Naročnina listu: — Celo leto . . K10 — Pol leta . . . „ 5'— Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. . . „V— 'Zunaj Avstrije:----- Celo leto . . „ 15'— "Posamezne številke — m vinarjev. — Inserat! ali oznanila se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo : Maribor Koroška talrea. 5. — Telefon St. 113. I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. J Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. iimmiMiiiiii i——b iubiiim i1# i lili Hiirrr~i > r i POTRES Avstrijske čete ruskem bojišču zajeli pred Valono. — Na italijanskem bojišču živahnejši artilerijski boji. — Na nobenih izvanrednih dogodkov. — Borba za Verdun se nadaljuje________Nemci pri Verdunu dosedaj v celem 430 častnikov, 26.042 mož, 189 topov. Najnovejše avstrijsko' uradno poročilo. Dunaj, 12. marca. Uradno se razglaša-: Italijansko bojišče. Včeraj, dne 11. marca, predpoldne je začela sovražna; artilerija živahno obstreljevati postojanke goričkega ob m. osfj a, južni del g o -riškega mesta in D o b e r (dobsko gorsko planoto. Obstreljevanje se je nadaljevalo tudi ponoči. Tudi ob koroški bojni Črti je bilo delovanje italijanske artilerije zelo živahno zlasti proti Lanzenbodenu (severovzhodno od Paula-ra ali zahodno od Pontafela ob koroško-i talij ansia meji). Do infante r i j s k ih blo j e v ni prišlo n i k j e r. Buško bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Albansko bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 12. marca. Francosko bojišče. Severno-z ah odno od N e u vili a so nemške čete uspešno razstreljevale vdolbine in jih na to zasedle. Na ozemlju zahod no o dreke Može je napravil sovražnik popolnoma brezuspešne napade proti nemlškim postojankam, pri čemur je imel težke izgube. Na višinah'izhodno o'd reke in v dolini reke Woewre je bilo vojno delovanje omejeno na več ali manj hude artilerijske boje. V poročilih ojä 29. febr. in 4. marca navedene številke o ujetih in o plenu za dobo od pričetka vojnih dogodkov na ozemlju Može so se med tem časom zvišale na 4 3 0 č a s t n i k io v, 2 6.0 4 2 nera n j e n i h mož, 18 9 t o p di v, med temi 4 1 t e -rž k i h, ter 2 3 2 strojnih pušk. Pri O b e r s e p t u se Francozom kljub hudim napadom tuidi včeraj, dne 11. marca, ni posrečilo zavzeti svojo prejšnjo postojanko, bili so povsod k r-¥ a v o odbiti. Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Nič novega. Napetost med Bolgarijo in Ru munijo. Posebni poročevalec lista JVbssische Zeitung“ pbroča iz Sofije: Informacije, ki so jih dobili sofijski diplomatič-ni krogi iz Romunije, pravijo, da je rovarjenje famo-šinjih č e t v d, r o s p o r a zi u m o v i h diplomatov mnogo večje in u- p 1 i tv n e j š e, kakor je bilo dosedaj znano. Po teh poročilih se je baje četverospo-razumnim diplomatom posrečilo, dobiti del romunskih političnih krogov n a s v o j o stran, in med temi krogi in pristaši nevtralne politike se razvija sedaj srdita borba. Vsekako pa se še ne more z gotovostjo trditi, kako bo izpadla odločitev in ali bo sploh Rumunija podvzela, kake korake. Skoro gotovo pa je, da se bo prihodnje dni pričakovani ru-mu-nski poslanik Derussi z važnimi naročili vrnil na svoje mesto v Sofijo. Na podlagi teh poveli bodo odnošaji med Romunijo in Bolgarijo stopili v odločilno stanje. Radi tega se vrnitev poslanika Derusisija pričakuje v Sofiji z živahno napetostjo. Vpoklici v Bolgariji. Sofija, 12. marca. Kraljev odlok določa vpoklic Letnika 1916 za dne 18. marca. V primeri s vpcMici v večini drugih vojskujočih se držav se vrši vpoklic letnika 1916 v Bolgariji ob navadnem roku. i^oraz Angležev. Turško uradno poročilo dne 12. mare a. t Bojna črta v Iraku: V bitki, ki se je odigrala v prostoru pri- Felahi-ju, in ki se je končala s porazom sovražnika, so imeli Angleži izgube, ki se cenijo najmanj na 5000 mož. 60 ujetnikov in 2 častnika, sta padla v turške roke- Ob Y e m e n u (Arabija): Angleška kolona, ki je bila. sestavljena iz 6000 pešcev in 600 konjenikov, ojačena z 12 topovi, katera je dne 17. jan. zjutraj prodrla v smeri od kraja Scheieh-iOsman, severno od Adena, je zasedla kraj Afioh in višino, ki leži 4 km zahodno od tega kraja. Končno se je napad te kolone ustavil. Borba, ki je trajala tri ure, se je končala z umikanjem sovražnika. Svojim daleč nosečim topovom se ima sovražnik zahvaliti, da se njegovo u-mikanje ni razvilo v divji beg. Sovražnik se je skušal utaboriti v pripravljenih postojankah v Ul Maj-hali, 4 km južno od Afioha. A ni se mu posrečilo, da bi kljuboval junaškim napadom turških čet. Končno je bil sovražnik prisiljen, da se je umaknil v svoje utrjeno taborišče v Scheich-Osmanu. Turške čete so razdrle sovražne utrdbe v kraju El Majhale, kakor tudi enakoimenovani trg in so uplenile ženijsko gradivo. Mnogo mrličev, ki jih sovražnik ni mogel poko-palti, je ležalo na bojišču. Poizvedovalna kolona, kije tri dni pozneje bila poslana proti kraju El Saile, ie trčila na močno sovražno konjenico. Sovražnik je z-bežal; imel je 20 mrtvih in ranjenih. Severne države. Posvetovanje norveških, švedstkih in danskih ministrov rv Kodanju je končano. Dosegla se je popolna edinost. Položaj malih in srednjih trgovcev na deželi. Slovenski trgovec z 'dežele nam piše: Položaj malih in srednjih trgovcev na deželi je v vojsikinein času zelo težaven, da ne rečem naravnost' obupen. Tri reči so, ki nas posebno tlačijo: 1. Blaga ni dobiti; 2. kupčija gre slabo; 3. ves kredit je s k o r o d a ustavljen. Najvažnejše blago, s katerim je pred vojsko najložje tržil trgovec na deželi, je bilo: moka, kava, sladkor, riž in slična živila. Danes vseh teh reči ne dobiš, magari, da dirjaš od enega veletržca do drugega. Potem pa moramo tudi pomisliti, da je vsled raznih vladnih odredb promet tako omejen in dobiček tako prikrajšan, da mali trgovec-najemnik na deželt res ne more več shajati. K temu pa še pridejo težave radi dovoza. Konj ni, in Če je kje kaika mrha,* pa je zopet tako draga, da ti ne ostane skbro niti toliko dobička pri blagu, da bi plačeval stanarine in davek. Kupčija gre sedaj na deželi izredno s 1 a-b o. Na eni strani je tegia krivo pomanjkanje blaga, na drugi strani pa, ljudje sedaj, računajoč z resnimi razmerami, kupujejo le to, kar je skrajno potrebno v gospodinjstvu ali gospodarstvu. Ker ima skoro vsaka družina kakega elana pri vojakih- v mestu, si ljudje ob priliki, ko gredo svojce obiskat, v mestu nakupijo potrebnega blaga. Kredit je danes za revnejše trgovce popolnoma ust a v 1 s e n. Ne samo, da ne dobiš nikjer potrebnega denarja na posojdo, ampak plačati moraš v gotovini tudi vsako najmanjšo množino blaga. To je sicer v enem oziru dobro, te razmere vsaj varujejo malega moža pred zadolženjem. A dejstvo je, da se trgovina ne more tako razvijati, kot bi se morala, ker primanjkuje trgovcu obratnega kapitala. Tak je sedaj položaj malih trgovcev na deželi.. Ce bo vojska traj,ala še delj časa, se je bati, da bo vsMl nevzdržnih razmer propadla cela vrfsta malih in srednjih trgovcev. Odpomoči pa se temu ne more drugače, kot da se vsak skuša s skromnimi lastnimi izdatki, t. j. z varčnostjo in treznostjo obdržati na površju. Da v tem smislu opozorim svoje tovariše, sem napisal ta člančič. Sejte mak in lan! Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 3. I-m. naročilo osrednji družbi za izdelovanje olja na Dunaju, naj potrebno ukrene, da se bo priporočalo ljudem, da letos v posebno veliki meri sejejo rastline, ki so pripravne za napravo olja.. V prvi vrsti se priporoča sejanje m a k a in lanu. Gojitev oljnatih rastlin se bo letos posebno izplačala, kler je pomanjkanje tvarin, ki vsebujejo maščobo, v Avstriji izredno veliko. Mak (seme) stane 1 kg 1.50 K. Kmetijski strokovnjaki so izračunali, da priraste na hektarju približno 1000 kg maka, to je 1500 K. Mak pa se lahko seje tudi med druge pridelke. n. pr. med krompir, peso itd, Ako seješ mak sam za se, lahko vseješ tudi korenjevo seme in tako boš imel na makovi njivi že tudi zgodnjjo svinjsko pičo. 'Osrednja družba za iz d e 1 o v an -. je olja na Dunaju, I., S t u b e n r i n g 8-10, se je zavezala, da prevzame do 31. oktobra 1016 vsako množino maka za ceno 1.50 K za 1 kg. Omenjena družba je v posebno jamstvo te obveznosti založila pri aystro-ogrski banki na Dunaju. 5,000.000 K kavcije. ße bi se družba ne držala svoje zaveze, zapade teh 5,1700,000 K na korist avstrijskih poljedelcev. Družba daje potrebnim posestnikom na račun prodanega maka primerne predujeme (posojila), ki se pa morajo obrestovati po 5 %. Da se zasigura dovolj makovega semena, bo dala družba posestnikom, ki pismeno izjavijo, da nimajo makovega semena, istega na razpolajgo, dokler bo dovolj zaloge, za ceno 1.50 K za 1 kg. Posestniki se morajo zavezati, da bodo poleg semena, ki so ga dobili od družbe, isti jeseni (do 31. OKt.) prodali tudi vso množino maka, ki ga ne rabiio zopet za seme. Družba bo uala posestnikom potrebne tiskovine na razpolago (najbrž po občinah). Posestniki, ki hočejo vsejati mak, naj tiskovine izpolnijo; potrjene morajo biti te tiskovine s podpisom posestnika in župana. Istotakb, kakor glede maka, se bo postopalo tudi glede lanu. Družba, da laneno seme posestnikom na razpolago za ceno 1 K 1 kg. 'Mak se seje od srede marca do srede aprila. Zemlja mora bifi dobro gnojena in rahla. Kot gnojilo najbolj prija maku losiorna kislina in kalij. Najbolje je, če se mak v seje v vrste, ki so oddaljene 30 do 40 cm druga od druge. Na 1 ha zemlje se rabi samo 3 do 5 kg semena. Slobddno lahko med vrste vseješ korenjevega semena. Mak se mora pridno o-kapati. Mak ni ves na enkrat zrel, ampak se morajo posamezne glavice glede na svojo zrelost porezati in spraviti. Makovo seme se mora dobro posušiti, pred-no se ga more odposlati. Svetujemo našim ' slovenskim gospodarjem in gospodinjam, da letos, v kolikor (jim razmere dopuščajo, obsejejo dele svojih njiv z makom in lanom. Trideset vojnih napovedi. Vojna napoved Nemčije Portugalski je zdaj 30. vojna napovefd v tej svetovvni vojski. Prve vojne napovedi so se vršile mesca avgusta 1914, nadalje mesca oktobra, ko se je Turčija odločila za vojisfco, nadalje v mescu maju 1915, ko je napovedala Italija Avstriji vojsko, ter v mescu oktobru 1915, ko je stopila Bolgarija v bojni metež. Sedaj se udeležuje svetovne vojske zavsem 13 držav. Klic. po miru. V ruski dumi je poslanec S,kobelev izrekel prepričanje, da se Rusija, ako bo nadalje vaila vojsko, bliža državnemu bankerotu in gospodarski propasti. Vojska je dosedaj uničila 12 odstotkov vseh dobrin, ki ,se nahajajo na celem svetu, torej šestkrat več kakor je proizvaiala. V teku zadnjih mescev je nastala v Rusiji nepremagljiva želja po miru. Vojska do konca pomeni vojsko brez konca. V Rusiji se je pojavilo n e d o p o v ie d l j 'i v o b a r b a r s t -- v 6. Pridobitve krščanstva zadnjih dveh sto let s o v nevarnosti. Rusko delavstvo po-vzdiga glas za mir, ker je vojska uničila ruško gos-plodarstvo, Anglija je dosedaj žrtvovala 8,8 odstotkov narodnega premoženja, Rusija 14.7. Anglija je izdala 71 odstotkov svojih letnih 'dohodkov, Rusija več kakor ima dohodkov d h; ______________ ■ :"bö 10'.:- ■' _* . ■ ■ " Francosko bojišče. Strokovnjaki pišejo, da se vrši sedaj pri Verdunu največja artilerijska bitka, ki jo je kedaj svet videl. Artilerijski' boji pri Gorlicali in ob francoski o-fenzivi lansko jesen so bili le igrača proti temu, kar se sella] vrši pri Verdunu. Nemci polagoma in skrajno previdno napredujejo na obeh straneh Može, Le utrdbo Vaux so jim Francozi zopet vzeli. Bavarski vojni minister baron Kreß je izjavil za javnost, da vesti o velikih nemških izgubah,- n. pr., da je bila, uničena cela bavarska divizija, ne odgovarjajo, dejstvom. Borba za Verdun vednofhujfe. List „Echo de Paris“ opisuje položaj pred Verdunom sledeče: Obseg borbe za Verdun na severni, na severo-izhodni in na severo-zahodni strani postaja vedno večji. Strahovito obstreljevanje granat' iz najtežjih nemških topov je omogočilo nemškim četam, da so zavzele prednje francoske postojanke. Nemci so uvedli nov način bojevanja, kajti nemški generali in visoki častniki se sedaj postavijo na čelo svojih čet in jih vodijo osebno k naskoku, dočim so se nahajali do sedaj vselej zadaj za fronto. Iz dosedanjih začetnih bojev Nemcev se sklepa, da bdelo napravili v najkrajšem Času odločilni napad. Nečuvena borba za Forges in Bethinhourt Švicarski list „Baseler Zeitung“ piše z dne 10. marca : B o j i m e d B e t h i n h o n r t o m in B1 orge s o m s o bili n e č ti v e n o srditi. Po hudem artilerijskem ognju so napravili Nemci neustrašeno naskok z bajonetom na francoske strelske jarke in so jih zavzeli kljub silnemu odporu francoskih vojakov. Kmalu nato je spravila nemška artilerija svoje tonove med zavzete strelske jarke in med francoske rezerve. Nemški ogenj je bil tako silen, da je bilo Francozom popolnoma nemogoče spraviti zadostno število rezerv na ogroževlano točko. Tudi tukaj se je pokazala sijajna organizacija nemške armade. Dočim so se na fronti še bili boji, so nemške čete saperjev že gradile nove podzemeljske rove in jarke, ki so bili v zvezi z nemškimi in z zavzetimi francoskimi podzemeljskimi1 rovi in jarki. Ko je pa proti večeru nekoliko ponehal nemški ogenj, so napravili Francozi hov nečuveno srdit napad na nemške čete, da bi jim iztrgali iz rok zavzeto postojanke. Toda Nemci so zavzete postoja/nke utrdili tačko močno, da so bili vsi francoski napadalni poskusi odbiti, pri Čemur so imeli velike izgube. — Forges in Bethincourt se nahajata sedaj trdno v nemški Oblasti, Železnica Pariz-Verdun v ognju, Pariški list „LMiiformation“ piše: Ne da se tajiti, da so Nemci Verdun že zelo o-zko obkolili. Nemci bi radi Verdun zajeli od zahodne strani in ga tako odrezali. Velika železniška črta Pariz—Verdun je že pod ognjem nemških topov. Francoske čete pred Verdunom se ne preskrbljajo z živežem več po železnici, ampak s pomočjo mnogoštevilnih avtomobilov. Dva armadna zbora na pomoč Verdunu. Vojni minister Gallieni je dal generalu Carry dva armadna zbora na razpolago, da izpremeni položaj pri Verdunu v korist Francozov. Nove nemške krogle. Iz Pariza poročajo: Nemci so streljali med svojimi zadnjimi napadi z novimi, do zdaj neznanimi kroglami. Nove krogle razsvetljujejo kadar pojdejo na zemljo, obsežno ozemlje, Artilerijski poveljnik pred Verdunom. Francoski vojni minister je, kakor se dne 10. t. m. poroča iz Ženeve, na željo generala Joffre-ja imenoval generala Herr-a za poveljnika francoske artilerije pred Verdunom. General Herr je, kakor že kar že njegovo ime, nemškega pokoljenja. Njegova domovina je Alzacija, Francozi podcenjujejo Nemce. Znani francoski vojaški pisatelj Herve izraža v svojem listu „jViktoire“ bojazen, da. utegnejo Nemci hudo ogroževati železniško progo Verdun—Pariz. On priznava uspešno prodiranje nemških čet, ker piše: Priznati se mora nemškemu generalnemu štabu, da so njegova podvzetja vselej1 velikopotezna in da ima smisla za nekaj silnega in ogromnega. Edina, nevarnost je za Francoze sedaj ta, ker podcenjujejo sovražnikovo m o £>}#§»’ :>M«ga Kövesova armada je v 14 dneh, odkar je zavzete, Drač, prodrla — dasiravlpo so uradna poročila vedno naglašala: „Nobenih posebnih dogodkov“ — čez 70 kilometrov močvirnatega ozemlja med Dračem in Valono. Ker so se avstrijske čete tako nenadoma pojavile pred Valono, je pričakovati, da se bodo v bližnjih dneh vršili v južni Albaniji prav važni dogodki 20 kilometrov pred Valono. italijianske čete, ki so ostale od zadnjil? bojevna spodnji strani reke Semeni (teče mimo Bera ta, Jagodine in Ferija ter se pri rtu Šamana, severno od Valone, izliva v Jadransko morje), so se dne 9. marca, ko je naj njih izhodnem krilu padlo nekaj topovskih strelov in je prišlo poročilo, dia prodirajo Avstrijci v smeri iz Drača in Borata proti tej strani, naglo umaknile p^oti Valoni. Severno od kraja Feras (severno od Valone) so se Italijani na tamošnjih višinah še nekoliko ustavili, a so se kmalu nato umaknili na južni breg reke Vojuza (južnoalbanska reka, ki se pri mestu Griika, severozahodno od Valone, s-teka v Jadransko morje). Italijani so zia seboj porušili vse mostove. Pri Fonasi!, ki leži še samo 20 km pred Valono, je prišlo do resnega boja med Koveso-vimi in italijanskimi četami. V boju so bili Italijani poraženi. Ker so se naše čete pomaknile še gotovo pri Ferasu dalje proti jugu, razdalja med našo fronto in Valono niti ne bo znašala več 20 km. V višjih angleških mornariških krogih že razpravljajo o ; gibanju nemlške vojne mornarice, katero bi se naj pričelo kmalu spomladi. Doznalo se je za zelo bistroumne nemške iznajdbo v poostrenem podmorskem boju. Nepristranske ladje so opetovano opazovale delovanje nemšjkih zračnih ladij in zrakoplovnih strojev, ki so se vadili v poletih in so delovali s-kupno z malimi oddelki sovražnega brodovja tako drzno, da je moral biti vsled te nemške drznosti v-isaicdo osupnjen. Pri zadnjem nemškem zračnem na-pafdu je plula naprej zračna ladja, da je tako kazala trem oklopnim križarkam pot in da. bi opravila pri tem še tudi opazovalno službo. Križarke, katerim so bili priklopljeni torpedni lovci' in podmorski čolni, so namreč nameravale napad na angleško obal. Napad pa je ponesrečil vsled gotovih odredb angleške vojne mornarice, katere je zračna ladja takoj jaivila nemškim bojnim ladjam. Tako sanjajo Angleži o napadu nemške mornaric na angleško obal, Francozi na, Krfa. „iSiicistevische Korrespondenz“ javlja iz Aten: Vest s Krfa poroča o velikih nemirih, ld so se dogodili med francoskimi vojaki in prebivalci vasi Gorica, kateri so Nemčiji zelo udarni. Francoski vojak, ki je stal na straži pri stavbi, katera, pripada o-menjenim vaščanom,, je hotel napasti mlado deklico, ki je nesla vrč vode. Deklica pa je vrč razbila na vojakovi glavi. Francoz je bil tako težko ranjen, dal so ga morali spraviti v bolnišnico. Radi tega dogodka, so prišli vaščani pred francosko poveljstvo in so zahtevali zadoščenja Francoski poveljnik ie moral dati vaščanom zagotovilo, da bo omenjeni vojak kazno-van z enomesečnim zaporom. Petrograjska smodnišnica zletela v zrak. Začetek bojev med Nemčijo in Portugalsko Iz Pariza se dne 10. marca poroča: Portugijske čete so zasedle nemško zahodno a-Jfriško naselbino Angolo, kakor tudi del naselbine Magli je, katerega so svoj čas Portugijci odstopili Nemcem, To se smatra za dokaz, da so se sedaj že pričele sovražnosti mecl Nemčijo, in Portugalsko^ Kam bedo vrgli portugalske čete? „Journal de Geneve“ poroe.a dne 11. marca iz Pariza: Cetverosporaizumi namerava portugalske čete sledeče razdeliti: Francoske in angleške Čete, ki stojijo v naselbinah, se bodo nadomestile s portugalskimi četami ter se poslale na evropska bojišča. Cela evropska portugalska armada — govori sa o kakih 100.000 mož — in vsa artilerija se bo dala na razpolago Francozom proti Nemcem. Anglija pa bo prevzela kritje vseh portugalskih! vojnih stroškov.i Avstrija in Portugalska. Ko je Portugalska zaplenila nemške ladje, So berolinski listi poročali, da je zaplenjenih tudi nekaj avstrijskih parnikov, Te vesti pa niso odgovarjale resnici. Dosedaj portugalska vlada ni zaplenila ne e-ne ajvstrijsikie ladje; radi tega se še zveze med Avstrijo in Portugalsko splol? niso pretrgale. Amerikanci vpadli, v Mehiko, Iz Vašingtona se dne 10. marca poroča, da so lainerikanske čete dobile povelje, da prekoračijo me-Mkanske meje in kaznujejo roparske tolpe, ki se klatijo ob mehikansko-amerikanskeni obmejnem ozemlju. Dne 9. marca je pet milj od meje na mehikanskih tleh prišlo do boja med četami mehikanskega preku-cuha, Villa in amerikanskimi četami. Prekuouhi so i-meli baje 200 ranjenih in 100 mrtvih, Amerikancev je pa padlo le 16. , Ali je vpad severoamerikanskih čet v Mehiko radi roparskih tolp samo pretveza, po kateri hoče A-merika v Mehiki v kalnem ribariti, ali pa Amerikanci res hočejo preganjati roparje, se še danes ne da -reči. Angleži že sanjajo o nemškem napadu na angteštm obal Londonski sotiudnik amsterdamske ga časnik a „Tijd“ poroča dne 10 marca? ' l’"'v Dne 9. marca popoldne je zletela v zrak velika petrograjska tovarna za izdelovanje smodnika. Več kakor 13 poslopij, ki se je nahajalo v bližini smod-nišnice, je popolnoma razdejapih, V vojaškem oziru je škoda ogromna- Usmrčenih je bilo pri tem okrog 250 oseb. Raznoterosti. Kje in kdaj se v Gi*adeu slovensko spoveduje. Cerkev Srca Jezusovega (blizu Schillerplatza). Preč. g. dekan Karol Urban: 1, ob nedeljah in praznikih : zjutraj od 546. do 548. ure : popoldne od 5. do 7. ure; 2. ob sobotah in pred prazniki: zvečer od 6. do 7. ure; 3. ob /delavnikih: zjutraj od 6, do 7. ure. Spovednica: na eyangeljski strani, spredaj pri ol- tarju sv. Jožefa. — Mestna župna cerkev (Herrengar sse). Preč. g. Matija Ljubša: 1. ob nedeljah in praznikih: zjutraj ofcl 7. do 10, ure; 2. ob sobotah in pred prazniki: zvečer od /46. do 7. ure; 3, ob delavnikih (o velikonočnem času): zjutraj od 7. do 10. lire. Spovednica: na moški strani, nasproti Misijonskemu križu. — Cerkev na Grabnu (Grabenstrasse, blizu mestnega parka). Preč, g. kaplan Ludovik Ribič: 1. ob nedeljah in praznikih: zjutraj od 51. do 9. ure; popoldne od 4. do 5. ure;, 2, ob sobotah in pred prazniki: zvečer od M6. do %7. ure; 3. ob delavnikih: zjutraj po zimi od 6. do 7. ure; po leti ojd 546. do 547. ure. Spovednica: na evangeljski strani, srednja spovednica. — Cerkev usmiljenih bratov (An-nenstraße). a) Preč. g. P. Ciril Vrana: 1. ob nedeljah in praznikih: zjutraj od 6. do 8. ure: popoldne od 6. do 8. ure; 2. ob sobotah in pred prazniki: na večer od 6. do 8. ure; 3. ob delavnikih: zjutraj od 546. do 547. ure. Spovednica: pri vhodu pod korom, b) Preč. g. dekan Jožef Jurčič: 1. ob nedeljah in praznikih: zjutraj od 6. do 7. ure; popoldne od 546. do 547, ure; 2. ob sobotah in preci prazniki: zvečer od 546. do 547. ure; 3. ob delavnikih: dopoldne od 8. do 10. ure. Spovednica: v zakristiji, na moški strani. — Cerkev sv, Andreja (Schulgasse, blizu Elizabe-tink). Preč. g. .kaplan Janez Ackerl: 1, ob nedeljah in praznikih: zjutraj od 5. do 548. ure; popoldne po zimi odi lEj, do 6. ure; po leti od 6. do 7. ure: 2. ob sobotah in pred prazniki: po zimi od 5. do 547. ure; po leti od 6. do 548. ure zvečer ; 3. ob delavnikih : v jutro od 6. do 7. ure. Spovednica: na evangeljski strani v kapeli Lurške Matere božje. — Cerkev oo. frančiškanov (Neutorgasse). Preč. g. P. Tom. Han-žel: 1. ob nedeljah in praznikih: zjutraj od 5. do 548. ure; dopoldne od 10, do 12. ure; popoldne od 4. do 5. ure ; 2. ob sobotah in pred prazniki : zvečer od 5. do 7. ure; 3. ob delavnikih: zjutraj od 5. do 7. ure. Spovednica: na moški strani, pri kapeli Žalostne Matere božje. — Marijina cerkev (Marien g asse). MU sijonska cerkev Žalostne Matere božje. Preč. 'gg. misijonarji: Leopold Šmid, Alojzij Nastran, Anton Ozmec in Ludovik Savelj: 1. ob nedeljah in praznikih: zjutraj od 546. do 9. ure; o velikonočnem, času od 546, do li. ure; popoldne;od 546. do 8. ure; 2. ob sobotah in pred prazniki: zvečer od 546. do 8. ure: 3. ob delavnikih: g. Šmid: v petek zjutraj od 546. do 7. tire in zvečer oid 546. do 548. ure; g. Nas|tran: v sredo zjutraj od 546, do 7. ure in zvečer od 6. do 548. ure; g. Ozmec: v ponedeljek zjutraj od 7. 'do 8. ure; v soboto zjutraj od 546. do 548. ure ; g. Savelj : v torek zjutraj od 546. do 7. ura in zvečer od 6. do 7-. ure. -Spovednica: ob postajali Križevega pota; na vsaki spovednici je zapisano ime spovednika. — Opomba: Ta seznam je namenjen posebno našim voj alkom ter goriškim in tržaškim beguncem, pa tudi drugim rojakom, ki se mude v Gradcu. Vsak naj ga zato dobro shrani in še drugim pokaže. Za velikonočno sv. spoved in obhajilo je letos v graški škofiji določen čas od prve postne nedelje do Kristusovega vneoo-hoda, Ako spovednika ob določeni uri ni v spovednici, je treba zanj prositi v zakristiji dotične cerkve, ali v župnišču. Tretjeredniki in tretjerednice sv. Frančiška dobe potrebnih navodil pri preč. o. frančiškanu Tomažu. Istotam je tudi poverjenik Družbe sv. Mohorja, g. misijonar Alojzij Nastran: za t'o in za druge dušnopastirske zadeve določena ura je le v nedeljo od 4. do 5. ure popoldne v govorilnici. Do njega in do vseh naštetih dušnih pastirjev se lahko obrnejo vsi, ki žele spraviti rojalke, ki so se na tujem izgubili, zopet na pravo pot in odpraviti med njimi grešne divje zakone, da se jim pomaga 'do potrebnih izpričeval in s prijaznim dobrim svetom. Ostanite zvesti Bogu in Mariji, cesarju in domovini! {/„Voditelj.“ Slovenske bogoslovne revije je izšla. 1. številka letošnjega letnika. Razven raznoterosti, slovstva, vesti iz cerkvene sedanjosti in prispevkov za prakso čitamo razprave: Dr. Lesar, Zavod za višjo vzgojo svetnih duhovnikov pri Sv, Avguštinu na Dunaju in Slovenci ; Lendovšek, Prerok Daniel in Skrivno razodetje sv, Janeza; dr. Bratina, Franc Ksaver Galičič;, dr, A. Pavlica, Napredek v Filozofiji. Narečja in književni jezik. Zelo mično in obenem značilno dogodbico za jezikovne razmere meli Nemci je prinesla „Frankfurter Zeitung.“ Nemški časnik pripoveduje: Pri nekem pruskem vojnem zboru v X se nahaja bavarska poljska artilerija. Nekoliko Prusov si je izposodilo od Bavaivev lopate. Bavarci so jim pripomnili: „Müsst aba glei wieda z’rukbrin-gäi“ — Prusi so vprašali: „Was meenste?“ — Bavarci: „Umi bringa soits es!“ — Se se niso razume- li. Slednjič je zaklical eiden Bavarcev: „iTutz wit retur !“ — V splošno veselost so odgovorili zdaj Prusi: „A tako, tout de suite retotrr, oui, oui!“ In tako so se Nemci sporazumeli med seboj po francoski! Dr. Emil Pfersche umrl. V Pragi je dne 11. t. m. umrl znani nemški liberalni parlamentarec dr, E, Pfersche. V obstrukciji za časa oa/denija je ob tepežu potegnil nož in ranil dr. Geßmanna v roko. — „Pferschetov nož“ je ostal stalen izraz v parlamentu in politiki. Promet na železnici. Na progi Maribor—Celovec vozijo sledeči vlaki: Iz Maribora proti Celovcu ob 51.05 zjutraj in 9.40 po noči; v Maribor prideta o-sebna vlaka ob Ml uro opoldne in ob 12.05 po noči. Tudi na glajvni južni progi je več sprememb, katerih še ne moremo objaviti. Vsakdo se naj prej pouči, kdai gredo vlaki. Vpoklic županov in podžupanov na Goriškem. Dosedaj niso bili župani in podžupani še vpoklicani pod orožje, kaikOr drugod. Sedaj so pa pozvani vsi od leta 1865 do leta 1897 rojeni pod črnovojniško službo spadajoči župani in podžupani na Goriškem, ki so bili dosedaj oproščeni pregledovanja, da se predstavijo dne 17. t. m. pregledovalo! komisiji v domobranski vojašnici v Ljubljani. Pri pregledovanju za vojaško službovanje kot sposobne spoznani bodo morali še isti dan odriniti pod orožje. Na južnem bojišču je bil odlikovan poštni oli-cijal g. Vaclav Kunst iz Polzele s hrabrostno svetinjo. Nahaja se že eno leto na fronti pri neki brezžični tel. postaji. „Nemški rojaki na bojišču!“ Pod tem naslovom priobčuje predsednik nemškega „Schulvereina“, drž. poslanec in načelnik nemškega .„Nationalverbanda“, dr. Gross, naslednji oklic, namenjen vojaštvu nemške narodnosti na bojišču: „Nas zaostale je zadela gotovo ne hvaležna naloga, da varujemo in upravljamo nemško narodno imetje v domovini za časa vaše odsotnosti. Dohodki so se sedaj zaradi splošnega pomanjkanja (denarja, zaradi sedaj bolj vojni preskrbi posvečene dobrodelnosti tako znižali v vaši odsotnosti, da smo morali ustaviti velik del podpor šolam in otroškim vrtcem. Kar se še vzdržuje, je naravnost neizogibno potrebno! Vsakdo vas ve, da nag celo sijajen vojni uspeh ne odveže skrbi za vzdrževanje nemških jezikovnih tal, iz veliko vzrokov, ki govore ravno za vojnišiko požrtvovalnost nemških bojevnikov. Ce hočete, da se ohrani nemška dedščina v va,-ši odsotnosti, nabirajte med svojimi nemškimi vojnimi tovariši in pošiljajte nam darove. Nemški narod in vaša nemška domovina vam bosta hvaležna!“ — Od Rena do Črnega morja. V dunajskem mestnem svetu je mestni svetnik Schmied podal obširno poročilo, kako bi se lahko izpeljala vodna pot od Rena do Črnega, morja, 1 Za plovbo bi se pred vsem u-pörabili reki Ren in Donava. Bolgarski kralj pri cesarju. Z Dunaja se poroča, da je dne 8. marca bolgarski kralj Ferdinand obiskal našega cesarja v Schönbrunnu in se poslovil od njega. Isti dan popoldne je odpotoval na Ogrsko, odkoder se povrne v Bolgarijo. Konservator Wist umrl. V Gradcu je dne 10. marca umrl iznani konservator, arhitekt in dvorni s-vetnik J, Wist v 70. letu svoje starosti. Vesti otl prekmurskih Slovencev. V somboteij-ski stolnici so, kakor poročajo „Novine“, v pondei-jek, dne 6. marca, vsfoličili novega lendavskega kanonika 6. g. Florijana Štraus. — Upokojen je bil črensovski notariuš g. Anton Grašianojvič, ki je čez 47 let deloval na svojem mestu. Pokojnine dobi 3400 K na leto. — V Vidoncih so pri ženi Alojziji Vrečič' vlomili tolovaji. Odnesli so krušno in pšenično moko, zabelo in 5 litrov olja. Mož okradene žene je na bojišču, Okradena žena je sedaj s svojo drobno deco velika sirota. Nemščino je pozabil. Ceisto se pripeti, da pri ljudeh, ki jih zadene kap, nastanejo prav čudne posledice. Rajni ljubljanski spiritual Buloveo ni znal več brati, ko ga je kap zadela, dasi je bil drugače Še precej okreval. — Nedavno je v P. na Koroškem bil opominjan od kapi posestnik A. R„ ki je nato popolnoma pozabil nemški jezik, slovenskega pa ne. A čudovitost je v tem, da je bil t.a mož, rodom Slovenec, poprej hud nemški nacijonalec, Sedaj se znova uči nemščine. — V Stuttgartu na Nemškem je mesca decembra 1915 umrl profesor F, B., katerega je zadela mesca oktobra kap. Ko je za silo ozdravel, ni nobenega človeka v hiši poznal, tuje ljudi, sosede i. t. d., s katerimi poprej ni kaj mnogo občeval, pa je poznal. Varaždin. Dne 4. sušca se je v patronski cerkvi v Ivancu poročila gospica Ladislava pl. Kukul-jevič-Bassani Sarei nska. z dr. Josipom Šabau, upraviteljem kr. zem. kaznilnice v Lepo glavi. — Umrl je ugleden meščan, bivši predsednik trgovsko-obrtniške komore, g. Dragutin Mondecar, star 62 let. Hipnotizem in špiritizem. Hrvatski katoliški listi tožijo, da se na Makarski in Srditu širijo med mladino poSjkum s hipnotlizmom in Spiritizmom. Pri deklici uglednega uradnika so se pokazale nevarne posledice. Vprašanje. Iz celjske okolice nam pišejo: Višja oblast je sedaj zapovedala odločno, da morajo posestniki žita oddati žito vsake vrste v tako Visoki meri, ki ali presega sploh vso zalogo, ali lei vzame vse do zadnjega zrnja, ter ne pusti niti semenskega žita : ovsa, fižola in koruze. Ljudje, pridelovalci žita, so tako prizadeti, da so nekateri postali zelo razburjeni, drugi popolnoma obupani, ker jim preti strašni glad: trumoma vprašujejo, kam se naj obrnejo, na katero oblast, da; bi jim pustila vsaj to, kar je za življenje sedaj ob težavnem poljskem delu neobhodno potrebno. Prijazno Vas prosim za blagohotni odgovor! Sila je velika! — Odgovor: Toliko žita Vam oblast mora, pustiti, da boste z istim vsaj svojo družino in delavce prehranili. Pustiti Vam morajo tudi semensko žito. Najbolje je, da, v slučaju, ako oblast' zahteva preveč žita od Vas, dokažete, da ne smejo toliko zahtevati od Vas. Povejte v svoji pritožbi na o-krajno glavarstvo: Jaz imam preživeti toliko oseb do nove žetve, rabim toliko žita za seme, imam pa samo toliko in toliko žita v zalogi. Naj Vam občina tako v-logo potrdi in videli boste, da se bodo oblasti ozirale na pritožbo. Povdarjati pa tudi smete, dja se Vam vsa koruza ne sme všteti kot izključno človeški živež, ampak tudi kot živalska krma. Dovoljeno namreč je, da se sme koruzo pokladatf svinjam in perutnini kot krmilo in zdrob tudi za priboljšek h krmi druge živine, n. pr. mladih telet itd* In če se okrajno glavarstvo še kljub Vaši đobroutemeljeni vlogi ne bo o-ziralo na Vaš položaj, pritožite se na cesarsko name-stnijo v Gradcu in navedite vse tiste vzroke, ki ste jilr omenili v vlogi na okrajno glavarstvo, Ako dokažete, da se Vam godi krivica, bodo Vaši pritožbi gotovo ugodili. Druge poti sedaj ni. Učitelji člani žetvenih komisij. Okrajno glavarstvo v Mariboru je poslalo vsem občinskim pred-stojništvom in žetvenim komisijam sledeči oklic: V dobi spomladanske setve se množijo poljedelska dela, zategadelj bo letos pomanjkanje sposobnih delavskih moči občutno. Ta hudi čas nalaga vsem dolžnosti, v katere se v navadnih letih nihče ni mogel siliti; sedaj pa sie nihče ne more in tudi ne sme odtegniti tei dolžnosti. To je v prvi vrsti vzajemna pomoč pri poljedelskih delih. Olmi n skini preclstojhištivom je iz u-kazov (naredb) zadostno znano, da se morejo glede pripomoči pri kmetijskih delili in pri obdelovanju v-seh zemljišč sploh na podlagi veljavnih ukazov odrediti prisilne naredbe, ako se kateri ne odzove svojim dolžnostim glede setve itd. V to svrho imajo tako gos odje občinski predstojniki, kakor tudi člani posameznih žetvenih komisij, pravico in dolžnost, odrediti naredbe in ukrepe, ki so splošnosti v korist.. Ker so pa gospodje občinski predstojniki in člani žetvenih komisij za časa setve sami s svojimi poljskimi deli preobloženi, bo iz tega sledilo, da se ne bodo mogli glede izvrševanja, dosedaj izdanih gospodarskih določil povsem in docela odzvati. Zlato gadelj se daje pravica odrejati, n. pr. prideljevati delavske mo- či, pregledovati, ali so se vsa zemljišča obdelala, ev. neobdelana zemljišča, katerih njihovi posestniki ne obdelujejo, oddati drugim, ki se zglasijo v obdelovanje, tudi gg. učiteljem ljudskih šol. Gg. učiteljem se daje s tem pravica, da dajejo isti tako) kakor žetvena komisija ukazom veljavo, vsled tega jih imenuje tukajšnji urad članom žetvene komisije,. Gg. občinskim predstojnikom se naroča, občane poučiti, da se naj ne protivijo odredbam gg. učiteljev, katere bodo le-ti odrejali v obsegu gospodarskih naredb ne le posameznikom, temveč splošnosti v korist, ker bi se sicer izdale prisilne naredbe. Samoobsebi umevno je, da se bodo gg. učitelji v takšnih vprašainjih posvetovali z žetvenimi komisijam, da bodo torej delovati v ozki stiki ž njimi.“ — Tako okrajno glavarstvo. Omenjamo, da morajo gg. učitelji, predno kaj ukrenejo, se posvtetovati z drugimi člani občinske žetvene komisijami. v Oddaja koviiiastih predmetov. Kakor znano, so se z ministrsko naredbo z dne 23. sept. 1915 zasegi1 kuhinjski predmeti, iz. čistega nikla, bakra in bakrenih mešanic. Naredba dovoljuje lastnikom takih predmetov ugodnost, da tekom gotovega časa prodajo iste za višjo, kot je uradno določena cena, nakupo-valnicam družbe za. nakup kovin. Del. občinstva, se je poslužit te ugodnosti in je tako dosegel za oddane predmete vitšjo ceno, katera se mu je tudi takoj izplačala, Mnogi pa Čakajo z oddajo do časa, ko bodo izdane nove (prisilne) vladne odredbe. Med tem pa so prevzemne komisije pri velikem delu lastnikov kori n as tih predmetov, posebno pri gostilničarjih in trgovcih, na podlagi ministrske odredbe z dne 29. dec. 19fo nadzorovale, ali so oddali zahtevane predmete, ali ne. Ako jih niso oddali, se Jim zahtevani predmeti ali prisilno odvzamejo ali pa se odredi, da se oddajo v posameznih kosih. Kakor se domneva, se bo v najbližnjiem času izdala enaka odredba za vse predmete iz bakra, medenine in nikla, posebno ista v gospodinj stvil?. Vsi lastniki takih predmetov naj tedaj brez vsakega obotavljanja zahtevane predmete ponudijo nakupiovalnici kovinske centrale v nakup. Oddati se morajo slejdeči kovin asti predmet-: I. iz nikla: kuhinjska posoda (lonci, kotli, pokrivala, ponve, skodelice itd.) II. iz bakra: kuhinjska posoda, umiva-lni kotli in kotli za v kuha vanje sadja, kotli pri štedilnikih s pipami vred, navadna namizna posoda, navadna posoda za vodo, navadna posoda za ogenj in žr-javico, kopalna posioda in navadni predmeti pri pečeh. III. iz medenine: pločevina, iz medenine in tom-baka (kotli za vkuhavali je sadja, skodelioe1 itd.) ; nadalje navadne posode za ogenj in žrjavico, predmeti pri pečeh, bron ali tombak, možnarji in tolkači, navadni svečniki, gladilniki, druge naviadne vlifine in navadni drogi pri zavesah. — V Mariboru se kupujejo ti predmeti v Kuharjevi in Pahnerjevi trgovini. Uporaba tobaka za mesec mare. Tobačna u-prava je dovblila, da se sme v tostranski državni polovici uporabiti v mescu marcu 534,000.000 cigaret in 403.000 kg cigaretnega tobaka. V letih 1913 in 1914 se je uporabilo v mescu marcu okrog 470,000.000 cigaret in 345.000 kg cigaretnega tobaka, Mesne karte v Nemčiji. Nemška, vlada je odredila, da bodo upeliaue no vsej Nemčiji mesne karte, slično kakor krušne karte, ali karte za mleko, pivo itd. Odredba je stopila z 10. marcem v veljavo. Kava pride! V Nemčiji imajo nakopičene prav velike množine kave. Tako se poroča, da so samo v Antwerpnu za časa padca te trdnjave Nemci zaplenili 130.000 vreč kave, katero so pred kratkim razdelili na Nemčijo in Avstrijo. Kakor poročajo dunajski listi, pride prihodnje dni ta kava že tudi v naših o-krajih v promet. Vsled tega bo gotovo tudi padla kavi n a cena. Dunaj brez krompirja. 'Zadnjih 14 dni je bilo na Dunaju veliko pomanjkanje krompirja. Zmanjkalo ga je za civilno ljudstvo, kakor tudi za vojaštvo. O-grska, vlada je sedaj dovolila, da se pošlje z Ogrske Dunaju na pomoč 200 vagonov krompirja. Od 7. do 11. marca naprej so spravili na Dunaj 120 vagonov, ostalih 80 vagonov pa še sledi. Hmelj. Tudi v pretečeni dobi je bilo popraše- ' vanje po tujem hmelju na hmeljskem trgu v Žalca malenkostno in cene. ki so se gibale med 35 do 50 K za 50 kg,- so bile samo na papirju. Zveza hmeljarskih društev na Češkem je izdala poziv na hmeljarska društva, da naj v tekočem letu kolikor le mogoče omejijo pridelovanje hmelja, zlasti hmelja manjvredne kakovosti, ker vsled uporabe ječmena za moko tudi v tekočem letu ni pričakovati, da bi odkazal vojno-žitno-ßpometni zavod večje množine ječmena za izdelovanje piva, vsled česar bodo morali tudi v tekočem letu pivovarn ar ji skrčiti še bolj, kakor v pretečenem letu1, izdelovanje piva. Klasifikacija konj na Sp. Štajerskem. Klasifikacija konj za Sp, štajersko je določena v sledečih, rokih: V mariborskem okraju in sicer v Slov. Bistrici dne 2. aprila (107 uradno prigliašlenih konj), na Polskavi dne 2. aprila (60 konj), v RaČju dne 3. aprila (283 konj), Maribor mesto dne 4. aprila (95 konj). Maribor okolica dne 5- aprila (309 konj); dne 6. aprila v Rušah (101 konj), dne 7. aprila Ranče (190 konj), dne 8. aprila Sv. Lenart v Slov. goric. (208 konj), dne 9. aprila pri Sv. Trojici (150 konj). — Okraj Sloven j gradeč; Dne 12. aprila v Marenhergu (267 konj), dne 13. aprila v Slovenj gradcu (2501 konj); dne 14. aprila v Šoštanju (311 konj). — Okraj Mozirje: Ljubno dne 17. aprila (162 konj), dne 18. aprila Mozirje (216 konj). — Okraj Celje: dne 19. aprila Braslovče (168 konj), dne 20. aprilai v Kaplivasi (209 konj), dne 25. aprila pri Sv.. Petru v Savinjski dol. (224 konj), dne 26. aprila v Žalcu (227 konj), dne 27. aprila Celje meiste (78 konj), dne 29. aprila Celje o-kolica (226 konj), dne 30. aprila Laško (160 konj), 2 majnika Trbovlje (175 konj), dne 4. maja v Šmarju pri" Jelšah (211 konj). — Okraj Brežice: dne 6. maja Podčetrtek (40 konj), dne 7. maja Sv. Peter po|d Sv. gorami (74 konj), dne 8. maja Kozje (42 konj), dne 9. maja Planina (27 konj), dne 10. maja Sevnica (79 konj), dne 11. maja Rajhenburg (25 konj), dne 12.. maja Brežice (106 konj), dne 13. majal Dobova (l 56 konj) in dne 14, maja Globoko (151 konj). Predivo. Osreanp ura i društva avstrijskih pre dilnic naznanja, da ima do prodaje izdelanega blaga iz prediva na slovenskem Štajerskem edino pravico trgovec Anton Kolenc v Celju. Po ministrski odredbi z dne 15. septembra 1915, je torej vsakdo, ki ima v posesti gotovo predivo avstrijskega izvora, isto prodati g. Kolencu v Celju, kateri prevzema to blago za uradno določene cene. Zdrav kravji želodec. Na mesni trg v mestu Urfahr na Gornjem i^trijskeas je mesar iz Ram-berga pripeljal zaklano kravo. V kravjem želodcu se je našlo sledeče predmete: 1 žlico, tri nože z ročaji, tri 20 cm dolge železne žrebce, šest vijakov, 1 patrono, 1 zvonček, 1 stekleničko in 1 ključ od vežnih vrat. Te stvari so prišle v kravji želodec s krmo. Kravo so morah zaklati, ker ji je začel želodec gusti. Izkopavanje kosti iz jam konjedercev Štajersko namestništvo razglasa: Ker je vsltd vejne onemogočeno uvažanje ume’nih gnojil, ki bi vsebovale fosforno kislino, je naročeno vsem konjedercem, da morajo izkopati živalske kosti od poginolih živalij, katere so zakopali v posebnih za to določenih jamah. Le kosti živalij, ki so poginile vsled vraničnega prisada se ne smejo poprej izkopati, dokler ne podeli tozadevnega dovoljenja uradni živinozdravnic Dopisi. Maribor. Pomanjkanje moke je v našem mestu postalo že silno občutite. Srečnega se čuti vsak, ki dobi v kaki trgovini kilogram moke. Odbor, ki ima preskrbeti mesto z živili, je baje nakupil v Zagrebu te jclni 59 vagonov moke. Tudi stara rumunska moka je že došla v Maribor. Tako je pričakovati, da bomo za nekaj časa zopet preskrbljeni z moko — ako bodo naši prijatelji Ogri dovolili prevoz moke iz Hrvaške na Štajersko. Maribor. Več tukajšnjih vojaških oddelkov je zopet kontumaciranih. Vojaška oblast je odredila, naj-strožje odredbe. Ako se nalezljive bolezni razširijo,-bodo hudo prizadeti posebno tisti črnovojnibi z dežele, ki že komaj čakajo, da bi šli na spomladanski dopust. Maribor. V opekarno Kiffmanna v Melju so v-lomili neznatni zlikovci in so napravili v tovarni veliko škode. Poškodovali so stroje, orodje in nekaj vozov. Govori se, da se je udeležilo vloma 17 šolo obiskujočih dečkov. Povzročena škoda znaša čez 600 K. Naša mestna mladež postaja od dne do dne bolj s-pridena. Ernovž pri Spielfeldu. Kakor smo izvedeli, bo letos sv. birma, v naši župniji v četrtek, 18. maja. Slovenske gorice. Zadnje deževje je napravila v naših krajih veliko škode. Ne salmo, da je vse zaostalo, so še nastali vsled prevelike mokrote plazovi. Cele parcele vinogradov, sadonosnikov, njiv in gozdov je zdrknilo v nižine. Ceste so v takem stanju, da ni mogoče voziti. Hucfo bo letošnje delo na polju. In ves gnoj je še za izvažati. Slaba prede. Rekvizicija živine. Kakor izvemo iz verodostojnega vira, se bo v prihodnjem času nakupilo na celem Štajerskem rekvizicijskim potom 10.000 klavne živine za vojaštvo. Izvzeta po vprežna živina, ki je potrebna za obdelovanje gospodarstva, krave mlekarice in plemenska živina. Občinski zastopi, oziroma žetvene komisije, naj že sedaj sestavijo se zìi am, iz katerega bo rajzvidno, kaj je neobhodno potrebno za domačo rabo, kaj se v sili lahko pogreša in kaj se sploh brez težave proda. Popisovanje zalog krompirja. Štajersko namestništvo ralzglaša: Notranje ministrstvo je določilo na dne 20. marca 1916 popisovanje vseh zalog krompirja, bodisi krompirja za kuho, za živinsko klajo ali pa krompirja za industrijske namene. Popisovanje krompirja bo izvršil župan ali pa od njega pooblaščeni zaupni možje in se bo vršilo od hiše do hiše. Potres. Včeraj, v nedeljo, jdne 12. marca, ob 4.25 zjutraj, se je čutil v Mariboru precej močen, in več minut trajajoč potres. Posebno v vitjih nadstropjih se je močno čutil. Ponekod so obstale ure. iz današnjih poročil se razvidi, da se je potres Čutil tudi v Gradcu, Ptuju, Celju, Ljubljani, Celovcu, Zagrebu in Sarajevi itd. Središče potresa pa je bilo kakih. 100 km proč od Pole v morju. V Poli je bdi posebno močen potres, a škode baje ni naredil nobene. lađa}»teli la založnik: Kmmrdj „Straža,1 Odgovorni «radnik:. Vakoaiu Stapan, lisk tiskarna »t, Oirfla r Haribonc.