Št. 89. V Gorici, v soboto dn* 9. avgusta 1902. Tečaj XXXII. Iihaja trikrat na teta t lest I h Iidanjih, in sioer: vsak torek, fotrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne, reSerno Izdauje pa ob 3. ari popoldne, in stane s arednifikimi izrednimi prilogami ter i .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jomana sli v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6-60 pot leta........d , 60 , , , 330 5etrt leta ....... 3 . 40 „ , , 170 Posamične Številke stanejo 10 vin. •••<¦?¦¦¦* .. Od 23 julija 1002. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob II uri dopoiudne. Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici t »Goriški Tiskarni« A. Gabršcek vsal' im od 8. ure zjutraj do 6. atefer; ob nedeljah pa o racunijo po petit*frstah, -te tiskano 1-krat 8 kr.,4-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. \>clrat po pogodbi. — V#fje firke po prostoru. - Heklanie in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Tfr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. nadetr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki.dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11, Naročnino In oglase je plačati loco Gorlea, Dopisi naj se pošiljajo le nrodnlStvu. Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so poSiljajo le upravniStvu. --------------------- »PRIM0BIC« fchaja neodvisno od «Soce» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soca» in «Primorep» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwari v Šolski nlioi in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni Lav r en 516 na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A, Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Po zasedanju deželnega zbora. m. Ker jo prodrla pri volitvah v deželni zbor klerikalna stranka z večino poslancev, je vstvarjen položaj, v katerem je nemogoče, da bi goriški Slovenci v rečeh, ki tičejo -v deželni zbor in oilbrir, napredovali tako, kakor nam gre; kajti dognaua resnica ji», da se naši klerikalni poslanci ne bodo pehali za koristi goriških Slovencev v nikakem pravem ožim, marveč ostane vse pri starem, vse tako, kakor v starih lepili časih, prav kakor ho si jih želeli Lahi nazaj, ko »o bili absolutni gospodarji položaja ter ni bilo s slovensko strani nikdar nikake resnejše akcije. V minuli »Metni dobi . e je kazal pričetek nekakega preobrata, in Lahi so se že bali. da jim odpade ono absolutno gospodarno, katero so iuu-K dotlej v rokah, ter da bo treba računati s cilejšimi, agilnojšiini in samo-/avestnejšimi Življi na slovenski stranki. Oni so se že pripravljali na take čase, aH prišd naše slovenske strani, da ostane se nadalje vse pri starem. Kadi tega pa ostane vse pri starem ••idt, kar se tiče vlade in njene pomoči v d"lovanjn deželnega zbora. Vlada ima n.tv.ido obljnbuvati po svojih komi-.irjih «»{» \>.tki i;gVdni priliki, tla bo podpirala go-pod.u>ka priz.i.b.vatij.i, aH zdi se :i.un. da pri tem ndsli le bolj na Lahe ne^'» '.-a Slu ve:;.v. Kakor povsodi. v v.-f!i drug:!; vpta^atijjh, tako gre tudi v..i go-p«»daj>kern p'-!ja vlada na roke L.dioni v najizdatuiš: meri. Ako pobijo : a kje po Furlaniji, je hitro na Hm :m-sta i.ak vLulrd komisar, ako pa Sof-a prestopi svojo strugo ter poplavi ob nje ležečo krajo ter opustoši njive in vinograde, pa hiti urno sani namestnik, ogledat si ponesrečene kraje. In gotova je takoj vladina pomoč, kateri no odpade deželna. Ako pa j«! v slovenskem delu dežele kaj takega, pa je treba klicati in klicati, da pride naposled kak vladni funkeijonar, komisar, ali Se rajši uradnik bolj ponižne vrste. To je britka resnica, katero ne moro nikdo utajiti. Vlada, ki kar gori v skrbi za laski del dežele, zanemarja slovenski in dopušča, da se to zanemarjanje vrši tudi iz deželnega zbora in odbora prav kakor hočejo Lahi. Lahko vest pa ima pri tem, odkar so dobili klerikalci na naši strani večino, kajti ti so ne upirajo ne vladi no Lahom, marveč molče, ali v najboljšem slučaju s komaj slišnim godrnjanjem sprejemajo, kar iu kakor določijo Lahi iu vlada, pa če je to še tako slabo za nas. Vlada ima lahko vest, saj je večina Slovencev po njenem mnenju zadovoljna s takim »vladanjem., in le nekaj naprednih uozadovoljnežev se joj upira! rmevno torej, da ostane vlada nasproti nam na tistem stališču, kakor doslej, da bo skrbela takisto po materinski za Lahe, kakor do lej, iu takisto mačehovski >:a Slovence, kakor doslej. | In da bo tako, temu so krivi v glavnem naši klerikalci. Sistem sicer ne dopušča, vprašal v okorni angleščini KLčmarja Petesva. k» je uprav šel mimo r.vgove starine. -Ker ga nimate.-Kako, da ga nimam V >N*u, saj jaz to vem.; ¦>Kaj pa je to?t reče krčntar, ka-Z11|e s prstom na oglas, prilepljen na zidu. Haas pogleda ter postane zelen od jeze. Na njegovem oglasu je nekdo v besedi i>Notice« izpraskal t na sredi, vsled česar je iz »Notice«, nastalo »No iroj, kar pomen j a v angleščini: ledu ni. ••Dorinenvetter!« zakriči Hans ter ves zelen in tresoč se od jeze zdirja v Stacuno gospodične Neuman. »To je ne- sramnost!« je kričal s peno na ustih, »("'emu ste mi gospodični! izpraskala črko iz srede?* »Kaj sem vam izpraskala iz srede V« vpraša ga, naredivši bedast obraz, go-spodičtia Neuman. -("•rko, pravim, črko i. Izpraskala si mi, gospodična, t. Aber goddam ! Tako ne more iti dalje, ttospodična mi moraš plačati led! Uoddam! goddqm!« In izgubivši navadno hladno kri je jel vriSčati kakor obseden; pa tudi gospodična Neuman se jo spustila v krič; ljudje so jeli vreti skupaj. »Pomagajte mi!' je klicala gospodična Neuman. »Dočmen jo zblaznel! Pravi, da sem mu izpraskala nekaj iz srede, toda jaz mu nisem ničesar izpraskala. Kaj sem mu imela izpraskati? Ničesar mu nisem izpraskala. O za Itoga! izpraskala bi mu oči, ako bi mogla, toda ničesar več. Jaz revna ženska sem sama. On mo tu ubije, zamori !* Tako kriče se je zalila z bridkimi solzami. Amerikanci zares niso razumeli, za kaj tu gre, toda Amerikanci ne morejo prenesti ženskih solz. Pograbili ljestvo. Ljudstvo pri tleh, v revščini in jidumnoBti, politikujoči nune pa na visokem sedežu, obdan od posvetnih dobrot, to je ideal klerikalizma; in v dosego takega ideala so dola pri nae sistematično tudi v deželni hiši pc klerikalnih poslancih. Dopisi. Solkan. — Dovolite, g, urednik, da se ludi jaz oglasim kot nov dopisnik ter nekoliko opišem Škandalozno naše razmero. — Kakor po nekaterih drugih vaseh tako so množijo tudi pri nas privandranci, doloma iz »blažene* Italijo, deloma pa tudi iz bližnje Furlanije, in to tako hitro, da so nam zvečer zdi, da se ne sprehajamo več po solkanski cesti ampak po kaki ,Via Signori". No, temu pa se no hodete Čudili, gospod urednik, ako Vam zagotovim, da se je neki nas poglavar prav o teh privandrancih o priliki nekega plesa izrazil proti poštenim domačim fantom: »Sedaj ne smete notri, ker tu pleše solkanska inteligenca*. Umi Hm! Inteligenca pa taka! Čudili se bodete morda, gosp. urednik, ako Vam povem, da kupuje kuharica tistega gospoda od »Sedala* pri zagrizenem Lahu, in da razni drugi »narodni stebri" podpirajo izključno Italijane. Da torej pri takem spoštovanju gesla: — Svoji k svojim! naši domači trgovci in obrtniki propadajo, to je na dlani. Pa to še ni dovolj! Kakor se kaže, protežira naša gospoda nekako te pri-vandrance. Sporočilo se mi je, da so naši, pekovski obrtniki vložili dva protesta proti neki novi italijanski pekovski tvrdki, češ, da je bilo te pri že obstoječih desetih tvrdkah gotovo toliko treba kakor trna v peto. Prvi onih dveh protestov je bil naslovljen na občinski svet solkanski z željo, da bi ga slavnoisti vzel v pretresevanje v seji, ki se je vršila drugi dan po uložitvi, ter ga potem poslal priporočenega glavarstvu v Gorici. Toda naša gospoda si je štela v svojo prvo dolžnost, da je protest Že pred sejo poslala na glavarstvo; drugi protest pa, kateri je bil naperjen proti takem« postopanju, se je vrnil pekom nemudoma, in od tega časa niso slišali naši peki ne črne ne bele. Ali se je njih ukoru ugodilo, ali so ga pa morda vrgli kje v koš, to ve sam Večni. To pa vem gotovo, da se dotični Lah prav dobro po- so torej Nemca za bučo in ga telebnili skozi vrata. Hotel se je upirati: kaj Še? Odletel je kakor kamen iz prače, preletel preko ulice, butil v lastne duri ter padel kakor je bil dolg in širok. Teden pozneje je nad njegovo stacuno viselo ogromno pobarvano kazalo. Kazalo jo predstavljalo opico, opravljeno v prižasto janko, v bel predpasnik z naramniki: skratka popolnoma tako, kakor so je nosila gospodična Neuman. Pod sliko pa je bil narejen z velikimi žoltimi črkami napis: . »Štacuna pri opici.« Dokaj Ijudij je prihitelo gledat sliko. Smeh je privabil tudi gospodično Neuman pred vrata. Prišla je, pogledala in obedleia, toda ne izgubivši zavesti, je zaklicala nakrat: »Štacuna pri opici! Nikako čudo, kajti gospod Kasche stanuje nad stacuno. Ha!« Udarec pa jo je vendar-le zadel v srce. Opoludne je slišala, kako so tolpo otrok, korakajoče mimo štacun iz šole, obstajale pred kazalom, krič<5: »O! Ahafs miss Neuman! Good svenig miss Neuman!« čuti, da proda nad 100 klg. kruha na dan, med tem ko ga razprodajo domaČi peki komaj m klg. — Pa oprostili um moram vendar, ker vem, da rabi denar za voCerna »Slpolske* zabave, kjer so poftuti kaplan Dermastja v družbi takih Piemontozov prav dobro. Pričakujem samo fie to, da bodo pobirali pri enem prihodnjih zabavnih večerov darove za »Legino* kolonijo v Solkanu, po kateri se grozno zdeha tem Lahonckom, potem pa Vam, g. urednik, natančno sporo«, čim, koliko da so nabrali. Do svidenja i Iz KrepIJon, dne 7. avgusta. — Tukajšnje bralno, vinogradsko in sadjarsko društvo bo imelo dne* 17. t. m, ob 4, uri popoldne na dvoriSeu g. Vinka Komparota svoj izredni občni zbor v smislu pravil. Na dnevnem redu bode predlog, da se društveni vinograd prihodnje leto zasadi ves s plemenito trto in da so Irlniea (matiCnjak) drugodi zgradi. Vrhu tega bodo na dnevnem redu So morebitni razni predlogi. Odbor tukajšnjega drultva je v svoji seji dnd 22. julija t. I. sprejel za svojega uda g. Josipa Puriča, sina bivšega župana, občine Velikirepen, in Rudolfa Havbarja, sina pok. Josipa Havbarja iz Voglenj; oba sta iz uglednih družin. Ob tej priliki omenjam, da pri nas letos kaže vse lepo. Grozdje je še bolj zdravo in lepo nego je bilo minolo leto. Toče, tega nepotrebnega gosta, letos tukaj še ni bilo. Dal Bog, da bi je tudi za naprej ne bilo! Omenjam tudi, da v naši občini v Du-tovljah je potekla 3-letna doba meseca maja, odkar obstoja sedanje občinsko starešinstvo in županstvo. Oboje je v tej dobi gospodarilo ljudstvu po volji, tako da izroči prihodnjemu starašinstvu še kapi tale, za kar gre čast in hvala g. županu Ivanu Ravbarju. Domače in razne novice. Odlikovanje. — G. dr. Anton Primožič iz Pevme pri Gorici, profesor na Dunaju, prideljen nauCnerati ministerstvu, je bil te dni odlikovan z vitežkim križcem Franc* Josipovega reda. Čestitamo 1 Vojaški kapelan 1. razreda g. Fran Ivanctičv Ljubljani je premeščen v Gorico. Tega je bilo že preveč. Zvečer, ko je dospel urednik k njej, mu je dejala: »Ta opica sem jaz. Vem to, da sem jaz, toda ne udam se ne! On mora sneti in z lastnim jezikom polizati to opico poleg mene.« *Kaj nameravate, gospodična, uči-niti ?« • »Pojdem takoj k sodniku.« »Kako, takoj ?« »Jutri.« Zarano jo šla ven in približavši se Hansu, mu rekla: »Čuj me, gospod Dočmen! Jaz vem, da ta opica sem jaz, toda pojdi no z menoj k sodniku. Bova videla, kaj poreče on na to?« »On poreče, da smem slikati nad svojo štacuno, kar hočem.« »Takoj bova videla.« Gospodična Neuman je komaj mogla dihati. * A odkod, gospodična, veste, da ste to vi?« • »Vest mi to pravi. Pojdi, pojdi z menoj k sodniku, ako ne pa te »šerif« zvezanega pripelje tjekaj.« Smrtna kosa. — Včeraj v jutro je umrl v Pevmi pri Gorici feldcm. v pokoju Gustav baron T h 6 m e 1. Pokojni baron, ki je doživel 73 let, je bil mnogo odlikovan. Aktivno službo je pustil 1.1889. kot c. in kr. izredni poslanik in pooblaščeni minister v Teheranu ter se nastanil v Povrni. Želeanlškl minister WIttek je prišel dne 5. t. m. v Skofjoloko na Gorenjskem. Mesto je bilo v zastavah, h Skofjeioke se je odpeljal minister v Podbrdo, ogledat si gradnjo železuice in tunela. — V spremstvu sekc. Šefa Wurmba in gradbenega vodje nadzornika Frischa si je ogledal minister gradnjo ceste v Podbrdo in južni rov bohinjskega predora, potem pa, prisedši čez basko sedlo, severni rov v Boh. Bistrici. Jutri t Dornberg! — Opozarjamo na veselico, katero priredi jutri bralno društvo v Dornbergu po vsporedu, kateri priobčujemo. — Društvo je ustanovljeno šele nedavno in je jutrišnja veselica prvi nastop društva. — Veselica obeta biti velezanimiva, zato pa in da vspodbudimo društvo k vstrajnosti za bodočnost, je želeti obilo udeležbe iz Dornberga samega, iz okolice po Vipavski dolini ter od drugodi. Začetek veselice bo ob 3'/» uri pop. Kdor le more, naj gre jutri v Dornberg! Zborovanje družbe sv. Cirila In Metoda t Ilir. Bistrici v četrtek je bilo veličastno. Zunanjih zastopnikov je bilo nad 200. Trnovo in Ilirska Bistrica sta bita v zastavah, postavljeni so bili slavoloki. Zborovalci so bili sprejeti z navdušenjem. Izvoljen je ves stari odbor, s posebnim entazijaznom prvo-mestnik Tomo Zupan. Zborovanje je trajalo S uri. V Mm pojde dr. Josip Srebrnič, su-plent na tukajšnjem gimnaziju in znani nekdanji .Daničar*. Sprejet je namreč v duhov-sko izobrazevaliSče »Collegium Gerraanicum*, ker se misli posvetiti duhovskerau stanu. Morda se pripravlja tako za profesorja na Škofovih zavodih v Ljubljani ali pa celo za profesorja na bodoči katoliški univerzi v Solnogradu! Nove zvitosti klerikalcev. — Deloma izid volitev v deželni zbor deloma drugi vzroki uplivajo v marsikateri občini tako, da padajo z občinskih sedežev klerikalni stara-šine kar po vrsti. Tako se je zgodilo v zadnjem času n. pr. v Rihembergu in tako v Kreuu. Ali klerikalci niso s svojimi Inmpa-rijami nikdar v zadregi, in tako imajo tudi za slučaje, ako vedo, da jim spodletijo volitve, vedno pripravljeno gradivo za utok. To gradivo si napravijo sami s pogreški, katere naredijo, koder vodijo volitve, poprej vedoma in hotoma v ta namen, da ako propadejo, jim ostanejo večji ali manjši formalni pogreški, kateri jim služijo za utok. In vlada seveda jako rada vstreza takim klerikalnim utokom ter razveljavlja volitve. To se je zgodilo v Rihembergu, to v Kredu, ali zgoditi se ne sme večl Dolžnost vlade je, poskrbeti, da bodo priprave za volitve od strani poklicanih činiteljev storjene pravilno. Kdor pa se pregreši v tem ozira, zlasti če stori to vedoma in hotoma, kakor n. pr. je stori! to očka Pavlica v Rihembergu, tak človek zlorablja dano mu oblast, tak človek je malo vreden ter tiče na zatožno klop! Saj p a naj »Prav, pojdem,« reče Hans, ki si je bil svest zmage. Zaprla sta vsak svojo štacuno ter Šla, oštevaje drug drugega na poti. Še le pri vratih sodnika Dasonvila sta se spomnila, da ne znata dovolj angleški, da bi mu pojasnila to zf .levo. Kaj sta h/^ela storiti? Evo »šerife kot poljski /,:fl zna nemški in angleški. Torej se napotita k šerifu. Toda šerif je uprav že sedel na vozu ter se pripravljal na odhod. »Pojdita k »devilu« (zlodju)!« zakriči naglo. »Vse mesto je radi vaju nemirno! Hodita po cela leta v jednih erevljih ! Jaz grem po »lumber«. Good bye!« In odpeljal se je. Hans se z roko prime za bok. »Morate, gospodična, čakati do jutri«, reče hladnokrvno. »Jaz naj čakam? Poprej umrem. K večjemu, ako, gospod, snameš opico«. »Ne snamem opice.« »Nfc, potem bodeš tudi viseli Visel boš, Dočmen. Opravim to tudi brez šerifa. Sodnik že itak ve, za kaj tu pojde. c si mislimo od vlade, ako gre roko v roki s takimi elementi?! Kaj more dopustiti, da bodo uganjali taki življi burke z volitvami, d& bodo delali pogreSke s tem namenom, da jim bodo služili v utok, kateri predložijo vlad* v veselje, da ga hitro uveljavi ter tako pomaga onim, kateri po takem postopanju ne tičejo več v nikak za-stoplRazveljavljenje volitev v občinah uptiva ugodno za onega, kateremu se je posrečilo izposlovati isto, in ker je znano, kako je strankarstvo sploh razvito po deželi, se po tem načinu z nova razburjajo duhovi, občina in volilci pa imajo z nova stroške in pota, vse to pa na ljubo kakemu klerikak«i kateri je sleparil pred volitvami delajoč ali puščajoč pogreSke, kateri mu služijo pozneje v lastne namene. In takim L«v <*ra naj pomaga vlada ?! r Kje pa smo?! Sveta dolžnost njena je, da poskrbi v tem pogledu za red, kajti nikakor nismo pri volji gledati, da bi klerikalci uganjeli tako ostudno igro, kakor nameravajo, pri volitvah po občinah, in da bi stala vlada v njihov.' službi. Slučaja v Rihembergu in v Kredu sta kričeča, zategadel pa ne sme biti nobenega več '• .Liberalna vera*. (Dalje.) — Bogu se upira po naukih že omenjene knjižice, katero je dalo v svet kot lažnjivo razkrinkano »Obrambno di ušivo*, tisti, ki ne voli tako, kakor hoče politikujoči nune. Kristus je sicer učil, da njegovo kraljestvo ni s tega sveta, ali naši politikujoči nunci pa učijo nasprotno, da je njihovo kraljestvo s tega sveta, in toliko bolj v nasprotju, ker pravijo, da so njegovi namestniki! Kdor se njim upira v posvetnih zadevah, listi se upira Bogu, in bo ferdaman zato! Ti politikujoči nunci hočejo dati po omenjeni knjižici kakor tudi po svojih ustih razumeti ljudem, da so oni nekaki mali bogovi, katere mora vse ubogati. Oni imajo odločevati o vsem, in ako nastane pri kakih volitvah, v katere se vtikajo tako, kakor da bi bile njihov poklic, kak upor, pa začno govoriti tako skrivnostno o Bogu. Kaj se ne bojiš Boga, da se meni upiraš? Kaj ne veš, da sem jaz božji namestnik ? Tu gre za sveto vero in za večno zveličanje, ali se ne bojiš, biti večno pogubljen, ako se meni upiraš? Nesreča te bo zadela in tvojo hišo, ako ne boš poslušen. Ako ne pojdeš z menoj volit, te ne bom obhajal na zadnjo uro..... Tako in enako strašijo ljudi, zlorabee vero, ki je interna stvar človeka, v povsem posvetne svrhe. Gre jim zato, da bi oni povsvli ko-mandirali, ubogega kmeta pa strašijo, da bo pogubljen, ako se jim upira, prav kakor da bi šlo za to, da se odpravita vera in cerkev, dočim gre le za to, kako si uravnati posvetne reči, kako treba pomagati kmetu, da bo lažje izhajal ter ga ne bodo trli le davki na vseh koncih in krajih...... Ali kdor hoče misliti na to stran s svojo glavo ter hoče poslati v kak zastop može, o katerih je prepričan, da so sposobni za tako delovanje, pa bo ferdaman; kajti politikujoči g. nune je zapovedal, da to razume le on, da se mora le njega poslušati ~ če ne pa pride hudič po »upornike*, da jih vrže na dno pekla, kjer je jok in škripanje z zobmi, Vsak upor proti nenasitni politikujoči duhovščini, ki hoče imeti vso posvetno oblast v svojih rokah, za katero jej gre več kakor za vzvišeni duhovski poklic, »Nil pa pojdiva tje tudi brez šerifa!« reče Nemec. Gospodična Neuman se je vender-le motila. Jedini sodnik v vsem mestu ni vedel niti besedice o njuni svaji. Bogu z vso dušo udan, je starček pripravljal svoja zdravila, in zdelo se m4 je, da ozdravlja svet. Sprejel ju je, kakor je navadno sprejel vsakega, prisrčno in uljudno. »Pokažita jezika, moja draga!...« je dejal. »Takoj vama zapišem zdravilo.* »Oba sta začela mahati z rokami v znamenje, da nočeta zdravil. Gospodična Neuman je ponavljala: »Tega ni treba, tega ni troba!« »Torej česa?« Govorila sta oba nakrat. Hans je izrekel jedno besedo, a gospodična | desdt. Končno si je Nemka domislila, da je treba pokazati na srce, v znamenje, ' da ga ji je Hans prebodel s sedmerimi j meči. j »Razumem, sedaj razumem!« reče zdravnik. 1 Na to odpre knjigo ter jamo pisati. Najpoprej vpraša Hansa, koliko je star? smatrajo za upor proti Bogu! Torej so oni Bog, oni božja oblast! Taka vera, kakoršno učijo politikujoči duhovščini glede upiranja Bogu, je kriva vera, in prava ostane le naša vera, katero imenujejo liberalno, katero pa je učil Jezus Kristus, rekoč: Moje kraljestvo ni s tega sveta! — Zato je jasno, da oni, ki kričijo po eni strani, da so božji namestniki ter se jim mora radi tega vse pokoriti, po drugi strani pa stojijo v največjem nasprotju s Kristusovim naukom: Moje kraljestvo ni s tega sveta, imajo Boga in ljudi za norca! — (Pride še.) --------Nov fearaČ.—-..V.... Solnogradu nameravajo postaviti .katoliško* vseučilišče. V tako svfho so že začeli napovedovati nov harač, nov davek. In ker so naši politikujoči duhovniki v prvi vrsti .katoliki*, ki hočejo imeti vse .katoliško*, in ker pravijo, da je naš narod najbolj katoliški na svetu, je umevno, da se spravijo nad naše ubogo ljudstvo, da iztisnejo iz njega kar največ mogoče za katoliško univerzo, kakorfna jim je ideal — za slovensko so bili goreči le na papirju! Ranjki kardinal je bil posebno goreč pospeševale!] ideje o taki univerzi — izvrševalci njegove oporoke pa bodo iztiskavali iz ljudstva harač. V kratkem času morda bo že donelo s prižnic namesto besede božje .tehtanje* za univerzo, katere je toliko treba, kakor trna v peto. Da bodo imeli čitatelji pravi pojem, kaki možje bodo prihajali s takega vseučilišča, navedemo ta primer. Recimo, da je poklican k liberalcu, ki pride nenadoma v smrtno nevarnost, kak tak .katoliški* zdravnik, ki je morda baš pri roki, pa bo najprvo spraševal, ali je bolnik libcrda^ali klerikalec itd. potem bi morda še ob«TOval ubogega bolnika, da mu mora obljubiti, da opusti kake napredne liste itd., potem šele bi mu pomagal ali pa celo odrekd svojo pomoč! Takim ljudem bi ne bilo zaupati na nikak način, ali take vrste ljudi hočejo vzgajati na tej univerzi! Vsak pameten človek pa se mora takim nakanam upreti. In ker je naš ideal: slovensko vseučilišče v Ljubljani, za katero se moramo boriti, in ker imamo tisoč drugih nujnih potreb, ker potrebuje naš krnet vsak vinar v svojem gospodarstvu ter za družino, bodi naša parola: Niti vinarja za .katoliško* vseučilišče v Solnogradu. Postavijo naj ga prelati in drugi mogočneži, ako ga ?.e hočejo imeti, Slovencem pa mir pred tem .katoliškim* zavodom l Smo že tako preveč .katoliški!« Nagrado za razpravo je dobil vodja tukajšnjega poskuševališča g. Ivan B o 11 e, in sicer je spisal razpravo o zatiranju mrčesov, ki uničujejo knjige. Razsodišče v Parizu je nagradilo to razpravo s svoto 1000 frankov. Boutanjc na Sv. Gor« priredi laško kat. del. društvo v nedeljo 17. t. m. Udeleži se romanja tudi nadškof in knez. Peli bodo razni laški cerkveni zbori. Vsa prireditev je strogo laška, in romanje je namenjeno, sodi; po vabilih in oglasih, Lahom in Furlanom. Prav zato pa smo radovedni, koliko Slovencev naženejo za stafažo Lahom na to romarsko pot! Poštno pošlljatve v Rusijo. — V tukajšnji trgovski in obrtni zbornici se dobijo navodila, zadevajoča pošiljatev postnih paketov v Rusijo. Pri odpoStijalnem oddelka na tukajšnjem kolodvora je nastavljen uradnik, ki se vede, kakor nam poročajo, nasproti slovenskim strankam jako neljubeznivo, — za danes nočemo s pravim oznakom imenovati njegovega obnašanja. Ko pridejo stranke z voznimi listki, pisanimi po slovensko, jih zavrača surovo ter zahteva le nemški napis! Ta je lepa!,Uslužbeni uradnik bo učil stranke, kakega jezika naj se poslužujejo pri svojih pošiljatvah! On ima .nalogo sprejeti pošiljatev, oziroma odkloniti jo le takratr ako je v to opravičen^ Slovenski napis pa ga ne opravičuje do takega koraka, marveč je tako postopanje samooblastno in graje vredno. Prizadeti naj se priložijo na ravnateljstvo. Lepega pridigarja so imeli na Por-cijunkulo na Kostanjevici v Gorici. Pobožno ljudstvo je prišlo poslušat besedo božjo, ali namesto tega je culo zabavljanje o liberalcih, slišalo je pa tudi, da bo ferdamano, da vsa molitev ne pomaga nič — vsaj tako je ljudstvo razumelo! — in culo je tako svinj a-renje, v katerem je špecijalist .podgorski Golob, kajti ta mož je bil omenjeni pridigar! Dva lepa ekaeniplara so bili poslali na prižnice: pri kapucinih zbesnelega biljen-skega kurata, pri frančiškanih pa podgorskega nunca. Ljudje, ki so Culi svinjarenjc in zabavljanje na Kostanjevici, so rekali, da če je tako, da ne bodo hodili več v cerkev, ker ferdamani bodo tako ali tako. Pubožni ljudje so mislili, da naberejo na Porcijunkulo pri patrih občutke božje besede in verske vznesenosti, dobili pa so občutke ostudnosti in prepričanja, da jim je nekako izključeno upanje do nebes! Taka igra z ubogim ljudstvom je pač vredna vse grajo in obsodbe, privede pa menda vendar ljudstvo končno do tega, da se mu odprejo oči, da sprevidi, kako jo sle-parjeno ter da ne gre več vere onim, katerim je doslej tako slepo zaupalo in verjelo vse. h pač nezaslišano, da se celo ob takih prilikah naravnost norčujejo z ubogim ljudstvom, da nimajo zanj tolažilne besede nego le hujskanje proti liberalcem po eni strani, po drugi pa hudiča in peklensko brezdno.,.. Vera peša, vera peša! Po farjih gor, po farjih doli Vžigalice družbe sv. Cirila In Metoda. — Pišejo nam: V slovenskih krajih se še premnogokrat pogrešajo vžigalice .družbe sv. Cirila in Metoda". Pač se jih pa dobi v Tržiču (Monfulcone), v kraju popolnoma italijanskega značaja. Toliko našim rojakom v pouk z željo, da bi se vsi ravnali po geslu: Hal položi dar, Domu na altart Obesiti se Je hotel v torek 25-letni Josip Boškin s Cingraf*. Si je bil že napravil vrv okoli vratu, da se obesi za vrati v svojcm stanovanju, ker je prišel Val. Komcl, ki ga je rešil. Ta Boškin je neki tisti dan grozovito razsajal okoli ter hotel vse pobiti. Slednjič ni kazalo drugače nego tako, da so posUli po redarje, kateri so Boškina peljali v bolnišnico v opazovalnico, kjer se bo konstati-ralo, če se morda revež ni zmešal. (Dalje v prilogi.) Šest in trideset let. Na to vpraša to isto gospodično. Ni se spominjala natanko, toda zdi se ji, da jih ima okolo pet in dvajset. AH right! Kako jima je ime? ( Hans — Lora. Al right l S čom so \ vkvarjata? Oba imata štacuno. AH right! Na to so sledila še nekatera vprašanja* Nista jih razumela, toda odgovarjala sta »yes*. Doktor je pokimal z glavo. Vse je bilo končano. DovršivŠi pisanje, je vstal ter nakrat na veliko začudenje — jo objel in poljubil. Ona je smatrala to za dobro napoved in polna rožnatih nadej odšla domu. Potoma je še rekla Hansu: »Jaz ti že pokažem.« »Pokažeš, gospodična, komu drugemu!« odvrne ji mirno Nemec. Drugo jutro dospe šerif pred šta-cuni. Lastnika sta stala oba pred durmi. Hans je basal lulo, a gospodična jepo-pevala: »Dočmen, Dočmen, Do-DoČmen, Do-Dočmen — men.« »Ali hočete iti k sodniku ?« vpraša ju šerif. »Že sva bila omli.- »Nu in kaj V« »Moj Šerif, moj gospod Deviška zakliče gospodična, »pojdite poizvedot. Ravnokar potrebujem Prevljov. A spregovorite oiuli pri sodniku kako besedo zu-me. Vidite, jaz revno dokie... samo...* Lerif je oišel ter se čoz četrt uro vrnil. Nihče pa ni vedel, čemu se je vračal obkoljen od tolpe ljudi. *Nii kaj? nii kako?* jela sta povpraševati oba. »Vse je dobro, oh!« odvrne Šerif. »Nii, kaj je napravil sodnik V... »Kaj je imel napraviti slabega? On vaju je poročil.« »Poročit?!!!« »Ali se mar ljudje ne Ženijo ?< Ako bi bilo v bližini nakrat treščilo, gotovo se Hans in gospodična Neuman ne bi bila huje ustrašila. Hansu so stopile oči iz jamic, odprl je usta, pokazal jezik ter gledal kakor bedast gospodično Neuman; gospodična Neuman pa je tudi izbulila oči, odprla usta, pokazala jezik in zrla kakor nora gospoda Priloga „SoCe" *t. 89. z dne 9. avpta Izpred sodnlje. — Oni Kari Lah, 26 let star, pristojen v Vipavski Sv. Križ, ki ;e bil ukradel deželnemu uradniku A. K.bicikelj . v vrednosti 360 K, je sta! te dni pred sod-' niki. Svojo krivdo je popolnoma priznal. Sodni dvor ga je obsodil na 7 mesecev trde ječe. Velika nesreča v Sežana. — V Četrtek so pripravili delavci tvrdke -F»ccanoB».< & C. velikansko mino, katero so n* basali z 18.000 kil. smodnika. Eo so zažgali po danem znamenju smodnik, se je razpočila mina s treskom in gromom. Neki stražnik se je približal preveč kraju eksplozije, vsied fiesarjga/ je objel gosti gas, da je bil mož v trenotku mrtev. Prisotni orožniški narednik mu je priskočil na pomoč, ali zadela ga je ista usoda, in na enak način i umrlo na lici mesta fe 5 drugih oseb, J so hotele na pomoč. V omedleva je padlo Se več drugih oseb, bilo je »mM tudi gledalcev, ali te so navzoči zobniki rešili, ostalo pa je 7 žrtev. Ta Sesljan je pač pravi kraj nesreči Huda mačeha »11 zloben otrok! — V sredo zvečer po 8. uri je bil krik in vik po Travniku in po Raltelu. Neka mačeha je namreč vlekla kakih S let starega otroka Iv. Mavroviča, trdo ga drže za roko, proti domu na grad. Otrok se je zvijal, kričal, valjal po tleh ter v enoroer prosil; Pustite me! Ljudje, ki so bili na ulici, so gledali ta prizor, kateremu pa je končno naredil konec redar, ki je odvedel dečka v bolnišnico, ker se je bil v boju z mačeho opraskal ter nekoliko ranil. Ko so otroka izpraševali, zakaj da ni hotel domov, je izpovedal, da za to ne, ker ga mačeha tepe in muči. Deček je bil ulcl z doma ter ga ni bilo že tri tedne doma. Mačeha ga je bila oni večer slučajno ujela. Kaj je resnice ur tem f — Tukajšnji »Gazzettino popolare* pripoveduje v svoji včerajšnji številki, da je slo pretekli četrtek, to je 31 julija, več goriških kavar-narjev v Kromberg na izlet ter da so jih, ko so se vračdlt v mesto, kamenjali nekateri molki in ena ženska. Kuvarnarji da so bežali, jeden pa je bil celo ranjen na rami. Imenovani list sodi, da bi se bito zgodilo to iz narodnega sovraštva! Vest se nam zdi malo čudna, zato neverjetna. Poznamo Lahe, ki kujejo iz vsake rtči, ki se jim pripeti, kapital. StraSno hitri so ob takih prilikah v javnosti in vsi njihovi Časopisi tekmujejo v takih slučajih, kdo narodi iz muhe večjega konja. Zato se nam zdi čudno, da bi bili oni možje, ako so bili res napadeni, molčali cel teden. To ni verjetno, ker to ni laško. Tudi so v zadnjih letih Vspo-redno s tem, da je v mestu nehalo tisto sistematično grdenje in psovanje Slovencev, projenjali vsakoršni »napadi* Lahov v naši okolici. Hudi toga bi radi vedeli, kako je s to rečjo, ter prosimo, da nam kedo izmed našth somišljenikov v Kromben,:u o tem podrobneje sporoči. ,To vse ljubezen st>l.* — V Hrumi v Furlaniji živi mladenič, ki ima gorko srce, katero pretresajo ljubezenski občutki, kakor marsikaterega v mladih letih. Zigle.tal se je hit v brhko služkinjo pri družini C. in začel jo •<* ljubiti s strastjo, kakoršno uiiga v človeške llan?;i. Ostrmela sta, okamenela. Na to sta se oba spustila v krič: ( Jaz naj bom njegova žena!'<<¦ ! »A jaz naj bom njen mož?!« Nasilje, nasilje! Nikdar! Jaz takoj zahtevam loči tov. Kaj se tu godi?« s Moja draga,« reče mirno šerif, iw,'j vama tu pomaga krič '?... Sodnik vaju sicer zveze, toda sodnik vaju ne razveže. Čemu kričati? Ali sta mar ' kakšna miljonarja iz San Frančiška, ! da se hočeta ločiti? Mar ne vesta, ko- ' likn to stane ? Aj! Oemu tu kričati ? Imam zale otročje čroveljce; po ceni jih prodajam! (Jood byo!« Po teh besedah odide. Ljudje sme-jajoči se, se tudi razidejo; novoporo-čenea ostaneta »ima. *To je ta Francoz,« je zakričala gospodična — soproga, »nama nalašč napravil, ker sva Nemca.* *Richtig,* odvrne Hans. »Toda napraviva korake k ločitvi.« »Jaz jih napravim prvi. Gospodična si mi izpraskala t iz srede U »Ne, jaz hočem biti prva ! Ti si me vjel v past!« »Jaz te nočem.« »Jaz te ne trpim.« ude toplo južno solnce — ali na njo pa solnce ni tako uplivalo in tudi zaljubljene oči mladeniča je niso ganile. Čim bolj je gorel on, tim bolj je bila hladna ona. Kaj storiti? Najbolje pogasiti ogenj, ki je plapolal v srcu, kajti ona je bila trda, neizprosna, jeklena. Te dni je šla ta brhka obože-vanka prat k bistri Soči. Tako krasno se je .rati^la^pr^djajo reka, solnce je zlatilo lepo Furianijo m bfižrijrg^ždjcek je birttc diven. To divoto je moral občutiti tudi naš zaljubljeni furlanski mladenič; kajti šel je v gojzd, hladit si vroče srce ter potožit mirnemu drevju svojo bol. Ali namesto miru se ga je -p'6Tastil nemir,- ker je zagledal-ob bregu Soče svojo ljubljenko. Pretresel se je revež in prijela ga je taka vročina, da je napravil »sarto mortale* v Sočo. Ona je zavpila, on pa se je kobalil po vodi, in ker mu je prišel na pomoč neki Gr., ki je videl ta prizor, je bil goreč mladenič hitro na suhem lepo ohlajen. To ga je zbrihtalo, in šla sta z rešiteljem v gostilno proslavit rešitev iz »teh težav*. Fant je ozdravljen, ljubezen se je ohladila, toliko bolj, ker ona ni pretakala britkih solza in vila belih rok, marveč je baje zaključila to sce-nertjo z lakoničnim pa velepomembnim izrazom »macaco*! V Adamovem kostuma se je kopalo v četrtek zvečer 7 pobičev v Kornu pod zavodom »ubogih* šolskih sester »Notre Dame*. Pobiči so kričali ter ploskali po vodi in se premetavali, da je bilo veselje. Zapazilo jih je tudi strogo oko pobožnih šolskih sester, in da ne bo pohujšanja, so poslale hitro po redarje, ki so prišli ter pregnali fantičke; 5 so vzeli celo obleko! Pretep na cesti. — Nttki 39-letni Andrej Rijavec je v ulici Gjpclla neko 15-letno dekle Amalija Guljat zmerjal s .scimia*, jo udaril v prsi, vrgel .na tla ter udaril, da se jej je kri ulila iz nosa. Zakaj je to delal, so zaman ugibali radovedneži, ki so gledali la prizor, zvedelo pa se bo to pred sodnijo, ker je pretepena Amalija naznanila suroveža. Y tukajšnjo bolnišnico io sprejeli Fr. Srebrniča iz Solkana, ker je padel pri delu kako 4 m globoko ter se pri padcu motno poškodoval v spodnjih trebušnih delih. Sprejeli so pa tudi 00-letnega Fr.. Mariniča h Kojskega, kateri se je ranil ob kamen na desni nogi tako hudo, da so morali odrezati dva prsta. Bralno društvo v Borubergu vabi na veliko narodno veselico, ka*ero priredi v jutri dne 10. avgusta 1902. v prostorih gospoda Andreja Š^nigoja. Vspored veselice: 1. Pozdrav predsednika. 2. »Naša zastava", koračnica, udarja tamburaski zbor k* Dorn-berga. 3. Vogel: »Kviško rojaki*, poje možki zbor iz Dornberga. 4. S. Gregorčič: »Naš narodni dom*, dcklamacija. 5. Slavnosti govor. G. Vogrič: »Tisočincnipoljub*, valček, udarja domači tamburaski zbor. 7. Jos. pl. Zajec: »Poputnic.i*, poje domači pevski zbor, 8. Parma: »Mladi vojaki* udarjajo tamburaši s petjem mladih vojakov, 9. Bendl: »Svoji k svojim*, poj<» oddelek možkega zbora pevskega in glasb, društva iz Gorice. — Začetek točno ob 3Vt uri. Vstopnina k veselici 50 v; s sedežem 1 krono. Po veselici se vrši ples v venčkih. Vsakih 5 komadov l K. Zvečer čarobna razsvetljava z umetnimi ognji. Razšla sta so ter zaprla štacuni. Ona je sedela doma, premišljajoča ves dan, pa tudi on je tičal doma. Prišla je noč. Noč pa prinaša mir.. Toda nikdo njiju ni mogel misliti na spanje. Vlegla sta se, toda oči se jima niso zaprle. On si je mislil: -Ondi-le spi moja Žena.« Ona pa: »Ondi spi moj mož.* In nekaki čudni občutki so se rodili v nujnih srcih. Rilo jo to sovraštvo in jeza, združena z občutkom samote. Vrhu tega pa je Se Hans mislil na svojo opico nad štacuno. Kako naj jo pusti ondi, ako je pa to karikatura njegove žene. In zazdelo se mu jo, da je napravil nekaj zelo napačnega, ko je naročil to opico. Toda znovič ta gospodična Neuman! Vendar, on jo sovraži. Saj se je radi nje stajal njegov led. On jo je vendar-le vjel po noči v past. Tu mu znovič pride v misel njena podoba, ki jo je videl pri svetlobi meseca. »Nu, kar je res, je res, ona je prav krepka deklina (si je mislil.) Toda ona me sovraži in jaz njo,« Evo ta položaj! Ach, Herr Gott! Oženil se je? Toda s kom? z gospodično Neuman ! A ta ločitev Stane toliko; vsa Štaeuna za to ne zadošča!« »Jaz sem žena tega Dočmena,« je Zavarovalnica za govejo živino t Sežani ne bo imela veselice, napovedane na dan 10. t. m.t marveč je odnesla to veselico na nedoločen čas, ki se objavi pravočasno. Falb In mesec avgust. — Falb pravi, da bo prvi teden avgusta precej suh, potem da pride nekoliko dežja, od 11. do 24. avg. bode jako suho, kritični dan drugega reda dne 19. avg. bode prinesel nekaj viharjev, ki bodo le semtertje" povzročili 'deževje'."Od* 25, do 31. avgusta bode vedno deževnejše. Koliko porabimo tobaka? — »Statistična izvestja finančnega ministerstva* pri-ojbčujejc^ravnokarppdalke_ o aspehu-MŽpro-daje tobaka v naši drvavi leta 1901. Iz teh podatkov je posneti, da se je lansko leto prodalo tobaka za 216,111.196 K, doeim se ga je prodalo 1. 1900. le za 213,134.471 K, torej za 1*4 # manj od lani. Od teh 216,111.196 kron odpade 2,111.017 K na izvoz našega tobaka v inozemstvo. — Največ se je prodalo tobaka, ker m ga najbrže tudi največ pokadi na Češkem in sicer za 55,768.577 K. Za Češko pride Dolenje Avstrijsko z 51,285.845 kron, Galicija z 27,214.321 K itd. Smodk, narejenih v domačih tovarnah, se je prodalo in pokadilo 1.167,512,000 proti 1.267,715.000 predlanskega leta. Cigaret se je prodalo in pokadilo 3.080,129.000 proti letu 1900. 2 885,252.000. Po vrstah se je prodalo največ Ustih »po dva in pol", namreč 535,670.586 kosov, potem pridejo »kuba*. Od cigaret je »šlo* največ »dram*, namreč 1.406,680.900 kosov, a »šport* je »šlo* 1.128,792.450, Profilčkl brez o«lJ. — V Sv. Lovrencu pri Flumičelu sta vrgli dve svinji 16 prešičkov, ki so brez očij. Prešički živijo in jedo ter se počutijo dobro. Seveda je dal ta slučaj povod k premnogim govoricam in vražam. Plesna veselica bode v Kobaridu dno 10. t. m. pri g. Ani. Grunlarju »Špehonja'. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 70 kr. Svira domača godba. Vrši se tudi kegljanje na razne dobitke. Javni ples priredijo napredni domači fantje v Štjaku v nedeljo dne 10. avgusta 1.1. Vojaško veteransko društvo Iz Mav-hlnj vabi na veliko veselico, katero priredi s sodelovanjem pevskega društva »Jubilej* istolam dne 17. avgusta 1902. na predrojslni dan Nj. Vel. cesarja Fr. Josipa I. v Bresto-vici na prostorih g. Josipa Antonič. Vspored: 1. Nagovor. 2. Hevden: »Cesarska pesem", godba. 3. Vilhar: »Bojna pjesma*, moški zbor. 4. S. Gregorčič: »Naš narodni dom*, dcklamacija, 5. Foerster: »Planinska*, moški zbor, 6. Sattner: »Pogled v nedolžno ok6", zbor. 7. Volarič: »Kviško bratje'.*, zbor. 8. »Fdozof", vesela igra v enem dejanju. Med vsako točko igra društvena godba. Začetek ob 3. uri pop. — Pred in po veselici ples, kateri traja do polnoči. Vstopnina k veselici 40 vinarjev; sedeži 20 vin. Vsak plesni komad 20 vin. Zvečer umetni ognji in prosta zabava. Cisti dobitek je namenjen ubožnejšim veteranom. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. Službo IŠče vpok. orožniški podčastnik bodisi kot knjigovodja ali korespondenc kake trgovine ali druge stroke, Nastopil bi 15. oktobra. Vešč je slovenskega, hrv., ital. in dejala sama sebi gospodična Neuman. »Jaz že nisem več gospodična... t. j. hotela sem reči: gospodična, ki se je omožila! S kom ? S Kaschem, ki me je vjel v past. Resnica je tudi to..., da me je vzel v naročje ter odnesel domu. Ej, kako močen je! Evo, tako-le me je vzel na roke... Kaj je to ? Nekak šum...« Šuma ni bilo nobe^-ga, toda gospodična Neuman se je jela bati, d asi se poprej ni bala nikdar. »Ako bi se on vendar predrznil sedaj... O Bog!« Na to pa je dodala z glasom, v katerem se je opažal nekak Čuden odmev razočaranja... »Toda on se ne predrzne. On...« Pri vsem tem pa je njena bojazen naraščala. »Tako se zmerom godi ženski, ki je sama!« si je mislila dalje. »Ako bi bil tukaj kak moški, bilo bi dokaj varnejše. Cula sem o nekakih umorih v okolici (o umorih gospodična Neuman ni nič slišala.) Prisegam, dame nekoč tukaj umoreV Oh, ta Kasche, ta Kasche 1 zaprl mi je pot. Treba pa se je vendar le posvetovati o ločitvi,« nemškega jezika. Ponudbe pod šifro 21 na upravništvo »Soče*. Ustnica. — G, dopisniku iz D. Dopisov brez podpisa ne priobčujerao. Vselej moramo vedeti, kdo je pisal dopis. Sicer pa stvar v taki obliki po našem mnenju ni porabljiva. Oglasite se s svojimi polnim imenom, potem porabimo poslano prihodnji teden na drugi način. r Razgled po svetu. Državni zbor bo sklican po poročilih zadnjih dnij_koncem„ septembra ali pa prve dni oktobra. Vsled tega bodo nekateri deželni zbori zborovali najbrže zopet meseca septembra, morda da tudi koncem decembra v državnozborskih počitnicah. Naš deželni zbor bo zboroval bržčas meseca septembra. Dohodki osebnih davkov v lotu 1901. — Finančno ministerstvo objavlja izkaz o dohodkih in uporabi osebne dohodarino v letu 1901. Dohodki od direktnih osebnih davkov so znašali v letu 1901. 149,769.234 K. Od te svote se je uporabilo za 10* popu-stek na zemljiškem davku 6,947.613 K, po-pustek na hišarini 9,097,928 K, deželam so je odkazalo 6,000.000 K, državni blagajni kakor dohodek davka 114,717,405 K, v poravnanje prejšnjih popustkov 81,607 K. Je ostal prebitek 12,924.679 K. Od tega prebitka se porabi za povišanje popustkov na zemljiškem in hišnem davku 6,114.683 K, in za zmanjšanje davka na delnice 1,477.922 K. Ostane še prebitek 5,332.073 K, ki se razdeli: polovico državi 2,666.036 K, polovico deželam 2,666.036 K. Finančno ministerstvo opaža, da je ta vspeh leta 1901, jako razveseljiv, ker i tem da ni dosežen le prvi namen — dovoljevanje maksimalnih popustkov na rečonih davkih — ampak še nadaijni namen: da od toh direktnih davkov dežele dobe ž@ aedaj več, nego je predvidjal zakon do leta 1909. Krtlger je prišel iz Utrcchta dno 6, t. m, v Haag, kjer je obiskal bolnega Steijna. Ljudstvo je Kugcrja živahno pozdravljalo. Železnica iz Vrsta na Opčlno. — Električna železnica iz Trsta na Opčine je dograjena. Te dni so je mudila v Trstu z Dunaja poslana tehnična komisija, da izvrši kolav-dacijo. 1 ,ija je izrekla, da je proga od Gairingcrj vile do občine nerabna in ue dovoli, da bi se po tej progi vozilo, ker je svet tu preslab in preveč strm in bi bila nevarnost za občinstvo velikanska. Zakaj se je železnica tod zidala? Zato, ker so hoteli laški mafiozi napolniti svoje žepe. Posestniki tega sveta, koder se je speljala železnica, so ali sami voditelji laške stranke ali pa prijatelji teh spekulativnih ljudi, in ti so izpostavah, da se je železnica speljala po tej progi, da bi svoja posestva dobro prodali. To se jim je posrečilo — škodo pa bodo trpeli drugi. Tako živijo v Trstu, tako se varujejo tudi javne koristi 1 Pred poroto v Trstu je bil obsojen odgovorni urednik »Piccola* na 10 dnij strogega zapora z jednim dnevom v posebni celici radi prekršenja člana VII. in VIII. zak, z dne 17. dec. 1861, ker je priobčil iz »Prave Naše Sloge* Krstičeva pojasnjevanja glede znane afere v Matuljah, ko je bila vsa reč še v Tako razmišljajo se je obračala brez spanja na široki amerikanski postelji ter se zares čutila zelo osam-i ljeno. Nakrat pa se je zganila znovič. , To pot pa je bil opravičen njen strah. V nočni tišini je bilo moči različno slišati udarce kladiva. »JežuŠ!« je zakričala gospodična, »hočejo vlomiti v mojo štacuno!« Po teh besedah je skočila iz postelje ter stekla k oknu, vendar poglede:vši skozi njo, se takoj pomirila. Pri svetlobi meseca je zagledala lestvo in na njeje okroglo belo postavo Hansovo, odbijajočo s kladvom žreblje, s katerimi je bilo pribita opica. Gospodična Neuman potihoma odpre okno. »Sedaj sname opico, to je pošteno od njegove strani!« si je mislila. In nakrat je začutila, kako se ji je nekaj tajalo okrog srca. Hans je polagoma izdrl Žreblje. Kositvena plošča je z ropotom padla na tla. Takrat je splezal na tla, odbil okvir, zvil kositer z mišičastimi rokami v trombo ter šel, da odstavi lestvo. Gospodična ga je spremljala z očmi... Noč je bila tiha in topla... sodni preiskavi. Tudi proti Krstiču je podana ovadba radi enakega prekršenja. Škod ˇ Šmarju pri Jelšah. — V nedeljo se je vršil v Šmarju pri Jelšah na Štajerskem shod, katerega so sklicali slov. akademiki. Govoril je tudi državni poslanec Ploj. Govorili so še jurist Kukovec, naducitelj Strmšek in dr. Karlovšek. Sprejete so bile te-le resolucije: Prva se glasi: Slovenci, zbrani dne 3, avgusta na ljudskem shodu v Šmarju, odločno ugovarjajo zoper zanemarjanje štajerskih Slovencev s strani deželne in državne vlade v kulturnem in gospodarskem oziru. Protestujemo zoper potratno gospodarstvo nemške uprave z našim denarjem v —ponemcevalne namene in protiavstrijske de—j monstracije ter zahtevamo lofiitev sIot. dela štajerske dežele od Nemcev in samoupravo za slovenski del dežele. Droga: Na ljudskem shodu v Šmarju zbrani slovenski volilci zahtevamo odločno ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, protestujemo zoper ničevne ugovore, da za slovensko vseučilišče še ni potrebnega slovstva in protestujemo kot davkoplačevalci zoper izgovor, da država nima za slovensko vseučilišče gmotnih sredstev. Zahtevamo od svojih poslancev, da v vsakem oziru uravnajo svoje stališče proti vladi, v tem smislu, kakor bode ista postopala v zadevi slovenskega vseučilišča. Tretja: Vsi tukaj navzoči zborovalci pozivajo slovenske državne poslance, posebno dvornega svetnika dr, Ploja, naj delujejo na to, da se združijo vsi jugoslovanski poslanci brez izjeme mišljenja v eden klub. SocIJaliatl t Pnljm ponujajo svojo tiskarno na prodaj. »Proletarin« preneha izhajati. Delničarji izgubijo kakih 7000 K. Laški kralj pride v Berolin dne 28. t. m., prejšnji dan dospe v Potsdam. — V Berolin pojde preko Švice. V Baslu ga pozdravi odposlanstvo švicarske vlade t znak, da ni nikakega konflikta več med Švico in Italijo. Nemiri t Italiji. — V provinciji Bari je v Cassanu 400 kmetov udrlo na posestvo markiza de Lucca, odkoder se niso hoteli umakniti. Orožniki so streljali na upornike, mnogo je ranjenih, eden mrtev. V Manduriji je šlo 1000 brezdelnih tjudij pred občinsko hišo zahtevat kruha. Vojaštvo je na nogah! Benetke. — Zvonik sv. Štefana, ki je pretil, porušiti se, poderejo, za kar se je odločila komisija, ki- je pregledala zvonik. Poderejo ga 22 m proti temelju. €flas Iz beneške Slovence. — Nekateri so triumfovali, ko so culi, da sta pri provincijalnih volitvah v Benečiji bila izvoljena tudi dva konservativna Slovenca profesor Trinko in notar Kukavac. »Slov. N.* je takrat že pametno omenil, da si nikar ne domišljujmo, da pomeni to kdo ve kak znak za boljšo prihodnjost beneških Slovencev. O tej«; smo bili prepričani tudi mi, Sosedje beneških Slovencev, ki dobro vemo, kako gre v bližnji Italiji. Gledč teh volitev in odno-šajev pa je zanimiv dopis v .Edinosti* iz beneške Slovenije. Radi tega ga priobčujemo. Slove: Kakor znano, sta bila o provincijalnih volitvah v Vidmu voljena tudi dva konservativna Slovenca, profesor Trinko in notar Kukavaz. Ali, kdor pričakuje od te volitve kako spremembo našim beneškim bratom v prilog »Gospod Hans!« pošepeta nakrat »Torej, gospodična, ne spite?« pojeta takisto tiho Hans. »Ne, dober večer, gospodi* »Dober večer, gospodična.« »Kaj delate, gospod?« »Snemam opico.« »Hvala vam, gospod Hans.« Nastane trenutek molčanja. »Gospod Hans!« zašepeta znovič gospodična. »Kaj je, gospodična Lora?« »Morava se posvetovati o ločitvi.« »Da, gospodična Lora.« « Jutri?« »Jutri.« Zopet je napočil trenutek molčanja, mesec se je smejal, psi niso lajali. »Gospod Hans.« »Kaj, gospodična Lora.« «K/ meni se mudi k tej ločitvi...« Njen glas je zvenel zelo melanholično. »Tudi meni, gospodična Lora!« Hansov ifii&^e donel otožno. »Kajti, vedi gospod, da se reč no zavleče...« f ¦ — morda na šolskem polju ali sploh v narodnem obziru — se zelo moti. Beneški Slovenci niso nikdar imeli slovenskih šol. Ko je še Avstrija vladala v teh lepih pokrajinah od Nadiži, ni jej prišlo nikdar na mfsel, da bi jim bila preskrbela šol z materinim jezikom! Ali sploh ni bilo Sol, in če so bile, so bile italijanske ! Čudo to ni, ko še danes ta modra avstrijska uprava krati lastnim državljanom Slovencem — šole v Trstu, na Koroškem in v Istri. Italijanska vlada je že tako previdna, posebno ker uplivajo na njo Židje (državni poslanec Morpurgo za Čedad) — da vse učitelje in učiteljice rodom Benečane sistematično pošilja daleč tja v Ealabrijo4-Sam0 laški govoreče- kalabreške učitelje in učiteljice pa pošilja med beneške Slovence. — V cerkvi in za ognjiščem smejo Benečani govoriti še slovenski, drugače nikjer. — Tako je in tako ostane. Meni se to ne zdi čudno v — Italiji. Ali da primorski Slovenci v Avstriji uživate približno jednako — dobrohotnost od strani vlade: to pa je že nekoliko bolj čudno. Kdo drugi bi rekel, da je to narobe svet. Cedajc. Porotna obravnava proti zloglasni mafiji v Bolognl je odkrila dejstva, ki podajajo najžaloslnejšo sliko družabnega življenja v Siciliji. Glavni zločinci Trapanija, bivši poslanec Palizzola in Fontano so obsojeni bili, kakor smo kratko že poročali, vsak na 30 let temnice. Dokazalo se je, da se je četa najpropalejših uradnikov pospela do najvišjih in najuglednejših mest. Kdor jim je bil na potu, tega so odstranili, bodisi z otrovom, revolverjem ali bodalom. Meščani so živeli v vednem strahu pred to druhalijo. In ne brez vzroka, kajti dan na dan so se vršili pri belem dnevu najgrozovitejši umori. Tako je umorjen ravnatelj banke v Siciliji Notarbar-tolo sredi pota med Palermo in Trebijo. Prva porotna obravnava 1. 1893. do 1896. je bila brezvspešna. Leta 1897. so posadili dva kon-dukterja na zatožno klop, a so ju morali izpustiti. Leta 1899. se je ponovilo sodnijsko preiskavanje. V dva me. eca trajajočem zasedanju so zaslišali čez 140 prič. Sin umorjenega Notarbartolo, pomorski porotnik, je trdil v tej razpravi, da je začetnik umora palermski zastopnik Palizzola, ki je imel do njegovega očeta sovraštvo radi tega, ker ga je razkrinkal kot goljufa. Palizzolovo orodje je bil strup. Med drugimi umori se je dokazalo, da je dal Palizzola umoriti tucli nekega Mieelila, in sicer samo zato, ker se je potegoval za neko posestvo, katerega se je hotel prilastiti Palizzola. Razprava proti Palizzolu in njegovim drugom je trajala nad enajst mesecev. Porotniki so jih proglasili krivim in sodni dvor jih je obsodil na najvišjo kazen, katero laški kazenski zakonito pozna, na trideset let temnice. Prijatelji Palizzolovi so strahovito delali in vplivali, da bi bil Palizzola oproščen. Bili so tako trdno preverjeni, da bodo porotnike pridobili za-se, da so pripravili že slavnostni sprevod. Slovenska planinska koča pod VI-šarjami. — Ziljska podružnica slov. planinskega društva je kupila za jezerom pod Vi-šarjami na Koroškem lepo senožet, ha kateri postavi planinsko kočo. Celje. — »Slov. Nar.* poroča, da se slovenski gimnazijski razsredi premestijo iz »Najbolje je, ne odlašati.« »Cim poprej se posvetujeva, tem bolje.« »Tem bolje, gospodična Lora.« »Torej se moreva takoj posvetovati ...« s>Ako, gospodična, dovolite...« »Nti potem pridete k meni...« »Samo oblečem se poprej.* »Ni treba nikakih ceremonij.« Duri spodaj so se odprle in gospod Hans je zibnilv temi ter čez trenutek dospel v sobo gospodično, tiho, toplo, Čedno. Gospodična Lora je imela na sebi belo.spalno suknjo ter bila oča-rujoča. »Ubogal sem vas,« reče Hans z zlomljenim, mehkim glasom. »Toda, vidite, gospod, jaz bi se kaj rada ločila, toda— bojim se, da bi naju ne zagledal kdo z ulice.« »Saj je temno v sobi,« odvrne Hans. »Oh, resnica!« odvrne gospodična. »Takrat se je pričelo posvetovanje o ločitvi, ki pa več ne spada k tej pripovedki. V Struk Oil city pa se je vrnil mir. Celja v Gabrije tik Celja, kjer postavi gimnazij vlada na lastne troške. Mesto Celje pa dobi tudi novo gimnazijsko poslopje v bližini novega slovenskega. Sestanek ruskega earja in nemškega cesarja t ftevaln. — 7. t. m. se je sešel v ruskem pobaltiškem mestu Reva! ruski car Nikolaj H. z nemškim cesarjem Viljelmom H. Tamošnji Nemci so hoteli tudi to priliko porabiti v pangermansko-irredentistično demonstracijo. Nemškemu cesarju so namreč izročili adreso, ki spominja na minolost Revala, povdarja nemško slavo ter izraža željo po združenju vseh Nemcev. Ruska policija se menda ne meni za take irredentistične izbruhe revalskih JNemcev* ker ve, da so Rusiji popolnoma neškodljivi. Ruski listi pišejo jako hladno o tem vladarskem sestanku v Revalu in mu ne pripisujejo posebne važnosti. Nekateri rppki listi celo napadajo o tej priliki nemško politiko, posebno pa Poljakom prijazni »Kraj*, pravi, da se Slovani ne smeje ogrevati za vladarja, ki se je zaklel, da uniči svoje poljske državljane. Berolinska »Post« pa zatrjuje, da je ta sestanek naperjen proti angleški politiki v Afriki in Aziji, Preilter notar. — Notar Bela Halas v občini Terbft je dal zapreti nekega mladega moža, ki je bil popolnoma tak, ka-keršnega je opisovala tiralica za Keckemc-tijem. Notar je bil tako prepričan, da je prijel pravega Keckemetija, da je napravil slovesen obed in je stroške za to vzel iz njemu zaupanih denarjev. Nadejal se je, da itak dobi bogato nagrado. Sedaj so morali areti-ranca izpustiti, ker ni Keckemelv, notarja so pa radi poneverjenja uradnega denarja zaprli. Štrajk poljskih delavcev v Oallcijl. — Rusinski Ust „Dilo" piše o grozovitostili, ki so se dogajale v tem štrajku. V vasi Bu-zakovvka so se imela za vršiti pogajanja mej delavci in delodajalci. V lo svrho se je moralo na prostem blizu 500 delavcev, da se ko-nečno dogovore o pogojih in potem sprejmo delo. V hipu pa pridejo na zborovaliSčc ulanci ter jamejo s sabljami razganjati mirne delavce. Rrnili so na ta način mnogo oseb, potem jih pa 173 aretirali, zvezali, odvedli v pol ure oddaljeno vas Bazar, ter ondi potisnili čez noč v hlev, ki je bil kajpada napolnjen do zadnjega kotička. Šele naslednji dan so jih odvedli v ječo v Czartkov. Mnogo ljudi celih 24 ur ni ničesar zavžilo. Štrajk traje dalje. V CzarnveCu so štrjkujoči kamenjali tuje delavce, drugodi jim ne pustijo na delo ter gredo proti njim z orožjem. Baje se razširja štrajk tudi na Rusko-Poljsko. Francija. — Zapiranje klerikalnih šol se nadaljuje; tuintam se izvrši zapiranje mirno, brez upora, drugodi pa se protivijc nahujskani ljudje policijskim odredbam. V okraju Lozere so zaprli 10 zavodov brez upora, v Aumontu pa je moralo redarstvo poklicati pomoč. Prihodnji mesec bo veliko romanje francoskih delavcev v Rim. Sprejme jih tudi papež, ki bo o tej priliki govoril gotovo tudi o kongregacijah in zapiranju kongregacij-skih šol. Papež je poslal francoski vladi protestno noto radi zapiranja kongregacijskih šol. Vatikan ne misli objaviti te note. Bolgarsko sobranje in 35-le>tntca rusko-turske vojne,—Bolgarsko sobranje je svoji seji v torek odobrilo proračun vojnega minislerstva in je dovolilo vladi 750.000 levov (1 lev je nekoliko matije od naše krone) za letošnje velike vojaške vaje ter za slav-, nosti, ki se bodo vršile na zgodovinskem prelazu Sipka, katerega so Rusi pred 25 leti odvzeli Turkom. Tem slavnostim prisostvoval bo tudi ruski veliki knez Nikohj Nikolajevič in nekaj ruskih generalov. Govori se, da tujim vojaškim odposlancem ne bo dovoljeno biti navzočim na vajah na prelazu Sipka, ker bodo imele te vaje strogo narodno - zgodovinski značaj. Bazne vesti. — V Parizu imajo letos izredno veliko vročino. Vsaki dan je mnogo slučajev solnčarice, celo zblaznelo je nekaj ljudij radi vročine. Baje provzroča tako vročino klerikalni zmaj, ki pui i in se peni radi zapiranja kongregacijskih šol! — Iz Rima poročajo, da stavka v kraju Terni okoli 500 poljskih delavcev. — Peter Hutter v ROmer-grundu na Kočevskem je svojo nosečo ženo tako 3ilovito sunil, da je takoj umrla. Sploh sta živela v prepiru. — }?ri sv. Lovrencu na Dravskem polju, Štajersko, je peljala mati | Marija Bauroan v veliki razburjenost k po- toku svoje 3 sinčke, stare 6, i in Vi leta, ter jih vrgla v vodo, kjer so potonili. Skočila je tudi sama za njimi, ali za njo je bila voda premajhna. Nesrečno mater so zaprli. — V vasi Podova pri Mariboru je uničil požar 24 hiš z gospodarskimi poslopji, s krmo in žitom vred. Zgorela sta tudi dva otroka. Škode okoli 100.000 K. — V rudnik Marijina jama na Češkem je udrla voda. Rešili so 76 rudarjev, eden pa je utoni!. —Mašinist Leopoldi na Reki je hotel ubiti svojega 2-letnega unuka, ker mu zet ni hotel dati denarja za pijačo. Roditelja sta to sicer preprečila, ali posekal je pa nju tako, da bržčas umrjeta. — Ustrelila se je pri Marčeljih pri Kaslvu komaj 9-ietna Ana Katic. Igrala se je z nabito puško, ki se je sprožila. Deklica je bila takoj mrtva. — Kralj Menelik je upeljal v svoji državi brzojav. — Srbski časnikarski kongres se bo vršil dne 14. septembra t. 1. v Belemgradu. — V mesecu juliju je bilo na Dunaju 48 samomorov. — V klerikalni Vacldvski posojilnici v Pragi so prišli na sled velikanski defravdaciji. Neki .uradnik, ki je pred kratkim umrl, je poneveril 180.000 K. — 4000 Burov noče priseči Angleški zvestobe, in sicer so ti Buri na otoku Cpru, kjer živijo v pregnaastvu. — Vsi letošnji sestanki vladarjev imajo baje namen, dognati vprašanje o razoroženju. Posebno je bilo govora o takem razoroženju baje med laškim kraljem in ruskim carjem. LoUrl|sk« itavllk«. a avgusta 1901 Gradec...........28 18 U 72 15 Duanj.....,......2B 45 f*u .T> 67 Tržne eene. za 100kilov Km-«: SanloR.......K 18')— dola)-— Sandomingo....., 860'— , 880 — Java........, f§0* - , 270 — Portorico......, fCSO"- , S80-- Ceylon......., .160- , 880-~ Sladkor........., 86™ , M* 8peh............ IfO- , 170- Petrollj v sodu......, H4- „ 84-50 v znlmju......, ti'80 . !t' Mmlo mirovo........, 1'60 , 1-80 kuhano......., 1J0 , 240 Moka: Obiska. U. 0 K 27 6f», št. 1 K 2rt-C0, it. 2 K IG6G. , 3 , 2G-", - 4 . 2.1-40, . 5 , M-60, «. 6 k n m. Otrobi debele......... K in-40 do If-- drobna.......... , 10-— t It* - TarSIca nov«......... , ll-go » 1380 stara ......... , !;•»> » 14«— 0»es.....:....... , 16\"h> . 18- .Dunajska borza . 7. avgusta 11*02. Skupni državni dolg v notah ... 101 $rld. SO kr. Skupni državni dolg v srebru . . . .' 101 , 75 . Avstrijska zlata renta ....... Iti , 55 „ Avstrijska kronska renta 4% ... 99 » 00 , Ogerska zlata renta 4*......131 , 30 , Ogerska kronska renta 4%.....98 » — » Avstro-ogerske bančne delnico ... 15 K 94 vin Kreditna delnice ,........ 688 . 50 , London vista...........239 , 80 . Nerolki drž. bankovci za 100 mark . !}7 » 05 , 20 mark............. 2» , 42 , »> frankov............19 , 07 , Italijanske lire.......... 94 , 20 , C. kr. cekini........... 11 , !li Nove muzikalije za orkester in godbo, 1 plesni komad r za 6 glasov . . . .15 kr. »10 » . . . . 20 » »15 » ... .25 » Šola za vso instrumente po 1 gkl. Muzikalije vseh vrst najceneje. Lud. Hnyk, Jablonec nad Jizerou, Češko. Iščem mladeniča 16 do 18 let starega, kateri je izuCen za trg. pomočnika ter ve§č slovenskega in nekaj italijanskega. Eliza Tanee, Prosek. Zda {881. v Gorici ustanovljena hrrdka E. Biessner, t Hnnsla ulici 3, (nasproti nunski cer*vi) priporoča prefi. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje toCno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk na perilo. Gostilniška oprava v dobrem stanu se dobi po nizki ceni pri Antonu Lasičn, gostilničarju v Gorici, ulica Dogana št. 18. Rimkfi.iDpllce. Tržič Monfalcone). Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdra-- vije se- posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni. Naznanilo. Z ozirora na -to* da s® je pre-golila c. kr.> okrajna fn okrožna sodni ja, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko uhVo, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi avojo dobrosmano gostilno „Pri zlatem trižu" Ori Lizi> v Kapucinski ulici katera jo preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči iz.vr.stna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je k sobami za prenočila ter k hlevi za konjo iti vozove. Svojim rojakom v mostu in na deželi so toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. ~ETlebherž'~ Gorica tovarna užlgalic priporoča prebivalcem Primorskega svojo iy, ''. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. ioni "a1fte,*,vo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. iyoi. tako • Hranilno vloge so obrestujejo po 4 V, „. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5r%:"Sentni-daveK plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastavo %%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6% on v Si??)*r?}' ^ 19M-»cLnili obrokih, proti vknjižbi varMnc tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. P« zaključku polletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. julija 1002: Delefl: a) podpisani. . . b) vplačani , . . Dana posojila ... Dopolnilni zaklad Vloga........... , K 1.103,300'— . » m,m-m . » 1.375,397-0« . » 195.455*40 . » 474-,019'(i6 ' .' -i- '. <\ ki krepi n /ebiilee, \/biiJil lek, |Htst»t>;uJi> ppbmljanje In oilprljf telesa |•¦- . '.:..•,"¦. i i ..i>ra.*. in na^-rif roke J--K..J ktr.' ' Aristokratsko t:r.*»'. in obliko z up' ral:«j »IVoliua*. * »Feeolm« je « 42. najp>:R":r.'p;ih in na^sve^ih z*l..i," : sestavljeno an»,*b»?k>: Mii*>. Mi jamčimo, tla Lz,?;a*>jc> , ¦Lil,e po nj'>rabi »Fee.-Lina« brez ?!<-.lu »r^be in tiie : x:i obrazu, za.edce, muioli, i»Wica nftta itd. »Feeoiin« ' ;» aa-ho\|Se Ci»'ilni>, nfgmvalao in lejSalno srclstvo -*. lase, zabranjuje irr3ilaiij* las, j-lftio io b;> ; !':di ^"lavs. >FeeoIia. ;e tu Ji najnara^nf-jie in na,-i •¦.!wSe fis'.)lno «r^ilsi»o za zobp. Kdor redno rabi »r eeolin« niPslo ir.iia, nstan* rj;iail in I«p. Zaveztmo | ?t denar tako; vrnili. tTe !>: ne bil kdo s »Feeolinorn« E .;-olnou:a, zaJ->voljen Cena komadu K l.—. 3 ko- » f.:.Jorn K 2-'HK B konialoin K 4. , 12 komadom K ; ?. . fošlnina pri l kt-madu iO sin., od 3 kr>n:adov r.angnr 60 vin. fovzet;« 60 vin. vt,\ ltazpr>:tl;a (rlavna lalog* ¦. F»!tfc, Dup.\;.Vn..MariatiSfcrstrasse 3S, 1 l \\ minil. '.-.. I'i-Eiii(ii>kein. \ Trstu, Istri ::i 'L ' 4 iiiiiinneiji :.i ¦:•:,; ¦:,'-,i. i «, J •» > ' ¦ f Čistilna voda > > > jgi L> „Reale" iz vrelcev Mathias, kštnina Henrika Mattonija v Budimpešti jo Ui{ilu ]iripIjt> r-istilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli (Jlaubet^ in grenko ; soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim neinkom. Zaloga za Gorico : Lekarna G. B. Pontoni. Pfaff-ovi šivalni stroji tfjar* so najboljl. i Priskrbite sebe in svoje otroke! I ^ , Hofete dati svoji mladi hčerki doto? ^ j|; Hočete zavarovati svojega sinčka s svoto, ki so mu izplača, ko i? J; doživi dO. leto V VJ w . Hočete se preskrbeti ža starost? W I vao,oZava,l,io„Conservateur" |, Ljudska zavarovalnica brez zdravniške preiskave. v#> i Ustanovljena I. 1844. Stanje družbo; 457 milijonov. Glavno zastopstvo v Gorici, Semeniška ulica št. 10, I. nadstr. a' Adolf dr. KoifiBrmac, glavni zaslojmik. di \ Za bolne na želodcu! Vsikrmu, kateii ^! je pok v - :' želodec, bodi>i da se je prebladil ali prenapolnil želodec, jedel slabo napi;;\ljeiia, nepreiiavljiva, pmrorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, !uU vi \>e želodeene bolezni in pospeSuje obnovljenje sveže krvi. Ako .s« ud,; zeliščno vino pravočasno, se vse zeloufne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sine se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, riganju, daravicl (zgaga), ' napenjanju, bljuvanju lakapir. — Štiri knjige na leto za K 3-20. fVlotoir na<7iroofnlin Roman. I. del. Str. 285. - Spisal pisatelj aieieV neZVeStUDB. »Zaobljub ec Ferdo B o c i v; obsežniSi II. del v avgustu. Cena celotnemu romanu K 3*20. Naročniki »Slov. knjižnice« K 2*40. Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom Trgovina z železnino „MERKUR" PETE! MAJDlC ¦v Oeljii, Grraška cesta 6ie-v_ 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železn:ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, moiike, kose, srpe, grabijo In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in za kov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (š to rje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. IBJP* TomažeTa žlind-ra, najboljše -uncLetno gnojilo- *Wl % Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih krišev. & Postrežba točna. Cene nizke. HSMs>€)0€>00®©€)0®< Ako ne veste k:e se kupi najbolje vrste gumijevih trakov (lastike) § bakrenega vitrijola žvepla in drugih za kletarstvo potrebnih predmetov vam pove" A. Jeretič, mirodilničar. ® Tržna uliea (poslopje okr. sodišča.) Xarol prasčiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Seidel & Nanmannov pisalni stroj „IDEAL' ^. Vzbuja senzacUo. Jasna pisava od prve tlo zadnp frk<;* Stroj je jako frprirn. Na motnem niinistrrjjl-nem papirju izdela 4-C iztisov, na kon-coptnem papirju 8 — 10, na lanjkcm papirju 12—16. Najvišjo priznanje ter prva zmaga atjierikansko ^konkurence. — Ziala svetinja; Rprlin (maj 1*901.) Clavno zastopstvo » Avstro - Ogersko: Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA priporoča pristna b»la Inčr izvipavskih, furlanskih, Dostavlja - Via Giardino 8 briških, dalmatinskih in istorskih vinogradov. dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v so.lih od f.fi litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzoree, Dunaj III. 3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Na dež juhil. razstavi odlikovan s srehr drž !.n!r>ji> I Na (vov.-iki razstavi s prvo ccn<> ¦¦ »rebrno svetni .....a—a Lekarna------ Crisiololfiiti t Gorici Prave in edine želadčM kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna mod. toh kapljic jo nnpre-kosljiva Te kapljico vredije redno prebaoljanje, če so jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- fitorf, da zgine c kratkem easu omotica in zivotna leno si (mrtvost). Te kapljice tudi ntore, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo ko v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitvo in pošiljulva pa jedino le v lekarni Cristofoleltt v Gorici. Tovarna uzornih telovadnih priprav joa itindtS-j!..! v Prafcl na Smlhovu (Praha-Sinirimv) Vinuhradnla ulire .'i^Io SI« xe priporoma k popolnemu uzornemu prirejovanju sokol škili in S o Is kili telovadnic po najnovejših pripnznanih in prnLiifriih si-stat V ta dokaz jo na razpnl:«Li> iun<>/i> pitpi.r jofih spriOal domačih in inozemskih Zagotavlja jedno leto. One zeh> zimvp.ft, p!.i se pa na ineseene obroke po volji in zrnoJ.nn.-iti, paradne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in naprti za spolne vadnire pošilja na zahtevo hrrzphuno in p prosto* Popravo izvrSnj« pa najnižjih reneh. Christof le & C.= c. in kr. dvorni založniki Heinrichhoi Dunaj I. Opern Ring1 5. Težko posrehrnjeno namizno orodje In posod j« vseh vrst (žlice, vilice, noži Ud.) Prfpoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbira najlepših modelov. UP Ilustrovan • e n i k na za h te v a nje. -^OJ Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Chrlstoile. -^ ! n Pristno kranjski Laneno-oljnati firnež prodaja ADOLF HAUPTMANN v LJubljani. f ovania oljnatih barv, Bmeža, laka In steklarskega kleja, Iliistroviini ceniki so franko na razpolago. 1 a Ji. Mizarska zadruga 1* * 1* 1 v Sopici (iolkan) Naznanja slavnem« občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo |L| veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkana pri Gorici. i* *i * *l * * * * r Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoju v Trstu, Via Piazza vecchia št. x, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrši tod no | po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Beli ji lično tir Mri isišim.