KRANJ, torek, 15.9.1981 CENA 9 din Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOSTI Sad organiziranega dela partije in OF Vimfeljo je bila v Poljanah osrednja proslava v polastitev 46-letnice decembrske vstaje v Poljanski -*maustiČne partije Slovenije sprejeta med širokimi ljudskimi mno-z resničnim zaupanjem, da njeno delo vodi k vstaji. Ker se ta titaja neposredno povezuje z dražgoško bitko — prvo veliko partizansko — je v zgodovini razvoja slovenske partizanske vojske in >Wrodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem njen pomen še toliko Na proslavi so Poljanci in drugi zelo prisrčno pozdravili vodjo *>°^anske vstaje, narodnega heroja Maksa Krmelja-Matijo, ki je v *2p*t govoru opisal predvsem organizirano delo partijske celice v ^hnah, njeno povezavo s političnim vodstvom Gorenjske in velike ki so bili potrebni, da se je po vseh vaseh organizirala ?**e odborov Osvobodilne fronte, da se je ustvarilo zaupanje med in katere delo je bilo najbolj vidno v množičnem odhodu v **b*ane, saj je decembra 1941 odšlo iz Poljanske doline v gozdove **^320 mož in fantov, od tega 260 samo iz območja tedanjih občin in Javorje. Tudi v kasnejših letih vojne je bil odziv za parti-fJ***o vojsko velik, saj je na spomeniku v Poljanah vklesanih kar **men. V današnji številki objavljamo posebno prilogo, posvečeno bližnji zvezni razstavi o varnosti in družbeni samozaščiti, katere otvoritev bo v Kranju v ponedeljek, 121. septembra, ob 17. uri v razstavnih prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu ZA VSAKDANJO RABO.. Srečanje v osrčju planin Slavnostni govornik na proslavi dneva planincev Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obram bo je poudaril pomen planinstva tudi za obrambno pripravljenost domovine. — Foto: D. Žlebir 40-letnica izgnanstva Krvavec — Planinsko društvo Kranj je bilo letošnjo drugo septembrsko nedeljo gostitelj srečanja slovenskih planicev, trinajstega po vrsti. Na tradicionalnem dnevu planincev, ki ie bil letos na Dlanini Gospinec, ob planinskem domu kranjskega planinskega društva na Krvavcu, so se letos ponovno zbrali planinci slovenskih društev in drugi ljubitelji planin. Blizu pet tisoč obiskovalcev je imel Krvavec ob enajsti uri, ko se je začenjala osrednja prireditev, mnogi pa so še prihajali iz doline. Med številnimi obiskovalci so bili tudi dr. Miha Potočnik, častni Jubilej vlaka bratstva in enotnosti ^Ki£° 8,oren8^ klance in njihove svojce k pobratimom v Srbijo popeljal najlepši in najdaljši vlak bratstva Zatem so odkrili fresko, ki jo je v novem spominskem parku F»Hkal domačin, udeleženec poljanske vstaje, akademski slikar 2* SuMc, na kateri je upodobil prizore iz Poljanske vstaje. V ^nunskem parku stoji tudi lesen kip, kije prav tako delo domači >» *tra Jovanoviča iz letine, in tudi na njem so upodobljene slike ^vstaje. L. Bogataj Žalec — Pretekli četrtek so se v Žalcu srečali slovenski organizatorji letošnjega vlaka bratstva in enotnosti, ki bo šel na pot 11. oktobra zvečer. Vlak bratstva pelje iz Slovenije v Srbijo in obratno vsaki dve leti. Letos, ko pa mineva 40 let, odkar je okupator izgnal prve naše družine v Srbijo, in 20 let, odkar je po poti bratstva in enotnosti zapeljal prvi vlak, gre na pot iz Slovenije Odkritje spominskih plošč Pododbor partizanskih kurirjev Gorenjske, bo v sodelovanju z Zvezo združenj borcev NOV in družbenopolitičnimi organizacijami Železnikov v nedeljo, 20. septembra, ob 10. uri, odkril spominsko obeležje v Megušnici pri kmetu Nastranu — Megušarju v spomin na relejno kurirsko postajo G-9. Proslava bo združena s srečanjem borcev krajevne skupnosti Železniki. Popoldne istega dne bodo ob 14. uri odkrili spominsko ploščo pri Stanoniku — Brdarju v Vinharjih. Odkrili jo bodo v spomin na relejno kurirsko postajo G-7. Proslava sodi v okvir praznovanj ob 40. obletnici poljanske vstaje. Po kulturnem programu botovariško srečanje. renjskih |ev - V kampu Sobec pri * bodo v soboto, 19. sep-zbrali gorenjski mladinci, letošnjih mladinskih de-*kcij. V kulturnem progra-«*_e» bo začel ob 10. uri, bodo brigadirji vseh letošnjih . ) brigad - več kot 450 jih ^jo — spregovoril bo Boris > predsednik republiške kon-Zveze socialistične mladine, b° tovarisko srečanje briga-krajanov in nekdanjih udele-. brigad, prireditev pa bodo z raznimi šaljivimi tek-J1 in seveda zaključnim ple-►J^okih skupine Hazard, ^•ttitev je organizirana z name-fadanti pomen mladinskega °ijnega dela, hkrati pa naj bi l^^^ditev, ki bo v prihodnjih tradicionalno organizirana ob delovnih akcij, tudi pro-akciia za pridobivanje v prihodnje brigade. D. 2. vlak, ki bi sicer moral popeljati naslednje leto. Izreden poudarek so dale temu vlaku ne le odbori za pripravo vlaka v Sloveniji in Srbiji, temveč tudi predsedstvo Jugoslavije in republiška konferenca SZDL Srbije. Prvič se bo v vlak bratstva in enotnost vključilo tudi mesto Beograd. Potnikom vlaka bratstva bodo omogočili tudi ogled Beograda in v program bo najverjetneje vključen tudi ogled Titovega spominskega centra. Tako v Beogradu kot v vseh srbskih mestih, kjer se bo ustavljal vlak bratstva, pripravljajo srbski gostitelji slovenskim gostom številna prisrčna srečanja, sprejeme in kulturne prireditve. Za letošnji vlak bratstva je ogromno zanimanje. Tolikšno, da je organizatorje spravilo v težave, kako organizirati prevoz za tolikšno število potnikov — vse kaže tako, da jih bo na vlaku okrog 1400 — kajti težko je odreči slehernemu izgnancu, pa tudi sorodniku, da se tega jubileja bratstva ne bi udeležil. Rešitev so našli v dveh vlakovnih kompozicijah, ki bosta odpeljali ena iz Maribora, ki bo krenila proti Kraljevu, druga pa z Jesenic in bo peljala proti Titovim Užicam, obe pa bosta vlekli lokomotivi Titovega modrega vlaka. Z Gorenjske se bo manifestacije bratstva in enotnosti udeležilo okrog 200 nekdanjih izgnancev in njihovih svojcev, nekaj jih bo iz Ljubljane, veČina pa iz okolice Celja, Maribora, Ptuja in slovenske Koroške, kjer je nemški okupator prebivalstvo najbolj množično izseljeval. Na vlaku bratstva pa bosta tokrat tudi delegaciji avstrijskih in italijanskih Slovencev. Ob tem jubilejnem vlaku bratstva bodo organizatorji iz 28 pobratenih slovenskih občin velikemu številu srbskih družin, ki so v času narodnoosvobodilne borbe nudile zavetje slovenskim izgnancem in njihovim družinam, podelili posebna priznanja. D. Dolenc predsednik planinske zveze Slovenije, Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo, Marjan Orožen, sekretar mestne konference ZK mesta Ljubljana, član predsedstva SRS Tone Bole ter mnogi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Kranj in okoliških krajevnih skupnosti. Slavnostni govornik, Martin Košir, ki je za pozdravnim nagovorom predsednika planinskega društva Kranj Francija Ekarja in predsednika občinske skupščine Staneta Božiča povzel besedo, je obširno orisal vlogo in pomen planinske organizacije ne le za vzgojo mladih za življenje v naravi, za utrjevanje tovarištva, prebujanje narodne zavesti, temveč tudi kot oporišča obrambne pripravljenosti. Dotaknil se je vloge planinstva v dosedanji slovenski in jugoslovanski zgodovini, v nadaljevanju pa je opozoril na nekatera vprašanja, ki so dandanašnji vse pogostejša v zvezi z varstvom narave v gorskem svetu. Omenil je vse hitrejši razvoj turizma, širjenje možnosti za rekreacijo, a hkrati opozoril tudi na skrunitev prvobitne narave in škodo, ki jo s tem povzročamo naravnemu kraljestvu. Prireditev se je nadaljevala s kulturnim programom, ki so ga pripravili pihalni orkester iz Kranja, igralci Prešernovega gledališča, kvintet bratov Zupan iz Tržiča in moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj. Najzaslužnejšim sodelavcem planinstva pa so podelili priznanja Planinske zveze Slovenije, in sicer zlate znake organizaciji slo-slovenskih tabornikov, enoti letalske milice z Brnikov, Upravi za notranje zadeve Gorenjske in Vojni pošti 1098 Kranj. Istega dne so se na Krvavcu, na planini Jezerca, zbrali tudi borci in aktivisti krvavškega področja, ki so ta dan namenili spominu na ustanovitev Krvavške čete pred štiridesetimi leti. Ob spomeniku padlim Kokrškega odreda in II. grupe odredov so pripravili kratek kulturni program z recitacijami učencev osnovne šole Davorina Jenka in glasbeno spremljavo šolskega orkestra. Dogodke, ki se jih te dni spominjamo, je v govoru obnovil preživeli borec Krvavške čete, delegacije pa so k spomeniku položile vence. D. Z. Zgradili cesto Komenda — Krajani Komende, natančneje Mlake in Podbor-šta, so uspešno zaključili še eno akcijo. Zgradili so 700 metrov ceste od Mlake do Podboršta, jo prekrili z asfaltom, istočasno pa so zgradili tudi 500 metrov kanalizacije za meteorno vodo ter most čez potok Go vin jak. Dela so veljala 1,7 milijona dinarjev, v kar seveda ni všteto prostovoljno delo. Krajani Mlake in Podboršta so sami zbrali 350 tisoč dinarjev, vsaka družina pa je opravila 50 ur prostovoljnega dela. 1,36 milijona dinarjev pa so zagotovili iz tekočega krajevnega samoprispevka. KRANJ - PRISRČEN SPREJEM ZA BORUTA IN DARJANA PETRIČA - Občani Kranja, več kot tisoč se jih je zbralo pred skupščino, so prisrčno pozdravili evropskega prvaka na 400 m, srebrnega na 1500 m kravi Boruta Petriča, Darjana Petriča, ki je bil na 400 m tretji in na 1500 m kravi peti ter trenerja Draga Petriča. V imenu kranjske telesnokultume skupnosti jih je pozdravil in jim ob uspehu čestital predsednik IO TKS Kranj Vili Planinšek, ki je ob prisotnosti družbenopolitičnih delavcev v občini dejal, da sta njuna uspeha resnična in izjemna. Po tem veličastnem sprejemu v Kranju pa so jim v gostišču Jernej na Kokrici k uspehom čestitali tudi družbenopolitične organizacije na Kokrici in športniki ŠD Kokrica. (-dh) O LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 15 SE PO JUGOSLAVIJI Proslava na Ostrožnem brdu Osrednja primorska pro slava ob 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte ter vstaje jugoslovanskih narodov je bila na Ostrožnem brdu v Brkinih, kjer so se zbrali številni borci NOB. aktivisti OF, italijanski anti fašisti ter številni drugi obča ni, predvsem pa mladina. Slavnostni govornik je bil predsednik republiške skup ščine Milan Kučan, med go sti pa so bili tudi Lidija Sentjurc, narodna heroja Tone Ferjančič in Drago Maslo. Mozir&ki občinski praznik V mozirski občini so i boto sklenili letošnje reditve v počastitev občin sitega praznika. V kulturnem domu v Mozirju je bila slav nostna seja občinske skup ščine, ki so se je udeležili tudi Andrej Marine, Ivan Dolni-čar, Tone Bole in član sveta federacije Franc Lesk osek Luka, ki so mu ob tej priložnosti podelili naziv častnega mozirskega občana. so-pn Tretje izmene ni Kamniške osnovne šole letos obiskuje 3.243 otrok, v usmerjenega izobraževanja pa imajo 575 učencev* — izmene v osnovnih šolah ni, v Komendi so morali : oddelek podaljšanega bivanja — Kamniška občina je redkih, ki še nima nobene celodnevne šole Spominska svečanost v Radovljici — V soboto, 12. septembra, je bila ob grobnici narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca r Radovljici vsakoletna spominska svečanost. Mladina in borci, ter aktivisti jeseniške in radovljiške občine so se poklonili spominu narod nega heroja Jožeta Gregorčiča, ki se je skupaj s 25 soborci selške čete Gorenjskega odreda boril z Nemci na Lipniškiplanini na Jelovici, kjer je tudi padel. Mladi se poklonijo spominu tako v Radovljici, kjer so posmrtni ostanki heroja, kot na Lipniški planini, kjer je bila borba — Foto: D Sede/ Obletnica kobariške republike V Kobaridu so se v nedeljo povorke občanov in gostov ves dan po okrašenih ulicah zlivale na prireditveni pro stor, kjer so odkrili spominsko obeležje narodnoosvobo dilnemu gibanju v tem kraju. Pred 38 leti je namreč v tem kraju kar 60 dni živela svobodna »Kobariška republi ka«. Tako so v bron spominske plošče, pred katero je govoril narodni heroj Albert Jakopič-Kajtimir, vtisnili obrise okoli 400 kvadratnih kilometrov velikega osvobojenega ozemlja »Kobariške republike«. V Kobaridu so včeraj proslavili tudi 30-let-nico tovarne igel Kobarid, ki veliko prispeva k hitrejšemu razvoju teh krajeviPred tovarno . je govoril član predsedstva CK ZKJ Jugo slavije Stane Dolanc. »Vsi ti zbori, pa tudi današnji, seveda niso organizirani zaradi nekakšnega romantičnega spominjanja na minule čase. Te proslave so znamenje spoštovanja in priznanja tistim ki so s svojim herojskim bojem omogočili tako uspešen razvoj Jugoslavije na notranjem in zunanjem področju. Hkrati so tudi priložnost .da na njih *otovimo rezultate svojega *la in da vsi skupaj manife stiramo svojo trdno priprav Ijenost politiki ZKJ ter trdno pripravljenost in neomaj-nos t pri nadaljnjem razvoja-nju socialističnega samoupravljanja,« je poudaril slavnostni govornik. Nova pošta in vrtec v Rovtah S slavnostno sejo občinske skupščine Logatec, ki je bila v Rovtah, so slovesno predali namenu novo stavbo, v kate ri so odprli pošto, enoto vrtca Kurirček in 11 stanovanj. S tem so proslavili občinski praznik, ki ga praznujejo v spomin na 12. september leta 1943, ko je bil ustanov Ijen Logaški bataljon. Slavnostni govornik, predsednik logaške občinske skupščine Franc Godina je orisla lan ske in letošnje uspehe, pol letne rezultate in načrte logaške občine. Vreden velikega vzornika V Skorji Loki so v soboto predali namenu Center Borisa Ziherla — novo šolo usmerjenega izobraževanja z dijaškim domom Skorji« Loka — V soboto so slovesno predali namenu novo šolo usmerjenega izobraževanja z dijaškim domom dr. Borisa Ziherla in s tem sklenili izgradnjo vzgojnoizo-braževalnih objektov na Podnu, kjer sedaj stoji vrtec, osnovna šola, osnovna šola s prilagojenim programom, srednja šola z dijaškim domom in športna dvorana. V novi šoli so združene vse srednješolske usmeritve, ki so v Škofji Loki, v dijaškem domu pa bodo učenci tudi iz drugih krajev, učenci lesarske usmeritve pa iz skoraj vse Slovenije. Z gradnjo so se v Skorji Loki še enkrat izkazali: samoupravno so se dogovorili za zbiranje denarja in sicer so ga velik del prispevale organizacije združenega dela, izobraževalne skupnosti in del tudi občani s samoprispevkom. Sola- in dijaški dom sta grajan zelo funkcionalno, saj je več prostorov skupnih, kuhinja pa celo zmore skuhati obroke za vse škofjeloške šole in vrtce, hkrati pa je gradnja skupaj z opremo veljala 20.000 dinarjev na kvadratni meter, kar je sorazmerno nizka cena. »Danes se bolj kot kdajkoli doslej govori in piše o nujnosti preusmeritve našega gospodarstva k tržno a trakti vnejšim in akumulativnejšim programom,« je poudaril slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj. »Vsakršen dvig produkcije na višjo tehnološko raven pa je mogoč le, če so izpolnjeni trije pogoji: imeti je treba nov program, ki mora biti tehnološko in tržno domišljen, na razpolago je treba imeti potrebna finančna "sredstva in razpolagati s strokovno usposobljenimi kadri. Kadrovska politika, tako na nacionalnem nivoju kot v posameznih družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah združenega dela, pomeni dominantno funkcijo politike sploh. Nobenega sistema ni mogoče trajneje usmerjati k željenim ciljem, če zato niso podane Akcija 88 dreves za Tita Vsak park naj ima trajno vrednost Kamnik — Učilnice so se spet napolnile in kamniške osnovne šole letos obiskuje 3.243 otrok. Največji šoli sta seveda v kamniškem mestu, saj ima osnovna šola Frana Albrehta kar 1.410 učencev. Toma Brejca pa 920. Tretje izmene, ki je grozila pred leti, ni nikjer. V Komendi, iejer je prostorska stiska največja, so se ji morali izogniti tako, da so žrtvovali oddelek podaljšanega bivanja in namesto dveh imajo letos samo enega, kar je seveda korak nazaj v razvoju osnovnega šolstva. Zato pa so lahko uvedli oddelek podaljšanega bivanja na drugih osnovnih šolah, saj jih je lani imela poleg komendske le še osnovna šola v Stranjah. Letos so tako uvedli deset oddelkov podaljšanega bivanja, ki zajemajo okrog 280 otrok. Zelja staršev je veliko več, in če ne bi bilo zadreg s sprostorom in denarjem, bi jih lahko organizirali najmanj petnajst. Tretji izmeni so se na šolah izognili s tem. da so Štiri razrede osnovne šole s prilagojenim programom preselili v dijaški dom. Osnovnošolskemu pouku pa daje prostorske možnosti tudi novi center usmerjenega izobraževanja, v katerem je praznih še osem učilnic. V centru bi torej lahko organizirali pedagoško enoto. Vendar pa je s tem povezana reorganizacija dveh velikih osnovnih šol v kamniškem mestu. Najučinkoviteje bi seveda bilo, da bi šole združili pod enotnim vodstvom. Podružnična šola na Duplici bi z dograditvijo prav tako postala samostojna pedagoška enota. Nekatera dela bi z učinkovitejšo organizacijo lahko združili in tako zmanjšali število administrativnega kadra, kar bi omogočilo povečanje števila svetovalnega kadar na šolah, saj imajo danes na kamniških osnovnih šolah le socialne delavce in enega psihologa. Podaljšano bivanje sev^ va tudi ustrezno prehrano ■ osnovni šoli Frana Albrehta m dili novo razdelilno kuhinjo. *' šolah v kamniškem mesta jedilnico, prav tako na šolarje pa kuhajo v noi šolskem centru, kjer z termin ipd. Tudi izgovor ima zapisan po svoje, npr. enja—1 (fr. ažabma). Ali ni to proti duhu slovenskega jezika? Zal je. Zapis akc'ent, t'ermin, aHaVet nam namreč samo mesto naglasa, ne pa tudi kakovosti in kolik osti nag samoglasnika. Zato je akc'ent mogoče brati na tri načine: kot akcent ali akcent Da bi bralec zvedel, kako se naglašeni s* nik res izgovarja, mora poseči po drugem priročniku, pravopisi varju ali pravorečju (ki niso vsakemu pri roki). Zakaj pa j\ Leksikonu sploh potrebno zapisovati (predpisovati) mesto i Ali pa, kako se enjambement izgovarja v francoščini! Saj najdeš v francoskem slovarju! In tako po vrsti za druge jt nima vsak uporabnik Leksikona teh priročnikov lepo razvrk, polici nad pisalno mizo! Tako zapisovanje naglasnega mesta i tujk v Leksikonu je čisto odveč. Ne bi pa bilo odveč, ampak na zelo dobrodošlo, če bi dal Leksikon Slovencu polno pojasnilo, tj. vedal, da gre dejansko za agoa, akcent, alfabet, besedo, (psi) termin ipd., pa seveda tudi za aažambma Na to pomanjkljivost zapisovanja v slovenščino prevzetih ba*^ leksikoa na lakih delih Cankarjeve založbe je bilo uredništvo nno7.nri£nn- . ..____- _x:a_____x a., natrvlavn* nrenrosta ^».noanamiun aeun Cankarjeve ^^t**™* preprostosti 1 opozorjeno; vendar mu je ?*itnyečutajeno in dogo« do vsega tistega, kar je pn nas že ^ftV"a\X Slovenci goi Razsodišče vabi vse, ki jim n. Xvno izražanje pišemo, naj predloge in pobude za boljše jeziKovn na naslov: . razSodišče. RK Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno ™ Slovenije, 61000Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna s*™. TfJHIK, 15. SEPTEMBRA 1981 GOSPODARSTVO Pravna pomoč za vse .3.STRAN G *^er vti triiiki delavci in občani nimajo enakega varstva, ko J>erjavljajo svoje pravice, se izvrini svet zavzema za ustanov i-^veaeali dveh samostojnih odvetniških pisarn veliko pripomogli služba pravne pomoči pri občinskem svetu zveze sindikatov ter samostojna služba zago-tržiški Trti* — Letošnja analiza *«ivhanju pravne pomoči v ^bčini kaže. da vsi občani nimajo kakega varstva, ko uveljavljajo ^Voje pravice. Le v nekaj več kot ^akrvici organizacij združenega dela * področja gospodarstva se lahko zavalijo s službami pravne pomoči. .Se slabše je v organizacijah druž-^sih dejavnosti. V njih, razen v eni, ^■»»ne pomoči sploh ni. čeprav povsod ugotavljajo, da bi bila po ^M»a. Kljub temu je v svojih **Waakih dokumentih ne načrtujejo. K izboljšanju stanja na področju Ugotavljanja pravne pomoči v •"taki občini sta zadnji dve leti družbenega pravobranilca samoupravljanja. Pretežni del njune deiavnosti sestavljajo pravni nasveti delavcem, ki uveljavljajo na osnovi dela pridobljene pravice. Kam pa naj se zatečejo po pomoč drugi občani? V občini s skoraj 14.000 prebivalci ni niti enega odvetnika, ne samostojnega, kaj šele delovne skupnosti odvetnikov. Zakon o pravni pomoči pravi, da je treba pravno pomoč čim bolj približati delovnim ljudem in občanom. Občina kot temeljna druž- XJspešen začetek ^o organizacijski plati je uspešen začetek srednjega usmer-pMfs izobraževanja na Gorenjskem zagotovljen — Raz-^*r» med potrebami in zanimanjem učencev za »deficitar-Jje« skrajšane programe ko vinarstva, gradbeništva, gumar-gostinstva in tekstilništva Po večletnih pripravah in lanski specializirane učilnice za pouk naravoslovnih predmetov ter osnov tehnike in proizvodnje, pri čemer so se šolski centri povezali in opremljanje bistveno pocenili. ljenjih >ai» ^Hotitvi začetka smo v Sloveniji CJjJ*ied le uvedli usmerjeno izo-^*^ievanje. S tem smo presegli dvoj-oziroma trojnost i zob ra zeva *». odpravili velike kakovostne med posameznimi vrstami Sol ter ustvarili pogoje za >itev višje splošne ravni znaki bo zlasti kvalificiranim de-odprla možnosti za hitrejše ■janje tehnološkim novostim uspešno samoupravljanje. nekaterim napakam, ki »Ijajo vsako uvajanje nečesa smo se na Gorenjskem pra-»o in dovolj temeljito* lotili ,v na preobrazbo srednjega šol-Koordinacijski odbor je izdelal razmestitve vzgojnoizobra-'•h programov z opredelitvijo vpianih mest. V skladu s poli in razvojnimi cilji gorenj-gospodarstva so proizvodno programi dobili krepko pred družboslovnimi usme-u. ^ ,v pri tej razdelitvi pa je nekoliko zatajila. Ze med bjem vpisov in še bolj izrazito preusmerjanjem učencev se je * pokazalo, da bodo nekateri kljub vsemu bolj prazni od Poglejmo; v sto petih prvega leta srednjega izobraževanja na Goje prostora za 3150 učen-ro drugi strani pa smo že ■J vedeli, da bo osnovnošolsko junija sklenilo okrog 2800 m da je priliv iz drugih 'j*1 v šole širšega slovenskega ■j* približno enak odlivu naših '<*njgam. najvažnejših podatkih se je v *to usmerjenega izobraževana Gorenjskem vpisalo 2736 Torej nekateri oddelki niso oziroma jih sploh ni. Praznina prizadela skrajšane pro kovinarstva, gradbeništva, cva, gostinstva in tekstil -torej poklice, za katere med »mi osnovnošolci že doslej posebnega navdušenja, če-ph združeno delo potrebuje, pa so dani vsi organizacijski z* uspešen začetek srednjega izobraževanja. V lu za šolstvo so se že lani lotili JlJanja učiteljev, vsi novi uč-za predmete skupne vzgoj-5r*zbene osnove v prvem let-*> izšli pred začetkom pouka, manj na red pa so tudi H. .Jelovčan benopolitična skupnost mora dajati pobude za ustanavljanje služb, pravne pomoči in samostojne odvetniške dejavnosti ter skrbeti za tako kadrovsko politiko, da bo pravna pomoč zadostna in tudi strokovna. Izvršni svet skupščine občine Tržič je posredoval analizo o zagotavljanju pravne pomoči odvetniški zbornici Slovenije. Ta meni. naj bi služba pri občinskem svetu zveze sindikatov pokrila potrebe delavcev v njihovih delovnih in drugih sporih, za dajanje pravne pomoči pravnim osebam družbenega sektorja in drugim občanom pa bo potrebno ustanoviti delovno skupnost odvetnikov ali eno oziroma dve samostojni odvetniški pisarni. Priporoča drugo rešitev, ki bi bila boljša glede na velikost občine, glede na to, da v njej ni sodišča, pa tudi zato, ker odvetniki iste delovne skupnosti ne morejo zastopati tudi nasprotne stranke v istem sporu. Za tako rešitev se je ogrel tudi izvršni svet, ki bo zagotovil primerne prostore za eno ali dve samostojni odvetniški pisarni ter skupaj z odvetniškim zborom v Kranju vzpostavil stik med bodočimi tržiškimi odvetniki in organizacijami zejru-ženega dela, samoupravnimi ter drugimi skupnostmi v občini. H. Jelovčan *nW >Jbolj DOGOVORILI SMO SE Še več v izvoz Kranjsko gospodarstvo ni slabo gospodarilo v prvi polovici leta pa tudi izvozni plani so bili preseženi — Vendar pa se nekatere OZD še ne vključujejo dovolj, ali pa sploh ne, v prodajo na tuje, zato je sprejeta vrsta pobud za še živahnejšo izvozno dejavnost ... . ki doslej niso znali na drugo tržiščč kot na domače. Družbenopolitične organizacije v občini od sindikata do zveze komunistov so že dale pobudo, da v vseh samoupravnih organih v združenem delu zavzeto poiščejo možnosti za povečanje izvoza, medtem ko kranjski izvršni svet načrtuje razgovore o tem vprašanju z vsemi organizacijami združenega dela. Skupščina občine je zato poleg informacije o polletnem gospodarjenju sprejela Se vrsto spodbud za uresničevanje izvozno-uvoznih nalog. Izvozna tema je bila tudi naslednja točka na seji kranjske občinske skupščine. Delegati so sicer sprejeli predlog družbenega dogovora o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza ž* nekaterimi spremembami. V prvotnem predlogu dogovora je bila med podpisniki tudi Služba družbenega knjigovodstva, ki pa je zadolžena za spremljanje izvajanja takšnega dogovora že po republiškem dogovoru. Kranjska lista podpisnikov družbenega dogovora je nekoliko daljša, kar seveda pomeni, da lahko več družbenih dejavnosti z manjšimi zneski zbere dogovorjena sredstva za pospeševanje izvoza. Uporabniki družbenih sredstev, ki po tem dogovoru prispevajo za pospeševanje izvoza, na ta način odvajajo 1 odstotek sredstev za svoje dejavnosti, ob tem pa velja pripomniti, da občjnska zdravstvena skupnost in pa samoupravna komunalna interesna skupnost prispevata iz svojih sredstev za investicije. Podpisniki družbenega dogovora ah ^5 MonOS? ^*T.,P° Obnovi - Poslopje osnovne Sole r Afa S& «oSSjJ° z*™^, udarniško po vojni. Kaže, da gradnja tedaj ni XVsTSS 'S? Profite že kliče po temeljiti obnovi Posebej pa-VV? do telovadnici, nad katerim so stanovanja. Zaradi nevar V** mornb *^-poSre> 80 telovadnico zaprli, stanovalci pa se V^ttifl^Jf**, Krajani Most so se najprej zavzemali, da bi >Šo^a hi??* prev2ela investicijo, zgradili bi novo telo ** bi učenci uporabljali kot jedilnico, v njem pa bi oi vodnico, jedilnico, v njem pa m ostal tudi za razne prireditve. Toda njihovo J* zavrlo omejevanje investicij, st,_, * fi*OBt morala sredstva za naložbe zmanjšati z 8,36 milijonov na InuM/onov dinarjev. Vse torej kaže, da bo moč poslopje le obnoviti. do bi bil prostor uporaben z-y«fo;g zavrlo omejevanje investicij, saj je kamnu^aj2obmžemlna Delegati zborov skupščine občine Kranj so na zadnji seji prejšnji teden namenili največ pozornosti rezultatom letnega gospodarjenja. Številke o gospodarjenju so sicer relativno ugodne: povečal se je obseg industrijske proizvodnje, porasel je prihodek in dohodek, prav tako družbeni proizvod. Po drugi strani pa je zaradi hitrega naraščanja materialnih stroškov padala tudi ekonomičnost poslovanja. Vendar pa se je razprava manj sukala okoli teh pokazateljev gospodarjenja, pač pa več o izvozno-uvozni menjavi. Kranjsko gospodarstvo je sicer v prvi polovici leta izvozilo za skoraj 48 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju; republiško gospodarstvo je bilo v izvozu manj uspešno, saj se je le-ta povečal le za dobrih 10 odstotkov. Vendar pa izvozni uspehi kranjskega gospodarstva še ne pomenijo, da si lahko ob teh številkah za letos že oddahnemo. Se posebej zato ne, ker se izvoz na zahodno tržišče zmanjšuje, močneje pa se je povečal na vzhodno tržišče. Ob tem pa seveda ni najmanj pomembno, da je še frenizek delež celotnega prihodka, i ga ustvarjamo z izvozom. Za kranjsko gospodarstvo je sicer značilno, da izvaža le nekaj večjih delovnih organizacij, medtem ko v manjših doslej še ni bilo čutiti kakšnih posebnih prizadevanj, da bi se vključile v zunanjetrgovinsko menjavo. V sedanjem položaju, ko je za zmanjševanje negatvne zunanjetrgovinske bilance potrebno napeti vse sile, bi bilo treba poiskati tudi možnosti za dodatni izvoz ter poiskat! tuje tržišče tudi za izdelke, kranjski občini bodo zbrali na ta način 37.764 din. Delegati so med drugim poslušali tudi informacijo komiteja za gospo-ff darstvo o potrošniški mrzlici sredi avgusta. Zaradi napovedi o neupravičenih podražitvah olja, sladkorja in mleka so že v naslednjih treh urah po objavi na radiu potrošniki v kranjskih trgovinah in diskontih nakupili toliko, kot sicer prodajo trgovine v enem tednu: 28 ton olja in 55 ton sladkorja. Prodaja teh dveh živil je bila seveda nato omejena (za olje zdaj že ni več omejitve pri prodaji), kranjske občinske zaloge pa so se povečale s 50 tonami olja in 120 tonami sladkorja iz republiških tržnih rezerv. Iz občinskih blagovnih rezerv pa so trgovine dobile v prodajo k svojim zalogam še 30 ton olja in 60 ton sladkorja. Zato so lahko potrošniki v petih dneh, toliko je namreč bilo povečanega povpraševanja, nakupili za domala enomesečno prodajo teh živil v kranjskih trgovinah ali 83 ton olja in 147 ton sladkorja. Povečano povpraševanje po teh živilih je trgovina dobro obvladala in z dobro organizacijo tudi bistveno pripomogla k umirjanju potrošniške mrzlice. Občinske blagovne rezerve pa so zdaj tudi že tolikšne, da lahko učinkovito izravnajo takšna nihanja v povpraševanju, kot je bilo nedavna potrošniška mrzlica. NAŠ SOGOVORNIK Stanka Teržan Šola ni začetek in konec prometne vzgoje Na gorenjskih osnovnih šolah je doslej opravila kolesarske izpite nekako tretjina šolarjev. Seveda pa kolesarski izpit ni edino prometno znanje, ki ga osnovnošolec dobi na osemletki, kljub temu da prometne vzgoje ni na osnovnošolskem urniku. Prometna vzgoja tudi ni izključno naloga mentorja za prometno vzgojo, pač pa je vsebina porazdeljena tudi med druge predmete. Novi šolski predmetnik pa bo Se razširjal prometno vzgojo na druge dodatne predmete, kot so na primer fizika, gospodinjstvo ipd. Breme prometne vzgoje se je sicer z mentorjevih ramen porazdelilo tudi na komisijo za prometno varnost na Soli, še premalo pa pri tej vzgoji otrok sodelujejo starši. To je le ena od ugotovitev s seminarja mentorjev z vseh gorenjskih osnovnih Sol, ki ga je v začetku septembra organiziral kranjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. »Zal je bilo premalo odziva iz srednjih Sol,« je povedala Stanka Teržan, pedagoška svetovalka za prometno vzgojo na OŠ pri Zavodu za šolstvo, enota Kranj, »čeprav bi bilo prav na srednji stopnji potrebno narediti tiekaj več. Prometna varnost otrok do 14. leta se je namreč v Sloveniji že izboljšala, medtem ko pa nezgode mladostnikov tja do 18. leta Se vedno naraščajo« Varnost šolarja v prometu je najbrž dosti širša naloga, ne le šol in staršev? »Prav gotovo. Novi zakon o varnosti prometa razširja to odgovornost. Zato lahko upamo, da bo poslej treba manj časa čakati na odpravo nekaterih črnih točk na cestah, kjer .se pogosteje dogajajo prometne nezgode, da bodo talne oznake pred šolami in ostali znaki dobro vidni vse leto, da se ne bo ustavljalo pri denarju, če bo treba kje postaviti varovalno ograjo ipd.« Nekatere nove šole imajo kabinete za prometno vzgojo, kako pa je z učili? »Kabinete imajo sicer le nove šole, druge pa imajo vsaj prometni kotiček. Na letošnji razstavi učil v Ljubljani je bilo sicer dosti novega za to področje, toda na žalost je čakalna doba za učila zelo dolga. Tudi filmov o prometu za šolske potrebe je premalo, posebno takih, ki bi bili usklajeni z učnim programom.« Rumena rutica še ni zagotovilo, da bo šolar varnejši na cesti, je le eden od načinov za olajšanje samostojnejše poti skozi gost promet. Ali je v novem šolskem letu predvidena kakšna novost, kakšna spodbuda za pridobivanje prometnega znanja? »Da, na pobudo republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cesntem prometu bodo odslej šolarji, ki bodo znali prometno znanje praktično uporabljati tako na tekmovanjih kot v redni šolski dejavnosti in seveda na javnih prometnih površinah, prejeli priznanje — prometno značko«. L. M. 'Poudarki iz govora dr. Marijana Breclja Ti kraji so doživeli velik razvoj • Kot povsod, so bile tudi na območju škofjeloške občine posledice Štiriletne vojne težke. Človeške žrtve so bile velike, mnogi so izkrvaveli kot borci in aktivisti v osvobodilnem boju, številne so bile žrtve okupatorjevega nasilja tu na domačih tleh in v njihovih smrtonosnih taboriščih. Tudi gmotne posledice so bile težke. Ti kraji, ki so danes V mejah škofjeloške občine, pred vojno niso bili kaj prida razviti. Će pa preletimo ves čas od prvih povojnih let do današnjih dni in se vprašamo, do kam je prišla v svojem razvoju škofjeloška občina, kako danes živi njeno prebivalstvo, potem moramo reči, da so ti kraji doživeli velik razvoj. Danes živi na tem območju 35 tisoč ljudi. Narodni dohodek na prebivalca je bil po osvoboditvi nekaj čez 5.000 din, danes pa znaša že 152.000 din. Samo v zadnjih desetih letih se je število zaposlenih podvojilo, sedaj jih je 14 tisoč, tako da je dobrih 41 odstotkov vsega prebivalstva zaposlenih v združenem delu, od tega znaša delež žena kar 47 odstotkov. Od kmetijstva pa živi le še 9 odstotkov prebivalstva. Po stopnji razvitosti sodi škofjeloška občina na 13. mesto v Sloveniji. • Predsedstvo SFRJ je julija v okviru svojih ustavnih pristojnosti poseglo v razreševanje nastalih problemov stabilizacijske politike. Opredelilo je cilje, ki jih moramo doseči in to predvsem v proizvodnji, izvozu in uvozu, v investicijski potrošnji, glede skupne in splošne porabe in za umiritev cen. Zvezni izvršni svet in skupščine SFRJ sta s konkretnimi ukrepi in priporočili lotila realizacije teh nalog. Pri nas je to naredila konec julija republiška skupščina. Tudi vsi drugi dejavniki so odločno krenili v akcijo. Vendar je potrebno poudariti, da je velikega pomena za uspehe v stabilizacijski politiki, v kakšni meri in s kakšno prizadevnostjo so vključene v to borbo občine. Predvsem gre za to, da občinske skupščine s svojimi izvršnimi sveti prevzamejo odgovornost za akcijo. V občini pa je potrebno zagotoviti, da bodo resnično prav vse delovne organizacije in vse samoupravne organizacije in skupnosti vključene v to borbo. •'V zadnjem času se v gospodarskih gibanjih že kažejo premiki na bolje. Toda pri gospodarskih odnosih s tujino, vključno s problemom naše likvidnosti Se ni zadovoljivih rezultatov. G L# A S4.STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 15. SEPTEMBRA Pozeba in toča opravili svoje Manj sadja za ozimnico V naivecjem gorenjskem sadovnjaku Res je pri Pod vinu je spomladanska pozeba zmanjiala pridelek sadja za dobro desetino. Le bujnemu cvetenju se lahko zahvalijo sadjarji, da »izpad« ni ie večji, — V Potočah nad Preddvorom je pozeba prizadela žlahtne hruške vil jamo vke. Tej je 17. junija sledila ie toča. Od ledenih kroglic obtolčeni sadeži bodo končali po znatno nižji ceni v predelavi za sadne sokove. sprva kazalo. Sadjarji so menili, da Pod vin - Sadni nasad Resje pri Podvinu, ki ga upravlja KZK temeljna organizacija Kooperacija Radovljica, letošnja spomladanska pozeba le ni tako prizadela, kot je bo zaradi nje pridelek jeseni manjši za več kot tretjino. Toda sadje si je., hitro opomoglo in predvsem zaradi bujnega cvetenja je tudi letošnji Nova pridobitev Embalažno grafičnega podjetja iz Škofje Loke — 1200 kvadratnih metrov proizvodno skladiščnih prostorov — Foto: C. Z. Uvozne omejitve preusmerile denar V Embalažno grafičnem podjetju v Skorji Loki so v petek slovesno predali namenu nov prizidek, v katerem je zaklonišče, prostor za odpremo izdelkov, pakirnica, lepilnica, prostor za vzdrževalce in za stiskanje odpadnega materiala — Pridobitev je stala 20 milijonov dinarjev — Pred delovnim kolektivom so v tem srednjeročnem obdobju se pomembne naloge: izgradnja industrijskega tira, usmeritev proizvodnega programa in nabava strojne opreme . Skofja Loka - Embalažno gra- delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke fično podjetje se.je v triindvajsetih izkopali prve kubične metre za prizi-letih iz delavnic za rehabilitacijo invalidnih oseb razvilo v pomembnega izdelovalca transportne in komercialne embalaže, ki opravlja tudi knjigoveške storitve in dela na področju knjigo- in sitotiska. 190 delavcev predela letno v izdelke okoli pet tisoč ton materiala. S tem ustvarijo 250 milijonov prometa, 90 milijonov dohodka in 20 milijonov akumulacije. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je 12 tisoč dinarjev. Vse do 1974. leta so dela s področja kartonaže, knjigoveštva, tiskarstva in plastike opravljali v prostorih starega puštalskega gradu. Potem so se preselili v nove proizvodne prostore v industrijski coni na Trati. V naslednjih petih letih so obnovili skladiščne in proizvodne prostore. Uvozne omejitve in ustalitveni ukrepi pa so lani preusmerili sredstva, namenjena za nabavo nove in sodobne strojne opreme, v izgradnjo prizidka k dosedanjim skladiščno-proi z vodnim prostorom. Zelje o razširitvi segajo še v leta, ko je bila zgrajena nova tovarna, končno pa so se pričele uresničevati lani, ko so dek. Nova hala pomeni prvi korak k uresničevanju srednjeročnjega plana delovnega kolektiva. Na 1200 kvadratnih metrih površine bo prostor za odpremo gotovih izdelkov, za stiskanje odpadnega materiala, prostor za vzdrževalce ter pakirnica in lepilnica. Proizvodno skladiščni prostori bodo odpravili prenekatera ozka grla v organizaciji dela in izboljšali delovne pogoje v nekaterih oddelkih. Denar za gradnjo sta poleg delovnega kolektiva prispevala še sovlagatelja Iskra Elektromeha-nik iz Kranja in LIP z Bleda. Pred delavci Embalažno grafičnega podjetja so v tem srednjeročnem obdobju Še pomembne naloge. Zgradili bodo industrijski tir do tovarne, ki bo pomenil prelomnico v prevozu izdelkov in reprodukcijskega materiala. V zidove ne nameravajo več vlagati, zdaj je na vrsti tudi nakup sodobne strojne opreme. Težave so v tem, da je podjetje povsem neizvoz-nega značaja in nima svojih deviz. Rešitev bo zato treba poiskati v povezavi s celotno reprodukcijsko verigo. C. Zaplotnik pridelek zadovoljiv. Računajo, da bo zaradi pozebe manjši le za dobro desetino. Od 30 hektarov sadovnjaka je letos obrodil nasad le na 22 hektarih, medtem ko ostali del »počiva« zaradi zamenjave sorte ali pa so drevesca še premlada. Po prvih izračunih predvidevajo, da bodo letos obrali približno 450 ton sadja. Z rednim jesenskim obiranjem in prodajo za ozimnico so pričeli v ponedeljek. Za kilogram prvovrstnih jabolk bo treba odšteti do 13 dinarjev, tako kot so se okvirno dogovorili v poslovni skupnosti za sadje. Pri organiziranem nakupu (za sindikalne organizacije) pa je cena domala dva dinarja nižja. Sadje je letos kljub spomladanskim nevšečnostim kakovostno. Povpraševanje po njem bo zagotovo veliko, saj je tudi v zasebnih sadovnjakih letos pridelek občutno manjši. Potoee nad Preddvorom — »Petindvajset let že obstaja sadovnjak v Potočah nad Preddvorom, toda > tem četrts to letnem obdobju nismo vpisali v koledar niti ene pozebe. Letos nam jo je vreme zagodlo v prvih dneh maja, jko so nočne temperature padle izjemno nizko in prizadele cvetenje hrušk. Cred vsem žlahtne viljamovke. Poze a je zmanjšala pridelek najmanj za 30 odstotkov,« pravi Jože Kast run, vodja KZK sadovnjaka v Potočah, pa hkrati tudi skrben sadjar, spreten traktorist, skladiščnik in še kaj. »No, ko smo se že sprijaznili s tretjino manjšim pridelkom viljamovke, so nam črni oblaki nad Storžičem 17. junija popoldne vzeli še zadnje upanje v obilno letošnjo letino. Toča, ki se je vsula ta dan, je močno oklestila nasad. Povzročila je vejiko škodo, ki jo je Zavarovalna skupnost Triglav pred nedavnim ocenila za 80-odstotno. Res škoda, saj je sadje pred tem dobro kazalo. Bilo je povsem zdravo in potihem smo računali na eno rekordnih letin. Po toči smo nasad ponovno gnojili in dvakrat škropili, ker sadna drevesa pri obnavljanju potrebujejo več energije kot pri normalni rasti. Rezultati naših prizadevanj so zdaj jasni: 30 odstotkov vsega sadja je odlične kakovosti in primernega za prodajo sindikalnim organizacijam in posameznikom za ozimnico ter za oskrbo vrtcev, šol in drugih ustanov. Večina jabolk z mlajših in bolj občutljivih nasadov, \i so vsa pikčasta od udarcev ledenih kroglic, bo končalo v predelavi za sadne sokove. In približna razlika v ceni: za kilogram industrijskega sadja bo KZK dobil 3,50 dinarja, medtem ko se bo cena prvovrstnih jabolk za tržno prodajo sukala blizu 13 dinarjev, hruške pa bodo še za štiri ali pet dinarjev dražje. Lahko je ob vsem tem izračunati izpad dohodka,« pravi Jože Kast run. Toča je v zadnjih štirih letih kar trikrat opustošila 20 hektarov velik preddvorski sadovnjak. V Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj zato povsem resno razmišljajo, da bi nad mladim nasadom za hotelom Bor, če se bo toča ponavljala iz leta v leto, potegnili gosto žičnato mrežo. Podobno so storili tudi italijanski sadjarji v Padski nižini. C. Zaplotnik f SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Le rahel dvig QAJ^ zaposlenosti * * V preteklih letih smo se na Gorenjskem in tudi v Sloveniji srečevali s problemi ekstenzivnega zodosIo-vanja, zdaj pa seje zaposlenost močno zmanišala^V razdobju januar-junij /SH/ je bilo v gorenjskih obči nah zaposlenih po statističnih podatkih naslednje število delavcev. Občina Jesenice Kranj Rad. Šk. L. Tržič Regija 0 zaposleni Indeks 5 .3 ? žensk 1.-VL/81 m ■ 14748 38,1 99.1 1,0 32549 49,5 101,1 1,6 12490 53,0 1.5 14853 47,5 100,5 1,6 5981 53,5 99,4 IJ5 80621 47,8 1002 Podatki kažejo, da se zaposlenost ne giblje v skladu z občinskimi planskimi dokumenti za leto 1981. Se bolj pa rast zaposlenosti zaostaja za visoko rastjo, ki so jo organizacije združenega dela planirale na za četku leta v svojih letnih planih kadrov. Zaposlenost na Gorenjskem je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasla le za 02 odstotka. Upad zaposlenosti pod nivo v enakem razdobju lani smo zabeležili v go spodarstvu, medtem ko pa je zaposlenost v negospodarstvu in zasebnem sektorju porasla. Med dejavnostmi, v katerih je zaposlenost upadla so: indu strija - za OJ odstotka, gozdarstvo, vodno gospodar stvo, gradbeništvo, trgovina in obrt Jer osebne stori tve. Vzroki za tako ugodna gibanja so v težjih pogojih gospodarjenja, slabši preskrbi z repromaterialom omejevanju novih investicij, pa tudi v restriktivnem odnosu do zaposlovanja v negospodarstvu. Eden glavnin omejitvenih dejavnikov zaposlovanja pa ie odvisnost osebnih dohodkov od rasti dohodka Druei prav tako pomemben dejavnik pa so strukturna ne skladjamed potrebami združenega dela in poklicno pV>tenriau\ ° * ter" razpoložljivega delovnega ^J^^^JL^i konec Julija letos 729 iskalcev zaposUtve,p<> občinah pot naslednje Jesenice 1% Kranj 257, Radovljica 183, Skofja lAa 104inTYžič 30. Med nezaposlenimi je bilo 57 odstotkov žensk ™°PW' brezposelnosti < regiji je bila v juniju OMod stotkov, v Slovenyipa odstotka. Cepmv je brezZ selnostv rahlem porastu, pa odstotek glede na slene še m problematičen Nezaposlenost seje 2K SnaTsotl^ profila 20 odstotkov šu^^^^ovthTi kov, nekaj manj kot 4 odstotka «^/~ * tenni toliko tudi profila dipl profUa mžerur- W Mirni Pintar Izhod je v novi svetovni gospodarski ureditvi Na sedežu medobčinske gospodarske zbornice v so gorenjski gospodarstveniki pretekli teden p_ izredno zanimivo predavanje Marka Vrhunca, ki Je vek* poslanik - ief misije SFRJ pri OZN v Ženevi — Globok* svetovno krizo bo moč rešiti le z novo---*nai nar gospodarsko ureditvijo — Povzemamo nekaj ugotovitev Svet je zašel v globoko gospodarsko krizo,iz katere ni videti posledice pa so na eni strani vse večje razlike v razvoju med tx_v in revnimi ter v splošnem padcu gospodarske rasti. Bogati poetajaje še bolj bogati in revni še bolj revni in med njimi je tudi že 150 k rata* razlika v višini doseženega narodnega dohodka na prebivalca. Kriza m kaže v padanju rasti proizvodnje, ki se je po vsem svetu od leta 1978*? lani zmanjšala za polovico, letos pa bo proizvodnja v najbolj razvita deželah že enaka lanski, medtem ko dežele v razvoju še lahko ra«! na 3,7 odstotno, vzhodne dežele pa na 3 odstotno rast proizvodnje Manjša rast proizvodnje poraja armade nezaposlenih, saj je Zahodu letos že 26 milijonov nezaposlenih, kar predstavlja socialno in tudi politično breme teh dežel. V deželah v razvoju p bi iskalo delo med 250 in 300 milijoni ljudi. Konstantni problem postaji tudi inflacija, saj morajo tudi najtrdnejše ekonomije priznavati pse* rasti vrednosti svoje valute. Ob vsem je stalno prisotna groza« pomanjkanja energije. Kriza je prinesla še en fenomen: padec produktivnosti. V deseti letih se je v zahodnih državah zmnjšala rast kar za polovico in sicer > 3,1 odstotka letne rasti na 1,5, v vzhodnih deželah pa je padla s 5,3» 3,3 odstotka. Padajo investicije in to po obsegu in kvaliteti čeprav » dnevno srečujemo z novimi dosežki v znanosti, ki ponuja prave revait-cionarne spremembe. Pada obseg rasti svetovne trgovine in sicer je rast od leta 1977 de lani padla s 6 na 3 odstotke. Vrednost svetovne menjave bi bila * precej manjša, če ne bi skokovito porasle cene nafte. Vzrok za manjši obseg prodaje je protekcionizem: v kriznih obdobjih se začenja vsako nacionalno gospodarstvo zapirat in omejevat posle z drugimi državami. Analize raznih organizacij pri OZN kazale, da se protekcionizem hitro sprevrže v nasprotje in » udarce«. Kaj hitro se zaradi omejevanja uvoza začne zrnanjL izvoz. Skupna ocena večine članic OZN je, da je protekcionizem najhujših bolezni našega razvoja. Po mnenju Marka Vrhunca, je lahko omejena ugotovitev i nauk za našo ekonomsko politiko, ki se vse prepogosto poslu protekcionističnih ukrepov, ki že imajo posledice. Naša dežela sodelovati v svetovni trgovini, to je osnova naše prihodnosti. Druga stran krize so dolgovi in devizni primanjkljaji ter na zadolženost. Skoraj je ni dežele na svetu, ki ne bi imela dolgov, celo najbolj razvite se ne morejo izogniti pla primanjkljajem. Tako računajo letos ZDA na 40 milijonov dol deviznega primanjklaja, ZRN na nekaj manj in vrsta držav je razvitem svetu, ki ne more v redu plačevati svojih obveznosti. Zaradi medsebojne povezanosti sodobnega sveta, ko po problemi kot so energetika, ekologija, hrana, zaposlenost, i dolgovi, postajajo svetovni problemi, je izhod iz krize le v sk globalnih rešitvah. To je lahko le koncept nove svetovne gos ureditve, ki so jo pripravile neuvrščene dežele in dežele v _ Njegov cilj je takšen razvoj in takšna ureditev, ki bo odprta napredku tako razvitim kot nerazvitim. l Bogata; so tudi po6amen» raxvo» Gospodarska korist na Gorenjskem lovi Lovstvo spada med važnejše družbene dejavnosti, zato je njegova or-ganizcija posebnega družbenega pomena. Tudi v gospodarskem smislu je organizirano lovstvo nepogrešljiva dejavnost, ki pripomore predvsem k varstvu narave in ohranitvi njenega življenja. Na Gorenjskem deluje na 4000 hektarih 28 lovskih družin, ki se ukvarjajo pretežno z ohranitvijo in trajno zagotovitvijo določenega števila divjadi v naravnem okolju. Posebno intenzivno se lovstvo ukvarja z gamsi, srnjadjo in jelenjadjo, v to skrb pa so vključeni tudi ostali prebivalci gozda in gora. Lovske organizacije imajo svojo dejavnost načrtno razdeljeno po programih, ki jih izdelujejo letno in srednjeročno — slednje potrjuje občinska skupščina. Zaokroženo območje, v katerem smotrno gospodarijo z divjadjo in v njem izvajajo svoje gospodarske naloge, zajema tri večja lovišča: triglavsko območje, karavanško in loško. V njih lovske družine za uresničitev svojih nalog sodelujejo z drugimi gospodarskimi dejavniki, ki gospodarijo v prostoru — gozdarji in kmetijo. Kar imajo trenutno v skupnem načrtu glede varstva narave, je bolj stvar zamisli, v praksi pa je ta dialog še vedno le preizkusni kamen. Lovci kot temeljni nosilci ohranitve živalskih vrst so namreč še vedno deležni grenkih očitkov o gospodarski škodi, ki jo v gozdu in po poljih povzroča divjad Cilj ohranitve divjadi, kar je osnovna naloga lovstva, sicer zajema tudi odstrel odvečne divjadi, vendar pa ne množičnega pomora. Za zdaj številčnost divjadi na Gorenjskem ni ogrožena, kar pa se tiče dodatnega odstrela, bi bilo treba razmišljati, ne pa ukrepati samovoljno. Odstrel se namreč po pravilih odreja le glede na površino lovišč in grozeče bolezni — na Gorenjskem sta namreč precej razširjeni steklina pri lisicah in garjavost pri gamsih — o škodljivosti divjadi pa je treba reči skupno besedo z vsemi prizadetimi dejavniki, kmeti, gozdarji, delovnimi organizacijami, kmetijskimi zadrugami, delovnimi organizacijami; saj odstrel »škodljivcev« ne more biti le domena lovcev. Lovci pa so sicer glede darjenja v okvirih svoje precej samostojni in drugih virov. Sredstva za svoje' vanje črpajo pretežno iz ' večinoma iz izkupička, ki ga ustreljena divjad. Nesporno' strokovna raven lovcev, katera' jamči za obstoj divjadi in naravnih lepot, nedvomno tja precejšnjo gospodarsko nost. Gradnja proizvodne kale nekdanjih prostorih kranjske karne je sedaj obrat kmetuskr hanizacije Alpetoura. Za * delajo še v obstoječih prostom prav leti niso najbolj primt** proizvodnja ni dovob tekoče." dar pa nameravajo do pombeTI hodnjega leta popolnoma j že novo proizvodno dt«ra»v \ i nekdanje peči, ki prostorsko ajj ustreza obsegu pričakovan* f~ vodnje, so ohranili le zunanji Do prihodnjega leta pa bodo i sodobno urediti in l*»V*' mostovno dvigalo, ki bo lažjemu transportu in ne ter to tekočemu proizvodnemu pr& - Foto: D. Zlebir TOKK. 15. SEPTEMBRA 1981 KULTURA 5. STRAN G L A Odločna Pepelka ^*ladi Kranjčan fBrnnazije, je sam *epelki vdahnil sodobno "^Vl pot do otrok Vroš, Trefalt. dijak drugega letnika kranjske naredil animirani film. s katerim je pravljici o življenje — Želimo le. Ha bo odlični film , Le kdo ae pozna pravljice o Pepel-J**"* Lepa. stara pravljica, pri kateri me ie vselej motila ostra ločnica ***«d dobrim in zlim. ločnica, ki kroji p*odo. ki vse vnaprej odmeri in do-**či. »( Življenje se danes suka drugače *>o* ga je vdahnil tudi Pepelki. Nje-**va Pepelka je odločna deklica, ki kaj hoče in to tudi naredi. 1 aklna je pač danes pot do sreče. . Toda začnimo pri Uroševi ljubezni *J lutk. Tri leta mil je bilo, ko mu je ^•mica Boža za rojstni dan priprava pravo lutkovno predstavo. Mali ^fo* je bil tako navdušen, da je ^tk*j v vsaki krpi blaga, kosu lesa jjjdel lutko. Hodil je gledat lutkovne ?^dstave in pred sedmimi leti ga je 5*^ani kranjski lutkar Saša Kump 2*^*^1 v gledališče. Vključil se je v T^Upino mladih gledaliftčnjkov, naj-^^j pod vodstvom režiserja Vla-***iirja Rossa. kasneje Lojzeta Do- Pevci, vabljeni! ^Se do nedavna smo v Kranji Akademski komorni zbor 9 maja pa se ta zbor imenuje »Modemski pevski zbor France fj*fen»n in zdaj imamo v Složniji tri akademske zbore — v 5£*riboru, v Ljubljani in v ^■nju. Hvalevredno pa je, da ^™amo le treh zvenečih imen, ^•""eč tudi tri odlične aka-^make pevske zbore, ki delujejo wojem okolju in se v tem J^olju predstavljajo s k vali tet- '•n programom. ^ Sestava zbora je pisana — od ^jakov zadnjih letnikov, preko J^jdentov (teh je največ, ker Jj** že ime zbora), do tistih, ki so ^odentska leta že pozabili. Če je ^ Kranju univerzitetno življenje 2*bo razvito, a kljub temu dd take kvalitete in tako šte-^nost, bi Kranj kot delavsko ' 1 moral dati tudi pevce iz te -^iure. Mladih delavcev, če-5*** jih je v Kranju veliko, v domala ni. Mogoče jih 2***"* ime akademski; a v *T?ruM nekaj let na jesenskih j>dicijah čakajo na mlade iz jj*7*' Save, Ibija .. . Delo v zboru -a7*8 naporno, a pomeni tudi h^fcvno sprostitev ob koncu na-Cj?8 delovnega dne. Veliko je ^?*m mladih v Kranju in okolici, ^•°peli v osnovnošolskem zboru * potem kako leto v srednji šoli, Ndva i^ft za zabavo svojih prijateljev J« dvajsetih letih pa pojejo le še * kutno zabavo. Zakaj ne bi peli za zabavo svojih prijateljev *4*t*m pripomogli h kulturnemu k^Jp1 lastne osebnosti in tudi h ^Burnemu utripu Kranja? \^ Dirigent APZ France Prešeren ^•tevž Fabijan je eden od moj-Lj*w slovenske zborovske taktir-^_^J»kemu dirigentu ni težko Si izbire repertoarja. Zbor - z enakim žarom ljudsko .. in moderno delo, za katero »^vijo mnogi, da nima ne repa Iv tf«ve. Pevci pa uživajo v ^V". aaj ure trdega dela, j, odtehta tudi njen m malo začuden Pevci vedo, da novitete li niso bile všeč vsem -. čeprav so to dela, ki slovensko vokalno glasbo i tirih v lepšo glasbeno it. ti pevski zbor France — stope že v 13. delovno V? Pepelki Toda Uroševa Pepelka je odločna deklica, ki ve kaj hoče in to tudi naredi. domov, je začel delati lutke. Ves dan ga ni bilo na spregled. Od osmih zjutraj do osmih zvečer je delal. Vse je naredil sam. Rezal, šival, lepil, barval. Zrasle so drobne, lične lutke. Čedna Pepelka, postavni princ, prisrčni kralj, domišljavi in nevoščljivi sestri pa seveda kopica lutk, ki so v filmu »igrale stranske vloge« kot paž. poštar, vila . . . Tudi 8 sceno je imel dosti dela. Domislil je dobro tehniko oblikovanja. Uporabil je stiropor, ga zgladil, pobarval, kar je filmu navdahnilo prijetno, domače razspoloženje. Nato je marca začel snemati. Da si boste lahko predstavljali, koliko dela zahteva animirani film, vam povemo, da ima vsaka sekunda filma 18 sličic, vsak premik za milimeter pa zahteva dve sličici. Urošev film je dolg 25 minut. Posneti je moral torej kar 27.000 sličic. Fotografirati tako rekoč. Najprej je napravil sceno, postavil lutke na začetek, naravnal kamero, luči in začelo se je skakanje od kamere do lutk. Vsak gib, premik je moral posneti posebej. Včasih mi je pomagal brat Samo, včasih hratra-nec Miha. Cesto je snemal sam. Pri nas literature o tovrstnem delu ni in Uroš se je moral zanesti na svoje občutke in iznajdljivost. Gibe, poze je često naštudiral pred zrcalom. Kako je vzšla luna in so se na nebu prižgale zvezde, je pogrun-tal sam. Težave je imel z lučmi, saj je imel v reflektorju navadne žarnice. Za zahtevnejše prizore so mu jih za nekaj časa dali na posodo v ljubljanskem lutkovnem gledališču. Petnajst filmov je porabil. Med snemanjem je scenarij tudi spreminjal, popravljal, sproti delal nove scene. Ko je posnel vse kadre, je prišla na vrsto oprema filma z govorom in glasbo. Bratov prijatelj Beno Štagar ga je »oskrbel z aparaturami«. Spozna se na glasbo, pravi Uroš, pomagal mi jo je izbrati, ko sem mu povedal, kaj želim. Povabil je prijatelje iz gledališča in skupaj z njimi so posneli govor. Filma niso videli, vloge so tolmačili le na^ podlagi teksta. Toda dobro so to naredili, pravi Uroš. tako kot sem želel. Kondi Pižorn je bil kralj Miloš Ross paž in poštar, izredni sta bili Polona Sosič in Irena Koncut, Urošev ded Franc, ki je bil nekdaj igralec, je bil govornik. Pri glasbi sta se z Benom odločila za sodobno izvedbo kasične glasbe. Učinkovita, nevsiljiva podlaga posnetkov je. Dinamičnim prizorom sta ustrezno izbrala tudi glasbene učinke. Nasnela sta jo tudi čez govor in dosegla na trenutke odlično zvočno prelivanje. Uroševa Pepelka je nared. Pokazal jo je prijateljem. Z Anjo Dolenc sta se dogovorila, da bo film predvajal v lubljanskem lutkovnem gledališču. Toda kopije nima in Uroš se boji, da se bo film hitro obrabil. Filmski trak je draga reč. če bi imel denar za kopije, bi film z veseljem predvajal po vrtcih, pravi Uroš. Res. škoda bi bilo, da otroci Uroševe Pepelke ne bi videli. Mene je navdušila. Zato, ker jo je Uroš povedal po svoje, ker jo je naredil za današnje čase, za današnjega otroka. Zato, ker je svoj prvi film napolnil z zvrhano mero mladostne navdušenosti in zavzetosti ter seveda z resnim delom in iskanjem lastnega izraza. Morda se bo le našel kdo, ki bo filmu utrl pot do otrok. M. Volčjak Prva razstava Staneta Kolmana ga Kolmana diplomira Radovljica — Minuli petek zvečer so v Sivčevi hiši v Radovljici s krajšim kulturnim programom odprli zanimivo prvo razstavo blejske-akademskega kiparja Staneta Stane Kolman je lani nipiomiia. na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer obiskuje specialko za kiparstvo pri profesorju Slavku Tihcu. Do zdaj je razstavljal na skupinskih razstavah v ljubljanski Mestni galeriji, v Sivčevi hiši in v Bežigrajski galeriji. Stane Kolman je mlad kipar, ki predvsem upodablja človeško figuro, moški, ženski akt ali dvojni akt moškega in ženske, ki mu predstavlja podobo življenjske energije. Pri izbiri materialov se najbolj ogreva za glino, mavec, vosek, še posebej in najraje pa za les. Njegova prva samostojna radovljiška razstava je zato pritegnila vso pozornost ljubiteljev kiparstva, mladi kipar pa je prejel ob začetku svoje ustvarjalno obetajoče poti precejšnja priznanja Kiparsko razstavo so pripravili v treh prostorih Sivčeve hiše in razstavili njegove risbe, skice in monumentalne oblike različnih materialov. Kipar sam je o svoji umetniški poti, o navdihih in svojem kiparskem ustvarjanju dejal, da hoče povedati pač tisto, kar se v besedah ne da opisati ali izreči. Tisto, kar čuti, kar podoživlja izpoveduje na način, ki mu je najbližji. Pravi, da njegova dela izražajo likovno napetost, vrenje pred eksplozijo in prav po sledi notranje napetosti in likovne energije gre njegova pot. Razstava v Sivčevi hiši bo odprta do 27. septembra. _____D„& . . Umetnostna razpotja Predstavitev del akademskega slikarja Vinka Tuška v Festivalni dvorani na Bledu pomeni zaključek letošnje bogate likovne sezone. Organizacija razstav je bila tako kot prejšnja leta na skrbi Likovne sekcije KUD Bled pod strokovnim vodstvom prof. Janeza Ravnika Razstavišče v Festivalni dvorani namenja posebno pozornost ustvarjalcem s področja Gorenjske, kar kaže tudi izbor imen: skupina Alpalik, Dušan Premrl, Pavle Florjančič. Jaka Torkar in Vinko Tušek Likovna skupina Alpalik združuje likovne ustvarjalce s področja radovljiške občine. Letos so se na Bledu predstavili: Metka Vovk, Tone Plemelj. Albin Polajnar, Janez Ravnik in Jaka Torkar. Skupina je sestavljena iz likovno različno usmerjenih oblikovalcev in jih zato ne povezuje neka globja notranja vez, vendar so člani doslej organizirali številne skupinske in samostojne razstave in druge prireditve. Član skupine akademski slikar Jaka Torkar je letos na Bledu pripravil tudi samostojno razstavo. V družini gorenjskih slikarjev realistične smeri je Jaka Torkar eden redkih, ki nam je v svojih številnih krajih ohranil ta stilni pojem v vsej njegovi pristnosti. Svet gorskih vrhov, gozdov ob njihovih vznožjih, vode, ki odtekajo v dolino se nam v Torkarjevih oljih kaže v neponovljivi oprijemljivosti. Kar slišimo, kako hresti kamenje pod čevlji samotnega planinca, kako pljuska reka v skalnati strugi, kako šumi v globokih sencah gozdov. Za spoznanje drugačno podobo narave nam kaže Torkarjeva slika Triglav iz Lesc. Drobne potankosti prejšnjih upodobitev so se tu zlile v večje ploskve, obrisi so se zrahljali. Se je slikar morda našel na začetku nove poti ali drugačnega pristopa k krajinski predmetnosti? Se morebiti tudi v Zelencih umetnik ne poslavlja od ustaljnega gledanja na naravo in njene pojavnosti? Sneg, ki izginja, močvirna trava, orumene-la in položana od zime, vzbuja v nas drugačna občutja kot iskrivost slikarjevih prejšnjih motivov. Kar smo prej glasno občudovali, zdaj tiho doživljamo. Spremenljivosti so del umetnikove narave, nekdaj zastrte menjave postajajo del slikarjeve vsakdanjosti. Na razstavi del Pavleta Florjančiča smo se srečali s slikarjevimi zgodnejšimi razpoloženjskimi prikazi krajinskih pojavnosti in še posebej z njegovimi kar kaligrafsku izdelanimi tihožitji z motivi teloha, ki sodijo med izstopajoče primere novega realizma pri nas. Posebne pozornosti je bil na razstavi deležen ciklus akvarelov, ki prikazuje malo znan planinski svet slovenske Koroške pod Strojno z ohranjeno arhitekturo kmečkih domačij. Ker je slikarja privlačila predvsem preprosta jasnost stavbnih oblik in barvna intenzivnost lesenih konstrukcij, je z osamitvijo oziroma z izluščenjem arhitekture iz motečega okolja prikazal izbrane objekte v vsej njihovi likovni čistosti. Natačnost slikarske izdelave, ki se kaže v perspektivi, koloritu in v poudarjeni plastičnosti u pod ob ljenjega predmeta, zbližuje zdajšnja slikarjeva prizadevanja z njegovim nekdanjim realistično poudarjenim upodabljanjem. Naštete lastnosti dajejo razstavljenim akvarelom tudi dokumentarni značaj, kar je spričo nenehnega izginevanja te enkratne arhitekturne dediščine pomembna ugotovitev. Cene Avguštin »Ex tempore« v Piranu Prva nagrada Novincu Piran je v zadnjih avgustovskih dneh spet zaživel v slikarskem vzdušju. Mednarodni Ex tempore za slikarstvo, ki so ga Obalne galerije iz Pirana priredile že šest-najstič, je zbral 144 likovnih ustvarjalcev iz vseh koncev Slovenije in Jugoslavije ter iz sosednje Italije in Avstrije. Pokazali so več kot 200 del, izmed katerih je mednarodna žirija izbrala 61 najboljših. Do konca meseca bodo na ogled v piranski mestni galeriji. Letošnjega piranskega Ex .tem-pora se je udeležilo tudi več likovnih ustvarjalcev z Gorenjske, ki so svoje sodelovanje potrdili z uspehom. Mednarodna žirija je podelila prvo nagrado akademskemu slikarju Francu Novincu iz Godešiča pri Škof j i Loki. Nagrada je odkupna in znaša 12.000 dinarjev. Franc Novine se je piranskega Ex tempora udeležil že petič in njegova dela so bila že štirikrat nagrajena: dvakrat je prejel prvo nagrado, enkrat drugo in enkrat tretjo. Poleg treh nagrad Ex tempora žirija vsako leto podeli tudi več drugih nagrad in priznanj, ki jih podeljujejo za dela na razpisano temo (Istra, Piran, soline, morje, tihožitje z ribami in vinom). Nagrado skupščine občine Piran za delo na temo »Piran« je letos prejel slikar Nejč Slapar iz Kranja. Odkupna nagrada znaša 7.000 dinarjev. Slikar Karel Kuhar iz Kranja pa je prejel nagrado hotela Piran, dva tedna brezplačnega dopusta. Žirija je podelila tudi deset diplom in med drugimi jo je prejel tudi slikar Zdenko Huzjan iz Škofje Loke. Pisateljica Berta Golob je v knjigi »Sovražim vas« zbrala prgišče pretresljivih črtic, s katerimi razkriva stisko mladih fantov in deklet, ki jih je življenje pahnilo pod streho vzgajališča v Preddvoru. Spočela ga je v travi in rodila v gozdu kot žival. Nato so jo slaboumno zaprli med štiri stene. Dete je raslo. Otrok se je zaljubil v živali. Našel je krušno mater. To je bilo v hribovitem bovškem svetu, kjer se stikajo sončne in senčne rebri. Tam mu je bilo dobro... ... dokler ni umrla hraniteljica, drobna razorana žena. Potem se je odprla cesta. Kam? V srcu se je prebujal klic po materi. Rekli so mu, da je umrla. Brez nje je živel nemirno, nepotešeno življenje. Nekoč so mu obzirno povedali, kam naj gre. Šel je in se vrnil. Od takrat ima motne oči, kadar kdo govori o materi. Resnično ljubi samo naravo. Trave in bilke v vetru so njegov svet. V živalih išče dušo. Njegova dota je navezanost na šume in komaj opazne trepete. Ne sprašujte ga. kje je njegov dom. On doma nima. Živi kar tako. Vprašajte ga kaj o — močeradu. Uročil vas bo, tako nežno bo govoril o laznini zemlje. Ne sprašujte ga o materi. Ne ranite mu srca. Kolmanova razstava — Akademski kpar Stane Kolman se z moškimi in ženskimi akti v lesu predstavijo v Sivčevi hiši. - Foto: D. Sedej Ne morem vam O LAS 6.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 15.fi © RADOVLJICA 19. seja /bora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 23. septembra, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 DOGOVORIMO SE Izvoz na konvertibilno tržišče V radovljiški občini se je celotni izvoz povečal zrn S odstotkov, uvoz p« zmanjšal za 2 odstotka - Na konvertibilno področje je bil isvoz manjši, zato naj bi delovne in temeljne organizacije več izvažale na zahod Naložbe k. DNEVNI RED: — potrditev zapisnikov zadnje skupne seje in ločenih sej z dne IS. julija — analiza in ocena uresničevanja resolucijskih gibanj v letu 1981 — analiza gospodarjenja — uresničevanje družbene usmeritve razporejanja dohodka — analiza trgovine, gostinstva in turizam — predlog odloka o obveznem radio fotografira nju prebivalcev v občini Radovljica — 'delegatska vprašanja Radovljica — Izvršni svet skup-ičine občine Radovljica je na sejah obravnaval analizo gospodarjenja v prvem polletju, informacijo o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, in povzetke analiz trgovine in gostinstva v občini. Ob tem so člani izvršnega sveta sprejeli več sklepov. Ob analizi gospodarjenja v občini v prvem polletju so ugotovili, da so visoki indeksi rasti ključnih ekonomskih kategorij v pretežni meri rezultat inflacijskih gibanj. Fizični obseg proizvodnje je manjši od planirane 2,5-odstotne rasti, povečal se je za 1,6 odstotka. Manjša rast celotnega prihodka in porabljenih sredstev od rasti cen ter rasti v slovenskem in v gorenjskem gospodarstvu je delno posledica specifičnosti radovljiškega gospodarstva, Kršitelji dogovora Izvršni »vet skupščine občine Radovljica je temeljito spregovoril o kršiteljih družbenega dogovora o razporejanju dohodka - Utemeljitve in pojasnila Organizacije Kreda Bled, Almira Radovljica, Grad Bled in Vezenine Bled bodo morale po sklep: izvršnega sveta skupščine občine Radovljica pismeno utemeljiti preseganje rasti osebnih dohodkov. Pri tem naj bi delovni organizaciji Kreda Bled in Grad Bled utemeljili preseganje s kazalci fizičnega obsega, akumulacije in z ostalimi kazalci. Organizacija Almira naj bi prikazala delež prenosov osebnih dohodkov iz zalog in primerjala rast osebnih dohodkov brez upoštevanja prenosov. Delovna organizacija GG Bled je preseganje rasti osebnih dohod-utemeljila, prav tako skupne službe SOZD GLG Bled, katerih predlog za povečanje rasti osebnih dohodkov nad dogovorjeno je izvršni svet že obravnaval. Organizacijo FILBO iz Bohinjske Bistrice, Kmetijsko zadrugo i "m !ia8' Zavod za &°Jitev divjadi Bled, Specerijo Bled in frizerski salon Nada iz Radovljice, ki presegajo možno rast po dogovoru, naj bi Je opozorili, da bi se uskladili z dogovorom. „ Organizacije Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica, UKO Kropa, PTT Radovljica in Knjigoveznica Radovljica so opredeljen« kot kršitelji dogovora. Preseganje rasti osebnih dohodkov "J w utemeljile in ugotovile uskladitev po dogovoru. Ce bo fjbsnj« osebnih dohodkov ostalo, bo skupščina občine sprejela določene ukrepe za odpravo motenj pri pridobivanju in razporejanj* debodka. V dejavnosti izven gospodarstva so kršitelji dogovora Muzeji radovljiške občine in Psihiatrična bolnica Begunje, ki naj bi obrazložili preseganje ter zagotovile uskladitev po dogovoru. Utemeljitev preseganja mora poslati tudi delovna skupnost izobraževalne skupnosti Radovljica in otroškega varstva. Šolski center MadovHtca, kjer osebni dohodki na zaposlenega naraščajo hitreje kot v gospodarstvu, število zaposlenih pa se je zmanjšalo, je treba opozoriti na preseganje po teb kriterijih dogovora. zmanjšanje neplačane realizacije ter gibanja zalog. Celotni izvoz se je povečal za 5 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za 2 odstotka. Na konvertibilno področje je bil izvoz manjši za 3,5 odstotka, uvoz pa 5 odstotkov. Večji izvozniki ocenjujejo kot glavne vzroke za zmanjšanje konvertibilnega izvoza sezonski značaj ter neugodna konjunkturna gibanja na izvoznih področjih. Povečani-konvertibilni izvoz mora še naprej ostati prednostna naloga gospodarstva ter aktivnost celotne družbenopolitične skupnosti tako v letošnjem kot v , vseh prihodnjih letih. Delitvena razmerja so bila v skladu z resolucijskimi določili in dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Sorazmerno ugodna rast dohodka je delno tudi rezultat neugodnih gibanj sredstev amortizacije. Taka minimalna rast sredstev amortizacije kot pospešene amortizacije je nižja od inflacijske rasti, kar pomeni zmanjšanje substance za enostavno reprodukcijo. Izgube v gospodarstvu so nižje kot lani v enakem obdobju. V temeljni organizaciji združenega dela sidrne verige, v delovni organizaciji Veriga Lesce so sprejeli sanacijski program, ki ga že uresničujejo. Sezonske izgube v gostinstvu so manjše od lanskih, razen v Mladinskem domu v Bohinju in temeljni organizaciji Hotel Pokljuka. V Mladinskem domu so učinki sprejetih sanacijskih ukrepov manjši od pričakovanih, v hotelu Pokljuka pa še ni izdelanega ustreznega sanacijskega programa. Razen komunalno stanovanjske investicijske dejavnosti so investicije v gospodarstvu minimalno povečane le za 4 odstotke. Negospodarske naložbe so nominalno zmanjšane za U odstotkov. Zmanjšana investicijska dejavnost je v pretežni meri posledica kreditno monetarne politike. Kot izrazito izvozno usmerjene investicije in investkijako-prednostne dejavnosti so pripravljene za usklajevanje po sprejetem republiškem predpisu. To so: galvanika, vratni SMlboji Lipa, prenočitveni objekt na olfu — Zavoda za pospeševanje turizma Bled. rekonstrukcija posestva Blata KZK Kranj in programi naložb delovnih organizacij za izboljšanje opreme. Na področju skupne in splošne porabe so gibanja v skladu z resolucijskimi določili, zlasti za obseg sredstev porabnikov v občini. Nominalna rast sredstev občutno zaostaja za inflacijskimi gibanji. Po podatkih polletnih obračunov je gospodarstvo ustvarilo 573.006 tisoč dinarjev sredstev zs investicije, kar je za 54 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Čeprav podatki, ki jih bodo dobili delegati, ne predstavljajo v celoti vseh naložb, lahko ob dinamiki ocenjujejo splošno stanje oziroma smer razvoja. Izplačila za investicije v gospodarstvu so se v prvem polletju povečala za 29 odstotkov, toda, če otf celotnih investicij odštejemo investicije v stanovanjsko-komunal no dejavnost, je doseženo povečanje nominalno le za 4,2 odstotka. V enakem lanskem obdobju so bile investicije nitje od 1979, zato. ugotavljajo ni padec. Investicije v zmanjšale za U sta vi ja jo le manjši delež, posipa večina izplačil za te aa* predstavlja zaključevanje iz preteklega leta. i V strukturi virov doseženi pozitivni v globalu zmanjšal . sredstev od 40 odstotkov aa stotkov in ustrezno lastnih sredstev od 60 64 odstotkov. Gostinstvo se mora povezati. V gostinskih in turističnih organizacijah radovljiške ešj zaposlenih 10 odstotkov prebivalstva - Kvalifikacijska tura je iz leta v leto slabša - Premalo novih naložb O razvoju in možnostih gostinstva in turizma v radovljiški občini so izdelali že več obširnih analiz. Vse so si bile enotne v oceni, da ta dejavnost v občini kljub mnogim prirodnim danostim, ki so pogoj za intenzivni razvoj, za ostaja za razvojem te panoge v republiki. Na območju radovljiške občine so koncentrirane prenočitvene zmogljivosti v treh krajih: Bohinju, Bledu in v Radovljici. Ko primerjajo podatke, lahko ugotovijo, da se je bistveno povečal delež hotelskih zmogljivosti A in B kztegorije, zlasti na Bledu. Precei pa 3e je zmanjšal delež ostalih kategorij m zasebnih sob. V ponudbi prenočitvenih zmogljivosti radovljiška občina zaostaja za slovenskim povprečjem, tako v strukturi kot v količini. Prenočitvene zmogljivosti so se v zadnjih letih v Sloveniji povečevale letno za 2 odstotka, v občini Radovljica pa komaj za odstotek v povprečju. V radovljiški občini je v gostinskih obratih 15.000 sedežev in tudi v ponudbi sedežnih zmogljivostih občina zaostaja za republiškim povprečjem. Število nočitev pa narašča. Vse hitreje naraščajo prenočitve domačih gostov, zato stalno pada delež tujih nočitev. Stopnja rasti prenočitev je na primer v Portorožu 7 odstotkov, na Bledu le 2 odstotka, v Bohinju pa 5 odstotkov. Rast prometa v gostinstvu radovljiške občine je nižja od povprečne panožne rasti v Sloveniji, izkoriščenost prenočitvenih zmogljivosti narašča, povprečna doba bivanja turistov upada, zlasti tujih. Gostinstvo in turizem dosegata slabše gospodarske rezultate kot ostalo gospodarstvo Razen tega je za minulo srednjeročno obdobje značilno, da so na Bledu in v drugih turističnih središčih investirali veliko le v rekonstrukcije in modernizacije hotelskih objektov, izjema je bila le izgradnja hotela Park. Družbeni načrt je predvideval precej večja vlaganja, vendar 1 precejšnje zaostajanje. V i srednjeročnem obdobju niso novega hotela A kategorije, hotela B kategorije in novosti Šport. Na Pokljuki načrta o izgradnji tudi hotel Grad P< novega hotelskega objekta ležišči. Vendar pa so na ~ dili halo, dogradili i d išče Zatrnik, delno 9 šče za golf in nadaljevali s žičnic na Kobli. Gostinstvo in turizem približno 10 odstotkov bivalstva občine. K vi_ struktura je iz leta v leto tudi osebni dohodki precei jajo. Turistično gospodarstv« še vedno preveč rai so člani izvršnega sveta sklepov, ki jih predlagajo navo vsem trem zborom občine Radovljica. Člani izvršnega sveta _ je treba gradivo predložiti, škim organom, da bi ugotov*! potrebe organizacijske m ■ spremembe v širšem območja.' naj bi spremembe izvedli v • Odgovorni poslovodni dr1" delavci v samoupravnih gostinstva in turizma naj bi vili, da se bodo s aemor-sporazumevanjem dosegla vanje sredstev in dela na ustvarjanja deviznega p-* sporazumevanja naj bo odhodkovnih povezav r devize in materialne uresničevanje P*™" naslednjem srednjeročnem Vzporedno s pripravo ■ nih sporazumov osdruž in sredstev na področju deviznega prihodka naj delavci pripravijo mreso^ vojne programe. Ce bo trem naslednje srednjerc^ ot— začne ustrezen P"Ug*vf naj bi upoštevali načela planiranja. DOGOVORIMO St - lis" 5 TOnfK. 15 SEPTEMBRA 1981 Organiziranost trgovine Vvettai krajevnih •kupno.ti radovljiške občine trgovina ni SZSLiffll ~ ^»tlcijska vlaganja so bila v minulem arednjerocnem obdobju dokaj pičla DELEGATSKO ODLOČANJE Na območju radovljiške občine so tri trnovske delovne organizacije in Seer Spscerija Bled, Murka Lesce in živila, temeljna organizacija združenega dela trgovina Bled s sedežem * Kranju. Razen tega ima v rad o v •iaaki občini svoje prodajalne še 33 ^fiaizacij združenega dela. . ro načinu prodaje je v občini 119 bhnifnih trgovin — tu so vključene ^nh bencinske črpalke — 6 marke *ov. blagovnica, diskontna pro **auahu, 18 samopostrežnih trgovin *•» 10 kioskov. Po namenu prodaje pa je 86 pro-^Vjski namenjenih prodaji živil in %*uklov, ki jih prebivalci dnevno j je jo, 16 prodajaln tekstila, rije in obutve, 6 prodajaln z K*. .3 z elektromaterialom ter t bencinskih črpalk Radovljiško gospodarstvo je do-Jjl» v minulem srednjeročnem ^dnbju 5.7-odstotno povprečno rast Obvezno radiofoto grafiranje Sekretariat za občo upravo in ae dejavnosti je pripravil odloka o obveznem radio-Rrsnju prebivalcev v ra iški občini. Radiofotografi-. prebivalcev, starejših od 40 bo od 19. oktobra do 29. ok-letos zato, da se odkriva, uje in zatira tuberkuloza, obolenja in druga obo-prauega koša. Akcijo bo iz-mštitut za pljučne bolezni ^»tuberkulozo Golnik, stroške pa jos regionalna zdravstvena skupnost Gorenjske Kranj. Radiofotogranranje. je obvezno Določena pa je tudi denarna v višini od 100 dinarjev do '-ODO dina rje v. družbenega proizvoda. rast trgovine v tem obdobju je bila 7,2 odstotka Delež družbenega proizvoda trgovine v družbenem proizvodu radovljiškega gospodarstva se je povečal od 5 odstotkov v letu 1976 na 7.3 odstotke v letu 1980. Na razmeroma visoko rast so vplivali precejšnja kupna moč prebivalstva, gostinstvo in turizem, organizacijske spremembe trgovine in boljše poslovanje trgovskih organizacij. Po teritorialnem načelu je znašal delež trgovine v družbenem proizvodu občine v letu 1979 13,8 in je nekoliko pod slovenskim povprečjem in na področju Gorenjske. Obenem Ea opažajo upadanje deleža druž-enega proizvoda trgovine v celotnem družbenem proizvodu Slovenije, Gorenjske in občine. Investicijska vlaganja v posameznih letih preteklega srednjeročnega obdobja so bila izredno skromna, saj je bilo na področju trgovine v osnovna sredstva vloženih le 101.076 tisoč dinarjev, kar je le 20 odstotkov planiranih naložb. Za trgovino v radovljiški občini je značilno, da ni omejena le na dve domači trgovski delovni organizaciji, ampak je občina odprta tudi za druge delovne organizacije izven občine. Taka odprtost je omogočila, da je mreža prodajaln razpeta po vsej občini in da je v vsaki krajevni skupnosti vsaj ena prodajalna za osnovno preskrbo krajanov. Po krajevnih skupnostih je največ prodajaln na Bledu, Radovljici, Bohinjski Bistrici in v Lescah. V teh krajevnih skupnostih pride več prodajnih površin na prebivalca kot so republiški normativi. Večina krajevnih skupnosti v občini pa tega ne dosega, ob tem pa se postavlja vprašanje rentabilnosti poslovanja, kajti ] lociranje prodajaln v manjših krajevnih skupnostih ne bi bilo smotrno, posebno, če je jasno, da je večina aktivnih prebivalcev zaposlena v trgovskih centrih. 7. STRAN. O L, A Polletne izgube Temeljna organizacija sidrne verige v leski V»ri*i L ^ izgub že napravila sanacijski program. J* V prvem polletju letošnjega leta so temeljne organizacije gospodarstva radovljiške občine ustvarile 15.079 tisoč dinarjev izgub, kar je za 16 odstotkov manj kot v lanskem obdobju. Izguba se je od prvega četrtletja zmanjšala za 44 odstotkov. Izgube so izkazali: Veriga s temeljno organizacijo sidrne verige. HTP Bled Kompas Stane Žagar iz Bohinja, Šport hotel na Pokljuki. Kompas na Bledu in Mladinski dom v Bohinju. Vzroki za nastale izgube so bili v premajhnem obsegu proizvodnje, v problematiki poslovanja in v neurejenih odnosih na internem trgu. Ti vzroki veljajo za temeljno organizacijo sodrne verige. Temeljne organizacije s področja gostinstva so v prvem polletju letos ustvarile za 82 odstotkov celotne izgube v gospodarstvu, vendar pa je izguba za 31 odstotkov manjša kot v enakem lanskem obdobju. Glavni vzrok za izgubo je sezonski značaj proizvodnje. Podatki kažejo, da bo večina teh delovnih in temeljnih organizacij zaključila devetmesečno poslovanje s pozitivnim rezultatom. V Radovljici ocenjujejo, da je sanacijski program, ki ga je sprejel Sport hotel na Pokljuki, neustrezen. Sanacijski program, ki ga izvaja Mladinski dom v Bohinju pa ne daje pričakovanih rezultatov, zato predvidevajo, da se bo izguba izkazovala tudi v devetih mesecih letošnjega leto. Pri obravnavi izgube v hotelu Stane Žagar v Bohinju pa je treba poudariti, da je bil hotel v adaptaciji in veliko časa zaprt za normalno poslovanje. DOGOVORILI SMO SE jL**°ovljiški občini so na sejah zborov skupščine občine teme-* ■pregovorili 0 zaposlovanju, ki je v okviru resolucije — De-* in temeljne organizacije naj bi v prihodnje posvetile večjo zaposlovanju ustreznih kadrov — Prednostne naložbe — >£-j**nje krajevnega samoprispevka tudi za občane, ki imajo ^•jevnih skupnostih le nepremičnine jštavpea - Na aminulih sejah občine JCftJHea so delegati na skupni ••ravnavah* anaHao uresni- JaV* Linhart a plana Slo-. 1M1 do 1M6 ^^ssluetfe o drušbenoeko->^f" psUtlki o uresničevanju Nk^***n*ga plana Slovenije za V>*"hr)e srednjeročno obdobje o družbeno ako- _i in razvoju Slo- ▼ IstulMl. ivi so sodelovali: Ja-Vlasta Vknc, Leopold Žita, Stanko šola Antona Linharta v RadoHjici, se. Anten Toama in Ivan Janez Smole je pred-delegatom, da »kljuni.*** v svezi s gaspsenrie-obravnavajo na zborih de-se obravnavanju polletji rezultatov rasodaricnja. O^T** organizacije ZK8 in Jhw*'"«slsll morajo stalno VjfiJati stabilizacijske ukrepe svojih delovnih okoljih J^'mkso. Delegat Žita je JOfHl delegate as delegatsko Sg^jpd preelaga, naj bo {vg^TOP) ^Jbta^Go renska aSjJ** lMl^rVobrodnja* co-r\^*» saj bi se obravnavala kot 'a brane, dokončana ima pozitivne devizne m jo zato nujna rekon-zastarele proisvodnje fV"* lokaciji. Ce skupščina kNJ?* . *■ vsi zbori občine ne %>JP •ksavaavaM investieije kot CC?,,lBI» > ▼Pišanje nadalj- ^J^bmtka osnovne šole iz Radov CSL* postavila delegatsko vpra * v »rezi s prostorsko stisko v Wi Antona Tomaža Linijo bo v novem šolskem letu 1.022 otrok; 42 učencev L._________________ V ^uSL™1 00 moi*l* v celoti preiti A^Jjnnsnaki pouk. Začela se je ^»»"a v kuhinjo, še vedno pa nff& nimajo dovolj denarja. Postavili so vprašanje, kako bodo reševali prostorsko stisko osnovnih šol. Predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine je odgovoril, da so sredstva v proračunu zagotovljena. Večji del sredstev je nakazanih, 1,9 milijona sredstev za posojilo za ceste pa še ni nakazanih na žiro račun. Leopold Pernuš je opozoril, da so denarna sredstva, ki so namenjena za naložbe v šolstvo, omejena, zato je nujno, da izobraževalna skupnost čimprej izdela programe, ki naj bi upoštevali najbolj nujne potrebe. Združenega dela ne smejo več obremenjevati, saj se lahko zgodi, da še tega, kar so zgradili, ne bodo mogli odplačevati, žito se je treba v prihodnje obnašati v skladu z možnostmi. Jože Rebec je povedal, da je posebna strokovna komisija osnovnih šol postavila na prvo mesto investicijo v osnovno šolo Gorje. Osnovna šola Radovljica ima zagotovljena sredstva za adaptacijo kuhinje in popravilo strehe. Glede Čebelice pa se izobraževalna skupnost ni mogla odločiti, ali jo nameniti potrebam usmerjenega izobraževanja ali potrebam osnovne šole. V lasta Vidic je menila, da je potrebno kar najbolj izkoristiti tudi stari šoli v Radovljici in Begunjah. Nezaslišano^ je. da izobraževalna skupnost še zdaj ni pripravila programe investiranja v usmerjeno izobraževanje, saj se bliža začetek šolskega leta, sredstva v višini 1,2 milijardi starih din pa so zagotovljena in neizkoriščena. Pe zaključni razpravi so delegati sprejeli sklepe: prednostna so prizadevanja za povečanje izvoza na konvertibilno področje s tem, da se mora posebna pozornost posvetiti marketinškemu pristopu, kadrovskim izboljšavam pri izvoznih poslih in v okviru realnih možnosti tudi povečanja izvozne proizvodnje. Na področju obsega proizvodnje in storitev ugotavljajo, da je stopnja rasti manjša od planirane. Delno je to rezultat strukturne proizvodnje in manjšega števila zaposlenih v prvem polletju. Prizadevanja za boljšo Eroizvodnjo morajo biti usmerjena k oljši delovni disciplini, boljšemu izkoriščanju sedanjih zmogljivosti in materialov. Planirani kolektivni dopusti se izkoristijo za temeljne remonte in s tem čim boljšo proizvodnjo do konca leta. Obseg investicij bodo morali še naprej obvladati, v okviru lastnih zmogljivosti in zmožnosti. Izvršni svet skupščine občine Radovljica naj bi ponovno obravnaval listo prednostnih naložb, upoštevajoč pripombe zborov občinske skupščine. Ugotovili so tudi, da se splošna in skupna poraba gibljeta v resolucijskih okvirih. Na minuli seji družbenopolitičnega sbora skupšihac občine Radovljica so na jim tj spregovorili o kadrovski Mlanci za letos. Delegatka Osa Osterman je ob tem vprašala, če velja za vse delovne organtsacije 1,1 oistot-na stopnja rasti zaposlenosti, še posebej ss knjišuieo Ai je manjša delovna organizacija. Delegat Štefan Hajdmjak je povedal, da bo pri samoupiavnl interesni komunalni skupnosti treba ustanoviti določene službe. Vsako leto morajo plačati nadzor pooblaščeni delovni organizaciji obeli 1M do Štt starih milijonov dinarjev, nadzor pa ni kvalitetno opravljen. Kontrolo nad opravljenim delom bi morali sami opraviti kot nosilci Investicij. Nadzora ne sme opravljati le isvajalec. Delegat Marjan Vrabec je predlagal, da se do na -slednje seje skupščine občine ■apUsabrs pripravi poročilo o organizacijsko Mematfki darstvu. Delegat - „ sodnik draabenozolitičnega ra skupščine občine, pa je ; legal, da se do septembrske zberejo podatki o ■spealsnsi delovnih organizacijah. V sodelovanj« s mladino naj bi so abrali podatki o aapoolonosti mladih. Drago Boama n je povedal, da stopnjo rasti ■aaeslr.nssti prsat ijo šs inženiring »red, sestavna organiancija GLG Bled, v samem poročilu pa sta bili navedeni le hsflšadca i komunalna Temeljiteje o kadrih in zaposlovanju Po daljši razpravi so sprejeli poročilo o kadrovski bilanci za letos ter nadaljevali obravnavo o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za lani. Informacijo so sprejeti in se lotili poročila sodnika za prekrške. Delegati so opozorili, da je delo sodnika za prekrške v precejšnjem zaostanku. V minulem obdobju so opraviti nadzor in ugotovili, da je treba izboljšati način dela in pospešiti reševanje posameznih zadev. V Radovljici bodo morali nujno okre- . piti službo za prekrške. Svet krajevne skupnosti Ribno je zaprosil skupščino občine Radovljica, da sprejme odlok, a katerim se razširi obveznost plačevanja krajevnega samoprispevka tudi za tiste občane, ki " i vaje stalno v krajevni ti Ribno, imajo pa tam počitniške hišice ter gozdne in aiigssdnf površine. Delegati so sprejeli odtok o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Ribno nemu dvigu turizma. Sprejeli so teze k programu reorganizacije turističnega gospodarstva na območju Bleda in Pokljuke, izvršni svet pa naj bi po treh mesecih poročal zboru združenega dela o uresničevanju. Pri vprašanju kadrovske bilance so bili predvsem mnenja, da se kadrovska struktura letos ne bo bistveno izboljšala, kar pomeni, da ne bodo v gospodarstvu in v negospodarstvu zaposlili tistih, ki so končali šole. Sindikati se zavzemajo za to, naj bi nezaposleni iz sufkitarnih usmeritev sprejeli druga dela, organizacije združenega dela pa naj bi v svoje samoupravne akte v zvezi z zaposlovanjem vključile kriterij, ki bo dajal prednost kandidatom z enako zahtevano izobrazbo. Tudi planiranje kadrov v organizacijah združenega dela je precej pomanjkljivo, moti seveda tudi to, da se kadrovska bilanca sprejema tako pozno. Ugotovili so, da so stopnjo uskladili kadrovski pro- seje Predloga družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem, po katerem se od skupnega predračunskega zneska sofinancirajo v višini 20 odstotkov, v občini Radovljica ni sprejela le teksnokultuma skupnost. Delegati so podprti tudi predloge sklepov o soglasju k statutom osnovnih šol Radovljice, glasbene šole Radovljica in vzgojnovarstve-nega zavoda Radovljica ter predlog priznanja skupščine občine Radovljica. Na minuti seji zbora združenega dela skupščine občine Radovljica so delegati obravnavali točke, ki jih je obravnaval tudi družbenopolitični zbor. Razpravljali so predvsem o reorganizaciji in položaju gostinstva in turizma v občini. Pri tem so opozoriti, da so zasebne sobe pomemben sestavni del turistične ponudbe, in na nujno povezovalne dveh turističnih področij, Bleda in Bohinja ter kranjskogorskega. Sedanja prizadevanja na področju gostinstva in turizma so usmerjena h kvalitet- zaposlenosti v občini usaiaaui z resolucijo, samoupravna komunalna skupnost in radovljiška knjižnica pi sta odstopali od resolucijske usme ritve. Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti so sprejeli in obravnavan vsa vprašanja ter se domenili za nekatere zaključke, ki so pri kadrovski bilanci enaki, kot so jih sprejeli delegati ostalih dveh zborov. Po daljši razpravi ob obravnavi predloga odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Ribno so ugotovili, da je odloke o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka potrebno sprejemati za vsako krajevno skup nost posebej. Krajevna skupnost mora skupščini dati pobudo za sprejem odloka. Mnenja o tem, katere občane zavezati k plačevanju o razširitvi plačevanja samoprispevkov, so bila deljena.» Ob delegatskih vprašanjih je krajevna skupnost Ljubno želela pojasnilo o ureditvi prometne signalizacije v njihovi krajevni skupnosti Sekretar sekretariata za notranje zadeve je pojasnil, da so bila z usta novitvijo samoupravne interes; komunalne skupnosti sredstva za reševanje prometne signalizacije prenesena iz proračuna na interesno . komunalno skupnost, ki je tudi ' zadolžena za reševanje teh problc mov. O LAS 8.STRAN. ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 15. Na dvojki je že snežilo. Brata Podgomik, Marjon, Cita in Filip so kopali teraso za drugi šotor. Led je trd kot kamenje,ki mu je primešano. Polomili so že dva cepina. Raz pod dvojko se vleče še pri sestopu. Preko daljnogleda se spustimo kar naravnost po vrvi. S tem osemdeset metrskim spustom si prihranimo veliko časa in moči. Na depoju sem bil prvič zadovoljen z opravljenim delom na gori. V bazi nas je čakala dobra večerja in prva pošta od kar smo odšli od doma. Dva dneva v baznem taboru mineta kot bi trenil. Prvi dan običajno pišem pisma in berem. Velik del dneva mine med pogovori v jedilnici. Šotori v »Nuptse basecampu« so tako daleč, da se mi pogosto ne da gor. Tako smo pogosto od zajtrka do kosila posedali v jedilnici in klepetali. Sem in tja sem se tudi umil. Vodo so kuharski pomočniki nosili precej daleč iz zgornjega dela ledenika. Le tam je bila čista in v njej ni bilo drobnega peska. Lhotse je bil v tej sezoni precej oblegan. Po normalni poti skozi Zahodno globe) so ga oblegali Bolgari, v južni steni sno bili mi, dovoljenje za dostop iz vzhoda pa so imeli Baski. Njihova odprava je bila sestavljena samo iz štirih plezalcev in treh Serp. Ne-palsko dovoljenje so si tolmačili po svoje. Zato so bili že od vsega začetka namenjeni na Lhotsejevega soseda Lhotse Shar. Bazni tabor so imeli pod sedlom med Island Peakom in Lhotse Shar, na nasprotni strani od našega. Pobliže smo se spoznali po naključju. Njihov vodja je nekega dne prišel v našo bazo. Iskal je Doka. Prejšnji dan so se mu dogajale čudne stvari. Pri sestopu iz enke v bazo ga je trikrat zapustil vid. Sploh se ni zavedal. Niti hoditi ni mogel. Le s težavo se je privlekel v dolino. Dok ga je pregledal. Sumil je, da ima možakar možgansko krvavitev. Predpisal mu je štirinajst dni počitka, potem pa ponoven pregled. Sicer je bil dober alpinist s številnimi ekspedi-cijakimi izkušnjami. Bil je prijeten, tako da smo takoj postali prijatelji. Pogostili smo ga kot se spodobi. Za popotnico je dobil veliko suho klobaso. Zadnje dni pred odhodom sta se nam priključila snemalec in novinar, oba iz Novega Sada. Klicali smo ju kar Mika in Peka. Posebej Mika je bil zelo simpatičen fant in izredno prizadeven pri snemanju. Na žalost ni bil alpinist, niti planinec. Zato je prišel le do tabora ena. Ostalo je snemal kar iz baznega tabora z ogromnim teleobjektivom. Pomagal mu je Stipe, ki je Se8^?ai8t mmmetrek° kamero prinesel do tabora pet. Tokrat je šel z nami na hrib tudi Mika. Zato, ker je med potjo veliko snemal,smo pozno prišli v tabor. Tako je bil utrujen, da ni bilo govora, da bi še istega dne sestopil v bazo. Zato je prespal v ledeni votlini. Zanj je bilo to nepozabno doživetje. Ves čas med potjo ga je spremljal Lopsang. Nosil mu je filme in kamero. Naslednjega dne je hotel snemati v Daljnogledu. Vendar ga je zjutraj postalo strah navpične stene. Premislil se je in odšel v bazo. Ponoči je snežilo in zapadlo precej novega snega. Pozno smo zagazili v prečko proti lestvam. Udiralo se J* ^ez kolena. Stipe je namesto Mike snemal v Daljnogledu. Zato smo potrebovali precej čaša, da smo prišli na raz. Ze v Daljnogledu je pričel naletavati sneg. Na začetku raza smo srečali Roka. Marjana, Iztoka in Mirota. Vračali so se iz pol poti med dvojko in trojko. Ustrašili so se sneženja in plazov. Krošnja me je pritiskala k tlom. Danes sem si preveč naložil, vendar nočem odnehati. Dlje kot smo hodili po razu, bolj je snežilo. Stopinje so bile vse zasute. Ves čas sem hodil prvi, nekaj metrov za menoj Mk, potem pa Viki in Stipe. Po kakih tristo metrih raza, 9e pravi še pred polovico, so začeli levo od nas voziti plazovi. Postajali so vse večji in močnejši, tako da so kmalu poplavili tudi ves raz. Žimar sem enakomerno pomikal navzgor. Zaradi snega, ki se je prijel vrvi, mi je zamrznil. Kar naprej ANDREJ ŠTREMFELJ LHOTSE . V Daljnogledu. mi je spodrsavai. Bližal sem se koncu četrte vrvi. Neprestano sem gledal vozel, kjer je bila ta vrv privezana na naslednjo. Imel sem občutek, da se mu ne približam niti za_ meter. Kar naenkrat je konec vrvi pred menoj izginil: Plaz! Glavo sem potisnil na prsa in z rokavico zaprl usta. Plaz ni bil močan. Le predhodnica. Višje kot smo bili, več je bilo plazov in močnejši so bili. Zaradi močnega sneženja sem za seboj videl le Mka. Viki in Stipe sta bila skrita za snežnim zastorom. Samo Vikijev glas je prišel do mene. Vpil je, da naj sestopimo, ker nas bo drugače odneslo. Plazovi iz zgornjega snežnega lijaka so res že pljuskali preko skalne pregrade, ki nas je prej kolikor toliko ščitila. Midva greva naprej, sem se zadri. Trdno sva bila odločena, da tovorov ne odloživa prej kot v šotoru tabora dve. Vsakih deset korakov sva popadala v sneg in grizla v rokavico, da naju sneg ne bi zadušil. Vsakič se je v strmini nad nama nakopičil stožec snega. Šele okrog štirih popoldne sva prišla do šotorov. Z grozo ugotovim, da je nekdo pustil odprt spodnji šotor. Bil je poln snega. Sneg je neprestano zasipal tabof. Tako sem krošnjo lahko izpraznil šele potem, ko sem zlezel v šotor. Mk je takoj odšel v dolino. Potem, ko sem izpraznil Še drugo krošnjo, sem zlezel ven. Takoj sem dobil za vrat pošiljko snega. Zadrga pri vhodu je zamrznila, tako da je nisem mogel zapreti. Snel sem rokavice in poizkusil, pa nič. Pograbila me je jeza. Se enkrat sem potegnil močneje. Zadrga se je pokvarila, tako da sem šotor samo zavezal in odšel. Bil sem daleč zadnji. Obesil sem se na vrv, pokazal plazovom hrbet in odtaval navzdol. Mk me je čakal nad Daljnogledom. Skozi zaveso plazov sva se spustila naravnost na enko. V votlini-so bili Aleš, Filip, Vanja ter Podgornika in seveda Stipe in Viki. Tovore sta pustila sto petdeset metrov pod dvojko. Aleš je predlagal, da bi prespali v enki in naslednjega dne še enkrat odšli navzgor. Odkrito sem mu povedal, da sem preveč utrujen in da grem v bazo. Strinjal se je. V prečki pod enko je pridrvel velik plaz. Mka bi odneslo, če ne bi bil privezan na vrv. Hodil sem nekoliko za njim, tako da me največji sunek ni dobil. Kljub temu sem se moral krčevito oprijeti žimarja. Iz plazu sva prišla kot dva snežena moža. Z nočjo smo prišli v bazo. IVAN JAN-SREČKO KOKRŠKI ODRED Uskladiščili so jo v skalovju nad sedlom. Takoj zatem se je bataljon premaknil izpod Begunjščice prek ljubeljske ceste in je čez Kofce in Dolge njive prišel na Stegovnik. Od tu je odšel v drugo večjo oskrbovalno akcijo prot? Tržiču. V trgovini Rotar na Slapu pri Tržiču je dobil precej hrane. Naložili so jo na voz, ki je bil last bližnje Krvi-nove gostilne, in jo delno celo s konji prepeljali do Jelendola. Od tu so jo spet v nahrbtnikih odnesli pod Stegovnik, voz s konji pa vrnili. Hrano je pripravljala tudi Krvavška ali 2. četa tega bataljona pa tudi 1. bataljon KO na Kamniškem, ki ga Nemci v tem času niso napadali. To je bilo treba povedati zato, ker je bilo pozneje na račun Kokrškega odreda izrečenih veliko očitkov, češ da ni pripravil hrane tako, kakor je velevalo povelje. Poznejši dogodki, zvezani z nemškimi napa di tudi na to območje, pa so itak spremenili vse načrte in J^j™ napore in tveganja Kokrškega odreda. Vodiči gredo po 2. grupo odredov Na Jelovico sta v začetku avgusta 1942 poslani po 2. grupo dve skupini vodičev — Smrt dražgo-škega borca Franca Kunstlja-5j Mitje — Navdušujoče srečanje z vodstvom in borci 2. grupe na Jelovici — Silovita nemška ofenziva in presenetljiva dezertacija vodje vodičev Mihe Perka — Težaven začetek pohoda proti Savi. Druga naloga, ki naj bi jo bil Kokrški odred opravil v zvezi s prihajajočimi oddelki 2. grupe odredov, je bila pošiljanje vodičev čez Savo, grupi naproti. Izbiranju vodičev je bila posvečena izredna skrb. To so morali biti trdni in zanesljivi borci, poleg tega pa še dobri poznavalci terena. Nikomur, razen redkih izjem, ni bil znan teren na Jelovici oziroma na desni strani Save. Po vsestranskem preudarjanju je bilo v ta namen izbranih dvanajst vodičevf šest iz 1 in 3. Čete, ki sta tedaj združeno delovali, šest pa iz Krvavške ali 2 čete, vsi pa IZ drugega bataljona. ki je bil Jelovici bliže kot prvi in v katerem je bilo več takih borcev, ki so se vsaj približno orientirali na tamkajšnjem terenu. Prva skupina teh vodičev naj bi del 2. grupe odredov privedla nad Tržič, druga pa vzhodneje prek Krvavca na kamniško stran k 1. bataljonu Kokrškega odreda, kjer bi se grupa združila in krenila dalje proti Štajerski. Naloga teh vodičev je bila sila važna, odgovorna in tvegana. Nekaj vodičev se je porazgubilo, nekaj jih je med potjo padlo, eden pa je prešel celo k Nemcem. Zaradi vsega tega je v borcih 2. grupe odredov, zlasti pa v njenem poveljstvu že med potjo začelo rasti nezaupanje. Spričo različnih razočaranj in žrtev to niti ni bilo čudno. Na koncu sta bili za vodenje enot 2. grupe odredov sestavljeni dve skupini. V prvo skupino iz 1. in 3. čete, ki naj bi pripeljala enoto v zahodni predel območja Kokrškega odreda v Karavanke, so prišli Miha Perko, odgovoren v vojaškem smislu, Branko Djordjevič-iJure, zadolžen za politično delo, ob njem pa tudi Anton Rozman-Živko, nadalje Zvone Metlar-Črt in kurirja od rednega štaba Janez K osel j in Mirko Kraljič-Cene. V drugo skupino so bili iz Krvavške čete odrejeni brata Janez in Florjan Pregled, Jemej Lanišek, Jože Grilc, Jože Slevec-Niko in Franc Kun-stelj-Mitja. Na pot k Savi in na Jelovico so se zaceli pripravljati zadnje dni julija. Po skupino iz 2. čete je izza IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren »Čudno je to vse skupaj, line v bunkerju so. mitraljezev pa ne! so pa potem line, Fronc?« »Marko, tako ti povem, če se prične vojna, bodo že morali nekaj oni že vedo, kaj je treba, saj imamo generale.« »Jaz pa mislim Fronc, da imajo Nemci vsak bunker točno na stoji ter kakšna je oborožitev in koliko vas je v bunkerju. Jaz sen čan, da iz tega bunkerja ne bo padel niti en strel. Nemci, če bodo 5 bodo poslali naprej tanke, kaj boš pa naredil s puško, pa tudi mitraljez, se tank še zmenil ne bo za tako obrambo. Malo premisli, vse skupaj«, je zaključil Marko. »Prekleto žalostno je videti vse skupaj. Kaj pa naj mi sami m Nič. Čakati je treba na povelja in prav nič drugega. No, Marko sio tudi'sam najbrže kmalu okusil vso to zadevo« »Navsezadnje imaš prav Fronc, res se ne da prav nič ampak žalostno je to, da so ljudje v večini zato, da se bojujejo proti niku, pa naj bi bil kdorkoli, posebno proti Nemcem in Italijanom, priprave za obrambo so pa revne, da se nas Bog usmili, pa še svetnik poleg.« KARL, JOSEF, HANS IN ERIKA - KONEC MARCA lf41 Na Jesenicah sta se dogovorila Kari in Josef, da se začasno iz tega, kar nevarnega področja in sicer v Avstrijo. Kari je sedel v svoji pisarni železarne na Jesenicah. Na pisalni imel kos papirja, po katerem je hitel pisati pismo naslovljeno na V pismu je pisalo: Gospodična Erika! . . Sporočam Vam, da misliva z gospodom Josefom jutri zjutraj s vlakom odpotovati v Avstrijo. Svetujem Vam, da se nama priključite, teh negotovih dneh, tod nismo več vami. Upam, da sledite dogodkom, n3 Vam sporočam, da so naša življenja v hudi nevarnosti. Bolje je za nasj da se za nekaj dni umaknemo, sedaj, ko je še čas, ker čez nekaj dni je bas že prepozno. Upam, da me razumete, da je bolje na varnem pofrš* razpleta in se nato vrniti na domove, ko bodo naša življenja spet »aa* kot pa tu klavrno umreti. S seboj povabite tudi svojega brata Har~ jutnnasvidenje na Jesenicah v vlaku, katen vozi v Avstrijo. S spoštovanjem Kari. Karel je poklical tovarniškega kurirja v svojo pisarno in mu . zapečateno kuverto s polnim naslovom za »gospodično« Enko ni mu »Odnesite to pismo na naslov, ki je napisan na kuverti. Opozarjam v_ pismo brezpogojno izročite. Pri vratarju povejte, da se po mojem na odpravljate s kolesom na službeno pot izven tovarne. Ko boste to opravili, se javite v moji pisarni, ste razumeli?« »Razumel sem, gospod Karel,« in kurir je že izginil po hodniku. . je vtaknil v aktovko, jo obesil na krmilo kolesa m se pognal po neko* viseči cesti mimo tovarne v smeri Markovega mesta. Kurir je poganjal svoje kolo več kot pol ure, da je dospel do RnW hiše v vasi, pred Markovim mestom. Na vratih je pozvonil m po krijš» času so se odprla hišna vrata, med katerimi se je pojavila Enka. Kum ft brez besed izročil pismo. »Malo počakajte!« je velela. Erika je v razburjenosti odpirala pismo. Ko ga je prebrala, je kurirju, naj sporoči gospodu ... »Ne, ne, bom dala pismen odgovor, pro^ vas, da še malo počakate.« . , J Stekla je v sobo in se kmalu vrnila s pismom m prosila kurirja, dij pismo izroči gospodu Karlu, poleg tega pa je kunrju dala napitnino dmaFant se je Eriki zahvalil, sedel na kolo in se odpeljal proti Jesenicsnvi Kurir je potrkal na vrata pisarne gospoda Karla in postal »Naprej!« seje zadri Karel. Kurir je vstopil in mu izročil pismo. »Ze dobro, lahko greste!« je velel. Karel je odprl pismo in ga bral. Spoštovani gospod Karel! •__, . . jM Prejela sem vašeljubeznivo pismo, v katerem se izraža vsa vašas* za nas, ki smo vsak dan bolj preganjani m se ne Mmovet varne. H-fl vam za vašo pozornosCkatero izkazujete za ohranitev naših življenj v # kritičnih dnevih. Hans je z veseljem sprejel vaše vabilo m se 4l zahvaljuje. »Aufvviedersehen« v vlaku na Jesenicah. Lep pozdrav vam vdana Erika. Storžiča na Krvavec prišel Jože Šolar Jožca, ki jo je po svoji poti od vedel proti Savi. Tako sta 2. in 3. avgusta 1942 skupini ločeno odšli proti Jelovici: zahodna, ki jo je vodil Miha Perko, je odšla proti Savi izza severne strani Storžiča. vzhodna pod vodstvom Jožeta Šolarja-Jožce pa se je odpravila na pot s strmin Krvavca. Preden pa so vodiči krenili na Jelovico, so njuni vodniki v štabu 2. bataljona KO dobili potrebna navodila, Branko Djordjevič-Jure pa Še pismo za štab 1. grupe odredov. Ker je skupina vodičev, ki jo je vodil Jože Solar-Jožca, na svoji poti do Save doživela dramatičnej-še trenutke od Perkove skupine, jo bomo pospremili n spre j. * ♦ * Skupina se ie s Krvavca najprej spustila v dolino Kokre in se prek Zaplate mimo Trstenika napotila po . ravnini v Ljubensko gmajno. Jože Šolar-Jožca je gmajno kot domačin dobro poznal. Tja so prispeli 4. avgusta zjutraj. Na tem nevarnem kraju bi bili morali mirovati in poizvedovati o razmerah ob Savi, zvečer pa oditi dalje. Tako je Jože Solar-Jožca predvsem zaradi hrane takoj zjutraj poiskal sovaščanko aktivistko Angelco Štularjevo-Zmagoslavo. Ta mu je svetovala, naj podnevi ne hodijo v vas, kljub opozorilu pa je potem poslal v Ljubno dva borca. Eden je bil Franc Kunstelj-Mitja, ki se mu je bil raztrgal pas in še tok za pištolo. Iskal je čevljarja Jožeta Praprotnika p. d. Kajžovca, da bi mu za šil raztrgano opremo, rs«* zan je pri Kajžovcu naletel * čevljarjevega sina Janeza. T> f takoj za sumil, kdo bi moges ^ neznani fant, zato je potem, ko^ je partizan poprosil za skočil gor »po očeta«, čez _ časa pa se je vrnil s pištolo v rob* hotel presenečenega fanta a** rati. Kunstelj pa se ni vdal nic* zbežal, temveč je napadalca bg razorožiti, saj je bil preiskuj dražgoški borec. Tedaj ste ' spoprijela kar z rokami. K« I Praprotnik zadel partizana noge, ga je takoj tudi ustrehL dt*l mrtev obležal pred Praprotnic* hl Janez Praprotnik je bi] v pohcijaki slušbi, ne da bt partizani to vedeli Kot tajni a_ se je hodil urit v postojanko Brezje Kaznovan, m t* smrtjo, je bU šele proti vojne. Nemci so takoj začeli zaai vati partizansko skupino, ki s zaradi strela v vasi m "to, Franca Kunstlja ni bilo bm* umaknila v gozdove nad B** Kljub nevarnosti pa sc»nato «•» dne na Brezjah šli v neko hišo t hrano, ponoči na 6. avgust pa m Otočah šli čez Savo. Tod so djU zvezo s kurirjem, ki jih je pnpa* v štab 2. grupe odredov naJekj* Tu so nekateri potem hodJ akciie skupaj z 2. bataljon* sSskega^odreda (Sui,«W dokler ta 10. avgusta m krenil j** Savi in Krvavcu ka^r^ vodili ti borci KokrSRega ed razstavo varnost in družbena samozaščita v Kranju L M. cesti — V večjih križiščih je v konicah kljub sodobni semaforski opremljenosti še vedno potrebna prisotnost miličnika — arnošt in družbena samozaščita i razstava Varnost in družbena samozaščita, ki si jo je na jugoslovanskih mestih ogledalo več kot 2 milijona ljudi, bo na »tem na ogled osem dni — Svojo pot po Sloveniji pa bo za-Trbovljah ^j — Od 21. do 29. >ra bo v razstavnih -ih Gorenjskega sej-* Savskem logu odprta ^*va Varnost in družbe-^^■ozaščita. Na okoli ^kndratnih metrih raz-' Površine bo na razlije letos obšla že vse slovenske kraje, na -okoli 500 fotografij k^gih dokumentov ter Ovijenih predmetov, ki zijajo zgodovinski &j organov za notranje ^evvseh republikah in ^jinah, dotika se var-tih vprašanj v posamez-[j^bdobjih našega razvo-^ prikazuje proces poganja varnosti in druž-samozaščite pri nas. ^^stava je bila prvič po-fcna 13. maja 1974 v adu in sicer pod na-Tri desetletja var-k«c službe. V šestih letih §***tava obšla že vse re-'ke, letos, ko proslav-5 40-ietnico vstaje narodov in 40-obletnico rvitve varnostno-ob-^•vaine službe in narod-^ićite, pa je bila od mar- ca v desetih slovenskih mestih. Na svoji poti po Jugoslaviji si jo je ogledalo več kot dva milijona obiskoval-cev,med njimi skoraj polovica mladih. V knjige vtisov pa je vpisanih že več kot 200.000 ocen in komentarjev. Povsod so razstavo obravnavali kot široko družbenopolitično in samozaščitno akcijo, organizatorji pa so dobili potrebno družbenopolitično podporo na zvezni, republiških in pokrajinskih ravneh. Namen predstavljenega gradiva na razstavi je predvsem seznaniti občane z aktualnimi varnostnimi vprašanji naše družbe in seveda vzpodbuditi samozaščitno osveščenost ter varnostno kulturo sploh, zlasti pa pri mladih. Razstava je za slovenske razmere ustrezno dopolnjena predvsem z dokumenti in predmeti o razvoju našega varnostnega sistema in njegovega porekla v revolucionarnem delavskem gibanju, o vlogi in pomenu \/arnostno obveščevalne službe OFin narodne zašči- te pri zaščiti slovenskega naroda v njegovem boju za nacionalno in socialno osvoboditev, osnovi samozaščitnega ravnanja v NOB in povojni graditvi posebej s poudarkom na današnji samozaščitni organiziranosti in aktivnosti. Razstava bo v Kranju dober teden, zato si jo bodo lahko ogledali občani iz vseh gorenjskih občin, predvsem pa mladina, posebej pa še občani, ki delujejo na področju družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe, delavci na področju obrambe in zaščite, starešine JLA in TO ter vojaki, poslovodni, upravni in drugi delavci, ki morajo poznati sistem družbene samozaščite. Ogled razstave bo organiziran po skupinah; vsako skupino bo po razstavi vodil vodnik, ki bo zgoščeno predstavil vsebino celotne razstave. Vodniki bodo prosvetni delavci, delavci organov za notranje zadeve in pripadniki JLA, ki so se posebej pripravili za to nalogo. Demonstrator- ji pa bodo obiskovalcem predstavili uporabo tehničnih sredstev, ki jih delavci organov za notranje zadeve potrebujejo pri vsakdanjem delu. Pokroviteljstvo nad zvezno razstavo Varnost in družbena samozaščita v Kranju je prevzel pokrajinski komite za SLO in DS za Gorenjsko. Spodbuda naši samozaščitni zavesti Letos, ob 40-letnici ustanovitve varnostno obveščevalne službe (VOS) in narodne zaščite, je v pokrajinskih središčih SR Slovenije na ogled zanimiva zvezna potujoča razstava Varnost in družbena samozaščita. Razstava prikazuje zgodovinski razvoj varnosti in dejavnost organov za notranje zadeve v ohranjanju in varovanju pridobitev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije, ter varovanju naše samoupravne svobodne in neodvisne socialistične skupnosti. Prikazana so pomembna obdobja naše revolucionarne zgodovine — NOB in socialistične graditve, obdobja poskusov sovražnikov vseh vrst, da bi onemogočili našo borbo in svoboden razvoj. Na razstavi je posebej prikazana vloga in pomen varnostnoobveščevalne službe OF Slovenije in narodne zaščite pri varovanju slovenskega naroda v njegovem boju za nacionalno in socialno osvoboditev v času revolucionarnega delavskega gibanja, NOB in socialistične graditve. Zato ima razstava poleg jubilejnega pomena tudi neposreden namen spoznavanja in naše pripravljenosti za podružb-Ijanje varnosti in družbene samozaščite v krajevni skupnosti ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Občani naj bi se ob tej razstavi še bolj seznanili z varnostnimi vprašanji naše družbe in sedanjimi nalogami vseh nas v spodbujanju samozaščitne zavesti. Posebno je to pomembno za našo mladino. Razstava je na ogled prav v letu, ko proslavljamo 40-letnico vstaje naših narodov in narodnosti ter v času, ko se mnogi narodi v svetu še bojujejo za svojo svobodo ali pa za ohranitev pridobljene svobode. Boji za svobodo pa dandanes potekajo v vse bolj zapletenih razmerah in vse bolj različnih oblikah, pri čemer zlasti velike sile uporabljajo najrazličnejše načine vohunstva, podtalnega delovanja, diverzij in direktnih napadov, da bi si podvrgle druge države in narode. Naša samoupravna svobodna socialistična skupnost uživa v svetu velik ugled. To pa je trn v peti ne le našim notranjim nasprotnikom in naši sovražni emigraciji, marveč tudi blokoma, ki si prisvajata nova področja z izgovorom prinašanja »svobode«. V tem času je zlasti pomembno, da vsak občan v svojem in družbenem interesu varuje naše pridobitve, ki so bile izbojevane s toliko trpljenja in s tolikimi žrtvami. Izkušnje iz naše revolucionarne preteklosti, hrabrost in zdriljivost ter iznajdljivost pripadnikov VOS in narodne zaščite, nam bodo v trajno pomoč in zgled. Zdravko Krvina Cargo Varnost potnikov in letal — Ob hitrem razvoju letalskega prometa se večajo tudi naloge milice in drugih organov zaščite na letališčih — Foto: M. Ajdovec »mateM in pomočnik — Za varnost in tudi odkrivanje kaznivih dejanj \ro ioj. itteni pes velik in sposoben pomočnik delavcem ONZ. — *t fcrdan OTVORITEV V PONEDELJEK Otvoritev zvezne razstave »Varnost in družbena samozaščita« bo v ponedeljek, 21. septembra, ob 17. uri, v razstavnih prostorih Gorenjskega sejma v Kranju. Popoldne od 16. ure dalje bo na Trgu revolucije v Kranju koncert godbe milice. Razstava bo odprta do 29. septembra in sicer vsak dan od 8. do 18. ure. Po razstavi bodo vodili strokovno usposobljeni vodniki; skupine se bodo lahko formirale že v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, drugih delovnih skupnostih, društvih in organizacijah, prav tako pa tudi na razstavišču neposredno pred ogledom. ' Gost promet na slabih cestah Na Gorenjskem iz leta v leto narašča gostota prometa in to zaradi večjega števila registriranih vozil, povečuje pa se tudi turistični in tranzitni promet. Lani je bilo v gorenjskih občinah registriranih 41.755 osebnih avtomobilov, več kot 7000 motornih koles, 2200 tovornjakov, skoraj 300 avtobusov, več kot 200 prikolic in še skoraj 500 drugih vozil. V zadnjih desetih letih se je število registriranih motornih vozil povečalo kar za 70*odstotkov, še bolj pa je poraslo število voznikov: lani je bilo na Gorenjskem več kot 61.600 voznikov motornih vozil, traktorjev, koles z motorji, delovnih strojev in mo-tokultivatorjev. Tem vozilom je treba dodati še motorna vozila s tujo , registracijo: lani je na primer na gorenjskih mejnih prehodih prestopilo mejo v obeh smereh več kot 2,3 milijona motornih vozil, od tega največ tujih. Cestno omrežje na Gorenjskem ni ustrezno in ne sledi naraščanju prometa, postaja celo ovira za boljše odvijanje prometa, obenem pa je za uporabnike cest tudi nevarno: cestišča so preozka, veliko je nepreglednih in slabo speljanih zavojev, tudi preostri so, na več kot 10 odstotkih dolžine cest so prestrmi vzponi. Še posebej je obremenjena magistralna cesta, ki poteka skozi številna naselja, ki nimajo ustreznih obvozov; na vsak kilometer te ceste pride približno po 10 priključkov. Do leta 1972 so na Gorenjskem, pa tudi drugod po slovenskih cestah prometne nezgode naraščale, kasneje pa je začelo število prometnih nezgod z materialno škodo, smrtnim izidom in telesnimi poškodbami kljub siceršnjemu naraščanju prometa upadati. Lani se je na gorenjskih cestah pripetilo 489 prometnih nezgod, v katerih je 53 oseb umrlo, 609 pa je bilo huje ali lažje ranjenih. Med vzroki je bila na prvem mestu neprimerna hitrost, na dragem je alkohol, sledi izsiljevanje prednosti itd. V teh nesrečah je bilo ranjenih tudi 129 otrok in mladostnikov, dva pa sta umrla. Letos v prvem polletju, pa se je v 222 prometnih nesrečah huje ali lažje ranilo 268 oseb, 20 pa jih je umrlo, , ned njimi 2 otroka. Za izboljšanje prometne varnosti si prizadeva cela vrsta služb, organizacij in družbenih institucij: strokovno in po svoji poklicni zadolžitvi predvsem cestna in komunalna podjetja, cestno prometne inšpekcije, milica, avtomotodruštva, šole in druge vzgojne ustanove, projektivni biroji, instituti itd. Velika vloga pa je po novem zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa zaupana neprofesionalnim organizacijam in skupnostim. Zakon še posebej poudarja, da morajo biti ljudje bolje seznanjeni z varnostno oceno v prometu, s problemi strokovne in finančne narave in da se morajo na vseh nivojih aktivneje iskati rešitve Nadzor prometa — Miličniki so na Gorenjskem lani izločili iz prometa nekaj vec kot 1200 motornih vozil, ki so imela hujše tehnične pomanjkljivosti Upokojeni delavci ONZ Na Gorenjskem so upokojeni delavci organov za notranje zadeve včlanjeni v klub Maksa Perca. Klub je kolektivni član Zveze društev upokojencev Slovenije, njegov namen pa je, da se upokojeni delavci aktivno vključujejo v vse oblike delovanja na področju razvoja družbene samozaščite in SLO v prizadevanju za višjo raven varnostne kulture občanov. Klub goji tradicije NOB in zgodovine varnostno — obveščevalne službe ter skrbi za prenašanje teh tradicij na mlajšo generacijo. Sodeluje z organi za notranje zadeve ter jim pomaga, kadar je to potrebno. Prizadeva si, da upokojeni delavci poglabljajo znanje disciplin in veščin, ki so jih nekoč poklicno obvladovali Klub tudi razvija športno, kulturno in rekreacijsko dejavnost za svoje člane. Seveda pa v dejavnost kluba sodijo tudi naloge, ki jih sicer opravljajo vsa društva upokojencev — kot je na primer pomoč pri reševanju raznih socialnih problemov članov. za prometne probleme: skratka — elemente družbene samozaščite je treba intenzivneje vključiti tudi na področje prometa. Aktivnost milice na področju prometne varnosti je obsežna, delo pa se seveda povezuje z drugimi organi in službami ter seveda z občani. Glavna področja so: fizično urejanje prometa na cestah in javnih prireditvah, obravnavanje prometnih nezgod, nadzor nad vozniki motornih in drugih vozil, kontrola motornih vozil in tovorov, kon-rola hitrosti vozil, nadzor nad izvajanjem prevoza nevarnih snovi, nadzor prevoza tovorov izrednih dimenzij, nadzor nad vzdrževanjem cest in prometne signalizacije, preventivna dejavnost zopet kršitelje povratnike, varovanje cestnih komunikacij in drugo. Poleg obsežnega preventivnega dela, pa je še posebej pomembno sodelovanje milice z občinskimi sveti za preventivo in varnost v cestnem prometu, ki v svojih programih določajo tudi različne naloge miličnikom. Po drugi strani pa spet milica zbira statistične in druge podatke, ki so lahko osnova za dejavnost svetov, predvsem njihovih komisij za prometno varnost in drugih komisij, v katerih sodelujejo tudi miličniki. Takšno je na primer sodelovanje s komisijami za prometno vzgojo na osnovnih šolah, pri raznih prometnih tekmovanjih, krožkih, izpitih za kolesa itd, omeniti pa velja tudi spodbujanje pionirske prometne službe. VOS na Gorenjskem Ob pričetku oborožene vstaje na Gorenjskem so prve partizanske enote takoj potrebovale podatke o moči in gibanju sovražnika. V začetku je vsa obveščevalna služba slonela na odborih OF, varnostno službo pa so izvajale partizanske enote. Prav iz obveščevalcev sodelavcev OF in iz najboljših borcev v partizanskih enotah se je začela graditi tudi varnostnoobvešče-valna služba na Gorenjskem. Varnostnoobveščevalna služba je tudi na Gorenjskem dobila organizirano obliko spomladi 1943, ko je centralna komisija VOS poslala na Gorenjsko navodila za organiziranje varnostnoobvešče-valne službe. Pokrajinski ko-nite KPS za Gorenjsko je takoj po prejemu teh navodil pozval preko Okrožnih komitejev KPS rajonske komiteje naj začno z organiziranjem obveščevalne službe po rajonih. Po teh navodilih se je organizacija VOS na Gorenjskem pričela zelo hitro razvijati. Junija 1943 je bil imenovan načelnik VOS za Gorenjsko, preko poletja pa so bile pri vseh okrožjih ustanovljene Okrožne komisije VOS. Posebna pozornost je bila posvečena izbiri kadrov za VOS. To so morali biti praviloma dotedanji obveščevalci iz terena, dopolnjevali pa so se s predanimi in preizkušenimi borci-člani komunistične partije. Novo obdobje za organizacijo VOS na Gorenjskem pomeni prihod člana CK VOS ob koncu avgusta 1943. Svoje bivanje je* izkoristil tako, da so razširili PK VOS za Gorenjsko, dal pa je tudi podrobna navodila o metodah dela varnostne in obveščevalne službe. PK VOS za Gorenjsko se je morala po teh navodilih v veliki meri ukvarjati z organizacijsko-kadrov-skimi vprašanji. Še naprej je utrjevala okrožne komisije VOS, pomagala izbirati rajonske poverjenike, kjer jih še ni bilo ali pa so se mesta zaradi izgub izpraznila. Trudil se je za povečanje varnostnih oddelkov po okrožjih in za povečanje oz. izboljšanje njihove oborožitve. Ponovno je bila utrjena shema poročanja tako na PK VOS kot posameznim vojaškim enotam. 'Organizacija' je napredovala v tolikšni meri, da je v začetku decembra 1943 delalo v VOS že skoro 100 ljudi. V začetku leta 1944 je VOS na Gorenjskem zelo hitro napredoval, to je veljalo predvsem za varnostno manj pa za obveščevalno službo. Kljub vsemu je število članov VOS narastlo na okrog 300 ljudi. PK KPS za Gorenjsko in PK VOS sta poleg vojaškega in političnega dela organizirala tudi partijsko delo v enotah VS ter v okrajnih poverjeništvih. Za politično delo so skrbeli politkomisar-ji. varnostnih oddelkov po okrožjih in politkomisarji okrajnih komand varnostnih grup. Skrbeli so za politične ure in za redno branje partizanske literature. Aprila 1944. leta je CK VOS poslal direktivo in kasneje tudi svoje predstavnike za reorganizacijo .Varnostno-obveščevalne službe. Tako sta se tekom aprila in maja 1944 iz dotedanje VOS organizirala Oddelek narodne zaščite in enota VDV. PK VOS za Gorenjsko je deloval do 11. aprila, OK VOS Skofja Loka do 13. aprila, OK VOS Kranj do 12. aprila in OK VOS Jesenice do 30. aprila . 1944. leta. Po okrajih preneha VOS delovati v drugi polovici aprila, le v nekaterih v prvih dneh maja. Vzporedno z ukinjanjem VOS in nastajanjem organov OZNA so se začele združevati varnostne grupe. Iz dotedanjih enot varnostnih oddelkov na Gorenjskem je bil formiran 5. bataljon 2. brigade VDV. Po šoli še doi Med delavci UNZ Kranj bi imel vsaj srednje izobrazbe, s še ne morejo pohvaliti — S nje, tako individualno kot skuj Čeprav si je nepoučenemu morda težko predstavljati, da ni delo organov za notranje zadeve oziroma milice kaj drugega kot ukrepanje po dogodku ali »gašenje požara«, kot temu pravimo, — pa temu ni tako. »Celo nasprotno,« pravi Miro Dovžan, inšpektor milice pri UNZ Kranj »vse, kar delamo, je vnaprej načrtovano: naše delo namreč načrtujemo na podlagi smernic družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa na podlagi varnostnih razmer in vsakodnevnih večkrat že vnaprej predvidenih sprememb. Vsaka enota posebej načrtuje svoje delo in temu primerno razporeja tudi ustrezno število kadra.« Brez dvoma je vodilo dela v lici predvsem preventivno delovank najvažnejša pa je pomoč obči njihovo seznanjanje in usposabljanj« za premagovanje najrazličnejših težai to je na primer delo v prometu sezoni, vzgoja prvošolcev v prometu, preprečevanje kriminalitete itd. Zadnja možnost je vedno represivno delovanje. Za opravljanje takšnega dela v milici in organih za notranje zadeve je seveda treba imeti kar najbolj usposobljene delavce; kako skrbite za usposabljanje in izobraževanje? »Lahko se _ pohvalimo, da aa področju gorenjske UNZ skorajda ni več delavca, ki ne bi imel vsaj srednje izobrazbe, s čemer se sicer ne morejo ponašati ravno v vseh delovnih sredinah. Vendar pa pridobljena Sodelovanje mi Red na preobremenjenih smučiščih je le miličnikov, ki sodelujejo z GRS tudi o - Na območju postaje milice Kranj, ki obsega tudi severozahodni del Kamniških Alp, se letno pripeti tudi več nezgod na smučiščih. Tako miličniki kot gorski reševalci se na smučiščih ukvarjajo s preventivo, saj miličniki kot tudi gorski reševalci v gorah in na smučiščih naletijo na pomanjkljivo opremljene planince ali smučarje. Dejavnost miličnikov se prepleta z nalogami vseh organiziranih planincev, obenem pa tudi skrbijo za ohranjanje rave v gorak opozorilo mi " kot dobi planinca. Sodelovanje je nujno, ker V3 ne naloge take kot sicer v tudi tehnična na primer stem obveščan* kovna us cev milice, ft* miličniki posrf* Najbolj odprte meje Na Gorenjskem je šest mednarodnih mejnih prehodov in sicer so to cestni mejni prehodi v Ratečah, na Korenskem sedlu, Ljubelju in na Jezerskem, železniški mejni prehod na Jesenicah in mejni prehod na mednarodnem letališču Ljubljana-Brnik. Na vseh mejnih prehodih postaje mejne milice opravljajo poleg carinskih organov kontrolo potniškega in tovornega prometa. Strokovno delo mejnih miličnikov pri kontroli potnikov, vozil, vlakov in letal je določeno z mednarodno, zvezno in republiško zakonodajo. Osnovno delo miličnikov je ugotovitev pravilnosti potne listine pri prehodu čez državno mejo in istovetnosti oseb, ki gredo čez državno mejo ter pregledovanje oseb in prevoznih sredstev. Seveda pa iniso le strokovni organi kot sta milica .n canna zadolžen, za kontrolo in zavarovanje državne meje, pač pa tud, druzbe-opolitične skupnosti, državni organ., organ.zacje zdruze-eg? dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne orga-nfzgacije in skupnosti, katerih območje ah gospodarska de- javnost sega tudi na območje mejnega prehoda in mejnega pasu. Posebno mesto med mejnimi prehodi ima prav gotovo letališki mejni prehod Ljubljana-Brnik. Uni je na to letališče 5656 letal v domačem in mednarodnem prometu pripeljalo vec kot 580.000 potnikov in nekaj več kot 6000 ton blaga; v letošnjih prvih šestih mesecih pa že več kot 300.000 potnikov in nekaj več kot 3000 ton blaga Zarad, varnosti potnikov, letal in ostalih sredstev tudi miličniki mejne milice Brnik uporabljajo pri svojem delu sodobno operativno rentgensko tehniko za odkrivanje sredstev, ki bi lahko kakorkoli ogrožala varnost letalskega prometa. Pri kontroli potnikov in prtljage se s svojimi sistemi rentgenov vključujejo tudi druge službe na letališču kot sta carina in varnostna služba. Delo na takem mejnem prehodu pa ni le kontrola prehoda čez državno mejo pač pa je tudi skupaj z drugimi službami zagotavljanje hitrega prevoza blaga, omogočanje hitreca potovanja tunstov v katerokoli drugo mesto v državi nuđenje mtormacij. Prav zaradi uresničevanja vseh teh nalog so na letališču Brnik vpeljane oblike sodelovanja in dogovarjanja med milico, carino, letalskimi prevozniki turističnimi agencijami, špediterji in vsemi drueimi' ki sodelujejo pn prevozu blaga, potnikov ali imajo kako drugo dejavnost na letališču. J Odprte meje — Mejna milica skupaj s carinsko službo preverta promet izobraževanje ki ne raggah eva- je potrebno ■ ob starej-^PJclavcu. C4*«*): iz osem--Cj**50 stari več ?^ctno kadet-■t^cr med šo-^ojaški rok. ^ miličnike, tndi dekleta: pod 27 let _*ola. Za vse, J^JM izkažejo, tj^prej na višji ter kasneje ^ravne fakul- S končano šolo in pridobljenim teoretičnim znanjem pa se najbrž izobraževanje ne konča, mar ne? »Seveda, znanje se kasneje lahko za posamezne specialne naloge pridobiva na raznih tečajih in seminarjih, pa tudi sicer se vsak sam dopolnilno izobražuje in strokovno usposablja. Sem spada tudi stalna kondicijska pripravljenost, ukvarjanje s športi, urjenje borilnih veščin, obrambno usposabljanje z vojaškimi vajami ter druge oblike usposabljanja, kot je na primer reševanje v gorah. Dopolnilno usposabljanje in izobraževanje v milici je torej zelo široko in ob vseh službenih in konec koncev tudi družinskih obveznostih, ki jih ima vsak, včasih kar težko izvedljivo: vendar pa jo to obveza za miličnika, če naj bo sposoben ob vsakem času nekomu pomagati — ali pa v nasprotnem primeru tudi represivno ukrepati.« Kranjske prometne zagate Kranj je brez dvoma pomembno regionalno središče Gorenjske, tudi kot križišče prometnih tokov: na žalost pa je posodobitev prometnih poti dolga leta zaostajala, kar se je zelo očitno odražalo v prometno infarktnih situacijah v Kranju. Problem tranzitnega prometa je bil sicer delno razrešen z obvoznico preko Savskega loga; vendar pa posodobitev križišča pri Iskri ni izpolnila pričakovanj, saj se ni povečala propustnost tranzitnega prometa. To križišče verjetno predstavlja svojevrsten spomenik neustreznim načrtovanjem: druga mesta so našla boljše rešitve v izven-nivojskih križiščih, ne da bi bila rešitev -kaj dosti dražja. Križišče pri Iskri zahteva kljub semaforski signalizaciji stalno prisotnost miličnikov, še posebej v poletni turistični sezoni. Posredovanje miličnikov je potrebno tudi v križišču na Laborah, v križišču pri Žitu in to vedno v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah. Te so bile sicer pred dve-mi, tremi leti nekaj omiljene z uvedbo gibljivega delovnega časa v večjih delovnih organizacijah. Kranjske prometne zagate so sicer manjše z dograditvijo Delavskega mostu čez Savo, ki bo po dograditvi celotnega odseka regionalne ceste Jezersko—Kranj prevzel pomemben del prometnih tokov. Glavno rešitev pa seveda predstavlja planirana avtocesta, odsek Naklo—Ljubljana. Dokler ne bodo zgrajene omenjene ceste, naj bi vozniki iz Cerkelj, Šenčurja, Jezerskega uporabljali novi odcep ceste od kranjskega pokopališča do Ceste Staneta Žagarja, kar bo nadomestilo sedanjo Ručigajevo cesto; s tem se bo pomembno razbremenila zasičena magistralna cesta skozi Kranj. Magistralno cesto pa lahko razbremenijo z vožnjo čez novi most seveda tudi vozniki iz krajevne skupnosti Planina in Primskovo ter vozniki, ki se vozijo v Iskro in Savo z levega brega Save na desni breg. Varovanje državne meje Organi za notranje zadeve imajo pomembno nalogo pri varovanju državne meje. Medtem ko delo milice na mejnih prehodih precej dobro poznamo, pa manj vemo o tem, da so miličniki prisotni tudi po' vsej dolžini državne meje: varujejo jo s pripadniki obmejnih enot JLA in občani. Miličnik varnostnik je namreč v stalnem stiku z graničarji in občani, ki stanujejo, delajo ali se pogosteje gibljejo ob meji. Prav zaradi teh stikov in medsebojne pomoči so organi za notranje zadeve o vsaki kršitvi mejnega režima obveščeni in zato lažje najhujše kršitve tudi uspešneje preprečujejo. Miličnik mora ne le teren ob meji dobro poznati, pač pa mora biti naprimer na Gorenjskem, kjer meja poteka po grebenih Karavank in Kamniških Alp, tudi primerno opremljen in kondicijsko dobro pripravljen. Družbeno samozaščitno obnašanje občanov ob meji je največja garancija dobro varovane državne meje. Ljudje ob meji morajo biti dobro seznanjeni z varnostnimi razmerami v domovini, o aktivnostih in namerah sovražnika, o načinu ravnanja, kadar je to potrebno in podobno. Za osveščanje prebivalstva glede samozaščitnega ravnanja je sicer bilo že veliko storjenega, a še vedno ne dovolj;-posebno vlogo pri tem imajo obmejne krajevne skupnosti. Njihove enote narodne zaščite se zavedajo nalog, ki jih imajo pri varovanju meje skupaj z JLA, milico in vsem prebivalstvom. Sistem financiranja ONZ Sistem financiranja organov za notranje zadeve se ni spremenil z novimi zakoni sprejetimi leta 1976 in 1980; obveljalo je načelo, da SR Slovenija 'zagotavlja sredstva za delo ONZ za uresničitev pravic in obveznosti, ki jih postavlja zakon, razen dela sredstev za postaje milice s splošnim delovnim področjem in njihove oddelke. Tako morajo občinske skupščine zagotavljati sredstva za graditev in vzdrževanje poslovnih prostorov, nakup investicijskih predmetov (razen tehničnih sredstev), drobnega inventarja in potrošnega materiala, za kurivo, razsvetljavo in delo na tem področju. «1 leta 1969 UNZ Kranj leto organizira tečaj za te-reševalce iz vse na katerem se pod inštruktorjev gorilne postaje Kranj varnosti, ki zadevajo •* objekt strateškega po-**aa, Ne le, da je tak objekt **ko tudi tarča sovražnih c*j*> in mora biti zato "trezno zavarovan, pač pa **rajo organi za notranje ■•Vre pomagati pri raz-čini popolnejšega si-**na samozaščite zaposle-■* v radniku, pri uspo-"fcfiaja pripadnikov na-r°dae zaščite in sploh vseh delavcev, ki bodo zadolže- za varnost pri delu in na ttvtrovanjn rudnika. Ustrezno bo treba teh-"ttao izpopolniti tudi nji-*** lastni sistem varova-4* ki na vsak način odpra-"rišemost, da je vratar obenem še telefonist ■'arnostnft. V okviru vseh teh vprašanj varnosti rudnika urana v Poljanski dolini pa ni na zadnjem mestu tudi odvijanje prometa od rudnika proti Skofji Loki in obratno. Po novo zgrajeni cesti bodo vozila dnevno prevažala velike količine nevarnih snovi: 46 ton žveplene kisline, 12 ton živega apna, 625 kg natrijevega klorata, 190 I kero-zina, 96 ton kurilnega olja itd. Ze sedanji promet skozi Skofjo Loko je prevelik za takšno cesto in normalno odvijanje prometa, vozila s tovorom za rudnik pa bodo že zdaj gosti promet še bolj zgostila, razen tega pa je treba upoštevati, da bodo vozila nevarne tovore. Kdo bo nosil na primer odgovornost, če bi se v prometni nesreči na klancu pod stavbo občinske skupščine iz cisterne razlila žveplena kislina? Vrsto vprašanj tako glede prometa skozi Poljansko dolino in varnosti rudnika urana bo treba še razrešiti, to pa bo uspešneje ob prizadevanju vseh odgovornih, ne le delavcev ONZ. Najsodobnejša tehnika — Pri raziskovanju kaznivih dejanj uporabljajo v kriminalističnih laboratorijih najsodobnejšo tehniko Kriminalistična tehnika je veja kriminalistike, ki proučuje, izpopolnjuje in odkriva najprimernejše metode in sredstva naravoslovnih in tehničnih znanosti, da bi jih praktično uporabila pri kar najbolj uspešnem raziskovanju kaznivih dejanj in storilcev. Kriminalistično tehniko morajo dobro poznati delavci milice, ki največkrat prvi pridejo na kraj kaznivega dejanja: njihova naloga je zavarovati in ohraniti dokazno gradivo. Na žalost so tudi primeri, da oškodovanec zaradi nevednosti uniči sledove in spremeni kraj kaznivega dejanja, delavcev milice pa ne obvesti pravočasno. Taki primeri seveda zelo otežujejo delo kriminalistične tehnike. Razumljivo je, da morajo kriminalistično tehniko poleg specializiranih kriminalističnih tehnikov dobro poznati tudi kriminalisti in preiskovalni sodniki. Razvoj in napredek kriminalistične tehnike je vezan na kriminalistične laboratorije, zavode in institute, katerih raziskovalna dejavnost zajema skoraj vse veje naravoslovnih znanosti. Povsod v svetu uvajajo in uporabljajo znanstvene metode pri odkrivanju in dokazovanju kaznivih dejanj. snaženje prostorov, za poštne, telefonske in telegrafske stroške, za vzdrževanje prevoznih sredstev, zavarovanje prevoznih sredstev, zgradb, opreme in tehničnih sredstev ter za kontrolo potniškega prometa čez državno mejo na mejnih prehodih za obmejni promet in polovico sredstev za stanovanja delavcev. V zadnjem obdobju so se delovni in bivalni pogoji delavcev milice na posameznih oddelkih in postajah milice izboljšali, saj sp bili ob pomoči skupščin občin obnovljeni prostori, ponekje pa so se odločili tudi za novogradnje. V Skofji Loki je bila s sredstvi občinske skupščine adaptirana in opremljena postaja milice, zgrajena nova stavba oddelka milice Žiri, pripravljena pa je že dokumentacija za stavbo oddelka milice v Železnikih. V kratkem pa se bodo izboljšali tudi delovni prostori delavcev milice v Gorenji vasi. V Tržiču so prostori postaje milice tako slabi, da adapta- cija ni primerna, pač pa bo treba zgraditi novo stavbo. Na področju celotne gorenjske regije so skupščine občin pokazale veliko razumevanje in vsestransko pomagale delavcem organov za notranje zadeve pri razreševanju problemov glede delovnih in bivalnih pogojev. Tako je občinska skupščina Jesenice financirala poslopje oddelka milice v Kranjski gori, odprt je bil aprila letos. Adaptirana pa je bila stavba postaje milice Jesenice. Skupščina občine Kranj je v dogovoru o temeljih plana za to srednjeročno obdobje že letos zagotovila del sredstev za novo stavbo UNZ, v katerem bo dobila prostore tudi postaja milice. Lani pa je bila adaptirana stavba oddelka milice Cerklje. Skupščina občine Radovljica je v celoti financirala prizidek postaje milice Radovljica, nova pa je tudi stavba oddelka milice Bled in posodobljen oddelek milice Bohinjska Bistrica. Preventiva — del družbene samozaščite Ustavna načela in družbenopolitična stališča so osnova za družbeno samozaščito, ki je najširša podlaga za organiziranje in uresničevanje varnosti naše samoupravne družbe, vendar pa mora varnost še v večji meri postati skrb in skupni interes vseh delovnih ljudi in občanov. Preventivna dejavnost ONZ je del družbene samozaščite, ki naj preprečuje vse negativne pojave. Zaradi tega preventivna dejavnost ONZ ni neka izolirana dejavnost, pač pa del splošnih družbenih aktivnosti O tem se sicer piše v sredstvih javnega obveščanja, toda zdi se, da je še premalo poudarjen širši vidik družbene vloge te dejavnosti. Vsa vprašanja glede osebne varnosti, zaščite zasebnega in družbenega premoženja morajo pomeniti življenjski interes vsakega posameznika. Prav zaradi tega bi moralo v občanih dozoreti spoznanje, da pomagati organom za notranje zadeve, pomeni pomagati samemu sebi. Varna dežela za turiste Kljub temu, da je Jugoslavija v svetu znana kot mirna in varna dežela, pa se organi varnosti srečujejo iz leta v leto s številnimi in raznovrstnimi kaznivimi dejanji, ki jih pogojuje hiter razvoj turizma. V turistične kraje ne prihajajo le turisti željni lepot, miru in počitka, pač pa tudi kriminalci, ki v poletni ali pa v zimski sezoni skušajo izkoristiti turistično gnečo v nepoštene namene. Vendar pa takšno področje kot je Gorenjska na srečo ni zanimivo za kriminalce mednarodnega kova, pač pa v veliki večini zagre-še kazniva dejanja domači delinkventi. Pogosti so vlomi v turistične objekte, v osebne avtomobile, vikend hišice, kopališča, hotelske sobe, šotore v kampih, odnašajo smuči s smučišč ali jih snemajo z avtomobilskih prtljažnikov, niso redke goljufije z izdajanjem nekritih čekov, pozabljajo plačati hotelske račune ipd. Ropi in roparske tatvine so redkejše, v gneči pa izkoriščajo nepozornost lastnikov žeparji. Odvzemi in tatvine motornih vozil ne predstavljajo posebnega problema; pojavljajo pa se tudi primeri laž- nih prijav tatvin, ko turist razno tehnično blago proda, doma pa potem uveljavlja zavarovalnino za ukradeni v bistvu pa za prodani predmet. Vendar pa v turizmu problem varnosti lastnine turistov ne predstavlja velikega problema. V radovljiški občini na primer, kjer je lani bilo 134.000 gostov, od tega je več kot polovico obiskalo Bled, nočitev pa je bilo le nekaj manj kot 500.000, približno tretjina vseh kaznivih dejanj odpade na turistično področje, zato lahko govorimo o precejšnji varnosti turistov in njihove lastnine. Varnost turistov in njihove lastnine zagotavljajo organi varnosti, ki tesno sodelujejo z dejavniki družbene samozaščite v gostin-sko-turističnih delovnih organizacijah. Poseben poudarek je dan preventivni dejavnosti, kar opravlja milica z rednimi obhodi in drugimi varnostnimi akcijami; pred turistično sezono pa se delavci ONZ s turističnimi delavci dogovore o potrebah, načinu in obsegu preventivne dejavnosti, ki so jo dolžne izvajati gostinsko turistične organizacije. POGOVOR Z NAČELNIKOM UNZ KRANJ LUDVIKOM SLAMNIKOM Dobre varnostne razmere 1 1 Na Gorenjskem so bile varnostne razmere v prvi polovici leta dobre — Porast kaznivih dejanj takoimenovanega drobnega kriminala — Slabo še varujemo družbeno premoženje — Še nadalje razvijati samozaščitno zavest občanov »Kadar govorimo o varnostnih razmerah, vedno upoštevamo razmere, ki trenutno vladajo v svetu doma in s tega zornega kota tudi usmerjamo naše delovanje,« je na začetku razgovora naglasil Ludvik Slamnik, načelnik Uprave za notranje zadeve Kranj. »Seveda pa je pri oblikovanju dokončne ocene o varnostnih razmerah vedno treba upoštevati tudi ekonomski polo-čaj države, saj je od tega v mnogočem odvisno razpoloženje ljudi.« Podatki o javnem redu in miru, o prometnih nesrečah, o gospodarskem kriminalu v letošnjih prvih mesecih so znani in so bili že objavljeni, številčno gledano, je bilo na Gorenjskem v primerjavi z lanskim prvim polletjem nekaj več prekrškov zoper javni red in mir, več kot lani je bilo tudi mrtvih v prometnih nesrečah, prav tako pa je bilo odkritih tudi za dobro polovico ved kaznivih dejanj splošne kriminalitete kot pa v lanskem enakem obdobju. »Res nekatere številke v prvi polovici letošnjega leta niso najbolj ugodne, vendar je treba na primer kazniva dejanja pogledati tudi z druge strani«, meni načelnik Slamnik. »Kljub porastu tatvin, goljufij in prikrivanja, pa gre v bistvu za takoimenovani drobni kriminal, medtem ko večjih kaznivih dejanj z veliko materialno škodo v prvem polletju letos ni bilo. Podobno bi lahko rekel tudi za druga področja. Prav zaradi tega ocenjujemo, da so varnostne razmere na Gorenjskem dobre. Pri tem ne gre pozabiti, da so k takšnim ugodnim raz- Načelnik UNZ Kranj Ludvik Slamnik meram veliko prispevali občani sami. Samozaščitna zavest namreč dobiva vse bolj oprijemljive oblike med občani: delovni ljudje se vse bolj zavedajo svoje aktivne vjoge na področju družbene samozaščite in narodne zaščite. Ta savest je še posebej izražena, kadar gre za zaščito ustavne ureditve. Dokaj več pa bi še lahko naredili za obvarovanje družbene lastnine, tu smo še preveč brezbrižni, prav to velja tudi za varnost pri delu in pa delovno disciplino. V nekaterih organizacijah združenega dela je malomaren odnos do skupnega premoženja še posebno velik: delavci ONZ sicer opravljajo preventivne preglede, opozarjajo na čuvanje premoženja ipd. Naletijo pa največkrat na malomaren odnos do družbenega premoženja. Od 50 preventivnih pregledov, kolikor so jih na Gorenjskem opravili delavci 0~NZ v prvem polletju, bi težko našli organizacijo združe- nega dela, kjer bi bilo na tem področju že vse urejeno.« Poletna turistična sezona se izteka, končuje se obdobje; ko so delavci ONZ pravzaprav imeli veliko dela. »Res, ni bilo ravno malo opraviti, čeprav je sezona minila brez večjih kaznivih dejanj, toda prometni miličniki si niso mogli oddahniti, saj je bil promet na cestah gost, veliko je bilo nesreč na magistralni cesti. Letos je bilo tudi precej več nesreč v gorah, kljub temu, da na previdnost, na opremo in druge okoliščine, ki jih mora upoštevati planinec v gorah, neprestano opozarja tisk, pa planinska društva in drugi. Helikopter RSNZ je poleti res kar neprestano vozil ponesrečene. Če je morda to poletje minilo brez velikih dogodkov, ki bi lahko vplivali na naše varnostne razmere, pa se po mojem mnenju ne bi kazalo uspavati na takšni oceni; v svetu so pač razmere, zaradi katerih tudi na tem našem delčku, ki mu sicer upravičeno vsi pravijo oaza miru in varnosti, ne bi kazalo zanemariti nadaljnjih prizadevanj za varno življenje in delo. Pri tem ne mislim le na spomladanske dogodke na Kosovu: na Gorenjskem delovni ljudje in ončani razumejo situacijo v tej pokrajini, zavedajo se, da je treba Kosovu pomagati v organizirani obliki. Ob tem pa kaže poglabljati tudi odgovornost do opravljanja del in nalog predvsem na vseh najodgovornejših mestih; menim, da bi bile marsikatere naloge uspešneje opravljene, če bi vodstveni delavci, pa ne le tisti v združenem delu, pač pa tudi v družbeno političnih organiza-cijahjpogosteje reševali zadeve v neposrednem stiku z delavci — toda mednje je treba že prej, na šele post festum, ko je treba zadeve zgladiti. ■i Vodnik po razstavi Varnost in družbena samozaščita |* Zgodovinski del prikazuje nastanek in razvoj OSZdms prvih začetkov obveščevalne in varnostne dejavnosti NOB do formiranja OZNE, Ljudske milice in KNOJ. dokumenti o sojenju Vojnim zločincem, zatiranje k revolucionarnega delovanja v prvih povojnih letih, s špijonsko terorističnimi skupinami in ustaško terot mi skupinami. Slede dokumenti o sovražni dej-v obdobju stalinističnega pritiska na našo državo, deformacije v službi organov za notranje zadeve, jih je obravnaval IV. plenum C K ZKJ. Posebna tema tega zgodovinskega dela, ki je na razstavi postavljena kot njen zaključni del, je pos padlim pripadnikom varnostne službe v vojnem in po. obdobju. Posebni del razstave je namenjen nastanku razvoju VOS OF, narodne zaščite, ONZ in OZNE v veniji. Preprečevanje sovražnega delovanja iz tujine m traj države je prikazano z dokumenti in fotog predvsem metode dela takega delovanja, pa tudi p ki se pri takšni dejavnosti uporabljajo. Prikazano je zoperstavljanje subverzivnemu delovanju politične t cije, skupaj s sovražno literaturo. Vključen je tudi zoperstavljanja delovanju notranjih sovražnikov ter protisocialističnih in protisamoupravnih pojavov. Delo milice se na razstavi predstavlja s p, rednih nalog, kijih opravlja milica po zakonih in p razen tega pa je prikazana pomoč milice pri nesrečah, reševanje v gorah, odstranjevanje ek^ teles ter druga humana dejanja in zagotavljanje ljudi. Predstavljeno je področje varnosti prometa #_ cestah, delo mejne milice, pa tudi usposabljanje na ši področju. Zatiranje kriminalitete je prikazano z zanunm* primeri s področja klasičnega in gospodarskega na ogled pa so tudi novejše aparature, ki se v kriminalističnem laboratoriju. Družbena samozaščita je predstavljena kot zacijska celota varnostnega sistema na več ravneh: strokovnih služb in enot ONZ, organizacija v, samozaščite v organizacijah združenega dela, zaščitne dejavnosti posameznih društev; to področje pn* stavljajo pomembnejši dokumenti in tudi pubaksa) o družbeni samozaščiti. Zaščita pred požari in eksplozijami je pripravke v sodelovanju z organi, organizacijami in s področja požarnega varstva. Izobraževanje je prikazano s shemami, fat,_9 in drugimi eksponati, zajema pa celoten sistem vseh saanlf izobraževanja v organih za notranje zadeve. Tehnična sredstva — v posebnem delu razstave k prikazano tudi delovanje tehničnih sredstev, ki jih orf+ za notranje zadeve uporabljajo pri zatiranju kriminatm* sredstva, ki jih uporablja milica in državna varnost " preventivnem delovanju, ugotavljanju kaznivih dejanj pri odkrivanju in preprečevanju terorističnih akcij. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE .13.STRAN.O LA [Ovčarski dan na Zatrniku Črtomir Zoreč 5L% Zatrniku je bil v nedeljo prvi ovčarski dan, ki ga je orga-ovčerejska skupnost pri Kmetijski zadrugi Bled -tki mm reeiiki gmajni, nato amo ae poaaikali vedno bolj pro ti pobočjem Pokljuke: na Za trni k, kjer je peša ovac koristna aa smučarske terene in nato na planino Bran na Lipaacl. V Sloveniji in tadi na Gorenjskem vsreja ovac te ni toliko rasširjena kot v dragih predelih Jugoslavije, kjer se z vnrejo ovac da dobro aaslailti in od vsreje živeti. Tnali meso le ni toliko upoštevano in v Sloveniji ie ni velikega pevpraševsnja. Maso jagenj - - * spodbudni začetki Vtraik — Ovčerejska skupnost Kmetijski zadrugi Bled je v ne io. 13. septembra, pripravila na *»niku prvi ovčarski dan, za ka fe^lTs* letijo, da bi postal tradi-l^***»aJen. V prelepem vremenu se ie : ^ Zatmiku zbralo kar precej ljudi, IZPnnizatorji pa so ne odlično odre-.K^<: prikazali so ovce različnih ;{^***n. strižo ovac s škarjami in I^at-JPO' prejo volne in pletenje. Pri-* izzv*n*ul v domačem, ek slovana Vsi strokovnjaki so račun .li !a bo prvi favorit Salnikov z lah o obračunal s tekmeci. A tokrat so se ušteli. Oba Kranjčana sta tokrat plavala odlično, da je bilo že na polovici te proge jasno, da bo Salnikov moral na koncu priznati premoč Borutu ali Darjanu. Polni splitski bazen je bil na nogah. Vsi so z nestrpnostjo pričakovali zaključni finiš. Ali bo Borutu Petriču uspelo, da premaga žilavega Salnikovega. V zadnjih metrih sta bila Ae vedno poravnana. Lahna prednost je bila na strani Jugoslovana, medtem ko je bilo že jasno, da bo bron osvojil na veliko presenečenje vseh Darjan Petrič. Zaključni finiš je pokazal, da je tokrat Borut Petrič do potankosti razporedil svoje moči in uspelo mu je. da je premagal Salnikova. Val navdušenja se je začel na Poliudu. Ljudje so se objemali in tudi v skoraj vseh plavalnih reprezentancah se je pokazalo, da so »privoščili« zmago Jugoslovanu. Lepo je bilo slišati, ko je ves bazen nato ob razglasitvi najboljših treh pei jugoslovansko himno, ki so jo igrah na čast bratov Petrič. Prvič v zgodovini sta zlato in bron osvojila brata. Borut Petrič pa si je s svojim rezultatom povzpel med Atiri najboljAe plavalce na 400 m kravi vseh časov. Postavil je novi državni rekord in le sekundo zgrešil novi svetovni rekord. Pravi »preplah« je bil nato v tiskovnem centru zaradi tretjega mesta Darjana Petriča. Nihče, ki spremljajo mednarodno plavanje, o Darjanu ni vedel nič določenega. Ni ga bilo nikjer na svetovnih lestvicah v tej disciplini. Toda vse se je uredilo in poročila so odhajala v svet o prvovrstnem presenečenju na evropskem prvenstvu/Ljubitelji plavanja, ne samo v Splitu, so po svoje slavili ta dva res izjemna jugoslovanska plavalna uspeha Rezultati — 1. B. Petrič (Jugoslavija) 3:51,63. 2 Salnikov (SZ) 3:51,77. 3. D. Petrič (Jugoslavija) 3:53,71, 4. Borgstrom (Norveška) 3:54,35, 5. Nagv (Madžarska) 3:55,86, 6. Astburg (NDR) 3:55,93, 6 Machek (CSSR) 3:57,33, 8. Strohbach (ZRN) 3:57.74. NOV USPEH BRATOV Ob zaključku letošnjega evropskega prvenstva v plavanju v Splitu sta nam oba Kranjčana v soboto priredila novo prijetno doživetje. V velikem finalnem obračunu najboljših osmih na 1500 m kravi je Borut Petrič osvojil odlično drugo mesto in s tem srebrno odličje, Darjan Petrič pa je bil izreden peti. To je bila disciplina, ki naj bi ponovno odločila, kdo bo novi evropski prvak. Mnenja so bila različna, saj naj bi se oba Jugoslovana vmešala v borbo za zlato. Bilo je jasno tudi, da bo to tekma, ki bo . odločala v vseh taktičnih pogledih. Petriča sta namreč imela Salnikovega v sredi. Darjan je plaval na tretji progi, Salnikov na četrti in na peti progi je bil Borut. Prvi je potegnil Darjan Petrič Nato so vsi plavali vse do osemsto skorajda poravnani. Prednost je imel Darjan, ki je na teh 800 m postavil tudi novi državni rekord. Po obratu na teh metrih je vse na kocko postavil Spanec Escalas. Potegnil je in Salnikov iz SZ mu je moral slediti. Rahlo sta zaostala oba Jugoslovana. Do odločitve o zmagovalcu je prišlo med 1100 metri. Takrat ie bilo že jasno, da bo zlato odšlo v SZ. Čeprav je bil na teh metrih v prednosti tudi Španec, je bilo tudi jasno, da ne more zdržati takega tempa in da bo srebro jugoslovansko. To se je v finišu tudi pokazalo. Zmagovalec je bil Salnikov. Borut Petrič je bil drugi, medtem ko je Spanec osvojil bron, medtem ko je bil Se vedno na odličnem petem mestu Darjan Petrič. Rezultati - 1. Salnikov (SZ) 15:09,17, 2. B. Petrič (Jugoslavija) 15:17,31 (rekord SFRJ), 3. Escalas (Španija) 15:17,31, 4. Čajev (SZ) 15:19,35, 5. D. Petrič (Jugoslavija) 15:21,20, 6. Henkel t NDR) 15:21,89, 7. Strohbach (ZRN) 15:36,60, 8. Wladar (Madžarska) 15:42,42. Po obeh uspehih, po osvojitvi zlata in srebra je Borut Petrič dejal: »Srečen sem, da sem uspel. Srečen, da sem premagal Salnikova. Srečen tudi zato, ker mi mnogi te uspehe privoščijo in srečen tudi zato. ker mi teh uspehov mnogi ne privoščijo.« Darjan Petrič: »To kar sem dosegel v Splitu Se v sanjah nisem pričakoval. Vedel sem, da sem dobro pripravljen, a izteklo se je pač tako. Še bo treba trenirati za Se boljSe uspehe.« D. Humer Gneča na startu četrtega naklanskega teka »Od spomenika do - Foto: C. Z. Naklanski tek »Od spomenika do spomenika« Tudi četrtič množic] Naklo - V počastitev obletnic herojske bitke partizanov z okupatorjem v UdinborStu. kjer je padla tudi glavnina drugega bataljona Kokrškega odreda, prireja domači TVD Partizan vsako leto tradicionalni rekreacijski tek »Od spomenika do spomenika«. Letošnji je bil že četrti. Udeležilo se ga je 247 tekmovalcev, ki so razdeljeni vl6 kategorij, tekli mimo spomenika ustanovitve I. kranjske čete na Cegemici, spominske plošče na hiši narodne herojke Pavle Mede-Katarine v Strahinju, spominskega obeležja padlim borcem Kokrškega odreda v Strahinju ter mimo pomnika padlim borcem in talcem v NOB. Pokrovitelja množične rekreacijske prireditve v Naklem sta bila Merkur Kranj in ZTKO Kranj. Prehodni pokal občinskega odbora ZZB NOV Kranj je prejela ekipa domačega TVD Partizan, ki je osvojila pet prvih mest. [10001 Gorenjski hokejisti pred novo sezono Tretjega oktobra bodo hokejisti pričeli boj za točke v novem državnem prven nekaj pozneje se bodo prvoligašem pndnrtua še moštva v medrepubliški slovensko-hrvaški ligi Med njimi so tudi Stm gorenjske ekipe: 19-kratni državni prvak Jesenice, kombinacija mladih in rutuuranih igralcev Kranjske gore, Tri-ETL~ob^>domci* " Kranja ter ekipa Bleda. Položaj pred prvimi prvenstvenimi boji v omenjenih klubih ni rožnat Hokej je postal eden najdražjih športov. Oprema za igralca stane preko dvajset tisoč dinarjev, klubom povečuje stroške še nesmotrn tekmovalni sistem (delegati slovenske hokejske zveze so predlagali Cenefii ™rl*K:o Upamo, da bodo v tem uspeli!). Telesnokultume organizacije ne morejo deliti več, kot imajo, združeno delo se bon z ustalitvijo gospodarstva Ob vsem tem peša finančna »injekcija« hokejskim klubom. Svetino in kadrovsko okrepitev bi potrebovale klubske uprave, ki s peščico navdušencev ne morejo hokeja popeljati v mirnejše vode. Zdi se, da taka pot vodi k nazadovanju hokeja na Gorenjskem in tudi v Jugoslaviji. Kakšen je položaj v gorenjskih klubih, kako so potekale priprave na novo hokejsko sezono in kaj si od nje obetajo. S temi vprašanji amo se oglasili na Jesenicah, v Kranjski gori, na Bledu in v Kranju. jistov. Prvi poskus izdelovanja domače opreme za ta šport so Sivičeve palice z Dobropolja. Razmišljati velja o pocenitvi tekmovalnega sistema. Jeseničani smo lani za potovanja v Beograd in Vojvodino osušili klubsko blagajno za blizu 300 tisoč dinarjev. Vsak par točk nas je stal, 50 tisočakov. Nesmiselno, če vemo, da je bilo potovanje zaradi kakovostne razlike med tekmecema bolj turističnega značaja« 2elezarji so pričeli s kondicijskimi pripravami sredi maja. Na ledeni ploskvi so se prvič zbrali 18. avgusta in od takrat se na novo prvenstveno sezono in za mednarodne nastope pripravljajo dvakrat dnevno, vmes pa uigra vajo peterke še na tekmah karavanškega pokala. V novo hokejsko sezono bodo Jeseničani startali z oslabljenim in okrnjenim moštvom. Petorica — Bojan Magazin, Ivan Sčap, Peter Klemene, Drago Mlinarec in Mura-jica Pajič odhajajo na služenje vojaškega roka, medtem ko se Sašo Košir vrača v Italijo. Trener Boris Svetlin o tekmovalnih načrtih ne govori, prednost daje dobrim igram, na tihem pa skupaj z igralci najbrže računa na ponovitev lanskoletnega uspeha. gotovo: če mladim ne bomo nudili vsaj osnovnih pogojev za treninge in nastope - opremo, plačan prevoz na tekmo in morda še skromno malico - bodo kaj kmalu postavili palice in drsalke v kot. Naš cilj v državnem prvenstvu je obstanek v ligi« Predračun za vso hokejsko dejavnost na Jesenicah, za hokejsko šolo, pionirske in mladinske ekipe ter moštvi Kranjske gore in državnega prvaka je 3,5 milijona dinarjev. Polovico je prispevala oWmsfca telesnokulturna skupnost, ostalo predstavlja denar od reklam in pomoč Železarne. Ostale delovne organizacije stojijo glede jeseniškega športa številka ena bolj ali manj ob strani. Zanimivo je, da si je Spartak iz Subotice lahko privoščil priprave na Jesenicah. Zaradi urejenega financiranja se tudi beograjski klubi vse bolj pribBuiepo tudi po kakovosti igre slovenskim ekipam. 25 igralcev, ki bodo za te dni izkoristili redne dopuste. Za konec oktobra računamo, da se bomo na domačem ledu prvič predstavili tudi domačemu občinstvu,* pravi Janez Valant, vodja tehnične komisije HK Triglav. Milijon dinarjev bi potrebovali za hokej v Kranju, pri čemer pa niso vračunani stroški za uporabo drsahšča. Največ pričakujejo od Ljubljanske banke v Kranju in Planike ter občinske telesnokultume skupnosti. Ob rednem štirikrat tedenskem treniranju na kranjskem drsališču upajo na najboljše — na osvojitev prvega mesta v medrepubliški ligi. Rezultati - mlajše (1000 metrov): 1. Milena Partizan Smlednik) 3J Kavčič (ŠD Kokrica) 3.4 Bobnar (TVD Partizan Si mlajši pionirji do 10 krt (1 Davor Pajk (Naklo) 3.04.14. Castaldi (Duplje) 3.15,14, 3. pan (Mošnje) 3.16,76; starejša 14 let (2500 metrov): 1. Mar nik (Smlednik) 11.17,06, 2. 11.44,98, 3. Sabina Bradač t< 11.51,37; starejši pionirji do metrov): 1. Darko Kovač (Vi! na) 9.20,48, 2. Janez Kadwac Darko Novak (oba Poanta) mlajše mladinke do 16 let (j 1. Marjeta Erbežnik 21.48,32.1" Rakovec (obe Naklo) mladinci do 16 let (5000 Tršan (Smlednik) 18.14.96, 2. (Kranj) 18.56,41, 3. Miro Rent 18.57,44; mlajši mladinci do Ml metrov): 1. Klemen Dolenc 17.17,60. 2. Slavko Legat IT Janko C mileč (oba Naklo) 17 i niče do 30 let (5000 metra Modic (Ljubljana) 19.49,72. Pogačnik (Klub maratoncev 20.23,26; 3. Stanka Bobnar 21.10,83; člani do 35 let (5tt Brane Boinik (Trtic) 15.28 Križaj (Naklo) 16.01.96, 3. (Mošnje) 16.29,77; veteranke (5000 metrov): 1. (Kranj) 21.15,48, 2. Tanja nik) 23.42,55, 3. Irena M a 128.41,99; veteranke nad 36 trov): 1. Mira Krampi (Kranj)! Albina Grabrijan (J< 23.57,09, 3. Mihaela nik) 24.11,43; veterani do mletrov): 1. Alojz Jošt (Naka* I 2. Ivan Bartol (Moste-Ljubljanr 3. Slavko Jenko (Smlednik) ' veterani nad 50 let (5000 Franc Jošt 20,08,53, 2. I vat Naklo) 20.06,53, 3. Miro 21.43,99; pripadniki JLA metrov): 1. Ivo Carman 15.99,38, 2. Marjan Vidmar Loka) 16.52,11, 3. Tine Z« dovljka) 17.00,70; ekipno: 1. zan Naklo, 2. TVD Partizan ! TVD Partizan Vič-Ljubljana. CL JESENICE: PETORICA V JLA Kljub temu, da se jeseniški hokejisti ponašajo z izrednimi športnimi dosežki, se zdi, da je zanimanje in razumevanje Športnih organizacij in združenega dela za tovrstno športno panogo manjše kot pred leti. Jeseničani so lani pripeli na dres dvetnajsto zvezdico državnega prvaka. Športna javnost na Jesenicah se je na to kaV navadila. Drugo ali tretje mesto ne šteje le za spodrsljaj, temveč za športni ^Trener jeseniškega moštva Boris Svet lin takole ocenjuje položaj hokeja v železarskem mestu: »Imamo obetavno generacijo katere rjovnrečna starost ne presega 21 let. Pred STieše uspešna hokejska pot, saj še n^ni vAun^ojstfrtva. Približno 40 odstotkov znanja in spretnosti bi se dalo SvSSSm iz teh igralcev Vse manj je nLti hokejskih delavcev in nankcionarjev, kibi bffi^pripravljeni delati ta dobrobit 'J^k^bo^keja Dek) v klubski upravi din" *3aj le na prizadevnost, petih ki bi bil pripravljen reševati zag> KRANJSKA GORA: BORBA ZA OBSTANEK Drugo hokejsko moštvo Gorenjske je doma iz Kranjske gore, čeprav je večina igralcev z Jesenic. Z dobrimi igrami v zvezni B hokejski ligi so se zopet uvrstili med prvoligaš ko druščino, kjer bodo tako kot v marsikateri sezoni poprej tudi letos mešali štrene nekaterim ekipam pod vrhom razpredelnice. Sicer pa Kranjsko-gorci ne vedo povsem natančno, kje bo njihovo mesto v prvenstvu. Tekmovalni sistem namreč še vedno ni potrjen s strani slovenskih hokejskih kolektivov. »Priprave so potekale tako kot druga leta,« pravi trener kranjskogorske ekipe Ciril Klinar. »Po načrtih ne gre nikoli. Poletje je čas dopustov in počitnic, čas za opravljanje zamujenih šolskih obveznosti in za večja dela doma. Do 20. avgusta gmo se 56-krat zbrali na »suhem treningu«, zdaj uigravamo vrste na ledeni ploskvi pod Meiakljo. Domala polovica lanskoletne ekipe odhaja v JLA, zato bo do začetka prvenstva težko urediti vrste. Vključili smo mlade in obetavne igralce, hkrati kombiniramo peterke tudi z neka terimi izkušenimi hokejisti. Brž ko mladi dosežejo v našem moštvu določeno kakovostno raven, jih sprejmejo medse v jeseniškem moštvu. Denarja manjka vsem, denar je prva in edma točka dnevnega reda upmvne« odbora k. se sestane vsak ponedeljek. Eno je pn tem TRIGLAV: LETOS KONEC »BREZDOMSTVA« Hokejisti kranjskega Triglava so bili trinajst tekmovalnih sezon »brezdomci« - brez svojega ledu in občinstva. Trenirali in tekmovali so na ljubljanskem, blejskem ah jeseniškem ledu. Letos se bo njihova dolgoletna »agonija« končala. Streho bodo našli pod novo sejemsko halo z drsališčem v Savskem logu. S tem se kranjskim hokejistom obetajo ugodnejši pogoji za delo in za boljše tekmovalne dosežke. Ti tudi doslej niso bili skromni. Triglava™ so se pred dvema letoma celo uvrstili v prvo ligo, vendar so se zaradi »brezdomstva« in s tem pogojenih velikih stroškov odrekli nastopom v našem najvišjem hokejskem tekmovanju. Takratna odločitev, da Triglav ostane v medrepubliški ligi, je bila sprejeta hkrati z obljubo, da ie hokej treba podpreti že zaradi izgradnje drsališča in mu potem tudi nuditi možnost za razvoj Ce bodo hokejistom prisluhnili v telesno-kultumih organizacijah in v združenem delu potem lahko Kranj postane pomembno hokejsko središče v Jugoslaviji li°ie naravn*n tudi program kluba, ki predvideva že v tej sezoni hokejsko Solo r jm ■ S** P*0""^ "i mladincev Z mladimi bo pričeldelati Zdravko Sajovic igralec članske ekipe, medtem ko so za' trenerja prvega moštva v dogovoru z nekdanjim igralcem in trenerjem Jesenic »Od konca julija do zadnjih dni septembra igrala trenirajo dvakrat te-f.IBJ?l.P»':*g*Wj Stanka Mlakarja V začetku oktobra odhajamo na 8-dnevne oprave v Trebič na Češkoslovaško kar ""h/F^0*,"'^'kot *• W » •■Posodili' led v hali Tivoh. Na pot bo odškV od 22 do BLED: TEKMOVALNI DOSEŽKI V OZADJU Peripetije v zvezi z novim drsališčem so neposredno zavrle tudi razvoj hokeja na Bledu. Te so bile tudi vzrok, da blejski hokejisti v lanski sezoni sploh niso nastopali v medrepubliški ligi, čeprav po ka-g kovosti sodi moštvo v sam vrh druge jugoslovanske lige. Pred leti so si že dvakrat zagotovili »vizo« za nastope v najvišjem državnem tekmovanju, toda obakrat so zaradi denarnih stisk in nenehnih gostovanj raje prepustili mesto drugim. Letos pa se zopet vneto pripravljajo na prvenstvene nastope pod vodstvom trenerja inž. Endlicherja z Jesenic. S treningi na ledeni ploskvi bodo pričeli konec septembra ali v prvih dneh oktobra, ko naj bi drsališče predvidoma »zamrznili«. »V letošnji hokejski sezoni smo tekmovalne cilje postavili v ozadje,« pravi dr. Branko Lubej, predsednik hokejskega kluba na Bledu. »Več pozornosti bomo posvetili množičnosti in vzgoji mladih. Idealno bi bilo, če bi uspeli na štirih bližnjih osnovnih šolah ustanoviti hokejsko ekipo. Ves nadaljnji razvoj hokeja Ea je precej odvisen od drsahšča in ljudi, i ga bodo upravljali. Amaterski klub ne more plačevati vsakokratne uporabe ledene ploskve po tisočaka. Sicer pa mora drsališče, zgrajeno z denarjem delavcev radovljiškega združenega dela, služiti različnim namenom. Ne le turističnim organizacijam, temveč tudi delovnim ljudem in občanom za rekreacijo ter športnikom za treninge in nastope. Led bi kazalo glede na turistični značaj kraja vzdrževati skozi vse leto. Zanimivo je, da se je za drsališče zanimala letos celotna reprezentanca zahodnonemških umetnostnih drsalcev, ki bi tu sredi poletja želela trenirati.« C. Zaplotnik Krasti - Tudi letos klub Triglav organiziral čanke iskaznice za sesa prodajo bodo začeli v U. septembra in sicer Saik v Kranju. Novo i kasnico bodo ljubitelji > športa lahko nabaviti vsak nedelje. Tu pa bodo kdate r člani od ponedeljka dalje ta«! Šah veljavnost »kamare sezono, članarina je neal na do 16 let starosti bo dinarjev, ostali pa 200 - dšv^ pri izkaznici je pristop ser—' trgovine Lipica šport, ki članom SZSJ5 odstotkov nabavi smučarske opreme is artiklov športne opretr-novost za to aeaono so carske P^,^\"f^Vw] Carrera, smučarski čevlji 8AS CO Smučarski khib Triglav *» prodajal izkaznico do konca » bra. PRlCETEK BEDNE VAB** Kranj - Društvo za špartzgj cijo in telesno vzgojo Parata* čenja v prihodnjem tednu i r« za vse starostne kategorije, otroke in mladino bo odslej * osnovne šole na Plamni Pn ■ letos poudarek na loort-* nastikiTTiste, ki bodo p. smisel za to športno zvrst, toda prvo selekcijsko skupmo. rt lahko vključili v skupme i nastiko tudi v okviru š društev. Za predšolske otroke bo sredo, 16 septembra, od+ osnovni šoli n. Phuum ftmsjs pionirje, pionirke in ndeds*». trtek 17. septembra, od ,R T, P^laki otroci od dvsh do tn» bodo vadili skupaj s starši. SWB. 15 SEPTB«*A 1981 ŠPORT IN REKREACIJA KRONIKA 15.STRAN G L, A NESREČE Kolesar vozil po levi • - V četrtek, 10. septem-nekaj pred 19. uro ae je a kole ***aa peljal Zdravko Smid (roj. 1963) * Poatvca po regionalni cesti proti L rtu in sicer po levi strani Is nasprotne smeri je tedaj pravilno po desni voznik avtomobila Janez Pusavec ijke ter trčil v kolesarja: Zdrevka so prepeljali k »AVTOMOBIL — Na Smledniški cesti v se je v petek, 11. septembra, uri pripetila hujša prometna Is, v kateri je umrl 4-letni Papler. Njegov oče Stanislav pornagal potiskati avtomobil -»»ni voznici R-4, ker se ji je ^»k) pokvarilo. Otrok je to opa-a*»I. nato pa je nenadoma stekel cesto prav pred avtomobil Mar-Hudovernika iz Hrastja, ki je tedaj pripeljal mimo. Otrok je [■v nesreči tako hudo ranjen, da je prevozom v bolnišnico umrl. ZAPELJAL S CESTE Skoffa Loka - V nedeljo. 13. septembre, ob 16. uri se je na regionalni cesti med Skofjo Loko in Železniki v bližini Studena pripetila prometna nezgoda Voznik osebnega avtomobila Jože Berce (roj. 1931) iz Železnikov ie v levem preglednem ovinku zapeljal s ceste preko kamni tega zidu in se prevrnil na travnik. Voznika so ranjenega prepeljali v bolnišnico. Na avtomobilu pa je Škode za 30.000 din. POŠKODOVAL PRIKOLICO Radovljica - Na magistralni cesti med Vrbo in Radovljico se je v soboto, 12. septembra, nekaj po 17. uri pripetila prometna nezgoda, katere povzročitelj je pobegnil. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije s camp prikolico Bernard Stegman Fritzwald je peljal proti Jesenicam, iz nasprotne smeri pa je v koloni pripeljal neznani voznik stoenke, ki je nenadoma zapeljal na levo in oplazil camp prikolico. Ne da bi ustavil, je odpeljal naprej; škode na prikolici je za 15.000 din. Pogin rib na Brniku 'ogomet asten poraz Naklancev - Pred okoli 2500 gledalci so se H Nakla na Stadionu Stanka častno poslovili od najbolj jugoslovanskega nogometne-,*7*>vanja — tekmovanja za pokal Tka. V finalnem obračunu za Slovenije so morali priznati pre-***euju drugoligašu Mariboru, ki se i v igri z borbenimi in žilavimi Nakla dodobra namučil. Prvi je končal brez zadetkov, igralci moštev na so pred vrati zamudili [e*H» priložnosti. •* je docela ra zli vela Sele v ' deki tekme. Mariborčani so niti _e*U prevzemali v svoje roke, nogo-' Nikla pa so vse do 69. minute njihovim naletom. Takrat je Rečnik izkoristil grobo napako ' obrambe. Vratar S ter je pri pred v kazenski prostor zapustil vrata, ** *s je dokopal Rečnik, ki mu ni tatko potisniti žoge v prazna vrata. * adetku je zbranost Naklancev »• V 75. minuti je odločni sodnik uključil Gobca pri Naklu in *ira pri Mariboru, ki sta si pred ■offla v lase. Zadnjih petnajst minut je potekalo v znamenju boljših gostov. S tremi zaporednimi zadetki v 75.. 78. in 88. minuti so osvojili pokal Nogometne zvze Slovenije — predal jim ga je Janez Krajnik, član tekmovalne komisije pri zvezi — in se uvrstili na nadaljnje tekmovanje. Poraza Naklancev ne gre jemati tragično. Ze z uvrstitvijo v republiški finale so dosegli največji uspeh v zgodovini kluba, hkrati pa je to tudi pomemben dosežek gorenjskega nogometa. Vedeti je treba, da Naklanci nastopajo v gorenjski rekreacijski ligi. Toda kljub temu so z odličnimi igrami premagali tako znana in na papirju kakovostno boljša moštva kot so garnizija Ljubljanskega armad nega območja (v njej so nastopili tudi nekateri prvoligaški igralci), republiškega ligaša Stol iz Kamnika in v polfinalu drugoligaša ljubljansko Svobodo. Barve Nakla so v finalu tekmovanja za pokal maršala Tita branili Ster, Marinšek. Komovec, Mihajlovič, Zelnik, Legat, Zun-tar, J Križaj, Golič, Panjeta, Kalič, J. Celar. B. Križaj in Bučkovič. Ekipo trenirata Voglar in Golič. C. Zaplotnik Spodnji Brnik — V soboto zjutraj so vaščani KS Bmik obvesti i člane ribiške družine Bistrica -Domžale o poginu rib v potoku Reka. Komisija ribiške družine Bistrica-Domžale si je ogledala potok Reka in ugotovila, da ie poginilo več kot 150 kg potočnih postrvi raznih velikosti, dolgih tudi do 40 cm. Pododbor Pšata je takoj organiziral izlov še nezastrupljenega dela potoka Reka in rešil 350 potočnih postrvi, od teh eno tretjino merskih. Vzrok zastrupitve rib v potoku Reka je škropivo proti gosenicam, ki je stekel v potok ob pranju škropilnice. Stoodstotni pogin rib je bil v dolžini treh kilometrov. Podobni primeri pogina rib se pojavljajo v potoku Reka vsaki dve leti, tako, da člani ribiške družine Bistrica-Dom-Žale ne morejo več sproti vlagati in Traktor se je prevrnil Boh. Bistrica - V četrtek, 10. septembra, ob 8.25 se je na K obli smrtno ponesrečil voznik traktorja Viktor Mrak (roj. 1952) iz Lesc. Med vožnjo po strmem travniku je traktor s priklopnikom začel drseti, nakar se je prevrnil. Voznik Mrak je padel s traktorja in obležal pod priklopnikom mrtev. V__ dogojiti zadosti postrvi. Hkrati s poginom rib pa se uniči tudi vsa hrana, tako, da je potok popolnoma mrtev. Skoda, ki še ni v celoti ocenjena, predvidevajo pa, da bo več kot 150 tisoč dinarjev. Hkrati pa velja omeniti tudi reševanje in delni pogin potočne postrvi skozi vas Cerklje v potoku Reka v noči od 5. na 6. september. Rešeno je bilo 170 postrvi raznih velikosti, okrog 170 pa jih je poginilo, zaradi prevelikega odvzema vode pri zajetju Vodovoda za Mengeš. Osmega septembra pa so uspeli rešiti v tem delu potoka Reka še 371 potočnih postrvi pred poginom. J. Kuhar Smrtna nezgoda s traktorjem Bohinj — V petek, 11. septembra, popoldne se je na lokalni cesti med Staro Fužino in dolino Voje pripetila nesreča s traktorjem, v kateri je umrla Dragica Lainišek (roj. 1929). Karel Lainišek iz Stare Fužine je peljal traktor s priklopnikom proti planini Voje. Ko je med vožnjo popravljal verigo, ki mu je zdrsnila pod pedal zavore, je v ovinku zavozil s ceste ter se prevrnil kakih 8 metrov in pol pod cesto. Pri prevračanju je priklopnik tako hudo poškodoval ženo Dragico, da je med prevozom v bolnišnico umrla. Otrok padel v apneno jamo Zg. Brnik - V ponedeljek, 7. septembra, okoli 19.30 se ie dveletni Klemen Bohinjc z Zg. Brnika 144 igral pri hiši Osel) Martina na Zg. Brniku št. 61. Otrok je prišel tudi k nezavarovani apneni jami, v kateri se je nabralo 94 cm deževnice in padel vanjo. Njegova mati je medtem otroka vsepovsod iskala in ga našla v vodi. Kljub temu, da je otroka skušal obuditi dežurni zdravnik, pa je bilo že prepozno. Zoper lastnika nezavarovane apnene jame bo poslana kazenska ovadba javnemu tožilstvu. Strela udarila v kozolec V nedeljo, 13. septembra, okoli 23. ure je v neurju strela udarila v kozolec dvojnik last Janka Subica v Stari Oselici. Ogenj je uničil 3 tone sena, 7 kub. metrov smrekovih desk, 50 kg fižola in več orodja, tako da je škode -ra okoli 330.000 din. Ogenj so pogasili gasilci. Udaril miličnika Kranj — V petek, 11. septembra, ob 23. uri je v gostišču na šmarjetni gori postala skupina gostov precej glasna. Med njimi je bil precej Slasen Ljubčo Boškov (roj. 1929) iz Lranja, ki je začel metati kozarce ob tla. Zaradi tega ga je natakar opozoril, vendar brez posebnega uspeha. V bližini so bili kot gostje tudi trije miličniki Postaje milice Kranj, med njimi je bil v uniformi le Drago Vošinek. Ker Boškov ni nehal razbijati, je moral miličnik Vošinek po svoji dolžnosti ukrepati zoper tako očitno kršen je javnega reda in miru: odpeljal je Boškova ven iz lokala, za njima pa je nato prihitel še natakar Miroljub Radenkovič, ki je zahteval, da Boškov plača razbite kozarce in zapitek. Razen ostalih dveh miličnikov je iz lokala prišel tudi Andolf Ljubčo (roj. 1956), ki se je začel z miličnikom Vošinekom prerekati, pri tem pa ga je tudi udaril v obraz, da je le-ta padel. Andolf Ljubčo je nato zbežal, za njim pa se je kot najbližji prvi pognal natakar, ga je čez čas dohitel in spotaknil, toda Andolf se je pobral in tekel naprej" do roba betonskega zidu in skočil v globino 5,5 metrov. Pri padcu si je zlomil medenično vretence in so ga prepeljali v Klinični center. Carinski prekrški na mejah Televizorji, zadrge in zlato 1 1 ^ff*U a^aaaasaj^SaM ••_m(S m^^m^mmamšLimA^m. ■ » * glPBKfSiv ymJr 4 mm % -igro so se nogometaši Nakla v republiškem finalu z bivšim drugo-Mariborom poslovili od tekmovanja za pokal maršala Tita. - Fofo. itvo k^**l Kokrice domačinom ^vH*- - Po sobotni osvojitvi VrSi-^»a* "Olritreje premagal Škofje ?*nPreIfli, brat našega kolesar Jj" »raga, so se veterani in drugi \Z± \ Pomerili na dirki za Koknce. Veljala je tudi za "*> državno prvenstvo. ..mj «e je zbralo več kot 150 ko-iJ* V1«* slovenskih rekreativnih J1 " nekaterih drugih krajev Ju-w J*Kazveseliivo je, da je bila tudi CT^kak n članicah tokrat udelež ktr množična. Petnajstletna Maja b Stražišča, ki je zmagala med ■mi tudi prejšnji dan na Vršiču, " je konkurenca v ženskem ko» avi z Unskim letom Ne le po udeležbi, frdi kvaliteti. To potrjuje pov-kkrost skoraj 38 kilometrov na *> jo tekmovalke dosegle na In ni razloga, je še dodala Maja ttkaj ženske ne bi dirkale, je bik speljana v krogu od skozi Rupo, Kranj in nazaj, ei v posameznih skupinah so •klavni prvaki, sicer pa je bil £d naiboljSth treh v vsaki takle t* (3 kroge ah 13,5 km): 1. Maja (Kokrica) 214», 2. Aleksandra 'Rog-Franek), 3. Marija Kurent »>,«*i čas; članice (3 kroge): 1. 22,46, 2. Marianka Kokelj, 3 Cnrk (vse Rog-Franek), isti čas: veterani C (6 krogov): 1. Gabrijel H rova t (Grosuplje) 40,35, 2. Tone Fornezzi (Rog-Franek) isti čas, 3. Zvone Omerzel (Grosuplje) 40,54; veterani D (6 krogov) 1. Ivan Jošt (Kokrica) 42.43, 2. Srečko Kocbek (Branik) 42,48, 3. Henrik Neu-bauer (Rog-Franek) 44,06; veterani E (3 kroge): 1. Lojze Fajdiga (Branik) 32,22. 2 Milan Zirovnik (Rog-Franek) isti čas, 3. Franc Bratun (Koknca) 23,36; veterani A (8 krogov): 1. Jože Gliha (Rog-Franek) 50,45. 2. Milan Frelih (J. Stucin), 3. Tone Kunaver (TVD Dol) isti čas; veterani B (8 krogov): 1 Ante Grbeš (Osnek) 50,45, 2 Lojze Dežman (Kokrica), 3. Franc Javor nik (Rog-Franek) isti čas; rekreativci od 18 do 35 let (8 krogov): 1. Janez Gorjam 50,50, 2. Ivan Rajgelj (oba Kokrica), 3. Stane Stare (J. Stucin) isti čas. Prehodni pokal Kokrice so osvojili domačini. H. Jelovčan LAMP1Č ZMAGOVALEC S preizkušnjo na kronometer se je v nedeljo končala tradicionalna mednarodna kolesarska dirka za mladince Po Istri in Sloveniji. V skupnem seštevku je po vseh etapah zmagal Savčan Janez Lampič. K njegovemu velikemu uspehu so veliko pomagali s tovariško vožnjo tudi drugi jugoslovanski reprezentantje; Ljubljančan Pavlic ter Kranjčana Polanc in Marn. Jesenice — »Število prekrškov na mejnih prehodih Carinarnice Jesenice na Ljubelju, Ratečah, Podkorenu in na Jezerskem je približno iz leta v leto enako,« sta dejala upravnik jeseniške Carinarnice Dante Jasnič in pomočnik upravnika Vinko Komovec, ko smo se pogovarjali o prekrških na mejnih prehodih Gorenjske. »Ob tem se seveda iz leta v leto pojavljajo tudi izjemni primeri, vendar ne bi mogli govoriti, da je prekrškov na meji vedno več. Za naše področje so značilni predvsem prekrški s tehničnim blagom — ni veliko tekstila in kavbojk — kar pa je razumljivo glede na izhodiščne postaje potnikov, ki prestopajo mejo na gorenjskih mejnih prehodih. Prihajajo iz zahodnonemških držav, kjer je doma tehnika, zato se v avtomobilih večinoma znajdejo televizijski sprejemniki, radijski aparati, stereogarniture, blago, za katerega lahko plačajo lastniki carino le do določenega zneska. Ob prepovedi o prenosu večjih količin kave čez mejo so se našli tudi potniki, ki so želeli pripeljati večje količine. Ko gre za nekaj kilogramov kave, je jasno, da gre za zaloge v gospodinjstvu posameznika, ko pa je v avtomobilu več deset kilogramov kave, je razumljivo, da gre za trgovino, preprodajo. Dokaj pogosti so prekrški glede repromateriala za fotografiranje, izdelkov, ki jih uporabljajo pri svojem delu poklicni fotografi, pojavljajo se prekrški ob uvozu rezervnih delov za avtomobile ali prekrški, ko potniki popravljajo avtomobile v tujini. Seveda lahko ločimo prekrške, ki jih kršitelji napravijo za lastne potrebe in prekrške, ko gre za nedovoljeno trgovino. Veliko je primerov, ko najdemo razne predmete v mednarodnih vlakih, ki pripeljejo na železniško postajo na Jesenice, in se lastniki ne javijo. To je predvsem tehnično blago v večjih količinah, ki so izključno namenjene preprodaji. Lahko bi rekli, da so devizni prekrški v porastu, tako pri vstopu kot pri izstopu potnikov. Na meji dobiio cariniki potnike, ki imajo pri sebi veliko dinarskih sredstev ali tuje valute, ki pa je niso dvignili iz svojih , v h ir* « • » * ' * ' bančnih deviznih računov. Ne morejo se izkazati z dokumenti, da so denar dvignili v banki — pozneje, v postopku, pa lahko to dokazujejo in se izkažejo. Prav tako ne moremo dopustiti, da imajo pri sebi bankovce večje vrednosti, saj je dovoljen iznos le po 100 dinarjev. Pokazalo se je tudi, da so imeli letos nekateri tuji turisti v denarnicah več dinarjev kot je bilo dovoljeno, in je bilo očitno, da so jih kupovali na avstrijski strani.« Tako kot sta dejala sogovornika, tako pričajo tudi prekrški, ki so jih v zadnjih mesecih zabeležili na mejah. Zdaj so najbolj priljubljeni uvozni artikli gradbeni in inštalacijski material, televizorji, akustični predmeti ... Nekaj najbolj značilnih prekrškov: ... 7. avgusta so cariniki na Ljubelju pri vstopu v Jugoslavijo na avtobusu odkrili blago neznanega prinaialea; 216 ženskih zložljivih dežnikov, 6 tranzistor-skih radiomagnetofonov, 280 britvic, 12 garnitur za make-up in tako dalje v vrednosti 140.000 dinarjev... ... pri carinski kontroli na Ljubelju so cariniki dobili neprijavljen barvni TV sprejemnik, 3 kartone AMC posode iz ne rja v -nega jekla v skupni vrednosti 88.64» dinarjev ... ... voznik avtomobila, poklicni voznik, carinski kontroli ni prijavil 112 zvitkov barvnega fotografskega pa piri a znamke Sekuracolor v 8 kovčkih iz umetnega usnja, vae skupaj v vrednosti 584.000 dinarjev... ... zobni tehnik ni carinski kontroli prijavil 28 zvitkov papirja znamke Sekuracolor v vrednosti 188.888 dinarjev, za kar je denarna kazen 130.000 dinarjev... e ... 18. julija so cariniki dobili na vlaku 187 kovinskih zadrg neznanoga prinaialea v vrednosti 188.888 dinarjev... ... Na mejnem prehodu na Ljubelj*1 80 cariniki dobili v osebnem vozilu dva vrtalna stroja Boso h, 88 žepnih računalnikov M BO, 18 žennih računalnikov Casio, 88 kompletov za make-up in vrtalni stroj znamke AEG... ... 21. avgusta so na mejnem železniškem prehodu na mednarodnem vlaku dobili 818 ionskih volnenih rut in 1288 ženskih rut iz sintetičnih tkanin v vrednosti 88.848 dinarjev... ... delavec is SMlta ni prijavil na mejnem prehodu carinski službi generalno popravljenega motorja v vrednosti 181.888 dinarjev, za kar je denarna kazen 28.888 dinarjev... ... v avtomobilu odkrili 20 garnitur mesarskih nožev ... .. v avtomobilu dobili 52 kilogramov surove kave in 84 ionskih in 47 moških zložljivih dežnikov, vse skupaj v vrednosti 58.848 dinarjev. ... V. Z. iz Ljubljane ni prijavil carinski službi na Jezerskem električne žage, rezervnih dolov za Tovoto, dveh ploščic zlata po 188 gramov in 4 ploščic zlata po 58 gramov, rezervnih delov za osebni avto Renault 12 in delov, ki so bili vgrajeni v osebni avtomobil ... Vae skupaj v vrednosti 278.880 dinarjev.. . E... gospodinja is Bele crkve ni rijavila 288 ročnih ur, 848 aterii za ure, treh kilogramov kave in treh kompletov igralnih kart... ... v skriti gumi rezov v noga kolesa so cariniki našli 441.288 cevk za injekcijske igle, pod oblogo stene prtljažnika in pod polico pa 8.888 cevk za injekcijske igle in 28 brusnih kamnov za ostrenje injekcijskih igel, v skupni vrednosti 211.887 dinarjev. Tako in podobno blago tihotapijo danes na mejah, ker želijo s tem blagom predvsem zaslužiti in se okoristiti. A pazljivost in izkušenost naših carinikov na vseh mejnih prehodih večinoma prepreči, da bi trgovina obilno cvetela. Številni »šver-carji« se pač ujamejo in po ustrezni kaznovalni politiki potem najbrž pošteno premislijo, če se jim spet splača tvegati... D. Sedej G L, AS 16.STRAN__ Obisk v Pekovi prodajalni v Skofji Loki REPORTAŽA TOREK. 15. Mladi hočejo mehke čevlje Danica Nastran iz Podlubnika v Skofji Loki je za sinka Andraža kupovala copate. Pravi, da zanj vselej kupi Cicibanove ali Pekove čevlje, ker v tovarni upoštevajo zahteve zdrave otroške obutih. Tudi zase rada kupuje pri Peku. mehke, udobne čevlje imajo. Za zimo je škornje kupila že spomladi, na razprodaji. namrn^^^^^^1 Loki bo8te našl1 V «tarem mestnem središču, prav nasproti znane slaščičarne pri Homanu. Stopili smo preteklo soboto v Pekovo prodajalno v Skofji Loki. V središču starega Škofjeloškega mestnega jedra jo boste našli, prav nasproti znane slaščičarne pri Homanu. Ze vsa povojna leta ima Peko v Skofji Loki svojo prodajalno, od leta 1963 v sedanjih prostorih. Loča-ni so torej že dodobra navajeni nanjo in radi kupujejo Pekove čevlje. Povemo jim lahko, da bo Peko svojo prodajalno v Skofji Loki po novem letu prenovil. Kupili bodo novo opremo in prodajalno preuredili, kar bo seveda prispevalo k prijetnejšemu nakupu. V prodajalni smo v soboto dopoldne našli vse tri prodajalke, poslo-vodkinjo Anico Bernik, pomočnico Kati Jesenovec in učenko Olgo Hafner. Kati in Olga sta stregli kupcem, Anica pa je pravkar pregledovala seznam čevljev, ki bodo iz Pekove tovarne prišli za prihodnje Mali Andraž je ponosno stopil iz prodajalne in v vrečki sam nesel nove copate. Sabina Florjanovič iz Škofje Loke je dobila nove čevlje. »Semiške* bi rada, vsi imajo v šoli take, je v prodajalni dopovedovala mamici. Mladi imajo radi udobno, športno obutev, smo zlahka ugotovili. In Sabina nam je dejala, da je prav v Pekovi izložbi videla »prave semiške«. poletje. Že zdaj morajo tudi v prodajalnah misliti, kaj bodo naročili. Izhodišče so jim seveda podatki, kaj so prodali to poletje, po katerih modelih so kupci najbolj segali. Te dni pa kupci prihajajo po jesensko obutev. Tudi prvi zimski modeli so že v prodajalni, koncem septembra in v začetku oktobra pa bo v trgovini že vsa zimska obutev, škornji torej. Zadnjih štirinajst' dni so prodali največ otroških copat in trim obutve. Treba je bilo pač obuti šolarje. Zdaj je največja »šolska« gneča že za njimi in ljudje prihajajo kupovat čevlje, primerne tudi za deževne dni. Poslovodkinja nam je povedala, da je prav zanimivo, kako ljudje kupujejo čevlje. Ob deževnih dneh prodajajo največ takšnih z gimijastim podplatom. Kot da kupci ne bi mislili za dan, dva naprej. Posebej moški kupujejo tako. Ko jim dež razmoči čevlje, pridejo pač po nove. Poslovodkinja Anica Bernik Prodajalka Kati Jesenoivc Učenka Ogla Hafner Pred nami je torej jesen z mokrimi dnevi in izbrali smo nekaj modelov, ki bodo najbolj primerni. Začnimi pri najmlajših. V Peku so zanje pripravili odlično obutev, izdelano po zahtevah zdrave obutve za otroke. Čevlji, ki so jih poimenovali Amigo in Detel, bodo kot nalašč za malčke. Mehki so, gumijast podplat imajo, Šivani so na robu in Se nekaj - lep. športen izgled imajo, kar je otrokom danes pač tako pomembno. Čevlji so to, ki jim bodo otroci rekli superge. Od številke 19 naprej so na voljo. Mladi imajo radi mehke čevlje, smo zlahka ugotovili ob našem obisku v prodajalni. »Semiške« bi rada, vsi imajo take, je mamici dopovedovala Šolarka. Izbrali sta mehke, udobne čevlje z nizko peto. Vse kaj drugega kot nekdaj torej, ko so že dekletca hotela imeti tesne Čeveljce z višjo peto. Danes je modema udobnost! Tudi moški si bodo lahko izbrali mehke, udobne čevlje. Modela Rabbit in Raccon iz mehkega ru-stikalnega usnja, s poudarjenimi okrasnimi šivi in podplatom, ki bo kos tudi dežju, so kot nalašč za prožen korak in neutrudljivo hojo. Je že tako, da je pri ženakih čevljih izbire največ. Med množico modelov lahko izbirajo V prodajalni imajo tudi že prve gležnarje. Izbrali smo dva. Model Jasmina in eleganten gležnar z višjo peto. model Ernestina pa športni, posebej mlsda dekleta bodo rade segle po njem. zato je na voljo že od Številke 35 naprej. Ob koncu bi vam radi povedali Se to, da v Pekovi prodajalni lahko kupite tudi nogavice in seveda pribor, ki spada k čevljem: kreme, vezalke.vložke. Pričeli z obiranjem sadja — V sadnem nasadu Resje Dri Potočah nad Preddvorom so že pričeli z obiranjem in prod " ozimnico (v Potočah v sredo, v Resju včeraj). Prvovrstne Ar2*a/ dvorskem sadovnjaku so po 18 dinarjev in jabolka poi9* Podobne so cene sadja tudi v nasadu Resje. Letošni načrtovani pridelek pecej zmanjšala. V Potočah je sadjar? *~ vanja uničila toča, ki se je razdivjala po krajih n^Z1^ 17. junija letos. Od 130 ton sadja bo le 30 ton primerne^ Med njim prevladujejo rdeči in zlati delišes ter /am^L5° -- Foto; C. Zaplotnik ^ Gank in gorenjski nageljni - Vedno manj je v zgornjesai>*i, starih gorenjskih domačij, ki so še delane s kamnom ter k " kritino, macesnovimi deskami in skodlami in delane v čon bile krite tako, da niso bile na koncu odrezane, ampak so iLlu sebno nadstrešje. Tudi lepo zrezljanih gankov, na katerih so*** tili gorenjski nageljni, ni več. Staro se počasi, toda zaneslti, ^ novemu. Toda vseeno se najde prava stara gorenjska domač zrezljanim gankom, na katerem še cvetijo gorenjski nageljni ^r'L ta gank v Kranjski gori.. . Foto: A. Kerštan i r& i Gorje - V Spodnjih Gorjah so letošnje poletje dogradili nov *** vanjski blok, ki ga je gradilo SGP Bled-Grad. Izgradnjo bbk* največ financiralo stanovanjsko podjetje Alpdom iz Radovljice, sf* denarja pa je prišlo tudi od sklada pokojninskoiniMlidskegu aas/ občine Radovljica. Nekaj stanovanj je bilo odkupljenih, ostala p*' najemniška. V začetku letošnjega avgusta je dobilo ključe deoets* nih družin, med njimi tudi nekaj upokojenskih. Svoje klubske pn*** s sanitarijami so vendarle dobili tudi upokojenci društva Gorje Z** Tako bodo imeli upokojenci prostore za svojo dejavnost m družabna srečanja. - Foto: J. Ambrožič 15 SEPTEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17. STRAN G L A Orj 15. do 30. septembra v blagovnicah v Ljubljani in v Mariboru in v prodajalnah na Topniški v Ljubljani, v Kamniku, Ruju v Metliki — posebno bogata izbira kopalniške opreme. Ker se ne kopamo samo v morju, in ker preživimo v kopalnici precej časa, si jo uredimo tako. da nam bo všeč in da bo kar najbolj uporabna. Pred odločitvijo o nakupu se oglasitev v Metalki, saj: — lahko kupujete na potrošniško posojilo, — dobite vse na enem mestu. — vam strokovno svetujemo, i — pri nakupu nad 10.000.00 din blago prepeljemo zastonj do 35 km od prodajalne, — kabine za tuširanje Sigme iz Žalca tudi montiramo zastonj, — imamo tudi prodajno novost — kopalnice Gorenje. jkop alnice Poleg Metalke sodelujejo tudi: Gorenje, Velenje; INKOP, Kočevje; Marles, Maribor; Meblo, Nova Gorica; Novoles, Novo mesto; Sigma Žalec. NOVO NA TRŽIŠČU KOPALNICE GORENJE metalka {km UČENCEV JVO LOLA RIBAR *ranj, Kidričeva 53 ^aajBkdja za delovna razmerja razpisuje prosta dela naloge * i. TAJNICE J EKONOMA - VODJE KUHINJE (ponovni razpis) KUHINJSKE POMOĆNICE ta določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Ngoji: ■ 1. srednja ekonomska ali upravno-administrativna šola, znanje strojepisja Kd2. hotelska ali gostinska šola, > najmanj 2 leti delovnih izkušenj nabavo in izdajanjem materiala, ^ vozniški izpit D kategorije ^*zpis je odprt 15 dni po objavi. z vodenjem kuhinje. Komisija za delovna razmerja PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALO A NAFTNIH DERIVATOV na območju občine Jesenice 2. PRODAJALCA NAFTNIH DERIVATOV na območju občine Radovljica i dokončana osnovna šola ali PK delavec ' w združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poseben j je uspešno opravljeno poskusno delo. itk naj pošljejo vloge z opisom dosedanjega dela in doka-Mdnjevanju pogojev v 18 dneh po objavi na naslov: Kosa delovna razmerja PETROL TOZD T rgovina na drobno M ta delovna razmer) ^■Utoneta Žagarja 50. »8UKNO« Industrija volnenih izdelkov Zapute z n. sol. o. TOZD Tekstilna tovarna Zapuže Odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD Tekstilna tovarna Zapute Ponovno razpisuje naslednja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALEC Predilnice mika ne preje Pogoji: dokončana kovinarska poklicna šola odslužena vojaška obveznost V^jevno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom mesečnim poskusnim delom. Vb*** naj kandidati v roku 15 dni pošljejo na naslov: * Po opravljeni izbiri. 9 ATROSTALNA ZENICA TOZD JESENICE" JESENICE Konusija za delovna razmerja objavlja Prosta dela oziroma naloge MHHMCNTA ZA NORMATIVNO DEJAVNOST, INFORMIRANJE TER LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO vnija šolska izobrazba organizacijske ali upravne smer, ter dve leti delovnih izkušenj •v*OT5NICE«, Jesenice 64270, Savska cesta 6. *d*ribodo kandidati pismeno obveščeni v 15 dneh po preteku -roka. Industrijski kombinat Kranj TOZD tovarna obutve Breznica objavlja za potrebe TOZD Breznica naslednja prosta dela in naloge UREJANJE OGREVANJA Zahteva se 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri in eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planike Kranj, Savska Loka 21, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijave. /K AVTOKOVINAR Skofja Loka Kidričeva 51 vabi k sodelovanju VEČ STRUGARJEV Pogoj: — KV strugar, — 1 leto delovnih izkušenj Za vsa dela in naloge je poseben pogoj poskusno delo, ki traja dva meseca ter odslužen vojaški rok. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa, na naslov Delovna organizacija Avtokovinar, Skofja Loka, Kidričeva 51. KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge DELAVKE V MLEKARNI Za opravljanje teh del je potrebno dobro zdravstveno stanje. Delo je enoiz-mensko, delovni čas je gibljiv od 5. do 17. ure. Prijave spreiema sekretariat Kmetijske zadruge Skofja Loka 15 dni po objavi. OBVESTILO Vpisovanje otrok v 1. razred osnovne Sole za Šolsko leto 1982/8.1 bo v soboto, 19. 9. 1981 od 8. do 12. ure. Starši so dolžni vpisati vse otroke ^rojene v letu 1975 in do 28. 2. 1976. Pri vpisu naj predložijo Izpisek iz rojstne matične knjige. Vpis bo na vseh centralnih osnovnih Šolah in njihovih podružnicah v občini Kranj, razen za Osnovno šolo Planina in Stane Žagar, ki bo v vrtcu Najdihojca na Planini Šole vpisujejo učence iz svojega šolskega okoliša. Otroke, ki imajo stalno bivališče v starem mestnem jedru Kranja, vpisujeta Osnovna šola France Prešeren ali osnovna Sola Simon Jenko, tiste pa, ki stanujejo v naseljih Planina II, Huje in Klanec pa vpisuje Osnovna šola Simon Jenko s podružnico Primskovo. Osnovne šole občine Kranj Razpisna komisija pri delavskem svetu »POLIK8« TOZD LAHKA OBUTEV razpisuje naslednja prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA za dobo štirih let Pogoji: — višja strokovna izobrazba čevljarske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. — da je gospodarsko razgledan, — da je moralno-politično neoporečen, — da izpolnjuje splošne in posebne pogoje, predvidene za ta dela in naloge Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: »Poliks« 2iri, Splošni sektor, Stara vas 37, Žiri, s pripisom: »Za razpisno komisijo Tozd Lahka obutev«. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po razpisnem roku. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo naslednja dela in naloge: V sekretariatu za občo upravo 1. VODJE KRAJEVNEGA URADA PREDDVOR Pogoji: — srednja strokovna izobrazba upravno-ađministrativne, ekonomske smeri ali gimnazijski maturant — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo 2 VODJE KRAJEVNEGA URADA PRED08LJE Pogoji: — srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne, ekonomske smeri ali gimnazijski maturant — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Za razpisana dela in naloge pod 1. točko bo sklenjeno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom — za čas nadomeščanja odsotnega delavca zaradi začasne nezmožnosti za delo oz. bolniškega staleža. Za razpisana dela in naloge pod 2. točko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom — za čas nadomeščanja odsotne delavke na porodniškem dopustu. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos so samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj -splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. r G L, A S13 STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK. 15. SCI INA INŽENJERING Delovna skupnost skupnih služb ZAGREB Proleterskih brigada 78 objavlja prosto delo in delovne naloge GOSPODINJE doma za delo v počitniškem domu v Bohinju — Ukane 100. Pogoji: — KV gostinske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih, — en delavec za nedoločen čas Obvezno poskusno delo traja en mesec. Ponudbe pošljite na naslov: Ina — Inženjering, Zagreb, ulica Proleterskih brigada 78, z oznako »za oglas« v roku 8 dni po objavi oglasa. O rezultatu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh od izteka roka za dostavo ponudbe. 91 inštalacije p. o. SKOFJA LOKA Komisija aa delovna razmerja raspisuje prosta dela in naloge v finančno računovodskem oddelka VODJE SLUŽBE KNJIGOVODSTVA ki bo opravljal naloge iz knjigovodstva, poslovanje z vrednostnimi papirji ter obračunavanje in nakazovanje pogodbenih in zakonskih obveznosti ter sestavljanje bilance. Pogoji: - srednja ekonomska Šola z 2 — 4 leta delovnih izkušenj na področju knjigovodstva ali računovodstva ali — poklicno-administrativna šola s 3 leta delovnimi izkušnjami na področju knjigovodstva ali računovodstva. Za objavljena dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov »Inštalacije« Skofja Loka, Kidri-če v a aa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 16 dneh po izbiri. MOCSADSILA BANKA ™WJNA RANKA LJUBLJANA KoBstoHa aa iaobraftevaaje raapiaajc j^*™*e *to lSil/8t,in .icer 6 Štipendij za poklic EKOMOSJSKI TEHNIK 3 Stipendije za poklic ADtflNMTRATTVNI TEHNIK K*"*^?*1 Morajo prijavi o«, vlogi (obr. DZS 1,85 - Protaja aa štipendijo) prilottti: - potrdilo o vpisu v ftolo. - overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala - potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) - potrdilo- o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta. navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov Ce so starši upokojeni, priložijo od rezek od pokojnine za december 1980. Prijave z dokazili morajo kandidati poalati v roka 16 dni od dneva objave na naslov: Beograđana banka. Temeljna banka Ljubljana, Kersnikova 10. e Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 an TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge ČIŠČENJE PISARNIŠKIH, GARDEROBNIH IN SANITARNIH PROSTOROV Posebni pogoj: .... — delo se opravlja v popoldanskem času KjiadkUti naj pošli jejo prošnje Splošno kadrovskemu sektorju KfcK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi. MALI telefon 23-34? OGLASI PRODAM Prodam italijanski športni voziček ra DVOJČKE Cagltf, V. Vlahoviča 6. tel 27-436, Kranj Usodno prodam 2700 kosov STRESNE OPEKE špičak. Okornova 14, Kokrica. Kranj, tel. 25-649 8630 Prodam SLAMOREZNICO ultra in dvobrazdni PLUG. Bodeftče 6, Bled 8643 Prodam 2 kub. m suhih smrekovih PLOHOV, kon žolno DVIGALO ter PUN TE in BANKINE Hribar Franc. Krit 15, Komenda 9668 Prodam diatoničho HARMONIKO, znamke melodija. Jereb Ivan, Dobračeva 176, 2iri 8742 Prodam termoakumulacijsko PET elind 3, PEC na olje in novo PEC kup-persbuseb Telefon 25-488 ali Brezje pri Tržiču 13 «743 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Lakner, Kidričeva 18, Kram «744 Usnjen KOMBINEZON za motorista (175 cm. 70 kg) prodam. Telefon 26-488 8745 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Telefon 064r60-215 8746 Prodam dve leti staro OPRAVO: jedilni kot z mizo in 3 stole. Rant, Suha 32, Skofja Loka 8747 Prodam novo PEC kuppersbusch. Telefon 26-247 «748 avto-moto društvo skofja loka i skofja loka, Jsforeva prsda«st|e fi OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO rabljenih osebnih vozil, ki bo v SREDO, 23.9.1981 ob 17. uri v prostorih AVTO-MOTO druStva. Licitira se: leto: izklicna cena: osebni avto Z 750 ' 1976 27.000, - din osebni avto Z 750 1976 27.000, - din Ogled osebnih vozil je rrjožen 23.9.1981 od 16. do 17. ure na parkirišču AMD Šk. Loka Licitacija bo pismena. Pred licitacijo je potrebno položiti varščino v visini 10 odstotkov od izklicne cene. Licitacija je po načelu videno-kupljeno. LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skofja Loka Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela oziroma naloge 1. OPERATERJA NA SISTEMU V ODDELKU AOP, Pogoj: — kon__ — odslužen vojaški rok končana srednja ekonomska šola, Od Prednost pri izbiri imajo kandidati z znanjem programiranja. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 60 koledarskih dni Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v kadrovsko službo podjetja Loka, D88S, Kidričeva 53, Skofja Loka, v 15 dneh po objavi oglasa. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŽIRI - ROVTE o. sub. o. Razpisna komisija za razpis imenovanja individualnega poslovodnega organa — vodje Hranilno kreditne službe — razpisuje v skladu z določili Statuta in sklepa Zbora delegatov Hranilno kreditne službe prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -VODJE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE Kandidat mora poleg sploinih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofja Loka, {spolnjevati Se naslednje: — da ima višjo šolo ekonomske ali pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — da ima srednjo šolo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj Delo in naloge razpisujemo za 4 leta. Pismene prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov Hranilno kreditna služba Žiri - Rovte o. sub. o., Žiri Stara vas 14. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku H dni po sklepu samoupravnega organa. Priloga naj vsebuje: — življenjepis — opis dosedanjih zaposlitev — dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Prodam otroško avtossdet Telefon 26-247 Prodam ŠTEDILNIK rabljene PLOHE, 5 K L ESC OKNO 140x 140 in 2 STOLA. 22/a, Kranj Prodam KOMPRESOR s vtranje in »Stemanje«. hihi Telefon 24-728 Po stari ceni prodam PEC kurjavo, 30.000 koloru, in vat OKEN. Naslov v oglasnem Prodam stereo AVTO RADIO tofonom, ie v garanciji. Hudi graben 7, Tržič Prodam večjo količino PLOHOV. Ogled popoldan. Gorice 21. Golnik Prodam barvni TELEVIZOR elektronik, breihiben. petno i do julija 1982. Setina. Kranj. 9/6, tel. 26-646 Prodam PLETILNI STROJ supe rva. Naslov v oglasnem < Prodam smrekove DESKE n i Naslov v oglasnem oddelku Prodam eno leto stare K( ce in KOKOSI za zakol. Naklo Ugodno prodam poktrueo len' NEMŠKEGA OVČARJA Gornik 7 Prodam 3 kub. m PESKA OKNO 120 x 90, dvojno BALKONSKA VRATA 290x1* fon 81-608 in 74-806 Prodam KRAVO po izbar Dobrusa 5, 61217 Vodice Prodam 14 dni staro gačnik, Podbrezie 77, Duplje Ugodno prodam GNOJNIC?* lesen, približno 600-litrska Poljče 2, Begunje Prodam 170-litrski znamke zanussi kon čar, tip delux. Ogled možen vsak dna p*' Kranj, Kurirska pot 34, Pnmsko^ Prodam mlado KRAVO, tak vijo. Poljska 26, Zg. Gorje KUPIM Kupim globok OTROŠKI V( Telefon 26-561 Kupim LES- za ostrešje (gnafe. < ali okrogel. Ponudbe pod: Les Kupim nov ali malo rablja* TOR aame-delfmo ali fiat. " Janko, Zadobje 17, Gorenja vas VOZ1I Ugodno prodam RENAULT boliran. Sp. Duplje 74 Ugodno prodam ZASTAVO * 1973. Naslov v oglasnem oddeft Prodam FIAT 126-P, letnft 19, Duplje Prodam NSU 1200 C, 1.9.1982. Cirče 26, Kranj Ugodno prodam ZASTAVO **> 1973. Fister Marjan, Prexrw* " nart Prodam CITROEN GS leta. Telefon 24-728 Prodam AUDI variant, rezervne dele, motor breshjbai ran do 15.10.1981. Zakrajeek 157, Skofja Loka Prodam FIAT 860 sport. Stas*' min, Koroška 53, Kranj Ugodno prodam kamion Ts letnik 1971. Vozilo je brezrubno. 1 Posavec 32, Podna rt FIAT 126-P, star eno leto v 1 žiran, dobro ohranjen, takoj Telefon 74-762 od 14. ure dane Prodam MOSKVlC z^T letnik 1966, registiran do , Capelja Janko, K u ratova 41, Kranj BRIVSKO FRIZERSKI SALON NADA Radovljica Gorenjska 6 Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Pogoji: — da je delavec brivske stroke z manj 5 let prakse srednjo šolsko bo, — da je moralno neoporečen Kandidati naj (»izmene ponudbe oženimi dokazih' dneh po objavi na omenjeni naslov. GRASKIVEIESEJEM 26.SEPT.-4.OKT. 1981 odba.u> ohranjen R 4. letnik " 81 «775 ZASTAVO 750. po delih Penim. C. revolucije 9. Jesenice 8776 ZASTAVO 750. v voznem »ta 1 SM. Tavčar Pavla. Za gradom 8777 ZASTAVO 101. po delih ter AVO 101. letnik 1974. v voznem Novak Boso. Dobrsves 4. Poditi. 70491 8778 ZASTAVO 750, letnik 1970. sli po delih. Savs. Begunjska 17, tel. 74-207 8779 "•»prodam dobro ohranjeno ZA-'0 101 komfort, staro dve leti, regi-do septembra 1982. Ogled od dalje. Vrtačnik Jože. Šenčur, 9 8780 _ ZASTAVO 750, letnik 1978. Pot ilegalcev 10, Koroška Bela -tel.83-115 8641 _ ZASTAVO 750. Marolt. Polj-»Podnart 8737 STANOVANJA brezplačno STANOVANJE v mirnim upokojencem za pomoč v vrtu. Pismene ponudbe pod: Po 8709 komfortno eno sobno STANO-v Kranju prodam. Ponudbe pod: kredit 8782 MARIJA fRIMC Cesta m Klanec 3 Kranj (▼ batini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. ^e priporočam! dekle išče SOBO v Kranju ali -x*fcooci. Nudi pomoč v gospodinj-:»•». Jesen 8783 1 l»r *če STANOVANJE za dobo v Kranju ali okolici. Po dogovoru todi v naprej. Šifra: Ne bo vam 8784 P°*t*na fanta iščeta SOBO za 6 Redno plačilo. Sp. Bitnje 7/a, 8785 SESTI -a polovico starejše HISE (Stra-* >obe in del podstrešja za adap-nsajdbe. 64 M - kredit 8786 — Šiška zamenjam novejšo —O (29 kv. m) za enako ■kko tudi starejše stanovanje v Radovljice. Cenjene ponudbe "po tel. 061-346-388 8788 K MESU ODLIČNA X KAMNIŠKA GORČICA ZAPOSLITVE! »VUAR8TVO KERN, Partizanska %sj, takoj zaposli KV ČEVLJARJA ^KV KLJUČAVNIČARJA AVNlCARSTVO Peklaj Pavel *S*ostojnega ^pohištvenega MIZAR- •H VKV KUHARJA, KV NATA JA (mlajšega) ter žensko* < takoj zaposlimo. CfOSTI»Cb ^NIK« - Blejski otok - Bled, ^rrUSTVO - KLAKOCAR, Sr. 41 sprejme delavko, ki ima veselje ijt ^ Kranj, tel. 27-937 8610 W*UJJEM rezilna in druga orodja. 179-615 8789 SDADERGAS priredi dne, 20.9.1981 ob 16. uri veliko veselico. IGRA ANSAMBEL HAZARD OSTALO nun naučili STANDARDNIH in PLEgov? Poučujemo na in pare. Oglasite -družabnost 8736 I Asfalt v vasi - Krajevna skupnost Žirovnica je v minulem srednjeročnem obdobju poskrbela tudi za asfaltiranje številnih cest v krajevni skupnosti. Ob pomoči krajevne skupnosti Žirovnica in z denarnimi prispevki krajanov na Breznici - vsako gospodinjstvo je prispevalo denar — so asfaltirali tudi ceste v vasi na Breznici. Vendar pa bo treba ceste še dokončno urediti. — Foto: D. Sedej Obnovitvena dala na magistrali - Od viadukta na Ptračici do odcepa ceste proti Tržiču v teh dneh potekajo obnovitvena dela na gorenjski magistrali. Na viaduktih polagajo delavci nov asfalt, gradnjo na cesti pa so z znaki dobro označili in vožnjo mimo gradbišča uravnavajo tudi semaforji. Promet kljub delom zato poteka brez večjih zastojev — Foro- D. Sedej Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, ds nas je za vedno zapustil v 79. letu starosti naš ljubljeni mož, oče, stari oče, praded in stric FRANC VRTAĆNIK st. iz Visokega Na zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 16. septembra 1981, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Visokem št. 59 na pokopališče v Šenčur. ŽALUJOČI: žena Milka, sin Franc z družino, hčerka Lojzka z možem in hčerka Julka Visoko, Kranj, Kokrica, Jesenice, Ljubljana Most čez reko Radovno v Spodnjih Gorjah je bil dolgo časa težko prevozen, saj so vozila po njem kar poskakovala. Nato so ga končno in na hitro le popravili in prav bi bilo, ko bi popravilo mostu zdaj pohvalili. A kaj, ko je le nekaj dni za tem, ko so delavci odšli, že odstopilo nekaj desk, da zdaj pošteno zaropota, ko se pelješ po njih. Žeblji so očitno popustili zato, ker so bili na hitro in malomarno pribiti... - Foto: D. Sedej ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica RADENKA PRODANOVIČA iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Zahvaljujemo se kolektivu TOZD Komunala Kranj, KZK - €enter za krompir, TOZD Elektro Sava Kranj, kolektivu EASC Kranj, dijakom II. in IV. letnika UAŠ, dr. Mihaelu Sajevcu za zdravljenje, pevcem za žalostinke, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste našega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI! ' Šenčur, Trtic, Svoj drug, 8. septembra 198 J Nastop slntbaaib in aolanik psov - Minulo nedeljo, 13. septembra, je bil na nogometnem igrišču na Jesenicah nastop službenih in šolanih psov Kinološkega društva Bled Vodniki so s svojimi psi, med katerimi so številni prejeli že lepa mednarodna priznanja in ki so se že odlično izkazali v raznih reševalnih akcijah, prikazali vaje poslušnosti in uporabnosti nemških volčjakov. Z nastopom so ponovo dokazali, da si društvo nenehno prizadeva, da bi vzgojilo čim več dobrih psov, ki bi bili koristni tudi ob reševanju izpod lavin ter v elementarnih in drugih nesrečah. - Foto: D. Sedej ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCETA JORDANA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in vsem prijateljem za izrečeno sožalje in darovane vence in cvetje, kakor tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi vsem gasilcem in pevcem, tovarišu Sstlerju za govor in g. župniku za lep pogreb. ŽALUJOČI: žena Marija, hčerka Marica z družino, sin Franci in drugo sorodstvo! Podbrezje, Ljubljana, Achen, 6. septembra 1981 Zdaj vemo, kje so steklenice - Kdor je letošnje leto lazil po naših nkininah, je menda prav pri vsaki koči lahko videl na kupe praznih steklenic. Če pogledaš z vrha Triglava proti Kredarici, ^m za kočo "zaželeni* kar majhno jezerce samih radensk m vina. ^ tuniki na drulti strani Triglava pa so steklenice od piva takole zgledno zložili v sM&tvni™ DcTkoncfseptembra, obljubijo, bodo vse v dolini. Foto: D. Dolenc ZAHVALA Ob tragični nesreči nas je ' v 2. letu starosti za vedno zapustil naš dragi in ljubljeni sin, brat, vnuk in nečak KLEMEN BOHINC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem za izražena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi vse prezgodnji zadnji poti. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani in nas tolažili. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! ŽALUJOČI: mamica, ati in bratca Boštjan in. Uroš! Zg. Brnik, t. septembra 1981 GLASOVA ANKETA Na Menini planini bodo pasli ovce Emonina kmetijska kooperacija v Kamniku bo na pobudo občine organizirala pri svojih kooperantih in pri novi ovčarski pašni skupnosti v r rej o ovac - Plemenska čreda, ki jo bodo kupili s sredstvi blagovnih rezerv, se bo večala na podlagi blagovne menjave — Podobno bodo na Menini planini naselili tudi čredo plemenskih telic Kamnik - V kamniški občini imajo veliko možnosti za pospeševanje pašništva, ki je v preteklih desetletjih počasi upadalo in danes *e na planinah v kamniški občini oase polovico manj živine, kot bi se ahko. Na planinah imajo okrog 800 hektarov pašnikov: na Kamniškem «dlu Rzeniku in Dolu, Veliki planini, Konjščici, Mali planini in Kosov :u, Gojški planini, Koiutni in Za vrati, Limovski planini, Lipovcu, Menini in Bibi planini. Kmetje, ki pasejo na planinah, so povezani v ievet pašnih skupnosti, veliko je tudi manjših, ki povezujejo dva ali tri kmete. Najbolje sta organizirani pašni skupnosti Mala in Velika planina, posebej v Tuhinjski dolini pa so pašniki opuščeni. Zaraščajo se, feprav je za pašnike * uporabnih površin na planinah okrog 1.000 hektarov. Kmetje na planine veči- Poletno smučišče se prazni Ze četrto leto Ledine odigravajo vlogo poletnega smučišča, s svojo zasedenostjo ps zgovorno opravičujejo izgradnjo celega kompleksa. Eden prvih planinskih objektov, ki so ga v celoti zgradili Slovenci, združuje celoto telesnokukurnih dejavnosti in interesov, zato je resnično privlačen xa množice. Kljub skromnim površinam snega so bile v letošnjem poletju Ledine ves čas zasedene. Na ledeniku so trenirali predstavniki klubov iz vse Slovenije, po smučinah so se spuščali rekreativci. pa tudi nekaj tekem se je odigralo. Vsako leto sem najdejo pot tudi zamejci, saj so cene kot tudi bivalni pogoji silno ugodni. Letos so ob kranjskem občinskem premiku prvikrat izvedli tudi tekmovanje, za katerega v prihodnje pričakujejo, da bo postalo tradicionalna množična oblika letnega smučanja. Leekie so letos privabile preko 10 tisoč obiskovalcev. Na voljo sta jim bili dve vlečnici, nekoliko manjša krpa snega kot preteklo leto, vendar pa je vreme prizanašalo in obetalo prijetne konce tedna v višini. Največ gostov je bilo mladih, saj so zanje posebno ugodne cene storitev, pa tudi sicer so ti visokogorski pogoji, v katerih je potrebno nekaj planinskega idealizma za nekoliko trie razmere, primerni tej strukturi obiskovalcev Za Ledine se resnično ni bati, da bi bile prazne, saj je bilo letos mnogo več pov- Ck" "tja, kot pa ga zmorejo obstoječe p« t. Vendar za zdaj Še ne razmišljajo o povčanju zmogljivosti, pač pa menijo, da bi veljalo goste, ki prihajajo sem na treninge m s podobnimi nameni, nastaniti na Jezerskem. Tudi zdaj, ko je letna sezona v glavnem pri kraju, Ledine ne bodo prazne. V septembru namreč načrtujejo ledeniško šolo, ki bo potekala v dveh turnusih, 19. in 20. septembra in 26. in 27. septembra Pobudo sanjo so dali organizatorji zimskih pohodov, ki menijo, da le s konkretno akcijo morejo zmanjšati gorske nesreče, do katerih prihaja ob sedanji množični ekspanziji v gore. Preizkušali bodo planinsko opremo, dereze in cepin, ki nista le dekoracija, pač pa nujen del opremljenosti vsakogar, ki pleza po gor-akem svetu. Ta prispevek varnosti v corah je nujen, čeprav ravno na Ledmah ni bilo kak* težkih nesreč. Letos celo ni bilo niti ene poškodbe, pohvalno pa se tudi, da sta vse večja tudi red m disciplina in tako ne prihaja do obmejnih nevšečnosti. D z noma ženejo govedo, vzreja ovac je skoraj povsem zamrla. Letos se je okrog 80 ovac paslo na kamniškem sedlu, nekaj na Rzeniku. Na planinah veljajo stoletne pravice paše, nad katerimi bdijo pašne skupnosti. Vsi pašniki so splošno ljudsko premoženje. Emoni-na kmetijska kooperacija se bo zato najprej lotila pospeševanja pašništva na opuščenih pašnikih v Tuhinjski dolini, ki so prav zaradi tega najbolj primerni za večje posege, za agrotehnično obdelavo. Denar za pašnike pri kmetijsko zemljiški skupnosti se je namreč doslej drobil za razna popravila ograj in stanov na planinah. Pobudo za organizirano vzrejo ovac so dali občinski dejavniki in Emonini pospeševalci so si možnosti za ovčerejo, pa tudi govedorejo ogledali na Menini in Bibi planini. Na Bibi planini je namreč Emona imela nekdaj vzrejališče plemenske živine, zdaj pa so hlevi že šest let prazni in so postali tako rekoč nikogaršnji. Prav zaradi zaraščanja pa-so pašniki tu zelo primerni tudi za vzrejo ovac in ob upoštevanju tega dejstva, pa tudi sicer, je vzreja ovac cenena in ekonomsko opravičljiva. V višjih predelih planine bodo pasli ovce, v nižjih pa govedo, ki je pašno bolj zahtevno. Emona bo povezala vse rejce ovac, ki imajo danes nekaj manjših tropov, v novi ovčarski pašni skupnosti, ki jo bodo osnovali v Tuhinjski dolini. Zanimanje za vzrejo ovac je posebej med mladimi kmeti, saj so nekateri pustili delo v tovarni in se povsem posvetili kmetiji, zato iščejo nove možnosti razvoja kmetije. V Emonini kooperaciji so že sestavili predlog, po katerem bodo jeseni kupili plemensko čredo ovac, okrog 100. Naseliti nameravajo avtohtono pasmo solčava, ki daje dobro meso. Gredo bodo čez zimo vhievili, nad njo bodo čez zimo bdeli veterinarji, da bodo ovce spomladi, ko jih bodo gnali na pašo, v dobri zdravstveni kondiciji. Pri realizaciji te naloge bodo finančno poleg Emonine kmetijske kooperacije sodelovale tudi hranilno kreditna služba ter Ljubljanska banka, pa delovna organizacija Utok, ki je pokazala zanimanje za kože. Nekaj plemenskih živali pa bi delno kupili s sredstvi občinskih blagovnih rezerv, s katerimi so lani že kupili ovna. Emonina kooperacija bo skrbela, da bodo zaloge ovac v živem vedno na voljo. Rejec, ki si bo prek nje nabavil čredo bo svojo obveznost poravnal s prav tolikšnim številom plemenskih ovac v roku treh let. Na osnovi obračanja teh sredstev po principu blagovne menjave se bo' sorazmerno hitro večala plemenska čreda, sredstva pa ne bodo podvržena nikakršnim inflacijskim gibanjem. Na podoben načinnameravajo izkoristiti sredstva blagovnih rezerv tudi na področju govedoreje. Tako imenovane zaloge mesa v živi teži so kmetje lani zelo dobro sprejeli, zato si lahko obetamo uspeh tudi pri naselitvi črede plemenskih telic na pašnikih Menine planine. Pri Emonini kooperaciji pripravljajo predlog, da bi kupili 200 glav plemenskih telic simentalske svetlo lisaste pasme, ki bi jih skupaj s kooperanti redili po podobnem principu kot ovce. Pašo na planini pa bi lahko kombinirali tudi s košnjo. M. Volčjak O, yes, Jezersko! Če je bilo tista dva avtobusa Angležev, ki jih je Globtour pripeljal v soboto popoldne na Jezersko iz vseh blejskih in bohinjskih hotelov in penzionov, od začetka še malce po angleško zadržanih in se niso sprostili niti ob poskočnih vižah harmonikarja v čedni narodni noši in planšarskem klobuku pred Kazino, pa jih je zagotovo obrnil tisti frakelj domačega pri jezerskem peku. Za dobrodošlico, pa da se duša ogreje. Takoj so bili drugačne volje. Sploh pa še, ko so se stlačili skozi Fran-celjnovo pekarijo, si od blizu ogledali, kako se na Slovenskem še po starem, na drva kruh peče, in zahru-stali v veliko, še vročo zemljo, ko jih je Francelj z loparjem pravkar potegnil iz peči. Led je bil do konca prebit. Dobre volje ni zmanjkalo do večera. Ob idiličnem Planšarskem jezeru jim je potem zaplesala pred-dvorska folklora. Največ veselja pa so povzročile družabne igre. Nikoli ne bi verjela, da se bodo te po angleško urejene gospe vseh starosti in ' umirjeni gospodje z očali in oboroženi s fotoaparati in kamerami tako pulili za tisto vrv in jim bo malo mar, če bodo snežno bele hlače in svetla krila vsa zelena od trave in povaljana. In da bo tako preprosta igra, kot je metanje kamenja proti črti, ki so jim jo pred bifejem ob jezeru začrtali z omelom, izzvala toliko prisrčnega smeha. Tisti, ki pozna Angleže malo bolj, kot na primer vodič Miha Cerar iz Letošnje poletje in sneg na Ledinah sta privabila vrsto smučarjev raznih slovenskih klubov in iz zamejstva, pa tudi marsikateri rekreativec se je spustil po smučini. — Foto: J. Zni-daršič Ljubljane, saj spremlja Angleže pri Globtouru že dvanajst let in več ve povedati, da so Angleži odprti ljudje, le pritegniti jih je treba in se bodo srčno radi vključili v igro m raz-živeli, da je le kaj. Podobno pravijo tudi drugi. Toda treba se je ukvarjati z njimi. Ze res, da hočejo kvalitetno hotelsko postrežbo, primerno hrano - od jugoslovanskih posebnosti so sprejeli le jedi na žaru in džuveč, vse ostalo hočejo po evropskem okusu, ker so jim naše narodne jedi premastne, pretežke _ in radi vidijo zanimive kraje, kulturne spomenike itd. Ze dolgo let blejski hoteli prakticirajo, da svoje goste vozijo na izlete po Sloveniji, pa tudi v zamejstvo. Tudi to je premalo. Tujci si žele nekaj povsem preprostega: tesnejši stik z ljudmi, z deželo, katero so obiskali. Da prežive kakšen dan tudi z domačini. Kakšno veselje je vsakokrat za tuje goste v Preddvoru, ko gredo skupaj na Breg, si tam ogledajo breško cerkvico, potem se pa usedejo pri Španu v hišo, prigriznejo kos domačega kruha z zaseko, popijejo »štamperle« sadjevca, pokukajo v hlev, poberejo sadje po vrtu ... To je čisto nekaj drugega. Preddvorski gostje so takšne pozornosti deležni že nekaj let, za blejske pa zlepa niso mogli najti nekaj podobnega. Pa so letos le nekako našli skupen jezik s Centralom, ki ima že dobre preddvorske izkušnje, in pripravljeni so jim bili priskočiti na pomoč. Ponudili so jim Jezersko s programom, kot smo ga opisali zgoraj. Celo leto, od junija sem, že prihajajo Jugotoursovi blejski in bohinjski gostje zdaj na Jezersko. Vsako soboto so tu in vsakokrat se zadovoljni vračajo. Seveda bi bilo še veliko lepše zanje, če bi se lahko ustavili recimo pri Makeku ali na kakšni drugi kmetiji. Bolj domače bi bilo. Morda kdaj kasneje. Da se je le začelo! Pri Jugotoursu, kjer proučujejo statistiko gostov, ugotavljajo, da se 35 odstotkov njihovih gostov vrača. Če jim bodo punudili take in podobne »domače« programe, bodo zagotovo prihajali še raje. Ste že videli Angleže plesati kolo? Še ne? Na Jezerskem bi jih bili lahko videli to soboto. In da Angleže spraviš tako daleč, da plesa je, držeč se drug dru- ?ega, sestopajo iz avtobusa pri Cazini in zaplešejo po dvorišču do šanka, kot to storimo mi, kadar smo res najbolj razpoloženi in je »šti-munga« res ta prava. Potem veste, da jim je bilo na Jezerskem tudi to soboto lepo in da so popustile tudi pri zadržanih Angležih vse zavore. Bil je to dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Ne bi ga smeli pozabiti tudi naši turistični delavci m bi morali tuje goste voditi tja, kjer ssmi gostje pravijo, da je lepo, kjer se gost res dobro počuti. Če bo tako, bo zagotovo še raje prihajal. D. Dolenc Po telesno in duhovno moč v plani Krvavec je bil to nedeljo prizorišče množičnega shoda pls-nincev iz vse Slovenije. Letos so se že trinajstič zbrali iz Zasavja, Dolenjske, Štajerske ter še iz mnogih drugih krajev domovine, o čemer je pričal slovesen mimohod društvenih praporščakov, ki mu ni in ni bilo konca. Zbrali smo nekaj vtisov tistih gornikov, ki ne zamudijo nobenega teh srečanj, in tistih, ki se v to tradicionalno obliko vključujejo prvikrat. poletja. Ljudje iz planin Rajajo le polni spoznanj i doživetij, pač pa xmy s polnimi naročji cvetja. Gorskih stražarjev, branili floro pred uničenj je premalo. Zato bi morda slehernega planinca vsj»v usposobiti za gorsko stražo.« Stane Gantar, član planinskega društva iz Kranja, veteran pohod ni št va planinarjenja, vzponov, pa tudi srečanj, kakršno je bilo nedeljsko. »Za vse planince ie to velik dan, za gorenjske in kranjske, ki to srečanje letos organiziramo, pa še prav posebno. September je pravi čas za planine, zato je pripomoglo k uspeli organizaciji tudi vreme. Hoja v hribe, telesni napori, športni užitek in tovarištvo pa ni vse, kar spremlja goreče planince. Tu je tudi naša skrb za naravo, ki jo skušamo ohraniti čisto in kolikor se da* nedotaknjeno. Da bi nam to kar najbolj uspevalo, pa moramo storiti tudi odločen korak k vzgoji planincev, mladih in malo starejših, da bodo imeli do neoskrunjene gorske narave pravi odnos.« Jote Majceno vi č prihaja iz Savinjske doline in je dolgoleten član planinskega društva Zabu-kovica ter načelnik gorske straže. »Vesel sem, da se vsako leto srečujemo v okrilju gora. Tradicionalnega shoda se udeležim skoraj vsako leto in vedno odhajam poln lepih vtisov. Seveda pa prihaja ob tako množičnem obisku gora tudi do težav, ki se posebno kopičijo v prvem delu Marija Karle iz Ptuja samim letom izkušenj v stvu in s prvim obiskom i planincem obeta, da bo zaprisežena planinka. »Za zdaj še nisem kdove kakšnih uspehov planinsko knjižico. Za nekaj kratkih in manj . tur po Pohorju, želim pa a1 Triglav in druge očake, kjer*1 planinsko zmago potrebno ur4 športne vneme in poguma mera vam prehoditi trans-" v prihodnjih letih pa sem nila udeležiti tudi vseh kakršno je današnje.« ^^s2