sta lile ij<* v* iaj' v«- li- 09 & J i »e- »le- to« ol) v> ur 1» j W>- goto- : nto’, {(ti iK« ij-‘ M 3o- <*s Glas zaveznikov v TRST, četrtek 21. februarja 194« UREDNIŠTVO i Via S. PeUlco I* • Telefon it 95854 In »444S Leto II. Št. 209 Informacijski dneonik A. I. S. Cena 3 lire OGLASI: Cen* za milimeter vlS'ne (širina ena kolon*): trgovakj L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objav* L, 15.50, finančni ln pravni oglaal L. 18. V vsebini list* (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglas* sprejem* laki južno: S. P. I. Sodetk per la Pubbllciti ln Halla, Trst vla Silvio Pelllco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (aaoetal* L. 4). Rokopisov ne vračamo. POLJSKE ČETE \ ITALIJI PRED ZBORNICO IZ JUGOSLAVIJE ČIŠČENJE NACISTOV Berlin, 21. februarja Ameriška vojaška oblast v zasedeni Nemčiji je javila, da *? P° koncu vojne odpustili j odslovili iz javnih služb 9onru^1*1 Va*n*h mest več kot HO tisoč nacistov. TASS DEMANTIRA Moskva, 21. februarja nhl°vletsk<* agencija *Tass* °Pjavlja; Angleški list *Sunday spatch* je objavil vest, po Kater\ naj bi Andrej VUinski v rizgovoru z italijanskim predstavnikom v Londonu Caran-"inijem dejal, da bo sovjetska vlada kihS01, povabili tuje opazovalce, kadar bodo delali poskuse z atomsko bombo. Bymes je dal to izjavo kot pojasnilo na vest, ki Je prišla Iz Ottave da j« preiskovalni urad dobil nalogo uvesti tajno uradno pre'skavo o kršitvi tajnosti atomske bombe, pri čemer je dobil nalog zaslišati lzvestno število »poklicnih vohunov«, ki so bili v službi neozna-čen h tujih sil, ln so vsi kanadski državljani. Kanadska po,f prif. » tanba. Policij,ke obisti „ v veliki zadregi zaradi varnosti življenja te pn e. Moskovska pojasnila ' m J A i* • ' - f. . M S1 SP' vedati, na kakšni osnovi ali na *načaj in Hbora^°vori so ime-samo osebni * drugim stroX-dn° 3top l v stik ten korak oprtim ^ tak' 30 *daj v teku razgovori, ki prevladujeSmode"o2 e edinosti’ v ka-**• Toda pZ ® tri "Uvede stran-tega, bo treba b‘ mogli priti do ri: prva je vmiflCrnagati dve ovi-l1a Leopolda, Z belgtjskega kra-krščanski socialci °a podpirai° stvo. da krščanski P* je dej' vT^;z;^r°- *• zadostiti njihovi obljubi, da bodo razpisali ljudsko glasovanje o vrnitvi kralja Leopolda. Sociatstl in komunisti pa se temu upirajo z izgovorom,''da je takšno eljudsko glasovanje* neustavno. Kljub temu je jasno razvidno, da bi voditelji krščanskih socialcev želeli doseči sporazum s socialisti. KoaVcija med krščanskimi socialci in ,socialisti bi imela potrebno večino v parlamentu, menijo pa, da je možnost uspeha takšne kombinacije še manjša kot verjetnost vlade narodne edinosti. Neki član socialistične stranke je izjavil, da bi socialistična stranka skopila v koalicijsko vlado, katero-bi vodil dosedanji predsednik, socialist van Acker, zunanji minister pa bil socialist Henrik Spaak. Moskva Je smoči prvič prekinila molk d preiskavi v Kanadi. Sovjetski listi so objavili uradno poročilo Mackenzle Kinga, staro štiri dnil, v katerem je Javil kršitev tajnosti. Moskovska radijska postaja Je sinoči sporočila obvestilo sovjetske vlade, v katerem nravi, da sq qb-vjetskl agenti prejeli v Kanadi tehnične informacije, ki so pa vsesko. zi dokazale, da Je sovjetska tetmi-ka na tem področju mnogo bo'j napredovala. poročilo dodaja, da agenti za to niso bili pooblaščeni in so Jih zato odpoklicali. Ko Je predsednik vlade Mačkon-zie King predal izjavo v kršitvi atomske'tajhoŠM sdvfetskemu pooblaščencu, Je izjavi), {la se lzjara o pripadnikih neke tSijs misije na- M. E. OLIPHANT angleški stokovnjak za atomiko naša na sodelavce sovjetskega 1 leposlaništva v Ottawl. O tem ima sovjetska vlada, potem ko Je z* vedla o stvari natančno preiskavo, pripomniti sledeče: «SovJetska vlada je spoznala dejstvo, da Je v zadnjem obdobju vojne posameznim sodelavcem sovjetskega veleposlaništva v Kanadi uspelo dobiti od kanadskih državljanov informacije zaupnega značaja, ki pa zti sovjetske organe ne predstavljajo nobene koristi. Kot so zagotovili, se te Informacije tičejo tehničnih podat, kov, ki pa jih sovjetska vlada ne rabi v primem z ogromnim razvojem tehnike v sovjetski zvezi in v zvezi z dejstvom, da so bile te informacije, ki se nanašajo na radio lokalizacijo in podobno, že objavljene v nekem dobro poznanem ameriškem delu o atomski energiji. V tem pogledu bi bilo smešno zatrjevati, da izdaja tajnih podatkov na kakršen koli način ograža varnost Kanade. Zato smo tudi takoj, ko je sovjetska vlada zvedela za gori omenjeno delavnost nekaterih sodelavcev sovjetskega poslaništva v Kanadi, te takoj odpoklicali v Moskvo«. Iz Ottawe poročajo, da Je dnev-čil da je kraljevi kanadski policiji nlk «Ottawa Journal« sinoči sporo-uspelo ujeti (duševnega vodjo« kroea tulih vohunov. Pooblaščence kanadske vlade Je izjavil, da bo vlada v kratkem Objavila imena oseb, katere so aretirali, ker‘so osumljene, da so Izdale važne podrobnosti o tajnosti atomske bombe. Mnenje atomlka profesorja Oliphanta Profesor Oliphant, docent fizike na univerzi v Birminghamu in britanski Izvedenec na področju atomske sile, je potrdil Izjavo ameriškega zunanjega ministra Jamesa Byr-nesa, da je skrivnost atomske sile Izključno v rokah Združenih držav. CA pha nt je Izjavil, da je Byrnes razkril svetovni javnosti dejstvo, kstero so britanski znanstveniki že davno poznali. »Mnogo je resnice na Eymesovi izjavi je dejal. Kar se tiče atomske bombe, so britanski znanstveniki sodelovali pri celotnem postopku proizvodnje. Prav tako tudi natančno poznamo način polzvodnje ene izmed uporabljenih snovi. Kar se tiče druge snovi, ne morem povedati katere, poznamo samo zelo površno glavne poteze postopka pri njeni proizvodnji«, Nizozemski Izdajalec Anton Mus-sert je pred sodiščem rekel, da je i.o zadnjega. sodeloval z nacisti, ker so trdil, da Imajo atomsko bombo. Mislil Ja da bodo v vojni zmagali. To Izjavo Je podal v prizivu vrhovnemu sodišču zoper smrtno kazen za svoje Izdajstvo. Indija-Japonska-Java Problemi Daljnega Vzhoda LONDON, 21. februarja. — V britanski lordski zbornici Je minister za Indijo, lord Petrick Lawrence, podal poročilo britanske vlade o vladni politiki v Indiji. Svoja izvajanja je začel z opozorilom na izjavo indijskega podkralja za uvedbo popolne Indijske samovlade, katero stremi britanska vlada doseči z volitvami v osrednje in pokrajinska narodna zastopstva. Britanska vlada namerava voditi razgovore z zastopniki indijskih držav ustanoviti telo za izdelavo Indijske ustave in izvršnega telesa iz največjih indijskih strank. Volitve so bile v nekaterih predelih že ob koncu preteklega leta. Sestavljajo tudi že odgovorne narodne vlšde. Zaradi važnosti sporazuma s posameznimi indijskimi političnimi činiteljl ne samo za Indijo in Veliko Britanijo, temveč tudi za svetovni mir, se je britanska vlada odločila poslati v Indijo posebno odposlanstvo, v katerem bodo tudi trije ministri: minister za Indijo lord Petrick Law-rence, trgovinski minister sir Stafford Cripps ln mornariški minister Albert Alexander. Odgovarjajoče poročilo Je podal ministrski predsednik Attlee v spodnji zbornici. Vodja opozicije Anthony Eden je vprašal ali bodo ti ministri dobili kakšna posebna pooblastila od britanske vlade in če bo britanski parlament imel možnost razpravljati o političnem razvoju, ki bi ga lahko prinesel njihov obisk v Indiji. Predsednik Attlee je odgovoril, da bi ne imelo smisla pošiljati ministrov v Indijo brez posebnih pooblastil za naloge, ki čakajo Indijo, vendar bodo morali o zadevah velike važnosti poročati vladi, ki je odgovorna za končne odločitve. Razumljivo pa je, da bo vsak ukrep predmet zakonodaje, ki Je v pristojnosti britanskega parlamenta. Vendar ne verjame, da bo mogoče razgovarjati o teh zadevah že pred odhodom odposlanstva. Namen britanske vlade Je ustvariti v sporazumu z Indijci ustanovo, v kateri bo indijski narod odločal o svoji usodi. Opozicija je bila soglasna z vlado, da je naloga, ki jo ima odposlanstvo, velike važnosti; to je razvidno iz dejstva, da je član odposlanstva tudi sir Stafford Cripps, ki je že med vojno vodil pogajanja v Indiji. Kljub težavnim nalogam, ki ga kot trgovinskega! ministra čakajo doma pri preureditvi vojne industrije v mirnodobno, je odložil reševanje teh važnih zadev in se posvetil službi v Indiji. Tudi britanski dominioni so obveščeni o odhodu in nalogah britanske^ odposlanstva. Razgovori indijskih voditeljev Medtem ko se pripravlja britansko odposlanstvo v Indijo, prihajajo tudi od tam vesti o političnih sestankih. Kancler plemiške zbornice Na-babo iz Bhopala in vodja indijskih muslimanov Aga Kan se bosta sestala z Mahatmo Gandijem v Pooni, kjer bodo razpravljali o indijski ustavi. V teh razgovorih vidijo resno stremljenje, da pride do sporazuma med glavnima dvema strankama v Indiji, med kongresno stranko in muslimansko zvezo. Veliko težavo pa pomeni v Indiji prehranjevalno vnašanje. Indijski zastopnik v Gospodarskem ln socialnem svetu ZN sir Ramasvani Muda-liar, je izjavil, da «i Je indijska vlada zelo prizadevala, da bi pravično razdelila zaloge živil Vlada je nameravala obdržati obrok 450 gramov žita na dan. Dobra letina pšenice leta 1943 in riža leta 1944 ji je dovolila, da je vzdržala pri življenju indijski narod, medtem ko Ji ni bilo mogoče ustvariti zalog za primer slabe žetve zaradi neugodnih monsumskih vetrov. Primanjkljaj hrane bo dosegel zaradi neugodnih vremenskih prilik najmanj tri milijone ton. Podatki pa kažejo, da bo mogoče celo večji. Na vse mogoče načine so se trudili, da bi dvignili proizvodnjo, vendar zaradi pomanjkanja zemlje, namakalnih naprav in poljedelskih strojev niso uspeli. Poziv za ameriško pomoč Japonski cesar Hlrohito Je v razgovoru z ravnatelji treh ameriških novinarskih podjetij rekel, da bo za čimprejšnjo trgovsko ln industrijsko obnovo Japonske potrebna ameriška pomoč. Zavezniške zasedbene oblasti so preučile položaj 400.000 učiteljev osnovnih šol, da bi očistili šole militarističnih in nacionalističnih naukov. Liberalni učitelji, katere so med vojno odpustili, »o spet na svojih mestih. Poverili so Jim nalogo sestaviti nove šolske knjige, ki bodo v skladu z demokratičnimi načeli. Stremijo tudi za tem, da bi ženske dobile enako izobrazbo kot moški. Na prošnjo vrhovnega poveljnika zasedbenih čet na Japonskem, generala MacArthurja, bo odpotovala na Japonsko skupina ameriških šolnikov, ki bo svetovala vrhovnemu poveljstvu pri preurejevanju japonskega vzgojnega ustroja. Na Japonskem bo ostala približno mesec dni. Prenos oblasti med ameriškimi in britanskimi četami so nekateri Japonski gospodarski krogi izkoristili za zatajitev velikih količin Japonskega vojnega materiala in blaga. Vrednost cenijo na milijone sterllngov. Vse do nedavnega je 50.000 ameriških vojakov stražilo skladišča takšnega blaga na področju mesta Kure. Umik ameriških čet in počasno prihajanje čet britanskega imperija je bilo vzrok, da Je nekaj časa strašilo ta skladišča samo okrog 700 Japonskih policistov. .. Vrhovno poveljstvo je izdalo ukaz o ustanovitvi vojaških zasedbenih sodišč, ki bodo imela pravico izrekati celo smrtno kazen. Ukaz predvideva vrsto zločinov proti upravi zasedbenih čet, ki po japonskih zakonih niso kaznivi. Ukaz odvzema japonskim sodiščem pravico izrekati razsodbe v zadevah, ki se tičejo oseb, družb ali društev državljanov Združenih narodov. Tako pridejo vsi državljani Združenih narodov, ki niso pri- Z APISKI j nadniki vojaških ustanov, pod sodno oblast novih zavezniških vojaških sodišč. Med prestopki so tudi dejanja proti varnosti zasedbenih sil, odklonitev obvestil posebno uradnega značaja, posest tuje lastnine, prikrivanje lastnine, ki pripada članom 'ltudl svet, ki mora pripraviti obtožnico proti visokim Japonskbn°oaebnastim, ki so obtožene vojnega zločinstva. Posebno hitijo z razpravo proti generalu Hldekl Toju. General MacArthur je imenoval za predsednika mednarodnega so-di«ča za japonske vojne zločince sira Williama Flooda Webba, vodjo avstralskega odposlanstva. Ostali člani so zastopniki devetih držav, ki so podpisali premirje z Japonsko. Dalje je vrhovni poveljnik ukazal Japonski vladi, da zapre bivše dlpbmatske predstavnike Burme v zapore v mestu Sugama. Gre za bivšega burmskega poslanika na Japonskem Thakin Tun Oke ter poslanika v Mandžuriji, Anklng Thankln Ba Seina. Obsodba japonskih častnikov Nizozemska poročevalska agencija Javlja, da so obsodili v Moravlji v Nizozemski Vzhodni Indiji na smrt z .ustrelitvijo tri japonske častnike, ki so bili obtoženi, da so mučili avstralske vojne ujetnike v taborišču Ambolne na Moluških otokih. Obsojeni so poveljnik taborišča ztotnik i Ehirosu, poročnik Mljalazi in podporočnik Sjuakava, katerim so pri razpravi točno dokazali njihovo odgovornost. Ostalih 32 obtožencev, ki so pripadali kot straže Japonskim pomor, skirn edinicam, so obsodili na zaporne kazni od enega do dvajset let Razprava je trajala več kot šest tednov. indonezijski ministrski predsednik Sutan Sjahrir je odpotoval Jogakarto na osrednjem delu otoka Jave, kjer se bo posvetoval s »pred sednikom« indonezijske republike dr. Soekamom ln drugimi indonezijskimi politiki o predlogih, ki Jih je v imenu nizozemske vlade pred več kot tednom predložil dr. Hubertus van Mook. Indonezijska vlada je javila, da se pogajanja po predlogu nizozemske vlade, v katerem želi dati Indoneziji samoupravo še niso pričela. Sestanki med Sutanom Sjahrirom in van Moo-kom so imeli samo »predhodni in informativni značaj«. Po poročilih iz Jave so opazili prve znake needinostl mod lndo-nezijskiml voditelji o vprašanju predloga nizozemske vlade. Ožji posvetovalni odbor v Batavlji Je sklenil, naj Soekamo naredi potrebne korake za ojačenje ustroja uprave. Množijo se tudi pozivi različnih odborov, naj s pogajanji počakajo na sestanek glavnega narodnega odbora v Soekartl, W sicer nima nobene izvršne oblasti,, ker Je samo posvetovalnega značaja, vendar bt njegovo nasprotovanje privedlo SJahrlrJevo vlado v neprijeten položaj SLOVENCI IN VELIKI SVET IL Pravičnost je prav za majhne narode skoraj edini temelj obstanka. Tembolj pa je potrebno gojiti vse plemenite lastnosti in vrline našega narodnega značaja ki jih je naš narod že zaradi stoletnega trpljenja vedno v toliki meri imel. Globoka in dejavna ljubezen do naše zemlje, do materinega jezika in vere očetov, zvestoba do narodnih šeg in običajev ter gojitev še drugih vrlin iz bogate zakladnice našega izročila so tista sredstva, ki bodo daleč od nas odvračala vsako nevarnost za izkvarjenje našega značaja, za zožitev našega ozemlja za zmanjšanje naše gospodarske moči. Taka in samo taka manifestacija naše življenjske volje in vere, našega smisla za sožitje v družini evropskih narodov more in bo vzbudila spoštovanje do nas ter nam bo pomagala uresničiti naše življenjske težnje. 700 težkih let naše zgodovine, od prvega umeščanja naših knezov pri Gospe sveti, p teko turških vpadov in kmečkih uporov, preko vseh dob različne okupacije je znal naš narod pod tujim gospodstvom varovati svojo grudo in braniti svoje narodne svetinje. Za svoj življenjski boj nikdar v vsej zgodovini ni rabil krilatic in praznih gesel; naj mu je duša prekipevala od žalosti, veselja ali svete jeze, nikdar ni tega razodeval na reklamni gačin, temveč je vzel ' kol in razbil z njim turško buti-co, ki je hotela vdreti v njegova svetišča ali potisnil vile v vamp gospoda, kadar je krivica vpila do neba. Življenjski realizem pa mu je branil, izživljati se v okviru besednih nasprotij: svoboda ali smrt ter smrt in svoboda. Za vse to je bil značaj naže-ga ljudstva že od nekdaj preveč demokratično občutljiv, preveč tenkoveaten, da bi mogel zaradi preproste besedne formule koga krivično udariti. Slovenci na Koroikem so le dobrih 20 let živeli ločeni od ostalega naroda, tod« teh dvajset let v večji sužnosti,, kakor prej. Vendar pa ta doba v primeri s tisoč leti skupnega življenja ni preveč oddaljila te dragocene veje našega narodnega drevesa od debla. Nastopajoča doba svobode bo zaostanek hitreje dohitela, kakor ga je tujčevo nasilje moglo ustvariti. V brezpogojnem odklanjanju vseh faiizmov se koroško slovensko ljudstvo za mnoge izkušnje bogatejše vrača po krvavi vojni zopet k svojemu delu. V imenu božjem se bo po navadi očetov zopet posvetilo skrbi za svoj vsakdanji kruh. Naš narod pa bo v prirojeni ljubezni do svoje zemlje in svojih otrok rabil le križ, znamenje njegove krščanske kulture in človeške vrednosti. Tako je tudi prav in tako naj ostane. Prepričani smo, da bo prišel čas in da ni več daleč dan, ko bo zopet tudi v tej deželi čast in ponos in odlika biti Slovenec. In tedaj bo prepozno, da bi se kesali tisti, ki danes tako ali drugače odpadajo od naroda ali vodijo svoje otroke proč od njega. Na narodnih voditeljih pa je, da kažejo s svojim zgledom preprostemu ljudstvu pravo pot. Naj torej končamo ta sestavek z željo, ki jo je v stihih prav tako pred 100 leti izrazil poslovenjeni Nemec Hicinger takole: Ker poklic »voj Nemec Je agreiil, popravljaj« v»* le bega; spake t« da »vet bi reali, v delo to Slovan adaj sega. Ako je nebes usoda, v to Slcvane namenila, naj modrost pogum naroda, k pravem koncu bi vodila. (Konec) POLJSKI PREMOG Bern, 21. februarja Vodja poljskega trgovinskega predstavništva v Bernu je Uavil, da bo mogla Poljska, ki je *slala na delo v premogovnike 40.000 nemških vojnih ujetnikov, izvažati letno 15 do 20 milijonov ton premoga. Največ Izvoza bo šlo na Švedsko, Norveško In Dansko. POROKA PRINCA KARLA New York, 21. februarja Švedski princ Karl Ivan in »vedska novinarka Kerstln Wijmark sta se poročila v Riversideu. Princ se je odpovedal kraljevskemu naslovu ter bo rabil v bodoče naziv Karl J. Bemadotte. Bemadotte Je Ime »vedske kraljevske rodbine. TIHOTAPCI PENICILINA Como, 21. februarja Na Švicarski meji so cariniki zaplenili veliko količino penicilina vendar so tihotapci uspeli pobegniti JULIJSKA KRAJINA KONGRES UČITELJSKI O sodobni britanski šoli Stotnik Simoni. obsoja izzivanje nekaterih učiteljev Trst, 21. februarja Včeraj zjutraj se je na glavnem stanu Zavezniške vojačke uprave nadaljeval kongres uči-teljev Julijske krajine. Otvo-ril ga je stotnik Simoni s kratkim nagovorom v slovenščini in italijanščini, v katerem je tudi obsodil nekatere učitelje s temi besedami: «2al 'nam je bolj kot kdaj koli, da so se nekateri slovenski učitelji čutili užaljene zaradi izivanj nekaterih brezvestnežev, katera skupščina eno-dušno obžaluje.» Te besede graje za dejanja nestrpnosti nekih neuravnovešcncev, ki ji|i je izrekel stotnik Simoni, so vse navzoče združile v živahnem pritrjevanju. < Po tem govoru načelnika prosvetnega oddelka je nagovoril učitelj« polkovnik Baxter, ki je profesor zgodovine na univerzi v Liverpoolu. Opisal je razvoj britanskega vzgojnega sistema, sedanji vzgojni položaj v Veliki Britaniji ter napredek, v katerega upajo, ko bodo stopile v veljavo določbe novega vzgojnega zakona iz 1. 1944. Polkovnik Bazter je med drugim izvajal: »Csprav obstoja . narodni vzgojni sistem v Angliji šele od 1. 1870, obstoja tam več. kot 40 različnih vrst šol. Glavne temelje so položil« v 19. stoletju zasebne dobrodelne organizacije, cerkve ter posamezni reformatorji ln država Js stopila na površje šele takrat, ko je spoznala, kako potreba? jeza demokracijo vzgajati množice volivcev.* Nato je opisal sistem »dvojnega nadzorstva*, ki obstoja v velikem številu britanskih šol, ln rekel, da čeprav plačujejo učitelje krajevne oblasti, Jih vendar zdaj Izbirajo za nastavitev guvernerji ali administratorji ter imajo popolno nadzorstvo nad verskim poukom. Polkovnik Bajrter je naglasil, da angleški učitelji niso civilni uradniki, ki M Jih plačevala država. Temu sledi, da popolnoma svobodno izbirajo svoje metode in svoje učbenike itd. »Največ upanja polagamo v modrost ln Integriteto učiteljev — In zato so oni tako močno orodje pri razo Ir je-vanju demokratskih misli. V Angliji učitelj ni vezan na uredbe,, ki jih izdaja osrednja oblast, marveč dobiva od časa do časa le »nasvete*, ki jih lahko prt svojem delo svobodno sprejme ali odkloni. Volja britanskega ljudstva in ne nazadnje britanskega vojaka pe> boljši bodočnosti v povojnem času, je dovedla do Izdaje novega varnim , ' ■ iA. Polkovnik H. P.P. Robertson, namestnik višjega častnika za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, govori na otvoritvi učiteljskega kongresa. lo primerno v osnovnih razredih razdeliti dečke v posamezne skupine, od katerih bi vsaka opravljala različno delo. Delo kakrSne koli vrste bodo dečki sprejeli z velikim navdušenjem in želji po gibanju bo pomagala r.iri uresničitvi načrta. Učitelj sam bo fiašel v delu ugodnejše pogoje za-ustvaritev medsebojnega spoznanja in s tem tudi 'avtoritete. Učitelj Cgrni je nato načel vprašanje, o katerem razpravljajo že več let o šolah za zaostale otroke. Statistike kažejo, da dva in pol odstotka do osem odstotkov duševno zaostalih otrok ovira reden potek šolanja. Ti nesrečneži pa imajo prav tako kot ostali pravico živeti in tvoriti del človeške družbe, kateri so dolžni pomagati. V resnici so sila zapuščeni in v največ primerih končajo na slab način večinoma v ječi. Govornih je zaključil svoja izvajanja Z omembo novih načinov poučevanja v takih razredih. Nato je govor11 ultolj Figeli o šolah za slepce. Govoril je o novem načinu pouka, pri katerem nesrečneži niso več prepuščeni sameiru sebi ampak čutijo, da živijo sredi skupnosti. vzgojnega zakona 1. 1944, torej le malo pred koncem sovražnosti. Ta zakon ima štiri namene, jo rekel polkovnik Baxtcr. Prvi namen je preurediti in poenostaviti prosvetno upravo. Drugi namen je želja po vzpostavitvi boljše povezanosti med državnimi in cerkvenimi šolami. Tretjič so sl v tem zakonu prizadevali, da bi vzgojo bo'j prikrojili potrebam ln individualnim sposobnostim učencev in končno so morali p^oekrbetl za vzgojo zn vse po 16. letu. Po novem zakonu bodo morali otroci obiskovati solo najmanj do 15. leta. Določeno so bile osnovne plače za vse vrste učiteljev, ki se pričenjajo pri moških s 300 eter-lingi na leto Jn se letno povišajo na 525 sterllngov z majhnimi povečanji za učitelje z akademsko stopnjo. Polkovnik Bazter je zaključil: »V Angliji veliko pričakujemo od vzgojnega zakona. Upamo, da bo mogel na ta način delovni človek živeti bogatejše kulturno življenje. Ce bomo uspeli, bomo opravi-ili stremljenja pionirjev preteklosti tor koristili bodočnosti naših otrok*. V nadaljevanje kongresa Je učitelj Rugliani iz osnovne šole v ulici Rugero Manna govoril o delu v šoli kot socldlni dejavnosti. Soglaša s posameznimi vzgojitelji, da bi bi- 1T ALJ JANŠKI VOJNI ZLOČINCI PRED SODIŠČEM IZROČITEV TRSTA NEMCEM General Eapoeito in trije drugi Častniki obtoženi zločinov, za katere predvideva zakon smrtno kazen, Trst, 21. februarja Po vec mesecih skrbnega dela so pred kratkim zaključili preiskavo prot' Italijanskemu divizijskemu gf neralu Giovanniju Es p os itn In drugim vijtm častnikom. Pri tajništvu glavnega namestništva pri izrednem porotnem sodišču ao vložili skupaj z obtežllnim materialom za postavitev pred sodišče naslednjih oseb: divizijskega generala Giovaanija Esposito, brigadnega generala Ar- manda D’Aouina, polkovnika Fran-ccsca Pirilla, podpolkovnika Gio-vannlja D’Amore, stotnika odvetnika Ricarda Geftec*-Wondricha, poročnika dr. Antonia Ruzziera, zdravniškega polkovnika Federica Bugllarella, podpolkovnika Filiber-ta Benedettija, stotnika Tomasia Carbone in tajnika Zveze Italijanskih rezervnih častnikov Affatlja. Razen pobeglih treh oseb: D’A-more. Salva in Carbone, so v»I drugi obtoženci zaprti. (B General Esposito, general D’Aqui-no ln polkovnik Plrillo so obtoženi sporazumnega sodelovanja pri političnih ln vojaških načrtih nemškega napadalca, da so mu nudili pomoč in da so bili z njim dogovorjeni. Za te zločine je predvidena smrtna kazen. Podpolkovnik CAmore je obtožen, da je povzročil aretacijo šefa glavnega stana 23. armadnega zbora polkovnika Bina .Diano! ja 20. junija 1944 v Vidmu, ki so ga poslali v Nemčijo in odkoder ga ni bilo vec nazaj. Tudi za ta zločin je predvidena smrtna kazen. t Stakni k Ge^er-lVondrich J. ob- ^ ^ n) toVeW, da Je kot Častnik pri opera-, dransko Primorje berlinskim političnim in vojaškim načrtom s strani generala Esposlta ln drugih. V tej zadevi je prišel dragoceni do-k o žilni material iz dnevnika prof. Rudolfa Maucciji, zadnjega ravnatelja dnevnika «11 Plccolo*. Vojaški ddl se nanaša na razpad italijansko vojske, ki Jo obstojala 8. septembra 1943 na tržaJkem področju in na izdajalsko politiko roditeljev, ki so prepustili vojake divji nemški osveti in s tem povzročili, da so jih internirali v Nemčiji. Zadnji del se nanaša na zločine proti osebam, to Je, da so ovadili nemškim 8S oddelkom tiste častnike, ki niso hoteli pristopiti v republikansko vojsko. Dne 25. julija 1944 so jih v Trstu aretirali v velikem številu. Velik del teh so odpeljali v Nemčijo in 12 jih Jo umrlo v taboriščih v Dachau in v Mathausenu. Rieko 200 častnikov, ki niso hoteli podpisati in kloniti grožnjam s strani zveze italijanskih rezervnih častnikov, so arelirali 8. septembra 1943. Predvidevajo, da bo ta vežna razpravo, trajala najmanj tri tedne. ZGRADITEV TRGA ZA SADJE IN ZELENJAVO Na včerajšnji občinski seji bo se razgovarjali o predlogu predsednika občine, za zgraditev trga za sadje ln zelenjavo na debelo. Svetnik Catalan Je prikazal, da Je občina že leta 1913 začela s pripravami za zgraditev osrednjega trga za sadje; tudi po vojni med leti 1914-18 so vse stranke upoštevale potrebo trga, vendar niso prišle do ni-kakega zaključka. Danes bolj kot kdaj čutimo to potrebo; potrebne stroške za gradnjo bi bilo mogoče dobiti v približno 10 letih s pravico pribitka 1 liro na kilogram, če računamo letno na 400 tisoč stotov blaga. Svetnik Catalan Je v imenu upravne finančne komisije predlagal zato, da takoj pričnejo z akcijo za pridobitev sredstev in z gradnjo. Dr. Rinaldini pravi, da ves občinski svet soglaša s predlogom, ker trg na debelo še posebno potrebujejo v Trstu. Inž. Visentin je pripomnil, da potrebni načrti za zgrad-njo že obstojajo v občinskem tehničnem uradu, toda občinsko ozemlje Je premajhno za potrebno velikost sadnega trga. Predsednik sveta Je sporočil odgo-var stanovanjskega urada, ki je pooblaščen za rekvizicijo stanovanj in za nakazilo teh brezdomcem. Stanovanjski urad pravi, da preden bodo izdali ukrep za skupno bivanje, bodo izvedli še skrbne preiskave. Profesor Scioli pripominja, da stanovanjski urad ne pove, koliko Je brezdomcev in koliko časa bodo še trajale rekvizicije. zato predlaga, da občinski svet ustanovi stanovanjsko komisijo z nalogo, da zbere ves zadevni material in ga predloži Zavezniški vojaški upravi za morebitno spremembo odredbe Avtomobilska nesreča Včeraj zvečer, okoli 20. ure, se Je na cesti Tržič-Trst pripetila avtomobilska nesreča, katera žrtve so postali urednik »Primorskega dnevnika* Dušan Hreščak s svojo ženo Miro, Sumi Albina ln Koren Jože, Nesreča se je pripetila na nekem cestnem ovinku. Najtežje poškodbe Je dobil Hreščak, ki so ga skupno s šumi Albino In Korenom Jožetom prepeljali na kirurški oddelek tržaško bolnišnice. Hreščak Miro so prepeljali v tržiško bolniš-lco. Koren Jože Je v teku noči bolnišnico že zapustil, Hreščak Dušan ln Šumi Albina pa bosta morala oetati v bolnišnici predvidoma tri tedne. IZ SLOVENIJE Protest zaradi incidenta Trst, 21. februarja Zaradi incidenta, ki se te pri-pstd v torek zjutraj pri otvoritvi kongresa učiteljev Julijslce krajine na sedelu Zavezniške vojaške uprave je skupina italijanskih in slovenskih učiteljev, ki pripadajo Enotnim sindikatom izjavila, da se ne bo udelellla nadaljevanja kongresa. Do incidenta je prišlo, ko je tolmač čital slovenski prevod govora polkovnika Robertsona, s katerim je polkovnik izrazil učiteljem dobrodošlico. Med č tanjem se je z ene strani dvorane slišalo kašljanje in mrmranje. Nepristranski opazovalec je, takoj lahko ugotovil, da- so motilci imeli namen preprečiti, da bi bilo mogoče sVSati slovenski prevod govora. Druge slcupine udeličencev so izrazile svoje ogorčenje nad tem obnašanjem tako, da so zahtevale molk. Učitelji, ki so odklonili udeleibo pri nadaljevanju kongresa so častniku za vzgojo stotniku J. P-Simoniju poslali pismo, v katerem protesfrajo zaradi v.obiclo-vanja vredne manifestacije šovinistične nestrpnosti, do katere je prišlo med ppevajcnjem govora polkovnika Robertsona v slovenščino*. št. 10. Predsednik sveta meni, da bi bilo bolje Izvoliti poročevalca, za katerega naj bi izbrali profesorja Sciolisa. Nadaljnje vprašanje »e Je tikalo prve skupine ljudskih kopališč v Barkovljah, ki bodo lahko zgrajena še pred pričetkom kopalne sezone če bedo na razpolago stalna finančna sredstva. Vojne menze trenotno ne morejo ustanoviti, ker je nemogoče dobiti primerne lokrle in zaradi velikih stroškov za zgraditev naprav in opreme. Dr. Rinaldini Je ob koncu pripomnil, da so najlepši spomeniki mesta v slabem stanju in zato predlaga, da bi občina mislila na njih čiščenje ter jih postavila v red. Sejo so zaključili ob 18.50 url. 104 kršitelji pre:!piS0Y o 8’ektriCiem toku Glavni etan Zavezniško vojaške uprave v Trstu Je včeraj sporočil, da so ugotovili 104 (stoč-lri) prl-merev krSitve okrožnega ukaza št. 36, ki vsebuje določila o omejitvi, električnega toka. Te primere bodo obravnavali zahoj ko bodo pretakali nekaj drugih primerov, ki ao se dogodili že prej. Gledališče Fenlce Danes zvečer ob 20. url varietejska predstava »Golden Arrour* v prireditvi 7a Welfare Enterta.n-ments. Izpred kasacljskega sodišča Kasači jak o sodišče je pri pretresu prizivov proti sodbam, ki jih je izreklo izredno porotno sodišče proti kolaboracionistom, na včerajšnjem zasedanju izreklo naslednje sklepe: na priziv javnega tožilca proti scdbl, ki je oprostila Bruna, Cauto zaradi nezadostnih dokazov, je eo-4’šče ugodilo pritožbi, razveljavilo sodbo in jo vrnilo Izrednemu porotnemu sodišču v ponovni pretres. Leppoldo TerangoJo — ki Je bil obeojen na Sest let ln o«cm mesev zapora — je bil na današnji razpravi cprosčen, ker ni storil kaznivega dejanja in sodišče je razveljavilo prvo sodbo brez vrnitve prvostopnemu aod‘4čti. V pr živih proti sodibl zoper Giuseppe Sidertnlja, Giordana Butti-narja ln Salvatora Monaeelllja — ki so bili s sedbo dne 10. 12. 1948 spoznani za krive keznvega dejanja prevare. Siderlnl pa Izsiljevanja ter so bili obsojeni Siderlnl nn deset let zapora ter na 17.500 lir denarne kazni, ostala dva pa veak na leto dni zapora ter na 1.100 lir denarne kasni, je sodlsče rezvel javilo sodbo brez vrnitve prver-topnemu sodlsču v zadevi obsodbe treh obtožencev zaradi pre-vrre; odbilo Je vse prizivne razloge In spremenilo Stdertnlju kazen ta-ko, da je kaznovan samo zarod' izsiljevanja na 9 let za nora in na 16.000 lir denarne kazni. ' ,, *1, <, PREHRANA Razdeljevanje olja. Danes 21. t. rr. so začeli po vsej pokrajini razdeljevati po 2 del olja za vsakega potrošnika proti oddaji odrezkov VII. ln VITI. za mas&obe. Cena olja je 450 lir za liter. Pižkotl za otroke. V tekočem me-mesecu lahko dobijo otroci do 4 l't v nadomestilo za kruh na 10 dnevnih obrokov piškotov. IZ PULJA m Trgovski promet v pristanišču Trgovska zbornica objavlja sledeča navodila, ki jih je Izdala Zavezniška vojaška uprava o trgovskem gibanju v puljskem pristanišču: 1) dovoljenja za vstop v pristanišče bodo izdajali samo sledečim kategorijam: pomorskim družbam, pristaniškim delavcem, zastopnikom Sap ral a, agrarnemu konzorciju, istrski mlinarski družbi, tvrdki Sanza In Franzio. Nobenega dovoljenja ne bodo dali trgovcem, ki poš.ijajo in prejemajo blago v pristanišču; 2) z Izjemo gori navedenih tvrdk morajo vsi trgovci navesti ime svoje pomorske' družbe, katera jih zastopa v vseh pogledih. Pomorske družbe bodo odgovorne za clago za čas, ko ga prejmejo od lastnika do trenotka, ko bo naloženo na ladjo. Za blago, ki prihaja velja isto, toda obratno. Dovoljen bo promet v pristanišču z motornimi vozili in konji pod pogojem, da bodo prevozniki v spremstvu agenta pomorske družbe, ki bo odgovoren zanj. Rožni .vozički i. t. d. smejo v pristanišče pod ietimi po-goji; 3) pomorske družbe morajo skrbeti za zbiranje blaga manjših izmer v svojih uradih ali morajo organizirati skupno Skladišče, če mislijo, da bi bilo to bolj praktično; 4) natovarjanje In iztovarjanje blaga bodo vrš.ll samo delavci, ki so stalno v pristani" j. Vstop priložnostnim delavcem v pristanišče ne bo dovoljen; 5) Največjo tarifo 5 lir za stot bo dovoljeno pobirati s strani pomorskih družb od -voznikov in izvoznikov za kritje stroškov dela, ki ga bodo izvršili e-gentl pomorskih družb. Plačilno ceco Je mogoče določiti na podla- gi tabele in je odvisna od časa, *. ga je treba porabiti za opravi pri količini blaga, o katerem skle pajo. 6) Osebam, ki pričakuje!8 prihod parnika »Grado* ne bo <*°' voljen vstop v pristanišče; zato j* pooblaščeno samo sanitetno lo « stalo službeno osebje. ", Za prevzem natovarjanja ln f tovarjanja blaga, ki ga bo pripeti parnik, bo odgovorna druf* UGENA in posameznim lastnik«: ne bo dovoljeno pošiljati in sprejo mati blaga s parnika. . PREHRANA Smučarji gorenjskega okrožja so priredili smučarske tekme v tekih, skokih in kombinaciji. Prva tri mesta so zasedli Raz'ngcr Tone, Zcm-va Lovro ln Klančnik Lojze. V skokih Je zmagal Polda Janez a skokom 30.5 m. V Dolenjskih toplicah so ustanovili Dom ljudske prosveto, ki Ima f odseke. Ljudska univerza prireja dvakrat na teden poučna, in znanstvena predavanja. Dramatski odsek je pripravil Bevkovo dramo »Kajn*. Ustanovili so tudi društveno knjižnico. V Ljubljani so določili nove cene za Jsjca domačega Izvora. Odkupna cona pri rejcu J* 3 dln za koe, v nadrobni prodaji pa 4 dtn. V cenah so vključene vse javne dajatve ln so kakršni koli pribitki nedopustni. proizvodnja tekstilne industrije v ‘Sloveniji počasi, a vztrajno napreduje. Okupator Je domala vse tkalnice uničil oz. onesposobil. Oropal je Slrččve predilnice v Kranju, predilnice v Lavi pri Laškem, v Vitanju, v 1'arlboni, v Grosupljem in drugod. Predilnica v Kočevju pa je bila močno bombardirana. Isi'a usoda je doletela nekatere mariborske tkalnice. V Kranju so Bmučali ln tekmovali v nordijskih disciplinah, In sicer v teku ter skokih. Tekmovalna proga je potekala po pobočju gmarjetne gore. Zmagala sta Franc Oman ln Bogdan Napokoj. Skakalci so tekmovali na novi skakalnici m Gorenji Savi. Med člani je' zasedel prvo mesto Ivan Prosen, med mladino pa Rudi Oovlry. Najdaljši skok je bil dolg 27 m. Razde jevanje odel osebam prizadetim, od volne Na pobudo Zavezniške vojaške uprave so poslali v razne občine goriškega področja t« dni znatno število prešitih odej, ki naj jih razdelijo med osebe, najbolj prizadete v vojni, kot primer brezdomcem, bivšim internirancem, vojnim sirotam in vdovam. Odej« bodo razdeljevale ustanove ECA ter krajevne uprave, ln slcr takol; okraj Bovee bo prejel 800 odej; Kobarid 400; Kanalu 800; Ko. men 5300; Mirna 2450; Romana 140; Zagradec 130; Gradiška 200; Marjano 65; Fara 65; Krmln 295; Kopriva 200; Dolenja 150; Kojsko 450; skupno 11.245 odej. V kratkem bodo razdelili tudi v Gorici 2700 odej osebam, ki Jih bo tildi Izbrala ustanova ECA. 969 odej bodo razdelili bolnišnicam in sirotišnicam. štirimesečne živilske nakaznice) — cena 21.50 lir za kg; 500 g riža na osebo (odrezek XVI. zgoraj omenjene nakaznice) — cena polfinemu rižu 35 lir za kg, navadnemu 32 lir za kg. “Beseda slovenska...,, je naslov akademiji, ki Jo bo prt redilo »Slovensko mladinsko gledališče* v Gorici v nedeljo, 24. febr. ob 17. uri v dvorani »No, tre Dame*, ul. Sv. Klare St. 14. Vstopnina: sedeži 40 in 30 lir; dijaška stojišča 10 lir Uspeh operete Igralska skupina De Rioe-Gan-doslo je včeraj zaključila gostovanje v Gorici a Kalmanovo opereto »Bajadera*. Občinstvo Je do zadnjega kotička napolnilo gledališče Verdi ln navdušeno ploskalo nastopajočim Igralcem. Prjd.itavo Je organiziral Speclal Service 88. divizija. PREHRANA živila ca Juho. Z današnjim dnem bodo začeli razdeljevati na račun februarskih obrokov naslednja živila za Juho: 500 g testenin na osebo (XV. odrezek za testenine Petrolej za rasvetljavo. Zaradi odloka Zavezniške vojaške uprave o štednji z električnim tokom bodo razdeljevali Izredni obrok petroleja za razsvetljavo. Petrolej Je namenjen sam« za razsvetljavo tistih podjetij v goriškl občini, ki uporabljajo električni tok. Enotni obrok po S/4 1 je moči dvigniti v vseh mestnih drogerijah ob predložitvi potrdila občinskih podjetij, izdanega po 8. Januarju, iz katerega Je razvidno plačilo električnega toka. Po razdelitvi petro’eja, za kar j« določen i\ajk«snejčl dan 1. marec, bodo omenjene trgovine predložile potrdila pristojnemu uradu. Družine, ki bivajo na področju pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave v stanovanjih, v katerih cil električne napeljave, bodo dobile za tekoči mesec po 1 in pol litra petroleja. V gorički občini bo mogoče dvigniti petrolej a predlo, žltvljo listka St. 11 odgovarjajoče j J°“ nakaznice, ki Jo je krajevni pre- r*a c‘ hranjevalni urad Izdal za leto 1045. Prodajalne morajo po končani razdelitvi, vendar ne k e sne j e kot do 15,, marca, predložiti sprejete odrezke. Delavska manifestacija J5e nekaj dni je bilo mogoče videti, da so delavci različnih ladjedelnic ln raznih tovarn zapustili delo ter prišli v središče mesta, kot se zdi zaradi neutemeljenih in vznemirljivih glasov v mestu o prihodu komisije za določitev mej. Vsa stvar verjetno ni bila preveč navdusljlva kot so je pokazalo iz pomanjkanja discipline lu civiliziranosti. Ali je morda hvale vredno, da zarodi manifestacije delavci nenadoma zapuste delo? To prinaša nered v delo samo. ne da V' P1"1 tem delavci upoštevali, da tl svojevoljno praznični dnevi nikakor ne morejo biti plačani. To je torej izguba časa in kot posledica tudi denarja. Zato opozarjamo tako delavce kot ravnatelje tovarn, da se upro prekinitvi dela zaradi tako neznatnih vzrokov. O namestitvah PRI 169. BRIGADI , Zaradi obhoda 167. brigade je večji del nameščencev, ki je bil pri njej v službi, ostal brez dela. Mnogi od teh so se predstavili pri 169 brigadi, a so Jih odklonili, ker so že najeli druge. Ta ukrep ali bolje rečeno sistem so uvedli zaradi tega, da je omogočeno najti osebam, ki so bile že dalj časa brezposelne, delo. Pripominjajo pa, da v kolikor za neka-' tera de a ne bo mogoče najti novih specializiranih delavcev, bodo najeli tiste, ki so bili v službi 167. Frodbeležba In prevzem »provH1' rlrnlh* živilskih nakaznic. V*1 imetniki provizoričnih živilskih n«' kaznic so vabljeni, da si predbek' žijo v prehranjevalnem uradu, v ulici Carrara st. 1, do 22, tega m1' sega, živilske nakaznice za Pr' hodnje štirimesečje. Uradne ure *° od 8.30 do 13. Prevzem živilskih nakaznic *! poedbeleienih bo od 24. tega h11" seča naprej. Živilske nakaznice ne bodo dajali bolnikom, ki so v bolnic** kakor tudi ne tistim, lei se nahlf jo izven občine zaradi katerega K° li vzroka. O uporabi živilskih nakaznic- ^ ozirom na novo odredbo za itviU** nakaznice je upoštevati, da se s01* Izdati obrok kruha samo na dn«vn odrezek. Vse Imetnike •živilsk"’ nakaznic opozarjamo, da te hrani)9 v redu in da jih ne trgajo ali f*" žejo proč točke,,, ki bodo izgubi'* vsako veljavno, kakor tudi, da P® zijo na nakaznice, ker ne bodo J* dajali duplikatov, oc ne bo Izg^ potrdila policija. Delitev finega (n navadnega tH*1 Prehranjevalni urad ob javi jr, 9‘ bodo v petek 22, februarja prič« razdeljevati fin in navaden & Obrok je določen na pol kilogram’ finega in Jk>1 kilogarma navadnef riža na osebo. Cene so določen* za fin riž na drobno 45 lir kg; ^ vr.dni riž 35 lir RADIO 3 Četrtek, 21. februarja prenos iz Vidma; 18 ieOW ura; 18.30 komorna glasba; 19 »*., virski koncert Kette Almire 19.15 slovenščina za Slovence; J-j; vojaška ura; 20 slov. vesti; Hal, veeti; 20.30 uganke na ra«;. 20.45 Predavanje o ZN; 21 igrfo pestra glasba; 23 Ital. vesti; slov. vesti; 23.25 nočno zabav-8 Petek, 22. februarja 7 glasba za dobro jutro; 7.15 s'°, vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 Juir®'-, ueatra glasba; 11.30 ritmi ln p®6 « 11.46 pFc-daVahjc ■ piedavanje o Danteju; 21 konce pianistke Laure Ferlanove; folklora; 22 oddaja za Saosoo*' 22.30 glssbeni sestanek; 23 vesti; 23.15 slov. vesti; 23.25 noe« zabavišče. Dno. Dne 27. t. m. lahko začnejo prodajne tvrdke razdeljevati drva za meaec februar, ln sicer na listek «B» nakaznice za kurivo. Količina je določena: na rdeči listek 80 kg, na zeleni listek 109 kg, na rjavi listek 200 kg. Drva bodo delili do 10. marca. Ker so drva Iz Panovca' pošla, bodo razdeljevali drva lz «<«?kfe doline, katerih prodajna cena franko altladlžče je določena: v meterakih polenih 320 lir za kvlntal; žagana 340 lir za kvin-t&l; žagana ln sekana 360 lir za kvlntal. ODREDBE ZVU O PROŠNJAH ZA PLESE IN SHODE Po odredbi Zavezniške vojaške uprave za nekoristno Izgubo časa in razpravljanja med prosilci veljajo za vse prošnje za plese ln shode v gledališču Cescutti sledeče odredbe: 1) prosilci morajo predložiti spisano prodnjo najmanj teden dni prej na uradu za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave v Pulju v odobritev; 2) častnik določen za civilne zadeve bo poslal pr obojo policiji, ki jo bo pregledala in vrnila Istemu uradu; 3) častnik določen xa civilne zadeve bo nato oddal prošnjo višjemu častniku Staff Captaln «Q», fcj ho dolcčll datum kdaj je prednji možno ugoditi. Glavni urednik: PRIM07, B. BRDNIK Izdaja A. I. S. _______________________—.-S* POIZVEDBE 10.000 lir nagrade dobi, kdor p1"'.; poda točne podatke o i.veia *i mrtvem STANISLAVU MAZOPJ iz Breglnja nad Kobaridom, N domobranski poročnik je odšel Senožeč z oemiml tovariši doiHJ brancl dne 14. septembra 1944 bfl v Šmarje ali Kamnje pri AjdoJ® ni k 30. diviziji, katere komanšj« je bil Branko. Od tam jo bil k 9. Korpusu v Cepovan ali Z Lokve ln se potem ni več ogl®5. Sporočiti MILKI MAZORA, BP* GINJ 41 nad Kobaridom. MMiii ^ E. WALLACE Dr. GAETA, zobozdravnik* izvršuje vsa zobna dela v prottjjj z jamstvom - skrbna izdelavo zmerne cene. Torre Blanca 43, vogal Carduc® (ordinira od 10. -12. ln 15 -1®' — — — — —— —------------------«»’ cijskem uradu armadnega zbora v Trstu In kot zvezni častnik in tolmač podpiral nemške vojaške operacije, Jim pomagal ter dajal pobudo, vodil pogovore, kt so se zaključili z zasedbo tržaškega mesta in s prenehanjem vsakegk poizkusa za obrambo. Poročnika Ruzziera obtožujejo sodelovanja z generalom Esposito pri poizkusu, da se podredi Jadransko Primorje politiki Berlina preko mestnega tiska. Polkovnik Bugliarello, podpolkovnik Benedetti, podpollt. Gia-ratano, podpolkovnik Salvo, stotnik Carbone ln tajnik Zveze , italijanskih rezervnih časriikov Affatat: so obtoženi sodelovanja na splosno. Obtožnica vsebujo tri glavne točke: politično, vojaško ln ova-dučko stran. V prvem delu je pred- čllo dneva začetke, a predvidevajta da bodo prve razprave v drugi pc. lovici marca. POTEPUH Piistolovska zgodba ZANIMIVOSTI ■ 11 ■! 1 II■■■ >—IW » ■ —~ ir~— '-—j, ItanadsUo vojaško sodišče v Nemčiji je obsodilo na dva meseca qapora princa Karla Antona vo n Hohcnzoltern, devetnajstletnega pravnutM csiHp/fl Julijana. Prijavil ni večjega števila radijskih sprejemnikov, ki jih je jgnfl, m . • Smrtno ss je ponesrečila z letalom francoska letalka Marija Hilzs. Letalo je treščilo na tla v kraju Moulin de Ponts v okraju Aix. Pri nesreči so vsffubili-šdvljcnje "e 'rij’, drugi letalo*. Estetika Kusssuva je j b"a prva šena, ki je P-te hi na pro- viden poizkus, da bi podredi'! Ja- fi .'aris-Seigon. Otilija se ni nikdar bavila ■ prsmi''sijanji o svojih oK.iUtlh; bila Je sposobna, da je odločevala vzroke in posledice, znala je ia*.bi-rati do podrobnosti vsak pojav družabne ekscentričnosti, toda nikdar ni čutila potrebe, da bi preučevala svojo duševnost pod mikroskopom hladnega razuma. Se manj pa jt bila navajena, da bi svoja čustva proučevala na pravilih izkušenj drugih. Človek z ‘veliko krpo na hlačah Je bila stvarnost; bil Je Pito Lcslie. Mogel se Je ločiti od drugih moških samo po načinu svojega obnašanja, toda doslej je bilo njegovo obnašanje v redu. Prepustil ji je postelja z jekleno mrežo in ji ukazal obuti čevlje ob ppavem času. Na njegovetn mestu b; tudi ona tako ravnala. Avtomo. l il je vozil s spretnostjo, ki mu Je ni mogla odrekati; verjetno to ni bil prvi, ki'pa je ukradel. Krpa na njegovih hlačah ni bila proti razumu, kakor tudi ni bilu neumestna pojava odtrganega rokava. Ko se je vrnil nazaj, je bil njegov obraz čist In njegova pojava je bila nenavadno prijetna; ko jc odprl torbo z živili in ji ponudil obložen kruh, je opazila, da so bili njegovi nohti nenavadno negovani; toda Še vedno so se mu nekoliko tresle roke ln oč; je Imel še vedno zalite z krvjo. Imel je dvoje lepih sivih ocl, toda brez dvoma bolnih, V torbi je bila tudi steklenice gorke kave, ki se je prijetno kadila, ko jo je nalival v kozarec, ki Ji bil tudi v shrambi živil, katero jima je poslalo nebo. «Zdaj pa», je rekel ln se vsedel s prekrižanimi nogami na tla, «poskusimo nekoliko urediti nas položaj. Zavedam se, da ste tukaj, vem, da »to bili z menoj v Švedov.! koči, naj vam is povem, da se je obesil ravno na tisti žebelj v sobi, toda prej se mi je zdelo bolje, da lažem. Vem tudi, da ste so na nekakšen nerazumljiv način zve zala z menoj. Toda želel bi vedeti točno, kako In zakaj*. Po teh besedah je postala trda. Ali se šali? Ali misli resno? Ni videti, da bi. Srebal je kavo, gledal jo j« izpod čela s svojim pordeče-Vlm očesom preko roba kozarca. »Vaša žena sem*, je rekla končki. Požvižgal je, zakasljal in postavil kozarec na zemljo. »Kaj ate rokll?* »Vaša žena sem*, je ponovila. Iz začudenja, katero je dokazovalo, da n« verjame njenim besedam, je razumela, da se ne zaveda dogodkov v Littlebourgu. »Kaj, da ste moja žena? Ali se šalite?* »Ne, govorim popolnoma resno. Ali se ne spominjate?* NI se spomnil ničesar. .Tl razbojniki. Prišli »o po mene v gozd., vsi so bili pijani kot... ka-koT pač morejo biti pijani gospodje njihove vratc, kadar ss spravijo k pitju. Sam prav za prav pisem razumel, kaj hočejo.... pričakoval sem vse drugo kot to, kar se je zgodilo. Eden med njimi, gospod Zlatoustl, ki je vedel toliko pripovedovati o sebi...* Otilija je takoj razumela, da gre za Sama. »...me j« povabil, naj pijem. Tr-da slučajno prav tedaj nisem bil prav nič razpoložen, da hi pil. N« spominjam se, kako je stvar potekala, da sem podlegel. Dva »ta s« ml vsšdla na pral, tretji pa ml je porinil v usta grlo steklenice: bil sem v.položaju, ko sem moral piti ali pa se utopiti. Zato sem izbral pitje in pil. Potem sem prišel v vašo Hišo, mislim?* Pripovedovala mu je nato s preprostimi besedami vse, kar se je zgodilo pozneje. Ko mu je tako lto« za kasom pripovedovala vso zgodbo, ni mogel storiti n)č drugega, kot da jo je od časa do česa prekinjal z vzkliki: »Moj Bog, kako j« to mogoč«?* »Kaj resno mislit«? Ali som vas poročil, ali prav za prav, ali ste me vzela?* Ponavljati mu je morala, da govori resno. Pito si je pokril obraz z rokama in žaldstno vzdihoval. »To j« prava zmešnjava zmešnjav*. Otilija s« je pokazala začudena, vendar ne užaljena. »Ali resno mislite, gospod L^slle?* »Kakšen gospod?* jo je vprašal in na široko odprl oči. »To ime ste dali, ko sem vas prsd poroko vprašala. Pito Leslle. Ali pa se vam je mogoče le sanjalo?* »Nikakor, to Je moje pravo lm«; vsaj ime, ki «0 ml ga dali pri krstu: Pite Leslle Beausere.. ne,’ nisem Francoz, nikoli nisem bil Francoz — je odgovoril na njen začuden pogled. »Toda ni se ml moglo Zgoditi nič hujšega! Moral sem biti res do smrti pijan.* »Bill ate zelo pijani, prav gotovo. Celo prosili ste, da vam oprostim...* »Torej vidite, da sem sc še zavedal*, je rekel trpko. Kako pa je Vam ime, ali prav za prav kako ste se imenovali včeraj?* »Otilija Jonesova.. Je strašno, alfi ni res?* »Strašno, Za božjo voljo, kakšno Ime*. »Na tem ni nič strešnega*, je rekla Otilija nekoliko užaljena. Jasno Je, da tc Ime ni vsakdanje*. »Ne, res ne. Kako naj vas kličem Jez?» »Lahko me kličete Otilija*. »Jaz bi, moral... Kak capini* Takoj je razumela, da Ima v mislih ^ama. »Zdi se ml, da ao olmate vzroka pritoževati*, Je dejala nekoliko užaljeno. Pazljivo jo,Je motril in dejal s pomenljivim glasom: »Vaša glava je bila v redu, toda Jaz nisem mogel odoletl,* «Oh!» je užaljeno vzkliknila Oti- lija in hotela vstati, toda z roko f je zabranil. »Nikar ne pričenjal' zakonskega življenja! s prepiraj Rajši vzemite še en sandwich.» Ker je bila lačna, ga je po*^ šaša. «Shranlla bova vse ostanke. K* ve, kdaj bova lahko spet imela ko bogato kosilo?* je pripomnil * pogledal proti nebu. sedmo »Ura mora biti med --------- osmo; mislim, da bi bilo najbolj** da greva proti Littlebourgu 1» r. tem proti vzhodu. K sreči je okol^ gozdnata in ne bo težko najti f mernega prostorčka za počitek? »Zakaj vas rdečebradec zašle® Je? Ste morebiti zločinec?* Smehljaje Je dejal: «A1I sem ^ člnec? Da, kradel sem na kmetjl v kraju, ki ima smešno Schencctady. To je moj naJhT greh. Toda rdečebradec me P ^ nič ne moti, na živce mi gre ^ gov tovariš debeluhar, metalec jj žev. Čudovit človek Je; mora Piše se F®P Skače * Južnoamerlčan. Montez. In kako teče! o«"- -c kor zajec. Oe ga človek vidi debelega in s tako kratkimi 81 mi, da ne more niti sede ' , konju, pač ne bj mislil, kaj zmore In kakšen umetnik J®-*. (Nadaljevanje prihodnj'