Jernejev dom omogočil notranjo razstavo jaslic poleg zunanje na vojniških ulicah. Podergajsov predlog je sprejelo Turistično društvo Vojnik, oblikovana je bila ekipa Božičnega Vojnika. Beno skrbi po organizacijski plati za razstavo jaslic ter se povezuje z ustvarjalci, z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije ter še z marsikom. Med Podergajsove Z okrogle mize na Dobrni. Beno Podergajs je skupaj s pokojnim ministrom Jankom Deželakom in direktorico občinske uprave Mojco Skale. Ob 120-letnici gasilstva na Dobrni. Beno Podergajs s predsednikom PGD Dobrna Štefanom Pohajačem NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 naloge spada tudi povezovanje z lastniki vrtov družinskih hiš in drugih zemljišč, na katerih so postavljene zunanje jaslice. Pri tem mu pomagajo sodelavci. Na razstavi Božičnega Vojnika delno sodelujejo člani Turističnega društva Dobrna, ki ima v domačem kraju tudi svojo razstavo zunanjih jaslic. Projekt Božičnega Vojnika traja tako rekoč 365 dni na leto, omenja Podergajs. Med epidemijo je bilo na primer nabavljenega veliko lipovega lesa, iz katerega bodo nastale nekatere nove jaslice. V kulturnem življenju Beno Podergajs je že dolga desetletja dejaven tudi v kulturnem življenju Vojnika. Med najdejavnejšimi društvi je Katoliško kulturno društvo Ivana Šoparja Vojnik, ki ga vodi Podergajs. Nov župnijski Dom sv. Jerneja je potreboval upravljavca, zato je nastala Podergajsova zamisel o ustanovitvi društva. Postal je predsednik novega društva, ki deluje že pet let. Društvo med drugim dobrodelno pomaga ubogim v misijonskih deželah ter tudi posameznim domačim občanom. Pripravlja številne prireditve, med njimi fe- stival Marijinih pesmi, kjer nastopajo zbori iz vojniške krajevne skupnosti. Teh tam ni ravno malo. V postnem času pripravlja vsakoletni koncert Stabat Mater, kjer nastopajo zbori iz različnih krajev Slovenije. Društvo prav tako organizira druge koncerte in predavanja, na primer o eksorcizmu, izganjanju hudiča. Zelo po- membno je tudi sodelovanje članov na razstavi notranjih jaslic Božičnega Vojnika, kjer si razdelijo različne naloge. V društvu deluje tudi literarna sekcija. Beno Podergajs sodeluje v Vojniku še v enem kulturnem društvu in to že dolga desetletja. Gre za KUD Franceta Prešerna. Kar četrt stoletja je bil njegov pred- sednik, še dlje časa poje v njegovem moškem pevskem zboru. »Ko sem postal župan, desetletje v zboru nisem sodeloval. Menim, da je to bila ena večjih napak v mojem življenju, saj mi petje pomeni zelo veliko,« pravi predan pevec. Foto: arhiv Občine Vojnik in arhiv GZ V-D (foto: Stanislav Pečnik), BJ »Veliko energije črpam iz narave, iz sobivanja z njo,« pravi Beno Podergajs, ki ostaja kot upokojenec zelo dejaven na različnih področjih. »Drugi pomemben vir moje energije sta zagotovo cerkev in vera. Zaradi pretiravanja pri delu, sem se znašel v zelo resnem zdravstvenem stanju. Pomagala sta mi moja volja in vera,« je prepričan prejemnik zlatega grba Občine Dobrna. »In tretje, kar je, starši so me naučili trdega dela,« je še dodal sogovornik. Beno Podergajs je bil potem, ko ni več kandidiral za vojniškega župana, občinski svetnik (na fotografiji). V tem mandatu je predsednik občinskega nadzornega odbora. Na sprehodu V Guteneku leta 1996. Po nastanku Občine Vojnik je bila otvoritev prve ceste v novi občini v takratni krajevni skupnosti Dobrna. Takratni župan Podergajs je na fotografiji z novinarjem Tonetom Vrablom. V gasilski uniformi, med dobrnskimi gasilci Na trgatvi 32 PLANINE VABIJO 45 let od izida vodnika po Šaleški planinski poti O poti in njenih ljudeh Zadnja kontrolna točka je na Velenjskem ga je za vodnik upodobil Marjan Vodišek. gradu. Tako V naravo, med gozdove ter številne naravne in kulturne znamenitosti od sredine 70. let prejšnjega stoletja vabi Šaleška planinska pot. Gre za obhodnico, ki povezuje številne priljubljene planinske točke. Pohodniki, ki s pomočjo markacij in oznak v obliki velike črke Š premagajo izziv, so bogatejši za doživetja, lepe razglede in za žig na kateri od 21 kontrolnih točk. Ob 45-letnici vodnika po Šaleški planinski poti lahko to priljubljeno pohodniško destinacijo in ljudi, ki so skrbeli zanjo ali to še počnejo, spoznamo na spletni razstavi, ki jo je pripravil Muzej Velenje. TINA STRMCNIK Odprtje razstave z naslovom O poti in njenih ljudeh je bilo letos predvideno v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Zaradi epidemije koronavirusa so razstavo predstavili na spletu, obsežnejše gostovanje v Kranjski Gori so prestavili na prihodnje leto. Zamisel o poti po obronkih Šaleške doline se je med navdušenimi planinci v Velenju porodila v začetku 70. let prejšnjega stoletja. Spomladi 1973 je upravni odbor planinskega društva za oblikovanje poti imenoval poseben odbor. Jeseni isto leto je bila pot že markirana. Pri tem so pomembno delo opravili dijaki tedanjega Rudarskega šolskega centra iz Velenja. Med glavnimi spodbujevalci planinstva v takratnem mladem mestu so bili namreč tedanji direktor in profesorji šolskega centra. Pot so uradno odprli leta 1974. Peš ali s kolesom Pot, dolga približno 90 kilometrov, vključuje veliko znanih točk, kot so Paški Kozjak, Gora Oljka, Žlebnikova domačija in Graška Gora. »Gre za priljubljene planinske cilje, ki jih pohodniki velikokrat obiščejo, nevede, da hodijo po enem od delov Šaleške planinske poti. Večina pohodnikov pot prehodi po etapah. Zadnja leta jo več ljudi preteče ali pre-kolesari v enem dnevu,« je dejala avtorica razstave, direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Dodala je, da je na obhodnici, ki jo človek v celoti prehodi v 30 urah ali petih dneh, na ogled veliko naravnih, etnografskih, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti. Ob poti je 21 kontrolnih točk. Zadnji žig planinci prejmejo v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu. »Verjetno je bilo včasih planinstvo še bolj prepoznavno kot dejavnost, ki je omogočala pristne stike z ljudmi. Slednji so bili dragoceni informatorji v« v • i • • i • o načinu življenja v kraju, njegovi preteklosti in tamkajšnjih dogodkih. Vedno so bili pripravljeni na pogovor. Raziskovalcem je takšen način raziskovanja prinesel veliko doživetij in jih obogatil z različnimi spoznanji.« Pot so najprej obiskovali člani PD Velenje, učenci in dijaki tamkajšnjih osnovnih in srednjih šol ter člani tamkajšnjih društev. Hoja po njej je bila redna dejavnost v okviru športnih dni ali planinskih krožkov. Nekaj let je veljalo, da je vsaka od šol pri športnem dnevu prehodila en del, skupaj so tako sestavile vso traso. Sčasoma so tja začela prihajati tudi planinska društva od drugod. Danes je po besedah Ževartove organiziranega obiskovanja manj kot nekoč. Drobna knjižica, veliko vsebine Leto po uradnem odprtju je pot dobila vodnik v knjižni obliki. Pripravila ga je etnolo-ginja in profesorica Danica Ževart, ki je bila zelo dejavna članica velenjskega planinskega društva. Menila je, da je planinstvo eden najboljših načinov za spoznavanje naravnega in družbenega okolja. »V drobno knjižico je spravila veliko vsebine. Vodniku se pozna, da ga je pisala slavistka in etnologinja. Takrat je bilo zaželeno, da je velik poudarek namenjen opisu dogodkov, krajev in ljudi, ki so zaznamovali obdobje druge svetovne vojne na tem območju. To tematiko je mama dobro poznala. Takrat je namreč veliko sodelovala z mojim očetom, zgodovinarjem Milanom Ževartom, ki je tedaj pripravljal doktorsko disertacijo o narodnoosvobodilnem boju v Šaleški dolini,« je povedala hči Mojca Ževart. Kraje, ki so omenjeni v vodniku, je družina velikokrat prehodila ter obiskala ljudi, ki so živeli ob planinski poti. »Na domovih, kjer so imeli in še imajo kontrolne žige Šaleške planinske poti, smo bili redni gostje. Starša sta namreč v teh krajih opravljala svoje terensko delo in v teh hišah pridobivala informacije vsak za svoje strokovno področje.« Od zemljevida do ilustracij Zemljevid poti, objavljen v vodniku, je narisal Franc Avberšek, ki je bil kasneje direktor Premogovnika Velenje, maja 1992 pa je postal minister za energetiko v vladi Janeza Drnovška. Med drugim je bil poslanec v državnem zboru, direktor inštituta za ekološke raziskave Erico in direktor Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana. Razstava omenja, da se je Avberšek, ki je bil ljubitelj narave in planin, zarisovanja poti lotil s pomočjo gradiva, ki ga je takrat imel na voljo - vojaških specialnih kart, drugih zemljevidov ter skic planinske in lovske zveze. Leta 2015 je padec s češnje skoraj končal njegovo življenje. Od takrat je priklenjen na invalidski voziček. Po težki nesreči je začel slikati z usti. Njegova upodobitev gozda je del razstave o Šaleški planinski poti. Vodnik je bogat z ilustracijami. Naslikal jih je Marjan Vodišek, grafični tehnik, zaposlen v tiskarni Doma kulture Velenje, kjer je bila knjižica natisnjena. Upodobitve postojank na poti in zanimivosti ob njej je ustvaril s peresom in tušem, v tehniki, imenovani pero-risba, je pojasnila Mojca Ževart. »Tudi izbor ilustracij kaže, da je bila avtorica vodnika etnologinja. Iskala je nekoga, ki bi znal na primeren način upodobiti etnološke znamenitosti. Likovna oprema v knjižici, stari 45 let, je pravzaprav brezčasna in zelo sporočilna.« Prav zaradi tega bo Muzej Velenje v prihodnje pripravil razstavo del Marjana Vodiška, ki ga kljub njegovemu pestremu ustvarjanju domačini v Šaleški dolini premalo poznajo. Skrben v stiku z domačini Za vzdrževanje takšne poti je treba veliko dela, saj jo označujejo številne markacije, puščice ter približno sto lesenih in kovinskih tabel. »Če želimo, da je pot dobro označena in stalno prehodna, je za to treba redno skrbeti,« pravi Ževartova. Hvaležna je, da za vse našteto vzorno skrbi markacijski odsek PD Velenje. Načelnik omenjenega odseka je Marjan Ska-za, ki je omenjeno obhodnico prehodil že več kot 160-krat. Ko jo je prehodil stotič, so ga prijatelji popeljali na polet z letalom, da si je lahko pot ogledal iz zraka. Skaza hrani številne stare fotografije, popotniške dnevnike, izrezke iz časopisov in zanimive podatke o poti. Večkrat na leto obišče tako imenovane točkarje - ljudi, ki v svojih domovih hranijo kontrolne žige poti. Po besedah Ževartove vsa ta desetletja ohranjajo lep, pristen odnos. »Časi so se bistveno spremenili, spremenil se je način življenja. Vendar večina ljudi ostaja naklonjena planinstvu in pohodnikom, ki obiščejo njihove domove.« Foto: Muzej Velenje DRUGAČNA DOŽIVETJA 33 Nastanitev na gradu, zgrajenem v 12. stoletju Gostje bodo spali kot graščaki Vsi tisti, ki so si kdaj želeli, da bi spali znotraj grajskih zidov, že lahko rezervirajo bivanje v Gradu Podsreda, ki je bil nekoč poznan kot zavetišče za popotnike in mimoidoče. Občina je 15 prenočišč uredila v spodnjem gospodarskem poslopju. Na voljo so trije apartmaji in tri sobe. Prostori, kjer si roko podajata preteklost in sedanjost, bodo prve goste sprejeli 25. junija. TINA STRMCNIK Grad Podsreda sodi med najpomembnejše stavbe romanske arhitekture na Slovenskem. Okrog leta 1150 so pozidali severni palacij, leta 1180 visok obrambni stolp, leta 1220 južni palacij in leta 1260 še stolp s kapelo. Čeprav je bil grad pozidan že sredi 12. stoletja, je bil v virih prvič omenjen šele leta 1213. Prostori, kjer so nova prenočišča, so del spodnjega do-zidanega gospodarskega poslopja gradu. Sprva so služili kot obrambna galerija, nato so bili razširjeni za potrebe ljudi, ki so živeli in delali na gradu. projektu dejala tamkajšnja županja Milenca Krajnc. Zatočišče nekoč in danes Grad Podsreda je bil v pisnih virih sprva omenjen kot Hörberg, Herberch ali Herberg. Po besedah Mojce Valenčak gre za izraz iz stare nemščine, ki pomeni zatočišče oz. zaklonišče. »Šlo je za prostor, kjer so lahko popotniki ali vojaki našli varen pristan. Sedaj, ko gostom omogočamo namestitve, nadaljujemo poslanstvo našega grajskega poslopja.« Prvotno nemško ime gradu Hörberg, Herberch ali Herberg je pomenilo zatočišče. Sedaj 15 prenočišč čaka na prve goste. Že nekdaj so bili namenjeni bivanju, pod njimi je bila konjušnica, je pojasnila turistična informatorka Mojca Va-lenčak. Prostore je v sklopu prejšnje velike obnove uredil Kozjanski park, ki za upravljanje gradu skrbi od leta 1983. Občina Kozje, ki je lastnica gradu, se je konec lanskega leta odločila, da poskrbi še za zadnje detajle. Pri izbranem izvajalcu je naročila zaključna gradbena dela prostorov. Za končno obdelavo tlakov, sten in stropov je odštela 192 tisoč evrov. »Ne gre samo za še ene sobe in apartmaje več, gre za to, da lahko grad Podsreda z destinacijo ponudi pristnost in to zahteven gost opazi, ceni in plača. Verjamem, da bo marsikdo namesto na morje letos zavil v Kozjanski park in tu doživel sodobno ponudbo s pridihom zgodovine,« je o Izbire opreme, ki sodi v tako zgodovinsko arhitekturo, snovalci projekta niso prepustili naključju. Sledili so priporočilom projektanta, ki je svetoval, naj pohištvo odseva preprostost in načelo manj je več. Oprema sob in apartmajev se povezuje z okoljem, kjer nastanitve so - sredi ne- okrnjene narave. Pohištvo je narejeno po meri iz masivnega hrasta, za kar je poskrbel lokalni obrtnik. Kljub temu da so sobe v grajskem okolju, imajo moderen pridih in nudijo dobršno mero udobja. Iz bližnjih krajev izvirajo še drobne pozornosti, ki bodo pozdravile goste. Jutranji obred v kopalnici bodo na primer pospremila ročno narejena mila. Prišleki si bodo lahko skuhali čaj iz ročno nabranih zelišč, ki jih goji lokalna pridelovalka. Skodelice bodo lahko odložili na ročno spleten pladenj, ki ga je ustvaril bližnji pletar. Da bo zajtrk bolj bogat, bo obiskovalce, ki bodo na gradu prespali, pričakala grajska košarica. V njej so hrana in pijača s kozjanskih kmetij. Pijačo si bodo lahko nalili v kozarce, na katerih je graviran motiv grajskega obzidja, kar je delo steklarskih mojstrov iz Kozjega. »Naš namen ni bil, da bi bile nastanitve same sebi namen, ampak da bi živele z lokalnim okoljem. Na vsakem koraku smo se trudili vključevati naše ljudi. Da bi gostu, ki nas bo obiskal, predstavili našo zgodbo in ga napotili na razne konce naše destinacije. Mislim, da mu s tem dajemo tudi namige, kaj vse lahko počne pri nas,« je pojasnila Valenčakova. Imena, ki pričajo o zgodovini Ko so sobe dobivale končno podobo, se je postavilo vprašanje, kako jih poimenovati. Po besedah turistične informator- ke se je odgovor ponudil kar v zgodovini gradu. Slednji je namreč skozi stoletja prehajal skozi različne roke. Največji apartma je Emin apartma. Grad namreč leži na ozemlju, ki je že okrog leta 1000 pripadalo posesti grofov Breže-Se-lških in pozneje grofici Emi Krški. Slednja je prva slovenska ženska svetnica. Legenda pravi, da je bila rojena v bližini Gradu Podsreda, in sicer na sosednjem Pilštanju. »Ema Krška je bila lastnica posestva, še preden so na njem postavili grad. Ko je zemljišče predala samostanu, je pravzaprav spodbudila, da je na tem mestu zrasla ta zgodovinska stavba.« Romanski apartma sporoča, da je bilo grajsko poslopje zgrajeno v obdobju romanske arhitekture. Tovrstni arhitekturni elementi so še danes zelo dobro vidni pri vratih, oknih, vhodnih portalih. »Prav to dela naš grad tako poseben. Zelo redko je namreč, da bi se skozi vsa stoletja, od kar stavba obstaja, omenjeni srednjeveški arhitekturni elementi ohranili v tolikšni meri, kot so se pri nas. Zato naš grad velja za najbolj grajskega med gradovi v Sloveniji.« Zadnji apartma je poimenovan po Celjskih grofih. Grad je namreč v prvi polovici 13. stoletja kupil Friderik Žovne-ški iz rodbine Celjskih. Poslopje je v njihovi lasti ostalo do njihovega izumrtja. Kasneje so tam gospodovale plemiške družine Tattenbach, Lazarini in Windischgrätz, po katerih nosijo ime sobe. Stavijo na domače goste Za promocijo nastanitev in gradu je zaživela nova spletna stran www.castlepodsreda. com, celotna grajska turistična ponudba je predstavljena tudi na družbenih omrežjih. Gostje bodo nočitve kmalu lahko rezervirali tudi na portalih Booking ali Airbnb. Hkrati bodo lahko izbrali še doživetja, ki jih ponuja celotna turistična ponudba okolja, tako imenovana destina-cija Visit Podčetrtek. Slednja oblikuje paketno ponudbo za družine, za zaljubljene in za druge ciljne skupine. »Desti-nacija pod svojim okriljem združuje ponudbe občin Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. Občine smo uspešno sodelovale že prej, od lani, ko smo sklenile skupno turistično strategijo, sodelujemo še bolj trdno,« je pojasnila Mojca Valenčak, ki v okviru svojega delovnega mesta skrbi prav za vez med turistično destinacijo in Občino Kozje ter Kozjanskim parkom. Glede na razmere, ki jih je turizmu povzročil koronavirus, na Gradu Podsreda sprva stavijo prav na domače, slovenske goste, ki bodo želeli odkrivati naravne lepote naše dežele, svoje počitnice pa bodo začinili z bogato ponudbo celotne destinacije. Namestitve na gradu bodo najverjetneje lahko plačati tudi s turističnimi boni. Mogočno grajsko poslopje, ki je sredi enega največjih in najstarejših regijskih parkov v državi, že sedaj gosti občasne in stalne razstave, prireditve, poleti je tam sklop delavnic, imenovanih Glasbeno poletje na gradu Podsreda. V sodelovanju z dvema lokalnima ponudnikoma bi radi tam kmalu gostili grajske večerje. Gostje bodo lahko uživali v hrani, ki bo pripravljena pred njimi, na odprtem ognju, manjkala ne bo spremljava vin. Med drugim načrtujejo še ureditev vinoteke, pa trgovinice izdelkov lokalnega porekla in izdelkov tradicionalnih obrti. Goste bo pričakala grajska košarica s pridelki in z izdelki lokalnih ponudnikov. Tako so danes videti prostori gospodarskega poslopja ob gradu. Drobne malenkosti, ki pustijo vtis. Take so tudi gravure na kozarcih. 34 SKRITI KOTIČKI PRED NAŠIM PRAGOM Ekološka učna pot Šolskega centra Šentjur Kjer narava ustvarja po svoje Zanimiv košček narave se skriva le nekaj korakov od mogočnega poslopja Šolskega centra Šentjur (ŠCŠ), kjer za različne biotehniške poklice izobražujejo že več kot 110 let. Človek najde mir, ko postoji ob ribniku, nad katerim se sklanja mogočna vrba. V zavetju gozdne kulise uspeva travniški sadovnjak, kjer med drugim še srečamo Ipavčevo bogatinko. Ob sprehodu lahko ujamemo brenčanje čebel, pozdravi nas meketanje drobnice. Konec učne poti, kjer v odtenkih vijolične zadiši sivka, je pravzaprav začetek. Učna pot ob šolskem posestvu je namreč lahko iztočnica za številne povezovalne poti, ki vodijo proti različnim koncem mesta. TINA STRMCNIK Šolski center je nekoč razpolagal s približno od 50 do 90 hektarji posestva, ki ga je v letih 1909 in 1910 ob pomoči tedanjega župana Gustava Ipavca pridobil od okoliških kmetov. Na posestvu so se ukvarjali z živinorejo, imeli so tudi drevesnico, kamor so po sadike različnih vrst med drugim prihajali avstrijski sadjarji. Danes center postopoma pridobiva površine nazaj in gospodari s posestvom, velikim približno 30 hektarjev. Dijaki in študentje tam spoznavajo intenzivno, integrirano in ekološko kmetovanje. Pobudo za vzpostavitev ekološkega posestva je pred leti dal danes že pokojni profesor Edvin To-mažič. Na območju, velikem približno en hektar, je pred leti na pobudo profesorice Sta-ške Buser nastala še ekološka učna pot. Zaposleni v centru so jo prepoznali kot dragoceno dopolnitev pogojev za vzpostavitev višješolskega izobraževalnega programa naravo varstvo. Tedanji študent omenjene smeri, domačin Bogdan Rah- ten, je dal idejo, da bi različne ekosisteme označili z učnimi tablami. »Ko hodim naokrog, imam odprte oči. Tako sem opazil poti, ki obenem ljudem dajejo informacije o njihovem kraju in o sobivanju z naravo, kar me je v tistem času zelo zanimalo. Na tem delu posestva se povezuje veliko zanimivih vsebin. Središče občine do takrat ni imelo nobene takšne poti,« je pojasnil. Ob sodelovanju Rahtena in Buserjeve je Šolski center Šentjur denar za table in ostalo opremo s tamkajšnjim študentskim klubom pridobil na enem od občinskih razpisov. Stoletna vrba in otok ljubezni Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je pri nas inten- Ekološko učno pot Šolskega centra Šentjur so si ob vodenju Staške Buser (levo) učiteljice srednjih strokovnih teoretičnih predmetov in predavateljice na višji strokovni šoli, pred časom ogledali udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jo vodi Alenka Testaniere (desno). Razkošje narave v vseh barvah in oblikah Bogdan Rah-ten: »Mnogi se sprašujejo, zakaj na primer ribnik ni bolj urejen. A gre za prikaz, kako narava dela po svoje. Nič slabega ni, če naravna območja niso ukročena. Znati moramo ceniti tudi ^ ф divje življenje, ne le an-4 gleško travico.« Na zanimivosti posameznih ekosistemov opozarjajo učne table. Ribnik in stara vrba. Pod njo se skriva kos zemljišča, ki ga generacije dijakov in študentov poznajo pod imenom otok ljubezni. zivno kmetovanje pospešilo. To je rezultat želje, da bi bili Slovenci po pridelavi primerljivi z ostalimi državami velike evropske družine. Tudi dijakom kmetijskih programov je zaradi usmeritev unije najbolj poznano intenzivno kmetovanje. Z obiskom učne poti po drugi strani vidijo, kako narava vzpostavlja svoje ravnotežje. »Dijaki naravovarstva tukaj uživajo. Tudi dijaki kmetijskih programov povedo, da na tem mestu čutijo mir,« je ob postanku pri prvem zanimivem ekosistemu - ribniku - dejala Staška Buser. Mnogi obiskovalci, ki nimajo znanja o biologiji, ekologiji ali naravovarstvu, ob pogledu na vodno površino pomislijo, da bi bilo ribnik treba urediti. Predstavljajo si, da bi morali brežine jasneje oblikovati in jih na primer obložiti s kamni. Ob pogledu na motno vodo se morda kdo vpraša o njeni kakovosti. A njen laboratorijski pregled pokaže nižjo vrednost nitratov ali fosfatov kot v ustekleničeni vodi. Omenjene elemente namreč nase vlečejo vodne rastline, na primer trsti-čje. Kljub temu da ŠCŠ na tem delu posestva naravi pušča proste roke, v prihodnje tam načrtuje sonaravno ureditev ribnika. Po besedah Buserjeve bi radi ribnik poglobili in vanj naselili kakšnega krapa. Ta bo ukrotil razrast trstičja, da se vodnata površina postopoma ne bi spremenila v barje. Ob ribniku poglede privablja stara vrba, katere obseg znaša več kot tri metre. Zaradi obsega si bo morda prislužila oznako naravna vrednota drevesne vrste. Pred časom je drevo oklestil vihar, a je krošnja letos ponovno ozelenela. Ob njej je s trsti-čjem in travami zakrit otoček, ki ga mnoge generacije dijakov poznajo kot otok ljubezni. Ob vodi rastejo še jelše, topoli in druge vodoljubne rastline. Kjer uspeva Ipavčeva bogatinka Ko spet vzamemo pot pot noge, opazimo številna mlada drevesa, vrste Ipavčeva boga-tinka. Jablane so v ŠCŠ razmnožili s cepljenjem. Material za to so dobili pri eni od šentjurskih družin. Gre za rezultat diplomske naloge enega od študentov, ki je obiskal sadovnjake v občini ter ponekod naletel na omenjeno staro vrsto jablane, ki genetsko izvira iz renete. Zdravnik, skladatelj, sadjar in župan Gustav Ipavec je to drevo žlahtnil ob pomoči brata Benjamina Ipavca in župnika Dragotina Ferdinanda Ripšla. »Velikokrat se vprašam, kako je Gustav Ipavec zmogel vse, kar je počel. Opravljal je številne naloge, hkrati je bil priljubljen med ljudmi. Med drugim je bil prav on zaslužen, da smo dobili kmetijsko šolo v slovenskem jeziku. Kmečki sinovi s tega območja so prej odhajali na kmetijsko izobraževanje v sadjarsko in vinarsko šolo v Maribor ali kmetijsko šolo Alt-Grottenhof. Na obeh šolah je bil pouk sprva v nemškem jeziku,« je pojasnila Staška Buser. ŠCŠ je seme bogatinske dal v genetsko banko kmetijskega inštituta, mladike vzgaja v lastni drevesnici. Ta vrsta jablane, ki med drugim krasi šentjurski mestni trg, Ipavčev vrt in zelenico pred Osrednjo knjižnico Celje, je sicer znana po tem, da redno in veliko rodi, od koder izvira njeno ime. Njeni plodovi so najprej zelenkaste barve, nato se obarvajo temno rdeče. Primerni so za prehrano, saj dobro prenesejo skladiščenje. Predelamo jih lahko tudi v sok. Od čebelnjaka do rimskih kamnov Kako naj vzdržujejo gozdni ekosistem, je sodelavcem šolskega centra svetoval gozdar. Na delu zemljišča, kjer stoji daljnovod in so gozd posekali sodelavci Elektra Celje, so se razrasle tujerodne invazivne vrste, kot so topinambur, zlata ro-zga in robida. Dijaki tujerodne vrste odstranjujejo. Akacijo, ki zacveti prva, ponekod pustijo rasti, saj se z njo hranijo čebele. Preveč svobode ji ne dopuščajo, saj sicer škodi bukvi. Na manjši vzpetini je čebelnjak, ki ga je šola pridobila na razpisu Čebelarske zveze Slovenije. Zanj s člani šolskega čebelarskega krožka skrbi mojster Andrej Jernej. Medtem ko so nakladni panji prazni, saj čebele pozimi niso imele dovolj hrane, SKRITI KOTIČKI PRED NAŠIM PRAGOM 35 so AŽ-panji naseljeni. Ali čebelji pridelek ustreza ekološkim merilom, preverjajo strokovnjaki. Slednji so tudi pred dnevi tam odvzeli vzorec voska in medu. Okoli čebelnjaka je še en travniški sadovnjak, kjer je nekoč uspevalo veliko starih vrst sadnega drevja, kot so Baumanova reneta, ovčji nos, carjevič, bobovec, tepke. Dijaki s pomočjo profesorjev drevesa obrezujejo, da bi jih pomladili. Včasih so pri tem uspešni, včasih ne. Drevesa, ki se posušijo, nadomestijo s sadikami Ipavčeve bogatinke. »Travniški sadovnjak je čudovita celota. Ko iz svoje obore pridejo ovce, je tukaj idila, kot je bila nekoč,« je izpostavila Buserjeva. Opozorila je tudi na staro kamnito pot. »Eden od strokovnjakov iz celjskega zavoda za gozdove je opozoril, da bi lahko bila ta kolovozna pot, kjer so s konji vlačili les, izdelana iz gradiva stare rimske ceste. Ta je vodila mimo Ponikve in Bo-letine proti Šentvidu. Ti kamni so dobro ohranjeni in ne propadajo tako zelo, kot to velja za litotamnijski apnenec, ki je na primer razširjen na Ponikvi.« Na ekološkem posestvu je dobro poskrbljeno za žuželke. Staška Buser: »Zaradi koronavirusa nas dva meseca ni bilo na tem delu posestva. V tem času je narava pokazala, kako vsemogočna je. Ribniki so skoraj izginili, razbohotile so se trave, ki cvetijo. Narava hitro spremeni, kar želi človek urejati po svoje.« Tem bitjecem so dijaki in študenti namenili svoj hotel. Njegova streha je izdelana iz ostankov skrilnate strehe gradu Podsre-da. Tovrstno domovanje je všeč predvsem pikapolonicam, strigalicam in čebelam. Vsi ti omenjeni koristni organizmi se prehranjujejo z ušmi in drugimi škodljivci, ki se radi naselijo na sadnem drevju. Staška Buser je že v 90. letih hodila na Južno Tirolsko in tam opazovala, kako raziskovalci v insektarijih gojijo koristne živali in jih vnašajo v svoje sadovnjake. »To je eden od ekoloških načinov, kako se spopasti s škodljivci. Slednje na Tirolskem zmedejo tudi tako, da na nekatera drevesa na primer nastavijo feromone. Za odstranjevanje škodljivcev uporabljajo veliko manj insek-ticidov. Te tehnologije se zadnja leta uveljavljajo tudi pri nas.« Diši tudi po sivki Ob koncu učne poti je njiva, kjer pridelujejo na permakul- turni način. Enako je v visokih gredah, kjer velja načelo posnemanja procesov v naravi. Grede je pred leti z ostalimi študenti zasnoval Bogdan Rahten. Po njegovih besedah vanje sodijo različni materiali, ne le zemlja. Spodaj lahko naložimo gradivo, iz katerega se sprošča ogljik to so les, suho listje, karton ali ovčja volna. Zgoraj naložimo materiale, iz katerih se sprošča dušik. »V času, ko sem študiral naravovarstvo, smo gredo naredili iz materiala, ki je bil v bližini. Po njega nismo odšli v trgovino. Takšnih danosti je veliko, a jih ljudje pogosto ne vidimo.« Ker so prvotna debla, s katerimi so zamejili grede, v nekaj letih sprhnela, so gredice zdaj ogradili z novimi materiali. Zelenjavo so nadomestili s sivko, iz katere dijaki izdelujejo dišeče blazinice, na katere iz-vezejo slovenski ornament ali znak šolskega centra. Na njivi so najprej pridelovali avtohtone sorte fižola, česna in čebule. Ker v bližini tega zemljišča ni vode, bodo zdaj tudi tja nasadili sivko, ki bo bolje prenašala poletno pripeko. Foto: SHERPA Sadje dijaki predelajo v jabolčni ali hruškov sok, jabolka sušijo za krhlje, iz sadja izdelujejo tudi sadni kis. Del pokošene trave gre v slast ovcam in kozam, ki jih imajo na posestvu drugo šolsko leto. Živali so dragocene zlasti za učenje pri predmetu živinoreja in pri smeri srednješolskega izobraževanja veterina. V gredah so včasih pridelovali zelenjavo. Že nekaj časa zdaj tam uspeva sivka, ki lažje kljubuje vročini. •■..■'.'''A '/(.:!i iS ' [ -I - i/'- 'f ŠCŠ je bil včasih lastnik zemljišča, velikega približno sto hektarjev. V lasti je na primer imel travniške sadovnjake nad Domom starejših Šentjur in zemljo v okolici Bukovžlaka. Od časov, ko mu je bilo šolsko posestvo odvzeto, je v svojo last ponovno pridobil približno 30 hektarjev površin. Hotel za žuželke. Koristne organizme v nekaterih državah bolj množično uporabljajo za zatiranje škodljivcev, je pojasnila Staška Buser. Ш 36 PO SPROSTITEV IN NOVE MOČI V Zdraviliški park Laško Po energijo, na rekreacijo in ugankarski preizkus Velikokrat slišimo, da se Slovenci niti sami ne zavedamo, v kako lepem okolju živimo. Morda je prav »pokoronski« čas pravi, da to ponovno ozavestimo. Eden pravih lepotcev, mimo katerega se najbrž velikokrat peljemo in se po njem kdaj tudi sprehodimo, a ga nikoli prav zares ne vidimo, je Zdraviliški park v Laškem, umeščen med kulturni center in Hotel Zdravilišče Laško. Po parku smo se sprehodili s Tomažem Majcnom, kustosom v Muzeju Laško, in z Nino Pader Topole iz Thermane Laško. Osvetljen park Sledil je še en pomemben lastnik. Leta 1882 je zdravilišče kupil Theodor Gunkel. »Bil je multimilijonar, ki je želel na- praviti vtis. Najprej je blizu vhoda v stari del zdravilišča zgradil osem metrov visok slavolok, na njem sta bila dva grifona - mitološki bitji, leva z orlovsko glavo.« Gunkel je imel elektrarno na vodni pogon, zato je bil zdraviliški park v tistem obdobju osvetljen. »Gredice so bile oblikovane v kamnitih rotundah, rastlinje je bilo še vedno eksotično. Ob cvetličnih nasadih so bile postavljene kamnite klopi. Izdelali so široke sprehajalne steze, ki so jih takrat celo pometali. Imel je šest ali sedem psov, ki naj bi skrbeli za red v parku in za to, da ljudje ne bi trgali cvetja. Vendar menim, da so bili ti psi tudi za zabavo, ker so bili dresirani, da so zganjali tudi norčije in zabavali sprehajalce. Vendar so ljudem nedvomno dajali tudi občutek, da si ne morejo vsega dovoliti,« takratne čase osvetljuje Tomaž Majcen. Gunkel je bil tudi športnik, zato je postavil Medoviti vrt MARJETKA R. LESJAK »Podoba parka se je spreminjala, tako kot so se od leta 1952, ko je bilo zdravilišče ustanovljeno, spreminjali lastniki,« pravi Tomaž Majcen. Prvi park je ob zdravilišču postavil Leopold Rödel, ki je bil inženir, gradbenik. »Najprej je moral na tem mestu, ki je bilo poplavna ravnica, nasuti dovolj materiala in urediti zaščitni nasip, ki je to območje varoval pred poplavami. To je bila Rödlova prvenstvena skrb. Obdržal je topolov drevored, ki je bil zasajen, ko so leta 1818 gradili cesto od Celja proti Rimskim Toplicam.« Veliko spremembo je park doživel leta 1857, ob prihodu novega lastnika dr. Steina. »Prihajal je iz dunajskega višjega sloja, bil je profesor na univerzi. Park je zasnoval po vzoru klasicističnih dunajskih parkov. Posadil je eksotično drevje in eksotične rastline. Po parku je postavil kipe, replike iz antičnih zgodb. Dr. Stein je postavil tudi glasbeni paviljon, kjer so na t. i. dunajskih večerih nastopali glasbeniki iz Avstrije, igrale so tudi vojaške godbe iz Maribora in Ljubljane.« Zasnoval je sončni in senčni vrt. Slednji je bil pod drevesi, namenjen kar tristo obiskovalcem. V času dr. Steina je dobil park meščanski navdih, obstajajo navedbe, da so se Dunajčani vozili v Laško kopat in plesat. »Laško je takrat postalo prestižno letovišče. Njegova velika prednost je bila, da je šla železnica tik ob zdravilišču. Dr. Stein je zgradil tudi plesno dvorano. Laško je bilo takrat mondeno zdravilišče,« o zlati in neponovljivi dobi Laškega pripoveduje kustos iz Muzeja Laško. PO SPROSTITEV IN NOVE MOČI 37 dve teniški igrišči, kegljišče in ustanovil čolnarno. Gunkli so bili lastniki do konca prve svetovne vojne, med vojnama je bila v zdravilišču bolnišnica. »V parku so bile konjske ograde, namestitve za vojsko. Drevesa so sekali in njihov les uporabljali za kurjavo. Park je bil v obdobju med vojnama precej uničen. V tistem času so kipe uničili ali prodali in odpeljali. Na novo so postavili ploščad za ples, namestili betonske vodnjake in vaze za cvetlične nasade.« V drugi svetovni vojni je bila v zdravilišču spet bolnišnica, v parku je bil vadbeni prostor za vojsko. Uničevanje je takrat dobilo nov zagon. Čas po vojni in danes »Po vojni so na željo enega od politikov posekali drevored kostanjev, takrat se je podoba parka še dodatno spremenila. Ker so posekali več drevja, se je park bolj odprl. Dodali so cvetlične nasade, park je dobil svojega vrtnarja. V tistem času so imeli tudi rastlinjake, v katerih so vzgajali cvetje. Park je takrat imel koncept in celostno podobo, kot si jo takšen park zasluži,« ocenjuje Tomaž Majcen. Sprehod po tem parku ob Savinji smo minuli teden z Nino - - - . Џ V Шм Pader Topole, predstavnico družbe Thermana Laško, začeli pri kulturnem centru. Tik ob začetku je umeščeno ekološko izdelano otroško igralo v obliki trdnjave in z gostinskim kotičkom za starše. Od tam je lep razgled na grad Tabor. Za otroškim igriščem je postavljen fitnes na prostem. »Zdraviliški park predstavlja eno pomembnejših mest za rekreacijo na prostem v Laškem, je tudi sestavni del t. i. >laškega kroga<, po katerem se sprehajajo ali tečejo meščani in obiskovalci Laškega. Fitnes na prostem je tako dobrodošla oblika nadgradnje rekreacije,« pravi gostiteljica. Kipi, ki so umeščeni po parku, so nastali med likovnimi kolonijami. »Nekaj jih je v parku, ostali so našli svoje mesto na drugih mestih po občini.« V parku so tudi energijske točke, ki jih je poiskal priznan radiestezist Jože Munih. »Ena najmočnejših je na mestu, kjer je urejen krog, okrog so v sodelovanju z Maticem Sever-jem zasadili trajnice in zelišča po projektu, ki je bil izdelan prav za Zdraviliški park,« pravi Nina Pader Topole. Zanimivi in vabljivi so sedeži iz materine dušice, ki še niso povsem zaraščeni s tem priljubljenim zeliščem. »Uživali boste lahko v prijetnih vonjavah materine dušice in srkali energijo ob tej močni energijski točki,« obljublja sogovornica, ki dodaja, da je v hortikulturnem projektu zasaditve parka, pri katerem družba Thermana sodeluje, še nekaj predvidenih korakov. Načrt z energijskimi točkami lahko obiskovalci dobijo v recepcijah hotelov Zdravilišče Laško in Thermana park Laško. Park tik ob bazenskem delu zdravilišča je svojo »medovi-to« zasnovo dobil že pred leti, ko je nastal vrt medovitih rastlin. »Namen tega vrta je, da se v njem kar najbolje počuti domača čebela, to je kranjska sivka. Ob vrtu so informativne table, kjer obiskovalci izvedo več o čebelah. Lani smo ta vrt nadgradili, ga dodatno zasadili, dodali visoka korita in v njih zelišča, dodali smo čutno tablo, namenjeno tudi tistim, ki slabše vidijo, v braillovi pisavi. V vrtu so tudi uganke, ki pripovedujejo zgodbo čebel na poljuden in otrokom prijazen način.« Sogovornica dodaja, da te uganke nikakor niso zgolj za otroke, tudi odrasli se namreč lahko kaj naučimo in širimo splošno razgledanost. Med nabrežjem Savinje in tik ob bazenu je še »senior« vadbeni park, ki je namenjen starostnikom oziroma gibalno oviranim osebam. Na tem mestu je umeščen, ker je za te uporabnike lahko dostopen. Sicer pa je Zdraviliški park Laško namenjen vsem Lašča-nom, obiskovalcem mesta, uporabnikom storitev v zdravilišču in gostom v obeh hotelih. »Tudi v času poletne pripeke je to odlično mesto za sprehod, ker velika drevesa dajejo krasno senčno zavetje. Želimo si, da bi ostal lep in živahen, poln sprehajalcev, otrok na skirojih in rolerjih, tekačev in občudovalcev lepe narave,« še dodaja Nina Pader Topole. Foto: Andraž Purg - GrupA »Senior« vadbeni park je bil v času našega obiska še zaprt. 38 CVETOČE MESTO Za lepši videz knežjega mesta občina namenila 30 tisoč evrov Celje znova v cvetju, tudi z novimi zasaditvami Pelargonije v okrepljeni zasedbi so znova zavzele ograjo podvoza na Mariborski cesti, zmehčale sivo betonsko gmoto in pogled na ta del mesta naredile mnogo lepši. Potem ko je Celje na začetku pomladi doživelo prijetno hortikulturno presenečenje v obliki tulipanov na vpadnici v mesto, na zelenici ob Mariborski cesti in Savinjskem nabrežju, je knežje mesto v zadnjih dneh znova zacvetelo s pomočjo zasaditev, ki so navdušile že lani in v preteklih letih. Glede na to, da se je pred kratkim tudi uradno končala epidemija koronavirusa, ima takšen vizualni razcvet mesta po težavnih minulih dveh mesecih tudi svojevrsten simbolni pomen. ROBERT GORJANC Mestna občina Celje (MOC) je tako v zadnjih dneh in tednih ocvetličila mostove, trge, terase in lokale v starem mestnem jedru Celja, gredice na javnih površinah in krožišča. Na mostove je bilo nameščenih 340 korit s 1360 pelargo-nijami, v devetih »piramidah« po mestu je zasajenih 2700 vodenk, na krožiščih in ostalih površinah pa so posajene begonije, imenovane zmajeva krila. Dela je tako kot pri pomladanski cvetoči intervenciji s tulipani tudi tokrat izvedlo podjetje Simbio s svojo enoto Vrtnarstvo. »Letošnje poletno ocvetli-čenje je nekoliko obsežnejše od preteklega leta, saj smo na mostove namestili skupno 90 novih korit. Zasadili smo cvetje na novem krožišču na Ljubljanski cesti in sicer z 825 sadikami zmajevih kril. Dodatno smo ocvetličili terase lokalov v starem mestnem jedru, ki so v začetku sezone oddali vlogo za cvetličenje najetega javnega prostora. S cvetjem bomo okrasili tudi ograjo pri osnovni šoli na Polulah,« so o konceptu letošnje cvetlične krasitve Celja povedali na občini. V ožjem delu mesta je tudi 100 betonskih korit, ki so večinoma zasajena z zmajevimi krili, nekatera tudi s pelargo-nijami. »V prihodnjih dneh načrtujemo ocvetličenje Celjskega doma in Muzeja novejše zgodovine Celje. Na čudovita zgodovinska objekta bomo namestili korita s sezonskim balkonskim cvetjem, ki ga je mestu podarila Šola za horti-kulturo in vizualne umetno- sti Celje,« so še napovedali na MOC. Sicer pa že nekaj časa v starem mestnem jedru razkošno »cveti« še ena znamenita zgodovinska stavba, Stara grofija na prenovljenem Muzejskem trgu, eno od razstavišč Pokrajinskega muzeja Celja. Pogled na ocvetličeno grofijo je res prava paša za oči. Na celjski občini so prepričani, da je cvetje pomemben del splošne urejenosti mesta, zato so se letos odločili za še bolj razširjeno ocvetličenje mesta. Tudi na pobudo občanov, kot pravijo. Sicer pa tudi ne gre po- zabiti, da je Mesta občina Celje lani za cvetličenje mesta prejela zlato vrtnico v tradicionalnem ocenjevanju Turističnega in kulturnega društva Celje. Za lepši videz knežjega mesta je občina letos namenila 30 tisoč evrov. Foto: Andraž Purg - Grupa Novo krožišče na Ljubljanski cesti krasijo begonije zmajeva krila. Cvetoča korita so polepšala vrt kavarne na Prešernovi in pročelje Muzeja novejše zgodovine Celje, ki bo od Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje prejel še dodatno cvetočo pošiljko balkonskega cvetja. Le kako bi šele bilo v Prešernovi ulici, če pogleda na cvetje ne bi motila avtomobilska pločevina ... V muzeju sicer že dolga leta sami skrbijo za cvetličenje, letos pa so se dogovorili z Arboretumom Volčji potok. CVETOČE MESTO 39 Ob kar treh cvetočih »piramidah« vodenk na Krekovem trgu je kljub dežju in turobnemu vremenu tudi dan lahko bolj prijeten. Lepota se skriva v podrobnostih: »Če nas ne bi bilo, bi najbrž kar vsi zdrveli po tej ulici, tako pa nas lahko občudujejo.« Ob pogledu na cvetoče korito na vrtu gostinskega lokala je kavica bolj okusna ... S cvetjem zasajena betonska korita tudi s tekočim in mirujočim prometom Cvetoče rdeče lepotice spet krasijo tudi most v Čopovi ulici, s katerega je obremenjeno Gosposko ulico naredijo bolj prijetno. čudovit pogled na Stari grad in tok Savinje. Ef&iS t M mr: if. i >hш ; 11 T*" Cvetoči labirinti celjskega mestnega parka 40 75 LET NOVEGA TEDNIKA Kultna trgovina z več imeni Oglaševanje skozi čas Reklame kot zgodba o nekdanjih časih Prodaja oglasnega prostora je bila vedno eden temeljnih oziroma najpomembnejših virov prihodkov našega časopisa, in sicer ob drugih virih financiranja, kot so bili sredstva ustanoviteljev, naročnine, prodaja časopisnih izvodov v kolportaži ... Oblike oglaševanja so se skozi zgodovino spreminjale, nekatere, kot so klasični oglasi različnih velikosti, pa so se ohranile vse do danes. ROBERT GORJANC V tokratnem zgodovinskem pregledu vsebin Novega tedni- ka ob 75-letnici našega časopisa (jubilej smo z rojstnodnev- no torto zaznamovali v torek, 2. junija) smo se posvetili oglaševanju. Pregledali smo, kakšno je bilo v zgodnjih in poznih šestdesetih letih ter poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izbrali smo časopise, ki so izšli v teh dneh junija v omenjenih letih. Že bežno prelistavanje arhivskih digitalnih izvodov pokaže, da je bila razlika v količini in obliki oglasov očitna, zlasti med načinom oglaševanja v Celjskem tedniku in kasnejšem Novem tedniku. Eno osrednjih spoznanj, ki ga lahko dobimo ob tem pregledu, je, da mnogih podjetij, ki so bila pomembni oglaševalci, danes ni več ali delujejo pod drugimi imeni in v drugačnih poslovnih oblikah, so zamenjala lastnike, postala tarča prevzema, bila pripojena k prevzemnim podjetjem ... Če jih naštejemo le nekaj: Kovi-notehna, Lik Savinja, TTG ...). Klasičnih reklam bolj malo V predhodniku Novega tednika Celjskem tedniku so v glavnem prevladovali še objave in oglasi (na primer za iskanje direktorjev podjetij), klasičnih reklam je bilo bolj malo. Kljub vsemu je bilo mogoče opaziti že bolj ino-vativne oblike za opaznejše pojavljanje podjetij, kot je to v veljavi še danes in objavo reklam, ki sodijo v cenovno višjo raven oglaševanja. Takšna oblika je na primer ob- java oglasnega sporočila na naslovnici, in sicer ob logotipu časopisa. Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Ceije razpisuje po določilih 90. i lena Uredbe o ustanavljanju podjetij m obrtov (Uradni list FLRJ, St. 5!-«4/53} mesto direktorja LESNEGA PODJETJA LAVA Ponudniki morajo poieg sploiith pobojev a pol nje» ti i 4« naslednje pogoje: — da ima sred njeteh nično iolo — lesni oddelek ali - da ima niijeiolsko izobrazbo rn veflelno prakso » lesni stroki. Pravi !,io opremljene prošnje je vložiti do 25. junija I960 na Občinski ljudski odbor Celje — Komisiji ta imenovanje direktorjev OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Komisiji za imenovanje direktorjev Cf bo str opremili vaš dom se obrnile na svetnvnn znano firmo SLO VENIJ ALES poslovalnica tn predstavniitvo Celje, Zidanškova IS, tel. 22-53 VELIKA ZALOGA SOBNEGA IN PISARNIŠKEGA POHIŠTVA, VEZANIH Pl.OSC, LESONITA. PANEL PLOSC ITI> Volna TURIST POLO ŠPORT LUXUS CELJE ■ rlnl.it 'ftij-r PO ULLA Le kdo se od srednje in starejše generacije na spomni znamenite trgovine Tkanina (ki danes nosi ime Mana)? Tako se je imenovala ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, še pred tem, še v času Celjskega tednika, je bila Ljudski magazin. Nekoč se je imenovala tudi po svojem ustanovitelju Stermeckem. Vsa prejšnja imena znamenite trgovine, ki se nahaja v središču Prešernove ulice v Celju, so zagotovo pri mnogih še danes v rabi. Oglas za Ljudski magazin v Celjskem tedniku (10. 6. 1960) CELJI Oglas za veleblagovnico Tkanina v Novem tedniku (11. 6. 1969) 75 LET NOVEGA TEDNIKA 41 Veliki oglas za nove knjige ... danes bolj redkost Konec šestdesetih let je bilo oglasov v Novem tedniku že precej več, bili so tudi bolj domiselni in grafično izpopolnjeni, tudi z uporabo fotografij. Oglasi so se že bolj pojavljali na straneh z udarnejšimi novinarskimi vsebinami in ne le pretežno na straneh, ki se bile posebej namenjene reklamam, oglasom, objavam za delovna mesta ... Danes prava redkost glede na stanje založništva pri nas je bila objava velikega oglasa za nove knjige. Prispevala ga je nekdanja Državna založba Slovenije, danes DZS. Reklamni »kapitalec«, vreden tržnega carja Časopis je včasih bolj, včasih manj bogat z oglasi. Tako je bilo od nekdaj in velja še danes. Reklame prinašajo denar in so ključnega pomena za preživetje časopisa, kar še posebej velja danes. Od nekdaj je tudi nekaj nejevolje, če reklama zavzame prostor pomembnejšemu tekstu, še zlasti v zadnjem trenutku, ko ima urednik že postavljeno stran. Za tržnika, ki je uspel dobiti četrtstranski oglas nekdanje Ljubljanske banke, je bil to zagotovo pravi »kapitalec«, če se izrazimo v ribiškem žargonu, vreden ribiškega (no, tržnega ...) carja, o katerem smo v tej številki tudi pripravili reportažo. Seveda so bile velikega pomena tudi vse ostale reklame, ki so se znašle v časopisu. Z vidika oglaševanja je na primer posebnost v tistem času predstavljalo veliko število t. i. reklamnih pa-sic, ki so bile postavljene na dnu strani časopisa. fcj PRIPOROČA Prlm*rn* oblatile f« vrot* dni, ki |№ dobile 42 ZA ZDRAVJE ■r Inšpekcija nad kršitelje V Sloveniji nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prepoveduje vsakršno doniranje ali sponzoriranje ter kakršnokoli posredno in neposredno oglaševanje in promocijo, vključno s prepovedjo razstavljanja teh izdelkov na prodajnih mestih. Med drugim prepoveduje tudi značilne arome v cigaretah in tobaku za zvijanje, določa velika slikovna zdravstvena opozorila, od 1. januarja 2020 je obvezna tudi enotna embalaža za cigarete in tobak za zvijanje. 20. maja letos je bil uveljavljen še zadnji ukrep iz novega zakona, in sicer prepoved značilne arome mentola v cigaretah in tobaku za zvijanje. Pomemben ukrep je tudi uvedba dovoljenj za prodajo, ki so bila uvedena z namenom boljšega nadzora nad prepovedjo prodaje tobačnih in povezanih izdelkov mladoletnim ter nad prepovedjo oglaševanja in promocije teh izdelkov. Ob kršitvah zakonodaje se lahko zdaj dovoljenje odvzame začasno, a tudi trajno. Ministrstvo za zdravje je od jeseni 2018 izdalo že približno 6 tisoč dovoljenj za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov, začasna šestmesečna prepoved prodaje je bila doslej izrečena 13 poslovnim subjektom. Nihče se ne rodi s potrebo po nikotinu 31. maj je bil svetovni dan brez tobaka, letos je nosil geslo: »Zaščitimo mlade pred manipulacijo tobačne industrije. Preprečimo rabo tobaka in nikotina med mladimi.« V Sloveniji po 25. letu starosti ljudi ne beležijo začetkov kajenja. Večina prvič kadi pred polnoletnostjo. Prav zato so otroci, mladostniki in mladi odrasli posebej pomembni za industrijo, saj brez pridobljenih novih generacij potrošnikov svojih izdelkov ne more biti uspešna. SIMONA ŠOLINIČ »Tobačna industrija deluje na številne načine, da bi pridobila nove generacije potrošnikov svojih izdelkov. Uvaja nove izdelke, ki jih promovi-ra kot manj škodljive, čeprav za to ni osnove v znanstvenih dokazih. V različne tobačne in nikotinske izdelke industrija dodaja številne privlačne arome, še posebej za mlade. Izdelke z aromami mladi napačno zaznavajo kot manj škodljive. Izdelki so privlačne oblike in lahko zavajajo s svojo obliko, npr. izdelki v obliki USB-ključka. V promocijo svojih izdelkov industrija vključuje vplivne-že, družabna omrežja, tudi filme, glasbene videe, različne šove,« pravi dr. Aiga Ru-rane, predstavnica in vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. Ko se ujameš v mrežo marketinga »Nihče se ne rodi s potrebo po nikotinu. To potrebo umetno ustvarja tobačna industrija s svojimi marke-tinškimi akcijami in iz nje kuje ogromne dobičke. Ko enkrat tobačni izdelki zasvojijo mladega človeka, ta sam nosi denar industriji do svoje prezgodnje bolezni in smrti. Za vsakega umrlega kadilca mora tobačna industrija pridobiti vsaj enega novega čim mlajšega, da ohrani ali poveča svoj dobiček. Tobačna industrija porabi milijarde dolarjev za oglaševanje in promocijo tobačnih izdelkov, da bi tiste, ki uporabljajo te izdelke, prikazala kot svobodne in uspešne. Dejstvo pa je, da kdor je odvisen od neke snovi, v tem primeru od niko- tina, ne more biti svoboden in je tudi redko uspešen. Ko enkrat človek postane zasvojen z neko snovjo, praviloma izgubi vso svobodo samoodlo-čanja, izgubi svojo svobodo,« pravi zdravnik Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Iznajdljivo V času epidemije covi-da-19 je industrija še dodelala svoje dejavnosti. »Ko je kazalo, da bodo tobačna podjetja močno zmanjšala dobiček zaradi covida-19, so v državah v razvoju plačevali vplivneže na družbenih omrežjih, da so promovirali njihove brezdimne produkte predvsem med mladimi. Tobačna industrija se je ponovno izkazala kot zelo iznajdljiva in pretkana tudi v najtežjih trenutkih epidemije, ko je bilo človeštvo soočeno z najhujšimi izzivi v moderni zgodovini. Napovedala je skorajšnji razvoj cepiva proti koronavirusu s pomočjo tobačnih listov ter v več državah sodelovala kot viden »zdravstveni« partner pri doniranju medicinske opreme. Najbolj žalostno je, da so v času epidemije ostala prodajna mesta tobaka odprta pod pretvezo, da gre za vsakodnevno dobrino, kljub jasnim dokazom, da imajo kadilci hujši potek bolezni po okužbi z virusom,« pravi Andrej Martin Vujkovac, strokovni sodelavec inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj. Vpliv industrije na mlade Tobačna industrija ima v času strogih zakonodajnih omejitev številnih marketinških dejavnosti različne pristope pri pridobitvi nove generacije potrošnikov, pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Letos je velik poudarek na tem, da je opustitev kajenja še posebej pomembna zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusno boleznijo. »Kadilci so verjetno bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in imajo zvišano tveganje za težji potek bolezni, česar ne moremo izključiti tudi pri uporabi drugih tobačnih in povezanih izdelkov,« dodajajo na NIJZ. radio celie novi tednik NOGOMET 43 H l * i/ Ш Luka Kerin je bil z Interjem italijanski kadetski prvak. V tej sezoni je v 1. SNL zbral pet golov in šest asistenc. Celjski Napoleon, 168 cm visok Mitja Lotrič, je pravi kapetan ekipe. Morda je trenutno celo prvo ime lige, kajti med strelci je na lestvici tretji, med asistenti pa je celo na vrhu. Prvi pokoronski krog v 1. SNL obeležil tudi sosedski derbi Spet brcali po skoraj treh mesecih Za Nogometni klub Celje je bila petkova tekma zelo pomembna z več vidikov. Dan prej je predsednik Miloš Rovšnik v imenu kluba sprejel srebrni celjski grb in ni se veljalo osmešiti proti zadnjemu na lestvici. Točke so vselej dobrodošle, toda tokrat so bile nujne v boju za evropsko vizo. Navodil za organizacijo tekme je bilo ogromno in ni bilo mogoče opaziti, da se prireditelji ne bi česa držali. DEAN SUSTER Oba gostinska lokala pred štadionom sta bila gostom na voljo. V čistem in svežem zraku je bilo mogoče pol ure pred tekmo na daleč zaznati čuden vonj. Domači navijači so pred vhodom štadiona poskrbeli za dimno zaveso v znak podpore svojim ljubljencem. Iz smeri dvorane so hitro zaokrožile tri »marice«, toda policisti so takoj zaznali, da gre le za dobro razpoložene fante, ki so energijo želeli čez betonske zidove prenesti na zelenico. Obrnjeno na glavo Posebej akreditirani novinarji in fotografi smo morali izpolniti obrazec o našem zdravstvenem stanju. Na severni tribuni se je bohotil napis Celjskih grofov: »Gremo zdaj Celjani, po prvo krono!« Če- prav se je prej nanizalo nekaj nalivov, so bili vključeni vodni pršilniki, ki so še dodatno vlažili travo. Domači so se počutili dovolj sposobne za narekovanje ritma in hitro igro. Kar je tudi logično; pomerila sta se kandidat za prvaka in zadnji na lestvici, ki ima predvsem le še teoretične možnosti za obstanek v ligi. A začelo se je nasprotno s pričakovanji - vedeli smo zgolj to, da bo trener Rudarja Domen Beršnjak »navil« svoje igralce. Velenjčani so dali gol že v 3. minuti (sodnik ga je razveljavil), kmalu zatem sta »porumenela« dva celjska nogometaša. Gostitelji so z goloma v drugem polčasu le upravičili vlogo favoritov in zmagali z 2:0. Kdaj gledalci na tribunah? Pogrešali smo prisotnost Celjskih grofov, sicer pa je bil vtis na ogromnem štadionu podoben tistemu iz predko-ronskega obdobja; dvesto ali tristo gledalcev gor ali dol. A glede na položaj na lestvici bi bilo dobrodošlo sproščanje ukrepov do te mere, da bi si nogometni privrženci lahko v živo ogledali vsaj zadnje dejanje sezone, dvoboj Celja in Olimpije 22. julija. Mnogo zahtev se zdi nogometašem nepotrebnih in neživljenjskih. Seveda imajo prav. Potem ko srebajo kavico v lokalu, kjer ni posebnih omejitev, gredo na štadion z masko na obrazu. In še opozorilo: v zadnjih desetih krogih bodo celjski nogometaši le štiri tekme igrali doma. Foto: SHERPA Pomenljiv napis Celjskih grofov. Nekaj odgovorov na vprašanje, ali je možno željo uresničiti, bo znanih v soboto zvečer. Dolgo so se celjski nogometaši zahvaljevali svojim navijačem, nakar jih je pričakal predsednik Miloš Rovšnik in zaploskal vsakemu posebej. Upravičeno je bil široko nasmejanih ust vratar Matjaž Rozman. Soigralci mu pripisujejo, da je eden najboljših v ligi. Pri 33 letih najbrž ne bo dobil selektorjevega povabila. Mnogi poznavalci imajo Ivana Božića za najspretnejšega med celjskimi napadalci, a v petek, tri dni pred svojim 23. rojstnim dnevom, ni bil razpoložen. 44 PODLISTEK / BUKVARNA Danile Fribe, Pete Goding: Največji kolesarski vzponi v Evropi NAJVEČJI KOLESARSKI VZPONI V EVROPI Za navdihujoče spremljanje legendarnih dirk Knjiga je prišla kot čudovito rojstnodnevno darilo, najlepše v zadnjih letih. Kot kolesarski navdušenec, ljubitelj hribolazenja na kolesu, bi si res težko lahko zaželel lepše darilo. Še zlasti v letu, ko je koronavirus povsem ustavil kolesarsko sezono profesionalne karavane in zaenkrat odložil dve največji tritedenski dirki (Giro d'Italia in Tour de France) ter odpravil vedno bolj ugledno in nestrpno pričakovano dirko Po Sloveniji. Pričujoča knjiga založbe Učila je namreč namenjena tako aktivnim kolesarjem, ki bi se radi preizkusili na katerem od (naj)zahtevnejših vzponov v kolesarsko najbolj uglednih deželah (Francija, Italija, Španija, Belgija ...), kot navdušencem, ki bi radi zgolj podoživljali epske dvoboje, ko so tritedenske in druge najpomembnejše dirke svetovne serije spremljali na malih zaslonih. Lahko pa te užitke združijo v enem paketu in prav to je posebnost in odlika te knjige. Knjiga je namreč dragocen priročnik z natančnimi opisi vzponov, oznakami zahtevnosti, dolžinami, nakloni, dostopi in vsemi servisnimi informacijami, omogoča odlično pripravo na osvajanje zahtevnih vzponov. Hkrati se bere kot roman, na trenutke kot triler, ko opisuje najbolj legendarne zgodbe in boje na dirkah, kjer so vzponi za končni razplet vedno predstavljali jeziček na tehtnici in določali, komu sta na koncu pripadli najvišja stopnička v središču Pariza, Rima in Madrida ter večna slava v zgodovini kolesarstva in športa. Če se osredotočimo samo na Dirko po Franciji in omenimo nekaj kultnih vzponov - Alpe d'Huez, Col du Galibier, Col du Tourmalet, Col d'Izoard, Mont Ventoux ... - potem je vsakemu kolesarskemu poznavalcu jasno, kakšno preizkušnjo predstavljajo ti vzponi in koliko epskih, legendarnih bitk in nepozabnih razpletov so že ponudili. Navdušujoče je, da je v zadnjih letih v teh epskih dvobojih svoj neizbrisni pečat pustil tudi naš kolesarski as Primož Roglič. Leta 2017 je uprizoril nepozaben pobeg na Galibier, najvišjo točko toura v tistem letu, in po izjemnem spustu kot prvi Slovenec v zgodovini osvojil etapno zmago na tej sloviti dirki. Leto kasneje je veličasten uspeh ponovil še na Tourmaletu, s še eno podobno zmago v kraljevskih etapi, ki ga je v trenutni razvrstitvi toura pripeljala celo na tretje mesto (žal ga do Elizejskih poljan ni uspel obdržati in je na koncu osvojil četrto mesto). Zgodovinska, športna in čustvena dramaturgija bojev na teh legendarnih vzponih, mikavni opisi pokrajine in narave ter vrhunske fotografije so odlika te izjemne knjige, ki bo prava poslastica ter nepogrešljiv spremljevalec ob spremljanju letošnjega toura, gira in vuelte. Vse te najpomembnejše dirke sezone bodo zaradi koronavirusa letos doživele časovni zamik in bodo, če ne bo zapletov, na sporedu v poznem poletju in zgodnji jeseni. Do takrat bo še dovolj časa za prebrati to imenitno knjigo tudi na dah in dobro preučiti vzpone, ki bodo vključeni v trase omenjenih letošnjih dirk. O avtorjih: Daniel Friebe je eden izmed vodilnih britanskih kolesarskih novinarjev, urednik pri reviji Procycling Magazine. S kolesarskim zvezdnikom Markom Cavandishem sta pred leti ustvarila prodajno uspešnico Boy Racer - My Journey to Tour de France Record-breaker. Pete Goding je eno od vodilnih imen na področju fotografije profesionalnega kolesarstva. Med drugim je z dirke po Franciji fotografiral za ugledno britansko agencijo Thompson Reuters, zaslovel pa je z izjemnimi fotografijami pri potopisnih, kolesarskih in drugih športnih člankih. RG ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Legenda o Brinjevi gori Domačini pravijo, če trikrat poromaš na Brinjevo goro, je toliko, kot če bi enkrat šel na Višarje. Zato so cerkev Matere Božje na Brinjevi gori nekoč imenovali kar male Višarje. Seveda ne le zaradi težke dostopnosti, ampak predvsem zaradi sorodne legende o nastanku božje poti. Izročilo namreč pravi, da so pastirji na tem kraju našli Marijin kip v brinju. Ko so se ljudje pogovarjali, kakšno svetišče naj zgradijo, se je vnel prepir. Eni so bili za cerkev, drugi so menili, da je dovolj kapela, tretji, da bi kip postavili kar v bližnjo cerkev sv. Neže. Nenadoma se je med prepir-ljivci pojavil skrivnosten mož z grabljami v rokah, ki jim je naročil: »Nikar se ne prepirajte. Zidajte raje cerkev Mariji v čast, da bo pomočnica vam in vsem, ki se bodo zatekali pod njeno varstvo.« V potrditev teh svojih besed je mož stopil k skali, udaril z ročajem grabelj po njej in ta se je vanjo globoko zasadil. Kot pravijo podatki, je bila romarska cerkev zgrajena leta 1769 na kraju, kjer naj bi pred tem stala kapela. Zaradi številnih romarjev so jo morali leta 1830 še enkrat povečati. Njena notranjost je sicer preprosto opremljena, vendar zelo domača zaradi fresk, ki jih je napravil škofjeloški slikar Matija Bradaška leta 1911. Romarski shodi: velikonočni ponedeljek, sv. Jožef Delavec (1. 5.), prošnji dnevi*, binko-šti in binkoštni ponedeljek, sv. Peter in Pavel (29. 6.), Marijino vnebovzetje (15. 8.), Marijino rojstvo (8. 9.), lepa nedelja (13. 9.) in zahvalna nedelja (prva nedelja v novembru). *trije dnevi pred vneboho-dom Lastnik podobice in avtor zapisa: Sebastjan Habicht Prispevala: Splošna knjižnica Slovenske Konjice »Podoba Matere božje na Brinjevi gori v zreški fari na Štajerskem« (približno leta 1830) www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Matej Rode z dijaki I. gimnazije v Celju, december 1968 Fotografija, ki jo hranimo v družinskem arhivu, je nastala konec leta 1968, ko so gimnazijci s profesorjem Matejem Rodetom, 6. junija je minilo 90 let od njegovega rojstva, pripravljali zabavo za novo leto s prvim »diskom< na I. gimnaziji v Celju. Takega z »light showom« so uredili leto pozneje ... Žal ne poznamo nikogar od dijakov. Če kdo od bralcev časopisa koga prepozna, če je morda celo med osebami na fotografiji, lepo prosimo za posredovanje informacije na spodaj naveden elektronski naslov. Prispeval: dr. Janko Rode Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si, Medijski pokrovitelj: Novi tednik, Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik BRALCI POROČEVALCI 45 ■B Microsoft International Ooen Lesson Spletno povezovanje z vrstniki Učenci in učitelji po celem svetu so minule tedne preklopili na učenje na daljavo. Digitalna orodja jim omogočajo ne le nadaljevanje šolskega dela na spletu, temveč tudi virtual-no prečkanje državnih meja in povezovanje s sovrstniki s celega sveta. Konec maja se je 13 šol iz 12 držav srečalo v orodju Microsoft Teams na spletni mednarodni učni uri angleščine. Med njimi je bila tudi Osnovna šola Dobje. Namen dogodka je bil omogočiti učencem, da v času, ko mnoge državne meje ostajajo zaprte, le-te prečkajo virtualno in se s sodobno tehnologijo povežejo s sovrstniki iz drugih držav, da razširijo svoje znanje o drugih državah, vadijo angleščino in se naučijo nove besede. Poleg tega so bili cilji srečanja izboljšanje kakovosti izobraževalnega procesa z uporabo naprednih digitalnih tehnologij, razvoj digitalnih spretnosti učiteljev in učencev ter vzpostavitev izobraževanja otrok iz različnih držav z namenom izmenjave znanj. Spletne učne ure, ki je bila posvečena temi Moja država, se je udeležilo več kot 120 otrok in njihovih učiteljev, vsaka šola pa je predstavila svojo državo. Šolarji iz različnih držav so s pomočjo videoklica v orodju Microsoft Teams predstavili svojo državo, spregovorili o zgodovini svojega naroda, kulturi, državnih tradicijah ter izjemnih znanstvenikih in športnikih. Predstavili so tudi tradicionalno kulinariko in znamenitosti, drug drugega pa so povabili na obisk svojih držav. Otroci so si postavljali vprašanja v angleščini, ki je bila tuji jezik za vse. Devetošolci iz OŠ Dobje so Slovenijo predstavili sovrstnikom iz Estonije, Latvije, Kazahstana, Ukrajine, Srbije in s Hrvaške. Iz Slovenije je v projektu poleg desetih učencev 9. razreda v videoklicu sodelovalo tudi nekaj učencev 7. in 8. razreda OŠ Dobje. Na ta način so spoznali različne države ter se na inovativen in zabaven način naučili povezovati s svo- jimi sovrstniki prek meja svoje domovine. »Res sem uživala pri tej uri angleščine na daljavo. Veliko sem se naučila o drugih državah in obiskala bi rada prav vse. Všeč mi je bilo, da smo vsi imeli takšno moralno podporo (pozitivne komentarje), ko smo predstavljali svojo državo. Še kdaj bi rada ponovila kaj takega,« je povedala učenka iz OŠ Dobje, ki je sodelovala na mednarodni učni uri angleščine. »Kot Microsoftova inovativna osnovna šola v izobraževalnem procesu že sicer uporabljamo najsodobnejše tehnologije, ki jih v učne procese umeščamo zelo učinkovito. Svoje učence učimo veščin, ki jim bodo v njihovem nadaljnjem življenju prišle zelo prav. Zato smo se z veseljem odzvali Microsoftovemu povabilu k sodelovanju v mednarodnem projektu, ki je povezal učence različnih držav in jim predstavil še drugačne načine dela in izobraževanja,« je povedala Tina Zendzia-nowsky Čavš, učiteljica angleškega jezika na OŠ Dobje, ki je sodelovala v projektu. JM Društvo izvedlo spremembe Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je na rednem volilnem zboru članov izvolilo novega predsednika. To je postal Matej Lednik, za podpredsednika so člani izbrali Nenada Stojakoviča ter imenovali nov upravni in nadzorni odbor. V času epidemije je društvo pomagalo svojim članom z zaščitno opremo, sedaj pa se vse dejavnosti počasi vračajo v ustaljene tirnice. Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske deluje na področju 33 občin, svoje prostore in sedež pa ima v Celju in združuje trenutno 135 članov s poškodbo hrbtenjače, ki imajo večinoma vsi težje oblike invalidnosti. Zadnjih 20 let je društvo zelo uspešno vodil Janez Hu-dej. Društvo je v začetku marca izvedlo redni zbor članov, ki je bil tokrat tudi volilni. Dolgoletni predsednik se je umaknil na lastno željo, saj je ocenil, da je za vodenje društva potrebna »sve- ža kri«. Izziv je sprejel Celjan Matej Lednik, ki je bil soglasno izvoljen. Matej se je društvu priključil pred več kot desetimi leti, ko je doživel težko prometno nesrečo. Prav zato je bil do sedaj zelo aktiven pri preventivnem ozaveščanju o varnosti v cestnem prometu predvsem mladih v okviru Zavoda Vozim, kjer je tudi eden od soustanoviteljev le-tega. Prav tako je že sodeloval na mnogih področjih društva. Na zadnjih volitvah je bil tudi izvoljen za svetnika Mestne občine Celje. Novi podpredsednik je postal Nenad Stojakovič, nekdanji rokometaš, rokometni reprezentant Slovenije na več velikih tekmovanjih in nekdanji rokometni trener, ki ga je na invalidski voziček prikovala bolezen. Tudi Nenad se je takoj po včlanitvi dejavno vključil v delovanje društva. Zelo veliko je s svojim rokometnim znanjem prispeval v projektu ustanavljanja prve rokometne ekipe na vozičkih v Sloveniji. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor in nov nadzorni odbor, ki ga bo vodil dozdajšnji predsednik Janez Hudej. Novo vodstvo je takoj po-prijelo za delo, žal pa je večina dejavnosti društva zastala zaradi epidemije. Kljub temu se je upravni odbor sestal na ustanovni seji, ki je bila prvič izpeljana s pomočjo videokon-ference, in si razdelil naloge. Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske v času epidemije ni pozabilo na svoje člane in vsem je pomagalo s kompletom zaščitnih mask, razkužila za roke in zaščitnih rokavic. Ta mesec bodo člani sodelovali predvsem na številnih športnih tekmovanjih, na katerih so tudi sicer zelo uspešni. Organizirali bodo tekmovanje v športnem ribolovu, atletiki in že 20. memorial Petra Zdovca v kegljanju. Prav tako je v načrtu letno srečanje vseh članov društva. ALEŠ POVŠE Okoljska tema je bila pravi izziv Maja bi se morali na zaključni prireditvi v času dneva Evrope v Ljubljani veseliti uspeha učencev in dijakov na letošnjem nacionalnem razpisu Evropa v šoli. Natečaj je organizator, Zveza prijateljev mladine Slovenije, zaključila tako, da je objavila rezultate, priznanja in nagrade pa bo nagrajencem poslala na njihove šole. Maja bi morala tudi MZPM Velenje, ki je regijski koordinator projekta, v Velenju pripraviti regijsko zaključno prireditev. Na njej bi vsi sodelujoči z literarnega, likovnega, foto, video in internetnega natečaja dobili posebna priznanja za uvrstitev na regijsko raven, tako pa so priznanja prav tako prejeli na svojih šolah. V iztekajočem šolskem letu se je natečaj osredotočal na 13. cilj trajnostnega razvoja -sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Udeleženci so ustvarjali na temo Na Marsu živeti ne znamo, zato Zemlje ne damo. Na natečaju je sodelovalo 18 osnovnih šol Savinjsko-šale-ške regije in dve srednji šoli. Strokovna komisija za izbor likovnih del v sestavi likovnih pedagogov Toneta Skoka, Roberta Klančnika in Mije Žagar je izbrala dela za nacionalno raven natečaja. Na MZPM Velenje smo prejeli 80 literarnih del, 148 likovnih del, 14 fotografij in tri video dela. Ustvarilo jih je 252 avtorjev, ki jih je pri delu vodilo 90 mentorjev. Strokovni komisiji pri MZPM Velenje sta za nacionalno raven izbrali 27 literarnih in 40 likovnih del, pet fotografij in vsa tri prispela video dela. Natečaj je bil na nacionalni ravni končan v četrtek, 28. maja, ko so bili objavljeni rezultati na spletnih straneh ZPMS. Tudi letos je bila zelo uspešna regija, saj smo prejeli kar osem najvišjih nacionalnih priznanj. Na literarnem področju je Anej Ačko iz OŠ Polzela med učenci prvega triletja osvojil prvo mesto. Mentorica je bila Marija Bastl. Tretje mesto v prvem triletju je osvojila Hana Plaskan iz OŠ Braslovče. Mentorica je bila Lea Ježovnik. Med učenci tretjega triletja je Lina Ujčič Vrhovnik iz OŠ Mozirje osvojila 2. mesto. Njena mentorica je bila Urška Kočevar. Prvo mesto med srednješolci pa je na literarnem natečaju osvo- jila Pija Lucija Kralj, dijakinja Gimnazije Velenje ŠCV. Njenega uspeha se je razveselila tudi mentorica Alenka Šalej. Na likovnem natečaju so bili učenci velenjskega Centra za vzgojo in izobraževanje Velenje (CVIU) uspešni tudi letos. Kot že nekaj zadnjih let so osvojili posebne nagrade, tokrat kar tri od štirih. Likovna dela, ki so prepričala komisijo, so pod mentorstvom Roberta Klančnika ustvarili Eva Kovač, Nik Jeras in Le-onit Biba. Uspešni smo bili tudi na internetnem natečaju. Komisija je v kategoriji osnovnih šol izbrala tri izdelke, ki so prejeli enakovredno uvrstitev in si delili priznanje za najboljše izdelke internetnega natečaja. Med njimi so Urban Krepel, Aldin Cakok, Gašper Lemez in Blaž Osredkar iz velenjske OŠ Livada. Njihov mentor je bil Boris Bubik. Nagrajena dela so objavljena na spletni in FB-strani ZPMS. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! BOJANA ŠPEGEL 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca КШ 1 T Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zahvala »Gospod doktor, kako naj se vam zahvalim za vse, kar ste naredili zame?« »Ne vem, kmet mi je prinesel krompir in meso, avto-mehanik mi je popravil avto, zidar mi je sezidal ograjo, krojač sešil obleko ... Kaj pa ste vi po poklicu?« »Grobar.« Po dvajsetih letih Žena sredi noči ugotovi, da moža ni v skupni postelji. Obleče se in ga gre iskat. Najde ga za mizo v kuhinji, s skodelico kave pred njim. Globoko je zamišljen in strmi v zid. Vsake toliko si obriše solzo in srkne poži-rek kave. »Kaj pa je s tabo, dragi?« ga vpraša. »Kaj počneš tu spodaj sredi noči?« Soprog dvigne pogled z mize: »Se spomniš, kako sva se dobivala pred 20 leti, ko ti je bilo samo 16 let?« Žena je ganjena do solz, da je mož tako čuteč in da se vsega spomni. »Seveda se,« odgovori. On utihne, besede mu ne gredo lahko z jezika. »Se spomniš, kako naju je tvoj oče zalotil, ko sva se ljubila v avtu na zadnjih sedežih?« »Da, da, spomnim, se, kako se ne bi,« pravi ona in sede na najbližji stol, da bi mu bila bliže. Mož nadaljuje: »Se spomniš, kako mi je v obraz porinil cev od šibrovke in rekel, ali se boš poročil z mojo hčerko ali pa te pošljem za dvajset let v zapor?« »Tudi tega se spominjam,« pravi ona mehko, skoraj zaljubljeno. On pa si obriše še eno solzo z lica in reče: »No, vidiš, na današnji dan bi me izpustili.« Kdo in kje Dva pijančka gresta domov iz gostilne in se izgubita. Srečata policista in prvi vpraša: »Ej ti, a nama poveš, kje smo?« Policist odgovori: »Kako si dovolita, a vesta kdo sem jaz?« Drugi pijanček reče: »Nič ne bo, midva ne veva kje sva, ta ne ve niti tega, kdo je!« Ovca se celo življenje boji volka, na koncu pa jo poje pastir, ki mu je najbolj zaupala. Od nedelje do torkovega dopoldneva boste gostili Luno v svojem znaku. Situacija ne bo popolnoma jasna, zato ne delujte prehitro. Na zasebnem področju se bo odprla stara dilema, za katero ste mislili, da ne obstaja več. Veliko časa vam ni več ostalo, zato ničesar ne prelagajte na kasnejši čas. Tako ugodne ponudbe ne boste dobili več, zato jo sprejmite. 3ik Lev Na delovnem področju je v tem tednu treba urediti zaostalo delo. Ko boste začeli odpravljati zaostanek, boste ugotovili, da tega ni malo. Sonce in Venera v skladnem znamenju vam obetata odlično vitalno energijo. Istočasno boste poskrbeli tako za zunanjo kot notranjo lepoto. Ujeli boste pravi ritem in se v odlični družbi počutili več kot dobro. škorpijon O V torek in sredo bo za vas precej umirjeno obdobje, v katerem boste lahko del časa posvetili tudi urejanju svojih finančnih zadev. Pomembno je, da si naredite načrt, kako bo v prihodnje. Strogo ločite posel in zabavo. Ne vpletajte v svoje družabno življenje ljudi, s katerimi vas vežejo poslovne vezi. Če ne boste previdni, lahko pride do okoliščin, ki vam ne bodo všeč. Imeli boste dobro energijo po zaslugi naklonjenega Marsa, za dobro komunikacijo bo poskrbel Merkur. Prilagajanje, ki ni vaša ključna lastnost, se bo tokrat pojavilo kar po naravni poti, kar bo zanimivo in vam bo celo všeč. Čakajo vas lepi trenutki. Neko priložnost vam bodo prinesle pozitivne okoliščine, ostalo boste uspeli ustvariti sami. Stike z okolico boste vzpostavljali z lahkoto. Dvojčka Retrogradna Venera, ki potuje po vašem znaku, ima svoje prednosti ter slabosti. Od vas je odvisno, ali boste zase vzeli tisto, kar vam prinaša lepo in pozitivno energijo. Prihranite svoje mnenje raje zase, saj boste tako prihranili čas. Govorice slabo obveščenih ljudi ne morejo vplivati na vas. Nekdo vas opazuje in se vam ne upa približati. Rak Strel ec Sonce vam nasprotuje, zato je vaša raven vitalnosti v tem času v rahlem upadu. Poskrbite za uravnoteženost prav na vseh področjih in se izogibajte pretiravanju vseh vrst. Vaš tempo dejavnosti bo zelo intenziven in prav takšno bo vaše doživljanje tega časa. Obeta se vam uspešen projekt. Prostega časa vam bo zmanjkovalo. Poskrbite tudi za sprostitev, nujno jo boste potrebovali. Merkur, ki potuje prav po vašem znaku, vam daje izredno dober uvid v situacije. Izostrena je tudi vaša intuicija. Tokrat boste vi tisti, okoli katerih se bo vse vrtelo. Nič posebnega vam ne bo treba narediti, vse bo potekalo v skladu z vašimi pričakovanji. Okoliščine vam bodo šle v prid. Z Marsom ste usklajeni, zato tudi na čustvenem področju ne bi smelo prihajati do težav. Kozorog Poskrbite, da ne boste čakali na zadnji trenutek. Preti vam zamuda pri uresničevanju načrtovanega dela. Ker ne bo vse odvisno od vas, je treba pravočasno sodelovati tudi z okolico. Ujemite vsak lep trenutek in se tako napolnite s pozitivno energijo. Ker ste se v preteklih dneh večkrat počutili kot tempirana bomba, je prav, da prekinete stresno in naporno obdobje. Neka zamisel, ki se je porodila že pred časom, vam ne bo dala miru. Razvijte jo in nadgradite, prav zanimiv projekt lahko nastane iz tega. Mogoče ne boste takoj dobili podpore okolice, vendar se na to ne boste ozirali. Čustveno in ljubezensko življenje vam bo postajalo iz dneva v dan pomembnejše. Pazite, da vas ne zanese do takšne mere, da bi zaradi tega trpele vaše obveznosti. Vodnar Priložnost, ki se vam ponuja v zadnjem obdobju, vas bega. Ni vam popolnoma jasno, ali v svoji predstavi pretiravate ali je vse res tako, kot izgleda. Le na en način boste to razrešili Pogovorite se čim prej z osebo, ki vam povzroča tako mešane občutke. Lahko, da ste se še pred kratkim počutili onemogočeno, vendar je zdaj to v preteklosti. Pred vami so zelo prijetni dogodki. Devica Teden bo mineval hitreje, kot boste želeli, in občutek boste imeli, da je čas vaš sovražnik. Vsega ne boste mogli storiti, zato določite, kaj naj ima prednost in kaj lahko brez škode počaka. Na zasebnem področju boste imeli pomisleke. Če boste povedali, kaj vas moti, se bo odzvala tudi nasprotna stran in hitro boste lahko razpletli nesporazume. Ribi Od četrtka popoldne do poznih sobotnih ur, ko nastopi zadnji lunin krajec v vašem znaku, boste imeli ogromno energije. Zelo pazite, kam jo boste vlagali. To, da dramatizirate svoj odnos do soljudi, vas pravzaprav nikamor ne vodi. Se najmanj tja, kamor bi radi prišli. Ne izgubljajte energije z nepomembnimi malenkostmi. Z malo truda boste dosegli, kar vas je volja. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka RIŽAH E PRIMOŽ umri e KOZMUS KDOR ODSTRANJUJE SNEG JE SPANSKO OTOČJE ... KOT PREKLA NEMSKI ČLEN STROKOVNJAK ZA LATINSKI JEZIK (EKSPR.) PROCES PRESNOVE, KI POTEKA V VSEH CELICAH ČLAN LIBERALNE STRANKE RE.....FA PRIZADETI ORNA (EKSPR.) ZEMLJA __(STAR.) 15 MESTO V DALMACIJI 16 MILOST (ZASTAR.) MESTO, KJER JE KAJ UPOGNJENO 17 PLANOTA (PUBL.) GEOLOŠKA DOBA V PA-LEOZOIKU TISKARSKO OPRAVILO NAČIN DELOVANJA ČESA DVAJSE-TEREC OSAMITEV ZARADI SUMA OKUŽENOSTI DRŽAVA V SREDNJI AFRIKI 14 18 PAMELA (KRAJŠE) PEVKA KUDUZOVIĆ KDOR KAJ IZBOLJŠA OSEBA, KI JE VZAPORU 12 NAPREJ PLAČAN ZNESEK RAZVOJNA STOPNJA SRBSKA IGRALKA MARKOVIĆ NEKD. AVS-TRU. SMUČ. (ULRIKE) FILOZOFSKI NAUK NORIAKI KASAI NEKDANJI SLOVENSKI PLAVALEC (PETER) IZUMRLO INDIJANSKO PLEME KDOR VELIKO CITIRA 4. IN 18. ČRKA BOLJE . NA VASI KAKOR ZADNJI V MESTU ZGLED KLICA, POGANJEK KJER JE VOLJA, JE TUDI ... RAZVITA, ODRASLA ŽUŽELKA MESTO V ITALIJI BIVALIŠČE GRŠKIH BOGOV MLATI PRAZNO .. ZVONE AGREŽ Povsod z vami PIKOV ... KONKURZ FANT (POG.) DRAGI KAMEN ČEDOMIR (KRAJŠE) ŠALA (POG.) TAK, KI GA RIŠEMO 20 ORLANDO BLOOM GLASB. DELO LAHKOTNEGA ZNAČAJA 22 AMERIŠKI REŽISER (ANG) DVIG LETALA VPRAŠALNA POLA 19 KROMPIRJEV TEKMOVATI SVALJEK VTEKU 13 NABIRALEC PAS ZEMLJE GOB OB MORJU AMERIŠKI AVTO OKUSNE MORSKE RIBE PREROŠKO PISATELJICA ZNAMENJE TAVČAR 10 SUDOKU 417 4 6 2 8 9 6 7 9 2 6 8 8 5 9 1 4 1 6 4 5 4 3 7 1 6 SUDOKU108 1 5 9 7 8 1 6 9 9 8 7 1 8 6 7 5 2 4 5 2 9 3 5 9 3 2 7 4 REŠITEV SUDOKU 416 REŠITEV SUDOKU 107 6 4 5 1 8 3 9 2 7 2 1 8 9 5 7 6 4 3 9 7 3 4 6 2 5 8 1 7 9 1 5 3 8 2 6 4 8 2 4 6 7 1 3 9 5 3 5 6 2 4 9 7 1 8 1 3 7 8 2 6 4 5 9 5 6 9 3 1 4 8 7 2 4 8 2 7 9 5 1 3 6 6 2 3 7 4 8 5 1 9 1 5 9 2 6 3 4 8 7 4 7 8 5 1 9 3 2 6 8 1 2 3 5 6 9 7 4 5 6 7 9 8 4 2 3 1 3 9 4 1 2 7 6 5 8 2 3 6 4 7 1 8 9 5 9 8 1 6 3 5 7 4 2 7 4 5 8 9 2 1 6 3 PRIVID 2 9 21 LEP KOT RIMSKA 2 3 7 4 KAČJI GLAS 8 OBRIS NOBELIJ 5 6 11 novi tednik Vedno? г Ш\ЛУј! Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena vrečka NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedno г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. junija. Geslo iz številke 23: Končno sprostitev ukrepov Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno vrečko NT&RC, prejmejo: Franc Romih s Ponikve, Karli Kladnik s Prevorja in Allina Bek iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 3K z VELIKO ün PISAVO ИВД ШШ Ш-Ш11 ENA d- REVIJA V DVEH VELIKOSTIH www.trik.si 48 INFORMACIJE