176. številka.
Ljubljana, v petek 1. avgusta
XVII. leto, 1884.
Iihaja vsak dan »r^rr, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol teta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od čctiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravu i štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
.  četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
n  P«*1 leta........ 8   „   — „
„  četrt leta........4B —
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upravttištvo „Slov. Naroda",
K volitvi na Notranjskem.
Na dnevnem redu slovenskih listov, vsaj v Ljubljani izhajajočih, je notranjska kandidatura in Bodeč po razsrjenosti, s katero se osobito uradni in cerkveni dnevnik že zdaj zaganjata v osobo niti še ne proglašenega kandidata, mora dotičnej gospodi res silno tesno biti pri srci in volitev v Postojini jim je tista Arhimedova točka, s katero bi radi ves takozvani radikalni svet vrgli iz stečajev.
Po pristno amerikanskem načinu začeli bo z osobnimi napadi in akoravno se je še npdavuo zatrjevalo, da je kandidatura dni. Zamika absolutno nemogoča, jih to vendar ni zadržavalo, nadalje-v skozi dve Številki, in to na tak *'nvpka nehotoma Obfila.nevolja kn Oa ju bit le jeden ^ihs, da se Lako še ni p.o. naš Benjamin.
Ko bi mi hoteli ponašati se, uu „sloveči francoski zakonik Code Napoleou", imeli bi jako ugodno priliko, navajati iz njega določbe, da je zasledovanje očeta zabranjeno, a taka ničemur-nost nam je tuja, vrhu tega pa je naime nO notranjskem kandidatu" (oziroma uvodni članek) tako podobno svojemu duševnemu očetu, da bi bilo vsako zasledovanje nepotrebno, da se slednji tpga svojega
proizvoda niti odkrižati ne more. Ko bi že druzih markantnih potez ne bilo na strastno nagubančenem lici, razodeva ga že činjenica, da se je i v tem članku zakadil v osobo dozdevnega pisca, da si je z jako živo domišljijo a z malo srečno roko izbral onega gospoda, ki mu najbolj preseda, a konečno vender vskliknil: Ne, ne, to je absolutno nemogoče! Ta boj z absolutno nemogočnostjo je mej drugim jedna najglavnejib lastnostij našega najnovejšega viteza de Saldapenna.
PrestopivSi k stvari samej, obžaluje oficijozus, da je položaj do sedaj še tako meglen, tako nejasen, ker se dr. Zarnik še ni izjavil proti svojim volilcem, je li pripravljen zares vsprejeti zopetno volitev, Za Boga, »ko v tej zadevi nič gotovega ne veste, zakaj pa ti strastni napadi, zakaj ta boj z lastno domišljavostjo, zakaj to predbacivanje, vzlasti če se pomisli, da se vse časti vredui g. Obreza v tej zadevi tudi še ni izjavil in se nam celo zagotovlja, da je v krogu državnih poslancev na Dunaji izrekel se, da te kandidature na noben način ne prevzame?
Ofieijozusu ni bilo do tega, da bi stvar samo na Bebi resnobno in temeljito preiskaval, temveč ravnal je tako, kakor nekdaj v Dunajskem „Wurstel-praterji", kjer se je koncem vsake marijonetske predstave pobil nepriljubljeni Žid, v Dunajčanov veliko radost. Po tem receptu skvijea je omenjeni članek, ki bi po svojej vsebini bolj sodil v kak socialistični list, nego v predale uradnega glasila.
Priznava se sicer dru. Zarniku nenavadna nadarjenost in redki dar prirojene zgovornosti, a očita se mu, da njegova postava ni ustvarjena za poročevalčevo tribuno. Ko smo čitali ta stavek, skoro nesmo verovali lastnim očem, a ko smo se preverili, da je res tako pisano, posilil nas je — smeh. Gotovo se je pisec tega lapidarnoga stavka, prodno ga je poslal mej svet, dvakmt ogledal
n nvi rpm o.svedofiil   fla ro
l'OC'0'
Novost t'Kiu je tttdi, da bi se govorniku, kateremu na ljuuskin suuaiu m po tuuutin gladko teče beseda, v sedanjih razmerah ne smel izročiti Častni mandat narodnega poslanca Te „sedanje razmere" morajo več nego čudne biti in mej vrstami se čita, dasetacegana nekem mestu ne mara, ki seje že mnogo let, z vso odločnostjo iu vsekdar značajno potezal
za naše narodne pravice.   V tem grmu tedaj
tiči zaječi
Mi smo tacega trdnega prepričanja, da nam bode malo pomagano s tacimi poslanci, nkaterih zgovornost je podobna elegantnemu ra-pirju" — kateri naših dež. poslancev ima ta izredni dar božji, ni izrecno povedano, pač pa tako rekoč na jezik položeno — pač pa s tacimi, ki vedno ostanejo neomahljivi in neupogljivi v načelno narodnih vprašanjih. Želeli bi bili, da bi bila v novejšem času marsikateremu naših poslancev beseda menj gladko, ali če hočete, manj elegantno tekla, a da bi bil ostal, kar je bil, ali kakor smo si ga vsaj mislili.
Jako malo umestno je, naglašati resno parlamentarno delovanje pri tem vprašanji. Saj se ne bode v Postojini volilo v državni zbor, ampak v deželni zbor kranjski, katerega zasedanja pa bo skoro vedno kračja, katerega področje se je, žal I, odkar so upeljane neposredne volitve v državni zbor, tako pristriglo, da se o pravem parlamentarnem delovanji skoro govoriti ne more. Sicer pa se nihče ne more ponašati s posebnimi ali sploh kaci m i parlamentarnimi uspehi. To je baš tista mora, ki nas vse tlači, ki prouzročuje narodno stagnacijo in katere otrovni plod so — sedanje razmere.
Kar se pa tiče „gospodarske razumnosti",bi pač trebalo „mi 1 o val n e ga smehljaja", kedar Človek v roko vzame najnovejši naš uradni dnevnik. Toliko lepega denarja, toliko krvavo zasluženih žuljev naših davkoplačevalcev razmetalo se bode za list, ki je posvečen osobnostim, razporu, — marotti! Ali je to mari gospodarska razumnost?
In če se je oficijoznemu  piscu  že potrebno zdelo, kot bojno orožje v roke vzeti deželnih odbornikov mesečne pobotnice Uza preteklih let,  ali ga ni prav nič vest pakla   N b'fc; blaženega profesorja, ki je ob jedaetn uživa/ in plato io. ki yo iteš atvlaj v*" istem bi:- :u^r: poto-
bed* bi zai4au. 1 ' ':     '" i™irp«v dni-
zega prisiljenega uzroka, tem> č < plači  vse svoje ustanovljeno samo
rodno stranko in sejalo vpurV   Da, da,
tudi mi smo tega mnenj, „Xor prevzame
kako dostojanstvo,   emu mora biti resna
LISTEK.
Tri dni ob gorenjej Savinji.
(Spisal Josip Le vični k.) (Dalje.) II.
Trg Mozirje ne more se ponašati s posebno lepoto in mnogovrstnostjo bogato okrašenih hiš in poslopij, a vb»s "'        "       r        rekel M prijazna in niti očesa. Jedir lipa,  sicer že
Čudno se nam je ..acio, ko amo ua tej upi pogleda i veliko, počasi v lahnej jutranjej sapi plapolečo zastavo v čiatej barvi nedolžnosti. Ta nenavadna prikazen nas osupne, zato povprašamo mimogredoče, kaj da snežnobela zastava na lipi pomeni ? No, isti nas poučijo, da se je zastava pač kot prava narodna trobojnica na lipo pritrdila, da so pa to leto v  celej  dolini   trobojnice   pretvorile   se   v barvo
deviško. Nekateri so sicer trdili, da je temu krivo večkratno slabo vreme, hudobni jeziki pa so govorili, da so to čudno spremembo prouzročili tukajšnji „narodni" trgovci. — Hudo bi se pregrešili, ko bi pri opisovanji trških znamenitostij pozabili starodavno znamenje sredi trga, tembolj, ker se istega še tu pa tam drže sledovi „freseo" umotvorov, s kojimi se je bil nekov umetnik prošlega stoletja iz slavne „Lučke" šole na to čudno zidovje ovekove^'' Jako Žal nam je bilo, da nesmo zadio"'' popoln""'"
kale, da so od njih Bajno še sledov? ostali, in se bodo kmalu >.";:• aii kuuuaiu oftij.
Ledne in prijazne 'so hiše ob straneh »glavnega" prostora, akoravno mnoga izmej njih kažejo znamenja precejšnje starosti, boljših preteklih časov. Mozirski tržani v prošlih časih neso ravno malo ulogo v gorenjosavinjskej dolini igrali. Nekedaj imenitne mozirske rodovine pa so večinoma izumrle, le nekatere, tudi v javnem življenji dobro poznate, so še v potomcih ohranjene.
Najjasnejši dokaz stare zgodovine trga pa je gotovo mozirski „rotovž", čegar starosivo, okorno ziđovje nas je k napačnemu mnenju napeljalo, da so morebiti ostanki kacega stolpa od nekedanjega grada „Moossburg", od katerega neki je trg dobil svoje ime, bili v to poslopje preustrojeni in popravljeni, a pozneje poučili bo p«s. da je omenjeni grad stal viši*1
■
uUli i...
uunja, kakor tudi deloma precej stare uagti»u< spominke starih rodovin na zunanjem cerkvenem obzidji, Mej njimi se tudi nahaja spominek uzornega domoljuba Josipa Lipolda, ki je še imel naslov „Landsehaftlieher Freisass" ter je bil tudi deželni in državni poslanec.
Kakor rečeno, v Mozirji ne bode opazovalec občudoval posebuih umotvorov človeške roke, al» vender se mu bode trg po svojej prijaznej, rekel bi slikovitej legi tako prikupil, da se ga bode nehote iBta želja polastila  kakor sv. Petra na gori
volja izpolniti natančno vse svoje dolino s t i". Kdor vidi pezdir v očesu svojega bližnjega, naj tudi bruna v lastnem očesu ne prezira.
Na ostale oncijozne ugovore in napade bodem o odgovarjali v prihodnjem članku, ker nam je danes zmanjkalo prostora.
Trgovska in obrtna zbornica.
I Dalje.)
Odbor omenja, da ne more nihče ugovarjati, da se ne nahajajo taka prikrajšanja v škodo obrtnikom, trgovcem in občinstvu, ter da je treba pomoči zoper to po zakonodajskem potu. Zaradi teg.i se de lovanje na to, da se odpravijo te napake, gorko odobruje.
Odbor se načelno izjavlja za izdavo po poslanci pl. Pacherji predlaganega zakona, kateri bi mogel odpraviti te za reelue obrtova'ce in trgovce Škodljive napako, katere g« nekaj let sem vedno bolj Sirijo.
Odbor se zlaga a splošno določbo §. 1. predlaganega postavnega načrta, po katerem bi moralo vse blago, katero v zaprtih zavitkih, torej v škatlji-cah, zabojčkih, pušicab, steklenicah, piskrčkih, vre čicuh in jedn., ali v klobučicik. vretenih, na papirji itd. zvito ali namotauo, v skladih zloženo ali ulito pride v malo trgovino, tako, da se pri navadni prodaji množina njih vsebine v posamičnih zavitkih ne prešteva zopet, ne pretehtava m ne premerja, na vnanji strani vsakega zavitka imeti na razločno viden način naznanjeno množino vsebine.
K določilu §. 3. omenja odbor, naj bi prodajalec, kateri jamči kupcu za prav naznanjeno množino, imel regresno pravico proti onemu, od katerega je dobil blago. — V §. 5, naj bi se po mnenji odborovem vzprejelo če določilo, kdaj zadobi zakon moč.
Odgovarjajoč na vprašanja pod a, b in c vis. trgov, miuiat. ukaza, omenja odbor, naj bi se poklicala zopet enketa, će ne zadostuje uaštetev vrst blaga, pri katerih se nahajajo prikrajšanja, katere je navela pri dolenje-avstrijski trgovski in obrtni zbornici zborujoča enketa. — Ker se je odbor izrekel za splošno določbo §. 1. postavnega načrta, ni treba le posebe poudarjati, naj se zakon ne uporablja samo pri tkaninah (bombaževim, prteuini, volnenim in svilenem blagu), marveč tudi pri drugem blagu.
Obligatorno naznanijo razsežnosti pri tkaninah naj se ne nanaša samo na dolgost, marveč tudi na širokost. Napačuostna meja naj bi se ne dopuščala, ker bi potem v mnogih slučajih utegnila postati pravilo. PoBtavna dolžnost, naznaniti mero, število ali težo naj se nanaša na blago v notranjih deželah zdelano, kakor tudi na ono, katero je importirano in za notranji promet določeno.
Glede postavnega načrta o dolgosti štren in o določbi dobrotnoati pri prejah in cvirnih meni odbor, da se tak zakon pač prej izvesti ne more, dokler ni upeijV'io metrično-de'imaluo numerovai'je prede-nin in se ni dosegel sporazum z iaozemstvom glede dozdanje dolgosti prej in naznanil dobrotuosti.
Odbor torej predlaga:
Zbornica naj v tem smislu poroča.
Razgovora udeležila sta se g. Vaso Petričič in g. poročevalec.
Zbornica potem vsprejme odborov predlog. (Dah> prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 1. avguata.
Kako se nemške Gračanke zanimajo za po-nemčenje Slovencev, kaže to, da ima tamošnja ženska „ortsgrupa" nemškega šulvereina že 1700 članov in 5000 gld. dohodka. Te nemške krasotice naj bi rajši skrbele za izobraženje zgornještajerskih kmetov, nego da podpirajo s svojimi denarji raspor mej Nemci in Slovani.
Nova gospodarska stranka na Ceikem, katero snuje ravnatelj kmetijske šole v Kadou, obelodanila je svoj program v nekem oklicu ne nemške prebivalce Češkega. Ta oklic izjavlja, da se plemeniti poklic Nemcev v Avstriji vsled samega zaniko-vanja popolnem izgublja in da vsled tega trpe celo gospodarski interesi. Nova stranka pa hoče temu odpomoči in doseči mimo življenje obeh narodnostij jedoa poleg druge. Program nove Htranke, ki se bode imenovala „nemško-avstrijska gospodarska stranka na Češkem" bode: 1. Mi smo Avstrijci in kot taki se moremo potegovati za cesarja in državo in za naše pravice, ne da bi škodovali pravicam drugega naroda v okvirji obstoječih osnovnih zakonov. 2. Nemško-avstrijska stranka na Češkem se bode prizadevala Nemštvu v Avstriji pridobiti zopet uphv, kateri mu gre. 3. Nadhlje bode ta stranka vse svoje sile uporabila na to, da 8" izvedejo potrebne gospodarske reforme. Ta program nas dovolj pouči, kak namen bode imela ta stranka. Poglavitna točka vsega njenega piograma Je gotovo druga, prva in tretja sti le zato, da njeni pravi namen nekako zakrivati. Ta stranka hoče nemštvu pridobiti v Avstriji upliv, kateri mu gre Ali to mari ne pove dovolj jasno, da hoče le ponemčevati Slovane. Nemštvu se itak upliv, kolikor je opravičen, ne krati, zato bi te točke treba ne bilo, ko bi se ne nameravala posilna germanizacija. Di se to naravnost ne pove, je naravno, saj so tudi nemški liberalci ves Čas trdili, da nečejo ponemčevati Slovanov. Nova gospodarska stranka bode le nadaljevala delo prejšnje ustavoverne stranke pod krinko gospodarskih interesov in pod novim imenom Nemški člani češkega kulturnega sveta sklenili so, ne udeleževati se posvetovanj tega društva, ker so izgubili večino.
Ifloravsiki deželni odbor je volil vzlic vsemu ugovarjanju Čehov v deželni šolski sovet dosedanja nemška Člana Freudla in Behupta.
Predvčeraj je tirolski deželni zbor se posvetoval o peticiji ljudskih učiteljev, da se ustanovi poseben penzijski fond za učitelje. Večina je ugo varjala temu predlogu in ga tudi zavrgla Za ustanovitev tega peuzijskega fonda so se potegovali največ italijanski poslanci.
Viianje države.
Kakor se poroča iz Petrograda, še tam ni nič znano, da bi ruski car letos nameraval potovati v Kodam. Vtrjetuo je pa, da car po končanih vojaških vojah potuje v notranje kraje države.
Francoska zbornica je vsprejela nujnost za revizijski načrt uitave, katerega je vsprejel senat, s 314 proti 48, in izročda ga komisiji v hitro poročanje. Komisija je hitro ta predlog pretresla in s 15 proti 4 glasom sklenila priporočati zbornici, da ga vsprejme. V zbornici je pa prišel včeraj že na vrsto, a ne vemo še, kako je odločila. Ako ga je vsprejela, tedaj ni nobene zavire, du so snide kongres. — Kitajci so zahtevali, da se jim podaljša obrok, v katerem zahteva Francija zadostee;e, fronootrki poslanik pa jim tega tu dovolil, zato je pričakovati, da Francozi napadejo kitajska obrežja, ako se kitajska vlada poslednje trenotje ne premisli in ne uda.
Ker ni misliti več, da bi se na eg;lntov-skej konferenci za stalno uredile egiptovske finance, hoče Anglija neki predlagati, da se upelje neki provizorij za tri leta in naj se za ta čas ponižajo obresti od egiptovskega dolga. Francija pa neki noče privoliti v nikako ponižanje obrestij. Za-
stopniki več držav se začenjajo pritoževati, da so angleški zastopniki jako neuijudui in govore* večinoma angleški, če tudi več zastopnikov drugih držav ne razume dobro tega jezika.
Suak msM dopisnik Časopisa „TimesJ imel je pogovor z majorjem C;arke, kateremu je naročeno graditi železnica? v IJerber. Ta sudanska železnica bi bila 260 milj dolga in bi stala 750 000 funtov šterlingov; graditi se bode morala najmanj štiri mesece.
Dopisi.
Z Dolenjskega 31. julija. [Izv. dopis.] Pretočeni teden je v Velikem Gabru na Dolenjskem jela griža se prikazovati, ter se zdaj prav epidemično širi od hiše do hiše. Imenovana vas oziroma šolsko občino Veliki gaber je prav nesrečna v tej zadevi, kajti vsako leto je prav gotovo jedenkrat, kakor tudi letos obiskana po nalezljivi bolezni, koja vsakokrat več ali manj žrtev zahteva. Navadno se jednaka bolezen pojavi mej šolsko mladino, ter se potem širi dalje po šolski občini. Gotovo bo radovedno marsikdo povpraševal zakaj, neki navadno mej šolsko mladino? Čudno, prav istinito čudno — ven-der resnično!
Uzrok so gotovo v vsakem oziru izvanredno slabe, za šolo najete sobe; akopram se nova šola že „cela štiri leta" zida — da bi se tako tem nedostatkom v zdravstvenem oziru odpomoglo, — je ta reč „menda" vedno še tam, kakor je bila pred leti.
Slavna c. kr. deželua vlada oziroma c. kr. deželni šolski avet, bi morala že iz zdravstvenih ozirov zidanje nove zgradbe za Šolo pospeševati; kajti gotovo jima je dosto živo in jasno — govoreči dokaz, da sedanje najete sobe neso zato, da bi se v njih poučevalo — gotovo ne, ker je od leta 1879 — 1884 vsako leto še navstala ta ali ona epidemična bolezen mej šolsko mladino. Posledica boleznij je vsekdar, da se je ondu šola uradno zatvorila dlje časa. V tekočem letu je bila po izjavi ondotnega nadučitelja šola cele tri mesece in tri dni uradno zaprta. Čujte, čujte I
Zdravniki, kot veščaki so sedaj za šolo najete sobe že čestokrat kot jako nezdrave in popolnoma nepripravne itd. obsodili — in v tej zadevi šolskim
oblaBtnijam prijavili svoja mnenja--vender od
od nikoder ni videti resne volje, da bi 8e ta nedo-statek odpravil; aTtanKovno so dotične obravnave v zadevi šolskega zidanja od krajnega šolskega sveta v Velikem Gabru — že pred več leti popolnem dognane in končane.
Kdo tora j je v prvi vrsti kriv, da ima šolska mladina še sedaj prav nezdrave Šolske sobe ? Gotovo smem Bmolo trditi, da skorfej gotovo slav. c. kr. deželna vlada oziroma c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani! katera prav po polževo uresničujeta ter izpeljujeta — na korist nežnej učečej se mladini — že pred leti storjene prepotrebne „končne sklepe" — krajnega šolskega Bvet« v Velikem Gabru in c. kr. okrajnega šolskega sveta v Litiji, da se ima hitro ko mogoče nova šola postaviti na že kupljenim prostoru.
Koliko časa se bode še to neki odlašalo?
Opazovalec.
Iz Kranjskega okraja 29. julija. [Izv. dop. ] Gospod urednik, večkrat sem že čital v Vašem cenjenem listu dopis iz kakega kraja, kojemu je sledil v kratkem kak odgovor ali — tudi v Vašem listu.
Tabor. Za šotore bi ne bilo treba skrbeti; mnogo vrlo dobrih gOBtilnic z že davno slavnoznano „kuhinjsko umetnoBtjo", da, še celo jeden „hotel" (pri avstrijskem cesarji) nam jako ugodno uadomestuje lahne šotore.
Vesele volje smo se vsi štirje sprehajali po prelepej okolici in nesmo se zamogli ločiti od to resnično krasne podi zemlje. Kraji, kakor grič b cerkvico sv. Roka na Brezji, Libija za trgom po prodnatej stru0i Sumeča, s svojimi kakor ribje oko Čistim: tomuoi, h kopanju vabeča Savinja, so mesta, kakeršnih bi se človek skoro nagledati ne mogel.
Razen bližnje okolice imajo pa tudi .sosedni kraji dokaj krasnega in zanimljivega. Takoj za trgom se dviga nad 1500 m. visoki „Medvedjeku, od koder je prekrasen razgled na celo savinjsko dolino z vsem njenim gorovjem. Ako pa gres za precej velikim, brzo tekočim potokom, Libijo, navzgor, prišel bodeš v tesne in temne skalnate soteske, čudil se bodeš velikauskemu žrelu, iz katerega temne glo-bočine vrd Libije (kristalno čisti valovi. Dalje na beveru pa te v«bi ost: i, z veličastnim božjim hra-
mom venčani vrh sv. Križa, od koder se ti prijazna Šaleška dolina kakor zelen prt globoko pod nogami razprostira.
Naravno torej, da je prelepa lega trga in sveži, zdravi planinski zrak že mnogega popotnika privabil preživet tukaj vroče poletne dni. Leto za letom pride v Mozirje več gostov, posebuo pa se je ta trg Hrvatom priljubil, kajti isti so tukaj vsako leto gotovi in z veseljem vzprejeti gostje.
Akoravno — razun pošte in brzojava, brez cesarskih uradov, je vender Mozirje središče prometu in društvenemu življenju v gorenjosavinjskej dolini. Tukaj ima tudi sedež „Gorenjosaviujska posojilnica", ki je posebuo lesnim trgovcem tega okraja velika dobrota in olajšava.
Mozirski tržani so bili že od nekdaj delavni, za napredek uaroduo-društveuega življenja; ta delavuost pa se je, kakor izkušnje kanejo v novejšem Času še povišala. V Mozirji se nahaja čitalnica, v najno-vejšej dobi se je tukaj ustanovilo telovadno društvo „Savinjski Sokol", katerega zastava se je nedavno pn velekrasuej alavnosti blagoslovila.   Pač obeta to
društvo, postati jedno izmej najbolj delavnih narodnih društev na spodnjem Štajerskem, a žal, da čitalnica tukaj, kakor žalibog še tudi marsikje drugej po Slovenskem hira, ker jej manjka gmotne podpore. V Mozirji namreč bi imele biti čitalnične razmere čisto drugačne, kakor so v istini. V kljub temu ne ravno ugodnemu stanju pa so čitalnične veselice vselej sijajne, in, kadar koli se katera priredi, dojde tudi iz sosednih trgov toliko gostov, da jim skoro redno prostora primanjkuje. Samo ob sebi se ume je, da so mozirski tržani, kar se narodnega vprašanja tiče, odločni narodnjaki, pravi naše gore listi in da se niti tukaj niti drugod v gorenjosavinjskej dolini ni ugnezdil kužen rak slovenskoj narodnosti.
Ne budemo se v sodbi motili, ako rečemo da je temu trgu namenjena posebna prihodnjost. Zdravi in sveži planinski zrak, krasna lega v prelepej planinske j dolini, zdrave kopelji v Savinji, vse to podpira upanje, da postane Mozirje nekakov „Štajarski Bled", za kar bi gotovo bolj sposobno bilo, kakor premnogi, manj kraBui nSchwindelkurorti" na Nemškem. (Dalje prib.)
Torej ako se jaz danes oglaš.»m, ter Vi, gospod urednik, teh vratio ne vržete v koš, držala se bo-deva Vi in jaz le stare navade — Vi, ker bodete meni dovolili malo prostora v „Slov. Narodu", a jaz, ker bodem po načinu protidopisuikov prebav-ljal ter prežvekoval.
Prežvekoval, gospod urednik, kajne nesrečen izraz? Utegnil bi se kojega izmej Vaših Čitateljev polastiti strah, da je pod tem prežvekovalcem skrita kaka Četirinogata in še rogata žival, ki bi Vam s evojimi rogovi bodla ter rila po Vašem listu. Da se strah odvrne, bode naj precej tu omenjeno, da bode ta prežvekovalec, prav pohleven ter krotak, si samo malo  muhe pobrani!, nikakor pa ne bodel ter ril.
V št. 169. „Slov. Naroda" bere se dopis iz Kranjskega okraja razpravljajoč konferenco učiteljsko v Kranji.   Ne bodem trdil, da bi ne bil g. dop.so-vatelj  objektiven, da meni se celo dozdeva, da se je moral še malo truditi, da bolje zakrije svojo notranjost. Ne more pa mi ugajati stavek: „Z i odposlanca v deželno učiteljsko konferenco predlagal je g. Stanonik gg. župana Vavkna in Levičnika". Torej župana, ne — učitelja.   Lepa ter častna beseda je sicer „župan", a na tem mestu je gotovo nezaup niča.   Nezaupnica je celej okrajnej konferenci, ako je volila omenjena gospoda odposlancema k deželnej učiteljskoj  konferenci radi tega, ker sta župaua. Nezaupnica  pa je tudi gg. učiteljema Vavknu ter Levičniku.   Voljena sta gg. župana Vavkea in Le-vičnik odposlancema k dež. konferenci zato, ker sta dobra ter izgledna učitelju, temin: radi tega, ker sta poleg tega še tudi župana — torej ker imata nekaj „cveuka".   Gospod dopisovat olj, ali ste kaj mislili, da bi s tem znali poniževati svoje učiteljske kolege ter sami sebe? Počasi „Januš", le stoj da se pogovoriva do konca,   utegnil bi doleteti  glas od Vaše Btrani na moja ušesa, kojih lastnik ne ume toliko olike,  da bi zual, da to je najdostojnejši naziv, lepo donet  kot  najkrasnejši   „epitheton oruans". G. dopisovatelj, kaj bi rekli Vi, ako bi Vas kdo iz učitelja prekrstil  ter stalno degradiral v župana v kakej vasi — recimo kar v Vašej? Ne verjamemo, da bi Vas  zadovolil,  še manj pa mesečna plača. Prav res je, da ima beseda župan  jako relativen pomen, ter rad, prav rad priznavam, da je to častno nazivanje, a na svojem mestu tu ni bila. Gosp. sta ter ostaneta v prvej vrsti učitelja. Kot dobrima učiteljema iztočili so njihovi občani tudi še srenj-ske skrbi ter brige dobro znajoć, da je dajo v prave roke, kajti kdor pošteno vzgoja njihove otroke tudi občine zapustil ne bode.   Kot učitelja — značajna ter poštenjaka — odposlala ter odbrala ju je okrajna  konferenca kranjska k dež. konferenc1 a ne kot župana.
Domače stvari.
— (V „Slovenci") neki dopisnik z Notranjskega (?) pripoveduje, da je g. dr. V ošn j a k v deželnem zboru glasoval za tistih 600 gld., tedaj drugače, kakor dr. Z ar ni k. To ni resi Gospod dr. Vošnjak je pri glasovanji zapustil zbornico, ker kot ud narodnega kluba ni smel proti glasovati, niti proti govoriti. Kajti klub narodnih poslancev je z dvema tretjinama glasov sklenil glasovati za onih 600 gld. Vprašanje je bilo tedaj k 1 u b o v o in tisti poslanci, ki so v klubu proti govorili in proti glasovali in mej temi je bil dr. Vošnjak, v zboru neso smeli proti glasovati, ako se ueso hoteli popolnem ločiti iz kluba.
— (Ljubljanski „Sokol" contra Šuklje.) Pred mestno delegirano sodnijo vršila se je danes obravnava zaradi tožbe „Ljubljanskega Sokola" proti uredniku g. Šukljeju. Sodnik je bil gospod Cucek, „Sokola" je zastopal dr. Tavčar, urednik Šuklje pa se je zastopal sam. Gospod Šuklje izjavi, da ne vsprejme po Sokolovem odboru poslanega mu popravka v obliki, kakor je. Potem g. Šuklje začne razlagati popravek „Sokolovega" odbora po svoje in pride do zaključka, da ni mogel vzeti poslanega. Dr. Tavčar pa od točke do točke dokazuje, da je poslano popolnem opravičeno. Magistrat ni svetnik Perona zaslišan kot priča izjavi, daje stal, ko je „Sokol" šel mimo, pri uhodu kazinskega vrta, a da ni slišal n i-kakega sikanja najmanj pa Izzlvajočega, kakor seto trdi v najnovejšega dnevnika notici. Kot druga priča je bil zaslišan c. kr. komisar gospod vitez Schvvarz, katerega povabiti je zahteval gospod Šuklje. Gospod vitez Schvvarz je imel danes jako nesrečen dan. Takoj ko ustopi v soduijsko sobo, se z velikim
aplombom postavi pred v sobi mirno sedečega poročevalca nemških listov in ga dvakrat razjarjen vpraša:   „Zak»j  se smejete!" na kar mu je leta mirno odgovoril, da mu je to svobodno.   Ko je piičel dr. Tavčar govoriti o  nepotrebnosti slovenskega utadnega lista, ki išče le škandalov in pro-uzročuje sodnijske obravnave, pričel je pihati gosp. vitez Schvvarz nervozno, prijel za klobuk in zapustil je jako teatralično sodnijsko sobo, pusti v ši vrata sobe odprte! Čez nekaj Časa vrne se zopet gospod vitez Schvvarz v Bodnijsko sobo. Na vprašanje sodnika  g. Čučka izjavi,  da  on kot c. kr. priseženi uradnik ne more ničesar izpovedati, kajti: „Acta loquunturu! Naposled na  prijazno povabilo gospoda Šukljeja le pove, da njemu ni znano, da bi bit pevski  zbor Čitalnice  Ljubljanske naznanil Bvoj  izlet k   8lavnosti   v  Vodmat.   Dr. Tavčar oporni'i, da če je pevski zbor to naznanilo opustil, ga zadene malenkostna kazen, to pa ne zavira, da je bil pevski zbor Čitalnice kot korporacija navzočen pri uhodu  v mesto s   „Sokolom"   in če gospod vitez  Schvvarz   trdi,   da izjavi  to   le kolikor je   njemu   zuano,   še   to  ni  dokaz,  če  trdi to i redaktor Šuklje,  kajti   gospod redaktor Šuklje menda do skrivnosti policije nema nikakega pristopa. Ko je trajala  obravnava jedno uro objavi sodnik gospod  Čuček z navadno objektivnostjo razsodbo, po katerej je redakter g. Šuklje zatožbe nekrivega spoznan in mu  tedaj  ni treba  priobčiti   po „Sokolu" priposlanega popravka. Dr. Tavčar je takoj prijavil priziv proti tej razsodbi in prosit, da se mu razsodba in uzroki iste pismeno uroče.   Stvar ae bode tedaj v kratkem še jedenkrat obravnavala pri deželni sodniji.
— (O preč. gosp. Davorina Tersten-jaka) štiridesetletnim nam se poroča, da se je sicer obhajala v najožjem okrožji okolo slavnega rodoljuba, a da je vendar došlo blizu trideset brzojavnih častitk od vseh stranij naše domovine in s Hrvatskega, kakor tudi premnogo pisem, v katerih se vseh izraža hvaležnost in udt>nost zaradi obilega in neprestanega narodnega delovanja slavljenčevega.
— (O VVolfovem Blovensko-oemškem slovo i k n.) Urejevanje slovensko-nemškega slov-nika je dospelo do črke H. Nadaljevanje tega dela visi o tem, ali se bode dalo uredniku od vis. mini Bterstvu podaljšanje odpusta izprositi ali ne. Marsikdo je morda mislil, da bode delo hitreje napredovalo; toda gradivo je tako obilno, tako različno po vrednost,' in tako uepripravuo zbrano, da ga ni moči hitreje urejevati. Tudi ne kaže začeti tiskati, predno bode vse spisano. Zato je čas. nabrano gradivo pomnožiti. Komur je torej kaj do tega, da bode slov-ink imel v sebi ves besedni zaklad narodni, prošen je, naj nabere v svojem kraji kolikor more menj navadnih besed, ter jih pošlje uredniku. Nabranega je sicer zelo veliko gradiva, ali urednik je uverjen, da še nikakor ni vse zapisano, kar bi moralo v slovnik; zlasti iz središča Slovenije ni tako bogatih zbirk, kakor na pr. iz Belokranjskega, Štajerskega, Ogerskega, Primorskega. Mnogo tega, kar je zapisano, pa je nezanesljivo blago in se ne more porabiti, dokler mu ne pride potrdbe od drugod. Vsak, kdor mej narodom Živi, lahko kaj stori v ta namen; posebno bi pa opozorili naše baš sedaj mej narodom bivajoče dijaštvo, koliko dobrega lahko stori za narodno stvar, ako le nekoliko počitniškega časa žrtvuje v nabiranje menj znanih besed. Ko bi se vsi držali pravila, da je vsak dolžan storiti ne samo, kar mora, ampak kar more, koliko gradiva bi se v jednih samih počitnicah nabralo! — Pa kdor kaj piše, naj pomni, da je zapisovanje le koristno, ako se vsaka beseda zvesto zapiše, z akcentom, kakor se govori, in v kakem reku v zvezi z drugimi besedami, tako je najlažje natančno ji določiti pomen.
M. P.
— (Iz Ljubljane) se nam piše 8. avgusta: Nek mlad gdspodič iz Ljubljane, kateri sicer ni plemenitaž, ali vender vsaj hoče povsod kot tak veljati, zajahal je v torek popoludne svojega čilega belca, ter jo udaril proti Tivolskemu gradu. Jo-li hotel na tem potu akvirirati za zavod, katerega zastopa, ali svetu pokazati, kako slabo da jaha, ah se otresti vsakdanjih skrbi nam ni znano; znano nam je jedino le to, da bi bil vsled svojega smešnega dozdevno aristokratskega ponosa, b katerim je hotel šetalcem pokazati „da mi smo mi" na javni promenadi kmalu prouzročil veliko nesrečo. Na polu, ki pelje od Šišenske strani mimo glavnega uhoda I v park Tivolskega grada prijaha ta vitez „ohne Furcht I uud Ta del" rahlo se zibujoČ na svojem konjiči ravno
nasproti rodovini, ki se je vračala domov. Kar na-jedenkrat spusti se vrli jezdec od imenovanega uhoda po drevoredu naprej v največjo galopado, in za las je manjkalo, pa bi bil s svojim konjem pohodil dve osobi, in morebiti še več. Vprašamo le, ali je javno šetališče pod Tivolskim gradom, kjer se proti večeru nahaja največ sprehajalcev, prostor za take produkcijo, katere so le v mestnem logu ali v maneži kacega cirkusa na mestu. Dotičnemu gos podiču svetujemo, naj na kaki drugi način dela reklamo za svoj zavod, katerega zastopa, najbolje bi bilo, ko bi popolnem opustil jahanje, ter raje peš akvinral, ker to bi bilo veliko bolj uspešno in manj nevarno. Slavni mestni magistrat bi storil vsem obiskovalcem T.volskega grada in tamošnjega šetališča veliko uslugo, ako bi sploh jahanje na onej čerti popolnem prepovedal.
— (Novi listi za železniško vožnjo.) Z naredbo finančnega in trgovinskega ministerstva z dno 1. aprila 1884 dali so se novi listi za železniško vožnjo v prodajo z utisnenimi koleki, a kole-kovina ostane neizpremenjena, kakor poprej po 1 kr. in po 5 kr. Začenši z 1. julijem 1884 ima vsak svojo voljo, uporabljati te nove liste, a od 1. januvarja 1885 naprej smejo se v naši državni polovici   listi za železniško vožnjo pisati zgolj na te nove uradne blankete, tako da je prepovedauo, kolekovino za vozne liste plačevati kako drugače, in bi se prestopek tak kaznovati moral po §. 20 zakona z dne" 8 marca   1876 (petdesetkrat vzeta gola kolekovina). Novi listi so beli za počasno, a rudeči za hitro vožnjo. Vsak izvod, bodisi bel ali rudeč, v jedrnem nemškem ali v dveh jezicih, stoji */« kr. poleg kolekovine. Če se jih ua-roči več, je cena manjša.  Ti novi listi s svojimi določili pa so uvedeni le za železniško vožnjo, ne tudi za poštno ali parobrodno vožnjo. — Ker ima nove liste tiskati le dvorna in državna tiskarna na Dunaji, je naravno, da se bode to godilo na izgubo zasebnega tiskarskega obrta.
— (Delavski red.) Trgovinski minister obrnil se je do trgovinskih in obrtnih zbornic ter do obrtnih nadzornikov s pozivom, naj poved6 svojo misel, kako bi kazalo sestaviti zvrševalne naredbe k tistim paragrafom šestega poglavja obrtnega reda, kateri se sklicujejo na trgovinskega ministra naredbe. To so §§. 74 a, 75, 94, 95 in 96 v obrtnem redu. Na podstavi teh paragrafov izrečena so vprašanja, ki so dodana ministrovemu pozivu.
— (Vabilo k slavnosti blago s lovljenja „Gorjanskega doma*), katerega je so-zidalo „Bralno društvo" v Gorijab v spomin 6001et-nice vladanja Habsburžanov na Kranjskem, ki bode 17. avgusta v Gorijab pri Bledu. Spored: A. Ob 10. url slovesna sv. maša v farni Cerkvi. — Po maši sprevod'od; cerkve do „Doma". Pred „Domorit": 1- „Lepa naša domovina", poje Gorjauski zbor. 2. „Blagoslovljenje". 2. „Očenaš", poje Gorjanski zbor. 4. nSlavno8tui govor", govori gosp. profesor Fr. Šuklje. 5 „Cesarska pesem", poje Gorjanski zbor. — B. Ob 1. uri popoludne skupni obed pri „Kaconu". (Kdor se izmej vnaujih p. n. gostov hoče skupnega obeda udeležiti, naj blagovoli to naznaniti vsaj do 13. avgusta nadučitelju g. .los. Žirovniku v Gorjah.) Po obedu prosta zabava in „Tombola". — C. Ob 6. uri odhod na Bled. Vožnja in petje po jezeru.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 1. avgusta. Henrik Laube danes zjutraj ob 6. uri umrl.
Marseille 1. avgusta. Včeraj čez dan štirje, v Toulonu dva, v Arlesu dva za kolero umrla.
Carigrad 1. avgusta. Roparji ujeli in odpeljali so sina angleškega konzula v ilodo-stu   in zahtevajo sedem tisoč funtov odkupnine.
Laugen 1. avgusta. Prvi poskusni vlak dospel danes dopoludne ob 10. uri iz Bludenza.
Razne vesti.
* (Car prosi za odpuščanja.) „Ruski Arhiv" pripoveduje prav zanimiv dogodek iz življenja ruskega cara. C*v Nikolaj je poslal jedenkrat pri vojaških vajah po svojem krilnem pobočniku knezu R , poveljniku gardske konjice generalu Penheršev-akemu vojušk ukaz. Car zapazi, da se njegov ukaz ni natanko izvršil in geueralti dobro okrega in očitno graja. Molčeč s povešeno sablo posluša general najvišji ukor. Drugi dan pro&i knez R. /a avdijenco pri caru in mu izpove, da je on sam pregrešek pri vajah prejšnjega dne zakrivil. Car kneza objame rc-
koft: .Zahvalju em so Ti, da si mt-me zaupal. Zdaj mi je možno t<> stva» zojet urediti ' Prihodnjo jutro pokliče car general« Penbersevsktg i n mu reče pred vsemi povtliniki: „Jaz moram zadnjic vam storjeno krivico poprav ti. V svoje vesolj.- -em zvedel, da neste \i k t i v. |rtrtjpre#ka pii Zid:i) h vujah; toraj oh znojem, da tem Vai po krivici javno razžalil. Podajte mi V&lo roko in lecite, da mi odpustite." General vesel poljubi podano mu roko. A car ga ob-janv* in ga prisili, da izusti besedo: ^odpustim". Potem se knezu R še jedenkrat javno //.hvali za izpoved in želi. da bi se vsakteri poveljnik v tacih slučajih po knežjim vzgledu ravnal.
* (Združenje ruskih poštnih in brzojavnih oblastni j.)  Portavo ruskega državnega sveta, po katerej se poštne in brzojavne obiastmie zjedinijo v jedno samo upravo, je, kakor se iz Pet-rograda poroča, car potrdil. —  Po tej  postavi se imata dozdauji  poštui  in brzojavni  oddelek pri mi -nisterstvu notranjih zadev združiti v jeden oddelek (departement), kateri se bo imenoval „glavna poštna in brzojavna uprava".  Predstojnika glavnej upravi imenuje Najvišji carski ukaz na predlog ministra notranjih zadev v vladini senat.   Ta predstojnik je tudi čiau ministerskega so veta. Potem bosta u radovala v tem oddelku dva višja uradnika, več poštnih in brzojavnih nadzornikov, poslovodij, in vrsta dru-zega uradnega osobja.
* (Ženska — doktor.) V Bolonji je nedavno mlada gospica Josipina Cattani napravila z hvalevrednim vnpehom (cun Kude) doktorski izpit iz medicine in kirurgije. Jeden izprašujočih profesorjev, že bolj postaren samec, prišel je drugi dan k novej 'Joktorici se ženit in zdravila iskat svojemu mnogoletnemu samotarenju. Gospica si je izprosiia osem dnij premisleka. Vsakakor je doktorica nastopila pravi pot v življenji in se bode lahko ponašala s svojim prvim zdravniškim uspehom, da je stirega učenjaka dolgotrajnega samskega stanu, katere mučne bolezni ne ozdravi noben moški zdravnik, popolnem osvobodila.
* (Kupčija z ženskimi lepoticami.) Indijski listi pripovedujejo, da se je zopet pričela na največjej reki srednje Azija, Amu Darji, živahna kupfija z lepimi deklicami in robkinjarai. Afganistanske ženske, katerih lepota daleč po svetu slovi radi kupujejo lehkoživci po knnat-h osrednje A/i|e. Nobeden knez ali plemenitaž ni zadovoljen s svojim haremom, ako nima v njem, če žc ne več, v&aj dveh afganistanskih krasotic. Kupci vozijo po tej velikej reki iz afganistanskega mesta Balkh vsak teden dvakrat z lepimi ljudmi napolnene ladije v kanat Khiva. Mt.d potjo se ladija pri vsakem na obrežji ležečem mestu ustavi in prodaja Človeško blago. Knp-čija s krasoUcaml zdaj zelo cvete, donafi* kupcem velike dobičke in prodajalci sami se hvHlijo, da jim povsod lepe deklice kar iz rok trgajo in za-nje plačujejo toliko, kolikor le zahtevajo.
Danes je izŠ'.a v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani VIII. številka „Ljubljanskega Zvona" s to vsebino: 1. Gorazd : Svetinja. Pesen. 2. Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Dalje.) 3. J. Trdina : Bajke in povesti o Gorjancih. 21. Peter in Pavel. 4. J. Stare,: Vinko II. in III. 5. S. Rurar: Akvileja IV.—V. 6. J. K.: Vetrecu. Pesen. 7. J. K.: Vrnitev. Pesen. 8. Svojmir: Hladila ni! Pesen. 9. Svojmir: Ljubezni želja. Pesen. 10. L. Pesjakova: Popotni spomini II.—III. 11. J. Kersnik: Gospod Janez. Novela. III. (Dalje.) 12. K. Štrekelj : Novejši pisatelji ruski. II. 13. Fr. Šumi: „Arckiv liir Heimntskunde" in naše zgodovinoznanstvo. 14. K. Štrekelj: Jan Ernst Smo-ler. (Konec.) 15. Slovenski glasnik. — ,.Ljubljanski Zvon" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Olszlic-
C. kr. krap jaka kinetika družba bode iz državne subvencije, ki jo je za letošnje leto prejel : < d si. nvnisterstva kmetijstva, podelila nekoliko podpore v prospe h sadjereje in pa za pov-zltio in zboljšanje domare ovčjereje.
1. Zis hapravo in vzdržavanje Šolskih vrtov ;n d-evP8nic bode dala krajoim šolskim svetom majhne zneske v denarji in darovala sadna drevesca, div-jake in cepiče, in to v prvi vrsti takim šolam, katere nemajo še vrta, pa dokažejo, da so že v posestvu za vrt pripravnega zemljišča in da se krajni šolski svet v svoji dotični prošnji izrecno zaveže, da bode nemudoma za šolske namene pripraven vrt napravil ter ga zmirom šoli kot učni pripomoček ohranil.
2 Za zboljšanje domaČe ovcjereje bode družba k iti t'jska nakupila nekoliko ovnov  in  ovae lepega
ukviškega plemena na Koroškem in jib brezplačno darovala takim gospodarjem, ki v svoji po županstvu in župniku potrjeni prošnji dokažejo, da
a) že več let in precejšnje število ovac redijo;
b) da je njih kraj za ovčjerejo posebno ugoden, in
c) da jih je volja, dobljenega ovna, kolikor umna živinoreja doj>ušfa, tudi svojim sosedom za pieme prepuščati.
Prošnje za podporo šolskih vrtov in za ovce potrjene od predstoinika dotične podružnice imajo se pismeno naj zadnji Čas do 15. dne septembra 18 84. uložiti pri podpisani družbi.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 20. julija 1884.
Avatrljska specijaliteta. Tridesetletna izkuvstva so dokazala, da seje „Mulin v S eidlitz-prašek* pri vsakeršnem Blabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lck izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založn k na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (690—7)
Stara, renomirana
gostilna „Pri Slavcu"
se daje pod prav ugodnimi pogoji v najem. Ko bi se pa dobil gotov kupec, je tudi nw proda|. — Na drobno se poizve pri Tuurljia. 3Sla,ii<5s,r-jl, posestniku v CJo-ren|em Logatel. (478—1)
0. k. privilegij šivalnih
za zboljšanje strojev.
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za
vsakatero Šivanje, (ns_as>
6 letna  naranči:a!
Poduk brezplačno. Na, mom ne obroke po 4-5 gl.
o
Meteorologično poročilo.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v iiuii.
31. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740 20 mm. 739 24 nm. 740 02 mm.	+ 17 8 C 4»884*0, + 180° C	hI. jvz. sl. vzh. si. svz.	d. j as. d. jas. dež.	4-70 nm. dežja.
Srednja temperatnra -\- 19*7°, za 0"1° pod normalom.
ZD-u.r^.SL.j^l^a, bor23a
dne 1. avgusta t. 1.
(Izvirno telegra8et}0 poroči hO
Papirna ren a  .   .   .   .       .... 81 K'd. 10 kr.
Srebrn« renta .... 81 90 „
Zlata ren...... 103 , 40 s
5°'ft marčna renta......                            .   . 96 , 15 ,
Akcijo narodne bank-          . 8tf3 , — g
Kreditne akcije   .... 313 p 30
London   . ..... 21 , 55
Srebro.......... — , — ,
Napol............. « . 66 „
C. kr. cekiui...       ... „ 74 ,
Nemške umrke ..... . 9 „ 50 h
4"/0 državne arečke iz 1. 1854   250 gld. 185 . —
Državne Brecke iz 1. 1864.         100 gld. 16<» , 75
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 103 » 35 ,
Odrska zlata renta H°/0..... 122 , 20
»      ift.'v           .... 92 .„ 15
„     papirna renta 5I,/0    .... 89 „ —
5°/0 t lajiTskt- zeuilji.V\ •><)..•■,.. oblig. . 104 . 50
Dunava reg. srečke 5° „    .   .   100 gld. 115 . 25
/..•it!h. obč. avstr. 4'/a" l9 »lati zast. listi . 121 , 25
Prior. oolig. Elizabctinc zapad, železnice 108 , 50 n
1'ri'ir. oblig. Ferdinandove dev. železnice 1.05 »75 „
Kreditno srečke......100 #1 d. 177 , —
Kudnltbvo srečke  ....         10   „ 19 — ,
Ak<ije anglo-avstr. i»; >. r i i. ■  .   .   120   „ 112 „ — „
Tramnway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 215 , 40
I M. MATIASIC
priporoča svojo veliko /nlo^u
I porcelana, glažerije, šipe za okna, ~ zlate romc in več druzega blaga
na debelo in drobno po najnižjej ceni in pošteni postrežbi. (466 — 3)
Izvrstno varovalno sredstvo proti koleri.
Za one, ki bolehajo v želodci, vojake, potnike, gozdarje, ekonome in za vsako hišo, priporočamo izvrstno
grenčico češkega gozda
(ESli2^.er-wsilđ."fc>itter)
iz lekarne pri 4'rneui orla (Schwarzen Adler) v Plau-u. To je izvrstno sredstvo proti slabemu prenavljanju in pomanjkanju teka, slabemu želodcu, gnusenju, napenjanju, zgagi, podiranju itd. po užitku mastnih ali napenjajočih jedij, na potovanji, lovu, marših, in bi tedaj no smelo manjkati pri nobenej hiši, ker je jako pogosto rabljivo in dragoceno domače zdravilo. Dobiva se v steklenicah po SO kr. pri izdelovatelji: leka'na Fran UUmuuu>ove udove v Plnn-u na 4>Nkeni. Zalogo v LJubljani ima lekar .1. pl. Trnkoczy. (452—2)
Vsem prijateljem in znancem javimo tužnim srcem žalostno vest, da je naša ljuba, nepozab-ljiva hčer, oziroma sestra in svakinja
SOFIJA.
danes ob 3 '/i- uri na jutro v Malej Nedelji na Štajerskem v 17. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Blag jej spomin. (479; V Škofje j Loki, v 31. dan julija 1884.
Ivan Triller, <\ kr. beležnik, ofie. - Ivan Tril-ler, c. kr. dav. pristav, Alojzij Triller, Dra-gotln Triller, pravnik, bratje. — Eli/.a Reis-aer, roj. Triller, Marija Ovahte, roj. Triller, Emt Triller, sestre. — Simon Cvahte, nad-učitelj, Josip Reisser. železniški uradnik, svaka. -   Emilija Triller, svakinja.
' .     ' ■ it
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenice, bolhe, ščurke,  mole,  muhe, mravljince,  preiičke,  ptične orviče,  sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalego ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajaluici pri
.#. AMDEL-u,
13, Hiisova (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu. Zaloge na dežoli imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (230—7)
i
zračni balončki in ognjemeti.
Nvetiliiiee za no-njo na palicah po 6, 8, 10, 12, 18 in 22 kr. — KalouMke Nvetilnice po 10, 12, 15, 18, 23, 28 in 45 kr. — 1'alice za lam p J joue po 2 gld. 100 kosov. — S\ «•«■«■ za lam* pijoue po fjfld. 2.:")0 in 3.— za 100 kosov. — Zračni balončki po 40, 65 kr. in gld. 1.—, 1.20, 1.75, 2.25 in 3.—. Ognjemeti po originalnih fabriških cenah. — V izberah po gld 5.—, 10.—, 20.—, 25.—, 50.— in 100.—. Pošilja so samo z vlakom za prevožnjo užigalnih stvarij zato se prosi naročiti ob pravem času. — Transparentu! emblemi za telovadna, pevska in ognjegasna društva. Velikost 58xii6 cm., po 50 kr., naj-limjše 75 kr. — Trauspareiitne slike cesarsko rodovine po 45 kr. in gld. 1 —. — Darilne dekoracije za strelna društva po 8—50 kr. — Ceuilniki zastonj In fniuko. — Društva in prekupcl dube primeren rabat.
EDUAIID WITTE, AVien, VI., Magdalenenstrasse 1C.
Poleg gledališča a. d. Wien. Jg^T Izhaja samo malo časa, zato se prosi izrezati. (463—2)
ledateli m odgovorni urednik: Iv> d Zel e k nikar,
Lastnina m tiak „Naroone Tiskarne",