i8,l«?RlSKI dnevnik
13 m6 lzhaiati v Trstu
DNlw^kpHiVl"
ži ocj 1?ri Gor®nji Trebu-
• o 18. septembra 1944
■Slovel3 1945 v ,iskarni tizan«sirJe ndini tiskani Par-
-^nlE^pl^ - -
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 192 (13.725)
Trst, torek, 28. avgusta 1990
Strahotna eksplozija plina v bosanskem rudniku terjala 178 smrtnih žrtev
V Dobmji ni preživelih
Včeraj so reševalne ekipe potegnile na površje 65 trupel - Reševalci delajo v izredno težavnih razmerah Preiskava zveznih in republiških oblasti o vzrokih nesreče - Tridnevno žalovanje v Bosni - Vlada poslala pomoč
TUZLA — V nedeljo ob poldrugi uri zjutraj je v rudniku Dobrnja-Jug močna eksplozija metana in premogovega prahu zatrpala 178 rudarjev. Kaže, da bo nesreča v tem rudniku zapisana med največje rudarske katastrofe v Jugoslaviji.
Velikanske količine zemlje so po eksploziji zatrpale vse poti do rudarjev, ki so bili na nižjih horizontih. Na kraj nesreče je prišel tudi predsednik SFRJ Borisav Jovič, ki se je neposredno seznanil z grozljivimi posledicami. Glavni republiški rudarski inšpektor Vladimir Jelič je predsednika obvestil da ni več možnosti, da bi zatrpane rudarje rešili žive iz jame.
Dva rudarja, ki sta bila le sto metrov pod površjem, sta bila na srečo le laže ranjena in se zdravita v bolnišnici.
Reševalne ekipe v rudniku Dobrnja so včeraj zjutraj uspele prodreti do jaška, kjer so našli trupla 65 ponesrečenih rudarjev. Do zdaj jim še ni uspelo priti do ostalih ponesrečencev, čeprav so izvedenci enotnega mnenja, da strahovite eksplozije premogovega prahu in strupenih plinov prav gotovo nihče ni preživel. Poglavitna naloga reševalnih ekip je zdaj usposobiti prezračevalni sistem in transportne naprave, da bodo. lahko trupla rudarjev pretresli na površje.
V rudniku dela 17 reševalnih čet, vse so iz bosansko-hercegOvških rudnikov in sicer iz Kreke, Banovičev, Džurd-ževika, Zenice, Kaknja in Breze. Na opoldanski tiskovni konferenci so povedali, da bo prezračevalni sistem kmalu usposobljen. Reševalne ekipe delajo v izredno težkih razmerah in sicer v veliki vročini, jame so polne strupenih in eksplozivnih plinov, večina rudarske opreme pa je neuporabna.
Predsednik vlade Ante Markovič je vladi Bosne in Hercegovine izrekel sožalje v svojem imenu in v imenu ZlS-a.
Ta je z odgovornimi organi BiH'že sestavil skupno ekipo zveznih in republiških organov, ki bo ugotavljala vzroke za to katastrofo. Zvezni izvršni svet je kolektivu rudnika in družinam ponesrečenih rudarjev že poslal materialno pomoč.
Zaradi hude nesreče v rudniku Dobrnja je izvršni svet Bosne in Hercegovine sprejel sklep o razglasitvi tridnevnega splošnega žalovanja v republiki. V času žalovanja bodo odpovedane vse javne zabavne prireditve, na že napovedanih športnih, kulturnih in drugih javnih srečanjih pa bodo z minuto molka počastili spomin na umrle rudarje.
Tudi v Srbiji uvedli večstrankarski sistem
BEOGRAD — Predstavnikom 15 političnih strank so včeraj v izvršnem svetu skupščine Srbije izročili potrdila o vpisu v register strank te republike. S tem je Srbija tudi uradno uvedla večstrankarski sistem, saj so strankam priznali popolno politično legalnost in pravico do političnega delovanja. Republiški sekretar za pravosodje in upravo Sreten Vladisavljevič, ki je v imenu srbske vlade predstavnikom stranke izročil potrdila, je vsem strankam zaželel uspešno delovanje in lojalno politično tekmo.
Po zadnjih izjavah Sadama Huseina rahlo upadla napetost v Zalivu
Tajnik OZN in minister Aziz za diplomatski izhod iz krize
BAGDAD, WASHINGTON, KUWA-IT CITY — V tretjem tednu iraške invazije Kuvajta je v zalivski krizi prišlo do rahlega izboljšanja. Iračani so namreč pozitivno odgovorili na pobudo generalnega tajnika OZN in so začasno prepustili besedo diplomaciji. Iraški zunanji minister Tarek Aziz in Perez De Cuellar se bosta sestala v četrtek. Sedež pomembnih razgovorov bo nevtralni Aman, kjer bo Aziz objasnil zastopniku OZN, kako si predsednik Sadam Husein zamišlja izhod iz krize, ki jo je sam sprožil, a ji očitno ni in ji ne bo mogel biti kos.
Iraški predsednik je morda spoznal, da bi se moral sam boriti proti svetu, zato je že včeraj stopil za korak nazaj. Kapitanom iraških tovornih ladij je namreč ukazal, naj pristanejo na preglede tovora, medtem ko je do včeraj veljal ukaz, da se morajo upreti tudi s silo, če jim bo kdo skušal prepovedati plovbo. S tem naj bi se vsaj začasno izognili nevarnosti, da bi prav v zalivskih vodah prišlo do usodnega spopada med Irakom in ZDA.
Zanimive so tudi besede ministra Aziza, ki je v intervjuju za ameriško televizijsko mrežo CNN dejal, da je iraška vlada pripravljena na odprto razgovarjahje z ameriško vlado. »Mir je to, kar si Iračani najboj želijo,« je dobesedno izjavil Aziz.
Američani so izrazili zadovoljstvo nad skorajšnjim sestankom med generalnim tajnikom OZN in Azizom, vendar trdijo, da je pot iz krize še zelo strma. Tudi sami so pristali na iskanje diplomatske rešitve, a pod pogojem, da Irak zapusti Kuvajt in izpusti vse talce. Tudi Iračani imajo svoje preju-dicialne pripombe, med katerimi izstopa umik ameriških čet iz Savdske Arabije, sicer ne bodo prisluhnili predlogom generalnega tajnika OZN. Poleg tega pa je Sadam Husein izrazil tudi prepričanje, da je aneksija Kuvajta izrazito arabsko vprašanje, ki bi ga morali rešiti znotraj arabskega sveta, ne pa v dogovoru z Američani.
Na odločitve iraškega predsednika so nedvomno vplivali razpleti medna-
rodnih dogovorov za sestavo enotne fronte proti Iraku. Včeraj so se poveljniki generalštabov držav članic Zahodnoevropske unije domenili za enoten nastop v Zalivu, danes pa se bodo sestale članice OPEČ, ki se bodo dogovorile o povečanju črpanja nafte, kar bo odvzelo Iračanom še eno pomembno orožje.
Čeprav se je položaj v Zalivu nekoliko umiril, se v Kuwait Cityju še vedno stopnjuje napetost. Veleposlaništva zahodnih držav so deležna posebne pozornosti okupacijskih sil, ki postopoma kratijo življenjski prostor predstavnikom tujih diplomacij. Do danes so v najslabšem položaju Japonci, ki so ostali brez električnega toka ter brez vode in živeža. V težavah so tudi Francozi, ki ne razpolagajo z zadostnimi rezervami vode in energije. Brez električnega toka, telefonskih zvez in vode so tudi na ambasadah ZRN, Velike Britanije in Italije, čeprav lahko lete razpolagajo z zadostnimi rezervami in so telefon zamenjale z radijskim oddajnikom.
Slovenija je včeraj dobila vlado v senci
ta^eraj jo jeANA;— Slovenija je včeraj dobila vlado v senci, f,r j' na ^kovni konferenci predstavil njen manda-?silec proj Pintar. Mandatar bo v vladi v senci tudi Pak^tti oži °V na razv°j na gospodarskem področju, dru-$F, r pa boH^3 iedra Franci Pivec, Peter Bekeš in Borut ]> Podstavi) 0*nosdci drugih projektnih področij. Včeraj so vla!?er' Fedn nekateri drugi člani vlade v senci: Andrej V ,e v senr[ <^erne, Drago Petrič, Janvid Golob, pri delu lei- b Maria ^a n.aj bi sodelovali še Božo Kuharič, Stane ' °09oinir r? Anžur, Jože Zimšek, Lojze Ude, Anton Beb-o Elt»l Mil °Vad' Franco Juri, Jaša Zlobec... s^i)Ska for Pint;ar je včeraj poudaril, da je vlada v senci ho ^ Saj se t„rriac'ja' ne predstavlja pa vseh opozicijskih y 0P02icjjSj,. niso uspele dogovoriti, da bi sestavile skup-sprigJFpak Za V ado- Vladi v senci ne gre za delitev oblas-le_ta u-Vlacja vornejevanje vladne samovolje v načelnem Prav PriPravljenSenci naj bi dobivala vladna gradiva, ko so *tako° 9radiv z a,za vladne odbore, z vključevanjem v pri-Potr,X°stnejja a končno odločevanje pa naj bi ta postala Pni razprav- uPšCini pa bi se izognili marsikateri ne-
Italija uspešno začela evropsko atletsko prvenstvo v Splitu
Zlato odličje za
S. Antiba
SPLIT — Prvi dan 15. evropskega atletskega prvenstva v Splitu se je dobro pričel za Italijo, ki si je s Salvato-rejem Antibom priborila zlato odličje v teku na 10.000 m. Uspeh je dopolnil Stefano Mei z bronasto kolajno.
Poleg teka na 10.000 m sta bila na sporedu še dva finala, in sicer v maratonskem teku za ženske, kjer je Portugalka Rosa Mota svojim uspehom dodala še 3. evropski naslov, in v ženskem metu krogle, ki je zlato odličje prinesel Kumbernussovi (NDR).
Jugoslovani so v glavnem imeli črn dan, saj so skorajda vsi izpadli.
Danes bodo podelili 5 kompletov kolajn: v skoku v daljini in na 100 m za ženske ter v metu kopja, v hoji na 20 km in v teku na 100 m za moške.
Na sliki (AP): Italijan TIHI (levo) in Madžar Kovacs na startu teka na
100 m- NA 10. STRANI
Pogajanja med Italijo in Avstrijo
NA 3. STRANI
□ □ □
Bo OPEČ povečal proizvodnjo nafte?
NA 9. STRANI
V domovini so se njegove možnosti za ponovno izvolitev bistveno okrepile
Negodovanje v svetu zaradi Waldheimovega potovanja v Irak in pogajanj s Huseinom
Deželna PSI o obmejnih območjih
DUNAJ — Včerajšnja vrnitev 81 avstrijskih državljanov skupaj s predsednikom Kurtom VValdheimom iz Iraka je v Avstriji poglavitni medijski dogodek. Spremljajo ga odkrivanja ozadij v zvezi z Waldheimovo odločitvijo, da odpotuje v Bagdad ter ugotovitve o notranje in zunanjepoli-' tičnih učinkih Waldheimovega obiska pri Sadamu Huseinu.
Pri tem predsedniku Waldheimu tudi njegovi najhujši kritiki ne odrekajo zaslug, da je spravil na varno avstrijske državljane, znani Waldhei-movi zagovorniki kot je npr. bulvarski Kronen Zeitung pa o Waldheimo-vi misiji pišejo v triumfalnih tonih. Kronen Zeitung si je pri tem s trdimi besedami sposodil celo glavnega in prvega Waldheimovega sponzorja, t. j. zunanjega ministra in nekdanjega vodjo OVP (Ljudska stranka) Aloisa Mocka zato ker je bil tako kot kancler Franz Vranitzky dejansko odsvetoval Waldheimu pot v Irak. Kronen Zeintung Mocku očita, da so bili njegovi zadržki povsem sebične narave in da se je bal uspeha Waldheimove misije. Že dolgo se namreč šušlja, da želi Mock nastopiti kot kandidat OVP na prihodnjih predsedniških volitvah, da pa Waldheim pravtako razmišlja o ponovni kandidaturi. Ob prvem zato pa triumfalnem uspehu, ki ga Waldheim kot predsednik doživlja v Avstriji zaradi dovoljenja iraškega diktatorja, da Avstrijci lahko odpotujejo domov, so se Waldheimove možnosti za ponovno kandidaturo povečale. Spričo tega, da skuša OVP spričo bližnjih parlamentarnih volitev (7. oktobra) sedaj s polno paro izkoristiti nenadno VValdheimovo kopanje v popularnosti, bo ljudski stranki veliko težje kot še pred nekaj dnevi, da zavrne tovrstne Waldheimove ponovne ambicije. Tisti, ki so v Avstriji spričo njenih želja, da se čimprej priključi Evropski skupnosti, zaskrbljeni za podobo Avstrije v svetu, vedo, da Waldheimov podvig simpatij do Avstrije ni povečal in da je to lahko dodatni pomislek pri tistih v ES, ki že sedaj menijo, da je Avstrija dejansko le »tretja nemška država« (spričo sedanjega razvoja po tej logiki dejansko »druga«).
Bolj malo simpatij v svetu ter kritike v delu medijev v Avstriji so prinesle Waldheimove izjave ob vrnitvi, v katerih je nekritično govoril o Sadamu Huseinu ter njegovi invaziji
Kuvajta, razmerah v Iraku ter izpustitev Avstrijcev ocenil kot humanitarno gesto s strani iraškega diktatorja. Tako konservativno-liberalni Sal-zburger Nachrichten kot levo-libe-ralni Standard izražata začudenje, Waldheimu pa sledi poduk, da izpustitev talcev s strani tistega, ki talce ima in zadržuje pač ni mogoče oceniti kot humanitarno gesto. Vendar za vse domače komentatorje ostaja dejstvo, da je bila Waldheimova misija v celoti uspešna, v zvezi z možnostjo ponovne kandidature pa prav vsi ugotavljajo, da so se tozadevne Waldheimove možnosti povečale. Še večje pa znajo biti v kolikor več bo kritike na račun Waldheima iz tujine. Kritike iz tujine in kljubovalna reakcija avstrijskih volilcev so nenazadnje v veliki meri pogojile tudi VValdheimovo zmago pred štirimi leti.
Na sliki (telefoto AP): najbolj so VValdheimovega obiska bili zadovoljni avstrijski državljani v Iraku.
VIDEM — Socialistična stranka Furlanije-julijske krajine je Pr®d’ sedniku Dežele in deželnim par^" mentarcem vseh strank predložna srečanje, da bi bolje ocenila napr®' dovanje parlamentarnega postopka za odobritev zakona o obmejnih ot)' močjih.
V tiskovnem sporočilu, ki so P3 podpisali Zanfagnini, Renzulli in D6 Carli, piše, da bo srečanje priložnos za iskanje novih pobud v zvezi z za' konom, ki jih bodo socialisti predlo' žili poslanski zbornici in senatu ta' koj po počitnicah. PSI obsoja zavla' čevanje parlamentarnega postopk3' še zlasti, ker gre za pomemben za' kon, ki bi lahko odločilno vplival na razvoj deželnega gospodarstva in P. sodelovanje z vzhodnimi državain1. Po premikih, do katerih je prišl® lani v parlamentu, se zakonski osnP' tek ni več premaknil z mrtve točk®'
Sporne kadrovske spremembe na Hrvaškem Mesič kazensko premeščen v predsedstvo?
ZAGREB — Čeprav je bila izredna seja hrvaškega Sabora sklicana zaradi oboroženega upora Srbov v Kninski krajini, pa v spominu, še manj pa v zgodovini ne bo ostala zapisana, ker bi napovedala dogovor o skupnem življenju v teh krajih, temveč predvsem zaradi kadrovskih posegov v jugoslovanski in hrvaški politični vrh.
Okus grenkobe in nelagodja je mnogim ostal potem, ko je spregovoril zamenjani podpredsednik predsedstva SFRJ Stipe Šuvar. Zavrnil je ponujeno veleposlaniško mesto, kje v senci kokosovih palm in asketsko obljubil, da bo ostal na Hrvaškem in si prizadeval za krepitev njene levice. Omenjeni daljši Suvarjev govor ni bil nič drugega kot svojevrsten politični nekrolog samemu sebi in predavanje tistim, ki so zdaj na oblasti, kako je treba civilizacijsko in kulturno ravnati na novem političnem prizorišču.
Povedal je, da je bil v prejšnjem Saboru legalno in legitimno izvoljen v predsedstvo SFRJ s petletnim mandatom na način jn po postopku, ki sta ga predpisovala ustava in poslovnik. Izvolil da ga je bil prav tisti Sabor, ki je pripravil in sprejel vsa ustavna in zakonska določila za legalnost in legitimnost večstrankarskih volitev, pa s tem tudi za to, da je oblast lahko prevzela HDŽ. Šuvar je poudaril, da niso resnične trditve, da so njegovo razrešitev (sam misli, da so ga odstavili), predlagali zato, ker je predstavnik
starega enostrankarskega sistema in da gre pri tem za dokaz zmage demokracije. Dejal je, da je z njegovo zamenjavo končno uresničena stara želja iz vrst tako imenovane birokratske revolucije v Srbiji, Črni gori in Vojvodini, da bi se ga rešili kot enega od osovraženih voditeljev protisrbske koalicije, vse skupaj pa so izpeljali na Hrvaškem, kjer nekateri ljudje, tako imenovani jastrebi, ravnajo v duhu posebne hrvaške HDZ-jevske protibirokratske revolucije.
Na Šuvarjeve besede se je ostro odzvalo več poslancev HDZ, ki so podprli predlog za njegovo razrešitev.
Ko je podpredsednik sabora Vladimir Šeks poskušal zavreti val negativnih strasti do Šuvarja, se tudi sam ni mogel izogniti skušnjavi, da ne bi omenil do potankosti izdelanega Šuvarjevega alkimističnega laboratorija, v katerem resda ni iz nič izdeloval zlato, temveč ravno nasprotno: razumnike spreminjal v nič. Kot je dejal Šeks, jih je po zlomu hrvaške pomladi 1971 najprej pošiljal v zapore in odpuščal z dela, nato pa ustvaril šole, ki niso dovoljevale nastajanja, šolanja in vzgajanja nikakršnih novih razumnikov.
Ob vseh drugih spremembah v hrvaškem vrhu pa je več vprašanj kot odgovorov. Mora Stipe Mesič v
Beograd za kazen, ker je s svojo priljubljenostjo z začel ogrožati državnega voditelja?
Zakaj bo vlado vodil prav Josip Manolič, ki L svojo kariero gradil na različnih položajih v polM^ Dr. Franjo Tudjman je v Saboru res omenil, da bi drugačnih časih in drugačnih razmerah za poloz J predlagal kakšnega mlajšega, z menežerskimi SP°_ sobnostmi, da pa je v sedanjih časih potreben izk^ šen politik. Ali naj to pomeni, da v teh časih Hrva ka bolj potrebuje 60-letnega policista kot 40-letne<J menežerja?	..
Tudi vsa druga nova - stara imena hrvaške Po1 tične zlogovnice potrjujejo trditev, da dr. Šuvafl niso zamenjali zato, ker bi bil komunist, pa tudi za ne, ker ne bi bil dovolj dober Hrvat. Za podpredse nika Sabora so izvolili Sima Raiča, ki bo tako nas1 . pil že drugi mandat na tem položaju. Izvolili so tor Srba in komunista, s katerim bodo zadovoljni J', razen Srbov iz SDS, ki mu groze celo s fizično likv dacijo.	0.
Novi obrambni minister, šele pred kratkim uPa kojeni general in poveljnik 5. armadnega obrn° ) Martin Spegel, je član ZKH-SDS. Za marsikoga P . teza leta, ki jo je potegnil dr. Tudjman. Pomenil 11 . bi svojevrsten prehod iz skupne vojske, ki jo Špe9 , dobro pozna, do takšne, ki bo ustrezala konfederal Hrvaški, (dd)
Ledi Walesa spet obiskal papeža Orisal mu je položaj na Poljskem
RIM — Lider Solidarnosti Lech Walesa se je včeraj pomudil na krajšem zasebnem obisku pri papežu. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati, jasno pa je, da sta Walesa in Janez Pavel II. govorila predvsem o splošnem položaju na Poljskem.
Papeža so zanimala razhajanja, do katerih je prišlo v vodstvu sindikata in izrazil je bojazen, da bi spori lahko razklali tudi vernike in delavce, ki se združujejo pod zastavo Solidarnosti. Walesa je ponovil stališča, ki jih je izrekel na mitingu prijateljstva v Riminiju, in sicer da Poljaki bolj kot kdaj koli prej potrebujejo in želijo pluralizem. Solidarnost zato ne sme težiti k temu, da bi postala edina poljska stranka, v kateri bi našla skopo odmerjen prostor vsa demokratična gibanja. Po srečanju s papežem pa je Walesa izjavil, da je »papež samo eden in mora biti v službi tako vernikov kot laikov«. Poznavalci so to izjavo tolmačili kot pojasnilo, da se papež vsaj uradno ni zavzel ne za Waleso ne za njegovega antagonista, ministrskega predsednika Mazowieckega, ki se je opredelil za laično komponento sindikata.
Tudi KD ima svojo »stvar« Osnoval jo je Leoluca Orlando
TRENTO T— Palermski župan je včeraj predstavil novo »stvar« KD. Z razliko od Occhettove, ki je dejansko še brez prave vsebine, je Orlandova »Rete«, tako se stvar imenuje, nekakšen skupek vrednot, predlogov, politične tradicije in individualnosti ter se docela oslanja na katoliško-demokrat-sko tradicijo stranke. Programska izhodišča Rete so dokaj ambiciozna, saj ne gre za novo gibanje ali strujo v sklopu KD, še manj pa za zarodek druge katoliške stranke. Rete se bo zavzemala predvsem za drugačne odnose s KD in znotraj nje, skušala bo pojasniti
ozadje kriz in sporov, zavzemala se bo za ohranitev strankine identitete, njene zgodovinske in politične tradicije.
Vzporedno s predstavitvijo Rete pa je tajnik Krščanske demokracije Ferlani v posegu na neki kulturni prireditvi omenil, da ne bi rad polemiziral s tistimi, ki so sužnji klišejskih shem in s takimi, ki se bojijo, da bi KD prešla v podrejeni položaj. Govoril je o sodelovanju med strankinimi strujami, o ustvarjanju novih strategij, ki ne smejo vselej biti odmev na dogajanja v ostalih strankah.
Aretirali kamorista Ammatura
BRASILIA — Prejšnji teden so v Braziliji aretirali domnevnega voditelja kamore Umberta Ammatura. Kriminalec, ki je star 49 let, je vodil mednarodni trg z mamili, v začetku osemdesetih let pa je v Italiji ustanovil kamoristič-ni kartel »nuova famiglia« in se tako popolnoma odcepil od Cutolove »nuove camorre«. Ammaturo je menda imel perujsko državljanstvo, kar bo verjetno precej otežkočilo postopek za ekstradicijo.
Neapeljski kamorist je bil na begu od leta 87, ko mu je sodišče dosodilo prisilno bivanje v Piemontu, obsojen pa je bil tudi na več let zapora zaradi organiziranja kriminalne dejavnosti in vseh prekrškov, ki so z njo povezani. V Južni Ameriki je močno obogatel prav s trgovanjem z mamili, umazani denar pa je pral z naložbami v turističnih krajih Severne Afrike.
BTPPO''4
ŠTIRILETNE OBVEZNICE
Ijena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoserizio-ne)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Obveznice je treba poravnati 4. septembra po ceni, ki jo bo določila dražba, ne da bi plačali dozorele obresti in kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 30. avgusta
Najvišji letni donos
Bruto %	Neto %
14,20	12,40
•	Štiriletne obveznice BTP s koriščenjem 1. septembra 1990, zapadejo 1. septembra 1994.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Obveznice se nudijo po 96,25% ceni; lahko se rezervirajo pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih do 30. avgusta do 13.30.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale); po ponudbi, ki je sestav-

Medtem ko sta se v Bruslju sestala ministra za prevoze
Na meji med Italijo in Avstrijo vse daljše kolone tovornjakov
BOČEN, TRpiŽ - Medtem ko se s posredovanjem Vr°pske skupnosti začenja dialog med Italijo in Avstri-J 0 tranzitu tovornjakov, se na italijansko-avstrijskih meinih prehodih začenjajo postopno daljšati vrste tovornjakov, ki čakajo, kaj se bo zgodilo in ali bodo ti preho-1 spet odprti za tovorni promet.
položaj je sicer manj dramatičen kot bi bilo pričako-ahr ker so avtoprevozniki izbrali alternativne poti (Predvsem po Franciji in Jugoslaviji), toda zaprtje mej-tn prehodov za tovorni promet z Astrijo, za kar se je Prejšnji teden odločil minister Bernini, nalaga avtopre-Pznikom nova bremena, predvsem pa se znatno draži Cena provoza.
Kot poročajo agencije, so italijanski cariniki včeraj a Brennerju v skladu z odlokom ministra Berninija za-tri * ^ tovornjakov, ki so prihajali z avstrijske strani, 0u '3a 50 Preprečili izstop iz Italije. Finančni stražniki so krepili osebje in poostrili nadzorstvo, da bi preprečili Morebitne izgrede.
Med prevozniki na Južnem Tirolskem je občutiti Precejšnjo zaskrbljenost. Lastnik enega od teh podjetij 6 Poudaril, da se bodo prevozniška podjetja morala iz-ehti, če se stanje ne bo izboljšalo. »Naš položaj je teža-en, saj je kot če bi hoteli iz Bočna-.voditi podjetje za Pomorski promet,« je poudaril.
g O večjih zastojih poročajo s Rokovega, ki je skupaj z rennerjem najpomembnejši italijansko-avstrijski ob-ejni prehod. Že včeraj dopoldne se je na obeh straneh , eJe ustvarila nekaj kilometrov dolga kolona tovornja-vi kar je znatno otežkočilo tudi osebni promet. Pro-etna policija vabi zato prevoznike, naj se ne poslužu-
jejo Brennerja in Rokovega in naj se raje odločijo za pot po Dolini Aoste in za predor pod Mont Blancom ali pa za prehod pri Gorici. Če se stvari ne bodo razpletle, pa bi se položaj v Trbižu lahko poslabšal v prihodnjih dneh, saj vsako leto vozi prek mejnega prehoda Rokovo milijon in 200 tisoč tovornjakov. V glavnem gre za tovornjake deželnih prevoznih podjetij, ki peljejo blago v ZR Nemčijo in druge severnoevropske države.
Furlanska prevozniška podjetja, ki so s tega vidika precej prizadeta, pa podpirajo odlok ministra Berninija. Po njihovi oceni je Dunaj doslej imel izredno diskriminatorski odnos do italijanskih avtoprevoznikov, medtem ko je lastnim prevoznikom dovoljeval tudi nočno vožnjo v brk ekološkim razlogom, s katerimi je utemeljeval prepovedi za italijanske prevoznike.
Veliko bolj kritični so bili do Berninija sindikati, po oceni katerih ministrova odločitev ne bo spodbudila prepotrebno preosnovo italijanskega prevoza. Predvsem bi se morali italijanski prevozniki opredeliti za intermo-dalno tehnologijo, ker je to edina pot za izboljšanje konkurenčnosti in storilnosti podjetij.
V Bruslju pa se je medtem začelo srečanje med italijanskim, avstrijskim in nemškim ministrom za prevoze ob prisotnosti komisarja ES za prevoze. V času ko poročamo, je srečanje še v teku. Po mnenju opazovalcev bodo ministri skušali doseči dogovor o pravični porazdelitvi prometa na prometnih smernicah, ki povezujejo južno in severno Evropo in boljše usklajevanje cestnega z železniškim prometom, čeprav bi taka rešitev , lahko povzročila nekaj težav carinskega značaja.
Dežela nakazala 500 milijonov lir
Za uveljavitev evropske miselnosti med mladimi
TRST — Mladi in Evropa, spodbujanje pobratenj med manjšimi občinami, širjenje informacij in idej o evropskih integracijskih tokovih so pobude, ki jim je dežela Furlanija-Julijska krajina dala prednost v podpori. Tako je na predlog odbornika za zunanje stike Gianfranca Carboneja sklenil včeraj deželni odbor, ki je odobril porazdelitev sredstev, predvidenih v deželnem zakonu štev. 6. Ta zakon, ki je bil odobren lani, dodeljuje vrsto prispevkov pobudam, ki naj pospešijo tudi v deželi zbliževanje z Evropo in vključevanje v evropske integracijske tokove, predvsem pa vključevanje ustanov in ljudi v priprave na leto 1993, ki bo nedvomno pomemben politični, gospodarski in tudi kulturni dogodek.
Za letošnje leto je v uresničevanje teh načrtov dežela nakazala nekaj nad pol milijarde lir, ta sredstva pa je včeraj odbor porazdelil deželni odbor po posvetu z deželnim odborom za Evropo, v katerem so poleg odbornika in načelnika deželne komisije za stike z ES predstavniki industrijcev, evropskih gibanj, univerz in šole. Pri porazdelitvi sredstev je, po besedah odbornika Carboneja, prevladal kriterij selektivnosti, prednost pa so dali načrtom, ki so jih predstavile šole in ki
težijo predvsem k izmenjavam in širjenju uideje o Evropi.
Sredstva (500 milijonov lir), ki jih je včeraj porazdelil deželni odbor naj bi služila predvsem izmenjavam med evropskimi šolami (v ta namen so dodelili 46 milijonov lir), organizaciji seminarjev, simpozijev, izpopolnjevalnih tečajev, raziskav, pobratenj med občinami (za to je dodeljenih 232 milijonov), za delovanje Evropske hiše v Huminu (98 milijonov). Poleg teh sredstev je dežela nakazala 129 milijonov lir v podporo tistim univerzitetnim študentom, ki se vključujejo v tako imenovani program Erasmus, to je v program študija na raznih univerzah v okviru dvanajsterice.
Carbone je v tem okviru pojasnil, da študentje dobivajo od ES štipendijo v višini 220 Ecu (358 tisoč lir na mesec), kar pa je odločno premalo za kritje stroškov, ki jih jma študent z bivanjem na tujem. Lani je tako dežela dopolnila to štipendijo z dodatnimi 300 tisoč lirami in podobno bo tudi letos.
Po oceni odbornika za zunanje stike je dežela z omenjenim zakonom štev. 6 in s porazdelitvijo sredstev, kot jo je oblikoval deželni odbor, dala svoj prispevek k uveljavljanju ideje o Evropi, saj je cilj deželnega posega predvsem širjenje evropske miselnosti in širine med mladimi.
Kako urediti promet tudi med zimo?
te ®AN — Piranska poletna omeji-t>tn B5°meta bo letos trajala do 15. se-. nibra, kot to določa občinski odlok
urVob<
hdi promet in parkiranje tudi v 'arkirni infarkt pi stu predvsem v j'
Vat' —1 nosečih, ko nameravajo tlako-
pri-
'"'občini zdaj že razmišljajo, kako bi
, edlli ] piskih ^ujejo paskih ]
4« osrednji del Tartinijevega trga arK-t0- B° znanem ureditvenem načrtu
!iabo
ekta Borisa Podrecce (resnici na
ta T1 ' denar za uresničitev tega načr-vor~. N dokončno zagotovljen). Odgo-ni v občinskem izvršnem svetu se j j edajo, da bi bilo potrebno še pred ^' Septembrom pripraviti tak promet-(ki bi omogočal še normalen i2v Sen) promet v tem mestecu tudi j6 n 11 Slavne turistične sezone. Za zdaj ran.a voljo več različic urejanja parki-UjJ?' Dogovorili so se, naj bi bolj t0tri tavali tudi predloge krajanov. Av-ča n nai bi usmerili na vsa mogo-VsePfrkirišča v ulicah in trgih, pred-Park	nai bi začeli zaračunavati
tiaj	na Tartinijevem trgu. To
ZajL 1 večino ljudi sililo, da bi čimprej kirjs* li sicer vabljivo (priročno) par-lsče sredi mesta.
Nove setre za Slavnik
k°n kB — Koprski Slavnik je od Šest a ?*^nule9a tedna »bogatejši« za Za Ytobusov Kassbohrer Setra. Gre proj, Sodobnejše avtobuse znanega viSoj, alalca iz Ulma. Pet avtobusov je tucjj Podnih s 50 sedeži, eden pa ima avt0u .stroPje in 74 sedežev. V vseh dikoeri Slb 50 tudi kuhinja, TV z video-Ua, kj erienL sanitarije in druga opre-bujg pS?di v sodobne turistične avto-vpraj 11 Slavniku pravijo, da je po-% r)rpVanie P° njihovih novih avtobu-Ijal sk„CejŠnie ln Prvi bo že iutri °dpe-__ Pln° izletnikov v Španijo, (dgr)
Po analizi Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine
Slovenci po svetu perspektiva Benečije
ČEDAD — Pred časom smo že poročali o prazniku Emigranta, ki ga je kot vsako poletje tudi letos priredila Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine. V okviru praznika je bila tudi zanimiva okrogla miza o vprašanju Slovencev v videmski pokrajini. Razmišljanje emigrantov in zveze, ki jih združuje, je zelo zanimivo, zato se že spet povračamo k tisti okrogli mizi s sintetičnim prikazom analize emigrantov in njihovih pogledov na stvarnost v Benečiji.
Razmišljanje izseljencev izhaja iz ugotovitve, da brez emigrantov - še bolj pri srcu pa jim je definicija Slovenci, ki živijo v svetu - ne bo mogoče zagotoviti dejanskega razvoja Benečije. Iluzorično bi bilo misliti, da bo mogoče zaustaviti razkroj slovenskih dolin v Furlaniji, ne da bi upoštevali prispevka, ki ga lahko dajo tisti, ki so odšli v svet. To je po oceni zveze izseljencev dejanski človeški potencial, ki lahko omogoči uresničitev razvojnega načrta. Slovenski ljudje, ki živijo v Beneški Sloveniji so pretežno starejši ljudje in številčno prešibki, da bi lahko bili dejanski in edini protagonisti družbenega, kulturnega in gospodarskega preporoda Benečije. Pa tudi mladi, ki so obiskovali dvojezično šolo v Špetru, so številčno prešibki, da bi lahko predstavljali dejansko bodočnost Beneške Slovenije.
Dejanska perspektiva je po oceni izseljencev pravilno ovrednotenje tistega človeškega potenciala, ki je bil v povojnih letih iz ekonomskih razlogov prisiljen zapustiti beneške doline in ki se je uspešno uveljavil v svetu. Predpogoj za to pa je povsen drugačen pristop k pojavu izseljevanja. Svoje poglede morajo spremeniti tako upravitelji kot zakonodajalci, a tudi slovenska narodnostna skupnost tako v videmski pokrajini kot v vsej deželi.
Beneške doline bodo po mnenju Zveze izseljencev ostale v zavesti ljudi »rodni kraj« v najglobljem pomenu besede samo, če se bodo spremenile iz
»kraja spominov« v težišče mreže povezav med Slovenci po svetu. Obliko in strukture te mreže je treba še domisliti, priznati pa je treba, da taka mreža povezav že obstaja in jo je treba s tega vidika ovrednotiti.
Slovenci, ki živijo v svetu, trdijo izseljenci, vedo zelo dobro, kakšna je bila stvarnost v Benečiji takoj po vojni, saj so prav zaradi tega odšli v svet. Toda izbire iz preteklosti danes nimajo več smisla, ker se je stanje spremenilo in ker zgodovinske spremembe vračajo našim krajem pomembno vlogo tudi v okviru evropskih integracijskih tokov.
Perspektive obstajajo, a stanje v Benečiji je danes po oceni Zveze izseljencev res dramatično in je treba poseči z izrednimi inštrumenti. Zakon za gorata področja je propadel, o zakonu za obmejna območja se govori, treba
pa bo najbrž še precej časa, preden bo sprejet in vsekakor ne bo predstavljal rešitve za Benečijo. Isto velja tudi za morebitni zaščitni zakon. Po oceni izseljencev bi bil potreben poseben zakon za Benečijo, ki naj bi predvidel integralni razvoj in bi temeljil na človeškem, kulturnem in gmotnem bogastvu teritorija. Vsak sektorski poseg, še zlasti če se omejuje na gospodarsko plat, ne bo obrodil pozitivnih sadov. Po oceni Zveze izseljencev je treba začeti resnični proces kulturne, politične, gospodarske in moralne dekolonizacije Benečije, ker bi sicer tvegali kratkotrajen in umeten razvoj, ki se ne bi usklajeval z vrednotami skupnosti. Prav zato je treba z načrtom začeti pri skupnosti sami, zopet zgraditi njeno etnično identiteto in ji s primernimi sredstvi omogočiti, da gradi svoj razvoj, ki mora imeti globok kulturni
pomen. Tehnokratski posegi ne bi bili učinkoviti, ker je treba prevsem priznati temeljno vlogo družbenim sistemom in kulturnim vrednotam.
Prepoznavati se v svojih vrednotah in v svoji zgodovini ni zapiranje v muzej' in zavračanje stikov s svetom, ravno nasprotno. Skupnost in poedinci bi si tako pridobili tisto kulturno, podjetniško in družbeno avtonomijo, ki je temelj za uveljavljanje.
Po mnenju Zveze izseljencev predpostavke za razvoj Benečije obstajajo. Predvsem pa obstajajo ljudje, ki so pripravljeni, da se tega lotijo. Treba je le dvigniti oči in pogledati preko obzorja skupnosti.
Na slikah prizora s praznika Emigranta: levo nagrajevanje udeleženke, desno pa poseg predsednika Zveze izseljencev Clavore na okrogli mizi
Kopica prireditev v Sežani
SEŽANA — Kot vsako leto so tudi letos v sežanski občini pripravili zelo bogat spored prireditev za občinski praznik. Praznik je sicer šele danes, 28. avgusta, v Sežani pa so s prireditvami začeli že prejšnji teden in jih bodo nadaljevali še prihodnji. V soboto je bila tudi slavnostna seja občinskega sveta (na fotografiji Maria Magajne), med katerim je predsednik občinske skupščine Ivan Vodopivec orisal položaj v občini in nato podelil priznanja zaslužnim občanom.
Današnje prireditve se bodo začele s tradicionalnim balinarskim turnirjem, ob 14.30 bodo odprli razstavo akvarelov Marjana Miklavca, popoldne pa bo še šahovski turni Društva upokojencev. V petek se bo začel mednarodni košarkarski turnir, v soboto pa so v programu srečanje invalidov, mednarodni rokometni turnir in ponovitev Jelačinove komedije Piknik s tvojo ženo.
Vpisovanje se zaključi 31. avgusta:
pozanimaj se pri tvoji KZE (USL). Sole za poklicne bolničarje
g
Na pobudo Deželnega ravnateljstva za zdravstvo Furlanije-Julijske krajine.
Promet je bil gost, a tekoč
Vrnitev s počitnic brez hujših težav
S sobotne javne razprave kriške sekcije KPI Josip Verginella
Na Krasu nezadovoljni z Občino Trst Sliši se tudi zahteva po referendumu
Počitnice se končujejo, vsaj za večino. Mnogi so včeraj že bili ponovno na svojih delovnih mestih po poletnem premoru, drugi pa se v teh dneh vračajo domov. Pri nas je to kot ponavadi najbolj razvidno na Trbiški cesti, kjer glavnina vozil že več dni prihaja iz slovenskih in hrvaških letovišč in vozi proti osrednji Italiji oziroma proti Avstriji, Nemčiji in drugim zahodnoevropskim državam.
Prometna policija nam je povedala, da je bil promet v teh dneh gost, vendar na splošno dokaj tekoč. Zanimivo je, da je bil promet posebno gost včeraj popoldne in zvečer, čeprav je včeraj bil ponedeljek, in torej prvi dan delovnega tedna. Očitno so mnogi podaljšali počitnice še za dan prav zato, da ne bi vozili oziroma čakali v dolgih kolonah. Kljub vsemu jih je nekaj nastalo, zlasti pred mejnimi prehodi pri Rabojezu, na Pesku in pri Fernetičih. Podčrtati velja, da so na meji veliko strožji pregledi na italijanski strani kot pa na jugoslovanski, to pa tudi zato, ker so italijanske oblasti v okviru izvajanja tako imenovanega zakona Martelli poostrile pogoje, pod katerimi smejo vstopiti v Italijo državljani držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti.
Avstrijske, nemške in druge severnoevropske voznike oziroma potnike so čakale prometne težave na italijansko-avstrijski meji na Kokovem pri Trbižu. Tu so namreč prišle otipljivo do izraza posledice dekreta, s katerim je italijanski minister za promet Bernini prejšnji petek praktično zaprl avtrijsko-italijansko mejo za težak promet, in to vsled vse večjih težav, ki so jih v zadnjih časih delale avstrijske oblasti zlasti italijanskim avtoprevoznikom. Pred mejnim prehodom so tako nastale dolge vrste tovornjakov, ki so delno ovirale tudi ostali avtomobilski promet.
Na Tržaškem Berninijev dekret ni povzročil nobenih večjih težav, razen v pristanišču, kjer je seveda zabeležilo zastoj blago, ki je namenjeno v Avstrijo ali ki iz nje prihaja. Sicer pa velja poudariti, da se s prevozom tega blaga v glavnem ukvarjajo avstrijski in nemški avtoprevozniki. Delno so ta promet včeraj preusmerili tudi preko Jugoslavije, vendar v neznatnih količinah. Upoštevati je namreč treba, da je obvoz po jugoslovanskem ozemlju precej drag ih da večina računa, da se bo spor med Italijo in Avstrijo v kratkem razrešil.
Zgoniški župan je za precej manjše število prebivalcev zahteval in dosegel ohranitev zdravstvene službe v občini, ki so jo na Zahodnem Krasu praktično ukinili. Občinske storitve in službe v Križu, na Proseku in Kon-tovelu so pod vsako kritiko, kot lahko javno pričajo mnogi Križani, ki protestirajo zaradi slabe cestne razsvetljave, zlasti še ko vidijo, da sovaščani, ki živijo onkraj pokrajinske ceste (vendar v nabrežinski občini) v bistvu nimajo teh problemov. Ali ima zato sploh še smisel, da Zahodni in Vzhodni Kras ostajata v tržaški občini? Ali so kdaj prebivalci teh dveh rajonov pomislili na referendum za ustanovitev nove občinske enote ali za priključitev tega ozemlja kateri drugi občinski upravi? O teh in o podobnih aktualnih vprašanjih je tekla beseda na sobotni javni razpravi kriške sekcije KPI Josip Verginella, na kateri je bil predvsem govor o Zahodnem Krasu (še posebno pa o Križu), na kocki pa je bil zlasti odnos med mestno upravo in kraško okolico. Povod za srečanje je bilo nedavno stališče zahodnokraškega rajonskega sveta, ki je v znak protesta zaradi neobčutljivosti Občine za reševanje mnogih pomembnih upravnih problemov začasno prekinil poslovanje, vabilu organizatorjev pa so se odzvali zastopniki KPI, PSI in SSk.
Predsednik rajonskega sveta Renato Bu-setti je uvodoma utemeljil razloge protesta rajonskega sveta, ki izvirajo iz dejstva, da je občinska uprava (uradno zaradi pomanjkanja osebja) močno omejila poslovanje občinskih izpostav v Križu in na Proseku. To povzroča ljudem zelo hude težave, izgovori in opravičila upraviteljev pa so bili doslej nezadovoljivi, tako da se bo protest nadaljeval, tudi zato, ker si ni mogoče zamišljati, da bi lahko Zahodni Kras ostal brez tako pomembnih občin-
skih služb. Predsednik je nato orisal nekatere pomembne upravne načrte, ki jih uprava namerava izpeljati v Križu, na Proseku in Kon-tovelu, od metanizacije do javne razsvetljave, kanalizacije ter športnih in družbenih struktur. Glede načrtovanih posegov je bil Busetti vsekakor videti precej optimist. V tem sklopu je omenil tudi načrt za gradnjo telovadnice kriškega ŠD Mladina in ureditev razstavnega prostora za potrebe zadruge Kriški breg (in vaških društev) na zemljišču nekdanjega begunskega naselja ob pokrajinski cesti. Tu naj bi tudi zgradili Center za komercializacijo domačih vin, in sicer s prispevkom KG S iz finančnega sklada, ki ga je ta ustanova dobila kot protivrednost za avtocesto. Občinska uprava naj bi tudi v kratkem odkupila domače igrišče za mali nogomet, ki ga trenutno upravlja športno društvo Santa Croce.
Načelnik rajonske svetovalske skupine KPI Slavko Štoka je ugotovil, da so občinske službe v rajonu padle na (zelo nizko) raven iz leta 1978, ko je bil prvič neposredno izvoljen krajevni sosvet. Rajonski svet je po dolgi bitki dosegel, da so tudi proseško občinsko izpostavo uspodobili za takojšnje izdajanje anagrafskih dokumentov, »sedaj pa so nam iz Trsta sporočili, da uprava, ki ima več kot dva tisoč petsto uslužbencev, nima več osebja za Križ in Prosek«. Stalno krčenje osebja je po mnenju Štoke dejansko politični problem, tudi neke vrste psihološki pritisk mestne uprave na okolico. Občinski proračun že dve leti ne namenja denarja za Zahodni Kras (proseška šola je npr. v obupnem stanju), zato mora rajonski svet odločno nadaljevati po začrtani poti in še ostreje pritisniti na Občino, da bo ugodila vsaj pomembnejšim zahtevam sosveta. Stoka je tudi dejal, da mestna uprava
nima nič skupnega z denarjem za protivred' nosti o avtocesti, saj gre za finančna sredstva, ki po pravici pri tičejo prizadetim vaški® skupnostim.
Med razpravo je bilo slišati mnenja in predloge o najrazličnejših upravnih zadevah Mnogi so tako pogrešali navzočnost predstavnikov vaških društev, »ki večkrat kritično ocenjujejo poslovanje rajonskega sveta, konkretno pa zelo malo prispevajo za izboljšanje odnosov med vaško skupnostjo in tem izvoljeni telesom«. Slišati je bilo tudi predlog za čimprejšnjo izvolitev kriškega jusarskega odbora, eden izmed diskutantov pa je, kot rečeno, omenil tudi možnost, da bi občani Križa. Proseka in Kontovela z ljudskim referendumom zahtevali odcepitev od tržaške občine. Marsikdo pa se je še zavzel za tesnejše oblik® sodelovanja med Zahodnim in Vzhodni® Krasom, ki imata marsikatere skupne probleme in seveda tudi zahteve.
V razpravi pa je bilo še največ govora 0 gradnji novega kriškega nogometnega igri®' ča. Občina je za ta objekt sprva namenil3 nekaj več kot šesto milijonov lir, sedaj pa s® je strošek v bistvu podvojil, tako da je gradbeno podjetje ob pomanjkanju novih sredstev začasno prekinilo dela, ki so sedaj že neka] časa v glavnem ustavljena. Prisotni so omenili nekatere nejasnosti, ki spremljajo izvedb® tega važnega športnega projekta, predsednik in vsi predstavniki navzočih svetovalskin skupin pa so se obvezali, da bodo posegli na raznih nivojih, posebno pa seveda pri Občini, da bodo sedanje težave čimprej premeščene oziroma, da bo lahko kriški nogometni delavci končno izvedeli, kdaj bo novo igrišč® sploh končano.	g .j.
Pred nekaj dnevi je umrl zadnji Tržačan, obolel za aidsom
Zadnjo prireditev so imeli pretekli petek
V Trstu je okrog 200 seropozitivnih oseb od katerih jih je kar polovica v zaporu
Zgonik: družabnost postaja vaška socialna vrednota
Na posebnem oddelku bolnišnice pri Magdaleni trenutno ni več nobenega Tržačana, ki je zbolel za aidsom. Zadnji je umrl pred komaj nekaj dnevi, star pa je bil okrog 30 let. Od leta 1985 do danes je bilo v Maddaleno sprejetih sedem, pretežno mladih bolnikov iz Trsta, ki so se okužili s tem smrtonosnim virusom, od katerih ni nihče preživel. Večina se je s to boleznijo okužila med homoseksualnimi odnosi, eden med heteroseksualnim, eden pa zaradi transfuzije okužene krvi.
Podatke sta nam posredovala zdravnica Annamaria Piscanc, odgovorna za Oddelek za javno higieno in ekologijo pri Krajevni zdravstveni enoti, in dr. Livio Rieppi, ki pri istem oddelku vodi službo za profilakso. Povedala sta še, da v tržaško bolninišnico pri Mad-daleni sprejemajo obolele za aidsom iz vse Furlanije-Julijske krajine. V naši deželi naj bi bilo trenutno nekaj manj kot 50 bolnikov.
Kar zadeva število seropozitivnih oseb v našem mestu, sta zdravnika povedala, da jih je okrog 200; nekateri med njimi bodo čez nekaj časa zboleli za aidsom. Treba pa je poudariti, da je približno polovica seropozitivnih (točneje 97) v koronejskem zaporu. Med njimi je seveda veliko zapornikov, ki niso doma iz Trsta, ampak ki pri nas le plačujejo svoj davek pravici. V glavnem - je dejala dr. Piscanceva - so ti zaporniki, ki so se okužili z virusom aidsa, narkomani. Povedala je še, da naj bi do konca letošnjega leta število seropozitivnih po predvidevanjih naraslo še za nadaljnjih 70 oseb.
Zdravnika KZE sta zagotovila, da med prebivalci Trsta ni veliko pripadnikov tako imenovanih »rizičnih skupin«, zato je število okuženih razmeroma nizko. Da bi bolje informirali prebivalstvo o tej smrtonosni bolezni, ki uniči človekov imunitarni sistem, je Oddelek za javno higieno in ekologijo navezal stike s šolskim skrbništvom. Po šolah nameravajo namreč organizirati predavanja ipd., da bi dijakom nudili nekaj najosnovnejših informacij o tem, kako se lahko obvarujejo pred aidsom. Poleg tega pa bo KZE priredila tudi poseben izpopolnjevalni tečaj, namenjen zdravstvenemu osebju, ki je vsak dan v nevarnosti, da se okuži s tem virusom.
Kdor želi za dalj časa odpotovati v nekatere države evropskega vzhoda (npr. v Sovjetsko zvezo ali Romunijo) ali pa na Bližnji vzhod (Saudsko Arabijo, Libijo, Iran...), bo moral prej opraviti pregled krvi iz katerega bo razvidno, da ni okužen z aidsom. To velja v glavnem za tiste, ki potujejo v te države zaradi službenih dolžnosti, turistom pa običajno tega testa ni treba opraviti. Zdravnika KZE sta povedala, da je treba za analizo krvi čakati le nekaj dni. Najkasneje, v enem tednu naj bi interesenti imeli izvide že v rokah, sta zagotovila in se začudila trdit-
Bolnišnica pri Magdaleni	(Foto Križmančič)
vi, da so se nekateri pritožili zaradi predolgega čakanja na odvzem vzorca krvi. Kri odvzamejo v bolnišnici Mad-dalena na oddelku za nalezljive bolezni ali v glavni bolnišnici na oddelku za kožne in spolne bolezni, analizo pa opravijo na Katinari. Seveda pa ti testi niso zanesljivi - sta opozorila zdravnika - ker se lahko zgodi, da se virus pokaže šele po treh mesecih. Če kdo
upravičeno sumi, da se je okužil (npr. bolničar, ki se je zbodel z okuženo iglo), mora analizo v teku enega leta ponoviti še štirikrat. Nikogar pa ni mogoče prisiliti, da opravi ta test, saj to prepoveduje tudi italijanska ustava. Po zakonu obstaja le dolžnost zdravnika, da obvesti zdravstvene oblasti o primerih seropozitivnih in obolelih za aidsom, ki jih je sam ugotovil, (hj)
Na vsakem koraku ugotavljamo, kako postaja človek vse bolj sebičen in kako se nezadržno izgubljajo vrednote družbene solidarnosti, kar s socialnega vidika seveda predstavlja veliko degeneracijo in obubožanje sodobne družbe. V večjih središčih se celo stanovalci istega bloka sploh ne poznajo med seboj, na podeželju pa ob malomarni brezbrižnosti razne vaške tradicije zaskrbljujoče tonejo v pozabo.
Obstajajo pa tudi častne izjeme, in to je primer vaške skupnosti iz Zgonika in sosednje Koludrovce, ki je znala ohraniti in z novimi pobudami celo utrditi neke vrste »socialno oazo«, kot so jo pomenljivo označili nekateri zunanji opazovalci. Velika večina vaščanov, ne glede na starostne razlike, svetovnonazorske poglede in karakte-rialne značilnosti, se v treh letnih obdobjih zbere na skupni družabnosti z osnovnim namenom, da se med seboj čim bolje spoznajo, se pogovorijo o tem in onem in tako krepijo te tako dragocene medčloveške odnose, ki se spontano oplajajo in dobivajo neprecenljivo družbeno razsežnost.
Prva taka priložnost se seveda ponudi v pustnem času, ko šeme s harmoniko na čelu obredejo vso vas in ponesejo veselje v sleherno hišo, obenem pa po starem običaju nabirajo dobrote. Skupni večerji s prosto zabavo
sledi še obvezni pogrebni obred pepelnično sredo. Pred nekaj leti si j® vaška skupnost na dan prvega n®r omislila celodnevni piknik v nara* (na Brdih), ki je vedno množično obl' skan in je postal že tradicionalno s®' denje zgoniških družin. Končno je sporedu še poletna pokušina (tako sre^ Čanje je bilo v petek zvečer), ko »P°_ spravijo« še pršut prašiča, ki ga Ijejo na prvi maj. Seveda ne manjk3 tudi drugih enogastronomskih dobro ; Ko pa se oglasi še harmonika, zadon lepa pesem in se oči zasanjano zazro plamene brinjevega kresa, postane vz' dušje res enkratno. Zgoničani so P? nosni na to skupinsko sodelovanje i toplino človeških odnosov, zato skr no čuvajo to družbeno solidarnost k punčico svojega očesa. (B. S.)
Tržaška občinska uprava sporoča, da lahko lastniki dvignejo v uradih ekonomata (sektor 15,_ občinska palača na Trgu Unita št. 4, 3. nadstropje, soba št. 129) naslednje najdene predmete; zapestnico' žensko torbico in denar. Gre za predmete, ki so bili najdeni v m®' seču juliju na javnih mestih. Zakoniti lastniki jih lahko dvigne)0 v omenjenem uradu vsak delav' nik od 9. do 12. ure.
Kako se tržaški turist odloča za letovanje glede na krizo v Perzijskem zalivu
Previdnost, vendar s kančkom zaupanja
Avgust, mesec pasje vročih dni, sicer ni najprimernejši za počitniška potovanja v dežele Bližnjega vzhoda, afriške celine ali sploh v dežele, ki so blizu ekvatorja. Poleg znatno višjih cen, ki jih pač narekuje visoka poletna sezona, jih tudi same turistične agencije ne priporočajo, saj je vročina veliko neznosnejša, kar turista tudi »obremenjuje« v uživanju krajevnih lepot in mu lahko prej povzroča težave pri prilagajanju na okolje. Kljub temu - najpogosteje to vsiljujejo službene obveznosti - se nekateri le odločajo za taka vroča popotovanja v avgustu. Letos pa se je - glede na dogodke in posledično krizo v svetovnem merilu - marsikateremu od teh turistov obetalo še bolj vroče letovanje!
Okoliščine, s katerimi nas sredstva množičnega obveščanja redno in izčrpno seznanjajo že od začetka avgusta, trenutno niso prav naklonjene počitniškemu oddihu na Bližnjem vzhodu ali v sosednjih arabskih in afriških deželah. Dogajanja v Perzijskem zalivu, neizprosna osvajalska sla iraškega voditelja Sadama Huseina ter odmevi in reakcije ostalega sveta še zdaleč ne vabijo navadnega zemljana, da bi si privoščil turistično odkrivanje teh krajev. S tem novim - nadvse razumljivim - pojavom pa se morajo v prvi
vrsti soočati tudi potovalne agencije. Kdo bi se namreč odpravil na dopust z neprijetnim občutkom, da se v vsakem trenutku v bolj ali manj neposredni bližini lahko kaj nevarnega zgodi?
Turistične agencije same pa seveda ne morejo svojim strankam stoodstotno zagotoviti brezhibnega potovanja, tako da se mnoge odločajo za preventivne poteze, v smislu poštenega podjetniškega duha, in turistično povpraševanje rajši preusmerijo v kraje, kjer lahko z več možnostmi zagotovijo najboljše potniške in letovanjske pbgoje. Sicer pa daje splošen vpogled na trenutno stanje po turističnih uradih vtis precejšnje umirjenosti. Kljub gotovim posledicam, ki bodo jasneje prišle na dan ob nadaljnjem razvoju dogodkov in mimo katerih seveda ne more nobena zanesljiva potovalna agencija, ne moremo trditi, da je prišlo do množičnih odpovedi že rezerviranih potovanj. Po drugi strani pa je treba upoštevati dejstvo, da poletno turistično tržišče ne postavlja v ospredje prav ponudb za potovanja v sedaj prevroče kraje. September pa je baje odličen za križarjenja po Nilu in sploh po Sredozemlju, Egipt je sanjski cilj mnogih novoporočencev (ali pa tudi ne), z nekoliko cenejšimi storitvami vabijo
tudi ostale severnoafriške države, od tunizijskih oaz do maroških cesarskih mest, pa tudi Ciper, kljub svoji dolgoletni razdvojenosti med grško in turško upravo, privabi mnogo turistov iz naših krajev, tako da je ena večjih tržaških agencij v to smer celo osredotočila glavni del svojega letošnjega le-tovanjskega programa. Ob že klasičnih potovanjih po Grčiji in njenih otokih, Španiji in Portugalski, ki vsako leto doživljajo dokajšen uspeh med turističnimi ponudbami najrazličnejših tržaških agencij, je letos še posebno zablestela Turčija (zdi se, kot bi jo tako agencije kot turisti naravnost »odkrili«). Prava modna izbira vsaj zgodnjega poletja pa so bili Sirija, Jordanija in Arabski emirati: žal se bo marsikdo moral odpovedati prav tem potovanjem. Čeprav so nam ponekod zagotovili, da so predlagani letoviščar-ski kraji daleč od kriznega območja in da bi že sami odpovedali letovanje v primeru resne nevarnosti, nekaterih Tržačanov ta zagotovila niso prepričala. Mnogi so odrekli rezervacije, s polnim razumevanjem s strani prizadetih agencij, ki so v celoti povrnile že plačano denarno vsoto, glavna motivacija pa je seveda strah.
Tako se v Iraku sosedne države odpravljajo le tisti, ki se jim iz službenih
obveznosti res ne morejo izogniti-turističnih agencijah še nekoliko z3 žujejo dih, predvsem v pričakov3 j, nadaljnjega razvoja v Perzijske® ^ vu, ki bo lahko v naj hujšem P^jtiii resno prekrižala načrte marsikater^, turističnemu strokovnjaku. NajP0?Puja nejši pa si le »drznejo« na križar]^ ^ po Sredozemskem morju, pa tuolmfie' cer bližnjo Turčijo in v Egipt: P°. v je nju številnih turističnih operater] ^ar namreč povprečen tržaški turist * £jt-trezen in preudaren v svojih 00 vah.	-j, s0
Kakorkoli že, v zadnjih ®eseCsj z3 imeli najmanj težav tisti, ki so ^ počitniški oddih izbrali Potova^aIidi' Sever, zelo cenjene so namreč * aIija navske države, pa tudi povpra- . po križarjenjih v manj toplih vo ^gr-malo, še posebej okrog	po-
na. Veliki preobrati na Vzhodu pozitivno vplivali na turistično °v ^av,
tenje vseh vzhodnoevropskih ,z0gi-čeprav se mnogi zelo-previdno ^gibajo, vsemu azijskemu predelu jge« ske zveze in rajši izbirajo >>in«evania kraje. Na žalost pa je PoVPr,.pririii l® veliko več od možnosti, s kat države sedaj dejansko razP°*a ^ajti)
V prisotnosti številnega občinstva
Na Opčinah sinoči predstavili Svetovni slovenski kongres
3a s^6rai	iniciativni odbor za Furlanijo-Julijsko krajino Svetovne-
nak 0Venske9a kongresa predstavil v Prosvetnem domu na Opčinah pobudo, bo kf S° *menovali tudi člane, ki se bodo udeležili vseslovenskega sestanka, ki viti .°nec tedna v Finžgarjevem domu, prav tako na Opčinah. Pobudo so predsta-rič BJn-k PriPravljaine9a odbora Vinko Ošlak, člani Bojan Brezigar, Ravel Kod-0s' Bo9s Pahor in pa še Sergij Pahor. Svetovni slovenski kongres sloni na ih n ni	>>cia povezuje in združuje Slovenke in Slovence dobre volje doma
Priia SVe*;u na temelju vzajemne pomoči in zavezanosti Slovencev«. V pristojni ho- »pn-Ck 50 1° včeraj dobili številni prisotni ljudje, pa je med drugim napisa-hsdst St°Pam k pobudi za organizacijo svetovnega slovenskega kongresa kot tjjg rankarske, nadideološke in nadkonvencionalne povezovalne in solidarnos-viivj r9anizacije vseh Slovencev v domovini in po svetu.« Na včerajšnji predsta-ijalci ^ P° uvocinih besedah stekla dokaj živahna razprava, v kateri so razprav-Vsesl na^eP vrsto tem in vprašanj, ki bodo prav gotovo osrednje teme bodočega Pili t°Ven®ke9a kongresa. Načelno so se tudi domenili, da bodo v kongres pristo-sesta V Pri nas posamezniki, hkrati pa so sklenili, da bodo sklicali podobne hke, kot je bil sinočnji na Opčinah, tudi na Goriškem in v videmski pokrajini.
^a sliki (foto Križmančič): pogled na sinočnje zborovanje.
Po mnenju večine vprašanih v zvezi z vzgojiteljsko šolo
»Ne smemo dovoliti, da bi kar tako ukinili eno izmed slovenskih šol!«
»Ne smemo dovoliti, da bi nam kar tako zaprli eno izmed slovenskih šol.« Tega mnenja so v glavnem vsi tisti, s katerimi smo se v teh dneh pogovorili o usodi vzgojiteljske šole. Tudi letos se je namreč v to šolo vpisalo premalo dijakinj, da bi lahko pouk sploh stekel. Treba pa je opozoriti, da bi bilo to šolo še mogoče rešiti, če bi se vpisalo še nekaj dijakinj (najmanj tri). Prav za šolsko leto 1990/91 je profesorski zbor uvedel notranje eksperimentiranje. V učni načrt vzgojiteljske šole so nameravali vključiti nekatere bolj strokovne predmete, da bi dijakinjam nudili popolnejšo pripravo na vzgojno-peda-goškem področju. Takšen študij bi nudil tudi več možnosti za zaposlitev.
»Ali vzgojiteljsko ali pa kako drugo triletno poklicno šolo mora naša manjšina vsekakor imeti,« pravi prof. Samo Pahor, »saj nikakor ne moremo sprejeti dejstva, da bi nam kako šolo preprosto ukinili.« Po njegovem mnenju bi bilo* treba ta tečaj posodobiti oziroma prilagoditi trenutnim potrebam, kot je bilo tudi v načrtu za šolsko leto 1990/91. Število vpisanih je že drugo leto prenizko zato, ker je za vzgojiteljice na razpolago malo delovnih mest. Treba bi bilo torej odpreti nov triletni tečaj (ali pa popolnoma spremeniti vzgojiteljsko šolo), ki bi usposabljal za nove poklice. Na delovnem tržišču je na primer precej povpraševanja po negovalkah in spremljevalkah ostarelih in prizadetih, pa tudi otroških varuškah. Pri ustanovitvi nove šole so težave precejšnje. Prva ovira je togost, zaradi katere si je težko predstavljati, da bi ustanovili popolnoma nov tečaj, ka-
kršnega ni v državi. Nasploh je pravna pot za ustanovitev nove šole zelo težavna, a s trudom je mogoče doseči tudi nemogoče. Nikakor pa ni mogoče sprejeti dejstva, da bi eno šolo preprosto izgubili.
Prof. Alojz Tul, ki je na šolskem skrbništvu zadolžen za slovenske srednje šole, je mnenja, da bi bilo v primeru zaprtja vzgojiteljske šole treba razmisliti, katera druga sorodna triletna šola bi jo lahko nadomestila. Predvsem pa bi bilo treba med zainteresiranimi dejavniki manjšine preveriti, če bi nova šola pritegnila primerno število obiskovalcev. Koristno bi bilo opraviti anketo med mladino o tem, katera šola bi jim najbolj ustrezala. Obenem bi se bilo treba pozanimati, na katerih področjih so možnosti za zaposlitev največje.
Prof. Bruna Ciani, ki je letos kot celoletna suplentka na vzgojiteljski šoli poučevala slovenščino, zgodovino in zemljepis je mnenja, da ni prav kar tako pristati na zaprtje ene slovenske šole, ne da bi nas v to prisilile oblasti. »Najbolj mi je žal za tista dekleta, ki ne nameravajo študirati pet let, a želijo dobiti nekaj osnovne izobrazbe in tudi nekaj podlage iz slovenskega jezika. Nekatere se bodo vpisale v kak italijanski poklicni tečaj. Ko pa naš človek, posebno v tistih letih, zaide v italijanski ambient, ga je večkrat težko dobiti nazaj... Zadeve ne smemo gledati samo z ekonomskega vidika oziroma z vidika možnosti za zaposlitev vzgojiteljice. Gledati moramo tudi na človeka. Če ne prej, bo dekletom podlaga, ki so si jo pridobile na vzgo-
jiteljski šoli, potrebna tedaj, ko bodo same matere.«
Veronika Brecelj, profesorica pedagogike in psihologije na vzgojiteljski šoli opozarja, da je treba zaprtje te slovenske šole vsekakor preprečiti. Pomisliti je treba, da se to dogaja v trenutku, ko so naše šole še posebno pod pritiskom zaradi vedno manjšega števila učencev in dijakov. Zaradi tega skušajo združevati ravnateljstva, pred kratkim pa je prišlo v veljavo tudi pravilo, da je mogoče odpreti dve paralelki istega razreda samo, če je učencev 31 (prej jih je zadostovalo 25). Vse to pa pomeni, da bodo možnosti za zaposlitev za učitelje oziroma profesorje vedno manjše. Če dovolimo, da nam bodo to šolo zaprli, je malo upanja, da bo ministrstvo odprlo kak drug triletni tečaj, saj nima za to nobenega interesa, (hj)
Vrtci odprejo vrata 19. septembra
Tržaška občinska uprava obvešča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel 19. septembra. Starši pa morajo pred tem potrditi predvpise in predložiti vso potrebno dokumentacijo, če seveda tega doslej še niso storili. Predvpise bodo lahko potrdili na samih šolah oziroma v vrtcih, in sicer v naslednjih dneh: 1., 3., 4., 8., 10., 11. in 12. septembra med 9. in 12. uro.
Posvetovanja predsednika Pokrajine
Dogovor o imenovanjih v vodstva javnih ustanov
ključii^56^11^ Pokrajine Trst Dario Crozzoli je včeraj za-he ociK^0svetovan)a za imenovanja predstavnikov v uprav-fteltate °re iavnih ustanov druge stopnje. V bistvu gre za tTedvjj6 kulturne in gospodarske ustanove, v katerih je tijiijij t j1?3 Prisotnost zastopnika pokrajinske uprave, med pr Jjui za Slovensko stalno gledališče. skih <;JsnP teden se je Crozzoli srečal z načelniki svetoval-Pr1SQ. uPm, ki sestavljajo večino na Občini in na Pokrajini, kiehen' S° ^di tudi tajniki vladnih strank in tržaški župan tržaškp ^ato se je Crozzoli srečal še z načelniki skupin v fagjjjj n:i Pokrajinskem svetu, torej tudi z opozicijo. Na sre-dja, ij,50 se dogovorili za kriterije, ki naj vodijo imenova-karsjji Za konkretno število predstavnikov. Ključ je stran-°betieniV tem Primeru zakon zagotavlja prisotnost opozicije, S°t>ljen P® naj bi pri imenovanju pazili na strokovno uspo-2ahtev ost imenovanih, saj gre za dokaj specifična mesta, ki ki nj strokovno znanje in poznanje. Edino imenovanje, Predst-P0 .rženo strankarskemu ključu pa je imenovanje pre.Vnika v upravni svet Delavskih zadrug.
•tikoma	Crozzoli se je včeraj srečal prav s predstav-
•Ukom klavskih zadrug, in sicer s pokrajinskim predsed-drz^tedržavne zadružne zveze Olintom Palmo in z vse-ie Poq ® Predstavnikom Linom Crevatinom, s katerima se Croz ai?a^ 0 tem specifičnem imenovanju, hitu dep* bo moral sedaj imenovati predstavnike s poseb-na podlagi dogovora pokrajinskega sveta. Sledaij,? m/do v gledališče Verdi imenovali člana PSDI, v dsta^ov yeatro Slabile člana KD in PSDI, v velesejemsko dva pr , olana KPI, v upravni svet tovornega postajališča pa bodn * avn^ka KD in po enega PSI, PRI in KPI. V SSG V b0cjlr^enovab člana SSk (doslej je bil to Saša Rudolf), bakatgfgjbe bo moral predsednik Crozzoli poskrbeti še za ^ktejincV rU^a imenovanja, in to v tiste ustanove, kjer se -reč imo m Predstavnikom izteka mandat. Sedaj so na-novali samo člane, ki jim je mandat že zapadel.
Porazdelil jih je deželni odbor
Pol milijarde prispevkov za evropsko integracijo
Deželni odbor je na predlog odbornika za stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo Gianfranca Carboneja porazdelil več kot 500 milijonov lir prispevkov v okviru letnega programa dejavnosti, ki so povezane z Evropsko gospodarsko skupnostjo in z Evropskim svetom. Omeniti velja, da se je o programu predhodno izrekel tudi deželni odbor za Evropo. Deželne oblasti so pri porazdeljevanju prispevkov upoštevale po eni strani dokaj skopo odmerjena sredstva, po drugi strani pa so skušale dati prednost pobudam in dejavnostim, ki so trajneše vrednosti.
Kot je povedal odbornik Carbone, je deželni odbor del prispevkov, in sicer 46 milijonov lir, namenil evropskim mladinskim izmenjavam in izmenjavam med šolami. Za posvete, seminarje, izpopolnitvene tečaje, raziskave na področju evropske problematike, pobratenja med krajevnimi upravami (v poštev pridejo predvsem manjše občine) ter za kulturne prireditve z namenom širjenja evropskih idealov je deželni odbor namenil skupno 232 milijonov lir. Za delovanje Evropske hiše v Huminu in drugih združenj, ki delujejo v prid evropske integracije, pa znašajo letni prispevki 98 milijov lir. Dokajšnja je tudi finančna podpora za univerzitetne študente, ki bi želeli študirati na univerzah v drugih evropskih državah, in sicer v okviru programa Erasmus, saj znaša 129 milijonov lir.
V zvezi s programom Erasmus je odbornik Carbone pojasnil, da je deželna uprava FJK že posegla v njegovem smislu v prejšnjem akademskem letu, in sicer v sodelovanju s tržaško in videmsko univerzo. Letošnji prispevek je vsekakor namenjen integraciji študijske štipendije EGS, točneje olajšanju stroškov, ki jih imajo študentje zaradi bivanja na tujem. V ta namen je Evropska gospodarska skupnost lani izplačevala študentom mesečne podpore za 358 tisoč lir, deželna uprava Furlanije-Julijske krajine pa je prispevala še dodatnih 300 tisoč lir.
Več sto Tržačanov je včeraj zadnjič pozdravilo nesrečna brata Calzolari
^sreč]
nth brati
°v Calzolari se je včeraj poslovila ogromna množica Tržačanov
ste6y? včera?n.°Ži,ca Tržačanov se je Cafai.h bratov p]U‘raj okrog krst ne-okQi1i ariial ki sta°v *rta in Alessandra hu p ^lllah izmiK-T četrtek v tragičnih Jtei sv09^* oft qŽiVlienlf v "igna-p ^ratlfišks a se )e odvil v cer-bfi bi^bert° le p^fkoga. kjer je 13-mi- T'raqerii;etlJnekai meseci bil 9 ai]a družine Calzolari
je močno odjeknila v Trstu, kar je dokazalo včeraj več sto Tržačanov, ki so na simboličen način hoteli biti ob strani očetu Giorgiu, materi Violetti in drugim sorodnikom. Množica je bila tolikšna, da je preplavila tudi ulico in bližnje pločnike ter popolnoma ustavila promet.
Svojo prizadetost so s prisotnostjo
izkazale tudi številne 'oblasti, med katerimi župan Richetti in podprefekt Mazzurco v imenu vladnega komisarja, ter predstavniki športnega, industrijskega, gospodarskega in univerzitetnega življenja. Sožalno brzojavko je družini Calzolari poslal včeraj predsednik deželnega odbora Biasutti. V polnem številu so se bridkega obreda udeležili tudi sošolci in prijatelji obeh bratov. Prav mladi športniki združenja Ginnastica Triestina, pri katerem sta se udejstvovala, so si prevzeli žalostno nalogo — prenos krst.
Mašo je v imenu škofa Bellomija daroval njegov vikar Regazzoni, sodelovala pa sta še župnik Gottardello in Robertov katehist Pavanetto. V slovo so bratoma zapeli in zaigrali otroci iz župnije in redovnice skupnosti Dimes-se, pri katerih je Alessandro obiskoval osnovno šolo, Roberto pa vrtec. Ljudje so med obredom nepretrgoma polagali cvetje in z njim obsuli krsti, ki sta bili postavljeni druga ob drugo pred oltarjem. Žalni sprevod je nato krenil na pokopališče k Sv. Ani in nato k družinski grobnici, kjer od včeraj brata počivata.
Medtem se preiskovalci še naprej trudijo, da bi ugotovili vzroke in odgovornosti za nesrečo. Podrobno so si ogledali napravo za prho, predvsem pa električno in varnostno napeljavo, ki očitno ni dobro delovala.
Bivši dolinski župan v telegramu odborniku Di Benedettu
»Enojezični napisi ob hitri cesti ne spoštujejo načel o sožitju«
Glede na še nerešeno vprašanje o dvojezičnosti smerokazov, s katerimi naj bi opremili odsek hitre ceste po dolinski občini, je bivši dolinski župan Edvin Švab včeraj s telegramom posredoval svoje stališče dolgoletnega občinskega upravitelja deželnemu odborniku za prevoze Giovanniju Di Benedettu. Prav včeraj so namreč začeli z dokončnim urejevanjem cestne oznake in s tem tudi smerokazov na tako imenovanem prvem delu tretjega odseka hitre ceste, ki ga bodo uradno predali namenu 11. septembra.
V telegramu se Švab sklicuje na veliko pomembnost tega vprašanja, ki bi z ugodno rešitvijo spoštovalo dejansko prisotnost slovenskega in italijanskega naroda na območju dolinske občine. Med drugim se obrača do naslovnika z željo, da bi le-ta ne povzemal »metod iz drugačnih časov ali posnemal Sadama Huseina«. Nadalje poudarja, da bi vzdrževanje obstoječega stanja (nanašajoč se na že postavljene smerokaze zgolj v italijanščini) »pomenilo nerazumljivo izzivanje dobrih odnosov s prebivalstvom in dobrososedskih vezi z bližnjo Slovenijo«. Odbornika Di Benedetta opozarja, kako so bila dosedanja zavzemanja brez vsakršnega pozitivnega izida, in ga vabi, da bi »skupaj spoštovali ustavo in demokracijo italijanskega ljudstva«.
Prihodnji torek je predvideno uradno srečanje na Deželi, med katerim bo odbornik Di Benedetto med drugim pojasnil tudi stališče deželne uprave
Srečanje KD o turizmu
Pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije prireja danes strokovni seminar o mednarodnem sodelovanju na turističnem podo-čju, predvsem v luči odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in Republiko Slovenijo. Med predavatelji bo tudi slovenski minister za turizem Ingo Paš. Srečanje, ki je odprto za javnost, bo na sedežu pokrajinskega vodstva KD v Palači Diana (Trg S. Giovanni), začelo pa se bo ob 11. uri.
glede dvojezičnosti cestnih oznak. Šrečanja se bodo poleg dolinskega župana Pečenika udeležili tudi predstavniki vseh občin in organizacij, ki so pristojne za ozemlje, po katerem teče hitra cesta. Med raznimi problemi, ki so v tesni povezavi z zaščito okolja in s spoštovanjem življenjskih zahtev avtohtonega prebivalstva, je dvojezičnost prav gotovo eno najbolj perečih vprašanj. Ze od vsega začetka dogovarjanja med dolinsko občinsko upravo in ostalimi pristojnimi oblastmi je bila namreč dvojezičnost smerokazov eden od glavnih pogojev. V primeru, da bi deželna uprava ne upoštevala teh zahtev, bi to bil nov izraz nespoštovanja zgodovinske prisotnosti Slovencev v dolinski občini. Pomenilo pa bi tudi dejansko prikrivanje življenjske stvarnosti, ki v smislu sožitja in narodnostno-kulturne bogatosti označuje to področje, (dam)
Sporočamo žalostno vest,: da nas je zapustil
Franc Milič (Frančkdj
Danes, 28. t. m., od 12.30 dalje bo pokojnik ležal v zgoniški cerkvi. Ob 16. uri pa bo krenil žalni sprevod na domače pokopališče.
Žalujoči žena Anica, hčeri Anica in Elvira z družinama ter ostalo sorodstvo.
Trst, 28. avgusta 1990
(Pogrebno podjetje - Ul.'Zonta 3)
H
Na Devinščini je bil v nedeljo velik praznik
Letošnja Cibicijada je bila 26. v dolgem stoletju praznovanj
V nedeljo je bilo v prijetni in senčni dolini Sergija Gibica na Devinščini (Prosek) zelo praznično. Na tradicionalni Cibicijadi, ki je bila letos že 26. po vrsti, so se namreč zbrali potomci Marije in Valentina Cibica s Proseka št. 213. Pobuda članov družine Cibic, ki vsaka tri leta prirejajo to družinsko srečanje, je tudi letos nadvse uspela, če upoštevamo, da se je zbralo okrog postavljenih miz, na katerih seveda ni manjkalo najrazličenjših jedi in dobrot, kar 190 Cibicev in njihovih sorodnikov. Večina jih je seveda doma na Proseku in v okolici, a prišli so tudi iz Jugoslavije, Avstrije in Francije.
Zbrane je v imenu organizacijskega odbora Cibicijade pozdravil neutrudljivi Boris Cibic, ki je tudi poudaril, da je letošnje srečanje jubilejno. Prvo srečanje Cibicev so namreč priredili pred točno sto leti, in sicer 28. oktobra 1890. Nato so se zvrstili pozdravni nagovori, nakar so prisotni soglasno potrdili za čibčevga župana Milka Cibica, ki je v zaključku svojega govora obljubil, da bo spodbujal mlade, da pripomorejo k
nadaljnjemu razvoju te zgodovinske Cibicijade.
Govor župana Milka, pozdrav 26. Cibicijadi Borisa Cibica, življenjska pot rodbine in rodovnik Cibicev od leta 1647 ter še marsikaj zanimivega je bilo objavljeno v družinskem glasilu »Prosek moj dom«, ki je za to priložnost izšel kar na osmih straneh. Zahvala za izid tega lista seveda gre uredniškemu odboru, ki ga sestavljajo Damir, Dean in Nada Cibic. Po podelitvi priznanj družinskim članom, ki so in bodo v teku leta slavili okrogle obletnice, je prijazno družinsko razpoloženje popestril še bogat srečolov. Niti mrak, ki je legal v čibčevo dolino ni razgnal udeležencev 26. Cibicijade, ki so se v poznih večernih urah razšli z obljubo, da se ponovno srečajo 29. avgusta 1993, na 27. Cibicijadi na Prose-ku	B. R.
Na sliki (foto Magajna) vseh 190 Cibicev, ki so se zbrali na prijetnem nedeljskem praznovanju.
Društvena šagra na Krmenki tudi letos prijetno učinkovita
Nedeljski kulturni program šagre na Krmenki Je popestril pihalni orkester Breg iz Doline, ki je pod vodstvom Renza Muscovija predstavil koncertni spored običajnih in manj običajnih skladb za tovrstno instrumentalno zasedbo. Vsakoletni praznik na odprtem, ki ga KD Fran Venturini od Domja prireja z vnemo, značilno za vse šagre breških društev, je privabil res zadovoljivo število ljudi. V prijetnem naravnem okolju, ki je bilo kot nalašč za osvežitev po vročini zadnjih avgustovskih dni, so organizatorji ponujali obiskovalcem tradicionalne šagrske jedi in pijače, vsak večer pa ja za ples in zabavo poskrbel drug ansambel: tako je v soboto zvečer igrala skupina Karavanke, po nedeljskem razvedrilu ob Taimsu pa je društveni praznik na Krmenki sinoči učinkovito sklenil ansambel Happy day. (dam) (Foto Magajna)
Na svet je prikukal mali
DAVID
Mami Klari, ki se je najbolj potrudila, in očku malega kričača, prav tako glasnemu Peški, čestitajo
kolegi s PD
V nedeljo sta se vzela
ELENA in ALEKSU
Svojima odbornikoma želi SKD Primorec obilo sreče in razumevanja v skupni prihodnosti.
Ob rojstvu
POLJANKE
upravitelji in nameščenci posojilnice v Nabrežini čestitajo srečnima staršema, mali Poljanki pa želijo v življenju vso srečo.
Suzani in Petru se je pridružila mala
POLJANKA
Srečnima staršema in novorojenki čestita iz srca Godbeno društvo Nabrežina.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev organizira izlet na Brione in Labin dne 19. septembra. Vpisovanje bo 7. septembra ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicero-ne 8.
KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 9. septembra, izlet za svoje člane v mestece Caorle in bližnje lagune. Vpisovanja sprejema Danica Smotlak, tel. 232114, do 1. septembra.
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt J. Stefan prireja takoj po jesenskih izpitih in pred začetkom šolskega leta tridnevni izlet v Kamniške Alpe po slovenski tranzverzali. Program, pojasnila in vpisovanje je v tajništvu šole od danes, 28. t. m. do vključno torka, 4. septembra (tel. 468233).
razna obvestila
Radio Opčine vabi vse tiste, ki bi radi spoznali šport za radijskim mikrofonom in ki jih zanima športno poročanje, naj telefonirajo na Radio Opčine, tel. 212658 ali 211043, in pustijo ime, priimek in telefonsko številko.
Dekliški zbor Vesna obvešča, da se bodo redne pevske vaje pričele v torek, 4. septembra, ob 20.30 v Domu A. Sirk. Vabljene tudi nove pevke.
__________gledališča______________
MIRAMARSKI PARK
Poletna prireditev LUČI in ZVOKI
Danes, 28. t. m., ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
Naslednje predstave: v četrtek ob 21. uri predstava v nemščini in ob 22.15 v italijanščini; v soboto predstavi ob 21. in ob 22.15 v italijanščini.
koncerti
Glasbeni september V četrtek, 30. t. m., ob 12. uri bodo v Muzeju Revoltella, Ul. Diaz 27, na tiskovni konferenci predstavili ciklus koncertov z naslovom Glasbeni september, ki jih organizirata Združenje Promusica in Cappella Civica.
razstave
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella pa »Aktualnosti neoklasicizma«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00-22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00.
V	bivšem anglikanskem templju je
na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	Palači Costanzi bo do 30. t. m. na ogled razstava z naslovom PRIMA DELL' URAGANO. Razstavo je organizirala tržaška letoviščarska ustanova v sodelovanju s Krožkom Maritain. Urnik razstave od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
V	konjušnicah in v nekaterih dvoranah Miramarskega gradu ter v dvorani Franco na Trgu Libertž je na ogled do konca avgusta razstava »Stanovanjska kultura na periferiji cesarstva«. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
Na Gradu sv. Justa bo do konca avgusta na ogled razstava ruskega slikarja, icostumista in designerja Erteja. Lbrnik: vsak dan od 10. do 19. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je odprta do 31. t. m. razstava "Padri e figli - continuita nelfarte triesti-' na".
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je do konca avgusta odprta razstava "La grafica della bottega del Tintoretto".
V	občinski galeriji v Miljah - Trg republike - bodo 31. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Silvia PECCHIARIJA-PEČARJA. Razstava bo na ogled do 8. septembra.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 28. avgusta 1990
AVGUŠTIN
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.30 - Luna . vzide ob 14.58 in zatone ob 23.12.
Jutri, SREDA, 29. avgusta 1990
JANEZ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.05 najvišja -8 cm, ob 5.04 najnižja -10 cm, ob 13.21 naj višja 25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1014,4 mb ustaljen, veter 18 km na uro severozahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenza Cramer, Mat-teo Scarazzato, Jessica Franceschini.
UMRLI SO: 80-letna Agata Gojca, 90-letna Maria Ferigutti, 80-letna Speranza Ravalico, 82-letni Francesco Spangher, 75-letna Maria Grison, 58-letna Gianna-maria Spadarottti, 77-letni Mario Lauro, '62-letni Massimo Gladich, 89-letna Maria Parovel, 68-letni Sergio Lenghi, 78-letni Francesco Rabusin, 75-letni Francesco Milic, 77-letni Angelo Bianchini, 65-letni Ottavio Bridiga, 70-letni Stanis-lao Humar, 68-letna Giustina Guštin, 57-letni Nicolb Signorino, 58-letna Gloria Nolich, 90-letna Orsola Barbarigo.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. deli' Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
Nabrežina (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. deH'Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1990/91 v Trstu sledeče tečaje:
1.	za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur)
2.	za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - (1200 ur)
3.	za obdelovalce kamna - 2. letnik (1200 ur)
4.	' za bančno tehniko (30 ur)
5.	za prihologijo prodaje in marketinga (50 ur)
6.	za upravljanje podjetij (60 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
7.	za strojepisje (150 ur)
8* srbohrvaščine (120 ur)
9. za knjigovodstvo in fiskalne obveznosti v podjetju (80 ur)
10.	za programiranje na personal computerju z razvitejšimi jeziki (200 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
11.	za osnovno informatiko in MS-DOS (60 ur)
12.	Word processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur)
13.	za uporabo programa Data base (60 ur)
14.	za animatorje na socialno-kulturnem področju (60 ur)
15.	za upravljanje kmetij namenjenih kmečkemu turizmu (60 ur)
16.	za cvetličarstvo in okrasne rastline (80 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. septembra t. 1. na sedežu Zavoda, bH-Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. št. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel-št. 362941.
šolske vesti
1
razne prireditve
Glasbena matica Trst naproša, da kdor ni še potrdil vpisa za šolsko leto 1990/91 naj to stori do vključno petka, 31. t. m.
Na liceju France Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v soboto, 1. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski.
Dne 7. t. m. je bil objavljen v Uradnem listu razpis natečaja po naslovih za stolice in mesta na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so med šolskimi leti 1982/83 in 1988/89 poučevali vsaj 360 dni s predpisano diplomo in ki imajo habilitacijo za poučevanje oziroma usposoblje-nostno diplomo. Rok za vlaganje prošenj zapade 5. septembra. Vse informacije in obrazce nudi Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8, H. nad, tel. 370301, ob torkih od 16. do 17. ure in ob četrtkih od 11. do 12. ure.
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča, da se pismeni popravni izpiti za knjigovodje in geometre začnejo v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na glavnem sedežu. Podroben razpored izpitov je razobešen na šolski oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek obvešča, da se popravni izpiti začnejo v soboto, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Koledar izpitov je na vpogled v šolskih prostorih.
kino
ARISTON - 21.00 The Abvss, r. James Cameron.
EKCELSIOR - 17.30, 22.15 Chi ha paura delle streghe, r. Nicolas Roeg, i. Anje-lica Huston.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar, □
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Sepolti vivi, i. Robert Vaughn, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Major Le-ague - la sguadra piu scassata della lega, i. Tom Berenger, Charlie Sheen.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Dolci pia-ceri carnali, porn., □ O
NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 Almodovar - La legge del desiderio.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 L'attimo fuggente.
MIGNON - 17.00, 22.15 La chiave, r. Tin-to Brass, i. Stefania Sandrelli.
LJUDSKI VRT - 21.15 Biancaneve... e vissero felici e contenti.
EDEN - 15:30, 22.00 Donne bestiali, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristie Alley.
LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - 18.00, 22.10 Un mercoledi da leoni, r. John Milius, i. Michael Vincent, William Katt.
RADIO - 15.30, 21.30 Ouel desiderio bagnato sotto la pelle, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom O - 18. letom □ □
NAŠ PRAZNIK na Krmenki - Dolinslf sekcija Slovenske skupnosti sporoča, °a bo njen letošnji tradicionalni Naš praZ’ nik L, 2. in 3. septembra na prireditve' nem prostoru na Krmenki (pri Domju)' Vse tri večere bo priložnost za ples ® zvokih znanih ansamblov Krt iz Kranj3 in Karavank. V kulturnem delu progra' ma v nedeljo popoldne bodo koncBr godbe na pihala iz Nabrežine, pozdraV in politični govor. Vse tri dni deluje)0 kioski z jedmi na žaru in domačim vl' nom. Vabljeni vsi!
Vaška skupnost vabi konec tedna 'j Bane na TRADICIONALNO ŠAGRU POD KOSTANJI. V nedeljo, 2. septembra, "mantenjada" z Godbo iz Ricmanj in ples parterjev.
mali oglasi
OSMICO je odprl Stevo Zahar v Boršt3
OSMICO je odprl Mario Milič v Rep01' ču št. 39. Toči belo in črno vino.
DOBRO založeno osmico z domačo P')'3’ čo in prigrizkom je odprl Drejče v Vrtni ulici v Doberdobu.
ODDAM v najem prostor 100 m! t1®1 skladišče v Gorici. Ponudbe med l-t- 1 15. uro na telefon (0481) 521303.
RAČUNALNIK IBM kompatibilni, A® strad 1640, 640 K spomina, CPU 8086, hard diskom, miško in mnogimi PrC grami prodam. Cena po dogovoru. Te 228352.
PRODAM fiat regata 100 weekend, s| ptember '87. Tel. v uradnih urah pa 213570.
PRODAM fiat 126 v dobrem stanju. J® na št. 280761 v večernih urah.
RENAULT super 5, letnik 86 v zelo d° brem stanju prodam. Tel. 421508.
OBRTNIŠKO PODJETJE iz dolinske °° čine zaposli 15-letno vajenko. Ptsrn^e. ponudbe poslati na upravo Primorsk ^ ga dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34* Trst pod šifro »Vajenka«.
MLADA gospa sprejme službo kot hiš118 pomočnica. Tel. (003866) 58806.
ŠD BREG išče osebo, stanujočo v doljn ski občini, za čiščenje občinske tel°" vadnice 2 uri dnevno. Tel. v večerni urah na št. 228607.
ŠD BREG išče osebo, stanujočo v dol'0 ski občini, za urejevanje občinske^ nogometnega igrišča. Tel. v večern urah na št. 228607.
IŠČEM zaposlitev kot prodajalka part-time na območju mesta Poznam dobro slovenski in srbohr ki jezik. Tel! (040) 208896 v popom3 skih urah.	..,£3
IŠČEM knjige za prvi razred učite')1.. A. M. Slomšek. Tel. na št. 232558 v J ranjih urah.
MEHANIČNA DELAVNICA GUS'^. na Opčinah išče resno uradnico 23 oS. denje knjigovodstva, poldnevna zaP litev. Tel. 214522.
menjalnica
27. 8. 199^
TUJE VALUTE		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING B, MILAN
Ameriški dolar .		 1145,650	1130,—	Japonski jen 		7,915
Nemška marka.		 742,700	735.—	Švicarski frank		902,160
Francoski frank		 221,350	218,—	Avstrijski šiling		105,375
Holandski florint ... 659,120		652,—	Norveška krona		191,110
Belgijski frank		 36,169	35.—	Švedska krona 		200,560
Funt šterling ..		 2233,—	2200,—	Portugalski eskudo .	8,400
Irski šterling ..		 1992,500	1980,—	Španska peseta 		11,957
Danska krona .		 193,700	190,—	Avstralski dolar		949,600
Grška drahma .	.....	7,514	7,—	Jugoslov. dinar 		—
Kanadski dolar		 1009,700	990,—	ECU			1540,900
				
7,70°
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 ' Telefax (040) 228053 - Telex 461105
UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJA
Zanimivosti in utrinki o treh rock avtorjih
ta ^rancesco de Gregorl, Vasco Rossi (na sliki) in Enzo Jannacci bodo pro-ftot današnje poznovečerne oddaje na prvi državni mreži (ob 23.30). ju C-fV.?ka noč nudi vseskozi pregled najmarkantnejših osebnosti na področ-q 'Pijanske rock glasbe, današnji izbor pa je še posebno posrečen. De bra K°r* se *>° predstavil s »specialom« Iskanje drugega Egipta. 11. septem-oboi Podstavil tri nove albume, katerih posebnost bo, da jih bodo pevčevi snetlfValci *abko kupili tudi posamezno. Se zanimivejši bodo verjetno po-izoi i ^ascovega nastopa pred nekaj leti na sanremskem festivalu, ko je Plavjd z odra, ne da bi počakal na konec pesmi, ki je bila sicer posneta v in ^backu. Oddajo bosta zaključili dve Jannaccijevi pesmi - Vengo anch'io VuelU che. Slednjo je Jannacci predstavil na nekem koncertu leta 1988 v lmivi verziji, ki je trajala celih 11 minut.
Zbrana dela W. A. Mozarta na CD ploščah
Pobud ob dvestoti obletnici smrti enega največjih glasbenih genijev na svetu Wolfganga Amadeusa Mozarta (rodil se je 27. januarja 1756, umrl pa 5. decembra 1791) je že ta trenutek ogromno. Med temi pripada posebno mesto zamisli diskografske hiše Philips Classics iz Hamburga: na 180 laserskih ploščah bodo izšla Mozartova zbrana dela ob zgovornem naslovu Vollstandige Mozart - Edition. Podjetje Philips je. seveda poudarilo, da spada pobuda v praznovanje obletnice, poskrbelo pa je tudi, da bodo plošče na razpolago v prvih mesecih prihodnjega leta. To je najambicioznejši načrt v zgodovini diskografije.
Interpretov je skupno 250. Med dirigenti se pojavjajo imena, kot so Sir Colin Davis, John Eliot Gardiner, Leopold Haer in Sir Neville Marriner. Ob velikem bogastvu poznane Mozartove glasbe bo seveda na ploščah tudi nekaj nepoznanih biserčkov ali bolje nekaj doslej še neizvedenih skladb ali fragmentov skladb.
Zbirko sestavlja 675 doslej ka-talogiranih skladb od cele opere do drobne skladbe za klavir, ki traja samih 11 sekund. Samo za primerjavo, naj navedemo sicer poznan podatek: Mozart je kot eden najplodnejših skladateljev napisal 20 oper, 50 simfonij, 33 koncertov (8 violinskih in 25 klavirskih), 26 godalnih kvartetov, 17 klavirskih sonat, 15 maš, naštevanje vseh ostalih cerkvenih skladb, kompozicij za komorne zasedbe ali za danes že nepoznana glasbila pa bi postalo skoraj dolgočasno. Vendar nam zgornji podatki dajo slutiti obseg Mozartovega opusa in torej tudi vrednost tega zbranega dela na laserskih ploščah.
Jesenski in športni načrti Berlusconijevih TV mrež
Popolnoma naravno je, da ob povratku z dopusta, ki je v Italiji kot po predpisu avgusta, vsi razpravljajo o načrtih in programih za jesen ali naslednjo sezono nasploh. Na televizijskem področju je za to temo toliko bolj zanimanja po razburjenju, ki ga je sprožil zakon Mammi. Vse mreže, vključno z državnimi, imajo 720 dni (ali poenostavljeno 2 leti) časa, da uskladijo svojo ponudbo z zakonskimi predpisi in normami.
Seveda se največ novega kuha v kotlu Fininvesta. Dosedanje napovedi so bile precej nevznemirljive. Res je zadnje čase postajalo jasno, da je doba velikih spektaklov z znanimi (in dragimi) zvezdniki mimo. Iz raznih poskusov tako na državnih kot na komercialnih mrežah je tudi izhajalo, da se uveljavljajo cenejše oddaje. Poglavje zase predstavljajo seveda oddaje v duhu »TV resnice«, kot so razne Chi l'ha visto, Telefona giallo ali njim sorodna lo confesso, in predvsem tako priljubljene nadaljevanke - nanizanke, teh prav gotovo ne bo nikoli zmanjkalo, tudi ker imajo uredniki z njimi najmanj dela.
V zvezi z letošnjo jesensko-zimsko sezono se je precej govorilo »o TV, ki se smeje sama sebi«. Tako bo denimo Italia 1 od začetka oktobra uvrstila v svoje sporede oddajo, katere začasni naslov je Paperissima in ki nam bo iz tedna v teden nizala najvidnejše in najnerodnejše spodrsljaje voditeljev-zvezdnikov. Na državnih mrežah je to področje krila Blob Enrica Ghezzija in Marca Giustija. Po japonskih in ameriških oddajah se bo zgledovala oddaja, ki sloni na že razpisanem natečaju Fininvesta za amaterske ali »domače« posnetke. Nekaj podobnega pripravlja baje tudi tretja državna mreža z oddajo Fai la TV. Rahlo »sumljiv« se nam zdi drugi načrt: Italia 1 naj bi ponujala ob poznih nočnih urah posnetke poskusnih oddaj, ki niso nikoli prišle do ekrana, med temi je neka »poskusna izdaja« Matrjoske, v kateri je nastopala Moana Pozzi - popolnoma gola.
Odločilna igra med RAI in Fininves-tom pa prav gotovo poteka na športnem področju. S »trilogijo«, ki jo sestavljajo oddaje Calciomania (še naprej ob petkih ob 22.30), Appello (na sporedu bo ob torkih ob 22.30) in Pres-sing (ob nedeljah ob 20.30) bo Finin-vest prav gotovo uspela odščipniti dober del gledalcev državnim mrežam, ki so se doslej postavljale s Športno nedeljo (Domenica sportiva) in Ponedeljkovim procesom (II processo del lunedi) sicer obrekovanega, a istočasno gledanega Alda Biscardija. Zanimiva je tudi ekipa, ki jo bo Fininvest spravila na igrišče: v napadu bo igral Marino Bartoletti, bivši direktor revije Guerrin sportivo, ob njem pa bosta prav gotovo precej agonistično nastrojena tudi urednika Pressinga Kaj San-dwick in Omar Sivori. Fininvest se z vsem tem pripravlja na Italijanski pokal marca 1991, istočasno obljublja tudi prenos vsaj osmih velikih nagrad v formuli ena, kar predstavlja pol prvenstva.
Fininvest ne skriva načrta, da bi eno mrežo - Italia 1 - posvetila predvsem športu. Mreža bi postala tako izrazito »moška«, športni gledalci pa so seveda hvaležno občinstvo, ki ob velikih dogodkih predstavljajo večji del gledalcev. Prav zakon Mammi, v zvezi s katerim se je še pred nedavnim največ razpravljajo glede reklamnih vložkov, je ponudil komercialnim mrežam možnost, da si priborijo neposredne prenose in gredo tako v »enakopravno« konkurenco z državnimi mrežami. Med mnogimi še nejasnimi zagonetkami nas lahko še posebno zanima usoda sosednje TV Koper-Capodistri-ja, ki si je posebno v zadnjem času priborila pravico za neposredne prenose nekaterih res zanimivih športnih dogodkov. V bližnji bodočnosti se verjetno ne bo nič bistveno spremenilo, čeprav nas je morda presenetila razdelitev prenosov ob svetovnem prvenstvu v košarki. Nekoliko bolj oddaljena bodočnost se pa ne zdi pretirano rožnata, čeprav so lahko napovedi dvorezne - pretirano pesimistično oz. optimistično obarvane.
—
Cl_RAM___________________
^ Nadaljevanka: Una ca-g -(f. ^ata d'oro
Pravljična nanizanka:
10.10	Ba,bji krali
bllm: II capitano di fer-ro (pust., It. 1963, r. Ser-910 Grieco, i. Gustavo 11 c r f 0i°, Barbara Steele) l2,o<; ^eme in kratke vesti Nanizanka: Su e giu per
12.30 nlerly Hills l3,3n n°k,: Juha in lešniki l40o Hnevnik - tri minute 14.1 s Xariete: Ciao fortuna
hm: II magnifico av-^^uturiero (vestern, fUA 1945, r. Stuart He-sler, i. Gary Cooper, I5.45	Young)
adaljevanka: Madame 16.50 EpVdry
^Sevnik • dokumentarec: Ouark -dkritja na planetu 21 30 ?e™lja
Film: H bi e il ba (kom., i 1965, r. Maurizio Ni-jOtti, i. Nino Frassica, , a£c° Messeri), vmes
23.10	p 30) dnevnik 24.00 n„rock°vska noč
°.10 RnhV?lk in vreme Kubnka opolnoči
	današnji televizijski in radijski sporedi	■silili;	. . - . : . - 	: ...
	{ RAI 2	^ RAI 3	| ff- TV Slovenija 1	| (*(P) TV Koper
9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke 10.15 Nanizanka: La mia terra tra i boschi		11.10 Prvenstvo v »elastični žogi« 11.40 Festival komičnega gledališča	8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Živ žav	13.45	Tenis - turnir v Flus-hing Meadowu (posnetki srečanj prvega kola) 16.45	Tenis - turnir v Flus-

10.35	Dokumentarec: Tiger 11.05 Nanizanka: Monopoli
11.55	Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nan.: Saranno famo$i 15.15 Variete: Ghibli
16.30	Nan.: Mr. Belvedere
16.55	Film: Bellezze sulla spiaggia (kom., It. 1961, r. Romolo Guerrieri, i. Ennio Girolami, Valeria Fabrizi)
18.30	Večerne športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Gli ammutinati del Bounty (pust., ZDA 1962, r. Lewis Milesto-ne, i. Marlon Brando, Trevor Howard), vmes (22.15) dnevnik - nocoj
23.35	Dnevnik in horoskop 23.50 Film: L ultimo spettaco-
lo (dram., ZDA 1971, r. Peter Bogdanovič, i. Ti-mothy Bottons, Jeff Bridges)
12.00	Film: Scarpe grosse (kom., It. 1940, r. Dino Falconi)
13.30	Opera v salonu
14.00	Deželne vesti
14.10 Dokumentarec: Avstralija - Morja pod Kozorogom
15.05 Nan.: Vita col nonno
16.00	Šport: jahanje
16.30	Film: La buona terra (dram., ZDA 1937, r. Sid-ney Franklin, i. Luise Rainer)
18.45 Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in Drobci
20.00	Dokumentarec: Divja lepota - Afriški praznik
20.30	Nan.: I Professionals
21.20 Film: Dossier Odessa
(krim., VB 1974, r. Ronald Neame, i. Jon Vo-ight, Mary Tamm), vmes (22.20) dnevnik
23.40 Nanizanka: II nero e il giallo
0.40 Nočni dnevnik 1.10 Italija pred 50 leti: Dolga pot povratka
10.20	Mozaik. Alpski večer Bled '90 (ponovitev)
10.40 Video strani
15.15 Video strani
15.25 Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.), vmes nanizanki in nadaljevanka
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10 Spored za otroke in
mlade: Zlata ptica -■ pravljica Od kdaj je koza domača žival, 18.15 nadaljevanka Čisto pravi gusar (M. Buh, zadnji del)
19.05	Risanka in TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.00	Nadaljevanka: Musič Hall (i. Simone Signo-ret, 3. del)
20.55	Zabavnoglasbena oddaja: Zvezdni prah
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Sin z otoka in nanizanka 'Alo, 'alo
0.20 Video strani
hing Meadowu (prenos srečanj prvega kola, poročajo Rino Tommasi, Roberto Lombardi in Ubaldo Scanagatta)
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30 Stičišče
20.00	Tenis - turnir v Flus-hing Meadowu (prenos srečanj prvega kola)
22.00	TVD Novice
22.15 Tenis - turnir v -Flus-hing Meadowu (prenos srečanj prvega kola)
0.00 Nogomet: predprven-stvena prijateljska tekma Lazio-Milan (posnetki)
TV Slovenija 2
17.00	EP v atletiki (prenos iz Splita)
20.30	Žarišče
21.00	Žrebanje lota
21.05 Nočni program iz kulture TV Beograd
22.30	EP v atletiki: dnevni pregled in povzetki
-^-SanaleT |.
Nanizanke: Simon Tem-P*ar, 9.00 Marcus Welby 9-55 Un dottore per 1°.30 Ak ' ,
onil alno: Forum - Una
N.15 tronaperdue
11 ^0PPi° slalom, j st045°Kllprezzoegiu-
sftn?erc^assr^ca Show
ia.šs pt0.ry
(k^B.oUla per me lev n’ ^^A 1957, r. Stan-
l5,20 Naidza,!?'i' Sary Grant) allp anke: Dalle nove
niv ,laque, 15.50 Man-Ques bn50 Diamonds -17 55 \i0ne dmtuito,
PericpV91 dire si - Gioco 1Q Top Sp°SO forzato' 18.55
2n50 Kvfz o^-Maniinalto
2°'30 Fiim?relmotivetto...
Totten
20 , L anopi h5rlie's Angels -
2315 VaS^ P^to 1-10 Fai1ZoShowaUnZ1° C°' (ghi^r pUtterfly Bali
RETE 4
ITAUA1
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.30	Film: La favorita (dram., It. 1952, r. Cesare Barlac-chi, i. Gino Sinimberghi, Sophia Loren)
11.00	Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45 Otroška oddaja: Ciao
ciao in risanke
13.40 Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini
19.00	Nanizanka:	General
Hospital
19.30	Nad.: Febbre d’amore
20.30	Film: Joe Valachi - I segreti di cosa nostra (krim., It.-Fr. 1972, r. Te-rence Young, i. Charles Bronson, Lino Ventura)
22.50 Film: Voltati Eugenio (dram., It.-Fr. 1980, r. Lui-gi Comencini, i. Frances-co Bonelli)
0.55 Nanizanki: Cannon -Corruzione al diparti-mento, 1.55 Barnaby Jones - Il prezzo della mor-te
8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Addams
12.30	Tenis-turnir US Open
13.30	Nanizanke: Apparta-mento in tre, 14.00 Star-sky & Hutch, 15.05 Gior-ni d'estate
15.20 DeeJay Beach in Ibiza
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke:	Batman,
18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Festivalbar'90
22.30	Nanizanki: I Robinson,
23.00	Cin Cin 23.35 Na meji s športom
0.05 Catch in poletni boks 1.35 Nanizanka: Benson
hael Curtiz, i. Errol Flynn)
17.00	Nanizanki: Gli inafferra-bili, 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: Uragano di fuoco (dram., ZDA 1981, r. Ernest Pintoff, i. David Huffman)
22.30	Film: I violenti di Bor-row Street (dram., ZDA 1980, r. John Flynn, i. Theresa Saldana)
1963, r. Blake Edwards, i. Jack Lemmon, Lee Re-mick)
22.35 Rubrika o motorjih
23.10 Nočne vestri
23.25 EP v atletiki (povzetki)
TELEFRIULI
TMC
ODEON
9.00 Nan.: Ouattro in amore, 9.30Captain Nice
12.30	Filmi in risanke
15.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
15.30	Film: Capitan Blood (pust., ZDA 1935, r. Mic-
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.: Mago Merlino
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45 TV film: Una famiglia americana (dram., ZDA 1989rr. Michael Toshiyu-ki, 2. del)
15.00	Film: Una nave tutta matta (kom., ZDA 1964, r. Joshua Logan, i. Walter Matthau)
17.00	Risanke: Snack
18.00	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni partico-lari, genio
19.00	EP v atletiki (iz Splita)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: I giorni del vino e delle rose (dram., ZDA
12.00
13.00
13.30
15.30
17.00
18.30
19.30
20.00
20.30
22.30
23.00
24.00
Risanka in rubrika Nanizanka: L albero delle mele
Film: La figlia del vento (dram., r. William Wyler, i. Bette Davis)
Nanizanki: Il brivido e 1’-avventura, 16.00 Ovest selvaggio Risanke
Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana d... Dnevnik
Rubrika: Voglia d estate Film: Guerra, amore e fuga (kom., r. Jack Smight, i. Paul Newman) Nočne vesti Nanizanka: Navy V Francinem salonu
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Rezija 89; 8.40 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Aliča v čudežni deželi (Lewis Carroll, 1. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji;
12.00	Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Beatlesov; -13.20 Glasba po željah;
14.10	Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.25 Potpuri; 17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mo-zarta;18.00 Najdaljša pot; 18.20 Evergree-ni; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17,00, . 18.00 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci;
8.05	Počitniško popotovanje; 8.30 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radijska nadaljevanka: Inšpektor Jones pripoveduje; 20.39 Intermezzo;
21.05	Slovenska zemlja v pesmi ih besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.05	Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska
10.10	Superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo;
17.00	Kultura in šola; 17.05 Hot Hits
18.00	Mixage; 18.30 Najlepše popevke;
19.00	Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
Predlaga ga krožek »Ricerca e presenza«
Potreba po reviziji in alternativni načrt zahodne goriške obvoznice
Na obisku košarkarji praške Slavije
Prijateljsko srečanje s kaveljci Goriziane
Med izdelavo načrtov za javna dela, njihovo odobritvijo, iskanjem financiranja in končno izvedbo del, po navadi mine nekaj let. Občasno je ta rok še daljši, posebno če gre za finančno in tudi drugače zahtevnejše posege. Tak je recimo primer zahodne obvoznice v Gorici. Financiranje del je predvideno iz sklada (državnega) za izvajanje osimskega dogovora. Načrt so na občini odobrili (že) pred osmimi leti in je že takrat vzpodbudil val polemik, med tistimi, ki so bili za in zagovorniki alternativnih rešitev.
Načrt je zdaj ponovno v ospredju pozornosti in predvideti je mogoče tudi njegovo revizijo.
Alternativno rešitev predlaga kulturni krožek "Ricerca e presenza", ki bo 7. septembra predlog predstavil javnosti na srečanju, v Ulici Rabatta št. 18. O potrebi po reviziji že odobrenega načrta je na zadnji seji občinskega odbora govoril odbornik inž. Nico-16 Fornasir. Podčrtal je potrebo po ustreznih političnih korakih na Deželi, da se sedanji načrt zamrzne, kakor tudi da se do dokončne razjasnitve zamrzne postopek za licitacijo. Po nepotrjenih vesteh naj bi se za sodelovanje pri licitaciji prijavilo okrog 150 podjetij. Interesentov torej ne manjka. Stvar
Predstavitev furlanskih vin v Ljubljani
V Vinoteki na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer poteka v teh dneh znani vinski sejem, bodo nocoj ob 19. uri priredili svečano predstavitev furlanskih vin. Skupina furlanskih vinogradnikov ima na sejmu svoj razstavni prostor, v katerem je do nedelje, 2. septembra, možna degustacija kakovostnih vin, ki jih pridelujeo v naši deželi. Današnje slovesnosti se bodo po napovedih udeležili tudi vidni predstavniki slovenske vlade in predstavniki deželne uprave Furlanije Julijske krajine.
Predstavitev v Ljubljani prireja agencija Krea iz Gorice, ki jo vodi mlad slovenski designer Bojan Maraž. V zadnjem času se je studio Krea, ki posluje v Ul. Ascoli, posvetil predvsem oblikovanju in tržnemu komuniciranju na vinskem področju. Proizvajalcem ponujajo celovit sklop storitev za uspešno uveljavljanje na tržišču. Od današnje predstavitve v Ljubljani veliko pričakujejo za prodiranje furlanskih vin na jugoslovansko tržišče, obenem pa že snujejo načrte za izmenjavo v nasprotni smeri, tj. za predstavitev in in uveljavljanje slovenskih vin na zahtevnem italijanskem tržišču.
izleti
SPD Gorica priredi 1. in 2. septembra vzpon na Grossglockner. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vodi Ivo Berdon. Obvezna cepin in dereze ter zimska oprema. Odhod je predviden v petek, 31. t. m., popoldne. Interesenti naj se do srede, 29. t.m., javijo Vladu Klemšetu.
je seveda razumljiva, saj gre za poseg vreden okrog petnajst milijard lir.
Kaj predvideva obstoječi in že odobreni načrt? S ciljem hitrejše in smotrnejše povezave med ločniškim mostom in industrijsko cono ter dalje Tržaško cesto, naj bi vzdolž Soče, deloma pa tudi nad strugo, zgradili štiripasovnico, pri ločniškem mostu pa veliko vozlišče in podobno vozlišče, čeprav večjih dimenzij, tudi v industrijski coni, nad krakom variante državne ceste št. 56.
Taka rešitev predvideva tudi zaprtje sedanje pokrajinske ceste med Stan-drežem in Sovodnjami. Uredili naj bi tudi povezavo med Ulico Terza Arma-ta in Tržaško cesto.
Krožek "Ricerca e presenza" v predstavitvi alternativnega načrta ugotavlja, da sta za ureditev prometa na Goriškem, oziroma v goriški neposredni okolici bistvenega pomena dva posega: gradnja variante državne ceste št. 56, čeprav postopna in v odsekih in ureditev izvoza iz avtoceste pri Fari.
Upoštevajoč ti dve rešitvi, bi smotrno ureditev prometa dosegli tudi brez gradnje štiripasovnice na levem bregu Soče in brez okrog štiristo metrov dolgega viadukta nad Sočo, spornega zlasti z ekološkega vidika.
Dovolj bi bilo posodobiti obstoječe cestno omrežje na levem bregu Soče -povezava Ulice della Barca z Ulico Campagnuzza in njeno podaljšanje do industrijske cone. Vozlišče pri ločniškem mostu bi ostalo na levi strani, pač pa bi se na desno stran Soče preneslo vozlišče, ki je v sedanjem nečrtu predvideno v industrijski coni. Primerno naj bi uredili Majnice, ki bi torej sprejele glavnino prometa.
Za ustrezno povezavo Ulice Terza Armata in Tržaške ceste naj bi tik sedanjega vozlišča zgradili še eno, ki bi služilo prav temu, to je preusmerjanju prometa proti Ulici Terza Armata. Obstoječi nadvoz na Tržaški cesti bi ostal.
Taka rešitev predvideva tudi ohranitev sedanje pokrajinske ceste med Sovodnjami in Štandrežem in pa pridobitev za industrijske gradnje, nad pet hektarjev površin na levem bregu Soče.
Revizija načrta zahodne obvoznice bo, kot se zdi, eno od ključnih vprašanj sedanje koalicije v začetku njenega mandata. Z ozirom na dokaj različna stališča, tudi v vrstah same koalicije, pa se obeta dokaj živahna razprava v občinskem svetu.
Prejšnje dni so dospeli v Gorico na obisk člani legendarne košarkarske ekipe Slavija iz Prage, ki je v prvih 70 letin bila na samem vrhu evropske košarkarske scene. Igralci iz Prage bodo namreč do četrtka, 30. t. m., gostje skupine igralcev nekdanje prav tako kvalitetne goriške ekipe Goriziane.
Gostje prenočujejo v zavodu S. Luig*' ogledali pa si bodo tudi nekatere znamenite kraje naše dežele in tudi Benetke. Seveda bo gostovanje dosegi? svoj višek drevi, ko se bodo ob 18. uri "old boys" praške Slavije pomerili v telovadnici UGG na Battistijeveiu trgu v Gorici z ekipo nekdanje Goriziane, za katero bodo med drugim nastopili Aldo Bavcon, Sergio Bram°' Mario Picechj Benito Zollia in Gian-carlo Mauri. Člani Goriziane so v Pra; gi gostovali v prvih dneh junija, sedaj pa jim češki kolegi vračajo obisk.
Z drugo nagrado na »loteriji morja«
petsto milijonov dobitniku v Medeji
&TCHERIA

V Medeji je bila včeraj glavni predmet pogovorov "loterija morja", zadnja v vrsti ze neštetih stav in iger na srečo, s katero država nekoliko maši luknje v proračunu in hkrati bogato nagrajuje srečne dobitnike. Nova loterija, povezana z neko regato v Ravenni, je prinesla kar čeden kupček denarja srečnežu, ki je kupil odrezek v prodajalni časopisov in tobaka Andreine Bergamasco na Korzu Friuli v Medeji. Listek V 22672 je bil namreč pri žrebu povezan s čolnom Capricorno, ki je z drugim mestom na regati prinesel srečnemu dobitniku 500 milijonov lir.
Vest, da se je sreča nasmehnila nekomu na Goriškem je prišla že v nedeljo zvečer. Znano je bilo, da je zmagoviti listek bil iz serije, ki so jo pro-
dali na območju Krmina, ni pa bilo znano, v kateri prodajalni. Komaj včeraj zjutraj se je mož gospe Bergamasco Giuliano Geromet zavedal, da so zmagoviti listek prodali prav v njihovi to-bakarni v Medeji.
»Sprva sem celo mislil, da smo mi zmagali pol milijarde. Za to novo loterijo namreč ni bilo dosti zanimanja, saj smo vsega skupaj prodali komaj sedem listkov. Zadnje tri v svežnju desetih sem obdržal. No, ko sem danes prebral v časopisih številke zmagovalcev in jih nato primerjal s svojimi sem prebledel: imel sem namreč listek V 22671, brez naočnikov pa sem namesto enke na koncu prebral dvojko. Lahko si mislite, kakšno je bilo razočaranje,
ko sem si nataknil očala in ugotovil, da smo za eno samo številko zgrešili tolikšen dobitek«. V delno tolažbo mu bosta dva milijona lir, ki gresta prodajalcu zmagovitega listka, in seveda reklama za prodajalno, kjer bodo na prihodnji loteriji prodali gotovo več listkov.
V	vasi z 800 prebivalci, kakršna je Medeja, in ob komaj sedmih prodanih listkih res ne bi smelo biti težko izslediti srečnega dobitnika. Toda Andrei-na Bergamasco se nekoliko izmika vprašanjem novinarjev. »Res se ne spomnim, kdo je kupil listke, saj smo jih prodajali več kot en mesec. Nekaj sem jih jaz, nekaj mož, nekaj hčerka. Gre za novo loterijo, za katero ljudje niso vedeli ali pa jih ni zanimala, tako da naši stalni odjemalci, taki ki redno poskusijo srečo na loterijah, tokrat niso kupili listkov ali pa so jih kupili drugje, v mestu, prepričani da ni mogoče zmagati, če kupiš listek v majhnem in odmaknjenem kraju, Utegnil bi biti tudi kdo drug: spomnim se nekega kamionista iz Trevisa...«.
V	to, da zmagovalec ni domačin, v vasi nihče ne verjame, prav tako pa nihče ne ve (ali noče povedati) kdo bi lahko bil. Lahko bi bil kak delavec, meni gospa Bergamasco, saj se za loterije navdušujejo predvsem ljudje iz delavskih družin. Upokojenci si povečini s svojim borim dohodkom ne morejo privoščiti, da bi pet tisočakov investirali v loterijo, ki res bogato nagradi kakega srečneža, vendar s prihranki tisočih manj srečnih stavcev.
Na sliki (foto Marinčič) skupina radovednežev z župnikom vred je včeraj živahno komentirala dobitek pred tobakarno v Medeji.
Na sliki (foto Čubej): košarkarje je včeraj sprejel tudi župan Scarano.
čestitke
Danes praznuje 59 let Mario Krošelj iz Jamelj. Še mnoga zdrava in z veseljem napojena leta mu voščijo" žena Bernarda, sin Igor in sestra Tatjana * družino.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu- 1990/91 na Goriškem sledeče tečaje:
1.	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje - L
letnik 1000 ur letno;
2.	dveletni poklicni tečaj za prodajalce - 2. letnik 1000 ur letno;
3.	tečaj angleščine 120 ur;
4.	tečaj strojepisja 150 ur;
5.	tečaj bančne tehnike 30 ur;
6.	tečaj z,a vodilno osebje v podjetjih 30 ur, pogoj za vpis opravljena višja srednja šola;
7.	tečaj za upravljanje osebja -plače in ostale obveznosti 80 ur;
8.	tečaj fitopatologije 30 ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. septembra na sedežu zavoda v Gorici Ul. Croce 3, tel. 81826 vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure.
kino
Sejem antikvariata na gradu tokrat v skromnejšem obsegu
Na Seghizzijevem trgu na goriškem gradu se je v nedeljo zaključil drugi sejem antikvariata, ki ga je priredila Letoviščarska in turistična ustanova. Tokrat je bil sejem v nekoliko manjšem obsegu kot ob koncu julija, vseeno pa ni manjkala izbira starih predmetov, ki so si jih ljubitelji z zanimanjem ogledovali med stojnicami. Včasih je kdo tudi segel v žep in kupil kak zanimiv predmet. Tudi cene so bile za razne okuse (in žepe); od nekaj tisočakov za najpreprostejše pa do precej stotisočakov za dragocenejše stvari. '
Na sliki (foto Marinčič) prizor s sejma antikvariata na gradu.
Tatovi so že drugič obiskali gostilno Al Bandon v Ločniku
Neznanci so v noči na nedeljo ponovno vdrli v gostilno "Al Bandon" v Ločniku ter odnesli več kol sira, nekaj mesnih izdelkov in več steklenic alkoholnih pijač. Plen bi prav gotovo bil bogatejši, če bi zlikovce ne zmotil prihod upravitelja lokala, Roberta Cris-cuola.
V soboto zvečer je namreč Criscuo-lo počakal polnoč, da je iz lokala odšla še poslednja stranka, nakar je gostilno zaprl ter se z avtom odpeljal.
Tatovi so takoj zatem vdrli v poslopje in to po isti poti, ki so jo izbrali že pred dobrim mesecem, ko so morda, prav isti neznanci že obiskali gostilno. Tatovi so vdrli skozi straniščno okno. Pri vlomu so uporabili večji izvijač. Nato so morali s silo odpreti tudi straniščna vrata, saj jih je gospodar, po prvem nezaželenem obisku, vsak večer skrbno zaklepal. V lokalu so nato odprli blagajno, kjer so sicer našli le nekaj drobiža. Zato so se lotili gostilniških dobrot. Vzeli so več kol sira, pršutov in steklenic žganih pijač.
Tatvine niso uspeli izpeljati do konca, saj se je uro po zaprtju lokala vrnil gospodar. Očitno se je vrnil pravočasno, saj bi mu v nasprotnem primeru odnesli tudi hifi aparaturo, ki je bila že nared za prenos.
Prav tako v Ločniku so v noči na nedeljo neznanci poškodovali več parkiranih avtomobilov. "Žejni" tatovi so se poleg tega lotili tudi nekaterih av-
tomobilskih rezervoarjev, ki so jih izpraznili do zadnje kapljice.
■ Goriški gasilci so včeraj okrog 13. ure morali v Ločnik, kjer je na cesti proti Fari gorel fiat uno, last Claudia Terpina, Ul. Cicuta 20. Ognjeni zublji so avtomobil popolnoma uničili.
Rajonski svet danes v Ločniku
V Ločniku bo drevi ob 20.30 seja rajonskega sveta. Dnevni red napoveduje razpravo o delovnih komisijah (imenovanje), o kulturni in rekreacijski dejavnosti ter o raznih drugih zadevah.
Seja bo v prostorih javnega centra, na trgu pred cerkvijo.
Zapora v Ulici Terza Armata
Goriška občinska uprava sporoča, da bodo jutri, za nedoločen čas, vsekakor pa do dokončanja del, zaprli za promet del Ulice Terza Armata in sicer odsek v neposredni bližini nadvoza na Tržaški cesti. Ukrep je v zvezi z vkopavanjem cevi za greznično omrežje. Poskrbeli bodo za obvoz.
Gorica
CORSO 18.00-22.15 »Che cosa ho fatto i° per meritare guesto«.
VERDI Danes zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Confessioni i10' morali«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »India’
. na Jones III«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Delta ForC comando«.
DESKLE 20.00 »Življenje ninje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlcl 2
Občinska lekarna št. 2 - Comunale
- Ul. Garzarolli 154 - tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA tei. S. Antonio - Ul. Romana 147 40497.
pogrebi
ini5:
Danes ob 9.10 Anna Marchi iz bb linice Janeza od Boga v Štarancan, o v
Francesco Crachi iz splošne Bolni51) ^ a. cerkev v Ločniku in na glavno P° lišče, ob 10.20 Tranguilla Coccolo^. Tomassoli iz splošne bolnišnice v. dišče, ob 11. uri lolanda Blasi11!' cgt' Scoppettone iz splošne bolnišnice ^0. kev Srca Jezusovega in na glavno V oJl pališče, ob 12.30 Maria de	n®
Salis iz bolnišnice Janeza od B09 glavno pokopališče.
k
Večina v OPEČ je za povečanje proizvodnje nafte
Deset držav članic organizacije naftnih dobavite-i]ey OPEČ se je med neformalnim zasedanjem na Dunaju včeraj izreklo za začasno povečanje proizvodnje, na se na ta način nadomesti zguba v preskrbi, ki je nastala z iraško zasedbo Kuvajta. Tema dvema drža-vama dodeljena proizvodna kvota znaša skupaj 4,64 jnilijona sodčkov (en sodček vsebuje 159 litrov), prav toliko črnega zlata pa je po izbruhu krize v Perzijskem zalivu zmanjkalo. Prejšnji mesec so članice kartela OPEČ omejile dnevno proizvodnjo na največ I 491.000 sodčkov in določile referenčno ceno 21 do-larjev za sodček. Za zamašitev vrzeli, ki je nastala, ko rf zmanikal° iraške in kuvajtske nafte, bi bilo treba Onevno kvoto spet povečati, za kar se je opredelila, kot rečeno, velika večina delegacij na Dunaju (10 na tl). Iračanov in Libijcev, ki so proti temu, do sinoči ni “ilo. Iranski minister za petrolej Gholamreza Aghaza-tjeb je naglasil, da načelno ne nasprotuje pospešitvi Crpanja, da pa se mu to ne zdi potrebno, ker je treba računati tudi s strateškimi zalogami nafte.
Na Dunaju je govor sicer tudi o verodostojnosti kartela oziroma njegovem vplivu na svetovnem na-tnem tržišču, ki je opešal. Od tod svarilo predsednika OPEČ Sadeka Boussene pred razkolom, do katere-9a bi lahko prišlo znotraj organizacije, ko bi nekatere brzave posnemale Venezuelo in Savdsko Arabijo, ki P a napovedali enostransko pomnožitev naftnih dobav nvropi in Ameriki, druge pa ne. Zaradi tega naj bi ''arjetno povečanje dnevne proizvodnje trajalo samo °hko časa, kolikor bo to zahtevala zalivska kriza, rugače kartelu ne bo več pomoči. Da bi spet okrepi-1 Mednarodni vpliv organizacije, bi radi nekateri posojili zvišanje dnevne proizvodnje v OPEČ z obvezo brzav uvoznic, da medtem krepko zmanjšajo svoje energetske rezerve: »V nasprotnem primeru bo cena bajte na svetovnem trgu kaj kmalu poskočila do 40 olarjev za sodček in več.« Po izbruhu krize se je bafta podražila na prek 31 dolarjev, zdaj pa se ji cena jjPet suče nekaj nad 27 dolarji. Seveda nihče ne misli' a propad OPEČ, ki bo slavil septembra 30-letnico. artel naj bi torej povečal dnevno proizvodnjo, ven-ar brez določitve kvot članicam in tako, da bi z odatnim črpanjem krili kvečjemu tričetrt iraško-ku-ajtske kvote. Takšna kompromisna rešitev pa bi za-bvoljila vse, Savdsko Arabijo, ki se za to najbolj Poteguje, in tiste, ki jim do tega ni.	q q
Milanski indeks MIB je poskočil za 4,71%, frankfurtski DAXpa kar za celih 6,15%>
Možnost diplomatske rešitve zalivske krize izzvala splošno izboljšanje borznih poslov
Delna ublažitev mednarodne napetosti je povzročila padec cene zlata za skoraj 10 dolarjev pri unči
Dolar že spet močno popustil nasproti zahodnonemški marki
Dolar je zdrknil včeraj v Frankfurtu do najnižje kotacije nasproti marki po drugi svetovni vojni: 1,5411 marke (v petek 1,5555). Bundesbanka ni posegla in to niti tedaj, ko je zeleni bankovec začasno zdrsnil celo pod kritično mejo 1,540 marke. Podobno je bilo na drugih denarnih trgib: Amsterdam 1,7365 forinta (v petek 1,7525), Pariz 5,1710 franka (5,2180), Tokio 144,8 jena (0,9 jena manj) in tako dalje. Zahodnonemški gospodarski minister Helmut Haussmann je poudaril, da je marka zdaj močna kot še nikoli in tako odgovoril vsem, ki so napovedovali njeno ošibi-tev spričo problemov v zvezi z združitvijo Nemčij. Dolar je oslabel, ker so investitorji spričo možnosti diplomatske rešitve zalivske krize preusmerili pozornost na druge devize, sicer pa še bolj zaradi nedvoumnih znakov, da se gospodarstvo ZDA slabša. Lira se je splošno okrepila, k čemur so prispevali tudi posegi Bankitalie.
Novi borzni teden se je začel povsod v Evropi pa tudi v Ameriki in Aziji pod ugodnim znamenjem. Kazalniki so praktično povsod napredovali, to pa velja pripisati - poleg nekaterim popravkom na račun nizkih cen v minulem tednu - v prvi vrsti malce bolj optimističnemu obravnavanju dogodkov v Perzijskem zalivu. Prejšnji četrtek in še posebno v petek so poslovneži resno računali z možnostjo oboroženega spopada, sedaj pa je začela prevladovati teza, da se utegne vsa zadeva poravnati po diplomatski oziroma politični poti, kar jih je navdalo z novim upanjem.
Na tokijski borzi je indeks Nikkei, ki se nanaša na 225 vodilnih vrednotnic, poskočil za 428,13 točke do ravni 25.141,76 proti 24.165,76 v petek. Frankfurtski kazalnik DAX se je povzpel kar za 95,76 nominalne točke oziroma za 6,15% (s 1559,04 na
1654,80), potem ko je dalj časa šepal. Do izboljšanja je prišlo skoro izključno pod vplivom ugodnega razvoja na drugih borzah, kajti kupčij ni bilo veliko, saj je spričo praznika v Veliki Britaniji in torej zaprtja tamkajšnje borze zmanjkal v Frankfurtu marsikateri pomemben investitor. Prav tako je napredoval milanski MIB, sicer kar za 4,71% do ravni 889. Če- izvzamemo vpliv zalivske krize in tujih borz, gre to pripisati razrešitvi afere Lombard-fin, saj se je vodstvo družbe obvezalo, da bo poravnalo dolgove. Zuriška borza je zaznamovala porast za 3,45%, pariška za 5,09%, wallstreetski Dow Jones pa se je že ob začetku borznih poslov povzdignil za 3,21%.
Nasprotno je cena zlata spričo De Cuellarjevega posredovanja v Zalivu padla za skoro 10 dolarjev pri unči in znašala v Ziirichu 401,37 dolarja.
Japonska finančna podpora Madžarski z zajetnim kreditom
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tudi vinarji iz FJK
Včeraj so odprli sejem Vino 90
Export Import Bank of Japan bo nakazala Narodni banki Madžarske posojilo 200 milijonov dolarjev. To je prvi obrok kredita 1.950 milijonov dolarjev, ki ga je obljubil januarja Madžarski in Poljski predsednik japonske vlade Toshiki Kaifu med obiskom v teh dveh državah. Pri omenjenem pol-državnem denarnem zavodu v Tokiu ponazarjajo, da bodo Madžari uporabili posojilo za finansiranje programa o uvozu industrijskih proizvodov. Japonska se s temi krediti vključuje v načrte Svetovne banke glede preus-troja gospodarskih sistemov v vzhodnoevropskih državah.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so odprli včeraj 36. mednarodni vinogradniško-vi-narski sejem Vino 90, ki bo trajal do nedelje, 2. septembra. Na površini dobrih 10.000 kvadratnih metrov je prisotnih 416 razstavljalcev iz Jugoslavije in enaindvajsetih drugih držav z vseh celin, tako tudi seveda Italije, ki jo zastopajo vinarji iz Furlanije-Julijske krajine in Južne Tirolske. Sejem se deli na dva dela: v prvega sodi mednarodno ocenjevanje vin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, v drugega pa razstava pijač in strojev ter opreme za vinogradništvo in kletarstvo. Ocenjevanje je bilo na sporedu že julija in ga od lanskega leta uradno priznavajo tudi na ravni Evropske skupnosti, novost pa je v tem, da utegne postati Ljubljana svetovno središče degustacij. Med značilnostmi tega sejma
je tudi podeljevanje modrega traku, se pravi odličja, ki ga priznava mednarodno razsodišče najokusnejši oblikovanosti izdelka; semkaj sodi etiketa, pa siceršnja estetska dodelanost steklenke. Prireditev so poimenovali "sejem kulture in vina": prvič, ker si prizadevajo, da bi na Slovenskem vendarle prišla do izraza prava vinska kultura - v ta namen bo nekaj desetin gostincev v starem delu mesta streglo gostom z najboljšimi, nagrajenimi vini - in drugič, ker si je Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra omislilo vrsto kulturnih prireditev. Danes bo vodena degustacija italijanskih vin in predstavitev furlanskih vinarjev, v četrtek pa bo sejem obiskala delegacije Kmečke zveze iz Trsta.
Po vnovičnem delnem zagonu gospodarskega sodelovanja, ki ga je prekinila osemletna vojna med Iranom in Irakom
Italija naenkrat ob obetavno, četudi kar rizično iraško tržišče
Poij.® lvska kriza in posledični embargo sta zaprla Italiji itaij; rn^no' dasiravno rizično tržišče: Irak. Razvoj iraško-tlejJ. skih gospodarskih odnosov označuje namreč tudi Itajjjg Sen^nih plati, kakor sta afera okoli vojnih ladij, ki jih p0cU]. ni dobavila Iraku, in packarija s krediti, ki jih je Banc l a iraškim oblastem filiala državne denarne ustanove ogn . nazionale del lavoro v Atlanti. Sicer pa so bili ti ska Vselej dinamični in šele v zadnjem času se je trgov-9°vin meniava zmanjšala. Po razbohotenju dvostranske tr-segja® sredi minulega desetletja, ko je njena vrednost do-Venrta milijard lir, so se kupčije pričele postopoma, Itaij; r nenehno krčiti: samo v dveh letih (1985-1987) je iraške ^re^la s tretjega na drugo mesto lestvice uvoznikov lestvi blaga in zdrknila s četrtega kar na deseto mesto Let6 ^rzav' iz katerih Irak uvaža, hianiš a.^86 je bila vrednost blagovne menjave za polovico de, ipj k°t: leto poprej, 1987. leta je padla na 1.904 milijar-Vzr,. a, 1988 na 1.564 in leta 1989 na 1.436 milijard lir. sicerr,e?no s tem
■"“-er c 1	se je skrčil tudi italijanski primanjkljaj,
Padali .42 milijard lir v letu 1987 na 414 v letu 1989. To se v ira,ul® tudi letos: ob koncu maja je znašal izvoz iz Italije Uvq2 v j milijard lir proti 186 v prvih petih mesecih 1989, obd0u. Italijo pa 311 milijard lir nasproti 393 v ustreznem PoT lanskega leta.
Ptedvs*0^110 uPaclanje trgovske izmenjave gre pripisati deriVat 111 zmanjševanju italijanskega uvoza iraške nafte in
a’; ‘a*
1988 je upadel za 17,5%, lansko leto za
Pa Se ;e . razdobju januar-maj 1990 že za 12,3%. Nasprotno 'laBskn .ltaliianski izvoz v Irak - po upočasnitvi v letu 1988 leto rekordno povečal in dosegel 511 milijard lir, to
se pravi celo 91,4% več kot leto poprej (267). Ta težnja je jasno vidna tudi letos s porastom izvoza za dobrih 64% v prvih štirih mesecih.
Značilno pri vsem tem je, da se je med 1987. in 1989. letom italijanska energetska odvisnost od Iraka občutno ublažila, saj je uvoz iraške nafte po vrednosti nazadoval s 1.123 na 501 milijardo lir, tako da odpade nanjo le še nekaj nad 50% celokupnega uvoza iz Iraka, potem ko je ta delež znašal že preko 70%. Istočasno je upadla tudi nabava naftnih goriv in to z 272 na 191 milijard lir.
Če z ene strani zredčenje dvostranske blagovne menjave in zlasti manjši uvoz nafte in derivatov Italiji omejuje škodne posledice krize v Zalivu, pa so z druge strani v Rimu precej zaskrbljeni nad odnosi na kreditnem področju. Pred šestimi meseci sta rimska in bagdadska vlada sklenili dogovor za olajšanje odplačevanja iraškega dolga, za kar so bila potrebna dolgotrajna in napeta pogajanja: Irak je obtožil Italijo neizpolnjevanja obveznosti, ker mu Fincantieri ni izročil naročenih in napol že plačanih ladij, in kot protiukrep zamrznil izplačilo opreme in del, ki jih je naročil raznim italijanskim tvrdkam. No, v sporazumu je pisalo, da bo lahko Irak povrnil 1.200 milijard lir dolgov do konca leta 1995, začenši s tekočim letom. Toda približno en mesec pozneje sta se v Ženevi iraška delegacija in italijanska banka BNL domenili, da bo ameriška podružnica te denarne ustanove v Atlanti nakazala Iraku posojilo okoli 3 milijard dolarjev in da bo Bagdad uporabil dve tretjini tega kredita za finansiranje italijanskih družb, ki dobavljajo Iračanom blago in opremo. Ostalo je znano, duhovi pa se kajpada še zmeraj niso pomirili.
Splahneli tudi načrti za prodor na izredno bogati kuvajtski trg
Skupaj z iraškim se je izmuznilo Italiji po Huseinovem vojaškem napadu tudi obetavno kuvajtsko tržišče. Italija je bila v pogledu izvoza v ta izredno bogati emirat na petem mestu takoj za Japonsko, Združenimi državami Amerike, Zvezno republiko Nemčijo in Veliko Britanijo. Kriza je nastopila ravno v času, ko so se začeli gospodarski in zlasti trgovski odnosi med Italijo in Kuvajtom ter zalivskimi državami nasploh ponovno oživljati, potem ko jih je osemletna vojna med Irakom in Iranom tako rekoč zamrznila.
Leta 1989 se je vrednost blagovne izmenjave med Apeninskim polotokom in državami ob Perzijskem zalivu (Savdska Arabija, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Qatar, Bahrein, Oman) povečala kar za 1.000 milijard lir, saj je dosegla ne-
kaj več kot 6.000 milijard, pri čemer je prebitek v korist Italije znašal 460 milijard lir.
Samo v Kuvajt je Italija izvozila lani za 456 milijard lir blaga, to je 12% več kot leto prej, medtem ko je vrednost uvoza dosegla skoro 700 milijard ali 26,8% več. Med vsemi zalivskimi državami je bil ravno Kuvajt tisti, kjer je bil tržni delež Italije najvišji: 6,4%. Sledili so po 'vrsti: Savdska Arabija 5,3%, Oatar 4,8%, Združeni arabski emirati 4,5%, Bahrein 4,4% in Oman 4,1%. Kuvajt je bil torej za Italijo najboljši in najobetavnejši partner v tem delu sveta in urad ICE v Du-baju je že maja poročal, da so možnosti nadaljnjega prodora znamke "made in Italy" v to državo pravzaprav neomejene.
S slabšo prodajo avtomobilov grozi uslužbencem Fiata spet nova faza dopolnilne blagajne
no zax ,aj zjutraj se je v vseh avtomobilskih tovarnah družbe Fiat ponov-n° l006i° delo po tritedenskem premoru zaradi poletnega dopusta. Približ-'movič 0 delavcev (od tega kar 60.000 samo v turinski pokrajini) je torej obrato V.s,;oPdo na delovišča, ki so jih zaprli 3. avgusta. Uslužbenci teh ZaPored 26 c*ru9° let0 ne uživajo več vseh štirih tednov letnega počitka decejjjb v avgustu, ampak samo tri tedne; četrti teden lahko izkoristijo Ustrezn-ra ' Ined božičem in nastopom novega leta - kakor se pač glasi Cen p.^PMazum med vodstvom Fiata Auto in sindikalnih organizacij Del ^ nil.
Previac}avstVo se I6 tokrat vrnilo na delo v nič kaj obetajočem ozračju. ProizvocL*6 namreč zaskrbljenost nad nadaljnjim razvojem avtomobilske Prodajaj6 zaradi občutnega padca prodaje^vozil v juniju, potem ko je tu ni zuV Zadnjih letih neprestano naraščala. Če se stanje v juliju in avgus-tega pa Mjšalo, bo družba Fiat prisiljena upočasniti proizvodnjo, zaradi av3UstovVvietno sPet poseči po dopolnilni blagajni. Podatki o julijski in Sovcn-i * Pr°daji avtomobilov bodo znani čez kakšnih deset dni, a že se
If*	M. bP	^ ^ 1 ^ X — f	Vi 4 t st-n »-./-v	ril T r »-4 i-v,/-.»-4 t r4 rr 41 1 »-* 4 4I7-/-V
I® evropsi.Se tedaj položaj ni bistveno popravil v primerjavi z junijem, ko Padec prK° tržišče prevzelo za 10 odstotkov manj Fiatovih vozil in ko je “ritaniii , aie dosegel ponekod - na primer na Švedskem in v Veliki , -	22 odstotkov.
p j e tUdi i/enost' nihče ne prikriva, ne podjetje in he sindikati. To doka-. Za sreča '°^^na, ^a s*a se Prat in sindikat še pred počitnicami domeni-uikdar n 6 takoi P° zopetnem zagonu strojev, to se pravi danes. To se še Mziriere j Z90dn°. Na današnjem snidenju bodo temeljito proučili nastale Zaprav ukr °rev' bomo mverjetno že zvedeli, kako namerava Agnelli prav-
Priporočilo inštituta Aspen za izpeljavo gospodarskih reform na Vzhodu
Povezovalec obeh Evrop naj bo IMF
Gospodarske reforme na evropskem vzhodu bo mogoče uresničiti edinole s programom specifičnih posegov, ki naj bodo prilagojeni vsaki posamezni državi posebej; te posege pa mora spremljati resen dialog o tem, kakšna naj bo politična usmeritev, ki se je naj drži posamična zainteresirana država v odnosih z mednarodno gospodarsko skupnostjo, oziroma, kdo naj odigrava ustrezno posredovalno vlogo. Zahodne države naj bi v tem okviru idealno zastopal Mednarodni denarni sklad (IMF) ob konzulenčni in tehnični zaslombi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). To je srž pripravljalne listine za konferenco o "gospodarskih modelih v novem obdobju odnosov Vzhod-Zahod in Zahod-Zahod", ki se je začela v soboto v Benetkah na pobudo inštituta Aspen.
Razlika med tržnim in centralističnim načinom gospodarjenja je tako velika, da je treba nujno na dan s takšnimi instrumenti, ki naj 'politično omogočijo" vzhodnoevropske gospodarske reforme. Ko bi se omejili na posege, ki bi probleme reševali zgolj kratkoročno, bi samo še odgodili pogumne politične izbire, kakršne so potrebne za izpeljavo teh reform in s katerimi ni mogoče odlašati. Aspenovo poročilo naglaša, da je treba osnovati "programe o specifični pomoči", a skozi vse prehodno obdobje obdržati med Vzhodom in Zahodom "dialog glede političnih usmeritev". Najbolj podkovan za vodenje takšnega dialoga - zatrjuje Aspen - je mednarodni denarni sklad.
Reformski program, izdelan sporazumno z IMF, naj bi obravnavali na zasedanjih pod pokroviteljstvom zdajšnje Grupe 24 (skupine 24. najbogatejših držav) in na ta način bi tudi najbolje uskladili vse potrebne oblike sodelovanja, a v tem sklopu bi lahko odigrala organizacija OECD važno
konzulenčno vlogo. Inštitut Aspen je sestavil začasen seznam območij, ki naj jih zajame sodelovanje pri presnavljanju vzhodnoevropskih gospodarstev. V prvi vrsti predlaga uresničitev nekakšne 'mreže socialne vzajemnosti", s katero bi ublažili šok zaradi predvidene pomnožitve brezposelnih v vzhodnoevropskih državah v prehodnem obdobju. Ne gre pozabiti, da bo izbruh inflacije v teh državah potlačil življenjsko raven vseh tistih - na primer upokojencev - ki so lahko vse do sedaj računali na fiksne, zajamčene dohodke, kakor tudi na relativno ustaljenost cen bistvenih dobrin.
Med potrebne reforme na evropskem vzhodu, do katerih pa naj bi prišlo šele čez čas, uvršča Aspen tudi preosnovo mehanizmov na področju menjalnih tečajev in dosego konvertibilnosti valut. Le tako naj bi pač ustvarili vzdušje zaupanja, ki je podlaga za tuje (zahodne) investicije oziroma za zmanjšanje ustreznega rizika. Prav tako bo treba preosno-vati in liberalizirati zunanjetrgovinske mehanizme, ki so v veljavi na evropskem vzhodu, istočasno pa odpraviti kvote, s katerimi zahodna Evropa zdaj omejuje uvoz iz vzhodne. Nazadnje Aspen meni, da bi bilo koristno privatizirati javne dobrine. Vse to naj bi predstavljalo nekakšen katalizator za zasebne naložbe in v tej luči bi se kazalo pogajati za uveljavitev skupnih predpisov, ki naj bi homogeno zaščitili zahodne investicije. Vsekakor bodo morale zahodne vlade s primernimi jamstvi zaščititi investitorje pred političnim in trgovskim rizikom.
Med ukrepi, ki so neodložljivi, je po zatrdilu inštituta Aspen ta, da se vzhodnoevropskim državam takoj omogoči neposredno sodelovanje na zasedanjih držav podpisnic splošnega carinskega in trgovinskega sporazuma GATT.

Italijanski pokal
Triestina s težavo
Tudjmanu prva zlata kolajna
SPLIT — Stadion na Poljudu je bil včeraj skoraj poln. Vprašljivo je, če bo tako tudi od danes naprej, kajti cene vstopnic so strupeno drage. Za otvoritev je veljala vstopnica za mesto nasproti cilju celih 620 Markovičevih dinarjev ali 65.000 lir: Je bila samo koreografija slikovite otvoritve razlog za obisk? Že pred stadionom se je videlo, da ljudem ne gre za samo atletiko, ki je poleg vsega v Splitu brez prave tradicije. Na več improviziranih stojnicah so bile naprodaj izključno hrvaške zastave (cena od 150 do 250 dinarjev) in veliko propagandnega materiala stranke HDZ, značke, kasete s pesmimi iz volilne kampanje, videokasete raznih zborovanj, slike predsednika Tudjmana, ki je prvenstvo otvoril, in drugo.
V notranjosti stadiona le dve uradni jugoslovanski zastavi. Uradni napovedovalec je nekajkrat omenil hrvaški narod in vsakič se je s tribun dvignil buren aplavz. Ko so fanfare napovedale prihod Tudjmana na častno tribuno, je množica dalj časa skandirala: »Franjo, Franjo, Franjo!«. Jugoslovansko himno so spremljali sicer posamezni žvižgi, hrvaško pa so tisti, ki so poznali besedilo, tudi peli. Govornika sta nekajkrat omenila Tudjmana in vsakič je že to izzvalo skandiranje njegovega imena. Vhod jugoslovanske ekipe so sprejeli najprej žvižgi in nato ploskanje, kot bi šlo za Malto ali Dansko. Na koncu otvoritve še sprevod hrvaških narodnih noš. In ko je začelo tekmovanje stopati v živo, se je del tribun močno izpraznil, (b. k.)
SPLIT — Italija je evropsko prvenstvo začela v slogu velesile in v teku na 10.000 m osvojila zlato in bron. Salvatore Antibo je le delno izpolnil obljubo, , da bo tekel za svetovni rekord. Start teka je bil zelo zepleten, ker pri razporeditvi na dveh delih steze očitno niso računali, da bodo tedaj na cilj še prihajale tekačice maratonskega teka. Po startu je za nekaj desetin metrov prevzel vodstvo Mei, po 150 m pa je imel Antibo že prednost in jo s hitrim tempom na oko večal. Z velikim zanimanjem se je pričakovalo prvi vmesni čas po 1000 m, ko je bil Antibo že y rahli zamudi s tempom, ki bi zagotavljal možnosti za svetovni rekord. Prednost nad ostalimi se je sicer večala, med drugim in tretjim kilometrom ter med petim in šestim pa je drobni Italijan s Sicilije nekoliko upočasnil tek in bilo je jasno, da s svetovnim rekordom ne bo nič. Kmalu je postalo vse prepozno tudi
DANAŠNJI SPORED	
10.00 Krogla	M kvalif.
10.00 Disk	Ž kvalif. (A)
10.00 Palica	M kvalif.
10.00 Deseteroboj (100 m) M	
11.00 Disk	Z kvalif. (B)
11.00 Deseteroboj (dalj.)	M
12.30 Deseteroboj (krogla) M	
17.00 Deseteroboj (višina) M	
17.00 Hoja 20 km (start)	M
17.10 100 m	Ž polfinale
17.20 100 m	M polfinale
17.30 400 m	M predteki
17.55 800 m	Ž polfinale
18.10 Daljina	Ž finale
18.10 Kopje	M finale
18.20 Hoja 20 km (cilj)	M finale
18.35 3000 m zapreke	M predteki
19.10 100 m	Ž finale
19.20 100 m	M finale
19.30 800 m	M polfinale
19.40 Deseteroboj (400 m) M	
20.00 400 m	Z polfinale
20.20 400 m ovire	Ž polfinale
za evropsko znamko in v zadnjem krogu se je Antibo prepustil sproščenemu teku in pozdravljal občinstvo. Zelo aktiven je bil bivši prvak Stefano Mei, ki je v silovitem finišu že močno lovil Norvežana Nakkima. V zadnjih 20 m pa se je le moral zadovoljiti z bronom.
Prvi dan prvenstva se je začel razvijati nekaj po 15. uri z otvoritvijo, ki je skoraj docela napolnila stadion. V živo pa je tekmovanje stopilo s startom ženskega maratona. Portugalka Rosa Mota je dodala svojim uspehom še tretjo evropsko zlato, pol ure pred koncem teka pa je kazalo, da se bo njena era v Splitu končala. Po teku je Portugalka izjavila: »Iz-gledalo je, da me bo Jegorova prehitela, kar pa me ni prestrašilo. Nekoliko sem pritisnila in vse je bilo rešeno. Čas bi bil lahko boljši, samo če bi bila proga bolj primerna.« V slabše zastopani italijanski ekipi je tekla samo Emma Scaunich. Nekaj časa je 'vodila zasledovanje Portugalke, pristala pa je na odličnem 4. mestu.
Zenski met krogle je zaradi slabih rezultatov šel mimo skoraj neopazno. Zmaga je Kumbernussova (NDR).
Italijanski ekipi se je sreča nasmehnila tudi na 800 m, kjer je v predtekih Tonino Viali dosegel najboljši čas in pokazal precejšnjo moč, čeprav ostajajo Britanci favoriti tega teka. V teku na 100 m sta se Tilli in Madonia uvrstila v polfinale, medtem ko je Pavoni izpadel. Napredovala je v teku na 3.000 m Roberta Brunet, medtem ko je Nicoletta Tozzi na 800 m izpadla. V finalu v daljini bo skakala Valentina Uccheddu, Maurizi pa je na 400 čez ovire izpadel.
Dan Jugoslavije j'e bil v glavnem porazen. Karaulič (eden adutov ekipe) je dosegel najslabši čas na 400 m ovire (53"). Slobodanka Čolovič, ki je res pred kratkim dosegla odličen čas, vendar je "hranila" pod kožo poškodbo, se je v finišu teka na 800 m onemogla predala. Izpadel je tudi Miro Kocuvan na 400 m ovire, dobro pa sta se odrezala na 800 m Miolo-vič (drugi čas dneva 1'47”14) in Slobodan Popovič, ki bosta tekmovala v polfinalu.
Kljub slabemu dnevu večine metalcev kopja, so izpadli tudi vsi trije jugoslo-
vanski predstavniki. Med kvalifikacijami je bilo nekaj lepih predstav prav v kopju. Najdlje, preko 85 m, je kopje s strašnim zamahom vrgel Islandec Viljhjam-son. Svetovni rekorder Backley je vrgel le za kvalifikacijo.
Danes bodo za Italijo tekmovali: An-dreini (palica), Arena, Spagnulo in De benedictis (hoja 20 km), Muti in Ribaud (400 m), Pannetta, Carosi in Lambruschi-ni (3.000 m zapreke), Madonia in Tilli (100 m), Barsotti, D'urso in Viali (800 m), Maffeis (disk ženske), Uccheddu (daljina). Za Jugoslavijo bodo nastopili: Lazarevič in Perič (krogla), Georgijevski (palica), Karan in Kapič (deseteroboj), Balek (hoja 20 km), Brankovič, Djurovič in Ma-čev (400 m), Maksimovič (3.000 m zapreke), Miolovič in Popovič (800 m moški).
BRUNO KRIŽMAN
VČERAJŠNJI ZMAGOVALCI
KROGLA: 1. Kumbernuss (NDR) 20,38 m; 2. Libovskaja (SZ) 20,06 m; 3. Neimke (NDR) 19,96 m; 4. Losch (ZRN) 19,92 m; 5.
Plotzitzka (ZRN) 19,51 m: 6. Hartwig (NDR) 18,90 m; 7. Storp (ZRN) 18,88 m; 8. Antonjuk (SZ) 18,82 m.
MARATONSKI TEK (ženske): 1. Mota (Port.) 2.3T27"; 2. Jegorova (SZ) 2.31'32"; 3. Rebello (Fr.) 2.35'5T'; 4. Scaunich (It.) 2.3719": 5. Foldingne (Madž.) 2.37'46": 6. Bohnet (Fr.) 2.37'55"; 7. Grottemberg (Nor.) 2.39'04": 8. Jeffray (Fr.) 2.39'21".
TEK 10.000 M (moški): 1. Antibo (It.) 27'41"27; 2. Nakkim (Nor.) 28'04"04: 3. Mei (It.) 28'04"46; 4. Prieto (Šp.) 28’05"35i 5. Nerurkar (VB) 28'07"81; 6. Albentosa (Šp.) 28'11"00; 7. Canario (Por.) 28'11"95; 8. Ten Kate (Niz.) 2812"53.
KOLAJNE PO PRVEM DNEVU
Italija	^	10	1
NDR	1	01
Portugalska	10	0
Sovjetska zveza	0	2	0
Norveška	0	10
Francija	0	0	1
Na dirki za VN Belgije v formuli ena
V 4. kolu L jugoslovanske nogometne lige
Senna spet izreden
SPA (Belgija) — Brazilec Senna je na nedeljski letošnji 11. dirki v formuli ena, veljavni za VN Belgije, vozil izredno in je še povečal svojo prednost na skupni lestvici pred drugouvrščenim Proštom. Prvenstvo sicer ni še končano (do kraja manjka še 5 preizkušenj), a za Prosta in Ferrari postaja vse težje. Odločilna je bila zamenjava gum: Senna in Prost sta jo opravila praktično v istem času, a Brazilec je prvi prišel spet na progo in z drzno vožnjo pustil za sabo Nanninija. Prost je zatem imel težave še z Albore-tom in na zmago ni mogel več računati. Vsekakor je Senna pokazal svojo izredno sposobnost: start so zaradi incidentov, ki pa na srečo niso terjali nobene žrtve, ponovili trikrat, a vsakokrat je hladnokrvno obdržal prvo mesto. Pri Ferrariju bo verjetno prišlo do polemik v zvezi z Mansellom, ki je odstopil v 19. krogu, češ da avtomobila (po incidentu je vzel rezervnega, ki pa je bil pripravljen za Prosta), se ni dalo voziti.
VRSTNI RED: 1. Senna (mclaren honda), ki je 305,360 km prevozil v 1.26'31"997 s poprečno hitrostjo 211,729 km/h; 2. Prost (ferrari) po 3’550; 3. Berger (mclaren honda) 28"462; 4. Nannini (be-netton ford) 49"337; 5. Piguet (benetton ford) T29"650; 6. Gugelmin (leyton house judd) 1'48"851| 7. Capelli (leyton house judd); 8. Aleši (tyrrell cosworth): 9. Bernard (lola lamborghini): 10. Caffi (arrows corswofth): vsi po 1 krogu. Skupno se je uvrstilo 17 pilotov.
SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Senna (Braz.) 63 točk; 2. Prost (Fr.) 50; 3. Berger (Av.) 33; 4. Boutsen (Bel.) 27; 5. Piguet (Braz.) 24; 6. Nannini (It.) 16; 7. Patrese (It.) 15; 8. Aleši (Fr.) 13; 9. Mansell (VB) 13; 10. Capelli (It.) 6, itd.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. McLaren 96 točk; 2. Ferrari 63; 3. Willi-ams 42; 4. Benetton 40; 5. Tyrrell 14, itd.
PRIHODNJA DIRKA: 9. 9. v Monzi,-
Rainey že prvak
BRNO — Američan Rainey je letošnji prvak v pollitrskem razredu. Z nedeljsko zmago na VN Češkoslovaške je namreč dve dirki pred koncem nedosegljiv na vrhu skupne lestvice. V Brnu pa so se končale sanje 17-letnega Italijana Capi-rossija, da bi postal najmlajši svetovni motociklistični prvak. Čapirossi je namreč padel in tako bo o naslovu odločal dvoboj med Spaanom in Preinom.
125 ccm: 1. Spaan (honda) 39'07"242 s poprečno hitrostjo 140,639 km/h; 2. Prein (honda) po 0"223; 3. Gramigni (aprilia) 1"924; 4. Debbia (aprilia) r’985; 5. Luethi (honda) 2" 195; 7. Gresini (honda) 2"667.
Skupni vrstni red po 12 dirkah: 1.
Prein (ZRN) 159 točk; 2. Spaan (Niz.) 149; 3. Čapirossi (It.) 142; 4. Romboni 115; 5. Martinez (Šp.) 102; 7. Gresini (It.) 78.
250 ccm: 1. Cardus (honda) 42’48"579 s poprečno hitrostjo 151,200 km/h; 2. Ko-cinski (yamaha) po 0"887; 3. Bradi (honda) 1"887; 4. Cadalora (yamaha) 22"027; 5. D. Sarron (honda) 22"175.
Skupni vrstni red po 13 dirkah: 1.
Cardus (Šp.) 193 točk; 2. Kocinski (ZDA) 183; 3. Cadalora (It.) 156; 4. Bradi (ZRN) 116; 5. VVimmer (Av.) 110.
500 ccm: 1. Rainey (yamaha) 47’50"847 s poprečno hitrostjo 155,572 km/h; 2. Gardner (honda) po 2"003; 3. Lawson (ya-maha) 19"531; 4. MacKenzie (suzuki) 35T74; 5. Garriga (yamaha) 42"617; 6. C. Sarron (yamaha) 46"250; 11. Mamola (ca-giva) 1'38"932.
Skupni vrstni red po 13 dirkah: 1. Ra-
iney (ZDA) 240 točk, svetovni prvak; 2. Schvvantz (ZDA) 173; 3. Doohan (Avs.) 142; 4. MacKenzie (VB) 120; 5. Gardner (Avs.) 105; 6. Ruggia (Fr.), Garriga (Šp.), Lawson (ZDA) 100; 11. Chili (It.) 56; 12. Mamola (ZDA) 55.
Olimpija presenetila
Posebej za Primorski dnevnik BOJAN KAVČIČ
V 4. kolu v 1. jugoslovanski nogometni ligi sta za presenečenji poskrbela Proleter iz Zrenjanina in ljubljanska Olimpija. Proleter je premagal enajsterico Rada na njegovem igrišču, Olimpija pa je ugnala Spartaka v Subotici. Proleter je imel veliko sreče. Njegov tekmec je v 83. minuti zastreljal enajstmetrovko, še v isti minuti pa si je zabil avtogol.
Olimpija je tokrat igrala zrelo, izkoristila je dva kota, po katerih sta Gliha in Di. Vrabac zatresla mrežo domačega Spartaka. Zanimivo je, da je Olimpija že drugič zapored odpravila Subotičane na njihovem igrišču.
Najvišjo zmago je tokrat dosegla C. zvezda, ki je v derbiju kola nasula Rad-ničkemu iz Niša kar pol ducata golov. Zlasti razpoložen je bil Prosinečki, ki je dosegel tri gole. Dinamo je s težavo premagal Borca iz Banjaluke. Veliko zaslug za zmago imata Medford in Gonzales, nogometaša iz Kostarike. Medford je bil strelec drugega gola, Gonzales pa podajalec pri prvem. Hajduk je na gostovanju pri letos izjemno močni Budučnosti spet ostal praznih rok, čeprav je bil celo boljši od domače enajsterice. Splitčanom ne gre, v prvih štirih kolih so osvojili eno samo točko, zato je že slišati zahteve po zamenjavi trenerja. Na tekmi v Novem Sadu je padlo kar sedem golov, Vojvodina pa je tesno premagala novinca, enajsterico Zemuna, ki ne priznava »avtoritet«, marveč igra proti vsem tekmecem na zmago.
Ob Željezničarju, ki je zaradi rudniške nesreče v Tuzli preložil gostovanje pri Slobčdi, gre bolj slabo tudi drugemu sarajevskemu prvoligašu, Sarajevu. Po neuspehu obeh sarajevskih enajsteric v pokalnem tekmovanju - obe sta že v osmini finala vzela slovo - jima ne kaže dosti bolje niti v prvenstvu.
REZULTATI 4. KOLA I. LIGE: Vojvodina - Zemun 4:3 (2:2), Dinamo (Z) - Borac (BL) 2:1 (2:0), Osijek - Rijeka 2:0 (1:0), Sarajevo - Velež 4:3 (0:0) - po 11-m, Buduč-nost - Hajduk 1:0 (1:0), Spartak - Olimpija 0:2 (0:0), C. zvezda - Radnički (N) 6:0 (3:0), Rad - Proleter 0:1 (0:0), Sloboda (TU) -Željezničar preloženo, Partizan prost.
LESTVICA: C. zvezda 8, Budučnost 7, Olimpija 6, Partizan 5 (3 tekme), Radnički (N) 5, Rad, Dinamo (Z), Proleter in Zemun po 4, Sarajevo in Spartak po 3, Velež 2 (3), Osijek in Vojvodina po 2, Željezničar in Rijeka po 1 (3), Hajduk 1, Borac (BL) in Sloboda (TU) po 0 (3).
REZULTATI 4. KOLA II. LIGE: Bor -Beograd 0:2 (0:1), Vardar - Borac (Č) 4:1 (2:0), Mačva - Iskra 1:0 (1:0), Budva -GOŠK Jug 5:0 (2:0), Šibenik - Pelister 4:2 (0:0) - po 11-m, Priština - Kikinda 3:2 (1:1), Leotar - Sutjeska 2:1 (1:1), Napredak - Dinamo (V) 3:1 (1:0), Radnički (B) - Zagreb 1:0 (0:0), Sloboda (TU) - prosta.
LESTVICA: Napredak 8, Radnički (B) 6, Vardar 5, Dinamo in Sloboda (TU) po 4 (3), Pelister, Beograd, Iskra, Kikinda, Priština in GOŠK Jug po 4, Šibenik 3, Sutjeska in Zagreb po 2 (3), Budva, Mačva, Bor in Leotar po 2, Borac (Č) 0.
KOPER - SEGESTA	1:0
KOPER — Nogometaši Kopra so v 3. jugoslovanski ligi dosegli v nedeljo prvo zmago z 1:0, zadetek je dosegel Miloš Breznikar, so odpravili žilavo Segesto, ki se je v prvem polčasu rešila srečno katastrofe, v finišu tekme pa bi kmalu pripravila neprijetno presenečenje. Junak tekme je bil domači vratar Koželj, naj-nesrečnejši pa Benedejčič, ki je ob za-streljeni enajstmetrovki v 41. minuti vsaj še šestkrat zatajil pred gostujočim vratarjem. Po treh kolih je v vodstvu Zadar s 6 točkami, Koper je s tremi deveti, Izola pa z dvema petnajsta. (Kreft)
V zadnjem dnevu svetovnega kolesarskega dirkališčnega prvenstva na Japonskem
TRIESTINA - LICATA	1:0 (0:°)
STRELEC: v 65. min. Picci.
TRIESTINA: Biato, Corino, Costantinf Di Rosa, Conca, Picci, Terracciano, G*®) comarro (v 64' Trombetta), Soda (v °° Marino), Urban, Luiu.
LICATA: Negretti, Uccieri, Gamba1' della, Costantino, Cassia, Di Bari, Turn5' co, Logarzo, Ficarra, Pagliaccetti, Mira' belli (v 55' Scichilone).
V prvi tekmi italijanskega pokala )e Triestini uspelo premagati Licato le 1 golom razlike, kar ne daje tržaškem11 moštvu bistvene prednosti za povratn0 tekmo, ki bo čez teden dni na vročem (v vseh ozirih) igrišču v sicilskem mestec11'
Tekma ni bila na visoki tehnični ravni saj sta obe ekipi, predvsem pa Triestin®' glede forme še precej v zaostanku. Tržačani so imeli pobudo skozi vso tekm°' vendar so bile razvidne velike težav® domačinov predvsem v vezni in napada1" ni vrsti, kjer je le Urban dokazal svoj® sprinterske sposobnosti. Kaže, da bo mm ral trener Giacomini še precej delati, da bi lahko postala ekipa tekmovalna.
(I. Pavletič)
OSTALI IZIDI: Cosenza - Barletta Odi Fiorentina - Venezia 4:1; Reggiana Como 2:0; Reggina - Modena 1:3; Creffl0' -nese - Mantova 2:0; Brescia - Salernitan® 0:0; Verona - Palermo 2:1; Padova - M011' za 3:1; Avellino - Taranto 1:1; Udinese ' Casertana 4:1; Foggia - Lucchese 4:1; coli - Giarre 1:0; Ancona - Messina Pescara - Catanzaro 1:0; Lecce - Emp0'1 0:0.
MEDDEŽELNI POKAL
SEVEGLIANO - PRO GORIZIA 2:2 (0;|!
STRELCI: Sartore (26’), Giacome«1 (69'), Luče (73'), Zuccheri (89').
PRO GORIZIA: lacuzzo, Stacul, Ca‘P' Zilli, Stokelj, Giacomini, Del Zotto, J®' njanin, Sartore (Polvar), Giacom®11.1' Protti (Menegaldo). SODNIK: Esposito lZ Benetk.
SEVEGLIANO — Igralci Pro Gorizj« so v nedeljo zapravili lepo priložnost, d ^ bi tudi v drugem kolu tekmovanja za i1®' lijanski pokal iztržili celotni izkupičp)^ Ekipa Sevegliana je namreč nadoknadi1^ vodstvo kar dveh golov, ki so jih Tr®/1' sanovi varovanci dosegli s Sartorejem 1 Giacomettijem. Dobrih petnajst mihu pred iztekom srečanja so namreč Goriča ni še obilno vodili, ko so se domač11} razigrali ter dosegli izenačenje v prefl_ zadnji minuti tekme. V vrstah Pro G°r. zie je izstopal Janjanin, ki je bil Pra v motor goriške ekipe. Pro Gorizia b° naslednjem kolu počivala.
V prvem kolu skupine E Pro Gorizia - Sacilese
RIM — Včeraj so sestavili koled®r meddeželnega nogometnega prvenstv ' ki se prične 5. 9. in se konča 5. maj 1991. Spored 1. kola skupine E: Caer®11^ - Bassano, Calcioveneto - Montebell1111} Centro Mobile - Fulgor S., Conegliah0 S. Giovanni, Giorgione - Opitergina, m belluno - Monfalcone, P. Piave - Mg} Pro Gorizia - Sacilese, Sevegliano -Dona.
Prijateljske tekme
V nedeljo so odigrali tudi več prl)a teljskih tekem.
Juventus je v Turinu z dokajšnjo t®z vo (2:1) odpravil zahodnonemškega P1}!... ligaša Kolna z zadetkoma Baggia in siraghija. Milan si je takoj opomog®! ^ prve katastrofe z Laziom (1:4) in je Vp deljo odpravil v gosteh enajsterico r „ bourgha kar s 5:1 (strelci: Van Bast®1^ Agostini, Carbone, Massaro). Diego ^ , radona se je predstavil v Neaplju v ^ lični formi: dosegel je dva gola in lv , izvrstno. Napoli je namreč premagal p v zilsko ekipo America Rio s 4:2. Srečanj ^ Genovi med Genoo in Interjem t® sta Bergamu med Atalanto in Romo p® se končali z 1:1.
Pokal bratov Husu
Bregu prva tekma
V sinočnjem prvem srečanju mem°f a la bratov Husu je nogometna ena)sl^ ^ Brega s 5:4 po streljanju enajstm®1 je premagala Primorje. Po prvem P0!^anrep vodilo Primorje z 1:0, v drugem j® jcu izenačil na 1:1, tako da so o zmago^ jO odločale najstrožje kazni. Drevi ob se bosta pomerila Gaja in San Nazad
totocalcio
3
Še eno zlato odličje za italijanske predstavnike
MAEBASHI (JAPONSKA) Zadnji dan svetovnega kolesarskega dirkališčnega prvenstva je Italiji prinesel še eno zlato. Osvojila sta ga Capitano in Pariš v tandemu. Na 2. mesto sta se uvrstila Japonca Saito in Inamura, tretja sta bila Buchthman in Nigel (ZRN). V nedeljo so podelili še kolajne v tekmovanju za točke posamezno med profesionalci (zmagal je Francoz Biondi pred Dancem Marcus-senom in Avstralcem Clarkom) ter amaterji (zmagal je Avstralec McGlede pred Švicarjem Risojem in Dancem Peterse-nom).
Kolajne: SZ 4 zlate, 2 srebrni, 1 bronasta; NDR 3, 0, 2; Italija 2, 2, 1; Avstralija 1, 1, 4; Francija 1, 1, 1; ZDA 1, 1, 1; Nova Zelandija 1, 1, 0; Avstrija 1, 0, 0; Nizozemska 1, 0, 0; Švica 0, 2, 2; Belgija 0, 1, 1;
ZRN 0, 1, 1; Danska 0, 1, 1; Kanada 0, 1, 0; Japonska 0, 1, 0.
Svetovno odbojkarsko prvenstvo
Italije ne bo v finalnem delu
PEKING — S porazom proti Braziliji (3:0, v setih 15:5, 15:4, 15:11) si je Italija zapravila uvrstitev v četrtfinale svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva. Sedaj se bo Italija morala zadovoljiti z igranjem v tolažilni skupini, v kateri jo čaka srečanje s Tajvanom. Italijanke so dokaj slabo igrale, verjetno niso zdržale psihološkega pritiska zaradi pomena, ki ga je imela tekma.
Carlos Sainz izreden
JYVASKYLA — Španec Carlos Sainz je prvi »latinski« pilot, ki je osvojil avtomobilski rally tisočerih jezer. Doslej je bil ta rally domena Fincev (37 zmag) in Švedov (2). Sainz je tudi na najboljši poti, da osvoji še končno zmago, saj do konca svetovnega prvenstva manjkajo še 4 dirke.
VRSTNI RED: 1. Sainz (toyota) 4.40'55"; 2. Vatanen (mitsubishi) po 19"; 3. Eriks-son (mitsubishi) 4'58''; 4. Alen (subaru) 5'52"; 5. Kankkunen (lancia) 6T5".
VRSTNI RED ZA SP: 1. Sainz (Šp.) 115; 2. Auriol (Fr.) 67; 3. Biasion (ItJ 64; 4. Kankkunen (Fin.) 50; 5. Ericsson (Šve.) 26.
VRSTNI RED AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. Lancia 124; 2. Toyota 111; 3. Subaru 31; 4. Mitsubishi 27; 5. Renault in Audi 24.
5. —
6. —
1.	Ingiulia
2.	Baltic Orion
1.	Isoverde
2.	Grata As Flambard Inasol Diderot Evalon Italito Bru Isherman Ilu Bahor Gil Kas
KVOTE
(	12 dobitnikov)
( 326 dobitnikov) (4.083 dobitnikov)
1 x 2 2 2 x x 1 1 X 2 x
38.931.000 lir 1.400.000 lir 110.000 lir
Ancona - Messina Avellino - Taranto Brescia - Salernitana Cosenza - Barletta Cremonese - Mantova Foggia - Lucchese Padova - Monza Pescara - Catanzaro Reggiana - Como Reggina - Modena Triestina - Licata Udinese - Casertana Verona - Palermo
KVOTE
13 ( 100 dobitnikov) 12 (3.270 dobitnikov)

■s«;
THODNJI STOLPEC (2. 9. 1990): Barletta - Cosenza; Casertana - VdJ£jii*! itanzaro - Pescara; Como - Reggiana; Giarre - Ascoli; Licata -	_ geŠ'
icchese - Foggia; Mantova - Cremonese; Messina - Ancona; Modena na; Monza - Padova; Palermo - Verona; Salernitana - Brescia.
I7 nedeljo se je končal košarkarski turnir v Lignanu
Tržačani zasluženo prvi
Rev ^^ANO — Igralcem beneškega Verja ni uspelo ponoviti lanske nna košarkarskem turnirju Lig-pr °nasket. V nedeljo so namreč v D; ,em finalu za prvo mesto (obe eki-Viri \ Pnfek in soboto odpravili tako t0i ^nane kot tudi Kleenex iz Pis-tr^.i.P0 ogorčenem boju izgubili proti Stefanelu. Srečanje je bilo Tan? 'VSe posiodnjih minut, ko je i.evi'ievim varovancem uspelo na-dn J rnanjšo prednost, ki so jo ohranili treh °nCa sre^ania' Tržačani so v vseh tov nastopih dokazali, da so prav go-Zna, najmočnejša deželna ekipa, ki bo str .. v letošnjem prvenstvu A-l lige ^ 1 odpor tudi najmočnejših ekip. igi.,1111.^61® finalu so zasluženo slavili
l(jr , .—iiiiaiu su z-asiuz,ciiu aiavm
skrn^1 tz Pistoie, ki so nadigrali tnne Videmčane. Emmezeta je
med drugim nastopila brez Američana Askewa.
Na koncu nadvse uspelega turnirja, ki je bil letos že 12. zapovrstjo, so nagradili najboljše ekipe in igralce.
Najboljši strelec turnirja in izvajalec prostih metov je bil Rowan (Kleenex), za najboljša igralca turnirja (absolutnega in italijanskega) pa so proglasili Graya in Bianchija (oba Stefanel). Gray je polovil tudi največ odbitih žog, v obrambi se je najbolj izkazal Middleton (Stefanel), največ asistenc je dal Silvestrin (Kleenex), najboljši mladinec pa je bil Burdin (Emmezeta).
Na lignanskem turnirju sta nastopila tudi dva bivša jadranovca, Marko Ban (Kleenex) in Boris Vitez (Reyer). Najbolje se je odrezal Vitez, ki je v treh srečanjih dosegel kar 45 točk in
so ga med drugim vključili tudi v najboljšo postavo trodnevnega turnirja. Očitno se je z novimi soigralci lepo uigral in menimo, da bo letos v Benetkah ponovno igral v velikem slogu.
Manj sreče je imel Ban, ki mu trener Paifcotto očitno še ne popolnoma zaupa. Prvi večer je igral le uvodnih pet minut, drugi večer sploh ni stopil na igrišče. Sicer je v tretjem dokazal, česa je res sposoben.
IZIDA TRETJEGA DNE
KLF.F.NEX - EMMEZETA 116:76
(61:33)
KLEENEX: Crippa 1, De Santis, Ban 14, Campanaro 11, Rowan 38, Silvestrin 20, Capone 10, Jones 8, Valerio 14.
EMMEZETA: Maran 22, Zampieri, King 10, Graberi 18, Burdin 2, Bettari-ni 2, Nobile 4, Castaldini 20, Adami 1, Leita, Gnjezda.
SODNIKA: Cazzaro in D'Este iz Benetk. PROSTI METI: Kleenex 21:27, Emmezeta 12:18.
STEFANEL - REVER 91:87 (45:45)
STEFANEL: Middleton 17, Pilutti 6, Bianchi 15, Meneghin 12, Cantarello 4, Gray 24, Bonventi 8, Sartori 3, La Torre.
REYER: Binotto 8, Pressacco, Guerra 11, Valente 2, Brbwn 34, Groppo, Vitez 3, Natali, Lamp 29. *
SODNIKA: Deganutti in Pozzana iz Vidma. PROSTI METI: Stefanel 24:33, Reyer 17:25.
KONČNA LESTVICA: 1. Stefanel 6; 2. Reyer 4; 3. Kleenex 2; 4. Emmezeta 0.
Na sliki (foto Čubej): trenutek med srečanjem turnirja v Lignanu Stefanel - Kleenex. S št. 7 je Marko Ban.
Marjan Štrukelj se je izkazal
v siai^^ANA — Drugi dan finala 3. Sl jerio iamu na divjih vodah je ob preure-Phšlo*”0 Pro9° v Tacen pri Ljubljan so Vjd S.e ,več gledalcev kot v soboto, k hfitQ..ea izjemno kajakaško predstavo m Ovoj Vodi, ujeti v ozek betonski kanal katlu a disciplina drugega dne je bi: dvojjcav2?ed (C-2), kjer je češkoslovaške Zinog a Simek-Rohan s četrto zaporedne Oo prv e potrdila svojo premoč in skup-je j)i]B0 mest°- Poslastica za gledalce pe kate,a 9ptovo tekma v elitni slalomsk: tu ua # i*' to ie moškem kajaku. Na štar-neja A2ai°st ni bilo solkanskega asa Jer-saj je bila bolezen tokrat je zej0 Sa °d žilavega slalomista. Zato p:
tatit s 9?Pešno nastopal drugi reprezen Ta član elektrarn Marjan Strukel n HlT-ove tekmovalne ekipe dobro opravil prvo vožnjo,
Po tlan
egr»
Ceri i rrUiU opravil prvo vožnjo, je prinfrf, cei° četrti, ob koncu pa : Pajbolio 0 deveto mesto. S tem je b: mptt Uvršč'eni jugoslovanski kajaka: Uian. g] ?a n3im Pa je pristal Albin Čiž “Pravu	Pa J® Prog0 že v Prv
rezzi jn ~r'*etni Valštanec Pierpaolo Fei 'Pdr usn i ^onca napete tekme ni nikc 2 druuri 0 izboljšati njegovega dosežke jan ^Poredno zmago pa si je Itali Zaslužen°il^0 nePričakovano a povser 0 zagotovil tudi skupno zmage
šiiUek nLIATI DRUGEGA DNE: C-2: 1 Ewatl ,7?,hAan (ČSFR) 144,46, 2. Haller-M 149,35 t cSi 148-59. 3. Delrey-Saidi (Fr Nn i0qLESTVlCA ZA SP: 1. Šimek-Ro ^°rQupc' i ^elrey-Saidi 79, 3. Adisson 120 23 o (S:-) 77' K-l: 1- Ferrazzi (It ,Vb) ijaon emmer (ZRN) 122,37, 3. Fo: ?aa 13i lo" 9- Štrukelj 128,18, 14. Čiž EP: 1 p'18' !9- Skok 133,73 (vsi Jug.). Zi (ČsFRl 6firazzi 8E 2. Fox 77, 3. Hilgei 44,.., g';?0’ 4. Hemmer (ZRN) 46, 5. Skol
19' Či^^0.^E27Čmiič)bramie <JU9') ^
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da se začenjajo regularni te-ningi za vse kategorije jutri, 29. t. m., ob 18. uri na Poletovem kotalkališču. Sekcija obenem obvešča tudi, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poletovem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah (tel. 211758).
KK BOR - MINIBASKET sporoča, da se bo vadba v minibasketu (skupini 1979/1980 in 1981/1982/1983 dečki in deklice) začela v ponedeljek, 10. septembra, na stadionu 1. maj. Za informacije tel. na št. 361476 (Walter Corbatti).
ŠD MLADINA
obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah ob 18. uri. Zbirališče, kot običajno, na igrišču Doma A. Sirka.
Ker je v polnem teku prvi test je zaželena polna udeležba.
TPK SIRENA
ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da se bo tečaj športnega ribolova in uporabe opreme začel v ponedeljek, 3. septembra. Informacije in vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32, tel. 422696.
SEKCIJA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM obvešča, da se bodo pričele vsakodnevne skupne priprave za deklice ŠRG (pripravnica in selekcija) v torek, 4. septembra, ob 15. uri (do 16.30), za fante (orodna telovadba) isti dan ob 16.30 (do 18.00). Vodstvo sekcije obenem obvešča vse novince, ki bi se želeli vpisati k orodni telovadbi (ŠG) ali k ritmiki (ŠRG), da bo vpisovanje kar ob urah treningov v telovadnici Kulturnega doma v Ul. Brass 20 v Gorici.
NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da bo prvi trening v ponedeljek, 3. 9., ob 17. uri. Medtem se nadaljuje vpisovanje letnikov '80 - '84 tudi po telefonu (št. 51377) do petka od 17.00 do 19.30.
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bo vadba v minibasketu začela v ponedeljek, 3. 9., na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob 15. uri bo vadba za letnike 1984/83/82 (trener Marko Burger), ob 16.15 pa za letnike 1979/80/81 (trener Igor Cancianl). Vsi interesenti se lahko prijavijo kar neposredno na treningu ali pa na sedežu ŠD Polet na Opčinah (Prosvetni dom) od 27. t. m. dalje vsak dan od 10.30 do 12.30 (tel. 213403).
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje predsmučar-ska telovadba na sedežu društva v Ce-rovljah vsako sredo od 18. do 19.30. Možen prevoz z društvenim kombijem. Za informacije tel. na št. 200939 (Kristjan Zidarič).
ZSŠDI
obvešča, da bo seja smučarske komisije v danes, 28. t. m., ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu.
ZADRUGA BIKE TEAM iz Prečnika priredi v nedeljo, 2. septembra, »1. kraški pokal« z gorskimi kolesi (mountain bike). Zbirališče bo pred Občino v Zgoniku ob 8. uri, start pa bo ob 9. uri. Za informacije tel. 200939 (Marko).
Darujte v sklad
Mitje Čuka
MALDIDO GRINGO
V	colonias prizadene visoka količina nesnage. Smeti redno mečejo kar čez zid, če je okoli kolibe ali hišice tudi obzidan prostor ali na prvi kraj, kjer niso smeti neposredno napoti drugim trpinom. Steklenice, pločevinke, konzervne škatle, najlonske vrečke in papir dajejo okolju še posebno žalosten videz. Na daljših zidovih so v kričečih barvah napisi kot »Limpieza es salud«, »Agua si, droga no« ali »Vota PRI«.
Voda je glavni problem neskončnih naselij brez vsake socialne strukture.
Za Mexico velja, da v njem majhen del prebivalcev bogati, medtem ko se revščina nezadržno širi. Pomoč bogatih vladni stranki v zameno za razne privilegije je že vsakdanji pojav in se nihče ne trudi, da bi ga skrival. Vlada je pred kratkim uvedla serijo novih davkov, katerih večinoma prebivalci Mexica ne bodo mogli plačati.
V	teh novih davkih se morda skriva želja, da bi postalo glavno mesto zelo drago in bi se zato vsaj zaustavila demokratska rast, ki beleži sedaj dva tisoč novih duš na dan. Samo fantastična je želja, da bi se s podražitvami celo povzročil beg iz glavnega mesta z zmanjšanjem števila prebivalcev.
Sociologi so prepričani, da do takega pojava ne bo prišlo. Mexico kot glavno mesto ima izredno . privlačno moč in na revnem podeželju ali tudi v colonias drugih mest velja še vedno prepričanje, da je v njem večja možnost za vzgojo, priložnost za socialni napredek in jamstvo za spremembo statusa iz kmečkega v meščanski.
Višanje cen in storitev ne prizadeva vseh na enak način. Težki milijonarji se spričo dohodkov nanje požvižgajo, prebivalci colonias pa živijo izven običajnih zakonov gospodarstva. Prebijajo se z miloščino, prostitucijo, z razpečevanjem mamil in s priložnostnimi deli. Storitev ne plačujejo tudi zato, ker jih ne uživajo.
Politika višjih cen bo pa začela prizadevati srednji sloj, ki živi v klasični tržni ekonomiji. Možno je, da ga bo postopoma začela izganjati iz glavnega mesta, njegov življenjski prostor pa bodo redno polnili novi prišleci in Mexico se bo vedno bolj spreminjal v mesto lumpenproletariata, politikov in bogatašev. Slednji zanesljivo ne bodo odšli, ker je pojem moči, strnjene v Mexicu, zadosten motiv za občutek varnosti. Ob strahovitih socialnih problemih bodo za varnost gospodarske
180 m visoka Torre Latinoamerica-na. Simbol modernega dela mehiške prestolnice
in finančne smetane skrbele zasebne policijske vojske.
Vozil sem se skozi naselje Ecatepec malo po prihodu v Mexico in koval načrte, da se bom vanj vrnil po povratku iz krožnega potovanja. Medtem pa sem spoznal marsikaj žalostnega in resno vzel v poštev svarilo, da je vsak tujec v takem naselju možna tarča roparskega napada, ker predstavlja njegovo tudi skromno imetje veliko pridobitev za lačne prebivalce.
Naselja Ecatepec, Neža in druge sem v celoti zaobjel le iz letala in razburjen mislil o vsestranski in brezupni bedi, ki je v njih kraljevala.
25 in morda več milijonov ljudi še danes ni poseben problem za vlado. Velikansko večino sestavljajo despera-di, prebija se samostojno, istočasno pa vlada lahko računa na glasove že, če se tu pa tam napelje nekaj vode.
Obisk mesta in njegovih znamenitosti je stalno povezan s kričečimi razlikami. Pri postajah podzemske železnice so od jutra do večera utaborjene Indijanke, ki prodajajo kuhano koruzo in štikajo, medtem ko je celodnevno valjanje v mestnem prahu edino razvedrilo njihovih otrok, ki ostajajo v neposredni bližini, dokler niso sami sposobni tavati po pločnikih in ponujati »chicles«.
Pred bankami na elitnih avenijah Paseo de la Reforma in Insurgentes so na straži do zob oborožene skupine vojakov, ki obetajo uresničitev zamisli o zasebnih vojskah. V elitnem predelu Chapultepec se elegantno oblečene gospe v kozmetičnih salonih trudijo, da bi čim bolj izgubile videz tipičnih mesticev. Ekskluzivne trgovine razstavljajo obleke italijanskih in francoskih stilistov in važno je, da se pri nakupu prehiti konkurenco sosede iz bližnje vile ali soprogo moževega kolega. Na nakupe se seveda vozijo z avtomobilom.
Skromno srečanje z glavnim mestom sem imel že ob prihodu v Mehiko. Ostajalo mi je dobrega pol dneva časa, katerega sem izkoristil za skok v Teotihuacan ali na kraj, kjer stojita sloviti piramidi Sonca in Lune.
Običajno leno jutranje vzdušje je bilo v nedeljo še izrazitejše, na izlet pa sem odšel z organizirano ekskurzijo, ker še nisem imel jasnih pojmov o bolj proletarskih možnostih potovanja. Iz postaje metroja »Indios Verdes« vozijo v Teotihuacan avtobusi in za pot bi namesto 15 dolarjev potrosil morda 3000 lir. V zameno pa sem moral še mimo katedrale Nuestra Senora de Guadalupe, stare v zelo slabem stanju in moderne nove, ki ima streho kot ogromen okrogel šotor in je v spodnjem delu vsa odprta.
Prevzela me je izredna verska vnema domačinov s prizori, ki bi pri nas povzročili zaskrbljeno pomilovanje. Posamezniki so po kolenih drsali po več desetin metrov, drugi so naknadno na ramenih nosili velik lesen križ. Te ljudi, potrebne posebnih božjih milosti,. so navadno spremljali in asistirali družinski člani. Stari in mladi so vneto molili in pridno obračali rožne vence. V sami baziliki je bilo istočasno več maš in skupine so se gnetle pred oltarji, kjer je bil zaposlen duhovnik in voditelj izleta. Nuestra Senora de Guadalupe je mehiška romarska pot in verniki prihajajo v ta kraj od vsepovsod z velikimi finančnimi žrtvami. Pod ogromnim cementnim šotorom so zvenenje, pridige, petje in molitve ustvarjali trušč, podoben tistemu iz naj lepših časov glavne tržaške ribarnice.
1HAIANIA
DUŠAN
JELINČIČ

noč, kin0l“' Tista noč, ki je predznak različnih. 9°valec. 2e jeJTOaga poražencev, da bom vsaj tokrat
s-,. -u. puiv, ua uum vsaj luiniai Zmčl-
lst°, pred u. bo jutri zasijalo enako obupano sonce. aveš, da u - ®rim se ne moreš skriti. Tisto, pod katerim se a9ače. Se tolikokrat zgrešil in veš, da ne more biti
koriI^naci mano
rav že ez dan
oh * uPania ° S0 zvezde. Zvezde so upanje, pravzajr Ve^aiajoi k0	ko se prikažejo, so že preteklost. Ce
S udar postala	ni' in Prav takrat hrepenimo po njih. In
' res, najt eri, Vs.e temnejše. In vendar prav diši po zarji.
nejša ura dneva je tik pred zarjo. Tako, da se
do dna duše zaveš, da ni noči tako dolge in tako temne, da ne bi zato zasijal dan. In vendar, kaj pravi Pavese? (Kako sem vezan na knjige, na papir raznovrstnih frustrirancev, čudakov ih genijev). Da ne obstaja grenkejša stvar kot zarja nekega dne, v katerem se ne bo nič zgodilo. No, vsaj to ni moj primer. Vsaj ne sedaj, tu na plaži ob Rdečem morju, tu na meji med Izraelom in Jordanijo. Kaj pa potem? Doma? Doma, ko se bom moral vrniti med tiste, ki hrepenenja ne poznajo? Takrat, ko bom moral izbirati. Kdor izbira, je svoboden, pravijo. Kdor je svoboden pa ostane sam, pravijo. Sam? Da, sam. Samote se ne bojim.
In tu je tako temno in samotno. Tema. Tema je svetloba noči. Torej je dovolj, da noč sprejemam. Navajam se na temo, saj so se zvezde poskrile. Ali vsaj meni se zdi tako. Saj resničnosti ni, resničnost je le tisto, kar imaš v sebi. In meni pa ta noč na plaži v Eilatskem zalivu ustvarja spomine. Tako jasno mi je vse sedaj. In spoznaš, da je človek sam le takrat, ko ne .ve, koliko prostora zavzema v življenju drugih ljudi. To pa je vedno.
Te misli sem se prestrašil, zato sem si zaželel prihoda zarje. Ali pa ne. Dvom. Dvom je podoben upanju. Dvom poganja človekovo misel naprej. Ne zaupam ljudem, ki ne dvomijo nikoli, ki jim je v življenju vse jasno, ki imajo pred sabo jasno začrtano pot, naslednje minute, ure, dneva, meseca, leta.
Vtis imam, da sem to noč na plaži že doživel, da je zame to nekaj že znanega, občutenega. Nekaj, kar sem že videl v davnodavnih časih. Morda v sanjah, morda le v svojih mislih. Ta pesek, te mirne, tihe nežne valove, te luči pred
mano v Jordaniji. Ne čudim se temu. Vem, da bom kmalu doma, mi kljuje v mislih. To je tisto. Tam je prava resničnost. Zato se sedaj bojim svita. Svit naznanja jutro. Jutro pa je izbira. Takrat bom moral vstati in odločati. Zato sem se navadil teme. In te plaže, kjer bi lahko živel v nedogled.
Doma zgrešiš. In napake so s časom vedno hujše. In s časom se ničesar ne naučiš. Napake ponavljaš dan za dnem. To pa doma, v realnosti, ne v kratkih izraelskih sanjah.
In tisti, ki pred neizogibnostjo lastnih napak bežijo in se podajajo v svet, v svojo Indijo, da se umaknejo domači realnosti? Dosti jih je tu. Podijo se po plaži in jutri bodo šli res v Indijo. Toda morali se bodo vrniti. Morda ne domov, toda v stvarnost samega sebe. Pred seboj pa ne moreš zbežati. Zato naj kar pride zarja, jutro, ko se bom navsezgodaj podal na avtobusno postajo in ne bo tam še nikogar, tako da bom v prednosti. V prednosti pred tistimi, ki jih tam ni. To je lep občutek. Biti v prednosti. Zelo človeški občutek, torej majhen, ničev, pritlikav in tako vsakdanji. Sprejemam ga, saj se moram navaditi na dom, na realnost. Dovolj! Dovolj mi je teh nočnih prikazni, teh nevidnih senc. Počakal bom jutro in se predal sapici, ki je začela pihljati z vzhoda.
Carmen
»Prijatelj, poglej tja proti zahodu, kjer se zbirajo temni oblaki,« mi_ pravi starejši domačin Antonio. »To je slabo znamenje. Če se oblaki zbirajo nad planoto, pomeni, da bo od džungle najprej zavel mrzel veter, nato pa bo začelo deževati. In ko dežuje, postane tu na višini kar precej mraz...«
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390,- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. O.b praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559	0
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
CUn
itopi»n,n
Izdaja in liska
torek, 28. avgusta 1990
H
zvaza časopi«
založnikov FIEU
Odgovornost za umor je prostovoljno prevzel dekličin komaj 13-letni bratranec, da bi zaščitil očeta
Malo Cristmo je umoril stric
Zločinec še ni priznal dejanja, ženino pričevanje pa se je izkazalo za preiskovalce odločilno
RANO fL'AQUILAl — Preiskava v oa ie traaediio ooazoval skrit za armoviem. Oče
Mesto, ki se je uprlo Ku Klux Klanu
BALSORANO (L'AQUILA) — Preiskava v zvezi z nasilno smrtjo 7-letne Cristine Capuccitti, katere trupelce so našli v petek zgodaj zjutraj nedaleč od njenega doma, je privedla do novih, nepričakovanih zapletov. Takoj po odkritju trupla se je izkazalo, da je deklico odvedel v gozdič nekdo, ki ga je poznala, saj so tako njeni starši kot prijatelji potrdili, da je bila Cristina precej boječa in ne bi nikoli zaupala neznancu, še zlasti ne ponoči. Na kraju, kjer je prišlo do umora, preiskovalci niso našli nobenega oprijemljivega indica razen čopa temnih las. Poleg tega pa je eden od Cristininih prijateljčkov karabinjerjem povedal, da je v bližini njenega doma videl temnolasega bradatega neznanca. Preiskovalci so torej tavali v popolni temi.
Prvi razplet se je začel odvijati v nedeljo pozno ponoči, ko so karabinjerji odvedli Cristinine-ga 13-letnega bratranca. Fant je izjavil, da je on kriv za dekličino smrt, sodniku za mladoletnike pa je z nenavadno natančnostjo opisal, kako je svoj dramatični naklep uresničil. Zasliševanje, ki od samega začetka ni prepričalo preiskovalcev, je trajalo do jutra, medtem pa se je fantu večkrat zareklo, tako da je zapadel v kričeča protislovja. V past pa se je dejansko ujel, ko je izjavil, da je deklico zadavil z levico, fant je namreč levičar, medtem ko je obdukcija pokazala, da je imela Cristina na vratu podplutbe, ki so posledica močnega stiska z desnico. Proti jutru je fant klonil in priznal, da je Cristino ubil njegov oče, on
pa je tragedijo opazoval skrit za grmovjem. Oče oziroma dekličin stric, 40-letni Michele Perruzza, jo je skušal spolno zlorabiti, vendar mu to ni uspelo, zato je Cristino umoril. Ko se je v vasi razvedelo, kdo je morilec, so ljudje pričakali fanta na ulici in karabinjerji so ga le s težavo branili pred linčanjem.
Domnevo, da je Perruzza pravi morilec, je pozneje potrdila tudi njegova žena, ki je preiskovalcem priznala, da je prišel mož domov ves pretresen in z okrvavljenimi rokami, in da ji je povedal, kaj se je zgodilo. Potrjeno pa je tudi, da sina ni nihče pregovoril, naj prevzame odgovornost za umor. Kot mladoletnik namreč ne bi bil podvržen zaporni kazni. Preiskovalni sodnik Mario Pinelli je govoril celo o »herojskem« vedenju dečka, ki je hotel tako braniti očeta. Sam Michele Perruzza pa kljub očitnim dokazom doslej ni priznal umora. Med zasliševanjem je celo izjav-vil, da je pač njegov sin umoril malo Cristino, če že sam pravi, da je bilo tako.
Domnevni morilec je sedaj v priporu, njegov sin pa se je z materjo vrnil domov. Preiskovalce čaka sedaj težka naloga, in sicer ugotoviti, kaj je 40-letnega moškega privedlo do tako strašnega dejanja. V vasi, kjer živi in kjer je živela tudi mala žrtev, Michele Perruzza pa velja za grobijana, s katerim se noče nihče družiti. Možakar sedaj tvega težko kazen zaradi opolzkega in nasilnega vedenja, ki se je končalo s smrtjo deklice.
V Exeter]u so se uprli Ku Klux Klanu in so prepovedali najavljen shod. Možakarji so se vsekakor podali v mesto, da bi osebno pregovorili prebivalce, a jim je podvig spodletel	(Telefoto AP)
Aquinovi spet grozijo z državnim udarom
V Sofiji so hoteli kar z nasiljem odstraniti še zadnjo rdečo zvezdo
SOFIJA — Sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj poročala o hudih neredih, do katerih je prišlo v glavnem mestu Bolgarije. Po izjavah funkcionarja tiskovnega urada bolgarskega zunanjega ministrstva, gospe Snežane Trenda-filove, naj bi se neredi zaključili s posegom policije, ki je priprla več kot petdeset ljudi, čeprav so nato potrdili pripor le skupini 39 Bolgarov.
Na stotine protikomunističnih demonstrantov se je zbralo na ulicah glavnega mesta z zahtevo, da čim prej stopi v veljavo komaj sprejeti zakon o odpravi vseh »nebolgarskih komunističnih simbolov«.
Na seznamu nezaželenih simbolov je tudi rdeča zvezda, ki je krasila poslopje, v katerem ima svoj sedež bivša komunistična partija in sedanja socialistična stranka. Množica je zahtevala naj se spoštujejo odločitve parlamenta, nekaj sto skrajnežev pa je vdrlo v poslopje, kjer so dali duška svojim huliganskim vzgibom. Po poročanju nekaterih bolgarskih virov, naj bi prvi posegli člani gibanja za civilno
neposlušnost. Dva naj bi zagrozila policiji, da se bosta pol*" la z bencinom in se zažgala, če jima ne bodo dovolili na streho sedeža nekdanje komunistične partije, kjer naj b' kar sama snela rdečo zvezdo. Ko so jima preprečili skrajn0 gesto, so se v akcijo spravili drugi skrajneži.
Medtem ko je množica onemogočala delo gasilcev, terim so ponekod celo prerezali cevi, so huligani povzroči*1 nič koliko gmotne škode v poslopju. Po pričevanju očivid; cev ter po poročilih bolgarskega radijskega dnevnika, na) bi demonstranti popolnoma opustošili prva tri nadstrop]3 stavbe, v kateri so uradi socialistične stranke.
Predsednik republike je kot bivši voditelj opozicijsk111 sil, povabil prebivalstvo k strpnosti. Predsednik socialisti^ ne stranke Lilov pa je dejal, da bolgarski demokraciji gr°z skupina skrajnežev. Požigalske akcije so nesprejemljive' kakor sleherno izvajanje nasilja, je dodal Lilov, ki je obenem poudaril politični pomen današnje protimanifestacij® na glavnem trgu v Sofiji.
V SZ tihotapili kitajske bisere
MOSKVA — Sovjetska tajna policija je pretrgala dobro organizirano mrežo tihotapcev, ki so iz Belgije tihotapili bisere v SZ. Glavni človek te protiozakonite trgovine je bil Gruzinec Iraklij Beniašvili, ki so ga sodniki obsodili na šest let prisilnega dela.
Beniašvili je v Belgiji kupoval kitajske rečne bisere na debelo, po dvesto dolarjev kilogram. V Sovjetski zvezi, kjer so taki biseri zelo cenjeni, jih je prodajal po trikrat višji ceni, z denarjem, ki ga je iztržil pa je Beniašvili kupil po dve dragoceni, ročno tkani preprogi. Sledje je v tujini prodal običajno za 6 tisoč dolarjev. Devizo je nato zamenjal v rublje na črnem trgu in tako bajno zaslužil. KGB meni, da je igra skrajno preprosta in da je prav zaradi tega dolgo potekala neopazno. Gruzincu pa so skoraj gotovo pomagali sovjetski mornarji med svojimi potovanji v tujino.
Pogrebi v Južni Afriki
MANILA — Na Filipinih še vedno vlada skrajna politična napetost. Vladne vojaške enote (na sliki AP) so na delu v goratih področjih filipinskega Juga, kjer se menda skriva uporni polkovnik Alexander Noble, voditelj ene številnih protivladnih gverilskih skupin.
Uporniki so namreč zagrozili vladi, da bodo skušali ponovno strmoglaviti Aguinovov in prevzeti oblast na otokih. Predsednici pa ne grozijo le komunistične enote nove ljudske armade NPA, ampak tudi mulsimanski gverilci, ki imajo svoje postojanke južno od Manile ter drugi uporni vojaki, ki so aktivni na celotnem filipinskem ozemlju. Svoj glas je dvignil tudi bivši polkovnik Honasan, ki je v odprtem pismu najavil, da bo poskrbel za nenasilni državni udar in predsednico Agui-no nadomestil z vojaško vlado.
Spodletel golpe na otoku v Rokavskem prelivu
LONDON — Zadnja fevdalna država v Evropi je bila te dni prizorišče spodletelega državnega udara. Dogodki so se odvijali na otoku Serk ali Sark, ki leži v Rokavskem prelivu, kakih 10 km od francoske obale, pripada pa britanski kroni, ki je otok dala v dedno last družini Beaumont, ki plačujejo letno še kar visoko pristojbino za to svojo pravico: celih 7 tisoč lir. Družina Beaumont izvaja nad prebivalstvom (približno 550 ljudi) fevdalno oblast, ki pa je kar se da razsvetljena: že leta ne zahteva »jus primae noctis«, ves dohodek od davkov pa namenja javnim delom.
Kakorkoli že, da bi zatrli poskus državnega udara so morali mobilizirati vso policijo, oba agenta, ki opravljata svojo službo part-time. An-dre Gardes, francoski državljan, je že leta tuhtal,
kako bi se polastil oblasti na Sarku, češ da ima dedno pravico do rijega se je prejšnji teden izkrcal na otok skrit med množico turistov, ki so si prišli ogledat rokovski otok. Na vrata cerkve je pribil razglas, v katerem je bilo napisano, da se bo polastil oblasti z orožjem in svetoval vsem tistim, ki se s tem ne bi strinjali, naj čimprej zapustijo otok, sicer bo z njimi zelo strogo ravnal. Naslednje jutro se je oblekel v mimetični kombinezon, vzel s seboj puško, ki jo je skril nekje na otoku in se napotil proti rezidenci vladarja.
Na njegovem samotnem pohodu ga je opazil Trevor Kendah, ki med drugim na otoku opravlja nalogo policaja part-time. Ker je policija brez orožja, je raje poklical še svojega kolego Philipa Pereeja, ki prav tako opravlja policijske posle, ko
nima kakšnega drugega opravila. Sedla sta v reejev traktor (Peree je namreč kmet) in zdrv za golpistom, ki sta ga tudi kmalu dohitela. VP. y šala sta ga, če je puška nabita. »Seveda«, je re Gardes in odprl šaržer, da bi jima pokazal naOO/ • V tistem trenutku sta skočila nanj tako da se j tam neslavno končal njegov poskus golpejd. , Naslednji dan se je moral zagovarjati pr sodnikom (ki je v normalnem življenju elektrmu f ki ga je obsodil na sedem dni zapora in na pm ■ lo denarne kazni. Ker Gardes ni hotel PT1Z‘: j. pristojnosti sodišče, ki mu je sodilo, so kazen p vojili. Takrat se je pojavila dodatna težava. . otoku Sark namreč ni zapora in tako bo s(?{“ golpist moral prestati kazen v zaporu na blir.ni otoku Guernsey...