Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 190.	Ljubljane 8 vin.	V LjOllljflOi, V SKdO, 21. flVflUSlfl 1912.
Leto XI.
» Velja po pošti: ss
Za Mlo leto naprej . K 38'— •a pol leU „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6*50 sa en meaeo „ . „ 2*20 ■a Nemčijo oeloletno „ 29'— ■a ostalo inozemstvo „ 35-—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6-— sa en meaeo „ . „ 2-—
V	upravi prejemali mutoo K 1-70
■ Inseratl: 11
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po IS T sa dvakrat . . . , „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
: Izhaja:;
vsak dan, isvzemil nedelje lv praznike, ob 5. uri popoldne,
K3* Orednlitvo je v Kopitarjevi nllol itev. t/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne vsa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Tea Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Politične stranke v Bosni.
Leta 1878. okupirana Bosna je bila po tridesetih letih anektirana. Nas, ki smo držali ta čin Avstro-Ogrske za logično posledico njenega dolgoletnega delovanje v anektiranih provinciali, to ni iznenadilo, pač so pa bili osupnjoni neki bosanski srbski krogi, ki so sc ogre. vali za nekako avtonomijo Bosne pod pokroviteljstvom sultanovim; turški vladar je bil namreč še do leta 190S. suveren Bosne. Seveda so imeli ti krogi celo stvar dobro proračunano. Vedeli so, da si na ta način pridobe lažje bosanske Muslimane in te bi oni potrebovali samo za prvi čas. Homatijc in notranji prepiri v turški državi bi dali hitro priliko, da bi Bosanci zamenili sultana s srbskim kraljem. Prišlo je do mobilizacije na obeh straneh; Srbija je hotela braniti svoje rodne brate v Bosni z mečem v roki; le pametnim in trez-nejšim elementom na obeh straneh se imamo zahvaliti, da ni prišlo do vojske.
Duhovi so se nato pomirili in streznili. Nekoliko po lastnem nagibu, nekoliko pa vsled mladoturškoga gibanja v sultanatu je dala Avstro - Ogrska, Bosni in Hercegovini ustavo, ki naj bi zadovoljila skoraj dvamilijonski narod anektiranih provinc. Ali so se pričakovanja avstro-ogrskih državnikov izpolnila. ali je dana ustava Bosaftce zadovoljila, ali je Bosna sedaj mirna? Težko je odgovoriti takoj na vsa ta vprašanja. Ako zasledujemo postanek in razvoj političnih strank, ki so se pojavile po podeljeni ustavi, bomo dobili lahko vsaj deloma vpogled v sedanje stanje »bosanskega vprašanja«, ki še vedno vznemirja naše državnike.
Srbi so se organizirali v »Srbski narodni organizaciji«. Sarajevska »Srp-ska Biječ« in mostarski »Narod« sta bila lista, ki sta zastopala načela in koristi Srbov v Bosni. Pri volitvah v sabor 1. 1910. so nastopili Srbi v znamenju sloge, zmagali in prodrli so vsi ofieielni kandidati, neke lokalne kandidature so dobile le neznatno število glasov. Pri prvem sestanku sabora so imeli Srbi vodilno moč, odločujočo besedo, ker so nase pritegnili tudi cel »Muslimanski klub«, ki je bil po številu mandatov drugi, največji klub v saboru. Toda le malo časa jc trajala ta koalicija. Prišlo je na dnevni red »kmetsko
vprašanje« in Muslimani so ostavili svoje dosedanje zaveznike .Srbe in iskali so prijateljev v hrvatskem taboru, ki ni bil tako rigorozen v tem vprašanju. Srbi so bili za obligatorno, vlada in Hrvati za fakultativno rešenje kmetskega vrašanja, in to poslednje jc je Muslima.noni bolj ugajalo in prestopili iz stare koalicije in stvorili s »hrvatskim klubom« novo, ki se je po mnogih intrigah od različnih poklicanih in nepoklicanih strani utrdila, in upati je, da bo obema v korist.
Kmetsko vprašanje je pa povzročilo razdor v »srpskem klubu«; radikalni elementi, ki so stali strogo na stališču obligatornega odkupa kmetov, so imeli v »srpskem klubu« vedno več neprilik in ko so glasovali mnogi člani tega kluba proti svojemu programu za vladin predlog o fakultativnem odkupu kmetov — so izstopili pod vodstvom znanega Petra Kočiča iz kluba, ustanovili novo saborsko skupino in lastno glasilo »Otadžbino«, ki izhaja v Sarajevu. Člani, ki so še ostali v starem klubu, so si deloma tudi že v laseh in težko je prorokovati, kaj prinese bodočnost. Brezciljnost ni bila nikdar zdrava za stranke oziroma klube!
In Hrvati? V volilni boj leta 1010. so šli razcepljeni. Na eni strani so nastopili pristaši »Hrvatske narodne za-jednice«, na drugi strani pa pristaši »Kat. udruge«. Glasilo prvih je. bita »Hrv. zajednica, drugih »Hrv. dnevnik«. Okoli »Zajednice« so sc zbirali tudi bosanski frančiškani, ki so stali v političnem našprotstvu s posvetno duhovščino, ki se je zbirala okoli »Udruge«. Pri volitvah jc zmagala z veliko večino »Zajednica«, oziroma bo-saaiski frančiškani, ki imajo veliko veliko večino župnij v svojih rokah. Od začetka sta bila v saboru dva hrvatska kluba, dasi sc programatično nista bogvekaj razlikovala. Trezni ljudje v obeh klubih in strankah so spoznali, cla jo le v korist hrvatski stvari, ako se združijo in letos je prišlo res tako daleč, da sta se oba kluba po posredovanju »Hrvatske stranke prava« združila. To je. le v korist Hrvatom v Bosni, ki so gotovo določeni in poklicani, cla vodijo v sporazumu s svojimi muslimanskimi zavezniki in prijatelji bosansko politiko. Bosna potrebuje močne centripetalnc politike — le v okviru Avstrije in nas avstrijskih Slovanov se more Bosna razviti in priti v red kulturnih dežela.
Tudi v muslimanskem klubu jc prišlo k mali secesiji. Par srbofilskili članov je izstopilo iz kluba in osnovalo svojo skupino, ki jc le mala in brez pomena. Baje niso hoteli s Hrvati proti Srbom »paktirati«.
Rezultat dosedanjega strankarskega gibanja je torej, da imamo v saboru na eni strani večino, ki obstoji iz složnih Hrvatov in velike večine Muslimanov —• na drugi strani pa žilavo, močno manjšino Srbov in par muslimanskih secesionistov, ki pravzaprav ne vedo, kam bi sc prištevali in pravijo, da so indiferentni.
Tako izgleda bosenski sabor, kateremu jc predložil Bilinski v juniju svoj program. Pogajanja so se razbila radi bližnje železniške zvezo Tuzlo s Sarajevom. Tuzla jc sedaj zvezana s Sarajevom preko Doboja. Vse stranke pa žele, da bi se napravila nova mnogo krajša železnica iz Tuzle preko Klad-ri j a v Sarajevo, kar bi bilo v veliko korist. žitorodnim posavskim krajem; mogli bi z lahkoto konkurirati ogrskemu trgu. Madžari namreč prodajajo in izvažajo svoje žito v Bosno in Hercegovino in nc dovolijo, da bi jim Bosanci konkurirali. Videli bomo torej v jeseni, čigav vpliv je večji, ali bodo zmagali mažarski ali bosenski interesi, —a—
Sprejem uerikiiiskifi, anoieških, SM in nemških Histov
20. avgusta se je peljalo na progi bohinjske železnice skozi kranjsko deželo na posebnem razglednem vlaku » C a n a -dian Pacific R a i 1 w a y C o.« okrog 400 časnikarjev amerikanskili, angleških, francoskih in nemških, ki zastopajo 3000 svetovnih časopisov, nadalje več avstrijskih parlamentarcev in ravnateljev in zastopniki potovalnih družb. (»Canadian Pacific Railway Co.« ima 250 milijonov dolarjev, to jc 1250 milijonov kron delniškega kapitala in jc največja prometna družba celega sveta.)
Ta prireditev je seveda s stališča tujskega prometa največjega pomena za našo deželo in zato so se vsi merodajni faktorji, v prvi vrsti pa naš deželni glavar dr. Šusteršič, kar največ prizadeli, da se časnikarji, oziroma, udeleženci lega svetovnega izleta, na naših tleh čim najprisrčnejše sprejmo, da odneso najlepši vtis iz kranjske dežele in poneso glas o njenih prirod-
nih lepotah in gostoljubnem prebivalstvi po vsem svetu. Deželni glavar dr. Šu< steršič se je peljal izletnikom na< sprotidoSolnogradainse potem a njimi peljal v kranjsko vojvodino.
Ob 11. uri dopoldne 20. t. m. se je po* sebni vlak pripeljal na Jesenice, ki so bilfl okrašene z zastavami. Na kolodvoru se je zbrala velikanska množica Jeseničanov? Igrala je godba katol. delavskega društva v pozdrav koračnico »Naprej« in »Pozdrav* ljam te gorenjska stran«. Lepo število fan< tov in mož se je napravilo v narodno goi renjsko nošo, posebno lepo sliko pa so tvo< rila narodno oblečena dekleta z zastavica-mi v rokah. Sprejema se je udeležil tud} občinski odbor z gosp. županom Čebuljem Na čelu pa je stal gorenjski mož z velike slovensko trobojnico, ki jc visoko v vetrt plapolala. Krasen prizor! Vlak se pripelj« točno ob 11. uri; vsa množica zaori: Živio^ dekleta pozdravljajo z zastavicami, okra-i šenimi s cvetjem, izletniki pa krepko, z nc popisnim navdušenjem odzdravljajo iz via ka. Izstopi g. deželni glavar kranjski dn šusteršič, mister B r o w n , evropski ravnatelj kanadske družbe, in množica drugih. Dr. Šusteršič pozdravi mistra Brow« na in tovariše na kranjskih tleh, predstav} g. podpredsednika državne zbornice Po< g a č n i k a , g. poslanca Pibra, g. pod> ravnatelja državnih železnic Aured« n ič k a , g. župnika S k u b i c a , gosp. dr Hočevarja z Bleda, g. župana Čcbu; 1 j a, ki sc mora izletnikom podpisati % spominsko knjigo, g. postajenačclnika jese* niškega i. dr. Mister Brovvn se toplo za« hvali za neprekosljivo prijaznost kranjske* ga slovenskega prebivalstva, izletniki de. lijo predstavljenim spominske znake, slo« vensko dekle pa izletnikom albume kranj« skih naravnih krasot. Ravnatelj Brown na« sproti g. deželnemu glavarju dr. šusteršičt ni mogel preh valiti izredne ljubkega sprejema. Okrog narodne napravljene skupine pa se kar gnjetc foto-grafov-izletnikov. Slovenska narodna noša je tujce kar očarala. Ko se jame vlak pomikati, je bil pa prizor nepopisen. Na en) strani slovenski Živio! s plapolajočimi zastavami, na drugi pa urnebesni Hura! pozdravi odhajajočih gostov. Mister Browr, stoji na balkonu železniškega voza ter pošilja poljube poštenemu slovenskemu narodu. Prizor, ki ostane trajno v spominu tako nam kakor gotovo tudi izletnikom.
Nato je vlak hitel proti Bledu. Izletniki, ki so že ves svet prepotovali, so bilt od lepote kranjske dežele, zlasti pa ob pogledu na rajskolepo blejsko jezero kar oča« rani in sc niso mogli zadosti nadiviti.
LISTEK.
Slrenska kri.
Bretonska povest. A. le Braz.
(Dalje.)
Čez noč je ostal nato na kopnem pri prijatelju Porzmorguerju, otočanu ocl »tu doli«, ki je služil z njim na »In-trepide«. Drugi dan — nasprotno povelje: morali so čakati zasidrani clo plimo v prihodnji noči, da bi no razža-lili prebivalcev otoka »Ile dos Saints«, ki jim jo bogokletstvo jadrati na. nedeljo. Tako torej so šli skupaj s starimi in mladimi člani družine Porzmorguer H ntaši in nato skupaj obedovati. Bilo je obilno kosilo, po katerem jc sledilo inšpekcijsko potovanje skozi krčme v mestecu. »Gospod« je bil vesel in žida-ue volje, ribji prckupci so bili dobro plačali, v žepih so mu cingljali sami veliki srebrniki. Tako torej so se bili »nekoliko« na.pili — »toda ne mnogo, kajneda, Vonik?« — »O ne, Bog varuj, samo nekoliko.« Ob oseki so se ločili. Vreme je bilo lopo, noč mesečna in zvezde jasne. Morje je bilo v »Bazu« tako mirno kakor v luži, komaj da je od časa do čase, lalika sapica vznemi-
rila kakor zrcalo gladko površino. Treba se je bilo ie pustiti nesti, in če ni šlo ravno hitro, šlo je vendar na vsak način gotovo. Tedaj je dejal Morvac'h: »Culi bomo po vrsti. Le ležita in spita. Jaz tačas sedem h krmilu, in ko bom truden, vzbudim »Maout Iiussa«.
Nato so logli podolgem na dno v čolnu, med tem ko jc zapel Jean za kratek čas in morda tudi zato, cla bi no zaspal, neko francosko pesem, ki so jo jo bil navadil v vojaški suknji.
Bila je vesela pesem, na katero ga je bil zopet spomnil Porzmorguer tokom dne. Pela je o nadkrmarju: Qui u' savait pas nager, Qui u savait pas nager. Largue les ris dans la grand' voile, Largue los ris dans los huniercs . .. (Ki ni znal prav nič plavati, ki ni znal prav nič plavati. Odtrgal z jader velikih obročke, odtrgal z malih vse obročke . . .) Ob glasu tega refrena so sc jima bile zaprlo oči in nato — Bog ve — nista več ničesar no videla nc slišala. »Kajneda, Vonik?« Oba sta jadrala v tihem kraljestvu sanj. Koliko ur sta bila tako odsotna v duhu, tega nista vedela povedati.--Fant jc nenadoma planil kvišku, zdelo se mu jc, da jc slišf.i v snu gospodarjev glas ... Na tem mestu pripovedovanja je sunil
mornar fanta s komolcem: »Zdaj pripoveduj ti dalje, Vonik!«
»Mislim, cla je bil gospodarjev glas,
toda popolnoma gotov nisem ----
Morda je bil tudi kak drugi glas. Nisem bil šc popolnoma zbujeu ... In nato sc mi je zdelo, kakor da prihaja
klic od daleč, daleč.---Jadrali smo
tisti hip z vetrom; jadro je bilo počez prek ladje. Splazil sem se pod jadrom skozi, cla povprašam Morvac Jia, kaj mi hoče. Tedaj som zagledal, da ga ni bilo več . . . Prostor ob krmilu je bil prazen. — — Poklical som Maout Eus-sa in on je odgovoril: »Da. gospod!«
»Da,« je pričel broclar, »kajti mislil sem, Morvac'h me je. poklical, ker je bila vrsta na meni, cla čujem. Ko sem zapazil nesrečo, mi jc bilo, kakor cla me jc kdo udaril z veslom po glavi... Tedaj je dejal Vonik naenkrat: »Zdi sc mi, kakor bi sc peljali po prav čudni poti!« Sedel sem h krmilu in peljala sva so nazaj. Naš gospod se vendar ni mogel takoj vtopiti, predober plavač jc. Morda ga še rešiva, sva si mislila. Nebo je bilo popolnoma jasno in morje skoraj še bolj jasno nogo nebo, ravno lako kakor bi bilo odspodaj razsvetljeno. Iskala sva v vseh smereh--zaman — — Nato sva začela klicati, kričala sva na. vso moč, vedno eden za drugim: »Morvac'h. Jean Morvach!«
---Odmevalo je kakor v cerkvi. Dva«
krat, trikrat sc nama je zdelo, kakot bi nama bil odgovoril kdo v daljini, toda bil je zategnjon, žalosten glas, ki je nenadoma končal kakor smeh. To je prišlo zdaj od te, zdaj od one strani, in vkljub temu jo bilo morje na milje daleč popolnoma prazno. Nato — povedali morava vse — naju je prevzel strah, taka groza je prišla nad naju, cla nama jc lezlo ledono-mrzlo po vsem te-, lesu . . .«
»Na to bi bil prisegel!« — je zannv mral župan — »seveda, Sirene, kajne* da? — Neumnosti«
»Vkljub temu sva clo svetlega jutra broclarila v tistem kraju«, sc jc branil mož s krepkejšim glasom. »Res ne zasluživa, cla naju kregate, gospod župan. Ure in ure sva iskala truplo in naša krivda prav zares ni, da ga nisva mogla pripeljati s seboj. Morje ni pustilo ----Ko je solnce vzšlo in bilo žc
popolnoma visoko na nebu, sem dejal: Zdaj ne preostaja drugega, kakor da zmoliva »De profundis« in odjadrava domov.«
»Odjadrava domovi« je ponovil Vonik, »da, toda na katero stran?« Za vraga, morali bi bili krmiti od celine proti zopadu, ko sva spala. Celine ni bilo na izpregled. Nato sem obrnil čoln no solneu in potem jc letela mimo nas
Na Bledu se Je zopet vršil naravnost veličasten sprejem. Godba je zaigrala ame-rikansko himno, pevski zbor je zapel kranjske narodne pesmi, dame v narodnih nošah so pa delile cvetlice. Bilo je zbranega nebroj domačega občinstva in letovi-čarjev. Izletnike je pozdravil konzul Š v i -g e 1 j imenom domače zemlje, dr. K r i -s p e r imenom deželne zveze za tujski promet in župan Rus imenom občine. Med zvoki cesarske himne so se izletniki odpeljali. Izletniki niso našli besed, s katerimi bi mogli dovolj izroziti svojega veselja nad prisrčnostjo sprejema in ljubeznjivostjo slovenskega ljudstva. Na poti proti Bohinjski Bistrici so občudovali romantično bohinj-ko dolino, kateri ni mnogo enakih po svetu.
Na Bohinjski Bistrici so izletnike domačini zopet pozdravili. Oficielno sta jih pozdravila župnik Ž v a n , oba bohinjska župana z odborniki, gospod Š t r i c e 1 j, pevci obeh dolin. Dekleta v narodnih nošah so pa tudi delile cvetke. Med petjem in grmenjem topičev so izletniki gostoljubnemu ljudstvu odzdravljali. Mister B r o w n je rekel deželnemu glavarju, da ga ni pridevka, s katerim bi mogel zadostno označiti svoja čutila simpatije za kranjsko dež elo. Kanadska družba bo zato posvetila svojo pozornost našim krajem.
Izletniki so odnesli najlepše vtise iz kranjske dežele. Treba se je vsem mero-dajnim faktorjem, v prvi vrsti našemu deželnemu glavarju, predsedniku deželnega društva za tujski promet, g. dr. Krisperju, poslancem-zastopnikom, županom občin, duhovščini in vsemu ljudstvu toplo zahvaliti, da porabijo vsako priliko, da priljubijo našo deželo širnemu svetu in skrbijo, da se njen sloves povsod razširi.
Ponesrečeni Slovenci v Bociiumu.
(Poročilo »Slovencu« iz Bochuma.)
Iz Bochuma smo dobili oficielno listo 115 žrtev boehumske rudniške katastrofe.
Imena rudarjev so večinoma poljska in češka ter precej pokvarjena. Slovenska (oziroma hrvaška) so brez-dvoma:
Izmed poročenih ponesrečencev so mrtvi sledeči Slovenci:
Rataj, Parmejc, Terkovnik, Gobec, Jamsek, Verbic.
Izmed neporočenih:
Ljubšck, (z Ovsenega na Dolenjskem), Lončarič, Gogolin.
Umrl je tudi neki Marek, ki je pa najbržeje Čeh.
»Kočevska posojilnico."
Prejeli smo in objavljamo:
Kočevska posojilnica in ž njo vsi Slovenci v Kočevju, se bliža žalostnemu koncu. V nedeljo, dne 25. avgusta ima posojilnica izredni občni zbor, na katerem naj bi se med drugim sklepalo tudi o likvidaciji. Na pritisk Nemcev so pa vsi člani, kolikor je Nemcev, za konkurz, ne pa za likvidacijo, ker vedo, da le na ta način bodo najpoprej Slovence popolnoma gospodarsko uničili.
Zastonj so bile prošnje za podporo tia vse strani, nas kočevskih Slovencev se je usmilil le malokedo. Res so nekateri denarni zavodi in tudi člani ob-
tudi jata morskih galebov, ki gredo vedno proti severozapadu, kakor Vo-nik pravi. Tako sva jim torej sledila v tisti smeri. Ko se jc zvečerilo, se nama je prikazala luč, ki je navidezno plesala na vodi navzgor iu navzdol kakor vešča. Za malo časa sva spoznala svetilnik Creach, in — —- tukaj sva. Ah — to je prečudna nesreča, kajneda?«
Skril je obraz v cunjo, ki mu je bila za čepico, in začel tiho jokati.
»Idita mirno domov!« je dejal počasi gospod Gavran. »Jaz prevzamem nalogo, da povem Paol Vrazu o nesreči . . .«
Lepa, čudovita noč, in kako globok pokoj leži nad vsem!
V sobi s pohištvom potopljenih ladij sem slonel šc dolgo ob malem oknu in gledal v noč. Visoko gori v omot-ni višavi, na temnem nebu, se iskre mi-riade žarečih zvezd, lesketajoč nebeški kras, skovan iz safirjev, ametistov in smaragdov. Rimska cesta jc izgledala kakor posušena struga, kjer leži mesto peska prah diamantov. Ob mojih nogah je sanjala vas in tja dalje v neskončni tišini sem čutil, slišal sen otoka. Le ure seni slišal biti, ki so zvesto čule v mrtvaško-tihih, spečih hišah.
In tisti mili zračni tok je prinašal še vedno iste sladke vonje, dih tistih cvetočih dežel, ki leže tisočine milj od daljene tu doli na drugem bregu atlantskega morja.
(Dalje.)
ljubili v asanacijo lepe vsote, vendar pa nikakor ne odgovarjajo izgubi, ki znaša okroglo 107.000 K. — Poznamo dobra srca, ki bi nam rada priskočila na pomoč, če bi jim v to pripuščala denarna sredstva. Tisti pu, ki na kupu premoženja sedi in bi lahko pomugal, si pu misli: »Kaj meni mar Kočevje, jaz sem že na varnem«.
Kje si Družba sv. Cirila in Metoda, ki vendar obstojiš iz same narodnosti in vedno toliko obetaš? Nimaš li tukaj najlepšo priložnost svojo nalogo dejansko izkazati? Kje pa se imaš na Kranjskem borili proti narodnemu sovražniku kakor ravno v Kočevju?
Kje ste tisti denarni zavodi, ki ogromno premoženje izkazujete v bilancah? Ali bi se nc mogli nas ubogih kočevskih Slovencev spomniti pri razdelitvi čistega dobička?
Kje ste posamni bogataši, ki toliko o narodnosti govorite? Bi li nc storili liajplemcnitejšega dela, čc narodnost pri nas udejstvite. Če sc res ne more 94 Slovencev rešiti, poteni sc niti narod ne smemo več imenovati.
Torej na noge, kdor količkaj narodno čuti, čas je še mogoče par tednov. Pomislite strašno gorje kočevskih Slovencev! Ne bo redek slučaj, ko bodo trdo prisluženi groši izginili v nenasitno žrelo. Eden Slovencev za drugim bo pregnan iz svoje rodne grude, ostali pa bodo postali gospodarsko odvisni od Nemcev.
Kočevska posojilnica, ki jc bila ustanovljena z neomejenim jamstvom, ne bo zapustila niti najmanjše dobre sledi. Marsikateri otrok se bo ozrl z nepopisnim sovraštvom v srcu na hišo, kjer se sedaj nahaja Kočevska posojilnica, češ, tukaj so prišli moji starši ob borno premoženje, ki so si ga s krvavimi žulji prislužili v Ameriki. Odzovite sc naši obupni prošnji in usmilite sc nas, dokler je šc čas!
Pripomnim še, da na likvidacijo skoraj ni za misliti, treba je le primanjkljaj asanirati in zavod, ki vendar ni nikjer tako potreben ko v Kočevju, posluje naprej.
Treba pa je, kakor sem žc omenil, takoj na noge, ker čas nam je le še kratko odmerjen. Če ne dobimo nujne odpomoči, bo v nekaj tednih naš zavod podoben ladji, ki se brez rešilnih čolnov potaplja na sredi morja, naš narodni nasprotnik pa se bo veselil potopa. Rešil se bo mogoče le eden. — Kočevski Slovenec.
* - i
POSREDOVANJE GROFA BERCH-TOLDA.
Nemška, ruska in laška vlada so že pritrdile Berchtoldovemu predlogu glede sporazumno postopanje velevlasti o zadevah v Turčiji. Angleška in francoska vlada še nista odgovorili, a sodijo, da angleška vlada kmalu pritrjevalno odgovori. Posvetovanja se ne bodo vršila na enem kraju, marveč istočasno na Dunaju, v Berolinu, Rimu, Parizu, Petrogradu in v Londonu. Grof Berchtold povabi k posvetovanju na Dunaju dunajskemu dvoru predstavljene poslanike velevlasti, avstro-ogrski poslaniki v inozemstvu se bodo pa posvetovali direktno z dotičnimi vladami.
POLITIČNI PROCES V DALMACIJI.
Z a d e r, 20. avgusta. Te dni se baje vloži v Zadru obtožnica proti absolvirane-mu preparandistu Alfireviču, češ, da je bil dejansko udeležen pri zaroti proti Čuvaju.
GALIŠKE ZADEVE.
Baron Heinold je izjavil voditelju Rusinov, Levickemu, da kmalu izroči odgovor vlade glede na rusinsko vseučilišče. O rusinskem vseučilišču se bodo na podlagi tega odgovora pogaja-
li Rusini in Poljaki. Načelnik »Poljskega kola«, dr. Leo, skliče odsek za volilno preosnovo gališkega deželnega zbora 10. septembra. Vsepoljska stranka kandidira za župana v Lvovu bivšega ministra dr. Glabinskega.
VOJAŠKI KORDON IN OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Ob otvoritvi ogrskega državnega zbora ne bo več stražil vojaški kordon, ker je z 19. julijem potekla izključilna doba za tiste poslance, ki so bili od sej izključeni.
ALBANCI IN ČRNOGORCI PROTI TURKOM.
Dne 16. t. m. so došle v Drač albanske čete, ki so zahtevale, naj razdele med nje Mauserjeve puške. Ker so njih zahtevo od klonili, so se zbrali na velikem travniku, da napadejo orožarne. Vojaki in meščani so po krvavem boju Albance prepodili. Tudi iz ostalih obrežnih mest so vojaki prepodili Albance. Novejša poročila trde, da se Albanci pomirujejo in da se je Ibrahim paša sporazumel z voditelji Albancev, Ibra him paša izjavlja, da je v Carigrad odpo slal dva predloga. Prvi obsega predloge za mirno poravnavo z Albanci, drugi pa, naj se po potrebi nastopi proti Albancem z orožjem. Čc se nastopi z orožjem proti al-
banskim vstašem, obvesti o tem pravočasno konzule, da bodo svoje podanike ščitili.
Turški ministrski svet je sklenil v Ce-tinjah odločno nastopiti in opozoriti velevlasti, da se Črnagora pripravlja za vojsko, da se Črnogorci ne ozirajo na me;e in da so razdelili med kristjane v Berani orožje. Iz Carigrada se poroča, da so zasedli Črnogorci s pomočjo Malisorov Berano.
Iz Zofije se poroča, da napove Bolgarija Turčiji vojsko, če dobe Albanci v umetno poalbanjeni Makedoniji samoupravo.
Turčiji manjka denarja in hoče zato pri Otomanski banki predujem v višini \y± milijona funtov.
RUSKE ZADEVE.
Ruski admiral Skridlov je izjavil, da so vsa poročila o zaroti proti caru bila izmišljena. Oblegovalnega stanja v Kronstadtu tudi niso zdaj proglasili, marveč je žc proglašen od 1. 1905. — V stanovanju generalnega majorja Šej-halcja je bil umorjen iz neznanih razlogov moliamedanski poslanec ruske dume Strilanov. — V varšavskem predmestju Povazki je neki saper napadel in ranil kneza Dumanova in njegovo ženo. Napadalca je ustrelila straža. — V Taškentu jc neki podpolkovnik prodajal patrone iz arzenala civilistom.
ALI JE DR. SUNJATSEN UMORJEN ALI NE?
Včeraj se je poročalo, da je bil umorjen voditelj zadnje vstaje proti vladarski rodbini Mandžu, dr. Sunjatsen, na ukaz predsednika Juanšikaja. Umor se tudi natančno opisava. Danes došla poročila pa trde, da Sunjatsen ni bil umorjen, marveč da je dobival zadnje čase le zelo veliko grozilnih pisem.
štajerske novice.
Š Dr. Benkovič se je s svojega dopusta, ki ga jc moral vsled svoje bolezni nastopiti, vrnil v Celje.
š Hardek pri Ormožu. Prostovoljno gasilno društvo za ormožko okolico izvolilo je pri svojem zadnjem občnem zboru sledeči odbor: Hanželič Franc, načelnik; Masten Matjaž, načelnikov namestnik; Josip Rajšp, blagajnik; A. Porekar. tajnik; Matjaž Rajli, načelnik plezalcev; Franc Meznarič, njega namestnik: Lovro Kirič, načelnik brizgal-ničarjev; Jožef Vaupotič, njega namestnik; Martin Skoliber, načelnik varuhov; Ivan Trstenjak, njegov namestnik; Franc Skrinjar, voclja orodja; Jakob Kociper, vodja ročnih cevi; Ivan Sever, namestnik; zdravstveni načelnik: Aclolf Rosina; Ivan Rihter, namestnik; Pavlinič Martin in Franc 2i-brat, trobentača. Društvo je izvolilo za posebne zasluge napram društvu, častnim članom, domačina preč. g. župnika in knezoškofijskega svetovalca v Kapeli pri Radgoni, Martina Meško in prejšnjega društvenega načelnika, posestnika itd. na Hardeku g. Andraža Ziuko. Živela!
š Hum pri Ormožu. Pretočeno sredo proti večeru je po tukajšnji občini, kakor tudi po Hardeku in Šalovcih, neusmiljeno poklestila toča poljske, kakor tudi druge pridelke. Škoda je velikanska. Naš nad vse delavni in obče-prilj ubij eni g. državni poslanec Bren-čič si je prizadete kraje takoj ogledal na licu mesta ter poškodovanim obljubil izdatno pomoč izposlovati.
š Ormož. Dne 17. in 19. t. m. so se pri nas vršili za tukajšnji okraj vojaški nabori. K istim je bilo poklicanih 295 fantov, potrjenih pa je bilo 117. —■ Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. po rani sveti maši se vrši v vrtnih prostorih »Ormoške posojilnice« velik političen shod. Poročat pridejo državni in deželni poslanci S. K. Z. Volilci in fantje, udeležite se v obilnem številu. Agitirajte za udeležbo! — Kakor slišimo nameravajo v Ormožu prihodnji mesec ustanoviti Orla. To misel kar najiskrcneje pozdravljamo. Na zelar! — Tukajšnja slovenska društva priredijo v septembru in sicer 22. v Ormožu veliko »Slomškovo slavil o s t« z"had vse obširnim sporedom. Na to se vsa sosedna društva uljudno opozarjajo.
š 251etnico svojega obstanka praznuje v nedeljo, 25. t. m., bralno društvo pri Sv. Križu nad Mariborom. Obmejni Slovenci, na noge! Pridejo tudi Orli!
š Liberalec vedno izdajalec. Iz občine Cigonci v slovenjebistriškem okraju smo prejeli sledeče: Ni dolgo, kar smo obsojali liberalno-nemškutarsko zvezo, ki se je bila sklenila pri občinskih volitvah v občini No vavas-Sv. Marko nižje Ptuja. »Slovenski Narod« je takrat hlinil nedolžnost in je označil celo zvezo samo za odpor proti nekaterim osebam. Bilo jc to seveda samo grdo zavijanje liberalcev ter ni bilo treba dolgo čakati in liberalni hinavci so jih dobili po zobeh. Te dni so bile občinske vo litve v občini Cigonci v slovenjebistriškem okraju. Proti našim možem so šli tudi tu roko v roki liberalci in nemškutarji. Kaže lo, da je ncniškutarsko-libcrnlna zveza v
polni veljavi za cel Spodnji Štajer, da so liberalci vedno in povsod narodni izdajalci.
š Velika Slomšekova slavnost se vrši v nedeljo, dne 25, avgusta, v Slovenski Bistrici. Začetek po večernicah.
š Ptuj. Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m., se vrši pri nas na dvorišču minoritskega samostana velik mladeniški shod za celi okraj. Vrši se po večernicah. Mladeniči, pridite polnoštevilno!
š Cesarjev rojstni dan v Celju. Kakor povsod se je tudi v Celju cesarjev rojstni dan slovesno obhajal. Na predvečer je priredilo domobransko vojaštvo mirozov z bakljado. Iz javnih poslopij so vihrale cesarske zastave. Na cesarjev rojstni dan zjutraj je bila v farni cerkvi pontifikalna sveta maša, katero je daroval celjski opat g. Ogradi. Vojaštvo pa je imelo sveto mašo na celjskem slavnostnem travniku, pri kateri je igrala vojaška godba in streljali vojaki. Sveto mašo na slavnostnem travniku je daroval g. kaplan Jakob Kosi.
š Presečno. Notranje ministrstvo je sporazumno s pravosodnim in finančnim ministrstvom dovolilo, da se ime politične in katastralne občine Presično v političnem okraju Brežice in sodnem okraju Kozje spremeni v Presečno.
š Umrl je v sanatoriju v Judendorfu na Zgornjem Štajerskem včeraj, 20. t. m., profesor Rudolf Hoernes. Zadela ga je kap, š K ljubezenski drami v Mariboru. Kakor smo poročali v ponedeljkovi številki »Slovenca«, je v Studencih pri Mariboru obstrelil 221etni mizarski pomočnik Alojz. Jurič, doma iz Moškanjcev pri Ptuju, zaradi odklonjene ženitne ponudbe 29letno, v Kralikovi tiskarni v Mariboru zaposleno Marijo Karner, katero so težko ranjeno spravili v bolnišnico. Jurič jc ustrelil tudi samega sebe do smrti. Kakor se nam zdaj poroča, je tudi Karnerjcva drugi dan, brez da bi bila prišla k zavesti, v bolnišnici umrla.
š Umrl je v Stanešincih pri Gornji Radgoni vzorni kmet, prej večletni narodni župan, imejitelj bojne kolajne, gospod Anton Čirič.
š Trbovlje. Te dni sta šla gg. obratna
vodje Martiny in Pichlmajer v zahodnem revirju v jamo, kjer so bili zaduhli plini. Med tem se je ustavil stroj, ki sesa za-duhle pline iz jame. Oba inženirja sta se takoj onesvestila. Velika sreča, da so bili v bližnjem rovu neki paznik in rudarji, ki so spravili še pravočasno oba nezavestna na dan. Oba sta se nahajala v veliki nevarnosti. — Obratni vodja inženir Werner je izstopil iz službe trboveljske družbe in je vstopil v službo k premogovniku dunajske občine.
š Priplavljeno truplo. Kakor poročajo iz Št. Pavla pri Preboldu, so blizu tam iz Savinje potegnili okrog 60letno žensko truplo, ki je moralo že dalj časa ležati v vodi. Kakor soditi po obleki, je bila utopljenka kmečkega stanu. Identitete še niso dognali Ali se je izvršila nesreča ali samoumor, ni znano. Truplo tudi ne kaže nika-kih znakov, ki bi kazali, da jc ženska umrla nasilne smrti.	^
š S hleva padla ter se ponesrečila. Kmečki sin Pavel Cezar v Pamečah pri Slovenjgradcu se je podal enega zadnjih večerov spat na hlev. Čez nekaj časa si je hotel iti po zglavnik. Pri tem je padel s hleva in priletel na mlatilni stroj, ki je stal spodaj. Obležal je težko ranjen in so ga morali spraviti v slovenjgraško bolnišnico. — V Modriču pri Laškem trgu je padel v spanju s hleva dninar Jakob Ben. Drugi dan so ga našli na tleh mrtvega.
š Tatvina. Neznan uzmovič je te dni v Slovenjgradcu ukradel gostilničarki Mariji Krenker iz spalne sobe 270 K. Imela jc skrite pod zglavnikom v postelji.
Koroške novice.
k Podržavljenje beljaške policije. Kakor se poroča, se vrše pogajanja med vlado in beljaško občino, oziroma deželo za podržavljenje mestne policije. Kot vzrok sc navajata bližina laške meje in veliki tujski promet.
k Imenovanje. Profesor dr, Rudolf Egger na gimnaziji v Celovcu je imenovan za tajnika avstrijskega arheološkega instituta.
Primorske vesli.
p Knezonadškof dr. Frančišek Bor« gin Sedej je včeraj odpotoval v Feld-kirch, kjer ostane dva tedna. Vsi škofijski posli so za ta čas poverjeni kne-zoškofijskemu kancclarju vlč. gospodu Z a m p a r o t u.
p Namestništveni svetovalec in voditelj goriškega okrajnega glavarstva prcblagorodni g. Anton R c b e k sc je podal na dopust na Bled, kjer ostane par tednov. Za ta čas jc poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva goriškega okrajnemu višjemu komisarju g- dr. B a 11 i č u.
p Imenovanje v šolski službi. Za pravega učitelja veronauka na tukajšnji gimnaziji je imenovan dosedanji suplent, preč. g. Ivan Tabaj. Čestita mol
p Političen shod se jc vršil v nedeljo v Podgori. Poi*očal je deželni poslanec Marinič.
p Ignoriranl goriški župan. Na
predvečer cesarjevega rojstnega dne v Gorici ni vojaška godba šla pred županovo stanovanje, pri slovesni maši drugi dan pa je brigadir Scotti navzočega župana Bombiga tudi popolnoma ignoriral. Goriški župan je to seveda zaslužil.
p Odlikovan vojak. Preteklo soboto jc bil v Gorici odlikovan z zaslužnim križcem s krono prostak Ivan Gr-želj, ker je z lastno nevarnostjo življenja rešil nekega potapljajočega se moža.
p Tolmin. Povodom cesarjevega rojstnega dne so bile na 17. avgusta ob 8. uri zvečer vse hiše v trgu razsvetljene in z zastavami okrašene. Posebno lepo je bilo videti na strešni verandi gospoda Andreja Vrtovca. V sredi verande jc bila postavljena razsvetljena slika cesarja v naravni velikosti, obdana z mnogobrojnimi lam-pioni, zraven je pa ves čas gorela bengalska luč in je bilo spuščenih mnogo raket. Rakete so spuščali na več mestih v trgu kakor tudi na Mengorskem hribu, na istem je gorel tudi velikanski kres. Ob pol 9. uri zvečer je bila sercnada z vojaško godbo 19. pešpolka, kateri jc sledilo kakih 600 vojakov z baklami in lampioni. Korakali so igrajoč po celem trgu in izvabili skoro vse prebivalstvo na ulice. Zjutraj ob 6. uri je bila budnica z godbo tudi po celem trgu. Ob 8. uri sv. maša na prostem v vojašnici. Vojaštvo pod poveljstvom gospoda polkovnika pl. Metz-a je čakalo gospoda štacij-skega poveljnika generala pl. Malzerja, kateri se je podal po ogledu čet z nepridelje-nimi častniki in okrajnim glavarjem baro-rom Baumom k šotoru, v katerem se je brala sv, maša. Maše se jc udeležilo tudi mnogo civilnega občinstva. Med mašo je vojaška godba igrala, čete so pa kot navadno oddajale Generaldecharge. Po maši je bilo defiliranje čet pred generalom pl. Malzerjem in vrnitev istih v poslopja, dve stotniji kobariškega bataljona sta pa z godbo odkarakali proti trgu v svoja stanovanja. Ob tri četrt na 11. uro sc je vršila slovesna sv. maša v farni cerkvi, katere so se udeležili gosp. nekdanji kranjski namestnik v p., baron Winkler, okrajni glavar baron Baum, častniki, uradništvo, žan-darmerija i. dr. Ob 1. uri popoldne je bil v oficirskem paviljonu slavnostni diner, pri katerem je igrala vojaška godba. Moštvo je dobilo razne poboljške. — Na 17. pop. se je splašil pri postaji Sv. Lucija—Tolmin konj in je prevrnil voz. V vozu je bila soproga tukajšnjega regimentstamburja Ivana Koršinskija z otrokom. Gospa, otrok kakor tudi voznik so dobili precej hudih zunanjih poškodb, posebno 2 letni otrok, kateri ima vsa lica odrgnjena.
p Duhovskc izpremembe na Gori-6kem. G. Ivan Š t o 1 f a, župni upravitelj v Soči gre za farnega vikarja na Trnovo pri Kobaridu; na njega mesto pride g. Franc M o č n i k, dosedaj kaplan v Bovcu. G. novomašnik Alojzij F i 1 i p i č pride za kaplana v Bovec.
p Dr. Anton Požar v Koprivi. Dr. Anton Požar jc zopet nastopil svojo du-hovsko službo, in sicer v Koprivi na Krasu.
p Koniiskacija. Konfiscirana je bila »-Edinost« 18. t. m. Ta koniiskacija, o kateri ne smemo več poročati, da ne bi državni pravdnik tudi nas zaplenil, ni bila na mestu.
p Umrl je v Slivnem pri Nabrežini član ondotnega občinskega sveta Iv. Peric. Bil jc liberalnega mišljenja.
p Spremembe na višjih mornaričnih mestih. Za poveljnika velike oklopne kri-žarice »St. Georg« je imenovan Iregatni kapitan vitez Risbek, poveljnikom štacij-sko-vojne ladje »Panther« v Trstu pa kor-vetni kapitan Alojzij Šusteršič.
p Vtihotapljen saharin. Tu je bil v ponedeljek na zahtevo finančne oblasti are-tovan izdelovatelj sodavice in pokalic Dominik Gorlatto, ker je pri izdelovanju pokalic uporabljal v Avstriji prepovedani saharin. Financa in policija ste izvršili hišno preiskavo, katere uspeh je bil ta, da se jc našlo precejšnjo množino saharina. Ker Gorlatto nima oblastvenega dovoljenja za uporabo saharina in ni podal zadovoljujoče izjave, odkod je saharin dobival, je upravičen sum, da stoji v zvezi s tihotapci saharina in so ga zato pridržali v zaporu. Saharin je pač cenejši nego sladkor, pa je tudi slabši in škodljivejši, to je pa Gorlatto malo brigalo.
p Radi konkurza sta bila pred goriškim sodiščem obsojena brata Albin in Fr. Anderwald, prvi na 14 dni, drugi na štiri tedne.
p Zborovanje katoliško narodnega dijaštva je brzojavno pozdravil krški biskup dr. Anton Mahnič z naslednjim brzojavom: Sekava, 22. avgusta. Srčno pozdravljam slovenske katoliške dijake. Bog blagoslovi Vašo zastavo! Borile se neustrašeno za svete ideale vztrajno do popolne zmage v ljubezni do oltarja. Anton, biskup krški. — Vrhu lega jc zborovanje pozdravil ajdovski župni upravitelj Rcicc, veliki dobrot-
nik goriškega dijaštva ter še več drugih prijateljev.
Razne vesti.
Nove lOOkronske bankovce nameravajo izdati letošnjo jesen.
Cesarjev dar. Naš cesar jc daroval 10 tisoč kron za ponesrečence ob potresni katastrofi v Dardanelah.
Velik požar v Inomostu. Skladišče avtomobilov in bicikljev tvrdke Holzhammer v Inomostu je zgorelo. Uničeni so štirje avtomobili in več koles. Položaj je bil zelo nevaren, ker se nahaja v bližini skladišče bencina.
Nesreča pri tekalni tekmi. Pri vojaški tekalni tekmi v bazelskem kantonu se je zaletel 18 letni Hugo Neier v nekega kmeta, ki je nosil na rami železne grablje. Ranjen jc kmet, Neier ju so pa grablje prodrle glavo, vsled česar je v strašnih bolečinah umrl.
Velika nesreča pri Neaplju, štiri osebe mrtve, 29 ranjenih. Pri Conte de la Ferri je padel voz iz tira in je drčal po bregu, ker je odpovedala zaviralnica. Mrtve so štiri, nevarno ranjenih pa 29 oseb.
Nemiri ob stavki. V londonskem pristanišču Silburg so se večkrat pretepali organizirani z neorganiziranimi delavci. Streljali so tudi z revolverji. Med takim pretepom dne 19. t. m. je pričelo goreti tudi neko skladišče.
Porušena ladjedelnica. Ob Panamskem prekopu se je podrla ladjedelnica tvrdke Balbod. Razvaline so zadele parnik >New-port«, ki se je potopil. Mornarje in potnike ponesrečene ladje so rešili.
Velika tatvina. Iz Draždan poročajo, da je okraden dvorni pevec Perron. Tatje so odnesli 20.000 mark v gotovini in 80.000 mark vredne bisere.
Deset let v škrinji. V Szemeriji so našli v hiši posestnika Teglasa skrinjo, iz katere sc je čulo milo plakanje. Ko so odprli skrinjo, so našli v njej lie-oblečcno deklico, ki je imela obraz in telo pokrito z ranami. Zakonska Te-glas sta priznala, da sta imela svojo hčer 10 let zaprto v skrinji. Nesrečna revica je pozabila v strašnem zaporu govoriti in je postala božjastna.
Dnevne novice.
'+ Vojni minister v Kamniku. Včeraj ob 9. uri dopoldne se je z avtomobilom pripeljal v Kamnik vojni minister pl. Auffenberg. Spremljala sta ga art. gen. ing. pl. Schlesinger-Benfeld. Vojni minister si je ogledal kamniško c. kr. praliarno, ki je najmodernejše urejena. Kamniško prebivalstvo jc zelo slovesno sprejelo visokega gosta. Sprejema so se udeležili deželni poslanec dekan Lavrenčič, župan dr. De-r e a n i, deželni poslanec baron A p -f a 11 r er n, zastopniki glavarstva in sodišča in vojaški dostojanstveniki. Na tvorniškem teritoriju jc zaigrala godba cesarsko pesem, nakar so bili vojnemu ministru predstavljeni dostojanstveniki. Vojni minister se jc zelo zanimal za krajnc želje, ki so jih izjavili posamezni gospodje. Slovesen sprejem ga je jako razveselil. Ko so pred vojnim ministrom defilirali veteranci, se je podal vojni minister v praharno. Ob 1. uri popoldne se je odpeljal iz Kamnika.
-j- Dr. RybaJ v sokolski srajci. Ur. Rybaf jc sicer dokaj prijeten dečko. Ob bolj h 1 a d n e m letnem času — takole od oktobra do maja — jc tudi zelo pristopen za srednjeevropske nazore. Ko pa pridejo vroči meseci, takrat pa vzkipi, obleče s o k o 1 s k o s r a j c o in s to srajco pridejo tudi sokolskc mani-re in sokolska modrost. Mi tudi zoper to nič nimamo. »Chacun a son gout«, pravi Francoz — vsak po svojem okusu. A eno mu svetujemo: če hodi na Kranjsko, naj pusti sokolskc manirc v Trstu in naj ne i z z i v a in žali ogromne. večine slovenskega prebivalstva kranjske dežele. Če pa celo hoče nauke dajati kranjskemu ljudstvu in kranjskim županom, ki so kazali njemu nasproti vselej skrajno gostoljubnost, je to — najmilejše izraženo — predrznost. Kranjska, ki je v taboru Slovenske Ljudske Stranke, odklanja to predrznost ulj it dno, a odločnol Naj si gosp. R y b a v to zapomni in zlasti tudi, da Kranjci nismo vajeni, mirno prenašati p r o v o k a c i j, četudi prihajajo od tržaškega sokola. Pri tej priliki tudi konstatujemo, da je bil dementi tir. Rybafa napram poročilu češkega žur-nalista o političnem razgovoru ž njim tako netočen, klavern in voden, da. za objektivnega opazovalca ni zanikana trditev praškega poročevalca, da je dr. R y b a r na liberalni način sumničil brez vsake podlage Slovensko Ljudsko Stranko. Mi zahtevamo v tem oziru jasno, točno izjavo dr. Rybalal Ali jo rekel o S. L. S. kar je trdil češki poročevalec ali nc? Da ali nel Brez vsakega zavijanja, prosimo. Tu mora biti jasnost! Dvoumnosti naj obdrži tržaško-
sokolski gentleman zase. ~ Torej — prosimo I
+ Rešena uganka. »Slovenski Narod« pravi, da ne more razumeti logike »Slovenca«, ki da jc svoj čas trdil, da so liberalci, oziroma Sokoli revolu-cionarci, zdaj pa piše, da se skuša sokolstvo povladiniti. Ta uganka je hitro rešena. Rešitev se imenuje: liberalna h i n a v š č i n a.
—	Iz Višnje gore. Praznovanje cesarjevega rojstnega dne se. jc vršilo v Višnji gori na najsijajnejši način. Na predvečer je bila razsvetljava po mestu, na glavnem trgu jc igrala godba gasilnega društva višnjegorskega pod vodstvom gospoda kapelnika .Tanka Skerbinca. Takoj drugo jutro ob 9. uri sc jc vršilo pred Gasilnim domom odlikovanje gasilca Ig. Pajka s častno kolajno za 251etno zvesto delovanje na polju gasilstva. Ob 10. uri se jc društvo udeležilo korporativno z godbo vred svete maše. Popoldan sc je vršila ljudska veselica pod cesarsko lipo na glavnem trgu in zvečer jo bila umetna razsvetljava in bengaličen ogenj. Pri tej veselici jc sodelovala ves čas na novo ustanovljena godba tukajšnjega gasilnega društva in moramo pripomniti, da sc je pod spretnim vodstvom gospoda kapelnika Janka Škerbinca v tako kratki dobi izvrstno izvežbala. Udeležba je bila zelo velika. Obenem sc prav iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so pripomogli k tej veselici kakor tudi različnim darovalcem.
—	Na šenturški gori sc je vršila dne 18. t. m. v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja, ob deseti uri slovesna sveta maša, ki jo je daroval župnik cerkljanski č. g. Fr. Dolinar ob asistenci čč. gg. A. Breceljnika in V. Čibaška. Po sveti maši so je vršilo slavnostno zborovanje, pri katerem jc bil navzoč tudi polnoštevilni občinski odbor. Na zborovanju sc je sprejela resolucija, ki izraža vitežkemu vladarju neomajno zvestobo in srčno udanost. Nato se je vršil slavnostni banket.
—	Cesarsko slavlje v kopališču Selce v hrvaškem Primorju se je vršilo z velikim sijajem preteklo soboto. Novi hotel, last velepodjetnika g. I. Lončariča, ki ima izredno ugodno lego z razgledom tje do Reko in Opatije, je bil sijajno razsvetljen. Prižigal se je raznovrsten umetalen ogenj v raznih barvah, raketo so neprenehoma švigale v zrak in po morju so plavale bar-čice z neštetimi lampijončki. V prvem čolnu je sedel — takrat še ves vesel in dobre volje g. deželni odbornik dr. Pe-gan, med tem ko je v njegovem čolnu popova 1 kvintet »Ljubljane« v splošno
( veselje kopaliških gostov tako izborno, da mu je spontano čestital poleg mnogih drugih gostov tudi slučajno navzoči predsednik dunajskega »Lehrerbun-da«, sam odličen glasbenik. Tudi ilu-minacija ostalih hiš je izborno uspela, tako, da jo moral biti pogled iz mola v Cerkvenici nekaj čudovitega. Proti 9. uri smo se zbrali na verandi hotela, kjer so pevci »Ljubljane« gg. Bajdo, Rus, Mate in Jovan živahno aklamira-ni absolvirali cel koncerten program, kateremu so jo s par točkami pridružil na klaviolini g. L. Bajdo. Vsa gospoda si je z velikim zanimanjem ogledala izum g. Bajdeta ter se soglasno jako simpatično izrazila o njem. Razišli smo so krog polnoči, ne sluteč, da preži nesreča na žc pred nami k počitku ocliš-lega clr. Pogana. V nedeljo smo si oglodali Cerkvenico in sedli ob pol deseti uri k zajtrku v hotel »Klotilda«, kjer smo dobili ponesrečenca ravno, ko ga jc zdravnik izpiral in obvezoval. Pretresljiv je bil prizor, ko sta sc pripeljali gospa soproga clr. Pcganova s hčerko v avtomobilu po težko ranjenega soproga, in očeta. Prepeljali smo sc nazaj v Selce, kjer se je poslovil od nas clr. Pogan z besedami: »V desetih dneh se vidimo v Ljubljani«. Čc bo res, sc bomo toga iz srca veselili.
—	Vabilo k cerkveni slavnosti v župni cerkvi na Breznici dne 28. avgusta ob priliki odkritja knezoškofu Ivanu Z 1 a -t o u s t e m u Poga. carju v tej cerkvi postavljenega spomenika. Ob 8. uri: Tihe sv. maše za pok. knezoškofa. Maševali bodo: Tomo Zupan, dr. Ivan Sveti n a in Fr. S. F i n ž g a r. Ob 10. uri: Cerkveni govor. Govornik Tomo Zupan. Ob pol 11. uri: Slovesna sv. maša za pokojnega knezoškofa, ki jo bo pel ljubljanski stolni kanonik - arhidiakon Tomo K a j -d i ž. — Tomo Zupan. Dr. Ivan Svetina, F r. S. F i n ž g a r. Josip Lav-r i č , brezniški župnik. — Pripomnja. Za udeležence, kateri se poprej zglasc, bo pripravljeno skupno kosilo v >Svetinovi gostilni« v Žirovnici. Zglasiti se je (po dopisnici) do 25. avgusta gostilničarju Mateju Peternelu v Žirovnici- — Za spomenik so razun že objavljenih darovateljev šc prispevali: Ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič 100 K; po 20 K: Neimenovan, Tomo Kajdiž, stolni kanonik-arhidiakon v Ljubljeni (peprej žc 50 K);
Josip Zupan, častni kanonik in dekan v Dolini pri Trstu, Tomo Zupan (Matevžekj, posestnik na Selu; po 10 K: Gospa Katarina Auer, posestnica v Ljubljani, Josip Golmajer, župnik na Vačah, prelat Andrej Kalan v Ljubljani, Jurij Konig, duhovni svetnik in župnik na Vinici, častni kanonik Anton Kržič, c. kr .profesor v Ljubljani, Franc Kušar, župnik v Mengšu, Josip Lav-rič, župnik v Breznici (poprej že 10 K), Matija Mrak, dekan in župnik v Stari Loki; 7 K: Franc Ferjančič, semeniški vodja-na-mestnik in ekonom v Ljubljani; po 5 K: Ivan Berlic, duhovni svetnik in župnik v Srednji vasi v Bohinju, Ivan Bizjan, dekan in župnik v Moravčah, Andrej Češenj, župnik v Podgradu, gospa Marija Čik, posestnica in trgovka v Ljubljani, Josip Erker, stolni kanonik in župnik v Ljubljani, Franc Košir, župnik na Koroški Beli, Ivan Lovšin, župnik v Lescah, Ivan Šašelj, župnik v Adlešičih; po 4 K: dr. Josip Gruden, stolni kanonik-arhidiakon v Ljubljani, Iv. Mikš, župnik na Trsteniku, Andrej Ramoveš, duhovni svetnik in župnik v Dobrepoljah; po 3 K: dr. Ferdinand Čekal, stolni kanonik v Ljubljani, Franc Krek, župnik na Vranji peči; po 2 K: Valentin Bernik, župnik v Komendi, Franc Hoenigman, župnik na Brezovici, Ignacij Šalehar, duhovni svetnik in župnik v p. v Ljubljani; 1 K: Franc Blei-weis, župnik v Lešah. — Iskrena zahvala! Bog povrni! Dr. Ivan Svetina.
— Sadovi liberalne hujskarije. Dne 18. avgusta zvečer jc bilo v gostilni Mercina pri Devici Mariji v Polju več fantov, ki so člani ondotnega Orla. Zunaj precl pragom pa je čakala tolpa fantov, ki so prežali na Orle, cla jih domov grecloče napadejo. V gostilni se je nahajal slučajno tudi Jakob Levič-nik, 54 let star, cloma iz Dragomelj. Ta so je, nič hudega sluteč, podal iz hiše na svoj dom. Tocla komaj da je prestopil hišni prag, sta se že vrgla nanj dva fanta in ga začela s poleni pretepava-ti tako, cla ima Levičnik levo roko čisto zdrobljeno in je moral vsled tega v deželno bolnišnico. Fanta sta Anžičev in Kosov, tovarniška delavca z Vevč; baje ju je žandarmerija že aretirala. Napad jo bil dogovorjen, samo da je napačnega zadei, in je samo posledica neprestane hujskarije liberalnih listov proti organizaciji Orla.
—	Iz učiteljske službe. Izprašana učiteljska kandidatinja Gabrijela Pipan je dopuščena k brezplačni šolski praksi na Trati. Učiteljici Apoloniji Fatur je poverjeno začasno vodstvo dvorazrednice v Mošnjah.
—	Živinorejstvo. Dne 16. avgusta t. I. se je vršilo v Kamniku v Kamniškem domu zborovanje gorenjskih živinorejskih zadrug. Zborovanje je bilo veliko važnosti. Udeležilo se ga je 100 živinorejcev, ki so zastopali nad 20 živinorejskih zadrug. Prišli so gospodje državni in deželni poslanci: dr. Krek, Demšar, baron Apfallrern, Lavrenčič, Zabret. Vsa poročila so bila zelo važna in točna. Poročali so: načelnik gorenjskega živinorejskega okrožja gospod Finžgar o sklepih lanskega zborovanja in o reji domačih bikov, gospod Krištof o delovanju živinorejskih zadrug po Kranjskem, gospod A. Merkun o vodstvu in spisovanju rodovnika, gospod dr. Krek o živinskih zavarovalnicah, gospod Demšar o deželnem in državnem pospeševanju živinoreje. Zborovanje jc bilo zelo živahno in podučilo. Sklenili so se tudi mnogi koristni sklepi. Prihodnje zborovanje gorenjskega živinorejskega okrožja, ki sc bo odslej vršilo vsako loto na sv. Roka dan, bo leta 1913. v Škofji Loki.
—	Juvančičevo posestvo v šiški na javni dražbi. Nekdanje znano Juvan-čičevo posestvo v Spodnji Šiški št. 77 pride jutri dne 22. avgusta t. 1. na javno dražbo, ki sc bo vršila dopoldne ob pol 10. uri pri okrajnem sodišču št. 16 v Ljubljani, nakar se občinstvo in interesenti opozarjajo.
—	Vič. V torek jo prišla 18 mcsecev stara Marija Kristan, hčerka posestnika Frana Kristana na Viču preblizu mimo hiše tekoče Graclaščice in padla v vodo. Voda jo jo odnesla blizu državno cesto, kjer je zagledala neka žena plavajoče truplo. Potegnili so jo iz vodo — žc mrtvo. Prod nekaj leti je na istem mestu utonil istemu posestniku tudi en otrok.
—	Novomeška gimnazija. Poroča sc nam: Poročilo o novi gimnaziji ne odgovarja dejstvu. Matura se je že vršila v novi gimnaziji; knjižnico in kabinete so že koncem šolskega leta tje preselili, telovadnico že celo pretečeno šolsko leto rabili in pretečem teden sc je tudi ravnatelj s svojo pisarno preselil. Ta teden bo mizar Umek zadnjo opravo postavil v novo poslopje, katero je prav lepo in prostorno, kakor se vsak sam lahko prepriča.
—	Za apostol, protonotarje so imenovani v Zagrebu prehiti Ferdinand Bela j, Josip Lang in Dominik Pre-muša.
—	Sarajevski paromlin je za stalno uslavil svoj obrat. Uničila ga je, kakor poročajo poučeni listi, tarifalna politika, ki sc
na Korist ogrske in avstrijske Konkurence izvaja v Bosni.
— 1881etna starka Marija Palaučov je nedavno umrla v Trnovi na Bolgarskem. V mladosti je imela 14 otrok, ki so že davno vsi pomrli; vdova je bila 110 let.
Tiskovna pomota. V „zahvalo in priporočilo" g. Rob. VVallanda v ponedeljski številki se je po neljubi pomoti napačno natisnilo ime tvrdke, ki jo gospod sedaj zastopa. Glasiti se mora pravilno: Henrik Frank & Komp.
Ljubljanske novice.
VOLILCI V DEŽELNI ZBOR!
Imenik volilcev za dopolnilno volitev dne 24. septembra t. 1. je r a z g r-njen do ponedeljka, dne 26. avgusta v mestni posvetovalnici od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. d o 6. u r e p o p o 1 d n e. Poživljamo vse somišljenike, da se zanesljivo prepričajo, ali so v imeniku ali ne, ker je imenik jako pomanjkljiv. Vsak naj gre g 1 e d a t i m e n i k ali na magistrat ali v tajništvo S. L. S., k j e r j e r a z p o 1 o ž c n o d 8. d o 1 2. u r e dopoldne in o d p o 1 3. d o 8. u r e z v e č e r. Volilni upravičenec je vsakdo, ki ima po občinskem štatutu mesta Ljubljane v p r v e m a 1 i drugem razredu pravico voliti v občinski zastop ali ki plačuje najmanj po osem kron neposrednega davka.
Reklamacije sprejema in daje vsa pojasnila tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6, II. nad.
v--;
SOMIŠLJENIKI - VOLILCI! Reklamirajte svojo volilno pravico! Reklamacije sprejema Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6, II. nadstropje od 8.—12. ure dop. in od pol 3.—8. ure zvečer.
lj Ljubljanska državna policija. Vest, da bo nastanjena državna policija v S u -pančičevi hiši na Bleiweisovi cesti, se ne potrjuje. Supančičeva hiša iz raznih vzrokov ni pripravna. Merodajni krogi imajo v prvi vrsti pred očmi drug objekt, ki je iz raznih vzrokov najpripravnejši izmed vseh mnogoštevilnih objektov, ki so vladi na ponudbo.
lj Za odpravo smodniških skladišč na ljubljanskem polju. — (Iz seje >Kmetske županske zveze«). — Občine ljubljanske okolice so se obrnile na :>Kmetsko župansko zvezo«, odnosno na njenega načelnika, g. A. Belca, s prošnjo, naj bi Zveza iz-nova započela akcijo za odpravo smodniških skladišč na ljubljanskem polju, oziroma za njihovo premestitev na kak priprav-nejši kraj, kjer ne bode ogroženo imetje in življenje okoliških prebivalcev, pa tudi mesta Ljubljane. — To vprašanje je postalo tem aktualneje, ker se zadnji čas enomer ponavljajo atentati na smodnišnice in zaloge streliva. — Uvažuje neobhodno potrebo premestitve skladišč smodnika z ljubljanskega polja, in ker je »Kmetska županska zveza« gotovo poklicana varovati interese občin ljubljanske okolice in interese občanov, je sklenil odbor te zveze v včerajšnji seji po nasvetu g. komerčnega svetnika, drž. in dež. poslanca F r. P o v -leta pod predsedstvom g. B e 1 c a , da se sestavi obširna spomenica na vojno ministrstvo. Ta spomenica naj se predloži državnemu poslancu ljubljanske okolice, deželnemu glavarju g. dr. Iv. Š u s t e r š i č u 5 prošnjo, da zastavi vse moči za ugodno rešitev tega perečega vprašanja. Le od tc strani je mogoče doseči kak uspeh; vsaka druga akcija, n. pr. kaki shodi ali nekaj papirnatih resolucij, bi bila brezpomembna. — Ker utegnejo biti dne 23. septembra sklicane delegacije, bo to najugodnejši čas za posredovanje, ki je edino mogoče delegatu za Kranjsko, obenem kot poslancu ljubljanske okolice — dr. Iv. Šusteršič u. Upanje je, da bo vojaška uprava končno vendar uvaževala soglasne in upravičene želje vseh p r i z a -tlil občin in njihovih prebivalcev, saj se ravno odtod vrši aprovizacija mesta Ljubljane, a jih v razvoju zelo ovirajo skladišča in zaloge smodnika v njihovem ozemlju, ki je vsled tega vedno ogroženo po vsak dan mogočih eksplozijah.
lj Duhovne vaje za dijake-abituri-jente bodo letos od 2. do 6. septembra v zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Začetek dne 2. septembra zvečer ob 6. uri; sklep dne 6. septembra zjutraj. Gospodje abiturijentje, ki se hočejo duhovnih vaj udeležiti, naj to blagovoljno naznanijo ravnateljstvu zavodov.
lj Duhova? vaje za duhovnike se
vrše pri jezuitih v Ljubljani meseca septembra vsak teden. Začetek vselej v ponedeljek zvečer ob 6.
lj Odmevi volitev v Mostah. Danes se je vršila pri tukajšnjem sodišču obravnava v zadevi tožbe gospe O. proti liberalnemu agitatorju in kandidatu za Moste S u h a d o 1 c u, ker jc slednji gospej O. pretil zaradi volilnega imeni-
ka in je pri tem »korenček strgal«. Prišlo je do poravnave in mora Suha-dolec plačati 15 K za Vincencijevo konferenco Selo - Moste, 25 K pa stroškov. To je ta pravi korenček za liberalce!
lj Poroka. Danes se je poročil v cerkvi Sv. Petra gospod dr. .T. Podobnik, deželni uradnik, z gospodično No-voselčevo iz Št. Jerneja.
lj Velik dobrodelni vojaški koncert priredi godba 17. pešpolka iz Celovca v prid ljubljanskim revežem v četrtek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu Union. Vstopnina 1 K. — Pričakujemo dober obisk! — »N a r o d u« v pojasnilo na njegovo notico glede slovenskih 1 c pa k o v ob priliki dobrodelnega koncerta povemo: Ko jc uprava Uniona dobila obvestilo, da se vrši koncert, jc prejela tudi nalog oskrbeti po priloženem sporedu lepake in vabila in to izrecno v samo nemškem jeziku. Sporazumno s »Katoliško tiskarno« je uprava Uniona takoj storila primerne korake, da se naj poleg nemškega tiska tudi si o v c n s k i tekst, a se je nato dobil iz Celovca brzojaven odgovor, da se imajo lepaki kakor tudi vabila tiskati samo v nemške m jeziku. Pri tem tiskarna in Union nista grešila ampak vršila le poslani nalog.
lj Nakup dveh velikih posestev. Od
deželnega poslanca Josipa Turka je kupil gospod Ivan Ogrin, veleposestnik v Št. Ilju pri Velenju, graščino in posestvo Golnik na Gorenjskem za 122.000 kron. Nadalje je kupil gospod Ivan Ogrin, sorodnik stavbnega mojstra Ogrina v Ljubljani tudi Lenčeto-vo posestvo na Laverci od gospe Beti Lenče za 130.000 K.
lj Poveljnik graškega armadnega zbora ekscelenca fcm. baron Lcithner se pripelje jutri popoldne v Ljubljano z avtomobiiom, da inspicira vojake 6. pehotne in 22. deželnobrambovske divizije. Visoki gost bo stanoval v Unio-nu. Iz Ljubljane odpotuje dne 27. t. m. popoldne.
lj S ceste. Ko je včeraj hlapec Alojzij Markovič po Karlovski cesti peljal pet oseb, med katerimi je bil tudi neki triletni otrok, se je konj začel plašiti električnega voza, nakar ga je Markovič ustavil. Nato pridirja za njim hlapec Franc Mikec in zadene s tako močjo v Markovičev voz, da je vseh pet padlo na hodnik. Pri tem se je triletni dečko poškodoval na čelu, en moški si je pri padcu raztrgal hlače, ena ženska pa jopico. Proti Mikecu je vložena ovadba.
lj Nerodni vojaki. Sinoči je nek prostak 17. pešpolka v gostilni na Ila-deckega cesta št. 2 nekaj pil, potem pa začel razgrajati in ni hotel zavžitka preje plačati, da so poklicali stražnika, ta pa je poslal po vojaško patruljo in predno je ta prišla, je vojak poravnal svoj dolg in mirno čakal patrulje. Isto noč sta se dva prostaka 47. pešpolka spustila v Slomškovi ulici z nekim poslovodjem v mal prepirček, h kateremu je prišel nek civilno oblečen častniški sluga in zakričal: »Hauts zam!«, nakar sta ta dva dobila pogum ter začela tako kričati, da so pridrli na krik iz bližine še drugi vojaki in začeli civilistu žugati in ga zmerjati s »Hun-dom«, dokler ni prišel stražnik in vse vojake pomiril, le civilni častniški sluga se je spustil vanj ter varnostnemu organu na levi roki poškodoval dva prsta.
Telefonska in brzojavna poročila.
ODGOVOR ANGLEŠKE VLADE.
Dunaj, 21. avgusta. Danes jc dospel sem pritrdilni odgovor angleške vlade na korak grofa Berchtokla.
FRANCIJA PRITRDILA KORAKU GROFA BERCHTOLDA.
Dunaj, 21. avgusta. Tudi Francija jc na predlog grofa Berchtolda danes v pritrdilnem smislu odgovorila.
ALBANSKI UPOR KONČAN.
Carigrad, 21. avgusta. Albanska vstaja je končana. Vlada jim je vse zahteve izpolnila. Albanci se vračajo domov, deloma po železnici.
ČRNOGORCI ZASEDLI BERANO.
Carigrad, 21. avgusta. Vest, da so Črnogorci zasedli turško mesto Bera-no, se potrjuje. Sosednji griči so še v turških rokah. Velevlasti so v Cetinju energično intervenirale.
CANEVA SE ODPOKLIČE?
Milan, 21. avgusta. »Avanti« poroča, da so v Rimu izgubili vsako nado na sklenitev miru v doglednem času. Zategadelj so se odločili za odločnejše vojskovanje, ki ga baje izvede nov poveljnik generalni poročnik Ragni. Od-poklicanje Cancve je sklenjena stvar. V kratkem času se izvrše nadaljne mobilizacije,
VOJAK USTRELIL POVELJNIKA.
Varšava, 21. avgusta. V predmestju I'owacki je napadel neki- vojak, ki je bil premeščen za kazen k drugemu bataljonu, svojega bataljonskega poveljnika kneza Duma novega in njegovo soprogo v njihovem stanovanju. Poveljnik je umrl, žena jo težko ranjena. Napadalca jc vojaška straža ustrelila.
PRISMOJENE SUFRAGETKE.
Marijine Vari, 21. avgusta. Angleške sufragelke, ki so sc semkaj nalašč pripeljale, so izbrisale na hotelu, v katerem stanuje angleški zakladni kan-celar Lloyd Georgc, z rdečim svinčnikom njegovo ime in na costi proti njemu demonstrirale, kličoč: »Živela ženska volilna pravica!«
VNOVIČ NESREČA V BOCHUMU.
Bochum, 21. avgusta. Tu se je zopet zgodila eksplozija v rudniku. Trije delavci so ubiti.
NAPAD NA ŠKOFA PFLUGERJA.
Dunaj, 20. avgusta. Primarij v Yb-su, dr. Lickinger, je izjavil, da Prinz simulira blaznost, ker hoče priti mesto v kaznilnico v norišnico.
OPERACIJA NADVOJVODE.
I s c h 1, 20. avg. Tu so operirali vsled slepiča 19 let starega nadvojvodo Huberta Salvatorja, sina nadvojvodinje Marije Valerije, hčere našega cesarja. Njegovo stanje je relativno povoljno.
ZGODBE UDELEŽENCA VSESOKOL-
SKEGA KONGRESA.
Praga, 21. avgusta. Kakor je znano, je nastopal v dneh praškega vsesokolskega zleta med drugimi odličnimi gosti tudi neki Črnogorec, ki se je izdajal za zastopnika Črnegore in je bil tudi povsod kot tak sprejet. Nastopal je v krasni noši in ženske so bile posebno navdušene zanj. Kmalu po so-kolskem zletu pa je bil Črnogorec, ki se je imenoval Plamenac, aretiran zaradi velikanskih dolgov, ki jih je napravil po raznih praških hotelih. Ko so ga aretirali, so našli pri njem veliko množino pisem praških deklet, katerim je obljubljal ljubezen in zato izvabljal iz njih denar. Pri sodišču se je izkazalo, da je Plamenac res črnogorski državni uradnik in ruski častnik prvega rezervnega razreda. Njegova žena je naznanila sodišču, da plača vse njegove dolgove. Pri razpravi pred praškim deželnim sodiščem je bil Plamenac oproščen.
GENERAL »ZVELIČAVNE ARMADE« UMRL.
London, 21. avgusta. Tu je umrl znani general »Zveličavne armade«, Viljem B o o t h , v 83 letu svoje starosti.
VELIK POŽAR.
Berolin, 21. avgusta. Veliki hotel na pomorskem obrežju v Flensburgu je zgorel. Goste so rešili.
BREZŽIČNI BRZOJAV V VATIKANU.
Rim, 21. avgusta. Vatikan dobi v kratkem času postajo za brezžično br-zojavljenje. Marconi jc žc priskrbel potrebno priprave.
POROKA AVIATIKA.
Šopronj, 21. avgusta. Aviatik nad-poročnik Blaschke, kateremu je cesar podaril kavcijo, se je poročil z gospodično Csakai.
KONKURZ NAD PREMOŽENJEM BIV-ŠEGA PRINCA.
London, 21. avgusta. Nad premoženjem bivšega princa Hermana Sak-sonsko-Weimarskega, zdaj Herman grof Ostheim, sc je na predlog nekega oderuha, kateremu je grof dolžan 24 tisoč K, otvoril konkurz.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 21. avgusta 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	ll-45
Rž za oktober 1912.....9 51
Oves za oktober 1912 . » . .	9 88
Koruza za avgust 1912 ....	960
Koruza za maj 1913.....7 67
"Mnenje gospoda d r. I v. Drag o« m i r o f f a
Sofija.
Gospod J. S e r r a v a 11 o
T r s t.
1 oznani Vaše Serravallovo Kina-vino z. železom; mnogokrat ga priporočam v svoji praksi in mnogi bolniki so bili z njim zadovoljni. Priporočam ga slabotnim in nervoznim osebam, bolnim vsled pomanjkljive hranitve, ma« lokrvnim in linfatičnim, bolnim na prehljajenju in onim, ki jim ne diši nobena hrana. Podal sem ga neki sorod-« niči, ki je bila malokrvna, živčnosla-hotna, bolna na griži ter nespanju in ki ni mogla ničesar jesti. Bila jc letos tri mesece na deželi in je porabila v tem času štiri buteljke Vašega Serra« vallovcga Kina vina z žel zom. Gori-, imenovane bolezni so izginile, telesna teža se jc pomnožila za štiri kilograme, hranitev in splošno notranje delovanje sta se uredila. Druge posebne uspehe sem dosegel pri dveh slabih, bledih in linfatičnih dečkih v starosti sedmih in štirinajstih let, ki sta — ne da bi šla na deželo — porabila sedem butelj Vašega vina in pri katerih se jc teža pomnožila, in sicer pri prvem za tri kilograme, pri drugem pa za tri in pol, in to v času treh mesecev, in sedaj sta dobre konstitucije.
Sofija, 18. oktobra 1909. _D r. I v. D r a g o m i r o f f.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Cas opazovanja
2(i 9. zveC;
21
7. zjutr. 2. pop. Srednja
Stanj o barometra v mm	Temperatura po Celziju	Votrovi	Nobo
735-0	17*5	sl. jzah.	pol.obl.
734-2	150	[brezvetr.	del.jasno
735-3	23-5	sl. jzah.	del. jasno
|
a « S
P
X) *# «« >
h).
MOJA STARA
izkušnja mc uči, da moram za nego kože rabiti le Steeken-pferd 11II j i n o mletno milo Bergmanna & Co , Tcšia ob Labi. Komad po 69 vin. sc dobiva povsod.	441
se isce
kateri tudi razume popravila. Oglasi se naj v trgovini P. Magdič
_jutri do t2. nre_
Samo fedaj
je preizkušeno najboljši 1252 kavini pridatek n.
: f ranck : pravi,
kadar ponujeni Vam zaboj-čki ali zavitki nosijo kot ne-prevarljivi znak tvorniško znamko: kavin mlinček.

Češplje
kupuje v vsaki mrio-* žini žganjarna Robert Diehl, Celje.	2606
Dva dobra
2607
trezna in poštenega vedenja sprejme takoj proti dobri plači J. Pretnar, strojno mizarstvo, Mlino-Bled.
Za nakup	2608
sena in slame
išče redne, cene zveze Eduard Solderer, Lienz, Tirolsko. Nemško pisane ponudbe se prosijo naravnost na firmo.
S
O)
Podpisani upravitelj Jakob Bončarjevega konkurznega sklada v Domžalah in Količevem naznanja, da se bode
dne 22. avgusta 1912 t. j. e četrtek zjutraj ob 8 uri pričelo s prodajo u mlinu
na Količeuem
se nahajajočih premičnin, obstoječih iz lepe oprave, vozov, hrastovih hlodov in drugih različnih rečij.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1912.
Dr. Ivan Šusteršič
upravitelj Jakob Bončarjevega konkurznega sklada.